Vatikan navdušeno pozdravna Balkansko zvezo Ogorčenje fašističnega tiska — Nervoznost v vladnih krogih Kaos v Avstriji Danes smo mogli citati po časopisju, da se je avstrijski poslanik v Pragi pritožil na zunanjem ministrstvu radi izjav dr. Beneša, ki da predstavljajo direktno vmešavanje tuje države v notranje-politične razmere v Avstriji. To je že vse res. Protest se je tudi izvršil popolnoma v skladu s protokolarnimi predpisi, ter je imel zaželjeni uspeh, ker se je avstrijski diplomat vrnil od dr. Beneša prepričan, da se slednji ni maral dotikavati notranjih problemov avstrijske republike. Toda pri natančnem opazovanju dogodkov, Id se odigravajo sedaj pri naši sosedi, bo zelo j težavno ločiti med vprašanji, ki so izključno notranjega in onimi, ki so tudi zunanjega pomena. Čeprav nobeni državi v Evropi, najmanj pa njenim sosedam v srednji Evropi, danes ni ljubo, da bi se kolikor toliko dotikale avstrijske notranje politike, vendar se neki pazljivosti danes nobena ne bo smela odreči, iz obzi:-nosti do svoje lastne varnosti. Brez dvoma bi bilo pretirano, če bi rekli, da je Avstrija danes ■ postala nevarnost za mir v Evropi, toda to , lahko trdimo, da Avstrija danes politično rečeno ni homogena, tudi to, da njene usode ne i vodijo domovinske stranke. Ona se je izročila v roke p o k r e t u , ki pa je seveda širši, kot \ pa so meje republike. In v tem ravno je nevarnost. Zato poudarjamo, da bi bili oni državniki, ki iz pietete do diplomatske obzirnosti zapirajo svoje oči, kratkovidni, če bi ne zasledovali z vso ; iornostjo razvoja avstrijske no- ! tranje politike. Kaj se godi v Avstriji? Na to je težko od- ! govoriti, še težje pa je razmotrivati o položaju, ki ga bodo ustvarile volitve. Eno lahko kon-statiramo iz govorov predstavnikov države in voditeljev strauk, namreč, da se postavlja fronta proti marksističnemu socijalizmu na eni strani, na drugi strani pa, da se zbira vse, kar se klanja božanstvu nacijonalizma. To so dosti jasne politične formule: Socijalizem, meščanske stranke, nacijoualizem. Toda dejansko se ti programi idejno in po svojih pristaših tako prepletajo in drug druzega preraščajo, da danes v Avstriji nimate razun marksističnega so-cijalista nobenega državljana, ki bi se na prvi mah odločil, če bo volil na prapor krščanskega socijalizma ali na geslo nacijonalizma. Krščansko socijalna stranka je idejna stranka. Njen boj proti socijalistom je*torej idejni boj na so-cijalnem polju. Na tej fronti ona ne potrebuje pristašev, kojim je nacijonalizem najlepši in najvišji ideal. Mi ne verujemo, da bi tudi najbolj širokcgrudni oportunizem smel dovoliti take zveze, zato ker so nemoralne. Še manj pa so dovoljene, če pomislimo, da velja ljubezen nacijonalistov ne Avstriji, kar bi bilo umljivo, ampak neki efemerični Veliki Nemčiji ali nemškemu narodu na široko. Proti marksistična fronta vsebuje pa poleg krščanskih socijalcev in nacijonalistov še tako-zvani Schobrov blok, ki je po svojem sestavu bolj podoben kupu zdrobljenega kamenja, kot pa enotni skupini. Neki hudomušni francoski publicist ga je primerjal tudi beračevi suknji, ki je sešita i/, raznobarvnih kosov različne velikosti. Pod njem sedijo Vsenemci, agrarci, neke vrste nacionalni socijalisti Hitlerjevega kova, kmetska zveza, delavska stranka, torej stranke vseh političnih veroizpovedanj, od ve-lenemcev, ki so zagrizeni nasprotniki židov-stva pa do demokratov, ki so po večini židje, od velenemcev, ki trobijo še v stari rog hohen-zollerncev pa do Landbunda, ki še veruje v samostojno Avstrijo, od kapitalistov demokratične stranke pa do revežev neznatne delavske skupine. Meščanski blok proti marksističnemu bloku? Dejansko ga pravzaprav ni, dejansko stoji socijalistom nasproti desetorica strank in stran-čic, ki mešetarijo vsaka s svojo ideologijo, prodajajo svoja načela v neznosnem šundru voliv-nih izjav, iz katerega so sliši le oster glas nacijonalistov in jadikovanje razočaranih strank izpod Schobrovega suknjiča. Mi smo hvaležni predsedniku Miklasu, da je podčrtal proti-marksistično enotnost kršč. socijalcev. Na podlagi teh ugotovitev, katerih nam ne more izpodbiti nihče, razun če nam obrazloži prisotnost princa Starhemberga v Vaugoinovi vladi na drugi način, ki bo nas pomiril, moramo napram Avstriji ostati v rezervi. Trgovinski minister Helnl je sicer izjavil, da nikdo v Avstriji ne želi politične revolucije, kancler Vaugoin je prisegel na ustavo Avstrije, bivši kancler Seipel pa je takoj po nastopu svoje službe objasnil tujim zastopnikom, da se ne bo v vladnih smernicah Izvršila nikaka sprememba. Mi smo pripravljeni avstrijskim ministrom verjeti, prej kot pa odličnemu štajerskemu vodju >Reimwehrovcev« dr. Pfriemerju, ki na-zivlje svojo domovino s :>Saustaak (svinjska država). Mi tudi verjamemo, da imajo krščanski socijalci in Scliobrovi pristaši poleg želje se postaviti po robu marksistom tudi trdno voljo, ščititi avstrijsko ustavo in preprečiti državljansko vojsko. Odrekamo pa svoje zaupanje >HeimwehnK in to tako dolgo, dokler nas ne bo prepričal, da soglaša z možmi, s katerimi trenotno vodi usodo Avstrije. Kraljevina Jugoslavija seveda želi, da bi prihodnje volitve ojaflle v Avstriji v«a miroljubna stremljenja, bodisi na zunanje političnem, bodisi na notranjem polju. Odnosi med njo ln med nami bodo postali z vsakim dnem obširnejši. Nikdo nam ne bo zameril, če izrazimo željo, če bi ti bodoči odnosa j i bili gospo- Vatikan, 17. okt. s. »Osservatore Romano« priobčuje na uvodnem mestu obširen članek, ki je posvečen balkanski konferenci. •-•■Sedaj ne bomo mogli vec zapirati oči pred dejstvom, ki bo imelo dalekosežne politične posledice«, tako piše otiei-jozmo vatikansko glasilo. »Dolgo se je smatrala balkanska zveza za utopijo, sedaj jo na tem, da se uresniči. Oe se je tako izrazil Venizelos, ki kot malokdo pozna orijentalske razmere, potem jc to znamenje, da je iidejstritcv le utopije na pohodu. Tako se bo zgodilo, kar nikdo ni resno pričakoval, da se bo ravno na Balkanu, ki je do sedaj veljal za smodniš-nico, rodilo prvo veliko upanje za ustanovitev Pan-evrope. Zato, ker nismo pričakovali tako lepe image zamisli o balkanski irezi. zato se veselimo še enkrat bolj. Dejstvo samo na sebi, da je bilo danes mogoče zbrati v Atenah OG zastopnikov vseh balkonskih držav, je za vse iskrene prijatelje miru dogodek tako velik in tako razveseljiv, da nc najdemo izraza za svoje veselje. Sestavil se je tudi načrt za statute balkanske zreie. Mi vemo, da jc ta načrt pomanjkljiv, in tudi Praga, 17. okt. as. Pred zunanje političnim odborom češkega parlamenta je zunanji minister dr. Beneš odgovoril na razne ugovore, ki so jih stavili poslanci na njegov zadnji politični ekspozc. Nekateri so označili njegovo politiko kot sovražno Nemčiji. Čudi se nad temi očitki, ko je vendar jasno, da vsak dan prinaša inuogo dokazov dobrih odnošajev med Nemčijo in Češkoslovaško. Skoraj krivično je govoriti o sovražnih odnošajih med Nemčijo in Češko, ko se vendar že 12 let razvija razmerje med tema dvema državama ob dobri volji na obeh straneh zelo mirno in ko se odločilni faktorji na obeh straneh trudijo, da zboljšajo medsebojno razmerje. Dr. Beneš je nato podrobno poročal, kako se je v Ženevi pogovarjal z nemškim zunanjim ministrom dr. Curtiusom. Pri teh pogovorih sta oba konstatirala dobre odnošaje med obema državama in na obeh straneh dobrohotno sporazumevanje. On lahko brez pretiravanja reče, da bi bili odno-šaji med Nemčijo in Češko težko boljši. V demokratičnih državah, kakor sta Nemčija in Češka, obstoja enotnost ined državo in narodom. »Mi vodimo,« pravi dr. Beneš, »realno politiko in se trudimo za boljšo in srečnejšo bodočnost.« Sofija, 17. okt. as. Prihodnji torek odpotujejo po določbah bolgarske slave ministrski predsednik Ljapčev, pravosodni minister dr. Milanov in predsednik parlamenta Vajdenov v Italijo, da prisostvujejo poroki bolgarskega kralja in da podpišejo tozadevne listine. Ministra in predsednik zbornice se takoj po poročnih svečanostih v Italiji vrneta v Sofijo, kjer se 28. oktobra vrši seja parlamenta. Dan prihoda mlade kraljevske dvojice v Bolgarijo še ni določen. Mladoporočen par bo potoval po morju in bodo torej stopili na bolgarska tla prvič v Varni. Kraljevski par se bo najbrže mudil nekoliko dni na gradu pri Evksinogradu pri Varni, odkoder se bosta podala v Sofijo. V Sofiji bo kraljevski par na kolodvoru sijajno sprejet. Nato se bo peljal v gala vozu v mesto. Pri vhodu v mesto jima bo župan nudil sol in kruha kot dobrodošlico. S kolodvora sc pelje kraljevski par v katedralo, kjer bodo vsi bolgarski metropoliti blagoslovili darskegn in pozitivno-kullurnega značaja in da bi nas ne bilo treba biti strnil pred patiger-manističnimi in socijalno nevarnimi bacili, katere sedaj bolehnn Avstrija razširja. drugače biti ne more, vendar kaj jc Tsa pomanjkljivost napram ožarjenemu dejstvu, da jc bil relik korak storjen za utrditev evropskega miru. Običajni črnogledi v mednarodni politiki, hodo seveda našli vzrokov dovolj za pesimizem, za nas pa velja samo dejstvo, da se je v konglomeratu balkanskih kulturnih. verskih, gospodarskih in jezikovnih razlik našla ena enotna želja po miru. Vse te razlike bodo seveda sc ostale. Težave bodo velike, a sedaj no ohupujnio Teč, vendar nad vse je vredna moralična sila, ki se jc pokazala, in kateri se je pridružila volja delati za mir. Ideja je velika, volja, ki bo v njeni službi, bo morala biti še večja. Mi želimo, da bi ta nov pokret hil plodonosen za velike balkanske narode same. Ta pokret jo poziv na vse državnike, da začnejo resno delati za svetovni mir.« Vatikan, 17. okt. х. V vatikanskih krogih sc oprtovano naglasa, da jc članek, ki je izšel v »Osscr-vatorc Romano« in ki tiče balkansko ztczo, izraz mnenja državnega tajništva in predstavlja neusahljivo politiko, katero vedno zasleduje Sveta stolir«. Rim, 17. okt. x. Na Quirinslu vlada veliko razburjenje vsled stališča, ki ga je zavzel »Osserratore Z ozirom na narodnostno politiko v osobju zunanjega ministrstva izjavlja dr. Beneš, da se nahaja v češkem zunanjem ministrstvu mnogo nemških uradnikov in da ni nikakega povoda zabra-niti nemškim uradnikom dostop v ministrstvo. Dr. Beneš ravnokar namerava predlagati pred ministrskim svetom nemškega uradnika za češkoslovaškega konzula. Glede sovjetske Rusije je dr. Beneš izjavil, da se pripravljajo sedaj pogajanja za dosego gospodarskega sporazuma. Ko je govoril dr. Beneš o razmerju do Vatikana, je izjavil: »Modus vivendi z Vatikanom se je izkazal za zelo koristen in ni prišlo do kulturnega boja, kakor so nekateri prerokovali.« Glede agrarne politike izjavlja dr. Beneš, da so poljedelska vprašanja danes nujno potrebna rešitve. Nato je dr. Beneš obširno govoril o odgovoru češkoslovaške vlade na Briandovo vprašalno polo glede Panevrope. Pri tem je naglasil razveseljivo dejstvo, da nobena vlada ni odgovorila odklonilno. Dr. Beneš misli, da bo prav sigurno prišlo v Evropi do tozadevnega sporazuma. mladi par in zapeli svečani Te Deum. Posebne or-todoksne poroke v Sofiji ne bo, ker priznava orto-doksna cerkev poročne obrede katoliške cerkve. I'o službi božji se vrši vojaška parada. Dva dni nato se bo narod poklouil mlademu kraljevskemu paru in se bodo vršile velike narodne veselice. Rim, 17. okt. Italijanski listi poročajo, da je papež predvčerajšnjim dal dovoljenje za poroko bolgarskega kralja Borisa z italijansko princeso Giovanno. Tudi je dovolil, da se poroka vrši v baziliki sv. Frančiška v Assisiju. Rim. 17. okt. p. »Giornale d Itnlia. javlja, dn je izdano dovoljenje zn poroko bolgarskegn kralja Borisa z italijansko princesinjo edino pod pogojem, da se roditelja zavežeta, dn nc bosta dnin svojih otrok samo krstiti, temveč, dn jih bosta vse tudi vzgajala v duhu rinisko-kafolt-ške veroizpovedi. Bivši kralj Ferdinand se udeleži poroke sina Borisa Rim, 17. okt. AA. Italijanski listi poročajo, da bo poroki bolgarskega kralja Borisa 7 italijansko princeso Giovanno prisostvoval tudi bivši bolgarski kralj Ferdinand, ki je po iziavi bolgarskega Romano^ predmetno balkanske zveze. Na zunanjem ministrstvu sodijo, da jc ta jasna izjava vatikanskega ofirijozuega glasila naperjena proti italijanski politiki, ki na Balkanu samo brani svoje upravičene interese. Italija noče nikogar podjarmiti, saj je tudi Albaniji zasigurala neodvisen razvoj, vendar ona ne sme dopustiti, da hi bili njeni gospodarski interesi zapostavljeni. Rim, 17. okt. AA. Milanski »Corriere dela Sera« z dne 16. t. m. kaže veliko nezadovoljstvo nad Člankom vatikanskega lista >Osservatore Romano« o balkanski zvezi. V tem članlcu vatikanski list jako prisrčno pozdravlja ustanovitev balkanske zveze, podčrtujoč pomen dejstva, da so se v Atenah sešli na skupnem sestanku delegati vseh balkanskih držav. >Corriere dela Selac zelo ostro poudarja, da je prišlo do tega sestanka na inicijativo Francije z namenom, da se na Balkanu konsolidira premoč Francije in Jugoslavije. >Corriere; obžaluje, da je »Os-»ervatoro Romano« priobčil ta članek, čigar tendrm-ca Italiji ne more biti simpatična, zlasti ne v sedanjem trenutku iz raznih razlogov oportunitete in čustev. nacijonalista Tončeva, pristal na ta zakon. Bivii bolgarski kralj Ferdinand bo od otoval iz Bolgarije v Italijo, da tudi tam prisostvuje svečanostim poroke svojega sina. »Starši« je rekel Tončev, imajo i pravico i dolžnost prisostvovati poroki svojih otrok in ta pravica se ne more odreči kralju Ferdinandu.« Flandinova zahvala Belgrad, 17. okt. AA. Minister za trgovino in industrijo g. Demetrovič jc sprejel od francoskega trgovinskega ministra Flandina sledečo brzojavko: Turn Severin, 17. okt. Zapuščajoč Jugoslavijo mi je posebno na srcu, da vam, moj dragi kolega, izjavim kako prijetno sem bil ganjen nad prisrčnim sprejemom v Belgradu. Prosim vas, da izrazite mojo iskreno hvaležnost jugoslovanski vladi, posebno zunanjemu ministru Voji Marin-koviču. Izražam najlepše želje v sijajno bodočnost vaše države, katero veže s Francijo najprisrčnejše prijateljstvo. Jugosto v. -italijanska železniška konferenca Dne 20. t. m. začne na Reki delovati, mešana komisija za sporazum o ]xxlrobniiJi izvršilnih odredbah gledo železniške službe v mednarodni postaji Reka in v bazenu Tlmon do Revel v reški luki, ki gu moremo na podlogi nettuii-škili konvencij vporabljati za nals promet. Našo delegacijo tvorijo uradniki generalne žel. direkcije in direkcije Zagreb, ki ji na-čeluje ing. Klodie, italijansko pa odposlanci tržaške direkcije. Kakor znano, sc je vršila v zadevi že lansko leto konferenca v Opatiji, toda takrat so bili dogovorjeni še le temeljni predpisi za vršenje skupne službe na Retki, v smislu splošnih odredb v nettunskih konvencijah. Gospodarska honierenea v Splitu Belgrad, 17. okt. Po sporočilu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu je direkcija pomorskega prometa v Splitu sklicala za 3. november t. 1. konferenco, na kateri se bodo razen vprašanja voznega reda za leto 1931-32 proučevale tudi razne želje in predlogi gospodarskih organizacij glede novih potniških in blagovnih tarif kakor tudi agentskih pristojbin v obrežnem prometu med domačimi rekami. Polovična vožnja za zdravstveni kongres Belgrad. 17. okt. AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovično vozno ceno na državnih železnicah vsem udeležencem 9. rednega kongresa zveze zdravstvenih zadrug, ki bo 26. okt. t. 1. v Belgradu. Kupljeni listek na odhodni postaji bo veljal tudi za povratek s potrdilom predsedni-štva kongresa, da se je dotičnik udeležil zborovanja. Popust velja od 23. do 29. t. m. v vseh razredih in vlakih razen ekspresa. ......................................«>».«»♦♦♦< —-m-- Danes opozarjamo na: Iz politike Zasedanje nemškega parlamenta str. 2 Sovjetski dumping (Izv. dopis) . str .2 Iz domačega življenja StourojMJUjrojMn^^j^^ Redakcija rudarjev v Črni . . str. 4 Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju ........str. 5 Iz kulture Kongres kritikov......str. 7 I/ gospodarstva Naša zunanja trgovina v avgusta str. 5 Solim se pripravlja na sprejem novoporočence v Odhod bolgarske delegacije v Italijo — Bivši kralj Ferdinand se udeleži poroke sina Borisa Prijateljstvo Francije in Male antante - steber miru v Evropi Bruselj, 17. okt. AA. Povodom obiska, ki ga je napravil francoski trgovinski minister Flandin v Belgradu, naglaša pariški dopisnik bruseljskega lista »Soir« topli sprejem, katerega je bil Flandin deležen s strani jugoslovanskih uradnih iu gospodarskih krogov. Dopisnik pravi, da italijanski fašizem gleda z nezaupanjem na vse manifestacije jugoslovansko-francoskega prijateljstva. Govoreč o vzrokih nevarnosti, ki preti radi nesoglasij med evropskimi narodi, se dopisnik »Soira« dotika tudi odnošajev med Francijo in Italijo, glede katerih pravi, da bi sc lahko izravnali, če bi ne obstojala takšna italijanska koncepcija o teh problemih. Do- pisnik pravi, da Francija v nobenem slučaju ne more spremeniti svojega prijateljstva napram Mali antanti. To prijateljstvo ni naperjeno proti nikomur in je največji steber miru v srednji in vzhodni Evropi. To prijateljstvo ne predstavlja nobene ovire za iskren sporazum med Italijo in Francijo, ki bi sc razširil tudi ца Jugoslavijo, s čemer bi se končno konsolidiral mir na Sredozemskem morju in na Balkanu. Italija noče sprejeti le velike ideje, irancoska politika pa mora zahtevati in utrditi mir na Balkanu potom balkanske unije, o čemer sc je razpravljalo na konferenci v Atenah. Nemčija in Češkoslovaška Med obema državama vlada prijateljsko razmerje Л e Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Franc. proračun znaša preko 50 milijard frankov Pariz, 17. okt. AA. Na seji parlamentarnega finančnega odbora je glavni poročevalec de Chap-ledelaine proučit poročilo o proračunskem načrtu za leto 1931.-1932. Nučrt tega proračuna je tale: dohodkov 50.251 milijonov, izdatkov 50.145 milijonov. Finančni odbor se je strinjal z vlado glede povijanja izdatkov, ki izviraj iz zvttanja postavk za varnost. Krvava volivna kampanja na Poljskem Varšava, 17. okt. AA. Včeraj okoli poldneva je bila pisarna za socijalno zavarovanje v Cen-stohovu prizorišče krvavega zločina. Smrt so našle tri osebe, med njimi inšpektor in komisar zavarovalnega urada. Izvvšilec tega dela je_ član opozicijske poljske socijalistične stranke in se imenuje Kosterzovski. Vdrl je v kabinet inšpektorja baš v trenutku, ko ie bila tam seja, na kateri eo konferirale pozneje ubite žrtve, Potem, ko je izvršil svoj zločin, je z zadnjim strelom iz revolverja poskusil samomor. Razen Ireh smrtnih žrtev sta bili še dve osebi hudo ranjeni. Med žrtvami je zdravnik in šef odseka za zavarovanje v primeru bolezni. Celokupni popoldanski tisk komentira ta dogodek. Listi pišejo, da je zločin delo neodgovorne osebe, vendar je v zvezi z voldno kampanjo, ki se baš sedaj vodi na Poljskem. Varšava, 17. okt. as. Radi včerajšnjih krvavih spopadov med socijalisti in1 mladimi pristali, pri katerih »o bili ubiti štirje funkcijonarji vladne stranke, je dane« policija aretirala 40 članov socijalistične stranke. Kakor se je pri preiskavi dognalo, je vse štiri žrtve ustrelila ena oseba. Dragocen razgovor Berlin, 17. okt. z. Dopisnik Hearst koncema Karel Wegand porota, da je moral plačati za svoj intervju z Hitlerjem 1 dolar za vsako besedo, ker je to Hitler zahteval; vrhu tega je Hitler stavil tudi pogoj, da mora intervju obsegati najmanj tisoč besed, in da ne bo govoril o Židih. Kaj bo s pomorskim oporiščem v Singapuru London, 17. okt. AA. Poseben odbor imperijalne konierence, v katerem so razni ministri Anglije, Avstralije in Novozelandske, razpravlja o usodi pomorskega oporišča v Singapuru. Anglijo zastopajo v odboru ministri Snowden, Henderson prvi lord admiralitete Alexander, Tom Shaw in novi letalski minister lord Amulree. Singapursko pomorsko oporišče so pričeli graditi leta 1023. Za gradnjo je bilo določenih prvotno 10 milijonov funtov šterlingov. To vsoto so znižali pozneje na 8,700.000 funtov šterlingov. Doslej so izdali za to oporišče 2,500.000 funtov. Čim je prišla na vlado delavska stranka, so bila vsa dela pri gradnji sin-gapurskega pomorskega oporišča ustavljena. O njegovi končni usodi bo sklepala sedanja imperijalna konferenca. Proti ruskemu dumpingu Pariz, 17. okt. p. »Matin« javlja, da je bik na francoski meji ustavljenih več vagonov, ker ni bilo dovoljenja za uvoz radi pobijanja ruskega dumpinga. Padec tečaiev na newyorški borzi Newyork, 17. okt. p. Včeraj so bili zabeleženi novi padci tečajev industrijskih papirjev, ki so padli za 1—4 točke. Prodanih je bilo včeraj na borzi okoli 2 mil. delnic. 500 letnica univerze v Bukarešta Bukarešta. 1". okt. p. Ob priliki 500 letnice univerze bo prisostvovala slavnoetim kraljevska hiša in člani vlade. Za častne člane bosta izvoljena kraljica Marija in Seotus Viator ter nekatere druge odlične osebnosti. Kongres športnikov Zagreb, 17. okt. p. Jutri ob 3 popoldne sc prične kongres zveze vseh športnih zvez v Jugoslaviji. Kongresu bodo prisostvovali zastopniki Nj. Vel. kralja, ministra vojske in mornarice, bana in druge odlične osebnosti. Kongresu predseduje predsednik dr. Hadži. Posel)na točka dnevnega reda bo predavanje sO cilju im nalogah jugoslovanskega športa«, nadalje se bo rc-Teriralo tudi o zdravstveni kontroli Sol, o športu v vojski, o sokolstvu, o visoki šoli za telesno vz/gojo. o zakonu o telesni vzgoji, o zakonu o igrališč.ih in plavalmicah in dr. Raz."ovarjalo se bo tudi o jugoslovanskem olimpijskem odboru za X. olimpijado. o društvu telovadnih učiteljev, o gimna stičnih šolah itd. Kongres si je zastavil obširno nalogo. Železniška nesreča v Bosni Belgrad, 17. akt. m. Kakor poro8afo Iz Sarajeva, sta danes zjutraj ob petih trčila na postaji Psemizovec dva tovorna vlaka. Katastrofa je bila tako velika, da sta obe lokomotivi popolnoma razbiti, poleg tega tudi več vagonov. Strojevodje in kurjača so pravočasno skočili iz lokomotiv in so samo lahko poškodovani. Težje poškodovani pa so zavirači in vlakovodie obeh vlakov. Vzrok nesreče še ni pojasnjen. Škoda je zelo velika. Danes so izostali vsi vlaki na progi Sarajevo—Brod. Ustoličenje reis ul Ulemana Belgrad, 17. okt. m. V petek, 31. t. m., bo na svečan način ustoličen nedavno izvoljeni muslimanski verski poglavar reis-ul-ulom Hadži Hafiz Ibrahim Maglajič, Ustoličenje se bo izvršilo po zakonskih predpisih s tem, da se mu izroči pooblastilo za vršitev svojih pravic. To pooblastilo se imenuje po koranu menšur. Ustoličenju prisostvuje poseben svet, sestoječ iz 21 oseb, predstavnikov vakutskega sveta. Za izpopolnitev naše obrfi Belgrad, 17. okt AA. Belgrajska obrtniška zbornica je storila pri češkoslovaških in nemških obrtniških organizacijah vse potrebno, da se iz naše države pošiljajo na Češkoslovaško in v Nemčijo obrtniški pomočniki v svrho izpopolnitve v obrti. Sredstva za vzdrževanje pomočnikov bo dala zbornica џ podporo ministrstva zi trgovino in industrijo. Naš program je državna enakopravnost in svoboda K govoru nemškega državnega kanclerja -- Silen odmev v tujini Berlin, 17. okt. AA. Briining je v državnem zboru prečital ministrsko deklaraci;o, v kateri izjavlja, da zahtevajo gospodarske in finančne tež-koče izrednih uspehov. Glede vnanje politike je izjavil, da vlada ne želi politike avantur. Komunistični predlog, da se vladna izjava zavrne, je bil odklonjen z 295 proti 219 glasovom. V poučenih krogih računaijo, da bo kabinet imel majhno večino. Berlin, 17. okt. AA. V deklaraciji nemške vlade, ki je bila prečitana včeraj v državnem zboru, se omenja težka situacija nemškega kmetijstva. Ob tej priliki je kancelar Briining izjavil v državnem zboru, da vlada želi zaščititi na boljši način domače kmetijstvo pred tu:im uvozom. Vlada je sklenila predložiti parlamentu zakonski načrt o zaščiti domačega kmetijstva. Istotako bo predložen zakon, s katerim bo postala potrošnja gotovih domačih pridelkov obvezna. To se tiče posebno potrošnje rži. Z ozirom na posebno velike težkoče domačih pridelovalcev rži in krompirja, od katerih zavisi blagostanje vzhodnih pokrajin, se vlada ne bo ustrašila podvzeti gotove potrebne ukrepe. Berlin, t?, okt. ff. Nemški državni zbor se je rehabilitiral. Na otvoritveni seji se jc osramotil, danes, ko je poslušal sijajni govor državnega kanclerja, pn se je odcl v svojo običajno svečanost. Razen komunistov, ki so posegali v vladno deklaracijo, niti eden poslancev ni trenil. Uvodotnu je državni kancler omenil gospodarsko krizo, ki biča vse narode sveta. Povsod padajo dohodki, povsod pada produkcija, povsod raste beda. Svet še ni videl krize, kot jo mi danes preživljamo in z nami druge države. Nemčija nosi posebno težko breme, ker šteje med svojimi najboljšimi državljani milijone, ki ne morejo sami služiti kruha. Njegova vluda je pripravljena s pravilno usmerjeno finančno politiko vplivati na ekonomijo cen in če bo potrebno z drakoničninvi sredstvi pripraviti narod in državo do najstrožje varčnosti, ker sicer gre Nemčija nasproti prepadu. Socialna politika, ki jo bo zasledovala njegova vlada, ne bo teoretično razmotrivunje socialnih nalog. Socialna politika, ki ne sloni ua dejanskih gospodarskih razmerah, ki noče. od-pomoči dejanskim krivicam z mogočimi sredstvi, je kot sen v jasni noči. »Naiš najvišji in najsvetejši cilj je pa, da izbojujemo za nemški narod državno enakopravnost in svobodo na zunanjepolitičnem in notranjem polju. Temu cilju se bomo kot vedno do sedaj približevali v miru, zanj se bomo borili z mečem duha in pravice, jaz odklanjam vsako a va nt u r istično po I i t i ko.« Nato se dr. Briining naslovil na zunanji svet: »Preden nas sodite, oziroma preden sodite notranjepolitične dogodke, ki so se pri nas rodili zadnje čase, vas prosim, dn premislite tudi vse vzroke, ki so jih do vedli. Nuša mladina je ogorčena, ker sc niso nikdar uresničila Wilso-nova načela, ker se svet brani sprejeti razorožitev. med tem ko smo mi brez orožja. Mi nočemo orožja, a mi bi radi, da bi ga odložili tudi drugi, ker se bojimo za svoj drago kupljeni mir.« Berlin, 17. okt. as. V državni zbornici jc prišlo danes do značilnega spopada, ki vzbuja veliko pozornost. Prvič jc danes vodil sejo prvi podpredsednik, narodni socialist Stolir. Nu seji je govoril narodni socialist Strassuer, ki je v svojem govoru ostro napadel državnega kanclerja Briininga v njegovi lastnosti kot varuha Reichswehra iu mu rekel, da vrši danes isto veleizdajo, kakor jo je izvršili novembra meseca leta 1918. Na to, doslej nezaslišano žalitev ministru, ni predsedujoči grajal govornika, radi česar je državni kancler Briining ostentativno vstal in zapustil dvorano. Prišlo jc do velikega hrupa. Ko je zbornični predsednik Loebe intei-veniral pri predsedujočem, je ia vendar grajal govornika Strassnerja, ko je t« končal svoj govor, toda v zelo mili obliki. Velika bitka v Braziliji Boj med revolucionarji in zveznimi četami še nedločen Newyork, 17. okt. as. Bitka na meji države Sao Paolo med revolucionarji in vladnimi četami je v polnem teku in divja že od četrtka. Do sedaj nima nobena stranka uspehov. Število žrtev na obeh straneh gre v sloline. Prav t»ko je že mnogo ranjencev. Pariz, 17. okt. AA. Poročajo iz Porta Allegra, da se v uradnem poročilu revolucionarjev veli, da so uporniki prizadejali velike izgube iederalnim četam in jih primorali, da so se umaknile. Montevideo, 17. okt. AA. Poročajo, da revo-lucijonarji korakajo na Sao Paolo. Služba v fašizmu - pravno urejena Organizacija ženskega fašizma — Fašizem v inozemstvu Rim, 17. okt. AA. Rimski presbiro poroča: Veliki fašistični svet je končal razpravo o zakonskem načrtu, ki ureja pravno stran lašislične milice m ga na kraju osvojil, Veliki fašistični svet je sprejel na znanje velikodušni polet, s katerim so črne srajce izpolnile svojo vero v fašizem v času 10 let, dasi predhodno niso veljale zakonske odredbe, pod katere spada služba v fašističnih vrstah. Fašistični svet je uverjen, da bodo objavljene mere imele velik pomen za črne srajce in postavile najboljšo mejo za bodočnost fašistične revolucije in močne domovine. Nato je fašistični svet naročil predsedniku italijanskega olimpijskega odbo a, da pristopi h gotovim odredbam glede sportske delavnosti žen. V teh odredbah naj bodo postavljene meje aktivnosti tako, da se izloči vse ono, kar bi moglo od- vračati žene od njihovega prircdnega in osnovnega poklica, to je materinstva. Nato je veliki fašistični svet osvojil resolucijo, s katero se daje priznanje inozemskim fašistom, ki so padli kot žrtve z.loč:nov v inozemstvu. Tako je, pravi resolucija, izgubilo življenje 34 fašistov, 23 jih je ostalo invalidov in 189 jih je bilo ranjenih. Fašistični svet pozdravlja fašistične organizacije v' inozemstvu, ki pokorne zakonom držav, v katerih živijo, ponosno gredo preko nevarnosti in krvavih izzivanj s strani neprijatel'ev fašistične revolucije. Na kraju je fašistični svet pohvalil delo organizatorjev zdravilišč za sinove italijanskih delavcev. Fašistični svet je ponovno naročil fašističnim organizacijam v inozemstvu, da se medsebojno podpirajo tako v materijalnem kakor v duhovnem oziru. Praga, 17. okl. d. Današnja -Prager Presse« prinaša obširen uvodnik profesorja Murka, našega odličnega rojaka, ki je letos prepotoval v znanstvene svrhe južni del naše domovine. Uvodnik nosi značilen naslov; »Evropa v Jugoslaviji-. Profesor Murko s priznanjem našteva vse zakonodajno delo, ki se je v Jugoslaviji izvršilo izza časa narodnega ujedinjenja. Po njegovem mnenju se je z koristnim delom začelo Sele pod vlodo dr. Korošca, ki je 1928 izdal enotno menično pravo, veljavno za vso kraljevino. Potem sledijo z veliko brzino druga važna dela na pravnem polju. L. 1929 izide enoten kazenski zakon, januarja 1930 kazenska procedura. Civilna procedura je bila izgotovljena že 1929. Njej so sledili zakoni o kemkurzih. Sedaj se dela z veliko vnemo na reorganizaciji zemljiške knjige in zemljiškega prava. Advokati so dobili svoj zakon, ravnotako tudi notarji. Univerzitetni zakon je sledil osnovno-šoLskcmu in srednje-šolskemu. Postopanje pri odmeri zgradarine Belgrad, 17. oktobru. AA. Oddelek za davke ministrstva financ je izdal tole okrožnico o obdav. čenju zgradarine delniških družb in podjetij, podvrženih družabnemu duvku: Glede obdavčevanja zgradarine na hišne dohodke, ki so izkazani v računih dobička in izgubo v letu. 1928. od družb, obvezanih [»laganju javnih računov, priporoča finančnim direkcijam tole: Delniške družbe in ostala podjetja, podvržena družbenemu davku, so predložila davčno prijavo za odmero zgradarine. Ta bo služila kot osnova za odmero zgradarine. Bilance iu računi dobička in izgube teh podjetij se bodo uporabili samo za kontrolo teh prijav in nikakor ne kot izhodišče za odmero zgradarine. Glede na to bodo direkcije vse podatke, ki jih črpajo iz računov dobička in izgubo glede dohodkov od zgradb, dostavljale prvostopnim oblastvom, da jim tako olajšajo kontrolo in pregled nad davčnimi prijavami zgradarine, vendar ne bodo odredile, da na podlagi teh podatkov vrše odmero zgradarine. Istočasno bodo direkcije zahtevale od davčnih uprav tudi podatke i/, davčnih prijav za zgradarino, da bi eventualne presežke mogle vnov-čiti z osnovo družbenega davka. Belgrad, 17. oklobra. AA. V pogledu izvajanja določb čl. 3. in 83. zakona o neposrednih davkih je oddelek za davke ministrstva financ razposlal naslednjo okrožnico: Ker so v zadnjem času posomezne ustanove in zainteresirana podjetja bolela zahtevati ponovno revizijo določb čl. 3. in 83. zakona o neposrednih davkih, ki se nanašajo na dohodke hiš, oddelek sporoča: Dohodki zgradb se morajo odbiti od davčne osnove družbenega davka, in sicer v znesku, ki je izkazan v bilanci, ako je osnova zgradarine večja ali prav tolikšna kakor dohodki, navedeni v bilanci. To vprašanje se je na ta način uredilo zato, ker izkazuje družbena uprava jako pogosto zvišanje vrednosti v davčni prijavi prijavljenih dohodkov zgradb. Ker pa se cenitve od strani davčnih uprav vrše pogosto nolečno ali ne v skladu z zakonskimi določbami, jih oddelek navadno razveljavi. Zato je oddelek moral izdati naredbo, da se po finunci izkazani dohodki od zgradb odbijejo od davčne osnove družbenega davka. V primeru, da inore podjetje dakazati, da se je proti odmeri zgradarine pritožilo, bo moglu finančna direkcija pri odmeri družbenega davka odbiti od osnove one dohodke zgradbe, ki so obdavčeni z zgradarino, ne glede na to, ali je v bilanci izkazana večja ali manjša ocena dohodkov. Ce je razlika med dohodki (brez zgradb), izkazanimi v bilanci in prijavljenimi v davčni prijavi naslala samo zaradi tega, ker podjetje ne izkazuje stvarne vrednosti, bo finančna direkcija lastniku prostorov odobrila od davčne osnove družbenega davka oni znesek, ki ga je direkcija vzela za osnovo zgradarine. Splavljanje lesa Belgrad, 17. okt. m. »Službene novine« pri* našajo pravilnik o pogojih, v katerih se dajejo dovoljenja za splavljanje lesa. Dovoljenje dajejo pristojne oblasti oz. bani. Vsak lastnik gozdov ali lesni trgovec more prositi za pravico splavljanja lesa. Predpisane so nove odredbe o tem, ako mora biti prošnja opremlena in kakšne so formalnosti. Pravilnik nadalje odreja vse podrobnosti za dovoljenje, ki ne sme trajati več kot 20 let. jl Belgrajske vesti Jugoslavija poslavlja mostove, hi jo bodo vezati s srednjo in zapadno Evropo Odličen Slovenec o Jugoslaviji Prihodnje leto se bo izdal nov unifieiran trgovimski zakonik, nato pa civilni zakonik, ki ije skoroda že dovršen. Profesor Murko je opazil, da se je preveliko število gimnazij, ki so se osobito v južnem delu Jugoslavije zelo razmnožile, omejilo, ter da vlada polaga veliko važnost na trgovske in strokovne šole, katerih ima Jugoslavija veliko, a vendar še ne zadosti. Odlični znanstvenik omenja tudi, da sta se latinica in cirilica precej spoprijaznili. Veliko je časopisov, ki se tiskajo v obeh pravopisih. Na koncu svojega uvodnika konslatira. da ije na svojem potovanju našel veliko dokazov za iskreno stremljenje razširiti omiko med narodom in skrbeti za duševno in mnterijelno blagostanje dobrega prebivalstva te bogate države, ki je njegova domovina. »Jugoslavija postavlja inostore, ki jo bodo vezali s srednjo in zapadno Evropo!« Dva se borita za rekord Če bo šlo vse dobro, rekord oba letalca: London, 17. okt. AA. bosta pololkla Hinklerjev Kingsford Smith in Hill. Hill jc zapustil Anglijo 5. oklobra v malem »Moth« letalu. Čeprav je nalelel na razne ovire, ki so nekoliko zakasnile njegov polet, je kljub vsemu zapustil Batavijo za polet v Surabajo, ki leži na vzhodnem koncu Jave. Letalec upa, da bo pristal v Avstraliji še danes. Letel je v zadnjih elapah večkrat tudi ponoči. Kingsford Smith je zapustil Anglijo štiri dni po Hillu. Z neobičajno dolgimi poleti je pridobil veliko na času in je davi zgodaj startal iz Rango-ona za polet v Surabajo. Kingsford Smith je prekosil llinklerja za pet dni in preletel v 8 dnevih 8000 milj. Po Rangoonu je naletel letalec na zelo slabo vreme in je moral leteti komaj par sto čevljev nad džunglo. Upa, da bo pristal v Avstraliji v nedeljo. Oba letalca bosta letela naibrže preko Surabaje in Alambue na otokih Timor, ki je oddaljena od Pori Darvvina 500 milj. ruskeh emfamntov njih Pariz, med Dunajska vremenska napoved: Preležno uo, po nekod jutranja megla. Topki, jas- 17. okt. as. Po dolgeIrajnih pegaja-ruskimi emig anl.kimi o.ganiTacijami raznih političnih struj, se je v Parizu stvoril »deželni svet za organizacijo nacionalne revolucije«, ki skuša doseči enolno ironto vseh ruskib emigrantov. V javnem oklicu razlaga,o, da se je po 10 letih ruske revo'ucije komunizem ojačil in to ne samo v Rusiji, temveč tudi v vseh drugih državah, Vsi emigranti se morajo zavedati, da ima vsak od njih napram Rusiji velik dolg. Vsak od njih mora biti vojak nacijonalne revolucije in mora biti piipravljen boriti se za Rusijo, borili se za lo, da bo v Rusiji veljala zopet svoboda, ki je danes tako zatrta. Velika šp onažna alera v Romuniji Bukarešta, 17. okt. AA. Policija je razkrila široko razpredeno vohunsko organizacijo, ki je imela svoje zaupnike po vsej deželi. Aretiranih je bilo 70 oseb. Med njimi več uradnikov, politikov in častnikov. Po komunikeju notranjega ministrstva so organizacijo organizirali in finansirali ruski agenti, ki so zbežali v zadnjem trenutku. Preiskava ui še zaključena Belgrad, 17. okt.*m. Daues ie odpotoval iz Belgrada dolgodelni vo!ni ataše pri Češkem poslaništvu g. polkovnik Vičital, ki je bil v Belgradu skoro 10 let in si je v času svojega bivanja p.i-dobil številne prijatelje, kar se jc tudi danes videlo pri njegovem odhodu. Njegovi tovariši jugoslovanski časlniki so mu poklonili krasno sabljo z monogramom. Belgrad, 17. okt. z. Kraljevska vlada je imenovala za čustnega konzularnega agenta v Port Saidu g. Djordju Voj vodiča. Belgrad, 17.okt. z. l)ržawi bo podprla akcijo, da sc razširijo in povečajo ladjedelnice v Kraljeviči in Splitu. Mcrodojni faktorji in strokovnjaki proučavujo seduj to vprašanje in se bo zu rešitev islega pritegnil domač in tuj kapital. Belgrad, 17. okt. z. Iz Djnkovu poročajo, du se j<; tam zrušila napol zgrajena frančiškanska cerkev sv. Antona. Belgrad, 17. oktobra, m. Včeraj je prispel v Belgrad princ Aditia, brat sijamskega carja. Princ Aditia se nahaja na potovanju po Evropi s svojo soprogo. Proučil bo posamezne policijske sisteme v vseh evropskih državah. Novi Sad, 17. oktobra, z. Včeraj je prispel v Novi Sad belgrajski nadškof p. Rafael Rodič, katerega je na jiostaji pričakala katoliška duhovščina. Nadškof p. Rafael Rodič je obiskal danes bana donavske banovine g. Matiča. Razgovarjala sta se o verskem pouku v šolali. Novinarjem je g. nadškof izjavil, do ga veže prijateljstvo z novim donavskim banom še iz Zagreba. G. nadškof se je šo isti dan vrnil v Belgrad. Zagrebške vesti Zagreb, 17. okt. p. Včeraj je pri pel odgovor avstrijske nogometne zveze, v katerem spo.oča, da se vrši revanžna tekma Dunaj i Zagreb 16. novembra v Zagrebu. Zagreb, 17. okl. p. Danes nredpoldne je prispel v Zagreb novi vršilec dolžnosti jmeljnika ar-mijo diviz. general Ljubomir Marič. Na postaji so ga sprejeli številni predstavniki civilnih in vojaških oblasti z generali na čelu. Zagreb, 17. okt. p. V sredo in četrtek se je mudil v~Zagrebu znani ameriški muzikclog Carroll Brent Chilton. Včeraj je odpotoval v Ljubljano in odide nato v Pariz, kjer bo nadaljeval svoje propa-gandistično delo. Hmelj 7.лter, 17. okt. as. Kupovalo se je po primernih cenah. Cene eo še vedno nespremenjene: 350 550 Kč za 60 kg. ekskluzivno 2% prometnega davka. Asfaltni ksilolitni tlak patent »Dermas«, patent št. 7237, izvršuje edino SLOGRAD, LJUBLJANA. ^Družabnika sprejme prejšnja Fran Szantncrjeva čevljarska delavnica. Resnemu reflektantu jc ista eventuelno tudi naprodaj. Informirati se: Cankarjevo nabrežje 7. t Umor na ljubljanski carinarnici V petek zvečer so trije zakrinkani možje umorili blagajnika carinarnice g. Panteliča — Dva smrtna strela — Napadalci izginili brez sledu Ljubljana, 17. okt. Nocoj se je v Ljubljani zgodil strašen zločin. Trije zakrinkani možje so udrli v blagajnikovo sobo glavne carinarnice ter z dvema streloma usmrtili blagajnika Gvozdena Panteliča, ki je kmalu izdihnil. Ob četrt na 7 so vstopili v lokal glavne blagajne ljubljanske carinarnice na kolodvoru trije ne-enanci s krinkami na obrazu. Še preden se je mogel blagajnik, ki je sedel za stekleno steno, dobro ozreti, sta že počila dva strela. Zadet se je zgrudil blagajnik Pantelič M. Grozden smrtno zadet. Neznanci so takoj nato zbežali brez vsakega sledu. V sobi je bil poleg blagajnika še njegov tovariš, ki se mu pa ni zgodilo nič hudega. Ta je poklical brž rešilno postajo in policijo. V par minutah je pribrzel rešilni avto in odpeljal težko ranjenega Panteliča v bolnišnico. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, je ranjenec sicer še dihal, in zdravniki so mu še nudili prvo pomoč. Vendar je nato izdihnil, pred-uo so ga mogli prenesti v bolnišnico. Ustreljeni Pantelič M. Grozden je bil carinik na glavni carinarnici prvega reda v Ljubljani in uradnik II.-3 in je s svojo ženo stanoval v Medvodah. Umorjen je bil na sledeči način: Eden od zločincev je ustrelil skozi priprta vrata steklene stene, ki loči blagaijno od sobe, drugi pa je streljal naravnost skozi motno steklo v steni. Oba strela sta bila smrtna. Prvi je šel nad levo prsno bradavico, najbrže skozi srce. Izstrelek se je ustavil pod desnim rebrnim lokom. Drugi izstrelek pa je šel skozi želodec in izstopil na desnem boku. Umorjeni Pantelič je doma iz Belgrada. Njegovo mrtvo truplo je reševalni avto prepeljal na reševalno postajo v Mestni dom, kamor je prihitel polic, zdravnik dr. Avramovič. Ljubljana, 17. oktobra, ki jc obenem z drugimi Naš poročevalec. po ljubljanskimi časnikarji prispel na lice mesta, kjer se je ta drzni in za Ljubljano nezaslišani napad izvnšil, je zvedel o tem še naslednje podrobnosti: V poslopju carinarnice je soba za dnevno blagajno v prvem nadstropju in sicer takoj, ko pride človek s stopnišč na ozki in dolgi hodnik, fioba z dvema blagajnama je bila nredeljena na dva dela z leseno, oziroma stekleno steno. V prvem delu te sobe je stražil v času, ko jc bil napad izvršen, 31 letni finančni podpreglednik Ivan Kola r, stanujoč na Starem trgu 34. Ta Kolar jc edina priča in očividec, kako se je ves napad izvršil. Kako je bil izvršen umor? Blagajnik Gvozden Pantelič je ik> 6, ko *u uradne ure že minile, pravkar zaključeval dnevno blagajno in sešteval dohodke. Na hodniku pred pisarno jc bilo že vse prazno. Le sluga carinarnice Peter J a m n i k je hodil po hodniku. Daleč zadaj na hodniku pa jc starejša služkinja pometala hodnik. Finančni podpreglednik Iva.n Kolar je pol ите potem, ko jc bil napad izvršen, torej neposredno, živeč še pod vtisi tega napada, pr,-povedoval: Sedel sem pri mali mizici — pokaže na mizico — v predsobi in čakal, kdai mine moja dolžnost, tla me izmenjajo. Tedaj, bilo je okrog pol 7, se z reskom odpro vrata v pisarno in notri plane najprej sredtnjevelik mož, oblečen v črno suknjo dn črn klobuk. V istem trenutku po že poči strel iz revolverja, ki ga ie imel v roki. Za njim sc pririneta v sobo 'še dva l ure po napadu, je prišel tudi na lice mesta finančni svetnik Nikola K o s t i ć , šef carinskega oddelka na finančni direkciji. Za njim je takoj nato prišel tudi šef ljubljanske carinarnice inšpektor Anton C i -g o j. Oba sta ugotovila pri pregledu blagajne, da nc manjka nič denarjn in da je blagajna v redu. Med detektivi, ki so prišli na lice mesta, je bil tudi g. Podobnik, ki je s pomočjo posebnega praška posnel nekaj prstnih odtisov na vratih. Ta vrata so se zelo težko odpirala in so bila že prejšnje dni pri kljuki nekoliko naloinljena. Vpad napadalcev r>n je ta vrata še bolj pokvaril. Policija je tudi fotografirala prostor, kjer je bil Pantelič umorjen. Opis napadalcev Sluga Plečko, sluga Ivan Jamnik in finančni podpreglednik Ivan Kolar so podali policiji naslednji opis napadalcev: Prvi je bil srednjevišok, imel je lep, bel obraz, bil je črno oblečen, irnel jc dolg. črn plašč, na glavi črn klobuk »na zemljo« z dolgimi krajci in bilo mu je približno 30 let. Drugi napadalec jc bil star tudi približno 30 let in bil jc malo manjši od prvega. Oblečen je bil v rjavo obleko, rjavo suknjo in pokrit z rjavim klobukom z navzdol zavihanimi krajci. Tretji naipadalec je bil še maniši od prvih dveh, bil je star tudi približno okoli 30 let, oblečen je bil v dolg, črn plašč, pokrit s črnim klobukom s prav tako navzdol zavihanimi krajci. Ivan Kolar pove, da medtem, ko so streljali na Panteliča, nobeden od napadalcev ntf spregovoril niti besedice. Izpoved male Bredice in sluge Plečka pa dasta sklepati, da je bil prvi napadalec najbrže Slovenec, ostala dva pa Srba ali Hrvata. O drznem zločinskem naipadu je bilo obveščeno tudi orožništvo in telefonično, oziroma brzojavno policijske uprave v vseli večjih mestih države. Prav tako tudi orožniške postaje, oziroma policije na večjih kolodvorih, zakaj ni izključeno, da so napadalci še nocoj pobegnili iz Ljubljane. Značaj umorjenega Panteliča Trije streli O osebnosti žrtve tega napada Gvoždena M. Panteliča smo zvedeli naslednje: Star je bil 38 let in je doma iz okolice Kragujevca v Šumadiji. Bil je manjše postave, precej debelušen, med tovariši pa zelo priljubljen zaradi svoje znača jnosti. Bil je tip pristnega Šutnadin-ca. Preden je prišel v Ljubljano, jc služboval v Tržiču in ko je bila carinarnica v Tržiču raz-puščena — to je bilo pred več ko dvemi leti — je bil Pantelič dodeljen ljubljanski carinarnici. Tu je služboval najprej pri raznih carinskih uradih, pred približno tremi meseci pa jc prevzel službo blagajnika ljubljanske carinarnice. Pri zadnjih carinskih premestitvah jc bil Pantelič službeno prestavljen k glavni carinarnici v Belgrad in bi moral jutri, oziroma v ponedeljek izročiti blagajno svojemu nasledniku, cariniku Koširju. Pantelič sc je te dni pripravljal za izročitev blagajne in za odhod v Belgrad. Pantelič je bil oženjen in jc s svojo družino stanoval v Sori pri Medvodah, odkoder sc je vsako jutro vozil v Ljubljano, po službi pa z večernim vlakom ob 7 k družini v Sor»>. Poleg žene zapušča še malo deklico. Bilo je znano. da je bil Pantelič skrben družinski oče. ki je zelo ljubil svojo družino. To drnžino bo nje-gova smrt zelo težko zadela. Policija si je vestno ogledala vse polnosti na kraju napada. Poleg luknje v šipi od revol-verskoga strela v vmesni steni v sobi je ena krogla, in sicer najbrže ista, predrla tudi dve šipi na oknu Panteličevc pisarne. Vsega skupaj so padli samo trije streli. Toliko jih je slišal Kolar in toliko tudi stranke v hiši. V hiši je namreč pet strank in sicer tri spodaj, dve zgoraj, v drugem nadstropju. Policija je našla tudi dve prazni revolversk.i patroni. Od izstreljenih treh krogel se je ena izgubila na dvorišču pod razstreljenim oknom, dve. pa sta ostali seveda v truplu Panteliča. Ena prazna patrona je morala ostati najbrže v revolverjih napadalcev. Na stropu pisarne je videti tudi precejšnjo luknjo, ki pa najbrže ne izvira od rcvolverskc-ga strela. Rop ali maščevanje? Da se je ta napad sploh mogel izvršiti, je razumljivo, ker so uradi carinarnice zelo obiskovani od občinstva. Poslopje nima prav za prav nobene kontrole pri vhodu. Tudi niiopaaiti v poslopju nobeno straže, čeprav je sicer v poslopju dotvti stražnikov, ki \nše kontrolno službo. Napadalci, ki so si ogledali gotovd že poprej ves teren, so morali natančno preračunati možnost bega. Ves napad kaže, da so morati biti to trije izvežbani, drzni napadalci in morda že izkušeni zločinci. Izbrali so si uro, ko so vedeli, da je Pantelič še v uradu, ostali uradi рн so skoraj prazni, in izbrali so si tudi čas, preden se je Pantelič dvignil in odšel. Če so imeli namen, izropati blagajno, gotovo niso računali s tem, da je prisoten vedno kak član finančne straže, in tudii ne z. drugo verjetnostjo, da bi morali blagajni najprej odkleniti in šeie nato pobrati iz njih denar. Način pa, kako je bil na. pad izvršen, sam zase. govori dosti močneje za drugo verzijo, dn jo bil Pamtelič ustreljen naj. brže iz drugih ozirov, ali dn je bil morda konm na poti, ali pa. da se jc kdo hotel nad njim osebno maščevati. Značaj Panteliča sicer ni dopuščal dosti možnosti, da bi imel mnogo sovražnikov, ali njegova carinska služba mu jih Je prav lahko preskrbela. Da pa jo bil pokojni Pantelič: zelo vesten uradnik, kaže dejstvo, da je bil danes dopoldne v Ljubljani glavni direktor carin dr. Konrad Schmidt, ki pa Panteliču ni revidiral blagajne. Torej je Pantelič užival vsestransko zaupanje svojih predstojnikov. Vest o napadu in umonu Panteliča sc je s čudovito naglico razširila po vsem mestu in šc celo iz, okolice so nas razni radovedneži pozno v noč izpraševali o podrobnostih tega umora. Palača OUZD v Mariboru Maribora ter R o j i n a iz Ljubi jane. Z navedeno stavbo dobimo v Mariboru Maribor, 16. oktobra Palača OUZD na voglu Marijine in Sodne ulice raste; do 1. decembra t. I. bo stavba, ki so jo pričeli graditi dne t5. julija t. 1., pod streho. Čisto dogotovljcna pa 1» spomladi. Dasi je otbrat mošinelen, jc pri delu vendarle zaposlenih do 200 delavccv. Izkop na dela za kletne prostore sta izvršili stavbni tvrdki K i f I -mann in Nnssimboni; zidarska dela pa izvršujejo združena stavbna podjetja inž. Jo-lenec in Šlajmer ter I. Ž i v i c. Gradbeno vodstvo i ma in ž. airli. Saša D e v, zasnovatclj načrta, ki jc mod 30 predloženimi najbolj ustrezala zahtevam gradbenega programa; tehnično vodstvo pa vrši gradbeni tehnik B e r n -hard. Mizarska dela so prevzele tvrdke H o c h n c g g e_r , Vihar in Potočnik Iz \rui >w reprenzentativno palačo, ki je zamišljena v duhu metod in sredstev najmodernejše gradbene tehnike. Pri zasnovi jc uporabil projektant najnovodobnejša izkustva; konstruktivna posebnost na stavbi so smučna okna, kakršnih v Mariboru doslej nismo imeli. Organizacija stavbe je bila izredno težavna, ker zahteva program pod isto streho združitev vseh Ivan Roškar — 70 letnik Sv. Lenart v Slov. goricah. Letos je obhajal Demosten Slovenskih goric g. Roškar Ivan, minister v pokoju, doma pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah 70 letnico svojega rojstva. Z vztrajno vnemo in ne-prekosljivo doslednostjo sc je povspel s svojo prvotno ljudsko-šolsko izobrazoo tako daleč, da mu je zaupal Nj. V. kralj vodstvo poljedelskega ministrstva, potem, ko je že prej deloval v vseh gospodarskih inštitucijali pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in kot deželni poslanec v Gradcu ter državni poslanec na Dunaju, končno po preobratu pa v Belgradu. Radii svojega delovanja je bil ob izbruhu svetovne vojne več mesecev pod ključem z drugimi narodnimi mučeniki vred v Gradcu. Roškar Ivan je bil in je še danes pravi ljudski tribun. Vedno in je še danes njegovo geslo: Vse za kmeta. Njegovi govori so navdušili vsakega poslušalca za dobro stvar tako. da snielo trdimo, da so Slovenske gorice po njegovi delavnosti zavedne in napredne tako, kakor dalokatera druga pokrajina. V priznanje njegov zaslug ga je imenovala tukajšnja Okrajna hranilnica, za svojega častnega člana ter je poverila izvršitev spominske diplome gospodu profesorju Albertu Sirku. Ta diploma jc razstavljena v izložbenem oknu tnkajšnjega trgovca Hrastelj-a Antona. Gospml profesor Sirk je zelo dobro pogodi! zamisel. Celokupne Slovenske gorice želijo zaslužnem« možu zdravja in mnogo sreče do skrajne meje človeškega življenja. Težka nesreča pri delu Javornik, 16. oktobra. Dne 16. t. m., okoli sedmih zjutraj, se je v tukajšnji tovarni kil)., vnljnrna lavornik. težko ponesrečil delavec \ skladišču Markelj prostorov, ki služijo najrazličnejšim svrham n. pr. kopališče, anibplance, uradni prostori, okrevališče, poslovni in trgovski lokali ter stanovanjski prostori. Razporeditev prostorov je sledeč«: v kletne prostore pride kopališče, hidto-terapija v zvezi s fizikalno in elektroterapijo. pršno in kadilo kopališče, ceoitr. kurjava, toplo-in mrzlovodnc napeljave po celi hiši ter mehanična pralnica in Hkalnica. Trakt ob Sodni ulici jc izrabljen takole: polovica za Delavsko zbornico, druga pa za št i ni stanovanja; v pritličju bodo štiri poslovni prostori, primerni za odvetniške pisarne. V t rak tu ob Marijini ulici bo nameščena ekspozitura OUZD; v pritličju bodo sami ambulatoriji (splošna medicina, kirurgija, otroške bolezni, rdntgeu in tuberkuloza). V prvem nadstropju bodo ekspoziturniL uradni prostori, v drugem nadstropju ambiilatorij za kožne in venerične bolezni, zobozdra vništvo, okuili-stiko in laringologijo; v tretjem pa prostori za zdravljenje ponesrečencev. Zazidava |«i rcele obsega 1800 lil-. Nova. lepil in reprezentativna stavba !x> za Maribor velika pridobitev, graditeljem pa v |x*nos in čast. Gašper, posestnik na »Poljanah« pri Gorjah. Pri neprevidnem premikanju tov. vozov, kateri so težko naloženi z raznim železom, jc Markelj tako nesrečno prišel z. desno nogo pod kolo, da niii je zmečkalo dva večja palca na nogi. Trpi hude bolečine in bo bolehal več tednov. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico krajevne brat. skladilice Jesenice-Fužinr. Želimo mu skorajšnjega ozdravljenja. Vlomilec pod ključem Vlom v bufet na Rakeku pojasnjen Rakek. 16. oktobra. Pred kakimi U dnevi je »Slovence« poročal o vlomu v bufet na kolodvoru Rakeik. Tat je bil prav spreten in predrzen, vlom sc mu jc IK>srečil. kljub temu da je komisarijot z orožniki prav blizu bufota. V lokal je prišel skoezi okno in odnesel denarja v tujih valutah in cigaret za 1500 Din. Pustil |ui ni za sabo ni-kakili sledov, tako da so imeli orožniki težko nalogo, kako mil bodo prišli na sled. Nekaj časa so iskali, potom pa pustili, da sc jc vsu malo pozabilo. Močno pa so imeli na sumu nekega delavcu z. Rakeka. Pred |>ar dnevi so sc oglasili pri njem in res našli v kovčku škatlo cigaret in par komadov češkega denarja. Seveda so postali naenkrat strašno i-adovcdni, od kod ima čeAki denar in celo škatlo cigaret v teh časih, ko je za denar taka sila. Fant se je izgovarjal mi vse načine, |>a bil jc vseeno premalo priprav-Ijen nn vprašanja orožnikov, ki jim nobeno pojasnilo ni bilo dovolj jasno -- zaploiei »o je v protislovja in konce vsega jo bil ta, da ito g«t odgnali vklenjenega v Cerknico, kjer bo najbrž zopet sedel; enkrat je bil namreč radi tatvine že pošteno zaprt, dasi je star komaj 25 let. In zopet bo šlo nekaj dni — morebiti leto — brc/^ilodno — mimo njegove mladosti 9Caf pravile ? Stari profesorji so nas tedanje študente u lili med drugim tudi lo, da je zelo nespodobno, ie človek kolnc ali sc sploli grdo izraža. Niso nas tega učili na ljubo kalelietu, ki nas je učil, da je preklinjanje greh. Bili so to v veliki meri svobodomiselni in napredni gospodje, četudi niso svoje naprednosti študirali iz Jutra., roda bili so dostojni možje, ki so Ito/eTI, da bi tudi slovenski naraščaj imel dovolj srčne kulture. Kaj bi ti naši stari pedagogi rek'.i sedaj? Tedaj so nas fantiče navajali na dostojnost; kdo bo pa učil dostojnosti današnji mladi ženski rod? Včeraj popoldne srečam elegantno frkljo v druibi dveh ravno takih kavalirjev. Ne vem, kaj vai-nega so govoril/, kar bi mene moglo zanimati. Toda za uho me je udarila beseda iz dekletovih ust: *Prokleta baraba!< Včasih bi nobena spod-recana kravja dekla, ko je gnoj kidala, ne bila izustila takih besed. Včeraj sem to slišal iz ust moderne gospodične na jtromenadi. Pa pravijo, da je srčna kultura odveč, da je telesna kultura vse! Pojdite no, gospodje! Vseh skupaj nas mora biti sram take kulture, kakršna se pojavlja dandanes! Zadnjič je bito v vlaku. Vračala se je od nekod o Ljubljano vetja zelo mešana druiba mladih, športno oblečenih ljudi. Kili so glasni, da je bilo kaj! Naj bodo veseli, mladi so! Dekleta so bila glasnejša kakor fantje. No, v boijem imenu! Toda ta dekleta so klafaia glasneje ko fantje! >Daj mi no flaio, če je še kaj notri... 0 ti hudič ti, ves inops si poirl!< Ko smo včasih hodili kot mladi fantje, polni idealov mimo tedanjih ljubljanskih šnopsarij, v katerih so se zbirali ljubljanski šnopsarji ali barabe — kar je bilo tedaj eno in isto — nam je včasih priletela taka beseda na uho. Bilo nam je lo kakor glas izpod zemlje. Danes mlada dekleta, slovenska dekleta, nobel in šik opravljena ter moderno vzgojena — govore, kakor glas izpod zemlje. Duh beznic, ne pa duh kulture! Pa pojdite na športno igrišče! Tam bo»te doživljali čudesa svoje vrste! Ne, gospodje! Telesna kultura, brez srčne in duhovne golta mladi slovenski rod! Caveanl con-sules! Sicer pa. kakor si boste postlali, tako boste ležali! To velja tudi za tiste, ki vodijo vzgojo mladine in usodo domovine! Viomilčeva smola Črna, 10. oktobra. V Slovencu« z dne 23. m. m. sem poročal 0 požigu in ropu v trni. Požigalec je še vedno neznan. Okrog roparja, ki jo trojanskemu županu g. Ivanu Geršaku med tem, ko je ta pomagal gasili goreče poslopje pri g. M. Punzengruberju, vlomil v zaklenjeno niiznico ter ukradel 12.500 Din gotovine in hranilno knjižico, glasečo se na 10.000 dinarjev. Včeraj je namreč g. Ivan Rezar, mizarski mojster v Črni, pod skladovnico svojega lesa, ki ga ima zloženega za bližnjim plotom, našel 10.500 Din. 100 stotakov je bilo zavitih v žepni robec, 5 sto-takov je pa ležalo vrh robca. Na denarju je še bil papirnat trak z lastnikovo štnmbiljko. Pošteni najditelj je denar izročil takoj orožništvu, a to oškodovanemu lastniku. Manjka pa še hranilna knjižica in 2000 Din, ki jih je tat dal najbrž svojemu fipumagaču. Iz najdenega robca se bo dalo kaj sklepat!, in mogoče še celo dognati pravega lastnika ter obenem pravega latu. Počasi se bo izvedelo mogoče še ime njegovega pomočnika. Človek, ki je bil osumljen te tatvine in aretiran, je še v zaporu in baje še ni priznal. Proti aretiranemu pa govori tole dejstvo: Če bi bil kdo drugi ukradel In denar shranil začasno tam, kjer so ga zdaj našli, bi ga bil v treh tednih gotovo že drugam prestavil. To ga pa ni mogel, ker je zaprt. Toda to je Ie posredni dokaz. Sreče pa res nima s tem denarjem — kdorkoli je že — zaprt bo bogve kako dolgo se, a ko bo zopel prost, ne bo imel kaj v roke vzeli. Treba bo pač začeti delati, nadvse skromno živeti in 5te-diti, kakor moramo drugi. Koledar Sobota, 18. oktobra: Luka, evangelist. Osebne vesti — Poroka. V torek sta sc poročilu na Viču j. Jože Loj k, uradnik Priv. agrarne banke v Belgradn in gdč. Mara Koš č a kova. — Novo-poročencenia naše iskrene čas4rtke! Mala kronika ■•Ar Misijonska nedelja. Nedeljo, dne 19. okt. praznuje po želji sv. Očeta P i. a XI., ki se po pravici imenuje misijonski papež, ves svet kot misijonsko misijonsko nedeljo. Danes, ko je misijonski problem edini, ki more rešiti svet pred pretečo mate-rijalizacijo vse duhovnosti, ki z naukom ljubezni (Klini zmore ublažiti razpaljene strasti narodov vsega sveta in pripomofi do mirnega sožitja narodov ^e skrajni čas, da se vsi krščanski narodi seznanijo z misijonskim problemom in z molitvami, žrtvami in darovi pomagajo misijonarjem pri delu, ki oznanjajo vero vanj, kateri je s svojo smrtjo odrešil vse narode, kateri želi, da se izveličajo vsi narodi, ki hočejo pravice, enakopravnosti, in kateri s svojim naukom ustvarja mir. Naj se tudi Slovenija pridruži narodom, ki hočejo Kraljestvo bož(';e in naj 1 »omaga graditi Kraljestvo božje z molitvijo in darovi, ki so prav to nedeljo še prav posebno primerni. Pridno pa naj sega tudi po misijonskem branju, ki ga bo povsod dobiti. тАг Predrzen slepar. Neki Vinko Horvat, podpisuje se tudi Vinko Horos, hodi po Sremu in v okolici Novega Sada s katalogom mizarske tovarne Erman & Arhar v Št. Vidu nad Ljubljano ter ponuja raznim trgovcem pohištvo po smešno nizki ceni. Ima štampiljko z naslovom: »Erman & Arhar importno poduzeče Ljubljana, Zorina 66«, ter se mu je posrečilo že mnogo ljudi oslepariti za lepe zneske od 2C0—600 Din, katere vzame kot predujem na račun pohištva, ki ga pričakuje naročnik navadno v teku osmih dni. Slepar nato izgine in se pojavi v drugem kraju. Naročnik se veseli dobre kupčije in čaka 14 dni. Ker pa ui blaga in tudi potnika od nikoder, piše v Ljubljano na omenjeni naslov ogorčeno pisino. V Ljubljani pa ni tvrdke s takim imenom in tudi Zorine ulice 66 ne pozna noben pismonoša. Zato pridejo taka pisma vsa v Št. Vid v roke tvrdki Erman & Arhar, ki je te dni zadevo izročila orožnikom. Tvrdka nam poroča da nima nikakega zastopnika na jugu države ter da prizna samo naročila, podpisana od enega izmed obeh družabnikov. it Službe bnnovinskih cestarjev. Banska uprava razpisuje ponovno v območju okrajnega cestnega odboru n« Vranskem tri siužbemi me«tn banovinskih cestarjev in sicer: I mesto na banov, cesti Rečica—Novi KloMer od km 0.00 do km 4.590. — 2 mesti na banovinski cesti l.ntiova \ ue—Sv. Pa vol—Trbovlje in sicer eno ineeto od km ".464 do km '8.900 in 1 mesto od kiu kni 8.900 do ton 11.464. Dalje 1 mesto n«i bauovinski ceeii: Gornja Radgona—Ptuj—Rogatec od km 6.500 do km 13.200; 1 mesto na baiioviuskki cesti: Ilrastovec—Sv. Barbara— Vurberg od km 0.00 do km 6.00. 1 mesto na banov i neki cesti: Sv. Lenart—Sv. Rupert—Selce od kun 5(X) do km 10.500. Prosilci zu mestu int>-j rajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. lastnoročno pisane in s kolkom za 5 dinarjev kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi iu zadostno kolkovanimi prilogami, jo predložiti najkasneje do 31. okt. 1930 po okrajnem cestnem odboru banski uprava v Ljubljani. ■dr Razpisani cestarski službi. Kranjsko okr. načelstvo razpisuje: Na osnovi člena 2 in 3 uredbe ministra za zgradbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih z 21. V. 1929, šl. 14.633 razpisujem dve mesti državnih cestarjev-delavcev na progi državne ceste štev. 2 km 664.5 do 671.5 s sedežem v Zapužah in km 681.5 do 671.5 s sedežem v HruŠici z mesečno plačo 600 Din in stanovanjsko doklado 100 Din mesečno. Pravilno kolkovane prošnje je vložiti s potrebnimi kolkovanimi prilogami v smislu čl. 12 zakona o civilnih uradnikih pri tehničnem oddelku okrajn. načelstva v Kranju do 20. novembra 1030. Vpo-števali se bodo le prosilci, kateri so odslužili ka-derski rok in kateri niso mlajši od 23 let in nc starejši od 30 let. Natančna pojasnila daje pisarna tehničnega oddelka v uradnih urah. -k Nesreča na žagi. Na vodni žagi Frania Pečnika v Podlogu št. 8 pri Velikih Laščah se je včeraj popoldne pripetila težja nesreča. Delavca Alojzija Jamnika je žaga zagrabila za rokav in mu zlomila desno roko. Včeraj popoldne je bil pripeljan v ljubljansko bolnišnico. ★ V krsti oživel. V Stari Ečki pri Vel. Bečkereku je te dni ondotni gostilničar Štefan lvanjicu umrl, saj ljudje so mislili, da je umri. I Zaspal je, pa se ni več prebudil. Žena gn jc klicaju, tresla. Vse zaman. Poklicala je ljudi, ki so ga ongavili, Štefan se ni ganil. Umrl ie. pa jef In so ga preoiblekli, milili, oh rili, ga položili v krsto, za njim jokali, morda tudi molili, ga kropili in v krsto zabila. Čuka K so ie še na pogreb. Naenkrat se jim je zazdelo, da v krsti nekaj poka. Posluhniii so in začutili tudi težko dihanje iz zaprte krste. Brž so jo odprli. Štefan Ivanjiea jc čudno gledal in povpraševal, kaj pravzaprav se sodi. Srečen je laihko, da ga niso živega zagrebli. ic Propagandna brošura »Dolenjska metropola Novomesto« je izšla. it Molitve po sv. maši (po novem cerkvenem obredniku) slovensko-latinske so izšle in se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena komadu na kartonu Din 4.—. ir V zakramentu vso sladkosti. (Tantum ergo) za mešani zbor z orglami, zložil dr. Franc Kiniovec. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pari. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Zbirka obsega 14 blagoslovnih nnpevov, In sicer 2 koralna in 12 figuralnih. Razen koralnih napevov so drugi vsi novi, zelo zanimivi, pevni in lepi Tudi blagoslov po rimskem obredu se bo vršil v slovenskem jeziku, na kar cerkvena predstojni-štva opozarjamo in te sploh toplo priporočamo. it Pokropi me. Osem spevov za kropljenje z blagoslovljeno vodo. Za eno-, dvo- in večglasen mešani zbor z orglami. Založil dr Franc Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pari. 12 Din, glasovi po 5 Din. — V kratkem izide nov cerkveni molilve-nik in se bo ta obred vršil v slovenskem jeziku. Opozarjamo cerkvena predstojništva na izdajo omenjenih napevov. it Pevska založništva in zbore, ki si sami oskrbujejo litografirane pevske glasove, opozarjamo, da je slovenski skladatelj H. O. Vogrič v Mariboru izvrsten prepisovalec s kemično tinto. Kdor ima kako tako delo, naj mu pošlje nole v prepis. if Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kamnoseško-kiparsKem odietje Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, jubljana. Li Redukcija rudarjev v Črni Črna, 16. oktobra. Za rudarje v Črni prihajajo težki dnevi. Ni bilo dovolj, da se je obratovanje omejilo na pet delovnih dni v tednu, zdaj so nekaterim delavcem naznanili še, da bodo ob koncu tega meseca reducirani. v prvo skupino reduciranih pride zaenkrat 48 rudarjev. Obratno vodstvo sicer skuša izbrati najmanjše zlo ter je naznanilo odpust zdaj še samo neoženjenim delavcem in nekaterim oženjenim, ki pa nimajo otrok, vendar to zla ne omijf dovolj. 1 kajti vpričo tolike brezposelnosti, ki vlada povsod, se bo pač težko komu posrečilo najti zopet zaslužek. V okolici Črne je glavna pridobitvena panoga — les. Znano pa je, da je cena lesa znatno padla; nekateri ga imajo veliltanske skladovnice, a ga nočejo prodali, dokler se mu cena vsaj kolikor-toliko ne zviša, kajti podiranje in žaganje ali te- sanje lesa slane toliko, da se nikakor ne izplača dati ga za današnjo ceno; evenl. dobiček pri lesu imajo danes še samo lesni trgovci, producent t. j. kmet pa samo delo in izgubo. Reducirani rudarji torej nikakor ne morejo upati, da bi dobili delo iu zaslužek v gozdovih pri podiranju in spravljanju lesa. vsaj dokler se konjunktura za les ne izboljša. Kakega drugega zaslužka pa tukaj ni. Kako težko je dobili delo pri kakem drugem podjetju, bodisi v naši ali v kateri drugi državi, pa je itak znano. Kaj bo šele tedaj, če bo tej redukciji sledila Se druga, trelja itd., ali če se obrat končno sploh ustavil? Če industrijski delavec, ki nima nič drugega kakor svoje roke, izgubi delo, izgubi s lem vse, kar ga preživlja. In če se to zgodi celo lik pred zimo, se pa danes, ko je po svetu toliko brezposelnih, lahko reče, da so zanj nastopili zares črni dnevi. Ljubljana f Siefan Krhne Ljubljana, 18. oktobra. Včeraj smo morali sporočiti našim bralcem žuloslno vest, du jc v splošni bolnišnici umrl g. Štefan k r h 11 c, računski uradnik pri . finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Tu vest i je pretresla vse, ki so tega ljubeznjivega in dobrega moža. pristnega Vipavca |x>znali, zakaj prijatelje\ je imel pokojnik mnogo, ker mu je vsak znanec bil obenem tud,i prijatelj. Mož čistega srca. brez vsake najmanjše zahrbtne misli. do vsakega odkrit in prijaven, vedno |>r.-pravlje.il vsakomur ustreči, kdor ga je prosil za uslugo. Pokojnik jc bil 10 let blagajnik Družabnega kluba in je te svoje posle skrajno j vestno vršil. Njegovi prijatelji so hoteli to 10 letnico te dni proslaviti, ali Krhne je moral i v bolnišnico. Ko je bil Krlme že v bolnišnici, je bil no zadnjem občnem /boril izvoljen enajstič za blagajnika. Pokojnik je bil tudi vnet motociklist in je agilno deloval pri ljubljanskem motoklubu. Skoro pri vseli društvih, pri katerih je deloval, se jc poznala njegova izredna delavnost^ iti vuetost za stvar. Bil im je pravi vseznalcc. Kai-koli so društva pričakovala od njega in ga prosila, vse jc naredil. Bil je izredno spreten slikar. Manj znano pa je bilo. da jc bil pokojnik tudi spreten izumitelj in da je iznn.šel m ч> stvari v strojni tehniki in raznih praktičnih novostih, ki bi se nekatere prav gotovo dobro obnesle, če bi j.ili dni pokojnik patentirati im bi jih industrijsko izrabil. Ali pokojnik je svoje izume hotel vedno in vedno spopolnjevati in je neprestano študiral, lcako bi to ali ono reč /boljšal. Njegovo znanje mehanika je bilo čudovito in je zmal popraviti n. pr. vsako stvar od ure pa do še takšnega stroja. Vse to svoje znanje pa si je pridobil le s svojo marljivostjo in z razumom. Pokojnik je dovršil gimnazijo v Ljubljani in je potem študiral tudi nekaj časa na univerzi na Dunaju. Nato |>a je vstopil v službo pri finančnem ravnateljstvu, kjer so ga cenili kot izredno zmožnega in vestnega delavca. Prijatelji bodo blagemu Štefanu Krhnetu, bratu postojnskega dekana Franceta Krhneta, ohranili trajen s|»omin. Njegov pogreb bo d«nes ob pol 3 popoldne iz dež. bolnišnice. Naj mn sveti večna luči Prvošolec pod avtomobilom Ljubljana, 17. oktobra. Huda nesreča pred realko. Danes ob pol 1 popoldne, ko so se vsuli dijaki iz poslopja realke v Vegovo ulico, se je pripetila pred realko težka nesreča. Pred poslopje je privozil neki avto in zavozil v gručo dijakov. Majhen dijaček je pri tem zašel z nogo pod kolesa avtomobila. Na obupen krik povoženega diiaka se je avto ustavil in ponesrečenca so potegnili izpod koles. Avtomobilsko kolo mu je Šlo čez levo nogo in mu jo strlo. Poškodba je izredno težka, zakaj dijaku je zlomljena kost predrla kožo in je ponesrečenec celo krvavel. Povoženec je 11 letni dijak I. realke Ivan Plevel j, sin pokojnega policijskega nadzornika Plevelja. Ravnatelj realke g. Mazi je telefoniral takoi na reševalno postajo, in reševalni avto je prepeljal fantka v bolnišnico. Bati se je pri tej jioškodbi kakih komplikacij, da ue bi deček zgubil noge. 1 Dr. Milan Perko radi študijskega potovanja v inozemstvo do preklica ne ordinira. Pred razpisom tlakovainih del Ljubljana, 17.' oktobra. Kakor smo izvedeli, bodo v kratkem raz-pisana dela za tlakovanje cest, ki vodijo k carinarnici. V poštev pridejo: Vilharjcva cesta, Šmartinska cesta, Masarykova cesta do šinar-finske ceste. Resi jeva cesta, v kolikor še ni tlakovana, Gosj>oevetska cesto in Celovška cesta do cerkve v šiški. Načrti za tlakovanje teli cest so že vloženi pri ministrstvu. Ko jih to odobri, bodo dela tako] razpisana. Pričakovanj je, da bo za rud i tege drugo leto, ko se bodo ta dela vršila, v Ljubljani izginila brezposelnost. Te ceste bodo tlakovane iz kaklrminskega fonda, licitacija pa bo razpisana po zakonu o državnem računovodstvu. Za carinske stavbe same pn bodo gradbena dela razpisana že v teku desetih do Štirinajstih dni. Mestna občina je zadnje dni izvršila napravo cestišč v Grablovičevi ulici, ki vodi v mestnem delu Vodmata ob progi, dalje cestišča v Korytkovi ulici v Vodmatu in sedaj se vršijo cestna dela v Bolgarski ulici, ki vodi s 3murlinske ceste zadaj za gostilno Poljšak v Voclmat. Ta cestišča so napravljena iz gramoza in jjovaljaua s parnim valjarjem Mestni valjar pa sedaj uravnava cestišča okoli pokopališča pri Sv. Križu, kjer bo za Vse svete /elo velik promet. — V Semeniški ulici za "kofijo so glavna tla kovalna dela v spljšnem končana vršijo se le še manjša nebistvena dela. V novi koloniji mestne občine v Mestnem logu delajo delavci sedaj dve novi komunikaciji. - V Stre-liski ulici je škarpu sedaj že urejena in se sedaj urejuje Strma pot. Kai bo danes ? Drama: »Razbojniki«. Izven. Opera: »Pri treh mladenkah«. Ljudska predstava. Izven. Ljudski kino Gllnce: Ob 8 komičen film »Pot skozi okno« (Buster Keaton). Nočno službo imajo lekarne: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. © Družabni klub v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba rajnkega blagajnika g. Štefana Krhneta, ki bo izpred mrtvašnice splošne bolnišnice dnnes v soboto dne 18. t. m. ob pol treh popoldne. — Predsednik. © Og. cerkvenim pevovodjein ▼ Ljubljani. V smislu sklepa zadnje seje Cecilijinega društva v Ljubljani dne 17. oktobra 1930 vabim vse ljubljanske cerkvene pevovodje na važen kratek razgovor jutri v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 12 dopoldne , Pred škofijo 12/1. — Msgr. Stanko Premrl. O Člane družabnega kluba obveščam, da radi smrti g. Štefana Krhneta odpade nocojšnji ke-gljaški večer. Redno kegljanje se torej prične prihodnjo soboto dne 25. t. m. v restavraciji Miklič. — . Načelnik » Notvetfo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje iu sicer sive, rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO IlORJANClC Liubliana s*. Petra cesta 3S 0 Koncert solistinje, mezzosopranistinje ge. Marije Cepič-Novakove bo v ponedeljek 20. okt. ob 20 v tilharmonični dvorani. Na programu so izbrana dela-samospevi jugoslovanskih avtorjev in pa nekaj narodnih f>esmi iz zapuščine Stanka Vraza, kalere izidejo prihodnji mesec v samozaložbi g. kapelnika Niko Stritofa, ki je priredil te pesmi za en glas s spremljevanjem klavirja za koncertno uporabo. Te pesmi iz Vrazove ostaline so pravi biseri, do sedaj skoro popolnoma nefioznaiii in bodo prav gotovo v bodoče stalno v repertoarju naših najboljših pevcev. Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah v Matični knjigarni. O Berači so se ustrašili. Nove ostre naredbe jjolicije in mestne občine proti beračenju so dosegle vsaj viden uspeh, čeprav revščine, vzroka beračenja, najbrže niso odpravili. Medtem, ko je bilo zadnji petek aretiranih 20 beračev, jih je bilo včeraj na iberaški dan« aretiranih samo 5. Berači so ee torej ustrašili. © Nesreča v tovarni. Delavko Marijo Pajnič v tovarni je včeraj pojioklne pri delu zagrabil stroj za desno roko, in ji zmečkal prste, zdravi se sedaj v bolnici. 0 Nezvest uslužbenec. Pri pekovskem mojstru Josipu Sašku na Celovški cesti je bil nekaj časa uslužben 30 letni V. V. iz Dornberga na Goriškem. Vončina je bil izučen kleparski pomočnik, pri Sašku pa je služil za slugo in je inkasiral zanj denar. Te dni je pri neki branjevki inkasiral srednji znesek za kruh in z njim pobegnil, Obenem pa je pustil pri Sašku ludi manjši dolg. Obenem jo Vončina preveril tudi čevljarskega mojstra Josipa Prešerna v Tržni ulici 5 za j»ar novih čevljev, vrednih 290 Din. Vončina je pobegnil neznano kam. © Še eno kolo ukradeno. Tatovi koles so res pridno na delu. Ta teden so tavine koles stalna rubrika v dnevnem časopisju. V četrtek zjutraj je bilo tiskarju Josipu Dovjaku, stanujočemu v Kozarjah ukradeno izpred ur&ulinske cerkve 1.900 Din vredno kolo znaanke sGorec«. O Vsega priporočila vreden akademik bi si v težkem gmotnem položaju rad pomagal z instrakci-janii iz realno-gimnazijskih predmetov. Prijave so sprejemajo v uredništvu. 0 Bukova drva, (rbovoljski premog in koks pri It. »Kurivo«, Dunajska 33, tel. 3434 (Balkan). PARIŠKI Hi ШШ IN DUNAJSKI MODELI v plaščih in oblekah za dame dospeli pri FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ul. 9. Ogromna izbira! Brezobvezen ogled! Celje 0 Poziv hišnim posestnikom! Jutri praznujo Celje pomemben dan. Prevzvišeni vladika lavantin-ski bo jutri priklical božji blagoslov nad novim umotvorom genija Plečnika, s katerim dobi Celje eno arhitektonski in esteski najdovršenejših stavb. Poleg tega se vrši jutri v novi dvoranf palače Ljudske posojilnice prosvetni tabor, ki se ga bo v velikem številu udeležilo prebivalstvo vsega celjskega in sosednjih okrajev. Končno bo jutri praznik eno najodličnejših slovenskih zadrug, Ljudske posojilnice, ki stopa z dovršitvijo palače v novo dobo za Celje in široko celjsko okolico plodovitega in koristnega dela. Dovolj jo tedaj razloga, da se jutrišnjemu sla vi ju v novi palači pridruži vse Celje. Radi tega prosimo, da hiflii posetniki, ki simpatizi-rajo s tremljemji našega zadružništva in prosvete ter hočejo pozdraviti tudi našega nadpastirja. katerega navzočnost daje prireditvi še jioseben poudarek in sijaj, izobesijo jutri državne zastave. & Popravljamo. Pred časom smo v poročilu o cerkvenem koncertu mariborske Glasbene Matice omenjali, kako je bil koncert v Celju slabo organiziran ter v tej zvezi omenjali koncertno posredovalnico celjske Glasbene Matice. Resnici na ljubo ugotavljamo na podlagi naknadno nam prijavljenih dejstev, da koncertna posredovalnica celjske Glasbene Matice ni imela z organizacijo koncerta nobenih stikov. J3r Dvoje poštenih in dobro vzgojenih gospo-dičen se nahaja že dalje časa brez službe. Nimata sicer nikake posebne ali specielne izobrazbe, vendar sta s sam o vzgojo dosegli toliko, da eta zmožni opravljati jx>sle blagajničarko v kaki trgovini ali pa poele pisarniških j>omočnic. Radi okolnosti sta navezani na službovanje v Celju. Prosimo vsakogar, ki bi ji.ma mogel od pomoči, da se obrne na jiodruž-liico »Slovenca« v Celju, Cankarjeva 4. & Zlat prstan s 8 rdečimi kamni je izgubila neka gospa v sredo, 15. t. m. dojmldne na poti od hotela »Skoberne« na Ljubljanski cesti oroli Žalcu. Pošten najditelj naj prstan odda v podružnici »Slovenca« v Celju. & Pa le ni ušel. Franc P. Je doma lam nekje v Brežicah. Po poklicu je menda soboslikar, a je bil zadnje tedne uslužben v Celju. Živel je lepo mirno in v trdni nadi, da je srečno ušel i>osledicam starih grehov, ki jih je zagrešil v Karlovcu, Pa voh očesa jnostave seže daleč in tako so izvohali tudi Franceta. Včeraj so ga na podlagi poročila iz Karlovca aretirali in mu povedali, da je ukradel v Karlovcu svojemu delodajalcu skupno z nekim V. 2.400 Din. France ni nič tajil, le to je rekel, da je pravzaprav njegov tovariš v tem slučaju večji grešnik. On da je demar ukradel, nato pa sta se z avtom odfieljala do prve postaje izven Karlovca in odrajžala v Celje. Francetu nič kaj ne verjamejo, ker bo menda le on glavni krivec in vtaknili so ga v luknjo. 0 Iz celjske bolnišnice. Mastnak Eliza Je že /1 let stara in gosfiodlnji svojemu sinu v Gaberju. Včeraj zjutraj je doma tako nesrečno padla, da jo dobila poškodbe na desni roki in je morala v bol. nišnico. — Umrl je dne 16. t. m. redov 7. čete 31). ребpolka Kokif: Mate, doma iz Pridraga v Dalmaciji, star 28 let. — N. p. v in. I & Iz mestnega avtobusnega podjetja. Iz Šoštanja skozi Sen t Janž v Celje bo vozil v nedeljo, dne 19. I. m. k blagoslovitvi palače L j ud sive posojilnice v Celju poseben avtobus mesta Celja ter bo jemal na običajnih postajah do Celja s seboj utiele. ženoe. Iz Šoštanja bo odhajal ob 8 dopoldne. Cene bodo običajne. Ako bi se dojmldue oglasilo dovolj reflektantov, bo vozil avlobus tudi jHjpoldne nazaj. Osvežite se s kopeljo, kateri ste dodali eno od naravnih blagodišečih soli za kopanje: lila Eau de Cologne Badesalz, Itla Сћурге Badesalz, Isla Koniferen Badesalz. Izvrstno diše in osvežujejo, izvanredno dobro delujejo na kožo in na splo.int občutek. Dobivajo se v lekarnah, drogerljah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: PARACELSUS k. d., Zagreb X Maribor Torišče plemenitih src Ob zaključku serije pri počitniški koloniji na Pohorju. V Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju je bilo v letošnji seziji oskrbovanih 6kupno 384 olrok, od (eli 205 dečkov in 179 deklic. — Otroci so bili iz sledečih krajev: Iz Maribora 292, iz ostalih krajev dravske banovine 45, iz Varaždina 37 in iz Trsta 10 otrok. Od oskrbovancev je bilo 62 sirot iz zavodov, 78 otrok iz ubožnih delavskih slojev, polusirot in rejencev, 105 otrok iz poduradniških slojev, železničarjev, poštarjev, stražnikov itd., 53 uradn. otrok, 39 otrok trgovcev, obrtnikov in drugih samostojnih poklicev ter končno 47 otrok iz mešanih slojev iz Varaždina in Trsta. Za stranke brezplačno vzdrževanih je bilo 228 in sicer 113 na 3trožke banske uprave in Rdečega križa in 115 na stroške mestne občine mariborske. Dalje je bilo vzdrževanih za delno plačilo s podporo banske uprave 86 iu na lastne stroške 70 otrok. Po odhodu otrok s kolonije delo tam ni prenehalo. Najprej se je spravil v red ves obilen inventar ter se je takoj pričelo z dopolnilnimi deli. Tako so se že v septembru obils vse tri barake z deskami, da bodo toplejše in proti vetru bolj zavarovane. Isto se bo napravilo z veliko obedno lopo. □ Prof. Warnier v Mariboru. Francoski krožek priredi jutri ob 20 v dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti 6 sestanek, na katerem predava R. Waniier, profesor francoščine na zagrebški univerzi, o Algeriji. Predavanje ponazorujejo lepe projekcijske slike. Prijatelji francoskega jezika dobrodošli. Vstopnine ni. □ V Mariboru se mudi te dni namestnik višjega državnega tožilca dr. Avgust Munda iz Ljubljane, ki vrši inšpekcijo pri tukajšnjem državnem tožilstvu. □ V važnih okrajnih gradbenih zadevah se je mudil včeraj v Ljubljani pri vršilcu banskih dolžnosti dr. Pirktnajerju načelnik tukajšnjega okrajnega cestnega odbora Franjo Žebot. □ Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrl v starosti 77 let vpokojeni pismouoša Janez Spendl. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob 15 iz mestne mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. □ Lastno ženo zabodel z nožem. Delavec Anton Ribič, star 31 se je leta 1925 poročil z Julijano Skrinjarjevo iz Obreža. Vendarle se je prav kmalu pokazalo, da se ne razumeta. Po devetih mesecih sta šla narazen. Dne 4. maja t. I. je Ribič obiskal svojo ženo, ki je odslej živela pri svojih starših v Obrežu. Ko j« Ribič odhajal, je svoji ženi dejal, naj mu ob slovesu da roko, česar pa ni "hotela storiti. Radi tega je Ribič segel po nožu ter jo zabodel v prsa tik nad srcem. Poškodba je bila tem nevarnejša, ker se je rana začela gnojiti, radi česar traja zdravljenje prccej dolgo. Včeraj se je proti Ribiču vršila obravnava v dvorani 53. Obtoženec je bil obsojen na 3 mesece stroje ga zapora. □ Pajman — na varnem. O 26 letnem kaznjencu in artistu Josipu Pajmanu, o njegovem izvirnem poizkusu samoumora in pobegu iz bolnice, smo že poročali. Včeraj pa se je dogodilo, da so ob državni meji pri Št. llju zalotili četvorko, obilno otovorjeno 'z nahrbtniki; tri izmed njih je pobrala noč. enega pn so ujeli. Bil je — Josip Pajman; sedaj je zopet v kaznilnici. 18 meseccv zapora je ihiel odsedeti in triletni naknadni pridržek ga je še č^kal. Preje. Sedaj je situacija precej drugačna. Navržencga mu bo še nekaj radi pobega. □ Vozni red na dan Vseh svetniktfv. Ob obisku grobov na Pobrežju na dan Vseh svetnikov dne L novembra t. 1. se od 12. do 19. ure brezpogojno prepoveduje vožnja vsem vrstam vozil po Pobrežki cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do pokopališča. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuclno po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se ustavijo. □ Zlo prevare. 39 letni Henrik F. iz Dobra-nja je bil do leta 1921 lastnik trgovine z mešanim blagom v Mariboru. Pozneje je moral svojo trgo; vino opustiti. Ostale so mu še samo štampiljke, ki se jih je tudi vnaprej posluževal pri raznih naročilih. Od tovarnarja r. Sibenika v Ljubljani jc prejel raznih dišav v skupni vrednosti 1170 dinarjev; Henrik F. pa ni poravnal kupnine in je blago od-prodal strankam. Na sličen način je prevari! to-rano kreme »Proja« v Ljubljani ter jo oškodoval za 1407 dinarjev; tudi tvornico »Užeta« v Stan Palanki je na isti način oškodoval za 2.997 dinarjev. Vsi ti slučaji so se zgodili v času od novembra 1929 pa do marca 1930. Včeraj je Henrik F. sedel na zatožni klopi. Obtoženec je bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora, 300 Din denarne globe in 2 leti izgube častnih pravic. П V mestnem parku bo jutri od pol 11 do 12 promenadni koncert, v slučaju lepega vremena. Svira »Drava«. . . П Novo lekarno dobimo v Mariboru; bo lo lekarna OUZD, ki bo imela svoje prostore v novi palači OUZD na voglu Marijine in Sodne ulice. П Iz kleti tukajšnje tvrdke -.Kokra« je v času od aprila do junija t. I..odnesel 20 letn1tapetnik Maks K. 11 moških srajc, moški plašč ni druge predmete v skupni vrednosti 056 dinarjev. Včeraj že ie Maks K. zagovarjal pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Priznava dejanje. Soobtozen je bil tud 29 letni delavec Ivan O. iz Pesnice, ker je kupil večino ukradenega blaga, dasi je moral vedeti, da ie blago spričo zelo nizke cene prtdoblieno s kaz-njivim dejanjem. Maks K. je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora, Ivan O. pa na 1 mcscc strogega zapora In 120 Din globe. П Prekinitev električnega toka. Jutri v nedc-llo prekine Falska elektrarna od 7 do 9 dopoldne dobavo električnega toka za vsa mestna omrežja. Omrežje je smatrati pod napetostjo. П V spomin mučeniške smrti Vladimirja Gor-tana bo jutri ob 11 v stolni cerkvi žalna sv. maša. Nov način zdravljenja revmaiizma, protina in išiasa Revmatlzem, protin in trganje v členki so posledica zbiranja mokračne kisline v km. Togal odstranjuje ta škodljivi strup in uničuje s tem direktno korenino zla. S tem poneha,o ako, tudi najhujše bolečine. Togal-tablete »o preizkušene na klinikah. Dobrodejni učinek Togala je vsestransko priznan. Togal deluje naglo in zaneslpvo proti revml, prollnu, Išiasu, hrlpi, nervoznosti in glavobolu kakor tudi proti prehladu. Ce se ,emlje,o Ublete tako) v začetku bolezenskega pojava, pomagajo takoj. Togal-tablete niti na,man,e ne učinkujejo kvarno na želodec, srce in ostat« organe. Dobivajo so v vseh lekarnan. Les sta v ta natneu blagohotno prispevala grof Attems iz SI. Bistrice in g. Viktor Glaser iz Ruš. Posebno mnogo opravka daje gospodarstvo. Pri obširnem zelenjadnetn vrtu je v delu nov plot, da ne bodo hodih tja v goste nepovabljeni zajci, ki so kaj hitro pogruntali vrtne dobrote. Poljski pridelki so že pospravljeni. Posebno lepo je uspel oves, ki je bil pognojen z umetnim gnojilom »Ni-trofoskal«, katero je prispevala tovarna v Rušah. Domači kmetje se niso mogli nadiviti lepo uspelemu ovsu, ki je v trikratni meri prekosil običajno famošnjo rast. Tudi krompir, ki je bil istotako le umetno pognojen, je uspel tako le[x>, da ga vse občuduje. Odbor društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine bo tudi za naprej tesno sodeloval s Slovenskim ženskim društvom, k?!erega članice bodo pomagale pri novih zbirkah, ki bodo potrebne za udejstvitev društvenih načrtov. Prvič bodo »topile letos pred mariborsko publiko nabiralke ob Vseh Svetih in upali je. da se bo občinstvo rade volje odzvalo v pečaščenje rajnih z malim zneskom v prid naprav Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru. JVaša zunanja trgovina v avgustu □ Kolo sreče... Dvoje tombol imamo 'utri v Mariboru — za zaključek letošnje tombolske se- | zone. Ob U dojx>ldne na Trgu Svobode tombola | »Naših kril«. Ob 14.30 pa prične žekzničarska i tombola. Glavni dobitki so: spalnica, šivalni stroj, ; 5C00 kg premoga, moško oziroma damsko ter eno otroško kolo, dva dobitka po 20C0 kg premoga ter 100 kg moke. Razen tega je še 10 desetork, čin- 1 kine, kvaternc. terne, ambe ... □ Na ribiem trgu so «e prodajale včeraj sar-dele po 18, tonine pa jx> 24 Din za kg. П Z dvigala je padel pri gradnji palače OUZD zanosleni Ivan Bebanec in zadobil pri j>ad-cu poškodbe na levi nogi, glavi in ramenu. Prepeljali so "a v splošno bolnišnico. П Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Vidmarjeva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu. - РБОЕ - odstrani takoi In brez eledn .Creme Orimol" Dobiva se v lekarnah, droeorijnli In parfuracrl Jali. Zalo-en- •roumoch^mia. 7nerph. SmlNklaMiv,. »!t. Telnfnn 49-9? Ptuj Tečaji francoskega jezika. Ker sc jc priglasilo zadostno število tečajnikov, se bodo letos v območju fruncoskegu krožku otvorili začetni, nadaljevalni iu konverziicijski tečaj. Začetni bo imel svojo ure v torkih in petkih od 6 do 7 zvečer, nadaljevalni v nonedeljkih iu četrtkih od 6 do 7, srede p« bodo od 6 do pol 8 posvečene francoski konverzaciji. Knjižnica bo prijateljem francoskega jeziku predvidoma nu ruzipolago v jietkih od pol 6 do 6 zvečer. Pouk v tečaiiih sc jiričnc s prihodnjim tednom in. sicer takoj v jionedcljek 20. oktobra. Kdor sc namerava še priglasiti, naj se javi pri gg. profesorjih za francoščino. Da ne bo nes,>ornzun)ljenjn. Občni zbor francoskega krožka se vrši ue to soboto, a ni pa K šele prihodnjo, to je 25. oktobra in sicer oo 8 zvečer v Narodnem domu. Nova hiša. Po ogledu stavbne komisije so pričeli ta teden s pripre vami za novo hišo, ki jo bosta dala postaviti g. Nacko Potrč in sestra Marija.^ Stavba bo pritlična s podstrešnimi sobami. Stala bo na Novi cesji. Upajo, da bo že to leto pod streho. Varaždinski študentje v Ptuju. Sredi tedna je Ptuj obiskalo par razredov gimnazijcev iz Vuraždina jxh1 vodstvom dveh profesorjev. S prijazno jjomočjo nekaterih tukajšnjih gospodov so si dopoldne ogledali mitreje na Bregu, minoritski samostan, popoldne pu muzej, prosti jsko cerkev in drugo. Da so jini pri Brenčiču dobro j)ostregli, je pričala njihova živahnost po kosilu. Kostanjarji bi bili gotovo veseli, če bi ta ntladež Ptuj še večkrat obiskala v poučne s vrhe. Poudariti j>a jc treba eno: dijaki kot dijakinje so pokazali izredno zanimanje za ptujske znamenitosti. V Sv. Vidu pri Ptniu so v nedeljo prazno vali lepo slovesnost. Iz Maribora je prihitel vladika dr. Karlin že v soboto in je bil pred cerkvijo lepo sprejet. V nedeljo se je nabraio po!no ljudstva od vseh strauii, da so prisostvovali blagoslovu lepe restflvrrranc cerkve. G. knezoškof je blagoslovil nove oltarje in imel pomenljiv govor, nakar je sledila škofova maša, pri kateri je res prekrasno prepeval domači pevski zbor. Tako je prastar« cerkev sv. Vid« popravljena. Slikarska dela je izvršila tvrdka Moreli iz Ptuja v splošno zndrrvolinost. K.inor-sku dela je napravil g. Ivan Sojč, ki je posebno staro prižirco in stare kine mojstrsko ponrnvil. Novi k in Srca Jezusovega kaže mojstra. Tako smo dobili n« ptujskem polju res lepo cerkev, ki vsakega obiskovavea navdaja z veseljem in je v ponos faranom, ki zaslužijo vso polivalo, da so so znvrHi za to delo. Tudi pokopališče se popravlja. Ker «o nn tem nokonaPSču res mojstrski spomeniki, želimo d« se tudi to delo nesreči in pripomore do lepote res uličnega Sv. Vida. — Novi Slomškov dom in popravljena cerkev sta veliko pripomoglu k lepoti tega kraja. Domžale Cerkven koncert priredi v nedeljo 19. oktobra v naši župni cerkvi pevski zbor »Gorenje,k iz Kamnika. Na sporedu so zbori in razne oregeljske skladbe. Vstop je prost, prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. V obrtno nadaljevalno šolo se je letos priglasilo mnogo več vajencev kakor navadno. Zato se je k pripravljalnemu razredu otvorila pararelka. .število vseh vajencev znaša 116. Ka,p je ladela Marijo Dimčevo po domače Ka-trževo iz Depalje vasi, in sicer po levi strani. Zdravi se doma. •k Pri lenivostl črev, boleznih no jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, katani v želodcu in črcvili, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja naravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako zaetajanjc v organih spodnjega del« telesa in to brez bolečin. Dolgoletne skušnje v bolnišnicah dokazujejo. da raba »Franj-Josef* vode fsborno urejuje delovanje črev. »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Po pravkar objavljenih podatkih je znašal v mesecu avgustu naš izvoz 419,000 ton v vrednoeti 569.2 mil. Din v primeri s 513.9 mil. Din v juliju. Glavni predmet izvoza v avgustu so bili (vse v milijonih Din, podatki za julij 1930): pšenica 97.4 (19.5), svete sadje 34.6, koneplja 4,0 (6,2), koruza 34.4 (45.8), govedo 34.4 (26.8), prašiči 20.4 (18.8), drobnica 13.6 (12.1), perutnina 10.8, sveže meso 15.5 (13.5), jajca 34.1 (38.8) stavbni les 84.2 (101.5), drva 10.8 (7,5), hrastovi železniški pragovi 8.7 (11,2), izdelki iz lesa 5,4 (7.4), cement 12.2 (13.0), baker 30.0 (49.3), svinec 2.4 (4.5), rude 21.0 (20.6). Uvozili pa smo v mesecu avgustu blaga za 571.8 mil. Din v primeri s 577.4 mil. Din v juliju 1930 in 634.4 v avgustu lani. Največ so uvažali sledeče predmete (vse v mil. Din; v oklepajih podatki za julij 1930 : bombaž: sirov 9.7 (12.6), pre-divo 37.1 (38.0), tkanine 64.1 (47.1), volna: sirova 7.9 (7.3), predivo 8.8 (11.6), tkanine 36.1 (19.1), svil. predivo 5.8 (7.5), tkanine 8.2 (9,7), železo: nepredelano 8.6 (8.5), pločevina 7.1 (8,2), tračnice in železniški materija! 8.0 (7.0), cevi 5.6 (6.7), razni popolnoma izdelani predmeti iz železa 25.t (30.9), nafta 7.7 (12.6), kože domačih živali, nepredelane Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. že!, v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 2600 komadov lopat. — Ravn. drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. nov ponudbe glede dobave 2 pisalnih strojev, — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 3. nov. ponudbe glede dobave sveč, platna, strešne lepenke, prašnega olja, izolatorjev, bakra, kabljevih glav, razklopilcev in razdelilnih baterij. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. nov. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave železa in žice; pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave vrvi, platna za signalne zastavice, platna za čiščenje tal itd.; dne 4. nov. pa glede dobave denaturiranega špirita m karbolne kisline. — Dne 28. okt. se bo vršila pri računsko-ekononiskem oddelku ministrstva za gradbe v Belgradu ofert. licitacija glede dobave 25.003 komadov porcelanastih izolatorjev. Dobava pohiltva. Dne 23. t. m. se bo vršila pri Tehničnem oddelku okr. načelstva v Dubrov. niku pismena licitacija glede dobave pohištva za železniške postaje na progi Laslva—Bdeča; dne 28. t. m. pa pri Tehničnem oddelku okr. načelstva na Sušaku glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar. Prodaja lesa se bo vršila na licitaciji 29. t. m. pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vin-kovcih. Borza Dne 17. decembra. DENAR Na deviznem trgu so tečaft ostali v glavnem neizpremenjeni, le Berlin, London in Trst so se učvrstile. Promet je bil izredno znaten, posebno v devizi Newyork, katere je bilo zaključene skoro 4 mil. Din. Ta veliki promet v devizi Newyork je v zveri s preokretom na trgu dolarskih papirjev, kjer so se tečaji začeli dvigati, pa so se izvršili veliki nakupi teh papirjev. Med ostalimi devizami je bil znaten promet še v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim ie ostale devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V okl. zaldj. tečaji) Amsterdam 2273 bi., Berlin 1340.50—1343.50 (1342.50), Bruselj 786.42 bi., Budimpešta 987.96 bi., Curih 109!.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 793.80- 796.80 (795.30), London 273.71—274.51 (274.11), Newyonk ček 56.195—56.395 (56.295), kab. 56.305—56.505 (56.405), Pariz 220.10—222.10 (221.10), Praga 166,95—167.75 (167.35), Trst 294.10—296.10 (295.10). Zagreb. Amsterdam 2270—2276, Berlin 1340.50 do 1343.50, Bruselj 786.42 bl„ Budimpešta 986.46 do 989.49, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.80 do 796.80, London 273.71—274.71, Newyork 56.195 do 56.395, Pariz 220.20—222.20, Praga 166.95 do 167.75, Trst 294.215—296.215. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8.4 mil. Din. Belgrad. Berlin 1339.50—1342.50, Bruselj 784.92—787.92, Budimpešta 986.40—989.40, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.80—796.80, London 273.71—274.51, Newyonk 56.195—56.395, Pariz 220.20—222.20, Praga 166.95—167.75, Milan 293.90 do 295.90. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.40, Atene 6.65, Berlin 122.40, Bruselj 71.74, Budimpešta 90.15, Bukarešt 3.05875, Carigrad 2.44, Dunaj 72.59, London 25.015, Madrid 50, Newyork 514.65, Pariz 20.18, Praga 15.27, Sofija 3.7275, Trst 26.945, Varšava 57.70, Kopenhagen 137.675, Stock-holm 138.20, Oslo 137.675, Helsingfors 12.95. Dinar notira na dunaju (deviza) 12.565. VREDNOSTNI PAPIRJI Tendenca na tržiiču državnih papirjev je postala prijaznejša. Kajti dolarski papirji so se začeli v Newyorku dvigati. Sledil je takoj dvig pri nas in dolarskim papirjem so sledili tudi drugi državni papirji. Zadnje čase je bilo opažati zaradi nizkih notacij naših papiijev na inozemskih borzah, da so naši ljudje kupovali velike količine tega papirja, saj jim je nudil najugodnejše obre-stovanje. Računajo, da jih jc bilo v zadnjih 14 dneh kupljenih najmanj za pol milijona dolarjev, kar je razvidno iz velikega povpraševanja za de-vizo Newyork, katere promet je bil danes na ljubljanski borzi izredno znaten, saj je znašal nad 3 mil. Din. V bančnih papirjih je bil običajen promet v delnicah Poljo-, Union- in Zemaljske banke, od katerih je čvrstejša Unionbanka. V industrijskih papirjih beleži znatnejši promet osješka Še-čerana, katere tečaj je popustil od 298 na 295. Nadalje je bil znaten promet v delnicah Trboveljske, katere tečaj se je v primeri z včerajšnjim znatno učvrstil. V teku sestanka je nadalje nara-stel od 355 na 358. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92.50 bi, 7% Bler. pos. 82.50 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Sešir 105 den., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv, pos. 88 bi, agrari 54 bi, vojna škoda ar. 429.50—430 (426, 429.50), kaša 429,50—430 (430), XII. 428—430 (428, 430), srečke Rdeč. križa 52 bi., 8% Bler. pos. 90—91 (90), 7% Bler. pos. 81.75—83, 7% pos. Drž. hip? banke 81.625—82 (81.75, 82, 81.75), 6% begi. obv. 73—74 (73), pos. mesta Zagreba 72 bi., Tob. sr. 32 bi. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Kalolička 36—40, Poljo 56 do 56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191—193 (191 do 193), Jugo 78—79, Lj. kred. 122 den., Mediu-r.siuunu 66 den., Obrtna 36 den., PraStediona 922 do 924, Etno 145 den., Srbska 188—189, Zemalj-ska 129—131 (130). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 135—150, Slaveks 57—60, Slavonija 200 den., Danica 100—110, Drava 205 16.4 (20.4), oluščen riž 4.3 (7.5), kava 8.6 (10.5), premog 19.0 (20.8), oljnati plodovi, semena itd 8.5 (9.7), stroji in aparati 44.6 (42.4), elektrotehnični predmeti 14.6 (16.9), prevozna sredstva 12.6 (16.8). V primeri z avgustom lanskega leta je naš izvoz letos padel na ca. 200.C00 ton, torej za 30.1%. Istočasno je vrednost izvoza padla za celih 43.5%, To večje padanje vrednosti je pripisovali velikemu padcu cen naših izvoznih proizvodov. V avgustu letos izkazuje naša zunanja trgovina pasivnost v znesku 2.6 mil. Din, dočim je bila v avgustu lani aktivna za skoro 40'J mil. Din. Skupna količina našega uvoza v prvih osmih mesecili 1930 je znašala 998.000 ton (v istem času lani 1,085.000 ton), vrednost 4 milijarde 627.3 mil. (4 milijarde 968.6 mil. Din). Količina uvoza se je torej zmanjšala za 8.1%, vrednost pa za 6.9%. Istočasno je znašala teža našega izvoza 3,244.000 ton (3,271.000 ton) v skupni vrednosti 4.445.5 (4.616.6) mil. Din. Izvoz pa je padel po količini za 0.8%, v vrednosti pa za J.7 /o. Pasivnost naše trgovinske bilance je dosegla v prvih osmih mesecih tekočega leta vsoto 181.8 mil. Din, v istem času lani pa je bila pasivna naša trgovina za nad 352 mil. Din. do 230, Šečerana Osjek 296- 299 ( 298, 295), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 den., Brod. vag. 87.50 do 90, Union 120—140, Vevče 124 den., lsis 43 do 46, Ragusea 397—400, Oceania 200 den,, Jadr. plov. 550 den., Trboveljska 346—358 (355, 356, 357, 358). Belgrad. 7% inv. pos. 86.50—87.50, agrari 54—56, vojna škoda 444—446, XI. 449—450, XII. 452—453.75, 7% Bler. pos. 85.50, 7% pos. Drž, hip. banke 84. Notacij« državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 78—79.50. — Newyork: 8% Bler. pos. 85—86, 7% Bler. pos. 79.50—81, 7% D. H. B. 77—79. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.30, Wi«ner Bank-verein 77.45, Bodencredit 47.20, Creditanstalt 159. Escompteges. 90, Aussiger Chemische 159, Alpine 20.60, Trboveljska 45, Kranj. ind. 39, Leykam 3,95, Rima Мигапу 78.50. Žifni trg Danes javlja Budimpešta slabejšo tendenco pri nas pa je položaj ostal neizpremenjen, ravno tako tudi cene. Pcnudba prihaja le iz druge roke konzurn pa krije lc svoje najnujnejše potrebe Kupčija se ne more kaj razviti. V glavnem se sedaj efektuirajo zaključki, sklenjeni v juniju is juliju, torej prednakupi. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad. Pšenica bč. 142.50—145. Vse ostale neizpremenjeno. Promet: pšenica 32 vagoaov, koruza 55 vagonov, moka 4 vagoni, fižol 1 vagon otrobi 10 vagonov. — Fižol sr. 290—300. Tendenca neizpremenjena. Sombor. Pšenica bč. Tisa šlep 80 kg 147.5C do 152.50, g. bč. 79-80 kg 147.50—152.50. — Fižol bč. beli izbrani 255—265. Vse oslalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 227 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet miren. Pšenica: okt. 15—15.04, zaklj. 15—15.01; marc 16.01 do 16.04, zaldj. 16.02—16.03; maj 16.40—16.43, zaklj. 16.40—16.41. — Rž: okt. 8.40, zaklj. 8.4« do 8.45; marc 9.34—9.35, zaklj. 9.35—9.36. — Koruza: maj 12.43—12.59, zaklj. 12.43—12 45. Tranzit maj 10.80, zaklj. 10.73—10.78. Hmelj Nnrnberg, 17. okt. as. Pripeljanih je bilo 350 bal, prodanih pa 250. Kupčeva!o se jc s haller-tauskim hmeljem srednje vrste po 70—90, I. pa 90—100 mark. Srednji niirnbeiški 85—90. I. spalt-ski hmelj 100 mark. Inozemski hmeli brez kupčije. Cene in razpoloženje čvrsto. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vag. javorjevih plohov, 1 vag. bukovih drv in 1 vag oglj-a. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za 500—600 kom. brzojavnih drogov smreka-jelka 8—12 m 18—25 cm, za 1 vag. neobr. bukovih plohov 27 mm, za bukovino 33 m 38 mm la, tudi I-II a mešana roba. Metle, ie je preteklo mesec dni, odkar se je razdružila prodajna organizacija tovaren metla, pa so cene stalno in znatno nazadovale. Sedaj sta-nejo metle osnovne številke 6.50 Dim, vsaka nadaljnja številka 1 Din več. Iz službenih objav Razpis službe. Banska uprava razpisuje me. sto tehnika-pripravnika II. kat. pri tehničnem oddelku. Prošnje, pravilno opremljene, je vložiti do 31. oktobra. Izredni občni zbor. Občekoristna zadruga za stavbe in stanovanja, r. z. z o. z., Ljubljana, 25 oktobra, ob 20 pri Mraku. Dražbeni oklici Dne 30. oktobra t. 1. ob 5 bo na licu mesta v Pirošici dražba nepremičnin, t. j. stavbišče s šupo in h'šo ter dvema njivama: zemljiška knjiga Bušečavas, vi. št. 417, 478 in Krška vas vi. št. 889. Cenilna vrednost 21.811.50 Din, najmanjši ponudek 14.541 Din. Okrajno sodišče v Kostanjevici. — Dne 10. novembra t. 1. ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Orehovica, vi. št. 293. Cenilna vrednost 9661 Din, najmanjši ponudek 6641 Din. Okrajno sodišče Novo mesto. — Dne 14. novembra t. 1. ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin hiše, njih in travnikov: zemljiška knjiga KruplivnA. 1-8 vi. št. 79 in 159. Cenilna vrednost 1224.75 Din, vrednost pritikline 182.56 Din, najmanjši ponudek 816 Din. Октајпо sodišče v Murski soboti. — Dne 3. decembra t. 1. dopoldne ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Preloge, vi. št. 138 in 291, Cenilna vrednost 22.527.15 Din, vrednoet pritikline 135 Din, na'manjši ponudek 15.1098.10 Din. Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah. — Dne U. novembra t. 1. ob 9 bo pri sodišču, v sobi št. 4 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zagrad vi. ši. 252, hiia z dvoriščno zgradbo in ograjami, cenilna vrednost 139.982.50 Din, vrt, cenilna vrednost 172 Din, skupaj 140.154.50 Din. Najmanjši ponudek 93.436.34 Din. Vadi, znaša 14.015.45 Din. Okrajno sodišče v Celju. Dne 3. decembra 1930 ob devetih bo pri sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Piv-ola, vi. štev. 119. Cenilna vrednost 5444.50 Din, najmanjši ponudek 3639.60 Din. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. Dne 24. novembra 1930 ob 9 bo pri sediiču v sobi St. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bresternica, vi. št. 51. Cenilna vredn. 5999.70 Din; vrednost pritikline 727 Din: najmanjši ponudek 3999.50 Din. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. Nekaj o Človek ima razne težnje. Eden teži za bogastvom, drugi uživa v lepem imetju, spet drugi hoče mnogo vedeti, tretji pa bi rad kar naprej potoval. Poleg tega pa skoro vsak človek hrepeni po lepoti, in to hrepenenje je brez dvoma silno staro. Se celo divjaki, ki stoje na najnižji kulturni stopnji, se na vse mogoče načine lišpajo, bodisi, da si barvajo telo z najfantastičnejšimi barvami, bodisi, da si tetovirajo kožo, ali pa da si preluknjajo nos, ušesa ali celo ustnice, kamor si zataknejo košček bleščeče se kovine. Pa pojdimo danes v moderen salon, kjer sc zbira današnja moderna družba in videli bomo, da se v tem oziru rav nič ne razlikujemo od divjakov. K. L Stnhlbcrg, bivši predsednik Finske in vodilni liberalni politik, ki jc s svojo soprogo brez sledu izginil. Sedaj so ga našli 100 km <«d ruske meje. Stahlberga so ugrabili in v avtomobilu odpeljala. Sedaj se je policiji posrečilo prijeti povzročitelju ugrabitve in ujegove pomagače. Barvana lica, blesteči prstani, uhani in zapestnice, to je ideal današnje moderne ženske. Nagon za lišpanjem je torej povsod enak in tudi zgodovina nam priča, da je bilo v prejšnjih časih ravno tako. Izmed vseh predmetov, ki so si jih ljudje izdelovali in jih še izdelujejo iz kovine in dragega kamena, so na prvem mestu uhani, ki so najstarejši in obenem tudi najpriljublje-nejši nakit. Ne samo, da so uhani zelo razširjen nakit, tudi praznoverje jim je precej pomagalo do te razširjenosti. Tako imamo še danes starše, ki že mladim otrokom pripnejo uhane in to zato, da bodo ušesa -zdrava«. To praznoverje je vladalo is pri starih Babilon-cih, Arabcih in Židih. Verovali so, da varujejo uhani človeka pred vsakim zlom, tudi pred nagovarjanjem hudobnega duha, ki duši lahko mnogo škoduje. Radi tega še danes v mnogih krajih smatrajo dan, ko se detetu nataknejo na ušesa uhani, za silno svečan. Pri nekaterih divjih narodih, kakor pri Indijancih v Braziliji in Papuancih v Novi Gvineji, praznujejo ta dan na zelo svečan način, navadno je to trideseti dan po rojstvu deteta. Zgodovina nam kaže, da so se najprej začeli kititi ljudje v Indiji, kar je popolnoma razumljivo. Indija je, kar se tiče dragih ka-menov, najbogatejša dežela na svetu in ni čuda, da so si ljudje kmalu pričeli natikati drage kamene, vdelane v kovine, na razna mesta telesa. Od tod se je lišpanje razširilo na druge vzhodne narode. Se danes izdelujejo v Indiji nakit, ki je še skoro popolnoma tak, kakor v pradavnih časih. Radi tega so Indijci, posebno pa še muslimani, zelo neokusno na-lišpani. Tudi stari Grki in Rimljani so bili veliki ljubitelji nakita. Višja gospoda se v javnosti sploh ni smela pojaviti brez njega. V času I največjega sijaja Rima so nosile bogate Rim- | pomešali s tamkajšnjimi Indijanci, posebno mnogo se jih je poročilo z dekleti iz plemena Haida-Indijancev. Mesto Anadir pa je bilo pozneje med neko vojno razrušeno. Dokumente so poslali v Washington strokovnjaku Vini-kovrovu. Najbolj zanimivo pri tej najdbi je dejstvo, da so prišli Rusi na Aljasko že v 16. stoletju, dočim trdi zgodovina, da se je to zgodilo šele leta 1741. Pogrešani letalec »Izvestija« prinašajo radio-poročila lomilca ledu »Maligina«, da se iz Nobilove zgodbe dobro znani odlični ruski letalec Cuh-novski ni povrnil na krov. Po končanem po> izvedovanju o stanju ledu v Karskem morju je 24. septembra odlctel v Krasnojarsk v Si« biriji. Med potjo bi moral spustiti poštne vre* če v Ustjportu ter pristati blizu Igarke. Med tem so že iz obeh krajev prispele brzojavke da letala ni bilo nikjer videti. Morda je letalec vendarle še živ in se mu bo mogoče prebiti do katerekoli naselbine. V zimski dobi mu ob sibirski obali, kjer se grmadijo in rušijo ledene gore, ne more nihče pomagati. Izguba Čuhnovskega bi pomenila veliko nesrečo za sovjetsko raziskovanje tečajnih ozemelj. lišpanju ljanke v vsakem uhanu po en biser, ki je bil zelo velike vrednosti. Pozneje so nosile celo dva ali tri bisere, ki so jih pričvrstile v uhan v obliki trikota. Med izkopninami Herkula-neja in Pompejev najdemo okrogle in ploščate uhane. Nekateri predstavljajo male sličice, največkrat sličice bogov. Nekateri so izdelani v obliki košaric ali cvetličnih čašic in se današnji strokovnjaki uprav divijo krasni in okusni izdelavi. 2e takrat so imeli za žalovanje posebne uhane, ki so jih izdelovali iz neke vrste črnega kamenega oglja, iz katerega še dandanes izdelujejo tak nakit. Med izkopninami starih Mavrov so našli tako fino izdelane uhane, da jih celo današnji umetniki posnemajo. Pri Grkih, posebno v Atenah, so nosili dečki uhane na desnem ušesu; seveda le bogatejši. V Rimu pa so nasprotno samo sužnji nosili v levem ušesu preprost okrogel uhan, ki je bil znak njihovega suženjstva. Sicer pa je bil v Rimu uhan nakit samo za ženske. In ravno tako tudi v srednjem veku. Samo nekateri pomorski narodi so ostali zvesti prastaremu običaju vse do današnjih dni. Nekateri narodi so si zabadali v uho lesene palčice, razne trave, kosti; kulturno višje stoječi pa seveda tudi kovine in drago kamenje. Ženske so obdržale uhane vse do danes. Vedno so gledale na dragocenost in fino izdelavo tega priljubljenega nakita. Oblika in velikost uhana se je ravnala po laseh. Bili so gotovi časi, ko so bili uhani silno majhni, drugič pa veliki. Za kralja Ludovika XVI. so nosile ženske tako velike uhane, da so sc ušesa kar šibila pod njimi. Temu nenaravnemu bremenu je napravila konec francoska revolucija. Proti koncu preteklega stoletja so bili v modi majhni uhani z briljantom, ki so brli zelo nežno izdelani. Kakor vidimo, ima uhan svojo zgodovino. Se danes je v modi, vendar se ne nosi več tako kakor nekdaj. Sodobna ženska jc okusna in je prišla do spoznanja, da uhani pač niso bogvekakšen imeniten nakit. Če ga že nosi, si izbere majhnega in ne takega, ki bi s svojo velikostjo obremenil njeno glavo, ampak, da prispeva k njeni lepoti, Lord Lotliian, bo skoro gotovo bodoči |xxlkralj Indije. V angleški javnosti jc znan po svojem meščanskem imenu Philipp Kerr. Od leta 1916 je tbil zasebni tajnik I Jo vda Georpcsa. Uradna doba sedanjega indijskega podkralja lorda Ir-wina poteče prihodnje leto. Rusi na Aljaski O. Kedrov, svečenik ruske pravoslavne cerkve v Sitki na Aljaski, je nedavno, kakor poročajo ameriški listi, sežigal stare papirje, ki 90 ležali v cerkveni kleti. Pri tem je naletel na sveženj papirjev, ki so bili silno stari, in je ugotovil, da so ti papirji še iz prve dobe, ko so Rusi zasedli Aljasko. Med papirji so bila večinoma poročila posameznih duhovnikov škofu, iz katerih se je dalo posneti precej točno sliko o takratni dobi, ki nam je bila do sedaj več ali manj zavita v temo. Po tem novem poročilu so Rusi odkrili Aljasko leta 1546. Bili so to ljudje, ki so morali po ponesrečeni vstaji proti Ivanu Groznemu bežati pred njegovim maščevanjem v Sibirijo. Nastopili so pot pri ustju neke severno-sibirske reke in sicer z brodovjem, ki je štelo sedem ladij, od katerih jih je prišlo v Aljasko šest. Begunci, ki so bili večinoma iz Novgoro-da, so pristali na rodovitni zeleni obali in kmalu sezidali mesto, ki so ga imenovali Anadir. Sezidali so si tudi cerkev, ker je bilo med njimi tudi več duhovnikov. Z ženitvami so se 126.000 berlinskih kovinarjev v stavki. Shod kovinarjev v Berlin-Moahitu. Novi angleški minister za letalstvo — naslednik pni katastrofi R 101 smrtno ponesrečenega lorda Thonvsona — jc proti vsakemu pričakovanju [ »ostal lord Amulree, prejšnji sir \ViIliam Mflckenzie, ki je star že 70 let. Napačen račun 2000 letnica Vergilovega rojstva bo šele drugo leto. Zgodovinsko dognano dejstvo je, da se je Slavni rimski pesnik Vergil rodil leta 70 pred Kristusom v Mantovi. V proslavo tako velikega moža, *i je zrastel na italijanskih tleh, so Italijani pripravili po vsej Italiji velike siavnosti. Letošnje leto so kar kratko malo imenovali Vergllovo leto. Sedaj pa je dvignil svoj glas vodja vatikanskega observatorija, profesor Emmanuelli in je začudenim italijanskim rodoljubom povedal, da so se v svojih računih zmotili za celo leto. Vergilova 2000 letnica bo po vseh matematičnih pravilih šele drugo leto. Profesor Emmanuelii pa ima popolnoma prav. Vzemimo primer. Nekdo se je rodil leta 10 pred Kristusom, svoj 9. rojstni dan je imel torej leta l.pred Kristusom, svojo desetletnico pa je praznoval leta 1. po Kristusu, ker leta z označbo 0 seveda ni. Stoletnica rojstva bi bila v našem slučaju leta 91 po Kristusu. Ravno tako je bilo seveda tudi z Vergilom. Stoletnica njegovega rojstva je bila leta 31 po Kristusu, 2000!etnica torej 1. 1931. Prireditelji siavnosti sedaj vedo, da so se zmotili, vendar siavnosti niso preložili. ИП^ ha Q U tn_ -> Iskali rz5 feliJB №* I а g i ».H S 1!" ►o j> №' ■gul" а<л a ШЦ* -3To je tretji!« Šlo je za staro, tako težko razumljivo prerokovanje, nad katerim so se razlagalci poskušali že sedem sto let. Erik Truvvor je bil modern človek. Obvladal je znanost današnjosti, poznal kot inženjer prirodo-slovje svojega časa. Tako je vzel prstan in ga pre-motril z očmi naravoslovca. Kamen, vrsta krisoberila, dobro brušen aleksandrit, ki ima lastnoet, da se pri naravni svetlobi sveti zeleno, pri umetni luči rdeče. Prerokovanje ... eno onih mnogih temnih prerokovanj, ki so se ohranila iz prejšnjih časov, in ki jih v tem stoletju skušajo razlagati s pojavi tega časa. Erik Truwor je hotel biti nezaupen in vendar ni zmogel. Preveč so se skladale besede Congkape s starimi, mračnimi sporočili, ki so krožila v njegovi rojstni hiši. Preveč 8o zanihale tudi struno v njegovem srcu, ki jo je bilo treba le lahno potrkati, da je zabrnela. Že so baje nekoč dali Truworji pred več kot tisoč leti narodom v daljnjih ruskih stepah vladarja. Toda o tem zgodovinskem sporočilu je bila razširjena legenda, da to ni bilo zadnjikrat. Temna meja se je odpirala tu. Zlivali sta se siva preteklost in daljnja prihodnost. Erik Truvvor bi se bil lahko smejal, ako ne bi bil videl na daljnem Vzhodu reči, ki so mu ustavile smeh. Reči, za katere je bilo videti, da je železni zakon vzročnosti izgubil svojo veljavo. Pojavi, pri katerih sta izgubila svoj obseg čas in prostor. Ali je slepo naključje ali kakršnakoli usoda, da morajo sedaj prisiljeni kreniti z najkrajše poti in pluti naravnost od tečaja, natanko od polnoči proti svoji domovini? »... Od polnoči pride moč, * je govorilo staro prerokovanje. Domislil se ga je sedaj besedo za besedo. >0d začetka svoda pride volja,« to bi lahko veljalo za Atmo, rojenega na daljnem Vzhodu, ki je zmožen prenašati voljo, vplivati na daljavo v mislih v nadčloveški meri. >0d konca znanje.« To bi pač veljalo za moža, ki tam mirno dremlje na stolu in ki je napravil iznajdbe tako ogromne važnosti. »Od polnoči pride moč.« Dobesedno bi se dalo zdaj na vse tri skupaj pokazati. Letalo se je dalo od minute do minute nesigur-neje krmariti. Krmarski vrtelec, čigar oe kaže na vsaki zemeljski točki proti severnici, je stal sedaj prav navpično. Erik Truwor jo pogledal skozi šipe navzdol. Kjer je mogel pogled prodreti skozi oblake, jo zagledal obširne ledene in snežne planjave. Letalo je stalo točno nad tečajem. Kamorkoli pluje sedaj, povsod mora peljati proti jugu in priti od polnoči S trdno roko je zagrabil Šved prečke krmila. V velikem loku se je okrenil zrakoplov v kotu pet in štiridesetih stopinj in se usmeril proti vzhodni strani Spitzbergov. Pretekle so minute. Nato se je nagnil krmarski vrtelec prav polagoma pošev. Samodejno krmilo je začelo znova delovati in Erik Truvvor je mogel stopiti zopet k brezžični postaji. Atma mu je nemo pokazal papirnati trak, ki se je medtem izvil več metrov dolg izpod pisalnega kolesa ... Razburljive brzojavke iz Amerike. Vojna z Anglijo skoraj sigurna. Hladna poročila iz Washing-tona. Potem zopet vroči brzojavi ameriškega tiska. R. F. c. 1 je igral glavno vlogo pri tem. Ameriške letalske straže so baje opazile njegovo izkrcanje na Škotskem. Ozračje je bilo polno nevarnih vesti. Erik Truwor je čital, medtem ko so se ure vožnje množile. Slednjič so imeli pod seboj odprto morje. Zagledali so Severni rtič. Gorovja, fjordi, širne planjave ... vse še zastrto v modrikasti megli. Sedaj se je letalo v močnem padcu spustilo navzdol. Njegova hitrost se je zmanjšala, ko je dospelo do gostejših zračnih plasti. Potem so se ustavili stroji in letalo je zdrselo navzdol in obstalo na širni, z vresjem porasli planjavi. Atma je stopil k spečemu in ga narahlo pogladil preko oči. Silvester Bursfeld se je zbudil in okrepčan vstal. Magnetično »panje je zabrisalo sledi prestanih naporov in trpljenja. Le kratki lasje še in zloslutna obleka je še spominjala na to, da te imel biti pred desetimi urami usmrčeiL Po kongresu kritikov / B e 1 g r u d , 17. okt. 1980. O mednarodnem kongresu kritikov, ki se je vršil koncem preteklega meseca v Pragi, je bilo v slovenskem časopisju zelo malo govora, dasi je pomen same orguulzacije in tega zadnjega kongresa večji, kot bi človek na prvi pogled sodil. V naslednjem bi rad dal par ugotovitev o samem zborovanju in nekaj opezk obenem, ki se tičejo Speci-jalno nas Jugoslovanov. Smatram, da o pomenu kritike v današnjem in sploh v javnem življenju ob tej priliki ni treba izgubljati besedi. Zato se naravnost čudim, da je tako kasno (Salzburg, 1028) prišlo do prvih zarodkov »Confederation internationale du le critique« (kratko C. I. C.). Prvi kongres je bil lani v Buku-reštu. Takoj podčrtavnm dejstvo, da na ta prvi koegres Jugoslavija ni poslala nobenega delegati. Vendar ji tega nc štejem v tako velik greh iz razloga, ker za kongres sploh ni dobila vabila. V čisto drugi luči pa smo se pokuzali letos. Čehoslovaki so bili toliko uvidevni, da so med drugimi tudi Jugoslavijo povabili na kongres. Udo-ležila sta se ga samo dva zastopnika, Fran Gove-kar (Ljubljana) in K. Krenedič (Zagreb). Organizator kongresa, znani češkoslovaški kritik in kulturni delavec dr. J. Bnrtoš, je osebno povabil zastopnika belgrajskih kritikov na kongres. Pa ga ni bilo. S to gesto je Belgrnd vzbudil v mednarodnih književnih krogih čisto razumljivo precej zaoude-nosti. Sploh sem mnenju, da je bila naša delegacija (ki koncem koncev niti službeni delegacija ni bila) daleč preniinimalna, posebej še iz razloga, ker se je kongres vrši v bratski Češkoslovaški, s katero smo v najožjih književno-kulturnih stikih. Belgrad je ponovno pokazal svojo ležernost in nerazumevanje za aktualna vprašanja sodobnosti. Na kongresu se je v glavnem razpravljalo vprašanje notranje organizacije C. I. C.-a. V uspeh kritikom manjših, posebej slovanskih narodov, moram šteti, da so odločilno vplivali na preciziranje pojma: kritik. Po končni redakciji pravil je lahko član C. I. C.-a vsak profesijonalni kritik, dasi mu kritika morda ni edini poklic, to so pravi, da ne živi izključno od kritike. Omenjani, da so v Zagrebu osnovali akcijski odbor, ki naj se trudi za ostvaritev »Jugoslovanske zveze kritikovc. Vanjo imajo dostop književni, glasbeni, gledališki, likovni in kinematografski kritiki. Tudi pravila se že pripravljajo in bodo osnutki poslani v Ljubljano in Belgrad. Posebni odbor namerava sklicati kongres vseh jugoslovanskih kritikov v Zagreb. Na kongresu v Pragi je padla med drugim ideja o vseslovenskih glasbenih festivalih, ki naj bi se vsakoletno vršili v eni slovanskih držav. Te vrste festivali so špecijnlno pri Nemcih zelo v navadi (Mtlnchen, Baden-Baden, Salzburg itd.). Opozarjam- da so nekateri naših mlajših glasbenikov vzbudili zanimanje v Evropi. Tako Slavenski z »Balkanofonijo« in Se nekateri. Po dosedanjih načrtih bo tovrsten festival v 1.1933. (zakaj tako kasno!). Kraj Se ni določen. Prihodnji kongres C. 1. C. bo v 1. 1931. na Dunaju. Mislim, da je Dunaj dovolj blizu, in da bosta zato Jugoslavija sploh in Belgrad posebej čaetneje zastopana, kot je bilo to letos na kongresu v Pragi. Tone P. Na mariborskem knjižnem trgu je izšla te dni dr. Fr. Sušnikova »Jugoslovanska književnost« kot 3. in 4. zvezek Prosvetne knjižnice, ki jo izdaja mariborska Prosvetna zveza. V lapidamem stilu niza naš mariborski, kulturni delavec razvoj srbske, hrvatske in slovenske književnosti pod sledečimi skupnimi zaglavji: začetki, prvi drobci, srednji vek, renesansa, reformacija, Katoliški prerod, doba prosvetljenosti, romantika, od romantike do realizma ter nova doba. Ob zaključku sledijo še pripombe ter pojasnilo o razvoju naših pisav in jugoslovanskih narečjih. Na novo izišla zgodovina naže skupne književnosti je prvi poizkus v takšni obliki ter pod vidom genetičnega razvoja svetovne in domače književnosti prikazane razvojne linije naše kulture kakor se manifestira v dvigih in padcih jugoslovanskega pismenstva v posameznih cfobaha. Pisec obdeluje snov v okvirju občih kulturno-književnostnih gonilnih sil v Evropi in sicer tako, da po vrsti izčrpava na zelo pregleden in posrečen način posamezne naše književnosti (srbsko, slovensk, hrvatsko itd.). Baš radi tega bo omenjeni zvezek dobrodošel učiteljem kot prikladen pripomoček, dijakom kot zelo pregleden učbenik in priročnik, ki na 31. straneh osminskeca formata podaja v zliti ter kondenzirani obliki vso učno snov. Cena izvodu 3 Din; pet izvodov pa stane 10 Din. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru. Založba mariborske Prosvetne zveze, kjer se tudi naroča. far društvenega zivlienjv Gasilno društvo na Jcžici priredi v nedeljo, dne 19 .oktobra »Vinsko trgatev« pri Stirnu na Je-žici. — Na veselo svideuje! šiška. »Šišenska Prosveta : najuljudneje vabi vee svoje člane, da se udeleže društvenega občnega zbora, ki se vrši v ponedeljek, 20. t. m. ob pol 8 zvečer v samostanski dvorani. Druiabni večer Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo prihodnjo sredo, dne 22. oktobra t. 1. ob pol 9 zvečer v prostorih reslavracije »Zvezdam. V nadaljevanju lani začetega cikla »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu: »Umetnost in naša Narodna galerija". O tem predmetu predava upravnik »Narodne galerij g. Ivan Zorni an. Goepod Ivan Zorman slovi kot odlnen strokovnjak na tem polju in bo večer, ko on predava, brezdvomno Jalto poučen in zanimiv Po Končanem predavanju igra godba. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. Zahva'a Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega nad vse ljubljenega soproga in dobrega očeta, brata, »trica in svaka, gospoda Antona Samsa izrekamo najtoplejšo zahvalo, posebno pa društvu »Sloga« za godbo in ganljivo petje. V Ljubljani, 18. oktobra 1930. Žalujoči ostali. Šport Autotaksi Novo mesto* Knndlfa a M- Hočevar Motoklub »Ljubljana« sporoča svojim Članom žalostno vest, da jo njen predragi in dolgoletni tajili 1 Krhno P° kratki mučni bolezni umrl. Vsi člani se vljudno naprošajo, da se polnošteviluo udeleže pogreba, kateri v*> vrši danes v soboto, 18. t. m. ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice. f. K. Grafika. V nedeljo, dne 19. okt. se odigrata na Igrišču S. K. Ilirije prvenstveni nog. tekmi. Vsled tega se pozivajo za 1 popoldne, sledeči igralci: Zupančič, Mekkida, Muzlovlč, Bežan, Pirančan, Žagar I., Bruman, Stupca 11., Strohmayer, Sr-boInjak, Pelieon ln Baje. Za ob 2.30 pu'igralci: Wohlmuth, Kobal, Novak, Turčič, Pukl, Pallek, Mi-helič. Stupca L, Kuretič, Katavič, Urbančič, Reditelji ob 1: Gusina, Trpin, Trobevšek, Ko-larič. Vaj točno in sigurno. — Načelnik. S. K. Korotau. Danes ob tričetrt na 0 kratka od borova seja. Po seji razdelitev opreme za nedeljsko tekmo. Postuva moštva je obavljena na oglasni deski. Prosim točno in vsi. —, Načelnik. Mariborski šport Nadaljevanje nogometnega prvenstva. Jutri se odigrajo v Mariboru naslednje prvenstvene tekme: Ob 10 na igrišču S. K. Železničarja S. K. Železničar:S. K. Svoboda (sodnik g. Franki); ob 13.15 na igrišču I. S. S. K. Maribora L S. S. K. Maribor rez.:S. K. Rapid rezerva (sodnik g. Ma-rinič); ob 15.30 nu igrišču I. S. S. K. Maribora I. S. I S. K Maribor LjS. K. Rapid (sodnik g. Deržaj iz I Ljubljane). Vse tekme se vršijo ob vsakem vremenu. Nogomet v tujini Kdo bo nasprotnik praške Sparte? Boj za srednjeevropski pokal je dosegel svoj višek. Scmi-finalne tekme so skoiuj končane in vedeti je treba, kdo se bo kvalificiral za finale. Eden od obeh finalistov je že trdno določen. Praška Sparta st je s krasno zmago 0: 1 nad italijanskim prvakom Ambrosiano zasigurala svoje mesto v finalu. Tekmn se je odigrala v Pragi pred 41 000 gledalci. Bila pa je to že druga igra med obema, kajti nedavno se je v Milanu zaključilu prva tekma г 2:2. -Morda pa smemo trditi, da je tudi drugi finalist nakazan. Tu prihajata v poštev avstrijski prvak Rupjd in budimpeštanski Ferencvaros. Eno tekmo sta že odigrala. Bilo je to prejšnji teden na Dunaju, kjer si je s 5 :1 Rapid izvojeval pred 17.000 gledalci nepričakovano visoko zmago. Odigrati bo treba sedaj še drugo tekmo, in sicer v Budimpešti. Dvomljivo pa je, ako bo Ferencvarosu uspelo s 5 goli diference premagati Rapida. V toliko torej moremo smatrati Rapida kot finalista v borbi s Sparto. RAZNO. Paolino se pripravlja. V Parizu se bo 18. oklobra spoprijel znani boksar Paolino z Grisellejem. Borba, v kateri bo Paolino gotovo zmagal, tako vsaj so vsi prepričani, poinenja le neke vrste trening, ki ga sedaj rabi imenovani. Paolino namerava v kratkem nastopiti proti Italijanu Carnera. Hoff ie ne miruje. Odkar je postal ta odlični skakač s palico profcsijonal, nima več prilike nastopati na amaterskih mitingih. Pa mu je zelo dolgčas in vedno najde kako možnost, da se vtihotapi h kaki amaterski Iahkoatletski prireditvi kot tekmovalec »izven konkurence«. Zadnje ča»e pa se je Hofi vrgel na to, da postavi nov svetovni rekord v desetoboju. Sicer se mu to še ni posrečilo, vendar pa rezultati dftkazujejo, da je Hoff še vedno pri moči. Da je to res, naj ponazori:o sledeči njegovi uspehi: 110 m lese 16.2 sek.j 1500 m 4:35,7 min.; disk 27.86 m; kopje 43.75 m; skok s palico 4.12 mil; 100 m 10.9 sek.; skok v daljavo 7.09 m; skok v višino 1.79 m; 400 m 49.8 sek: kro-gla 10.05 m. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, f8. oktobra: RAZBOJNIKI. Premijera. Izven. Nedelja, 19. oktobra: SEN KRESNE NOCI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 20. okt.: KRALJICNA HARIS. Red A. Torek, 21. oktobra: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 1«. oktobra: PRI TREH MLADENKAH. Opereta. Gostuje g. M. Jelačin. — Ljudska predstava pri znižanih ccnah. Nedelja, 19.oktobra: Ob 15: GROFICA MARICA. Ljudska predstava" pri znižanih cenah. I/ven. Ob 20: KNEZ IGOR. Ljudska predstava pri zni/n"rh eennli. Izven. Ponedeljek, 20. oklobra: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota. 18. oktobra ob 20: ALEKSANDRA, ob. C. Kuponi. Nedelia. 19. oktobra ob 20: ŠKRJANCKOV GAJ. Kuponi. Lfudski oder v Ljubljani Nedelja, 19. oktobra ob pol 8 zvečer: »JULIJ 'AR«. Žaloigra v 5 dejanjih (14 slikah) Cerkveni vestnih Dijaška Marijina kongregacija v Salez. mlad. domu na Kodcljcvcm ima nocoj ob pol 7 svoj redni shod. Pozor peki iB trgovci Najboljša gornjebačka moka prvorazredne marke DESIDER FORGACS Honigov paromlin na valjke Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od »Gospodarske zveze« r. z. z o. z. Ljubljana Chevrolet Six prvi pri startu! ^TLAK je zdrvel mimo — avtomobili, ki so se bili ustavili pred zapornico, se pripravljajo, da poženejo — in voz, ki se najhitreje premakne z mesta, je Chevrolet! Zakaj ? Ker je Chevroletov motor izdelan z neverjetno skrbjo in vestnostjo. Preden pride na trg, mora sestcilindrski Chevroletov motor prestati sila stroge preizkušnje na elovečem preizkuševalnem terenu General Motors. Tam preizkusijo spodobnost voza in njegovo odpornost na vseh mogočih vrstah cest — potem šele se pojavi Chevrolet v obliki, v kakršni ga vidimo na cesti. Nagli start je samo ena izmed Chevroleto-vih vrlin. Ta ekonomični šeiitcilindrski voa slovi prav tako po svojem velikem pospešku, po varčni porabi bencina in olja in po lahkoti, ki z njo zvozi klance. Med vozovi svoje cene je brez konkurence. Cbevrolet — Pontinc — Oldj-mobile — Oakland — Buick jMartjuette — V»uxball — L« Salle— Cadillac—Cbcvrolet tovorni avtomobili - G.M.C tovorni avtomobili — Karo,erije od Fiiliera. PROIZVODI GENERAL MOTORS Ш CHEVROLET Chevroletovi Avtomobili za Trgovske Svrhe •>iq rlio Radio program), borza, 18. Programi Kadio-Ljubljana« Sobota, 18. oktobra. 12.15 Plošče (mešan ). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče in irza, 18.00 Kartuzija Pleterje, predava g, Pirnat, 18.30 Plošče. 19.00 Ga. Orlhaber: Angleščina. 19.30 Aktualna ura (lOOletnica berlinskega muzeja). 20.00 L. M, Sker;anc: O mojstrskem dirigentskem tečaju v Baslu. 20.30 Samospevi ge. Ber-not-GoIobove. 21.15 Dvoboj na harmoniki: Kokalj — Magister, 21.45 Hawai jazz. Nedelja, 19. oktobra: 9.30 Cerkvena glasba. 10.00 P. dr. Roman Tominec: Versko predavanje. 10.20 Ing. Cerne L: Kmetijska ura. 11.00 Koncert Radio orkestra: Trobenta solo. Vmesne samospeve poje gdč. Tončka Sušlar. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Ing. J. Cerne: Nasveti za kmeta. 15.15 Citre in kitara (gg. Aliačič). Vmes kitara solo, g. Jelene .....tivo, pisatelj Mi" 16.00 Plošče. 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Mil-činski. 19.00 Prenos iz Prage, opera. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Lahka glasba na ploščah. Drugi programi i Nedelja, 19. oktobra: Belgrad: 0.00 15 letnica obrambe Belgrada, (Prenos iz univerze). 12.30 Koncert ciganskega orkestra. 16.00 Narodni napevi. 17.30 Narodne pesmi na kitaro. 19.30 Obramba Belgrada leta 1915. 20.00 Koncert (zbor »Glinka«), 21.C0 Plošče. 21-30 Slovenske pesmi s spremljevanjem ciler. — Buda-pest: 10.00 Nabožna glasba. 11.30 Koncert opernega orkestra. 14.00 Plošče. 16.00 Pestra radio ur«. 17.15 Ogrske pesmi s spremljevanjem ciganskega orkestra. 19.30 Prenos opere »Cigan baron« (J. Strauss), nato cigan, glasba. — Dunaj: 10.30 Nabožna glasba. 11.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. 13.10 Popoldanski koncert. 19.30 .........KohP Koncert. 20.30 Michael Kohlhaas, slušna igra. Milan: 10.45 Nabožna glasba. 12.13 Lahka ulasba. 16.30 Vesela glasba. 19.30 Lahka glasba. - Praga: 19.00 Prenos opere iz nar. gledališča. — Langen-berg: 11.25 Koncert. 13.00 Opoldanski koncert. 15.20 Klavirski koncert. 20.00 Večerni koncert. — Rim: 10.15 Nabožna glasba. 13.00 Koncert radio kvinteta. 17.00 Pestri koncert. 18.00 Plesna glasba. 20.33 »Al lupo«. lirična drama v 2 dej., Mule. — Berlin: 14.30 Zborovo pelje. 15.00 Koncert mandolin. 20.00 Večerni koncert. — Katovice: 17.40 Popoldanski koncert. 19.40 Prenos iz Varšave. 21.15 Koncert solistov. — Toulousc: 20.00 Koncert dunajskega orkestra. 21.00 Opcrelna glasba. 22.00 Kitara. 2230 Simlonični koncert. 23.00 Jazz orkester. Mor. Ostrava: 18.50 Prenos opere iz Prage. 22.25 Ljudska glasba. — Leipzig: 12.00 Koncert. 13.00 »Ljubezen je iznajdljiva«, opereta. 16.30 Koncert orkestra. 18.25 Koncert. 20.00 Prenos opere Bo-heine« iz gledališča v Leipzigu. Poizvedovanj« Listnica se je iigubila z 740'Din gotovine, 16. t. m. popoldne na poti od gostilne Cebav do ključavničarja Koširja. Dotičnik naj jo odda proti nagradi v občinskem uradu v šl. Vidu nad Ljubljano. V dramskem gledališču je bila najdena zlata zapestnica. Dobi se pri slugi drumskega gledališča. Telefon št. 18 Pohištvo prlprosto in oajmodernejše Vam nudi tvrdk« po izredno nizki ceni KREOAtt IN SINOVA St.Vid nad Ljubljani) — nasprot kolodvora '.'- • v. -.: / ».v" \» 4- Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, tast, stric iu svak, goepod FRANC SZANTNER bivši trgovce dne 17. t m. po daljšem, niukapoluem trpljenju, previden s sv. zakramenti, v 79. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. oktobra 1930 ob 4. uTi popoldne od doma žalosti Rimska cesta štev. 7. na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k vofcnemu počitku. V Ljubljani, dno 17. oktobra 1930 ŽALUJOČI OSTALI. Medni potrebni nvod v Ljubljani MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din >11 vsaka beseda SO par. Na|man|il oglas ■' »--j 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vik. Za odgovor anamkol Na vpraianja bres znamke na odgovar|amol 1 Ћ Ш 1 Šivilja z dežele srednje starosti, sprejme proti mesečni plači 150 dinarjev službo kjerkoli kot pomoč šivilji, v trgovini, kot varuhinja otrok ali kot navadna služkinja. Ponudbe upravništvu pod »Takoj«, št. 11.942. Vrednostne papirje kupite najugodneje, če imate vestno pisarniško moč! Prosim Vas, poizkusite z menoj, da ne bom zastonj oglaševala. Cenj. ponudbe na upravo pod: »Korajža velja!« Iščem službo pri dobri krščanski hiši blizu farne cerkve in železnice. Vajena vsakega dela. Najraje bi opravljala hišna dela. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11.916. (lužbodobe Trgov, pomočnica manufakturne stroke, prvovrstna moč — in ena starejša kuharica se takoj sprejmeta. Prosi se za navedbo plače. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena«. Vajenca ea mizarsko obrt sprejme Ivan Šemrl, strojno mizarstvo, Poljanska 69 — Ljubljana. Kovaškega vajenca sprejmem pod ugodnimi pogoji, stanov, in hrana v hiši. M. Klun, Kočevje. Sprejme se takoj spretna in inteligentna gospodična, ki je vešča v prodaji gramofon, plošč. — »Tehnik« Jos. Banjai, I.jublj., Miklošičeva c. 20. Učenca ali učenko sprejmem v trgovino z meš. blagom z vso oskrbo. Naslov pod št. 11892. Čevljarskega vajenca sprejmem takoj z vso oskrbo. A, Mulej, modna čevljarna, Jesenice 134. Izurjena kuharica poštena, pridna in krščanska, se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Krščanska« št. 11.943. Vajenca za mizarsko obrt, poštenih staršev, sprejmem ta-koi. Hrana in stanovanje v hiši. Weibl Julij, Kamnik. ШШШ31 Glavne in potujoče zastopnike iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasigurana »Privre-da« Rige od Fere br. 14, Beograd. Pouk šoferska šola prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. Pospešite dokler ni prepozno (do 20. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijonira-nemu tečaju nemščine za slovenske otroke — do šolsk« dobe, začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi ulici št. 4, pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20 uro. Denar 9% kapital za prima hypoteke kot konvertiranje v vsaki višini nudi — Upravništvo Merkurja, Ljubljana, Še-lenburgova 6/II, telefon 30-52. Kot kompanjona iščem vinskega trgovca ali vinskega strokovnjaka z najmanj 100.000 Din gotovine eventuelno oddam tudi pod ugodnim pogojem svet za zidavo kleti v najem. Ponudbe pod »Gostilničarski kompa-njon« št. 11.820. Stanovanja Prazna soba lepa, solnčna, L nadstr., se odda. Pleteršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.). Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod ŠTEFAN KRHKE rač. kontrolor lin. direk. in rez. art. kapetan II. raz. dne 16. t. m. po kratkem in mučnem trpljenju, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 18. oktobra 1930 ob 'A3. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na (»kopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v stolni cerkvi sv. Nikolaja dne 20. oktobra 1930 ob 7. uri zjutraj. Ljubljana-Vipava, dne 17. oktobra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnega naznanila. II Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. »Udruženje državnih činovnika računske struke kraljevine Jugoslavije, pododbor v Ljubljani«, javlja žalostno vest, da je umrl dne 16. oktobra t. 1. njegov član ŠTEFAN KRHNE računski kontrolor dravske finančne direkcije v Ljubljani. K večnemu počitku ga bomo spremili dne 18, oktobra t. 1. ob pol 15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv, Križu. — Blagega tovariša ohranimo v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 16. oktobra 1930. ODBOR. Sprejemamo sposobne tj udi za prodajo »Slovenca« v kolpor-taži po Ljubljani. Zaslužek zagotovljen. Oglasiti se v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6, pri propagandnem oddelku v II. nadstropju Podpritl. stanovanje obstoječe iz dveh sob in' kuhinje, se odda s 1. novembrom v Ljubljani, Vodovodna cesta 11. Stanovanje obstoječe iz sobe, kuhi-! nje, balkona ter pritiklin, j v šentpeterskem okraje,' se odda z novembrom boljši stranki brez otrok ali samski gospodični. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 11.946. Stanovanje solnčno, 2 sobi, predsoba, kuhinja, balkon, pritikli-ne, vse pod enim ključem, ter sobo oz. 2 sobi s posebnim vhodom in kopalnico k istemu stanovanju, oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11952. Sobo Visokopritlična hiša ob Dunajski cesti naprodaj. Naslov v upravi pod št. 11.926. Izvrstna trgovina in pehanja v industrijskem kraju na Gorenjskem, s hišo, gozdom in ffrenjskimi pravicami, se takoj iz proste roke proda. Cena 145.000 Din. Za del zneska se lahko počaka. Več se izve pri L. Rebolj v Kranju. 1ИШИ1 Priporoča se specijalna delavnica za popravilo in uglaševanje klavirjev in vseh drugih instrumentov. Josip Baj-de, Gosposvetska 12 (v bližini Novega sveta). Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi prf Kari Pre-log, Ljubljana. Židovska uL 4 in Stari trg 12. Auto limuzino 4 sedežno, prodam ali zamenjam za potniškega, za tovor do 400 kg. Naslov: Leopold Prostor, p. Go-renjavas n. Skofjo Loko. Varilna naprava (Schweissanlage) ugodno naprodaj. - Naslov pove upr. lista pod št. 11869. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 D. L Brozovlč, Zagreb, (lica 82. Kemič čistilnica perja Kam greš v nedeljo? K Plankarju na Dolenjsko cesto. Tam dobiš oa domačega prašička fine krvavice, pečenice in »jung-ferpratco«. Korla očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Holandske gomolje prve velikosti, ločene po imenih in barvah: Hijacinte i Din 6-— Tulipane a Din 3-— Krokuse a Din 2-50 Narcise a Din 3-50 Anemone a Din 1-75 i (мрш™ Sever & Komp., Ljubljana Klavir ali pianino opremljeno z 2 postelja- k im ponudbe s ceno ma s posebnim vhodom, na vo d »Klavir«, elektriko, oddam. Naslov v upravi pod št. 11.924. Stanovanje 5 sob in pritikline, se odda v bližini Krekovega trga. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 11,917. Н0Ш! Mlekarna in izkuh v sredini mesta, na prometnem kraju, sc odda. Naslov pod štev. 11.941. Kupimo Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/II, tel. 30-52. Odda se lep lokal V novi hiši na Celovški cesti, z dvema sobama. Klet, elektrika, vodovod. Pripravno za trgovino ali obrt. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.927. Posestva Hiša v Ljubljani, enodružinska ali parcela se kupi. — Pondube na poštni predal 338. Enodružinska hiša takoj naprodaj za 27.000 dinarjev. Dve sobi, kuhinja, pritikline, vrt. Nova, z opeko krita. Za upokojenca, obrtnika ali rudarja. Avgust Fabjan-čič, Senovo, Rajhenburg. Enonadstropna hiša popolnoma nova, poleg lep vrt in velika njiva, tik glavne ceste, deset minut od postaje in cerkve, naprodaj. Cena Din 55.000. Več se izve: W. G., poštno ležeče 85 _ Zidani most. DRUŽABNI KLUB V LJUBLJANI naznanja svojim članom in članicam žalostno vest, da je njegov desetletni blagajnik, gospod Štefan Krhne finančni računski kontrolor po kratki bolezni sinoči ob 8 zvečer umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 18. t. m. ob pol treh popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Dolgotrajnemu, neumornemu in požrtvovalnemu blagajniku bo ohranil klub trajen spomin. V Ljubljani, dne 17. oktobra 1930. Kdo proda proti takojšnjemu plačilu dobro ohranjeno motorno kolo? Ceno, znamko, kakor tudi naslov prodajalca prosim na upravo tega tista pod »Moto-cikel«. Motorno kolo v brezhibnem stanju, kupim takoj. Ponudbe z navedbo znamke in cene ter natančnim naslovom prodajalca sprejema uprava »Slovenca« pod šifro: »Dobro kolo«. Jesenov les kupim v plohih in krlih več vagonov. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Cista roba« štev. 11.953. Auto Fiat 503, ceno naprodaj. Na ogled v avto-delavnici »Kopač«, Bleivveisova cesta, Ljubljana, Pod s šupo 1014X7 m v dobrem sta nju ceno naprodaj, Poiz ve se pri Ivanu Klopčar, Tomačevo 12, Proda se lesena stena z dvojnimi vrati, en del tudi s šipami, lesene stopnice ter več metrov lesene ograje iz trdega lesa za pisarne. Vprašanja na tvrdko I. Goreč nasl. Auerham-mer-Ogrin d. z, o z., Miklošičeva c. 301, telefon št. 24-62. Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Do-enjska cesta. Te efon2424 Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. HRNJAK lehnrnor - SISAH Varujte se potvorb Vino ima naprodaj župna na-darbina, Slivnica pri Celju Pletilni stroj »Ideal« št. 8/35 cm, se ugodno proda ali zamenja za šivalni stroj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.922. Lanene tropine In druia krmila nudi nalrene) Veletrgovina lila Ш moke. A. VOLK. LJUBLJANA Realista cesta 24. Prodam sledeče pleiilne stroje 8/40, 8/80, flach, Zakart 10/80, Oberlok šivalni za pletenine. Cene ugodne! Dam tudi na obroke! PAVEL ČERNE, zaloga strojev V RADOVLJICI. V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo io na drobno — pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica štev. 26. Med od žajblja (kadulja - Salvia offici-nalis), točen in čiščen skozi sito; cena po dogovoru. — Proda ne pod 5 kg Peter Zahija, v Krku na otoku Krku). Širite »Slovenca« I GRADBENO fODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA GABRIEL PIRC MESTNI STAVBENIK LJUBLJANA, PRISOJNA ULICA ŠTEV. 3 PROJEKTIRA IN IZVRŠUJE VSE VRSTE STANOVANJSKIH, INDUSTRIJSKIH IN VODNIH STAVB CENE KONKURENČNE DELO SOLIDNO Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše drage soproge, mame, stare mame in prababice, gospe Marije Poch se s tem vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem lepih vencev in cvetja, čč. duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za ganljivo žalno petje ter gospodu dr. Pavlu Krajcu, hišn. zdravn, Lconišča za njegov požrtvovalni trud ob vsaki uri in vsakem času, končno vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 27. oktobra 1930. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo. Potrtim srcem naznanjamo tužno vest, da je član našega nadzorstvenega sveta, gospod Štefan Krhne računski uradnik finančne direkcije, kapetan v rez. itd. dne 16. t. m. nenadoma umrl. Ohranimo ga v hvaležnem spominu. Ljubljana, dne 17. oktobra 1930. RAVNATELJSTVO TOVARNE »ZMAJ«. Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Karel čet izdajatelj han Кнко\сг Urednik: Fraue Kremžar, s