List 7.
Gospodarske stvari.
Pravi rumeni zimski štetinar. *)
Dvojno jabelko je, ki je znano sploh po Goren-skem. Enemu se pravi čebular, drugemu pa zelen-čina ali debelec. Učeni našemu čebularju pravijo rdeči štetinar, zelenčini pa pravi rumeni zimski štetinar (wahrer gelber Winter-Stettiner). Le-ta se šteje med tista jabelka, ki so širja kakor visoka in se zato „ploščarji" imenujejo. To jabelko meri, ako je srednje debelo, na širjavo 3 palce in obilo dva na višavo. Je tedaj jabelko dosti očitno. Okrog precej globoko vderte majhne muhe ima pet robcev, ki so bolj ali manj vidni po vsem njegovem životu in se proti receljnu zmiraj bolj zgubljajo. Njegov recelj je prav kratek in tiči v precej globoki z rujo obdani jamici.
Pravi rumeni zimski štetinar je navadno zelenega lica. Ako je pa na solncu, postane solnčna stran zlasti proti receljnu prsteno-rdeča. Kadar se vleži, se spremeni njegova zelena barva v lepo rumeno. Tudi je po vsem životu črnopikčast. Mesa je belega, sočnatega, okusa pa precej reznega. Peškiše ima pet predalcev, kterih luknjice so majhne , peške rujave in malo podolgaste. Pravi rumni zimski štetinar že o Božiču toliko dogodi, da se lahko j6, pa je trden in čaka do sv. Jurja in dalje. Drevo raste še dosti hitro, priraste le srednje veliko pa razneseno ter je posebno rodovitno. Leta 1847 so mu dali v ljubljanski razstavi dve zvezdi •*, kteri je pošteno zaslužil. Zavoljo teh dobrih in lepih lastnost se je to jabelko Egipčanom posebno prikupilo. Zato jih gre na sto in sto centov že nektera leta iz Gorenskega skozi Trst v Aleksan-drijo. Leta 1864 jih je Kovač iz Zgoš v begunski fari 600—1000 centov iz svoje okolice v Trst in od ondod v Egipt spravil. Ravno tako jih odpravljajo tudi letos on in drugi v one kraje veliko veliko centov. Ce cenimo cent le poldrugi goldinar, znese to 900—1500 goldinarjev, in to se je potegnilo za same zelenčine ali prave rumene zimske štetinarje, in to v bližnji okolici.
Naj pa še reče kdo, da ni vredno se s sadjorejo pečati! Ali toraj ni res, da bi ljudje lahko veliko veliko dobička imeli, ako bi svoje praznjave z dobrim in pa rodovitnim sadjem obsadili. Rajnkemu Festu in slavnemu Pircu, ki sta njega dni na Kranjskem sadjo-reji temelj položila, na kterem čedalje bolj napreduje, se gotovo nikdar ni sanjalo, da bojo kadaj Egipčani po Aleksandrii in Kahiri naša gorenska jabelka jedli, kakor mi jemo laške pomaranče. Bog ve, kaj nam še prihodnost prinese.
*) Dobro bote vstregli vsem našim sadjorejcem s takimi praktičnimi poduki, in to toliko bolj, ker izvirajo iz obilnih lastnih skubinj.                                                                         Vred.
V moji velikanski drevesnici na Breznici raste več kakor 500 sort sadnih drevesec in med njimi tudi lepo število pravih rumenih zimskih štetinarjev.
Pri tej priložnosti ponujam slovenskim in drugim sadjorejcem obilno število svojih lepih, prav močno ukoreninjenih in zvrhanih drevesecmnozega žlahnega sadja, to je: jabelk; hrušek, visokih le malo pritličnih, v kutno cepljenih pa obilo; cepljenih češpelj (Pflaumen); češinj in višinj, marelic debelih in žlahnih. Cena drevesec je od 35 do 50 kr. Velikost je čez seženj. Tudi po čevlji in više visokih murvic imam po 1 nov. kraje, na tisuče za žive meje na prodaj. Eavno tako tudi erfurških velikanskih špargeljnov po 3 nov. kraje.   Vožnja do železnice ni draga.
Na Breznici blizo Radolice na Gorenskem.
Lovro Pintar, fajmošter.