IZDAJA ZA GORIŠKO IH BESECIJO PRIHDkSKI dmevmik __________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO fo0 Vlil - Štev. 135 (2131) ■ HA 8. STRAHI: Ijenjepis maršala Tita iz zadnje knjige Louisa Adamiča Poštnina plačana v gotovini Spedlzionr In abbon. post. 1. gr.' TRST. torek 3. junija 1952 Cena 20 Ur ilALIJANSKA VLADA ROŽLJA Z OROŽJEM OB JUGOSLOVANSKI MEJI IZZIVANJE S PARADO 7 GORICI obletnico italijanske republike so priredili v Gorici, v navzočnosti podtajnika v obrambnem ima povelj nad jugoslovansko mejo t ildlllmlbrib lUpiiUlMiH fcl) plIlcJlJIK V/ UOnCI, V ndV^UbllUali pl Ministrstvu Baresija, osrednjo vojaško parado 5. armadnega zbora, ki ima poveljstvo v Padovi dodelitev odlikovanj „borcem iz Istre, Boke in Dalmacije" • Letala n 3. — Danes do-dne je bila v Gorici velika r°Jaška parada, ki je šla po glavnih goriških ulicah. Vnl.t1°Va'i so skora) vsi redovi I, e’ 0(1 pehote ih lahkega s??ni^va do tankov m letal-j a-Sodeloval je velik del elkov 5. armadnega zbora, Katerega poveljstvo je v Pado-*■ Paradi pa so prisostvovali w eS podtajnika v italijai^ g,ei“ .°brambnem ministrstvu ., ®E1ia tudi civilni predstav- tur? -ne Le xz Gorice, temveč . ’ ** Vidma in celo iz Trsta st? -u‘ Poročilo Italijan- poluradne agencije. ANKA, stv?ra','i' da, 5o paradi prisot j, Va*e «glavhe oblasti gori- vint v‘^emske in tržasiA; pro» hee, kot da je tudi Trst — ia«ianska Provinca...). Itali-j s"e v°jake si je priaeb ogle-s.j *u angleškim in »sovjetskim sektorjem. 4 Aeheson o sovjetskih ukrepih ^Berlinu in ob razmejitveni črti 0 tadiu in p kongresu je državni tajnik izjavil, da niso ZDA prevzele nobene obveznosti in niti dale tajnih jamstev Nemčiji, Franciji pa niso obljubile, 1° bodo podprle v Severni Afriki - Policija in sovjetski vojaki stražijo izhode iz zohoci, oega Berlina - Truman predložil podpisane dogovore kongresu v ratifikacijo ri^cdnem'n' °pazovaIci v a bod„ bterlmu so mnenja, St' Vsak A .iUn.onemške °bla. z®tstvn ii5n °°lj poostrile nad’ ia. Hrta postal ki da .so oddelki poli-.diiee-, irai;'j0 izhode iz za-TL hna- ojačili z ru-ob so razvršč*- ftadih ! strojniških =h- ki 1 barikadah in jai-3°ti3nern ^krozajo mesto. V *eVesa „ . so Posekali tudi »asu 10 metrov širokem ' )jBdtem i hj.^fjvruna v drugega^* ene 'to?«*50 111 Položaj jasen H za 5.aJta tolmačenja od-lz enega sek- ?1. Beri d^ltke v ta ,2ilev (zdi drugo in iz enega enega ud bei;linskih. v'edai normaT' da Promet U1 Ber]m^ n nieci vzhod-j, btčijo . oai m Vzhodno C ■Pesta) obema delo- fcfo^avlja nnh ie’ da »i Lu °b treh^rt ovlra Pro' C’ vežejo Z^e .tr? .lraen°vane so-Jb kitična '4m ra-iha- k> -ie fs^.obnanju u f *»lad*ni*» so Caimi bakla boov in s pr»-»ta,d° prost« v sprevo- i tabor?!?- k^er 80 si P°* ateVe Z '>aPadli ................. Cglj Bol)cii° početje ob- ^ent113 ni a80 3° P°k1*- Neiti to njihova stvar«. Predsednik socialno-demo* kratske stranke Bchumaclrer je v razgovoru z dopisnikom a- Jia vorov med Nemci in zahodpi mi vladami. «Ce bi bili kljub temu ti dogovori ratificirani, je dejal Sehumaelier, bi pozvali vse sile stranke, naj zahtevajo njih revizijo«. Dalje je Schumacher izjavil, da bodo ti dogovori prinesli Nemčiji veliko politično in gospodarsko škodo, dočim bodo drugim državam prinesli ugodnosti. Ti dogovori tudi zapirajo pot k narodni enotnosti in omogočajo, da se vprašanje enotnosti lahko opusti z navadnim vetofn e-nega od zaveznikov. Schumacher je nato vztrejal, da bi bilo treba obnoviti poga. janja med Nemci in zahodnimi državami na podlagi katerih naj bi Nemčija dobila dejansko enakopravnost. Dejal je tudi, da je štiristranska konferenca za obnovitev nemške e-notnosti «potrebna in mogoča«. Ameriški državni tajnik Dean Achešon je danes govoril po radiu in je podrobno obrazložil pogodbene dogovore z Nemčijo, pogodbo o evropski obrambni skupnosti in izmenjavo jamstev med to skupnostjo in državami članicami NATO. Dejal je, d» pomenijo podpisani dogovori rojstvo nove Nemčije, nove Evrope in nove dobe v zgodovini. Glede Berlina je dejal, da so tri zahodne države jasno poudarile namen, da tam obdržijo svoje oborožene sije, dokler bo to zahtevala njih odgovornost. Poudarile so tudi da bodo vsak napad na Berlin imele za napad nanje in na njih ob. opožene sile. Dalje je Aeheson izjavil, da podpisani dogovori ne vsebujejo nobene tajne do. ločbe tn da ne ogrožajo nikogar, «Klj»ib temp -- j« nadaljeval Aeheson — Sovjetska zveza še vedno podvzema tako v Berlinu kakor ob meji svojega okupacijskega področja u-Mrahovalne ukrepe. Rosfavilj se bomo odločno po robu tem tm, maniiosnra- in vsem morebitnim bodočim »nje v uniformi, je lukrepojn. Ukrepi Sovjetske zveze ne bodo dosegli svojega namena, ki je. ovirati napredek evropske obrambne skupnosti«, Aeheson je dunpk poročal tudi na skupni seji se natnega odbora za odnose stujiifb In zunanjepolitičnega odbora predstavniške zbornice o omenjenih dogovorih. Kakor je" po" seji izjavil* se-' nator Connall.v, je Aeheson zagotovil, da niso ZDA prevžele nobene tajne obveznosti in tudi niso dale tajnih jamstev Zahodni Nemčiji. Nato je podrobno obrazložil določila v pogodbi o evropski obrambni skupnosti. Glede položaja Francije v Severni Afriki je Aeheson izjavil, da se ZDA niso obvezale na noben ngčin s Francijo, d* jo bodo podpirale na tem področju. Connaliy je s svoje strani iz-javil; «Po mojem mnenju je zelo važno, da pred kratkim podpisane pogodbe stopijo čimprej v veljavo«. Pripomnil je, da je treba naglo delati in spodbujati druge, da ratificirajo dogovore, da se s tem o-krepi Adenauerjev položaj v Zahodni Nemčiji. Glede francoske Severne A-frike je Connally izjavil, da imajo ZDA zaradi svojih opo-riš{ na teh ozemljih neposredni interes v tem vprašanju. «Ce bi se zgodilo nekaj kar bi lahgo zadevalo naš položaj v Severni Afriki, bi morali nastopiti — je pripomnil — toda nimamo do Francije nobene obveznosti, da jo bomo podpirali na tem področju«. Truman je danes poslal kongresu poslanico, s katero zahteva ratifikacijo splošnih dogovorov l Nemčijo in dodatka k atlantskem paktu, ki povezuje to qrganizacijo z evropsko obrambno skupnostjo. Truman ijsjavlja med drugim, da Je namen ZDA sodelovati za ustvaritev neodvirn« >n enotne Nemčije in skleniti z njo mirovno pogodbo. Pri tem pa pripominja. da je Sovjetska zveza * svojimi dejanji in svojo politiko preprečila združitev Nemčije in imenovanje vsenemške vlade. « katero naj bi se pogajali o mirovni pogodbi. Velika elektrarna u Vinodolu je začela redno obratovati ,,Politikaw kritizira uporabo ameriške pomoči Italiji. Zopet trije madžarski vojaki pribežali v Jugoslavijo REKA, 2. — V nedeljo opoldne je prvič začela obratovati velika hidrocentrala Vinodol, ena izmed največjih del jugoslovanske prve petletke. Točno opoldne je slekel prvi električni tok iz velikega generatorja v podzemski strojnici vinodol-ske elektrarne po novem daljno, vodu proti Zagrebu in od tam dalje proti Sloveniji.. Slovesnosti so se udeležili med drugimi predsednik sabora I-R Hrvatske dr. Zlatan Sremec, podpredsednik hrvatske vlade Jakob Bla-ževič, ministri vlade LR Hrvatske. predstavniki sindikatov, predstavniki ljudske oblasti m množičnih organizacij. Po govorih. so si gostje in zastopniki delavstva ogledali podzemsko strojnico, kjer je predsednik sveta za industrijo LR Hrvatske Dušan Salič s pritiskom na surob spravil v pogon prvi agre. gat vliiodolske električne centrale, ki ima zmogljivost 28.000 kilovatov. Prvi sunek toka iz generatorja je registriral instrument na veliki kontrolni deski pred strojnico, kjer je bila zbrana tisočglava množica. Hidrocentrala Vinodol, ki bo, ko bo v celoti zgrajena, imela zmogljivost 84.000 kilovatov, in bo dajala letno 190 milijonov kilovatnih ur električne energije, je ena izmed največjih, nedvomno pa najoriginalnejša in najbolj drzno izvedena hidrocentrala, ki jih gradijo v Jugoslaviji. Zgrajena ni ob nobeni veliki reki, temveč izkorišča veliko deževnost v Gorskem Ko-taru, kjer pade na leto povprečno 4.000 milimetrov padavin, to je štirikrat več kot n. pr. v Zagrebu. Z zajezitvijo nekaterih manjših kraških potokov v Gorskem Kotaru se ustvarjajo umetna jezera, od katerih je voda drzno speljena z velikim pad. cem do Triblja v Vinodolu blizu Crikvenice. kjer so postavljene turbine in generatorji. Zaenkrat je dokončano samo umetno jezero Bajer pri Fužinah, ki je nastalo z zajezitvijo Llčanke.« Pripravljajo pa tudi zajezitev Lokvarke in njenih pritokov, s čimer bosta nastali se dve umetni jezeri, ki bosta s cevovodom povezani z jezerom Bajer. Manjša hidrocentrala pri Fužinah bo izkoristila tu. d: padec tega cevovoda. Iz jezera Bajer teče voda najprej po tlačnem cevovodu mimo Liča in nato po 6 km dolgem predoru do vinodolskega pobočja. Od tod pada voda po strmi tlačni cevi 650 m globoko na turbine, ki so nameščene v jrodzemski strojnici, da je izkoristek vodnega padca čim večji. Vodni padec, ki ga izkorišča vinodol-ska elektrarna, je eden izmed največjih, kar jih poznajo med elektrarnami v svetu, in omogoča elektrarni veliko zmogljivost pri majhni količini vode. Prvi agregat, ki je začel obra. tovati v nedeljo, je sestavljen iz dveh turbin, ki ženeta generator izmeničnega toka z zmogljivostjo skoro 30.000 kVA. Generator daje tok z napetostjo 6.000 votlov, ki se potem v transformatorski dvorani transformira najprej na 30.000, nato pa na 110.000 voltov. Za to napetost je prirejen tudi novi daljnovod Tribalj - Zagreb, Prihodnje leto bosta stekla tudi ostala dva agregata, tako da bo hidrocentrala imela instalirano zmogljivost 84.000 kVA. Tok iz vinodolske elektrarne bo zlasti dragocen v zimskih mesecih, ko delajo rečne elektrarne zaradi nizkega stanja vode z zmanjšano zmogljivostjo. Hrvat-ska je morala doslej dobivati iz Slovenije 250 milijonov kWh letno, z dograditvijo vinodolske centrale in velike termoelektrarne v Konjščini pri Zagrebu pa se bo popolnoma osamosvojila in bo ob času največje obremeuitve lahko zalagala s tokom tudi Slovenijo, zlasti ko bo z dograditvijo velike tovar; ne aluminija v Strnišču pri Ptuju potreba Slovenije po električni energiji zelo nnrastla. Ob umetnih jezerih, od katerih ima jezero Bajer kapaciteto 25 milijonov kubičnih metrov, jezero Lokvarka. pa bo imelo 30 milijonov kub. metrov in jezero Križ 6 milijonov kub. metrov vode, se bo razvil živahen tujski promet, saj je Gorski Kotor poleg tega bogat na gozdovih in je znan po zdravem zraku. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 2. — V članku pod naslovom «Kriza italijanskega gospodarskega družbenega sistema« poudarja današnja «PcJitika». da je zaradi pogrošne gospodarske politike italijanske v!*£e. ki’ je veliko penice Marshallovega 'načrta u-porabila za špekulacijo namesto za ozdravljenje gospodar-stva m za izvršitev obnovitvenega načrta ter za izvedbo a-grartle reforme, italijansko gospodarstvo zapadlo v velike težave. Posledica take politike da ima danes Italija največji odstotek brezposelnih v Evropi, in ponovno oživljenje fa®* zrna, ki uživa podporo indu-strijcev Severne in veleposestnikov Južne Italije. »Poleg tega — piše ((Politika« — pa je italijanska vlada velik del brezplačne pomedi ZDA u-porabula izključno za okrepitev reakcionarnih in kapitalističnih slojev Italije. Dosledna tej politiki išče italijanska vl^da kakor v časih Mussolinija iz-hod; iz notranjepolitičnih in gospodarskih težav x podžiganju iredentističnih in šovinističnih stremljenj s zunanjepolitičnih avanturah'«. Včeraj se je v Beogradu začel kongres sindikatov državnih uslužbencev Jugoslavije, kateremu poleg delegatov vseh republik prisostvujejo kot gostje tudi zastopniki francoskih sindikatov, Enotnih razrednih sindikatov iz Tista in javnih uslužbencev cone B. Zastopnik Razrednih sindikatov iz Trsta Giordano Luxa je v svoji izjavi novinarjem; v. zvezi z rezultati tržaških volitev poudaril, da. so tržaški demokrati lahko rado voljni z rezultati volitev, ker je prišlo do okrepitve demokratičnih si) kliub združeni gonji italijanskih iredentistov, in kominlomustov, Jci so uživali podporo vladnih krogov Italije. Volitve so pokazale, da je ideja neodvisnosti želo živa y tržaškem prebivalstvu in da so da. mi pogoji za zhčetek konkretne borbe za obrambo neodvisnosti Trsta. koniimoiinovskih dežel. Včeraj so pribežali v Jugoslavijo trije madžarski vojpki, ki so izjavili, da so pobegnili zaradi nevzdržnega stanja v madžarski vojski in zaradi hudih političnih rpzmer V državi. Okrožno sodišče v Tetovu je včeraj obsodilo šest članov, šip-tarske teroristične organizacije na zaporne kazni od sedeiji do štirinajst let strogega zapora. Okrožno sodišče v Skoplju pa je obsodilo češkoslovaškega dr. žavljana ing. JCubeša na 14 let strogega zajjora. Obsojeni je priznal, da je po nalogu češkoslovaškega vojaškega atašeja v Beogradu po resoluciji Komin-fonrui ostal v Jugoslaviji in da je pošiljal češkoslovaškemu poslaništvu v Beograda vohunske podatke vojaškega značaja. Maršpl Tito je danes sprejel veleposlanika Brazilije Ruya Riviera Couta. Po sprejemu je veleposlanik izjavil dopisniku Tanjuga, dp v brazilskih uradnih krogih cer.ijo napor Jugo. slavije, da g skupnih naporih in s pomočjo mednarodnega sodelovanja ohrani mir, ter je poudaril potrebo čim večjega kulturnega in gospodarskega sodelovanja med Brazilijo in Jugoslavijo. Couto je znan brazilski književnik in. namerava prevesti na portugalski jezik nekatera dela jugoslovanskih književnikov. B. B. Položaj v Franciji PARIZ, 2. — Po današnji seji francoske vlade je notranji minister Brune v zvezi s preiskavo o zadnjih d-Emonstracijah izjavil, d,a ((poteka preiskava redno in da se bo izvedla do kra. ja«. Glede stavke, ki jo je dolo-čila za sredo Splošna zveza dela, je minister izjavili «Ne vemo, kakšno ni stične kar koli _ kar sem ž9 rekel: Vlada ne bo iskala spopadov, toda če bo pri. siljenp, bo ob sirovem spoštovanju zakonitosti red vzpostavljen«. Francoski listi komentirajo ukaz_ za stavko, ki ga je izdala Splošna 7.vezva dela. SociališCfč”] ni «Le popularne« pravi, da skušajo voditelji CGT nadomestiti keminiormistično partijo pri or. Nadaljuje se beg vojakov iz I gamiziranju stavke in niso po. stavili samo geslp o osvoboditvi Duclosa, pač pa tudi o mezdnih zahtevah in. o premični lestvici. List ppziva delavce, naj me padejo v past, ker bi »šli proti svojim interesom«. «Franc Ti-reura je tudi tega mnenja in izjavlja, da n.e bodo smeli frianr coaki delavci trošiti energije, «ki jo bodo lahko potrebovali za stvar, ki jim bo manj tuia«. Iranska nota o Bahreinskih otokih TEHERAN, 2. — Iranska vlada je danes izročila britanske, mu in iraškemu poslaništvu odgovor na britansko im iraško noto v zvezi z Bahreimskimi otoki, V tem odgovoru, čigar besedilo bo objavljeno jutri, poudarja iranska vlada tradicionalno zvestobo bahreinskih šejkov iranski kroni in pripominja zlasti, da so tuje čele s silo za. sedle omienjerre otokel Pismo Slovencev iz Clevelanda ameriškemu kongresu NEW YORK. 2. *— Odbbr za gradnjo slovenskega kulturnega doma v. Trstu iz Clevelanda je v posebnem pismu opozoril čla. n,e ameriškega kongresa na ne-varnost # protijugoslovanske gonje italijanskih iredentistov in pozval člane kongresa, naj podprejo pravično stališče jugoslovanskih narodov v borbi za raji. hove pravice. Nova stavka grozi v jeklarski industriji ZDA Vrhovno sodišče razveljavilo odredbo o zasegi jeklarn - Philip Murray odredil novo stavko • Ukinjene pošiljke jekla tovarnam predmetov za civilno uporabo -Voditelji jeklarn javili, da so pripravljeni pogajati se Arabske države za internacionalizacijo Jeruzalema KAIRO, 2. -tt Predstavnik egiptovskega zunanjega mini- xbtst d e Je la niT "'protestiral pro) menom izraelske vlade, Jeruzalem postal glavno mesto Izraela. Egiptovsko zunanje ministrstvo -!e pripravijo spomenico, ki poziva vlade arabskih dežel, rrarj' se zavzamejo * za * internacionalizacijo Jeruzalema. Spomenica bo- izročena vladam arabskih in drugih dežel po normalni diplomatičhi poti. WASHINGTON. 2. — Ameriško vehovno sodišče je razsodilo. da je zasega jeklarn, ki jo je pred časom odredil predsednik Truman, nezakonita. Za to razsodbo je glasovalo šest sodnikov, proti pa trije. Nekaj minut po razglasitvi razsodbe je tajnik sindikata kovinarjev in voditelj CIO Philip Milrra.v odredil, naj se od danes zvečer razglasi stavka v vsej državi. Ze v treh livarnah v Youngstownu (Ohio) so začeli delavci zapuščati delo. Prav tako so začeli zapuščati delo tudi delavci tovarn, ki pripadajo družbi «U. S. Steel« v Gary (Indiana) in v Sout-ehicago (Illinois). Uprava državne proizvodnje je nocoj prepovedala pošiljanje ameriškega jekla tovarnam proizvo-dov za civilno uporabo. Murray je ob ukazu za razglasitev stavke poudaril, da sindikat kovinarjev vztraja na svojih -zahtevah na podlagi priporočila vladnega urada za stabilizacijo mezd, ki je priporočal zvišanje mezd za 17 centov na uro in še nekatere druge ugodnosti. Pripomnil je. da ne bodo imeli člani sindikata druge izbire, razen da prenehajo z delom, če ne pride do sporazuma o mezdah. Vendar pa je še vedno pripravljen nadaljevati pogajanja s predstavniki jeklarn ter je pripomnil, da se strinja, da se sporazumejo za postavitev delavcev na najbolj kočljive sektorje jeklarskih na-prav med stavko. Medtem je predsednik Trumah na podlagi omenjene razsodbe odredil ukinitev zasege jeklarn, ki se tako vrnejo lastnikom. Znano je, da je Truman na svoji tiskovni konferenci 22. maja izjavil, da se bo podvrgel odločitvi vrhovnega sodišča; ob tej priliki pa je tudi po. udaril, da je mnenja, da ima v izrednih primerih pravico, ki se je je bil v tem primeru po-služil. Poročilo manjšine treh sodnikov vrhovnega sodiiča, fcj so glasovali z* predsednikovo tezo (med njimi 'je tudi sodnik Vinson), kritizira tezo sodnika Pine in poudarja izredno važnost postavljenih vprašanj ne samo glede na ta spor, pač pa tudi glede na predsednikovo oblast ob času krize. Razen tega opozarjajo trije sodniki na posledice morebitnega zastoja v jeklarski industriji v prime-ru, da vlada ne bi bila odredila zasege. Nocoj so voditelji jeklarske industrije sporočili, dh so pripravljeni nadaljevati pogajanja s 650.000 delavci te industrije. Glede prepovedi dobav jekla se pojasnjuje, da s? ta prepov>sd ne nanaša na pošiljanje v tujino. Ameriška vlada sporoča, da so sklenili napraviti civilne re-zerve surovin kot dodatek k že obstoječim strateškim rezervam. Vlada je določila da mora urad za državno nakupiti do ton svinca. Predvidevajo se tu-di druge nabave, zlasti cinka, kositra in drugih neželeznih kovin. Surovine iz teh rezerv bodo prodajali industrijcem in bodo služile k nadaljnjemu povečanju strateških rezerv, ka kor se bo pač povpraševanje spreminjalo. Javno proizvodnjo konca leta 30.000 Attlee o odnosih j" s Sovjetsko zvezo LONDON, 2. — Voditelj c,po- pam, da bodo Rusi konec koncev to razumeli. V tem trenutku smo prisiljeni eberoževati se. Razsipanje našega bogastva je zadnja stvpr, ki bi jo hoteli, vendar pa bomo prisiljeni izdajati naš denar za oboroževanje, dokler bodo v svetu nevarne sile«. Glede možnosti povratka la-b-jrizma na oblast je Attlee izjavil, da se sestavljal« statistik «Ga]lup» motijo, ko trdijo, da b( laburisti dobili sedaj 51 odstotkov’ glasov. ((Mislim; da bi imela laburistična stranka mnogo višji odstotek«, iP zaključil Attlee. Jutri pa se bo vrnil v zunanje ministrstvo Anthony Eden, ki se je mudil na evropskem kontinentu, kjer je podpisal pogodbe o evropski vojski. Eden se bo moral resno ukvarjati z mednarodnim položajem, ki se je v zadnjih dneh zelo zaostril. Obenem ga čakajo razgovori z avstralskim mini-strakim predsednikom Menzie-som, ki je prižel na 16-dnevni obisk v London. Obveščeni krogi trdijo, da v Avstraliji niso zadovoljni z angleško politiko, ki da se preveč veže v Evropi in posveča premalo pozornosti položaju v A-ziji. Menijo, da bo Menzies govoril tudi o Srednjem vzhodu. Zlasti o angleško-egiptovskem sporu, ki ogroža sredozemsko-sueško morsj«) pot, ki je za Avstralijo bistveno važna. Pa tudi sicer je egiptovsko vprašanje postalo spet aktualno. Med Edenovim obiskom v Nemčiji in Franciji so njegovi sodelavci v Foreign Officeu proučili egiptovske protipred-loge, ki jih je 20. maja prinesel Edenu veleposlanik Amr paša. Avstralski ministrski predsednik bo verjetno poudaril, da v Avstraliji nasprotujejo vsakemu sporazumu, ki bi predvideval umik angleških čet s sueškega področja. Pakistan in Anglija KARAČI, 2. — Pakistanski zunanji minister Zafrullah Kan je dane« komentiral članek londonske revije »Economist«, ki Je napisala, da je Pakistan usmeril svojo politiko proti večjemu prijateljstvu z Veliko Britanijo. Zafrullah Kan je poudaril, da Pakistan ne bi nikoli podpiral Irana ali Egipta v njunih sporih z Britanijo samo zato, ker sta te deželi mohamedanski. «Ce bi bili prepričani, da Iran In Egipt nimata prav. Ju ne bi podpirali, pa čeprav sta obe državi mohamedanski«, je dejal pakistanski zunanji minister in zaključil, da se niso odnosi med Pakistanom in Veliko Britanijo prav nič spremenili. Kratke vesti ?IWJe "C!«um Attlee je (ttee* j VVAKHINGTON. 2 —< Pred. govoril v Bristolu. kier te med sednik Truman ie danes umi govoril v Bristolu, kjer je med drugim Izjavil: «Ne verjamemo v^svef. r^deljen na dva tabora, ločen po železni'zavesi«. Noče-' mo sP vmešavati v zadeve So. vjetsitoe zveze, toda ne berro do-, volili Sovjetski- rvezi. da se vmešava v naše zadeve, in u- CLEVELAND. 2. — Kortgr s ameriške socialistične stranke je danes določil predsednika stranke Darlingtona Hoopesa za svojega kandidata l.a bližnjih predsedniških volitvah v ZDA. Norman Itiom«?, ki ie brez večjega tssoeha kandidiral na ^ sccšaLaMČdo 7*tra" ‘h 'n: Tld?M»] kongresa. večjega uspena x< *Wip»j]b volitvah za ednik Truman je dane« predj Vcpferer.co za varnost v indu-'; striji ki se je udeležujejo naj-* bolj rita«! Amer!**! štrotovnja-ki za. varnost, predlagal nov načrt o varnosti v industriji v osmih točkah za uspešno pre. p reče Vanj e nesreč pri delu. PO ..LEPI" BITKI IN -ČASTNI' ZM AGI Mnogi trdijo, da je politika grda stvar, nekateri celo, da je vlačuga. Pri Grkih je bila «politike tehnen ali eumetnost javnega izživljanja». «Dema-gogos» je bil Grkom «ljudski voditelj». Današnji demagog pa je zapeljivec ljudstva. Latinski i politična strtnka... Mi smo dobro in močnejši islli is te bitko. > Naši volivci so so stimo .načelniku to drzno obli- ■ ko primernika iz deležnika, ki ga slovenska slovnica prepoveduje in zahteva abolj pre-kaljeni«.' Načbliiik'je'prepričan, da ga zapuščajo samo Italijani in da se moti uGiomale di Trieste«, ki -trdi, da ga zapuščajo tudi ’ Slovenci. Načelnik odločno brani Slovence, ki še niso i:-pregledali njegovih lati; sTo je žalitev ta Slovence, ki so t> svoji veliki večini ostali z nami in s svojini glasovi zanaša listo nudijo veličasten, vzgled politične odločnosti in zrelosti... To so glasovi dobrih Slovenčeva. Dobri Slovenci, vztrajajte! Prej ste imeli štiri take dobre svetovalce v tržaškem mestnem svetu. Zdaj boste imeli še dva. Prej ste imeli dve občini. Zdaj boste imeli še eno. Vztrajajte na tej poli odločnosti in zrelosti! Načelnik zaključuje; «Dokazali smo,... da smo... prva stranka v Trstus, Po tako lepi bitki bi lahko trdil še več: da je njegova stranka najbolj prva ali — z njegovim krepkim izražanjem — gnajsolidnejša, najprekaljenejša, najprvejšas. In vse te dobre Slovence prve stranke šteje Italija — za Italijane! 1 —su Plodno in uspešno delovanje Furlanskega filološkega društva Na sestanku predsedniškega svata sprejeli načrte in sutrniM badofoga dtiovanja Dt^fs, torrk 3. junija klctllda, Radoslava Sonce vzide oh 4.18. zatone rt •19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 14.37, zatone ob 1.D-. Jutri, sreda 4. junija Frančišek. Dika Pred kratkim se je sestal predsedniški svet Furlanskega filološkega društva, da bi se zmenili o važnem sporedu dejavnosti v prihodnjih mesecih. Sestanka so se udeležili svetniki: odv. Tortjuato Linzi, prof. Enrico Morpurgo, Ottavio Va-'lerio, Francesco Capello, Dolfo Carrara, dr. Gianni Carletti, prof. Carlo Someda de Marco, Lea D’Oriandi, Antonio Fale-schini in prof. Bino Borgheilo. Predsednik se je toplo zahvalil podpornim članom, ki so poslali Filološkemu društvu 3.000 lir vsak, kar je bil velikodušen prispevek za razne pobude, zla* *ti kulturnega značaja. To vsoto so prispevali: prof. Longino Trabini, prof. Enricaj Cragnolini, Chino Ermacora, vitez Paolo Zuccheri. ing. Gui-do Cappadoro. dr. Gino Cosolo. geom. Eugenio Vidale, dr. Urbano Capsoni de Rinoldi, Giuseppe del Bianeo, prof. Virginia Taleschini. Cooperativa Friula-na di Consumo, Alfonso Bene-detti, Associazione Industriali, Banca Carnica, Fabio Beretta, prof. Antonio Arreghini. prof. Silvio Pellegrini. pivovarna Moretti, občina Maniago. Angiola Denti di Pi rajno, Ca«a di Ri-sparmio, podjetje Francesco Dormisch, prof. Carlo Someda 4Vri ob 11.43 jela neprimeren. Ce je ta sorem-mba nastala zsradj1 organizacijskih težkoč. aji na s« je bilo treba prilagoditi vodnemu ' redu državnih železnic, naj pristojne oblasti poskrbijo za dopolnilno vožnjo z ivtopulmanom okoli 10. ure. Liudj« se vprašujejo, ali ie Vesti zo Irgovce Zveza trgovcev za goriiko pokrajino obvešča vse včlanjene tirme, da si n* njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: nova trgovinska pogodba med Italijo in Avstrijo: razni uvozi s p'aoilom v. šterlingih: spremembe tabele «Export»: pravi-];■ a izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Paragva. jem z dne 24. aprila 1952; določila medpofcrajinskega upravnega odbora v zvezi z uvozom italijanskih proizvodov. res treba zgubiti kar pol dneva v Vidmu spričo sedanjega voznega reda. ko je prej zadoščala ena ura. da so ljudje jahko opravili najbolj nujne posle. Foieg tega bi bilo tud; za vi-demske trgovce bolje, če bi odhaja] vlak ali avtebus okoli 10. ure iz Čedada. Tj trgovci in drugi poslovni ljudje bi lahko prišli na naše trge ob 8. zjutraj ter po dveh urah zopet odpotovali. To bi bilo na v£»k način v interesu čedadskega mesteca. Nov prehod zo dvolastnike pri Dreki Za dvolastnikP.Jki imajo dv.o. lastniško izkaznico., so že pred več dnevi odprli,;za- prehod blok Solaris pri Dreki, ki j« v«tet y drugo kategorijo. Kmetovalci .so ž.e delj časa pričakovali ta odlok, saj je po razmejitvi z Jugoslavijo ostalo onkraj meje večje število, njihovih njiv Blok so torej odnr-li. da bodo lahko ti kmetje poskrbeli za sezonska kmečka dela Za) je bil ja koristni u-krep storjen nekam pozno. To pa zaradi odpora italijanskih oblasti Te oblasti niso hotele upoštevati, da del prebivalstva živi na italijanskem ozemlju, da pa mora zaradi meje hoditi delat na svoja polja v Jugoslavijo. Prav bi bilo. da bi to stvar uredili na podlagi sporazuma. ki bi odpravil razne u-govore in cincanje italijanskih oblasti, saj s tem le še slabšajo težki gospodarski., položaj obmejnega prebivalstva S tem te oblasti tudi ovirajo dobro sožitje prebivalstva z obeli strani, kar. seveda ni v interesu gospodarstva omenjenega ljudstva. Minilo je sedem let, odkar, se je končala vojna, ki je beneškim Slovencem prizadela toliko materialne škode, da sč ne bodo mogli zlepa otresti njenih posledic. Takoj po končani vojni so poklicali na občinske urade vse tiste kmete, ki so utrpeli škodo. Dejali so jim. naj prijavijo škodo katero jim bo vlada povrnila. Beneški kmetje pa še vedno čakajo na odškodnino. Mnogi kmetje so imeli pri tem precej stroškov za prošnje in za potovanja, saj so morali hoditi po raznih uradih. Po drugih krajih v Italiji so oškodovancem že povrnili vojno škodo, na revne beneške ljudi se pa nihče ne spomni. Ce pa morajo kaj plačati itali. janskim davkarjem, se je treba seveda, držati roka, ko pa rok preteče, zaplenijo našim kmetom, kar jim pride pod roke. Ce pa morajo pni ..kaj plačati beneškim kmetom, se jim prav nič ne mudi. To je še en dokaz, kako malo ima rimska vlada volje, da bi pomagala beneškim Slovencem Smrt Di Benedettijeve tretje žrtve strašnega zločina GORICA. 2. — Po tridesetih urah agonije je umrla tudi tretja žrtev napada v uradu TEL-VE Di Benedetto. Umrla je zaradi štirih strelov, od katerih ?o jo trije zadeli v prsa, četrti Pa v trebuh. Di Benedettijeva bc odnesla s seboj v grob marsikaj, kar bi lahko razvozlalo ozadje zločinskega Marrovega napada, kj je povzročil smrt treh oseb. Pišejo, da je Marra poslal iz Vidma v Gorico, kar tri . telefonske pozive. Dva sta dobila Piccolijeva in De Benedettijeva, tretji pa je bil namenjen Ivanu Lebanu, ki je uslužben pri firmi Koren. To da misliti, da je Marra tudi imenovanega izbral za svojo žrtev, kar Pa se mu ni posrečilo. KINO VERDI. 16.30: «Ultimatum zemlji«. P. Neal in M. Rsnnie. VITTORIA. 17: «Rasciomon». CENTRALE. 17: «Laguna smrti«. J. Weissmuller. MODERNO. 17: »Ognjeno nebo«, G. Peck. GORICA, 2. — Danes popoldne se je 25-!etni Pelicon Angel iz Sv. Mihaela na Krasu domeni! s prijatelji, da izkoristijo praznik in se popeljejo do Ste-verjana. Toda čim so prišli v vas, se je Pelicon zaradi trenutne napazljivosti zalete! s kolesom v debel kamen in padel na tla. Ko so prijatelji videli, da se je Pelicon pri padcu močno ranil nad desnim očesom in po obrazu, so brez vsakega odlaša, nja telefonsko obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je kmalu nato prišel v Števerjan in pripeljal ponesrečenega Pelicona v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu obvezali številne rane po obrazu. Ozdravel bo v 20 dneh. Izpili na slovenskih srednjih šolah GORICA, 2. — Obe maturi (licejska in učiteljska) se pričneta I. julija ob 8.30 zjutraj s pismeno nalogo iz italijanščine m se bosta nadaljevali po vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen na razglasni deski liceja oziroma učiteljišča v Ul. Croce 3. Vsi ostali izpiti (sprejemni, vstopni, razredni) se pričnejo 16. junija ob 8.30 zjutraj z nadaljevanjem po vrstnem redu. ki bo pravočasno javljen na razglasni deski šol. Za pripustitev h kateremu kolj od teh izpitov je treba vložiti na ravnateljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir najkasneje do 31. maja. Prošnji je treba priložiti vse predpisane listine, kakor jih navaja objava na razglasni deski šol. lil Ihiimiltki dmimik! URADNA RAZGLASITEV IMEN novih občinskih svetovalcev Glavni volilni urad končno zaključil svoje delovanje Volilni urad, ki je imel nalogo pregledati in1 prešteti vse glasovnice ter ugotoviti preferenčne glasove za posamezne kandioate predloženih volilnih list, je zaključil svoje delo- V nedeljo ob 11. up, je-bila v dvorani Ridotto v gledališču Verdj uradna razglasitev imen 60 novih občinskih svetovalcev. Svečanosti, katere so se udeležili mnogi meščanki kot tudi predstavniki tiska Irrjradia. je; predsedoval predsednik sodišča, ki je opomnil namreč, da ima še v,.akdo možnosti izjaviti svoje mnenje, v zvezi -g predstavniki, ki jih je izvolilo',prebivalstvo tržaške občne. P teči tal je nato imena vseh izmoljenih, nakar je v kratkih besedah orisal delo glavnega volilnega urada, katerega je sestavljalo približno 4o uradnikov' in strojepisk. Delo omenjenega volilnega urada je bilo zelo obširno, raj je moral pregledati glasovnice, prešteti preferenčne glasove, porazdeliti mesta v občinskem svetu med razne politične stranke, ter končno uradno razglasiti jzid zadnjih upravnih volitev. Nekateri so bili mnenja, da je omenjeni volilni urad podaljšal svojo delovno dobo. ki bi morala biti po mnenju teh že prej zaključena. Kdor je imel priliko slediti delu volilnega urada. je ooudaril tired-sednik:osdiščata ve, da delo ni bilo takr. Jahko ter da so urad: nikj izvršili -voj- naloge v razmeroma zelo kratkem času. Volilni urad je deloval dnevno od 8 d« 22. ure. Ob zaključku svečanosti j< spregovoril še dr. Giorgio Bo- njiacib. šef volilnega urada. ki. je dal nekaj podatkov o tehničnem delu vojilnega urada ter pohvalil vse uradnike za njih požrtvovalno delo. Uradni razglasitvi, ki se je zaključila približno ob 12. uri so’ prisostvovali med drugimi tudi con tki predsednik dr. Pa-lutsn, podpredsednik prof. behitirer, bivši župan Bartoli itd; . i ... i , ■ ; , , Al njega Včeraj pi niur. ni b'|o • »-rai Pi fliuratji hit> pred zavezniškim1 sodiščem' razprava proti, trem bolgarskim beguncem, ki. so za plačilo lepili'lepake stranke «Bloceo Trierti-no». Kakor smo imeli že priliko pisali, so trije begunci mirno opravljali svoje delo. ko jih je. napadla skupina fašistov, Mladi Bolgari so sevecla po polneči. ko je zapadel rok za lepljenje, končali svoje delo in odšli jjroti domu vendar jih je skupina fašistov spoznala in jih napadla. Vsak sč je branil kakor je mogel in eden je potegnil celo nez jz žepa. Neki agent civilne policije, ki je hotel begunca aretirati, se je v zadnjem trenutku umaknil, kajti vročekrvni Bolgar ja je hotel že udariti z nožen v hrbet. Razprava pa' sc včeraj nit; ni začela, ker se je' eden izmed obtožencev in sicer Petrov verjetno zbal m ni. -prišel pred sodnike. Zaradi tega je bil izdan ukaz za takojšnjo aretacijo moža, ki iz strahu ni preteklo noč niti spal v taborišču. Cim ga bodo ujeli, bodo določili datum za razpravo. Obtožence Tončič. , . 'bo branil cdv. Padel je s senika GORICA. 2. — Danes zjutraj je šel 39-letni Vidi Mario iz W Čampi 52 na senik po seno,* bi nakrmil živini. Ko je » opravil, se je hotel spraviti* senika, toda zaradi nepravilo* kretnje se mu je spotaknilo ^ pade] je na tla s približno * metrov višine. Domači so ai Vidijevo ječanje takoj prihiteli in mu nudili takojšnjo pomot' Ker pa se je mož pri padcu pr cej ranil, so takoj poskrbeli, * ga je rešilni avto Zelenega kri ža nemudoma pripeljal v m*sl no bolnico Brigata Pavia. & zdravniškem pregledu so u* lovili, da se je mož pri P***01 globoko ranil v usta in s* ^ tudi pretresel možgane. P1'1 držali so ga v bolnišnici, 10* se bo moral zdraviti približa9 2 tedna, če ne nastanejo kak*® komplikacije. GLASBENA MATICA V TRSTU III. NASTOP gojence v Glasbene šole bo danes 3. junija l*52 ob 20.39 v A V D I TO RI J " Nastopijo gojenci oddei-*-* za klavir, violino, klat-net„ flavto in soIopeU8, Prvič bo nastopil DINSKI SOLSKI pod vodstvom prof. K*rlJ Boštjančiča. Vstop z vabili, ki se lab*® dvignejo v uradu Glas® _ ne Matice, Ul. sv-čiška 22/1. od 9. do l3- :D od 15. do 18. ure. S. Herberstein: M®s*°ws! zapiski, platno L 1.709; * tevž Hace: Partizanske d1* platno L 600; Male Preproste pesmi, plato« 500; Charles Darvin: Izvor * veka. polpl. I 550; Krilil Brenkova: Mačeha tn ka, polpl. L 350: Kralj reši svojo nevesto, ero*- DOBITE JIH V SLOVENsln radosti sveta, v tistem več-®eNt Rimu, stoletnem sovražni-*u n*ših narodov, ki je do na-Sedele in plemena imel svoj vseterurn censeo. jugoslavicam 8®tem delendam esse; v ti-lle» Rimu, k: je v svojem več-spreminjanju — republi-imperatorski, papeški, pevski, fašistični, cesarsko-laljevski in ponovno republiški bil in ostal vedno isti — saus z dvema obrazoma, hidra sto glavami. p ®'*lo je torej 18. maja 1941. 1. nbližno mesec dni potem, ko k eden izmed največjih sodob-*“>' razbojnikov, težko je reči, »sjveč.ii, ker za to mesto jih Vs’ ib ppdna.sjovpm: «Pre-j. moramo žrtve za osvobo-^«v». Ta članek n j nič dru- kot zlovešče namigavanje. ,v ,s,e bodo «zaprle meje« proti tiik niu itali.iansk-mu zavez-j!ou in prijatelju«, oziroma, ka-hlv~® ta zaveznik in prijatelj s, a 5kčga paro.da krvniško iz- frpal n8š narod in našo deže-«RmVojo korist. 19. maja 1941 lo v - ltai ^k-i narod« javlja v ne-Vj >lh izdajali, kaj se je t(r .“ogodilo v Rimu dan prej. ^ '8- maja. Žan! J7' ni a ja je odpeljala iz v u a kolona 18 avtomobilov. 'atei-i stav, Sušak, Cabar in del okraja Delnice; otoki Sv. Marko, Krk, Rab in manjši otoki do Jablanice; vsi otoki zadrskega okrožja, dalje področje Šibenika. Trogira in Splita s predmestji; dalje otoki Ciovo, Dr-venik, Solta, Vis, Biševo, Sv. Andrija. Jakuba in drugi manjši. ki leže v bližini. Potem še otoki Korčula in Mljet ter vse področje Boke Kotorske. Takoj po tem je bila podpisana pogodba o garancijah ih sodelovanju NDH in kraljevine Italije. v kateri se odraža vsa dejanska podrejenost NDH Italiji v vojaškem, političnem in ekonomskem smislu. Tako je to poslanstvo izvršilo svoje posle pri suverenu v Rimu. Toda na to sramotno izdajstvo je moral dati svoj sveti apostolski in nezmotljivi blagoslov tudi drugi suveren v Rimu —- Pontifex Maximus, srečen vladar papež Pij XII., naslednik sv. Petra, Kristusov namestnik na zemlji ali bolje, sam bog na tem svetu. On je vso.to ogabnost res tudi blagoslovil. 2e pred samo izdajo, t. j. 17. maja 1941.. je sprejel «sv. oče designi-ranega kralja Hrvatske« vojvodo di Spoleto v uradno avdi-jenco, ki je trajala tri četrt ure. nenavadno dolga avdijenca njegove svetosti. Na njej je ničvredni - vojvoda dobil od ((nezmotljivega« zadnje nasvete, ka. ko naj v vatikansko-katoliškem smislu vlada nad temi nesrečnimi in nepokornimi Hrvati. Naslednji dan. t. j, 18. maja. potem ko je ustaška banda izvršila črno izdajo pred suverenem Italije, je bil sprejet Pavelič v «privatni» avdijencl pri sv očetu. Sprejem je trajal pol ure. Švicarska garda mn je izkazala pri' prihodu in odhodu past' kot 'suvereno.- Očitno je njegovo svetost zločinska fizio-nomija tega izrodka tako očarala, da se je odločila, da sprejme v skupno avdi jenco vse ostale člane ((hrvatskega državnega poslanstva«, ki je prišlp-v Rim. da pljune na vse tradicije in svetinje hrvatskega naroda. V uradnem katoliškem glasilu zagrebške nadškofije. ((Katoliškem listu« z dne 23. maja 1941. ki je posvečen ((zgodovinskemu datumu« teh dni, je napisano. «da je hrvatsko državno poslanstvo« vodi] k sv. očetu «prevzvišeni gospod dr. Salis-Seevis, pomožni zagrebški škof. Po tem je poglavnik Mile Budak predstavil sv. očetu člane poslanstva. Sv. oče se je z mnogimi razgovarjal in izmenjal z njimi nekoliko ljubeznivih besed. Zanimal se ie v ljudstvom. Njihova imena so sc kot preklestvo vtisnila v naš spomin — za njih ni opravičila. Vendar ne vemo, ima li zgodovina v svoji tradiciji izdajstva, ki bi se lahko po nizkotnosti, podlosti in veličini merila z izdajo poslanstva NDH nad hrvatskim narodom. Ti ustaški razbojniki so vezali hrvatski narod na njegove največje sovražnike — nemške naciste in italijanske fašiste in ga tako vezanega vrgli pred noge svojim fašističnim gospodarjem. da jim služi v suž-nosti. Toda odvrnimo se od tega gnusnega prizora in zamislimo se malo nad postopkom njegovih političnih partnerjev v tem političnem izdajstvu. Tudi tu moramo dejati, da nima smisla zadržati se še dlje pri oceni fa- voditelj in avanturist, diktator Benito Mussolini. — Vsi oni, skupno s svojimi pristaši, zaslepljeni zaradi uspeha, da so končno videli pred seboj v izdajalskem klečeplazenju te pre. klete «s’ciave» — računajo, da bo tako ostalo večno. Mi smo pričakovali, da bomo od oblastnikov v Italiji vedno naleteli na sovražno stališče. Toda drugače moramo gledati pri tej izdaji na stališče gospodarja v Vatikanu, na rimskega papeža. Ta se izdaja za prijatelja hrvatskega naroda, in tako n'a ves glas kriče in potrjujejo njegovi predstavniki v Hrvatski, ves katoliški kler — višji in nižji. Možno je, da je papež ((prijatelj hrvatskega naroda« toda «edino hrvatskega naroda ustaške pasme«. In te Hrvate je sprejemal papež v P°" sebne avdijence in poudarjeno je bilo, da so ti sprejemi navadno v nedeljah in pozno v večernih urah, kar naj potrjuje, kako papež ljubi te Hrvate, ki so prišli, da tako sramotno izdajo svoj narod. Papež Pij XII., po svojem civilnem imenu Eu-genio Pacelli, je posebno dobro poznal naše narodne probleme, ker je kot kardinal-se-kretar vodil sklepanje konkordata med bivšo Jugoslavijo in Vatikanom ter živo sodeloval v borbah, ki so se vodile okrog tega. vprašanja malo pred druge svetovno vojno. Dobro je vedel, morda bolje od kogar koli, da bo «hrvatsko državno poslanstvo« s Paveličem na čelu, stopilo predenj krvavih rok. In on je te s krvjo oskrunjene loke stiskal z iskreno naklon.ie. nostjo. Toda ker poznamo sovražni odnos rimskih papežev do naših narodov, ne moremo niti od papeža Pija XII. niče-sar'drugega pričakovati, kot'tisto. za kar so se zavzemali njegovi predhodniki. Pojdimo po sledi dalje. Poslanstvo je vodil k sv. očetu pomožni zagrebški škof ((prevzvišeni gospod dr. Sa. lis-Seevis«. Gospod grof-škof nas tu prav tako malo zanima. Po poreklu .je tujec, iz fuje rodovine. Njegovi predniki, če se ne varamo, so služili v švicarski gardi in to zvesto, kakor je že niihova tradicija. On torej ni mogel imeti prav nobene zveze z našim narodom, on je »zvesto« izpolnjeval zapovedi; ki jih je dobival od svojega .. gospodarja — od svojega papeža,in svojega go, gre to. poslanstvo v. Rim. Vedel je, da b0prodalo naš narod kot sužnje fašistični Italiji in da bodo od naše rodne zemlje odtrgani dragoceni deli in predani Italiji «v zakonito posest«. Vse to je dobro vedel, pa je vendar poslal svojega zastopnika, da ga pri tej izdaji njegove lastne domovine in nje* govega naroda zastopa. S tem je mislil ustreči svojemu gospo, darju papežu Piju,XII„ ki je bil kot Italijan tesno povezan s fašističnim vladanjem, kot je, po isti usodpi logiki bil povezan z režimom praktičnega katolika in razbojnika Ante Paveliča. Tako je 18. maja 1941. ta nakaza, imenovana Neodvisna država Hrvatska. dobila svoj krst v Rimu. papežev blagoslov in pristanek zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Ko je dobila že prej mednarodno priznanje osnih sil in njihovih sa* lelitov se je lahko NDH od sedaj dalje popolnoma posvetila svoji' ailjotinski funkciji. To je NDH tudi napravila. Ali pada ta sramota in ’to izdajstvo na hrvatski narod? Ne. In to zara- nadškofa. Nas tu zanima le tisti, di te?a ne ker se‘je prav ta- 1-1 -A 0(4 I AAfl JI.. *(ua4' -.-mA _ ■ . . . 1 • .1_ Ja ki je odločil, da grof-škof gre s tem izdajalskim poslanstvom v Rim in ga tam zastopa. To je bil tedanji-zagrebški nadškof in hrvatsko-slavonski metropolit dr. Alojz Stepinac. Stepinac je dobro vedel, s kakšno nalo- krat, ko je bilo to izdajstvo do. polnjeno v Rimu, zbiral hrvat-sk; narod, da skupno z drugimi jugoslovanskimi narodi po gozdovih maščuje rimsko izdajstvo in opere madež s hrvatskega imena. ŠE BESEDA U UTR UŠ KIH ODRIH POMEMBNOST UČITELJEVEGA INTELEKTUALNEGA DELA Vedno bolj opažamo,- kako se v vzgojni program naših sol. vključujejo tudi prireditve' ob koncu šolskega leta. To dejstvo je prav tako razveseljivo, kot je razveseljiv otroški - nastop: njihovo . igranje, recitiran.ie. petje in rajanje. Vendar to še ni vse, 'oziroma je mnogo' premalo. kar lahko dobri in požrtvovalni učitelj izvabi iz svojih učencev za dvig njihove kulturne rasti. In če kje na slovenskih tleh, je to dolžan na naših, ker je mladina v stalnem stiku s Tujim življenjem in zato toliko; bolj podvržena njegovemu vplivu. Spri. čo tega je. tudi pomembnost iz. venšolskega učiteljevega dela med mladino toliko bolj velika, toliko -bolj izrazita. Na zunaj se manifestira v otroškem odru in mladinskem pevskem zboru. In tu je treba pribiti, da kljub lepim'in uspelim prireditvam ob 'zaključku jolsk’e. ga leta nimamo niti enega res. ničnega šolskega odra in niti enega mladinskega zbora. Kje tičijo pravi vzroki, je težko reči, ker je že sam način življenja.postal mnogo boli rano,-Treba- je torej današnjo -dinamičnošt vskladiti s potre. :bami" obrambe in obstoja slovenskega življa; biti hkrati novi in stari, prilikovati da-pašnji način življenja temu, kar smo dolžni vzgoji otrok fn segati čimbolj po preizkušenih oblikah 'izvbnšolskega dela. Popolnoma razumljivo je, da to ni lahko in da zahteva mnogo samopremagovanja in (še več samozavesti. Ali prav uei. telj je bil na vasi od nekdaj tisti steber, , na katerem je po. čivala vsa zgradba narodove kulture: ledino je oral. Biti-je moral žarišče prosvetljenosti, spoznati se je moral na vse zvrsfi reproduktivne umetnosti Zato . so se tudi za sprejem •na učiteljišče stavili mnogo strožji 'pogoji, zato je bil tudi njegov položaj v marsičem drugačen od položajev drugega uradništva. On nikdar ne more biti suhoparen birokrat in tudi do neke mere, vsaj v razredu, ohranja svojo samostojnost. Po svojih sposobnostih, izkušnjah in uvidevnosti obli-kuje živo gradivo in vzgaja nova pokolehja in je vsaj v dinamičen. In v tem načinu | začetku njihov vodnik. To mu življenja najde učitelj toliko razgibanosti, ki ga lahko samo odvrača od izvenšolskega dela. Kdo bi mu tudi to zamenil, če bi potrebe ne ostale iste, kot s.o bile pred desetletji in bi še z veliko večjo možnostjo raznarodovanja še ne povečale. V tem pa je pravzaprav jedro problema, ki ga mora prav učiteljstvo še najbolj čutiti, ker je. poleg vsega ha njem tudi direktno zainteresi. ustvarja tudi nekak osebni ponos. ki mu ne dovoljuje, da bi zdrknil pod duševni nivo, ki ga zahteva živi stik z mladino in njegovo stremljenje , po na: predku. Vsaj pri pretežni večini je tako in nasprotni, primeri so resnično .osamljeni. Toda res je tudi, da če bi skozi to prizmo učiteljeve ! o-sebttosti Ocenjevali naše zaključne šolske prireditve, bi se nam le-ta pokazala v nekoliko I - druži mladino vseh narodov sveta Mnogi ljudje se danes nekako pomilovalno nasmehnejo, ko slišijo govoriti o tabornikih, češ norci, kaj le hodijo izpod trdne strehe pod platneno, iz mehke postelje na slamo, od pogrnjene mize k sajastemu kotlu. Toda temu ni tako: marsikdo ne ve, da jg taborjenje slast in užitek, da imajo taborniki svojo zgodovino, da je taborništvo ena najrazširjenejših .organizacij no vsem svetu. Sicer pa. kaj je pravzaprav taborništvo? Po šolsko bi odgovorili: taborništvo je povratek s preprostimi sodobnimi sredstvi opremljenega človeka k naravi, kjer se. odciahnjen cd človeških naselij, sam ali v kolektivu samostojno oskrbuje in upravlja. 50-letnica te pomembne svetovne organizacije - Zgodovina taborništva * Mednarodni zbori Jamboree" - Letošnji zbori na Jamajki, v afriški Rodeziji in v Sidneyu značaja, kot ga imajo danes. Zelo verjetno je, da so bili prvi taborniki' pastirji in lovci, ki ;o se- selili s svojimi prenosljivimi hišicami za čredo na boljše pašnike, oziroma, ki so prodirali za divjačino globoko v neobljudene gozdove. Požneje so uporabljali šotore tudi v vojaške namene: posebno so jih uporabljale razne roparske vojske, kot n. pr. Turki. Mnoge stare slike nam prika-zujeio taka šotorišča. Pradavni narodi so uporabljali kožnate šotore. Ko so kasneje iznašli skrivnost tkanja gumijaste. nyion. svilene in že iz mnogih drugih snovi narejene šotore. Danes stanujejo pod šotori kot v pravi hiš; le razni mongolski nomadi, Eskimi. Arabci fn do prejšnjega stoletja tudi Indijanci. Drugače pa uporabljamo šotore le v športne, vojaške in včasih še v druge namene, Ce govorimo o športnem Taborništvu. tedaj moramo Vede-' zasluge predvsem dva 'moža, oba Angleža. Prvi od njiju, po imenu Ernest Thompson Seton se je. rodi! v South Shilosu v Angliji leta 1860. V družini je bilo deset sinov in imeji so zelo strogo vzgojo. Kasneje se je družina preselila v Kanado. Tukaj se je mladi Ernest umikal pred hudo vzgojo v kanadske gozdove, ki so mu postali drugi dom. Strastno je oboževal prirodo: kot dober risar in prirodoslovec je po. stal ilustrator in izi.eden slikar živali, o katerih življenju je napisal tudi mnogo knjig. Zelo platna, so se pojavili platneni. mnogo je potoval po svetu, šotori. V moderni dobi poznamo! Leta 1900 si je blizu I New Vorka kupi] zapuščeno farmo, kjer je gojil razne živali. Tukaj je spoznal mnogo dečkov, ki so stanovali y okolici. Bili so zelo slabo vzgojeni in so bili ljudem le v nadlego. Seton jih je sklenil poboljšati. Povabil jih, je na tridnevno taborjenje; odzvalo se jih >e 42. Prvi dan so fantje le divjali po taboru, toda kmalu so sc utrudili in unesli. Seton jint je tedaj jel pripovedovati Indijancih, o gozdovih. nja m sKiemu so us, vo taborniško enoto in izvolili so si načelnika. Ta dogodek je Betona pripeljal do spoznanja, da je mladina zelo dovzetna za življenje v naravi, za prostost, za razne vzore in je te svoje misli za-.pjsai v majski številki »Ladies Home Journal«. Julija 1992 pa je ustanovil prvi. taborniški rod. To je bil začetek taborništva. Seton je 193° postal načelnik ameriških skavtov, vendar pa se ni popolnoma strinjal z delovanjem te organizacije in je odstopil. Preselil se je v Novo Mehiko, kjer je v mestu Santa ustanovil na svojem posestvu 'ie <so tiari , 'o di- * ^l u ilo do Treta, da od tu ie v dvorskem vlaku pot *Uajalri'a' kamor je prispelo 13. ■ zjutraj. V tem poslanstvu ttojgj, Us,aški ministri in do- ^ bil] »tojJi. —-......... ............ tnajlJ, v*niki, katoliški, musli- h(y ktm Uki 'v°iki ®tje m evangeličanski du-in končno ((hrvatski v nato pos;lan'tva: je bila. da rik(K..i ’v_^snejši obliki zaprosi ” V narodni noši. Nalo- t Ul.. llHllJdd- ®°tern tUa- ''e b°sta' cesar, %i i^. 0 se ie okopal v et.iop-bij( h da določi člana svoje •>irt;(r bo okronan z Zvo-Vite)i0Vn krono in tako ustanp-te} d. nr,ye hrvatske dinastije lij0 Podpiše pogodbo z Ita-^b{i n,l?3a|3 ’n o garancijah za !Vi k i1 proavam so ti pro-vat,v Nezavisne države hpolnilj v enem sa-dnevu. ^Stava''1? 3® svečano sprejel z fogji 1”1- godbami in fašlstič-všjen PJPravi. kakor je bil na-^1'slri^' ' z eksotičnimi, bar- vno h1 yt'.1,e‘nami- Rim jih je N dv- ker ’e 6akal že % let zaman na te "4 8 «s’ciave», da konč- 1 n“neio svoje trde hrbte t»ia - JJdčnim veličanstvom Ri-tvf- 76 ' bil; tn vprašani, popolnoma pomirili očetovo skrb in pojasnili, da so pripravljeni preli- j vati razkolniško. heretično in J vsako drugo protikatoliško kri I na veliko, kot so jo že do tedaj j prelivali na malo. Ko se je sv. j oče prepriča] o njihovem do-1 brem katoličanstvu, jim je podelil svoj apostolski blagoslov. P0 številnih banketih, sprejemih in govorih je poslanstvo zapustilo Rim in odpotovalo proti Zagrebu. Vredno je omeniti, dc se je hajduški poglavnik na svojem povratku zadržal v Trstu, v tistem Trstu, zaradi katerega naši narodi bijejo tako hud boj. Tu so ga pozdravili fašistični prefekt Trsta, fašistični komisar za Ljubljansko pokrajino in drugi predstavniki fašističnih mestnih oblasti. Poglavnik jim je izrazil «svoje posebno zadovoljstvo« nad faši- Taborišče mladih Tržačanov v bližini Kranjske gore šolo za gozdovništvo in indi-1 iansko kulturo. Umrl je isto-tam leta 1946 star 86 let. Drugi veliki tabornik se je imenoval Robert Baden Powel. Rodil se je 1837 v Londonu. Po šolanju se je posvetil vojaškemu poklicu. Kot vojak je prepotoval skoraj pol sVeta od Indije. Afrike pa do Hercegovine in Boke Kotorske. .V .letu 1906 se je v Londonu prvič srečal v Setonom. ki mu je razložil svoje ideje o taborništvu,: za katere se je Baden Powel takoj ogrel. Skupaj sta pričela delati načrt za. ustanovitev velike taborniške organizacije, vendar pa so 1907 nastopila med njima nesoglasja zaradi- oblike delovanja bodoče organizacije. V svojem delovanju sta se ločila, vendar pa sta si tudi Še vnaprej prijateljsko dopisovala. V istem letu je Baden Powel priredil v. Brovvnses Islandu pr. vo poskusno taborjenje: dečke udeležence je imenoval «Boy Scoute Association« (((Združenje dečkov izvidnikov«), To so bilj prvi skavti, O tej organizaciji je napisal leta 1908 knjigo eScouting for Boys», ki je v enem leto dosegla dve sto tisoč izvodov naklade. Po tej knjigi se je skavtizem, gozdovništvo ali taborništvo razširilo po vsem svetu. Slovenski prevod te knjige je izšel v Ljubljani leta 1932 pod naslovom »Skavt«. Robert Baden Powel je umrl 84 let star 1941. leta v glavriem mestu Kenije Nairobiju v A. friki. To je kratek pregled življenj-j skega dela dveh prijateljev mla-i dine in ustanoviteljev' taborni-' štva.' Taborniki prirejajo od časa do časa velike mednarodne zbore, na katerih se zberejo tabor, niki vseh barv. jezikov, navad, ver, starosti in obeh spolov, Take shode imenujejo ((jamboree«. Doslej je bilo sedem jam. boreejev. Prvi je bil leta 1920 v Old Deerju parku v Richmondu pri Londonu. Udeležilo se ga je 5.000 skavtov, kar vsekakor ni malo za tiste čase in za tako mlado organizacijo. Drugi je bil 1924 v gozdu Er-melunden pri Kopenhagnu na Danskem. Udeležencev ie bilo tudi tedaj nad 5.000. 1 Tretji jamboree je bil °d 31 julija do 13. avgusta 1929 na Angleškem v slavnem Arrov-skem parku. Ta jamboree je obiskalo ,zeio. mnogo.,-radoved-. nih Angležev: nad 40.000. Četrti se je naselil -v. gozdu Geodeolleo 21 km od' Budimpešte na Madžarskem. Trajal je dva tedna v mesecu avgustu leta 1933 ob udeležbi 9.000 skavtov. . V Vbgelsans-Bloemendalu na Nizozemskem je bil zadnji predvojni jamboree z rekordnim številom 27.000 skavtov: Prvi povojni ali šesti zbor je šel mimo nas skoraj neopažen; bil je v Moissonu v Franciji., Sedmi jamboree je prižgal svoje taborne ognje v Bad IscH-lu v Avstriji od 3. do 13. avgusta 1951. Udeležencev je bilo 12.884. Ta zbor je, bil od.vseh najimenitnejši. Imel je lastno radijsko oddajno postajo, avstrijske pošte so prodajale posebno skavtsko znamko. Belgijski. taborniki 'so' si postavili, večnadstropne šotore. Za taborjenje so porabili na stotlsoče kubičnih metrov lesa.'V splošnem navdušenju je taborilo nad 50 narodnosti. Edina črna točka tega jamboreeja so bili radoved ni obiskovalci, katerih je bilo samo prvo nedeljo nad 30.000. Danes je taborništvo ali skav-tizem zelo razširjeno po svetu. Na vsem svetu je samo organiziranih tabornikov 5,180.147. Od 1949 do 1951 se je organizacija povečala za 854.137 skavtov. Samo v ZDA jih je 2 milijona 795.222. Skavtska, organi- Veselo življenje pod šotorom vključena tudi zacija’ je UNESCO. Danes se vsaka država trudi in . podpira taborništvo: razne države so iz propagandnih vzrokov izdale doslej šest serij taborniških znamk. Na letošnji olimpiadi v Helsinkih bodo določeni posebni prostori za tabornike. V Franciji že 30 let izhaja taborniška revija «Plein air campjng«, v kateri sodeluje letno Po sto avtorjev in nad petdeset ..fotografov. V Švici prirejajo .zimske novoletne tabore na snegu. Letos je 183 tabornikov' taborilo pet dni v sto šotorih v' Valbella-Leuzer-‘heide ,v višini ;1.600 m., V Franciji podelijo tistemu, ki najde najboljši taborni prostor, 10.000 frankov. Vse ekspedicije v Himalajo (bi; -bile nemogoče brez posebnih termičnih šotorov. Vse armade na .svetu ,bi bile kaj ne. okretne ,in počasne' vojske, ako ne bi poznale šotorov Tako je danes taborništvo razširjeno po vsem svetu in spada med najrazširjenejše športe. . Letos bodo ob 501etnici skav-tizma ali taborništva kar trije jamboreeji: na treh krajih sveta,-na Jamajki marca, v afriški Rodeziji avgusta in v pacifiškem Sidneyu pa decembra bodo skavti na predsednikov klic: »Bratje skavti z vseh delov sveta...« odgovorili s silnim skavtskim krikom: «Jaaaamboooo- reeeeeee!« BOJAN PAVLETIČ drugačni luči. Tudi tu so izje. me. ali na splošno vendarle nosijo te prireditve pečat naglice, pozna se jim. da je vse naučeno le za dotično priliko -- lahko 'tudi zelo dobro — kljub temu pa.jim manjka tisto, kar lahko zadobimo samo z Vztrajnim smotrnim delom. Iri danes, ko gremo že v osmo leto po vojni, ko je naša šola navznotraj prebrodila skozi obor italijanske šole, je tudi pričel čas za tako delo. Iz tega: seveda nujno sledi, da se ne more omejiti na zaključno prireditev,, temveč da mora Učiteljstvo razmišljati o stalnem otroškem odru in o stalnem mladinskem pevskem zboru. Morda bi tu kdo ugovarjal, češ, da trpi pouk, ali da temu ni tako. Imamo dokaze v zgledu na vzorno urejenih šolah v Sloveniji . v dobi med dvema vojnama, če hočemo tu. dl dokaz na Opčinah, kjer smo imeli že zametek stalnega o-troškega odra. Nikakor pa ni res. da otrok, zaradi sodelovanja pri šolskem odru ali mladinskem zboru, pouk zanemarja. Iz mnogih izkušenj, lah. ko rečem, da je prav nasprotno. Otrok se čuti neizmerno srečnega, če lahko igra ali po. je/ponosen je nase, vzbuja se mu samozavest in to ga žene. da se hoče tudi v razredu uveljaviti. Razen tega ima učitelj tudi možnost, da otroka, ki za. radi igre in petja zanemarja pouk, odstrani od šolskega odra in mladinskega zbora. Ali to otroka poniža pred učen, ci. sramotno je zanj in zato bo raje napel vse sile. kot da se kaj' takega zgodi. Odpade torej vzrok, na kate. rega se po navadi sklicuje in težišče vsega ostane na učitelju, na njegovi delavnosti, na razumevanju njegovega po. slanstva in svetosti učiteljeve, ga poklica. Tu je torej ključ, ki naj otrokom tudi izven šolskega pouka vztrajno odklepa zaklade slovenske pesmi in besede; ključ do vzgoje, ki učinkuje neposredno, ker učinkuje z naznačanjem in ne šablonsko in šolarsko. Mislim, da bi vsaka naša šola, ne da bi kakor koli trpel pouk, lahko pripravila tri letne nastope v času. ki se ji zdi najbolj primeren in da bi si šele izmenjale med seboj gostovanja. Vsaj tako nas učijo izkušnje in zakaj bi se z njimi ne okoristili, zlasti, če so dragocene. V začetku bi bile sicer prav take težkoče in težave, ki jih naše učiteljstvo ima sedaj z zaključnimi prireditvami. Polagoma pa bi si Vzgojili kljub stalnemu prihodu učencev „nekak stalni ansambel malih igralcev in prišli do kvalitetnih mladinskih pev, skiH zborov kot tudi do repre-zentančnega mladinskega zbora. Seveda, treba je začeti, u-porabiti izkušnje tovarišev iz časov, preden je rimski zakon uničil naše šolstvo, in izkušnje, pridobljene v Sloveniji. To bi ootem resnično predstavljalo torajc naprej od golega diletantizma, od tega pač, da tudi na zunaj ob koncu šolskega leta nekaj pokažeš. V stvari bi pomenilo sistematično prilaščanje estetičnega čuta in poglabljanje v lepoto naše besede in ne-le tisti zunanji ceneni učinek, ki ne pusti v razvoju otrokove duševnosti nobenega globljega sledu. Učiteljstvo pa bi na ta način ne-le mnogo več dalo, tem. več tudi prejelo. Izkristalizira-nje učiteljeve osebnosti v otrocih, v njihovem premočrtnem razvoju in stremljenju k P°* polnosti je duhovni dar, ki ra. duje vsakega vzgojitelja. Uspeh njegovih učencev so tudi njegovi lastni uspehi, sadovi tu di njegovega truda in prizadevanj. To je pa tudi edino in vse. kar .sladi njegovo težko vzgojno delo in za kar se tudi v osebnem individualnem kot v občem, skupnem narod-nostem, 'družbenem smislu splača naporov. Z njimi se bo dvignil ugled posameznika in ugled naše šole, v otrocih pa ustvarjalna zavest, da bi jim nobena tuja šola ne nudila te. ga, kar jim slovenska. V tej zavesti se je vzgajalo pokolenje, ki je kljubovalo vsem neurjem fašizma. Storiti treba vse. da bo prepajala tudi mladi rod. da bo tudi ta kar največ mogoče imel od svoje šole in učiteljstva. MARA SAMSA zmago In sladko tfišli ,an3® ~ «s’ciavi» so se mu ^ ^nv'0l^loni,' Bi,a ’e ,0 ena-za oba suverena, ki |ti kr.®la v Rimu: za cesarja I? Za 8 ^a''.ie v Kvirinalu *at0]j.,SVe,eaa očeta — glavo friestu 6 Ccrl’- Viktor Emanuel ^redii spre^el to ponudbo in 'k jjr bo ((kraljevsko kro- ^tlbljp. “ Prevzel njegov nečak, kraljevska vi- trebno. da se branim.« Sodnik: »Povejte nam kaj o svojem življenju.« Broz: «Z veseljem...« Obtoženec je nato pripovedoval, kako se je kot kovinar pre1-bija] skozi življenje pred vojno v dvanajstih državah. Omenil jel da se je leta 1914 zaradi tekmovanja med kapitalističnimi-državami znašel v ((klavni-'ci» na vzhodni fronti, kjer so ga na srečo' ujeli Rusi. Nato se je pa otHočii, da prične praV m! začetka, Začel je pripovedovati o svojih 'starših, o svojih otroških in deških letih in P revščini.,ki je. vladala v Kumrovcu. ’ : ; f • Državni tožilec in , sodnik sta 'opazila, da je .sodnik storjl. napako. ko >je pokazal zanimanje 7M obtoženčevo življenje. Broz je, napeljal svojo pripoved tako, ds je pojasnil,'zakaj je postal kojuuoist. To; pa ni -bila več zakonita obramba, temveč __________..^ komunistična propaganda, ki jo sil revolver za samoobrambo.« zakon prepoveduje. Ce mu do-Državnt tožilec: »Pred kom?« volita, da nadaljuje, utegneta sama poslati krjva kršitve zako- Sodnik: «Trmasti ljudje, kot ste vi, so pripravljeni, zavreči življenje brez pametnega razloga.« Broz: «To je vaše stališče. A tu gre za moje življenje in jaz sem ga pripravljen .zavreči’.« Nato je tožilec dolgo zasliševal priče o raznih potankostih, da bi ugotovil, koliko so drugi obtoženci v zvezi s sobo, v kateri so agentje našli bombe, revolverje in naboje. Broz: «Ne briga me, koliko časa bom moral sedeti v ječi. Ct b; imel kaj opravka s temi bombamj, bi to tudi priznal.« Sodnik: «Ste tisti letak, ki je pozival delavce in kmete k uporu. sami napisali?« Broz: ((Nočem povedati, kdo ga je napisal.« Sodnik: »Med preiskavo ste priznali, da hi bili pripravljeni ustreliti vsakogar, če bi imel; priložnost« , 'Broz: ((Ničesar takega - nižem priznal. Rekel sem, da sem no- ODLOMEK IZ ZADNJE KNJIGE LOUISA ADAMIČA RAZGOVORI Z MARŠALOM TITOM v KurhroVcu, niti v Podsredi, | Kralj Aleksander je prevzel Broz: »Mnogo potujem in izkušnja me je poučila, da je moje življenje v nevarnosti.« Tožilec: «In bi .streljali?« Broz; »Seveda, če bi bilo po- na o zaščit! države. Sodnik ga je zato ustavil. varja na sodnikovo vprašanje. | vesti iz dvorane, je vzkliknil: j del na sodišču tako, kot se a gl-Zahteval je, najt mu dovoli, da!((Naj živi jugoslovanska Komu- tator mora. Izkoristit je prilož- nadaljuje. Sodnik je odgovoril, da sodijče nima namena služiti komunistični propagandi, in je velel Brozu, naj sede. Broz ni poslušal tega ukaza. ((Kaj ste vendar pričakovali, ko ste mi rekli, naj vam pripovedujem svoje življenje«, je rekel čez hip, «naj mar delam propagando za vašo radikalno stranko?« Sledil je trenutek napete tišine- Gledalci so se nestrpno presedali na škripajočih klopeh. Nekateri so staknili glave skupaj in začeli šepetati. Sodnik je namignil čuvaju, ki je ukazal Brozu, naj uboga in sede. Broz se pa za to ni znjenil.. Obrnil se je k občinstvu in mu pričel govoriti o ((buržoazni pravici«. — Tedaj Broz je opomnil sodnika, da,sp ga pa zgrabili orožniki. Se s svojo pripovedjo samo odgo-| preden so ga pa utegnili od- nistična .partija! Naj živi tretja internacionala!« Zagrebške «Novosti» so o procesu podrobno poročale, nekoliko krajše poročilo je pa prinesel tudi drugi zagrebški dnevnik; tako je že naslednji teden med levičarskimi študenti in delavci postalo Brozovo ime silno popularno. Sprva so govorili samo o »bombah«, sedaj so pa so pričeli govoriti samo o Brozu. Nekateri nelevičarji so se čudili. zakaj je' tako ponosilo priznal. da je komunist. Ce b| to zanikal, bi dobil kvečjemu dve leti; tako pa mu je sodnik moral prisoditi strožjo kazen. Ali je bil .blazen? Ali niso vsi komunisti vgč ali manj blazni? Po Brozovem mnenju, ki ga kasneje ni spremenil, se je ve- nost. za propagando svojega pre. pričanja. Kar se pa tiče tega, da je prignal krivdo glede vseh obtožb, razen odgovornosti za bombe (za katere je bil pa tudi deloma odgovoren). — kaj naj bi pa drugega storil? Ce je pa že moral priznati krivdo, zakaj je ne bi priznal s ponosom? To bt lahko napravilo vtis, vsaj na nekatere poslušalce, ki bi povedali drugim. Tako bi imela lahko' Partija celo korist od tega, sa je zašel tej vražji policiji v past: Partija,'ki je bila glede članstva, morale in vpliva tako na slabem, kot še nikdar, ne prej, ne pozneje — celo sindikati s0 se pričeli oddaljevati od nje. 14. novembra 1928 je sodišče Broza obsodilo na pet let ječe. Tudi ob tej priložnosti je zahteval, naj mu dovolijo nadaljevati zgodbo o svojem življenju in spet so mu prošnjo zavrnili.' Še preden so ga utegnili spraviti i« dvorane, je vzkliknil, obrnjen k občinstvu: »Naj živi jugoslovanska Komunistična partija- Naj živi. Tretja internacionala!«. ; Tildi o tem so poročale »Novosti«. ’ . : e Beograjski časopisi so proces povsem zamolčali, vendar so »Novosti« čitali tudi v Beogradu. Brozov nastop pred SbUT šeem je napravil velik Vtis na levičarsko usmerjene študente in delavce, ki o. njem niso prej se ničesar slišali. Vfst o' tem je prodrla tudi v Ljubljano, Sarajevo, Split, Kragujevac in druga mesta, morda celo. v Skoplje in v manjše kraje. Pač pa niso o tem ničesar zvedeli skoraj do konca leta 1928 niti čeprav sta oba kraja oddaljena komaj dobrih 50 km od Zagreba. Brozov odločen nastop pred sodniki je napravil neizbrisen vtis predvsem .na poslušalce, ki so bili po večini študentje. Nekateri od njih niti nis0 simpatizirali s komunisti in jih je prignala na sodišče samo radovednost. Nek mladi človek (ki je pade] kot partizan v Bosni leta 1942 in ki morda nit; ni vedel,, da je Tito nekdanji Josip Broz) je poslal svojemu bratu v Beogradu iz november-skih številk časopisa «Novosti» izrezane članke in je zapisal na rob enega izmed teh člankov: «To; je prvi svoboden človek ki serri ga kdaj videl«. Dflavci so izvedeli za proces predvsem iz časopisov. Drue drugemu so naročali, naj spravi dptične številke. Brozove odgovore sodnikom so pazljivi proučili in' jih podčrtavali. Ob č?su Brozove aretacije je bilo v Zagrebu komaj še nekaj sto članov Komunistične partije, ki jih še ni polovila policija. Večinoma < so bili to delavci kovinske industrije; slutili so,- da najhujše šele pride Prišel je res 6. januar 1929. diktaturo in dal svojemu generalu 2ivkoviču nalogo, naj iztrebi komuniste. Pričela se je doba ((belega terorja«. Se preden pa se je to zgodilo, so nekateri komunisti prišli do spoznanja, da se mora Partija, če hoče obstati, iznebiti frakeio-naških elementov in reorganizirati v tesno povezano organizacijo. ki naj ustvari pogoje za revolucijo in socializem v Jugoslaviji. »i* Medtem se je «beli teror« stopnjeval do vrhunca. V letih 1929-31 je policija aretirala in pozaprla v raznih ((glavnjačah# okoli 10.000 levičarskih in dru-gih opozjcionalcev. Več kot sto najaktivnejših članov Komunistične partije je samo v beograjski glavnjači umrlo zaradi mučenja. Sremski Mitroviči, Mariboru, Zenici, Nišu, Poža-revcu in Skoplju so bile polne političnih kaznjencev. Med njimi je bilo skoraj tisoč komunistov obsojenih na zaporne kazni od enega do petnajstih let. (Nadaljevanje sledi), VREME Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Xem-... ... Pe?atura ; brez iprememb.l —J Včerajšnja naj višja nmperatnra v Trstu'je dosegi« 2o; ftajmžja 17.8 stopinj. -SIRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 3. JUNIJA 1952 » ju pl i I la t 'k '■ U m in i £&*P d>1TALIA” se počasi bliža koncu : =H: =!Sn »6. mn« jj= e | v ■ I Hrii m ii RADIO Po dolgočasni vožnji Minardi prvi v Genovi Glavna oznaka etape: velika vročina in žeja Koblet je pojasnil vzroke svoje slabe vožnje A: 0 1) 3 0 3 2 M 2-1 2 0 2-1 2-2 2» 2-0 (Od našega dopisnika) VRSTNI RED : !. Minardi Giuseppe (Legna-nc), ki je prevozil 247 km v 7.11:08, povprečno 34,374 km na uro; 2. Scldani; 3. Pasotti; 4. Mcrescc; 3. Rosseilo Vincenzo; 6. Fcrnara; 7. Rcssello Vittorio; 8, Rema; 9. Drei; 10. Ockers v 7.12:05; 11. De Filippis; 12. Al-bani; 13. Conte; 14. Brasola A.; 15. Kcblet; 16. Logii; 17. Bar-tali, številna skupina s časom Oekersa. GENOVA, 2. — Kazen uroči" rte na, vsej etapi cd Coma do Genove ni bilo ničesar, kar bi bilo vredno omembe. Asi so bili neprestano žejni in ubogi služabniki so se vrteli blizu vodnjakov in gostiln, da bi napojili komandante. V tem dolgočasju in pomanjkanju zanimivosti smo lahko občudovali številne napise na cesti in ob stranih. Ravno o Lombardiji so dokazi priljubljenosti posebno Fclni jantazije. Največ simpatij uživa seveda Coppi, saj smo danes vozili mimo njegove ožje domovine, takoj za njim je na testvici popularnosti neuničljivi Bartali, za druge pa ostaja le malo prostora. Potovali smo skozi Milan kjer je neštevilna množica ploskala ob obeh straneh obhodne ceste. Dva tisoč policajev je brzdalo prehude izbruhe navdušenja, ki bi znali škoditi vozačem. Nato nas je pot peljala po debro znanih cestah dirke Milan - San Remo. Vozači še vedno -niso kazali nikake" volje; je razumljivo, ko pa imajo v svojih nogah že toliko stotin kilometrov in je p njih še svež spo-min na včerajšnjo borbo s kronometrom. Naj opišemo še dogodek, ki je etapi prinesel zmagovalca: pri skromni vzpetini proti Scofferi je Minardi dobil okoli 20 m naskoka in to mu je bila zadostna osnova za avanturo- S posrešeno vožnjo si je pridobil kmalu nekaj sto metrov, ko sn iz skupine švignili Roma, Drei, Pasotti, Scldani in oba brata Rosseilo. Dohiteli so Mi-nardija in skuono vozili proti vrhu. Pri Scofferi (edina vzpetina etape zaradi v zadnjem trenutku spremenjene proge) Je bit prvi Roma, v koraka so mu sledili tovariši v begu. medtem ko je bila glavnina za eno minuto zadaj. Bartaliju in še nekaterim drugim se je zdela ta razlika prevelika, Začeli so z zasledovanjem, ki pa vile d neprestanega spuščanja ni bilo kronano s polnim uspehom. Prva skupina je že stopila s koles, ko so se pri vhodu na stadion pojavili zasledovalci. Z včerajšnjo etapo na kronometer je po mnenju strokovnjakov letošnji «Giro» praktično zaključen. Coppiju je potrebno samo, da se brani. V devetnajsti, t. j. predzadnji etapi, ki bo peljala delno po švicarskem ozemlju, bodo domačini kovali maščevanje na Sv, Bernardu (2473 m) in Simplonu (2010 m), imajo Pa preveč zaostanka, da bi lahko škodili Faustu. Koblet, ki je včeraj zo-Pet bil v svoji polni formi, je danes pojasnil vzroke slabega zadržanja. Po njegovem pripovedovanju je bil včeraj prvi dan zdrav in ga niso nadlrgm vali čiri, najhujši nasprotnik vsakega kolesarskega dirkača. To svcjo slabost je Koblet skrival, da je nasprotniki ne bi izkoristili. V gorski etapi bo švicarski šampion ogorčeno napadal zgclj iz prestižnih razlogov in kdor pozna njegov per nos in voljo ve, da bo to borba na življenje in smrt. V prričakovanju tega zadnjega sbomborta» letošnjega tekmovanja bodo jutri vozili 17. etapo San Remo - Cuneo. Lahko bi bila živahna, saj ima v svojih 190 km dolžine nekaj Užavnih zaprek. Pot pelje čez Aoenine. LESTVICA 1. Coppi 86.17:20; 2. Magni 86.26:38; 3. Kuebler 86.26:44; 4. Zampini 86.27:49; 5. Bartali 86.27:53; 6. Ockers 86.28:18; 7. Astrua 86.31:56; 8. Koblet 86.31:58; 9. Zampieri 86.32:18; 10. Geininiani 86.34:04; 11, Al-bani 86.35:34; 12. Brascia E. 86.37:40; 13. Ciose 85.39:52; 14. Pasotti 86.41:15; 15. Minardi 86.42:23; 16. Corrieri 86.43:01; 17. Padovan 86.43:17; 18. Ros-sello Vinc. 86.44:17; 19. Defiiip-pis 86.44:33; 20. Rosseilo Vitt. 86.43:55. GIAMPIETHO TOSSATT1 ato Vfl® : ITALIJANSKE LIGI Bclogna - Palermo Ccmo - Legna no Inter * Joventus Lazio - Milan Napeli - Spal Novara - Atalanta Padova - Sampdoria Pro Patria - Triestina Torino - Fierentina • Ldinese - Lucchese 'LESTVICA: Juventos 35 24 7 4 93 32 53 33 18 12 5 79 39 48 35 20 6 9 78 41 46 35 16 8 11 58 28 40 33 16 8 11 49 34 40 35 14 12 9 36 44 40 33 13 8 12 57 36 38 Sampdoria 35 14 9 12 44 37 37 P. Patria 33 11 13 11 42 37 35 35 11 12 12 47 48 34 35 10 13 12 39 43 33 35 12 8 15 37 51 32 33 11 9 15 44 56 31 33 10 11 14 41 60 31 35 14 3 18 48 65 31 35 10 10 13 35 44 30 35 11 8 16 41 57 30 33 9 10 16 37 51 23 35 10 8 17 42 65 28 35 3 7 23 31 80 13 Milan Inter Napeli Fiorentina Lazio Novara Spal Palermo Torino Triestina. Udinese Como Lucchese Atalanta Bologna Padova Lcgnano IBM NASTOP TRŽAŠKIH KOfESARJEV rtOY«M PRVENSTVU i Odred brez nasprotnikov Milakov 415 cm gg|{Q PRVAK Opozarjamo vas na sledeče , oddaje: Jug. cone Trata: 18.30: Radijski roman: A. Dum;.s: »Dama s kamelijami«, 1. nad. 20.00: C. Gounoud: »Faust«, opera v a (H* 21.00: Finžgar: Dekla Ančka. 3. rad. 23.00: vera« «La Travnata«, 3 dej. — Trsi L: 21.43: Verd.: »Ajda«. — Slovenija; 19.10: Narodne pesmi poje ft®-morni zbor Radia Maribor. Trst !U PSI OVENSKA NOGOMETNA j LIGA IMA ZE ZMAGOVALCA NA LAHKOATLETSKEM TROBOJU V BEOGRADU KINO premagal Branik iz Maribora | ,, „ , z 3-1 (2-0) in se s tem še bolj! BEOGRAD. 2. - V soboto m učvrstil v vodstvu slovanske r l° na stachonu Parti- nogomeine lige. Ostali rezultati nedeljskih tekem: Rudar . Korotan 7-4 (3-3). Mura - Železničar Lj. 1-1 (0-0), 2elezničar Mar. - Kladivar 2-0 (1-0). LESTVICA . 14 11 2 1 60:1» 24 14 7 3 4 25:16 17 14 7 2 5 27:21 16 13 6 2 5 18:16 14 Železničar M. 14 5 4 5 26:28 14 Železničar Lj. 14 5 4 5 22:26 14 Odred Branik Rudar Nafta Korotan Kladivar Mura Sloga 14 5 2 7 37:40 12 14 4 3 7 17:25 11 14 3 3 8 20:41 9 13 2 3 8 18:38 7 zana v Beogradu bilo tekmovanje med lahkoatleti Partizana, Crvene zvezde in večkratnega prvaka Nemčije Muenchen 1860. Ce izvzamemo državni rekord Milakova v skoku s palico (415 cm) ter Gubijanov uspeh v metu kladiva (56.39 m), ostali rezultati niso ravno najboljši. Di-mitrijevič je skočil v višino 186 cm, Sabolovič je tekel 400 m v 49.8, Krivokapič je dosegel v metu diska 47.03 m, Ilič pa je pretekel 5000 m v 14:36.4. V troboju je prvo mesto zavzel Partizan. pred Čokom in Apollonijem Mec/ mladmci je zmagal Zanoškar - Tržačani prvi tudi v moštvenem plasmaju ZAGREB, 2. — V hrvaški prestolnici se je začel dvokrožni šahovski dvoboj med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. V prvem dnevu vodijo gostje s 7-2. V nedeljo je bilo na progi. privozilo sedem kolesarjev. Nogometna enajstorica Izole je igrala neodločeno proti Odredu JLA iz Vipave. Rezultat je bil 3-3 (1-2). Gostje so bili tehnično boljši, domači pa zelo požrtvovalni, v drugem delu igre v težnji po izenačenju vča. sih celo grobi. Ljubljana - Jesenice . Ljubljana kolesarsko prvenstvo Slovenije, na katerem so sodelovgli tudi' tržaški in koprski kolesarji. Med seniorji so se nadmoč-no uveljavili tržaški kolesarji, ki so zavzeli vsa prva mesta. Na vzponih proti Jesenicam je Rinaldi pobegnil in pridobil nekaj sto metrov prednosti. Sam pa ni vzdrževal dolgo časa; zaradi tega so ga pred obratom na Jesenica^ dohiteli Kuret, Sclausero, Cok, Luglio. Apollonio, Grajzer. Godnič in Podmilščak. Ta skupina si je s hitrim tempom na povratku vedno bolj utrjevala pridobljeni naskok. Med vožnjo sta odpadla Grajzer in PodmiLeak tako da je na cilj v Ljubljano ZADNJA POROČILA MIROVNA POGAJANJA v PAN MUN jOMU J ZAOSTRITEV VOLILNE PROPAGANDE V ZIJA PO POVRATKU MMIM General Clark v Pusanu - Angleški obrambni minister bo1 konec tedna obiskal Korejo • Južnokorejska politična kriza Švica-Turčija 5-c ANKARA, 2. — Švicarska nogometna reprezentanca je premagala Turčijo s 5-0 (3-0) B enajstorica Švice pa je odpra. vila s 4-2 francosko diletantska reprezentanco. « # * PARIZ. 2. — Francoski plavalec Gilbert Bozon je dosegel nov evropski rekord na 200 m hrbtno s časom 2:20.7. Prejšnji rekord je pripadal Bozonu in je bil slabši za 3 desetinke sekunde. Bo Crvena zvezda osvojila prvenstvo? BEOGRAD, 2. — V prvi skupini jugoslovanskega nogometnega prvenstva je Crvena zvezda igrala neodločeno proti Dinamu 0-0 in se tako za korak približala zmagi in naslovu državnega prvaka. Hajduk je šele v drugem polčasu nadvladal Lokomotivo iz Zagreba. Rezultat 2-0 (0-0). Druga skupina: Z zmago nad Partizanom z 2-1 (0-0), je BSK na najboljši poti, da ostane na prvem mestu v drugi skupini. Zmagoviti gol B.SK je padel šele dve minuti pred koncem. Po enakopravni igri je Vardar premagal Vojvodino s 3-1 (3-0). Obramba Vojvodine je v prvem polčasu bila nesigurna. Vardar-jeva zmaga predstavlja delno presenečenje. Tretja skupina: Borba je tu mnogo bolj srdita kot v zgor- njih skupinah. Gre za obstanek v družbi najboljših. Sarajevo je premagalo Mačvo z 1-0 (0-0), Obe moštvi sta zastreljali mno- go ugodnih prilik. Rabotnički s: je popravil položaj z zmago nad Zagrebom s 3-1 (2-0). 1. SKUPINA Crv. zvezda 3 2 1 0 6:0 S Hajduk 3 1 1 1 3:2 3 Dinamo 3 0 2 1 4:4 2 Lckomctiva 3 10 2 4:11 2 II. SKUPINA BSK 3 3 0 0 9:3 6 Partizan 3 2 0 1 3:2 4 Vardar 3 1 0 2 4:7 2 Vcjvcdina 3 0 0 3 2:6 0 III, SKUPINA Sarajevo 3 2 0 1 6:2 4 Maicva 3 11 1 3:2 3 Zagreb 3 1 1 1 2:3 3 Rabotnički 3 10 2 5:9 2 PAN MUN JOM, 2. — Tudi današnja plenarna seja v Pan Mun Jomu ni pokazala ntkake-ga napredka. Na zahtevo Severnokorejcev je bil0 dolečeno. da se delegaciji sestaneta ponovno jutri. Vrhovni poveljnik zavezniških sil gen. Clark je prispel danes v Pusan. Dopoldne je gen. Clark bil na otoku Kojedo, kjer je pregledal položaj v tamkajšnjih taboriščih vojnih ujetnikov. Ob prihodu na otok je general izjavil, da so neredi v taboriščih brez dvoma v neposredni zvezi z mirovnimi pogajanji v Pan Mun Jomu. Sicer o tem ni hotel dati točnsjših informacij, vendar je dejal, da je bilo kup dokazov, ki so govorili za to, da je severnokorejska delegacija izkoriščala dogodke v ujetniških taboriščih. General je zagotovil, da bo ukrenje. no vse potrebno za vzpostavitev reda po možnosti brez prelivanja krvi. »Glede tega«, je dejal Clark, »mislim v prvi vrsti na naše čete, kajti glavni krivci za nerede na Kojedu so v Pan Mun Jomu in tem ni mnogo mar za življenja njihovih ujetnikov. Ti imajo le en namen: ustvarjati čimbolj nerodne položaje za zaveznike«. Danes zjutraj so vdrli v taborišče ameriški tank; in vojaki so potrgali vse zastave in transparente, izobešene v taborišču ter jih sežgali. Njihovemu početju se ujetniki niso upirali. V Pusanu se je gen. Clark več časa razgovarjal s Singma-nom Rheejem. Ob zaključku razgovora je izjavil general zastopnikom tiska, da sta se z južnokorejskim predsednikom razgovarjala o vojaških zadevah in političnem razvoju na Koreji. General je dejal, da je bil pogovor zelo poučen in da je predsedniku Izrekel upanje, naj bi političen položaj ne škodoval vojaškemu. V pismu, ki ga je Singman Rhee poslal komisiji OZN za Korejo je rečeno, da bodo aretirani poslanci sojeni zaradi zarote proti državi. Pismo predstavlja odgovor na protest komisije, ker Rhee ni spoštoval odločitve skupščine in prekinil obsednega stanja. Po trditvah lužnokorejskega predsednika So nekateri poslanci bili podkupljeni zato, da bi vrgli vlado. Po mnenju bivšega podpredsednika Kirn Soa, kf je odstopil pretekli teden, pa je Singman Rhee vsilil preki sod zgolj zato. da bi lahko podprl svoje politične težnje in si ohranil oblast v državi. To obdolžitev pobija Singman Rhee v pismu z izjavo, češ da sc vodi prava borba pravzaprav med korejskim narodom, ki si hoče z neposrednimi volitvami izbrati predsednika, in skupino članov parlamenta, ki hočejo predsednika voliti sami. Tu je treba pripomniti, da je na podlagi ustave skupščina pooblaščena voliti predsednika, medtem ko bi se hotel Singman Rhee zateči k splošnim volit-tvam. Danes je predsednik Južne I Koreje Singman Rhee izjavil. I da je generaloma Clarku ti | Van.Fleetu zagotovil, da zaradi trenutne politične krize ne bo noben oddelek južnokorejskih čet potegnjen z bojišča. Nadalje je poudaril, da sta se oba generala razgovarjala z njim le o vojaških zadevah. Kakor poročajo iz Pusana je južnokorejska policija danes aretirala glavnega urednika opozicijskega lista «Vzbodni tisk«. Poveljstvo policije ni hotelo objasniti vzrokov aretacije. Pred južnokorejsko skupščino v Pusanu je predsednik Singman Rhee doživel danes majhen poraz, ko je eden izmed Rhee-jevih pristašev predložil resolucijo, ki se nanaša na domnev, na vmešavanja komisije OZN' na Koreji v notranje zadeve države. Za resolucijo je glasovalo 53 poslancev in nihče proti. toda vzdržalo se jih 69. Medtem pa je avstralski delegat v komisiji OZN na Koreji javil, da uradno OZN v polnem podpira stališče komisije. Nekaj ur po odhodu gen. Clarka z otoka Kojeda je. prišlo v ujetniškem taborišču do novih incidentov. Pri tem sta bila ranjena dva ujetnika. Iz Londona poročajo, da bo angleški obrambni minister Alexander konec tedna verjetno odpotoval na Korejo, in sicer na povabilo gen. Clarka. Zelo verjetno je, da bo poleg bojišča Alexander ob tej priliki obiskal tudi otok Kojedo in da bo o terp poročal v spodnji zbornici po povratku v Anglijo. Generalni tajnik OZN Trygve Lie je mnogo manj optimističen glede izida mirovnih pogajanj na Koreji kakor je bil svojčas. Snoči je izjavil, da se pogajanja zavlačujejo zaradi pomanjkanja dobre volje nasprotne stranke. Glede neredov na otoku Kojedo pa se mu zdi povsem naravno, da nasprotniki izkoriščajo položaj, vendar njihove obtožbe nimajo večje vrednosti ' nego očitki o bakteriološki vojni. Vojaške operacije na bojiščih je oviralo slabo vreme. Udej- Taft izjavlja, tla ni izolacioniat in sl za vzema v glavnem za okrepitev letalskih sil a , k Danes i mora vedeti, da bo stvovalo brodovje, se je le zavezniško .•n i WASHINGTON, 2. bo general Eisenhovver poročal predsedniku Trumanu o polo žaju poveljstva Severnoatiant. ske pogodbe, katerega je odložil zato, da se vrne domov in se poteguje za najvišje mesto v Združenih državah, Eisenhower se je vrnil v Združene države včeraj. Po kratki pozdravni svečanosti na letališču, kjer Eisenhovver ni podal večje javne izjave, se je general podal naravnost v Belo hišo, kjer je napravil predsedniku Trumanu vljudnostni obisk. Jutri bo imel general Eisenhovver tiskovno konferenco v obrambnem ministrstvu, na kateri bo se vedno v uniformi in zato ne bo razpravljal o političnih zadevah. Prvi Eisenhovverjev korak v ki ’ je obstreljevalo i volilni propagandi bo 4. junija, obale Severne Koreje. Olck Sahaim priključen celini TOKIO, 2. — Japonski vladni krogi zagotavljajo, da je priključek otoka Sahalina k Sibiriji že dovršeno dejstvo. Rusi so zgradilj ogromen železobe-tonski jez, ki združuje otok s celino na Tatarski ožini, kakih 90 km južno od izliva reke Amur v morje, po trditvah japonskih krogov je na jezu zgrajena široka cesta in železniška proga. ko bo v svojem domačem mestu Abilene v Kansasu govoril kot civilist vsemu prebivalstvu Združenih držav. Eisenhovverjeva vrnitev pomeni zaostritev propagande za imenovanje republikanskega predsedniškega kandidata Kot Eisenhovverjev glavni tekmec velja senator Robert Taft Po sedanjih neuradnih podatkih ima zdaj Taft zagotovljenih 34 žrtev avtobusne nesreče GRAVELINES, 2. — V bliži- iv i Gravelinea v Franciji je o-sebni avtobus včeraj s cestnega mostu treščil v prekop, pri če-mer je bilo 34 smrtnih žrtev. Večina teh je utonilo v prekopu. Reševalne skupine so se ob -vetlpbi žarometov vso noč trudile, da bi potegnile iz vode Irupla ponesrečencev, med katerimi je 20 žensk in 14 moških. Oblasti so izjavile, da je nesrečo preživelo samo 15 potnikov, vendar nihče od teh ne ve povedati, kaj je povzročilo nezgodo. 411 delegatov za republikansko konvencijo v prihodnjem mesecu, ki bo določila republikanskega kandidata, medtem ko jih ima Eisenhoiver zagotovljenih 386. Za imenovanje pa mora dobiti kandidat 604 glasove. Sena,tor Robert Taft je včeraj govoril po radiu in v svojem govoru izjavil, da je v vprašanju zunanje politike na stališču, da je treba pustiti 6 ameriških divizij v Evropi, dokler ne dosežejo Evropejci položaja, v katerem se bodo lahko sami branili. Poudaril je, da je za ameriški narod glavno vprašanje, če naj Združene države še nadalje pošiljajo orožje in £cte v Evropo, in dostavil, da on prav gotovo ni za umik iz Evrope! »Ne podcenjujem važnosti Evrope in tudi ne želim ukinitve naše pomoči, vendar želim poudariti, da mora kontrola v zraku imeti prednost, kajti e-dino taka kontrola lahko zagotovi mir in Sovjetska zveza na njen napad sledil letalski napad«. Združene države lahko postavijo zid vojakov skozi Evropo, vendar lahko Sovjeti, če ne bo Amerika kontrolirala zraka na oceanih, s svojimi atomskimi bombami uničijo London, Pariz in vso zahodno Evropo«. Taft je poudaril, da morajo Združene države sicer še nadalje oboroževati druge narode, da pa mora ta pomoč biti v okviru gospodarske zmogljivosti, in omenil težko davčno breme, ki ga morajo nositi vsi Američani. Taft je nato omenil, da njegovo glasovanje glede Severnoatlantske pogodbe ne pomeni. da bi on bil izolacionist. Izjavil je, da je pri tem glasovanju v senatu bil za to, da se sporoči Sovjetski zvezi, da se bo znašla v vojni z Združenimi državami, če bi napadla katero koli državo Severnoatlantske pogodbe, in je to stališče označil za «Monrojevo doktrino za Evropo«. Rinaldi je kakih 209 metrov pred ciljem zavozil s ceste in tako izpadel iz borbe za prvo mesto, ki ga je osvojil v sprin. tu Scjauscro za dolžino kolesa pred Čokom in Apollonijem. Ekipno prvenstvo je nadmoč-no osvojil Tržaški kolesarski klub. Po isti cesti (skrajšana dolžina) so vozili tudi juniorji. Favorita Brajnik in Zanoškar sta večkrat skušala pobegniti, a jima ni uspelo. Na cilj je tako skupno privozilo 16 dirkačev. Zmagal je Ljubljančan Za. noškar pred Brajnikom, Podenjem, Hrvatinom in drugimi. E-kipno prvenstvo med juniorji je osvojil Proleter iz Kopra. Seniorji; l. Sclausero Nemo-rino. KK Trst, ki je prevozil itfO km dolgo progo v 3 urah 59:16". s povprečno brzino 40 km na uro; 2. Cok Milan. KK Trst; 3. Apollonio Bruno, Proleter Koper; 4. Kuret Karlo, KK Trst; 5 Luglio Giacomo, KK Trst; 6. Godnič, Nova Gorica, vsi s časom zmagovalca; 7. Rinaldi Walter, KK Trst. po 15; 8. Podmilščak; 9. Polak, itd.! Ekipni plasma: 1, KK ’ Trst (Sclausero, Cok in Kuret) v 11 urah 57:48; 2. Odred Ljubljana v 12 urah 19:26; 3, Železničar Nova Gorica. Juniorji; 1. Zanoškar Silvo. Železničar Ljubljana, ki je prevozil 100 km dolgo progo v 3 urah 12:51: povprečno brzino 31.112 na uro: 2. Brajnik Ore-ste. Proleter Koper; 3. Podor Jože, Ilirija; 4. Hrvatin Berto, Proleter Koper; 5. Bajc Franc. 2. Nova Gorica; 6. Eržen, Ilirija: 7. Likovič. Odred; 8. Zucca; 9. Paulucci; 11. Bandelj, vsi Proleter, s časom zmagovalca V TBATI i Rossettt. 16.00: «Najlepšs». ; Magnam, VValter Chiari. Excelsior. 16.30: ((Dekleta S 111 Španija«, L. Bose. C. Gre«-Nazlonale. 16.30: ((Drugi l™v F. Granger, R. Roman. Fenlce. 16.30: «Prepov.eian-l PIB' M. Stevens in R. Flemin*-Filodrammatico. 16.30: »SKOP1* jih bodrimo«. E. VVlUiamS. ' Arcobaleno. 15.30: ((Kralj1« stina«, Joiin Gilbert. Jan KU "; Astra Rojan. 16.30: «ZeJa P« tu«. I. Luping. G. Ford. Alabarda. 16.00: «Muka pfe . sti«, Carla Del Poggio. ■ ^ Armonia. 15.15: ((Dnevnik nje«, P. Goddard, B. —-- ^ Ariston. 16.00: ((Srnica«, G. rv-Aurora. 15.00: «Vsako l6t0 dekle« R. Cummings. ■ Garibaldi. 15.00: «Crna ztm J. Wa.vne. M. Scott Ideale. 16.30: ((Pripovedke Toma« .(jj Impero. 16.00: «Ana vzemi P Italia. 16.00: »Ples z vladar)"' Kino ob morju. Danes zapr- ■ ^ Moderno. 16.00: ((Neptunova “ Savona. 15.00: »Vsaka ženska svoj čar«. . ric Viale. 16.00: ((Maščevanje n* £u«, Tom Brown. S. R'> 16.00: »Sat130. Vittorio Veneto. -- ,ui(i in Dalila«, H. Lamar. v. • ,, Azzurro. 16.00: «Mo£ zla«. field. . Belvedere. 16.00: »Čudežni s S* KONČANO JE FRANCOSKO TENISKO PRVENSTVO Drobn/ porazil Sedgmana nec«, G. Cooper. Marconi. 16.00: »Zarota Franciscu«. . > ta- Massimo. 15.00: (.Stražniki tovi«, Totb in Fabrizi. f(i Novo cine. 16.00: »Zadnji i• ,it. Odeon. 16.00: Srca brez £ ^ Radio. 16.00: «TokyO Joe«, p 2art- zen«»- Venezia. 15.00: «Totb išče Vittoria. 16.00: «Oneča«čena». , Poletni kino Rojan. 20.45: « Copperfield. RADIO CONE T R * T A 254,6 m ali 1178 kc TOREK, 3. junija 1,5J (IJS- 5.30 Poročila. 5.45 Jutranja ba. 6.45 Jutranja glasba. 7- ,330 ročila. 7,15 Jutranja gla**- Poročila. 13.45 Od' včeraj nes. 13.50 Lahka glasba. PARIZ, 2. — Končalo se je teniško prvenstvo Francije. Zmagal je Ceh egiptovskega državljanstva Jaroslav Drobny, ki je v finalni igri nepričakovano in gladko porazil Avstralca Franka Sedgmana s 6-2, 6-0, 3-S, 6-4. Igrišče je bilo .mokro in zaradi tega žoga precej težka. To. je. zlasti oviralo premaganca. Dvanajst tisoč gledalcev je burno ploskalo Čehovi zmagi. V finalni igri moških parov sta Sedgman in Mc Gregor porazila MulIoya in Savitta s 8-3. 6-4. 6-4. ----- -»unrt S' rvJllSV zem po Koprskem. 14.30 tm ^ zvoki. 18.15 Narodne pJ^ijii! kola iz Slavonije. 18,30 reman: A. Dumas ((Dama melijami« 1 ka v ritmu nad. 19.00 Han 19.15 poročila- 'f, Charles Gounoud: «Faust» rL|j v 5 dej. 22.30 Zabavna in ^2. glasba. 23.10 Glasba za Dhlw 23.30 Zadnja poročila. DANES OB 2130 IZREDEN NASTOP OLIMPIJSKEGA cirkusa Orfei na ploščadi v Ul. Broletto Cirkus /0 znan v Evropi po s vofi moderni In dinamični skup mi Na razpolago bar in ob zaključ k u pred sta v e tramvaji v vse smeri Prodaja vstopnic: G A L L E R I A P R O T T 1» »BIGLIETTERIA CENTRALE TB8T II. 254,6 m ali 1178 Kc 7.15 Poročila. 7.30 JutranjjA). ba. 11.30 Lahki orkestri, f* , .glivi s/et. 12.10 Za vsakega n po 12.45 Poročcla. 13.00 Gla5“lB|H željah. 14.00 Poročha 14.H Lj»> glasba. 17.30 Plesna glasb?-^ Glas Amerike. J8.15 caJ jasba- Koncert št. I. 18.46 Vesela v(i 19.00 Kraji in ljudje. 19 15 E str* pevci. 19.45 Poročile. 20-«» ^ operetna glasba. 20.30 A “ners- Poje zbor 3. -ti. 20.45 21.00 Dramatizirana P°v?' Finžgar: Dekla Ančka, 21.30 Priljubljene melodij*-Verdi: La Travlata, •*. aru6pi-22.35 Večerni ples. 23-00 nove skladbe. 23.15 PoroC11- TRST »• „ gol- 7.45 Jutranja glasba. 'V noV* ska oddaja. 11.3G Stare *norKe-pesmi. 11.45 Plošče. 12.1» ,rica. ster. 13.50 Melodična ^if v«- ^________ 18.25 sarka dirka. 18.45 Glas Amerike. 19.50 -'P0« jl-l® sti. 20.15 Večerni SP0^V«re spravil svoje življenje v nevarnost. To naj bi pobijalo besedičenje tistih ljudi, ki trmasto zatrjujejo, da je francoski dvoboj e-den najbolj zdravih »športov«, češ da zahteva telesnega gibanja na čistem zraku. Prav tako naj bi pobijalo bedasto govoričenje, da so francoski dvo-bojniki in osovraženi monarhi edini nesmrtniki na svetu. Toda. čas je, da preidem k stvari. Takoj, ko sem slišal o zadnjem plamtečem sporu med gospodoma Gambetto in Fourtou-jem v francoskem parlamentu. sem vedel, da se bo iz tega razvila kakšna težava. To sem vedel, ker mi je dolgotrajno osebno prijateljstvo z g. Gambetto odkrilo obupno ln neizprosno naravo tega človeka. Vedel sem, da ga bo ^elja po maščevanju prepojila do skrajnih kancev njegove osebe, ki ima velikansko razsežnost-Nikakor nisem čakal, da bi me mož obiskal, marveč sem šel takoj šam k njemu. Kakor sem pričakoval, sem našel hrabrega možaka otrdelega v neomajnem francoskem rav-nodusju. Drvel je sem ter tja med razvalinami svojega pohištva, tu in tam brcnil po sobi kakšen kos, ki mu je bil slučajno na poti, in pri tem puščal ■'■WJWWAWASJtfW.VSWA,AWd,2VWWWVWWVVWW(WWWVWWšVWVWšV llln/lt Tivuin .WW. ■.V.AV/AV. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiittiiHiuiiiiiiiiitiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinifffinuiiuniniiiituniuniinuuimmmHuiiiHn, NI IFEANCOSKI DVOBOJ pred vsakršnim drugim o-rožjem. če tega ne bi prepovedoval francoski kodeks o dvobojih. Moral sem torej svoj predlog spreme- 1)8 g. —Tim. .................. imunimi mn ............................................................................................................................................1 razg0iabijtino Sj^tvLun naposled ml je prišlo na skozi škrtajoče zobe nepretrgan tok kletvic., Vmes pa se Je kdaj pa kdiaj u-stavil, da je položil novo pest svojih las na kopico, ki jo Je gradili n« mizi. Zagnal ml ji rikefckoli vratu, me prek svojega trebuha pnvll na svoje prsi, me poljubil na levo in desno lice, me -štiri ali petkrat objel ter me potem posadil v svoj naslanjač. Ko sem prišel spet k močem, sva se takoj lotila posla. Dejal sem mu, da sem menil, da me hoče imeti za sekundanta, pa mi je odvrnil «Seveda». Rekel sem mu, naj mi dovoli, da o-pr avl jam to delo pod kakim izmišljenim francoskim imenom, tako da bi bil zavarovan pred grajo v svoji domovini, ako bi izid dvoboja bil smrten. Tu se je zdrznil, najbrž ob Jsl L da 11 r*o| faht*vl; la raatoflti dejffttv v.*h casitMcih po-bil Gambettov sekundant po vsem videzu Francoz. Najprej sva 'sestavila njegovo oporoko. To sem zahteval in pri tem tudi vztrajal. Rekel sem, da še nikoli nisem slišal o človeku, ki bi bil pri pravi pameti in bi se šel dvo-bojevat, ne da bi prej napisal svojo oporoko. Gam-betta Je dejal, da ni še ni-koli slišal o človeku, ki bi bil pri pravi pameti kaj podobnega storil- Ko je pisal svojo oporoko, je prešel k izbiri svojih »poslednjih besed«. Hotel je vedeti, kako bi se v trenutku smrti izkazale te besede: Ugov: stavek, »Umrem za svojega boga, za svojo domoving, za svobodo govora, za napredek in za vesoljno istvo človeštva!*, rarjal sem zoper ta ker bi zahteval prepočasno smrt; tak govor, bi bil dober za koga, ki umira od Jetike, ne bil bi pa primeren za človeka, ki pade na polju časti. Potem sva prerešetata ;e precejšnjo vrsto takihle predsmrtnih vzklikov in nazadnje sem ga pripravil do tega. da Je svoje smrtno oznanilo skrajšal v besede: »Umrem, da bo Francija živela«. Te besede si je zapisal v beležnico, da bi se jih naudi na pamet. Dejal sem pa, da se ta izrek očitno ne sklada z nameravano stvarnostjo, a mi je odgovoril, da v poslednjih besedah stvarnost ni prav nič v gina, da gre v takem primeru le za učinkovit izrek, ki naj ljudi pretrese. ■ Naslednja stvar, ki jo je bilo treba opraviti, je bila izbira orožja. Tedaj je moj prijatelj rekel, da se ne počuti dobro' ter da prepušča to in druge podrobnosti nameravanega srečanja meni. Zaradi tega sem napisal in zanesel k b ourtoujevemu prijatelju tole obvestilo: »Gospod! Gospod Gambetta sprejme poziv gospoda Four-touja k dvoboju ter me poblašua, da predlagam Plessis-Piquet kot mesto dvoboja. Cas: jutri zjutraj ob svitu. Orožje: sekire. Z odličnim spoštovanjem Mark Twain> Fourtou jev prijatelj je to obvestilo prebral in vztrepetal. Potem se je obrml k meni in mi dejal s prizvokom strogosti v svojem glasu: «Ali ste premislili, gospod, kaj bi bila neizogibna posledica takega dvo-boja?* «No, kaj na primer?* »Prelivanje krvi!* »Saj za to vendar gre>, sem rekel. «No, če smem vljudno vprašati, kaj neki bi predlagali vi, da bi se ne prelivala kri?* Tu sem ga spravil v zagato. Spoznal je, da se Je zaletel, pa je brž pričel popravljati svojo napako. Dejal Je. da je govoril v šali. Nato je pristavil, da bi njegov prijatelj bil nav-dušen za sekire, pravzaprav bi Jim dal prednost um, da bi bili gatilnškl topovi na petnajst korakov prav primerni, da dosežemo odločitev na polju časti. Tako sem tedaj svojo misel izoblikoval v predlog-. Toda m bij sprejet. Ze spet je branil pravilnik o dvobojih- Predlagal sem puške; potem revolverje na dva bobniča; nato mornarske revolverje. Vsega tega ni maral sprejeti, zato sem nekaj časa pomišljal ln nato porogljivo svetoval opeke na tri četrt milje razdalje. Meni je vedno žal zgubljati dovti-pe pri kaki osebi, ki nima smisla za šalo; in napolnilo me je s trpkostjo, ko je ta mož trezno odšel, da bi sporočil zadnji predlog svojemu prijatelju. Kmalu je prižel nazaj in mi odvrnil, da je g- Four- tou navdušen ob i/UU jiavuu-«**, fn * dvoboj z opekami ^je. razdaljo tri četrt •ijO n: ' ,a,r8°’ mora pa jo ravim1 ^ nevarnosti, ki so i ^ stavljene neprizadet® be. Petem sem »Sedaj sem PaMlldGog®"? svojih zmožnosti. ^ bi vi bili tako hub? 0 da bi predlagali veJ rož je? Nemara st® ŽJe v »as imeli katero mislih?* . kar zja; Obli je se mu J® K^nSto-snilo in dejal J p