TISKOVINA
Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
ŠTEVILKA 14, LETNIK 16 ,13. 07. 2006, CENA 270 SIT/i.lSf
_______________________
Dransn^üs
ffio IBODJIM! [P(Dff®(5HniE
MATJAŽ HAN: i\DEČAN
^	' TOtßfflMlSlE^s
UJroKÄmi M mADMA
/
ŠPORT: FIS LADIES
SUZUKI - AVTOHIŠA KRŽIŠNIK POLETNA PRODAJNA AKCIJA ZA ZIMSKE TEMPERATURE
VSI MODELI S KLIMO
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.:. 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www. avtoh i sa - krzi s n i k. si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
POLETNI PRIHRANEK Mazda 3 do 300.000 SIT ugodneje ^ Mazda 6 do 400.000 SIT ugodneje
Ponudba, ki vam jo nudi samo Avtohiša Kržišnik Zagorje
Ob nakupu vozila Mazda pri nas - MINI MOTO gratis* Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom!
Mazda po ceni, ki je še ni bilo! Enkratna priložnost • bogati paketi opreme za nižjo ceno
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CGU«
KAZALO ©
UVODNIK
Pa je tu! Poletje. Čas počitnic, -uriranja vseh vrst in sooooonca, ki nam ga je tako primanjkovalo. Zima bo spet kar prehitro potrkala na naše duri.
Psihologi trdijo: če naš čas poteka po vzporednih ravneh, torej po eni plati mineva neverjetno hitro, a istočasno se nam zdi, da se je nekaj šele včeraj zgodilo, je to *e dober znak! Pomeni, da v tem času nismo •iveli zaman, da smo to obdobje zapolnili z dogodki, ki nam dajo občutek kvalitetnega «ivljenja.
Zato napolnimo baterije, 'ivirno polno in kvalitetno, da nam vse ostane v spominu, kot daje bilo včeraj.
Če nimate svojega koščka pla*e, na katerem bi zleknjeni vpijali sončne *arke, ali skritega kotička ob reki ali jezeru, vam še vedno ostanejo bazeni. Podajte se na najbljbjega. Kar nekaj dobrih imamo in treba jih je izkoristiti. Ko grem mimo le teh, slišim •iv*av in začutim vonj po mokroti, ki spominja na neke druge kraje.
Doma? Bilaje kriza... in tekmovanje, kdo in kdaj in kaj bo gledal na TV. Ko je črnogorski knjaz prvič gledal nogomet, je komentiral:,,Što ne dale svakome po jedan balun, da se ne otimaju!,, Tudi pilot je običajno le eden in do njega je bilo te dni res te*ko priti. Vse seje vrtelo okrog najvarnejše stvari na svetu. No, konecje nogometne evforije. Udval je močnejši spol, naj ima veselje. Zato jih pa imamo rade, a ne? Ker so takšni kot so, in ne odstopajo niti za las. Sicer pa to veljaza večino nas, prilagajati-da, spreminjati sebe -ne. Svet pa se tako ali tako vrti naprej, z •ogoin brez in z nami takšnimi kot smo, bolj ali maj prilagodljivi in prilagojeni...
In sploh, a se komu zdi, da je pri nas v Zasavju zdaj, v po nogometnem obdobju, dolgočasno, da se nič ne dogaja? Dajte no! Če bi hoteli obiskati vse veselice, pohode, otvoritve, razstave, turnirje, koncerte in zabave, bi vam krepko zmanjkovalo časa. Najbolje, da naredite prednostno listo in izbor po svoji •olji in potrebi, če vam je dano vsaj toliko moviosti samoodločanja... Po tem se bomo spočiti in polni energije spopadli z vsakdanjimi problemi, cestami, plačami, šolo, vrtci, ogrevanjem,.. .saj nam nič ne uide, tudi naslednje občinsko praznovanje ne...
Zato: udvajmo v poletju ! Zdaj !Tukaj!
Stanislava
Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411
E-mail: hruski@siol.net
E-mail: zasavc@email.si
http://zasavc.gajba.net
Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
MORATE PREBRATI:	STRAN:
Prenovljena PP Litija	9
Podjetniški kotiček	12
Novosti v DUZ	15
Prebujeni Agnez	17
Foto utrinki hrastniških prireditev	22
Skoki v Kisovcu	23
Nagradna igra	33
Vine -500 let	39
Kino -obvestila	40
Naša bodočnost	41
Mefisto, Razmišljanja	42
NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 29. JULIJA 2006
Naslovnica:
Dolgoletni komandir PP Litija, zdaj upokojenec, Jože Pavli

PISMA
+
m\ KALIJ SO SL SREČALI
Hrastniški župan Miran Jerič in novinarji
Hrastniški župan in poslanec Miran Jerič je v okviru občinskih praznovanj povabil zasavske novinarje na enajsto novinarsko konferenco v njegovem mandatu. Spremljala sta ga Jani Kraner, direktor občinske uprave in
Tomaž Sihur, vodja oddelka za okolje in prostor.
Ob znatno ugodnejši temperaturi v primerjavi z dolino in ob pogledu na idilično kalsko planino je potekal razgovor v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Zupan Miran Jerič je povzel glavne dosežke letošnjega leta in poudaril, daje najbolj vesel, ker je projekt Podkraj zaključen. «Lahko bi rekli vzorčni projekt, kako pridobiti evropska in druga sredstva, kadar se je treba lotiti tako pomembnega projekta...« je dejal. Poudaril je tudi pomen cestnega odseka, ki so ga uredili že zdaj in pomeni del ceste, ki bo tekla od hrastniškega mosta do Zidanega Mosta. V tem delu Hrastnika so sanirali tudi športno in otroško igrišče, javno razsvetljavo... Se pred zimo pa nameravajo končati modernizacijo ceste proti Radečam - na odseku Kajič do nekdanje osnovne šole. Na vprašanje, če bodo v letošnjem letu sanirali ceste še kje drugje, pa je dejal, da sledijo rekonstrukcije cest na Marnem, v Prapretnem, na Kovku, v Bobnu in Čečah.
In kako komentira izjavo ministra Vizjaka ob nedavnem obisku vlade, da morajo zapreti rudnik do leta 2009? Dejal je, da si bo država gotovo še vzela čas za premislek, ko bodo povedali svoje strokovnjaki. Ne izključuje pa tudi možnosti, da bodo sedli za mizo zasavski poslanci in pripravili za vlado svoje predloge oziroma pripombe.
Novinaije je zanimalo, zakaj se še ni začelo s projektom na Kalu. Zupan je pojasnil, daje to obsežen projekt, ki ga v svojem mandatu ne bi mogel zaključiti. Zato je boje, da počakajo do jeseni.
Zupan hrastniški z novinarji na Kalu
Vprašali so ga tudi, če občina res nasprotuje vključevanju Šmartnega pri Litiji v zasavski sistem deponiranja odpadkov, kar si zdaj želijo, saj v Logatcu plačujejo znatno višjo ceno kot bi jo tukaj. Župan Miran Jerič je povedal, da ne nasprotujejo, le zahteve bodo enake, kot jih imajo do dosedanjih partnerjev. Pritrdilno je odgovoril tudi na vprašanje, če bo na jesenskih volitvah ponovno kandidiral. Kandidaturo pa mora potrditi še svet stranke.
Novinaije je seznanih še s prireditvami in slavnostnimi zaključki različnih projektov, ki potekajo ob občinskem prazniku že od 16. junija, zaključile pa se bodo 3. julija 2006, s svečano podelitvijo občinskih priznanj in nagrad.
Slika in besedilo: FančiMoljk
PRAZNIČNO IN SLOVESNO V HRASTNIKU
V Hrastniku so v okviru praznovanj ob občinskem prazniku, 3. juliju, na svečanosti v tamkajšnjem Delavskem domu v ponedeljek, prav na praznični večer, podelili občinska priznanja in naziv častnega občana.
Naziv častnega občana si je prislužil mladi, komaj 22 letni hrastniški kajakaš na divjih vodah Peter Kauzer mlajši. Njegovi vrhunski nastopi za KK Hrastnik in slovensko reprezentanco so v letu 2005 navduševali športno javnost. S svojimi uspešnimi vožnjami v vodah podivjanih rek navdušuje tudi v letošnjem letu. Petrovi rezultati so prispevali k prepoznavnosti Hrastnika širom sveta.
Srebrno priznanje občine Hrastnik je prejelo društvo Sožitje Hrastnik.
Častni občan Peter Kauzer ml.
Bronasto priznanje je prejel podjetnik Miranu Vidmar, za delo in uspehe na poslovnem in gospodarskem področju in Turistično društvo Hrastnik, za prizadevanja na področju prepoznavnosti kraja. V imenu društva je priznanje prevzela predsednica Mojca Greben, ter za uspehe na področju društvenih dejavnosti Društva izgnancev Hrastnik s prizadevno in zagnano Marijo Mejač.
M.A.Š.
Sliki: Branko Klančar
Hrastniški Občinski odbor Slovenske demokratske stranke je pred kratkim imel v gosteh ministra za zdravje Andreja Bručana. Ob tem so se pogovorili o treh perečih problemih, ki jih čutijo predvsem tisti, ki iščejo zdravstveno pomoč.
Seznanili so ga s problematiko »zaprtja in odprtja« ambulante na Dolu, ki ima, po njihovem mnenju, vsekakor tudi ozadje v računici nekaterih akterjev. Minister seje strinjal, da ambulanta na Dolu absolutno mora obstajati in delati. Glede na obseg števila prebivalcev, ki ga pokriva, bi lahko zahtevali dve koncesiji, ne le eno. Poudaril je tudi, daje nujno zagotoviti parkirna mesta za obiskovalce ambulante. V stranki so prepričani, da se bo stanje nedoseganja kvote, ki naj bi bila vzrok za zaprtje ambulante, ob ponovnem odprtju takoj spremenilo, ko se bodo pacienti, ki so si - normalno- trenutno našli drugega zdravnika, vrnili v dolsko ambulanto.
Dotaknili so se tudi problema »čakalnih vrst« v Zdravstvenem domu Hrastnik. S tem problemom minister ni bil seznanjen in po njegovem mnenju, v drugih zdravstvenih ustanovah, čakalnih vrst da ne poznajo več, torej da jih ni. Od vsakega zdravstvenega doma pa je odvisno, kako se organizira. Minister se strinja z dejstvi, da bi zdravniki morali bolj spoštovati čas pacientov in se organizirati v korist pacienta in ne obratno.
»HRASTNIK SE PREBUJA«
To je naslov koalicijske pogodbe med strankami SDS, SLS, NSi, NSD združenih v koalicijo, ki podpira skupnega kandidata za župana Mirana Vidmarja.
Predstavniki štirih koalicijskih strank SDS,SLS,NSi,NSD so v prostorih 00 SDS Hrastnik 28.6.06 podpisali koalicijsko pogodbo in sklenili, da podprejo na lokalnih volitvah 2006 skupnega kandidata za župana iz vrst SDS Hrastnik MiranaVidmarja, ki je ob letošnjem hrastniškem občinskem prazniku prejel bronasto priznanje občine Hrastnik za gospodarske dosežke.
Podpis koalicijske pogodbe
Stranke združene v koalicijo ‘Hrastnik se prebuja’ podpirajo njegov program, ki temelji na štirih glavnih področjih, najpomembnejših za občino Hrastnik: rast malega gospodarstva s poudarkom na odpiranju novih delovnih mest, ekologija in zdravstvo, sociala in šolstvo in infrastruktura.
FUNŠTERC ©>
------------1
POMOČ
V zadnjem junijskem dnevu je Dom upokojencev Franc Salamon v Trbovljah postal bogatejši za aparaturo, s katero bodo lahko usposobljeni delavci hitro in učinkovito pomagali tistim, ki se jim srce malo utrudi in zastane.
TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica iz Kopra, ki je Domu upokojencev Franc Salomon Trbovlje podarila pol-avtomatični defibrilator za srce, bo osebju doma omogočila tudi usposabljanje za uporabo. Cilj humanitarne akcije, v kateri bo zavarovalnica vsem slovenskih regijam skupno podarila 30 defibrilatoijev, je hitrejša pomoč bolnikom in s tem večja možnost ter kakovost preživetja.
Ddeßbrilator
Za povečanje preživetja po srčnem zastoju - nov defibrilator!
V Zasavju po podatkih Inštituta za varovanje zdravja zaradi bolezni srca umre 150 ljudi na leto, 87 % med njimi je starejših od 65 let. V trboveljskem Domu upokojencev so ustrezen prostor v ambulanti za nov aparat že pripravili. »Naš dom je v središču stanovanjskega naselja z večinoma starejšo populacijo. Defibrilator bomo predvidoma namestili v ambulanto, namenjen pa bi bil tudi zunanjim primerom,« je povedala glavna sestra v domu Tina Romih. Statistika pravi, da se kar 90 % srčnih napadov zgodi v prisotnosti očividcev. Ti ponavadi pokličejo hitro medicinsko pomoč in le v manj kot petini primerov poskušajo bolnika oživljati. Za povečanje verjetnosti preživetja sta ključna dejavnika oživljanje in defibrilacija v prvih treh do petih minutah, zato je aktivna pomoč očividcev najpomembnejša za bolnikovo preživetje. Ozaveščenost ljudi in posledično hitra odzivnost je med najpomembnejšimi dejavniki, ki prizadetemu pomagajo preživeti.
TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d., bo v okviru humanitarne akcije porabila 17 milijonov tolarjev. »Želimo si, da bi skupaj lahko pravočasno priskočili na pomoč bolnikom, saj je hitra pomoč najpomembnejša. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki bolniku pomagajo preživeti, je tudi ozaveščenost ljudi in posledično njihova hitra odzivnost,« je povedala Anica Eržen, vodja zastopstva TRIGLAV, Zdravstvene zavarovalnice, d.d., za centralno Slovenijo.
Da bi povečala ozaveščenost o pomenu takojšnje pomoči bolnikom in preventivnem ravnanju, je zavarovalnica uporabne informacije in napotke objavila na svoji spletni strani www.zdravstvena.net. Pri izvedbi akcije in pripravi vsebin je sodelovala s Svetom za reanimacijo pri Slovenskem združenju za urgentno medicino.	MaH
j© FUNŠTERC______________
ZAGORSKI SVETNIKI
O...
podelitvi občinskih priznanj v letu 2006 na 29.seji Občinskega sveta v Zagorju in ostalem po predvidenem dnevnem redu.
Po pobudah in vprašanjih, ter poročilu o izvajanju tekočih aktivnosti, ki so se največ nanašale na obisk vlade v Zasavju, so bili sprejeti predlogi za občinska priznanja v letu 2006. Naziv ‘častni občan’ ne bo podeljen, zlati plaketi pa bosta prejela družba TEVE Varnost Elektronika, d.o.o. in Gabrijel Brezovar, srebrni pa Stane Škrbec in PON DO KWAN Zagorje.
Po 1. obravnavi so bili sprejeti: Predlog Odloka o spremembi lokacijskega načrta za bencinski servis v Kisovcu, Odloka o območjih krajevnih skupnosti Občine Zagorje/S, Odloka o preimenovanju naselja Brezje v naselje Orehovica, ter Odloka o razdružitvi in preimenovanju naselja Šemnik v naselji Spodnji Šemnik in Strahovlje.
Pri premoženjsko pravnih zadevah se je zataknilo pri predlogu prodaje počitniške hišice in sorazmernega deleža na skupnem objektu v Savudriji. Počakali bodo najprej na sklep Nadzornega sveta.
St.R.
Na 29. seji Občinskega sveta Trbovlje, ki jo je župan sklical 10. julija kot izredno, so svetnice in svetniki vendarle izglasovali odlok o spremembi odloka za letošnji proračun.
Odločitev, da so proračun oziroma njegovo spremembo ‘požegnali’, so pogojili s tem, daje potrebno upoštevati dodatne predloge Komisije za gospodarstvo in proračun. To pomeni, da gre za nekatere popravke okrog prodaje STT in MT hale. Zaradi nesoglasij okrog prodaje omenjenih objektov rebalans občinskega proračuna ni bil sprejet že na predhodni 28. redni seji v mesecu juniju.
S potrditvijo rebalansa so svetnice in svetniki odprli pot za izvedbo načrtovanih investicij v letu 2006, ki bi bile, po besedah trboveljskega župana Bogdana Baroviča po prvem ne-izglasovanju, milo rečeno, ogrožene, oziroma jih enostavno ne bi bilo mogoče izvesti.
M.A.Š.
V sredo, 28. junija, se je v sejni sobi Občine Radeče odvijala 25.redna seja občinskega sveta. V 13. točkah dnevnega reda so odločali o potrditvi zapisnika s pretekle seje, obravnavi in potrditvi dnevnega reda in opravili pregled realizacije sklepov zadnje seje.
Župan je med ostalim povedal, da se je intenzivno delalo na pripravi prostorskih aktov, da družbene dejavnosti aktivno sodelujejo s šolo za pripravo prevozov otrok v jesenskem času oz. v šolskem letu 2006-2007. V tem času je bila tudi prireditev Splavarjenje na Savi 2006, kije, po prvi oceni organizacijskega odbora, uspela. Pri točki vprašanja, mnenja in pobude svetnikov so se pogovarjali o pobudah ob obisku Vlade v Zasavju in o ustanavljanju pokrajin. Poudarili so da bo potreben dogovor o tem, kam bodo spadale Radeče. Nato so po razpravi sprejeli še nekaj sprememb oz Odlok o spremembah na področju prostorskih ureditvenih pogojev .Brez razprave so svetniki sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Radeče. Sprejeli so tudi vse predloge Komisije za občinska priznanja, s tem, da letos ne bo podeljeno priznanje Častni občan občine Radeče, zato pa bodo podelili dva zlatnika in štiri srebrnike Občine Radeče. Mnenja svetnikov pa so se razdelila pri odločanju o podelitvi koncesije za zobozdravstvo. Po burni in zanimivi razpravi so se odločili in sklenili, da občinski svet Občine Radeče ne podeljuje koncesije zobozdravnikoma Žarku Stanišiču dr.dent.med. in Ružiči Serdarušič, dr. dent. med.
Na predlog razpisne komisije so po razpravi svetniki za direktorja Javnega podjetja Komunala Radeče potrdili dosedanjega direktorja Borisa Knavsa, univ. dipl. ing. Sprejeli pa so tudi poročilo o delu Nadzornega odbora za čas od 5.10.2005 do 31.5.2006. Ob tem je povedal župan Franci Lipoglavšek, da je trenutno likvidnostno stanje občine zadovoljivo in da bodo v poletnem času začeli s posodobitvijo ceste Svibno - Jagnjenica - Sele.
Sprejeli so tudi pobudo o ustanovitvi in pristopu občine Radeče k Razvojnemu partnerstvu središča Slovenije. Na koncu so bili svetniki seznanjenji s spremembami pri CATV. Kar nekaj časa pa so posvetili firmi Radeče papir. Po burni razpravi je župan glede na podane pobude in razpravo glede firme Radeče papir dejal, da bo pripravil pismo podpore razvojnemu programu Radeče papir, ki ga bodo podpisali vsi svetniki. Predhodno bo opravil razgovor z lastnikom in direktorjem Radeče papir. Svetniki bodo telefonsko obveščeni ali o odklonilnem stališču firme Radeče papir ali pa o terminu, v katerem lahko pridejo podpisat pripravljeno pismo podpore razvojnemu programu, ki bo posredovano ministru in državni sekretarki za gospodarstvo. Na koncu se je župan vsem prisotnim zahvalil in jim zaželel prijetne dopustniške dni.
Besedilo: Rudi Špan
FUNŠTERC
---------F
Matjaž Han ml.:
»MOJE MESTO SO RADEČE, DELO PA V
LJUBLJANI«
Po končani občinski seji, ki je s tem ‘poslala’ svetnike radeškega občinskega sveta na dopust, sva se z občinskim svetnikom, poslancem Matjažem Hanom mlajšim, ustavila na kratkem klepetu in misli strnila v
preddopustnem pogovoru.
Kakšno je umeščanje občine Radeče v statistično regijo in vpliv, ki ga ima na to?
Občina Radeče leži na meji med Zasavsko, Posavsko in Celjsko regijo. Vprašanje o pripadnosti določeni regiji moramo oblikovati skupaj, prebivalke in prebivalci Radeč, z iskanjem največjega konsenza, tako z družabnega kot gospodarskega vidika. Pri vrednotenju o odločitvi moramo pred čustva postaviti vprašanje iskanja najboljših razvojnih možnosti za naše Radeče in naloga občine je, da pred politični prestiž postavi prihodnost Radečank in Radečanov.
Kaj menite o tovarni Radeče papir in kako lahko vpliva nanjo država ali občina?
Radeče se ponašajo z dolgoletno tradicijo na področju izdelave in predelave papirja. Skozi čas si je občina pridobila sloves na račun tovarne Radeče papir po posebej specializiranih znanjih na teh področjih. Danes Radeče papir zaposluje preko 500 ljudi in predstavlja enega izmed temeljev tako gospodarskega razvoja kot socialne varnosti občine.
Osebno sem prepričan, daje vodstvo podjetja sposobno speljati program prestrukturiranja proizvodnje. Za njegovo uspešnost se bom kot poslanec v DZ zavzel in obljubljam, da bom po najboljših močeh pri pristojnih organih predstavil voljo in zavzetost zaposlenih v tovarni Radeče papir in seveda Radečank in Radečanov, da ob pomoči države zagotovimo ne le ohranjanje tradicije v našem prostoru, ampak postavimo nove razvojne oddelke, ki nas bodo ponovno uvrstile v sam vrh papirne industrije. Prav zaradi tega smo v ponedeljek, S.julija, na mojo pobudo sestavili pismo podpore firmi Radeče papir in njenemu razvojnemu programu in zadevo posredovali ministrstvu za gospodarstvo in pristojnim na Vladi republike Slovenije.
Kakšno je po vašem stanje v občini Radeče?
Stanje v občini Radeče ponuja predvsem razvojne izzive. Smo na pragu obdobja, ko lahko kot občina, predvsem z podporo uspešnih razvojnih projektov, tudi preko kohezijskih in drugih skladov EU dosežemo visoko razvitost v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zato je potrebna vizija, hrabrost in sodelovanje vseh, ki vidijo v Radečah priložnost. Kot poslanec in Radečan razmišljam predvsem o usklajenem razvoju, torej o vlaganjih v obrtno podjetniške cone, vzpostavljanju pogojev za prihod investitorjev, o vlaganjih v turizem (ribiški turizem, spalne kapacitete ), o zagotavljanju nemotenega pokrivanja potreb po stanovanjih, po boljši cestni infrastrukturi in še bi lahko našteval. Zelo pa se mi zdi pomembno, da v Radečah poskrbimo za mlajše in starejše občane, ki si zaslužijo starost preživeti v spokojnosti in miru.
Kakšno je vaše mnenje o koncesiji v Zdravstvu in predvsem v Radečah?
Kot predstavnik SD se zavzemam za čim boljšo dostopnost do
zdravstvenih storitev. Prepričan sem, daje zdravje ena izmed temeljnih vrednot in človekovih pravic, zato ga ne bi smeli deliti na tiste, ki imajo dovolj finančnih sredstev, da si ga lahko privoščijo in tiste, ki bi se morali zadovoljiti z manj kakovostnimi storitvami, ker pač niso dovolj bogati. V primeru, da bi bila velika večina Radečank in Radečanov zadovoljna z nivojem in dostopnostjo zdravstvenih storitev, bi razmislil celo o podelitvi koncesije. Dokler temu ni tako, koncesija v zdravstvu ni sprejemljiva.
Kakšno je po vašem mnenju sodelovanje občine v institucijah in iskanje sredstev za razvoj občine? Občino razumem kot skupen servis za reševanje razvojnih vprašanj in reševanje tudi najmanjših problemov občank in občanov. Naloga župana in občinske uprave je, da zna prisluhniti ljudem in poskrbeti za rešitev njihovih težav, kolikor je to v danih okoliščinah možno. Prav tako je naloga župana, da organizira ekipo, ki bo sposobna slediti idejam in potrebam Radečank in Radečanov tudi v smislu pridobivanja sredstev za podporo njihovim idejam. Se toliko bolj pa vidim vlogo župana v tem, da se zavzame za podporo takim projektom, ki bodo prispevali k skupnim razvojnim ciljem.
Kako vas vidijo v Ljubljani?
Resnično nisem obremenjen z mnenjem, ki ga imajo o nas v Ljubljani. Kot poslanec pa se tja odpravljam vsak dan, zato sem zainteresiran, da izvem za pripombe, ideje ali misli, ki jih bom z veseljem prenesel naprej.
Kaj mislite o vaši vlogi poslanca?
Biti poslanec je zagotovo odgovorna funkcija, ki včasih teija veliko odpovedovanja, razmišljanja, zagotovo pa je biti poslanec častno. Včasih je naporno zastopati interese volilk in volilcev, predvsem z vidika opravljanja dolžnosti, ki jih imam tudi kot oče in mož. Vendar se vsak trenutek zavedam, da opravljanje te funkcije pomeni prispevek k razvoju ne le kraja, občine, v kateri sem izvoljen, ampak tudi k razvoju Slovenije. Kot poslanec zastopam tudi vizijo SD. Če skrajšam, enostavno uživam in sem zadovoljen, če lahko ljudem pomagam.
Za konec pa še nekaj o prireditvi, ki je bila v Radečah konec junija - splavarjenju?
Ravno pred nekaj dnevi sem v DZ kolegom poslancem pripovedoval o splavarjenju oz. Dnevih splavarjenja po Savi. Nekateri so me z zanimanjem poslušali, drugi pa so gledali malo postrani. Kot Radečanu mi je samoumevno, da splavarjenje v Radečah poznajo vsi po Sloveniji. Očitno temu ni tako, zato moramo skupaj napeti sile in Sloveniji predstaviti, radeško splavarjenje, ki je pomemben graditelj ne le lokalne, ampak širše narodne kulturne identitete. Prepričan sem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo še naprej razvijati splavarjenje na Savi in drugod.
Besedilo: Rudi Špan
OTVORITEV PRENOVLJENE POLICIJSKE
POSTAJE LITIJA
Zadnjega dne v juniju je bila v Litiji svečana otvoritev prenovljenih prostorov Policijske postaje Litija. Policijska
postaja Litija deluje na tej isti lokaciji že več desetletij.
Najprej so imeli, takratni, miličniki in gasilci skupni vhod z ločenimi poslovnimi prostori. Prostori postaje milice so bili nad garažami za gasilske avtomobile in popolnoma neustrezni. Sredi sedemdeset let so začeli s prvimi adaptacijskimi deli. Znižali so strop garaž ter s tem pridobili dodatne prostore, predvsem samske sobe. Naredili so tudi poseben vhod. Leta 1977 je bila otvoritev teh prenovljenih prostorov. Kasneje se je namembnost prostorov tedanje postaje milice postopoma spreminjala, spreminjala pa se je tudi okolica postaje milice in zunanjost stavbe.
Ponovno so začeli temeljito obnavljati prostore PP Litija po letu 2001, ko je bila podpisana pogodba o najemu poslovne stavbe med Občino Litija in Vlado Republike Slovenije ter Ministrstvom za notranje zadeve. Najprej je bila obnovljena streha stavbe in fasada, nato pa je bil zgrajen še arhiv in nadstrešek nad vhodom ter obnovljeno stopnišče. Prestavili so vhod v garderobo in jo adaptirali ter uredili prostor za stranke. Nato je bilo postopoma opravljenih še več manjših adaptacijskih del, in sicer zamenjava podov v prvem nadstropju, preureditev čajne kuhinje, opremljena je bila soba za zaslišanje osumljencev, ureditev sanitarij v drugem nadstropju, ureditev parkirišča in zelenice, ureditev dovoza iz glavne ceste na parkirišče, postavitev hidranta, itd. Montirane so bile signalno varnostne naprave ter zgrajena ograja okoli stavbe policijske postaje.
V letu 2005 je bila zgrajena računalniška mreža in montirana nova telefonska centrala. Montirane so bile tudi varnostne kamere. V letu 2006 so dokončno
preuredili garažne prostore v pisarno za policiste - kriminaliste ter v garderobo s sanitarijami za policiste. S tem je bil istočasno rešen tudi problem garderobe za ženske, saj je tudi na PP Litija zaposlenih čedalje več policistk. Istočasno so bili urejeni komunalni vodi ter prestavljen jašek za vodo s števcem izven objekta policijske postaje.
Na svečanosti ob otvoritvi prenovljenih prostorov so poleg drugih gostov bili tudi direktor Policijske uprave Ljubljana Branko SLAK, župan Občine Litija Mirko
KAPLJA, župan Občine Šmartno pri Litiji Milan IZLAKAR, vodstvo Policijske uprave Ljubljana in vodstvo Upravne enote Litija.
»Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k prenovi policijske postaje. To je moj zadnji prispevek v vlogi komandirja PP Litija, saj se bom upokojil. Namen mojega poročanja je bil predvsem obveščanje javnosti o varnostno zanimivih pojavih, ki vplivajo na varnost oz. na občutek varnosti. Poskušal sem vzpodbuditi občutek, da je varnost dobrina, ki nje v vsakdanjem življenju še kako potrebna. To sicer največkrat opazimo šele tedaj, ko nam varnosti primanjkuje. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k izboljšanju varnosti in k ugledu Policije se najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se lokalnim skupnostim, gospodarstvu, šolam in medijem za izredno dobro sodelovanje ter za korektne odnose. Še posebno se zahvaljujem svojim sodelavcem, saj brez njihovega izredno dobrega sodelovanja, delo PP Litija ne bi bilo tako uspešno, kot je bilo. Vsem želim čim večjo varnost in čimveč osebne sreče ter čim manj neprijetnih srečanj s policisti, na poslovnem področju pa vam želim čimveč poslovnih uspehov.« sporoča vsem, kijih je v življenju na delovnem mestu srečeval pred odhodom v pokoj komandir PP Litija Jože PAVLI.
Besedilo in slike:Jože Pavli in ‘Kronično’P.M
KSEFTI
/O ) banka zasavje
Ns----^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Prihaja evro
m
Irena Vozelj nadaljuje klepet o uvedbi evra s Tomažem Pozničem, vodjo projekta evro v Banki Zasavje in Ljubo Štrovs Štampfel, ki tam skrbi za stike z javnostmi.
Več dodatnih informacij lahko dobite na spletnih straneh Banke
Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo k tem stanjem prišteli evre iz tolarske konverzije.
Primer: Stranka ima na dan 31.12. 2006 na osebnem računu 100 EUR in 100.000 SIT. Stanje 1.1.2007 bo 517,29 EUR (100 EUR + 417,29 EUR, ki smo jih dobili iz 100.000 SIT po tečaju 239,640 op.a.).
Naj še malo nadaljujemo vprašanja o obstoječih pogodbah, pri katerih smo ostali.
Kaj se bo zgodilo s krediti, vezanimi na TOM?
Zakon ne predvideva ukinitve TOM-a. Indeksacija, oz. »TOM klavzule«, zapisane v pogodbah, ostanejo veljavne še naprej. Statistični urad RS bo zagotavljal podatke za izračun omenjene klavzule tudi v bodoče.
Krediti s fiksno obrestno mero se tudi ne bodo spremenili?
Tudi za tovrstne kredite velja kontinuiteta pogodb. Spremenila se bo le valuta odplačila v evre od 1.1.2007 dalje.
Boste komitente o stanju v novi valuti obveščali?
Komitenti, ki prejemajo izpiske o prometu in stanju na njihovih računih, bo banka obveščala enako kot doslej. Sicer pa bodo že kmalu po fiksaciji tečaja prejeli izpiske, v katerih bodo informativno v evrih prikazani začetno in končno stanje ter skupni promet v dobro in v breme računa. Tudi po 1. januarju 2007 ostane dvojno označevanje na izpiskih, le da bo tolar informativna valuta. Po 30.06.2007 bo vse prikazano le še v evrih. Varčevalci, ki poslujejo s knjižicami, bodo ob prvem obisku banke v letu 2007 lahko dobili vse informacije ob vpisu prometa ali stanja v knjižico. O stanju prekonvertiranih sredstev bo banka imetnike tolarskih depozitov predvidoma obvestila s posebnim izpiskom.
Kako bi na kratko opisali spremembe pri vseh kreditih?
Pri kreditih bodo sledeče spremembe:
konverzija stanja kreditov, z natečenimi obrestmi vred, po fiksnem tečaju zamenjave v evre, določitev mesečne obveznosti v evrih, sprememba trajnega naloga, če je tak način plačila, v evre,
obveščanje kreditojemalcev in delodajalcev o novi višini mesečne obveznosti,
obvestilo kreditojemalcu o višini odplačanega dolga v letu 2006 za potrebe izpolnjevanja dohodninske napovedi bo v tolarski vrednosti, ločeno za obresti in za glavnico,
vsi obračuni za neplačane obveznosti se bodo od 1.1.2007 dalje izvajali v evrih.
Kako bo potekala konverzija v evre na ostalih tolarskih računih? Konverzija na vseh bančnih računih bo potekala avtomatsko, BREZ obiska stranke v banki, in sicer: v silvesterski noči, iz
31.12.2006	na 1. januar2007, bomo v banki na vseh tolarskih računih (osebnih, transakcijskih, varčevalnih, rentnih, depozitnih,... op.a.) obračunali in pripisali obresti, končna stanja pa pretvorili v evre po predpisanem ßksnem tečaju menjave.
Na osebnih in varčevalnih računih imamo sedaj tolarje in evre. Kaj se bo zgodilo po konverziji tolarjev v evre?
Kaj svetujete občanom, da storijo še v letošnjem letu? Priporočamo, da občani tolarsko gotovino, ki jo morda hranijo kot prihranke doma, položijo na račune v banki še pred 31.12.2006. V noči na 1. januar 2007 se bodo vsa tolarska stanja, ki bodo na računih v bankah, avtomatsko pretvorila v evre, občani se s tem izognejo nepotrebnim skrbem, povezanimi z menjavo gotovine in morebitni gneči pred bančnimi okenci.
Kam s tolarskimi kovanci?
Z uvedbo evra bodo ti le še za spomin, zato priporočamo, da pobrskajo po žepih, predalih in jih položijo svoj osebni račun. Banka bo v začetku jeseni organizirala različne akcije zbiranja tolarskega drobiža,... tudi v dobrodelne namene.
Koliko časa po uvedbi evra bo še moč plačevati v tolarjih?
Tako imenovano obdobje dvojnega obtoka se bo začelo 1.1.2007 ob 00.00 uri in se končalo 14.1.2007 ob 24.00 uri. V tem času se bodo kot zakonito plačilno sredstvo uporabljali tolarji in evri. S tolarji bodo občani lahko plačevali blago in storitve, prodajalci pa bodo vračali le evre.
Do kdaj bo možno zamenjati tolarske bankovce in kovance?
Tolarske bankovce in kovance bo možno v bankah in hranilnicah brezplačno zamenjati od 1.1.2007 do vključno 1.3.2007. Potem bo možno zamenjati tolarje v evre v Banki Slovenije. Rok
(D KŠEFTI
zamenjave bankovcev je neomejen, kovance pa bo možno menjati do konca leta 2016.
Kdaj bodo občani že lahko dvignili prve evro bankovce, npr. na bankomatih? In kako naj bi delali bankomati na silvesterski večer?
Bankomati bodo začeli izplačevati evre že 1.1.2007. V zadnjih treh urah 31.12.2006 je predvidena prekinitev delovanja bankomatov, takoj po polnoči je predviden ponoven vklop bankomatov, ki naj bi gotovino že izplačevali v evrih. Vključevanje bankomatov bo potekalo po naprej dogovorjenem
vrstnem redu, ki gaje v podrobnem planu opredelila posamezna banka. Pri vrstnem redu delovanja se bodo seveda upoštevale lokacije najbolj obiskanih bankomatov. Predvidevamo, da bodo 1.1.2007 v dopoldanskem času delovali že vsi bankomati, ki so v lasti Banke Zasavje.
S katerimi bankovci si bomo lahko postregli na bančnih avtomatih?
Bančni avtomati bodo izplačevali bankovce v apoenski vrednosti 10 in 20 evrov.
Radovedna Irena Vozelj
Prenovljeni prostori poslovalnice Banke Zasavje v Hrastniku
Zaključena so dela, ki so se zaradi prenove osrednje bančne poslovalnice v Hrastniku, začela pred slabima dvema mesecema, natančneje 5. maja.
Z nakupom dodatnih prostorov je bil temeljni cilj prenove ustvariti pogoje za učinkovito organizacijo dela, ki bo ustrezala potrebam in zahtevam strank, hkrati pa upoštevala trende sodobnega bančnega poslovanja. Prenova je odgovor na spremembe, ki se dogajajo v bančništvu zaradi hitrega razvoja novih storitev in novih trženjskih pristopov. V skladu s potrebami in zahtevami strank ter tudi sodobnega bančnega poslovanja je v prenovljeni poslovalnici več prostora namenjenega predstavitvi ponudbe in svetovanju strankam pri izbiri ustreznih storitev. V banki se zavedajo, da so neposredni stiki s strankami izjemno pomembni, tako, da bodo z nadgradnjo partnerskih odnosov s strankami še nadaljevali.
V prenovljeno poslovalnico je preselilo tudi poslovanje za pravne osebe, društva in samostojne podjetnike, ki je do sedaj delovalo v bližini osrednje enote - v agenciji Ojstro.
Priložnostna otvoritev in ogled prenovljene poslovalnice je bila v ponedeljek, 3. 7. 2006 ob 12 uri, v okviru praznovanj hrastniškega občinskega praznika. Za stranke je poslovalnica odprla svoja vrata ta ponedeljek, 10.7.2006, in sicer s poletnim delovnim časom:
Od ponedeljka do petka od 8,30 do 11,30 in od 14,30 do 18 ure Sobota (nespremenjeno) od 8 do 11 ure.
MaH
HOTEL IN LETNO TERMALNO KOPALIŠČE

- NOČNO KOPANJE
vsak petek in soboto od 20. do 23. ure ob primernem vremenu
-	PLAVALNI TEČAJI ZA OTROKE
za brezskrbno, varno in zabavno uživanje v vročih poletnih dneh
- DALMATINSKI VEČER OB TERMALNI VODI
petek in sobota, 21. in 22. ju lij 2006; večer ob dalmatinski glasbi in izbranih morskih jedeh z žara
-	UGODNA PONUDBA POLETNIH
TERMALNIH PAKETOV
polpenzion na osebo že od 5.000 SIT/20,86 € na dan
Več informacij na telefonu
03 56 73 150 ali na spletni strani
www.hotel-mediisketopnce.si
- GOSTINSKE IN SEMINARSKE STORITVE
zabave, poroke, obletnice, sedmine, rojstni dnevi, skupinski seminarji za podjetja in posameznike...
Hotel Medijske Toplice d.d. Medijske Toplice 1, SI 1411 Izlake Tel.: +386 3 56 73 100,
Fax.: +386 3 56 73 155 www.hotel-medijsketoplice.si infofiihotel-mediisketoDlice.si
KŠEFTj ©|
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje
STUDIO LAS POSKRBI ZA VSE VAS...
Polepša velike glave in male Za malčke v otroškem kotičku glavice	poskrbi
Za mlade damice in mamice ima posluh
V obnovljenih prostorih pa najdete še več in zagotovo bo kaj za vas!
KŠEFTI INF.:
06 56 64 250. GSM: 040 267 411
m
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija ETV
♦ ♦♦
IVJ
ELEKTROPROM d.o.t. Loke U 1412 KISOVEC ML: O) 5» St IIO fu: 03 36 71 2J4
www.6lcMroproni.tl
4 trgovina EVJ Center 4 elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
O
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-113
o
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in	_
video strani	/A'
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja	postanih Ui.i
trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	,,	.	,	_ . ,
E-mail: atv.signaI@siol.net
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O

PODJETNIŠKI KOTIČEK
Je vaše podjetje zdravo?
Kako vedeti?
Do bolezni pride, ker telo ni v ravnotežju - tako je tudi s podjetjem. Toda kje je neravnotežje? Kako ugotoviš, kaj je narobe, ko se na prvi pogled zdi, da je vse v redu?
Mnogi podjetniki zunanjega svetovalca povečini pokličejo takrat, ko menijo, daje s podjetjem nekaj narobe. Že to pove, da zelo malo podjetij pokliče takšne strokovnjake na občasne redne preglede - tako na primer, kot se za redne zdravniške preglede odloči vsaka delovna in zrela oseba, recimo starejša od štirideset let. Podjetja ponavadi čakajo, da je nekaj zelo narobe.
Bolje je preprečiti ...
Redni pregledi bi namreč lahko pravočasno ugotovili, ali vsi deli podjetja delujejo tako, kot bi morali, in da ni nobenih bolezenskih znakov. Podjetja pa delujejo in delujejo tako, kot znajo, in se izčrpajo skoraj do smrti, vse dokler se na trgu ne pojavi drugo podjetje, ki uspešneje zadovoljuje potrebe trga in prva podjetja skoraj ne pokoplje; tedaj se ta podjetja zbudijo... ali pa propadejo ali nekaj vmes. To seje zgodilo IBM-u, če naj omenim morda najbolj znan primer, pa celotni britanski avtomobilski industriji...
Bolezen podjetja je »bolezen« ljudi v njem
V bistvu ni mogoče povedati, kako naj bi pozdravili podjetje kot celoto. Ko je s podjetjem nekaj narobe, je v resnici narobe samo z nekaj celicami. Torej je treba pozdraviti te celice. Podjetje je v resnici samo skupina ljudi, ki delajo skupaj in čez čas postanejo tudi nekakšna skupnost. Bolezen nekega podjetja je vedno vprašanje »bolezni« nekaterih ljudi v podjetju. Najprej je treba pogledati vrh podjetja. Dobro je najprej oceniti, kako glavni šef porablja svoj čas in s čem se v resnici ukvarja. Potem pa pregledati še preostalo vodstvo po podjetju.
Moj prijatelj seje oglasil zato, ker je pregledal neko podjetje in ugotovil, daje zdravo. Ni našel ničesar, kar bi bilo narobe. Bil je celo v dilemi, ali naj sploh izstavi račun za pregled, ko je pa bilo vse v redu, celo odlično.
Toda kako sploh lahko izrečemo sodbo, daje podjetje zdravo? Odgovorimo posredno: Kako ve posameznik, da je zdrav oziroma bolan? To utegne biti relativno. Nekdo vzame zdravilo, ko ga zapraska v grlu, drug preleži v postelji dva dni pri temperaturi 40 stopinj in šele potem ukrepa. Natančnejše merilo ima športnik, ki ponavadi preteče 100 metrov v 10,5 sekunde in ve natančno, da ni v kondiciji, če za tek potrebuje 11,5 sekunde. Kdaj pa ve podjetje, daje bolno?
V večini podjetij nimajo nobenega instrumenta, s katerim bi ugotovili, daje podjetje bolno - dokler podjetje ne potrebuje že transplantacijo. Ali imate vi v podjetju orodje, s katerim lahko vsak dan ugotovite, če niste glede storilnosti morda 10 odstotkov pod normo, pod zdravjem? Ali imate v podjetju orodje, s katerim lahko natančno izmerite, kaj je vaš najbolj dobičkonosen izdelek oziroma katerim izdelki sploh ne dosegajo dobička (pa ne samo na oko, ampak na temelju točnih podatkov)? Koliko se je učinkovitost vaših delavcev povečala v zadnjem letu? Kako raste vaša prodaja, če sploh raste, in ali prodate več manj strankam ali več strankam?
Telo ima načine, s katerimi sporoča, daje z njim nekaj narobe. Tudi podjetje potrebuje takšne alarmne sisteme. Toda najprej morate vi določiti, kaj je zdravo, in kriteriji za to morajo naraščati, skupaj z vašimi rastočimi pričakovanji glede uspešnosti vašega podjetja.
Pogled pod površje
Včasih je treba na stvari pogledati drugače. Preprosto spraševanje, ali je s podjetjem kaj narobe, pogosto ne obrodi sadov. Podjetje je treba oceniti še drugače; če se podjetnik odloči za svetovalca, že čuti, da ni vse čisto tako, kot bi moralo biti. Ljudje namreč naročijo pregled podjetja samo, če čutijo, da je nekaj narobe.
Verjetno se bo treba sprehoditi po podjetju in najti še kakšno globljo resnico, skrito za fasado srečnih ljudi, ki uživajo v lepih plačah in v krasnih delovnih razmerah. Dobro je začeti pri šefih. Poslušati je treba, kako šefa in lastnika razlagata: »Ponosna sva na vse, kar je bilo narejeno v podjetju v teh dvajsetih letih, res pa ostaja še veliko za postoriti glede tržnega deleža in novih trgov«. In kako se lastnika počutita ob tem? »Sva že malo utrujena«. Hevreka! Odkrili smo, kaj je narobe s podjetjem. Tale dva fanta gonita vso zadevo že predolgo časa in jima je jasno, kaj je še treba narediti. In zdaj sta šele doumela, kakšno težo nosita že ves čas. Čas je, da spremenita organizacijo podjetja, se znebita dela bremena in delegirata del svojih nalog. Preden bo podjetje zares zbolelo.
Trudi se:Irena Meterc
KOLUMNA ©
ALEKSU POKEDNIK:
DELO KREPI, DOKLER TE NE UNIČI
Znanje rek: “Delo krepi človeka.” Ali nas res krepi? Gotovo, toda najprej nas mora veseliti in opravljati gaje treba do prave mere. Marsikdo danes dela kar naprej. Žene se in žene za (mizemo) plačo, slabo voljo prenaša na lastno družino, da trpijo še tisti, ki naj bi jih imel najraje. Družine so razbite. Starši delajo po cele dneve. Denar priteka, kaj pa je na drugi strani enačbe? Otroci, ki so prepuščeni samim sebi. Ne občutijo starševske ljubezni, ker slednji zanje nimajo časa.
Slabo vest si perejo s kupovanjem materialnih dobrin, ki pa so le slab nadomestek za ljubezen. Ni je stvari, ki lahko nadomesti ljubezen. Odkrit pogovor o težavah in dvomih otrok je preveč redka točka na družinskem urniku. Pogovor in toplo besedo otrok v dobi odraščanja potrebuje kot puščava vodo. To je zagotovilo za zdrav razvoj v čimbolj uravnoteženo, ustvarjalno in srečno osebnost. Posledice pomanjkanja ljubezni v otroštvu in puberteti so resda popravljive, vendar v praksi le majhen delež zanemarjenih mladostnikov izplava na površje razburkanega morja življenja. Kot odrasli so nesrečni, zato so tudi delovno manj učinkoviti, kot bi bili sicer.
S pretiranim vdajanjem delu lahko na dolgi rok prispevamo k slabši delovni učinkovitosti družbe kot celote. Ljudje se tega ne zavedamo. Hitimo kot naviti avtomati, cepljeni s trmo in pohlepom. Kdo nas sili k temu? Navada. Naša navada! Mi sami smo odgovorni za naš odnos do dela. Od nas je odvisno, ali nas bo delo krepilo in osrečevalo ali nas bo uničilo. Z omejujočim in onesrečujočim odnosom do dela ustvarjamo civilizacijo deloholikov, praznih ljudi, ki svojo praznost iz dneva v dan bolj obžalujejo. Svoje obžalovanje, jezo, celo gnev obupano usmerjamo v nove delovne napore.
Včasih bi se bilo potrebno samo za hip ustaviti in se zamisliti. “Alije delo, ki ga opravljam, tisto, ki me resnično veseli? Ali si v prostem času dovolim ukvarjati se z dejavnostjo, ki me notranje izpolnjuje, če že moram v službi opravljati moreče delo? Kaj lahko storim, da bom dolgoročno služil denar s tistim, kar me navdušuje? Ah se moram toliko gnati? Ali si zaslužim, da delam kot navita ura, pri tem pa pozabljam na zdravje, na družino, na mladostne sanje, ki spijo v vsakem človeku? Kdo lahko ustavi to norijo? Jaz sam! Zaslužim si boljše, moji najdražji si zaslužijo boljše. Življenje je prekratko, da bi ga poceni zapravljal!”
Ničesar ne moremo prehiteti. Če bomo z delom uničevali svoje zdravje, nas bo na napačno ravnanje opozorila bolezen. Ali je že kdo - zlasti vodilni v podjetjih v delovno intenzivnih panogah - izračunal, koliko stane podjetje bolan delavec? Morda, saj za naporna dela raje zaposlujejo delavce za določen čas ali celo na črno. Če takšen delavec zboli, mu mora delodajalec do konca pogodbenega obdobja izplačevati bolniško nadomestilo, po preteku tri-, šest- ali dvanajstmesečnega obdobja pa mu samo pokaže vrata. Vendar je to zgolj kratkovidna zasilna rešitev.
S tem je navidezno odrešen nadaljnjih stroškov s tem človekom, toda dejansko stroški ostajajo. Kaj se zgodi? Z odpustitvijo delavca preloži delodajalec breme zagotavljanja njegovega preživetja na državo. In od koga dobi država denar? Od gospodarstva. Več ko je bolnih in brezposelnih, bolj trpijo tisti, ki ustvarjajo in prodajajo izdelke ter storitve. Socialna država stane. Ali naj jo odpravimo? Bognedaj, saj pridobljenih pravic nihče ne izpušča rad iz rok. Nakopali bi si besne demonstracije ljudstva in z njimi povezane dodatne stroške.
Ne glede na zlorabe in stranpoti, povezane z delom, je delo še vedno ključ do uspeha. Delo samo po sebi je hvalevredno, ker omogoča razvoj ustvarjalnih potencialov in prinaša blaginjo. Z delom je povezan vsak uspeh. Noben uspešen človek ni postal takšen po naključju. Uspeh je zrasel na njivi predanega dela. Naj bo kdo še tako talentiran ali genialen, ne more priti daleč brez dela. Toda za vse večne čase si velja zapomniti, da delo ni edino, ampak samo eno izmed več področij, kijih mora človek uravnotežiti, če hoče kakovostno živeti. Kot drugje je tudi pri delu potrebna zmernost. Smo različno sposobni in vzdržljivi, toda nihče ni jeklen. To bi morali upoštevati tudi vodilni v podjetjih, kijih včasih v gonji za dobičkom zanese...
+■
ZLATA POROKA ČASTNEGA POVELJNIKA GZ
TRBOVLJE
Zadnjo soboto v mesecu juniju sta praznovala 50 let skupnega življenja Marjanca in Ivo Gračnar iz Trbovelj.
Odločitev izpred 50. let sta potrdila v poročni sobi v Trboveljskem gradiču.
Ivo je eden prvih dolgoletnih gasilcev operativcev v Trbovljah in zasavski regiji. Od leta 1969 dalje do upokojitve je bil prvi vodja poklicnega jedra gasilcev pri PGD Trbovlje mesto. Tri mandatna obdobja je poveljeval članom GZ Trbovlje in bil dva mandata poveljnik zasavske regije. Danes je predsednik komisije za veterane in aktiven tekmovalec veteranske ekipe. Za svoje delo in nesebično človekoljubno pomoč je prejel številne plakete in priznanja, med katerimi je tudi Gasilsko odlikovanje za posebne zasluge. Žena Marjanca mu je ves ta čas stala ob strani, zato so se praznovanju visokega in lepega jubileja zakoncev Gračnar pridružili tudi poklicni in prostovoljni gasilci Trbovelj. Naredili so špalir do gasilskega vozila skozi katerega sta zakonca morala prestopiti v naslednjih petdeset..., jima izreki priznanje in zahvalo za plemenito delo v gasilstvu, zaželeli nadaljnjega medsebojnega razumevanja in srečnega življenja ter skupaj nazdravili še na mnoga leta.
»Poklicni in prostovoljni gasilci Trbovelj Marjanci in Ivanu še enkrat čestitamo in jima želimo še mnogo zdravih in skupnih let življenja.« je v imenu vseh kumaratov zapisal Srečko Kerin. Slike: GZ Trbovlje
MaH
Na 15. tradicionalnem gasilskem tekmovanju za Memorial Jožeta Vrtačnika v Šentlambertu so zmago v absolutni konkurenci tudi letos odnesli domači člani A. Tako so že drugič zapored osvojili lovoriko, ki bo ostala v njihovi trajni lasti, če bodo slavili tudi prihodnje leto.
V konkurenci doslej rekordnih 39 ekip iz zasavskega prostora in drugih slovenskih regij je v kombinaciji vaje s hidrantom in raznoterosti drugo mesto osvojilo prvo člansko moštvo Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Loke. Tretji so bili člani A PGD Kotredež.
Med članicami je pokal za zmago pripadel ekipi PGD Loke pred PGD Sava in PGD Zagorje - mesto. V vrstah mladincev so bili najboljši nadebudneži PGD Kotredež, za njimi so se uvrstili vrstniki iz PGD Padež in PGD Podkum. Mladinke iz PGD Padež so kot edine v svoji konkurenci prejele zmagoviti pokal, po rezultatu pa so med štirimi mladinskimi ekipami dosegle tretje mesto. Veteranke PGD Sava so bile boljše od kolegic iz PGD Tima, medtem ko so se med veterani najbolje izkazali gasilci PGD Grosuplje, drugo mesto je pripadlo PGD Polica, tretje pa je bilo PGD Kotredež.
Tekmovanju je sledil še družabni del prireditve, ki ga je popestril ansambel Modri val iz Kopra.
Besedilo: Boštjan Grošelj

KAJ JE NOVEGA V »IJZ
DUZ? Društvo upokojencev Zagorje, seveda. Aktivni so še pa še. Pa naj še kdo reče, da upokojenci počivajo. Saj
nimajo nobenega prostega časa!
Kako bi ga tudi imeli poleg silnih tekmovanj, piknikov, izletov, plesnih vaj in kaj vem česa vsega še. Tako so v Močilniku, na Pokrajinskem tekmovanju upokojencev zasavske regije, pobrali prvo mesto v streljanju z zračno puško. Zdaj pa hočejo še naprej na državno, pa jim bo tudi tam uspelo, prepričana sem. V šahu so bili sicer drugi, ker so jim Trboveljčani odnesli prvo mesto, a nič zato, tudi tu gredo naprej. No, ja, v kegljanju so samo četrti, zato so se odločili, da zadevo popravijo s ponovnim tekmovanjem v kegljanju, ki bo v okviru zagorskega občinskega praznika S.avgusta in s šahovskim, ki bo naslednjega dne 9.avgusta - v Zagorju, seveda.
Zagnani šahisti
Uspešni strelci
Lepo število piknikov in dobro organiziranih izletov priča o tem, da se radi družijo in poveselijo.
Upokojenci, pozor! Vabljeni ste vsak prvi četrtek v mesecu na piknik. Poleti je to na terasi, pozimi pa v prostorih društva. Menda so sedmega imeli češnjev piknik in užiiiivali!
Besedilo:St.R.,slike:arhiv DUZ
BLAGOSLOV MARIJE, L URŠKE MATERE BOŽJE V RIJEŠ
Vsak prvi petek v mesecu daruje gospod župnik, Franc Mlakar, mašo v Domu upokojencev Trbovlje. 7. julija je bila maša posebno slovesna, saj je blagoslovil podobo Marije, lurške matere Božje, zaščitnice bolnikov. Blagoslov je potekal v prostoru v Domu, ki je posebej namenjen za stanovalce in vernike, ki se zatekajo po duhovno pomoč k sveti Mariji, da se lahko v miru posvetijo razmišljanju, molitvi in meditaciji.
S tem je Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje spet naredil nov korak k dvigu kvalitete življenja stanovalcev in upoštevanju njihove individualnosti.
Besedilo: Irena Vozelj
V objemu domskih aktivnosti Doma starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake v teh dneh odmevajo nepozabna doživetja, ki smo jih doživeli na rednem letnem celodnevnem izletu s turističnim avtobusom.
Prebudil se je sončen torek, 20. junija 2006, in po običajnem zajtrku nas je vse skupaj pred domom pričakal velik avtobus, kamor smo vstopili vsi, ki smo bili na seznamu prijavljenih izletnikov. Polni pričakovanj pred vsem lepim smo se najprej ustavili na Kinološkem društvu v Zagorju, kjer nas je pričakal Jure Crnkovič z ekipo prisrčnih psičkov in njihovimi lastniki. Predstavili so nam, kaj vse počnejo na društvu, ki v Zagorju aktivno in izredno uspešno obstaja že 30 let. Pokazali so tudi, kako spretni in ubogljivi znajo in zmorejo biti psi. Člani Reševalne skupine Kinološkega društva Zagorje imajo zelo velik ugled doma in v svetu, saj so izredno uspešni tako na tekmovanjih kot v resničnih situacijah. Z ubogljivimi psički se je predstavila Skupina za nastope, ki se rada pokaže tako na njihovem igrišču kot tudi drugod. Na koncu smo štirinožce v prijetni senci lahko pobožali in tudi hranili z drobnimi priboljški.
Na obisku pri gostoljubnem Kinološkem društvu Zagorje
Pot nas je vodila dalje. Popeljali smo se proti jugu občine Zagorje ob Savi, se vzpeli na Podkum in se, ob legendah, opazovanju naravnih znamenitostih, spoznavanju preteklosti in sodobnega življenjskega utripa kraja, spustili po dolini Sopote v Radeče. Pogled na Kum nas je spomnil na sv. Nežo in sv. Jošta, zavrteli smo spomin v čas delovanja številnih mlinov, žag in kovačij na vodo v dolini Sopote, prisluhnili zgodbam raznolikih krajevnih posebnežev.... In nenazadnje obžalovali, da se še vedno vozimo po makadamni regionalki.
V Radečah na reki Savi nas je pričakala flosarska ekipa iz vrst KTRC Radeče. S turističnim splavom so nas popeljali vse do Zidanega mosta. Osupnili smo ob opazovanju mogočnih mostov s pogledom od spodaj in se okrepčali ob okusni flosarski malici in kozarčku, kar je v vročem dnevu, ob lahnem zibanju na vodi, izredno prijalo. Vsi smo uživali ob obredu pravega, mokrega splavarskega oziroma brodarskega krsta, ki gaje bila deležna naša v.d. direktorica Urška Kolar s skrbnim botrom, stanovalcem našega doma, Florjanom Avguštinom.
Naslednji postanek v tem dnevu je bil 945 metrov nad morjem, na Lisci. Tam smo prisluhnili pripovedi o razvoju priljubljene srednje-gorske planinske postaje, kot nam jo je predstavil predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica, Jože Prah. Spoznali smo junaka iz preteklosti, kije dal Lisci svojevrsten splet zgodb in prigod. To je vsestranski učitelj Blaž Jurko iz Razborja, ki ni imel dlake na jeziku in človek se res nasmeji njegovim zgodbam. Prijetno smo se počutili v senci, imeli tudi možnost za ogled obnovljene, prek 100 let stare, Jurkove koče in tudi edine meteorne postaje za sredogorje s še ročnimi merili in čitalci vremenskih pojavov.
Na spla vu ob kozarčku in zgovornem brodarju
Zaključek dneva smo obarvali s konkretnim okrepčilom dobre gostinske ponudbe. Se je bila priložnost za ples, s katero je preko celega dneva izzival naš harmonikaš, srednješolec Denis Zajc z Izlak.
Vračali smo se malce utrujeni, a prežeti z nepopisnim leimi občutki. Dan smo strnili z željo »po še takih izletih«.
Zapisala: Tatjana Kavšek
24. junija 2006 so člani Združenja slovenskih častnikov občinske organizacije Trbovlje pripravili zanimiv in pester program za sobotni dan. Člani ZSČ in vojni veterani so se podali na strelišče Agnez, ki je locirano nad
Trbovljami in Hrastnikom.
Tam so se udeležili strelskega kondiciranja z avtomatsko puško in pištolo, njihovi družinski člani in tudi drugi obiskovalci pa so lahko preizkusili svoje strelske sposobnosti z MK puško. Slovenska vojska je tokrat predstavila oklepnike in terensko vozilo, društvo z orožji na črn smodnik pa je navduševalo s teoretičnim in praktičnim prikazom uporabe orožij na črn smodnik. Veliko radovednih pogledov pa je bilo namenjenih razstavljenemu trofejnemu orožju. Zanimivo je bilo tudi na improviziranem strelišču za praktično streljanje. Radovedneži so lahko z vame razdalje opazovali delovanje specialcev v namišljenem urbanem okolju na lovu za kriminalci in teroristi. Posebne pozornosti obiskovalcev je bila deležna maketa sodobnega strelišča, ki ga nameravajo v naslednjih petih do šestih letih zgraditi prizadevni in ambiciozni člani ZSČ Trbovlje.
Prireditev je imela vsesplošni slovenski pomen, saj se je kondiciranja, poleg udeležencev iz vseh Zasavskih občin udeležilo veliko število častnikov in veteranov iz mnogih drugih slovenskih krajev. Do 16. ure, ko je bila prireditev uradno zaključena, so našteli preko 380 udeležencev kondiciranja. Vseh obiskovalcev, tudi tistih, ki so sončen sobotni dan izkoristili za izlet v naravo in v Agnez zašli zgolj zaradi radovednosti, je
bilo še veliko več. Udeleženci so na račun organizatorjev izrekali sama pozitivna mnenja. Nekdo med množico obiskovalcev pa je dejal:
»Odlična prireditev, ki je Agnezu povrnila življenje.«
Direktor RTH, Bojan Klenovšek: »Prvič sem tukaj. Jasno, ogledal sem si maketo, ki predstavlja izredno ambiciozen načrt ZSČ Trbovlje. Na rudniku podpiramo vsako idejo, ki je namenjena revitalizaciji degradiranih območij zaradi rudarjenja. Zemljišče je primemo za strelske aktivnosti. Počakati pa je potrebno do leta 2009, ko se bo v jami Ojstro prekinilo z rudarskimi dejavnostmi. Potrebno bo pridobiti tudi soglasje lokalnih skupnosti v obeh občinah. Tako se bo projekt lahko vgradil v razvojne načrte Hrastnika in Trbovelj.«
Samo Pajer, podpredsednik ZSČ Trbovlje: »Kot vidite maketa predstavlja sodobno strelišče, kakršnega ni v Sloveniji. Ideja je nastala pred desetimi leti. Projekt zajema vse možne strelske dejavnosti in kamp za taborjenje. Poleg načrtovanja novega projekta nenehno urejamo tudi že obstoječe strelišče, ki je zaradi mdarskih dejavnosti na tem območju bolj improvizacija tistega, kar želimo narediti v prihodnosti. Člani ZSČ Trbovlje vlagamo veliko svojega časa, znanja in dela, da strelišče deluje in se razvija. Maketo je izdelal naš član Oliver Stritar.«
Bojan Šoper, predsednik ZSČ Trbovlje: » Udeležba je presegla vsa pričakovanja. To nas veseli. Mislim, da sta bila usmeritev in sklep predsedstva, da v naše dejavnosti vključujemo tudi vojne veterane in častnike z družinskimi člani, odlična poteza. Tako povečujemo vsesplošno zanimanje za Slovensko vojsko. Tudi SV je dala svoj prispevek današnji udeležbi, saj so na Agnez pripeljali tehnična sredstva, ki so si jih ljudje z zanimanjem ogledovali. Obisk dr. Bojana Potočnika in direktorja RTH Bojana Klenovška nam veliko pomeni, saj dokazuje, da v svojih naporih pri uresničevanju idej nismo sami.
Krepitev obrambne sposobnosti naše države in druženje sta poglavitna cilja takšnih prireditev. Oba sta dosežena. Takšne prireditve bomo v bodoče pripravljali tradicionalno.«
Besedilo:Anton ŠutarSlike:ZSČ Trbovlje
@ INTERVJU
Intervju z dr. Bojanom Potočnikom, ki je
PRIŠEL, VIDEL m RIL NAVDUŠEN
Polkovnik dr. Bojan Potočnik, nekdanji direktor slovenske policije, nato pa vojaški ataše v kar nekaj državah, je aktualni predsednik komisije za mednarodne odnose pri Zvezi slovenskih častnikov.
Kondiciranja na Agnezu se je udeležil v imenu predsedstva ZSČ. Prvič sem tukaj in moram priznati, da sem prijetno presenečen, saj nisem pričakoval, da se bo tega dogodka udeležilo tako veliko število ljudi. Veseli me tudi številčnost ekip, ki so prišle na kondiciranje. Urejenost strelišča in njegova umestitev v prostor me navdušujeta. Zemljišče pa je za takšno dejavnost naravnost idealno. Kolegi so mi pokazali načrt in ogledal sem si maketo, ki nazorno prikazuje, kaj naj bi se tukaj gradilo v prihodnosti.
Slovenija strelišča takšnih dimenzij nima, ga pa zagotovo potrebuje. Tukaj bi lahko, ob realizaciji zastavljenih načrtov, našli svoj prostor člani Zveze častnikov Slovenije, pripadniki Slovenske vojske in policije in tudi predstavniki varnostnih služb in vsi drugi, ki morajo svoje znanje dopolnjevati in se preizkušati na področju uporabe strelnega orožja. Ob ogledu makete se mi je porodilo kar nekaj zamisli, za katere menim, da bi jih bilo dobro upoštevati pri gradnji takšnega strelišča. Tudi Slovenija bo s časom prišla do spoznanja kako pomembna je rezervna sestava vojske. Večino sredstev bomo morali, hote ali nehote, nameniti za njeno krepitev. Z rezervno sestavo se bo v prihodnje lahko številčno uravnavalo komponente oboroženih sil, ki jih potrebujemo za dejavnosti doma in za sodelovanje v mirovnih misijah. Tudi cenovno je tak način najbolj sprejemljiv, obenem pa predstavlja pristno vez med vojsko in prebivalstvom.
Menim, da bi ministrstvo za obrambo in ministrstvo za notranje zadeve moralo biti zainteresirano za gradnjo takšnega
kompleksa, kot smo ga danes imeli priložnost videti na predstavitvi. To je objekt, ki bi omogočal tudi izvedbo bolj zahtevnih strelskih vaj za vojake in policiste. Lociran je blizu naselij, pa vendarle dovolj odmaknjen, da nikogar ne ogroža in ne moti. Bistvena prednost obstoječe lokacije je dostopnost v vseh letnih časih in v vsakem vremenu s sodobnimi transportnimi sredstvi. Maketo, ki sem jo videl, bi sam dopolnil s kompleksom objektov za prenočitev in dnevno oskrbo. Tako bi se izognili premeščanju z ene lokacije na drugo. Za uporabnike bi se zmanjšali stroški in racionaliziral čas vadbe. Objekt s petdesetimi ležišči bi dopolnil sliko, ki jo ponuja opazovalcu maketa. To bi omogočilo večjo raznovrstnost uporabe strelišča, saj je prostor idealen. Občutek imam, vsaj po današnjem obisku, da tudi občani sprejemajo tovrstne dejavnosti. Če upoštevamo še dejstvo, da bi dodatna ponudba, ki sem jo omenil, omogočila nekaj novih delovnih mest in določen zaslužek imetniku koncesije, je slika popolna.
Imate veliko stikov z ZSČ-ju sorodnimi organizacijami po svetu.
Kakšen je status častnikov v državah EU?
Našo organizacijo lahko primerjam s tistimi v tujini, kjer sem se sam počutil najbolje. Po značaju smo si zelo blizu s kolegi iz Nemčije in Švice. Za Švico je značilno, da imajo vsi s statusom rezervnega častnika poseben družbeni položaj. Poseben je tudi socialni položaj, ki se na osnovi omenjenega statusa izoblikuje. Iščejo vse možne alternative in primeren čas, da sestave lahko usposabljajo za krepitev na področju obrambe. V Švici imajo na izjemnih lokacijah v Alpah, kamor seje pa potrebno sorazmerno dolgo voziti z avtom, strelišča za kondicirano streljanje, ker so oddaljena od naselij, na njih lahko izvajajo tudi streljanja z minometi in drugim težjim orožjem. Položaj nemške zveze častnikov je specifičen in nam blizu. Plačujejo članarino in s tako pridobljenimi sredstvi zagotavljajo vire za svojo dejavnost. Država jim pomaga pri nakupu osebnega orožja in uniform po nižjih cenah. Ko ima nekdo status rezervnega častnika, ima tudi obveznost do določenega števila ur kondiciranja. Od države, konkretno iz obrambnega ministrstva, prejme rezervni častnik
INTERVJU ©I
plačilo, ki ni obdavčeno. Tako se obveznostim nihče ne upira, nasprotno, obveznosti so vsem v ponos.
Pri nas imamo podporo države. Imamo podpisan sporazum z ministrstvom za obrambo, memorandum o sodelovanju, sporazum s Slovensko vojsko, ki nam streljanje omogoča in nam daje strelivo in orožje. Na obrambnem ministrstvu se zavedajo koristnosti sodelovanja, naredili pa bi lahko korak več, da bi naša zveza dejansko predstavljala neko osnovno vez med prebivalstvom in strokovnimi institucijami kot je vojska. Tako bi lahko pomagali pri naboru in kadrovanju novih kandidatov za prostovoljno služenje vojaškega roka, kot tudi pri opravljanju kasnejše vojaške službe. Pomembno je, da se v Sloveniji do konca razvije sestava rezervne vojaške službe. Rezervna sestava je tista, ki predstavlja strateški potencial pri obrambi države.
Vojak, ki pridobi čin častnika ali podčastnika in se vrne v civilno življenje, bi moral obvezno postati naš član in tako poleg svojih formalnih obveznosti, postati tudi nosilec vseh dejavnosti znotraj zveze častnikov. To bi moral biti v naši državi dolgoročni koncept in bi se tudi mi, kot zveza častnikov, lahko na ta način bolje plasirali v vsesplošnem javnem življenju in širili svoje pridobljeno znanje o obrambi in samoobrambi med prebivalstvom. Sedaj, ko nimamo več obveznega vojaškega usposabljanja, večina državljank in državljanov ostaja brez nujno potrebnih osnovnih znanj, kako ravnati v primeru elementarnih nesreč, napada teroristov,... Tudi v primerih, ko se posameznik znajde v neposredni bližini kriminalnega dejanja, večina ne ve kako ravnati.
Ima država posluh za vse to, kar ste našteli?
Država definitivno ima posluh. Mi bi morali biti v nekem smislu »priganjači«, da bi ga imela še več. Na zadnji letni konferenci smo se dogovorili, da bomo dali večji poudarek publiciteti svojih dejavnosti, da bomo veliko pisali o vseh tematikah s področja obrambe. Med nami so ljudje, t.im. vojaška inteligenca, ki so danes na visokih položajih v politiki, v obrambnih strukturah, v policiji in jim lahko kot svojim članom posredujemo naše zamisli, da jih posredujejo naprej. Kot zveza imamo preko svojega predsednika tudi možnost navzočnosti v parlamentarnem odboru za obrambo, kjer lahko naše zamisli in ideje tudi
predstavimo. Zavzeli smo zelo odločno stališče, da hočemo biti seznanjeni z vsemi zakonskimi spremembami, ki se predvidevajo v zakonu o vojski in na področju oblikovanja in sprejemanja zakonov, ki zadevajo obrambo države. Naša obveznost je, da vse svoje ideje in zamisli ponudimo na vse mogoče načine, ker s tem neposredno vplivamo na obrambno politiko države in tudi na obrambno politiko EU. Slednje na področju mednarodnega sodelovanja prihaja vse bolj do izraza, kljub temu, da mi nismo politični ljudje in nismo vpeti v politiko, vseeno čutimo in vemo, kaj je
potrebno, kaj se da narediti in česa smo sposobni. Ne smemo razmišljati, da bo vedno tako kot je danes, ko nas nihče ne ogroža. Prej ali slej se lahko stvari spremenijo in postanemo žrtve nepredvidljivih dogodkov. V takšnem primeru ne zadostuje zgolj naravni samozaščitni nagon, ki je prisoten pri vsakem posamezniku. Za vsesplošno pripravljenost pa so potrebna znanja, ki jih mi imamo in j ih želimo posredovati tudi drugim.
Pogovarjal se je:Ajiton Šutar Slike: ZCS Trbovlje
T/i.
NAJSTNIŠKA
H----------
Učenci devetega razreda OŠ Tončke Čeč smo se v ponedeljek 27.06.2006 ob šestih zjutraj odpravili na dvodnevni
končni izlet v Italijo.
Najprej smo se ustavili v Gardalandu, kamor smo prispeli okrog dvanajstih. Šolske skrbi smo pozabili in se pričeli zabavati. Ob 23.00 smo zapustili park ter se odpeljali proti hotelu nekaj kilometrov izven Verone. Tam smo prespali in pozajtrkovali ter se odpravili proti mestu Verona. Ogledali smo si staro mestno jedro ter svetovno znan Julijin balkon ter njen kip.
Nato nas je pot vodila do Benetk, kjer smo taxi-ladjico ‘pripluli’ do Markovega trga. Ogledali smo si zanimivosti ter nahranili golobe. Z gondolo smo se vrnili na drugo stran Benetk, se malce utrujeni posedli v avtobus in se odpeljali proti domu. V Trbovlje smo prispeli okrog polnoči.
Izlet je bil, kljub temu, daje bil naš zadnji skupni zaključni, zelo zanimiv in poln veselja.
Besedilom slika:Aljoša Frelih
Pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje so se letos še posebej potrudili in za vse otroke pripravili zanimiv program aktivnosti v času poletnih počitnic.
Prvi teden v mesecu juliju so obiskali konjenike na Kumu. Vreme jim je bilo naklonjeno, tako da so prvi dan dejavnosti preživeli pri Društvu kumske konjenice, kjer so se seznanili z delom s konji in jih smeli tudi jahati v spremstvu vodnika. Naslednji dan so uživali ob ogledu risanke, izdelovanju stojala za koledar in športnih igrah. Sreda in četrtek sta bila namenjena kopanju, saj je bilo vreme res sončno, petek pa so preživeli ob športnih in družabnih igrah ter izdelovali naprstne lutke.
Pričelo se je tudi že prvo letovanje. V sredo, 12. julija, so se trboveljski otroci v spremstvu prostovoljcev odpravili na Debeli rtič, kjer bodo 10 dni uživali v kopanju in igri z vrstniki. Vsekakor si vsi najbolj želijo, da bi bilo letošnje poletje čimbolj sončno, tako da bodo lahko vse planirane aktivnosti uresničili, tako v domačem kraju kot tudi na letovanjih.
Besedilo in slike: DPM Trbovlje
A\C$/A'
www.spar.si
+
Super cen!
Ajvar
nepekoč, Natureta, 190 g
d
f€079|
Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leadet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1/05 do 28.6/06 objavljen v različnih akcijskih letakih.



Lahki sir Grünländer
24% m.m., postrežno,
1 kg
700,- CENEJE
1.590,-
10
Čevapčiči
pakirano, 720 g
480 g + 240 g GRATIS
599,-
Dobrodošli v trgovinah Spar Trbovlje in Spar Hrastnik!
pon - pet: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 -17.00 nedelja: 8.00 -12.00
iOvSIT. Preračuni v evro so informativni in so izračunani po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,640 SIT
PRAZNOVANJE V HRASTNIKU V SLIKAH
V Hrastniku so v počastitev občinskega praznika v mesecu juniju in juliju pripravi številne kulturne, zabavne in športne prireditve ter se pohvalili z novimi pridobitvami.
Tako so predali v uporabo novo rešilno vozilo Zdravstvenemu domu Hrastnik in odprli otroški zabaviščni park na dvorišču OŠ narodnega heroja Rajka,
otvorifi prenovljene prostore Ljubljanske banke.
Zapeljali so se po posodobljenih cestnih odsekih Jonke in Potočin v Spodnjih Krnicah ter posodobljenem cestnem odseku Mejač v Šavni peči.
Posodobili so tudi cestna odseka Mejač in Peklar v KS Turje -Gore
In se po kmečko pomerili na tradicionalnih kmečkih igrah v Turju v takih in drugačnih opravilih
in praznovali v KS Podkraj in vrtnarili z županom...
Prireditev pa še ni konec:
Da so člani kolesarskega društva Hrastnik prikolesarili na Kal, je tradicija
A\C$/A'
PREDSTAVLJAMO VAIM ©
O čem so razmišljali, to bi težko (ali pa tudi ne) rekli...
.. .ali o pohodu na Kopitnik in tamkajšnji svečanosti...
To je le nekaj utrinkov, izmed številnih klikov, ki jih je naredila natančna roka in umetniško izostreno oko mojstra fotografije Branka Klančarja.
MaH
POZDRAV POLETJU S SKEDNJE ŠOLE ZAGORJE
Mesec junij je učencem in dijakom sinonim za, težko pričakovane in tudi zaslužene, poletne počitnice. Sončno vreme, zaključene ocene in sproščeno vzdušje v razredih kar kliče po koncu pouka in brezskrbnosti. Večina
dijakov in dijakinj je z mislimi že daleč na »dopustu«...
Dijaki Srednje šole Zagorje so ponovno presenetili...
.. .ne samo vodstvo šole, profesorje, mentorico Tanjo Tkane in svoje vrstnike, temveč tudi prireditelje in celotno občinstvo, ki je 4. junija na Ljubljanskem gradu obeležilo 10. obletnico EKOŠOLE.
‘Zagorski’ Orient na Ljubljanskem gradu
Povprečen program, na trenutke že skoraj dolgočasen, so popestrili z modno revijo azijskih oblačil in v grajske sobane vnesli orientalsko vzdušje, ki je na stole prikoval vse zbrane, medtem ko je minister za okolje in prostor Janez Podobnik navdušeno prikimaval odličnim kostumom in dekletom, ki so jih nosila.
Ne le, da so bila izvrstna, njihov suveren nastop je spominjal na najbolj izkušene manekenke, ki jim ne manjka samozavesti. Voditelj in povezovalec programa, slovenski igralec Pavle Ravnohrib, ni skoparil s pohvalami dijakom in mentorici, močno pa je bil navdušen nad Domnom Kolencem, ki je v vlogi sultana predstavil dekleta.
Minister je bil na vdušen
V juniju se širom po Sloveniji vrstijo prireditve, katerih namen je čimprej priklicati poletje. Ena takšnih je zagotovo zasavski ulični festival Mat Kultra. Tudi tu zagorski srednješolci niso manjkali.
Harem po srednješolsko profesionalno
Na igrišču Partizan so se 16.junija obiskovalcem še enkrat prikazali v srednjeveški podobi skupaj z Gallenberg Vaganti in uprizorili odlomek iz svoje prve igre Moč razkriva človeka, katere avtorica je profesorica slovenščine Tanja Tkauc, hkrati pa tudi njihova mentorica, svetovalka in profesorica. Kljub visokim poletnim temparaturam so dijaki in dijakinje premaknili čas za nekaj stoletji nazaj.
Srednji vek na zagorskem Partizanu
Poletje je prišlo. Pouk se je končal. Za nekatere uspešno, za druge manj. Nekateri se bodo še malce potrudili in tudi pri njih uspeh ne bo izostal. Če potegnem črto in se ozrem na letošnje šolsko leto, lahko zagotovo pritrdim dejstvu, da vodstvo Srednje šole Zagorje z ravnateljico Anico Ule Maček, z vsemi profesorji skupaj z dijaki po poteh srednjega izobraževanja hodijo drug ob drugem in ne drug za drugim, kot je (običajno) v navadi. To bogati njihove skupne trenutke in spoznanja, ki sestavljajo mozaik življenja.	Besedilo in slike: Jasmina Pogačnik
TJimmifd
NAJSTNIŠKA (§)
GASILCI SO RliSIiVALI
Toča, ki je lomastila po Zasavju v četrtek, 27. junija 2006, je poškodovala predvsem stare, salonitne strehe. Ker so padavine še napovedovali, so vse poškodovane strehe po občini prekrivali s posebno folijo. »Aktivirali smo vse gasilske ekipe v občini, pomoč pa smo dobili tudi od drugod..,« je dejal Slavko Draksler, poveljnik GZ Hrastnik, ki smo ga naslednji dan, v petek, z ekipo ujeli na eni izmed streh na Dolu. »Delali smo do treh zjutraj,...«je še dodal Tomaž Peklar, poveljnik GD Turje.
Lahko rečemo, da so se gasilci tudi tokrat, kot vedno, kadar pride do naravnih ali drugih nesreč, izkazali.
Slike in besedilo: FančiMoljk
RAZBESNELA NARAVA
Neurje se je posebej močno razdivjalo v Litiji, kjer je padala precej velika toča, ki je bila težka tudi do 0,45 kg in je uničevala prav vse na kar je priletela. Prizanešeno ni bilo ne streham, ne avtomobilom še najmanj pa naravi.
Zaradi izrednih razmer, ki jih je povzročila podivjana narava, je župan litijske občine najavil posebne ukrepe za odpravo posledic toče po neurju z dne 29.6.2006 in sicer: » Vsi, ki imate sklenjeno ustrezno zavarovanje pri zavarovalnicah, se najprej obrnite na njihove izpostave oz. pisarne in čim prej prijavite škodo pri njih. Občina se z državo dogovarja tudi za denarno pomoč prizadetim po neurju s točo; na internetu www.litija.net smo že objavili enotne obrazce za popis škode, obrazce pa lahko dobite na Občini Litija, soba 44.«
Vloge na obrazcih je bilo potrebno oddati najkasneje do petka 07.07.2006. Občani so lahko obrazce s splošnimi podatki izpolnili sami (površina strehe, vrsta kritine), pripravili popis in oceno škode ter priložili eventuelne fotografije. V primeru nejasnosti pri izpolnjevanju so dobili tudi ustrezno pomoč. Nujno intervencijsko pomoč pri zaščiti streh so nudili gasilci.
» Odpadno salonitno strešno in ostalo kritino se izjemoma lahko odpelje na bivšo deponijo KSP Litija vPonovičah, ki bo v juliju in a vgustu 2006 odprta od 8.00 do 18.00 ure. Opozarjamo na obvezno strogo ločevanje salonitne in ostale strešne kritine! Salonitke morajo biti zložene na paletah, po 31.08.2006 se jih na deponiji ne bo več sprejemalo!«
MaH
© BUKVARSKA
- i-----------------
BEREMO Z MANCO KOŠIR
Nekaj let je že minilo, kar se člani študijskega krožka Beremo z Manco Košir redno mesečno srečujejo v Knjižnici Mileta Klopčiča Zagorje. V dobri družbi čas hitro mine. Leto se mimogrede sreča s tistim delom, ko se odločajo,
kje bodo preživeli bolj tople dni in ka bodo vodila pota in...
Zaključna ekskurzija študijskega krožka »Konec delovne sezone naš krožek obeleži z izletom. Slovenija je polna zanimivih krajev. Naša mentorica Valerija in njene kolegice knjižničarke nas spretno vodijo z branjem, tako da te kraje odkrivamo tudi izpod peresa slovenskih pisateljev. Obiskali smo že Prekmurje in rojstno hišo Miška Kranjca ter Koroško, ki jo je slikovito opisal Prežihov Voranc. Po zaslugi druženja v krožku spoznavamo običaje, kraje, ljudi in smo ponosni na slovensko kulturno dediščino, ki nam jo je uspelo ohraniti skozi burno zgodovino.
Letos smo se odločili, da obiščemo Dolenjsko. Tja nas je usmerilo branje del Josipa Jurčiča, ki seje rodil na Muljavi.
V petek, 30. junija, smo se z avtobusom odpeljali proti Stični, kjer je znameniti samostan, ki nam ga je predstavila prijazna kustosinja. Skozi stoletja si je pridobil zasluge z vzgojo in s poglabljanjem vere, z gojenjem umetnosti in znanosti ter z razvojem obrti in poljedelstva. Izvedeli smo veliko o življenju redovnikov, se seznanih z arhitekturnimi znamenitostmi in videli slovenski verski muzej, ki varuje, raziskuje, ohranja, restavrira in dokumentira sakralno dediščino na področju cele Sovenije, hkrati pa seznanja ljudi z zgodovino in tradicijo slovenskega človeka.
Pot smo nadaljevali na Muljavo, kjer smo se v gostilni Obrščak okrepčali in si ogledali znano »Jurčičevo sobo«. Muljava nas je prijetno presenetila s svojim sodobnim in prijaznim obrazom. Zvečer smo uživali ob ogledu igre na prostem, ki sojo zaigrali domačini. Ob 140-letnici rojstva prvega slovenskega romana je gledališka skupina Kulturnega društva Josip Jurčič Muljava
uprizorila gledališko igro Deseti brat Nasmejali smo se vaškemu posebnežu Krjavlju, kije nadvse rad povedal, kako je na dvoje presekal hudiča, kako je kozo odvadil hoditi v pšenico, kako je pozdravil šepavega konja...
Kljub temu, da mu teh zgodb nihče ni verjel, so ga vedno znova in znova vzpodbujali, da jih pripoveduje, saj so se tako lahko na njegov račun precej nasmejali. Lepo je bilo, ko smo lahko doživeli delček tistega davnega časa in uživali v dolenjskem narečju vaških posebnežev Krjavlja in desetega brata Martinka. Hvaležni smo knjižnici za gostoljubnost, posebej direktorici in veselimo se že delovnih srečanj v novi sezoni.« si zapisale zadovoljne članice ŠK BMK Ema Maček, Iva Golčar in Vera Pirc	Mali
POLETNI URNIK BRANJA
Tudi v zasavskih knjižnicah so v poletnih dneh, ki so hkrati tudi počitniške, malce spremenili čas, ko jih člani in
naključni ali zvesti bralci lahko obiščejo.
V Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi, na Cesti 9. avgusta 1, od 1. julija do 31. avgusta pričakujejo, da bodo bralci prišli k njim po poletno branje v juliju in avgustu v času, ki ga predvideva poletni umik odprtosti:
Na oddelku za mladino so vrata odprta v torek dopoldne od 8.00 od 15.00, v sredo popoldne od 12.00 do 18.30 in v četrtek dopoldne od 8.00 do 15.00. Oddelek za odrasle je poletnih dneh odprt v ponedeljek dopoldne od 8.00 do 15.00, v sredo popoldne od 12.00 do 18.30 in v četrtek dopoldne od 8.00 do 15.00, v petek imajo so bralcem na razpolago knjižnične police neprekinjeno od 8.00 do 18.30, v soboto pa dopoldne od 8.00 do 11.00.
Krajevna knjižnica Kisovec se priporoča v torek popoldne od 15.00 do 18. 00 IZLAKE pa v četrtek popoldan od 15.30 -18.30.
Knjižnica Antona Sovreta v Hrastniku je v ponedeljek, torek, sredo in petek odprta popoldne od 13.00 do 19.00, v četrtek pa so odprta vrata od 11.00 do 17.00. Odrasle, ki doma nimajo računalnika, vabijo na obisk v središče za samostojno učenje (SSU), saj je storitev brezplačna.
O odprtih in malo manj odprtih vratih v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah pa pravijo, da so bralcem knjižne police na volje v ponedeljek, sredo in petek dopoldan od 8.00 do 14.00 ure in v torek in četrtek popoldan od 14.00 do 19.00 ure ter v soboto od 8.00 do 13.00 ure.
MaH
Grad Bogenšperk je v petek, 7. julija 2006, gostil pesnika Marka Djukiča in ljubitelje njegove poezije.
V organizaciji Knjižnice Litija in Javnega zavoda Bogenšperk je ob spremljavi zvokov strun, ki jih je s klasične kitare izvabljal Igor Skrabar, Marko Djukič predstavil svojo drugo pesniško zbirko, ki ji je dal naslov Pesmi za violončelo in tenor.
KO PESEM SPREGOVORI
Drage bralke, cenjeni bralci! Luna je zanimivo nebesno telo. Vpliva na gibanje morja in še nekatere naravne cikle. Povezana je tudi z nočnimi težavami, zato je spremljevalka pesniških duš, ki še posebej subtilno zaznavajo svet okoli sebe. Včasih pride navdih za pesem ravno v nočni tišini. Zavedni pesnik takrat vstane, da si zapiše verze, sicer se morda ne povrnejo nikdar več. Ideja se utrne in zažari kot kresnica v temni noči. Ko posije sonce, so kresnice samo še lep spomin, kajti v obilju svetlobe njihova luč ne pride do izraza. Trenutek je treba izkoristiti, ko obstaja. Ko postane preteklost, ga je zaman objokovati. Bodimo vsak trenutek to, kar smo, in postali bomo otroci zmage. Srečno!
LUNINA PESEM
Po drevoredu noči se sprehaja luna, drzna striptizeta izzivalno ziblje oble boke, spanec krati, mrha nespodobna, v greh te spravlja, se rešuješ v poezijo.
S sovražnimi pogledi streljaš vanjo.
Ko jo, končno, z neba sklatiš, že beli dan pod roko pelje.
Iz noči nespečne ves pretepen se zvlečeš v morasto jutro z opotekajočimi koraki.
Vlado Garantini
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve!
Pošljite jih na naslov:
Uredništvo Zasavca.
Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
KRESNICA		TEKMOVALNOST
Jaz sem kresnica,		Če si v prvi vrsti zmagovalec,
ki v temni noči svetlica,		te kot drugi čaka spremljevalec.
pohiti za mano.		
Sem zvezdica mala,		Če si v drugi vrsti zajedalec,
pred nosom		te tretji gleda,
ti bom migljala.		kot da si izdajalec.
Zvečer, ko zaspiš,		Če si v četrti vrsti,
se v sen potopiš,		vsi čakajo
kresnica ti mala		kdaj bodo na vrsti.
bom sanje poslala.		Ce si peti po vrsti,
V začaranem svetu		šestega že srbijo prsti.
zdaj plava po planetu,		Če na zadnjem
prek gora in voda		
te mala kresnica pelja.		mestu pristaneš,
		gledaš lahko
Potopljen si v sanje,		le od daleč.
samo kresnica ve zanje,		
le ona ti lahko		Zavedaš se in veš -
pričara sinje nebo.		nekoč sem prvi bil,
V tem svetu domišljije		pa nisem več.
nikakršne ni hudobije,		
saj to so le sanje,		Gregor Lesar
kresnička te pelje vanje. Nekdo te rahlo zbudi,		
saj kresnička si ti;		
sanje so odletele,		“Samo tisti, ki tvegajo,
s sabo kresničko so vzele.		da bodo šli predaleč,
Poletni večeri		lahko sploh ugotovijo, kako
bodo odšli,		daleč lahko
tudi kresnička		nekdo gre.”
se takrat poslovi.		
		(T. S. Elliot)
Andrej Režun		
FIS LADIES -KISOVEC 2006
SK ZAGORJE, Sekcija za skoke Kisovec je v petek, 7. in v soboto S.julija 2006 organizirala tradicionalno mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za ženske, tokrat že tretjič zapored. Celotna prireditev je imela
naziv FIS LADIES - KISOVEC 2006.
V okviru te prireditve so potekala tekmovanja v smučarskih skokih na 25 in 50 metrski skakalnici v skakalnem centru v Kisovcu, tekmovalke pa so se pomerile v štirih kategorijah. Deklice do 11 in deklice do 13 let so tekmovale na 25m skakalnici, deklice do 15 let in ženske absolutno pa na 50m skakalnici. Letos so se tekmovanj udeležile tekmovalke iz Poljske, Češke, Avstrije, Italije in seveda Slovenije. Slovenija je v boj poslala kompletno slovensko žensko reprezentanco. V petek popoldne so tekmovalke prispele na kraj dogajanja in opravile uradni trening. Sledil je prevoz do hotela, namestitev in ob 19.00 uri uradno otvoritev in podelitev štartnih številk, nato pa ob skupni večerji še prijetno druženje.
Slovenke skupaj s trenerjem in članom OK
Po kratki noči, vsaj za organizatorje, se je v soboto, navkljub obilnim padavinam ponoči, prebudil prelep sončen dan. Vedeli so, da bo naporen, a forma domačih tekmovalk je vlivala voljo in veselje do organizacije in izpeljave tekmovanj. Ob pol desetih uri zjutraj se je pričela poskusna serija naši srednji skakalnici (K=25m). Sledil je kratek premor, ki so ga izkoristili za pozdravni govor in vožnjo zastav držav udeleženk in pa seveda himno, in potem je šlo zares. Na 25m skakalnici je potekalo tekmovanje v dveh kategorijah. Pri deklicah do 11 let seje bil interni dvoboj dveh Kisovčank. Boljše in daljše skoke je prikazala aktualna državna prvakinja Anja Javoršek in prepričljivo zmagala. Drugo mesto je tako osvojila Julija Sršen, tretje pa Sonja Schoitsch iz Zahomca (Avstrija).
V dve leti starejši kategoriji, torej pri deklicah do 13 let, so Slovenke spet dokazale premoč pred tekmovalkami iz tujine. Tu je slavila Manja Pograjc iz SK Zagorje, drugo mesto je odšlo v roke Eve Majdič iz SSK Mengeš, tretje mesto pa si je priskakala Gabi Robnik iz SSK LJUBNO BTC.
Deklice do 13 let (z leve): Eva Majdič - Manja Pograjc -GabiRobnik
Po kratkem premoru se je dogajanje preselilo na največjo 50 metrsko kisovško skakalnico. Tu so se pomerile tekmovalke v kategoriji deklic do 15 let in v kategoriji ženske absolutno.
Pri deklicah do 15 let je zmaga odšla v sosednjo Avstrijo z Vereno Pock iz Zahomca. Na drugo stopničko je doskočila Vladena Pustkova iz kluba Sokol Kozloviče (Češka), tretje mesto pa je doskočila Katja Požun iz SK Zagorje.
Pri ženskah absolutno je potekal slovenski četveroboj med slovenskimi reprezentantkami. Že po prvi seriji je vodila Eva Logar iz ŠD Zabrdje, ki pa je v drugo še dodala meter in tako z lepo prednostjo stopila na najvišjo stopničko. Drugo mesto je
ŠPORT Ql
odšlo v roke Moniki Pogladič iz SSK LJUBNO BTC, tretja pa je bila Anja Tepeš iz ŠD Dolomiti. Četrto mesto je osvojila Monika Planinc iz SSK Mengeš.
Dekleta do 15let (z leve): Vladena Pustkova - Verena Pock - Katja Požun
Po zaključku tekmovanj smo v izteku skakalnic pripravili še podelitve priznanj in nagrad vsem tekmovalkam na FIS LADIES - KISOVEC 2006.
Ženske absolutno (z le ve): Monika Pogladič -Eva Logar -Anja Tepeš - Monika Planinc
Posebna zahvala gre sponzorjem, donatorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji te in ostalih prireditev. Želja članov kluba je, da bodo tudi v bodoče tako dobro delovali.
Pohvalo zaslužijo tudi vsi gledalci, ki so si ogledali tekmovanje in vzpodbujali skakalke.
S tem sklepnim dejanjem, smo tudi uradno zaključili sklop
celotne prireditve FIS LADIES - KISOVEC 2006, kije v vseh	» NASVIDENJE NA FIS LADIES - KISOVEC 2007,« je
pogledih uspela, tako organizacijskem , kot tudi v doseganju	zaključil
dobrih rezultatov.
Za konec pa še skupinska slika vseh udeleženk in njihovih trenerjev.
Borut Markošek SKZAGORJE- Sekcija za skoke Kisovec
TJrmrmfd
Tenis
ANJA UVRŠČENA NA WTA LESTVIC« NASTJA DRŽAVNA PRVAKINJA ANITA ZMAGALA V KOPRU
Tekmovalci TK AS Litija več kot uspešno nastopajo na domačih in mednarodnih turnirjih in presegajo vsa
pričakovanja.
Anja Poglajen se je, po uspešnih prvih nastopih na profesionalnih teniških turnirjih, v ponedeljek, S.julija, uradno uvrstila na svetovno WTA teniško lestvico. To pomeni slovo od mladinske kategorije in začetek težkega dela na treningih in veliko potovanj na turnirje širom po svetu. Eno takšnih poti ima že za seboj, saj je nastopila na turnirju z nagradnim skladom 25.000 USD v švedskem Bastadu, kjer je v prvem kolu izgubila v merjenju moči z drugo nosilko Čehinjo Nikol Frankovo 2:6 in 2:6. Žal se je med tekmo tudi poškodovala ter morala tako 14 dni prej, kot je načrtovala, na »dopust«, spustiti pa je morala tudi tumiija v Rimu in nemškem Gerchingu. Tako bo z nastopi na WTA nadaljevala v avgustu.
Anja Poglajen
Nastja Kolarje nova državna prvakinja do 12 let. Na državnem prvenstvu do 12 let, ki je bilo v Domžalah, je bila brez konkurence in je osvojila naslov državne prvakinje tako pri posameznicah kot v dvojicah. Osvojitev naslova je bila povsem pričakovana in samo potrditev izrednega talenta te mlade tekmovalke.
Nastja Kolar
Odlično drugo mesto in naslovpodprvaka je osvojil Blaž Bizjak.V finalu je bil boljši od njega Marko Juričič iz Laškega. Na odličen rezultat Nastje in Blaža so v klubu računali.
Prijetno je presenetila mlada Pia Čuk, ki je v prvem kolu povsem nadigrala Mariborčanko Natalijo Šipek 6:1 in 6:0 in se uvrstila v drugo kolo državnega prvenstva.
Anita Kosmač
V glavnem turnirju so nastopili še Mark Čuk in Tim Šteferl pri dečkih ter Lara Kralj in Eva Kolman pri deklicah. Kljub dobri borbi so vsi že v prvem kolu naleteli na premočne nasprotnike, kajti ne gre pozabiti, daje državno prvenstvo najmočnejši turnir v Sloveniji.
Pia Čuk seje takoj po končanem državnem prvenstvu odpravila v Pulo na neuradno evropsko prvenstvo do 10 let. V prvem kolu je premagala Švicarko Meier, v drugem pa je bila nekoliko boljša tekmovalka iz BIH. To je bil za Pio prvi mednarodni turnir, zagotovo pa ne zadnji.
Anita Kosmač in Živa Košak sta nastopali na mednarodnem turnirju za evropsko lestvico do 16 let. Tokrat je šlo bolje Živi, ki se je uvrstila v drugo kolo in prišla do svojih prvih ETA točk, Anita pa je žal izgubila v prvem kolu. Morda jo je ravno ta poraz razjezil, da se je maščevala zanj na OP Slovenije do 14 let v Kopru, kjer je kot za šalo premagovala nasprotnice vse do finala, kjer ji je nekaj preglavic sicer povzročila Anja Pušnik iz Mute, ki je dobila prvi set, vendar na koncu je pokal za l.mesto pripadel Aniti Kosmač, ki je zmagala z 2:6, 6:1 in 6:0. To je prva zmaga v Anitini karieri, ki jo bo prav gotovo precej dvignila tudi na lestvici TZS do 14 let.
Nejc Steiner je tekmoval v Ljubljani na OP do 18 let. Brez težav se je uvrstil v polfinale, kjer pa je moral priznati premoč drugemu nosilcu Boštjanu Repanšku, ki je bil od Nejca boljši 6:4 in 6:4.
TKASLitija
'A'
v
13. mali srpan 2006
ŠPORT
-----h
• • •
...80 ur dovolj, da obkolesari Slovenijo...
Jože Ovnik je moral imeti tudi tisto, na kar ste pomislili ob naslovu članka, da se je, zelo zgodaj zjutraj, 3. junija 2006 odpravil na kolesarjenje okoli Slovenije.
Štartal je v Trbovljah in 198 km prevozil v prvih desetih urah.. .in tako do vključno 9. junija, vsak dan po deset ur - dve tri ure gor ali dol in vsak dan 200 km, nekaj deset gor ali dol... ...in uspel, seveda, da slučajno ne bi mislili kaj Murfijevskega.. .in to zato, ker jih ima...
Toliko za skominčke, za njegove spominčke bo treba Zasavca vzeti večkrat v roke!
MaH
PRAV V SREDINO
V prvih dneh julija Plavalni kljub Lafarge cement Trbovlje vsako leto organizira plavalne tekme za Lučkin memorial v spomin na uspešno in obetavno plavalko. Letos je bil to že 37. Lučkin memorial.
Številni plavalci iz slovenskih plavalnih klubov in tujine so v dopoldanskem času opravili trening, popoldan pa se pomerili v tekmovanju v vseh plavalnih disciplinah.
Organizatorji, udeleženci in gledalci so bili zadovoljni, člani domačega kluba pa z uspehi svojih plavalcev gotovo tudi.
^AVA,
Pretekli konec tedna se je v Ljubljani končalo 16. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško na 50m in streljanje v disciplini 60 strelov leže.
Za prijetno presenečenje je poskrbel Bogdan Slanšek iz strelskega društva Okrogar-Skvarča iz Zagorja, ko je z osebnim rekordom s 589 krogi, tako kot drugo uvrščeni Robi Markoja, zaostal za tri kroge za zmagovalcem, nekdanjim olimpijskim prvakom Rajmondom Debevcem in osvojil odlično tretje mesto. V nedeljo se je prvenstvo nadaljevalo s tekmovanjem v strelskem maratonu 3x40 strelov, kjer je v enaki konkurenci ponovno nastopil tudi Bogdan Slanšek in s 1094 krogi, sicer s precejšnjim zaostankom za zmagovalcem Debevcem, osvojil četrto mesto.
SD Okrogar-Skvarča Zagorje
Plavalci režejo vodno gladino
10 RAZVEDRILO
SLOVENSKI
FIZIK
(MIROSLAV)
FLOREN-
TINSKI
PATRICU
(AGNOLO)
BODO-
ROGA
ANTILOPA
KITAJSI
RADKI
KRIŽANKA:
GLAVNO
MESTO
GRČIJE
ROŽNI
VENEC
DODATEK
POGODBI
NAJVEČJI ITALIJANSKI PESN
JUNAK
VITEŠKIH
ROMANOV
TISOČ
KILO-
GRAMOV
NIZOZEM.
JADRNICA
LUKNJA
NAD
PEČJO
GRŠKA
OPERNA
'EVKA
IUOTIS
PE
SUI
BRESKVI PODOBEN SAD Z GLADKO LUPINO
USMR-
TITEU
SODOBNI
ITALI-
JANSKI
ARHITEKT
DREVO ZA VEJNIKE
MODEL POKRAJINE V RAZSTAVNI OMARI
AM!
IGF
ERIŠKI
iRALEC
MINEO
POLJSKI GRAFIK IN ILUSTRATOR (JAN)
ENA OD GORGON V GR. MIT.
EPSKI
PESNI!
IHAR
:ganja
KUI
ŽG/
OSTRIVEC
SLOVNICI
jALOM
aš
OB AZIJI AMERIŠKI PLESALEC
AMERIŠKI PEVEC IN IGRALEC (FRANK)
RUSKA
IGRALKA
SAVINA
POSUŠENA
:oža
ZEBUJA
POKRAJIh V Z. ETIOF
NEOME-
JENO
TRAJANJE
UMAK-
NITEV
TEKOČINA V Žil AH
PESNIK
FRITZ
MESTO V JUGOVZH. ŠPANUI
DEBELE AU NAPREJ POTISNJENE. ŠTRLEČE USTNICE
PLETENO
OGRI-
NJALO
FRANCOSKI
IGRALEC
DELON
LUKA V IZRAELU
MANJŠA
MORSKA
RIBA
PREURE-
DITEV
PLOD
OLJKE
RIMSKI
HIŠNI
BOG
ČESEN
TOMO
KOFI AN AN
ZGODNJA
POMLA-
DANSKA
SOLATA
AMERIŠKA
PEVKA
NAPAD W POUT1ČNC OSEBNOST
SINJSK/
V1TEŠK/
Vicoteka
Lepota
Ostareli Jakob gre s svojo ženo na sprehod in sreča prijatelja. Ta se kar ustraši, ko zagleda Jakobovo novo ‘boljšo polovico'. Presunjen zašepeta prijatelju na uho:
"Jakob, Jakob, kam si pa gledal, ko si jo jemal. Saj šepa, škili in grbasta je tudi." “Nič ne šepetaj,” ga prekine Jakob, "kar na glas povej, saj tudi nič ne sliši!"
Ustrežljivost
Žena vpraša moža, ki se vrne iz službe: "Boš kosil?"
"Ne, sem že v podjetju.”
“Ti skuham kavo?”
“Sem jo že pil v podjetju.”
“Boš bral časopise?”
“Sem jih že prebral v podjetju," je mož zadirčen.
“Lahko bi bil malo bolj prijazen, veš,” reče žena, mož pa jo zavrne: “Tudi prijazen sem bil že v podjetju."
TOZD
Mož pride domov in zagleda nad posteljo velik papir, na katerem je napisano: TOZD. “Kaj to pomeni?” vpraša ženo.
“To je kratica za stavek: Tukaj Opravljaj Zakonske Dolžnosti!"
Naslednji večer zagledažena na istem papirju še enkrat napisano kratico TOZD in vpraša moža:
“Kaj pa to pomeni?”
Mož pojasni:
“To Opravljam Zdaj Drugje."
Žena utihne, čez kak teden pa je na papirju napisano TOZD še tretjič. Zdaj vpraša mož:
"In kaj pomeni to?”
Žena pojasni:
"Tisto Opravljajo Zdaj Drugi.”
LIEPAJA: luka v Latviji LORCA: mesto v Španiji
SAHALIN: otok ob Aziji DIORAMA: model pokrajine
PABERKOVANJE
Preden se je razširila uporaba Škarij za nohte, so dojenčkom nohte krajšali tako, da so jih grizli. Vendar so jih smele gristi le mame, da otrok ne bi zrasel v tatiča.
Freddy Bello, lastnik znane restavracije v Marseillu, se je izpopolnil v pripravi tradicionalnih francoskih kulinaričnih specialitet, ki pašo pripravljene zgolj na pari in ne vsebujejo težko prebavljivih začimb. Njegove jedi, ki so zelo lahke in zdrave, so tudi zelo okusne. Postale so tako priljubljene, da je odprl celo šolo kuhanja na pari.
Paket zvestobe!
Ste naš reden naročnik oziroma naročnica?
SmdaMm!
ptteibodittM APRILA tcDECEMBRA 2006 puniHHšcMdjiPAKET ZVESTOBE, ki»j« »»«ji is. ow*tKiafto.w^?rwiu»B.u(» trt» Moaw
V časti poteka akcije bomo med Vami vsak mesec izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €).
Kaj morate storiti? P«* )e. to uponvte spod* UPM zmtc*. s Uten« Veüt soMoviH i nrt arsečak «o Voeci leti - poiirtite K. fc Vo Vlil mtoMn K «pse take upotatf tuf N uii intemetm itn«.
Kaj pa, če nisem vaš naročnik?
Nti« » urade u Ute» bart uU >H ■ Mr i uračlKi i puatni rpa(A
an*rit»v*iikNa*
1
ižU»
-----'Krapa os.
www.razvedrllo.si

KASIOV:_____
OBČINA DAVČNA tl:_
P0ŠIA_______
IttEFOt_____
DATUM:______
trošiA____________
STM NAB0ČNK ttVUt P00MS:____________
ß pdpuM aovdpjta podjHpi kanedriM lix 9*nki svojd KtM podatku n uam ogttii*v o jroitpk «titiili in stoitv* podjetji lanHrk dot)
um mtuni umato u Dortsmci u msui: RAZVEDRILO d.o.o.. (Paket zvestobe), p.p. 225.1001 Ljubljana
RAZVEDRILO
----------h
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 22.julija 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 14/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit
Izžrebanci nagradne križanke 13/2006 so:
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
Saša Napret, Ribnik 3,1420 Trbovlje - bon za 5.000,00 sit Slavka Bostič, Bettetova 6, Brežice - bon za 3.000,00 sit Marinka Mars Polje 23, 1410 Zagorje- bon za 2.000,00 sit
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČ1CARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU OD 13.07 2006 DO 27.07.2006
POLBELI KRUH 800 g PO AKCIJSKI CENI 199,00 SIT o,83 €
TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280
V vročih poletnih dneh se boste zagledali v prijetnem hladu senčnate poti med gozdnimi drevesi.
Ste »ta pravi?« Brž v roke telefon in javite svoje ime na mobi 041 410 734, na drugi strani majčkene napravice čaka Marta na vaše ime in priimek ter naslov, da vam Zasavc pošlje bon za dve pizzi in dve cocacoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Gotovo se bo prileglo! Časa pa res nimate veliko - le do 21. julija ste srečni dobitnik - kasneje se bo s pzzami mastil naslednji...
PIZZIRIf) ČEBEUCn
VRAÖCYIÖ fllatej Valvazorjevo 2. IZLAKE, Tel.: 03/56-74137
POLETNA NAGRADNA IGRICA
Sprehod po mestu res ne laže, da mlado in staro rado popek kaže. Pogled nanj silno je prijeten, sploh če človek je konkreten.
Ko se v sončku pirsing zaleskeče, srček v srajčki zaigra od sreče.
Ako bi drugim radi videti ga dali Nam boste hitro fotkico poslali...
Tako! Ko se bo pričelajesen, bomo s popki se spominjali poletja!
Zdaj pa na delo!
Pričakujemo fotografije prelestnih naših zasavskih popkov, s čimer seveda ne izločujemo iz igrice drugih vrlih slovenskih popkov. Pošljite nam fotografije vaših cm2 z okraskom ali brez... na papirju ali elektronsko - Jasno, avtor fotografije, ki jo bomo izbrali za najboljšo, bo nagrajen in tudi drugi in tretji najboljši, zato pa potrebujemo naš kupon tudi vaše popolne naslove in naslov fotografskih umetnin:
Naš naslov je: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje -pripis: popek ali Zasavc@email.si - zadevaujopek
PRIPRAVLJAMO MAMLJIVE NAGRADE, ZATO NE ODLAŠAJTE!!!
TUDI POGLED NA POPKE NI ZANEMARLJIVA NAGRADICA ZA UTRUJENE OČKE...
!----------------------
| Kupon za »popek«
| Ime in priimek:......
| Naslov:..............
I V nagradni igri »popek« sodelujem s fotografijo z naslovom: I L — — — LL'lT'Cl' 'Tl' H lil d' 'd' d' dddddd j

NEOSVINČENO
H-----------
Vozili smo: Volkswagen EOS 2.0 ESI
Piše: Peter Motnikar Slike: Volkswagen
Z VETROM V LASEH
Podjetje Malgaj iz Trbovelj je krivec za to, da smo skorajda na vrhuncu poletnih temperatur lahko zadihali bolj svobodno, bolj sproščujoče, z vetrom v laseh, ki je brisal kapljice s preznojenih teles in jih povzročal pri tistih, ki
so nas srečevali...
Volkswagen Eos je avto, ob katerem se pogledi zares ustavljajo. Nekakšen križanec oziroma mešanica golfa ter passata je to poletje zagotovo novost številka 1. Ne zgodi se namreč vsako leto, da tako priznana avtomobilska znamka s tradicijo, na trg lansira kupeja oziroma kabrioleta.
Ustavimo se še pri motorju.
Paleta slednjih omogoča, da si temperament povsem prilagodimo svojim željam. Naš testni avto je imel bencinski 2.0 motor s 150 konji, njegova testna poraba je bila blizu 10-ih litrov. Na voljo sta sicer tudi bencinska 1.6 FSI (115 KM) in 2.0 FSI turbo (200 KM) ter dizelski 2.0 TDI s 140 KM. FSI je sicer inovativna tehnologija direktnega vbrizgavanja, pri kateri se bencin pod visokim tlakom vbrizgava neposredno v zgorevalni prostor. Rezultat tega je bil viden na cesti pri testnem avtomobilu -izjemno dinamičen razvoj moči in dokaj nizka poraba, ki po tovarniških podatkih znaša med 8 in 9 litri, če pa se težje upreš konjem, ki so na voljo, poraba dokaj hitro znaša nad 10 litrov.
Le 25 sekund nas loči pri VW Eosu od kupeja do kabrioleta. Strešni sistem CSC (posebej za Eos je bila razvita inovativna zložljiva jeklena streha) namreč ob pritisku na stikalo v sredinski konzoli kupe v kar najkrajšem času spremeni v kabriolet. Edinstvena novost tega sistema je, da pri zaprti strehi lahko odpirate električno nastavljivo stekleno dvižno pomično strešno okno. To zagotavlja, da je v notranjosti vozila vedno dovolj svežega zraka.
Tudi za varnost je pri Eos-u poskrbljeno.
Poleg vseh modemih elementov tako aktivne kot pasivne varnosti ima EOS tudi aktivni sistem varnostnih ščitov, ki zagotavlja najbolj optimalno zaščito v vozilu v primeru prevračanja.
Toda pri Eosu poraba ne šteje.
Zakaj? Zato, ker nihče, ki si bo privoščil takšen avto, ne bo »šparal« pri bencinu. Ker avto ni za v garažo, pač pa za na cesto. In tam boste z novim Eosom zelo opazni. Garantiramo! Več informacij in testna vožnja pa je mogoča pri Malgaj d.o.o. v Trbovljah, telefon 03 56 33 155.
“ZA CESTNINE VEČ NE RABIM GOTOVINE! DOVOLJ JE OSEBNI RAČUN NLB SKUPINE!”
Od 1. julija 2006 lahko cestnino preprosto plačate s kartico svojega osebnega računa.
Tako se vam ne more zgoditi, da bi se znašli v zadregi, ko pripeljete na cestninsko postajo in ugotovite, da pri sebi nimate dovolj gotovine. S kartico osebnega računa lahko prav tako napolnite elektronsko tablico sistema ABC. Pri vplačilu 15.000 tolaijev boste prejeli še 5-odstotni popust.
MaH
N.
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
Iščem
Iščem delo, začasno ali za daljše obdobje, v naslednjih oblikah: pomoč pri gospodinjskih opravilih, varstvo otrok, čiščenje.
GSM 031 596 821
Podarim
Podarimo raztegljiv kavč, dolžine 2,2 m ! Informacije na tel. 03 56 35 647 od 13.00 ure dalje
Prodam
Nujno ugodno prodam vikend na Kalu, na lepi lokaciji s hišno številko, garažo, centralnim ogrevanjem.
GSM 041 915 660
Ugodno prodam trikrat oteljeno kravo -brez štampiljke. Domača reja.
GSM 041 915 660
Prodam plinsko jeklenko - cena 4.000,00 SIT. Tel: 031 465 999
Vino - cviček - prodam, lahko tudi ustekleničen, možnost dostave. Kontakt: 031 288 936
Kupim
Kupim montano za osebni avto Golf 3. GSM 031 205 693
Najem
V	najem vzamem enosobno stanovanje v Zagorju ali okolici - avtobusna zveza. GSM 041 768 263
Oddam
Oddam dva mladička mešančka, stara 3 mesece. Podarim ju dobrim ljudem. Rada imata otroke, vajena sta bivanja zunaj in v stanovanjskih prostorih.
Informacije GSM 031 439 238
V	Bohinjski Bistrici oddam garsonjero za štiri osebe za čas preživljanja letnega oddiha. Informacije GSM 031 355 360
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
r	n
v_____________J
IŠČEMO GOZDNE DELAVCE Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane.
Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino: naslov, starost, izobrazba in telefonska številka, na naslov: GOZD Ljubljana d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229,1001 LJUBLJANA
CtC
ncpRemičniA«
Ulica L junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726
TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,50 m2,1.1960, CK, takoj vseljivo
cena: 11.900.000,00 SIT (49.658.- EUR)
TRBOVLJE-center, enosobno stanovanje, 44,37 m2,1.1963, lepo urejeno, CK, pritličje stan. bloka, takoj vseljivo; cena: 9.200.000,00 SIT (38.391,- EUR)
TRBOVLJE, dvoinpolsobno stanovanje, 62,64 m2, starejši stan. blok, 1.1910, takoj vseljivo; cena: 5.900.000,00 SIT (24.620.- EUR)
ZAPOSLIMO
-	strojnika gradbene mehanizacije
-	gradbenega delavca
-	zidarja
-	voznika kiper kamiona
AGM NEMEC D.O.O.,
Sedraž 3, 3270 Laško
Tel.: 03 56 48 043, gsm: 041 625 913
Opaž, suh smrekov-debelina 13,16,20 mm in brune21mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tek: 03 57 25 547,
GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko 113, 3305 Vransko
KRONIČNO
j--------
Zasavski frker
NEUMNOST NA KVADRAT
Dne 25.6.2006 ob 21.50 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki jo je sam povzročil 29-letni Trboveljčan. Vozil je po lokalni cesti Ravenska vas - Bevško po strmem klancu navzdol, kjer je vozilo ustavil in izstopil iz njega. Pri tem je vozilo nenadzorovano premaknilo, zato je voznik padel pod njega, vozilo pa ga je prevozilo, nato pa se ustavilo na dnu soteske. Voznik je bil hudo telesno poškodovan, vozil pa je neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom prepovedanih drog, kar je pokazal odrejen strokovni pregled.
PRVA SMRTNA ŽRTEV V ZASAVJU Dne26.6.2006ob 17.15 uri seje na Vodenski cesti v Trbovljah pripetila huda prometna nesreča. 61-letna Trboveljčankaje s svojim psom nepravilno prečkala vozišče izven prehoda za pešce in stopila pred 24-letnega motorista, ki se trčenju s peško ni mogel izogniti. Peška je naslednji dan podlegla poškodbam v kliničnem centru, motorist je bil lahko telesno poškodovan, pes pa je poginil na kraju trčenja. Na motornem kolesu je nastala večja materialna škoda. Motorist je uporabljal zaščitno čelado, ni pa uporabljal zaščitnih oblačil, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola. Zaradi obravnavanja prometne nesreče je bila cesta zaprta 3 ure za ves promet. To je prva smrtna žrtev med pešci na zasavskih cestah v letošnjem letu.
VRNIL SE JE
Dne 27.6.2006 ob 18.30 uri je 52-letni Trboveljčan kolesaril po glavni cesti Zagorje - Trbovlje. Pri tem gaje oplazil neznani voznik osebnega avtomobila, zaradi česar je kolesar padel in se lahko telesno poškodoval, povzročitelj pa je odpeljal dalje. Kolesarje med vožnjo uporabljal zaščitno čelado. Naslednji dan so policisti opravljali ponovni pregled kraja prometne nesreče, pri tem pa izsledili 65-letnega Zagorjana, ki so ga osumili povzročitve prometne nesreče. Po zbranih obvestilih so zoper nevestnega voznika, poleg kršitve cestno prometnih predpisov, podali še kazensko ovadbo za zapustitev poškodovanca v prometni nesreči.
ZAPELJAL NA TRA VNIK
Istega dne ob 19.00 uri je 34-letni Zagorjan z motornim kolesom vozil od Trojan proti Izlakam. Zaradi neprilagojene hitrosti je v naselju Orehovica zapeljal s ceste na travnik, se večkrat prevrnil in se pri padcu hudo telesno poškodoval. Motoristje uporabljal zaščitno čelado in oblačila.
HUDA POŠKODBA MOTORISTA Dne 30.6.2006 ob 18.20 uri je 29-letni motorist iz Zagorja vozil po Cesti 9. avgusta v Zagorju ob Savi. Zaradi neprilagojene hitrosti je v ovinku padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Motorist ni uporabljal zaščitne čelade in oblačil.
Ravbajo kot srake
ODNESEL MOTOR GOLFA
Dne 3.7. ob 9.30 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v prostore avto odpada na Bregu pri Litiji. Policisti so ugotovili, daje neznani storilec v času od 11.30 ure dne 2. 7. 2006 do 09. ure dne 3. 7. 2006 odlomil narbo ključavnice na vhodnih vratih in nato iz priročnega skladišča ukradel motor za osebni avtomobil znamke VW 1,9 TDI in nekaj električnega in ročnega orodja ter lastnika oškodovala za približno 300.000 SIT.
RAZISKALI ROP
Policijska postaja Trbovlje je podala kazensko ovadbo zoper 19-letnega Hrastničana, ki je utemeljeno osumljen, da je 11.12.2003ob 17.55 uri zamaskiran in s plinsko pištolo vstopil v trgovino Mercator v Hrastniku, kjer je od prodajalk zahteval denar. Dejanje je ostalo pri poskusu, ker je osumljenec pobegnil. Policisti so na poti bega našli pištolo in maskirna oblačila, na podlagi katerih so strokovnjaki Centra za forenzične preiskave GPUpotrdili, da pripadajo osumljencu.
PESTER DELOVNIK VLOMILCEV
Dne 21.6.2006 je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Izlakah, od koder je poleg drugih predmetov odnesel tudi prenosni računalnik. 22.6.2006 je neznani storilec vlomil v več pisarn poslovnega objekta, gostinski lokal in dve zasebni stanovanji v Trbovljah. 26.6.2006 je neznani storilec vlomil v gradbeno barako in odnesel orodje in električni kabel.
27.6.2006	je neznani storilec poskušal vlomiti v prostore državnega organa v Trbovljah. 28.6.2006 je neznani storilec poskušal vlomiti v poslovne prostore v Trbovljah, nasilno odprl blagajno in odnesel večjo količino gotovine. Neznani storilec je v daljšem obdobju vlomil tudi v vikend na Vrheh in oškodovancu odnesel vrednejše predmete. 2.7.2006 je neznani storilec vlomil v trgovino v Trbovljah in iz nje odtujil več zaščitne motoristične opreme. 3.7.2006 je neznani storilec vlomil še v prostore javnega zavoda v Trbovljah in poskušal vlomiti v prostore menjalnice.
VARNOSTNIK GA JE OPAZIL Varnostnik trgovine v Trbovljahje21.6.2006pri tatvini zalotil 33-letnega Trboveljčana in ga zadržal do prihoda policistov. Slednji bodo zoper osumljenca napisali kazensko ovadbo, ker je odtujil izdelke v vrednosti4.300SIT.
KISOVČAN KRADEL
Dne 27.6.2006 v dopoldanskem času je 29-letni Kisovčan vstopil v trboveljsko lekarno in odtujil 5 škatlic zdravil. Policisti so ga kmalu izsledili in mu del odtujenih zdravil zasegli, zoper njega pa spisali tudi kazensko ovadbo.
KRADEL BAKRENE ŽLEBE Na obvestilo občanov so policisti29.6.2006pohiteli na Trg revolucije, kjer so pri tatvini bakrenih žlebov zalotili 23-letnega Trboveljčana, njegov sostorilec pa je pobegnil in so
ga policisti izsledili naknadno. Ukradene predmete so policisti zasegli, zoper osumljenca pa napisali kazensko ovadbo.
VLAMLJATI SE JE NAUČIL
Dne 30.6.2006 so policisti intervenirali, ker je 17-letni Trboveljčan poskušal vlomiti v garažo svojega učitelja, zaradi neuspešno opravljenih šolskih obveznosti. Zoper mladoletnika bo podana kazenska ovadba.
5 KIJEM PO STEKLU
Dne 1.7.2006 ob 23.50 uri so policisti intevenirali v gostinskem lokalu v okolici Trbovelj. Tam sta se sprla 21- in 20-letna domačina. Pred lokalom je mlajši vzel leseni kij in svojega znanca udaril po glavi, nato pa mu je na vozilu razbil vetrobransko steklo. Policisti so mu kij zasegli in zoper njega podali kazensko ovadbo za povzročitev lahke telesne poškodbe in škode na osebnem vozilu.
POLICISTI SO POOSTRILI NADZOR NAD NOČNIM DOGAJANJEM V TRBOVLJAH, HKRATI PA NAPROŠAJO OBČANE, DA JIH OBVESTIJO O KAKRŠNIH KOLI SUMLJIVIH ZAPAŽANJIH NA TELEFONSKO ŠTEVILKO PP TRBOVLJE 56-53-150, INTERVENTNO ŠTEVILKO 113 ALI ANONIMNO
ŠTEVILKO 080-1200.
Aufbiks
TUDI SORODNIKI SE PREPIRAJO, MAR NE? Dne 3.7. ob 10.15 uri so policisti ugotovili, daje nastal spor in prepir med sorodniki. Med prepirom je mož razgrajal po stanovanju, vendar je pred prihodom policistov odšel neznano kam. Ko bodo policisti z njim opravili razgovor, bodo napisali obdolžilni predlog.
PRIDRŽAN JE BIL
Dne 1.7.2006ob 01.48 uri so policisti intervenirali na Trgu svobode v Trbovljah, kjer so ugotovili, da je 25-letni Trboveljčan navijal glasbo v avtomobilu, njegov 42-letni znanec pa je zraven kričal (pel?). Oba sta s kršitvijo
LITIJSKI KOMANDIR JOŽE PAVLI GRE V POKOJ
Poročila, ki jih vidite na straneh kroničnega, svojo pot najprej pričnejo na samem kraju dogodka, nato skozi zapisnike romajo h komandirjem, ki jih »pospremijo« v sredstva obveščanja, v našem primeru v časopis Zasavc. Dosedanji komandir Policijske postaje Litija Jože Pavli je bil pri tem izredno skrben in takšen sodelavec časopisa, kakršnih si lahko le še želimo. Ob njegovem zadnjem poročanju smo mu prepustili nekaj vrstic... »To je bilo moje zadnje poročanje, saj se bom upokojil. Namen mojega poročanja je bil predvsem obveščati javnost o pojavih, ki vplivajo na varnost oziroma na občutek varnosti ter vplivati na boljše samozaščitno obnašanje. Poskušal sem vzpodbuditi občutek, da je varnost dobrina, ki je v vsakdanjem življenju še kako potrebna. To sicer največkrat opazimo šele tedaj, ko nam jo primanjkuje. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k izboljšanju varnosti in k ugledu policije se najtopleje zahvaljujem. Zahvaljujem se lokalnim skupnostim, gospodarstvu, šolam in medijem za izredno dobro sodelovanje ter za korektne odnose. Še posebno pa se zahvaljujem svojim sodelavcem, saj brez njihovega izredno dobrega dela delo Policijske postaje Litija ne bi tako uspešno, kot je bilo. Vsem želim čim večjo varnost in osebne sreče ter čim manj neprijetnih srečanj s policisti, na poslovnem področju pa vam želim čimveč poslovnih uspehov. Hvala za vse!«
TUDI V TRBOVLJAH SPREMEMBE
V mesecu juliju so en del življenjske poti, ki jih je vezala na Policijsko postajo Trbovlje, zaključili naši sodelavci:
Mirko Fabjan, dolgoletni vodja policijskega okoliša na PP Trbovlje, ki seje 3.7. 2006 upokojil, Marjan Turnšek, pomočnik komandirja PP Trbovlje, kije prevzel novo delovno dolžnost komandirja PP Litija in posredno povezana s PP Trbovlje Slavi Gala, zdravstvena inšpektorica v Trbovljah, ki seje upokojila 10.7.2006. Policisti PP Trbovlje z obema policijskima oddelkoma želijo vsem veliko sreče na nadaljnji življenjski poti in se jim zahvaljujejo za njihovo dosedanje sodelovanje!
prenehala, vendar so se policisti morali vrniti že čez nekaj minut. Tokrat so starejšega kršitelja pridržali do streznitve, saj seje poleg kričanja tudi nedostojno vedel do policistov.
MAMA MU NI DALA DENARJA
Dne 5.7. ob 10.30 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanju v Šmartnem pri Litiji. Policisti so ugotovili, daje sin od mame zahteval denar, ker pa mu ga ni dala, je začel razbijati po stanovanju. Policisti so odredili pridržanje. Ko bodo policisti zbrali vsa obvestila, bodo napisali kazensko ovadbo.
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ,
ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNf TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-
mail:
pp trbovlje.pulj@policija.si po hrastnik.pulj@policija.s po zagorje.pulj@policija.si
gorazd.lipovšek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje)
"HITROST - POČASNEJE JE VARNEJE"
Do 16.7.2006 policija izvaja preventivno - represivno akcijo umirjanja hitrosti na slovenskih cestah. Policisti dosledno ugotavljajo kršitve hitrosti, uporabe varnostnega pasu in psihofizičnega stanja voznikov, katere pomembno vplivajo na stopnjo poškodb v prometnih nesrečah.
OPOZORILO:
V zadnjih dneh se na območju Zasavja zadržujejo prodajalci sumljivega nakita ali posode. Večinoma gre za pripadnike romske populacije vzhodnoevropskih držav, zato policisti opozarjajo na previdnost pri nakupu, saj gre praviloma za goljufije z ničvrednimi izdelki.
+■
Na kofetku z Nando Guček ...o...
ZAKLJUČKU SEZONE 2005/2006 ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA BUT
Kot se za »likof« spodobi, so si ga letošnjo sezono, pred praznovanjem 25-letnice, privoščile pevke Ženskega pevskega zbora kar dvakrat. Prvič v malo okrnjenem številu v Termah Topolšica, drugič na enodnevnem izletu. Kako je bilo, smo se pogovarjali z zborovodkinjo, Nando Guček.
Dvakrat tedensko ima vaš zbor vaje, kar kaže na resno delo in veselje do petja. Namen vašega druženja je tudi doživeti kaj lepega, kjerkoli in če se le da... Letošnje sezono smo pridno kot mravljice nosile tolarčke na kup, da smo si lahko privoščile, na žalost ne vse, petdnevno letovanje v Termah Topolšica. Tiste, ki niso bile z nami, so morale biti s svojimi domačimi, nekatere pa so pestile starostne nadloge. Kmalu smo ugotovile, daje takšen dopust luksus, saj je treba kar naprej nekaj plačevati, to pa je za nekatere plitke žepe upokojenk pre-velik zalogaj. Namesto užitkov v zdravilni vodi so si privoščile sprehode med dišečim rastlinjem v parku, si pustile postreči in se razvajale v prijetnih in lepih sobah. Vendar brez petja ne znamo znamo živeti. Tako smo prepevale povsod - v bazenu med brbotanjem vroče zdravilne vode, v kavami, parku, na hodniku... Našim ubranim glasovom so prisluhnili drugi gostje, nekateri med njimi so tudi pritegnili našim glasovom. Žal nam je bilo, da nismo mogle koncertirati. Manjkali so nam nekateri glasovi. Sklenile smo, da gremo naslednje leto vse tja in se predstavimo s koncertom.
Nekakšen popravni izpit ste imele z odhodom na izlet 22. junija, ko ste se odpeljale na Orehovico, Vidergo, do gradu Tuštanj ....
Prijazen mlad šofer Robert nas je z avtobusom najprej peljal do Orehovice, streljaj od Medijskih Toplic, kjer so okupatorji leta 1944 požgali hiše v katerih je zgorelo petnajst ljudi. Temu so bile priče tudi nekatere naše pevke, ki so bile takrat še deklice, zato je spomin ponovno oživel in ranil komaj zaceljene duše. Naša Jana je opisala dogodek, jaz sem recitirala pesem Izlačanke Zinke Zvonar z naslovom Požgana Orehovica. Kljub solzam smo zapele še dve domoljubni pesmi.
Ker so Orehovčani izvedeli za naš obisk, so uredili okolico spomenika in nas toplo sprejeli. Naša svečka, ki smo jo prižgale, je bila v zahvalo, ker so dali življenja, da nam je danes lepo.
V	nadaljevanju poti nas je Jana opozarjala na zgodovinske znamenitosti in posebnosti.
V	Vidrgi je bil naslednji postanek, da ste se okrepčali in lahko krenili proti gradu Tuštanj, naprej od Moravč, levo od ljubljanske smeri. Tam so doma še vedno potomci graščakov.
Gradu nismo takoj našle, a toliko bolj smo bile vesele, ko smo srečale prijazno gospo, ki nam je razkazala grajske sobane, poročno sobo, ... V izredno lepem atriju večkrat prirejajo koncerte, preizkusile smo ga tudi same in bile navdušene nad
neverjetno akustiko. Zapele smo tudi v kapelici ob gradu.
Imeli ste tudi sponzorja, ki je poskrbel za sladek priboljšek.
Slaščičarna Fontana nam je pripravila za priboljšek čokoladno rulado, ki smo sejo razveselile kot otroci in smo jo z užitkom pojedle za leseno mizo pod mogočno platano.
Izlet je bil kar zelo zgodovinsko obarvan.
Ja, res. Ogledale smo si Moravče, kjer so na osrednjem trgu spomeniki žrtvam 1. in 2. svetovne vojne, herojem, velikemu učenjaku Juriju Vegi.
Kljub številnim vtisom, so želodci terjali svoje. Kmalu zatem pa ste imele skorajda cel koncert.
V gostišču na Limbarski gori so nas postregli z obaro, presenetili pa s vzhajanimi flancati. To je pomagalo, da je spet zadonela pesem. Najprej smo zapele Mi smo pa od tam doma... čeprav vemo, daje danes marsikaj drugače kot je bilo-veliko imamo zelenja, cvetja, tudi zrak je bolj čist. Tej pesmi so sledile številne druge, vse do 17. ure, tako da smo odpele skoraj ves koncertni program, pripravljen za naš jubilej, ki ga bomo proslavile v novembru. S šalami so ga popestrile naša Štefka, Pepca, Milici..., da smo se od srca nasmejale, kar za celo leto nazaj.
Predsednica zbora zna potrkati na pevsko in moralno vest, zna vlivati voljo in pogum, da laže premagujete težave življenja.
Saj zato vendar pojemo! Lepo nam je dvakrat tedensko. Včasih so vaje krajše zaradi Ide, Ivanke, Eme, Mili ali katere druge, ki nas razvajajo z domačim pecivom.
Tudi letos bomo svoje veselje do petja delile s tistimi, ki so nas in nas bodo prišli poslušati prvi torek v juliju in avgustu na vrtu DUT.
Rade sodelujete na prireditvah.
Sodelujemo na Tabom slovenskih pevskih zborov v Stični, koncertih kulturniških skupin DUT, ob praznovanju tedna upokojencev, ob otvoritvah razstav, na literarnih večerih, na srečanjih upokojenskih zborov Zasavsko - Posavske regije, na občinski reviji odraslih pevskih zborov...
Želimo vam, da bi še dolgo prepevale in razveseljevale sebe in vse, ki Vas radi poslušajo!
Kofetkala: Irena Vozelj
POHAJKOVANJA
------------h
BILO LEPO IS SLAVNOSTNO
Pred 500 leti, natančneje 1506 leta, je v Vinah zrasla kapela gamberške gospode. Vine so dobile takšno ime zato, ker so na tem področju pred približno 350leti gojili vinsko trto. O tem smo že pisali, ko smo predstavljali našega vinarja iz Kisovca. Pravijo, da so nekoč od tod ob praznikih morali hoditi k maši v prafaro v Mengeš. Eden od kmetov je trdil, da imajo v Vinah več vina, ki je seveda nujen pri obredu maševanja, kot vsa mengeška gospoda skupaj in je sklenil, da bo maševal kar sam, ogrnjen v kožo pravkar zaklanega prašiča. Zaradi tega je doletela Vine huda kazen. Huda ura je uničila vinograde in vso zemljo odnesla v dolino. Zaradi »špehove maše« ni več trte, a na belo nedeljo imajo vsako leto zaobljubljeno mašo v cerkvi svetega Janeza Evangelista v Vinah.
Cerkvica je zelo bogata s freskami, vendar so bile ob različnih poseganjih in popravilih unikatne freske prekrite z beležem in drugim materialom. Leta 1970 so pod strokovnim vodstvom začeli odkrivati bogato zidno poslikavo. Nekatere od fresk so nastale po letu 1521 in imajo značilnosti, zaradi katerih so še posebej zanimive. Pred leti je bil obnovljen zvonik, cela cerkev pa je še potrebna 500let spominov	temeljite obnove. V bližini
cerkve je tudi kozolec, ne še
tako »star«, saj je iz leta 1793.
V nedeljo, 2.julija 2006, so se zbrali vsi, ki so jim Vine in njihova cerkev pri srcu in slavnostno obeležili visok jubilej vinške cerkve. Po slavnostni maši je bil pred cerkvijo kulturni program. Tudi predstavniki občine Zagorje, ki podpira obnovo, so bili prisotni. Vinjani so se potrudili, da nihče ni odšel lačen ali žejen. Vetrič je pihljal, ni bilo vročine, kot daje bilo namenoma tako za številne obiskovalce. Ti so lahko uživali ob pesmi, ki je zvenela ves času druženja pred cerkvijo. Počutje je bilo prijetno in vsak je lahko pridobil nekaj tiste pozitivne energije, ki jo je v Vinah izobilo.
Freske so zasijale
Juventus-ova pesem je zaokrožila praznovanje
Župan Matjaž Svagan je »za stvar«
Besedilo, slike: St.R.

® KINO / OBVESTILA
Delavski dom Zagorje
Petek	21.07.06 ob 20.00 OMEN 666 ameriški, triler
Sobota	22.07.06 ob 20.00 POSEIDON am.akc.
Nedelja	23.07.06 ob 20.00 OMEN 666 ameriški, triler
Ponedeljek	24.07.06 ob 20.00 POSEIDON
ameriški, akcijski
Torek	25.07.06 ob 20.00 FILM TEATER:
TRANSAMERIKA ameriški, drama
Kino Izlake
Nedelja	23.07.06 ob	19.15 POSEIDON
ameriški, akcijski
Kino Delavski dom Trbovlje
četrtek	13.07.06 ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI
petek	14.07.06 ob 18.00 SLIKATI ALI LJUBITI
ob 20.00 DVA OBRAZA, triler
sobota	15.07.06 ob 18.00 SLIKATI ALI LJUBITI
ob 20.00 DVA OBRAZA nedelja	16.07.06 ob	18.00 DVA OBRAZA
ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI ponedeljek	17.07.06 ob 20.00 SLIKATI ALI LJUBITI
torek	18.07.06 ob	20.00 DVA OBRAZA
sreda	19.07.06 ob	20.00 DVA OBRAZA
četrtek	20.07.06 ob	18.0016 ULIC,drama
ob 20.00 KRALJI IN KRALJICA,drama petek	21.07.06 ob	18.00 POSEIDON,akcijski
ob 20.00 16 ULIC
sobota	22.07.06	ob	18.00	POSEIDON
ob 20.00 KRALJI IN KRALJICA nedelja	23.07.06 ob 18.00 16 ULIC
ob 20.00 POSEIDON
ponedeljek 24.07.06 ob 20.00 KRALJI IN KRALJICA torek	25.07.06	ob	20.00	POSEIDON
sreda	26.07.06	ob	20.00	GOSPODAR	VOJNE, triler
četrtek	27.07.06	ob	18.00	GOSPODAR	VOJNE
ob 20.15 RAZVAJENE PARIŽANKE, kom.
Kino Delavski dom Hrastnik
Četrtek	13.07.06 ob 18.00 DIVJINA, am.anim.
Petek	14.07.06 ob 20.00 VELIKI POHOD, am.vojna
akc.
Sobota	15.07.06 ob 18.00 DIVJINA, am.anim
Nedelja
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
ob 20.00 VELIKI POHOD 16.07.06 ob 18.00 DIVJINA
ob 20.00 VELIKI POHOD
19.07.06	ob 20.00 IZGUBLJENI, fr.rom.
20.07.06	ob 20.00 IZGUBLJENI, fr.rom.
21.07.06	ob 20.15 MOŽJE X: ZADNJI
SPOPAD, am.zf.akc.
22.07.06	ob 18.00 MOŽJE X: ZADNJI
SPOPAD
Nedelja
Sreda
am.rom.kom.
—.
n
Kino Dol
Petek
Petek
ob 20.00 IZGUBLJENI
23.07.06	ob 20.00 MOŽJE X:
ZADNJI SPOPAD
26.07.06	ob 20.00 KOLIKO ME LJUBIŠ,
27.07.06	ob 20.00 KOLIKO ME LJUBIŠ,
14.07.06	ob 18.00 DIVJINA, am.anim.
21.07.06	ob 18.00 IZGUBLJENI, fr.rom.
FOTO KLUB HRASTNI
do 05.08.06 razstavlja v Galeriji Zdravstvenega doma Hrastnik Pavel Trček, član Fotografskega društva Jesenice.
GALERIJA TKI HRASTNIK
Na ogled je razstava slikarja Jožeta Potokarja, člana RELIK-a iz Trbovelj.
PIVO IN CVETJE
Od 12. 07. do 16.07. 2007 - prireditve v okviru dnevov piva in cvetja v Laškem
KULTURNI CENTER DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 14. 07. 06 ob 19.30 koncert godalnega kvarteta ADAMAS iz Avstrije v Valvasorjevi kapeli Sreda 19. 07. 06 od 12.00 do 16.00 improvizirana razstava 43. slikarske kolonije Izlake-Zagorje v stekleni dvorani DD
JAZZAGORJE
Petek 14.07.06 ob 21.00 KRISTINA OBERČAN QUAR-TET
Petek 21.07.06 ob 21.00 NANČA MUCK QUARTET
CENTER ZA SOCIALNO DELO TRBOVLJE
Organizira v času počitnic kratkočasenje za počitnikarje -zbirajo se v Domu Svobode v Trbovljah
ZASAVSKA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE
So poskrbela za dogajanje med počitniškimi dnevi z delavnicami, izleti, kopanjem in.. ..za otroke. Prijave na sedežu društev.
43. SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE - ZAGORJE 2006
DO 20. JULIJA 2006
Vabi, da se pridružite umetnikom pri delu v Stekleni dvorani Delavskega doma, kjer bodo, poleg ateljejev v naravnem okolju, tudi ustvarjalni prostori.
V ponedeljek, 17. julija ob 20.00 - javna tribuna s slikarji udeleženci in dolgoletnim spremljevalcem in poznavalcem kolonije Alešom Guličem.

«tf*
WiZS) (d£lS) ams
KUM X \ KUM X XK1
BODOČNOST
+
Tudi to je naša bodočnost:
So trenutki, zaradi katerih je vredno BITI...
...in, če je Zasavc le in zato, da na njegovi strani preberete naslednje pismo in vam je pri duši lepo, potem smo izpolnili svoje poslanstvo...
urednica
Spoštovani,
Pred nekaj meseci sem spoznala mlado družino, ki je bila v hudi finančni stiski. Prosila sem ljudi za pomoč in odziv je bil izredno dober. Videla sem, da smo ljudje še ostali ljudje. Prosim vas, če bi lahko objavili teh nekaj vrstic kot zahvalo vsem, ki so pomagali. Hvala!
Želim vam še veliko uspešnega dela,
Mojca Berdnik
ZAHVALA
Da so siti slepi in lačni spregledajo, vedo povedati že stari ljudje. Nekaj mesecev nazaj sem po čistem naključju spoznala izredno dobrega človeka. Na žalost, lahko rečem, se to ne zgodi prav pogosto. Videla sem, da nujno potrebuje pomoč. Mlada družina z dvema lepima punčkama... Obrnila sem se na ljudi za pomoč in bila lepo in prijetno presenečena.
Akcija je stekla hitro! Želela bi se zahvaliti vsem, ki so pomagali, še enkrat pa bi se rada zahvalila Gregorju Kita, Lions Klubu BRIN Trbovlje, Alenu Mrak ter vsem, ki ste pomagali. HVALA!
Odločitev: imeti otroka, je pomembna. To pomeni odločiti se za vedno, da bo naše srce hodilo naokoli zunaj našega telesa.
Zaokroženo število 20 je tokrat - razmerje pa je 14:6 v korist močnejšega spola.
27.06.2006
Mateja Šink, Čolniše 32, Zagorje - hči Ema Rebolj 28. 06. 2006
Samira Mašič, Kolonija l.maja 22, Trbovlje - hči Ema 29. 06. 2006
Sabina Hercegovac, Log 25, Hrastnik - sin Alan
01.	07. 2006
Barbara Barič, Zdraviliška cesta 27, Rimske Toplice - hči Mojca Tošič
02.	07. 2006
Ladislava Vrtačnik Goričan, Jelenk 7, Trojane, Zagorje -hči Megi
03.	07. 2006
Marija Inka Špajzer, Mestni trg 5 d, Trbovlje - sin Simon Špajzer
04.	07. 2006
Sanja Stanojevič, Novi dom 32 b, Trbovlje - sin Marko Bazuk
05.	07. 2006
Sedina Silajdžič, Ulica talcev le, Zagorje - sin Dino Mateja Kmet, Log 25, Hrastnik - sin Jaka Anita Zagožen, Matke 85, Prebold - sin Jakob Mateja Žužek, Cesta OF 33 i, Trbovlje - sin Jaka
06.	07. 2006
Ana Gros, Pusto polje 22, Nazarje - sin Gal Kranjc Mateja Jere Mrak, Bevško 45c, Trbovlje - sin Rok Janja Jerič, Trg revolucije 4, Trbovlje - sin Žiga Klopčič
Simona Trošt, Log 7, Hrastnik - sin Matija Strehar
07.	07. 2006
Darja Dolinar, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Anastasia Sedič
Maja Drnovšek, Studence 8, Žalec - sin Matic Ograjenšek Damjana Pinosa, Cesta zmage 22, Zagorje - sin Ožbej Stanko
08.	07. 2006
Rada Tešič, Opekama 4b, Trbovlje - hči Petra Vera Drnovšek, Zabreznik 3, Izlake - sin Lovro Trdin
ISKRENO ČESTITAMO!
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno

Ime in priimek:	 Naslov:			 0) E äT a	>5 2 o c 2
		> O
	>5 ö	c
Podpis:			 2 £	M
	c S	"c/5
Telefon:		o > M 	 g O	o. o a
	o Ö	s?
Davčna številka:		> E	O
A
RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA
Žalitev in delo
Kaj hitro se zgodi, da uporabite napačno besedo in povsem običajen pogovor lahko postane žaljiv. Obstaja tudi možnost, da namenoma žalite sogovornika. Nenačrtovana žalitev vas preseneti, saj niste pričakovali zamere, ki sledi zaradi nenadzorovane besedne zveze. Razjezi pa vas tudi, ko nekoga žalite, ker ga želite ujeziti, pa se vrag ne da in se vam reži v obličje, ko da ni dojel, da želite uživati v njegovem užaljenem počutju. Rezultat vaše žalitve dobi nepričakovan učinek, ker se žalitev odbije od trdokožca ter naseli v vas samih.
Pomislite, kolikokrat ste že morali požreti kakšno žalitev na svoj račun. Obstaja več razlogov, zakaj mora človek včasih požreti, ali bolje povedano preslišati, žaljive opombe. Največkrat gre za eno izmed oblik moči žaljitelja in nemoč žaljenega. Pametno je molčati, kadar vam nadrejeni poje levite in pri tem uporablja imena kot Vol, Bik, Svinja, Kreten, Idiot ali vas v navalu svojega ustvarjalnega izrazoslovja poimenuje še s kakšnimi bolj značilnimi pridevki in imeni. Toda pozor! Sef mora ob svojem preklinjanju in žaljenju biti prepričan, da ste dojeli, da ste natanko tisto, kar so opisale njegove besede. Niti kanček kljubovalnosti ne sme opaziti na vašem obrazu. Le opazno kesanje in bedasto obžalovanje smete z mimiko obraza in kretnjami drugih delov telesa uprizoriti. Koza bo cela in volk sit.
Seveda, ravnate lahko tudi povsem drugače. Kot ponosen, samosvoj človek, vmete šefu milo za drago. Poskušate lahko še s kakšnim bikom na kvadrat in svinjo na kubik, tudi kakšen izraz kot kreten zagamani lahko uporabite v povračilne namene. In celo protestno lahko zapustite delovno mesto in demonstrativno odidete domov ali kam v neznano. V prvem primeru lahko pričakujete, da se vas bo vaš nadrejeni zaradi vaše ponižnosti še kdaj lotil. Ob vsakem navalu slabe volje bo bes izlil na vas, kot na potrpežljivem in dojemljivem mediju za praznjenje negativnih čustev, ki so zajela njegovo psiho. Kar naj, delo boste pa le obdržali. V primeru upora in uporabe povračilnih sredstev se bo zgodilo, da vas bo nadrejeni zaradi dolgega jezika in neobrzdanega obnašanja tako dolgo jahal, da boste po svoji volji slej ko prej prisiljeni zamenjati delovni okoliš. Še posebej to velja, če ste šli v svojem ponosu in kljubovalnosti tako daleč, da ste iz protesta, ki so ga povzročile šefove žalitve, zapustili svoje delovno mesto med delovnim procesom. Seveda je povsem drugače, če ste vi žaljivi do nadrejenih in oni demonstrativno zapustijo svoje delovišče. Tako se je pred dnevi zgodilo na seji komisije za zunanjo politiko. Školjko je Rupkota po obnašanju primerjal s kraljem Salamonom. Taje, vsej javnosti na vkljub, vstal in protestno zapustil omenjeno sejo. Menil je, da mu ni potrebno poslušati ciničnih pripomb na svoj račun. Pokazal je ponos. Na njegovem obrazu pa je bilo poleg užaljenosti opaziti tudi kanček ošabnosti. Kdo ve, morda pa je Rupko Školjkotu zameril, ker ga je slednji le primerjal z nekim, že zdavnaj pokojnim kraljem, namesto da bi ga imenoval: »Vaše veličanstvo kralj.«
Ja, je že tako, daje položaj kraljev previsoko in njihov vpliv premočan, da bi jih kdo zaradi zapustitve dela med delovnim procesom na odgovornost klical.
- Z NJO POD JASNIM NEBOM
Nebo iznadplaže na obali Rdečega morja, nebo nad Severnim morjem, nebo nad Beogradom, Portorožem, -pogled z jadrnice. Nebo nad Mostarjem, Sarajevom, Hvarom, Triglavom...
Koščki neba ponoči in podnevi. In nebo, ki ga gledamo vsak dan. Koliko pomembnih koščkov neba moramo še doživeti? Nebo nad Mojzesovo goro na primer, veter v laseh, ognjemet sončnega vzhoda.. .Ko bi bila raziskovalka, bi lahko pisala o nebu nad Kubo, Brazilijo, Indijo, Argentino, Avstralijo.. .žal v mojem spominu ni takšnih koščkov.
Ostanimo tu, na lokalnem nebu. Stop. Dimniki, balkoni, okna, strehe, oblaki.. .modro, sivo, svetlo, vedro, temačno,.. .z neba pada dež, tudi zvezde, sije sonce,...med tem pa se po naši deželi sprehaja mladost. Fantje in dekleta, naša bodočnost. Fantje na ulicah, motorjih, v avtomobilih. Na očeh. Skrivnostno se smehljajo, pogledi švigajo sem ter tja... Iščejo... Kaj že? Sedejo na vrt znanega kafiča, si važno ogledujejo vse kar' gre mimo in pripovedujejo šale o blondinkah. Smejijo se naglas. Nikoli ne razmišljajo ö tem, od kod prepričanje o neinteligentnih pripadnicah nežnega spola.
Velika MM iz sredine prejšnjega stoletja je precej kriva za to. Zaradi njenih filmskih vlog. Ko se je Jane Fonda želela udeležiti protestov proti vojni v Vietnamu, je skrajšala in potemnila lase. Na barikadah ni mesta za erotične fantazije. Kim Basinger in Madonna sta na koncu 20.veka najavili come back Blondinke z veliko začetnico. Danes so zlatolaske uspešne na vseh področjih, vse do najvišje politike (M.Tacher, M.Olbright, C.del Ponte), a šale o dolgih laseh in kratki pameti so še vedno prisotne.
Torej, zakaj blondinka vztrajno pripoveduje neumne šale? Pa, da bi jih temnolaske razumele.
Očitno se nekaj le spreminja.
In, le kdo lahko zanika, da bi brez blondink ta svet bil mračno, temačno in depresivno mesto? Ah, te bjonde...
In tako se po naših ulicah sprehajajo pametne in manj pametne blondinke in temnolaske, fantje pa strmijo skozi temna stekla firmiranih očal. Budni sanjajo in si predstavljajo košček neba, ki bi ga lahko delili, z eno ali z drugo. Barva las ni pomembna, važno je le, daje izbranka prava.
Stanislava
REKLAME ©)
S kopalnim vlakom na plaže Atlantisa
Popeljite se na plaže Atlantisa kar z vlakom in izrabite posebno ponudbo!
Za osnovnošolce smo pripravili dejavne in adrenalina polne počitnice.
V paket sta všteta prevoz z vlakom na določenih relacijah in 4-urna vstopnica za Svet doživetij v Vodnem mestu Atlantis. Ponudba velja od ponedeljka do petka za skupino najmanj šestih otrok, ki se jim lahko pridružijo tudi spremljevalci.
Cena paketa za otroka: 1.550 SIT/6,47 EUR, spremljevalci: 1.950 SIT/8,03 EUR
Podrobnejše informacije dobite v INFO CENTRU UUBUANA, tel.: 01/29 13 332, 29 13 390, 29 13 391, e-pošta: potnik.info@slo-zelenice.si Če boste na spletni strani www.atlantis-vodnomesto.si odgovorili na nagradno vprašanje, pa boste morebiti tisti srečnež, ki se bo na štiriurno kopanje popeljal brezplačno.
Slovenske železnice
++ KUM P LAST
sinergija plastike, kovine In lesa
vabi k sodelovanju sodelavce elektro,
strojne ali grafične stroke.
Možna zaposlitev za nedoločen čas
s pričetkom v mesecu septembru 2006.
Prijave z opisom pridobljenih znanj ali izkušenj pošljite do 31.8.2006 na naslov: Kum-plast, d.o.o., Prešernova 1,1410 Zagorje
GO
GRAFIKA GRACER
POLET A ,x. ' ROfel
CJtf MA V «AA0A4AII0I
TISTI, KI NAM BODO POMAGALI POIDOBITI DVE 2 LETNI NAKOČNINI
l§KAj(9i|rj2 *ot	A
0 POMAGALI 1
j NA ČASOPIS ZASAVC GOEDO Z NAMI Nk NEPOZABNI >1ZLET V GAODALAND!
Posojilna kartica KARAN TA
■ Celje - skladišče
® D-Per

6/2006
5000019050,14
- z njo bo pogled lept» in posojilo vedno pri roki
COBISS o
Prednosti:
- plačilo na vseh prodajnih mestih z nalepko Karanta,
-	možen dvig gotovine v enotah bank bančne skupine Nove Ljubljanske banke,
-	plačilo obveznosti - le 20 % mesečno od porabljenega zneska in
-	dodatna ugodnost pri odobritvi posojila.
banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Trg revolucije 25 c, Trbovlje
Vloge in podrobnejše informacije v vseh enotah Banke Zasavje