153. ttnflli. i umn. i a* l mi m. Ml« Hra* InsaraB s Prostor 1 m/m X 54 m/m za nmđne ta male oglase 40 vte. za v radne razglase 60 vin., za poslano In reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popni VpraSanjem glede Inseiatov naj ae prtio* satnika sa odgovor. Upr ?vnUlvo „Slov. Naroda" In „MaroJma Tiskaru« Kaaflovm ulica št 5y prltllćno. — Telefoa Ai. ••. v J«gt«Nil|li ¥ iMHMllti cetoftetao napnj plaćan . K 84-— cetoUmo......k 95--- poUeuo ..,....„ 4*— poUetao.......m Sfr— 3 netočno......„ 21<— 3 meaećao......„ 26<— 1 7-__ q.__ Novi naročnlki na) po51]cjo v prvič naročntno vredno Q^F po nakaznld. Na tamo pismena naročita brez poalatve denarje ae ne noremo ozlrati. tiifcilUii „Star. Suvtfa" fiaaflora »lica ft. i, L ■■fclnp|« Telrton ftter. S4. »•pUt sprejtM 1« podplraa« 1b zadostno bukovim* ■V Rokopltov m vrala. "Vfl Posamezna itevilka velja 40 vinariev, VABILO na zbor zaupnikov JasBsiovassHe đemskratske stranke ki se vrši v nedeljo, dne 6. julija t. L v Ljubljani v Narodnem domu, Začetek zborovanju ob pol 9. dopoldne. Nadaljevanje ob 3. popoldne. S pored: 1. Na^o.or strankinecra pređsednika dr. Iv. Tavčarja in odposlancev »Demo-kratskctfa kluba«. 2. PoroČilo o dclovanju »Narodnega predstavništva «. 3. Poročilo strankinejra zastopstva v centralni vladi (minister dr. A. Kramer). 4. Poroči'o stranKinecra zastopstva v ljubljanski vladi (podpređsednik de-želne vlade dr. Gresor Žerjav). 5. Poročila izvrševalnega odbora. 6. Izpolnitcv strrnkine^a programa In ?r>ffm^rnbn o'"nr"T^''?'i^iic;^0'^^ reda. 7. Poročilo o volitvah v izvrševalni odbor. 8. Slučajnost*. Pred zborom zaupnikov se vrši v sobofo 5, .iiilifa zaitpno nosvetovaitfe deJegstov. — Na tem nosvetovanju. ki se prične ob 4. uri nopoldne v Narodnem domu T. nađstropje, se bo razpravljalo v odsekih: 1.) o stranki ni organizaciji, 2.) o strankinem gospodarskem delu. 3.) o strankinem kulturnem delu. Po zboru zaunnikov se vrši v ne-rie!'r> popoldne sefa izvrše valne sra odbora. Ljubljana. 15. junija 1919. Načclstvo .TOS. Pioimino laplai!. Hrvatski listi starčevićanske barve polnijo zadnje dni svoje predale z zmagoslavnimi članki. Slave zrnato nad Jusosiovansko demokratsko zajednico in — ministrom dr. Kramer-jem. Kaj pa se je zgodilo takeea? Di-ficile satiram non scribere! Čitateljem »Slovenskegra Naroda« je znan naČrt zakona o državljanstvu, kakor ga }e predložil minister dr. Kramer, zlasti člen 2., ki se glasi po vladnem predlo-gu: Državljanstvo kraljestva pripada onim, ki so do dneva, ko zakon stopi v moc. bili državljani kraljevine Srbije in Crne gore, in onim. ki so bili do teea časa pripadnik! Bosne in Hercegovine, ali pa imeli domovinsko pravico v kaki občini bivše avstro - ogrske monarhije, ki so padle v območje kraljestva. Projekt zakona je seveda, predno je bil predložen zbornici, pasiral mini-strski svet, v fcaterem sedijo tuđi Hrvati, in našel ondi popolno odobrenje. Kakor smo izvedeli, se v ministrskom svetu, kjer se je o besedjlu baš o čl. 2. vršilo natanko posvetovanje, ni ničesar našlo, kar bi bilo treba v tem členu povedati drugače. Tuđi v parlamentar-nem odboru, v katerem so bili isto-tako zastopani bratie Hrvati, ni našel nikdo za potrebno, na predlasranem be-sedilu kaj spreminjati ali graiati. Narodni klub (Starčevičanci) je jpolčal kot grob. Sele pri obravnavanju v plenumu je naenkrat nastopil kot branitelj svetih historijskih pravic hr\ratskesra naroda in predlagal, da se mora v zakonu, če se že omenja državljane bivše kraljevine Srbije in Crne ćore ter pripadnike Bosne in Hercegovine, omeniri tuđi državljane trojedine kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Da je pri utemeljevaniu govornik kluba zatajil vse ono, kar je pred ne-kaj leti kot vseučiliški profesor sani pisal v nemškem znanstvenem slovar-ju, je »Slov. Narod« že v Tx>sebnem članku primerno naglasil. Ker seveda niti minister dr. Kramer niti vobje vlada, niti odbor nišo pri redakciji zakona odnosno presoievanju redakciie mogli na to misliti, da se bodo našli v današnjih časih, ko se ustvari a naiveč-ja živa zgodo\ina pred našimi očmi, ljudje, ki jim se sedanjost ni prišla do zavesti — veliki momenti so našli v enem delu hrvatskeea naroda majhne ljudi — nišo imeli prav nič proti temu, da se naj poskuša v odboru najti čl. 2. besedilo, ki ne bo na kvar jasnosti zakona, a bo. če mogoče, ugodilo žeiii Narodnega kluba, da se »omenja« tuđi Hrvatska in Slavonija. Odbor je po naših nazorih čisto pravilno ravnal, da je to odklonil in prepustil mešetarenje za nečimurnosti zbornici sami. Nato ie v zbornici Član Demokratske zajednice sam predlagal besedilo, ki bi Narodne-mu klubu ustr«r5lo in je končno odbor prilično to besedilo tuđi odobril, nakar je zbornica čen 2. sprejela v bistveno od Demokratske zajednice predlaga-nem besedilu: Državljani kraltestva so oni, ki so bili državljani kraljevine Srbije in Crne gore, potem oni. ki so imeli domovisko pravico v Dalmaciji, Hrvatski in Slavoniji, potem pripadniki Rosne in Hercegovine in končno oni, ki so imeli domovinsko pravico v katerem drucrem srbskem. hrvatskem ali slovenskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi. Zdaj pa primeriaj (komur se to delo zljubi) to besedilo s prvotnim! O priznanju državljanstva troiedine kraljevine, kar je s tako vehemenco zahte-val Narodni klub, v sprejetem besedilu ni prav nobenega sledu. In vendar je bila samo ta zahteva, zo-per katero je nastopil pač s popolno upravičenostjo minister dr. Kramer, ker oq obstoječih zakonih o takem državljanstvu ne more biti govora. Kdo ie torei zmagal, o tem th. mislečega Človeka ne more biti prav nobenega dvoma. Veselje nad »zmasro« torej lahko gospodom od Narodnega kluba iz srca pri-voščimo, in če ne bo minister dr. Kramer doživel hujših »porazov«, bo Še dolgo ministroval. Žalostno na ćeli stvari je samo dvoje: prvič, da se na tak način v predstavništvu trati Čas, ko je toliko nujnega dela potrebno, In drugiS, da se gospodje okoli Narodnega kluba nišo kljub vednemu poudar-janju svojega zsrodovinskega prava, čisto nič naučili, da ne poimiio, kako kruto ie in še bo 5!a zsrodovina preko vsega tega na dnevni red. in kako n e-varno je za ćeli hrvatski na r o d, na tak način vzbujati 1n povećavati plemensko nasprorje med Srbi in Hrvati, zlasti če se ima pred očm!, da zadržan je izvestnega dela hrvat-skega plemena, ki je do mišljenju prav blizu struji, katero zastopa Narodni khib. nasproti bosanskim Srbom, v času vojne, še ni ps/'ablieno, kamo li zado-šcenn. Toda o tem drusokrat. Le ena kurijoziteta bodi §e ome-niena. Med borilci za »hrvatska histo-rička Drava« se *£ posebno odlikoval tuđi ptosp. dr. Matko Ladnia. mož, ki ie osivei v borbi zoper ^historijska nrav^« Italifnnov na našo iugoslovan-sko Istro in na podlaci tega »prava« izgtibil svojo domovino ... AH Je o tem kd^i razmiSKsl? Dvomimo. Kalo 11 prehrano ie prekrio? Mi treba, da spadaš v vrsto onih, ki pri vsaki stvari in neprestano ner-* eraio in čez vse zabavljalo, ako opozar-iaš m nekatere nedostatke v javni upravi, katere bi sposobni državniki prav lahko odstranili. V mislih imamo prehranjevalne in preskrbovalne raz-mere v Jugoslaviji. Splošno prevladuje mnenje, da je sedaj v naši državi sTa-bejse kot ie bilo preje. To sicer ni točno, ker iesti bi imeli dosti. če bi ne bile cerje vsak dan višje. Ker javna apro-v izaći ja boji in bolj odpoveduje, so ma->j imoviti liiidie vsak dan v večjih stiskah. Prva naloga pametne uprave bi zato bila. obrniti vso pozornost na cene živil in drugih vsakdanjih potr ebščin. V tem Teži skora ves problem nrehrane in preskrbe v naši državi. Baš v tem oziru se pri nas malo ali prav nič ne stari. FinanČni minister Je s svojo carino zmešal sploh vse ce-ne ter odprl navj^alcem cen vrata na stežaj. nesrečni Slokar v ministr-stvu za trgovino skrbi, da se vrši izvoz in uvoz robe kar naibolj »kunštno«, v vsakem slučaju pa tako, da se mora vsaka stvar podražiti. Krono na glavo draginje je posadilo ministrstvo za prehrano in dr. K o r o š e c vestno #Ieda, da ne pade ta krona z glave. Židovskim in krščenim paromlinarjem ie iz-ročil nekak monopol za nakup žita ter jim dovolj za naše razmere narav-nost strasne cene za moko (5?50 K za 1 kg bele moke). Pogodba je taka, da bodo imeli od n.'e dobiček le mlinarji, neznansko sta pa tepena konzument in producent. Konsument bo moral pla-čevati več kot polovico previsoke cene, producenta bodo pa mlinarji dril in pritiskali kar se bo dalo. To se vidi že danes, ko še ni novina pod streho. Dr. Korošec je dovolil mlinarjem kalkulacijo na pedlagi žitne cene 250 kron za 100 kg, v Sremu pa lahko dobiš že danes 100 kg pšenice za 150 kron! Dobiček od 100 K spravi mlinar. — Kako je ministrstvo za prehrano velikodušno podprlo mlinarske veleindustrijalce, ravnotako plemenito pospešuje v državi verižništvo. V stari Avstriji ni bilo nikdar toliko verižnikov in oderuhov, kot se jih je razpaslo v Jugoslaviji vsled neaktivnosti ministrstva za prehrano. V državi danes sploh ni nikogar. ki bi stopal tem verižnikom na prste, dasi so ravno ti glavni krivci vedno večje draginje. Čudno ni, da židje od vseh strani kar vrejo v našo državo, o kateri menijo, da je žanje »obljubljena dežela«. — Ako bo šla brezmisel-nost in brezglavost v prehrani m pre-skrbi še naprej in ako se nemudoma ne preokrene dosedanii kurz, pridemo v novino. Posledica bo, da nam bodo ve-rižniki iztihotapili vse prideHce, mi pa borno morali plačevati žanje še višje cene. Budimpešta in Dunaj bosta seveda plačevafa na5e pridelke z novimi bankovci In to menda za izboljševanje naše valute. — Tako rodi ena brezgla-vost nešteto drugih._______________^_ Valutno uproianle. Beograd, 29. iuniia. Predno ie mogoče resiti vpraša-nje, ali naj se denar Srbske narodne banke proglasi kot legalni denar za ćelo kraljevino, je treba imeti natanČ-ni izkaz o stanju te banke. RazdeHtev veljavnosti tega denarja na ćelo kraljevino bi imela v tem slučaju pomen, ako ie ta den*r tako dobro fundiran, da borno mogli ta denar kot medna-rodno plačilno sredstvo uporabiti. Proti raztegnitvi imamo za sedaj ta - le pomislek, da je opažati vedno več novih srbskih bankovcev v prometu.Torei postaja fundiranje vedno slabše. Ako bi pa bilo fundiranje povoljno, bi se smela raztegniti veljavnost tega novca na ćelo kraljevino pod sledečimi pred-pogoji: 1. Absolutna publiciteta glede stanja Srbske narodne banke. 2. V ravnateljstvu banke bi morali biti zastopani denarni zavodi celega kraljestva, (torei tuđi zastopniki hrvat- skih in slovenskih denarnih zavodov). 3. Kontrolo nad to banko bi morala izvrševati vlada, 4. Statut banke, posebno točka glede kritja, bi moral biti sprejet od Narodnega predstavništva. Ker se ne bo dalo momentano vse to izvršiti, naj se za sedaj predlaga v ministrskern svetu, da se predloži na-tančen izkaz o stanju Srbske narodne banke, V ostalem moramo sledeče pred-priprave navesti: 1. Avstrljski denar Je treba Hs:o-sari ali kolkovati. 2. Za trgovino z inozemstvom potrebujemo devizno centralo. Tuđi mirovna konferenca je določila, da mora vsaka država imeti in takoi ustanoviti takšno devizno centralo, če hoče obračunavati z neprijatelj skimi državami. Centralo potrebujemo, da nam regulira kurz valute v inozemstvu. To je že raditega važno, da nam bodo morali Nemci in Madžari piačevati naše depozite in terjatve po kurzu, ki ga bo imei nas denar v Svici za časa zaračunavan]a. 3. Prometna sredstva, in sicer železnice, pošta, brzojav in telefon morajo funkci-jonirati brezhibno. če ne funkciionira-jo, mora vsak tuđi dober denar v krat-kem času izgubiti svojo vrednost. 4. Predno se resi valutno vprašanje, mora država importirati one predmete, ki jih potrebitie za žtvBenje, v prvi vrsti obleko. potiedelsko otoCUTNOST — BREZOBRAZ NOST LAHOT- Z veseljem smo na Vidovdan konstatirali, da s© je rekviema v Stolni cerkvi ndeležila tuđi deputacija antant-nih častoikov in to, hvala Bogu, brez naših prijateljev Lahov- Take rahlo-eutnosti s te kulturne strani do seđaj še nismo viđeli- Zeleti bi bilo, da bi se njih vlada tuđi te rahločutnosti proti nam, kakor hitro mogoče spomnila, da ne izlorabijo več naše gostoljubnosti nje elani, ker jih je nračno gledati tuđi na ulici, in ne samo v cerkvi- — £ali-bog sem opazil popoldne, da se je la-Ški vojak predrznil, strgati del Jepaka, ki govori o našem Trstu, raz desko vis-a-vis prodaj alne čevljev v Klein-' mayepjevi hiši- Bliskoma sem se ido-mislil, kaj počenjajo "Lahi, ako zmanjka LISTEK. Rt. MiJ.: iin Zarnik: Birmanec. Tedoj naši škofje še nišo hodili bhmat skoro po vseh farahinLjubljana je bila več ali manj središče vsakolerne birme- Tndi ni bilo še nobene vojske, niti nesvete, niti svete, in tedaj botrin-stvo rudi še ni bilo gospodarska katastrofa- V tistih casih je Šel Kravopasni-kov Jožek k sveti birmi- Za botra je dobil pravi boterski ideal, mlađega premožnega gruntarja, vdovca brez otrok. ki je s trdnimi nameni škilil za Jožkovo sestro Lenko- Botru je bilo ime Lojze in nosil je vse stroske cisto sam. Ob polosmih zjutraj je koleselj pn-drđral v prahu in solnčnem si jaju po Goreniski cesti v mesto- Kobilica Luci je brez mandata zavila na dvorišče >Figovčeve< gostilne, pozdravljana od rahlega rezgetanja že tam zbranih pri-preg- Luča se je ustavila, se ozrla nazaj na starega hlapca Matevža in strigla i ušesi, kakor bi hotela reci: >No?« Mar tevž je le prikimal, porinil z jezikom čik iz desnega lica v levo, ztezel po-časi s kozla ter začel skrbeti za voz In Lučo. Boter Lojze, nenavadno lepo obrit, brki navihani s milom, sa use- pom s slamico viržin^c in p sopkom v gumbnici, je bil takoj obkoljen od kri-rave družbo znancev in nepraznični izrazi kakor: >Prme,i§ Lojze, ga pa pih-neš! Šmcntano si ofrten! Pa ga res špila? !c in še drugi bolj krepki so švigali v družbi breneliev in legije muh skozi topli zrak, dišeč po konjskem hlevu-Skozi žel^zno zamreženo hišno okno je priha^alo tulienje pivcev, ki so si domišljali, da pojo narodne pepmi- V tu-ljenje se je brez upa znia?e vcasih pre-ril pmrreč nkord harmonike- Toda ostanimo pri Jožku- Ni še bil preje v Ljubljani- Ko je Matevž vozi! mirno evangeljske cerkve, je Jožek botra ponizno vprašal, 6e bo tu notri birma- Boter se je strašno zasmejal re-koč: >Magari, a potem si le vzemi najbolj crne ga hudiča za botra, ker to je krivoverska cerkev!c Jožek je kar za-zijal, da je kaj takega mogoče- Dokler jo jevldel, se je oziral za to ponarejeno cerkvijo- ^e le ni storil smrtnoga gre-ha, ko je tako neumno vprašal! Boter je bil že odšel v hiSo, Ma-tevž je skrbel za voz in zase, Jožek pa se je ustavil zunaj ob vogalu dvori-sča in bi bil rad vedel, kdo stanuje v neizmerni gradini, kjer je kavama »Evropac. Predramil se je, ko ga je pa-sant potegtiil v stran, da ni prišel pod rodoljubsko ekvipažo, ki je v dini zavila na dvorišče- Kaj je rodoljubska okvipaža, ne spada sem, a bodi radi % rr.zjpsnitve pojmov le povedano- To je stpra. odrgni^na kočija, ki si jo vzdr-žujie jara ali falirana gospoda z dežele v prepričanju, da se z njo vozi jako nobel. Konja nimata nikdar repov pri-striženih. eden je majhen in đebel, drugi suh in velik, ponavadi je eden belec, drugi rjavec; jermenje priprege je razpokr.no in deloma nadomeščeno kar z vrvmi- A na kozhi sedi star hlapec z >murrkom< v ušesu, na glavi star cilinder s kokardo in s tako dl ako, kakor pri mački. 6e zagleda psa- Vča-sih ima rudi stare roka viče, vedno pa slabo obrito lice z belimi šcetinami* Kedar kida gnoj, mu je Janez ime, če sedi na kozhi, j« pa Jean- V taki kočiji je prostora za dve rodbini« Jožek se je taki rodoljubski ekvi-pazi srečno ognil, če ne bi nam bila skvarjena vsa ta poveet« Oglejmo si torej Jožka- Lahko ga je opisati, ker taki so skoro vsi birmanci te vrste- Na glavi nov okrogel kiobuček do nšes, da bo še za pozneje; nova temnosiva obleka iz raševina, mojstersko delo do-mačega škarjevca: debela, kakor da bi se birma vršila na severnem tečaju, ne-gibčna kakor pleh, hrbet preširok, ovratnik kakor komat, rokavi čez me-zinec, no in hlade spodaj sa dobrih pet prstov kvi&kn zavibane. V gumbnici seveda popirnat šopek z zlatfini ste-klenimi krogljicami- O novih čevljih bi se dalo spi sati posebno poglavje* Kar je mojster škarjevec storil pre-več, to je mojster dreta pritrgal. Ze pravilni eevlji bi bili za Jožka muka, ker je poleti vedno bos letal. a ti bir-manski čevlji, za katere je imel mojster menđa posebno fasono, so peklen-sko tiščali povsodi tam, kjer najbolj boli- Hodil je kakor maček po orehovih lupini ah« V tej krasoti je tiČal dvanajst-Iftten kmecki dečko, pegast in skoro be-lolas* Od drugih sotrpinov ga je raz-ločevala velika rumena hrasta med nosom in usti, spomin na zadnji nahod, in rdeča maroga za vratom, ki mu jo je spotoma prizadjal brencelj, ko se je naveličal Lucine krvi- Jožek se je dr-žal resno in malo plaho, kakor vsak pravilen birmanec- Boter je kanalu opazil, da ga je iz-gubil in prišel ga je klicat v nišo- Dali so mu golaža in vina, potem piva in pol kranjske klobase- Boter in njegovi znanci so ga trkali po rami, a fant je nemo jedel in včasih pil- Po vaeh ko-tih so se mu oči srečavale % birmanoi, ki so tuđi jedli, pili In plašno f ledaU. Ta skupnost ga je pomirila- .. Ob đtvetih sta s botrom oddrđrala proti stolni cerkvi fai Joftek je z brez-mejnim epo^tovaja^Pi, • brez zavisti gledal na elegantne meščaupke bir-mance, ki so ga prehitevali v krasnih kočijah z enakomerno klopotajočimi konji* Zlasti so se mu zdele mile go- sposke birmanke, vse bele in v pajčo-; lanih, z lepimi đolgimi kodri. Ponosen pa je postal, ko je zapaziL, da gre ne-broj botrov in botric, in to škrioev, s svojimi birmanci peš v cerkev- Gneča v šenklavžki cerkvi ga ni zbegala, tega je bil vajen od velikih" praznikov z doma in z božjegapota na Brezju- Tuđi zadobR zrak od potečih se ljudi, pomešan z vonjem kadila, mu je bil povsem domač- Vendar pa je ob-čutfl, da nekoliko drugače diši, kakor doma, in polzavestno je spoznai, da diše mestni ljudje, če se pote, drugače, kakor kmečki- Ce se je zgnetla mimo njega v šumeči svili gosposka botra, se je pa čndil, odkod diši po vijolicah in drugih podobnih stvareh- Če bi le novih čevljev ne bila! Zdajle so doma gotovo krave spustili na zagrajeni pa§-nik in bratje sede ob potoku ter obe-šajo bose noge v vodo- Potem jih bodo poklicaU mati, da gredo k deseti maši-Sploh oudno; doma teče življenje, kakor vsako nedeljo in nihče ga ne vidi, kako stoji on med to tnjo gnečo, kjer. jo vse drnga&e in kjer ga tišče čevlji. ^vfciijalo se mu je, da ni vec veJtel,, ^i jo vse to-le res, aH se nm pa le zdi tako- Včasiti so ga prearafniie raagra-, jajoče orgije in godila in pevd, kl ioj tako ču'đno navskriž vpill, da ni Silo ničemur podobno- Doma je vendar vse to lepše. In iznova •• mu Je za8anjalo*: (Dalic pdtoMRJ Stran 2. .•SLOVENSKI NAROD- *■* 2. julija 1919. U3 itev. totem noe i stat kake hifte t maedenem osecUju kak lepak .njihovih slavnih feotnand. Zavrelo mi je, hotel sem po-fee& na Ucu mesta v ta »kulturni čin« ▼ na&em tutnem ozemlju, ali, spomniv-Ši se> da eem proti laškim prirojenim lazom pre&ibek, sem za njim poelal, $alibog, sazno eno pošteno — ali prist-no slovensko — kletvioo- Moi bi se bil gotovo izgovarjal, da ne razume tega, kar Je na lepakn pisanoga, če prav je gotovo vsak Lah toliko >kulturen«, da ve, kaj pomeni beseda >Trst<, ki je bila na lepaku tiskana- Mogoče bi bilo Sdobro, da poakrbe merodajni krogi za — v»af — dobrohoten pouk teh go-stov, da puste pri miru vse lepake, pa katerekoli vsebine, v Ljubljani, Iter njih >kulrara<: vendar do sem Še ni prodrla- B. POZIV LrASKEGA PROLETARIJA- TA VOJASTVF NA ZASEDENEM OZEMLJU. Rdeči letaki, namenjeni laškemu vojaštvu na za^sedenem ozemlju, izva-jajo: Vzdržujoč okupaciio jugoslovan-skega teritorija in izzivajoč umetne spore med narodoma Jugoslavije in Italije, skuša, ententa zadusiti zbliževa-nje med njima- Pri£el je čas- Delavsko ljudstvo naj odgovori na vojne spletke združenega kapitalizma v Parizu z energičnim: ne! Nočemo več bratomor-nib vojn! Hoćemo se vmiti na svoje domove, nasititi svoje družine in dela-ti za bođočo dobrobit vsega proletar-skega človeštva- Doeim vaše družine, vaše matere, vaši gtroci umirajo lako-te. zapravlja vaša vlada živila in narodno premoženje na teritoriju, o ka-terem ve, da ga ne bo mogla dolgo dr-žaii, in to samo radi tega. da vas drži iHalec* od domovine, ki se obupno bori s premočjo vladajočih razredov- DoTim vi z orožjem ob nogi čuvate mejo, katere nikdo ne ogroža, teče v potokih dragocena kri vaših bratov v Milanu. Torinu, Rimu, Neaplju, Tarentu in Messini- Docim vi verjujete' varljivim obljubam svojih predstojnikov, golju-fa vlada laški proletarijat, zabranjuje? mu posest zemlje, ki je njegova po njegovem delu in odrekajoč mu volilno reformo, ki bi mu zasigurala kako po-litieno pravico. Ali hoćete s svojim postopanicm sankcijonirati novo vojno, ki jo pripravlja kapitalistični svet v Parizu? Ali hočete korakati in olaj-eati tako svojim izkorišcevalcem zrna-go, ki se bo koncem konca obrnila proti vam samim. Samo svobodni narodi v bratski liubezni morejo dobiti pot sporazuma • • . SEĆEROV: »STATISTIKA JTTGO-SLOVENSKIH ZEMALJA«- Dobi! sem v roke list papiria z napisom: >Statistika iugoslovenskih zemalja- Sastavio dr- Slavko Šećerov, dlan Londonskog statističkog dru-£tva<- Naslov se ponavlja v franco-skem in angleškem jeziku- Cena za ta list papirja. ki je velik 82 57 cm. ?amo 2 dinarja ali 6 kron ali pa tuđi dva franka!! Šećerova >Statistika< je delo velike površnosti- On svojega dragega de-la ne imenuje >Statistika Jugoslavije«, temvec samo >Statistika jugosloven-skih zemalja«- Ali gotovo je, da bo .vsak človei. osobito vsak tujec — >Statistikac je pisana v srbskem. fran-^jposkem in angleškem jeziku! — mislil pri naslovu >Statistika jugoslovenskih zemalja« na našo državo Jugoslavije. V tem pogledu nam more Šećerovo delo pri Francozih in pri Angležih mnogo škodovati, baš radi tega. ker je pogrešno oziroma površno. Za dokaz naveden \e nekaj slučajev* Šećerov je vzel v >Statistiko jugoslo venskih zemalja« tuđi Štajersko in je kratkomalo na podlagi znane av-strijske statistične publikacije 3>Oster-reichisches statistisches Hanđbueh« za 1- 1913- prepisal. da ima Štajerska ju-goslovenskega prebivalstva 409 833 đuš, drugojezičnega (nemškega) pa 984-864 duš- Dražega o teh številkah ne pove- Gotovo je. da bo dobil £eć>-rovo >StatistikoStatistiko< samo južno Štajersko, to-rej oni del pokrajine, kjer prebiva nad 400-000 Jugoslovenov in samo kakiti 40.000Nemcev in nemčurjev- In Jugoslavija reklamira za sebe v istini samo južno Štajersko- Isti slučaj se ponavlja glede Ko-roške- Šećerov navaja za Korosko 82-240 Jugoslovanov in 304-832 drugih, torej Nemcev- To zopet more zaveeti nepoucene ljudi v pogrešno sodbo o naših teritorijalnih zahtevah- Tega bi ne bilo, ako bi vzel Sećerov ▼ svojo >Sta-tistiko< samo jugosiovenski del Koro-ške, kjer prebiva po avstrijski uradni statistiki 82240 Jugoslove-nov, a jih jp v istini 120-000, med Ux» 1 ko Je t istam oMmlJu samo icakOr 4MXX> Nemcev. Tre^i glačaj to vrate J# >Gorica 1 Gradiikac, kjer navaja Saćeror 1M.750 Jugoelovanov is 95149 drugih, t- J-Italijanov- Čemu zopet ta pogrtMt, ko ▼4 pri nas vsak otrok, da xahtevamo sa sebe le Gorisko, kjer prebiva Iskazanih 154-750 Jugoslovenov in araven njih komaj nekaj stotin ItaHjanoYt med tem ko Gradiške oziroma Furlanije, kjer prebivajo Italijani, noben Jugo* slova n ni zahteval* Seveda imajo temu primerno >ju-goslovenakoc vrednost tuđi ostali Še-ćerovi podatki narodno - gospodarskoga značaja- Tako navaja, da daje >jugoelovenska zemlja« Štajerska letno 30 milijonov meterskih sto-tov premoga in 18 milijonov meterskih stotov železa, med tem ko odpada vsa železna in znaten del produkcije premoga v nemški, torej nejugoslovenski del Štajerske- Na drugi strani pa je zelo čudno, da sta izpu-ščena v tej statistiki ravno dva naj-važnejša izvozna produkta Jugoslavije, les in duhan. Šećerova >Statistika< torej ne nosi pravega imena, ker to ni statistika >jugoslovenskih zemalja«, temveč kvečjemu površna statistika >nekate-rih srednjoevropskih dežele- To delo rara more iz navedenih razlogov v inozemstvu škodovati, vsled česar je potrebno, da sami v naši javnosti pove-mo istino glede te statistične zbirke. Ako hocejo ljudje od imena — in med te spada tuđi Sećerov — informirati inozemstvo v naših razmerah, potem je tako delo treba opraviti temeljito* Miloš S t i b 1 e r-KONEC KOALICIJSKE VLADE- Narelstvo JD8 je na gvoji včeraj-snji seji po poročilu svojih zanpnikov v deželni vladi sprejelo predlog na demisijo celokupne deželne vlade- Ta sklep je utemeljen v dejstvn, da so socijalni demokrati, ki so tvorili del koa-lieijje. iz vlade izstopili. in v tem, da se »Ljudska stranka« ne drži dogovora radi medsebojne strpnosti strank ter onemogočiije nadaljno sodelovanje v vladi- ZA ZDRAVO IN NEKORUMPIRANO JAT^NO UPRAVO- >Naš hoj za zdravo in nekorumpirano javno upravo, ki emo ga radi našega ljudstva, našega uradništva in zaradi resnega položaja v državi za-čeli<. — Tako piše glasilo one stranke, koje mini?ter je še pred kratkim po-skusil spraviti mlađega uradnika iz 9-v 4. činovni red! Ki je poizkusil nu-staviti za uradnika 9- činovnega reda mlađega studenta, brez vsake učne dobe, ki 20 mora sicer imeti vsak drug u/adnik! Dr- Jež in Vrtovec se imenu* jeta gospoda, nad kojima je hotela sijati milost VLS« Ne vemo. ali se je to funkcionarku ^rLS zdelo potrebno >ra-di našega ljudstva, našega urađništva ali pa radi resnega položaja v drža\*i?drastično ilojalno«. >zahrbtno^ itd-? Seveda, uradnik mora imeti gotovost, da — služi S0 let, potem ga pa proteže VLS preskoči! Iz 9- v 4- razred! In ti potem pišejo Članke o zdravi in nekorumpirani javni upravi! CASOPISNA POLEMIKA- >Nerazsodnoste. >zmedenostc, >jec-ljanje^, >špekulacija na zvodljivost malomeščanskega >Narodovegac bral-ca, — in nekaj iz naših člankov izrezanih citatov- To dobro pomešaj, pa ima9 uvodnik za >Slovenca<. KAJ JE STVARNEGA NA NAPADIH VLS PROTI NAM? Nič! Samo želja, otresti ee našega neumorno delavnega podpredsednikn, vlade, ki pa je delovanju VLS preveč gledal na prste* In želja, zopet pridobiti ono politično moč, ki jo je stranka nekdaj imela. Računali so, da je prišel sedaj čas, in so si izbrali najbolj ne-rodno pretvezo- Podpredsednik dežclno vlade je napravil bvojo politično in državljansko dolžnost, ker je ni napravil niti pristojni okrajni glavar, niti poverjenik (ki je član VLS) in ni niti poročal o znanih protidržavnih do-godkih v Beli Krajini- — Zanimivo Je, da napada VLS tri premeščenja, v Cr-nomlju, v Brežicah in Slovenjem gradcu- — A dve od njih je odredil — baš zaupnik VLS, poverjenik za notranje zadeve Golia! — Evo, to je vse« In iz tega je skovalo glasilo VLS vrsto nar padov, ki jih nocemo ^označiti, kakor zaslužijo- Ponavljamo: Opozarjamo na to iz trte izvito borbo zlaati obmejne Slovence! Opozarjamo, da ee pričenja v času, ko se je odgodila ćelo ministr-ska krisa radi važnih zunanjepoliti6-nih finančnih vprašanj! Zato odklanj*-mo vsako odgovornost sa neugodne po-sledice- Odgovor na ta hinavski napad izza plota je demisija deielne vlade- 8 takšnimi Ijudmi se koalicija ne da vm-držati* Na] se zadeva uredi na novo, In mesto politične pokrajinske vlade n*| vodi deželo uradniška. Mi pa — na organizacijo stranke! Proti takšnim in-trigam strankarskega koristolovstva po|đe ves narod- Kakor smo napisali % M«iliH»ki »V MrfJI, ▼ BmA m Hr-Talakem, T Đalmadji In flloTenlji m ▼ nafta ▼ntoh nbtr* kar i» n^d narodom najboljega po latoUgoncI, po to-ljavi in po volji, đelatt v driavi, da postane sgradba trdna, 8 ponoeom se savedajno, da smo demokrati sol Jugoslavije* Naprejt Bres oatra na napade, — na delo! IZVOZ VINA SVOBODEN. Valed intervencije Demokratskoga kluba Je končno dovoljen svoboden U-voz vina* Za izvomiee je treba zaprositi Centralno upravo, podružnico v Ljubljani, s voznim listom- Poleg kol-ka 12 K je od vagona plaćati pristoj-bino 1000 dinarjev- RUDNISKI PAZNIKI IN POD-URADNIKI! >Trboveljske premogokopne druž-bec zahtevajo zvišanje prejemkov-Včeraj se je na deželni vladi pod pređ-sedstvom dr- Žerjava vršila tozadevna konferenca, ki prinasa znatno izb.ilj-šanje gmotnega položaja paznikov in poduradnikov. S to zadevo se bo Se končno pecala danes plenarna seja de-žehie vlade« ZAPOMNTTE SI TO! Zadnji ča je postalo moderno od-stavljati z odgovornih mesta može ki so zaupniki JDS. Pred par dnevi smo čitali, da treba odstraniti ministra Pri-b i č e v i 6 a, včeraj, da naj gre mfni-ster Kramer, danes 'pa se pozjvlja k demisiji podpredsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Gre^or 2crjav. Ako spuščajo take pozive v svet neodgovorni elementi, se temu ne čudimo, a Če usranja politično pustolovstvo tuđi glavni organ SLS.. tega ne moremo prezreti. SLS. ve, da obstaja vsaka koalicijska vlada, izrecno tuđi ljubljanska, na medseboinem doprovoru. Bistvo tega dogovora tvori načelo, da vsaka stranka po lastni volji vpošlje v vlado svoje zaupnike. Iz tega sledi, da nima nobena stranka pravice vtikati se v mandate d.rujrih strank In umevno Je, da ni SLS. niti najmanj v to poklicana, da bi pozivala k demisiji mandatorje JDS. Ce SLS. to vzlic temu đela. je to akt politične redostojnosti. AH meni SLS., da so bili nam ali pa JSDS. po volji zaupniki SLS. v vladi? Ako bi se JDS. postavila na staljšče, na katerem stoji danes SLS., bi bila sestava vlade v Ljubljani sploh nemogo&u ker zaupniki SLS. z malimi izjemami sploh ne bi mogli biti poverjeniki, ako bi se smelo objektivno presojati njihovo sposobnost ter nosameznikom ugovarjati. — Dokler obstoja sedanja vlada, borno ostali pri dogovoru in dr. Žerjav bo demisijonirnl takrnt, kadar ga bo v to pozvala JDS. K temu koraku se pa JDS. od SLS. Jzsiljevati ne da in to tem manj. ker ima opraviti s političnim manevrom, kafcoršen je bil v navadi v eri predsednika SLS. dr. Šu-s t e r š i č a. DOKUMENT NEPOŠTENOSTL »Vodilni možje JDS. so izrabljali v najnevarnejšem času našega ujedinjenja, v času, ko so se temelji našega obstoja majili, svojo oblast za tihotap-ske dobičkarije.« — »So sile, ki na ti-hem »deluieio« v Beogradu, da se te stvari potfačijo«. — »Najmanj, kar od javnih politikov lahko zahtevamo, je smisel za državno korist, ki je za nas najvišie načelo. Politikov. ki lim je bla-gor države deveta briga, ne rabimo. Skrb za ljudstvo je prvo in glavno, vse dru^o Je postransko. Zato bi moral dr. 2er.iav, čc bi '"mel v sebi čut za čast, podati svojo demisijo. Človek, ki ima na vesti takšne ilojalnosti, bi bil v vsa-ki drusi stranki nemogoč. Toda če bi bila JDS. tecra moralnega čina sposobna, bi ne bila več JDS.« Tako pi^e današnji »Slovenec«. Priznavamo. da nam je ta infainija sapo zaprla. Takšna nai bo torej domača politika pri klerikalan. Shraniti si ho-čemo ta dokument, da jim ga pokažemo pri prilikj. kp bodo trdili, da so lojalni in snodobni. KORUPCIJA PRI ČEKOVNEM URADU- Danaenji >Slovenec« namiguje, da bo v doglednem času razkril veliko korupcijo pri čekovnem uradu ter trdi, da so »vodilni« možje JDS izrabljali v najnevarnejšem času našega ujedinjenja, v času, ko so se temelji našega obstoja maj ali, svojo oblast za nizke ti-hotapske dobičkarije, ki bodo v krat-pem pred našo javnostjo razkrinkan«. Ne vemo zakaj >SIovenec< le namiguje in zakaj naj že ćele korupcije kar ne razkrije. Bilo bi boljSe za njegove br&tce, ki bi mu laž je verjeli, boljše pa tuđi sa vodilne može JDS, k«r bi ve-đeli, kaj >Slovenec< hooe* Nam je sicer znano, da se je po čekovnem oradu Izvršilo tihotapstvo, pri katerem je so-udeležena ljubljanska trgovska tvrđ-ka Geršak. V zadavi je uvedena ka-zenska preiskava* Niti na misel ne priđe JD6, da bi hotela na potok te preUkave kakorkoli vplivati- Obratna! Ako •• dožene krivda, mora slediti brezobiirnt ka-sent Da bi bil v to afero zapleten kak vodilni moi JDS, je Ui, ki Je >Slo-vencuc dobrodošla in sa katero bo moral dajati odgovor, &m bi imel pogom, povedati, koga misli- Mi ga Da to poiiTtmo> No njemu, ampsk svojim somiiljenlkom povemo, da ne bi stranka iteđil« nikog ar ismedsebe, ki bi se nm dokasal* kakšna nekorektnost, da bo pa brez pardona obsežen vsakdo, kl krade čast brez dokazov- MESTNI DEKLlSia LICEJ. Kakor znano, ie bilo nedavno raz-pfMao mesto ravnatelja na tem zavodu, ispražnjeno viled prerane tnurtl pokojnej:* ravnatelja Macherja* Med Stirfani kompetenti Je tuđi velezailužen In odlično kvalificiran stareJSi cimna-zijski profesor naprednega mišljenja, kateremu pa manjkata le še dve leti do polnc Dokojnine. Većina kuratorija, ki Je Imel v svoji zadnji seji skleniti temo - predlog, je bil v veliki zadrezi. Uvaževati Je bilo treba, da se ima lice) prestrojiti v žensko gimnazijo in da Je vsled tega ravno za prvo bodočnost treba neke stabilnosti v vodstvu zavoda, to je, da kaže zavodu Dreskrbeti ravnatelja, ki mu bo po človeSkem predsodku stal na čelu vsaj kakih 10 let. Te garancije Dri omenjenem. sicer odličnem kompetentu seveda ni in za-raditejja se je večina kuratorija s tež-kim srcem odločila. da ne kaže nanj reflektirati. Vsak drusr pomi-slek zoper osebo imenova-nega gospoda je bil abso-lutno izključen, kar se je v seji izrecno poudarjalo. To stališče večine kuratorija je bilo gotovo stvarno, je - li pa je bilo tuđi utemeljeno, tega ne borno nresolevali. Stvarne kritike bi se srotovo nihče ne brani!. — Toda dotičnik ima slnčain<2 sina, ki je oristaš socifalno - demokratične stranke in to Čisto brezDomemb-no deistvo je izrabilo »rla^ilo imenovane stranke, da očita liceiskemu kurato-ritu, da je hotel očeta kaznovati zaradi sinaf Preneumen bi bil ta očitek, če bi ne bil v danih razmerah tako brezmejno perfiden. In Če je bil vrhu tesra podprt z neukusnim oseb-nim insultom na Članice Jn Člane kuratorija, je to !e dokaz, da se nam 5e doteo ne bo treba uči« nri JSDS — družabne in osebne SDodobnosti. »NAPREJ« IN FarPATORIJ NAŠEGA LICEJA. Včerajšnji »Naprejc se je silno raz-koračil nad kuratorijem mestne^a de-kliškesra liceja, češ da je le-ta nasveto-val mestnemu svetu temo za imenovanje ravnatelja na tom zavodu, v katero se nj postavilo gospoda, ki bi bil všeč Stebjju in tovarišem. Glasilo socijalno-demokratične stranke meni. kakor vse kaže, da naše korporacije nimajo dru-Ke^a pokliča, kakor pritrjevati željam jpospodov sodru^ov, pri katerih še nik-dar nismo opazili, da bi bili glasovali za stvari, katere je nasvetovala naša stranka. Ali v tem slučaju je jeza »Na-preja« nekoliko prezprodnja, ker priđe dotično imenovanje itak pred občinski svet in tesra večina bo končno odločila. kako in kaj. Kolikor je nam znano, pro-sili so za dotično službo štirje gospođie. ki so več ali manj vsi sposobni, tako da je imel kuratorij res težavno nalo^o, cdločiti se za terno - predio?. Toliko bo morda tuđi »Naprej« koncediral, da vsi štirje gospodje niša mo?:Ii v terno. Večina je nato izkliučila najstarejšega prosilca, ki po preteku dveh let lahko prosi za pokojnino, ter je postavila ostale tri v terno. Ozirala se Je torej — najsi je to pravično ali nepravično — na starost ter se pri tem popolnoma ravnala po socijalnodemokratičnih prin-cioih. kafere je tuđi pri tej priliki za-stopal »Naprej«. očitajoč ženskam, ki sede v kuratoriju, da so »starikave«. Zatorej nam je čisto neumljivo, da je »starikavost« pri damah tako velika pregrreha. prj kompetentih pa veliko priporočilo! B09: se spoznaj pri »Na-preju«! — gospodom okrogr lista pa le željmo, ker so vsi leDi in čedni, da bi n*kdar starikavi ne postali! —r. »OBMEJM BRANIK« IN ČIŠĆENJE. V Mariboru izhaia »Obmefni Branik«, ki je glasilo »Narodne Obrane«. Drugega nam ni znano o tem listu, mnenja pa smo, da je njegov đelokrog z besedo »obmejna obrana« čisto jasno zacrtan. Svojčas smo v našem listu pri-občili Članek »Za kulturo in človeko-ljubje« ter v tem članku povedali glede takoimenovane.cra »čiščenja« svoje nazore, od katerih tud? danes ne odneha-mo niti za pičico. Zastopali smo mne-nje, da naj vlada skrbi, za »čiščenje«, kakor se ii vidi primerno, pametno in koristno. Dalje smo bili mnenja. da se Pri tem čišćenju lahko udeležuiejo tuđi uredništva posameznih listov, ki naj, če se jim ljubi, objavijajo dotične denuncijacije, ki dostikrat izvirajo zgol iz za-sebnejr^ Fovraštva in jeze. Stvar okusa dotičnih listov je. da gonjo nadaljujejo, kakor se jim zljubi. Dostavili pa smo, da se te gonje »Slov. Narod« ne bo več udeleževal, in pri tem bo tudl ostalo! »Obmejnemu Braniku« s tem nismo delali nikake krivice, tuđi nismo posegli v njegov delokrog, in niti najmanj šega povoda ni imel, da bi se radi tega zadiral na nas. Zadri pa se le vseeno! List misli, da je bogve kako duhovit, če govori o »nekaterih zasta-relih gospodih« v Ljubljani. S tem je napravil Peskovemu glasilu veselje, napravit ga je pa tuđi »zastarelim gospodom«, ki so dobili s tem priliko, da javno povejo, da se za nezrele take sodbe prav čisto nič ne brigaio! —r. (PoročUa iz Zagreba!) FUZIJA AKADEMSKIH PODPOR- NIH DRU8TEV V ZAGREBU- Zagreb, 1* julija- Dne 6* t- m* se ▼rti v Zagrebu glavna skupščina hr-vatakega akademekega podpomega đmitva, ki vzbuja splošno zanimanje vsled tega, ker se bo na tej sknpščini isvr&ila fuzija s srbskim podpomim drufttroni in stanovsko zvezo slovenskih akademikov* Zagreb, 1- julija* Akademsko pođ-porno društvo v Zagrebu in elani ju-goslovanske akademske menze v Zagreba so skleoili sodelovaU pri se- stankit zveze jugoalovanakih akademikov t Dalmaciji, ki se vrM 15. avgu-sta t. 1- v Splitu, kjer se bo osnoval centralni savez fugoslovanskih aka-demikoT* t GAVRO 8AVI0-Zagreb, 1- julija- Danes je umri v Zagrebu Gavro Savic\ znani umirovljeni igralec hrvatakega gledalidSa v Zagrebu, ki je bil oelih 30 let veste« # član hrvatskega gledališča v Zagrebu-ZapuSča vdovo, ki je isto tako igralka v zagrebškem gleđališču in ki je pred kratkim praznovala štiridesetletnieo svojega igralskega delovanja* USTANOVITEV VISOKE GOSPO-DARSKE SOLE V ZAGREBU- Zagreb, 1- julija. Včeraj je dospe-la deputacija slušateljstva višjega go-spodarskega učilišča v Križevcih v Zagreb ter posetila bana dr- Palečka, poverjenika za šolstvo g. Kojca in po-verjenika za narodno gospodarstvo dr« Krištofa- Pri vseh treh je deputacija odđala prošnjo, da se absolventom vi3-jega gospodarskega učilišča v Križevcih omogoci nadaljevanje studij na gospodarski visoki soli, ki se otvori v jeseni v Zagrebu, pri čemur naj se vračuna čas studij v Križevcih- Člani vlade so izjavili, da se bodo izpolnile želje delegatov- IZHAJANJE ZAGREBSKIH LISTOV. Zagreb, 1- julija- Nekaj dni so morali izhajati zagrebški listi radi pomanjkanja plina, (ker je primanjkovaTo plinarni premoga) zjutraj, od jutri naprej pa bodo listi izšli zopet popoldne, ker je dospel v Zagreb premog, tako da zamorejo pričeti z obratom zopet vsa industrijska pođvzetja, ki so navezana na rabo plina. USTANOVITEV ODDELKA MIX1- STRSTVA ZA GOZDARSTVO V ZAGREBU- Zagreb, 1« julija. »Narodne Novi-nec prinašajo odlok ministrstva za šume in rudarstvo, s katerim se osnuje šumarski ođsek v Zagreb, ki bo imel nalogo, da čimprej resi vse zadeve, ki se tičejo vrhovne uprave in nadzor-stva šum v Hrvatski in Slavoniji- IZ ZAGREBŠKe TEHNIKE- Zagreb, 1- julija- >Narodne Novine« prinašajo vest, da je profesorski zbor kraljeve tehnične ..visoke sole v Zagrebu sklenil, da se na jesen na toh-niki otvori jo še sledeČi oddelki: graditeljski in kulturno inženirski, arhitektonski, strojni in elektro inženireki, ladjegradniški in ladjestrojno inženirski, končno kemično inženirski. Sedaj že obstoječi geodetski tečaj se inkorporira sedanji tehnični visoki Soli« IZ MINISTRSTVA ZA KONŠTITU-ANTO IN IZENACENJE ZAKONOV. Zagreb, 1- julija- V Beogradu se nahajajo razni vojaški referenti iz veeh delov naše države, ki v ministr-stvu za konštituanto in izenačenje za-konov delajo na kompletiranju voja-ških zakonov« »HRVAT« O MINISTRSKI KRI^I- Zagreb, 1- julija« Današnji >Hrvatc prinaša iz Beograda vest, da je peto-vanje ministrov v Pariz odgodilo mi-nistrsko krizo- Ako bo imelo to poto-vanje ministrov v Pariz uspeh, se bo takoj po njihovem povratku izvršila temeljita reforma kabineta, v slučaju pa, da potovanje ne bi rodilo zaželje-nega uspeha. se bo pa v ministrstvu izvršila spopolnitev in sicer tako. da bo ostalo ministrstvo sicer Se koalicijsko, a da bo vsaka stranka dobila v kabinetu le toliko zaatopnikov, kolikor jiti odgovarja številu njenih zastopnikov v Narodnem Predstavništvu- POVRATEK MINISTROV IZ PARIZA. Zagreb, 1- julija. DanaSnji >Hrvat< poroča iz Beograda, da se bodo ministri, ki so odpotovali v Pariz, vrnili do 10-, najkasneje pa do 15* t* m* NOV UST SEPARATISTOM Zagreb, 1« julija- Današnji >Hrvat< poroča iz Beograda, da namerava tam-kaj Jaša Prodanović izdajati nov list in pri četi politično akcijo v smeri decentralizacije naše državne npravo-Zbral je baje v te svrhe okrog sebe -cvet srbske inteligence. CELOVEC. LDU Ljubljana. 1. julija^Z ozirom na porocila nauenske brezžicne oosta-ie z dne 29. junija t. L o seji začasne-za. koroškejra deželnesra zbora in jdede poročila, podanega na tem zboru, ki govori o baje nevzdržljivih razmerah in žalostnem položaju v Celovcu, je prejel ljubljanski dopisni urad s pristojne strani nastopno poročilo: V Celovec prihaiajo vsak dan transporti živil iz kraljevine SHS. kakor tuđi iz Nemške Avstriie. Tako je na pr. prišlo danes iz Ljubljane v Celovec 80 vazo-nov moke in žita, pred nekaj dnevi cei vlak klavne živine. Iz Nemške Avstriie prlpuščajo okupacijske oblasti transporte sladkorja in pive za koroško ozemlje, ki so Ka zasedle jugoslovan-ske čete. Pogled v celovške restavra-cije dokazuje, da ne more biti eovora o tem, da bi manjkalo živil, marveč da je izbira iedil danes neorimerno boga-tejša, kakor pred zasedbo po Jugoslo-vanih. Promet v kraljestvu SHS oprav-liajo direktni osebni in tovorni vtekL Stev. 153. .SLOVENSKI NAROD*, dne 2. julija 1919. Stran 3. Za prekoračenje demarkacijske crte V Nemško Avstrijo je bilo do dane* izdanih več kot 3000 dovoljertj. Redni dovoz premota iz Nemške Avstriie, ka-kor rudi iz kraljestva SHS je v teku, Vsled neoviranesra prometa celovške-ga mesta z okupiranim pašom na Ko-roškem, je tok jugoslovanske valute za mesto obilen ter imata* nemško-av-sfrijski in jugoslovanski denar enako ! veljavo. CLEMENCEAU SVARI PRED AVSTRIJO. LDU Dunaj, 1. julija. (ČTU) »Neue Freie Presse« poroČa: »Homme Libre« obdolžuje Nemško Avstrijo dvojne igre in poudarja, da je Nemška Avstriia v ćeli vrsti not označevala pokoje za- \ veznikov kot nesprejeml.iive ter s prošnjami in pretnjami skuhala doseci olajšave. Nemec Oton Bauer pa ima zveze z Ljeninom in sovjetsko vlado v Budimpešti. Vsled teera se ie Čuvari pred dvojno igro Avstrije. Dunaiska zahrbtnost je še nevarnejša kot berlinska, ker je potuhniena in ker izrab-Ija za svojo isrro nemške simpatije v j AvstrijL Velika Praga. Vlada čeho - slovaške republike ie predložila Narodnemu shromaždenju zakonski nacrt o ustano-vitvi velike občine. ki bi obse^ala Pra-go z vsemi predmestji, ki tvorijo sedaj samostalne politične občine. Ta zakon bi naj stopH v veljavo 1. januarja 1920. Po predloženom zakonskem nacrtu bi dosedanje občine ostale v svoji doseda*-nji obliki, in bi veliko Prago tvorila zve-za vseh teh občin. Po tem projektu bi torej še nadalje funkcionirali mestni občinski odbori v °ragi. v Kraljevskih Vinohradih, ZiŽkovii, SmicV.ovu itd. Nad njimi pa bi bila višja instanca, mestno zastonstvo ve!?ke Pra^e, ki bi štelo 24 članov. Na čelu te-ar^ zastop-stva bi bil pred?ednik, ki bi $ra na predio?: vlade potrdi' r»redsednik čeno~slo-vaške republike. Glavno uprnvo bi imelo v roknh mestno znstopstvo. dočim bi bili do^eclam" občirski sveti v Pragi. na Smichovu, Zfžkovii. Kraljevih Vinohradih itd. samo iv'ecrovi nomozni organi. Mestni predsećnik bi naj imel tri nam os trpke. Za rektoiia češke nnfverze v Praši je za prihodnje šolsko leto izvoljen dr. Josip Z u b a t y, profesor staroin-dv'ske filologije in primeriaiočesra je-zikoznanstva. Cefr znhtevv\o revizijo vseh spiscv avsirtfskih1 voraškifi sodi^č Češki !jsii, na čelu iim ok-*riii£ki >-■ Pozor«, zalrte-vajo, naj se izvede revjzjia vseh spisov. odnosno sodb, ki so j;h izrekla avstro-o^Tska vo;n?ka sodiSča. UtemeHuJejo to svojo zahtevo nređvsem z dejstvom. da so ćelo na Dunnin odred!!! revizijo ten lisfin. V Avsfrni «o pregledali 1.200.000 aktov. tuđi Mndiari so pove-n'li reviziio teh listin posebni komisiji. T;iko na Punpju kakor v Pešti so revizije dognale, da so vciaška sodišča izrekla brez števjh strrtnih obsodb nad ■•-i.v-*ri. o katerih se je na tr\ izk?zalo. da so bile r>or>o!nem? oo nedolžnem ob-sojene. Ako so torej Nenici in Madjari smatrali za potrebno, da revid:ra?o sođ-be voj^ških sodišč. je oač timHivo, da zahtevaio isto tuđi Čehi. ki so pod nest-jo teh sodfšc največ rrpeli. — Tuđi pri nas bi bilo dobro, ako bi se odredila revizija vseh spisov vojaških sodišč, ki so n?rn ^a razr-olago Češko šolstvo na DnnnjiL »Neues \Viener Ta^fclatt« piše. da žTvi na Du-raiu 100.000 Cehov. (V resnici jih je gotovo okrosr po! miliiona.) Ker ie v nrrovni eogredbi zajamćepo var.stvo narodnih manjšin, bo dunavsko mesto moralo ekrbetj za češke sole. Treba bo torej dunajski mestni občini zaraditi okros: 20 ljudskih in meščanskih šol. To bo stalo, kaJkor ie izračunal omenieni list, okroglo 100 milijor.ov kron. Grad Konopište pom z\ \ nn^o ipvTio t^'cvadbo. Na zdar! Odbor. \ Izpred ljubljanske porote. Razprava proti Antonu Završniku radi roparske^a umora. Kakor smo poročali, pričela ie dne 30. junija ob 9. dopoldne porotna raz-prava proti Antonu Završniku, rojene-mu leta 1S93. v Pasjem pri Škalah na Štajerskem, ki ie bil u služben kot kle-par pri državni železnici na Jesenieah, in je osumljen, da je na večer dne 10. februarja 1919 na Jesenieah s tremi streli umoril Josipa Omejca in ga po-tem oropal. S tem je zakrivil hudodel-stvo roparskes:a umora v smislu §§ 134 in 135 št. 2 kaz. zak. Omejc je živel že več let na Jesenieah, kjer se je bavi! s prekupčeva-njem. Kakor pra\i obtožnica in pod za-prise^o zaslišane priče, je bil dobro-dušen in priljubljen, tako da rii imel rned svoiimi zrtartci sovratnika. Na verer dne 10. februarja ie bil do približno 7. ure r\-cčer v Tancarjc-vi ^ostilni na Jesenieah, kjer je ?tano-val in obedoval v zadniem Času, okrJi 7. iire pa je odšel. Raznim r»scba*n ie t?krnt povedal, da ima z neko osebo važno kupci jo. Nnmeraval vse je vrnitr kmalu, zato je naročil v restavraciii. kamor je pri Jakova! svojo nevesto. r>aj n dajo, ko pridc. čai in naj sra počaka. Toda n! ga bilo več rtazaj. Dm?o jutro pa je našel Vladimir T?ož!č okoli pol 10. doroldne na obJinski cesti za Kurjo vasjo na Jesenieah truplo meške-z-\ k? se je pozneje ag^iosciralo kot Onejčevo. ^5ilo ie od treh kropreli za-deto in že popolnoma mrzlo. Pole sr nie^a so ležale Hstnice brez vsakeea denarja, \z česar se sklepa, da je bil is\TŠer na njem ropar.^ki urror. Preiskava. ki je bila "veđer.a do Omejčevem ^morn za stori'cem, ie kazala na Antona Završnika. ?*Ta1o pred izvršenim umorom ie vide! namreč že-Iezniskf uslužbenec Janko Jenstertc Završnika v družbi z Omeicen. ko sta šla čez pr\i železnišM tir v smeri proti Hnmrovi gosti!ni, ki leži ra noti v Kurjo vas, v kateri blizini so našli umorjenca. Tuđi sta \ide!a malo pred 8. uro Josip Svetlin in Franc Pernnš na poti v Kurio vas dva človcka, ki sta šla v smeri proti Kfrjj vaši. Spoznala sta Omeica in sa pozdravila, sprem-lievalca pa vsled teme ništa moda spoznati. Pernus\ ki se ie takoj ločil od Svctlina, je kmalu rato čul tri strele, prihajajoes z one smeri. kjer so dru2:1 din našli Omejca. Nadpoštar TomTnc Robert se ie \Tačal zs'ecer okoli 8. ure 20 minut iz pošrne^a pcsbt)ia cb jese-ni?kem kolodvoru na svoj dom, ki leži v smeri proti Kurji vaši. Na poti je srečal neznanca, ki je prihajal od Kurje vaši v precei naglem temou. Ko je prišel mimo nje?:a, se je spusti! v tek. Tcminc ie bil mnema, da hoče mož doteči vlak. ki odhaia z Jesenic rroti Ljubljani ob 8. uri 22 minut. Mi-slil si je pa, da vlaka ne dohiti. Drujri din je izvede!, da ie imel vlak^ka&ih 10 minut zarmid:. Dalje ie vidH Završnika isti večer železničar Ivan Ga??ner-Vm no 8. uri 20 minut pri blacraini za listke. Zavr5nik se nato tuđi res ođpe-lial na Javornik. Nameraval se je namreč v kratkem poročiti, zato ie bil na-roči? r>ri miz^r^kem rrcistru M?tevžu Hodali na Bledu r>ohi?h^o. Isti veSer. ko ?e ie izvrši timor, iska! je v?!ed te^a za provoz rohištvp. na JesenicaTi srni za drujri dan. Ker jih tukaj n! do-bil, se ie pelfal z vlakom na Javornik. Tam se je zscovnril za san: in se nato takoj zopef vrnil z vlakom na Jese-ice. Z n:"im se ie prlpelj^la rudi pje-srova. nevesta, ki je bila 51a ta d?.n v Krnni kupovat rs.rno ro^odo. V Drcd-preiskav! Je trdil Završnik, da ni imel nikoli orjrabiti z orožjem. po pričeva-niit Albina Slamnika na se Ie dosma- 10, da mu fe ZavrŠnik nekoć ob času denobiUzacfi'e razlazi ustroj piStote-repetfrke. s kntero je vr~i5o nje^ft rudi streli at. Tndi se ?e do.'rnalo. da je Tmel pri ^TanezTi r3rbe^niku na Jesenieah sfrranieno tako pištolo. kafero mu Je Erbežnikova žena na njegovo zahtevo vnrfln krifiČ^pffa dne zvečer, ker 5i je Za\i^nik rekd. da je prodal pištolo r^ekernu vo;rkn. Janez Erbežnik je rudi fzr>o\reda1. da je bila omenfena p!§t6!a 9 mm k?ljbra. torej enakecra kalibra kakor je b:io ro mnenfn izvedencev oroz*-je, s kateritn ?e bil Omejc umorjen. Na me^tu. k?er fe 1e?al Omefec. sta se našli 11. februarja ttrd« dve stročtrid [n po«-neiše tem stročrricam odgovarjajoča krojrte, iz česar sledi, da ie bil umor izvrSen z enakfm orožjem, kakor gm Je po«:edovrl Zavr5nik. Završnik Je ves čas zanfkal vsako krivdo. Trdil je tekom predpreiskave, da ni dob?! kritične^a večera piStole od Erbežnika. oziroma nfegove sopro-ge nazaj. Pričel je pa tuđi simuliratt blaznost in ko je spoznai. da se ma ta poizkus ne obnese. sknšal ie žvaliti krivdo na nekega tfhotapca Reinđla, kf li ta# cww*d *«* ti Cctan ft ki om |e ob . Tega Reindla ne pozna nihče razun obto-ženca. — Obtožnica skuša pojasniti, kako je pri§el Završnik do sklepa umoriti Omejca: Na kupniiii za. oaročeno pohištvo je bil poiavnal obtoženec 1300 kron, ostanek 1200 kroti pa se je bil «a-vezal plaćati tekom enega meseca. Ker ni bilo upanja, da bi mogel ta dolg tekom enega meseca poravnati Je ia-umil ta naklep proti Omejcu, ki se Je rad pobahal z denaricm, če ga je imel. Pod pretvezo neke kupčije je potem lahko izvabil Omejca na samoto in tam izvrŠil zločin. Obtoženec je bil že večkrat pred-kaznovan in sicer petkrat radi tepeža, enkrat pa radi ropa in tatvine. vsled česar je bil obsojen pred celovškjm de-želni sodišcem na triinpol leta težke ječe, katero kazen je prestal 3. avgusta 1916. Obtoženec zanjka tuđi pri glavni razpravi krivdo. Na predsednikovo vprašanje, čemu ni povedal preiskoval-nemu sodniku. da ie bil že zaprt odgo-varja obtoženec, da tega ni storil, ker je mislil, da ga izpustiio. Ravnotako opntvičuie obtoženec svojo naveđbo, da je bil že leta 1912. na Jesenieah v službi kot klepar, dočim se je dognalo, da je bil takrat pri svojem ocetu. kjer mu je pomagat na žagi, dokler ni bil radi ropa obsojen v zaix>r. V zaporu sele se je iznčil kot klepar. Po prestani kazni !eta 1916. je takoj nastopil voja-ško službo. Bil je na fronti do mala, nato ie odšel bolan v bolnisnico, radi superarbitriranja dobil dopust in na-stopil ob prevratu službo na Jesenicah, Kjer se je seznanil z Omeicem. Na dan Omejčevega umora je b-1 do 5. ure popoldne v službi. Okoli pol 7. ure je set k Mesarju iskat sani za naslednii dan, na jih tam nj dobil. Nato je odšel zopet na kolodvor, kjer ie — kakor sam prl-povedtije — dobil onega Reindla, kateri ga je takoj vprasal po pištoli. Ker je ni imel pri sebi, je šel ponjo k Erbež-niku, se nato vrnil in jo dal Retndlu. Reind! mn je o tej priliki naročil, naj reče Omejcn, da ga on pričaknje na mostu, kjer sta nekjkrat tobnk »zapo-kala«. Reindl je Šel nato proti Kurji vaši, obto/enec pa na kolodvor, kjer ie dobil Omejca in mu sporočil Reindlovo naroć'lo. Nato skuša natančno opi5ati, kie vse se je nahaial kntičnega dne. Glede ure se njegove izpovedi pone-kod ne vjemajo s pričevanjem priČ. — Na vprašanje <5rža\Tiega pravdnika, za-kai ni tekom štirjh mesecev. odkar se nahaja v preiskovalnem zaporu, do pred kratkim nič omenil Reiadla. odgovori obtoženec. da tesa ni storil. ker jo bjl Reindlu obljubiK da bo molčal. Predsednik vpraša nato obtoženca, naj pojasni, kako ie bilo z onim denarjem. ki mu je bil baje ukraden iz kovčega. Ore za znesek 3500 k^cn. Denar je obtoženec »zasluži!« s kupčijo na fronti. Pred umorom — rs!ro pripoveduje — je neko jutro zapazil, da mu je bilo vlomljeno v kovčeg, iz kateregra mu je izginil navedeni znesek. Na prigovarja-nie svoje neveste je ovadil tatvino orožnikom, ki so zadevo tuđi preisko-vali. Nato iq bii zaslišan dr. Kogoj, ki je Omeičcvo tri*r>?o se: ral. Izpove. da je b{i Omejec trikrat zadet. Prva krogla inu ie šla potem. l:o !-' prebila Omejče-vo palico, v dosno roko v približni visini pizdune, razdrobila kost, šla potem v prsa skozi srce proti levi strani, se t?.n odbila eh rebru in se obrni^a proti hrbtenici. kicr ie izstopila. Strei je bi) abso!iitno smrten, po njegovem mnenm oddan \z necosredne blizine ka-kih 20 do 30 crn. NaSel je še dve dntg! ustrelHn; na vratu, ki sta raztrgalt žilo dovodnico. Rana. lcjer ta kroglji zadelf, je bila pravzaprav samo ena, Ie na til-p?kii. kisr cra kroglji 'zstopil?. sta biTi dve rani. Zadnja dva strela sta bila torej oddana še iz manjše daljave k<* prvi. Z dr. Kogojem se v bistvu strinja tuđi Uru.'-ci izvedenec dr. Plečnik. Nato so bile zaslisane razne priče. Vse priče se vjemajo v tem, da je na-pravil obtoženec nanje vtis poštenega ju mirnega človeka: nihče mu ne bi bil pripisoval, da bi bil zmožen takega de-janja, kakor se ga danes obtožnje. Pre-čitajo se tuđi izpovedbe drugih tekom predpreiskave zastišnnih prič, ki nišo bile povabljene na glavno obravnavo. Na pođlagi izpovedb prič se ie dokazalo, da s^ ie obtoženec od raznih oseb izposojal denar. iz česar se sklepa, da je bil večkrat v denarnih zadregah. Nekatere priče tuđi navajajo, da so vi-ciele kritičnoga dne pri Omejcu večjo svoto denarja: 10 do 20 stokronskih bankovcev, 3 ali 4 zlate po 10 in enega za 20 K, par dolariev in težak zlat pr-stan. Polesr tega je tmel tuđi nekaj sre-braesra denarja. Isti večer ie pravil, da je prodal kakili 50 kg električne žice po 40 K kilogram. Omejc je rekel onega večera priči Ani Bičkovi, kl ga je vabila, naj gre z njo na Javornik, da ne more. ker ima s tem gospodom »nekaj važnega govoriti«, pri čemiir je mislil Završnika, Namišijeni Reinđl ie glasom dopisa ce-lovškega magistrata tam popolnoma neznan. OmejČevo truplo je prvi našel VTa-dfmfr Rožič 11. februara okoli ia ure zjutraj. ko je bil na poti v gozd po drva. Ker se je baL se mu ni upal pribli-fati, marveč je tekel domov in povedal svoji materi, ta pa Filipu Lazarju. Lazar Je 5el v družbi Vladimirja Rožica na lice mesta m takoj spoznal Omejca. Na tleh sta ležali dve listnicl in mnogo papirjev. Denarja ni bilo pri umorjencu nič več, Ie srebrna ura je Se padla od njega. Do tje je bila pot izho-jena, dalje pro^ gvzdu pa ni peljal no-ben sled. ' Glede obdolzcnčevega duševnega SI nikakih itmpiomov, iz kattiih bf se dalo sklapati na umobolnost, marveč da je obtoženec duševno normalen in blaznost la simulira. Pri prvem ta-kem posku5u ga. je o«dravfl dr. Stojko-vič na ta način, da mu je predpisal manjše porcije brane. Zaslišan je bil tuđi izvedenec o strelnem orožju Ševčik, ki Je potrdil, da vstr^jina na palico odgovorja projektilu, ki se je izkcpal na mestu, kjer je bil Omejc umorjenf Zagovornik je stavil tekom razpra-ve nekaj predlogov za zasli§anje še drugih prič, ki jih pa je sodni dvor kot nepotrebne zavrnil. Razprava se je nadali evala včeraj pojx>ldne in končala okoli pol 8. zvečer. Porotnikom je bilo odgovoriti na eno samo vprasanje, glaseče se na krivdo roparskega umora. Po govoru državnega pravdnika in plajdoyerja ob-toženčeva zagovornika reasumira predsednik še enkrat podatek razpra-ve, nakar se porotniki umaknejo v po-SAretovalriico. Vrnefo se čez dobre pol ure in med splošno napetostjo prečita prvomestnlk i?orotne klopi izid glasovanja: porotniki so potrdili stavljeno iim \i>rašanje z 10 g'asovi »da« proti 2 »ne«, vsled česar je bil obsojen Anton Završnik na smrt na vešalih in po-vračilo stro>kov kazenskega postopa-tija. Zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo. Sodnemu dvoru je predsedoval pođpredsednik deželnega sodisča Fran R e g a 11 y, votanta dvorni svetnik Andolšek in deželnosodni svetnik Nagode. Obtožnico je zastopal državni pravdnik dr. O g o r e u t z, brani! pa je obtoženca dr. A ž m a n. Dnevne vesti. G&?> udeležniki strankioega zbora JDS, ki se žele udeležiti sobotne in n**deliske predstave v opernom gleda-Uščn, so na^rošeni, da javijo to svojo ž^ljo tajništvu stranke po dopisnici, da presi" rbi sedeže* Otvoritev prtvatnega brzojavneg« prometa z inozemstvom. Vsled odloka postnega ministrstva se dovoljuje s 1. julijem t. L privatni brzojavni Dromet med našo državo in vsemi državaml sveto\nie brzojavne zveze razven Nem-čiie. Madžarske, Bolgarske. Turske in boljševiške Rusije. Pri sprejemu te taksirani u je plaj&ri url vsaM brzojavki za eno besedo več, kakor jih je v resnici. privatne brzojavke, ki dojdejo v našo državo, morajo biti pisane v na-vadnem (odprtem) jeziku* v srb.ohrva-gčinl slovenščini, češčiai, niščlni, fran-cošcini, ntigleščini ali grščini a one, ki gredo Iz naše države, v jezika dotične države in francošcini ali andeščini. V prometu z Nemško Avstrijo tuđi v nem5kem jeziku. Za čas-vojne in mobilizacije se odpravljajo brzojavke na odgovornost pošiljatelja. Za eventualno ustavitev ali izgubo se ne daje m> kake odškodnine, Za RomuuUo se do nadaljne odredbe ne morejo spreje-mati privatne brzojavke, ker s to državo še nirnamo direktne zveze. Na vseučflišča v Zagreba je za dekana medicinske fakultete za 1 1919/20 izvoljen prof. dr. Boris Zarnik. S prihodnjim letom začne s svojim! predavan j 1 na istem vseučilišču profesor dr. 11 e 5 i ć, ki biva sedaj še v Ljubljani. Orožne vaie invalidov. Ker so ne-kateri invalidi letnikov 1S90—1899, ki so bili pri nadpregledu (superarbitra-cijff začasno na dopust odpuščenl, mnenja, da nlso obvezani se odzvati orožni vaji, oziroma clejanski službi, ako istim ooteJe dopust po terminu, s katerim je bil predpisan dohod k orožni vaji ali dejanski službi, se p 0 z i v 1 j aj o s tem vsi invalidi, da se takoj po preteku dopusta javilo pri najbližjem vojnodopolnilnem po-velistvu, kjer bodo glede sposobnosti vnovižS zdra^Tiisko preiskani. 2upan-st\7a izdajo takim invalidom poveril-nice, da odhajajo k orožni vaji alx.de-jaski službi. Ta poverihiica daje tem invalidom pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Theater in Kastaoverein v Mariboru pod državnim nadzorstvom. Vlada je dala pod državno nadzorstvo »Theater nnd Kasinoverein« v Mariboru. Za nadzornika je imenovan-sodni svetnik Oskar Dev. S tem je nr_e3io mestno gledališče v slovensko upravo. Prva slovenska predstava v gledalištu bo danes. Okrožnemu sodiščn v TnzH so iz-ročili bivšega stotnika Alfonza Svet-ka. V zaporu tiizlanskesa sodiŠča se nahaja rudi svoječasni fitiančni rešpicl-jent Jaroslav Ratai. kl je obdoižen, da je sodeloval t>r! raznih zloCinih, izvršenih v Miličih. Za povelfnika v Celju je Imenovan Dušan Todorović, đosedanji komandant mesta v Novem Sađu. V Ceriti so zaprli Mirka Boršiča, gostllničarja iz Knittelfelda, ki je osum-ljen vohtmstva, tihotapstva In verlžnl-Štva v zvezi z Rebeuscheejrom tn Jun-gerjern. Borčiča; so IzročlH državneirm pravdn!§tvu, ker se Je izrazi!, da se bo Hrvatska odcepfla od IffaUestva SHS \n postala neodvisna država. Noto slovenske trgovine v Celju. Trsrovino znanejra nemŠTeutaria Kossa v Celju v Kolodvorski ulld sta kupila Slovenca Dragotin Sirec in Alojz Dro-fenik. Na kralja Petra cesfl v Mš! peka Acnleitnerjla Je otvorll manufakturno fn modno trgovino Slovenec Karei Pajk. Ravnateljstvo lažne iefeznfoe v LJablJafli. Kakor Sujetno, se preseHta dva oddelka ravnateljstva lažne želez-njce v Maribor, in sicer radi pomanjkanja prtmernih tirađnih* prostoTovv CvetBCnl (ten za fnvafiđe. Starf lomljan pravi: Si duo faciunt jdem, non est idem, — tako je velika razlika med cvetličnitn dnem in cvet-ličnim dnem. — Zacinjo nedeljo so ljubljanske dame napravile cvetlični dan za invalide in nabralo se je pri tem čistih 22.000 kron. »Naprej« se sedaj huduje, da se je ta znesek vzel delav-stvu, in to v času, ko n[ imelo denarja in ga sploh imeti ni moglo, ker je bil konec meseca. Vse Iepo in primernot dasi smo prepričani, da gospođje in gospodične delavcev na ulici čisto gotovo nišo ustavljale, ker je samoobsebl umljivo, da cvetlični dnevi nimajo na-mena, delavcem denar iz žepa Jemajti. To. se ni nikdar godilo in se tuđi nikdar zgodilo ne bo; mi vemo, da je delavec revež in da se mu tuđi s silo ničesar vzeti ne more. Vzlic temu je bil cvetlični dan zadnje nedelje velika in ostud-na grdobija. Le »Napreja« Čitajte, pa; se boste takoi prepričali, kako »grdo« stališče so zavzemale ta dan naše žene in dekleta, tako da se le čudimo, da ni policija te »svojati« s puSkami v celice gonila! Kar nas je, ki smo ta dan tu hi tam kaj potisnili v steklentce, v katere se je nabiralo, smo danes do kosti 0$ramočeni, — pa ne samo osramoćeni, ampak naravnost v največji stiski smo. Komaj imamo namreč »ostudnost« 28. junija za sabo. pa nam jrospod Prepeluh razpisuje cvetlični dan na 6. jnlija, in sicer tuđi za invalide. Kaj naj sedaj počnemo? V grozni zagati smo! Ne pre-ostaja nam drugesa. da n© postanemo zopet deležni anateme cenjenega »Na-prejaPravda«, v Be- , ogradu. V Splitu se je osnovala za jugoslo- -vanske ždeznfčarfe ševe ne Dalmacije podružnica »Zveze jugoslovanskih žc-!ezničan'ev« v Ljubljani. Predsednik podružnice Josip Nagode, podpredsed-nfk Dragotin Aljinović, tajnik pa Pasko Žanžerović. V vednost mornar?s*kim častnikom !tđ. Z ozirom na notico »Zelo važno za časrnike itd.«, kateTa je bila od kor mande dravske divizijske oblasti prav-Jrar obfavljetia v časopisih in po kateri morajo vsi Čatniki, ki so vložili prošnjo za sprejem v skupno vojsko, naknadno vposlati podatke pristojnosti, se nazna-nja, da se omenjena notica ne nanaša na mornarnaričoo osobje. katero je vlo-žilo sprejemno prošnjo. — EviđenSni tirac! za moriarico. Ljubljana. Seznam moštva 3- Sete oelj- p. p% ki se nahaja v nemSkem ujetništvn v Marchtrenku pri Welsu na Gor- AV-fitrijskem. kgi. TJagerbaracke Nr- 49-Bac* Bode- I- razr- Lajko Ivan; ceto-▼odji Remih Martin in Repen^elč Jakob; deset- nasl. četov- Goričan Ivan; defietrikl Adrinek Josip. UršiĆ Iran, Lakner Franc, Bren5nn Ferdinand, Ožir Ivan, Gratter Karl, Vimpoliek Josip, Terbnik Ivan in Margetifi Franc-podifesetniki Klemenčia Valentin, Der-šek Rudolf, PeCnik Franc Kink Ivan, Dolenc Alois in Omerzti Joaip; peicl Viđmajer Frane, Lorger Franc, Maicen Ivan, Sprajc Florian, Sotlar Frano, Je-icrvgek Silv»ster, Zori« Martin, KlepeJ Franc, Župan Franc, Voak Franc, Grabner Franc, HriberŠek Bernard, . 2agar Franc, Auberšek Miha, Kožnb Martin, Furman Jakob, Bacun Ivan, Eranjc Ignac, fltarkl Josip, PIScanec Karl, Timpran Ciril, VrUti Frane, J«-Sovnilt Franc, Spruk Albin, Hikia Stnui 4. .tfLOVCNSKJ NAKUD*, 4M 2 jnttja Itlt. 153 Gorjup Anton, Debeljak Kosmijan, Kolman Ivan, Mazilo Vekoslav, Mave Dragoftn, Soltar Edvasd in Kuder Anton; četovodja Korent Stefan- Želje obrtnikov ha Koroškesji % juni ja je nam gostilničarjem kratko-maio oblast za nedoloeen čas zaprla yse gostilne- Mislili smo, da bo to trajalo le par dni, da nas osvobodijo nade £rabre čete od zverinske nemške tolpe-Do danes se pa politična oblast za nas še ni prav nič ganila- Potniki prihajajo utrujeni od dalec, in bi si radi privo-Sčili Yk litra vina. ali žali bog, mi jim ne upamo p -treči- Mirno je zđaj vse in zatorej apelujemo na oblast, da tako] odredi, da smeino zopet začeti zvrševa-ti obrt, kakor prejo V slučaju pa, da hi kak vojak napravi 1 kaj nedostojne-ga, naj se pa tega kaznuie. nikakor pa fce nas pri obrtu oškodovati- Vprasanje prizadetega. Nekaj dni pred 20- majem je bilo po ljubljanskih Sasopisih razglaseno, da se bo nudila invalidom vsled želodčnih. ledvičnib in črevesnih* bolezni ter sladkosečno-isti prilika za nadaljnje zdravljenje v ■Rogaški Slatini, V tem razglasn se je jreflektantKomisija za preskrbo vračajoeih se vojnikov v Ljubljani*' Od mnsristrata in mestnega zdravnika potrjono pro?nio sem takoj vložil v navedeni pisarni- Preteklo je toraj že mesec dni, vendar pa na prošnjo, za katero je bil dolocen vložitveni rok — 25- maja 1919 — še vedno nikake reci tvo- Vprašam sedaj. ali je ta akcija zaspala? Ali ne bi zaslužili invalidi kot fo bolni na ledvicah, želodcu itd. malo vec pozornosti v tem Času, ko ni lahko dobiti primerne hrane? Pri sedanjih prehranjevalnih razmerah se njihovo zdravje še od dne do dne poslabša- V raniki Avstriji so pošiljcli take bolni-ke na državne stroske v češke Karlove vari. Morđa so je pa teh bolnikov pozivu premalo odzvalo in je komisija mnenja. da se za te ne izplača izpelja-ti te akcije- Moje mnenje v tem slučaju pa je, da je za državo venđar bolje ako je manj reflektantov. so vsaj tuđi stro-ski manjši- Upamo, da bo >Komisija za preshrbo vračajočih se vojnikove zasnovano akcijo v korist invalidov tuđi izpeljala in da ne ostane samo pri clovekoljubnih namenih — brez de-janj- — Prizadeti- Zvišanje poštnfh pristojbin. Z od- lokom z dne 18. t m.. št. 14.418, je zvf-šalo ministrstvo za pošto in brzojav v Beogradu poštne pristojbine v tu-zemskem prometu počenši s 1. ju-lijetn t 1. kakor sledi: 1.) Pristojbina za Pisma (v krajevneni in medkrajevnem prometu) znaša 30 vin. za vsakih 20 gramov. Teža neomejena. 2.) Pristojbina za zalepke je ista kakor za pisma, 3.) Pristojbina za navadne dopisnice 15, za dopisnice z odgovorom 30 vin. 4.) Pristojbina za tiskovine za vsakih 50 gr 5 vin. najmanj 10 vin. Najvišja do-pustna teža 2 kg. 5.) Pristojbina za vzorce iznaša do 100 gr. 15 vin. preko 100—200 gr 30 vin. a preko 200—350 gr (najvišja dopustna teža) 45 vin. 6) Pristojbina za poslovne papirje iznaša: do 200 gr 30 vin., a preko 200 gr. za vsakih nadsljnih 100 gr odnosno del te teže po 15 vin. Najvišja dopustna teža 2000 gr. 7.) Za takoimenovane mešane ah* zdru-žene pošiljke s tiskovinaml, vzorci in poslovn. p2PirJi se plača pristojbina za poslovni pfplr. Najvišja dopustna teža 2 kg; priloženi vzorec ne srne biti težji od 350 gramov. 8.) Nefrankirane pošiljke pod točko 4.—7. se ne odpošilja-jo, ampak po možnosti vračajo pošiljatelju. 9.) Pristoibina za priporoče-pje, za povratnice izplačilno obvestilo in reklamacijo iznaša 60 vin. 10.) Ekspresna dodatna pristojbina iznaša za pisemske pošiljke, denarna pisma in nakaznice 1 K, za pakete 2 K 50 vin. 11.) Pristojbina za vrednostna pisma sestoja iz pristojbin za priporočeno pismo Iste teže in iz vrednostne pristoi-bine do 10 K 25 vin.., preko 100—500 K 50 vin. preko 500--1000 K 1 K in za na-daljnjih 1000 K ali del tega zneska še po 20 v. Spreiemajo se samo popdno-ma frankirana in le zaprta pisma. Pošiljatelj mora plaćati rudi še najmanj 20 vinarjev dostavnine, odnosno 10 vin. morebitne obvestnine. 12.) Pristojbina za pakete znaša do 5 kg 1 K 50 vin., in za vsaM nadaljnji kg do naj-več dopustne teže 20 kg: 60 vin. Po§i-ljatelj mora plaćati tuđi 1 K dostavnine odnosno 10 vin. obvestnine. Za locenkc (obsežne pakete) se plača še 50% teŽ-ne pristojblne več, za pakete z označeno vređnostio 5e vrednostna pristojbina pod točko 11. 13.) Pri pošiljatvi z povzetjem treba plača ti razveo pripa-dajočfh normalnih pristojbin Še 20 vin, povzetnine. Od vplačanega povzetne-ga zneska se odbije nakaznična slučajna izplačilna pristojbina in cena za na-kaznično golico. 14- Pristojbina za, nakaznice iznaša do 25 K 25 vin.., preko 25—50 K 50 vin., preko 50—100 60 vin. in za vsaldh nadalinjih 100 K še 10 vin. Pošiljatelj mora plaćati tuđi 10 vin. te-plačilne pristojbine. 15.) Z enim pošt-nim nalogom se sme izterjati le eno terjatev na podlagi enega dokumenta. Pristojbine: priporočeno pismo, isto teže in še 20 vin. izterjalnine. 16.) PristoJ- Od vplačanegm zneskm •• odbije prf logih pristojbina pod točko 13, drugi odstavek. 17.) Ekspresne pošiljke se smejo sprejemati v Srbilo in Crno goro le pisemske, za ostalo tuzemstvo vse poštne pošiljke, a le za ožje (lokalne) dostavne okraje izdajnih po$t-nih uradov. NatančnejSa pojasnila se dobe na poStnih uradih. VUjemora sflkai ▼ Rosaild SUiteL Potniki ki so se te dni raudili v Rogaški Slatini, se pritožujejo, da ondotno zdravilUko gosUŠče Še zdaj ni odpra-vilo spominov na bivšega avstrijskega cesarja in rajhovskega Viljema. Eden teh gostov (Dalmatinec) je odločno za-hteval odstranitev slike proslulesra Vi-ljema. Ker je nišo hoteli odstraniti, io je sam potegnil raz steno in skril za omara Tuđi službeno osobi e ie do ve-čini še nemško. — Ali bi ne bil že skrajni čas, da naše oblasti vsaka v svojem okraju napravijo konec vsem tem pritožbam? Z ozirom na dejstvo, da je tako Nemška A vs tri ja kakor Nemčija že zdavna strmoglavila in za-podila svoje bivše vladarje, tuđi med nami žive^ Nemci nimajo prav nobe-nega povoda več še dalje hraniti spo-mine ubežnih kraljev. t R. Koprinski. Sele sedaj moremo porocati o smrti prof. R. Koprinskeao, sestavljatelja »Slov. - hrvatske-ga s 1 o v a r i a«, ki ga je izdala leta 1907. »Matica Slovenska«. Umri je v Požegi dne 15. junija. Ko je Dred 13. leti pokrenila »Matica Slov.« tesnejšo zvezo z »Matico Hrvatsko«, se ie tejja pokreta z veliko ljubezniio oklenil Ko-Drinski ter v družbi s Drof. Peruškom in dr. Ilešićem pripravil omenjeni slo-var; leta 1910. se ie udeležil Ankete jugoslovanskib kulturnih društev, ki se je vršila takrat v Ljubljani. Ni dvoma, da je za iusoslovanski pokret gojil silno ljubezen in najbolišo voljo: žal pa, da mu bolezen na očeb ni donu-ščala, aktivneje se udeleževati javneea življenja. Pred svetovno vojno je nekaj stvari napisal rudi za »Slovenski Narod«. Tekom vojne so njegove privatne razmere postale silno težavne. V Kam-niloi, od koder je imel ženo, so ara dobro poznali. Umjr! je komaj kakih 5? let star. Umri je danes po daljši bolezni, ki si jo je nakopal v vojaški službi, urad-nik »Kmetske hranilnice« sosp. Ivo Lenček. Blag mu spomin! Umrla )e v ponedeijek zjutraj ob 9. uri gospa Ana Gaberšek, rojena Kralj, dofeoletna in marljiva pomoćnica v slaščičarni Schumi. Radi svoje mirotfubnosti je bila splošno priljubljena. Pogreb bo v četrtek ob 4. popol-dne, KladeTna iiMca ?t. 18. P. v m.! »Dnevnik Jute Ferrari« ie zanimiv filmski igrokaz, ki se je včeraj prvič predvajal v Kino Idealu pred razprodano hišo, v naslovni ulostf — pač ena njenih najlenših kreadj — Leontina Kuhnbersr. V dovela, obubo-žana grofica hoče izkoristiti lepoto svoje hčere in ji pridobiti bosrateza ženina, da bi sama imela pri ni ej eorko gnezdo. HČi ji sledi slepo pri teh pu-stolovščinah, a ko krene mati na pot zločina, jo ona zapusti ter najde do težki preizkušnji ljabečesra sonrojta. Mikavna je tuđi burka »V noči«, ki v nj ej razkrinka hčerka in njen zaro-Čenec lahkoživega očeta — učenjaka na njegovih »znanstvenih« potovanjih. Spored ni za mladino. — Kino IdeaL Kultom. »Postilioo iz Loojumeauja«, ki se Je včeraj prvič uprizoril na slovenskem odru, je med starejšo operno literaturo eno izmed najboij simpatičnih del. Dasi nima frapantne fakture in tuđi ne vseskozi enovitega slosra, vendar njegova lahnotekoča, jraciozna jflasba boza uho, tako da se posluŠalec rad vdaja caru melodij, k! sicer nišo zajete iz globokesa vrela, vendar pa so Časih prožete s toplo milino. Pripravljena Je bila včerajšnja predstava jako skrbno. Največji del pozornosti ie zbujala gospodična Richterjeva kot Magdalena, oziroma kot gospa pL Latour-jeva, ker je obe vlogi oblikovala izred-no prikupno, ker je oba jal a s Čistim, zvonkim glasom in ker se je iz^azala za umetnico, ki je izborno veSČa tu dl koloraturnemu petju. Zato jo je občin-stvo ves večer odlikovalo z glasnim priznanjem ter jo po dovršeno podani ariji začetkom drugega defanja pohvalilo ćelo ob odprti sceni. V naslovni vlogi je gospod Drvo ta vseskozi uspešno uveljavljal svoj lepi orsran ter j bil zategadeli z gospodično Richter-jevo deleŽen zaslužene oohvale in tuđi cvetičnih daril.. Gospod Rumpel Je kovača Dredstavlial s svežim humor-jem, toda kot Aldndor je proti koncu nekoliko ooešal. Priznanja vređen lik ie ustvaril gospod Trbuh ović kot marquls de Corcyt ker Je razvi jal potrebno agilnost hi komika, no da H bil kdaj pretiraval. Skupine so bile žfve in v pevskem oztru trdne, orkester le bil takisto kos svoil viogL Prvič sta se včeraj predstavila občinstvu srosDOd Bučar kot režiser In gosood Đrt-zovlck kot dirigent. Obema grc velik 4el zasluge, da se je »Postfljon« poda! v tako zaokrožeal oblfld: ob&n-stvo Ju Je no prvem In drugem đejanja nekolikokrat pozvalo na odeci gospod Bučar je poleg teci prejel lovorov venec — Ako predstavi v jrlasbenem defa ni bflo kal prfgovarjati, bi se dalo marsfkaj nevSeSnega povedatl o prosL Za sedaj bodi na tistega, kl Je odeo-voren za #ravflno izreka naslovljena samo ta zahteva. naj zlasfl tosooćn Drvo« skrbno In natančna akcentuira njegovo vtoffo, sicer bo postiljon $t nadalje zapoščal oelo ženo ta pri veliki operi še nadalje taisky vodi! t* aot tfcfru »Glasbcna Matica« ie s Itirind produkcijami učencev zakijučlla v so-boto, dne 28. junija t U svojo pevsko in glasbeno solo, Spored vsate produkcije je bil pestro sastavljen iz klavtr-skjb, vijotinskih in pevskih ločk. Spored zadnje produkcije je zakOučU mla-dkisld zbor, ki je nastopU — letos men-da prvič — s tremi točkasti In z narodnima himnama: »Bože pravdec In »Le-pa naša domovina«. Himni sta se pel|a kakor navaja spored, v proslavo godu Njega Veličanstva kralja Petra. — Iz-vajanje posameznih točk programa je bilo zelo zadovoljivo. Učiteljem In učiteljicam gre vse priznanje. »Glasbe-na Matica« ima v njih izvrstne peda-ffode, ki nam leto za letom ustvarjajo več umetniškega naraSčaja. Nastopi ne-katerih učencev so se povspeli do pre-cejšnie umetniške visine. Zlasti moremo to trditi o nekaterih pevkah in tuđi o Pianistkah in goslačih. — Programi so bili skrbno izbrani, pevske točke po večini dela domaćih skladateljev-umetnikov. Nekatere (Pavčičeva »Ze-rjica« in »Uspavanka II.«) so se prvič izvajale na teh produkcijah. UČenci so želi živahno odobravanje in pohvalo od strani ohčinstva. — Obisk prvih treh produkcij ni bii zadovoljiv; pri zadnji pa je občinstvo napomilo dvorano po-polnoma. Menda za to, ker je bila so-bota, pred vsem pa za to, da slišijo svoje matčke v nastopu mladinskega zbora. Stritarjeva antologija- Uredil In uvod napisal dr- Ivan Prijatelj- V Ljubljani 1919- Izdala in založila >Ti-skovna zadruga«. 8a, 247 strani- V oh-širjem uvodu antologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kako je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in pa-triarh našega slovstva. Stritarjeva Bve-tovnoširoka izobrazba z osrednim vz-gojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mlađem, Sel« nastajajočem narodu- Stritar je nekaj đeeetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlov-ja: Lirike, epik©, dramatike, književne, umetniške, eocialne, politične kritike- Stritar ie centralna postava literature, zakonodajatelj in vzornik svoje dobe- In to dobo nm ie naslikal urednik dr- Prijatelj z globokim nmevanjem tako inojstrsko, da smemo njegovo estetsko - kritično analizo šteti med naiđuhovitejše slovenske literarne studije- — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi, ene ^umotvome oblike, ki ne predstavlja njegovoga najmoenej^ega izraza, paft pa njemu nfijr^-Uejso duševno deco. ki jo je nego-val in pestoval od mladih nog do pozue starosti s posebno,Jjubeznljo- Ker bo Stritarjeve poezijo Se pred leti pošle, bo vsak prijatelj njegove Muze z veseljem pozđravil okusno opremljeno knjigo, ki nam v dodatku podaja izbor njegovih po«lednjih, dozdaj še neznanih pesmi- Knjiga ee naroča pri >Ti-skovni zadrugi« v Ljubljani, (Sodna ulica 6) broš. 15 K, vezana 18 K, po pošti 50 vin- več. Srbski uraetnik Milmn JovaiiotU je izreden talent naše Jugoslavije- Ufill se je Bedem let pri mojstru Ševčikn na Dtmaju. Ođkar obstoji mojstrska Sola goslarjev na DunaJ6ld akademiji, Je on prvi, ki je v mladosti 14 let lani đo-vršil to solo in dobil državno diplomo z najvlšjo odliko- V zadnjih Šestih me-secih je živel v Parizu in se Se naprej učil pri profesorju Remjrju. Koncem letošnje koncertne sezone Je kot 151etni umetnik priredil v Parizu tri izborno uspele koncerte v dvorani Salle Ga-veau in žel toliko priznanja občinstva in kritikor, đa takgnega ▼ dobi 15 let đoslej najbrž še nikđo ni dosegel- Več kritikov imenuje Milana mlađega Pa-ganinija seđanje dobe« Slovenci, ne za-mudite njegovega koncerta v Ljubljani« _________________ Društvene vesti in prireditve. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon. Danes točno ob 20. uri mešan 2bor. Vsi! Naj nihče ne manjka! Zveza škontistov denarnih savo-dor za Slovenijo ima danes r sredo zvečer ob pol 20. važen sestanek pri Mraku na Rimski cesti- Vabijo se vsi stari in novopristopivši člani, da se v polnem številu septanka udelež^ Društvo »Mladika« ima letos svoj redni občni zbor v četrtek, dne 3- juli-ja 1919 ob šestih zvečer v meetni po-svetovalnicl- K obilni udeležbi vabi upravni odbor* »Zveza poitalh organiKac^« v Uub-ljani vabi člane Jlr$cg:a odbora k važni seji na petek 4. Julija ob pol 20. uri v pismonoško dvorano glavne pošte. Točno in polnoStevilno! Shod progovnih naiiiratolleT- V nedeljo, dne 6- jnlija 1919 ob 13- vi se bo vrsil v Ljubljani ▼ vrtoem »alouu goetilne >Pri novem sretuc shođ pro-govnih nadzirateljev državne in juioe ielesnioe- Dnevni red ae bo dolo«il pred otvoritvijo aboda- Ker pridejo melo valna stanovska vpra&anja v pretres, ee prosi sa polnoftevilno udeleibo* Is Rj^ovljic©. Radovljifike šene in dekleta prirede v nedeljo, dne 13- Juli-UJa v gostilni >Triglavc v Leecah vrtno veeeUeo, katar* čisti doMeek Je namenjen sgradbi Sokolskega doma ▼ Radovljid- Za obilno sabavo Je pi#- Nainovejša poročila. (Nđia tortom poročtUj ANOLO . FRANCOSKA ZVCZA. Parts, 3a junija. Povodom sklepa miru Je izda! angieSki kralj Juri manifest AngtdUto - franeoska zvezna pogodba se bo nemudoma predložila parlamentom v odobritev. SEDANJI SVET DESETORICE. Pariz, 30. junija. Svet desetorice, ki bo sedaj kot najvišia avtoriteta odločil v mirovnih pogajanjjh z Avstrijo, Tur-čijo, Bolgarsko in Ogrska bo sestav-Ijen takole: Clemenceau, Pichon, Hou-se, LansinK, Balfour, Milner, Tittoni, Marconi, Makino, Chinda. WILSONOVO ODPOTOVANJE. Pariz, 30. junija. Wilsona sta spremila v Brest. od koder ie odpotoval v Ameriko. Pichon in Tardjeu z velikim spremstvom. Med jrrmenjem topov in sviranjem in pet^lem Marsejllaise je sto-pil na ladjo »George Washington«. Velik anski vtisk je napravil trenutek, ko je ladja odplula. FRANCOSKO CASOPISJB O MI- * ROVNI POGODBI-Pariz, 30- junija. Vse republikansko Časopisje pozdravlja b zadoSce-njem podpis mirovne pogodbe, ki jamči Franciji podporo in pomoć Amerike In Angleške v slučaju novega nemške-ga napada- Vsi listi razpravljajo v uvodnih člankih o pomenu in važnosti mirovne pogodbe in izražajo trdno prepričanje, da bo ta mirovna pogodba ratificirana tako v ameriškem, kakor tuđi v angleSkem parlamentu- V »Jour-nalu des Debats« naglasa Gauvain, da ta mirovna pogodba srečno izpopolnju-je pogodbo, ki je bila 1871 sklenjena v VersalHestL Francija se v tem trenutku ne nahaja v nobenl nevamoeti, dasi skušajo Nemci s spretniml manevri »a-neeti revolucijonarno gibanje tuđi v zavezniške države- V listu >Le Temps« priobeuje Herbette članek, v katerem oštro kritizira svoječasno izjavo generala Smutsa, da bi bilo umestno, ako bi se mirovni pogojl omili 11 na korist Nemcije- Herbette ne veruje, da bi ee bilo mišljenje in čustvovanje nemfike-ga naroda spremenilo in se eklicnje pri tem na delovanje Nemeev po skle-njenem premirju- DELAVSKO GIBANJE NAl FRAN- COSKEM. Pariz, 30. junija. Med đelodajalci in delavci v metalurjrtčni stroki v okolici Pariza se je dosegel popolen sporazum. Na vsi Crti poneha stavka Jutri. LAŠKI VLADNI PROGRAM. Milan, 30. jnniia. Zbornica se bo zopet sestaia 18. julija. Ministrski pred-sednik Nitti bo predložil celotni viadni program, o katerem se posvetuje se-da! s Turatijem in drugimi nadjonalistL Glavne točke posvetovania tvorijo vpraSanja volilne reforme, davčne pre-osnove in odstranitev pomankanja živiL NEMSKA DELEGACIJA- Parig, 3a junija. Od nemSke delegacije ostaneta v Versailleeu satno ie von Haniel in Lersener* T njihovem spremstvu 8e nahaja Se okrog 70 oseb* Haniel odpotuje v kratkem in i njim 50 tajnikov in dragih nradnikov- Okrog 20 članov nemške delegacije pod vodstvom Lerssnerjevim Se oetane nekaj časa v Versailleeu, da uredi gotove podrobnosti glede izvedbe mirovne pogodbe- DEMOBILIZACIJA FRANCO6KE ARMADE* Pariš, 80- Junija. Ministrski pred-sednik Clemeoceau sprejme v sredo do-poldne maršala Petaina, ki pritpe iz Metza, da sodeluje pri izvedbi demobilizacije, ki se prične že te dni* Demobilizacija bo obeegala letnike 1907, 1908 in 1909- ODBOR ČETVORICE. Pariš, 80- junija- Trlje Slani od&ora Četvorice so zapustili Parls- Najvišji zavezniski svet bo odslej sboroval v svoji prvotni obliki in ga bodo tvorili predsedniki ministrskega sveta in ministri tunanjih đel vseh pet velesil* NOVA ITALIJANSKA DELEGACIJA V PARIZU. Milan, 30- junija* VoeraJ popoldne je dospel Tittoni z novo italijansko delegacijo v Paria* REKA, SVETA ASPIRACIJA ITALI-JANOV- mirna, 80- Junija. Pradsednlk Nitti j« sprejel vfieraj delegate Rek« ter m israsil, da tvori Beka sveto aspiracijo vsega BarodA hre« rmslo6ka strank. Splo&no pa ee opala, oV mlnistrald predsednlk ni poda! Izjave, da bo prišla Reka bmpogojno pod Italijo. DELO PA^IOEB KONFE9KENCB SE NADALJUJE- — JUGO8LOVANSKO-UdOa SPOR ZOPET O2IVBL- — LAHI VRNEJO TIROLSKO NEMSKI AV8TRIJI? Pari«, 1. juliJa^Dokler ne bo rati-fleirana pogodba s Nemeijo, ne smejo nemiki delegati is VersaiUesa v Pariz niti jim ni dovoljeno obiskati gledali-Ka ali kavarne v Versailleeu. Spreba-Jati ee smejo po mestn samo f>od dis-kretnlst policijskisi nadsorstvom- — Rrw BAloflB kos^DsTCAee se flMu kl JJft skupno imenujemo >Avstrijsko vpraša-njec. Lafika delegacija je pričela s razgovori- Vprašanje Tirolskega, Reke in Dalmacije Je sicer zopet oživelo- Dobro podučeni krogi pripovedujejo, da bodo Labi del Južne Tirolske, ki jim je pripadel, zopet vrnlli Nemški Avstriji* če dovoli poslednja popolno nevtrali-zacijo Tirolske, toliko vojaško kakor gospodarsko- Italija zahteva vrhu tega popolnoma svoboden translt preko Tirolske v NemČijo in v jadranska pristanišna- Vprašanje Reke je Se vedno stacionarno- Amerika nikakor ne prisna londonske pogodbe in ne da Reke Labom* Osebnoet, ki pripada jugoelo-vanski delegaciji, ml je izjavila danes, da bo Tittoni najbrže polagal manj važnosti na vpra&anje Dalmacije in Reke, ce bi le Italija mogla dobiti neke vrste protektorat nad Jugoslavijo v smislu, da bi si zagotovila prvenstvo v vseh političnih in gospodarskih pogod-bah in tako trdno obdržala hegemonijo na Jadrana! Tittoni bi rad razširil takšno hegemonijo na ćelo Sredozemsko morje- Jo^oslovanska delegacija od-klanja vsakršno koncesijo in izjavlja v razgovorih, da Je že izrekla svojo zađ-njo besedo. Vsekakor se bodo v soboto finančne in ekonomske klavzule av* strijsek pogodbe izrocile Rennerju- KRVAVI NEMIRI V ITALIJI. Milan, S0- junija. V Rimu je prišlo včeraj do hudih nemirov, ki so jih morali pot laži ti z oboroženo silo- Zlasti nude so bile demonstracije pred hotelom >Bristol<, kjer stanuje Nitti* — Demen-tira se, da se bo Nitti v kratkem odpe-ljal v Pariz ali London* (Naša pcroČUa I* Beograda in ZagrebaJ SOKOLSKI ZLET V BEOGRADU* Beograd, 1- julija' VoeraJ ob T80 prišlo je s ladjo »Karadjordjec okoli UsoČ Sokolov in Sokolić. V pristanišnu jih ni na žalost nikdo pricakoval, ker njihov prihod radi krivde zletovega vodstva ni bil prijavljen beograjski občini- Povorka je krenila pred ministrstvo prosvete- Tam je starosta Sa-vesa Lazar Car % izbranimi beeedami pozđravil ministra Davidovića- Mini-eter prosvete izrekel je Sokolom dobrodošlico in obžaloval, da ni bil njihov prihod prijavljen, da bi jih bil Beograd dostojno prlcakal. Zahvaljuje se Sokolom na dosedanjem delu in se nade ja, da bodo započeto delo tuđi z vspehom nadaljevali- — Vest o prihodu Sokolov se je z veliko brzino razfiirila po mestn in zbrala se je ogromna, masa naroda* Sokoli so vkorakali v mesto sreno pozdravljeni* Ob 15* uri se Je vršilo na Terasijah javno vežbanje- Prisostvo-valo je preko 20000 ljudi. Po vežbanju je krenila povorka v hotel >Moskva«, kjer so se Sokoli pripravljali na od-hod- K pristanlScu Je spremila zletnlke ogromna množica naroda, ki je Sokole od povsod pozdravljala in obsipala s cvetjem* Vsklikalo se je bratom Hrvatom ln Slovencem- Okoli H21- uro je krenila ladja ob nepopisnem oduSev-ljenju meScanov proti Zemunu* DRŽAVNA BOLNICA V BEOGRADU. Beograd, 1< Julija. Te dni se otvori v državni bolnici kirurgieno-ortope-dicni oddefek- VSEUCILISKO VPRASANJE. Beograd, 1* Julija. V četrtek priđe na dnevni red pred Narodnim predstavništvom projekt zakona o premembah na vseuclliSčih- Pri tej prillkl se predloži tuđi zakon o osnovanjn vseudli-šča v Ljubljani* RAZPRAVA TATTDARIC 8arajevo, 1* julija- V procesu proti g. TauđariĆ radi demonstracij Iz 1- 1914 Je odgođen razglaa obsođbe* Zađeva se Je vrnila prelskovalnemu sodniku v svrho poisvedovanja po novih do-kasili* Aproviiaciia. ± Cena sadkorfa. Kflojrram sl&đ-korja stane 6 K 80 vin. + Prodaja siadkorja za jonij. Pro-dajalci slađkorla smejo odvzeti stran-kam za sladkor, ki se prodaja od jutri naprej v trtrovjnah, le drugi odrezek slađkorne fzkaralce sa Junij. 4- Sladkorne tekaznlce za JunQ so veljavne še za cd mesec julij — ker se bode tuđi sladkor za jnllj, kl utegn* priti v kakih 10. dneh, prodajal na ix-kaznicezaiunij. # 4- Sladkorna centralna —Tie sme posamičnim strankam nakazovati nika-kesra siadkorja — na kar se stranke v novič opozarjajo.________________ Poizvedbee Iignbil se Je Crn otroški oevelj-ček Krizevnlfike ulioe, 6v* Jakoba most, Pred Prulami, Privos. Pošteni najditelj naj ga odda: Franzl, Privos stev- 10- 2ensld prstaa je bil najden v pred-sobi uredništva »Slovenskega Naroda.« Kdor ga je izgrubiU «a dobi v ured-plStvu. lidalatea bi odiovorni vredallu Valenda Kopitar. 153. Stev.__________^______________________________________________»slovenski NAKUU" dne 2 julija 1919.___________________________________________________ Stran 5. Ilwa Vaionn M pnSkarsko Obrt tpre}-II? d Idlcttla mem. F. K. Kali«, puškar, Selcnburgova ul. 6. 6517 tfllim fO naučiti igranja na lavto. Ose-itlllU U be, ki bi lahko prevzele pouk, zvcdo naslov v upravnlStvo .Stov. Naroda*. 5549 Vseb gosĐoiianlib ^s°«Ž nite na Gospodarsko pisarno Dr. Ifan Černe. Ljubljana, Miklošičeta ccstt 9 (nas- proti Hotela Uoion) telefon 37. 4911 hmtkD Wr,fi?lrĐ 'ov pove upravništvo ,Sln-venskega Naroda'. 6532 r.it.C Uli* i ju Ibilu v velikosti 47X65 cm priporoča Ma Hipa v Liiii. Cena v knjigarni K 15--. v trdem ovoju po pošti K 16'5C. ŠmasMMe foplko - Ini gaj! Slavncrnu cbč'isivu se vlmdno na-znaira, da so Šmarješke toplice - Mirni raj popolribma na novo preurejene ter .e najtopleie pripo^očaio vsem, ki se hočeio Tznebiti pntike ali pa revmatizir.s Vsak, kdor želi čez poletje uživat svezi zrak na mirnem kraju, deb ckrepčllo in, če je bolehen, tuđi zdrav- rstkočasne zgodbe, spisa! B!až Pohlin HajzabavnejSe l"eri!o ia sano.ke in co- roćene! Cena s poštino K 350. Na- roča se v Sferođn! Imflgamt v Ljubljani, ffnni ?a- c'salni stro}, Železna bla-I.U|ii 45. gajna, 10 kg rum-esenec atcinama tehtnica,o alo^raf, registrirana blagajna, 1000 kg pr^moga ir 2C0 hl belega vina 1917. — n-j. .. . scalnt divan, 2 konjska koca, par čev-Ijev Goiserskih št. 45, z!at kronometer y.a avtomcbiliste, ?umij2v pbšč, bro\v-r.ing 7 65 mm in 2«i kg janeža. — Po-nudde spre^ma: Kupci skn posr-'d •-silnica ,;3£er3iator", ^Jublj^na, Jur-Č!če7 trg 3. — Poslovne uie zi stranke: 10—12, 3—5. 63 4 fTVfllF TS irmiS *>b«vHa tvrdka Zalec pri Celju. 6096 Hlapca, zanesljivega, treznega, za konje rabim. Plača po dogovoru. Frano Bavnlkar, L|abl|anaf Linbartova nlloa 25. (466 ievllarskl pomočnik proti dobri plači. Istotam se sprejme nćeoec. Pofzve se pri hišnid na Kon giesnem trgu St. 3. 649 Dokler kaj zaloge oddajam : la suha goveja freva, suhe telečje želodce, SL^he goveje mehurje (nadome- stiio za pergamentni papir za zavezavanje steklenic). 6495 I- Z&If čisfiimca za čreva, Maribor. Parni sfpoi z en:m cilindrom, kondenzacijo in ven-tilno zavoro 75 KP, potem parni kotel SI m2 kurilne plošče 6 atm. p;une napetosti, Kudi czev roš in Sch\v6reijcv rarni rrepar'ln'k na prodai Se ga ie moči videti v obratu T»*>vr*roa ke-nićolh Izd-lkov ▼ Erasinita. 6 0' Ssnafori! „Mirni dom" je spet odprt in ^ptejema bolnice vseh vrst, kakor tudt okrerčanja potrebne. Zdravljen e tud? izvrsna hr.'n? pri zmernih cenah Po:nsn'!a diic la'-tnik in vod'.i dr. Fr»n Ćeh, pešta Gornja Sungnta pri Mariboru. '4^1 iiiišralfpi" v franeoskem, ita!ijanskemt nemškem leziku, prestave, izvršujo uraJnik, ns razpoiago 6 tedenskih ur. Naslov rr> upravn.štvu BSlov. Naroda' 6652 ^mo2en bilnnce, se t;kt>j sprejme za popoldanske ure. Ponudbe z zahtevo cače pod ^Knjigovodja", poštni nredal itev. 44. e&58 Trgovski va enec --steri be je 2e učil v trgovini z me-Sanim blagom, želi mesta, da bi na-d Ijeval učenie, ali kako drugo rri-merno službo Ponudbe pod „K. V." na upravo „S'ov. Naroda". 6576 bili Ili isi Sn^er", za dehne prednikov (Vr,r--ehub) se po ugodn* cen; proia Na--iov pove upravništvo „SlGvens'^aa Naroda". 657 Proda se -oseda, šfvalni stroj, pian'no in raz!rčne druge st.sri. T'ćsiov pove upravnih ;c> .Siovenskega Naroda*. 6545 Spre'fTB^ se ^ @ m 9 ^£ *r& ;;^b %&.?■ ^ -.atera zna tud: dotro !Jl Preminui fe sir.oći po težki bo:ezni naš iskreno ljubljeni, dobri sin, brat, oziroma svak in stiic p-959]!ihiicjii uradaik v mhdostr! dobf 23 let Pogreb se vrši v detrtek 3. julija ob 6 uri popoldne iz hi se žalosti Rimska cesta 9 na pokopal'šCc k Sv Križa. Vsi, ki ste poznali nsšega dobrega Ivota, ohranjte ga v prjaznem spominu. L'a^lj'na, 2 julija 1919. Ivana Lenžež, mati; Aloiii;, M«-c! Blsrpsrct« Lenček In Uh KfcSiia4 roj. tcnče'.-, brat in sestre, foilan **ea4a, svtk, Taa:a žicala, nečaiiinja. - ISčem trgovski lokal • v mestu proti nagradi. Posudbe na apravnlštvo SL Nar. pod itev. 44. 6400 Elektromonter popolnoma samostojen instalater električnih in telefonskih naprav, se sprejrae takoj v trajno delo. Ponudbe, ki naj vsebujejo dose-danje službovanje in plačilne za-htevke naj se vpošlje na Ekk-trarno v Kranja. 6472 PriporoČam svoio veliko zalogo vžigalnikov na bencin. — Trgove' dohiio pnrurt F. V. Kaieer, puškar Šeienbnrgova mite« at 6. __________________B4fi4 NEŽIGOSAN ^ denar sprejmem, ponudbe pod .,nežigosa»B< poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 6483 Iaaam ▼•((« mnotfne premooa za Horievo kskor ludi ^^* zdroba "T&ss za oddati. Ponudbe pod „Štajerski u^len1* na uprav. Sloven-skeora Naroda. 6485 umrm \ fiftiPui U11 JI i! Ili L^JJt'J S, ki je tu na 3 dni, taj se biacovoh Se enkrat zgiasiri rri lastniku voza 6-54 5 a *j«^ il\p £| 1 S -zj maihm, dvo ed Tni'<-, fina 2narr.kaf za t3koj5nj » vr>i«rab'">. Po »ud~e na upravi-..Slov^ncVega Naicda" p.d „IHaiher avto" 6543. 6 48 po najvišjih cenah G. trgovci naj javijo skraino prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena! ^ioko Vabič, Ž^lac pri Celiu* 6420 svetih z dvoriš* m ali vrtem iš*:em Porudbe rod ,9K- B-** na uprnvn 5tv .Siovenskega Naroda«. 6458 in strojepisVo i^Če dr Urim Leme?, oJ-vetnik v Slovenski Bistrici. Plača po dogovoru. 656-1 Efisno vnlno ima na prodaj gozđa^ski urađ v Oplofnlct pri Konl^^h, &tal wr- c______________6219 Fino franccs'io !5f*» 3^ ^ 19 S*VI **^ v ^ SJJ ^k f IaiČe in cevi priporoča s*?pr!slna trqov;.na ž ^a?n!h siro.r^ fn fccTcs. L*u-ljana, S?d;?a ulica žt. 7« 6276 Vod feonjeh h hlapcev iSCe mestna ob!ina ljubljanska. Z?}*~ siti se je: CcsU na Kode] evo šiev. 8. Zliiilia h konjem išče Rolintta tovar&a v L]ob!]anL 6546 Tko boluje? na želuccu. zatvorenoj stolici, glavobolji i uopće poremećenoj utrobi pod-unoma će se izliječiti bez svake fcr-p juČ na ta§te naravnu gorku vodu ^atarica" zvanu. Jedan sanduk za iz-ečtnje stoji samo 50 Kruna, koje se mađu un&pred sa točnom odresom naiučitelja poslati aa: CIGLAR 1 DRLO. sfcladjite ■iienitirft f€i. Ceitrtlt: 9m- ~ Nrtlovmo soho l* Ke profesor. Ponudbe pod .tofestr* na upravo .Slov. Naroda". 6542 liniflto f preizku^enlra V UllltllC u ni čil om proti g^ Sčurkom. Lončck K 6. Za mišl ^f in podgane lonček K 7—, najodličnej$e tinkture proti stenicam In bolham >/4 I K 3. Pred ponaredbami se svari. Po povzetju pogilja točno in diskretno Karl E. Welntdglt DunaJ, (Wlm) «., Alsarstr. S6. t^T* Brošnra "T^F? Jod novim orlom" je i'.šla vnnna'isu.- Dob' se v „lla-rodal kniigarni" v L nbl anlt Prelet nova unca 7. — Cena s poštnino 6 kros. Naročla se re^ujejo Ie proti posiljatvi zne-ka ▼ narirej ali pa po povzeilu^ 8 !•• CiiS Sr9 ■ fiS J3 Hllll RIHp* Eava žsjaca », sirova Kavsl priđete9! Fi Isto! vh.&\ tls Srr^fue sa*!:cl{3c vrs'e Trarisfovskl str a K 18. F^racSiina koazerva slad^or]em. Razpošilja po celein kra- Ijestvu od 5 kg naprej franko. I Ešče se prvovrst-i31 k | • | • • 5 § Nastop s prvim avgustom. g I Ravnotam se sprejme tuđi B i iscanka. I I Naslov pove upravništvo S i „Siovenskega Naroda". 6553 S -jOOSTILNOf *^ v Ljubljani ali okolici bi vzeln. gospodična v najem oziroma bi jo kupila z Inventariem vred Prifazne por.udbo pod .TsUoJ 1000' na đ^ opravnišivo H^ta. S558 ^ 3 ff3^1 ^^ .. _ •« ^ I trgovci žn brivci | | l*3t3$P£lA 1 g velika količina psrfume ije, Odo- fx i g la, Kalodonti, Pebeco, Peiiero^e ^ S kr^mc za bri^je, Ptxavon, Briisn- B ig tna itd. ter se dobiva po najnižjih ■ Wi dnevr h cenah na veliko in na g In malo ed no pri tvrdki m > Đ Bnr^niifir Zagreb, Ilica 47. H fc, F. DUl!\yiAt, Telefon nt. 16-08 | Mirodilnica in zaioga fotografskih aparatov ter potrebščin. Parvlla zi obicke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO ; B1NM. NadomestiHi tobaka. Nadome- ' stilo toaletnega mila. „ROZNI PRA- | SEKU najboIjSc sredstvo za negova-nje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moijeni. — Parfimi in dišave. Srcdtra ta krazerviranje jaje — , ^■^ MMM||W1M SIU00a NiV^T* Najpovoljnije ^ ==s na veliko! Eara Čokolada Ćaja Srljećo Modra galico Sumpora (ivepla) RaSife (U£fa) ' Uaioa škroba lt\W) Laiiog bameaa Makarona Prpriko Rad:x cureumea Božično Krema za c pol© £fd. ko^S hrv. trg. d. d. Zagreb. Brzojavni naslov: tLEVAMTEc. 6562 Proda se na pol izdelano letaio, \CJ5i Ulliilii/ oziroma se ttidi proda posa-mezne dele tega, kakor silno moćno ter tenko platno okro? 50 met. in 4 bambusove palice jako močne ter 5 6 metrov do'ge. Povpraša ali pogleda se pri L. SEBENIK, Ljubljana, Spo-dnia Šiška, Knezove ulice 220. % Kot vratar / iSčc raest^ 32 let star mož, oženjen brez otrok. Naslov pove upravni§tvo »Siovenskega Naroda«. 6538 Sobo meblovano samo za mesec Juli] alf prazno za stalno išče gospodična. Po nudbe pod „Odsotnost". Ljubljana, poštni urad 3. 6574 --------------------------------_-----------j Korespondent ali tajnik, vešč popolnoma hrvatskeg« ali siovenskega, franeoskega in nem-( škega jezika se išče za takojšen vstop Pugoji zelo ugodni- Pismene ponudbs na upravn i 5tvo ^SIov. Naroda pod „Korespocdent". 6571 Fina inozemska Is^lesna (kompletne garniture) t^gotrlr.a s kolasl Lieliliii&g. Hiiilie Tereilie 14 cl. Pavel Majnik Minka Majnik roj, Petrič poročena Žiri * i. julija 1919 Ljubljana. PsjflFo te' forinv p li! vlnsirfpv litpr iu£ 11:11 illUiJ*. Jyuy§ $is 4u llliUiJGl IHCil 'ma reaprodal Iž^srglsiia BALKAN. Ko treba? F2ss!cS| feck^mzs, zobi (07ga)y Ječma, kaša (Geritl), pržena ?£Oxna7 pakovano :o uzorku Kneipa i otvoreno i live vrsi! Z££?3!?sk!!! proizvoda, neka se obrati na tvrtka jovAiroiriG i TOMic, m^BomsA (s^em). 5534 r ^S«fflBHHKiSSHG9EflHBv KKZSZSIHHEflHIHIIHHiHHH 0 ne do sete in ne prekos! nobeao drugo milo. I I Tvornica mila in sode I6HAC FOCK, Kranj. | oblastveno zapriseianl Itvedenec Solsfea nllca 5 IH&^IBOB Gosposha nlloa 29 pripotoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih, jedilnih sob klubnih garr.itur, divanov, otoman, žfme za madrace itd. 2236 fJz'vtrlft izisira. Zmerra csae* Solina postreiba riavbena 4 5 || !L 11^ 1 $3 Um $ 3 v tvrtka tfli SS rili *H^ II 1Jlll>1Jail! Manje Terszlle cesta Stev. IO. se usoja naznaniti, da je zopet pfičela s svojim dejovanjem in se priporoča za prevzemanje vseh v svojo stroko spadajočih del kakor; novih igradb, praziđavaa]e, vsa^ovrstnlh popravll« so-dćr v icsttov, zade^nlh proraćnnov, cenitev, tehntteili vtnnae i .adolgoletni znani solidni in strokovnjaški izvršbi po najnižjih cenah. pri Celju (poprej Neuhaus) Akratoterma 37oC, visoko radioaktiven vrelec. — Uvrstni zdraviln? uspthf pri iemklh boiczstn (vnetje maternice in lajčnikov. eksudati, katari, motenje menstruacije, bledičnost, steriiiteta, slabokrtnost), ži^dnin boloania ("eu" rastenija, neuralgija, kr5i, pomanjkanje s?anja, histerija. Basedovv) prottu In revmalizaia, arlerlcsklsrosl. — Tsrmilne koneli, dietno zdravljenje, masaža, ziaCne, pešiene in solčae kopeii. HosmetiliSf hydroterapl]«-— Prijatno podnebje, krasen park in igiovinast gozd, zdraviIiŠka godba, zdra-viliSka dvorana, ćitalntea, knjižnica, koncerti, p!esi, lawn-tents, kcgljižče. — !?borna prehrana, električna razsvetljava in vodovod. — »esllai laall • Oktober« Strokovni zdravnik za ženske bolezni: Dr. Benjamln Ipavic Po* jaanila daje topliiko upraviteljstvo v Dobrai pri C#Utt. Stran C ^jMjUVMMHKI Mataftjftj"* Wtm at Mtts HtftflL •9O. HBV* Vodno veliko zatogo hrastovih) parketnih dešcic J*i«JUa__-M,«. -»_ 1» ^to^a^^ Ba^MV^flBMai 4m^I &^AA^4»a^ faaa) HMM ItfaBaaaaaa HH aHBiaaM IH BTBaaaL VVOTCBaaaaB IBBm aaa^aaaaaak mBBBI aaaaTaah JOSIP PUCH, UubUana •radaika aloa Msv. St. Švedske kapljice zrnsrss^ tevalh agfaaa I avta* fcoteatlaaa tahadtoa. Uslied njihov djelatnosti i ugodnost nagorkog telca jesu već vile od stotine godina najobljubljenje djctičko domaće sredstvo. Podražuje tek, jačuju Želudac, pospesuju probavu, obla žu Je t^čeve, raire* djuju sokove i uredjujc stolicu. Odstranjuju aaaČaiaa n»wi ctiefa s*»a|a SOtia«*Wc MaaaTaSa taaaa )• ari ten it vaatefVttBV •— KMf aaajt nllalilln, pnajaji CMJtM Mpa0ji^ Dn Fran Kandare 4. je otvorit odvetniiko pisarno ^ v VelikovcUo D' Josip UolovJek Specijalist za pl|ačne in notranje bolezni ■flalri v Mrtnuicvl mlol Mm. S •« 11-11 la o4 3—4 piptliia. O«T«tBlk dr. Ivan Tavčar ml. svejo alsara« w I4aU|aBlf ateateA ™M^^ Maj«fa «L aap^a^aaaaaaBv '■■■hp^bfvbp vn^pr w ^ ■rw Trgovci pozor! Onim trgovcem, ki imajo sm pletenje sposobno prefo, pavolnsto ali yolneno, splete proti primerni odlkodoini nogm?ioe ta iemke, moške in deco DMOTOI HBIIAI, Ml pletnti Otvoritev trgovine! Iml Pafk. »^It* Krrt|a Peira ea^ta (bUs peka Adi-) kHnerJ«) se pripoioes sa naknp nsjnovejiega tsovensksgs nsnufakturnega in mođnega blaga! ^BaVaABR^^^BRfaaftvBR^aai aVlRfaaRsYaaBBRfaRfa af ^^BRffBaVaaVA ai*BaHh«^^BaBBmmVm I iMT^ POZOR! Opozarjam na ravnokar došlo večjo množino raznega elektro* initalacijskega blaga ter strojev. Gene zaieme, točna in solidna postreiba. Priporočam se cenj. občinstvn za naknp vsega v to ttroko spada]očega blaga. 1. Verbajs, trgovina z eleKtrotebničn. predmeti Išče se poslopje ki bi se dalo nporabiti v Industrijske svrbe, otiroma se knpl tovarna caterekoli stioke, naj je y obrata ali ne. Biti mora v Ljabl|aai ali bliinji )ko!ici, ev. tuđi kje drugje. Ponudbe x opisom in ceno se prosi poslati pod .TOVAHU* aa AataCat ekspedicijo Al. MitdiC, gaMjana. Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drug SrediSnica: SPUT, Dalmacija. FaiiBlulssi Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11. aVSM^l Sjaj aatfpjaa) B)a) ^raHTHa) * lltPtMSB 1 hapstaMJasil svih domaćih xemal]skih proizvoda, južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ttlja itd. ifNSl I prešale** i inozemnih proizvoda^ svakovrsne prekomorske robe itd. 3583 Bn«4aYBl Baslari PasJaUrvf. NA RODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. ■jpajBja^M^jaaBaaaaa^aaaaaaaaaaaaaaaaBBBMaammmaaaam Zagrebi mjeseca Juna 1919« POZIV NA SUBSKRIPCIJU hm \mii Mu oiisni u ium ■ i «T- idin irattifli i inju jun ei i gjua:- P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima: 1. Dionička glavnici od K 10,000.900-— pofissie se Izdanje« asrlk 25.00* dionica po K 400*— asa., dakle za K 10.000.000-— aa K 20,000.000* . 2. Posjednicima starih dionica pridržaje se 18.750 komada novih dionica i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice opti rati 3 nove uz cijenu od K 440*— po komadu nove dionice« zajedno sa 5% kamatama od 1. siječnja 1919. do dana uplate. 3. Nedioničarima (novim potpisateljima) i starim dioničarima za dionice koje žele podpisati preko broja, koji im pripada u razmjeru od 4 stare na 3 nove, nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kamata od t januara 1919. 4. Ssbskrisdja padaje 1S. Jaaa, a strtaia 11. jala 1919. 5. Nove dionice imadu kupon za godinu 1919», te i« pripada pravo as dividendu za istu. 6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja apUliti odsua, a nsjlr—nifr ' do 31. jula 1919. t g. Uplate im nedoddjene nove dionice povratu će as skapa sa 1 Vt% kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripctjs se obavlja odnosno prisaaja prijava: U ZAGREBU: Narodna banka d. d. . BRODU n/T: Banka i mjenjačnica zMar* I drag, ksa as«jaca|s Narodne banke. U DUBROVNIKU: Srpska centralna banka za Primorje, Dubrovačka trgovačka banka i Pučka štedionica d. s. o. j. , LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d. Kranjska deželna banka. . OSIJEKU: Srpska štedionica, na RLJEO: Hrvatska centralna banka d. d. a RUMI: Zadružna banka d. d. 9 SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. » SPLJETU: Zadružni savez. , VARAŽDINU: Varaždinska štedionica. . VIROVITia: Virovitiata štedionica. . ZEMUNU: Zemunska Štedionica dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebaOrih zavoda te njenih filijala. & Posjednici starih dionica, koji Žele u smislu točke 2. optirati nove d^ ooice, valja, da predlože kod gore označenih mjesta suukripdje: točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva * starih dionica (a koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica. 9. Rtpattidju dionica svbskribirinih « aonsla iočkt 3. prkhisje sebi •aaMaaaalavftiMfc * 10. Tf£a|Bi (sUJsid) dobitak, koji se polafi kod izdanja novih dionica, ide a korist redovite pričuvne zaklade odbivU troškove emisije i pristojbe. 11# j?■iySf*?J?