Poštnina plačana v gotovini.
KRALJ EVI NA
JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
26. kos.
V LJUBLJANI, DNE 30. JANUARJA 1030.
Letnik I.
Vsebina:
115. Zakon o konvenciji o suženjstvu.
116. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe.
117. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929.
118. Popravki k zakonu o organizaciji finančne uprave.
119. Popravka k zakonu o narodnih šolah.
120. Uredba o izdelovanju zemljiškega katastra po privatnih podjetjih.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Izpremembe v osebju.
Zakoni in kraljevske uredbe.
115.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za notranjo posle, namestnika Našega ministra za zunanje posle in Našega ministra pravde po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
Zakon
o konvenciji o suženjstvu, sklenjeni pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 25. septembra 1926.,*
ki se glasi:
§ 1.
Odobni j e so in zakonsko moč dobiva konvencija o suženjstvu, sklenjena pod okriljem Društva narodov v Ženevi dne 25. septembra 1926., ki se glasi:
Konvencija o suženjstvu.
Države: Albanija, Nemčija, Avstrija, Belgija, britanski imperij, Kanada, Avstralska zveza, Južnoafriška zveza, dominij Nova Zelandija in Indija,
* Ta konvencija je priobčena v »Službenih No-vinah kraljevine Jugoslavije* z dne 7. oktobra 1929., št. 234/X0VI1. v francoskem originalu in srbskem prevodu.
Bolgarija, Kina, Kolumbija, Kuba, Danska, Španija, Estonija, Etiopija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Letonija, Liberija, Litvanija, Panama, Holandija, Perzija, Poljska, Portugalska. Romunija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Švedska, Češkoslovaška in Uruguay,
•—smatrajoče, da so sc izjavili podpisniki občega akta bruxclleske konference lota 1889./1890. za enako prešinjene s trdno namero, ukončati trgovino s sužnji v Afriki;
smatrajoče, da so podpisniki konvencije v Saint Gennainu en Laye, iz leta 1919., ki je imela za predmet revizijo berlinskega občega akta iz leta 1885. in občega akta bruxelleske deklaracije iz leta 1890., potrdili svojo namero, popolnoma uničiti suženjstvo v vseh njegovih oblikah in trgovino s sužnji na suhem in na morju;
vpoštevajoče poročilo začasno komisije o suženjstvu, ki jo je imenoval svet Društva narodov dne 12. junija 1924.;
želečo, dopolniti in razviti delo, ost varjeno po bruxeUeskem aktu, in najti sredstvo, da dado v vsem svetu praktičen učinek izraženim nameram, ki so jih izrazili glede trgovine s sužnji in suženjstva podpisniki konvencijo v Saint Qermainu en Laye, in priznavajoče, da je treba skleniti v ta namen podrobnejše sporazume od onih, ki jih obseza rečena konvencija;
smatrajoče razen tega za potrebno preprečiti, da bi ustvarilo prisilno delo .pogoje, podobne pogojem suženjstva;
so se odločile, skleniti konvencijo, in zategadelj so bili imenovani za pooblaščence:
od predsednika vrhovnega sveta a 1 ban s k ega:
—	30C	—
dr. D. D i n o, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri Njegovem Veličanstvu tkralju Italije; od predsednika države Nemčije: dr. Karl v o n Schubert, državni tajnik v ministrstvu za zunanje posle;
ml predsednika 'zvezne republike Avstrije:
gospod Emerieh v on Pfliigl, izredni poslanik in pooblaščeni predstavnik zveze vlade pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Belgijcev:
gospod L. de Brouckčre, član senata, prvi delegat Belgije na sedmem rednem zborovanju Društva narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Združene Velike Britanije in Irske in britanskih prekmorskih domini-j o v, cesarja Indije;
vrlo spoštovani viscount C e c i l o f C h e 1 -w o o d, K. C., kancelar lancastrske vojvodine; za domini j Kanado: vrlo spoštovani sir George E. F o s t e r, G. C. M. G., P. C., L. L. D., senator, član privatnega sveta za. Kanado;
za Avstralsko zvezo: spoštovani J. G. L a t h a m, C. M. G.. K. C., M. P.. generalni prokurator te zveze; za Južnoafriško zvezo: gospod Jacobus Step h anus S m i J, visoki komisar te zvezo v Londonu;
za d o m i n i j Novo Z e la n d i j o: spoštovani sir J a m e s Par r. K. C. M. G., visoki komisar v	Londonu;
in za	Indijo:
.sir W i 11 i a m H e n r y	H	o .a r e	Vincent
G. C. I. E.,	K. C. S. I.,	član	sveta	državnega	tajnika
za Indijo, prejšnji član izvrševalnega sveta generalnega guvernerja Indije;
od Njegovega Veličanstva kralja Bolgarov:
gospod D. Mikov, opravnik poslov v Bernu, stalni predstavnik bolgarske vlade pri Društvu narodov;
od e k s e k u t i v n e g a šefa repu b like Kine:
gospod Cao-Šin-Ci, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Rimu;
od predsednika republike Kolumbije:
dr. Francisco Josč Urrutia, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri federalnem švicarskem svetu, predstavnik Kolumbije pri svetu Društva narodov;
od predsednika republike Kube: gospodA. de Aguero y Bethancourt, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku države Nemčije in pri predsedniku zvezne republike Avstrije;
od Njegovega Veličanstva kralja Danske in Islandije:
gospod H o r 1 u f Z a h 1 e, izrodni poslanik' in pooblaščeni minister pri predsedniku države Nemčije;
od Njegovega Veličanstva kralja Španije:
gospod M. Lope* Roberts, marqes do la T o r r e h e r m o s a, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
od predsednika republike Estonije:
general J o h a n L a i d o n o r, narodni poslanec, predsednik komisije za zunanje posle in narodno obrambo;
od N j e n o g a Veličanstva cesarico kraljice kraljev Etiopije in Njegovega e e s a r s k e g a i n k r a 1 j e v slkb g a V i -fjočanstva pr,i n c a - r e g e n t a in prestolonaslednika:
le Djazmatch Guetatchou, minister za notranje posle,
lidj M a c o n n e n E n d e 1 k a t c h o u,
K e n tli) a G e b r o u,
A to Tast' a e, tajnik cesarske službe pri Društvu narodov v Addiis-Abelkii;
od predsednika republike Finske: gospod Rafael W. E r i c h, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem s v eni, stalni delegat Finsko pri Društvu narodov;
o d p r e d s c d' n i k a r o p u b i i k e Francije:
grof B . C1 a u z e 1, pooblaščeni minister, šef francosko službe Društva narodov;
od predsednika republike Grčije: gospod D. C a c 1 a m a n o s, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri Njegovem britanskem Veličanstvu;
gospod V. Dendramis, opravnik poslov v francosko službo Društva narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Italije:
profesor Vittorio Scialoja, državni minister, senator, predstavnik Italijo pri svetu Društva narodov;
od p r q d; s e d n i k a r e p u b 1 i ik e L e t o -n i j o;
gospod Charles D u z m a m s, stalni predstavnik pri Društvu narodov;
od predsednika r o p u b 1 i k o L i b o r i j e: baron R o d o 1 p h e A. L e h m a m n, (izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku republike Francije, stalni delegat pri Društvu narodov;
od predsednika republike Litva-n i j e:
gospod V. S i d z i k a u s k a s, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku države Nemčije;
od Njegovega Veličanstva kralja Norveške:
dr. F r i d t j o f N a n s e 11, profesor na univerzi v Oslu;
od predsednika r e p u b 1 i ko P a n a m e: dr. E u s e b i o A. M o r a 1 e s, profesor prava na narodni fakulteti v Panami, minister za finance;
od Njenega Veličanstva kraljice Holandijo:
jonkheer W. F. van Lennep, o pravnik poslov a. i. Holandije v Bernu;
odi Njegovega Veličanstva cesarja P e r s i j e:
Njegovo Visočanstvo princ Arfa, veleposlanik, dolegat Perzije jwi I>ruštvu narodov;
od predsednika republike Poljske: gospod Avgust Za leski, minister '/.a zunanjo j Kisle;
od predsednika republike Portugalske:
dr. A. de V a s c o n c e 11 o s, pooblaščeni minister, opravniki pri departementu Društva narodov v ministrstvu za zunanje posle;
od Njegovega Veličanstva kralja Romunije:
gospod N. T i t u 1 e s c o, profesor na univerzi v Bukareštu, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri Njegovem britanskem Veličanstvu, predstavnik Romunije pri svetu Društva narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovo n cev;
dr. M. Jovanovi č, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu, stalni delegat pri Društvu narodov;
od Njegovega Veličanstva kralja Švedske:
gospod E i n ar H e m n i n g s, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;
od predsednika republike Češkoslovaške:
gospod Ferdinand V e v e r k a, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem federalnem svetu;.
od predsednika republik o U r u -guay a :
gospod B. Fernandez y Medina, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri'Njegovem Veličanstvu kralju Španije,
ki so dogovorili po izmeni svojih pooblastil te-le odredbe:
Člen 1.
V zmislu te konvencije je dogovorjeno:
1.) Suženjstvo je stanje ali pogodba poediuca, nad katerim se vrše pravice lastnine ali nekatere izmed njih.
2.) Trgovina s sužnji obsoza vsak akt kapture, pridobitve ali odstopa kakšnega poodinca z na-
mero. da se spravi nazaj v suženjstvo; vsak akt pridobitve kakšnega sužnja z namero, da se proda ali zamenja; vsak akt odstopa s prodajo ali zameno sužnja, pridobljenega za to, da se proda ali zamenja, kakor tudi vobče vsak' akt- trgovino ali transporta sužnjev.
Člen 2.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, kolikor še niso odredile potrebnih ukrepov, im vsaka, kar se tiče ozemelj, postavljenih pod nje suverenstvo, pravosodje, protekcijo, suuerenstvo ali varstvo:
a) odvrniti in zatreti trgovino s sužnji;
b) skrbeti za to, da se popolnoma ukine suženjstvo v vsaki obliki na progresiven način in čimprej.
Člon 3.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, odrediti vse koristne ukrepe, da odvrnejo in preprečijo vkrcavanje, izkrcavanje in transportiranje sužnjev na svojih teritorialnih vodah kakor tudi vobče na vseh ladjah, ki plovejo pod njih dotičnimi zastavami.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, izdelati takoj, čim bo to mogoče, občo konvencijo o trgovini s sužnji, ki bi jim dala pravice in bi jim nalagala obveznosti istega značaja, kakor so določene v konvenciji z dne 17. junija 1925., ki se nanaša na mednarodno trgovino z orožjem ((členi 12., 20.. 21., 22.,
23..	24. in odstavki 3.. 4. in 5. II. oddelka v 11. prilogi), s pridržkom potrebnih prilagoditev, pri čemer je dogovorjeno, da ne postavi ta obča konvencija ladij (celo tudi z malo touažo) nobene visoke stranke pogodnice v drugačen položaj, nego je položaj drugih visokih strank pogodnic.
Prav tako je dogovorjeno, da obdrže visoke stranke pogodnice, preden stopi rečena konvencija v veljavo, in tudi pozneje popolno svobodo, skleniti med sabo, toda nekvarno načelom, dogovorjenim v predhodnem odstavku, take posebne sporazume, ki bi jih smatrale glede na svoj specialni položaj za primerne, da čimprej popolnoma iztrebijo trgovino s sužnji.
O l an 4.
Visoke stranke pogodnice si hočejo dajati vzajemno pomojč, da Izatro isužonjstvo in trgovino s sužnji.
Člen 5.
Visoko stranke pogodnice priznavajo, da utegne imeti po se zanje po prisilnem ali obveznem delu resne posledice, ter se zavezujejo, vsaka, kar se tiče ozemelj, postavljenih pod nje suverenstvo, pravosodje, protekcijo, suverenstvo ali varstvo, odrtsliti koristne ukrepe, da ne bi dovedlo prisilno ali obvezno delo do pogodb, podobnih suženjstvu.
Dogovorjeno je:
1.) da st: sme zahtevati s pridržkom prehodnih odredb, razloženih v naslednjem odstavku 2.), prisilno ali obvezno delo samo za narodne namene;
2.) da st' bodo na ozemljih, kjer še obstoji prisilno ali obvezno delo tudi za druge namene, ne
samo za narodno, visoko stranke pogodnice potrudilo, to dolo progresivno, kolikor mogočo hitro odpraviti, in da se bo uporabljalo to prisilno ali obvozno delo, kolikor bo obstajalo, izjemoma proti adekvatni nagradi in ob pogoju, da se ne sme naložiti izprememiba stalnega prebivališča;
3.) da bodo pristojna centralna oblastva prizadetega ozemlja v vseh primerih odgovorna za posezanje po prisilnem ali obveznem delu.
Člen 6.
Visoke stranke pogodnice, katerih zakonodaj-stvo sedaj še ne bi zadoščalo, preprečevati prekr-šitev zakonov in pravil, predpisanih za uveljavljanje namer te konvencije, se zavezujejo odrediti, česar je treba, da se bodo kaznovalo te prakršitve s strogimi kaznimi.
Clen 7.
Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, priobčevati med seboj in priobčevati generalnemu tajniku Društva narodov zakone in pravila, ki bi jih predpisale za izvrševanje predpisov te konvencije.
Člen 8.
Visoke stranke pogodnice se strinjajo v tem, da še prediože vsi spori, ki bi utegnili nastati med njimi glede tolmačenja ali uporabljanja te konvencije — če se ne bi mogli poravnati z noposrednjimi pogajanji — v odločitev stalnemu mednarodnemu sodišču. Če države, med katerimi nastane spor, ali ena izmed njili niso pristopile k zapisniku z dne 16. decembra 1920., ki se nanaša na stalno mednarodno sodišče, se predloži ta spor na njih željo in skladno s konstitucionalnimi pravicami vsake izmed njih ali stalnemu mednarodnemu sodišču ali razsodišču, sestavljenemu po konvenciji z dne 18. oktobra 1907. za mirno reševanje mednarodnih sporov ali pa vsakemu drugemu razsodišču.
Člen 9.
Vsaka visoka stranka pogodnica sme izjaviti bodisi v trenutku svojega podpisa, bodisi v trenutku svoje ratifikacijo ali svojega pristopa, da njena usvojitev, kar se tiče uporabljanja odredb to konvencije ali nekaterih izmed njih, ne zavezuje bodisi v skupnosti, bodisi nekaterih ozemelj,. postavljenih pod njeno suverenstvo, pravosodje, protekcijo, su-zerenstvo ali varstvo, ter sme pristopiti pozneje ločeno, skupno ali v imenu kateregakoli izmed njih.
Člen 10.
Če bi hotela kakšna visoka stranica odpovedati to konvencijo, se mora poslati odpoved pismeno generalnemu tajništvu Društva narodov, ki priobči takoj overovljeni prepis notifikacije vsem ostalim strankam pogodbi ca m ter jim obenem označi dan, ko je projel odpoved.
Odpoved dobi veljavo samo za državo, ki jo je notificirala, in sicer čez leto dni od dne, ko je noti-
fikacija prispela h generalnemu tajniku Društva narodov.
Odpoved se lahko poda tudi posebe za vsako ozemlje, ki je postavljeno pod njo suverenstvo, pravosodje, protekcijo, suzeremstvo ali varstvo.
Člen 11.
Ta konvencija, ki ima datum današnjega dne In katere francosko in angleško besedilo sta popolnoma enakopravni, ostane odprta za podpis do dne
l.	aprila 1927. državam, ki so članice Društva narodov.
Generalni tajnik Društva narodov priobči potem to konvencijo državam, ki je niso podpisale, vštovši države, ki niso članice Društva narodov, ter jih pozove, naj pristopijo k njej.
Država, ki želi pristopiti k njej, priobči svojo • namero pismeno generalnemu tajniku Društva narodov ter mu pošlje obenem akt o pristopu, ki se deponira v arhivu Društva.
Generalni tajnik pošlje takoj vsem ostalim visokim strankam pogodnicam overovljeni prepis notifikacije kakor tudi akta o pristopu ter označi datum, ko ju je prejel.
Člen 12.
Ta konvencija se mora ratificirati in ratifikacijski instrumenti se deponirajo v uradu generalnega tajnika Društva narodov, ki obvesti o tem visoke stranke pogodnice.
Konvencija velja za vsako državo od dne, ko se deponira njena ratifikacija ali pristop k njej.
V potrditev t e g a so pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Ženevi dne pet in dvajsetega septembra tisoč devet sto šest in dvajsetega leta v onem samem izvodu, ki ostane deponiran v arhivu Društva narodov in čigar overovljeni prepis se pošlje vsaki državi pogodnici.
A1 b a n i j a:
D. Dino.
N e m p i j a:
Dr. Karl von Schubert.
Avstrija:
Einerich Pflttgl.
Belgija:
L. de Brouekere.
Britanski imperij:
Izjavljam, da moj podpis ne zavezuje ne Indije np britanskih dominijev, ki pripadajo Društvu narodov kot posebni člaui in ki ne podpišejo konvencije ali ne pristopijo k njej posebe.
Cecil.
Kanada:
George Eulas Foster.
Avstralija:
J. G. Latham.
Južnoafriška zveza:
Ta podpis zavezuje Južnozapadno Afriko. J. S. Smit.
Nova Z e I a n d i j a:
J. C. Parr.
I n,d i j a:
V zrnislu člena 9. te konvencije izjavljam, da moj podpis me zavezuje moje države, kar se tiče uveljavitve člena 2., odstavka c), členov 5., 6. in 7. te konvencije na ozemljili, tki so: Birman, distrikti Nage, ki se razprostirajo na zapad in na ’jug doline lmkavvnške, omejeni na severu in na zapadu z mejo Asama, na vzhodu z reko Nanphukom in na jugu s Singalin-gom Hkamtijeni, nadalje distrikti Somre; v Asamu mejna distrikta Sadiya in Balipara, ozemlje na vzhodu distrikta Nage Hillsa do birmanske meje in mali pas na jugvi distrikta Lushaia Hillsa, prav tako na ozemljih Indije, ki pripadajo kakšnemu knezu ali glavarju, postavljenemu pod su-zerenstvo Njegovega Veličanstva.
Tudi izjavljam, da podpis, ki ga postavljam na konvencijo, ne zavezuje moje državo, kar se tiče člena 3., v meri, v kateri more zahtevati rečeni člen udeležbo Indije pri kakšni konvenciji, po kateri bi bile ladje zato, ker jih imajo v posesti, jih opremljajo ali jim zapovedujejo Indijci, ali zato, ker je sestavljena polovica posadke iz Indijcev, uvrščene kot domačinske ladje ali bi videle, da se jim odklanja vsaka privilegija, pravica ali imuniteta, priznana podobnim ladjam drugih držav, ki so podpisale pogodbo, ali bi se jim na-\	lagale naikilade ali omejitve pravic, ki se
ne bi raztezale tudi na podobne ladje rečenih drugih držav.
W. H. Vincent.
Bolgarija:
D. Mikov.
K i n a:
Čao Sin Či.
K o 1 u m b i j a:
Francisco Josč Urrutia.
K u b a:
Aristides de Aguero Bethancourt.
Danska:
Herluf Zahle.
3 p a n i j a:
Za Španijo in španske kolonije, iz-vzemši španski protektorat v Maroku: Mauricio Lopez Roberts, marcpies de la Torrehermosa.
Estonija:
J. Laidoner.
Etiopija:
Guetatchou.
Makonnen.
Kentiba Gebrou.
Ato Tasfae.
F i n s k a:
Rafael Erich.
F r a n c i j a:
B. Clausel.
Grčija:
D. Caclamanos.
V. Dendramis.
T t a lija:
Vittorio Scialoja.
Liberija:
S pridržkom ratifikacije senata.
R. Lehmann.
L i t v a n i ja:
Venceslas Sidzikauskas.
Norveška:
Fridtjof Nansen.
IP a n a m a:
Eusebio A. Morales.
Holandija:
W. F. van Lennep.
1’ e r z i j a:
Ad referendum in tolmačeč člen 3. za takega, ki ne more nalagati Perziji, da bi se zavezala s kakršnimkoli sporazumom ali kakršnokoli konvencijo, ki bi postavila njene ladje kolikršnekoli tonaže v kategorijo domačinskih ladij, določeno s konvencijo o trgovini z orožjem.
Prino Arfa.
Poljska:
Avgust Zaleski.
P o r t u g a 1 s k a:
Augusto de Vasconcellos.
Romunija:
N. Titulesco.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev:
M. Jovanovič.
'Šved s k a:
Einar Hennings.
Češkoslovaška:
Ferdinand Veverka.
U r u g u a y:
B. Fernandez y Medina.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko so izpolnijo odredbe člena 12. konvencije in ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
Našemu ministru pravdo priporočamo, naj razglasi ta zakon. Našemu ministru za notranje posle
(L. S.)
in Našemu ministru za zunanje posle, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
N a B 1 e d u, dne 4. septembra 1029.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil	Predsednik
državni pečat	ministrskega	sveta,
čuvar državnega pečata,	minister
minister pravde:	za	notranje posle,’
dr. M. Srškič s. r.	častni	adjutant'
Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
* * *
I* r i p o m b a. Ratifikacijski instrument konvencijo o suženjstvu se jo deponiral pri generalnem tajništvu Društva narodov' v Ženevi, dne 25. septembra 1929.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle;
Pov. br. 11.551.
116
Mi
Aleksander I
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za gradbo, Našega ministra brez portfelja, po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe *
L
Ministrstvo.
§ 1.
Ministrstvo za gradbo je najvišje upravno in nadzorstveno oblastvo za izdelovanje vseh javnih in javni rabi namenjenih cest. železnic, mostov, zgradb, hidrotehničnih objektov in elektrostrojnih naprav kakor tudi za celokupni poštni, folegrafslko-telofonski in avtom obilni promet v vsej kraljevini.
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z ilne 18. januarja 1930., št. 13/V.
Ministrstvo za gradbe se deli na osem oddelkov, in sicer;
na obči oddelek (I.); na račumsko-okonomni oddelek (11.); na oddelek za cesto (III.); na oddelek za železnice (IV.)) na hidrotehnični oddelek (V.); na arhitektonski oddelek (VI.); na poštni oddelek (VIL); in na telegTafsko-tclefonski oddelek (VIII.).
§ S.
V pristojnost občega oddelka spadajo: administrativni, personalni, pravni in arhivski posli; razlastitve Za vso državne in javno potrebo in 'knjižnica.
§
V pristojnost raču i isko-e k on orni i ega oddelka spadajo; knjigovodstvo: proračuni; računovodstvo; blagajna; nabave in licitacije; zalaganje; skladišča: inventar; statistika; preskušanje materiala; instrumenti; grafična delavnica.
§ 5-
V pristojnost oddelka za ceste spadajo: posli za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje državnih in dosedanjih oblastnih samoupravnih cest in mostov; ■nadzorstvo nad projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem nedržavnih cest in mostov in stavbinstvo.
§ 6.
V pristojnost oddelka za železnice spadajo: projektiranje in gradnja državnih železnic vseli vret v sporazumu z ministrstvom za promet-; instalacija in oprema novih prog; projelkitiranjo in izdelovanje umetnih konstrukcij; nadzorstvo nad izdelovanjem nedržavnih železnic vseh vrst.
‘ § 7-
V pristojnost hidrotehničnoga oddelka spadajo posli, ki se tičejo: hidrografije; urejanja voda; ukori ščan ja vodnih sil; melioracije tal; vodnih zadrug v sporazumu z ministrstvom za poljedelstvo; kanalizacije in oskrbovanja z vodo; projektiranja in izdelovanja novih plovnih kanalov kakor tudi pristanišč ob morju, rekah in jezerih v sporazumu z ministrstvom za promet.
§ 8.
V pristojnost arhitektonskega oddelka spadajo: posli, ki se tičejo: projektiranja, gradnje ih vzdrževanja vseh državnih in dosedanjih oblastnih samoupravnih zgradb in drugih arhitektonskih objektov, izvzomši vojaško zgradbo in vzdrževanje zgradb ministrstva za promet; urejanje kopališč v sporazumu z ministrstvom za socialno politiko in narodno zdravje; nadzorstvo nad projektiranjem im izdelovanjem vseh nedržavnih in privatnih zgradb, namenjenih javni rabi.
§ '9-
V pristojnost poštnega oddelka spadajo: ureditev in vzdrževanje notranjega in mednarodnega poštnega prometa in isto take službe; poštni in javni avtomobilni promet; kontrola poštnih računov, kolikor se ne prenese na poštne in telegrafske direkcije.
§ 10.
V pristojnost telpgrafsko-telef on škrga oddelka spadajo: ureditev in vzdrževanje javnega notranjega in mednarodnega žičnega in brezžičnega telegrafsko-telefonskega prometa in istotake službe; eleiktrostrojni [»osli iz vsega resorta; elektrifikacija; odobravanje načrtov in. nadzorstvo nad izdelovanjem privatnih strojnih in elektrostrojnih naprav, namenjenih javni rabi; ekonomija goriva; delavnice in k o h lice; postavljanja in vzdrževanje vseh tele-grafsko-telefonskih naprav za javni promet in nadzorstvo nad privatnimi, telegrafsko-telefonSkimi napravami; kontrola telegrafsko-telefonskih računov, kolikor se^ie prenese na poštne in telegrafske direkcije.
§ 1L
Oddelki ministrstva za gradbe st' dele na odseke, ti pa po potrebi na razdelke.
§ 12.
Ministru za gradbo so prideljeni ministrov prvi pomočnik in ministrovi pomočniki, ki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog predsednika ministrskega sveta.
Oddelkom načelujcjo načelniki; ti vodijo posle vsak v svojem oddelku ter so odgovorni zanje.
Odsekom načelujejo šefi odsekov, razdelkom pa referenti, ki vodijo posle svojih odsekov, odnosno razdelkov, ter so odgovorni zanje.
Načelniki se postavljajo za poedine oddelke s kraljevim ukazom na predlogi ministra za gradbe; ostalo osebje pa razporeja po poedinih oddelkih minister, odnosno organ, na katerega prenese minister to pravico.
§ 13.
Pri ministrstvu za gradbe obstoji tehnični svet kot. posvetovalno telo za vsa velika vprašanja, ki so tičejo tudi drugih resortov in gospodarstva v državi vobče.
Ta svet sestavljajo pomočniki ministra za grad-be, po en predstavnik ministrstva za promet, za poljedelstvo, za vojsko in mornarnico, za finance, za trgovino in industrijo, glavno kontrole in kasa-eijskega ali apelacijskega sodišča, trije profesorji tehnično fakulteto, predstavnik »Udružemja jugo-slovenskih inženjera i arhitekata*, predstavniki in-žonjerske, industrijske, obrtniške in trgovske zbornice.
Člani sveta in njih namestniki se postavljajo s kraljevim ukazom na predlog ministra za gradbo za tri leta, razen ministrovih pomočnikov, ki spadajo v svet [»o položaju.
Seje sklicuje in jim predseduje minister za gradbe ali njegov prvi pomočnik; sejne zapisnike, potrebno administracijo in poseben vložni zapisnik tehničnega sveta pa vodi šef administrativnega odseka ministrstva za gradbe.
Natančnejšo odredbe o delovanju sveta predpiše minister zg gradbe s posebnim pravilnikom.
•
§ 14-
Za reševanje strokovnih vprašanj načelnega pomena in onih vprašanj, ki se tičejo vseh ali več oddelkov, kakor tudi za posle, ki jih odredi minister, se ustanavlja pri ministrstvu za gradbe starejšinski zbor, v katerega, spadajo ministrov prvi pomočnik, ministrovi pomočniki, vsi načelniki in generalni inšpektorji ministrstva za gradbe. Ta zbor ima občasne seje, ki jim predseduje prvi pomočnik ali njegov namestnik.
Natančnejše odredbo o starojšinslkem zboru predpiše minister za gradbe s posebnim pravilnikom.
§ 15-
V reeort ministrstva za gradbe spada poštna hranilnica s svojo posebno organizacijo. Poštna hranilnica upravlja poštnohranilni, čekovni in virement-ski promet, ki se ureja s specialnim zakonom.
§ 16-
Vsa službena obvestila občega pomena iz področja ministrstva se objavljajo v «Vesniku niini-starstva gradovina*. Minister za gradbe predpiše pravilnik za urejanje in izdajanje tega lista.
II.
Zunanja tehnična služba.
§ 17-
%
Stalna (r e d n a) služb a.
Za opravljanje stalne (redne) zunanje tehnične službe obstoji pri vsaki banski upravi in pri upravi mesta Beograda tehnični oddelek, pri sreskih načelstvih pa obstoje tehnični razdelki, ki se ustanavljajo po potrebi za enega ali za več srezov. Razen tega obstoji za meteorološko službo na ozemlju Bosne in Hercegovine zavod za , meteorologijo v Sarajevu.
Za to stalno zunanjo tehnično službo veljajo povsem predpisi zakona o banski upravi.
§ 18.
Občasna (izredna) služb a.
Za opravljanje občasni) (izredne) zunanjo tehnične službe se smejo ustanavljati po potrebi z odločbo ministra za gradbe posebno terensko tehnične sekcije, in sicer; za trasiranje in gradnjo eest in železnic, za gradnjo večjih mostov in za vso hidrotehnične posle večjega obsega.
Te sekcijo obstoje, dokler trajajo dela, zbog katerih so bile ustanovljene. Njih število, naziv, sedež,
obseg; poslov, pristojnost in dobo trajanja kakor tudi osebno sestavo odredi minister za gradbe z odlokom za vsak konkretni primor posebe.
Potrebno število inženjerjev za šefe teh sekcij sc vzame iz pristojnih strokovnih oddelkov ministrstva za gradbe, odnosno iz tehničnih oddelkov pri banskih upravah in tehničnih razdelkov pri sreskih načelstvih. Ostalo potrebno osebje, kolikor se ne moro dobiti na ta način, se vzame v svojstvu začasnega osebja z odrejeno dnevno mezdo ali v svoj-stvu pogodbenih uradnikov in dnevničarjev v breme kredita za izvrševanje del. Iz tega kredita se plačujejo tudi vse dnevnice, terensko delo in ostalo doklade vsemu osebju vseh sekcij kakor tudi vse njih druge potrebščine po pravilniku, Iki ga predpiše minister za gradbe.
Razen teh ustanovi minister za gradbe. če je treba, na predlog ministra za poljedelstvo tudi posebne sekcije za kolonizacijo, ki se vzdržujejo iz kredita za to svrho, in jih formira tako, kakor jo predpisano v predhodnem odstavku.
III.
Zunanja poštno-telegrafska služba.
§ 19-
Poštna in telegrafska, direkcija.
Za neposrednjo upravo in nadzorstvo poštne in telcgrafsko-telefondke službe in istotakega prometa so ustanavljajo na sedežih banskih uprav poštne in telegrafske direkcije, izmed katerih obseza vsaka območje in ima ime dotične banovine; za okoiiš mesta Beograda pa se ustanavlja beograjska poštna in telegrafska direkcija s sedežem v Beogradu.
Te direkcije se dele na odseke in ti po potrebi na razdelke.
Direkcijam načolujejo direktorji, ki se postavljajo za poedine direkcije s kraljevim, ukazom na predlog- ministra za gradbe.
Odsekom načolujejo šefi odsekov, razdelkom pa referenti, Iki jih odredi z naredbo minister za gradbe.
Ostalo osebje razporeja po poedinih odsekih z naredbo minister za gradbe, po poedinih razdelkih pa direktor dotične direkcije.
§ 20.
Poštni, te le g r a f s k i in telefonski u r a d i.
Poštno, telegrafsko in telefonsko službo opravljajo poštni, telegrafski in telefonski uradi; poštuo-carinsko službo pa opravljajo poštno-carinska skladišča.
Minister za gradbe odloča v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta o 'otvarjanju in za-tvarjanju poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov, v sporazumu z ministrom za finance pa o otvarjanju in zatvarjanju poštno-carinskih skladišč.
Kakšno in katero službo naj opravljajo poedini poštni, telegrafski in telefonski uradi, odreja minister za gradbe.
Državni poštni, telegrafski in telefonski uradi se dele na štiri vrste, poštno-carinska skladišča pa na dve vrsti. To razdelitev predpisuje po velikosti prometa in važnosti kraja minister za gradbe'v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Poštnim ustanovam I., II. in III. vrste načolujejo upravniki, dolžnost starejšine ustanove IV. vrste pa vrši najvišji uradnik dotične ustanove.
Razdelitev in poslovanje pogodbenih pošt predpisuje s pravilnikom minister za gradbe.
§21.
Vse pravilnike za poštno, telegrafsko in telefonsko službo predpisuje minister za gradbe, tarife pa v sporazumu z ministrom z,a finance.
§ 22 .
T e r o n s k e in mestne tel e g r a f s k o -telefonske se k c i j c.
Za opravljanje telografsko-telefonskih poslov je podrejeno poštnim in telegrafskim direkcijam potrebno število terenskih in mestnih 'telegrafsko-telefonskih sekcij.
Število sekcij, njih sedeže, pristojnost in teritorialni obseg predpisuje s pravilnikom minister za gradbe.
Tem sekcijam načelujejo strokovni uradniki, ki jih odreja z naredbo minister za gradbe.
IV.
Uslužbenci.
§ 23.
Pri ministrstvu za gradbe in njegovi zunanji službi obstoje, izvzeiuši poštno hranilnico, ta-lo
zvanja:	,
V I. a t e g o r i j i:
ministrov prvi pomočnik, ministrov pomočnik, načelnik ministrstva, generalni inšpektor ministrstva, inšpektor in višji svetnik ministrstva, načelnik tehničnega oddelka bansko uprave in upravo mesta Beograda, poštni in telegrafski direktor, tehnični inšpektor banske uprave in uprave mosta Beograda, upravnik zavoda za meteorologijo, svetnik ministrstva, višji tehnični svetnik banske uprave, uprave mesta Beograda in tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu, inšpektor in višji svetnik poštne in telegrafske direkcije, tehnični svetnik banske uprave, uprave mesta Beograda in tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu, svetnik poštne in telegrafske direkcije in zavoda za meteorologijo, tajnik ministrstva, upravnik poštnega, telegrafskega in telefonskega urada 1. vrste, višji pristav, pristav in pripravnik.
V II. k a t e g o r i j i:
upravnik poštnega, telegrafskega in telefonskega urada I., II. in III. vrste, upravnik poštno-carinskoga skladišča I. in II. vrste, poštno-tolegrafski uradnik, tehnik, administrativni uradnik, računski uradnik, pripravnik.
V 111. kategoriji:
arhivski uradnik, praktični tehnik, poštno-tele-grafski manipulant, telefonska nadzornica, telofoni-stinja, sprevodnik, nadzornik telegrafsko-telefonskih prog, cestni nadzornik, rečni nadzornik, skladiščnik, pripravnik.
Z v a n i č n i k i:
zvauičnik, cestni nadzornik, rečni nadzornik, čuvaj telegrafsko - telefonskih prog. pismonoša, raznašali« telegramov, pomožni sprevodnik, tehnični delavec, šofer.
S1 u ž i t e 1 j i:
slnžitolj, rečni čuvaj, čuvaj tehničnih objektov, cestar, stalni delavec.
§ 24.
Za uradnike 1.. kategorije pri ministrstvu za gradbe (pri centrali), pri poštnih in telegrafskih direkcijah in pri zavodu za meteorologijo so določajo položaji po nastopni razpredelnici:
Položajni	Zvanje	Skupina
razred
1. Pripravnik.............•..........9.
2. Pristav...........................	8.
3. Višji pristav.....................7., 6.
4. Svetnik poštne in telegrafske
direkcije in zavoda za meteorologijo, tajnik ministrstva, upravnik poštnega, telegrafskega in telefonskega urada I. vrste................6., 5.,	4.
5. Svetnik ministrstva, inšpektor
in višji svetnik poštne in
telegrafske direkcije. ... 5.,	4.,	4.a).
6.	Upravnik zavoda za meteoro-
logijo. ............	4.,	4.a),	3.
7.	Inšpektor in višji svetnik mini-
strstva, poštni in telegrafski
direktor....................4.a), 3., 3.a).
8.	Načelnik in generalni inšpek-
tor ministrstva ...... .	3.,	3.a),	2.
9.	Ministrov pomočnik 2.,	2. a).
10.	Prvi ministrov pomočnik . .	1.
Kjer se določajo v poedinih položajnih razredih razne skupine za ista zvanja, se sme izvršiti napredovanje v okviru istega položajnega, razreda čez štiri leta, prebita v tej skupini.
Za napredovanje iz nižjo skupino enega položajnega razreda v višjo skupino drugega položajnega razreda veljajo roki. določeni za napredovanje po skupinah v zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. To velja tudi za novo postavitve.
§ 25.
Uradnikom, omenjenim v prednjem paragrafu tega zakona, pripadajo plača in , stanarina kakor tudi vse doklade, odrejene po uradniškem zakonu.
Položajne plače za 2. a) skupino, za 3. a) skupino in za 4. a) skupino I. kategorije znašajo na	leto:
za	2. a)	skupino.................... 45.000	Din.
za	3. a)	skupino.................... 39.000	Din.
za	4. a)	skupin o....................18.000	Din.
' i	.	;i
§ 26.
Za uradnike 1. kategorije zunanje tehnične službe, izvzemŠi zavod za meteorologijo, veljajo predpisi § 47. zakona o banski upravi; samo da se ne smejo postavljati v tehničnih razdelkih pri sreskih načelstvih uradniki z inšpektorskim avanjem.
Tudi za te uradnike velja predpis poslednjega odstavika v § 24. tega zakona.
§ 27.
Glede na pomen službe se odreja, uradnikom I. kategorije iz § 23. tega zakona posebna doklada za službo, in sicer mesečno:
1.) za zvanjo 1. skupine po 3500 Din;
2.) za zvanje 2. a) skupine po 31(K) Din;
3.) za zvanjo 2. skupine po 2700 Din;
4.) za zvanje 3. a) skupine po 2120 Din;
5.) za zvanje 3. skupine po 1720 Din;
6.) za zvanje 4. a) skupine po 1320 Din;
7.) zn zvanje 4. skupine po 1080 Din;
8.) za zvanjo 5. in 6. skupine po 920 Din;
9.) za zvanje 7. in 8. skupine po 520 Din;
10.) za pripravnike po 200 Din.
Ta doklada gre tudi uradnikom na razpoloženju.
§ 28.
Uradnikom 1. kategorije gre, če se upokoje, od posebne doklade, ki so jo prejeli na dan upokojitve, po predhodnem paragrafu, in sicer: 50%,, če se upokoje po dovršenih 20 letih efektivne službe; 60 %, če se upokoje po dovršenih 25 letih efektivne službo; 70 % po dovršenih 30 letih efektivne službe in naposled celotna doklada po dovršenih 35 letih efektivne službe.
§ 29.
Uradniki II. kategorije iz § 23. tega zakona sc razporejajo od 5. do 1. skupine, uradniki III. kategorije od 4. do 1. skupine, zvaničniki od 3. do 1. skupine in shižitelji od 2. do 1. skupine.
Za njih prejemke in kretanjo v službi veljajo povsem predpisi o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Za cestarje velja uredba o službenih razmerjih državnih cestarjev z dne 21. maja 1929.
§ 30.
Poleg občih pogojev po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo za uradnike in ostale .uslužbence iz § 23. tega zakona še ti-lo specialni predpisi:
Ministrov prvi pomočnik in ministrovi pomočniki morajo imeti diplomo tehnično ali pravne fakultete.
Načelniki oddelkov ministrstva: za ceste, železnico, hidro tehničnega, arhitektonskega in telegraf-
»ko - telefonskega morajo imeti diplomo tehnične fakultete; načelniki ostalih oddelkov ministrstva pa morajo imeti diplomo pravne ali tehnične fakultete.
Vsi uradniki I. kategorijo za v (Mia za meteorologijo morajo imeti diplomo filozofske fakultete in, razen pripravnikov, profesorski izpit iz skupine fizike ali geografije.
Vsi ostali uradniki T. kategorije iz § 23. tega zakona morajo imeti, ih sicer: uradniki tehnične stroke diplomo tehnične fakultete, uradniki pravno stroke diplomo pravne fakulteto in uradniki poštno-tele-grafske stroke diplomo pravne ali tehnične fakultete.
Tehniki in njih pripravniki morajo imeti srednjo tehnično šolo ali realko z završnim izpitom, tehniki poštno-telegrafske stroko pa srednjo tehnično ali srednjo šolo z završnim izpitom in dopolnilni državni strokovni izpit. Ostali uradniki II. kategorije morajo imeti dovršeno srednjo šolo ali njej enako šolo z završnim izpitom.
Praktični, tehniki in njih pripravniki morajo imeti obrtno šolo pri srednji tehnični šoli ali štiri realčne razrede; nadzorniki telegraf siko-telefonsk ih prog pa morajo imeti isto izobrazbo ali 15 let ne-prikorne službe, prebite v z vanju čuvajev telegraf-sko-telefonskih prog. Ostali uradniki III. kategorije, izvzemši cestne nadzornike in rečne nadzornike, morajo imeti štiri razrede srednjo ali njej enako šole.
Zvaničniki in služitelji morajo imeti izobrazbo, predpisano z zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Čuvaji telegrafsko-telefon-skih prog morajo imeti dva razreda srednje ali njej enake šole ali pripravljalni izpit za pomožno tele-grafsko-telefonsko tehnično službo. Pismonoše, raz-našalci telegramov in pomožni sprevodniki morajo imeti dva razreda srednje ali njej enake šole ali pripravljalni izpit za pomožno poštno službo. Šoferji morajo imeti šoferski izpit.
Za cestne nadzornike veljajo predpisi člena 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov z dne 21. maja 1929. Predpisi prvega, drugega in tretjega odstavka člena 2. te uredbe veljajo tudi za rečne nadzornike; o pogojih iz točik a) in b) tega člena kakor tudi o ostalih službenih razmerjih rečnih nadzornikov predpiše minister za gradbe uredbo v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
V.
Prehodne in končne odredbe.
§ 31.
Poštno in telegrafske direkcije začno poslovati po § 19. v troh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in takrat prestanejo poslovati oblastne poštno-telegrafske uprave.
Natančnejša navodila za sestavo teh direkcij in za likvidacijo oblastnih poštno-telografskih uprav predpiše z naredbo minister za gradbe.
§ 32.
V onom mesecu od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, izvrši minister za gradbe z odlokom pre-
vedbo vseh uradnikov I. kategorije pri ministrstvu, v zunanji poštno-telegrafski službi in v zavodu za meteorologijo na ista ali enaka zvanja po tern zakonu, kolikor ni predpisano to po § 34. tega zakona drugače.
Prevedeni uradniki bodo uživali doklado iz § 27. toga zakona od dne* 1. oktobra 1929. Od tega dne bodo uživali to doklado tudi vsi uradniki 1. kategorije v zunanji tehnični službi, ki so žo prevedeni na zvanja po zakonu o banski upravi.
Ob prevedbi na zvanja po tem zaikonu ne smo dobiti prevedeni uradnik ne višje ne nižje skupine od one, v kateri je sedaj.
§ 33.
Ko se izvrši prevedba na zvanja po tem zakonu v zmislu predhodnega paragrafa, se smejo vršiti napredovanja v rokih, predpisanih v § 24. tega zakona; toda za napredovanja v okviru enega položajnega razreda se šteje tudi čas. prebit v dotičui skupini pred! prevedbo.
Načelniki pri ministrstvu za gradbe, ki imajo fakultetno izobrazbo in ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v 3. skupini I. kategorije, smejo napredovati v 3. a ) skupino, če so prebili ali štiri leta v 3. skupini ali pa imajo dvajset let efektivne državne službe; načelniki s .fakultetno izobrazbo, ki imajo nad štiri leta, prebita v tem zvanju in v 3. skupini, smejo napredovati v 2. skupino, toda samo, če imajo najmanj pot in dvajset lot efektivne državne službe ali najmanj osem let državne službe na položajih načelu iškega čina.
Prevedeni uradniki I. kategorije, ki nimajo predpisane kvalifikacije, sinejo napredovati in se ikretati iz enega v drugo zvanje I. kategorije, in sicer: Če se zatečejo v 4. ali 3. skupini I. kategorije, smejo napredovati samo še v neposredno višjo skupino, skladno s prvim odstavkom tega paragrafa; če pa se zatečejo v 5. ali 6. skupini, smejo napredovati redno do vštete 4. skupine, ko dovrše pet let v 5., odnosno v 6. skupini.
Zatečeni uradniki 1. kategorijo, ki nimajo fakultetne izobrazbe, zahtevane s tem zakonom za po-edina zvanja, toda imajo kakršnokoli drugo fakultetno izobrazbo, smejo napredovati izjemoma kakor uradniki s predpisano fakultetno izobrazbo.
Zatečenim uradnikom IT. in III. kategorije kakor tudi ostalim uslužbencem so priznava pridobljena pravica do vseh zvanj in položajev njih kategorije, ne glede na kvalifikacijo, predpisano s tem zakonom.
§ 34.
Uradniki I. kategorije, ki jih zateče ta zakon na razpoloženju ministra za gradbe, ostanejo v dosedanjem zvanju in svojstvu do postavitve po tem zakonu, odnosno do upokojitve po členih 126. in
141.,	točki 2.), zakona o civilnih uradnikih in ostalih i Iržavnih uslužbencih.
Vendar pa gre tudi v času, dokler so na razpoloženju, tem uradnikom posebna doklada po § 217. tega zakona izza an« 1. oktobra 1929.; čo Hi se
upokoje, imajo pravico tudi do dolov te doklade po § 28. toga zakona.
Predpisi § 33. tega zakona veljajo tudi za i*»-stavitov in nadaljnje napredovanje uradnikov, ki jili zateče ta zakon na razpoloženju.
§ 35.
Dokler so ne sestavi novi proračun, se izplačujejo osebni prejemki osebju po tem zakonu iz kreditov, odobrenih v proračunu ministrstva za gradbe in vseh uradov, ki in kolikor so prešli v njegov sestav. po ziikonu o vrhovni državni upravi, no glede na položaje in zvanja, ki jih določajo dotične proračunske partije.
Doklade iz § 27. tega zakona se izplačujejo iz IMirtij, odrejenih za doklade, ki jih srno v ta namen minister za gradbe zviševati z virementi na račun vseh proračunskih partij za osebne izdatke.
§ 30.
OI)činski in banovinski inženjerji - arhitekti morajo imeti kvalifikacijo državnih inženjerjev-arhi-tektov.
Odredbe o ustanavljanju službenih mest in o službenih razmerjih banovinskih inženjerjev-arhi-tektov, ki jih predpiše ban po tretjem odstavku § 31. zakona o banski upravi, dobo veljavo, ko jim pritrdi minister za gradbe.
Izbor občinskih inženjerjev-arhitektov spada pod kontrolo in odobritev ministra za gradbe samo glede kvalifikacije.
§ 37.
Pooblaščeni inženjerji-arhitekti morajo imeti isto kvalifikacijo kakor državni inženjerji-arhitekti ter smejo izvrševati vse one posle hi tako. kakor je to predpisano z uredbo o pooblaščenih inžemjerjih in arhitektih in z uredbo o ustanovitvi inženjerskili zbornic v kraljevini.
§ 38.
Podjetniki-stavbniki morajo imeti poleg opravljenega mojstrskega izpita in potrdila obrtniško zbornice dovolitev ministra za gradbe, da smejo izvrševati podjetniške posle. Pooblaščeni inženjerji-arhitekti dobe to dovolitev na podstavi potrdila in-žonjerskih zbornic, ko so predhodno opravili državni tehnični izpit,
§ 39.
Doklado po pravilniku o posebnih dokladah D. R. br. 87.000 z dne 3. julija 192»).,* odrejene v členu 2. jiod B, točkami a), b) in c), so z dnem
1.	oiktobra 1929. ukinjene.
Generalni inšpektorji ministrstva za gradbe prejemajo po členu 7. odločb ministrskega sveta 1). B. br. 42.300 z rine 17. aprila 1924.** in D. It. br. ">3.500 z dne 17. maja 11124.*** doklade v istem znesku kakor načelniki ministrstva za gradbo.
* Uradni list z dne 31. julija 1920., št. 305/09.
** Uradni list a dne 30. aprila t924., št. 123/38.
*** Uradni list z dne 7. junija 1924., št. 171/51,
§ 40.
Minister za gradbe so pooblašča, da predpiše v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta z uredbo razdelitev oddelkov ministrstva za gradbe in poštnih in telegrafskih direkcij na odseke in razdelke, njih področje in pristojnost kakor tudi število poedinih zvanj iz § 23. tega zakona.
Dokler ne izide ta uredba, ,ki se mora predJ pisati najdlje v treh mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, veljajo predpisi uredbe o ureditvi ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 12. junija 1929., kolikor se nanašajo na razdelitev ministrstva na oddelke in odseke in na organizacijo zunanje po š t n o - to legr a f s k e službe. .
§ 41.
Ta. zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 16.januarja 1930.
Namestnik ministra za gradbe, minister brez portfelja:
Nik. T. Uzunovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat,
Čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
117.
Mi
Aleksandep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
proglašamo in predpisujemo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranje posle
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona' o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929.*
§ >•
§ 26. se izprominja ter se glasi:
Poleg šefa pisarne, šefa centralnega tiskovnega urada, načelnika občega oddelka, načelnika državne statistike, šefa kabineta in odsekovnih šefov so lahko postavljeni v predsodništvu ministrskega sveta:
* »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 23. januarja 1930.; št. 17/V1. —- Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dne 18. maja 1929., št. 214/52.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
a) Pri vrhovnem inšpektoratu:
vrhovni inšpektorji največ........................3
zvaničnika........................................2
služite) j.....................................	1
b) V občem oddelku:
tajniki...........................................3
pisarji in pripravniki............................3
arhivska uradnika ...............................'2
zvaničnikov......................................(>
služiteljev ....................................  7
c) V centralnem tiskovnem uradu:
referentov........................................5
lektorjev........................................12
tajnik............................................1
uradniki  ...............................' . . 3
administrator.....................................1
arhivar.........................................  1
ekonom............................................1
dopjsnikov v inozemstvu..........................17
dopisnikov v državi..............................12
in potrebno število drugega honorarnega
osebja.
č) V oddelku za občo državno statistiko:
svetnika..........................................2
tajnika ........................................  2
pristavi in pripravniki...........................3
statističnih inšpektorjev, revizorjev, statistikov in pripravnikov.........................H)
knjigovodja.......................................1
kontrolorjev, arhivarjev, pomožnih stati-stikov, pomožnih arhivarjev in pri:
pravnikov........................j	.	.	.	8
zvaničnikov......................................12
služitelji .	...................................3
dnevni čar jev...................................40
Pri statističnem uradu v Zagrebu:
šef .  ...........................................1
svetnik...........................................1
tajnika, pristava ali pripravnika ...	2
statistični revizor, statistik ali pripravnik 1 kontrolor, pomožni statistik ali pripravnik 1
zvaničnikov.......................................0
dinevničarjev .  .................................7
služitelj.......................................  1
Pri statističnem uradu v Sarajevu:
šef  .............................................1
statistična revizorja, statistika ali pripravnika .........................................2
zvaničnika.......................................'2
dne vničar ja.....................................2
služitelj.......................................  1
Razen tega se smejo postavljati v predsedništvu ministrskega sveta v mejah globalnih kreditov, odobrenih za to, honorarni uradniki in začasni dnevni-čarji, katerih število se določa z letnim proračunom.
§2.
§ 28. se dodajajo novi odstavki, ki se glase;
Sef pisarne, vrhovni inšpektorji, šef centralnega tiskovnega urada, ki se jim ne bi mogla urediti
pokojnina po členu 139. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, pridobe pravico do osebne in rodbinske pokojnine, če so prebili na toni položaju najmanj tri leta in imajo polog tega najmanj 15 let, prebitih v javni ali skupaj v javni in državni službi.
Za osnovo izračunu pokojnine tem uradnikom služijo: osnovna in položajna plača, rodna stanarina in doklada na službo iz § 3., točke Č), tega zakona.
Od pokojninsko osnove za tri leta, prebita na tem položaju, in 15 let javne službo ali Skupaj javne in državne službe jim pripada 50 %, za vsako nadaljnjo polovico leta državne službo pa 1 %, tako da dobe čez 35 službenih let kot pokojnino popolno pokojninsko osnovo. Začeta polovica leta se stoje za popolno.
Za te. uradnike in šefa kabineta predsoduištva ministrskega sveta ne velja odredba § 195. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija . 1929. Ti uradniki in šef kabineta predsoduištva ministrskega sveta, ki so vstopili v službo predsoduištva kot upokojenci in so uživali prej pokojnino, imajo pravico do pokojnine, ki se jim uredi po skupini in kategoriji, v kateri se upokoje.
§ 3.
§ 29. zakona o ureditvi predsoduištva ministrskega sveta so izpreminja tor se glasi:
a)	Uradniki in drugi uslužbenci predsedništva ministrskega sveta se razporejajo:
vrhovni inšpektorji v 1., 2. a) in 2. skupino 1. kategorije;
šef centralnega tiskovnega urada, načelnik državno, statistike, načelnik občega oddelka kakor načelniki ministrstva za finance;
šef kabineta v 3. a), 3., 4. a) in 4. skupino I. kat-'-gorije;
referenti, lektorji, uredniki, tajniki, dopisniki v inozemstvu, dopisniki v državi in administrator v skupine od 9. do vštete 4. I. kategorije; arhivar in ekonom v 2., 3. in 4. skupino 11. kategorije;
šef račumovodstvenega odseka, čo nima fakultete, v 1. skupino 11. kategorije;
šefi odsekov in šefi statističnih uradov s fakultetno izobrazbo v 3. a), 3. in 4. a) skupino I. kategorijo; svetniki s fakultetno izobrazbo v 4. a), 4. in
5.	skupino I. kategorije;
tajniki s fakultetno izobrazbo v 5., 6. in 7. sku pino 1. kategorije;
pristavi s fakultetno izobrazbo v 8. skupino
I. kategorije;
statistični inšpektorji (z najmanj štirimi loti, prebitimi v 1. skupini II. kategorije) v 1. a) skupino
II. kategorije;
statistični revizorji v I. in 2. skupino II. kategorijo;
statistiki v 3. in 4. skupino II. kategorije; knjigovodja v 1., 2., 3. in 4. skupino II. kategorije;
kontrolorji in arhivarji \ 1. skupino JU. kategorije;
pomožni statistiki in pomožni arhivarji v 2. in
3. skupino III. kategorije;
pripravniki v 9. skupino 1. kategorije ali v 5. skupino II. kategorije ali v 4. skupino Ul. kategorije; zvaničniki se razporejajo v skupine od 3. do 1.; služitelji se razporejajo v 1. in .2. skupino; dnevničarji so postavljajo po Sternu. 130. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
b) Tajniki, pisarji in pripravniki občega oddelka predsedništva ministrskega sveta imajo vse pravice kakor uslužbenci istega položaja in zvanja pri glavni kontroli z isto kvalifikacijo. .
c)	Položajne plačo uradnikov	v	2.	a), 3. a) in
4. a) skupini so tede, in sicer:
v	2. a)	skupini	I.	kategorijo	.	.	.	45.000	Din,
v	3. a)	skupini	I.	kategorijo	.	■	.	39.000	Din,
v	4. a)	skupini	I.	kategorijo	.	.	.	18.000	Din
na leto.
Vsi prejemki statističnih inšpektorjev l.a) skupine II. kategorije so isti kakor prejemki uradnikov
5. skupino I. kategorije.
č) Uradniki predsedništva ministrskega sveta, pisarne Njegovega Veličanstva kralja, uprave dvora in pisarne kraljevskih redov prejemajo službene do-
klade, in sicer:
I. kategorijo:
v	1. skupini	 3500	Din,
v	2. a) skupini	3100	Din,
v 2. skupini.......................  .	2700	Din,
v	3. a) skupini	2120	Din.
v	3. skupini..........................11*20	Din.
v	4. a) skupini	 1320	Din.
v	4. skupini . .	.  .............1080	Din,
v	5. skupini  ......................... 920	Din,
v	ti. skupini.......................... 920	Din,
v	7. skupini........................... 520	Din,
v	8. skupini . _  ..................... 520	Din,
v	9. skupini	 200	Din
na mesec.
II. kategorijo;
v	1. skupini........................... 600	Din.
v	2. skupini........................... 450	Din,
v	3. skupini........................... 300	Din
mi mesec.
d) Službene doklade se računijo za pokojnino s 50 %, po 20, s 00 % po 25, s 70 % po 30 in s 100 % po 35 letih, ki jih je uradnik efektivno prebil v državni službi.
e) Pripravniška služba v oddelku obče državne statistike, odnosno v statističnih uradih, traja tri leta. Za prestop iz pripravljalnih skupin v pomožne skupino so mora opraviti strokovni statistični izpit po pravilniku, ki ga predpiše predsednik ministrskega sveta.
Uradniki iz drugih resortov morajo opraviti ob prestopu v službo obče državne statistike predhodno strokovni statistični izpit. Uradniki glavnih skupin, ki so služili prod prestopom najmanj tri leta v sta- . tistični službi, se smejo po povoljnem mnenju stro-
kovnega sveta celoma ali deloma oprostiti strokovnega statističnega izpita.
f) Uradniki predsedništva ministrskega sveta, upravo dvora Njegovega Veličanstva kralja in pisarne kraljevskih redov, ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v I. kategoriji, za ka tero nimajo šolske izobrazbe po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, obdrže skupino in kategorijo. Ce se zatečejo taki uradniki v 4. skupini I. kategorije, smojo napredovati samo še v 4. a) skupino, če pa se zatečejo v 5. skupini, napredujejo do vštete 4. skupine.
g) Iz 1. skupine II. kategorije v l.a) skupino
11.	kategorije sc smejo pomekniti oni sedanji uradniki uprave dvora" Njegovega Veličanstva'kralja in pisarne kraljevskih redov, ki so bili na položaju šefa računovodstvenega odseka pri ministrstvih in imajo 10 let državne službe.
h) Uradnikom 1. skupine III. kategorije, ki imajo 25 let statistične službe, se smejo priznati prejemki
2.	skupine II. kategorije; če so i se posebno odlikovali v službi in če so bili ocenjeni v poslednjih treh letih za' odlične.
i) Uradniki predsedništva ministrskega sveta, razen vrhovnih inšpektorjev, se smejo pomekniti, pričenši s 4. skupino 1. kategorije, v prihodnjo višjo skupino šele, ko so prebili štiri leta v vsaki dotični skupini, iz Ikatore se pomaknejo.
j) Za šefa pisarne, vrhovne inšpektorje in šefa tiskovnega urada ne veljajo glede starosti odredbe zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
k) Prejemki in vse pravice po tjem zakonu začno teči od dno 1. januarja 1930.
Začasni prejemki po tem zakonu se izplačujejo v breme doseženih prihrankov v vseh kreditih, odobrenih za osebne razhodite po zakonu o izpremem-bah v proračunu državnih razhodkov za leto 1929./ /1930. z dne 8. maja 1929., odnosno po V. in VI. poglavju proračuna za leto 1929./1930.
§ 4.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah®.
V B e o g r a d u. dne 20. januarja 1930.
Aleksander s. r.
Predsednik	Predsednik
ministrskega sveta,	ministrskega	sveta,
minister za notranjo posle minister za notranjo posle,
častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
(L. S.)
častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r.
Popravki k zakonu o organizaciji finančne uprave.
V tem zakonu (Uradni list z dne 4. januarja
1930., št. 59/10) naj se popravi to-le:
V § 6. pod 1. naj se glasi točka 10.:
10.	služba glede samoupravnih financ;
V § 17. naj se glasi točka 5.:
5.	evidenca o odobrenih in odmerjenih davkih in o izpranembah v odmeri na podstavi pritožb in prošenj;
Naslovna vrsta pred § 30. naj se glasi:
4.	F i n a n č na kontrola.
V prvi vrsti odstavka (') § 82. naj stoji: Disciplinski tožilec...
119.
Popravka k zakonu o narodnih Šolah.*
V tem zakonu (Uradni list z dne 28. januarja
1930.. št. 110/26) naj se popravi to-le:
Začetek drugega odstavka v § 01. se mora glasiti: O neopravičenih izostankih ...
Zadnje tri vrste v dragem stolpcu na strani 297. naj se prečrtajo.
Uredbe osrednje vlade.
120.
Uredba o izdelovanju zemljiškega katastra po privatnih podjetjih.*
Clen 1.
Po členu 69. zakona o zemljiškem katastru z dne 28. oktobra 1928. se poverjajo posli za izdelovanje katastra katastrskih občin v mejah proračunske možnosti tudi privatnim podjetjem.
Predpisi te uredbe veljajo tudi vedno, kadar se vršo izmeritve, obsežene z odredbami zakona o katastra (izmieritvo mest in trgov zaradi izdelave regulacijskih načrtov, komasacij, izmeritve za namene agrarne reforme itd.)..
Člen 2.
Privatnim podjetjem se smejo dajati v izdelovanje:
1.) triangulacija do vštete tretje vrste;
2.) poligoniranje;
* »Službene Novino kraljevine Jugoslavije, z
dne V. decembra 1939., št. 288/CXVllI.
3.) precizna in tehnična nivelacija;
4.) državna izmeritov z izdelavo načrtov za prikaz terena v horizontalni in vertikalni projekciji;
5.) izdelovanje katastrskih operatov;
6.) izdelovanje katastrskih načrtov in' operatov na podstavi i zmerjanja iz zraka.
Zemljišča Plasirajo in operate izročajo v razgrnitev vedno državni organi.
A.	Teretristična izmeritev.
Člen 3.
Posli, našteti v členu 2., točkah 1.) .do 5.), se smejo poverjati inženjerjetn in geometrom, pooblaščenim za izvrševanje geometrsikio prakse, « predpisano šoOsko kvalifikacijo kakor tudi onim tehničnim podjetjem, ki imajo predstavnika s to kvalifikacijo. Podjetjem brez takega predstavnika, ki dokažejo z dosedanjimi deli, da so njih tehnični organi sposobni, vršiti izmeritve, se smejo poverjati rečeni posli samo s specialno odobritvijo ministrstva za finance.
Člen 4.
Pogodbe /O izvrševanju (katastrske )izmeritve sklepa ministrstvo za finance (oddelek za kataster in posestva); posli pa se oddajajo po ofertnih licitacijah.
Če sklepajo pogodbo za izvrševanje izmeritev samoupravna telesa in druge ustanove kakor tudi privatne stranke, jih morajo poslati v odobritev ministrstvu za finance.
Člen 5.
Za predložitev operata in izvršitev licitacije same veljajo vsi predpisi zakona o državnem računovodstvu poleg drugih specialnih zakonskih odredb, predpisanih za dotične vrste del (n. pr. komasacije).
Člen 6.
Pogoji morajo obsezati: ime katastrsko občine, v Ikiateri naj se vrši delo, rok za izdelavo, način in kraj predaje, roke in načine kontroliranja, sprejemanja. poslov, operatov in način izplačila.
Člen 7.
Posli in izdelovanje izmeritev in operatov >e oddajajo po ediničnih cenah. Ministrstvo za finance, odnosno drugi delodajalci, katerih dela spadajo pod odobritev in kontrolo ministrstva za finance, predpišejo z licitacijskimi pogoji najvišje edinične cene za poedina dela posebe. (N. pr. za eno trigonometrično točko, poligonsko točko, hektar izmerjene površine, hektar izdelanega načrta, koto generalno nivelacije itd.)
Člen 8.
Ponudbe se smejo jemati v poštev, če obsezajo nižje ali iste cene, kakor so predpisane s pogoji. Poleg ponujeno ceno odloča garancija za solidno voditev poslov, pa tudi krajši rok izdelave.
Člen, 9.
Izvršena dela se izplačujejo za vsako vrsto poslov po izvršeni kontroli in ugotovljenem pravilnem stanju.
Obenem se vrne podjetniku ustrezni del kavcije.
Način izplačila so določi z licitacijskimi pogoji.
t
Čl on 10.
Podjetnik postane obvezen, čim podpiše pogoje, zapisnik in ostale pogodbeno priloge, država, odnosno delodajalec pa, ko odobri licitacijo ministrstvo za finance.
S sklenjeno pog-odbo se ne smejo izprcminjati licitacijski pogoji.
Člen 11.
Podjetnik mora izvršiti dogovorjeni posel po pogojih, dobro, solidno in pravočasno.
Časa, neugodnega za terensko delo, ni računiti v dogovorjeni rok za dovršitev pošla, čo nima podjetnik podatkov za delo v pisarni. (Podjetnik mora voditi overovljen delovni dnevnik, v katerega vpiše vsak dan poleg tehničnih del vse podatke o vremenskih razmerah.
Člen 12.
Elementarne nezgode kakor tudi obča ustavitev dela po delavcih dajo podjetniku pravico, podaljšati rok dogovorjenega posla, ne pa tudi pravice do povračila škode.
Člen 13.
Za vsako škodo, prizadeto tretjim osebam z izvrševanjem dogovorjenih del. odgovarja podjetnik.
Člun 14.
Osebje, delavce in material mora plačevati podjetnik rodno po zakonskih odredbah.
Instrumente, orodje in material za izvrševanje izmeri tov nabavlja podjetnik sam. Instrumenti morajo biti take konstrukcije, da se da z njimi doseči zahtevana točnost, material pa mora ustrezati vzorcem mi licitaciji.
Predpisno obrazce lahko nabavi podjetnik tudi pri ministrstvu za finance, oddelku za kataster in posestva., če si podjetnik izposodi instrumente in priprave od ministrstva za finance, mora plačati na leto 10 % do 20 %, lijih vrednosti in položiti kavcijo v dejanski vrednosti izposojenih predmetov.
Člen 15.
Podjetnik ne sme prenesti svojih pravic in obveznosti mi tretjo osebo niti deloma niti celoma brez predhodne odobritve ministrstva za finance, oddelka za kataster in posestva. Odgovornost za posel zadeva podjetnika tudi, čo so prenos posla na tretjo osebo odobri.
Člen 16.
Če zavlačuje podjetnik posel tako, da ga očividec ne bo mogel dovršiti o pravem času, sme ministrstvo za finance pogodbo z njim razdreti in poveriti dovršitev posla tretji osebi ali pa ga izvesti v državni režiji. Prav tako je postopati, če izvaja podjetnik dogovorjena dela nevešče, površno in zoper predpise. Če se pogodba razdere, ima to v tem primeru za posledico izgubo kavcije, iz katere se posli popravijo in dovrše.
Člen 17.
Če pride podjetnik v konkurz, se pogodba razdere, vendar pa sme sprejeti dolodajalec ponudbo njegovih upnikov, tla dovrši isti podjetnik dela ob istih pogojih.
Člen 18.
če podjetnik umre, razdere ministrstvo za finance pogodbo ter pošlje odlok o tem pristojnemu sodnemu oblastvu, dedičem, odnosno njih varuhom (skrbnikom). Za oni del posla, ki je dovršen in se sprejme, so izplača zaslužek zakonitim dodičem. Nagrada za nedovršena dola se izplača po ocenitvi pravilno izvršenih ■del.
Člen 19.
Če podjetnik brez osnovanih razlogov odstopi od izvršitve' dogovorjenega posla ali ga ovira ali provzroči s svojim ravnanjem, da se pogodba razdore, se uporabi zoper njega kazen iž člena 99. c zakona o državnem računovodstvu.
Člen 20.
Dela preskuša in overavlja komisija iz treh članov, ki jo odredi ministrstvo za finance. Komisija začne preskušanje najkesneje čez mesec dni od dne, ko je podjetnik javil, da je posle dovršil. Zapisnik in svoje mnenje mora izdelati komisija najdlje v 15 dneh od začetka preskušanja.
Član 21.
Podjetnik je zavezan, dajati komisiji, pa tudi inšpekcijskim organom med dolom brezplačno na razpolago delavce, potrebne instrumente, priprave in material za kontrolne izmeritve.
Člen 22.
Hibe in uedostatke, ki jih ugotovi komisija v elaboratu ali na mejnikih, mora podjetnik popraviti in odstraniti v roku, ki se mu odredi. Podjetnik mora ugoditi tudi sklopu komisijo, po katerem se morajo nekatera dola še dovršiti ali popolniti. Sicer se pridrži ustrezna vrednost v denarju, iz katere so odstranijo nedostatki in izvrše popravila.
B.	[zmerjanje iz zraka.
Člen 23.
Podjetja, ki liočojo izdelovati katastrsko načrte in operat na podstavi moritev iz zraka, morajo izvršiti prej poskusno izmerjanje na terenu. Teren in
Čo podjetnik broz tehtnih razlogov no izvrši poslov o pravem času, mora plačati kot kazen za Vs«k dan zamudo 200 dinarjev.
pogoj« odredi ministrstvo za finance (oddelek za kataster in posestva, točka 6. člena 2. te uredbe). Samo taka podjetja, -katerih poskusna dela se sprejmejo. s« smejo pripuščati k nadaljnjim delom.
Člen 24.
Posli poskusnega izmerjanja se oddajajo ali na javni dražbi ali pa neposredno z direktno pogodbo po točki 7.) člena 86. zakona o državnem računovodstvu. V vsakem primeru se predpišejo pismeni pogoji in določijo poedinosti izdelave.
Člen 25.
Pbgoji za poskusno izmerjanjo morajo navajati vse elemente, ki jih zahteva člen 86. a zakona n državnem računovodstvu tudi za definitivne pogodbe.
Čleai 26.
Načrte in katastrske operate,- izdelano na pocfistavi poskusnega izmerjanja iz zraka, preskuša komisija iz treh članov, ki jo odredi ministrstvo za financ«. Preskušanje se mora začeti 15. dan od obvestila, da so dela dovršena, poročilo komisijo i>a so mora predložiti v nadaljnjih 30.dneh.
Člen 27.
•
Na podstavi predloženega poročila ministrstvo za finance (oddelek za kataster in posestva) načrte in elaborate ali sprejme ali pripiše pripombe, po katerih je treba izvršiti potrebne popravke in dopolnitve, ali pa jih zavrne. Samo za sprejete načrte ir. elaborate se izplača dogovorjen zaslužek.
Člen 28.
Izdelava katastra z izmerjanjem iz zraka se oddaja po predpisih zakona o državnem računovodstvu. Refloktanti morajo razložiti v ponudbah tehnično stran svojega dela. S pogoji se določi, da morajo biti načrti izdelani po katastrskih predpisih in da bodi operat opremljen s seznamkom parcel in izračunjenimi površinami. Potrebno število trigonometričnih točk se odreja po predpisih pravilnika za triangulacijo.
Člen 29.
Podjetnik mora izročiti s katastrskim operatom vred namesto detailnih skic vso originalno fotografske posnetke (plošče, filme), fotografije v razmerju in vse zapisnike in izračune koordinat, višin in površin.
Člen 30.
Pogoji za licitacijo morajo navajati vse odredbe člena 86. zakdna o državnem računovodstvu in ustrezne predpise te uredbe pod A.
Način in rok izplačila se morata določiti z licitacijskimi pogojj.
Člen 31.
Členi 20., 21. in 22. to uredbe veljajo tudi za izdelavo katastra na podstavi izmerjanja iz zraka; toda rok za izdelavo komisijskega zapisnika po členu 20. te urodbo sni e biti daljši od 15 dni,če to zahteva velikost izmerjenega terena.
V Beogradu, dne 2. decembra 1969.;
št. 95.420.
Minister za finance: dr. Stanko šverljuga s. r.
Razne objave iz «Službenih Noviio.
Številka 20 z dne 28. januarja 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. decembra 1929.: Postavljen jo -po službeni potrebi v dravski banovini Guli č Gvidon, dosedanji upravnik urada za pospeševanje obrta v Ljubljani v
6. skupini I. kategorije, za referenta inšpekcije parnih kotlov z istimi prejemki.
Odloki prvega pomočnika ministra za finance: Potrjeni so za stalne davkarje v 4. skupini IT. kategorije davčni pripravniki v 5. skupini II. kategorije: Ž in u c Anton pri davčni upravi v Celju in Koželj Jakob pri davčni upravi v Litiji (odloka z dno
7. decembra 1920.), V ajd e tič .Josip pri davčni upravi v Litiji in V r sto v šok Srečko pri davčni upravi v Brežicah (odloka z dne 9. decembra 1969.) in Mlichtig Karel pri davčni upravi v Šmarju pri Jelšah (odlok z dne 20. decembra 1929.j.
Izpreracmbe v osebju.
Za okrožnega zdravnika na Bledu je imenovan dosedanji okrožni zdravnik v Trebnjem, dr. Č e -šare k Albin.
Ban: Dušan Sernec s. r.
M
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.