PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšja zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 143 (13.676)
Trst, četrtek, 21. junija 1990
O tej zadevi bo morda že na današnji seji razpravljal tudi ministrski svet
Confindustria včeraj preklicala vse dogovore o premični lestvici
Predsednik industrijcev Pininfarina sklep opravičuje z naraščanjem cene dela - Ostra reakcija sindikatov - V senatni komisiji razprava o zakonskem podaljšanju mehanizma
Parlamentarci iz naše dežele pri Andreatti zaradi zakona o obmejnih območjih
RIM — Skoraj natančno pet let po prvem razdrtju je združenje zasebnih industrijcev Confindustria včeraj drugič preklicalo dogovor o premični lestvici. Junija 1985 je CGIL, CISL in UIL poslal pismo takratni predsednik industrijcev Lucchini, včeraj pa je tri sindikalne voditelje Trentina, Marini-ja in Benvenuta o preklicu dogovora obvestil Sergio Pininfarina. V pismu jim je Pininfarina sporočil, da je Confindustria v skladu z obstoječimi dogovori obvestila ministra za delo, »da Po 31. 12. 1990 Združenje zasebnih industrijcev ni več podpisnik dogovora 0 premični lestvici.« Predsednik industrijcev še navaja, »da s tem pis-hiom formalno preklicujejo vse dogo-vore oziroma obveznosti v zvezi s pri-fagajanjem plač naraščanju življenjskih stroškov, ki izvirajo iz sporazuma, z dne 19. 12. 1985, ali kasnejših izjav oziroma dogovorov.« Pininfarina je še navedel, da je glavni vzrok za preklic sporazuma o premični lestvici stalno naraščanje cene dela, sindikatom pa je zagotovil, »da je Confindustria pripravljena na pogovore o vseh proble-nhh, ki zadevajo ceno dela in vso osta-lo Problematiko, ki so jo industrijci
navedli v svojem dokumentu 12. 6. 1990.«
Reakcija sindikatov, ki bodo danes določili datum splošne stavke, je bila po pričakovanju izredno ostra. Za Ot-taviana del Turca gre za »neodgovorno in neutemeljeno dejanje, ker odpira konflikt z delavstvom in sindikati, kljub podpisanemu dogovoru v začetku tega leta,« podobne pa so bile izjave ostalih sindikalnih voditeljev.
Preklic sporazuma o premični lestvici sta obsodili tudi PSI in KPI. Tako so se socialisti izrekli za izglasovanje zakona o podaljšanju mehanizma premične lestvice, vodstvo KPI pa je za jutri napovedalo vsedržavni dan solidarnosti z delavci, ki se borijo za obnovo delovnih pogodb.
Vprašanje premične lestvice pa bo morda že danes obravnaval ministrski svet. To je povedal predsednik senatne delovne skupine socialist Cino Gi-ugni, ki je tudi potrdil, da bo komisija še naprej razpravljala o sprejemu zakona, ki ga je že sprejela zbornica in ki predvideva podaljšanje mehanizma premične lestvice do 31. decembra 1990.
Predsednik Confindustrie Pininfarina (desno) in generalni direktor združenja industrijcev Annibaldi	(Telefoto AP)
RIM Parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine so se včeraj sestali s predsednikom senatne proračunske komisije Andreatto, da bi proučili trenutno stanje v postopku zakonskega osnutka o obmejnih območij.
Parlamentarci iz naše dežele so prikazali dolgo in zapleterto pot pri uresničitvi tega zakonskega osnutka, ki ga je proračunska komisija odobrila že pred dvema letoma. Na srečanju so obenem poudarili, da so finančno postavko za ta zakon potrdili v obeh dosedanjih državnih proračunih, kar potrjuje pripravljenost vlade, da zakon končno zagleda luč. Toliko bolj, ker novi izgledi za gospodarsko sodelovanje z Vzhodno Evropo, dobesedno zahtevajo odobritev takega zakona.
Andreatta je ob svojih pomislekih o umestnosti »posebnih zakonov« priznal pomen zakonskega osnutka o obmejnih območjih in se obvezal, da bo že prihodnji teden pospešil postopek. Srečanju so za senat prisostvovali Spetič in Battello za KPI, Agnelli in Cas-tiglione za PSI, Beorchia, Fioret in Mi-colini za KD.
Predvidene ponovne zamudne avdicije v naši deželi
Delegacija VZPI-ANPI pri Maccanicu
.RIM — Minister Maccanico je yceraj sprejel delegacijo vsedržavnega vodstva VZPI-ANPI, v kateri so bili Mario Lizzero, Dušan Košuta in Silvano Baccicchi. “redstavniki partizanske organi-zacije so zahtevali od ministra Maccanica, naj se vlada obveže, ha v najkrajšem času, že v teku te zakonodajne dobe, odobri zakon Za zaščito Slovencev v Furlaniji--fulijski krajini. Zakon sam mora Ustrezati zahtevam slovenskega življa, zakonski osnutek pa je tre-*Ja spremeniti še zlasti tam, kjer razlikuje med prebivalci tržaške, Soriške in videmske pokrajine, redstavniki ANPI so zato zahte-Vali od ministra Maccanica, naj omogoči Slovencem, da prispevali k oblikovanju zaščitnega zako-a' ob spoštovanju ustavnih dolo-sn ^ ^afljansko-jugoslovanskih Porazumov ter tudi ob upošteva-]u obveze, ki jo je sprejel zuna-B minister De Michelis na zase-nju o jezikovnih manjšinah v K°benhavnu.
dok i”ister Maccanico je sledil z Dr	pozornostjo izvajanjem
uda SitaVnikov VZPI-ANPI ter po-treha ' -da se strinia z oceno, da je zašr t Clm Prei odobriti ustrezni Sv -1 oi zakon. Poudaril je tudi kan ° osebno pripravljenost pri is-iaT^u oim večjega soglasja v par-khirr?farni razpravi, da bi pač us-k ' i različna stališča glede za-po Vodstvo VZPI-ANPI pa bo pr SVoP strani posredovalo pri pp Sedniku senatne ustavne ko-
lniku senatne ustavne ko-
Guzzgt'^ Pri Por°bevalcu
RIM — Kot je bilo predvideno se je večraj na prvi seji sestal ožji odbor senatne ustavne komisije, ki je bil zadolžen za usklajevanje besedil zaščitnega zakona. Seje ožjega odbora so se udeležili predpredsednik ustavne komisije Vetere (KPI), poročevalec Guz-zetti (KD), Spetič (KPI), Micolini (KD), Acone (PSI), Dujany (UV) in Pontone (MSI).
Uodoma so se dogovorili o gradivu, ki je potrebno za obravnavo zaščitnega zakona. Sklenili so, da v gradivo vključijo zapisnike »Garibaldijeve skupine« v prejšnji zakonodajni dobi, vključno z osnutkom »Garibaldi«, dalje bodo v gradivo vključili zakonski osnutek, ki ga je predložila PSI v zbornici, gradivo Cassandrove komisije (Rizzovo poročilo in stališče manjšinskih članov), evropske resolucije o manjšinah in zadnjo resolucijo, ki jo je v Kobenhavnu predložil zunanji minister De Michelis.
Razpravljali so tudi o tem, ali organizirati informativne avdicije v naših
krajih. Komunisti so predlogu nasprotovali, češ da bi šlo za nepotrebno zavlačevanje. Ugotavljali so, da je časa tako malo, da bi bil pravi čudež, če bi v tej zakonodajni dobi uspeli spraviti zaščitni zakon pod streho. Mudi se in zato so avidicije, sta poudarila Vetere in Spetič, nepotrebne. Kljub temu pa je ožji odbor sklenil, da bo na svoji prihodnji seji, ki bo 3. julija organiziral kratek obisk v deželi, kjer bi organiziral nagel pogovor z zainteresiranimi skupinami.
Ministra Maccanica na seji tokrat ni bilo, ni pa izključeno, da se bo prihodnjih seji udeležil kdo izmed Maccani-covih funkcionarjev, zadolženih za manjšinsko problematiko.
Senator Spetič je po seji menil, da je bil le storjen prvi formalni korak naprej, kar se je sicer zgodilo tudi v prejšnji mandatni dobi, ko je vse prekinil razpust parlamenta, vendar je spet podčrtal nepotrebnost ponovnih avdicij v naši deželi.
Romunski parlament proglasil Hiesca za predsednika države
Na skupnem zasedanju obeh zbornic romunskega parlamenta je bil Ion Ilies-cu (levo) tudi formalno imenovan za predsednika države. Ob njem je na sliki še premier Petre Roman, ki je dobil mandat tudi za sestavo nove romunske vlade	(Telefoto AP)
Danes še zadnje štiri kvalifikacijske tekme

S presenetljivo zmago Kostarike proti Švedski (2:1) ter z uspehom Brazilije proti Škotski (1:0) se je končal predzadnji dan kvalifikacij na svetovnem nogometnem prvenstvu. Danes bodo na vrsti še štiri tekme, nakar se bodo v osmini finala začele neposredne izločitve. Že drevi bodo tako znana imena vseh osmih ekip, ki se bodo dokončno poslovile od mundiala.
Medtem ko v italijanskem taboru po blesteči zmagi proti Češkoslovaški kujejo Vicinija v nebo, so žal v jugoslovanskem izbruhnile polemike med novinarji in vodstvom reprezentance. Nekateri beograjski časopisi so namreč močno udarili po selektorju Ivici Osimu.
Partija se po vsem sodeč ne zaveda globokih družbenih sprememb in krize v medrepubliških odnosih
Ob ostrih napadih dogmatikov Uzbekistan postal Gorbačov že grozi z odstopom suverena republika
MOSKVA — Tudi drugi dan ustanovnega kongresa KP Ruske federacije je potekal s križnimi napadi konservativnih in ortodoksnih marksistov na račun perestrojke in Mi-haila Gorbačova, tako da je generalni sekretar celo zagrozil, da bi lahko odstopil.
Vse se je začelo s pravo politično krizo, ki jo je sprožil neostalinistični delegat iz Tatarske ASSR Ivan Rebrov. Z neobičajno ihto je napadel kongres ljudskih poslancev Ruske federacije, ki je prav včeraj pričel razpravo o zakonu, s katerim bi ukinili partijske celice v delovnih organizacijah, v vojski, v policiji, KGB in v sodstvu. Njegovo resolucijo, ki obsoja ta zakon, so vseruski komunisti odobrili z veliko večino in brez razprave. Po njegovem posegu je neki drugi delegat zahteval, naj gre Mihail Gorbačov na čelu partijske delegacije nemudoma v ruski parlament in prepreči izglasovanje zakona o partijskih celicah, ker predstavlja pravo mino za komunistično partijo. Iz zadrege sta Gorbačova rešila leningrajski radikal-populistični župan Anatolij Sob-čak in kalmuški pesnik David Kugultinov, ki sta take oblike pritiska na ruski parlament ocenila kot »taktično napako«.
Po tej podpori je Gorbačov prevzel pobudo. Ostro je obsodil vse tiste, ki ga obtožujejo »novega kulta osebnosti«,
napadel delegate, ki »z ležernostjo« navajajo, da generalni sekretar in sovjetski predsednik »omahuje in besediči«. »Ne govorim zase,« je v jezi poudaril Gorbačov, »danes, ali čez 10, 12 dni bi lahko partiji načeloval drugi generalni sekretar.«
Kljub taki grožnji pa ni ponehal križni napad nasprotnikov perestrojke. Krasnodarski sekretar Ivan Poloskov je sprožil prave baražne salve na račun »napak perestrojke« in »neresnega« prehoda v tržno gospodarstvo. Prav tako se je obregnil ob »kult nezamenljivih voditeljev«. Po njegovem partija ne izgublja zaupanja med prebivalstvom, »sovjetska partija ne doživlja krize, v krizi je njeno vodstvo«. Njegov poseg so delegati prekinjali z bučnim ploskanjem, ki je doseglo višek, ko je Poloskov poudaril, da je treba komuniste osvoboditi njihovih občutkov krivde in nemoči.
Še ostrejši je bil Jegor Ligačov, ki je jasno zahteval, naj Gorbačov odstopi, ker je treba partiji posvetiti ves razpoložljivi čas. Voditelj dogmatskega krila je obenem obsodil, da je prišlo do pomembnih sprememb, ne da bi bila partija seznanjena. Pri tem je omenil »razpad socialistične skupnosti« v Vzhodni Evropi in vprašanje nemške združitve. Ligačov je tudi zahteval odstranitev socialdemokratskega partijskega krila.
MOSKVA — Vrhovni sovjet Uzbeš-ke SSR je včeraj v Taškentu odobril »izjavo o suverenosti«, s katero republiški zakoni niso več podrejeni sovjetskim. Po pribaltskih republikah in Ruski federaciji je tudi Uzbekistan stopil na pot neodvisnosti. V Taškentu poudarjajo, da to še ne pomeni odcepitev od Sovjetske zveze, temveč le potrditev uzbeške suverenosti. Malo jim je mar, ali bo bodoča Sovjetska zveza federacija ali konfederacija, važno je le, da bodo sami odločali o svoji usodi in da je ne bodo krojili za kremeljskimi zidovi.
Za Gorbačova se je torej odprla nova fronta na najbolj občutljivem delu Sovjetske zveze. V azijskih republikah so do sedaj prevladovala pragmatična in oportunistična stališča. Poldrugo leto pa smo tu priča pravemu izbruhu šovinističnega nacionalizma, ki ga ne uspe ustaviti ne partija in
ne panislamizem. Uzbeki se namreč čutijo gospodarsko in politično ogrožene, ker je doberšen del gospodarstva v rokah neuzbeškega prebivalstva. To povzroča izbruhe slepega nasilja, žrtve pa so navadno poslovno uspešnejši predstavniki raznih narodov, ki jih je stalinistično preseljevanje ljudstev in nesmotrna industrializacija poslala med Uzbeke.
Bolj kot včerajšnji uzbeški sklep pa Gorbačovu povzroča dodatni glavobol včerajšnji začetek izrednega zasedanja gruzijskega parlamenta, ki bi moral po napovedih odpraviti sovjetsko bolj-ševiško oblast, določiti datum prvih svobodnih volitev, po katerih se bo Gruzija skoraj gotovo odcepila od SZ. Za razliko od pribaltskih republik, kjer ima Gorbačov potrpežljive sogovornike, pa Gruzijci kaj radi prehajajo od besed k dejanjem.
Parlament včeraj izvolil le dva laika za nova člana Višjega sodnega sveta
Neresnični podatki nekaterih tajnih služb o letalski nesreči nad Ustico
RIM — Na skupnem zasedanju so senatorji in poslanci včeraj izvolili le dva od desetih »laičnih« članov Višjega sodnega sveta. Potrebni kvorum (571 glasov oziroma tri petine vseh članov parlamenta) sta pri prvem glasovanju dobila le Giovanni Galloni (na sliki AP) in pa nekdanji videmski župan Piergiorgio Bressani. Vsi ostali kandidati niso dobili zadostnega števila glasov niti pri drugem včerajšnjem glasovanju in bodo morali na svojo izvolitev počakati na naslednje glasovanje, ko bo za izvolitev zadostovalo tri petine glasov prisotnih parlamentarcev.
Na notranjepolitičnem prizorišču pa se še vedno nadaljuje medstrankarska polemika na dveh »minskih poljih«. Gre za reformo volilnega zakona in pa za tako imenovani zakon Mammi, s katerim naj bi uredili radiotelevizijski sistem. Glede volilne reforme so v vrstah KD formirali posebno poslansko skupino, ki predlaga naj bi volitve temeljile na dvojnem glasovanju. Prvič naj bi se odločili za eno od strank, z
drugim glasom pa naj bi se volilci izrekli tudi glede večine, ki naj bi oblikovala osrednjo ali krajevne vlade. Predlog so že negativno ocenili socialisti, ki so potrdili svoje negativno stališče do volilnih reform, ki po njihovem mnenju samo ogrožajo stabilnost vlade. KPI predlog KD ocenjuje pozitivno, čeprav je po njihovem mnenju še nezadosten.
Glede zakona Mammi pa je polemika še vedno zelo ostra znotraj KD, tako da so nekateri zahtevali celo posredovanje strankinega vodstva. Toda vse kaže, da tajnik Forlani še ni pripravljen poseči v spopad, v katerem si stojijo nasproti predvsem levica KD z De Mito na čelu in pa socialisti. Najbolj sporna je prepoved reklamnih spotov med predvajanjem filmov, ki jo je izglasoval senat z glasovi KPI in levice KD, zdaj pa socialisti od zbornice zahtevajo, da izglasuje tako zakonsko besedilo (brez prepovedi reklam), za katerega so se dogovorili v večini.
G. R.
RIM — Nekaj dni pred 10. obletnico tragedije letala DC-9 nad Ustico, kjer je 27. junija 1980 umrlo 81 oseb, so vsi organi, ki na kakršen koli način skušajo osvetliti takratne dogodke, včeraj okrepili svojo dejavnost. Tako je predsednik Cossiga sprejel predstavnike Združenja žrtev in jim zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bo resnica o tej tragediji prišla na dan.
Z Ustico so se ukvarjali tudi v Višjem sodnem svetu, pred parlamentarno komisijo za pokole pa je včeraj odgovarjal vodja vojaške tajne službe Sismi admiral Martini. Njegovo zaslišanje so prekinili, »da bi admiral lahko preveril še nekatere podatke« in ga bodo spet zaslišali v sredo takoj po zaslišanju takratnega obrambnega ministra Martinazzolija. Včeraj je Martini povedal, da po njegovem mnenju ameriška, angleška in francoska tajna služba niso posredovale resničnih podatkov o morebitni prisotnosti njihovih vojnih letal v trenutku tragedije nad Ustico.
Rupel o zunanji politiki Slovenije
LJUBLJANA — Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri je govoril o smernicah in splošnih ciljih slovenske zunanje politike, spregovoril pa je tudi o svojih nedavnih obiskih v Veliki Britaniji in na Madžarskem.
Kot poroča Tanjug, naj bi v Sloveniji pripravljali ustanovitev posebne strokovne komisije za mednarodne odnose. Ta komisija naj bi pripravila vse potrebno, da bi Slovenija pripravljena dočakala »Evropo 92«. Pri tem pa naj bi bilo po Ruplovem mnenju izredno pomembno povezovanje Slovenije v regionalna združenja.
Rupel je spregovoril tudi o odnosih z zveznim sekretariatom za zunanje zadeve. Ti odnosi naj bi bili nevtralni, že jutri pa se bo Dimitrij Rupel v Zagrebu sestal z zveznim zunanjim ministrom Lončarjem in se z njim pogovarjal o slovenskem konzularnem kadru in predstavništvih v tujini.
Glede možnega obiska papeža v Sloveniji pa je slovenski zunanji minister dejal, da je stvar precej zapletena, ker gre za odnose med Jugoslavijo in Vatikanom, poudaril pa je, da si bo slovenska vlada prizadevala, da do tega obiska pride.
V Sloveniji dražja cestnina za domačine
LJUBLJANA — Slovenska vlada bo danes najbrž razpravljala o povišanju cestnin na slovenskih avtocestah za 100 odstotkov in o povišanju cen bencina povprečno za 0,82 dinarja pri litru. Nove cene naj bi začele veljati s 1. julijem.
Odločitev glede cestnin ni problematična: v bistvu se bodo tarife za domače voznike izenačile s tistimi za tujce, s čemer bi odpravili socrealisitčni način diskriminacije avtomobilistov. Višje cestnine naj bi napolnile vreče za vzdrževanje cest, za kar je vedno zmanjkovalo denarja.
Tudi podražitev goriva v Sloveniji bi omogočila večji delež za ceste, vendar še ni znano, ali bo zvezna vlada dala soglasje k diferenciranim cenam bencina. Na današanji seji se bodo odločili, ali bo slovenska vlada čakala na sestanek z Markovičem, ali pa se bo kar sama odločila za podražitev. Pričakujejo, da bi liter bencina super poslej stal 7,30 dinarja, zvezna vlada pa bo morda zvišala davke in prispevke za bencin brez svinca ter tako njegovo ceno izenačila s ceno običajnega super bencina. Doslej je bilo neosvinčeno gorivo dražje, kar je bilo seveda kaj slaba spodbuda za ekološko osveščanje voznikov.
Kljub zadovoljivemu poslovnemu uspehu odstopilo celotno vodstvo tovarne Mura
LJUBLJANA — Po Sloveniji krožijo najrazličnejše govorice, pogosto povsem neutemeljene, a kot pravijo, ni dima brez ognja. Predvsem je naelektreno ozračje in marsikje je čutiti bojazen, še zlasti v podjetjih, saj se v mnogih boje stečaja, rdečih obračunov, odpustov in podobnih stvari.
V teh dneh je završalo v Muri, kjer je zaposlenih okrog 6 tisoč delavcev, zlasti številne so delavke, od dohodka torej živi cel predel Slovenije. Govorice so se stopnjevale, češ da upravitelji kradejo, da so ustanovili konkurenčna podjetja v tujini, da je policija že začela preiskavo in da so jim zaradi tega celo odvzeli potne liste. Kot pri že pregovorni nezvesti ženi in njenem možu je direktor, predsednik poslovnega odbora Božo Kuharič menda za vse to zvedel kot zadnji, šele v nedeljo zvečer, in ker je še vedno imel v rokah potni list, je v ponedeljek vprašal odgovorne policiste, kako je s stvarjo. Povedali so mu, da ni nobene preiskave, da se seveda ni nikomur niti sanjalo o kakem odvzemu potnega dokumenta in da gre samo za čisto navadne čenče in nič drugega.
To je direktor tudi uradno sporočil in mislil, da je s tem zadeva končana. Bilo je prav nasprotno, takrat se je komaj začelo. Skoraj
po vseh obratih so se delavci in delavke zbrali na skupščinah in prišlo je na dan kup generičnih obtožb in vprašanj: plače so slabe, kakšno je resnično stanje podjetja, kaj je z likvidnostjo, kako je s pokojninami in podobnim, kar so pač večne teme.
Stavke so nalezljive in vršalo je od obrata do obrata. Včeraj je ravnatelj sklical tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da je podjetje trdno, da v teh razburkanih časih dobro vozi. V tujino so prodali za 50 milijonov mark izdelkov, vse stroje imajo zasedene do novembra, ustvarjajo dobiček, v tem letu ga je bilo za 14 milijonov dinarjev, imajo pa težave z nelikvidnostjo, toda zgolj s tujo, ker jim kupci le počasi in s težavo plačujejo prodano blago, kar je značilna težava tekstilne industrije po vsem svetu. Torej ni nobenih izgub in tudi ni predvidenih nobenih odpustov delavcev. Ravnatelj pa je še napovedal lasten odstop, kateremu so se pridružili vsi poslovodni delavci, skratka celotno vodstvo podjetja, ki je užaljeno zaradi takšnih kritik. Zadeva se bo najbrž končala prihodnji teden na zasedanju delavskega sveta, je pa značilna za sedanje razpoloženje v Sloveniji.
Nekaj podobnega se dogaja z upokojenci. Vlada je napovedala ukrepe za razbremeni-
tev gospodarstva, hkrati pa pokojnine nenehno naraščajo irt v nekaterih primerih so višje, kot je'redni prejemek za delo, ki ga je upokojenec opravljal. Kot požar se je razširila bojazen, da bodo pokojnine znižali, da bodo skratka posegli v doslej uveljavljene pokojninske pravice. Podpredsednik vlade Matija Malešič, ki skrbi za družbene dejavnosti, je bil včeraj prisiljen pomiriti upokojence, da ne grozi znižanje pokojnin, da je pokojninski sklad trden in da vanj priteka celo več denarja, kot ga izplačujejo za pokojnine. Za letos predvidevajo 637 milijonov dinarjev presežka in vlada je zato predlagala pokojninskemu skladu, da bi za toliko razbremenili gospodarstvo.
Vendar v tem primeru le ni vse tako preprosto. Število upokojencev v Sloveniji, kot povsod v razvitem svetu, naglo narašča, relativno vedno manj pa je aktivnega prebivalstva. Povsod so zato nujni sistemski ukrepL ko gre za omejevanja možnosti pokojnine, podaljšanje delovne dobe s 50 na 55 ali cel° 65 let in podobno. Nekaj podobnega pa je že napovedala tudi nova slovenska vlada.
BOGO SAMSA
O uporabi teritorialne obrambe odloča samo predsedstvo SFRJ
BEOGRAD — Predstavnik zveznega sekretarijata za ljudsko obrambo polkovnik Vuk Obradovič je na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je bila znova po treh tednih, dejal, da organi republik in pokrajin ne morejo odločati o uporabi enot teritorialne obrambe. Poudaril je, da je predsedstvo Jugoslavije po ustavi najvišji organ vodenja in poveljevanja oboroženim silam v miru in vojni in torej poveljuje tudi teritorialni obrambi, ki je sestavni del obroženih sil.
V zvezi s predlogom predsedstva Slovenije kolektivnemu vodstvu države, da general polkovnika Ivana Hočevarja razrešijo dolžnosti komandanta teritorialne obrambe Slovenije, je Obradovič dejal, da je po mnenju zveznega sekretarijata za ljudsko ob-
rambo predlog nesprejemljiv, saj je general Hočevar ravnal natančno po ukazu, ki ga je dobil oziroma tako kot drugi poveljniki teritorialne obrambe v republikah in pokrajinah. Sporočil je tudi, da bodo zagotovili varnost skladiščenje orožja in vojaške opreme in da bo zvezni sekretarijat vztrajal pri uresničevanju tega ukrepa.
Vuk Obradovič je tudi dejal, da zvezni sekretarijat za ljudsko obrambo meni, da bi bilo ustanavljanje pretežno enonacionalnih enot v okviru Jugoslovanske ljudske armade v nasprotju z zvezno ustavo. S tem je tudi odgovoril na pobudo slovenske skupščine, naj bi z zveznim zakonom odredil služenje vojaškega roka v matični republiki, (dn)
Vlada napoveduje zaprtje JE Krško
LJUBLJANA — Slovenski minister za energetiko dr-Miha Tomšič je včeraj potrdil, da bo vlada v dveh letin izdelala podroben program za zapiranje jedrske elektrarne Krško, ki naj bi do leta 1995 tudi zares prenehala delovati-Hkrati z elektrarno bodo zaprli tudi rudnik urana na Žirov-skem vrhu. Na pogovoru z novinarji pa minister še ni zna odgovarjati na vprašanje, od kod bo Slovenija dobila 8 do 10 milijard dolarjev, kolikor naj bi stalo zapiranje jedrske elektrarne, prav tako pa se je izkazalo, da se Ljubljančan sploh še niso pogovarjali s kolegi iz Hrvaške, kjer o kakr šnemkoli ustavljanju nuklearke niti približno ne razmišlja jo, saj so od nje preveč odvisni.
■ BEOGRAD — Agencija Tanjug je sporočila, da so Vuk Draškovič, Vojislav Šešelj in njuni privrženci sklenili pr® menovati svoje krilo srbskega gibanja za obnovo v sr®shu četniško gibanje. To je posledica razkola v samem vr srbske opozicije. V njihovem sporočilu je rečeno, da pred kom skrivati, da so politični nasledniki srbskih ha] d kov, srbskih komitov in srbskih četnikov.

Štirje lombardski kemični obrati na zatožni klopi
Umetna gnojila so izdelovali iz odpadnih strupenih spojin
RIM — Štiri kemične industrije (Casalchimica iz Casal Maggiora, Ecoprogram iz Scaldasola, Ducoil iz Milana in Vedril iz kraja Rho) so pri izdelovanju umetnih gnojil uporabljale strupene odpadne kemikalije, ne da bi jih predhodno prečistile. Vest, ki je že dalj časa krožila po Lombardiji, je včeraj potrdil minister za okolje Ruffolo v odgovoru na Parlamentarno vprašanje poslancev Zelenih mavrice.
Po lanskih prijavah nekaterih kmetov iz okolice Brescie, ki so že sami ugotovili škodljivost raznih umetnih gnojil, je Po Ruffolovih izjavah preiskava potrdila sum, da so omenjena podjetja »reciklirala brez predhodne predelave "posebne" in "strupeno-škodljive" industrijske odpadke«. To velja Predvsem za obrat Casalchimica, ki je na debelo rabil odpadne strupene kemikalije številnih kemičnih obratov, med katerimi je bila tudi ACNA iz Cengia.
Gozdni čuvaji so namreč ugotovili, da so v gnojilih Ca-salchimice prisotne tudi klorove spojine in celo fenoli, kar dokazuje, da pri izdelavi gnojil niso rabili čistih kemikalij temveč odpadne. Dežela Lombardija je že sprožila administrativni postopek proti Casalchimici in Ducoilu. Zdravstvene oblasti pa so začele podrobne analize podtalnice, ker obstaja upravičen strah, da so se v umetnih gnojilih nahajale tudi težke kovine, ki bi lahko onesnažile podtalnico. Župan iz Pescarola je že prepovedal rabo podtalnice nad 50 metrov globine na območjih, kjer so kmetijski obrati rabili umetna gnojila štirih obtoženih kemičnih obratov. Prva analize so namreč ugotovile v dveh vodnjakih, ki zajemata vodo nad 50 metri globine, prekomerno prisotnost železovega sulfida. Pri globjih zajetjih je voda baje neoporečna. Pogojnik je obvezen predvsem zaradi italijanskih standardov pri ugotavljanju neoporečnosti pitne vode.
Eksploziji na Midwayju
Protest proti konferenci o aidsu
^ * Predvečer 6. mednarodne konference o aidsu je pireko 2000 homoseksualcev demonstriralo po tcah San Francisca in protestiralo proti politiki ameriške vlade, ki prepoveduje vstop na zemije ZDA obolelim za aidsom in zdravim prenašalcem bolezni. Proti manifestantom je odločno posegla policija, kljub temu pa so demonstranti za nedeljo že napovedali pohod vseh ameriških homoseksualcev na San Francisco	(Telefoto AP)
Preiskovalci menijo da bodo kmalu našli »izginulo« Benedetto
PAOLA (COSENZA) — Sodnika Belvedere in Affronte sta predvčerajšnjim pozno zvečer zaključila zaslišanje staršev, botre in njene hčerke, ki so osumljeni, da so prodali malo Benedetto Adriano, za katero so trdili, da naj bi se zgubila 10. junija, ko so vsi skupaj nabirali jagode v hribih Guardie Piemontese. Kot se je izvedelo, sta tako oče Fer-ruccio Roccia kot mati Anna Guaglianone zanikala, da bi s pomočjo botre Angeline Nappa in njene hčerke Elvire Veneri prodala hčerko, vendar pa na zaslišanju nista povedala nič novega, kar bi koristilo preiskavi. Po zaslišanju so Roccia, Angelina Nappa in njena hčer ostali v zaporu v Cosen-zi, za Anno Guaglianone pa so odredili hišni pripor, da bi ji tako omogočili dojenje zadnjega izmed njenih osmih otrok.
Preiskovalci so povedali, da upajo, da bodo kmalu našli družino, ki je malo Adriano kupila. Sicer konkretnejših podatkov še nimajo, vendar naj bi na podlagi nekaterih prestreženih telefonskih pogovorov med starši izginule deklice in bčtro ter njeno hčerko odkrili sled, ki naj bi jih pripeljala do iskane družine. Iz teh pogovorov naj bi bilo tudi povsem jasno, da so se osumljenci pogovarjali o »prodaji« Benedette Adriane.
Včeraj zjutraj pa so policisti in karabinjerji ponovno začeli preiskovati hribovito področje med Guardio Piemontese in Fagnanom Castellom, kjer naj bi deklica po trditvah staršev izginila. Toda cilj teh preiskav naj bi bil le v tem, da bi odstranili še zadnje dvome, da se je deklica morda res izgubila med nabiranjem jagod.
TOKIO — Po požaru in dveh silovitih eksplozijah na krovu ameriške letalonosilke Midway pogrešajo enega mornarja, 16 je ranjenih, med temi je osem zadobilo hude opekline, saj sta dva v kritičnem stanju. Težke ranjence so s helikopterji že prepeljali v vojaško bolnišnico v Tokorozovo pri Tokiu.
Kaj je botrovalo požaru in kasnejšim eksplozijam na tej stari za urjenje predelani letalonosilki, še ni znano. Požar je baje izbruhnil v hangarju, kjer je protipožarna centrala, kar je obtežilo gašenje, plameni pa so baje zajeli dekompresijske komore vzletnih katapult, ki so eksplodirale.
Pentagon se na vse kriplje trudi, da bi pomirjevalno vplival na javnost, ker je bilo na vojaških ladjah v zadnjem času vsepreveč zagonetnih nesreč. Prav tako zatrjuje, da na krovu ni jedrskega orožja. Japonske Oblasti pa so kljub temu sprožile preplah. V Tokiu so vedno trdili, da ameriške vojne ladje v japonskih ozemeljskih vodah nimajo na krovu jedrskega orožja. Pred dvema letoma pa je v morje strmoglavilo letalo z letalonosilke Ticon-deroga. Ameriške oblasti so morale priznati, da je imelo letalo na krovu jedrsko konico.
Midway, ki so jo zgradili leta 1945, bi se morala udeležiti skupnih ameriš-ko-japonskih desetdnevnih pomorskih manevrov. Sedaj se baje vrača V svoje oporišče v Tokijskem zalivu.
Je Bugatti ali ni Bugatti.
Diri f.bi,rateliev starih avtomobilov napeto čaka na prihodnjo dražbo pri ti, i stle’s' na kateri bi morali prodati tudi avto, ki ga vidimo na sliki. Bugat-Avstralca Tima Hevvisona, nosi številko 4932, in bi moral veljati 1,4 aVt J°ne dolarjev. Oglasil pa se je zbiratelj avtov iz Belgije, ki trdi, da ima s0 j s to številko on in da mora biti torej avstralski avto ponarejen. Na delu s)(p*Vedenci, ki bodo morali vzpostaviti resnico. Medtem pa je cena avstral-9a bugattija zdrknila na 600 tisoč dolarjev...	(Telefoto AP)
z obsežnimi poročili o svetovnem nogometnem prvenstvu dobite pri:
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kiosk Vjesnik - Avtobusna postaja
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Delo - EMONA - Cankarjeva, 1
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti (izmenično)
KRANJ: v vseh večjih kioskih
KRANJSKA GORA: kiosk Delo
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo (tudi ob nedeljah)
Hotel Zlatorog (tudi ob nedeljah)
BLED: kiosk Kasino
Kiosk pri Unionu — avtobusna postaja Avtokamp Sobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk Zdravilišče Hotel ”SAVA“ (tudi ob nedeljah) kiosk DELO (Pernat — Mašera)
RADENCI: kiosk Hotel ”RAD1N“
BOVEC: kiosk TTL
Kavarna na trgu (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
Bife Kramar, Trg Svobode (samo ob nedeljah)
TOLMIN: kiosk Delo - Avtobusna postaja Kiosk TTL - Leban, Rutarjeva 2
DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market, Trg. pod. »Goriška«
NOVA GORICA: vsi kioski
Avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Kavčič kiosk Delo - Drnošček Market Trg. pod. »Goriška«
VRTOJBA: Market Trg. pod. »Goriška«
MIREN: kiosk Vesna »Pri mostu«
RENČE: kiosk TTL
BRANIK: Market Trg. pod. »Goriška«
KOSTANJEVICA NA KRASU: Trgovina Frančeškin Svetka
ŠEMPAS: Market Trg. pod. »Goriška«
OZELJAN: Market Trg. pod. »Goriška«
AJDOVŠČINA: kiosk Delo
kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: Knjigarna Primorski tisk
PIVKA: Knjigarna in papirnica ŽENKO, Kolodvorska 7.
RIBNICA PRI PIVKI: Kiosk LIKAR Srečko.
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL Avtobusna postaja kiosk TTL, Cankarjeva ulica knjigarna Primorski tisk - Trnovo
SEŽANA: kiosk TTL - Švara, Partizanska 33 Supermarket Kras (tudi ob nedeljah)
Bife na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
GORJANSKO: Market »Preskrba«
KOMEN: Market »Preskrba«
DUTOVLJE: Market »Preskrba«
LOKEV: Market »Preskrba«
DIVAČA: kiosk Delo
KOZINA: Blagovna hiša
ŠKOFIJE: kiosk Barolin (tudi ob nedeljah)
ANKARAN: kiosk Delo, posl. št. 16
KOPER: vsi kioski Dela in Tobaka kiosk na Tržnici (ob nedeljah)
IZOLA: kiosk Primorski tisk kiosk Babič, Ulica 1. maja
kiosk Delo št. 3, Avtobusna postaja (tudi ob nedeljah)
PIRAN: knjigarna Primorski tisk
kiosk Vodopia, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah) kiosk Vidergar, Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: knjigarna Primorski tisk (tudi .ob nedeljah) LUCIJA: kiosk Tobak
Premalo bolničarjev
Italijanske bolnišnice se že nekaj časa otepajo z organizacijsko krizo, ki je v teh dneh dosegla skoraj višek. V vseh bolnišnicah namreč primanjkuje bolničarjev in zato se večkrat zgodi, da bolniki niso najbolje oskrbovani, pravzaprav so prepuščeni samim sebi in morajo za njih skrbeti družinski člani. Nobenih znakov ni, da se bo v prihodnje stanje kaj izboljšalo. Šole za profesionalne bolničarje so namreč prazne, medtem ko zaposleni bolničarji zapuščajo stare in ponekod zanemarjene državne bolnišnice ter se raje zaposlijo v privatni kliniki ali domu za ostarele, ki jim tudi po denarni plati nudi boljše pogoje.
Toda za tako slabo stanje italijanskih bolnišnic, niso "krivi" privatniki, ampak predvsem dejstvo, da so pred leti z zdravstveno reformo ukinili službo splošnega bolničarja, ki je bolnike hranil in negoval. Novi zakon, ki ga je vlada pred kratkim predložila v parlamentu, bo, seveda pod drugačnim nazivom, ponovno uvedel to službo.
Danes bi Italija, kot je poudaril minister za zdravstvo De Lorenzo, potrebovala od 70 do 80 tisoč profesionalnih bolničarjev. S to trditvijo je minister izzval val polemik in tako smo bili priča raznim predlogom, kako rešiti to pereče vprašanje. Neketeri so predlagali, da bi ponovno zaposlili upokojene profesionalne bolničarje. Drugi, da bi lahko zaposlili bolničarje držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Dežele pa so že javile ministrstvu za zdravstvo,
da bi lahko zaposlili 37 tisoč bolničarjev z delovno pogodbo, ki jo predvideva zakon o priseljencih. •
To pomeni, da kdor se danes izšola za bolničarja ima skoraj 100% možnost za zaposlitev. Na javnih natečajih se zadnje čase javi zmeraj manj bolničarjev, kot je razpoložljivih mest. Kdor se hoče čimprej zaposliti se mora vpisati v šolo za poklicne bolničarje.
V Trstu se je vpisovanje v poklicno šolo za bolničarje Giulio Ascoli že začelo. V šolo se lahko vpiše, kdor ima že 16 let in je končal drugi razred višje srednje šole. Strokovno šolanje traja tri leta in se začne vsako leto nekje sredi septembra, zaključi pa se po enajstih mesecih intenzivnega šolanja. Selekcija je huda, saj konča šolanje povprečno le polovica vpisanih.
Večino svojega časa preživijo tečajniki v bližini bolnikov in pomagajo poklicnim bolničarjem pri opravljanju vsakdanjega bolj ali manj prijetnega dela. Ob koncu vsakega leta mora pripravnik opraviti izpit, da se bo lahko vpisal v naslednji letnik. Po triletnem šolanju bo praktikant moral opraviti še državni izpit. Kdor se vpiše v šolo za poklicne bolničarje, dobi tudi štipendijo. Rok za vpis v šolo zapade 13. avgusta.
Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije v tajništvu šole v Ulici Stuparich 1.
Na sliki: obisk svojcev v bolnišnici
UNIVERZE
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za sodelavca knjižnice. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti ali kdor je končal višjo srednjo šolo in jp že štiri leta bil zaposlen v državni službi kot sodelavec knjižničarja. Rok za vpis na natečaj zapade 26 junija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 41 bis z dne 25. maja 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za administrativnega funkcionarja. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultet za: pravo, politične vede, ekonomijo, statistične vede, ekonomske in socialne vede, ekonomske in bančne vede, literaturo in filozofijo ter jezike in tujo literaturo. Natečaja se lahko udeleži tudi, kdor je že najmanj štiri leta zaposlen z nižjo kvalifikacijo. Rok za vpis na natečaj zapade 26. junija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 41 bis z dne 25. maja 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za 3 administrativne sodelavce računovodstvenega oddelka. Natečaja se lahko udeleži, kdor je že najmanj tri leta z nižjo kvalifikacijo zaposlen na istem oddelku. Rok za vpis na natečaj zapade 1. julija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -št. 43 z dne 1. junija 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za asistenta-računovodjo administrativno-računo-vodskega oddelka. Natečaja se lahko udeleži, kdor je že najmanj tri leta z nižjo kvalifikacijop zaposlen na istem oddelku. Rok za vpis na natečaj zapade 1. julija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 43 z dne 1. junija 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za tehničnega sodelavca inštituta okulistične klinike fakultete za medicino in kirurgijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete ali kdor je končal višjo srednjo šolo in je že štiri leta bil zaposlen v državni službi kot tehnični sodelavec. Rok za vpis na natečaj zapade 9. julija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -št. 45 bis z dne 8. junija 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za tehničnega sodelavca oddelka za energetiko. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo ali kdor je že pet let zaposlen v državni službi z nižjo kvalifikacijo. Rok za vpis na natečaj zapade 9. julija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 45 bis z dne 8. junija 1990.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za operaterja tehničnega urada oddelka za teoretsko fiziko. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal višjo srednjo šolo, ali kdor je končal nižjo srednjo šolo in poklicno šolo ali kdor je že pet let zaposlen v državni službi z nižjo kvalifikacijo. Rok za vpis na natečaj zapade 9. julija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko intere-
senti dobijo tudi v uradu za osebje tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 45 bis z dne 8. junija 1990.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za raziskovalca skupine predmetov 137 na fakulteti za inženirstvo oddelka za urbanistično in pro-storskonačrtovanje. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti univerze za : urbanistiko, inženirstvo in arhitekturo. Rok za vpis na natečaj zapade 1. avgusta 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Udi-ne, via Antonini 8, 33100 Videm. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu videmske Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -št. 43-bis z dne 1. junija 1990.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za tehničnega sodelavca oddelka za matematiko in informatiko. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti fakultet za ekonomijo, matematiko, inženirstvo, informatiko, statistiko ali fiziko. Natečaja se lahko udeleži tudi, kdor je končal višjo šolo in je že štiri leta zaposlen v državni službi ali v službi državnega pomena kot tehnični sodelavec. Rok za vpis na natečaj zapade 26. junija 1990. Prošnjo za vpis morajo interesenti napisati po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Universita degli Studi di Venezia, Ufficio personale tecnico amministrativo, Dorsoduro št. 3246, Benetke. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu Univerze v Benetkah. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 41 bis z dne 25. maja 1990.
ostali javni natečaji
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za zdravstvenega direktorja te-ritorjalne službe za medicino na delu sektorja javne higijene in ekologije. Natečaja se lahko udeleži, kdor izpolnjuje pogoje navedene v Deželnem vestniku št. 50 z dne 17. aprila 1990. Rok za vpis na natečaj zapade 16. julija 1990. Prošnjo za vpis na natečaj morajo interesenti napisati
po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu in jo morajo z overovljenim podpisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Unita sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, 34100 Trst. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi na administrativnem oddelku za osebje TKZE. Za ostale informacije glej tudi posebno izdajo uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 43 z dne 1. junija 1990.
Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika nefrologije oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 46 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so opravili habilitacijski izpit in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 71 z dne 31 maja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji uradnega lista - Natečaji in izpiti -in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis bodo morali interesenti z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Presidente delPUnita Sanitaria locale n. 7 Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika splošne medicine oddelka za medicino. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 41 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon), so opravili habilitacijski izpit in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 71 z dne 31 maja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji uradnega lista - Natečaji in izpiti -in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis bodo morali interesenti z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Presidente dell'Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Videmska krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za asistenta-zdravnika ortopedije in travmatologije oddelka za kirurgijo. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki nimajo še 46 let (razen izjem, ki
jih predvideva zakon), so opravili habilitacijski izpit in so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 71 z dne 31 maja 1990. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis bodo morali interesenti z overovljenim podpisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na naslov: Presidente delTUnita Sanitaria locale n. 7 Udinese, Via Colugna 50, 33100 Videm. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo od 10 do 13 ure tudi v uradu za osebje in zaposlovanje videmske bolnišnice S. Maria della Misericordia.
Občina Benetke v sodelovanju z avtonomno Ustanovo La Biennale di Venezia razpisuje mednarodni javni natečaj za načrt ureditve okolja trga Roma v Benetkah. Mednarodnega natečaja se lahko udeležijo arhitekti in inženirji (tudi skupine), ki so vpisani v poklicni seznam svoje države. Rok za vpis na natečaj zapade 15. septembra 1990, medtem ko rok za predložitev podrobnega načrta zapade 27. oktobra 1990. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -Natečaji in izpiti - št. 43 z dne 1. junija 1990. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu za natečaj, Sektor za arhitekturo A.U. La biennale di Venezia, Ca' Giusti-nian, San Marco 1364/a Benetke, tel.: 041/5226514 — 5218840, fax.:041/5236374.
Občina Trst razpisuje javni natečaj za 4 direktorje administrativnega sektorja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za pravo, politične vede ali ekonomijo in je bil že 5 let zaposlen kot direktor pri isti ali drugi javni ustanovi ali pri privatniku. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 7. julija 1990. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 44 z dne 5. junija 1990. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje Tržaške občine, trg Unita d ltalia št. 4, tel.: 040/6754675.
Občina Trst razpisuje javni natečaj za advokata. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za pravo in je advokat, se pravi, da je že najmanj 6 let opravljal delo pravnega prokuratorja. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 7. julija 1990. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 44 z dne 5. junija 1990. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje Tržaške občine, trg Unita d ltalia št. 4, tel.: 040/6754675.
Občina Trst razpisuje javni natečaj za pravnega prokuratorja. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za pravo in je opravil državni izpit za pravnega prokuratorja. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 7. julija 1900. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - št. 44 z dne 5. junija 1990. Podrobnejše informacije in kopijo natečaja lahko interesenti dobijo na oddelku za osebje Tržaške občine, trg Unita dltalia št. 4, tel.: 040/6754675.
delo išče
20-	letna knjigovodkinja, ki je končala šolanje na DTTZ Žiga Zois in obiskuje tečaj za angleščino in je opravila poletno prakso na TKB, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "Fl".
21-	letna knjigovodkinja z 18 mesečno delovno prakso, in končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, ki obvlada angleščino in nemščino ter strojepisje, bi se zaposlila kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "F2".
22-	letna knjigovodkinja z delovno prakso pri zavarovalniški družbi in opravljenim tečajem za operaterja na računalniku ter končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče šolanju primerno zaposlitev. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "F3".
23-	Ietna knjgovodkinja z delovno prakso, ki obvlada strojepisje, išče zaposlitev v uradu. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "F4".
24-	letni fant, ki je končal znanstveni licej' opravil tečaj za knjgovodstvo in strojepisje ter odslužil vojaščino, išče zaposlitev kot uradnik-Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro-"F5".
24-letna knjigovodkinja z dveletno delovno prakso pri izvozno-uvoznem podjetju s končanim šolanjem na DTTZ Žiga Zois, išče zaposlitev ko uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorsk dnevnik, tajništvo, ulica Montecchi 6, 34137 Trs . pod šifro: "F6".
V torek v Tartinijevi hiši v Piranu
Prvo srečanje ministra Dularja z italijansko manjšino
PIRAN — V prijetnem okolju obnovljene Tartinijeve hiše v Piranu so se v torek popoldne prvič srečali novi minister za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Janez Dular in predstavniki avtohtone italijanske narodnostne skupnosti na slovenski Obali. Dober mesec je že od prevzema ministrskih dolžnosti v novi slovenski vladi, vendar je dr. Dular namenoma Počakal s srečanjem, kajti tudi v narodnostnih vrstah so se po volitvah zamenjali ljudje. V imenu gostiteljev je tako vodila pogovor predsednica obalne samoupravne narodnostne skupnosti, prej SIS za kulturo in prosveto Pripadnikov italijanske manjšine, Daniela Paliaga Jankovič, sicer ravnateljica piranske gimnazije z italijanskim učnim jezikom. Ministra Dularja in Petra Winklerja iz Urada za narodnosti izvršnega sveta Slovenije je seznanila s položajem Italijanov v treh obalnih občinah Izoli, Kopru in Piranu. Že takoj je poudarila zadovoljstvo in upe narodnosti ob samem dejstvu, da je nova slovenska vlada oblikovala posebno ministrstvo za tako pomembna Področja. Dodala je pričakovanja o nadaljnji zakonodajni in siceršnji skrbi za doseženo raven narodnostnih Pravic in zaščite, o poenotenju položaja Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer pa v republiški vladi nimajo ministra za narodnostna vprašanja; Prav tako pa tudi o republiški, poleg občinskih, podpori političnim aktivistom, s katerimi so se v narodnostnih vrstah enakopravno vključili v predvolilno kampanjo.
Prof. Paliaga je kot predsednica soustanoviteljice koprskega podjetja Ae-gida posebej predstavila narodnostno Problematiko na gospodarskem področju. Po mnogih obljubah, je dejala, je le malo narejenega! Tako se je naložba v Ankaranu ustavila v občinskih mejah pri dodeljevanju prostora oziro-ma lokacijskega dovoljenja. Žalosti in zaskrbljuje tudi dejstvo, da za začetek
Uresničevanja pomembnih projektov manjka 400 starih milijard dinarjev, kar zagotovo ne pomeni nedosegljive vsote, vsiljuje pa vprašanja, kdaj in kako bo republika začela uresničevati svoje sprejete obveznosti.
Ostajajo tudi znane prostorske težave gimnazije v Piranu ter osnovnih šol z italijanskim učnim jezikom v Izoli in Piranu, zatem sedeža Skupnosti Italijanov v Kopru, ki je potreben temelji-te Prenove in v Izoli, ki se pod skupno streho stiska skupaj z Glasbeno šolo; z ttačrti ureditve Manziolijeve palače v Izoli, kjer pa še niso našli niti nado-Ptustnih stanovanj za sedanje stano-valCe Reševanje problemov italijanske narodnosti traja predolgo, je še °eJala Daniela Paliaga Jankovič, sami Pa nima časa čakati!
Naštetim problemom, preštevilnim a en ministrov mandat, so predsedni-S' treh občinskih samoupravnih na-odnostnih skupnosti dodali še neka-ere. Tako Bruno Orlando iz Izole, ki Je opozoril na mačehovski in paterna-tstični odnos Radiotelevizije Ljublja-a do koprskega Radia in Televizije, t sta gotovo nenadomestljivi sredstvi veščanja za in o italijanski narod-^osti v Jugoslaviji. Pridružil se je prašanju koprskega predsednika Ma-ry1Zla Trernula o nedavnih izjavah dr. imitrija Rupla na račun italijanskih rzavljanov Slovenije in ga povabil, aJ skupaj z drugimi člani republiške ade pride na obisk in pogovor.
Jutri v Sežani poletni koncert
SEŽANA — Na dvorišču starega gradu v Sežani bo jut-ri °b 20.30 prvi poletni kon-?ert gojencev krajevne Glas-, ehe šole in trebenskega god-ehega društva »Viktor Par-Gojenci bodo nastopili taktirko mentorja Lean-ta Pegana. Jutrišnji koncert, 1 otvarja serijo poletnih glas-enih prireditev na dvorišču atega gradu v Sežani, bo P°d pokroviteljstvom krajev-6 Podružnice agencije Kom-
Srečanja v Tartinijevi hiši se je udeležil tudi delegat narodnosti v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine in novi profesionalni predsednik komisije za narodnosti Roberto Battelli. Predlagal je, da bi bili vsa področja šolstva, kulture, gospodarskega razvoja regij (Obale in Pomurja) ter odnosov s tujino (Italijo in Madžarsko) v slovenski vladi tudi predstavniki italijanske in madžarske narodnostne skupnosti.
Že ustanovitev posebnega ministrstva za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji priča o odnosu novega republiškega izvršnega sveta do teh vprašanj, je dejal dr. Janez Dular, ki je pazljivo prisluhnil predstavljeni problematiki in se zatem zaustavil pri vsakem vprašanju, ne da bi, kot je sam poudaril, razmetaval z obljubami! Slovenija je globoko zainteresirana za to, da se urejanje narodnostnega položaja, sicer nad evropsko prakso, z abstraktno zakonodajne ravni učinkovito uveljavi tudi v življenju - zaradi notranje konsolidacije Slovenije in za njeno afirmacijo v tujini.
O naštetih težavah, ki dr. Dularju niso neznane, pa takole; šolsko stisko gre jemati tudi z razveseljive plati veliko večjega števila učencev, kar napoveduje zanesljiv razvoj narodnosti. Skupno reševanje med republikama ne bo preprosto, tudi spričo razmer v Jugoslaviji. V novi slovenski ustavi naj bi bile zagotovljene narodnostne pravice; osnutek, ki ga je pripravil ustavni zbor naj bi, tako je pričakovati po zagotovilih enega glavnih sestav-Ijalcev dr. Franceta Bučarja, najmanj uporabo besede avtohtona. In dalje -ni se bati za zaščito Jadranskega morja - predlog za poseben zakon so pripravili delegati italijanske narodnosti v republiškem parlamentu, saj so v vladi tudi zeleni.
Posebno pozornost je član slovenskega izvršnega sveta, zadolžen za Slovence po svetu in narodnosti v republiki, namenil izjavi predsednika republiškega komiteja za mednarodne odnose dr. Rupla, objavljeni v intervjuju v sobotni prilogi Dela 9. junija letos in izraža zaskrbljenost zaradi ne dovolj natančno določenega odnosa državljanov italijanske narodnosti v Sloveniji do odnosov z Italijo. Dr. Rupel je na to odgovoril že v skupščini, dr. Dular pa ocenjuje eksodus Istranov kot tragično poglavje v zgodovini te skupnosti, zelo boleče za obe strani. To vprašanje gre zato reševati z veliko strpnosti in premislekov, brez zaostrovanja!
V pogovor o možnostih urejanja odprtih vprašanj se je vključil tudi Peter Winkler s predlogom o skupni pripravi prednostnega programa naložb in pri tem opozoril na nujnost ureditve finansiranja ustanov narodnosti (italijanske Drame na Reki, založbe Edit in Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju). Namesto obstoječega razmerja 20 odstotkov Slovenija in 80 odstotkov Hrvaška, je bilo že slišati zahtevo po enakovrednem deležu obeh republik.
Izredno dobrim vtisom s srečanja v Piranu gre dodati še vest, da namerava minister Dular že prav kmalu upe-Ijati določene oblike stalnega sodelovanja in pogovorov, nekakšne govorne ure z vsemi, katerih problematiko spremlja prav tg • slovensko ministrstvo.
MIRJAM MUŽENIČ
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Luksemburški jezikovni trikotnik
Kneževina Luksemburg, ki praznuje letos 100-letnico svoje neodvisnosti, je v Evropi nekje na meji med majhnimi in »pritlikavimi« državami. S svojimi 2.600 kvadratnimi kilometri (osmina Slovenije) je po velikosti visoko nad Andorro, Liechtensteinom ali Monakovem, a še vedno 40-krat manjši od Islandije, ki pa je manj obljudena. Luksemburg šteje 365.000 prebivalcev, od katerih je več kot petina tujcev: 30.000 Portugalcev, 22.000 Italijanov, 12.000 Francozov, 9.000 Nemcev in več drugih skupin.
Dve glavni kulturi, s katerima meji to ozemlje sta francoska na zahodu ter nemška na vzhodu. Celotna luksemburška zgodovina je pravzaprav eno samo zaporedje nihanj med eno in drugo vplivno sfero. Ko se krajevno ime prvič pojavi v zgodovini (leta 963, ko je ardenski knez Sigfrid kupil Lucilinburhuc - »malo trdnjavo«) se je ta igra že začela in nehala se je šele leta 1.890, ko so se meje v srednji Evropi toliko ustalile, da sta se lahko tedanji velesili, Francija in Nemčija, dogovorili o luksemburški neodvisnosti in nevtralnosti.
To ravnotežje je Luksemburg spremenil šele leta 1.948, ko je vstopil v Atlantsko zvezo in pozneje, ko je postal član EGS.
Državna neodvisnost seveda ni mogla izbrisati premočnega kulturno-jezikovnega in politično-gospodarskega vpliva obeh velikih sosed. Na videz je prevladala tista, ki je bila najmanj agresivna - Francija. Med prvo svetovno vojno je vladajoča kneginja privolila v nemško zasedbo in to je pozneje plačala s prestolom; nasilna aneksija tretjemu Reichu je dokončno odtujila politične simpatije domačega prebivalstva Nemčiji, kar je podčrtalo tudi močno odporniško gibanje med zadnjo vojno.
Težnja po politični ločitvi od Nemčije je postavila v ospredje problem narodne in jezikovne identitete krajevnega prebivalstva, kajti krajevno narečje je brez dvoma nemškega izvora. To iskanje ravnotežja in samobitnosti zato močno pogojuje jezikovno ureditev države.
Velika večina prebivalstva je trojezična, kajti poleg francoščine in nemščine govori še domače narečje, ki se imenuje letzburgščina; to je frankovsko-mozelsko narečje, ki spada v skupino »visoko-nemških narečij«, ki so razširjena tudi v sosednjih pokrajinah Belgije in Nemčije. Luksemburške vladne oblasti so se pred nekaj leti odločile, da bodo temu narečju zaupale vlogo posrednika, ali točneje protiuteži ostalima dvema močnejšima jezikoma, francoščini in nemščini. Zakon z dne 24. 2. 1984 je dal letzburgšči-ni naziv »narodnega jezika« in poseben položaj v družbi.
V šolstvu se ta rešitev kaže tako, da se na predšolski stopnji pouk izvaja izključno v letzburgščini. Pouk tega jezika se nadaljuje tudi na osnovni šoli, a tu takoj prevzame glavno vlogo nemščina in na drugo mesto se "vrine" francoščina. Na nižji srednji šoli se večina predmetov poučuje v nemščini, le nekaj v francoščini, domače narečje pa ima le uro pouka na teden. Na višjih srednjih šolah pa prevlada francoščina.
Podrobnejša slika tega prehoda je prikazana v naslednji tabeli, kjer so navedene tedenske ure pouka vsakega od treh jezikov v šestih razredih osnovne šole. Do glavne spremembe pride sredi drugega šolskega leta, ko "vstopi" francoščina in nemščina začenja svoj umik:
RAZRED letgzburg. francoščina nemščina
I.
1
8
II.
1-1 — 3 9-8
III.
1
7
5
IV.
1
7
5
V.
1
7
4
VI.
1
7
4
Skupno število tedenskih ur pouka je v šestih razredih 30.
Vloga treh jezikov, ki izhaja iz tega šolskega sistema je precej jasna: letgzburščini je poverjena vloga glavnega "domačega" pogovornega jezika; nemščini je zagotovljena višja raven uporabnosti, ki omogoča popoln dostop do nemške kulture; francoščini pa pripada še neka dodatna častna vloga kot jeziku oblasti. Zakoni so pisani v francoščini, razglasi in tiskovine imajo pretežno še nemški prevod, ljudje pa se lahko pogovarjajo z javnimi uradniki v vseh treh jezikih. Izvoljeni predstavniki se na sejah najpogosteje nagovarjajo v letzburgščini. V množičnih občilih so vloge spet nekoliko drugačne. Trem glavnim jezikom se na radiu pridruži še četrti in sicer angleščina. Radio oddja v letzburgščini osem ur dnevno, televizija pa samo dve uri ob nedeljah. V dnevnem tisku prevladuje nemščina, s francoščino na drugem mestu.
Gre torej za načrtno in sistematično razvijanje trojezič-nosti. Komu pa čutijo, da pripadajo sami prebivalci? Poznavalci menijo, da je med ljudmi še najbolj razširjen občutek pripadnosti širši regiji treh dežel: Saar, Lotaringija in Luksemburg (na kratko: Saar-lor-lux), s katerimi ima Luksemburg največ gospodarskih stikov. In prav gospodarstvo kaže, da so Luksemburžani trem jezikom dodali še eno jamstvo za svojo neodvisnost: vrednost svojega denarja niso naslonili ne na francosko in ne na nemško valuto, ampak na tretjega soseda, na Belgijo.
Dr. Ciril Ribičič pred dnevi na zboru komunistov v Kopru
Ali bodo kongres ZK-SDP organizirali tudi v Kopru?
KOPER — »Velika stopnja avtonomnosti posameznih občinskih organizacij ZK - SDP, oblik delovanja (demokratični forum, klubi poslancev, frakcija zelenih... ) je v našem delu nujnost, vloga republiškega vodstva pa je v učinkoviti koordinaciji dela, po potrebi tudi pomoči tistim organizacijam, ki so v zadnjem času močno oslabele,« je med drugim v Kopru na zboru komunistov prenoviteljev dejal dr. Ciril Ribičič. Povedal je še, da tako hude napake kot si jo je privoščil minister dr. Pirnat ni bilo moč prenesti molče in zato so tudi v ZKS - SDP ustrezno reagirali. V zvezi s pripravami na kongres je povedal, da bo jeseni in to najbrž v dveh delih (ni nujno da v Ljubljani) in za en del kongresa bi lahko bili organizatorji in gostitelji v Kopru, kjer je na nedavnih volitvah za predlagane člane ZK - SDP glasovalo 10 tisoč volilcev, petkrat več kot ima po novem stranka članov. Članstvo je v pol leta s 3000 padlo na 2000, od tega pa jih
1000 plačuje tudi članarino. Kot v republiki se tudi na obalni ravni v tem času precej ukvarjajo z reorganizacijo stranke (predvidena je obalna organiziranost in preofesi-onalni aparat na tej ravni). Razpravljale! pa so opozorili, da si SDP (bržčas bo to ime sprejeto na jesenskem kongresu) ne sme dovoliti toliko očitkov in napadov nanjo in njeno vodstvo, poskusov »radiranja« preteklosti, ko je bilo marsikaj storjenega tudi dobrega. Sicer pa je več razpravljalcev menilo, da obračanje v preteklost, prevelika zaposlenost z organizacijskimi zadevami spet krni uspešnost stranke. Premalo se posvečamo programu, premalo delamo danes za jutri, so menili nekateri, pri tem pa dokazovali tudi, da ni pomembna samo »visoka« politika, pač pa delo v KS, soočanje z življenjskimi problemi, ki znajo »zbrisati« tudi strankarsko pripadnost.
D. G.
Privabila je veliko število obiskovalcev
Uspeh razstave refoška v Marezigah
MAREZIGE — V Marezigah, ki so oddaljene 10 km od Kopra in so znane po zgodovinskem marežganskem uporu, vsako leto priredijo tudi razstavo refoška. Letos je praznik refdška potekal osemnajstič in je bil organizatorju krajevni skupnosti Marezige v velik ponos.
Komisiji za degustacijo vin so predložili 72 vzorcev in sicer 22 proizvajalcev malvazije in 40 pridelovalcev refoška. Prvo nagrado pri refošku je prejel Fabio Valentič iz Čežar-jev, 2. mesto je pripadalo Vinakopru in 3. Davidu Štoku iz Marezig. Najboljšo malvazijo je imel Emil Bočaj iz Bočajev,
2.	mesto je osvojila malvazija Cvetka Plahute iz Marezig in
3.	mesto Olivij Krašovec iz Ospa. Med prvimi šestimi nagradami so kar trije vinogradniki iz Marezig prejeli nagrade, kar priča o dobri kvaliteti vin tega okoliša.
Letošnji praznik se je pričel z otvoritvijo degustacije vin, kulinaričnih jedi in podelitvijo nagrad najboljšim vinogradnikom s kulturnim programom, v katerem je nastopil moški pevski zbor France Bevk iz Šmarij pri Kopru in foklorna skupina Mandrač iz Kopra. Odprli so tudi etnološko, ribiško, lovsko razstavo in razstavo domače obrti ter likovnih del, nastalih na ex tempom Marezige 1990. Prvi dan je bilo tudi srečanje oktetov. Posebno živahno je bilo v nedeljp, ko so pripravili razstavo kmetijske mehanizacije in zaščitnih sredstev ob pomoči Agrotehnike Gruda Ljubljana. Sledila je povorka z motivi iz kmečkega življenja. Po dolgih letih so v povorko zopet vključili vole, ki so skorajda izginili. In tako je tudi prva nagrada pripadala volovski
vpregi iz Bunjčanov, 2. mesto so osvojili osliči, tretje pa voz, ki je prikazoval pomlajevanje oljk.
Letos se je na srečanju harmonikarjev, ki ga je povezoval Vlado Toškan, zbralo 37 harmonikarjev iz najrazličnejših krajev. Razveseljivo je, da smo na srečanju prisluhnili tudi nežnemu spolu, veliko pa je bilo mladih harmonikašev. Srečanje harmonikašev je napovedala Banda Žluk, ki je tudi sodelovala v povorki okrašenih vozov, s pesmijo Tam, kjer bivajo Slovenci.
Sledil je zabavno-humoristtični program s številnimi vižami, s katerimi so se res številni obiskovalci zelo zabavali.
Vili Bržan, predsednik krajevne skupnosti Marezige, je dejal, da z razliko od prejšnjih let ugotavljajo večjo pripravljenost Agrarie in Vinakoper ter sklada za pospeševanje kmetijstva pri organizaciji praznika. Seveda pa ga tudi obiskovalci doživijo drugače . »Prostor, kjer smo pripravili razstavo refoška, nameravamo preurediti, ga razširiti in opremiti z etnološkimi predmeti. Uspeli smo organizirati tudi tečaj za stekleničenje vin. Odziv nanj je bil precejšen. Kar trideset tečajnikov se je zbralo, ki naj bi po uspelem tečaju dobilo zadovoljivo znanje s tega področja. Tečaj naj bi zaključili čez dva tedna. Zadovoljni smo tudi s tem, da je nekaj naših vinogradnikav prejelo nagrade za najboljša vina, kar dokazuje tudi izredno kvaliteto vin,« je dejal Br-
žan-	-oks-
Zaščitili bodo tudi Kras
Reko Reko bodo očistili
SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA -Ukrepi za očiščenje mrtve reke Reke so bili glavna tema pogovora med ponedeljkovim obiskom podpredsednika RIS dr. Lea Šešerka in Mihe Jazbin-ška, ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, v sežanski in ilirskobis-triški občini. Sežanci so goste seznanili tudi problemi zaščite vodnih zajetij pod Nanosom in pri Brestovici, ter ju prosili za pomoč pri pripravah na gradnjo nove sežanske Komunalne čistilne naprave, ki je locirana tik ob državni meji.
Ker se konec leta izteče štiriletni rok, v katerem bi morali glede na mednarodne obveznosti, sprejete ob vpisu Škocijanskih jam v Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine, izboljšati kakovost reke za dva razreda, so v ponedeljek poskušali predpisati recept, s katerim bi že do vrhunca turistične sezone izboljšali kakovost vode ter razmere v Škocijanskih jamah in olajšali življenje ljudi ob smrdeči in zastrupljeni vodi.
Miha Jazbinšek je obljubil takojšnjo ustanovitev krizne strokovne ekipe, ki bo pregledala bistriški ekološki sanacijski program ter pomagala pri načrtovanju novih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja oziroma za odpravo njegovih posledic. Dejal je tudi, da bo začela delati republiška komisija, ki bo pripravila vse potrebne za prejetje zakona o celoviti zaščiti Krasa, napovedal pa je odločnejše delovanje vodnogospodarskih inšpektorjev. Tudi Leo Šešerko je dodal, da so za spremembo ekoloških razmer potrebni takojšnji odločni posegi, četudi ti pomenijo je poudaril, da osebno ni naklonjen zbiranju in pretakanju velikih vsot denarja za popravljanje ekoloških grehov, saj bi ta sredstva lahko veliko bolj porabili za odpiranje novih, perspektivnih, ekološko čistih proizvodenj. Skrb za ekologijo je treba po njegovem mnenju začeti obravnavati po ekonomskih poslovnih načelih, po katerih bi lahko preživel le tisti, ki bo sam sposoben zagotoviti okolju neškodljivo delovanje. Dr. Šešerko je tudi napovedal, naj bi takojšen odgovornejši odnos do okolja spodbudili z drastičnim povečanjem kazni za onesnaževalce.
Iz bogate razprave naj omenimo še pobude dr. Franceta Habeta, ki se je ponovno zavzel za čimprejšnjo ustanovitev regijskega kraškega parka in za celovito obravnavo in zaščito kraškega sveta in njegovih posebnosti na obeh straneh meje.
JANEZ ODAR
K zaključnim izpitom je pripuščenih 135 kandidatov
Danes bodo tudi naši višješolci začeli preizkušati svojo zrelost
Nekaj statističnih podatkov z naših šol
Kakšni so učni uspehi slovenskih višješolcev?
S pisno nalogo iz slovenščine se bodo danes ob 8.30 na vseh višjih srednjih šolah na Tržaškem začeli zrelostni oziroma habilitacijski izpiti. To bo pomemben dogodek za 135 slovenskih dijakinj in dijakov, saj bo šlo za zadnjo preizkušnjo ob koncu njihove šolske poti, kar bo za mnoge pomenilo tudi konec »pripravljanja na življenje«.
V teh -dneh marsikdo izmed maturantov poti pravcati krvavi pot, še zlasti kdor čuti, da mora kaj nadoknaditi, ali pa kdor se ne namerava zadovoljiti s kakršnim koli uspehom. Seveda pa so medtem potekale priprave tudi na šolah oziroma v pristojnih šolskih uradih. Kaže, da večjih težav ni bilo. Edino pri sestavljanju maturitetne komisije za zavod Žiga Zois se je nekoliko zataknilo, potem ko je eden izmed imenovanih komisarjev odpovedal. Vendar tudi to bodo po vsem sodeč ugodno rešili.
Na znanstvenem liceju France Prešeren je letos 34 maturantov. Maturi-
tetni komisiji predseduje prof. Milko Rener, sestavljajo pa jo še profesorji Nevica Budal (slovenščina), Harjet Dornik (prirodopis), Milena Padovan (matematika), Majda Mašera (italijanščina) in kot notranja člana profesorja Boris Fabjan in Majda Sancin.
K zrelostnim izpitom na klasičnem liceju France Prešeren je pripuščenih 10 kandidatov. Komisija je skupna za Trst in Gorico in bo imela svoj sedež v Gorici. Predseduje ji prof. Albin Sirk, sestavljajo pa jo še profesorji Lojzka Kristančič (slovenščina), Suzana Guštin (italijanščina), Lidija Rupel (grščina), Donato Troha (fizika) in kot notranji član prof. Marija Cenda.
Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois bo letos maturiralo skupno 55 dijakov, in sicer 51 trgovske ter 4 geometrske smeri. Skupni maturitetni komisiji za Trst in Gorico, kjer ima zavod zunanjetrgovinsko smer, predseduje prof. Majda Sfiligoj, sestavljajo pa jo še profesorji Nelida Ukmar (itali-
Zelo veliko zanimanje šolarjev za natečaj o naravnih dobrinah
Jutri bodo v dvorani naravoslovnega muzeja na Trgu Hortis 22 odprli razstavo risb in fotografij, ki so jih izdelali učenci in dijaki tržaških osnovnih oziroma nižjih srednjih šol v okviru natečaja »Šola-okolje«. Pobudo za natečaj je dala Občina Trst, k njej pa sta pristopila jamarska skupina S. Giusto in miramar-ski morski muzej. Organizatorji so prejeli izdelke velikega števila učencev in dijakov (skoraj 5 tisoč), kar priča o res velikem zanimanju za to pobudo. Največ risb in fotografij ima za tematiko Kras in ožjo tržaško okolico. Na jutrišnji otvoritvi razstave bo med drugim govoril občinski odbornik za ekologijo Gian-franco Bettio.
janščina), Jože Prinčič (knjigovodstvo), Borut Kodrič (prirodopis) in kot notranji člani profesorji Ana Volpi, Branka Sulli in Ester Sferko za trgovsko ter Armando Tul za geometrsko smer. Tu bodo morali imenovati novega komisarja za slovenščino, ker je prvotni odpovedal, kakor tudi nekatere dodatne komisarje.
Na učiteljišču Anton Martin Slomšek je 14 maturantov, med temi 4 pri-vatisti. Maturitetno komisijo vodi prof. Nada Pertot in jo sestavljajo še profesorji Licinija Rot (slovenščina in latinščina), Marjan Vončina (italijanščina), Magda Rebula (matamatika), Rosana Vatta (pedagogika in filozofija) ter kot notranji član prof. Mihaela Pirih. Zaključne habilitacijske izpite bodo imeli tudi na vzgojiteljski šoli, kjer je 7 kandidatov, izpitno komisijo pa sestavljajo sami profesorji vzgojiteljske šole z ravnateljico Elvi Slokar na čelu.
K zrelostnim izpitom na poklicnem zavodu Jožef Stefan je pripuščenih 15 dijakov, in sicer 9 kandidatov tehnikov električne in elektronske industrije, 4 kandidati tehniki mehanske industrije in 4 kandidati tehniki kemijske industrije. Maturitetni komisiji predseduje prof. Maks Šah, sestavljajo pa jo še profesorji Dušanka Gabrijelčič (slovenščina), Boris Iskra (italijanščina), Aldo Stefančič (fizikalna kemija in analiza ter kemijske naprave in risanje), Ivan Tommasi (elektronika), Vesna Danieli (matematika in fizika), Ivan Mosetti (strojeslovje ter tehnične naprave in risanje) in kot notranji član prof. Loredana Nanut.
Danes bodo komisije objavile tudi natančnejši koledar izpitov.
Prejšnji teden smo objavili šolske rezultate na vseh slovenskih višjih srednjih šolah. Danes ponujamo bralcem v razmislek nekaj številk, ki po svojem pomenljivo kažejo na dogajanje v nekaterih šolah. O kakovosti pouka in učinkovitosti pedagoškega dela naj seveda razmišljajo predvsem strokovnjaki, te sicer skromne številke pa lahko približajo tudi nepoučenemu bralcu sliko našega šolskega sistema.
Pri naših računih smo izpustili rezultate petih letnikov (in 4. letnika na učiteljišču), ker morajo dijaki teh razredov še opraviti maturo. Najboljši učni uspeh so imeli dijaki klasičnega liceja France Prešeren, kjer je izdelalo kar 84 odstotkov dijakov (31 dijakov), 16 odstotkov (5 dijakov) ima popravne izpite, nihče pa ni bil zavrnjen. Na znanstvenem liceju je izdelalo 73 odstotkov dijakov, 26 odstotkov ima popravne izpite (ob tem podatku velja opozoriti, da kar nekaj dijakov ima popravne izpite v dveh ali še več predmetih), samo en odstotek dijakov pa ni izdelal ali pa je odstopil pred koncem šolskega leta.
Na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois je izdelalo 60 odstotkov dijakov, 27 odstotkov dijakov ima popravne izpite, 8 odstotkov jih ni izdelalo, kar 5 odstotkov pa jih je odstopilo. Opozorili bi, da je bila na tem zavodu selekcija bolj izrazita v prvih razredih. V prvem letniku je izdelalo samo 47 odstotkov dijakov (kar 13 odstotkov manj od povprečja celotnega zavoda), 27 odstotkov ima popravne izpite, 20 odstotkov je bilo zavrnjenih, 6 odstotkov pa je izstopilo, kar praktično pomeni, da je v prvem letniku »trgovske« izdelal samo vsak drugi di-
jak, vsak četrti je imeli popravne izpite in ravno tako vsak četrti je odstopil ali ni izdelal. Na oddelku za geometre istega zavoda pa je izdelalo 51 odstotkov dijakov, popravne izpite ima 37 odstotkov dijakov, 12 odstotkov dijakov pa ni izdelalo ali je zapustilo šolo.
Na učiteljišču Slomšek je izdelalo manj kot polovica dijakov, in sicer 47 odstotkov. Popravne izpite ima 38 odstotkov dijakov, 12 odstotkov dijakov ni izdelalo, izstopilo pa je 3 odstotkov dijakov. Tudi na tej šoli so bili rezultati v prvem razredu slabši od povprečja. V prvem letniku je izdelalo samo 37 odstotkov dijakov, 42 odstotkov jih ima popravne izpite, 21 odstotkov pa jih ni izdelalo razreda.
Na poklicnem zavodu Jožef Stefan je izdelalo 53 odstotkov dijakov, 29 odstotkov dijakov ima popravne izpite, 18 odstotkov pa jih ni izdelalo. Ce pa ne upoštevamo dobrega uspeha, ki so ga imeli dijaki tretjih razredov na kvalifikacijskih izpitih, je stanje občutno bolj negativno. V prvem, drugem in četrtem letniku je namreč izdelalo samo 44 odstotkov dijakov, 35 odstotkov ima popravne izpite, 21 odstotkov dijakov pa ni izdelalo ali je odstopilo.
Žal ne razpolagamo z lanskimi rezultati, splošen vtis pa je, da so profesorji, predvsem na nekaterih šolah, poostrili merila ocenjevanja. Glede na relativno negativne rezultate v prvih razredih, bi bilo tudi zanimivo primerjati šolski uspeh dijakov teh razredov na nižji srednji šoli z rezultati, ki so jih dosegli letos.
WALTER ŠKERK
Odbor za zaščito Sv. Jakoba predstavil svoje načrte
Za sanacijo in proti cementu
Izidi izpitov na Stefanu in učiteljišču
Peticijo proti načrtu za ljudske gradnje na območju Ul. Ponzanino je v nekaj dneh podpisalo že 1.600 oseb. Z njo zahtevajo predvsem sanacijo »osrčja« Sv. Jakoba, ki je v razpadajočem stanju in izražajo odločno nasprotovanje občinskemu načrtu, po katerem bi zacementirali dober del tega »osrčja«. Vsebino peticije, ki jo je sprožil Odbor za zaščito Sv. Jakoba -le-ta združuje CGIL, KPI, ACLI, Zvezo za okolje, Mestno laično in zeleno listo in Odbor za zaščito rekreatorija Pit-teri - so predstavili javnosti na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri so orisali tudi druge pobude Odbora proti temu načrtu.
Načelnik svetovalske skupine KPI v šentjakobskem rajonskem svetu An-drea Spaccini je najprej omenil značilnosti načrta: gre za varianto starega načrta za ljudske gradnje iz leta 1978, ko so v Trstu - glede na takratne demografske trende - načrtovali urbanistično ekspanzijo. Glede na to, da je demografska situacija danes čisto dru-' gačna, pa je po Spaccinijevem mnenju načrt popolnoma neprimeren, saj bi pri Sv. Jakobu zgradili 120 novih stanovanj, v katera bi se vselilo 900 oseb. Osrednje poslopje bi bilo dolgo 340 metrov, visoko 18 in široko od 15 do 17 metrov. Taka gradnja, ob kateri naj bi zgradili še središče z raznovrstnimi storitvami (ki pa po načrtu niso obvezne in za katere bi podrli tudi nekatere dobro vzdrževane hiše) in trgovski center, bi popolnoma zacementirala spodnji del Sv. Jakoba. Večje število avtomobilov (povprečno 600 več) in povečan promet pa bi imela zelo negativne posledice za kakovost življenja v rajonu, kjer je promet že zelo intenziven in kjer je pomanjkanje parkirnih prostorov itak dramatično.
Spaccini je omenil druge negativne izkušnje, ki jih imajo pri Sv. Jakobu z načrti za ljudske gradnje. V Ulico Don Bosco so na primer »pospravili« na stotine prebivalcev, katerim pa niso nudili storitev in na ta način ustvarili dejansko vse pogoje za nastajanje majhnega kriminala in družbenega nelagodja. Prebivalci Ul. Don Bosco so s peticijo že opozorili rajonski svet na vse nevšečnosti, ki jih morajo prenašati (od nočnega hrupa do čedalje vztrajnejše prisotnosti razpečevalcev itd.). Rajonski svet pa ni znal storiti drugega, kot da je obvestil policijo.
Odbor za zaščito Sv. Jakoba torej noče, da bi se isto zgodilo tudi v Ul. Ponzanino, kjer bi edine »zelene površine« predstavljala redka drevesa na pločnikih. »Vstaja« Šentjakobčanov mora torej - po mnenju občinskega svetovalca Mestne laične in zelene liste Paola Ghersine - spodbuditi upravitelje, naj bodo pozornejši do potrebe po večji kakovosti življenja in naj izberejo novo urbanistično kulturo. Peticija, ki so jo že predstavili županu, na primer ni samo protestnega značaja, pač pa vsebuje tudi konstruktivne
predloge. Odbor namreč pozitivno ocenjuje sanacijski del načrta (IACP in zasebniki so že prejeli denar od Dežele za sanacijo poslopij v ulicah Mo-lino a Vento in Giuliani) in predlaga, da bi podobne posege opravili tudi v drugih predelih rajona. Po drugi strani
pa predlaga, da bi v Ul. Ponzanino omejili gradnjo stanovanj in da bi uredili zelene površine in storitve. Po zaslugi Krščanske demokracije, ki je v občinskem svetu podprla opozicijo in tako omogočila nadaljnjo obravnavo načrta (ki pa ga je občinski odbor že
odobril po nujnostnem postopku), bo torej mogoče vnesti nove popravke in tako preprečiti gradbene špekulacije, kot je še dejala socialistična svetovalka v rajonskem svetu Delia DelFOro. Odbornik za urbanistiko Cecchini, ki se tako vroče zavzema za ta načrt, je namreč skušal izsiliti podporo rajonskega in občinskega sveta rekoč, da Dežela ne bo finansirala IACP (in torej sanacijski del načrta), če občinski svet ne bo sprejel celotnega načrta. Prispevki za IACP pa niso vezani na prispevke za ljudske gradnje, ki bi jih uresničili zasebniki (to je stanovanja v Ul. Ponzanino), tako da so IACP že za-gotovlili 4 milijarde lir.
O tem je spregovorila tudi občinska svetovalka KD Rossana Poletti, ki je prisostvovala tiskovni konferenci in katere predlogi delno sovpadajo s predlogi Odbora.
Naj še zapišemo, da so Odbor za zaščito Sv. Jakoba, prebivalci Ul. Ponzanino ter CGIL in Zveza za okolje vložili prizive na Pokrajinski nadzorni odbor, češ da varianta načrta za ljudske gradnje ne izpolnjuje smernic regulacijskega načrta. Odbor pa poleg tega zahteva sestanek z županom in z deželnim odbornikom za prostorsko načrtovanje Carbnonejem. (bg)
V teh dneh so na poklicnem zavodu
Jožef Stefan objavili rezultate kvalifikacijskih izpitov za dijake tretjih razredov.
3. R-TV: izdelali so Mattia Armani, Matija Bandi, Igor Blasutto, Roberto Briščak, Manuel Ciacchi, Marko Emili, Erik Husu, Mitja Kalc, Marino Križman, Dimitri Radetti, Andrej Rupel, David Taucer, Marinka Zeriali in Lo-renzo Zupin. En dijak ni izdelal.
3. OM: izdelali so Davide Battigelli, Cristian Dazzara, Paolo Dazzara, An-drea Ferluga, Igor Mocor in Igor Stopar.
3. KO: izdelala sta Elisabetta Popovič in Dean Scroccaro.
Na državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek pa so objavili rezultate izpitov dopolnilnega tečaja za 5. letnik, ki usposablja dijakinje, ki so lani maturirale, da se lahko, vpišejo na katerokoli univerzitetno fakulteto.
Tečaj so uspešno opravile Elizabeta Stopar, Jasmina Grgič, Nadia Pischi-anz, Elisabetta Gregori, Dunija Sancin, Marta Klinc, Martina Bogateč, Anna Lokatos, Martina Rustia, Monica Tomšič, Lara Puntar, Elen Lupine, Dunja Grgič, Valentina Martinuč, Cristina Ožbot, Neva Ferletič, Greta Pintar, Cristina Lasič in Tamara Stanese.
Počastili lik
profesorja L. Pesanteja
Krožek Salvemini je počastil spomin profesorja Livia Pesanteja, ki je po kratki, a mučni bolezni umrl sredi aprila. Njegov spomin so poleg predsednika krožka Pittonija obudili še časnikar Botteri, pooblaščeni upravitelj družbe Adriatica Bonici-olli, glavni urednik reškega La voce del popolo Mestrovich, deželni svetovalec KPI Poli in deželni tajnik PSI Zanfagnini. Obnovili so življenjsko pot Livia Pesanteja, ki je iz stare radikalne stranke prestopil v socialistično in katerega so vedno navdihovali liberaldemokratski principi. Pesante, ki je zasedal tudi pomembne javne funkcije in bil nekaj časa tajnik tržaške PSI, je često zastopal nepopularna stališča, saj se je boril za italijansko kulturo Trsta, ki naj ne bi bila nacionalistična, ali za »spravo« med različnimi narodi širšega tržaškega zaledja. Kot je dejal Zanfagnini, ima stranka velike dolgove do njega, saj je iz pragmatičnih razlogov ubrala večkrat drugačne poti, kakršne je predlagal Pesante. Prav praksa pa je pokazala, da bi Pesantejeve izbire pripomogle h kakovostnejši politični kulturi.
Tridnevna prireditev bo trajala od sobote do ponedeljka
Rockerski »Žur« v Boljuncu
Boljunska mladina je ena izmed najaktivnejših na zabavno glasbenem področju, saj so vsi rockerji dosegli v Bregu izjemne uspehe. Po zimski sezoni se v Boljuncu pripravljajo na tridnevni tako imenovani "žur", za katerega bo prvi dan, to je v soboto, poskrbel ansambel Miran Rudan Band. Ta skupina je nastopila letos februarja v Boljuncu pod imenom Pop Design; ker pa je prišlo do trenj med Tonetom
Kočmrljem in pevcem Miranom Ruda-nom, se je zadnji odločil, da sestavi sam skupino in krene na turnejo. Ru-danove pesmi poznamo še iz časov Debele dekl ce, ko je pel z ansamblom Rendez Vous, nato so se člani te skupine razšli in nastala je ekipa Pop Design, ki je izdala svojo novo kaseto Slava Vojvodine Kranjske. Torej popevk in znanih hitov ne bo manjkalo, saj je Miran Rudan priljubljen kot
solo pevec. V nedeljo bo stopil na oder ansambel Happv day, ki je v zamejstvu, pa tudi na Primorskem in v Sloveniji kar dobro poznan, zato ga ni treba posebej predstavljati. Vredno je omeniti, da je kitarist Marko Feri pn vojakih in ga zato nadomešča nori kitarist Andy Hvalič iz Nove Gorice. Fantje že dalj časa obljubljajo kaseto in zgleda, da jim bo to uspelo nekje v jeseni ali pozimi.
V ponedeljek pa bo v Boljuncu pravi rockerski žur za mlade, saj bo nastopila trenutno najuspešnejša slovenska skupina Šankrock, ki je pred kratkim izdala kaseto "Jaz nimam noč za spanje" in jo predstavila v vseh večjih mestih Slovenije. Matjaža Jelena in ostalih ni treba posebej omenjati, šal so v Boljuncu, kot tudi na Krasu doživeli res presenetljiv uspeh. Tako bodo v ponedeljek zvečer zaživele avtorske pesmi Rockerji, Gremo vsi za sank Verjemi mi, Metulj in seveda skladb® standardnega rockovskega repertoarja kot We Wil7 Rock You skupine Queen in ostale uspešnice Billyja Idola, Davida Bowieja, itd.
Organizatorji upajo, da bo vreme zdržalo, saj bi bilo res škoda prekini) ali celo odnesti tako zanimive kvalitetne pobude.
: sliki ansambel Happy Dayj. ^
V Bruslju se danes odloča o »paketu«
Danes se bo v Bruslju odločala us.oda »paketa za Trst in Gorico« ter izrednih spodbud za proizvodnjo, ki jih predvideva naša deželna zakonodaja. Komisija Evropske skupnosti bo namreč danes na svojem sedežu v belgijskem glavnem mestu sprejela predstavnike Fiirlanije-Julijske krajine, da bi z njimi našla po možnosti skupno rešitev glede bodoče usode državnega zakona 26 iz leta 1985 ter vrste deželnih norm FJK, ki po mnenju Evropske skupnosti niso v skladu s pravili enotnega evropskega trga.
Kot je znano, o zadevi ni popolnega soglasja niti v naši deželi, saj niso povsod zadovoljni s posebnimi ugodnostmi za tržaško in goriško gospodrstvo. Kljub temu pa je predsednik Dežele Biasutti včeraj pred odhodom v Bruselj dejal, da bo deželna delegacija pred komisijo ES odločno branila vse osporavane norme. To je poudaril, ko je včeraj skupno z deželnim odbornikom za zunanje ocT-nose Carbonejem sprejel tržaškega župana Richettija, predsednika Pokrajine Crozzolija in predsednika Trgovinske zbornice Tombesi-ja, ki so se k njemu napotili, da bi mu izrazili veliko zaskrbljenost tudi zaradi dejstva, da se rimska vlada ni postavila s primerno odločnostjo v bran osporavanih norm. Biasutti je dejal, da je treba tako »paket za Trst in Gorico« kot razne deželne spodbude za proizvodnjo ocenjevati v luči specifike, ki jo predstavlja FJK.
Občinski svet se bo prvič sestal v petek, 29. junija
Dolinska SSk se še ni izrekla o sodelovanju v novi koaliciji
Dolinski občinski svet se bo sestal v petek, 29. junija. Na dnevnem redu ima uradno umestitev novoizvoljenih svetovalcev, izvolitev župana in novega občinskega odbora. Kandidat za župansko mesto je na podlagi sporazuma med KPI in PSI socialist Marino Pečenik, sestava večinske koalicije pa je še pod velikim vprašajem, saj politična pogajanja za vstop Slovenske skupnosti v občinski odbor doslej še niso obrodila konkretnih rezultatov. V torek zvečer so se znova sestale delegacije občinskih sekcij KPI, PSI in SSk, dokončna odločitev pa bo padla po vsej verjetnosti šele v ponedeljek, ko se bodo na skupščini zbrali somišljeniki dolinske SSk.
Torkovo srečanje je sodeč po izjavah sodelujočih potekalo v precej konstruktivnem vzdušju, stvarnih zaključkov pa, kot rečeno, ni bilo. Govor je bil predvsem o porazdelitvi mest v novem odboru, ki bo kot do sedaj štel sedem članov in sicer župana, podžupana in pet odbornikov, ki bodo imeli formalno vsi isti stalež, to se pravi, da na podlagi novega zakona ne bo več razlik med efektivnimi odborniki ter njihovimi namestniki. KPI in PSI ponujata SSk eno odborniško mesto v novi upravi, ki bi bila v primeru tris-trankarskega dogovora takole sestavljena: župan Pečenik, podžupan Stojan Sancin (KPI), tri odborniki KPI ter po en odbornik PSI in SSk. Delegacija stranke lipove vejice pa v torek ni pristala na to rešitev. Prvič, ker za to ni imela političnega mandata svoje skupščine, drugič, pa tudi, ker se ne strinja z metodo teh pogajanj. Sekcijski tajnik Sergij Mahnič je namreč kontesti-ral dejstvo, da so se socialisti in komu-
nisti najprej sporazumeli med sabo in šele nato poklicali zraven SSk.
Vse je tako odloženo na prihodnje dni. Komunisti so vsekakor že dali vedeti, da spričo izgube županskega mesta, a tudi številčnega razmerja med strankami, niso pripravljeni nadalje popustiti pri odborniških mestih. Socialisti pa se o načrtovani sestavi uprave (SSk zahteva zase dve od-borniški mesti) niso še jasno izrekli, tudi zato, ker jim SSk na tihem očita, da bi spričo številčnega razmerja sil pravzaprav dobili preveč.
V Dolini je torej marsikaj še odprto, občinski svet pa je bil vendarle že sklican, skrajno negotova in popolnoma odprta pa je politična situacija v
devinsko-nabrežinski občini. Sinoči sta se prvič po majskih upravnih volitvah srečali občinski delegaciji PSI in Slovenske skupnosti. Srečanje je bilo kot kaže prehodnega značaja, tudi zato, ker je tukaj osrednji kamen spora župansko mesto. Med pogajanji je vsekakor prišlo do zanimivega zavezništva na občinski ravni med levico KD (nekdanjimi morotejci) in krajevno komponento PSI, ki jo vodi nekdanji podžupan Vittorino Caldi. Tako morotejci (načelnik svetovalske skupine KD Piero Parentin pripada tej struji) kot Caldi so se tudi po volitvah namreč nekajkrat izjasnili, da mora biti novi devinsko-nabrežinski župan italijanske narodnosti.	o T
Pokrajinski tajništvi PSI in SSk ocenili razvoj političnih dogajanj
Srečanje, ki'je prebilo »politični led« med strankama. Tako bi lahko ocenili torkovo srečanje pokrajinskih tajništev PSI in Slovenske skupnosti, na katerem so ocenili nove politične razmere v naši pokrajini, posebno v luči sedanjih razgovorov ter pogajanj za oblikovanje novih uprav v Dolini in v Devinu-Nabrežini. Uradno sporočilo, ki so ga skupno izdali po sestanku, je resnici na ljubo precej skopo. V njem piše, da sta delegaciji soglašali pri nujnosti, da je treba čimprej izvoliti upravi v okoliških občinah in istočasno utrditi delo osrednjih mestnih uprav. Delegaciji sta vodila pokrajinska sekretarja Sandro Perelli in Miro Oppelt. V zastopstvu PSI so bili deželni odbornik Gianfranco Carbone, deželni svetovalec Dario Tersar, organizacijski tajnik Ladi Minin in koordinator slovenske komisije Branko Pahor. Delegacijo SSk pa sta poleg Oppelta sestavljala še člana tajništva Boris Gombač in Peter Močnik.
Stranki sta dejansko prekinili vsakršne politične odnose po znani aferi v Nabrežini okrog napovedane štafete Brezigar-Caldi. Socialisti so v tem , primeru očitali SSk, da ni spoštovala sporazumov. Zaradi tega je pokrajinsko vodstvo PSI po upravnih volitvah leta 1988 postavilo politični veto nad morebitnim vstopom SSk v tržaški občinski in pokrajinski odbor.
Tovarno Iret kupila družba iz Lombardije
Tržaško tovarno Iret je odkupila delniška družba iz Lombardije z namenom, da obrat preuredi in diversifi-cira njegovo proizvodnjo. Tako je na včerajšnjem srečanju na Deželi, ki je bilo prvenstveno namenjeno pregledu izvajanja dogovorov o premikih uslužbencev Ireta, sporočil deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro. Srečanja, na katerem je deželno upravo zastopal tudi odbornik za delo Cruder, so se udeležili predstavniki industrij-cev, malih in srednjih obratov,, obrtniških združenj, Deželnega urada za delo, Deželne agencije za delo in sindikalnih organizacij CG1L-CISL-UIL.
Včerajšnjega sestanka pa se je udeležil tudi predstavnik delničarjev, ki prevzemajo Iret. Tržaški obrat, ki je že dalj časa v hudi krizi, bo ohranil staro ime, je dejal predstavnik družbe, ki se še ne želi predstaviti s polnim imenom, v upravo pa go bo prevzela družba, ki jo bodo delničarji na novo ustanovili. Kot doslej naj bi delovala na področju elektronike (v tem sektorju je delniška družba že doma, med drugim pa je prisotna tudi na področju aparatov, ki jih uporabljajo v zdravstvu), vendar pa bi proizvodnjo popestrili, zato da bi bila tovarna bolj kompetitivna.
Na včerajšnjem sestanku pa so se pogovarjali tudi o trenutnem položaju delavcev oziroma o možnostih, da bi uslužbence Ireta razmestili po drugih obratih. Oris možnosti, ki so jih podali predstavniki industrij cev in obtnikov,. sta deželna odbornika Saro in Cruder ocenila za ugodnega, čeprav obstajajo precejšnje težave, da bi našli ustrezna delovna mesta za delavce nekaterih profesionalnih profilov.
S sedmim koncertom, ki je bil v evangeličanski cerkvi
Pogovarjala se je predvsem o novih oblikah sodelovanja
Gojenci Glasbene matice so sklenili ciklus zaključnih akademij in nastopov
S sedmim nastopom v evangeličan-sko-luteranski cerkvi na Trgu Panfili, Se je v torek, 19. t. m., sklenil ciklus zaključnih akademij gojencev glasbene šole Glasbene matice v Trstu. Nekako v istem časovnem razdobju so se odvijale tudi interne produkcije gojencev na centralni šoli in na njenih tržaških podružnicah, ki jih je bilo skupno kar 24 in sicer: 9 v Trstu v tjallusovi dvoranici, 4 na Opčinah, 4 v Nabrežini, 3 na Proseku, 2 v Borštu ter P? ena v Miljah in v Skednju. Tako je ‘ Podan kar obsežen prikaz pridob-lenega znanja naših mladih učenčev, sk ^jučna akademija v evangeličan-ko-luteranski cerkvi je bila po kako-osti izvajanja najboljša, saj so tudi astopili gojenci višjih letnikov in ola^ktemi tisti z najb0tj obetajočo y asbeno kariero, poslušali smo na-ravm izivecibe na nadpovprečno visoki
žPrvi se je predstavil violinist David R®rJal iz šestega letnika razreda prof. koruta Logarja. Z Aljošo Starcem pri i a^lriu je zaigral prvi stavek Allegro Bachovega Koncerta v a-molu in oj.fPrtsenove Romanze. Z zanesljivim . adanjern tehnike loka na vsej dol-„ ! s čistim vibratom je izvabil iz terr, » lePe zvočne učinke v in-PretaUvno delikatnem podajanju, rpH^mer mu J6 bil pianist v enakov-iz Soc °por?' Flavtistka Erika Buzečan Slama e-®a \etnika razreda prof. Erike ricp -z’ s klavirsko spremljavo Beat-r-.t . nta zaigrala Prokofjeva Mode-7 L ln Scherzo iz sonate op. 94 št. 2. fi Ptevno skladbo je podala zvočno lia • tehnično dovršeno z lepo izpe-janimi preskoki na tonski lestvici, j Klarinetist Marko Štoka iz šestega Nhika razreda prof. Silvia Pibrovca je vat Aljošo Starcem pri klavirju zaigral j, ebr°v Koncert op. 74 št. 2 v E-duru nj klarinet in klavir. Njegovo izvaja-zvo^6 bilo pravo muziciranje zlasti v in kCnern smislu, enako čisto, mehko stil arvitg tudi v visokih tonih pa tudi tlim u1ni^selno s prepričljivim tehnič-je im , adaniem pihala, v Ajoši Starcu Oa v vseh treh stavkih delikatne-
"soizvajalca. razreda^ J,er.P°g.
a letnika
šesteg
najt2Pa Prof- Kenije Brass, je zaigrala 6 v p J Beethovnovo Sonato op. 10 št. jo . r',~Uru m nato Chopinovo Fantazije z .mpromptu op. 66. Pri Beethovnu re, ip bkotnim obvladanjem klaviatu-prjj ,P° razdivnim zlasti v Prestu, iz-doVo a bobro pripravljenost, ki ji je P°eti^eVa'a tubi poglabljanje v samo lahkm0 natur° skladbe. S primerno Pfetir i°sti0 sproščenostjo je inter-
rl„i ‘MS tudi ("'Vtnruna novnn v nrVPTTI
Seljm111 2 zadržano vehemenco s smi-hoiu; Fraienim prehodom v spokoj-Pi]h° mpromptuja.
flavt-, X1 tr*° v sestavi Erika Buzečan-co pf' Marko Štoka-klarinet, Frances-
9atelerlrnlch;fa30t' ie izvedel Tri da‘
Ubr,„ J: B. Mayra. Z res lepo zvočno likatPostj°, tehnično izdelanim in deje Tr^lm. Pronašenjem glasbene preje, njpm10 !*e enkrat potrdil, da imamo v k0rnn mlado toda že zdaj kakovostno Prof °r?0 skupino, ki pod mentorstvom dn ' Petra Fdipčiča raste od nastopa
u nastopa.
Akademijo je sklenil pianist Aljoša Starc iz osmega letnika razreda prof. Ravla Kodriča, z izvedbo Beethovnove Sonate op. 31 št. 17 v d-molu. K že znanim pianistom sposobnostim bi težko dodali še kakšno novo zapaža-nje, če ne v prvi vrsti to, da je njegovo interpretativno zorenje zanesljivo pogojeno v njegovi izjemni muzikalič-nosti in lahkotnem dojemanju intimnega humanega glasbenega sporočila skladateljeve umetniške osebnosti.
Na začetku se je ravnatelj šole GM prof. Svetko Grgič zahvalil vsem nastopajočim na akademijah, gojencem, pedagogom, staršem in občinstvu, ki je bilo skoraj vedno prisotno v lepem številu, evageličansko-luteranski skupnosti za prijaznost, zakoncema Cernecca pa za dragoceno sodelovanje. j. k.
Na sliki (foto Magajna) violinist David Žerjal in pianist Aljoša Starc.
Drevi v trebenski cerkvi, jutri na Opčinah
MePZ Primorec-Tabor na zaključnih koncertih
MePZ Primorec-Tabor bo sklenil svoje letošnje delo z dvema zaključnima koncertoma pred domačim občinstvom. Drevi se bo s celovečernim koncertom predstavil v trebenski cerkvi in že jutri zvečer nastopal še v Prosvetnem domu na Opčinah.
Pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka bodo pevci predstavili skrbno odbran spored, ki obsega vrsto zanimivih del iz slovenske zborovske literature. Izbor skladateljev in zborovskih del izkazuje ambiciozne zahteve, ki si jih pevci zastavljajo pri svojem delovanju.
Zborovska dela Gallusa, Merkuja, in Lebiča, ki jih bodo predstavili mladi pevci, sestavljajo v svoji različnosti in izvirnosti tematsko in oblikovno sklenjen prikaz naše zborovske ustvarjalnosti. V prvem delu koncerta bo zbor izvajal Gallusova sakralna dela, ki predstalvjajo enega od pomembnih stebrov evropskega renesančnega ustvarjanja. Z dvema skladbama iz Misse super mixolydium in s tremi moteti želi zbor počastiti velikega skladatelja ob 400-letnici njegove smrti (1591), ki se je bo evropski glasbeni prostor spomnil naslednje leto.
Sledila bodo tri umetna zborovska dela tržaškega skladatelja Pavla Merkuja z naslovom La morte barabina na besedilo C. Betocchija in dve novi skladbi Živeti bodi in Jablana, ki ju je skladatelj uglasbil za ta zbor.
V drugem delu sporeda bo zbor predstavil ljudske pesmi v priredbah dveh živečih avtorjev. Najprej bodo pevci izvajali nežne in harmonsko bogate koroške motive Ljuba vigred se rodi, Drumlca je zvomlana in Travniče so žie zalene v subtilnah priredbah Lojzeta Lebiča. Pevci bodo svoj nastop zaključili z beneškimi in rezijanskimi ljudskimi pesmimi v svojski priredbi Pavleta Merkuja, s katerimi so se maja letos uspešno uvrstili na tekmovanju Corovivo v Gorici.
Za zbor je letošnji zaključni koncert pravi izziv in naposled drzna preizkušnja, saj so se v zadnjem času, spričo zahtevnejšega dela, pevske vrste močno zredčile. Trenutno poje v zboru 24 pevcev, katerim je kakovostno in dovršeno petje glavno vodilo. Zmanjšan sestav se je kljub nastalim težavam uspešno predstavil na zborovskem področju. Člani zbora so prizadevno in redno vadili v prepričanju, da edinole kakovost in rast zanesljivo vodita k uspehu in perspektivi. Iz tega mesta se zbor obrača na vse tiste, ki v to verjamejo, saj se jim v naslednji sezoni pridružijo in podprejo njihove želje in upanja na drevišnjem koncertu.
Kristina Kovačič
Kitajska delegacija včeraj gost na tržaškem velesejmu
Po severnokorejski delegaciji je včeraj prispela na tržaški velesejem delegacija še ena predstavnica socialističnih republik, ki še ni doživela padca berlinskega zidu. Včeraj je namreč dopotovala kitajska delegacija, ki sta jo vodila kitajski veleposlanik v Italiji Li Bao Cheng in njegov trgovski svetovalec Zhu Chunbai. Prisotnost Kitajske na tržaškem velesejmu in novi kitajski zakoni, ki odpirajo vrata tujim joint-ventures in omogočajo ustanavljanje mešanih družb, so mogoče prvi znanilci gospodarskega in družbenega odpiranja, ki bi blagodejno vplivalo tudi na kitajsko zunanjo trgovino.
Kitajska delegacija, ki je orisala vsebino novih gospodarskih zakonov, je včeraj obiskala upravitelje in predstavnike oblasti (župana, prefekta, predsednika Pokrajine in predstavnike Dežele), s katerimi se je pogovarjala o možnosti oživitve nekdanje »poti svile« in o »stoletnih« vezeh, ki povezujejo Kitajsko z Visokim Jadranom vse od Marca Pola naprej.
Pogovori na tržaškem velesejmu so bili seveda konkretnejši, saj so bili osredotočeni na novo prosto carinsko cono, ki jo ustanavljajo pri Šangaju, in na tradicionalne vezi med tržaškim pristaniščem in luko Tianjin, namenjeno prvenstveno Pekingu. S tem v zve-
zi so kitajski predstavniki omenili skorajšnjo ustanovitev centra za poklicno usposabljanje pristaniškega tehničnega osebja, pri katerem bodo sodelovali italijanski strokovnjaki. V Tianjinu pa pripravljajo tudi novo prosto skladišče, ki ga bodo prav tako upravljali s tržaškimi partnerji. Kitajska ima med drugim v Trstu stalno skladišče, v katerem raztovarjajo mesečno 80 kontejnerjev.
Kmalu letovanje za starejše občane
Po uspešni lanskoletni izkušnji bo Občina Zgonik v okviru svojega programa na socialnem področju tudi letos organizirala letovanje za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Med sedemdnevnim bivanjem v hotelu - zdravilišču Svoboda v Strunjanu se bodo udeleženci poleg oddiha lahko poslužili zelo kvalitetnih zdravstvenih storitev in terapij, ki jih nudi ta struktura. Rok za prijavo zapade 30. junija, pojasnila pa nudi občinsko tajništvo. (B. S.)
V soboto in nedeljo glasbeni prireditvi »Spazi«
Nove pobude za mladino na območju Rocol-Melara
Na območju Rocol-Melara, ki ga zelo očitno in tudi odbijajoče označuje ogromem skupek stanovanjskih blokov, je že od njihove izgradnje zelo pereče vprašanje mladih. Zato je na to območje v prejšnjih letih poseglo veliko ustanov in voljenih organizmov, med temi Observatorij za boj proti mamilom, krajevni Rajonski svet in Center za mentalno zdravje iz Ul. Gambini. Kljub številnim poskusom pa se položaj ni bistveno spremenil, zato pokrajinska uprava predlaga, da bi na tistem območju ustanovili Socialni center namenjen mladim in to v duhu deželnega zakona št. 33.
V predstavitveni noti pokrajinska uprava ugotavlja, da območje Rocol-Melara glede na urbanistične značilnosti precej sili v odtujenost posameznikov. Tej nevarnosti so najbolj izpostavljeni mladi, še posebej najstniki.
Nov predlog se zavzema, da bi že obstoječe službe bolje zaživele in da bi ustanovili poseben center, kar bi istočasno omogočilo uporabo dvorane za razne prireditve. Nadalje že razmišljajo o možnosti, da bi v tem mestnem predelu odprli tudi posebno okence za vprašanja mladih (Informagiovanni). Za koordinacijo posameznih pobud in služb bi lahko skrbela poseben odbor,
ki bi sodeloval z rajonskim svetom in ostalimi ustanovami.
Uresničitev teh načrtov seveda terja zavzemanje vseh, kot je odraz skupne volje tudi prireditev »Spazi«, ki bo na sporedu v soboto in v nedeljo na ploščadi v Melari (v primeru slabega vremena pa v dvorani). Prireditev organizirajo Observatorij za boj proti mamilom, Skupina '78, Center za mentalno zdravje in glasbeni odsek organizacije »II pošto delle fragole«.
V soboto, 23. 6., ob 19. uri bo nastopil harmonikar Francesco Furlanich, v nedeljo, 24. t. m., ob isti uri pa bo koncert skupine »Jimmy Joe and the Yo-ungs«. V torek, 26. junija, ob 15. uri pa bo na sedežu Socio-zdravstvenega okraja v Ul. Pasteur 41 okrogla miza o mladinski problematiki.
■ Včeraj zjutraj so karabinjerji na-
brežinske postaje prestregli sedem oseb, ki so skušale ilegalno preko ju-goslovansko-italijanske meje. V skupini so bili štirje jugoslovanski državljani in trije pribežniki iz Šri Lanke. V včerajšnji skupini so bili samo mlajši moški, saj sta bila dva mladoletna, najstarejši pa je bil star 30 let. Bili so brez ustreznih osebnih dokumentov in brez denarja, zato so jih izročili jugoslovanskih obmejnim organom.
Prijeten način za slovo med dijaki, starši in profesorji
Zaključna prireditev na šoli »Erjavec« z recitacijami in glasbenimi točkami
Včasih se zdi, da so zaključne šolske prireditve zadnja leta šle precej iz navade,ali pa da so jih nekatere šole nehale prirejati zaradi neštetih birokratskih in drugih težav, ki so z njimi povezane. Vendar pa smo ob zaključni prireditvi srednje šole Fran Erjavec, ki je bila na zadnji dan pouka v Marijinem domu, ponovno ugotavljali, da je tak nastop najprisrčnejši način, da se dijaki in starši'poslovijo od profesorjev in se obenem predstavijo širši javnosti.
Zaključna prireditev rojanske srednje šole je bila sestavljena iz dveh delov, govorjenega in glasbenega. Govorjeni del je pripravila prof. Lučka Peterlin. Sestavljen je bil v obliki svojevrstnega spleta prizorov, ki naj bi v celoti predstavljal 'televizijsko oddajo", ki prikazuje lestvico vrednot, ki je značilna za današnjo mladino. Mladi igralci so se res dobro izkazali in so nudili gledalcem tri četrt ure sproščenega smeha. Še prav posebej se je številna publika zabavala ob nastopu ruske in nemške doktorice, ki sta ju zaigrali Martina Favetta in Martina Cesar; ob "prepiru" dveh starčkov, ki sta ju zelo dobro prikazala Breda Sosič in Peter Rasman ter ob "intervjuju' fantku in punčki, ki sta ju zaigrala Martin Turk in Ambra Cossutta. Tudi v prizoru Duh po cekinih so prijetno presenetili prav vsi mladi igralci, posebno še tisti, ki so imeli zahtevnejše vloge, kot npr. Igor Guardiancich, Marko Verri, Katja Omari in Ivana Šole. Prehode od enega prizpra do drugega so zapolnile melodije, ki so
jih na flavte zaigrali dijaki pod vodstvom prof. Rosande Kralj.
Drugi, glasbeni del, je pripravila prof. Edith Canziani. Najprej je bil na sporedu prizor o trgatvi in v starih časih, ki so ga na podlagi lastnih raziskav o običajih in sproščeno izvedli dijaki prvega A razreda. Sledila je nekakšna komična parodija Offenbacho-ve operete Orfej in Evridika, v kateri Orfej zaman išče po Vsem svetu svojo sicer prepirljivo Evridiko in jo končno najde v peklu, od koder pa se Evridika noče več vrniti k možu.
Prav nazadnje se je publiki predstavil še ansambel lahke glasbe, ki je z velikim smislom za ritem in občuteno interpretacijo moderne glasbe zaigral dve pesmi ansambla Pink Floyd.
Okusno pripravljena scena, ki je predstavljala kraško hišo, je bila delo dijakov samih, izdelali pa sojo po zamisli in vodstvom prof. Cecilije Černe.
V celoti lahko rečemo, da je predstava zelo dobro uspela in da bi si želeli, da bi se dolgoletna tradicija šole Fran Erjavec na tem področju nikoli ne prekinila.	j ^ p
Razpis tržaške občinske uprave za vrsto novih delovnih mest
Občina Trst je pred kratkim razpisala tri natečaje, s katerimi namerava zaposliti skupno šest oseb. S prvim natečajem bi zaposlili štiri načelnike upravnega sektorja (druga stopnja v vodilnem kadru z bruto letno plačo 17 milijonov lir, različnimi dopolnilnimi dohodki v znesku 8 milijonov in 600 tisoč lir ter trinajsto plačo). Prijavijo se lahko diplomirani iz prava, političnih ved ali gospodarskih ved, ki so vsaj pet let opravljali pioklic s kvalifikacijo prve stopnje vodilnega kadra.
Občinska uprava potrebuje nato še odvetnika (prva stopnja v vodilnem kadru, z bruto letno plačo 15 milijonov, različnimi dopolnilnimi dohodki v znesku 5 milijonov 100 tisoč lir in
trinajsto plačo), ki mora biti seveda diplomiran iz prava, imeti naslov odvetnika in za sabo vsaj šest let poklica kot odvetnik ali pravdnik.
Občina potrebuje nazadnje še prav-dnika (osma stopnja v kadru funkcionarjev z bruto letno plačo 13 milijonov, različnimi dopolnilnimi dohodki v znesku enega milijona lir in trinajsto plačo), ki naj bo diplomiran seveda iz prava in ki naj ima naslov pravdni-ka.
Na natečaj se lahko prijavijo osebe, ki še niso presegle 40. leta starosti, prošnje pa je treba vložiti do najkasneje 7. julija ob 12.30. Podrobnejše informacije je mogoče dobiti na Uradu za natečaje Občine Trst.
Neoklasicizem v Revoltelli
Prireditve o neoklasicizmu v Trstu so na štartni točki: v petek ob 18. uri bodo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost ha bombastičen način predstavili namreč prireditve, ki jih je Občina Trst posvetila temu zgodovinskemu obdobju, njegovi umetnosti in kulturi ter njegovi omiki na sploh.
Kot je znano, pripravljajo letošnje prireditve že nekaj let, tako da je tržaško odborništvo za kulturo napelo vse svoje sile samo v te prireditve in dejansko zanemarilo vse ostalo (v mestu, kakršno je naše, bi potrebovali namreč manjše, a kontinuirane prireditve, ki bi zrcalile tudi sedanjost in ne samo preteklost). Glede na sredstva in energije, ki so jih vložili v ta projekt, lahko samo upamo, da bo oživitev tržaškega neoklasicizma količkaj ^zanimiva. Upravi se je treba na vsak način zahvaliti, ker se je za postavitev razstave o neoklasicizmu vsaj potrudila, da končno odpre Mestni muzej Re-voltella, ki je že več kot leto zaprt.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: jutri,22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava FAN-TASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Dirigent Guerrino Gruber. Ponovitve bodo 23., 26., 27., 28. in 29. t. m. ob 20.30 in v nedeljo, 24. t. m., ob 18. uri.
šolske vesti
Na srednji šoli Ivan Cankar v Trstu
je VPISOVANJE ZA TEČAJ "150 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti.
Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel, Trst, Ul. Ginnas-tica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141/42, sporoča, da vpisuje še ves junij vsak dan, razen sobote, učence osnovnih šol in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Univerzitetne študente vpisujemo pogojno, ker so razpoložljiva mesta že zasedena. Dom nudi poldnevno in celodnevno oskrbo, pomoč pri učenju, dodatno pomoč pri premagovanju specifičnih učnih težav, razne interese in razvedrilne dejavnosti (glasbena vzgoja, učenje klavirja, klekljanje, telovadba, korektivna telovadba, plavanje).
Otroci otroškega vrtca iz Šempolaja vas vabijo na razstavo ročnih del, ki bo v nedeljo, 24. t. m., od 9. do 12. in od 15. do 19. ure.
10 MLADINSKI RAZISKOVALNI TA
RE PEN TA
BOR ,90
SESTANEK
prijavljenih na
10. MRT Repentabor 90
Trst, Odsek za Ulica Petronio 4,
zgodovino,
danes, 21. junija 1990, ob 10. uri
		
razna obvestila		včeraj - danes
Uprava občine Dolina sporoča, da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili do 30. t. m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec ter fantovska in dekliška vabita vse tiste, ki so sodelovali na 20. PRAZNIKU VINA in na ŠAGRI na zakusko v HRIBENCO v soboto, 30. junija, ob 20.30.
V Plešivici, vasi blizu Sežane, bo v nedeljo, 24. t. m„ TRADICIONALNA VRTNA VESELICA. Za ples bo igral ansambel Veter, organizatorji bodo poskrbeli za zanimiv program ter za slastne kalamare in pršut.
Kmečka zveza organizira tudi letos skupni nastop tržaških vinogradnikov na Mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani. Zato vabi vse zainteresirane, naj se javijo do 30. t. m. na sedežu Kmečke zveze, Ul. Cicerone 8/B ali pa po telefonu na št. 362941.
izleti
Skupina mladih jadralcev prireja križarjenje po Dalmaciji z 13-metrsko jadrnico. Odpluli bomo 22. julija. Interesenti naj se javijo na tel. št. 415797 v večernih urah.
Občina Zgonik bo organizirala od 19. do 26. septembra 1990 sedemdnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu občine do 30. t. m.
SPDT prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet k izviru Soče s pohodom ob strugi navzdol do mostička pri Maselcu. Odhod avtobusa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Angelu Krmacu (tel. 44016), ki izlet vodi.
SPDT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534).
čestitke
Dragi DAMIR, ob tvoji 18. pomladi ti voščijo vse naj naj vsi, ki te imajo radi.
Danes praznujeta ŽARKO POČKAJ 18. rojstni dan, KATJA CAPPELLI pa 17. rojstni dan. Vse najboljše jima želita nono in nona iz Saleža.
SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SL0RI
sporoča, da ima novo telefonsko številko in sicer:
765633
Danes, ČETRTEK, 21. junija 1990
LOJZE
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 3.21 in zatone ob 20.04.
Jutri, PETEK, 22. junija 1990
AHAC
PLIMOVANJE DANES: ob 3.30 najnižja -65 cm, ob 10.12 najvišja 28 cm, ob 15.10 najnižja -11 cm, ob 21.02 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,4 stopinje, zračni tlak 1017,4 mb rahlo pada, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 stopinje/ ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nicolo Sergi Sergas, Matteo Vassallo, Tina Kralj, Annalisa Zucca, Tanja Valentič, Gianluca Ferrara, Valentina Bonazza.
UMRLI SO: 89-letna Maria Percolt, 86-letna Melitta Ivich vd. Maraschi, 89-letna Giuseppina Gherdol, 47-letni Giampi-etro Markuša, 43-letni Fabio Cucchini, 86-letna Maria Tonelli vd. Crisma, 87-letna Rosa Venturini, 82-letna Paola Ra-seni, 66-letni Attilio Riva, 66-letna Bruno Mindler, 56-letni Flavio Marini.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sobote,
23.	junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure:
koncerti
Glasbena matica - Trst vabi na zaključni nastop, ki bo: danes, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V Sesljanu - diskoteka MATT - bo
jutri, 22. t. m., KONCERT saksofonista Jamesa THOMPSONA in njegove skupine.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Vivere in fuga, dram., ZDA 1989, r. Sidney Lumet.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Dolls (Bambo-le), krim., i. Stephen Lee, Guy Rolfe.
EKCELSIOR AZZURRA - 18.15, 21.45 II piu gran bene del mondo, dram., r. Colin Gregg, i. Alan Bates.
NAZIONALE I - 16.45, 22.10 La guarta guerra, r. John Frankenheimer, i. Roy Scheider, Jurgen Prochonow.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Critters 2, grozljivka, □
NAZIONALE III - 16.20 Vacanze calde di due valkirie, □ □
NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso bestiale in quel carcere... femminile speciale, porn., □□
CAPITOL - 18.00, 22.00 L'avaro, i. Alberto Sordi, Miguel Bose, Laura Antonelli.
LUMIERE - 18.00, 21.30 Camille Claudel, r. Bruno Nuytten, i. Isabelle Adja-ni, Gerard Depardieu.
ALCIONE - 17.00, 22.15 Lettere d’amore, i. Robert De Niro, Jane Fonda.
RADIO - 15.30, 21.30 Una sfrenata don-na in calore, pom. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
razne prireditve
KD SLOVAN - Padriče priredi »KRESOVANJE 1990«. Spored: jutri, 22. junija, ob 20.30 otvoritev razstave Gabrijele Oz-bič in Magde Tavčar (keramični izdelki -tkanine) in nastop harmonikarja Davida Danielija; v soboto, 23. junija, ob 21. uri nastop skupine STUDIO ZA PLES iz Celja, glasbeni intermezzo skupine BROM-BOLETTI, nato vžig KRESA; v nedeljo,
24.	junija, ob 9. uri ORIENTACIJSKI POHOD (ROAD BOOK) z gorskimi kolesi, start Za kalom. Vabljeni!
MePZ Primorec Tabor vabi na zaključni koncert, ki bo danes, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi v Trebčah in jutri, 22. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah ob isti uri.
Na grajskem dvorišču v Štanjelu danes, 21. t.- m., ob 21. uri v okviru GRAJSKIH VEČEROV gledališka predstava MANDRAGOLA (Machiavelli) režija Ge-orgij Paro, nastopa PDG Nova Gorica.
Športno rekreacijsko društvo - Vaška skupnost Praprot prireja v soboto, 23., v nedeljo, 24., in v ponedeljek, 25. t. m., 16. ŠAGRO. Program: v soboto ob 15. uri tekmovanje v briškoli za 64 parov in ex tempore za otroke/od 21. do 1. ure ples z ansamblom FURLAN; v nedeljo ob 15. uri zabavne igre za otroke, ob 17. uri tekmovanje v košnji, od 21. do 1. ure ples z ansamblom TAIMS; v ponedeljek od 21. do 1. ure ples z ansamblom AGRO-POP.
Združenje književnikov Primorske in Zveza kulturnih organizacij Ilirska Bistrica vabita na 4. PREMSKA SREČANJA, ki bodo v nedeljo, 24. t. m., na gradu na Premu. Ob 10. uri bo na vrsti okrogla miza, pri kateri sodelujejo Andrej Blatnik z referatom Literatura in iz-dajateljstvo v tržnem sistemu, Jaša Zlobec z referatom Ustvarjanje v krizi in Miran Košuta z referatom Odnos založnik - ustvarjalec - bralec. Ob 18. uri bo literarni večer na katerem bodo nastopili Linda Cotič, Ivanka Čadež, Marina Grilj, Damjana Lokar, Vida Mokrin - Pauer, Boris Jukič, Dušan Moravec, Alojz Rebula, Stojan Ržek, Marko Sosič, Jožek Štucin in Ivo Volarič.
___________prispevki________________
V	spomin na Franca Resinoviča darujejo družine Buzečan, Germani, Klinc, Pahor ter Marinka Pertot 100.000 lir za Sklad Josipa Tavčarja in 100.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
V	spomin na drago Ernesto Žnidarčič daruje Virginia Danieli 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na drago gospo Ernesto Jagodic darujeta Anita in Dino Pellan
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Davida Sirka daruje Nino Sosič z družino 20.000 lir za spomenik v Križu.
Namesto cvetja na grob stricu Davidu Sirku daruje Benedeto Sedmak z družino
10.000	lir za spomenik v Križu.
V	isti namen daruje Albin Sedmak z družino 10.000 lir za spomenik v Križu.
V	spomin na Celestino Španger vd. Briščik darujejo svojci 100.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na pok. Franca Križmančiča darujejo Marija Pečar ter Darinka in Savica 50.000 lir za Bazoviški dom.
V	počastitev spomina g. Erneste Žnidarčič vd. Jagodic darujeta družini Kodrič - Šiškovič 50.000 lir za Dekliški pevski zbor Glasbene matice.
| menjalnica
TUJE VALUTE
Ameriški dolar.....
Nemška marka.......
Francoski frank....
Holandski florint ...
Belgijski frank....
Funt šterling......
Irski šterling ....
Danska krona.......
Grška drahma.......
Kanadski dolar.....
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
1230,70 1215. -733,30	731.—
218,14.	216,—
651,96	648,—
35,707	35,20
2118,— 2080,— 1966,80 1945.-192,98	190,-
7,497	7. —
1050,30 1030.-
NAR0DNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Odsek za zgodovino
vabi
NA PREDSTAVITEV PRVE ŠTEVILKE MEDNARODNEGA IZSELJENSKEGA ZBORNIKA
DVE DOMOVINI -TWO HOMELANDS
Trst, Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20
jutri, 22. junija 1990, ob 19. uri
SODELOVALI BODO ČLANI UREDNIŠKEGA ODBORA IN AVTORJI PRISPEVKOV
PD KOLONKOVEG
priredi v soboto, 23. t. m., ob 17. uri
TRADICIONALNO
KRESOVANJE
—	nastop učencev COŠ Gregorič Stepančič
—	razstava Kras v miniaturi g. Milana Pernarčiča
—	razstava in pokušnja domačih vin.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
V večernih urah bo nastopil ansambel LIRA
razstave
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELLI-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, I. nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF.
V	galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
Na sedežu ŠD Mladina bo do 23. t. m. razstavljal slikar Jože ŠIGONI. Razstava bo na ogled vsak dan od 18. do 20. ure, danes^pa od 10. do 13. ure.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom
Do 25. t; m. razstavlja akademska slikarka iz Maribora MAJA KOCMUT. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure.
_________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini.
PRODAM gumijasti čoln 3,80 m z motorjem evinrude 25 hp. Tel. na št. 418869
PRODAM računalnik commodore 64 z igrami. Telefonirati v večernih urah na št. 231901 po 14. ali po 20. uri.
NA OPČINAH, Ul. Papaveri, prodam majhno stanovanje, 50 kv. m: dnevna soba, soba, kuhinja, kopalnica. Tel. v večernih urah na št. 214189.
25-LETNA uradnica s štiriletno prakso na področju import-exporta in znanjem angleščine ter srbohrvaščine išče primerno zaposlitev. Cenjene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro »Uradnica import-export«.
PICERJA (izdelovalca pic) išče restavracija v Lignanu. Interesenti naj telefonirajo na št. (0431) 73301.
VAJENCA/KO iščemo za delo v trgovini. Tel. na št. 211552, urnik trgovin.
ODPADNI LES, ki vam je v napoto, iščejo openski skavti in Sklad Mitje Čuka za kres. Tel. 212289 od 8. do 15. ure.
ODDAJAM v najem počitniško hišo na Nanosu za šest oseb. Zainteresirani naj se javijo na naslov: Jože Rodman, Gradnikova 16, Vipava ali tel. na št. (003865) 65228.
DRUŠTVA - ŠAGRE: velika izbira stolov, miz in klopi vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Koršič Trst, tel. (040) 54390.
PETČLANSKA družina iz Rima išče v Trstu ali okolici majhno opremljeno stanovanje za dobo od 20. julija do 10-avgusta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montecchi 6, 34137. Trst, pod šifro »Rim«.
PRODAM golf GL 1600, prevoženih 68 tisoč km v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št, (040) 220729.
ODPRLI smo gostilno pri Občini v Doli" ni. Priporočamo se za obisk.
20. 6. 1990
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
7,984	7,70
869,42	865.'
104,279	103,50
190,71	187.—
202,79	194-
8,367	7,50
11,903	11.30
963,85	910.'
100.'
1514,10
TUJE VALUTE
Japonski jen ......
Švicarski frank....
Avstrijski šiling..
Norveška krona.....
Švedska krona......
Portugalski eskudo .
Španska peseta ....
Avstralski dolar...
Jugoslov. dinar ...
ECU .................
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13'! Agencija Rojan 411-611
/ •' 1 / 1 /• nrimn!wi							M	■ M«					■	■				■ itiii					■
				dnevi	ik	■■ MMIMI											lil		M lil				
				mi		■■ f	■ rJ			■1	■ ■ ^					H			mt	2		im ■iii liiiii	
						I	f	/1 -7					r	r	M				-v )				
■				■		1		H ™ fl					j	A	i								
						1	J	i \	■J		r 1		n		I	r» f r i							
	H					IIIB 1!											11— ■						
																							
PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 31
VODORAVNO: 1. krščanska filozofija iz srednjega veka, ki so jo proučevali na visokih šolah, 11. odličen bivši avstrijski smučar, 12. umetnik iz 19. stoletja v zgodovini italijanske umetnosti in kulture, 13. po-strušnik, vrsta arktičnih gledalcev, podobnih mišim, 14. žensko ljubkovalno ime, 15. polet, zanos, 16. ameriški pianist (Earl), 18. fondi, denarna sredstva, 20. Nikola Tesla, 21. gorovje v Aziji, 23. avt. oznaka Ravenne,
25. italijanska radiotelevizija, 26. italijanski komunistični dnevnik, 29. neprijetna ali sumljiva zadeva; spor, prepir, 34. pripadnik Inkov, 35. dojemanje, 36. mlajša železna doba, 37. ameriški pevec folk glasbe, 39. sin-gular, 40. država z važnim prekopom, 41. prebivalke Estonije, 43.
Elda Viler, 44. gostija, 45. živčni ... si jih kvarijo, 46. Švedska, ZRN, 48. Romunija, Luksemburg, 49. ime dveh norveških kraljev, 51. predsednik Unije Italijanov v Jugoslaviji (Silvano), 52. film. igralka West, 53. kovna zlitina železa, 55. Ace Mermolja, 57.
Luciano Pavarotti, 58. četrti rimski kralj, 59. brezverna ženska, 61. tuje žensko ime, 63. hiter tek, 64. it. filmski komik, 65. radionavigacijski postopek.
NAVPIČNO:	1. dolga oblačila rimskih žensk, 2. večje gostinsko podjetje s sobami za goste, 3.
imenski seznam ali slovar, 4. razvojna stopnja živali, 5. začetnik bolgarske dinastije, 6. desni pritok reke Kongo, 7. rimski cesar, ki je razdejal Jeruzalem, 8. drugo ime za Trojo, 9. nemški pisatelj (Hermann), 10. cirkuški umetnik, 17. mesto v Sloveniji, 19. prijaznost, dobrohotnost, blagost, 21. Onassisov vzdevek, 22. avtomobili z zložljivo streho, 24. visoka šola, 27. mesto v Piemontu, 28. amen na pol, 29. glej sliko, 30. nogometaš Verone (Pierino), 31. oznanjevalec etike, 32. kulturno gibanje v Zahodni Evropi od 14. do 16. stoletja, 33. ime ruske plesalke Pavlove, 38. italijanski nogometni prvoligaš, 39. benediktinska opatija na Gornjem Bavarskem, 40. ptiči ... na splošno, 42. del vimena, 47. predstojnik vseučiliške fakultete, 50. dejanje, dejstvo, 52. italijanski smukač (Michael), 54. skala, 56. bivši kitajski državnik, 60. avt. oznaka Turina, 62. avt. oznaka Ložnice.
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
11									
12									
13							14		
15 *		\			16	17			
		18		19				20	
21	22					23	24		■
25				26	27			28	■
34				35					■
	37		38						39
40							41	42	
43			44				45		
48			49			50		51	
53		54				55	56		57
59					60				
63				64					
		Ikovm,
1. Ime furlanskega pesnika, publicista in	6.	Angleški astronom in fizik, ki je bil
vsestranskega Igilturnega delavca Ma-		začetnik raziskav notranje zgradbe
corja?		zvezd (Arthur)?
□ Celso		□ Eddington
□ Giovanni		□ Eakins
□ Giorgio		□ Edison
2. Kdo je predsednik Plavalnega kluba	7.	Kako pravimo prepovedi opravljanja
Bor?		vseh cerkvenih obredov?
□ Bojan Pavletič		□ anatema
□ Bogdan Petelin		□ inkvizicija
□ Mitja Race		□ interdikt
3. Ime italijanskega finančnega mogotca	8.	Kdo je bil Ahilov oče po grški mitoio-
Gardinija?		giji?
□ Piero		□ Laert
□ Raul		□ Pelej
□ Simone		□ Izak
4. Ime ameriškega pisatelja Brautigana?	9.	Kje se nahaja mesto Hanau?
□ Richard		□ v Nemčiji
□ Robert		□ v Belgiji
□ John		□ na Nizozemskem
5. Katera je denarna valuta na Nizozem-	10.	Ime angleškega filmskega režiserja
skem?		Powella?
□ krona		□ Robert
□ frank		□ George
□ florint		□ Michael
Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih		
odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica« itd. Pet ali manj prvilnih		
odgovorov je ocena — negativna.		
PETERSSON - ORTIZ
Dopisna partija 1970
I M&M
Kako je črni učinkovito matiral nasprotnika?
FOCHT - GHEORGHE
Dopisna partija 1973
Gheorghe je v nekaj potezah dobil pot do mata. Kako?
ANAIZA — romarsko mesto v srednjem delu Saudske Arabije.
ANASTIGMAT — fotografski objektiv ali sestav leč, ki daje slike brez sfernih aberacij, brez astigmatiz-ma.
ASEN — začetnik bolgarske dinastije (bolgarski kralj).
CABRAL — portugalski pomorščak, ki je leta 1500 odkril Brazilijo. (Ped-ro Alvares, 1467-1526)
ETT — nemški skladatelj in organist (Kaspar).
ElTAL — benediktinska opatija na Gornjem Bavarskem v ZRN.
HlNES — ameriški pianist.
IGARKA — mesto ob Jeniseju v zahodni Sibiriji.
KESTEN — nemški pisatelj (Hermann).
LANDAVLET — manjši landaver, podoben avtomobil z zložljivo streho.
LORAN — radionavigacijski postopek za ugotavljanje pozicije ladij in letal na velikih razdaljah na podlagi brezičnih impulzov posebnih kopenskih radijskih oddajnikov (Long range navigator).
MERIMEE — francoski pisatelj, avtor mojstrskih novel (kot »Karmen«) in romanov (kot »Colomba«). (Prosper, 1803 - 1870)
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA Jože PETELIN
Ilustrator: Barbara BONETA
(edson)
VODORAVNO:
1.	zima (angl.), 7. vzklik bikoborcev, 10. večne (it.), 11. ameriško moško ime, 12. igra, zabava (angl.), 13. pogodbe (it.), 15. oddaljena (it.), 17. it. pritrdilnica, 18. vatikanska banka, 19. angl. nikalnica, 22. trud, bolečina, trpljenje (angl.), 24. obzirnost, olika (it.), 26. prištevati (it.), 28. am. moško ime, 29. še, sedaj, celo (angl.), 30. Španija, Švedska.
NAVPIČNO:
1. pot (nem.), 2. italijanski (it.), 3. junak Julesa Vernea, 4. vlakec (it.), 5. avt. oznaka Enne, 6. odrezav odgovor, odrezavost (angl.), 7. osemdeset (it.), 8. pustiti, dovoliti (angl.), 9. moško osebno ime, 14. avt. oznaka Ancone, 16. avt. oznaka Turina, 17. lemež, živec, jadrnik, prepir (angl.), 20. meh (it.), 21. prsti na nogi (angl.), 23. tirolska reka,
25.	umetnost, veda (angl.), 27. very ... na začetku in koncu.
V oklepaju so označene okrajšave anlg. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino.
1	2	3	4	5	6		7	8	9
10							11		
12					13	14			
	15			16					
17			18				19	20	21
22		23			24	25			
26			l						
28				29				30	
		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10		11	12	13	14	15
16	17												18				
19							20					21			22		
23			24					25						26			
27		28				29			30					31			32
	33						34		35					36			
37				38				39		40			41				
42				43				44	45						46		
47			48				49					50		51			
52			53	54	55	56						57					
		58										59			60	61	62
	63												64				
65			66						67		68	69			70		
71		72				73	74	75		76				77			
78				79					80		81					82	83
84				85								86					
VODORAVNO:
1. fotografski objektiv, ki daje slike brez sfernih aberacij, 11. starogrška pesnica z otoka Lesbosa, 16. slovenski operni tenorist, 18. oseba, ki tare lan, 19. mesto v zahodni Sibiriji, 20. češki skladatelj in dirigent (Bedrich), 22. osebni zaime, 23. pijača starih Slovanov, 24. odžagan kos debla, 25. radovednost, 27. francoski pisatelj (Prosper), 30. ime švicarskega smučarja Gaspoza, 31. sestrin mož, 33. Napoleonova svakinja, švedska kraljica, 35. mesto na Siciliji, 36. plezanje, 37. četrti rimski kralj, 38. češki skladatelj (Karel Boleslav), 40. vrsta granita, 42. ameriški književnik (Edgar Allan), 43. etiopski gospod, 44. naš slikar (Lojze), 46. Goethejeva mati, 47. meto v Piemontu (peneče vino), 49. brkati jastrebi, 50. italijansko žensko ime, 52. število (okr.), 53. priimek dveh finskih arhitektov (Eero in Eliel), 57. nemški skladatelj (Kaspar), 58. kolorit, 59. sol cianovodikove kisline, 63. it. filmski producent, mož Sophie Loren, 64. glavno meto Tibeta, 65. Sergio Leone, 66. pršica, klop, klošč, 67. ime Čehova, 70. rimski naravoslovec, 71. prebivalka Haloz, 76. mesto Furlanije-Julijske krajine, 78. osvežilna pijača, 79. slavni bivši it. kolesar (Vittorio), 81. rimski velikaš, zaupnik cesarja Avgusta. 84. del tedna, 85. strokovnjak za nauk o mišljenju, spoznavanju, 86. umivalnik.
NAVPIČNO:
1. italijanska pesnica Negri, 2. prvi ameriški naturalist (Frank), 3. stara ... kemija, 4. pomembna cinko-va ruda, 5. Tomizza Fulvio, 6. Iran, Švedska, 7. glej sliko, 8. mišljenje, 9. abstraktna smer v slikarstvu, 10. zatiranec, 11. položaj, 12. Avstrija, Španija, 13. delavec pri prosvetnem društvu, 14. ustvarjalnost, 15. nam omogočajo vid, 16. mesto v Franciji, 17. dobro ime, 21. oseba, ki nalaga, 26. brusni kamen, 28. teniški lopar, 29. ime finskega arhitekta Saarine-na, 32. žensko ime, 34. teza brez soglasnikov, 37. indijansko pleme v Severni Ameriki, 39. žlahtni plin, 41. mlatilni stroj, 45. slano pecivo, 48. levi pritok Adiže, 49. manjša vrsta ribe, 51. država v ZDA, 54. prebivalec mesta ob Roni, 55. tropski sadež, 56. tuje moško ime, 58. avt. oznaka Barija, 60. namen, zvijača, 61. it. film. igralka Miranda, 62. poklon, darilo, 63. tuje žensko ime, 65. javna družitev, miting, 68. am. moško ime, 69. glej sliko, 72. kulturna rastlina, 73. praoče človeškega rodu, 74. podzemeljski žužkojed, 75. južnoameriška kukavica, 77. del vodovoda, 80. Immanuel Kant, 82. prvi črki abecede, 83. avt. oznaka Sondria.
STAREŠINA
DERVIŠEV
KAČJI...
LEV
FR. DRAMSKI PESNIK (JEAN-BAPTISTE)
MOŠKO
IME
MESTO V TOSKANI
NORVEŠKA.
ROMUNIJA
MORSKA
RIBA
ROPARICA
FILM.
IGRALKA
MASSARI
KONEC
POLOTOKA
LOŠČILO
BORIŠČE.
TORIŠČE
KAREL
ERBEN
KIUŽKMŽ ZA KAK ČAS
OLIKA.
PRAVILNO
VEDENJE
V vsako okence vstavite številke od 1 do 9 (vsako po enkrat!), tako da bo njihova vsota v dveh vodoravnih in navpičnih vrstah ter i/ obeh diagonalah vedno 12!
GALLUS ZA VSI	
POSESTNICA	POSESTNICA
DANI MIRK	MIRA SID TAJNICA
Opravlja zanimiv poklic in ga radi srečamo. Kaj je po poklicu?	V katerem oddelku podjetja dela? Premeči vse črke imena, priimka in poklica in rešitev vpiši na spodnje črtice:
RASTLINSKA DOPOLNJEVANKA	ZLOGOVNA UGANKA KENIJA
S — N	 Na črtice vpiši drugo ime za gorsko rožo planiko, tako da boš s črkama, ki sta že napisani, skupaj prebral ime rastline, iz katere pridelujejo olje.	Ime gornje države razdeli na zloge, dodaj MA in Do in iz vseh zlogov sestavi ime ene od jugoslovanskih republik' Po zlogovih ga vpiši na spodnje črtice.
VZPETINA V TURČIJI
JAPONSKI
DROBIŽ
CAGLIARI
KONCI
POLOTOKOV
PORTUGALSKI
POMORŠČAK
TUŠI...
CIRSIUM
LOTERIJA
DERIVAT
AMONIAKA
MŽKMt ZA VSAK ČAS
ATLETSKA
DISCIPLINA
MOC
KRILO RIM. -LEGIJE
ROPAR.
ZMIKAVT
ZNAMKA IT. KAMIONOV
ARABSKI
ŽREBEC
FILOZOFI V STARI GRČIJI
DRŽAVNA ENOTA V ŠVICI
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14
15
16
17
18 19
											
									
									
									
				m					
									
									
									
								■■	
								mm	
									
									
									
									
									
									
									
									
									
Vodoravne besede vpisujte tako, kot kažejo številke, opisi za navpične besede pa so podani po kolonah od leve proti desni. Polja, ki ločujejo besede med seboj, so že vrisana v lik.
VODORAVNO:
1. jugoslovanski parlament; 2. pripadnik družbenega razreda, ki je lastnik proizvajalnih sredstev; 3. človekoslovec; 4. ime skladatelja Delibesa — ime angleškega nogometaša Keegana;
5.	naslovni junak Balzacovega romana (Striček ...) — prekop;
6.	brkata ptica ujeda — klasična japonska igra z glasbo in plesom; 7. prostor za risanje na slikarski akademiji; 8. vrsta hroščev, med katere sodi tudi španska muha; 9. domača žival, ki daje volno — kemijski znak za selen; 10. želvin oklep; 11. romarsko mesto v srednjem delu Saudske Arabije — organ vida; 12. ime in priimek starejšega hrvaškega popevkarja; 13. okrasek v arabskem slogu; 14. starejša ameriška filmska igralka (Mary); tudi znamka cigaret; 15. sloj — simbol za aluminij; 16. dolg prečen drog v kozolcu — znamenito beneško kopališče; 17. sodobni slovenski pisatelj in dramatik (Saša) — redko moško ime; 18. starogrški bog vojne — ameriški filmski igralec (Ryan); 19. rastlinski poganjek, cima — finska parna kopel.
NAVPIČNO:
indijanska bojna trofeja — zunanja telesna prevleka — zmagovalec, šampion — lep samostan ob Ohridskem jezeru — staro italijansko mesto v bližini Jadranskega morja — ime italijanske igralke Antonelli — ime in priimek ameriškega pisatelja socialno kritičnih romanov, avtorja »Petroleja« — religiozno nadnaravno bitje s krilci — svetovanje, gostija — del celote, komponenta — život, oblika telesa — nekdanja slovenska pevka popevk (Metka) — egipčanski bog sonca — črta na zemljevidih, ki veže točke z enako globino v morjih in jezerih.— češki pisatelj utopičnih romanov (Karel, »Vojna z močeradi«) — kratica za »ljudsko republiko« — angleški polarni raziskovalec (George Strong, 1831 — 1915) — izrastek v kitovem žrelu — reka v srednji Slavoniji — mejna reka med Poljsko in NDR — manj pogost naziv za zapuščino (pravni izraz) — sodobni ruski realistični pisatelj (Pavel, »Brez usmiljenja«) — 13. ali 15. dan v starorimskem koledarju — obkroži-tev z vojsko — samoglasniški stik v metriki — ime sodobnega slovenskega likovnika Meška — nekdanji ameriški filmski idol (James, »Upornik brez razloga«) — avt. oznaka Titograda — vulkan na Havajih (Mauna) — četrti samoglasnik v abecedi in srbohrvaška črka — del alpinističnega cepina.
2	črki: CA, EN, HA, KŠ, NK, SL, TD, VA.
3	črke: ADA, ČIR, ENE, HAM, IKA, IME, LUČ, MAE, OJE, OSA,
PAG, PEČ, VIS.
4	črke: APIS, ARES, GIRO, HLEB, NEON, OBOK, OKRA, OPAT,
PIER, RENI, SRCE, UMAG, VERA.
5	črk:	BOREC, BORŠT, ERIKA, MAURO, NASAD, OSKAR,
PITON, RINAT, ROJAN, UKANA, VLAGA.
6	črk: ARESTI, INDIRA, RACMAN, REAGAN.
S pomočjo črnih polj in izpisane besedice v liku razporedite v le-ta vse zgornje besede. Če jih boste vse pravilno razporedili, boste v sivih poljih dobili priimka predsednika ZDA (vodoravno) in SZ (navpično) na slikah.
KriŽKRAŽ 31 — V.
VODORAVNO:
1. slovenski pisatelj in dramatik,
7.	mesto v severnozahodni Indiji,
13. umrli raketni konstrukotr (Wernher vonj,
15.	trinog, samosilnik,
16.	Luksemburg, Madžarska,
18.	desni pritok Donave v Švici,
19.	slovensko tržaško športno društvo,
21.	znana vohunka Hari,
22.	ime naše atletinje Tavčarjeve,
24. prostor za zbirko, umetnino, učila,
26.	župnija,
27.	španski skladatelj nabožnih pesmi (Cris-tobal),
28.	avt. oznaka Parme,
29.	nadležna žuželka,
30.	del kolovrata,
31.	kitajski državnik,
32.	konec polotka,
33.	angleški transatlatnik, ki je imel brodolom leta 1912,
34.	nemški pisec (Thomas),
35.	pristaš luteranstva,
36.	ime Jadranovega košarkarja Rauberja,
37.	desni pritok Zahodne Morave,
39.	premikanje v zraku,
40.	moški glas,
41.	Aleksandr Zavarov,
42.	gornje oblačilo,
44. planota na vzhodnem robu Kamniških Alp,
46.	vrsta aminokislin,
47.	državni socializem.
NAVPIČNO:
1.	država v ZDA,
2.	začetek abdukcije,
3.	bivša sovjetska atletinja Press,
4.	afriška država,
5.	pripadnik azijskega nomadskega ljudstva,
6.	avt. oznaka Enne,
8.	arabski žrebec,
9.	angleški dnevnik,
10.	grški didaktični pesnik,
11.	ameriški pevec »King Cole«,
12.	kar je zastarelo, ne sodi v čas,
14. navihanec, podlež,
17. rod družine skledičnic,
19.	plemstvo v fevdalni hierarhiji,
20.	živalski podaljšan nos,
23.	doba, vek,
24.	ob steklenici,
25.	konec na dnu,
27.	gostišče za motorizirane goste,
28.	bambusni medved,
30.	morski sesalec,
31.	britanski otok,
33.	Juventusovo mesto,
34.	maščobe,
35.	živalska ustnica,
36.	sporazum med velesilama o jedrskem orožju,
38.	bolečina, •
40. udav,
43.	pol čina,
44.	Georg Traki,
45.	Emile Zola.
REŠITVE IZ TE ŠTEVILKE
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM TELES-NOKULTURNIM DELAVCEM. 1. sholastika, 11. Toni Sailer, 12. otočentist, 13. Leming, 14. Oti, 15. elan, 16. Hines, 18. sklad, 20. N. T„ 21. Altaj, 23. RA, 25. RAI, 26. Unita, 29. afera, 34. Ink, 35. dojem, 36. laten, 37. Donovan',
39.	ednina, 40. Panama, 41. Estonke, 43. E. V., 44. pir, 45. jetra,
46.	SD, 48. RL, 49. Olaf, 51. Sau, 52. Mae, 53. jeklo, 55. A. M., 57. L. P„ 58. Ank, 59. ateistka, 61. Elisa, 63. dir, 64. Toto, 65. loraii. Na sliki = Aldo Rupel.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Cel-so, 2. Bogdan Petelin, 3. Raul, 4. Richard, 5. florint, 6. Eddington, 7. interdikt, 8. Pelej, 9. v Nemčiji, 10. Michael.
ŠAHOVSKA APROBLEMA. 1. problem: 1. ... Sc2: + ; 2. Kfl Tdl +! 3. Ldl: Sg3+ 4. fg3 Del mat! 2. problem: 1. ...b6+ 2. cb6 ab6+ 3. Ka6 Tb4! itd.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. winter, 7. ole, 10.' eterne, 11. Ted, 12. game, 13. patti, 15. lon-
tana, 17. si, 18. IOR, 19. not, 22. pain, 24. tatto, 26. annoverare, 28. Ron, 29. yet, 30. ES.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. anastigmat, 11. Sapfo, 16. Rudolf Franci, 18. terač, 19. Igarka, 20. Smetana, 22. oni, 23. ol, 24. ril, 25. sničavost, 27. Merimee, 30. Joel, 31. svak, 33. Desiree, 35. Enna, 36. leza, 37. Ank, 38. Jirak,
40.	pegmatit, 42. Poe, 43. ato, 44. Spacal, 46. Aja, 47. Asti, 49. seri, 50. Laura, 52. ST, 53. Saarinen, 57. Ett, 58. barvitost, 59. cianid, 63. Carlo Ponti, 64. Lhasa, 65. S. L., 66. cek, 67. Anton, 70. Kar, 71. Haložanka, 76. Gorica, 78. ora, 79. Adorni, 81. Mecenas, 84. dan, 85. noetik, 86. lavabo. Na slikah = gams, orel.
STRAN IV.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Baba -olevek - Racine - Inko - Siena -NR - rt - Lea - tank - skat. Na slikah = Boris Becker, tank.
MAGIČNI KVADRAT. Rešitev = 3 4 5; 2 1 9; 6 7 8.
GALLUS ZA VAS. Posetnica: Dani Mirk = dimnikar; posetnica: Mira Sid tjanica = administracija; rastlinska dopolnjevan-ka: očnica, sončnica; zlogovna uganka: Kenija = Makedonija. SLIKOVNA KRIŽANKA - NOGOMETAŠ. Mavec - Ararat - rin
-	CA - Cabral - osat - sila - tat -OM - Eleati - kanton. Na sliki: Marco Van Basten.
STRAN V.
NESIMETRIČNA KRIŽANKA. 1. skupščina, 2. kapitalist, 3. antropolog, 4. Leo - Kevin; 5. Pons
-	kanal; 6. ser - no; 7. risalnica, 8. kantarida, 9. ovca - Se, 10. želvina, 11. Anaiza - oko, 12. Nino Robič, 13. arabeska, 14. Astor, 15. plast - Al, 16. ranta - Lido, 17. Vuga - Vitek, 18. Ares - O Neal, 19. kal - savna. KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Bush - Reagan - okra - Indira -racman - Ares - ene - Pag - osa -CA - piton - TD - Vis - Reni -Mae - obok - HA - Rojan - UV -luč - Peč - ime - Erika - Oskar -Boršt - vlaga. Na slikah = Bush, Gorbačov.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Jagoda
-	češnja - roke - Tokio - s - slap -PJ - ne - ica - tarča - SE - g - RK
-	skala - proton - hiša - b - ME -pepel - uhan - ep - Ana - kakav.
STRAN VIL
LAŽJA KRIŽANKA/ 1. Kraigher, 7. Satana, 13. Braun, 15. tiran, 16. LH, 18. Inn, 19. Bor, 21. Mata, 22. Irena, 24. kabinet, 26. fara, 27. Morales, 28. PR, 29. osa, 30. kozolec, 31. Mao, 32. rt, 33. Tita-nic, 34. Mann, 35. luteran, 36. Sandi, 37. Ibar, 39. let, 40. bas,
41.	A. Z., 42. jopič, 44. Golte, 46. alanin, 47. etatizem.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Inter -P. P. - Polet - Zorka - Ir - obala -Oto - Zero - raca - klečeplaz -Erinija - Lorena - čaj - DU - De-lon - sod - on - dama - alergija -IP - kare - kajaki - ST - N. G. -Ares - Portorož - oficiali - Doboj
-	R. N. - hrana - trop - BO - izu-dek - anaboliki - Rovinj - SS. Na slikah = Poreč, Izola, Piran, Portorož, Pulj, Rovinj.
KRIŽKRAŽ 31 — VII
MEJNI PAS MED KOPNIM IN MORJEM
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
BOGINJA MAŠČEVANJA S KAČAMI NAMESTO LAS
ANGLEŠKA...
PIJAČA
\ • > >
• o	■	\
*• !
M

ntžiouž ZA VSAK ČAS
MESTO V SEVERNI BOSNI
JEDAČA
ZRN.
MADŽARSKA
ŠKOFOVI
NAMESTNIKI
VEČJA POSODA ZA VINO
PREOBČUTLJI-
VOST
ZA CVETNI PRAN
ČETVEROKOTNA
GREDICA
POBIČ
MODERNO
KOVINSKO
PIHALO
SL PEVEC PESTNER
NAŠ
DIRIGENT
(OSKAR)
NIKOLAJ
GOGOLJ
TIC BREZ VOKALA
ROKSANDA
NJEGUŠ
NOČNO
ZABAVIŠČE
FR. FILM. IGRALEC (ALAIN)
OSEBNI
ZAIMEK
FR. SLIKAR (PIERRE-AUGUSTE)
EDEN 00 DVEH
POVRATNIKOV
AM. PEVKA
(TOKO)
POKRAJINA V FRANCIJI
PES V LONDONU
ŠPORTNI
ČOLNI
AM. FILMSKI IGRALEC (CARY)
ODSTRANJENI
UO
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
ZNAMENJE
ŽIVALSKEGA
KROGA
IR. PEVEC (RENATO)
BOG
VETROV
ŠAHOVSKA
FIGURA
NEMŠKA
PRITRDILNICA
GR. BOG VOJNE
ALOTROPNA
OBLIKA
KISIKA
ITALIJA.
PORTUGALSKA
STO KV. METROV
IT.
NAPOVEDOVALEC
BONGIORNO
EG. SVETI BIK

DOLORES
IBARRURI
PIVSKI
VZKLIK
Računalniška rezervacija tudi za operne predstave
Pričakovanje za velekoncert v Karakalovih termah, pri katerem bodo sodelovali trije veliki svetovni tenoristi - Luciano Pavarotti (na sliki), Placido Domingo in Jose Carreras, bodo poskušale potešiti desetminutne oddaje, ki jih bodo državne mreže začele oddajati v prihodnjih dneh. V bistvu bodo to odlomki z vaj, v katerih se bo poleg pevcev pojavljal tudi dirigent Zubin Mehta, vse bo potekalo v zelo sproščenem duhu, nekaj bo tudi glasbe, posebno pozornost pa bodo oddaj ice posvetile povsem človeškim trenutkom. Funkcionarji RAI 1 predvidevajo, da bo zgodovinska glasbena priložnost z naslovom Koncert za Evropo dosegla rekordno število TV gledalcev, zanimivo pa bo predvsem primerjanje s številom gledalcev, ki bodo pred malim ekranom sledili finalu SP-ja.
V zvezi s Karakalovimi termami, kjer rimsko Operno gledališče prireja poletne predstave, je zanimiva vest, da bodo odslej predstave postale precej dosegljivejše tudi Nerimljanom, seveda ne ob zgornjem koncertu, ki so ga razprodali v nekaj urah. Od jutri dalje bo namreč mogoče kupiti vstopnice pri 500 okencih Bance nazionale del lavoro, ki ima svoje agencije po vsej Italiji. Računalniki nudijo vsak trenutek podatke o razpoložljivih mestih in določajo rezervacije kronološko. Z doplačilom 5000 lir dobi gledalec vstopnice po pošti, lahko pa jih dvigne tudi pred samo predstavo. Sistem je preizkusil že David Zard za rock koncerte, tokrat pa bodo prišli na svoj račun tudi operni navdušenci, ki bi si radi ogledali Cavallerio rusticano (2., 9., 12., 15. in 18. julija), Glumače (2., 5. in 8. avgusta), Aido (22. in 28. julija ter 1., 4., 7., 9., 12. in 14. avgusta) ali Labodje jezero (27. in 29. julija ter 3. in 10. avgusta). Vsaka predstava ima svoj kodeks, tako Aida -Aid, Labodje jezero pa LDC.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Podrobneje o delovanju Sklada
Pred šolskimi počitnicami, ki so pravkar razveselile učence in dijake (sicer nekatere bolj, druge pa manj), so morda zanimivi odgovori na vprašanja, ki se najpogosteje pojavljajo o Skladu Mitje Čuka, nenazadnje ker je delovanje Sklada poleti dokaj razvejano in živahno.
Kaj si pravzaprav zamišljate kot vaše delovanje?
Po svojih močeh skušamo zagotoviti slovenskim otrokom v Italiji neoviran razvoj. Ne le na Opčinah, ampak tudi drugod na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini.
Kako je lahko otrok v stiski deležen vaše pomoči?
Tako, da nam, denimo, učitelj, ravnatelj, profesor, verou-čitelj, župnik, duhovnik, socialni delavec ali vaščan ali kdo drug, ki pozna problem, napiše dve vrstici, ,v katerih pojasni, zakaj ima otrok probleme in kakšne narave so. Skratka: našo ustanovo opozorijo na konkreten problem določenega otroka.
Od kod vam sredstva za vaše delo?
Največ prispevajo zasebniki, ki so se posredno ali neposredno prepričali, da je naše delo koristno. Po dolgoletnih naporih nam je začela tudi javna uprava dodeljevati skromen letni prispevek. Ob strani pa imamo vseskozi Hranilnico in posojilnico z Opčin.
Pri tej hranilnici smo doslej našli pravi odziv na probleme naših otrok. Največ so nam pomagali pred štirimi leti, ko so nam omogočili nakup stavbe na Proseški ulici na Opčinah s posojilom, ki je pravzaprav brezobrestno. Kajti za posojilo, ki bi ga obremenjevale obresti, bi se ne upali odločiti. Povsem jasno je, da sicer ne moreš skleniti z denarnim zavodom brezobrestnega posojila, vendar nam na vsakoletno prošnjo Hranilnica in posojilnica z Opčin poravna obresti na to posojilo kot svoj prispevek za slovenske otroke v stiski in nenapisano moralno obvezo, ki jo je sprejela. Resnici na ljubo se doslej odbor HPO ni še nikoli izneveril dani besedi.
Zakaj menite, da so do vas tako radodarni?
Mislimo, da imajo člani odbora zelo dobro razvit občutek za najšibkejše člane naše družbe, da so torej civilno zelo zavzeti in trdni v prepričanju, da je možnost neoviranega razvoja naših otrok, ki jo naš Sklad skuša zagotoviti, temeljni kamen našega obstoja. Zato ni naključje, da nam ravno openska Hranilnica vedno priskoči na pomoč tudi pri organizaciji drugih pobud. Denimo pri že tradicionalnem poletnem središču ali pri celi seriji likovnih razstav, ki so bile značilne za letošnje vzporedno delovanje Sklada. Seveda to hkrati pomeni, da tudi naši ljudje iz člankov, iz napisov, iz katalogov spoznajo ljudskost in pristno naklonjenost tega našega denarnega zavoda do njihovih otrok.
Zakaj ste neobhodno potrebovali lastno stavbo?
Nekaterih dejavnosti bi sicer ne mogli nadaljevati. Pred leti so nam, denimo, slovenski socialni delavci, ki so se ukvarjali s problemi mladostnikov, podčrtali problem šolskih težav in potreb podpore pri šolskem delu. Tedaj še nismo imeli svojih prostorov in smo morali najeti za šolsko leto proti plačilu prostore v Marijanišču na Opčinah. Ker
pa so na tak način ure dodatnih lekcij stale preveč (nekaterim dijakom smo lekcije plačevali mi, druge je podprla pokrajina, trejti so bremenili starše), bi na tak način tega podpornega dela ne mogli nadaljevati. Čedalje bolj pa so pritiskale na našo odločitev za nakup stavbe tudi potrebe prizadetih otrok, ki jih je po obvezni šoli in po začasni integraciji v normalno življenje, čakala doma samota pri starših ali pa morebitna hospitacija pri italijanski ustanovi.
Mislite, da zanje življenje doma ali med tujci ni primerno?
Še zdaleč ne! Življenje - v pravem pomenu besede, torej polno - je zanje primerno povsod, kjer jih sprejemajo, predvsem v družini in družbi. Ni pa zanje primerno životarjenje v napol zatajenem položaju doma, pa tudi niso primerni vsi tisti napori in tiste muke, ki so povezane s sprejemom slovenskega prizadetega otroka v tujerodno organizacijo, predvsem ko je ta vsemogočna, na pol privatna in na državni ravni.
Torej je vaša ustanova le za prizadete otroke?
Iz vsega povedanega je menda dovolj jasno, da ni le za prizadete, čeprav je leta 1979 nastala iz tega prepričanja. Z leti pa smo opazili, da imajo vse več potreb vsi slovenski otroci, ne le tisti, ki nosijo oznako »handikap«, ampak tudi tisti »normalni«. Naše pobude so torej namenjene vsem našim otrokom. Slovenskim otrokom so namenjeni tako naši finančni prispevki kakor letovanja, dnevna varstva, prireditve, sodelovanje s strokovnjaki, okrogle mize, predavanja...
Kako pa z obiskom teh pobud?
Obisk je odločno nezadosten. Če gre za prizadete, vse zanima le, koliko jih je, kakor če bi slonelo upravičeno zastavljanje javnega denarja le na številkah.
Ko pa gre za tako imenovane »normalne«, je žal še vse preveč takih roditeljev, ki svojih otrok ne pošiljajo na prireditve Sklada Mitje Čuka, kakor da bi bila ta navzočnost sama na sebi že grožnja za prizadetost ali vsaj etiketiranje njihovih otrok.
Kaj pa sodelovanje z drugimi ustanovami?
Odziv na naše delovanje se širi. Celo bolj odzivno med Italijani. Vsekakor ostaja, razen redkih izjem med našimi ustanovami predvsem stvar občutljivosti in osebnega zanimanja posameznih odbornikov, predsednikov, učiteljev, profesorjev in ravnateljev.
O posameznikih, ki jim ni do sodelovanja z nami, pa bi morda še naprej mislili svoje le potihem... Nikoli ne veš!
Na predvečer sv. Ivana (v soboto, 23. 6.) Vas vabimo na kres na Opčine. Prižgali ga bomo na Pikelcu (nasproti strelišča), zbirali se bomo ob pesmi in zabavi od 18. ure dalje.
SKLAD IN OPENSKI SKAVTI
			m		današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.30	Jutranji dnevnik
9.35	Nad.: Santa Barbara
10.20	Ob 216. obletnici finančnih stražnikov (Gaeta)
11.55	Vreme in kratke vesti
12.05	Nan.: Mia sorella Sam
12.30	Dokumentarec o velikih komikih: Juha in lešniki
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Rubrika o Mundialu
14.15	Variete: Occhio al bi-
glietto
14.30	Film: Piena di vita (kom., ZDA 1956, r. Richard Ouine, i. Judy Holliday)
|6.15 Rubrika: Minuto zero
16.45	SP v nogometu: Belgija-Španija (iz Verone)
16.55	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.45	Mundial, vreme in dnevnik
20.45	SP v nogometu: Irska-Nizozemska (prenos iz Palerma)
22.55	Dnevnik
23.05	Glasbena oddaja: Večer z Vascom Rossijem
24.00	Dnevnik in Mundial 0.45 Mundial - protagonisti
in prvaki pripovedujejo
1.00	Danes v parlamentu
|	^ RAI 2______________
7.00	Nanizanki: Lassie, 8.15 L isola dei ragazzi, vmes risanke
9.30	Zdravnik neposredno
10.00	Dok.: Occhio sul mondo
11.00	Nadaljevanki: Falsa identita, 11.55 Capitol
13.00	Dnevnik in Mundial
14.00	Nadaljevanka: Beautiful
14.45	Nanizanki: Saranno fa-mosi, 15.30 Mr. Belvede-re
16.20	Mesta Mundiala - Benetke
16.20	Film: II provinciale (kom., It. 1971, r. Luciano Salce, i. Gianni Mo-randi)
18.15	Iz parlamenta
18.20	Videocomic
18.55	Rubrika: Dribbling
19.45	Dnevnik in šport
20.20	Rubrika o nogometu
20.45	SP v nogometu: Angli-ja-Egipt
22.55	Dnevnik - nocoj
23.05	Nanizanka: Avvocati • a Los Angeles
23.55	Zapiski o Mundialu
0.30 Dnevnik, vreme in horoskop
0.55 Film: Vampira (dram., VB 1974, r. Glive Don-ner, i. David Niven)
|	^ RAI 3_______________
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Videosport - prenosi, reportaže, poročila, podatki in zanimivosti
16.15	Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chiambrettijem)
16.45	SP v nogometu: Južna Koreja-Urugvaj (prenos iz Vidma)
18.55	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
21.00	Film: Come sposare un milionario (kom., ZDA 1053, r. Jean Negulesco, i. Marilyn Monroe, Bet-ty Grable, Lauren Ba-call)
22.35	Drobci
22.55	Večerni dnevnik
23.00	Šport: Proces Mundialu (vodi Aldo Biscardi, sodelujeta Žico in Lionel-lo Manfredoriia)
23.45	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.10 Filmske novosti 0.20 Nočni dnevnik
[	RTV Ljubljana 1	[
8.50 Video strani
9.00	Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.25 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu (pon.)
10.10	Mostovi (pon.)
10.40	Video strani
13.30	Video strani
13.40	SP v nogometu: Brazili-ja-Škotska (posnetki)
15.55	Poletna noč (pon.), vmes nan. Murphy Brown, nad. Nekdo jezdi mimo in nan. Čemi gad
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Žarišče (pon.)
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta (r. Steve Miner, 1. del)
19.05	Risanka in Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (7. del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25 Poletna noč, vmes nani-
zanaka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (4. del) in nanizanka Černi gad 0.30 Video strani
HiP) TV Koper
11.45	Košarka NBA
13.45	Dokumentarec: Čampo base (pon.)
14.15	Nogomet: prijateljska tekma ZRN-Urugvaj (posnetki)
16.00	Košarka NBA
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Kulturna rubrika
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo Base (vodi Am-brogio Fogar)
22.00	TVD Novice
22.15	Tenis: povzetki turnirjev Oueens Club in Rosmalen
23.15	Hokej - prvenstvo NHL 0.15 Zgodovina športa po želji: Juke Box
0.45 Rubrika: Fish Eye
RTV Ljubljana 2
16.40	SP v nogometu: Belgija-Španija (prenos iz Verone), Južna Koreja-Urugvaj (posnetek)
20.40	SP v nogometu: Irska-Nizozemska (prenos iz Palerma), Anglija-Egipt (posnetek)
d
CANALE9
?T0 Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-glia americana, 9.00 Love Boat - La pelle del-1’orso, 10.00 I Jefferson -Ouell accidenti di Cun-. ningham
10'30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-,,A Pie
°-00 Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 1R Cercoeoffro ic'r° Zdravniški pregled 6-30 CanaleSzavas •00 Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei 9, 19.45
20 in moglie e marito o Film: Un uomo, una don-na oggi (kom., Fr. 1986, r. Claude Lelouch, i. Jean-Louis Trintignant,
22	do ^noulc Aimee)
Predstavitev varieteja
23	i o y,na.rot°nda sul mare 2
o Variete: Maurizio Co-stanzo Show
•15 Nanizanka: Lou Grant -La droga
RETE 4_______________
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspet-tando il domani, 11.30 Cosi gira il monfio
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Dov'e il genio
12.40	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.40	Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veroni-ca, il volto delLamore,
17.00	Andrea Celeste,
18.10	La valle dei pini
18.40	Danielin Horoskop
18.45	Nanizanka:	General
Hospital
19.30	Nadaljevanka: Febbre damore
20.30	Aktualno: Ceravamo tanto amati
21.00	Film: La tigre (pust., VB 1958, r. Hugo Fregonese, i. Stevart Granger)
23.05	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.35	Rubrika: Veliki golf
0.35 Horoskop (pon.)
0.40 Film: Un marinaio e mezzo (kom., It., r. Tom-maso Dazi, i. Franco Nero)
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I.
14.00	Vodič za Mundial
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo - Ciao, zio Bill, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke
18.00	Nanizanki: Arnold, 18.30 LJncredibile Hulk - La confessione
19.30	Variete: Emilio '90 (vodita Gaspare in Zuzzurro)
20.00	Risanke: Teddyjeve pustolovščine
20.30	Film: Il medico dei pazzi (kom., It. 1954, r. Mario Mattoli, i. Toto, Aldo Gi-uffre, Tecla Scarano)
22.30	Nanizanka: Vietnam ad-dio - Il padre adottivo
23.20	Šport: Grand Prix 0.40 Nanizanki: Sulle strade della California, 1.40 Chopper Sguad - Regata
ODEON_________________
12.15	Rubrika: Ciao Italia
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nadaljevanke: Rosa sel-Vaggia,16.15 Colorina,
17.15	Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Dok.: Človek in Zemlja
19.00	Rubrika: Ciao Italia
19.30	Risanke
20.00	Branko in zvezde
20.15	Benny Hill Show
20.30	Film: Delitto ali'11. pa-rallelo (krim., VB 1977, r. Don Boyd, i. John Hurt)
22.30	Benny Hill Show
23.00	Film: La gabbia inferna-le (dram., ZDA 1985, r. Pi-erre De Moro, i. Terry Moore)
1.00	Rubrika: Ciao Italia
TMC_________________
8.30	Dober dan, Mundial!
9.00	Nanizanke: Mago Merli-no, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
12.30	Nanizanka: Ancora tu
13.00	Ob SP-ju: Diario 90
13.45	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: Un’ombra nelia strada (krim., ZDA 1975,
r. Richard Donner, i. Tony Lo Bianco)
16.30	SP v nogometu: Južna Koreja-Urugvaj
19.00	Rubrika: Mondialissimo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	SP v nogometu: Irska-Nizozemska
23.00	Vesti
23.15	Variete: Galagoal
23.30	SP v nogometu (posnetki ene od tekem)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L’albero delle mele, 12.00 Famiglia, si fa per dire
12.30	Rubrika o zdravstvu
13.00	Nanizanki: After Mash,
13.30	Love Story
15.30	Musič box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik in Dan za dnem
19.40	Friuli Mondiale
20.10	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Naso di cane
22.00	Nanizanka: Il brivido e Lavventura
22.30	Italia Cinguestelle
23.00	Vesti, Mundial in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna komika; 7.30 Pravljica, Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči: 8.40 Glasbeni revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Deželna zborovska revija Corovivo; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Deseti brat (pon. 4. dela); 17.38 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Mer-kurček; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	studio; 18.05 Big Band RTV-Lj;
18.30	Pesmi večera in noči; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni glas-beno-govorni program; 8.20 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živoJO.OO Pregled tiska; 10.40 Družinski svet: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 19.00 Souvenir d l-taly; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba;
21.00	Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Začetek mednarodno odmevnih prireditev
Od 9. do 14. julija v Gorici simpozij in 29. revija Seghizzi
Začetek mature tudi na slovenskih šolah
Danes za 45 kandidatov
naloga iz slovenščine
Gorica bo od 9. do 14. julija gostila 21. mednarodni strokovni posvet o zborovskem petju ter 29. mednarodno pevsko revijo C. A. Seghizzi. Na slednji bo nastopilo sedemnajst zborov iz dvanajstih evropskih dežel. Na strokovnem posvetovanju - letos bo predmet razprave pouk glasbil v osnovni šoli - bodo sodelovali pedagogi in glasbeni strokovnjaki iz Francije, ZDA, Finske, Anglije in Italije.
Te dni je pevsko društvo C. A. Seghizzi, ki je organizator pomembne manifestacije, že objavilo spored pevske revije, kjer bodo letos, za razliko od lanskega in prejšnjih let, sodelovali le pevski zbori iz evropskih držav. Sodelujoči zbori se predstavljajo z najboljšimi priporočili, zaradi česar je pričakovati zelo kakovostno pevsko prireditev. Nekateri od nastopajočih so že bili gosti na reviji v prejšnjih letih.
Komisija, ki je pripravljala letošnjo revijo je za nastop izbrala po en zbor iz Bolgarije, Češkoslovaške, Finske, Francije, Jugoslavije, Poljske, Švedske, Sovjetske zveze. Po dva zbora bosta prispela iz Romunije, Madžarske in Litve. Trije zbori bodo predstavljali Italijo.
Jugoslavijo bo na tekmovanju predstavljal zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je doslej že nekajkrat nastopil na reviji. Ponovno bosta v Gorici tudi zbora Engelbrekts iz Švedske in zbor Camerata Felix iz Oradee v Romuniji, dalje zbor Le madrigal de Bordeaux, dalje tržaški zbor L Insieme vocale s Tržaške univerze. Tudi drugi zbor, ki bo predstavljal državo gostiteljico je iz Trsta. To je ženski pevski zbor Glasbene matice, ki je dosegel odlično
uvrstitev na nedavni reviji Corovivo. Tretji italijanski zbor je Cappella mu-sicale di Monteberico.
V okviru letošnje manifestacije vlada precejšnje zanimanje za tako imenovane programske projekte.
Medtem ko bo znanstveni, oziroma strokovni del manifestacije potekal v konferenčni dvorani sejmišča ob loč-niškem mostu in sicer 9., 10. in 11. julija, pevski nastopi pa se bodo odvijali od 11. do 14. julija v deželnem avditoriju.
Za okrog pol milijona dijakov zadnjih letnikov višjih srednjih šol se danes začenja matura in sicer s prvo pisno preizkušnjo. Jutri bo druga naloga, v naslednjem tednu pa bodo maturante poklicali pred komisijo.
Na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici je bilo k maturi, oziroma zaključnemu izpitu prepuščenih 45 dijakov, na petih šolah. Vsi bodo danes pisali slovensko nalogo, jutri pa bo druga pisna preizkušnja, različna pač z ozirom na vrsto šole.
Tako bodo na sekciji zavoda Žige Zoisa, kjer je deset maturantov, jutri pisali nalogo iz trgovinstva. Ustni del izpita pa bo 29. in 30. t. m.
Na trgovskem zavodu Ivana Cankarja bo danes naloga v slovenščini, jutri pa bo dvanajst maturantov pisalo nalogo iz prava. Datum ustnega dela izpitov še ni znan.
Na učiteljišču Simona Gregorčiča, kjer so štiri kandidatke za zaključni izpit, bodo po današnji slovenski nalogi jutri pisali nalogo iz matematike.
Na liceju-gimnaziji Primoža Trubarja bodo jutri pisali nalogo iz grščine. Maturantov je deset.
Na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda Galilei bo devet
Popis kmetijstva
Goriška občinska uprava bo jeseni, predvidoma že v oktobru, začela izvajati 4. splošni popis kmetijske dejavnosti. Te dni so na občini že pričeli z zahtevnimi pripravami za popis, ki naj bi zajel vsa kmetijska posestva na območju občine. Popis bo izvajala skupina strokovnjakov, ki bo kmetijskim proizvajalcem postavila vrsto vprašanj, ki so tako sestavljena, da bo po popisu mogoče dobiti dovolj jasno sliko o spremembah v tej gospodarski dejavnosti v zadnjih devetih, desetih letih._ Prejšnji popis so namreč izvedli leta 1982.
Županstvo posebej obvešča, da so kmetje dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, posebej pa navaja, da dobljeni podatki ne bodo služili za nobeno drugo svrho in niti za morebitne fiskalne preglede.
Kmetijska dejavnost je močno prisotna na briškem območju občine, dalje v Ločniku, Štandrežu ter severnem predelu mesta.
Zaključil se je tečaj v telovadnici pri Katoliškem domu
Otroci so spoznavali osnove glasbene in telesne izraznosti
V telovadnici pri Katoliškem domu se je pred nekaj dnevi zaključil tečaj osnovne ritmične in motorične vzgoje, ki ga je s -podporo Pokrajine priredila zadruga "La Giocosa". Tri specializirane učiteljice, Sabrina Bettini, Marta Furlan in Laura Tiberio, so od januarja dalje enkrat tedensko zbirale skupinico otrok iz prvih dveh razredov osnovnih šol. Namen tečaja je bil prispevati k oblikovanju otrokove osebnosti z osnovno glasbeno vzgojo in motoriko, vse seveda v obliki igre. Na zaključnem srečanju so predstavili družinam nekaj tega, kar so se otroci naučili. Kot so nam ob tej priložnosti poudarile vzgojiteljice, je bil obračun pozitiven in želijo zato v bodoče razširiti tečaj še na učence zadnjih razredov osnovnih šol in morda na dijake nižjih srednjih.
Na sliki (foto Marinčič) na tečaju so otroci spoznavali ritem in glasbo tudi z zelo preprostimi "inštrumenti" kot so pločevinke in lesene palice.
Tudi profesorji Cankarja proti združevanju šol
Včeraj smo objavili protestno izjavo profesorskega zbora goriške sekcije TTZ Žige Žoisa v zvezi z ministrsko odločitvijo o združitvi te šole s strokovnim trgovskim zavodom Ivana Cankarja že s prihodnjim šolskim letom. Podobno izjavo so odobrili tudi profesorji, ki poučujejo na tej šoli, ki so o vprašanju razpravljali ria skupščini prejšnji teden. Odobrili so sledeče stališče, ki so ga poslali Generalnemu ravnateljstvu za tehnično izobraževanje pri ministrstvu za šolstvo, šolskemu skrbniku, deželnemu šolskemu nadzorniku, pokrajinski upravi in komisiji pri deželnem šolskem uradu:
Profesorski zbor strokovnega zavoda za trgovino Ivana Cankarja zbran dne 13. 6. 1990 je poslušal sporočilo ravnatelja glede ukrepa o priključitvi sedanje goriške sekcije TTZ Žige Zoisa iz Trsta zavodu Ivana Cankarja začenši s šolskim letom 1990/91, ki jo sporoča telex 5. sekcije Generalnega ravnateljstva za tehnično izobraževanj, soglasno z izjemo enega glasu, odločno odklanja ta ukrep, ker::
1)	z njim se neutemeljeno anticipira izvajanje pokrajinskega načrta za racionalizacijo šolstva, ki ga je pripravil šolski skrbnik v Gorici dne 26. marca 1990 prot. št. 1330/C-20;
2)	ne upošteva utemeljitvenih premis načrta niti ne v njem vsebovanih predlogov. Prve namreč pravilno nakazujejo posebnosti šol s slovenskim učnim jezikom, drugi pa, pri točki 5), predvidevajo predhodno dedelitev
avtonomije slovenski sekciji ITZ Gali-lea Galileia in posledično združitev le-te z ločeno sekcijo tržaškega zavoda Zoisa;
3) petletni načrt nadalje pri točki 6) realistično opozarja na težave, ki bi jih povzročila morebitna združitev z zavodom Cankarja, ker je v slednjem v teku eksperimentiranje "Projekt '92"; ta eksperimentalni projekt namreč zahteva od vodstva zavoda in pomožnega osebja, poleg seveda profesorskega zbora, posebno zavzeto in stalno prizadevanje, zaradi česar bi morebitno povečanje obsega dela privedlo do velikih težav v upravljanju raznolike šolske enote in bi ogrozilo smotrno in koristno izvajanje eksperimentacije, tudi upoštevajoč preddvideno potrebo po razširitvi te eksperimentacije tudi na postkvalifikacijski bienij, začenši po vsej verjetnosti s šolskim letom 1991/92.
Profesorski zbor nadalje odločno nasprotuje vsakemu ukrepu združevanja ali priključevanja, ki ne bi upošteval specifičnosti šol s slovenskim učnim jezikom, in ne bi predvideval pred dokončnim sprejemom predhodno posvetovanje s prizadetimi strankami oz. njihovimi predstavniškimi organi.
Na osnovi navedenega profesorski zbor STZ Ivana Cankarja zahteva takojšen preklic obravnavanega ukrepa.
Gorica, 14. junija 1990
V Ansaldu razvili nov tip asinhronskega elektromotorja
V podjetju Ansaldo so razvili novo vrsto velikega asinhronskega elektromotorja, ki zmore od 3.000 do 5.500 obratov. Na projektu je delalo kakih trideset strokovnjakov več kakor poldrugo leto. V projekt so vložili okrog tri milijarde lir. Te dni so v tržiški tovarni Ansaldo izdelali dva prva elektromotorja nove serije, namenjena ameriškemu kupcu. Menda ju bodo vgradili v veliko hladilnico.
IZREDNA RAZPRODAJA ZARADI PRENOVITVE PROSTOROV
F
OBLAČILA
GORICA
Korzo Verdi 107
OD 15. JUNIJA DO 14. JULIJA
VELIKA
IZBIRA
KONFEKCIJE ZA MOŠKE-ŽENSKE PERILA PIŽAM SRAJC PLETENIN DROBNARIJ ITD
Obč. dov. 1103-463 z dne 22/5/90
Motorje bodo namreč izdelovali v tržiški tovarni in prav v tem novem artiklu vidijo vodilni enega od vzvodov za poživitev proizvodnje .in utrditev renomeja podjetja na italijanskem in mednarodnem tržišču.
Uporabnost novega tipa elektromo-trja je namreč zelo široka. Ansaldo pa nudi, poleg elektromotorjev tudi posebne kontrolne naprave, ki jih izdeluje ameriška filijalka Ros Hill.
V	Tržiču je bila včeraj prva predstavitev pomembnega razvojnega dosežka. Na predstavitvi so bili ugledni strokovnjaki, docenti Tržaške univerze, ustanove ENEL in drugih ustanov.
Podobni srečanji bosta tudi jutri in v soboto. Za nov tip elektromotorja se zanimajo, poleg domačih industrijcev, tudi tuji odjemalci in tuje znanstvene ustanove. Tako ob koncutedna v Tržiču pričakujejo obisk kitajske delegacije in pa obisk strokovnjakov z elektrotehnične fakultute v Ljubljani.
Prošnje za bone
Še dober teden časa (rok namreč zapade 30. t. m.) je za predložitev prošenj za dodelitev bencinskih bonov za drugi in tretji avtomobil.
V	Gorici se prošnje vlagajo v uradih italijanskega avtomobilskega kluba (ACI), na Tržaški cesti. Poleg prošnje — obrazci so na razpolago v omenjenih uradih — je treba priložiti fotokopijo vozniškega dovoljenja in avtomobilske knjižice ter fotokopijo vozniškega dovoljenja osebe, ki že prejema bone.
Tudi gostinci sekcije SDGZ nekoliko podražili cene pijač
Pred nekaj tedni je na Goriškem prišlo do podražitve kave in vseh drugih konzumacij v barih in javnih lokalih. Slovenski gostinci, ki se takrat še niso prilagodili novim cenikom, so o tem razpravljali na zadnji seji gostinske sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Sklenili so, da podražijo nekatere cene. Podražitev je stopila v veljavo v ponedeljek, 18. t. m. Nove cene so določene za nekatere osnovne pijače oz. konzuma-cije, cene ostalih pa lahko gostinci prilagodijo po lastni uvidevnosti.
Novi cenik je sledeči: kava 1.000 lir, kapucin (velik) 1.300, hladna kava 1.000, čaj, kamilice 1.000, skodelica čokolade 1.500, kava z žganjem 1.400, kava s smetano 1.500; aperitivi v stekleničkah 1.500, razne grenčice 1.500; osvežilne pijače v steklenički 1.500, pijače v pločevinki 2.000, sadni sokovi v steklenički 1.300, sadni sokovi v pločevinki 2.000, sirup z navadno vodo
1.000,	sirup z mineralno vodo 1.500, kozarec mineralne vode (200 cl), kozarec oranžade itd. (200 cl) 1.000, točeno pivo 1/5 1.600, točeno pivo veliko
3.000,	pivo v pločevinki 2.000, tuje pivo 2.400; razni likerji 1.500, tuji likerji 2.000-2.500, žgane pijače 1.500, posebne žgane pijače 1.800, whisky (do 3 let) 2.000, whisky (do 5 let) 2.500, whisky (do 12 let) 3.000-3.500, cognac 3.000, stari cognac 3.000 in več, punch 1.500; kozarec vina 600, špric (200 cl) 1.000; sendviči 3.000, kepica sladoleda 600.
Novi dvojezični ceniki so članom na razpolago na sedežu SDGZ.
Na seji sekcije gostincev so tudi razpravljali o potrebni koordinaciji poletnih dopustov, tako da ne bi prišlo do istočasne zapore vseh ali velike večine lokalov na določenem področju. Člane zato vabijo, naj čimprej sporočijo, od kdaj do kdaj nameravajo zapreti lokale. V poletnih mesecih bo nato SDGZ poskrbelo za sprotno obveščanje javnosti o tem, kateri lokali so odprti oz. zaprti.
Kmečka banka prispevala za spomenik
V Sklad za spomenik deportirancem v nemških uničevalnih taboriščih so poleg bivših deportirancev in njihovih družinskih članov, številnih zasebnikov in ustanov, prispevala tudi podjetja.
Tako je Kmečka banka v Gorici odobrila izplačilo enkratnega prispevka v znesku dva milijona lir za omenjeni spomenik, ki so ga odkrili, kakor znano, 19. maja letos.
■ V prometni nesreči, zgodila se je v torek popoldne na državni cesti med Gradiščem in Marianom, se je ranil 16-letni Denis Miani iz Poljana. Miani je z motornim kolesom trčil v fiat tipo, ki ga je v nasprotni smeri vozil 49-let-ni Bruno Camol iz Sacileja.
Mianija so sprejeli v goriško splošno bolnišnico s prognozo ozdravitve v dvajsetih dneh.
maturantov danes pisalo slovensko nalogo, jutri pa nalogo iz elektronike. Razporeda ustnega dela izpitov še niso določili.
Ta teden so zaključili s pisnim delom male mature na nižji srednji šoli Ivan Trinko. Ustni del izpita pa je predviden v prihodnjem tednu.
Delegacija SKGZ v Novi Gorici pri županu
Predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Boris Peric in tajnik Igor Prinčič sta bila v prejšnjih dneh na obisku pri novoizvoljenem predsedniku Skupščine občine Nova Gorica Sergiju Pelhanu. Šlo je za prvi uradni stik med upravo sosedne občine in goriško SKGZ, potem ko je pri obeh v zadnjih mesecih prišlo do pomembnih novosti in zamenjav v vodstvenih organih.
Na srečanju so se razgovarjali o nadaljnjem sodelovanju, ki nanj obe strani polagata veliko pozornost in pomen. Govor je bil tudi o obmejni stvarnosti in poglabljanju sodelovanja med obema Goricama. Na srečanju so pozitivno ocenili vzdušje v tem prostoru, kjer se v zadnjem času rojevajo nove zamisli za kakovostno izboljšanje sožitja in večjo odprtost ob meji. Se posebej sta predstavnika SKGZ pozitivno ocenila Pelhanove konkretne predloge za skupno rast obeh mest, ki jih je novogoriški župan iznesel pred nedavnim na srečanju z goriškim kolegom Scaranom.
Peric in Prinčič sta Pelhana povabila na ponovno srečanje, tokrat v Gorici.
razstave
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri ob 19. uri, odprli razstavo slik Patri-zie Devide in Ani Tretjak.
izleti
SPDG rekreacija prireja v nedeljo, 24. t. m,, izlet na Nanos. Zbirališče na Travniku ob 7.30.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo • začenši od 22. t. m., občinski uslužbenci pobirali smeti po sledečem razporedu: ob ponedeljkih od 6.30 do 12.30, ob petkih od 6.30 do 13. ure. Tak razpored velja v poletnih mesecih.
Sekcija združenja VZPI-ANPI Dol-Jamlje sporoča, da bo avtobus za Škofjo Loko, v soboto, 23. junija, odpeljal ob 6. uri od Sabličev, ob 6.05 iz Jamelj in ob 6.10 iz Dola. Priporoča se točnost.
Slovensko poletno središče obvešča starše osnovnošolskih otrok, da bo začetek v ponedeljek, 25. junija. Pričakujemo pravočasne prijave (tel. 33495).
Štandreška mladina zbira odpadli les za kresovanje, ki bo v soboto, 23. t. m.
Tečaj telesne zaznave in govorice bo v Kulturnem domu 29. in 30. junija ter 1. julija t. 1. Podrobnejši podatki na tel. 30835.
Posojilnica v Sovodnjah obvešča cenjene stranke, da od junija dalje ob četrtkih posluje tudi v popoldanskem času. Urnik za stranke je od 16.30 do 18.00.
Kmečka zveza obvešča, da 30. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpianto-impianto).
čestitke
Danes praznuje 11. rojstni dan Katja Culot. Vse najboljše... Tata, mama in vsi, ki jo imajo radi.
______________kino_________________
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 17.30-22.00 »Sogni«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Ramba III«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Nevarna misija«. 20.00 »Mi nismo device«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Policaj pod kontrolo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna - (Comunale) v Štandrežu - Ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale n. b - Ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 9.30 Angela vd. Chic iz bolnišnice Janeza od Boga glavno pokopališče.
Raziskava Denisa Poniža je izšla v Literarnem leksikonu
Zgodovina in vsebina eseja
V 33. zvezku Literarnega leksikona, ki ga izdajata Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, je tudi v našem prostoru znan avtor, pesnik in recenzent Denis Poniž obdelal zgodovino in naravo posebne literarne in miselne zvrsti, ki se ji pravi z eno besedo esej. Na vsak način je poučno, če že ne nujno, od časa do časa pregledati bistvo pojavov, oblik, ki se jih poslužujemo v vsakdanjem življenju kot nečesa samo-posebi umevnega, zakaj osvežitev spomina in nova osvetlitev sicer znane stvari nam odpreta sodobnejše prijeme, predvsem pa nam pomagata, da se zavemo ključev določenih instrumentov - med važne in niti tako redke instrumente te vrste spada prav gotovo tudi esej.
Izraz izvira iz vulgarno latinskega glagola »exa-giare«, kar pomeni ali je pomenilo »tehtati«, medtem ko se beseda v pomenu »poskus«, »preskus« Pojavi šele okrog leta 1000. Leta 580 eden od utemeljiteljev zvrsti, Michel de Montaigne uporabi izraz »1'essai« tako, kot ga uporabljamo danes, znanstveno pa ga šele leta 1664 prvič opredeli slovar Francoske Akademije, ki navaja, da pomeni esej »vse literarne in znanstvene poskuse duha«. Iz francoske literature se je izraz kmalu prenesel v angleščino in to po zaslugi drugega utemeljitelja zvrsti, Francisa Bacona, ki esejem pravi »essays«. Nekaj kasneje najdemo izraz v nemščini, v slovanskih literaturah pa precej pozno, nič prej kot v drugi polovici 19. stoletja. V slovenščini je izraz esej prvič uporabil Janko Pajk in sicer leta 1869.
Kot rečeno, je esej prvi utemeljil Montaigne, se zgledoval pri Platonu, Ciceru, Tacitu, od Sokrata prevzel prijem fingiranega nasprotnika, s katerim esejist razvija seveda povsem drugačna razmišljanja, sploh pa vnesel v svoje eseje še obliko pisma, biografije, da bi lahko uveljavil bistveno stvar esejističnega pisanja: to je samoizpovedovanje, subjektivno refleksivno osvetljevanje tem, reflekcija iščočega jaza. Zaradi vsega povedanega je esej te vrste proliteraren, v nekem smislu pesniško, umetniško navdahnjen, lahko pa obravnava najrazličnejše stvari od politike, religije, pa do orisevanja človeških lastnosti, vzgoje, samovzgoje, kulture, umetnosti itd. - V jedru docela drugačne je esej Francisa Bacona, ki je poučen, moralizirajoč, odklanja subjektivnost in teži k objektivnosti, pri čemer se najraje poslužuje antitetične metode, se pravi metode pro et contra. V nasprotju z Montaignjem je Baconov esej proznanstven in ne več proliteraren.
Denis Poniž kasneje navaja, da je esej tipičen poznorenesančen pojav, povezan s humanističnimi predstavami o svetu in položaju človeka v njem, pri čemer se v sodobnem eseju pravzaprav uveljavlja nekakšna sinteza med obema utemeljiteljema zvrsti: v eseju, če gre seveda za kvalitetne primerke, se morata uresničiti estetska in etična spoznavna funkcija, torej umetniški ter znanstveni element, pri čemer mora biti osrednji razlog eseja vendar »človeško vprašanje«, bistvo človeške dileme ali etičnega spoznanja mora biti sproženo v odnosu na določeno, poljubno temo. Zanimivo je, da so se kasneje razvile popularnejše, nazornejše podzvrsti, ki jih
poznamo še danes, kot n. pr. podlistek, časopisni komentar, feljton itd. Zakaj esej je največkrat projekcija mnogih možnosti približevanja nekemu predmetu s pomočjo skepse in relativizacije, ki ne preneseta enoumnosti, ali kakor je rekel eden od osrednjih slovenskih esejistov Josip Vidmar: »Kot vemo, spada k bistvu eseja svobodno, bolj iz doživetja kot iz sistematičnih naukov, urejenih doktrin ali vnaprej jasnih dogem porojeno premišljanje o vseh mogočih rečeh...« - Slovenska esejistika se najprej razvije v Stritarjevem, še dosti bolj pa v obdobju moderne, pri čemer nikakor ne smemo spregledati Linhartov »Poskus zgodovine Kranjske«, pred Stritarjem in Levstikom pa še Mitje Čopa. Med izrazitejšimi imeni slovenskega eseja, ki je kot problem še docela odprt, ne do kraja definiran in v razvoju, se velja spomniti avtorjev, kot so Ivan Prijatelj, Izidor Cankar, Silvester Škerl, Božidar Borko, Janko Lavrin, že omenjeni Josip Vidmar, Filip Kalan, Herbert Grunn, Edvard Kocbek, Bojan Štih in drugi. Medtem so tuji v romanopisju nekateri slovenski avtorji uporabljali elemente eseja, se pravi izpostavljenega osvetljevanja, izostrovanja določenega problema, življenjske filozofije in podobno. V svetovni literaturi to vrsto pisanja vnašajo n.pr. Proust, Musil, Mann, Hesse, med našimi avtorji pa so v tem smislu v prvem plenu Cankar, Bartol in Kosmač. Z eno besedo: esej je posebna oblika za poseben način razmišljanja o določenih doživetjih, naslonjen je torej na globoko človekovo notranjo potrebo, zaradi tega je ostal v zgodovini ter v sedanjosti, razvil je svoje značilnosti, prav tako pa ni videti nikakršnih razlogov, da ne bi bil aktualen tudi v bodočnosti.
JANEZ POVŠE
Srečanje
gledališč
Alpe-Jadran
Srečanje gledališč Alpe-Jadran. Kot vsakič priložnost za vpogled v mednarodno gledališko dogajanje v deželah, ki sestavljajo to delovno skupnost v stalnem razponu in širjenju in v kateri je kultura ena izmed vzgibov sodelovanja. Vrh tega kulturnega prepletanja pa je brez dvoma prireditev na meji, »last« Gorice in Nove Gorice, ki začenja dobivati svojo ustaljeno fiziognomijo, tako v formalnem kot vsebinskem smislu.
Letos so organizatorji datum prenesli na jesen, ko imajo gledališke hiše nemara več možnosti za gostovanje v obeh ob-soških mestih, tako da bo festival stekel tam nekje sredi oktobra. Ta termin je za slovenski prostor sicer nekoliko neustrezen, saj se takoj za tem začenja v Mariboru Borštnikovo srečanje, a najbrž bo že šlo in vse je odpuščeno, če bodo gledališke uprizoritve na dobri kvalitetni ravni. Glavne vsebinske kroge Srečanja gledališč Alpe Jadran v Gorici in Novi Gorici so včeraj osvetlili na srečanju v Kobjeglavi, o čemer bomo poročali v prihodnjih številkah.
Tretjakova in Devidejeva v Ajdovščini
Pilonova galerija v Ajdovščini bo od jutri gostila mlajši tržaški slovenski likovnici, ki sta že nekajkrat razstavljali na Tržaškem in ki si s to razstavo utirata pot tudi v Slovenijo. Gre za mlajši slikarki Ani Tretjak in Patrizio Devidč, ki prav gotovo sodita med najobetavnejše tržaške mlajše slikarje. Razstava v Pilonovi galeriji pomeni brez dvoma ovrednotenje in priznanje njunemu delu, hkrati pa tudi priložnost, da ga spozna širši krog ljubiteljev likovne umetnosti.
Razstavo bodo odprli jutri ob 19. uri, na ogled pa bo do 13. julija z urnikom od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure (razen ob ponedeljkih).
Med razstavljala sta tudi Kravos in Vecchiet
Soglasja tržaških slikaijev na Reki
»Kvintet« oziroma Soglasja in nesoglasja neke umetniške situacije je naslov zanimive razstave, s katero so - verjetno prvič po vojni - izvozili tržaško likovno umetnost na Reko. V Moderni galeriji so namreč odprli precej obsežno likovno razstavo petih tržaških umetnikov srednje in mlajše generacije, ki so gotovo med najizrazitejšimi tržaškimi umetniki (pa čeprav pogrešamo med njimi vsaj dve imeni), in sicer - po abecednem redu - Paolo Cervi-Kerwis-cher, Marjan Kravos, Livio Schiozzi, Antonio Sofia-nopulo in Franco Vecchiet.
Še preden zapišemo kaj o razstavi sami, naj omenimo, da se je za »uvoz« tržaške umetnosti osebno in skoraj trmasto zavzela ravnateljica Moderne galerije Daina Glavočič, ki je večkrat prišla v Trst, da bi sama obiskala umetnikove ateljeje. Pri izbiri umetnikov ji je pomagala trenutno verjetno najprodornejša tržaška umetnostna kritičarka in zgodovinarka Laura Safred, ki je tudi napisala tekst za katalog razstave. Gre torej za skrbno pripravljeno razstavo, ki naj bi po željah Glavočičeve predstavljala prvi korak k vzpostavljanju novih kulturnih vezi med Trstom in Reko. Po njenem mnenju sta si mesti namreč
v več pogledih sorodni, in ne samo zaradi pristaniške tradicije in obmorske lege, pač pa tudi zaradi številnih skupnih korenin (večkulturnih srednjeevropskih in mediteranskih), ki so se po drugi svetovni vojni pretrgale.
Nosilci teh različnih kultur, ki so značilne za Trst, pa so tudi umetniki, ki trenutno (do 24. junija) gostujejo na Reki. Cervi, Kravos, Schiozzi, Sofiano-pulo in Vecchiet so med seboj namreč zelo različni in ponujajo zelo različne interpretacije sodobne umetnosti. Livio Schiozzi, ki se ukvarja tudi s prostorsko opremo in torej delno z arhitekturo, ustvarja oziroma gradi »ideje« v prostoru. Njegovo slikarstvo potrebuje prostor, v katerega se vgrajuje, slikarski posegi na »arhitekturna« platna pa imajo »samo« nalogo, da ožarijo arhitekturo.
Tudi Franco Vecchiet posveča veliko pozornost prostoru, v katerem ne le razstavlja, pač pa ustvarja v pravem pomenu besede. Tudi na Reki je namreč razstavil lesoreze in igre, ki s skupno govorico lesa poustvarjajo nove lirične in istočasno igrive umetniške itinerarije.
Marjan Kravos pa se predstavlja s svojimi grafičnimi variacijami, ki ponujajo fragmentirane in zato utesnjene, a obenem ironične poglede na svet. Sveta ni mogoče dojeti v celoti, zato pa so toliko bolj povedne špranje tega sveta, ki je na prvi pogled monolitski.
Po strogosti in uglajenosti teh treh umetnikov pa predstavlja Paolo Cervi pravo barvno razkošje, ki je za tržaško slikarstvo dejansko neobičajno. V svojem delu sintetizira Cervi namreč mediteransko čutnost in srednjeevropsko racionalno ironijo. Radoživa slikarska kretnja pa ni v nasprotju s psihološkim prijemom, s katerim se nasprotno oplaja in poglablja.
Antonio Sofianopulo pa ponuja nazadnje na ogled svoje zadnje stvaritve, ki so veliko bolj umetelne od njegovih nekdanjih bojevnikov, a ki tematsko nadaljujejo ta sklop. Namesto bojevnikov polni svoja platna s -ičisto vsakdanjimi predmeti, ki pa jih nadgrajuje s plastičnimi lobanjami: smrt (sicer ironi-zirana) in iskanje življenjskega jedra v sivini vsakdanjosti je še vedno njegova osrednja tematika.
BARBARA GRUDEN
Razstava v dvorani palače Costanzi
Risbe in skice Umberta Verude
v torek, 12. t. m., so v razstavni dvorani palače Costanzi v Brstu brez vsakršne svečanosti odprli razstavo del enega Pomembnejših tržaških umetnikov iz ne tako davne preteklosti. Gre za razstavo del, v glavnem risb in skic Um-Perta Verude, ki jih je tržaškim muzejem poklonil eden njihovih največjih mecenov in sicer Sokrates Stavropulos. "ta stene in panoje galerije so razobesili 41 del, od česar je sedem olj, prav toliko risb s svinčnikom, vse ostalo, 27, so r‘sbe v oglju.
Razstava, kot vidimo, ni ne bogata, kaj šele razkošna, l°da gre za razstavo del mojstra, ki je proti koncu prejšnje-9a stoletja ter v prvih letih našega stoletja prinesel v tedanji v umetnostno konservativen Trst novih, svežih sap in Rijub temu da je tako mlad umrl, pustil za seboj neizbrisne
sledove.
Seveda bi teh sledov v Trstu bilo bolj malo, vsekakor ntonj kot jih je, ko bi ne bilo že omenjenega mecena Sok-jotesa Stavropulosa, Tržačana grškega porekla in tudi gr-«ega državljana, ki je v Trstu zapustil veliko umetniško °gastvo, ki so ga pred obilnimi tridesetimi leti ocenjevali o 70 milijonov lir, kar bi danes pomenilo že milijarde. In j'1 tem se nam vsiljuje nič kaj prijetna ugotovitev, da je rst bil, da je in bojimo se, da tudi bo milo povedano °zkosrčen. Tako velikodušnemu človeku uradni in tudi vi-s°ko kulturni Trst jemlje eno najpomembnejših narodnos-.n,P oznak - ime. Sokrates Stavropulos v tem Trstu enos-QVfio postane Socrate Stavropulos.
Roda pustimo ta nevesela razmišljanja in se vrnimo v Jolerijo, k razstavi, ki so ji dali značilen naslov in sicer Lo del collezionista, kar bi dobesedno pomenilo zbira-bski duh (smiselno pa kultura zbirateljstva). In podnas-V: Dela Umberta Verude in zbirke Stavropulos v tržaških Uzejih za umetnost in zgodovino. s( Čmberto Veruda se je rodil v Trstu leta 1868. Ko je bil f) Qr ^8 let, se je odpravil na akademijo za likovno umet-st v Miinchen, kjer se je srečal z dvema rojakoma, Trža-sen°ma Kurtom Wostryjem in Isidorom Griinhutom, ki sta je ^?zneie Judi uvrstila med pomembnejše tržaške slikar-c, Genialni Veruda pa se nikakor ne more vživeti v mun-enski šolski akademizem in se bolj navdušuje za Lieber-dv nr}°Y impresionizem. Kljub temu ostane na akademiji v ® nakar se seli v Pariz, odkoder se čez leto dni vrne CeJSt\ Tu in v Benetkah se s študijsko štipendijo loti prou-T0(jlnia te(Junje italijanske likovne šole in njenih novosti.
Trst teh ' novotarij" ne prenese. V tem smislu Trst eni tB°vsem odkloni njegovo prvo javno predstavitev v lrQn rzuških trgovin, kjer je Veruda dal na ogled "svoj" c,pjC<jf- ‘mPresi°nizem, kateremu osnova pa so bili prin-Vztr„- Se Ph ie navzel v nemški šoli. Čeprav trmasto šoi0 ,a Rr‘ sv°jem, svoja načela nekoliko ublaži z beneško
Ben^-iferU^a bi mogli reči, da je skozi nemško-francosko-toda t0 /0i° prefiltriran impesionizem prinesel v Trst, sPreietrSt' ^°f Smo že re^č Ra vsaj v začetku ni hotel vsem tak0 da 'genialni mojster ostal odrinjen, po-06pravnraZUmiien ' čudnega, če se je zato ponovno 1 v svet m sicer najprej v Pariz, po vrnitvi domov
pa na nekakšen potep po Evropi, vse do Londona. Leta 1901 se je predstavil tudi na beneškem bienalu, kjer je dal na ogled eno svojih vrhunskih del. Toda bil je tedaj že duševno skrhan in ko mu je nato umrla še mati, mu tudi butansko zatišje na domu družine Svevo ni več veliko pomagalo. Umrl je sredi poletja 1904, star komaj 36 let.
Seveda v palači Costanzi ne vidimo vsega tega Verude, saj smo še zapisali, da predstavljajo večino razstave njegove skice in risbe. Toda iz razstavljenih del se vidi mojstrova sposobnost portretiranja, pa naj gre za olja, ali za skice odnosno risbe s svinčnikom ali ogljem. Zanimivi so tudi njegovi ženski ali moški akti ali točneje študije, kjer pa bo pozoren opazovalec posebno pri moških opazil neko nedoslednost: Veruda npr. načrta bradatega starca, njegovo telo pa je še atletsko ohranjeno, da ne rečemo sveže.
Čeprav smo zapisali, da je na razstavi le sedem olj, moramo ob koncu vsaj omeniti njegovo veliko olje z naslovom Sinfonia in rosa (Simfonija v rožnatem). Gre za sliko dame v merah 202 x 121 cm.
Razstava, kot smo zapisali, nosi naslov Lo spirito del collezionista. In Sokrates Stavropulos je te kulture, tega smisla imel na pretek in je torej razstava del Umberta Verude posvečena tudi njemu, izrednemu mecenu, ki veka-kor zasluži, da se na kratko pomudimo tudi pri njem.
Sokrates Stavropulos se je rodil v Trstu leta 1882. V mladih letih se je odločil za šolanje, ki naj bi ga uvedlo v poslovni svet in dolgo šolanje je zaključil na dunajski trgovski visoki šoli. Najprej si je začel služiti kruh kot dopisnik dveh tržaških dnevnikov, seveda v gospodarski rubriki, leta 1904 pa se je zaposlil pri tržaškem industrijskem podjetju Modiano. Tu je naglo napredoval, tako da so ga leta 1920 imenovali za generalnega ravnatelja podružnice matičnega podjetja v Budimpešti, kjer je ostal na odgovornem položaju do konca druge svetovne vojne. Kmalu nato se je vrnil v Trst.
Nove oblasti v Budimpešti so Stavropulosu zaplenile tudi stanovanje ter dragoceno umetnostno zbirko v njem, zbirko, ki jo je že namenil Trstu. Sicer pa so mu italijanske oblasti že 1940 zaplenile vse premoženje v Trstu in sicer razkošno vilo v Grljanu in umetnine v njej. Bil je pač grški državljan, torej državljan sovražne dežele.
V začetku je Stavropulos nameraval ob svoji vili v Gr-Ijanu zgraditi umetniški paviljon, ki bi bil že bogat muzej, a se je premislil in 1952. leta vse svoje veliko umetniško bogastvo poklonil tržaškim mestnim muzejem. Njegovo bogato umetnostno zapuščino so umestili v muzeju italijanskega preporoda v Ulici Imbriani. S tem pa se njegovo velikodušno poklanjanje umetnin tržaškim muzejem še.ni končalo, pač pa se je nadaljevalo malone do njegove smrti v oktobru 1960. Sokratesa Stavropulosa povsem upravičeno uvrščamo med najzaslužnejše podpornike tržaških umetniških muzejev. In sedanja razstava del Umberta Verude v palači Costanzi naj bi mu bila nekakšen, seveda skromen izraz hvaležnosti.
Razstava bo trajala do 15. julija. (Fre)
Repertoar Opere SNG
Tudi Opera in balet SNG Ljubljana je te dni objavila repertoar za novo sezono, ki se bo začela 26. septembra s premiero opere Lucia di Lammermoor Gaetana Donizettija. Predstavo pripravlja dirigent Igor Švara, v naslovni vlogi pa bo pela sopranistka Milena Morača. Druga premiera bo 10. oktobra, in sicer scenske kantate Carla Orffa Carmina burana v režiji Tomasa Ferkaia in pod vodstvom dirigenta Lovrenca Arniča. Tretja premiera bo baletna. 2. novembra bodo namreč uprizorili balet A-Deus Wolfganga Amadeusa Mozarta. Koreograf Vlasto Dedovič je zasnoval balet v dveh delih kot kolaž Mozartove glasbe in njegove življenjske poti.
Kot morda največji dogodek nove sezone pa bi smeli pričakovati premiero Verdijeve Aide 9. februarja 1991 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predstavo pripravlja dirigent Lovrenc Arnič z nekaterimi tujimi gosti. Kot peto premiero napovedujejo predstavo Mozartove opere Cosi fan tutte, mojstrovino, ki jo bodo v Ljubljani postavili na oder dirigent VVolfgang Groth, režiser Vito Taufer in scenograf Dalibor Laginja, Premiera bo 3. aprila. Zadnja premiera v sezoni bo 25. aprila 1990, in sicer napovedujejo balet Pepelka Sergeja Prokofjeva.
Novo delo Sgorlona
Med sanjami in resničnostjo - pravljični svet furlanskega pisatelja Carla Sgorlona vpija neobičajne junake, ki se zoperstavljajo uničenju narave, kar z nerazsodno odločnostjo počenja neuravnovešen človeški rod. Ekološki roman (kot mu pravijo kritiki) »Lorenin vodnjak« pripoveduje o Evi, ki čuti, da jo je »rodila zemlja« in brani gozd, v katerem teče še čista voda - življenjski studenec, pred špekulanti. Že po imenu se Eva navezuje na rodnost prvobitne matere in rojevajoče zemlje. Pooseblja tipično žensko načelo, ohranjevalno in ekološko, katerega so ženske izrazili s svojo stoletno navezanostjo na zemljo. Blizu »čarovništvu« in magiji, ženske od vedno nosijo v sebi nekakšno intuitivno vednost, ki je v sozvočju z naravo in tuja vsakršnim manipulacijskim principom, katere je sodobna znanost z Descartovim pečatom odpravila. Eva je antijunak: negacija Prometejskih kvalitet človeka, v celoti obrnjenega v akcijo in zraščenega z zgodovino. Gre za žensko, ki se vsa gnete v svoji biti in se zato posveča kontem-plativni umetnosti slikarstva. Svojo navezanost na zemljo kaže v prepoznavanju naravnih in normalnih menjav raznih življenjskih ciklusov, kar dela brez panike. Evina glavna vrednota pa je v spoznanju, da je del višjega duhovnega in etičnega reda.
Eseji pred pripovedim
Čedalje večji »de profundis« poletava nad italijanskim pripovedništvom. Esejistika pobira levji delež preferenc med bralci, medtem ko ostajajo fantazijskemu pripovedništvu le drobtinice, saj se občinstvo čedalje bolj množično obrača proti najrazličnejšim razmišljanjem in jih tudi sprejema. Ob tem, da so na prvem mestu še vedno sociološki in kulturološki pamfleti, se vedno bolj uveljavlja tudi posebna zvrst esejistike, ki bi jo lahko primerjali podlistkom. To primerjavo izpostavlja pisatelj Giampaolo Rugarli, brezkompromisen branilec funkcije pripovedništva, a tudi njegov sodnik.
»Priče smo neverjetnemu bohotenju knjižic«, pravi Rugarli, »ki skakajo od seksualnih navad Laponcev do vegetarijanskih diet. Kljub temu so bralci prepričani, da gre privilegirati kakršnokoli razsikavo realnosti pred romanom.« Kaže, da je bralstvo esejistike žejno kakršnihkoli gotovosti, postavlja stotine vprašanj in nikoli ni sit lažnih ali vprašljivih odgovorov. Vse kaže, da je sodobni bralec pozabil, da so bili veliki pisatelji iz prejšnjih stoletij nosilci novih spoznanj in mišljenja...
«•**
n
1/| SVETOVNO	Tudi Kostarika v osmini finala
rt-PRVENSTVO	T\	v	1	•	Vj* •
V NOGOMETU	Danes se zadnje stin
	
	tekme izločilnega dela
	Pomerili se bodo Belgija-Španija, Južna Koreja-Urugvaj, Anglija-Egipt
ITAL M A'90	in Irska-Mzozemska - Slovo bo drevi vzelo osem ekip - Jutri počitek
Šestnajst ekip že ve za svojo usodo
Z današnjimi zadnjimi štirimi tekmami bo padel zastor nad prvo fazo svetovnega nogometnega prvenstva. Gre za pomemben mejnik. Ne le zato, ker bo moralo osem ekip zapustiti prizorišče mundiala, temveč tudi, ker bodo odslej pravila igre povsem drugačna.
Kot že pred štirimi leti v Mehiki, je namreč FIFA za drugo fazo dokončno odpisala sistem igranja po skupinah in se opredelila za neizprosen sistem neposredne izločitve poraženca. Nič več ne pridejo v poštev računice o bolj ali manj miroljubnih delitvah točk in drugačna taktiziranja. Če po 90 minutah ne bo zmagovalca, bo treba odigrati podaljške in morebiti bo na vrsti še loterija streljanja enajstmetrovk.
Obeta se torej vrhunec emotiv-nosti in tudi večja bera zadetkov, ki jih je bilo doslej bolj malo.
Po včerajšnjih kvalifikacijskih tekmah si je napredovanje v nadaljnje kolo že zagotovilo dvanajst ekip. Te so Italija, ČSFR, Kamerun, Romunija, Argentina, Brazilija, Kostarika, ZRN, Jugosla-vija^ Kolumbija, Belgija in Španija. Že pa so izločene ZDA, Švedska, SZ in Arabski emirati. Za vse ostale bo odločilen današnji dan, povečala pa se je možnost, da naprej vendarle pojde ena ekipa s samima dvema točkama.
Pred spremembo scenarija bo na SP jutri edini dan počitka, nato pa bo šlo zares.
Po presenetljivi zmagi Milutinovičeve enajsterice proti Švedski
Kostarika zasluženo napreduje
KOSTARIKA — ŠVEDSKA 2:1 (0:1)
STRELCI: Ekstroem (Š) v 32', Flores v 74', Medford v 87’
KOSTARIKA: Conejo, Flores, Gonzales, Chaves, Chavarria (v 74’ Guima-raesk Marachena, Gomez (v 70' Medford), Montero, Cayasso, Ramirez, Jara.
ŠVEDSKA: Ravelli, R. Nilsson, Hysen, Larsson, Schsvarz, Petterson, Stromberg (v 83’ Engvist), Ingesson, J. Nilsson, Ekstroem, Brolin (v 34’ Gren).
SODNIK: Petrovič (Jug.). KOTI: 6:5 za Švedsko. OPOMNJENI: Stromberg, Gomez, Marchena, Schwarz. GLEDALCEV: 30 tisoč.
GENOVA — In kaj bo sedaj naredil Bora Milutinovič? Bo držal obljubo, da se bo odpravil peš v Rim, če se bo njegova Kostarika uvrstila v osmino finala? Zmaga Kostarike proti Švedski je vsekakor presenečenje, naravnost senzacija pa je napredovanje majhne srednjeameriške države brez nogometne tradicije v izredno močni skupini.
Takoj moramo poudariti, da je bila zmaga »črnobelih« Milutinoviča povsem zaslužena, saj ne gre pozabiti, da ni tokrat negotovi jugoslovanski sodnik Petrovič dosodil povsem regularne enajstmetrovke pri vodstvu Švedov z 1:0. Prav takrat so se Kostaričani »stresli«, saj so razumeli, da niso Švedi, ki so silovito začeli, nepremagljivi, prej obratno. Kljub nuji, da dosežejo zmago, niso imeli namreč prave motivacije.
Začetek tekme je bil ves »švedski«, vendar si niso slednji v prvih dvajsetih minutah, ko so stalno napadali, ustvarili pravih priložnosti za zadetek. Trener Nordin je poskusil vse za vse ter je nekoliko spremenil postavo, ki je do sedaj povsem razočarala.
Švedska je presenetljivo povedla proti koncu polčasa. Schwarz je streljal prosti strel z desnega roba kazenskega prostora proti vratom odličnega Coneja, Ekstroem pa je žogo prestregel ter neubranljivo z glavo premagal
skrajnega branilca. Hladna prha je nekoliko stresla Srednjeameričane, ki so si takoj ustvarili stoodstotno priložnost za gol: po napačni podaji nazaj, je Jara prestregel žogo na robu kazenskega prostora, preigral vratarja, nato pa ga je Hysen zrušil. Enajstmetrovka je bila očitna, vendar pa ni bil Petrovič tega mnenja.
V	drugem polčasu smo lahko le čakali, kdaj bo Kostarika izenačila. Po vrsti zapravljenih priložnosti je le četrt ure pred iztekom srečanja Gonzales izvedel prosti strel, Flores pa je z glavo lepo posegel in premagal ner-voznega in stalno kričečega Ravellija. Tedaj je Kostarika dobila krila in postala neustavljiva. Odločilni zadetek je dosegel tehnično skromni, zato pa zelo hitri Medford iz protinapada.
Po srečanju je bil trener Kostarike BORA MILUTINOVIČ, "nogometni svetovni popotnik", presrečen: »Važno je le to, da smo se uvrstili v drugo kolo, kot Jugoslavija.«
Švedski trener NORDIN ni skrival razočaranja: »To je bila težka tekma, na kateri nismo imeli sreče.«
V	osmini finala se bo 23. t. m. Kostarika v Bariju srečala s ČSFR. Kaj bo storil Milutinovič, če bo slučajno njegova vrsta spet zmagala? Se bo podal peš iz Barija v... Milan?
Tako sta se veselila Flores in Chavez ob izenačenju Kostarike (Telefoto AP)
Še štiri nova imena na seznamu strelcev
Gonzales Michel
STRELCI
TRIJE ZADETKI: Matthaus (ZRN), Voller (ZRN), Michel (Šp.).
DVA ZADETKA: Bilek (ČSFR), Skuhravy (ČSFR), Careca (Braz.j, Klinsmann (ZRN), Jozič (Jug.), Pančev (Jug.), Lacatus (Rom.), Milia (Kam.), Balint (Rom.), Schil-laci (It.)*
EN ZADETEK: Abdelghani (Egipt), Bein (ZRN), Brolin (Šve.), Štromberg (Sve.), Burruchaga (Arg.), Troglio (Arg.), Caligiuri (ZDA), Cayasso (Kost.), De VVolf (Bel.), Degryse (Bel.), Clijster (Bel.), Ceulemans (Bel.), Šcifo Bel.), Giannini (It.), Hašek (ČSFR), Luhovy (ČSFR), K.I. Mubarak (Ar. emir.), Kieft (Niz.), Li-neker (Angl.), Oman Biyik (Kam.), Redin (Kol.), Valderrama (Kol.), Sheedy (Irj, McCall (Škotska), Johnston (Škotska), Bengoechea (Urug.), Hwangbo (J. Koreja), Monzon (Arg.), Zigmantovič (ŠZ), Dobrovglski (SZ), Protasov (SZ), Zavarov (SZ), Susič (Jug.), Jumaa (Ar. emir.), Rincon (Kol.), Littbar-ski (ZRN), Baggio (It.), Ogris (Av.), Rodax (Av.), Murray (ŽDA), Ek-strom (Šve.), Flores (Kos.) in Medford (Kos.).
AVTOGOL: Montero (Kost.) in Abdulrahman (Ar. emir.).
V osmini jmda se bosta v Turinu srečali Brazilija in Argentina
Miiller pokopal Škote
BRAZILIJA - ŠKOTSKA 1:0 (0:0)
STRELEC: Miiller v 81. min.
BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Mauro Galvao, Ricardo Rocha, Ri-cardo Gomes, Branco, Alemao, Dun-ga, Valdo, Careca, Romario (Miiller).
ŠKOTSKA: Leighton, McPherson, Malpas, McLeish, Aitken, McCoist, McCall, McStay, Johnston, McKim-mie, McLeod (Gillespie).
SODNIK: Kohl (Avstrija).
KOTI: 10:3 za Brazilijo. GLEDALCEV: 62.000.
TURIN — Brazilija je osvojila še tretjo zmago v svoji izločilni skupini, z golom Miillerja devet minut pred koncem pa je praktično izločila iz nadaljnjega tekmovanja Škotsko.
Po tekmi je trener Lazaroni izjavil, da je Brazilija želela to zmago in da so iz trte izvita vsa natolcevanja o nekakšnem taktiziranju Brazilcev, da bi se v osmini finala znebili Argentine, ki je kljub vsemu neugoden nasprotnik. Brazilci so zmagali in tako se bodo 24. junija v Turinu pomerili z Maradono in njegovimi.
Škotski je sinoči zadostoval neodločen izid, da bi se skoraj gotovo uvrstila med najboljših šestnajst ekip tega-prvenstva. Namera bi ji gotovo uspela, če se ne bi malo pred koncem po strelu Alemaa izven kazenskega prostora

Carlos Dunga
dotlej solidnemu vratarju Leightonu izmuznila od dežja spolzka žoga iz rok. Na kratko odbito žogo sta štartala Careca in branilec, ki se je sicer dotaknil usnja, a le toliko, da se je žoga zakotalila proti drogu, kjer jo je Miil-ler brez težav spravil v mrežo. Ta goT
je izničil vse napore škotskih igralcev, ki so 80 minut dobro zapirali prostor pred lastnimi vrati in onemogočili Brazilcem, da bi se razigrali. In vendar so imeli Škoti tik pred končnim žvižgom še priložnost za izenačenje: Johnston se je znašel sam pred vratarjem, streljal je dobro, a Taffarel je njegov strel s kakih treh metrov mojstrsko odbil v kot.
Škotska ima sedaj z dvema točkam3 in razliko v golih 2:3 le še teoretično možnosti za uvrstitev v osmino finala. To bi se zgodilo v sledečih primerih: Urugvaj ne sme premagati Južne Koreje ali pa Južna Koreja ne sme pre; magati Urugvaja s tremi ali več goh razlike, tekmi med Anglijo in Egiptom in med Irsko in Nizozemsko pa se morata nujno zaključiti z zmagovalcem in poražencem. Tudi če bi se to pripe' tilo, pa bi morala Škotska počakati n3 žreb, saj je tudi Avstrija v A skupih osvojila dve točki in ima enako razli' ko v golih (2:3). O morebitnem prehD; du Škotov v osmino finala bo tore] vsekakor odločala... sreča.	,
Brazilija je tudi sinoči igrala V0<i svojimi sposobnostmi. Imela je sic®r terensko premoč, ni pa znala ustvarn1 .nevarnih akcij pred škotskimi vrati. Brazilci so se izkazali šele po golu, k° so se Škoti »odprli« in pustili več pr0 štora Careci Miillerju in ostalim.
Po prepričljivi zmagi »azzurrov« s ČSFR
Azeglio Vidni gasi ogenj navdušenja
RIM — Gotovo ni nihče podvomil, Italijanski selektor je po tekmi s da bi se ne Italija na mundialu lahko ČSFR zadovoljen in ne štedi s pohva-uvrstila v osmino finala, saj se navse- lami za svoje igralce, trdi pa, da je
zadnje še nikoli ni zgodilo, da bi bila ekipa prireditelja izločena že po prvi fazi. Vprašljivo je bilo kvečjemu, kako bodo »azzurri« igrali in še zlasti, ali bodo znali odpraviti jalovost napadalne vrste. Po dveletju dokaj poprečnih preizkušenj je le malokdo napovedoval tako viden kakovostni skok Vici-nijeve vrste. Pa vendar! Baresi in tovariši so po prvih treh tekmah močno povečali svoj ugled in upravičili ambicije po osvojitvi naslova svetovnega prvaka. Hkrati so se tudi prikupili rimskim navijačem Olimpica, kar ni od muh, če vemo, kako zahtevni so italijanski ljubitelji nogometa.
Bolj kot Schillaci, Baggio in Berti, ki so v tekmi s Češkoslovaško povsem zasenčili standartne može Carnevale-ja, Viallija in Ancelottija, je - po splošni oceni domačih komentatorjev - junak preporoda »azzurrov« selektor Vidni zaradi pogumnih izbir pri sestavi moštva za zadnje torkovo kvalifikacijsko srečanje. S pretiravanjem, ki je značilno za italijanske medije, mu zdaj dobesedno pišejo slavospeve in ga kujejo v zvezde. Veliko pohval je bilo tudi po tekmi z Avstrijo, po skromnejšem nastopu z ZDA pa so že leteli očitki. Vicini se tega dobro zaveda, zato že sedaj gasi ogenj navdušenja, ki je nalezel Italijane, ko zatrjuje, da se mundial za »azzurre« pravzaprav šele začenja in da so bila vsa dosedanja srečanja le »mehek« uvod. Vicini prvič vodi italijansko vrsto, a na SP res ni novinec, če vemo, da je bil v Bearzo-tovem štabu že v Argentini leta 1978. Doživel pa je mnogo lepih trenutkov, a tudi razočaranj in se zdaj noče prenagliti.
najboljši igralec ekipe... telesna pripravljenost. Aktualna tema na običajnem srečanju s časnikarji je bila vsekakor ta, kaj bo naredil Vicini, ko bosta okrevala Ancelotti in Vialli. Neposrednih odgovorov Vicini seveda ni hotel dati, razumeti pa je bilo, da ni nikogar odpisal, čeprav je na dlani, da je Carnevale izgubil mesto v korist odličnega Schillacija. Berti je bil v torek zelo prepričljiv, Vicini pa je navezan na veterana Ancelottija. Selektor ni izključil možnosti, da bi lahko Igrala oba hkrati. Prava dilema pa se odpira okrog Viallija, ki je bil še včeraj -od mož iz obrambne vrste - edini nenadomestljivi element v enajsterici »azzurrov«. Začasno bo Vicini to vprašanje rešil tako, da bo Viallija poslal na igrišče na mesto Donadonija, ki je proti ČSFR staknil poškodbo na kolenu. Pregled je pokazal, da poškodba ni huda, kajti koleno ni oteklo, vendar pa mora Donadoni do jutri popolnoma mirovati in je zelo malo verjetno, da bi lahko v ponedeljek igral. Kaj pa, ko bo okreval? Dotlej je še veliko časa in Vicini si s tem vprašanjem zaenkrat res ne misli beliti glave. Sicer pa drži, da so igralci doslej pokazali veliko složnost in discipliniranost in čeprav je razumljivo, da si vsak želi igrati, nihče ne daje povoda za javna polemiziranja.
Zelo fer so na torkov poraz reagirali Čehoslovaki. Trener Venglos je pohvalil »azzurre« in ni hotel komentirati sojenja. Potrdil je le oceno časnikarjev, da je bil zadetek Grige regularen, prekršek Skuhravyja nad Schillacijem v kazenskem prostoru pa očiten.
»Sami angeli pojejo v BaggiovSi čevljih«
»Angeli pojejo v njegovih nogometnih čevljih,« je zavpil Aldo Agroppi, ko je Baggio v 32. minuti drugega polčasa s finto presenetil češkoslovaškega branilca in poslal žogo mimo nemočnega Stejkala v mrežo. Italija si je s tem zagotovila prvo mesto v skupini A, obenem pa pravico, da odigra pred rimsko publiko tudi tekmo osmine finala. Dolgoletni igralec Torina in državne reprezentance, kasnejši trener Perugie, Padove, Coma, Fiorentine in Ascolija, je ves čas, kljub Schillacije-vim vragolijam, navijal izključno za Bertija in Biaggia, torej igralca, ki ju je treniral za časa svojega postanka v Firencah. Slikovita prispodoba o angelih, ki pojejo v Baggiovih čevljih, je lahko prišla le iz ust tipičnega Tos-kanca, ki je še vedno trdno zakoreninjen v pristno kmečko-ribiško tradicijo prebivalstva ob Tirenskem morju.
Nekaj ur prej, ko smo zaradi prometnih zastojev v rimskem središču morali prepešačiti dobrih 5 kilometrov do rimskega olimpijskega stadiona, je pristavil, da je. za Združene emirate, po visokem porazu proti Jugoslaviji, nogomet še vedno arabščina. Postal je že običaj, da so tekme na olimpijskem stadionu ppvezane s pešačenjem dopisnikov in reporterjev, še posebej po tekmi, ko je prometni kaos ob zmagi "azzurrov" nepopisen. S prirojenim šestim čutom skušamo odkriti v pozni noči odprto restavracijo, kjer naj bi potešili žejo in lakoto. Medtem ko Agroppi in Sandro Mazzola obujata spomine na prvenstva izpred 15 in več let, skuša preostala trojica, v kateri sta še šef radijskega športnega poola Mario Giobbe in reporter Enrico Ameri, pospešiti korak. Tik pred restavracijo se nam pridruži podtajnik časnikarskega sindikata FNSI, Mario Petrina.
Ker je Mario doma iz Catanie, ne more mimo pohval Schillacija. V enem samem stavku je zmožen izreči toliko presežnikov, kolikor jih ne najdemo v celem odstavku Umberta Eca, ki tudi ne štedi s pridevniki. Toda v restavraciji nas čaka razočaranje, mize so v celoti zasedene, treba se bo torej razdeliti in prisesti, kjer je še kaj prostora. Reši nas lahka glasba. Pri mizi predsednika nogometne reprezentance popevkarjev, Giannija Morandija, je nekaj prostih mest. Umberto Tozzi, Paolo Mengoli in Andrea Mingardi so takoj pripravljeni odstopiti vsak po nekaj decimetrov prostora ob mizi, pa čeprav smo stisnjeni kot sardine v škatli. »Bolje se je slabo voziti, kot udobno pešačiti,« ugotovi Agroppi, ki skoraj dobesedno ponovi staro vipavsko rečenico.
»Stadion ,je lep, igra je bila čudovita, toda ozvočenje je kriminalno,« ugotavlja Morandi, »kaj, če bi priredili tekmo med pevci in radiotelevizijskimi reporterji in dobiček namenili v ta namen.« Giobbe, ki je predsednik ekipe radiotelevizijskih reporterjev, je takoj za to, istočasno pa se obveže, da bo o pobudi zainteresiral rimskega župana Carrara. »Ne pred septembrom,« miri Petrina, »takoj 'po končanem Mundialu bomo igrali v Catanii in Ta-ormini. Vse je že urejeno, v otoški ekipi bo igral Schillaci, v reporterski pa izjemoma tudi Agroppi in Mazzola. Catania bo napolnila stadion, inkaso bo bajen, namenili pa ga bomo dnevniku L'ora, ki je v krizi.«
Ko se že poslavljamo, vstopi v restavracijo Long John Chinaglia. »Prav nič ne zavidam Viciniju, kako bo zdaj razbil dvojico Baggio-Schillaci in kako bo našel prostor Vialliju. In ti
sodniki, gol Grige je bil povsem regularen.«
Spet nov argument za polemiko. »Ouiniou je že priznal zadetek, ko mu je stranski sodnik z dvignjeno zastavico kazal, da je bil Griga v off-sideu,« meni Agroppi, »kaj mu je ostalo drugega, kot da je verjel stranskemu sodniku, ki je imel boljšo vidljivost.«
SAŠA RUDOLF
Baggiu le kolo
»Če bi dosegel zadetek, bi se zadovoljil s kolesom.«
Takole je Roberto Baggio pred tekmo »azzurrov« s Češkoslovaško komentiral vest, da je srednji napadalec Združenih arabskih Emiratov dobil v dar avtomobil slovite znamke rolls royce kot priznanje za prvi gol, ki ga je arabska ekipa dosegla na mundialu. Pa so ga uslišali!
Vsedržavno združenje za ciklo-motorje mu je po lepem torkovem zadetku poslalo brzojavko s sledečo vsebino: »Vzeli smo na znanje Vašo izjavo, kolo Vam bomo kar podarili mi. In glede na kakovost Vašega zadetka, se nam zdi prav, da prejmete čudovito kolo mountain bike.«
Verjetno se zdaj mladi italijanski zvezdnik krepko kesa, da se ni raje opredelil za ferrarija...
V jugoslovanskem taboru di\ja vojna med novinaiji in vodstvom
Od hladne vojne do skupne usode
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
BOLOGNA — Italijanski novinarji se silno čudijo vojni, ki divja v jugoslovanskem nogometnem taboru na mundialu: divje so se spopadli novinarji in člani vodstva. Nekateri beograjski časopisi so, udarili po selektorju Ivici Osimu z najtežjo artilerijo. Najdlje je šel beograjski športni journaL ki Osimu očita, da je v zahvalo za to, ker sarajevskima veteranoma in rojakoma Hadžibegiču in Sušiču omogoča Privilegije v igri modrih, od njiju dobil hišo na morju. In drugi očitek, da je jugoslovansko vodstvo že zmago nad Kolubijo proslavilo kar z enajstimi litri viskija, ter na terasi hotela Salvarole pustilo razdejanje, zaradi Ponočevanja pa naj bi zjutraj še za eno uro zamudilo na novinarsko konferenco.
Nič od tega seveda ni res, še najmanj pa to, da bi bilo razdejanje v notelu delo Jugoslovanov, za tistimi mizami je bila namreč tisti večer poročna večerja nekega italijanskega no-yopečenega para. Selektor Ivica Osim je res zamudil na vsakodnevno novinarsko konferenco, a le za pet minut, ker je medtem telefoniral. Neki italijanski novinar je Ivico Osima vprašal, £akaj se nikoli ne nasmehne. »Če bi ml jaz italijanski selektor, bi se pogos-m smejal. Toda kako naj se smejem, moji otroci doma v Sarajevu jokajo, berejo laži o meni,« je odvrnil
°sim.«
, Uspeh v zvezi z uvrstitvijo v drugi Krog je povsem v ozadju, čeprav so gostitelji Jugoslovanov v Sassuolu za Mušičev petdeseti nastop, Osimovo 35. podenje in Vujovičevo 66. igro (prehi-el je Branka Zebca in je zdaj drugi hgoslovan za Draganom Džajičem po mvilu reprezentančnih nastopov) ter a uspeh ekipe pripravili slavje s tor-ami in šampanjcem.
O igri modrih je zares mogoče go-oriti zelo kritično, toda mnogi se z gro ukvarjajo na drugačen način. Za mnoge beograjske novinarje je najbolj Pomembno to, da je dirigent Safet Su-lc m da je njihovega ljubljenca Dra-JSna Stojkoviča potisnil ob rob. Ivica S1m pravi, da je za oba v igri dovolj jJ^Uora, a_da ga Sušič trenutno bolje korišča. Še večji problem pa je mlaki as Crvene zvezde Dejan Savičevič, naj bi bil eden izmed zvezdnikov j. ^nsfva, a je na uvodni tekmi z Za-raj Plmi Nemci v Milanu tako razoča-’ ua ga Osim v naslednjih tekmah Vj Vey uvrstil v moštvo. Beograjski no-t0 ,arll seveda zahtevajo Savičeviča, a Osim pravi, da imajo odlični Ita-
lijani prostor le za enega takega igralca - Baggia, medtem ko je pri nas Savičevič ob Sušiču in Stojkoviču tretji tak igralec.
Jugoslovanski igralci se bodo danes preselili v Verono ali njeno okolico. Nadaljnji program Jugoslovanov še ni znan, bržkone pa bo vmes dan počitka, ki ga bodo lahko igralci poljubno izkoristili, nekateri pa menda načrtujejo celo kratek skok domov v Jugoslavijo. Med njimi je menda tudi Stojkovič, ki je videti psihično še najbolj uničen. Srečko Katanec je še vedno poškodovan, Osim pa zatrjuje, da nanj vendarle zelo resno računa za tekmo v Veroni. Z Emirati se je poškodoval tudi vratar Tomislav Ivkovič, zaradi česar je v pripravljenosti tudi rezervni vratar Omerovič.
Ali bi imel Ivica Osim v osmini finala za nasprotnika raje Španijo ali Belgijo? »Meni je vseeno, ekipi sta približno enake kvalitete in oboji so v igri z nami favoriti. Seveda pa se mi ne predajamo vnaprej.«
Izkušeni Safet Sušič se še najmanj boji nadaljevanja: »Pomembno je, da naš nasprotnik ni ZRN, Italija ali Brazilija. S temi ekipami tu ne bi imeli nobene možnosti. Mislim, da bomo igrali z Belgijo, možnosti pa so po mojem mnenju 50 proti 50. Ne igramo še tako dobro, toda bolje bo. Se spomnite Italije s prvenstva v Španiji?« pravi Sušič.	t
Tudi Dragan Stojkovič meni, da bo šlo na bolje: »Igramo premalo kolektivno. V tem pogledu je moj favorit Italija. To je zares dober kolektiv. Tako bi morali igrati tudi mi.«
Golgeter Darko Pančev je pred tekmo z Emirati napovedal, da bo dosegel dva gola in napoved natančno zadel. In v osmini finala v Veroni? »Vedel sem, da bomo v Bologni z Emirati igrali z dvema napadalcema, za naprej pa se nič ne ve. Nasprotnik bo težji, zato bo najbrž v konici napada spet igral le Vujovič. Toda, če se mi ponudi priložnost, se bom potrudil še za kak gol,« je dejal Darko Pančev.
SZ in ZDA sta velesili tudi na športnem področju, vendar pa sta prav na nogometnem igrišču obe bili, iz povsem drugačnih razlogov, dokaj deficitarni. Američani zapuščajo prizorišče SP po treh tekmah, v katerih so povsem zadovoljili (izjema je bilo srečanje s ČSFR). Toliko bolj če pomislimo, da je nogomet v ZDA skoraj popolnoma nepoznan in nepriljubljen, tako da je treba tradicijo na tem področju šele ustvariti. In tudi v tem pogledu si Američani marljivo prizadevajo, saj bodo ZDA gostitelj prihodnjega svetovnega prvenstva.
Popolnoma drugače pa je s Sovjetsko zvezo, ki je v zadnjem petletju razpolagala z darovito selekcijo, predvajala skrajno sodobno, po mnenju nekaterih opazovalcev celo futuristično igro, temu navkljub pa osvojila premalo trofej. Seveda, v spominu vseh bodo ostale predvsem sodniške krivice, ki jih je »zborna-ja« utrpela, vendar je treba tudi priznati, da so Zavarov in tovariši zaigrali pod pričakovanji in da so samo proti Kamerunu prikazali svoj »totalni« nogomet.
Da je hladne vojne dokončno konec pa kaže tudi podatek, da bi v dresu Parme v
Rezultati, lestvice in spored v šestih skupinah
Italija	□ Avstrija	1:0
ZDA	□ ČSFR	1:5
Italija	□ ZDA	1:0
Avstrija	□ ČSFR	0:1
Italija	□ ČSFR	2:0
Avstrija	□ ZDA	2:1
Argentina	□ Kamerun	0:1
SZ	□ Romunija	0:2
Argentina	□ SZ	2:0
Kamerun	□ Romunija	2:1
Argentina	□ Romunija	1:1
Kamerun	□ SZ	0:4
Brazilija	□ Švedska	2:1
Kostarika	□ Škotska	1:0
Brazilija	' □ Kostarika	1:0
Švedska	□ Škotska	1:2
Brazilija	O Škotska	1:0
Švedska	□ Kostarika	1:2
Italija	3	3	0	0	4:0	6	Kamerun	3	2	0	1	3:5	4	Brazilija	3	3	0	0	4:1	6
ČSFR	3	2	0	1	2:2	4	Romunija	3	1	1	1	4:3	3	Kostarika	3	2	0	1	3:2	4
Avstrija	3	1	0	2	2:3	2	Argentina	3	1	1	1	3:2	3	Škotska	3	1	0	2	2:3	2
ZDA	3	0	0	3	2:8	0	SZ	3	1	0	2	4:4	2	Švedska	3	0	0	3	3:6	0
Arabski e.	□ Kolumbija	0:2	Belgija	□ J. Koreja		2:0	Anglija	□ Irska			1:1
ZRN	□ Jugoslavija	4:1	Španija	□ Urugvaj		0:0	Nizozemska	□ Egipt			1:1
Jugoslavija	□ Kolumbija	1:0	Belgija	□ Urugvaj		3:1	Anglija	□ Nizozemska			0:0
ZRN	□ Arabski e.	5:1	Španija	□ J. Koreja		3:1	Irska	□ Egipt			0:0
ZRN	□ Kolumbija	1:1	Belgija	□ Španija		21. 6.	Anglija	0 Egipt			21. 6.
Jugoslavija	□ Arabski e.	4:1	Urugvaj	□ J. Koreja		21. 6.	Irska	□ Nizozemska			21. 6.
ZRN	3	2	10	10:3 5	Belgija	2 2 0	0	5:1 4	Egipt	2 0	2	0	1:1 2
Jugoslavija	3	2	0	1	6:5 4	Španija	2 1 1	0	3:1 3	Irska	2 0	2	0	1:1 2
Kolumbija	3	111	3:2 3	Urugvaj	2 0 1	1	1:3 1	Anglija	2 0	2	0	1:1 2
Arabski e.	3	0	0	3	2:11 0	J. Koreja	2 0 0	2	1:5 0	Nizozemska	2 0	2	0	1:1 2
prihodnji sezoni lahko nastopala skupaj
Zavarov in Američan Caligiuri...
%
Od zvezd v... blato
Verjetno bo držalo, da na svetu ni pravice, prav gotovo pa je, da objektivnost ni od tega sveta. Tudi zahodnonemški časnikarji prehajajo iz ene skrajnosti v drugo: do tekme s Kolumbijo so na vse kriplje in na vse vetrove oznanjali premoč tevtonskih nogometašev, včeraj zvečer pa so Beckenbauerja in njegove varovance zasuli pod plaz kritik, ki ne prizanašajo nikomur, najmanj branilcu Au-genthalerju in Haesslerju, ki naj bi bil kriv, da razmišlja samo še o Juventusu.
30 milijonov pred zaslonom
Tekmi, ki jih je televizija predvajala v torek zvečer, si je ogledalo kar 30 milijonov gledalcev, več kot 25 milijonov pa je seveda sledilo dvoboju med Italijo in Češkoslovaško. Tekmo med Avstrijo in ZDA si je ogledalo pičlih 863 tisoč TV naročnikov, vendar je bilo tako skromno število vseeno usodno za dosego novega rekorda. Slednji »pripada« še vedno tekmi Italija - ZDA s 25.749.000 gledalci.
Efekt Blatterjevih izjav
V torkovih tekmah so sodniki pokazali rumen karton 21-krat in s tem postavili svojevrsten rekord. Samo na tekmi Avstrija - ZDA je opomin dobilo 11 igralcev. Skupno so po 30 tekmah že dosodili 91 opominov in sedem izključitev (pred štirimi leti v Mehiki pa je bilo po 50 tekmah 121 rumenih in osem rdečih kartonov). Nepoučen bralec takih vesti bi si lahko mislil, da na muridialu prevladuje groba in nasilna igra. Bržkone pa je to le posledica navodil generalnega tajnika mednarodne nogometne zveze Blattera, ki je nepopustljiv s... popustljivimi sodniki.
Jekleni Nemci in »stekleni« Kolumbijci
Milansko občinstvo je izžvižgalo veznega igralca Kolumbije Valderramo, ki je po spopadu z nemškim obrambnim igralcem obležal na igrišču in ki so ga po dveh minutah odnesli na nosilih. Malo zatem se je Valderrama vrnil v igro, kot da bi sploh ne občutil udarca. Poleg publike so na to reagirali tudi nemški nogometaši, ki so Valderramo kratkoma-lo proglasili za... igralca (v gledališkem smislu).
V bran svojega nogometaša pa je posegel kolumbijski selektor Maturana, ki je stvar takole pojasnil: »Nemci so v fizičnem pogledu neprimerno močnejši od vseh ostalih nogometašev. Nanje je mogoče udrihati sistematično in bodo igrali naprej, ker rie občutijo bolečine. Moji igralci so pa normalni ljudje, ki po hudem udarcu pač padejo in obležijo.«
14 □ Italija 90 »f'
____________________m M
V Veroni spopad med belgijskimi »zlodeji« in španskimi »furijami«


§SS




# - -
m
A'90
Belgija-Spanija štiri leta pozneje
Belgijski vratar Michel PreucThomme
VERONA — Po štirih letih spet Bel-gija-Španija. Na mundialu v Mehiki sta se reprezentanci srečali v četrtfinalu, zmagala pa je Belgija šele po streljanju enajstmetrovk. Takrat je bil slavni vratar Pfaff tisti, ki je s svojimi ogromnimi rokami »zaprl« Španiji vrata polfinala in odprl lastnim »rdečim zlodejem« pot do četrtega mesta, ki predstavlja najboljši rezultat Belgijcev na svetovnih prvenstvih.
Štiri leta kasneje se bodo skušali Španci v tekmi zadnjega kola skupine E oddolžiti za takratni poraz. Tokrat jih v vratih ne bo »plašil« več Pfaff, pač pa nič manj zanesljivi Preud'hom-
me, ki je po mnenju španskega kolege Zubizarrete sploh prvi vratar tega svetovnega prvenstva.
Čeprav tekma ni tako pomembna, kot tista, izločilna, izpred štirih let, pa ekipi ne bosta igrali izključno za prestiž. Belgija se je z zmagama proti Južni Koreji in Urugvaju že uvrstila v osmino finala, trenerju Guyu Thysu pa to še ni dovolj. Starosta tehničnih vodij na tem mundialu hoče osvojiti prvo mesto v skupini, in to iz več razlogov. Prvič zato, ker bi s tem Belgija odigrala tekmo v osmini finala proti Jugoslaviji v že »domači« Veroni. Dru-
S tekmo Urugvaj-Južna Koreja »the End« na stadionu Friuli
gič, ker bi se z uvrstitvijo na prvo mesto izognila nepredvidenim »neprijetnostim« v nadaljevanju prvenstva. Thys, ki je običajno zelo skop z izjavami, se je včeraj vendarle »predal« novinarjem. Ocenil je, da so pokazale doslej najboljšo igro na SP Italija, ZRN in njegova Belgija. »Čim kasneje se bomo srečali s tistima reprezentancama, tem bolje bo za nas,« je optimistično predvidel.
Pred današnjo tekmo se je znašel belgijski trener v težavah s postavo. Kar čez noč mu je »zmanjkalo« tri četrtine obrambe: Gerets je bil izključen, Clijsters in Grun pa sta se poškodovala. Namesto njih bo poslal na igrišče Alberta, Staelensa in Vervoorta. Prva dva še nista igrala skupno z libe-rom Demolom, Scifo, ki je nekakšna »duša« belgijske reprezentance, pa meni, da bosta lahko z zagrizenostjo in borbenostjo nadoknadila neizkušenost.
V	španskem taboru so pred današnjo tekmo dokaj »maščevalno« nastrojeni. Poraz v Mehiki še skeli, srečanje v Veroni pa prihaja za Špance v pravem trenutku za oddolžitev. Na krilih prepričljive zmage proti Južni Koreji štartajo Španci na nov uspeh, kar pa tudi po besedah Suareza ne bo lahko. Španskega trenerja najbolj zaskrblja, kako bo zaustavil Scifa. Po neuradnih vesteh naj bi nanj pazil Quique, ki naj bi zamenjal »nestanovitnega« Villarro-yo. V ostalem Suarez ni hotel dati nobene izjave. Ne o današnji tekmi, ne o vzdušju v ekipi. Klima v reprezentanci rdečih furij je bila že od vsega začetka priprav dokaj naelektrena, in to prvenstveno zaradi »nerazumevanja« trenerja z igralci madridskega Rea-la.Po zmagi proti Južni Koreji s tremi zadetki »realčana« Michela kaže, da se je vzdušje vendarle nekoliko zvedrilo, to pa naj bi bil za Španijo nov adut v današnji nelahki tekmi.
V	Veroni se torej obeta lepa nogometna predstava, z Belgijo, ekipo z najboljšo kolektivno igro na eni strani, in Španijo, moštvom z velikim individualnim potencialom na drugi. Tej nogometni poslastici bo med drugimi prisostvoval tudi španski kralj Juan Carlos, ob njem pa bosta sedela predsednik republike Francesco Cossiga in predsednik vlade Giulio Andreotti.
VIDEM — Z današnjo tekmo med Urugvajem in Južno Korejo Videm zaključuje svojo »svetovno avanturo«. V zadnji predstavi na stadionu Friuli si bosta stala nasproti do danes naj slabši ekipi skupine E, od katerih ima le ena, Urugvaj, še možnost za napredovanje v osmino finala. Urugvajci so v
Enzo Francescoli
Vidmu odlično začeli svoj mondiale, saj so povsem nadigrali Špance in bi si tudi zaslužili zmago. »Izlet« v Verono jih je drago stal, sedaj pa spet upajo, da jih bo Videm na popravnem, izpitu ponovno osrečil.
Trener Oscar Tabarez je bil po porazu proti Belgiji dokaj potrt. Po spodbudni igri proti Španiji je že upal na osvojitev prvega mesta v skupini, sedaj pa si bo njegova ekipa le z izdatno zmago (s tremi goli razlike) lahko zagotovila prestop v osmino finala, kjer naj bi se po predvidevanjih srečala s panzer-Nemčijo v Milanu.
Po nedeljskem »debaclu« namerava Tabarez spremeniti postavo in vključiti v moštvo nekatere mlade nogometaše: Saldana naj bi zamenjal Domingu-eza, branilca, ki naj bi bil glavni krivec za tretji zadetek Belgije, Martinez pa Alzamendija. Mlajša ekipa naj bi bila bolj poletavna in bolj ofenzivna, meni trener Tabarez, ki včeraj ni hotel govoriti o Korejcih. Vsaj o njihovih-hi-bah ne, poudaril pa je njihove vrline: igrajo zelo dinamično, borbeno in taktično zrelo, je bila njegova ocena.
Medtem ko je bilo vzdušje v urugvajskem taboru včeraj dokaj napeto, pa so bili Korejci povsem umirjeni: trenirali so na plaži v Lignanu, predali so se sončenju in nakupom. Nič torej ni kazalo, da bi jih današnja tekma kdove kako skrbela. Trener Hoe-Taik Lee je priznal, da se je na prvih dveh tekmah mnogo naučil in da bodo zaigrali Korejci danes bolj zadržano na sredini igrišča in v obrambi ter se bodo v napadu poslužili predvsem protinapadov.
Verjetni postavi: URUGVAJ: Alvez, Herrera, Pintos Saldana, Perdomo, Gutierrez, De Leon, Martinez, Osto-laza, Francescoli, Ruben Paz, Ruben Sosa. JUŽNA KOREJA: Choi In-Yo-ung, Chaoi Keng-Hee, Yoon, Chung Yong-Hwan, Lee Sang-Yoon, Lee Heung-Sil, Chung Hae-Won, Hwang-bo, Kim, Choi Soon-Ho, Byun.
halo mundial
Vse gre mimo neopazno
»Spektakel ob nogometnem prvenstvu je res lep in priznati moram, da ga tudi rada gledam«, je povedala Tamara Blažina, odbornica za šport pri zgoniški občinski upravi, »stvar pa je treba gledati tudi z manj emotivnega stališča.«
»Veliki mediji posvečajo temu prvenstvu preveliko važnost, kar je negativno. Vse ostalo se v poročilih enostavno izgublja.«
Ob poročilih o podvigih huliganov se menda že sedaj opaža majhen priliv od turizma.
»Slišala sem, da so pred dnevi v Vidmu potožili, ker so imeli od prvotnih rezervacij le 16 potrdil za hotelske usluge. Vsaj podobno bo verjetno tudi v drugih mestih in iz postavke turizma bo svetovno prvenstvo negativno, ker še zdaleč ne bodo prihodki krili izdatkov.«
»Ne gre tudi pozabiti ogromnih stroškov za gradnjo ali posodabljanje objektov, ki po svoji veličini niso opravičljivi... seveda je pri takih odločanjih najvažnejši narodni prestiž, ki izhaja iz ustvarjenega sijaja.«
Pozablja se tudi na vse ostalo...
»Javno mnenje je pod jedrskim sevanjem blišča. Sedaj se lahko zgodi karkoli, ne da bi bilo primerno zabeleženo,«
Bo imela Italija daljnosežne posledice zaradi organizacije turnirja?
»Posledice bodo brez dvoma prišle na površje, ker bo za razne storitve zmanjkal denar, ki je bil brez trezne presoje namenjen pretirano dragim objektom.«
V teku je recimo sindikalni boj važnih delavskih kategorij,-
»Porazno je, da gre vse mimo, ne da bi se kdo zganil. Misli Alojza Rebule, ki je nogometno prvenstvo primerjal z opijem, so bile povsem na mestu. Očitno so sedaj važnejši podvigi Baggia in Schillacija kot pa delovna pogodba kovinarskih delavcev.«
Po drevišnjih srečanjih bo končno znan razplet izenačene skupine
Morda bo drevi odločal žreb!
Nizozemska - Irska
Anglija - Egipt
PALERMO — Bila bi res prava tragedija, če bi ekipa s tolikimi talenti, ki se povrhu ponaša z naslovom evropskega prvaka, izpadla že po kvalifikacijah, je pred današnjo tekmo nizozemskih »ovenelih tulipanov« z Irsko priznal njihov selektor Leo Been-hakker. Nizozemce je zdaj resnično strah, saj je skupina F tako izenačena, da jih praktično samo zmaga zanesljivo vodi v osmino finala, čeprav bi verjetno zadostovala tudi delitev točk. Tudi dejstvo, da so Gullit in tovariši v srečanju z Anglijo pokazali določen napredek, ni dovolj pomirjujoče. Nizozemce pravzaprav tolaži samo ugodna tradicija z Irsko. Spomnimo se samo na srečanje zadnjega kola prve faze z zadnjega evropskega prvenstva. Nizozemci so takrat za uvrstitev v nadaljnje kolo potrebovali zmago, a še osem minut pred koncem je bil izid 0:0. Tedaj je iz navidezno nenevarne akcije padel odločilni zadetek plavolasega Wima Kiefta, ki je ekipi priboril zmago. Odtlej se je Nizozemska na EP iz ekipe brez idej in prave forme prelevila v uničujoči stroj in povsem zasluženo osvojila naslov prvaka.
Tega spodbudnega precedansa pa ne kaže precenjevati, če vemo, da je ozračje v nizozemskem- taboru še naprej naelektreno. Na plemike je olja dolil Van Basten, ki je iz Amsterdama poklical fizioterapevta in prijatelja Teda Troosta, da bi mu pomagal pri zdravljenju poškodovanega gležnja. Prihod Troosta je zelo vznejevoljil funkcionarje »tulipanov«, zlasti pa uradnega zdravnika in maserja, ki sta mu morala prepustiti mesto. Toda zveznik Van Basten si očitno lahko privošči to in še kaj drugega...
Poliglot Beenhakker, ki (vsaj navidezno) ravnodušno sprejema celo kritike na svoj račun, se tudi ob tej priložnosti ni kdove kako razburjal. Za danes ne napoveduje velikih sprememb v ekipi in upa na zmago.
Na srečo Nizozemcev se nič bolje ne godi Ircem. »Železni« angleški selektor Jack Charlton je vse bolj tarča ostrih napadov britanskega tiska, ki mu očita, da ekipi vsiljuje starodavni slog igre - dolge podaje po zraku v nasprotnikov kazenski prostor - ki je povsem neustrezen za sodobno pojmovanje nogometa. Včeraj je Charlton celo prekinil vsakodnevno tiskovno konferenco. Razburila so ga zbadljiva vprašanje nekega irskega časnikarja.
Srečanje med Anglijo in Egiptom bo (kot seveda tudi tisto med Irsko in Nizozemsko) odločilno za uvrstitev v osmino finala, način pa bo morda neverjeten. Morda bodo morali celo žrebati tiste enajsterice, ki bodo lahko nadaljevale svoje tekmovanje! To bi bilo seveda za Anglijo in Nizozemsko zelo tvegano, manj pa za Egipt in Irsko, ki sta svoj mundial z dosedanjimi izidi že osvojili. Trenutno je namreč stanje neverjetno popolnoma izenače-
Angleški vratar Peter Shilton na srečanju Anglija-Nizozemska (Telefoto AP)
no: vse ekipe so osvojile samo neodločene izide, pa tudi njihova razlika v golih je popolnoma identična: 1:1. Če se torej obe tekmi zaključita z 0:0 ali recimo 1:1, bomo priča »megažrebu«, kar pa bi verjetno pokazalo šibko točko tega prvenstva, saj ne more ekipa napredovati na podlagi nekega žreba!
Toda povrnimo se k tekmi med »domovino nogometa« in »faraoni«. Favoriti so seveda Angleži, ki so se na prejšnji tekmi z Nizozemsko »modernizirali« do take mere, da so v postavo uvrstili prostega igralca, pač »libera«. ki ima svoje »delovno področje« za obrambno vrsto in seveda pred vratarjem.
Trener Robson je optimistično razpoložen, ne skriva pa svoje zaskrbljenosti pred srečanjem s »sitnimi« in požrtvovalnimi Egipčani, ki sicer v bistvu le »ražbijajo« nasprotnikovo igro (in torej ničesar ne gradijo), to pa opravljajo z izredno taktično zrelostjo. Egiptovski trener, polkovnik El Goha-ry, je namreč izvedenec za igro... drugih enajsteric, katere proučuje že nekaj mesecev. Vendar pa mu moram0 priznati izredno tehnično pripravljenost, saj je znal soje igralce pripravit' tako tehnično, kot tudi taktično. Če k temu še dodamo, da jim je znal vcepit' pravilno menataliteto napora, požrtvovalnosti in nepopustljivosti, vidim0’ da je El Gohary opravil veliko delo.
Zanimivo pa je, da egiptovski trene' ni hotel govoriti o taktiki, katero b° uporabil proti Angliji. Po vsej verjetnosti bo njegova običajna: trda obramba na svoji polovici igrišča in hit" protinapadi. Bo zadostovala, ko Pa Robson obljublja napad na vsej črm saj noče tvegati, da bi bil izločen? Sicer pa se šušlja, da bo svojega »libera« Wrighta spet poslal na klop ter da o ^ potrdil Platta, ki ima dober strel z ve like razdalje. Zagotovo bosta '9ra. tudi McMahon in Gascoigne, na srf".v ni napada pa je seveda potrjen G® ' Lineker, ki pa je lažje poškodovan.
Italija 90 O stran 15
■ M_______________________
Beseda Mundial je sposobna čarovništva v več smislih. Sposobna je vplivati na razpoloženje in strasti, na navade in običaje, celo na proizvodnost tiste države, ki si prizadeva in spletkari, da bi si pridobila idole nogometne žoge.
Švedska, Argentina, Italia, Jugoslavija, Brazilija, Zahodna Nemčija, Kamerun... 24 najboljših nogometnih enajsteric sveta nastopa, tekmuje, zmaguje in izgublja na dvanajstih stadionih Apeninskega polotoka. O nogometaših vemo marsikaj, pravzaprav vemo tisto, kar je bilo domenjeno znotraj posameznih štabov, da gre v javnost štabov. Tudi tega je marsikdaj preveč in je skregano z okusom.
Mnogo manj se piše in govori vsaj za milijonske množice ljudi o organizacijski strukturi te prireditve, o tistem strateškem, političnem, družbenem, turističnem in trgovinskem načrtu, ki je pripeljal državo do tega, da je celotno zadevo sprejela. Posledice so bile različne po svoji pojavnosti in po vsebini; sicer pa se ni zadeva še zaključila in ni še primerna kakršnakoli ocena. Zato ostanemo pri dejstvih.
Ostanimo pri številkah. Leta 1984 so v Ženevi ustanovili COL (Comitato Organizzatore Locale - Krajevni prireditveni odbor). COL je'dobil nalogo, da načrtuje proizvodnjo Mundiala z uradnim imenom Italia '90. COL je svoj štab preselil v Rim, kjer je zanj delalo 150 funkcionarjev porazdeljenih na šestnajst operativnih oddelkov. Seveda je COL moral ustanoviti še enajst pododborov v ostalih enajstih mestih, sedežih posameznih uvrstitve-nih turnirjev.
Generalni ravnatelj COL je postal Luca Cordero di Montezemolo, ki živi v senci gospoda (izraz je tukaj še kako primeren) Agnellija, iz česar lahko marsikaj sklepamo. Pomočniki so mu bile odmevne in politično zmagujoče (izraz je povzet iz revije Business to Business) osebnosti, kot so Franco Carraro, Antonio Matarrese, Federico
Sordillo, Joao Havelange, Joseph Blat-ter, Andrea Manzella, Ugo Cestani, Antonio Riccheri, Luciano Nizzola, Gianni Petrucci in Elio Giulivi.
Sponsorizacija spektakla je bila predana osmim vodilnim koncernom italijanskega proizvodnega potenciala: Štet, Fiat, Olivetti, Državne železnice, Alitalia, Banca Nazionale del Lavoro, Rai in Ina-Ajsitalia, ki so naložile v blagajno COL po osem milijard, kar znaša seveda 64 milijard lir.
Ves dobiček Krajevnega prireditvenega odbora, ki bo na koncu izhajal iz skupne vsote 200 milijard sredstev, kolikor naj bi jih krožilo za Mundial, bodo izročili vsedržavni nogometni zvezi. Na občnem zboru doberdobske Mladosti, kjer je bilo govora o marsičem, sem ujel tudi napoved-željo, da
bo nekaj stotisoč lir potem na razpolago tudi za amaterska društva. Človek živi tudi od upanja. S tem v zvezi je spodbudno prepričanje, ki krožil med izvedenci, da bo namreč na koncu izračun KPO (take kratice mečeš skozi vrata in se nenehno vračajo skozi okno) pozitiven. KPO bo namreč dobi! od Mednarodne nogometne zveze, ki je odgovorna v prvi osebi za izvedbo svetovnih nogometnih prvenstev, devet odstotkov prejemkov od vstopnin, isto število odstotkov od vsote, ki jo je plačala televizija za prenose, in od vsote, ki priteka od podpisov pogodb za sponsorizacije.
Toda KPO (zakaj sejni stalno vsiljuje primerjava z ZSŠDI?) bo prejel nadaljnjih 30 odstotkov od prodaje listkov za prisostvovanje tekmam in 30 odstotkov čistega dobička FIFA (Med-
narodna nogometna zveza) po odštetju stroškov, ki jo bremenijo in se nanašajo na potnino posameznih državnih moštev ter na sodniške honorarje in povračilo stroškov.
Indija Koromandija se obeta tudi, kar zadeva "merchandising" (zamejci to besedo stežka celo zapišemo, še slabše razumemo, uresničili pa jo bomo kot globalni zakon): s tega področja bo KPO dobil sto odstotkov od prihodkov osmih zgoraj navedenih uradnih dobaviteljev, trideset odstotkov od prihodkov, ki zadevajo uradne usluge in proizvode, spet Sto odstotkov od blagovnih dobav uradnih sodelavcev, osemdeset odstotkov od ro-yalties, ki izhajajo iz koriščenja v Italiji vseh trgovskih proizvodov z napisom in maskoto CIAO in končno še 20 odstotkov royalties iz istega naslova, ki pa se nanaša na vse ostale države Evropske gospodarske skupnosti. Sem bi sedajspadala preglednica honorarjev vaditeljev ŠZ DOM ali ŠD Primorec, a prikaz terja, da omenim tudi drugo plat medalje. Ubogi Mundial mora tudi kaj plačati.
Izdatki za obnovo dvanajstih stadionov niso namreč imeli začrtanih meja. Mislim, da je šlo za legalizirano (morda pa tudi ne) ropanje. Predračuni so se izkazali za farso, obračune pa bi morali pisati z vijolčasto barvo v znak kesanja. Sramotni seznam se kaže v teh razsežnostih: Bari - začetni proračun 80 milijard, strošek 87 milijard; Bologna (45 - 64); Cagliari (19 - 26); Firence (58 - 77); Genova (51 - 62), Milan (90 - 123); Napoli (131 - 180) - televizija je poročala o sklepu občinskega sveta za nadaljnjih 58 milijard naložb; Palermo (35 - 52); Rim (111 - 153); Turin (60 - 73); Videm (19 - 21) in Verona (21 - 38). Stvari so jasne, to je matematika.
Kar gledamo po televizijskih ekranih in neposredno tudi v najbolj oddaljenih krajih sveta, je stalo italijansko državno televizijo tri leta dela. 104 ure predstav posreduje televizijska tehno-
logija 147 tujim postajam v 118 državah. Finalno tekmo bo predvidoma gledala milijarda in pol ljudi. Stroka pravi, da je vsaka igra med vsem drugim lahko tudi katarza. Če je gledanje nogometne tekme katarza za napadalnost, ki jo nosimo vsi v sebi, in če nismo zmožni drugače te napadalnosti preusmeriti, naj bo pač nogomet tisto sredstvo, da bo čez poletje več miru po družinah, soseskah, predmestjih in središčih, na ulicah in avtocestah. Ali bo res?
Celotna naložba v avdiovizuelno posredovanje enomesečnega brcanja znaša 300 milijard lir. V otvoritvenem članku sem omenil, da si je severozahodni del zemeljske oble privoščil drago igračko. Tu dajem primer odvečnega razsipavanja: dvanajst snemalnih kamer na vsaki tekmi uvrstit-venega dela prvenstva, katerim se na naslednjih tekmah pridruži še pet podobnih. Dve minikameri bosta nameščeni znotraj vrat. Skorajda razumem sodnike, ki se vsej tej tehnologiji smejejo v brk, sodijo po svojih trenutnih muhah, dovolijo na nogometnem igrišču igrati košarko, premeščajo črte kazenskega prostora, ob rokoborčev-skih prizorih gledajo stran in dvigajo včasih rumene listke, ker se dva hrbtno pobožata.
Končno je tu še ekonomska propaganda. TV prostor za ekonomsko propagando upravlja podjetje SIPRA. Ponudba predvideva tri možnosti: za prisotnost na 22 tekmah je treba odšteti 2 milijardi in 200 milijonov lir, za 19 tekem 1 milijardo in 400 milijonov lir, za 12 tekem pa 800 milijonov. Kdor je od stroke, pravi, da se naložba izplača; nekoliko se spoznam na vzgojo in psihologijo, zato posledično trdim, da je položaj obupen, če je pranje možgan tako uspešno. Pa še to: po letu 1983 se prvič spet pripravlja štiriindvajseturna splošna stavka - kovinarski delavci nosijo mesečno domov 1.200.000 lir plače.
ALDO RUPEL
Član proseškega Primorja Walter Husu se posebej navdušuje za igro Thysovega moštva
Proti Belgiji bo Jugoslaviji trda predla
Walter Husu
Vloga igralca in odbornika nalaga Walterju Husuju dvojne naloge pri proseškemu Primorju. Gledanje tekem svetovnega prvenstva ni zanj obvezen pojem, a zanimanje je veliko.
Te je med tekmami, ki si jih doslej videl, kaka posebno navdušila?
»Zelo ugodno me je presenetila Belgija. Na tekmi proti Urugvaju sem pričakoval predvsem učinkovito igro Amerikancev, nasprotno pa sem videl, da so Belgijci zelo agresivni in v protinapadu skrajno nevarni.«
Z Belgijo se bo verjetno v Veroni srečala Jugoslavija. Imajo modri možnosti, da premostijo tako oviro?
»Za Jugoslavijo bo ta tekma, če do nje sploh pride, izredno težka. Obramba Jugoslavije in napad Belgijcev sta na različnih kakovostnih ravneh. Sicer je vsaka tekma poglavje zase in pride lahko tudi do preporoda enega in do
slabega dne drugega. Ob nastopu z doslej prikazanimi standardi igre, pa mislim, da Jugoslavija proti Belgiji ne' bi imela ustreznega orožja.«
Kdo bo v veliki četverici?
»Italija, Belgija, Brazilija in Nemčija.«
Kaj pa Kamerun?
»Ta ekipa je z zmago v skupini izgorela svoje idealno gorivo: V osmini finala bo po mojem mnenju izpadla.«
Dve sami ekipi iz Afrike sta verjetno premajhno predstavništvo za celino, ki je nogometno v razvoju.
»To je tudi res. Pri tem pa gre za politično voljo mednarodne nogometne zveze pri določanju kvalifikacijskih skupin in tudi za uspehe ekip na prejšnjih turnirjih. Ob morebitnem nadaljnjem prodoru Kameruna na letošnjem turnirju se bo tudi povečal politični pritisk za večjo prisotnost na na-
slednjem prvenstvu. Dvomim pa v možnost prodornega uspeha in naslednje svetovno prvenstvo, morda tudi dve, bosta še z dvema afriškima ekipama.«
Trenerji naših ekip sledijo tekmam kot nekakšnemu sejmu različnih pojmovanj igranja.
»Pred začetkom turnirja se je na veliko pisalo, da bo igranje izrazito taktično in da bo golov zelo malo. Nasprotno sem videl precej odprtih tekem in tudi število golov je z ozirom na zelo črna predvidevanja zadovoljivo. Število golov samo ne pomeni višjo kakovost. Modernim sistemom napadanja se namreč zoperstavlja tudi primerna obramba. Vedno bolje so tudi pripravljeni vratarji.«
Kdo med junaki mundiala te nogometno najbolj prepričuje?
»Ogrevam se za Matthausa.«
Po TV do konca prve faze
Danes, 21. 6.
Belgija-Španija 16.45 RAI l,16.40Lj 2 Južna Koreja-Urugvaj 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 18.50 (ca.) Lj 2 (posnetek) Anglija-Egipt 20.45 RAI 2, 22.50 (ca.) Lj 2 (posnetek)
Irska-Nizozemska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 Jutri, 22. 6.
Ni tekem
Natečaj »Beneco Kronos« dobiva točnejše obrise
Dvojica v vodstvu
Z včerajšnjimi vprašanji smo tu ^koristili program prve kvalifik cijske faze svetovnega prvenst\ Naslednja vprašanja bodo v zvezi tekmama na sporedu 23. junija Bariju in Neaplju.
Cas, v katerem zaključujemo r ^akcijo te strani nam ne omogoi ha bi imeli popolni vrstni reda te movalcev. Točke vključujejo vpi “anje o morebitnem golu Polstei na tekmi Avstrija - ZDA.
Trenutno stanje je naslednje:
Jaš Grgič in Ciro Fabbri 21 toč
Matija Jogan 20 točk;
Marjan Coretti in Dario Fabt 18 točk;
Dimitrij Križman 17 točk;
Katja Vodopivec 16 točk;
Peter Štoka 15 točk;
.Darko Bradassi, Dejan Furlan ln Kristjan Legiša 13 točk;
Iztok Furlanič 12 točk;
Jan Grgič 11 točk;
Breda Cok 10 točk;
Aleš Nanut in Adriano Mosetti točk;
Borut Klabjan 7 točk;
Jožko Prinčič 5 točk;
Rado Kocjančič, Jan Prinčič Mirko Ferlan 3 točke.
vodilni Jaš Grgič ohranja i vedno zelo visoko pozitivnost oi govorov. Po zadnjem pregledu, katerem je imel 5 pravilnih odg v°rv na šest vprašanj, je sedaj pri
pravilnih odgovorih na 10 vprašanj. Prvega mesta se drži kljub temu, da prvi dati tekmovanja ni nastopal.
Z zadovoljstvom smo ugotovili, da večina tekmovalcev ni nasedla znatnemu napihovanju, katerega je bila deležna avstrijska reprezentanca, oziroma njeni domnevni bom-berji. Polsterju je le peščica nastopajočih pripisala zadetek.
Med našimi udeleženci smo odkrili, da je Matija Jogan predvsem privrženec košarke.
Če bi izbiral med igriščem za košarko in nogomet, na katero bi stopil?
»Raje na košarkarsko, ker sem tudi aktiven košarkar. Res pa je, da nogomet rad gledam po televiziji.
Letos bo svetovno prvenstvo tudi v košarki. Kdo bo po tvojem mnenju zmagal?
»Mislim, da bo šel naslov Jugoslaviji, ki je v košarki daleč pred nogometom.«
Marjan Coretti (12 let, iz Lonjer-ja) je plavalec. S tem športom se bavi že 6 let in je v tekmovalni skupini Bora
»Sedaj zmorem čas 33 sekund na 50 m prosto«, je povedal, »v Trstu bomo trenirali do konca junija, nato pa bomo šli za teden dni v Cerkno. V nedeljo bomo tudi tekmovali.«
OSMINA FINALA ČETRTFINALE POLFINALE
FINALE
Al ITALIJA________________
RIM 25. junija ob 21.OB
zmagovalec 1
C3 ali D3 ali E3
F2_____________________
GENOVA 25. junija ob 17.00
B2 ROMUNIJA
El_____________________
VERONA 26. junija ob 17.00 D2 JUGOSLAVIJA
01	BRAZILIJA___________
TURIN 24. junija ob 17.00
A3 ali B3 ali F3
D1 ZRN_________________
MILAN 24. junija nb 21.00 B3 ali E3 ali F3
A2 ČSFR________________
BARI 23. junija ob 21.00
02	KOSTARIKA
F1_____________________
BOLOGNA 26. junija ob 21.00 E2
BI KAMERUN_____________
NEAPELJ 23. junija ob 17.00
A3 ali 03 ali D3
RIM
30. junija ob 21.00
zmagovalec 2 zmagovalec 3
FIRENCE
30. junija ob 17.00
zmagovalec 4
zmagovalec 5
MILAN
I. julija ob 21.00
zmagovalec 6
zmagovalec 7
NEAPELJ 1. julija ob 21.00
zmagovalec 8
zmagovalec A
NEAPELJ 3. julija ob 20.00
zmagovalec B
zmagovalec C
TURIN
4. julija ob 20.00
zmagovalec D
1. mesto
RIM
8. julija ob 2B.BB
3. mesto
BARI
7. julija ob 20.00 (poraženca pnlfinalaj
SVETOVNI
PRVAK
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
JL	dnevnik
četrtek, 21. junija 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Mednarodna kolesarska etapna dirka po Jugoslaviji
Bogdanu Ravbarju etapa in prvo mesto na lestvici
Mladinsko košarkarsko prvenstvo Slovenije
Naši prvi na lestvici
Atletski troboj under 21
Claudia Coslovich (Bor Infordata) v reprezentanci
Včeraj je Claudio Coslovich, atletinjo AD Bor Infordata, italijanska atletska zveza (FIDAL) obvestila, da je bila izbrana za državno reprezentanco under 21, ki bo v Rostocku (Vzhodna Nemčija) nastopila na troboju Italija - Finska -NDR, in sicer 23. in 24. t. m.
Po nekaj sušnih letih, to je - po nastopih v italijanski mladinski-reprezentanci Gorazda Pučnika in še prej Irene Tavčar - spet priznanje za našo atletiko in za ves naš šport.
Z nastopom v državni reprezentanci svoje atletinje je društvo resno računalo, sama Claudia pa po zadnjih rezultatih lahko z zadovoljstvom ugotavlja, da čas forme, katere višek je tempiran za državno prvenstvo konec julija, vendarle prihaja. (I. P.)
NOVO MESTO — 20-letni slovenski kolesar iz Novega Mesta Bogdan Ravbar je osvojil zmago v peti etapi mednarodne krožne dirke po Jugoslaviji in se hkrati povzpel tudi na prvo mesto skupne lestvice. Tudi na tej etapi iz Zreč do Novega mesta so jugoslovanski kolesarji dosegli vrsto solidnih uvrstitev in tako še bolj utrdili vodstvo A reprezentance na skupni ekipni razvrstitvi. Po včerajšnji etapi je kazalo, da je rumeno majico ohranil Sandi Papež, po ponovnih izračunih žirije pa je Ravbar vnedarle prevzel vodstvo.
VRSTNI RED: 1. Ravbar (Jug.), ki je 124 km dolgo prog:o prevozil v 2.42T1" s poprečno hitrostjo 45,874 km na uro;
2.	Borut (Jug.); 3. Odrinski (Bol.); 4. Bonča (Jug.); 5. Kovačič (Jug.); 6. Papež (Jug.).
SKUPNA LESTVICA: 1. RAvbar (Jug.) 16.02'06"; 2. Papež. (Jug.) po 10";
3.	Cerkasin (SZ) po 24"; 4. Pintarič (Jug.) po 46"; 5. Glivar (Jug.) po 48".
Dirka po Švici: slavje Argentina
UNTERAEGERI (ŠVICA) — Italijan Moreno Argentin je zanesljivo osvojil 9. etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici. Argentin je vozil kar 150 km sam in je privozil na cilj z 119" prednosti pred Švicarjem Stutzem in Belgijcem Derniesem. Glavnina je privozila na cilj z zaostankom 2'49". Irec Sean Kelly je ohranil vodstvo na skupni lestvici.
Sovjet Koničev pred Ghirottom
LARCIANO (PIŠTOLA) — Sovjetski kolesar Dimitrij Koničev je zmagal na mednarodni kolesarski dirki za Veliko nagrado indurstije in obrti. Drugi je bil Italijan Massimo Ghirotto (po 5"), tretji pa Venezuelec Leonardo Sierra (po 40").
SLOVAN - ZSŠDI	56:78 (25:37)
ZSŠDI: Oberdan 13 (2:2), B. Pertot 4 (2:2), Sosič, M. Pertot 13 (1:4), Gerli, Škrk 14, Paulina 12 (0:2), Stanisa 14, Smotlak 6.
Selekcija ZSŠDI je sklenila prvi del mladinskega košarkarskega prvenstva na prvem mestu. V torek je sredi Ljubljane odpravila še moštvo Slovana, ki je nase v uvodnem kolu tega prvenstva v Dolini premagalo s točko razlike in tako selekcija ZSŠDI vodi na lestvici z dvema točkama razlike pred samim Slovanom in Smelt Olimpijo.
Tudi v torek so naši košarkarji igrali zares dobro. Tokrat so zadovoljili l3ko v prvem kot v drugem polčasu. Že dejstvo, da so gostitelji v prvem olčasu dosegli samo 25 točk, jasno aže, da je bila obramba naših zelo dobra. S tako obrambo pa so naši lahko sproščeno igrali tudr v napadu in tako že v uvodnih minutah drugega polčasa ni bilo več dvoma o zmagovalcu, saj je selekcija ZSŠDI v 25. min. vodila že s 23 točkami razlike (50:27).
Da se lahko enakovredno kosamo z mladinskimi ekipami iz Slovenije, zgovorno kaže ne samo prvo mesto na lestvici v tem prvenstvu, temveč tudi dobra igra naših košarkarjev. Drugi del tega prvenstva se bo nadaljeval konec avgusta.
ŠD Grmada Hobles v Trbižu
Zadovoljive uvrstitve naših predstavnikov
Trije tekmovalci ŠD Grmada Hobles so se v nedeljo v Trbižu udeležili štafete treh disciplin (ski-rolke, kolesarstvo in tek) v organizaciji US Raibl.
Na 32,600 km skupno dolgi progi so se naši predstavniki (Rajko Zečevič, Robi in Frenk Kauka) dobro uvrstili, predvsem se je izkazal najmlajši naš tekmovalec Robi, ki je osvojil 15. mesto. Rajko je bil 16., medtem ko je Frenk osvojil 27. mesto. (E. L)
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Zdravstveno stanje Rotha še vedno nespremenjeno
REKA — Zdravstveno stanje nemškega pilota Reinholda Rotha, ki se je v nedeljo na motociklistični VN Jugoslavije hudo poškodoval, je nespremenjeno. To je: Roth je še vedno v globoki nezavesti in je popolnoma paraliziran. Trenutno ni predviden noben kirurški poseg.
Illycaffe’ sponsor Triestine
TRST — Znano tržaško podjetje Illycaffe' bo za sezono 1990/91 uradni sponsor nogometnega moštva Triestine, ki nastopa v italijanski B ligi.
Divac, Petrovič in Paspalj z modrimi na SP v Argentini
BEOGRAD — Vlade Divac, Dražen Petrovič in Žarko Paspalj bodo nastopili z jugoslovansko reprezentanco na svetovnem košarkarskem prvenstvu, ki ob od 8. do 19. avgusta letos v Argentini.
Za tri igralce, ki nastopajo v ameriški profesionalni ligi NBA, pa je morala jugoslovanska košarkarska zveza odšteti kar 38.351 dolarjev za zavarovanje pred eventualnimi poškodbami. Vsota gotovo ni majhna, a jugoslovanska košarkarska zveza, se je vseeno odločila, da jo poravna. Zveza
je tudi zaprosila predstavnike NBA, da bi povrnili strošek za Paspalj a, ko bi se ta odločil, da v prihodnji sezoni zapusti ZDA in izbere enega od evropskih klubov.
Mednarodni miting v Firencah
FIRENCE — Več kot 100 atletov iz osmih držav se bo udeležilo jutrišnjega mednarodnega mitinga v Firencah.
Na sporedu bodo tekme v dvanajstih disciplinah (osem moških in štiri ženske). Moški bodo tekmovali na 100, 400, 1.500, 10.000 in 110 m ovire, v skoku v daljino in višino in v metu krogle, ženske pa na 100, 400, 1.500 m in v metu krogle.
Poleg Italijanov Andreia (krogla), Evangelisti-ja (daljina), Bernardinija (10.000 m) in Borellinija (višina) bodo še prisotni Kenijca Korir (10.000 m) in Ndiva (1.500 m) ter Čehoslovak Gombale (višina).
Kadeti ZSŠDI zmagali v Bergamu
BERGAMO — V prvem srečanju kadetskega turnirja v Bergamu so košarkarji ZSŠDI poskrbeli za pravi podvig in sinoči premagali selekcijo Milana kar z 99:76.
Balinarski turnir za Boletovo trofejo
Nabrežinci solidni
V nedeljo je Poletov balinarski odsek priredil tradicionalni deželni turnir za trofejo Poleta, namenjeno dvojicam C kategorije, katerega se je udeležilo skoraj 60 dvojic. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, ki je tudi letos znatno olajšala organizatorju delo, s tem da je prispevala zlate kolajne za prvih osem uvrščenih dvojic. Organizatorju je bilo naklonjeno lepo vreme, zasluge za dobro organizacijo pa imajo seveda predvsem požrtvovalni openski športni delavci, ki so se potrduili, da so na najboljši način sprejeli tekmovalce in ostale goste. Zavidljiv uspeh je tokrat dosegla dvojica Nabrežine v postavi Jazbec - Negrini, ki je pristala na odličnem 6. mestu. V razburljivem finalu za 1. mesto je po več kot dveh urah igre slavila končno zmago dvojica Istre Dival (Sossini-Smillovich), ki je prav v zaključnem naletu presenetila dvojico Nevena 87 v postavi Giugovaz in Andreassich. -
Odlično uvrstitev pa sta v soboto na pokrajinskem prvenstvu D kategorije dosegla predstavnika Zarje Kalc in Vrše, ki sta s 3. mestom za las zgrešila nastop na državnem prvenstvu.
Nedeljsko tekmovanje za Pokal Kraškega doma je označevala običajna izredna zavzetost marljivih repenskih predstavnikov, ki so se tudi tokrat, mnogo bolj kot na balinarskih stezah izkazali z gostoljubnostjo. Končno 1. mesto je osvojil Brin iz Povirja pred Zelenim jezerom iz Dobravelj, Zarjo in Hrastom iz Kobjeglave. (Z. S.)
Na mednarodni regati v razredu »optimist«
Naši povsem zadovoljili
V soboto in nedeljo je v organizaciji jadralnega društva Pietas Julia iz Ses-Ijana potekala mednarodna regata Moccia v razredu optimist za področje Alpe - Jadran.
Regate se je udeležilo 92 jadralcev iz Italije in Jugoslavije, prisotno pa je bilo tudi predstavništvo TRK Sirena, ki je nastopal s svojo B ekipo, v sestavi Andrej Močilnik, Aleš Omari, Dario Cossutta in Danijel Leone. Jadralni klub Čupa se je regate udeležil z ekipo najmlajših, V sestavi Andrej Peta-ros, Iztok Colja, Ana in Mojca Žerjal, Kristjan Kovačič in Alessio Pincin. Od naših predstavnikov sta najboljše uvrstitve dosegla Petaros in Močilnik, ki sta regato sklenila v prvi deseterici. Andrej Petaros je s svojo uvrstitvijo
bil najboljše uvrščeni jadralec v kategoriji under 12. Regata je potekala tako, da je bila v soboto na sporedu ena preizkušnja, v nedeljo pa so mladi jadralci opravili dva plova. Naj še navedemo, da je regata potekala v neop-timalnih okoliščinah, saj je oba dneva skoraj popolno brezvetrje zamotalo štrene prirediteljem in tekmovalcem.
VRSTNI RED
1. Predari (SVOC Tržič); 2. Orel (Jadro Koper); 3. Mislej (Burja Izola); 6. Petaros (Cupa); 9. Močilnik (Sirena); 24. Colja (Čupa); 18. Omari (Sirena); 61. A. Žerjal (Čupa); 64. M. Žerjal (Čupa); 80. Cossutta (Sirena); 79. Kovačič (Čupa) 82. Leone (Sirena); 92. Pincin (Čupa).
šport na primorskem
Izola prvak, Vozila obstala
Z zadnjim kolom v slovenski nogometni ligi so se iztekla tudi nogometna ligaška tekmovanja. Tako kot je bilo že nekaj časa pričakovati, vse skupaj pa bi bilo lahko tudi ' teoretično" odločeno že prej, si je Izola z zmago s 4:0 nad Medvodami zagotovila naslov prvaka in napredovanje v medrepubliško ligo. Izolani s trenerjem Pertičem so seveda v nedeljo temu primerno slavili. Zmagala so tudi novogoriška Vozila (Vozila - Steklar 1:0) in bodo tako tudi v prihodnji sezoni igrala v slovenski ligi.
Balinarsko tekmovanje na najvišji jugoslovanski ravni pa je spet prineslo neuspeh prvaku - sežanski Skali, ki je tokrat izgubila proti Brdu.
Osrednji športni dogodek preteklega konca tedna pa je bila generalka v spustu kajakašev in kanuistov na divjih vodah na reki Soči pri Bovcu. Nastopilo je
140 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 držav, med katerimi so imeli največ uspeha Francozi. Žal je tekmovanje okrnil bojkot najboljših jugoslovanskih tekmovalcev, svetovnih prvakov Jelenca, Gro-biše in Masleta, ki so se zavzemali za krajšo progo, česar jim organizator ni ugodil. Tako je bila najboljša uvrstitev domačih drugo mesto v moštveni vožnji kanuistov. (D.K)
Danes na Kontovelu tekma za tri točke
V okviru šporntega praznika ŠD Kon-tovel bo danes na Kontovelu ob 19. uri košarkarska tekma med Kontovelom in Prosekom, ob 20.30 pa bo pričakovano tekmovanje v metu za tri točke z bogatimi nagradami.
obvestila
SPDT
prireja v nedeljo, 24. t. m., avtobusni izlet k izviru Soče s pohodom ob strugi navzdol do mostička pri Maselcu. Odhod avtobusa izpred sodne palače na Trgu Ulpiano ob 6.30 in ob 7. uri s trga v Sesljanu. Vpisovanje na ZSŠDI (tel. 767304) in pri Angelu Krmacu (tel. 44016), ki izlet vodi.
SPDT
obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za 24-dnevni trekking v Nepalu do baznega tabora pod Everestom. Odhod 16. oktobra t. 1. Mesta so omejena. Vpisuje in vsa potrebna pojasnila daje Lojze Abram (tel. 415534).
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET vabi vse minikošarkarje in njihove starše, sedanje in bivše Poletove košarkarje na zaključni kokšarkarski dan, ki bo v nedeljo, 24. t. m., v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 9.30 (tekma minikošarkarjev in mladincev), ob 10.30 bo tekma prostih metov za mamice, ob 10.45 pa tekma Poletove članske ekipe in veteranov. Vabljeni!
TPK SIRENA
organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle in mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta.
Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja.
Vse podrobnejše informacije in navodila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramarski drevored 32.
ŠD KONTOVEL
prireja danes, 21. t. m., ob 20.30 na odprtem igrišču Kontovela tekmo za tri točke z bogatimi nagradami. Vpisnina je 3.000 lir. Vpisovanje danes in jutri na uradu ŠZ Jadran od 10.30 do 12.30 (Prosvetni dom na Opčinah, tel’ 040/213403) ali neposredno pred pričetkom tekme.
ŠZ GAJA
organizira od 2. 7. do 8. 7. mešani turnir v odbojki. Vpisovanje in informacije v športnem centru na Padričah 25.. 26., 27. in 28. 6. od 17. do 19. ure (tel-226115).
KD SLOVAN IZ PADRIČ priredi v nedeljo, 24. t! m., netekmo-valno orientacijsko vožnjo »roadbook« z gorskim kolesom (mountain bike) p° padriškem hribu in okolici. Vpisovanje na startu, na Padričah od 9.30 do 11.00-Odhod prvega udeleženca ob 9.45-Vabljeni vsi!
naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje
V zbirki Leposlovje ZTT
Zvezdnate noči Dušana Jelinčiča: poletno branje za vsakogar
Bliža se poletje, sezona dopustov, brezskrbnega lenarenja ob morju in veselega planinarjenja. Poletje pa je tudi sezona branja, ko ima človek končno čas, da se lahko posveti dobri knjigi in se ob njej zamisli. Prav v ta namen so pred kratkim Knjižne izdaje pri ZTT v zbirki Leposlovje objavile vrsto publikacij, med katerimi bi v tej rubriki omenili planinsko knjigo, ki je v zamejstvu absolutna novost. Gre za alpinistični roman zamejskega alpinista Dušana Jelinčiča Zvezdnate noči, v katerem avtor opisuje svojo alpinistično izkušnjo izpred nekaj let, ko je kot prvi plezalec v naši deželi osvojil himalajski osemtisočak Broad Peak.
Knjiga ima tudi absolutno literarno vrednost, saj je odprava le zunanji okvir avtorjevim razmišljanjem, tako
da se dogajanje odvija na dveh nivojih, ki se med seboj prepletata: zunanjem in notranjem. Oba sta dovolj silovita, tako da je knjiga dokaj razgibana s svojo akcijo, zmagami, porazi in smrtjo na zunanjem, in s svojo refleksivno fluktuacijo na notranjem nivoju.
Avtor spremne besede prof. Marijan Krišeij je svojo uvodno predstavitev v
knjigi zaključil z zgovornimi besedami: »Tekst bi mogli brati tudi drugi narodi z enakim dopadenjem, ker je v njem velika mera kozmopolitizma, široko zasnovanih rezultatov avtorjevih razmišljanj o vseobčih dilemah in dragocenostih takih stanj, ki jim je človek priča tedaj, ko se odloči za takle podvig. Tako pričujoči tekst gotovo predstavlja spet eno opaznih no-vin v odpravarski literaturi ne samo za naše razmere, pač pa tudi za razmere, s katerimi se soočajo druge alpske dežele.«
Knjiga je že v prodaji v Tržaški knjigarni, priporočamo pa jo vsem, ki jim je pri srcu planinska literatura. Tekst je tekoč in živo zastavljen, dolg pa je 344 strani. Knjigo je založilo in izdalo Založništvo tržaškega tista (urednik Marko Kravos), okusno in primerno opremo pa je oskrbel Grafičen ter. (M. L.)
Pohod ob strugi Soče
Tržaški planinci se bodo v nedeljo odpravili na zanimiv, lažji pohod od izvira Soče, ob njeni strugi navzdol, do mostička pri Maselcu, kjer bo čakal avtobus. Ta bo odpeljal izpred sodne palače v Trstu že ob 6.30 in se pol ure kasneje ustavil na trgu v Ses-
ljanu, kjer bodo vstopili še udeleženci, ki stanujejo na Krasu. Izletniki se bodo potem peljali proti Gorici, prestopili mejo pri Rdeči hiši in prispeli mimo Nove Gorice do Bovca. Po kratkem postanku bodo nadaljevali vožnjo z avtobusom do koče pri izviru Soče. Od tu se bodo napotili peš do izvira, nato navzdol do Kugyjevega spomenika in preko ture in Mlinarice do botanišnega vrta »Alpinetum Juli-ana«.
Po ogledu rastlinskih zanimivosti bodo izletniki nadaljevali pot po stezi do mostička pri Maselcu, kjer se pot ob Soči zaključi. Do tu bo približno dve uri in pol neutrudljive hoje, nakar se bodo udeleženci odpeljali v Trento in si ogiediai tamkajšnji muzej, v upanju, da bo odprt. Kot rečeno, hoja ne bo prenaporna, saj vodi pot navzdol, in je zato izlet primeren za v se. Po obisku Trente se bodo tržaški planinci vračali domov. Hrano naj imajo s seboj v nahrbtniku. Tisti, ki nameravajo na ta izlet naj pohitijo z vpisom na ZSŠDI (tel. 767304).
Uspelo prijateljsko srečanje
Dvajset tržaških planincev se je prejšnjo nedeljo udeležilo uspelega
prijateljskega srečanja planinskih društev iz Kopra, Sežane in Reke v Hrastovljah. Seznanili so se z zgodo-, vino znamenite hrastoveljske cerkvice in 500 let starih fresk v njeni notranjosti, o katerih je govorila Maruško Lenarčič, nato pa so se podali po slikoviti »poti gradov« mimo Kubeda d° Socerba in po lepo speljani planinski poti, ki sta jo začrtala in opremila brata Ivančič. Po približno treh urah hoje, so se potem vsi udeleženci, bil° jih je preko sto, zbrali v vasi PraprO' če, kjer se je zaključilo lepo in prijet' no srečanje med planinci na obeh straneh meje, ki so izrazili željo P° obnovitvi takih srečanj, vendar v visokogorju. (L. A.)
Pri Krnskih jezerih
Planinsko društvo Nova Goric0 vabi to nedeljo, 24. junija, na P^an,J!i} sko srečanje pri Krnskih jezerih. u tej priložnosti bo SPD Celovec P°^[n io domu pri Krnskih jezerih Pose>3u0 zvon prijateljstva. Iz Nove Gorice ta dan odpeljal poseben avtobus ^ sicer ob 5. uri z avtobusne PostaL0 Prijave zbirajo na sedežu društva 21. t. m. Srečanje se bo pričelo ob uri. (Ervin Čuriič)