GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 37.
Murska Sobota, 15. septembra 1955.
Cena din 10.—
UGODNA POLLETNA BILANCA
POVEČANJE INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V POMURJU
Pred dnevi so na seji Gospodarskega sveta OLO M. Sobota razpravljali o uresničenju obveznosti iz družbenega načrta v prvem polletju 1955 in drugih gospodarskih problemih. Objavljamo nekaj bistvenih podatkov iz poročila, ki ga je podal na seji predsednik GS tov. Rado Pušenjak.
V murskosoboškem okraju je v prvem polletju naraslo število zaposlenih v vseh industrijskih panogah, razen v industriji gradbenega materiala, kjer so našteli manj delavcev.
Načrt za črpanje nafte so izpolnili s 107,5 odst.: v letošnjem prvem polletju so načrpali za 1.500 ton več nafte kot lani v istem časovnem razdobju. Pri proizvodnji butana niso dosegli zaželjenih uspehov. V industriji kovinske galanterije so izdelovali raznovrstne izdelke, ki jih ni moči natančno določiti vnaprej. V družbenem načrtu namreč določajo količino v tonah, proizvodnjo pa v resnici stalno spreminjajo v skladu s povpraševanjem na trgu. V lendavski opekarni so presegli proizvodni načrt za 225.8 odst. V soboški Tovarni perila »Mura« so izpolnili polletni proizvodni načrt s 108 odst. v primerjavi z lanskim. Predelali so 1.261.000 kvadratnih metrov blaga in tako uresničili letni načrt za 54,8%. nega načrta pa znaša v lendavski To prekoračenje polletnega proizvod-
Tovarni dežnikov 16 odst. Izdelali so 28.000 dežnikov in izpolnili tako 45,2 odst. obveznosti po letnem proizvodnem načrtu. V Tovarni mlečnega prahu v M. Soboti ne morejo docela izkoristiti zmogljivosti obrata zaradi pomanjkanja surovine — mleka. V soboški Tovarni mesnih izdelkov so v letošnjem prvem polletju predelali za 20,5 odst. več svežega3 mesa kot lani V tem času. Izpolnili so 70.5 odst. lanskega letnega načrta, ali z drugimi besedami: v prvem polletju letos so natehtali 866 ton izdelkov, lani vse leto pa 1250 ton.
Gospodarska podjetja v Prekpolletju letošnjega leta. Po vrednosti murju so dobro gospodarila v prvem so izpolniil 54 odst. letnega načrta
ali uresničila lanski načrt za to časovno razdobje z 131 odst. Imela so 290 milijonov din dobička. Ljudski odbori so od tega dobička dobili skupaj 83 milijonov din (v sklad za investicije so podjetja poslala okrog 22 milijonov din, ki so jih dali kot posojilo za elektrifikacijo podeželja in za kritje drugih potreb v gospodarstvu), s 50 milijoni din pa bodo podjetja sama razpolagala.
Napram lani so povečali proizvodnjo predvsem v Tovarni mlečnih izdelkov. Panoniji, Nafti in soboškem Mlinskem podjetju. Po vrednosti pa so presegli lanski polletni promet zlasti v Tovarni mesnih izdelkov. \ Tovarni perila, v trgovini kot celoti, ki je imela za 30 odst. večji promet. Največ dobička so imeli pri Proizvodnji nafte v Lendavi, kar je spričo velikega obsega proizvodnje tudi razumljivo. Če pa primerjamo ustvarjeni dobiček s prometom, potem lahko ugotovimo, da so imehi največji dobiček naslednja podjetja: soboška Panonija in Separacija kremenčevega peska v Puconcih. Pri slednjem podjetju znaša dobiček 25 odst. ustvarjenega prometa. Pri večjih podjetjih pa se kaže to razmerje v naslednjih odstotkih: Nafta (17), Tovarna perila in Tovarna dežnikov (7), Tovarna mesnih izdelkov (10) itd.
Podatki za prvo polletje letošnjega leta kažejo, da kalkulirajo v trgovini približno 1 odst. dobička na promet.
Omenimo naj še gradbeno podjetje Sograd v M. Soboti, v katerem so v prvem polletju lani opravili z istim številom delavcev za
40.371.000	din gradbenih del. letos v istem časovnem razdobju pa že za
66.452.000	din. Vrednost na. 1 gradbenega delavca znaša letos 274.000 din, medtem ko je bila lani manjša za 115.000 din.
Tovariš Rado Pušenjak — predsednik Sveta za gospodarstvo OLO M. Sobota.
Žlahotna vinska trta v ljutomersko radgonskih in lendavskih goricah že razkazuje svoje darove; grozdje pridobiva vsak dan več na sočnosti in sladkobi. O, da bi nas le jesen obdarila z lepimi dnevi in sončnimi žarki! Potem se bo ropotanju klopotcev kmalu pridružila vesela pesem trgačev in vinogradniki si bodo od zadovoljstva meli roke, kajti trud jim bo bogato poplačan. V velike sode bo začel teči sladek mošt...
OD TEDNA
DO TEDNA
Med pomebna vprašanja, ki še tako močno ločijo Vzhod od Zahoda, sodi brez dvoma nemška združitev. Lahko trdimo, da se okrog nje sučejo vsi tisti problemi, ki umetno vzbujajo mednarodno napetost v Evropi in ne dopuščajo, da bi jih enkrat za vselej zbrisali s seznamov povzročiteljev mednarodnih nesoglasij, incidentov in sporov.
Kadar koli so se hoteli odgovorni politiki lotiti nemškega vprašanja, so morali ugovtoviti, da ni moč najti skupnega jezika in potemtakem tudi ne rešitve, ki bi vrnila deželi samostojnost ter jo uvrstila med enakopravne članice Evrope. Zahodna Nemčija je postala pred nedavnim samostojna država, naslonjena na Zahod in njegova obrambna organizacija. Podobno samostojnost je SZ dala Vzhodni Nemčiji, ki od tedaj dalje predstavlja enega od členov varšavskega obrambnega sporazuma vzhodnoevropskih držav. Zahodnonemški politiki kaj radi nastopajo pred svetovno javnostjo kot edini predstavniki celotne Nemčije, ker jih zahodni zavezniki pri tem podpirajo in z njo tudi tako ravnajo, na Vzhodu pa ji te vloge ne priznavajo.
Blokovska opredeljenost nemških držav pomeni potemtakem poglavitno oviro za nemško združitev. Razen tega je povezana s splošno varnostnimi vprašanji Evrope, s problemom oborožitve (v odnosu blokov Vzhod -Zahod) itd. Toda letošnje popuščanje v medblokovskimi odnosi, ki se je posebno pokazalo na nedavni ženevski konferenci »štirih velikih«, pa je vendarle prineslo manjše spremembe. Pred vsem se na obeh straneh zavedajo, da je treba računati z dvema Nemčijama kot dejanskimi pojavi. Teh ni moč zanikati s propagandnimi frazami, temveč jih priznati kot živi tvorbi. Samo av okviru takega pojmovanja je treba misliti na vsenemško združitev.
Kaže. da so v Moskvi najočitneje pokazali tako razumevanje. V tem smislu tudi lahko razumemo moskovsko povabilo zahodnonemškemu kanclerju, naj obišče v septembru SZ in se s sovjetskimi predstavniki pomeni o ureditvi rednih diplomatskih. zatem pa gospodarskih, kulturnih ter znanstvenih stikih in o ostalih spornih vprašanjih. V Bonnu so povabilo sprejeli. In tako se je zgodilo, da se te dni mudi v Moskvi posebna zahodnonemška delegacija s konclerjem Adenauerjem, na čelu. Četudi so posvetovanja tajne narave, pridejo v javnost nekatere podrobnosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
VLOŽENA SREDSTVA SE ŽE VRAČAJO
Vzoren primer: »ŽICA« v Ljutomeru
V ljutomerskem okraju so povečali proizvodnjo industrijskih izdelkov. Na splošno je uresničitev proizvodnih načrtov v skladu z določbami okrajnega družbenega načrta za leto 1955. Povečanje skupne proizvodnje \ letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim časovnim razdobjem lani pa kaže na to, da je novi plačilni sistem ugodno vplival na povečanje proizvodnje. Hkrati se je tudi povečal promet v trgovinah. Svoje so prinesla tudi vložena investicijska sredstva. Podjetje Žica je pričelo obratovati leta 1952. Letna proizvodnja je takrat znašala 10 ton. Letos pa bodo v tem podjetju po družbenem načrtu izdelali za 63 ton žičnih izdelkov. V prvem polletju letos so že izdelali 452 ton proizvodov in tako uresničili svoj letni proizvodni načrt z 72,3 odst. Letos so začeli izdelovati tudi aluminijaste potrebščine (prodajne mize za stojnice v Sarajevu) in z njimi dosegli zadovoljiv komercialni uspeh. Družbi pa še ne vračajo ničesar galvanizacijske naprave, ki jih je podjetje kupilo za nastajajoči obrat za niklanje in kromiranje. Podjetju so nujno potrebni novi obratovalni prostori. Premogovnik v Presiki je v glavnem prebrodil najhujše težave. Dosedaj so večinoma vlagali investicije in odpirali nove jaške, odsihdob pa bodo lahko tudi načrtno izkoriščali premogovne sloje. Popolno izkoriščanje zmoglji-
vosti pa pričakujejo šele v 1. 1956/57. Letos avgusta so nakopali največ premoga: 600 ton. Z boljšo delovno disciplino, ki je rak rana med presičkimi rudarji, bi lahko izboljšali storilnost za okrog 20 odst. Tudi odstotek zdroba in premogovega prahu je mnogo prevelik, kar dokaj zmanjšuje predvideni dobiček. Gradbena industrija maksimalno izkorišča svoje zmogljivosti. V letošnjem prvem polletju so sicer nažgali manj opeke kot lani v istem časovnem razdobju. predvsem zaradi tega, ker so lani v pozni jeseni ožgali vso pripravljeno surovo opeko. Tovarna usnja v Ljutomeru je kljub zastarelim strojem (izrabljenost znaša do 80 odst.) zabeležila večjo proizvod-
njo, prav tako pa tudi Slatinsko podjetje v Radencih, dasi je obrat v Boračevem dokaj zastarel in je zelo potreben obnovitve.
Vrednost industrijske proizvodnje se je povečala za 40 odst. napram lanskemu letu in znaša 55 8 odst. letošnjega načrta. Porast fizičnega obsega proizvodnje in uresničitev načrta dajeta ugodne rezultate za prvo polletje. Precej drugačno sliko pa kaže ustvarjeni dobiček. V prvem polletju so v okraju dosegli le 40,3 odst. načrtovanega dobička. V celoti pa je letošnja izpolnitev družbenega načrta mnogo bolj ugodna kot lanska. Leta 1954 je namreč več kot 15 podjetij imelo po večmilijonske izgube.
Svet za gospodarstvo pri OLO je razpravljal
o reorganizaciji denarnih zavodov v Pomurju
Na zadnji seji gospodarskega sveta OLO M. Sobota so med drugim razpravljali tudi o reorganizaciji denarnih zavodov v Pomurju. Tako so sklenili, da bodo v primeru. da v M. Soboti ne ostane podružnica NB, ustanovili okrajni denarni zavod. Podružnice NB v Lendavi, Ljutomeru in Radgoni bodo ukinjene, zato bodo v teh krajih ustanovili občinske hranilnice. Slednje bi sicer poslovale samostojno z lastnimi upravnimi odbori, okrajnemu denarnemu zavodu bi dajale le poročila.
Že obstoječa Komunalna banka v M. Soboti bi v bodoče delovala kot občinska hranilnica. Razen te
pa naj bi v M. Soboti delovala še zadružna hranilnica, ki pa po mnenju članov gospodarskega sveta ne bo smela siliti zadružnih organizacij, da morajo svoje giro-konte prenesti nanjo, ker bi to namesto podružnic NB lahko opravljali bodoči občinski denarni zavodi.
Na seji so razpravljali tudi o obratnih sredstvih gospodarskih organizacij. ki so se od začetka leta do kraja avgusta zmanjšala za okrog 150 milijonov dinarjev. Sklenili so, da bodo pri gospodarskem svetu ustanovili posebno komisijo, ki bo raziskala vzroke tega, znižanja.
Z obiska grške kraljevske dvojice n Jugoslaviji. — Na intimni večerji pri predsedniku Republike. Z leve: predsednik Tito, kraljica Frederika, tovarišici Broz in Vilfan, kralj Pavle in tov. E. Kardelj.
Novo in sodobno poštno poslopje v M. Poboti
je že nujno potrebno
Pred dnevi se je v M. Soboti mudila komisija Direkcije PTT in si ogledala prostore, kje bi naj stalo novo poštno poslopje. Prej so bile predvidene štiri parcele, a komisija je dve odklonila in tako bo prišel v poštev le prostor ob avtobusnem postajališču in stare osnovne šole. S podrobnimi načrti še bodo obe mesti natančno proučili.
Novo in sodobno poštno poslopje
je Soboti že nujno potrebno. Sedanji prostori so tesni in zato sploh ni mogoče misliti na avtomatsko telefonsko centralo. Pri novem poslopju bi pa bile zgrajene tudi avtobusne garaže, ki bi omogočile, da bi podjetje s časom prevzelo tudi avtobusni promet. Pričakujejo tudi. da bodo 25-sedežni avtobus, izdelek TAM, ki bi potem vozil na progi M. Sobota— Dobrovnik—Lendava—M. Sobota— še septembra, dobili že naročeni Prosenjakovci in tako zamašili vrzel v sedanjem avtobusnem prometu, poleg tega pa pospešil razpošiljanje pošte, ki se sedaj ob teh progah redno zakasni za dva dni.
Za novo poslopje je potrebnih 2000 kv. metrov površine, graditi bi ga pa začeli v prihodnjem letu. Načrti so v glavnem že tudi pripravljeni. Gradnjo bi investiralo podjetje samo, razgovarjajo se pa tudi o tem, da bi del prispeval okraj.
 B. Š.
OLO je priredil
tečaj za občinske
uslužbence
V M. Soboti je bil v dneh od 12. do 14. tega meseca tečaj za strokovne uslužbence gospodarskih odsekov občinskih ljudskih odborov. Na tečaju, katerega je priredil Okrajni ljudski odbor, so se uslužbenci seznaili z osnovnimi gospodarskimi predpisi, z upravnim postopkom pri reševanju gospodarsko-upravnih zadev in predvsem s pristojnostmi. ki jih imajo nove ob čine. Rezultat seminarja, ki je bil prirejen v znamenju pomoči novim teritorialnim upravnim enotam, bo nedvomno vplival na hitrejše in pravilnejše reševanje upravnih zadev s področja gospodarstva in na zakonitost pri izvajanju zakonov in uredb, kar bo pripomoglo k temu, da bodo novi občinski ljudski odbori lahko že takoj v začetku uspešno poslovali.
VREMENSKA NAPOVED
za čas od 16. do 25. septembra:
Nestalno vreme s pogostimi, toda kratkotrajnimi padavinami. V roku med 21. in 25. sept. parkrat močnejše, oziroma trajne padavine.
Jože Gričar - Metod, ljudski poslanec
Družbeni kriminal - zlo za posameznika in družbo
Uvodoma nekaj besed o tem, kaj je družbeni kriminal za socialistično družbo. Družbeni kriminal ni samo osebna tatvina, marveč vse, kar si posameznik, ustanova ali podjetje prisvoji na račun vse jugoslovanske skupnosti ali pa z lažnimi knjigovodskimi podatki prikrije sredstva, ki bi morala po obstoječih zakonskih predpisih pripasti zvezi, republiki, okraju ali občini; če skuša nekdo z lažnimi dokumenti priti do investicijskih in obratnih sredstev: če dodeljene kredite uporablja za druge namene, kakor so bili odobreni; če odlaša s plačilom dolga svojim upnikom in uporablja ta denarna sredstva, ki niso več njegova; če članom delovnega kolektiva in drugim strankam dodeljuje kredite, za katere jim ni treba plačati obresti, čeprav mora podjetje potem izkazati večja obratna sredstva, za katere mora plačevati obresti; če slabo gospodari in razsipno uporablja družbena sredstva; če ponareja račune, izkorišča službeni položaj v svoje osebne namene itd.
Kapitalistična družba ne pozna kriminala te vrste. Zanjo je povsem normalno in zakonito, da si posamezniki (kapitalisti) prisvajajo višek vrednosti tujega dela (težke milijarde!). Njih zaradi tega nihče ne preganja, niti jih ne upa javno imenovati pravim imenom »tatovi«. Kapitalistična družba preganja samo drobni kriminal, ki se nanaša na zasebno lastnino. Družbeni kriminal je potemtakem odkritje socialistične družbe in njene morale.
O tem negativnem družbenem pojavu ne razpravljamo zaradi tega, ker bi ogrožal obstoj naše socialistične družbe, kakor hočejo to prikazati posamezni reakcionarji, ki so največkrat tudi sami zapleteni v podobna dejanja, marveč zato, ker nam povzroča politično škodo, jemlje ugled našemu družbenemu sistemu, kvari kadre, povzroča zmešnjavo v gospodarstvu in naposled tudi škodo vsej družbi.
Začeti je treba pri koreninah
Iz dokaznega gradiva je razvidno. da so sodišča in preiskovalni organi obravnavali od 1. I. 1954 pa do letošnjega maja 192 primerov in da znaša povzročena škoda 22 milijonov din. Prednjači zadružni sektor. V tem času je zabeležil 16 milijonov din škode. Ti primeri nam po svoje dokazujejo, kakšen odnos imajo posamezniki do družbene lastnine, sredstev in položaja, katerega jim je zaupala družba. Za take ljudi je še vedno aktualna parola »znajdi se«, za katero pa se skrivajo vsemogoče umazanije in nepoštenje. Storilci kaznivih dejanj nam škodujejo tudi s tem. da povzročajo zmešnjavo v gospodarstvu,
tako da je potem težko ugotoviti, kdo vse je izkoristil tak položaj. Svoje umazano početje začnejo s kršenjem zakonitosti in obstoječih
predpisov. Navadno je začetek v neažurnosti knjigovodstva, napačnem knjiženju, malomarnem vodenju materialnega knjigovodstva itd. Večkrat je težko ugotoviti, do kod sega neznaje in površnost, kje pa se začne namerno početje. Takemu stanju sledi potem slabo gospodarjenje in razsipništvo. Odnos posameznikov do kolektiva je brezobziren in diktatorski, ali pa se hočejo kolektivu predstaviti kot njegovi rešitelji, češ priborili smo vam toliko in toliko sredstev«, ki pa so v večini primerov družbena in zatajena s kršenjem zakonskih predpisov. V ozadju takih pojavov so ponavadi osebne materialne koristi. ki se pojavljajo v različnih oblikah. Našim kolektivom mora biti jasno, da je tisti, ki goljufa skupnost, pripravljen goljufati tudi kolektiv, če se hoče na tak način dokopati do osebnih koristi.
Pa se vprašajmo, kje so vzroki za take pojave! Nekateri menijo, da so v premilem kaznovanju naših sodišč, drugi pa spet trdijo, da nekateri ljudje kradejo zaradi tega, ker ne morejo drugače živeti. Bistvo tega pojava pa ni niti v prvem, še manj pa v drugem doka  zovanju. Kazenski dokumenti nam  reč zgovorno pričajo, da so storilci v veliki večini odgovorni uslužbenci z dokaj velikimi mesečnimi prejemki. zato pa ne moremo govoriti o tem, da je vzroke za njihova dejanja treba iskati v socialnem položaju. Mnogi storilci si gradijo hiše, nekateri pa na veliko pijančujejo in cele noči kvartajo po gostilnah. Seveda nimamo ničesar proti temu, če si naši državljani gradijo stanovanjske hiše, saj take pobude naša družba celo podpira z dolgoročnimi krediti. Odločno pa moramo nastopiti proti izkoriščanju službenega položaja za povečavanje osebnega premoženja.
Tatu ne smemo več pustiti k blagajni
Navedel bi le nekaj bistvenih vzrokov, ki gredo vsak po svoje na roko družbenemu kriminalu. Osnovni vzrok je v tem, da naši ljudje še vedno nepravilno pojmujejo družbeno in zadružno lastnino. Kakor da ni nič vredna! Posledica takega pojmovanja je pomanjkljiva družbena kontrola, marsikje pa te kontrole sploh ni. To se posebno odraža v razmerju do družbenih kriminalcev. Vedno je bilo tako, da so ljudje prezirali tatove in se jih izogibali, sedaj pa jih nekateri ljudje obožujejo in celo zagovarjajo. Posamezna podjetja in ustanove celo tekmujejo v tem, kdo bo prej zaposlil storilca, ki se je vrnil iz zapora, češ »da je sposoben in se hitro znajde«. Spričo takega nerazumljivega kriterija, ki je posledica nepravilnega odnosa do družbene in zadružne lastnine, prihajajo ti ljudje spet na vodilna službena mesta in mnogi znova zabredejo v kriminal. Pri posameznikih se tak proces celo večkrat ponavlja.
Naši delovni kolektivi in zadružniki, ki so zaradi takih pojavov večkrat tudi osebno prizadeti, imajo po zakonu o delavskem samoupravljanju ali zadružnih pravilih vse pravice in možnosti, da lahko po svojem delavskem svetu, upravnem odboru ali zadružnem vodstvu vplivajo na svoje uslužbence in jih nadzirajo pri poslovanju. Potemtakem so možnosti za dobro in zakonito poslovanje v rokah delavcev in zadružnikov, kajti od njihovega sodelovanja in nadziranja je največkrat odvisno, kako in koliko bodo napredovali. Naš socialistični sistem povezuje pravice z dolžnostmi in odgovornostjo. Drugače tudi ne more biti. Naši kolektivi se morajo zavedati, da sami nosijo posledice slabega gospodarjenja in primanjkljajev — z 80 ali pa 60 % odst. plačo, videti pa morajo tudi koristi dobrega gospodarjenja, saj si v posameznem kolektivu lahko razdelijo tisti del dobička, ki jim pripada po zakonskih predpisih. Zadružniki pa so deležni vsega dobička, ki ga prigospodari njihova organizacija. Trpeti pa morajo tudi sami škodo, če njihov upravni odbor slabo gospodari. če ne delajo prav uslužbenci ali pa tisti, katere sami volijo in razrešujejo. Zaradi tega je neupravičeno in zlonamerno vsako iz-
govarjanje in pripisovanje krivde našemu socialističnemu sistemu.
Vse kaže, da so naši delovni ljudje premalo zavedajo pregovora, da »prilika dela tatu« in da je proti temu pojavu najbolj učinkovita družbena kontrola, ki pa se ne sme ozirati na to, kaj bo rekel tisti, ki ga nadziramo, ali se mu bomo osebno zamerili in kako nas bo sprejel. Prav tedaj, če smo pri posameznikih zaradi tega nezaželjeni, je še posebej potrebno okrepiti družbeno kontrolo nad njegovim poslovanjem, kajti za socialistične odnose in demokratične pravice se bomo še morali v praksi in v konkretnih primerih odločno in brezkompromisno
potegovati, se boriti proti posameznim birokratom in brezvestnežem, ki poznajo samo sebe in ne upoštevajo tujega, ki so pripravljeni tudi za stotak prodati svojo čast in dobro ime.
Kako daleč segata popustljivost in strpljivost naših kolektivov, zadružnikov in njihovih vodstev do storilcev družbenega kriminala, nam dokazujejo samo nekateri podatki. Od obravnavanih 192 primerov kaznivih dejanj se eni četrtini oškodovanih podjetij ali zadrug sploh ni zdelo potrebno zahtevati od storilca povrnitev škode na glavni obravnavi pred sodiščem. Naša sodišča namreč ponavadi obsodijo storilca tudi na povrnitev škode, če to oškodovanec zahteva in če je na glavni obravnavi mogoče točno ugotoviti povzročeno škodo, če pa tega ni mogoče storiti. potem priporočajo oškodovancu civilno-pravni postopek. V obravnavanih primerih je bila polovica oškodovancev napotena k civilno-pravnemu postopku, katerega pa so uveljavila le tri jetja. Tako je za mnoge storilce rentabilen ta škodljivi posel. Popustljivost voljenih tovarišev, ki so dolžni čuvati in zagovarjati koristi podjetja ali zadruge,» potemtakem povečuje škodo in hrabri storilce, da so lahko še bolj predrzni Dvomim. da bi bili ti tovariši tako popustljivi, če bi se to nanašalo na njihova osebna sredstva. Slej ko prej pa se bomo morali dokopati do tega. da bodo voljeni organi kolektivno, moralno in materialno odgovorni za take pojave in kršenje zakonitosti v svojem podjetju, zadrugi ali ustanovi.
Večkrat se jezimo na sodišča, češ da premilo kaznujejo storilce. Tako obdolževanje naših sodišč pa je v glavnem neupravičeno. Za njim se ponavadi skriva bežanje pred odgovornostjo; za družbeni kriminal smo namreč odgovorni vsi. ne samo naša sodišča, in vsi smo se dolžni boriti proti njemu. Za boj proti družbenemu kriminalu imamo dovolj zakonitih in moralnih sredstev, ki so mnogo bolj vzgojna kot sodne kazni, samo da se jih ne poslužujemo dovolj dosledno.
Sekretar Okrajnega odbora SZDL in ljudski poslanec tovariš Jože Gričar.
Več doslednosti -velja za vodilne gospodar. uslužbence in inšpektorje
In delavsko upravljanje v takih podjetjih? Ponekod skušajo vodilni uslužbenci uveljaviti svoje zamisli na seji delavskega sveta z diktatorskim nastopom ali celo z grožnjo in jih vsiliti tistim, ki jim oporekajo in imajo svoje predloge. Drugi zberejo okrog sebe slabiče in podkupljive ljudi, ki slepo pritrjujejo predlogu vodilnega uslužbenca, neglede na to, ali je koristen za podjetje. zakonit ali ne. Nekateri uslužbenci si hočejo pridobiti popularnost s kršenjem zakonskih predpisov in prisvajanjem družbenih sredstev v korist podjetja. Ali pa s popuščanjem delovne discipline, kar je značilno za tiste, ki samovoljneže v vsem podpirajo, drugi pa, ki nepravilnosti kritizirajo, ne morejo dolgo ostati v službi. V vseli primerih pa delovni kolektiv ni bil nikdar prav obveščen, kakšno je v resnici gospodarsko stanje v podjetju. Takšen vodilni uslužbenec namreč vedno prikriva kolektivu resnično stanje, ko zaide podjetje
v težave, pa vali krivdo na banko, sistem itd.
Tudi nedosledno čuvanje zakonitosti po oblastnih organih, katerim je ta naloga zaupana, je voda na mlin družbenega kriminala. Naštejemo lahko primere, da nekateri vodilni gospodarski uslužbenci in razni inšpektorji ljudskih odborov ne ukrepajo dosledno, ko ugotovijo kršitve predpisov in razne špekulacije. Večkrat je v ozadju družinska povezanost. Neki uslužbenec OLO se je celo dal podkupiti. Malomarnost in površnost odgovornih uslužbencev pri izvajanju in čuvanju zakonitosti ilustrira tudi naslednji primer: Leta 1953 je izšla zvezna uredba št. 2/53-9, v kateri je določeno, da je treba izbrisati vsa službena leta storilcem, ki so bili zaradi družbenega kriminala kaznovani nad 6 mesecev strogega zapora ali nad 5 let strogega zapora za katerokoli drugo kaznivo dejanje. Na našem območju dosedaj sploh nismo izvajali določil te ured(Konec na 3. strani)
OD TEDNA
DO TEDNA
(Nadaljevanje s 1. strani)
te prvi dnevi kažejo, da od razgovorov ne smemo pričakovati kdo ve kakšnega uspeha. Ne moremo trditi, da zahodnonemški kancler ni pripravil posebnega, nemškega programa za posvetovanja v Moskvi. Vendar njegov nastop v razgovoru z Bulganinom kaže. da se kaj trdno oklepa zahodnih priporočil: »Nikar predaleč!« Tako je predlagal, naj bi se najprej razgovarjali o nemških vojnih ujetnikih in nemški združitvi in šele potem o diplomatskih stikih in ostalem, torej ravno nasprotno, kakor žele sovjetski voditelji. Sovjetska diplomacija želi postopno ureditev medsebojnih stikov, Adenauer pa bi rad nastopil v širšem smislu, kot predsednik svobodne (ose po zaslugi Zahoda) države in v imenu vseh Nemcev. Izposloval bi rad kot enak med. enakimi take pogoje, ki bi mu zagotovili tudi v sovjetskih očeh mednarodno veljavo.
To bi se slednjič lahko zgodilo, če . . . če bi Adeauerju ne svetovali« odločnega kurza na zahodu v želji, da do kakih posebnih sporazumov s Kremljem ne pride, in če bi naslednica nekdanje premagane hitlerjevske Nemčije ne pokazala do zmagovalca na Vzhodu vendarle nekoliko preveč objestnosti in samozavesti. Zato moskovsko ozračje ni in ne more biti tako prisrčno, kakor bi lahko bilo. Še več! Prav verjetno se bo konferenca razšla že v sredo brez kakršnih koli posebnih uspehov. Morda bo sledila le deklaracija o tem. kako so predstavniki obeh vlad zamenjali široka gledišča o onih vprašanjih, ki jih zanimajo, z željo, da bi obe vladi po redni diplomatski poti uredili vse potrebno. To bi bila »rešitev«, ki bi pustila, če že ne več, vsaj odprta vrata nadaljnim pogajanjem.
Nemško vprašanje torej še vedno ostane odprto in čaka rešitve.
Dva druga sodobna problema — izraelsko-arabski odnosi in francosko-maroška pogajanja še vedno čakata rešitelja. Obmejnih spopadov posebno pri Gazi še niso mogli ustaviti, pa tudi načrtov za pomiritev, ki so jih te dni priporočali »od zunaj« (Burns, načelnik nevtralnih opazovalcev OZN v Palestini, ter ameriški zunanji minister Dulles) ni še sprejela nobena stranka. Francoski premier Faure se trudi, da bi pridobil za svoj načrt reform v Maroku vse vodilne stranke Maročanov, člane svojega kabineta in tudi večino v francoskem parlamentu. V slednjem mu posebno odločno nasprotujejo degaullisti in »zmerni«, ki bodo verjetno zahtevali izredno zasedanje skupščine. Zadnje vesti iz Maroka kažejo, da sta se poglavitni maroški nacionalistični stranki — Istiklal in stranka neodvisnosti — načelno odločili za Faurov načrt. Omenimo naj še. da je francoski premier skušal s kompromisom oslabiti tudi odpor francoskih kolonistov v deželi, ki so mu vse preradi očitali. da preveč popušča maroškim nacionalistom«. O podrobnostih pa kaj več prihodnjič, ko bodo razmere jasnejše.
Ob zaključku še novico, da grškoturško-britanska posvetovanja o usodi Cipra niso uspela. Angleži so predložili načrt o omejeni krajevni samoupravi nad otokom, ki bi bil sicer še vedno pod britansko suverenostjo. Pričakovali so. da jih bo vsaj eden od »partnerjev« podprl. Toda zgodilo se je narobe. Grčija tudi vnaprej zahteva pravico ljudstva do samoodločbe, t. j. da se samo izreče o usodi, Turki pa zahtevajo stanje, kakršno je, ali pa priključitev otoka k Turčiji. Ali bo položaj razčistila nova konferenca, ki jo na tihem obljubljalo v Londonu, je drugo vprašanje. Prva ni rešila ničesar, le grško-turško prijateljstvo je zaradi demonstracij utrpelo precejšnjo škodo.
Še enkrat:
Zaključni račun — javni dokument
za dajanje obračuna pred skupnostjo
Tovariš urednik!
V prejšnji številki Pomurskega vestnika ste objavili obširen prispevek o zaključnih računih naših gospodarskih organizacij za leto 1954. Prebral sem ga — verjetno so ga tudi drugi — z zanimanjem. Razumljivo, saj menim, da pač vsakogar zanima, kako gospodarijo naši delovni kolektivi. Tudi se strinjam s poudarjenim mnenjem o omenjenem prispevku, da je treba zaključni račun objaviti kot javni dokument, kajti drugače prestane njegova funkcija in smoter. Toda ob tem se vprašujem, ali res skrbimo za to, da bi vso družbeno skupnost obvestili o uspehih in neuspehih naših podjetij, ali dajemo njihove zaključne račune v razpravo organizacijam SZDL, zborom volivcev; skratka — javnosti?
Kaže, da smo s tem nekako le začeli. Vsaj po tem sodeč, da je bilo v zadnjem času precej zaključnih računov objavljenih tudi v našem domačem listu. Vendar pa me prav tu preseneča dejstvo, da objavljajo svoje zaključne račune samo gospodarske organizacije z območja bivšega liutomerskega okraja. Ali ne bi mogla tega storiti tudi naša podjetja. katerih je v Prekmurju nekaj sto. a njihovi zaključni računi prav gotovo ne bi škodovali, temveč le koristili podjetjem. če bi jih objavila!
V objavi zaključnega računa vidim le koristno dejanje — če gledamo nanj z očmi celotne skupnosti.
Franc Hajnšek
O izvajanju pravil v podjetjih
Vanek Šiftar
V preteklih mesecih je bilo sorazmerno mnogo diskusij o problemih samoupravljanja v nastajajočih občinah in o tem. kako naj bodo pravice in dolžnosti te samouprave čim točneje izražene v statutih. Toda kako naj se urejajo odnosi med občino in delovnimi kolektivi podjetij, je še vedno določeno s predpisi izven statuta, kar je trenutno nujno in še najprimernejše.
Kot smo v občinah začeli z novim in vsebinsko bogatejšim življenjem, bo potrebno tudi intenzivneje, vsaj v mnogih podjetjih v Prekmurju, poglabljati socialistično demokracijo in to predvsem z razvijanjem demokratičnih oblik delavskega samoupravljanja. V tej smeri pomeni že precejšen napredek osnutek novega Zakona o delavskem upravljanju. Vendar zakon ne more rešiti vsega kot ni mogel pri občinah in zato je važen statut občine, odnosno pravila podjetij.
Koncem leta 1953 je bila objavljena Uredba o osnovanju podjetij, ki je prinesla nekaj novih stvari tudi o pravilih podjetij. V končnih določbah je določeno, da morajo podjetja v šestih mesecih vskladiti svoja pravila z uredbo.
Pravila v podjetju so velikega pomena za razvoj demokratičnih oblik upravljanja, saj se bosta občina in kolektiv srečavala slejko-prej tudi v določbah statuta in pravil podjetja.
Vsaj za Prekmurje velja, da so
sindikalne organizacije in drugi politični forumi posvetili premalo skrbi vsebini pravil in njihovemu izvajanju po sprejemu. Taka brezbrižnost je seveda nekatere kolektive vlekla nazaj in stare nesocialistične metode so postajale »zakon podjetja«.
V naših podjetjih pozna sorazmerno malo zaposlenih pravila svo-
jega podjetja in malo jih je tudi sodelovalo pri sestavljanju pravil, čeprav je določeno, da morajo biti pravila, preden jih sprejme delavski svet, vsaj 8 dni v razpravi. V podjetja prihajajo novi ljudje in mnogi niti ne vedo, če obstojajo v podjetju kake posebne dolžnosti in pravice, ki jih ni bilo doma na vasi. na sezonskem delu ali kje drugod, od koder so prišli. Redka je izjema kot je pri Tovarni Mura, kjer ima vsak zaposlen natisnjena pravila in tudi vsak na novo sprejeti jih dobi. A nihče ne sprašuje, Če se seznani z njimi. Lepo je rečeno tudi v pravilih podjetja Nafte, da se delovno razmerje sklene z izjavo delavca ali uslužbenca, da priznava pravila in tarifni pravilnik podjetja. Vprašanje je, ali res
pozna pravila ko daje izjavo ali pa je to le gola formalnost. Dejstvo je, da podjetja imajo pravila, ki jih pa kaj slabo izvajajo.
Delavski sveti bi morali po navedeni Uredbi sprejeti vsklajena pravila vsaj do konca junija 1954, a stanje v avgustu 1955 je tako, da do tega časa ni predložilo OLO odnosno MLO M. Sobota v odobritev pravil še 24 podjetij odnosno obrtnih obratov, a od predloženih pa jih še 18 ni odobrenih, ker niso v skladu s predpisi. Tako je torej praktično še vedno na področju bivšega okraja Murska Sobota okoli 29% podjetij, odnosno obrtnih obratov brez pravil. Zelo malo pravil je bilo sprejetih v določenem roku. Na primer delavski svet Sograda je sprejel pravila novembra 1954, delavski svet valjčnega mlina v Lendavi januarja 1955, delavski svet Rafimusa marca 1955, delavski svet Panonije aprila 1955 itd.
V večini pravil je opaziti, da so več ali manj prepisana in niso odraz dejanskega stanja in odnosov v podjetju. Redki so primeri pravil, a v praksi pa je še redkeje, da bi delavski svet odnosno upravni odbor dajal redno poročila o svojem delu, o uspehih gospodarjenja, odnosno se posvetoval pred odlo-
Pomurski vestnik. 15. septembra 1955
2
čitvijo o kakem važnejšem vprašanju s celotnim delovnim kolektivom. V pravilih podjetja Mure je določeno, da morata dati delavski svet in upravni odbor poročilo vsak 4. mesec. Ali v pravilih Kmetijskega gospodarstva v Lendavi je določeno, da morajo organi delavskega samoupravljanja dati poročilo najmanj dvakrat na leto. Z ozirom na to. ker ni nikjer določeno kakšen odnos morata imeti delavski svet in upravnit odbor do članov kolektiva, ni nič čudnega, če ljudje ne vedo v nekaterih podjetjih odnosno obrtnih obratih za delavski svet in upravni odbor in se sprašujejo, zakaj so volili svoje organe.
Borba za izvajanje pravil v podjetjih bi morala biti stalna akcija sindikalnih organizacij enako kot volivcev za izpolnjevanje statuta.
V samih pravilih je najslabše obdelan odnos in odgovornost organov delavskega samoupravljanja do kolektiva in poleg tega še vprašanje materialnega in finančnega poslovanja podjetja.
Ako že govorimo o pravilih podjetja, nastane vprašanje ali vsebujejo pravila sploh kaka določila, ki bi pomagala razvijati tovariške odnose med zaposlenimi in boj proti nezgodam in kriminalu? Redka so pravila v kateri bi bilo točneje določeno, kakšne so pravice in dolžnosti slehernega posameznika, ki je zaposlen v podjetju. V kolikor pa so taka določila, pa so v glavnem
le za delavce, medtem ko je le malo določil za »specifične bolezni« uslužbencev. Večina pravil ima le splošne določbe, da sta delavec in uslužbenec dolžna poverjeno delo opravljati vestno in marljivo ter osebno. Precizna so v pravicah in dolžnostih delavcev in deloma tudi uslužbencev pravila podjetij Nafta in Mura. Toda ta določila so napisana in tudi v večini primerov pozabljena. Ako bi dosledno izvajali določila podjetij, kjer je med dolžnostmi slehernemu naloženo, da mora izpolnjevati higiensko-tehnične in varnostne predpise, bi brez dvoma zmanjšali število nesreč v naših podjetjih. Na primer: v Pravilih podjetja Nafta je določena sankcija za kršitev higiensko-tehničnih in varnostnih predpisov, toda število nesreč se ni letos bistveno zmanjšalo v primerjavi z lanskim povprečjem. Pri nekaterih podjetjih odnosno obratih pa so celo nesreče narasle.
V	nekaterih pravilih, toda ne v vseh, je določeno, kakšen mora biti odnos zaposlenega do imovine, ki je dana kolektivu v upravljanje. Določena je tudi materialna odgovornost, vendar lahko ugotavljamo, da je vse to več ali manj le napisano in se ne izvaja, ker ni organa. ki bi vztrajal in to bi prvenstveno moral biti delavski svet in upravni odbor nad doslednim izvajanjem pravil-ustave podjetja.
V	nekaterih podjetjih, še pogo-
steje pa v obratih, je vsa kaznovalna pravica v rokah direktorja odnosno upravnika, kar pa v večini primerov le jača njegov položaj in duši socialistično demokracijo delovnega kolektiva. Mnoga pravila gredo mimo disciplinskih sodišč. Brez dvoma pa je razvijanje aktivnosti disciplinskega sodišča razvijanje demokratičnega mehanizma v samem delavskem upravljanju. Toda tam. kjer so disciplinska sodišča, so več ali manj »brez dela« ali pa so prepuščena čisto sama sebi. Sindikalne organizacije, kakor tudi organi delavskega samoupravljanja zanemarjajo ta organ, ki bi lahko s svojim aktivnim posegom večkrat »prikrajšal« marsikaterega za zaslužek, pridobljen »na lahek način«. V samih pravilih tudi ni jasnosti kdaj odnosno s kako kršitvijo dolžnosti stori zaposleni disciplinski prekršek odnosno nerednost. Pač pa je to prepuščeno več ali manj le presoji direktorja in upravnika.
Zaradi doslednega izvajanja pravil posameznih podjetij in obratov pa morajo inšpekcije dela in Okrajne arbitraže poznati pravila podjetij in obratov z vsemi sankcijami za prekrške.
Ena izmed oblik za razvijanje delavskega samoupravljanja v podjetjih in obratih je tudi borba za nenehno izpolnjevanje pravil in njihovo izvajanje.
Iz Križevec pri Ljutomeru
Kam z enim oddelkom na naši šoli ?
Zopet so se odprla šolska vrata.
V	naših razredih imamo pred seboj vesele in nasmejane obraze naših dijakov. Eni so nam že znani, drugi pa ne. V prvi razred pride kar 100 novih dijakov. K temu še prištejemo 33 ponavljalcev, vseh skupaj torej 133. Iz tega bomo napravili tri prve vzporednice. To bodo močni oddelki po 45 učencev, kar je za prvi razred maksimalno število. Prav tako bo težko v tretjem razredu, kjer je 72 dijakov. To bosta dva primerna razreda, dočim bo četrti razred zelo močen z 42 dijaki.
V šoli bomo imeli 9 oddelkov, moralo bi jih pa biti 10. Največji problem je sedaj prostor. Lansko leto smo imeli 2 oddelka v prostoru bivše gostilne, kjer bosta še letos. Da smo lahko potem pouk vskladili tudi z osnovno šolo, smo morali dvakrat tedensko tretje razrede družiti. Tako smo deloma pridobili en prostor in to samo za dva dni v tednu. Letos pa nikakor ne bomo mogli družiti, ker bi združena dva prva oddelka imela 90 otrok, združena druga okrog 70, tretja dva skupaj pa tudi čez 70. Tako število otrok pa nikakor ni mogoče nadzorovati, kaj šele jih česa naučiti.
Sedaj iščemo še en prostor — kje ga bomo našli? V zadružnem domu bo sedaj prazna ena velika pisarna, ker ne bo več občine v Križevcih. Ali nam bo uspelo, da bomo lahko dali še en oddelek izpod šolske strehe, tega še ne vemo.
V	tej pisarni bi namreč naj bila knjižnica, ki je že tudi 10 let na hodniku in sedaj ima v njej prosore križevski Remont. Ta pisarna bi bila edini prostor, kjer bi lahko proti vsem higienskim predpisom strpali okrog 30 otrok. Seveda pri tem ne mislimo na to. kakšno bo tam šolsko delo in uspeh. To bo edina mogoča rešitev, ki bo pa držala samo za eno leto. Kaj pa potem? Nova šola — pravijo ljudje in tudi mi, ki tu poučujemo. Toda to že pravimo 50 let, a še vedno je to le glas vpijočega v puščavi. Tudi za-
sedba je letos menda najslabša izmed vseh šol v okraju. Od 271 ur po predmetniku jih lahko v sedanji zasedbi opravljamo le okrog 170, ostalih 100 bomo pa morali prelagati z rame na ramo. Poleg tega bi moral omeniti še to. da za vseh 354 otrok nimamo nobene telovadnice. Poleti smo lahko na prostem, kam pa s telovadbo pozimi? To so torej resni problemi, ki jih bo treba na vsak način rešiti in to čim-prej, da se nam ne bo kdaj pozneje maščevalo.	(nb)
Družbeni kriminal
(Nadaljevanje z 2. strani) be. Naši uslužbenci, predvsem pa vodilni funkcionarji ljudskih odborov, ki so dolžni čuvati zakonitost, bi se morali zavedati, da je vsaka nenačelnost in nedoslednost pri uresničevanju dolžnosti dosedaj povzročila poleg ostale škode vedno tudi veliko politično škodo, saj začne ljudski odbor izgubljati svoj ugled.
Družbeni kriminal izvira iz politične zaostalosti in reakcionarne usmerjenosti posameznikov, nebudnosti kolektivov in družbe, slabega nadzorstva. Naše organizacije SZDL in sindikata bodo morale našim ljudem bolj prepričljivo prikazati, kako so njihove osebne koristi povezane z družbeno in zadružno lastnino in kako jih taki pojavi neposredno prizadenejo. Prej ko bodo člani SZDL, sindikalnih in ostalih družbenih organizacij spremenili svoj odnos do te lastnine, prej bo izginil ta škodljiv pojav iz naše družbe. SZDL in sindikalne organizacije pa so dolžne organizirano voditi družbeno nadzorstvo in šibati konkretne pojave. Saj jima mora biti kakor na dlani, da si brez pravic in poštenja ne moremo zamisliti socializma.
Kraj zadnjim ostankom vojne
Gradnja novega mostu čez kobiljski potok pri Mostju dobro napreduje. To je črtrti večji most. ki ga letos gradimo v Prekmurju, in zadnji, ki po vojni še ni bil obnovljen. Kljub težavam, ki so v začetku nekoliko ovirale graditev, bo most še letos izročen svojemu namenu. Gradnja bo veljala okrog 8 milijonov dinarjev, ki jih je dodelil Izvršni svet LR Slovenije, dela pa izvaja »Sograd« iz M. Sobote. To podjetje gradi tudi dva velika mostova čez razbremenilnik Ledava - Mura in sicer na Tišinski cesti in na cesti proti Cankovi. Tudi njiju bodo še letos izročili prometu.
Obetajoč začetek delovanja
novega DS „NAFTE" v Lendavi
V našem največjem podjetju — »Nafta« v Lendavi — so imeli pred kratkim prvo sejo novoizvoljenega delavskega sveta. V njem je 50 elanov kolektiva in od tega štiri petine iz delavskega staleža. Vsaj po prvi seji sveta sodeč, ki je bila dobra in polna tehtnih razgovorov in sklepov, smemo reči, da je novoizvoljeni delavski svet »Nafte« dokaj krepko začel z delom.
Na prvi seji novega delavskega sveta so najprej obravnavali o pomanjkljivostih v delu prejšnjega sveta, o čemer je govoril tovariš Gregorc. Osnovna pomanjkljivost je bila že v nerednem prihajanju na seje pa tudi razprave niso bile take, da bi težile k izboljšanju dela tako DS kot podjetja. Po-
vprečno je manjkalo na sejah 21 odstotkov članov, med temi pa so imeli največ izostankov vrtalci in črpalci, čeprav sta to osnovni dejavnosti podjetja. Tudi razpravljali so raje po vogalih in čestokrat neobjektivno.
Novi delavski svet je bolje sestavljen. Že prva seja je to lepo pokazala. Govorili so o tehnični nesreči, ko je zaradi površnosti vrtalca padla v vrtino cev, in to v globino 2000 metrov. Seveda se je cev pokvarila, kar je poleg celodnevnega zastoja pri delu povzročilo še precejšnjo materialno škodo. Na seji so ugotovili, da so vsi vrtalci, ki so delali na tej vrtini, prihajali na delo tudi iz 25 km oddaljenih krajev s kolesi, pri tem pa prejemali terenske dodatke.
Znano je. da je terenski dodatek predviden za kritje stroškov zaradi tega. ker delavec ne more živeti skupaj z družino. Jasno pa je. da je delavec, ki prihaja na delo s ko-
lesom dnevno po 25 km, utrujen in ne more delati tako kot bi moral. Zaradi tega pa tudi nastane nizka storilnost in poleg tega še površnost in nesrečni primeri.
Zategadelj je delavski svet odločil, da morajo delavci, ki prejemajo terenski dodatek v znesku 5500 dinarjev, stanovati na delovnem mestu raziskovalnih vrtin in se tam tudi hraniti. Podjetje bo seveda pomagalo organizirati stanovanja, če si jih delavci sami ne bi mogli najti. Po vaseh je stanovanj dovolj na razpolago. Zlasti dovolj je stanonovanj na raziskovalnem področju v Filovcih, medtem ko je v Fokovcih dovolj prostora za stanovanja v zadružnem domu, kjer bi lahko uredili tudi kuhinjo. S slednjim je seveda teže, ker se delavci nočejo skupno hraniti, temveč si rajši ku-
hajo sami. Zaradi tega je že večkrat organizirana skupna kuhinja na delovnem območju propadla.
Bistvo sklepa pa je pravzaprav v tem, da bo delavec, ki ne bo hotel ostati na delovišču, izgubil pravico do terenskega dodatka. Razumljivo je, da lahko gre domov takrat. ko ima svoj tedenski počitek ali pa ob izmeni. Seveda sme šef garniture odločiti, kdaj lahko delavec zapusti delovšče, ker o vsem vodi točno evidenco.
Ta ukrep je nekoliko prizadel nekatere delavce, vendar je le dal dobre rezultate. Delavci so končno uvideli, da je bolje tako. ker pridejo na delo spočiti in ko se utrujeni vračajo, se laže odpočijejo v bližini svojega delovišča. To je tudi smisel tega ukrepa. Ta sklep novega delavskega sveta pri Nafti pa nam obenem kaže. da je delavski svet pravilno prijel za delo. kar le potrjuje upanje, da bo v bodoče njegovo delo plodnejše.
Inž. K. C.
Kaj je dognala preiskava
v ljutomerskem „Zadružniku”
Prejšnji teden je bila pri Okrajnem sodišču v Ljutomeru zaključena dolgotrajna preiskava zoper škodljivce v ljutomerskem podjetju »Zadružnik«. Sodišče je zbralo obsežno dokazno gradivo (spis tehta nad 2 kg), ki obremenjuje 8 odgovornih uslužbencev za 891.802 din primanjkljaja, ki so ga povzročili podjetju s svojim nevestnim delom. Pri tem prednjačita nakupovalca živine Edvard Suln z 231.596 in Ivan Kuplen z 269.765 din povzročenega primanjkljaja.
Razen z nevestnim delom povzročene primanjkljaje pa je preiskava v »Zadružniku« odkrila še celo vrsto drugih kaznivih dejanj. Posebno podjeten je bil pri kaznivem početju direktor Frane Spačal, ki si je na račun podjetja rad pomagal zlasti pri gradnji svoje hiše. Tako si je med drugim naročil pri podjetju 469 km avtomobilskih prevozov gradbenega materiala, za katere je plačal le porabo goriva, čeprav je bila večina teh prevozov opravljena med rednim delovnim časom in so bili s prevažanjem njegovega materiala večkrat zaposleni tudi po štirje delavci podjetja. Da bi gradbeni material za direktorjevo hišo kljub temu ne bil predrag, je Spačal dne 20. VIL 1953 plačni v podjetju kupljenih 4.200 kg cementa po 15 din. čeprav so cement istega dne vsem ostalim kupcem zaračunavali po 35 din. Na račun podjetja pa je Spačal tudi svojim prijateljem napravil kakšno dobro uslugo. Tako je dne 24. IV. 1953 Spačal prodal dvema svojima znancema skupno 12.000 kg cementa po 18 din, KZ Gomilica in KZ Selnica pa je ce-
ment istega dne zaračunal po 22 oziroma 23 din za kg.
Direktor Spačal se je zanimal tudi za postranske zaslužke. Na zelo lahek način je v novembru 1955 zaslužil čedno vsoto s tem, da je pri podjetju Tehnometal v Celju kupil pod firmo Zadružnika blizu 2000 kg železa, v Ljutomeru pa je železo na lasten račun prodal podjetju Tempo in razliko v ceni (nad 28.000 din) spravil v svoj žep.
V Zadružniku so se tudi sicer dogajale čedne stvari. Direktor je podpisoval lažne listine, s katerimi je prikrival izplačevanje provizij nakupovalcu Logožarju. Skupaj s komercialistom Ludvikom Matajem je Spačal poskrbel, da so bile v letu 1954 izplačane poslovodjem in drugim uslužbencem treh zadrug v čakovskem okraju nagrade v skupnem znesku 187.000 din. Te nagrade so uslužbencem izplačali mimo njihovih zadrug. da bi podjetje dobilo monopolen položaj pri dobičkanosnem odkupu cekarjev na tem območju. Direktor Spačal je o teh nagradah v preskavi povedal, da tudi po njegovem to ni bilo socialistično, da pa je v trgovini to vedno tako bilo in da bo (po njegovem!) tako tudi ostalo, da bodo namreč podjetja iskala luknye v uredbah in predpisih, da bi čimbolj uspela v konkurenci.
Pa poglejmo še nekaj uspehov, ki jih je Zadružnik dosegel s takšno konkurenco. Klavnica v sklopu podjetja je koncem leta 1953 izkazala izgubo v višini 2,831.987 din. finančni primanjkljaj pri zalogi blaga pa je koncem istega leta dosegel 2.000.000 din.
• Posamezni člani delovnega kolektiva so bili v podjetju koncem letu 1954 dolžni 916.247 din, zadnjega maja pa že 1.760.034 din. Se najbolje je v tej konkurenci uspeval reprezentančni fond. iz katerega je bilo v letu 1954 potrošenih nad 300.000 din. Samo v dveh večerih v Beogradu sta komercialist Mataj in direktor Spačal potrošila s povabljeno družbo 16.540 din. zopet ista dva v Zagrebu v enem večeru 8.826 din in ob prevzemu novega tovornega avtomobila v Ljubljani spet 9.536 din.
Takih uspehov prav gotovo ni imela v mislih Okrajna zadružna zveza, ko je leta 1952 ustanovila »Zadružnik«, takrat še Trgovsko podjetje OZKZ. Zato bi bila dolžnost Zadružne zveze pa tudi raznih inšpekcij. da bi se še ob pravem času pozanimale za nezdrave razmere v Zadružniku. Tudi sindikalna organizacija bi morala že zdavnaj opaziti, da nekaj ni v redu, če bi se zanimala vsaj za delavsko samoupravljanje v podjetju. Bilanca le-tega je namreč prav tako porazna. Delavski svet je v več kakor dveh letih (med 21. III. 1953 in V. VI. 1955) zasedal le 7-krat, upravni odbor pa se je v nekaj manj kot dveh letih (med 27. IV. in 24. V. 1953) sestal le 6-krat. Direktor Spačal je v preiskavi sicer »pohvalil« upravni odbor podjetja, da kaj takega, s čimer se on osebno ne bi strinjal, upravni odbor ne bi sklenil; toda s takšnim podcenjevanjem delavskega samoupravljanja se vsi ne strinjamo: Ko bi politične organizacije razgibale delo teh organov, bi se razmere v podjetju nedvomno zboljšale, se preden je moralo poseči vmes sodišče!
Ta teden ob robu:
Kje sta ta
morala in zavest
Z ozirom na to. da živimo v središču agrarnega okoliša bi pričakovali. da bo na našem živilskem trgu v primerjavi z drugimi sadje, potem zelenjava in druge povrtnine cenejše. Toda že samo skromen pregled cen nam pokaže, da je naš živilski trg eden najdražjih v Sloveniji. Slika, ki jo opazimo v naši trgovini s sadjem in zelenjavo pa je taka. da človek izgubi sleherno zaupanje v naše trgovce.
Pa samo poglejmo, kakšni nemogoči razponi vladajo med cenami. Obiščimo prodajalno rakičanskega
posestva, potem soboške kmetijske zadruge in trg. Jabolka v prvih dveh dobimo po 20 din za kg, na trgu po 30 din (!), hruške v prvih po 30 in 40 din. na trgu 40, 50 in 60 din, slive v drugi po 30 din, na trgu po 40 din, grozdje v drugi po 70 din, na trgu 100 din (!!), kumarce (navadne) v prvi po 15, drugi 20, na trgu po 30 din za kg. paradižniki o prvi 25 (sedaj že 30!) din. v drugi 30 din, na trgu 40 din. paprika o prvi 30. drugi 35, a na trgu 50 din itd.
Taka je slika našega živilskega trga, sicer se tu in tam kaj spremeni. vendar pa v bistvu ne. Označili bi jo lahko z eno besedo: nemogoča. Ti razponi cen v tako majhnem mestu, kot je naše, med prodajalnami. so na kupu, saj je druga od druge oddaljena le za par desetin korakov, nam kažejo, da je to popolnoma nenormalen pojav in človek začudeno išče. kje bi našel kaj podobnega. Povsod, kjer so razmere urejene in vlada uravnovešenost, tega ne najdemo. Pri nas pa, torej iz tega logično sledi, da nekaj ni v redu. In to v naši trgovski mreži in v zavesti nekaterih ljudi, ki imajo s to trgovino opravka.
Kaj je strohnelega o naši trgovski mreži? Elastičnost, ekspeditionost in podjetnost. Ker je letos obilna sadna letina, se je odkup poletnih sort jabolk ustavil. In sedaj v skladiščih zadrug o Vel. Polani. Bistrici itd. gnijejo nabrana jabolka. Edino za industrijsko predelavo jih lahko prodajo in to seveda z izgubo. Z veseljem bi jih pa prodali po 7 ali 8 din, samo če bi jih kdo odkupil. In človek se začuden sprašuje. zakaj jih tovrstna trgovska podjetja ne odkupijo, saj bi jih potem na trgu lahko prodajali tudi po 15 din in bi še krili vse stroške. Toda 30 din za kg?! Kam le to vodi? Če še temu dodamo, da v Ljutomeru resnično prodajajo jabolka po 15 din in hruške po 20 din za kg, potem lahko brez pomisleka zapišemo spričevalo naši trgovski mreži. (N. B.: govora je o trgovski mreži, ki trguje z omenjenimi artikli.)
In v zavesti ljudi... Tudi tam se je nekaj zataknilo. Kakor zlata mrzlica se jih je polastila strast za lovo na dobiček. Od najmanjših prodajalcev pa do največjih podjetij je dobiček os, okoli katere se suči vse poslovanje. Toda kako ustvarjajo dobiček. Namesto, da bi težili za tem. da prodajo čimveč in bi tako z večjo količinsko prodajo ustvarjali dobičke, pa navijajo cene, s katerih pa potem ne morejo več zlesti.
In še nekje se je zataknilo ... Ko pridete na trg in se začudite nad visokimi cenami, se vam začno takoj pritoževati, da jim pridelek gnije, da morajo plačevati visoke davke itd. kakor da drugi ne bi imeli enakih obveznosti. Paradižniki gnijejo, toda prodajalci rajši pustijo, da se-gnijejo. kakor bi pa znižali cene in tako omogočili delavcem in drugim cenejši nakup. Kje je tu osnoven čut do sočloveka?
Ta sla po dobičku je tako omamna. da naši ljudje vidijo ves smisel samo v izvozu, t. j. v prekupčevanju. ki res prinaša večje in lažje pridobljene dobičke. Toda če se pri tem kaj zatakne, obstane vse. Takrat pa tega, kar ne moremo izvoziti, ne znamo uporabiti doma in tako preprečiti marsikatero škodo, ki nastane ob takih prilikah.
Pri osem tem pa tisti, ki ustvarjajo s prekupčevanjem kaj lepe dobičke. niti malo ne pomislijo, na čigav račun gre vse to. Spomnimo se samo lanskega odkupa krompirja, kako lepo so nekateri služili in podobni primeri se tudi letos dogajajo. In to je morala? Vzdihujemo zaradi nizkega življenjskega standarda pri tem si pa sami sploh ne vemo pomagati. Ob malo večji skrbnosti in večjim čutom za skupnost' bi lahko že marsikaj izboljšali.
Pa tudi za to se nihče ne zmeni, če je zadoščeno predpisom. Razen v »Zelenjavi« nikjer nimajo nobenih cenikov, čeprav bi jih morali imeti in ki jih tudi imajo vsi količkaj solidni trgovci. To je že prvi znak neurejenosti. Kdo pa je odgovoren za to. kdo bi moral take pojave in take stvari kontrolirati? Le kdo...?
bš
Praznik v Radencih
Prebivalci Radenec so imeli svoj krajevni praznik zadnjo nedeljo in ponedeljek; spomnili so se dogodkov okrog 12. septembra 1941, ko so na Kapeli ustanovili prvi odbor Osvobodilne fronte.
Na glavni svečanosti, ki je bila na Kapeli. je eden prvih sodelavcev gibanja tov. Franjo Štajnbauer poudaril, da je radenski okoliš dal 27 žrtev za svobodo. Potem so govorili gostje: preds. OLO M. Sobota tov. Franc Rogl, zvezni poslanec tov. Ivan Kreft itd. Navzoča sta bila tudi republiška poslanca tov. Pirher in Pavlica.
Na posebni slavnostni seji je govoril tov. Rihtarič o razvoju gibanja NOB na radenskem območju. Spomin na padle junake in borce so pačastili s tem, da so položili vence na njihove grobove in spominske plošče. V kulturnem programu so nastopili gasilci, pevski zbori, folklorne skupine, godba na pihala iz Gradišča in dramatska družina, ki je uprizorila Finžgarjevega »Divjega lovca«.
Pomurski vestnik, 15. septembra 1955
3
Po kmetijskih razstavah v Ljubljani
Pet priznanj in dve zlati medalji
za Pomurje
Vsi, ki smo se te dni udeležili živinske in vinske razstave v Ljubljani, smo mogli opaziti velik napredek naše živinoreje in vinogradništva.
Če pregledamo uspehe, ki smo jih dosegli za naš okraj, pridemo do naslednjih zaključkov:
Na razstavi živine je bila tretja krava, ki je bila ocenjena v I. razred, svetlolisasta Cilka R 22, stara 9 let. last Kmetijskega gospodarstva Črnci-Apače. Ta krava je dala 5 telet in v 4 letih povprečno na leto po 3.115 litrov mleka s 3.9 °/c tolšče.
V I. b razred so bile ocenjene še krave naslednjih živinorejcev: krava Franca Šiftarja iz Brezovec in krava posestva Kmetijskega inštituta v Beltincih.
Razstavljeni so bili tudi prašiči vseh treh pasem, ki jih pri nas go-
jimo in sicer bele požlahtnene, bele žlahtne, velike bele pasme (jorkšir) in črnopasaste krškopoljske pasme.
Po oceni je bil drugi težji merjasec. last Kmetijskega gospodarstva Apače, žlahtne pasme, ki je tehtal 350 kg. Tretji merjasec Gloster (veliki jorkšir), last posestva Kmetijskega inštituta Beltinci, je tehtal 400 kg.
Na mednarodni vinski razstavi je dobila Jugoslavija štiri zlate medalje za kakovostna vina; tri zlate medalje je dobilo podjetje Slovenija vino« za laški rizling iz Zavrča. zeleni muškat iz Ljutomera in laški rizling iz Železnih dveri. Eno zlato medaljo pa je dobilo podjetje »Slovenske gorice« iz Ptuja za zeleni muškat iz Zavrča.
Od 214 slovenski vinskih vzorcev. ki so bili razstavljeni, jih je prejelo še 70 srebrne in 93 bronaste medalje._______________________
Mednarodna ocenjevalna komisija je bila mnenja, da se je kakovost jugoslovanskih vin znatno izboljšala.	Ing. L. J.
Več slame in in manj lisitja za nastal
Dandanes potrebujemo vsako leto približno 700.000 ton stelje v Sloveniji. domača slama, praprot, jagodičevje- listje iz sadovnjakov, mah in šota pa dajejo skupaj okrog 200 tisoč ton nastila. Tako 500.000 ton stelje nagrabljamo v gozdovih na 260.000 hektarih, največ redno, manj pa v treh ali štirih obhodnjah. Gozdna stelja je najbližje kmetije. Marsikdo pa ne pomisli, da si s steljarjenjem zelo škoduje; govorimo lahko o trojni škodi.
Prva škoda nastaja zaradi tega, ker slabimo rodovitnost gozdnih zemljišč in se zato zmanjša prirastek lesa na polovico, četrtino ali celo na desetino.
Drugič se kaže škoda v tem, da zemlja nima dovolj prstenine, zato ne zadržuje primerne vlage po dežju in snegu. Samo gozd v polni zarasti je dobrotnih svoje okolice, to je kmetijskih zemljišč.
Tretja škoda nastaja zato. ker je hlevski gnoj slabše kakovosti. Če razrežemo slamo za nastil, dobimo podlago za izvrsten gnoj. En del slame po teži nadomešča dva dela bukovega listja (po teži) ali tri dele igličevja in celo štiri , dele vresja in jagodičevja. Boljša od slame je le praprot, ki je potrebujemo tretjino manj kakor slame. Prav tako je boljši mah. ki je še dvakrat bolj izdaten kakor praprot.
Če uporabljamo slamo za hlevski gnoj, zmanjšujemo tudi do 20 °/o potrebo po umetnih gnojilih. Pri okrajni zadružni zvezi v Celju so zračunali, da bi pri naročilu 2000 ton slame potrebovali 6 milijonov din popusta (regresa) na slamo, s tem pa bi prihranili 12 milijonov dinarjev popusta za umetna gnojila. Splošno no mnenje je, da bi bila zmogljiva cena za slamo 3 do 4 din kg.
Ali je sol koristna za živino?
Sol je nedvomno koristna za živino kakor za človeka, če jo rabimo v pravi meri. Sol pomaga, da želodec laže predeluje težko prebavljivo hrano, zato spodbuja tek, pospešuje presnovo in živina ostane zdrava ter krepka. Preveč soli pa ne smemo pokladati. To bi lahko imelo usodne posledice. Živali, ki prejemajo preveč soli, so močno žejne, zato popijejo mnogo vode. Živali gredo zato večkrat na vodo. Prebava je slabša, pride do vnetja črevesja in do driske. Živina malo žre. hujša in včasih tudi kakšna žival pogine. Živinozdravniki pravijo temu »dolgotrajno zastrupljenje s soljo«. Brž ko živina dobi drisko, prenehajmo pokladati sol. Sol draži želodec in črevesje. Zato se ravnajmo po tem, naj odrasla živina ne dobi na dan več kakor le eno večjo žlico soli.
Za smotrno uporabo sredstev
okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva
Prejšnji petek je bila v M. Soboti seja upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva OLO. O samem skladu smo že večkrat obširneje poročali, zato tokrat le v kratkem o sedanjem stanju.
Na seji so člani razpravljali o dotekanju sredstev v sklad za pospeševanje kmetijstva in o uporabi teh sredstev za pospeševanje poljedelstva. vinogradništva, sadjarstva, živinoreje in drugih panog kmetijstva. V razpravi so člani upravnega odbora ugotovili, da je ostalo neizkoriščenih še okrog 12 in pol milijona dinarjev, ki jih bodo po sklepu upravnega odbora porabili za kalcifikacijo zemlje, za regrese pri semenskih žitih, za gnojišča in
silose, za nakup plemenskih bikov in merjascev, za nagrade konjerejcem za plemenske žrebce in rodovniške kobile, za obnovo sadjarstva in vinogradništva, za nakup zimskega škropiva in sadnih škropilnic in za organizacijo raznih strokovnih tečajev.
Obenem so sklenili, da bodo v Čepincih, Dankovcih, Predanovcih in Kupšincih zgradili sodobne kurnike po načrtih Kmetijskega inštituta Slovenije. Za predsednika upravnega odbora sklada so izvolili tovariša Pavla Korošca, drugega podpredsednika OLO M. Sobota, za tajnika pa inž. Lada Jeršeta.
BRALCEM
kmetijske rubrike
Sklenili smo, da bomo v našem tedniku redno objavljali odgovore na razna vprašanja iz kmetijstva.
Zaradi tega smo naprosili za sodelovanje tov. ing. Lada Jeršeta, šefa Kmetijske inšpekcije pri OLO M. Sobota, ki bo na pismena vprašanja sproti odgovarjal našim bralcem.
Vprašanja pošiljajte na naslov:
Uredništvo
»Pomurskega vestnika«, kmetijski svetovalec.
Uredništvo
Razkužujmo semena proti snetem
Skupina žitnih bolezni, ki so nam najbolj znane, so žitne sneti.
Da so rastline napadle sneti, opazimo šele tedaj, ko se pričnejo tvoriti glivni in trajni trosi. Ti nastajajo običajno v klasih ali metlicah in jih vidimo kot temnorjav ali črn prah. Zaradi sneti je izguba na zrnju često zelo občutna, saj 20 do 30 % okužba bilk ni nobena redkost na polju.
Trdo snet uspešno zatiramo tako, da razkužimo seme z mokrimi ali suhimi razkužili.
Za mokro razkuževanje (potapljanje semen v tekočini) uporabljamo Ceresan, Germisan, Abavit, Uspulun in dr.
Ta sredstva — pripravke uporabljamo povečini v 0.1 do 0.3% vodni raztopini, v kateri namakamo seme približno pol ure (oves in ječmen eno uro) ali pa navlažimo z 10 do 15 litri razkužila, dobro premešamo. pokrijemo s ponjavo in nato razprostremo, da se seme lahko posuši.
Za suho razkuževanje (najbolje v razkužilnih bobnih) nam služijo: Agrosan GN, Tillex, Ceresan, Duphar, Fusariol in Abavit.-B. Za pše-
nico, ječmen in rž potrebujemo 200 do 300 gr, za oves 300 do 400 gr, za koruzo 150 gr razkužilnega praška na 100 kg semena.
Mergama A in B sta živosrebrna pripravka za razkuževanje žit. kombinirana z insekticidom (sredstvo proti škodljivim žuželkam in njihovim ličinkam), ki ščiti v zemlji seme pred glivičnimi boleznimi in strunami.
Vsi živosrebrni pripravki so zelo strupeni. Ko razkužujemo, ne smemo prahu vdihavati, da se ne zastrupimo. Razkuženega semena nikakor ne smemo uporabljati za prehrano ljudi ali domačih živali. Pripravkov ne shranjujmo skupaj z živili.	Ing. L. j.
Zakaj nam je propadel paradižnik ?
Ko potujemo te dni po naših vaseh, opazimo, da nam je marsikje propadel paradižnik in da je tako nastala milijonska škoda.
Tu so razsajale razne bolezni: okrogla listna pegavost, plesen na paradižniku, trohnjenje stebel, a predvsem gaitje plodov v raznih oblikah: gniloba ob peclju, vrhnja gniloba plodov, trohnjenje plodov in črna gniloba plodov.
Se ko so plodovi zeleni, pričnejo gniti in porjavijo ostanki časnih lističev in spodnji del peclja. Od tod se gniloba širi na plod okoli peclja, tako da na njem nastane črn madež. Meso pod madežem je nagnito. Pri natančnem pregledu opazimo na madežih drobne črne pike — plodišča glive, ki povzroča gnitje. Iz plodišč se širijo trosi z vetrom in kapljicami dežja, ki udarjajo na plodove. Zato se bolezen ob vlažnem vremenu naglo razširi. Tudi jedro plodov počrni. Še zeleni plodovi odpadejo, ker jim segnije nastavek peclja.
Pogosto, zlasti ob vlažnem vremenu, najdemo plodove, ki pričnejo gniti na vrhu. tam, kjer so ostanki vratu plodnice. Tu se pokaže rjava pega, ki se veča v krogu, meso pod njo pa gnije. Bakterije, ki povzro-
čajo gnilobo, prodrejo v plod skozi odmrli vrat plodnice.
Tudi gniloba — trohnjenje plodov — se javlja na vrhu, a nagniti del je pokrit z belim puhom. Gnijoči plodovi obvisijo na rastlini, se posušijo in zgrbančijo v mumije, na katerih je bela glivna prevleka.
Črna gniloba plodov oziroma gnitje sc prične navadno ob strani plodu, v obliki majhnih temnih peg, ki se postopoma večajo in jih prekrije črna prevleka.
Kako bi morali zatirati naštete bolezni? Pri okrogli listni pegavosti in plesni na paradižniku bi morali škropiti napadene rastline z bakrenimi pripravki (bakrenoapnena, modrogaličnoapnena ali bordojska brozga 1 do 1,5 %, bakreno apno 1 do 2 %).
Bakrenoapnena brozga je najstarejše škropivo ne le proti peronospori vinske trte, temveč tudi proti številnim drugim glivičnim boleznim rastlin.
Bakreno apno je zelenkast prah, ki nam skoraj povsem nadomesti bordojsko brozgo, vendar sta lepljivost in deloma tudi učinkovitost bakrenega apna nekaj slabša od bordojske brozge. Njegova prednost pa je v tem, da ga je mnogo lažje pripraviti kot
bordojsko brozgo: manj nevarno je tudi za ožige.
Vse gnilobe plodov pa lahko zatremo edino le tako, da nagnite plodove potrgamo in sežgemo, ker bi se drugače bolezenske klice ohranile do prihodnjega leta. Večkratno škropljenje paradižnikov z bakrenimi pripravki preprečuje gnitje v vlažnih letih.
Pri trohnjenju stebel ni drugega izhoda, kot da obolele rastline sežgemo. Priporočljiva je predhodna razkužba semena in zalivanje sadik (dvakrat v rastni dobi) s sublimatom ali živosrebrnimi pripravki (Ceresan, Germisan, Abavit, Uspulun itd.).
Kaj pa smo mi napravili? Redki so primeri. da so se lastniki paradižnikovih nasadov posluževali bakrenih pripravkov v boju proti boleznim na paradižniku. Tam pa, kjer so večkrat pravilno in pravočasno škropili nasade, so dosegli prav lepe uspehe, ki so kažipot za delo v prihodnjih letih. Prepričani smo, da sc je letos marsikateri kmetovalec in vrtičkar mnogo koristnega naučil, zato pa bo v bodoče prav gotovo posvečal več pozornosti varstvu rastlin s kemičnimi sredstvi.
Ing. Lado Jerše
»Frajlica« zopet najboljša
Klub za konjski šport v Ljutomeru je priredil včeraj konjske dirke, ki jim je zaradi slabega vremena prisostvovalo samo okoli 1000 gledalcev. Sodelovala so grla iz ljutomerske občine, iz Lenarta v Slov. goricah in iz kobilarne Turnišče. Rezultati posameznih dirk:
»Naša nada«: 1. »Abeba« (Jernej Boljkovič, Turnišče), 2. »Prejica« (Janko Slavič, Branoslavci).
Zveza za konjski šport Slovenije:
1.	»Frajlica« (Ludvik Slavič, Grabe), 2. »Santa« (Bojan Pušenjak, Cven).
Občinski odbor Ljutomer: 1.
»Apaš« (Anton Sukič, Podgrad),
2.	»Tarka« (Franko Babič, Krapje).
Okrajna zadružna zveza Murska Sobota: 1. »Lušna« (Jožef Sršen, Veržej), 2. »Ria« (Mirko Hanžekovič, Veržej).
»Pomurje«: 1. »Branka« (Franc Kosi, Grabe), 2. »Borica« (Terezija Kosi, Grabe).
Kobilarna Turnišče: 1. »Rinko« (Mirko Hanžekovič, Veržej), 2. »Arka« (Branko Babič), Krapje).
80-letnica konjskega športa v Ljutomeru (sodelovale lahko le članice), dvovprežna vožnja: 1. »Santa, in »Perna« (Ana Špindler), 2. »Fareda« in »Gorica« (Alojzija Seršen).
V vseh treh heat dirkah je zmagala »Frajlica« (Ludvik Slavič, Grabe) pred »Santo« (Bojan Pušenjak, Cven).
Značilnosti statuta občine
Šlefan Antalič
V zadnjem času so občinski LO na območju našega okraja sprejeli svoje statute, ki so najvažnejši lokalni predpisi in zato bomo naše bralce seznanili z važnejšimi značilnostmi novih statutov.
Kaj je statut?
Statut je predpis, ki ga sprejme ljudski odbor občine in s katerim določi obliko svoje organizacije, sestavo svojega ljudskega odbora, določi pravice in dolžnosti predsednika in drugih organov ljudskega odbora, organizacijo svoje administracije oz. število svojih uslužbencev, določi število in sestav krajevnih odborov, njihove pravice in dolžnosti, področja zborov volivcev in predpise o občinskem referendumu.
Že na prvi pogled vidimo, da je po svoji vsebini statut nove občine najvažnejši predpis, ki bo urejal delo nove občine. Pa si oglejmo določbe statuta nekoliko podrobneje:
Prvi člen določa položaj nove občine takole: Občina je temeljna politično-teritorialna organizacija samouprave delovnega ljudstva in temeljna družbeno-ekonomska skupnost prebivalcev na njenem področju.«
Poudarjena je torej organizacija samouprave in ekonomski značaj občine.
Tudi dosedanja občina je imela določene samoupravne pravice, vendar je na čelu s svojim ljudskim odborom predstavljala le državni organ, ki je izvrševal svoje z zakonom predpisane pravice in dolžnosti. manj pa se je uveljavljala na področju gospodarstva, kjer so bile njene samoupravne pravice in tudi njena pristojnost zelo majhne.
Nova občina pa združuje vse samoupravne organe, ki so po zakonitih predpisih pristojni, da izvršujejo upravne posle na gospodarskem, komunalnem. prosvetnem, soc. skrbstvenem in drugih področjih. Najvišji organ v občini je tudi sedaj njen ljudski odbor, ki pa se pri svojem delu opira na organe samoupravljan ja v občini.
Samoupravne funkcije nove občine se vidijo predvsem iz sledečih določb, ki jih vsebuje statut občine:
Občina samostojno sprejema svoj družbeni plan in proračun in samostojno razpolaga s svojimi dohodki. Samostojno sprejema svoje predpise in predpisuje upravne kazni v mejah zakonitih določb. Ustanavlja gospodarska podjetja ter razne komunalne, prosvetne, kulturne, socialne in zdravstvene zavode, jim zagotavlja sredstva za njih delovanje, skrbi za izvajanje zakonov in predpisov ter nadzira zakonitost dela gospodarskih in drugih organizacij, nad katerimi ima po zakonu pravico nadzorstva itd.
Jasno je. da z ozirom na obširne naloge, ki jih ima nova občina, mora biti primerno postavljena tudi njena organizacija, ki omogoča na eni strani nemoteno izvrševanje njenih samoupravnih pravic, na drugi strani pa najširše sodelovanje in kontrolo širokih ljudskih množic pri delu vseh njenih organov.
Temeljni organ oblasti v občini je občinski ljudski odbor. Ta izda-
ja vse predpise, ki se tičejo gospodarskega. komunalnega, kulturnega in socialno-zdravstvenega razvoja občine ter skrbi, da se ti predpisi tudi izvajajo.
Da so pa vsi predlogi za seje ljudskega odbora dobro pripravljeni, imenuje ljudski odbor izmed svojih odbornikov stalne ali začasne komisije, ki jim poveri pripravo določenih predlogov ali sklepov in izvedbo gotovih anket in analiz.
Statut občine pozna 5 stalnih odborniških komisij in sicer:
1. Mandatno imunitetno komisijo, ki ima nalogo ugotavljati pravilnost izvolitve posameznega odbornika in predlagati odvzem imunitetne pravice odborniku, če je storil kaznivo dejanje ali če je proti odborniku uveden kazenski postopek. Predlaga tudi razpis volitev na morebitna izpraznjena mesta v odboru.
2.	Komisijo za volitve in imenovanja. ki daje predloge za volitve in razrešitve vseh organov, ki jih voli ali razrešuje ljudski odbor. Razpisuje natečaje za vodilne uslužbence, za katere to določa statut in daje predloge za njihovo imenovanje.
3.	Komisijo za gospodarstvo, ki obravnava občinski družbeni plan. proračun in zaključni račun ter vse predpise, ki se tičejo gospodarskih in finančnih vprašanj, ki jih predlaga ljudskemu odboru.
4.	Komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki pretresa vse pravne predpise, ki jih sprejema ljudski odbor in sistemizacijo delovnih mest ter o tem predlaga
ljudskemu odboru.
5. Komisijo za prošnje in pritožbe. ki obravnava vse prošnje in pritožbe državljanov, preizkusi njihovo upravičenost in jih predlaga ljudskemu odboru v odločitev.
Razdelitev dela po teh komisijah nam že kaže, da določbe statuta skrbijo tudi za to. da se delo v ljudskem odboru porazdeli, ter da mora vsak odbornik doprinesti gotov del že pri pripravah sklepov, ne pa da bi sklepe, ki jih pripravi upravni aparat, samo mehanično sprejemali.
Poseben organ odbora je tudi predsednik ljudskega odbora. Za njegovo izvolitev določa statut, da mora kandidaturo predlagati najmanj 5 odbornikov. Predsednik ima tudi precejšnja pooblastila. On predstavlja občino in jo zastopa kot pravno osebo pred vsemi organi. Poleg tega. da sklicuje in vodi seje LO in skrbi za izvrševanje sklepov LO, lahko zahteva, da na sejah svetov razpravljajo tudi o takih vprašanjih, kakor on zahteva. Predsednik sme zadržati izvršitev sklepov kateregakoli sveta LO, če se mu zdi nepravilen in predložiti ta sklep v odločitev ljudskemu odboru, razen sklepov, ki so sprejeti v upravnem postopku, kjer so pa pritožbeni organi določeni s predpisi. V nujnih primerih lahko imenuje tudi člane raznih komisij, vendar mu mora to ljudski odbor na prihodnji seji potrditi. Ne sme pa sam spreminjati kakršnih koli sklepov drugih organov, ker je tudi statut postavil, da imajo pravico odločanja le kolektivni organi, ne pa poedinec, razen v upravnem postopku. kjer gre za odločanje na podlagi predpisov, ki so v zakonskem besedilu, torej kjer je treba
4
Pomurski vestnik, 15. septembra 1955
poznati samo zakonski predpis, ki je zadevo že sam uredil in se ne da izpremeniti. (Če je na primer nekdo zaprosil za pokojnino in izpolnjuje vse zakonske pogoje, ki so za to potrebni, mu mora pokojnina biti dodeljena, zato lahko izda tako odločbo uslužbenec in ni za to potreben kolektivni organ, ker nima kaj svobodno odločati.
Naslednji zelo važen organ ljudskega odbora občine so sveti. Statuti ljudskih odborov poznajo 10, nekateri pa celo 11 svetov in sicer:
1.	Svet za splošno upravo, ki skrbi za poslovanje upravnega aparata, matične službe, javni red in mir ter promet in za osebe, ki so odpuščene iz zaporov po prestani kazni.
2.	Svet za gospodarstvo, ki pripravlja družbeni plan občine in skrbi za njegovo izpolnjevanje ter opravlja vse zadeve s področja gospodarstva in financ.
3.	Svet za komunalne zadeve, ki skrbi za občinske ceste, mostove, parke, nasade, drevorede in pravilno zazidavo naselja.
4.	Svet za stanovanjske zadeve, ki pripravlja stanovanjske predpise in skrbi, da se zavarujejo stanovanjske pravice stanovalcev.
5.	Svet za šolstvo skrbi za šole in predvojaško vzgojo v šolah s tem, da priskrbi potrebna materialna sredstva in da nadzira pravilnost njih uporabe. Razpravlja tudi o pravilnem delu učnega kadra in drugih uslužbencev v šolah.
6.	Svet za prosveto in kulturo organizira razne tečaje in predavanja, skrbi za razvoj knjižnic, kulturno prosvetnih društev in za splošno izobraževanje mladine in odraslih.
7.	Svet za zdravstvo skrbi za ustanavljanje zdravstvenih postaj.
izdaja ukrepe pri nalezljivih boleznih, skrbi za higieno naselja itd.
8.	Svet za socialno skrbstvo skrbi za otroke brez staršev, za onemogle, za soc. ogrožene, za invalide itd.
9.	Svet za varstvo matere in otroka skrbi za zaščito matere ob nosečnosti in pozneje, dalje za otroke v predšolski dobi. Skrbi za posvetovalnice za noseče in doječe žene, prireja predavanja in organizira domove in jasli.
10.	Svet za delo in delovna razmerja. ki nadzoruje predpise o zaščiti dela in uvaja po potrebi še dopolnilne ukrepe, skrbi za brezposelne in vzdržuje posredovalnice za delo.
11. Svet za urbanizem, ki se bavi s problemi izgradnje naselja in pazi. da ima naselje kulturni in estetski izgled. Ta svet deluje predvsem v mestih, kjer predpisuje zunanje izglede hiš in pripravlja urbanistične in regulacijske načrte.
Kjer se pokaže potreba, imajo občine še tudi druge svete, lahko pa opustijo tudi katerega od naštetih. če za njega ni potrebe. Posamezni sveti imajo predsednika ter 6 do 10 članov. Najman 2 člana morata biti odbornika LO. ostali člani pa so drugi volivci, katere imenuje ljudski odbor in to take, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo razvoju one panoge, za katero so izvoljeni.
Če upoštevamo, da ima ljudski odbor občine okrog 40 odbornikov in da morajo imeti našteti sveti poleg odbornikov še okoli 70 drugih članov, lahko vidimo, da je že v prvem delu statuta potrjena trditev, da se pritegne k sodelovanju čim več volivcev in tako doseže
načelo demokratične samouprave.
Delovno področje in pravice so svetom v statutu točno določene. Za svoje delo pa so odgovorni ljudskemu odboru.
Še večje sodelovanje državljanov pa se opaža v statutu pri določbah o delu upravnih organov, o čemer pa spregovorimo prihodnjič.
Urejena gnojišča in silosi
bodo le koristili našemu kmetijstvu
Iz razpisov o načinu uporabe sredstev skladov za pospeševanje kmetijstva, ki so bili objavljeni v Pomurskem vestniku, so bralci seznanjeni. da je od 42 milijonov dinarjev, kolikor imata ljutomerski in murskosoboški kmetijski sklad, v tekočem letu na razpolago 2,5 milijona dinarjev subvencije za gradnjo silosov, gnojišč in gnojničnih jam na levem bregu Mure in 4 milijone dinarjev subvencij v iste namene za kmetovalce na desnem bregu Mure.
S pomočjo 2,5 milijonov dinarjev bo zgrajenih 24 9-kubičnih silosov in 68 gnojišč po 25 kv. m z odgovarjajočimi greznicami pri kmetovalcih -članih KZ v Prekmurju in 183 kub. metrov silosov ter 410 kv. metrov gnojišč na soc. kmet. obratih Lendava, Tešanovci in Čepinci, dočim bo z zneskom 4 milijone dinarjev subvencioniranih 713 kub. metrov silosov in 1.487 kv. metrov gnojišč z odgovarjajočo kubaturo gnojničnih jam kmetovalcem na desnem bregu Mure. ki bodo s pomočjo teh sredstev izgradili 170 objektov.
Pogoji za izvajanje omenjenih gradenj so za kmetovalce dokaj ugodni, saj jim je iz teh sredstev subvencioniran 1 kub. meter silosa v znesku 2.000 din, 1 kv. meter gnojišča pa v znesku 700—1000 dinarjev.
Razumljivo je, da je ob takih pogojih interes med kmetovalci zelo velik, tako da v tekočem letu ni mogoče upoštevati oz. ugodno rešili vloge vseh prijavljencev. Tako je na območju Prekmurja ugodno rešenih vlog pri vsaki KZ največ za 4 kmetovalce, nekaj več pa na desnem bregu Mure. kjer so v te namene predvideli znatno večji denarni znesek. Tako n. pr. kmetovalci križevske občine gradijo 43 objektov, člani veržejske KZ 32 objektov (po večini so jih že zgradili), člani KZ na Cvenu 16 objektov in zadružniki iz Stročje vasi 9 objektov.
Brez dvoma da bodo gradnje silosov. gnojišč in gnojničnih jam mnogo pripomogle k povečanju hektarskih donosov in proizvodnosti živine. zato bo pa v prihodnjih letih za subvencioniranje teh gradenj potrebno predvideti še večja finančna sredstva.
Panonija obsega 91.752 ha obdelovalne zemlje. Preračunano vse živalske vrste na pogojne živalske enote redimo na teh površinah 90.000 živali, kar pomeni, da na 100 ha obdelovalne površine redimo 109 živali. Ta živina letno ustvari 8.307.000 mtc gnoja, kar pomeni, da lahko gnojimo letno 1 ha površine z okrog 90 mtc gnoja.
Ta količina gnoja je za obdržanje normalne rodovitnosti zemlje ob istočasnem apnenju tal zadostna. Seveda mora biti ta gnoj odgovarjajoče kakovosti. V betonskih gnojiščih, kjer gnoj pravilno zlagamo, dobro tlačimo in zavarujemo pred izpiranjem in drugimi vremenskimi vplivi ter najlažje ohranimo hranilne snovi. Od vse živine, kar je redimo. bi lahko zajeli letno okrog 2,3 milijona hl gnojnice, s katero bi vrnili zemlji okrog 15.000 mtc hranilnih snovi.
Če bi vse te izgube preračunali v denarno vrednost, bi opazili, da mnogokrat trošimo velike denarne vsote za umetna gnojila samo zato. ker slabo gospodarimo z domačim gnojem.
Živina, ki jo redimo, porabi letno okrog 82.000 mtc škrobnih hra-
nil, z ozirom na pridelke, ki jih izkazujejo statistični podatki, pa pridelamo krme le toliko, da bi le ob taki in vzdržni krmi krava dnevno dala največ 5 litrov mleka, oziroma odgovarjajočo količino mesa, jajc idr.
To pa bomo dosegli s pravilnim oskrbovanjem gnoja v gnojiščih in zbiranjem gnojnice v greznicah ter neposredno s povečanim pridelkom krme.
Predvsem bo potrebno pravočas-
no opravljati košnjo, uvajati sušenje krme. zlasti detelje, na sušilnih napravah in silirati čim več zelene krme (koruznice, detelje, lucerne, listja sončnic in drugih krmnih rastlin). Ob slabih vremenskih prilikah za časa košnje otave bomo lahko silirali tudi uvenelo otavo, misliti pa bo treba tudi na siliranje krompirja z deteljo in listi sladkorne pese tudi za prašiče. Vzporedno s kumljenjem s silažo bo potrebno živini dajati tudi zadostno količino rudnin, predvsem apna in fosforja.
Iz navedenega lahko zaključimo, da je urejanje gnojišč in silosov tesno povezano z večjo proizvodnostjo živine, a v pridelovanju z večjim ustvarjanjem tržnih viškov. Zategadelj je pravilno podpirati stremljenja kmetovalcev, ki si tako žele urediti svoja gospodarstva.
Ing. Z. F.
Nekaj iz KZ v Gančanih
Marsikje je še danes najti ljudi. ki se jim prav nič ne mudi in zato so zadružniki v Gančanah ob priliki polletnega občnega zbora upravičeno godrnjali. KZ Gančani bi rada že pred pol letom zavarovala svojega bika. zato so se pismeno obrnili na upravo DOZ v M. Soboti. Razen tega pa je v tej zvezi večkrat posredoval sam predsednik živinorejskega odbora tov. Matija Horvat, vendar pa tudi na ustmeno obvestilo DOZ ni ničesar pokrenil. Kako dolgo še bodo čakali, da se bodo na DOZ spomnili, da je to njihova dolžnost?
Značilno za zadrugo v Gančanih je, da se je razvijala postopoma in da so v zadnjih letih postali člani tudi tisti, ki ob ustanovitvi ničesar niso hoteli slišati o zadrugi. Polletni občni zbor v začetku septembra je pokazal, da se delo \ zadrugi uspešno razvija. Zadružniki so mnogo govorili o odkupih, kjer je zadruga dosegla 5,5 milij. din prometa, promet v trgovini pa je bil za polovico manjši. Poškropili so nad 1000 dreves, za lepši razvoj živine pa so nabavili plemenskega bika. Gospodinje, ki se zanimajo za štajersko pasmo kokoši, so dobile nad sto enodnevnih piščancev.
Zadruga ima tudi živinorejski odsek, ki je dokaj delaven. Umetno je bilo osemenjenih 45 krav. za izboljšanje svinjereje je bil nabavljen plemenski merjasec jorkširske pasme. Rabili bi pa še enega plemenskega bika. saj je v vasi okoli 500 krav in telic. Potrebujejo tudi kredit, ker je pol milijona, s katerim razpolagajo v sezoni odkupa, vsekakor premalo. Povedati je potrebno še to, da v KZ Gančani niso imeli doslej nobenih poneverb, zato lahko služi za vzgled tudi drugim zadrugam.	-ce
MLINI v Apaški kotlini
Vsako leto v času mlačve prenehajo delati mlini v Apaški kotlini in to zaradi generalnih popravil. čiščenja in letnih dopustov delavcev in uslužbencev. Mlini so trije in stojijo ob potoku, ki se pri Vratji vasi odcepi od Mure in pri Lutvercih spet izlije vanjo.
Letos pa so mlini utihnili zaradi čiščenja potoka in se je delo tako zavleklo, da mlini niso mogli redno obratovati. Tako sta morala mlina v Stogovcih in Apačah za pogon uporabiti elektriko, a žepovski mlin je vezan samo na vodni pogon in je zato moral stati.
Mlinska kolesa so se zavrtela šele ob koncu avgusta. Vendar pa še struga ni pravilno urejena, ker je vdolbina prenizka in zato morajo mlini vsak dan nekaj ur stati, kar povzroča velike neprijetnosti pa tudi precejšnjo škodo. Zato je nujno, da Vodna skupnost čimprej dokonča vsa dela.	R. J.
VEŠČICA
Pred dobrim letom so vaščani v Veščici dobili elektriko, preteklega tedna pa tudi cestno razsvetljavo. Na ulicah so namestili 17 luči. Za to pridobitev pa je precej prispevala soboška občina. F. F.
IZ LENDAVE
Na posvetovanju predsednikov in upravnikov KZ z območja lendavske občine so ugotovili, da zadruge dobivajo vse premalo pomoči s strani OZZ. Poseben problem predstavlja tudi kader, ki je zaposlen v knjigovodstvu. V bodoče ne bodo več sprejemali na odgovorna mesta ljudi, ki so prišli iz zaporov. Težko je tudi zaradi odkupov, ker razen lendavske zadruge nima nobena druga potrebnih skladišč. KZ Lendava bo organizirala tudi predavanja za vlaganje zelenjave, vkuhavanje in ročna dela in to najprej v Treh mlinih, potem v Mostju in Banuti.
V oktobru prihodnjega leta bo v Lendavi velika občinska poljedelska razstava. Izvoljeni razstavni odbor se je že tudi nekajkrat sestal in ugotovil, da se nekatere zadruge že pripravljajo za razstavo.
Končno bo 17. septembra v naselju Nafte otvoritev otroškega vrtca. Okusno urejeni prostori so privlačni celo za odrasle ljudi. Tudi vzgojiteljici so dobili, vendar je zanimanje za vrtec tako veliko, da je videti, da vseh otrok ne bo mogoče sprejeti.
Pred leti je obstojala v Lendavi delavna strelska družina. Minulo leto so delali v njej le še rezervni oficirji, letos pa je delo popolnoma zamrlo. Čas bi bil, da se delo znova poživi sedaj, ko je še ugodno vreme.	-ce
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo o žrebanju srečk 78. kola
(Plan I)
dne 10. septembra 1955 v Postojni
Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami	so zadele dobitek dinarjev	Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi številkami	so zadele dobitek dinarjev
10 2550 163560 252380 329090 532620 81 5101 261621 371491 411941  832 05162 43462 016512 022172 140062 146162 255822 282402 426092 475762 525332 23 3973 20383 47913 14114 43824 88984 078084	600,— 10.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 800.— 10.000.— 100.000.— 800.000.— 300.000.— 8.000.— 60.000.— 60.000.— 100.000.	— 200.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 100.000.— 400.— 20.000.— 60.000.— 80.000.— 80.000.— 60.000.— 60.000.— 100.000.—	5 865 2095 136175 412375 505975 583215 6 156 466 266316 570806 27 57 2507 5067 7017 9737 33947 53377 89177 028 258 573068 159 399 459 7269 082219 503069	200.— 6.200.— 20.200.— 100.200.— 100.200.— 100.200.— 500.200.	— 200.— 2.200.— 2.200.— 600.200.— 100.200.— 400.— 1.000.— 40.000.— 20.000.— 10.000.— 10.000.— 80.000.— 80.000.— 80.000.— 2.000.— 4.000.— 100.000.— 2.000.— 2.000.— 4.000.— 10.000.— 400.000.— 100.000.—
Nekaj večjih dobitkov na srečke, prodane v Sloveniji:
v Domžalah 100.000 dinarjev na štev. 078084; v Muti 100.000 dinarjev na štev. 136175; v Ljutomeru 100.000 dinarjev na štev. 255822; v Škofji Loki 100.000 dinarjev na štev. 426092. NASLEDNJE ŽREBANJE bo 25. septembra 1955 v Subotici.
BILANCA na dan 31. decembra 1954
podjetja OZZ Ljutomer »VINARSKA ZADRUGA«, Gornja Radgona
AKTIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke	v 000 din
A.	Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna	sredstva ......... 2,796.—
2.	Investicije v teku .........
3. Izloč. sredstva in druga inv. sredstva .	898.—
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna	sredstva ......... 3,436.—
5.	Surovine	in material ........  1,965.—
6.	Proizvodnja  ............
7.	Gotovi izdelki in blago .......  13,465.—
8. Aktivne časovne razmejitve ..... 56.—
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9. Kupci in ostale terjatve ...... 3,624.—
10.	Ostala aktiva   ........... 271.—
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček  ......... —
12.	Izguba ............. 120.—
Skupaj ... 26,631.—
PASIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke	v 000 din
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev ...... 2,769.—
2.	Dolgoročni krediti za dokonč. invest. .	—
3.	Razni skladi ........... 884.—
4.	Dolgoročni kredit za finans. investicij .	—
5.	Ostali viri finansiranja investicij ...
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka — kredit za obratna sredstva . 20,590.—
7.	Angažirani del lastnih skladov .... —
8.	Pasivne časovne razmejitve ..... 566.—
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavitelji in ostale obveznosti ... 314.—
10. Ostala pasiva ........... 1,361.—
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček ............
12. Kritje izgube ........... 120.—
Skupaj ... 26,631.—
Bilanca potrjena z Odločbo OLO Ljutomer št. II.-991/18-55 z dne 4. maja 1955.
Vodja računovodstva: Filipič Ludvik
Predsednik upravnega odbora: Smodiš Janko
Direktor podjetja: Košič Ludvik
Pomurski vestnik, 15. septembra 1955
5
Kaj pravite k temu ?
Koncem avgusta se je Ana Kočila, doma iz Selnice, okraj Čakovec, napotila h krajevnemu zdravniku v M. Središču. Njen mož Franc Kočila, po poklicu kovač, zaposlen v Ravnah na Koroškem, ji je poslal potreben bolniški list, s katerim pa zdravnik v M. Središču ni bil zadovoljen in je zahteval še enega. Kljub starosti ženice ni bil toliko uvideven, da bi jo pregledal. Zato je morala nadaljevati pot v Lendavo, kjer so jo pregledali, čeprav je imela samo en bolniški list. Zares, zelo čuden odnos do starih ljudi.
-ce
Večer ob tabornem ognju
Lendavski taborniki so v tem letu bili zelo delavni. Kljub muhastemu vremenu so avgusta taborili v Motvarjevcih. Za društvo je značilno. da je v zadnjem letu precej razširilo svoje vrste. Prejšnjo soboto pa so taborniki pred gasilskim domom v Lendavi imeli taborni ogenj in pripravili krajšo šaljivo prireditev, ki jo je obiskalo okoli 100 ljudi.	-ce
Povprečno 1 in pol kilograma so na teži pridobili
Pred kratkim se je vrnila na svoje domove zadnja skupina mladine, ki jo je na okrepitev in oddih v Martuljek poslala Zveza prijateljev mladine za bivši soboški okraj. Letovalo je 31 fantov in deklet iz raznih nižjih gimnazij.
Tri tedne so preživeli pod šotori, uživali sveži planinski zrak, imeli odličen apetit, se igrali, žogali in delali krajše izlete. Vsak večer so se zbrali ob tabornem ognju, navdušeno zapeli narodne in partizanske pesmi, deklamirali in se nasmejali šaljivm nastopom, ki so si jih sami izmislili in izvajali. Najbolj posrečena in zabavna sta bila mali Pičo (Štefan Novak) in Suzo (Jože Meolic).
Ogromno dela in skrbi, da je kolonija bila vedno v redu oskrbljena s prehrano, je imel neumorni ekonom Peter Perš, ki je vse svoje posle z njemu lastno mirnostjo in preudarnostjo vzorno opravil. Uspeh ni izostal.
V treh tednih jih je od 31  mladih tabornikov kar 26 pridobilo na teži povprečno po 1 in pol kilograma. Trije niso nič pridobili in tudi nič izgubili. Dva sta pa za malenkost shujšala, ker proti koncu nista imela prebave v redu.
Strela vžiga in ubija
Letošnje leto je leto hudih neviht. Toča je napravila v naših krajih in tudi drugod ogromno škode. Strela pa je upepelila več hiš in gospodarskih poslopij ter ubila tudi več ljudi. Še v drugi polovici avgusta je strela v Pomurju hudo gospodarila.
30. avgusta ponoči je med hudim neurjem udarila strela v šupo s slamo pri kmetu Antonu Kreftu v Biserjanih pri Vidmu ob Ščavnici. Šupa s slamo je zgorela do tal. V veliki nevarnosti so bili tudi hlevi, gospodarsko poslopje in drvarnica, ki se jih je ogenj že loteval. Gasilci iz Vidma so po hudem naporu le premagali ogenj in tako preprečili veliko nesrečo. Nastala škoda pa je še vedno velika, saj jo cenijo na okrog 300.000 dinarjev.
26. avgusta popoldne je strela ubila 49-letno Terezijo Sinic iz Gorice, ko je gnala krave s paše domov in jo je ujela nevihta. Bila je na mestu mrtva.
Lendavska kronika
V matičnem okolišu je bilo avgusta rojenih 11 dečkov in 9 deklic, umrlo pa je 6 moških in 5 žensk.
Rodile so: 20-letna Marija Horvat iz Lendave-Nafta — Marijano; 26 letna Katarina Flisar iz Lendave — Estero: 25-letna Rozalija Zajtelj iz Lendave-Nafta — Bojana; 20-letna Rozalija Hatlak iz Doline — Irmo; 28-letna Marija Panič iz Pinc-marofa — Zdenko; 31-letna Terezija Hanč iz Dolgovaških goric — Heleno; 28-letna Marjeta Gorič iz Lendavskih goric — Marjeto; 33-letna Marija Turha iz Čentibe — Ernesta, 26-letna Rozalija Zgrabljič iz Petišovec --Marijano; 28-letna Marija Bagladi iz Lendave- Nafta — Mirka; 25-letna Helena Križanič iz Lendave — Gabrijelo; 22-letna Marta Savernik iz Dolge vasi — Danijela.
Poročili so se: Gabrijela Takač, uslužbenka iz Lendave in Viktor Berden, šofer iz Lendave; Marija Lepoša, poljedelka iz Lakoša in Janez Štefanec, poljedelec iz Gaberja; Adela Horvat, delavka iz Čentibe in Jožef Vlaj, delavec iz Dol. Lakoša; Julija Radak, delavka in Ivo Belamarič, delavec, oba iz Lendave; Rozalija Krašovec, otroška negovalka iz Lendave in Zvonko Knapič, rud. tehnik iz Bora.
ZVERINSKI UMOR -
kakršnega ljudje ne pomnijo
V nedeljo popoldne je neki možakar iz Veščice lovil ribe ob Ledavi, nedaleč od vasi Polane. Nenadoma je zagledal v šibju golo moško truplo, ki je ležalo delno v vodi.
Pogled na truplo je bil strašen. Zverinski morilec, morda jih je bilo tudi več, je svoji žrtvi, ki jo je do golega slekel, odrezal glavo, obe nogi v kolenu in obe roki v lakteh. Pri natančni preiskavi širše okolice niso mogli najti ne glave ne rok in nog in ne obleke. Pa tudi sledi krvi ni bilo nikjer opaziti.
Iz tega dejstva se sklepa, da je nečloveški morilec svojo žrtev umoril na drugem kraju ter okrnjeno
truplo prepeljal ali prinesel v bližino Polane in ga tam odvlekel v strugo Ledave.
Na ta način je hotel onemogočiti ali vsaj otežkočiti zasledovanje, ki je sploh težavno, ker se še ni moglo ugotoviti, kdo je nesrečna žrtev, ki nima glave. Pa tudi obleke ni. ki bi nudila vsaj nekaj opore preiskovalnim organom pri njihovem napornem delu.
Med ljudstvom se širijo najrazličnejše govorice, domneve in ugibanja. Vse pa se zgraža in obsoja gnusno zverinsko dejanje, ki ga je mogel napraviti le največji podlež.
TELOVADBA
ŠPORT
ŠAH
Vroča tla za slovenske klube
V	mariborsko-varaždinski podzvezni nogometni ligi igra 12 moštev: 6 slovenskih in 6 hrvaških. Med njimi sta tudi predstavnika Pomurja Sobota in Nafta.
Prvi dve koli (bili sta predzadnjo in zadnjo nedeljo) sta pokazali, da je konkurenca med sodelujočimi moštvi dokaj močnejša kot pa je bila lani v vzhodni slovenski ligi in tudi igre so mnogo bolj kakovostne. Po svoji borbenosti in srčni igri se posebno odlikujejo enajstorice nekaterih hrvaških klubov, kar kažejo tudi rezultati prvih tekem (glej tabelo) in kar narekuje slovenskim predstavnikom, da se bodo morali v bodoče bolj potruditi in storiti vse. kar je v njihovih močeh, da se bodo čimprej uvrstili med gornje tekmovalce.
V	luči tega položaja na zelenem polju je presojati tudi rezultat tekme za prvenstvo, ki je bila odigrana 4. septembra v M. Soboti.
SOBOTA - SLOBODA (Varaždin) 3:7 (1:4)
V	tej tekmi domači niso dali vsega od sebe, kar pa občinstvo od njih pričakuje na naslednjih tekmah. Gostje so bili bolj srčni in borbeni, saj so startali na vsako žogo, nevarno ogrožali vrata Sobote in kajpak tudi želi ... Če bi jih bili v tem posnemali tudi Sobočanci, bi bil rezultat tekme nedvomno ugodnejši za njih. a kar je glavno: gledalci bi bili priča mnogo lepši igri! Sicer pa lahko nekaj povemo tudi na račun občinstva, ki naj bi v bodoče manj motilo in bolj bodrilo domače igralce. Torej — pričakujemo več športnega obnašali ja.
Vse pa kaže, da tudi za Sobočane ni okroglo usnje tista reč, ki se je ne da ugnati, če je poleg dovolj dobre volje in smelosti. Nedeljsko srečanje
ZAGORAC (Krapina) — SOBOTA 3:3 (3:0)
nam to zgovorno dokazuje. Če upoštevamo. da so naši igrali na tujih tleh, potem lahko rečemo, da so tudi z eno točko odnesli lep uspeh iz Krapine na Hrvaškem. Tokrat je nastopilo pomlajeno moštvo, ki je bilo na igrišču enakopravno nasprotniku in je zaigralo dokaj borbeno igro. Igra, ki jo je dobro vodil Celjan Hajsinger, je potekala v pravem tekmovalnem vzdušju. Eni in drugi so se vztrajno trudili, da bi dosegli kar največ.
Prihodnja nedelja prinaša soboškim igralcem in njihovim prijateljem obilo obetov. Popoldne ob 16. uri bo na nogometnem igrišču Sobote zanimivo srečanje za prvenstvo
TABELA VARAŽDINSKO-MARIBORSKE LIGE PO II. KOLU
1.	Testilac (Oroslavje)	2	2	0	0	5:1	4
2.	Tekstilac (Varaždin)	2	2	0	0	17:4	4
3.	Sloboda (Varaždin)	2	2	0	0	9:3	4
4.	Maribor	2	1	1	0	4:1	3
5.	Rudar (Trbovlje)	2	1	1	0	4:2	3
6.	Kladivar (Celje)	2	1	0	1	7:6	2
7.	Jedinstvo (Čakovec)	2	1	0	1	3:4	2
8.	Sobota (M. Sobota)	2	0	1	1	6:10	1
9.	Zagorac (Krapina)	2	0	1	1	4:7	1
10.	Bratstvo (Hrastnik)	2	0	0	2	6:12	0
11.	Nafta (Dol. Lendava)	2	0	0	2	1:5	0
12.	Mladost (Zabok)	2	0	0	2	1:12	0
MLADOST (Zabok) : SOBOTA
Nadejamo si, da bodo domači izvlekli iz tega srečanja kar obe točki, kar jim bo pripomoglo k boljšemu mestu med tekmo-
valci. To pa se jim bo posrečilo, če se bodo oprijeli tistega, kar že imajo hrvaški klubi: enostavnega, toda učinkovitega nogometa! Pa brez prognoz — v nedeljo se bomo lahko sami prepričali, ali smo prav zadeli z našo napovedjo.
USPEŠEN FINIŠ SOBOŠKIH NOGOMETAŠEV - PIONIRJEV
SOBOTA — SVOBODA (Celje) 1 : 0
V nedeljo je bilo v M. Soboti odigrano predzadnje dejanje v tekmovanju pionirskih nogometnih moštev za prvenstvo Slovenije. Domači pionirji so imeli v gosteh enajstorico Svobode iz Celja, jo premagali z boljšo igro in se tako plasirali v finalno tekmovanje za republiško prvenstvo.
Na prvenstvenih tekmah so nastopali: Porš, Skalar, Kuzmič, Martinuzi, Miholič, Števančec, Kureš, Horvat, Kološa, Šarotar, Bukovec, Bajalo, Dozet, Roškar, Novak, Franko, Rantaša in Banič.
Strelci golov so bili: Dozet 7, Bukovec 3, Skalar 2, Bajalo 3, Novak 1 in Šarotar 1.
Igralcem nedeljske in prejšnjih tekem je treba dati vse priznanje zlasti zaradi tega, ker so se pri srečanjih z nasprotniki uveljavili predvsem s kolektivno igro. Tako so najlepše opravičili trud in dali zadoščenje za vse ono znanje, ki so si ga bili pridobili v pionirski nogometni šoli — pod vodstvom odbora ter trenerjev Zelka in Klajnščeka.
Zaradi uspešnega finiša v tekmovanju za republiško prvenstvo pa jih je počastila tudi Nogometna zveza Slovenije, ki je odločila, da bodo igrali finalno tekmo z zmagovalcem zapadnoslovenske podzvezne lige v nedeljo. 25. septembra v Ljubljani.
»Partizan« in nove občine v Pomurju
Uspešno so izpeljane vse formalnosti za nemoteno delovanje partizanske organizacije v okviru novega komunskega sistema. V M. Soboti že deluje Pomurska zveza »Partizana«. Vodi jo tov. Jože Velnar, pa tudi društva na desnem bregu Mure niso izgubila svojega zaslužnega voditelja tov, Branka Zadravca.
V novo zvezo je včlanjenih 23 društev, ki predstavljajo močno telovadno organizacijo. Zato lahko pričakujemo, da bomo v prihodnosti priče večjim nastopom in prireditvam, ki bodo seveda bolj kakovostne in učinkovite. Vodstva novih občin bodo morala enako skrbeti za vsa društva na svojem območju. V vsaki občini bo potrebno izvoliti tudi komisijo za telesno vzgojo, ki naj bi bila sestavljena tako, da bo lahko skrbela za napredek telesne vzgoje v šolah in partizanskih društvih. Tako bo omogočena solidna zveza med društvi. šolami in okrajnimi forumi. Svet za šolstvo pri OLO M. Sobota je že imenoval komisijo za telesno vzgojo. Vodijo jo zaslužni telovadni voditelji in strokovni učitelji.
T. Ž.
25. septembra — atletsko tekmovanje za prvenstvo Pomurja
Za zaključek letne sezone pripravljajo društva »Partizan« številna atletska tekmovanja. Najboljši tekmovalci pa se bodo srečali 25. septembra v M. Soboti za prvenstvo okraja.
Naši telovadci tekmujejo v teku na kratkih in dolgih progah, šta-
fetnem teku. metanju diska, krogle in kopja, skokih v daljavo, višino in ob palici. Centralno tekmovanje bo priredila Pomurska zveza Partizan in bo vsekakor tudi zanimivo. Nastopili bodo pionirji, mladinci in mladinke, člani in članice. Nadejamo se, da bodo vsa društva poslala svoje zastopnike na okrajno tekmovanje, saj jim bo prire-
ditelj povrnil nekaj potovalnih stroškov. Tekmovalo bo okrog 300 telovadcev. Po udeležbi nastopajočih bo to dosedaj največja tovrstna prireditev v pomurski metropoli.	T. Ž,
Marijan Velnar dvakratni,
Erik Alatič enkratni
republiški prvak
Kmalu po prvem in drugem pokrajinskem zletu Partizana (Celje, Koper) je bila blagajna soboškegu društva popolnoma izčrpana. Zaradi tega. so se lahko samo trije soboški tekmovalci udeležili republiškega mladinskega prvenstva v Mariboru, medtem ko na državno prvenstvo v ljudskem mnogoboju (Niš) sploh niso mogli poslati svojega zastopnika.
Kljub temu pa so se atletičarji udeležili republiškega prvenstva Partizana, ki je bilo 11. septembra v Kočevju. Okrajna zveza Partizana je namreč vztrajala na tem, da je treba s tekmovanjem nadaljevati, čeprav je bilo društvo takorekoč v denarni krizi. In tudi pomagala je.
Kakšni pa so bili uspehi na tekmovanju?
Tradicija se je ponovila. Mladi Sobočanci so se izkazali in spet potrdili mnenje posameznikov, da so po svoji kakovosti enaki ostalim slovenskim tekmovalcem, da bi pa lahko zabeležili še večje uspehe, če bi imeli za svoje delo take pogoje, kot jih imajo vrstniki v mnogih sorodnih društvih. Zdi se mi, da le ni vseeno, ali nekdo tekmuje bosonog ali pa v tekaških čevljih.
Na tem tekmovanju so Sobočani zabeležili naslednje rezultate: Marijan Velnar je tekmoval v teku na 100 m (11,9) in v skoku na daljavo (5,79). V obeh disciplinah je zmagal in postal republiški prvak za leto 1955. Tudi Erik Alatič je lahko ponosen na svoj uspeh, saj je v teku na 1.000 m prvi prispel na cilj s časom 3:51,1 in prav tako zmagal. Ostali tekmovalci pa so se uvrstili med najboljše v Sloveniji z naslednjimi rezultati: v višino je skočil Drvarič 155 cm (II. in III. mesto), v daljavo pa 5,55 m; četrto mesto med člani v metu krogle (7,25 kg) je zavzel Bela Sever; med mladinkami je zavzela peto mesto v skoku v daljavo Irena Celec z rezultatom 3,02 m.
Odkod ta uspeh? — se vprašajmo, posebno še tedaj, če temu dodamo, da tarejo društvo velike težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in vaditeljskega kadra. Odgovor je le eden: zaradi nadarjenosti, tekmovalnega poleta, idealizma in dobre volje naših mladih telovadcev.	-n
V NEDELJO 18. SEPTEMBRA OB 16. URI NA IGRIŠČU NK SOBOTE PRVENSTVENA NOGOMETNA TEKMA
MLADOST (Zabok) : SOBOTA
To srečanje bo uvod k mednarodni nogometni tekmi Jugoslavija B Nemčija B.
Naše mlade soboške tekmovalce bomo drugo nedeljo spremljali v slovensko prestolico z željo, da bi se pod vodstvom trenerja Krančiča tudi tam kar najbolje odrezali in seveda tudi — zmagali.
S. Klinar
KOŠARKA — ODBOJKA
Dve košarkarski tekmi v M. Soboti
Akademiki : Gimnazija 55 : 54 (23 : 30) Gimnazija : Akademiki 66 : 88 (23 : 23)
V soboto, 11. septembra je bila v soboški gimnazijski telovadnici zanimiva košarkarska tekma med člani Kluba prekmurskih akademikov in gimnazijci. Moštvi sta trenutno izenačeni po kakovosti, zato pa je bila borba za zmago tudi zelo ostra.
Takoj v začetku je bilo moč opaziti, da se nam obeta dobra igra. ki je dosegla
svoj vrhunec v drugem delu, ko se je vodstvo stalno menjavalo. K temu sta mnogo pripomogla Sebek (19 točk) in Ferjan (17 točk), ki sta bila tudi najbolj uspešna. V zadnjih trenutkih so zmagali akademiki, potem ko so po uspešno izvedenem napadu (2 točki) ne samo izenačili, marveč tudi odločili igro v svojo korist.
Povratno srečanje pa je bilo v ponedeljek v isti dvorani. To srečanje so hoteli »domači« na vsak način odločiti v svojo korist, kljub odsotnosti dveh najboljših igralcev in velikemu odporu, ki so ga nudili študentje. Vendar sta obe moštvi šli počivat z enakim rezultatom (23:23).
V drugem delu igre so bili oboji še
bolj hitri. Za vsako, čeprav že izgubljeno žogo so se borili eni in drugi. Tako po tehnični sposobnosti posameznikov kakor tudi po uspešnih napadih enega ali drugega moštva ob koncu tekme (88:66 za akademike) lahko sklepamo, da že dolgo nismo gledali take igre.
Vse kaže, da imamo v M. Soboti starejše in mlajše igarlce, s katerimi bi se lahko pomerili z marsikaterim društvom v Slo-
veniji v okviru liginih tekmovanj. Spomnimo se samo uspehov nekdanjih košarkarjev in uvideli bomo, da imajo Sobočanci tudi za košarko dokaj smisla.	-n
Košarka — čedalje bolj priljubljena med našo mladino.
Odbojka
PARTIZAN M. SOBOTA : SLOVENJGRADEC 3 : 1
V nedeljo je bilo na sporedu tretje kolo jelenskega dela odbojkarskega prvenstva Slovenije. »Partizan« iz M. Sobote je to pot gostoval v Slovenjgradcu, kjer je tamkajšnjega Partizana« gladko premagal z rezultatom 3 : 1 (15:8, 15:7, 12:15, 15:7). Slovenjgradec sploh ni bil enakovreden nasprotnik in so jim Sobočani samo z malomarno igro prepustili tretji set. Najboljši igralec pri Soboti je bil Šumak, ki je bil obenem najboljši na terenu, zelo dobro ste še igrala Pentek in Gvörfi. ostali so bili slabši kot običajno. S to zmago si je Partizan učvrstil položaj na lestvici in je eden od kandidatov za prva mesta.	T. H.
Križevski odbojkarji -okrajni prvaki
Tekmovanje zn okrajno prvenstvo v odbojki je za nami. Moštva društev »Partizan« iz Ljutomerskega okraja so tekmovala v dveh skupinah: radgonski in ljutomerski. Nasprotniki so bili že v naprej določeni. Pokazalo pa se je, da ta sistem ni docela pravilen. Odbojkarske skupine članov ima sedem društev. Praviloma bi morale te skupine tekmovati vsaka z vsako — po liginem sistemu. Tako bi dali pobudo za redno in aktivno delo v društvih, razen tega pa bi dobili resničnega zmagovalca.
Na turnirju v Ljutomeru so tekmovale odbojkarske skupine iz Ljutomera, Križevec in Razkrižja. Ljutomerčani so zasedli prvo, Križevčani drugo in Razkrižanci tretje mesto. Križevčani pa s tem vrstnim redom niso bili zadovoljni in so se pritožili; Ljutomerčani so namreč igrali z izposojenimi in povrhu pri Odbojkarski zvezi Slovenije verificiranimi igralci. Njihova pritožba je bila ugodno rešena in bili so proglašeni za zmagovalce. Nastopili bodo proti prvaku radgonskega okoliša. Temu srečanju bo sledil turnir, na katerem bodo sodelovali prvaki M. Sobote. Ljutomera in Radgone. Zmagovalec na tem turnirju bo potem zastopal Pomurje na tekmovanju za republiško prvenstvo, ki bo 25. septembra v Mariboru.
Čeprav na splošno ugotavljamo, da se je kakovost odbojke močno izboljšala v partizanskih društvih, pa je vendarle tudi res, da se mnoga društva premalo zavzemajo za to, da bi ta igra postala priljubljena tudi pri naraščaju, zlasti še med ženami in mladinkami. Saj dosedaj za ženske vrste sploh nismo prirejali tekmovanj.
T. Ž.
Šahovski brzoturnir v Črnelavcih
V okviru soboškega občinskega praznika bo šahovsko društvo Ledava v Černelavcih 16. oktobra priredilo veliki šahovski brzoturnir.
Pravico udeležbe na tem turnirju imajo vsa šahovska društva in sekcije, udeležbo pa morajo prijaviti najkasneje do 7. oktobra šahovskemu društvu Ledava v Črnelavcih. Vsaka šahovska ekipa mora šteti 8 članov, če pa sodeluje tudi žensko moštvo, lahko eno društvo postavi dve ekipi.
Za to veliko šahovsko prireditev je prevzel častno pokroviteljstvo predsednik občine tovariš Jože Velnar.
Upravni odbor Trgovskega podjetja »Prekmurski magazin« — M. Sobota
razpisuje službeno mesto
poslovodje
poslovalnice »Špecerije« v M. Soboti.
Pogoji: Položeni izpit za trgovskega pomočnika in triletna praksa v svojstvu trgovskega poslovodje v špecerijski stroki ali 5 let pomočniške prakse v tej stroki. Kandidat ne sme biti kaznovan zaradi gospodarskega kriminala ali drugih kaznivih dejanj.
Pismene ponudbe je poslati na gornji naslov do 25. septembra 1955.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 1-38 Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
6
Pomurski vestnik. 15. septembra 1955
Zopet vrsta nesreč in nezgod
Ferdinand Muleč, 71 let star kmet z Janževega vrha je popravljal streho in padel na tla. Zlomil si je levo stegnenico.
Terezija Ratnik, žena strojevodje iz M. Sobote je padla pod voz, ki je šel preko nje. Ima zlomljeno desno roko nad komolcem.
72-letno Marijo Pelc, posestnico na Kapeli je njena hčerka po neprevidnosti sunila. Pri padcu si je zlomila levo ramo
25-letni Elizabeti Čemi iz Žitkovec je krava stopila na nogo in ji jo močno poškodovala.
Gezo Černjaviča, 24-letnega mehanika pri Agroservisu v M. Soboti je v prepiru pred gostilno nekdo udaril po nosu. Med rvanjem je dobil še na prstih leve roke precejšnje poškodbe.
Katarina Raduha, 44 let stara, iz Babincev pri Ljutomeru je padla po stopnicah, ki vodijo v klet ter si močno poškodovala levo podlaket in levo uho. Zraven tega je še nato dobila neprijeten plinski prisad.
Tudi Verona Sukič, stara 29 let, doma v Vidoncih je padla po stopnicah ter se močno potolkla in poškodovala na desni nogi.
16-letni dijak Ivan Gruškovnjak je pri telovadbi padel in si levo koleno močno poškodoval.
Poškodbe otrok, ker ni bilo nadzorstva
Triletni Branko Jesih iz Segovcev pri Apačah je padel pod motor in je dobil poškodbe na glavi.
Sedemletna Angela Horvat od Grada je vtaknila roko v slamoreznico. K sreči ji je zmečkalo samo prst in deloma odrezalo kazalec na desni roki.
Triletni Franc Števačec iz M. Sobote si je med igro z drugimi otroki zlomil nogo.
Osemletni Alojz Mekiš iz Rogaševec je padel s kolesa in si nogo v gležnu močno poškodoval.
Vsi se zdravijo v soboški bolnišnici.
Sedemletni otrok zanetil požar
Pri kmetu Ivanu Šmigovcu v Očeslavcih pri Vidmu ob Ščavnici je 51. avgusta proti večeru nenadoma začela goreti šupa, ki je bila napolnjena s slamo. Sosedje in gasilci iz Ivanje, Grabonoša in Stavešinec so ogenj pogasili ter tako preprečili, da se ni razširil na bližnje gospodarsko poslopje. Škoda znaša 55.000 dinarjev. Ogenj je zanetil sedemletni gluhonemi rejenec Milan Trstenjak, ki se je igral z vžigalicami.
Pijani šofer povzročil dve nesreči
V ponedeljek, 5. septembra je vozil Anton Baler, šofer Tovarne mesnih izdelkov v Murski Soboti na tovornem avtomobilu 16 telet in 23 svinj iz Goričkega proti M. Soboti. Nakladanje telet in svinj ni ravno lahko delo. Pa se je Baler pri ruznih kmetih, kjer je prevzemal živali, krepčal z alkoholom ter se seveda pošteno napil.
Prvo nesrečo je imel že v Vidoncih, kjer je na nekem ovinku z zadnjim kolesom zavozil v prednje kolo zadružnega traktorja iz Mačkovec. Močen sunek je razbil na traktorju kolo in blatnik. Škode je nad
20.000 dinarjev.
Kmalu nato, okoli treh popoldne, je zavozil Baler zaradi pijanosti na majhnem ovinku v Dankovcih v obcestni jarek. Kamion s teleti in svinjami se je prevrnil, a se ni poškodoval, ker se je naslonil na
vzpetino ob jarku. Ubilo in zadušilo se je pa 11 telet in ena svinja, kar bi bil lahko šofer vsaj delno preprečil, ko bi ne bil tako pijan. Komisija iz M. Sobote, ki je bila že v pol uri na kraju nesreče, je rešila ostalih 5 telet in 22 svinj ter zbudila šoferja, ki je ležal v jarku in mirno spal. Škoda zaradi ubith živali znaša 68.680 dinarjev.
Le kdaj bo konec nesreč, ki jih zakrivljajo pijani šoferji. Na vidiku so novi ostri predpisi za vozače motornih vozil, ki bodo šoferje morda končno le odvrnili od prevelikega uživanja alkoholnih pijač.
Registracija finančno samostojnih zavodov
V 12. členu Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih, ki je bila objavljena v zveznem Uradnem listu št. 51 leta 1955, je predpisano, da je treba finančno samostojne zavode registrirati pri ljudskem odboru okraju, na katerega območju ima zavod svoj sedež. V tem členu je tudi določeno, da izda natančnejše predpise o registraciji zavodov zvezni državni sekretar za splošno upravo in proračun.
Taki predpisi so izšli v zveznem Uradnem listu FLRJ št. 27 letos v Pravilniku o registraciji finančno samostojnih zavodov. Člen 21. tega pravilnika določa,
da morajo vsi zavodi, ki so bil ustanovljeni, preden je začel veljati ta pravilnik, podati priglasitev za vpis v register v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
Ker je bil pravilnik uveljavljen 25. junija 1955, je
zadnji termin za priglasitev 25. september 1955.
Čas je torej že zelo kratek, zato bo potrebno s priglasitvijo pohiteti.
Priglasitev morajo podati vsi finančno samostojni zavodi, torej tudi tisti, ki so že bili registrirani pri okrajnem ljudskem odboru. mestu, ali mestni občin s posebnimi pravicami.
Po 2. členu cit. pravilnika vodi register zavodov tajništvo ljudskega odbora okraja (mesta, mestne občine s posebnimi pravicami), na katerega območju ima zavod svoj sedež. Zakon o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, ki je bil objavljen v 54. številki zveznega Uradnega lista dne 27. julija 1955 in ki ga uporabljamo od 1. septembra letos, pa je v 9. poglavju, V. oddelku priloge I/A določil, da vodijo register finančno samostojnih zavodov upravni organi občin, na območju katerih imajo zavodi svoj sedež.
To se pravi, du morajo prav vsi finunčno samostojni zavodi podati do 25. septembra t. l. priglasitev občini, na katere območju imajo svoj sedež.	B. J.
Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
prodaja po ugodni ceni svoje bivše obratno poslopje v Murski Soboti v Ivanocijevi ulici (bivši Mlekopromet ). Zgradba obstoji iz pisarniških in obratnih prostorov, avtogaraž, skladišč z obsežnim dvoriščem in je primerno za večje obrtno podjetje.
Ponudbe je nasloviti na Tovarno mlečnega prahu Murska Sobota.
Čestitka
Za rentgenskega tehnika je 8. septembra 1955 diplomiral v Ljubljani tovariš Feri Toth iz Banute. Prijatelji in znanci čestitamo!
RAZPIS
Svet za socialno varstvo OLO Murska Sobota razpisuje
štipendijo
v znesku 6.000.— din za enega slušatelja šole za socialne delavce v Ljubljani, ki bo predvidoma pričela v letošnji jeseni.
Kandidat mora imeti praviloma popolno srednjo šolo. Zadostuje pa tudi nižja srednja šola, če ima kandidat tri leta uspešnega praktičnega dela na področju socialnih služb in če uspešno opravi sprejemni izpit.
Prošnje je vložiti pri Tajništvu za zdravstvo in socialno varstvo do 30. 9. 1955 ter ji priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis.
kmetijska zadruga z o. j. v Lendavi
obvešča interesente, da bo v nedeljo 18. septembra 1955 z začetkom ob 9. uri dopoldne na dvorišču zadružne zgradbe v Lendavi
na javni dražili razprodajala
ponudnikom razne kmetijske stroje, tako trierje, sejalnike za žito, stiskalnico za grozdje, kosilnico za konjsko vprego, slamoreznico in razne manjše stroje.
Vsi predmeti so interesentom na ogled že sedaj na prostoru, kjer bo dražba.
Upravni odbor
MALI OGLASI
SADNO PREŠO prodam — Križanič, Hrastje 44, p. Slatina Radenci.
PRODAM HIŠO in 27 arov zemlje. — Vprašati v M. Soboti, Lendavska c. 54.
DVE KOZI — dobri mlekarici, prodam. — M. Vereš, Murska Sobota, Lendavska cesta 25.
OPREMLJENO SOBO išče s 1. oktobrom soliden nameščenec. Plaču po dogovoru. Naslov v upravi listu.
SOBO — kjerkoli v M. Soboti, prazno ali opremljeno išče mlajši, miren nameščenec. Rabi tukoj. Naslov v upravi Pomurskega vestnika.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Lendavi za enako v Murski Soboti. — Naslov v upravi lista.
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, večji — kupimo. Naslov v upravi Pomurskega vestnika.
Ljutomer
V Ljutomeru je gostovala včeraj šahovska ekipa Krilato kolo iz Maribora, ki je odigrala z domačimi šahisti turnir po dvokrožnem sistemu. V prvem kolu so zmagali šahisti iz Ljutomera 11,5:6,5, v drugem pa Mariborčani 9,5 : 3,5, tako da jim je pripadla tudi končna zmaga v razmerju 16 : 15 točk.
»ZIDAR«
GRADBENA OBRT V MURSKI SOBOTI
SPREJME ZIDARSKE VAJENCE
PONUDBE POSLATI NA GORNJI NASLOV.
BILANCA
Trgovine z mešanim blagom »PRESKRBA« Križevci pri Ljutomeru
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Štev.	Naziv postavke	Znesek
A. Osnovna in izločena sredstva
1. Osnovna sredstva ...	21.001.—
2-. Investicije v teku ...
3.	Izločena sredstva in druga
investicijska sredstva .	174.627.—
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva ...	 458.732.—
5.	Surovine in material ..	      15.118.—
6.	Proizvodnja .....
7.	Gotovi izdelki in blago . 4,195.865.—
8.	Aktivne čas. razmejitve
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve .	102.678.—
10.	Ostala aktiva .....  473.—
D.	Finančni nspeh
11.	Razdeljeni dobiček ... 10.458.—
12.	Izguba .......
Skupaj ... 4,978952.—
PASIVA
štev.	Naziv postavke	Znesek
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih	sredstev 21.001.—
2.	Dolgoročni kredit za do-
končane investicije ..
3.	Razni skladi ..... 193.893.—
4.	Dolgoročni kredit za
finans. investicij ...
5.	Ostali viri finans. invest.
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obratna
sredstva ...... 4,410.000.—
7.	Angaž. del last. skladov
8.	Pas. čas. razmejitve ..
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
9.	Dobavitelji in	ost.	obvez.	343.600.—
10.	Ostala pasiva .....
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček ....... 10.458.—
12.	Kritje izgube .....
Skupaj ... 4,978952.—
Vodja računovodstva Novak Jože
Preds. upr. odbora: Markovič Slavica
Direktor podjetja: Erhatič Albert
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje po predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7.
Okrajna gasilska zveza v M. Soboti obvešča:
POROČILA O REVIZIJI FINANČNO MATERIALNEGA POSLOVANJA PGD. Pozivamo nadzorne odbore PGD, da nemudoma pošljejo poročila o izvršeni reviziji finančno materialnega poslovanja svojih PGD, sicer bomo revizijo izvršili sami na stroške društva, za to odgovoren funkcionar pa bo klican na odgovornost! Zadnji rok 22. t. m.
POPIS INVENTARJA IN ČLANSTVA. Kljub našim stalnim zahtevam so še društva. ki niso dostavila popisa inventarja in članstva na prejetih obrazcih, čeprav je rok že zdavnaj potekel. Zadnjič pozivamo upravne odbore društev, da nemudoma dostavijo popis in se tako rešijo nepotrebnih stroškov!
PLAČILO ČLANARINE ZA I. POLLETJE. Kot smo že objavili, je potrebno članarino za I. polletje plačati na OGZ, dočim zn II. polletje pa Občinski gas. zvezi. Zaradi prenosa poslovanja na Občinske gas. zveze pozivamo vsa PGD, da članarino in ostale obveznosti poravnnjo takoj!
Iz pisarne OGZ
KINO
BELTINCI — 17. in 18. septembra ameriški film »Pot upanja« — 24. in 25. septembra ameriški film »Kapetan Kidd«.
M. SOBOTA — od 16. do 18. septembra švedski film »Dobri vojak Bum«. — 20. in 21. septembra brazilski film »Sinha Moca«.
LENDAVA — od 16. do 18. septembra angleški film »Preganjan do smrti«. —
20.	in 2 1. septembra jugoslovanski film »Bila sem močnejša«.
GRAD — 18. septembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«. — 25. septembra italijanski film »Zidovi Malapage«.
ČEPINCI — 18. septembra angleški film »Mreža«. — 26. septembra avstrijski film »Irena v zadregi«.
VEL. POLANA — 18. septembra švedski film »Plesala je eno samo poletje«. — 25. septembra ameriški film »Pavla«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 1. in 18. septembra mehiški film »Maclovia« — 24. in 25. septembra ameriškia film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«.
GOR. RADGONA — 17. in 18. septembra ameriški film »Proti vsem zastavam«. —
21.	in 22. italijanski film »Milijonaški Neapelj«.
RADENCE — 18. in 19. septembra ameriški barvni film »Zaigrajmo in zapojmo«. —
22.	septembra italijanski film »Ni miru med oljkami«.
Tedenski koledar
Nedelja, 18. septembra — Irena Ponedeljek, 19. septembra — Suzana Torek, 20. septembra — Brane Sreda, 21. septembra — Matej Četrtek, 22. septembra — Mavricij Petek, 23. septembra — Slavojka Sobota, 24. septembra — Nuda
Gibanje sonca: V sredo, 21. septembra sonce vzide ob 5. uri in 46 minut, zaide pa ob 18. uri in 25 minut. — Dolžina dneva: 12 ur in 49 minut.
SEJMI
Beltinci v sredo, 21. septembra živinski sejem. Cankova v ponedeljek, 19. septembra živnski sejem, v soboto, 24. septembra živinski in kramarski sejem, Črensovci v ponedeljek, 19. septembra živinski in kramarski sejem. Dobrovnik v torek, 20. septembra živinski in kramarski sejem, v ponedeljek, 19. septembra živinski sejem. Grad v sredo, 21. septembra živinski sejem. Križevci v sredo, 21. septembra živinski sejem. Kuzma v soboto, 24. septembra živinski in kramarski sejem. Lendava v torek. 20. septembra živinski sejem. Prosenjakovci v ponedeljek, 19. septembra živinski sejem, Šalovci v sredo, 21. septembra živinski sejem. Tišina v sredo, 21. septembra živinski sejem. Turnišče v torek, 20. septembra živinski sejem, v četrtek, 22. septembra svinjski sejem. Ljutomer v soboto, 17. septembra živinski in kramarski sejem.
ZAHVALA
Ob smrti mojega dragega moža
ALOJZA VEREŠA
davčnega uradnika v pokoju,
se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence in šopke. Posebno se zahvaljujem tovarišu Lotriču za poslovilne besede.
Žalujoča žena Marija Vereš.
BILANCA
podjetja »REMONT«, Križevci pri Ljutomeru
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke v 000 din
A. Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva ..... 34.—
2.	Investicije v teku .... 91.—
3.	Izločena sredstva in druga sredstva za investicije ...
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva ..... 230.—
5.	Surovine in material ... 350.—
6.	Proizvodnja .......
7. Gotovi izdelki in blago ..
8.	Aktivne časovne razmejitve . 15.—
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve .. 520.—
10.	Ostala aktiva ......
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček ....
12.	Izguba ......... 60.—
Skupaj ... 1.300.—
PASIVA
Znesek
Štev.	Naziv postavke v 000 din
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev .. 34.—
2.	Dolgoročni kredit za dokončane investicije ..... 68.—
3.	Razni skladi  ......
4.	Dolgoročni kredit za finansiranje investicij .....
5.	Ostali viri finans. invest. .
B.	Viri obratnih sredstev
6.	Banka - kredit za obratna
sredstva ........ 60.—
7.	Angaž. del last. skladov ..	136.—
8.	Pasivne časovne	razmejitve	.	2.—
C.	Viri sredstev v obrač. in ostala pasiva
9.	Dobavitelji in ost. obvezn. .	760.—
10.	Ostala pasiva ...... 240.—
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček ........
12.	Kritje izgube ......
Skupaj ... 1.300.—
Vodja računovodstva Kolbl Slavica
Preds. upr. odbora: Gaterc Matija
Direktor podjetja: Ivančič Joško
BILANCA
Trg. podjetja »TOBAK«, Ljutomer
na dan 31. decembra 1954
AKTIVA
Štev.	Naziv postavke	Znesek
A.	Osnovna in izločena sredstva
1.	Osnovna sredstva ........ 176.755.—
2.	Investicije v teku ........
5. Izloč. sredstva in druga inv. sredstva 278.821.—
B.	Obratna sredstva
4.	Denarna sredstva  ........ 2,017.511.—
5.	Surovine in material ....... 1.780,—
6.	Proizvodnja ..........
7. Gotovi izdelki in blago ...... 3,824.223,—
8.	Aktivne časovne razmejitve .... —
C.	Sredstva v obračunu in ostala aktiva
9.	Kupci in ostale terjatve ..... 6,789.748,—
10.	Ostala aktiva ......... 1,198.364,—
D.	Finančni uspeh
11.	Razdeljeni dobiček .......
12.	Izguba ............
Skupaj ... 14,287.202.—
PASIVA
Štev.	Naziv	postavke	Znesek
A.	Viri osnovnih in izločenih
sredstev
1.	Sklad osnovnih sredstev ..... 176.755,—
2.	Dolgoročni kredit za dok. invest. .. —
5. Razni skladi .......... 278.821,—
4.	Dolgoročni kredit za fin. investicij .
5.	Ostali viri finans. investicij ....
B.	Viri obratnih sredstev
6. Banka — kredit za obratna sredstva 2,220.000,—
7.	Angaž. del lastnih skladov ....
8.	Pasivne časovne razmejitve ....
C.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
9.	Dobavitelji in ostale obveznosti .. 10,952.561,—
10.	Ostala pasiva ......... 659.065,—
D.	Finančni uspeh
11.	Dobiček ........... —
12.	Kritje izgube ......... —
Skupaj ... 14,287.202.—
Vodja računovodstva: Kšela Marta 1. r.
Predsednik upravnega odbora: Kuhar 1. r.
Direktor podjetja: Babič Marija 1. r.
Pomurski vestnik, 15. septembra 1955
7
Hodili smo po deželi prijateljski - Norveški
Oslo - Mednarodni tabor 1955
Letos julija in avgusta, sem bila kot član prve jugoslovanske taborniške delegacije v Oslu na mednarodnem taboru Rdečih sokolov. Organizacija Rdečih sokolov je mladinska, delno tudi taborniška organizacija socialističnih strank. Ona je zlasti razširjena po vsej srednji in zahodni Evropi. Vso opremo, kroje in denar nam je preskrbela Zveza taborniških organizacij Jugoslavije, tako da sami nismo imeli nobenih stroškov. Ko smo v Oslu postavili tabor, smo videli, da imamo skoraj najboljšo opremo. Taborni prostor je bil približno osem kilometrov iz mesta, v bližini manjšega jezera, kamor smo se hodili kopat. V sredini množice pisanih šotorov so bili postavljeni jambori z zastavami vseh sodelujočih držav (Danska, Avstrija, Belgija, Finska, Nemčija, Anglija. Francija, Holandija, Švedska, Jugoslavija. Švica, Norveška).
V sredini tabora je bilo na visokem stojalu razmeščeno dvanajst raznobarvnih kartonov z imeni držav, od vsakega kartona pa je vodila vrv iste barve; vse vrvi so bile zvezane v velik vozel pod zastavo Združenih narodov. Vsi taboreči — bilo nas je 2000 — smo bili razdeljeni na »vasi«. Mi smo bili skupaj z Norvežani in Angleži v «vasi« Unity.
Že ko smo prišli v tabor, so nas zelo prisrčno sprejeli. »Bravo Jugoslavija!« »Jugoslavija — Tito!« Taki in podobni klici so nos spremljali do našega tabornega prostora. Takoj že prvi večer so nas povabili no skromno kulturno prireditev, na kateri smo se spoznali z Norvežani. Belgijci. Nemci in Angleži. Peli smo vsak svoje pesmi, nazadnje plesali kola, nato pa šli spat. Tako nam je minil prvi dan. Njemu so sledili dnevi polni sreče, smeha in veselja.
Naslednji večer smo se zbrali vsi udeleženci tabora na bližnjem griču. Obiskal nas je norveški minister, nas pozdravil in želel dobrodošlico. Njegov govor, ki je trajal točno pet minut, so prevedli v francoščino, nemščino in angleščino. Po govoru smo imeli majhen kulturni spored, v katerem je dala vsaka država nekaj točk. Ko so predstavili Jugoslovane, je nastal velik aplavz. Sprejeli so nas s prav takim navdušenjem kakor so nas tudi nagradili, ko smo jim zapeli dve naši pesmi. V naš tabor je prihajalo vedno dosti gostov, ki so nas nagovarjali in ogledovali, kakor da hi prišli iz devete dežele. Spat smo šli, ko se je znočilo — ob desetih. Ob devetih je sijalo še sonce, tako da tabornega ognja nismo potrebovali.
V ponedeljek, prvega avgusta smo se z avtobusi odpeljali na lepo plažo v Oslofjord. Morje je bilo čudovito toplo — tam že petdeset let niso imeli tako lepega in vročega poletja kakor letos. Ponekod je trava čisto posušena; v parkih jo morajo umetno namakati, če jo hočejo ohraniti zeleno. Kopali smo se predpoldan in popoldan. Hrano so pripeljali za nami. Domov grede smo se ustavili v mestu pred majhnim parkom, kjer smo imeli kratek program za meščane. Ko smo čakali na avtobuse. smo jim zapeli nekaj naših pesmi. Kmalu se je zbrala okrog nas množica domačinov, ki so nam navdušeno ploskali. Za slovo smo jim zaplesali še kolo.
Naslednji dan smo ostali v taboru. Seznanjali smo se, se sporazumevali z znamenji in malenkostnim znanjem tujih jezikov. Zamenjavali smo značke in zbirali naslove. V sredo pa smo šli na izlet. Približno uro in pol z avtobusom, noto uro peš na hrib, odkoder je čudovit razgled na veliko jezero. Norvežani pravijo vrhu hriba Kongens utsikt, kar pomeni po naše Kraljevski razgled. Res zasluži to ime! Polno majhnih zalivov, otokov, poraslih z gozdovi, umeten nasip čez najožji del jezera — vse to izgleda kakor čudovita pravljična dežela. Ko smo se vrnili, smo imeli v taboru večer narodnih plesov. Tudi mi smo nastopili. Prvo mesto je odnesla Finska, mi pa smo bili nekje na sredini.
Naslednja dva dni smo ostali v taboru in se kopali v jezeru. Tedaj smo se že naveličali hrane, ki je bila sicer dobra, toda zjutraj in zvečer enolična. Zjutraj smo jedli mrzlo mleko in senviče, zvečer kakao in senviče. Kosilo je bilo zelo okusno, čeprav včasih nismo mogli ugotoviti, kaj jemo ali kako naj delimo — kaj sodi skupaj in kaj je treba jesti posebej.
Petega avgusta so nekateri že podirali šotore in se odpravljali. Mi smo še ostali, ker smo prišli štiri dni po otvoritvi tabora. Tudi naše sosede Angleže smo že spremljali na avtobus. Slovo je bilo prisrčno. Zvečer smo imeli taborni ogenj. Bilo je oblačno in se je že prej zmračilo.
Drugi dan pa smo šli v mesto in si ogledali njegove znamenitosti. Najprej smo obiskali svetovnoznani park, po imenu F r o g n e r p a r k e n. Ta park je ustvaril največji norveški kipar Gustav Vigeland (1869—1943). Mesto samo mu je dalo na razpolago zemljišče in gradivo pod pogojeni, da zapusti po smrti ves park mestu. V glavni del parka smo prišli čez most, ki vodi čez majhen potok in se imenuje dru-
žinski most. Na obeh straneh so razporejeni bronasti kipi v naravni velikosti, s katerimi je Vigeland ponazoril vse družinsko življenje. Pod mostom je otroško igrišče s kipi majhnih ljubkih otrok. Čez most smo prišli do čudovitega vodometa. Šest velikanov drži veliko posodo, iz katere teče na vse strani voda. Okrog vodometa so na vseh štirih straneh kipi — drevesa življenja, v katera so zapleteni ljudje. Ti kipi ponazorujejo štiri dobe človeškega življenja. Že pri vhodu je vzbudil našo pozornost 17 metrov visok steber, v katerega je uklesano 121 figur — prepletajočih teles, ki silijo vse više in više proti nebu. Okrog stebra je 35 skupin kipov v nadnaravni velikosti, izklesanih iz granita. Kot zaključek parka pa je kolo življenja, kjer se prepleta pet človeških teles v obliki venca.
Ves park je zasajen s cvetjem in zelenjem, ima množico svetilk, tako da je tudi ponoči razsvetljen in privablja številne obiskovalce. Tega dne smo si ogledali tudi magistrat. To je ogromna zgradba, ki so jo začeli graditi že 1931. leta in so jo dokončali šele po vojni. Soba in dvorane so zelo okusno urejene. Stene so poslikane z motivi iz delavskega življenja, z motivi iz njihovih bajk. literature, vojne, družinskega življenja itd. Po kosilu pa smo se odpeljali na polotok Bygdöy, kjer so muzeji vikinških ladij, splava Kon Tiki in ladje Fram.
V muzeju vikinških ladij so shranjeni trije čolni značilne oblike — visok, lepo izrezljan pramec, zavit v vijugo. Dvema se kar močno pozna starost, eden pa je zelo dobro ohranjen. Ob stenah so razstavljeni še predmeti, ki so jih našli ob čolnih.
Svetovna znamenitost Osla je tudi muzej ladje Fram. ki je shranjena v zgradbi z obliko velikega strešnega šotora. S to ladjo je leta 1911. napravil Roald Amundsen eno najbolj slavnih ekspedicij no južni tečaj. Pozneje, leta 1913, po je Fridtjof Nansen poizkušal doseči z isto ladjo severni tečaj. Zaradi teh zaslug so Norvežani ladjo shranili. Hodili smo po krovu, na katerem so rešilni čolni, vrvi in jambori, vse čisto in lepo ohranjeno. Po ozkih stopnicah smo prišli v prostor za osebje, kuhinjo itd. V vseh kabinah gori luč, v njih so shranjeni predmeti udeležencev (oblačilo, orožje, smuči . . .). V spodnjih delih ladje pa smo videli, kako močno je bila grajena, da je lahko kljubovala vsem nevšečnostim Severnega ledenega morja.
Tudi splav Kon Tiki ima svoj muzej, ki je v primerjavi z ostalimi precej skromen — ves je zgrajen iz lesa. Stene so poslikane z motivi iz morskih globin in polne slik o poti znanega splava — saj je na njem preplulo pet Norvežanov in eden Šved pot med Južno Ameriko in Polinezijskim otočjem. Splav je izredno primitiven in
ohranjen v svoji prvotnosti. Ko smo se po ogledu vseh teh znamenitosti vrnili v tabor, smo bili kar precej trudni.
Naslednji dan, sedmega avgusta smo šli peš na znamenito skakalnico Holmenkolen (71 m), na kateri je prvi in edini smučarski muzej na svetu. Razstavljene so smuči raznih dežel od prvih najbolj primitivnih, pa do najbolj modernih. Tu so razstavljene tudi smuči njihovih kraljev. Z vrha stolpa (skakalnica ni naravna) je krasen razgled na Oslo-fjord in mesto.
Okrog petih smo se vrnili v tabor. Tu je samevalo le še malo šotorov. Ostali smo samo še mi in Francozi. Zadnjo noč smo prespali z njimi vred v domu norveških »Rdečih sokolov«. Ta dom — Framby — so zgradili iz nemških barak delavci iz Osla
za svoje otroke s prostovoljnim delom. Zadnji dan pa smo si temeljito ogledali samo mesto.
Oslo ima okrog pol milijona prebivalcev in leži ob obali Oslo-fjorda. Tri četrtine mesta zavzemajo gozdički in lepo urejeni parki. Ulice so čiste, hiše polne cvetja in zelenja. Zelo lepe so tudi delavske četrti — vsaka hišica ima vrt. Oslo ima 48 osnovnih, 18 srednjih šol in vse univerze. Zanimiva je četrt, v kateri je bolnišnica — 40 zgradb. V njih je stalno zaposleno 156 zdravnikov. Precej daleč iz mesta imajo majhno naselje z ličnimi lesenimi hišicami. Tu živijo, jetične družine, ki so pod stalno zdravniško kontrolo. Dve uri smo se vozili z avtobusom in si ogledovali to lepo mesto. Ogledali smo si tudi tiskarno delavskega časopisa. V njej smo doživeli zelo prisrčen sprejem.
Zvečer smo se vkrcali na ladjo in se prisrčno, toda z žalostnim srcem poslovili od Norveške, kjer smo preživeli toliko lepih dni. Naslednje jutro smo se že izkrcali na Danskem in čez nekaj dni smo se vrnili v Jugoslavijo.
Gabrijela Zver
Svetovno znani park največjega norveškega kiparja Gustava Vigeland a — Frognerparken v Oslu.
Kdor obišče prestolico Norveške — Oslo, ta si bo  prav gotovo ogledal tudi splav Kon Tiki, ki je skromen, a vendar pravi muzej. - Vidite
ga na sliki.
Mogočno poslopje magistrata o Oslu — čudovita stavba slik, fresk in narodnih motivov. Sedež županstva.
Norveška nam je blizu ne le kot miroljubna dežela, marveč tudi po bojnem prijateljstvu iz pretekle vojne, ko so se tisoči Norvežanov ramo ob rami borili za našo skupno stvar — za svobodo in uničenje nacistične pošasti. Spomnimo se samo, s kakšno ljubeznijo in človeško predanostjo je norveško ljudstvo pomagalo našim ljudem, ki so jih Nemci zaprli in mučili o številnih taboriščih smrti na Norveškem. Spomnite se samo juguslovensko-norveškega filma »Krvava pot«! — Na sliki: Oslo-fjord.
LJUTOMERSKA GODBA NA VRHU TRIGLAVA

Še morda kdaj - nazaj v planinski raj
Letos 22. avgusta. — Učenci ljutomerske Glasbene šole in godbeniki so se odpravljali na dolgo pot — v Julijske Alpe. vse zato. da bi spoznavali lepoto naše ožje domovine. Štiridesetčlansko skupino mladih in starejših godbenikov, ki so odhajali v planine z instrumenti in natrpanimi nahrbtniki, je vodil ravnatelj Glasbene šole tov. Avgust Loparnik. Ljutomerska godba (v kompletni sestavi) je bila prva godba, ki je po osvoboditvi zaigrala koračnico »Triglav« na najvišjem vrhu očaka slovenskih gora. Izletniki — planinci so bili pri odhodu vedro razpoloženi. Niso prikrivali navdušenja, kajti bližali so se pomembnemu dogodku.
Bralci bi prav gotovo radi vedeli, kaj vse so doživeli v gorah ljutomerski »planinski godbeniki«, zato pobrskajmo dalje po dnevniku godbenika K. K., ki se je za to planinsko »turo« oborožil kar z velikim bobnom.
23. avgusta.
Proti deseti smo se pripeljali med slovenske gore. Izstopili smo v Bohinjski Bistrici. Sinje jezero nam je takoj ponudilo svoje čare. Naše radovedne oči so se pasle po njem. Ni trajalo dolgo in že so bili učenci v vodi, godbeniki pa smo preiskušali svoje mornarske veščine na čolnih. Sprva je šlo bolj težko, toda ko smo se že navadili veslati, smo morali vzeti slovo. Ganljivo je bilo to srečanje. Se dolgo smo se ozirali nazaj proti rahlo valujoči gladini. Le tu in tam je padla kakšna pikra na račun strežnega osebja, ki je tujcem bolj naklonjeno kot domačinom. Nimamo pač obilnih napitnin!
Naša pot je vodila skozi gozdove, čez vrhove, pašnike in sivo kamenje. Mimo markacij so se pomikali prleški ljudje — živi dokazi dobre volje in zavesti, ki pre-
magujeta tudi največje ovire. Janez Blagovič iz Desnjaka je oprtan s težkim basom vztrajno sledil mlajšim vrstnikom. Kakor da jih ne bi imel že blizu šestdeset na hrbtu! Najmlajši pa je bil 10-letni Holčev Branko. Fužine, Spod. Voje . . . Začelo se je mračiti. V koči na Vojah smo prenočili. Prenočišče nam je preskrbel skladatelj Pahor. Za uslugo smo se mu oddolžili s krajšim koncertom na strmem bregu. Pahorjeva
žena nam je skuhala čaj. Pravili so nam. da so v bližini volkovi. Pa čemu bi se jih bali, ko pa smo imeli s seboj velik boben in povrhu še dva lovca. Če pridejo, jim bomo že posvetili!
24. avgusta.
Zgodaj zjutraj smo se podali čez Zgor. Voje do slapa. Tu smo se fotografirali. Vrhovi so se belili v jutranjem soncu. Nad nami je krožil velik jastreb. Odšli smo dalje po markirani poti, ki se je vijugasto vlekla navkreber po strmini, in prispeli do koče »Dolič«. Višina 1503 m. Od tu smo že videli sive stene najvišjega gorskega masiva. Pri »Vodnikovi koči« pa so nas zelo prijazno sprejeli tamkaj zaposleni delavci. Za slovo smo jim zaigrali tri koračnice.
Instrumenti, posebno še boben, so nam bili večkrat v napotje, ko smo se vzpenjali proti koči »Planika«. Vreme je bilo oblačno, pa spet sončno . . . Popoldne ob dveh smo bili pri koči. Postregli so nam s čajem in pelinkovcem. Po prigrizek pa smo segli kur v naše še vedno nabasane nahrbtnike.
»Še nikdar ni kompletna« godba šla na Triglav,« so nam pravili v »Planiki«. Predsednik Planinskega društva Gorje nam je zaželel dobrodošlico in čini več lepih doživetij v alpskem svetu. In že smo se vzpenjali dalje: klin za klinom, rob za robom . . . Oprijemali smo se tudi že jeklene vrvi. Priznati moram, da so mi drsele po hrbtu potne kapljice. Moj prijatelj boben mi je dal vetra!
Malo pred šesto smo bili na malem Triglavu. Z besedami smo skoparili. Na ledu je bilo vse tiho. kajti korak ni bil več tako siguren. Pogled na Kredarico pa nas je vzpodbujal. Seveda tudi bodrilne besede tov. Loparnika: »Še 300 metrov pa bomo pri Aljaževem stolpu!« Do njega smo si pomagali s komolci, po strmih stenah navkreber, meter za metrom. Na obronku je bila napeta železna vrv. Tu nas je močno oplazil mrzel veter. Kratkohlačniki so ga prav dobro občutili. In glej: čez svet, na katerem moraš paziti na sleherno stopinjo in kjer smo sila močno občutili. da vsi skupaj pripadamo le eni družini zvestih tovarišev, smo se dokopali do
cilja. Našo zmago so naznanile koračnice »Triglav«, »Na juriš« in Gorenjski«, ki so odmevale vse tja do Planike in Kredarice. Naj vedo gorenjski bratje, kaj zmorejo ljudje iz Prlekije! Učenci so zapeli. Tudi tisto »Dere sen jaz mali bija«. Nasmejani Loparnik nas je spet vzel na piko s svojim fotografskim aparatom. »Planinec« Holc je primaknil vsakemu godbeniku skromno denarno nagrado. Navdušeno nam je govoril: »Fantje, bodite ponosni, da ste člani godbe, ki je prva zaigrala na vrhu Triglava.« Potem smo se zgrnili okrog spominske knjige. Vsak izmed nas je vpisal v njo svoje ime, zn spomin pa odnesel odtis pečata z znamko 2.884 m. Da. tako visoko smo bili!
Tema. bližajoča se tema nam je preprečila, da bi bili lahko še dalje časa uživali na tem najvišjem koščku slovenske grude. Morali smo se posloviti od očaka Triglava. Pot navzdol ni bila lahka. Prijatelj boben mi je enkrat tičal na glavi, drugič spet na hrbtu . . .
»Hudika, bili ste korajžni, da se vam je to posrečilo.« so nas pozdravili v koči »Planika«, kjer smo se okrepčali in prenočili. Podarjene vsote smo seveda »zabiksali« — kar po planinsko. Še preden smo
legli k počitku, smo zaigrali dve koračnici v pozdrav slovenskim vrhovom in ljudem, ki jih radi obiskujejo.
25. avgusta.
Zgodaj zjutraj smo si nadeli že dokaj izpraznjeno prtljago. Pred sabo smo imeli še lep kos poti. Dolič, Koča pri Triglavskih jezerih, Koča pod Bogatinom, Komna ... V slednjem hramu smo po večerjali, potem po vzeli v roke glasbila. Koračnica za koračnico. valček zn valčkom — vse to je napolnilo spokojno molčeče ozračje, ki so ga le tu in tam pretrgali odseki vriski navdušenih planincev v stenah. Veselili smo se vso noč. Malo časa je bilo za počitek.
Naslednje jutro je bila pred nami zadnja »tura«. Mimo koče »Zlatorog« smo jo mahnili naravnost v Boh. Bistrico. Vračali smo se domov — v Ljutomer — vračali z nepozabnimi vtisi in spomini na doživeto. Še na vlaku smo razpredali živahne pogovore. Kajti globoko smo dojeli znani izrek, ki smo ga brali na »Zlatorogovi« koči: »Nazaj, nazaj v planinski raj!«
Morda še kdaj?
ZANIMIVI SVET
KITAJCI SO IZDALI PRVI ČASOPIS Prvi časopis je začel izhajati na Kitajskem že pred 2850 leti. Ta časopis, ki se imenuje »King-Ku«, še danes izhaja! Najstrejši časopis v Evropi je angleški časopis »The English Mercury«, ki pa je imel samo eno številko z letnico 1588.
KATERI MESTI STA NAJJUŽNEJŠI IN NAJSEVERNEJI PRESTOLICI Na svetu je najsevernejša prestolica mesto Reykjavik. Ima 46.578 prebivalcev in je glavno mesto Islandije. Glavno mesto Nove Zelandije, Wellington, ki ima 173.520 prebivalcev, pa je na svetu najjužnejša prestolica.
KAKO STARO JE OGNJENO OROŽJE? Domnevajo, da je v štirinajstem stoletju iznašel smodnik Freiburški menih Berthold Schwarz. Vendar pa zgodovinarji temu odločno nasprotujejo in to s trditvijo, da so ognjeno orožje uporabljali že Špartanci leta 430 pred našim štetjem, kar celih 1900 let prej. Lacedemonci — to je drugo ime za Špartance — so uporabljali smodnik pri napadu na mesto Platen. Sovražnik se je obupno branil. Nenadoma so špartanci pririnili v ospredje čudno cev, ki se je pe-
ljala na kolesih. Eden izmed špartanskih borcev se je približal tej cevi z gorečo trsko v rokah. Iznenada je švignil iz cevi ogenj, ki je obliznil utrdbo in jo zajel s plameni.
To je bil po vsej verjetnosti prvi topovski strel v zgodovini ognjenega orožja. Strela ni bilo slišati, ker je top bil podoben bolj metalcu plamena kot pa topu. Cev so Špartanci napolnili z žarečim ogljem in žveplom ter smolo.
Sicer pa je bil smodnik znan že poprej. V starem indijskem spisu Sukraniti, ki je nastal pred letom 500 starega štetja, so našli prvi recept za izdelavo smodnika: 5 delov solitra ter po 1 del lesnega oglja in žvepla. Vojaki Aleksandra Velikega so pripovedovali, da so jih Indijci napadli z »bliskom in gromom«.
Neka stara indijska pesnitev pripoveduje o »ognjeni medicini«, ki bruha kamenite in svinčene krogle. Leta 712 so Arabci osvojili Malago z ognjenim orožjem, pa tudi v takratni Evropi je že bil znan recept za izdelavo smodnika. Šele stoletja kasneje je ta iznajdba izrinila iz vojnih vrst pleme nite viteze. Namesto teh pa se je vedno bolj in bolj začelo uveljavljati strelno orožje.
Pomurski vestnik, 15. septembra 1955
8