' -V VI.-1 to krat,. Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Proga-Dunaj 24.795 Upruva: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Kapital in delo* Težko je najti dva bolj nasprotujoča si svetova, kakor sta daues delo iu kapital. Izvor spora je v zgodovinskem razvoju kapitalističnega gospodarskega reda, ki je izvršil ločitev dela in kapitala, — veliko zlo našega gospodarstva, ki je korenina vseh socialnih bojev. Zaradi te ločitve med proizvajalnimi sredstvi in med delom je razumljivo, da je med obema gospodarskima sestavinama prišlo do borbe, ko je prišlo do delitve sadov proizvodnje. Vsak izmed njiju zahteva vse sadove zase. Razumljivo, da socialna enciklika Pija XI. ni mogla iti molče preko tako važnega socialnega vprašanja, kakor je medsebojen odnos dela iu kapitala. Papež najprej ugotavlja, da je kapital zadosti dolgo zahteval in dejansko žel večino sadov iz produkcije, ki ni bila samo njegova zasluga. Kapital je pobasal ves donos in ves dobiček, delavcu pa je v obliki plače puščal komaj toliko, da je za silo mogel životariti in dalje robotati kapitalizmu. Po enostavnem naravnem zakonu gospodarstva se kapital vedno bolj kopiči v rokah tistih, ki že itak razpolagajo z njim, medtem ko isti gospodarski zakou obsoja delavca ua položaj večnega proletarstva, kjer ima komaj eksistenčni minimum in je vedno na robu golega življenja. »Ali naj sc šc kdo čudi, ako vstaja nejogorčenejša borba proti takemu naziranju in tako krivičnim zahtevam?« S temi besedami papež s polnim razumevanjem odobrava borbo delavstva za socialno pravičnost in enakopravnost. V njegovih besedah je tudi indirektno nakazano, da je bil kapitalizem tisti, ki je prvi započel gospodarsko razredno borbo. Ifa stran delavstva, ki je bito prikrajšano v svojih pravicah, je stopil tudi del intelektualcev. Oboji so v svojem odporu proli krivičnemu kapitalizmu šli včasih predaleč in postavili trditev, da po pravici pripada ves douos in dohodek iz proizvodnje delavcem, razen onoga malega dela, ki je potreben za vzdrževanje in obnovo kapitala. Ta nauk je bolj nevaren, kakor socialistična zahteva po podržavljenju in ix>družnbljenju produkcijskih sredstev. Je kakor sladek strup, ki ga željno vsrkavajo vase preprosti duhovi. Enciklika odklanja obe ekslrcinni naziranji in obnovi znano tezo Leona X111., da sta delo in kapital drug na drugega navezana. Prvenstvo gre vsekakor delu, ker »iz nobenega drugega vira kakor iz dela delavnih izvira blagostanje narodov.« Bogati narodi sc morajo za svoje cvetoče blagostanje zahvaliti silni delavnosti vsega prebivalstva. Toda vsa pridnost ne bi mnogo zalegla, ako bi Bog-Stvaritelj ne položil v naravo naravnih dobrin in sil, ki so na razpolago človeškim potrebam. Stvaritcljno delo je baš v predelavi teh naravnih sirovim Kapital ne more izhajati brez dela. j a tudi delu je kapital potreben. Zato nobeden od njiju ne more vseh sadov izključno zase zahtevati. Sadovi morajo hiti med oba |>orazdeljeni. Vendar je treba imeti v spominu Leonove besede, dn četudi so gotove dobrine |>odvržene zasebni lasti, ni s tem prenehala njihova prvenstvena naloga, da koristijo skupnosti. Množina zem-skih dobrin je razen tega omejena in oni, ki jih posedajo, ne smejo nikdar pozabiti, da so s premoženjem združene socialne dolžnosti. Greši se proti pravičnosti, ako en razred drugemu odreka vsak delež na zemskih dobrinah. Nato papež dobesedno nadaljuje: Proti zakonu obče pravičnosti greši tako sita buržuazija. ki v naivni brezbrižnosti smatra za naraven in zadovoljiv takšen red stvari, da njej sami vse pripada, delavec pa odhaja praznih rok. — Greši pa tudi oni proletarijnt, ki jc v svojem pravu žaljen in razdražen in je zato v zasledovanju svoje pravice postal enostranski, da smatra vse za delo svojih rok in vsako premoženje in dohodek brez dela brez ozira na njegov splošen družabni pomen pobija in ga hoče odstraniti.« Vsakemu svoje! Nikdo, ki ima srce na pravem mestu, ne sme o tem biti v dvomu, da je treba zemske dobrine boljše porazdeliti, kajti dejansko je danes tnko, dn je naravni red kršen, ko malemu številu preveč bogatih stoji nasproti brezštevilna množica, ki je brez vsakih sredstev. Kako odpomoči tej socialni krivici, ki je v očitnem nasprotju s pravičnostjo? Delavstvo je treba rešiti proletarstva. to je ciij, za katerim stremi Pijeva okrožnica, kar je nameraval že ludi Leon z »Rerum novarum«. Leonove smernice so se žal pozabile ali pa se jih je namenoma zamolčalo in se jih ni hotelo spro-vesti v življenje. Toda danes je to tembolj potrebno, ker je beda delavskih mas, kakor jo je gledal Leon radi tehnike in industrijskega gospodarstvu danes zlasli v prej neindustrijskih državah in posebej šc na daljnjem vzhodu strašno narasla in zavzela neslulene dimenzije. Žalosten položaj teh revežev vpije do neba. Pridružuje se mu kmečki proletarijat, ki je potisnjen nn najnižjo stopnjo še možnega životarenja in nima ni-kake nnde, da se prikoplje do koščkn zemlje. Obsojen je na večno prolctarstvo, ako ne pride do uvidevnih in temeljitih sprememb. Nnj kdo ugovarja kakorkoli hoče, dejstvo, da živi velikanska večina ljudi v bedi in da je le majhen krog tistih, ki imajo do mala vse v rokah — govori dovolj razločno, da so dobrine zemlje nepravilno in krivično porazdeljeno. »Z vsemi silami je treba delati na to.c pravi enciklika, »da 1m» v bodoče gospodarstvo tako urejeno, da sc bodo novoustvarjenc dobrine le v odgovarjajočem razmerju stekale k posrdujočim slo- * lz enciklike »Quadragesimo anno«. Krinka je padla Besnenje fašistične mladine Policija se ne gane Rim, 1. junija. V odgovor na trditev fašističnega tiska, da so se vesti o nasilju fašistov napram katoličanom in katoliškim organizacijam pretiravale, ako niso bile povsem izmišljene, priobčuje uradno vatikansko glasilo .Osservatore Komano« dan za dnem v rubriki »Kronika« podrobna poročila o fašističnih izgredih v Rimu in po drugih mestih v Italiji. Teh poročil kar noče biti konec in v zadnji številki zavzemajo v listu kar tri stolpce. Vatikansko glasilo podčrtuje, da so se po večini nasilja izvršila v pričo fašističnih organov, to je milicc in karabinerjev, ki so vsi mirno gledali kako podivjana fašistična mladina pretepa katoliške akademike in dijakinje, kako za sramuje duhovščino in ruši katoliške domove. Neki član (i. U. K. (Gruppa universitario fasclsta, kar pomeni rasistična vseuČiliSfina skupina, jc obljubil članu katoliške akademske organizacije F. U. C I. (Fede-razione universitaria cattoLica italiana), da ga bo natepel samo v demonstrativne namene. In res, ko ga je našel na neki klopi, ga je tako pretepel, da se mu je vlila kri iz nosa in ust. Neki drugi član katoliške akademske organizacije je komaj stopil v družbi svoje sestre iz prostorov katoliškega krožka, ko ga je napadla četa fašistov in ga vpričo policije pretepla. Zadobil je težke rane nad očesom in zateči se je moral v bolnišnico. Isti dan so bili trije drugi člani katoliške organizacije napadeni, ko so zapuščali svoje krožke. Nanje je navalilo 20 fašistov, ki so jim hoteli iztrgati znak katoliških akademikov. Med katoliškimi akademiki je bil tudi neki invalid, ki je tudi branil svoj znak; tedaj je stopil k njemu rezervni častnik in mu dejal, da mora biti vsakega invalida sram nositi katoliški znak. Kljub temu ni hotol invalid izročati znaka in fašisti so mu zato razbili naočnike ter mu zadali težko rano nad očesom. Nato s prikazala milica, tej so sledili karabinerji, lodr od napadalcev ni bil nihče aretiran. Okoli to m čer je okoli 10 fašistov v uliri Sr. Avguština zgrabilo nekega mhidega katoličana in ga vpričo celega kordona karabinerjev vlekli s seboj in ga pretepli. Nesrečnež je kital na pomor, toda izmed karabinerjev se ni nihče zganil. Uro pozneje so pred katoliškim krožkom fašisti napadli tri katoliške akademike, ker so nosili katoliške make. Katoličani »o sc postavili v bran in vnel se je srdit boj, tedaj pn so posegli omes miličniki in sklicevaje. »e na svojo uradno službo, sneli mladeničem katoliške znake. Ko sta dve dijakinji, članici F. tT. f. I. zapuščali vseučilišče i znakom katoliške organizacije na prsih, so ju ustavili fašisti in od njiju zahtevali znake. Ker je ena iimed gospodičen hranila znak i roko. jo je neki fašist zgrabil za roke ter jo pričel tresti i vso silo. Okoli 11. ure je 40 fašistov oboroženih 7. »manganeloni'- (gorjača) vdrlo v zakristijo cerkve sv. Joahima, kjer je sedež raznih kutoliških društev. V prostorih se je nahajala samo neka gospodična. Fašisti so med vzkliki »Proč z duhovščino!« itn »Proč. s papežem!« razbili vrala. okna, mize ter vse slike, ki so krasile zidove. Pograbili so tudi sliko sv. očeta, jo vrgli na Ha ter poteptali. S seboj so vzeli razne dokumente in več izvodov »Osservatore Komano ter vse zažgali na trgu. Skoda. ki so jo povzročili, znaša okoli 15.000 lir. Hoteli so vdreti tudi v prostore katoliškega krožka. ki so pa bili zaprti. Okna -c: pričeli obdelovati s kamenjem iu pri tem so ranili vratarja. Svoje čedno delo so vršili dobro liro in šele nato so prišli počasj orožniki na lice mesta. IVifi otrokom ne prizanašajo Okoli 9. zvečer so vdrli v župnišče sv. I Lovrenca, ki sc nahaja v papeževi palači »Cancellarie« ter razbili vso napravo električne luči. Nekdo je zagnal stol proti razpelu, ki je treščilo na tla. Župnik je prav v tistem trenutku poučeval otroke krščanski nauk. Tudi te so fašisti pretepli in jim potrgali katoliške znake z jopižev. Okoli 10. zvečer jc približno 50 fašistov vdrlo v uredništvo revije >Civilta Cattolica«. S težkimi kladivi so razbili vrata in uničili vso opravo, medtem tudi svete pedobe. Ko so fašisti vse to mirno izvršili, so se prikazali mestni stražniki in karabinerji pod poveljstvom policijskega komisarja. Nekdo je med njimi spoznal tudi človeka, ki je nekaj minut poprej pomagal fašistom pustošiti prostore tega katoliškega časopisa. Junaštva v Benetkah V Benetkah je v ponedeljek okoli 0.30 zvečer tolpa fašistov vdrla v palačo Morosini. kjer se na- fonirati v zadevi fašističnemu političnemu tajniku. Je opazil, da so fašisti že prerezali telefonsko žico. Fašisti so tedaj planili po prisotnih katoliških dijakih ter jih začeli tepsti. Tudi tu so raabili vso upravo. Msgr. Scarpa je fašiste prosil, naj pustijo v miru vsaj malčke, člane društva »Božje previdnosti«, ki so se nahajali v drugem lokalu. Fašistična tolpa je tedaj zavpila: >Vse to nas nič ne briga. Mi smo fašisti in mi moramo posrtopati!« Ko se je čuvaj hotel fašistom upirati, so mu ti dejali, naj bo kar pri miru, sicer ga vržejo v kanal. Tudi v Paviji in v Astih so fašisti trgali znake katoliški mladini. V Maninu so fašisti napadli odvetnika Angeluccija, ko je z drugimi katoličani odhajal z nekega sestanka. Pred rimskim semeniščem so fašisti vpili: jPtoč s katoličani , Proč s sv. Očetom!«, Smrt sv. Očetu!« Rim, 31. maja. Napetost med državo in Cerkvijo v Italiji je vsako uro večja, tako da se že lahko govori o odkritem vojnem stanju. Papež je včeraj zvečer sprejel deputacijo učiteljev in učencev salezijanskega zavoda, katere je nagovoril takole: t Zahvaljujemo se vam, da ste prišli v tej uri k nam, da nas tolažite, v uri. ki je najžalost-nejsa. kar ,nm jih doživeli. Pozdravljamo vas kot oče in kot rimski škof ter se vam zahvaljujemo sa vašo tolažbo v teh dneh, ko vidimo, da je brutalna nasilnost napadla ono. kar nam je najdražje, to je Katoliško akcijo, in od nje razen tega oni del haja sedež katoliških društev. Od msgr. Scarpe so I Katoliške akcije, ki nam je najdragocenejši, to je zahtevali, da jim pokaže knjige. Ko se je ta zoper-stavljal, češ, da ni tega obvezan storiti katerikoli osebi, so ti pričeli vpiti: »Mi smo fašisti in to za-dostuje*-. Pričeli so psovati duhovnika, nakar pa je la odvrnil, da je ponosen na svojo duhovniško služba, čeprav ni nič drugega, kakor reven služabnik Kristusa, ki ne pozabi na svoje v težkih trenutkih življenja. Ko je msgr. Scarpa hotel tele- katoliško mladino. Seveda imamo pravico in dolžnost, sklicevati se na pogodbe in na obstoječi konkordat ter uvesti primerne diplomatične korake. Nič pa ne more ovirati rimskega škofa, da ne hi povzdignil svoj gla>. Par nam lahko vzamejo življenje, s tem pa na» ne bodo pripravili do molka.« Papež je svoj nagovor končal s pozivom, naj molijo zanj in za njegovo delo. Hujskanje fašističnega tiska V spoštovanju vere in morale je garancija za velikost naroda Kini, I. juniju. »Lavoro fascista« nadaljuje besno kampanjo proti Katoliški akciji in v dokaz svojih trditev, da je politična, navaja sledeči govor pudovskegu škofa Dalla Costa, ki ga je imel spričo posvetnih oblasti ob jubileju sv. Antonu: »Svetnik, ki jc z apostolsko odkritostjo govoril vladarjem, pozivnjoč jih, nnj svojih |M>dložnik«»v ne zatirajo, vas uči, o oblastniki, dn je vsaka oblast dana od Boga v prid ljudstva in da morate zato biti zaščitniki tlačenih, protektorji revežev in branilci pravic delavca, kmeta in najemniku. Upoštevajte, dn papež opozarja, da vam ne 1» uspelo, upostn-viti zaželjcneigH popolnega soglasja meti raz-nimi socialnimi razredi brez principov pravice in krščanske ljubezni, ki izhaja iz vere in i/ morale evangelijev. Zato je vaša dolžnost, dn to vero branite in to moralo pospešujete. Le v njej jc garancija za velikost nnrodn in vsega človetitva sploh.« Te samo po sebi umevne besede škofa, katere ima vsak škof po svoji nadpustirski dolžnosti pravico naslavljati tudi mi oblasti, izrablja fašistični organ v to, da litijska zoper katoliško akcijo. Pravi, da tistih srednjeveških oblastnikov, o kuterih jc govoril sv. Anton. Nj. Vel. kralj in kraljica, ki sta prišla v nedelj« v Zagreb, udeležiti »e 200 letnice Kamenitih vrat. Sprejem je bil nad vse veličasten jem. a dotekale v široki reki delavstvu. Ne zato, da bi delavec prenehal i, delom — saj je človek ustvarjen »R delo kakor ptič za letanje — temveč da bi s štedljivostjo pomnožil svoje imetje in hi z umnim gospodarjenjem lažje in z večjo varnostjo oskrbel svojo družino. Tako bi bila premagana tista gospodarska negotovost, ki je bistvena oznaka proletarstva, delavec ne bi bil več izpostavljen golemu slučaju v preživljanju svoje družine in hi imel pomirjajoče zavest, da njegovi preostali ne bodo ostali nepreskrbljeni.« Krasne besede o pravičnem odnosu med delom in kapitalom zaključuje papež 7. odločnim pozivom: »Naj se pristopi že enkrat ž vso odločnostjo in brci nadaljnjega zavlačevanja k izvršitvi! Naj se nihče ne moti! Samo ia to ceno bo mogoče vidržati javen red in mir človeške družbe proti prevratnim silam!« Poziv Pija XI. je kakor o|)omin ob 12. uri. Ako ga človeštvo ludi topol presliši, bo njegova usoda zapečatena. danus ni več. Današnja država izv ršnjc individualno in socialno pravico |k> lastnih zakonih in nc potrebuje vmešavanja zunanjih faktorjev. Solidarnost med razredi je uresničil fašizem, rndi česar ui potrebu nobene katoliške akcije nu socialnem polju. Fašistična revolucija jc vpostuvila popolno suvereniteto države, radi česar so škofove besede čisto odveč. »Lavoro fnscista« napada dalje »Osscrvatorc Romano«, ker je lc-ta o justifikaciji anarhista Schirruju poročal, dn je bil ixl Tribunulc spe/iale obsojen na smrt pod obtožbo, dn jc imel namen ubiti šefa italijanske vlade in da je vrb tega ranil nekatere policijske agente. »Lavoro fascista« to glasilu Vatikana silno zumorju. češ dn Schirru ni imel samo namoua Mussolinija ubiti, ampak du je svoj atentat zamislil v vseh podrobnostih in v to svrho pripravil orožje, ki ga samo zato ni ti|>omhil. ker je to preprečila njegova aretacija, h tega sklepa Lavoro fascista«, da se »Osservatore Romano« solidartzira z. onimi, ki hočejo fašizem z. nasilnimi sredstvi strmoglaviti! Ta grda insinuacija fašističnega organa, koje zlobni namen je naravnost otipljiv, je katoliške kroge zelo razburila, ker sc hoče naravnost italijanski katolicizem istovetiti z anarhizmom in sovražniki države. V Milanu sc je vršila demonstrativna sej« fašističnih vsetičiliščnikov. katerim je govoril fašistični prvak Scorza. ki jc ostro napadal Katoliško akcijo. Dejal je. da se mora mladina \ zgajati po načelih fašizma v bojevitem duhu. (iovorniški podij je bil okrašen z zastavami »neodrešene« Dalmacije. Nov odločen govor sv. Očeta Rim. I. jun. tg. Papež je za danes dopoldne ••klicni izreden knrdinnlski zbor, katerega so se udeležili vsi kurijski kardinali in drugi v Rimu bivajoči kardinali. Seja je trajala pod predsedstvom papeža eno uro in pol. Ta izredna seja dokazuje, kako resna je napetost med Vatikanom in Italijo. Zaenkrat šc ni videti nobenega izhoda, širijo se govorice, da je papež pripravljen odstopiti s svojega mesta, kar pa jc neutemeljena kombinacija. O rezultatih izrednega sklicanja knrdinal-skega kolegija, ki je trajalo pod predsedstvom INipeža skoro do poldneva, šc ni uradnih poročil. Kakor se pa doznava. jc papež * svojem govoru, ki jc trnjnl 40 minut, orisal sedanji položaj in pozval nato kardinale, naj izrečejo svoje mnenje. Rnzni kardinali so sc odzvali pozivu, dočim so sc drugi brez pridržka priključili zaključkom papeža. Debate sc je posebno udeležil kardinal Gaspnrri. bivši državni tajnik, dočim so neitnlijnnski kardinali molčali. Čuje sc, dn bo. dokler tekoča diplomatska pogajanja šc ne bodo dovedla do rezultata, vntikanski organ opustil objavljanje incidentov. izvzetnši primere, v katerih bo »Osservatore Romano« odgovarjal na osebne napade nu kardinale in prclatc. To bi pomenilo, da bo Cerkev poskušala vse. tla bo preprečila nadaljnjo jMmKtritcv položaju. Nocoj nameravajo POZOR! RUTO-KUPCI ne nasedajte brezvestnim klevetnikom ali hvalivcem — temveč se predvsem sami prepričajte pred nakupom o kvaliteti avtomobila, katerega vam grajajo ali pa preveč hvalijo. To preizkušnjo vam nudi vsako generalno zastopstvo RENAULT - AUTOMOBILOV radevolje vsak čas brez obveze za Vas. Zato si oglejte »IŽENAULT - E« na velesejmu v paviljonu G, kjer se bodete čudili cenam, ker novi RENAULT- § so najcenejši, najtrpežnejši in najekonomičnejši avtomobili svoje vrste. RHZSTHVLJfl generalno zastopstvo LJUBLJHNH Cesfa wa Rožnik Sfeu., Telefon 25-82 Velika zaloga AVTOMOBILOV vseh vrst motornih požarnih brlzsaln ir vseh rezervnih delov Oglejte si, zahtevajte poizkušnjo vožnjo in kupili bosle RE11I1ULT" Proclafo se po zelo ugodno nizki ceni sledeči avtomobili: Chevrolet odprt model 1928 Fiat tipa 507 Lmozina Fiat tipa 509 limozina llenolt 4 CY cabriolet Renolt 6C\' poltovorni in dva motor kolesa BN.\ 175 c Dvovrstna Fordova limozina iz 1. 1930. Štirisedežni odprti „Itaia" v najboljšem stanju. Na ogled pri Ivan Kapelj, Ljubljana, Krekov trg št. 10 Opeharita, tovarna zarezanih sire$-nihov In zldahov r. P. VIDIC & K0FV. tovarnlSKa ffllo a s"a»l)n<<>o meči - šamotne ali mozaik plošče za tlakovanje cerkev, hodnikov itd. • cementne plošče 7-a tlakovanje • kameninaste revi 7.a stranišča, cementne cevi, prvovrsten portland remont itd. Birmanska darila kupite poceni in dobro pri H. SUTTNER LJUBLJANA 2 Prešernova ulira št. 4 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zalogaurzznam-kami Glashiitte, J.W.C. Scliaffhausen, Solvil, Ornega, Longines, Doxa, Omiko, Iko, Axo itd. Zahtevajte veliki ilustr. cenik zasionj in poštnine prosto od H. SUTTNER, LJUBLJANA 2 Restavracifa-kavarna A. Senica. Tatlenbachova nudi cenj. gostom prvovrstno vino rizling liter 12 Din, silvanec sorti-ranec 16 Din. Vedno sveže pivo iz sodčka. Nadalje nudi tudi najboljša in okusna topla in mrzla jedila po zelo nizki ceni. Specijaliteta: suhe klobase, Ustni izdelek, iz medma (kible). — Na razpolago je prijazen paviljonček in lepo urejen senčnat vrt. Pred nakupom si oglejte MINA«kolesa iz tovarne STYRIA PUCH Automoto pri M. N A R D I N mehanična delavnica koles, Šivalnih strojev in gramofonov LJUBLJANA Pol anska cesta št. 31 V zalogi rabljena kolesa po najnižjih cenah, pnevmatika in nadomestni deli. I! Polaganje parketnih podov in vsa druga parketsk» dela izvrši točno in solidno v mestu in na deželi Anton Bokal m l Dobava in polaganje parketov Ljubljana Slomškova ul. 1» Telelon štev. 25-27 PRALNICA IHCRLNKA15 na cboniiu i »IP sti>sn Kril'« <■ Vo™-». kip Marije pa je bil nad 25 let v stari hiralnični kapeli ter so ga sedaj povsem prenovili. Obred posvečevanja. O nedeljskih slovesnostih posvečevanja cerkve je poročal že včerajšnji »Slov. list'. V soboto zvečer sta bili hiralnica in kapela razsvetljeni. V noči na nedeljo so bile izpostavljene relikvije mučenikov sv. Kancijana in tov., katerih god je bil v nedeljo. Pri relikvijah je preživela družina zavetišča vso noč v molitvi. Prihod knezoškofa je bil napovedan ob 8 zjutraj. Knezoškofa je pričakovala vsa družina zavetišča, akademik Kovan pa je pozdravil škofa s primerno deklamacijo, v kateri je izrazil veselje samostanske družine, da se je izpolnila vroča tridesetletna želja. Knezoškofa sta spremljala ravnatelj Jagodic in tajnik Mervec, slovesnosti pa je prisostvovala tudi vsa duhovščina cerkve Srca Jezusovega. Posvetitev kapele. Sledil je nato dolg iu zelo lep obred posvečevanja kapele. Pri šotoru z relikvijami so škof in duhovniki od molili spokorne psalnte. Nato je škof pred vrati kapele pokleknil in molil lita-nije vseh svetnikov. Zatem je blagoslovil sol in vodo ter pokropil sebe in ljudstvo, nato pa šel trikrat okoli kapele in blagoslovil stene nove >•' 1 1 '"i ' '••i^oikc' Ir"- .....irkal s Notranjost cerkvice. pastirsko palico na zaprta vrata in s prelepimi besedami zahteval, naj se odpro, odgovarjal mu je pa dijakon v cerkvi. Po tretjem klicu so se vrata odprla, knezoškof pn je 7. asistenco stopil v cerkev. Sredi cerkve je škof |>okleknil, poklical sv. Duha in molil litanije. Nato je knezoškof sredi cerkve v pepel napisal latinsko in grško abecedo v obliki križa sv. Andreja, znamenje, da so v cerkvi združeni vsi narodi. Zatem je knezoškof blagoslovil vodo, sol, pepel in vino ter zaznamoval oltarno ploščo z blagoslovljeno vodo na štirih oglih. Pokropil je cerkvena tla in izlil posvečeno vodo sredi cerkve na štiri strani sveta. Sledila je slovesna prefacija. Zatem so v slovesnem sprevodu prinesli v novo cerkev relikvije sv. Kancijana in lov. in zazidali v menzo. Pevski zbor je med tem krasno prepeval antifone o svetih mučenikih. Knezoškof je nato mazilil ploščo na sredi in na štirih oglih, dvakrat z oljem za kalehumene in enkrat s sv. krizmo. Zbor je med tem prepeval psalme. Zatem ja pomazllil knezo- I škof s sv. krizmo dvanajstero križev na cerkvenih stenah. Na oltar pa je položit pet zrn kadila v podobi križa in križec iz voščenih svečic ter oboje prižgal. Škof jc nato mazilil oltar spredaj na čelu in na oglih, s čimer je bilo posvetovanje kapele zaključeno. K sklepu je presvetli v daljšem govoru pojasnil obred posvečevanja in nato dnjpval sv. mašo. Tako med posvečevanjem in med sv. mašo je krasno prepeval ad hoc sestavljeni pevski zbor. Po sv masi je domača duhovščina v spremstvu hiralniške družine in vernikov j prenesla presv. liešnje Telo iz slare kapelico v novo kapelo. Z blagoslovom so se dopoldanske slovesnosti zaključile. V Ljubljani je bilo to po dolgem času — po posvetitvi rakovniške cerkve prvo posvečenje nove cerkve. Opoldanski odmor je knezoškof izrabil za to, 'je obiskal sobe hiralcev ter se z mnogimi hi-; i'ci prijazno razgovarjal. Ob 3 popoldne so bile slovesne litanije kot sklep šmarničnih pobožnosti. Po litanijah pa je knezoškof obiskal dijaško prireditev v hiralniški dvorani in se okolu 5. ure poslovil od hiralnič-nega vodstva. Prelepo slovesnost t o počastili s svojo navzočnostjo med drugim čč. gg. provinc, predstojniki usmiljenih sester ter gg. dekan univerze dr Šerko, zavodov hišni zdravnik dr. Gregorič in vodja umobolnice dr. Gosti. V vsem zavetišču je ves dan vladala seveda velika radost. Kapela je bila ves dan polna hiralniške družine in drugih vernikov iz okoliških ulic. Pripomniti pa moramo, da pomenja nova kapela veliko breme, ki si ga je vodstvo zavetišča naložilo. Plačano je namreč le majhen del gradbene vsote. Zavetišče pa upa na pomoč božjo in sv. Jožefn ter na odprta srca vernikov. Inštalacija novega stoL kanonika dr, Mirta Maribor, 2. junija. Včeraj dopokine so je vršila v tukajšnji stolnici slovesna instalacija novega stolnega kanonika dr. Jožeta Mirta. Ob sedmih je bil slovesen vhod v stolnico, nakar so ftledili inštalacijski obredi, ki V Šiško se je vozilo 10.000 oseb No vi tramvaj vozi Ljubljana, 1. junija. Po tridesetih letih je storila Ljubljana mogo-č<*n korak naprej v razvoju prometa, ki bo vezal vedno bolj rastočo Ljubljano z bližnjo in daljno okolico. Včeraj je bila namreč odprla novozgrajena tramvajska proga v šiško. ki bo s tem postala še bolj trdno neločljiv del Ljubljane. Otvoritev Ze v petek in v soboto so se vršile ponoči poskusne vožnje izpred glavne pošte do mitnice v Šiški, ki so dokazale, da deluje transformatorska in usmerjevalna postaja na Bleivveisovi cesti popolnoma v redu in da vozijo novi vozovi brezhibno. Včeraj pa so se zbrali pri transformatorski i>o- iramvaj vozi proti velesejmu. staji ob pol 9 člani upravnega sveta Splošne malo-žeJezniške družbe z načelnikom dr. Otonom Fet-tichom na čelu, kjer so sprejeli na otvoritev prihajajoče goste, zastopnike banske uprave, mestne občine, državnih železnic, podjetja Siemens-Schuk-kert, tvornice vagonov v Brodu na Savi, okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico in zastopnike tiska. Gosto je pozdravil predsednik Maloželezniške družbe dr. O. Fettich z daljšim nagovorom, v katerem je obrazložil pomen današnje svečanosti. Maloželezniška družba je s tem izvedla prvi del svojega gradbenega programa, preskrbeti Ljubljani modernih, udobnih, cenenih iu varnih prometnih sredstev, ki bodo vezala mesto s periferijo in bližnjo okolico. Posrečilo se je otvoriti to progo v manj kakor osmih mesecih. Da je šlo to delo kljub vsemu tako hitro izpod rok, gre v prvi vrsti zahvala mestni občini. Zahvala pa gre tudi vsemu izvršu-jočemu tehničnemu osebju in delavstvu, ki je s svojimi žulji zgradilo to progo. Predsednik se jo nalo zahvalil v nemškem jeziku inženerjem, monterjem in delavcem podjetja Siemens-Schuckert za njihov trud in delo pri gradbi le proge. Nato jo nadaljeval: V par tednih bo dokončana tudi delna proga Vič—glavna pošta, ki bo še junija meseca otvorjena. Cez poletne mesece pa se bo gradila proga v Št. Vid, ki bo, čc Bog da, izročena prometu v jeseni. S tem bo zaključen gradbeni program družbe za letošnje leto. Drugo leto namerava družba obnoviti staro progo, kar bo povzročalo mogočo še več težav iko gradba proge, ki se otvarja. V letu 1933 pa bo skušala družba '/.vezati Jožico in Sveti Križ z mestom. Za to potrebni načrti se žc izdelujejo in če bodo še finančna sredstva na razpola-go, bo gradba teh novih prog gotova stvar. Da bo dobila gradb:i novih prog nov iKigon zlasti v absolutni rentabilnosti sedaj otvorjene proge, je jasno. Bolj kot vse druge zveze mesta z okolico, pa bo tramvaj povzročil razširitev mesta na periferijo in bo tako brez dvoma eden najvažnejših faktorjev, ki bo doprinesel največ k razvoju velike Ljubljane. Nato ie. ing. 2 e n k o. tehničnf vodja Malo- železniške družbe, na kratko objasnil delovanje transformatorske in usmerjevalne postaje, nakar so SK vsi gostje v Šelenburgovo ulico, kjer so čakali vsi štirje vozovi na svojo prvo pot v šiško. V prva dva voza so sedli gostjo in se odpeljali do konca proge v Šižki, kjer je bila v gostilni pri Kme(u |rri-pravljena južina, pri kateri je bilo več govorov. Medtem so začeli obratovati vsi štirje vozovi na novi progi s šestminutnim presledkom, dočini vozijo na stari progi vozovi vsakih sedem minut. Občinstvo je seveda navalilo z vso silo nanje in prvi vozovi, ki so vozili v šiško in iz Šiške, so bili natrpani, kar se je le dalo. Dasi imajo |>o predpisih 20 sedežev in 26 stojišč, se je vozilo skoraj do sto oseb na enem vozu. Večina potnikov se seveda ni peljala iz potrebe, ampak samo iz radovednosti. Ko so se pripeljali do konca proge v Šiški, so kar obsedeli v vozovih in se peljali nazaj v Šelenburgovo. Zato je tudi razumljivo, da je bil promet ua sicer sumo štirih vozovih, od približno 10 naprej do noči ogromen. Štirje vozovi so namreč prevozili včeraj okrog 10.000 potnikov. Danes pa vozi tramvaj že zares in jO kljub temu ves čas poln. Pač pa opažamo med časom ob tričotrl na i2 in pa ob četrt na 3 stalno velikansko gnječo in prav ieto pa zvečer po 6. Prav zato bi bilo dobro, če bi se v lom času priklenili na nove vozove priklopni vozovi, kar bi izgledalo sicer smešno, kakor bi bila slon in osel vprežena v en voz, a potrebno je. Prvi avtomobil v Kamniški Bistrici Kamnik, 31. maja. Z avtomobilom v Kamniško Bistrico! Kdo bi to verjel? Pa je le res. Pred dnevi je neki ljubljanski avtomobilisl poskušal priti v Bistrico, pn se mu ni posrečilo. V petek, 29. maja pa je poskusil g. Franc Fajdiga iz Kamnika. Z njim so bili še gg. Maks Koželj, Tomo llomar in Maks Fajdiga. Krenili so po vozni poti, do Konjskega potoka, kjer so pravkar pričeli graditi cesto, še prav dobro gre, saj do Iu je prišlo ze več avtomobilov. Naprej pa je pot težavna, zlasti v strmih serpentinah nad Galerijami. Tu so morali avtomobil podpirati, da jim ni zdrvel navzdol in strmoglavil v prepad. __ <«„......... ^^SSSFft1^* ^' i ' f ...... '''"''r S tekme Ilirija Gradjanski: Malič, vratar Ilirije, se je posebno izkazal z lepo in gotovo igro. Slika kaže Maliča, kako ustavlja nevaren napad zagrebškega nogometnega kluba Gradjanskega. jih je ob asistenci opravil prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin. Po svečani prisegi novoinštalirane-ga stolnega kanonika in izročitvi kanoniških insi-gnijev je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval novoumoščenec in ki so je zaključila z zahvalnico. Novi stolni kanonik lavantinski je tloma iz Rajhen-burga, kjer je bil rojen dne 3. februarja 1894; maš-niško posvečenje je prejel dno 2. julija 1916, nakar je do leta 1923 služboval v Konjicah kot kaplan in vikar, ko je avgusta meseca tega leta posta, ravnatelj tukajšnjega dijaškega semenišča, za ka lerega procvit si je pridobil izredno veliko zaslug Naj bi delovanje novega stolnega kanonika sprem, ljal vsepovsodi božji blagoslov! Kolesarska nesreča na Vačah Vače pri Litiji, 30. V. Davi 30. maja ob 6. se je pripetila v Bolte-tovem klancu na Vačah težja nesreča. — Po klancu je peljal z vozom posestnik Vrhovec, — za njim je pa po klancu navzdol pripeljal z veliko naglico kolesar — izletnik iz Zagreba. Ker kolesar ni poznal opasne strmine toga klanca, se je zaletel z vso silo v Vrhovčev voz, in ni dosti manjkalo, da bi ne bil obležal mrtev. Kolesar je dobil težji' poškodbe na glavi, zlasti okrog levega očesa i/, po čelu. kjer mu zija globoka rana, — in pa na desn' nogi. — Dobrosrčni Vačani so mu za silo izprali in izčistili rane, ga zn silo obvezali in peljali k zdravniku v Litijo. — Svoječasno smo imeli nu Vačah »malo lekarno«, v trgovini F. Č., katero je vzdrževal zagorski zdravstveni zastop. — Danes ža-libog lega ni več! V slučaju nesreče ni na razpo lago niti najnujnejših desinfekcijskih sredstev, le karna in zdravnik sta pa v 2 uri oddaljeni Litiji. — Za take slučaje bi bilo nujno potrebno, da zdravstveni zastop v Liliji zopet obnovi na Vačah majhno domačo lekarno, kjer bi ponesrečenec našel prvo pomoč. Prijateljstvo med živalmi Najtežje pa so premagali strmi klanec pred Kraljevim hribom, na lakozvanem Počivalic. Tudi od Kopišč naprej pot ni lahka. Čeprav jc lepa in složna, je vendar za avtomobil preozka. Toda avtomobil je pod veščini vodstvom g. Fajdige premagal vse težavo in z veselim ropotanjem in trob-ljenjem ob pol 1 popoldne pozdravil izvirek Bistrice, Oskrbnik in gostje v Bistrici so sc nemalo začudili, ko so zaslišali oddaljeno trobljenje, še bolj pa, ko je avtomobil privozil pred kočo. Ko so se kamniški avtomobilisti odpočili, so se zopet vrnili na težavno pot in proti večeru so z okrašenim avtomobilom v triumfu privozili v Kamnik. Ljubljana, I. junija. Nfed hrupom in šnniom tc \ -eni' mo>ni mi atrakcijami, ki jih nudi sedanji velesejem obiskovalcem, bi svetovali vsakemu ljubitelju idile in domačnosti, da poišče na zabavnem delu razstavišča tudi skromen šotor, v katerem jc nameščena prav simpatična incnaže-rija. Prijetno je presenečen vsakdo, ki sicer takim potujočim menažerijam nc zaupa dosti. Ta menažerija jc last tudi pri nas žc znanega ljubitelja živali g. Veberiča iz št. Vida ob Glini ua Koroškem. G. Veberič je sijajen v/,g*i-jitelj živali in kdor obišče to menažerijo, takoj spozna, da 011 živali uc dresira. temveč jih vzgaja. Med mnogimi živalmi in [hi med človekom jc običajno neko nezaupanje, če ne že sovraštvo. Ali to sovraštvo ni neodpravljivo in celo v marsikateri divji zveri more človek z lepim postopanjem vzbuditi čut udanosti in naklonjenosti. Pa tudi med živaljo in živaljo vladajo sovraštva, ki pa sc dajo prav tako odpraviti. Menažerija g. Veberiča ni velika, vsaj tu, kukor jo razstavlja sedaj v Ljubljani. Je pa zanimiva, bodisi po redkosti živali, ki jih ima. bodisi po povsem nenavadnih svojstvih, ki jih je g. Verberič v teh živalih vzgojil. V veliki kletki je 11. pr. odrastla levinja, z njo pa so v isti kletki v najlepšem sožitju opica mundril, krotek psiček in dve lisici, torej | same živali, za katere smo sc žc v šoli učili, da se med seboj nepopisno sovražijo, toda v Icj kletki je to vse obratno. Levinja no kaže prav nič poželjenja, da bi napadala svoje štiri tovariše v kletki, mandril pu ji prav poni-glavsko leži na hrbtu in jo draži, zakar pa so levinja nc zmeni. Opica sc naveliča svoje igre in skoči ter so premetava 1x1 krogih in drogili v kletki kakor najboljši akrobat. Pristopi gospa. V naročju ima sladkarije. Pokliče levinjo: »Pauksi!« Levinja priteče, pa žc jc opica pred njo. Gospa pomoli košček torte le-vinji v žrelo, levinja že zagrabi /.a košček, nli opica jc spretnejša. Izpred zob ji ga izmakne, s spretnostjo, ki bi osramotila vsakega že-pa rja. »Baraba!« nahruli gospodinja opico, vendar gospa saina spozna, da jc povsem nemogoče krmiti lcvlnjo s sladkarijami, dokler jc opica tukaj. Levinja pa sc niti ne zmeni za opico, niti s šapo ji nc podeli zasluženega nauka, ker jc že navajena vseh norčarij svojega opičjega prijatelja. Obe lisici in pos pa oddaleč gledajo, kako se opica sladka s torto. Njim trem ni za to. Pride gospodar in vstopi v kletko. Levinja poskoči od veselja in sc mn dobrika. z žrelom se 11111 drgne ob hlače, --e na misel ji ne pride, da bi svojemu gospodarju napravila le najmanjše /.lo. Bolj 11111 je udarni kakor najboljši pes svojemu gospodarju. Ali opica, nevoščljiva levinji za gospodarjevo ljubezen, skače temu po hrbtu, ga objemu okoli vratu in vleče za lase. V drugi kletki živita prav tako v najlepšem soglasju 10 mesecev star berberski lev. krasne barve in postave, in pa angleški hrt. Božata se med seboj s kremplji, se premetavata, lovita za rep in počenjata vse mogoče norčarije. Gospodar izvleče leva, ki ima že prav poštene zobe in ostre kremplje, iz kletke. V šotoru jo okoli 40 ljudi, največ med njimi vojakov, samih šumadincev. Ljudje pričakujejo v strahu, kaj bo. Zdaj, /daj bo lov skočil nadnje! Ali ta lev jc v sebi temeljito zutrl divje nagone svojih prednikov in privzel nagone svoje sorodnicc — mačke. Vležc se na toplo solnce, pomoli vse štiri od sebe in 11111 je neskončno všeč, ko ga gospodar požgečka |xxl vratom. Krotko kakor psiček uboga, ko 11111 gospodar ukaže, naj se vrne v kletko, pa šc tam skače od samega vesel ja, da sc jc gos|x>-dar tudi njega spomnil. Pa tudi druge živali, razne redke in eksotične opice, medved vrečar, razne male kapucinske, morske in huzarske opice, krasen cksemplar kožuhastega pavijana, lisice, redke podlasice, izredno redki in nenavadni ekseni-plarji kuncev, razne angorske. perzijske in uralske mačke — vse pozna go6podarja in gospodinjo. Opice kradejo svojim tovarišicam, niucikam najboljše grižljaje, ki jih deli gospodinja. Pravijo, da lisica nc more zajcev in kuncev. Tu v kletki sc prav prijazno tiščo drug drugega dve lisici in dva kunca. Tudi ptičje vrste so zastopane po raznih redkostih. Tako vidimo, modro, rdečo in črno papigo, japonsko svilene kokoši, kitajske mandarinske račko, morskega leva, dva lepa fazana, vranjega jastreba, sploh povečini same vrste, ki izumirajo in ki so sedaj žc davno zaščitene ter jili je prav težko dobiti. Da lncnažcriji ne manjka afriškega udava in pa cele zbirke želv, to jo umevno. Zbirka g. Veberiča jc zanimiva zaradi redkosti svojih živali, sc bolj pa zaradi nenavadnih miroljubnih lastnosti, ki jih drugače nekatere živali vobče nimajo. Žc od rasti i sc 110 morejo tem lastnostim dovolj nač.uditi. otroci pa imajo z njimi neizrečeno veselje. Obiskovalcem velesejma priporočamo obisk tc mcua-žerije. Aff. Vel. kralj med fašisfi prirediti velike manifestacije pred Pulil//« Venezia. Ifim, I. junija, tg. Kri/a med Vatikanom in italijansko vlado se je na novo poostrila. Papež jo imel pomemben oster nagovor na skupino romarjev, v katerem je izjavil: »Videti jc sadove mladinske vzgoje, ki niti ni krščanska niti m- odgovarja nravnosti, ker se mladimi zavaja k sovraštvu in nasilnostim. Mi smo najprej čakati, ali sc l><> /oprt obnovila verska \ zgoju, toda z levico so razrušili, kar so začeli z desnico. Kor imamo pravico in dolžnost, sklicevati sc Jia obstoječe pogodbe in nu konkor--dohne nesramnosti, ter je prišlo tudi do prelivanja krvi. Pri tem so vedno množice napadale manjšino. Tako se je po vsej Italiji znčel pravi vihar proti kat. akcij« z napadi, konfiskacijami, zakonito utemeljenimi ropi. ia vse to v naše največje presenečenje, ker ?o nam še včeraj izjavili po našem nunciju, da nam nimajo ničesar povedati.« Papež je omenil svojo prvo okrožnico, v kateri je sam sprožil spravo in poravnavo, dalje naslednjo okrožnico, v ka-teri omenja posebno Italijo, iu svoje pastirsko pismo milanskemu kardinalu, v katerem je Se enkrat ponudil roko k miru in sodelovanju,'in končno zadnjo okrožnico, v kateri je navajal vzorno kooperativno ureditev v Italiji. Nato je nadaljeval: „Sedaj ve ves svet" kako so postopali z nami ravno tam. kjer je govorilo naše srce in o politiki ui moglo liili govora. Toda ue bojte se, mi ustaneino pri vas. danes in do konca sveta, ( c vprašate, kaj je storiti, odgovarjamo: Poslušajte svoje skute in duhovnike, ki skrbijo za vaše duše iu ki va> ljubijo, ker jih podpirate. Hodite složni v krščanski ljubezni do bližnjega. skromni iu ponižni ia odpustite svojim ob-rekovaleein in zasledovalcem.« 0 papežu samem govorijo ljudje, ki so ga videli zadnje dni, da so ga dogodki zelo |tolrli. Odkar »e je pou-lril konflikt, papež skoraj nie več ne je. Pri govorili je videli, kako težko govori ia kako s težavo i«ce t»f>ed ter obenem zadržuje sol-ir. »razpoloženje v Vatikanu je prišlo do vrhunca. ko >o italijanske policijske oblasti zaprle društvene liise Katoliške akcije, dasi so bile je pod vodstvom škofov. Ker po koaktirtialii skole zaprisega italijanska vlada, je Vatikan s tn »vojn odredbo predpostavljat, da ho hujskanje prenehalo. Sedaj pa *o napadi mil" rieni ie manj proti vodstvu Katoliške akcije kakor pa proli -koroni. Odgovora i italijanske strani pa se ni. Neugoden odgovor bi utegnil izzvati odpoklic papeževega minerja. kar bi pomenilo prekinitev diplomatskih oil-ne-ajev in začetek kulturnega boja v Italiji. Kakor •e ctije po Tcteh. ki so prišle pozno ponoči, je italijanska vlada začela umik ia zopet dovolila odpreti nekatere društvene lokale. potem ko jc zaplenila tamkajšnji materijal. Milan. L jun. tg. Tudi v Milanu so zaprli lokale Katoliške akcije. Pričakuje se, da se bo v fiimu izreden ministrski svet lmvil s položajem in da bo danes razpuščena tudi Zveza katoliških študentov. Rim. t. junija. Ig. Šele danrs zvečer je bilo italijansko prebivalstvo z uradno objavo obveščeno. kar so v inozemstvu že davno vedeli, ila so po naredbi notranjega ministrstva raz.puščene vse organizacije Katoliške akcije, ki niso direktno pod vodstvom fašistovsko zveze. S tem je tako rekoč premirje, ki se je pričakovalo po izrednem sklicanju kardinalskega sveta, zopet onemogočeno. Dokler razpust Katoliške akcije ni bil objavljen, se je še lahko računalo s tem, da ho odredba preklicana ali da bo vsaj omiljena. Najbrž je tntran-sigenca papeža iti efekt neustrašenih izrazov v papbževem govoru povzročila pri Mussoliniju tako reakcijo. Vse procesije izven cerkva prepovedane Rim. t. jun. tg. Uradni komunike Osservatore Romana poroča, da so na sestanku kardinalov soglasno najostreje obsojali postopanje italijanske vlade proti Katoliški akciji in insulte proti papežu Kardinali so papežu zagotovili svojo neomajno udanost in svoj brezpogojni pristanek. Obrnem se objavlja, da se zaradi nastalih razmer prepovedujejo vse procesije izven cerkva. Ta odredba bo sedaj tudi širšo italijansko javnost opozorila na resnost položaja, posebno ker jo ravno poleti več cerkvenih slovesnosti, tako posebno procesija na dau sv. Uešnjega Telesa, ki se v Italiji vrši na prostem in /. velikim sijajem. Mnogi kardinali so danes demaiitirali vesti rimskih listov, češ, da sc ne strinjajo s sv. očetom, tako tudi kardinal Ga-sparri. Rimski duhovniki so poslali papežu brzojavko, v kateri izjavljajo, da so pripravljeni dati z.a papeža tudi svojo zadnjo kapljo krvi. Pariz, 1. jun. tg. V Houenu jo ob priliki 500-letnice Ivane d'Are zaradi konflikta, ki je nastal med Katoliško akcijo iu italijansko vlado, mnogo nadškofov in škofov iz. Francije, Anglije, Belgije, Kanade, Poljske in drugih držav, med njimi tudi kardinal Bourne, poslalo papežu protestno in simpatično brzojavko. Tudi francoska katoliška akcija je poslala papežu protestno brzojavko. Dunajska vremenska napoved. Počasi sr bo zjasnilo. Dežja bo le še malo. Postalo lx> topleje. Dr. Igor Tavčar speci ju lisi za iiolrunjc bolezni Ljubljana, Breg št. S dic orclinira od 4. do 10. iimUiliiJ- Sesvete. 1. jun. AA. Danes popoldne ob '1.10 je prispel semkaj na vožnji v Hrvatsko Zagorje Nj. Vel. kralj s spremstvom. Prebivalstvo je nenavadno navdušeno sprejelo svojega kralja. Manifestacije so bilo spontane in v mnogih očeh kmetov in kmetic so se videlo solzo veselja. tSolbki otroci io nekaj tisoč prebivalstva iz vseh bližnjih krajev so priredili Nj. Vel. kralju navdušeno manifestacije, ko jo prispel v Sosvete. Ob prihodu ga je pozdravil načelnik sesvotske občine Vilko Pavlinič s temle kratkim nagovorom: Veličanstvo! Današnji dan pomeni srečo z.a prebivalstvo tega kraja, kjer kot načelnik ti; veliko občino morem pozdraviti Vašo Veličanstvo. Tu smo se z.brali iz raznih poklicev, največ pa nas je kmet-skega prebivalstva, ki je dolžno največjo zahvalo Vašemu Veličanstvu, ker ste ga za svojega vladanja rešili suženjstva in mu dali svobodo. Kajti prej se je vsakdo bal stopiti pred gospoda, zdaj pa navdušeno in pogumno stopajo ljudje pred svojega kralja in mu navdušeno kličejo: Živel kralji Burni vzkliki: Živel kralji so sprejeli to dobrodošlico občinskega načelnika. Nato je pevsko društvo Nada;' zapelo himno. Vladar so je razgovarjal z. otroci in kmeti, potem pa so jo med navdušenim vzklikanjem zbranih ljudi obrnil, da nadaljuje svojo pot. V Sesvetih je bilo prebivalstvo silno navdušeno nad kraljevim obiskom Zagreb, 1. jun. A A. Danes ob II dopoldne so bili ua dvoru sprejeti v avdijenco dr. Milan Srskič, dr. Stanko šibenik, Nikola Precca, Mirko Neudor ter in ban savske banovine dr. Ivo Pcrovič. Kola, 1. jun. d. Kdlnische Zeitung poroča iz Berlina, du jo bila nemška vlada poluradno obvr. ščena, da se vršijo pogajanja med Rusijo in Francijo z.a ureditev trgovinskih odnošajev. List pristavlja, da ne gro samo za pogodbo gospodarskega značaja, ampak da je Francija stavita sovjetotn predlog, na j sklene neke vrste '.vzhodni Lorarno', s katerim bi se sovjeti zavezali spoštovati nedotakljivost poljskih mej. Frankfurter Zeitung \ ki prinaša isto novico, javlja, da je Francija vodila pogajanja s sovjeti že več kot dve leti, toda da ni mogla priti do kakih uspehov, ker sovjeli niso nikakor hoteli pristati na pogodbo, ki bi bila tudi politična. V Ženevi, ko je zasedal svet Zvozo narodov, se jr. po informacijah frankfurtskega dnevnika zelo opažalo, kako ostenlativno je francoski zun. minister dvor-janil sovjetskim delegatom in kako pogostokrat so je sestal z Litvinovoni še poteni, ko je slednji napravil svojo silovito ponudbo gospodarskega pro- Belgrad, 30. maja. — Neka zelo uvaževana romunska politična osebnost, ki pa no mara. da bi njeno ime bilo iznešeno pred javnost, mi jc dala nekaj popolnoma novih vidikov v presojanju tako notranje kakor zunanjepolitičnih vprašanj, ki zadevajo Romunijo in seveda tudi njene sosede in zaveznice. Zadnji oiicielni komunike romunske vlade namreč, v katerem zanikuje, da bi bila kakšna zunanja velesila (pomeni Francijo — op. dop.) s svojim pritiskom prisilila Romunijo, da sc odpove popolni svobodi v sklepanju trgovinskih zvez s katerokoli državo (pomeni Nemčijo — op. dop.), v jasni obliki potrjuje domneve, da obstojajo v Bukarešti tendence, ki bi rade romunsko zunanjo politiko preusmerile iz območja Male antante v območje Nemčije. Znano jc, da se jc meseca februarja mudil v Romuniji bivši predsednik nemške narodne banke dr. Schacht in akoravno ni javnost nikdar izvedela vsega, kar se je govorilo na njegovih sestankih z raznimi ministri, je znano toliko, da je prišel ponujat zelo ugodne pogoje za trgovinsko pogodbo in za najetje večjih kreditov v Nemčiji. Takoj za njim je prišla komisija Gutmann, ki je pogajanja nadaljevala in sicer z nemalim uspehom. Takoj nato so izbruhnile politične težave, ki so strmoglavile vlado in po dolgih krivuljastih potih slednjič dovedle do konstituiranja nove vlade pod predsedstvom Jorge. Položaj jc postal še bolj zmeden, ko sla avstrijska in nemška vlada dne 17. marca predčasno objavili svoj zloglasni protokol, v katerem napovedujeta carinsko zvezo, kateri se bodo lahko pridružile tudi druge države«. Značilno je bilo, da romunski tisk absolutno ni delil razburjenja, ki bi zgrabilo češkoslovaško in francosko javno mnenje in da jc le nasprotno poudarjal gospodarsko koristnost tega načrta. Ministri Male antante so šli zboroval v Bukarešto, čeravno Romunija kol sedež redne letne konference Male antante ni bila na vrsti, samo zalo, ker je nevarnost, da Romunija krene svoja pota, bila res velika. Romunsko zunanje ministrstvo se je moralo vdali prijateljskemu prigovarjanju, akoravno zelo nerado, leni manj, ker je pričakovalo isločasno drugega gosta. V trenutku namreč, ko bi imeli prihajati zavezniški ministri iz Prage in Belgrada, sc je v Berlinu vkrcala v brzovlak tudi nova nemška delegacija za trgovinska pogajanja. Sestanek bi bil neljub enim in drugim. V zadnjem trenutku, ko jc izgledalo, da bodo Nemci in Mala antanta trčili skupaj, je princ Ghika zagrozil ministru Argetoianu, da bo pognal Nemce nazaj čez mejo, če se usodijo priti ob tako neugodnem času. Nemcev ni bilo, po časopiiju v Nemčiji so se slišali rezki protejti proti takemu ponižujočemu postopanju, princ Ghika je na Zagreb, 1. jun. AA. Danes popoldne ob pol -I so se začele veliko svečanosti ob otvoritvi igrišča A. T. K. v Zagrebu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Po otvoritvi se začne medmestna teniška tekma Bukarešta : Zagreb. Danes bosla v singlu nastopila Kantakuzen in Schaeffer, Bnnea in Franjo Kukuljevič. Po končanih igrah bo na igrišču zabava k plesom. Prvi tekmi sta se takole končali: Kukuljevič jo zmagal nad romunskim prvakom liu-neoin 6 : 1, 6 : 4, 6 : I, Schiiflcr pa nad ltu-nuinoiu princem Kantnknzenoni 6 : 5, h 2, 6 : I. Prvi dan medmestne tekme se je torej končal 2 : 0 za Zagreb. Krapina, 1. jun. AA. Na potu po Hrvatskem Zagorju jo prispel Nj. Vel. kralj v Krapino ob 18. Med potjo so ga pozdravljali slavoloki z napisi: Maš si, kralj, mi pa smo tvoji!' Živel krali! . Živela Jugoslavija! V Kalini, ki je prva večja občina po Sosveti, so kmetovalci prosili vladarja, naj bi se jim olajšalo prodajo vinskega pridelka. Na slavoloku v Kašini je bil napis: Dobro nam došel, mili naš kralj! Živela Jugoslavija!' Kralj je. takoj pristopil U seljakom in k občanom, in segel v roko iu sc zanimal za njihove tegobo. Nato se je Nj. Vel. kralj zanimal za šolske razmere. Ljubka deklica je pozdravila kralja s prisrčno deklamacijo in mu izročila cvetje. Kralj je otroka poljubil in pobožal. Nj. Vel. kralj je opazil mlado ženo, ki je nosila dojenčka na rokah. Kralj ie pristopil k njej, vzel dete v roke in ga pobožal. Seljakc je kralj i/prašoval, kje so bili v vojski. mirja. Iz. tega sklepajo nemški listi, kakor oba zgoraj imenovana, da hoče Francija na vsak način požuriti s pogajanji tudi iz. političnih razlogov, ker bi bilo zelo koristno, piše Kolnisehc Zeitung če bi Francija mogla Nemčijo izolirati tudi od sovje-tov, ter pridobiti sovjetski podpis na pogodbo, ki bi ščitila poljske zapadne meje. Berlin, 1. jun. d. V vladnih krogih izjavljajo, da so informirani o pogajanjih, ki tečejo med Francijo iu med sovjetsko republiko. V istih krogih smatrajo, da no gro za resen poskus od francoske strani podvzeli kaj, kar bi škodovalo nemškim interesom. Nemška pogodba z Rusijo preneha dne. tiO. junija. Mogočo je tudi l.itvinov tolikanj rajše govoril ■/. Briandotu v Ženevi, ker jo hotel s lem pritiskati na nemško vlado, da iz strahu prod kakšno zvezo med sovjeti in med Francijo pravočasno omogoči nadaljevanje obstoječo pogodbe. prvi seji ministrov Male antante poudarjal, koliko je Romunija žrtvovala za skupne interese ter sprejemal častilke in zahvale od svojih kolegov. Nevihta je šla mimo, toda ko so odpotovali zavezniški ministri iz romunske prestolice zatrjujoč v ofi-cielnem obvestilu, da je bila dosežena »enotna fronta, in da bodo države Male antante nastopale skupno proli avstro-nemški carinski zvezi«, se jc že pripeljal iz Transilvanije nemški delegat Gutmann, da nadaljuje razgovore. V Ženevi pa, ob priliki zasedanja Sveta Zveze narodov, se jc romunski delegat po nalogu iz Bukarešte moral obrniti na nemško delegacijo s prošnjo, da naj sc pogajanja oficielno nadaljujejo, nakar je bila imenovana nova nemška dclegacija za Bukarešto in je ministrski predsednik Jorga izdal zgoraj citirani komunike, v katerem priznava, da si Romunija ni dala vezati rok in da hoče naprej po začrtani poli v smeri proti Nemčiji. Istočasno js izbruhnila po gotovem delu romunskega časopisja ostra kampanja proti Franciji, češ, ila hoče vsiliti Romuniji svoje vidike. Spričo te cele vrste dogodkov, sc mora človek vprašati, kako je mogoče spraviti v sklad sklepe konference Male antante s politiko, ki jo na misterijozen način nadaljuje vlada pod pritiskom germanofilskega ministra za pravosodje Arge-toianuja in šc nekaterih drugih članov kabineta, ki so tudi zelo naklonjeni sodelovanju z Nemčijo. Tudi bi bilo zanimivo ugotoviti, čc je prav lojalno, da skuša Romunija skleniti sama zase in nc da bi sc ozirala na svoje sosede trgovinske pogodbe z Nemčijo, pogodbo, o kateri pišejo romunski in nemški listi, da bo za gotove pridelke praktično istovetna s carinsko unijo. Vsekakor jc vznemirljivo, čc sc v trenutku, ko jc Nemčija začela znova gradili svojo »srednjo Evropo<, en član Male antante hoče odtrgati od svojih zaveznikov in se nasloniti na državo, ki bo ogrožala s svojo ekspanzijo dve ostali zaveznici. Ali bo torej vendar res, kar jc namignil ugledni švicarski list, da se je Nemčija poleg vsega drugega ponudila za posredovalko med Romunijo in sovjeti v vprašanju priznanja Besarablje, Ponudba sama po sebi jc sijajna, toda vprašanje jc in ostane, če bi se splačalo zavreči stara preizkušena prijateljstva na ljubo e(e-meričnim obljubam od strani sovjelov in če bi vendarle ne bilo bolje za Romunijo in za njene sosede, da nadaljujejo lani v Sinaju započelo delo. Ce je gospodarsko sodelovanje z Nemčijo neizogibno, ali ni boljše, da sodeluje vsa Mala antanla trdno povezana v gospodarsko enoto, kakor pa da nemško skupina pogoltne lc države posamič in drugo za drugo? (Uredništvo prepušča odgovornost za gornje informacije svojemu dopisniku.) kmeti Nenavadno ljubek sprejem je bil prirejen Nj.. Vel. kralju v Mariji Bistrici, kjer sta bila postavljena dva slavoloka. tretji pa jo bil pred cerkvijo. Ves kraj jo bil v zelenju in cvetju. Na slavoloku je bil napis: Bog živi Nj. Vel. kralja! Okrog zastopnikov oblastev so je zbralo na tisoče domačinov in kmetov i/, bližnje in daljnje okolice. Z zvonikov se je oglasilo veselo pritrkavanje, iiiož-ttarji so pokati iu odmevali z bližnjih gričev. Kralja so prisotni pozdravili z viharnimi klici in ga obsipali s cvetjem. Načelnik občine Rok Milošič jc pozdravil kralja s prisrčnim govorom. Navedel je, da je Marija Bistrica slavna božja pot, ki ima žo tristoletno preteklost za seboj. V cerkvi je kralja pričakovala duhovščina. V Z 1 a t a r - B i s t r i c i jo pozdravil kralja seljak Hitrec in mu tolmačil tanioSnjo potrebe. Zahvalil se je vladarju z.a njegovo dosedanjo pažiijo. Neki seljak jo izročil kralju prošnjo, naj bi obla-stvo poskrbelo, ila bo rudnik Lignita, ki je v bližini, pričel znova delovati. TamoSnji prebivalci bi na ta način zopet prišli do zaslužka. Nj. Vel. kralj je odgovoril, da se na leni žo dola in da mu je stvar dobro znana. Ob 16.50 jo Nj. Vel. kralj prispel v Zlatar. Špalir je bil dolg nad 1 km. Kralja je pred slavolokom pozdravil načelnik Franjo Novosel. Kralj si je nato ogledal zastave prisotnih društev in se z.a-ninial za njihove razmere. Zlatarsko pevsko društvo je zapelo znano doniorodno pesem Iz. bratskega zagrljaja . Kraljevski avtomobili so po kratkih postankih drveli naprej do Krapinc. Volitve v Romuniji BukareSt, 1. jun. tg. Danes so bile v Romuniji volitve v poslansko zbornico. Po dosedanjih poročilih so volitve povsod poteklo mirno. V splošnem se je pokazala pri volitvah velika pasivnost volivcev, ki deloma uili niso dvignili svojih voliv-ii i h legitimacij. Vtis je. tla volivci vedno manj zaupajo v vlado iu da nimajo nobenega zanimanja za politiko. Pri zadnjih volitvah pod vodstvom narodne kinetske stranke je volilo v vsej državi 2,800.000 volivcev. Sedaj pa je računati s tem, da se je udeležilo volitev komaj 2 milijona volivcev. Tudi v Bukarešlu samem so potekle volitve mirno, samo v predmestjih je prišlo do majhnih spopadov med posameznimi volivnimi agitatorji. Opozila so je posebno živahna volivna propaganda liberalne frakcije Jurija Bratiana, ki je po vsent mestu dal nalepiti plakate. Volitve so bilo zaključene, ob S zvečer. Gotovih napovedi o izidu šc ni mogoče dajati, vendar se zdi gotovo, da jc vlada dosegla predpisanih 10% glasov, lako da lahko računa z zmago in z večino v parlamentu. Narodna kmečka stranka bo najbrže v stari Romuniji in v Bukarešlu mnogo izgubila. Pričakovati jc dalje, na bodo stranke dr. Lupa, Avaresca, Jurija Bratiauti, madjarska manjšina in socialni demokrati dosegli predpisano kvoto 2%, ki je potrebna, da bodo to stranke sploh zastopano v parlamentu. Fašistična mladina v številkah Rim. I. jun. ž. Danes so objavljeni službeno statistični podatki o številu članstva fašističnih mladinskih organizacij. Po teli podatkih je bilo na dan 51. maja t. I. v fašističnih otroških organizacijah Bal i) I a« vpisanih 780.280 otrok. V organizaciji malih Italijank je bilo vpisanih 648.610 deklic, a v organizaciji m I u d i h I t o I i j a ii k 74.182. V raznih drugih omladinskih organizacijah je vpisanih 252.496 nilatleničev. tako. da so omladin-ske organizacije imele skupaj 1.718.454 članov, kar pomeni, da je bilo vpisanih v fašističnih mladinskih organizacijah 15.818 oseb več, kakor pred I mesecem. Evharistični kongres na Krku Trst. 1. jun. ž. 'Io dui jo bil izdan velik proglas, s katerim se poziva narod na diccezenski evharišlični kongres v Omisliti na otoku Krku, ki se prične '2(5. junija, a 29. junija bo ta kongres nu višku. Kongres otvorl pre vzvišen i škof dr. Josip S r e b r n i č. Za kongres vlada veliko zanimanje na vsem otoku. Marijine slovesnosti Split, 1. .junija, ž. Tukaj se jc včeraj vršila veličastna proslava Matere božje, ki so jo priredili katoliški Hrvatje iz Splita in okolico. Proslave se je udeležilo okrog 12.000 vernikov. Narod jc hi I navdušen in je ves čas prepeval hrvaške pesmi. Občinske volitve v Celovcu Cclovcc, I. junija, ž. V nedeljo so sc tukaj vršile naknadne volitve. Socialni demokrati so dobili 12 mandatov. I mandat več kakor zadnjikrat. Isto-tako so nacionalni socialisti poskočili od 8 na ') mandatov, medlem, ko so krščanski socialisti obdržali svojih u mandatov. Vcleuemški in gospodarski blok sla dobila skupaj 5 mandatov, 1 mandat so dobili komunisti. Drobne vesti London, L jun. tg. Londonski prijatelji To. sianjnija so zvedeli od zanesljivo italijanske strani, da namerava fašistična vlada Toscanlnija, ki ga strašijo v njegovem stanovanju in ki živi popolnoma ločeno od sveta, pregnali za pet let nn Liparsko otoke. Pariz, 1. jun. tg. Danes dopoldne ob 11 je bila v elizejski palači poroka bivšega predsednika republike Dounicrgucu, ki jo bil do sedaj znan med predsedniki republiko kot edini samec. Po-i oko je izvršil župan VIII. pariškega okraja. Dou-luorgue je star (17 let, nevesta pa 511 let. Krasno godbo in petje čujlte lahko samo iz gramofonov in plošč zadruge JUGOSPOP.T v Ljubljani, Miklošičeva cesta 34 (A. Rasbcrger). Pridite iu poslušajte! Bodite člani Kam gre Romunija? Izvirne informacije iz razgovora našega dopisnika z odlično romunsko osebnostjo Vzhodni Locarno Pogajanja med Francijo in Sovjeti za varnost poljskih mej Nemčija razburjena Dnevna kronika Koledar Torek' 2. junija- Erazem, škof; Marcelin, mu-čcnec. Osebne vesli . Poročil sc je 24. maja v cerkvi sv. Marka t Zagrebu elektrotehnik na glavnem kolodvoru v Zagrebu L a d k o M e k i n c , s šiviljo gdč. A n i Rozman iz Dravclj pri Ljubljani. Bilo srečno! — Poročil se je v nedeljo, dne 81. maja 1931 državni svetnik gosp. Ivan Škarju i/. Belgrada ■/. gdč. Magdo J o s i n o v o, hčerko upok. ravnatelju bivše finančne deželne, blagajne gosp. tiina-nuela Josiiui. Poročil ju je č. g. župnik dr. Rant. Odličnemu paru želimo obilo sreče. Novi grobovi V Strugah na Dolenjskem je po dolgotrajni bolezni nenadoma umrl posestnik iu tovarnar ler trgovec z lesom Jernej Pogorele, brat bivšega župana Pogorelca Antona. Pokojni jo bil vzoren krščanski mož. oče številne pa dobro vzgojene družine. V njegovi hiši se je vsaki večer molil rožni venec. Tudi od svojih delavcev je zahteval, da hodijo k sv. maši in zakramentom. 1*1! i«i pililo delaven in varčen, pa tudi veš« v svojem poslovanju. Tovarno in Irgovino z losom je vršil sam tako rentabilno, da si je pridobil s svojo podjetnostjo precejšnje premoženje. S svojim premoženjem je pomagal marsikomu iz zadrege in zaposloval mnogo delavcev. Mil je z vsakomur ljubezniv in prijazen. Zato ga bodo premnogi pogrešali in zato '/.a njim žaluje ne naino njegova družina, ampak skoro vsa občina. Svetila mu večna luč. OsJaic vesli — Spominska plešea t akademiku Urbnniji. Pri Sv, Križu pri Moravčah so i soboto ob 6 zvečer odkrili naši akademiki skupno Ljudskim odrom spomenik pred dvema bili umrlemu tovarišu Francetu Urbaniji. Skromna loda prisrčna in lepa slovesnost je napravila na vse prisotna močan vtis. Prisotni sta bili tudi dve sestri pokojnega tovariša. Spominsko besedo sta spregovorila akademik Brecclj in g. Narle Velikonja. Pevski zbor pa je zapel nekaj lepih slovenskih žaloslink. — Nagrobni kamen je v narodnem slogu, lep in priprost. Načrt jc napravil g. arhitekt Ivan Pengov. — V zavodu sv. Stanislava v Št Vidu nad Ljubljano sc ponovi na praznik sv. Hc-njega Telesa starorimska drama Amas v 5 dejanjih in v 8 slikah. Vstopnina običajna. Pričetek ob 3 popoldne. ■ — Absolventke IV. gimnazijskega in IV. meščanskega razreda, ki žele bili sprejete v I. letnik učiteljišča pri uršulinkah v Ljubljani in one učenke, ki bi vstopile v L, II. ali Ili. razred ženske realne gimnazije pri uršulinkah v Ljubljani kot notranje gojenkc, naj se p-iglase do 15. julija t. 1. — Vodstvo zavoda. — S. I'. D. i s svojim znanjem zmago tudi zaslužili. O nedeljski tekmi bi imeti še nekaj opu/k. Že pred tekmo ismo omenili zagrebške klbice, ki so lavno moštvu (i rad janskega velika opora. Saj tudi uuši kibici niso ravno posebno mirni, toda njih — drukunjc — pride največkrat v nepravem euisu. Bodriti je treba moštvo posebno takrat ku oluugujc in ne. takrat, ko ima moštvo igro v rak ji h, — tlrukanjc — mora pu biti vedno v mejah dostojnosti. Znano je pu ludi dejstvo, da moštvo Ilirije v najvažnejših tekmah vedno nekoliko slabše igra kakor ponavadi. Tako je bilo tudi v tej tekmi. Igralci niso poku/ali tistega elana, kakor smo ga opazili že dostikrat pri moštvu našega prvaka. Kajti u;ko bi igrali z večjim elanom ne bi (Jradjanskemu poinngula sreča. Igra, ki jo je Gradjanski pokazal, nikakor ne more zadovoljiti. Na vročih splitskih tleli je moral nastopiti drugi zastopnik Ljubljane, Primorie. Podlegel je s 5 : 1. Todu kuj boljšega za Split gotovo ui nihče pričnkcfvul. Vkljub porazu so poročila i/ Splitu zelo ugodna. Hajduk, ki je to nedeljo prvič uu.slopil. je imel dosti delu z moštvom Priniorju, ki jc klonilo šele v drugem polčasu. V prvem je bilo enakovreden nasprotnik. Split bo pu gotovo zu vse klube, ki sodelujejo v /ugrebiki ligi, težka preizkušnja. Marsikateri klub bo doživel šc težji pora/ kakor pa Primorje. Lahko pu rečemo, ila je naš nogomet prav dobro zastopan, z izkušnjami pu, ki si jih bodo miši zastopniki pridobili, bodo prihodnje leto uustopali goto\o šc uspešnejše. Od ustalili športnih dogodkov bi omenili velik teniški turnir med Zagrebom iu Bukarešto. Ob priliki otvoritve teniških igrišč zagrebškega A. I. K., nu katerih se jc že vršila teniška ieknm /.u Duvisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko, so igrali najboljši igrulei Jugoslavije in Romunije. - Nn Dunaju je nu mitingu, ki gu je priredil WAC, «ta rta I tudi nuš atlet Prcdanič (Concordia), ki jc v ostri konkurenci popravil jugoslovanski rekord na "(JOD metrov. Pretekel jc progo v času 9:20:8 j (prejšnji rekord 01). _ \ Bclgradu jo pa proslavljal BSK JO letnico obstoja. Ob tej priliki je priredil velik mednarodni nogometni turnir, j Sicer ni mogel izvesti program kakor je bil prvotno mujieruvuii. kajti budimpeštanski 1 1 'jpesi je zadnji hip odpovedal sodelovanje, ker odpotuje te 11 n i v Južno Ameriko. Ostale tekme so pn končale / naslednjimi rezultati. Sokol je podlegel F. C. Celic s 2 : - (Cette — I rani i ja), BSK je pu premagal Eintracht i/. Leipziga s 5 : 2. Ha ženska družina Celju je podlegla v Zagrebu Concordiji s 38 : 0. * ■S. K. Grafika sklicuje za sredo, 3. junija t. 1. Izredni občni zbor, ki se vrši v društvenem uro- j štoru ob 19. Članstvo se prosi, da se istefira polno- . številno udeleži. — Odbor. Maribor □ .Slovo zadrugarjev. Tekom včerajšnjega dne so odpotovali iz Maribora delegati posumi/.nili zadrug drž. nameščencev, ki -o se udeležili zadružnih praznikov v Mariboru, o čemer je prinesel i■/.-črpno^perečih) včerajšnji Slovenski list . Gostje so se o Mariboru zelo pohvalno izražali: posebno jim je ugajalu kopališče na Mariborskem otoku. □ Težak položaj železniških delavcev. Prišlo jo kakor i/, jasnega: premije sc ukinejo. S tem so del a vet v tukajšnjih delavnicah drž. žel. usodno prizadeli, Prejeli so oni dan plačo in zustrlueli: s čim bodo mogli preživljati svojo rodbino? Razen lega je v novem pravilniku šc izredno ponesrečen pasus, da odloča do 60 odstotkov posameznikove plače delovodja. Delavec odvisen od delovodjeve dobro volje iu naklonjenosti. Potrti no šli delavci domov. Kako bodo mogli izhajati z zmanjšano plačo v vedno večji draginji? Kako bodo mogli poravnali razne obveze iu terjatve pri trgovcih? Moreče skrbi prevzemajo težko prizadete železniške delavce. Za s-toliue rodbin gre in tisoče ubogih otrok. Vsekakor bi se moral pravilnik spremeniti v tem iu onem. da bi delavstvu dohodki oslali vsaj nezmanjšani. Draginja vedno večja ... D Smrtna nesreča. Zascbnica Dedič Štefanija, shira 21 lel, je na svojem stanovanju padla po stopnicah. Padec, jc bil usoden. Radi težkih zadob-ljonih poškodb je bila ves čas v nezavesti in je včeraj podlegla poškodbam. Pokopali jo bodo danes ob pol 10 na magdaleusko pokopališče. Pokojna Štefica je bila vsepovsod priljubljena in vzorna mladenka. Naj počiva v miru! Težko prizadeli družini pa naše iskreno sožalje. □ Glasbena Malica pojde na turnejo. Kakor se čuje, se tukajšnja Glasbena Matica pripravlja na turnejo po Franciji, Angliji in Nemčiji. □ Za mladinsko prvenstvo. V nedeljo sla odigrali mladini Železničarja iu Maribora leknin za mladinsko prvenstvo. 2:1 za Železničarje. □ Primerjani v Mariboru. V nedeljo gostuje v Mariboru prvo moštvo ASK Priniorju iz Ljubljane. Pomerili se bodo z Rapidovci. □ V dvorani Prosvetne zveze v pri/uri ljudski oder ua daii sv. Re^njega Telesa ob 20 premieru dr. Dornikove'drame -Gruda umira . Kakor znano se v omenjenem delu prikazuje velika ljubezen do rojstne grude. ! | Nagrade Jadranske straže dijakom. Za najboljše pismene izdelke, ki jih je svojčas razpisala Jadranska straža, so prejeli v nedeljo dopoldne v dvorani Prosvetne zveze nagrado sledeči dijaki oziroma dijakinje mariborskih srednjih šol: Rudolf Junkrlm, sedniošolec na reul. gunu., za nalogo Ob morju (fiOO dinarjev), Josip Kerenčič, učiteljišč-nik, za nalogo Važnost morja za razvoj našega narodnega gospodarstva (000 dinarjev), Franc Golka, šestošolec iz Celja (600 dinarjev) za milogo Borba in oblast na Jadranu . Ivan Cestnik, petošolei: na klasični gimnaziji, zu nalogo Morje v slovenskem slovstvu (200 dinarjev), Rajko Colič, šestošolec na realni gimn., za nalogo Čuvajmo naše morje (30O dinarjev) ter Darinka Mer molju, učiteljiščnica, za Celje Brezposelnim rudarjem v vednost. Rudnik Bare (Senjski rudnik) v Srbiji potrebuje za takojšnji nastop 00 dobrih rudarjev-kopačev in 00 pomožnih kopačev-vozačev. Natančnejša pojasnila in informacije dobite pri Borzi dela v Celju, od-nosno pri zastopniku rudnika Ferležu Ignacu, ki stanuje do 6. junija v Celju v hotelu »Pri pošti«, Aškerčeva ulica 1. .& »Ilustrirani Slovenec«. Ker so pri tukajšnji upravi naročniki povpraševali, zakaj da v nedeljo niso dobili »Ilustriranega Slovenca . opozarja podružnica vse naročnike, da dobe istega na praznik sv. Rešnjega Telesa. O Seja okoliškega občinskega odbor« bo v soboto dne ti. junija. 0 V nedeljo ili. maja sc jc vršil občni zbor |>odružnice Kmetijske družbe zu Celje in okolico, na katerem jc bil izvoljen novi odbor: Načelnik Pišek Josip iz Medlega, podiiačelnik- Glinšek Ivan, tajnik in blagajnik Gaberšek Josip, odbornika Vuga Juro in Strenčan Jurij, delegat za občni zbor župan Mihelčič Alojzij. a Klub koroških Slovencev ima svoj redni sestanek v petek dne 5. junija ob H zvečer v restavraciji hotela Evrope. 0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici so umrli v soboto 30. maja 17 letna Rop Angela, hči obč. tajnika v Lučali, v nedeljo 31. maja pa 55 letna Destovnik Marija, dninarica i/. Mozirja in Kos Jofeža, 41 letna posestnica iz Lušečke vasi. 0 Nenavaden ponesrečenec. V nedeljo ponoči so pripeljali z vlakom iz Ponikve zidarskega delavca Kr. F., ki so ga fantje napadli z noži iu ranili. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnišnico. Ko pa so mu hoteli zašiti rano. se jc branil in jo je na vse zadnje pobral. 0 Gostilnifarska pivovarna d. d. v Laškem ima svoj ustanovni občni zbor v torek 10. junija v hotelu Slavija v Laškem ob 9.80 dopoldne. Ptuj Društvo katoliških gospa v Ptuju ima v sredo popoldne svoj občni zbor v proštiji. Donski kozaki nastopijo v sredo zvečer ob M s svojim koncertom v Društvenem domu. Nastopi 30 pevcev. Za zavezance na pridolmino je na občini razgrnjen seznani do 10. junija. Od 10. dalje se bo pridobnina odmerila. Na ljubljanskem velesejmu so v paviljonu za umetniško razstavo razstavljene tri slike ginui. prof. g. Jiraka. So to prodani Slepec . Od številnih njegovih jadranskih jc zastopana Ribičeva hči . Vinorodne Haloze pa predstavlja platno Od dela do-movs, Jeseuskc razstave v Ljubljani se bo udeležilo s prispevki tudi ptujsko mesto. Za tozadevne stroške jc določenih 5000 Din. Od tega je 1000 Din odmerjenih za najlepše fotografske slike mesta. Ta lisoč sc razdeli v štiri nagrade iu sicer ena za 500, dve po 200 in ena za 100 dinarjev. Plošče izbranih najboljših, to je nagrajenih posnetkov ostanejo lasi mestne občine. Ponudbe interesentov morajo bili vložene vsaj do 15. julija. Kmečka hranilnica ptujska bo še letos postavila svojo hišo. Predloženi načrt je uradni) potrjen. Ptuj bo s tem dobil dvonadstropno stavbo, ki bo mestu v prav poseben kras. Ptujska elektrika bo ostala v rokah zadruge, lako je odločil občni zbor zadružnikov, ki se je vršil pri veliki udeležbi v nedeljo v Narodnem domu. Zadeva, ki je skoro vse leto zanimala zadružne člane in sploh vse mesto, je s leni likvidirana. Vodstvo zadruge je v glavnem ostalo isto. NllČetstvo bo še dalje vodil g. dr. Fermevc. nalogo Morje! Itazen lega je bilo nagrajenih še sedem dijakov, ki .-o prejeli nagrade po i00 Din. leenci pevske in glasbene šole Katoliške mladine priredijo na Telovo ob 17 v Društvenem domu svoj javni nastop. Vabljeni prijatelji mladine in >tarši gojencev. Otvoritev Pohomke«a doma magistralnih uslužbencev bo v nedeljo dne 14. t. m. na zelo svečan način. , Žena, ki obračunava / nožem. Pri Bralu-šijvili je prišlo do spora. Menila radi ue/.naliie za-devščine. Pri leni jc segla žena Terezija po noiu in ga zasadila svojemu možu Vinku v desno roko, da so ga morali prepeljali v splošno bolnišnico. Za zadevo se zanimajo varnostne oblasti. □ Na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko mariborske posredovalnico dela: ti hlapcev, 1 pastir, 1 tapetni k, 1 sedlar, 1 pek, 4 krojači, 2 ze-lezostrugarja, l Črkoslikar, 1 stavbeni tehnik, nadalje 23 ilokel, 20 služkinj, I vzgojiteljice ter 15 kuharic. □ Tombola v prid Počitniškega doma kraljice Marije se je preložila na nedeljo dne 20. septembra t, 1. Imela bi se kakor znano vršili prihodnjo nedeljo. □ Pri mariborski zastavljalnici se bodo dne 10. junija t. i. prodali zastavljeni predmeti in sicer od efektov št. 13551—15229 in od dragocenosti št. 24828—26891, ako se do (i. junija t. I. ne dvignejo ali podaljšajo. □ Rokohorhci pridejo. Kakor smo že poročali se prično dne 0. t. m. v Unionu mednarodne rokoborbe, katerih se udeleže skoraj vsi prvaki, ki so lansko leto nastopali. Rokoborbe organizira SSK Maribor. □ Na Mariborskem otoku se bodo vršile letos plavalne tekme za prvenstvo LPP. V tem oziru je žc dala mariborska mestna občina svoj pristanek. □ Odkod je deček? Blodil je ]>o mariborskih ulicah 8 letni deček Josip Vakej. Odvedli so ga v Dečje zavetišče. Bojda je od Sv. Benedikta v Slov. goricah. □ 22(51 tujcev je bilo prijavljenih v teku meseca maja pri tukajšnjem zglaševalnem uradu. Od tega je bilo 694 inozemeev. □ Ljudsko gibanje. V mesecu maju je bilo v vseh župnijah skupno 121 rojstev, 74 smrtnih slučajev in 50 porok. V stolniški župniji je bilo: 65 rojstev (32 moških in 33 žensk). 19 smrtnih slučajev (8 m. in (i ž.) ter 7 porok; v frančiškanski župniji: 12 rojstev (6 in. in 6 ž.) ter 26 porok: v magdalenski župniji je bilo: 36 rojstev (21 m. in 15 ž.) in 17 porok. Pri protestantih: 1 rojstvo in 2 smrtna slučaja; pri pravoslavnih 1 rojstvo in t smrten slučaj. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 2. junija ob 20. uri: KAVALIR MIŠKO. Ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Sreda, 3. junija ob 20. uri: LABIRINT. Ab. B. Kuponi. Četrtek, 4. junija: ZAPRTO. Kranj Nov avtobusni red na progi Kranj—Jezersko. Pozi ini je avtobus uvtoprometne družbe iz Kranja na Jezersko vozil enkrat dnevno, s I. junijem pu vozi dvakrat od nosno ob nedeljah in praznikih trikrat nu dnu, .Novi vozni red je sledeč. Iz Kranja odhaja avtobus na Jezersko, dopoldne ob 9.30 iu zvečer ob 19.15. Z Jezerskega in sicer izpred gostilne štular pu odhaja avtobus v Kranj zjutraj ob 6.30, popoldan pu ob 16.45. Ob nedeljah in praznikih vozi šc tretji avtobus, in sicer odliaju i/ Kranja po prihodu turistovskega vlaka ob 6.15 iu se vraču / Jezerskega ob 19.30. Za 32 km dolgo progo i/ Kranja do gostilne štular rabi avtobus normalno poldrugo uro. Ura na stolpu mestne hiše. Pretekli teden sc je po mestu razlegalo rahlo zvonkl janje. ki si ga marsikdo ni /jiul razložiti. V stolpu motne liišc so popravljali uro. ki je dolgo let počivala. Obesili so tudi nov 6 kg težak bronast zvon, na katerega bije ura udarce. Prejšnji zvon je požrla vojna. Novi zvon bo služit tudi v tu namen, ila bodo mestni slrtižniki zvonili z njim v slučaju požuru v.....\stu iu budili zaspane Kranjčane. I ru nu stolpu mestne lii-e je vsekakor zanimiva naprav n iu čudno, da ure /e prej niso popravili. — Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, koliko je stolp star in kduj so prvič vstavili vanj uro. Rateče na Gorenjskem Smo visoko nad morjem, pravi planinski kraj. zato se zima tu nazadnje poslovi, šele pred dobrim tednom je skopnel zadnji sneg. Je pa zato zdaj bolj prijetno. Gozdovi so mahoma ozelcneli, solnce greje toplo, ljudje bile z delom na polju, da dobite, kal jc bilo zamujenega. Počasi se oglašajo tudi IpIo-viščarji. Nekateri domačini imajo že vse prostore •oddane, drugi še iščejo in čakajo tujcev. - Cesta proti koldvoru je zdaj lepo popravljena, zravnana iu razširjena. — Obetu se uam elektrifikacija od banovine. Pravijo, ila bo ob letu luč že svetila ludi v Ratečah. — Zanimivo je, ila Ralečani plačajo za zemljišča, ki jih imajo onkraj meje. Italiji okrog 30.000 Din davka letno. Zemljiški davek in vse doklade nanje so v Italiji še enkrat večje ko v naši državi. Ljudje seveda iežko odrajlujejo vse dajatve, kpr ni nobenega pravega zaslužka. Les nikamor ue gre, zato ni nobenih voženj in ne drugega dela. (Vovo mesto 7(10 letnico smrti sv. Antona Padovankega bodo praznovale župnije novomeškega okraja, na Antonovo nedeljo, dne 14. junija. Predpoldne -c bo doma opravilu božja služba v tu namen, popoldne bodo pa šli verniki v treh procesijah k sv. Antonu Pad., farnemu patronu v Prečni. Procesije pridejo v Prečno okoli 3. Ob pol štirih bo imel niilostljivi g. prošt Karol Č e r i u pridigo v spomin 700 letnice sv. Antiuia Pad. in slovesne litanije z blagoslovom Pasji kontumac v občinah Novo mesto in fiiui-hel. — Stopiče, je omiljen v toliko, ila smejo psi. ki so ua verižici, biti brpz nagobčnika. Št. Jernej Dvajsetletnico obhaja v nedeljo 7. junija god beili odsek Kat. prosv. drilštva v šl. Jerneju. Veliko truda in žrtev so v tem času doprinesli tako ka-peluiki kakor ftani-godci, 1'a kdor ima veselje dr godbe, rad prenese ludi kako žrtev. Proslava sc bo vršila pri Cvelbarju. Izletniki — šolarji in Marijine ilriizlie — prav pogosto prihajajo k nam, zlasti v Luni in na Gorjance. Pn navadi pride z njimi ludi domač duhovnik, da opravi daritev sv. maše. Talcih izletni kov smo veseli. Ne pa takih. Iti pridejo »uživat naravo«; ali pa škodo delat. Novo Irgoriao z mešanim blagom jp otvorii g. Lenčič Karel na Rojih, opustila pa je trgovino gospa Marija Lopatec. ki se ie uresclila v Sevnico. Oiai pravite? V nedeljo je bil za Ljubljano velik dan: novi tramvaj. Hvalevredno in dostojno je, da po Ljubljani ne lunin dnini le vei s«mn »ture škalljc, ampak tudi pravi tramvaj, (tospodje, ki m tn uredili, zaslužijo pohvalo, i Inri ki kaj nase da, ima nt/led. To velja tudi zn mesta. Klari tramvaj dokazuje, da Ljubljana dolipi lela ni dala dosti nase. Sedaj postajamo nobel. Toda pri tem stremljenju, bili v obet, se je zgodilo nekaj, kar se mi ne zdi nobel. Vred ku kitni tedni se je r znanem ljubljanskem dnevniku neki ljubljanski špisur zgražat nad tem, dn sprevodniki cestne železnice dobivajo od gostov napitnino. Ko sem tisto reč bral, se mi je priskutilo lako pisanje Saj se jaz tudi vozim s tramvajem, najbrie celo več ko listi ipisar, zalo lahko rečem, da noben spri vodnik ni ie nikdar tiščal tistih 50 par, da bi jih obdržal, pač' pa sem rt eter al moral celo po dva krni ort klonil i, ko mi je dajal nazaj. Kdo bi si bil mislil, da bodo gospodje od maloželezniške družbe v želji. Ljubljani dali nobel lice na zunaj, nasedli ipisarju, ki ni bil nobel, ampak umazan. Prepovedali so sprevodnikom — zaradi tistega ipisarju — jemali napitnino. l'o pravici povedano, sem se razjezil, ko »cm to izvedel. I\aj pa gospode briga, če njihovemu uslužbencu (lam magari 10 Diu, ako mi jc pomagal v vozt ali mi dvignil otroka iz voza Ud. Za tc in lake usluge občinstvu sprevodniki niso plačani, pa človek jim je hvaležen za prijaznost, ko na drugi strani ve, da niso plačani /ako, da bi mogli biti no-bel in odklanjali, če jim kdo kaj ponudi. Protestiram proti temu, da mi ni mogoče s skromnim darom oddolžili se uslužbencem cestne železnice, če so mi storili kako uslugo! Kadar boste pa plačali svoje ljudi lako nobel. da bodo lahko nobel odklanjali vsako napitnino, takrat pa ne bom protestiral, ker boni prepričan, da so sedaj plačani tudi za usluge, ki jih store občinslru. (1 napade od cestne železnice poznam osebno prav dobro, /ulo se čudim, kako so mogli nasesti špisarjil, ki se jc pokazal lako malo nobel. Tramvajski stalni gosi. V tujim ponesrečen rojak .M. Sobota, 31. maja. I/. Ameriko iu drugih dežel kar zaporedoma prihajajo poročila o smrtnih slučajih in nesrečah, ki zadevajo lam uaše rojake. Taka poročila so prišla i/. Severne Amerike in Francije. Sedaj pa je prišlo poročilo i/. Huenos Airesa. V okolici Huenos Airesa je bil na delu Franc Ozmer. Opravljal je precej težko iu nerodno delo. Pri delu -o je ponesrečil. Nesreča je precej huda. Občutno se je poškodoval, razen lega pa si je zlomil desno roko. Ponesrečenca so spraviU v bolnišnico. Loži med samimi tujci. Edino tolažbo mu nudijo rojaki, ki ga pogosto obiskujejo ter mu nosijo slovenske knjige in časnike, da si s fita-njem krajša čas. Dodati moramo, da je ponesrečeni Ozmec med rojaki v Buenos Airesu eden najbolj zavednih Slovencev in je s svojo odločnostjo marsikaterega izseljenca zadržal, da ni zabredel nu stran pota. Želimo mu skorajšnje ozdravljenje, tla bo lahko čim prej nadaljeval svoje narodno delo. Cerkveni vestnih Kougregacija »žal. Matere boijcc pri Sv. Klor-jfaiu ima v torek 2. junija ob 5 popoldne shod. Vse cenj. dame vljudno vabljene. Iz društvenega življenja Akodemski pevski zbor ima danes zvečer vajo za moški zbor. Jugoslovansko kemijsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 4. t. m. ekskurzijo v Kranj. Zbirališče v Ljubljani glavni kolodvor ob 7.13. Prijatelji društva dobrodošli. Krilni občni zbor Oblastnega odboru Jadranke Straže v Ljubljani se bo vršil dne 10. juniju I. I. ob 20 in pol v prostorih restavraoije Zvezda z, običajnim dnevnim redom Člani in prijatelji omenjeno organizacije se vljudno vabijo, da se občnega zbora v čimvečjem številu udeleže. Poizvedovanja Najdena ie zapestnica nn Dunajski cesti. La.st-nik naj se zgiusi ined 12. in 13.: Dunajska e. 62, pritličji; desno.___ Ljubljana Prvi trije dnevi velesejma Ljubljana, 1. junija. Knajsti velesejem imamo sedaj v Ljubljani, pa moramo reči, da smo si ga šli ogledat nekoliko r strahom, kajti človek je nekako vajen, da misli, da je nekaj novega težko šo videti na velesejmu. zlasti če je imel priliko videti še prejšnje prireditve. Toda tudi letos je velesejem prav zanimiv iu vsakdo bo našel kaj zase, česar r.a dosedanjih prireditvah šc ni videl. Tudi zanimanje obiskovalcev je znatno in doslej je obiskalo velesejem v prvih treh dneh po previdni cenitvi nad 25.000 oseb. Vreme le deloma škoduje prireditvi. Posebno znatno jo število šol in vojaštva. Samo v ponedeljek jo bilo na velesejmu šest šol in nešteto vojaštva. Vidi so, da pri mero-(tajnih mestih obstoju pravilno razumevanje velike kulturne naloge, ki jo vrši naš velesejem, sedaj že 11. leto. Kako velik ugled uživa naš velesejem v inozemstvu, je razvidno iz številnih čestitk, ki jih je prejel k svoji otvoritvi. Tako jo pozdravil velesejem praški župan dr. Ihixa, dunajski župan Seitz, velesejem v Leipzigu, trgovska zbornica iz llcba, velesejem v Bruslju. Nadalje je poslal pismene pozdrave predsednik osrednje uprave Združenja jugoslovanskih in-ženjerjev in arhitektov. Na poti iz Maribora domov se je oglasil v Ljubljani ler si ogledal velesejem tudi pomočnik finančnega ministra Dušan Letica v spremstvu načelnika Bojiča. Lotos so že mnogi obiskovalci velesejma opazili, du ni nobenega prahu. Ves prostor velesejma je namreč bil poškropljen s cestolom, to je oljem, ki ga izdeluje tvornica za taniii v Medvodah. Dobro bi bilo, čo bi se to vpeljalo tudi na drugih prometnih krajih v mestu. /.lasti veliko izbiro pa nudi naš velesejom letos v strojni stroki. Imamo celo vrsto novih razstav-ljalcev, ki so prinesli s seboj razne novosti iz svoje stroke. Tnko omenjamo zanimiv stroj za izdelovanje tablet, ki /, velikim pritiskom lahko izdela na uro tisoče tablet. To pride, zlasti v postov za našo slaščičarsko obrt in pa lekarnarsko stroko. Zanimanje zu stroje je vsesplošno, pa tudi za one, ki so nahajajo na odprtih prostorih v sredini velesejma. Tako obsežno razstave kmet. strojev, kot je na letošnjem velesejmu še ni bilo. Večina strojev jo v obratu (gonijo jih lokomobile, motorji in električni tok). V paviljonu K na zapadnem delu sejmišča, jo numoščena razstava radijsko postaje Ljubljana in umetniška razstava. Zato priporočamo obiskovalcem, dn ne zamude ogledali si tudi razstavo v leni paviljonu. Med tvrdkami, ki letos prvič razstavljajo v Ljubljani, je tekstilni konceTn Koste lliču sinov d. d. Koncem ima v naši državi 0 tovarn ler zaposluje nad 3000 delavcev. To je največje tekstilno podjetje v naši državi, z najobsežnejšo produkcijo, kajti podjetje izdeluje volnene izdelke, trikotažo, pletenine, bombažne, lanene in konopljene tkanine, motvoz, vrvi, mreže, posamenterijo in konfekcijo. Spored procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici Ob osmih slovesna ponlifikalua sveta maša. Po nuiši gre ob lepem vremenu procesija: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, pred frančiškansko cerkvijo L blagoslov. — VVolfova ulica, Kongresni trg, pred spomenikom presv. Trojice 11. blagoslov. — Udeleži se ga tudi že prej tam zbrana šolska mladina. — Vegova ulica, Emonska in Cojzova cesta, pred šentjakobskim znamenjem 111. blagoslov. — Stari trg, Mestni trg, pred mestno hišo IV. blagoslov. Razvrstitev. I. Društva. 1. Prosvetna zveza z zastavo, Stolna prosveta. 2. Krščansko žensko društvo. 3. Kat. mla-deniško društvo. 4. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov. 5. Krekova mladina in krščanski socialisti. G. Akad. društva: Danica, Zarja, Borba, Starešinstvo. II. Ženske Marijine družbe. 1. Dekliška iz Licbtenturna. 2. Dekliška i/. Križank. 3. Uršulinska tretja. 4. Marije Pomočnice. 5. Notranja uršulinska. ti. Stolne. 7. Gospodičen in gospe pri oo. jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Oospe. Ženske sve-liljke, narodne noše. IV. Bandero Presv. Rešnjega Telesa. Moški svetiljci, moške Marijine družbe, stolna Vincen-cijeva konferenca. V. Dečki in deklice (po pet v eni vrsti). VI. Prva četa vojske z godbo. VII. Mestni magistrat, trgovska zbornica, urad-ništvo, univerza. VIII. Oo. frančiškani, duhovščina, Presvetli z Najsvetejšim. IX. Bau in divizijonar, pomočnik bana, uradniki in častniški zbor. X. Druga četa vojske. Verniki, ob ulicah, kjer se pomika procesijo, so naprošajo, da iz spoštovanja ilo evharističnega Uoga okrase in razsvetle okna in cesto. — Občinstvo naj procesije ne trga. Krščanski takt zahteva, da so moški odkrijejo in da verniki pokleknejo, ko neso mimo Najsvetejše. Svete maše so od 4 do 8 vsake pol ure, ob 0 in 11.30. Kaj bo danes? Drama: »Slehernik«. Predstava v opernem gledališču. Red B. Velesejem. Jakopičev paviljon: Razstava Presbiroa o napredku Jugoslavije. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. © Slov. kat. akad. starešinstvo vabi svoje ljubljanske člane, da se udeleže polnoilevilno procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Zbirališče ob tričetrt na 9 med stolno cerkvijo in semeniščem. © Za počitniško kolonijo na Homcu se sprejemajo prijave do 7. junija t. 1. Potrebna pojasnila daje Slovenska krščanska ženska zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. 0 S. K. Trata sporoča svojim članom in članicam, da se vrši redni letni občni zbor danes 2. junija ob 20 v šentpeterski prosvetL — Odbor. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 0 Prihod nemških industrijalcev v Ljubljano. Včeraj ob tričetrt na 2 so dospeli iz Zagreba v Ljubljano nemški industrijalci, ki so zadnje tedne imeli gospodarsko ekskurzijo v balkanske države, Eks- kurzijo jc organiziral velesejem v Leipzigu, vodita pa jo univ. prof. dr. Hoflmann in predsednik velesejma v Leipzigu dr. Koehler. Na kolodvoru so nemške industrijalce sprejeli: zastopnik banske uprave dv, sv. dr. Mam, mestni podžupan profesor Jarc, univ. prof. dr .Milan Vidmar, glavni tajnik Zbornicc za TOI dr. Windischer in tajnik dr. Pless, tajnik Zveze industrijcev inž. Šuklje in še drugi gospodje. S primernim nagovorom je goste pozdravil podžupan prof. Jarc, zahvalil pa se mu jc dr. Hoff-mann. Gostje so se nastanili v hotelu »Union«. Popoldne so si ogledali velesejem, zvečer pa jim je uprava velesejma priredila večerjo v hotelu »Union«. Danes si bodo gostje ogledali Bled in tovarne KID na Jesenicah, nakar odpotujejo v domovino. 0 Generalna vaja za petkov simfonični konccrt je danes ob 20.30 v Unionu. © Žepar na velesejmu. Umevno je, da so veliko gnečo, ki vlada od časa do časa na velesejm-skem razstavišču, izrabili tudi žeparji, ki poskušajo svojo srečo. V nedeljo popoldne pa je imel eden teh žeparjev precejšnjo smolo, da so ga pri tem poslu ujeli. V velesejmskem paviljonu je delavec Ferdinand Sket v gneči naenkrat začutil, kako mu nekdo sega z roko v notranji žep, Ilitro se je obrnil, v tem pa je neznanec že umaknil roko in se Sketu izpulil ter se prerinil proti izhodu. Sket je potem opisal policijskemu agentu žeparja, ki ga je ta poleni tudi izsledil in aretiral. Žepar je brezposelni delavec Gustav M. Poleg njega je policija aretirala na velesejmskem prostoru še tri sumljivce iz južnih krajev, ki so prav tako prišli najbrže žeparit v Ljubljano. Policija jih je izročila sodišču. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. 2. juniju, torek: SLEHERNIK, predstava v operi. Iteil I!. 3. junija, sreda: ZAPRTO. OPERA. Začetek ob 20. 2. junija, torek: SLEHERNIK, dramska predstava. Red I!. 3. junija, sreda: VEČNI MORNAR. Red E. 4. junija, četrtek: ŽIDINJA. Izven. Uo^tuje Marij Šimenc. 5. junija, petek: Simfonični koncert v Un ionski dvorani. Trbovlje Občni zbor Kmetijske podružnice se ja vršil s predavanjem o.kruj. kmetijskega referenta Zupanu. Pri volitvah jc bila sprejeta kompromisna lista. Tukozvan« kmečka pra-svetu je hotelu nekaj mešati, pa ji ni šlo. Občina je otvorilu letno kopališče, škoda, da še niso gotove črpalke, du bi se kopali redno v sveži vodi, ne pu kot dusedaj, ko zdravnik ustavi kopanje rudi nesnažne vode. Pru/. ne njo iu polueuje bazenu pu traja po tri dni. Cerkveno opravilo nu Sv. Rešnjega Telesa se ptič-he | Kiti i reje. Ob |>ul s bo sv. maša, oh 8 pu procesija. I o rudi olrok, ki pozneje težko prenašajo hudo vročino. Uprava Zadružne elektrarne je odpove-ličila službo dosedanjemu elektrotehniku g. Kle-nov>lku, baje radi nekaterih osebnih sporov s funkcijouarji uprave. Odpuščeni je bil pri podjetju nameščen 1-! let. Čebelarska podružnica v Trbovljah vabi vse čebelarje na čebelarsko predavanje, ki mo v nedeljo, dne 7. junija ll>>t ob 9 dopoldne l'1'i čebelnjaku mizarja Cestnika v Trbovljah, Radio Naš odbor za šolski radio — zaživel. Na poziv kr. banske uprave dravske banoi vinc je UJU poverjeništvo Ljubljana sestavilo odbor za šolski radio, ki naj se poloti ustvaritve in organizacije šolskega radia v naši banovini. Ta odbor, ki ga tvorijo gg. prof. Leop. Andree (kot zastopnik banske uprave), prof. Niko Kuret, str. učitelj Jos. I.ampe, ravn. Ivan Dimnik, ur. Jos. Ribičič, uč. Vekoslav Mlekuž, šol. upr. Ivan Kržiš-nik, šol. upr. Jos. Rupnik in zastopnik radia Ljub-i Ijana dr. K. Capuder, je imel svojo prvo sejo v soboto 23. maja ob navzočnosti vseh navedenih gospodov razen zastopnika naše postaje. Seja jo ugotovila popolno soglasje vseh povabljenih delav« cev nn polju našega radia, ki so se zedinili v tem, da je treba pričeti s šolskim radijem takoj z jesenjo. Koristno bo, ako sc čimprej ugotovi stanje radia z ozirom na naše šole, t. j. koliko naših šol poseduje radio itd. Razširjenju radiofonije med našim učiteljstvom bo moral služiti (poleg maloštevilnih naših tozadevnih publikacij) zlasti tečaj za rokotvorni pouk, ki se bo vršil v počitnicah v Ljubljani in Mariboru in na katerem bodo nastopili kot predavatelji gg. prof. Andree in šol. upr, I. Kržišnik za tehnično plat, prof. N. Kuret pa za organizatorno plat šolskega radia, Izrazi se ob* enem želja, naj se priročna radijska literatura pomnoži s ponatisom člankov šol. upr. I. Kržišnika, ki so izhajali v tedniku > Radio-Ljubljana«. Prav tako se obveže g. prof. Niko Kuret, da pripravi na podlagi svojih člankov o šolskem radiu rokopis za zadevno propagandno brošuro, ki je predvsem potrebna za popularizacijo ideje o šolskem radiu. Vsekakor pa bo moral biti naš šolski radio vse več kakor navadna šolska ura. Postati bo moral po zgledu drugih držav integralen del pouka ne le osnovnih, ampak tudi srednjih šol. Odbor kaže za realizacijo tega načrta najboljšo voljo in upati je, da bo našel razumevanje vseh faktorjev. Predsedstvo odbora je prevzel g. prof. Leop. Andree, ki daje garancijo za globino in resnost dela, za katero je ta odbor poklican. Programi Hadio-Ljubfiana i Torek, 2. junija: 12.15 Plošče (slovenske pesmi, kmečka godba). — 12.45 Dnevne vesti. —r,,13 Čas, plošče, borza. — 18 Prenos balalajk »Kremelj« z velesejma. — 19 Prof. Pengov: V tovarni gospe Flore. — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 20 Plošče. — 20.30 Prenos iz Zagrsba. — 22.30 Čas, dnevne vesti. Sreda, 3. junija: Opoldanski program odpade. 18 Salonski kvintet. — 19 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature. — 19.30 Dr. Preobra-ženskij: Ruščina. — 20 Mozartov večer: Violina-solo, prof. Šlcis, pri klavirju gospa Ruša Šleisova: Sonata za violino in klavir v F-duru. — 21 Salonski kvintet. — 22 Čas, dnevne vesti. Drugi programit Sreda, 8, junija, Belgrad: 12.45 Radio-orkester. — 20 >Maksim Crnojevič«, drama, L. Kontič. — 20.45 Violinski koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 20.30 Pesmi in arije. — Budapest; 12.05 Plošče. — 17.30 Koncert vojaške godbe. — 20.30 Operetne arije, nato lahka glasba. — Dunaj: 11 Dopoldanski koncert. — 15.20 Koncertna akademija. — 21 »Prometni Dunaj«, dve sliki. — 22.10 Večerni koncert. — Milan: 12 Pestra glasba. — 19.10 Pestra glasba. — 20.45 »Satmbulska roža«, opereta, L. Fall. — Miihlacker: II.45 Konccrt. — 12.20 Promcnadni koncert. —, 16.30 Popoldanski koncert. — 20.20 Koncert. —< 21.30 Pesmi in šlagerji. — 22.45 Ciganska glasba. — Praga: 19.05 Orkestralni koncert. — 20.05 Ljudski koncert. — 21.25 Koncert. — Rim: 12.45 Lahka glasba. — 17 Pester koncert. — 19,40 Plošče. —. 20.50 »Mefistofelcs«, opera, A. Boito. Kulturni obzornik Mariborski pismi I. Ono soboto smo imeli v unibnski dvorani konccrt znanega /bora dohskili kozakov PlatoV«, ki ga vodi dirigent Nikolaj Kostrjukov. Drugi kozaški koncert v letošnji sezoni. Da ne more biti to dobro, ni treba menda še posebej naglašati. Radi tega in radi okolnosti, da jc koncertna sezona že na zatonu, je zevala ob priliki sobotnega koncerta vsaj spodaj v dvorani porazna praznota. Kostrjukovov zbor je nastopil s sporedom, ki smo ga ob takšnih prilikah že vajeni, ki pa še vedno užge, tako cla so bili nastopajoči navzlic vsemu predmet hvaležnega in toplega priznanja od strani občinstva. Nekatere točke so morali ponavljati. Naj iz sporeda navedem Himno Donskili kozakov, Volgo-Volgo, Ej uhnem oziroma znamenito Kostrjukovo Pesem burlakov na Volgi, znano narodno Rdeči sai*afan ter Kozaško, s katero običajno zaključujejo Kozaki svoje koncerte. Tudi Kostrjukovov zbor se odlikuje po nekaterih značilnostih, ki mu omogočajo lepe uspehe. Glasovni materija! je izredno bogat in močan; basovski znatno nadkriljujc tenorski. Zboru dajejo šc prav posebno vrednost odlične solistovske moči. In razen tega strumna disciplina, ki prihaja tudi na zunaj do vidnega izraza in ki morda malo pretirana ustvarja neizbežen občutek, da gre za težnjo po efektu. I a vtis se pojačujc ob prelomnih in kakor odrezanih prehoditi [vi piani^imov k fortissinioin ter narobe. Kakor | a rovov zbor »ako se tudi Koslrjukovov poslužuje falzetnega prednašanja. V celoti bi moglo tudi za ta zbor in sobotni koncert veljati, kar smo napisali ob posetu in nastopu larovove družine ob pričetku letošnje sezone. Prav gotovo pa je, da odmira veliko zanimanje, katerega predmet so bili pred leti ti kozaški zbori. Kje bo mogla tičati krivda? O tem ne kaže tukaj razpravljati. Na binkoštni ponedetjek jc gostoval v mariborskem teatru bivši popularni tenor mariborske operete in opere Sfjepan Ivelja, sedaj zelo obraj; tani član ljubljanske o|>eie. Oostoval je v znani Szirmajevi opereti Aleksandra , ki se je uprizorila kot uvod v letošnjo operetno sezono, kot Ferdinand XXII., kralj Montanije. Tedaj jc bila lo lveljeva kreacija, ob kateri jc kritika unisono mogla razbrati, da je Ivelja tudi močan igralec. Ob priliki ponedeljkovega gostovanja, je Ivelja to trditev in domnevo jx>trdil krepkeje nego katerikolikrat preje. Ivelja se razvija iu vsestransko spopolnjuje. Njegov glas pridobiva na prijetni zvočnosti in odmevnosti; njegova igra prihaja v svojstvene oblike, j ki dajejo slutiti, cla ima Ivelja v Ljubljani vse dru- i gačno šolo nego jo je imel v Mariboru. Iz. tega I vidika gotovo ni obžalovati, da jc šel iz Maribora, j Iz stališča mariborskega teatra je zadevščina precej j drugačna, /opel smo ob odlično moč. Bogve, če i je bilo to nujno; vsaj tako hitro menda nc; saj jc I Ivelja deloval na tukajšnjem odru jedva sezono in pol. Da je bil ljubljenec mariborske gledališke publike, je pokazal viharen aplavz ob njegovem prvem gostovanju, l udi šopkov je bilo. l akšnih gostovanj bi si šc več želeli. —c II. Te dni je i/šla v Girilovi tiskarni v Mariboru ter v založbi mariborskega Zgodovinskega društva knjiga o cerkvenih spomenikih v Celju, ki predstavlja nadaljevanje velikega dela blagopokojnega našega umetnostnega zgodovinarja dr. Avguština Stegenška, v kolikor se tiče ohranjevanja in obelo-danjevanja umetniških, zlasti cerkvenih spomenikov na področju lavantinskc škofije. Izšla jc v dostojni, reprezentativni opremi, česar moramo biti šc prav posebej veseli v Mariboru, na svoječasno pobudo mariborskega Zgodovinskega društva v smislu po- -inembnih kulturnih sklepov ob priliki svečane proslave društveiip 15-leinice ter v nisaleljsko /nan- ' stveni zasnovi ter pod peresom vnetega celjskega kulturnega delavca in delavnega učenca dr. Izidorja Cankarja Marijana Marolta. Ta knjiga je samo del velikega programa, obelodaniti umetnostne spomenike na področju cele Slovenije, ki ga je prav za prav začel uresničevati že dr. Stegenšek z Izdajo umetnostnih spomenikov konjiške in gornjegrajski dekani je, in ki ga je ielo nadaljevati neumorno dc lujoče ljubljansko Umetnostno zgodovinsko društvo 7 izdajama umetnostnih spomenikov v kamniškem okraju in vrhniški dekani ji. Obenem pa jc pričujoče delo, ki je izšlo kot tretji del umetnostnih spomenikov Slovenije, samo prvi zvezek, v katerem popisuje Marolt samo cerkvene spomenike mesta Ceije, dočim bo cerkvene umetnine celjske dekanije izven celjske župnije obdelal v drugem zvezku, posvetne umetnostne spomenike s pregledom zasebnih zbirk pa v tretjem zvezku. Marolt podaja v tem prvem zvezku opis posameznih cerkva na ta način, da sledi navedbi literature in virov opis zgodovine, nato pa zunanjščine in notranjščine. Zaenkrat se zadovoljuje z golim popisovanjem, dočim sledi stilna opredelitev in karaklerizacija v zadnjem zvezku. Najobširnejši in zelo podroben je strokovni opis župne cerkve sv. Danijela, nakar sledi opis opatije, kapele sv. Elizabete in ubožnice, Marijinega spomenika na glavnem trgu, cerkve Marijinega Vnebovzetja, kapele v bolnišnici in zavodu šolskih sester, cerkev sv. Duha in sv. Maksimilijana, kapele sv. Maksimilijana, Arkove kapelicc na Dolgem polju, cerkve sv. Andreja, Kalvarije, cerkve sv. Jožeta, sv. Cecilijc, sv. Miklavža, pokopališč ter cvangeljske Kristusove cerkve iu pravoslavne cerkve sv. Save, ki pa šc ni dograjena. Ogromno gradiva jc zbral in nanizal avtor v (cm delu, ki ga razen lega odlikujejo številne izredno lepe slike. Nc bi smelo biti slovenskega izobraženca. čigar knjižnice uc bi dičila ta ravnokar izšla umetnostna knjiga, /.elitno in upamo, da bo avtor kakor tudi izdajatelji slovensko kulturno javnost čimpreje presenetili z izdajo nadaljnih uveli zvezkov o umetnostnih spomenikih ccliskc dekaniie, ki naj jim v primernih časovnih presledkih sledijo še ostale dekanije. Pa vemo, da ni to samo odvisno od dobre volje in gorečnosti pokreniteljev teli izdaj; zatrdilo smo prepričani, da bodo tudi denarniki storili svojo dolžnost ter omogočili realizacijo velike zamisli. ■ __c Produkcije Glasbene Matice v Celju Celjska Matica, ki je za ljubljanskim kon-servatorijem največji glasbeni zavod v Sloveniji — letos šteje čez 200 gojencev — je priredila tudi letos štiri uspele javne nastope svojih učencev. Nastopajoči so bili brez izjeme dobro pripravljeni, saj šibkejših talentov učitelji niso pripustili k produkcijam, brez dvoma pa jc še mnogo mladih moči na zavodu, ki bi se prav tako lahko postavili pred javnostjo. Učiteljski zbor, brata Sancina, Šegula in gospe Sancin, Božič, Plzak tvorijo nekako enoto, ki jo odlikuje resnost, s katero se ogibajo vsakih cenenih efektov in bravur, s katerimi bi lažje bri« Ijirali. Vendar niso učne metode učiteljev povsem enake in ni težko ugotoviti postavim pri ravnate-Ijevem pouku nekake analize posameznih kvalitet pri proizvedenih skladbah, pri gospe Božičevi usmerjenost v romantični program in izcizelira-nost v podaji, pri Sancinovi pa so letos posebno prijetno presenetile moderne skladbe, ki jih jc naložila v izvajanje. Dušan Sancin in Plzakova poučujeta predvsem mlajše letnike in tam je treba seveda vcepljati osnovno znanje; zalo njuna šola šc ni lako očitna. Glavni pomen take šole jc seveda vzgoja bodočega in boljšega glasbenega občinstva in pretežna večina teh gojencev bo ohran nila svoje znanje za domačo rabo. Glasbena Malica je vzgojila pa ž? ludi moči, ki so se s pridom posvetili samo muziki in sedanji status učečih obeta šc novih takih uspehov. Pri nižjih letnikih nj mogoče prerokovati, kdo bo v sredi obtičal, kdo Organizacija slovenskih čevljarjev V nedeljo dne 31. maja se je vršil v salonu holela Evrope v Celju ustanovni občni zbor Zvezo čevljarskih zadrug za dravsko banovino. Pripravljalni odbor (g. Anton Krajcer iz Maribora kot predsednik, gg;. Perdan Jernej in Prešeren Josip iz Ljubljano in 1'levčak Josip in Hucej Ivan iz den., Union 170-174 (170), Jugo 71 -71.50 (71, 71.50), l.j. kred. 120 den., Medjunarodna 67 den.. Narodna 7725 bi.. Obrtna 30 den., Praštediona 950—960 (95«. 955), Etno 110 den.. Srbska 190—192 (190), Zemaljska 128 bi. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 130—132 (128. 127. 130), Slaveks 25—30 (25). Slavonija 200—205 (200), Danica 75 bl„ Drava 235— 236 (235), Sečerana Osjek 290 bl„ Nar. ml. 180 bl„ Osj. ljev. 215 den., Brod. vag. 64—65, Union 70 d., Vevče 120 den., Isis 49—52.50 (50), Ragusea 330 bi. brez kup., Oceania 190 den., Jadr. plov. 490—550, Trboveljska 241-243 (24(1, 245, 246, 245, 242. 240). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 92.30, Wiener Bankverein 15.15, Escompteges. 153, Živno 82, Aus-si"er Cheniische 121.50, Mundus 105, Alpine 14.50, Trboveljska 29.25, Kranj. ind. 40.50, Leyk;un 2.50, Rima Mtirany 36.50. živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na trg je bilo prignanih °3S5 "oved. Iz Jugoslavije ni bilo nobene živine. Cene:'voli najboljši 1.70, L 1.40-1.60, II. 1.10— 130, III. 0.85—I, krave I. 0.90—1.05. II. 0.80—0.90, biki 0.85—1.15, klavna živina 0.50 0.75. Tendenca je bila mlačna. Cene za prvovrstne vole so bile za pet grošev nižje, sicer pa so se slabo držale. Cene za bike so bile za 5 do 10 grošev nižje. Žitni trg Tendenca na žitnem trgu je bila danes nekoliko slabejša. Cene so danes nekoliko nazadovale. "Tako je notirala danes pšenica Srbobran 205, potiska 207.50, bar. 192.50, Sombor okolica 1S2.50. Tudi moka ie bila danes nekoliko cenejša in jc stala po kvaliteti 290 345. Koruza pa jc ostala v ceni neizpremenjena, notira: bačko in sremsko blago 105-110. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet omejen Pšenica junij 14.60-14.67. zaklj. 14.50—14.52, koruza julij 13.62 13.72, zaklj. 13.67-13.69. avg. 1300—13.95, zaklj. 13.92-13.93, maj 1932 12.65-12.81, zaklj- 12.67 12.69. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstici, I SO Oln sil vsaka beseda SO par. Na|maa|il «(|laa - k,, 5 Din. Uglasi na O Sgn a ..§ J Ss S-SN-g Ng B, M S . ® S"5« £ . >> . I 03 o £ im -5 m v a 0) N '* — C a> - .J 8 •S 9-S 5 a > I Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga »Kaj? Ti obdržiš...« Madden je potegnil samokres. >To bomo še videli...« Glasno je počilo, toda ne iz Maddenovega samokresa, marveč iz svilenega rokava Charlieja Chana. Gospodarjev samokres je padel na tla in iz njegove roke je kapljala kri. »Ne pripogibajte se!« Visoko in pretresljivo je naenkrat zvenel Kitajčev glas. »Pisnionoša je moral hoditi dolgo pot svojega dopustil, toda sedaj je na cilju. Ne pripogibajte se — ali pa poženem kroglo skozi katero vaših ničvrednih glav.« »Charlie — si li znorel?« je ves razburjen kričal Viktor. »Mislim, da nisem!« se je smehljal Chan. Bodite tako dobri, gospod Madden, pa stopite nazaj 1 Dvignil je orožje. Darilo Billa Harta, se mi dozdeva. Zelo lepo orožje, ki pa ga bom sedaj rabil jaz.« Obrnil je presenečenega Maddena, ga preiskal ter postavil stol sredi sobe. Semkaj — če izvolite.« »Hudič naj te vzame!« je grmel milijonar. »Tiho in sedite!« Veliki P. J. je grdo pogledal svojega neznatnega nasprotnika, potem pa je s tako težo sedel na stol, da je zaškripalo. »Gospod Gamble 1« Chan je otipal tudi drobno profesorjevo postavo. »Svojo lično malo pištolico ste pustili v svoji sobi? Ravno prav. Tu je vaš stol, vele-cenjeni! In gospoda Thoma n--; smemo pozabiti: on tudi ni oborožen. Lepo prosim, tu je tudi za vas udoben sedeži« Stopil je nekaj korakov nazaj in z zadovoljnim muzanjem motril osuplo družbo. »Viktor, vdano predlagam, da se pridružite skupini, vi nespametni mladi mož — kar ste vedno bili — že v HonolulujuL Porinil je pleten naslonjač med sedeče in zbirko orožja na steni ter pogledal na uro. »Tudi jaz se boni drznil sesti; kajti treba bo morda dolgo čakati. Gospod Thorn, vzemite robec in svojemu šefu zavežite ranjeno roko!<- »Česa pa čakamo, hudiča?« je siknil milijonar, od gneva kar modrikast. Da se vrne gospod Bob Eden. Imam mu marsikaj sporočiti.« Nejevoljno je bledi tajnik opravil svojo samari-tansko dolžnost. Spešno je tiktakala velika stenska ura. Potrpežljivo, z neomajnostjo svojega plemena, je zrl Charlie Chan na četico svojih jetnikov. Minilo je petnajst minut, prešlo je pol ure — mali kazalec je prekoračil osem. Viktor Jordan je nepotrpežljivo drsal na stolu. Kako je mogel kdo nespoštljivo ravnati s tem bor-zijanskim magnatom! »Charlie, ti res nisi zdrave pameti!« je razjarjen meketal. »Naj bo! Bomo počakali in videli! Na dvorišče je priropotal avto. Chan je pokimal. »No, konec je dolgega čakanja. Kmalu bo gospod Eden tukaj!« Nekdo je potrkal. Oblastno je vstopil močan gospod z rdečim obrazom, sledil mu je slok, a tršat spremljevalec. Madden je planil kvišku. »Inšpektor Bliss! Kaka sreča, da ste prišli — ravno o pravem času!« »Kaj pa vse to pomeni?« se je čudil sloki. »Gospod Madden.« ie hreščal policijski častnik. »pripeljal sem s seboj sodnika, gospoda Harleyja Coxa. Dozdeva se mi, da naju potrebujete.« »Vsekakor! Tale mežikavi dečko je zblaznel. Razorožite in primite ga!« Cox je stopil k Azijcu. »Daj mi svoj samokres, John! Veš, kake posledice ima to: Kitajec s strelnim orožjem v Kaliforniji! Deportacija. Moj Bog, celo dva ima!« Gospod sodnik,« se je dostojanstveno opravičeval Charlie, dovolite, da se vam predstavim: kriminalni asistent Ciian od hawajske policije.« Široko se je zakrohotal sodnik. »Kaj praviš! ln jaz sem kraljica iz Sabe! Ali boš spustil iz tace še drugo orožje, ali se mar hočeš protiviti uradniku Združenih držav?« »Ne protivim se, le opozarjam vas, da sem vaš stanovski tovariš in bi vas rad obvaroval pred zmoto, ki bi vam lahko povzročila bridko kesanje.« To nevarnost rad prevzamem nase, moj dragi! Torej, kaj se godi tukaj?« Sodnik Cox je nagovoril gospodarja. »Prihajava radi umora Louieja Wonga. Bliss je presenetil snoči vašega rumenega kuharja z vašim gostom, gospodom Edenom, na železnici, v civilni obleki in v zelo sumljivem tovarištvu.« »Na pravi sledi ste,« je zagotavljal gospodar. »Ni dvoma, da je on zabodel Louieja. Poleg tega pa ima pri sebi biserni niz, ki je moj. — Prosim, vzemite mu ga!« »Rad, gospod Madd G fl!« Sodnik je hotel začeti telesno preiskavo, toda Chan ga je prehitel: prostovoljno mu je izročil bisere. »Predajam vam jih, da jih hranite. Kakor čuvar oostave ste odgovorni zanje. Pomislite, kaj delate!« Nič novega v Afriki Široka javnost si predstavlja Afriko še vedno kot deželo polno neodkritih tajn in strahot, nepri-stopno in neprehodno. Pozabljamo, da je igrala Atrika že v davnih časih veliko vlogo v evropski zgodovini in da ni novinka na svetovnem pozo-rišču. Ze od H. stoletja pred Kristusom se naseljuje belo pleme v Severni Afriki in po zapadni obali so kupčevali in se naseljevali Evropejci, še predno je Kolumb našel Ameriko. Kdor potuje danes na »odkritja« v Afriko, se odpravi navadno na afriški zapad, kajti na vzhodu ni več neznanih pokrajin. Kenya, Uganda in Tan-ganyika so danes približno tako »divje« kakor francoska riviera v glavni sezoni. Vse te pokrajine so preprežene z omrežjem železniških in paroplovnih prog, z avtomobilskimi cestami in javnimi poti. Povsod zadenemo na farme, nasade, lopa mesta s klubi in športnimi igrišči. Trumoma prihajajo Boj za vžigalico: Dr. Ringer, ki je izumil »trajno vžigalico«. Švedski bogataš I