Naše veselje
Priloga „Slov. gospodarja" za deco.
 	   *	H
štev. 10.	1?.	Letniki.,
Božja beseda.
Mlad menih je rad premišljeval sveten pismo in božje- besede v njem. Tako je našel nekoč zapisano, da jo pred Bogom tisoč let kakor en sam dan. Te besede so so iuu zdele čudno in razmišljal je o njih, pa jih ni mogel doumeti. Da, dozdevale so se mu celo nemogoče ii-n kljub ,vsemu prizadevanju si jih ni mogel dovolj pojasniti. Svojih dvomov pa ni razkril nikomur, ampak ohranil j»h je X. svojem srcu.
Nekega 'dopoldne se je sprehajal' po obširnem samostanskem vrtu. Vedno globlje in globljo je prodrl ter dospel na konec vrta, kjer še ni bil prej nikoli. Ker si jo mislil, da še gre proti poldnevu, sc je vrnil, da ne bi zamudil skupno opoldanske molitve.
Ko jo prispel do samostana, je stal pri Vratih menih, katerega ni poznal, nikoli Iga' še ni bil videl. Vratar-meuih ga jo
.celo vprašal, kdo da je in kaj hoče. Mia; di menih je mislil, da gre za kako šalo, Skoro osorno je odvrnil, da bo vendar, še smel v svoj samostan. Tuji menih pa, mu je rekel, da ga ne pozna in da ga bo odvedel do predstojnika samostana, lit; res je storil tako. Kako se jo začudil; mladi menih, ko je videl tudi v predstoj-i; niku čisto drugo osebo. Začel jo dvomiti;
0 sebi, ali je še pri pravi pameti. Na predstojnikovo vprašanje, ka j želi', je pos, .vedal, da je menih tega samostana, da. mu je tako in tako ime in da so je* kako.j uro sprehajal po samostanskem vrtu. Predstojnik ga je gledal, so je zamislili jn je naposled rekel:
■ »Dragi brat, ne vem, kaj se je zgodile.; g teboj. Zadnjič sem prebiral stare zasl piske našega samostana in tam sem na-i Šel tvoje ime. Bilo je zapisano, da je pred več sto leti menih tega in tega ime-! na izginit na samostanskem vrtu in da ga kljub vestnemu iskanju niso mogli; več najti. 'Ali bi mogel to ti biti?«
Tedaj je mladi' menih ostrmel, na mir sel mu je prišla beseda, ki pravi, da jo pred Bogom tisoč let kakor eri dan. Prod sil je, naj se zbero vsi menihi in potem; jim je povedal vse, kar; se« jo bilo dogo-v idiil o.
1 »Zdaj vem, kaj pomenjajo tisto Božje besede in sedaj nimam več nobenega;, dvoma.«
> Pri teli Besedali sel 'jei prekrižal, padel' je na kolena in na mah se mu jo lelq razpršilo v prah.
*
Sinova nesreča.
Mate je bil najpridnejši in najvestnejšS, vojak cele stotnijo. Služil jo vojake v ti-, sti dobi, ko je moral biti kdo prii voja-*. kih 15 do 20 let, preden so ga zopet odi pustili domov. Kdor je enkrat bil v.ojak, jo ,to moral ostati skoro vse svoje živ-: ljenje. Predstojniki so Mateja zelo rad! imeli. Radi bi ga bili povišali v činu, pai Mate za to ni maral, Vselej go bil tako
resen im nekako žalosten, da ga nihče ni klical v veselo družbo, čeprav «0 ga ;vsi tovariši spoštovali.
Nekoč, ko je on stal na straži, so se tovariši pri ognju o njem pogovarjali. Ugnhali so, zakaj Mate ni nikoli vesel, zakaj se ne smeji, ne poje kakor drugi. Stari narednik je naposled rekel:
; »Povem vam, kaj se je zgodilo prti d kakimi desetimi leti. Potem boste Mateja razumeli. Tedaj je b>il mlad in vesel fant. Živeda mu je te mati, katero je srčno ljubii. Z vojne smo «e vračali domov in pot nas je vodila mimo Matejeve rojstne vasi. Kako še ,je veselil, da bode zapet videl 'svojo staro mater. Aliit usoda j£ hotela drugače. V Matejevi rojstni .vasi je divjala kuga, listi’ strašna bolezen, ki mori prav tja v en dan. Da se ta bolezen ne bi dalje razširila, je oblast v širokem krogu obdala vst> vas z vojaškimi stražami, ki so imele naročilo, da ne'pustijo nikogar iz okuženega kraja. Kdor se na. tretji poziv straže ne bi vrnil, tega je treba takoj ustreliti. Oblasti so vedele, da bodo le tako zabranile razširitev te »1 rasne bolezni. Matejeva stotnija je bila (udi namenjena za stražo. Zaprli so vsa pota, vse prehode, povsod so stali noč in dan vojaki na straži. Tako se je zgodilo, da je tudi Mate slal večkrat na straži, da je gledal s hrba na svojo domačo vas; ali tja ni smel. Niti ni vedel, ali mu mati še živi, ali pa jo že krije grob.
Mat], je zvedela, kdo straži okoli vasi. Ce je Mate hrepenel po njej, je bilo njeno hrepenenje še večje. Neke je sklenila,, da so bo priplazila do sina.
»Le ono besedo naj čujem iiiz njegovih ust, o Bog, le eno besedo!«
Tako se je začela vzpenjati po obronku hriba navzgor.
»Kdo je?« se je začul glas skozi noč. Mati je spoznala sina po glasu, bila je pa preslaba, da bi mu bila odgovorila. Še enkrat in še se je začulo vprašanje, nato je odjekni1! strel — potom pa je bilo vse tiho.
Vojaku je bilo čudno pri srcu. Ko je mesec posvetil izza oblakov, je pristopil k mestu, odkoder je bil slišal hojo. Kaj je našel? — Mater v krvi — že mrzlo! Zdaj veste, zakaj je Mate tak!«
Tako je sklenil stari vojak svoje pripovedovanje. Globoka tišina je zavladala okoli ognja.
Razgovorček.
Pod tem naslovom se borno Večkrat kaj malega porazgovorili, kaj koristnega, pa tudii kaj zabavnega,
Danes pride na vrsto nekaj koristnega in bolj resnega!
Večina izmed va,s hodi v šolo. Učiti se jo treba, včasi gre bolje, včusd slabše. Vsak bi rad, da bi 11111 šlo bolje; kaj no da? Kako si lahko kdo pomaga, da do-sože boljše učne uspehe? Za 1o je več pravil.; O njih se bomo porazgovorili in na vas jo,polom, ali se jih drži te ali pa ne.
Prva sila, ki vam naj pomaga, je trdna volja. Ali so spaminja-te iz telovadno ure, ko jo lrilo na. vrsti plezanje? Marsikdo izmed učence v je stal pred drogom in jo tarnal: »laz že ne pridem do vrha, previsoko je,« In res, (isti ni prišel do vrha. Drugi pa si je mislil: »Težko bo šlo, alii jaz moram in hočem do vrha!« In uspelo mu je. Z naporom svojo močne volje je do-segel to, kar si je postavil za cilj.
Ali drug primer! Na pamet se je Ireba naučiti pesmico. Včasi kdo izmed vas odlaga učenje od dneva na dan, 110 more se prav spraviti na delo. Ce si pa reče, morda celo na. glas: »Začel se bon; sedaj lo pesmico učiti in za pol ure moram biti gotov!«, tedaj gre delo lahko od rok. Močna volja je premagala ovire.
Nihče no bi mislil, kolike važnosti je močna in trdna volja za učenje in sploh za vsako dejo. Vse si pomnimo pri učenju še enkrat tako liiitro, če se poslužujemo naše učinkovite volje.
Čo bi morali psa nosili na lov, koliko zajcev bi ujeli? Prav tako malo koristi, če moramo kog». »Mili k učenju. Dotič-nik mora sam pomagati, sam mora uveljaviti svojo trdno Voljo., tedaj šele bo žel uspehe.
Zalo pa vam vsem, ki se učite, nasvetujem: Položite si pred vsakim učenjem roko na srce in reoMc si: »Tole nalogo bom znal v četrt (ali pol) ure. Pred- koncem tega časa ne bom odnehal!«
Pišite nam, če in kako je ta. nasvet 'pomagal! Vadite se marljivo v njegovi izvršitvi! Čez nekaj časa vam bomo potem dali na roko še nekaj drugih pripomočkov,
*
Odgovori na dopise.
M. F,, Svečina. Potrudili sle se in ste nam poslali tipkaj pesmic. Prva (kosa) obravnava motiv, ki jo že bil neštetokrat predelan in v — boljši obliki. Nekaj podrobnosti! V 2. biti c i pravite, da .cvet-.-.kam nihče ne brani cveteti, kljub lemii jih pa daste v sledečih kiticah obglaviti. Kaj pa, če 1* bil trtivnikov gospodar tako mehkega srca. pa (ravnika ne bi dal pokosili? Potem tudi pesmi ne hi bilo, kaj no? Druga (Jesen) je premalenkostna in pove le, da jesenski veter un či cvetje. Sicer tudi pravite, da ugonobi Irale, pa menda ni res, ker govorite c »lahnem« vetriču, ki šele začenja v je-s-emi'. Pri vas je vse »brilko«, slovar pa pravi drugače. Tretja (Trpini) nima tako slabe misli, ali pesniška oblika šepa 'koso — nebo, nj — bled , koso — trav.o). To pač ne gre! Torej: jasne miSTi z jaslic obliko!
Labirint.
E
H
To pa je labirint čisto posebno vrsto! Nič ne iščemo zakladov ati- kaj sličnega. Tu vidite v sfedini pokrajino iz tečajnega (polarnega) ozemlja. Okoli nje so slični- predeli kakor pri- drugih labirintih, samo ’da so huntam še tudi črke. Kaj naj to pomeni?
Če sestaviš vse črke, dobiš imeni dveh slavnih raziskovalcev ledenih tečajnih pokrajin. Začni torej z začetno črko, katero moraš Seveda uganiti, in hodi skozi odprt ne poedinili predelov do sledeče črke in tako do konca. Ker gre za dve imeni, boš lorej začel dvakrat, torej na različnih krajih, z različnima črkama. Nariši vso pot s svinčnikom, pazi pa pri fenr. da »9 enkrat .narisana pot več ne prekriža in da se enkrat prehojeni predel ne prehodi v drugič!
Kako je torej raziskovalcema ime?
Smešnica: (Slepa miš.)
Tujec: »Otroci, igrajmo se slepo miš! Zavežfle mi oči, lovil ]>om jnrl«
v-(.'-'V/AV'- ' <• - " // ■mr*' mf 7% ... *■ ii ”■ • A -	:hV0Z> , | ■' 'V«VV «•		- > •••''<.
Miha ’(mu pomoli kravji rep):		»Hoj, tukaj sem!«
^ .i ,.,k	w/&S' t >\ t ^ ** «r	
{Tujec:; »Aha, 'to je kaka puučka, Tc že imam!«
;
j ■ "T ’ i {
e
{Tujec: »Olio, kaj pa j[i to?«
«
'Otroci: »Juliu! Slepa miš, slepa miš!« •