Leto LIX. Številko 281.
P UüDllnnl, v nedeljo 12. tocmbro 1926.
Cena Din r
LOfENSKI
lianja vsak das popoldne, izvzemal nadalje in praznike* — ineeiall do 30 peut ä 2 D, do 100 vrst tO M p. večji inseiati petit v ista 4 D; notice, poslano, izjave, leklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovor«. — htseratni davek posebej. — 9IS lov enaki Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
=—•     Opravnlatvos Anali o va ali ca štev. 9, pritličje.  — Talefon ste v. 304. «—     Oredništvo: ünaüora ulica tU 5, L nadstropje, — Telefon Ste v.  34, «=
W      Poitnina plačana v gotovini.
Po Pašičevi smrti
^'Nešteto je bilo tekom zadnjih let ftied nami razgovorov, kä so imeli za predmet razpravljanje, kaj se zgodi, če umre stari Pašič. Ob vsaki priliki se je razglabljalo to; vse se je zanimalo, kak preokret nastane v našem političnem razvoju, ako se ime Nikole Pašiča ne bo več imenovalo med aktivnimi političnimi faktorji
Pa ne le zasebni razgovori so se bavili s tem ugibanjem, tudi politične stranke so svojo taktiko uravnavale po presoji bodoče Pasičeve vloge, po računih, Česa je pričakovati, ako nastopi .tudi stari Baja pot vsega minljivega-
Ta moment je sedaj nastopil; kar Je bilo doslej predmet teoretičnega razmotrivaxija, je postala resničnost. Kako se izpolni vrzel, ki je nastala za Pašičem?
Že iz stavljenega vprašanja se razvidi ogromna vloga, ki jo je igral Pašič v našem političnem življenju. Ta Pa je veren odsev pozicije, ki jo je imel on v radikalni stranki, zakaj da sd ni radikalna stranka pridobila toliko množico pristašev in toliko število mandatov, bi Pašič ne mogel v toliki meri ostati vodilna oseba naše politike.
Radikalna stranka je sestavljena iz raznovrstnih delov in se je razširila na vse državno ozemlje, dasi je njeno težišče ostalo med srbskim življem. Da so med posameznimi skupinami v radikalni stranki velika nasprotja, je že davno znana stvar; tekom zadnjega leta so se pokazala tudi javno in v tako hudih oblikah, da se je splošno pričakoval razpad stranke. To pot je odpovedalo celo ono, kar je poprej vedno obveljalo v najhujših notranjih napetostih: Pašičeva avtoriteta. Bilo je treba velikega truda, da je Nikola Pašič naposled ipak še premogel vse nasprotnike in ovire ter še enkrat popolnoma zagospodoval v stranki.
Te avtoritete sedaj ni več. Samo-posebi pomeni to dejstvo ojačenje onih, ki so se šteli za Pasičeve naspromike. Od onih, ki so šteli za njegove prijatelje in pristaše, pa je vprašanje, kako smer bodo zavzeli, koliko jih bo še in kaj bodo njihovi načrti. Predvsem je gotovo, da enako ali vsaj približno enako močne avtoritete Pašič v stranki ni zapustil; nemogoče je danes označiti nekoga, o katerem bi se dalo reči, da bo njegov naslednik. Za nasledstvo bo več pretendentov, a noben s takimi kvalitetami, da bi se mogel dokopati do pašičevske avtoritete.
Pašič ne zapušča za dedščmo idej, programa, strankine ideologije, marveč le tradicijo taktike. Po taktičnih razlikah se razen seveda po osebnih nasprotjih ločijo poglavitne stranke. V takih odnošajih osebnost še posebno učinkuje, zato pa je tudi konec avtoritativne osebnosti združen z usodnimi posledicami.
Radikalni stranki se je pridružila večina Srbov iz prečanskih krajev. K njej jih je gnala največ tradicija Paši-čevega imena. Vse to odpade; domala vso oni možje, ki so tvorili staro vodstvo stranke, Vesnič, Protič, Pašič itd., so odšli, njihovih mest pa niso zavzele nove avtoritete, katerih ime bi imelo za prečanske kraje sličen zvenk. Zato je nujno, da prično s Pašičevo smrtjo slabeti patrijarhalne vezi med pre-čanskimi in srbijanskimi radikali in razmerje se bo pričelo meriti mnogo bolj trezno in stvarno.
Pa ne le radikalna stranka, celokupno naše politično življenje izgubi s Pašičem najmarkantnejšo, predvsem pa najbolj rutinirano politično osebnost. V prvih povojnih letih, ko je ležala zmeda takorekoč v ozračju, je bila taka osebnost, čeprav konservativnega značaja, koristna ali celo potrebna.; brez nje bi bržone še več eksperimentirali, pa dosegli manjšo stabilnost in pozneje. Danes nam je potreba novih ljudi, z novim pojmovanjem in modernejšimi nazori. Nedvomno pa se bo vsaj v prvem času močno opazilo, da ni več spretne roke starega Baje, okrog katere se sučejo niti političnih moči in dogodkov. Ali nam bo to v korist ali škodo, odgovor na to je odvisen od kvalitete njegovih naslednikov.
Za nadaljni razvoj celokupne situ* acije je najvažnejše, kako se bo ure* dil notranji položaj v radikalni stran* ki. Ako se uresniči splošno pričakovanje, da bo radikalna stranka po Paši* čevi smrti razpadla ali vsaj bistveno oslabela, pomeni to oslabljenje naj* močnejše stranke v državi. Praktično pa bi pomenil tak razkroj morda celo napredek, ker Hi pospešil razvoj mo* dernejših strank in posredno izboljša* nje političnega življenja, ki je pri nas brezdvomno potrebno temeljite mo* dernizacije.
Nikola Pašič na mrtvaškem odru
Truplo je bilo danes preneseno v saborno cerkev, kamor se hodijo poslavljat nepregledne množice.
Opoldne so Pašičevo truplo položili na njegovem stanovanju na mrtvaški oder. Oblečen je v salonsko obleko, v rokah pa mu leži šopek rdečih nagljev. Ob krsti sedi nepremično užaloščena vdova, duhovniki pa opravljajo tihe molitve. Beogradski kipar Pavle Jova-novic je tekom popoldneva posnel mrtvaško masko in napravi! odtis desne roke. Ob 16. sta zdravnika dr. Ko-sanovič in dr. Milanovič izvršila balza-miranje, ponoči pa je bilo truplo preneseno v saborno cerkev, kjer bo izpostavljeno do pogreba.
Včeraj in danes ves dan prihajajo deputacije iz notranjosti države ter se vpisujejo v sožalno knjigo. Zvečer se je vršil ob mrtvaškem odru slovesni para-stos, katerega so se udeležili poleg rodbine tudi člane vlade in nar. poslanci.
Zlati venec, ki so ga nameravali izročiti Pašiču o priliki proslave njegove osemdesetletnice,, so sedaj poIoŽiH na krsto. Venec je 1.50 m visok in 1 m širok ter sestoji iz samih zlatih lističev, na katerih so vrezana imena organizacij, ki so jih pok'onile.
Beograd, 11. decembra. Danes zjutraj je bila prenesena krsta Nikole Pa-šiča v saborno cerkev, kjer je bila položena na velik katafalk. Saborna cerkev je ovita v črne draperije. Po ureditvi katafalka je pričela prihajati v saborno cerkev in defilirati mimo pokojnika nepregledna množica občinstva. Ob krsti se odigravajo ganljivi prizori. Zlasti stari ljudje ihte kar na glas, poljubljajo krsto in se ne morejo ločiti od nje.
Končne odredbe za pogreb
Pogrebne svečanosti se bodo vršile Jutri dopoldne z vojaškimi
častmi.
— Beograd, 11. decembra. Ministrski svet je imel včeraj opoldne žalno sejo, na kateri ie organiziral tndi poseben odbor za Pašičev pogreb. Predsedstvo odbora je prevzel pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič. Po seji ministrskega sveta so se vsi radikalni ministri ko-rporativno podali na žalno sejo radikalnega kluba.
Popoldne se je pod predsedstvom Ace Stanojeviča sestal tudi glavni odobro radikalne stranke, ki je v soglasju s Pašičevo rodbino sklenil, naj se vrši pogreb v torek. Vlada pa je želela, da bodi pogreb že v. nedeljo ob 9. Po dolgem mučnem raz-gvarjanju sta glavni odbor m rodbina popustila in je bil pogreb določen na nedeljo ob 9.
V imenu glavnega odbora je Marko Trifkovič poslal vsem okrožnim organizacijam radikalne stranke sledečo brzojavko: »Z največjo bolestjo vas obveščamo, da je zjutraj preminul veliki državnik in naš voditelj Nikola P. Pašič ter da bo pogreb v nedeljo 12. t. m. dopoldne. Obvestite o tem najhitreje vse organizacije stranke v vašem okrožju in jim priporočite, da obdr-
žijo na dan pogreba po možnosti parastos, kjer pa to ni mogoče, pa žalne sestanke, na katerih naj se govori o delu, zaslugah in življenju  velikega pokojnika.«
— Beograd, 11. decembra. V Beograd je prispel prvi pod-predsednik narodnora-dikalne stranke Aca StanojeviČ, ki ie ostal vse dopoldne pri gospej Gjurgjini Pašičevi in jo tolažeil.
Iz notranjosti države prihajajo deputacije, organizacije radikalne stranke, za popoldne je napovedan prihod posebnih vlakov
Opoldne se je oglasil v PaŠičevem stanovanju korporativno državni svet, da izrazi vdov: svcie sožaije.
Beograd, 11. decembra. Truplo Ni* kole Pašiča bo razstavljeno v saborni cerkvi ves dan in celo noč. Pogrebne svečanosti se bod vršili jutri dopoldne ob 9. Lafeto, na kateri bo prepeljana krsta Nikole Pašiča iz saborne cerkve na pokopališče, bodo peljali pristaši radikalske omladine v Beogradu. Ni* Viola Pašič bo pokopan z vojaškimi častmi.
Spominski govor Marka Tri'kovica
Na žalni seji radikalnega poslanskega kluba je imel predsednik Narodne skupščine kratek spominski govor.
_ Beograd, 11. decembra. Marko Trifkovič, predsednik Narodne skupčine je imel včeraj na prvi žalni seji radikalnega poslanskega kluba sledeči govor o Nikoli
Pašiču:
»Dragi prijatelji! Vsi ste slišali tužno vest, da je umrl naš veliki vodja Nikola Pašič. Vi vsi veste, da Nikola Pašič ni bil gosposkega rodu in porekla in da se je na svojo višino povspel samo s svojim trudom, požrtvovanjem in častnim delom na narodnem polju. Nikola Pašič je pretrpel v življenju, kar nihče od nas ne bi bil pretrpel in vzdržal vse nesreče in obvladaj vse težkoče in muke. Nikola Pašič ie našel za to moč v veliki ideji osvobojenja in ujedinjenja našega naroda, ki ga je vedno navduševala. On je bil poosebljena ideja Velike Srbije in. osvobojenja. Na Oplencu je nesmrtni Karagjorgje prvi odkril Idejo osvobojen ja, ki se je vila kot rdeča nit skozi vse težkoče in nesreče, dokler ni našla svojega hrabrega junaka v Nikoli Pašiču. Nikola Pašič je bil vedno napadan radi te ideje, toda njegovi nezmoljivi volji
in hladnokrvnosti je tudi v najtežjih trenutkih uspelo, da ie to veliko idejo prive-del do končne zmage. Na Nikolo Pašiča so bile vržene strašne klevete, ki se niti od daleč ne morejo primerjati s klevetami, katerim smo bili izpostavljeni vsi mi .drugi politični delavci. Nekola Pašič je delal za splošno blaginjo naroda in prenašal težino teh napadov, ni pa nikoli kolebal, marveč korakal po ravni poti, dokler ni njegova ideja zmagrla. Vsi vemo, kako je predpostavljal narodne dolžnosti pred osebnimi udobnostmi in da se je brez ozira na svojo visoko starost žrtvoval za narodne koristi. Zaključujoč to svojo tužno obvesteilo mislim, da smo si složni v tem, da pomeni smrt Nikole Pašiča veliko izgubo za celo dTŽavo in zato predlagam, da izrazimo in se pet minut molče spominjamo nanj štovanje pokojniku na ta način, da vstanemo in pet minut, molče spominjamo nanj In na nlegova velika dela, ki jih je izvedel tekom svojega političnega življenja. Slava mu!«
Sožaije iubljanske občine
Mestni magistrat ljubljanski je takoj, ko je izvedel za smrt Nikole Pašiča, razobesil žalno zastavo. Vladni komisar Mencinger je odposlal tudi naslednjo brzojavko:
Rodbini Nikola Pašičevi Beograd.
Občina Ljubljana kot glavno mesto slovenskega dela nase države se klanja manom največjega našega državnika Nikole Pašiča in izreka veiečislani rodbini svoje globoko sožaije-»
Deputacija mesta Ljubljane se vde-leži pogreba velikega pokojnika in položi na njegovo krsto venec mestne ob-
čine.
Smrt Pašicevega svaka
Beograd, 11. decembra. Iz Trsta prihaja vest, da je tamkaj preminul brat soproge Nikole Pašiča gospe Gjurgjine Pašič, kipar Dukovič. Tako je gospo Pašičevo zadel v zadnjih dveh dneh dvojni udarec usodo
Povratek romunskega prestolonaslednika
— Pariz, 11. dec >Excelsior« javlja iz Bukarešte, da je postalo vprašanje presto-lonasledstva v Rumuniji zadnje tedne zelo zamotano. Kralj Ferdinand je izrazil željo, uaj bi se revidirala izjava z dne 4. januarja 1926, s kateTO se je bivši prestolonaslednik Karel odpovedal prestol onaslodstv o. Politični krogi trd6, da se vrne radi tega princ Kare! že koncem lega tedna v Rumunijo Dvorni krogi pa se potegujejo za to, da bi Ml regent ski uvel, o katerem se je v zadnjem času mnogo razpravljalo, v kratkem t^avljtn In imenovan, predno bi 99 poslabšalo zlrflvsiven) stanje mmunskegia kralja Ferdinanda >Jr un al« beleži vešč, kl kri 4! ▼ Parixi?, da >* bivSi rumuu^kj pr^toi r-iasled-nik Karel včeraj zapustil Pariz in ».»p/.oval v Buk*re5to. Ust s* je informiral pri policijskem preftktv, ki pa oficijelao al ^indil
Politični voditelji o velikem pokojniku
Žalne seje poslanskih klubov. — Izrazi sožalja radikalnemu klubu in Pašičevi rodbini. — D a vido vi č o Pašiču. — Radičevci
se ne udeleže pogreba.
Beograd, 11. decembra. Svetozar Prfbifcev vi<5 je dostavil v imenu SDS pod predsedniku radikalnega poslanskega kluba Iliji Mihaj-lovicu sledeče pismo: <Prosim Vas, da sporočite poslanskemu klubu narodno-radikaine stranke, da žalujemo iskreno za pokojnini Nikolo Pašičem in da sočustvujemo z izgubo«, ki je zadela poslanski klub na rodno-radikalne stranke. S pokojnikom smo skupaj sodelovali v važnih fazah političnega in na c i jo» nalnega razvoja v ujedinjeni kraljevini, ^ katerih si je stekel pokojnik navenijive zasluge za domovino.
— Beograd, 11. decembra. Včeraj popoldne se je vršila seja jugoslovenskega kluba, na kateri je imel dr. Korošec kratek govor, posvečen Pašiču. Dr. Korošec je govoril o svojih prvih sestankih z Nikolo Pasicem, se predno je bila ustanovljena naša država. Spominjal se je nadalje pogovorov s Pašičem v Ženevi leta 1918. ter navedel tudi Pašičevo stališče glede Slovenije. <To stališče je bilo za Slovenijo zelo lepo in simpatično<. Jugo-6iovenski klub je sklenil, da prisostvujejo njegovi poslanci vsem pogrebnim ceremonijam in da položijo v imena kluba venec. Dr. Korošec je osebno poselil radikalni klub, kjer je podpredsedniku Mihajloviču izrazil sožaije svojega kluba in stranke.
V radikalni klub sta prišla osebno tudi Svetozar Pribičevic v imenu samostojnih demokratov in Pavle Radie v imenu HSS, da izrazito sožaije. Ostali klubi so to storili pismeno.
— Beograd, 11. decembra. Snoči je Ljuba Davidovič povodom smrti Nikole Pašiča izjavil novinarjem, sledeče:
>V mladosti sva bila prijatelja, kasneje nasprotnika, vendar nikoli sovražnika. Pašic je nesporno velik za našo državo. Njegovo dolgoletno stremljenje je šlo za tem, da napravi iz male Srbije veliko državo.<
Dr. Spaho je izjavil sledeče: >Vtis je to-Rk, da Vam ne morem ničesar izjaviti. Jaz nastopam v našem političnem življenju šele po uj edin jen ju, njegovo delo pa spada pretežno v dobo, v kateri nisem sodeloval. V kraljevini so njegove zasluge za urejevanje razmer brez dvoma zelo veOike.<
Beograd, 11. decembra. Ko sta vjeraj Pa^n le Radi£ in Karlo Kovačevič zapustila stanovanje Nikola Pašiča, kjer sta izrekla rodbini Nikole Pašiča sožaije, jih je pozdravila množica, zbrana okoli Pašicevega stanovanja, t klici: <Dole!> Zato je zavladalo med radičevci veliko nerazpoloženje. Popoldne se je vršila seja HSK, ki je razpravljala o tem dogodku. Poslanci so uverjeni, da je 51o pri tem oči vidno za organizirano demonstracijo. Ker se nihče od Pašiceve rodbine ni oprostil, je HSK sklenil, da se ne udeleži pogreba.
Beograd, 11. decembra. Stjepan Radič je včeraj prispel v skupščino ob 11- dopoldne Na vprašanje novinarjev, ali že ve za Pašičevo smrt, je Stjepan Radič odvrnil: «Vera, Bog mu daj pokoj I>
Radič je nato odšel v svoj klub. Ker je meščanstvo zelo ogorčeno proti Stjepanu Ra-diču in se je bilo bati demonstracij, je zve* čer vodja HSS odpotoval v Zagreb.
Pašičevo nasledstvo
Beograd, 11. decembra. Rešitev krize je odgodena do ponedeljka. Od 11. do 12. je bil danes sprejet v avdijenci bivši predsednik viade Nikola Uzuno-vič. Odstopivša vlada vodi dalje tekoče posle.
S smrtjo Nikole Pašiča je nastopila popolnoma nova situacija. V ospredju vsega zanimanja je vprašanje Pašicevega naslednika in novega voditelja narodno-radikaine stranke. Šele sedaj se prav občuti fatalnost in tragedija te stranke, ki je v nevarnosti, da razpade. Snoči se je vršila seja glavnega odbora narodno-radikaine stranke, na kateri je bilo sklenjeno, da se mesto predsednika stranke ne zasede do kongresa in da bo predsedniške posle vodil podpredsednik Aca StanojeviČ. Tudi mesto predsednika radikalnega poslanskega kluba ostane do kongresa nezasedeno. Predsedniške posle bo vodil sedanji prvi podpredsednik Ilija Mihaj-lovič. V vodilnih krogih narodno-radikaine stranke se govori, da bo taktično vodstvo stranke prevzel triumvirat, sestoječ iz Ace Stanojeviča, Marko Trifkoviča in Nikole Uzunoviča.
ŽALNA SEJA BOLGARSKEGA SOBRANJA
Sofija, 11. decembra, Na včerajšnji popoldanski seji sobranja je predsednik vlade LjapČev sporočil poslancem vest o smrti Nikole Pašiča ter se v daljšem nagovoru spom-nih zaslug pokojnega za Srbijo, Jugoslavijo in Balkan zlasti tekom balkanskih vojn. Poslanci so vstali raz sedeže ter zaklicali koncem Ljapcevega govora <Slava Pašičevemu spominu !>
Odmevi Jarčevega pomiloščenja
V Jarčevi rojstni vasi v Vašah in v vsej medvodski okolici je pomiloščenje Janeza Jarca napravilo najgloblj-i vtis in povsod izzvalo veliko presenečenje, kajti vse prebivalstvo je bilo trdno uv er j eno, da bo moral Janez Jarc plačati z živi i en jem smrt Angele Kopačeve. V Vašah je v četrtek popoldne, ko se 1e doznalo za odrejeno ju-stifikacijo Janeza Jarca, završalo. Ljudje so hodili okoli male Jarčeve hiše in zlohotno pripovedovali: «Vaš bo jutri na ko-lulu!» Vest o justiiikaciji in ponašanje va-Ščanov je ubogo Jarčevo mater globoko pretresla in presunila. Zaprla se je v svojo sobico in neprestano molila. Pri njej je ostal njen najmlajši sin Loize, ki je prišel te Ljubljane, kjer se uči ključavničarstva. Mati m Lojze sta prečula vso noč; mati Je neprestano ihtela.
Proti 3- zjutraj je nekdo potrkal na vrata. Bil je brat France Jarc, ki je šel prejšnji večer v Ljubljano, da se poslovi v imenu rodbine od nesrečnega brata, toda je zvedel za pomiloščenje. Veselo oznanilo }e prinesel zgodaj zjutraj domov Ko je vstopil v sobo, je vzkliknil glasno: «Janez ne bo — obešen!»... To sporočilo je delovalo kakor strela z jasnega. Mati je skoraj oka-nienela. Kmalu bi bila znorela...
Zjutraj so Vašani in prebivalci drugäj vasi drli v Ljubljano. Svoji radovednosti niso mogli zadostiti ...
Mali brat Lojze Jarc, ki ga ima pomš-loščeni Janez najbolj rad, je včeraj prišel v Ljubljano, da se v Imenu matere zahvali zagovorniku dr. Janku Zirovniku. Popoldne je v imenu matere in bratov poslal kratko in priprosto brzojavno zahvalo na kraljevo kabinetno pisarno. Odvetnik dr. 2irovnic pa je poslal brzojavno zahvalo na kraljevega adjutanta, ki se glasi: «Ganjen po pravočasno dospeli pomilostitvi Janeza Jarca prosim, da sporočite Nj. Veličanstvu najudanejšo mojo In mojega klijenta zahval o.»
V pravniških krogih je bila včeraj Jar-čeva pomilostitev predmet živahnih debat in razmotrivanj. Pravniki so zlasti raz motri vali pravno ozadje in podlago pomilostitve. Mnenja so btla zelo različna. Nekateri so spravili pomilostitev tudi na politično polje, opozarjajoč, da je bila za Jarca prav ugodna sedanja politična situacija, ko je vlada odstopila. Zagovorniku dr. 2irov-niku so mnogi Čestitali. Neki njegov pTija-telj-humonst pa mu je pristavil: «Saj s! dovolj močan, da sj lahko odnesel jarca živega izpod vislic.»
Janez Jarc je včeraj zamenjal svojo civilno cbleko z Jetniško raševino. Smrtna kazen mu je spremenjena v 20 letno ječo. Kljub temu je Jarc ves vesel ln srečen.
Krvnik Mausner in pomočnik Hart sta včeraj popoldne odpotovala v Sarajevo, kjer imata stalno bivališče.
Včeraj opoldne so po LJubljani govoril^ da je France Jarc, brat pomlloščenčev, v svojem veselem in nekoliko vinjenem razpoloženju pod":! konja po mestu In da je prišel v konflikt s stražnikom. Baje je kar tri stražnike-korenjake pretepel. Ta govorica je bila neresnična. Dotfčni pretepač je bil neki Ižanec.
Volilne reklamacije
— Ljubljana, 11. decembra. Včeraj, 10. tega meseca je potekel rok za vlaganje volilnih reklamacij potom občin. Volilna pisarna deželnega sodišča, ki vodi evidenco volilcev ljubljanskega sodnega okrožja, je do dane« prejela 252 reklamacij, od teh iz Ljubljane samo 22. Z dežele jih bo nekaj še prispelo, ker so bile gotovo nekatere reklamacije vlo> fene Se zadnje dni.
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes nI poslovala
Zagrebška borza danes ni poslov:
V prostem prometu so notlrali: C 10.955, Newyork 56.65, Praga 168J0, K 347.75, Dunaj 800.
Inozemske borze.
Curlh: Beograd 9.12. Pariz lan 22.65, Praga 15.34. Dunaj 73.10.
Trst: Beograd 40.50, London H Newyork 22.90, Pariz 90.
Darujte za dijaške kuhinj.
Stran 2
•SLOVENSKI   NAROD« dne 12. decembra 1926.
Dtev ^Hl
Pašičeva smrt je dogodek, ki danes absorbira pozornost celokupnega naše« ga naroda in odmeva po celi Evropi. V nekoliko urah je tragična usoda strmo« jglaviia v grob moža, ki je na kraju svo* jega življenja, kljubujoč vsem politič* nim in osebnim nezgodam z občudo* vanja vredno, skoraj bi rekli z mlade* niško energijo ravnokar zopet iztegnil roko, da zagrabi za državno krmilo, ob katerem je bilo skozi generacije nje* "govo mesto. Usoda mu ni privoščila triumfa, da bi bil zaključil zadnjo politično borbo kot aktivni predsednik ju« 'goslovenske vlade. A vendar je umrl kot najmočnejši politični faktor v Jugoslaviji, kot mož, čegar odhod bo zapustil silno vrzel v vsem našem j a v« nem življenju. Njegovo ime bo ostalo v veke tesno združeno z zgodovino jugoslovenskega naroda, z razvojem male vazalne Srbije v veliko svobodno Jugoslavijo.
Okrog Nikole Pašiča je spletel na«» rod cel venec legend in pripovedk. Ni danes človeka v Jugoslaviji, ne inteli* 'genta na svetu, ki bi ne poznal njego* vega imena. Mnogi so ga slepo obože* vali, drugi besno sovražili, kakor je to pri vseh velikih ljudeh, vsi pa so mu morali priznati izredne zmožnosti in sposobnosti. Tudi v tem pogledu je delil usodo duševnih velikanov, da je bil skoro osamljen, da ni imel, zlasti ne v zadnjih letih, intimnih prijateljev. A njegova duševna moč je bila tako velika in tako sugestivna, da so njego« ve misli vedno prodirale in si osvajale okolico in množice.
PaŠičevo življenje je verna slika življenja Srbije in Jugoslavije, polno peripetij, polno nevarnosti, ponižanja in zmagoslavja. Ječal je v temnici, bil obsojen že na smrt, živel v izgnanstvu, a kmalu nat* je bi1 na vodilnem mestu svobodnega naroda, je imel v svojih rokah vso državno moč. Nikdar ni iz» gubil duševnega ravnotežja, vedno je ohranil prisotnost duha, zna! najti pra* vo pot. «Maja zna. sta radi!». Koliko* krat je bila ta prislovica uteha v tež* kih urah za stotisoče njegovih prista* šev. In JPašIč je res vedno vedel, kaj dela in kaj hoče. V tem je tudi glavna skrivnost njegovjh uspehov in njegove moči.
Vtis Pašičeve smrti doma in v
inozemstvu
Vest o Paši če vi smrti se je že tekom včerajšnjega dopoldneva raznesla ne le po vsej državi, marveč po vsej Evropi. Radio, telefon in brzojav so tekom par ur oznanili vsemu svetu, da je Jugoslavija izgubila enega svojih največjih, najzaslužnejših mož in najznamenitejšega politika, ki je zlasti v heroični borbi nekdanje male Srbije za svoj obstoj vzbujal kot državnik tudi pri svojih nasprotnikih visoko spoštovanje. Za« to je napravila vest o njegovi nenadni in povsem nepričakovani smrti povsod glo* bok vtis.
Najbolj se je dojinila vest o Pašičevi smrti naše prestolice. kjer je največ delo* val m živel in kjer je užival za tujca sko* raj nepojmljivo avtoriteto in popularnost. Sprva ni mogel skoraj nihče verjeti, da je sivolasi premij er, ki je stal bas v ospredju političnega boja, res za vselej zaprl svoje oči in zaključil svoje državljansko delova* nje. Pašičeva smrt je povzročila ne le v političnem, ampak tudi v poslovnem svetu popolen zastoj. Vse trgovine so zaprte, vse mesto v žalnih zastavah, pTed Pašičevo hi« šo pa se neprestano zbirajo nepregledne množice, da se Še zadnjič poklonijo odlič* rt emu in zaslužnemu možu. Od blizu in daleč prihajajo prijatelji, znanci in oboževa* teljL Dnevna govorica se vrti samo okoli tega dogodka in popolnoma je prenehalo zanimanja za vsa druga vpraSanja.
Tudi v vseh ostalih mestih je napravila vest o smrti Nikole Pašiča globok vtis. Iz vseh. krajev prihajajo deputacije in izrazi
to/al j a težko prizadeti  rodbini, Smrt za* služnega državnika &e živahno komentira n obilja,o spomini na polpretekle dni, ko une-1 pokojnik krmilo države v svoji ve*
roki.
Nič manjši vtis ni napravila vest o ♦ Pašičevi smrti v inozemstvu, zlasti v so» { .v,-vinih državah. V Budimpešti, Pragi in Ri* mu so izšle posebne izdaje. Zlasti v Pragi je izzvala vest o smrti prvega jugosloven* skvga državnika splošno soz&ljc. Vlada, po« sianska zbornica in posamezni poslanski klubi so imeli že včeraj žalne seje, na ko« ttrih so z nagovori počastili njegov spo* min, podčrtavajoč Pašičeve zasluge za skup* no slovansko stvar, zlasti v težkih pre* obratnih dneh, ko je bilo treba vse na novo gtaditi in premostiti naravnost nepremag« ljtve ovire. Vsi praški listi prinašajo ob* širne članke in opisujejo Pašičeve zasluge za Jugoslavijo in zbližanje med obema bratskima narodoma.
Italijanski listi so šele popoldne spre« jeli vest o Pašičevi smrti. Vsi brez izjeme ga slave kot vzornega politika in velezs* služnega moža, naglašajoč, da se imajo Ju« gosloveni v prvi vrsti njemu zahvaliti za ujedmjenje. «Tribuns» piše, da je s Pasi« čem izginil s političnega odra eden najbolj sposobnih, najbolj Lzxazitih ki najbolj ob* jektivnih mednarodnih političnih evropskih mož, ki je vzbujal pozornost vsega evrop* skega javnega mnenja.
V Curihu in ostalih Švicarskih mestih, kjer je bil Psšič dobro znana osebnost, se je že v dopoldanskih urah razširila žalostna vest. «Züricher Zeitung» posveča pokojne* mu Pašiču dolg članek, v katerem gs pri« m er j a z B^markom in Cevourjem.
Tudi v Franciji je napravila vest o ne* nadni smrti najuglednejšega jugoslovanske* ga politika globok vtis. Vsi listi objavljajo j obširne članke o Pašiču, slaveč ga kot ve» likega državiika in vernega prijatelja frsn* coskega naroda.
* Tudi v nemški javnosti se smrt Nikole Pašiča živahno komentira. Včerajšnji večer* nt listi prinašajo tople članke, ki pričajo, kako visoko so Nemci cenili državniške sposbnosti pokojnika. Označujejo ga kot ustanovitelja Jugoslavije in reprezentsnta južnoslovenskih osvobodilnih borb. Graška «Tagespost« mu posveča doig članek, v ks* te rem med drugim izvaja, da je bil pokojni Pašič najmarkantnejša politična osebnost na Balkanu in v srednji Evropi sploh in občuduje njegovo potrpežljivost, hladno« krvnost in molčečnost, s katero je reševal najtežje politične probleme.
Prav tako tudi bolgarski in rumunski tisk posveča našemu slavnemu politiku vso po* zornost ter se v obširnih člankih bavi z velikim življenjskim delom.
Iz vsega tega se jasno zrcali, ds se ne le domači, marveč tudi inozemski svet za* veda, kako težka izguba je zadela Jugosla* vijo s smrtjo Nikole Pašiča.
iz Pašičevega življenja
Nikola Pašič je bil rojen 19. decembra lota 1845 v Zaječaru kot sin premožnega trgovca. Študiral je v Zaječaru, Negotinu, Kragu-jevcu in Beogradu, nato pa je odšel na politehniko. Po dovršenih študijah je stopil kot diplomirani inženjer v državno službo. V letih 1Ö76—1878 se je uderežil osvobodilnih bojev proti Turčiji in se je pozneje nastanil kot inženjer v Požarevcu. Leta 1878. je bil prvič izvoljen v srbsko Narodno skupščino; leta 1881. pa je prevzel predsedstvo radikalne stranke. Po znani vstaji v Zajedarju leta 1883. je moral pobegniti v inozemstvo in je bil in koDtuma-ciam od vojnega sodišča obsojen na smrt. Sest let pozneje je bil pomiloš&en, nakar t-e je vrnil zopet v domovino ter bil kmalu nato izvoljen za predsednika Narodne skupščine in beogradskega župana. Leta 1891. je bil imenovan za poslanika na ruskem dvoru, dve leti pozneje pa se je zopet vrnil v domovino in bil uato dolga leta beogradski župan in narodni poslane. Po znanem atentatu na kralja Milana leta 1899. je bil ponovno obtožen veleizda<e in obsojen na pet let ječe. Na zahtevo Rusije pa je bil pomi-losčen. Po padcu Obrenovičeve dinastije Je-
.G. Gnjedič:
— Nu, zdaj pa hitro za njimi! — je vzkliknil Viktor in na vso moč udaril konja. In vsi trije so se pognali v galopu naprej. Kamenje je kar deževalo iz» pod konjskih kopit. Treba je bilo na vsak način dohiteti jezdece tam daleč na hribu.
Celo uro so galopirali. Toda tudi oni spredaj so morali dobro poganjati konje, ker jih ni bilo nikjer videti. Go= tovo se jim je mudilo v aul, kjer jih je čakala prijetna zabava. Konji so bili že vsi penasti, začeli so se spodtikati in Viktor se je že bal, da omagajo.
In naenkrat so zagledali za ovinkom komaj kilometer pred seboj vse tri jez* dece. Zdaj se je dobro videlo, da jaha amazonka s Kavkazcem v rjavi črkeški in da se nagiba k njemu. Viktor je zo* pet ustrelil. Jezdeci so slišali strel. Prvi se je ustavil, pogledal nazaj in zopet dohitel ostala dva.
— tjakaj! — je zaklical Čibisov in dohitel Vikrorja. — Čakaj, saj smo jih dohiteli, nikar se tako ne žuri.
— Pustinja, pustinja! — je odgovo* ril Viktor s hripavim glasom in pognal konja, ki ni mogel več galopirati.
— Daj mi revolver! — je zaklical zdravnik in prijel njegovega konja za uzdo.
— Pustinja! — je odgovoril Viktor. — Povsod pustinja: niti drevesa, niti grma,   niti človeka — nikogar, niko*
gar ni.
Zdravnik je razjahal konja in pri* jel prijatelja za roke — videl je, kako je njegov obraz počrnel. Namignil je vodniku. Prijela sta Viktorja in ga po* tegnila iz sedla. Ni se protivfl. Počasi se je nagni! ra njuna ramena in težko je zahropel.
— Imaš nož? — je vprašal Čibisov vodnika. — Daj ga sem in galopiraj na vso moč naprej — pokliči jih!
Naßnil se je in otipal prijateljevo žilo. Viktor se ni več zavedal.
— Nu, saj sem vedel, — zda! se pa ukvarjaj z njim, — je zamrmraL, zavihal rokave in prerezal z ostrim nožem napeto žilo.
Ko se je razlegel strel, je Antonina Mihajlovna nehote nategnila vajeti- Ko-1 Ja se je ozrl. Tretj: jezdec fe pognal konja, se vzpel na stremenih in pogledal na vrh strme ska!e. kjer je opazil tri jezdece.
— Počakaj, posedat? moram, kdo so ti jezdeci, — je dejal in odjahal nazaj.
ta 1903 je prevzel P;;šič v kabinetu generala Grujiča mesio zunanjega ministra, še istega leta pa je bila sestavljena pod njegovim predsedstvom nova vlada. Od takrat naprej Je igral kot predsednik radikalne stranke vedno najodlocilnejšo vlogo v političnem življenju. Bil |e večkratni ministrski predsednik in je kot tak vodil politiko Srbije v vseh osvobodilnih vojnah. Njegovo delovanje za Capa zloma Avstrije in njegove zasluge pri usUJiovitvi svobodne jugoslovenske države so splošno znane.
V prvem kabinetu kraljevine SHS je prevzel predsedništvo vlade Pašicev prijatelj Stojan Trotič, dočim je Nikola Pašič odšel kot predsednik jugoslovanske delegacije na mirovno konferenco v Pariz, Iz pozneje obelodanjenih dokumentov izhaja, da je on na mirovni konferenci z naravnost proroSko bpsiroumnosijo premotril tudi naš položaj napram Italiji t©r tedaj predlagal, da »sprejmemo predlagano Wilsonovo črto, ki bi bila v večji meri odgovarjala našim narodnim težnjam.
Nikola Pašič je bil predsednik srbske vlade ves Čas med osvobodilnimi vojnami (80. 8. 1912 — 7. 11. 1918) in po prevratu v Ju-
goslaviji celili pet let (1. 1. 1921 — 27. 7. 1924 ter od (J. 11. 19*21 do 15. i. 1935).
Vsa naša politika zadnjih let se je vrtela okrog Nikole Pašiča, ki jv* ^ svojo izredno diplomatsko spretnostjo znal \; ino zno\.t uspešno odbijati navale iui njega in njegovo politiko. Premagal in uničil je Siojana Pro-t^ža in KasteM Petroviča, odtisnil in politično uniči i tudi mogočnega Ljubo Jovano-viča. Letošnjo pomlad se je moral umakniti združenemu navalu svojih nasprotnikov in kombinaciji političnih razmer. Zdelo se je ie, da je politično doigral. zlasti ker se ;e ob enem poslabšalo tudi njegovo zdravstveno stanje. A zmagal je teiesno in politično bolezen, ozdravel iu se docela zopet reia-bliral tudi politično
Najnovejša vladna kriza je pokazala, da je zopet na višku svojih politični moči ;n včerajšnja avdijenca mu ie bila v tem pogledu tudi zunanje zadoščenje.
V tem hipu pa ga je poklicala tajinstve-na Usoda v druso življenje.
Jugoslavija je izgubila ž njim največjega državnika, judoslovenski narod moža, ki se ne rode niti na vsakih sto let.
Pokoj njegovi veliki duši!
Zanimivosti iz naših hrateo
Krvava fantovska bitka v Slovenskih goricah. — Tragedija iz-seljeniške rodbine« — Pustolovec in goljuf kot rumunski poslanik
Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah je zelo pobožen kraj. Dasi so domačini častivredni ljudje, jih vendar alkohol včasih tako razgreje, da počnejo razne nerodnosti. Zlasti fantje so ob takih prilikah zelo korajžni. A že dolga leta ni bilo o njih slišati nič slabega. Minuli praznik, v sredo dne 8. t. m. pa se je vnel med tamošnjimi fanti krvav pretep, kakor ga naša sodišča že dolgo niso beležila.
V BiŠu živi star fant, premožen posestnik. Ce tudi je že bolj v letih, se še vendar rad prišteva med fante in vsako leto po enkrat jih povabi na svojo domačijo, kjer jim priredi pravcato veselico, nekak domači praznik. Tako je za sredo povabil vse okoliške fante, ki so se njegovemu pozivu radi odzvali. Prišlo jih je nad 100. Pijače in jedače je bilo za vse dovolj. Vino je kar teklo od miz. Proti večeru so bili že vsi v rožcah ter začeli zbijati razne neumestne šale. Vnel se je prepir, ki se je hip nato razvil v krvav pretep. Fantje so zagrabili stole, mize, polena in nože ter začeli naravnost besneti. Vnela se je pravcata bitka. Cele skupine so se valjale po tleh, vmes pa so pokale šipe, lomili stoli in bliskali noži. Soba je v par minutah izgledala kot klavnica. Se le poklicanim orožnikom se je z velikim trudom posrečilo, da so vzpostavili red.
Na bojišču je obležalo krog petnajst fantov s težkimi ranami. Sredi s krvjo
oškropi jene sobe ie obležal neki posest niški sin v mlaki krvi mrtev. Na levi strani je imel široko zevajočo rano. Zaboden je bil naravnost v srce ter je moral biti pri priči mrtev. Orožniki so imeli polne roke dela, predno so vse ranjence vsaj za silo obvezali. Kmetje so jih nato naložili na vozove ter prepeljali v ptujsko bolnico. Naslednjega dne pa so orožniki začeli loviti slavne razgrajače. Zaprli so jih šest ter jih odvedli v zapore okrožnega sodišča v Mariboru. Iz Ptuja je dospela sodna komisija. Dasi so taki gospodje že vajeni sličnih ogledov, so se ob pogledu v sobo kar prestrašili. Kaj tacega še niso videli! Tla je pokrivala na dva cm debelo strnjena kri, vse stene in vsa oprava pa je bila oškropljena s krvjo. Pohištvo je bilo dobesedno razbito. Ljudstvo je skrajno razburjeno in zahteva, naj se krivci najstrožje kaznujejo. Take podivjanosti po vojni menda še sploh ni zabeležila naša sodna kronika.
Pred šestimi leti se je izselil iz Dalmacije zidarski pomočnik Rudolf Mitič s svojo mlado ženo v Ameriko. Bil je zaposlen v raznih mestih, nazadnje pa ie delal v Buenos Airesu. Zaslužil ie to* liko, da sta z ženo in otroci, ki so se vsako leto vrstili, dobro izhajala. Letos pa ga je zadela nesreča. Najprej mu je umrla žena, par mesecev na to pa se je sam smrtno ponesrečil. Pri popravljanju neke hiše je prišel v dotiko z elek-
! trično napeljavo. Električni tok ga je pri priči usmrtil. Otroci so tako ostali popolnoma sami v tujem svetu, brez sorodnikov. prijateljev in znancev. Ameriške oblasti so jih predale našemu konzulatu, ki jih je odpremil nazaj v domovino. Pred par dnevi so otroci, ki pa ne znajo svojega materinega jezika, ampak govore samo špansko, dospeli v Split. Začasno so bili oddani državnemu dečjemu zavetišču, dokler se ne bo pristojna občina izjavila, ali je pripravljena, prevzeti vzgojo zapuščenih sirot. Najstarejši deček ima 14 let, najmlajši pa komaj tri leta.
Meseca julija t. 1. se je pojavil v Osijeku elegantno oblečen mož srednjih let, ki se je izdajal za rumunskega poslanca. Imel je pravilno izstavljeno poslansko legitimacijo, diplomatski potni list in prosto vozno karto našega prometnega ministrstva, veljavno za celo leto. V osiješki družbi je bil kmalu uveden. Izdaial se ie za Žana Petrin* garja ter je pripovedoval, da namerava v družbi z neko angleško finančno skupino zgraditi v Osijeku veliko in moderno tovarno usnja. V to svrho je pripravljen kapital v znesku 50 milijonov dolarjev. Bil je cesto gost osiješkega velikega župana, srezkega glavarja in policijskega šefa. Znal je imenitno zabavati družbe ter so ga radi tega povsod radi videli.
V Osijeku se je mudil nad dva meseca, potem pa je za nekaj časa izginil. Kakor je sedaj dognala preiskava, je v tem času potoval po Sloveniji ter prodajal neke knjige, ki pa jih seveda ni imel. Mnogo ljudi, zlasti v Ljubljani je osleparil za zneske po 70 do 100 Din, ki jih je sprejemal kot naplačik). Čez mesec dni se je zopet pojavil v Osijeku, toda tokrat na periferiji, kjer je bil zaposlen pri raznih čevljarjih kot prikro-jevaleč gornjih delov. Čevljarjem je pripovedoval, da je profesor rumunske strokovne čevljarske šole ter da namerava sedaj v Osijeku osnovati tako šolo. Posrečilo se mu je da je na ta način izvabil raznim čevljarjem večje zneske.
Kmalu zatem se je zopet pojavil v elegantni družbi, toda tokrat v spremstvu prav tako elegantne dame in 5 lötnega otroka, ki ju je izdajal za svojo ženo in svojega sina. Dama je večkrat vložila pri Prvi hrvatski štedionici za njega po 1.000 Din, ki mu jih je banka morala že naslednjega dne izplačatL Na ta način je vzdrževal utis bogatega človeka, ki ima v banki denar. To pa je bilo seveda vse proračunjano v goljufive svrhe. Kmalu zatem je namreč »na-pumpal« razne ugledne osebe za večje zneske, češ da njegov denar še ni dospel, nato pa je zopet brez sledu izginil.
Pojavil se je naenkrat zopet v Beogradu, kjer je nastopil kot profesor ter obljubljal izdajo strokovne knjige za čevljarje. Med tem pa so v Osijeku in Ljubljani odkrili njegove goljufije ter jra
začeli zasledovati. Prevejani goljuf pa se ie znal vsem zanikam previdno izogibati. Bil ie celo tako drzen, da je zahteval od notranjega ministrstva dovoljenje za bivanje v naši državi Z3 eno leio. Pri tem se ie skliceval na priporočila velikega župana, v Osijeku in v Su-botici, policijskega šefa v Osijeku in srezkega glavarja v Osijeku Kes se mu je posrejilo. da je dobil zahtevano dovoljenje. Da pa bi svoje beozradske žrtve še bolj prepričal o svojem profesorskem poklicu, je objavil v »Politiki« poziv čevljarske zadruge, v katerem zu zadruga kot strokovnjaka priporoča vsem svojim članom in jih opozarja na strokovne knjige, ki ji namerava izdati. Ta objava pa je postala za njega usodna. Na podlagi tega ga je namreč policija končno izvohaj ter prijela Ugotovilo se ie, da je dozdevni rumunski poslanik in velekapitalisr čisto navaden krojaški pomočnik, ki nima niti o vele-kapitalu niti o čevljarstvu nobenega pojma. Njegov elegantni nastop in njegova zgovornost pa je marsikoga premotila. Na policiji je vse svoje goljufije cinično priznal ter izjavil, da ga radi tega prav nič ne peče vest. *Svet je ne-umen in hoče, da ga varamo.«
šBeležnica
KOLEDAR
liane?: sobota, 11. decembra 1926; katoličani: Danuis; pravoslavni: 28. novembra, Stevan Novi; muslimani: 5. džum-el-ehira 1345: židje: 2. tebeta 56S7.
Jutri: nedelja, 12. decembri 1926. Katoličani: Aleks.; pravoslavni: 29. novembra, i'aramon; muslimani: 5. džum-el-ehira 1845; židje: 6. tebeta £t>87.
DAXASNJE PRIREDITVE Gledališča:  Drama::  ^Triglavska bajka v.
— Opera: Zaprto.
Šentjakobski gledališki oder: ob 20: Hotels.
KinenuUojrruJi: Matica: iLjubav in strast<..
— Dvor: rOpatova ljubica*. — Idela: >Trije vngabundi<.
Predavanja: ab 17.S0 v univ. zbornici: g. Stane Melihar o temi: ^Problem razorožitve in Društvo narodov«. — Ob 17. v Akademskem kolegiju: Kurz o alkoholnem vprašanju. Predava g. Cerkvenik. — Ob 15. ogled muzeja: predava dr. Stanko Vurnik o zgodovini nase narodne noše.
Ob 20. t Mestnem domu: >Esperantski vo-fcer<.
Ob 20. \ Kaxini: '^Aleksandrovo v Ljubljani«.
PRIREDITVE V NEDELJO Oledali^ea: Drama: >Kovarstvo in ljubezen« ob 15. — Opera: ob 15.: iMrtve očic.
— Ob 20: »Terezina<.
Šentjakobski gledališki oder: Ob 20. >Vo-
£Ol«.
Kinematograli: Matica: vLjubav in etr&at«.
— Dopoldue ob 9.15 in 10.30 predvaja ZKD petdejanski film sAmundseaov polet na ae-verai teča]-:. — Dvor: i Opatova ljubiac — Ideal: ?Trije vagabundi«.
Športne prireditve: Ob 1430 tekma Pri-morje : Jadran na igrišču Primorja, ob 14» Hermes : Ilirija na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Bahovec,   Kongresni trg; Cstar, Sv. Petra cesta; Jost, Celovška ceota.
Solnee zaide danes ob 16.18, vzide jutri ob 7.29 in zaide ob 16.18.
Spori
— 5. /C. Jadran priredi danes ob 20. uri v salonu pri Mraku predavanje ^Zgodovina sporta». Predava predsednik kluba dr. 5a* rabon, poznani športni veščak — Opozar^ jamo ljubljanske športnike na to predaj vanje.
— Primorje — SK Jadran. Na igrišču Primorja na Dunajski cesti se srečata po daljšem odmoru v prijateljski tekmi Pri* morje in Jadran. Jadran je v jesenski pr* venstveni tekmi ^labo odrezal proti Pri* merju, a sc je kasneje napram Iliriji dobro držal. Razumljivo je da se bo v jutrišnji tekmi skušal rehabilitirati in doseči časten rezultat. Obe moštvi nastopita v svojih najjačjih postavah.
— Hermes — Itirija. Jutri, v nedeljo, ob 14. uri absolvirata Hermes in Ilirija na igrišču Ilirije nogometno tekmo Ilirija na« stopi po več kot enomesečnem odmoru; na obeh straneh hočejo ob tej priliki preizku* siti nekatere nove moči. ki jih hočeta kluba vporabljati v prihodnjih večjih ttkmah. — V* slučaju deževnega vremena se ne igra.
Antonine iMhajlovne se je polotila strašna slutnja. Büo ji je takoj jasno, da drve jezdeci za njimi. Obrnila je konja in od jahala za Kabardincem.
— Kam pa? Počakajva tu, — jo je zadrževal Kolja.
Niti ozrla se ni nanj. Čutita je, kako ji srce krčevito bije in vedela je, kaj to pomeni. Kakor bi trenil z očesom, se je vse okrog nje spremenilo. Vse je zastrla pajčevina, d-vno carstvo sanj se je razblinilo in ostala je mučna praznina.
.Kabardrnec je izginil za grmovjem. Nestrpno je čakala, kdaj se vrne, a ni ga bilo od nikoder. Naenkrat se je znova pojavila glava njegovepra konja — dirjal je naravnost proti njima.
— Hitro, požuri se! — je zaklical že od daleč — tam te čaka mož. — In da dokaže, da se je res treba požuriti, je na vso moč udaril z nagajko njenega konja.
Zamajala se je v sedlu, izgubila streme, potem se je poravnala in odej i rj ara v drvjem galopu nazaj.
Viktor je ležal na travi- Čibisov je klečal pii njem. Ozrla se je na rdeča moževa lica in skoč:la iz sedla. C;bisov ie dv'jrnil ?lavo. ko je prihitela k njima. V njegovem vedno mirnem pogledu so švigale zdaj iskre in obrvi so se ner-
vozno premikale. Molčal je in sledil za bolnikovim dihanjem.
.Ona je stala in nepremično zrla na prizor pred seboj. Pajčevina je bila čedalje gostejša. Nebo, gore, ljudje — vse je bežalo od nje — samo na enem kraju je ostala vrzel. In skozi to vrzel je videla vse: rdečkast možev obraz in širok zdravnikov hrbet-
Kolja je nekaj zašepetal Kabardiner potem sta spregovorila z zdravnikom, zajahala konja in oddirjaia. Zanos mlade sreče je izgnil s Koljinega obraza — Gledal je zopet plaho in skesano. Ko je jahal mimo nje> ji je hotel nekaj povedati, toda ona ga ni pogledala. Tudi on je povesil oči in jahal v zadregi mimo. Vodnik je odvezal od sedla plašče in jih vrgel na bližnje grmovje tako, da je napravi šotor. Tja v hladno senco, so prenesli Viktorja. Tudi njegova žena je stopila tja in sedla kraj moža
Zadnjrč ga je videla v Moskvi, na kolodvoru, iz vagona. Stal je na peronu, v novi pomladanski suknji, vesel, kakor da ga njen odhod veseli. Ob slovesu jo je poljubil, potegnil iz žepa robec in mahal za odhajajočim vlakom. Kraj njega je stal njegov bratranec in vedela je, da se odpeljera s kolodvora naravnost v Ermitaž k zajtrku, zvečer pa v opereto. Bila je zadovoljna, da potuje
sama. Nehote je ču:ila svobodo :n ko je vlak zapustil predmestje, ko je pomladni vetrič zapihal v okno njenega kupeja, si je globoko oddahnila. Cir/sov ji je brzojavil: »Vse pripravljeno.« In odpeljala se je vedoč, da jo tam pričakujejo in da je poskrbljeno za njeno udobnost. »Vse je pripravljen j!« je ponov'la naenkrat glasno
Čibisov jo je pogledal in prižgal cigareto. Stopil je v stran in tako n sta spregovorila iii*i besedice.
— Kaj početi zdaj? — je razmišljala in gledala nepremično ležečega, pa-raliziranega moža. — Pa vendar ni »vse gotovo?.* Od kod ta nepričakovani izhod? Pa vendar ne bo umri? Kje je smrt — ali že prihaja? Kje je V ktor? To, kar lež? tu pred njo, je velik kos rdečega mesa. Kje jC njegov duh?
Ozrla se je. Okim so se dvigali pod oblake temni gorski grebeni, nad katerimi je viseb- tastie nei>>. Toda ^mr-ti ni bilo nfkjer Tudi Vtktorjevega duha nt nikjer Neka »atna. strašna zagonetna tajna Je stala pred njo' Tisto mahanje x robcem, njeeov prihod istočasno t njetrm izVtnm v an? in to nepremično telo! Smr slikajo kot okostnjak s koso Kje Je ta okostnjak, kje je kosa? Oore so zamišljene, neme, mogočne. Odgovora ni. Vse je zagonetka — gore in nebo.
Stev. 281
«SCO V ENS K I   N A R O D* dne 12. decembra 1926.
Stran i
Društvo hišnih posestnikov priporoča svojim članom zmernost in uvidevnost. — V nobenem primera naj se ne prekorači zlata najemnina. — Zloraba stanovanjske zaščite lahko rodi nepregledne posledice. — Najboljši rezultat je gradba novih stanovanj
Danes teden se je vršil na verandi hotela Union v Ljubljani zelo dobro obiskan sestanek hišnih posestnikov. Velika udeležba je pokazala, da se posestniki vsestransko zanimajo, kaj jim je donesla stanovanjska novela in za to, kako naj urede svoje stališče napram najemnikom v prihodnjem letu, ko najbrž preneha stanovanjska zaščita.
Glavno poročilo je imel društveni predsednik g. Frelih ki je najpoprej orisal težave hišnih posestnikov povodom izdülive nove stanovanjske novele, nato pa je prešel na najvažnejše nove določbe stanovanjskega zakona. Izredno važna je bila določba, da s 1. majem 1927 preneha dodeljevanje stanovanj in da bodo od tega časa hišni posestniki sanr oddajali prosta stanovanja, nejasno je določilo o dodeljevanju stanovanj državnim uradnikom v tem času. Važna pridobitev za hišne posestnike je nadalje, da se je število zaščitenim najemnikov po novi stanovanjski noveli zelo zmanjšalo In da zlasti niso več zaščiteni trgovci in obrtniki, ne glede na število pomočnikov ali vajencev ter zasebni uradniki, ki imajo nad 3000 Din mesečnih prejemkov.
Nesmiselno je določilo, da se mora vsak posestnik, ki stanuje v tuji hiši, seliti v svojo lastno hišo, ker bi se s tem Število stanovanj prav nič ne pomnožilo. Najbrž le mišljeno to samo za nove hiše, ker v Beogradu ostajajo v novih hišah cesto prazna stanovanja, dočim stanujejo cesto lastniki takih niš v tujih, starih hišah. V teh primerih je ta določba umestna, v drugih Pa bi njena izvedba lahko dovedla do mnogih absurdnosti. Zato je pričakovati, da bodo stanovanjska sodišča vse te slučaje skrbno premotrila.
Kar se tiče najemnin za zaščitene najemnike, ostanejo v glavnem v veljavi dosedanje določbe, vendar pa samo za dobo do 1. novembra 1927 Za naprej se morajo najemniki pobotati z lastniki do 1. oktobra, drugače jim lahko lastniki s tem dnem odpovedo za L november. Nejasno pa ie, katera oblast je izvršilna, pri kateri naj se torej odpoved vloži. Društvo hišnih posest* nikov bo poskrbelo, da se ta problem pravočasno razčisti. Glede novin najemnin pri-pcroča društvo hišnih lastnikov vsem svojim članom skrajno obzirnost. Vsi hišni posestniki naj se strogo drže načela, da ne povišajo preko zlate valute, t. j. za manjša stanovanja lOkratno, za večja 12kratno in Ie za luksurijozna stanovanja in dobro si-
tuirane najemnike največ 15kratno predvojno najemnino. Posestniki, ki bi se ne držali teh določil, bi grešili proti lastnim interesom in Je treba to preprečiti. Obenem pa naj se zahteva od vseh najemnikov, da sprejmejo hišni red na zaarje in se zavežejo se po njem ravnati.
Po tem predsednikovem poročilu je o nekaterih točkan natanko hi obširno poročal še društveni zastopnik g. dr. I. Regali, ki je tudi priporočal skrajno previdnost pri povišanju, ker bi sicer lahko nastale slabe posledice. Razlagal je še nekatere točke stanovanjske novele s pravnega stališča in spodbijal sedanjo prakso stanovanjskih sodišč.
Pri slučajnostih je predsednik omenjal davčno reformo, kate. e uveljavljenje bo nekaterim stanovom prineslo znatne olajšave, druge pa še bolj obremenilo. Dotaknil se je tudi oblastnih volitev ia po-vdarjal, da si organizacija hišnih posestnikov kot strogo stanovska In nepolitična v
volitve ne bo vmešavala. Pač pa nai hišni posestnik zahtevajo, da vse stranke kandidirajo tudi po nekaj nišnih posestnikov, ki bodo imeli v oblastnih skupščinah težko nalogo, da preprečijo prevelike oblastne do-klade na hišno in drugo posest.
Treba je pripoznati, da je zborovanje / hišnih posestnikov naredilo v javnosti ugoden vtis. a na drugi strani je žal dejstvo, da ogromna večina najemnikov tudi samo desetkratne predvojne najemnine ne zmore Bati se ie dalje, da organizacija hišnih lastnikov ne bo mogla prisiliti vseh svojih članov, še manj pa nečlane, da se drže nje-nin nasvetov. Zato moramo računati z dejstvom, da se bližamo s potekom stanovanjske zaščite hudim krizam. Lahkomiselnost v tem oziru ie greh. ie lahko zločin. Glavno sredstvo proti preteči nevarnosti je še vedno in tudi ostane gradba novih stanovanj. Le če bo dovolj stanovanj, bo mogoče preprečiti zlorabe stanovanjske svobode; le konkurenca lahko trajno drži cene stanovanjem na znosni višini. In le, ako ne pride do socijakiih perturbacij, bo moglo res ostati pri stanovanjski svobodi, drugače se bo morala država v tej ali oni obliki povrniti k sistemu stanovanjske zaščite. Zato je v interesu vseh slojev, ne v zadnji vrsti tudi v interesu hišnin lastnikov samih, da se čim prej poživi In ojači gradbena akcija. Država, oblasti in občine morajo prevzeti inicijativo in nuditi vso podporo. A z delom ie treba začeti takoj, ker časa *e le še devet mesecev
Pros ve ta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 11.:   Triglavska bajka. Premijera.
Izvirna pravljična igra. Izv. Nedelja, 12.: ob 15. Kovarstvo in ljubezen. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ponedeljek, 13.: Stalni gost Boubouroche. C Torek 14.: Zaprto. Sreda, 15.: Drugi breg. E
Opera: Sobota, 11.: Zaprto. A.
Nedelja, 12.: ob 15. Mrtve oči. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob pol 20. Terezina. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ponedeljek, 13.: Zaprto.
Torek. 14. Tannhäuser. A
Stoletnico Ostrovskega so v petek zvečer proslavili v sarajevskem gledališču, kjer se je igrala drama *Nevihta».
Smrt glasbenika Hrazdire. V Brnu na Moravskem je umrl Ciril Metod Hrazdira, bivši vodja pevskega društva «Zvonimir» v Splitu. Pokojnik je bil tudi kapelnik splitske filharmonije in Narodnega gledališča. V sezoni 1913/14 je deloval Hrazdira v Zagrebu.
Gledališki preglsd
V Pragi bo izšla monografija »Nove češke divadlo 1918—1926« Sotrudniki tega aktualnega dela so Hilar Hilbert, Kvapil in drugi znani češki gledališki prominent!. Delo bo stalo okrog 120 Kč, Imelo bo samo 1000 izvodov naklade, 33 člankov. 54 velikih sceničnih reprodukcij, okrog 50 igralskih portretov in dr. V bodoče nameravajo Cehi izdajati vsako leto po en almanah o pretekli sezoni — Najnovejšo opero Vit. Novaka »Zapuščina starega očeta« vprizo-ri Narodno divadlo okrog božiča.
L. Pirandello gostuje ta mesec s svojim osobjem tri večere na Dunaju, po štiri večere pa v Pragi in Budimpešti. An-sambl, ki bo vprrzarjal samo njegove Igre, šteje 20 Izbranih igralcev.
Znani tenor J. Kiepura bo v kratkem gostoval v Pragi, slavna češka operna pevka Ema Destinova pa koncem februarja na Dunaju.
Na dunajski Renaissance - Bühne so vprizorili H Lautensackovo »Zupniško komedijo«, ki ie močno tendenčna in naperjena proti celibatu Dunajski škof dr. Piffl je protestiral proti vprizoritvl  in  pri tem
aavajal, da ie bila ta igra za branj ena celo v nemških protestontovskih mestih.
Grški pesnik Angelo Sikebaaos vprizo-ri maja meseca v Delfin v antičnem gledališču Eshilovo tragedijo »Zvezani Prorae-tel«. Igralci bodo govorih tekst v originalu, toda v današnji grški izgovorjavi Zbori in kori se vadilo ie leto dni. Na vsak način bo ta vprizoritev veiika senzacija.
Češko gledališče iz Olomuca bo v tej sezoni stalno gostovalo na dunajskem Carl - Theatra.
V Brnu je umrl Spličan, dirigent Metod Hrazdira, ki ie deloval v Zagrebu leta 1913—1914.
V Beogradu igrajo med drugimi Dojči-novičevo »Dramo v zaledju«.
V Beogradu gostuje J. Betetto v »Prodani nevesii«, v Zagrebu je gostoval Dr. Zupan v »Don Pasqualu«, Zaludova in Knittl pa gostujeta v »Glumačih« v Mariboru.
Fr Rukavina dirigira v Zagrebški Fil-harmonin' Beethovnovo uverturo »Leonora III.«, Cajkovskega »VI. simfonijo« in scher-zo Paul Ducasa.
Triglavska bolha
(K današnji premijeri.) Ravno v teh časih, ko neprestano grozi in roži ja z orožjem nas sovražni sosed, smo dobili za Božič >Trigiavsko bajko«. Pavla Goli je. V njej je vse, kar bi mogel nas človek Slovencem za praznike od srca želeti: stoletne sanje našega naroda, upe, nade in neizpolnjene želje, ki pa so ostale še vedno naše. Pri »Triglavski bajki« imaš vtis, kakor da smo jo pisali mi vsi v svojih željah in skritih upih svojega srca. Bajka nam klice v opomin sanje naše mladosti, ki nam jih je grenko življenje morda zabrisalo. Zdaj pa stoji pred nami v vsej veličastni gloriji. triglavska bajka« je večna velika želja našega naroda : da bi bili vsi, kar nas je, v svobodi združeni in bratje med bratskimi narodi. Sanje, skoro prevelike in prelepe, da bi si jih upal naš človek sanjati v teh časih: očak Triglav reši s pomočjo Babuške, naše največje slovanske sestre, najmlajšo zasužnjeno hčerko — Kraljico sinjega morja. Adrija, jadransko morje, nistne te še pozabili I Mladine, ki bo gledala »Triglavsko bajko«, te nikoli ne bol M.
Potreba medsebojnega spoznavanja
»Prager Presse« z dne 9. t m. prinaša na uvodnem mestu članek znanega publicista in pisatelja Cirila Hristova, v katerem naglasa pisec potrebo medsebojnega spoznavanja med slovanskimi narodi, zlasti pa med južnimi Slovani. Članek nosi naslov »Poeztja in sporazum«. Avtor naglasa, da je že od nekdaj služilo pisateljevanje medsebojnemu spoznavanju. Svojčas so vladali med literarnimi krogi posameznih slovanskih narodov tesni stiki, ki pa so vsled vojnih In povojnih razmer malone skoraj po-polnomae prenehali.
»Znano je,« pravi avtor, »da zaostali narodi streme za tem, da spoznajo Še tako neznatne stvari in pojave v kulturnem živi jen in narodov in držav, ki so jim v vsakem oziru oddaljeni, dočim najvažnejše dokumente duha m časa svojih najbližnjih sosedov in krvnin soplemenjakov ignorirajo, dasi baš s temi najbolj tekmujejo in bi se jih morali najbolj okleniti.«
»Mnogo smo v tem oziru doživeli tekom zadnjih 13 let. Naši politiki so v tej dobi zagrešili mnogo napak. Mnogo bratskih umorov so v tem času opevali naši pesniki In pisatelji, ki bi morali biti med prvimi, da bi to javno obsodili in vsaj skušali popraviti Dozdeva se mi,« končuje svoja izvajanja Hristov. »da samo popolnoma zaslepljen šovinist danes še ne uvide-va. kam vodi razvoj in naraščajoča zrelost Jugoslovanov, h katerim spadajo seveda tudi Bulgari. Samo oni. kf vedoma aH nevede služiio sovražniku zamorelo odklanjati skupno sodelovanje te celo zanikati, da se bo slei ali prej Izpolnil proces, ki bo izmučeno Jugoslovenstvo združil v tako močno in trdno organi-zacijo, da bo enkrat za vselei prenehalo biti igrača v rokah te
Primorsko pismo
Med Vidmom in Gorico.   —   Žalost in veselje. — Prisilna ženitev.
Gorica, 9. decembra.
Ce Goricam sedaj ne znore od veselja, ne znore nikoli več. Namreč od veselja, da so dobili svojo lastno prefekturo in okoli piefekrure posebno provinco. Saj jim pa tudi nihče ne zameri, da se vesele, ker so že precej časa sem zelo tanko piskali in je bila Gorica — Ia Santa! — že prav v zadnjih Izdihi ja jih, ker jo je Videm oropal prav vsega, kar bi ji bilo moglo Še kaj ne-sti. Ne samo uradov, zavodov in drugih takih reči, temveč naravnost hiše, ulice, trge bi bili prenesli v Videm, če bi le bilo mogoče, in v Gorici bi pustili samo Goričane, tiste Goričane, ki jih Videmčanje nikdar niso radi gledali: ne pred vojno, ker se je Goričanom bolje godilo pod Avstrijo kot pa njim pod Italijo, ne po vojni, ker so se vedno bali, da bi morali kdaj vračati Goričanom. kar so jim odvzeli. In če sta se tako »posestrimi« že od nekdaj gledali kakor pes in mačka, si lahko mislite, s kakšnimi molitvicami blagoslavljajo danes Videmčanje od radosti poskakujoče Goričane, ki ne morejo dovolj prehvaKti Boga in svetega Mussolinija, da sta iUi rešila vi-demskega jerobstva in robstva.
Obenem z vestjo, da dobi Gorica svojo lastno prefekturo, je prišla tudi vest, da le rimska vlada ustregla davni želj! goriškega mesta, da se priključijo mestu nekatere okoliške občine. V wntem vladnega
sklepa se priključujejo goriški mestni občim" šent Peter. Štandrež, Ločnik, Pod-gora in Solkan, tako da bo »Velika Gorica« štela okrog 42.000 prebivalcev.
Lahko je ometi, da je tudi ta ukrep rimske vlade pobudil veliko radost v Gorici, ki s tem pridobiva nekoliko tisoč novih davkoplačevalcev, ki bodo odvzeli marsikatero breme dosedanjim meščanom. Nasprotno pa je vest o tej priključitvi vzbudila v prizadetih okoliških občinah vse drugo, samo ne radosti. Pomislite si samo štandrež, edfno občino na Goriškem, ki dosej ni imela nikakršnih občinskih doklad. ker so se vse občinski izdatki krili z dohodki iz najemnine za Rojce in pa iz pe-ščenic, a bodo odslej vse te dobrote prihajale v dobro »Veliki Gorici«, dočim bodo StandTci plačevali goriške občinske do-klade. Dokler so bile te občine v rokah izvoljenih občinskih uprav in so jim ^upa-novali Slovenci, ni nobena niti mislila na to, da bi se prikopila Gorici In prevzemala nase njena bremena; za priključitev so se izrekli Še le občinski komisarji, katerim je goriški fašijo narekoval ta sklep. Slo je seveda poleg materialnega izkoriščanja okoliških občin pred vsem za to, da bi se te slovenske občine pod komando goriškega Italijansko - fašistovskega magistrata čim prej poitalijančrle in bf se tako precej daleč odmaknila nevarnost poslovenjevanja Gorice, o katerem so kričali italijanski listi.
Ko so Ii Gorice svojo radost brzojavni provinci lami oprav! v Videm, je dospel v Gorico tak odgovor:
»Zahvaljujem in kličem v voščilo alala čudovitemu biseru ob Soči, svetemu mučen ištvu in junaštvu, ki bo kot glavno mesto provi-ncije bleščeč svetilnik ftalijanstva ob posrečeni meji domovine!«
In temu bleščečemu svetilniku italijan-stva bodo prihvale olle dosedanje slovenske okoliške občine S*. Peter, štandrež, Podgora in Solkan!
Naša bodočnost je potemtakem popolnoma jasna, kar vidite že lahko, kako bo laško - furlanska Gorica od prefekta in mestnega komisarja do tramvajskega drsa ča in cestnega pometača, od senitor^a do branjevke, ki prodaja krompir, vcepilua v trde tolminske in vipavske slovenske bu-tiče italijansko civilizacije in kulturo ter zvestobo in vdanost Italiji tu fašizmu.
Ob tem pogledu v sijajno našo bodočnost me navdaja taka radost, da sem vam skoraj pozabil potožiti veliko nesrečo, Id me čaka: še pred novim letom se moram ženiti! Da, brez šale, ker drjgače tre zadene oni novi davek, s katerim ie »Duce«, kakor Gorico s prefekturo in okoliškimi občinami, osrečil nas sanice. Edina sreča je še. da niso obdavčene tudi samice, k? Iti potem bi bilo res grozno. Kdo bi se jm mogel ubraniti) In jemati b! Mio treba menda kar od kraja. Tako pa 'mamo mi sarat vsaj še pravico, da sami izb'ramo. ako si tudi te pravice ne prlUsti fašijo Brrrr!
Ce bi bil Mussolini samec bi gotovo ne prihajal na dan s takfcn davčnim ga- > konom! t
Žene so inteligentne
in so takoj razumele prednost, ki jim jo nudi «TAKY» za odstranitev dlak in dlačic. One so kaj kmniu opustile »rara sredstva, kakor britev, ki je nevarna in draži kožo. povmryca mozolje in zapušča čriic pike ali pa depilatorje, ki *o navadno slabo dišeči in komplicirani ter napravijo kožo rjavo.
«Taky» (francoski patent) je parfimirana pomada, ki se uporablja takšna, kakor izide iz tube in katera iztrebi v petih minutah nepotrebne dlake. «Taky» uniči dlake do korenine in napravi kožo belo in gladko brez kakršn.h bilo pik; dlaka se zelo počasi zopet pojavi in končno izgine «Takv» se v tubi nikdar ne posuši, niti se ne pokvari. Sigurna garancija ali pa povračilo denarja Več nego 1000 žen zahteva vsak dan <rTaky» in so o n'em očarane.
Depo v Beogradu: Mirkovič & Comp., veledrogerija. Depo v Zagrebu: Jugofarmacija, veledrogerija. Dobiva se v vseh drugih lekarnah in drogerijah.
ali one sile. marveč se bo lahko mirno posvečalo svojemu notranjemu razvoju.
Zato je dandanes pod temi svetlimi perspektivami medsebojno spoznavanje najdragocenejših literarnin spomenikov Jugoslovanov tem boli potrebno, kot kadar-kol! doslej. Pot v notranjost naroda vodi samo skozi njegove literarne zaklade, iz katerih se zrcalijo vse njegove hibe in vrline. Takemu resn-čnemu zbližanju pa se cesto stavijo na pot faktorji, ki ne morejo
razumeti, da zunanji red, moderno poljedelstvo, industrija, dobre finance, močna armada, ugoden mednaroden položaj niso svrha, ampak samo sredstvo, samo predpogoj za duševno življenje naroda. Ni nobenega dvoma, da bi se Janko danes za medsebojno spoznavanje jugoslovenskih narodov In plemen lahko mnogo več storilo.«
»Tem potom stavim svojim srbskim, hrvatskim in slovenskim umetnikom besede, ki so mnenja, da 0i se lahko nekaj storilo, da osvetlijo duše naših narodov žarki čiste ljubezni, na razpolago.«
Izvajanja odličnega bulgarskega publicista ne rabijo nikakega komentarja. Saj sami na lastni koži vsak dan čutimo, kako malo se medsebojno poznamo in kako potrebno bi nam bilo v boju zoper skupne neprijatelje tesnejše duševno zbližanje. Ko bomo to dosegli, bomo z lahkoto prebredli tudi vsa politična vprašanja. Upamo, da bo našel Hristov med našimi pisatelji, pesniki in publicist' zaželjeni odziv ter da njegov peziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi.
•
—s Pomanjkanje vagonov. Na Poljskein je kljub vladajoči gospodarski krizi opažati splošen gospodarski napredek Zlasti industrija premoga stalno napreduje Poljski pre-mogokopi so v zadnjem letu ponovno razširili svoje obrate, tako da 6e je pojavilo zlasti v zadnjem Času občutno pomanjkanje vagonov. ŽelGzniška uprava je bila prisiljena, da si izposodi večje Število vagonov v inozemstvu. Tekom letošnjega leta je bilo izposojenih 4500 vagonov, as 1- decembrom je železniška uprava sklenila a Rumunijo in švedsko pogodbi za izposojevanje nadaljnih vagonov. Obe imenovani državi sta se obvezali, da stavita poljski železniški upravi na razpolago do konca leta še 2100 vagonov. VeČina teh vsgonov se bo uporabljala za izvoz premoga, kjer vlada največje pomanjkanje vagonov.
_s Redukcija nradništva.    Poljska vlada
namerava izvesti s 1. januarjem 1927 novo redukcijo uradništva v zvezi s projektirano reorganizacijo posameznih ministrstev. Med uredništvom vlada radi teffa veliko razburjenje. Položaj poliskefira uradništva je v marsičem sličen našim rzameram. Plače so po večini nezadostne, poleg tega pa je postalo uradništvo tudi na Poljskem predmet^ politične eksploatacije. Opozicijonalni listi že sedaj pišeio zelo ostro proti nameri vlade ter svare pred strankarskim izkoriščanjem nameravane redukcije, katere potrebo pa z ozirom na finančni položaj Poljske priznava tudi opozicija.
—s Velika ležišča soli. Ze med svetovno vojno je bilo pri Provadiji. južno od črno-morskega pristanišča Varne, odkrito bogato ležišče soli. ki ga je začela državna monopol sk a uprava eksploatirati. Te dni pa je ualetel v neposredni bližini teh rudnikov nek seljak na svojem polhi na kameno sol. Natančnejša preiskava je dognala, da se nahaja tik pod površino bogato ležišče prvovrstne kamene soli.
_s Stanovanjska kriza. Tudi v Bolgariji vlada zlesti v mestih velika stanovanjska beda. Minister za javna dela je nedavno v razgovoru z novinarji izjavil, da je stanovanjska kriza v vsej državi tako zaostrena, da bo morala vlada uporabiti vsa razpoložljiv sredstva, da vsaj deloma omili pomajkanje stanovanj. Ker pa lastna sredstva ne zadostujejo in država nikakor ne more obremeniti davkoplačevalcev z novimi bremeni, namerava najeti inozemsko stanovanjsko posojilo. Vlada je sprejela tozadevno že več ponudb »-ozeTRskin finančnih skupin.
Izpred sodišča
Z VODO SO SE POLIVALI. Henrik in kirnen sta uslužbena pri rj^kero vrtnarju v Ljubljani prvi je vajenec, drugi pa pomočnik. Vesela fanta sta julija zalivafla rožicam vodo iz vodnjaka; potem sta pa je-Ia z gumijevo cevjo še drug drugega zalivati. Henrik je bil v tem poslu zelo spreten in mokri Simen je kmalu jel vpiti: »Zapik, dosti jo imam!« Res je bil fant moker kakor miš, a Henrik se je smejal se skril za bea-
^ovim grmom ter še dalje šimna škropil.
Tedaj je pa prišel na vrt šimnov prijatelj, pekovski pomočnik Tine, ki se na take šale
dlabo razume. Ko je videl šimna vsega mokrega, se je zaletel v Henrika, ki je tako*
cev nastavil še v svojesa novega nasprotnv ka. Toda Tinčkove jeze fant le ni pogasil; še bolj je plamtela in ves divji se je zaletel v dečka ter ga tako močno sunil v rebra, da je padel v nezavest. Zdaj je pa Se Simen obrnil svojo cev na Tineta ter ga obrizgal. A šala je bila takoj končana, ko sta opazila, da se Henrik ne dvigne s tal.
Pek Tine bo 3 dni zaprt, pa mu ni preveč všeč; pravi, da je samo branil prijatelja šimna, ki pa smeje trdi, da je bilo vse samo šala in da ni bilo prav nič potreba TT^čko-vega posredovanja.
O PREMOG. TA ČRNA SKUŠNJAVA!
Koliko jih je že bilo in koliko jih še bo! Otroci, ženske, fantje, starci in starke ter tudi možje. Vse te ljudi je premotil premog.
Včeraj se je zagovarjal kotlar Jože pred* sodiščem: »Hudiča, kdo bi ga ne pobiral! Tam po tleh ob tiru leži sem in tja stresen; tiste lepe črne kepe kar same zvabijo. Ker imam velik nahrbtnik, 6 katerim hodim vedno v službo; sem si mislil, da bi tudi nahrbtnik storil svojo dolžnost. Če ga lepo napolnim in prinesem polnega domov; sai je neumno s praznim hoditi iz službe. Tako sem ga parkrat napolnil. Rekel mi nobeden nič ni, jaz pa tudi nobenemu ničesar; saj sem bil vesel, da je tako gladko šlo. Vesel sem bil, da bom imel pozimi toplo sobico in ravnno danes teden sem sklenil zvečer zakuriti v peč. Ko sem nesel premog, je pristopil naenkrat stražnik in stori ja a premogom se je končala; še zvečer se mi ni ljubilo zakuriti. Zdaj ste me za 12 ur obsodili; presedel jih bom; ampak nisem vedel, da je tO tako hudo prepovedano.«;
Trgooske  ttskooinc kakor: račune, pisemski papir, memo-rande, kuoerte, cenike Itd. izdem|e o najkrajšem času In ceno
Harodnatisharna o Ljubljani Bocaccio: Dekameron
Prevedel dr. Andrej Budal. III. knjiga. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 258 in 29 slik. Cena broš. Din 56, v celo platno Din 72, luksuzna izdaja Din 100, poštnina Din 3 več.
Tretja knjiga Dekamerona je pravkar Fzšla. Z njo je dokončano delo, ki ga Je začela Izdajati Tiskovna zadruga pred letom dni in podala Slovencem v iako lepi in okusni opremi klasično delo svetovne literature. Dekameron vsebuje 100 novel, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja 14. stoletja, opisana od najnežnejšega čustva do najvihamejših, najtemnejših strasti. Boccaccio ie naslikal v njih dolgo vrsto mož Ln žensk vseh stanov, poklicev in starosti, od vladarjev in najvišjih dam preko menihov in redovnic do najnižje so-drge, a vse polnokrvno in plastično. V pikantnih in lascivnih povesticah ie po tehniki in po jeziku mojstrski. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujšanja, r.ai naroči in čita Dekameron. Odraslim izobražencem knjigo toplo priporočamo.
Sijajni uspeh pri vseh včerajšnjih pred* stavah so dosegli
LYA DE PUTTI
Erna Morena, Hans Junkermann in
CONRAD VEIDT
v  izvrstnem ljubavno*pustolovnem vele* filmu
Ljubav in strast
Originalna vsebina. — Izvanredna igra
'redstave točno ob 4., pol 6., pol 8. ■• 9. uri.
■'rednaznanilo: Ossi Oswalda in Harry 'jedtke v kolosalni burki «Gospodična, ^ospod».
Elitni Kino Matica
Telefon 124.
joomMnanwn uuJUUWJUiwrimTrroxi »ui»i>
G4
8-
dnevne vesti.
V L/uöifani. dne 11. decembra /920
— Ii ▼ejasko-zdrarntfke slaSbe.   Za pol-kovna zdravnika 3ta imenovana: pri 43. pe-botem polku san. poročnik dr. Ivan   K o -i h a k in pri 16. arUljerijskem polku san. po rofaik dr. Leonid Meja &
— Kanlereaea ta porsdig«) tajskega prometa t Primerja. Tekom januarja se bo vr-tila v Splitu konferenca, ki bo razpravljala o našem tujskem prometu. Na konferenco so vabljene vse v pofitev prihajajoče organi-■arije, korporacije in ustanove. Razprave bodo zlasti posvečene vprašanju organizacije poročevalske službe, propagande in reklame v inozemstvu, prometnim razmeram v glavnih tujsko-prometnlh centrih in hotelskemu vprašanju v Primer ju. Udeleženci kongresa bodo deležni popusta na železnici in pa mikih. Točnejši datum konference bo pravočasno objavljen.
— Ciaade Parrtrs v Beogradu. Znameniti francoski romanopisec Claude Tarrere se sedaj nahaja na daljši turneji po Srednji Evropi. Kakor javljajo beogra*iski listi, poseli Climlu Fairere tudi našo preatolieo, kjer priredi dvoje predavanj.
— Zveza Slovenije i Jadranom, Posebna komisija za proučavanje terena, po katerem naj bi tekla nov« proga* ki bo vezala Slovenijo z morjem, je konca In svoie delo. Komisija je proučila tudi najnovejši nr.ert vlad. svet. Äupneka. ki predlaga ze&zo Kočevje — Čabar — Delnice.
— Pravica uC*i<eijt*v da višje plaže. Glavna kontrola je objavila ttaSfeM odlok glede pravice učiteljev do povi-aaja plač in prejemkov. Po tem odlolru ulr.i. jo učitelji in učiteljice pravice do višje piate oziroma prevedbe v vižjo položujno stopnjo z dnevom nastavitve, marveč z dnevom podpisa doticnega tikata. Prosvetno ministrstvo je doslej zastopalo ravno nasprotno slaliŽJe. Glavna kontrola je v tem oziru razveljavila več odlokov prosvetnega ministra iu zahteva povračilo preveč izplačanih znakov.
— Nora telefonska zvesa Zagreb — Sarajevo. Med Zagrebom in Sarajevom so postavili novo telefonsko zvezo, ki je pričela te dni poslovati. Vzpostavi se tudi proga Sarajevo — Split, tnko da bo Zagrebu mogoče tudi preko Sarajeva govoriti e Splitom.
— Dobrim srpeml Težke razmere nas silijo, da se v dneh pred Božičem obračamo na juviio>t z vro&o prošnjo, da se po možnosti spomni mo 1 bednimi najbednejših slepih in upošteva njih grozni življenjski položaj. Letošnja jeatu je žal prinesla veliko škode in gorja nam vsem, zlasti pa slepim, ki Čutimo pomanjkanje sedaj bolj kot kdaj poprej. Zlasti druga polovica letošnjega leta je bila za nas izredno slaba. Radi poplav so prihajale dan za dnem številne prošnje — dohodki pa vedno manjši. Edino naše upanja je, da nam javnost priskoči vsaj sedaj pred Božičem na pomoč s kakršnimkoli darom. Vsak najmanjši dar (bodisi v denarju ali blagu) nam je dobrodošel. Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12.
— Roški odbor vabi vse Člane ruske kolonije, da se polnoštevilno udeleže maše-ladušnice za pokonjim ministrskim predsednikom Nikola Pašicem, iskrenem m vernem prijatelju Rusije in Rusov. Služba božja se bo VTŠiela v pravoslavni cerkvi y nedeljo, 12. decembra ob 10. dopoldne.
— Zavarovanje preti požara. Direkcija državnih železnic v Ljubljani racpisuje na dan 10. januarja 1027 ofertalno licitacijo za aavarovanje proti požaru materijla oziroma inventarja v materi jalnem skladišču in delavnici Maribor kor. kol. ter stavb imenovanih od i nie v skupni proračunski vrednosti okrog Din 93,000.000. — Splošni in specijalni pogoji ter seznami materijala in stavb so interesentom na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani oziroma se dobe istotam proti plačilu takse Din 70.—.
— Lepe nove razglednice. Založb« Veko-alav Karamaric' v Ljubljani, Florijanska ulica 22, je izdala zdaj že 3 serije res lepih in okusnih razglednic II. serija (>Ljubljana<) obsega 10 posrečenih fotografskih posnetkov ljubljanskih ulic in zanimivih zgradi, III. serija (>Zima<) pa 12 bakrotiskov po čuv-sivenih originalih Franca Krašovca. Razglednice te serije so prav pripravne tudi za božična in novoletna voščila. Cena II. seriji 8 Din, III. pa 10 Din, v drobni prodaji 1 Din komad; trgovci imajo običajen popust. — V zbirki >Slovenska umetnost < je izšlo 6 novih, večbarvnih reprodukcij umetnin M. Gasparija (Slovenec, Slovenka, Lipa Vida, Mlada Breda, Kmetska svatba in Pomlad). Razglednice bodo dobrodošlo nadomestilo za tuje, največkrat manjvredno blago. Razglednice je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in velja cela serija 6 Din, tako da tudi v tem pogledu uspešno tekmujejo z inozemskimi izdelki.
— Opozarjamo na današnji oglas Mehanična tovarna oblek d. d. Ljubljana. Mestni trg 5.
— Avstrijske bratovske skladnice. Na posredovanje Rudarskega glavarstva za Slovenijo v Ljubljani je sporočil avstrijski konzulat v Ljubljani imenom svoje vlade, da dajejo avstrijske bratovske skladnice svojim vpokojenim članiom, njih vdovam in sirotam posebne dragfn-jske doklade, Sd znašajo mesečno za upokojenca (provizijo-cista) 40 šilingov, vdovo 20 šilingov, enojno siroto 11 šilingov fn za dvojno siroto 13 Šilingov, in to ne glede na njrh državljanstvo aH bivališče. Osebe, ki se smatrajo upravičenim do gornjih doklad, se naj obrnejo pismeno na ono bratovsko skadrrfco v Avstriji, ki lih je vpokojila. Morebitne pritožbe je nasloviti na Rudarsko glavarstvo za Slovenijo v Ljubi jami.
-—i' Amundsenov polet na severni te-
čai Ponovno opozarjamo občinstvo na izredno lep petdejanski film gornjega naslova ki ga bo predvajala ZKD v Ljubljani v prostorih kina Matice v nedeljo. Pred predvajanjem filma bo predaval o Amund-senovi ekspediciji ter o njenih pripravah In neustrašenem boju hrabrih polarnih razrsko-cev g. Pave! Kunaver ter na ta način
podal vsem posetnikem nedeljskih predstav Pregledno sliko dolgotrajnega boja za dosega najsevernejše tečke našega plane ta. Nedeljske predstave so prav posebno privlačne hi pozivamo občinstvo, da si blagovoli vstopnice zas'gurati čimpreje v pred-prodaji. — Za mladino in dijaštvo se vrši posebna šolska predstava že danes, v nedeljo pa se vršita dve predstavi, prva ob 9.15, druga ob 10.30 dopoldne. Sedeži so po 2 in 4 Din pri blagajni kina Matice.
ITO zobna pasta najboljša
Prijatelj k meni jo primaha, «-.N1apraviva partijo šaha* —
sneg natetava nikjer ni bogve kaj, prinašam vse, i i vari <rBUDDHA» čaj!
Poslano!
VS6 gospodinje, ka ere dosedaj še ne kupuje o prvovrstnega pri-datka h kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIiE,*
PrOSIPO da s popoln m zaupanjem pov-
* sod zahtevajo KOLI^SKO CI-KORIJO in gotovo bodo zado-vojne. — Pri nakupovanji
PH2it2   da dob te pravo našo KOL N-
* SKO CIKORIJC, katero iz naj-boljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo uvežbani domačini in ki zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini.
Iz Ljubljane
—ij Javno predavanje o problemu razorožitve in o Društva narodov. Akademski klub za Društvo narodov vabi k slovesnemu pozdravu delegatov za sestanek Univerzitetnega udruženja SMS za Ligo narodov, ki se vrši pod Častnim preds. Protektor ja, um'v. prof. dr. Leoni da Pitam ica danes 11. tm. ob 17.30 v univerzitetni zbor-ci. Po pozdravu predava z- Stane Meli h ar o temi »Problem razorožitve in Društvo narodov.«
—Ij Otroške plaščke: Kristofič-Bučar.
—ii Vreme. Včeraj 10. t. m. je ob 21. kazal barometer 775, termometer + 0.8°. Danes ob 7. zjutraj barometer 775.5,—2-5° C. Megleno. Opoldne barometer 776, termometer + 1° C.
—Ij Zavod za socijalno-hlgljensko zaščito dece v Ljubljani razpisuje mesto kvalificirane učiteljice gospodinjstva II. ali III. kategorije drž. uradnikov. Natančneje je razvidno iz »Uradnega lista.«
—Ij Marionetno gledališče Českoslov. Obce v LJubUani v spodnjih prostorih Sokola »Tabor« igra v nedeljo »Začarani gozd«. Začetek ob 16- Vstopnina prostovoljna.
—2] Letna skupščina Saveza lugoslo-venskib slušateljev tehnike se vrši hitri v nedeljo in ponedeljek dne 12. In 13. t. ai. v Ljubljani v prostorih univerze. Skupščine se udeleže poleg slušateljev tudi študenti Iz Zagreba ta Beograda, ki dospejo danes popoldne in zvečer s svojimi profesorji v Ljubljano. Na dnevnem redu ie tudi razprava o organizaciji In ureditvi tehniških in poljedelskih fakultet v naši državi.
—11 Klub esperantistov v LJubljani priredi danes v soboto v veliki dvorani Narodnega doma v proslavo rojstnega dne dr. Zamenhofa. avtorja esperantskega jezika, velik »Zamenhofov večer«. Na programu ie govor o dr Zamenhofu, esperantske dekla-macije. petje fa ples. Pevske točke izvajata iz prijaznosti priznana člana naše opere ga. Vilma Thierry - Kavčnikova in g. SvQtozar Banovec. Oba spremlja na kla-\iTju g. kapelnlk Anton Neffat. Pri prireditvi svira orkester »Sloge«. Začetek ob 20 Vstopnina 10 Din. 1106n
V ponedeljek« 13. t. m* oh 8. v veliki dvorani hotela »Union«
ORKESTRALNI KONCERT
Orkestralnega društva Glasbene s: Matice n
Na sporedu je Igor Stravinski, Artur Honegger, Mihael Glinka in dr. — Dirigirata E. Adamič in L. M. Škerjanc.
Vstopnice v Matični knjigarni.
—Ii Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v aprilu 1926 zastavljenih predmetov v četrtek 16. t m. ob 15. uri v uradnih prostorih. I105n
—Ij V Počaščenfe spomina blagopokoj-ne ge. M Sljepčevič le daroval g. EmH Tschurn 200 Din za slepe. Iskrena hvala I
—Ij Darilo. Uprava našega Usta je prejela za »Dečji dom« 200 Din. katere le darovalo Splošno žensko društvo mesto venca pokojni odbomic! ge. Marrfl Trdinovi —Srčna hvala!
—Ij V društvu »Soča« odpade danes zvečer predava nie, zato pa prosimo, da se polnoštevimo udeležijo naši Sočani zabavnega večera »Aleksandrovo v Ljubljani, ki se vrši v velik) kazfrnsk! dvorani danes ob 8. zvečer. — Odbor.
—Ij Tovarna barv »Orient« se ie preselila na Dunaisko cesta 14 (Mathian). Olej današnji ogi*s!
—H Drobna poticffska kronika. Od včeraj do danes zfutrai so bile aretirane tri osebe, neki Jože r*dl beračenja, potov-ka Mara radi pijanosti In danes zjutrai nesrečna Emilija radi postopatiia. — Tatovi so se sedaj v mrzH dobi spravil na obleke
fn zimsko perilo. Brivskemu mojstru Fran-chettiju je včeraj okoli 11. dopooldne pobral neznan tat za 400 Din raznega perila. Ukradeno je bilo 1500 Din vredno kolo trgovskemu sotrucfciiku Slavku Markiču v Florijanski niici izpred Zavodnikove pekarne. Neznana ženska je neko vdovo na \ Jovdanski ulici ogol nfala za brago, vredna 500 Din. — Prlavrienih je bilo šest eseh radi pasjemu, kontumaca, 2 radi hoje po ^iezniški progi in 5 radi cestnopoiicij-skega reda.
Iz Celja
—c Obrtniško zborovanje v Celju. Vse
obrtniške zadruge Celja in okolice priredijo v nedeljo 12. t m. ob 9. uri dopoldne v hoielu Union (Celjski dom) obrtniški shod glede ustanovitve nove Obrtne banke kraljevine SHS. Na shodu poroča tajnik trgovske in obrtniške zbornice g. dr. L Pless.
—c Nočno lekarniško službo opravlja ta tede^ lekarna *Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Mestno irLciaiišee. V torek 14. tm. se bo vršila zopet predstava v mestnem gledališču. Ljubljanski igralci vprrzorijo Galsworthyjevo igro v treh dejanjih »Joy«. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskovšek.
—c Narodna Čitalnica priredi jutri v nedeljo ob 4. popoldne v veliki dvorani Narodnega doma burko »Stari grehi«.
^-c Oficirski ples. Oficirski zbor celjske garaizije (aktivni in rezervni) priredi dne 17. decembra ob 20. v prostorih Celjskega doma svečano zabavo s plesom v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Sodeluje vojaška godba iz Li ubija ne.
—c Na Ljudskenr vseučilišču nadaljuje v ponedeljek zvečer svoje predavanje »o Fordu« g. vladni svetnik Lilek. Vstop dovoljen tudi nečlanom.
—c Mestno oskrbništvo se je preselilo rz svojih dosedanjih prostorov na Kralja Petra cesti na Spodnji Lanovž, ker je mestna občina sklenila prodati staVbišče na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Mestni hranilnic:. Ta namerava tam zgraditi večnadstropno stanovanjsko hišo.
Galantni
feandlt Galantni
bandit Galantni
aändlf
ON MIX OM MIX O M MIX
Iz Maribora
—m Proračunska seja mariborskega občinskega sveta se vrši prihodnji ponedeljek dne 13. t. m. Za sejo vada veliko zanimanje, ker se bo ob tej priliki razpravljalo tudi o novih davščinah za gradbeni fond In sklepalo o znižanju doklad na hišno najmarmo.
—m Kje bo zasedala mariborska oblastna skupščina? To vprašanje dela sedaj merodajnim krogom veliko preglavico. Maribor namreč nima mnogo izbire. V celem prihajajo v poštev k večjemu tri dvorane: mestna, kazinska in Narodni dom. Najbolj primeren bi bil Narodni dom, kjer bi bili na razpolago obenem potrebni stranski prostori, ki pri vseh ostalih dvoranah manjkajo. Posojikiica kot lastnica Narodnega doma bi bila gotovo pripravljena dati te prostore na razpolago. Baje se vrše že tozadevna pogajanja.
—m Vest o Pašičevi smrti se ie včeraj dopoldne bliskovito razširila po mestu. Ce tudi je bil sivolasi državnik v visoki starosti, je prišla vest o njegovi smrti povsem nepričakovano. Na mnogih poslopjih plapolajo črne zastave. Vse govori o tej pretresljivi vesti in slišijo se najrazličnejši komentarji in ugibanja o nadaljnjem razvoju političnega položaja. Vse pa se zaveda in čuti. da smo izgubili velikega državnika In zaslužnega moža.
—m Dijaške čepice na mariborskih ulicah. Te dni so se pojavile na mariborskih ulicah prve dijaške čepice, ki se sedaj uvajajo v vseh srednjih šolah, a pri nas še niso predpisane. Prve so jih »poskusile« seveda dijakinje, ki so se korporativno pokazale na promenadi. Mladi svet ie takoj izrekel svojo kritiko: »Punce ki čepice so fesi«
—ir. Nevaren vlomilec Pod ključem. Mariborska policija je aretirala nekega Ivana R. iz Trbovelj, ki ga oblasti že dalje časa zasledujejo. Na vesti ima več vlomov in tatvin, ki jih je Izvršil po vsej Sloveniji in Zagrebu. Zasledujejo ga tudi vojaške oblasti, ker je že dvakrat pobegnil od vojakov. Izročen je bil odišču, po prestani kazni bo moral zopet obleči vojaško sukala
Nove muzikalije
VOOOPIVEC: POLJSKE ROZC
Štirje mešani zbori. Na svetlo dala Katoliška knifgarna v Oorici. Cena 4 Ure.
Lrubeznjrvi, v srcn vedno priprostl, veself in zadovoljni jpnik v Krombergu pri Oorici, Vinko \ uv>prvec ie v pravem pomenu besede ljudski komponist. Njemu je srčna potreba Izživljati se v tonih, kakor jih naše Hudstvo ljubi, kakršne najrtJSe poje. Meni se zdi, da bi on, ako bi tudi hotel, ne mogel prsati drugače, kot piše: I
iskreno priprosto, nekoliko sentimentalno, nekoliko veselo, šaljivo, pa zopet pobožno, vedno resnično, brez dolgoveznih fraz, brez tuhtanja, tako kot fant na vasi. žanjica na njivi, ptič na veji. 2ar£ se njegovi pesmi takoj priljubijo, pa najsi bodo cerkvene ali posvetne.
Tak je tudi v teh štirih mešanih zborih, ki jih je ravnokar izdala Katoliška knjigarna v Gorici. Vse Štiri kažejo krepko zidano tro-, oziroma dvodelno obliko, začno, kot pogosto nasa ljudska pesem, z enim glasom, nakar vstop: cel zbor, so harmonično dovolj pestre, v glasovnih linijah iohkopevne in tvorijo stilno skupino štirih skladb za naše pevske mešane zbore na deželi In v mestu. Izvajanja, ako se bodo točno držala komr^nistovih navodil, bodo dosegia povsod zaželjeni lepi uspeh.
Meni pred vsem ugaja posebno iretja: »2agai* Radi bodo prepevali četrto: ^Ena ptica priletela«. Predzadnja dva takta bi :Az rajše slišal v kvartsekstr.i harmoniji. Vse Štiri pesmi se morajo peti gibko, lahko. Prepočasno izvajanje Jim zamore znatno Škoditi. 2at, da so naš; pevski zbori s prav redkimi izjemami tako okorni in mrtvi v svojih izvajanjih.
»Poljske rože« prav toplo priporočamo vsem našim mešanim zborom. —č.
Sokol"
Pokrajinski zlet v Ljubljani
I leta 1927
Prihodnje leto na Vidov dan bo slav* nostna otvoritev velikega Sokolskega doma na Taboru v Ljubljani. Da se poživi vse telovadno delovanje našega Sokolstva, ki je imelo letos tako lepo uspele nastope zunaj naše domovine (Lyon. Praga), se kaže vedno jačja potreba večjega nastopa, zleta in tekme doma. Tehnični odbor JSS je spo* znal nujnost revije sokolskih sil, večjega zleta, ki je v tehničnem in organizatorič* nem oziru izredno važen in koristen. Zato je sklenil to, naj bi se priredil ob priliki otvoritve sokolskega doma na Taboru ve? lik ocPokrajinski zlet». združen s tekmami za prvenstvo v vseh panogah lahke atleti* ke in orodja. Določene so tudi že proste vaje za vse oddelke, ki bodo obvezne v prihodnjem letu za ves Savez. Za člane in članice so sestavljene nove proste vaje; za moški in ženski naraščaj so določene vaje, ki so bile predpisane za člane in članice za nameravani III. slovenski vsesokolski zlet leta 1913. v Ljubljani. Za deco so spre* jete vaje z žogami, in sicer za deklice z malimi, za dečke z velikimi žogami. Dolo» čeno je, da se bo vršil pokrajinski zletni nastop na telovadišču Ljubljanskega Soko* la. Drugi nastopi in večerne prireditve bo*
do na telovadišču Sokola I. na Taboru.
Tekme so nameravane v vseh panogah lahke atletike in na orodju. V vsaki pano* gi se bo tekmovalo za prvenstvo posamez* nikov. Tekmuje se lahko v vsaki poljubni panogi zase ali pa tudi v več panogah. Na orodju se tekmuje za prvenstvo v celoti ter istočasno tudi za prvenstvo na posameznih orodj?h. Tekmovalci na orodju morajo tek* movati na vseh orodjih. Ker je ta tekma zamišljena kot priprava za prihodnjo olim* pijado v Amsterdamu, se bo počakalo na tekmovalne vaje za amsterdamsko tekmo in po teh vajah se bo priredilo olajšane vaje za našo tekmo. Vsi tekmovalci na orodju kakor tudi v panogah lahke atletike pa morajo tekmovati in nastopiti v zletnih prostih vajah. — Poleg tega so nameravane tudi še tekme društev v prostih vajah.
V Ljubljani bemo imeli tedaj na Vido* ve dni prihodnjega leta veliko sokolsko pri« reditev. ki naj bo tudi priprava za bodoči
II jugo^lovenski vsesokolski zlet. Velike naloge rode veliko delavnost Naj se tega zaveda vse članstvo v nesebičnem sokol* skem delu za pokrajinski zlet v Ljubljani 1
Odborova in seja župnih načelnikov JSS.
Za danes so bili pozvani načelniki vseh 23 jugoslovenskih sokolskih žup na sejo. Zborujejo v Narodnem domu. Dopoldne so predelali proste vaje, ki bodo obvezne prihodnje leto za ves Savez. Popoldne se vrši seja z važnim dnevnim redom.
Jutri dopoldne ob 8.30 se vrši v sejni dvorani Sokolskega društva v Ljubijani* matica v Narodnemu domu odborova seja JSS. na kateri se bodo obravnavala važna vprašanja po dnevnem redu. ki smo ga v našem listu priobčili Na to seio so poslale vse župe po enega in več zastopnikov iz širne naše domovine. Vsi so odlični sokol* ski delavci, ki jih v svoji sredini — v so« koiski Ljubljani — bratsko pozdravljamo. — Zdravo!
Soko Dušana Silno& glasilo beograd* ske sokolske župe. ima v 11. številki slede* čo vsebino: I. Dr Mih. Gradojevič: Sokol* ski naraštaj kao narodna i državna buduč* nost. — II. Djordje Ilič: Tehnički izveštaj sa Prafkoga sleta. — III. K.: Ko je vežbač, ko nevežbae. — IV. Župski glasnik. — V. Jugoslovensko Sokolsrvo: 1. Odluka Mini« srarstva vojske i mornarice o posečivanju sokolane voinika — Sokola. — 2. Skup žup* skih prosvetitelja i statist:čara iz cele zem* Ije 24. oktobra o. g. u Beogradu. — 3. So* kolsko društvo u Prokuplju. — Izšle so že tudi decemberske številke nekaterih župnih glasil, katerih vsebino priobčimo naknadno.
Prosvetna šola Sokola 1 na Taboru
se nadaljuje v soboto, 11. t. ra. ob 8. zvečer. Prvi predava br. prof. Marolt o so-kclski organizaciji, drugi ob 9. br. dr. Robert Blumauer o prvi pomoči pri nezgodah s skioptičnimi slikami. — To je predzadnje predavanje iz cikla letošnje prednjaške Šole Brate in sestre vabimo, da se polnoštevilno  udeleže predavanja.
Minimalni program predavanj za zimsko dobo 19?6-27 za vsa sokolska društva JSS je sledeči: 1 Sokolski naraščal kot narodna in državna bodočnost 2 Sokolski zlet v Pragi S Zakaj telovadimo. 4. Telovadba in sokolska Ideja 5 Pomen telovadbe v nacionalnem, zdravstvenem ln estetskem pogledu, 6. Soko' doma in v Javnem življenju. 7 Obnašanje v telovadnici in zunaj nje. 8. Sokolska literatura. 9. Sokolska organizacija v naši državi.
Šah
Šahovski turnir v Meranu
Lepi uspehi jugoslovenskega mojstra.
V Meranu ca Tirolskem ie bil pretekle dni otvorjen šahovski turnir, katerega se udeležujejo odlični šahovski mojstri. Med drugimi so navzoči znani prvaki dr. Tarta-kower (Pariz). Spielmann (Nemčija). Grün-ieid (Avstrija) Yates (Anglija), RoseHi (Italija), flaue novinec v velikih mednarodnih šahovskih turnirjih Kostič (Jugoslavija), Colle (Belgija). Przepiorka (Poljska), Ca-lapso (Italija), Alimonda (Italija), Patay (Madžarska), Sacconi (Italija), Canal (Peru), Grob (Švica).
Rezultati prvega dne so bUi: Partija Spieknaan - sacconi je končala remi Sacconi je imel igro že v rokah, a se je v finalu prenaglil, zato je Spielmann izsilil remi. — Dr. Tartakower je le s težavo Iz-vojeval remi proti Yatesu. Kostiči je gladko odpravil Pataya, istotako Grünfeld Calap-sa. Peruanec Canal je po kratkih potezah matiral Alimonda. Colle pa Rosellila. Poljski prvak Przepiorka je v damskem gambitu proti Grobu dosegel remi.
V tretem krogu e Sprelmann izgubil po lepi igri proti Cana'.u. Dr. Tartakower je pričel z Rettlievo otvoritvijo proti Kosti-ču in dosegel prav ugodno pozicijo, njegove nadaljne po:eze pa le Kostič parfral z dobrim manevrom iti po:,udil nasprotniku remi. Tartakower pa se ni vdal, nakar je Kostič v zelo sijajnem iinisiiu partijo dobil. Grünfeld ie Proti Belgijcu Coleiu dosegel samo remis.
Stanje po tretjem kolu je sledeče: Colle, Kostič 2XA> Canal. Grünfeld, Przepiorka, Yates 2\ Grob, Spielmann, Tartakower llA, Patay, Sacconi, Calaspo, Alimonda, Rosselli J-i.
Nove knjige in revije
SLOVESNKA KRAJINA. Srezki odbor Poniladka Rdečega kriza v Dolnji Lendavi je začel izdajati svoje lastno glasilo pod naslovom Slovenska Krajina. Uredništvo pravi v prvi številki, ki je izšla te ni, da ima Ust namen, utrjevati narodno zavest med prekmurskim narodom, obenem pa s primernimi članki poučevati mladino, kako more tudi ona na priorost način koristiti starišem in naroda. Prva številka prinaša obilico poljudnega, poučnega in zabavnega gradiva. Če je kje, je predvsem v Prek-tnu-rju. ki je celo tisočletje bilo izpostavljeno navalom Madžarov, potrebna tcrnelüta ljudska prosveta, ki mora obsegat« vse plasti našega ŽKija. Zato mora novi listič vsakdo pozdraviti.
ŠUMARSKI LIST. glasilo jugosloven-skega udruženja. Decemberska številka prinaša sledečo vsebino: Rossmski: Sumar-ski poskusi na Poljskem. — Gradojevič: Avijon v službi zaščite šum. — Langholter: Škodljivci nrastovih gozdov. — Petrovič: Parceliraaije šuanske posesti. — Markovič:
Tarna njen je gubara__Beležke in društve-
ne vesti
SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK. Decemberska številka ic odlične srbske revije prinaša poleg bogatega beletristične-ga gradiva več zanimivih razprav. Vse-stiansko za7timanje bo nedvomno zbudi! članek velikega indijskega misleca Rabin-dranata Tabore o pomenu umetnosti. J. M. Jovanovič nadaljuje svojo vseskozi ta z novimi podatki podprto« razpravo o sarajevskem atentatu. V političnem pregledu je zelo zanimiv in poučen članek o italijanskih namerah. Revija, pri kateri sodelujejo naši najboljši in najodličnejši javni delavci, zasluži tudi med Slovenci vso pozornost in jo radi tega toplo priporočamo. Naroča se pri upravi v Beogradu, Skopljanska ulica 9.
STARINSKO OROŽJE. Spisal Vejsil Jurčič. Sarajevo 1926. 32 strani, cena 10 Din. Kustos etnografske zbirke nn slovitem sarajevskem muzeju tr. V. Ourčie je začel po Baletnem delovanju in zbiranju priobčevati popise bosanskega, po vsem svetu znanega narodnega orožja. Prvi, ravnoVnr izlili zvezek pomen ja naf*vnog| komentar k bosanskim in drugim srbskim narodnim pesmim, v katerih igra orožje la)tO veliko vlogo in ki so marsikomu težko um!jive baš^ radi tega, ker ne pozna raznih vrst orožja in imen za nje. Knjigo zato toplo prinoročamo v^m. ki se zanimalo za narodopisje in nnrodno zgodovino, zlasti pa se mišim šolam. Delo je bogato  ilustrirano in pisano zelo poljudno.
IZ MOJIH TEMNIH DNI. Spisal Josip Korban. V Ljubljani 138& Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Str. 140 Cena vez. Din 28___Korban je znan mladinski pisatelj. Njegova »Vitomilova železnica« je bila ssoje dni pri konkurenčnem razpisu Naroi-ne tiskarne za najboljšo mladinsko povest odlikovana s prvo nagrado. Sedaj uam je za Božič napisal lepo mladinsko knjigo »Iz mojih temnih dni:. Njegov slog je naraven, preprost in lep. Njegovi s»pisi so prežeti z neprisiljenim humorjem, ki prijetno razvedri Še tako čmemega bralca. Nikdar ne prebega obzorje otrokovo in ostane pri vsem tem naraven. Zato njegove knjige otroci iu odrasli radi bero z naslado in užitkom. Tudi «Jz mojih temnih dni* bo najprikladnejsa darilo našim malčkom za Božič in ne smelo bi biti solnrske knjižnice brez te lepe Kor-banove kniijre.
popotnik peten*j<fcoannnetvert list. ki
ca izdaje UJU v Ljubljani, prinaša v 4. Številki, ki je izšla te dni, slnleco v^bino: dr. F. Čibei: Otroška in mladinska psihologija pri Cankarju. — E. Kokuvcevn • Nacijomdna in državna vzgoja v osnovni soli. — Miro
Sijanee:  Rimski  klasiki  v     pedagog!ji. _
Tz šolskega dela: — Razgled CJustav £ilih poroča o pedagoškem kongresu v Ženevi — ^Popotnik« izhaja 15. vsakega meseca ter stane celoletno 50 Pin. Naroča se pri upravi v LiublJani. Franctšknnska ulica 6 List toplo priporočamo vsem. ki se zanimajo za sodobue probleme.
CENIKE
;*2
'n vsakovrstne druge tiskovine ;7deluje v eni ali vef barvah ceno
Narodna tisama y Ljubljani
---Moda---
Fregoli - najnovejša popoldanska in večerna moda
Nabava večerne toalete je za dame,
ki niso milijonarke, izredno težak problem, s:;; porahnost obleke ni v nika-kem razmerju z njeno ceno. Prava večerna toaleta je namenjena le za res večerne slavnostne prireditve in teh se današnji srednji stan udeležuje tako malo, da mora skrbna žena res dobro premisliti, se ji Ii izplača, da si nabavi za tri, štiri plese, ki jih namerava obiskati, posebno obleko. Zato si modni umetniki, ki morajo hočeš nočeš računati z resničnim položajem, belijo glave, kako bi izkonstruirali večerno obleko, ki bi jo bilo mogoče nositi tudi popoldne in pri manj svečanih večernih prireditvah.
Razmeroma dobro posrečen poskus v tej smeri predstavljajo takozvane »Fre£oli«-obleke, ki jih v zadnjem času propagirajo zlasti dunajski ateljeji. Rešitev je pravzaprav priprosta. K večer-
ni brezrokavnih obleki si je treba nabaviti samo še odgovarjajočo bluzo, pa je obleka pripravna tudi za popoldanske obiske, za kavarno, gledališče in koncerte. Vrh tega bo taka obleka ob enem tudi praktična pomladanska obleka, tako da se s stališča porabnosti njena nabava gotovo izplača.
Jotpice fregoli-oblek imajo vedno rokave* in so ali iz gostega materijala (kitajski in maroški krep) ali pa iz tanke prozorne svile (žoržet ali ga z). Prozorne bluze imajo prednost, da se skozi nje odražajo vezenine spodnje večerne obleke, kar daje prav lep efekt, do-čim sc pod krepasto bluzo večerna ■unleka sploh ne pozna.
Naše slike nam kažejo trojico ljubkih fregolijcv. h katerim si bodo naše j citateljice pač lahko same sestavile ko-[ mentarje.
Še tega jc treba, poreče marsikdo, ko prečita ta naslov. Kaj ženskam ne zadostuje, da posnemajo moške v* fri* zorah, da kade cigarete, opravljajo mo* ške poklice, da so si prisvojile moške navade, da nosijo moške hlače itd. Zdaj zlezejo šc v moške škornje in sliki bo popolna.
Toda ta modna novost damske obu? tve ima svoje argumente. Nedvomno spadajo k prikupljivi zunanjosti tudi lepe nožice. Tega se ženske zavedajo in zato nosijo tudi v najhujšem mrazu tenke svilene nogavice in lakaste čevs Ije. Toda vsak j?reh proti materi naravi se slej ali prej maščuje, in tako so tu» di ženske kmalu na lastni koži čutile, kaj se pravi trpeti za lepoto. Moda svi* lenih nogavic in lakastih čevljev pozimi je zakrivila že nekaj revmatizmov. Zimskih čevljev dame doslej večinoma niso hotele nositi, ker nožice v njih ne pridejo do veljave, in zato so začele razmišljati, kaj obuti, da bi bile nožice lepe in elegantne, obenem pa obutev moderna in praktična.
Rešitev je prišla iz Anglije, kjer so izumili ženske skoznje. Seveda niso to škornji v pravem pomenu besede, mar* več apartni škorenjčki z visokimi frans coskimi petami, narejeni bodisi iz čr* nega laka ali rjave kože. kombinirane s sivo. Urezani so strogo po obliki dam*
ske nožice, golen ice segajo do kolen. Gotenice morajo biti iz mehke fine ko« že tako, da se noge lepo oprijemljejo. Pomen damskih škornjev leži v tem, da grejejo noge, jih varujejo dežja, snega in blata.
Vsa nesreča je pa v tem, da si lah* ko privošči to modno novost samo šib* ka dama. Okrogle, polne dame so še vedno navezane na nizke ali visoke čevlje, ker jim škornji ne pristojajo. Iz Anglije, kjer je začel ves damski svet skakati v škornje, se je razširila ta novost preko Franeije po Evropi. Dama je v škornjih želo prikupljiva in nožice pridejo še bolj do veljave kot v čevljih. Pogoj je seveda, da dama ni predebela in da ima res lepe noge. Damski škornji prav za prav niso no* vost. V Rusiji, kjer je zima posebno huda, jih nosijo že davno.
Kriza bubifrizure
To bo zopet razburjenje meti mladim ženskim svetom, ako je res, da bi-jejo bubifrizuri zadiije ure. Na svetu vse m ne in tudi moda kratkih las ne more biti večna Ako bi moral stari Paris dandanašnji odloČiti med modernimi Venerami, bi imel pa težko stališče, kajti moda se tako hitro menja, da siromak ne bi vedel,* kateri naj podari jabolko lepote. Morda bi od vseh pobegnil, kar pa še ne pomeni, da bi
ne našel na videz lepili teles, skriva-jočih duše, v katere se pa ne vidi
Toda vrnimo se k bubifrizuram. V dunajskih damsk:h salonih je nastal prepir glede udobnosti frizure v družabnem življenju flajboljši damski saloni so priredili nedavno razstavo najnovejših okraskov ženske glave. Med neštetimi frizurami je bil »bubikopf« zelo redek. Predstavniki uglednih damskih salonov so prišli baje do spoznanja, da bubifrizura ni niti za tako zvano večerno, niti za veliko ali plesno toaleto. In zato napovedujejo Dunajčani bubifrizuri skorajšnji konec. Ta frizura se rudi praktično ni obnesla, kajti na cesti cesto ni mogoče razločiti dijaka od dijakinje. Vprašanje je samo, kako bo ženski svet reagiral na to kampanjo proti bubifrizuri, ki se je že tako udomačila, da bi jo bilo težko pogrešati.
Z<t * iCW /T'o
Perlasti bolero
je zadnja novost večerne mode. Naročen v kakem modnem salonu bi bil pač zelo drag, a radi priprostega kroja si ga količkaj spretna in vztrajna dama lahko izgotovi tudi sama. Saj gre pravzaprav le za brezrokavni telovnik, ki ga je treba vezti s »perlami« in kovinastimi nitkami. Efekt take pestre jopice je presenetljiv in pride do polne veljave pri vsaki večerni brezrokavni obleki. Ako pa se boleroja naveličaš, ga še vedno lahko porabiš v kako drugo svrho, zlasti za lepo blazinico na zofL
Tilasta kokarda
spodriva letos tilasti šal, ki je bil v modi v preteklih sezonah. Kokarde v barvi obleke tvorijo originalno dopolnilo večerne toalete, so razmeroma po ceni in učinkovite. Individualnemu okusu prepuščajo veliko svobodo.
UNION
' ČOKOLADA KAKAO BONBONI
Pred Božičem
Ljudje, ki bi najraje kupili ves svet in ljudje, ki so se zakleli, da ne bodo ničesar kupili, se nikoli ne sporazumejo. Prvi so ob čajno preveč veseli, samozavestni, brzeskrbni in sebični, drugi pa mrki, nezaupljivi in skopi. A tisti, ki bi hoteli kupiti vse, navadno ne kupijo nič. Zadnji dan pred prazniki begajo po trgovinah in se vračajo praznih rok, oni, pa, ki n:so nameravali kupovati, kupijo vsaj najpotrebnejše. Sicer pa kupovanje ni v človeški naravi- To je zanesla med ljudi šele civilizacija. Človek je podedoval od svojih prednikov navado krasti, kupovati se je moral pa šele naučiti. Kupovati je velika umetnost in malo je ljudi, ki to umetnost obvladajo.
Bližajo se božični prazniki in novo let in treba bo skrbeti za božična in novoletna darila. Po kava mah je opažati scer resne in solidne rodbinske očete, ki listajo po modnih žurnalih, da ugotove, katere vrste krepdešin bi bil za boz'cno darilo najprimernejši. Med zaljubljenci nastane neznosna atmosfera. On se spremeni v detektiva. Lovi vsako njeno besedo in ako vzame ona Iz ročne torbice robec, vidi v tem dokaz, da bi rada imela tucat robcev. Sledi njenim pogledom pred izložbo in zvečer si siromak beli glavo, ker se ne spomniti, o čem sta govorila v maju. — To je praznična psihoza, ki se je ne more nihče iznebiti. Med nami je mnogo takih, ki si zabelez'jo vse, kar nameravajo kupiti, v zadnjem hipu pa ugotove, da jih je pustil finančni minister na cedilu. A vendar so živeli dva ali tri tedne pred prazniki kakor v omotici misleč, da je blizu Čas, ko se bodo vračali domov obloženi z zavoji, polnimi daril. Časi so pač taki, da se morajo ljudje tudi v svojem intimnem življenju in radosti omejiti.
Humoristicni kotiček
Nehotena usluga
»Gospod ravnatelj,« vpraša obotavljajoč se nameščenec svojega šefa, »bi mogel dobiti popoldne par ur prosto? Moja žena bi rada, da bi Šel žnjo na-kupovat za božič.«
»Zelo žal mi je, pa saj veste sami, da imamo dela čez glavo. Ne morem vam dovoliti.« »Iskrena hvala!« se pokloni mladi mož ves vesel in hvaležen-
Prezgodnji triumf.
»Rad bi vedel, od koga ima dečko tak razum.«
»Vsekakor od tebe, možiček.« »Torej mi vendar enkrat priznaš...« »Seveda saj jaz še imam svoj razum.«
Profesor.
Profesor Dežnik vstopi v prenapolnjeni tramvaj. Mala deklica urno vstane in mu naredi prostor na klopi.
»Lepa hvala, mala. Kako se pa pišeš?«
»Anica Dežnik, a tek.«
Velika sreča.
Knjigovodja svojemu šefu: »Danes je ravno petindvajset let. odkar sem pri vas uslužben.«
Šef: »Glejte, glejte, kako srečo imate! Ne obstoja vsako podjetje tako dolgo.«
Dober izgovor.
Knjigovodja mora sestaviti letno bilanco za davkarijo Neprijetno delo. In utrudljivo tako. da knjigovodja pri njem zaspi Naenkrat stopi v pisarno gospod šef.
»To je že preveč. Kako morete pri tako važnem delu zaspati?!«
»Moj bog. gospod šef, mislil sem si: Kdor spi, ne gr?ši«.
Prekasno spoznanje.
»Oče. povej no, ali se opice tudi ženijo?«
»Samo opice se ženijo, moj dragi.«
Beračeva smola.
»Danes sem šel prosjačit v neko trgovino, pa mi je lastnik tako pihal na dušo, da sem res kupil par naramnic«
Film
Pri nas in drugod
Zadnji teden smo imeli v Ljubljani zopet precej mešan filmski repertoar. Prevladovala so iilmsko de!a, režkana ki ra-scenirana po rumenih slovitih . v orjev, pred vsem film »Qroi Monte Christo. ki sa je predvajala * Matica«, d oči m ie Dvof v začetku tedna že vriil drugi del ßfcna »Mi-hajlo Strogov*, vprizorienega po ron:;^nti Julesu Verne-a. *Groi Monte Christo«, tn-sceniran po romanu francoskega rornano-p:sca Aleksandra Dumasa. je film iranco-ske proveniienc^, veren in dober posnetek romana, skozi in skozi mpet iu tehnično na visoki stopinji. — Matica nam jc dalje ser-virala Fairbanksov film *Zorrov sin«, kf je nekako nadaljevanje slovitega filma »Zoro«, Ideal pa pikantno in privlačno komedijo »Vsemo^očrii čarlston« z ljubko Lauro la Plante, ki si je že v filmu »Polnočno soince« osvojila srca Ljubljančanov. Sedaj igra Ideal posrečeno nemško burko »Trije vagabundi«, Matica pa lepo ljubavno dramo »Ljubav in strast« z mlsteriioznim Conradom Veidtom ta pikantno Lyo de Putti v glavnih vlogah.
V Maribora so igrali: »Razbojnika iz Bridgeporta-, »Irena«, Vitez divjega zapa-da«, »Kipeča kri*, ^Vitez z železno roko«, »Tri ure kukavice« itd.
V Zagreba so igrali: »Lov za bogatim zetom«, sVihar«. »Otok brez zakona«, »Galantni band't«, *Beg na trojki«. »Cobra« trd. Zadnle tri iilme smo videli že v Ljubljani.
V Beogradu imajo večinoma še star repertoar, novi so le filmi »Jeklena Iju-bav«, »Šejkov sin«, »Prestol in IJubav«.
Na Dunaju so igrali filme: »Črno pleme«, Blazneži ljubosumnosti«. »Plamen laže«, vprepoveda tovor«, »Brodar z Volge«, »Zapeljal sem tvojo ženo*, »Ben Hur«, »Velika parada«, »Koketka* in celo vrsto drugih filmskih novitet.
V Parizu so igrali: »Nočni ptič« (Lon Chaney), »Carmen«, »Zadnji dnevi Pompejev«, »Velika parada«, »Mihael Strogov«, »Brodar z Volge«, »Drama na morju«, »Va-nina« (Asta Niensen) Itd.
Paberki
Olaf P ö n s s, znani danski rifrnski igralec, ie star 44 let fn stanuje navadno v Kcdanju. Ker ga pa edina danska filmska tvrdka seveda ne more polno zaposliti, Fönss zelo mnogo potuje in se mudi v Berlinu, na Dunaju, v Parizu, pa tudi v Ameriki, kjer je pač ravno angažiran. Dunajska revija »Meta Film« ga je naprosila, naj H odgovori na celo serijo vprašanj, kar je tudi storil, a večinoma humorisrično m sarkastično. Evo par primerov: Kakšna le razlika med nekdaj m sedaj? — Nekdaj so bili moški moški in ženske ženske, danes Je narobe. — Kake ženske s« vam dopadejo? — Vse. — Kaj je sreča?
— Domišljija. — Kaj ie Idealizem? — Ženskam verjeti. — Kaj je vaš šport? — Flirt.
— Kateri mesec vam je nailjobS? — Tri-» najsti. Itd.
Potopisni In drugi geografski filmi se v zadnjem Času po vsem svetu vedno bolj uveljavljajo. Tudi Amerika, ki jim poprej ni bila naklonjena, jffa sedaj že zahteva, tako da produciranle teb res knltomUi filmov kmalu ne bo več nujno pasivno, kakor je bilo doslej, ko so morale kulrarne filme naročati in zalagati razne vlade In znanstvene rasti racije. Danes m* važnejšega dogodka, ki bi ga ne posneli v filmu. FHmsak kamera tvori seda najnu-meši pripomoček pri vsaki znanstveni ekspedicrjl, filmski operaterji imajo prednost pred vsemi drugimi spremljevalci. Kako dobrodošli so taki filmi, vidimo tudi v Ljubljani, kjer je naravnost ogromen naval k predstavam, ki jih požrtvovalno prireja nedeljo za nedeljo Zveza kulturnih društev. Iskreno ie treba želeti, da se ta stran filmske industrije Še bolj razvije In poglobi, ker se bo še le potem pokazala ogromna važnost filma za razvoj civilizacije in kulture.
Pan - Europa - FIlm je ime novi nemški filmski dražbi, ki se je spretno polastila političnega šlagerja Panevrope. ki pa s to idejo razun imena ne bo imela ničesar skupnega. Inscenirala bo namreč običajne filme, kakor vsa  druga  filmska podjetja.
Martoel de Soura Pinto:
Mrak
Bilo je v parku proti večeru, ko se ebosklon poslavlja od zlatega solnca. •3na je sedela kraj mene na ozki klo* piči blizu cvetočega zimzelena. In kar yako. ne da bi se zavedala, je vzdiho* vala s skrivnostno otožnostjo solnčnc? 2a zahoda hrepeneči misterij ženske.
Poznala sva se doslej samo kot dvoje različnih bitij, ustvarjenih za to. oa se vzajemno ne razumeta.
Cim je zažarelo nebo v večerni zar* ji, je zaslutil moj panteizem zmago teme nad svetlobo. Solnčni zahod mi gre vedno na živce.
Toda nje mrak ni težil. Nasprotno, sprejela ga je z radostjo. V večernem mraku je njen severni misticizem raz* prostrl peroti.
— Večer vas je spravil v slabo vo* ljo. In vendar je tako prijeten!
— Prijeten?
— Mar niste opazili, da bi bila za» vladala nad nama tišina, da je nisem previdno pregnala z rokami?
— Reči hočete z ustnicami? —Ne, z rokami.
— Je4i molk nekaj, kar se -da pri*
jeti?
— Mar se vam ne zdi tako?
— A vendar ga zaznavamo samo S sluhom.
— Pa tudi z očmi.
— Stebli že kdaj videli molk?
— Eh. že neštetokrat!
— Tišino?
— Ne, tihe reči, kar je istovetno.
— Mislite?
— Vam se ne zdi tako?
— Nikakor ne.
— Da jim je treba besede skoraj
iztrgati.
— V hipu, ko hočejo vaše besede v roju poleteti iz vaših ust?
— Ne oklepajte se samo te besede.
— .Tesli vam to neprijetno?
— Morda.
— A zakaj?
— So trenutki, ko se mi zdi, da pla* vajo pri te i besedi poljubi po zraku.
— Toda poljubi ne izvirajo samo iz ust.
— Nu?
— Izvirajo iz nečas globljega.
— Izvirajo v prvi vrsti iz trenutka, kakršen je ta*!e.
— Kaj ste res tako navdušeni za mrak?
— Mrak ie nevaren.
— Za vas!
— Eh. za vis rudi.
— Ne verjamem.
— Kaj res ne čutite tega, čeprav
sedite na samem z menoj?
— K sreči sem vas videl že cesto ob svoji strani.
— Takole, ramo ob rami?
— Da. predvčerajšnjim.
— Eh. to ie bilo vendar popoldne ob treh.
— A zdaj je pol jedrnih.
— Torej vidite!
— Mar je odvisno to od ure?
— Ne vem.
— To pomeni, da vaš ljubček, pa*
don, vaš ženin ...'
— Le govorite, kar vam drago. V tem trenutku sem gluha za vse žalitve.
— Torej! Vaš ijubček mora čakati, da nastane večerni mrak*
— Ljubček, tega ne vem. Vem pa, da se oglaša moja ljubezen samo zve* čer. Prepričana sem, da bi se brez po* misleka udala moškemu, kadar poljub* ljajo žarki zahajajočega solnca morske valove.
— Zdi se mi, da ste pesniško na* vdahnjeni.
— Taki trenutki me omamijo, ha* luciniraio. Prinašajo mi blaženstvo, a tudi uničijo me lahko. To so magični, čarobni, očarljivi trenutki. So pa tudi izdajalski, zahrbtni in verolomni. To so trenutki škratov in vil. Trenutki Ijubavne opojnosti in trenutki zahrbt* nosti.
— Nadaljujte, prosim. V takih t es* nobnih trenutkih najraje poslušam.
— Kaj neki?
— šumečo vodo v strugi med cvet« licami ali pa naool golo žensko, govo* rečo v tabernaklju ljubimkanja.
— Opozoriti vas moram, da sva zdaj v prosti naravi.
— Tabernakelj ali gaj, kakšna je v tem razlika? Samo vonj ie drugačen.
— Toda  jaz še nisem slečena.
— Nič ne de. Kaj niste rekli, da vas v večernem mraku nihče ne more ujeziti?
— Da. rekla sem.
— Nu, torej, potem takem si drz* nem pogledat: v vašo dušo.
— Mar se naj izpovem?
— Ne. Rad bi samo, da obnovite svoje prekinjeno zaupanje.
— Me ženske — govorim samo o ženskah na severu — nismo ustvarje* ne za ljubavno življenje.
— Skoda! Vendar ste pa zelo nežne.
— Dostopne smo samo v oprede* ljenih ljubavnih trenutkih.
— Nepozabne, divne ste.
— In kakor more voda, tekoča po kapljah, napolniti čašo, tako si lahko sestavimo tudi me Ijubavne dni iz lju* bavnih trenutkov.
— To ni nova teorija. Dokler ne vzame gosli v roke g' nijalni umetnik, ne igrajo same.
— Toda na lok je treba napeti žimo.
— In ta lok. ki izvabi melodijo, po* meni pri vas zadnji solnčni žarek,
— Ali pa lunin svit.
— Seveda, saj je znano, da ljubijo ženske kontraste.
— Saj sem vam že rekla, da se v večernem mraku ne zmenim za nobe* no zbadanje.
— Bogme, .leobičsjna ženska ste.
— Preveč angleške krvi je v meni. mar niste sami opazili?
— V tem frenutku oblačijo neka* teri vaši korektni rojaki frak ali smo* king in se pripravljajo k večerji.
— Pä tudi moje sanjave rojakinje se v tem trenutku dekoftirajo po vseh pravilh razuzdanosti za flirt.
—Obžalujem, da jih ne posnema* te. Vaš divni vrat je kakor is marmor* ja isklesan.
— Saj sem vam že rekla, da so mi v tem trenutku vaše neslanosti lanski sneg. Kar nadaljujte, ako vam ugaja. Recite mi vse, kar hočete.
— Vse?
t— Da, vsel
— Rad bi vas torej vprašal, zakaj ne verjamete, da vas ljubim.
— Zakaj? Da.
— Inu, kar tako. Šteli kdaj videli težko bolnega tik pred smrtjo?
— Da, toda zelo malo.
— Mar niste opazili, da na smrt bolni ne verjamejo, da je bolezen ne*
varna? Nasprotna, sami tolažijo in mire svojce ter lajšajo njihovo gorje.
— Re je.
— V takih trenutkih lahko rečete jetičnemu aH paralitiku, da stoji z eno nogo že v grobu, pa vam ne bo verjel. Smejal se vam b-» ali pa jezil, ČeS da lažete.
— Toda ...
— Nu, me ženske —* vsaj ženske moje krvi — snu kakor ti bolniki. So trenutk;. ko nas hiep*..ienje po ljubez* ni ta<o prevzame, da vidimo vsakem
moškem večnega in strastnega lju* b! -»ca.
— Zdaj šele razumem, zakaj da* jete prednost mraku.
— Kako to?
— Kadar soince zaide in nastane tema, se lahko pripeti, da so obrazi nerazločni.
— In to se vam zdi malo očarljivo?
— To se mi zdi prej nevarno.
Stran 6.
•SLOVENSKI   N A R O D* dne 12. decemb*> 1926.
btev 281
To in ono
Bilo ie, kakor na sodnji dan...
Strahote orkana na Floridi. — Besnenje morja« — Kar ni razrušil vihar, so uničili morski valovi.
Neka Cehinja, ki prebiva že več let v mestu Miami Beach na Floridi, pripoveduje c divjanju orkana sledeče:
Ameriški listi so že pred katastrofo napovedovali, da zadene Florido 18. septembra strahovita vremenska nezgoda. Usodnega večera me je gnala radovednost iz mesta. Odpeljala sem se s prijateljico in nekim znancem v avtomobilu na obalo. Vse je bilo tiho in mirno, samo od morja je pihal precej močan veter. Vozili smo se dobro uro, nakar smo se morali vrniti, kajti veter je dvignil oblake prahu in peska ta-jto, da smo morali iskati zavetja v mestu. Vrnili smo se in nič hudega sluteč, sem šla ob 10. zvečer spat.
Ob 2. ponoči me je prebudilo bučanje strašne nevihte. Hotela sem prižgati luč, toda elektrika ni fimkcijoaixala. V velikem stanovanju rad trgovino v pritličju sem bila popolnoma sama. Bala sem se oditi iz spalnice v kuhinjo ali salon, kjer so bila okna odprta. Vihar je tako divjal, da se nI nič slišalo. Lahko bi bila klicala na pomoč, pa bi me ne bil nihče slišal. Zbrala sera ves svoj pogum in zaprla okna. To je bfla mola sreča, kajti v naslednjem trenot-ku se je uprl vihar v hišo tako, da bi bil razbil vse šipe. Zunaj je vladalo nepopisno bobnenje in bučanje. Vsa preplašena sem begala po stanovanju sem in tja. Naenkrat sem začutila pod nogami vodo. Bilo je okrog 4. zjutraj. Spočetka sem mislila, da ie pritekla voda iz kuhinje ah* pa skozi okno od silnega naliva. Sele ko sem jo po-kusila, sem se prepričala, da je slana. Bilo mi je takoj jasno, da imam v stanovanju morsko vodo. Ogromni valovi so hiteli v mesto in voda je vedno bolj naraščala. Zbežala sem v drugo nadstropje, kjer je stanovala moja znanka. Ko se je nekoliko zdanilo, sva zagledali strašen prizor. Vse pa'me pred hišo so ležale na tleh, ulica je bila zavaljena s prevrnjenimi avtomobili, polomljenimi strehami in razbitimi okni. Razburkano morje je valilo po ulicah valove Ln voda je segla kmalu do prvih nadstropij. Začeli sva moliti, misieč, da se bliža konec sveta. K sreči se je vihar proti jutru nekoliko polegel. Pred hišo se je pojavil čoln in neznani moški so nama zaklicali: »Rešite, kar morete, in splavajte hitro iz hiše!« Takoj sem zložila vso obleko in čevlje na oma.ro, da bi se v vodi ne pokvarili. Nato sva se s prijateljico objeli in skočili v vodo na ulici. Moški so nama pomagali in tako sva srečno dospeli do bližnjega hotela, kjer je bilo že vse polno beguncev. Tu sem se spomnila, da je blago v trgovini v nevarnosti. Morska voda je ired tem toliko odtekla, da sem jo mogla gaziti. Do pasu v vodi sem se vrnila k trgovini in odprla vrata. Nudila se mi je žalostna slika razdejanja. Vse moje blago je plavalo v umazani morski vodi. Začela sem zbirati blatno blago, da bi rešila vsaj del svojega skromnega imetja.
Delala sem komaj dobre pol ure, ko je naenkrat pridrvel še strašnejši orkan in nastali sta dve najgroznejši uri mojega življenja. Stala sem do pasu v vodi in hotela zbežatl iz trgovine, toda ves napor je bil zaman. Orkan je pridrvel nad mesto s strahovito silo. Lomil je drevesa, razbijal okna, metal na tla Ornamente in strehe, odrašal lesena poslopja in rušil vse, kar mu je bilo na poti. Korak iz zavetišča pa bi bila izgubljena. Toda tudi v trgovini ie bilo grozno. Ves sprednji del je steklen in železni okvir okrog stekla se je pregibal ka-kakor drobna palica. Kmalu je za mojim hrbtom zaropotalo in ko sem se vsa preplašena ozrla, sem opazila, da je vihar razbil izložbeno okno in treščil vse razstavljene predmete s šipami vred v trgovino. Takoj nato se je vdrl del stropa. Zdelo
— Toda nevarnost je razkošje, ki nas omami.
— Povsem točno.
— Mrak pa ima največ privlač* nosti.
— Mislite?
— V naravi je to nekaka maškera* da, ko ne vemo, kdo z nami govori ali pleše, ker nam v resnici ni dobro znan.
— Ali znana.
... in to nas posebno mami.
— Po mojem južnem pojmovanju je ta primera preveč angleška.
— Ali ste bili kdaj na dvornem plesu?
— Ne.
— Na takih elitnih plesih je vse hladno, prisiljeno in napeto, osobito na estradi, kjer se šopirijo monarhi in knezi. Ko pa ti odidejo, si vsa dvorana globoko oddahne in ples se šele potem razvije. Nekateri parčki, ki so se poprej komaj dotikali, se začno strastno objemati in po vseh kotičkih zavlada Amor.
— To so stvari, o katerih nimam pojma.
— Vse to se dogaja v naravi, ko soince zaide. Da, samo mrak je ustvar* jen za ljubezen.
— Da vam dokažem, da se motite, bi vam lahko pripovedoval o prizorih, ki sem jih videl danes pri belem dne* vu na travnikih, kjer so fantje z de* kleti grabili seno.
— Oh, shokiruj! Lahko noč!
— Kaj, vi že grestel
— Nimam namena poslušati grdo=> bije.
— Toda prav kar ste rekli, da...
— Zdaj je temna noč. Glejte! Tudi luna ne sije... je zaključila svoj go# vor in se vrnila k svojemu običajnemu puritanizmu.
se mi je, da se stene nmjejo ln da bo kmalu konec mojega strahu. Hotela sem zbe-žati na ulico, toda besneči morski valovi so mi zaprli pot Ker sem pa bfla v trgovini izpostavljena smrtni nevarnosti, sem se končno odločila in planila na ulico. Silni vihar in morski tok sta me zgrabila in treščila na kup polomljenih dreves.
Sama ne vem, kako sera prišla ponovno do hotela. Tu so mi zdravniki za silo obvezali ranjeni roki in nogi. Orkan Je drvel nad mestomz brzino 130 mili na uro. Ženske m deco so poslali takoj po podzemnem hodniku v sosedni hotel, ker je bila nevarnost, da se glavno poslopje vsak hip poruši. Orkan je divjal ves dan. Sele zvečer se je polegel. Po pičli večerji sem ostala vsa premočena ln prezebla čez noč v hotelu. Zintraj sem oblekla kopami kostum, ki ml je ostal kot edina suha obleka. V kopalnem kostumu sem se napotila skozi mesto domov in nihče se ni zmenil za mojo neobičajno toaleto.
Srečno sem prispela do razdejane trgovine. Tu se mi ie nudila zares žalostna slika. Voda je bila sicer odtekla, toda vse pohištvo in blago se je valjalo v blatu. Šivalni stroji so bili popolnoma pokvarjeni. Vse, kar sem z dolgoletnim napornim delom pridobila, mi je orkan v enem dnevu uničil. Stala sem nad razvalinami svojega dela m razmišljala, kaj naj počnem. 2e sem hotela pustiti vse in odpotovati s prvim vlakom v Newyork, pa sem si premislila, Beda aie je čakala tu in tam. Odšla sem v mesto, da se malo razvedrim. Tavala sem po ulicah in srce se mi ie krčilo pri pogledu na strahovito razdejanje. Nekdaj divno mesto je bilo v razvalinah, krasne palme polomljene in razmetane na vse strani, ulice prazne in do kolen pokrite z merskim peskom, bolnice polne ranjencev.
Toda instinkt samoobrambe ne ugasne niti v največji nesreči. Ljudje so si kmahi opomogli in vse je hitelo na delo ln tudi jaz sem se vrnila v svoje opustošeno bivališče. Sele čez tri dni smo dobili pitno vodo. Tri dni smo morali piti prekuhano kalno morsko vodo. Pospravljal in snažila sem stanovanje štiri dni. Peti dan sera omagala in zbolela. To je bil prvi dan, ko se je dalo zopet priti iz Miame v Miamo Beach, kjer tvorijo večino prebivalstva črnci. Dva tedna ie bilo mesto brez električne razsvetljave. Po ulicah so hodili noč Ln dan močni vojaški oddelki, ki so imeli strogo navodilo, da morajo ustreliti vsakogar, ki ga zalote po Šestih zvečer v mestu. Oblasti so morale nastopiti s temi dra-koničnimi ukrepi, ker so začeli zločinski elementi po mestu ropati.
Polagoma se ie prebivalstvo pomirilo in vsi smo bili veseli, da je grozni dan za nami. Toda našega veselja je bilo kmalu konec. Novine so priobčile vest, da se bliža Floridi drugi orkan. 20. septembra je drugi orkan res pridrvel Zgodaj zjutraj so se začele pomikati dolge kolone avtomobilov od morja proti notranjosti otoka. Prebivalstvo je bežalo v strahu pred morskimi valovi na vse strani. Hitro sem pobrala najpotrebnejšo obleko in se odpeljala z znancem v avtomobilu iz ogroženega mesta. Dež je lil kakor iz škafa. Vmes je divjal vihar, nastala je popolna tema, toda bili smo vajeni grozot in zato smo se vozili mirno dalje. V predmestju smo morali zaviti na dvorišče neke hiše. Bil je že skrajni čas, kajti tisti hip je pridrvel orkan, ki bi bil naš avtomobil prevrnil in razbil, kakor je razbil nebroj drugih. Drugo jutro smo imeli najlepše vreme.
Fatalna zmota
V Jersey City v Ameriki imajo moderno norišnico, za katero se zanima* jo mnogi inozemci. Nedavno si je ogledal ta znameniti zavod sloviti pro* fcsorsnevropatolog, ki je zbiral gradi« vo za svoje znanstveno delo. Ravna» teljstvo norišnice ga je sprejelo z od* prtimi rokami. Sam ravnatelj mu je razkazoval zavod in skrbel, da bi bil visoki gost dobro postrežem Med ogledom zavoda se je ravnatelj za hip opravičil, češ da ga kliče dolžnost dru* gam. Ko je hotel psihijater odpotovati, ga je ravnatelj vprašal, kakšen vtis je napravil nanj zavod.
— Ogromen vtis, — je odgovoril učenjak. — Kaj takega sploh nisem pričakoval. Toda med vašo odsotnost« jo sem si sam ogledal nekatere od del* ke. Na hodniku sem srečal bolnika, kakršnega še svoj živ dan nisem videl. Na glavi je imel star ponosen klobuk. Nosil je sivo obleko. Stavil mi je ne» kaj vprašanj, ki so me zelo presenetila. Nikoli bi ne verjel, da more človek ta* ko temeljito izgubiti pamet.
Ravnatelj je bil tako presenečen, da prvi hip snloh ni mogel spregovo» riti. Naposled je prišel do sape in opo* zoril učenjaka, da se je temeljito zrno* til. Mož, ki ga je srečal na hodniku, ni bil blaznik. marveč znameniti ameri« ški oisatelj P„ ki je zbiral v norišnici gradivo za svoj novi roman. Učenjak s; je popravil v zadregi očala na ngsu in odšel, ne da bi kaj odgovoril. V hipu, ko je njegov avtomobil zapustil zavod, je planil v ravnateljevo pisarno razburjeni pisatelj. «
— Gospod ravnatelj! — je vzklik* nil ves iz sebe. — Ne morete si misliti, kako sem srečen. Našel sem, kar sem tako dolgo iskal. Komaj pol ure je te* ga, ko je prišel k meni norec, ki ga la* hko takoj opišem kot glavnega junaka
novega romana. Bil je visoke postave, s cilindrom na glavi in očali na nosu. Ravnatelj je ostrmel.
— Kriz božji, saj to je bil vendar svetovnoznani profesor * nevropatolog, ki je prispel v Newyork samo zato, da s* ogleda naš zavod.
Ko je ostal ravnatelj sam v pisarni, se je globoko zamislil...
Vdove in stare device
Statistika priča, da imajo vdove mnogo več izgledov na omožitev kakor stare device. Nad tem dejstvom se spotika neka stara devica, ki piše v svojem dopisu, poslanem nekemu angleškemu listu, sledeče:
— Stara sem komaj(?) 40 let, pa mi pravijo stara devica. Vdove iste starosti so pa mlade. Zakaj se dekle s 40 leti ne more poročiti, dočim imajo 40-letne vdove snubačev v izobilju?
Na ta dopis je odgovorila profesorica psihologije Dorthy Dicksova, ki pravi: »Moški so v občevanju z ženskami kakor ovce. Kakor gredo ovce za ko-štrunom, tako vidi tudi moški privlačnost samo v ženski, ki je bila že omo-žena. Ta ovčji nagon lahko opažamo pri moških na vseh plesih. Dekle, Id mnogo pleše, je vedno bolj oblegano, dočim druge, dasi lepe in prikupljive, samevajo ob stenah samo zato, ker nobenemu moškemu ne pride na misel, da bi jih povabil na ples. Cim več oboževalcev ima dekle, tem bolj silijo moški za njo. Vdova ima prednost pred staro devico zato, ker je v občevanju z moškimi bolj izkušena. Imela je že moža in pozna zakonsko življenje, dočim je stara devica v tem pogledu Še diletan-tinja. Vdova zna urediti staremu samcu dom tako, da najde v njem vse, česar mu ne more nuditi samsko življenje. Ona se mu zna prikupiti, iz oči mu bere vsako željo, skratka, zna se mu prilagoditi. Stara devica vsega tega ne zna, ker za moške nima pravega razumevanja. Nasprotno pa moški dobro ve, da je vdova že davno pokopala svoje dekliške sanje in da v moškem ne vidi več ideala požrtvovalnosti, modrosti in sile. Vdova je že davno spoznala, da so moški čisto navadna bitja z mnogimi napakami in redkimi vrlinami. Zato vzame moškega, kakršen je, z vsemi nedostatki, a vendar ga ljubi. In v ljubezni so vdove večinoma dobro podkovane, osobito ako so brunetke.
Strašen doživljaj
Znano je, da je bajna Indija dežela kač vseh vrst, počenši od strupene kobre do orjaške boe constrietor. V Ameriki zahtevajo avtomobili letno 50 tisoč človeških žrtev, a v Indiji prilično isto število kače. Največ ljudi pogine za pikom kobre. Ta reptu, ki morda ni dosti večji ali manjši od našega gada ali modrasa, a tembolj strupen, je prava šiba božja za Indijce. Pik kobre je vedno smrten in znano je samo malo slučajev, da so nesrečno žrtev še rešili.
Indijski Usti in za njimi angleški prinašajo Cesto poročila o raznih strahotnih doživljajih Indijcev s kačami. Neprijeten in strašen doživljaj se je nedavno dogodil v kraju Tricomali na otoku Ceylon. Pri nekem pristaniškem uradniku je bila v gostih večja družba, ki se je animirano zabavala. Zabavo je prekinil rezek ukaz hišne gospodinje, ki je velela svojemu slugi naj postavi poleg njenega sedeža skodelico mleka. Gostje so onemeli, zakaj vsakdo je vedel, da se mora v sobi nahajati kobra. Mleko je za kobro vaba, kateri se ne more ustavljati. Zato so gostje mirno obsedeli na sedežih, mrtvaška tišina je zavladala v sobi- Prestrašeno so se gostje ozirali na okoli, da bi odkrili strašno žival. Ni trajalo dolgo in pod sedežem gospodinje se ie pojavila ogromna kobra, plazeč se polagoma proti skodelici mleka. Kačo so takoj ubili.
Med tem se je hišna gospodinja onesvestila. Gostje, ki so menili, da jo je pičila kača, so ji prestrašeno priskočili na pomoč. Gospodinja pa si je kmalu opomogla in pripovedovala osuplim gostom, da se ji je kača ovila okoli nog. Vedela je, da jo bo pičila, ako se le zgane. Z nadčloveško duševno močjo je zato nepremično obsedela in zahtevala mleko, ki je kačo res zvabilo k sebi in gospodinjo tako rešilo gotove smrti. Ko je bila kača ubita in s tem nevarnos. odstranjena, so gospo zaipustili ždved in je omedlela.
je zapustil 300.000 frankov, ki jih pa Duncanova ni sprejela, marveč podarila roditeljem in sestram pokojnega pesnika češ, da so bolj potrebni podpore kot ona, ki ima itak dovolj denarja. Ker se je pa zadnja leta precej zadolžila, je bila njena pariška vila prodana na javni dražbi.
Redek rekord in jubilej
Nedavno je proslavil svoj 80. rojst* ni dan Dorus Rijkers, najpopularnejši mož Holandske. Skupno z jubilejem rojstva je proslavil Rijkers tudi rekord svojega junaštva. Mož, ki je še danes čvrst in čil, je tekom svojega življenja rešil 511 osebam življenje, obenem pa tudi 42 ladij sigurne propasti. Tekom svojega burnega življenja je bil Rij* kers za svojo hrabrost večkrat odli* kovan. Bivši nemški prestolonaslednik Friderik mu je leta 1887. v znak pri* znanja njegove hrabrosti poklonil zla* to uro, bivši nemški cesar Viljem pa iglo z briljanti.
Nedavno se je na Holandskem vršil nekak plebiscit, ki naj bi pokazal, kdo je najzaslužnejši in najbolj priljubljen v državi. Plebiscit je pokazal zrelost holandskega naroda, ki je skoro so* glasno proglasil Rijkersa za svojega ljubimca in največjega dobrotnika. — Propadli so vsi politiki, učenjaki, film* ski junaki itd. Povodom svojega jubi* leja je sprejel Rijkers na tisoče če* stitk, ki so izražale željo, da naj mu usoda pokloni še dolgo vrsto let živ* ljenja, hvaležni holandski narod pa je tudi v gmotnem oziru znatno poplačal zasluge junaškega moža in mu pre* skrbel brezskrbno in udobno starost.
Šaljapin in ruski car
Moskovsko državno založništvo je izdalo nedavno spomine bivšega ravnatelja carskih gledališč V. Teljakov-skega. Najzanimivejši so v teh spominih odstavki o konfliktu, ki ga je imel s carskimi gledališči znameniti operni pevec Šaljapin. O tem konfliktu pripoveduje Teljakovski sledeče:
Bilo je v Moskvi povodom nekega dobrodelnega koncerta, na katerem je nastopil tudi Fedor Ivanovič Šaljapin, ki je pel med drugim znano rusko narodno pesem »Dobinuška<. Ta pesem je veljala za časa carskega režima kot revolucijonarna. Istega dne sem prejel od ravnatelja moskovske carske opere pismo, v katerem je bilo rečeno med drugim: »Pišem pod vplivom včerajšnjega koncerta. V drugem delu je nastopil Šaljapin. Ko je končal svojo točko, je zahtevalo občinstvo še eno pesem. Z galerije so se začuli klici: »Bolho! Dubinuško!« šaljapin je stopil na oder in izjavil, da je »Dubinuška« pesem za zborovo petje in da je pripravljen peti jo samo v slučaju, da se občinstvo strinja s tem. Sledilo je viharno odobravanje. Šaljapin je zapel »Dubi-nuŠko< in večina občinstva mu je navdušeno pritrjevala. Toda vsi predstavniki carskega dvora so demonstrativno zapustili gledališče in aristokracija je bila v dno duše užaljena, da je mogel operni pevec peti revolucijonar-no pesem v dvornem gledališču. O incidentu sem takoj obvestil dvornega maršala barona Friedriksa. Drugi dan je prišel k meni Mosolov in mi sporočil, da je bil Nikolaj II. ogorčen nad Šaljapinovim nastopom in da je začudeno vprašal, zakaj Šaljapina niso takoj vrgli iz gledališča.
Dvorni maršal Frederiks je hotel Šaljapina res odstraniti, toda ko sem ga opozoril, da bi bil ta ukrep revoluci-jonarjem zelo dobrodošel in da je Maksim Gorki Šaljapinov osebni prijatelj, si je premislil in odpustil pevcu ta »zločin«. Tako je ostal Šaljapin v carski operi.
Francozi so ravnodušni za
davke
Isidora Duncan
Moskovsko sodišče je izreklo te dni zanimivo obsodbo. Pred letom dni umrli ruski pesnik Sergej Jesenin je bil trikrat oženjen in trikrat ločen. Njegova druga žena je bila slavna zastopnica klasične plesne umetnosti Izido-ra Duncan. Jesenin se je seznanil z njo v Moskvi in Leningradu. Znal ni niti francoščine, niti angleščine, a ona ni znala ruščine. Pomagala sta si za silo z nemščino. Kjub temu sta se dobro razumela. Po turneji plesalke Dunca-nove po Rusiji je prišel Jesenin za njo v Pariz, kjer je ostal nekaj mesecev. V Parizu je postal melanholičen in nekega dne je brez sledu izginil. Duncanova ga je našla šele Čez več mesecev v Berlinu, kjer sta se poročila.
Kot mož in žena sta se vrnila v Rusijo, od koder je odpotovala Duncanova zopet v Francijo. Kmalu po njenem odhodu se je Jesenin poročil z S. A Tolsto, a lani v decembru se je ustrelil. Po njegovi smrti je priznalo sodišče kot edino zakonito vdovo Izi-doro Duncan. Moskovsko sodišče je bilo mnenja, da se Jesenin ni dal pravočasno ločiti od Duncanove. Jesenin
Francija ima že mnogo najrazličnejših rekordov. Cemu bi si ne privo* ščila še enega? Te dni so prinesli pa* riški listi originalno sliko, ki kaže dol* go vrsto davkoplačevalcev, stoječih pred davčnim uradom. Ljudje komaj čakajo, da pridejo na vrsto in plačajo davke za leto 1927. Med vojno smo poznali mnogo čakajočega občinstva pred trgovinami, mlekarnami in pe» kam am i. Ljudje so morali cesto po več ur Čakati, da dobe živila. Da bi pa ča* kali davkoplačevalci, kdaj se jim od* pro vrata davčnega urada, kaj takega na svetu menda še ni bilo. Ta rekord je odnesla Francija. Sedanjega financ* nega ministra Poincareja ni zadela usoda desetih predhodnikov, ki so mo* rali po vrsti odstopiti, čim so prišli S predlogom glede novih davkov. S svo* jimi patrijotičnimi proglasi in pozivi na obrambo ogrožene domovine je spravil v kritičnem trenutku francosko javnost tako -ialeč, da je bila priprav* ljena na vse žrtve. Plačevanje davkov
se smatra sedaj v Franciji za eminent* no patrijotičen čin in zato ni skoro ni« kogar, ki bi se tej državljanski dolž« nosti odtegnil. Omenjano sliko so po* sneli pariški listi nedavno pred nekim davčnim uradom, kamö*r so navalile množice na poziv, naj čimp~*ei plac#jo davke za prvo polletje 1927.
Zgodovina francoske davčne poli* tike je zelo zanimiva. Finančni stro» kovnjak socijalnodemokratične stran* ke, Auriol, je pred leti izjavil, da mora-država s silo vzeti denar tam, kjer ga lahko dobi, t. j. pri bogatih davkoplačevalcih. Znani prvak socijalnodemo* kratične stranke, Leo Blum, je že ope> tovano izjavil, da more rešiti Francijo samo davek na imovino. Drugi prvo* boritelj francoskega socijalizma, Loc* quin, je predlagal, naj uvede država davek na plemstvo in razne častne naslove. Ta predlog pa ni nov. V humo* rističnem članku, ki je izšel v «GiI Blas», je Rocheford nekoč predlagal, naj država uvede progresivni davek, tako da bi plačevali grofje letno 250 frankov, vojvode pa 25.000 frankov za svoj plemiški naslov! Ta humoristični predlog je vzel neki poslanec resno in stavil parlamentu predlog, v katerem bi morali plačevati vojvode 250.000 frankov letne takse. Leta 1907. je po* slanec Girault ta predlog obnovil, in sicer tako, da bi plačevali plemiči let* no 400 frankov takse.
Iz tega je razvidno, kako težko s? je izmisliti nove, osobito pa originalne davke. Po vojni 1. 1871., ko je preživ. ljala Francija težko finančno krizo, je vzbudU med predlogi glede davkov največjo senzacijo predlog, naj bi dr» žava pobirala davek od cilindrov in klavirjev. Pri nas pa bi danes tudi tak davek ne bil nič čudnega.
Panama v Nemčiji
Nemška javnost ima novo korupcij-sko senzacijo. Carinska policija v Berlinu je odkrila ogromen provizijski škandal, s katerim je bila država oškodovana za več milijonov zlatih mark. V afero je zapletenih več visokih uradnikov, med njimi tudi vodilni funkcionarji državne monopolne uprave. Carinska policija je izročila akt finančnemu ministrstvu, to pa državnemu pravdništvu, ki je že uvedlo kazensko postopanje.
Neka belgijsko-nemška tvrdka je dobila od nemške monopolne uprave nalog, da zgradi za njo veliko skladišča v Kölnu; tudi stavbni materijal je dobavila tvrdka sama. Izkazalo pa se je, da je materijal nezadostne kakovosti. Uvedena preiskava je dognala, da je dotična tvrdka prišla do naročila s tem, da je podkupila celo vrsto višjih uradnikov; ti podkupljeni uradniki so potem tudi dosegli, da je tvrdka lahko gradila z manjvrednim materijakrcn. Večina osumljencev je še pravočasno pobegnila iz Nemčije.
NC SAVICE
SE
KLJUČ
najbolj s e,, najt rp ežn e/še^ zato najcenejše
* Velik požar v Budimpešti. V sredo zjutraj je izbruhnil v tovarni bencola Canu-bia v Budimpešti požar, ki je uničil vso tovarno. Gasilci so morali mirno gledati, kako se požar širi, ker radi strupenih pli-rov niso mogli gasiti. Skoda znaša več ste milijonov. Sele proti večeru so ogenj pogasili. Oblasti domnevajo, da je nekdo nalašč zažgal.
* Hiša se le podrla. Iz Madrida poročajo: V Quide'u v Asturijl se je porušila radi zadnjih nalivov hiša, ki je potegnila za seboj tudi streho sosedne hiše. Sedem oseb je našlo pod razvalinami smrt, trije stanovalci so bili težko ranjeni.
* Grozna smrt plesalke. Plesalka My-osa, ki ie gostovala nedavno v Berlinu, je postala žrtev svojega poklica. Plesati bi morala neki indijski ples. V ta namen si ie dala namazati telo z bronzovo tinkturo, ker je bilo za njeno življenje usodno. Slučajno si je ranila ustnico in tako je prišel bronz pod kožo. V groznih mukah je Myosa umrla.
* Strašna smrt v razbeljenem železu. V sredo zjutraj ie premikal v Železarni v Kladnu na Češkem delavec Svarc s pomočjo žerjava posodo z rastopljenim železom. Naenkrat se je veriga pretrgala in razbeljeno železo se je razlilo. Nesrečni delavec je našel v razbljenem železu strašno smrt.
Kupoval« srečk pozor!
Da se omogoči hitrejša in točna postrežba, smo oddali del naš»h srečk drž. razredne loterie 2a Ljubi ano oglasnemu oddelKu „Jutra" v Prešernovi ulici štev. 4 v prodajo. Kdor ima btižte v oglasni oddelek Jutra, naj si srečke nabavi pri slednjemu kateremu je. pa bolj prkladen nakup v naši hranilnici, pa jih more kupiti pri nas. Vsi kupovala bodo redno v Jutru obveščeni o izžrebanju.
ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. 5 0. Z. „.
LJUBLJANA Petra cesta štev. 19
Gospodarstvo
Tržne cene v Ljubljani
Ljubljanski živilski trg je bil ves teden razmeroma dobro založen z vsemi potrebščinami. Cene so v glavnem neizpreaaenjeue. Primanjkuje se vedno krompirja. Današnji sobotni trg je bil zelo Živahen; bilo je mnogo domaČega sadja, osobito jabolk (3.50 do 7 Din), zelenjave, masla in mlečnih izdelkov, prav mnogo je lepih jajc, katerim so cene po 3 do 3.50 par. Cene so v splošnem de-deee:
1. meso in mesni izdelki: goveje meso po mesnicah 18 Din, na trgu I. 18, II. 15, telečje I. 20, II. 17. svinjsko L 22.50, IL 19—20, koštmnovo 13—14, jagnjetina 20, konjsko L S. II- 6, eveže kranjske klobase 25, pol smhe 32—35, suhe 50, prekajena slanina 28—30;
2. perutnina in divjačina: kokoši 25—10, petelin 30—40, domaČi zajci 10—30, divji zajci 30—63, srna kg 20—30. Divjačine je bilo danes izredno mnogo. Ponudbe velike, a tudi povpraševanje precejšnje;
3. ribe: karpi 25—30, lin j i 25. ščuke 35. postrvi 55—60, klini 15—20, mrene 25, pečenke 10;
4. mlečni izdelki ia kruh: 1 liter mleka 2.5Ü—3, surovo maslo 45, čajno maslo 50—
55. mosta 40. b^himski sir 38. siröek 9 -10,
1 jajce 1.50—1.75, kg belega kruha 6, črnega 5. rženega 5;
5. sadje: luksusna jabolka 8—10, jabolka L 6—7, Ii. 5. III. 3.50—4. luk«Miene hruške 10,
hruške L 8, II. 6, III. 3—4, kostanj navadni 3—4, maroni 10—12;
6. mlevski izdelki: moka št. 0 5.50—6, St. 1 5.25, št. 2 banaška 5.25, štev. 3 4 Din 50 par, Štev. 4 banaška 4, štev. 6 domača 4. kaša 6, jesprenj 7, koruzna moka 3.50—4, koruzni zdrob 4, pSeniČni zdrob 7, ajdova moka I. 9, II. 7, ržena moka 4.50;
7. zelenjava: endivija 10—12, radič 15—17. kislo zelje 3.50. ohrovt 1.50—2, kolerabe 8 — 10, čebula 3—4, Češenj 7—10, krompir 1.50— 1.75, repa kisla 3, peteršilj 5, zelenjava za juho 5.
S!
i trg
Pretekli teden je prinesel sladkornemu trsu mnoso presenečenj. Najprej se je izkazalo, da so bile vesti o omejitvi sladkorne produkcije na Kubi prenagljene. Pre-zident Machado je sicer izjavi!, da bo treba produkcijo omejiti, toda dekreta o omejitvi doslej še ni podpisal. Borba zlede produkcije na Kubi ni tako enostavna, kakor so poročali ameriški listi in kakor bi želela ameriška soekulaeija. V interesu Kube same je, da bi letos ne bilo nadprodukcije, obenem pa se produkcija ne sme brez potrebe omejiti, kajti s tem bi bili prizadeti
najbolj lastniki piantacij. Tudi splošni položaj sladkornih trgov se bistveno spreminja Kuba izkazuje znatno nazadovanje pro* dukcije in tudi Licht je znižal svojo ceaitev za Evropo za 350.000 ton. To so okornosti, ki ne morejo ostati brez posledic. Zdaj je samo še vprašanje časa. kdaj izginejo prebitki iz lanske kampanje in kdaj se prilagodi konzum produkciji. Od tega bo odvisna tudi omejitev produkcije na Kubi. Ameriška poročila se glase, da bo produkcija na Kubi omejena, vendar pa ne na 4 H milijona ton, kakor se je prvotno domnevalo, marveč samo na 4*/« mil. aH okroglo 5%. Uradni podatki o letošnji sladkorni kampan-lf na Kubi še niso znani.
Položaj na newyorskem trgu je postal koncem tedna stabilnejši. Tudi Kubanci so začeli kupovati, da bi pritisnili na cene. V prvi polovici tedna so cene naglo naraščale :n dosegle sredi tedna letošnji rekord. Nato je povzročila realizacija kolebanle In oslabitev položaja. Dnevni promet i« bil mnogo manjši kot zadnjih 14 dni. Znašal je 40 do 50.000 ton. Kubansko ocarinjeno prompt blago je notiralo 1. decembra 5.02. 4 decembra 5.02, termmsko za januar in 3.14, za februar 3.19 m 3.17. za april 3.14 in 3.12. za maj 3.21 in 3.18, za julij 329 in 3.26, za avgust 3.36 in 3.33.
Londonski trg je bil manjši, vendar je pa bilo kolebanje tudi v Londonu znatno. Na Češkoslovaškem traja še vedno spor glede -en. Zdi se, da čaka vlada na podražitev izvoznega sladkorja, pri katerem bi sladkorna industrija lažje sanirala svoje finance kakor pri domačem sladkorju.
—g Naše reparacije. Iz Berlina poročajo, da dobi Juoslavlja za november na račun reparacij 2,967.686 zlatib mark. do 30 novembra je dobila Jugoslavija 9.755 22*) zlatih mark
—g Trgovski stiki s Švedska Naš generalni konzul v Stockholmu se ie energično zavzel za trgovske stike med Švedsko m Jugoslavijo. Švedska se zelo zanima za nekatere naše pridelke, osobito za koruzo, hmelj, kropijo, suhe slive itd. V ta namen se je konzulat obrnil na vse trgovske zbornice v naš« državi s prošnjo, naj njegovo akcijo po svojih močeh podpro.
—g Lombardiranje vojne škode. Po sklepu nadzornega odbora Poštne hranilnice se je pričelo s 1. decembrom lombardiranje obveznic vojne škode in sicer v večjem obsegu kot doslej. Lombardiranje se vrši pod istimi pogoji, kakor so se dajala posojila na podlogi obveznic vojne škode.
—g Spremembe in izpopolnitve carinskega" zakona. Finančni minister ie predložil vladi osnutek zakona, s katerim bi se dosedarni carinski zakon spremenil, odnos-no izpopolnil Gre v prvi vrsti za strožjo kontrolo in pobijanje trhotapstva. Poles tega bi se kazni znatno zvišale.
—g Brezposelnost v Zagrebu. Po statističnih podatkih borze dela je v Zagrebu brez zaslužka 9o25 oseb. To so samo registrirani brezposelni, tako da je taktično število mnogo večje. Bliža se zima in položaj brezposelnih je tem obupnejši
—g Pravilnik o tihotapskem fondu. Fi* nančni minister je izdal pravilnik o fondu za pobijanje tihotapstva monopolskih pred* metov Fond upravlja uprava monopolov, ki mora koncem vsakega koledarskega pol« letja predložiti finančnemu ministru poro* čilo o stanju in uporabi fonda.
— Največja otljemalka aasis -niuh ie&pelj je Nemčija Po statističnih podatkih generalne direkcije carin se je v oktobru t. 1. izvo-ailo iz naše države za S3.5 milijona dinarjev suhih Češpelj. Samo v Nemčijo se jih je izvozilo za 33.1 miliiona dinarjev, v Češkoslovaško za 15.9 milijona in v Avstrijo za 12.7 milijona dinarjev, dočim se je v vse ostale države izvozilo za 21.8 milijona dinarjev.
=. Odpravljen konkurz. Konkurz. razglašen o zapuščini Jurija Kac<, posestnika in pekovskega mojstra na Polzeli, je odpravljen, ker ?e je «w m*sa razdelila.
D E R V¥ O O D
)isa>m stroj ie doaegai svutovm sloves. Nad 2,000*000 strojev v prometu in robi
zastopstvo    Lud. Banana
LJUBLJANA
Telef. SSO
Se entrorgova ulica 6
Nova hiša
na jpodaj    Kenta D n 70.000. Cena Dal -7000 >. Za pogoji s cbr nt   na  p sa n:co .,Buduč> nost, BEOGRAD, Vasi a Dr. o
□epbbtj do ragara ehe
J« STfepnSin
— Sisak —
ifaparat* ajbotie tam&ura. £tct c&rUturt škeJa i stale ootrab-stwe a »t gtazoe&.tkiN-kotai ■»
23-1     rtsko] izložbi. — Ctentci trasa*.
oopiča 6£etk» tmr vse vrste ačetsraJrfa)
Izdelkov ijrfo ute
h in ko Šimenc \
Kongresni frq 8 Tržaška cesm b 4
31
BOURdOlS
PARIS
CSHDRE DE ROSES PITI HM, MA.VHAJU>0E: I
DEPOTCOSMOCMfMiA  K.f>. 2AGCE3 . RACKOGA  UL 7
OCAßINJENDE —
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošilik oskrbi hitro, skrbno in po naimžj tarfi Raj ko Türk, carinski posrednik, LJUBLJANA, MasaryKova cesta 9, nasproti carinarnice Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga m vse informacije brezplačno.
B
L O K O M O B i LI
SAUGGA*
GATERS KOMPL. <?IIAN£
POVOlJII  PLAčfc Vit üSlOVI
ača FISCHER S:
ZAGREB, Pantovcah 1 b.     &b t
Darujte n snkolsk' Tabor*
KOVAL ittAIL M NE
sagieika  postaa  ostoarodaa timja   -  Glavno zastoostvo sa kralj« vi no S H s Zagreb, Tre    *trv 17
tfedoviti notniSfci nrnmetr
Hamburg-Cherbourq-Southampton v
New York in Kanado
Charbourq-Liverpool-Southampton v
Južno
— — Klo (Sc Janeiro,  -anto»,  »louieviaeo.  >uen» Atrea, danpaoio — -Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina rretjeea razreda    dvema <n štirim' nosteliami
fodzastoostva
»cogiea.  ■NaiagjoiRievu altca **l    — Ljubifana, -votodvoisKa ulica Zt,. . /st. Becke reit. Princese Mene obala f. —  SOMBOR. Kraljeviča Gjorgj* »J 8   — rtiton. Bulevard Aleksandra 163   <rzomyn   i»«|ov «a   on naveden^   -odzastoDstv ftRovmail|»e)C
i.m soino, rieroe qo vtoo, Oelmaoito Crnosoro
»aralava: ^roska Pioaaaaaa ban k«  leiegram adias*  ^omur; h«. * »peten 'vo ^ur»i     retegram adres« HaRili*
%P1.t»      "oklcciiannvj»  -.nata c vlETKOVK      vo Veras;
ivan Brsceih \mm
Naistarejša  slovenska pleskarska •n HČarska delavnica
itmatstc  es t c » m JaaoJJto^Ao t * tdvorisce <avam« ..t«rop?"
Se oriporoča. — izvrSitev točna, cene zmerne 634
Snežne čevlje in galoöe popravlja AVGUST SK0F
BORŠTNIKOV TRG
poleg Rimske ceste
Povenen« proda aiec srečk državne razredne   o* er ne
Orarj. R. Koiakovic
BEOGRAD 4-j
pro Ja.: a na veliko m malo. Na bohe urejena ooslovmca re vrste Daje najugodnejše pokole za prodaio srečk. Služben* načr^ z navodilom pošhem vsakemu brezplačno.
Naf nove tAl epobalmi tinm
oetroiotsica n>llnskn svetilika,
uma
200-500
-.ve* ::i<'č
Krasa« bala tat
Neznatna poraba oetroleja
Sveil kakot elektrika
se rad ia idzsveiljavo ^«otia ^ /ne, uradov gosti i nie «o< cerxev, ctt^ rtič, vrtov td <tAIDA" je prikladna zh najmaniš« n .:zivečje prostore - Zahtevajte prospekte' Glavnr skladišče za SHS itna •lektrotehnirhiii irm-
SlfARC i drug
tAGREa    ^reradovičevr  jiici I
— Iščemo zaupne zastopnike —
— Zahievaite *ako' nrosnek^e —
Se3E3B3EaE3P3l!3f5H5
Inkasant
pošten, zmožen sio\en« skega in nemškega jeai» ka — išče službo pri več« *cm podietju — Ponud» be pod «Inkasant/3543» oa upravo «Slov Nar.e.
30—40-000 Din
brezobrestnega posojila dam za stanovanje 1—2 sob -» kuhinio. event dve prazni *obi Vknjižba na prvo mesto — Ponudbe pod «TakojStije posojilo 3541» na upravo «Sk>v. Naroda»
Moderno
friziranje
in striženje *>e izvršuje or* St Kelšin. brivec. Ltubljan*. fCopitarieva ulica I_173-T
Tračna žaga
77 mm naprodaj — M a* ti ja P e r k o, mizarska tvornica. Ljubliana*SiSka, Celovška cesta 121 3627
Šivilja
gre šivat na dom.— Ponudbe pod e^ivilja/3780a na upravo «Slov. Nar.».
Lepo sobo
svetlo, z električno raz* sveti iavo in posebnim vhodom išče " podična zu takoj. — Ponudbe na upravo «Slov Naroda» pod «Vecja soh&iyTfö*.
«Black Bottonn»
novi ples — se poučuje privatno — Ponudbe na upravo «Slov Naroda» pod  Black Bottonn/3777
Bukova drva
ponudite z navedbo ce« — Družbi «ILIRUA»* Ljubljana.   Kralja Petra trg 8. 3700
Hišico
enodružnsko. v mesto al. predmestju — kupim takoj — Ponudbe pod «Dobro ohranjena 3542» na* upravo «Slov Nar.»
15 litis üistn
ooipooofnejšft STQEWEH sl» volni stroji s pogrešljivim transporterjem (grabeltc) i 9 enostavnim premikom jo pripravljen so stopanje, vo* zenie ali iivania
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
ovo ulica 6/1.
Telefon »t. 980
21*4
CREVA
vsakovrstna po naju^odnejš* cen« Kakoi vsako leto vedno v zalogi  Kupu em »udi
surovi in topljeni to
n ga plačujem po na višji  inevn  cen:  Jos. äergna» L ubMaaa  'ol'anaiia cesta A3
parne zase za Črno goro v Nižini Peti.
Reflektanti naj se oglasijo v pisarni >trojn'h  ovarn in livarn d. d., L ttbl sna, Dunat^ka cesta 35 oaj
r«» Ivan Žakotalk 5?
379
mestni tesarski molstet
(.JUBi..A?IA, Onns sk> cesta 4«
379
vsakovrstna tesarska dala, moderne lesene stavba, o Streifs ca palače hise, vi e, tovarne cerkve In zvonike. Stropi, rasna tla. stopnice, ledenice, pa vil oni  veraade lesene ograje itd.   -   trsdoe lesenih mostov, jesov ta mlinov PAftftA ZMA a-j TovsrsA twslr|e
Klavir
dobro ohranjen, rad! po« manjkanja prostora na« prodaj. — Ponudbe pod «Klavir/3779» na upravo «Slov. Naroda».
Pozor lesni trgovci!
Prodam posestvo a nilu
com in žago v Brebovnici pri Äireh. — Poizve se v  Mizarski  zadrugi na Glincab pri Ljubljani. _3849
Dame in gospodje
za obisk privatnih strank v Ljubljani in okolici — se sprejmejo pod ugod* nimi pogoji — Ponudbe pod »Postranski zasl žek 3848» na upravo «Slov. Naroda»
Zastopnike
in ZASTOPNICE išče zavarovalna družba za Ljubljano pod ugodnimi pogoji Pripravno za vsa* ko^ar. — Ponudbe pod «Zavarovalnica'3847» na upravo «Slov. Nar.».
V nedeljo IZ t. m.
Vsi v «Ameriko»
na Glince, kjer priredi Nar. strok, zveza \ ie veselico v prid brezpo» s c In im. Vstopn ne ni. —• Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. — Sodeluje godba «Grada* šca». 3842
Trg. pomočnik
vojaščine prost, zmožen slovenskega m nemškega
jezika — išče službo v špecerijski trgovini — Ponudbe pod «Dobra moč 3839» na upravo «Slov. Naroda».
Invalid
brez staršev, pošten in priden, išče službo sluge ali ročnega čuvaja — Ponudbe uod «Invalid 3S38» na upravo «Slov. Naroda».
Mlada deklica
z dežele, k' je že iz ena šivilja za peril in oble* ke — se želi *e naprej učiti pri kaki boljši pivi* I ji v mestu. — Naslov peve uprava «Slovenske» ga Naroda» 3837
Naj primerne jša božična darila za visokošoice in tehnike so precizna
risalna orodja
in drugi tehnični prlpo* močki, katere kupite naj« ceneje v strokovni trgo» vini: Viljem Sequardt, Ljubljana, Selenburgova ulica 4 (na dvorišču).
3827
G. Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/1. — Strokovna posredovalni* ca boljšh služb — po» sreduje in priporoča vsa* ke vrste služb — za pri* varno, hotele in trgovine za tu in izven Ljubljane. ______3828
Razprodaja strojev
Radi izpremembe obrata se bodo v nedeljo dne 19 decembra 1926 ob 1. uri popoldne na licu me« sta v Polzeli (bivša tvor« nies Wiliam Prym) raz* prodajali na javni dražbi razni stroji za izdelova« aje lesa, polnojaremnik, velika množina zabojev, tehtnice, brusa, popolna gasilska oprava z briz« galno cevmi itd. ter tri lesene sušilne lope ter raznovrsten drug in ven« far — najboljšemu po* nudniku. — Interesentje se vsbiio, ds se te pro« daje udeleže
«Poliela», družb* z o. z. v FoUell 3S31
Zahvala.
Vsem, ki so našo nepozabno sestro in teto, gospoJično
Ivano Kobilca
spremiti na njem zadnji poti ji darovali vence in cvetje v slovo ter nam s svojim sočut em lajšali žalost, izrekamo globoko zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo Udruženju oblikujočib umetnikov in Narodni galeriji ^a poklontene vence in zadnje spremstvo, prečasi. g kanoniku J Volcu za vodstvo pogreba, najsrčnejše pa predsedniku Narodne ga en je g. Ivanu Zormauu za iskrene poslovilne besede ob grobu.
Sv. maša zadu^nica se bo darovala v torek, H. decembra ob 7. v stolni cerkvi.
Ljubljana, 11. decembra 1926.
S40 Rodbina Fintarjeva.
Broj 34.056;1926.
Predmet: Dobava unutarnjeg uredjaja za Iječiliste
Središnjeg ureda za osiguranje jadnika u Klenovniku*
Oglas jeftimbe
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagreba održati če dne 10. januara 1927. u 11 sati pri je podoe- u svojim prostori jama, Preradovičeva ulica 44, II. kat, desno, pismenu pfer* talnu iicitaciju za dobavu unutarnjeg uredjaja svog lječilišta KJenovnik, i to:
L Sanitarnog uredjaja, kao nam jesta ja za liječničke ordi«
II Tekstilne robe. kao plahta, jastučnica, ručnika, stol« njaka ubrusa, kuhinjskih i drugih krpa. gunjeva, strune za madrace, perja za jastuke, čibma. mantija za liječnike i bolni« čarke i t. d.
III Porcelanskih predmeta, kao tanjira, plitica, šalica 1 t. d. za oko 250 osoba.
IV Staklenih predmeta, kao časa, boca, vrčeva i t. d.
V Jedačeg pribora za oko 250 osoba, VI Kuhinjskog posudja. VII  Rasvjetnih tjelesa, i
VIII. Ostalih predmeta, kao kinematografskog aparata I radioaparata
Ponude mogu glasiti za dobavu svih predmeta zajedno Hi za dobavu pojedinih skupina robe po strukama, kako je gore navedeno, a konačno i za pojedine predmete.
U ponudi treba navesti jedinične cijene. ukupne cijenc pojcd'nih vrsta predmeta i konačno svotu — sve ispdsano bro« jevima i slovima
Cijeoe se imadu razumjevati franko pakovanje — franko vozarina i carina postavno željeznička stanica Ivanec kod Varaždina
Uzorci se imadu predložiti za sve tražene predmete osim onih, kod kojih to obzirom na veče dimenzije nije prikladno; sa takove predmete treba priložiti slike s tačnim opisom
Ponude imadu biti biljegovane .aksenom markom od 100 Din, te se imadu predati u zapečačenom omoto do 10 ja* nuara 1927 do 11 sati pri je podne u uručbenom zapisniku Središnjeg r !reda za osiguranje radnika u Zagrebu, Prerado* vičeva ulica 44, II Na omotu valja označiti «Ponuda sa do=» bavu unutarnjeg uredtaja lječilišta Središnjeg Ureda za Osi«
guranje Radnika u Klenovniku. skupina   \.....na jeftim-
beni oglas broj: 34056'26 b
Jamčevinu u iznosu od 5 % od ukupne ponudjene svote za domače državljane, a 10 % za strane, imade svaki nud'lac u istom roku položiti kod blagajne Središnjeg Ureda za Osigu« ranje Radnika.
Dostalac dobave imati če ovu jamčevinu povisiti na 10 % (strani državljani 20 %) od ugovorene svote
Ponudi duini su nadmeta&i priložiti pismenu izjavu, da su im uvjeti teftimbe poznati, te da pri sta ju po istima so nadmetati.
Svaki nudilac ima predložiti ovjerjenje svoje nadležne trgovačke, odnosno obrtne Hi zanatske komore o pravu uče* stvovanja kod iavnib licitacija.
Ponudbe, koje nebi prepisanim uslovima odgovarale, nece se uzeti u obzir kao ni ponude. stigle iza odredjenog roka.
Račun se isplačuje nakon bezprikorno izvršene dobave na namiru biliegovanu s 0.5% uz odbitek od 2% u ime pri« atojbe za pravni posso.
Potsnki uviefi jeftimbe u kojima se nalazi i tačan popis «vih predmeta, ko ji se imadu dobaviti, mogu se dobiti kod upravttel jstva pomoenih ureds Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika uz odštetu od 10 Din
Pobliia nužna razjasnjen ta mogu se dobiti u Ekonomskom odsjeku Središnteg Ureds za osiguranje radnika na dane 13. do 16 decembra o g. fzmediu R i 12 sati prije podne.
U Zagrebu, dne 10 decembra 1926.
Središnji Ured za Osiguranje Radnika, Zagreb, Preradovičeva uL 4AfVL
Stran 8.
tSLOVE V«S KI   N A R OlD».«ine 12. decembra 1926.
Stev. 281
rim
PRESELITEV!
Trgovina s pao riem in pisarniškimi
potrebS<inami
IV. BONAČ
se ie preselila v svoje nove prostore poleg stare trgov ne
ter se priporoča cenjenemu občinstvu sa blagohotno nadaljno naklonjenost
Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene.
W _-«
m
EDINO stvarno bot 6oo in novoletno darilo so
- šivala« Stroit
„ GRITZNER
in * letilm stroji - Düblet!     -    -    - -
Natn^tfe ceno. — Tndi na obrobe. — Večletna rjarancija. — Nafnoveišo opreme.
LJUBLJANA,  Sv. Petra nasip 7. (Poleg Pröeraorega suomraika za vodni
Teleton 913
Srečke
državne razredne loteriie
nudijo nedvomno na)večjo možnost dobitka, ker je vsaka draga srečka izžrebana. — Na večji dobitek v najsrečne sem slučaju 0a*T   Oin 4,200.000*— -*m
cazen tega nebroj visokih dobitkov po vef stoti soč n mnogo tisoč dinarjev Prvo žrebanje oo ws-ol dno 11. januarja 192? Cena cele srečke Din 100
Cena polovične srečke    • •••••  Din 50
Cena četrtinske srečke       .  .  .  •  .   Dia 25 H aro eil a te ereöke sprejeme že oodoj
Zadružna hranilnica reg. pos. in gosp zadrugatat
LJUBLJANA. Sv. »>etra cesta 19
173-7
Ktftr odios»je, ta napreduje!
„ORIENT"
tovarna oljnatih barv, firnežev,,  lakov in steklarskega kleja
LJubljana
ie preselila svoje prodajalniške prostore na
DUNAJSKO CESTO 14.
(hiša Mathian, poleg tvrdke Sehne der & Verovšek)
ter se priporoča cenjenemu občinstvu za
blagohotno nadaljno naklonjenost Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene.
Obračamo pozornoit spoätovaoib meščanov, da je
Manila tovarna oblek
d. d. iz Zagreba
odprla svoje tovarniško sklad išče v Ljubljani, Mestni trg 5, kjer ima največio izbiro gotovih moških m otroških oblek, raglanov, ulsterjev, zimskih sukeni črnin barvastih, kratkih sukeni s krzn >m in brez krzna najmoder nejših barv in fazon, hlar najmo lernejših barv in vzorcev dalje največja  zbira dežn h plaščev, delavskih oblek, iahal nih hlač (breches    usnjatih   ukenj, kakor tudi vseh drugih konfekciskih predmetov — Ker je tovarniško skladišče naj boljše sortirano in prodaja vse po strogo stalnih ong tovar niških cenah, priporočamo vsakemu v njegovem lastnem interesu, da prtdno si kaj kupi, ogleda izbiro, ker so cene brez konkurenčne in izdelava prvorazredna.
MehanlEke tovarne oblek 11   Tovarna v Zagrebu, Santa cesta iL 20
Do sedat so odprta sledeča tovarniška skladišča Beograd, Kralja MIlana ulico S (Terezije),  Zagreb. lilo* 68 Nift, Obranovičeva ulica 12 - Split  Narodni trg 9 Skopi i o. Kralja Patra ulica 42
- LJUBLJANA,   Mastni trg 5 -
Pozor, avtomobilisti !
Novost v Ljubljani!
Revolucija v ličar s tvu!
Nov telim.
Konec staremu sistemu.
Ličanje brez čopiča.
Ugled vsakega Ustnika avtomobila povzdigne lepa zunanjost njegovega vozila, zato je v interesu vsakogar, da da odslej iičatj svoj ^^'^ amcri§kim "JJ" lak0m pot0m zračne?a Pntiska.
ZAKAJ?
Ker je tovrstno ličanje: najcenejše, trpežno kot kovina, svetlo kot steklena giazura, elastično, neokrSljivo, obdrži stalno svežo barvo, je neobčutljivo za vročino, mraz in sploh za vse vremenske nepril ke, bencin i. t d. — Čimvečja raba voza, te ti lepši blesk; omogoča snaženje brez vsakega zna* nja, ostane vedno nov ter nudi 5 in večletno garancijo
ZATO!
Prepričajte se in oddajte brez pomisleka Vaše vozilo, dvokolesa, napisne in pi<ulične table in vse predmete, ki so izpostavljeni vremenskim neprili-kam, Hčati le z „DUCO" Vsa zadevna naročila izvršuje točno, solidno in po najnižjih cenah tvrdka
MALGAJ <& HORVAT
prvi slovenski zavod za ličanje avtomobilov itd. po originalno ameriškem „DUCO" sistemu,
Ljubifana VII. — Slovenska ulica.
RHEUMO
IV«
akutno in kronično, bolečine v kosteh, zDadanjt otrplost tilnika, krči v želodcu, glavobol protin ishias n vsake vrste ne.ralgtio zdravi uspešne
RUSKI MELEM
Dovoljen od ministrstva idravja v Beogradu Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegove zdravilnost Obenem je pa tudi najcenejša vseh special i tet te vrste. Dobiva se no vseh le kam? h In drogerijah naše dežele.
Po pošti s povzetjem Ovorako a potoka Bogofovič.  Skopi je
ALAMA
prvovrstna nova roba povsem znela
se dobiva povsod
frva hrvatska cvomica salame, sušena mesa ' masti
t GAVRaoviCA silili 11 mm
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
8.BÜNC   IM  DB DO,
Ltnbllana- Celle
c volno, svilo, siebrom m zlatom po najnovejših smernicah posestrinske pariSko-lyonsKe tvrdke AMK. - Najmodernejši na-rrn >n naifinejša izvršitev vezenj« ta-•torov. Derlla, DregrinjaL izdelovan e m razpošiljanje šablon za Dredtisk žen-škth ročnih del. Entlanje, aiuriranje, predtiskanje.
Matok & Mike*, Ljubljana
DALMATINOVA 13
6.1:
• e
Primerna božična in novoletna darila:
TRSKO-PER1LO :
a?o moško, žene in otroke, volna v raznih barvah rokavico, nogavico, dokolenice, nahrbtniki za
šolarje m lovce, dežniki, klot, šifom, žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilja, krojače čevljarje in brivce edino le pri tvrdki
Josip Peteline
Najnižje cene
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
Na veliko in malo
i
i
■
t
m
i
Kako
I znebim svoja ZloCne bolezni?
To kočljivo, kot globok vzdih zveneče vprašanje uhaja tisočem In tisočem iz prsi. živčna oslabelost je namreč na j razširjene jia bolezen sodobnega omikanega sveta, in nazvati bi to celo megli kulturno bolezen Razdražljiva oslabelost živčnega sistema je vedno pogoste j ia težki boj s« obstanek hi posest je vedno rrraJ-nejsi in ostrejši. Kako različni so torej tndi pojavi te bolezni! Od navadnega tiičanja do besnih bolečin po eni ali po obeh straneh glave, peianje spomina oteianje-razmišljanja razdraitjivost oslabelost volje, oslabllenje glasu, vsiljena raztresenost omotičnost nezmožnost za duševno alf telesno delo. muke v nespečnosti, od-Ijndnost strah od vsakega In od vsega, neodločnost v najnavad-nejsu vsakdanjih opravilih, nezmožnost za hojo In stojo Itd. Občutki strähn more}o postati čedalje bolj strašni
»nobenega neia mira
ne najdem več in misli mi rojijo po glavi kar brez vsakega reda," tako tožijo premnogi. Tuhtanje površnost v službi, nesigumost v govorjenju, pomanjkljivost pri pisanju, tresenje udov. črevesne n želodčne težave In motenje v
pravi Kola-Lecithin
prebavilih, nereda ost stoli ce. zba-danje ln trganje v udih, krvni zastoji in krvna valovanja, kronično hladne noge, napadi s po-iačanitn utripanjem srca. potrto* in pomanjkanje sape, nervozno drgetanje od mrzlice in zime nenadno zardenje in pobledenje itd
Bil Je kaka pomoč?
Ce nočemo priti u okom živčni oslabelosti z mnogoterimi njenimi bolezenskimi pojavi, se mora predvsem ojekleniti naša volja Poma tjlcanje energije Id volje živčno bolnega je glavn vzrok rivljensklm neuspehom-
Odprtino soole o«
Dandnevno vidimo posameznike, ki so zgrešili svoj cilj, kei so se brez volje udali v svojo žalostno usodo. Slab in omahljiv značaj je podoben vetrnici, ki je prepuščena na milost sunkom vsakega ve t r ca Marsikaj se priporoča živčno bolnim za zdravilo in priznati se mora  da so rano-
Sokatera oznanila vsekakor pre-rana, vendar pa so pota. ki vodijo k ozdravljenju.
He bodite nehoaleinl
naravi, ki nam, četudi po ovinkih skozi znanstveno očiščevalne roke kemika nudi sredstva, ki so zares znamenita in koristna, kei krepijo in zdravi ja Tak dar milosti narave je
ki osvežuje, dviga delozmežnost n življe-isko moč, je najboljše hra iivo za živce in možgane, izboljša kri, jo pomladuje, donaša veselje do življenja, mladosti občutek kipečega z« ravja in delovne mod, kar jamči za' uspeh n srečo. Kola-Li itin varuje živce od oslabljenja in jih stori naporne proti vsem naporom. Koia-Lecithin dovaa telesu vse one snovi v najčistejši oDllki, iz katerih se razvijajo in nadomestujejo telesne celice.
Hlnogi zdravniki,
med nitmi slavni raziskovalci in vseučilišni profesorji, so Kola • Lecithin preizkusili in s svojim sijajnim pri-znalnim mnen.em toplo priporočili. Zahtevajte
brezplačno poizkušajo
in zelo zajemljiv, poučen spis o živčnih ooleznih. Poslal Vam jo bom "takoj poštnine in carine prosto te*
povsem zastonj.
Citajte ta spis in uvidel' bodete, da izza vsake resnejše bolezni tiči kot predhoden vzrok slabljenje telesne moči. Kola-Lecithin dviga telesno moč. Prepričali se bodete, da je mogoče resnično podaljšati življenje, odvrniti bolezni, ozdravljati bolne, krepiti slabotne, ustaljevati omahljive in osrečevati nesrečne.
Treba (e le tete«!
Pravo spoznanje nevarnosti učinkuje pomirjevalno na duševno razpoloženje, ako se obenem učimo spoznavati pota, ki zmagoval no vodijo iz te nevarnosti.
EMIST PHSTERnHCKo BERLIN. S, 0.f
miCHHELKIRCHPLHTZ 13   Hbteflnng 758, DEUTSCH L A UD.
Urejuje: Josip Zupančič. - Za «Narodno tiakarno»; Fran Jeseriek. — Za aoserarni del lista: Oton Cbristot — Vat t Ljubljani.
M.
8446