Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2003 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000 360,149 (&ART grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica 3656 Ilirska Bistrica, letnik XII - št. 149. - februar 2003 - cena 300 SIT Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA ZIMA 2003 MAŠUN Cesta je prevozna, skoraj kopna.Na Mašunu je 80 cm snega. Tekaška proga je urejena iz Mašuna do Sviščakov in je dolga 12 km. Smučišče obratuje in je dolgo 300 m, primemo za družine Sankališče je dolgo 200 m. Imajo tudi nočno smuko.Nočna smuka poteka od 16.00-20.00 ure V soboto in nedeljo smučišče obratuje od 9.00 - 20.00 ure Nad 15 ljudi lahko zaženejo smučišče tudi po potrebi. SMUČARSKE VOZOVNICE Za skupine za osnovne šole -dopoldanska karta 1.000 sit Dopoldanska karta Odrasli 1.500,00 sit Otroci 1.200,00 sit Celodnevna karta Odrasli 1.800,00 sit Otroci 1.500,00 sit Nočna smuka Odrasli 1.800,00 sit Otroci 1.500,00 sit Ostala ponudba za osnovnošolce: hrenovka+pomfri+čaj 600,00 sit/učenca mineštra+čaj 400,00 sit/učenca pašta +čaj 500,00 sit/učenca krof+čaj 300,00 sit/učenca SVIŠČAKI Smučišče na Sviščakih ne obratuje.Urejena je tekaška do Mašuna.Otroci se lahko sankajo. Na Sviščakih je en meter snega.Cesta je prevozna, splužena. Na izbiro dobra hrana v Planinskem domu na Sviščakih. ( STR. 11 PRIPOMBE NA OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA MMP JELŠANE MINISTER BUT NA MAŠUNU STR. 5 “ZEHTA” V OTROŠKEM VRTCU STR. 7 »NE ZA VETRNE ELEKTRARNE« Za lažjo predstavo, kaj in kolikšne so te vetrnice, ponujamo nekaj podatkov. Na približno 60 m visokih stebrih stoji približno 90 ton težek generator, ki ga poganjajo trije kraki vetrnice, dolgi po 40 m ali več. Rotor 1,5 MW vetrnice je velik kot boeing 747 oziroma jumbojet... i—■ — n i i ] IN TER V JU ] i MIRANDA VRHI SVETNIŠKI PORTRET: VLADIMIR JERŠINOVIČ STR. 9 POBUDA ZA DOPOLNITVE MALOOBMEJNEGA SPORAZUMA STR. 10 AGROMARKET KOSEZE rAGR$^\ Obveščamo cenjene kupce, ... da ponovno posluje pod firmo M-A-R K- E 'T Trgovsko podjetje »Koseze d.o.o.« Na zalogi imamo umetna gnojila, semenski krompir ter ostala semena za spomladansko setev. Nudimo tudi živila, pijače in galanterijo. URNIK: ponedeljek - petek 800 - 1200 in 1500 - 18° sobota 800 - 1300 Telefon: 05/ 71 44 526 o KOREN JOŽKO is@®tis£L tjolatg iHEHDIM) l CERKVENIK NOVO NA PLAČU * sveže ribe * zami zamrznjene ribf&M školjke, raki¥£Wj »bacala in bt&pco« 579 tel.: t>raoV priVcdeliV, 5P\iaXu)Lrvil vsi I gj O V J J Veseli bomo,Če se nam boste |>ono>mo prictrutiV ta VSEH ČJEHJA ! H Wi; stAri; veliki; majbiu; ckit^V \ suhij Otroci j moški in se tenske. Vabimo Vas na naše («riuo: 'v2a Mo.žaaj veste vse. fcrto bomo vesel.' Če Vas v»m0 videli... <^j=> ' tj.trf t*- Vabljeni VSI | & Vaška mladina S SOKOLSKI DOM DOPOLNIL 90 LET STR. 14 EUROGAS LOGAR COMPANV TRGOVINA PROIZVODNJA Bazoviška ulica 19, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: GSM: 040/ 848 940 PONOVNO V ILIRSKI BISTRICI * PLINSKI ROŠTILJI * PLINSKI GORILCI * PLINSKA KAMP OPREMA * REZER VISI DELI ZA BELO TEHNIKO Gorenje Iskra Končar IZPOSOJA PLINSKIH ROŠTILJEV OTVORITEV V SOBOTO 15. 03. 2003 VABLEJNI!!! § HnfiifemjMTli [iiffijpnrl • računovodske storitve • računalniški programi za: - proizvodnjo - gostinstvo - trgovine - računovodstvo Rojc d.o.o. Tomšičeva 5 Ilirska Bistrica E-mail:emil.rojc@amis.net Tel.: 710 12 82; Fax:710 12 83; GSM:041 638 633 Računovodski servis E rile 1VT i4Š£z\’ič s.fy. Vojkov drevored 28, <5230 Ilirska Bistrica Tel./F'ax.: 05-210 14 99, GSM: 040 838 520 PODJETNIKI! Ali bi v vsakem trenutku radi vedeli: Kdo vam je dolžan? Komu ste dolžni? S kakšnim dobičkom poslujete? Kako zmanjšati davke v okviru zakonskih možnosti? Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. beseda urednika PETELIN Tudi, če je v našem genskem zapisu nekje zapisano, da moramo najprej vsako stvar najprej po dolgem in počez skritizirati, nam po preteku določenega časa intenziteta čustev upade. Tako se nam je dogajalo s štrudlom, preverjenimi tarčami in trenji. Vse oddaje so in morajo biti zasnovane tako, da so na eni strani privrženci, na drugi strani pa nasprotniki določene ideje ali stališča. Če se zraven še kregajo je dosežen njihov namen, gledanost pa narašča. A vendarle, če pozorno poslušamo naletimo na kakšno zanimivo izjavo. Ena takšnih je bila tudi ta, da je policija skorumpirana in izpolitizirana, oziroma z drugimi besedami, da politika diktira njihovo delo. Trditev so dokazovali z dejstvi, da najbolj odmevni primeri niso nikoli zaključeni. Ona druga Stranje trditve seveda demantirala in navajala množico primerov, ki so jih uspešno zaključili. Verjetno imajo eni in drugi prav, pridemo pa tukaj do večnega vprašanja ali je bila prej kokoš ali jajce, mislim, da so vsi pozabili na petelina. Izpolitiziranost se začne in je tudi neprimerno hujša na lokalni ravni, kar je verjetno tudi vzrok stanja na državni ravni, saj so skoraj vsi »državni« prišli iz lokalnega. Mislim, da je večina lokalnih javnih organov, daleč do principov vodenja »javnega«, ampak da so to na nek način privatne firme, ki delujejo po samovolji teh, kijih vodijo in nekje »po poti« so izgubili svoj namen in smisel, da so tam zaradi občanov in drugih strank. Dokler bodo naše »javne« organe vodili takšni ljudje, kot jih vodijo danes v Ilirski Bistrici, nima smisla, da država ustanavlja urade, akademije, agencije ter posebne službe za razvoj in napredek, saj ti za njih nimajo nobenega pomena, ne vloge, še najmanj pa da bi se iz njih nekaj naučili. Hvala bogu, da nekje delujejo zakoni narave in da tudi pri tem stohastika ne zataji. Vse jih čaka primerna kazen, če ne njih, pa njihove potomce. Ni možno kar naprej jemati in izkoriščati, ne da bi v to prej ali slej moral tudi nekaj vložiti. Gre tudi v obratni smeri, če kar naprej nekaj vlagaš, se ti bo zagotovo enkrat tudi vrnilo. Moraš imeti samo potrpljenje. Tako me najbolj razveseli, ko tisti, ki najbolj kritizirajo časopis in njegove slovnične napake, napišejo prispevek v katerem jih prav mrgoli. No malo pretiravam, ampak na 17 - tih vrsticah , kar dve pa je le res. Urednica mag. Milena Urh s, ____________________________________________________y VOŠČILO Iskreno voščilo vsem ženam za njihov praznik - Dan žena poklanja RDEČI KRIŽ ILIRSKA BISTRICA ZLATA POROKA V KOSEZAH V nedeljo 16. 02. 2003 sta v krogu najbližjih praznovala zlato poroko gospa Ivanka in gospod Viktor Pugelj iz Kosez. Poročila sta se 14.02.1953 v trnovski cerkvi sv. Petra. Poročil jih je takratni trnovski dekan gospod Viktor Berce, ki še živi v rojstni vasi Doremberk na vipavskem. Bilo je sicer na Valentinovo vendar po njunem pripovedovanju se takrat za ta praznik zaljubljencev ni vedelo. Poročna prstana sta bila iz medenine. V zakonu sta se jima rodili sin in dve hčeri, imata tudi šest vnukov. Gospod Viktor iz znane koseške rodovine Kosovih je bil sicer eden najmlajših partizanov. Rojenje in prav tako gospa Ivanka leta 1928. Vseskozi je moral za preživetje zelo trdo delati do upokojitve, gospa Ivanka pa je gospodinjila in vzgajala otroke. Danes sta zelo ponosna na še kar številno potomstvo. Ob zlatem jubileju ju je ob daritvi svete maše ponovno poročil gospod Bogdan Berce sicer nečak gospoda Viktorja Berceta. Tokrat sta bila prstana zlata. Danilo Pugelj RAZVOJNI CENTER V EVROPSKEM MEDNARODNEM PARTNERSTVU GOOD WIN DE VELOPMENT TRUST ali Sklad za razvoj se je po propadu industrije soočil z ekonomskim zatonom Razvojni center Ilirska Bistrica v EVROPSKEM MEDNARODNEM PARTNERSTVU sodeluje z neprofitnima organizacijama VONEF iz regije Vorkshire-Humber v Veliki Britaniji in ADI - Agencija za razvojne iniciative Ljubljana iz Slovenije. V Agenciji za razvojne iniciative Ljubljana je bil skupaj s partnersko organizacijo VONEF pripravljen program sodelovanja organizacij iz Slovenije in Vorkshire-Humber v Veliki Britaniji. Namen programa je omogočiti dolgoročno programsko sodelovanje organizacij na različnih področjih, še posebej v času združevanja Evrope in izmenjavi izkušenj sorodnih organizacij pri izvajanju njihovih dejavnosti. Sodelovanje bo potekalo med neposrednimi organizacijami ali v okviru mreže, ki jo koordinirata ADI in VONEF. V času od 21. do 24. oktobra 2002 je bil organiziran prvi delovni obisk angleških organizacij v Sloveniji. V Ilirski Bistrici nas je obiskalo osem predstavnikov različnih organizacij, kjer smo predstavili našo dejavnost in nakazali možnosti sodelovanja v prihodnje. Na delovnem srečanju v Ljubljani smo se srečali z ostalimi partnerji iz Slovenije in oblikovali skupne predloge nadaljnjega sodelovanja. Od 02. do 07. februarja 2003 je skupina predstavnikov osmih organizacij iz Slovenije odšla na študijski obisk v Veliko Britanijo.Med njimi je bil povabljen tudi Razvojni center Ilirska Bistrica. Obiskali smo regijo Vorkshire -Humber, ki seje že pred leti soočila s propadanjem velike industrije, problemom brezposelnosti, s slabo izobrazbeno strukturo, veliko prisotnostjo narkomanije in prostitucije, velikim deležem tujih priseljencev in podobno. Ogledali smo si rezultate dolgoletnega dela in se seznanili z možnostmi, ki so jih izkoristili bodisi v lastni sredini ali pa v okviru Evropske unije. Gradili so predvsem na lokalnem povezovanju in spodbujanju ljudi, pripravi in oblikovanju programov in nenazadnje projektov, ki so bili lokalno potrjeni ter posredovani na ustrezne organe EU. Pridobili so sredstva, s katerimi so neposredno reševali lokalne probleme in vzpostavili centre, v katerih se nadaljujejo zastavljeni projekti. Partnerje iz Anglije, mimogrede gre za zelo prijazne in duhovite ljudi, ki so želeli navezati stike ravno s Slovenijo, smo seznanili tudi z nekaterim dobrimi praksami, ki smo jih izvajali v Sloveniji. Pripravljeni so na izmenjavo izkušenj in predvsem želijo nuditi vso podporo v obdobju, ko se pripravljamo na vstop v Evropsko unijo. Kot sami pravijo: “Ilirska Bistrica mora postati eno izmed prvih mest, ki bo pripravljeno na vstop in bo znalo izkoristiti vse priložnosti ter se soočiti z morebitnimi nevarnostmi, ki jih združevanje prinaša.” Mednarodno sodelovanje je dragocena izkušnja ne samo v smislu spoznavanja novih ljudi, organizacij , krajev in izmenjave izkušenj, temveč odpira možnosti novega pogleda na to, kdo smo, kaj imamo in kaj znamo? Razvojni center Ilirska Bistrica Pripravila : Jožica Vidmar NAŠ ŽUPAN NA OBISKU V DOMU STAREJŠIH OBČANOV ILIRSKA BISTRICA Župan na obisku v Domu starejših občanov V zadnjih dneh meseca januarja se je uresničila pobuda stanovalcev Doma, da povabimo v našo skupnost župana Občine Ilirska Bistrica, gospoda Antona Šenkinca. Dom nudi oskrbo in zdravstveno nego že preko 230 starejšim ljudem in mlajšim osebam, ki zaradi invalidnosti ne morejo živeti v domačem okolju ter zagotavlja zaposlitev kar stotim ljudem različnih poklicev in usposobljenosti. Da so vsi ti ljudje povezani s krajem v katerem so našli svoj drugi dom so potrdila številna vprašanja, ki so bila postavljena županu in sicer od tega: “Kakšne so vizije razvoja občine v gospodarskem in kulturnem pogledu?”, “Kje vidi zaposlitvene možnosti za mlade ljudi?”, pa o tem, “Zakaj je Ilirska Bistrica kulturno mrtvo mesto?”, mlajši stanovalci vezani na invalidske vozičke so opozorili na arhitektonske ovire, ki jim z vozički onemogočajo dostop do Centra za socialno delo, trgovin, Kulturnega doma na Vidmu in še marsikje. Njihovo vprašanje županu je bilo: “Kaj v tem pogledu lahko občina napravi, da se vsem uporabnikom nudi dostopnost do javnih prostorov in služb?” Stanovalci so glasno razmišljali tudi o tem, kako turistično prebuditi mesto, ki se ponaša z bogato kulturno-zgodovinsko preteklostjo, pa je žal danes brez hotela, ali vsaj primernih možnosti za prenočitev morebitnih turistov. “Kdaj bo hitra cesta, kje bo potekala njena trasa in kako bo posegla v naš prostor, pa o tem kdaj bo v mestu ponovno zaživel kulturni dom?, vse to je zanimalo naše stanovalce. Srečanje z županom je bilo še ena potrditev temu, da ljudje v Domu živijo s tem krajem in ljudmi, predvsem pa da skupaj z vsemi odgovornimi v Občini in slehernim domačinom delijo skrbi za prihodnost. Mira Lenarčič DRUŽABNI VEČER S PUŠČAVSKIM LISJAKOM Iliriade V četrtek 20.2.2003 ob 19.00 smo člani ENDURO KOMPANI JE in MOTO KLUBA FEISTRITZ organizirali mini družabno-spoznavni večer s (t.i.) puščavskim lisjakom-Miranom Stanovnikom udeležencem najtežjega vztrajnostnega rallya DAKAR. Večer seje odvijal v prijetni družbi, kjer se nas je zbralo približno 25 motoristov ter Miran s svojo zgodbo. Pobližje nas je seznanil s potekom dogajanja in življenja na tem res zahtevnem rallyu, posebej za motoriste, kjer so udeleženci poleg velike konkurence izpostavjeni nepredvidenim dogodkom težke puščavske proge. Ker se Rally odvija celih enaindvajset dni in poteka po izredno zahtevnih terenih afriške puščave zahteva od tekmovalca veliko izkušenj, kondicije, trezno glavo razmišljanja ter ne dopušča postavljanja in pretiravanja. Naj poudarimo še, daje Miran dosegel več kot odlično 2. mesto v kategoriji serijskih motociklov-marathon. Pogostili smo se s pravo domačo kuhnjo ter preživeli res prijeten večer, s preprostim in veselim puščavskim lisjakom. Zahvalili bi se radi g.Andreju iz gostilne Zemonska vaga za podporo pri organizaciji večera. Tomaž Gombač Udeleženci družabnega srečanja z Miranom Stanovnikom v sredini V SLOVO, PLANINKI ADI ROLIHOVI! V nekaj desetletjih so nas planinske poti poti povezale v številno planinsko družino in vedno znova utrjevale osebno in planinsko prijateljstvo. Skupaj smo grizli kolena v nešteto strmin do komaj dosegljivih vrhov gora. Bili smo na sto in sto temenih naših domačih gora, na mnogih vršacih sosednjih držav, vse tja do božanskih vrhov Olimpa, strmih avstrijskih in italijanskih Alp, pa do hrbtastih obronkov Karpatov in Balkana. Pa vendar, pomembnejše od planinskih ciljev je bilo naše druženje, tovariško sobivanje, obogateno doživljanje narave, njenih lepot in iskrive prvinskosti. Ta pa se kaže le najbolj upornim in vztrajnim, v višinah, ki mnogim niso nikoli dosegljive. Take so bile naše poti v naravo m gore. Toda vedno so se vse naše poti iztekale na Snežniku, na naši gori, pa naj je bila obkrožena s cvetnimi poljanami ali z zasneženimi pobočji in globeli s snegom v pozno pomlad, ali skozi zelene bukove gozdove pa tudi skozi isto drevje potem, ko so mu mrzle burje z njegovih vej že zdavnaj strgale še zadnje posušene liste. Tudi Ado je vabil Snežnik v vsakem letnem času in vsakem vremenu. In prav nič ni pomišljala, ko je nanesla prilika za obisk Snežnika, pa naj je to bil planinski izlet, ali ena številnih delovnih akcij ali morda običajen sprehod na snežniško teme, da se naužije razgleda in širjav vse do tja kjer se stikata obzorje in nebo. S kolikšnim navdušenjem je še lanskega oktobra, komaj mesec dni pred trpkim soočenjem z zahrbno boleznijo obiskala Snežnik prav iz globeli doline Grčevca in to celo po strmi poti. Bilo je, kot da se je šla posloviti od svoje gore. Gore, ki seji ni izneverila niti pri zahtevnih zimskih pohodih, ko ni izostala niti enkrat v vseh sedemindvajsetih letih. Letošnji pohod bo žal prvič brez nje. Bila je polna optimizma, živahna, vedno pripravljena s pesmijo na ustih v družbo vnesti obilo prešernosti in smeha. In prav takšna nam bo vsem, njenim planinskim prijateljem ostala za vedno v dragem spominu. Množica sorodnikov, rojakov rodne Podgore, prijateljev, sodelavcev, planinskih prijateljev, in tabornikov, ki smo jo pospremili na njeni zadnji poti na trnovsko pokopališče, le potrjuje kako j e bila pokojnica cenjena v svojem okoju. Imeli smo srečo, da smo del svojega življenj a preživeli tudi mi z našo Ado Rolihovo. Z otrokoma Leonom in Mariko ter njeno hčerko Živo in vsemi, ki jim je bila Ada Rolihova pri srcu, delimo skupno bolečino tudi njeni planinski prijatelji. V Trnovem, 9. februarja 2003 SEMINAR “KAKO ZASNUJEM, NAPIŠEM, REALIZIRAM in i :\ ai mram USPEŠEN PROJEKT “ v okviru projekta COUNTRV-SIDE CAPACITY BUILDlNGnamje podjetje VITRA iz Cerknice ponudilo 'ikend seminar na temo Kako zasnujem, napišem, realiziram in evalviram uspešen projekt? V tridnevnem seminarju je sodelovalo 13 članov različnih organizacij iz Ilirske Bistrice ( tudi gostja iz Radovljice ), ki so spoznali zakonitosti projektnega dela, generiranje idej, iskanje partnerjev in kompromisov, strukturo in pisanje projektov, javno nastopanje , dostop do virov informacij, vire financiranja ter pogoje in načine pridobivanja finančnih sredstev. Vstopanje v Evropsko unijo je priložnost, ki jo nameravamo izkoristiti. Pridobljeno znanje projektnega dela pa je osnova, na kateri se bodo razvijali bodoči projekti. Bistvo naučenega lahko izrazimo v prispodobi “ Ni dovolj, da znamo ribo ujeti. Predvsem jo moramo znati prodati” kot je rekel predavatelj in mentor na seminarju Bojan Žnidaršič, ki je s svoje energijo in kreativnostjo navdušil udeležence. Seminar je sofinancirala Nizozemska ambasada iz Ljubljane s podporo skupin aktivnih državljanov. Gostitelj seminarja je bil Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, ki je več kot zadovoljil naša pričakovanja. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo direktorici in osebju za izkazano gostoljubje. Razvojni center Pripravila: Jožica Vidmar IRBIS d.o.o. Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280 05/71-00-281 fax: 05/71-00-285 www.irbis.si info@irbis.si PO TITOVI POTI V NATO IN EU! Trenutno vlada predrefe-rendumsko zatišje. Opozicionalci in vladavci so se sporazumeli. O čem? O referendumih za NATO in Evropsko unijo, vendar! Seveda se bodo do 23. marca strasti še razvnele. Zaradi narave pričujočega papirnastega medija pa moram jaz že zdaj, v medigri takorekoč, napisati besedo ali dve. Na prvi pogled se je vsa ta frka okoli referendumov zdela prav komična. Kdaj bosta, kakšna bosta, skupaj, narazen, posvetovalna ali zavezovalna. Človek bi mislil, da smo se za vstop v EU in NATO odločili nekako okoli Silvestrovega. Po drugi strani pa, če se človek spomne plebiscita, se niso dosti drugačne dogajale tudi takrat. Pa seje zvozilo. Najprej: Spodaj imenovani je ZA. Obakrat. Začnimo pri mami Evropi. Čeprav je pri vsem špotanju smotanih Amerikancev (kar naj bi bila debata o severnoatlantskem paktu, kao) starka Evropa malce padla v pozabo. Zgleda da je težko zbobnati skupaj dostojne nasprotnike, rektor ljubljanske univerze in Zmago pa tudi ne zmoreta sama vsega. Sicer pa mi že smo v Evropi. Zemljepisno, jasno. Pa tudi drugače. Če pač z izvozom ustvariš polovico bruto domačega proizvoda, od tega pa 80 % z izvozom v sedanjo EU (in še kakšen odstotek več v razširjeno), potem je edino vprašanje, ali bodo pravila, ki se jih moraš držati pisali s tabo ali brez tebe. Dandanes je pač suverenost biti zraven. Pa ne bom samo o gospodarskih prednostih članstva, to boste (ste) že velikokrat slišali. Spomnil bom na (že skoraj) pozabljeno dejstvo, da evropske integracije niso bile ustanovljene zgolj zato, da bi cveteli posli in evrokrati. Ideja o evropskih integracijah se je rodila v najtežjem času v Evropi, med drugo svetovno vojno. Čez nekaj let so ustanovili dve skupnosti - Evropsko skupnost za premog in jeklo ter Evropsko skupnost za atomsko energijo. Ne naključno. Premog in jeklo sta bili surovini prejšnjih vojn in atomi, tako se je zdelo, prihodnjih. Z nadnacionalnim upravljanjem so hoteli preprečiti ponovitev prve polovice 20. stoletja. No, in potem je leta 1957 prišla rimskla pogodba in Evropska gospodarska skupnost šesterice. Ki se je medtem napihnila do 15 in zdaj 25 držav. Evropska unija ni nikakršna obljubljena dežela. Je polna sebičnih igric držav članic, pregovorno birokratska in kot institucija odtujena od svojih državljanov. No ja, tudi o Sloveniji bi lahko kaj podobnega rekli, če bi hoteli biti zlobni. Je pač proces, ki ga bomo, če se bomo tako odločili, odslej soustvarjali tudi mi. Ker alternative ni. Ma kaj da ne. Alternativa je. Smo jo že videli. Alternativa so versajske mirovne konference, pariške mirovne pogodbe, Rapallo, Gdansk 1939, Praga 1968, Verdun. Prežvečeno. Film, ki ne rabi ponovitve. Čeprav je imel dobre specialne efekte. No ja, za Evropo še nekako pridemo skupaj. Cel juhuhu se zgodi ob omembi atlantske komponente evroatlantskih povezav. NATA namreč. Biti za ni IN. IN je biti proti. Američanom namreč. To je namreč isto kot NATO. A ja? Torej je NATO le drugo ameriško veleposlaništvo v Bruslju. Torej se Američani ne kregajo s Francozi in Nemci? Ali pa ti dvoji niso člani NATA? So člani in se kregajo. Tukaj je treba reči dvoje. Prvič to, da smo Slovenci zelo hitro pobrali vse navade naših novih bratov Evropejcev. Antiamerikanizem je pač tipično zahodnoevropski pojav že vsaj petdeset let. Nekako odkar sojih Amerikanci osvobodili, ha ha. Drugič pa to, da pripadamo civilizaciji, ki je popolnoma izgubila zgodovinski spomin. Ki živi takorekoč od enega Lepo je biti miljonar do drugega. NATO je obrambna zveza 19 držav, ki so se odločile, da bodo ena drugi jamčile varnost. Ker mir pač ne pride sam od sebe. Za to, da se (poljubno vstavite katera koli dva evropska naroda) več ne tepejo, je bilo potrebno ustanoviti in negovati cel kup organizacij. Evropske skupnosti, Svet Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi -in NATO. Pri čemer je ta zadnji edini, ki “ima zobe”. Grki in Turki bi se zagrabli vsaj 1974, če ne bio bili oboji v NATU. Pinta NATA torej ni, da se fajta, ampak da že vnaprej prepreči morebitne konflikte. Glede sončne strani Alp pa - ma dobro, kaj poznamo kaj svojo zgodovino ali ne? V glavnem smo ga naj...drajsali. Mogoče kdo misli, da smo Švica, ampak tisti naj se vpraša, če res nima boljšega dela kot da ima vsak vikend orožne vaje (ne to ni rekel Grizold, to je pač del švicarskega modela, ki se ga ponavadi “pozabi” omeniti). Sicer pa se bomo pač na na koncu odločili tako kot bomo hoteli. Ne tako ne drugače ne bo konec sveta. Bi bilo pa precej neumno, če bi se o takšni stvari kot je priključitev najbolj učinkoviti obrambni organizaciji v zgodovini odločali na podlagi simpatij do nekega ameriškega predsednika, ki pride in gre ali na podlagi tega, če bo nek diktator dobil po riti, kot bi rekel Kacin. Sicer pa - ko so se Drnovšek, Janša in Kučan nazadnje o neki stvari strinjali smo dobili državo. Taka ko je, naša j e. Trik je pač v tem, da smo zdaj odgovorni sami. Članstvo v NATU in Evropski uniji je v duhu Titove poti. Nekateri se verjetno spomnete tiste: Delajmo kot da bo še tisoč let mir (EU), pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna (NATO). In še en ljudski pregovor obstaja - pametna kmetica ne nosi vseh svojih jajc v eni košari. Dejan Ujčič P.S. Ki je pa kej od Bistrce, boste rekli. No, kaj malega pa se nas te stvari menda ja tičejo, kajne? Salam alejkum! Tretje oko HOMEOPATIJA Homeopatija je medicinski sistem katerega je zasnoval slavni zdravnik dr. Samuel Hahne-mann, (1755 - 1843) iz Nemčije. Zasnovan je na principu »podobno se s podobnim zdravi«, (»klin se s klinom zbija«), kar v praksi pomeni, da nekakšno sredstvo, ki izove določene posledice, ko ga vzame zdrav človek, lahko odstrani bolezni katere imajo podobne simptome tem posledicam. Homeopatska praksa temelji' na zakonu določenih principov: Simila similibus curentur (podobno se s podobnim zdravi). Če zdrava oseba vzame, na primer, dozo arsenika, bo začela bruhati, dobila bo vodeno diarejo, puls se ji bo povečal in postala bo izčrpana. Koža ji bo postala hladna, obraz pa bo izražal prestrašenost. Jemanje arsenika v manjših dozah in dalj časa, bo izival izcedek iz nosu, občutek teže v glavi, kašelj in zastajaneje katarja v bronhijih. Kasneje, po daljšem obdobju jemenja arsenika, postanejo prisotne specifične spremembe na koži in živcih. Oseba, ki je jemala arsenik dobi pekoči občutek po celi koži, ki popušča na toploti, pogosto je žejna (vsakokrat popije majhne količine vode), strah jo je smrti, vznemirjenosti, simptomi pa se ji poslabšajo okoli poldan in okoli polnoči. Po enem izmed homeopatskih zakonov »podobno se s podobnim zdravi« veliko pacientov se s podobnimi simptomi pozdravi z arsenicom, ne oziraje se za katero od konkretni bolezni se gre (kolera, prehlad, ekcem, astma, itd). V ljudskem izročilo zasledimo rek, » klin se sklinom zbija«. Hipokrat pa je ta princip razložil z besedami »Simila similibus curentur« (»Podobno se s podobnim zdravi«). Testiranje in dokazovanje zdravil na zdravih ljudeh. Zdravila, ki se v homeopatiji uporabljajo so testirana na osebah -prostovoljcih, dokazovalcih, da bi se videlo kakšne simptome izovejo. Simptomi vsakega zdravila se do ponatankosti zapisujejo in ti ustvarijo homeopatsko Materijo Medico. Pri iskanju zdravila simptomi vsakega pacienta se primerjajo z simptomi opisanimi v Materii Medici, da bi se našlo samo eno zdravilo kateri simptomi so najbolj podobnimi tistim, ki jih ima pacient (podobno se z podobnim zdravi). Primer zdravljenja z arsenicom. Lanski dopust, ki smo ga preživljali v Kobaridu v kampu Koren ob Soči se bi za našega psa Meka skoraj tragično končal. Lepega sončnega dne smo se odpravili na pot proti Tolminskim Ravnam. Potepati se po gorskih poteh pa še s psom je res lepo in prijetno doživetje, da kar pozabiš na morebitne nevarnosti. Ko smo se vrnili v dolino sva še isti večer opazila, da z Mekom nekaj ni v redu, bil je nenevadno miren. Vsi trije smo bili utrujeni od dolge poti in potrebni počitka. Res smo šli zgodaj spat, da si za drugi dan naberemo novih moči za nove gorske podvige. Pa se je ponoči vse obrnilo na glavo. Okrog polnoči so me iz spanja prebudile pretresljive besede;«Neta Mek bo umrl« je rekel Fidele. Napol prebujena sem se usedla, sede sem iskala svetilko, da bi mi pomagala videti kaj se dogaja. Mek je bil resno bolan in je umiral. Koža mu je postajala hladna in tudi drugi zmaki so bili podobni, kot da bi bil zastrupljen. Zelo hitro sva morala ukrepati, kajti stanje se mu je hitro slabšalo. Srečo sva imela, da sem s seboj vzela mali set s homeopatskimi zdravili za prvo pomoč. Arsenic je bil pri roki in s terapijo sva nemudoma začelo. Zdravila sva mu dajala na vsakih pet do deset minut. Fidele pa mu je pomagal še z reiki terapijo (zdravljenje s polaganjem rok). Jutranje sonce je posijalo v naš šotor in v naša srca, kajti zjutraj je bil naš Mek zdrav. Bilje živahen in ljubezniv kot, da se ni nič zgodilo. Res sva si pošteno odahnila in črn scenarij o smrti našega psa Meka je z jutrom odplaval v Sočo. Fidele pa si ni dal miru in je Meka dodobra pretipal in pregleda. Na zadnji taci je našel sled od ugriza kače. To je dober primer zdravljenja, da se strup s strupom zdravi. Homeopatija je primerna tudi za zdravljenje živali. N e ta Vergan ^—-nz—y—x Dom na Vidmu j ] pO j Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica / V ISP-S tel. 05/71-41-344 ODPRTO: ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 VIDEO TOP 10 VHS 1. V SLABI DRUŽBI - akcija 2. POSEBNO POROČILO - akcija 3. KAČJI PASTIR-triler 4. K-PAX - znanstvena fantastika 5. REZILO II.-akcija 6. VSE ZA SINA-triler 7. ŠTEVILKE ZA UMOR-triler 8. ZAKAJENA DO KONCA - komedija 9. DIRKA - akcija 10. GROF MONTE CRISTO - avantura SLAVNOSTNI KONCERT 8. februarja je bil v dvorani Doma na Vidmu slavnostni koncert v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Koncert so organizirali Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ilirska Bistrica, Občina Ilirska Bistrica in Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica. Slavnostni govornik je bil ilirskobistriški župan Anton Šenkinc. Nastopili so Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 Knežak z zborovodjo Vilkom Majeričem, Pevska skupina Resa z umetniškim vodjem Ireno Rep ter recitatorji Franc Gombač, Anja Udovič, Marjan Krebelj in Damjan Škrlj. Slvnostni govornik, župan Anton Šenkinc \z v ROZ CE POD SNEŽNIKOM Na Osnovni šoli Dragotina Ketteja deluje likovna delavnica pod vodstvom mentorice Laure Novak. V delavnico so vključeni učenci 1. razreda devetletke. S pomočjo bratcev, sestric in staršev so izdelovali cvetje in pripravili skupinsko masko ROŽ CE POD SNEŽNIKOM. 22. februarja 2003 se je skupina predstavila na tradicionalnem mednarodnem otroškem karnevalu na Skupinska maska ROŽ CE POD SNEŽNIKOM Reki. V povorki je sodelovalo 88 skupin oziroma okrog 6500 otrok. Da so naše rožce zacvetele, so nam pomagali številni sponzorji, ki se jim naj lepše zahvaljujemo. Napisala: Heda VIDMAR Novosti iz naše knjižnice 1. JAMNIK, Tilka. Kdor bere : prispevki h književni in knjižnični vzgoji učencev osnovne šole : izbor mladinskih knjig iz let 2000 in 2001 : priročnik za učitelje razrednega pouka in slovenščine, knjižničarje in mentorje bralne značke. Ljubljana: Educy, 2002. 2. RAJER, Boštjan (ur.). Leksikon za otroke. Šmarje-Sap: Razvedrilo, 2002. 3. ABRAHAM BEN SIMEON. Sveta magija Abra-Melina maga. Šmarješke Toplice: Stella, 2002 4. ARTEPHIUS. Tajna knjiga. Šmarješke Toplice: Stella, 2002. 5. BEAVIS, Wesley James. Pobeg v blaginjo. Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2003. 6. CARRELL, Susan. Skupinske aktivnosti za mladostnike : priročnik za vodenje skupin. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti, 2002 7. GILSON, Etienne. Duh srednjeveške filozofije, (Zbirka Sidro, 24). 8. HOLLIS, Martin. Filozofija družbene vede : uvod Maribor, 2002. 9. LAMB, Kathryn. Mobilno flirtanje. Ljubljana: Educy, 2002. 10. LUKAS, Elisabeth. Vse se uglasi in izpolni: vprašanja o smislu, ki si jih zastavljamo na starost, (Družinska knjižnica, 43). Celje: Mohorjeva družba, 2002. 11. MEHLE, Jernej. Ti si trojni človek. Notranje Gorice: Quatro, 12. MILIVOJEVIČ, Zoran. Formule ljubezni : kako ne uničiti lastnega NOVE KNJIGE življenja, ko iščete pravo ljubezen, (Psihoterapevtske raziskave). Pivka: Noemi, 2002. 13. TOLLE, Eckhart. Zdaj! : resnično tvoj je samo ta trenutek. Kranj: Ganeš, 2002. 14. TOTH, Cvetka. Med metafiziko in etiko. Murska Sobota: Pomurska založba; Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002. 15. TRKOVNIK, Milenka. Nevidni svet, (Zbirka Človek - poišči sonce v sebi). Ljubljana: Kristina svetovanje, 2002. 16. GRUN, Anselm. 50 angelov za vse leto. Celje: Mohorjeva družba 17. TROBIŠ, Smiljan. O lepoti krščanskega življenja : duhovne misli ob nedeljskih in prazničnih berilih : leto B. Celje: Mohorjeva družba 18. GRAD, Franc. Parlament in vlada. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2000. 19. LAZANSKI, Miroslav. Bin Laden protiv Amerike, (Biblioteka posebna izdanja). Beograd: Knjiga-Komerc 20. PAK, Mirko (ur.). Socialnogeografska problematika obmejnih območij ob slovensko-hrvaški meji = Sociogeographical problems of border regions along Slovenian-Croatian border, (Dela, 16). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 2001. 21. MIHELJAK, Vlado (ur.). Mladina 2000 : slovenska mladina na prehodu v tretje tisočletje, (Zbirka Juventa). [Ljubljana]: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino 22. BRILEJ, Roman. Matematika na maturi, Vzorci preizkusov z izdelanimi rešitvami, (Zbirka Na maturi). Prenovljena izd. Ljubljana: Ataja, 2002. 23. DAVIES, Paul. How to build a time machine. London: Penguin 24. ALDERTON, David (ur.). Visual encyclopedia of animals. London: Dorling Kindersley, 1999. 25. Business : the ultimate resource. London: Bloomsbury, 2002. 26. CASAMAVOR, Pierre. How to taste wine, (Hachette vvine library). London: Cassell Illustrated, 2002. 27. KOGOVŠEK, Brane, SKERBINEK, Ana. Zdravstvena nega bolnika z duševnimi motnjami. 1. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002. 28. MEDVED, Drago. Stoletne gostilne na Slovenskem, (Zbirka Slovenska dediščina). Velenje: Pozoj, 2003 29. OLIVER, Jamie. Kuhinja do nazga. Ljubljana: Vale-Novak, 2002. 30. COREY, Melinda (ur.), OCHOA, George (ur.). The American Film Institute desk reference. London: Dorling Kindersley, 2002 31. DESPRES, Denise, KIRSCH, Jean-Michel, TERZIAN, Robert. Bright ideas : [how to decorate your home with lively new paints and pattems]. Pariš; New York: Flammarion, cop. 1998. 32. GLAVINA, Bojan. (Z)godbice : za flavto in klavir. 1. izd. Koper: Center za glasbeno vzgojo, 1999. EVROPSKI DIPLOMATI BISTRIŠKE ZANIMIVOSTI IZPRED STO LET NA BISTRIŠKEM Kmetijski atašeji in ekonomski svetniki držav EU, CEFTE in sosednjih držav so se 21.02.2003 mudili na bistriškem. Obiskali so Prem in Mašun, ter se seznanili s sadjarstvom, gozdarstvom in lovstvom na tem delu Slovenije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije vsako leto organizira strokovno srečanje kmetijskih atašejev in ekonomskih svetnikov, torej diplomatov, ki vsebinsko pokrivajo področje kmetijstva v Sloveniji preko veleposlaništev, ki so akreditirana v Ljubljani, Dunaju in Budimpešti, za potrebe svojih držav. Ob vsakoletnem strokovnem srečanju se diplomatom pokaže del Slovenije ter pomembne stvari s področja kmetijstva, ki so značilne za določen kraj, ki ga obiščejo. Tokratnega strokovnega srečanja seje udeležilo 18 diplomatov in sicer iz naslednjih držav: Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Danske, Francije, Irske, Italije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Švice, Turčije, Velike Britanije, Jugoslavije 1,1 predstavnik Evropske komisije. Po obisku podjetja Pivka perutninarstvo d.d. so nadaljevali z ogledom Peremskega gradu in razstave kotlov za žganjekuho, ki jo je pripravil g. Branko Grahor. Diplomati so imeli priložnost podrobno spoznati kako se pri nas kuha brkinski slivovec, ter ga tudi poskusiti. Pozdravni nagovor župana Občine Ilirska Bistrica - Antona Šenkinca, predstavitev brkinskega sadjarstva in brkinskega kotla Kmetijsko svetovalne službe Ilirska Bistrica, nastop etno skupine Volk-folk, predstavitev Prema in Preroškega gradu Mojce Memom iz Turistično informacijskega centra Ilirska Bistrica, predstavitev jabolk, suhega sadja, brkinskega slivovca in žganja sadjarskega društva so vsebinsko zaokrožile program. Po Premu j e sledil ogled kmečkega turizma Pri Janezinovih na Ratečnem Brdu, kjer so poleg obiska rastlinjaka, domačega hleva in male klavnice, poskušali domače jedi. Popoldanski program je bil namenjen gozdarskemu in lovskemu delu na Mašunu. Ob strokovnem vodstvu so prehodili gozdno učno pot, ter se seznanili s floro in fumo tega področja , nato pa je sledilo predavanje g. Antona Smrekarja - direktorja ZGS-OE Postojna ob prikazovanju diapozitivov o gospodarjenju z gozdovi in pomembnimi značilnostmi snežniških gozdov, ter g. Antona Marinčiča, vodje Gojitvenega lovišča Jelen o pomenu lovstva in skrbi za divjad. Poseben pečat je dal srečanju še prihod mag. Franca Buta, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter njegov nagovor vsem prisotnim diplomatom. S strani kmetijskega ministrstva so diplomate spremljali: Iztok Jarc -državni sekretar, Jože Sterle - državni sekretar, Marko Verbič - državni podsekretar, ter Vladimir Čeligoj -državni podsekretar. Diplomati so bili zadovoljni, polni prijetnih vtisov. Spoznali so del Slovenije, ki je sicer marsikomu odmaknjen in nepoznan, sedaj pa bo podoba naših krajev romala v 18 različnih držav. Vladimir Čeligoj Matica Slovenska, danes Slovenska matica, ustanovljena leta 1863, je na prelomu iz 19. v 20. stoletje izdala več knjig z opisi slovenskih pokrajin in naslovom Slovenska zemlja. Leta 1896 je S. Rutar izdal knjigo »Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra«. V njej so zanimivi podatki, ki jih navajamo dobesedno: » Tudi upravno je spadala srednja in vzhodna Istra h Kranjski od 1. 1374 naprej. Pod Francozi je bilo vse Primorsko združeno s Kranjsko in čeravno je Avstrija osnovala kronovino Primorsko, vendar so jo prištevali še do 1.1848 kraljevini ilirski. Res je, da sta imela Trst in Reka svoje poglavarje (kapitane), ki so bili v političnem obziru neposredno odvisni od notranjeavstrijske vlade v Gradcu, ali vendar je vse prištevalo ti dve mesti z njih okolico h Kranjski, kakor se najbolje spozna iz Valvazorja. Tudi so bili tržaški in reški poglavarji večinoma vzeti izmed kranjskega plemstva«. Leta 1901 je v 4. delu Slovenske zemlje izšla knjiga »Vojvodina Kranjska« v dveh delih. Pisec je bil F. Orožen, profesor na ljubljanskem učiteljišču. Poglejmo nekaj podatkov iz okolice Ilirske Bistrice. Javornikom prišteva »obširno skalovino Kranjskega Snežnika. Nad to planoto se vzdiguje deloma goli, deloma travnati stožčasti Snežnik (1796 m), najvišji vrh Kranjskega Krasa, ki slovi po bogatem planinskem rastlinstvu in razsežnem razgledu«. Pisec pravi, da se Snežnik drži na zahodu Malega Snežnika (1689 m), na jugu je Lom (1515 m) in na severu skalno Trikaliče (1594 m). Nadmorske višine pa tudi imena se povsem ne ujemajo z današnjimi oznakami. Tri kaliče imenujejo res kraj severno od Snežnika zahodno od Tj ure, vendar to ni vrh. Za Pivko pravi Orožen, da izvira na zahodni strani Kranjskega Snežnika pod Devinom (1145 m, zopet netočna višina). Potem »usiha« in pri Zagorju »privira na dan«, blizu Drškovc pa zopet »ponicuje v močvirje«. Zanimivi niso samo stari izrazi, ampak tudi nekdanja imena krajev in vrhov. Za Reko pravi, da izvira kot gorski potočič. Omenja tudi »krasne slapove v Suški rebri pri Ilirski Bistrici«. Reka je proti Škocjanu mirnejša zaradi mlinskih jezov. Pisec seveda ne pozabi na burjo, ki »je jeseni in po zimi neverjetno močna in mrzla, da se ji tudi De/ skupine evropskih diplomatov na premskem gradu X NAROČILNICA SnCŽnik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: sneznik@siol.com X IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM PODPIS Slapovi in brzice pri Ilirski Bistrici v Orožnovi knjigi iz 1901. Pod sliko je razlaga »Slapi v Suški rebri pri Ilirski Bistrici«. najmočnejši možje ne morejo ustavljati, ako jih ujame na prostem«. Najhujša je med Št. Petrom (Pivko) v smeri proti Reki. Mediteransko rastlinje omenja v dolini Reke in v Vipavski dolini. Med temi rastlinami so pri Vremah (»pri Vremu«) navadni jadikovec (»navadni judeževec« pri Orožnu) in bodeča lobodika (»bodeči mišji trn«), pri Premu pa navadna trstenika. V Reški dolini pri Famljah, Britofu, Zarečju in Donjem Zemonu je rjavi premog. Za Ilirsko Bistrico pravi F. Orožen, da je tam »sedaj raz valj eni Bistriški grad«, ki je bil last bistriških gospodov in pozneje celjskih grofov. V lasti kneza Porcije je premski grad. V tej vasi so bili državni uradi, ki so se leta 1840 preselili v Ilirsko Bistrico. Št. Peter (Pivka) je pomembna železniška postaja, kjer se odcepi železnica proti Reki. Ta »gre povečjem čez pusti Kras skozi nekatere predore do Kilovč«. Sledi 52 m visok nasip. Med pomembnejšimi ljudmi iz bistriške okolice omenja Miroslava Vilharja, ki je bil rojen leta 1818 v Planini, umrl je 1871 na Kalcu. Pravi, da je bil »plodovit pesnik, katerega pesmi so postale večinoma narodne in svojim pesmim je sam zložil napeve«. Njegova je tudi prva slovenska opereta »Jamska Ivanka, izvirna domorodna igra v treh dejanjih«. Med znanimi slovenskimi pesniki ne pozabi na Dragotina Keteja. Rajko Pavlovec r/----57 TIB TRANSPORT d.d., Ilirska Bistrica / /J /d Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica r/M/vspo/rr Tel- hc-: 05170 40 10°.Fax: 05 /7141105 SKUPINA VIATOR A VEKTOR E-mail: info@tib.si, http://www.tib.si LASTNIKI TRAKTORJEV! POZOR! Izkoristite čas pred prihajajočo pomladjo in poskrbite za avtoplašče svojih traktorjev! Na TIB Transport, d.d., vam nudimo montažo in premontažo novih avtoplaščev in tudi popravilo poškodovanih avtoplaščev pod V UGODNIMI POGOJI. Za vse informacije pokličite sprejemnega kontrolorja g. Staneta Delosta na tel. 70 40 135. V SPOMIN ANTON PONUDA (1933 - 2003) V četrtek dne 20. februarja 2003 se je med pevci MPZ Dragotin Kette razširila vest, da Toneta ni več. Presenetila nas je. Še par dni pred tem je kupil v knjigami v Trnovem knjige. Značilno za njega, Pesem in knjige, kultura in znanje. Bil je splošno izobražen in razgledan, zato je bilo z njim lahko polemizirati o vseh kulturnih, gospodarskih in dnevno političnih vprašanjih. Nobene demagogije z njegove strani, samo dejstva. Ni bil konfliktna oseba, vendar v stališčih vedno načelen in pošten. Takega smo ga poznali, ko seje v 60. letih preteklega stoletja pridružil MPZ Dragotin Kette v Ilirski Bistrici, pri katerem je bil v 70. letih tudi predsednik. Žal pa nekaj zadnjih let ni več prihajal na vaje in nastope, čeprav smo ostali prijatelji še naprej. Poleg svoje službe v GG Postojna, pa je bil še vedno aktiven pri balinarskem društvu v Ilirski Bistrici, kateremu je bil tudi nekaj časa predsednik. V zadnjem času pa se je intenzivno ukvarjal z enigmatiko, kjer je postal glede na svoje široko znanje in izkušnje prava krajevna avtoriteta. Pevci MPZ Dragotin Kette ga ne bomo pozabili SESTRI ROMANI V SPOMIN Sestra Romana (Bernarda) Zidar seje rodila 12. Maja 1917 na Topolcu v številni družini Zidarjevih. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri šolskih sestrah de Notre dame v Trnovem (1923 - 1932). Njena velika želja je bila, da tudi sama postane učiteljica. Vodstvo šole jo je leta 1932 poslalo na učiteljišče v Treviso (Italija), od koder seje vrnila 1936 in bila takoj nastavljena v samostanski šoli. Že v času študija je komaj 16-letna zaprosila za vstop v redovno skupnost. 14. 7.1933 je bila sprejeta med redovne kandidatinje. Imela je dar in veselje do slikanja. Poslana je bila v Benetke (1939, Liceo Artistico) in Zagreb, kjer je razvijala svoj izjemen talent. 12. avgusta 1941 je v Gorici začela noviciat, kjer je čez leto dni 13.8.1942 naredila prve zaobljube. Ko se je vrnila iz Gorice, je v glavnem poučevala risanje. Po letu 1946 se je skupaj z drugimi sestrami morala umakniti delu na takratni samostanski šoli. Vedno je rada povsod priskočila na pomoč. V letih 1948 - 1969 je poučevala verouk v Župniji Trnovo, nato pa nekaj let delala v podjetju Grafika (1969- 1976) v nacionaliziranih prostorih samostana. Od 1988 do 1991 je bila predstojnica Samostanske skupnosti. Sestra Romana je gojila izredno ljubezen do slovenskega naroda in svoje župnije. Vedno se je zanimala za kulturno udejstvovanje. Poleg njenega dela, ki ga je vestno opravljala je vsak dan molila za blagoslov slovenskemu narodu in celem svetu. Neizmerno si je želela imeti svoj atelje, kar pa se ji ni uresničilo zaradi omejenosti prostora. 27. 01.2002 se je izteklo njeno bogato zemeljsko življenje. Njena umetniška duša se je umirila v Bogu. S sestro Romano smo vsi veliko izgubili, vendar upamo, da je naša priprošnjica v večnosti. Imela je veliko znancev in prijateljev, čemur smo bili priča na pogrebu, ko smo jo pospremili na njeni zadnji poti. Cerkev je bila napolnjena, kakor ob velikih praznikih. Pogrebci so njeno belo krsto položili med njene sosestre. Sestra Romana spočijte se od truda in trpljenja ter počivajte v miru. Marsikdo med nami si ne predstavlja življenja za samostanskimi zidovi. Morda si mislimo, da sestre nimajo stika z zunanjim svetom, da nimajo stika z nami in našimi bližnjimi. Sestra Romana je ena izmed tistih, ki se je na svojevrsten način ukvarjala z nami, z nami vzdrževala stike in nam pomagala. Na njej svojevrsten način se je vračala v naš prostor in vedno ostala to kar si je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo - redovnica. Njena osebnost je v marsičem zaznamovala naš čas in kraj. Vsako srečanju z njo je izžarevalo veselje in dobroto. Vsakemuje znala prisluhniti, za vsakega je našla besede razumevanja in tolažbe. Mnogim je pomagala pri učenju, mnogim je znala preudarno in razumno svetovati pred izbiro poklica in pred pomembnimi življenjskimi odločitvami. Znala je svetovati kako se soočiti in prenašati vsakdanje težave, marsikomu je posredovala svoje bogate življenjske izkušnje. Vedno je poudarjala, da nismo sami, da je vedno z nami tudi vsemogočni Bog, ki nam je pripravljen poma-g a t i . Vsakodnevno se je vseh nas tudi spominjala ob sveti molitvi. V letu 2000 se je v KS Topole porodila ideja, da bi izdelati Zbornik za celotno območje KS, ki zajema vasi Topole, Podstenje, Mereče in Podstenjšek. Ta ideja se je uresničila dne 18.11.2000, ko je na seji KS Topole imenovan uredniški odbor za izdelavo zbornika. Nekaj mesecev kasneje je bilo ustanovljeno Kulturno društvo Franjo Kranjec. Cenjena in spoštovana notredamska sestra Romana iz Trnovskega samostana je bila nepogrešljiva članica UO in članica društva od samega začetka. V knjigi, ki smo jo kasneje poimenovali » Ljudje in kraji ob Viki vodi » naj bi opisali zgodovino naših krajev, ljudi, njihovih običajev in navad. V knjigi bo tudi nekaj strani njenih prispevkov, ki se navezujejo na njeno rodno vas. Naši številni sestanki so potekali za zidovi samostana, za kar gre posebna zahvala sestri Romani in celotni Samostanski skupnosti. Kljub temu, da ste zapustila svoje sosestre, prijatelje in znance boste še dolgo prisotna v naših srcih in v našemu spominu. HVALA! Kulturno društvo Franjo Kranjec Ado Barbiš TUDI STAROST JE LEPA Gospo Rozino smo obiskali na predvečer njenega rojstnega dne. Ta čila in samozavestna ženica je 24. januarja praznovala 94. rojstni dan. Gospa Rozina Fidel, po domače Matakovkina, je naj starejša v naši krajevni skupnosti. Rojena je bila 1909 v Sušaku. Kot dekle je delala kot sobarica v Opatiji, kjer seje naučila tudi nekoliko nemško, kar ji je prav prišlo med vojno. Priženila seje na kmetijo. Z možem Antonom sta imela šest otrok. Bolezen ji je vzela moža, sin pa je tragično končal pri igri z bombo.Ko smo jo pobarali, zakaj se ni ponovno poročila, je hudomušno dejala: »Da je prišel s polnim vozom denarja, ga ne bi bila vzela.« Danes živi zadovoljna in srečna v krogu velike družine sina Ivana. Najrajši ima družbo pravnukinj Mateje in Tine , kar sta tudi onidve dokazali in se kar naprej vrteli okoli nje.Ima kar enajst vnukov in devetnajst pravnukov. Vsi jo radi obiščejo, kadar le morejo. Nismo mogli mimo vprašanja, kako je živela, da je dočakal tako lepa leta. Spokojno je odgovorila: »Dela se nisem nikoli ustrašila, tudi tedaj, ko sem ostala sama z otroki. Pridno so delali z mano in kruha nam ni nikoli primanjkovalo. Seveda so mi pomagali tudi dobri ljudje. Danes sem srečna. Imamo se radi in se spoštujemo. No, še kakih pet let bi rada živela.« Tudi mi smo ji zaželeli še veliko zdravih let. Lepo je, ko človek jesen življenja preživlja spokojno in zadovoljno, zavedajoč se, daje bila prehojena pot pravilno izbrana. Taka naj bi bila starost vsakogar, mar ne? Zorka Žigman V četrtek 6. februarja je bila v OŠ Antona Žnideršiča 2. seja OS Občine Ilirska Bistrica. Po ugotovitvi sklepčnosti in določitvi dnevnega reda so bila na vrsti svetniška vprašanja in pobude. Tako svetnika Roka Jenka zanima kakšne so aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo srednje šole pri nas in kakšne so možnosti za priključitev vaške čistilne naprave v Jelšanah na čistilno napravo, ki bo na novem mednarodnem mejnem prehodu. G. Lipolta zanima zakaj ni komunalna-čistilna naprava že v poskusnem obratovanju; zanima ga tudi zakaj ni bilo razpisa za financiranje prireditve za silvestovo na placu in koliko sredstev je bilo porabljenih za reprezentanco od 18.12 do konca januarja 2003 in koliko v istem času leto prej. Svetnika Draga Kermo kakšna je bila primopredaja med županoma. G. Širclja zanima kdaj se bo lastnikom plačala zemlja, ki so jo vzeli za cesto proti Posrtvi ter kakšna je projekcija zasedenosti osnovnih šol. G. Miše se zavzema za profesionalnega tajnika za potrebe krajevnih skupnosti in za dodatna sredstva za zimsko službo za višje ležeče vasi. Zanima ga še kdaj bodo izplačila za škodo po katastrofalni julijski toči. G. Stanislav Prosen seje zavzel za rešitev problema z vaško potjo v Fabcih ter podal predlog o postavitvi dodatnega maloobmejnega prehoda Sušak - Lisac. Želel je tudi izvedeti kdaj je italijanski poslovnež odstopil od gradnje tovarne za pohištveno okovje. G. Vojka Tomšiča zanima kado je OŠ D.Kette dovolil, da zagradi dvorišče pred šolo in spremeni prometni režim. Podal j e tudi pobudo, da se občina zavaruje pred obveznostmi, ki jih ima kot ustanoviteljica šole D. Kette, saj je po njegovih besedah ravnateljica zaposlila neustreznega delavca, ta se je na sodišče pritožil in kdo bo poravnal stroške če je ravnateljica naredila napako. Zanima ga še zakaj so kljub temu, da imamo dve veliki parkirišči za kamione le-ti parkirani vsepovsod. Svetnik Zlatko Jenko podpira pobudo rešitve problema v Fabcih, podpira dodatni maloobmejni prehod Sušak - Lisac in dodaja novega Golac - Vodice. Želel bi, da se čim prej predstavi elaborat o pogojih za ustanovitev srednje pole, da se ponovno preuči Pravilnik o najemninah za poslovne prostore, ter da se čim prej izdela osnutek za izgradnjo novih stanovanj. Svetnika Nedeljka Dolgana zanima kdaj bo dokončan vodovod v Kosezah, kdaj bo postavljen vodohran na Mali Bukovici ter opozarja, da ni pravilno urejen prekop za plinifikacijo. Svetnika Štembergerja zanima ali se bo prodal stari gasilski dom in kdaj bo ponovno v uporabi parkirišče v Mikozi. G. Celin želi, da se pod posebno točko uvrstijo težave z elektriko v Podgori. In g. Jeršinovič sprašuje kako je potekala ureditev Vojkovega drevoreda, kaj se bo za 300.000,00 SIT naredilo v Prešernovi ulici, Kaj bo z zemljiščem od FORMTECA in kot zadnje še kdaj se bo pristopilo k popravilu ceste v Zarečju se je le-ta bolj podobna njivi kakor cesti. Naslednja točka je bila imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta, nadzornega odbora in občinske volilne komisije. Svetniki so se pred sejo dogovorili za mesta, ker pa SDS ni bil zadovoljen z dogovorjenim j e na sami seji predlagal nekaj sprememb. Svetniki so predlog preglasovali in ker se SDS-u ni izteklo kakor so hoteli so vrnili vse svoje mandate. Tako delovna telesa še niso popolna in bo potrebno počakati do naslednje seje, kako se bodo izoblikovala. Nato so svetniki v naslednjih točkah izglasovali Sklep o začasnem financiranju proračunskih potreb Občine Ilirska Bistrica v letu 2003. Prejeli informacijo o prerazporeditvi proračunskih postavk. Sprejeli dodelitev in prenos kredita za pospeševanje in razvoj malega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v Qbčini; Sprejeli Program priprave izdelave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 - dopolnjen 2003 - Vetrna elektrarna Volovja reber. Sprejeli Program priprave sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za Obrtno industrijsko cono Trnovo v Ilirski Bistrici. V zadnji točki pa so še potrdili sklep o imenovanju dveh podžupanov, tako sta podžupana dva: g. Zlatko Jenko in g. Julijan Lavrenčič. »NE ZAVETRNE ELEKTRARNE« Ta mesec smo izvedeli, da se Občina Ilirska Bistrica pripravlja na projekt, katerega končni cilj je postavitev 70 do 80 vetrnih elektrarn po grebenu med Volovjo rebrijo in Kovačevimi ogencami. Kot okoljevarstveno društvo smo seveda privrženci obnovljivih virov energije, kakršna je tudi energija vetra. Vendar smo v konkretnem primeru proti postavitvi vetrnih elektrarn, saj niso dobre že kar samoumevno, ampak mora biti tak poseg v naravo smotrn in ekonomsko upravičen, o čemer pa pri zgoraj omenjenem projektu močno dvomimo. Glede vsega skupaj imamo več pomislekov. Naj se zelo na splošno dotaknemo le nekaterih. Prvega nam vzbuja lokacija, ki je predlagana za postavitev vetrnic. Še pred kratkim smo hoteli to območje zaradi izredne biološke pestrosti zaščititi kot park. Okoljevarstveno društvo Vez je tudi pripravilo fotografsko razstavo, s katero je hotelo pokazati lepoto in edinstvenost krajev, na katerih naj bi nekoč v prihodnosti stale vetrnice. Za lažjo predstavo, kaj in kolikšne so te vetrnice, ponujamo nekaj podatkov. Na približno 60 m visokih stebrih stoji približno 90 ton težek generator, ki ga poganjajo trije kraki vetrnice, dolgi po 40 m ali več. Rotor 1,5 MW vetrnice je velik kot boeing 747 oziroma jumbo jet (glej skico, najdeno na internetu - http:// makara.freeyellow.com/ TurbineEffects.htm). Vetrnice, ki naj bi jih postavili na Gurah - 750 kW ali 1 MW -, so po skupni višini in premeru rotorja manjše le za 5 do 10 metrov. Le kakšen bi bil pogled na 70 do 80 takšnih orjakov? Ne moremo ravno trditi, da ne gre za velik in opazen poseg v naravo. Za postavitev stebrov je treba izkopati globoke in široke temelje ter do njih speljati dovolj široko cesto. Tudi tu ni treba biti ravno strokovnjak, če si hočeš predstavljati 100-tonsko dvigalo, s katerim je treba na steber dvigniti generator. Seveda ne smemo pozabiti montaže optičnih kablov, transformatorjev in daljnovodov. Kdor trdi, da so obstoječe italijanske ceste dovolj za te namene, se zelo moti. Travišča na Milanki in drugod, ki uspevajo na tanki plasti zemlje, bi bila za vedno uničena. Pri vetrnicah najprej moti njihov neestetski videz v naravnem okolju, poleg tega je njihovo delovanje vse prej kot tiho. Njihova postavitev v predvideno območje bi torej uničila lepoto enega od naših najlepših hribov, mir na Milanji in v okolici pa bi izrinilo neprijetno žvižganje, posledica delovanja vetrnic. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se na to odzvale živalske vrste, od divjadi do ptic, še eno bogastvo območja. To so domneve, za katere ni treba izdelovati posebnih študij. Če se ozremo v države Evropske zveze, vidimo, daje tam res kar nekaj vetrnih elektrarn, ki delujejo že vrsto let, a so vse postavljene na samem robu urbanih naselij, ob industrijskih objektih ali pa ob avtocestah. Razlog je jasen. Stojijo ob objektih, ki so že močno posegli v naravno okolje. Podpornike načrtovanih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Ilirska Bistrica, prvega koraka na poti k postavitvi vetrnih elektrarn, zato prosimo, naj pojasnijo razloge za odločitev, ki ima tako daljnosežne in nepopravljive posledice. Pričakovani argument s potencialnimi nekaj delovnimi mesti nas nikakor ne more prepričati. To območje na primer vidimo prej kot naložbo v (sonaravni) turizem, ki bi se ob hkratni ohranitvi naravnih danosti vsekakor bolj obrestovala. Raziskave namreč dokazujejo, da eno delovno mesto v turizmu podpira kar nekaj delovnih mest, povezanih s to panogo. Navedli smo le nekaj misli, ki so se nam porodile ob tem projektu. Upamo, da jih bodo odgovorni in občani Ilirske Bistrice upoštevali pri svojem tehtanju argumentov za in proti. Okoljevarstveno društvo Vez .70 metre Diameler Odmevi_____________________________ MALA BUKOVICA -popravki Jy*v /ii* ad 21: Pri Severjevih so se ohranili načrti za oba železniška izvoza k opekarnam. Objavljamo tistega za kranjsko opekarno. Na osnovi označenih kilometrov (18.6 in 19.6) lahko še danes opazimo predvidene trase odstavnih železniških tirov. Čas zabriše spomine in jih spremeni. Podobno se dogaja v sestavku o Mali Bukovici. Mogoče pa bo vseeno koga zanimalo, kako je res bilo. Če zanemarimo nedokazano trditev dr. Walterja Schmidta o spopadih Japodov in Rimljanov v Dolenjskem potoku v Cezarjevih časih (A. Žnideršič: Spomini in zapiski) pa vsekakor zaslužita popravek oz. dopolnitev podatki o procesiji, katere začetki segajo verjetno v sedemnajsto stoletje in podatki o opekarnah z začetka XX. stoletja. Avtorji knjige Postojnsko okrajno glavarstvo, ki je izšla leta 1889 so o Mali Bukovici zapisali naslednje: Od Zemona kake pol ure proti zahodu leži vas Mala Bukovica. Vasica je mala, a ima precej čedno cerkvico, posvečeno sv. Roku. Blizu te vasice na meji Trnovske fare, pred sotesko “Dolenjski potok” bila je za časa Francozov bitka med njimi in Avstrijci. Hrvati so bili pod poveljništvom generala Hugent-a in pobili so Francoze popolnoma. Med najstarejšimi ljudmi te vasice živi še nekoliko spomin o tem dogodljaji. Omeniti je še, da je ta vasica za časa druge kolere, katera je divjala najhujše meseca julija in avgusta 1855, zelo trpela. Primeroma jih je največ tukaj pomrlo. Stari ljudje pripovedujejo, da je tod divjala pred kakimi 200 leti strašna živinska kuga, in da so ljudje obljubili, da hočejo ponedeljek križevega tedna praznovati kot praznik, ako jim Bog odvzame to šibo. Isti dan gre še sedaj velikanska procesija iz cele fare k sv. Roku na Malo Bukovico. Znamenito pri tej procesiji je to, da mesto križev nosijo cerkvene bandere, kakor na .sv. Telesa dan. Ne daleč od Male Bukovice ob veliki cesti na Reko stoji velika piramida iz kamna z napisom, da je tu meja med Kranjsko in Istro. Tudi dejstva o opekarni so nekoliko drugačna. V devetdesetih letih devetnajstega stoletja je prva začela z delovanjem Kranjska opekarna (Kreinische Zigehverke). Bila je na približno na mestu sedanjega Posestva. V začetku XX. stoletja pa so reški podjetniki ustanovili modernejšo opekarno nekoliko bliže Reki z imenom Reška parna opekama in lončarska tovarna, delniška družba (Fiumaner Dampf-Zigelei und Tonvvaren Fabriks Aktiengeselschaft), po katerem je predel dobil sedanje ime Fabrka. Že od vsega začetka je Reška opekama sušila opeko v pečeh, ki sojih ogrevali s paro. Obe opekami sta bili zgrajeni v neposredni bližini proge zato, ker so poskušali odvažati opeko z železnico na Reko. V letih pred prvo svetovno vojno so poskušali tudi zgraditi nakladalne tire do obeh opekam. Načrti, ki jih je odobrilo leta 1912 vodstvo Južnih železnic v Trstu kažejo, da so pri kranjski opekarni nameravali zgraditi dvojni tir za 23 vagonov. Večji je bil odcep za Reško opekamo, skoraj 600 m dolg za okrog 50 vagonov. Po prvi svetovni vojni je kranjska opekarna prenehala z delovanjem, Reško pa je kupil Francesco Ajta. Ob tej priliki se zahvaljujem Ivanu Valenčiču za načrte obeh železniških odsekov, ki mi jih je odstopil za objavo. Jožef Šlenc NAVODILA SODELAVCEM SNEŽNIKA Kako napisati dober članek? Naloga sploh ni težka, z vajo pa postane to opravilo pravzaprav čisto preprosto. Le prvič se je morda težko odločiti, da sprejmete izziv. Kakšni so pri pisanju deleži navdiha, osebnostnega ustroja, možnosti, želja, potreb in znanja je drugo vprašanje, pomembno pa je kako na kratko in zgoščeno, vendar izčrpno opisati proces pisanja od nejasne misli ali opisa dogodka do končnega pisnega izdelka. Novinarska besedila tematsko zajemajo celotno življensko predmetnost s konkretno predstavljenimi osebami, stvarmi, dogodki in procesi. Bistveno pa je, da v besedilu odgovorite na 6 temeljnih vprašanj: kdo, kdaj, kje, kaj, kako in zakaj! Nujna vsebinska členitev: NASLOV se določi v skladu s snovjo. Naslov je dober, če je kratek, jasen, nedvoumen, privlačen in izviren - naj bo nekajbesedni do 4 besede dolg. UVOD naj na kratko definira problem, opiše motiv, namen in naloge za obdelavo problema, postavi hipoteze, naj pove pomen besedila in ga poveže z drugimi obravnavami. JEDRO mora raziskati problematiko, opredeliti pojme, dokazati teze in formulirati sklepe. ZAKLJUČEK odgovori na vprašanja zastavljena v uvodu in raziskana v jedru ter združi analize in spoznanja. SEZNAM LITERATURE vsebuje popis pisnih in ustnih virov. PODPIS AVTORJA naj bo na koncu. Nepodpisanih besedil ne bomo objavljali. Tudi če je besedilo napisano v imenu društva, organizacije, podjetja ali politične stranke mora biti podpisano z imenom odgovorne osebe oziroma imenom osebe, ki je besedilo sestavila. PRILOGE so fotografije, tabele, grafi ali ilustracije, ki so dodatek k članku in takšen prispevek bo prej pritegnil bralca kot pa golo pisanje brez slikovne opreme. DOLŽINA PRISPEVKA naj bo največ 3.000 znakov (brez presledkov) ali drugače povedano en list A4, pisan z velikostjo črk 12. Prosimo, da prispevke, če imate možnost, pošiljate v elektronski obliki in v standardni pisavi, ki upošteva črkovni nabor slovenske abecede. Če pošljete ali prinesete besedilo na disketi, priložite tudi izpis na papirju. Uredništvo naproša vse stare in nove avtorje, da se držijo zgornjih pravil, saj bodo le tako vsi imeli možnost za objavo svojega prispevka. Veseli bomo izvirnih avtorskih prispevkov, informacij, novic in fotograjih. Uredništvo TEČAJ “HIGIENSKI MINIMUM” Obveščam vas, da zbiram prijave za osnovni in obnovitveni tečaj Higienski minimum. V kolikor morate tečaj opraviti, vas lepo prosim, da se čimprej prijavite na oddleku Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki ima sedež v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica. Andreja Rebec,v.s.t. r-----------------s | VABILO j Vabimo vas na 28. tradicionalni zimski vzpon na Snežnik, ki bo 8. in 9. marca. Odhod avtobusa v soboto 8. marca je ob 7.00 uri z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici. Informacije na tel,: 05/ 714 20 59 VABLJENI! K_________________V UPRAVNA ENOTA SPOROČA Reagiranja .. Izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca po predlogu državljanov S projektom »Predlogi z razlogi« želi Vlada Republike Slovenije v proces oblikovanja sodobne uprave aktivno vključiti državljane in zaposlene v državni upravi. V letu 2002 so v okviru tega projekta potekale tri akcije, v katerih se je zbiralo predloge državljanov in državnih uslužbencev za izboljšanje dela državne uprave, državljani pa so izbirali tudi najbolj prijaznega uslužbenca meseca. Omenjene akcije smo izvajali tudi na Upravni enoti Ilirska Bistrica. Strankam so bile v sprejemno informacijski pisarni skozi celo leto na voljo zloženke, s katerimi seje zbiralo njihove predloge za izboljšanje dela uprave. V decembru lanskega leta pa je potekala akcija izbiranja najbolj vozniškega dovoljenja in ga pravočasno podaljšate ali zamenjate. Upravna enota je s tem namenom pričela tudi osebno z dopisi obveščati imetnike vozniških dovoljenj o poteku njihove veljavnosti že junija 2002 in sicer takoj, ko smo bili obveščeni o problemih, ki so jih imeli imetniki zaradi poteka veljavnosti. Smatrali smo za potrebno in korektno od upravnega organa, da v izogib nepotrebnih težav in celo denarnih sankcij voznike o tem pravočasno obvestimo. ... zamenjava orožnih listin Zakonsko določen dveletni rok za zamenjavo orožnih listin je sicer potekel 7. januarja tega leta. V usklajevanju z lovskimi družinami glede obveščanja imetnikov oz. posestnikov orožnih listin in rokov zamenjave je večina imetnikov te 12. februarja se je Nedija Štembergar skupaj z načelnikom Upravne enote Brankom Celinom udeležila posebne svečanosti, na kateri je predsednik vlade mag. Anton Rop podelil priznanja najbolj prijaznim uslužbencem meseca petih upravnih enot po izboru državljanov za mesec december 2002. prijaznega uslužbenca po predlogu državljanov. V glasovalnih skrinjicah seje nabralo 100 glasovnic. Največ glasov je prejela Nedija Štembergar, sodelavka za matične zadeve na Krajevnih uradih Knežak in Podgrad. » ... Ker je prijazna, korektna, spoštljiva, vedno pripravljena pomagati, ker vestno opravlja svoje delo, ker mi lepo odgovori tudi na ulici ...« so bile navedbe krajanov iz okolice Knežaka in Podgrada, ki že vrsto let zadovoljni odhajajo iz krajevnih uradov. Nagrajenki za prejeto priznanje čestitamo, vsem občanom, ki ste sodelovali v tej akciji, pa se zahvaljujemo za vaš trud in čas, hkrati pa vas vabimo k sodelovanju v mesecu marcu, ko se bo v okviru letnega ugotavljanja kakovosti storitev, na naši upravni enoti izvajala anketa »ugotavljanje zadovoljstva strank«. .. plačevanje s kreditnimi karticami Od začetka tega leta sprejemamo za plačilo upravnih taks in stroškov postopka plačilne in kreditne kartice Activa, Eurocard/Mastercard, Mae-stro, Diners, Visa in Karanta. ... podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj Zaradi nevšečnosti, ki jih lahko doživite zaradi poteka veljavnosti vozniškega dovoljenja, vas želimo posebej opozoriti, da ste pozorni na datum poteka veljavnosti svojega listine že zamenjala. Kljub vsemu ugotavljamo, da še nekaj imetnikov poseduje stare listine. Na ta način jih pozivamo, da si te zadeve čimprej uredijo. Zakon o orožju sicer ne predvideva kazenskih sankcij za nezamenjavo orožnih listin v predpisanem roku, vendar pa se dovoljuje nošenje in prenašanje orožja le osebam, ki imajo pri sebi tudi ustrezno oz. veljavno orožno listino. Pridobitev nove orožne listine velja prav tako tudi za imetnike starega orožja. ... javni shodi in javne prireditve V začetku leta se je z novim Zakonom o javnih zbiranjih obveznost prirediteljev javnih shodov in javnih prireditev glede prijave prenesla na pristojno Policijsko postajo na območju katere se organizira. Za nekatere javne shode in javne prireditve pa je še vedno potrebno dovoljenje upravne enote. Prijavo oz. prošnjo za dovoljenje mora organizator podati na obrazcu, kije obvezen in se ga dobi na upravni enoti ali policijski postaji. Za katere shode oz. prireditve je potrebno pridobiti dovoljenje, je razvidno iz Navodila organizatorju javnih shodov in javnih prireditev, ki je priloženo obrazcu prijave oz. prošnje. Z namenom informiranja javnosti je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo zloženko »Kako organizirati javni shod ali javno prireditev«, ki jo lahko dobite na upravni enoti. 2. SEJA OBČINSKEGA SVETA - DRUGAČNI POGLEDI Dolgo pričakovano srečanje svetnikov v novi sestavi se je pričelo v že utečenem terminu četrtkovih popoldanskih sej. Že na prvi pogled je bil dnevni red seje precej krajši, gradivo skromno, kar pa ob prvih vtisih ne prinaša samo pozitivnih stvari. Dotaknili se bomo nekaterih obravnavanih točk na seji, ki si zaslužijo (po našem prepričanju) nekoliko več pozornosti. Zagotovo si del te pozornosti zasluži točka o imenovanju delovnih teles OS, nadzornega odbora in Občinske volilne komisije. Prav presenetljivo je, da se je ob imenovanju delovnih teles tako zapletlo, še posebej če vemo, da je bilo pri usklajevanju med večino strank, listami in županom porabljenega toliko časa. Še bolj je presenetljivo pa je, da je dobila ena izmed strank kar 5 predsednikov delovnih teles. Če primerjamo delitev mest v delovnih telesih v prejšnjem mandatu, lahko hitro ugotovimo, da je bila v prejšnjem sklicu OS delitev mest veliko bolj enakomerna. V večjem številu delovnih teles je imela naša stranka s petimi svetniki le dve predsedniški mesti, vse večje stranke in liste pa so dobile vsaj enega predsednika delovnega telesa. Naj nekaj prostora namenimo tudi točki, ki govori o prerazporeditvi proračunskih postavk v proračunu Občine za leto 2002. V sicer skopem materialu k tej točki, bi zagotovo sodilo tudi pojasnilo, kam in na kakšen način so se sredstva porabila. Svetniki tako iz materiala niso mogli razbrati, katere praznike je ob koncu leta financiral občinski proračun. Tako lahko le domnevamo, da so bila sredstva porabljena za novoletno prireditev na Titovem trgu. Ni pa treba domnevati, če je bil za organizacijo te prireditve (pridobitev sredstev) objavljen tudi razpis. Tega ni bilo nikjer zaslediti, čeprav bi moral biti po sklepu OS obvezen razpis za vse prireditve. Spet lahko primerjamo tako potezo z delom OS v prejšnjem mandatu in prepričani smo, da bi bila na naslednji seji podana zahteva po sklicu Nadzornega odbora, ki bi zagotovo obravnaval točko dnevnega reda - Nezakonito dodeljevanje proračunskih sredstev Občine Ilirska Bistrica. Dvomimo, da se bo to zgodilo v zdajšnjem sklicu. Sprememba programa priprave izdelave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin pa je bila točka dnevnega reda, ki je (bo) povzročila veliko dilem in reagiranj. Nesporno je v naši občini prisotna velika želja in potreba po novih delovnih mestih, ki jih lahko pridobimo z uvajanjem novih projektov, prav tako je bila v programih vseh strank in list prisotna tudi težnja po ohranitvi naravnega okolja. Ni bil le”greh” na zadnji seji ne podpreti postopka za začetek sprememb, greh je bilo že povprašati po pregledu ali izdelavi študije, ki bi prikazovala upravičenost tega postopka tako z ekonomskega, naravovarstvenega in drugih vidikov. Tako “od oka” se govori o donosnosti teh elektrarn, o številu vetrnic,o višini vetrnic med 50 in 100 m, o številu delovnih mest po vetrnici (4 do 6, op. K.K., Delo 18.2. 2003), o degradaciji naravnega okolja in še bi lahko naštevali. Menimo, da bi ustrezna študija lahko ovrgla ali potrdila naštete dileme, ki bodo tako še dolgo predmet ugibanja domače javnosti. Tako je zahteva našega svetnika po izdelavi strokovnih podlag označena kot nasprotovanje vetrni elektrarni, kar je zapisala tudi že omenjena avtorica v citirani številki časnika Delo. Ob navedenem seje potrebno tudi vprašati, zakaj taka nuja pri sprejemanju sprememb praktično pravkar dokončanega programa izdelave sprememb brez kakršnih koli strokovnih podlag in zakaj so se postavitvi vetrnih elektrarn odpovedali v sosednjih občinah. Tam jih ni ovirala ustanovitev parka Snežnik ali kakšnega drugega parka.Postavitvi vetrne elektrarne so nasprotovali zaradi drugih razlogov.Kateri so ti razlogi pa bi se lahko naša občina dokopala tudi brez študije, če bi le želela. Bo okrog 60 do 70 vetrnic res dalo toliko (300 do 350, če vzamemo vmesni podatek iz gornjega članka) novih delovnih mest? Dokazana ekonomska upravičenost , pomembno število novih delovnih mest, neboleč poseg v naravo in soglasje vseh udeleženih so pogoji, ob katerih tudi mi podpiramo gradnjo vetrne elektrarne. Do teh podatkov pa ne moremo priti le s prepričevanjem, do njih nas lahko pripeljejo le ustrezne strokovne podlage. OO ZZP Ilirska Bistrica Milan Dekleva DOBRODOŠLA »ONA« IN »ON« 2002 Konec lanskega leta, ko se je iztekala akcija Ona & On, je bil v Harijah zagotovo najbolj poslušan Radio 94. V soboto, 18. Januarja letos, so člani KD Alojzij Mihelčič organizirali skupinsko poslušanje radijskega prenosa v prostorih Kulturnega doma Harije. Takoj po razglasitvi naj osebnosti, se je posebna ekipa pod vodstvom Jožeta Iskre in Jadrana Vičiča lotila priprav na sprejem osebnosti leta. Zavihali so rokave in pripravili dva slavoloka, za slavljenko in slavljenca, v zgodnjih jutranjih urah, pa poskrbeli za prisrčen sprejem. Alenka Penko O&RODOSLA.dNA KORENJAK ROJEN NA VLAKU - 90 LET ALOJZA ČEKADE V prijetni, majhni vasici Vrbica, je v krogu svojih domačih dan pred kulturnim praznikom praznoval 90. rojstni dan Alojz Čekada, ali kot mu po domače pravijo Lojze Rjajov, plemenit in dobrosrčen človek. Mrzlega sedmega februarja leta 1913 seje odpravila z vlakom in v spremstvu babice na pot v postojnsko porodnišnico Jožefa Čekada, saj je pričakovala otroka. Za žensko v takšnem stanju pa je bila vožnja z vlakom več kot dolga. Do porodnišnice pa niso uspeli priti. Tako je v potniškem vlaku s pomočjo babice, malo pred Šempetrom - današnja Pivka, ugledal luč Alojz. Kmečko življenje Alojzu ni prizanašalo. Nasprotno. Delal je kot gozdni delavec doma pa tudi na veliki kmetiji, ki je tudi zahtevala svoje. S svojo življenjsko sopotnico Marijo je pridelal vse osnovne artikle za prehrano družine. Poleg ožjih sorodnikov pa so se na Lojzetov jubilej spomnili tudi predstavniki Rdečega križa iz Ilirske Bistrice. Na njegovem domu pa mu je v imenu društva upokojencev čestital tudi predsednik Miro Štemberger. Kot se za rojstni dan spodobi pa je bila na mizi tudi torta. Krajani Vrbice TURISTIČNE CONE 6. februarja se je sestala slovenska delegacija stalne mešane komisije po SOPS-u, ki je razpravljala o implementaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Pomembna novost in mogoče za nas tudi najbolj zanimiva zadeva pa je ustanovitev podkomisije za turizem. Ker je vsem občinam in regionalnim razvojnim agencijam ob državni meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško bila 23. 12. 2002 poslana informacija za ustanovitev turističnih con, je za pričakovati, da se bodo tudi v naši občini premaknile zadeve na tem področju. Podkomisija za turizem je bila ustanovljena v Piranu 28. 6. 2002. Ukvarja se predvsem z vprašanji načina vzpostavitve in delovanja turističnih con na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Namen ustanavljanja turističnih con je omogočiti hojo, kolesarjenje, planinarjenje, zimske in vodne športe, športni ribolov na obmejnem območju na kopnem, morju in vodotokih. S tem bo turistom omogočen lažji prehod državne meje predvsem tam kjer je meja omejujoč dejavnik. V območju turističnih con bo prehod meje možen s turistično dovolilnico in uradnim dokumentom na podlagi katerega je bila izdana turistična dovolilnica. Ustanovitev turistične cone je v prvi fazi lahko vezana na že obstoječo turistično infrastrukturo (kolesarske poti, pešpoti,.). V okviru turističnih con je poudarek na turizmu, športu, rekreaciji, kulturi in gostinstvu. Osnova za pripravo programa vzpostavitve in delovanja bodoče turistične cone je pismo o nameri. Izražen mora biti interes najmanj dveh sosednjih obmejnih lokalnih skupnosti. Na sedež Stalne mešane komisije je že prispelo nekaj pobud za ustanovitev turističnih con. Komisija predlaga, da občine ob slovensko -hrvaški meji vzpostavijo stike s sosednjimi občinami in z občinami na drugi strani državne meje in čim prej sklenejo skupno namero o ustanovitvi turistične cone. ZAKLJUČEN RAZPIS Zaključen je razpis za dodelitev posojil iz sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica, je na 2. redni seji dne 06.02.2003 dodelil zadnje posojilo iz sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva, turizma in kmetijstva v občini Ilirska Bistrica v višini 8.234.998,00 SIT. Z dodelitvijo omenjenega posojila je bilo v celoti izkoriščeno posojilo v višini 100.000.000,00 SIT, ki gaje Občina Ilirska Bistrica dodeljevala v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav d.d., Območna enota Postojna in Banko Koper, PE Ilirska Bistrica ter zaključen razpis objavljen v Primorskih novicah dne 20.05.2001 in dopolnjen v časopisu Snežnik dne 03.08.2001 SVETNIŠKI PORTRET: VLADIMIR JERŠINOVIČ Rojstni podatki: rojen sem v Postojni 2. marca 1954 Izobrazba: univerzitetni diplomirani inženir strojništva Poklic: samostojni podjetnik Zakonski stan: poročen, oče dveh otrok Politična pripadnost: socialdemikrat Politični cilji: delovati v politično uravnoteženi družbi, kjer bo gonilna sila strokovnost na vseh področjih ASTROLOŠKO ZNAMENJE: ribi NAJLJUBŠA KNJIGA: E. M. Remarque - Nebesa ne poznajo izbrancev NAJLJUBŠI FILM: Schindlerjev seznam NAJLJUBŠA GLASBA: glasba, ki jo izvaja Richard Clayderman NAJLJUBŠA HRANA: domača hrana “na žlico” NAJLJUBŠI KOS GARDEROBE: svilena pižama NAJLJUBŠI HOBI: potovanja DOMAČA ŽIVAL: pes AVTO, KI BI GA ŽELEL IMETI: ker sem tudi po duši strojnik, prisegam na kakovost, tehniško inovativnost in ergonomijo, zato že dvajset let vozim LANCIO in to želim tudi vnaprej OSEBA, KI BI JO ŽELEL SPOZNATI: župana Ilirske Bistrice, ki ga na žalost, kljub 35 - letnemu poznanstvu, nisem še spoznal KRAJ, KI BI GA HOTEL OBISKATI: Nova Zelandija NAJLJUBŠI DAN ALI PRAZNIK: božični prazniki ŽIVLJENSKI MOTO: “Včasih molčati je znamenje modrosti, zmeraj molčati je znamenje neumnosti.” VLOGA POSTOJNSKE OBMOČNE ENOTE ZAVAROVALNICE TRIGLAV V POSLOVNEM SISTEMU IN OKOLJU V KATEREM DELUJE Med dvanajstimi območnimi enotami Zavarovalnice Triglav se postojnska območna enota uvršča med srednje velike (okrog 4% premije in 3% izplačanih škod v celotnem sistemu); po mnogih drugih kazalnikih pa se uvrščamo med najuspešnejše (do 18% dobička v poslovnem sistemu Zavarovalnice Triglav). Ker je na območju upravnih enot Postojne, Cerknice, Ilirske Bistrice in Sežane, ki jih s svojo zastopniško mrežo pokriva OE Postojna le okrog 73.000 prebivalcev, se pri svojem delu osredotočamo predvsem na trženje in kakovostno storitev. Temu je prilagojena tudi struktura zaposlenih; med 95 zaposlenimi v OE Postoj naje namreč skoraj polovica prodajnikov. OE Postojna ima sedež v Postojni, v vsaki upravni enoti svoje predstavništvo, zastopniško mrežo pa smo razpredli po vsem območju, ki ga pokrivamo. V postojnski območni enoti Zavarovalnice Triglav se zavedamo tudi naše družbene vloge in odgovornosti, zato tradicionalno dobro sodelujemo z okoljem, v katerem poslujemo. To pa lahko izpolnjujemo le z uspešnim in dobičkonosnim poslovanjem. Ob prazniku občine Postojna smo v preteklem letu prejeli občinsko priznanje »23. april« za dolgoletno pomoč kulturnim organizacijam, kulturnim delavcem in športnim društvom. Predlog za podelitev priznanja pa je prišel iz vrst kulturnih ustvarjalcev in športnikov, ki so nam tudi na ta način sporočili, kako dragocena jim je vsaka pomoč. V letu 2002 smo v OE Postojna SIT za najrazličnejše humanitarne akcije, razne donacije, sponzorstva, preventivo in propagando namenili skoraj 100.000.000,00 SIT; največ za šport - preko 30.000.000,00 SIT, za kulturne prireditve 6.000.000,00 SIT, za humanitarne namene skoraj 5.000. 000.00 SIT, za preventivne aktivnosti zavarovancev pa skoraj 30.000. 000.00 SIT. Poslovanje v letu 2002 V preteklem letu smo v OE Postojna udejanjili vse načrtovane cilje. Skupno zavarovalno premijo smo povečali za 15%; v tem okviru smo zavarovalno premijo od posebnih zavarovanj (neživljenjska, rentna, pokojninska...) povečali celo za 18%. Vrednostno j e bilo v letu 2002 sklenjenih za slabih 10% novih zavarovanj, novih polic pa za dobrih 7%. Razmerje med premoženjskimi zavarovanji in osebnimi zavarovanji je ostalo na nivoju iz leta 2001 ( 68: 32), razmerje med pravnimi osebami in fizičnimi osebami (občani) pa 68:32. V letu 2002 smo tako zbrali nekaj manj kot 4,5 milijarde zavarovalne premije (preko 47.000.000, 00 SIT zavarovalne premije na zaposlenega v OE Postojna). Izplačali smo nekaj več kot 2,5 milijarde škod, kar predstavlja 45-odstotno povečanje, ki je posledica vremenskih neprilik v poletnih mesecih (toča, viharji). Kljub zelo povečanemu številu škod pa smo čas reševanja škod skrajšali za dva dni. Za 17% smo v letu 2002 povečali tudi naložbe. Kljub številnim neprijetnim dogajanjem v zvezi z lastninjenjem Zavarovalnice Triglav smo v OE Postojna uspešno utrjevali ugled in zaupanje med zavarovanci. To odraža tudi podatek, da nismo izgubili niti enega zavarovanca. Poslovanje OE Postojna je bilo v preteklem letu uspešno in OE Postojna je po mnogih kazalnikih obdržala svoje mesto med najuspešnejšimi območnimi enotami v sistemu Zavarovalnice Triglav d.d. Načrti za leto 2003 Pri načrtovanju poslovanja v letu 2003 smo zelo natančno analizirali stanje pri gospodarskih subjektih na našem območju in posledično možnosti prebivalstva za povečanje zavarovanosti. Najpomembnejša sprememba, ki bo vplivala tudi na poslovanje OE Postojna, je vsekakor vključevanje Slovenije v EU in vrsta reform, ki bodo sledile zahtevam delovanja na enotnem evropskem trgu. Način uveljavitve teh sprememb bo vplival zlasti na strategijo trženja in prodaje zavarovanj za varčevalno komponento (kapitalskih zavarovanj), kar bo prispevalo k povečanemu povpraševanju kakovostnih dodatnih prostovoljnih pokojninskih, nezgodnih in prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih. Upoštevali pa smo tudi vse napovedi aktualnih makroekonomskih gibanj v Sloveniji za leto 2003 (rast BDP, tečaja, stopnje brezposelnosti, rast potrošnje in stopnje inflacije). Pri načrtovanju premije v premoženju računamo na izpad zaradi nekaterih odpovedi oziroma zmanjšanj zavarovanosti. Izpadlo premijo na področju pravnih bomo težko nadomestiti z novimi premoženjskimi zavarovanji. Pričakujemo pa realno povišanje premije v skladu z revalorizacijo pri že obstoječih zavarovanjih pravnih oseb. Pri zavarovanju ožjega premoženja fizičnih oseb ocenjujemo rast med 8 in 9 odstotki. Večjo rast in možnosti za pridobivanje nove premije načrtujemo na področju osebnih zavarovanj. Zato bodo naše aktivnosti pri pospeševanju prodaje usmerili prav na trženje kapitalskih zavarovanj; za leto 2003 smo namreč načrtovali 19% rast skupne premije v skupini osebnih zavarovanj. Kljub napovedanim slabšim razmeram glede ekonomskih možnostih gospodarstva in vstopanju novih zavarovalnic v ta prostor, ocenjujemo, da bomo tudi v letošnjem letu uspeli uresničiti načrtovane cilje. Pri tem bomo izkoristili strateške prednosti, ki jih ima OE Postojna: ugoden položaj na trgu z velikim tržnim deležem, dobri poslovni rezultati zadnjih nekaj let, novi zavarovalni produkti (zlasti na področju kapitalskih in zdravstvenih zavarovanj), usmerjenost zaposlenih k kupcu (stranki), stimulativno nagrajevanje zaposlenih ter vzdrževanje sistema kakovosti po standardu ISO 9001/2000. V okviru dolgoročne strateške usmeritve delovanja OE Postojna, ki je v povečani prodaji zavarovalnih produktov, izboljšani kakovosti storitev (servis kupcem oz. strankam), doseganju primerne ravni stroškov poslovanja ter stalni izboljšavi klime in zadovoljstva zaposlenih, so cilji poslovanja OE Postojna za leto 2003 naslednji: - 14% nominalno povečanje obsega skupne zavarovalne premije; - povečanje deleža osebnih zavarovanj na 34 odstotkov celotne zavarovalne premije; - 14% povečanje obsega naložb; - gospodarno ravnanje pri likvidaciji škod, predvsem pa bistveno izboljšati storitev stranki. Ob tem pa smo v OE Postojna ocenili tudi poslovna in finančna tveganja. Ugotovili smo, da so poslovna zelo nizka ( med drugim zaradi velikega ugleda in pomena Zavarovalnice Triglav v slovenskem prostoru, več kot 70-odstotne razpršenosti prodaje med male zavarovance - fizične osebe, učinkovitega dela dobro usposobljenih kadrov,...), finančna pa nizka (med drugim zaradi dobrega poznavanja in stalnega spremljanja bonitete in plačilne sposobnosti zavarovancev, nekajletne zelo ugodne stopnje neplačanih zapadlih premij,...). j OBVESTILO "i VAS VESELI PLES ALI GLASBA IN IMATE NA VOLJO ŠE KAJ PROSTEGA ČASA? VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE V FOLKLORNI SKUPINI, I | KI JE PRIČELA S PRIPRA VAMI, V NO VEMBR U 2002. SREČUJEMO | | IN VADIMO ENKRAT TEDENSKO, VSAK PETEK OB 17. URI V | VEČNAMENSKEM PROSTORU VRTCA TRNOVO. K SODELOVANJU VABIMO PREDVSEM MLAJŠE OSEBE, PARE IN FANTE. ZA INFORMACIJE POKLIČETE NA ZVEZO KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA CESTA 26, TEL. 710 11 35 ALI 711 00 90. | I ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA | v.----------------------------------------V Snežnik stran - 10 Domače novice iz slovenskega parlamenta 28. 02. 2003. IZ POSLANSKIH KLOPI... POBUDA ZA DOPOLNITVE MALOOBMEJNEGA SPORAZUMA V preteklem mesecu smo v Državnem zboru sprejeli pomembno odločitev, ki bo vplivala na življenje tudi marsikaterega Bistričana. Ustanovili smo Primorsko univerzo. Gre za dolgoletno željo in potrebo Slovenije, da ustvari nove centre znanja in raziskovanja. Gre za sledenje trendom v svetu in Evropi, še posebej zaradi pridruževanja Evropskim integracijam se mudi, tudi nova univerza je del priprav za boljšo štartno pozicijo Slovenije v združeni Evropi. Če v našem prostoru ne bo kvalitetnih ustanov, ki bodo privlačne za študente in znanstvenike tudi iz soseščine, ne le za domače, ne bomo mogli preprečiti odliva kadra in znanja na tuje univerze, ki Primorski prostor dobesedno obkrožajo (Reka, Trst, Gorica, Videm). Pričakujemo, da bo novonastala univerza razvijala intenzivno znanstveno dejavnost. Ravno znanstvena raven in inovativnost sta tista dejavnika, ki dajeta ustanovi veljavo in ugled ter tako privlačita tako strokovnjake kot študente, ne le domače, pač pa tudi iz tujine. Le taka univerza bo lahko enakovreden partner domačim univerzam, kot tudi tujim v soseščini. Primorska univerza naj motivira lokalno gospodarstvo, da bo s svojo udeležbo sodelovalo pri znanstveni in pedagoški dejavnosti. Praksa takih povezav je v svetu samoumevna in prav lokalno gospodarstvo je tisto, ki naj začrta smer v katero naj se univerza razvija. Univerza je ključni dejavnik, ki mladim omogoča možnost čim večje izobrazbe, ustvarjalnosti in inovativnosti. Slediti moramo cilju, omogočiti kakovostno izobrazbo čim višjemu odstotku mladih in sicer v vseh regijah. Nedvomno je to eden najpomembnejših projektov v Primorski regiji, lahko rečemo celo državnih projektov zadnjega časa. Vendar odlok, s katerim smo formalno ustanovili novo univerzo ni imel enoglasne podpore. Žal smo bili priča različnim stališčem, nasprotovanjem in prepirom glede sedeža in geografske umestitve univerze. Predloga o premestitvi sedeža univerze in ustanavljanje treh kampusov v tem trenutku ocenjujemo kot neustrezne. Dejstvo je, da 6.000 študentov, kolikor jih študira na Obali in ki bodo zajeti v novonastalo univerzo, predstavlja veliko večino, da ne rečem celotno študentsko populacijo nove ustanove. In prav je, da je sedež univerze tam, kjer so študentje, torej v Kopru. Pričakujemo, da bo univerza odprta, da bo rasla tudi po drugih primorskih mestih in povsem nepošteno bi bilo, danes opredeliti le tri točke, kjer naj nastanejo univerzitetna središča. Čas bo pokazal v katero smer se bo univerza razvijala, tako vsebinsko kot teritorialno. Danes ne moremo vedeti ali bodo taka središča le v Kopru, Novi Gorici in Sežani. Pustimo odprta vrata tudi Ajdovščini, Ilirski Bistrici,Idriji in drugim mestom. Danes bi bila odločitev o predlaganih treh središčih na pamet, popolnoma brez argumentov in čisto administrativna. Modrost bi narekovala, da pustimo vsakemu središču samostojno rast, ne pa da jih zaviramo z administrativnimi posegi. S temi povsem nepotrebnimi razprtijami se je proces nastajanja univerze le zaviral, namesto, da bi se soočili z realno sliko in temu ustrezno usmerili energijo k zgodovinskemu projektu tako za Primorsko, kot tudi za celo Slovenijo, kar ustanavljanj e Primorske univerze nedvomno je. Drugi pomemben korak, ki smo ga poslanci storili v preteklih dneh je začetek sprememb Ustave Republike Slovenije. V Stranki mladih Slovenije smo mnenja, da smo v tem mandatu poslanci šli v ustavne spremembe prvenstveno zaradi enega razloga, to je zaradi vstopa naše države v Evropsko unijo. To je potrebno v našo ustavo čim bolj konkretno zapisati. Menimo, da ta trenutek pred referendumi o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO ni najbolj primeren čas za hitre ustavne spremembe, kajti ustave ne popravljamo prav pogosto, zato je potrebno vsako ustavno spremembo temeljito proučiti. Bojimo se, da v preveliki naglici ustavnih sprememb ne bi naredili kak nepremišljen korak. Dodatni predlogi, s katerimi se poskuša urediti štetje glasov na referendumih se nam zdijo nepotrebni. Nenazadnje se je potrebno vprašati, kaj pravzaprav so neveljavne glasovnice: Velika verjetnost obstaja, da so te glasovnice oddali tisti, ki so načeloma prej proti referendumskem vprašanju, kot pa za, in nesmiselno se nam zdi, take glasovnice izločiti iz igre. Te glasovnice skoraj zagotovo oddajo ljudje iz protesta in mimo bi jih lahko vrednotili tako, kot smo jih na vseh dosedanjih referendumih. Tik pred koncem postopka vključevanja in izvedbo referendumov ne moremo spreminjati dolga leta veljavnih pravil igre. Sedaj smo se znašli točno v tisti situaciji, ko bi morali znati izkoristiti institut predhodnega posvetovalnega referenduma, ki nam ga ustava omogoča. Na tem referendumu bi morali državljane povprašali ali želijo v Evropsko unijo ali NATO in se na osnovi odgovorov dobljenih s takim referendumom odločiti, kako naprej spreminjati ustavo, če bi jo sploh bilo potrebno spreminjati. V Stranki mladih Slovenije smo prepričani, da je potrebno počakati s postopkom spremembe ustave glede t.i. »evropskega člena«, še bolj nedopustno pa se nam zdi, med samo referendumsko igro, ki seje že začela, spreminjati pravila igre. Z ustavnimi spremembami bi morali počakati do 23. marca, ko bo znana na referendumih izražena volja državljanov in s tem dana realna osnova za sprejetje ali ne sprejetje ustavnih sprememb, ki urejajo prenos izvajanja dela suverenih pravic. Kaj pa če referenduma ne uspeta? Ali bom potem ponovno šli spreminjati ustavo in danes ali pojutrišnjem sprejete člene potem ponovno brisali iz ustave. Ali pa jih bomo kar pustili, če se slučajno odločimo za pristop k kakšni drugi mednarodni abstraktni zvezi meddržavne ali pa naddržavne narave. V Stranki mladih Slovenije nasprotujemo možnosti, da se prenaša slovenska suverenost na neko nedoločeno mednarodno organizacijo, ali kar je še slabše, nedoločeno varnostno strukturo. Do izvedbe obeh referendumov ne bomo podprli nobene ustavne spremembe. Slovensko javnost pa je razburkala še novica, daje zunanji minister podpisal Vilniuško izjavo, s katero je našo državo postavil na stran ZDA in nasproti Nemčije in Francije, kar se tiče iraškega vprašanja, kar pa nam ni ravno najboljša popotnica pri vstopanju v Evropsko unijo. Glede na politične okoliščine pristopa Slovenije k Vilniuški deklaraciji in aktivnosti oziroma neaktivnosti, kijih je pri tem vodil zunanji minister, smo v Poslanski skupini Stranke mladih Slovenije in Poslanski skupini Slovenske nacionalne Stranke, 13. februarja 2003, vložili zahtevo za sklic izredne seje odbora za zunanjo politiko. Opozarjamo, da ni pomembna samo vsebina deklaracije, ampak predvsem okoliščine in namen pristopa k deklaraciji, saj je Slovenija s tem pridobila specifične zunanjepolitične usmeritev, ki se pomembno razlikuje od že prej zastavljenih in sprejetih usmeritev v Državnem zboru. Ocenjujemo, da so aktivnosti slovenskega zunanjega ministra, ki so pripeljale do pristopa Republike Slovenije k izjavi Vilniuške skupine, pomembno vplivale na zunanjepolitično usmeritev naše države. Tako Amerika, ki se nam j e za to dejanje že zahvalila, kot Evropa, Nemci in Francozi že kritizirajo to našo dejanje, pa tudi celotna slovenska javnost je razumela sporočilo te deklaracije, le naša vlada se spreneveda in pomen tega dokumenta skuša prikriti. Ker pristojni odbor Državnega zbora o deklaraciji ni razpravljal menimo, da je nujno potrebno, da se o vsebini, postopkih pristopa, posledicah in pooblastilih ministra za pristop k izjavi, čim prej izreče tudi Državni zbor. Igor Štemberger Glede na to, da je letošnje leto ključno za implementacijo Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško, smo oba bistriška poslanca, župan ilirsko-bistriške občine in župan hrpeljsko-kozinske občine predlagali slovensko-hrvaški mešani komisiji, določene spremembe oziroma dopolnitve sporazuma. Gre za izvajanje sporazuma na območju občin Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina. Prva pobuda je odprtje novega maloobmejnega prehoda Sušak. Menimo, da bi bilo odprtje tega mejnega prehoda dobrodošla pridobitev za celoten vzhodni del občine Ilirska Bistrica, saj bi vasi od Ilirske Bistrice do Zabič lahko gravitirale na ta mejni prehod, od tu pa so naprej dobre cestne povezave do Kvamerja. Tudi sosednja občina Klana na Hrvaškem si prizadeva za odprtje tega mejnega prehoda. Obenem podpirajo odprtje tega mejnega prehoda tudi v KS Novokračine, kjer je maloobmejni prehod predviden. Maloobmejni prehod Sušak bi namreč razbremenil promet tudi skozi naselji Sušak in Novokračine. Druga pobuda je odprtje novega maloobmejnega prehoda Golac v občini Hrpelje - Kozina. V obmejni občini Hrpelje-Kozina ni predviden noben mejni prehod z Republiko Hrvaško. Odprtje maloobmejnega prehoda Golac bi pomenilo veliko pridobitev za prebivalce z obeh strani meje. Tretja pobuda se nanaša na razširitev območja, katerega zajema omenjeni sporazum. Predlagamo, da se to območje z 10-kilometerskega pasa na območjih občin Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina razširi in zajame obe občini v celoti. V primerih občin Ilirska Bistrica in Hrpelje-Kozina, gre za zaokroženo območje in nelogično se nam zdi postavljanje administrativnih mej, kje naj sporazum velja in kje ne. Celotno območje je tradicionalno povezano z zaledjem Reke, tako z gospodarskimi, kulturnimi in nenazadnje družinskimi vezmi. Obenem gre za demografsko ogroženo območje z razvojnimi težavami in ugoditev tej pobudi, bi nedvomno pomenila veliko olajšanje težav, ki jih je v preteklem desetletju povzročila novo nastala meja z Republiko Hrvaško. Menimo, da to ne bi prineslo bistvenih finančnih ali kakih drugačnih negativnih posledic za Republiko Slovenijo, saj gre le za manjše število naselij in le 2.661 prebivalcev v občini Ilirska Bistrica ter 2.979 prebivalcev v občini Hrpelje-Kozina. Zlasti prva pobuda, torej odprtje mejnega prehoda Sušak-Lisac, je bila v raznih medijih in med prebivalstvom interpretirana na različne načine. Zato se mi je zdelo vmesno s problemom podrobno seznaniti tako zunanjega ministra Dimitrija Rupla, vodjo mešane komisije gospoda Vojka Kuzmo, kot tudi vodjo podkomisije za promet gospo Ljubo Brank. Za omenjeni prehod se zavzema tudi sosednja hrvaška občina Klana, ki pa istočasno namiguje na zaprtje maloobmejnega prehoda Novokračine-Lipa. V sporazumu je namreč opredeljenih 27 maloobmejnih prehodov, med katerimi je zajet prehod Novokračine-Lipa, prehoda Sušak-Lisac pa v sporazumu ni. Za kakršnekoli spremembe bi bilo potrebno spreminjati sporazum, za kar pa je pristojen Državni zbor. Vendar sem opozoril, da ne bi bil napačno razumljen, da naša stran, tu mislim lokalno prebivalstvo, preferira maloobmejni prehod Novokračine-Lipa. Ne bi želel, da pride do nesporazuma. Mejni prehod Sušak-Lisac da, vendar ne na račun zaprtja mejnega prehoda Novokračine-Lipa, kot to želi hrvaška stran. Nenazadnje sem jih spomnil, da je cestna infrastruktura na mejnem prehodu Novokračine-Lipa neprimerno boljša (asfaltna povezava) kot na onem drugem, kjer je cesta v slabem stanju. To tudi priča, da je bila cesta Novokračine-Lipa od nekdaj pomembnejša povezava, za obe strani, sicer je ne bi bili asfaltirali. Na omenjen problem sem jih opozoril, ker ne bi želel, da brez kontaktov z lokalno skupnostjo, torej občino Ilirska Bistrica in obmejno krajevno skupnostjo Novokračine, sprejmejo kakšno potezo, ki bi se pozneje izkazala kot nepremišljena in napačna. Igor Štemberger Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 ^coeococ ocpCDCDeoe^le^c-oe ocDCDi £2 oc 52 5 S TJ L 7(7x77 C J 19 5 2£ 3G\ j L db V 71 52 OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47,6250 Ilirska Bistrica ' tel/fax: 05/71-10-242 " GJb\ 7db \ 77 9 QJ Č2__P. bo oj io_ Jb\ )2 52 7 (C eJb cJb j C 52 52 52 PRIPOMBE NA OSNUTEK LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA MEDNARODNI MEJNI PREHOD JELŠANE Predstavitev osnotka lokacijskega načrta za MMP Jelšane v sejni sobi občine. Občina Ilirska Bistrica je Servisu skupnih služb Vlade RS poslala naslednje pripombe, ki so jih med javno razgrnitvijo osnutka Lokacijskega načrta za MMP Jelšane v sejni sobi KS Ilirska Bistrica od 20.01. 2003 do 03.02. 2003 podali občani in organizacije. V nadaljevanju si lahko preberete povzetek le-teh. Špediciji RESPED d.o.o in LANA d.o.o iz Sežane zanima: 1. Glede na to, da bo mejni prehod Jelšane eden večjih na slovensko -hrvaški meji nas čudi majhnost objekta J 16, kije namenjen špedicijski dejavnosti in se sprašujemo, ali je načrtovalec lokacijskega načrta sploh dobro seznanjen z vsemi dejavnostmi,ki naj bi se odvijale na tem majhnem prehodu. 2. Ker sta carinaska in špedicij ska dejavnost tesno povezani, se nam zdijo objekti J16 in J4 preveč oddaljeni za čim hitrejši pretok blaga na MMP. 3. Zanimajo nas tudi cestne povezave do MMP Jelšane. Gospod Vojko Čeligoj predlaga: Računajoč, da bodo podali tehnične pripombe strokovnjaki s strokovnega področja,vam priporočam: - da se čim prej pristopi k operativnim nalogam in gradnji - da se predvidi eventualno možnost za dodatne objekte, ki bi jih pokazal čas in potrebe - da se takoj pristopi k pripravam na umestitev AG in njeno povezavo k obstoječim AC- Postojna- Divača. Gradnjo te AC takoj vnesti v državni program AC - Obravnavo te problematike predstaviti tudi krajanom Jelšan in okolice! Ga. Udovič Majda misli, da: 1. Iz priloženega lokacijskega načrta je razvidno,da bodo parcele (katere so že razparcelirali) odkupovali le deloma, ne pa celotno parcelo. Kako si predstavljajo ti “strokovnjaki”, da bi samo ostanke tistega majhnega neodkupljenega dela zemljišča lahko uporabljali v okviru mejnega prehoda? 2. Kakor trenutno potekajo aktivnosti, bodo lastniki, ki so 1990. leta “če se lahko reče prodali” (za 1 - 3 DEM) zemljišča, tudi tokrat najbolj prikrajšani. Predlagam, da se odkupuje zemljišče (oziroma parcele) v celoti po ceni, ki se plačuje za zazidalno območje. INTEREVROPA Ilirska Bistrica meni, da je objekt špedicije absolutno predaleč od carinskega prostora carinarnice in brez pregleda nad dogajanjem na carinskem prehodu! KOMPAS MTS d.d. predlaga: Na vstopni strani je predvidena pred objektom PCP zapornica za kamionski promet. Tovornjaki se bodo ustavljali pred zapornico in bodo blokirali dostop do parkirišča PC prodajalne. Predlagamo prestavitev rampe vsaj za dolžino enega kamiona proti mejnemu bloku (objekta JN-10). K predvideni zapornici je potrebno zagotoviti ustrezno signalizacijo. Signalizacija bi preprečila blokiranje vstopa in izstopa na parkirišče PC prodajalne. Objekt J - 16 (špedicije je po našem prepričanju premajhen glede na število zainteresiranih podjetij za opravljanje špedicijskih storitev. Predlagamo izvedbo večjega objekta. Objekt J- 19 je po našem prepričanju premajhen glede na verjetno število zainteresiranih podjetij za opravljanje menjalniške dejavnosti. Predlagamo izvedbo večjega objekta. Občinski svetnik Vojko Mihelj podaja naslednje pripombe: 1. Cesto iz smeri Ilirska Bistrica bi bilo treba razširiti v več pasov nekaj 100 m prej, da bi se izognili gneči in zastojem na glavni cesti G 6/ 0343 skozi naselja, vse do Ilirske Bistrice. Z istim namenom je treba od prehoda do mejne črte že v tej fazi načrtovati in zgraditi vsaj štiripasovnico. 2. Dostopno pot za zaposlene je smiselno urediti po obstoječi poti iz Jelšan. S tem bi omogočili lažji dostop ob špicah in gneči v prometu. Možen bi bil tudi večji odmik meje ureditvenega načrta od obstoječega stanovanjskega objekta in pripadajoče parcele. 3. Smiselno bi bilo v enem od objektov urediti prostor za nudenje nujne medicinske pomoči z osnovnimi zdravstvenimi pripomočki za hitro interveniranje. 4. Zagotoviti je treba zadostna sredstva za izvedbo in dokončanje investicij e. Predvideni investicijski stroški 2,3 milijone SIT se mi zdijo občutno premajhni. 5. Nesprejemljiv je dosedanji odnos Države in Občine pri skupnem /sočasnem planiranju in urejanju obmejnega gospodarskega kompleksa in komunalne infrastrukture (kanalizacija in čistilna naprava, vodovod,poljske in druge poti...), ter odnos do prebivalcev najbližje vasi in lastnikov zemljišč pri obveščanju in dogovarjanju. 6. Koliko znašajo namenska sredstva za gradnjo MMP Jelšane? Marinka Hrvatin predlaga: 1. Kontrolna rampa z nadstreškom JN -18 omogoča le bočno pregledovanje kamionskih pošiljk. Potrebno je zagotoviti tudi pregledovanje tovornjakov hladilnikov, ki imajo vrata le zadaj. 2. Namembnost objektov J - 16 bi bilo potrebno zamenjati, saj bi bile špedicijske službe tako bližje dejavnostim v objektu J- 4 in J - 14. 3. Zagotoviti je potrebno varen prehod za stranke in uslužbence preko cestne površine med vstopnim in izstopnim delom mejnega prehoda. 4. Parkirna mesta za zaposlene -9 je potrebno zagotoviti v večjem številu v bližini objekta J - 20 , J- 14 in v manjšem številu v bližini objekta J -15 - glede na število zaposlenih v teh objektih. Občan predlaga: Na javni obravnavi je izdelovalec idejnega projekta na osnovi katerega je bil izdelan LN večkrat poudaril, da je število parkirnih mest ob vstopu v državo (38) občutno premalo. Kako je lahko v proceduri sprejemanja takšen načrt, ko se že v naprej ve,da ni parkirišče dimenzionirano glede na realne potrebe, pač pa na razpoložljiva sredstva. Ob preusmeritvi tovornega prometa iz MMP Starod na Jelšane, kakor tudi ob možni ukinitvi carinjenja tovora v Ilirski Bistrici, je za pričakovati enormno povečanje tovornega prometa na cesti Ilirska Bistrica -Jelšane, Podgrad -Ilirska Bistrica. Po veljavni prometni signalizaciji, je na cesti Ilirska Bistrica - Jelšane prepovedan tovorni promet nad določeno težo. Zanima me, če je načrtovalec MMP Jelšane o tem razmišljal in posledično, če je predvidena samo zamenjava prometne signalizacije, ali pa tudi nujna in časovno usklajena rekonstrukcija državne ceste Ilirska Bistrica - Jelšane v samih naseljih, ob tej cesti pa izvedba pločnikov. Dostop za zaposlene na MMP pa je možno predvideti iz ceste Jelšane -Novokračine, kjer v smeri proti meji že obstaja poljska pot, ki se je že uporabljala ob gradnji objekta “Kompas d.d.” Kristina Polh se ne strinja z delitvijo parcele 485/3 na novi parceli št. 485/4 k.o. Jelšane, predlagane na osnovi obodne parcelacije na območju mednarodnega mejnega prehoda Jelšane, zato ponuja v odkup celoten kompleks parcel št. 3333/1, 3333/2, 486, 485/1, 485/2, 485/3, 485/4 k.o. Jelšane. Celotna parcela št. 485/3 ( po parcelaciji razdeljena na parceli 485/3 in 485/4 ) je sestavni del v sklopu parcel št.: 486,485/1,485/2,485/3,485/ 4, z direktnim dostopom iz magistralne ceste Ljubljana - Reka. Teja Šlosar podaja naslednje mnenje: 1. Iz lokacijskega načrta je viden odvzem zemljišča, kjer je pred stanovanjsko hišo obstoječi vrt in sadovnjak. To je za družino nesprejemljivo in je zato potrebno lokacijski načrt popraviti in premakniti mejo mednarodnega mejnega prehoda najmanj pod potjo, ki je predvidena za izhod na glavno cesto za potrebe družine Šlosar. 2. Za lastnike stanovanjske hiše je potrebno zagotoviti dostop do glavne ceste, kakor je bil prvotno predviden in je že tudi pripravljen z nasipom pred vključitvijo kamionskega prometa iz terminala na glavno cesto. 3. Po lokacijskem načrtu zarisana pot,namenjena uslužbencem mejnega prehoda, naj bi se po besedah g. Berčiča in g. Romiha v dogovoru z g. županom Šenkincem, premaknila na vzhodno stran hiše in povezala sedanjo poljsko pot Jelšane - mejni prehod s terminalom. Predvidena pot mora biti od stanovanjske hiše oddaljena čim dlje in po dogovoru. 4. Zahtevamo odstranitev začasnega parkirišča za BUS, javnih sanitarij in menjalnice, ki je vključena v objekt J -19. Objekt je namensko sporno postavljen. 5. Za morebitno odvzeto zemljišče zahtevamo nadomestno zemljišče v neposredni bližini stanovanjske hiše (za katero se pogovarjamo osebno) in odškodnino za posledice, ki jih družina s tem mejnim prehodom utrpi; posledice hrupa, onesnaženja, dostopnosti, psihične strese i.t.d. in morebitno izgubo zemljišča, ki je bilo pripravljeno za poslovno dejavnost. 6. Zahtevamo osebni pogovor. TRANSGLOB - Ljubljana predlaga: Kot je že ugotovljeno, objekt J-16 po našem mnenju ni najbolj funkcionalno postavljen v prostor, ne predvideva potreb za normalen pretok blaga. Vse ostalo navedeno pismeno in poslano po pošti Vročeno Občini Ilirska Bistrica g. županu, Uradu RS za PP Ljubljana ga. Bukovec, SSSS Vlada RS,ga. Remec. Župan Občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc: - Nova čistilna naprava je dimenzionirana samo za potrebe MMP Jelšane in ne vključuje odpadnih voda iz bližnjih naselij (Jelšane). - V osnutku lokacijskega načrta bi morala biti vrisana štiripasovna hitra cesta . Stične točke z Republiko Hrvaško so že določene - Občina Ilirska Bistrica ni bila povabljena k sodelovanju ob načrtovanju osnutka LN - Osnutek LN zajema samo dejavnosti MMP, izključene so spremljajoče gospodarske dejavnosti in službe - Objekt namenjen za špedicije je premajhen - V območju MMP ni nobenega gostinskega lokala - Kdo je določen za špediterje? - Zakaj so sanitarije predvidene samo na vhodu v državo - Ali se ob izgradnji MMP Jelšane ukinja Terminal v Ilirski Bistrici? Predsednik KS Jelšane predlaga: 1. Država je sprejela zakon, da bo potrebna zemljišča vzela oziroma odkupila. Zakaj ni nobeden prišel s to problematiko do občanov? 2. V zvezi z osnutkom LN je bil zbor krajanov: apelirajo na izdelovalce LN, da se pripravi javna obravnava tudi na sedežu KS Jelšane. Predstavnik policije obstoječega MMP Jelšane: 1. Dokler ni zgrajena štiripasovna cesta bo zelo ozko grlo pri vstopu in izstopu iz države in s tem oteženo. delo obmejnih služb kljub večjemu številu vstopnih in izstopnih pasov na samem mejnem prehodu . 2. Vsi pasovi bi morali potekati vse do mejnega prehoda Republike Hrvaške, le tako bi se izognili dolgih kolon vozil. Samo Šlosar povzama: 1. Meja MMP Jelšane teče po dvorišču v neposredni bližini stanovanjske hiše, nihče ni vprašal za mnenje. 2. Geološke vrtine so bile delane na dvorišču, ne da bi jih kdo predhodno obvestil 3. Rešitev v zvezi z njihovo parcelo ni sprejemljiva,zato bodo dali posebno pismeno prilogo z vso problematiko. I | tedne« irene* cem« i* fws» i| Hf A i dtitva/itslcp It 4 - »stal ptm*t j — — re«?3 J-f »fcjeti ptfoes k i gorak m prtgkd *c:S i B s:de» k ddert - bktged prosti | »MKfl * _____ 9bš«1 estitt t iooNoo -mp4 š mrislrtikem liSS V nte; t ddwt - zk$m pttmt \ L........I jstdfcshas m&ik&ki SMS Mi «fepa» paisgo * e- HI teflon (efctostttšl; J-U objet1! »!»*, RT-o . J-15 ebjt&f HS tpttfcš SHS tsokcfco !v. e ' FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1. 6250 Ilirska Bistrica TRGOVINA - tel./fax.: 05/710-12-56 FIZIOTERAPIJA - tel.: 05/710-12-55 PEDIKURA, MANIKURA IN DEPILACIJA TELEFON: 051/201 526 * ORTOPEDSKA OBUTEV * MERILNIKI KRVNEGA PRITISKA * INKONTINENČNI PROGRAM * NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE * VSI OSTALI ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI V NAŠI AMBULANTI VAM LAHKO POMAGAMO, ČE IMATE: * BOLEČE IN OTEČENE NOGE * OTIŠČANCE IN KURJA OČESA * BRADAVICE * VRAŠČENE NOHTE * TRDO KOŽO IN GLJIVICE * PREKOMERNO POTENJE NOG t* OSEBNOST LETA 2002 Že nekaj let poslušalci Radia 94 iz Postojne izbirajo osebnost leta v okviru akcije Ona & On. Tako je bilo tudi lani. Izbrali so štiri osebe: žensko in moško osebnost, podjetnika in politika leta 2002. Slavnostna razglasitev je bila v soboto, 18. januarja t.l.v Postojni, ko so pred številnim eminentnim občinstvom razglasili kar dve naj osebnosti z Ilirskobistriškega: Jadranko Boštjančič in Srečka Sanaborja. Nekdanja transportova delavka (delniška družba Transport Ilirska Bistrica je članica Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica) Jadranka Boštjančič je širšemu krogu poznana kot neutrudna kulturna delavka, dolgoletna aktivistka Rdečega križa, vsa leta je aktivno delovala v KS Harije, največ simpatij pa si je pridobila z vlogo Žjefe in tragikomedio »Kri nej uoda«. Zanimivo je, da oba nagrajenca prihajata iz Harij. Tudi Srečko Sanabor aktivno deluje v krajevni skupnosti. Vodil jo je v času, ko so se izvajala največja investicijska dela. Poznan je po izdelkih iz sadja, za katere si je pridobil mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da se uvrščajo med domačo obrt. Kot dobrotnika ga cenijo člani številnih društev in organizacij. Med dvanajstimi predlogi za podjetnika leta so poslušalci namenili največ glasov novoizvoljenemu cerkniškemu županu Miroslavu Levarju, direktorju podjetja Elgo Line iz Grahovega pri Cerknici. Simpatije poslušalcev za naj politika leta , si je tudi tokrat pridobil g. Milan Kučan. Na vprašanje: »Katerega slovenskega politika bi foto: atelje Murovec najraje povabili na krožnik domače jote?«, so poslušalci Radia 94 tudi tokrat odgovorili, da bi bil to, sedaj že nekdanji predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan. Po razglasitvi Ona & On 2002, je ga. Jadranki Boštjančič in g. Srečku Sanaborju čestital tudi g. Milan Kučan. Alenka Penko VIŠJA STROKOVNA SOLA SMER KOMERCIALIST V POSTOJNI Center za tehnološko usposabljanje Ljubljana organizira v Postojni študij ob delu na višji komercialni šoli. Predavanja bodo potekala v Postojni. Informativni dan bo 14. februarja od 14. do 16. ure in 15. februaija od 9. do 11. ure na sedežu CTU Ljubljna, Dimičeva 9. Informacije in prijave na Območni gospodarski zbornici v Postojni, Cankarjeva 6 ali na tel, št. 05/720 01 10 vsak dan od 8. do 14. ure. KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s p Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 TRADICIJA SE NADALJUJE Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je lep primer mlade, daleč okrog znane in hvaljene bodoče frizerske mojstrice Mojce Vrh doma iz Dolnjega Zemona -Zemonske vage pri Ilirski Bistrici. Pred letom dni je »negovalka« ženskih in moških frizur na placu v Ilirski Bistrici odprla frizerski salon, kateri nudi kvalitetne usluge. Na to, da je Mojca postala frizerka je vplivalo več faktorjev, eden od pomembnih in usodnih pa je ta, da ji je bilo frizerstvo všeč že v otroških letih, poleg tega pa sedaj nadaljuje tudi družinsko tradicijo. »Moj oče Jože, po poklicu moški frizer, je nehote vplival na mojo odločitev, da postanem to kar sem. Zanimalo me je kako frizure nastajajo in sem na nek način kopirala očeta. Za izdelavo prvih frizur so bile moje manekenke lutke, ki sem jih dobivala za darila. Majhen problem mi je delalo »cufanje« las, vendar sem se sedaj pred mojstrskim izpitom naučila kompletno nego las in lasišča.« Tekst in foto D.I. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 300.00SIT. Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 05/71-00-320. fax. 05/71-41-124 e-mail: sneznik@siol.com ali ga-commerce@siol. net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40. 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednica: mag. Milena Urh Uredniški odbor: Laszlo Balazs. Vladimir Čeligoj, Dimitrij Grlj, Maksimiljan Modic. Ksenija Montani, Jožko Stegu. Ivica Smajla. Jožef Siene, Igor Stemberger, Heda Vidmar. Bojan Oblak in Aleš Zidar. Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Slika v glavi: Fotografija - Hinko Poročnik Oblikovanje - Romeo Volk Tisk: Grafični Atelje. Alma Zejnulovič s.p. Naklada: 1500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Medij Snežnik je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. MIRANDA VRH - DIREKTORICA CENTRA ZA SOCIALNO DELO ILIRSKA BISTRICA Socialno delo se ukvarja z neizmerno široko paleto ljudi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske: otroci, mladi, stari, brezdomci, nezaposleni, reveži, povratniki iz zaporov, osebe s težavami v duševnem zdravju, telesno in duševno manj razvite osebe, ljudje, ki imajo težave povezane z uživanjem prepovedanih drog, alkohola, ki so gibalno ovirani, doživljajo nasilje itn. Socialno delo zaradi svojega mesta in načina spoznavanja stvarnosti ljudi z manjšo družbeno močjo razvija občutljivost za družbene probleme, kot jih doživljajo konkretni ljudje. O socialnem delu v Ilirski Bistrici smo se pogovarjali z direktorico CSD Ilirska Bistrica, ga. Mirando Vrh. 1. Kako seje razvijala dejavnost socialnega dela v Ilirski Bistrici in koliko ljudi jo izvaja? Do leta 1975 se je dejavnost v občini II. Bistrica izvajala v okviru takratne Skupščine občine, delo pa je opravljal le en referent. Po uvedbi sistema Samoupravnih interesnih skupnosti seje v letu 1975 socialno varstvo začelo izvajati v okviru Občinske skupnosti socialnega skrbstva. Skupščina te skupnosti je konec leta 1981 sprejela SKLEP O USTANOVITVI CENTRA ZA SOCIALNO DELO, po opravljenih formalnih obveznostih pa je bila 5. maja 1982 ustanovitev centra tudi uradno izvedena. Takrat je bilo na centru zaposleno 5 delavk. Po uveljavitvi zakona o socialnem varstvu je Vlada RS v letu 1992 izdala ODLOK o preoblikovanju CSD v javni socialno varstveni zavod za opravljanje dejavnosti socialnega varstva za območje občine II. Bistrica in s tem je bil opravljen prenos pristojnosti iz občinske na republiško raven. Z uveljavitvijo tega zakona je Center za socialno delo II. Bistrica poleg javnih pooblastil, ki jih določa vrsta zakonov, začel opravljati tudi socialno varstvene storitve. Javna pooblastila in socialno varstvene storitve sodijo v redno dejavnost Centra za socialno delo, ki ga trenutno opravlja 7,5 zaposlenih. Glede na socialno problematiko v lokalni skupnosti pa si center ves čas prizadeva uvajati in razvijati dodatne programe, ki naj bi preprečevali nastajanje stisk in težav ali pa odpravljali njihove posledice. Programi so namenjeni rizičnim skupinam prebivalcev, predvsem pa populaciji starih, saj je znano, da ima občna II. Bistrica nadpovprečno stopnjo starega prebivalstva, pa tudi mladim, ki se soočajo z raznimi težavami. Za izvajanje redne dejavnosti in dodatnih programov je trenutno na centru zaposlenih 13,5 delavk. Programi se financirajo iz republiškega in občinskega proračuna, ki jih center pridobiva na podlagi pogodb in javnih razpisov. 2. Kakšna je vloga CSD v občini? Občina II. Bistrica po večini socioekonomskih kazalnikih močno zaostaja za regijskim in republiškim povprečjem. Zelo neugodna so demografska gibanja, saj ima občina zelo velik delež starega prebivalstva (indeks staranja 130,9 v RS pa 91,9) in prihaja že do depopulacije. Po številnih stečajih podjetij je v občini nastal velik problem brezposelnosti, saj je ta bistveno višja kot v regiji in v državi. Primanjkuje delovnih mest, kar sili aktivno prebivalstvo v preseljevanje, veliko pa se jih tudi dnevno vozi na delo v večja slovenska mesta. Gospodarska struktura po številu zaposlenih izkazuje v primerjavi s povprečjem v regiji bistveno večji delež zaposlenih v kmetijstvu in industriji ter manjši delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Rezultat tega je skoraj za polovico manjša plača na zaposlenega kot v regiji ali državi. Brezposelnost in nizki dohodki pa ne vplivajo le na vprašanje preživetja, ampak tudi na osebne stiske, depresije in razne oblike odvisnosti ter na konflikte med generacijami in nestrpnost v družinskih odnosih. Center za socialno delo z izvajanjem redne dejavnosti, ki vsebuje javna pooblastila in socialno varstvene storitve ter z dodatnimi programi preprečuje, odpravlja in blaži posledice teh razmer. 3. Na kakšen način je organiziran center oziroma kakšne so njegove primarne dejavnosti? Center za socialno delo je ustanovljen za izvajanje takoimenovane »redne dejavnosti«, kamor sodijo javna pooblastila in socialno'varstvene storitve. Delavke centra smo tudi plačane samo za izvajanje redne dejavnosti, dodatne programe organiziramo neobvezno in brezplačno. Res pa je, da se nam z uvedbo dodatnih programov nekoliko zmanjša obseg dela z določeno populacijo, ki je pač obravnavane še nekje drugje in ne samo na centru. Torej, vse je vzajemno in se prepleta. Center izvaja javna pooblastila za občino in upravno enoto II.Bistrica, ki nam jih nalaga preko 50 zakonov. 1. Javna pooblastila so tiste naloge, ki jih izvajamo po zakonu in med najpomembnejše sodijo: - varstvo otrok in družine; - razveze zakonske zveze; - rejništvo, - posvojitve, - skrbništvo - varstvo mladoletnikov; - obravnava storilcev prekrškov in kaznivih dejanj; - obravnava starejših oseb; - obravnava oseb s težavami v duševnem zdravlju; - obravnava invalidov; - obravnava zasvojencev; - urejanje statusa invalida, - namestitev oseb v socialne in vzgojne zavode, - urejanje preživnin; - urejanje stikov med satrši in otroki po razvezi zakonske zveze; - dovolitev sklenitve zakonske zveze mladoletnim osebam; - priznanje očetovstva, - odločanje o sporih med roditeljema; - odločanje o razpolaganju z otrokovim premoženjem; - nasilje v družini in zlorabe otrok; - denarne pomoči (otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za velike družine...) - denarne socialne pomoči (redne, izredne in trajne); itd. Center izvaja tudi socialno varstvene storitve, med katere sodijo: - socialna preventiva (kar pomeni angažiranje pri preprečevanju socialnih stisk in težav; delo z določenimi skupinami prebivalcev kot so mladi, stari, osebe s težavami v osebnem zdravju...); - prva socialna pomoč (gre za pomoč posamezniku ali družini pri prepoznavanju socialne stiske in pri iskanju uresničljivih oblik pomoči; v okviru te storitve se uporabnika seznani z njegovimi pravicami in z načini za njihovo uveljavljanje; CSD razpolaga z vsemi informacijami o mreži izvajalcev posameznih storitev in ima o tem tudi razpoložljivo informativno gradivo (Dom starejših občanov, VDC, Društva, PIZ, Zdravstveno zavarovanje...); v okviru PSP strokovni delavci centra skupaj z uporabnikom ugotavljajo potrebe posameznega uporabnika, mu predstavijo vse možne strokovne načine rešitve ter mrežo izvajalcev;); - osebna pomoč (se izvaja v obliki svetovanja, vodenja in urejanja; najpomembnejše pri tej storitvi je ugotavljanje potreb uporabnikov ter izdelava individualnih načrtov obravnav; pri individualnem načrtovanju je nujno potrebno aktivno sodelovanje uporabnikov. Tako strokovni delavci centra uvedejo sistem podpore uporabniku za aktivno reševanje izkazanega socialnega problema - gre torej za vzpostavljanje podpore uporabniku namesto neposrednega nudenja pomoči;): - pomoč družini ZA dom (gre za organizirano, sistematično in kontinuirano strokovno pomoč disfunkcionalnim družinam kar lahko zajema svetovanje pred razvezo zakonske zveze, urejanje zakonskih odnosov, urejanje odnosov med starši in otroki;): - pomoč družini NA domu (od leta 1999 CSD izvaja to storitev za celotno upravno enoto; storitev se izvaja kot redni program s tremi redno zaposlenimi izvajalkami, ki so po poklicu medicinske sestre; gre za konkretno pomoč pri osebni negi, gospodinjskih opravilih ali pa za vzpostavljanje socialnih stikov uporabnikov; 4. Ali se center ukvarje še s kakšno dejavnostjo? Glede na kadrovsko zasedbo lahko Center za socialno delo II. Bistrica na področju socialnovarstvenih storitev obravnava le družine z najbolj perečo problematiko. Ker v 11. Bistrici na tem področju primanjkuje drugih izvajalcev se center že vrsto let maksimalno angažira pri razvijanju dodatnih programov in dopolnilne mreže izvajalcev in programov za pomoč disfunkcionalnim družinam in različnim skupinam prebivalcev. Skupaj s starši je center pozneje ustanovil Društvo za pomoč duševno prizadetim, ki se je pozneje preimenovalo v društvo Sožitje. Sledila je ustanovitev Varstveno delovnega centra, ki je v začetku deloval v neprimernih prostorih, pozneje pa je dobil prostore v na novo zgrajenem Domu starejših občanov. VDC trenutno deluje kot enota VDC Koper. Že zelo zgodaj je center začel ustanavljati Skupine starih za samopomoč in ustanovil prvo skupino starih za samopomoč v Sloveniji, ki se je sestajala v naravnem okolju. V času zagona projekta so skupine vodile strokovne delavke centra, pozneje pa sta center in Dom upokojencev poskrbela za izobraževanje prostovoljcev, ki so pod strokovnim vodstvom centra prevzele neposredno izvajanje skupin. Temu je sledila ustanovitev Društva Jesen, ki uspešno izvaja Skupine starih za samopomoč v Domu starejših občanov in v naravnem okolju. V začetku devetdesetih let so strokovne delavke centra na osnovnih šolah začele izvajati preventivni program Mladinske delavnice. Programje namenjen delu z mladimi, glavni cilj programa pa je preprečevanje zlorabe prepovedanih drog. Že peto šolsko leto ta program na 5 osnovnih šolah izvaja strokovno usposobljena delavka zaposlena na Centru za socialno delo preko programa »Tisoč novih možnosti«. S pomočjo delavcev zaposlenih preko javnih del je center že v letu 1991 začel izvajati program za učno in psihosocialno pomoč šoloobveznim otrokom, ki seje pozneje preoblikoval v Dnevni center SONČEK. Trenutno je v program vsak dan vključeno 15 otrok, vodita pa ga socialna delavka in vzgojiteljica. V sodelovanju z društvom VEZI in Zdravstvenim domom 11. Bistrica je center v letu 2000 ustanovil Skupino za samopomoč uporabnikov psihiatrije, vendar ta ne pokriva vseh potreb zato na tem področju načrtujemo nove programe. V sodelovanju z društvom PO MOČ iz Sežane, ambulanto za zdravljenje odvisnosti Zdravstvenega doma II. Bistrica in Občino II. Bistrica je meseca marca leta 2000 center ustanovil Skupino staršev odvisnikov od nedovoljenih drog. Kot posledica združevanja te populacije je bilo konec leta 2002 ustanovljeno društvo POT, center pa je sodeloval kot'soustanovitelj tega društva. 5. Kakšni so načrti centra v prihodnje? Naše primarno poslanstvo je izvajanje redne dejavnosti centra. Zakonodaja nam nalaga vedno več obveznosti in odgovornosti. Zaradi vstopa v EU je Slovenija morala prilagoditi zakonodajo evropski in tako državljani lahko uveljavljajo vedno več pravic iz tega področja. Na centru v II. Bistrici želimo biti čimbolj dostopni našim uporabnikom in naš prvi moto je omogočiti ljudem, da uveljavijo vse pravice, ki jim po zakonu pripadajo. Vsaj tako naj bodo enakovredni ostalim državljanom RS. Gre predvsem za denarne pravice, ki se izplačujejo iz državnega proračuna. Za ilustracijo našega dela lahko navedem le podatek, daje bilo v letu 2002 na podlagi naših odločb iz državnega proračuna izplačano za dobrih 620.000.000.00 raznih nadomestil in denarnih pomoči. To je velika vsota, ki zagotovo preprečuje socialne nemire. V sodelovanju z društvom VEZI, Občino II. Bistrica in Psihohigienskim dispanzerjem Zdravstvenega doma II. Bistrica že načrtujemo ustanovitev Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju. Že nekaj let opozarjamo na potrebo po uvedbi dežurne pisarne Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Uvedbo dežurne pisarne bomo poskušali realizirati v tekočem letu. V mesecu decembru 2002je Center za socialno delo konstituiral Lokalno koordinacijsko skupino, v katero so poleg centra vključeni še: direktorica Doma starejših občanov, direktor Zdravstvenega doma, načelnik oddelka za družbene dejavnosti občine II. Bistrica, vodja VDC, komandir policijske postaje, ravnatelj osnovne šole, ki zastopa vse šole, sekretarka Rdečega križa, vodja dekanijske Karitas, predstavnik društva upokojencev, invalidov in naglušnih, predstavnik društva Pot, Sožitje, Jesen; Izvajalci, vključeni v lokalno koordinacijsko skupino se bomo s skupnim programom vključili v Primorsko regijsko koordinacijo in tam zastopali lastne interese na regijskem nivoju. Gre predvsem za regijske projekte, kot so ustanovitev kriznega centra za namestitve žrtev nasilja, materinski dom itd. Celotno članstvo Lokalne koordinacijske skupine pa si bo prizadevalo za ustanovitev srednje šole v občini II.Bistrica, saj je to bistvenega pomena za razvoj naše občine. Direktorici centra želimo še veliko uspehov. Da bi delo centra predstavili čim širšemu krogu ljudi in to ustanovo približali uporabnikom pa bomo v vsaki številki časopisa predstavili eno izmed njegovih dejavnosti. r------------------------------------------n j PORTRET MIRANDE VRH: j Miranda Vrh je rojena leta 1959 v Račicah. Je poročena, mati dveh I | otroh in živi na Dolnjem Zemonu. Po poklicu je diplomirana socialna | I delavka, v sociali pa je zaposlena že od leta 1981, ko se je kot pripravnica i . zaposlila na CSD v Ilirski Bistrici. Delala je na skoraj vseh področjih dela, . 1 ki sodijo pod pristojnost centra, odleta 1996 pa je tudi njegova direktorica. * Že po končani srednji medicinski šoli se je odločila, da bo pomoč I I ljudem v stiski njen glavni življenski moto in če bi se še enkrat odločala o I | svojem poklicu bi izbrala isto pot. Delo z ljudmi jo veseli in bogati. v__________________________________________y Kot se za občni zbor spodobi so januarja 1912 izvolili “nov” odbor. Izvoljeni so bili v glavnem že znani člani: Josip Samsa ponovno za starosto, Josip Hodnik za podstarosto, Viktor Tomšič načelnik, Ivan Tomšič tajnik, Jakob Izlokar namestnik tajnika, Aleksander Milostnik blagajnik, Anton Siene gospodar, Franc Mizgur namestnik blagajnika in Josip Primc orodjar. Za namestnike sta bila izvoljena Josip Hrvatin in Dragotin Muha. Pregledovalec računov je bil tokrat samo eden Aleksander Ličan. V zimskem času se je odbor v glavnem ukvarjal z drobnimi nabavami posameznih kosov opreme. Ker so imeli kar nekaj knjig in časopisov s sokolsko tematiko so nabavili omaro za knjige in ključavnice za garderobne omarice. Ker so prinašali preveč blata v dvorano so se dogovorili tudi za nabavo železa za čiščenje čevljev in slamnati predpražnik. Prvič so tudi naročili Sokolske koledarje za 1. 1912. Precej problemov jim je povzročala tudi poraba premoga za gretje peči in petroleja za osvetljevanje zato so se dogovorili, da se uvede knjiga za spremljanje porabe. Vnela se je tudi velika debata ali odpustiti hišnika in mu odpovedati stanovanje, ker je dvorana umazana. No pred prvo veselico so vse nekako uredili. SOKOLSKI DOM DOPOLNIL 90 LET Fran Jagodnik iz Reke.Tudi tokrat so se obrnili nanj s prošnjo, da proda čimveč blokov razglednic in se dogovorili, da se ga "napumpa ” da plača članarino za člana I. vrste, ker društvo rabi denar. muko so se dogovorili, da ji bodo plačali odškodnino v višini 40 kron. Dogovorili pa so se tudi, da ne sme točiti na vrtu nobeno pijačo, zato pa ji bodo plačali od vsakega sodčka 1,50 krone odškodnine. Glede na prejšnje izkušnje so kaj hitro sestavili program za prireditev: 1. Sprejem telovadcev 2. Poskušnje s prostimi vajami 3. Sprejem na postali ob 2. popoldne 4. Pohod 5. Otvoritev Sokolskega doma 6. Javna telovadba. a. telovadba članov proste vaje Dokončati so hiteli Sokolski dom. Popraviti je bilo treba dimnike in dodatno obdelati fasado. Ker prejšnje leto niso kupili sokola za na streho so ga tisto pomlad. Naročili so ga pri gospodu Fr. Stupica v Ljubljani za 60 kron. Po njegovi postavitvi nad vhod so tudi ponovno slikali dom in naročili nove razglednice. Ker so tudi tokrat pričakovali glavni vir prihodkov iz prodaje na Sokolski dom je bil končan leta 1911 in Sokoli so takoj izdali razglednice za večje zaprosili še g. I. Tomšiča za 1 , g. Marička v Trnovem za 1. g. A. Domladiša za 2 in Hladovko na kolodvoru za svetilko na karbid. Delo blagajnikov so prevzeli po posameznih štantih J. Hodnik, V. Šket, A. Domladiš, A. Žnidaršič in gospa E. Žnidaršičeva. Za plesišče so prevzeli delo blagajnikov bratje telovadci. Telovadci so poskrbeli tudi za delo čuvajev veseličnega prostora in redarjev. Kakšen obisk so pričakovali na veselici nam pove tudi podatek, da so naročili 1.000 listkov za ples modrih 4/4 cm in 1.000 listkov belih za vstopnino 5/7 cm. Tudi tokrat so poskrbeli za goste iz Reke in okolice. Na Južni železnici so se dogovorili za poseben vlak, ki je lahko sprejel 300 gostov in ker so Slovenci prebivali predvsem na Kan tri di in Zametu, so se dogovorili, da se je vlak tudi tam ustavil. Pa zadeva brez zapletov ni šla. Nikakor se niso mogli z društvi dogovoriti, kdo bo prodajal vozovnice in koliko se jih bo obvezal prodati. Zadnje odborove seje pred otvoritvijo se je udeležil tudi g. F. Jagodnik in dogovorili so se za sestanek vseh slovenskih, hrvaških in srbskih društev na Reki, ki so prevzela prodajo vozovnic med svojim članstvom. Takšne priprave na otvoritev pa niso mogle brez primerne propagande. V Ljubljani so naročili velike plakate nekatere tvrdke so že poslale darila, nekatere pa obljubile, tako da je upati, da dobimo lepe dohodke na ta način, se je pohvalil starosta. Otvoritev je uspela, veselica pa je navrgla 585,44 krone dobička. Tudi tokrat so poslali na Reko 50 kron Slovenskemu društvu v zahvalo, ker je dobro agitiral med tamkajšnjimi društvi. S težkim srcem pa so nakazali 40 kron župni blagajni, kar moramo glasom župnih pravil nakazati. Zanimivo je, da je aktivnost v društvu, kljub sprejemu še nekaterih novih članov počasi izgubljala na večjem zanimanju članov za društveno aktivnost. Poleti so se člani udeležili izleta v Lovran, ki ga je organizirala župa “Vitezič”, načelnik se je še vedno pritoževal nad slabim obiskom telovadnih vaj, v času do prve svetovne vojne pa je društvo organiziralo le nekaj veselic, dramska sekcija je poskušala organizirati še kako igro pa pravega odziva ni bilo. Tudi statusa ženske vrste niso uspeli nikakor urediti, čeprav so članice sodelovale v marsikateri akciji, pa tudi predsedstvo župe je še vedno vztrajalo pri ureditvi tega vprašanja. Zbiranje sredstev za odplačilo kredita pri Posojilnici za Ilirsko-bistriški okraj je zagotavljala predvsem članarina in veselice, ki so v letu 1912 še prinašale dobiček. Tako lahko ugotovimo, da so na veselicah konec novembra, na Miklavževem večeru in Silvestrski Celo leto 1912 so se sokoli ukvarjali z urejanjem statusa ženskega dela članstva. Čeprav statusa niso odredili pa so z veseljem slikali članice v sokolskih oblekah. Na naši sliki z leve: Pepca Cerkvenik, ?, Julči Tomšič, Poldi Samsa, Karlina Oljšak, Pepca Krebelj, Minka Kovačič, Tonči Urbančič in ?. Sedita: tajnik Ivan Tomšič in starosta Josip Samsa. Gradnja Sokolskik domov na Kranjskem se je nadaljevala, zato so pri zidarskih mojstrih naročili izdelavo načrtov bistriškega doma in jih poslali Sokolom v Rajhenburg (Brestanico), ki so hoteli zgraditi enakega. Prvo veselico so organizirali 18. februarja. Tokrat so za plesno glasbo povabili tamburaško društvo iz Jušičev. Z veseljem so po veselici ugotovili, da jim je ostalo 112,86 kron. K temu so prišteli še ostanek po veselici požarne brambe 29,90 kron. Skupaj z nabrano članarino so tako uspeli odkupiti od gospoda Viliča oder za prireditve. Marca je zapuščal Bistrico dolgoletni tudi ustanovni član Dragotin Val, ki je ob odhodu zapusti Sokolom dve sablji v spomin. Ker je bil Val zelo aktiven tudi pri trnovski Čitalnici mu je ta priredila odhodnico, ki so se je udeležili tudi Sokoli. Bližala se je otvoritev Sokolskega doma, zato so v mesecu marcu začeli s pripravami. S sokolsko godbo iz Hrpelj so se dogovorili, da bo naštudirala partiture za nastop na otvoritvi. Po daljšem usklajevanju so se dogovorili, da bo za igranje računala samo 200 kron, saj bo igrala le popoldne in zvečer in ne cel dan. Ves čas je bil med velikimi sponzorji društva tudi ustanovni član b. telovadba članic proste vaje c. telovadba na orodju d. telovadba gostov na orodju e. telovadba vzorne vrste na orodju Prve težave so se pojavile z veseličnim prostorom. Vrt pri Sokolskem domu je bil premajhen, gospa Novakova, ki je tedaj vodila hotel Ilirijo, pa ni hotela prepustiti travnika, kije bil pred košnjo. Z veliko paviljonih so se dogovorili, da te postavijo sami. Obrtno dovoljenje za točenje je dal brat Viktor Tomšič. Kot običajno so naročili 200 litrov rdečega vina, ki ga je priskrbel tajnik Ivan Tomšič, Josip Tomšič pa je priskrbel 100 1 belega vina. Tokrat so naročili manj vina kot običajno, so pa naročili 8 hi piva v Senožeški pivovarni, še posebej z veseljem, ker jim je ta obljubila nekaj piva zastonj, če ji postavijo reklamni paviljon.Velika debata se je vnela tudi okrog šampajnca. Na koncu so se tudi tokrat odločili, da se namesto šampanjca naroči Bakarska vodica. Tudi za hrano je tokrat poskrbel tajnik. Naročili so 5-6 šunk v teži od 3-4 kg in 500 klobasic hrenovk. Ker je postal član odbora v tem letu Dragotin Muha so se dogovorili, da pri njem naročijo 20 štruc kruha in 400 žemelj. Gospoda Treplaka pa so naprosili za prodajo sadja na veseličnem prostoru. Sladice in pecivo pa so kot običajno prispevale domače gospodinje. Tokrat so se prvič dogovorili z gospo Jenko iz Trnovega, da je preskrbele za cvetlice, ki so jih prodajale mlajše gospodične. Pri tej proslavi so posvetili tudi precej pozornosti organizaciji veseličnega prostora. Po vsej Bistrici so nabirali svetilke. Nabavili so 50 lampijonov, poleg sokolskih svetilk pa so v narodnih barvah, naročili so 300 vabil, ki so jih razposlali posameznikom in društvom, posebno pozorno pa so obdelali hrvaška društva. Treba bode posebno v “Reškem Novemu Listu" delati reklamo. V svrho reklame med br. Hrvati bo treba tiskati 50 hrvatskih plakatov v tiskarni “Riječkog Novog Lista", ki se naj razpošlje iz strani uredništva na sledeča društva: 10 Sušak, 5 Bakar, 10 Kantrida-Zamet, 5 Volosko,-Opatija, 5 Kastvo, 3 Mihotiči, 3 Novi, 3 Senj, 3 Fužin, kakor tudi na Jadransko Vilo v Sušaku, Čitalnica Sušak-Reka so zapisali v zapisniku odborove seje. Tokratno veselico so še posebno izkoristili v finančnem smislu, saj so se dogovorili, da napravijo na veseličnem prostoru razstavo vin in likerjev, ter se je v to svrho še pismeno naprosilo razne tvrdke za darila, večer prinesle 286,75 kron in z veseljem so se lotili priprav na Maškerado v februarju 1913. leta. Tudi tokrat so pripravili bogat program: 1. prihod mask 2. Nastop cirkusa Bamum & Bely a. nastop žab iz koseških luž b. nastop akrobatov c. nastop svetovne menažerije 3. Prosta zabava, ples, šaljiva pošta in slično. Kako se je nadaljevalo pokrivanje in odplačilo obveznosti iz kreditov najetih za izgradnjo Sokolskega doma, pa ne moremo slediti več tako podrobno, saj so se zapisniki društva izgubili. Prva svetovna vojna je članstvo Sokola razredčila in šele leta 1920 se je nekako ponovno zbralo novo članstvo. (konec prihodnjič) Jožef Šlenc 31, Olslrlaa — Sokolski Dom 'f *........- — *Pi>px /H F /> »•* V #•#>*’ ✓~ Takoj, ko so leta 1912 uredili dokončno fasado in nad vhod postavili sokola, so izdali nove razglednice. Našo je poslal Franc Samsa član Sokola in lastnik gostilne “Pri Zefi”, ki je bila pogosto mesto, kjer se je zbiral odbor Sokola. 28. 02. 2003. Popotovanje po naših vaseh - vas Male Loče Snežnik stran - 15 iz Hrušice Ličan Anton, župnik iz Kobjeglave Požar Anton, župnik Marko Kos in župnik Zdenko Štrukelj. Gospod Anton Požarje rojen v Malih Ločah in je na ta dan tudi vodil sveto mašo za kar se mu za vse še enkrat najlepše zahvaljujemo. Male Loče . so vodo iz vodovodnega omrežja dobile zelo pozno, še le v letu 1983. Do takrat so imele hiše vodnjake. Ta investicija je bila za krajane zelo težka, saj so morah iz Hrušice do vasi kopati jarke za cevi na roke, ker takrat ni bilo toliko gradbene mehanizacije kot danes. Delalo seje na »rabute«, kar pomeni, da je vsaka hiša morala delati določeno število ur. Krave in konje so napajali pri izviru, pozneje pa v potoku, ki teče ob vasi. V tem izviru je bila tako čista voda, da so jo nosili tudi v sosednjo vas Vodice v Čičariji. Glede na sedanjo vodo, kije polna klora pa je tudi perilo bilo takrat bolj mehko in tudi lepše je dišalo. Perilo so nekoč prah v Ločicah - kraj pod Javorjem. Glede na onesnaženost današnjih voda se mi Ločanci lahko pohvalimo s zelo čisto vodo, saj se v njej najde tudi kakšna postrv. Nekoč so bili v Ločah tudi štirje mlini, dva Hrušiška (Zalčov in Malnarjev) in Ločiška (Tušarjev in Jakopičov - Polin. Jakopičev - Polin ANEKDOTA: Od kje ime Male Loče? Zgodba pravi, da so nekoč v teh krajih delali lonce iz ilovice in od tod Vas Male Loče leži na obrobju Brkinov. Sama vasje v dolini in seje s ceste, ki vodi iz Reke proti Trstu ne vidi. Našo vas obdaja še vas Hrušica, Otvoritev nove ceste leta 1985 Oltar Zaključna dela pri postavitvi zvonov Blagoslov zvonov 9. junija 1999 Na koncu vasi imamo Ločanci svojo cerkev, ki je posvečena sv. Mihaelu, ki goduje 29. septembra. Na ta dan imamo Ločanci opasilo (shod). V malih Ločah je največ Ivančičev. Pravijo, da ta priimek izvira iz Dalmacije, še iz časov, ko so tod hodih trgovci s konji. V vasi so še priimki: Požar, Vatovec, ki je prišel iz Hrušice, Renko, kije prišel iz Slivja, Godina, Samsa... V prejšnjem tisočletju smo se vaščani Loč odločili, da bi bilo treba cerkev malo polepšat - ji spremeniti zunanjo podobo in zgraditi nov zid pred njo. Vaščani smo poprijeli za delo in si zadali težko nalogo. Leta 1996 smo cerkev odkrili in jo s pomočjo župnika Antona Ličana iz Hrušice in zidarja prekrili. Tako je cerkev z novo streho stopila v leto 1997. To leto je bilo težko za krajane Malih Loč, saj smo v tem letu obnovili tudi fasado cerkve. Pred njo pa smo naredili še nekaj metrov kamnitega zida. Naslednje leto smo dobili novo vodstvo krajevne skupnosti, ki je pričelo z dogovarjanjem o nakupu novega zvona, ki je bil že dotrajan in počen. Pogovori so uspeh in tako smo leta 1999 na ločansko cerkev obesili dva nova zvonova. Prvi večji je bil posvečen sv. Mihaelu, drugi manjši pa martinu Slomšku. Blagoslovu so prisostvovali kar štirje župniki: župnik MALE LOČE Krajevna skupnost Hrušica je 199 leta izdala tudi razglednico Male Loče (fotografija: Danijel Cek, oblikovanje: Romeo Volk) kije pred nami in vas Javorje, kije za nami. Meja s Hrušico je potok Oslica, ki pa v poletnih dneh tudi usahne. Voda, ki priteče iz sosednjih gozdov (Javorje, Hrušica, Huje) se počasi pomika po ločanskih mlakah in ponikne v majhne luknje. Ven zopet pride v Rižani in od tam pa bog ve kam. Nekoč so bile Male Loče velika vas. Prvi odhod ljudi iz vasi je bil takoj po I. svetovni vojni, ko se je veliko vaščanov odselilo v Ameriko in Argentino. Drugi odhod je bil leta 1954-1955, ko je iz vasi pobegnilo kar 27 ljudi v Avstralijo, Kanado, Francijo, eden pa celo v Kolumbijo. Leta 1954 je v vasi živelo prek 90 ljudi, danes pa je Ločancev le še 39, od tega 21 moških, 14 žensk in 4. šoloobvezni otroci. V vasi se ne gradi veliko novih hiš, se pa popravlja kar nekaj starih. Najstarejša vaščanka je ga. Štefanija Ivančič, ki je stara 84 let. Male Loče so obcestno naselje ob stiku Brkinov in Podgrajskega podolja, ki leži na zahodnem robu slepe doline, med krajema Javorje in Hrušica, severovzhodno od vzpetine Leškovja (564 m), kadar so ponikve zamašene, naselje dosežejo poplavne vode. V dnu doline so travniki in posamezna drevesa, večinoma opuščene njive pa so ne terasah proti Javorju. Na južnem obodu doline se z bori poraslo pobočje strmo dvigne na Podgrajsko podolje. Vas je bila nekoč znana po pletenih košarah, ki so jih pletli iz šibja in prodajali v Trstu. Danes le še nekateri vedo kako se pletejo košare. Eden izmed njih je tudi gospod Požar. tudi ime. Male Loče nimajo nič skupnega z Velikimi Ločami, dejstvo pa je, da so Male večje od Velikih. Ločiške šeme ANEKDOTA: Zakaj imajo opasilo 29. septembra? Zgodba pravi, da so se vaščani kregali, katerega svetnika bi praznovali oziroma kdaj naj bi imeli opasilo. Eni so predlagali sv. Jurija, ki goduje 24. aprila. Dmgi vaščani pa se s tem datumom niso strinjali, saj so trdili, da ne smejo imeti opasilo spomladi, ker so čez zimo pojedli vso zalogo hrane. Predlagali so, da naj bi imeli opasilo jeseni, ko je vsega dovolj in bodo lahko pripravili veselico. Tako je obveljal 29. september-sv. Mihael. Snežnik stran - 16 Popotovanje po naših vaseh - vas Male Loče 28. 02. 2003. Župnik iz Malih Loč gospod Požar Anton - novomašnik leta 1962 s celo svojo družino in povabljenimi Ostanki Jakopičevega - Polinovega mlina Vaščani bi radi obnovili »Ledenico«, ki je danes polna smeti in odpadkov mlin je mlel še po drugi svetovni vojni kasneje pa ne več. Sedaj je ostala le še ruševina. V vasi smo imeli tudi ledenice. To so bile jame, ki so bile izkopane in obložene s kamni. V te jame so pozimi nosili led, ki so ga »pridelali« na mlakah. Okrog njiv so na roke ali s plugi izkopali kanale, daje vanje lahko natekla voda, kije nato zmrznila. Led so nalomili in ga s konji peljali v ledenico, poleti pa nosili prodajati v Trst. Kmetovanje je bilo nekoč osnovna dejavnost večine vaščanov. Tudi danes je še nekaj majhnih kmetij, ki imajo po eno ali dve kravi. Poljščine gojijo le zase. Velik problem predstavljajo tudi divje živali, ki vse uničijo. Eden izmed vaščanov, g. Franko Žerjal se intenzivno ukvarja s sadjarstvom. Tako je posadil več kot 600 sadnih dreves, predvsem češpe, jablane in hruške. Za njegovo pridelovanje je značilna bio pridelava, na naraven način brez škropljenja. Kar nekaj je starejših in bolnih. Nekateri se vozijo na delo v Plamo, IZDELOVANJE POLIETILENSKIH VREČK 0\@[m© Darko Renko s.p. Mate Loče 3, Podgrad, tel.: 05 783 50 92, gsm: 041 692 398 nekaterim pa so ugotovili, da se jim ne splača delati, saj vidijo kaj se dogaja z našim kmetijstvom in kako se stvari spreminjajo. Nekoč je bilo v vasi 40 konj, danes ni več nobenega. Včasih je cela vas najela pastirja, kije prvič gnal živino za sv. Jurij a(24. april) pa do sv. Martina (11. november). V čredi je bilo 50 krav, poleti pa tudi do 65 krav s teleti. V vasi imamo tudi samostojnega podjetnika »Renko«, tako da je tudi pri njem zaposlenih nekaj domačinov. Gostilne nimamo, je pa nekoč bila pri Firmovih, še prej pa pri Oštirjevih, kakor je še danes ostalo domače ime pri tej hiši. Včasih so se vaščani ceč družili med seboj. Pomagali so si pri različnih kmečkih opravilih, hodili na plese in ob nedeljah tudi »škrlali«. Tudi delovne akcije imovane rabute so bile bolj pogoste, saj se je tako gradila cesta, telefon, vodovod... No cesto smo asfaltirali leta 1985, ponovno prieplastili pa lansko leto s pomočjo KS Hrušica in s pomočjo Občine Ilirska Bistrica. Telefon smo dobili 1986 leta, nekateri pa še kasneje. Glede del v nadaljevanju ne vemo kje bi se lotili, saj so pred nami velike investicije, finančnih sredstev pa ni od nikoder. Včasih imamo občutek, da so na nas v Ilirski Bistrici kar pozabili. Za vsako stvar smo se morali boriti in delati sami, saj nam drugi niso nikoli preveč pomagali in tudi danes je tako, ko kaj rabimo ne naletimo na posluh. Tako bi v prihodnosti želeli urediti ostanek »ledenice«, saj so le te pomembne za ohranitev naravne in kulturne dediščine tega kraja. Potrebovali bi sredstva za ureditev hudournikov, želeli bi dokončati zid okrog cerkve. Starejši pravijo, »da mi Ločanci nismo Čiči ne Brčini, mi smo justo na konfini«. Franko Požar pro-Tom d.o.o. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% Stari zvon je našel častno mesto v vaški cerkvi Po takšnih glinenih loncih so dobile ime tudi Male Loče Izvir čiste vode Smerokaz do Malih Loč ■r v Avtomobilska asistenca Zavarovalnice Triglav Mr vam v primeru težav z vozilom zagotavlja * 24-urno pomoč vse dni v letu. C- č Kjerkoli v Sloveniji ali v tujini bomo poskrbeli za popravilo, reševanje in vleko vašega vozila, w e© za prevoz vas in vaših sopotnikov, k— za nadomestno vozilo ali namestitev v hotelu. TT 5 Sklenite zavarovanje avtomobilske asistence in kadarkoli boste potrebovali pomoč 5 pokličite 080 2864, * za klic iz tujine pa + 386 2222 2864 5 PRIPRAVLJENI NA VSE. “■ F—" k— Z ^ triglav ► www.zav-triglav.si NE SKRBI, KSENIJA »Ne skrbi Ksenija, prišle te bomo obiskat,« besede, ki so bile izrečene na eni od zadnjih vaj ženske pevske skupine »Resa«, ko je Ksenija, članica te skupine, potrdila napoved, da se bo za pol leta podala v Bosno, v službo k mirovnim silam SFOR, so se uresničile. Slabo je kazalo, da se bo obljuba uresničila. »Zenske, nič ne bo,« je v prvih pismih poročala Ksenija iz Sarajeva. Baza Butmir je ogromen vojaški kompleks, urejen in zastražen po pravilih NATA, v njem vladata red in stroga disciplina, tu ni prostora za sentimentalnosti in obiske prijateljic. Vsak obisk mora biti najavljen in potrjen »od zgoraj«. »Pa nič,« smo rekle in vadile repertoar za novo sezono. Slovenski pripadniki SFOR so se v pozni jeseni odločili, da bodo organizirali prireditev ob dnevu samostojnosti za pripadnike mirovnih sil vseh narodnosti, ki se bo nadaljevala v družabni večer. Hkrati bo to promocija Slovenije. Torej, pokažimo jim, kaj imamo in kaj znamo. Ksenija je bila blizu kroga, ki je oblikoval to idejo in program. Predlagala je nastop ženske skupine. Predlog je bil sprejet. Sredi novembra kot strela z jasnega prileti klic iz Sarajeva. »Rezervirajte si 14 .in 15. december in pridite v Bosno!« Naše veselje je bilo nepopisno. A bolj ko se je bližal dan odhoda, bolj smo bile neodločne. Vprašanja in dileme: je potrebna viza, je v Bosni res varno, se še streljajo,, počutje žensk v večtisočglavi moški družbi, dolga pot v zimskih razmerah, kje bomo nastanjene,... Ksenija nam je zagotavljala, da bo za vse poskrbljeno, vendar naj ne pričakujemo preveč. Potovali smo skupaj s »plesno delegacijo« z Gorenjske. Si zamišljate kombi z dvajsetimi sedeži, devetnajstimi potniki, vsak potnik ima v povprečju eno potovalko in pol? A to še ni vse! Za domače vzdušje smo s seboj peljali pravi kozolec skupaj s senom, slamo, koruzo,..), staro sito s cvetličnim aranžmajem, potico, domače pecivo, Gorenjci so vzeli še dve harmoniki, grablje, vile,.. .Skratka, Slovenija v malem. Še zdaj ne vem, kje je vse to stalo in če sploh fizikalne zakonitosti še držijo!! Kljub snežnim cestnim razmeram po Dolenjski smo varno in hitro napredovali v želeni smeri. Šofer je bil na državnih mejah deležen čudnih vprašanj. Carinikom ni šlo v glavo, da vozilo SFOR prevaža tako čudno druščino in kaj je in čemu služi kozolec,... Mislim, da smo imeli srečo, ker niso odkrili hladnega orožja -starih vil, grabelj in kose. V Sarajevo smo prispeli v času zajtrka. Opremljeni z ID -(identifikacijskimi) karticami, poučeni o varnostnih ukrepih, z dodeljenimi spremljevalci smo šli na kraljevski zajtrk. Jedilnica je bila ogromna hala. Strežno osebje so bili domačini, Bosanci, hrana pa je bila praktično z vsega sveta. Za oko mamljive jedi in številne nenavadne kombinacije so nas presenetile. Tudi neprijetno (pekoče). Rekli so nam, da ni problem kaj jesti, ampako kako ne jesti. Nastanili so nas v bivalnike, ki so razvrščeni po vsem naselju in služijo različnim namenom. Največ jih je v dveh nadstropjih. Nekaj je tudi montažnih zgradb. Precej časa je trajalo, da smo se namestile. Utrjevale smo že znano geslo, da vojska vedno hiti, da bo potem čakala, in obratno. Ko smo spremljevalce vprašale, kaj čakamo, so rekli: »Naslednjo komando.« Nikamor nismo smele same; šle pa smo lahko kamor koli, a le s spremljevalcem. Popeljali so nas po bazi. Megleno jutro je povečalo puščobno vzdušje. Baza se na več mestih dotika ozemelj kmetij; ob žici, s katero je obdana, so se pasle ovce. Meje baze neprestano varujejo, za to so zadolženi Bolgari. Prišli smo do katoliške cerkve. Lepa, elegantna, moderna, ravno prav velika. Ob jaslicah smo zapele. V bazi je še ogromna hala za telovadbo, fitnes, in ta se po potrebi spremeni v prireditveni prostor. Obiskali smo slovensko bazo, kjer domuje okoli 50 vojaških policistov. Zapeli smo niz domačih pesmi, odprli so skrite zaloge dobrega slovenskega vina. Srečanje je bilo tako prijetno, da smo že imele občutek, da smo naredile dobro delo. Od tam so nas povabili k sosedom Italjanom na kavo. Po kosilu se je del »Rese« odpravil spat, drugi del pa nakupovat. Pod noč smo se zbrali v Millenium clubu in se dogovorili za potek večera; s trobojnico in baloni smo krasile prostor, moški so postavili kozolec, ženske uredile ikebane, zrezale potico... Sledile so vaje, kjer smo do potankosti ponovile naučene pesmi. Čemu le?! Ko se je približala ura nastopa, smo vstopile prostor poln v vojakov in civilov, ki so veselo jedli dobrote, pili in se pomenkovali. Podobno je bilo tudi med otvoritvijo. Za hip so umolknili, ko smo zapele himno, in sledil pa je normalen gostilniški hrup. Govornikom se ni bolje godilo. Nekoliko smo se razburjale in se nato odločile za strategijo: Profesionalno bomo odpele, četudi same sebi! Med proslavo dneva samostojnosti so podelili več priznanj, govoril je slovenski konzul iz Sarajeva. Komaj smo čakali glasbo in ples. Od takrat dalje je čas hitreje tekel. Ansambel jazz band, ki ga sestavljajo pretežno zdravniki (najmlajši ima baje 63 let, prvi naslednji pa 72 let), so igrali, kot da nam gori pod nogami. Seveda smo največ in najraje plesale s Slovenci; pristopili so tudi Italijani, Angleži in drugi, a zapomnile si bomo že skoraj vsiljive Romune, ki so za ples izkoristili vsako priložnost, BfiLfiSTV d.o.o Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 AKCIJA OD 21. 02 DO 06. Keksi Pariš polnjeni 300 g Koestlin.............L...... 269,00 SIT Pečena šunka " VP MIP...........................ikf... 1.599,00 SIT Pečena panceta VP MIP................................ 1.549,00 SIT Cvetal Univ. Biosubstrat zemlja 50 1................... 759,00 SIT Marmelada nierelična 700 g Presad ................ 249,00 SIT OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Balasty d.o.o., Vilharjeva 24, 6250 II. Bistrica Pod Vrti, Maistrova 8, 6250 II. Bistrica Jablanica, Jablanica 32a, 6250 II. Bistrica Ponedeljek - Petek 8.00 -20.00 7.00- 19.00 8.00- 12.00 16.00-19.00 Sobota Nedelja Telefon 8.00 -20.00 8.00 -12.00 05 710 10 00 7.00 -19.00 05 710 06 61 8.00 -12.00 05 714 45 30 končali pa s poljubom plesalkine roke. Da te kap! Ples seje zaklučil ob enih, ko smo vsi nastopajoči skupaj z vojaki še enkrat zapeli slovensko himno in se razšli. Higiena v bivalnikih je zelo taborniška, a za eno noč nismo komplicirale. Drugi dan smo v znano počasnem tempu pospravile sobe, oddale posteljnino, vmes veliko čakale. Dobrodošla je bila kava iz ambulante, kjer dela Ksenija. Ambulanta s slovenskim kadrom oskrbuje vojake cele baze, ki šteje okoli 4000 ljudi. Dela ne zmanjka. V spremstvu dveh džipov smo se odpravili v Sarajevo. Sarajevo sem spoznala pred petnajstimi leti. Takrat je bilo živahno srednjeevropsko mesto, ki gaje požlahtnila olimpijada. Danes so vsepovsod sledovi vojne. Prestreljene fasade hiš, stolpnic, stavb zgodovinskega pomena so se neprestano vrstile pred nami. »Tu živijo Srbi, tu so muslimani,« nam kažejo. Kako vedo?! Obstaja pravilo. Kar je obnovljenega, je muslimansko, kar je poškodovano, je srbsko. Muslimani nosijo glavo nekoliko višje, kot zmagovalci nesmiselnih pokolov. Srbi pa so bolj skesani, kot bivši agresorji. Tudi plače imajo nižje. Muslimani še vedno prejemajo razne donacije. Mesto živi, a spominja na otožnost vdove. Še vedno krožijo PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si tramvaji, isti kot pred leti, le nekoliko obtolčeni, na grobo prebarvani. Povečalo se je število grobov. Muslimani ne oskrbujejo grobov s cvetjem in svečami kot mi. Mrtvega pokopljejo, grob opremijo s pokončnim belim kamnom in to je vse. Baščaršija je obnovljena, sledov vojne skoraj ni. Sprehodili smo se, spili kavo, kupili spominke, burek in slastne čevapčiče. Nekaj časa smo se vozili po bregovih nad Miljatcko. Sledovi granat in silovitih bombnih napadov so vsepovsod: po cestah, strehah, fasadah. Zanemarjenost okolic hiš še stopnjuje občutek revščine. Videti je veliko kioskov, kjer prodajajo vsemogoče od sadja, do avtomobilskih gum. Precej je avtomehaničnih delavnic. Med avtomobili prevladujejo stari golfi. Država praktično ne funkcionira. Neurejena zakonodaja, davčni sistem, nagnjenost k prekupčevanju niso poroštvo za boljšo prihodnost na kratki rok. V predmestju, pa tudi ob cestah, kjer smo se vozili kasneje je videti zapuščene industrijske obrate, ki jih zaraščata plevel in grmovje. Verjetno gre za obrate, zgrajene v času bratstva in edinstva. Danes so opustošeni, čakajo na lastninjenje. Žalostno. Kaj počne naša vojaška policija v Bosni? Vozijo se od vasi do vasi, se pogovarjajo z ljudmi, jih sprašujejo, kako živijo, poslušajo njihove pritožbe, poizvedujejo, če je kje kak primer nestrpnosti. Nato napišejo poročilo, ki ga pošljejo v analizo SFOR-ju. Glede na njihova poročila le- ta ukrepa in odreja nadaljnje delo. Vrnili smo se v Butmir. Čakalo nas je še slovo. Veliko smo peli. Organizatorji srečanja so se nam večkrat zahvalili za obisk, ki je imel pred prazniki velik pomen, saj je bilo čakanje vojakov na dopust tako krajše. »Vozi, Miško!« smo rekli šoferju in krenili po Bosni navzgor proti Sloveniji. Veselo srečanje s Slovenci se je mešalo z grekobo, ki jo je v nas pustila razbita, a mirna Bosna. Za »Reso«, Darinka Dekleva Trgovina TARSEL d.o.o. Rozmanova 29, Ilirska Bistrica tel./fax.: 05/71-41-588 - Strech hlače ženske - moške hlače Romatex - spodnje perilo Devič - kavbojke po 3.960,00 SIT - pidžame in še mnogo artiklov po ugodnih cenah! ČEBELARSTVO TARSEL GOZDNI MED.. 900,00 SIT CVETLIČNI MED .... 800,00 SIT ■2B3323*: KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica OB OTVORITVI PRVE SLIKARSKE RAZSTAVE LIKOVNEGA DRUŠTVA FRANCE PAVLOVEC Najprej si lahko upravičeno zastavimo vprašanje; zakaj neki si je društvo nadelo ime ravno po Pavlovecu? Najprej zato, ker gre slikarja, ki je bil rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici 14. avgusta 1897 (spominska plošča je postavljena ob obcestnem vhodu v prostore železniške postaje). Že zelo zgodaj, po nekaj letih osnovne šole v Trnovem, je okusil kaj je beli svet, podobno kot že pred njim Kette in mnogi drugi. Torej drugič; odhod brez povratka. Težka mladost in delo v različnih industrijskih obratih ter Perice na Savi, ok. 1938 manufakturah, s sedemnajstimi leti oddide celo na vzhodno fronto v Galicijo, ga že zelo zgodaj izoblikujejo v mladeniča, vajenega prenašati najtežje življenjske preizkušnje. Po uspešno končani zagrebški akademiji, kjer mu je mentor prof. Vladimir Becič, se povsem posveti slikarstvu. Postane eden izmed nosilcev “Četrte generacije” in ga lahko v slovenski umetnostni zgodovini upravičeno postavimo ob bok najodličnejšim krajinarjem modernizma: Rihardu Jakopiču, Matiji Jami, Božidarju Jakcu, sopotniku Goimirju Antonu Kosu in drugim. Cenimo ga predvsem zaradi lirično navdahnjene izpovedi, pesniško zasanjanih krajin, govorečih brez besed, ki sojih občudovali mnogi posnemovalci. Motivno ga je povsem prevzela osrednjeslovenska krajina, nekoliko manj pa takratna italijanska Julijska krajina, kamor so med svetovnima vojnama upravno spadali tudi naši kraji. A mu tega pretirano ne zamerimo, saj ostaja svetel vzor tudi današnjim generacijam slikarjev. Vendarle smo nekoliko pozni, po stari slovenski navadi, ki oznanja: Potrebno je počivati vsaj pol stoletja pod rušo, da se na račun pokojnika, živečega pred časom (naprednega), nekdo okoristi za nazaj. Tudi vi bi se smejali, če bi imeli doma enega Pavlovca (sliko), ki na trgu umetnin ni dosegljiv za ceno pod 15.000 evrov. Najprej je potrebno poudariti, da je tovrstno druženje na likovnem področju, tudi skozi društveno dejavnost, več kot dobrodošlo za vse vpletene; likovnike, zgolj ljubitelje likovne ustvarjalnosti ter zbiralce in kupce likovnih del (klientelo brez katere ni trga likovnih del) na drugi strani, ki skupaj z likovnimi kritiki poskrbijo za razvpitost in popularnost posameznih slikarjev. Da o svojevrstni simbiozi s ponudbo bližnjih lokalov, vsaj ob otvoritvah, niti ne govorimo. Na tej prvi predstavitvi domačih likovnikov, kjer ni nobeden od razstavljajočih posebej zavezan v formalno likovnem smislu (glede tehnike, motiva, letnice nastanka ...) predstavlja razstava osebno izkaznico vsakega posameznika; da obstaja, se likovno izraža in mu društvo ni v napoto temveč v oporo in pomoč. Že na prvi pogled je opaziti, da se je kvaliteta razstavljenih del, če se ozremo vsaj deset let nazaj, precej dvignila, pri večini avtorjev. K čemur so nedvomno prispevala svoj delež medobmočna likovna srečanja, srečanja v okviru domačih ex temporov in osebna zavzetost posameznih avtorjev. Dejstvo pa je, da je večina njih v življenjskem obdobju zrelih let, so egsistencialno preskrbljeni, izražanje skozi likovni jezik pa jim predstavlja dodatno zadovoljstvo; medtem, ko mladih ustvarjalcev ni videti na spregled. Nakar izgleda, da s kulturnostjo na splošno le posiljujemo, jo pa ne znamo privzgojiti kot vrednoto, pomembno za lokalno in širšo skupnost. Da ne govorim o čem drugem, ker bi nas zabolela glava. Končno se vrnimo k razstavljalcem zaradi katerih smo pravzaprav danes tu. Ne gre spregledati, da se vleče skozi dela, predstavljena na tej razstavi, nek poseben odnos do motivnega sveta, kjer je v glavni vlogi krajina in ambi-ent, celo narativnost ljudskega izročila, če izključimo klasične likovne prvine; tihožitje ali portret. Še vedno je prisotna navezava na šolsko korektno izvedeno risbo, najizraziteje v primerih: F. Dolgana, R. Volka, ki izhajata iz pedagoškega okolja; kamor sodita tudi J. Rosa in R. Kranjec, sicer z izvedbami v pastelu in akrilu, kar govori v prid bistriški risarski tradiciji. Še vedno je aktualen tudi akvarel, vendarle zahteva veliko potrpežljivosti od vsakega posameznika, ki hoče doseči prepoznaven avtorski nivo. Malo presenečenje so monokromni odlitki v lesu, izdelani v plitkem reliefu, izpod rok Vanje Škrlj, kjer pa imamo opravka z vrednotenjem zaradi njihove ekskluzivnosti in primerjave. Vsekakor ne moremo prezereti izvirne figuralne poetike socialnega realizma, izvedenega v ekspresionistični maniri pri S. Munih, z docela izdelanim likovnim izrazom. Za Srečka Srebota pa sem prihranil le vprašanje: Si mislil s svojimi abstraktnimi in sivimi barvnimi kulisami z odprtino na sredi na vojno ali na mir? Roman Gustinčič NOVA KNJIGA LOŠKA DOLINA Z BABNIM POLJEM, II. DEL Lani pred božičem je izšla obsežna zgodovinska knjiga, ki jo je napisal starotrški župnik Janez Kebe. Knjigo so 26. dec. 2002 predstavili v Kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu: zgodovinar prof. dr. France M. Dolinar, etnolog prof. dr. Janez Bogataj in slavist prof. Jakob Miiller. V devetih poglavjih so iz župnijskih knjig status animarum, urbarjev in drugih virov zbrani podatki za 974 hiš oziroma kmetij o domačih imenih, o velikosti kmetij, o prodanih kmetijah, o gospostvih, o rodbinah, o statistiki prebivalstva za 200 let (število otrok na družino, število mačeh in očimov, starost matere pri prvem in zadnjem otroku), o izseljencih, o hišnih znamenjih (opisanihje 230 znamenj, ki sojih imeli na orodju in celo na nagrobnikih), o mlinih in žagah, o kamnitih portalih, o starih lesenih stropih, o listinah iz petih hišnih arhivov (najstarejša je iz leta 1624), o redovnicah, ki so bile rojene v starotrški župniji (prva se omenja že leta 1349), o protestantizmu v Cerknici, na Blokah in Planini, o gasilstvu in požarih (zbrani so podatki o 350 požarih iz vse Slovenije), o zapisih o lovstvu iz župnijskih kronik, o nesrečah v župniji od leta 1705 do 2001. Dr. Zmaga Kumer je prispevala ljudsko pesemsko izročilo v Loški dolini. Za naše bralce bodo v knjigi gotovo zanimivi podatki o požarih na našem področju. Npr. »Dne 20. avgusta 1702 je v Ilirski Bistrici (Trnovo) pogorelo župnišče. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje, živina in omlačeno žito. Župnik j e rešil le to, kar j e imel na sebi. Požara ni zakrivil on. Celo sam bi zgorel, če ne bi ljudje izdrli mreže na oknu in mu pomagali iz goreče hiše. Poslopje je bilo pokrito s slamo kot navadne kmečke hiše. Leta 1712 župnišče še vedno ni bilo popravljeno. Župnik Nikolaj Solon je bil star 78 let in je bil bolan. Prej je 34 let vodil župnijo in je bil skrajno reven, kajti vse, kar je dobil, je razdal še revnejšim. V 12 letih so postavili samo hlev in skedenj. Leta 1857 so deloma pogorele tri vasi pri Ilirski Bistrici: Tominje, Topole in Gornji Zemon. Le redki gospodarji so bili zavarovani. Novembra 1863 so po cerkvah pobirali za pogorelce Zagorja pri Ilirski Bistrici (Zagurje im Bezirk Feistritz). Istega leta (1866) so pogorele Harije pri Ilirski Bistrici, škode je bilo za 11.000 goldinarjev. Dne 25. novembra 1886 je pogorelo 30 hiš z vsemi poslopji v vasi Kuteževo pri Ilirski Bistrici. Škoda je znašala 23.000 goldinarjev.« Take podatke bodo s pridom uporabila tudi vodstva gasilskih društev, ki ob obletnicah izdajajo brošure in zbirajo zgodovinsko gradivo. Knjiga obsega 660 strani velikega formata je izdala založba Družina v Ljubljani, po znatno znižani ceni sejo dobi v župnijskem uradu Stari trg pri Ložu ali jo pošljejo po pošti. Lahko jo naročite po telefonu 041/654-441. Janez Kebe DVANAJSTA PREDSTAVA Na Valentinovo v petek, 14. Februarja tl., je igralska skupina iz Harij odigrala že enajsto predstavo tragikomedie »Kri nej uoda«. Zanimanje pa še kar ne poneha, zato bo v petek, 7. marca 2003 ob 19. uri predstava ponovljena, v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici ( Informacije OAZA Ilirska Bistrica). Najbolj priljubljena igralka Žjefa, je doslej odigrala vlogo že štirinajstkrat, 18. januarja v Postojni, pa si je Žjefo ogledala na drugi strani, kot gledalka. Alenka Penko foto: atelje Murovec GLEDALIŠKA PREDSTAVA NA OSTROŽNEM BRDU Na predbožični večer so mladi z Ostožnega brda pripravili božično igro. Igro so uprizorili v nekdanji vaški osnovni šoli. Za osmi marec pripravlja vaška mladina, v sodelovanju s krajevno skupnostjo Ostrožno Brdo novo igrico z naslovom Magda - super mama. Avtorici igrice sta Andreja in Anja Počkaj. Vabljeni! NOVE VIDEOKASETE V NAŠI KNJIŽNICI 1. Ali Baba in 40 razbojnikov 2. Asterix & Obelix, Mission Cleopatre = Misija Kleopatra 3. CARROLL, Ann. Ancient Rome = Starodavni Rim, (Starodavne civilizacije) 4. CARROLL, Ann. Starodavne civilizacije, Starodavni Inki 5. Cold harvest = Ledena žetev 6. Dobri kužek Jaka RISANKA 7. Driven = Dirka 8. The golden feather = Zlato pero Snow White and the seven knights = Sneguljčica in sedem vitezov RISANKA 9. Gosford park 10. Grdi raček, RISANKA 11. Der Krieger und die Kaiserin = Bojevnik in princesa 12. Krtkova dobra dela 1. RISANKA 13. Krtkova dobra dela 3. RISANKA 14. Krtkova dobra dela 4. RISANKA 15. Krtkova dobra dela 2. RISANKA 16. Malinji Dol, Kje je skrit zaklad? RISANKA 17. Malinji Dol, Pojdimo se sankat! RISANKA 18. Malinji Dol, Toolikšna riba RISANKA 19. MIB. 2 = Možje v črnem 2, Še enkrat v črnem 20. Monster’s bali = Bal smrti 21. The next best thing = Druga naj lepša stvar 22. Obraz Avstralije, (Izobraževalni video fdmi) 23. Pravila in zakoni (Izobraževalni video filmi) 24. Prince of Egypt: the story of Moses RISANKA SPEČA ODGOVORNOST BRKINSKI KOTEL ZA KUHANJE ŽGANJA Dvojna dioptrija Včasih imamo po dnevu, ki smo ga preživeli, občutek, da je izpolnjen do roba. No, tisto praznično januarsko nedeljo zvečer sem prišel z naše grajske prireditve domov res popolnoma nabasan z doživetji in skoraj nemogoče se mi je zdelo, da bi lahko v preostanku dneva še kaj vznemirljivega doživel. Pa sem se uštel, kajti ko sem malo pred spanjem sedel pred računalnik, da bi pogledal, če je med dnevom prispelo kaj pošte, je z ekrana planilo vame zlovešče opozorilo, ki je prispelo z edinim poštnim sporočilom, ki sem ga dobil: POZOR! Imenik nam je napadel VIRUS! Ker je tudi Vaš naslov v našem imeniku, imate tudi VI virus! 14 dni stoji na sistemu, predno se aktivira. Preko imenika (adresarja) se avtomatsko pošilja na vse naslove, ne glede na to ali so bili poslani e-mail na ta naslov ali ne. VIRUS SE ENOSTAVNO BRIŠE: 4. Kliknite NAJDI 5. Virus je prikazan kot ikonica v obliki medvedka z imenom jdbgmgr.exe 6. Z desnim klikom miške kliknite nanj in ga IZBRIŠITE. 7. Nato pojdite še v KOŠ in ga še tam izbrišite. V KOLIKOR NAJDETE VIRUS, MORATE VSE, KI JIH IMATE V IMENIKU (ADRESARJU) OBVESTITI S TEM OBVESTILOM V hipu je bilo konec mojega prazničnega razpoloženja in tudi navdušenja nad sodobnimi elektronskimi pripomočki. S težkim srcem in tresočimi rokami sem takoj začel z miško klikati imena žrtev iz svojega seznama in jim odposlal opozorilo, da bi jih rešil pred pretečo nevarnostjo sesutja njihovega operacijskega sistema zaradi okužbe z virusom, kije, kot sem prebral, priletel k njim iz mojega adresarja. Tisti trenutek niti pomislil nisem na možnost, da opozorilo ne bi bilo resnično, kaj šele, da jim pošiljam škodljivo navodilo. Da gre za neokusno šalo (pošiljatelj tega ni vedel, sicer mi ga ne bi poslal), sem izvedel šele drugi dan popoldne od nekega strokovnjaka za te zadeve, ki meje opozoril, naj ničesar ne ukrepam in predvsem naj ne brišem tiste datoteke, v kateri naj bi bil speči virus, ker je del operacijskega sistema. Žal je bilo že prepozno, ker je bilo opozorilo že odposlano in kar je najhuje, so me nekateri ubogali... Težko meni ! Kaj mi je preostalo drugega, kot ponovno sesti za računalnik in skrušeno odposlati opravičilo za nepotrebno vznemirjanje vsem prejemnikom prejšnjega obvestila. Rezultati, ki sem jih dobil, bi bili zelo uporabni za kakšno anketno raziskavo, kako se ljudje odzivajo na opozorila pred nevarnostjo. Večina prejemnikov je obe obvestili gladko prezrla in se obnašala, ko da ni nič prejela, le nekateri so iz previdnosti čakali ponovno potrditev verodostojnosti sporočila. Že dolgo se nisem počutil tako neumno, ker sem se znašel v vsiljeni dvojni vlogi naključne žrtve in hkrati sejalca verižne potegavščine, ki se je bolj zanesljivo širila, kot vraževerna pisma o sreči, ki so bila nekdaj v modi, ker so bile v tem sporočilu čisto konkretne grožnje, kaj se bo zgodilo tistemu, ki je na mojem seznamu, če ga ne opozorim, ne glede na to, če je vraževeren ali ne. Ampak, kaj mi je tedaj preostalo drugega, kot ukrepati, ker bi sicer s svojim molkom naredil slabo uslugo prijateljem, če bi bilo (in v to sem trdno verjel) opozorilo resnično ! Ko sem čez nekaj dni po elektronski pošti pobaral pošiljatelja, ki je posredoval mojemu pošiljatelju tisto zlovešče sporočilo, ki je pozneje prišlo k meni in odšlo naprej, kaj meni o vsem tem, sem dobil dvoumen odgovor, da je stvar osebne presoje, če in komu posredovati naprej obvestilo ; sploh pa, da mi ni dolžan nobenega pojasnila, ker da je vsakdo sam odgovoren za posledice svojega (odgovornega) obnašanja ! Seveda mi je takoj poskočil krvni tlak, ko sem iz te trditve potegnil nevaren zaključek, da je potemtakem elektronsko zapisana beseda neobvezujoča ! Če se v časopisju pojavi kakšna zavajajoča vest, navadno kdo od prizadetih terja vsaj moralno zadoščenje (javno opravičilo) od povzročitelja, če ga že sodno ne preganja. Tu pa ni predvidena nobena sankcija, ker gre sicer res za neslano, a še zmeraj samo virtualno šalo. Tisto, kar sem tiste dni prestajal, niso bile virtualne, ampak resnične duševne muke... Vprašujem se, kdo bo odgovarjal, če jo bomo nekega dne zaradi takšnega ravnanja vsi gor plačali, ko bomo preslišali kakšno resnično opozorilo? Vem, da bo kdo takoj rekel, da na takšno potegavščino, kot jo opisujem, nasedajo samo računalniški začetniki. Res je, vendar to ne sme pomeniti dajanja potuhe za neodgovorno ravnanje z besedo v elektronskih medijih, ker ji na tak način odvzemamo še tisto malo verodostojnosti, kar ji jo je še ostalo. Nad tem se je vredno zamisliti in otroke že v šoli navajati na odgovorno obnašanje. Ko že omenjam sporočila, naj še posredujem eno, ki ga sicer nisem šel preverjat na kraj dogajanja, a mu verjamem. Gospa A. meje namreč po telefonu opozorila na slabe razmere v okolici glasbene šole pri starem vrtcu, kjer čakajoči otroci pogosto bredejo na zelenici po pasjih iztrebkih, ki jih tam puščajo psom odlagati neodgovorni lastniki psov, ko hodijo z njimi mimo in jih seveda ne pospravijo za njimi. Ne vem, kaj naj rečem ? Da je danes vse normalno, kar se dogaja, ker je del opevane pravice do ‘'drugačnosti”... Tudi jest sm drgačn, kr verjamem vsakmu na besedo, pa mi tega nihče ne priznava... Od 22. januarja do 28. februarja smo si v sklopu meseca kulture lahko ogledali razstavo BRKINSKI KOTEL ZA KUHANJE ŽGANJA -DEDIŠČINA BRKINOV IN OKOLICE. Razstava je bila na gradu Prem, pripravili pa so jo: Društvo brkinskih sadjarjev Ilirska Bistrica, OŠ D. Ketteja ter Kulturno športno turistično društvo Prem. Kaj pa je o razstavi zapisal njen pobudnik Branko Grahor pa si lahko preberete v spodnjih vrsticah. Brkinski kotel za kuhanje žganja je najbolj razširjen v krajih med Snežnikom, Slavnikom in Vremščico. Razširjenost in uveljavitev tega kotla v tej pokrajini je pogojena z razširjenostjo sadnega drevja, ki tu uspeva v različnih pojavnih oblikah - kot samorodne ali gojene (cepljene) sorte. Brkinska češpaje v bistvu divja - samorodna oblika in rodi drobnejše plodove, kot na primer »Bosanska šljiva« . Posebnost plodov brkinske češpe je v specifičnem razmerju med sladkorjem in različnimi kislinami, ki je drugačno kot v drugih sadnih pokrajinah. Brkinska češpa predelana v žganje ima zato specifični okus in se razlikuje od drugih podobnih žganj - podobno kot se razlikuje Teran od Refoška, čeprav gre za isto sorto. Kuhanje žganja, ki se odvija v brkinskem kotlu je v teh krajih znano in uveljavljeno že več kot 150 let. Destilacija v brkinskih kotlih poteka v isti vertikali kot je kotel napolnjen s češpovo brozgo. Nad kotlom, ki je običajne prostornine 35 - 40 litrov je nameščena bakrena kapa, ki ima dve okrogli komori. Prva, ki se nahaja tik nad kotlom ima nalogo lločevanja vodnih in alkoholnih hlapov. Vodni hlapi, ki so specifično težji, se po vrtinčenju vrnejo oziroma padejo nazaj v kotel. Alkoholni hlapi, ki so lažji se dvignejo skozi vrat kape se nato v zgornji destilacijski komori ohladijo-utekočinijo. Vtekočinjeni hlapi nato kot žganje pritečejo po poševni cevi v posodo. Posoda za zbiranje žganja je ponavadi steklena z nalepljenim trakom, ki nam pokaže koliko litrov žganja se je že nateklo v posodo. Najbolj razširjen tip brkinskega kotla in tudi najbolj uveljavljen je kotel iz Senožeč, kjer so ga izdelovali trije rodovi kotlarjev družine Sila, ki pa so žal izumrli. Danes izdelujejo brkinske kotle v delavnicah v osrednji Sloveniji - na primorskem je zadnji to dejavnost opustil mojster Mahnič iz Sežane. Pričujoča razstava kaže, da se brkinski kotel pojavlja tudi v dimenzijah, ki bistveno odstopajo od standardnih in so kot taki še posebej zanimivi. Obstoj takih posebnežev kaže na to, da ljudska ustvarjalnost še ni zamrla in si zasluži, da jo prikažemo tudi širši javnosti. Jožko Stegu r-----— — — —---------— — — — — — — — — — — —— — — 1 VELIKA IZBIRA MATKO VINCENC s p J '"čemu še pišem, ko PA NIHČE VEČ NE VERJAME V BESEDO ? MOJ PRSTAN Pesniku dr. Francetu Prešernu smo se na naši šoli poklonili z recitalom njegovih pesmi, s pesmimi, ki smo jih poustvarili, Tanja pa je recitirala kar svoje pesmi. Kulturni praznik pa smo zaznamovali še z ogledom filma Gospodar prstanov. O prizorih iz filma smo sanjali še doma in tako je nastala moja zgodba. Dan je bit prijazen in topel, zato sem se odpravil v bližnji gozd na sprehod. Sredi gozda so se mi nenadoma udrla tla. Padel sem naravnost v temno votlino. Ko sem se pobral, sem pod mahom zagledal nekaj svetlega. Brcnil sem in glej, bit je prstan. Ko sem si ga dal na prst, sem v trenutku postal grda pošast.Imel sem velika ušesa, zbuljene oči, majhne roke in tanke noge. Hodil sem po rovu in nikakor nisem mogel najti izhoda. Domače sem slišal, kako me iščejo in kličejo. V rovu se je začelo zbirati vseh mogočih pošasti. Bilo me je strah. V sebi sem začel jokati. Kaj bi dal, da bi zagledal očeta! Med tavanjem po rovu me je prijela veja in tedaj mi je s prsta padel prstan. V trenutku sem postat zopet tisti jaz. Odprla se mi je pot v domačo vas. Bit sem srečen kot nikoli. Jure Mahne, OŠ Podgora V DEŽJU NA SNEG V torek zjutraj nas je zbudilo deževno vreme. Vsi smo se bali, da bo športni dan odpadel.Toda kljub slabemu vremenu smo se 21.1.2003 učenci OŠ Podgore odpravili na športni dan na Mašun. Tisti nesrečniki, ki so bili bolni, se na svojo žalost niso udeležili športnega dne.Ko smo prispeli, smo takoj opazili vrstnike iz Knežaka. Malo smo poklepetali in nato pograbili smuči in sani ter se veselo zagnali na sneg. Nekateri smo se tudi kepali.Tudi najmlajši devetletkarji so se z nami smučali.Tekmovali so za Zlati sonček. Ena izmed nalog je bil preizkus smučanja.Vsi mali udeleženci so nalogo uspešno opravili. Čeprav je bilo megleno in deževno vreme, smo se pogumno pognali po strmini. Ob 10.30 smo vsi sestradano planili na sladke krofe in vroč čaj . Športni dan je srečno potekal do 11.30 ko smo se odpravili domov. Bili smo utrujeni a srečni. Darja Celin in Tanja Udovič OŠ Podgora Kuteievo ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Učenci drugih razredov devetletke iz OŠ Antona Žnideršiča so se v januarju udeležili zimske šole v naravi na Blokah. Šola je zimovanje otrok organizirala v okviru tekmovanja za Športno značko Zati sonček, s sodelovanjem Športne zveze, ki je učencem omogočila tudi izposojo smučarske opreme. Vsem učencem so bili to prvi koraki na snegu, vendar so se na koncu prav vsi z vlečnico povzpeli na smučišče in presmučali pravo veleslalomsko progo. Za to imajo veliko zaslug vaditeljice Barbara, Polona in Špela, saj so jih z veliko potrpežljivostjo učile prvih zavojev. Poleg smučanja pa so učenci uživali tudi v družabnih igrah, gradili snežne skulpture in bili na nočnem obisku pri čarovnici. Obilica snega, sončno vreme in prijazno osebje doma so pripomogli, da so se učenci dobro počutili in s seboj odnesli nepozabna doživetja. Učiteljici Helena in Doris VVRTCU V okviru vzgojnega programa smo si vzgojiteljice starejših oddelkov v enoti vrtec pri OŠ Antona Žnideršiča, v mesecu kulture pod mentorstvom Vide Barak pripravile projekt na temo: »OHRANIMO LJUDSKO IZROČILO«. Načrtovale smo naslednje dejavnosti: zbiranje starih predmetov, priprava male skupinske razstave, predstavitev starih obrti (perica), seznanitev s starimi ljudskimi glasbili, ogled gradu Prem, starega dela Bistrice, obisk v mestni knjižnici in pustne šeme. Ker smo že precej dejavnosti uresničile je prav, da jih tudi predstavimo. Otroci, starši in vzgojiteljice smo se lotili iskanja starih predmetov, ki so že odslužili svojemu namenu in so shranjeni na »šofitih« ali služijo kot okras marsikatere kuhinje. Pripravili smo malo skupinsko razstavo . Večina otrok je prvič videla ročne mlinčke, »pegle na žerjavico« broštoline ( za praženje kave), laterne (lučke) in slišala staro ime. Mize in police prekrite s slikanimi prti, kvačkami prtički, starimi svečniki, starimi knjigami, kovanci , namiznimi in žepnimi urami, starim še delujočim radiom so vabile pogled otrok in staršev. Sklednik , panj, kotel s kotlovnico, mnogo » zemljene posode« , pletenica, trinog, »popeček«, lesene kuhalnice so prikazali »črno kuhinjo« in otroku predstavili, kako se je nekoč kuhalo, stare sanke, smučarska palica in nečke so pri pripovedovali zgodbe o igrah na snegu. Zanimive so bile tudi klešče za »onde in onduladijo« (frizure). »Bela roba«, puštri, rjuhe, brisače, spalne srajce z inicijali »kombineže«, spodnje hrače, »kotle«, nekoč dota za neveste je krasila naše stene. Čeprav je preživela že celo stoletje je še kot nova. Občudovala jo je tudi 83 letna gospa Pugelj iz Kosez, ki je sama dala na razstavo svoj krstni “» pndekelc«. Povedala nam je , da je hodila v samostansko šolo, kjer so se dekleta učila med drugim tudi ročna dela. Spretnosti in veščino »heklanja« je ohranila do današnjih dni. Da bi otrokom pokazali eno od opuščenih obrti, ki so značilna za prejšnja stoletja, smo povabili na obisk naše »stare mame«, oz članice turističnega društva Bistre. » Ga. Marta in Meri sta nam prikazali delo perice . Na glavi sta imeli svitek, vsaka svoj škaf, staro umazano perilo v roki pa desko. Ko je »žehta« bila oprana sta jo položili v voziček in odšli »izpirat k reki« Bistrici. Ob prelepih zvokih naše bistriške »Tječe, tječe bistra uoda« je delo teklo še bolj od rok. Otrokom je to opravilo bilo tako zanimivo, da so še sami hoteli prati. »Robo« so perice odnesle sušit po grmih in travi tako kot v starih časih. Ljudska glasbila je otrokom predstavil g.Romeo Volk, ki je s pedagoškim pristopom in razlago ob vsakem glasbilu otroke motiviral za sodelovanje in poslušanje. Pokazal nam je različne piščalke, od različnih lesenih , ki so jih izdelovali pastirčki, ko so pasli živino, do lončenih piščalk. Spoznali smo piščalke v obliki vrčka, ki žvrgolijo kot ptički, če vanje naliješ vodo in pihaš v cevko (žvrgolce). Tudi ptičje piščalke imajo lahko odprtino za vodo ali pa tudi ne. Lončarji so na semnjih včasih prodajali lončene konjičke, ki imajo dve luknjici v trupu in z njimi ustvariš pesmico. Okarino in drumlico smo prvič videli in slišali. Zanimiv zvok je ustvaril lončen bas, glasbilo iz glinastega lonca z napetim svinjskim mehurjem čez odprtino in s paličico v tej membrani. Pa‘tudi meh, ki je značilen za Istro, smo spoznali. Videli smo stare raglje ali » škrbetavke«, klepetec , ki so se in se še oglašajo za Veliko noč. Spoznali smo zvok roga, orglic, opreklja na katerem nam je igrala Nina. Stara harmonika, violina in kitara so vzbujale pozornost otrok, posebno takrat ko je zaigral cel orkester. Otroci so navdušeno ploskali in uživali ob zvokih glasbe in petju pesmi: »Psiček nima repa več ....« Jer na svoj otroški način izražali svoje zadovoljstvo. Upam, da smo vsi otrosi in vzgojiteljice pridobili pozitivno glasbeno izkušnjo in tako vplivali na otrokov čustveni, socialni, spoznavni in gibalni razvoj. V okviru načrtovanih dejavnosti je bil ogled gradu Prem. Ogledali smo si grad, ki se dviga na griču visoko nad reko Reko, odkoder je lep razgled po celi dolini. Starodavni stolp pred obzidjem, zunanje in notranje obzidje je ščitilo pred roparskimi pohodi . Videli smo vhodni portal in nad njim Otroci v “črni kuhinji" ploščo zadnjega grajskega lastnika. Po poti navzgor smo prišli do grajske stavbe in dvorišča. V nadstropju smo si ogledali veliko viteško dvorano s prizori štirih letnih časov. » V enem izmed prostorov smo srečali »deklico Bogdanko« in hudobno grajsko gospo, ki je deklici vzela čarobne škarjice, ker je škarje niso ubogale, jih je jezna vrnila Bogdanki. Ogledali smo si spominsko sobo Dragotina Ketteje našega pisatelja in pesnika , ki je spisal pravljico »šivilja in škarjice« . Na drugem hribčku smo videli cerkev Sv. Helene in gručasto vas s starimi in novimi stavbami. Srečno smo se vrnili v vrtec obogateni z novimi doživetji. Vožnja z avtobusom je bila prijetna posebno tistim otrokom, ki so se z njim peljali prvič. Upamo, da smo s načrtovanimi aktivnostmi prispevali k spoštovanju in ohranjanju naše materialne in kulturne dediščine ter pri otrocih razvijali pozitiven odnos do ljudskega izročila. Nekaj je v nas kar nas sili , da se vračamo v stare čase, najsi bodo to stari predmeti, običaji, ljudska glasbila, stare pesmi ali stari gradovi. Ali so to naše korenine, ki so zelo globoke? Posebna zahvala g. Romeu, Nini in Gregorju za čudovit glasbeni nastop, g. Vojki Pirih, Milki Vrh in Ivanu Rolih za sposojene predmete na razstavi , Marti Pugelj in Meri Zadel, za oprano » žehto«, mojemu možu., ki že leta prevaža »črno kuhinjo«, staršem in otrokom za vložen trud. Vzgojiteljica Vida Barak Za izboljšanje varstva pred požarom v občini II. Bistrica smo v novembru leta 1992 podpisali pogodbo z MORS o najemu vojaškega objekta na »ranču« v Trnovem, ki naj bi po temeljiti prenovi služil kot novi gasilski dom. V letu 1993 je društvo, kot investitor in nosilec izgradnje pričelo pripravljati dokumentacijo za izgradnjo novega gasilskega doma v Trnovem. Imenovan je bil gradbeni odbor (Boža Rozman, Silvo Vrh-pokojni, Pavel Maurič, Cveto Rojc, Željko Jenko, Janko Slavec), kateri je pričel z reševanjem lokacijske in projektne dokumentacije. Z poglobljenim spremljanjem izdelave projektov, jev nekaj primerih podal izvajalcu pripombe in predloge o popravkih projektov. S tem smo dosegli optimalno izkoriščenost objekta za opravljanje gasilske dejavnosti, ki pa je na področju varstva pred požarom predstavljala za PGD II. Bistrica največjo investicijo doslej. Poudariti moramo, da je navedeni gasilski dom občinskega pomena, saj bodo poleg prostorov za potrebe našega društva, kot osrednje gasilske enote, urejeni tudi prostori za potrebe ostalih PGD in Gasilske zveze II. Bistrica, kot je delavnica za popravilo in vzdrževanje gasilskih vozil in opreme, servis gorilnikov, prostori za izobraževanje, pisarne, arhiv in drugo. Izgradnjo smo razdelili na tri faze in sicer: I. faza graditev garaž, servisa, delavnice in sanitarnih prostorov; II. Faza izgraditev prizidka, kjer bodo urejene garaže za manjša vozila in opremo, dve pisarni, skladišča, prostori za izobraževanje, ureditev sistema alarmiranja, sistema radijskih zvez, telefonska centrala in najnujnejša zunanja ureditev; III.faza dokončanje zunanje ureditve v smislu vadbenih poligonov in eventualna postavitev gasilskega stolpa. Do sedaj smo uspeli narediti v I. fazi vsa gradbena dela, streho, elektroinstalacije, vodovod, kanalizacijo, keramičarska dela, izdelava in montaža garažnih spiralnih vrat ter montaža oken in notranjih vrat, POTEK IZGRADNJE NOVEGA GASILSKEGA DOMA izdelava vseh tlakov, prezračevanje, ventilacijo, centralno ogrevanje na plin, sanitarno opremo in drugo. Izdelali smo projekte za zunanjo ureditev in projekte za izgradnjo II. faze gasilskega doma - prizidek k gasilskemu domu, katerega smo v letu 1999 zgradili do prve plošče. Za vsa opravljena dela je bilo porabljenih 42.100.000,00SIT in opravljeno 2604 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih prostovoljni gasilci našega društva opravili med drugim pri rušitvenih delih, pripravi objekta za obnavljanje, priklopu na glavni vodovod, opažanju in betoniranju jaškov, postavljanju vodovodne instalacije, opravili smo nekaj keramičarskih del, , uredili smo okolico, saj je bila le-ta v zelo zanemarjenem stanju, opravili priklop na glavni vodovod, izkopali in zasuli kanala vodovodne instalacije, naredili smo vsa okna v notranjosti doma, jih z barvanjem ustrezno zaščitili,, vsa mizarska dela smo opravili z lastnim lesom., ki smo ga tudi sami posekali, narejenega in postavljenega je bilo cca 80 m2 ladijskega poda za potrebe servisa gasilnih aparatov, vse kar je lesenega v bodočem servisu GA smo s strupeno kemikalijo proti mrčesu in črvivosti prebarvali.,na zazidano južno stran objekta smo v lastni režiji nametali špric in pripravili štiri odprtine za poslikavo z gasilskimi motivi, sami smo porušili kompletni star prizidek, ki smo ga z stroji in traktorji članov tudi odvozili. Vrednost vseh zgoraj navedenih del (gradbena vrednost, komunalna opremljenost in zemljišče) je po uradni cenitvi vredno 59.400.000,00 SIT. S pridobitvijo lastništva, ki smo ga po dolgotrajnih prizadevanjih v lanskem letu z kupnino 4.000.000,00 le pridobili je bil izpolnjen pogoj, da se stari gasilski dom proda ter s pridobljenimi sredstvi nadaljuje izgradnjo. Po odločitvi UO PGD II. Bistrica smo sklenili, da se star gasilski dom ponudi v prodajo najprej Občini II. Bistrica, saj so bile že večkrat dane pobude, da bi se v tej stavbi uredil muzej za našo občino. Že v prvih letih zgraditve leta 1907, je dom služil za gasilce in bistriško čitalnico, kasneje pa je v domu uradovalo tudi županstvo občine II. Bistrice. S prodajo obstoječega gasilskega doma, bo potrebna preselitev celotne dejavnosti, zato je potrebna nujna zgraditev prizidka k gasilskemu domu oz. izgradnja II. Faze, za katero so izdelani vsi predračuni, njena vrednost pa je 64.000.000,00 SIT. Finančno konstrukcijo bo možno pokriti od pridobljenih sredstev od prodaje obstoječega gasilskega doma, nekaj lastnih sredstev, največ pa računamo na pridobljena proračunska sredstva iz naslova investicij v letu 2003 in upamo da nam bo pri tem pomagal tudi Občinski svet Občine II. Bistrica. V teh dneh društvo pošilja prošnje za finančno pomoč vsem podjetjem in obrtnikom, pozivamo pa tudi vse občane, da se pridružijo in po svojih močeh prispevajo, da se končno čim prej preselimo v nov gasilski dom, saj je stanje v obstoječem gasilskem domu nevzdržno, ugotavljamo tudi, da smo pri intervencijah časovno omejeni saj imamo gasilska vozila in opremo na dveh lokacijah. Prispevek lahko nakažete na št. transakcijskega računa TRGOVINA »jcnicn« Titov trg 7, Ilirska Bistrica Tel.: 05 / 71 42 277 URNIK pon.- pet.: 8.30 - 15.00 -sobota: 8.00- 12.00 18.00 1200 LMBBI “A f to 2iir~r-~rTr'"' Velika izbira: j- - modnih tkanin, - blaga na kilogram, - zaves na kilogram, ... .... - pozamenterije... 10100 - 0029048779. Viri financiranja do sedaj opravljenih del so bili naslednji: - Uprava za zaščito in reševanje 7.000. 000.00 -Proračun občine(v županovanju g. Prosena) 6.150.000,00 - Sklad stavbnih zemljišč 2.000. 000.00 -ZS Triglav 500.000,00 - Pomoč delovnih org. in obrtnikov 3.095.000,00 - Lastna sredstva iz široko zastavljenih akcij društva 36.700.00,00 V začetku tega leta smo pričeli z nadaljevanjem izgradnje II.faze - prizidka k gasilskemu domu. Potrebna sredstva za plačilo izvajalcu za opravljena dela - gradbena in ostrešje, se je društvo zadolžilo. V primerjavi z ostalimi družbenimi dejavnostmi v občini II. Bistrica, katere vse ne opravljajo dejavnosti na prostovoljnem delu tako, kot se večinoma opravlja v naši dejavnosti ter z lastno udeležbo pri investiciji (finančno in prostovoljno delo), menimo da je bil prispevek države in občine pri izgradnji gasilskega doma premajhen. Smatramo, da bi morala biti angažiranost lokalne skupnosti tako na finančnem in strokovnem področju pri tej invensticiji aktivnejša, namreč po Zakonu o gasilstvu (Ur. 1. 71/93, 6. člen) je lokalna skupnost dolžna zagotavljati gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva. Z zakonom je tudi določeno, da v primeru razpada gasilske organizacije preide vse lastništvo na lokalno skupnost. Prizadevanje PGD II. Bistrica pri izgradnji novega gasilskega doma je namenjeno izboljšanju in zagotavljanju večje varnosti pred požarom vseh občanov. Boža Rozman Janko Slavec Iz življenja društev DRUŠTVO »VEZI« JE ODPRLO DNEVNI CENTER ZA LJUDI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU Ker smo na novoustanovljeni in imamo zelo skromna sredstva za svoje delovanje, ki ga želimo razširiti na dnevni center celega tedna, se obračamo tudi na Vašo dobrosrčnost. Pomagate nam lahko v različnih oblikah, ali tako da nas obiščete (Levstikova 5- stari prostori Centra za socialno delo) ali da postanete član našega društva. Materialno pa nam lahko pomagate v obliki denarnih prispevkov na TR 05100-8000031614 odprt pri A banki oz. drugačnih materialnih prispevkov, ki nam jih lahko odstopite. Za Vaša sporočila smo dosegljivi vsak delovni dan med 8.00 - 15.00 na tel. številko 05/ 768 52 00, lahko pa nas dobite na naslovu Dnevnega centra v Ilirski Bistrici, Levstikova 5 vsak ponedeljek in petek med 9.00 -11.00 ter ob sredah med 9.00 - 14.00. Veseli bomo Vašega klica ali celo obiska! Društvo »Vezi« Nevladno in neprofitno Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »Vezi« iz Štorij pri Sežani združuje uporabnike služb duševnega zdravja. Ustanovljeno je bilo leta 1998, deluje pa na področju Krasa v obliki dveh dnevnih centrov v Štorjah in Štanjelu, stanovanjske skupine v Brestovici in novo nastalega dnevnega centra v Ilirski Bistrici, ki smo ga ob podpori Centra za socialno delo Ilirska Bistrica odprli 2. decembra 2002. Dnevni center Ilirska Bistrica deluje tri dni v tednu, kjer se z ljudmi, ki imajo težave v duševnem zdravju zbiramo, preživljamo svoj prosti čas ob različnih dejavnostih in aktivnostih. Izdelujemo razne voščilnice, spominke iz keramičnih mas, rišemo, kuhamo in se rekreiramo. Učimo se tudi socialnih veščin, ki so nujno potrebne v vsakdanjem življenju. IMATE PROBLEME Z ALKOHOLOM? Vas zanimajo naše izkušnje ? Anonimni alkoholiki lahko pomagajo. V POSTOJNI je srečanje AA vsak ponedeljek od 19.00 do 21.00 ure v Župnišču - učilnica verouka, Vilharjeva 2. Za informacije smo vam na voljo na tel: 031 743 102 - Walter, 041 922 622 - Majda Vzporedno, v drugem prostoru, poteka srečanje družinskih skupin AL-ANON za svojce in prijatelje alkoholikov. 50 LET DELOVANJA TABORNIKOV V ILIRSKI BISTRICI Letošnje leto pomeni tabornikom rodu Snežniških ruševcev prav posebno leto. Praznujemo namreč abrahama. In petdeset let nepretrganega dela z mladimi ni kar tako. Posebno zaradi tega, ker se je v teh petdesetih letih toliko spremenilo. Zamenjali smo državo, taborništvo se je v začetku devetdesetih let lotilo korenitih sprememb in se prilagodilo sodobnosti. To je bilo kajpak tudi nujno, saj so se v vseh teh letih taborništva v Sloveniji spremenili družbeni odnosi, zamenjale so se norme in vrednote mladih, ki v tem, kako bodo preživeli svoj prosti čas, postajajo vedno zahtevnejši in nikakor ne več zadovoljni z malim. Naš rod se je očitno uspel prilagoditi spremembam družbe in preživel....Pa ne samo to - še vedno v svojih vrstah združujemo kar lepo število Bistričanov, skoraj dvesto tabornikov v vseh petih starostnih kategorijah. Da pa je taborništvo v II. Bistrici sploh zaživelo, imajo velike zasluge tisti, ki so taborništvo v II. Bistrici zasnovali. In to se je zgodilo pred celo več kot petdesetimi leti. Začetki taborništva v Bistrici segajo še v leto 1952, ko je na pobudo tedanjega ravnatelja v nižji gimnaziji, gospoda Franca Muniha, in še nekaterih učiteljev, začela nastajati prva taborniška organizacija v našem mestu. Tedaj so se tabornikom priključili številni učenci osnovne šole in dijaki nižje gimnazije, kar dokazuje, daje bil taborniški program izredno privlačen. Leta 1952 so se odpravili tudi že na prvo letno taborjenje v Lovran. Kljub temu pa je kot dan uradne ustanovitve Rodu Snežniških ruševcev v statutu Zveze tabornikov Slovenije zapisan datum 14. maj 1953. Športni park Nade Žagar, 1960 - propagandni tabor Na začetku je bilo potrebne ogromno dobre volje. Začeli so zbirati opremo, nastajali so prvi šotori iz doma sešitih kosov platna, kroji (taborniške srajce) so bili vse prej kot enotni in zelo pisani. Z malo opreme in veliko improvizacije so začeli organizirati prve akcije: prva taborjenja v Martuljku, Kranjski Gori in Medveji, propagandne tabore, taborne ognje za meščane 11. Bistrice, udeležba na 2., 3. in 4. zletu slovenskih tabornikov v letih 1954 do 1956, ki so potekali v Celju, Ljubljani in v Kumrovcu. Prva kriza v delovanju se je pojavila proti koncu 50-tih let. Prvi mentorji so opustili svoje delo, veliko članov je odšlo v srednje šole izven 11. Bistrice in mnogi so prenehali delati v okviru taborniške organizacije. Vendar pa je bila kriza kratkotrajna. Vključila se je nova generacija tabornikov in izbrali so novo vodstvo. To pa je v 60-tih letih s svojim delom in uspehi uspelo uveljaviti taborništvo tako v naši občini kot v slovenskem merilu. V tem času se je tudi rod preimenoval v odred in deloval pod tem imenom do začetka 90-tih, ko se je ponovno uvedlo staro poimenovanje. Bistriški taborniki so takrat postali ena vodilnih mladinskih organizacij v občini. Aktivno so se udeleževali akcij na primorskem območju in vseslovenskih akcij, pa tudi jugoslovanskih. Odred Snežniških V 70-tih letih je članstvo naraščalo in med tabornike so se vključevale cele generacije mladih Bistričanov. Prav tako v osemdesetih letih, ko so svoje prve taborniške koraki naredili tudi mnogi tisti, ki danes tvorijo vodstvo taborniškega rodu. Konec 80-tih so se začele dogajati obsežne družbene spremembe in tudi taborništvo v II. Bistrici je zajela velikanska kriza, ki bi kmalu pomenila tudi njegov konec. Leta 1991 se je prvič po skoraj 40 letih zgodilo, da ni bilo organizirano uradno taborjenje. Zaradi takratne desetdnevne vojne taborjenje v hrvaški Istri ni bilo mogoče in v Puntiželo so odpotovali samo nekateri starejši taborniki in še to v lastni režiji, bolj na počitnice ob morju kot na pravo taborjenje. Takratna kriza je sovpadla s pospešeno reorganizacijo Zveze tabornikov Slovenije, ki se je pripravljala na vstop v WOSM (World organization of scout move-ment- Svetovna skvtska organizacija). Kozjane 1961, utrinek iz pohoda na mnogoboj v Divačo ruševcev je prejemal številna priznanja, dolga leta je nosil naslov partizanski odred. Kot prva družbena organizacija v občini je dobil tudi priznanje OF in občinsko priznanje z veliko plaketo »4.junij«. Prfjaznf nftKup! v ER? Za televizorje GORENJE in EVELUK ■ možnost nakupa na 6 ali 12 obrokov (tom ♦ o%) lakup izbranih korenjevih tospodinjskih i aratov in televizijskih Sprejemnikov • 6 ali 12 lesečnim ireditiranjem. : OM 7% letno. pzbto semen, semenskega krompirja, jnihgnojil in sredstev za varstvo rastlin! (SE PO UGODNIH CENAH lil Tudi Ruševci smo začeli sprejemati novosti in se prilagajati novim skavtskim smernicam. Vodstvo se je začelo izobraževati v okviru a INSTALACIJE A • ‘KovačičStojan s.p. ^ Koseze 69a Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370 fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 Zveze tabornikov Slovenjij e, dobili smo prve vodnike, ki so se šolali v Gozdni šoli v Bohinju in prve inštruktorje. Že leta 1992 smo taborjenje preselili z morskih obal v notranjost Slovenije in si tabor postavili v Lepeni ob Soči . Tako imenovana celinska taborjenja so zahtevala tudi prilagoditev programa in so se oddaljila od podobnosti s klasično kolonijo. Priprava programa je zahtevala veliko časa, vključene so bile vse taborniške aktivnosti in tudi druge zanimive dejavnosti...Naša taborjenja, zimovanja in jesenovanja so tako postajala kvalitetno preživeti počitniški dnevi v družbi dobrih prijateljev in ob zanimivem programu. Leta 1994 se je Zveza tabornikov Slovenije kot edina nacionalna skavtska organizacija vključila v Svetovno skavtsko organizacijo in s tem smo tudi Ruševci postali člani številne svetovne skavtske družine. Danes naš rod sodeluje tudi s številnimi rodovi po Sloveniji, navezujemo stike s skavti in taborniki v tujini in se udeležujemo tako akcij znotraj južno primorsko-notranjskega območja kot vseslovenskih akcij in akcij v tujini. Aktualno rodovo upravo sestavljajo taborniki več generacij in čeprav se kljub temu iz leta v leto vodstvo našega rodu pomlajuje, so še vedno najbolj dobrodošle izkušnje Starih mačkov. Tistih, ki so rod (tedaj odred) držali po koncu pred dvajsetimi in več leti (katerih otroci so danes aktivni vodniki in zasedajo pomembne funkcije v rodu) in ki so znali nekoč pritegniti med tabornike cele generacije mladih. Prav oni so pomemben člen v uspešnem delovanju rodu, ki marsikdaj vlečejo ključne vrvi pri akcijah, ki se oblikujejo v glavah nadebudnih mladih vodstvenih kadrov. Iris Skrt u resn/cujemo sanje o udobju bivanja OPPlama-pur PLAMA-PUR d.d. 6244 Podgrad tel.: 05/71 90 100 fax: 05/71 90 299 e-mail: info@plama-pur.si http://www.plama-pur.si PIZZERIA nM9 1 *---~-3; ■Brli V KRALJESTVU POVODNEGA MOŽA: VIDRA Včasih, še nedavno tega, je imela vsaka voda, vsaka reka in vsak tolmun svojega povodnega moža. Ta je skrbel, da je bilo v vodi vse prav, bdel je nad zdravjem in počutjem vodnih prebivalcev. Pazil je, da je bilo na brežinah, pod koreninami mogočnih hrastov in jelš vedno dovolj lukenj, kamor so se v nevarnosti lahko poskrili raki... VODNA KUNA Ker ima vidra sorazmerno kratke noge in hodi po celih stopalih, se nam na kopnem zdi nekoliko nerodna. Ko skače, je dobro viden mačje usločen hrbet, značilen za družino kun. Vidrin pravi element, ki ga obvladuje do popolnosti, pa je voda: tu pokaže vso eleganco in spretnost vodne kune. Pri plavanju vretenasto telo kot povsem brez teže in brez napora drsi skozi vodo, spretno se zvija in obrača ter igraje zasleduje plen. Štiri tace, opremljene s plavalno kožico med petimi prsti, in močan rep jo potiskajo s hitrostjo do 15 km/h. Urnega potapljača izdaja le niz zračnih mehurčkov na vodnem površju, medtem ko lovi ribo ali beza raka iz račine. Ko vidra zaviha debele ustne in se loti plena, zobje izdajo pravo zver, mesojeda. Njeni derači so nevarno orožje, kadar se v stiski postavi v bran. Odrasla vidra potrebuje približno za četrtino svoje teže hrane na dan (samec tehta 8-11 kg). Glede prehrane je na moč prilagodljiva: največji del (povprečno dve tretjini) sestavljajo ribe različnih vrst, zelo rada pa ima tudi potočne rake. Dvoživke (žabe, krastače) so na jedilniku letnemu času primerno, ptiči, plazilci, sesalci in vodne žuželke pa prispevajo manjši delež. Po praznih, polomljenih lupinah sladkovodnih školjk na peščinah vodotokov, kjer vidra živi, sklepamo, da so tudi te pomemben del njene prehrane. »MOJE JE« Vidrin značilni življenjski prostor (habitat) so nižinske reke in potoki s plitvo strugo, ki ne presega 5 metrov širine, ima naraven tok in razčlenjene brežine z neokrnjenim, bogatim rastlinskim pasom. Posebno pomembna so velika, stara drevesa z razvejanimi koreninskim spletom, ki zagotavljajo primerna počivališča in zavarovane prostore za brlog. Številni mrtvi rokavi, zalivi, polotoki, tolmuni in sipine povečujejo raznolikost njenega domovanja in omogočajo življenje velikemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Vidre žive samotarsko, vsaka žival pa si zagotovi primerno ozemlje. Pri tem so kar zahtevne: samec v povprečju potrebuje kar 20 dolžinskih kilometrov, samica skoraj pol manj. Vidra je potepuh. Mlajše živali, ki si iščejo nov življenjski prostor, lahko prehodijo neverjetno dolge razdalje, tudi 50 kilometrov, pri tem pa včasih premagujejo velike ovire. Vidra - se je vrnila? Risba: Jurij Mikuletič Pridobljena ozemlja vidre označujejo (markirajo) in branijo pred vrstniki istega spola. Na mejah jih zaznamujejo z iztrebki, ki jim je primešan temen, želatinast žlezni izloček značilnega vonja. Bolj vztrajno in pogosto označujejo samci, ki z vonjalnimi sporočili obveščajo morebitne tekmece, da je ozemlje že zasedeno. Vidre zato iztrebke odlagajo na dobro vidna mesta in tako, da se čim dlje ohranijo. Rade izbirajo naj višjo skalo ali največji kamen, pomole, brvi, vodne pregrade, drevesne štore in debla. Primerna mesta si vidra pripravi tudi sama, in sicer tako, da zgrebe na kup pesek, blato, zemljo ali travo. Najraje označujejo cestne mostove. Če je most zgrajen tako, da odprtino mostu v celoti zaliva voda, vidra prečka cesto poleg mostu in nemalokrat postane žrtev prometa. V zadnjih desetletjih je v razvitih evropskih deželah cestni promet daleč najpogostejši vzrok vidrinih poginov. KAKO JO OPAZIMO Za opazovanje vidre v naravi so potrebne dolge ure vztrajnosti in čakanja na izbranih, skritih mestih. Največkrat živi namreč človeku prikrito življenje, na lov se odpravlja večinoma v mraku ali še pred svitom. Zato bodimo pozorni na znake njene navzočnosti, ki jih bomo našli na obrežjih: - iztrebke pod mostovi in na drugih izpostavljenih mestih, - sledi - odtise tac v blatu, na mivki in pesku ter v snegu, - ostanke hrane, zlasti rib, rakov, školjčnih lupin na obrežju, - vstopna in izstopna mesta na vodnih brežinah, dričalnice v blatu, na travi, ledu ali snegu. Evropska vidra (Lutra hitra) je ena od petih vrst evropskih zveri, ki so iz večjega dela srednje Evrope že izginile. V Sloveniji je vidrin raj Prekmurje, natančneje Goričko, drugje je redka, čeprav je včasih živela v vsakem potoku in ribniku. Zato se je tudi v Sloveniji znašla na rdečem seznamu ogroženih vrst in je strogo zavarovana s slovensko in mednarodno naravovarstveno zakonodajo. Marjana Hdnigsfeld Adamič, Lutra - Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana V zadnjem času so vidro med drugim opažali tudi ob Reki, v zgornjem delu doline, kot poroča biolog Boštjan Surina iz Ilirske Bistrice. Pojasnilo uredništva: avtor fotografije risa, ki smo jo objavili v prejšnji številki časopisa Snežnik v članku Naši dve mački, je Andrej Hudoklin GOSTILNA s prenočišči It^PCTCK Ema Deželak s p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 1. marec PUSTNI PLES S SKUPINO CASABLANCA 6 BOGATIH NAGRAD 4. marec PUSTNI PLES S SKUPINO CASABLANCA 8. marec Dan žena KONCERT VLADA KALEMBERJA a SVETOVANJE ARHITEKTA s KRATEK DOBAVNI ROK UGODNI POPUSTI BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA med 9. in 18. uro v soboto med 8. in 12. uro BUTIK ITALIJANSKUH KUHINJ Vilharjeva 2, 6257 PIVKA tel.: 05/7571304, fax: 05/7571655 e-mail: bole@siol.net PRITLIKAVA HIMALAJSKA KOZA Po dolgem času se spet vračam z mojo in vašo rubriko.Tokrat je pravšnji čas da nekaj besed posvetimo pritlikavi Himalajski kozi.To je najmanjša pasma koz, ki je pri nas dokaj redka, saj iz ekonomičnega stališča ni donosna.Gojimo jo zgolj za okras.Od ostalih pasem koz se ne loči le po obliki temveč tudi po značaju. Pojavljajo se v več barvnih varijantah; srnasti s črno progo po hrbtu; belo-črni, belo-pepelnasti in belo-rjavi.Odrasla samica tehta okoli 15 kg, samec pa 20-25kg, samica je visoka okrog 35cm, samec pa SOcm.Oba spola imata rogove temne barve. Gojimo jih zunaj na prostem, ker so odporne na vremenske pojave (mraz, vročino, dež..) Samica je plodna vse dni v letu. Brejost traja 5 mesecev, molzna je kakšne tri mesece po kotitvi, prvič skoti enega mladiča, naslednjič pa dva. Koti približno vsakih 7-8 mesecev, mladiči pa hrano( seno, kruh, zrnje) začno jesti že po prvem Samica belo- črna mesecu. Mladič ob kotitvi tehta okoli kilogram in pol, vendar izredno hitro raste . Trenutno imamo pri nas 3 mladiče. Dve samički in samčka, ki so bili skoteni v ianuariu.Če bi si pritlikave koze radi ogledali, nas lahko obiščete v Podbežah.Več o naših živalih si oeleite na spletni strani http:// users.volja.net/kinkelazoo. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 Samec himalajske koze v času paritve Mama in hčerka(stara3 tedne) Obenem bi povabil ljubitelje malih pasemskih živali, da se pridružijo Društvu malih pasemskih živali Primorske. Sprejem novih članov bo v marcu na naši letni skupščini. Točen datum in dodatne informacije dobite na tel.:041/ 56 47 49. A V O MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 SEFIT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL Lep pozdrav do prihodnjič! Pripravil Kinkela Goran NAGRADNA IGRA ČASOPISA SNEŽNIK Časopis Snežnik poklanja lepo nagrado srečnežu ah srečnici, ki bo pravilno odgovoril na naslednje vprašanje: “Časopis Snežnik praznuje 1. maja svoj rojstni dan. Kateri po vrsti?” Nagrada je družinska pica, ki jo poklanja Pizzerija Kudra. Odgovore pošjite do 20. marca na naslov uredništva: Bazoviška 40, II. Bistrica. v.__________________ Za vse ostale informacije pokličite ali pridite na Uredništvo - Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; telefon: 05/71-00-320, telefaks: 05/714-11-24 CENA OGLASOV JE: 5,1 x 7,6 cm - 5.700,00 SIT 10,7x7,5 cm - 11.250,50 SIT V* STRANI - 22.500,00 SIT V2 STRANI - 45.000,00 SIT CELA STRAN - 90.000,00 SIT V ceno ni vključen 20% DDV. Cena oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje imate 10% popust. Besedilo in logotip za oglas dostavite do 20-tega v mesecu v uredništvo Snežnika - lahko tudi po pošti ali po elektronski pošti: sneznik@siol.com GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71-00-320, fax: 05/71-41-124 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 12-19 TOREK/ČETRTEK 17-14 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO esinm feGCaGDePogjff Ocgeretaa Bm pc?®Bzro®d]oD8a dL©0©o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 teta 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si - zivornihsis ^lu-platišč Ih ■serv;- E- koUSter opel e o v t o * -.^U' ■ .jjudimft-Vteliki kametitzen \ Pooblaščeni servis ; i ; ; '• L.. : Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema v 05/788-60-10, AVTOSALON: 05/788-60-09 }E ILIRSKA BISTRICA: 05/710-14-30_________ |as od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. PUR^TEK * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE________ Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net $ RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazovi{ka 44 Tel.: 05/714)0-760, Fax: 05/71-00-761 •PRODAJA VOZIL RENAULT • PRODAJA RABLJENIH VOZIL •PREPIS VOZIL • NUDIMO KOMPLETNO SERVISNO USLUGO (optika na vseh vozilih, kontrola amortizerjev in zavor, čiščenje zavornega sistema, zamenjava avtoplaščev) • PRODAJA NADOMESTNIH DELOV IN DODATNE OPREME •AVT0VLEKA • NUDIMO KLEPARSKE IN UČARSKE USLUGE ' ZAVAROVANJE VOZIL Zavarovalnica MARIBOR POPUST 200.000,00 SIT ZA ZAMENJAVO STARO ZA NOVO NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. nastava, 5. otok pred severno obalo južne Amerike, 10. francoski radikalni politik francoske revolucije (Georges, 1759-1794), 12. kovinska livarska forma, 14. najvišje sodišče v starih Atenah, 16. skupina pariških slikarjev, ustanovljena leta 1889, 17. čopič (zast.), 18. namizno pregrinjalo, 20. zlatnik, 21. nemški skladatelj in organist (Caspar, 1788-1847), 22. kitajsko ime nekdanje portugalske kolonije Makao, 24. hrvaška naftna družba, 25. ameriški igralec (Christopher), 26. mejna reka med Bosno in Srbijo, 27. konica, 28. ideal 30. močvirska ptica selivka, 32. ime ruskega umetnostnega drsalca Klimkina, 34. modema glasba, 35. ameriški igralec (Gilbert), 37. predel ob Blejskem ježem, 39. ameriški igralec (Mineo), 40. ameriški režiser (Ronald), 42. okrajšano ime Arthur 44. švedsko ime za finsko mesto Turku, 45. industrijsko mesto v ameriški državi Ohio, 46. mesto pri Milanu v Italiji, 47. tekmovalna skupina, 49. kurir, glasnik, 50. zmanjševanje števila študentov, 51. pivovarna v Ljubljani, 53. poroštvo, 55. sekretar, 57. izdelovalec krst, 58. francoski filozof, kritik in zgodovinar (Hippolyte, 1828-1893), 59. ime izraelskega skladatelja Navoka. NAVPIČNO: 1. spolna združitev zaradi oploditve, 2. medicinska stroka, ki se ukvarja s preprečevanjem bolečin pri operacijah, 3. cent, 4. kanon, 5. drog z železno kljuko za plavljenje lesa, 6. okrajšano ameriško ime Ronald, 7. povelje, 8. knjižničarstvo, 9. zveza držav, 10. manjši lovski pes, tudi dakelj, 11. trud, 13. radioaktivni kemični element (At), 15. slovenski teološki pisec in predavatelj (Vekoslav), 19. moški pevski glas, 22. ime slikarke Maraž, 23. pošast, spaka, 29. estonski šahist (Lembit), 31. Adamova žena, 33. dodatek k pogodbi, 35. funkcija in čast rabina, 36. ime več perzijskih kraljev, 38. vamh starih listin, 39. slovesen vojaški pozdrav, 41. zob kočnik, 43. toporišče, 48. Beotijci, 50. italsko ljudstvo, 52. kraj pri Zadru (rimska Aenona), 54. slovenski mladinski pisatelj (Vitan), 56. začetnici priimka in imena slovenskega marksista Kardelja. SLOVARČEK: DAKEL - manjši lovski pes LIOR NAVOK - izraelski skladatelj SALUT - vojaški pozdrav OLL - estonski šahist (Lembit) Dimitrij Grlj OBVESTILO CZNI CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami je pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana. CZNI poziva vse, ki so bili oškodovani pri izreku sodbe zaradi pristranskosti, nestrokovnosti ali svojeglavosti sodnika, katere ni dokazno podprl. Informacije na: Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/681 26 31 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE nam pošljite do 20. marca 2003, na naš naslov: | UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK | Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Med prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado: VEČERJO ZA DVE OSEBI V GOSTIŠČU NAGRADO, VEČERJO ZA DVE OSEBI PRI GRILL DANILU, za januarsko križanko prejme: DUNJA ŠTEMBERGAR Zadobrovška 31, 1260 Ljubljana - Polje ČESTITAMO SREČNI NAGRAJENKI IN JI ŽELIMO “DOBER TEK”. Mali oglasi Upokojenec - osamljen želim spoznati gaspo, da bi si skupaj krajšala življenje; Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Oddam enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici, Vojkov drevored 8; tel.: 00385 51637 942 V Ilirski Bistrici PRODAM stanovanje - poslovni prostor; tel.: 00385 51 703 093 Najboljšemu ponudniku prodam 1,5 ha mešanega gozda; lokacija pod vasjo Starod, okvirno že uradno ocenjen; tel.: 041 640 429 V ILIRSKI BISTRICI PRODAMO: Poslovno stanovanjska hiša ob glavni cesti, 750 m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/7145053 Nudim uspešno učno pomoč otrokom od prvega do petega razreda; Informacije na tel.: 040/805 266; Oddamo garsonjero v Ilirski Bistrici, III. nadstropje, opremljeno s CK -vseljivo takoj! tel.: 041/422 009 Hišni ljubljenčki - prodajam činčile kot hišne ljubljenčke po ugodni ceni; možna tudi dostava na dom, Informacije na tel.: 05/788 51 72 ali 041/ 477 109; Inštruiram angleščino in nemščino; Informacije na tel.: 031/329 416 Iščemo stanovanje v Ilirski Bistrici ali okolici; tel.: 041/269 059 V okolici Ilirske Bistrice iščem stanovanje oziroma manjšo kmetijo; Informacije na tel.: 05/71 44 579 od 8.00 do 16.00 ure; PRODAM ISDN telefonsko linijo s tremi številkami; tel.: 070/833 495 V najem damo pisarno površine 15 m2, v OIC Trnovo, Vilharjeva 35; Informacije TELES d.o.o, telefon: 71 10100; GSM 041 616411 V Ilirski Bistrici PRODAM zazidalno parcelo, 856 m2 z delno urejeno dokumentacijo; Informacije na tel.: 041/908 666 PRODAMO stanovanje v Trnovem, I. nadstropje, 64 m2; Informacije na tel.: 00385/51 703 093 IZJEMNA PONUDBA V starem delu mesta prodamo Pink Floyd po delih: bar /250 m2), Klub (140 m2) in Discoteka (150 m2); lm2 opremljenega prostora s celotnim inventarjem je 500 EUR; s pripadajočim zemljiščem, urejeno dokumentacijo ter parkirnim prostorom; možnost dogradnje stanovanjske hiše; Informacije na tel.: 041/796610; Prodam trosobno stanovanje 74 m2 v Ilirski Bistrici, Prešernova 25/a. Informacije na tel.: 714 53 97; PRODAM maturantsko obleko in čevlje; tel.: 05/788 01 16 Prodam BIO- jabolka za ozimnico ali za sok; prodajam tudi domačo slivovko in sadjevec; Informacije na: Stane Lenarčič, Nadanje selo 10, Pivka; tel.: 05/753 03 87; Iščem manjšo kmetijo za najem v Ilirski Bistrici ali njeni širši okolici (primorska regija); lahko je v slabem stanju, Inf. 031/423 666; Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Informacije na tel.: 040/ 640 429; V Ilirski Bistrici ugodno prodamo adaptirano 3-sobno stanovanje, 55 m2 v podpritljičju bloka na Župančičevi ulici; Informacije na tel: 041/329-475 REŠITEV JANUARSKE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. ZBOR, 5. STOJA, 10. DORIAN, 12. MIKELN, 14. OPATIJA, 16. TEŽAK, 17. PRDA, 18. AST, 20. LERO, 21. INA, 22. ESTER, 24. NOM, 25. SED, 26. MAORI, 27. ADO, 28. ŽOGA, 30. RODOPI, 32. BENE, 34. RO RO, 35. KRAUSE, 37. LOLA, 39. KOO, 40. ESNAF, 42. OLT, 44. EMU, 45. LENTI, 46. BIA, 47. FAMA, 49. NIT, 50. IRGL, 51. IRIDA, 53. SALMIAK, 55. ROTOVŽ, 57. ROSTRA, 58. VAREŠ, 59. UTAH. Misel: Brada dobro umita, je že napol obrita. V__________________ Novi vikend na Sviščakih, trdo zidan prodam; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; Stanovanje 80 m2 na Tomšičevi ulici; 1 nadstropje z vrtom prodamo; Informacije na tel.: 05/71 42 636 vsak dan od 8-12 ure in ob sredah od 14 do 18 ure; KUPIM vikend na Sviščakih. Ponudbe na tel: 041 52 89 79 NUDIM INŠTRUKCIJE IZ PREDMETOV MATEMATIKA IN FIZIKA ZA OSNOVNO TER LIN 2. LETNIK SREDNJE ŠOLE; INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: 040/609 759 INŠTRUKCIJE iz angleškega jezika za osnovne in srednje šole. tel.: 05/714-43-84 Inštruiram in poučujem italijanščino; Patricija 040/378 888 PRODAM otroški avtosedež CAM (0-18 kg) in nahrbtnik. Cena po dogovoru; tel.: 71 41 479; V Ilirski Bistrici oddamo v najem poslovni prostor v izmeri 58 m2, primeren za pisarno ali trgovino; Informacije na tel.: 05/71 00 511 Stojala in tri lutke (moška, ženska, otroška) prodam; tel.: 070/833 495 Male oglase zbiramo do 20-tega v mesecu! PRODAJNA MESTA ČASOPISA SNEŽNIK: V VSEH TRGOVINAH ILIRIJE, V TRGOVINI BALASTV, V PAPIRNICI LINEAART, V TOBAKU, V PAPIRNICI “POD LIPO”, NA BENCINSKEM SERVISU ISTRABENZA, NA BENCINSKEM SERVISU PETROL KRISTOFER ŠTEMBERGAR POMOČNIK TRENERJA SLO KARATE REPREZENTANCE Športna rekreacija_____________ ZIMSKA KOŠARKARSKA LIGA ILIRSKA BISTRICA 2003 V začetku meseca februarja smo v karate klubu Sokol izvedeli za prijetno novico. Kristofer Štembergar je bil na predlog predsednika trenerske komisije gospoda Boruta Markovška, imenovan za pomočnika trenerja nacionalnih selekcij v katah, v vseh starostnih skupinah. Imenovanje Kristoferja na mesto pomočnika trenerja je izredno priznanje za njegovo trenersko delo in za bistriški karate klub Sokol. Kristoferju želimo tudi z državnimi selekcijami obilo dobrih rezultatov na mednarodni sceni. Prva prava preizkušnja bo Evropsko člansko prvenstvo konec maja v Nemčiji. KK SOKOL ROKOMET ZANIMIV TUDI ZA OSNOVNOŠOLCE NIŽJIH RAZREDOV V februarju je bilo na sporedu občinsko šolsko tekmovanje v mini rokometu za deklice in dečke letnik 1992 in mlajše. Organizacijo tekmovanja pod okriljem Športne zveze in osnovnih šol je prevzel Rokometni klub Ilirska Bistrica, ki na šolah uspešno skrbi tudi za naj mlajše rodove. Tekmovanje v katerem tekmujejo dečki in deklice skupaj je izpeljano na OŠ R. Ukoviča v Podgradu. Med seboj so se letos prvič pomerile ekipe OŠ A. Žnideršiča, OŠ D. Ketteja in domače šole. V zelo borbenem vzdušju so se najbolje odrezali tekmovalci in tekmovalke OŠ A. Žnideršiča, ki so na turnirju dvakrat zmagali. Ker pa v ekipi niso imeli zadostnega števila tekmovalk seje za občinskega prvaka razglasilo ekipo OŠ R. Ukoviča, ki je premagala Kettejevce. Ne glede na izide je bilo na igrišču prijetno videti najmlajše rokometne navdušence. Med temi izstopajo nekatera dekleta, ki se jim pozna, da trenirajo v klubu že od prvega razreda. Svoje znanje med vrstniki so tako dodobra izkoristile, kar je vidno tudi na fotografiji s tekmovanja. Organizatorji bodo zaključno tekmovanje pripravili tudi na področnem nivoju, če bo dovolj zainteresiranih ekip osnovnih šol. Na Zavodu za šport Slovenije pa pripravljajo program, da bi v naslednjem letu zaključili nastope najmlajših tudi na državnem nivoju. D.Z. ODBOJKA 2002 -2003 5. ODBOJKARSKI TURNIR za ženske ekipe za sezono 2002-2003 je izpeljan v soboto, 15. februarja 2003 v telovadnici Osnovne šole M. Vilharja v Postojni. Nastopilo je vseh sedem ekip iz regije, ki so se pomerile po turnirskem sistemu tako, da je vsaka ekipa odigrala dve tekmi. Rezultati tekem: RSR II. Bistrica : VV.ZMAJKE BAMAURTA Postojna : RSR II. Bistrica VV.ZMAJKE : BAMAURTA Postojna PIŠKOTEK Knežak : MIŠKE Pivka MIŠKE Pivka : POSTOJNA P UPE PIŠKOTEK Knežak : KOŠANA MLADE POSTOJNA PUPE : KOŠANA MLADE 2:0 (20:18,20:07) 0:2 (15:20, 16:20) 1:2 (18:20,20:13,05:11) 2:1 (20:16,17:20,11:08) 0 : 2 (16:20,12:20) 2:0 (20:15,20:12) 2 : 0 (20:10,20:11) Razmerje zmag in osvojenih točk se je tokrat obrnilo v prid ekipam sredine lestvice. Te so tako zmanjšale zaostanek in se približale vodilni ekipi. Tekmovanje, v katerem sta predvidena še dva turnirja, bo tako zanimivo in negotovo do konca. Skupna lestvica po petih turnirjih: 1. BAMAURTA, Postojna 45 točk; 2. RSR II. Bistrica 32 točk; 3. W.ZMAJKE 31 točk; 4. PIŠKOTEK, Knežak 27 točk; 5. POSTOJNA-PUPE 26 točk; 6. KOŠANA mlade 14 točk in 7. MIŠKE Pivka 9 točk . Športna zveza Ilirska Bistrica Rekreativno tekmovanje Zimska košarkarska liga tudi tokrat poteka v organizaciji Športne zveze Ilirska Med strelci za enkrat izstopata Marko Simčič (ŠD Carinik) s 27 koši in Miha Rebec (Trnje PGP Snežnik) z 26 koši. Rezultati in lestvica 1. kroga lige: TRNJRE PGP SNEŽNIK : AVTO MARTINČIČ ŠPORT BAR : KLUB ŠTUDENTOV ŠD CARINIK : KOČANIJA 1. TRNJE PGP SNEŽNIK 1 1 2. ŠD CARINIK 1 1 3. KŠIB 1 1 4. ŠPORT BAR 1 0 5. KOČANIJA 1 0 6. AVTO MARTINČIČ 1 0 Bistrica. Prvi krog tekmovanja v katerem nastopa 6 ekip je odigran v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča v nedeljo, 16. februarja 2003. Tekmovanje bo potekalo po ligaškem sistemu. Tako se bodo v naslednjih štirih krogi med seboj pomerile ekipe vsaka z vsako. Vse tekme bodo ob nedeljah od 13. do 16. ure z manjšim premorom med pustnimi rajanji v nedeljo 2. marca. Prvi krog je postregel že z nekaj zanimivostmi. Zmaga ekipe PGP 86:16 38 :43 52:42 86 :16 + 70 2 52:42 + 10 2 43 : 38 + 5 2 38 : 43 - 5 1 42 : 52 -10 1 16 : 86 -70 1 Snežnik (sicer igralci s pivske in postojnske občine) je dosežena z največjo koš razliko (70) v dosedanjih tekmovanjih. V prvem derbiju lige je v merjenju moči S Šport barom zmagala ekipa Kluba študentov, ki je pokazala največ zbranosti v zadnjih minutah. Tako ostaja po prikazani igri edini protikandidat favorizirani ekipi PGP Snežnik ter s tem ponovitvijo lanskoletne zmage v ligi. Seveda, če se vsa predvidevanja ne postavijo na glavo. D.Z. ODBOJKA Prvega februarja je v Košani odigran 4. turnir za moške ekipe. Ob odsotnosti nekaterih ekip so se med seboj pomerile le tri in po zanimivem turnirju vsaka enkrat zmagale oziroma izgubile. O razvrstitvi so na koncu odločale boljše razlike v nizih in točkah v igri. Rezultati tekem so bili naslednji: DIVAČA : OPTIMISTI DIVAČA • JARVENPAA UUDENMAA JARVENPAA UUDENMAA: OPTIMISTI Lestvica 4. turnirja: 1. DIVAČA 2 11 3:2 2. JARVENPAA UUDENMAA 2 11 2:2 3. OPTIMISTI 2 11 2:3 Skupna lestvica po 4. turnirju pa je tako sledeča: l. DIVAČA 32 točk, 2. OPTIMISTI Postojna 27, 3. TANCIGE Postojna 18, 4. JARVENPAA UUDENMAA II. Bistrica 16, 5. PIVKA 8 in 6. PEDAGOGI Postojna 2 točki. 1 : 2 (25:15,22:25. 5:11) 2:0 (25:11,25:23) 2 : 0 (25:20, 25:21) (+17) 2+3 5 (-7) 2+2 4 (-10) 2+1 3 NOGOMETNI TURNIR Med zimskimi počitnicami, 20.2.2003 je v telovadnici OŠ A. Žnideršiča od 9h do 13.30 potekal nogometni turnir. Na turnirju seje zbralo 39 otrok. 6 ekip sem z žrebom razdelil v dve skupini, tako da je vsaka ekipa odigrala 2 tekmi v skupini in eno v razigravanju za končno uvrstitev. Nogomet so igrali otroci iz OŠ D.Kette - 12, iz A. Žnideršiča -11, iz OŠ KNEŽAK -7, iz OŠ KUTEŽEVO 4 in 5 srednješolcev, rezultati: KIRN: ČEVAPČIČI 8 : 1 DREAM TEAM : CLUB DANILO 2 :2 ČEVAPČIČI: TERORISTI 3 :1 ODPAD PIVKA : DREAM TEAM 5:0 TERORISTI: KIRN 0 : 3 CLUB DANILO : ODPAD PIVKA 0:3 za 5. in 6. mesto: TERORISTI : DREAM TEAM 2:4 (za TERORISTE sta zadela Ludvik in Bedek; strelci za DREAM TEAM so bili Sedmak,Tomšič, Šajn in Urbančič) za 3. in 4. mesto: ČEVAPČIČI: CLUB DANILO 1: 3 (za ekipo ČEVAPČIČI je zadel Mikuletič; strelci za CLUB DANILO:Dekleva(2),Miloševič) za 1. in 2. mesto: KIRN : ODPAD PIVKA 0:2 (gola sta dosegla Barbiš in Kalc) Turnir je dosegel svoj namen saj so otroci aktivno preživeli del počitnic, se družili in igrali nogomet!! Na koncu sem podelil priznanja za sodelovanje vsem ekipam, zmagovalna ekipa pa je prejela pokal. Za organizacijo smo poskrbeli Dražen Buneta (sojenje), Uljan Mile (zapisnik) in Kalc Vojko (sojenje in ostala org. dela). Priznanja in pokal sta prispevala NK in ŠZII. Bistrica. organizator: Kalc Vojko 'SmEMlI MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/714 10 38 ŠPELA MUHA NAMEP NA POLJSKEM Od 14. do 16. februarja je v Poljskem mestu Wroclawu potekalo mladinsko evropsko prvenstvo v karateju. Kot članica slovenske državne reprezentance seje prvenstva udeležila tudi bistriška karateistka Špela Muha. Špela se je v konkurenci mladink uvrstila med šesnajst najboljših katašic stare celine. Mogoče je sama pričakovala nekoliko višjo uvrstitev, kar ji kljub dobrim nastopom ni uspelo, saj se je že v drugem krogu pomerila z eno izmed Francoskih favoritkinj in dvoboj tesno izgubila. Špela bo priložnost za dobro uvrstitev dobila že meseca maja na Evropskem članskem prvenstvu v Nemčiji. KKSOKOL OKULISTIČNA AMBULANTA dr. Mario Ragus Ordinacija /L BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek in torek od 13° "do 193 °ure tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 sreda in četrtek od 13° "do 19’ “ure tel. 726 50 04, 726 54 01© Intervju: Dolores Čekada Z LOKOM SVA SE ZALJUBILA... NAJVEČJI DOSEŽKI: 3. mesto na neuradnem svetovnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu 2000 - 4. mesto na EP v Fieldu leta 2001 - 24. mesto na GP na Cipru leta 2001 - EP, Železna Ruda, Češka, 16.07,-22.07.200 l(7.mesto) - lokostrelka leta 2001 in 2002 - državna prvakinja 2002 ukrivljeni lok - FITA slovenski pokal za 2002 (2.mesto) - DVORANA 18+25m Isonzo Italija 17.11.02(1.mesto) nov državni rekord, izpolnjena norma za SP - DVORANA 18m Cormons Italija 01.12.02 (1.mesto) potrditev norme OSEBNI CILJI: olimpiada drugo leto DOSEDANJI KLUBI: LK MINS Postojna, LK Ilirska Bistrica Dolores Čekada... Veliko je besed s katerimi bi jo lahko opisala in predstavila. Je vztrajna, delavna in trmasta. Stara je petintrideset let. Doma je iz Ilirske Bistrice in je tudi sicer članica lokostrelskega kluba Ilirska Bistrica. Z lokostrelstvom se ukvarja že 7. leto in v tem času je dosegla v bistvu že čisto vse. Dolores sodi v kategorijo članic in zadnjih pet let tekmuje z ukrivljenim oziroma olimpijskim lokom. V zadnjih letih je postavila več državnih in osebnih rekordov. Zanjo prav gotovo velja stavek, da je vztrajnost lepa čednost. Dolores namreč ob vsem svojem družinskem življenju, službi in vsakodnevnih napornih treningih, dosega na lokostrelskih tekmovanjih odlične rezultate. 1. Za začetek nam morda najprej predstavite nekakšen kronološki pregled vaših tekmovanj in uspehov zadnjih dveh let. Vsako leto pride najmanj eno svetovno prvenstvo, eno evropsko prvenstvo in še veliko drugih disciplin. Disciplin je veliko in prav tako tudi tekmovanj. Najpomembnejši rezultati so vsekakor rezultati na vseh večjih tekmovanjih zunaj države. Če se uvrstim med prvih 64 je to že uspeh, kajti nobeni ženski iz Slovenije do sedaj to še ni uspelo. 2. Dosegli ste že mnoge odlične rezultate in državne ter osebne rekorde. Bi se mogoče izmed vseh naštetih uspehov lahko odločili za enega, ki vam je najbolj pri srcu in vam največ pomeni? To je prav gotovo svetovno prvenstvo v Firencah, kjer sem popravila državni rekord, ki je bil star že 12 let. 3. Kakšna je trenutno vaša največja želja in cilj? Imate morda kakšne prav posebne načrte za svetovno prvenstvo, ki bo marca v Franciji in junija v New Yorku? Moji načrti se vežejo predvsem na svetovno prvenstvo FITA, ki bo v New Yorku. Tam bo potrebno narediti normo za olimpiado. 4. Dvakrat ste bili izbrani za lokostrelko leta, in sicer leta 2001 in 2002. Kako bi komentirali ta uspeh? Vam to kaj pomeni? To je vsekakor laskav naslov. Vsak športnik si želi postati npr. lokostrelec leta. To predstavlja zame nekakšno potrditev mojih rezultatov, mojega dela, pomeni da še nekdo nekaj pričakuje od mene. 5. Prav gotovo ste v tem trenutku na vrhuncu svoje kariere. Zanima pa me, kakšni so bili sploh vaši začetki v tem športu? Pravzaprav sem začela v lokostrelskem klubu Ilirska Bistrica. Na trening sem peljala svojega sina in trener mi je dal v roke lok. Poskusila sem nekajkrat izstreliti puščico in to je bilo to... Jaz in lok sva se zaljubila. 6. Kdaj ste začeli dosegati prve vidnejše rezultate? Mislim, da je bilo to zelo kmalu. Imeli smo žensko ekipo in uspehi so šli počasi po stopničkah navzgor. 7. Kako potekajo vaši treningi? Kdo je vaš trener in kako pogosto trenirate? V klubu imamo klubske trenerje. Jaz pa imam potem še svojega trenerja iz Italije. Vidiva se bolj poredko, ampak dobim inštrukcije po telefonu. Treniram vsak dan, v torkih in četrtkih pa imamo klubske treninge. Treningi potekajo v telovadnici. 8. Verjetno mora biti takšna vrhunska športnica vedno v popolni športni pripravljenosti. Kako vzdržujete svojo kondicijo? Poleg treninga je potreben tudi fitnes, kolo... Skratka vsega po malo. 9. Kako ob redni službi usklajujete vse treninge, tekme in družino? Težko, ampak z voljo se vse da. 10. Prostega časa prav gotovo nimate veliko, pa vseeno. Kaj najraje počnete takrat? Najraje sem z družino, grem na kakšen izlet, poleti na morje, pozimi pa najraje malo lenarim pred TV. 11. Ob tako napornih treningih in aktivnem vsakdanjem življenju verjetno pridejo kdaj tudi težki trenutki. Ste že kdaj obupali nad vsem tem oz. ste želeli prenehati z lokostrelstvom? V bistvu v vsakem vzponu vsakega športnika pride do takega trenutka in če v tistem trenutku ni pravega ozadja oz. pravega človeka da te usmeri na tisto pravo pot in da ti nudi psihično pomoč in prave nasvete, potem se ta pot v bistvu konča. No jaz sem imela srečo in mi je v takem trenutku nekdo stopil na pot in mi pokazal tiste prave smernice, in z voljo se to vse da. 12. Koliko časa nameravate vztrajati v tem športu? Tako visoko ostati težko. Treba je en kup odpovedovanj, družine in posameznika. Zastavila sem si cilj. Če mi uspe narediti normo za olimpiado, potem najmanj do olimpiade. Drugače pa bom še streljala, vendar bolj za rekreacijo, kot pa za tekmovanje. 13. Za konec najinega pogovora pa morda še to... Kaj je za vas čar lokostrelstva? Puščico je zelo enostavno izstreliti, to ponoviti v perfekcionizem pa je zelo težko. Doris Komen TAMARA Z ZMAGAMA V NOVO SEZONO 2/2-2003 je v Limbušu pri Mariboru potekal 2 karate turnir za pokal KOBE OSAKA za mlajše kategorije. Ob odlični organizaciji domačega kluba Limbuš se je tekmovanja udeležilo 178 karateistov iz 23 Slovenskih klubov. Za karate klub SAMURAI Nova Gorica je novo sezono začela tudi lansko leto najboljša Slovenska karateistka v konkurenci mlajših deklic Tamara KOVAČEVIČ. Pričela pa jo je tako, kot je predhodno končala - torej zmagovito. V katahje Bistričanka brez večjih težav ugnala vseh 19 nasprotnic in osvojila 1 mesto. V popoldanskem času so potekala tekmovanja v bojih. Tudi v tej obliki tekmovanja je Tamara dokazala, da v državi še vedno nima prave konkurence, če je le kolikor toliko dobro pripravljena in razpoložena. Zanesljivo je osvojila zlato medaljo in tako bila ena najuspešnejših tekmovalk turnirja. ZK. 3. KOLO OSNOVNOŠOLSKE KARATE LIGE V soboto 1. februarja je v telovadnici OŠ Bogojina pri Murski Soboti potekalo tretje kolo osnovnošolske karate lige. Tekmovanja so se udeležili tudi bistriški osnovnošolci, ki so člani karate kluba Sokol. V posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: MALČKI (1.-4. razred) kate: - Toni Šircelj, drugo mesto - Tiln Muha, tretje mesto, oba OŠ D. Kette MALČICE (1.-4. razred) kate: - Karin Gerečnik, drugo mesto - Monika Tomažič, tretje mesto, obe OŠ A. Žnideršič MLAJŠE DEKL. (5. - 6. razred) kate: - Doris Bme, prvo mesto, OŠ A. Žnideršič - Saša Štefančič, drugo mesto. OŠ Kuteževo - Rosana Uljan, peto mesto, OŠ D. Kette MLAJŠI DEČKI (5.-6. razred) kate: - Darjan Smalja, prvo mesto, OŠ Kuteževo STAREJŠE DEKL. (7.-8. razred) - Maja Kožar, tretje mesto, OŠ D. Kette STAREJŠI DEČKI (7.-8. razred) - Jan Trstenjak, peto mesto, OŠ A. Žnideršič V borbah so bili rezultati sledeči: MALČKI (1.-2. razred) kihon: - Toni Šircelj, tretje mesto OŠ D. Kette MLAJŠE DEKLICE (5.-6. razred) - Doris Bme, dmgo mesto, OŠ A. Žnideršič V skupnem seštevku po treh kolih, je OŠ Antona Žnideršiča na tretjem mestu, OŠ Dragotin Kette si deli 6-7 mesto, OŠ Kuteževo pa je na 11. mestu. Med posamezniki je Doris Bme kot mlajša deklica (v katah in borbah) v vodstvu, sledi pa ji klubska kolegica Saša Štefančič. Pri starejših deklicah vodi Maja Kožar (v katah), kot malček je Toni Šircelj v borbah na drugem mestu, Tiln Muha pa je v katah tretji. Med mlajšimi deklicami (kate) je Monika Tomažič na dragem mestu, Karin Gerečnik pa na tretjem. Darjan Smajla je v kategoriji mlajših dečkov drugi, Tine Maljevac pa pri starejših dečkih četrti, vendar ima dobre možnosti za uvrstitev med prve tri. Zadnje, 4. kolo bo 13. 4. 2003 v športni dvorani Tabor v Maribora in verjamemo, da se bodo Sokoli tudi na zadnjem tekmovanju dobro odrezali. S------------------— \ j PROGRAM j l ŠPORTNIH I I PRIREDITEV j J ZA MESEC j I MAREC I J ŠPORTNA REKREACIJA I KOŠARKA I Nedelje, 9., 16. in 23. marca od I I 13. do 16. ure ZIMSKA | j KOŠARKARSKA LIGA 2002- j j 2003 j | 3., 4. in 5. krog ; Športne dvorana | | OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici . j ■ Informacije: Športna zveza ■ J II.Bistrica tel./fax: (05)7101135 J * ŠPORTNA REKREACIJA - * I ODBOJKA I Sobota, 15. marca od 14,00 ure I | dalje 6. TURNIR V ODBOJKI | | V DVORANI: MOŠKI | | Igrišča v telovadnicah oz. | | športnih dvoranah v regiji. | ■ Prijave in informacije: ŠZ ■ | II.Bistrica tel./fax: (05)7101135 | J Sobota, 22. marca od 14,00 ure J ■ dalje 6. TURNIR V ODBOJKI ■ I V DVORANI: ŽENSKE I Igrišča v telovadnicah oz. I | športnih dvoranah v regiji. | | Prijave in informacije: ŠZ | | II.Bistrica tel./fax: (05)7101135 | | Športna zveza Ilirska Bistrica V....________________J PO VEČ LETIH TUDI NA ŠOLSKO TEKMOVANJE V SMUČANJU Po vodstvom bistriškega smučarskega kluba se je 6. februarja letos na regijsko smučarsko prvenstvo (Obala, Goriška in Notranjska) odpravila manjša skupina osmih tekmovalcev iz obeh bistriških osnovnih šol. Na smučiščih Smučarskega centra Javornik v Lomeh pri Črnem Vrhu nad Idrijo je tekmovanje izpeljal Smučarski klub Gorica. Nastopilo pa je več kot 150 tekmovalcev. Glede na dejstvo, da bistriški smučarji takorekoč nimajo pogojev za delo na domačem smučišču in vadijo po dragih smučiščih so bili med nakategoriziranimi tekmovalci vseeno zelo uspešni. V absolutni konkurenci mlajših deklic sta med 20 tekmovalkami, ki so prismučale v cilj osvojili odlično 1. mesto Anja Zorc in 3. mesto Sara Kovačič, obe iz OŠ D. Ketteja. Enako razvrstitev sta imeli tudi za področje Notranjske regije. Med mlajšimi dečki je 1. mesto osvojil Jaša Montani, solidno 5. mesto pa Matej Lakota (oba OŠ A. Žnideršiča). Tudi ta dva tekmovalca sta imela enako uvrstitev za Notranjsko področje. Jani Grlj iz iste šole ni uspel prismučati do konca. Med starejšimi dečki sta med 31 tekmovalci v skupni konkurenci solidno zastopala OŠ D. Ketteja še Erik Poljšak z 10. in Aleks Valenčič z 16. mestom. V konkurenci Notranjske regije sta bila na 4. oziroma 5. mestu. Med manjšo konkurenco deskarjev je solidno nastopil Tine Maljevac iz OŠ A. Žnideršiča, ki je bil na 3. mestu med petimi tekmovalci. V ekipni konkurenci absolutno najboljših časov dveh dečkov in dveh deklic je bila OŠ D. Ketteja v Notranjskem področju na 3. mestu med šestimi šolami, ki so upoštevane v ekipni konkurenci. Rezultati, posebej v mlajših kategorijah, so nedvomno vzpodbudni! tudi po primerjavi časov s kategoriziranimi smučarji. Tekmovalci, ki so uvrščeni med 5 v regiji bodo zastopali šole tudi na državnem prvenstvu, za katerega pa še ni določen termin. D.Z. Policija svetuje ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA (ZVCP) IV.del Pomen izrazov 19.člen 64. ustavljanje je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje; 65. parkiranje je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila, ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se je vozilo izognilo prometni nesreči, ali zato, da je voznik ravnal skladno s predpisi o varnosti prometa; 66. vožnja mimo je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču; 67. srečanje je vožnja mimo udeleženca v cestnem prometu, ki prihaja iz nasprotne smeri; 68. prehitevanje je vožnja mimo drugega vozila, pešca ali živali, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu smernega vozišča, ki je namenjen prometu; hitrejša vožnja ene kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna pasova za vožnjo v eno smer, se ne šteje za prehitevanje; 69. lokalni promet je promet koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem in traktorjev, ter promet drugih motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, in motornih vozil, katerih lastniki imajo na tem območju prebivališče ali sedež podjetja, registriranega za opravljanje prevozov; 70. prometni tok je ena, dve ali več vrst vozil (prometni tok vozil) ali pešcev (prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer; 71. vidna razdalja je dolžina ceste pred udeležencem v cestnem prometu, ki jo udeleženec lahko vidi; 72. bočna razdalja je razdalja med skrajno točko na levi ali na desni strani vozila do drugega vozila, udeleženca v cestnem prometu ali pa do ovire; 73. reakcijska pot je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko začne zavirati; 74. zavorna pot je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka zaviranja do popolne ustavitve; 75. pot ustavljanja je pot, ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot; 76. zmanjšana vidljivost je vidljivost, ki je manjša od poti ustavljanja, če se udeleženec v cestnem prometu premika z največjo dovoljeno hitrostjo; 77. ponoči je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda; 78. nezanesljivo je ravnanje udeleženca v cestnem prometu, kadar zaradi neizkušenosti, neznanja, vpliva alkohola, mamil ali drugih vzrokov ne obvladuje več lastnega obnašanja ali vozila v cestnem prometu in prihaja zaradi tega do kršitev prometnih pravil, prometnih znakov ali odredb; 79. ogrožanje je ravnanje, ki je v nasprotju z določili tega zakona, s katerim udeleženec v cestnem prometu povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesreča, pa se ni, bodisi po naključju ali zaradi ustreznega ukrepanja udeležencev v cestnem prometu; 80. očitno pod vplivom alkohola je udeleženec v cestnem prometu takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v prometu nezanesljivo; 81. prometna nesreča je nesreča na javni cesti in nekategorizirani cesti, ki je dana v uporabo za cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej ena ali več oseb umrlo, bilo telesno poškodovanih ali je nastala materialna škoda; Glede na posledice prometne nesreče delimo na: a) nesreče I. kategorije - so nesreče, pri katerih je nastala samo materialna škoda; b) nesreče II. kategorije - so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb lahko telesno poškodovanih; c) nesreče III. kategorije - so nesreče, pri katerih je ena ali več oseb hudo telesno poškodovanih; č) nesreče IV. kategorije - so nesreče, pri katerih je kdo umrl ali je umrl za posledicami nesreče v 30 dneh; 82. udeleženec v prometni nesreči je vsaka fizična oseba, ki je s svojim ravnanjem pripomogla, daje prišlo do nesreče, in vsakdo, ki je v nesreči utrpel škodo, bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic nesreče umrl; 83. izredna uporaba ceste pomeni, da je promet na cesti oviran zaradi števila udeležencev, njihovega obnašanja oziroma načina vožnje, ali zaradi uporabe ceste določenih udeležencev v cestnem prometu, ali zaradi skupine motornih vozil, ki zavzema na cesti več prostora, kot je običajno; 84. strokovni pregled je zdravniški pregled udeleženca v cestnem prometu, ki obsega odvzem krvi, krvi in urina ali krvi in druge telesne tekočine z analizo zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in ugotavljanje motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu; 85. prometna ureditev je način odvijanja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste. Prometna ureditev obsega: - določanje prednostnih smeri ter sistem in način vodenja prometa; - omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; - omejitve hitrosti in določanje ukrepov za umirjanje prometa, - ureditev mirujočega prometa; - določanje območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce; - določanje drugih obveznosti udeležencev v cestnem prometu. Prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo. (2) Drugi izrazi o cestah, delih ali vrstah cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določa zakon o javnih cestah. II. PRAVILA V CESTNEM PROMETU Vožnja z vozilom po cesti 20. člen (1) Udeleženci v cestnem prometu se morajo ravnati po prometnih pravilih, razen če: 1. je s prometnim znakom določeno drugače; 2. drugače odredi policist v okviru svojih pooblastil. (2) Udeleženci v cestnem prometu morajo ravnati tako, da ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu ali jim ne povzročajo škode. 21. člen (1) Voznik mora uporabljati za vožnjo z vozilom cesto ali del ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, kateri pripada njegovo vozilo. (2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču glede na dovoljeno smer vožnje. (3) Voznik mora voziti čim bliže desnemu robu vozišča, vendar na takšni oddaljenosti od njega, da se promet varno in tekoče odvija. (4) Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. (5) Z denarno kaznijo 15.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s drugim odstavkom tega člena. (6) Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena. 22. člen (1) Na smernem vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu. (2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti po najbolj prostem prometnem pasu na desni strani. Če ima smerno vozišče tri prometne pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh pasovih, levi pa je namenjen prehitevanju. (3) Na cestah z več prometnimi pasovi v naselju, razen na avtocesti in cesti, rezervirani za motoma vozila, lahko vozi voznik motornega vozila, ki se lahko brez oviranja vključi v prometni tok, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem robu vozišča. (4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti toliko, da vozila zasedajo celoten del smernega vozišča, ki je namenjen vožnji in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo spredaj vozeča vozila, je dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni pas le zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve vozila. (5) Če je na cesti z več prometnimi pasovi v isti smeri onemogočeno tekoče odvijanje prometa na enem od prometnih pasov ali se pas konča, so vozniki dolžni omogočiti vključevanje na pas, po katerem se odvija promet, tako da vozijo v takšni razdalji do vozila pred seboj, da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (sistem zadrge). POLICIJSKA KRONIKA ZA OBDOBJE OD 15.01.2003 DO 15.02.2003 Na področju kriminalitete so kriminalisti PP Ilirska Bistrica v navedenem obdobju obravnavali skupno 24 kaznivih dejanj od tega 6 vlomov, 10 tatvin (od tega ena tatvina osebnega avtomobila), 4 poškodovanja tuje stvari, 2 povzročitvi splošne nevarnosti, 2 nasilništvi. Večina vlomov je bila izvršena v gostinske lokale in trgovske objekte. Na področju varnosti cestnega prometa so delavci PP II.Bistrica obravnavali skupno 14 prometnih nesreč, od tega ena s hudimi telesnimi poškodbami in 10 z nastalo materialno škodo. V treh primerih so povzročitelji s kraja pobegnili. Policisti so obravnavali še 8 primerov odrsanj vozil na parkirnih prostorih. Precej dela so imeli policisti tudi z urejanjem prometa v času sneženja, ponovno se je izkazalo, da številni vozniki še vedno nimajo urejene predpisane zimske opreme. Med izvajanjem ostalih nalog so policisti v treh primerih zasegli prepovedano drogo. Lastniki prepovedane droge se bodo srečali pri sodniku za prekrške. Prišlo je tudi do dveh travniških požarov. Zaradi kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru so policisti obravnavali osem kršitev. Kršitelje so predlagali v postopek sodniku za prekrške. Imetnike obmejnih prepustnic, ki živijo ob državni meji in imajo upravičen interes, da prestopijo mejo zunaj za to določenih mejnih prehodov ali zunaj določenega časa obveščamo, da si na Upravni enoti v Ilirski Bistrici uredijo ustrezna dovoljenja, kot je to navedeno v Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Poleg tega pa še: - obrazce za dohodnino - pisarniški material - šolske potrebščine... Bazoviška 4 VSEZAPUSTll! MASKE, LASULJE, BARVE ZA OBRAZ IN LASE, KLOBUKI, NOSOVI, PERJANICE, MEČI... 041/811 593 tsPLOŠNO ZIDARSTVO | SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Gregorčičeva 2, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvoj ni.center@siol.net tel.05/710 1 384, 05/710 1 385 KOLEDAR PRIREDITEV ZA MESEC MAREC Prireditev ; Kraj Datum Ura Organizator Informacije - Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna- pizzerija Škorpijon 1.1.2003- 31.1.2003 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna- pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in Gostilna Pek Dolenje stalna razstava 10.-22.00 ure pivovarna in pivnica Pek ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Razstava fotografij - Ilirska Bistrica skozi zgodovino (pomembni dogodki in osebnosti v Ilirski Bistrici) V bistroju Baladur stalna razstava 8.-23.00 ure 1 lirika Ilirska Bistrica Igor Štcmbergcr 05/7141 935 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Okr. grill Danilo 11.B. stalna razstava 9-23.00 ure, razen pon. Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Razstava »Olje na platnu«, Marko Renko RC in Tl C Ilirska Bistrica cel mesec 8-16.00 Marko Renko 05/714 59 83 Naravna in kulturna dediščina Tnrirrm 2001.2002 - Z”-- Ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem Grad vsak dan po dogovoru TTC 05/710 1 384 05/7147 400 Ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem vsak dan po dogovoru TIC 05/710 1 384 05/7147 374 Ogled muzejsko urejene pomožne pošte “Pri poštarjevih" v Harijah Harije vsak dan po dogovoru Alenka Penko TIC 05/7100360 05/710 1 384 Ogled učne poti “na Goliče" Učne delavnice za skupine Jclšanc vsak dan po dogovoru OS Jclšanc TIC 05/788 50 01 05/710 1 384 Ogled Hodnikovcga mlina Ilir.Bistrica vsak dan po dogovoru TD 11.Bistrica 05/7145 280 Bridge vsak ponedeljek v ll.Bistrici izmenično v Postojni Kavarna iti! ‘;jf- v-t • ' ■■ - • ■ . ■ ~ ■r Jadran, PO Šport barIL.B. izmenično 18.00 Bridge klub 11.Bistrica 05/7145 280 LMčL : mufe Pustni karneval Ilirska Bistrica-«/)« Plaču« 2.3.2003 ob 13.00 "TD Ilirska Bistrica 05/7145 280 Pustni ples Bogate nagrade H! Gostilna Potok Dolenje 1.3.in 4.3.03 s Casablanko od 20.00 ure dalje Gostilna Potok Dolenje 05/71 42 648 Koncert Vlada Kalemberja Gostilna Potok Dolenje 8.3.2003 ob 21.00 Gostilna Potok Dolenje 05/71 42 648 1P|W ■ , * j— j _ ~ 1 Predstavitev knjige knjižnica Makse Samsa 6. marec ob 18.00 ZKD I1B. 05/711 00 90 tragikomični večer-avt.Aleksandcr Borcnovič Dom na Vidmu S.marec ob 18.00 ZKDII.B. 05/711 00 90 Prireditev OS Antona Žnideršiča »Tam pa smo mi doma« Dom na Vidmu 9.marce ob 17.00 ZKD 11.B. 05/711 00 90 Primorska poje Knežak 16.3.2003 ob 17.00 JSKD1I.B. 05/711 00 90 Revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Naša pomlad« Dom na Vidmu 25.3.2003 ob 18.00 JSKD II.B. 05/711 00 90 Srečanje šolskih gledaliških skupin Dom na Vidmu 27.3.2003 ob 18.00 JSKD 11.B. 05/711 00 90 tragikomedija »Kri nej uoda« »Magda -super mama«,komedija Dom na Vidmu Ostrožno brdo-bivša OŠ 7.marcc 2003 8.3.2003 ob 19.00 uri ob 20.00 KD Alojzij Mihelčič Harije Igralska skupina Mladina Ostrožno brdo in KS 041/595 879 041/536 127 Ulcrami večer z Ljerko Bizilj, ki bo predstavila novo knjigo z naslovom Krivda Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 7.3.2003 ob 19.00 Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica 05/7144 188 M££t BMP1 šSSŠli^l • : -L ' - Z|mska košarkaška liga 2002/2003 Športna dvorana OŠ A.Ž.I1.B. 9., 16 in 23.3.2003 od 13.00-16.00 Športna zveza 11.Bistrica 05/710 11 35 u. turnir v odbojki v dvoranbmoški Športne dvorane v regiji 15.marec 2003 od I4.ure dalje Športna zveza Ilirska Bistrica 05/710 11 35 0-1 um ir v odbojki v dvoranhžcnskc Športne dvorane v regiji 22.niarcc 2003 od 14.ure dalje Športna zveza Ilirska Bistrica 05/710 11 35 Zaključni nastop solopcvk-Mojce in Marjance Rozman ■ , - Glasbena šola Ilirska Bistrica dvorana Glasbene šole 2.3.2003 ob 17.00 uri 05/7142 216 Pustni nastop dvorana Glasbene šole 4.3.2003 ob 17.00 uri Glasbena šola Ilirska Bistrica 05/7142 216 Nastop učencev ob dnevu žena dvorana Glasbene šole 7.3.2003 ob 18.00 uri Glasbena šola Ilirska Bistrica 05/7142 216 Nastop učencev za materinski dan dvorana Glasbene šole 25.3.2003 ob 18.00 uri Glasbena šola Ilirska Bistrica 05/7142 216 Lep pozdrav do prihodnjič! Svetovalka v turistično informacijskem centru Mojca Mcmon cr° Od ponedeljka do petka: 6.00 Dobro jutro- 6.10 Poročilo AMZS -6.15 Temperature po Sloveniji - 6.30, 9.00. 11.00, 13.00, 18.00 Novice - 6.45 pregled tiska -7.00 Horoskop -7.15 Kaj pa luna? ( Zgodilo seje ) - 8.00 Poročilo OKC -8.30 Napovednik - 8.40 Napoved kulturnih in drugih prireditev - 9.30 Regijski dogodki - 12.00 Novice BBS - 12.15 J & M - 15,00 Informativna oddaja RGL -15.50 Popevka tedna - 16.35 Danes poslušamo Ponedeljek: ob 9.30 Regijski dogodki - o športu v ponedeljek - 11.15 Naš župan - 13.30 Glasbene želje (Ilirska Bistrica ) - 18.05 Gool - nogomet na radiu 94 Torek: ob 9.30 Regijski dogodki - 12.30 Uradi za delo - 13.30 Glasbene želje (Cerknica, Loška dolina, Bloke ) - 18.05 Glasbeni tutti frutti - 19.05 Horizont Sreda: ob 9.30 Regijski dogodki - 10.00 Nagrada nedeljskih čestitk - žrebanje -10.10 Sredin SOS - 1.15 Nostalgija - 12.25 Ga ni čez dober nasvet - 13.30 Glasbene želje ( Postojna, Pivka )- 14.40 Planinske novice - 18.05 Sredin rompompom, otr. odd. - 19.05 S tangom v srcu Četrtek: Ob 9.30 regijski dogodki - 11.15 Vaš komentar, prosim - 12.25 Naslednji prosim - 13.30 VIP - vaših izbranih pet - 14.00 Glasbene želje ( za mlade ) -16.20 Izbor popevke tedna - 18.05 Glasba...z glasbenim gostom - 19.05 Virgo od acta, mlad. odd. Petek:ob 9.30 Regijski dogodki - 10.15 Med platnicami, naše knjižnice se oglašajo - 12.25 Mala radijska tržnica - 18.30 Škropot, oddaja KŠOPP - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Sobota: ob 7.00 Dobro jutro - 7.15 Kaj pa luna - 7.20 Poročilo AMZS - 7.30 Vreme in temperature po Sloveniji - 7.45 Zgodilo seje - 8.00 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 9.00, 11.00,15.00,18.00 Novice - 9.10 Horoskop - 9.30 Sobotni utrip - 11.20 notranjsko kraški mozaik - 12.00 BBC novice - 12.15 J & M - 13.45 Glasbene želje - 14.15 Tema dneva - 15.50 Popevki tedna - 19.05 V soboto ob 7. uri - 20.05 BBC-jev top pop - 21.00 Glasba po željah poslušalcev Nedelja: ob 7.00 Dobro jutro - 7.10 Poročilo AMZS — 7.15 Oglaševanje iz planinskih koč - 7.30 Poročilo OKC - 8.15 Napovednik - 8.35 Zgodilo se je - 8.45 Kaj pa luna - 9.30 Nedeljsko jutro - 10.15 J & M - 10.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji - 12.30 Nedeljske čestitke - 15.50 Popevki tedna - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.00 Novice - 18.05 Lestvica 4 mix KI primorje Primorje Ajdovščina d.d., 05 36 90 351, 36 90 331 Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Zaprto Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 od 9:00 do 12:00 in od 18:00 do 19:00 Pohitite! V stanovanjskem objektu S 20 v Ilirski Bistrici je na voljo nekaj lepih stanovanj. Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 KVALITETA ■UGODNE CENE- NIZKE GRADNJE 041/682-549 041/652-769 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo ILIRI K A BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 MESEČNI PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev lahko v zadnjem času zasledimo predvsem majhen promet z vrednostnimi papirji ter zmanjšano likvidnost. Borzno trgovanje nikakor ne more postati tako, kot je bilo pred koncem lanskega leta. Slovenski borzni indeks SBI20 je v prvem delu februarja sicer malenkostno zrasel, toda od 7. februarja naprej, je indeks v povprečju padal. Vrednost se približuje 3.190 indeksnim točkam. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z indeksom pooblaščenih investicijskih družb PIX. Tudi pri tem indeksu smo zasledili v prvem delu februarja rast, kasneje pa se je vrednost v povprečju prav tako znižala. Vrednost PIX-a se giblje okrog 2730 indeksnih točk. Novomeška Krka je bila najbolj trgovana delnica. Toda kljub temu, se ji tečaj ni bistveno spremenil, v nasprotju z delnico Delo prodaja, kateri se je tečaj povečal za 5,88 odstotka. Poleg Krke, se je največ trgovalo tudi s Kolinsko, Mercatorjem, Petrolom in Pivovarno Laško. Delnica Radenske je prav tako dosegla pozitivno rast tečaja, in sicer za 5,67 odstotka, delnici Emone Obala Koper se je enotni tečaj povečal za 4,61, ter Aerodromu Ljubljana za dobre 3 odstotke. Delnica Tehnouniona je bila tista, pri kateri ni bilo zvišanja enotnega tečaja, temveč ravno obratno. Delnica je izgubila 12,29 odstotka viednosti. Tudi delnicama Živil Kranj in Term Čatež se ni godilo dosti bolje. Obe sta izgubili okrog 10 odstotkov vrednosti enotnega tečaja. Pri obveznicah je naj višji donos dosegla obveznica Republike Slovenije 38. izdaje z dvigom tečaja za 3,71 odstotka, sledi ji obveznica Stanovanjskega sklada Slovenije s slabimi 3 odstotki, ter obveznica Abanke, pri kateri je enotni tečaj porasel za 2,48 odstotka. Termam Čatež torej dokončno ni uspelo pridobiti 61 odstotnega deleža Sunčanega Hvara. Očitno so bile nekatere hrvaške politične sile premočne za uspešen odkup delnic. Pivovarna Laško, ki še vedno ostaja v igri za prevzem Pivovarne Union, je zadnje čase precej zanimiva za vlagatelje. Če se prevzem Uniona že nekoliko vleče, pa je odkup 24,98 odstotka delnic naj večjega slovenskega časopisnega podjetja Delo potekal presenetljivo hitro in brez zapletov. Petrol je pred časom razkrili ambicije, da nameravajo do leta 2010 postaviti 500 novih bencinskih črpalk na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Romuniji in Bolgariji. Samo v Srbiji planirajo izgradnjo 200 novih bencinskih črpalk. Za uspešen projekt, se mora Petrol bržkone dokapitalizirati, saj mu samo dobiček in amortizacija ne omogočata tako velike širitve na jugovzhodne trge. Po nekaterih ocenah, naj bi celotna širitev stala nekje od 100 - 150 milijonov ameriških dolarjev. Jaka Binter Ilirika borzno posredniška hiša, d.d. jaka.binter@ilirika. si OPRAVIČILO Uredništvo časopisa Snežnik se opravičuje za zamudo pri izidu februarske številke časopisa, zaradi tehničnih težav. Obenem naprošamo vse tiste, ki ste nam v preteklem tednu poslali sporočila po. elektronski pošti, da jih ponovno pošljete, saj se nam je tudi vsa pošta izbrisala. Za zamudo se še enkrat iskreno opravičujemo. Uredništvo Razvojni center Ilirska Bistrica pripravlja v letu 2003 publikacijo z delovnim naslovom “ Dobrodošli v občini Ilirska Bistrica” . V publikaciji bo predstavljena naravna in kulturna dediščina po geografskih območjih ter celovita turistična ponudba naše občine. Namenjena je promociji in trženju občine, s poudarkom na gostih, ki se zadržujemo na slovenski obali, v Postojni in na Kvameiju. Natisnjena bo v štirih jezikih. Razvojni center Ilirska Bistrica objavlja RAZPIS za zbiranje fotografij (diapozitivov) za publikacijo “Dobrodošli v občini Ilirska Bistrica “ v kateri bo objavljeno približno 20 fotografij naravne in kulturne dediščine naše občine. pogoji za sodelovanje so: fotografija mora biti posneta v občini Ilirska Bistrica priloženi morajo biti osnovni podatki o vsebini fotografije in času nastanka izpolnjena prijava diapozitive pošljite na naslov: Razvojni center Ilirska Bistrica Gregorčičeva cesta 2, 6250 Ilirska Bistrica do vključno 10. marca 2003 Tričlanska strokovna komisija bo prispelo gradivo pregledala in naredila izbor. Rezultati bodo objavljeni v medijih. Za pojasnila in dodatne informacije smo dosegljivi na : tel. št.: 05/710 13 85 e-pošta: razvoini.center@siol.net ----------------------------------------------------------------- PRIJAVA Razpis za zbiranje fotografij (diapozitivov) za publikacijo "Dobrodošli v občini Ilirska Bistrica " Ime in priimek :_________________________________________________ Naslov___________________________________________________________ Telefonska številka :____________________________________________ (fax, e-pošta) Število fotografij (diapozitivov)________________________________ Kraj in datum:___________________ Podpis:___________,____________ _________________________________________________________________ OBČINA ILIRSKA BISTRICA, Občinski svet, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na podlagi 18. člena Odloka o priznanjih Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN, št. 18/2000, z dne 9.5.2000) objavlja JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 2003 Občina Ilirska Bistrica vabi občane, krajevne skupnosti, podjetja, zavode, društva, združenja, organizacije in skupnosti, da predložijo predloge kandidatov za priznanja Občine Ilirska Bistrica za leto 2003. Občina Ilirska Bistrica podeljuje naslednja priznanja, ki jih lahko prejmejo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti: 1. Zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za življenjsko delo na posameznem področju, posamezne vrhunske dosežke, izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izrednih dogodkih. Nadalje se zlata plaketa Občine Ilirska Bistrica podeljuje tudi za najmanj petnajst let dela in sodelovanja, s čimer so predlagani kandidati prispevali k izboljšavam za posamezna področja, tako da so s svojim neposrednim delom pripomogli k avtonomiji posameznega strokovnega področja; prispevali k razvoju in obogatitvi posameznega področja z aktivnim sodelovanjem; prispevali k utrjevanju človekovih pravic in dostojanstva; prispevali k napredku na področju zdravstvene in socialne problematike; za raziskovalno, umetniško, vzgojno, izobraževalno in publicistično delo, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. 2. Srebrna plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za najmanj pet let dela na posameznih področjih, s čimer so predlagani kandidati prispevali k splošnemu napredku strokovnosti; dokazali kvalitetno in strokovno delo z rezultati na posameznem področju; prispevali k tehnični in drugi izboljšavi določene stroke; izkazali dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter poslovanja, kot rezultat razvoja znanja in inovativnosti; dosegli uspehe pri odpiranju na nove trge in odpiranju novih delovnih mest; za delo na raziskovalnem, umetniškem, vzgojnem, izobraževalnem in publicističnem področju ter na področju zdravstvene in socialne problematike ali na humanitarnem področju, ki ima poseben pomen za razvoj posamezne vrste dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica. 3. Bronasta plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje za spodbudo za nadaljnje delo kandidatom, ki svojim odnosom do dela, gospodarnostjo, uvajanjem racionalnih novosti, stvaritvami na knjižnem, likovnem, glasbenem področju, posebnim naporom in prizadevanji dosegajo uspehe in rezultate na raznih področjih življenja in dela, ki imajo velik pomen za Občino Ilirska Bistrica. 4. Spominska plaketa Občine Ilirska Bistrica se podeljuje posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem, skupinam, organizacijam in skupnostim za dolgoletno, uspešno in ustvarjalno delo ob njihovih pomembnejših jubilejih. Predlogi za podelitev priznanj Občine Ilirska Bistrica morajo vsebovati: - za posameznike: pomembnejše življenjske podatke in utemeljitev predloga; - za podjetja, zavode, društva, združenja, skupine, organizacije in skupnosti: ime, dejavnost in sedež ter utemeljitev predloga; - navedbo, katero od priznanj naj bo kandidatu podeljeno. Predlogi morajo biti oddani v zaprti ovojnici z oznako “Ne odpiraj - priznanja Občine Ilirska Bistrica”. Predloge za podelitev priznanj lahko predlagatelji oddajo osebno ali po pošti priporočeno ali s povratnico. Predlogi za podelitev priznanj morajo na naslov prispeti najkasneje do 31. marca 2003 do 14.00 ure. Predloge je potrebno do navedenega roka predložiti na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku “4. junij”. Upoštevali bomo samo popolne predloge, ki bodo oddani v razpisnem roku. Vse informacije v zvezi s tem razpisom dobijo predlagatelji pri Ivanu Barbi, Občina Ilirska Bistrica, tel. 05 71 41 361. Občina Ilirska Bistrica