tižiški tekstilec bombažna predilnica in tkalnica trzic LETO XXVI SEPTEMBER-OKTOBER 1984 ŠTEVILKA 9-10 Komunisti po 13. seji CK ZKJ Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji 13. seji v mesecu juniju razpravljal o perečih vprašanjih pri uresničevanju vodilne vloge ZKJ ter krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti. V skladu z obveznostmi, sprejetimi na tej seji je predsedstvo CK kot podlago za razpravo v organizacijah in organih zveze komunistov ter začetek široke družbenopolitične akcije oblikovalo predlog sklepov CK ZKJ. O njih naj bi v vseh osnovnih organizacijah tekla široka in temeljita razprava, ocenjeno naj bi bilo dosedanje delo ter sprejeti akcijski programi. Sekretariati in osnovne organizacije ZK v BPT so predlog sklepov obravnavali ob koncu septembra. V razpravah je tekla beseda predvsem o problematiki, ki se pojavlja v zvezi s poslovanjem delovne organizacije oz. v posameznih temeljnih organizacijah. Govor je bil o produktivnosti, oskrbi s surovinami in repromateriali, investicijah, kvaliteti, kadrovski problematiki, nagrajevanju, varčevanju, medfaznih zalogah, delovni disciplini ter oblikah informiranja tako v vrstah zveze komunistov kot tudi informiranja delavca kot samoupravlj alca. Izrečenih je bilo dosti kritičnih pripomb, nakazane so bile posamezne pomanjkljivosti pri delu, čeprav velja ugotovitev, da je bilo poslovanje v dosedanjem obdobju letošnjega leta uspešno in v okviru sprejetega gospodarskega načrta. V razpravah v nekaterih organizacijah je bilo izpostavljeno vprašanje oskrbe z našo osnovno surovino — bombažem. Pri tem gre predvsem za to, da nastaja problematika z ruskim bombažem, ki je bil razdeljen (63.000 ton) po nam nerazumljivem ključu, saj ga bodo dobili tudi taki, ki bombažne preje ne proizvajajo (konfekcionarji, pleteninarji itd.). Naša delovna organizacija bi morala dobiti 1524 ton tega bombaža, vendar ga bomo dobili znatno manj. Zato bo v tem in prihodnjem letu ena bistvenih nalog zagotoviti zadostne količine bombaža za nemoteno obratovanje, kar pa glede na znana dejstva ne bo niti najmanj enostavno in bo zahtevalo veliko truda in angažiranja. Posebna pozornost v razpravah je bila namenjena zalogam nedovršene proizvodnje, ki vežejo obratna sredstva, to pa razumljivo zmanjšuje likvidnost. V zvezi s tem je bilo rečeno, da mora biti do konca leta prvenstvena naloga zmanjševanja medfaznih zalog (več o tem je napisano v sestavku o nadurnem delu v TOZD Konfekcija). O investiranju so bile članstvu posredovane informacije v zvezi z novimi proizvodi in modernizacijo strojnega parka. Kaj lahko rečemo o izvedenih sestankih? Na skoraj vseh je bila obravnavana podobna problematika, povsod so bila ugotovljena dejstva in nakazani problemi, vendar žal dlje kot do tu nismo prišli. V razpravah in zapisnikih se je oz. se pojavljajo že dobro po- znane besede; »treba bi bilo, kazalo bi, naj bi, potrebno bo« .. . itd. vendar razen v OO ZK TOZD Tkalnica in TOZD Konfekcija (zmanjševanje medfaznih zalog) nikjer drugje ni bilo navedeno kako konkretno pristopili k reševanju določenega problema. Tudi časovno opredeljenih akcijskih programov gospodarske stabilizacije osnovne organizacije niso sprejele. Če se komunisti zavedamo, da smo dolžni poiskati konkretne rešitve problemov v lastnem okolju, potem bo treba k temu resnično tudi pristopiti in končno preiti od besed k dejanjem. Res je, da v zadnjem obdobju aktivnost naših OO ZK ni bila taka kot bi morala biti, vendar pa to ne sme in ne more biti razlog, da bi sedaj po 13. seji CK ZKJ navidezno povečali aktivnost le z izvedenimi sestanki in ugotovljenimi dejstvi brez konkretne rešitve posameznega problema v praksi. Sestanki brez konkretizacije, ki naj se kasneje tudi izvede na določenem področju so sestanki zaradi sestankov in so kot taki nepotrebni, saj z njimi izgubljamo dragocen delovni čas, efekta od njih pa ni. Ob takih ugotovitvah je povsem jasno, da bomo morali način dela bistveno spremeniti in lahko smo prepričani, da ga tudi bomo. Zadnji sestanki osnovnih organizacij ZK so bili kot vse kaže uvod v povečano aktivnost komunistov, zato upravičeno pričakujemo, da bo na vseh naslednjih vsebina razprav dopolnjena s konkretnimi predlogi za reševanje problemov in težav, ki se vsakodnevno pojavljajo v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja. Seveda pa bodo morali biti sestanki dobro pripravljeni, članstvo ustrezno informirano in zainteresirano za vsestransko in kritično razpravo o slabostih in pomanjkljivostih pri našem delu. Temeljiteje bo treba pregledati predlog sklepov 13. seje CK, jih aplicirati na razmere v naši DO ter z vso resnostjo pristopiti k reševanju problemov in odpravljanju pomanjkljivosti. Predvidoma bo v drugi polovici oktobra na dnevnem redu akcijskih konferenc obravnava izpostavljenih problemov. Janez Furlan Iz zbora združenega dela Odgovori na delegatska vprašanja 1. Na 3. skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti SO Tržič je delegacija BPT TOZD Tkalnica predlagala, da se na Šolski ulici (pred Delavsko univerzo) postavi prometni znak, ki bi ustrezal znaku pred vhodom v Partizansko ulico, kjer je označeno, da je ulica enosmerna. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič je na postavljeno delegatsko pobudo odgovorila, da bodo v Šolski ulici postavili ustrezen prometni znak. 2. Delegacija Jelendola je menila, da bi morali prostor, ki je namenjen obračanju avtobusov pred stolpnico bolje urediti, saj pri obračanju zapelje na levo polovico cestišča. Po odstanitvi kioska, bi bilo mogoče prostor urediti tako, da bi avtobusi pri obračanju zapeljali na svojo polovico cestišča. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič je na predlog KS Jelen-dol, da bi obračališče avtobusov pred stolpnico bolje uredili odgovorila, da je predlog umesten, vendar smatrajo, da ga bo možno izvesti šele pri celoviti ureditvi Cankarjeve ceste, za kar pa trenutno še ni načrtov. Predlagali bodo komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, da naroči ustrezno dokumentacijo. 3. Delegacija BPT — DSSS Tržič je postavila vprašanje, zakaj se v Bistrici pri Tržiču v podvozu, ki je bil namenjen samo za pešce, vozijo tudi z avtomobili. Predlagali so, da se s fizičnimi ovirami v tem podvozu prepreči vožnja z avtomobili. Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču je odgovorila, (Nadaljevanje na 2. strani'j Iz zbora združenega dela (Nadaljevanje s 1. strani) da bodo v roku enega meseca s fizičnimi ovirami preprečili vožnjo z avtomobili, kakor je delegacija sama predlagala. 4. Delegacija KS Pristava je dala pobudo, da se uredijo novi parkirni prostori, ki bodo lahko nadomestili parkiranje na Trgu svobode. Pobuda KS Pristava za ureditev novih parkirnih prostorov v Tržiču trenutno zaradi omejenih prostorskih možnosti ni uresničljiva, vsaj v večjem obsegu, ki bi zadovoljil potrebe, ne. Po načrtu revitalizacije mestnega jedra so parkirni prostori predvideni na območju sedanjih objektov PEKO — TOZD Poliuretan. (Odgovor je posredoval komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Tržič). 5. Delegacije Peko Tržič so postavile naslednji delegatski vprašanji: Združujemo sredstva za elementarne nesreče. Našo občino je letos prizadel vihar, ki je napravil ogromno škodo. Zanima nas, koliko teh sredstev je naša občina dobila za nastalo škodo? Tov. Marko Valjavec je odgovoril, da je viharni veter v dneh 9,—11.2. 1984 v občini Tržič povzročil škodo v višini 388.345.000,— din, o čemer je bila delegatom zborov SO Tržič podana informacija na zasedanjih v februarju in marcu letos. Ocenjena škoda pomeni 7,3 % družbenega proizvoda naše občine v letu 1983. Izvršni svet SO Tržič je zaradi ogromne škode, nastale zaradi omenjene naravne nesreče, takoj naslovil odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji vlogo, za dodelitev solidarnostnih sredstev. Na zahtevo odbora podpisnikov in republiških resornih organov je bilo vlogi potrebno dodati še vrsto podatkov, zlasti posledice viharja v posameznih dejavnostih. Odbor podpisnikov je vlogo naše občine obravnaval ter do nje zavzel pozitivno stališče. V začetku tega me-! seca je skladno z določili1 družbenega dogovora vsem občinam — podpisnicam tega družbenega dogovora poslal predlog sklepa, da se občini Tržič iz sredstev solidarnosti dodeli 33.589.000,— din. O tem predlogu bodo v naslednjem mesecu predvidoma vse slovenske občine sprejele ustrezne sklepe ter po naših predvidevanjih lahko v mesecu novembru pričakujemo navedena sredstva na posebnem žiro računu v naši občini. Dotlej bo IS SO Tržič sprejel program koriščenja teh sredstev, v katerem bo osnovno izhodišče skladno s sklepom odbora podpisnikov družbenega dogovora, da se iz sredstev solidarnosti SR Slovenije krije 10 odstotkov škode v posamezni dejavnosti, ki je škodo utrpela. Istočasno s predlogom sklepa o dodelitvi sredstev solidarnosti naši občini je odbor podpisnikov družbenega dogovora vsem občinam v Sloveniji poslal še predlog za občini Radovljica (37 milij. 563.171,— din) ter Tolmin (33.544.800,— din), ker sta po merilih družbenega dogovora tako kot Tržič zaradi nastale škode po viharnem ve- V TOZD Konfekcija že nekaj časa ne poznamo prostih sobot. Že v mesecu avgustu smo opravili blizu 3000 nadur. Po sklepu delavskega sveta mora v septembru vsakdo na prosto soboto izvršiti 8 nadur. Sprva smo nadure delali tudi v soboto popoldan, ponoči in nedeljo dopoldan. Zdaj pa smo v Tržiču prešli na delo ob petkih ponoči. Tako popoldanska izmena delo podaljša do 6. ure zjutraj. V šivalnici Hrib delajo vse sobote dopoldan in popoldan. Nadurno delo se nadaljuje tudi v mesecu oktobru. Takšen tempo dela ni lahek. Vzrok za omenjeno stanje so povečane zaloge blaga med TOZD Oplemenitilnico in Konfekcijo. Le te so bile vse do meseca junija dokaj normalne, nakar so v dveh mesecih porasle za več kot 100.000 tekočih m. V avgustu smo z nadurnim delom uspeli znižati zaloge za 42.000 m. S 1. 7. je bil sprejet zakon o zagotavljanju obratnih sredstev. Ta zakon med drugim zahteva, da imamo vse obveznosti pokrite, sicer sledijo omejeni osebni dohodki. Prav povečane medfazne zaloge tkanin, katerih vred- tru upravičeni do sredstev solidarnosti. Delegate je informiral tudi o tem, da je odbor podpisnikov na zahteve IS SO Tržič letos avgusta odobril akontacijo iz sredstev solidarnosti v znesku 3.000.000,— din. Ta sredstva se bodo poračunala v končno odobrenem znesku naši občini, akontacijo pa smo zahtevali za poravnavo tekočih obveznosti pri sanaciji posledic viharnega vetra (postavitev zaščitne ograje, streha na šoli v Kovorju). 6. Leta 1980 in 1983 smo želeli dati pripombo, kako je z odlokom o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki v občini Tržič. Na osnovi tega odloka je potreben vpis etažne lastnine stanovanj v zemljiško knjigo ter vse poznejše spremembe lastnine oziroma vse zaznambe: (za primer prodaje, dediščine ipd.). V zvezi s tem je bilo rečeno, da se na tem dela, vendar do danes to še ni urejeno. Stanovalci ponovno zahtevajo, da se etažna lastnina vpiše v zemljiško knjigo, kajti plačujejo davke, nima- nost vsled dražje surovine stalno raste, pa bistveno vplivajo na pokrivanje finančnih obveznosti, sploh pa na možnosti investiranja. Zato je nujno medfazne zaloge čimprej zmanjšati na najmanjšo možno mejo. Z letnim planom smo predvideli da bo v TOZD zaposlenih 229 oseb. Vključno z mesecem avgustom pa je bilo stanje zaposlenih poprečno 214 oseb. Kljub temu, da smo bili precej pod planiranim številom, pa vse do sredine meseca junija nove delovne sile nismo zaposlovali. Tak je bil sklep posvetovalnega organa glede na splošno usmeritev BPT, da je potrebno široko potrošnjo zmanjšati, povečati pa izvoz in tkanine za reprodukcijo. Število zaposlenih konec septembra je 220 oseb. V temeljni organizaciji smo glede na potrebe domačega tržišča, izvoza in pa sprotno reševanje lastnih medfaznih zalog uvedli dodatne ukrepe kot so: — ozko grlo krojenja in porezovanja festona rešujemo s troizmenskim delom. — vezilni avtomati v šivalnici Hrib tečejo v 3 izmene. Deloma smo to predvideli tudi v Tržiču, kar doslej zaradi varstva otrok in porod- jo pa nikjer dokumenta, da so lastniki etažnih , stanovanj. Zanima nas, koliko etažnih lastnikov se je že vpisalo v zemljiško knjigo in kako je z novimi lastniki ali se vpišejo v zemljiško knjigo? Tov. Koren je odgovoril, da kar se tiče vtisa etažne lastnine so stvari v upravnem organu končane. Sprejeli smo odlok o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, odmera v Bistrici pri Tržiču pa je tudi končana. Prav tako so v letošnjem letu predstavnike SGP Gradbinec in SGP Tržič opozorili na to, kaj morajo v zvezi z vpisom etažne lastnine postoriti skupaj z lastniki etažnih stanovanj. Poleg kupoprodajne pogodbe je potrebno imeti izris iz načrta, parcelne številke in še nekaj drugih dokumentov formalnega značaja. Dana je možnost vsakemu lastniku, da se pri SGP Gradbinec Kranj oziroma SGP Tržič informira oziroma sproži postopek pri sodišču za vpis v zemljiško knjigo. niških dopustov ni bilo izvedljivo. — trenutno dela na proizvodnih delih tudi 8 pripravnikov. Vsi ukrepi zmanjšanja zalog so začasnega značaja in je trenutno težko točno predvideti, kako dolgo bodo trajali. Smatram pa, da bi se vnaprej z boljšim organiziranjem samega planiranja, s spremljanjem realizacije planov posameznih TOZD ter sprotnim ukrepanjem izognili marsikateremu problemu. Zaključne misli: Naporno je nadurno delo, še posebej če je to obvezno. To vedo ženske, ki niso mogle skuhati nedeljskega kosila ali v soboto popoldan pospraviti stanovanja ali zdržati na delu 16 ur. Še težje je, če je prisotna bolezen. Zavest, da le s skupnimi močmi lahko dosežemo že-ljene rezultate je prevladala. Kljub temu pa se ob raznih kritikah sprašujemo, kakšne bi le te bile, če bi dela zmanjkalo, če bi ostali doma ali če bi izplačali omejene osebne dohodke, kar se v današnjem času vse pogosteje dogaja. Vodja TOZD Konfekcija inž. Šolar Jožica f —------------------------------\ Nadurno delo v TOZD Konfekcija Vrednotenje del in nalog po novi metodologiji Nova metodologija vrednotenja del in nalog je bila sprejeta na referendumih TOZD in DSSS v juniju leta 1981, skupaj z metodologijo za izdelavo razvidov del in nalog. Vse temeljne organizacije in delovna skupnost so sprejele obe metodologiji, razen TOZD Konfekcija, ki je sprejela le metodologijo za vrednotenje del in nalog, metodologije za izdelavo razvidov del in nalog pa ni sprejela. Zato je moral biti izveden v TOZD Konfekciji ponovno referendum po predpisanem času, ki ga določa zakon. Po razlagah in obravnavah na sindikalnih skupinah so delavci TOZD Konfekcije v oktobru leta 1981, na ponovnem referendumu, sprejeli tudi metodologijo za izdelavo razvidov del in nalog. Nova metodologija za vrednotenje del in nalog temelji, prav tako kot prejšnja, na analitski oceni del in nalog. Od prejšnjega vrednotenja se razlikuje v tem, da je bolje vrednoteno delo v neposredni proizvodnji, predvsem pogoji dela in vpliv okolja ter ustvarjalno delo. Razpon med naj nižje in najvišje vrednotenim delom se ne spreminja in ostaja v razmerju 1:3,82. Popravljeno je le vrednotenje delokrogov znotraj tega razmerja. Koncem leta 1981 so delavski sveti TOZD in DSSS imenovali člane komisij za izdelavo razvidov del in nalog in za vrednotenje le-teh. Za vse člane petih komisij je bil organiziran kratek seminar o načinu izdelave opisov del in nalog ter načinu vrednotenja. V začetku leta 1982 so pričele komisije najprej z izdelavo razvidov del in nalog, nato pa še z vrednotenjem del in nalog. Vse komisije so septembra 1982 končale s svojim delom. Komisije v TOZD so skoraj v dogovorjenem roku končale delo. Nekoliko je z delom kasnila le komisija v DSSS. Ta zamuda je bila opravičljiva, saj je bil obseg dela komisije DSSS tolikšen, kot obseg dela vseh štirih komisij v TOZD skupaj, če upoštevamo število in raznolikost opisov del in nalog. Nadaljnje delo je bilo usmerjeno k usklajevanju do tedaj opravljenega dela. Usklajevanje opisov in ovrednotenj del in nalog na ravni DO je bila naloga usklajevalne komisije, ki jo je na podlagi sprejete metodo- logije imenoval DS DO v juliju 1982. K sodelovanju smo pritegnili tudi oddelek za elektronsko obdelavo podatkov, od koder so komisije dobivale računalniške izpise ovrednotenih del in nalog. Organizacijski oddelek je sodeloval s komisijami v TOZD in DSSS kot koordinator njihovega dela in jim nudil strokovno pomoč. Aktivno pa je bil udeležen tudi pri delu usklajevalne komisije. Usklajevalna komisija je pričela z usklajevanjem razvidov del in nalog ter vrednotenjem del in nalog na ravni DO v oktobru 1982. Po dolgotrajnem in napornem usklajevanju je komisija končala svoje delo v aprilu 1983. Na računalniku izpisane in usklajene podatke vrednotenja smo v maju 1983 posredovali komisijam TOZD, DSSS, konferenci sindikata in direktorju DO. Izdelana je bila tudi varianta predloga postopnega prehoda novih ocenitev v uporabo, v kolikor ne bi zaradi višine razpoložljivih sredstev za OD mogli naenkrat preiti na nov sistem vrednotenja del in nalog. Komisije za izdelavo novih razvidov in vrednotenj del in nalog v TOZD in DSSS ter usklajevalna komisija na ravni DO so čakale na sestanek družbeno-politi-čnega aktiva s posvetovalnim organom direktorja, preden je šlo celotno gradivo v javno obravnavo. Ta sestanek je bil sklican, vendar zaradi odsotnosti posameznikov večkrat preložen; temu so bili vzrok tudi letni dopusti. Šele v novembru 1983 smo se na skupnem sestanku dogovorili, da se ovrednoteni razvidi pripravijo, razmnožijo in posredujejo v javno obravnavo. Po vmesnih težavah okrog razmnoževanja tako obsežnega gradiva je tudi to delo steklo. Celotno gradivo je bilo razmnoženo do marca 1984. Razvidi del in nalog in vrednotenja del in nalog so bila v javni obravnavi od 4. aprila do 14. maja 1984. V tem času so družbenopolitične organizacije in posamezne sindikalne skupine obravnavale pripravljeno gradivo. Delavci so bili seznanjeni z gradivom, svoje pripombe pa so posredovali usklajevalni komisiji oz. komisijam v TOZD in DSSS. O rezultatih javne obravnave so bili delavci obveščeni preko dnevnih informacij. Iz rezultatov javne obravnave je bilo razvidno, da so delavci TOZD posredovali precej manj pripomb kot delavci v DSSS. Take rezultate je bilo pričakovati, ker je metodologija vrednotenja del in nalog opredeljevala večji poudarek proizvodnemu delu. Rezultati javne obravnave ovrednotenih razvidov del in nalog: _______ TOZD — DSSS št. del in nalog v obravnavi št. ovred. nalog na katere so dali delavci prip. % pripomb na št. del in nalog TOZD Predilnica 55 7 12,7 TOZD Tkalnica 78 16 20,5 TOZD Oplemenit. 46 11 23,9 TOZD Konfekcija DSSS 47 4 8,5 - VEO 78 30 38,5 — strok. sl. 130 57 43,8 Skupaj DO 434 125 28,8 Po zaključeni javni obrav- služb še nista pregledali navi so komisije v TOZD in DSSS pričele pregledovati pripombe delavcev. Zaradi velikega števila pripomb delavcev v DSSS je bil obseg dela komisije v DSSS zopet bolj obsežen, zato sta delo opravljali dve ločeni komisiji: »komisija VEO« in »komisija strokovnih služb«. Komisije po TOZD so kmalu pregledale pripombe delavcev in pripravile konkretne predloge za usklajevalno komisijo. Komisiji VEO in strokovnih služb pa sta pregledali pripombe delavcev in pripravile predloge za usklajevalno komisijo šele v oktobru 1984. Že v septembru 1984, ko komisiji VEO in strokovnih vseh pripomb delavcev, je na osnovi sklepa konference sindikat, usklajevalna komisija na ravni DO pričela usklajevati pripombe na opise in vrednotenje del in nalog TOZD ter v enem mesecu intenzivnega dela v začetku oktobra 1984 uskladila pripombe delavcev vseh štirih TOZD. Usklajevalna komisija mora uskladiti še predlagane pripombe komisij VEO in strokovnih služb ter obvestiti delavce, ki so posredovali pripombe, kako so bile te upoštevane. Delo vseh komisij bo s tem zaključeno, čaka nas le še obravnava in potrditev celotnega gradiva na delavskih svetih TOZD in DSSS. Foto vest Dela pri gradnji čistilne naprave gredo h koncu. Predvideno je, da bo začela obratovati v naslednjem mesecu. Problematika delitve SSSR bombaža V letu 1984 je v Jugoslaviji prišlo do precejšnje spremembe v delitvi bombaža, zlasti s klirinškega področja (SSSR). V preteklosti je bilo v skladu z zakonom in sporazumi predpisano, da se ves bombaž deli v okviru PZPIJ in OUTOIJ na primarno industrijo (predilničarje). V letošnjem letu je v tem pogledu prišlo do občutne spremembe, zlasti na škodo pre-dilničarjev, še posebej pa kombinatov z zaključeno celoto. V preteklosti je bila udeležba SSSR bombaža v skupni porabi približno 50 %. V skladu s Samoupravnim sporazumom, ki naj bi baziral na osnovi(10. člena Zakona o spremembah in dopolnilih Zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino je bil globalni predlog delitve tak, da se osnovni bombažni proizvodnji dodeli na bazi kapacitet le 40 % (predilnicam), 60 % pa naslednjim fazam reproveri-ge, kar bi pomenilo katastrofo za predilničarje in posebej kombinate. Prvotni predlog se je večkrat spreminjal na raznih nivojih in prešel v obliko, ki omogoča predilnicam 60 % oskrbe od 63.000 ton bombaža, kolikor je dogovorjenih s sporazumom s SSSR, ostalih 40 % pa se porazdeli na ostale udeležence v tekstilni industriji, to je na proizvajalce dekorativnih tkanin, proizvajalce trikotaže, tekstilne konfekcije in dekorativce na podlagi medsebojnih sporazumov. To pomeni, da se bombaž razdeljuje na cca 270 nosilk — organizacij združenega dela, od tega 36 DO predilnic, 95 organizacij trikotaže, 40 DO proizvajalk tkanin in približno 100 DO konfekcije. Ob upoštevanju dejstev, da se SSSR bombaž uvozi v asortimanu 6. kvalitetnih vrst, si lahko približno predstavljamo, kakšna naj bi bila razdelitev. Res je, da je I. transa v okviru 40 % že razdeljena na končne koristnike v količini 13.109 ton (BPT 138 ton), da ostaja za razdelitev še 12.091 ton v II. tranši (BPT 21 ton za 33 ton preje). Torej BPT bi, v kolikor ne bo prišlo do dodatnih sprememb, razpolagala od 1524 ton le s: 60 % — 972 ton I. tran. 138 ton IL tram___________________21 ton skupaj 1.131 ton To pomeni izpad 393 ton, ki ga bomo morali nadomestiti z bombažem s konvertibilnega področja. Po zadnjih informacijah, ki jih imamo od OUTOIJ in PZPIJ je situacija z zadnjo delitvijo (II. tranša) taka, da so nekatere DO sprejele sporazume v takih količinah, da s svojimi lastnimi zmogljivostmi niso v stanju podpisnicam nuditi ustreznega asortimana in količin. To pomeni, da bo bombaž neracionalno vskla-diščen in da bodo DO podpisnice v svoji proizvodnji, zaradi nedobav preje in tkanin, imele zastoje. To sta dva akutna problema, ki jih rešujeta tako PZPIJ kot OUTOIJ in za kar še do danes nimata ustreznih rešitev. Tretji, kot vzporedni problem, nastaja pri teh DO financiranje tega odvečnega (viška) bombaža, ki bo že z sprejetim Zakonom o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev povzročal velike glavobole. V okviru teh rezervnih količin (viškov) iščemo tudi mi svoje možnosti za prerazdelitev določenih količin SSSR bombaža, kar urejamo zelo intenzivno pri omenjenih organih. Nismo še opozorili na zelo resen problem pri tem principu razdeljevanja, to je asortimanska razdelitev, ki bo povzročila nemalo težav. Velika verjetnost je ta, da bodo nekateri oskrbljeni le z dobro surovino, drugi pa samo s slabo surovino. Kar ne moremo si predstavljati, kako te majhne količine (recimo 5 ton) razdeliti na 6 kvalitetnih vrst bombaža, še zlasti z vidika, da SSSR kot izvoznik postavlja pogoj minimalne količine 50 ton. Tako PZPIJ kot OUTOIJ pripravljata na podlagi sklepa IO OUTOIJ predlog predisponi-ranja odnosno cediranja že prej omenjenih viškov nekaterih DO. Takoj pa se postavlja pri našem primeru ta problem, ker nastopajo na drugi strani DO, ki zahtevajo v svojem asortimanu prejo. Mi kot DO z zaključeno celoto pa tega ne moremo nuditi. Postavili smo zahtevo PZPIJ, da razišče zadevo in najde ustrezne DO, ki bi v svojem proizvodnem programu trošile gotove tkanine v asortimanu, ki jih proizvaja naša DO. Kako se pripravljamo na 100-letnico BPT V naslednjem letu bo naša delovna organizacija praznovala visok jubilej — 100. obletnico svojega obstoja. Običaj je, da se take obletnice na primeren način proslavijo in tako bo tudi pri nas. V ta namen je bil imenovan poseben organizacijski odbor, ki ga vodi ing. Janez Šmid, ta se je doslej že petkrat sestal ter načelno sprejel okvirni program aktivnosti za proslavo visokega jubileja. Da bi priprave potekale tako kot je treba, je bilo imenovanih 7 pododborov za posamezna področja in sicer: za izdajo knjige o zgodovini BPT, za izvedbo zimske tek-stiliade, za priznanja in odlikovanja, za reklamo, za izvedbo proslave, za protokol, za izvedbo veselice. Posamezni odbori so pripravili že konkretnejši program za svoje področje ter ga tudi okvirno finančno ovrednotili. Proslava naj bi bila v mesecu maju, predviden datum pa je 18. maj. Tega dne bo izvedena proslava s kulturnim programom v katerem bo sodeloval pevski zbor BPT, ci-traši, godba, folklorna skupina in recitatorji. V okviru praznovanja bo delovna organizacija odprta za obiskovalce 18. maja od 8. do 11. ure — pod strokovnim vodstvom bo možen ogled proizvodnih obratov. Popoldne bo veselica, vendar kraj še ni dokončno določen. V okviru praznovanja 100-le-tnice bodo preko sredstev javnega obveščanja izvedene posamezne propagandne akcije, tako radio reportaže, prikazovanja proizvodno-propagandnega filma na TV, objave v revijah, izdane bodo nove značke in obeski in na ustrezen način propagirani novi artikli oz. deseni, ki bodo v januarju predstavljani na ljubljanskem sejmu tekstila. V mesecu marcu bo izvedena tradicionalna zimska tekstiliada na Zelenici, ki bo imela tudi obeležje praznovanja jubileja BPT. Knjiga o zgodovini BPT bo po predvidevanjih izšla v mesecu aprilu. Ob praznovanju bodo podeljena posameznim članom BPT ter poslovnim partner- jem številna priznanja in odlikovanja. Vse doslej navedeno je le del celotnega programa, ki je precej zahteven in bo seveda vezan tudi na dokajšnja finančna sredstva. O pripravah na 100. letnico BPT bomo v našem glasilu še pisali, upamo, da bo v naslednjem zapisu že marsikaj bolj konkretizirano in da bomo sodelavcem lahko posredovali že bolj podrobne informacije. Priznanje za BPT Na VIII. mednarodni razstavi embalaže, strojev za pakiranje in opreme za industrijski transport in skladiščenje od 2. do 5. oktobra v Beogradu je naša delovna organizacija prejela visoko priznanje »Zlati savropak« za embalažo pri otroškem artiklu »Pegi« GRADNJA KRIŽIŠČA OB SPOMENIKU NOB IN UREDITEV NOVEGA VHODA V NAŠO DO Že ob gradnji ceste vpadnice za Tržič je bilo domenjeno, da se istočasno zgradi nov vhod v našo DO. Investitor ceste vpadnice je bila takrat SO Tržič, ki je prevzela obveznost, da sofinansira ta projekt, vendar sta izredno draga izvedba mostu čez Bistrico in konzolno zgrajen pločnik zahtevala veliko več sredstev kot je bilo prvotno predvideno. Finančna sredstva so zadostovala za dokončno ureditev vpadnice do našega obstoječega vhoda, nedokončan pa je ostal del ceste do križišča s Cankarjevo cesto in ureditev križišča bodoče tržiške obvoznice z odcepom za pošto in našo DO in odcep za Pristavo. Medtem je bil ustanovljen SIS za komunalno gospodarstvo, ki je vsa ta dela vključil v svoj srednjeročni plan investicij. Naročena je bila vsa potrebna tehnična dokumentacija in v letošnjem letu zbranih tudi toliko sredstev, da se je lahko pričelo z deli. Skupna predračunska vrednost za celotno ureditev znaša 27.762.950,— din. Razdelitev stroškov za celotno investicijo pa je sledeča: 1. Cesto Ste Marie aux Mines od našega obstoječega križišča do spomenika NOB v vrednosti 6.877.533,— din finansira v celoti SKIS Tržič. Ta del bo zgrajen po planu v letu 1985. 2. Križišče za bodočo obvoznico Tržiča z odcepi za PTT, spomenik NOB in BPT v skupni vrednosti 16.186.396,— din se finansira po sledečem razdelilniku: SKIS TRŽIČ 50 % PTT Tržič 10% BPT Tržič 35 % in ZB paviljon 5 % Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev naša DO v letošnjem letu pri investiciji ne sodeluje in bomo naše obveznosti poravnali v letu 1985. Del te investicije bo tudi fizično realiziran šele v naslednjem letu. 3. Parkirišče za potrebe naše DO v skupni vrednosti 4.709.029,— din finansira BPT v celoti sama. Dokončanje tega dela je predvideno v letu 1985 s tem, da se v letošnjem letu izvršijo vsa gradbena dela vključno z vgrajenimi robniki. Ker praznuje naša DO v letu 1985 100-letnico svojega dela bomo napeli vse sile, da bi bila celotna investicija do takrat zaključena. Iz priložene skice je razvidno naslednje: — križišče oziroma priključek na tržiško cesto vpadnico je rešen po vseh predpisih, ki so veljavna za cestno omrežje, — odcepi za PTT in BPT so izvedeni tako, da bo lahko promet potekal nemoteno in varno tudi ob prometnih konicah, — tržiška cesta obvoznica bo zgrajena do bodočega mstu čez reko Bistrico, — zaradi boljšega pregleda in lepše izpeljave ceste je prestavljena transformatorska postaja, — vratarnica ostane na obstoječi lokaciji, — parkirni prostori so izven ograjenega območja DO, — urejene bodo vse zelenice in celotna parkovna ureditev. Prav na zadnjo točko je bilo v našem kolektivu in celotnem Tržiču precej kritičnih pripomb. Prav gotovo je škoda uničiti vsak zeleni nasad ali zelenico, vendar je bilo to že predvideno z realizacijo urbanističnega plana za našo občino. Celoten nasad okrog naše zgradbe v parku je tudi sicer bil v tako slabem stanju, da bi ga morali v celoti obnoviti, četudi ne bi prišlo do gradnje ceste. Vse smo delali v sodelovanju s strokovnjakom za parkovne ureditve, tako, da je ostalo tisto drevje, ki je zaščiteno in smo se še celo pri izdelavi projekta ozirali na to. Izdelan je tudi celotni projekt za ponovno zasaditev vseh površin ob cesti in ob parkirnem prostoru. Če nam bodo finančna sredstva dopuščala bo to že ob priliki proslave 100-letnice, kar bo eden od prispevkov za čim bolj svečani videz praznovanja. Marjan Šarabon Gradnja križišča ob spomeniku NOB in ureditev novega vhoda v našo DO Zaradi gradnje obvoznice in križišča ter ureditve parkirnega prostora je bilo treba odstraniti obstoječe parkirne objekte tei porušiti hišo ob ribniku Brunarica na Kalu Tokrat smo se namenili, da napišemo nekaj o brunarici na Kalu, ki je za kolektiv BPT nova pridobitev na področju družbenega standarda zaposlenih. Res je, da še ni gotova, vendar je urejena do takšne mere, da lahko sprejme obiskovalce, izletnike in ljubitelje planin. Preko poletja je bil dom odprt ob sobotah in nedeljah, v času kolektivnega dopusta pa preko celega tedna. Ker, kot je bilo rečeno, dom še ni dokončno urejen, da bi v njem lahko organizirali letovanje, je bilo uvedeno oskrbništvo ob koncu tedna. Oskrbnik je naš sodelavec Franci Valjavec iz TOZD Tkalnica, ki je o domu na Kalu povedal: »V mesecu juniju je bil dom prvič odprt za obiskovalce ob sobotah in nedeljah, v času kolektivnega dopusta pa tudi med tednom. Moram reči, da je bilo preko celega poletja kar precej obiska, tako s strani sodelavcev BPT kot tudi drugih, slučajnih obiskovalcev, ki so šli na Kofce ali so se vračali iz planinskih izletov. Brunarica je postavljena na taki lokaciji, da je možen dostop iz več smeri, to je iz Tržiča, Podljubelja in Doline, možno pa se je pripeljati tja gor tudi z avtomobilom. Iz vseh strani je dostop nezahteven in pomeni le prijeten sprehod«. Kaj nudi dom obiskovalcem? »Zal dom zaenkrat ne nudi vsega tistega kar je bilo predvideno oz. kar bo lahko nudil, ko bo dokončno urejen. Trenutno je dokončno urejen in opremljen le tako-imenovani dnevni prostor in sanitarije, vse ostalo pa bo urejeno letošnjo jesen in naslednje leto. Pri tem mislim na prostore za prenočevanje, to sta dve sobi, za katere bo potrebno nabaviti postelje (jogi in blazine so že nabavljene) ter vsi spodnji prostori. Šele takrat bo lahko dom v celoti izpolnil vse tisto za kar je bil postavljen. Jasno pa je, da obiskovalci kljub temu, da ni možno prenočevati radi pridejo na Kal, saj ob lepem vremenu precej ljudi pride na piknik, s seboj prinesejo vse potrebno in na žaru lahko spečejo kar želijo. Pri tem moti to, da še niso izdelane mize in klopi iz brunov, saj to udeleženci raznih piknikov najbolj pogrešajo, kajti sedanji zunanji »inventar« je postavljen le provizorično in je le trenutni izhod v sili. Seveda pa pečenje na žaru ni edina možnost priprave jedil, tudi na štedilniku lahko člani kolektiva kako stvar skuhajo, vendar so bili taki primeri doslej redki. Poskrbljeno je tudi, da obiskovalci na Kalu niso žejni«. Ste imeli doslej kake težave z obiskovalci? »Ves ta čas, ko je dom ob koncu tedna odprt se ni zgodilo nič takega kar bi lahko ocenili kot problematiko. Ljudje so solidni in če ni mogoče ustreči vsem željam to tudi z razumevanjem sprejmejo tako, da je na Kalu res prijetno, čeprav je ob lepem vremenu dela kar dovolj. Mnogi sprašujejo za žig doma, vpisno knjigo in značko, toda tega zaenkrat ni, saj ko- likor vem to ne bo planinska postojanka temveč počitniški dom, pri domovih za letovanje delavcev pa ni praksa žigov kot je to v planinskih domovih«. Na Kalu »dežurate« že skoraj pet mesecev in poznate razmere; kaj bi bilo po vašem še treba storiti, da bo počutje tistih, ki bodo tam letovali še boljše? »Osnova vsemu je dokončna ureditev po načrtih, seveda pa bi bilo potrebno napraviti še marsikaj. Dejstvo je, da tisti, ki bodo letovali na Kalu ne bodo ves čas v Medeleine BRENT: V ZNAMENJU TIGROVIH OCl Roman popisuje nenavadne dogodivščine šestnajstletne Lucy WARING, sicer Angležinje po rodu, ki pa se je rodila v nekem misionu na Kitajskem. Ko ji umro starši, ji ostane na skrbi štirinajst kitajskih sirot, ki jim mision nudi zavetje. Razmere na Kitajskem so zelo težke in tako mora Lucy tudi krasti, če hoče vsaj za silo nasititi štirinajst večno lačnih ust. Ko gre nekega dne spet na krajo, jo zalotijo ravno v trenutku, ko misli, da je nevarnost že mimo; znajde se v zaporu. Preti ji, da ji bodo odsekali roko. A v zaporu jo čaka presenečenje. Kakšno, pa si preberite sami. Knjiga je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki ZENIT. Ronald W. CLARK: VOJNI ZMAGOVALCI V zgodovini sveta vojn in vojskovanja je bilo poleg človeških, gospodarskih, moralnih in številnih drugih faktorjev pomembno tudi orožje, s katerim se je bojevala ta ali ona vojska. Posebno udarno in pomembno je bilo tisto, ki ga nasprotna stran še ni poznala — novo orožje. In o takih vrstah orožja lahko preberete v tej knjigi. Avtor je s pravo mero skrbno izbranih, zgovornih fotografij, z zadostno količino takti-čno-tehničnih podatkov, s primerno dolgo štreno zgodovinske, zlasti politične pripovedi zaokrožil živo naslikane podobe VOJNIH ZMAGOVALCEV: to so razne vrste orožja in tehnike, ki so brunarici ali le hodili na krajše izlete, temveč bodo želeli tudi kaj več. Verjetno ne bi bilo odveč kako rusko kegljišče, ali kaka druga možnost iger oz. zabave, treba pa je misliti tudi na otroke in za njih predvideti nekaj kar bi jim krajšalo čas. Marsikaj bi bilo drugače, če bi bila v brunarici elektrika, vendar je o tem pred dokončno ureditvijo še prezgodaj govoriti. Vsekakor pa bodo prvi letovalci sami lahko povedali kaj pogrešajo in kaj bi bilo treba še urediti.« tej ali oni strani v vojnem spopadu odločilno pomagale, da je bila močnejša. Omenimo samo mitraljez, tank, radar in atomsko bombo. Knjigo je izdala založba Borec. Ernest J. GAINES: ŽIVLJENJE JANE PITTMA-NOVE Avtobiografija stare Jane Pittmanove, ki je kot otrok sužnjev na plantaži v Louisiani še doživela ameriško državljansko oziroma secesijsko vojno, je odsev ameriške zgodovine v poslednjih sto letih. Roman — napisal ga je temnopolti pisatelj Gaines, ki tudi izvira iz tistih krajev. Opisuje s posebno močjo zlasti življenje črnskega prebivalstva po »osvoboditvi«. Življenje Jane Pittmanove spremljamo od predzadnjega leta vojne 1864, ko istega dne kot suženjski otrok postreže z vodo umikajočim se junakom in prodirajočim »jenkijem«, pa do leta 1964, ko se kot stoletna nekdanja sužnja na čelu ljudi s svoje plantaže odpravi v bližnje mesto, da bi demonstrirala za svobodo, obljubljeno pred sto leti. Jane pripoveduje o svetu okrog sebe z navidez neprizadetimi očmi, a zna nadvse pronicljivo in obenem duhovito potegniti rdečo nit skozi stoletno zgodovino črne Amerike, za katero se življenje v tem razdobju ni kaj dosti spremenilo. Gaines je z Jane Pittma-novo ustvaril roman, ki je velika freska dela ameriške zgodovine, njegova junakinja pa je mogočna osebnost v novejši ameriški književnosti. f \ NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE v_________________________J FOTO VESTI Pevski zbor BPT Več ali manj je bilo znano, da v BPT deluje moški pevski zbor, da ima redne tedenske vaje in da je prvič javno nastopil ob 90-letnici IGD. Člani pevskega zbora so imeli 15. oktobra svoj ustanovni občni zbor. Na njem so izvolili izvršni odbor ter sprejeli program dela za sezono 1984/85. V izvršni odbor so izvoljeni: Boris Polajnar, Janez Šmid, Marko Ahačič, Franci Šarabon in Kristjan Haler. Za predsednika je bil izvoljen Boris Polajnar, zborovodja pa bo tako kot doslej Franci Šarabon. Zbor šteje zaenkrat 25 članov, sprejet pa je bil predlog, da v zboru lahko sodelujejo tudi nečlani kolektiva BPT. V programu dela, ki ga je obrazložil zborovodja Franci Šarabon je zajeto naslednje: 1. Enkrat tedensko vaja, pred nastopom oz. po potrebi tudi večkrat 2. V začetku lažje narodne pesmi, kasneje tudi nekatere umetne in partizanske pesmi 3. Predvideni nastopi v predstoječi sezoni: — Nastop pred spomenikom v DO ob dnevu mrtvih — Nastop na interni proslavi ob dnevu republike — Eventuelni nastop za naše jubilante ob podelitvi ur, ob odhodu posameznih skupin delavcev v pokoj ... — Nastop za dan žena (eventuelno krajša proslava s programom) — Ter še druge prilike, posebno, ko bo zbor naštudiral nekoliko večji program — V naslednjem letu: — Vključitev v ZKO Tržič — Sodelovanje na občinski pevski reviji — Udeležba na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični Na občnem zboru so za predsednika našega pevskega zbora izvolili Borisa Polajnarja Dolgotrajno deževno obdobje ter močan naliv 24. 9. je bil razlog, da je voda prestopila breg kanala za HC IV. ter se izlila v prostore vlagalnice v TOZD Predilnica. Povzročena je bila precejšnja materialna škoda, ki pa bi bila lahko še večja, če ne bi takoj pričeli z reševalno akcijo. Pri tej so se posebej izkazali naši gasilci, ki so od 3. ure ponoči črpali vodo iz zalitih prostorov. Odgovor na vprašanje sindikalne skupine Na eni izmed sindikalnih skupin je bilo postavljeno vprašanje glede rednega izhajanja našega internega glasila. O tej problematiki je pred časom že razpravljal uredniški odbor Tržiškega tekstilca, določeni zaključki pa so bili navedeni v zapisniku odbora. V čem je bistvo problema? Enostaven odgovor je v dejstvu, da ni gradiva za redno izhajanje. Ta odgovor pa ne prikaže celotne problematike s katero se srečujemo pri izdajanju glasila, zato je treba trditev o pomanjkanju gradiva nekoliko razčleniti. Namreč, že dalj časa lahko ugotavljamo, da člankov o poslovanju in o tekoči problematiki ni, zato je večkrat problem naslovnega članka. Verjetno ni vprašanje kakšne informacije naj bi posredovalo glasilo, saj je to povsem jasno, toda žal takih člankov ni. Manjka tudi informacij o delu družbenopolitičnih organizacij. Da glasilo sploh izide se je treba poslužiti raznih razgovorov in zadev iz dejavnosti naših gasilcev. To pa verjetno ni cilj izhajanja glasila. Na zadnji seji uredniškega odbora je bil sprejet sklep, da se ponovno uvedejo nekatere stalne (nekdanje) rubrike kot so »problematika proizvodnje v TOZD« itd., ter da se o celotni problematiki obvesti tudi direktorja DO. Upamo, da se bo stvar končno le premaknila in da bo glasilo redno izhajalo ter prinašalo vsebino, ki bo taka kot je določena s temeljno vsebinsko zasnovo glasila. O tej problematiki bomo obširneje pisali v naslednji številki. ' »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije ^ BPT Tržič — Ureja uredniški odbor: Milič Večeslav, Rožič Ana, Šlibar Jožica, Krašovec Ana, Mehle Joži, Božič Rudolf, Dolžan Kristina, Mesič Brigita, Logar Anka, Lang Vili — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-571 int. 204. — Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj v 2000 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33-72, prosto plačila prometnega davka. Nezgode v mesecu avgustu in septembru 1984 Tišler Jože, zaposlen v DSSS se je poškodoval pri skladiščenju sodov. Voznik, ki je pripeljal sodove z avto-karo je zavrl, pri tem pa je en sod padel z vozila in poškodoval skladiščniku nogo. Vzrok: Neprevidna vožnja voznika Mehurovič Havi, zaposleni v TOZD Tkalnica je padel na nogo voz za prevoz osnove in jo poškodoval. Vzrok: Neprevidnost Banovič Radenko, zaposlen v TOZD Tkalnica je popravljal tkalski stroj in ni izključil glavnega stikala. Med delom se je s telesom zadel ob zaganjač stroja tako, da je stroj stekel in mu stisnil roko med bilo in prsnik. Vzrok: Tkalski stroj ni bil popolnoma izključen Garibovič Mirsada, zaposlena v TOZD Predilnica je odstranjevala sukanec iz pajka na sukalnem stroju. Pri tem ji je stisnilo prst desne roke. Vzrok: Nevaren način dela Zupančič Marjan, zaposlen v TOZD Tkalnica se je v grebenarni pri brušenju močno urezal v prst. Vzrok: Nevaren način dela Komadina Senija, zaposlena v DSSS — Okrepčevalnica je na univerzalnem stroju rezala kruh. Pri tem se je močno urezala v palec desne roke. Vzrok: Zastarel stroj — naglica Skenderovič Nusreta, zaposlena v TOZD Predilnica se je poškodovala pri prestavljanju košar s prejo. Z višine ji je padla polna košara na stopalo leve noge. Vzrok: Nepravilno zložene košare Dizdarevič Muniba, zaposlena v TOZD Tkalnica je s pomočnikom jemala blagovni valj iz stroja. Pri tem ji je valj ušel iz rok in ji padel na nogo. Vzrok: Neprevidnost Pri menjavi stekel na strehi oddelka prstančnih strojev je razbiti del stekla padel na Hamulič Dursumo, zaposleno v TOZD Predilnica in jo poškodoval. Vzrok: Nepazljivost delavcev na strehi Balek Mihaela, zaposlena v TOZD Predilnica je v veži padla in si pri tem poškodovala desno roko v zapestju. Vzrok: Mokra tla zaradi dežja Kuhar Robert, zaposlen v DSSS — VEO se je poškodoval pri razstavljanju tkalskega stroja. Ko je s kladivom tolkel po strojnem delu se je delček odkrušil in mu padel v oko. Vzrok: Nevaren način dela Ropret Milan, zaposlen v TOZD Oplemenitilnica je pri odhodu z dela padel v belilni-ci in pri tem z glavo zadel ob paleto. Vzrok: Spolzka tla Kadrovske vesti V mesecu septembru in oktobru so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci: TOZD Predilnica Čindrak Ramiza Banovič Rosa Banovič Mire Dušanič Pero Čančar Ankica Aldžič Muhamed Lončarevič Muhamed iz JLA Katič Janja Ivanovič Stana Jelič Slavica Barešič Milica Rugovac Husnija TOZD Tkalnica Hotko Janez Sukalo Nenad iz JLA Keranovič Dulfezija Midžan Ešefa Jakelič Marija Džaferhodžič Subhija Dobrlet Vinko TOZD Oplemenitilnica Pašič Hafeza TOZD Konfekcija Tavčar Jožica Noč Karmen Kleindienst Anka Košir Metka Kalabič Sabaheta Pančur Mirjam Marič Kaja Dovžan Francka Gajski Djurdja Furlan Alenka Jurkič Ivanka Košnjek Majda Šter Severina DSSS Primožič Karmen Markič Ana Blažič Simona Knific Zdenka Oman Aleš Rozman Tanja Papier Darja Avsenek Jolanda Perne Boštjan V istem času so iz DO odšli naslednji delavci: Disciplinska izključitev Ivanovič Ivan — TOZD Predilnica UMRL Stritih Srečo Invalidska upokojitev Peič Smilja Klofutar Marija Veternik Ivan Šahmanovič Fahira rodila 22. 3. 1984 dečka Roblek Sonja rodila 10 J. 1984 deklico Serval Mirjana rodila 24. 7.1984 deklico Čejvanovič Katica rodila 3. 9. 1984 dečka Upokojitev Stubljar Jožefa Bošnjakovič Marija Čarman Jože Dobrin Francka Šter Helena Po lastni izjavi Tadič Ruža Biščevič Sabiha Lavtar Mateja Mahmuljin Fehita Latifovič Bahrija Bečkanovič Hasiba Ljubič Jovanka Marič Stana Košir Metka Šečkanovič Sevala Hušič Fahira Blažič Simona Sporazumno Pogačnik Janez Bitenc Tatjana rodila 17. 8.1984 dečka Majstorovič Radosavka rodila 12. 9. 1984 deklico Erlah Marija rodila 26. 8.1984 deklico Šparovec Helena rodila 14. 9. 1984 dečka Naše mamice ZAHVALE Ob smrti dragega očeta Klemenčič Mihaela se DO BPT iskreno zahvaljujem za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. hči Greta Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Srečka Stritiha se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Predilnica in Društvu inženirjev in tehnikov BPT za darovana venca in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem TOZD Oplemenitilnica in družbenopolitičnim organizacijam BPT za cvetje in venec. Zahvalo smo dolžni tudi govornikom za poslovilne besede ter vsem ostalim članom kolektiva, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. žena Marija s sinom Matjažem, mama Rozalija in brat Zdenko Ob odhodu v pokoj se mojim sodelavcem lepo zahvaljujem za dragoceno darilo. Vsem želim v bodoče medsebojno razumevanje in uspešno delo. Jože Carman iz HC II. Vsem sodelavkam in sodelavcem kakor tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam BPT se iskreno zahvaljujem za humanost, solidarnost in vsestransko razumevanje po tragičnem dogodku, ki me je prizadel v mesecu decembru leta 1983. Danila Meglič Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem 11. oddelka TOZD Tkalnica najlepše zahvaljujem za darilo in pozornost. Vsem želim v bodoče veliko uspeha pri vsakodnevnem delu. Joži Stubljar — * n h - — J) NOVOSTI NA POLICAH TRŽIŠKE KNJIŽNICE (Nadaljevanje s 6. strani) Judith KRANTZ: NIHČE NI RAD SAM Krantzovo naši bralci že poznajo po romanu PRINCESA DAISY. Njen najnovejši roman NIHČE NI RAD SAM, je prav tako razgibano delo, ki nas popelje v svet mode, filmskih igralcev, bleščavosti in temnih globin ... Glavna junakinja Billy preživlja nesrečno otroštvo v aristokratskem Bostonu. Vase zaprto in nepristopno dekle najde uteho le v hrani. Čezmerna debelost jo spravlja v obup, nato pa jo stara teta pošlje v Pariz. Pri varčni gospodinji začne hujšati in stradanje postane nenadoma njena strast. In tako se Billy vrne v Ameriko kot lepotica, trdno odločena, da bo uspela . . . Roman je izšel pri založbi Obzorja Maribor v zbirki SVET KNJIGE. Danilo CEDILNIK-DEN: SLEDOVI PTIC Avtor knjige SLEDOVI PTIC Danilo Cedilnik-Den je bil rojen leta 1947 v Ljubljani, kjer se je tudi šolal, kjer poučuje likovno vzgojo in kjer živi. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo. Tako so tudi izvirne ilustracije v tej knjigi njegovo delo. Glavni motiv pisanja je Cedilniku življenje v gorskem svetu, ki ga kot gorski vodnik in reševalec dobro pozna. Snov zajema iz naših domačih gora in daljnih gorstev Hinduku-ša in Himalaje, kjer je sodeloval kot član alpinističnih odprav in inštruktor za nepalske gorske vodnike. V svojem novem delu SLEDOVI PTIC opisuje naše gore, Julijske Alpe, in človeka, ki v njih išče svojo pot, pot do sebe in svoj odnos do okolja, do narave. Tudi ta knjiga je izšla, tako kot že njegova prejšnja, CONGMA JE HODIL SPREDAJ, v zbirki DOMAČE IN TUJE GORE. Raffaello GIOVAGNOLI: SPARTAK Raffaello Giovagnoli je napisal svoj roman o Spartaku v zgodovinsko razgibanem obdobju italijanskega prepo-rodnega gibanja, ki je pod vostvom Mazzinija in Garibaldija zlilo italijanske dežele v enotno državo. Osebnost Spartaka, legendarnega vodje sužnjev v velikem uporu, imenovanem tretja suženjska vojna, je kajpak vabljiva za umetniško oblikovanje v književnosti, glasbi, filmu in v upodabljajoči umetnosti. Knjiga Raffaella Giovagnolija je prvi italijanski roman o tračan-skem gladiatorju. Napisan je v okviru zgodovinskih dejstev, ki so bila tedaj znana. Dogajanje je postavljeno tja, kjer naj bi se bilo razvijalo na osnovi virov, vendar pa je pisatelj marsikaj dodal ali pa s pisateljsko svobodo orisal tako, kot je ustrezalo njegovi fabulativni zamisli. Toda zgodovinskih dogodkov se je zvesto držal v kronološkem zaporedju. Poskušal je upodobiti ozračje v tedanjem rimskem svetu, pač z očmi romantičnega realista, ki je znal okrog svojega junaka splesti zanimivo zgodbo. Ken FOLLETT: KLJUČ ZA REBEKO Ken Follett, ki ga bralci že poznajo po romanu IGLA, je s knjigo KLJUČ ZA REBEKO dosegel svoj največji uspeh. Follett je pisatelj, ki ima izreden smisel za dramatično, napeto, vsestransko zanimivo pripovedovanje. Izredna pa je tudi tema, ki jo je obdelal: vohunska afera, ljubezenski trikotnik (štiri-kotnik?), zgodovinska podlaga razburljivega dogajanja... Iz zgodbe o Rommlovi afriški kampanji in ob njej je Follett stkal ne samo osupljivo temveč tudi presunljivo srhljivko o nemškem vohunu, britanskem protiobve-ščevalcu, nasladni trebušni plesalki in lepi Židinji. Zgodba se zapleta po ulicah medvojnega Kaira in po brezpotjih slikovite, divje puščave, kjer zmaguje močnejši in predrznejši... Knjiga je izšla v priljubljeni zbirki PESTI. Charles BUKOWSKI: ŽENSKE Življenje je neusmiljeno teplo Heryja Chinaskega, mojstra peresa in steklenice, a je preživel. In zdaj, pri pe-desetih, je tu življenje filmskega zvezdnika, ki preživlja tristo »mačkov« na leto in spolno življenje, ki bi pohabilo Casanovo. To je izjemno živahna, nebrzdana pripoved o življenju na robu, zgodba o seksu in pijači... o ljubezni in bolečini... Knjiga je izšla v zbirki DOTIK (poleg knjig Henrija Millerja SEKSUS I—II in Emmanuelle Arasan EM-MANUELLE). Gabriel Garcia MARQUEZ: Kronika napovedane smrti Pripovedovalec KRONIKE NAPOVEDANE SMRTI se ukvarja z vzroki, ki so pripeljali do umora dvajsetletnega Santiaga Nasarja in poskuša na podlagi pričevanj posameznih vaščanov prikazati pravi potek zgodbe. Potem, ko se na začetku seznanimo s protagonisti te drame, že na koncu prvega poglavja zvemo, tudi za vzroke zločina in za sam umor. Moški, ki se je pred nadavnim preselil v vas, zasnubi Angelo Vicario, toda po razkošni in bučni gostiji jo vrne njenim staršem, češ da so ga ogoljufali, ker Angela ni bila več nedotaknjena. Njena brata ji izsilita »priznanje« — storilec naj bi bil Santiago — in skleneta, da se bosta maščevala. Santiaga zabodeta pred vrati njegove hiše. Po dvajsetih letih, ko pripovedovalec začne pisati to zgodbo, je vas še zmeraj pretresena zaradi zločina. Izkaže se, da je Santiago umrl po krivici. Delo ponuja več vrst branja in razumevanja besedila: lahko ga beremo kot napeto kriminalko, kot klasično tragedijo — ali pa ga razumemo kot metaforo ključne teme Latinske Amerike: nasilja. Pisatelj Gabriel Garcia MARQUEZ je letošnji Nobelov nagrajenec, ki smo ga Slovenci že vzljubili z romani: STO LET SAMOTE, PA-RIARHOVA JESEN in POLKOVNIK NIMA NIKOGAR, KI BI MU PISAL. Wieslaw KIELAR: ANUS MUNDI Knjiga ANUS MUNDI se bere napeto kot roman, vendar je dokument. Napisal ga je človek, ki je junija 1940 prišel med prvimi v koncentracijsko taborišče Auschwitz in v njem preživel skoraj vse dni do konca vojne. V tem času je bil le predmet, last esesovskih enot v taborišču. V delu razkriva vsakdanje, avtentično taboriš- čno življenje, poleg vseh strahot pa tudi nekakšno nadrealistično, romantično ljubezen. Knjiga je silno pričevanje o morali in etiki tistega časa, grozljiva podoba o tem, kako neusmiljen, sistematičen in dokončen je bil nacizem, kar danes sčasoma že malo pozabljamo. William KOTZWINKLER: E. T. - VESOLJČEK IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE NA ZEMLJI Kaj se zgodi, če se prebivalec kakega drugega planeta znajde sam na Zemlji? Vesoljska ladja s tovariši se je odpeljala proti domu, ki je od zemlje oddaljen tri milijone svetlobnih let. On pa sam, brez prijateljev, tujec med tujci! Učen in moder, seznanjen z mnogimi skrivnostmi vesolja, ampak kaj, ko se mu bolj in bolj toži po domu, predvsem pa ga je strah, kaj bodo z njim naredili ljudje. Zakaj jasno mu je, da je zemlja sovražen planet. Kmalu ga mrzlično začne iskati policija, zdi se, da ne bo nikogar, ki bi mu bil pripravljen pomagati, dokler ne sreča otrok. Z njimi naveže stike. Vzljubijo ga kot čudežnega spaka iz vesolja, naučijo ga govoriti po človeško, postanejo mu dobri prijatelji. To je zgodba o prijateljstvu, ki premaga vse ovire, pravljica za velike in male otroke, ki pa nas pritegne predvsem zato, ker je drugačna. E. T. ni ne robot ne vesoljska pošast, ki bi se zatekala h karšnemukoli nasilju, temveč nežno, čuteče bitje, ki si želi ljubezni in človeške bližine. Jean CASSUO: ZAPISAN SVOBODI Za nas ime Jeana Cassuja nikakor ni novo. Bil je namreč eden prvih zagovornikov Titovega upora proti stalinizmu in jugoslovanske poti v socializem. O teh stvareh je že pisal v nekaterih prejšnjih delih, vendar bolj v slogu političnega eseja. Zdaj imamo prevedeno memoarsko delo, mozaik spominov na najrazličnejše ljudi, dogodke, doživetja, ki vsi skupaj dajejo podobo časa in ozračja po drugi strani se spletajo v natanko tisto, kar obeta naslov: podobo avtorjevega življenja, ki je od začetka do danes zapisano boju za svobodo in resnico, pa naj gre za posameznika, narod ali človeštvo. Knjiga Jeana Cassouja ZAPISAN SVOBODI je izšla pri Državni založbi Slovenije v zbirki BIOGRAFIJE. Rešitev križanke oddajte v nabiralnik pri okrepčevalnici do 15. novembra 1984. GRAM VH OD (srbohrv.) UZNAKA AMERIŠ. STANDARD središče vrten/a PREDLOG domače” ŽEN. IME DELAVCI PRI'VH0--DIH V TOV TOZD v DPT ČEŠKA PRITRDIL- DUH V SH- iffi IVAN TURK BPT NAJVEČ JI ITALIJAN --S KI PESNI* H,fEL AVT. OZN KAR LOVCA GRŠKI BOG VETROV (MNOŽINA) 1000 k9 KEM. ZN. ZA KISIK MILAN NOVAK POKRA JINJj V IRSKI PODVODN/ SKALA O KOSMAČ TOMAŽ TA V .Lyre OBLIKA ZDRUŽE- VANJA KAPITALA VRSTA PADAVINE NORO ŽENSKO IME L JUBKOV. ZAČETEK ■AMlEUL- OSEBNI ZAIMEK DEL VOZA KRA J PRI MARIBORU SVOJE : ROČNO EMILE ZOLA VRSTA ŽUŽELKE IGRALKA ITA DELAVKA SPLOŠNA ODDELKU NEKDANJI SOVJETSKI NOGOMET. VRATAR BDPEC Z DDL0j:,VRS O RO/JA AVTOM. OZN. AVSTRIJE A.ČRKA ABECEDE JUDOVSKI PRAZNIK MODELT' mm NOVOSEL Q J ZKA GEN.SEK OZN. U.. KEM. ZN. ZA OGLJIK ZNAK ZA ELEKTR. __LJJiiR KADAR ZOB N A GNILOBA PRITRJEN NA DVEH KONCIH AVTO M OB. OZNAKA PULE ZOBNI KAMEN IZTEKA -NJE' PRITLIKA VOST IME ČRKE V7H00N0 INDIJSKI HRAST POVRSI NSKA ME: —•-RA___ [PREPROSI PLUG NA HRVAŠKE* VEČJA SLIKA NA PLATNU, Ö7ETPÄS TKANINE^ REVIJA ZA FNI--ÜMAUKE DOMAČA ilYAI___ ZAUPNIK TUJE MOŠKO N ARON U MIŠIC JAIN OŽILJA AVTOM. OZNAKA NOVO MESTQ, HRVAŠKI VEZNIK KRAJ PRI L J UBLJA-NL DEL TELUSA____ IV ARI K A sRAŠ.EVEE SOUTH BPT DEL OBRAZA BPT NEKDANJA OZN. ZA VA RSTVOPR mu JUNAŠKA PESNITEV MEDMET DOMAČE MOŠKO IME TOVARNA V KRANJ MOŠKO IME KEM. ZN. ZA KALIJ RIMSKA 5 UMAZAN ČEK -VODJA NAŠE^ OKREPCE: VALNICE RIMSKA 100 TROPSKE RASTLINE TUJA ŽENSKA REVIJA CANKAR IVAN BPT VRSTA PSA KEM. ZN. ZAFDSFOF AŠKERC ZNAMKA R DIOAPAR PLANINSK ) DRUŠTVO BREZGLAV LETANJE Sl M IN TJA samo- glasnik MEJNI PRE HO DV^VZH SLOVENIJI LATINSKI PREDLOG VRSTA FO-. [9 A PARAJ. L PREDLOG ZELEM ICk V PUŠČAVI SODOBNA ELEKTRON. NAPRAVA NEMŠKI PR£fl LQCÌ, V (LI LA: VSEGE.R VRSTA UMETNIH VLAKEN PRIPONA V ZLOŽE --NKAH NKA H G RŠKA GRKA. MESTO V BOSNI RAZ-- GLEDNICA MOŠKO IME DEL ELEKTRO ''lOTO RJA OSTANEK PO DELJE. •NIN KART SVETILKA (DOMAČE) PREBIVA LEC GOME STA SOSE D N JE DR--ŽAVL -ZNAK ZA TEMPO MESTO V BRAZILIJI . r. DE STAR NAZIV ZA URADNIKA ŽIVČNOST ELEKTRO NSKA m DU STRI J A ZNANA TEKST. TRG HIŠA JU i. Žagar Ciril POLOŽAJ PRI ŠAHU V RSTA-M ODRSKE RIBE OKRAS, OKRASEK NEWTON RIMSKA M CENT AVT. OZN. VALJEVA SREDIŠČE MOLDA--VI JE SOGLA SN/K Rimske 1 RI- BIŠKA mreža i tali jan pre ' dlog VRSTA JEDI IZ KROMPIRJ, GRŠKA ČRKA Sestavil G.U. Rsal:Dh, JNEX ADRI aviopromet 'VO 4 N PRIČ to VARNA DQMVŽALAI DELOVNA ORGANI I- CASBREZ miNE. DVOJICA, PAR AVT. OZN. SARAJEVA ORELV NEMŠKI MITOLOGIJI NIKALNICA SO glasnik žensko ime 10. ČRKA ABECEDE samo:i 7 lasmi' VEZNIK POLPROI ZV. UREDI IMI AVT.PZN. NEMCI JE 100 cm AVT. OZN. BELGIJE domoljuba do ljub k alni k AVT. OZN. M a r i bo ra