j'oltnina plačana v gotovini LJUBLJANA, M. SEPTEMBRA 19S4 LETO 47 - Št«t>. $6 OMOLJVn Dopise in spi«« sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 29-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnera delu stane tO Din. — Naročnina Stane M Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka i Din. inserate in reklamacije sprejema n p r a v a »Domoljuba«. — Telefon 29-9SL Slenra kmečka mapmkm Naš kmet se rad tožaiš. Da zmaga nad tvojim nasprotnikom, mu ni noben strošek prevelik. In dostikrat je povod za tožbo prav malenkosten. V nekem kraju je gospodar, ki je jarek brez dovoljenja sosedov prestavil, za-pravdal nad 25.000 Din, Drugi se je pravdai radi dežnika, katerega si je izposodil, zatožil je črez 3000 Din. Brat je bratu posekal nekaj smrek, misleč, da »toje na njegovem $vetu. Crez 30.000 Din je imel stroškov. In podobnih jlučajev je nešteto. Nekdanji deželni odbor kranjski je »b.« 1910. sklenil zakon, da ime vsak občinski odbor ustanoviti občinski posredovalni urad, ki bi lahko spornim strankam pomagal, da sklenejo veljavne poravnave v teh-le slučajih: 1. o denarnih terjatvah in o pravicah do nepremičnin, 2. v sporih o določitvi ali popravi meja in nepremičnih posestev, ali o zemljiških služnostih, 3. v sporih o služnosti stanovanja, 4. v {parih zaradi posestev. Za sklenitev take poravnave je bilo treba, da ata bila iatočasno navzoča vsaj dva laupnik«, katera je izvolil občinski odbor izmed občanov. Najvažnejša je bila določba, da se mora pri občinskem posredovalnem uradu, kadar gre za žaijenje časti, napraviti spravni poizkus. Ako je kdo tožit zavoljo žaljenja časti, je moralo sodišče to na- znaniti občinskemu posredovalnemu uradu in tam se je najprej ta zadeva obravnavala. Možem zaupnikom, ki ao poznali razmere tvojih sosedov, se je večinoma posrečilo, da so se stranke poravnale iu ni prišlo do tožbe pred sodiščem. Koliko gtoiisočev je bilo vsako leto našim ljudem prihranjenih! Saj dokler še ni velikih stroškov, se dajo stranke pregovoriti k spravi. Ako pa imata stranki vsaka svojega zastopnika in so za koleke že veliko izmetali, pa težko pride do poravnave, ker bi vsaka stranka rada drugi naprtila stroške. Imam pred seboj uradno knjigo posredovalnega urada neke male občine, Koliko sporov se je uspešno poravnalo, skoraj brez stroškov I In ljudje io hvaležni in so si zopet dobri prijatelji. 2alibože je bila z novim kazenskim zakonom občinskim posredovalnim uradom vzeta pravica v zadevah razžaljenja časti med spornimi strankami vršiti spravne poizkuse. Od 1. 1931., ko je baraka uprava ta odlok vsem občinam naznanila, ae občinski posredovalni uradi prišli skoraj ob vso veljavo. Ljudje se zopet tožarijo za vsako malenkost. "Stroški pa bodo marsikaterega pognali na kant. Ba-novinski svet naj bi se zavzel za posredovalne urade, ki naj bi začeli v vsaki občini poslovati I Nekaj žaio&šaih o požarih Odkar so Turki zapustili našo deželo, msnda nismo še imeli toliko požarov kot zad-: »iili par let. Požarnih nesreč je bilo v naši t deželi sicer vedno preoej, saj je še vaepolno ! slamnatih streh, — toda ognji zadnjih let, ki nastajajo tolikokrat in v tako sumljivih okoliščinah, dajo milogo misliti. Kdo požig«? Marsikdaj je ogenj posledica nesreče ali Pa neprevidnosti. Strela, sfllab dimnik, malomarno spravljen živ pepel, cigaretni ogorek, otroška nespametl NA eno ali drugo od teh strani so nekdaj navadno prišli, ko so iskali vzrok požara. Beseda požigalee se je pa le »diko in z neko grozo slišala. Danes pa ni v«č teko. Vsi znaki kažejo, da ima dauee naš Mrod v svoji sredi zločince, ki hote uničujejo svoje imetje, ali i>a imetje svojega bližnjega; sebi zato, ker upajo napraviti skromen »dobiček«, svojemu bližnjemu pa iz sovraštva aH pa vsled nravne p ropalo s ti, Ne-vanie so take rane v narodu, ki kažejo da »rento navado!. Kako gasimo. Za požarno varstveno Službo je pri nas »olj Poskrbljeno, kakor v drugih delih drža- ve. Saj ktnaiiu ne bo več večje vasi, ki bi ne knela svojega gasiluega društva in orodja. Mareikje so gasilna društva na višku: moštvo izvežbano, orodje v popolnem redu, tako da v najkrajSem času lahko stopijo v akcijo. Povsod pa ni tako. So nekatera društva, ki imajo 2e paradne uniforme z novimi čepicami in jermenom 6ez rame, ki nastopajo pri vseh k' Ittirejaj« veselic ' nimajo pa še metra, oevi za, gašenje. Tu bo pa treba še veliko dela, prodino bo gasilstvo dobilo tisto polno zaupanje, ki jim ga take čete marsikje kvarijo. Napačno pa bi bilo misliti, da imajo samo gasilci dolžnost gasiti. 2e naraven zakon in božja zapoved nam ukazujeta, da moramo po najboljših možeh pomagati bližnjemu, ki je v nesreči. V tem pogledu smo pa daleč stran od prave poti. Prizori, ki jih lahko ob takih nesrečah opazujemo, pričajo, kako gre z nami navzdol. Gotovi ljudje imajo menda kamen namesto srca v prsih. Poglejmo par »lučajev. Dogodilo se je lani nokje, da je neko dirušitvo nemoteno nadaljevalo svojo plosno zaJbavo ob zvokih godbe na plesišču, ki je bito vse ožarjeono od ognjenega sija. Dvajset mm a t stran j« namreč gorelo okrog dvajset pos-lojpij ia tuljenje živin«, jok pogoralaev im kliot na pomož s® se mešali med poskočne melodije valftkov ia polk. — Nokje drugje, talko smo nedavno brali, so se ob nevarnem nočnem požaru zbrale trume mladih fantov in puučar i« se s krohotom norčevale ia na«pol oble&sisih žen»k, ki »o v smrtnem strahu skušale reSiU vsaj drobec imetja, iz objem« plamenov. — Pri vsakem požaru vidimo jh4H&io Isto sliko. Z bero se o&ie gruče zijal, ki z neko sadistično naslado opazujejo delo strešnega elemouta in jim niti n« misel ne pride, da bi n. pr. priskočili na pomoč sosedom, ki »o v nevarnosti ia ki v brezglavi naglici rešujejo imetje marsikdaj tako, da pokvarijo še to, kar so is pta-j menov oteili. V take zijajošs griioe bi bilo Ae-! bro od časa do čas« obrniti gasilno eev ali pa zavihteti biči... Hijene Ni m«twl& nočnega požara, da bi ne bi*® drugi daai slišati o tatvinah, ki so se za čas« požara dogodile. Kah&ua propaliea mw» bita človek, ki oelo tak« asanešo izrablja v svojo korist, ki tisto borno revščino, ki jo Je pogorele« rešil, odtig« druHatel od u* Tu M bilo nujno treba poskrbeti za. varnost Imetja. Oboinska oblast je tudi policijska oblast in treba bi bUo aa vsak okoliš že v naprej določiti stražo, ki bi varovala Imetje nesrečnikov pred takimi hijenami. Žailiostue so ie ugotovitve, a žal, le pre-resnične. To so rane na našem narodnem telesu, ki se bodo maščevale nad narodom Samim. Zato jim je treba napovedati neizprosen boj. dokler ne bodo Izginile. Obresti v Denarni zavodi nimajo gotovine, ker s« vlagatelji navalili nanje in dvignili, kar so mogli. Novih vlog ni, ker so vlagatelji zgubili zaupanje v hranilnice, odkar so gotovi ljudje začeli denar nositi Čez mejo. Zaščita brani dolžnike, da jih ne morejo terjati. Sedaj se bliža konec prvega obroka, ko bodo morali dolžniki plačati prvi del dolga. Pa glejte, že hodijo imoviti vlagatelji okoli dolžnikov, ki imajo dolg pri posojilnici, ter nagovarjajo dolžnika, naj plača obresti v njihove roke, vlagatelj pa obeta, da bo zanj poravnal obresti z odpisom svoje vloge. — Na ta način bi hranilnice ue prišle do gotovine, da bi izplačevale vsaj male zneske in to najpotrebnejšim. Zato povemo javno vsem dolžnikom: Hranilnice so vam izplačale posojilo v gotovini, zato boste tudi vi plačevali obresti v gotovini. Hranilnice ne bodo sprejemale prepisov' m CA RAZGLED PO SVETU Kai prsmi g* Jevtie v Zvezo oiruaCar * jr vtksvi** « tank« > i » jbrtan tutf vUiv jet*-ij tutd»i*. .Otas*»- aaš« «rža->« aajraai jfauMi « i gl4*v»4- Hfeoti M prtrffa« 1 ,e:.vi •» .ia.-vfi-» s; '.»t.«-!!. ^""t*"« w> •« irt vi tf.'»: «!■» « - tk* S".«,!* ,a pi*t*4.c* -vjaa:» 7 Z»«G prertita > a r. na ?ia>k u.i'.n f< »*no 13'itttv-. .-.« i*«« ijfaMaSe jrtJdfrtpania. < ".ni- z r«i 1» po":- «w «ftdt« ?,«•.•*. "' iti/vr e* ■avrffl ta «<".-liuna A yr4*k«v anjsi (teaaa«* zp*J»i.a. v. « V ofcemti strešnega v:hvr:a V/»» iii/ ''a.rsn * d.v-*; pr«-**,; ii« /ap--,«-''«:. Držasa Irzr.a a:<-,.;ega , »r»ao čvez »radii" pv.ft «e-»en za »epa 4 puščal WZ( »m«!-!« Tei«-*.ri*e a tt«(»iut ziezt «■ po'.-gaae. iir^',1! to t« .-az"t«jba: ZritUtt «0 5«ao« « Francijo, žrtvovati J*-4r*n ;.ti r/pnrtrti »n»Sco n-.. 141 na »premešat« mir »vam f^A S tem pa bi »i odtsrfjl Ma4-|mk» ftaiijaiitite obfamti t Ja-hf»ki Benedip »o za6ei« » časta zia»ti prrtitiati »ic.« eu!er> aaaetako prebivaUtro. C« n« fetakoj vtth in tVtn. te ko po- •evtro priKU na kateitjo pa po e^n najele trde Itabjane iz pra»e !taii?e. AVSTRIJA » Te£ Sta/kinaiKtTi !epo §nr*ori. Os« iZ teptemhra »o oa Dunaju praznovali tp*nat& pri-« » •«, »eia; Artavr. m aa«« »«««**/•-■MutMiU p. «-3» A-.-rr, a Ceriiaa ta FtaenkoL — V La Saii« ft s o^ne« 42 ;«-aa Otajj,, V i CtCf ra. .-. ^..-.4 -a.-«* loat. a Žab-e i-ia: Bi:«k Kari Gri-aa tc tp?v saess' . Suza; Jstar*« a .— (trceacan ker »'a -ta raz.:tiv. Jag-.sicracc* aoiSa aapti -D: tka faageisfte tUi'..- Pi&cra. ^ ^ bih. '« priča'a. da Pa e&a !<•'.•= i,-— V *ti-tb.iizsttM *s*n j« aies.: a.liatLž VjJt Taa ga e zag.-a'-2a siinita .-a; i "ar sc jt ji okVašia s tako ss .čhs- da k t ni st ■tig'- na bili : - »'« «5» " todnijski rr- zbirališču 2 toviriiij S'«nr« ie zai «vt!o um r asevta Otai. 1097 MBr-irfh žr'či okro< pa " J - o raaie- V mttti K r*. e Stto žrtz 2G0 Krtrft ra -.rez Vf) brvic uršerdb. V SC-bt 15C in raafenrh V dng k »er.4 :e aad at:'.»..-. .= sad K>» rta«ai Kad 5C806 hiš ;e p<-.d »c» ' 5cL Brez »treh« :e ijedi "»•= w- (eitrilRi """"-"Miiinfiiiiii 111 ' č? oa.uročit«? gtl lz2*fc->.i k.šib '«a di iii. U'ie. zakas :aw£i ai*5 m--j(a. rMiti pr»v«U«io — V Srgiah ie aasr? 45 Vw Jak vi Drcfeac .2 i: Jarja fd Ksaicts. — fstc.aas .« T"/«;aiP«< Dc!«ac. d«ota pn Pož'.snak sad ii >"Xi radeijn. pole 1 ica te jik ie rešaia. T>lncgi rovi to zm® m gere. žeto h reJevasi« zel' oSeikoieno. laimtik rorih i« okrog 160 rudar«* 111 dni« se boj«, da rib n* vidijo več iivJs Pred doc. » rov stow itn« m otroc: iti 1 telka ircera pričakujejo vesti o nsoii druž.nttt čtasov. DROBNE NOVICE Sovjetsko odposlanstvo pri DmŠtrs •»♦ dov tvorijo z lonanjitn ministrom Litvin«® vred sami. — iidje. ZrliCM o vojaški pripravi mladine ia 21. leto»53 je sprejela italijanska vlada. Povzročitelja mnogih Basorot Bolf«1 Vsnča Mikapova, ki je pobegnil iz BoIgfV' je spreiela Italija v svoje zavetje__^^^ BANKA BARUCB 15 Hac UMfCHf. Odpremlja denar t Jugo«18'1? najhitreje ia po natboitiem dnevne®1"' Vr« vse banln« poste aaiknlantseje Poštni uradi v etaigiji, Franciji Hoiaodiji in l<» t | btirgu spre.emajo pMila na naše 4«k0,n®"Mul ntJ-sua u Sifu^o. nuicm ■ * ui^*1^ i su»- 1» rž še nekaj časa mastil z okusno bravino, nato pa se bo zavlekel v svoj brlog k zimskemu spanju, če ne bo imel smole, da bo prišel pred puško. d Upravno sodišče v Celja je razveljavilo občinske volitve v Kamniški Bistrici radi raznih velikih nepravilnosti, izvršenih v korist kand. liste, ki je zmagala. Vršile sc bodo nove volitve. Revmatlaser«,, ZSiats zdravi t. rmalno kopališče DOLEN|SKE TOPLICE Zdravnik Pr.B. ttoiif ilonedatiji 6ef-zdravnik Siatu.v R dene .— Pen*iia Sn kopeli: I. razred Din 65'--. II. reii nin 5« -. III. ram-4 Din 3S'~. — JuliJ-avanst Iliu .V— prifcituk. - PoŠta Topile« prt Novem mc*tu. d Urad za zavarovanje delavcev v Subotici izkazuje v prvem pcilletju 437.776.71 Din primanjkljaja. d Gasilska četa Kranjske industrijske družbe jc preteklo nedeljo razvila svojo zastavo. Isti dan se ie izvršil tudi blagoslov dveh motornih I brizgali:, d Nov vodovod so blagoslovili v nedeljo, I dne 23. septembra pri Sv. Trojici pri Moravčah, d Uradniki sabotiške občine, ki se še do danes niso naučili državnega jezika, bodo odpuščeni iz službe. Pravilno! d Razstava štajerske kokoši bo v dneh 20. in 21, oktobra v Celju, v prostorih okoliške deške šole. Kmetski rejci hočejo pokazati napredek v reji in obenem vzbuditi še druge pe-rutninarje, da se jim pridružijo. — Pri išinsa sledi na kozarec naravne oFranz-Josefo-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josei«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri «a-breklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju v mehurju. d Kmetijski svetovalci kmetijskega ministra. Poročali smo že, da so pri kmetijskem ministrstvu ustanovili kmetijski svet, v katerega so imenovani med drugimi sledeči gospodje: Fra-njo Goričan iz Višnje vasi, Vladimir Arko, tvor-ničar iz Zaloga in dr, Alojzij Tavčar, profesor v Zagrebu, d Naš zračni potniški promet v letu 1934: Ljubljana—Zagreb: 108 potnikov, od teh 101 Jugoslovan in 7 inozemcev. Ljubljana—Sušak: 697 potnikov, od teh 549 Jugoslovanov in 148 inozemcev. Ljubljana Celovec (v avgustu smo leteli le dvakrat tedensko): 35 potnikov, od teh 26 Jugoslovanov in 9 inozemcev. iz Ljubljane je odletelo v letošnji sezoni: 840 potnikov. Od teh 543 moških, 266 žensk, 31 otrok. Jugoslovanov je bilo 676, inozemcev pa 164. — Prtljage je bilo prenešene 12.600 kg, robe 306 kg, pošte pa 43 kg 121 gr. — Frekvenca je bila povprečno 75%. Od 251 predvidenih letov je bilo izvedenih v odrejenem času 245, povprečno tedaj 98.5%-— Varnost prometa 100%. — V Ljubljano je dopotovalo 822 potnikov. Celokupen zračni promet s potniki, ki so dopotovali in odpotovali v Ljubljano, znaša tedaj 1662 potnikov, dočim je celokupen zračni kronief v vsej državi v letu 1933 znašal 1947 potnikov. d Dijaki to j. letnika 1914, ki bi radi že letos odšli I« vojakom, morajo takoj vložiti obrazložene prošnje pri svojem poveljstvu vojnega okrožja, ki bo te prošnje predložilo voj. ministrstvu v rešitev. Brez ministrskega odobrenja ne bo vpoklican letos noben dijak roj. letnika 1914. d Delo je ustavila tovarna portland cementa v Podsusedu na Hrvatskem in odpustila 100 delavcev. d Sreča v nesreči. Dne 16. sept. so pripeljali iz Radovljice v Maribor obe lokomotivi, ki sta iztirili ter se prevalili v jarek. Stroja je dvigalo o5obje mariborske žel. delavnice, ki je za take slučaje posebej izvežbano. Dela so bila silno težavna, ker sta ležala stroja v globeli tik nad Savo ter so ju radi tega morali razložiti v posamezne dele. Z dvigalnitni napravami so potem te dele dvignili na progo ter nalagali na posebne vagone. Dela so se vršila noč in dan, oviralo j i Ii je pa neprestano deževje. Radi tega se je osobje, ki je bilo zaposleno pri dviganju, povrnilo v Maribor po večini bolno in izčrpano. Oba stroja bodo v mariborskih delavnicah popravili. Popravila bodo trajala najmanj pol leta. — Nesreča v Radovljici pa ima to dobro, da so te dni pričeli s korenito popravo vse proge in so progovni delavci vsak dan zaposleni. d Z volkom sta se spoprijela. Pastir Marko Lalič iz vasi Male Ciste pri Stankovcih na Hrvatskem, je pasel ovce. Naenkrat se je pojavil velik volk in začel klati ovce. Ko je raztrgal prvo, se je spravil na drugo. V tem času pa je j pastir našel velik kamen in z njim krepko udaril volka po glavi. Volk je popustil ovco in sc spravit nad pastirja. Pastir pa ga je počakal. Ko se mu je volk vrgel na prsi, ga je prijel za goltanec in ga krepko vrgel na prsi, ga je prijel za goltanec in ga krepko držnl, medtem pa je klica! sosednje pastirje na pomoč. Tovariši so prihiteli in kmalu obvladali besnega volka. Trdno so ga zvezali z usnjenimi pasovi in prignali v vas. Sedaj se je pogumni pastir odločil, da bo po stari navadi kazal volka po sosednjih vaseh iu zbiral darove v naravi in denarju. Ljudje prav radi dajejo, ker jim volkovi delajo veliko škodo, |K>sebtio zadnja leta. d Zakon o zašči- ižave se zopet uveljavlja. Dne 20. septembra jt jt:rožno sodišče v Bjelo-varu izreklo razsodbo po zakonu o javni varnosti iu redu v državi zoper Kraljiča Ivana in tovariše, pontagače Stjepana Petroviča in tovarišev, ki jih .je državno sodišče za zaščito države pred kratkim obsodilo kot glavne krivce zaradi prenašanja peklenskih strojev in orožja iz neke sosednje države in zaradi zvez z gotovimi ljudmi v tej državi. Obsojeni so: Sever Stjepan iz vasi Gole (koprivniški okraj) na 12 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Kraljič Ivan iz Koprivnice, in Prvčič Stjepan iz istega kraja vsak na 8 let ječe in na trajno izgubo čast tiilt pravic. Dalje je obsojenih še šest oseb iz istega okraja na manjše kazni. d Neka tovarna v Kamniku je opozorila delavstvo, da bo vsak primer čezmernega popivanja in raznih prestopkov, ki so s lem v zve zi, kaznovala s tem, da bo delavte takoj odpuščen iz službe. Kaj pa, če se ga bodo gospodje uradniki »nažehtali«. d Zopet štiri milijone dinarjev škode. Dne 19 septembra v zgodnji jutranji uri se je pripetila na železniški progi Sarajevo—Višegrad huda železniška nesreča. Ravno ko je vozil mimo tovornj vlak, se je utrgala velikanska skala, ki ie iztirila lokomotivo, uradni vagon in še štiri druge vagone. Dva vagona sta se prevrnila v Drino. Vsled silovitega udarca so se raz- j biti sodi z oljem, ki se je razlik) po vodi. Škoda znaša 4 milijone dinarjev. Smrtnih žrtev ni bilo, le vlakovodja je bil ranjen. d 11.600 koles je sedaj v Ljubljani. Na dr žavni taksi so plačali kolesarji 233.480 Din, policijske prijavnine pa 58.400 Din. Gospodinjam vedno primanjkuje časa, posebno so pa nevoljne, kadar je na vrsti krpanje perila. Saj 59 da z roko lepo zakrpati vsaka vrsta perila, toda kaj, ko gospodinja nima nikoli za to potrebnega časa. Koliko presenečenje PST Patent Stopf Twist, ki omogoča ma-Senje peiila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem n«pre| In nazaj neprimerno hitreje In mnogo lepše nego na roko. PST Patent Stopf Twist so dobi za zmerno cono pri vsakem trgovcu. NOVI GROBOVI_ d Zvonovi, zvonite lepo, kličite nas v sveto nebo! V Trbovljah je umrl šofer Ban Ivan. — V celjski bolnišnici je izdihnil svojo dušo g. Ivan Ivane, župnik na Sladki gori. — Na Viču so pokopali Aniona Bariča, okr. [jolic, nadzornika v pokoju. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopati Josipa Petra, trgovskega potnika. — V splošni bolnišnici v Ljubljani je umrla Metka Vidic, zasebna uradnica v Kamniku. — V Kamniku so pokopali Jerico Šinkovec, trgovko in posestnico. — V Šenčurju pri Kranju je zapel mrtvaški zvon 90 letnemu prevžitkarju Francetu Novaku. — V Žužemberku je nastopil pot v večnost Jakob Dereani, trgovec in posestnik. — V ljubljanski bolnišnici je umrl skladatelj Ivan Pogačnik in bivši dolgoletni organist v Vipavi in Idriji. — V Ljubljani so umrli: davčni upravnik Franc Modrijan, soproga posestnika Frančiška Vrhovec roj. Gaber, vdova po državnem uslužbencu Marija Pleš, veletrgo-vec Jurij Verovšek, vdova pokojnega trgovca z orglami Neža Zupanova, gledališki uslužbenec Vasilij Uljaniščev in trgovec Josip Pollak. — Naj počivajo v miru! NESREČE d Občinska klavnica je zgorela pri sejmišču v Suhadolnici pri Slovenjgradcu. d V Bršljinu pri Novem mestu je pogorela stara hiša, last posestnika in gostilničarja Dre-nika. d Ogenj je uničil kozolec in pod ter ostrešje hiše posestniku Jožefu Hrovatu v Dešeči vasi pri Žužemberku. Zgoreli so tudi vsi poljski pridelki. Hrovat ie 100 odstotni invalid. d Med premikom tovornega vlaka je padel pod kolesje stroja na ljubljanskem glavnem kolodvoru premikač Jakob Jeraj, doma iz Smlednika. Nesrečnež je obležal na mestu mrtev. d Pri delu v tovarni se je smrtno opekel 57 letni Martin Valerttar na Javorniku pri Jesenicah. d V kamnoloma je našel smrt. V kamnolomu pri Novem Marofu je delal 22ietni delavec Ante Kunič. Naenkrat se vsuje kamenje in pesek in ga popolnoma podsuje. V bližini je nakladal kmet Gjugo Lukinac, ki se mu je posrečilo, da je pravočasno zbežal in bil le lahko ranjen, medtem ko mu je voz in konja čisto zdrobilo. Dclavca Kuniča so izkopali mrtvega. d Vagoni so st- valili proti Drini. Med postajama Medvedje-Višegrad v Bosni se jc vtr-gala velika skala prav v času, ko je mimo vozil tovorni vlak. Skala je zadela v službeni voz. Od silnega udarca so bili vrženi s tira lokomotiva, službeni voz in še štirje drugi vozovi. Vagoni so se odtrgali od vlaka in se valili proti Drini Dva vagona sta padla v Drino. Škode je okrog 250.000 Din. Pri nesreči je bil ranjen vlakovodja Jožo Marjanič. d Med svetoietno procesijo je odšel na dragi svet 76-letni Jakič Anton iz Stnnice pri šmar-jeti. Moža je zadela kap. RAZNO d Darilo. Ga. Oblak Marija, poseptnica in gostilničarka v Ljubljani, je po dr. Vlad. Pe-ganu naklonila iz neke kazenske poravnave društvu Dom slepih 500 Din, za kar se ji društvo, ki se ravno sedaj nahaja v silno težkem položaju, najiskreneje zahvaljuje. — Ob tej priliki prosi društvo v imenu slepcev, ki že težko pričakujejo, da se jim v Strahlo-vem gradu uredi njihov dom, vso slovensko javnost, da posnema plemeniti vzgled gospe Oblakove. d Nič ni popolne na svetu, kar je ustvarjeno od človeške roke. Izmed pralnih sredstev pa se popolnosti najbolj približujejo Silatorog-ovi izdelki: Ziatorog-ovo milo, Zi&te-reg-ovo torpentinovo mile in Zlatorog-ove laske. Njihova čistilna moč in Izdatnost je splošno znana. Dobrota Zlatorog-ovega mila je prišla že kar v pregovor, ki pravi: >Le Zlaiereg milo da belo perilo-« Naše na čistočo vajene gospodinje ga rade kupujejo. Tato je pravi Priporočamo ga tudi mi! d Vsem sadjarjem in posestnikom vrtov. Prej prvim mrazom v oktobru priveze vsak previdni sadjar na sadno drevje "lepljive pasove zoper največjega sadnega škodljivca, zimskega pedica ali mrazovca, Namesto zastarelega ia nepraktičnega načina mazanja goseničnega lepiva na papir, se dobe že več let »em patentirani, gotovi, z lepivora ie opremljeni drevesni pasovi, ki so mnogo bolj štedijivi in s katerimi se da lahko m hitro delati. Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru |e te pasove preizkusila In jih najboljše priporočila. Dobite jib pri vseh gospodarskih Kadru-jšaii, v večjih trgovinah s semenjem, kjer pa jih ne bi dobili, jšh naročite pri »Unio« družbi, tvornica sredstev za zatiranje sadnih Škodljivcev v Mariboru. Tu prejmete tudi brezplačno knjižico »Zatiranje sadnih Škodljivcev«, izkušnja uči: »Samo toliko se bo sadja nabralo, kar nam bo o& Škodljivcev ostalo«. ftJOMUUVB'. «»< '*> ________ ________________ ln, 39, Jugoslovanski javnosti 9 Ka noto izjavo uvaosti (Me tTTdi* Bata od#ovsr* r »greUfeii 'Smrtfc* m Vampi, adki 'AfaassB odbor za zafciitu &»caonak>e kož*nsk<>-x>r«-radj;vii£k* radmoeti*. msm, kdo m nfenvs z* akrijekim odborom m imkHakM w*s*nk* x k** ^ usinajo < šnene j4sckHwliaHa proti sam- To ytt koaakw«;2sc& k Zagreba: Mavr® ScJ&eafc&om, trgovec s čevlji, Ilica it. 31, Feliks Neasasa, lastnik trgoval* s čerlji »Poatola«, IKca *t m Rifeard Neastu, prokvrist firme Hertauta d. dL, trgoriaa z «$s#am. Jeiačkarr trg 25. ts SME odgovori? • ■ V/tniis zž^tbfkiii daaopMafi - yt: Javnosti! i Ieš« srjfecTc. i eernt z lise« pofi 3asesw» AkduSri odbor za ZAioto b*-« ssoaaajs« ■snsesariA« ttns&K «k ■ - . T m HM »•*«•«. Kr *bb rfekar ae ^napodit marane« »roj« kače ju Uiki; žb «knvrk< pod Osmo Gnpd* ae asaiiisbet: t t**vršič z&koKČb, če ct vede, da obstoje pciej oasKrsiistgi a š^mssOmsgz žarrks k tudi *rafr e. da i^&sp&die »pk& e* piač®}efo sknpaega proroeteega, kakor tadb »e lafa«mega davki, « j» da tradS ti dsrki obstoje. ? srrat gsqpedk s ILse. »sa« .rane Akcžnfccfa odbora, ČBT. borss,-. šrsttmi Bumbbc nt. oi j __ ____ _ Sns k, tk fcUa s a* —" ~ ' -'——— -—----- Suhost m, ik. hsA jasvats«-, vtttii&atm m wmtm^» v v . , « on umi.......... o^e AJL-. m actA ..... 1 ^ J® ® k?«r w stote aocsv^MBMatsa. cew»r«aa4«EU " t / Fcnrps^S po DOMOVINI Sadaa razstava (VeUki Gaber na Dolenjskem) Pri nas nismo vajeni takih prireditev, zato smo neverjetnostjo sprejeli vesf, da namerava občina orirediti sadno razstavo. Pa se je občinska igrava oodaia energično na delo. Pridno je pomaga!« pri razstavi osnovna šola v Velikem Uabru, priskočila w je na pomoč tudi osnovna šola na Primskovem. Sdna razstava je nad vse pričakovanje uspela, ako-ravno so prireditelji imeli zalo le malo časa na razpolago- Obisk je bil rekorden, posebno v nedeljo Kmetijski referent iz Litije, ki je tudi obiskal razstavo in itnel predavanje o sadjarstvu, se je iclo laskavo izrazil o razstavi. Razstavljeni predmeti so se mu zdeli cek> lepši od onih, ki so bili razstavljeni v St. Vidu. Moramo pa tudi pristaviti, da je tukajšnje podnebje za sadjarstvo zelo ugodno in da se ljudje zelo bavijo s sadjarstvom. Vseh razstavljalcev je nemogoče omeniti, saj je bilo nad 250 krožnikov raznovrstnega sadja, vidi se pa tufli, da so ljudje pokazali veliko zanimanje za razstavo in se je vsak potrudil po svoji moči. Razstavni lokal je bil zelo okusno okrašen s slikami in raznimi pomembnimi napisi. Sadna razstava je pokazala, kaj se vse lahko pridela v naših krajih in kaj se naj posebno goji. Pri nas uspevajo dobro kanadka, dolenjska voščenka, bobovec, londonski pepink in zlata parmena. — Prirediteljem sadne razslave le iskreno čestitamo na lepem uspehu. Nova eesta (Dolenja vas pr: Ribnici) Pretekli teden eo odprli cesto Jelenov Žleb— R».kitoiica. Slavje je bito prav pomembno, le škoda, ljenja ne bede. Nekaj čaea se je lovil v bleščavi kakor slep in taval na slepo srečo. Potem se je nekako zavedel ln že je ubral pot v pravo smer proti strminam. Jošt je bil nekdaj dober hribolazeč, saj je bil teko blizu hribov doma in gorf, je vedno ljubil. Za oddih ln zabavo mu je bilo, kadar se je varno in lagodno vzpenjal po strminah in se dvigal višje in višje. In v bolezni se je to njegovo hrepenenje naenkrat spet prebudilo in divje kakor še nikoli, kajti ni ga mogel zmagati in menil je, da bo umrl od koprnenja, če ne sledi notranjemu nagonu in ne gre na gore. Ali bo zdaj njegov korak prav teko varen? Ali se mu ne pripeti nesreča? Ali se vrne zdrav domov? Jošt sam pač na vse to ni mislil, temveč je brezskrbno hitel v hrib. Prvi večer je bilo Marfl pač zelo težko, a potem se je pomirila, kajti Jošt je v-cdno prihajal zdrav in nepoškodovan g planin. Odslej je Jošt redno odhajati svečer v pri-rodo, bodisi, da je bila jasna mesečna noč, bodisi, da je razsajal vihar. Tudi v vihri $n grmenju ga je gnalo proti njegovim planinam. Vftaelh j® ve s premočen čepel nad p«s-padom in gledal v dolino. Nikamor »s si videlo, a on je strmel nekam v praznoto i® podzavestno čutil prepad pod seboj. Ni M g. pokazali premalo aanimaoja za to važuo prireditev. Kadar gre za napredek, takrat jim je vsaka žrtev preveč. Prav malo je staršev, ki bi se ras brigali sa napredek. Najrajši bi videli, da a« bi bita čole. Starši bi morali šolo podpirati, ne pa brez vsakega vzroka nasprotovati. asisrtati kma (Kamnik) Pred kratkem smo spremili k vwuemu počitku gde, Jerico Šinkovec, targovko in posestni eo v Kamnika. Bila je mana po svojem globokem in odločnem verskem prepričanju. V četrtek, dne ŽO. sept. pa smo spremljali na zadnji poti gdč. Metko Vidlčevo, pisarniško oraduioo pri dr. Žvoklju. Z njeno smrtjo je jjast-ala velika vrzel v našem ver-skokultum«*n življenja. O tem bi vedela povedati Mar. družba, pri kateri je bila 4 leta prednica. Pogrešala jo bo Vtneencijeva konferenca, Prosvetno društvo ki dekliški odsek KA. Izredna je bila njena *krb za raane otroške slovenosti. Kako hvalefal »o jt bih starši ob slovesnostih prvega sv. obhajila! Kot cerkvena pevka in iadelovateljiea nočnih del za cerkev pa je večala lepoto hiše božje. Odkritosrčen njen anačaj je bil vsem pametno mislečim vš*>č. Bog bodi njej plačnik, Svojcem naše sožalje. Težko bomo fiveli. (St. Vid pri Stičini.) Letina bo letos slaba. Pšenioe je bilo za tretjino lanskega pridelka. Krompir gnije. Repo so gosenice pojedle. Z« 1 je radi obilnega dežja tndi gnije. Mnogo njiv je pa bilo po« vodo, tam je ps itak vse uničeno. Za večino bo težko preživet; se oez širno. Nilčjer sc ne obeta kak zaslužek. Davkarija pa rnbi, ker malokateri more plačati svoj« davk-' Hudo je bilo lani, še hujše bode ietos. NAZNANILA n Gledališko ia pevsko društvo v Pi^j Iz malega raste veliko 0 zavarovanju »Karilast danes pri nas pač ni več potrebno izgubljati besede. Tisoči In tisoči so se ga r zaupanjem oklenili, mnogo tisoče v izplačanih posmrtni n dokazuje njega potrebo in koristnost Ni je kmalu ustanove, ki bi bila v kratki dobi treh let postala tako vseobča last naroda, kot po Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani organizirano ljudska zavarovanje >Karitas<. V zadnjem času je uvedla >Karitasr še zavarovanje dote in starostne preskrbe. S tem je ugodila seštetim interesentom aa taka zavarovanja. Ni čuda, da je tak napredek dobil izreza tudi v povečanju poslovnih prostorov, ki danes zavzemajo večji del dolge pritlične fronte palače Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je že z zavarovanji zoper požar, zoper vlom-ske tatvine, zoper nezgode, za jamstvo, z življenjskimi in drugimi zavarovanji doka- zala, da hoče služIti ljudstvu. Z zavarovanji i >Karitas< je to voljo le še izraziteje izpo- 1 vedala. ! Ne pozabite! Glede vseh načinov zave- ! rovanj se obračajte le na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, njeno podružnico v | Ceiju ali njene zastopnike. Lavantinci ima- i te za -»Karilast svojo podružnico v Mari- ! boru, Orožnova ulica 8. Gosfca — čuvaj. Iz zgodovine vemo, da ao gasite redile Rim pred Galci. No, pa tudi dane« M d« goslc*. a pos^bao gosak, dobro uporabiti aamesto p>aa čuvaja. Ta navada živi med n-ekaterirai Ame-rikanci, pa ie prenaša tudi med Aagleie, Mnog posestniki tisočih glav perutnine imajo namesto psov stare gosake. T« ao tako tzvafbaai, da pozorno varujejo in branijo perunino prod nočnimi napadi. Pravijo JU j« gosak epreinejii ia zaneshi-vejSi čuvaj kot pes. Ia da ie tatovi bolj boje goas-kov kot ie tako ijutih psov. Poaebej etari gosaki so lahko razdrailjivi ia * jeai izredao močni. Z en in samim udarcem peroti udarijo napadalca tako silovito, da no večkrat zlomijo kost nagnil in zdrknil vanj, svarila ga je njegova prijateljica narava sama. Tomaž se je pa p-oti Marfi norčeval: Zemlja kil«, tvojega dedca, a tudi mene Mioe, toda ta zemlja, ki sne vabi, je tujina! Tujec sem t tikaj in tujec ostanem, zato hočem drri sram. Kako srečno sem živel v velikem mestu! Vrag naj v is me tiste, ki »o me izvohali, da n« delam In da preveč postopam in so me spravili po odgonu domov. Nisem še sit razkošja In življenja? Uživati hočem! Ali meniš, da pojdem »kozi življenje kakor berač aH neznaten delavec? Še bom živel!« In mati se je tedaj vedno bala, kajti poznala je sina in vedela, da bo začel spet robatitiii in K žagati ter jo pestiti, naj mu da denar. Ona mu pa nI hotela dajati denarja in ga metat! skozi okno na cesto, saj j« vedela, koliko pri njenem sinu denar zaleže. Pustil« ga je. da se je navpiL Včasih m a je ngo-varjala, a ker je postajal vedno bolj divji in ji zadnj! čas še z&žugal, da jo bo pretepel, je raje molčala in mu zatajila, da ima še kaj denarja. Režal se ji je in ji ni hotel verjeti, kajti po njegovem je bilo po »ebi umevno, da je pn hitro vse porabil, a da bi mati in Jošt toliko porabila, to pa žs ne, kajti ta dva »ta morala skromno živeti in štediti sanj. Spet je šel v mesto. češ. da bo dobil MUibOf samo, da je od matere dobil nekaj denarja. Rekla m n je, da je to njen swinji belič an zjokala se je. Todaj ji j« skoraj verjel, vendar se je kmalu vrnil In spet postopal okoli ter gledal, da g« jks mati dobro krmila Samo nekaj je isaai Tomaž in t tem mu M bil malokdo kos. Fant je int«* Baina*«i i jezik in govoril je lahko noč in dan kakor I bi rože sadil. Imel je prlkupljlv organ, da 5' ta #o vsak rad poslušal. In bil je prepričan, da ga 'to njegov jezik enkrat še rešil in mu pomagal na aeleno veiioo, preje kakor trud in delo, ki mu je smrdelo in se ga je izogibal, oe se ga j« !e mogel. Mati pa je vse poskušala. Ker ji je o5l-tal siromaštvo, mu je omenila: »Če se hočeš lotiti poštenega dela, je se ved oo čas iu ne boš delal za tuje ljudi, temveč za sebe. Ampak poprijeti se bo treba in resno delati, ae da bi se čez dva dni spet premislil, opustil delo in mi dejal: »Mati, ae ljubi se mi! To je pretežko delo, ni m mene!« »No, radoveden sem, kakšno si pogrun-talaT« ie vprašal sin in jo »vedavo pogledal. Mati jo krepko odgovorila in poudarila vsako besedo, da bi nanj bolj upkivala- »Veš kaj? Zadolžila se bom in dokupil« še posten kos nemlje. Potem n« boš berač, temveč lanko postaneš srečen in se še oženiš. Sosed je Joitu že adavnaj nekaj dolžan, bam nam« ponuja njivo, oe nekaj doplačava. Postani kmet In v delu boš našel zadovoljstvo! Tudi tam v Galioiji smo kmeto-vali. Si mar pozabil, kaj je bil tvoj oče? Ne zstaii svoje grude!« Tomaž se je ndaril pa čelu: »Ali meniš starka, da sem oh pamet? ArnJZJ1 T16- i3 »P«80'"'« «» vse kaj drugega? Io sdaj naj garam in kopi jem po »J T kakor črni krt, zato. da bom jeseni dobil kožoek plesnivega kruha? Jnz nikoli f' hot«'a k njim prerekati in je raje moloala 2 "^mejnih krajih je zelo cvetelo tihotapstvo. Vojna je pokvarila tudi nafiegn čdo-veka ki marsikdo, ki hI preje ne zaS tihotapiti se je po vojni z mimo vestjo'Vrgel nas ta mcedni posel. * ' pevki zbor nekaj narodnih pesmi. ' u Sostro, Prosveta Sostro vabi na prvi prosvetni večer, ki ga priredi v nedeljo 30. sept. ob pol 4. pop. v društvenem domu Na sporedu je: predavanje, deklamaeiji, n«. rodno petje, domača glazba. nastopi tudi dni Stveni tamburaški zbor. Za dobro voljo iil zaključek pa se bo uprizorila veseloigra v dveh dejanjih »Dr. Vseznal in njegov sluKa.-Pridite vsi, vstopnina malpnkostna! d i Miril duhovnih vaj pri s*. Jefctfa aad (!ftjiwn. Trkinevea tečaj oddeljenib duhoraili vaj se začne za žene v soboto, 39. septembra ob 18; i a d p' k 1 e t a v eot»to, 20. oktobra ob 18. Priglasite 9e pravočaenol Prijavi pridenite ariuiiko ia odgovori Vzdrževalniiia xs veg čas je 75 Din. d Kavod MarijsniM« v Srania sirrejoiiia m SestmOMečn: gospodinjski teč-aj, ki traja »1 15 oktobra do 15. aprila, zdrava in ditševno primrnn« razvita dekleta, ki «e žete priučiti reeh v gospodinjstvo spadajočili del. Tozadevna pojasnila zavod sam. d Dr. Krsk«*a gospodinjska Jata, I,jul>l/»n»-Si%» bo nriretliU aui kmetsk? io delavaka dekleta ii Ijiibljarsske okoiioe ic od drugod .Je8»M».t»nski gosfiodinjsko-kuhareki letaj. Priglss" siire».ma vodstvo tečaja do 10. oktobra Pojasnila «e .KJtje ua zavodu breaptadsio. Vpisnina Din. Zunsnf) plačajo dnerno po S Dia, notranje učenke pa |w 000 Ihn na ntasec. d Za slabo jesenska vreee Vam priporočamo nepremočljive dežne gumi plašče po 205 Din in »Hubertus« povrlaike po 300 Din od Trgovskega doaia Stermecki * Celju. d OpesarjaiiH* eeaj«ae (riiatelje, ki bolehajo na boleznih srca, jeter, ledvic, šolšnib in i Itclfuili kamnih, da uiiVKjo stalno Radesski Zlratilni »re-I««, ki ja tudi iziMicua pijača tam xace ali poni'-i>n x vinom. n Saeberje-ZadshzeTa. Draic. »kan Pni-sueit« lifuitvi sačtie v necMjo, Ž8. s^j>leoilwa svojo sesano v Pevekem domu a iste igro »Prababurat. Ia-Satek ob 4 popokfeie. V*tsiflw>T V vsako hišo »Domoljuba«! Kdor samo sliši o tihotapstvu in ve, a pota. Učili so jo. kako krivično je tihotapstvo, ker ljudje kradejo svo.lt državi, davek, ki jj prltife. češ, da je w» Kristus učil v svoji postavi, naj dajo oesarjn kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega, največ je trpel sivolasi župnik gospod »i-men, ki je bil zelo dober iu občutljiv človek. «a prtžnloo je prihajal skrušen in strt kakor oi bil sam največji grešnik. Starčku se i« videlo, da duševno ronojro trpi. Na prižnirt je rotil in svaril ljudi ter se skoro jokst, ko jih je prosil, naj ne hodijo po teh potih, kt vodijo v propa-st. Opo«tarjal jih je. '»»V oobro pomislijo, kam hite in kako spolzka le cesta po kateri hodijo in kako je nevarno, Dijakom im njihovim stmrsem Ko gre kmet »pomladi 8 plugom na njivo, da jo preorje, prei ko odvali prvo brazdo, pogleda proti neb« i« vadihne: Bog blagoslovi. . K« se mornar pripravlja nn morje, in je je dvignil sidro in spustil vrv, 8 katero j« bila privezana ladja k obali, reče: Bog po man je povsod vladalo brsteče življenje in veselje. A zdaj? Koliko sveta je bilo neobdelanega, ljudje so ga zanemarjali ln zemlja J« ležala tamkaj vsa plevelasta in žalostna. ™d je imela v sebi, a nI ga mogla darovati, Ker nt bilo nikogar, ki bi samo iztegnil svojo roko. In stari župnik, ki je živel že kot kaplan med temi ljudmi in pretrpel 7, njimi lakoto, potres, povodenj, sušo in vsa zla, ta jtari župnik je zdaj moral gledati novo zlo, ' si ga farani nakoj>alj sami. In tudi bal ?e ,ie za nje. kajti večkrat je moral čez hrib ■n Jlo<. ko so ga klicali k umirajočim. Cesto j6 žalosten prišel prepozno, kajti marsikoga Je zadela svinčonka v srce in preden so poklicali svečenika, je bil ranjenec že mrtev, »Ubogi tihotapec, nn j bo Bog milostlv {™Jl duši!« je šepetal starček, ko se je ža-»sten vračal in vlekel za seboj vso težo oM t ] ^ tedaj posebno bridko In zvesto je molil za svoje ovce. Tolažil in bodril je župljane, a svariti jih ni pozabil nikoli. Kadar je čul, da so fantje čez mero popivali in so bili posebno bahavi in veseli, je vedel, da so blago spe. srečno prebaran: tali. Bal se je, do bi so preveč ne navadili pijančevanja, ki ga včasih ni bilo v vasi razen na nekatere posebno vesele dni. Zdaj je bilo skoro vsak teden kar pustno rado-vanje kakor bi ljudje popolnoma ponoreli. Privoščil jim je veselje, a to veselje, ki so ga imeli zdaj je bilo že pretirano, strast se je razpasla, krstne knjige so kazale rojstva otrok brez očetovih imen. Gospoda Šimna je zelo bolelo, ker mu je mladina očitala in mu tudi pisala brezimna pisma ter ga zmerjala. Ua vleče s financarji, ne pa z ljudstvom. Nekdo mu je v pismu se zažugai, da mu bo zažgpl župnišce. Ubogi zaslepljene! pač niso hoteli verjeti, da se mora vsak pokoriti postavi in da ni župnik kriv, če je ne poslušajo, da jih pa svari le, ker jim želi dobro. In prosil jih je na prižnici, naj se le nad njim znosijo, če se imajo za kaj, a zupnisce naj puste in naj ne zažigajo tistega kar so postavili njihovi očetje v znoju in s trudom svojih rok. Nekateri, zlasti starejši vaščani so bili na mladino zavoljo tega kar nejevoljni, a pomagati si niso vedeli ne znali, k a.i ti, kdor je tihotapil se ni zmenil za ni-kake opomine. Gospod Šimen je imel mlado nečakinjo Anico. Bila je nežna in mila kakor dehteči jazmin, čar nedolžnosti in notranja lepota sta se razlivala po njenem krasnem obličju, a modre, globoke oči so ji sijale kakor dve tajni jezeri sredi gorskih velikanov. Starček se je zelo bal za to mladenko. Trejietal je pri mislih, da bi ga Večni poklical k sebi še preden bi bila deklica pre- skrbi,jena. Pazil je nanjo kakor ua punčieo svojega očesa in jo ljubil kakor dragoceni cvet, ki se ga mora gojiti v senčni gredi, da uspeva in postane lepši kakor vsi drugI cvetovi. Anici je bil stric sploh vse, saj ji je nadomeščal očeta ln mater kakor je pač vede! in znal. Ona je pazila na starčka, mu skrbno stregla in mu že z oči čitala vsako željo. Ko je spoznala, da ga teži nesrečno tihotapstvo. ki so se ga lotili njegovi farani, ga je skušala tudi v tem tolažiti in ga pomiriti1. Ia starčku je dobro delo, ko je videl, kako se sirota zanj trudi. Marsikatero uro je pozabil na težo svojih let, na svoja življenjska razočaranja, na duševne boje in tudi na bolest, ki jo je občutil kadar se je spomnil na svoje župljane. Mladenka ga je tako lepo tolažila in prisrčno. »Ti si zadnja našega rodu in najboljša!« je večkrat dejal in ji prijazno stisnil roko. Ce si denar lahko pridobiš, da tudi lahko izgubiš, pravi neki stari pregovor, ki je pač zelo resničen. Ljudje, ki so bili v dnu duše prepričani, da si bodo s tihotapstvom opomogli, so ostali prav tako siromaki kakor preje, ne. še večji reveži so bili, kajti preje je bila njihova zemlja lepo obdelana in vedno pripravljena obroditi ter dati svoj sad, a zdaj je ležala tom kakor mrtva in zanemarjena je bila kakor žalostna izgubljenka, ki je sram človeka, da jo sploh pozna. Ljudje so zdaj kaj radi razmetavali denar, ker je izgubil v njihovih očeh mnogo na svoji vrednosti. Lahko so zaslužili in mislili so si, da morajo brž vse pognati in spet zaslužiti nov denar. Postali so ž« kar aasiepljenl v svoji razbrssdanosti in zapravljivosti. (Dalje sledi) " PošS lite naročiiSsio! ~ RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Razen tega tarejo delavce Se druge »tare in nove nadloge. Stanovanjske ratmere so slej ko prej obupne, prehrana se je v prvih letih Nepa nekoliko izboljšala, pozneje pa vnovič jako padla, delavci včasih niso dobili plače po cele mesece itd. V marsikakem pogledu so postale delavske razmere ie slabše nego so bile pod carji, zato ni čudno, de so Izgubljali delavci zmisel za -svojot državo in končno sploh niso ve« vedeli, zakaj so prav za prav Sli v revolucijo. Vkljub temu, da je bil v Rusiji dotok svežih delavskih sil iz vasi v mesta vedno jako velik, je iz navedenih razlogov vendarle vladalo zlasti po državnih podjetjih veliko po- F^-,1je bil vzbujen pri množicah zmisel za manjkanje de a vcev /marsikje polovica), izosta- ' gaspška rjec so se odpirale vedno bolj). V prvi dobi Nepa je bil kmet že zadovoljen, da ga boljševiki niso več ropali s pomočjo strojnih pušk, kakor v dobi vojnega komunizma, toda ker je počasi moral prodajati svoje pridelke vendarle skora zastonj, se je začel v njem v n o -Vič p o ra j a t i o d p o r. Naveličal se je s svojim znojem vzdrževati socijalistično igračkanje po mestih, zalo je začel jeseni 1. 1927 vnovič šlrajkati pri oddaji žita. Boljševiki so odgovorili najprej z gonjo proti nakupovalcem žita, a ko je začela groziti mestom zopet prava lakota, so pr.vijal, davčni vijak, nato uvajali vedno hujša na- kme'toma?nrTiLPa z odvzemati Tak,° S° sicer res Preskrbeli mesta vzhmini n i ^ izropali so skrajno nezadovoljno vas in v zbudili proti sebi ves gnev kmetiških množic. RAZNO^ rsr. «• i« "Slo v," tembru v Ljubljani" , poročil po.nera.mo, J I. redno Članstvo do »e*lo letos , 1. iuli?" naivUje »levilo v ^ zadni.h petih let. T,J »)vo ie imelo del, L «lavo n je izvršilo mno. to koristnega v korist članov m sploh deUvne-«» «t«nu. Z lepimi upi „ bodočnost ie predsednik srečko Zumcr zakljutj| pomembno zborovanje. Občni zbor odpojlM. cct Strokovne zveze »i-uičarjev. kot predstavnice viničarskeja dela«. »Iva za Slovenijo, je nc davno v Ljutomeru rai-pravljal o bednem položaju viničarjev in o ukrepih, ki jih ie nujno treba podvzeti tako za omilit-nie najbedneiših razmer, r katerih živi 25 tisoi »mičarikib družin Slovenije. kakor tudi za reši-j lav Tiničarske(a vprtša-I oi« »ploh Sprejeti so bili j primerni predlogi | Pri volitvah v švedski I deželne zbore so zmatili •ocialai demokrati, ki t« napredoval: od 469 u 503 mandatov ter agr;r-ci. ki so povedali število tvojih mandatov od 187 na 217 Neznatno so ni-PffedovaM t ud: . ;m ialisti ie komunisti. Nazadovali pa to konservativci (od 329 na 275) ter liodski rtranka fod 138 na 111 moodatovl. Spopadi med policijo in ttavkujočimi tekstilni, ■i delavci t Ameriki to »•dno boli pogosti in i vedno boli krvavi 2t I licdi je ie bilo ubitih pri i teh nemirih Spopadi so potebno ostri ker skuša-io komunisti izkoristiti stavko v tvoie svrhe M orno tedeniko dele je avedeno v vseh itali-jA>tskih industrijah. Up»-io, da bo s tem zaposlenih 200.000 brezposelnih. Faiizen, vojne tile i> nezaposelnost. Po vesteh iz Rima ie dovolila Kalija lest milijard za oboroževanje svojih vojnih sil in 200 milijonov za po; moč nezaposlenim. Torel tridesetkrat toliko «» oboroževanje kakor « nezaposlene. Stavka zaradi zniž«; nja plač jc nastala tudi v italijanski tvornici le. tal v Lignriji. Enodnevno stavko J sklenili belgijski radarji kot odgovor proti znižanju me/d za I Ce padeš, ne »(""H" l takoj zopet dvigniti. , boli udarec. Potem se W sam zopet znašel na «»" I gali. Raztreseni profesor. Profesorjeva žena priteče vsa obupana v šolsko zbornice: »Moj Bog, Kaj naj naredim, Pepček je tso tinto popil!« »Jvo, daj mu hitro pivnik!« odvrne raz-t rosen i oče 8» l^CUarokCrfv-,,ra' ]C U,r"nl dami tor-n™a< rok' V ka,erl Wla samo dva dl- ^ p«"''"- Žensk, I upati denarja.« r. Janik« Savarik 2020 Dramatični pri»or 21 Radijski ork.eeleir, vmes in izročila 22.80 AngleSko plošče - Sreda. 4 oklobra: 18 Plošče 18.80 Po Donavi v Romunijo 1H.50 Ra«lij«ki kvintet 19.S0 P«lkan»ki pakt 19.50 f'«. jedi bi i liol 20 Klavirski koncert 20.45 Fantje na vasi 21.20 Ra> Japoncev. V teku teh S let je n«a-a»lo japonsko prebivalstvo za 7 milijonov. Atilov grob iščejo, že večkrat to na raznih krajih poskušali najti grob. v katerem naj bi bil pokopan hunski kralj Atfla, Iz nekaterih skromnih zgodovinskih otpomb in na podlagi ljudske govorice |e nekdo prišel n« misel, da je hunski kralj Atila Pokopan na dvorišču gradu Aurolzmaster na Z^or-"icm Avstrijskem, To prepričanje je širil posebno sam lastnik gradu, ki se pUe Schapellar, in ki j« " znan po svojih iantazijah. Res se je našla družba, k»tera je pripravljena žrtvovati velike denarje, da najde Atilov gi ob. V tej družbi so zastopani Av-»trjjoj in Nemci. Izkopavanje j« že tako napredovalo, da flo delavci prišli že zelo globoko v zemljo da so začutili sledove dušikovega plina. Iz tega ™lfipajo, da morajo biti nekja bliiu votli in obokani prostori. Vendar bodo menda kmalu prenehali 1 delom, ker manjka denarja. Sploh je čudno, da «e ""»danes, ob času tako velike bede Je dobijo Ijud-!eiki imajo nn rasipoteo denar za take Jpase, ki bi m UIn«3tni, ke bi bilo povsod vsega dovolf. Mir enaki popotnih Gospod urednik, dober dani Strani osminko, ne vso stran, popotnik mirenski Vas proei, •er pretežko že torbo nosi. Ko s torbo sem odšel na bogat me srečal je gospoc. Nahrulil me: »Kaj boš, sirota, »»j so zastonj vsa tvoja pota I Ti revno malho le imaš in v »Domoljubu« le nergaš. Ne vpraša danes svet, kaj znaš; po tem te sodi, kar imašl« Pomislil sem: to ni novica, žal, le prevečkrat je resnica. Spoštljivo sem se mu odkril, potem takole ga navil: »Resnica vedno je resnica, naj piše leva al' desnica. Naj bo sobenjek al' veljak, časti je svoje vreden vsak; največ uboga kmečka para, ki noč in dan za druge garat Vtč kot oholi bogatin, ki včasi vrže kaj drobtin, od dobro založene mize, ki noče še poznati krize. Tafeo »e v svetem pismu beri jaz upam, da ne bo zamere - Sirota naša je dolina, obišče večkrat jo uima. Je dober del pobila toča, a drugi del uničuje moča. Na Murni vprašal sem: »Ljudjt povejte mi, kako vam gre?« A vtaknil vsak je v žep roke, . navzven obrnil žepe je. Pomislil sem: to ni novica, povsod io bridka je resnica. V St. Rupertu slabo sprejet, par mladih srečal sem deklet. Povprašal sem: »Ste 11 neves,-niorda od župnika zdaj greste.' Pa ena mi jo.zatoli: »Odkod gremp, kaj te skrbi? Kedo se ženil bi, možila, dt revščina bi se množila. Mi kini oče je dejal: ,Z» doto kaj na stran bom d>l. Par težkih zredil bom volitev, ti pa zdebeli par prašičev — , in kadar to se bo prodalo, za doto bo in bo za balo.' Sel prvi vol je v davkarijo, popravil drugi polomijo pri plugu, kolah in drugod — saj treba je zdaj tam, zdaj tod Sčetinarja lepo okrogla obleči nas že nista zmogla. Zdaj ni denarja, ni blaga, jaz pa brez dote In možat« Pomislil sem: to ni novica, povsod to bridka je resnica. Naprej pospešil sem korake. Tri mlade sem došel možake. Reko mi: »Kam se ti mudi, saj si brezposeln kot mi! Brezposelnost je dober stan, »kovačev* par dobiš na dan. Dobi s« jed, dobi pijača, kedo bi gara! za »kovača« i« Pomislil sem: to ni novica, žal, le prevečkrat je resnica. V Mokronogu sejem je bil, možak na sejmu sc je jezil: > Lep jarem sem prodal volov; dobil denar sem, lep in nov. Menjati hoče;n zdaj «orača», a nihče mi z;, j nič ne plača « Denar je bil jionarejen, od jeze mo? je bi! zelen, Robanti: »Mar sem nosi! koše, da zdaj goljui bo užival graše? Pomislil sem: to ni novica, žal, le prevečkrat je resnica. S Tržišča bežal sem nazaj; tam bil je klerikalni zmaj. Strašansko sem se bil ustrr,:f saj še junake je oplašil. A, še korajžni so ljudje, — Nc veoi, kje naj si kupim blago xa novo obleko? — Tu,ni treba Dič premišljevali, temveč pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki fio viorce, ker tam le Ogromna izbira v suknu, kauigurnu, ševjotu in drugem blagu za moške obleke. Vse blago je dobre leskisti in cene so. zelo nizke, ki zmaja nič se ne boje. Srdito so ga naskočili, s kozarci ga na tla pobili. Zdaj bode menda zopet mir, ko je potolčen ta hudir. V obcestni krčmi, stran vasi pa šlo je kot na ob četi. Harmonika tam je vreščala, vesela družba je plesala. Kar s ceste vpraša! sem moža: »Čemu pri vas je muzika?« Mi de: »Takole lahko «iura», koHHir je kriza konjunktura. A vmes pa tudi so ljudje, ki iz rok v usta le žive; imajo dane9 dober dan, a jutri močnik bo neslan ...« Pomislil sem: to ni novica, žal, le prevečkrat' je resnica. Se tja v Krmelj sem vtaknil nos, čeprav sem bil že skoro bos. Med «kiiapi» od nekdanjih dni, poznane tam imam ljudi. Prečudno iam sem slišal reč, da praznikov jim je preveč. In kruhek redek jim je gost, obišče večkrat stric jih post. Seveda, tam, kjer manjka dela, kaj rado primanjkuje jela. Pomislil sem: to ni novica, povsod to bridka je resnica. Saj danes nič že ni novica. In to spet bridka je resnica. » oddaja po t ugodni coni »van 3£UČIN - Mubllana, Emonska & S Blaž pripoveduje: »Včeraj sem se peL v vlaku, pa so vsi zabavljal! čez krizo, le eden ne.« ■jTo je bil gotovo kak župnik«, ae oglasi Tomaž. »Ne, davčni izterjevalec«, odvrne Blaž. T SioM 4M> »i*>.HOLJUB< it« 2& wy>«riw 1914. s^romm EH0NA lutti^ijmm T »r Jr£nr "ri.*- -»..ir fcirsare Sa^-ir; i bisraplait t rMitu Ttc* i «.m>» »f * sifcMca. btsagmrt sset. T *t<*tixi mitn«. T<4 _ f»r.._ er T » iiiaiS M« -i« C. a? x mc.ji pu itaa.r*?-: wci.;.af. Se»ei>u. m _b»- aw " »it; -=M»it«L ."»Saški *- KtUB iX ? Mifci.OUJi rŠTEl.'il J. tCriW'El jp«! T ML.-4Vi.il j*.— u. igi—''jim* rt r jte r>tt«sx.' jw<(«»> ci » m tx_ i c.Hfttss-. Kj: jf jmškja ..mk crm £-11* ;•,«*••". njc-M-t. c. m t mtiSiiji Bastiu ijf^-sii ie twi«ia6Kt •. it«-i,:. pt*v»t tj -Lja.: Kicas* f*M% ui sa latium a. «ii). kil« ftjjst. Ai-*- 5a» «)~-"fr» St «raa_ as . sa t&temss t ».i.~ nč " ir"i. j „W M* - ' £* T.tif '•r r7«7Tja tmiiisn mhr w at raw Tam/ :strmi;'im. P^w,:rta»an Ste ; znmim; sr mM«' fr mirtur fmtttfssm? rr mmvsta sjmskm ssneAe® rane* v n-aun-ivtSSfT JCt. ».!t3. jeSt USfcl Moli oplosntflc • ars»&ss vzsgsst ti r »t »s stev ISi i. Hirate t? JMmMM* MitKi svbihiM M jofc>:k« »1 Ibt it. BiThli«. SI pft&i' j f tfii ic^maa mutait * Esniiriss « fe ■ a rt in.; Ji hm ; »C. »•: « ii-itiS.a (M- teenrki Brej »jt.-.U.i« EBi* na n»c»n tr K-sa aifei - ."»:•:««» s m bmei sc :.if:>if wtw»-< : lit: : f«'* ^jT^ftLji u* jiTS- ast »T W»j« t IMK. t Men* S « .kTk* art- Ii». fe. UBHtJt. L-auia* f Ttn: - i. t—sen: l K." s» ifi * r^jfciJiiii » to- !" sa* iBBe-.s- I aMToil Jc-« JI- UvtKJOi w a?*.:. in.*«, t ?rifii a o* i a t ae-a »:«■ >n w>r.' a,, ti...-a. ftnk t .ja t'«:.!r» t-Vfeais. 1 J4 "ti Vtžai«ate a if. rsKoifi Pili-" i • ifatr ia i., T* tnrvj, j «t. r it. . is,- L.lftN»* : ta J, ; »me. * « t-i-j t j t; SifSf .»t BCKMH. ». r-^a.i |.fnm < n«*-*»• na jmisbu. t E> ae >f r-ers. . m _>» --at a.i. jmč-a »sir.«"•*«!. »f. s V r»jt fcfe «rtaamafc *« ;-.f šfcrf-f * 11 sunaMbi" » oc t. •■i«.« j«- «iunat š T-HJ«. J,- »» "A* wct prS?T*- » Bftl^lE A & * M f-^HMBi re^mafizma, protlna a.M.nf « I- Wt telit « ls,e i^kar v- w r-.^ : £'tL-J?^ it ki—n = o**. je ate weri r«- w w MhclM :-£Ers»Liisr. bh-*in« taiuair rsscijfcjaJa .j.««. m ser«- .n ;Eiiies«ia,». »mmm KfBSLtf? j F»,."if* c M- EjPftoi i;fi~3. Mren« MKU-C » » M*** luajmr^.mECE srat-i-ija« r-«^ t p. » B«: sili nerotji li&aun m ms.l. JI t.IOJU tlMB. li ati.ijl T , -^-r,,, „„, , jj -1* vsg» n mgtat. tma^g^s. — j,|.1} SS^I NSnEBHI, ifHOS s. o, ■KbMHanhpiMi IS. &W„ £ JJ4. 1 mAhA- t Rje, laSc© tel kraško brinje 6tMc m J* kaaw»saČE. V ( . ^ •« W.»'. s-tn. -j.- -t-um.. H iabfe a (t « &.L i.t »žs««i kfcV.i -'jJ «•*»■ ti *•«■ ffiaii pat it -..s ti «« * Uiižtt-.l, ■t un. i-a a is-scjt :«- p.. -' V™ f« :■•.-.: r t«aS,» T»-.i K Igr*1 as^ia.'* £a m * iMa arr«š».s ,- i',' , ^ cArarjA. »j^ »i, a u t R «., Bjss pvr*ij.-, » tmMtabn ztrtiz.ti ^ • t(( _.'..3fci'i 3 * -aBIl.«^! —• *-.tv_ h j. J •»ai-t. * *•"»« M?ref Mi-.;,' Uik.i Ia -tf »...t -.^.a * ' . ' x-!«- si »aitžt fT ^^ * V a&KERafecKrf, iv f-a r» h^jit«. ršr»rs.% t -..• -t* »—t. ju-^.i. a.. .-,^ • « t «ri6* 1!» rj» . i nsitpiL*. 1.: .j c ia dv.jL- a pl r-tf« j-at ii ur» m^fc. l-evpz. .t t«. ji ^--.i " ti trn t .1 zf-T' r .i. 1 r-i-rutf* *. ii ^ k. -1 mn.' *»■» fBfMSm m f-^i mižta ir.ria. im t„ " ' fLM 1 nt ijm;* t,i.l.!-r;-K' ar. rc.- E l (imam - pri Ivanki S*%. a 3 i.««« :*! J® 44 WMk 'j** u 3«■* at f MM, 'rr^ sa »sini!- v Mm. i..tTu si -t-* ♦< HS r sij.'t rjefiae. -.'-c*. c: * .n »-.^»ea? Kii.» .t:»ncw riirit -• r>t.a,-MK» w .utn«ft» t*:-** v««.b livrs jthln se 4W SM, MriBA t t-r. 1-». j • a B "tiiKr-aip a . si, r feodbSr lir Wi tri.pt tt&**v rmmm. > i t B- : nt t Mi M, ws it; arffe w *» Mm, tK-nM» 3a«aj nt M M> • '«» --#iza» y cr-)* 1 ir v tč ir-.-nr-j m: r n» :: .^-miii-tMii -r—- u^n: 1 ui«a i i :. 1 f - tir :>.-«-»!•: '-«B»- _ Ui nfefij mmmbAt. mm »: :•:■' -" t- pirati i>r. im^n L».-i* j.frt-2«. su| • a>;in .^ 't. c. j.: f:. « J®1*'1" - M£x*rJt } 4 im« t Irinf-iifrari * v ff^r" i... rjj » I M- Kit.,; >' I - ..<:••* ij(3»ti T.4C I »BI 'ill I t >C*i..3i i-if.: ;« : . Mateja Bi •"-.• *»'*' -i jf- -i -sn M ^ sen- ' . «stai;s. j s*"—: :-(»»« 0»» »?jiis; TJ 5 *•''' - -Ci to, v- s;Jr»« ; •:•-. i.« i u iranti.:«: Pečat '■» ^Bjfraftrt-saai®