POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXVI, ŠTEVILKA 10, 5. MAREC 200- , CENA 289,00 SIT ★r H # OSREDNJO KNJI»!“ CELJE riuzeiski tr« i a 3000 CELJt SHOOO 32 JANKO KOPUŠAR Predvsem manjši obrtniki in tisti, ki poslujejo na robu, se premalo zavedajo, kaj jih bo doletelo ' {P J Til LJENJU (stran 5) (foto: Franjo Atelšek) STEFAN ZIDANŠEK Zavedamo se, da so prijazni in zadovoljni sodelavci ter kakovostne storitve pripeljale Pošto do točke, kjer se nahaja danes ZA IZDELKE, KI JIH NI V - ploščica Martex, talna, zunanja, C klasa, 30 x 30 že od 1.490 naprej • keramika Orahovica, talne in stenske pioscice rt ri 1 mn CIT riali« ki L H - velika i: (burdur ra ploščic za kopalnice dekorji, 20 x 20 ali 20 x 2! - cbi e, 5) Zadruga Mozirje v sodelovanju ™ . J Zadruga mozirje z Mercatorjem --------------- KPC Ljubija Mozirje, tel. 837-07-20 Železnina G. Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 A ZAVAROVALNICA ' IVI A R 1 B O R 1 PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE M rj H 1 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 U.U. ■ Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 telata naložba življensko zavarovanje y Zlata naložba i je kvalitetno in celovito življensko zavarovanje, ki vključuje tudi vse prednosti in ugodnosti dolgoročnega varčevanja. Z njo si boste zagotovili bogatejšo jesen / svojega življenja, če se vam kaj pripeti, pa svojim najbližjim omogočili socialno varnost in neodvisnost. Izbirate lahko med številnimi oblikami in možnostmi zavarovanja, tako da bo Zlata naložba resnično ustrezala vašim željam in potrebam. Po preteku zavarovalne dobe (ob doživetju) pa vam ostane le še odločitev, kako vam naj izplačamo zavarovalno vsoto. PS. Dlje kot boste živeli, dlje boste uživali rento Zlate naložbe. ZA DOLGO IN BRE2 ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU RAMŠAK s.p Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče PARKETARSTV (TOPU PODI, PLUTA} KERAMIKA, KAMEN OPAŽI, PREGRADE INTARZIJE, SVETOVA Tel.: 03/588-57-1 S, Gsm: 041/519 737 NAJPOPOLNEJŠA PODATKOVNA ZBIRKA FINANČNIH PODATKOV IN STEČAJEV. Vsi podatki na enem mestu - DNEVNO OSVEŽENI Finančni podatki družb in samostojnih podjetnikov za 10 let. Zbirka stečajev in izbrisov za 5 let. Zadnjih 5 člankov o podjetju iz poslovnega tiska. Dostop kjerkoli in kadarkoli Z vašega službenega računalnika, od doma, s poslovne poti, 24 ur na dan, 365 dni v letu, 5 uporabnikov hkrati. Pripravljene analize poslovanja Analize poslovanja vašega podjetja. Analize poslovanja vaših konkurentov in partnerjev. Regionalne in branžne analize. Nastavitve lastnih kazalnikov in izvoz podatkov v Excel. WWW.FIPDPLUS.COM Ne tvegajte po nepotrebnem, PREVERITE VAŠE PARTNERJE! Več informacij: (D l )3 D-94-4S S, marketing@egv.si iGV, D.ci.o., Einspielerjeva B, 1 OOO Ljubljana. www.peugeot.si mm 204 POPART S KLIMO ŽE OD 1.995.000-SIT.Pt jsebna serija Peugeot 206 a POPART = klima serijsko + 2x airbag + servo volan + 1. + nove barve notranjosti + 3 ali 5 vrat ali SW verzija + 1 ali 1,4 ali 1,4 HDi motor posebno ugodna cena za lejena. *Cena velja za 206 C? * tiste, ki si ga posebno močno želijo. Količina vozil je orr POPART 1,1 (3 vrata):Slike so simbolične. PEUGEOT AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 30 kjer vam nudijo trenutno najugodnejše financiranje OSREDNJA KNJIŽNICA CŠUE Tretja stran Ce boste v spomladanskih mesecih videli koga na cestiI ki se vozi s skirojem, je skoraj zagotovo naročnik Savinjskih novic. Malce za šalo, malce zares, naša februarska akcija za nove naročnike, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Zadrugo Mozirje, je naletela na odličen odziv in zelo smo veseli, da je tako. Ob tej priložnosti se Zadrugi Mozirje, kise vse bolj zaveda korporativnega komuniciranja zjavnostjo, zahvaljujem za sodelovanje. Medtem zima še kaže zobe in se kar noče in noče posloviti. So pa zato bile šolske počitnice toliko lepše in nekateri so se ob obilici novozapadiega snega lotili izdelave snežakov. Nastali so najrazličnejši beli možaki, običajno zajetnejše postave in okroglih obrazov, nekateri z dolgim rdečim nosom, nekateri brez njega. No, med množico snežakov se najdejo tudi prave mojstrovine človeških rok, kakršen je medved na tokratni naslovnici. Če ste tudi vi postavili zanimivega, nenavadnega snežaka, bodisi po velikosti bodisi po obliki, pošljite nam njegovo fotografijo, z veseljem jo bomo objavili. V tej številki pričenjamo tudi z novo akcijo Najprijaznejši poštar. Z vašo pomočjo bomo izbirali najprijaznejše poštne uslužbence v Zgornji Savinjski dolini. Gotovo se strinjate, da je kakovost poštnih storitev v marsičem odvisna prav od prijaznosti in ustrežljivosti njihovih delavcev, zato pričakujemo, da boste tiste, ki se pri tem odlikujejo, nagradili s svojimi glasovi. Direktor celjske pošte Štefan Zidanšek, s katerim smo ob tej priložnosti opravili intervju, je obljubil, da bodo izbranega uslužbenca tudi sami nagradili, saj se zavedajo pomembnosti dobrih odnosov s svojimi strankami. V dolini sicer v teh dneh ni bilo »velikih« dogodkov. Še vedno se vrstijo občni zbori različnih organizacij in društev, mesec kulture pa se končuje z zadnjimi prireditvami. Da se ne bi prehitro »odvadili« obiska kulturnih domov, smo za vas v petek, 19. marca, organizirali komedijo Toneta Partljiča Krivica boli. Vstopnice so že v predprodaji, zato vas vabim, da sijih pravočasno priskrbite, kajti znova vam zagotavljamo uro in pol pokanja od smeha. Ko se smejimo, naše telo proizvaja endorfine - hormone sreče, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje. Zato - smejte se z nami! C"J- Aktualno: Začetek ali konec stavkovnega vala 8. mare«, dan žena: Kako je z uresničevanjem pravic žensk.5 Intervju: Štefan Zidanšek, direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije.6 KUD Utrip Rečica: Zgomjesavinjska kultura "na mizi' Akcija Savinjskih novic: Pošljite fotografijo svojega snežaka.18 3. SKL - Center: Nazarčani uspešno zaključili sezono..19 Črna kronika: Kriminaliteta na Celjskem narašča Akcija Savinjskih novic: Izbiramo najprijaznejšega poštarja.27 Na naslovnici: Snežna skulptura medveda z mladiči na Ljubnem ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 10,5. marec 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ___________________________________________________________________________________________________________^ ZA KOGA DELAJO DELAVCI Z NAJNIŽJIMI PLAČAMI? Začetek ali konec stavkovnega vala Industrijski sindikati, ki so organizirali opozorilno stavko, trdijo, da 70 odstotkov njihovih delavcev živi s plačami pod slovenskim povprečjem. Delodajalci odgovarjajo, da bi zahteve po višjih plačah ugonobile slovensko industrijo, kar 56.000 delavcev dela v podjetjih z izgubo. Na drugi strani država dopušča razkošno visoke plače nekaterih direktorjev javnih zavodov, skladov in agencij. Ti lahko v enem mesecu zaslužijo 40 ali 50 zajamčenih plač. Bo kdo odgovarjal? Ali bodo delavci dobili višje plače, ali pa bodo tovarne zaprli in šli vsi skupaj na cesto. V nasprotju z državnim nivojem, med tukajšnjimi podjetji ni bilo zaslediti, da bi delodajalci strahovali stavkajoče. Vendar je, po nam dostopnih podatkih, tudi podprli niso. V nazorskem BSH smo od varnostnika izvedeli, da pri njih stavke ni bilo, ker so bili delavci vključno z direktorjem Matjažem Lenassijem na počitnicah. Če bi delali, bi tudi stavkali. V mozirski Zadrugi so v času enourne stavke nekatere trgovine preprosto zaprli, čeprav je direktor Andrej Presečnik pričakoval, da se to zaradi kupcev ne bo zgodilo. Pri plačah imajo zaradi razhajanja panožne in zadružne kolektivne pogodbe precej neurejene zadeve, saj morajo z dodatki zagotavljati minimalne plače. »Glede na rezultate poslovanja, mase plačne moremo dvigniti, zato se stimulativni dei oži. Sorazmerno visoke razlike nameravamo zožiti,« razlaga Presečnik, ki se zaveda, da stavka ni bila naperjena proti vodstvu podjetja. Zaradi težke situacije, v kateri se Zadruga nahaja, je vodstvo predlagalo sindikatu, da osnovne plače izenačijo z izhodiščnimi do konca leta. Tudi ostale neusklajene zadeve med zadružno in panožno kolektivno pogodbo, ki so jih v preteklosti reševali z aneksi, bodo uskladili do konca leta. Stavki so se pridružili tudi vostalih kolektivih, kot so Glinova podjetja, Smreka, KLS, Elkroj... Kot rečeno, direktorji ustavitvi dela niso nasprotovali, vendar tudi navdušeni niso bili. Delavci od stavke seveda precej pričakujejo, najbolj pa si želijo zvišanja dohodkov. Ne verjamejo namreč, da bi zvišanje njihovih plač toliko dvignilo stroške. Savinjčan VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Hitra cesta Dravograd-Velenje-Arja vas spet v nacionalnem programu Vlada RS je prejšnji teden na dopisni seji sprejela amandmaje k dopolnjenemu predlogu Resolucije o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA). Z njimi je v predlog vrnila odseke hitrih in navezovalnih cest na avtocestno omrežje, ki jih je parlamentarni odbor za infrastrukturo in okolje umaknil iz dodatnega programa resolucije. Gre za hitri cesti Dravograd-Ve- in regionalnih cestah v smereh in lenje-Arja vas in Koper-Dragonja ter navezovalne ceste na avtocesto Šentvid-Koseze, južno obvoznico Ljubljane in avtocesto Slivnica-Pes-nica. Vlada seje za omenjeno potezo odločila iz dveh razlogov: - izboljšanja in povečanja ravni prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu zaradi prometnih obremenitev na obstoječih glavnih navezavah na omrežje obstoječih in bodočih avtocest in hitrih cest ter - zagotavljanja ustrezne notranje in zunanje povezanosti države (navezave na avtocestno in hitrocestno omrežje Republike Slovenije ter avtocestno in hitrocestno omrežje sosednjih držav - Avstrije in Hrvaške). KF delavtev Ce smemo verjeti številkam, potem v Sloveniji okoli 25.000 zaposlenih prejema minimalno plačo. Ti delavci prinesejo domov JI'r J ' " mesečno kakih 77.000 tolarjev ali celo ________j manj od te vsote, z enourno stavko pa so želeli opozoriti na svojo bedo. Hudo bi se zavajali in sprenevedali, če bi zamolčali, da so te številke že lep čas kruto dejstvo tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer so lastniki podjetij z uravnilovko plač že pred leti dosegli dno zakonsko še dopustnih plač. Pod pretvezo razvoja podjetij, katerega naj bi hromile prav minimalne plače, kijih je bilo treba izplačati delavcem. Sindikalisti, ki so v veliki meri sami krivi za nevzdržne razmere, se iz dobro plačanih foteljev sprašujejo, kako je s tako mizernim denarjem sploh mogoče preživeti, in ali je pravično, da delavec za polni delovni čas zasluži komaj za pokritje 70 odstotkov življenjskih stroškov. Časi ko s(m)o se zaklinjali na zveličavnost delavcev in kmetov so seveda mimo, vendar je težko verjeti, da bodo podjetja v prihodnje potrebovala samo še takšne in drugačne inženirje. Verjetno je tudijasno, da vsi industrijski delavci nimajo možnosti ali sposobnosti posegati do visokošolskih nazivih. Tudi če bi hoteli, prešolanje terja svoj čas, industrijski delavci pa so tukaj in ni jih mogoče preprosto odpisati kot škodljivo gospodarsko in, bog ne daj, družbeno kategorijo. Preprosto morajo od nečesa živeti in četudi je veliko gospodarskih panog na kolenih, to ne bi smel biti upravičen razlog, da ti delavci za svoje delo ne bi zaslužili vsaj dostojnega plačila. V dnevih pred in po opozorilni enourni stavki smo iz ust sindikalistov slišali precej argumentov, zakaj je potrebno in upravičeno zvišati delavske plače, in iz ust delodajalcev, zakaj to menda ni mogoče. Bodi tako ali drugače, v državi, ki sije v ustavo zapisala, da je socialna, bo težko spregledati, da nimalo poštenih in delavnih ljudi, ki zaslužijo komaj za mleko in kruh. In hkrati, ko od njih pričakujemo, da bodo v imenu razvoja zategovali pas, kot samoumevno sprejeli tudi dejstvo o milijonskih plačah nemajhnega števila ljudi, ki so se kot pijavke prisesali na vse bolj izčrpano gospodarstvo in javni sektor. Razredni boj je res že zgodovina, kar ne pomeni, da ima kdorkoli pravico odrekati poštenemu delu dostojno plačilo. Navsezadnje seje potrebno vprašati, kolikšni so vložki in kaj lahko ena ali druga stran pridobi oziroma izgubi. Delavci so plače in dostojanstvo že prepoceni zapravili. Savinjčan GORENJE VELENJE Uspešno poslovno leto 2003 Nadzorni svet delniške družbe Gorenje seje pred dnevi seznanil z nere-vidiranimi nekonsolidiranimi računovodskimi izkazi družbe za leto 2003 in z nerevidiranimi konsolidiranimi računovodskimi izkazi Skupine Gorenje za leto 2003. Čisti prihodki od prodaje delniške družbe Gorenje so v letu 2003 znašali 128.944,9 milijonov tolarjev, kar predstavlja 7,8-odstotno rast glede na leto 2002. Čisti poslovni izid leta 2003 je znašal 4.781,9 milijonov SIT, kar predstavlja 22,4-odstotno rast. Čisti prihodki od prodaje Skupine Gorenje so v letu 2003 znašali 196.230,7 milijonov SIT, kar predstavlja 8,1-odstotno rast glede na leto 2002, čisti poslovni izid Skupine Gorenje pa je v lanskem letu znašal 4.747,4 milijonov SIT, kar predstavlja 15,1-odstotno rast. KF 8. MAREC, MEDNARODNI DAN ŽENA Kako je z uresničevanjem pravic žensk v vsakdanjem življenju Ideja o mednarodnem dnevu žena se je porodila v začetku 20. stoletja v socialističnih strujah kot poziv k enakopravnosti žensk. Ženske namreč, za razliko od moških, še niso imele volilne pravice. Pri nas so jo dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946. Po drugi svetovni vojni je postal osmi marec praznik vzhodnoevropskih enopartijskih sistemov; z njim naj bi svetovni socializem pokazal kapitalističnim sistemom stopnjo enakopravnosti žensk, ki je dosežena v delavskih državah, vendar pa enakost žensk vseeno ni bila dosežena. Osmi marec, mednarodni dan žensk, je vsekakor priložnost, da se vprašamo, kako je z uresničevanjem pravic žensk v vsakdanjem življenju. Na vladnem uradu za enake možnosti ugotavljajo, da se številne Slovenke soočajo z diskriminacijo in drugačno obravnavo na podlagi spola na delovnem mestu, pri čemer delodajalce največkrat »skrbi«, da bi ženska odšla na porodniški dopust ali pa v primeru bolezni otrok koristila dopust za njihovo nego. Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene od moških, diplomira jih namreč več kot moških, vse več jih tudi magistrira in doktorira, njihovi potenciali niso dovolj izkoriščeni. Urad še ugotavlja, da se neizko-riščenost potencialov žensk kaže tudi v njihovem deležu na vodstvenih in vodilnih položajih, ki je kljub visoki izobraženosti bistveno manjši od deleža moških. Med zakonodajalci, visokimi uradniki in menagerjije žensk komaj četrtina. Tudi plače žensk so pri enaki stopnji strokovne usposobljenosti v povprečju nižje od moških. Področje, kjer sta majhen vpliv in moč žensk še najbolj opazna, ostaja politika, into kljub temu, da je bilo na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljenih več žensk kot na prejšnjih. Za večjo udeležbo žensk na mestih odločanja so v mnogih evropskih državah z daljšo demokratično tradicijo, v skladu s politiko Evropske unije in Sveta Evrope, spodbujali in razvijali tudi začasne pozitivne ukrepe v korist tistega spola, ki je na določenem področju v slabšem položaju. Poseben problem pa, po podatkih že omenjena vladnega urada za enake možnosti, predstavlja nasilje nad ženskami, zlasti nasilje v družini. Njegove žrtve so večinoma ženske, pogosto pa tudi otroci. Slovenija ima trenutno 5 zatočišč, kamor se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem: Maribor, Krško, Ljubljana, Celje in Novo mesto in en krizni center v Ljubljani, kar pa je glede na dejanske potrebe še vedno premalo. Kljub večji prepoznavnosti tega problema, ki je posledica velikega angažiranja nevladnih in vladnih organizacij, veliko primerov še vedno nikoli ne pride do sodišč niti do policistov. Nasilja v družini je mnogo več, kot ga prikazujejo uradni podatki. Marija Sukalo 1. MAREC - DAN CIVILNE ZAŠČITE Sistem za boj proti naravnim in drugim hudim nesrečam Sistem zaščite, reševanja in pomoči je namenjen usklajenemu razvoju, medsebojni povezanosti ter koordiniranemu delovanju vseh dejavnikov zaščite in reševanja, kakor tudi organiziranemu odpravljanju nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter preprečevanju, zmanjševanju oziroma odpravljanju posledic njihovega delovanja. Sistem poleg dejavnosti, razporejenih v Civilni zaščiti, temelji na obveznosti podjetij, zavodov in drugih organizacij za izvajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje ljudi ter premoženja v okviru njihove dejavnosti ter na odgovornosti prebivalcev za njihovo osebno in premoženjsko varnost. Glavni cilj vzpostavitve zaščite, reševanja in pomoči je čim hitrejše aktiviranje in delovanje vseh elementov sistema in s tem zmanjševanje posledic naravnih in drugih hudih nesreč. Glavne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so: preučevanje in spremljanje nevarnosti, preventiva, obveščanje, opozarjanje, alarmiranje, neposredna tehnična in fizična zaščita, reševanje in pomoč, preprečevanje sekundarnih posledic, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje in sanacija. Z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami se ukvarjajo državni organi, občine, strokovne in znanstvenoraziskovalne organizacije, javne reševalne službe, človekoljubne in druge nevladne organizacije, posamezniki. Njihov skupni cilj je preprečiti nesreče ali vsaj ublažiti njihove posledice. Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo prostovoljne in poklicne reševalne službe, Civilna zaščita ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki se glede na naravo svoje dejavnosti vključujejo v sistem zaščite in reševanja. Civilna zaščita je organizirana kot poseben namenski del sistema zaščite in reševanja. Franci Kotnik Janku Žuntarju zlati znak Civilne zaščite Med letošnjimi dobitniki priznanj Civilne zaščite je tudi Janko Žuntar iz Zgornjih Pobrežij, poveljnik CZ občine Mozirje, predsednik PGD Pobrežje in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze, kije bil za svoje dosedanje delo na področju zaščite in reševanja odlikovan z zlatim znakom CZ. Visoko priznanje je prejel na slovesnosti, kije bila v ponedeljek v Cankarjevem domu v Ljubljani. Intervju ŠTEFAN ZIDANŠEK, DIREKTOR CELJSKE POSLOVNE ENOTE POŠTE SLOVENIJE Komitentov ne čakamo več za poštnim okencem Že dolga stoletja si ljudje ne morejo več zamišljati življenja brez pošte. Pošta velja za nekakšen sinonim povezovanja med ljudmi, z razvojem sodobne tehnologije pa se njena vloga postopoma spreminja. O dejavnosti pošte v času, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo, in o njeni specifiki na območju Zgornje Savinjske doline smo se pogovarjali zdirektoijem celjske poslovne enote Pošte Slovenije, Štefanom Zidanškom. Pošta Slovenije je začela svojo novo potzločitvijo od Telekoma leta 1995. Do takrat smo delovali kot enovito podjetje, v katerem je veljalo prepričanje, daje vlaganje vtelefonijo bolj rentabilno kot vlaganje v pošto. Po omenjeni ločitvi je Pošta odTelekoma še pet let prejemala določena finančna sredstva, ki smojih investirali neposredno v našo infrastrukturo. Prenovili smo približno osemdeset odstotkov vseh naših objektov ali pa smojih zgradili na novo. - Prenovili pa niste le vaših poslovalnic, v precejšnji meri ste posodobili tudi ponudbo vaših storitev? Zavedali smo se, da moramo s posodobitvijo poslovanja stopiti korak naprej. Posodobili smo vsa poštna okenca,jih računalniško povezali in spravili pod eno streho, če se izrazim v prispodobi. S Poštno banko Slovenije smo zagotovili opravljanje kompletnega plačilnega prometa, skladno s smernicami Evropske unije in svetovne poštne zveze pa smo večino gospodinjstev vključili v petkrat tedensko dostavo. Nekatere višje ležeče kmetije, kakršnih je nekaj tudi v Zgornji Savinjski dolini, še vedno servisiramo preko izpostavljenih predalčnikov. - Omenili ste Evropsko unijo. Nekateri imajo pomisleke zaradi nje, ker bo prinesla konkurenco iz tujine. Kako v Pošti Slovenije pričakujete 1. maj 2004? S konkurenco se srečujemo že danes. Na podeželju sicer ni tako močno prisotna kot v mestih, toda že dolgo se zavedamo, da na trgu nismo sami. V Sloveniji je že prisotna angleška pošta, mi pa se v zadnjem času povezujemo s švicarsko pošto, še posebej v smislu prodora na trge bivše Jugoslavije. Evropska unija bo konkurenco še zaostrila, zato smo v Pošti Slovenije spremenili strategijo. Komiten- tov ne čakamo več za poštnim okencem, ampak skušamo preko poštarjev čimveč storitev opraviti na terenu. Tako lahko uporabniki naših storitev kar doma plačajo položnice, doma lahko oddajo pisma, upokojenci se lahko dogovorijo za dostavo denarja domov in podobno. Tako se skušamo čim bolj približati strankam. - Pošta je z osamosvojitvijo pridobila tudi na razpoznavnosti. Danes na cesti zlahka prepoznamo poštni avto, poštarji so ugledno uniformirani, izgled poštnih okenc je poenoten. Toda izgled sam po sebi še ni dovolj... S posodobitvijo naših objektov in transportnih sredstev se je imidž pošte res izboljšal, toda vzporedno s tem smo izboljševali tudi kvaliteto naših storitev. Njihova paleta se stalno povečuje in tudi naši kadri so bolje usposobljeni. - Kako ste zadovoljni z vašo dejavnostjo v Zgornji Savinjski dolini? V Zgornji Savinjski dolini smo v preteklih letih veliko postorili. Delovne čase naših poslovalnic smo prilagodili krajevnim potrebam. Pošto na Ljubnem ob Savinji smo preselili v nove prostore, za katere se sedaj z lastnikom dogovarjamo o odkupu. V Solčavi razmišljamo o kakšnem dodatnem prostoru, Luče pa so pred parimi leti dobile povsem novo, sodobno pošto. V Mozirju v letošnjem letu načrtujemo resnejšo adaptacijo, ki bo zaključena v septembru in s katero bomo pridobili okrog 70 kvadratnih metrov dodatnih delovnih površin. Zelo nas veseli dejslvo, da se občani strinjajo, da pošta ostane na enem mestu, sajje obstajala opcija, da se preseli v nov nakupovalni center v Podrožniku. Na Rečici ob Savinji smo posodobili vhod in uredili dostop za invalide. Manjka nam še en prostor za dodatnega delavca za dostavo. V Nazarjah se sicer srečujemo s prostorsko stisko, vendar se obeta rešitev v novem poslovno-stanovanjskem objektu, ki bo zrasel na lokaciji bivšega Bohačevega marofa. Tudi v Gornjem Gradu je potrebna širitev. Občina nam ponuja zemljišče neposredno poleg njihove zgradbe, kjer bi lahko zgradili svoj objekt. Vsekakor je naš interes, da smo na vseh lokacijah neposredno ob prometnicah, kar po naših izkušnjah pozitivno vpliva na obseg prometa. - Pošta torej ne razmišlja o racionalizaciji svoje mreže v Zgornji Savinjski dolini? Zaenkrat ne razmišljamoo racionalizaciji, ne vemo pa natančno, kaj bo prinesla Evropska unija. Avstrijska pošta je na primer lani zaprla kar nekaj svojih poslovalnic. V svetu se veliko pošt odloča za tako imenovane pogodbene pošte, še posebej v manjših krajih. V Sloveniji je mnogo turističnih krajev, kjer bi lahko takšne pošte odlično delovale. Kaj se bo zgodilo pri nas, bo jasno v dveh, treh letih. Zaenkrat je naš načrt širjenje storitev in povečevanje obsega prebivalstva, ki je zajeto v redno dostavo. - V zadnjem obdobju je vse bolj pomembno tudi vprašanje varnosti. Kriminal se širi iz mest na podeželje, kako ste v Pošti Slovenije pripravljeni na ta pojav? Vse naše pošte so opremljene s tehničnim varovanjem. Ocena varnostnih razmer v Savinjski dolini kaže dokaj ugodno sliko. V zadnjem času na celjskem območju z izjemo ropa na Ljubečni, ki pa je bil hitro raziskan, nismo imeli večjih težav. Res pa je, da tudi poštarji nimajo več tiste funkcije, kot so jo imeli nekoč. Poštar danes ni več prenašalec velikih vsot denarja, saj se pokojnine pretežno nakazujejo na osebne račune, in kriminalne združbe to seveda vedo.Za majhne vsote sejim ne splača tvegati.Tu in tam se zgodi, da kakšen nepridiprav seže skozi poštno okence in ukrade kakšno malenkost, toda v celovitem sistemu varnosti našega poslovanje to ne predstavlja omembe vredne nevarnosti. - Le še dobra dva meseca nas še ločita do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Si lahko po tem v vaši ponudbi obetamo še kakšne storitve, ki jih sedaj še ne poznamo? Večino storitev, ki so znane po svetu, danes Pošta Slovenije že nudi, zna pa se zgoditi, da bomo v povezavi s tujimi partnerji v prihodnje ponudili tudi kaj novega. Trenutno največ delamo na hitrosti, na tako imenovani hitri pošti. Sodelujemo z nemško paketno distribucijo, nekatere storitve pa načrtujemo v sodelovanju s švicarsko pošto. Evropska unija prinaša ukinitev ovir za prost pretok blaga in storitev, zato bo gotovo potrebno še dodatno povezovanje s partnerji v tujini. -Poštne storitve so tipičen primer dejavnosti, kjer je zadovoljstvo uporabnikov neposredno odvisno od kvalitete odnosov uslužbencev z njimi... Področju človeških virov posvečamo veliko pozornost. Zavedamo se, da so prijazni in zadovoljni sodelavci ter kakovostne storitve pripeljale Pošto do točke, kjer se nahaja danes. Seveda je treba na tem področju delati neprestano, zato vsako leto namenjamo znatna sredstva za usposabljanje naših zaposlenih, še posebej glede komuniciranja, kar se nam potem pozitivno obrestuje pri odnosih do strank. - Na kakšen način spremljate zadovoljstvo vaših strank? V zadnjih letih smo dvakrat najeli zunanjo strokovno službo, daje spremljala odnos naših uslužbencev do strank in nato izvedla razne ankete s strankami. Na ta način smo prišli do objektivnih podatkov, kje so naše šibke točke, na katerem področju se moramo še izboljšati. Skladno s temi ugotovitvami pripravljamo in organiziramo nadaljnje izobraževanje naših kadrov s končnim ciljem, da bi bila vsaka stranka Pošte Slovenije zadovoljna z našimi storitvami. Pogovarjal se je Franci Kotnik ZGORNJESAVINJSKt OBRTNIKI PREMALO PRIPRAVUENI NA VSTOP V EVROPSKO UNIJO Novosti obrtnega zakona Državni zbor je na januarski seji po nekaj več kot polletnem usklajevanju sprejel noveliran obrtni zakon. Spremembe so v precejšnji meri tudi rezultat prizadevanj zgornjesavinjskih obrtnikov, ki so skupaj z velenjskimi kolegi pripravili regijski posvet, na katerem so sodelovali tudi poslanci. Janko Kopušar, sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje, ki je ves čas sodeloval pri pripravi besedila, je novosti razdelil v štiri sklope. »Prvič gre za samo definicijo obrti. Izrazje bil malo zastarel, saj je prilagajanje obrti le rokodelstvu in ne vsemu napredku za Obrtno zbornico nesprejemljiv. Jasno je, da se uporabljajo visoko kvalitetni stroji, kar pomeni, da je delo izključno z rokami preteklost. Pojem obrtne dejavnosti je razjasnjen v primerih, kadar jo obrtnik opravlja v majhnem obsegu in to kot dopolnilno dejavnost. Med novostmi je tudi preimenovanje umetne obrti v umetnostno. Uredba o listi A (tradicionalne obrtne dejavnosti) in B (obrti podobne dejavnosti) velja še šest mesecev. Prav tako še vedno velja stari pravilnik o izdaji obrtnega dovoljenja, vendar največ šest mesecev. Tretja sprememba je vezana na kvalifikacijske pogoje za vstop v obrt. Tu gre za precejšnjo liberalizacijo, saj so Janko Kopušar, sekretar 00Z Mozirje (foto: EMS) postali pogoji za pridobitev obrtnega in mojstrskega izpita precej bolj dostopni. Ugotavljamo, da se bo članstvo, tako na področju pravih obrtnih dejavnosti kot na obrti podobnih dejavnosti, kot sta domača in umetnostna obrt, zaradi tega povečalo. Po novem za pridobitev obrtnega dovoljenja ni več edini pogoj mojstrski izpit, temveč tudi ustrezna izobrazba. To pomeni, da tistemu, ki takšno izobrazbo ima in bo hotel opravljati obrtno dejavnost, ne bo treba opravljati mojstrskega izpita,« razlaga Kopušar. Za obrtno zbornico prinaša noveliran zakon precejšnje spremembe, saj na novo postavlja obrtno zbornični sistem. Odločba ustavnega sodišča je zahtevala spremembo zakona predvsem pri članarinah, za katere je jasno opredeljeno, v katere namene se lahko uporabljajo. Po novem so opredeljene kot javna dajatev, kar pomeni, da postaja obrtna zbornica oseba javnega prava. Glede pri- lagajanja zahtevam ostre konkurence, s katero se bodo zgornjesavinjski obrtniki soočili po vstopu v Evropsko unijo, Kopušar ni povsem prepričan, da se bo prehod zgodil brez pretresov. »Ocenjujem, da se spremembe ne bodo zgodile preko noči, vendar se bo komu zgodilo tudi kaj neprijetnega. Predvsem manjši obrtniki in tisti, ki poslujejo na robu, se premalo zavedajo, kaj jih bo doletelo. Največji problem je, da nam tudi državni organi zelo skopo posredujejo uporabne informacije. Vse, kar dobimo, posredujemo obrtnikom, vendar smatram, da država na področju drobnega gospodarstva ni naredila dovolj,« ocenjuje razmere pred formalnim vstopom v EU sekretar zgornje-savinjske obrtne zbornice. Savinjčan Janko Juhart, Uporabljam čno. Celo kakšno pismo še napišem. Drugače bi Naša anketa Stara, dobra pošta Čas poštnih kočij je že zdavnaj mimo, a dandanes, ko se je naše življenje že skorajda preselilo na svetovni splet in se vtihotapilo v milijone poslanih sms sporočil, je »staromodno« pismo v nabiralniku (če le ni položnica ali reklamno gradivo) pravo presenečenje. Kako ljudje ocenjujejo delovanje pošte, njihove storitve in njihovo prihodnost.... vse to nas je zanimalo v tokratni anketi. Tinkara Verbuč, Vsvojem poštnem nabiralniku najdem položnice. Sama raje kot klasična pisma uporabljam e-mail, telegrame ... Vendar imam za uslužbence na pošti same lepe besede, saj so prijazni in hitri. Ivica Remenih, Šmartno ob Paki Komunikacija preko pošte ni staromodna zadeva. Sama tudi nisem kakšen računalničar, zato storitve pošte rada uporabljam in še pišem pisma, čeprav bolj poredko. Je pa res, da tovrsten način sporazumevanja izgublja predvsem pri pa vse te poštne storitve označil kot nadstandard. Zaposleni pa so prijazni in vestni. Slavica Pečnik, Šmartno ob Paki Pisma, poslana preko pošte, se mi zdijo eden najbolj intimnih načinov komuniciranja. Rekla bi, da gre še vedno za dokaj osebne stike in so zato nenadomestljiva. S storitvami pošte same sem še kar zadovoljna. Majda Časi, Rečica ob Savinji Pisem ne pošiljam več, te usluge se ne poslužujem več. Drugače pa pošta nudi še veliko drugih možnosti, ki se lahko koristijo. Tudi opravljanje finančnih zadev bo ena izmed njih, kar je zelo dobrodošlo tudi na Rečici ob Savinji. Drugače pa so pisma neprecenljiva in sama sem zelo vesela, kadar dobim kakšno, posebej na osebni praznik. Lilijana Rihter, Ljubljana Poslužujem se tako e-maila kottudi redne pošte. Storitve pošte se še vsekakor rabijo, tudi pisma nudijo dosti bolj oseben stik, kot branje natipkane preko ekrana. Glede hitrosti in pestrosti storitevter uslužbencev pa samo lepe besede. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ® TUŠ PRED NOVIMI IZZIVI Nakupovalni center v Mozirju pozno poleti Trgovska družba Tuš je v lanskem letu dosegla 65 milijard tolarjev prometa in s tem presegla rezultat iz leta 2002 za 30 odstotkov. Vključno z multikinom v Novem mestu so odprli 12 supermarketov, dve drogeriji in štiri trgovine s čevlji. V Mariboru in Celju so pričeli z izvajanjem povsem nove dejavnosti - bencinskim servisom. Visoke cilje ima podjetje Tuš tudi v letošnjem letu, saj načrtujejo povečanje prometa za 24 odstotkov, dobička (v letu 2003 je znašal 2,2 milijarde SIT) pa za 23 odstotkov. Tuš je v lanskem letu investiral za nekaj manj kot enajst milijard tolarjev, podoben znesek pa nameravajo investirati tudi v letošnjem letu, saj načrtujejo otvoritev 10 do 12 objektov po vsej Sloveniji (med drugim tudi v Mozirju). Tako kot doslej bodo posebno pozornost v Tušu namenjali potrošnikom, za katere bodo pripravili številne akcije, dogodke, dopolnjeno ponudbo in dodatne ugodnosti. Članom Tuš kluba, kijih je danes že več kot 430 tisoč, bo Tuš tudi v pri- hodnje nudil različne popuste ob nakupih določenih izdelkov. Novosti se obetajo tudi na področju izdelkov pod blagovno znamko Tuš, teh je trenutno 510, do konca leta pa jih bo najmanj 550. Direktor Aleksander Svetelšek je na novinarski konferenci izpostavil tudi Tuševe humanitarne aktivnosti, ki se bodo letos nadaljevale predvsem v smislu izobraževanja mladih. »Zasnovali smo dolgoročni nacionalni projekt »Tušev bistri kotiček«, s katerim bomo samo v letošnjem letu z računalniško opremo posodobili 15 slovenskih knjižnic. S tovrstnimi humanitarnimi dejanji želimo v prvi vrsti pomagati mladim pri razvijanju njihovih sposobnosti in stem pri uresničevanju njihovih »sanj«, hkrati pa lokalnim skupnostim po vsej Sloveniji postati več kot samo dober trgovec,« je povedal Svetelšek. Z gradnjo nakupovalnega centra v Mozirju namerava Tuš pričeti takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Gradnja bo trajala štiri mesece (ožji izbor izvajalcev so že opravili), otvoritev pa je predvidena pozno poleti. Nakupovalni center bo večji, kot je bilo prvotno predvideno, saj vlada za lokale v njem veliko zanimanje. Poleg Tuševega supermarketa jih bo v objektu še enajst. Pred nakupovalnim centrom bo ustrezno število brezplačnih parkirnih mest, Mozirje pa bo dobilo tudi Tušev bencinski servis. Franci Kotnik OBČINE LUČE, GORNJI GRAD IN MOZIRJE ŠE VEDNO BREZ PODŽUPANA Imena še naprej skrivnost Tako kot lučki župan Ciril Rose, ki pravi, da ni dovolj pameten, da bi se odločil za kandidata, s katerim bi se zadovoljila vsaj večina svetnikov. »Po nastopu mandata smo imeli občasno v občinskem svetu nekoliko razgrete strasti, ki so se s časom umirile. Osebno si podžupana želim, ker bi me malo razbremenil.« Mnenje lučkega župana je, da je sedaj pravi trenutek za predlaganje podžupana, čeprav bi, kljub jasni zakonodaji, celotno zadevo najraje prepustil občinskemu svetu. Ime svetnika, ki bi bil primeren za podžupana ostaja skrivnost. Rose nam je zaupal samo to, da bodo o zadevi razpravljali na eni od naslednjih sej občinskega sveta. Precej skrivnosten je tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj, ki je v prvem in drugem mandatu »vladal« brez podžupana. V tretjem naj bi v Gornjem Gradu do podžupana vendarle prišli, čeprav se župan s kandidatom pogovarja že pol leta. »Dokler mi ne da 100-odstotnega soglasja, predloga ne bom dal na občinski svet.« Ker tudi od Riflja imena svetnika, ki bo po njegovem okusu, nismo izvedeli, lahko samo upamo, da bodo usklajevanja končana pred iztekom mandata. Kandidat ima namreč določene zadržke, vezane na obilico drugega dela, kar je voda na mlin Riflju, ki bi, tako kot še nekateri župani, raje videl, da bi podžupane imenovali in razreševali kar sami župani. V občini Mozirje je župan Ivan Suhoveršnik na zadnji seji občinskega sveta pokazal pripravljenost spraviti vprašanje podžupana z dnevnega reda, vendar se mu je zgodila politika. Po mnenju svetnika Petra Habjana (Desus) bi morala biti točka dnevnega reda pripravljena, to pomeni, da bi moralo biti ime kandidata znano vnaprej. Župan Suhoveršnik je prepričan, da Habjanova trditev nima podlage v poslovniku občinskega sveta, kljub temu bo pridobil strokovno mnenje in verjetno ponovno predlagal podžupana že na naslednji seji. Na vprašanje, ali pozna dogovor med Rečico in Mozirjem, po katerem naj bi bil v tem mandatu podžupan iz Rečice, je mozirski župan odgovoril pritrdilno, vendar vprašanja ni hotel komentirati. Po njegovem je podžupan desna roka župana in nikakor občinskega sveta. Koga bi rad imel za desno roko pa od Suhoveršnika nismo izvedeli. Savinjčan Državni zbor je opravil splošno razpravo o zakonu o lokalni samoupravi, s katerim želi vlada nadomestiti in posodobiti pred desetimi leti sprejeti zakon. Imel bo številne novosti, med drugim naj bi onemogočil hkratno opravljanje funkcije župana in poslanca in sicer od lokalnih volitev 2006 naprej. Tako obstoječi kot noveliran zakon predpisujeta funkcijo podžupana, ki ga na predlog župana potrdi občinski svet. Več kot na dlani je, da nekateri župani povsem očitno izigravajo zakon, spet drugi špekulirajo in tehtajo razmerja moči v občinskem svetu. PREDSTAVITEV ZGORNJESAVINJSKIH RIBIČEV V OKVIRU PROJEKTA INTERREG Možnosti brez meja Prejšnji teden je mozirske in ljubenske ribiče obiskala delegacija iz avstrijske Koroške, sestavljena iz predstavnikov deželne vlade, lokalnih skupnosti in udeležencev v projektu Interreg, ki zajema tudi področje ribolovnega turizma pod imenom ribolov brez meja. Koroško in Zgornjo Savinjsko dolino obišče vsako leto veliko različnih turistov, analize pa so pokazale, da sodijo ribiči med tiste goste, ki pustijo v regiji največ denarja. Milan Wutte, vodja projekta, seje mozirskim in ljubenskim ribičem zahvalil za pošteno sodelovanje, ki ga bo potrebno nadgraditi s skupnimi ribolovnimi kartami. Na slovenski strani so tako predstavniki občin kot ribičev izražali velik interes po še izrazitejšem sodelovanju, saj je avstrijska Koroška v evropskem merilu med turistično razvitejšimi regijami. Dobro bi bilo vedeti, na kakšen način sosedje onstran Pavličevega sedla skrbijo za promocijo. Ribiči so namreč posebna kategorija turistov, ki prihajajo v predsezoni, vendar je pri tem avstrijskega predstavnika zanimalo, kaj naj počne družina, medtem ko oče oziroma mož ribari. V odgovor so bile nanizane številne možnosti, ki jih nudi narava, kar je verjetno premalo, zato bo potrebno razmisliti o ponudbi celotne regije. Po prvem maju, ko bodo meje odpravljene tudi formalno, bodo možnosti za partnerstvo še bolj neposredne. Savinjčan hhhhhhbhüühbhhmii Liudte in dogodki. Kultura PRAZNIK 40 MUČENCEV Dan, ko godujejo moški Dan štiridesetih mučencev, 10. sušeč, velja v šaljivem tonu med ljudmi za dan, ko godujejo vsi moški. Če smo malce zlobni, lahko rečemo, da je s tem praznikom poskrbljeno, da se močnejši spol ne počuti zapostavljenega, saj v tem mesecu nežnejši spol praznuje kar dvakrat. Piše: Pavla Kliner Spomin na 40 mučencev oziroma vojakov iz Sebaste (danes Sivas v Turčiji) obhaja rimska cerkev 10. marca. Krščanska vera je bila državno priznana leta 313 pod cesarjem Konstantinom. Najprej je bila priznana v vojski in samoumevnoje bilo, da so bili v cesarskih četah tudi krščanski vojaki. Na vzhoduje bil Konstantinovsov-ladar Licinij, kije bil sprva strpen do kristjanov, ko pa se je sprl s Konstantinom, se je začela prava »kalvarija« za kristjane. V Kapadokiji je dal razglasiti odlok, po katerem se mora vsak kristjan pod smrtno kaznijo odreči svoji veri. Ta odlok je Agrikolaj, cesarski namestnik v Kapadokiji in Armeniji, posredoval vsem vojakom v cesarski vojski. Na njegovi podlagi je bilo obsojenih na smrt 40 vojakov sloveče 12. rimske legije, kije veljala za elitno. Legendarni opis smrti 40 mučencev pripoveduje, da je Agrikolaj sam prišel k »bliskoviti vojski«, da spolni cesarjev ukaz. Tedaj je 40 vojakov stopilo iz vrste in vsi so neustrašno priznali, da so kristjani in da jih nobena muka ne odvrne od Kristusa. Ohranila seje njihova oporoka ter govori cerkvenih očetov, ki poveličujejo njihovo junaštvo. Agrikolaj jih je k odpadu skušal pripraviti z obljubami o odlikovanju, povišanju in denarnimi nagradami, a odgovorili so mu: »Kajnam hočeš dati takega, kar bi moglo nadomestiti ono, kar nam hočeš vzeti? Predlagati nas hočeš v odlikovanje cesarju, izneveriti pa njemu, ki je resnično vladar ...Iz ljubezni do Boga smo pripravljeni pretrpeti kakršnekoli muke.« Ker so bili preveč neomajni, so si zanje izmislil nenavadno kruto smrt. V Armeniji je marca še zelo ostra zima, zato sojih obsodili na počas- no umiranje na mrazu. Odvzeli so jim obleko in jih postavili na zamrznjen ribnik znotraj mestnega obzidja. Bil je peklenski mraz in pihal je leden veter. Za tiste, ki bi si utegnili premisliti, je bilo blizu ribnika kopališče s toplo vodo. Eden je to res storil, a gaje zadela kap, brž koje prišel na toplo. Namesto njega se je mučencem pridružil vojak, ki je stražil kopališče - tako je bilo junaških pričevalcev zopet štirideset. Nato so še živim polomili roke in noge, jih sežgali na grmadi, pepel pa stresli v reko. Kristjani tako niso mogli izpolniti oporoke 40 mučencev, naj jih pokopljejo v skupnem grobu. Na naših tleh se ta praznik ni nikoli povsem prijel. Po naši ljudski veri je god 40 mučencev vremenski mejnik, saj pravijo »če 40 mučenikov dan ni lepo, tudi 40 dni potem ne bo«. Če sta se na ta dan srečala moška v savinjskih koncih, je bila navada, da sta rekla: »Mučencev nasje 42, saj sva še ti injazzraven.« Ja, nekateri moški so radi mučenci, predvsem če lahko v ta namen spijejo kakšno žlahtno kapljico tekočine. Pobožna ženska želja pa je, da bi 40 mučencev, ki so zgled človekove trdnosti in pogumnega duha, posnemali tudi naši moški. Seveda ne v dobesednem smislu, saj jim mučenja v ledenem mrazu ne privošči niti najzlobnejše žensko srce. Sploh pa so se okoliščine v teku stoletij - v veliko moško olajšanje - spremenile do te mere, da svoje pripadnosti ni več potrebno izkazovati na tako mučen način. Vsem mučencem, pardon, moškim godovnikom, lahko zaželimo le še lepo praznovanje. Predstavnice ženskega spola pa naprošam, naj na ta dan dovolijo svojim moškim, da v prijetni moški družbi, kot se spodobi, »pojamrajo« o svojih križih in težavah, kijih s sabo prinaša življenje. MIRA KELEMEN, GLASBENA MENTORICA Varovancem VDC Mozirje polepša dan Mira Kelemen, glasbena pedagoginja, ki že več let uspešno vodi svojo Glasbeno delavnico Osminka, je letos ena izmed štirih dobitnikov priznanj Sklada za ljubiteljske dejavnosti, s katerimi Sklad izreče priznanje za dolgoletno aktivno delo na področju kulture. Njeno delo je tako zapaženo z občinske strani, za ure posvečene le njim, pa so ji iz srca hvaležni tudi varovanci enote Varstveno delovnega centra (VDC) Mozirje. Kelemenova že namreč tri leta, enkrat tedensko, zahaja v njihove prostore in z njimi prepeva, jih uči javnega nastopanja, predvsem pa jim, kot pravijo sami, daje samozavest in jih uči zaupanja vase, kije pri stopanju na razsvetljeni oderšetako potrebno. Fantje in dekleta iz mozirskega VDC-ja radi pojejo, pesem jim prihaja izsrca, četudi niso nikoli povsem uglašeni. Pomembne sojim ure, kijih prebijejo skupaj z Miro, ure, ko stopijo okoli prenosnega klavirja, in zaslišijo prve tone ter nato veselo zapojejo. A pri tem seveda ne gre le za igro, Mira je lahko do svojih učencev tudi stroga, a ne v pravem pomenu besede. Rada jim le pove, kaj je prav in kaj narobe, tako, da se vsako učno uro tudi nekaj naučijo. "Predvsem sem vesela, če jim le lahko polepšam dan," pravi Kelemenova. "Dobro pa je, če se ob tem še kaj naučimo, tako jaz od njih, kot oni od mene. Rada pa bi poudarila, da vsega tega ne bi bilo brez Vilme in Kondija Marčinko, ki sta mozirski enoti VDC v lanskem letu sponzorirala nakup glasbil, s katerimi so naše skupne ure mnogo prijetnejše in tudi produktivnejše." Tatiana Golob BOČNA Zborovska delavnica Polovinka Z izobraževalno zborovsko delavnico Polovinka pod vodstvom znanega zborovodje profesorja Matjaža Železnika, ki sta jo pripravila mozirska izpostava javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti in bočko kulturno društvo, so v Bočni počastili kulturni praznik in mesec kulture. Delavnica je bila namenjena pred- zasedb ter usklajevali sedežni red z vsem pevovodjem, ki niso profesionalni glasbeniki, delajo pa z zbori v osnovnih šolah ali kulturnih društvih. V delavnici so sodelovale tudi pevke ženskega pevskega zbora Bočna. V razgovoru so poudarili vlogo pevca in dirigenta. Po besedah Matjaža Železnika, ki dirigentsko palico sedaj vihti v bočkem moškem pevskem zboruje zelo pomemben pristop k vodenju novega zbora, ki se šele oblikuje inje zelo različen od pristopa k delu z zborom z večletno tradicijo petja. Zato so na seminarju obdelali različne tematike. Ugotavljali so, kako formirati zbor in izvesti sprejemno avdicijo za pevce različnih glasovnimi barvami pevcev. Pevci so izvedli dihalne vaje in vaje za čisto intoniranje, oblikovanje fraze, za dinamično niansiranje. Prav tako so skupaj ugotavljali, kako izbrati program in kako naj se zborovodja pripravi na vajo. Ob zaključku seminarja pa so pripravili vaje za sproščanje, dihalne in upevalnevaje. Po mnenju vodje seminarja Matjaža Železnika morajo pevovodje biti tisti, ki se morajo na enostaven način znati približati pevcu in mu prisluhniti. Pevski zbor se namreč gradi na odnosih med pevci in sodelovanjem z zborovodjem. Marija Sukalo Pustna Poslušajte vsi ljudje, Slovenija v Evropo gre, in še to se lepo čuje, da občina Ljubno z njo potuje. Upamo, da boljše bo, a nobeden šenkal nič ne bo, kolikor sami bomo uspeli, tako bomo naprej živeli. Saj občina se naša, z mnogo čem ponaša. Imamo urejeno trško jedro, pa vse odplake proč speljane, flosarje povsod poznane, raznih društev je obilo in skoraj nič ne bi nam talilo. Težave pa so bile in bodo, z dobro, čisto, pitno vodo, pa še je tu problem, kje iskrini delavci bodo, kako turizem se bo razvil, če narod botakofošljiv. Zato pa tuje zdaj svetnik, ki ne pozna olik, naj prežene vse težave in da nam pameti taprave. Če država je oblike kurje, pa ni treba vparlamentu take furje, za izbrisane siromake, pa ne mislim samo najužnjake. Pust naj vsem pomaga, da ptičja gripa tu ne zmaga. Uprava Pusta ijubenskega d.d. je na nočni korespodenčni seji na samo pustno nedeljo soglasno odločilo naslednje. V duhu vsesplošnih in strogih varčevalnih ukrepov, tako na državni kakortudi na lokalni ljubenski ravni, Pustne novice letos ne bodo izšle. Da pa Ljubenci le ne bi bili povsem prikrajšani za pustne radosti jim pustna uprava poklanja stihe našega honorarnega sodelavca Jožeta Voduška - Digota, zadolženega za kulturo in prosveto. REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Mozirje Na trgu 20, 3330 Mozirje, SLOVENIJA Sprejemanje vlog za otroški dodatek, porodniški dopust in denarno socialno pomoč Vse občane obveščamo, da sprejemajo vloge za otroški dodatek, porodniški dopust in denarno socialno pomoč strokovne delavke samo na uradne dneve in sicer: ponedeljek od 7.30 do 14.30, sreda od 7.30 do 16.30 in petek od 7.30 do 13.30. Na neuradni dan je mogoče vlogo za navedene pravice oddati v tajništvu Centra, v primeru, da bo vloga nepopolna, bodo vlagatelji pozvani naknadno za dopolnitev. Rokza izdajo odločbe prične teči, ko je vloga dopolnjena. Vse upravičence do otroškega dodatka ponovno opozarjamo na to, da so pozorni na iztek pravice do otroškega dodatka (razvidno iz izreka odločbe). V kolikor jim pravica poteče z 31.1.2004 je potrebno vlogo za otroški dodatek podati vjanuarju, v kolikor jim pravica poteče z 29.2.2004, je potrebno vlogo oddati v mesecu februarju, itd. V primeru, da se ta rok zamudi, gre pravica s prvim naslednjega meseca, od vložitve vloge (v primeru, da je vloga oddana npr. v marcu, gre pravica od 1. aprila dalje). Ponovno opozarjamo, da je potrebno potrdila o šolanju za otroke stare nad 18 let oddati v začetku šolskega leta. Za vse tiste otroke, ki starost 18 let dopolnijo med šolskim letom, pa je potrdilo potrebno oddati v mesecu, ko otrok to starost dopolni. V kolikor je potrdilo oddano kasneje, gre pravica s prvim naslednjega meseca. Center za socialno delo Mozirje N A — Z A R J E OBČINA NAZARJE JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ KMETIJSTVA ZA LETO 2004 Občina Nazarje, v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 2/99) objavljajavni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Nazarje za leto 2004. I. Namen sredstev - regresiranje in dotacije - regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje, - regresiranje zdravil za čebelje družine članom ČD Kokarje, -za razne analize vživinorejski in poljedelski proizvodnji, -za strokovno izobraževalne naloge iz področja kmetijslva, -za plačilo prispevkov iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz kmetijstva, za kmetije v naseljih Čreta, Rovt pod Menino in Zavodice, -za sofinanciranje programov aktivov, društev, krožkov s področja kmetijstva, -za sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev s področja kmetijstva, - prevoz mleka iz višinskih kmetij, -priprava razvojnih programov. II. Dodeljevanje sredstev na osnovi javnega razpisa Vlagatelji uveljavljajo sredsh/a potem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi fizičnih oseb mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Nazarje. Umetno osemenjevanje se regresira za prvo osemenitev krave, svinje ali kobile. Plačilo prispevkov za višinske kmetije: Pomoč je le za enega družinskega člana, ki je pokojninsko - invalidsko zavarovan kot kmet. Sredstva, do katerih bo vlagatelj upravičen, se bodo nakazala DURS-u. Sofinanciranje društevs kmetijskega področja pri njihovem delovanju: Upravičenci sofista društva, ki delujejo na območju Občine Nazarje. Sredstva se dodelijo na podlagi predloženih letnih programovter njihovih aktivnosti. Sofinanciranje prevoza mleka z višinskih kmetij: Sredstva se dodelijo na podlagi vloge z obrazložitvijo o posamezni dolžini prevoza mleka (km/dan). Vloge sprejema Občina Nazarje do 22. marca 2004. Občina Nazarje Župan Ivan Purnat KULTURNO - UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP REČICA Zgornjesavinjska kultura »na mizi« Ker se je mesec kulture že iztekel h koncu, so vprašanja, ki so si jih zastavili posamezniki, povezani s kulturo, na okrogli mizi KUD Utrip, še kako relevantna. Kakšna je družbena vloga ljubiteljske kulture danes, ter kje najde svoje mesto v občinskem proračunu, sta bili le glavni izhodišči za zanimivo razpravo, ki je sledila. Akademski slikar Jožef Muhovič (levo) in strokovnjak za slovenska narečja Peter Weiss sta vodila zanimivo razpravo (foto: Ciril M. Sem) Okroglo mizo z naslovom Ljubiteljska kultura med tradicionalizmom in pop kulturo sta vodila dva, za Zgornjo Savinjsko dolino kot tudi celotno Slovenijo pomembna posameznika. Jožef Muhovič, akademski slikar doma iz Rečice ob Savinji, ki sicer živi in ustvarja v Ljubljani, ter Peter Weiss, priznani strokovnjak za slovenska narečja, ki prihaja iz Bočne, prav tako pa službuje v našem glavnem mestu, sta pripravila in vodila zanimivo razpravo, katere glavna nitje bila pomembnost ljubiteljske kulture na tleh naše doline ter problematika, s katero se ljubiteljski in strokovni delavci na tem področju srečujejo. Kot je jasno vsakomur, ki mu kulturno ustvarjanje v naši dolini vsaj nekaj pomeni, je ljubiteljsko ustvarjanje na področju Zgornje Savinjske hvalevredno razvito, žal pa prav toliko prezrto, vsaj kar se finančne podpore s strani države tiče. Tej ugo- tovitvi so že na začetku debatiranja pritrdili vsi sodelujoči, ki so zastopali kar precej ljubiteljskih društev, delujočih v naši dolini. Tako so bili glavni akterji na okrogli mizi, že poleg omenjenih strokovnjakov in predstavnikov KUD Utrip, še akademski slikar Alojz Zavolovšek, predsednik KD »Jurij« Jure Re-penšek, Nada Klančnik kot predstavnica občine Mozirje, Ivana Žvi-pelj ter Marjan Dobrovc iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti Mozirje ter Jože Kramer, predsednik KD Rečica ob Savinji. Razprave se je udeležilo še nekaj kulturnikov iz dru- gih ustvarjalnih društev, vendar pa bi lahko našteli še več tistih, ki se okrogle mize niso udeležili, pa bi bilo koristno, da bi seje. Prav tako bi lahko zbodla ugotovitev Ivane Žvipelj, da se med delujočimi v društvih kot tudi med občinstvom v dvoranah najde premalo domačih intelektualcev, ki kot kaže, po kulturo rajši hodijo izven domačih krajev in s tem kažejo pomanjkanje zanimanja za domače ustvarjalce ali pa pomanjkanje lastne kulture. Po večurni razpravi so se sodelujoči razšli, sicer zadovoljni s številnimi vprašanji, ki sojih nata večer načeli, z ugotovitvijo, da bo potrebnih še veliko podobnih, da se bodo stvari v pozitivno smer tudi premaknile ter, kotže omenjeno, z obžalovanjem, da se takšnih debat ne udeležuje več operativcev, ki bi iz njih kaj koristnega tudi pridobili. Tatiana Golob KULTURNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Plesal« in tamburaši v gosteh Rečiški Kulturni delavci so zadnjo soboto v februarju v goste povabili plesalce folklorne skupine Oljka Šmartno ob Paki in mlade tamburaše s Polzele ter vdomačem kulturnem domu s prijetnim prepletanjem glasbe in plesa dodali svoj kamenček v mozaik kulturnih prireditev v mesecu kulture. Močno sneženje, ki je botrovalo maloštevilnemu obisku, pa ni zmanjšalo užitkov v prijetnih melodijah in plesnih korakih mladih, ki negujejo izročilo naših dedov in babic. Plesalci folklorne skupine Oljka Šmartno ob Paki so predstavili stare plese (foto: Marija Šukalo) V osemindvajsetih letih, od kar se družijo ljubitelji plesa in petja v folklorni skupini Oljka, so na oder postavili preko petdeset različnih plesov z območja Štajerske in Zgornje Savinjske doline ter jih predstavili tako doma kot v tujini. V programu, ki so ga pripravili gledalcem v rečiškem kulturnem domu, so s spletom plesov poskušali približati star običaj ča-jevke iz Zgornje Savinjske doline, kjer so se ob nedeljskih dopoldnevih po maši zbirali mladi ob čaju in se zabavali ob petju in plesu; zabavo po napornem delu na polju s plesi iz okolice Šmartnega ob Paki. Ob zak- ljučku so predstavili še plese vzhodne Štajerske, predvsem iz okolice Cirkovc. Čeprav tamburica ni izviren slovenski instrument, pa seje med mladimi, ki se družijo in igrajo v tamburaškem orkestru na Polzeli, posebno priljubil, kljub temu, daje to nežen instrument, ki ga ni moč priklopiti na elektriko, da bi postal glasnejši. Program, s katerim so se predstavili poslušalcem, je obsegal tako skladbe domačih kot tujih avtorjev ter lastne priredbe. Marija Šukalo 14, marca pa brat IVO ACMAN 30. rojstni dan, | Vse lepo, obilo zdrav jo, sref e in osebnega zadovoljstva jima želi Irena z Janezom, Anito in Gašperjem O SLOMŠKOVA DVORANA V MOZIRJU Šola za starše V Mozirju Je bila v prostorih Slomškove dvorane na štiri zaporedne ponedeljke organizirana šola za starše. Šolo vodi pater Christian Gostečnik, doktor klinične psihologije, njegovi štirje sodelavci pa so njegove ideje in videnja težav odraščajoče mladine prenesli na okoli 150 rednih poslušalcev. Župnijska dvorana domala ni mogla sprejeti vseh tistih, ki so želeli svoja znanja o vzgoji odraščajoče mladine razširiti in poglobiti. Da je bila stvar res odmevna priča dejstvo, da se je šole za starše udeležilo tudi mnogo obiskovalcev iz drugih župnij po dolini. Zadeva je pereča in vedno aktualna, kakor so aktualna nesoglasja med odraslimi in otroki, ki bito želeli postati. Pregovor pravi: »Mali otroci, majhne težave. Veliki otroci, velike težave!« Tisti, ki so imeli opravka z obojimi, temu vsekakor prikimavajo. Otroci so naše veselje in naše bogastvo. Ravno zato smo dolžni, da jih pripravimo za življenje. Ena izmed poti je tudi razumevanje nji- Delovno predsedstvo in predsednik PGD Gornji Grad Stanko Ogradi (v uniformi) (foto: EMS) Nenazadnje je rezultat dela številnih generacij tudi nova avtocister-na, kije bila kupljena s pomočjo krajanov in lokalne skupnosti, in s katero gornjegrajski gasilci dokazujejo, kako je mogoče zgodovinsko spominjanje združiti z izzivi današnjega in jutrišnjega dne. Draga in vse bolj tehnično izpopolnjena tehnika seveda terja od gasilcev ogromno znanja, zato je razumljivo, da bo glavna naloga v prihodnjih letih zagotavljanje ustreznega kadra, česar se zaveda tudi predsednik društva Stanko Ogradi. »Imamo precej nove tehnike, s katero bo potrebno znati delati,« je bil na let- nem občnem zboru povsem jasen Ogradi. Društvo ima samo enega častnika, zato bodo v jesenskem času poslali na izobraževanje vsaj dva gasilska podčastnika, usposobiti bo potrebno tudi operativce za pokrivanje določenih specialnostih, brez katerih sije v današnjih razmerah težko zamisliti uspešno izvajanje vse bolj zahtevnih gasilskih nalog. Gasilska merila postajajo neizprosna, kar pomeni, da bodo v prihodnje lahko v operativnih gasilskih enotah delovali samo primerno izobraženi in psihofizično sposobni in zdravniško potrjeni ljudje. Savinjčan Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali okoninski gasilci, ki jih vodi Franc Govek (na sredini) (foto: Benjamin Kanjir) Adaptirani prostori, ki bodo odslej služili raznim namenom zbiranja so okoninskim gasilcem upravičeno v ponos. Gasilski dom sredi vasi je odslej še prijaznejši in dostopnejši vsem starostnim skupinam. Od najmlajših, ki bodo lahko na tem mestu igrali namizni tenis in druge igre, do najstarejših, ki bodo obujali spomine in s svojo modrostjo navdihovali mlajše od sebe. Na območju občine Ljubno delujejo tri prostovoljna gasilska društva. Med največje vrline sodi dobro sodelovanje med njimi. Pripravljeni so pomagati drug drugemu ob raznih intervencijah, se srečevati na družabnih srečanjih, vajah, od lani naprej pa tudi na medobčinskem tekmovanju. Organizatorji slednjega so bili ravno okoninski gasilci. Tekmovanj se radi udeležujejo, nekaj težav pa imajo s sestavo najmlajših desetin, ker v kraju ni dovolj pripravljene mladine. Zaostanek na področju izobraževanja so lani domala že izničili, saj so se udeleževali vseh tečajev in ostalih izobraževanj, ki so jim bila omogočena. Zavedajoč se dejstva, da je le dobro usposobljeni gasilec dober gasilec, so nabiranje znanja jemali nadvse resno. Rezultat so razni nazivi in strokovna znanja. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Poudarek na izobraževanju Preteklo leto se bo v bogato kroniko društvo brez dvoma zapisalo kot zgodovinsko in v marsičem tudi prelomno. 120 let delovanja jih uvršča med najstarejše ne samo v Zgornji Savinjski dolini (starejše je samo PGD Rečica ob Savinji) ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Časti vreden jubilej je seveda nudil priložnost za praznovanje in nujno zahvalo vsem, ki so od davnega leta 1883 tkali nitke prostovoljnega gasilstva v trgu ob Dreti. hovih potreb in želja, ki so včasih že kar nemogoče. In ravno to nem-ogočnost je voditeljica programa Natalija Podjavoršek želela približati vsem obiskovalcem šole. Skozi konkretne primere je s svojimi sodelavci Uršo, Leonom in Ivanom ustvarjala pogoje za lažje razumevanje mladostnikov, ki ob prehodu iz otroštva v odraslost srečujejo mnoge strahove, slabe in tudi dobre vplive. Naučiti jih razlikovati dobro od slabega in razumeti tudi njihove slabe odločitve, iz katerih pa se lahko marsikaj tudi nauč- ijo, je že kar umetnost. Ta pa se lahko nauči. S potrpežljivostjo in veliko mero dobre volje lahko medgeneracijska nesoglasja izpuhtijo, težave izginejo, življenje pa postane znosnejše. Seveda ni nihče zanikal dejslva, da otroci, predvsem v puberteti, iščejo svoje starše ravno na načine, ki slednjim niso najbolj všečni. Iskanje srednje poti in izbiranje najboljših možnosti pa bo staršem z udeležbo na Christianovi šoli za starše vsaj olajšano, če že ne preprostejše. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA V obnovljenih prostorih Okoninski prostovoljni gasilci, kijih vodi Franc Govek, so se 15. februarja zbrali na petinšestdesetem rednem letnem občnem zboru. Ob pregledu postorjenega dela so izpostavili lanske načrte, katerih uresničitev je terjala veliko prostovoljnih ur. Ampak tega so gasilci že vajeni, saj je ravno prostovoljnost med odlikami, ki jih gojijo v največji meri. OBVESTILO Pavel Koren s.p., Homec 26, pošta Rečica ob Savinji, preneha z dejavnostjo avtoprevozništva z dne 31.5.2004. fraykaufopa uojna kronika Piše: Aleksander Videčnik Kmetijski uremensbi prerok Nadaljujemo z objavo iz prejšnje številke našega časopisa. Vinotok za setev nesreča (oktober) je to že dognana. Dne Martina Dne 2. sonce jasno, Z dreves če listje pada spomlad topla že dne Leodegarja, je znamenje veselo pride kasno. za kmeta - gospodarja. Z dreves če listje še ni odpadlo, Dne 16. bo mraza dosti, Po svetem Galu toplote malo. zelje pospravi, bo tečna jed, Gruden le prav jo pripravi. (december) Dne 28. Decembra sneg Po svetem Simonu imejmo v čisli) in svetem Judi, se z žitnim zrnjem navadno približa nam polni svisli. se zima tudi. Sneg če pada Dne 31. v božični noči, Dne Volfganga bodo dnevi če dežuje, dobro leto poleti vroči. oznanjuje. Iz mrzlih rek če puh ustaja, Listopad huda zima (november) dolgo traja. Dne 1. Božični dnevi Če ob Vse svetih zeleni - velikonočni jasno nebo je, zime še hude sneženi. menda ne boje. Če vreme v decembru je vlažno, Vseh svetnikov deževno, le malo mrzel dan, bo vina bode božič in še to bo revno. v led kovan. Če ni bilo Dne 11. zime prej, Ob svetem Martinu bo gotovo deževje in slana, pa poznej. Nadaljujemo z objavo izvlečkov iz mozirske vojne kronike 1914 -1919. O vojni preskrbi prebivalstva je pisec izražal svoje razočaranje in kritiko: "Toraj, naše življenje prišlo je na karte. O srečni kvartopirec, ki si na zadnjo stavil vse! Zanimivo zbirko vseh teh kart zberemo za naš arhiv: Krušne, močne, kavine, petrolejske, za margarino, sveče in žajfe itd. Da ni bila vse to tretinka istine, kar vlada sterni kartami vara, ne bi stradala uboga para. "Ma," pravi neka begunka, "dajte nam še za otroke karte!" "Malora" jo zavrne druga "al' ni Pepino na fronti!" Ko opisuje Laykauf zaplembo zvonov in bakrenih streh, izraža svojo osebno bol: "Zvonovi zvonite - topovi grmite! Vzeli so nam jasne glasnike, še krov, pod katerim so bivali, so vzeli, vzeli so nam s temi oznanjevalci miru in sprave iz srca oni od detinstva spravljeni talisman: Domovina sveti čut. Ko sem že osvetlil kos našega življenskega obzorja v bedi, v borbi, naj razgrnem še nadalje zastor. Narodno življenje v tem času? Ob tleh leže slovenstva stari stebri... Najraje bi nas po španskem sistemu v ječah garotirali. Nedolžnih žrtev tega sistema ima trg več šteti, tudi kronist zna o tem svojo pesmico peti. - Minilo! Dobili smo železen denar. Železna volja zmagovati je torej v seji 20. septembra 1916 dovolila papirnatega posojila 20.000 kron. Nekje v škrinji pa se nahajajo vojno-prestacijske iz leta 1866. Kako so dobro shranjene? No, papirje drag. Včasih so ga iz cunj izdelovali, danes pa stane kilogram cunj 5 kron in 80 helerjev. Obleke delajo iz papirja!" Spet omenja vojne odlikovance iz Mozirja: "Na braniku domovine stoječ tržan ni v tej fazi nobeden padel, pač pa so stekli častna odlikovanja: Župan dr. Jože Goričar, kot vojaški zdravnik - zlati zaslužni križec. Torpedni mojster Franc Celinšek (sedaj v italijanskem ujetništvu) - srebrno kolajno. Pešec Franc Pirkovič - srebrno medaljo druge stopnje (postal pa je vojni invalid)." S tem vpisom je Laykauf končal kroniko za od leta 1916 do maja 1917. Sedaj se torej nadaljuje kronika za leto 1917. Kar sredi pisanja kronike je pisec navedel še nekaj kratkih podatkov: "20. aprila 1900 umrije dolgoletni občinski tajnik Jože Pirš. 26. junija 1900je bila velika povodenj, kakršne se ne spominja. Trnava je segala tja do Pirša, hišna številka 13 in Grabnerja, hišna številka 14. Napravila je mnogo škode. Veliko brvi je vzela, Savinja pa ločki most. 23. junija 1900 seje blagoslovila cerkev sv. Radegunde, ker jo je potres tako poškodoval, da so morali novo postaviti. 20. novembra 1900 je bila prva borba za državno-zborske volitve med klerikalci in liberalci (Hribar - Žičkar)." O odnosu oblasti do ljudstva pa tole: "Teptanje, zatiranje narodov naj se neha, bodo litudi nam milejše zvezde zasijale, Slovenec, večni rob boš marti? Kako soz nami birokratje postopali ocenjuje "Straža" glede našega deželnega namestnika grofa Clary izborno in po pravi ceni: Javno se mu očita, da se ob začetku vojne ni prav nič zavzel za ponedolžnem preganjane Slovence - bili smo sami srbo- in rusofili, izdajalci... O krotka ovca slovenska, koliko volne so ti odstrigli, da neprestano zapostavlja slovensko ljudstvo, da se še ni naučil besedice slovensko in da je največ kriv, da se na Štajerskem, posebno v slovenskem delu dežele rekvirira živina, žito in drugi pridelki z vso brezobzirnostjo. Še posebno so živinske rekvizicije vrhunec ljudskega izsesavanja - tudi gospodarska smrt na nas preži!" Udeleženci prostovoljnega dela pri kmetu Zalesniku leta 1947. Živa veriga ljudi je bila postavljena od Fluderskega grabna do porušene Zalesnikove domačije in si podajala strešno opeko iz rok v roke. Po uspešnem zaključku dela so se malo poveselili in se postavili pred fotografski aparat. Sliko je poslala Ivanka Plesnik z Ljubnega. Piše: Boštjan Čulk Morda se sprašujete, zakaj že prej nismo toliko govorili o pridelavi in uporabi ekološko, ali če hočete, zdravo pridelane hrane. Tako bi bili vsi bolj vitki in zdravi in bi dlježiveli. Spet se bom navezal na že tolikokrat omenjeno Evropsko unijo. EU namenja več denarja za ekološko kmetovanje in druge oblike ekstenzivne pridelave kot za intenzivno pridelavo hrane. Tudi v Sloveniji je želja, da bi čimveč kmetov prešlo na naravi in ljudem prijaznejšo pridelavo hrane. Seveda se pri nas trg za prodajo te hrane šele oblikuje, a vendar najvztrajnejši jo že prodajajo. Tokrat se bom osredotočil na ekološko pridelavo mleka. V kratkem pričakujemo padec odkupnih cen mleka. Verjamem, da bo to za mnoge velik udarec. Zniževanje stroškov pridelave bo rešitev do neke mere, a brez dodatne pomoči bo težko. Verjetno pa nekateri že razmišljajo o ekološki pridelavi mleka. Potrebno je vedeti, da so mlekarne kotodkupoval-ci zainteresirani za nakup takšnega mleka. Na ob- Piše: Marija Bezovšek Poznamo morske in sladkovodne ribe. Posebno cenjene so morske, kijih lahko v naših trgovinah dobimo zamrznjene. Ker imajo ribe zelo nežno meso se zelo hitro kvarijo, zato moramo biti pazljivi, kakojih kupujemo in shranjujemo. Če smo kupili zamrznjene in so se med potjo odtajale, jih moramo takoj porabiti. Zamrznjene lahko damo v zamrzovalnik le, če smo domov prinesli še zamrznjene. Tudi sveže ribe porabimo čim prej ali jih damo takoj zamrzniti. Tudi v pločevinkah konzervirane ribe so kvalitetne. Kupujemo samo tako velike konzerve, kot jih lahko enkrat uporabimo. Priprava rib: Pri nakupu svežih rib v ribarnici ali če jih nalovimo, jih moramo čim prej očistiti. Z ostrim nožem zarežemo od zadnjične odprtine do glave in odstranimo čreva in drobovino ter dobro opere- Ekološko je zdravo Včasih imamo občutek, da kar naenkrat vsi okoli nas razmišljajo o zdravi prehrani in o hujšanju na tak ali drugačen način. Postajamo pozorni na hrano, ki jo kupujemo, saj tisto, kar smo jedli do sedaj, morda ni več tako zdravo. Ostajajo pa seveda tudi taki, ki ne nameravajo spreminjati svojih prehranskih navad. močju, v katerega se vključujemo,je zaslediti močan trend popularnosti raznovrstnih mlečnih izdelkov iz ekološkega ali bio mleka. Tudi mi se moramo odzvati na to. Če pogledamo na stvar iz ekonomskega vidika pridelovalca, je ta v prvi vrsti upravičen do precej višjih subvencij na hektar. In če bi se uspeli dogovoriti še z mlekarno za višjo odkupno ceno mleka, bi bili na zelo dobri poti. Kako je s pridelavo krme? Koliko manj krme bi pridelali na ekološki načinje težko natančno ocen- iti. Obstajajo določene ocene, predvsem z opazovanjem kmetov v sosed njih državah z več izkušnjami na tem področju. Če dobro premislimo, že sedaj kar nekaj kmetov prideluje krmo na ekološki način ali pa je zelo blizu temu. Morda je tega več v hribovitih območjih. In ravno takšna območja si v mlekarnah želijo, da bi bila vključena v ekološko pridelavo mleka. To zahteva ločeno zbiranje in odkup mleka in smiselno je, da bi bile te kmetije nekako skoncentrirane, kolikor je pač možno. Vemo, da danes vse gledamo skozi stroške. Bistvenoje, da ne smemo uporabljati nikakršnih mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev, ki niso dovoljena, močnih krmil, ki ne ustrezajo ekološkim pravilom, hormonov... Treba je vedeti, da se tudi brez teh sredstev da pridelati krmo. Tudi močna krmila obstajajo za ekološko pridelavo, seveda pa so dražja. Osnovno je še vedno načelo, da pridelamo osnovno voluminozno krmo odlične kakovosti in potem dodamo močne krme le toliko, da izravnamo obrok. Zelo pomembno je, da imajo živali možnost paše oziroma izpusta vsaj 180 dni letno. Idealno za živali bi bilo, da imamo urejeno prosto rejo in še pašo ali izpust. Kot smo že vajeni pa tudi tukaj ne gre brez kontrole, ki bdi nad našim delom. Kar bi moral morda omeniti že na začetku, je način razmišljanja. Dokler sami pri sebi ne bomo prepričani, da želimo tako kmetovati, bo verjetno težko sprejeti vse ostale zahteve. Takšne spremembe je težko izpeljati kar čez noč, a če v tem vidimo svojo možnost ali priložnost, nam bo vse skupaj lažje. Vsa morebitna dodatna vprašanja v zvezi s kmetovanjem v Evropski uniji pošljite v pismeni obliki na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, po faksu na št. 839-0791 ali po elektronski pošti na naslov: urednistvo@savinjske.com Ribe in morski sadeži V zdravi prehrani so ribe zelo cenjeno živilo. Vsebujejo visoko vredne beljakovine, malo maščob in zelo pomembne minerale (jod, kalij, fosfor, železo in druge) ter vitamine (A in D). Na žalost pa jih na naših mizah najdemo bolj redko. Po priporočilih bi jih morali vključevati v jedilnik vsaj enkrat tedensko. mo. Večjim lahko glavo odrežemo. Manjše pustimo cele z glavo vred. Če kupujemo sveže ribe morajo vedno imeti glavo. Svežost rib namreč ugotovimo po bistrih in izbuljenih očeh ter po čvrstosti mesa. Ribam, ki imajo luske, moramo le te odstraniti. To opravimo s posebnim nožem ali s hrbtom navadnega noža in to vedno od repa proti glavi. Pred pripravo ribe vedno operemo in osušimo s čisto krpo, nato jih pokapamo z limoninim sokom, da postane meso bolj čvrsto. Zamrznjene ribe toliko odtajamo, da se jih prime sol in moka. Poleg rib prištevamo k morskim sadežem še razne rake, sipe, školjke in hobotnice. Pri nas jih največkrat lahko kupimo mešane in zamrznjene. TESTENINE S TUNINO Potrebujemo: 30 - 40 dag testenin, slan krop; polivka: 1 konzerva tunine (cca 20 dag), 1 dl kisle smetane, sol, poper, česen, sladka rdeča paprika. Testenine skuhamo in odcedimo. V ponvi segrejemo tunino in jo kar s kuhalnico razdrobimo, dodamo vse sestavine. Ko omaka prevre, z njo prelijemo testenine. RIŽOTA Z MORSKIMI SADEŽI Za 4 osebe: 20 dag morskih sadežev ali morskih rib, 30 dag riža, strok česna, mala čebula, zelen peteršilj, 1 dl belega vina, 1 žlica olja (oljčno), sol po okusu. Česen in čebulo prepražimo na olju, dodamo ribe, malo popražimo, zalijemo z vinom in dodamo peteršilj. Ko prevre, dodamo riž, premešamo, zalijemo z vročo vodo, pokrito dušimo, da se riž zmehča (cca 15 min). POLNJENI LIGNJI S ŠUNKO IN SIROM Lignje očistimo in začinimo s soljo, poprom in česnom. Šunko in sir narežemo na tanke rezine. V pripravljene lignje vložimo zvitke iz šunke in sira. Pečemo jih v oljčnem olju do mehkega. Po potrebi prilivamo belo vino in vodo. Postrežemo s peteršiljevim krompirjem in solato ali blitvo. SOLATA S TUNINO / glava solate, 3 paradižniki, 250 g tunine iz konzerve, 50 g oljčnega olja, sok 1 limone. Solato očistimo in primerno narežemo, paradižnike narežemo na krhlje. Tunino odcedi- BOBHaBOHi mo. Vse sestavine premešamo, okisamo z limoninim sokom, dodamo olje in sol po okusu ter dobro premešamo. Solato lahko okrasimo s koruzo in trdo kuhanimi jajci. Ponudimo s kruhom. SOLATA Z LIGNJI 40 dag očiščenih lignjev, žlica oljčnega olja, glava radiča, zelena paprika, sol, poper, peteršilj. Preliv: 2 žlici oljčnega olja, 2 žlici limoninega soka, 1 žlica nasekljane čebule, nasekljan peteršilj, malo sladke paprike, ščepec sladkorja. Očiščene lignje narežemo na kolesce, jih posolimo in popopramo, nato jih v olju pečemo približno pet minut, da postanejo beli in mehki. Nato jih dobro odcedimo in ohladimo. Radič in papriko narežemo na rezance. Sestavine za preliv dobro premešamo. Nato lignje, solato in preliv dobro premešamo in ponudimo s kruhom. RIBE PO TRŽAŠKO Uporabimo sladkovodne (postrvi, krapi) ali morske ribe (osliči, tune, skuša, itd.). Očiščene ribe osolimo in na maščobi z obeh strani hrustljavo zapečemo. Damo jih na ogret krožnik. Na ostanku maščobe popražimo strt česen in nasekljan peteršilj, prilijemo malo vode in ko prevre, polijemo po ribi. Serviramo z limono. Zraven po- Piše: Marjan Densa Podlubniki so majhni, le nekaj milimetrov veliki hrošči, ki napadajo oslabela drevesa, če pa se zelo razmnožijo, napadajo tudi zdravo drevje. Vsaka drevesna vrsta ima svojega podlubnika ali lubadarja. Pravzaprav "gosti" večina drevesnih vrst več vrst podlubnikov, kise naselijo na različnih delih drevesa. Nekatere vrste podlubnikov najdemo na različnih drevesnih vrstah, druge pa so vezane samo na eno vrsto. Kotzanimivost, "svojega" lubadarja imata celo negnoj in oljka. Tako so na smreki do sedaj našli 19 različnih vrst podlubnikov. Nekatere vrste so bolj številčne in se pojavljajo pogosteje, teh je osem, najnevarnejši pa so dvojnooki smrekov ličar, šesterozobi ali mali smrekov lubadar in najbolj nevaren, osmerozobi smrekov lubadar ali knaver. Pogovorno mu pravimo tudi veliki lubadar. Vsi ti trije se lahko iz "sekundarnega škodljivca", ki napada oslabela drevesa, ob ugodnih prehrambenih (veliko poškodovanega in oslabelega drevja po ujmah, nered v gozdu) in vremenskih pogojih (suša, vročina) spremenijo v "primarnega škodljivca". To postanejo takrat, ko se prekomerno razmnožijo (govorimo o gradaciji) in začnejo napadati tudi zdrava drevesa. Nastaja gospodarska škoda. nudimo ocvrt krompir ali krompir v kosih s tatarsko omako. MARINIRANE PEČENE RIBE I kg zamrznjenih skuš, sardel, cipljev ali drugih rib, malo moke, sol, olje za peko. Marinada: 1/41 kisa, 1/41 olja, 1/81 vode, 2 lovorova lista, malo rožmarina, 3 stroki česna, 1 čebula, nekaj zrn popra. Ribe toliko odtalimo, da jih lahko očistimo. Očiščeno dobro obrišemo, jih solimo, pomokamo, malo počakamo, da se moka posuši, natojih spečemo na olju. Pečene zložimo v večjo skledo drugo na drugo. Ribam pa lahko pred peko odrežemo glave, jih po dolgem razpolovimo in odstranimo hrbtenico, solimo, pomokamo in spečemo. Marinada: zavremo mešanico olja, kisa, vode, lovora, rožmarina, sesekljanega česna, zrezane čebule in popra po okusu. Vre naj približno 10 minut. Ohlajeno zlijemo po ribah. Pustimo nekaj ur, nato ponudimo. RIBJA SOLATA I. Sestavine: ribje meso, čebula, poper, pimenta, kis, jajca, peteršilj, 3 žlice goste majoneze. Ribo, sladkovodno ali morsko, ki nima dosti Kot rečeno, najnevarnejši podlubnik v Evropi je knaver. Kotvsi podlubniki se razvija vštirih razvojnih stopnjah, ki tvorijo generacijo: jajčece, ličinka, buba in hrošč. Prezimi lahko v vseh razvojnih stopnjah, ličinke in bube prenesejo -17 °C, odrasli osebki pa do -30 °C. Aktiven postane že proti koncu zime, takoj, ko se ozračje in tla ogreje na 12 -14 °C. Tedaj se prehranjuje. Roji navadno v prvi dekadi aprila, vzad-njih letih že prej. Samec lahko oplodi več samic, vsaka samica odloži od 50 do 150 jajčec. Ko je drevo optimalno naseljeno, se lahko na smreki, ki meri okoli 1 m3, razvije 500.000 in več novih osebkov. Ti predstavljajo generacijo, ki napada naprej. To je ogromen potencial! Razvoj ene generacije traja od 8 dolOtednov, dolžina je odvisna predvsem od temperature. Navadno se razvijeta dve generaciji, v ugodnih pogojih pa tudi tri. Pri tem pa je treba vedeti, da lahko samice odlagajo jajčeca tudi po dvakrat (sestrska generacija). Prvi generaciji pravimo spomladanska, drugi pa poletna. Znaki spomladanskega napada se pojavijo zgodaj, znaki poletnega pa zelo pozno, nemalokrat šeletik pred pomladjo. Zatojetako pomembno zimsko kontroliranje smrekovih sestojev. Lubadarji med seboj komunicirajo s posebnimi snovmi (feromoni), kijih oddajajo vokolico. Z njimi sporočijo drugim, daje drevo oslabelo in da se ga splača napasti, samci privabljajo samice in koje drevo optimalno zasedeno, izločajo odvračalne feromone. S tem preprečijo prenaselitev in zagotovijo dovolj hrane zalegi, saj prišleki poiščejo nova koščic, skuhamo v slani vodi s čebulo, poprom, pimento in kisom. Natojih razdelimo na koščke, ki jih zložimo v stekleno skledo in polijemo z gosto majonezo. Solato graniramo s srčki zelene solate, z v trdo kuhanimi jajci in peteršiljem. RIBJA SOLATA II. Sestavine: ribje meso, majoneza, limonin sok, krompir, dišave. Ostanke pečenih ali kuhanih rib brez kosti zmešamo z majonezo, okisamo z limoninim sokom, dodamo na kocke zrezan kuhan krompir, začinimo z raznimi zelišči (po okusu) in dišavami (poper, kapre, olive). Solato lahko obložimo še z v trdo kuhanimi jajci in lepimi lističi radiča. RIBJI NAMAZ Sestavine: 1 pločevinka rio mare, 5 dag šunke, peteršilj, 2 stroka česna, majoneza po okusu, 3 topljene sirčke (zdenka sir), 1 ta mar sir, 1 žlička gorčice, malo masla, parmezan, sol. Vse sestavine v univerzalnem mešalniku (multipraktiku) dobro zmešamo. Če je masa premalo mazava, dodamo še malo masla ali majoneze. Količine sestavin lahko spreminjamo glede na naš okus. drevesa. Žarišče se širi. Živijo v vitalnem delu drevesa, saj delajo ravne sisteme v ličju in skorji. Močno napadeno drevo je povsem prepraženo s temi sistemi. Stem prekinejo pretok sokov v drevesih, ki se posušijo. Drevo ne doseže ciljnih dimenzij in vrednosti, na večjem žarišču je treba gozd predhodno obnoviti. Lesa ne poškodujejo, vendar zanesejo v rove glive, ki dodatno razvrednotijo les (modrina in sivina). Vse to nam pove, da imajo lubadarji veliko sposobnost preživetja, da se lahko zelo hitro razširijo in da ob gradaciji povzročijo veliko ekonomsko škodo. Vidimo pa, daje njihov "najšibkejši člen" spomladansko rojenje. Takrat so najbolj občutljivi na vplive iz okolja. Temperature še niso optimalne, zato je razvoj daljši, zaradi odpadajočega lubja so izpostavljeni plenilcem, kijih vztrajno iščejo, drevje je v soku, vitalno. In zlasti, takrat jih je še najmanj!!! PREPREČITI SPOMLADANSKO ROJENJE Če s pravočasno in pravilno sanacijo žarišč (lu-badark) uničimo lanske hrošče in lansko zalego, ter če s pravočasno in pravilno postavljenimi lovnimi nastavami in pastmi polovimo hrošče in zalego, ki so preživeli zimo v tleh in všečnih ostankih, smo naredili za svoj gozd veliko. Deluje princip pravočasne reakcije. Zato je zgodnji spomladanski čas tisti, kije odločilen, ali bomo dovolj uspešno zajezili razmah podlubnikov. Vse preventivne in zatiralne ukrepe, kijih predpiše revirni gozdar, je torej treba opraviti pravočasno, pravilno in dosledno! O njih prihodnjič. Škodljivi podlubniki S podlubniki in posledicami njihove prerazmnožitve se bodo letos ubadali številni lastniki gozdov, zato nameravam v današnjem sestavku na kratko predstaviti te majhne, a zelo pomembne prebivalce gozdov. Strategija obvladovanja podlubnikov temelji na njihovih značilnostih in njihovem življenjskem ritmu, zato je nujno, da to vsaj v osnovah poznamo. Kultura, Er SREČANJE AMATERSKIH MOJSTROV PERESA Izlivi čustev kot izliv slapov Življenje je polno izzivov, ki od nas zahtevajo različne aktivnosti, voljo in dobršno mero energije, so prepričani člani društva Savinjskih literatov in pesnikov Slap, ki so se vfebruaiju zbrali na svojem srečanju pod naslovom Izliv slapov in tako počastili tudi slovenski kulturni praznik ter obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V goste so povabili tudi člane celjskega in velenjskega literarnega društva. Med mojstri peresa različnih generacij ni Prešernov ne zvenečih imen svetovnega merila, a klub temu v svojem prostem času radi poiščejo mirni kotiček in svojo dušo v verzih ali prozi izlijejo na papir, saj so prepričani, da bo le pisana beseda ostala živa tudi za prihodnje rodove. Njihovi verzi in krajša literarna dela nastajajo naključno in spontano, roka beleži misli in močna čuslva: od sovrašlva do ljubezni, preko žalosti do veselja ter opažanja iz narave. Ob prebiranju njihovih del, ki sojih predstavili avtorji sami, se človeku zazdi, da so kot izliv slapov, kot igra kapljic vode, ki se spuščajo preko strmin in kipijo v dolino ter naprej tečejo kot deroča reka. Ob tej poplavi čustev v različnih zvrsteh poezije, ki jo ustvarjajo Slapovci, je postala izgovorjena beseda duhovna hrana, ob kateri se vsakdanji problemi, s katerimi se srečujejo ali pa jih opisujejo, razblinijo kot milni mehurčki in postanejo majhni ter lahko premagljivi. Marija Sukalo KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA Klavir lahko poje V Sloveniji se glasbeno izobražuje zelo visok procent otrok, kar je dokaz velikega zavedanja Slovencev, kako pomembna je glasba v našem vsakdanu. Tudi Zgornja Savinjska dolina s svojimi številnimi mladimi glasbeniki nikakor ne zaostaja za ostalo državo. Prav nasprotno, in to so z uspešno izvedbo že tradicionalnega koncerta sredi meseca kulture dokazali tudi nadarjeni mladi pianisti Glasbene delavnice Osmin-ka. Ti so znova pokazali, kako čudovite zvoke lahko ustvari otroška ljubezen do glasbe in veliktrud uspešne glasbene pedagoginje Mire Kelemen, letošnje nagrajenke območne izpostave Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti Mozirje. Ljubitelji klasične glasbe so lahko prisluhnili nežni glasbi, kot se za čas okoli praznika zal- jubljencev tudi spodobi. Tako so nadarjeni pianisti predstavili zakladnico klavirskih draguljev, dela romantičnih skladateljev od Chopina, Brahmsa do Schuberta in Beethovna ter navdušenemu občinstvu pričarali romantična čustva, lepoto glasbe ter prijeten občutek v srcu in glavi. Prireditev je potekala v dvorani Kulturnega doma Mozirje, s spremno besedoje program povezovala Vladimira Planovšek, pri organizaciji pa je sodelovala tudi Osrednja knjižnica Mozirje. Tatiana Golob Legenda popa PRINCE po skoraj desetih letih ponovno komunicira z velikimi založbami. Na uradni press konferenci je povedal podrobnosti o svoji prvi svetovni turneji po več kot šestih letih. Začela se bo 29. marca v Los Angelesu. Na konferenci pa je Prince predstavil tudi svojo vizijo, na kakšen način bi želel ponovno sodelovati z velikimi založbami. Dejal je: "Glasbena industrija je pita, ki bi morala biti razdeljena med vse." Zato predlaga, da bi vseh pet velikih glasbenih založb na svetu imelo pravice oziroma delež pri objavi njegovega novega albuma Musicology, za katerega je skladbe že naredil in posnel. Malo bolj potiho pa je še dodal, daje, če njegov načrt ne uspe, pripravljen sodelovati tudi s samo eno veliko založbo, in to tisto, ki bo pokazala največ navdušenja za njegovo glasbo. Skupina Rok’n’band je ena izmed redkih v Sloveniji, ki igra pristen rock’n’roll. Deluje že osmo leto. Konec marca bo izšla nova plošča skupine Rok'n'band, ki za zdaj nosi delovni naslov Elvis je živ. Peti album bo izšel v obliki koledarja, 12 novih pesmi za 12 mesecev v letu. Prvi singel Ljubezen na prvi dotik so predstavili že decembra lani, v letošnjem letu pa bomo na radijskih postajah pogosto slišali še skladbe Elvisje živ, Pomlad, Muhasta kot april, Afrika Rusija, Prej bi mislila, Čisto Ivoj, Se še spomniš, Barve pisane, Solze in smeh ter Čudne igre. V aprilu bodo Rok'n'band objavili tudi svoj novi videospot, režiral ga bo Ven Jemeršič. Gala koncert popularne slovenske pop rock pevke TINKARE KOVAČ bo v soboto, 6. marca, v Ljubljanskem Cankarjevem domu. Sedaj je tudi uradno potrjeno, da bo najslavnejši gost tega koncerta lan Andreson, razvpiti flavtist, pevec in šef odličnega, legendarnega britanskega progressive folk rock benda Jethro Tuli. Tinkara je povedala: "Vesela sem tega uspeha, saj je priznanje, ki mi ga je lan izkazal s svojim sodelovanjem zares izredno, a še bolj se veselim trenutka, ko bova skupaj zaigrala in z mojim bendom pretresla zidove Gallusove dvorane!" v ________________________ OutKast je na podelitvi Grammyev prejel tri nagrade - in eno tožbo zaradi žaljivega nastopa. Kljub temu, da ima hit 'Hey Yal' videospot v stilu Beatlov, je bila izvedba na podelitvi nagrad sporna za Native American cultural. Združenje ameriških staroselcev so motili lasulje s kitkami, perjanice in 'bojne barve' na obrazih kalifornijskega orkestra, »To ni showbiz, to je rasizem,« je dejal Brother Elk, predsednik omenjenega združenja. Na bojkot so pozvali CBS-a, organizatorja podelitve Grammyev in Artist records, založnika dueta OutKast. To pa ni CBS-ov edini problem; nedavno je veliko prahu vzdignil nastop Janet Jackson na SuperBowlu, karje prenašala tudi omenjana postaja. »Tuje velika razlika... na SuperBowlu je bila ponižana samo Janet, v našem primeru pa celotna skupnost,« meni Brother Elk. Alenka PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI AUDI A6 Bodo« zmagovalec? Mercedes E in BMW 5, pozor! Prihaja novi audi A6! Velika kromirana sprednja maska ga dela prepoznavnega kot v časih, ko je sedanji model A6 vstopil na trg z zaobljenim zadnjim delom in povzročil kresanje mnenj. Novi A6 naj bi posekal konkurenco na vseh področjih. Kvaliteta, prostornost in udobje v vožnji naj bi bili njegovi glavni aduti. Pač napredek s tehniko, kot se glasi znameniti slogan tovarne Audi. Na nemške ceste bo novi A6 zapeljal že konec aprila, torej kmalu po uradni predstavitvi na ženevskem avtomobilskem salonu. Piše: Igor Pečnik Meni je novi audi A6 všeč. Zadnji delje dobil malce oglatosti. Luči bodo (za doplačilo) lahko opremljene z LEDtehnologijo, kar pomeni več varnosti in vzdržljivosti. Bočne linije so pridobile na ostrini. Povsem druga zgodba pa je sprednji del, pri katerem je A6 prekosil samega sebe. Če smo pri A8 zmajevali z glavo, ko seje prikazal z novo prednjo masko, jo pri A6 z lahkoto občudujemo. Avto je zrasel v dolžino (4,92 m) in širino (1,86 m), kar pomeni več prostora za potnike. S tem je presegel konkurenco in vstopil v višji segment. Ali torej še potrebujemo A8? Aluminija je za vzorec, predvsem na zunanjih elementih -pokrov motorja, blatniki ..., kar pomeni ugodnejšo končno težo, s tem boljše vozne lastnosti in manjšo porabo goriva. Notranjost je odlična, malce obrnjena proti vozniku in z upravljanjem MMI (poznano iz A8). Podvozje naj bi postavilo nova merila vdinamiki in udobju. Počakajmo na prve teste, ko se bo A6 srečal z BMW 5 in mercedesom E. Naj se dokaže. Menda se bo dokazal tudi v varnosti, saj bi naj dosegel pet zvezdic. Bomo videli. Motorna paleta bo že na začetku bogata. Začeli bodo z najmočnejšimi motorji, potem pa ponudili tudi šibkejše - znana strategija, ki se obnese. 4.2-litrski motor obljublja 335 konjskih moči, V6 3,2 bo imel 255 KM, 2,4 pa »samo« 177 KM. Varčevanje z gorivom bo mogoče z novim 3.0 TDI (225 KM), kasneje bosta na voljo še 2.0 TDI (140 KM) in 2.0 FSI (150 KM). Bistveno vprašanje se poraja glede cene. Neuradni podatki govorijo o tem, da naj bi bil A6 kar 5.000 evrov cenejši od primerljivega BMW serije 5. Hm, pa možnost pogona quattro ne smemo pozabiti. Torej? Pustimo se presenetiti! Donudba SKB banke Osebni račun Odprite osebni račun v SKB banki in izkoristite ugodnosti, ki smo jih pripravili za vas. Osebni račun je prilagojen željam in potrebam strank ter omogoča poslovanje v tolarjih in tujih valutah. Prednosti osebnega računa v SKB banki • brezplačna prva odobritev limita v višini odobrenega limita na računu pri prejšnji banki • brezplačna enoletna članarina za MasterCard in VISA kartico • SPLET KOMPLET po polovični ceni • dnevni limit dviga gotovine na bančnih avtomatih tudi do 100.000 tolarjev dnevno • hitra ureditev direktnih obremenitev • odobritev kredita za poplačilo obstoječih kreditov v drugi banki, brez stroškov odobritve kredita Avtomobilski kredit • za nov ali rabljen avtomobil • enotno nizka obrestna mera, ne glede na odplačilno dobo je SIOM + 1, 95 % • odplačilna doba od 13 mesecev do 6 let • možnost sklenitve avtomobilskega zavarovanja Stanovanjski kredit • odplačilna doba do 15 let • v tolarjih, obrestna mera SIOM + 1,65 % (pri odplačilni dobi do 5 let) • z valutno klavzulo v evrih, obrestna mera od D + 4,52 % (pri odplačilni dobi do 5 let) Dodatne informacije najdete na spletni strani www.skb.si, na brezplačni telefonski številki Zelenega telefona 080 15 15, vsak delavnik od 8. do 22. ure ali v najbližji poslovalnici SKB banke. Poslovalnica Mozirje. Na trgu 19, telefon (03) 839 12 50 Poslovalnica Celje, Vrunčeva 2a, telefon (03) 428 63 24 Poslovalnica Žalec, Savinjska 12, telefon (03) 712 03 10 Poslovalnica Velenje, Prešernova 22. telefon (03) 586 43 11 SKB BANKAM. SOCIETE GENERALE GROUP O Na sankališču v Lokah so člani domačega športnega društva organizirali drugo tekmovanje v sankanju. Po gozdnih drčah se je v travniški iztek podalo veliko število nadebudnih spretnežev. Sankanje so lani organizirali prvič, zaradi dobrega odziva pa je že takrat padla odločitev, da tudi ne zadnjič. Organizatorji so odvisni zgolj od snega, saj jim volje in mladosti ne manjka. Za letošnjo tekmo so morali počakati pusta, ki tokrat za spremembo zime ni odganjal, ampak prinašal. Tega mu Ločani niso šteli v slabo, saj so sedaj lahko pripravili vse potrebno za spektaku- Najmlajši udeleženec tekmovanja je častil en spust in s sabo vzel varnostnika (foto: Ciril M. Sem) lame snežne vožnje. Tekmovalci so se pomerili v večih kategorijah, seveda svojim letom primerno. Od najmlajših pa do tistih veteranskih voženj so sani dobro tekle. Kako tudi ne. Manjkalo ni niti navijačev, ki so vzpodbujali svoje favorite in jim stem pomagali do boljših uvrstitev. Benjamin Kanjir Garje močno razredčile populacijo gamsov Odkar so pred parimi leti gamsje garje na vrhu Raduhe prekoračile mejo med območjem solčavske in lučke lovske družine, so se razmere na Raduhi popolnoma spremenile. Prejšnje pogosto srečevanje s tropom gamsov je postalo prava redkost in skoraj tak doživljaj, kadar srečaš divjega petelina ali ruševca. Gamsjo garjavost štejemo med najbolj nevarno zajedavsko bolezen. Na območje Raduhe seje privlekla preko Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Močno je prizadela številčnost gamsov na območju lovske družine Luče. Koliko živali je podleglo napadu garij, je nem- kot 70 odstotkov, zagotovo pa je število poginu- ogoče ovrednotiti. Na območjih Arte, Krvave peči, nad Malinovcem in Gozdkom je mogoče srečati le redke živali. Številčnost seje opazno zmanjšala tudi na Loki, Javorju in Sevnačkem vrhu. Po ocenah seje populacija zmanjšala za več Snežak - velikan lih živali bistveno večje od števila najdenih in sanitarno odstreljenih. Prvo, od garij močno napadeno kozo, je s sanitarnim odstrelom 28. februarja leta 2000 rešil muk na Trati pod vrhom Raduhe član družine Bogo Supin. Nedeljska popoldneva znajo biti hudo dolgočasna, če ljudje nimajo prave ideje, kako zapolniti proste ure. Zimske razmere s kopico snega znajo biti prvovrstna priložnost za ustvarjanje, pozitivna energija mladih in manj mladih iz Okonine in Grušovelj pa je rodila snežaka velikana, ki se prešerno bohoti ob savinjski regionalki med obema krajema. Vsi skupaj si lahko samo želimo, da mu bodo vremenske razmere naklonile čim daljše »življenje«. Vse, ki ste se prepustili domišljiji in iz snega ustvarili kaj nenavadnega ali velikega, pa pozivamo, da nam pošljete fotografijo ali nas pokličete, da stvaritev skupaj fotografiramo. Domišljijsko najbolj zanimive snežene skulpture bomo obvarovali pred spomladanskimi sončnimi žarki v barvni reportaži. Savinjčan Par dni pozneje je uplenil drugo, poginu zapisano kozo na Arti nad Snežno jamo. Koje na pomlad pobralo sneg, je dneve in dneve iskal poginule živali. Našel je 15 kosov poginulih odraslih živali obeh spolov in več močno razpadlih mladičev. Vse to govori o težkih razmerah, v katerih se je znašla populacija gamsov na Raduhi. Pogled na goro iz doline, na kateri so neusmiljeno morile garje, je bil za naravovarstvenike, kar so tudi lovci, grozljiv. Garje so posledica visokega staleža populacije gamsov. Družini so povzročile veliko materialno in ekološko škodo. Populacija seje znašla na robu minimuma. Znano je, da si takšne populacije le počasi in težko opomorejo. Svoj delež so doprinesli tudi ostri zimski pogoji z visokim snegom, mrazom in težko dostopno hrano, predvsem pa močno povečan nemir, ki ga povzročajo trume turistov, razne gospodarske dejavnosti in podobno. Pogostost srečanja posameznih osebkov med seboj in s tem nevarnost prenosa bolezni z živali na žival seje zmanjšala, z znižanjem številčnosti pa so se izboljšali tudi življenjski pogoji za preživele živali. Bojan Rak 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - CENTER Nazarčuni uspešno zaključili sezono V zadnjem krogu so igralci KK Nazarje gostili ekipo Artplet Kočevje in pričakovano zmagali. Po slabem začetku je to njihova najboljša sezona doslej, kar gre pripisati uspešnemu delu debitanta med trenerji Andreja Pečovnika, enako tudi napredek mladinske vrste. SIEMENS V triletni zgodovini kluba je letošnje tretje mesto najboljša uvrstitev v članski konkurenci (foto: Franjo Atelšek) PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Na čelu ostaja Martin V#lf Dusk Delovanje nazorskega planinskega društva se je prevesilo že v peto leto delovanja. V tem času so, kljub svoji mladosti v primerjavi s sorodnimi društvi v naši dolini, veliko prispevali k popularizaciji pohodov in izletov v gore. Po besedah predsednika Martina Dušiča so tako postavili dobre temelje za delovanje. Imajo urejene društvene prostore, izšolane planinske vodnike in marka-ciste ter planinska krožka tako v nazorski kot v šmarski osnovni šoli. V preteklem letu so se vsak mesec podali na izlet tako na bližnje domače kot tudi na tuje vrhove. Veliko pozornosti so v teh letih namenili mladini in izobraževanju. Nekaj nazorskih planincev se je udeleževalo tudi orientacijskih tekmovanj in doseglo viden uspeh - prvo mesto na državnem tekmovanju na Nanosu v kategoriji družin. Uspešno so sodelovali z ostalimi društvi pri organizaciji različnih prireditev v občini, markacisti pa so vzdrževali planinske poti, predvsem pot Volog - Šavnice. Po Dušičevih besedah seje članom izpolnila tudi velika želja po lastni koči, saj so s podpisom najemne pogodbe z nazorskim gozdnim gospodarstvom dobili v uporabo kočo Farbanca. S številnimi udarniškimi urami prizadevnih planincev in sredstvi različnih sponzorjev so že konec leta kočo toliko uredili, da jim nudi osnovne pogoje za bivanje in zabavo. Ta bo sedaj služila za druženje, v njej pa bodo pripravljali tudi izobraževanje planinske šole. Velik dosežek društva je vsekakor lastna internetna stran, ki omogoča pregled aktivnosti društva. Na občnem zboru pretekli petek, kjer so razgrnili delo v preteklem obdobju in si začrtali smernice dela tudi v prihodnje, so razrešili stari odbor in za štiriletni mandat ponovno izvolili predsednika Martina Dušiča. Ob tej priložnosti je Dušič zaupal, da bodo v društvu v prihodnje poskrbeli tudi za tiste generacije ljubiteljev narave, ki visokogorij žal več ne zmorejo več osvajati, a si želijo druženja in sprostitve. Občni zborje izkoristil tudi Toni Bor-šnak, ljubitelj planin, in društvu podaril različne stare publikacije in listine, ki imajo visoko zgodovinsko vrednost. Udeleženci so se lahko za uvod sprostili ob prijetnem kulturnem programu nazorskih in šmarskih osnovnošolcev, ki naj bi bil zahvala vsem aktivnim članom za njihovo plodno delo. Marija Sukalo Tekmo s Kočevjem so domači praktično dobili v treh četrtinah, v zadnji so dobili priložnost tudi mladi igralci. Prednost seje sicer prepolovila, vendar do presenečenja in prve zmage Kočevja ni prišlo. Ob tradicionalnih strelcih, kapetanu Iztoku Zakrajšku in Goltniku, se je tokrat izkazal še Gregor Dedič z 22 točkami. V triletni zgodovini kluba je letošnje tretje mesto najboljša uvrstitev v članski konkurenci. Trener Pečovnik je tako uspešno zaključil svojo prvo sezono, veliko poudarka je dajal napredku mlajših igralcev, zato v klubu upajo, da se bodo dogovorili za sodelovanje tudi v bodoče, računajo tudi na nadaljnjo podporo glavnega pokrovitelja BSH Hišni aparati Nazarje. Avgust Robnik Nazarje : Artplet Kočevje 95 : 86 (22:16, 21:17, 31:22, 21:31) Nazarje: Napotnik 2, Zakrajšek 1.31, Pečovnik, Zadravec 5, Vodončnik6, Gelb 3, Goltnik 17, Plaskan, Dedič 22, Zakrajšek M. 9. Artplet Kočevje: Vidmar 11, Kojanovič 25, Čop 2, Gligič 11, Šegina 2, Oražem 14, Mohar 21. Ostali rezultati 14. kroga: Vrhnika 96 : DGN Ljubljana 84:82, Jurij Plava laguna : Vojnik Iteo Abeceda 89:57, Megaron Profil- prosti Končni vrstni red: 1. Vrhnika 96 12 n 1 1092 : 861 23 (+231) 2. Megaron Profil 12 8 4 1075 : 849 20 (+226) 3. Nazarje 12 8 4 999 : 959 20 (+40) 4. Jurij Plava laguna 12 7 5 960 .913 19 (+47) 5. Vojnik Iteo Abeceda 12 6 6 918 : 1000 18 (-82) 6. DGN Ljubljana 12 2 10 824 : : 1000 14 (-176) 7. Artplet Kočevje 12 0 12 842 : 1128 12 (-286) ■MBB HBHH ■■■MHMBHBMHBBMHMMBH PIKADO Zanimiva končnica s ponovno zmago Tribuča Za nami je že šesta sezona medobčinske pikado lige in četrta zaporedna zmaga ekipe bara Tribuč iz Mozirja, ki ima tako v svojih vrstah še naprej fante z najbolj mirno in natančno roko. Od štirinajstih tekem so izgubili samo proti Moto Baru Vovk in igrali neodločeno z Rdečo Armado, prav ti dve ekipi pa sta osvojili drugo in tretje mesto. Zanimiva je bila predvsem končnica kjer je prav zadnji krog in izid med Tribučem in Rdečo Armado odločal o drugem mestu, njihova delitev točk paje še najmanj ustrezala ekipi Moto Bara, kije tako, kljub boljšemu medsebojnemu izkupičku, morala prepustiti drugo mesto Armadi. Tudi Gostilna pri Urški in BarŽrelosta lahko s sezono zadovoljna, ostali pa bodo morali poiskali svojo priložnost kdaj drugič. Poraja pa se vprašanje, kdaj in če sploh kdo lahko prekine Tribučev zmagovalni niz. Končni vrstni red: 1. Bar Tribuč Mozirje 160 - 66 (25), 2. Rdeča Armada 127 - 97 (20), 3. Moto Bar Vovk 128-96 (19), 4. Gostilna pri Urški 115-109 (16), 5. Bar Žrelo 12 -112 (16), 6. Gostilna na Klancu 92 -132 (9), 7. Gostilna Semprimožnik 84 - 140 (5), 8. Okrepčevalnica Coplan 81 -143 (3). Franjo Pukart ZAHVALA Društvo Pust mozirski se zahvaljuje vsem donatorjem in sponzorjem, ki so v letošnjem letu pomagali pri izvedbi tradicionalnega pustovanja v Mozirju. Pustni odbor KINO NAZARJE Sobota, 6.3. ob 20.00 in nedelja, 7.3. ob 17.00: BILO JE NEKOČ V MEHIKI - akcijski Režija: Robert Rodriguez Igrajo: Antonio Banderas, Salma Hayek, Johnny Depp, Mickey Rourke, Enrique iglesias Saga o legendarnem revolverašu s kitaro, imenovanem Mariači (Antonio Banderas), se nadaljuje z Biloje nekoč v Mehiki. Ozadje nove dogodivščine so revolucija, pohlep in maščevanje. Po izgubi žene in hčerke se Mariači (Banderas) umakne v samoto. Med ljudi se vrne, ko ga pokvarjeni agent CIA Sands (Johnny Depp) najame, da prepreči umor mehiškega predsednika, ki gaje naročil šef narkomafije Barrino (Willem Dafoe). Mariačija pa žene še nekaj - sla po krvnem maščevanju. Pridružita se mu tudi njegova zvesta prijatelja Lorenzo (Enrique Iglesias) in Fideo (Marco Leonardi) in legenda o Mariačiju bo dobila nove razsežnosti. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Odlični športniki Med najbolj športne šole naše doline spada vsekakor osnovna šola Blaža Arniča iz Luč, njihovi nastopi vzimskih športih in nekatere vrhunske uvrsfilve posameznikov pa jo uvrščajo celo vsam slovenski vrh. Čeprav je smučanje njihova prioriteta, pa žanjejo uspehe tudi v drugih športnih disciplinah in prav uvrstitev starejših deklic na četrtfinalni furnir malonogometnega državnega prvenstva in odlični nastopi na področnem Starejše deklice OS Luče so se uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva v malem nogometu Področno prvenstvo v malem nogometu za starejše deklice je gostila osnovna šola Miha Pintar Toledo iz Velenja, poleg njih pa so na turnirju sodelovale še ekipe iz Šmartnega ob Paki, Rečice ob Savinji in Luč. Izredna izenačenost ekip (kar pet od šestih tekem se je končalo z neodločenim rezultatom) je pripeljala do zanimive končnice, kjer so se Lučanke, po treh zaporednih remijih, vendarle uvrstile v nadaljevanje državnega prvenstva in tako dale možnost svojemu trenerju in obenem športnemu pedagogu Rajku Rudniku, da jih bo še bolje pripravil za četrtfinalni obračun v Ravnah na Koroškem. Prav tako v Velenju so se deklice pomerile še na področnem prvenstvu v namiznem tenisu, kjer so bile učenke iz Luč znova povsem v ospredju. Predvsem mlajše deklice, letnik 1993, Kristina Breznik, Jasna Funtek in najmlajša Sara Rose so brez prave konkurence osvojile prva tri mesta, z zmago Monike Robnik in tretjim mestom Rahele Pahovnik, med letnicami 1991, pa je bil uspeh še popolnejši. Franjo Pukart Z leve: Kristina Breznik, Jasna Funtek in Sara Rose so osvojile vsa tri prva mesta v namiznem tenisu (foto: Rajko Rudnik) 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ■ 15. KROG Nazorski »graščaki« zaustavili tolminske »puntarje« Občudovanja vreden rezultat, ki so ga nazorski nogometaši iztržili vTolminu še naprej odmeva v slovenskih malonogometnih krogih. Po naporni štiriurni vožnji, v skoraj nemogočih snežnih razmerah, so nazorski nogometaši prikazali vrhunsko predstavo in le minuta jih je ločila do popolnega uspeha. Puntar Alpkomerc iz Tolmina je že vrsto let v samem vrhu malega nogometa in je poznan predvsem po dobrem delu z domačimi igralci in odlični organizaciji. Njihova igra temelji na agresivnem pokrivanju s hitrimi protinapadi, katere ponavadi uspešno zaključuje reprezentant in prvi strelec lige Boštjan Uršič. Da pa se lahko ta njihov način igre še nadgradi, so tokrat dokazali nazorski graščaki, ki so z discipliniranim in odgovornim pristopom odigrali eno svojih najboljših tekem. Nereš- ljiva uganka in prava mora za gostitelje je bil Denis Delamea, ki je tekmo odigral kot v svojih najboljših časih, odlično pa je znal razigrati tudi svoje soigralce, predvsem Adamiča in Metulja. Plod te igre je bilo hitro vodstvo in prednost gola ob polčasu, po hudem pritisku domačina v začetku drugega polčasa pa disciplinirana in strpna obramba z razpoloženim Zagožnom v vratih. Koje Denis v predzadnji minuti srečanja ponovno popeljal svoje moštvo v vodslvoje KMN Puntar Alpkomer« : KNIN Nazarje Glin IPP-ANI Miklavc 5 : 5 (2 : 3) Tolmin. Dvorana športnega centra. Gledalcev: 250. Sodnika: Svetislav Miljič in Zoran Stojanovič. Delegat: Franci Ahčin. Strelci: 0:1 Adamič (3), 0:2, Ipavec (6), 1:2 Uršič B. (8), 1:3 Delamea (13), 2:3 Kragelj (13), 3:3 Zlatoper (24), 4:3 Leban (25), 4:4 Adamič (29), 4:5 Delamea (39), 5:5 Leban (39). KMN Puntar Alpkomerc: Uršič Bor., Kragelj, Zlatoper, Droie, Uršič Boš., Jevtič, Leban, Rutar, Melink, Rosič, Kanalec. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zagožen, Delamea, Adamič, Kugler D., Presečnik, Ipavec, Šemenc J., Šemenc K., Metulj, Kugler V, Hren, Grudnik. Rumeni karton: Blaž Metulj, Franc Zagožen (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Bojan Kovač ( KMN Puntar Alpkomerc ). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 15. kroga: Puntar Alpkomerc : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 5:5 (2 3) Svea Lesna Litija : Napoli Intelsat Pernica 12:3 (5 1) Vitomarci : GIP Beton 4:4 (2 0) Metropol : Kix Ajdovščina 3:5 (1 1) Brežice : Dobovec 5:8 (3 2) Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 1. kroga: Pivovarna Laško : Tweed 0:20, Brglez.com : Savinja 2000 97:55, Velenje : ŠK Žalec 64:57, Gomilsko : St. Paul 87:44. Lista strelcev po 1. krogu: 1. Rizman (Velenje), 2. Cencelj (St. Paul Prebold), 3. Pungartnik B. (Brglez.com Polzela). Zaključni boji (14.03.2004): tekma za 7. mesto: avtomatska zmaga ekipe Savinja 2000,8.00: tekma za 5. mesto: Brglez.com : Tweed, 9.15: tekma za 3. mesto: ŠK Žalec : St. Paul, 11.00: tekma za 1. mesto: Velenje : Gomilsko. Sl Sponzorji Savinjske košarkarske lige 2003 so: Turistična agencija Relax Celje SM SAVINJSKA A Franc Zagožen je z odličnimi obrambami pripomogel k uspehu vTolminu (foto: Franjo Atelšek) Lestvica po 15. krogih: l.Svea Lesna Litija 14 2. Puntar Alpkomerc 15 3. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 15 4. Vitomarci Petlja 15 5. Kix Ajdovščina 15 6. Dobovec 15 7. GIP Beton MTO 15 8. Metropol 15 9. Napoli Intelsat Pernica 15 10. Mavi Brežice 14 kazalo na veliko presenečenje, vendar pa seje sreča z njimi spet poigrala prav ob zaključku tekme. Seveda pa o razočaranju ni bilo govora, saj Tolminci doma ne podarjajo točk in samo Nazarje ter Litija sta moštvi, ki sta jih v tej sezoni uspeli dobiti. Ta vikend čaka ekipo KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc vsekakor najpomembnejša tekma v njihovi kratki zgodovini in sicer polfinale pokala Slovenije s Kobaridom. Čeprav je tekma v Kobaridu, so tako igralci kot vodstvo kluba prepričani v uspeh in nastop v nedeljskem velikem finalu, kar bi bila samo pika na i uspešnega dela in organiziranosti malega nogometa v Nazarjah. Franjo Pukart 14 0 0 114: 48 42 11 2 2 96: 44 35 7 3 5 61 : 60 24 6 3 6 63 : 64 21 5 4 6 76 O 00 19 6 1 8 61 : 77 19 5 1 9 47 :61 16 4 3 8 73 CNI CO 15 3 2 10 54 : 97 11 2 3 9 55 : 87 9 MALI NOGOMET Vikend v znamenju finala slovenskega pokala v Kobaridu Kobarid, naselje v srednji soški dolini, gosti zaključni »Final tour« slovenskega pokala, kjer so si udeležbo že zagotovile najboljše štiri ekipe tega prestižnega tekmovanja in sicer: Puntar Alpkomerc Tolmin, Vitomarci Petlja Ptuj, Nazarje Glin IPP-AM Miklavc ter domačin Oplast Kobarid. Polfinalna para: sobota, 6,marca, športna dvorana Kobarid, 18.00: KMN Vitomarci Petlja : KMN Puntar Alpkomerc, 20.30: KMN Oplast Kobarid : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc. Finale: nedelja, 7. marca, 17.30, športna dvorana Kobarid, (zmagovalca polfinalnih tekem). Nazorska ekipa odhaja na zaključni turnir že danes popoldan in bo zvečer opravila še lažji trening, nato pa sledi počitek in mirna priprava na polfinalni obračun v bližnjem turističnem naselju Drežnica. Če si kdo želi ogledati zaključni turnir, naj se obrne na KMN Nazarje (041 -763-853), saj se lahko karte zagotovijo le preko kluba. Franjo Pukart 8. marec, mednarodni dan žena Če je v duši luč, je tudi v človeku lepota. Če je v človeku lepota, je v hiši harmonija. Čejevhiši harmonija, bo v državi red. Če je v državi red, je na svetu mir. (Kitajski pregovor) Da se bo ta pregovor udejanjil, lahko s svojim delovanjem pripo- moremo tudi ženske. Vsem ženskam želim, da bi ob 8. marcu imele v pravem pomenu besede lepo ime Slovenske ženske brez vzdevkov presežna delovna sila, tržni višek in slabo plačana delovna sila. Iskrene čestitke in lep pozdrav! Vera Poličnik, Spodnja Rečica 34 POLICIJSKA UPRAVA CELJE Kriminaliteta na Celjskem narašča Po podatkih Uprave za notranje zadeve Celje kriminaliteta v regiji narašča. Skupno števila obravnavanih kaznivih dejanj se je v letu 2003 v primerjavi z letom poprej povečalo za 6,91 odstotka. Preiskanost kaznivih dejanj ostaja na enaki ravni: leta 2003 je bilo preiskanih 51,03%, leta 2002 pa 51,65% vseh kaznivih dejanj. Nadaljuje se rast števila kaznivih dejanj zoper premoženje, pri čemer izstopajo kazniva dejanja tatvin in velikih tatvin. Še vedno narašča število obravnavanih povratnikov, število obravnavanih mladoletnikov pa je v upadu. To pomeni, da je tudi preiskava kaznivih dejanj vedno težja, saj jih storijo izkušene osebe, vajene postopkov na policiji in v pravosodju, ki znajo prikrivati dejanja in sledi na krajih dejanj. Na območju Policijske postaje Celje seje število obravnavanih kaznivih dejanj povečalo za 14,64%, v Žalcu za 15,22%, v Šentjurju za 1,8%, v Laškem za 27,54%, v Slovenskih Konjicah za 16,54% in v Mozirju za 22,22%. V sosednjem Velenju so v letu 2003 zabeležili upad števila obravnavanih kaznivih dejanj za 11,66%. Preiskanost je najnižja na območju PP Celje (41,18%); drugod v regiji pa je nad povprečjem celjske policijske uprave. S področja kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo skupno obravnavanih 573 kaznivih dejanj, od skupnega števila jih je preiskanih 96 odstotkov. Uspešno so preiskali vse umore, katerih pretežna večina seje zgodila v družinskem krogu. Kot odmevnejši primer je potrebno omeniti krut umor brezdomca na območju Šoštanja, kjer seje skupina osumljenih izživljala nad žrtvijo, kije nato zaradi hudih poškodb umrla. Primerjalna analiza obravnavanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ne kaže bistvenih odstopanj od preteklih let. Policisti na Celjskem so obravnavali 70 tovrstnih kaznivih dejanj, katerih preiskanost znaša 94 odstotkov. Glede na leto 2003 je opazen padec kaznivih dejanj spolnega nasilja -14 in kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let-35. Kljub temu je ta podatek še vedno zaskrbljujoč, v kolikor izhajamo iz psihološkega profila žrtve in psihičnih posledic za žrtev. Največji porast kaznivih dejanj je evidentiran zoper premoženje, in sicer je bilo v letu 2003 skupno obravnavanih 6.053 kaznivih dejanj. Od skupnega števila so uspešno preiskali 35 odstotkov vseh dejanj. Izstopajo predvsem tatvine -2780 (preiskanost 24%), in velike tatvine - 1754 (preiskanost 29%). Kot poseben problemski sklop velja izpostaviti kazniva dejanja ropov. V preteklem letu sojih obravnavali 41 in uspešno preiskali 78 odstotkov le-teh. Na območju policijske uprave Celje so zaznali organizirane kriminalne združbe iz sosednjih držav (Madžarska, Hrvaška), ki vlamljajo v različne objekte in po izvršenem dejanju zapustijo območje Slovenije. Franci Kotnik REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2003 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala: - v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje od 1.3. -19.3.2004 in sicer v ponedeljek, torek in četrtek od 7.30 -15.00 ure, v sredo od 7.30 - 16.30 ure ter v petek od 7.30 -14.00 ure, od 22.3. - 31.3.2004 vsak dan od 7.30 -18.00 ure, - v prostorih občin - Solčava v torek, 23.3.2004, od 8,00- 11.00 ure - Luče v torek, 23.3.2004, od 12.00 -16.00 ure - Ljubno v četrtek, 25.3.2004, od 12.00 -16.00 ure - Gornji Grad v sredo, 24.3.2004, od 8.00 -16.00 ure - Nazarje v četrtek, 25.3.2004, od 13.00 -16.00 ure. S 1.3.2004 bo davčnim zavezancem omogočeno oddajati svojo davčno napoved po elektronski poti. Več informacij vam, je na voljo na spletni strani http://edavki.durs.si. Vse dodatne informacije v zvezi z dohodnino lahko dobite na telefonski številki Izpostava Mozirje 03 8393 338. Dohodninska napoved se lahko vloži tudi s priporočeno poštno pošiljko na naslov: Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje. Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ■ Spoštovane Zgornjesavinjčanke in Zgornjesavinjcani! Ker razumem, daje dostopnost ministrske pisarne v Celju za od Celja bolj oddaljene kraje težja in tja prihajajo predvsem Celjani, sem se odločil, da Vam bom na razpolago za vsa Vaša vprašanja in pobude, ki so kakorkoli povezana z delovanjem države ali z Vami osebno. Pričakujem Vas vsako soboto od 10. do 12. ure dopoldne v sejni sobi Kulturnega doma v Mozirju (prizidek, 1. nadstropje). Svoj prihod lahko tudi najavite na telefon 01/478-82-82. V želji za dobro sodelovanje Vas prisrčno vabim in lepo pozdravljam. Jakob PRESEČNIK, minister za promet T—B I Na trgu 46, Mozirje RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU ' Tel.: 839 44 44 d.o.o. www.2bit.si Živel za čas in dobroje ime, v srcu nosil upanje, da bi krivice, ki so bile storjene, nekoč popravljene. ZAHVALA Življenjsko pot je dokončal naš dragi oče, stari oče in dedek Tomaž KRAJNC iz Luč (12.12.1916 - 11.2.2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem ter Fanikinim sodelavcem iz Elkroja, ki ste sočustvovali z nami ter nam izrekali sožalje, darovali sveče, rože in za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu Gračnerju za lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju Luč in ge. Verici za obiske na domu. Hvala pevcem, praporščakom, ravnateljici Valčki za ganljive besede slovesa, skratka vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ČRNA KRONIKA • JE BILA KRIVA GLASBA? Nazarje: 23. februaijaje lastnik lokala v Nazaijah ugotovil, da muje neznani storilec pokvaril glasbeni avtomat. Policisti so storilca odkrili, z lastnikom pa se bosta sama dogovorila, kdo bo poplačal 30.000 tolarjev nastale škode. • TATVINA GORIVA Mozirje: 24. februarja je takrat še neznani storilec na bencinskem servisu v Mozirju natočil gorivo za okoli 5.000 tolarjev in odpeljal, ne da bi plačal. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storil stari znanec policije iz okolice Velenja. Slednji se takšnega načina točenja goriva poslužuje že kar dolgo časa. • (NE)LJUBITELJ PSOV Rečica ob Savinji: Preko vikenda je neznani storilec vlomil v prostore kinološkega društva v Varpoljah. Iz notranjosti je odnesel več komadov gospodinjskih pripomočkov, uspelo akcijo pa je zalil še z domačim borovničevcem. Nastala je škoda v višini okoli 50.000 tolarjev. • PETKA LE DO NEDELJE Nazarje: V noči iz petka na soboto je neznanec izpred gostinskega lokala v Nazarjah odpeljal osebni avtomobil znamke Renult Campus 5, bele barve. Okoli poldneva naslednjega dne je lastnik vozilo našel v zaselku Potok na lokalni cesti proti Čreti. Bilo pa je rahlo poškodovano. • ODNESEL JE PUST Mozirje: l. marca je oškodovanka prijavila tatvino bunde in mobilnega telefonskega aparata. Ob oboje je bila 24. februarja v prireditvenem prostoru mozirskega pustovanja. Med plesomje bundo odložila na stolu, ko pa se je vrnila, le-te ni bilo več. Seveda tudi ne vsebine žepov. • RAZBIJALEC OKEN Ljubno: Pri kontroli lokalov na Ljubnem so v noči na 2. marec policisti zalotili osebo, ki je s sekiro razbijala okna na enem izmed tamkajšnjih lokalov. Vzroki tega početja zaenkrat še niso znani, prav gotovo pa se bo storilec moral zagovarjati še kje, ne le pred policisti. Te boleäna je objela, še zadnjo moč ti vzela. Med nami več te ni, a v srcih naših ostal boš vse dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Jožeta JEZERNIKA (10.4.1905 - 21.2.2004) iz Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu dekanu Martinu Pušenjaku za opravljen obred, govorniku za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Anubis, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, otroci Ana, Jože, Alojz, Marija in Martin z družinami Ne vem, kje je Hrkič, gospod direktor, ne najdemo ga, odkar smo imeli enourno stavko. lahko rešiš samo z boljšim znanjem. Učenec: Kaj pa, če bi vi moje slabo znanje rešili z boljšo oceno? Zapravljajte kolikor morete, da vaši šefi ne bodo mislili, da ne rabite denarja za golo preživetje. Očka lepi skupaj vazo, ki jo je Nejček razbil, ko je polomil mizo, preden je skočil na omaro, da bi pobral snežno kepo, ki mu je ušla previsoko, ko je ciljal sestrico. Porednega Nejčka zanima: "Kako to, očka, da ti hodiš v službo, mama pa ne?" Očka malo pomisli in razloži: "Veš, ko sva z mamo dobila tebe in še tvojo sestrico, sva ugotovila, da bo moral nekdo od naju pustiti službo in ostati doma." "Kako pa sta se odločila, kdo bo ostal?" vpraša navihanec. "Žrebala sva, kdo bo dobil težji del. Tako je zdaj tako, da hodim jaz v službo, mama pa gospodinji doma." "Ha," se posmehne Nejček, "si imel pa smolo." "Ne, ne, Nejček, motiš se, mama je imela smolo." Blenda Tavrl Dobro, dobro, Ana, razumel sem. Vidim, da imaš raje čokoladne bombone. immmA "Vse je pripravil," Špela razlaga sestri o preživeti noči pri fantu. "Prečudovita glasba nama je igrala. Na vse je pomislil. Prižgal je sveče in pridušil svetlobo luči. Prišepnila sem mu, da sem se posebej za ta trenutek oblekla v seksi perilo. To gaje spodbudilo. Zvabil me je v posteljo, me poljubil, nežno pobožal, počasi me je razgalil in me pričel slikati na platno vse do jutranjih ur." Novinarsko delo zahteva človeka, ki preudarno išče novice za svoje bralce. Nikoli ne gre na teren, če se nič ne dogaja. Če pa že gre ven, ko se nič ne dogaja, je zunaj tako dolgo, da se kaj zgodi. Ljubi bralci, naredite še vi kaj, da se bodo stvari začele dogajati. Novinarjev Zadrečkih novic že več dni ni na spregled. Slišati je bilo, da so bili v napoto cestnim službam, ko so te plužile sneg. Tako dolgo so že zunaj, da jih imajo otroci za snežene može in nanje navešajo piskre in jim pritikajo korenjčke na zmrznjene nosove. Zbudite njihovo pozornost nase in naredite kaj, da bodo imeli o čem pisati.Tukaj imamo nekaj predlogov: - Poljubite svoje drage za 8. marec tako vroče, da vam bo šopek, ki ste ji ga namenili, zoglenel. Takšen poljub bo tudi dober izgovor. Če ste ji šopek pozabili kupiti, je dovolj, da se pred njo prikažete s sajami in rečete, da je to to. - Naredite velikanskega sneženega moža, ki bo metal tako težko senco na Menino, da jo bomo morali z vranske strani podpirati, da se jim ne podere na glave. - Naredite trideset snežakov pred vašo firmo in povejte šefu, da je to nova delovna sila za plače, ki jih je pripravljen dajati. Najbrž mu bodo všeč, ko se bodo pred njim kartopili. - Sankajte se tako hitro, da se vam bodo sanke užgale. Živa in Jaka Žlehnoba Cvetken koprive INOVATORJI TUDI MED KONFEKCIONARJI Na moč ponosna je bila predsednica upravnega odbora savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Marija Vrtačnikova, koje lahko podelila diplomo za inovacijski dosežek strokovnjakoma iz firme Elkroj, v kateri je sama predsednica uprave. Bistvo »patenta« v konfekcijski proizvodnji je menda vtem, kako prodati več in po višji ceni, pri tem pa pridejo kakšne tehnološke izboljšave še kako prav. (ŽNIDARJI PRESS) VINO IN VODA Vekoslava Klemenak, rečiška turistična aktivistka: »Vinko, ti se spoznaš na paragrafe, poskrbi, da bodo poslanci uzakonili zamaške iz plute. Bova lažje prišla do zaslužene penine.« Vinko Poličnik, prvi mož mozirske upravne enote: »Slavica, tvoj predlog bo težko pil vodo, bojim pa se, dajo bova morala midva.« (TURISTIČNA TRANZICIJA PRESS) • Sfi ŽRTEV DELOVNE DOBE Peter Sirko, generalni direktor mozirske knjižnice: »Če si pošteno pogledam v brke, si moram priznati, da se mi godi strašanska krivica. Zdaj ko se bo treba počasi pospraviti v penzijo, po kateri sem hrepenel dolga desetletja, so me začela obletavati postavna dekleta...« (KULTURA MENE MIKA PRESS) SESTAVIL PEPINO ŠKRIC PRI SUKNJI (STAR.) DALJŠA PESEM PRI ARABCIH ORGAN VIDA GLASBENO ODRSKO DELO ANGLEŠKI PROOUCENT- BRIAN IGRAŠ KARTAMI FRANCOSKI SUKAR- JOSEPH NORDIJSKA BOGINJA MORJA ZA POLTON ZVIŠANI REPASTA AFRIŠKA OPICA NADALJEVAN. GESLA MESTO V EVROPSKEM DELU TURĆUE, ODRIN BIBLIJSKO IME ZA PALESTINO PeČ ZA SEŽIGANJE MRLIČEV PREMIKANJE LADJE S POMOČJO VETRA ŠVICARSKO-FRANCOSKI PISATEU-C LAUDE JEZERO V AFRIKI, NJASA OTOK ČAROVNICE KIRKE MESTO NA ŠVEDSKEM EDWARD (KRAJŠE) RAČJA LUKNJA ARNE NAESS VRH V KARAVANKAH NAD SOLČAVO ULTRA- KRATKI VALOVI BRAZILSKO MESTO (KRAJŠE) ŠOLSKA OCENA CELJSKA ROCK SKUPINA TOVARNA KEMIČNIH IZD. V KOPRU LOVEC NA RAKE MOČNO ŽGANA OPEKA PODZEMNI ŽUŽKOJED NEKD. RTV-NAPOVEDOVAL. (ČASL) DOMAČA PERNATA ŽIVAL ■ PILA ZA LES, STRGAČA PRISTANIŠČE V ESTONIJI AMERIŠKI GLASBENIK (ORBISON) DRUGA OBLIKA GENA, ALELOGEN ZGORNJA OKONČINA ČLOVEKA NICCOLO PAGANINI POSLOVNA ENOTA IVAN CANKAR VTEKOČIN- JENJE IRSKI DRAMATIK- SEAN (1884-1964) MODEL AVTOMOBILA ZNAMKE DAEWOO IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, Kraj): MINI SLOVARČEK: OCASEY- irski dramatik-Sean (1884-1964) IDENOR- mesto na Švedskem KASIDA- daljša pesem pri Arabcih VIEN- francoski slikar- Joseph NARVA- pristanišče v Estoniji OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 8. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri darilne bone, kijih podarja pekarna Miš maš iz Mozirja. 1. nagrado, bon v vrednosti 4.500 sit, prejme Branko Hriberšek, Radmirje 74, Ljubno ob Savinji; 2. nagrado, bon v vrednosti 3.500 sit, prejme Ludvik Tominšek, Bočna 106, Gornji Grad; 3. nagrado, bon v vrednosti 2.500 sit, prejme Nevenka Kramer, Loke 8, Ljubno ob Savinji. Nagrajenci prejmejo darilne bone po pošti. Nagrado pa lahko z darilnim bonom izkoristijo v pekarni ali slaščičarni Miš maš. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 16. marca 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA PICERIJA PRPEK Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri lepe nagrade: 1. nagrada: ena družinska pica, dva piva in dve coca coli; 2. nagrada: dve pici in dva piva; in tretja nagrada: dve sladici po izbiri. Walker Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Napovednik • Petek (5. marec), ob 18.00. Galerija v knjižnici Mozirje Otvoritev razstave slik Vojka Gašperuta • Petek (5. marec), ob 19.00. Gostišče Atelšek v Dol Suhi Čitalniški večer - gost večera Andrej Redjko • Petek (5. marec), ob 19.30. Kulturni dom Mozirje Koncert Godbe Zgornje Savinjske doline • Sobota (6. marec), ob 18.00. Kulturni dom Luče Gledališka igra Skupno stanovanje (premiera) • Sobota (6. marec), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Kulturna prireditev ob mednarodnem dnevu žena • Sobota (6. marec), ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka igra Zimmer Frei - sobe (premiera) • Sobota (6. marec), ob 19.30. Kulturni dom Šoštanj Koncert ansambla Storžič z vokalno skupino Liguster in kvartetom Vita • Sobota (6. marec), ob 20.00. Narodni dom Celje Tradicionalni valčkov ples • Nedelja (7. marec), ob 11.00. Kulturni dom Solčava Gledališka igra Skupno stanovanje (repriza) • Nedelja (7. marec), ob 15.00. Kulturni dom Nova Štifta Gledališka igra Zimmer Frei - sobe (repriza) • Nedelja (7. marec), ob 15.00. Kulturni dom Bočna Pevski koncert ob dnevu žena • Ponedeljek (8. marec), ob 10.30. Center starejših Gornji Grad Otvoritev razstave ljubiteljske slikarke Milice Zupan • Četrtek (11. marec), ob 18.00. Muzej novejše zgodovine Celje Predstavitev knjige dr. Vaška Simonittija Fanfare nasilja ŽIVALI - PRODAM Prodam telička, starega teden dni. Gsm 041/299-916. Prodam bikca in teličko, staro 7 dni (siva). Gsm 041/976-153. Prodam bikca frizika, starega 10 dni. Gsm 041/783-615. Telico simentalko, staro 10 mesecev, prodam. Gsm 031/676-972. DRUGO - PRODAM Prodam čelno planimo desko z varovalko in teličko sivko, staro 5 tednov. Gsm 041/783-987. Prodam bikca 120 kg. Tel. 03/583-55-74. Prodam bale za govedo. Gsm 031 / 627-136. Prodam nov bord za 35.000 sit. Gsm 041/817-978. Prodam vile za nošenje okroglih bal. Gsm 041/793-278. Ugodno prodam preprogo za otroško sobo (ceste). Tel. 5841-646. Prodam balirano seno. Gsm 041 / 354-602. Po ugodni ceni prodam rabljen gorenjski hladilnik (4 police hladiln- KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 11. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. ik + 2 polici zamrzovalnik), tel. 041 793 063. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam ford eskord, letnik 90, cena 280.000, odlično ohranjen. Gsm 041/561-570. Prodam poljski fiat, neregistriran, v voznem stanju. Gsm 040/973-931. Baritonista - baskitarista išče duet s pevko. Starost do 28 let. Gsm 031/323-349. Iščem pomoč pri negi bolnice. Tel. 839 51 34. NEPREMIČNINE-KUPIM Kupim vikend ali manjšo hišo. Gsm 031/327-612. najamem matm Mlad zakonski par najame stanovanje ali hišo za daljši čas. Gsm 041/354-693. ODDAM Oddam peč za centralno kurjavo na trda goriva, tel. 891 53 56 ali 041 311 992. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili, ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2, 3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p., Praprotnikova ui. 5, Mozirje. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p., Ljubija 121, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. ■ s . s 2 Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.7.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki upravlja večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, kulturne in druge objekte. Zaupa nam že več kot 300 uporabnikov. Priporočamo se tudi vam. fij SÌ JAVNO PODJETJE d.o.o. V poslovnih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrbovec v Nazarjah smo Vam na voljo - vsak delovni dan od 7. do 15. ure - v sredo od 7. do 17. ure in - v petek od 7. do 13. ure Tel. 583 30 20, 839 16 17, faks 839 16 20, e-pošta: dom.nazarje@siol.net VAŠ DOM JE Z NAMI PRIJETNEJŠI. TELEFON 03 4» 55 80O Verjetno PVC , najboljša okna ^ vrata www.stmer.si na svetu. simerd.o.o., delavska 8, celje RILE SEf Preloška l, Velenje Tel.: 03/897-58-20, GSM: 031/68 26 26 Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17., sobota 8.-12. ure - SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV - SERVISNO VZDRŽEVANJE IN F ZA TEHNIČNE PREGLEDE - PREM0NTAŽA IN MONTAŽA PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLOGIJI NOVO: merjenje izpušnih plinov po er mgmgk na tehničnihvp regle NUDIMO VAM MINI KREDITE PRI VEČJIH POPRAVILIH Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne usluge. r -j n Ji — TJT Ih — / u lil _ I I _ -vi/ Hm Začenjamo z novo akcijo Savinjskih novic. Z VAŠO POMOČJO, SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI, BOMO IZBRALI NAJPRIJAZNEJŠEGA POŠTNEGA uslužbenca v Zgornji Savinjski dolini. Kupone ZA GLASOVANJE BOMO OBJAVILI V VSEH ŠTIRIH MARČEVSKIH ŠTEVILKAH ZGORNJESAVINJSKEGA ČASOPISA IN V ZAČETKU APRILA RAZGLASILI ZMAGOVALCA. Pri vsakem krogu glasovanja bomo med PRAVOČASNO PRISPELIMI GLASOVNICAMI IZŽREBALI DOBITNIKA PRAKTIČNE NAGRADE, KI JO PRISPEVA Pošta Slovenije. Pohitite, prvi krog glasovanja BO ZAKLJUČEN V TOREK, g. MARCA 20G4! Glasujem za: ki je zaposlen(a) na pošti v: Moje ime in priimek:_______ Moj naslov:---------------- Celje - skladišče C^ÄA\A\ °-per o4VL. 7/2004 Podjetje za komercialni inženiring Prelog, Pod hribom 2, 1230 DON VM 5000014034,10 COBISS o Akcija strešne A Del, čas vsak dan med 7, in 19, uro ob sob, med 7, in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! KRIVICA BOLI KOMEDIJA Režija: Vinko Moderndorfer Nastopajo: Iztok Valič: Janez Krivic Jernej Kuntner: Ljubo Topič Zvezdana Mlakar: Vesna Topič Mojca Partljič: čistilka Marija Komedija o slovenskem pisatelju, ki se mu kar naprej dogajajo krivice. Zato so krivi: bivša žena, njen novi mož, gospodinjska pomočnica, bivša in sedanja slovenska in svetovna politika itd. Vse to začinjeno s tipičnim Partljičevim humorjem! Dom kulture Nazarje Petek, 19. marca 2004, ob 19.30 Predprodaja vstopnic: Savinjske novice (grad Vrbovec Nazarje), Knjižnica Mozirje, Trafika Gornji Grad, Trafika Ljubno ob Savinji OSREDNJA KNJ. CELJE