Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno % din, za inozemstvo 120 din. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za insera' Podružn-i Jesenice, Kranj, Novo mesto. Msfconamentii Mm« Din 30; Estero, meta Din 50; Edirion« domenlc«, anno Din 96; Estero Din 12a C C Pa Lubiana 10.650 per gli abfeo-namenti; 10349 {pec OVENEC Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika. Kopitarjeva 6, LJubljana. — Telefon: 40-01 do 40-05. - Redazlone, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. — Telelonoi 4001—4005. la inaerziotda Filiali: Jesenic*, Kranj, Moro mesto« Bollettino No 538 La violente battaglia nella Marmarica continua II Quartier Generale delle Forze Ar-mate comunica: La bataglia in Marmarica ripresa alPalba di ieri si e continuata violenta par tutta da giornata. Le forze terr^stri ed aoree delPAsse hanno impegnato in duri combatti-menti le contrapposte forze avversarie, alle quali sono state inflitte altre pordite rilo-vanti in uomini e mozzi eorrazzati. Ripetu-ali tontativi nemici di sortita da Tobruch sono sfalloti ad opora dolle divisioni italiane. che assediano la piazzaforte. ~ Le battorie contraaoree dolla divisione >Savona« hanno abbattuto in fiamme quattro velivoli nemici. Unita dolle Rogia Aeronau-tica in combattimenti sostenuti nel corso dolla giornata di tieri sul Mediterraneo hanno abbattuto soi apparecchi britannici. Un nostro velivolo non c riontrato. Stanotte le basi aeronavali di Malta sono state assoggettate a nuove azioni di bombar-damento aereo. Le perdite subite dalla popolazione di Messina nella incursione di ieri sono šalite a 32 morti e 50 feriti. A Brindisi pure durante 1'incursione di ieri un bombardiere nemico e stato abbattuto dalla artigleria contra-aerea. Africa Orientale: Nostra colona al comando del collonello Adriano Torelli ha potrato vittoriosamente a termine dal 17. al 20. novembre un ardua operazione di rifornimento autocarrato da Gondar per 1'isolato presidio di Celga. Aspramente ostacolato da agguorite formazioni avversarie le nostre truppe hanno so-stenuto con slanoio e decisione durante quat-tro giorni continui e sanguinosi combattimenti prendosi a vira forza la strada ed hanno in-tiitto ai nemici oltre 60ft perdite, eatturando nomorose armi e prigionieri. I reparti di Culquabcrt-Fereabor, che dal 14. novembre combattono senza sosta, martel-lati giorno e notte dalPartiglieria e dalPavia-zione avversarie. lottano da ieri mattina contro forze e mezzi di gran lunga preponderanti. In contrattacchi od assalti alParma bianca essi diffcndono valorosamentc ed alPoltranza le posizioni loro affidate. Una nostra torpediniera di seorta nel Mediterraneo centrale ha col fuoco delle suo ar-tiglierie abbattuto in fiamme tre bombardieri nemici. Vojno poročilo št. 538 Sovražnik zapleten v hude boje v Marmariki Izpadni poskusi pri Tobruku odbiti - Zmagoviti spopadi v Vzhodni Afriki - Sestreljenih je bilo 16 angleških letal Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Bitka v M a r m a r i k i, ki se je včeraj ob zori nadaljevala, jc bila ves (lan silovito trajala. Suhozcmnc in letalske sile Osi so prisililo v hude boje nasproti stoječe sovražne sile, katerim so bile prizadojano nove pomembne izgube v moštvu in motoriziranem orožju. Ponovni sovražni poskusi za izpad iz Tobruka so se ponesrečili zaradi delovanja italijanskih divizij, ki obkoljujejo trdnjavo. Protiletalske baterijo divizije »Savona« so v plamenih sestrelile štiri sovražna letala. Edinice Kraljevega letalstva so včeraj v letalskih bojih nad Sredozemskim morjem sestrelile šest angleških letal. Eno naše letalo se ni vrnilo. Ponoči so bila pomorska in letalska oporišča na Malti podvržena novemu letalskemu bombardiranju. Izgube prebivalstva v Messini zaradi letalskega poleta včeraj so poskočile na 32 mrtvih in 50 ranjenih. Nad Brindisijcm je bil mod včerajšnjim letalskim napadom od protiletalskega topništva sestreljen en sovražni bombnik. Vzhodna Afrika: Naša kolona pod poveljstvom polkovnika Adriana Torellija je zmagovito končala v dneh 17. do 20. novembra težko delo avtomobilskega oskrbovanja iz Gondarja za osamljeno posadko v C e 1 g i. Dasi so ji sovražne edinice delale ovire, so naše čete vzdržalo z naskokom in odločnostjo v štiridnevnih stalnih in krvavih bojih, ko so s silo držale ccsto in so prizadejalo sovražniku izgube, ki znašajo nad 600 mož. Zaplenile so mnogo orožja in zajele mnogo ujetnikov. Oddolki posadke v Culquabertu -F e r c a b e r i j u se od včeraj zjutraj vojskujejo proti veliki sovražni premoči, dasi so se morali boriti že do 14. novembra broz odmora in jih je pri tem podnevi in ponoči ob- streljevalo topništvo in bombardiralo letalstvo. V protinapadih ;n v spopadih na nož branijo junaško in čez mero postojanko, ki so jim zaupane. Naša spremljevalna torpedovka jo v srednjem dolu Sredozemskega m (fr j a z ognjem svojega topništva sestrelila tri sovražne bombnike. Vojno področja, 22. nov. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Tanger, 22. nov. AS. Poročila iz Gibraltarja pravijo, da bi angleško brodovje, v katerem sta bili »Ark Royal< in »Mala'ya<, moralo podpirati sedaj angleško ofenzivo v Marmariki. To brodovje bi moralo za vsako ceno preprečiti zveze med Severno Afriko in Italijo. Delovanje tega brodovja bi morala podpirati letala z Malte Toda letalonosilka je izločena iz boja, bojna ladja »Malayaovalnimi uradi določiti kontingente kravjega mleka, ki jih bodo morale oddajati 6kupno posamezne občine. Količine mleka, ki jih morajo oddajati posamezni proizvajalci, določajo občinski preskrbovalni uradi, upoštevaje količine mleka, ki ga dajejo proizvajalčeve krave, njegove potrebe mleka za prehrano in za živinorejo kakor tudi količine mleka, ki jih dobavlja neposrednim potrošnikom. Člen 6. Pokrajinski prehranjevalni zavod sme preurediti razdeljevanje mleka za prehrano. Če mleka ne bi bilo dovolj, se sme zmanjšati ali ustaviti dobava mleka gostinskim obratom. Člen 7. Proizvajalci morajo dobavljati mleko v zbiralna središča, ki jih določi Pokrajinski prehranjevalni zavod. V krajih, kjer ne bi bilo zbiralnih središč za mleko, se smejo osnonati obvezne zajednice proizvajalcev mleka zaradi ustauovitvo lakih središč. Člen 8. Za kakršno koli predelovanje mleka morajo imeti proizvajalci posebno dovolilo, ki ga izda Pokrajinski prehranjevalni zavod. • Če bi se pokazala potreba, se sme, odrediti zapečatenje priprav za pridobivanje smetane. Člen 9. Za vsak liter mleka, ki se proda ali kakor koli odstopi v Ljubljani, izvzemši tisto, ki pride iz inozemstva ali od pooblaščenih zbiralnih središč, 6e mora plačati pristojbina 15 stotink, ki se pobira na način, kakor ga predpiše Pokrajinski prehranjevalni zavod. Iz tako nabranih sredstev se osnuje izravnalni sklad za oskrbo omenjenega mesta z mlekom. Za upravljanje sklada mora Pokrajinski prehranjevalni zavod vodili posebni račun, ki spada pod nadzor Visokega komisariala. Izravnalni skladi se smejo osnovati tudi za druge kraje pokrajine. Člen io. Kršitelji določb to naredbe se kaznujejo v denarju na 100 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Člen 11. Vse določbe, ki nasprotujejo tej naredbi ali ki so z njo nezdružljive, se razveljavijo. Člen 12. Izvršitev te naredbe. ki stopi v veljavo na dan 1. decembra 1941;XX. se poverja Pokrajinskemu prehranjevalnemu uradu. Ljubljana, dne 21. nov. 1941-XX. Visoki komisar \ za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL din za 47.369 din z mesečno premijo 473.69 din (180 lir). Sorazmerno z zavarovanimi prejemki in mesečnimi preinijumi so se zvišule tudi rente. Pri tem morumo pa pripomniti, da so rente, objavljene v čl. 2. naredbe in v časopisju, le zakonite rente, ki znašajo po 40 letih zavarovanju največ 75 odstotkov zavarovanih prejemkov. Tem rentam, je treba prišteti pa draginjske doklade, s katerimi dosegajo rente že po dosedanjem pravilniku 110 odstotkov zavarovu-nih prejemkov. Kdor bi gledal samo objavljene zakonite rente, bi se utegnil prestrašiti, da so v naredbi določene rente še nižje nego dosedanje, ker vidi v čl. 2. naredbe le najvišjo rento 13.500 lir ali 35.527 din, dočim vidi iz dosedanjih prijavnih tiskovin in odlokov Pokojninskega zavoda, da je nujvišja renta že doslej znašala 46.200 din ali 17.565 lir. V resnici je pa le zakoniti del noVe najvišje rente 13.500 lir. Z draginjske doklado, izračunano po predpisih dosedanjega Pravilnika in p) novi premij,i 180 lir, pa dosega 19.800 lir ali 52.105 din. Na novih prijavnih tiskovinah in odlokih, ki jih bo izdal Pokojninski zavod, pa ne bodo objavljene le zakonite naredbe kot v Naredbi, marveč zakonite reute z draginjskimi dokla-dami skupaj. Naredba je v čl. 5. poenostavila računanje rente in v višjih razredih zboljšala rento po 5 letih zavarovanja, tako da znaša tudi v teh razredih po 30% zavarovanih prejemkov, dočim je bila doslej pri zavarovanih prejemkih nad din 18.000 ali lir 6.840 nižja, in sicer le 28 do 25%. Poleg zvišanja rent sorazmerno z novimi zavarovanimi prejemki in premijami zvišuje Naredba v čl. 6. rente še z izredno podporo. Invalidske rente do 270 lir na mesec zvišuje za 15%, do 360 lir za 10% in do 460 lir za 5%, vdovske rente do 230 lir za 15% in do 300 lir za 10%, vdovam se pa za vsakega otroka do 18. leta dodaja po 20 lir na mesec, a največ za tri otroke. Na rentnike z nižjimi rentami se Naredba ozira še posebej in določa, da noben invalid ne sme prejemati manj nego 250 lir na mesec (doslej 95 lir), nobena vdova manj nego 180 lir (doslej 57 L), Tudi za sirote se zvišuje minimalna renta za vsako od 57 lir na 180 lir. Invalidske rente nad 460 lir in vdovske nad 300 lir, ki so že priznane ali ki bo nastala pravica do njih do konca t. 1. 1941, se zvišuje tudi za 5%; pozneje priznane rente bodo pa itak že višje zaradi višjih zavarovanih prejemkov in premij. Pokojninski zavod bo vse zavarovance po do sedaj prijavljenih prejemkih uradoma preuvrstil v nove plačilne razrede z veljavnostjo od 1. nov. 1941 dalje. Če pa službodajalec v prijavi ni navedel točnih prejemkov nameščenčevih, marveč je navedel le, da spada sedaj nameščenec v ta in ta plačilni razred ali da njegovi prejemki presegajo din 54.000, naj pa predloži nujno nove prijave s točnimi prejemki. Tudi kdor je pozabil prijaviti uradno določene minimalne ali po naredbah ali prostovoljno zvišane prejemke, naj jih prijavi vsaj sedaj, in sicer tudi za nazaj. Ko bodo službo-dajalci nakazovali Pokojninskemu zavodu mesečne premije, naj, če mogoče, nakažejo že nove premije, čeprav morda še ne bi prejeli novih odlokov, ker je nove premije po razpredelnici Naredbe prav lahko izračunati. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Preds.: dr. Milavec 1. r. Direktor: dr. Vrančič 1. r. Preureditev delodajalskih organizacij Ljubljanske pokrajine Ko se je začela reorganizacija strokovnih delavskih združenj v Ljubljanski pokrajini, je takoj prišel na vrsto problem slične reorganizacije strokovnih združenj delodajalcev. Slovenske produktivne skupine so takoj opozorile na potrebno, prilagoditi svoje gospodarstvo, tudi kar se tiče njih organizacijske plati, novi politiki in novemu gospodarstvu, ki vladata v Evropi, katero vodita državi Osi. Dejansko so dale svojo najbolj razumno sodelovanje oblastvom za proučevanje vprašanja lokalne organizacije in njih popolni pristanek na spremembe, ki so prišle v veljavo v zadnjih ukrepih, ki prilagojujejo prejšnja strokovna združenja novemu položaju v pokrajini in tako približujejo te organizacije v mejah obstoječih bivših jugoslovanskih zakonov sindikalni in korporativni ureditvi v Italiji. Koristno je oh tej priliki dati majhno sliko o nra^nih podlagah za tako ureditev, na osnovi katerih je prišlo do preureditve na osnovi izdanih odredb v Ljubljanski pokrajini. Delovna karta je dokument, ki je dobro znan in, ne potrebuje dosti pojasnil. Podlaga sistema je potenciranje dela vseh vrst v enotni organizaciji narodnega gospodarstva im v vsem političnem življenju naroda. To se dosega v prvi vrsti im pred-vsemi s pomočjo sindikata, ki jo prva stopnja sindikalno korporativnega sistema: sindikat namreč, ki združuje vse člane, ki izvršujejo isto delavnost v gospodarstvu, ki je specifična in določena, kolikor je pač mogoče, ne da bi prišli do neplodnega atomrairanja, delitve, temveč do take delitve, ki predstavlja krog bitnih interesov, ki se ne dajo uničiti, v okvirju narodnega gospodarstva. Sindikat je v italijanskem korporativnem gospodarstvu tisto, kar predstavlja družina v človeški družbi: celica sistema. Ni celica v neki združujoči tkanini, temveč jo kvas, ki povzroča rast, taka celica torej zagotavlja življenje posameznika. Od sindikata gremo naprej stopnjo za stopnjo više v povezanosti interesov in v posploševanju interesov in razširjanju v vodno širše kroge k vedno bolj obširni organizaciji proizvajalnih delavnosti, dokler ne pridejo popolne panorame narodnega gospodarstva. Vsaka stopnja sistema ima svoje lastne naloge, ki so vedno bolj obširne; uspešno poslovanje vsega pa je garantirano z lastno disciplino kategorij, ki izloča spopade interesov, katere nasprotno združuje ne z avtoriteto, čeprav je oblast vedno zastopana z organi vlade in stranke, temveč s sporazumom, ki se vedno doseže z ozirom na najvišji cilj moči ter narodnega blagostanja. Odločba Visokega Komisarja, ki je stvorila Zvezo delodajalcev Ljubljanske pokrajine, daje slovenskim proizvajalnim razredom v okvirju njih zakonov in v okvirju nove gospodarske organizacije pokrajine in njih osnovnim institucijam: Združenje njih kategorije, v katerega okvirju bodo potem na osnovi statutov osnovani posamezni sindikati, im Zve«so, ki združuje in predstavlja vse delodajalce pokrajine. Združenje dotične kategorije in njih sindikati bodo omogočili posameznim interesom kategorij, ki so točno določeni, da se bodo lahko ti interesi ločili, povečali in da bodo varovani tako, da bodo doživeli prvo preizkušnjo in pretres ter prvo harmonizacijo v samem združenju. Zveza pa bo nasprotno omogočila gospodarski delavnosti vse pokrajine, da se bo javljala enotno nasproti in v okvirju narodnega gospodarstva ter bo ona tista, ki bo s popiočjo svojih lastnih organov in lastnih predstavnikov navdajala z živimi silami pokrajine tudi upravno življenje pokrajine in v kasnejšem času tudi v vsej Kraljevini. V samem združenju kategorije, v katerega se stekajo razni sindikati, mora biti dosežena, kot je bilo rečeno, prva harmonična združitev interesov — čeprav se večkrat razlikujejo, katerih direktni in neposredni izraz so sami sindikati. Tega pa se ne sme razumeti v smislu, da bi sindikat, tudi če ni pravna oseba, doživel ugasnitev lastne svojsko-sti in svojega lastnega življenjskega smisla v omejenem delokrogu združenja kategorije, katerega del tvori: sindikat ostame nasproti svojim specifičnim in posebnim vprašanjem tako rekoč avtonomen, samostojen im združenje dotične kategorije mora biti ravno tisto, ki obravnavajoč svoje probleme in podpirajoč jih s svojo lastno večjo avtoriteto, kaže sindikatu pot do rešitve in opozarja na to pristojne organe. To je tisto, kar zasluži posebno podčrtanje v disciplini glede delovnih odnošajev: če imajo dejansko z ureditvijo v smislu Komisarjeve odločbe samo združenja svojih skupin in Zveza, v kolikor so zakonito priznani, možnost določati kolektivne delovne pogodbe, bodo pa vendar posamezni sindikati kot direktni in neposredni predstavniki — kot je bilo rečeno — posameznih skupin podjetnikov tisti, ki bodo izdelali pogodbena določila, ki bodo urejala posebne tehnične in gospodarske plati v delovnem odnošaju, ki nastopajo med delodajalci in njih zastopniki ter pripadajočim delavstvom. Ta določila bodo potem dopolnjena in potrjena z zakonitim instrumentom kolektivne delovne pogodbe pristojnega združenja kategorije in Zveze po revizijskem in nadzornem delu, ki pripada temi organom po njih bistvu — na osnovi njih statutov. Iz teh ilustracij v kratkih besedah in še bolj iz besedil odločb, o katerih je bil govor, izhaja jasno, da je italijanski reformator hotel dati slovenskim proizvajalnim stanovom v okvirju njih zakonov in ohranjujoč, kar je dobrega in sposobno življenja v novi pokrajini izmed njihovih institucij, novo organizacijske oblike v njih gospodarstvu s tem, da jih je harmoniziral z onimi, ki obstajajo v Italiji: na podjetnikih vseh vrst nove pokrajine je,.da pokažejo svoje lastno razumevanje za taka prizadevanja s tem, da sodelujejo v novih organizacijah za napredek gospodarstva pokrajine, obenem pa tudi za napredek svojih podjeliL Govor predsednika madžarske vlade V vojni proti boljševizmu se Madžarska zaveda nalog svojega poslanstva Budimpešta, 22. nov. AS. V madžarskem parlamentu so je včeraj končala razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Ob tej priliki je govoril predsednik madžarske vlade in zunanji minister Bardossy, ki je v svojem govoru ined drugim izvajal: »Madžarska se spominja prve obletnice pristopa k trojni zvezi in z.ato je treba podčrtati, da tesni stiki med Italijo, Nemčijo in Madžarsko niso samo iz najnovejšega časa, ampak imajo svoj trdni temelj v stoletnih tradicijah prijateljstva, ki je vedno vohalo Madžarsko z dvema velikima zavezniškima državama.« Predsednik vlade se je nato s toplimi besedami spomnil Italije in je med navdušenim vzklikanjem poslancev omenjal obletnico sankcij proti Italiji, ko je Anglija skušala gospodarsko zadušiti fašistično Italijo. Pred tremi dnevi se je italijanski narod spominjal neke druge obletnice, in to je šeste obletnice, ko je ženevska zveza ukrenila sankcije proti Italiji. Tudi madžarski narod se je pridružil italijanskemu narodu ob tem Času sankcij in storil je to 7. vsem srcem, kajti Madžarska se ni hotela uklonili ženevskim odredbam proli Italiji. Kri, ki jo madžarski, italijanski in nemški vojaki prelivajo na vzhodnem bojišču v obrambi koristi nove Evrope, je znova posvetila z dejanji besede bratstva in zveze globokega prijateljstva, ki vežejo te tri države Hitlerjevi pobudi se je troha zahvaliti, da bo Evropa popolnoma varna pred holj-ševiško in panslovansko nevarnostjo. Madžarska se ob strani držav Osi udeležuje velikanskega boja proti boljševizmu, pri tem pa ne zahteva nobenega plačila, ker se zaveda, da pri tem opravija naloge svojega zgodovinskega poslanstva. Predsednik vlade se je tudi s toplimi besedami spomnil vezi, ki vežejo Madžarsko na Bolgarijo in na Finsko. Madžarska vojska in madžarski narod prisrčno izražata svoje priznanje finski vojski. Svoj govor je Bardossy končal z besedami, ko je poudaril, da j« prepričan o zmagi, ki bo dala Evropi nov rod in v okviru tega novega reda hoče biti Madžarska vesten Ln konstruktiven sodelavec. Spori Nedeljski šport Tri prijateljske tekme doma — Prvenstvena in mednarodna srečanja drugod. Ljubljana, 23. novembra. Do zaključka lista smo mislili, da bo tudi jutrišnja nedelja brez športnega sporeda. V zadnjem hipu pa smo prejeli obvestilo, da je Poljan-cem dovolj počitka in da se bodo jutri ob 14.30 pomerili na igrišču za Kolinsko tovarno z enaj-storico Svobode. Predtekma bo ob 13.30. Zatem smo prejeli še eno obvestilo, ki priča, da bo jutri tudi na igrišču Ljubljane živo. Priredili bodo dve trening tekmi. Ob 14 bodo nastopili juniorji Ljubljane proti juniorjem Korotana, ob 15 pa bo srečanje med Ljubljano in Mladiko. Tako bodo imeli prijatelji nogometa kljub prekinitvi jesenskega prvenstva jutri kar dve izbiri in bodo obiskali nekateri igrišče Marsa, drugi pa zeleno polje Ljubljane. Italijanski nogometni klubi bodo jutri zaigrali peto kolo državnega prvenstva. Promet bo vsekakor tudi tokrat zelo velik. V razredu prvakov — to je A divizija — sodeluje 16 klubov, v B diviziji jih je 18, v C diviziji pa kar 125. Tudi za letošnje prvenstvo so pokazali gledalci veliko zanimanje. Na milanskem igrišču jih je bilo že 60.000, na torinskem 50.000, na rimskem pa 40-tisoč. To so številke, ki so dovolj zgovorne za športne in finančne uspehe v diviziji prvakov. Na čelu tabele je zaenkrat Triestina, ki vodi s pičlo razliko pred Romo. Jutri bo igrala Triestina doma proti Napoliju. Ostala moštva si bodo stala takole nasproti: Lazio—Ambrosiana v Rimu, Liguria—Livorno v Genovi, Torino—Modena v Torinu, Venezia—Bologna v Benetkah, Atalanta— Juventus v Bergamu, Milano—Genova v Milanu, Fiorentina—Roma v Florenci. Italijanski teniški prvaki se bodo borili v Stockholmu proti predstavnikom Švedske. Teniški turnir, ki se vrši v telovadnici in ki traja tri dni, bo zaključen jutri. Za italijanske barve nastopajo: Cucelli, Romanom in Bossi. V Monakovem bo medmestna nogometna tekma med predstavništvi Sofije in Monakovega, v Budimpešti pa težkoatletski dvoboj Dunaj—Budimpešta. Pomerili se bodo v dviganju uteži. Nastopali bodo atleti vseh kategorij razen bantam teže. Nadzorstvo nad delovanjem športnih društev Obvestilo CONIja za Ljubljansko pokrajino Zaupnik CONIja za Ljubljansko pokrajino objavlja: Eksc. Visoki Komisar je odobril imenovanje sledečih podzaupnikov CONIja v Ljubljanski pokrajini: Skvadrist Polli Carlo za okraj Kočevje; fašist Rubino Angelo za okraj Logatec; fašist Cu-mar Giordano za okraj Novo mesto; fašist Luigi Stanta za okraj Črnomelj. Podzaupniki CONIja imajo nalogo pregledati in nadzorovati tehnično in politično delovanje športnih društev v svojem okraju. Prošnje za dovoljenje športne prireditve bodo morala oddati športna društva v dveh kopijah v italijanščini in slovenščini, in sicer za ljubljanski okraj Pokrajinskemu komiteju CONIja, v drugih okrajih pa podzaupniku CONIja, ki bodo oddali te prošnje s svojim podpisom oblastem za javno varnost. Prošnje športnih društev, ki niso vpisana v športno zvezo, ne bodo odobrene. Ustanovitev novega športnega društva ali spojitev več društev v enem kraju ne bo dovoljena brez posebnega dovoljenja podzaupnika CONIja in krajevne oblasti za javno varnost. Prva teniška poročila iz Stockholma Stoekholm, 22. novembra. Prvi dan teniškega dvoboja med italijansko in švedsko reprezentanco je prinesel naslednje izide: Cucelli je premagal Rohlsona, v doublu pa je švedski par Oestberg-Marthenson premagal dvojico Bossi-Romanoni. Prireditvi je prisostvoval švedski kralj Gustav s princem in drugimi člani kraljevske družine, navzočih pa je bilo tudi več drugih švedskih in italijanskih odličnikov. Šport v kratkem Nogometaši Sofijo pred težko preizkušnjo. ■— Pred tremi tedni so zabeležili bolgarski nogometaši izreden uspeh, ko so premagali berlinsko enajstorico. Nemci so postali na ->ofijsko moštvo pozorni in so jih povabili za jutri v Monakovo, kjer bodo nastopili proti mestni reprezentanci. Monakovčani so sestavili odlično enajstorico, ki bo napela vse sile, da popravi neuspeh, katerega so doživeli Berlinčani v Sofiji. Finski ,športni profesor' Lauri Pihkala, ki ima velik delež na uspehih finskih atletov in ki ga poznajo atleti vseh narodov po odličnih strokovnih spisih, je sedaj vojak in je nedavno napredoval v čin majorja. O tržaški Tricstini poroča zagrebški »Šport« sledeče: To moštvo je zaradi vojne najbolj prizadeto. Skoraj polovica igralcev je na dolžnosti. Lani, kakor tudi letos, je Triestina odstopila za lep denar najboljše igralce drugim klubom. Resnično, Triestina je dobra hrana za druge. Upravičena je trditev, da je Triestina vzgojila največ dobrih igralcev in da ni letos nikogar novega najela. Zgubila je sicer zopet Trevisana, dobila pa je nazaj krilo Pasinatija; Seler, Stiull, Simontac-chi, Andrian, Antonini, Tagliasocchi itd. bodo tudi v bodoče glavni borci Triestine. Te dni bo izkusil dobiti trener Villim nekaj novih igralcev iz Ljubljanske pokrajine, da ne bo živelo moštvo le od stare tradicije. Japonska mora biti pripravljena na vojno Monakovo, 22. nov. AS. Dopisnik lista »Miin-chemer Neueste Nachrichten« pošilja dopis iz Tokia, v katerem komentira poslednje zasedanje japonskega parlamenta. Dopisnik pravi, da mora biti Japonska pripravljena, da premaga vse težave in da mora biti pripravljena tudi na lo, da se zaplete v vojno proti tistim, ki hočejo za vsako ceno uničiti Japonsko. Govor finančnega ministra je pokazal, da je japonsko gospodarstvo sposobno prenesti vsa vojna bremena vkljub temu, da vojna na Kitajskem že tako dolgo traja. Gospodarski položaj Japonske se celo boljša. Japonski narod je enotno ob strani svoje vlade, kar so dokazali soglasni sklepi japonskega parlamenta. Amerikanci zapuščajo Kitajsko Sanghaj, 22. nov. AS: Ameriški parnik »Ma-thisonc je včeraj prišel v šanghajsko pristanišče, kjer l>o vkrcal ameriške čete, ki zapuščajo Kitajsko. V Sanghaj pa bo priplul še en ameriški par- i nik, ki ho odpeljal ostanke oddelkov ameriških čet. Ta parnik pričakujejo v Šanghaju prihodnji teden. Pripravljajo tudi odhod angleških družin. Šnnghaj, 22. nov. AS. 175 angleških državljanov je zaprosilo svojega konzula, da naj jim omogoči, da bi zapustili Kitajsko, in sicer kar najhitreje mogoče. Norveški parniki ne morejo Iz ameriških pristanišč Newyork, 22. nov. AS. 50 norveških pacnikov je zasidranih v raznih ameriških pristaniščih in čakajo na odhod v Anglijo. Toda parniki ne morejo odpluti, ker so posadke izjavile, da ne morejo tvegati svojega življenja za plovbo v angleških konvojih. - Angleška ladja potopljena Rim, 22. nov. AS. Angleška admiraliteta je objavila, da je bila ladja »Latoma« potopljena. Najvišje cene na ljubljanskem trgu Niuive, velemesto starega veka, je štelo nad milijon prebivalcev. V to pogansko, razuzdano mesto pride na božje povelje prerok Jona. Ilodi po ulicah, pa se od časa do časa ustavi in kliče: »Se štirideset dni in Ninive poginejo!« ln Niniv-ljani so verovali in so razglasil post in so oblekli rašovnik, od velikega do najmanjšega, in so se postili in pepelili s kraljem vred, rekoč: »Morda Bog zopet odpusti in sc obrne od svoje hude jezo, da ne poginemo.« In ,Bog je videl njih dela. da so se spreobrnili od svoje slabe poti: in Bog se jo usmilil, da ie odvrnil zlo. katero jim je bil napovedal, da jim bo storil, in ni storil.« Vsa Evropa je-danes Ninive. Vsi smo izzvali jezo božjo ter si spletli s svojimi grehi in brez-hoštvom strašni bič, ki nas tepe. Kdo nas ho rešil pogina? »Ta rod se ne izžene drugače ko z molitvijo in postom« (Mt 17, 20). kliče Kristus, kliče njegov namestnik. Mar nas bo rešilo brezboštvo? l'rav brezboštvo nas je odtrgalo od Boga in zato pokopalo v nravnem in gospodarskem neredu, ker nas je puhnilo v brezvestno sebičnost, ln zdaj, ko nas sadovi brezboštva na lastni koži uče, kaj smo brez Boga, zdaj naj nas brezboštvo reši? Rešiti nas inore edinole vrnitev k Bogu. Vrnemo se pa k Bogu prav z molitvijo in postom ali pokoro. Moliti bi morali najbolj, da nam Bog vrne vero, živo vero. Tudi prinaša molitev mir srni, družinam, mir med narode, ki se v molitvi čutijo eno v Očetu. Kaj pa pokora? Ali spada pokora v 20. stoletje? Še v nobeno ni tako spadala. Kaj se pa pravi pokoro delati? Greli obsojati, greha se očistiti, vrniti se k Bogu. dajati razžaljenemu neskončnemu božjemu Veličanstvu z zatajevanjem in miloščino in drugimi dobrimi deli zadoščenje ter se odločno boriti zoper strasti, ki so vir vse osebne in socialne nesreče človeštva. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu komisariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani tudi za prihodnji teden ter jih je ta tudi odobril. Z odlokom VIK-2 št. 1319-3 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 24. novembra zjutraj do nedelje 30. novembra zvečer. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno t.30, zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60, zeljnate glave na debelo 0.50, kislo zelje ljubljanskih ze-l.jarjev z obrtnim listom na drobno 2.50, kmet-sko kislo zelje na drobno 2, repa na drobno izpod 10 kg 0.T0, repa na debelo 0.50, kisla repu 2, rdeče zelje 1. ohrovt t, cvetača 3.20, brst-ni ohrovt 5, koleraba t, debela koleraba do 4 komade na kilogram 2, rumena koleraba 0.50, rleča pesa 1.75, rdeči korenček brez zelenja 2.30, rumeno korenje 0.50, šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20, peteršilj 2.50, por 3, zelena 2.40. črna redkev 1.20, osnaženi hren 3, domača čebula 2, šalota 2, česen 25 glavic na kilogram 4, otrebljena endivija 3. rdeči radič (cikorija) 3. veliki otrebljeni motovileč 6, mali otrebljeni motovileč 8, mehka špinoča 2.50, trda špinača 1.50, licer suhih bezgovih jagod 3, kilogram suhega šipka 8, kilogram letošnjega lipovega cvetja 20 lir. Jabolka: L: kanadska, dolenjska voščenka, Ilarbertova, šampanjska, llandberška, Baumannova in kaselska reneta, vse brez napak 4.50, II.:'navadni kosmač. zelenec, tafelček. rožmannček, carjevič 3.40, III.: drobna in zdrava jabolka vseh vrst 2, IV.: ob-tolčena, črviva, nagnita jabolka za vkuhavanje 1.50 lire. Domače kutine 3, domači kostanj 3 lire. Gobe a) rumeni in rjavi ježek, štorovke liter t, b) liter lisičk in večjih zimskih kolo-barnic (mraznic. sivk) 1.50, c) liter sirovk. mo-žkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2, d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50, e) kilogram mladih čebular.jev ali maslenk 3, f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10, g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6 lir. Kunci žive teže 10 lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubl janski (pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 5 na rdečem papirju. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu. Gospodinje bodo v ceniku opazile nove cene po novi razdelitvi raznih sort jabolk. Tako je bilo urejeno in določeno na željo prodajalcev jabolk z Dolenjskega v soglasju z zastopnicami in zastopniki konsumentov ter tržnega urada. Po želji prodajalcev in gospodinj so v ■ Kaj je življenje, kakšen njegov smisel in cilj? Vprašanje, ki nas še oosebno v teh trpkih dneh teži in muči. Odgovor najdete v prekrasno pisani knjigi Aleša Ušeničnika: V tem delu, najlepšem, kar jih je napisal naš največji mislec, boste našli odgovor, spoznanje in uteho. Videli boste, koliko črnogledja se sprosti iz našib duš, ko se globoko in iskreno z zag'edamo v najglobje tajne našega bistva. Odkrili boste luč, ki bo zasijala v trpljenje in mrak. Knjigo je pisal široko razgledan filozof — pisal pa jo je ne samo kot znanstvenik, temveč kot človek, za svojega brata, ki se muč', zdva-ja in hrepeni. Knjiga spada med t>sta dela ki jih človek odpira v svo|ih najtišjih urah, da bogati srce in duha. Razen tega je v lo. zv. Izbranih spisov še Ontologija, razorava o sv. Tomažu in moderni filozofiji ter obširen Slovar filozofskih izrazov. Strani 355. Vezana v platno L. 38'— ceniku navedena pri nekaterih sortah namesto pomoloških imen ona imena, ki so za razne sorte jabolk v rabi med ljudstvom in tudi na deželi med ljubljanskim prebivalstvom. Da pa ne bo pomot in da bodo kupovalke na trgu jabolka poznale, bodo vse v ceniku navedene sorte jabolk razstavljene v omarici pri prodajalcih jabolk ob poslopju Ljudske knjigarne na Vodnikovem trgu. Spet pa opominjamo gospodinje, naj ne preplačttjejo blaga, ker ga s tem draže same sebi in vsemu prebivalstvu. Dosti blaga je na trgu tudi po nižjih cenah kot so v ceniku določene, zato je pa pogajanje in celo draženje popolnoma nepotrebno, poleg tega je pa pre-plačevanje prav tako kaznivo kot prodajanje po nedopustnih višjih cenah. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji in proti verižništvu ter sploh proti izkoriščanju prebivalstva. Izseljevanje Nemcev iz Ljubljane V smislu navodil, izdanih od Vis, Komisarja glede izselitve Nemcev Ljubljanske pokrajine v Nemčijo, je v četrtek potekel rok za vlaganje prošenj pri mestnem poglavarstvu. Na magistratu je bilo celotno predloženih 825 prošenj, posebno zadnji dan, v četrtek, je bil večji naval vlagateljev. Imena izseljencev bodo objavljena v Službenem listu Ljubljanske pokrajine in bodo vsi oni pozvani, da naznanijo svoje odškodninske zahteve in terjatve, ki jih imajo do izseljencev, izseljenci pa morajo navesti natančne podatke ' o svojem premoženjskem stanju, o terjatvah in dolgovih, kakor tudi o drugih obveznostih. Sklad za zdravljenje jeiičnih bolnikov V dopolnitev že objavljenega poročila o prispevkih v ta sklad obveščamo javnost, da smo v zdanjem času prejeli še naslednje zneske: 500 lir Vok Ignac v Ljubljani; 300 lir Božnar Pavel, lesna industrija, Polhov Gradec; po 200 lir: Jelačin Ivan in Janežič Anton, oba v Ljubljani; po 100 lir: Javornik Josip v Zajni, Remec Anton v Stični, dr. Piccoli, lekarna, Bogataj Ivan, elektr. podjetje, Zajec Milovan, optik, Demšar Lovro, Breznik Ven-ceslav, Erzin Josip in Peter Hribar, vsi v Ljubljani; po 50 lir: uprava graščine Snežnik, Petrič Ivan v Borovnici, Knafljič, Mirtič v Novem mestu, Gozdni urad Auersperga v Kočevju, Uprava ve-leposestva Turjak v Namršlju, Pouh Joško v Novem mestu, Rosina Ivan, »Zmaj« d. z. o z., Bizjak Filip, Turna bratje d. z o. z., Cepič Mate, avtomatični buffet »Rio«, W. pl. Borčič SI., inž. Carmine Hugo, »Nova založba« d. z o. z., Eger Gustav, »Pa-piroteka«, Kleinmayr & Bamberg in Holynski-foto, vsi v Ljubljani; lir 38 Gjud Aleksander v Ljubljani; lir 40 Banko Ignac v Ljubljani; lir 38 Brcar Franc v Ljubljani; po 25 lir: Meden Viktor, Battelino Angelo in Javornik Ivan, vsi v Ljubljani; po 20 lir: Moskovič brala, »Svetla«, Druškovič-Ilaunik Anka, Martine« Franc, Puh Josip in Svečama J. Kopač & Komp., vsi v Ljubljani, Andrijanič, lekarna v Novem mestu; po 10 lir: Ta.jner Franc v Črnomlju, hotel »Metropoi«, Barbič Marin, tiskarna Gale in Bricelj Leopold, vsi v Ljubljani. Imenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi' nadaljni naklonjenosti. — Dočim izražamo svoje izredno veselje in zadovoljstvo nad dejstvom, da je marsikateri denarni in zavarovalni zavod ter marsikatero industrijsko, trgovsko in obrtno podjetje v polni meri razumelo naš apel ter blagodušno podprlo to nujno in prepotrebno nabiralno akcijo, moramo na drugi strani poudarili naše opravičljivo razočaranje, da je še mnogo denarnih in zavarovalnih zavodov ter podjetij, ki se prošnji niso odzvala. Na stotine takih prošenj leži nerešenih pri njih in pričakujemo, da bodo tudi ti zamudniki popravili svoje oidevanje s tem izdatnejšim prispevkom ter tako tudi oni dejansko pripomogli k nujni t.dej-stvitvi našega visokega cilja: pripraviti vsakemu jetičnemu Slovencu bolniško posteljo. Posebno v današnjih težkih časih je nujno potrebno, da celokupno skrbimo za nego in oskrbo naših jetičnih rojakov. Številka našega čekovnega računa pri Poštni hranilnici je 15.531. Protituberkuiozna zveza v Ljubljani. Vpisovanje v »Italijansko liktorsko mladino« v Ljubljani V teh dneh j e poslalo Zvezno poveljstvo GILLA vsem šolskim oblastem podrobna navodila o otvoritvi in začetku vpisovanja v mladinsko organizacijo, najsibo vzgojiteljev, kakor mladine. Pri vseh upraviteljstvih šol lahko dobijo interesenti vpisne pole in vsa potrebna pojasnila. Ponavljamo, da je vpis v «Italijansko Liktorsko Mladino v Ljubljani* — ki nudi mladini športnega razvedrila in pomoči mladini cele pokrajine — popolnoma prostovoljen, tako za vzgojitelje kakor za mladino, katerih prošnje, oziroma vpisne pole morajo biti podpisane, v znak odobritve, od očeta ali varuha. Vpisne pole so bile poslane vsem šolam, ker so pač zavodi, katere obiskuje skoraj vsa mladina. Kdor ne obiskuje šole, pa lahko dvigne prijavnico pri Zveznem poveljstvu, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. Uradi Zveznega poveljstva so na Blei-weisovi cesti št. 28. Kinematografska delavnost GILL-a Zvezno poveljstvo Italijanske Liktorske Mladine v Ljubljani je včeraj nudilo že tretjo brezplačno kino-predstavo ljubljanski šolski mladini. Prihitelo je okrog 900 šolarjev z učiteljišča, z ženske realne gimnazije in iz privatnih ljudskih šol v Sedež pokrajinskega Dopolavora. Poleg pregledov dogodkov in delovanja GILLa (Cinegli št. 8) so bili podani tudi nekateri filmi LUCE, kateri so naleteli na živo zanimanje pri vseh mladih obiskovalcih. Naročite »SLOVENČEV KOLEDAR«! Še do 25. novembra imate čas! Veliki koledar bo obsegal 288 strani oblike skoraj polovico strani »Slovenca« aaaiMMIIIMllJilBtfl»mMH——BMM Iz Spodnje Štajerske Učiteljica med spodnještajerskinii vaškimi otroki. V nemških listih popisuje nemška učiteljica Erika KOnigseder svoje prve vtiske o svojem službovanju med spodnještajerskimi otroki. Takole pripoveduje med drugim: »Že več tednov je minilo, ko me je kot učiteljico poslalo povelje v Spodnji Štajer, ki se je zdaj vrnil domov. Ko sem se pripeljala v Rogaško Slatino, so mi povedali, kam naj grem: Dob.je, mala vasica ha hribu blizu hrvatske meje. Le malo hiš je okoli dobske šole. Kakih 25 minut od šole je bilo moje prebivališče v mali zanemarjeni hišici. Prvo delo nove učiteljice je bilo hišo malo pospraviti, tla poribati, posteljnino in nizke prostore prezračiti. Glasovir z zelo razglašenimi strunami mi je bil malo razvedrilo po prvem neprijetnem vtisku. Medtem se je zvečerilo. Bilo je prvikrat, da sem morala čisto sama biti v tuji hiši. Nikogar ni bilo, ki bi mi voščil lahko noč in ki bi me zjutraj prebudil. ...Drugo jutro so bili otroci v šoli že zbrani. Njihovo nemško znanje je bilo omejeno zgolj na pozdrav »lleil Hitler!«. Naše prvo sporazumevanje je bila pesem. Zdi se, da je mladini Spodnjega Šta.jerja glasbeno čustvo kar prirojeno... Prebivalci tega kraja so revni, otroci siromašno oblečeni, po večini bosi. Deklice so bolj čisto in čedno opravljene kot dečki. Slabo hranjeni in bledi so vsi. Pot. ki jo morajo seveda ob vsakem vremenu prehoditi v šolo, je dolga in težavna. Mnogo bo v tej nekdaj cvetoči nemški deželi treba še napraviti. Mi nemški učitelji smo ponosni in veseli, da moremo pri tem delu tudi svoj delež prispevati.« Iz Ribnice Gospodinjski tečaj se je pričel te dni v Ribnici. Vodijo ga <čč. šoiske sestre. Oltar brezijaiuke Marije Pomagaj, katerega je preteklo nedeljo blagoslovil prevzvišeni ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman, hodo namestili v desni ladji ob steni, kjer je bil misijonski križ. K Mariji Pomagaj v Ribnici, krasnem posnetku slike brezijanske Marije, dela akademskega slikarja g. Kregarja, prihaja mnogo ljudi, častilcev brezijanske Matere božje. »Slov. koledar« lahko naročite do 25. t. m. v Gorenji vasi št. 28. Ljubljani izredno celodnevno češčenje. Škofijski ordinariat je določil l.armeličanski cerkvi ta dan v nadomestilo za češčenje, ki bi se imelo vršiti v Zireh. V karmeličanskl cerkvi bo v ponedeljek ob 6 peta sv. maša. Po tej sv. maši bodo tihe sv. maše vsako uro do 11. — Ob 5. popoldno bo imel cerkveni govor šempetrski g. župnik Alojzij Koš-merlj. Nato belo slovesne |>ete litanije Srca Jezusovega z zahvalno pesmijo. — Red češčenja: Od 1—3 Vzgaj„;r na selu. Od 3—4 žene in dekleta. Od 4—5 možje in fantje. — Pridite mnogoštevilno k češčenju, da skupno poprosimo Gospoda za vse zadeve, ki so nam pri srcu. Ne manjka jih. In da izprosimo čimprej zaželeno oljkos^o vejico miru. Kadar je stiska največja, je božja pomoč najbližja. Hitimo z zaupanjem k Njemu, ki je rekel: Pridite k Meni vsi, ki se trudite in sle obteženi... Nesimo Mu vsa srca naših dragih, od blizu in daleč, da jih blagoslovi, okrepi In reši. Njegova mogočna roka seže tudi tja, kamor naša ne more. Naj se dvigne v velik blagoslov vsem, ki so ga željni, potrebni in bodo zanj iz vse duše hvaležni. V pokori je rešitev! Vsak katoliški Slovenec naj se gotovo udeleži vseljudske pobožnosti 9 petkov za svoje ljudstvo Ker nas torej molitev in pokora vodita nazaj k Bogu, je živa resnica, da je v tem naša rešitev ter da stoje danes vsi narodi pred odločitvijo: ali molitev in pokora ali pa — v brezno. Mi nočemo v brezno. Mi katoliški Slovenci najmanj. Najlepše in najgloblje zadoščevanje nudimo božjemu Srcu z zakramentom sv. pokore, z a d o s t i 111 i 111 sv. obhajilom in daritvijo sv. maše, ki ima neskončno spravno vrednost. Vse to troje hočemo po vroči želji našega skrbnega nadpastirja vsi Slovenci opravljati odslej začenši s 5. d c c e 111 h r o ni devetkrat zapored vsak prvi petek v mesecu. Ta način zadoščevanja je božja zamisel; Zvo-ličar sveta sam je izrazil željo, naj mu damo zadoščenje vsak prvi petek. Na pobožnost deveterih prvih petkov pa je navezal svojo največjo obljubo: rešitev diLŠe. č'c bomo dobro dovršili to veliko skupno devetdnevnico, nam ne bo Gospod le duš rešil, marveč tudi telo in življenje in vse druge potrebne časne dobrine, ker je sam obljubil, da se nam bo vse to navrglo, če bomo iskali najprej božjega kraljestva in njegove pravice. Pojdimo torej vsi vase, obsoja,jmo svoje socialne in zasebne grehe. Sicer smo se že večkrat posvetili Srcu Kristusa Kralja, toda premalo resno. Grehov je mnogo in velikih. To so sulice, ki smo z njimi prebodli Srce Odrešeni-kovo. Obsojajmo vse to. »Če bi mi sami sebe presojali, bi ne bili sojeni. Ko pa nas (zdaj) Gospod sodi, nas pokori, (la bi ne bili s svetom obsojeni« (I Kor 11, 32). Izvršimo torej to spravno akcijo za vse ljudstvo. Vsak katoliški Slovenec naj se gotovo udeleži vseljudske pobožnosti d e - J v e t e r i h petkov. Rešimo sebe, rešimo svoje ljudstvo! Ponižajmo sc pred Gospodom in rekel bo tudi nam: »Ker so se ponižali, jih ne bom razkropil« (2 Kron 12, 7). * V sredo, 26. t. m., se prične pripravljalna de-vetdnovnira za te pobožnosti. Prvi petek bo pa 5. decembra t. I. Slovenci! Poiščimo v teh Časih Božjo Ljubezni, da bo zasijala tudi med nami in med vsem človeštvom! Celodnevno češčenje na Selu V ponedeljek, 24. nov. na praznik sv. Janeza od Križa bo v karmeličanski cerkvi na Selu pri Kako so živeli slovenski izseljenci pred 50 leti v Braziliji Ker sem videl, kako 60 naši ljudje pred nekaj tedni z veseljem čitali v »Slovencu« sjx>mine starega Slovenca Mateja Leskovca iz Brazilije, sem se še jaz opogumij in zapisal nekaj spominov iz svojega življenja' v Braziliji, kjer sem delal od leta 1892 do leta 1902 na jxisestvu nekega portugalskega grofa. Od doma v Bevkah sem odšel kot 18 leten mladenič dne 4. maja 1892 in sem jx)toval po celini skupno 10 dni in po morju 24 dni. V Vidmu (Udine) v Italiji sem naprosil izseljenskega agenta Gergole-ja, da mi oskrbel vse potrebne listine za dolgo pot. V Genovi sem se sešel z izseljenci iz Knežaka, Razdrtega in drugih slovenskih krajev, s katerimi 6em se v Genovi ukrcal na parnik »Rosalia Genova« in srečno prevozil ves Atlantski ocean. _ V Južni Ameriki smo se ustavili najprej v Rio de Janeiro, kjer smo videli vsi prvič v ž i v I j en | u prave črne zamorce, katere so tedaj brezvestni belci lovili v Afriki, kjer so črnci doma in jih [>otem vozili kot živino na sejme v Brazilijo, da so jih mogli drago prodajati grofom — veleposestnikom za delo na njihovih posestvih »haciendah«. — Nas Evropcev niso hoteli pustiti v Rio de Janeiro in ne v Santos. kjer so prodajali le sužnje, ampak so nas spravili naprej v Sao Paolo, kjer so nam odkazali prostore v velikih izseljenskih zgradbah, kamor so nas prišli čez nekaj dni že ogledovat veleposestniki — hacienderi — 6 svojimi tolmači in zaupniki. — Mene so takoj vzeli s seboj, ker sem bil pač mlad in zdrav in brez družine. Z nekaterimi italijanskimi izseljenci sem se sedaj zopet dolgo vozil, nekako tri dni z brzovlakom, — da smo prišli do mesta: Sanla Maria do pasa 4. V tem mestu so nas že čakali hacienderovi vozovi, črni vozniki 60 zmetali naše 6tvari na nerodne »gare« na dveh velikanskih kolesih, vozniki so jx>gnali vprežene vole s klicem: »varno bojada« in nastopili smo zadnji košček dolgega |x>tovanja! Kmaiu smo zagledali velik grad na griču in spodaj veliko naselbino. Graščak — grof ali »haciendero« nam je prišel prijateljsko naproti in nas je takoj povabil v grad, kjer 6o nam postregli z žganjem (pinga) in mesom (carne 6eca) in kruhom in 6očivjem. Po vsem tem 6mo dva dni počivali, tretji dan pa smo dobili vsak svojo sekiro »mašada«, in odšli smo, 50 mož po številu, v pragozd; in tam smo potem dva meseca sekali drevje in trebili grmičevje, končno pa vse fo požgali in tako pripravili zemljo za nasa-janje sladkornega Irsa »kana«. Za V6ak grm »kane« smo morali napraviti po jx>gorišču jx>seb-no jamo, ki je morala biti vsaj 10 čentinov globoka, 15 cm dolga in 10 cm široka. — Trs raste bujno, visoko 3 metre, na široko kot grmovje! Vedno je bilo treba delati, vedno z rokami obtr-govati te sladkorne rastline, ki so le preveč mladik odganjale, vedno jc bilo treba jx>zornosti pred strupenimi kačami: »urutri«, »žiboje«, »kača klopotača«, ki so se skrivale po grmičevju. — Res, sladka je kava — sladkorni tre. — črnci jo žvečijo kot pri nas stari čikarji tobak, — ali pravo korist od vsega tega ima pa le graščak — hacien-dero. Delavci smo morali trs gojiti, oskrbovati, ga zvažati v tovarne in tam mleti in prekuhavati, a sladkor in žganje »pinga« iz tega sladkornega trsja je imel pa končno le haciendero, mi izseljenci pa smo imeli le nekaj plače in včasih za vzpodbudo k še hitrejšemu delu še kakšen sodček »pinge«. Vsako leto smo pri našem velejx)sesfvu proslavljali kar najbolj slovesno praznik sv. Janeza Krslnika v spomin na odpravo suženjstva. Na predvečer smo postavili pred gradom velikanski mlaj, nanj pritrdili veliko podobo sv. Janeza Krstnika, spodaj pa zakurili veličasten kres, kakor je tudi pri nas v Sloveniji navada o kresu. — Graščak je vsako leto za to priliko podaril delavstvu nekaj prašičev in nekaj sodčkov »pinge«, Indijanci — domačini so zaplesali indijanski ples, mi tujci, — zamorci in Evropejci, — smo se pa žalostni spominjali svoje mladostne radosti v domači vasi, kjer so goreli kresovi in se je glasila domača govorica in krasna pesem v toplo kresno noč! Res je, naš graščak je bil dober človek, katoličan, vsako leto večkrat je povabil iz mesta katoliškega duhovnika misijonarja v našo naselbino, da 6tno okrejKali svoje duše, mene je v teku let postavil celo za nadzornika nad delavci, toda domotožje ni j>onehalo: po 10 letih sem se z veseljem vrnil v domovino. — Jeraj Jakob, Bevke st. 43, p. Vrhnika. Bodimo apostoli božji! Pripeljimo vse Slovence k Srcu Jezusovem v pobožnosti devetih prvih petkov Kaznovani prodajalci Policija za nadzorstvo nad prodajo živil je v zadnjih dneh ugotovila, da so naslednji prodajalci prekršili obstoječe predpise, ker niso imeli razobc.šenih cenikov: Bradan Franc, trgovina z mešanim blagom, Tyrševa 2; Zupančič Frančiška, prodaja zelenjave, Dolenjska cesta 141 Lampret Ivan, ma-n u faktura, Florijanska ul. 30: Dolniša Alojzija, prodaja zelenjave, Pleteršnikova 10; Mlakar Jera, prodaja sadja, Češnjiee 6, in Baloli Antonija, cvetličarna, Kolodvorska 18. Vsi našteti so bili kaznovani z- globo. Dalje so bili naslednji prodajalci naznanjeni sodišču, ker so prekršili veljavne predpise o maksimiranih cenah: Meše Josipina, prodaja sadja, Sv. Petra 71; Mathias Apolonija, prodaja sadja, Zg. Kašelj 43; Škulj Alojzija, prodaja sadja, škrilje 20; Soršak Anton, prodaja sadja. Kolodvorska 7; G-or^č Danica, trgovina z mešanim blagom, Tržaško 26: Gvozdarevič Ivana, prodaja sadja, Florijanska 20; Adamič Ana, prodaja zelenjave, Komjiolje 37. Krže Ivana, špecerija. Florijanska 2*. in tvrdka »Slada«, lastnik Sedlar Ivan, Ambrožev trg 3. Neglede na to, da sta bili Goršič Danica in Meše Josipina naznanjeni sodišču, je odredil Ekse. Visoki Komisar, da morata imenovani za 10 dni zapreti trgovini, pri čemer morata uslužbencem plačati prijiadajočc prejemke. aovice Koledar Nedelja, 23. novembra: Klemen I„ papež in mučenec; Felicita, mučenica. Ponedeljek, 24. novembra: Janez od Križa, cerkveni učenik; Hrizogon, mučenec; Flora, devica in mučenica. Torek, 25. novembra: Katarina, devica in mučenica; Merkur, mučenec; Erazem, mučenec. Lunina sprememba: Prvi krajec: 25. novembra ob 18.52. Herschel napoveduje sneg in dei. Novi grobovi ■f" Andrej Podboj. V Ribnici je 21. t. m. zvečer nenadno odšel v večjiost sloveči ribniški tovarnar in gostilničar g. Andrej Podboj, po domače Cene, slar 84 let. Z njim lega v grob samorasel slovenski značaj, ki je bil v vsakem pogledu vzgleden in pošten mož ter poln podjetnega in delavnega duha. Bil je nenavadno dobrega srra ter jo ljudem v vseli težavah rad pomagal z lepo besedo in dejanjem. Bil je zvest naročnik >Slovencat. Zapušča vdovo gospo Ano ter pet otrok, izmed katerih je hči gospa Ana poročena s kočevskim gimnazijskim ravnateljem Burgarjem, hči ga. Amalija je poročena z g. Klunom, ga. Mara z dr. Hočevarjem v Kočevju. Sin Ivan vodi doma gostilno in obrt, sin inž. Jože pa je v Belgradu. Vsem prizadetim izrekamo svoje globoko sožalje. Rajni Andrej Podboj pa naj pri Bogu uživa Njegov mir in blaženstvo! -J- Kani Rupnik, trgovka v Ljubljani, je izdihnila svojo blago dušo. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne iz kapelice sv Frančiška na Žalah. Naj ji sveti večna luč! Žalujoči hčerki izrekamo svoje sožalje! Osebne noylce = Diploma. Na tehnični fakulteti ljubljanske univerze je bil diplomiran za rudarskega inženirja gospod Žebre Svetozar iz Ljubljane. Čestitamo! zim MEHANIČNA PREDILNICA Uvoz ru ropatov M. JAGER, S«. Petra cesta 17-Fuilne — Pouk na klasični gimnaziji v Ljubljani sc prične: a) za osmošolce dne 24. XI. ob 13.50 na I. moški gimnaziji, b) za četrtošolce istega dne ob isti uri na uršulinski meščanski šoli v Nunski ulici, r) za vse druge razrede okoli 1. decembra, kar l>o pravočasno sporočeno po vseh dnevnikih. — Ravnateljstvo. — Mesečna rekolekcija za duhovnike z dežele bo zadnjo sredo tega meseca, to je 26. novembra v »Domu duhovnih vaj« v Ljubljani. Začetek točno ob pol 11. uri dopoldne. K obilni udeležbi so vabljeni vsi gg. duhovniki izven Ljubljane, zlasti še člani Apostolske unije. — Vodstvo DV in škofijsko vodstvo VA. — Za pobožnost deveterih prvih petkov so izdali na Rakovniku prav lepo knjižico »Velika obljuba«. Knjižica bi zlasti sedaj v devetdnev-nici storila veliko dobrega, če bi prišla v večji množini ljudem v roke. Stane le 50 cent. Naročila sprejema uprava »Knjižic« na Rakovniku. ZA MIKLAVŽA! „PRAVIJ1CE" le 3 lir — Prosvetna društva opozarja Prosvetna zveza na okrožnico, ki smo jo pravkar odposlali, zaradi praznovanja prvih petkov. Vsi člani in članice se polom okrožnice naprošajo, da pomagajo pri propagandi in da 6e sami udeležujejo narodne pobožnosti. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani se zahvaljuje iskreno za nakazane ji zneske v spomin blagopokojnega svojega predsednika dr. Joža Bohinjca. 500 lir je daroval Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani, po 100 lir pa industrialec g. Rojina Anton in kegljaški klub »Tonček« v Ljubljani. — Sekcija RK, odsek za socialno pomoč, je prejela od ljudske šole na Brezovici pri Ljubljani znesek 1547.25 lir Nabiralno akcijo, ki vsebuje poleg navedene denarne vsote tudi nekaj živil, sta izvedli gdč. učiteljici Ruža Svetličgva in Leo-poldina Kogejeva. Brezoviški šoli — predvsem pa obema gdč. nabiralkama — kakor tudi vsem plemenitim darovalcem — najtoplejša zahvala, — Dogon klavne živine v Št. Jerneju. Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino sporoča, da se vrši dogon za govejo klavno živino v sredo 26. t. m. v Št. Jerneju namesto dogona v Logatcu. — Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino. SKODA, tovorni, do 2 toni nosilnosti, ugodno naprodaj. Avtobus Rojina, Ljubljana VII, .— Vreme. Megleno in oblačno. Jutranje megle valove zadnje dneve visoko, kar je vedno na Barju znamenje, da nastopi kmalu deževje. Od petka popoldne do sobote čez noč je lahno rosilo. Padlo je vsega 1.2 mm dežja. V novembru je dežo-mer zaznamoval že 125.5 mm padavin. Jutranja temperatura je nad ničlo in je bila v soboto zjutraj + 5.5° C, za nekaj stopinj se je dvignila od petkove. Dnevna temperatura v petek je dosegla + 6° C. Barometer se ni dosti spremenil in je v soboto kazal 769.3 mm. — Kako uporabljamo oblačilne nakaznice. Najvažnejša navodila kupcem za uporabo oblačilnih nakaznic v preglednem tabelaričnem stavku, v priročni žepni obliki. Cena 1.50 lire. Dobi se v Ljudski knjigarni v Ljubljani, Pred škofijo 5, in v vseh knjigarnah. Kupile Mililo' NallepSe „PRAVLJICE le 5 lir — Ravnateljstvo Pokrajinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu sporoča vsem prosilcem za sprejem v to šolo, da so tehnične težkoče za začetek šolskega leta deloma odstranjene, radi česar se bo šolsko leto za celoletno in zimsko šolo pričelo v sredo, 10. decembra. Vsi gojenci morajo biti na predvečer, t. j. 9 dec., na zavodu. — O sprejemu bo vsak še osebno obveščen, pri čemer mu Ik> tudi sporočeno, kaj mora prinesti s seboj. — Ravnateljstvo. _ Pastirčki na paši je zbirka ljudskih božičnih pesmi. Naročite jih v Mladinski založbi, Stari trg 30, Ljubljana. — Pozor. Ker primanjkuje ribjega olja, uporabljajte za slabotne otroke »Oicocitroi«. Lekarna Hočevar, Šiška, telefon 3115L Ljubljana 1 .Miklavžev večer v frančiškanski dvorani. Prav spričo težkih vojnih razmer imajo otroci pravico do radosti in sonca. Zato bo letos 5. decembra ob 4 popoldne pripravljen prelep Miklavžev večer v Frančiškanski dvorani. Nastopa nebeški zbor z angeli, sv. Petrom, sv. Miklavžem, enako tudi Lucifer in njegove temne sile. Vsa celota pa je prirejena z nežnim čutom odgovornosti do otrok. Predprodaja vstopnic in vsa pojasnila v pisarni »I'ax et bonum«, Frančiškanska pasaža, tel. 43-63. I Danes ob 10 dopoldne »On in njegova sestra«, zabavna komedija na odru frančiškanske prosvete. V glavni vlogi nastopa prijazni poštar Filip Ahačič in njegova sestra Mici, ki vas bosta razveselila z zabavno igro in petjem ob spremlje-vanju orkestra. Ana Gerdinka in Ncpomuk Hvala pa bosta poskrbela, da se boste do solz nasmejali. Igra je dosegla že preteklo nedeljo ob razprodani dvorani nepričakovan uspeh in jo je občinstvo navdušeno sprejelo. Priporočamo, da si vstopnice pravočasno preskrbite, da se izognete nepotrebnemu navalu pred pričetkom predstave. Vstopnice dobite od 8. ure dalje pri blagajni frančiškanske dvorane. 1 Zanimivosti z živilskega trga. Ker je po nizkih gozdovih že izginil sneg, je bilo zadnje dneve mogoč« nabirati poznojesenske in zimske gobe. V soboto je zopet po dolgem času oživel prostor za gobe med semeniščem in ,škofijsko palačo. Na treh klopeh 60 bile naprodaj sivke ali mraznice, brezovke in zelenke. Cene so bile stare, kakor so določene v zadnjem ceniku, veljavnem za ta teden. Gobe so bile hitro prodane. Na Sv. Petra nasip je bilo pripeljanih nekaj voz lepih zeljnatih glav iz ižanske okolice, kakor tudi iz bližnjih dolenjskih krajev. Zelje jc bilo na drobno po 0.60, na debelo pa po 0.50 lir kg. Branjevci na Vodnikovem trgu so sedaj dobro založeni z lepimi orehi, ki so bili uvoženi iz Goriške. So po 16 lir kg. Domača jabolka so na večjo izbiro po točno določenih tržnih cenah. Gospodinje še vedno rade segajo po domačem sadju, mnoge so prav lepe množine jabolk posušile, saj so ta porabna za razne čaje. 1 Rokodelski oder. Danes popoldne ob 5 uprizori Rokodelski oder nadvse prijetno komedijo »Postržek«. Preskrbite si vstopnice že v predprodaji v društveni pisarni od 10—12 dopoldne ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni v Rokodelskem domu, Petrarkova 12-1. — Cene vstopnicam: sedeži po 4, 3, 2 liri, stojišča 1.50 lire. 1 Društvo »Pravnik« v Ljubljani priredi v sredo 26. novembra ob 17 v dvorani mestne hiše na Mestnem trgu komemoracijo za umrlim predsednikom Metodom Dolencem, ter vabi tem potom k udeležbi vse 6voje člane in pravnike. 1 V pisarni Kolodvorskega misijona, Slomškova ul. 1, naj se zglase: Abram Milica, Krekova-šušteršičeva ul., Ljubljana-Moste, Cuk Tončka, Tyrševa ul., Ivan Grmek, hiša Vzajemne zavarovalnice, pri g. inž. Pengovu, Gaber France, Knobleharjev zavod, Ljubljana-Dravlje, Hrašovec Marija, Cesta sv. Roka 4, Ljubljana-Dravlje, Lan-gerholc Lucija, župnišče pri Sv. Križu, Ogrinc Ida, Brdo 82, Vič-Ljubljana, Rebek Josip, ključavničarski mojster, Resman Franc, Zaloška c. 61, Ljubljana-Moste, Satler Pavel,. Dolnice 10, Ljubljana 7, Vodnik France, Devinska 9, Vogl Hela, poštni predal 115, Žiberna Franjo, Ljubljana. 1 Violinist Karlo Rupel bo koncertiral na povabilo Glasbene Matice ljubljanske in priredil samostojni koncert v torek, 2. decembra ob Vi7 zvečer v veliki Unionski dvorani. Karlo Rupel upravičeno uživa sloves našega najboljšega violinista in njegovi koncerti so umetniški dogodek prve vrste v našem mestu. Pri koncertu bo sodelovala odlična pianistka Zora Zarnikova. Na koncert opozarjamo že danes. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Božena Nčmcova „PRAVt)ICE" le S lir 1 Sopranistka Maria Fiorenza Ciampclli, ki bo koncerlirala v petek, 28. t. m. v veliki Filhar-monični dvorani, je odlična italijanska koncertna pevka. Sodeluje stalno v samostojnih koncertih, na komornih večerih, nastopa s simfoničnimi orkestri in zelo pogosto tudi kot gost v operah, predvsem v Italiji v Kraljevi operi v Rimu in v mestnem gledališču v FirenzL Svoje umetniške koncerte je doslej prirejala v Franciji, Belgiji, Švici, v Nemčiji in na Poljskem. Njen petkov koncert bo prvi nastop te pevke v Ljubljani. Natančni spored bomo priobčili. Začetek koncerta bo ob Vil zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Dekliška Marijina kongregacija župnije Marijinega oznanjenja uprizori svetopisemsko dramo »Jeftejeva hči< v nedeljo ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnic pri Sfili-goju. 1 Prometni otok v Vegovi ulici. V letošnjem ]>oletju je bila lepo urejena in katranizirana vsa Vegova ulica. Sedaj so je cestišče že lej>o očistilo in se je prav zato začel promet v precej večji meri posluževati te lepe ceste. Zato se je sedaj pokazala potreba, da se ob stiku Vegove ulice s Kongresnim trgom usmeri živahni promet s prometnim otokom, ki bo jjostavljen v sredo ulice. Vegova ulica se proti Kongresnemu trgu polagoma razširja, tako da je dovolj prostora za prometni otok, kakor tudi za vozila. Je pa to križišče nevarno prav zaradi tega, ker prihaja promet jx> Kongresnem trgu izpred Nunske cerkve lik ob izlivu Vegove ulice na Kongresni trg. Da se preprečijo nezgode, ki bi jih v prvi vrsti mogli zagrešiti vozniki, ki bi prihajali iz Vegove ulice in zavijali po Kongresnem trgu navzgor proti Nunski cerkvi, bo postavljen otok, ki bo voznikom preprečil rezanje ovinkov. Otok so te dni že začeli postavljati. Razkopali so cestišče in bodo |>ostavili robnike, ki bodo označevali prometni otok. še posebej pa bo prometni otok označen z običajnimi odbijači. 1 Učiteljskemu odboru za socialno pomni1 je podarila rodbina Vencajz in žužek 200 lir v s|io-min blagopokojnega dr. Stanka Lapajneta. Odlior se darovalcem najlepše zahvaljuje. 1 Za mestne reveže je v počaščenje pok. dr. Jože Bohinjca podaril 200 L trgovec g. J. Krek z Hleiweisove c. 50; g. F r a n c Z a 1 o k n r z Jegli-čeve c. 22 je pa v poča^enje jiok. ge. Terezije j Kosti i vy nakazal 100 I.. Mestno poglavarstvo iz-I reka dobrotnikoma mestnih revežev najtoplejšo Obvestilo. Obveščamo cenj. občinstvo, da smo prevzeli od g. LEGAT IVAN-a v Ljubljani, Prešernova ulica 44 trgovino s pisarniškimi stroji, katero bomo vodili od sedaj pod tovarniškim imenom šumeti - fl. Oiovacic izključno pooblaščeni zastopnik in tovarniška Zaloga vseh pisalnih iu računskih strojev. „ Obenem opozarjamo vse cenj. interesente, da imamo za popravila strojev specialno moderno izpopolnjeno delavnico — laboratorij pod strokovnim vodstvom ter garantiramo za točnost in solidnost vseh izvršenih popravil. Vabimo Vas iia brezobvezen ogled ter se priporočamo s spoštovanjem „6veteSt" & %0VQČ1Č. h m jiift Kp\ Ji)l5 m mi m i m i P P M MN Ji>Ti m -p m zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! 1 Mohorjane ki so naročili Mohorjeve knjige pri Ljudski knjižnici vabimo, da jih pridejo iskat. Na razpolago je koledar za leto 1942 in Večernice »Gospod Hudournik«. — Istotain se sprejemajo naročila za bodoče leto. Naročnina za prihodnje leto znaša L 15.—. 1 Najprijotnejše razvedrilo v dolgih večerih je dobra knjiga. Ljudska knjižnica v Ljubljani, ki posluje na Miklošičevi cesti št. 7-L, vam nudi veliko izbiro slovenskih, nemških, italijanskih in drugih knjig. Odprta je od 9—12 dopoldne in od 15—18 pojjoldne. Gledališče Drama. Nedelja, 23. nov.: »Mali lord«. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Začetek ob 14.30. — »Nocoj bomo improvizirali«. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30. — Ponedeljek, 24. novembra, zaprto. — Torek, 25. nov.: »O, ta mladina«. Premiera. Red Premierski, Začetek ob 17.30. — Sreda, 26. nov.: »Dom«. Red Sreda. Začetek ob 17,30. — Četrtek, 27. nov,: »0, ta mladina«. Red A. Začetek ob 17.30. — Petek, 28. nov.: »Hamlet«. Izven. Ljudska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 15. Opera. Nedelja, 23. nov.: «Princeska in zmaj«. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 10.30. — »Grof Luksemburški«. Opereta. Izven. Znižane cene. Začetek ob 16. — Ponedeljek, 24. novembra in torek, 25 novembra zaprto, — Sreda, 26. nov.: »Aida«. Dijaška predstava. Zelo znižane cene. Začetek ob 16,30. — Četrtek, 27. novembra: »Rigoletto«. Red Četrtek. Začetek ob 17. Petek, 28. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. Storimo vse za pravico in resnico! Strnimo se vsi Slovenci v pobožnosti devetih prvih petkov! Radio Ljubljana Nedelja, 23. novembra: 8 Radijska poročila v slovenščini — 8.15 Radijska poročila — 8.35 Kulturno predavanje o 6v. Klementu — 8.45 do 9.15 orgelski koncert iz bazilike Carmine Maggiore iz Neaplja — 11 Peta sv. maša iz bazilike Marijinega Oznanjenja v Firenei — 12 Branje in razlaga evangelija v italijanščini — 12.15 Branje in razlaga sv. evangelija v slovenščini — 12.35 Koncert tria Prek — 13 Najx>ved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno jDoročilo Glavnega Stana Italijanskih Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Na sejmu pesmi. Orkester pod vodstvom Angelinija — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester LIAR-ja pod vodstvom D, M. Šijanca — Orkestralna glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Ivan Oblak: Prašičjereja, predavanje v slovenščini — 17.35 Kmečka glasba — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — Napoved časa. Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Operetna glasba — 20.55 Simfonični koncert pod vodstvom Selvaggija, v odmoru f>ogovor v slovenščini — 22.05 Moderne pesmi. Orkester jxxl vodstvom Zemeja — 22.45 Radijska poročila. Ponedeljek, 24. novembra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Pesmi in napevi, vmes ob 8 napoved časa — 8.15 Radijska poročila — 12.15 Pisana glasba pod vodstvom Petralia — 12.40 Kmečki trio — 13 Napoved časa — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Filmska glasba. Orkester Cetra pod vodstvom Bar-zizza — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkester EIAR pod vodstvom D. M. šijanca: Pisana glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Koncert komornega ljubljanskega tria _ 19 »Parliamo 1'itaiiano«, j>rof. dr. Stanko Leben — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa. Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40 Serenade in valčki pod vodstvom Petralia — 21.15 Italijanska glasba pod vodstvom Prata — 21.40 Orkester EIAR pod vodstvom D. M. šijanca 6 sodelovanjem sopra-nistke Valerije IIeybalove — 22.15 Koncert tria Vidusso-Ablatto-Crepose. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Kmet, Tvrševa 43; "mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7; v ponedeljek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Murmayer, Sv. Petra c, 78. Poizvedovanja Izgubljena je bila denarnica iz Wolfove ulice po Erjavčevi do Večne poti. Pošteni najditelj naj jo odda v upravi »Slovenca«. Begunka je izgubila od Zelene jame do šole na Prulah kovček s podarjeno obleko: plašček za otroka, ženska jopica in 1 kg makaronov. Najditelja lepo prosi, naj isto odda upravi »Slovenca« Gospoda, ki scin mu letos v juniju posodil skripta iz cerkv. prava: »De clericis«, prosim, da mi jih takoj vrne, ker jih nujno rabim. I). A., bogoslovec. Ženska, ki je v četrtek, 20. t. m. popoldne prišla iskat na Poljanski nasip 10 dve ženski volneni jopici, naj ju do ponedeljka opoldne vrne nri vratarju Liudske tiskarne. Drugače bo imeln opravka s policijo, ker jo poznamo Iz Trsta Mussolini je počastil mater padlih pilotov. Duce je poslal svojo sliko z lastnoročnim jjodpisom vdovi Margareti Vardabasso v Umagu v Istri, materi dveh padlih pilotov Silvana in Ariga. Darilo ji je izroči istrski prefekt Eksc Clerici. Nov viceiedcrale in poveljnik fašističnih oddelkov v Trstu. V zadnjem imenovanju 17 novih podfederalnih poveljnikov je imenovan za poveljnika fašističnih oddelkov, v Trstu Bruno Stefanini. Novi vicefederale je rojen leta 1903, je član stranke iz 1. 1921, udeležil se je pohoda na Rim, v vojni se je udeležil kot poročnik infanterije bojev na zapadu in v Grčiji. V stranki je vršil posle inšpektorja in tajnika. Zadušnica španskih falangistov. Tržaška sekcija španske Falange je priredila v četrtek, 20. novembra sv. mašo zadušnico za pokojnim Jose Primo de Riverom. Zadušnica je bila v samostanski cerkvi španskih patrov ter so se je poleg falangistov udeležili tudi številni bivši bojevniki v Španiji iz Trsta. Ureditev vinskih cen v Trslu. Določene so sedaj stalne cene za vino do 10 stopinj alkohola na področju tržaškega mesta. Takšno vino stane pri grosistih za prodajalce no drobno 3.50 lir 1, prodajalci na drobno pa ga oddajajo konzumentom po 3.85 lir. Vino, ki se v lokalih pije pri točilni mizi, stane 4.40, če se pije pri mizi pa 4.40 in zraven še določeni procent za postrežbo, ki odgovarja kategoriji lokala. Vino, ki ima več kot 10 stopinj alkohola, se prodaja za 0.25 lir dražje za vsako stopnjo nad 10 stopinj. Iz Novega mesta Nov cenik. Okrajno glavarstvo je v smislu obstoječih predpisov uredilo nove cene mleku in drvam. Mleko, dostavljeno odjemalcem na dom, sme v Novem mestu veljati 1.30 lire, zunaj mesta 1.20 lir, Bukova in gabrova drva 1. kakovosti 70. II. 65 in III. 60 lir. Ostale vrste trdih drv morajo biti za 10%, mehka drva pa za 50% cenejša. Te cene veljajo za nc-razžagana drva in postavljena kupcem na dom. Opozorilo prodajalcem božičnih drevesc. Okrajno glavarstvo v Novem mestu spričo bližajočega se Božiča opozarja, da je sekanje božičnih drevesc dovoljeno le pri razredčevanjih pregostega mladja, in da se bodo na trgu vsi prodajalci drevesc morali izkazati z nekolko-vaninii potrdili domače občine, da so drevesca njihova last. Okrajno glavarstvo svetuje prebivalstvu, naj zaradi težkih prilik letos opusti praznovanje božiča z božičnimi drevesci. V decembru kar trije sejmi. Meseca decembra se bodo v Novem mestu vršili kar trije sejmi za obvezno oddajo klovne živine. V okraju je sedaj toliko živine, da bo živinoreja v novomeškem okraju zlahka in brez škode prenesla tri sejme. Ravnateljstvo meščanske šole v Novem mestu naznanja, da se bo redni pouk v vseh razredih in oddelkih pričel v sredo 26. t. m. Vsi učenci in učenke naj se tega dne ob 8 zjutraj zberejo pred Prosvetnim domom. Iz Hrvatske Poglavnik sprejel generala fašistične milice Eksc. kenza Montagno. Poglavnik je oni dan sprejel generala fašistične milice Eksc. Renza Montagno, katerega sta spremljala še general Coselschi in centurijon Latira Ferrari. Generalu fašistične milice je pred poglavnikovim dvorom izkazal vojaške časti oddelek poglavnikove telesne straže. Vodja finske mladine v Zagrebu. V Zagreb je dopotoval vodja linske mladine ing. major Lauri Vuolasvirta ter si te podrobno ogledal ustroj in delovanje ustaške mladinske organizacije. Za časa svojega bivanja v Zagrebu je bil sprejet pri vseh vodilnih ustaških in državnih funkcionarjih. Ustaška revolucija traja še dalje. Tako poudarja glavno glasilo ustaškega pokreta »Hrvatski Narod« in pripominja, da bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo popolnoma uresničena ustaška načela. Krajiške imovne občine so prenehale obstajati. Izšla je zakonska odredba, ki določa, da prenehajo obstajati vse krajiške imovne občine. Njihovo premoženje preide v last Neodvisne države Hrvatske. Sedež štaba velike župe Pliva in Rama. Poglavnik je izdal odredbo, s katero premešča sedež štaba velike župe Pliva in Rama iz Jajca v Bu-gojno. Prodaja mesa v Zagrebu. Mestna občina je za ta teden zopet preskrbela večje količine me6a. Na prodaj je bilo tudi več prašičkov, ki so pa bili zelo dragi ter so jih prodajali po 70 kun za 1 kg žive vage. Zato tudi naval nanje ni bil prevelik. Iz Srbije Rok za zamenjavo 10 in 20 dinarskih bankovcev so morali podaljšati. Rok za zamenjavo 10 in 20 dinarskih bankovcev so morali radi velikega navala in prekratkega časa podaljšati do 21. t. m. Podaljšanje roka 6e je pa nanašalo samo na Belgrad in Banat. Železniški promet v Srbiji vposlavljen. Oboroženi oddelki srbske vlade, srbski prostovoljci in četniki ter nemške vojaške oblasti, so očistile že toliko srbskega prostora, da je železniška oblast že lahko vzpostavila promet na glavnih srbskih progah. V zvezi z vzpostavitvijo rednega prometa je srbska vlada izdala važno prometno uredbo, ki določa, da mora biti pas pol km ob progi popolnoma či6t. Neljubi odlomki iz mojega dnevnika Otroška doba med prvim in tretjim leiom življenja je potrebna posebne nege in pozornosti. V tej dobi prehoda od dojenčka do predšolskega otroka, je posebej hudo. Ta mali plezalec, ali pa »valjar«, potrebuje popolno, celotno pozornost negovalke, ki naj njegove prve poskuse samovoljnega hotenja obrne in vodi v pravo smer. Otrok v tej dobi posnema gibe in kretnje odraslih, ne da Di poznal učinke in posledice, ki so s tem v zvezi. Pleza na stol in mizo, ne pozna zahrbtnosti ognja. Teče, če ga pustimo samega, v jezero, potok ali kakršno koli vodo. Ni plašen, ne ustraši se reči, ki so nam neokusne in odvratne. Zaradi tega je ravno v tej dobi pri otroku tako mnogo poškodb in nesreč. Procentualno izračunane poškodbe in nezgode s smrtnim izidom so se v zadnjih 30 letih podvojile. Računajoč približno, se je številka dvignila od 8 na. 16 odstotkov. Poiskal sem iz številnih otroških nesreč samo tiste primere, ki so najbolj ganljivi in kričeči. Otrok se je igral na balkonu. Zlezel je kljub prepovedi na ograjo. Izgubil je ravnovesje, padel na dvorišče in obležal mrtev. Dobro mi poznana nežna mati je že ves čas hotela dati na oknu kuhinje, ki je bilo štiri stopnice visoko, narediti mrežo. Toda nesreča jo je prehitela. Nekoč je nekdo na dvorišču zaklical; štiriletni fantek je pridrvel tako hitro na okno, da mu večji bratec ni mogel več slediti, in je že v naslednjem trenutku obležal spodaj na tleh ves razbit. * Nič manj redki niso tudi primeri opeklin. Mati pride nekega poletnega večera s štiriletnim fantkom in dveletno deklico-sestrico s sprehoda domov, sleče otroka in ju pošlje v iposteljo. Ona sama je pripravljala kavo. Ko se je obrnila, da bi vzela iz omare sladkor, je potegnil sinček, ki ni mogel ipričakati okrepči-la, lonček, ki je stal na robu štedilnika, in polil sebe in sestrico z vrelo tekočino. Niti mačke, tisti tako priljubljeni otrokovi tovariši pri igri, ne smejo ostati z otrokom same brez nadzorstva. Znana sta mi v novejšem času dva primera, kjer se je mačka spečemu otroku ulegla na obraz. Starejša deklica se je še nekam sprostila. Tri mesece starega otroka, ki ga je mati mirne duše pustila v spanju, da bi si nabavila potrebščine, je našla pri povratku zadušenega pod mačko, ki je ležala na otrokovem obrazu. S psi moramo biti tudi previdni. Marsikaterega otroka je pes, s katerim se je otrok v svoji neobrzdanosti igral, ugriznil samo zato, ker je naenkrat začutil bolečine od otroka, ki ga je nerodno prijel ali potegnil za kocine. Tako torej stori pes, ki je dober prijatelj, kaj šele neznan pest Psa objemati in poljubovati ni samo neokusno. ampak je tudi nevarno. Pes vtakne svoj nos v najgrše in najnesnažnejše reči. Neprimerne igrače tvorijo posebno poglavje, če so v otrokovih rokah. Gumbi, fižol, vilice, sekirice, žeblji, zaponke in 'podobno: vse take majhne reči pogosto potu jejo v usta otrok, v nos, uho. Gotovo, da jih vzamemo ven, če pride pravočasno zdravniška pomoč. Vendar se take reči lahko prav hudo končajo. Pločevinaste tablice ali druge reči z ostrimi robovi, ubiti, razpočeni ali okrušeni kozarci, kosi tablice iz škrilja. vse take reči ne spadajo v okolico in področje otroka, dokler ta še vse vtika v usta. »Nož, vilice, škarje in ogenjc niso za otroka pravi izrek. K temu bi danes še dodal marsikaj, kot na primer še goreča cigareta, ki jo oče ali kdo drugi brez skrbi odloži. Z njo si je že mnogo otrok obžgalo usta. Da je treba vse strupene snovi (substance) dati pod ključ, je samo ob sebi umevno. Solna kislina, lug, špirit, petrolej, žganje, sladke pi- Po glavi hodimo (Iz klobuka — copate) Iz starih klobukov, ki jih tako lahkomiselno mečemo stran, se da marsikaj narediti. Pričujoče besede in obe sliki ti naj povedo, kako si napraviš iz klobuka copate za otroka. Če je klobučevina mokra, vlažna, jo utegneš poljubno spremeniti. Zatorej vzameš klobuk in ga daš na lonec z vrelo vodo in ga lepo izgladiš. Velikost stopala narišemo po čev- lule in tablete ter praški in veliko drugih reči na spada v bližino otrok. Na žalost so še mnogi starši v tem oziru neprevidni. Zdravil, ki so določena za odrasle ljudi, ne smemo dajati otrokom. Če starejši bratec ali sestra nadzoruje manjšega otroka, se velikokrat zgodi nesreča. Tako je hotela starejša sestrica pomiriti kričečega dojenčka in mu je kot pomirjevalno sredstvo nalila v usta še vrelo mleko. Otrok je umrl v velikih mukah. Neki večji bratec zopet je dal komaj tri mesece stari sestrici veliko prevelik boulion v usta, ki je majhno revše zadušil. Neki fant je zlezel na drevo in je padel naravnost na pod drevesom spečo sestrico, katero je čuval. Posledica je bila: zlomljena noga in zlomljena ključnica. Igranje s stikalom je zelo priljubljeno, vendar postane lahko nevarno, posebno če ni stikalo brezhibno. Nezgode doma so bolj nevarne za majhnega otroka. Za večje otroke so pa nesreče na ulici pogoste in nevarne. Šele pred dvema letoma je neka mlada otrokova sorodnica vzela s seboj dveletnega otroka na Blejsko jezero. Brezskrbno je pustila, da je brez skrbi tekel otrok /a njo sam, dokler ni končno opazila, da ga ni. Izginil je v jezeru. Da nenadzorovani otroci drevijo za motorjem. cestno železnico in drugim s srečnim in nesrečnim izidom — spada šo danos k vsakdanjim dogodkom. Mati, ki ne more na vsakem koraku opazovati in nadzorovati svojih otrok, ki mora po svojih opravkih, bo nevarne reči spravila iz okolice ali jih vsaj primerno zavarovala. Najbolj varno sredstvo je in ostane vzgoja. Dobro vzgojeni otrok ne bo z ognja ali s peči SANJE n. Utaplja se mesec med hribe in zvezde na nebu mrzlo gore, sneg čudovito diši, po vejah blesti srebrno se ivje. V hiši v snu zavzdihnila je žena. Njena sanja z bolečo muko je prepletena, njene prsi kriče v sunkovitih dvigih. Nad njimi se mrtva tišina sklanja. Na ognjišču se pod pepelom zadnji ogorek zlati. Iz mrkih sanj se žena zbudi zaihti; češčena Marija...! (Ljud. Seškova.) sam vzel jedi, ali se vzlic pogostim opominom nagibal čez okno. Da otrok pije neznane tekočine, je razumljivo le tedaj, če je sladkosneden in vajen, da vse poskuša. Ce je v otroških vrtcih, zavetiščih ali podobnih napravah tako malo nezgod in nesreč, je pač znamenje, da se tam otrok ne kaznuje, ne krega in ne tepe, marveč razumno nadzoruje in vzgaja k samostojnosti. Zapomnite si, da nikakor in na noben način ne zadostuje, da samo pazite na otroka, da ga nadzorujete in varujete! Ne! Otrok mora biti vajen, da predvsem spozna nevarnosti, ki mu pretijo. Otrok, ki ni nikoli padel, ki se ni nikoli udaril, ki se ni nikoli dotaknil vroče Eeči, da bi sam občutil učinek toplote, se ne o tudi nikoli navadil, da bi se izognil nesrečam. Seveda je vzgoja k samostojnosti utrudljiva. Kajti veliko je treba truda, če hočemo otroka vzgojiti, da se pokorava in da se navadi biti skromen. Za vzgojo je potrebno tudi jjozornega opazovanja; ta se nam pa gotovo ne posreči od danes na jutri Gotovo pa je, da uspeh ne bo izostal, samo volja je potrebna! — (Dr. Dragaš.) lju na papir, pripnemo dobljeni kroj na klo-bučevino in izrežemo. Vrhnjii del copate je lahko iz trpežnega blaga ali pa iz klobučevi-ne. Kroj za vrhnji del dobiš po pričujoči risbi, ko prešteješ tozadevne kvadrate. Sprednji de! je preprost, zadnji konček izrezi d vojna to. Če hočeš copato podložiti, izre-žeš hkrati še podlogo. Potem prišiješ posamezne dele skupaj. Sprednji in zadnji srednji šiv spojiš s klobučevinasto progo, ki jo prišiješ na vrh. Vrhnji del prišiješ na podplat z barvasto prejico Da otrok copate ne izgubi, prišiješ trak. Podplat bodi dvojnat. Otroci sc bodo v teh copatah prav dobro počutili. Poskusi! Naša Mala piše prsmo Otroci, Mala se polagoma bliža tisti otroški dobi, ko iina venomer na jeziku vprašanje: »Zakaj?« ln tako je 'zadnjič zagledala kokoš in je izpraševala mamo: »Mama, zakaj nima kokoška rok? Zakaj nima ust, ampak imu le velik nos? Zakaj nima uič ušes?« »Kokoška ima usta,« ji je razlagala mama, kar vrzi ji drobtino kruha, pa boš videla, Svetu;em ti... Če so usnjate rokavice že obdrgnjene, obrabljene jih lahko prenovimo. Tista mesta, ki kažejo bele lise, je treba namazati. Vzameš mehak čopič ali kosmič vate — in ga pomočiš v mešanico 5 kapljic ricinovega olja in 1 kapljice tuša. S to mešanico previdno namažemo oguljena mesta in pustimo, da se posušijo. Če si šivaš obleko, jo sešij tako, da ima dva dela: bluzo in krilo. Tako imaš priliko, da utegneš bluzo nositi tudi h kakemu drugemu kirilu in si tako povečaš zalogo oblek. Svojemu možu ali sinovom povej, naj vselej, ko se nehajo briti, dajo britvico v posodico z oljem, ki jim jo pripraviš v kopalnico ali drugam, kjer se imajo navado briti. Tako se britvice obclržiijo še enkrat delj. Kdor ima nečisto, z mozolji posuto polt ali rdeč nos, je to večidel posledica bolnih živcev. Tako polt si prej izboljšaš s čajem za pomir-jenje živcev, kot pa z vnanjo nego kože. Sitna reč ie lo, ko režeš čebulo, pa se moraš »jokati«. A vzemi v usta košček kruha in ga žveči, pa 6e ti oči ne bodo več solzile. Madeži bele kave se dajo odstraniti tudi z bencinom ali pa z razredčenim amonijakom. Ce so madeži od kave še sveži, se dajo odstraniti tudi s slano vodo. (Na en liter vode 60 gr soli.) Sodobna ljubezen. Vera: >No, Liza, ali si se že odločila, katerega boš vzela, Ivana ali Konrada?« — Liza: »Vsekakor Ivana!« — Vera: »Zakaj pa Ivana, 6aJ je K^rad vendar mnogo boljši kavalir.« — Liza: »Morda je včasih res bil, a sedaj ga Ivan daleč prekaša. Konrad mi vsakokrat, ko nas obišče, prinese le šopek cvetlic, a Ivan prinaša vedno kako klobaso, belo moko, mast, olje .. ,< K i mm .1 m J 1 X J* W * jt ■> J f^MRak pr * J^jt kako jo bo brž pozobala! Tudi ušesa ima, pa še dvoje, le da sta skriti med perjem. Tudi dve roki ima, glej, le da so to perutnice, ki z njimi lahko leta. Tako ji je Bog ustvaril letalske naprave. Poglej, tudi kanarček ima peruti, da lahko leta...« »Tudi jaz bi rada perutnice,« je odločno izjavila Mala. »A kako bi brez rok jedla, ko nimaš dolgega nosu kot kokoška?« »Letalo, letalo,« se je spomnila Mala letala. »Pa kam bi odletela?« »K svetemu Miklavžu,« je veselo j>ovedala Mala, ki je vprav te dni dobila od tete lesenega Miklavža in je o njem že mnogo slišala. »Spustil se bo nizdol z veliko košaro daril ...« »Ali ne bo padel?« »Saj bo prišel k tebi z letalom.« »Ali ne j>o Male s palico dosegel?« »Če boš pridna, te ne bo. Veš, otroci pišejo sv. Miklavžu pismo in inu j>ovedo, da so pridni, in potem jim prinese kaj...« »Tudi jaz bom pisala...« Ka.kor Mala večkrat vidi, kako n jena mama piše s pisalnim strojem, si tudi ona koj zaželi stroja. In iprav lepo je sedla k stroju, našla je časopisni papir in ga narobe dala v stroj. Udarjala je na tipke in obračala časopis, kakor bi zares prepisovala iz njega. »To ni prav tako! Moraš sama pisati. Čakaj malo! Očka ti bo narekoval. Piši! »Dragi sveti Miklavž .. .« »Moj!« je dodala Mala. »Piši: Jaz nisem poredna, pridna sem...« »Moram biti pridna!« mu je Mala spet segla v besedo, češ da drugače ne more biti pridna, samo, če mora biti, pa je. »Piši dalje: Ne bom se jokala, ko me bo mama česala ...« »Pa se moram jokati, ko mi pa mama tako vleče lase ...« »Le kar dalje piiši: .Zvečer bom brž zaspala in ne bom več silila k mami v posteljo in se je držala za roko...'« »Moram inarno držati za roko. Mala noče biti sama doma, ko mama zbeži v kino, a v kinu padajo bombe ...« (Za pojasnilo: Mala je bila pri otroški predstavi v kinu, kjer so kazali tudi vojna poročila, pa se odtlej boji kina.) »Piši dalje: ,Mala ne bo več padala.,.'« »Mala mora paziti!!« »No. vidiš, zdaj si že sama pametna. Torej piši dalje: ,Mala ne bo več vrtela radio'.« »Saj mora vrteti radio, ker rada pleše...« »Ej, draga Mala, ti vse moraš! Takih pisem sveti Miklavž nima rad. Ti si še majhna in Z eno potezo. boš radio pokvarila. Pa kaj naj ti prinese sveti Miklavž?« »Cukrčke, čokolado, polento, žgance in mleko...« »Pa nemara še avto?« »O, ne! Za vlak ga pa prosim. Bi se peljala v Ribnico k Jančku. Janček bi me vozil na mrvi. Bada bi videla Ančko, Danico, Vero. Zorico, Jožeta, Ivana, Milana, — pa kravice, ovčke, pujske...« (Mala je bila letos ondi na počitnicah in ka>r ne more pozabiti svoje male družbe.) »Pa kaj bi zdaj v Ribnici? Tam je že sneg, in Ančka je pisala, da Jančku boli noga, Ivana zob, a Zorico oko...« »To je pa strašno!« je mala plosknila z rokama in pogledala kot odrasel človek in dodala: »Pojdem tja z aspirinom . . * »Dobro. Dobila boš tudi vluk. Zdaj pa mo- raš pisati svetemu Miklavžu, da ne l>oš mame več jezila ...« »Moje mame,« je pristavila Mala. »In ne očka .. « »M o j c g u očka...« »Pa tudi ne babice ...« »Moje babice...» »Ilj, ali si ti. brihtnn... S temi .moj' so hočeš izviti iz škripcev, samo da bi ti ne bilo treba napisati: .nočem več jeziti...'« »Končano!« je Mala nehala tipkati, a potem je /uradi naslova vprašala: »Kje je sveti Miklavž?« »Tam zgoraj, na nebu, pri ljubem Bogu! Zdaj moraš biti pridna in se moraš vsak večer priporočiti svetemu Miklavžu, du te l>o obiskul na zemlji. Boš?« »Moram...« »Seveda, to pač morn?! In moraš prositi Boga, da prinese sveti Miklavž tudi drugim Otrokom kaj, ki so revčki sami nn svetu.« »Boni,« je brž pritrdila Mala. * Drugi dan smo že vsi pozabili na to Malino pismo, pa smo zagledali Malo, kako si oblači plašček, koj ko je zlczln s posteljice. »Kam pa?« »Pismo nesem na pošto.« »Saj ne moreš sama, saj nc dosežeš skrinjice -----« »Bom vzela stolček s seboj... Pa pojdi ti z menoj, babica!« Babica je spremilo Malo do pisemskega nabiralnika, kamor je Mala vrgla svoje pismo. Opozarjam potrpežljive pismonoše, da tisto pismo, ki ga bodo našli v nerazumljivih čačkah, ni nobeno »zafrkavanje«, ampak je prošnja eno do dveletne deklice, ki pričakuje svetega Miklavža že zdaj in ne more več ča-kati... 52 Netopir 6e je tako prestrašil, ko je videl, kako ima Mišek samokres naperjen vanj, da je povesil roke, spustil samokres na tla in mu je zdrsnila z glave tudi kapuca, tako da 60 ga vsi spoznali. »Gospod Lisjak!« so zavpili ko en mož. Toda Mišek ni videl, kako se je pri oknu za njegovim hrbtom prikazal Jazbečev obraz. Jazbec je koj uganil kaj da 6e je zgodilo, in medtem ko je Mišek govoril, je dvignil samokres, ga pomeril naravnost Mišku v glavo, ki pa ni prav ničesar slutil. »Odvedite tega ničvredneža v ječo, fantje!« je zavpil Mišek. »Tale je Netopir, ropar in zločinec, jaz pa ga zasledujem s 6amokresoin!« Tedajci pa ga je Jazbec s samokresom lopnil po glavi, tako da je ubogi Mišek videl vse zvezde in 6e je zgrudil na tla, kot ie bil dolg in širok. »Zbežite, gospod!« je Jazbec stisnil skozi zobe. »Prelisičili so naju!« Neki kmet je vprašal časopis za svfet: Da ima konja, ki je od časa do časa ves slab, časih pa je zdrav in krepak. Večidel pa je bolan. Kaj da naj stori? — Časopis mu je odgovoril: »Kadar jo konj videti zdrav, ga takoj prodajte!« VRNITEV (Narodna legenda.) V zvoniku bije polnoči, na polje, vas sneži, sneži, sameva v snegu ozka gaz, nocoj pri srcu ni mu mraz — vojaku — vraču se domov. Slo misli, upov, sfo željh, gre 7. njim m sladko mu igra »Pozabi kletve, kri in smrt, čez vse iiatkan je mehki prt in mir rnzlil je sam Gospod po grešni zemlji vsepovsod.« Razpotje, glej — tu križ sloji, v molitev mož se zatopi, ga prime Krislus za rokd, od tam povode ga v nebd. Raztrgan tu jo stari list, legenda davna onemi. ___ (šušteršič MirkoJ Indijske rase in njihove posebnosti značilnejših indijskih plemen Arijska plemena so izpodrinila stare indijske prebivalce — Nekaj Žalostna usoda parijcev vzhodne Bengalije. Kože so temne, glave šiToke, imajo po večini močno brado, velikosti so srednje. To skupino je med Indijci najlažje spoznati in jo ločiti od drugih. Mongolci Mongolska plemena žive na Himalaji, v Nepalu, Assamu in Birmi. Imajo široko glavo, temno, rumenkastopikčasto kožo, slabo brado, so majhne rasti, nos jitn je cesto širok, lica pa gladka. Mongolci Bodo, ki žive v Birmi in Assatnu, imajo nekoliko svetlejšo kožo. Dravidi Mislijo, da so Dravidi, ki jih je okoli 60 milijonov, ostanki prvotnih prebivalcev Indije. Rasti so zelo majhne, koža jim je temna ali črna. Lase imajo močne in 6e radi kodrajo. Oči so jim temne, glava velika, nos zelo širok in često spuščen na nosni koren. Žive na najstarejših indijskih geoloških formacijah. Gornja porazdelitev po rasnih skupinah se v glavnem strinja tudi z versko opredeljenostjo In- Pestrost Indije se izraža že na obrazih njenih prebivalcev. Evropejec ki obišče Indijo, bo zato lahko kaj hitro razlikoval glavne indijske rase. V trikotu med Prednjo Indijo in Birmo živi okoli štirideset bolj ali manj različnih plemen in ras. Indijci pripadajo k indoevropski jezikovni skupini, s tem pa še ni rečeno, cla bi bili vsi arijci. Arijski Praindijci so prišli v Indijo okrog 1. 11X10 pred Kristusom preko Afganistana. Bili so poljedelci, zato pa so potrebovali ječmena in prosa, ki še danes prevladujeta na pofjih južne, srednje in zahodne Indije. Iz drugih krajev so privedli v Indijo tudi konje in domače živali ter so se hranili i govejim in konjskim mesom, ki so ga Hindi odklanjali. Z mečem in plugom »o polagoma pridobivali to veliko zemljo. Vedno bolj so prevzemali jx>li-tično vodstvo ter se mešali s starimi naseljenci. Trojko podnebje je storilo svoje: odvzelo jim je prvotno borbenost ter jim vtisnilo za vzhodnjake tako značilni pečat pasivnosti. Prevzeli so tudi vodstvo verskega življenja in so nazadnje samo oni zasedali svečeniška mesta. Indijski narodi se dele v sedem glavnih skupin. Te so: Karavana indijskih Mongolov. Turkoiranci Turkoiranska narodna skupina je nastala iz sj»jitve turških in perzijskih elementov. Ljudje so srednjevisoke rasti, svetle kože, temnih oči, močne brade, široke glave, imajo tenek, dolg, često kar predolg orlovski nos. To so glavni znaki Turkoiiranccv. Indoarijci Indoarijci so sosedi Turkoirancev. Turkoiranci žive v Beludžistanu, Afganistanu, Indoarijci pa v Pendžabu, Rajputani in Kašmiru. Glavna mdo-arijska plemena so Kajpučani, Katris in Pčats. Ta tip 6e ostro razlikuje od Turkoirancev. So visoke rasti, svetle kože, temnih oči, močne brade, imajo veliko lobanjo in tanek, pa kratek no6. dijcev, s to pripombo seveda, da so v okviru ver porazdeljeni še v kaste. Ka6t je zelo mnogo. Ka6te se v glavnem zoj>et strinjajo s stanovi, kajti člani višjih kast so tudi pripadniki višjih 6tanov. Prvotno so bili razdeljeni na štiri kaste: bramani, vojaki in kmetje ter najnižji, ki so izven kast, to so tisti, ki jih poznamo j>od imenom pariji. Na prvi pogled v Indiji ne spoznaš, da je ljudstvo razdeljeno po kastah, ki nimajo nikakih stikov med sabo. Zlasti v mestu tega ne opaziš takoj. Tu je tako, kakor drugod, kjer se n. pr. kakor v Ameriki večkratni milijonar na zunaj malo raz- iMiSSim i Indoarijec iz Kašmira. Hkuje od delavca. Po ulicah se sprehaja kakor drugi ljudje in ga ne spoznaš, če slučajno ravno ne veš, kdo je. Šele v ozkih krogih in v družabnem življenju se pokaže ostra meja in velik prepad med kastami. Vprašajte Bramana, kako lahko dokaže pripadnost k svoji kasti. Pokazal vam bo v klopčič zavito vrv okoli pasu. Pa mu boste rekli, da bi se tako lahko vsakdo izdajal za bramana, če bi odšel v kraje, kjer ga ne poznajo in se opasal z brainansko vrvjo. Odgovor se bo glasil, da 6i tega ne bo nikdar drznil. In res tega nikdar ne bo storil. Če pride tuj Indijec v kak kraj, se voditelji njegove kaste takoj obveste o njegovem prejšnjem bivališču, pa naj bo tisoč kilometrov oddaljeno. Njegova pripadnost k tej ali oni kasti bo točno ugotovljena. Gorje tistemu, ki bi se lagal. Takoj bi ga kamenjali. , Večkrat smo že slišali in brali o Gandijevih poskusih, kako bi pomagal onim 50 milijonim pa-rijev, ki ne pripadajo nobeni kasti in imajo zelo žalostno življenje. Nekdo je pripovedoval, da je v Bombaju prisostvoval filmu »Achut Kanya«. Pravi, da je ta film dosegel največji uspeh v celi sezoni. Prikazoval je nekega mladega Bramana, ki se je poročil z mlado Indijko iz vnst parijcev, kar je » strogo prepovedano. Množica gledalcev je imela solzne oči od ginjenosti nad žalostno usodo dveh mladih duš, ki sta se imeli radi, pa 6ta bili uničeni, ker se ne bi smeli poročiti zaradi pripadnosti k različnim kastam. Glavno vlogo parijske deklice je igrala slavna igralka Nanda Devi, ki sama pripada k višji kasti. Ko je ta gospod po predstavi vprašal nekega Bramana, če bi se poročil s takim dekletom, je od začudenja vzkliknil: »Ali ste ob pamet?« Take pojme o kastah ima dvesto in štirideset milijonov Hindov. Indijski Mohamedanci co na znotraj enakopravni. Velik pomen ničle Hindustanec iz srednje Indije. Skitodravidi Skitodravidi žive v Zahodni Indiji. Skitodravid-ski rodovi so: Maratha, Bramani, Kiinibi in Korgi. So pa majhne rasti, imajo velike glave in kratke noscve. V nižjih kastah prevladujejo Dravidi. Hindustanci ali Ariodravidi Hindustanci žive v srednji Indiji, Rajputani in Biharju. Mislijo, da so mešanci Indoarijcev in Dra-vidov. Barve so svetlo sive, vendar temnejše od doslej navedenih skupiu, nos jim je širok. Glavna zunanja razlika med Indoarijci in Dravidi je ravno no6. Mongolski Dravidi Mongolski Dravidi so tudi mešanica, in sicer mešanica med Mongoli in Dravidi. K njim pripadajo nekatere manjše skupine in pa muslimani iz Vljudno »Preden jx>berete krožnike, morate vprašati goste, če še žele juhe,« Je poučila gosjx>dinja novo služkinjo. ....... »Želite še jtihe,« je vprašala naslednji dan služkinja goste, ko jih je videla sedeti pri praznih krožnikih. »Da,« so odgovorili. n . . nv.ifl eliiTlini,. |c llliuaiin/ Ničla je za mnoge številka, ki »ne pomeni nič«, ki torej nima nobene vrednosti. Toda pri številkah in računih ima ničla velik pomen. Pa vendar ljudje stoletja in stoletja niso poznali tega znaka. Nifo Egipčani, niti Grki in ne Rimljani se v svojih računih niso posluževali okroglega znaka, s katerim označujemo ničlo. Ničla se je pojavila šele v šestem stoletju. Pojav ničle pa je imel tako velik pomen, da so zelo hitro izginili vsi štirje znaki za desetice, 6totice itd. Kako je bilo brez ničle Nekateri narodi so zapisovali večja števila tako, da je prišla za vsakim številom oznaka v črkah, odnosno kratica za deset, sto, tisoč itd. Z drugimi besedami jx>vedano, so Feničani pisali n. pr. število 8934 tako: 8t. 9s. 3d. in 4. Drugi narodi so si pomagali na druge načine. Stari Grki in Rimljani so uporabljali črke iz abecede tudi kot številčne znake. Težave so nastopile pri računanju. Le pomislimo kako prijetno je bilo n. pr. računanje, kakor seštevanje ali množenje treh rimskih številk s petimi znaki. Na srečo niso imeli ravno velikih računov. Tudi pri drugih narodih ni bilo lažje vse dotlej, dokler se ni pojavila ničla. Ko so začeli v Indiji uporabljati majhen okrogel znak, torej ničlo, je nastal pravi čudež. Znak so napisali povsod, kjer je manjkala kaka enota. Arabci, ki so dobili ničlo od Hindov, so njeno uporabo razširili. Številu so dodali eno ali dve ničli in njena vrednost 6e je takoj povečala za deset, kakor na pr. če pripišemo številu 10 ničlo in dobimo 100. S tem so silno poenostavili dolgo in naporno množenje ali deljenje. Če hočeš naučiti otro- ka v šoli, kako bo delil 400 s 100 mti poveš, da enostavno odvzame dve ničli in dobi 4. lo je vse nekaj drugega, kakor če je delil mali Rimljan CD s C in je dobil IV. Pridobitev na času Arabski način računanja je prinesel v Italijo in odtod v celo Evroj>o Leonardo Fibonacci. To je bil zares velik dogodek v zgodovini zahodne kulture. Zgodilo pa se je to leta 1202. Arabci so imenovali ničlo »zefirum«, iz tega je nastala italijanska beseda »zero« ali »zefi.ro«, nato pa beseda »nulla«, ki jo te danes uporabljajo romanski narodi za ničlo. Drugo čudo je bilo, ko je nizozemski menih Stevin uvedel decimalno piko in se tako tudi razni ulomki lahko pišejo kot navadna števila. Vse to je nekaj majhnih čudežev ničle, ki je prinesla v svet številk velike spremembe. Brez nje bi še danes potrebovali za nekatere račune več dni, sedaj pa jih lahko izračunamo v nekaj minutah. In še ničla ... Na koncu 6e še spomnimo, da je prešla ničla v razne jezike tudi kot oznaka za nekatere druge pojme. Tako velja leto 0 kot rojstno leto Jezusa Kristusa, s katerim se je začelo novo štetje let. Čas od polnoči do ene tudi zaznamujemo z nič ter toliko in toliko minutami. Ničla je nadalje osrednja točka našega toplotnega sestava. Kakor torej vidimo, ničla prav za prav predstavlja le »nič« in je vendar zelo važna v računstvu, matematiki in našem številčnem sestavu. Gorkij — Nlžnij Novgorod Iz poročil o delovanju nemškega letalstva na vzhodni fronti smo večkrat zvedeli, da so Nemci bombardirali mesto Gorki. Gorki je nekdanji po velikih sejmih dobro znani Nižnji Novgorody ob Volgi. Mesto ima zelo ugodno lego kot pristanišče ob Volgi, ker leži ob izlivu Oke v Volgo. Gorki šteje danes 650.000 prebivalcev in ima tn dele: gornji, srednji in spodnji del. Gornje mesto se naslanja na 120 m visoko vznožje pogorja Djatkovn, srednji, trgovski del mesta je ob Volgi in Oki, spodnji del pa tvori industrijsko predmestje Kanavino na levem bregu reke Oke in je za današnje čase najpomembnejše, kajti Gorki si je zadnje čase v gospodarskem pogledu znatno opomogel. Mesto ima rafinerijo, več plinarn, tovarno Diselovih motorjev tovarne za izdelavo in popravilo vagonov, jeklarno, tovarno za izdelovanje radijskih aparatov, več letalskih tovarn, predvsem pa tovarno za topove in lokomotive »Krasnoje Sormovo«, kjer je zaposlenih nad 20.000 delavcev. Avtomobilska tovarna »Molotov«, ki je bila zelo poškodovana med bombardiranjem, izdeluje avtomobile, traktorje in avtomobilske dele. Tvornica »Teplohod« proizvaja razne jeklene predmete in električne peči. 0 možu, ki je hotel postati opica V velikem parku v Buenos Airesu je prišlo do razburljivega dogodka. Nekateri sprehajalci, ki so hodili jx> nekoliko osamljenejšem delu parka, so zaslišali v velikem drevesu nad sabo neko škrtanje. Pogledali so, kaj neki bi to bilo in so v veliko začudenje zagledali med vejami na drevesu golega 6tarca z dolgo brado in dolgimi lasmi. Med vejami si je razprostrl rjuho, ki mu je služila za ležišče. Ko so ga zagledali sprehajalci, je ravno tri orehe. Takoj je bilo jasno, da s človekom ni nekaj v redu, zato so obvestili o njem čuvaja parka. Čuvar je 6kušal starca najprej pregovoriti, naj gre z drevesa. Ker mu ta sploh ni odgovoril, je skušal zgr-da, pa tudi ni šlo. Starec se je branil, spuščal živalske glasove in grizel okoli sebe, da 6e mu ni mogel nihče približati. Čuvaj je poklical policijo, ta pa gasilce, ki so nazadnje starca z veliko muko spravili z drevesa. Mož je bil telesno zdrav, imel pa je fiksno idejo, da se je človek razvil iz opice in da se mora zopet popolnoma vrniti k naravi in postati opica. Spravili so ga v umobolnico, kjer pa je kmalu urml od ran in poškodb, ki si jih je sam zadal iz protesta, ker mu niso dovolili, da bi postal opica. Balzac kot grafolog Znani Irancoski pisatelj Honorč de Balzac je bil prepričan, da je izvrsten grafolog. Ljudem je zelo rad napovedoval značaj in bodočnost iz njihove pisave. Znana gospa mu je nekoč prinesla rokopis in ga prosila, naj ji pove kaj o značaju in bodočnosti fanta, čigar rokopis mu prinaša. »Je z vami v sorodu?« vpraša Balzac, ko je rokopis pregledal. »Prav nič,« odgovori gospa. »Potem pa vam lahko pojx>lnoma odkrito povem 6voje mnenje: Ta fant je lenuh in zelo zabit. Bojim 6e, da ne bo nikdar nič islal v bolnišnico. Tam 60 ga presvetlih z rontgenom in šivanka je že spremenila prvotno lego. Bila je blizu srčne mrene, ranta so operirali, mu odprli prsni koš, toda šivanka je medtem že odpotovala v srčno mišico. Le še milimeter jo je štrlel iz srčne mišice. Operacijo so prekinili. Čez 06em dni so bolnika zopet presvetlili in šivanke ni bilo več v srcu, marveč na levi strani hrbtenice. Tri tedne nato je [potovala še bolj na levo in 6e je ustavila med rebri. Tu so jo lahko odstranili, fant pa je ostal zdrav, čeprav mu je šla šivanka skozi srce. KRIŽANKA Sle v. 6 * 4 T- 6 7 • i ^ l IU M 12 13 14 15 16 r i 18 19 H 21 22 23 ai 25 :b "r 29 30 3l 32 13 34 15 r 37 l 40 U 1 1 r 43 | 1 r' Zrcalo nekdaj in sedaj Ko je človek v davnih časih gledal svojo podobo v vodili površini, je začel iskati podoben jto-jav tudi drugje. Zasledil ga je v bronasti plošči. Iskal je predmete, slične vodni površini, iz katere se je tako le[x> odražala človekova podoba. V starih egiptovskih grobovih so našli razkošno izdelana zrcala. Narejena so bila iz kovine. Feničanski trgovci 60 jih raznašali jx> celem takrat znanem 6vetu. Na Grškem je bilo zrcalo okrogla bronasta plošča v okvirjih z reliefi o mitoloških prizorih, zadnja stran |>a je bila okrašena z lepimi slikami, navadno s sliko boginje Afrodite. Rimskim ženam so oboževalci radi podarjali zlata zrcala. Že Rimljanke so nosile zrcala v slonokoščenih platnicah. Srednji vek zrcalu ni bil naklonjen. Čez nekaj časa pa so zrcala postala zopet moderna in so krasila cele stene po stanovanjih. Zrcalne stane so bile moderne najprej v Benetkah, /.ene so zrcala zopet svobodno nosile in jih niso več skrivale v mošnje. V XIII. stoletju so iznašli stekleno zrcalo. Nova iznajdba je bila velika senzacija. Sedaj so se zrcala pocenila in so postala hišni okras. Bogataši so po- krivali cele stene z zrcali. To je pomenilo vrhunec razkošja. Komu jc zrcalo bolj potrebno, moškemu ali ženski? Ženske ga potrebujejo za frizure in obleke, moški pri vezanju kravat in najbolj pri britju. Razen britja pa se cla vse narediti brez zrcala, naj bo že pri moškem ali pri ženski in zato moški prav za prav bolj potrebujejo zrcalo kakor ženske, res pa je, da se moški ne gledajo toliko kakor ženske. Hokus pokus Oče in sin se peljeta z vlakom. Pot je bila dolga. Da bi čas hitreje minil, je vzel oče sinovo kajio in začel coprati. Naredil je, kakor da jo je vrgel skozi okno, zažvižgal, štel ena — dve — tri hokus-pokus in zopet je imel kapo v rokah. Mali Jurček se je pri tem izvrstno zabaval. Prišli pa so novi potniki, očetovi znanci. Oče 6e je sj)tistil z njimi v razgovor in ni več copral. Nackrat zavpije Jurček: »Zažvižgaj očka, tvoj klobuk sem vrgel 6kozi okno!«. Vodoravno: 1. koledar s podobami svetnikov, 8. nevestina oprema, 12. del boja, 15. roka, 16. japonski politik, 17. francoski humoristični časopis, 18. številka, 19. ločnica dveh posestev, 20. slovenski nabožni pisatelj, 21. okrasna posoda, 22. sibirska reka, 25. glasbena oblika. 24. jajionski politik, 25. kmečko orodje, 26. sladko-usti zapeljivec ljudi, 29. davščina, 5t. nenrav-nost, 33. rusko mesto, 35. lesena stavba, 36. velik ptič, 37. del poslopja, 38. italijanski pisatelj, 39. ležanje, mera za papir. 40. del dneva, 41. divja trta, 42. del pluga, 43. brzica, slap, 44. italijansko mesto. Navpično: 1. poljska delavka, 2. žensko ime, 3. sprejemnica naznanilnica, 4. premeten-ka, zvitorepka, 5. mlada krava, 6. afriška žival, 7. grška prestolnica, 8. mornarsko znamenje, 9. turški gosjiodar, 10 stroj, II. svetopisemska oseba, 12. beraška vreča, 13. muza, 14. nemško mesto, 22. žensko ime, 25. vzgajališče, 25. prestopek, 27. vrsta papig, 28. shramba avtomobilov, 30. trgovski popust, 31. starorimska pokrajina, 32. vrsta ptičev, 34. Ibsenova drama, 35. svetopisemski kraj, 36. del rastline. 37. češki skladatelj, 38. nasprotje vojske, 39. kralj živali. Rešitev križanke štev. 5 Vodoravno: t. serum; 6. apis; 10. trata; 15. obala: 16. nada; 17. robot; 18. loj; 19. mraz; 20. Uok; 21. oči; 22. ilo; 24. Šali; 25. lopa; 27. sak; 28. nikotin: 29. Ananija; 30. smetana; 35. opta-tiv; 40. vol; 4t. Azov: 42. brom; 43. oda; 44. Iko; 46 Lima; 47 rama; 49. sel; 50. lakaj; 51. Alah; 52. aleja; 53. Arosa; 54. Dana; 55. Narat. Navpično: t. Solin; 2. Eboli; 3. raj; 4. Ulm; 5. Marat; 6. anali; 7. Pazin; 8. idila; 9. salon; 10. tropa; (t. rok; 12 Abo; 13. točaj; 14. Atika; 23. okel; 24. šota: 26 Anam; 27. sito; 30. svila; 3t. mokar: 32. Azija: 33. nomad; 34. Avala; 35. obran; 36. Praha: 37.Toman; 38. ideja; 39. va-lat; 45. oko; 46. las, 48. Ala; 49. ser. MALI OGLASI|Wl V malih oglasih velja pri iskanfa tluibe vsaka baaeda L 0.30, pri ienltovanjaklh oglasih fe beseda po L 1.—, prt vseh ostalih malih oglasih pa i« beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačali tako) pri naročilu. B Sliižbe B Jitcjo: Kmečko dekle staro 17 let, Išče mesto kot pomoč pri gospodinjstvu ali k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12827. a Trgovska pomočnica mlajša moč, želi menjati službo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 12909. (a Prenos kuriva v stanovanja prosim dobre ljudi, da ml poverijo. Ponudbe na upravo pod »Pošten« St. 12890. a ■ Službe j Aparat za metan nemške znamke Hauson, prodam. Je komplet, garnitura. Naslov povo upr. »Slov.« pod St. 12848. 1 8501 dolenjskega cvička pristnega, prodam. - Naslov v upravi pod št. 12805. Slovenca« 1 Pisalni stroj v kovčogu, še popolnoma nov, ugodno naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12881. (1 Mizarske stroje rabljene, prodam. Naslov upr. »Slov.« St. 12910 Dobe: Hlapca So 18 let starega, sprejmem takoj. Sp. Kašelj 18, p. Dev. Mar. v Polju, (b Pisalni stroj Underwood, prenosljiv s kovčegom, skoraj nov — poceni prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12906. (1 Postrežnico Ea popoldanske ure tn Šiviljo na dom sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12898. (b Pošteno, krščansko dekle vajeno preproste kuhe, sprejme za vsa hišna dela tričlanska družina. Pojasnila daje upr. »Si.« pod št. 12904. (b - Služkinjo pridno in pošteno, ki zna kuhati, takoj sprejmemo. Naslov v upravi »Slov pod št. 12917. b Ključ, pomočnika sprejme za stalno delo Podi-žaj Ciril,, Ig pri Ljubljani. Sodarski pomočnik fio 25 let star, dobro Iz-vežban, praktičen in pošten, dobi službo proti plači. Ponudbe na oglas, odd. »Slov.« pod »Stalna in dobra služba« št. 1293G iBSBBB Oddalo: Enosobno stanovanje oddam s 1. decembrom v Zalogu. Poizve se: Vod-matska 29, Ljubljana Moste. (c Krava Bobra mlekarica, napro daj. Kožarje št. 62,, ob Tržaški cesti. (J Voz zapravljivček V dobrem stanju, konja z vprego in sani, prodam. Zadnlkar, Kožarje št. 27. Ve? vagonov bukovih drv suhih, kupi Pogačnik, Ljubljana, Bohoričeva ul. 5, telefon 20-59, 1 Oddalo: Opremljeno sobo a souporabo kopalnico — oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12896. Cs Sobo lopot zdravo, s souporabo kopalnice, oddam. Primožič, Albanska 23. (s Chianti - steklenice dobro ohranjene, kupi vsako množino M. Cesar, Ljubljana VII., Gasilska 3, letefon 23-69. k Kože domačih zajcev plačuje najbolje krznar-stvo L. ROT, ^Ljubljana, Mestni trg 6. k Bobne za karbid stare, kupujemo. A. Go-, poleg nebotičnika. (k Mizo javorjevo — raztegljivo, prodam. Gorupova ul. 18, I. nadstr. 1 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Plačam takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12882. (k 2400 stropnjakov »Slon«, dvojnih, kombiniranih, prodam. Kresnik, Ulica na Grad 8. 1 Železno blagajno veliko, na dva tresora in dva predala, ugodno prodam. - Naslov v upravi Slov.« pod št. 12843. 1 Pisalni stroj znamke »Erika« napro daj. Cena 1000 lir. Na ogled pri hišnici Akademskega doma, Miklošičeva št. 5. ' (1 Ugodno prodam dve Lutzovl peči, visoko nešamoterano, 1 H peč, pečnl nastavek za kuhanje ter nekaj rabljenih avtoakumulatorjtev. »Me talia«, Gosposvetska 16. Turši šal - ruto čista volna, 375X175 cm, ugodno prodam. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 12929. Rabljene zaboje in prazne škatle prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12934. 1 Naprodaj: 2 sliki »Rokoko«, 1 okvir, 1 garnituro (fotelji), mizice, 1 ogledalo. Lam pret, Florijanska ul. 30 Dve moški obleki za srednjo postavo, dobro ohranjeni, prodam. - Na slov v upravi »Slovenca pod St. 12935. 1 Vse vrste odpadke krojaške ln šiviljske ter žakljovino, kupujem. Hrenova ulica 8. k Snežke št. 37-38 nizko peto, kupim ali zamenjam manjše. Kresnik, Ulica nn Grad 8. k Prazno sobo (ev. uporaba kopalnice), oddam solidni gospodični. Naslov v upravi »Slov.« ped št. 12901. (s Opremljeno sobo s kopalnico oddam eni ali dvema gospema ali gospodičnama. - Ponudbe na upr. »SI.« pod »Takoj« št. 12920. (s Jiiclo: Lepo sobo s strogo posebnim vhodom, opremljeno, Išče za takoj boljši gospod, kateri pride mesečno samo par dni v Ljubljano. Plača za ves mesec. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Separirana« št. 12908. (s Klavir prodam. Sp. Savlje 86 p. Ježica. (1 Zapravljivček kupim. Prodajalec naj navede opis in ceno-z dopisnico. Kozlevčar Jožef, | Zagradec 27, p. Grosuplje. Prašiča za rejo ca. 70 kg, kupim. Mišvelj, Ljubljanska 37( Ljubljana Najboljše Šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jaz ln sin, Tyrše-va eesta 36. Več harmonik klavirskih, diatoničnih ln kromatičnih (tudi otroških) jo ugodno naprodaj pri: »Promet«, nasproti križansko cerkve. (1 Bflvto-motor| Oblastv. koncesionirana šoferska šola I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon št. 28-28. Izpit se lahko polaga že z 18. letom. Šivalni stroj ženski, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod šifro »Dobro ohranjen, pogrez-1 j i v« št. 12919. (k 2 dvonadstropni hiši v najlepšem delu Ljub ljane, z vpeljano trgovino in parcelo - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12913. (P Štiristanovanjsko hišo prodam po ugodni ceni v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12923. ' ' < ■ / - ' : ■/-"■'.V- ■■■ f . . X Motor BMY 250 ccm prodam, eventualno za menjam za težji stroj Tovarniška 13, Zel. jama. (f Generatorje najnovejše modelo, za vse vrste avtomobilov, stabll nih motorjev in motor nih koles, dobavljamo takoj. - Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče). f NOVA KNJIGA ^SLOVENČEVE KNJIŽNICE" ZA MIKLAVŽA T Kot Miklavževo darilo mladim in starim bodo v „Slovenčevi knjižnici" 1. decembra izšle J& največje češke pisatel|lce BOŽENE NEMCOVE, ki nosi v svo|i domovini lep naslov „babica češkega naroda . kor ga v češki književnosti ni nihče dosenel.14 Starši bodo našli v njih nove snovi za kramljanje s svojimi malčki, dečki in deklice bodo z naoelostjo sledile nevarnostim in lunaštvu uinakov, fantje in dekleta boda z zanimanjem brali napelo čtivo, in starčkom bodo pričarale kot pravi čarovnik mlade dni nazai. vsem pa bodo gotovo najlepše Miklavževo darilo, ki si ga bodo llahko kupili za 5 lir. Opozarjamo, da niso v tei zbirki samo lisie pravljice, ki so že izšle v „Slovencu", temveč da je še enkrat toliko novih, prav lako sočnih in zanimivih1 Te pravljice z bujno domišljijo, nazorno besedo ter veliko človeško dobroto kažejo svet v taki lepi raz-sveUiavi, kot ga more pričarati samo otroška duša. Princi in princeske, junaški osvajalci, pogumni mladeniči, ukleti graščaki, sinovi-krokurji, hudobne mačehe in dobre pastorke, škrati in coprnice, vrteči se zlati gradovi in premeienost ubogih bajtarjev... velik in majhen svet naših dedov in pradedov... vse to je v teh biserih Češkega slovstva, o katerih je mnenja največji češki literarni znodovinar Arne Novak, „da so ostale vzor takega epičnege pri poveHovanm narodnih nravliir. 1 n- Za Miklavža v vsako slovensko družino ..PRAVLJICE BOŽENE NEMCOVE", slavne pisateljice v svetu najbolj razširjene, v vse jezike prevedene češke knjige „Babicett_ NAROČAJTE ,SLO VENCEVO KNJIŽNICO" — KNJIGA 5 Lili | Unjsmi B Frizersko vajenko ln praktlkantinjo sprejme salon »Ljubica« na Aleksandrovi cesti 16 v Ljubljani. v Čevljarskega vajenca sprejme Pavlin, Ljubljana, Tyrševa c. 53. v fel mM Vse denarne In trgovske posle Izvršili) hitro ln točno. Obrnite se na: Rudolf Zore Gledališka ulica Stev. 12. Telefon 38-10. B Oblaro "§ Razpis Splošna bolnišnica v I Ljubljani kupi: 15.000 kg krmil, korenja, 1.000 kg kolerabe, 10.000 kg krmilne pese, 5.000 kg repe, 500 kg ohrovta, 10.000 kg zoljnatih glav. Ponudniki naj se javijo med 9. in 15. uro v eko-nomatu zavoda. Monograme za robce ln perilo, gumbe, gumb-nice. entel. ažur, predtisb izvrSimo takoj.Tamburira njo oblek, vezenje perila Hatek & Mikeš Ljubljana. Frančiškanska ulica nasproti botela Union Novi naslovi Frančiškanska al. 3. Telefon 46-13. Umrla mi je ljubljena mati, gospa Fani Rupnik trgovka Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Frančiška, k Sv, Križu. Prosim tihega sožalja. Ljubljana, dne 21. novembra 1941, Globoko žalujoča hčerka H e 1 e n c a Tovor, in oseb. avtomobil novejše tipe, na pogon z ogljem. Cena za tovorni 35.000 Ur, za oseb. 25.000 lir. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figo vec, levo dvorišče). f Kupimo: stare avtomobile in motorna kolesa. - Ponudbe na ogl. odd. »Slov.« pod »Plačamo visoko ceno« št. 12927. f Ugodno naprodaj osebni avtomobil Opel-01ympla, v odličnem stanju In poltovornl Fiat Splošna trgovska družba z o. z., Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča). (p Prodam Opel Blltz, tov., 3 tonski, Aero limuzino 1000 ccm, novo, več prvovrst. mo-toclklov. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. f Zalivala Ko sta nam umrla naša srčno ljubljena soproga, očeta, brata in strica, gospoda dr. Stanko univerzitetni profesor in njegov svak I Vladimir Lapajne profesor smo prejeli toliko iskrenih izrazov sočustvovanja, da smo dolžni vsem izreči našo toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu zboru ljubljanske klinike z univerzitetnim profesorjem g. dr. Lušickim na čelu, čč. sestram, strežnemu osebju in vsem, ki so lajšali našima predragima težke dneve bolezni. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za častno spremstvo na njuni zadnji poti, gg. rektorju ljubljanske univerze dr. Milku Kosu, dekanu dr. Henriku Steski, profesorju Francu Grafenauerju in J. Na-marju, zastopniku visokošolskega dijaštva za iskrene in tople poslovilne besede, za izraze spoštovanja in ljubezni. Posebno zahvalo smo pa dolžni Akademskemu pevskemu zboru za lepo ganljivo poslovilno petje. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 24. novembra 1941 ob 9 v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 23, novembra 1941. LAPAJNETOVI Modrece patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana. Mostni trg 13 Mreže za postelje dobite najceneje — in sprejmem v popravilo — v Komenske-ga ulici 34. (1 Naprodaj otomane, omare, modro-ci, postelje, mizo in razno rabljeno pohištvo. -Trgovina »Ogled«, Mostni trg št. 3. š Zavese za zatemnitev iz papirja nudi solidno tn poceni Puc Danilo tapetnik Ljubljana, Slomškova 9 Telefon št. 35-71. Kupuje in prodaja stalno vseh vrpt pohi štvo, Šivalne stroje in druge uporabne predmete nova trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. k Italijanščino poučujo vestno izkušen učitelj, bivši rimski dijak. - Naslov v upravi »Slov. št. 12811. Gospodična poučuje klavir, italijanščino, francoščino in nemščino. Honorar zmeren Naslov v upravi »Slov, pod št. 12903. (u Fran^aise donno legons de conver satlon. S'adresser bureau du Journal sous. Fran saise« 12930. I LJUBLJANSKI INEMATOGRAFI Predstave ob 16 tn 18.15, ob nedeljah in pra-tnlklh oa ob 10.30, 14.30. 16.30 in 18.3P Velelilm visokih planin Moročiih povest o globoki llnbezni drzneea dekleta Dekle z jastrebom lleidemarie Hatheier — Sepp Rist KINO MUTIC* - TEL. 22-41 Vo.cz!,bnven 1'ilni iz življenja dirkučev Jurij, pogum ! V glavni vloiti: George Formbjr Smeh, Šale. dirke, ljubezen . . . KINO ST.OOA - TEI,. 27-30_ Zabaven film iz brezskrbnih dijaških let Slabo v vedenju Roberto Villa, Vera Bergman, Vitorio de Sica KINO UNION - TEI. 22-2«_ Zrtov, ljubezen in odpuščanje v kriintipm iilmu Materina Ijube/pn Kiitlie Dorscb, Paul Horblpcr Film izredno naoeto vsebine Vampir V glavni vlogi Dfilvvn Donplas Predstavi ob 14.30 in 17. uri KINO KODEDJEVO - tel. 41-04 Preselil sem svojo krojaško delavnico iz Tabora 13 v Forsterjevo št. 42 (zraven smod-nišničuih skladišč). - Se priporoča tudi v nadalje L. Prežel j. II Sapone della vittoris aufarchlca« Moncorrode.Richiedere campioni sratuiti ^J um TA.US.TA v.Bossis.mmo Kompletno spalnico šperano, orehovo Imitacijo, prodam. Poizvo so: Gcrbičeva ul. 25. S Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«! Filatelija isanHHEKsasHi Filatelisti, pozor! Najugodneje kupite tn vnovčite anamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dc'žan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Pravi filatelisti znamk ne lepijo I Edina in polno vredila znamka jo brez prilepite. Zbirajte v vložnlh albumih najboljšo kvalitete — Jol —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Jane* Dolžan, Ljubljana,, Stritarjeva 64 ljudska liTOfiiititiJii v £iublganl zadruga z neomejenim jamstvom ^ v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva c. 6 Posojilnica je bila nasproti hotela Union ustanovljena I. 18 sprcjema hranilne viogc v vsaki višini in jih ^ najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. v najbolj razSirjenem dnevniku imajo največji uspeItI Zato oglašujte v »SLOVENCU"! Jnn Plestenjak: Izza sten »Mama, kje je moj tati?« »Ga še ni domov, pa pride kmalu,« ga je tolažila mati, pa je njo samo bolela negotovost. Misli so ji bile motne in se niso znašle. Ni jim vedela ne smisla in ne smeri. Tavale so kot je tavulu sama, iz kuhinje v sobo, iz sobe v kuhinjo in na hodnik in ni vedela česa iščejo. »Tati nam prinese kruha in piškotov, mami pa denarja,« je prepevala Marija, Vida pa io strmela skozi okno na bole ceste, ki so se trgale od mesta. Ugibala je v solzah: »Morda gre po onile cesti, morda nese denar, morda je že v trgovini.« Pogledala je mater in se zjokala, se oklenila Marije in Janezka in vsi štirje so jokali. »Pridni bodite, grem po tatka,« je izjecljala mama; tresla se je, ko je oblačila plašč in noge so se ji šibile. 1 »Moj Bog zakaj nas tako tepeš!« je vzdih-nila, ko je zapirala vrata. Prisluhnila je pri vratih. Otroci so se razgovarjali med seboj, drug drugega so tolažili. »Ali bo mama s tatkom prišla domov?« je izpraševal Janez. »Kajpnkl« je odrezano odgovorila Vida, čeprav ni verovala v svojo lastno vero. »Ali ga je šla v pisarno iskat?« je zastavila Marija, ki je še najmanj občutila težo časa in še najmanj opazila bolečino matere. »Tati je šel po denar!« je nesmiselno za-rončala Vida, ker ni vedela, kako naj odgovori. Razumela je toliko, da je mati vsa zaskrbljena in da jo jc nekaj gnalo v mesto. Kaj, sama ni vedela. Pred njo je vstajala čudna groza, ki je do tedaj ni ruzumela in ne občutila. Vedela je pa, da je tatek brez službe. »Molimo za tatka,« je velela in vsi trije so molili. Vidu naprej, Marija je zakasnevula, Janez še bolj. Molili so, tla preženejo strah. »Molijo,« je pomislila žena. ko je odmaknila uho od trat. »Če bi 011 znal, vem, da se vrne.« Po ovinkih je omahovalu kot bi bila pijana. Zasmilil se ji je Jovo, ker ga je poznala. Očitala si je, da je morda sama kriva, da je šel... »Morda som bila z njim pretrda, morda sem ga žalila, ko je bilo v njem vse razpaljeno od tegobe, morda sem ga krivično sodila in obsodila in teptala njegova čustva, namesto da bi mu bila v oporo!« Noge 60 se ji opletale, glava ji je bila omotična in sama ni mogla dognati, kam jo je pognalo hrepenenje. * Srečala je znanko iz šolskih let. »Kako ti je, ljuba moja?« »O, dobro, dobro,« je hitela odgovarjali; gledala je v tla, da ne bi izdala svojih solznih oči. »Shujšala si, draga noja, shujšala,« je drobila znanka. »Otroci, otroci! Oprosti, mudi se mi, otroci so doma sami,« se je opravičevala in hitela in se opletala. »Pa božjo voljo, kako jo je vzelo,« je zamom-ljala znanka in zavila za hišami. Ozrla se je proli višini in z očmi ujela dvoje oken, za katerimi živi že devet let. Zaskrbeli so jo otroci in spet se je pohitela. »Do gospodarja moram,« je bil njen sklep, čeprav se ni mogla spomniti, da bi bila na to že prej mislila. Šla je mimo cerkve in samo jo je zaneslo v prostrani prostor. Cerkev je bila prazna, pred stranskim oltarjem je gorela večna luč in metala svoje žarke na pozlačeni tabernakel. Pokleknila je in molila, pa ne običajnih .molitev, ampak iz nje je kipela njena lastna molitev, njena lastna prošnja. In laŽB ji je bilo 111 nič se ji ni mudilo iz cerkve. V cerkev je pridrsela stara ženica. »Kakšne težave neki ima ta ženica?« je pomislila. Za njo je prišlo mlado dekle in se naslonilo oh zid, glava ji je klonila v molitvi, »Joj, vsak ima svoje križe na tem svetu, odpusti mi Bog, da omahujem!« je zaprosila in vstala. »Dober dan,« jo je nagovoril gospodar, ki mu je služil Jovo »Klanjam se!« je sunkoma odzdravila in bila je zbegana, da ni mogla ne nazaj in ne naprej, »Kaj pa je z možem, ali je doma?« »Ne!« Več ni mogla. Vse misli so se razbegnile in šle za možem. »Sinoči je šel,, pa ga še ni nazaj,« je komaj slišno izjecljala in zalile so jo solze. Negotovost jo je prevzela in pred njo je stala nema, neznana groza brez lica in obraza, brez duše in postave. Gospodar je bil v zadregi; drsal je z desno nogo po tleh. gledal v tfa in roke so se mu krčile. Segel je v lase, čez obraz so se pa razpredle globoke brazde. »Gospa, rekel sem mu, da se lahko še vse popravi, samo nekaj dobre volje je treba Morda čez štirinajst dni, čoz tri tedne, da ho kaj vidnega.« »Ne razumem vas, gospod!« je zdvojeno izrekla in njena beseda je bila kot glas iz groba. »No, morda ga sprejmem čez štirinajst dni ali tri tedne. Pravim, bomo videli. Saj ni slab fant. Dober delavec je!« V njej je sicer zagorelo upanje, nekaj tolažbe je bilo v tem upanju, toda ko se je spomnila, da njega ni doma, jo je zabolelo in zaskrbelo. »Kaj pa, če je sploh prepozno In ga ne bo več nazaj!« Misel se ji je zdela tako tuja, da se je je sramovala. »Tu vam dam nekaj na račun, bova že z njim obračunala.« Stisnil ji je nekaj denarja. Tresla se je, ko je spravljala denar m se zahvaljevala. Se je stala na hodniku, ko je gospodar že zdavnaj zavil v stransko ulico. Pri peku se je založila s kruhom, v trgovini pa s sladkorjem, z moko in skoraj dirjala na hrib. Otroci so bili stisnjeni v kotu; Janezek je zadremal, Vida in Marija sta pa listali staro številko Ilustracije »Mama, ali si dobila tatka?« je bilo prvo vprašanje. Zbudil se je tudi Janezek, se široko nasmejal in se razgledal. »Kje je pa tatek? Mama, jaz sem pa tako lačen!« Odrezala jim je kruha in jedle so oči, jedla so usta. Ona sama pa ni mogla jesti. III. čez teden dni se je Jovo vračal. Nad mostom je bdela noč. ulice so bile pa svetle. V snegu, ki je pravkar zapal, bo se vžigale iskre. Hiše so se zdele Jovu nizke, celo palače so bile majhne. Pota so bila ozka, ker snega še niso odkidali in od nekod so zvončkljali zvončki, mimo njega pa so zdrknile sani. Zavil je navkreber Po ozki gazi se je komaj lovil, bil je strt in bolan. Pot je bila temna, na vejah je ležal sneg in zmrzli kosi so padali Jovu na glavo. Pod nogami je škripalo in skozi grmovje se je svetlikalo življenje v me3tu. Mežikale so luči iz hiš, z ulice in slepile oči. Jovo je omahnil, v celo se je zapičil njegov korak in z rokami se je moral upreti v breg. (Dalje.) To ie zadnji dan, ko si lahko naročite „Slovenčevo knjižnico"! Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj jo naročite! Vsaka knjiga stane le 5'— lir. — Kniige ^Slovenčeve knjižnice" spadajo v vsako hišo tako v meščansko, kakor v kmečko. — Vsak reden naročnik „Slovenfcve knjižnice" bo dotiii 25. knjigo „Veliki beli molk" — v kateri je popisano življenje Eskimov, in ki bo bogato ilustrirana, zastonj! — Za vse druge bo pa ta knjiga stala 20'— lir. — Kdor pridobi 5 novih naročnikov na vso zbirko „Slovenfeve knjižnice", dobi sam vso zbirko knjig „S!o«enčeve knjižnice" za nagrado. — Zastopniki! Če niste še obiskali vsake družine v Vaši fari, storite to takoj, dokler jc še čas! Obiščite tudi družine v sosednjih farah, ako tam ni našega zastopnika! — Povdarjamo ponovno, da smo začeli izdajati kniige „Slovenčeve knjižnice" z namenom, da damo našemu liudstvu primerno in ceneno knjigo, ki si jo bo lahko omislil vsakdo in pa pred vsem radi tega, da zaposlimo naše grafično delavstvo. Da nas je vodila res ta socialna misel, da omogočimo eksistenco našemu delavstvu, dokazuje tudi cena sama, saj pri tej ceni nima podjetje nikakega dobička. — Prepričani smo, da bodo ccnj. bralci uvaževali namene in naše napore in se šc in še naročali na „Slovenčevo knjižnico", ker jc gotovo, da s tem pomagajo svojim sorojakom, ki z delom služijo kruh svo im družinam in jim je tako omogočeno redno življenie. — Zato kličemo vsem bralcem našega časopisia, naročite sc na „Slovenčevo knjižnico" in pridobite nam čim več naročnikov! »SLOVENČEVA KNJIŽNICA" KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6 — LJUBLJANA november ie bliža Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi na5e preljube mame, stare mame Marije Šarabon jo obsuli s cvetjem in jo spremili v tako velikem številu do groba, se najprisrčneje zahvaljujemo. Ljubljana, dne 22. novembra 1941. Šarabonovi Umrl je danes, v 84. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni očka, stari oče in ded, gospod Andrej Podboj (p. d. Cene) tovarnar, posestnik in gostilničar Pogreb bo v nedeljo, 23. t. m. ob 15.30, na farno pokopališče v Hrovači. Prosimo tihega sožalja! Vence hvaležno odklanjamo v prid dobrodelnih namenov. Ribnica, dne 21. novembra 1941. Žalujoči ostali Kap jih je zadela... • Kdo pa je ta?« »To je Ambrose, prvi poročevalec »Chicago Tribune«.« Ko je prinesel Gavin časnikarju tablete in konjak s sifonom, reče prijazno: »Ča6t mi je, go6pod! Vaš članek: »Pirat med rekami« je bil...« Ambrose je omahnil proti Montgomeryju. »Ustreli ga! Takoj! Še enkrat o članku in — konec z mano...« Tessy Casserton je pristopila k gospodu Chappellu. »Oh, komisar, lahko oprostite?« Chappeil je držal njeno nežno ročico v svoji. Toda, gos|x>dična Casserton! Kaj naj Vam vendar oprostim?« Tessy je imela že jok na kraju. »Ta sprejem, komisar!« »Gospodična Casserton, saj ni bilo po vaši krivdi!« »Da, Charles je surovež! — Vas je hudo ranil? Oh, na obrazu imate dolgo prasko! Strašno! Toda 6aj imamo domačo lekarnico. Pojdite! Vas bomo obvezali! Gospa Chappell mi bo pomagala in vi vsi mi ne boste zamerili, kaj ne?« »Gosjx>dična Casserton' Mi gotovo ne bomo jezni, saj niste vi krivi, da smo bili sprejeti tako energično!« »Oh, hvala vam lepa za vašo pomoč! Sem vam res veliko dolžna! Charles mora še dane6 z gradu!« »Charles? Kdo pa je ta divjak?« »Moj bratranec! — A sedaj pojdite! Moramo vas obvezati!« Chappell reče 6mejč se: 1 »Gospodična Casserton imam vtis, da sle bolj J potrebni obveze kot pa jaz!« Tes6y pogleda vase. »Saj ni tako hudo! Nisem občutljiva. Artisti morajo prenesti marsikaj...« »Mont!« zakliče Chappell. »Ti boš stražil tistega moža! Daj mu mrzel obkladek! — Vam lahko predstavim gosjjoda Higginsa?« Higgins, ki ni mogel razumeti teh dogodkov v škotskem gradu, strese obenem damoina raztreseno rokč. »Grozno, da prihajam po tako težki izgubi na tak način v vašo hišo. Moje sožalje!« 6e obrne k Helen Chappell. In gos|XKlični Cassertonovi pravi: »Čast mi je, da lahko ]x>zdravim ženo tako slovečega kriminalista iz dežele zločinov!« Zaman si je tri glavo, zakaj se obe dami tako prisrčno smejite, saj ju je fjozdravil v tako spretni obliki. Zato izjavi s prikrito jezo: »Gospod Chappell, pomagal bom 6tražiti tistega surovega človeka!« »Montgomery bo srečen, ko bo dobil takega odločnega pomočnika!« izjavlja Chappell. * »Tako,« pravi Helen Chappell, »končno smo sami v mojem ateljeju in lahko nemoteno govorimo!« Možje se vsedejo na okna, ki so bila odprta na protivetrovno plat. Od tod se je videlo daleč po kraju. Pod njimi se je razširjalo prostrano barje, čez katero so lahko hodili samo dobri veščaki. in celo ti so morali biti zelo oprezni, ker so se od časa do časa spreminjale najbolj varne poti. Pred.Heleno Chappell eo pozorno sedeli Chap- j pel, Monlgomery Higgins in Ambrose. Bakrenorjavi lasje mlade gospe so 6e lesketali I proti svetlobi kot tekoča kovina. Sivkastomodra domača obleka je napravljala njeno vitko postavo še bolj krhko ... Sredi sobe v stolpu je stal dogotovljen doprsni kip pokojnega Cassertona. Zraven nje je ležal sadrasti odlivek posmrtne maske. »Torej,« začne gospa Chappell, ki ni imela jx)jina, kdo bi naj bil Higgins, »saj si sploh ne morete predstaviti kakšne razmere so tukaj v Angliji! Da je Evropa tako nazadnjaška, tega nikoli nc bi verjela.« »Pa zakaj? Takoj vam povem! A prej vam moram poročati o dogodkih -v zvezi z heatherston-6kim gradom! Gospid Casserton je kupil grad Heathersto-ne — tako mi je pravil Bobby — 6amo zaradi tega, ker je brez dvoma v njem strašilo. Casserton je poznal čisto pravilno, da ne more biti slučaj, .če' umro v tako kratkem času štirje ljudje iste fiiše na isti način. O tem je ime1! Casserton povsem drugačno mišljenje kot pa pofx>lnoma nezadovoljiva angleška policija ...« Higgins je že hotel odpreti usta, da bi ugovarjal. toda Ambrose ga je prehitel in pripomnil: »Gospa Heleiia misli gotovo samo jx>deželsko policijo! Kolikor vem, opravlja velemestna policija svoje delo v redu in dobro!« »Ne, ni mogoče!« ugovarja gospa Chappell. »Morajo le biti vendar nekje središča, odkoder bi se nadzirala zločinstveno6t jx)6ameznih okrajev ...« Reg Chappell prikima. »Razumem! Nekako tako kot zvezna policija, recimo kot 60 v Nemčiji postaje podeželske kriminalne jjolicije.« »Ne, takih postaj še nismo mogli urediti v Angliji!« odseka Higgins. »Dovolj žalostno!« pravi zaničevano gospa Chappell. »Nadaljujte torej...« »Casserton je mislil, da gre tu za strašilo...« »Kako more kaj takega misliti človek, ki je videl skoraj ves svet?« pravi Ambrose ogorčeno. Gospa Chappiell pravi s smehom: »Da rešim njegovo čast: Tistemu strašilu je hotel priti Casserton do živega z revolverjem znamke ,Colt'l« »A tako! Torej zločin?« »Da! Poslednji večer je minil povsem mirno. Pili smo skupaj čaj, ničesar nismo opazili. Takšna ....... Kc Casserton...« je bila tudi noč. Ko je prihodnje jutro Čharle6 »Tisti divjak?« »Da, ravno tisti! Ko je prišel iskat svojega bratranca ob štirih, da bi šla veslat, ga je našel v jx>