KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGOI^OVINO PRVI SLOVENSKI SOCIALNODEMOKRATSKI LIST >NOVI CAS« DUŠAN KERMAUNER Ta članek smo prejeli po tem, ko je bil prejš- nji prispeo-ek R. Golouha že sprejet za natisk. Ker obravnavata oba avtorja isto vprašanje, a D. Ker- mauner upošteva nove vire, objavljamo oba članka o isti številki. — Op. ured. I. Na zeraljeviidih iz ipretekliih 'stoletij so bile na mestih tedaj še neraziistkainih pokra- jin na izvenevropskiih zemljinaili bele lise; o njih je bilo anamo le, da ise tam in tam raztezajo, ne pa itoidi, kje ise v njih dvigajo gorovja, kje so jezera iin kje tdko re^ke, kje so aiaseilja in ikako so povezana s potmi. Takšna neraziisikana »pokrajina« — bela lisa v zgodovimoipisjiu ;s'lovejiskega delav- skega gibanja — je še do daindajies nepro- učeno skoraj desetletno raizdolbje, ki je po- teklo od celovškega procesa zopeir Franceta Zeleznikarja in >krvavce« leta 1884 pa do prvega trajnejšega slovenskega socdaliiode- mokratskega glasiila »Delavca« jeseni 1893. O teh prvih časih slovenske socialne demo- kracije je bilo sicer 'Mpisamih nekaj skopih spominskih podatkov, med 'katerimi pa je bilo mogoče le dva brez pristavi j enih vpra- šajev vnesti na belo liso: i. da sta bila na ustanovnem kongresu avstrijske socialno- demiolkratislke stranke v Hainfeildu konec 1888 dva iljiubljamska delegata. Kari Kor- delič in Ludvik Zadnik, ki sta tam prejela od dr. Viktorja Adlerja neko denarno vso- to za ustanovitev slovenskega socialnoidemo- kratskega lista, in 2. da je Ludvik Zadnik v času od jeseni do spomladi 1891 izdal v Tnstu nekaj številk »Delavskega lista«. Ostali podatki — o poskusih ljubljanskih socialnih demokratov ustanoviti list — pa so bili protislovni ali sploh negotovi; iz njih je bilo isicer nujno sklepati, da je takšen list v Ljubljani izšel, ni pa bilo moč razbrati, ali je izišel samo en list ali dva in koliko šte- vilk naj bi bilo izdanih v prvem in v dru- gem primeru ter kdaj naj bi bile izšle. Ker se nihče ni lotil sdstematičnega isikanja prvotnih virov, simo se izačasino skušali »znajti« v tej zmedi z — ugibanji, ki so bila deloma hudo primitivna. Eno takšnih uigibamj, ki je še ipred dvema letoma sku- šalo zanikati medtem izatrdno ugotovljeno ime prvega islovensikega socialnodemokrat- skega (lista »Novi čas« in vzdržati leta 1912 po nemarnosti zagrešeno zamenjavo tega imena z imenom lista »Ljudski gllas« iz let 1882—1885, me je taJkrat naravnost; izzvalo k polemiki', ki pa je bila zame predčasna, ker se dotlej še nisem mogel lotiiti metodič- nega 'raziskovanja začetkov islovem^ke soci- alne demokracije v letih 1867 do 1893 in seči po temeljinih virih in pričevanjih o prvih 'slovenskih socialističnih listih. To predolgo odlagano dello pa je koaično le prišlo na vrsto. Najprej sem po vrsti pre- listal v Ljubljani dostopni tisk slovenskega ozemlja tistih let, nato še avstrijski, pred- vsem nemški socialnodemoikTatski tisk, in v dbeh islkrbno i'Skall odmeve in omembe prvih slovenskih socialističnih listov, konč- no pa sem šel tudi v arhive politične upra- ve po ohranjene uradne akte o ustanavlja- nju, iplenjenju in prenehavanju teh listov. In trud je bil poplačan: kolikor bolj sem z delom napredoval, tem bolj je izginjala »bela lisa«. Mnčna prizadevanja dellavskih ustanoviteljev in urednikov prvih sloven- skih socialističnih listov iso se mi živo po- kazala v vseh zanimivih, za dobo in ljudi značilnih podrobnostih, nejasnosti so se raz- jasnjevale, protislovja razreševala. Ljub- Ijainiski »Novi čas« in tržaški »Delavski list« sta mi prenehala biti p,razni bibliografski imeni, med njima dotlej domnevana ljub- ljanska »Zora« pa se je razkadila v nič, ko sem ugotovil, da se drugi slovensiki social- nodemokratski liist, ki so ga v Ljubljani hoteli avgusta 1690 izdati, a ki zaradi ob- lastvene prepovedi siploh ni izšel, ni imel imenovati »Zora«, marveč — »Delavski list«, in da je prav ta »Deflavs-ki list«, ki v Ljub- ljani ni smel iziti, nato izšel v — Trstu, kjer je v svoji piredizadnji '(12.) številki z dne 24. aprila 1891 privzel nasilov ali pod- n.ajslov »Zora« talko, da se je imenoval bo- disi >Delavski list Zora« aiH »Zora, Delavski list«. A medtem ko nisem mogel najti prav nobene številke tega tržaškega lista, glede katerega je še preostalo protiislovje v po- datkih o njegovem drugem imenu, se mi je popolnoma posrečil lov za edino — zaple- njeno — prvo številko IjuMjanslkega »(No- vega časa«. Ustanavljanju, enkratnemu izidu in hitremu pokopu tega prvega slo- \enskega socialnodemokratskega lista je posvečen ta okrajšani odlomek iz večje študije o »Začetkih slovens'ke socialne de- mokracije v letih 1687 do 1693«. Slovensiki isocialnodemokratski list imi pri- šel! na dnevni red v javnosti šele z nastopom Karla Kordeliča na hainfeldskem kongresu, 00 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kjer je »po malogu svojih sodrug(>v« ozina- iiil, da hočejo »lustainoviti slovenski strankin list za Spodinji Štaijer, Koroško, Kranjsko, Goriško in Trst«^, ampak že iričetrt leta poprej v Ljulbljami na drugem javnem ljud- skem sihodu, kii so ga priredili Ijulbiljanski vsooialni demokrati 2. aprila 1888 koi nada- ljevanje prvega taSkšnega Aelikega shoda v tem ilotu. Ta prvi shod se je bil vršil 18. marca 1888, a se ni mogel izvesti do konca, ker ga je vilaidini komisar magistrat- ni svetnik Matija Zanuida razpustil in dal razgnati. iNa dnevnem redu drugega shoda 2. aprila se je poleg točke, ki je bila pre- vzeta z dnevnega ireda prvega shoda in ki se ji moramo tu iz prostornih razlogov ogniti, pojavila kot posebna točka »Tisk«, pri kateri je nastopil kot referent Josef Gams iz štajenskega Gradca in v svojem nemškem govoru izjavil, da »je slo^^enski delavsiki ilist potreben«', da »je iz nunogih časnikov le redko mogoče izvedeti resnico, da vsak časnik vzdržuje svoje »tališče in talko bralca enostranisiko poučuje«, i&v na- daljeval: »Vsak časinik zasitopa koristi svoje stranke. Delavci, ki tvorijo veliko stramko, tudi potrebujejo javnega iglasila, ki naj bi zastopalo njihove koristi. Takšna glasila že imamo v nemščini, čeSčini in madžarščini, bilo bi zato zelo potreibno, da bi tudi de- lavci slovenske narodnosti imeld lasten slo- venski lisit«*. Nato je še pred hainfeldskim kongresom na idveh zapovnstnih mesečnih sestankih ljubljanskega delavskega izobraževalnega društva — 11. novembra in 8. decemibra — bila na dnevnem redu točka »Delavski itiisk«^. Doninevno so razpravljanja na teh Prva — nemška — vloga za dovolitev »Novega časa« z dne 15. aprila 1S89 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dveh sestankih, o katerih nimamo poročil, služila pripravi delegatov na hainfeldski kongres, da ibi tam čim bolje utemeljili potrebo po slovenskem socialnoidemokrat- skem listu iin dosegli na tem kongresu — kakor se je ma mjem izrazil Kari Kordelič" — »idovoljenje iza izdajanje lista«; seveda pa bistvo ni tičalo v »dovoljenjiu«, marveč v — podpori, ki so jo v ta namen potre- bovali, kajti izključeno je biilo, da bi za usitanovitev lista potrebni denar spravili skupaj sami — ne toliko iz razloga, ker bii jih bilo premalo, ampak zaradi tega, ker so biili sami nemaniči, ki so se z delom svo- jih rok komaj sami preživljali. S hainfeldisikega kongresa, ki se je vršil od 30. decembra 1888 do 1. jamiarja 1889, sta se vrnila delegata Kari Kordelič in Lud- vik Zadnik is 55 goldinarji v žepu, ki jih jima je izročil dr. Viktor Adler, izdajatelj iin urednik dunajskega socialnodemokrat- Skega tednika »Gleiohheit« (»Enalkost«), kot osnovmo glavnico za ustanovitev slovenske- ga socialnodemokratskega lista; da je bilo teh goldinarjev ravno 55 in ne več ne manj, kalkor so pozneje navajala po Kordeličevem in Zadnikovem spominu, nam pove prva številka »Novega časa« sama, 'kii v zaključ- ku navaja »v podporo lista došle doneske« in med njimi na prvem mestu kot prvega in poglavitnega (podpornika »Uredništvo ,Gleichheit'« z navedenim zneskom. Po hainfeldskem kangresii so ljubljanski sociaJlni demdkrati priredili 10. febr. 1889 javen ljudsiki shod, na katerem sta o kon- gresu poročala Ivan Brozovič in Ludvik Zadnik, prvi slovenisiko, drugi nemško, in tudi v dbeh jezikih prebrala hainfeldske sklepe, ki jih je mato shod odobril s spreje- mom naslednje izjave: »Ljudski shod, zbo- rujoč 10. febr. 1889 v Schreinerjevi pivnici, priznava, da sklepi socialnodemokratskega strankinega zibora v iHainfeldti ustrezajo koristi ljudstva, in se odločno izjavlja za- nje.«' V deibati je takoj za Zadnikom govo- ril Franc Vovk in izlasti utemeljeval »nujno potrebo po sloveniskem deilavskem listu ter apeliral tna ziborovalce, naj se potrudijo, da bo list kmalu začel izhajati«^; vladni poro- čevalec pa je zapisal, da »je bila zaradi dosege pogojev za zboljšanje položaja de- lavcev predlagana ustanovitev političnega slovenskega 'lista«". Štirinajst dni pozneje, 24. februarja 1889 se je delavsko izobraževalno društvo na svojem »prostem (t. j. javnem) društvenem shodu« bavilo z vprašaaijem »delavskega tiska« ali — bolje — »delavisikega Hsta«'", a za 25. marec je Franc Vovk kot sklicatelj prijavil »javen delavski shod«, Jia katerem sta bili na dnevnem redu kot prva točka »Sklepanje o ustanovitvi sloveinskega de- lavskega lista«, kot druga pa »Izvolitev iz- dajateljskega odbora«". Poročilo o tem sho- du v dunajski »Gleichheit« dosledno spre- minja izraz »islovenski« v — »jugoslovanski delavski list« in pravi o referatu Franca Vovika, da »je jasno obrazložil, kako po- trebna je ustanovitev jugoslovanskega de- lavskega lista, ter poudaril, da bo ta list silno orodje v naših rokah, s katerim bo- mo lahko energično odbijali vse sovražne napade«'^. Zal se nam v tem sestavku ni mogoče ustavljati pri zanimiva razpravi o smernicah lista, v kateri so sodelovali Kari Kordelič, Jože Gostinčar — prav tisti predilniški delavec, ki ga je štiri leta kasneje dr. Janez Evangelist Krek pri- dolhil za krščanski socializem in napravil iz njega poglavitnega krščanskoisocialistič- nega delavskega agitatorja in organizator- ja —, (Matija Kune, ki je s svojimi izvajanji skušal uveljaviti neke kršoansko-socialne smernice, kar pa je zibujalo pri zborovalcih smeh, Ferdinand Turna, Ludvik Zadnik in Ajlbert Kordeš;'' ne moremo se pa ogniti poslednjemu govoraiiku Kordešu, ki je uvo- doma povedal: »Po dolgem popotovanju sem- šele včeraj prispel v svoje rojstno mesto (Vaterstadt)«, toplo pozdravil ustanavljanje slovenskega delav^skega lista, mu napovedal, da se bo moral boriti z velikimi težavami«, in je žel za svoje besede »veliko odobrava- nje«". Pri drugi točki so bili izvoljeni v izdajateljski odbor: Franc Vovk, Franc Dhii, Kari Kordelič, Ivan Brozovič in Leo- pold Scharner. Takšen petčlanski odbor je bil izvoljen po jsoročilu vladnega komisar- ja^' in tako sta ga tudi prijavila istega dne 25. marca \" posebni vlogi deželnemu pred- sedstvu predsednik shoda Ivan Brozovič in zapisnikar Franz Mikšovsky'*. Zato nas mo- ra začuditi dejstvo, da je bil v poročilu o shodu, podpisanem od istega Fmnza Mik- šovskega, ki je bil tedaj kot tajnik delav- skega izobraževalnega društva hkrati Ijub- Ijamski dopisnik dunajske »Gleichbeit«, v tem listu*' k petim izvoljenim članom izda- jateljskega odbora dodam še — Zadnik z napačnim imenom »Johann« namesto Lud- \afc. Ker iz vrste dogodkov v naslednjih letih lahko zakljničimo, da je bil dr. Vik- torju Adlerju Ludvik Zadnik posebej pri srcu in da ga je — iz prav določenih raz- logov, ki jih tu ne moremo razpravljati — imel za najbolj zanesljivega zaupnika med slovenskimi socialnimi demokrati, lahko do- mnevamo, da bi po njegovem mnenju Zad- 62 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Druga — slovenska — vloga za dovolitev >Novega časa« z dne 19. junija 1889 nik moral biti član izdajateljskega odbora, a ker ni bil izvoljen, ga je kar isam pripisal k izvoljenim (pri čemer ise je v imenu zmo- til). Ne vemo pa, ali so ljubljarosiki socialni demokrati to Adlerjevo »izvolitev« že tedaj tudi upoštevali... Z akcijo za list pa so bodoči izdajatelji začeli že pred shodom 25. marca, kajti v zagrebškem »Radničkem glasniku« je bil 30. marca 1889 objavljen z 19. marcem 1889 datiran »iPoziv« iz Ljubljane, ki ga pona- tiiskujemo v celoti: »Vriiedni drugovi! Pošto je na skupštini (Parteitag) u Hainfeldu zaključeno, da se ustroji jedan jugoslavenski radinički list, to je tomu listu po toj skupštini podieljena dozvola i ob rečena [morda: obečanalj pri- pomoč. Mi s toga apelu jemo na s ve drugove- radnike, naročilo jugoslavenske, neka im je dužnost i izadača za taj list svojski ra- diti i da ga koliko je više moguče razpro- strane i podpomognu, buduč da je to za obstanak njegov neobhodno nuždno. Sva radnička društva uljudno se umoljavaju, da nastoje za iij se zauzeti, pošto je to stvar občenita, stvar socialne demokracije. Molimo one drugove, koji žele za taj list raditi, da nam za 14 dana jave, na koliko predplatnika možemo računati, da sa izda- vanjem čim skorije odpočnemo. •— Pobližje obaviesti sliede. Sa socialno-demokratičkim bratinskiim po- zdravom iza jugoslavenske drugove: Franjo Wouk.«'' Hkrati je bil še naveden kot naslov, na katerega »neka se upravlja ju pisma«: »Fra- njo Mikšovsiky, Hilšerjova ulica br. 12, I. kat u Ljubljani (Kranjska)«. V besedilu in objavi tega »Poziva« lahko ujgotovimo prvi »jugoslovanski« bratski stik slovenske s hrvatsko socialno demokracijo. Po avstrijskem tiskovnem zakonu je bilo treba nameravano izdajo vsakršnega lista (»periodične tiskovine«) vnaprej prijaviti z navedbo naslova, časov izhajanja, s »pre- gledom predmetov (programom), ki jih bo obravnaval«, ter z imeni in bivališči odgo- vornega urednika, izdajatelja in tiskarja. Dne 15. aprila 1689 so vložili Franc Vovk (Wouk), čevljar, stanujoč na PdjanSki ce- sti št. 19, kot odgovorni urednik, in Karel Kordelič, čevljar, stanujoč v Florjanski ulici št. 25, ter Ivan Brozovič, krojač, sta- nujoč na Sv. Jakoba trgu št. 6, kot izdaja- telja, naslednjo — v pravopisno in slov- nično kaj slabi nemščini pisano — vlogo »visoki c[esarSko]-kr[aljevi] vladi v Ljub- ljani«: »Podpisani prijavljajo glede na sklep javnega delaviskega shoda dne 25. marca 1689 o ustanovitvi delavskega lista v slovenščini, da bo ta list izšel 16. maja 1889 ob šestih zvečer pod naslovom »Novi čas«. — I. Ta list je na socialnodemokrat- skem stališču in prinaša znanstvene članke. II. Služi izobraževanju delavcev in smotru zboljšati in ohraniti njihov položaj. III. Ogibal se bo vsakršnega narodnostnega hujskanja. IV. Ta lisit je slovansko glasilo za slovansko delavstvo. — Podpisani pro- sijo visoko C. kr. vlado, da dovoli ustano- vitev tega lista, ki bo izhajal mesečno dva- krat in sicer vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Tiskala ga bo ,Narodna tiskarna'.«" 63 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iNa vlogi je uradni zaznamek z dne 18. aprila, da »se dostavi mestnemu magistratu v Ljulbljani v izjavo o sposoibnosti prijav- ljenega za odgovornega urednika periodič- nega lista v smislu čl. 12 tiskovmega za- kona«^". Ta čl. 12 je izahiteval od odgovor- nega urednika, da je avstrijski državljan, svojepraven in da stanuje v kraju izhajanja lista, ter je izključil tiste, ki so izgubili pasivno volilno pravico v občinske zastope zaradi zagrešenih kaznivih dejanj. Hkrati je deželna vlada poslala vlogo »v vpogled in izjavo mnenja, ali so kakšni zadržki proti izdajamju tega lista«, ljubljanskemu državnemu pravdniištvu, od katerega je že naslednjega dne prejela odgovor, da »ne more proti njegovemu izdajanju nič Utgo- varjati, ker ima urednik po čl. Il2 tiiskov- nega zakona zahtevana svojstva«.^* A le do sem se je prva prijava >Novega časa« obravnavala formalno in stvarno za- konito. To mejo pa je prvi prestopil ljub- ljanski mestni magistrat, ki mu je načelo val župan Peter Grasselli, eden prvakov slo- venske narodne stranke. V odgovoru na dostavljeno mu prijavo »Novega časa«, jkkI- pisanem od magistratnega ravmatelja Von- čine dne 27. aprila 1889, je magistrat spo- ročil deželni vladi »na temelju izvršenih poizvedb«, »da je v Višnji gori rojeni in tja pristojni, a že vrsto let tukaj na Po- ljanski cesti št. 19 stanujoči, 58-letnii, poro- čeni Franc Vovk (Wouk) obiskoval le dvo- razredno normalko |= osnovno šolo] v Višnji gori in da razen znanja branja in pisanja nima prav nobene višje ananstvene iz- obrazbe«. Iz te ugotovitve je izvajal magi- strat takoj zaključek, da »je zato docela nesposoben, da bi prevzel uredništvo lista, za katerega gire«. Avstrijski tiskovini zakon se v čl. 12 aii prav nič menil za šolsko iz- obrazbo ali splošno izobraženost odgovornih urednikov in zaradi tega rezultati poizvedb ijubljansikega magistrata v tem pogledu niso imeli prav nobene pravne veljave. Toda slovenski buržoaziji ni nič kaj dišalo, da bi slovens'ki delavci začeli dobivati v rdke slovensiki socialistični list, in je zato v svojem — Grasselld-Vončinovem — odgo- voru to tudi odkrito sporočila kranjskemu deželnemu predsedniku baronu Andreja Winklerju ter mu hkrati tudi ponudila gradivo, s katerim bi se ta list pravno, če- prav ne tudi zakonito, mogel preprečiti. Zato je ongan mestnega magistrata vrhu gornjega »imel še iza svojo dolžnost, pouda- riti, da je Vovk izelo aktiven član delav- skega izobraževalinega dmštv a, da pripada anarhistični [!] stranki in da izrablja vsako priložnost, ki se mu iponiidi, za hujs*kanje delavcev, ki jih označuje kot sužnje, proti podjetnikom in proti kapitalu«, končno pa je še omenil — nekako le mimogrede — da Vovk, kakor se govori, pravzaprav ne bo urednik listu, ampak bo »za urednika posodil samo isvoje ime«, medtem ko »je za dejanskega urednika izbran stavec Albert Kordeš, človek, ki je zelo nevaren ' tuji lastnini in ki je bil zaradi zločina, tatvine in goljufije že ponovno kaznovan«,^* Medtem ko je bil na »javnem društvenem shodu« delavskega izobraževalnega dru- štva 28. aprila na dnevnem redu zopet »De- lavski list«^^, je imel deželni predsednik baron Winliler pač že v rokah magistratov odgovor od prejšnjega dne, ki je bil prav- zaprav z močnimi argumenti podpri apel nanj, naj odkloni dovoljenje za izhajanje slovenskega socialističnega lista. In Wink- ler ni izvrševal toliko voljo osrednje vlade na Dunaju, kolikor je upošteval željo »po- litičnega naroda« na Kranjskem, ko je dal nalog, naj se z razlogi, ki jih je prijavil ljubljanski magistrat, odkloni dovoljenje za »Novi čas«. To odločitev je deželno pred- sedstvo sporočilo Francu Vovku 1. maja 1889 v naslednji obliki: »Ker iz pribavlje- nih poizvedb izhaja, da ste obiskovali le [!j drugi normalni razred v Višnji gori in ra- zen znanja branja in pisanja nimate nobene višje znanstvene izobrazibe, 'zato niste spo- s(Jben prevzeti uredništvo periodičnega lista, in ker se tudi sliši, da boste namera- vanemu uredništvu samo posodili svoje ime, glede na določbo čl. 11 tiskovnega zakona ni mogoče ugoditi Vaši vlogi in dovoliti ustanovitev liista z naslovom »Novi čas'.«^* Z vsebino tega odklonilnega odgovora na vlogo Franca Vovka je deželno predsedstvo isti dan seznanilo tudi državno pravdni- štvo.25 Pripomnimo naj samo še, da v čl. 11 tiskovnega zakona ta odklonitev ni imela prav nobene opore! Domnevati moramo, da je Vovk po pre- jemu odklonilnega odgovora ali prepovedi »Novega časa« poizvedoval, komu naj bi po govoricah, ki se v njem omenjajo, posojal svoje ime, in pri tem izvedel, da pripisujejo bodoče urejanje »Novega časa« Albertu Kordešu, hkrati pa tudi novico o umazani preteklosti tega moža, ki je bil svoje krimi- nalne pustolovščine in sledeče jim kazni na delavskem shodu 25. marca prikazal kot »dolgo popotovanje«. Vsekakor je še tisti mesec odposlal tajnik; ljubljanskega delav- skega izobraževalnega društva Firanz Mik- šovsky dunajslki »Gleichheit« v objavo na- slednje z imenom podpisano »Svarilo«: »Po 64 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Program čaisopLsa >Novi čas« (priloga drugi vlogi z dne 19. juinija ilS89) iialogiu delavskega izoibraževalTiega društva v Ljubljani svarim s tem vse delavce in delavska društva pred nekim Albertom Kordešem, stavcem, ki se koi lopov poitika nezaposlen okoli in se prebija s sleparje- njem. Ta človek se je znal s svojim priliz- njeni^ obnašanjem udomiti v tukajšnje delavsko društvo, da ga je sprejelo tudi za člana, a njegov namen je pri potikanju iz kraja v kraj delavce in delavska društva še bolj oropati. To naj služi vsem sodru- gom v svarilo, da jim ne bo potrebno dsto izkustvo.«*' Ko je bil tako Albert Kordeš, ki nemara sploh ni bil nikdar namenjen za dejan- skega urednika »iNovega časa«, javno izlo- čen, se je Franc Vovk še oborožil s — spričevalom o znanju slovenščine, s katerim je upal iizpodbdti docela nepostavno tezo prepovedi o njegovi nesposobnosti za ured- nika s'lovenskega lista. Nato so Franc Vovk, Karel Kordelič in Ivan Brozovič 19. jnnija 1889 ponovili svojo prošnjo »Slavni c. kr. deželni vladi v Ljiubljani«. Vlogo so napi- sali na novo, tokrat slovensko: »Udano podpisani preponižno prosa slav- no C. kr. deželno vlado, naj mi slavno ista blagovoliti dovoli, da bi smel izhajati slo- venski social-demokratični list in sicer dva- krat na mesec ter podpira svojo prošnjo se sledečimi razlogi: Ker do sedaj na Kranjskem nimajo de- lavci niti javnega lista, kateri bi jih vedril v sipoznaveinji njih stanu in teže; list bi bil na podlagi priloge A, programa, imenoval se bode »Novi čas«, in izhajal bode vsaik prvi in tretji četrtek v mesecu; ter se vestno držal priloženega programa; je podpisani kakor priloga B kaže vešč svojega materiniga jezika v besedi in pi- savi, da mu bode mogoče, vsem zahtevam ¦zadostiti; je rojen na Kranjskem v mestu »Višnji gori«, 38 let star, oženjen ter izučen čev- ljarskega obrta in ima državljansko in tudi volilno pravico. Ker je podpisani izkušen in zveden v vseh potrebah in težnjah katere tarejo delavski stan, iin z ozirom na navedene razloge, drzne se tedaj preponižno svojo uljudno prošnjo ponoviti in prositi, naj slavna c. kr. deželna vlada blagovoli dovoliti, da bi smel izdajati list za s^lovenske delavce in sicer na gori navedeni ipodlagi, kateri bode go- tovo v prid istim delavcem. Priloga A: Program lista »Novi čas«. I. List je slovenski socijaLpolitičen organ v poduk slovensiki delavski stranki; stoji na podlagi socijal-demokratične stranke. ill. Služil bode delavski stranki v vednost, razvitje izobraženost delavskega stanu ter bode tudi pospeševal [! = priobčevalj vsa- kovrstne člamke. IiII. Gledal bode delavsko stanje izboljšati v tovarnah im sploh povisodi. Zanimival se bode za red proti tlačenju delavca ter se posluževal pomoči obrtnega nadzornika. IV. Vzdrževal bode red pri delavski stranki proti vsakemu nacionalnemu pre- piru in bode kot tolmač med slovenskem in nemškem jeziku. V. Zanimival se bode z raznovrstnimi pes- mami, ipojasnil vsakovrstne dopise in ozna- nila. VI. Nabiral bode zaagitačni fond, f>odporo za razširjanje tega lista, podporo za revno 65 KRONIKA ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO družino štrajkajočih delavcev in po pre- grešku političnili jetnikov. ViII. List bode v slovensikem jeziku; rabil bode večkrat tudi tuje citate; izhajal bode dvakrat v mesecu, to je vsaki prvi in tretji četrtek v uradniških urah popoldne; izhajal bode prvikrat 4. julija 1889. Vlill. Uradnik lista je Franc Wauk; Kari Kordelič in Ivan Brozovič izdajatelna. Ti- ska »Narodna tiskarna«. Uiradnistvo in opravništvo iPolanska cesta štev. 19 v Ljub- ljani.«2' Vloga s prilogo A, ki smo ju ponatisnili z vsemi mjunimi slovniškimi in pravopisni- mi napakami, je res izpričevala, da je Franc Vovk kaj (slabo podkovan v knjižni sloven- ščini. Kaj drugega tudi pričakovati ni bilo mogoče ne sanuo pri Francu Vovku, ampak pri vseh vodilnih socialnodemokratskiih de- lavcih po vrsti, da o nezavednih delavcih, ki si isploh niso prizadevali izobraževati se, ne govorimo. Jasno je bilo, da bi njihovi članki in dopisi le tedaj mogli iziti v knjiž- nem jeziku, če bi jih prej vzel v roke kak- šen knjižne slovenščine vešč korektor, ki bii mu seveda delavci morali trud jjoplačati. Simpatizerjev med inteligenco ti prvi slo- venski socialni demokrati niso našli. Slo- venski delavec je bil takrat še pravi paria — izven slovenske družbe in — »naroda«. Ko se je v svojih najboljših predstavnikih vzravnal ter si poskušal ustvariti glasilo, v katerem bi izrazil svoje male in velike težnje po zboljšanju svojega res suženj- skega položaja in po drugačni družbi, v ka- teri ne bi bil več paria, ampak enakopraven in polnopraven družbenik, je moral občutiti ves prezir vladajoče družbe, ki ga je sku- šala upogniti in ohromiti s tem, da je kre- pila v njem čustvo manjvrednositi, češ kaj se boš ti, ignorant, ki niti svojega jezika ne znaš prav in dobro uporabljati, silil med pišoče in izdajal liste ... Takoj naslednji dan po prejemu vloge, 20. junija je državno pravdništvo vprašalo predsedstvo deželne vlade, »ali so kakšni ugovori proti znova nameravanemu izdaja- nju ^Novega časa'«, in pri tem pripomnilo, da »s prošnji priloženim spričevalom o tem, da Vovk obvlada slovenščino, niso videti odstranjeni zadržki, naikazani« v odklonitvi z dne 1. maja.** iDeželno predsedstvo se je odločilo, da Vovku izjbije iz rok njegovo novo orožje. Obrnilo se je 26. junija na ravnatelja ljub- ljanskega učiteljišča Blasiusa Hrovatha in mu naložilo, da Vovkovo vlogo s priloga- ma A (programom) in B (spričevalom o nje- govem znanju slovenščine) predloži profe- sorju učiteljišča Jakobu Praedici (Prediki) — tistemu, ki je bil Vovku ^napisal spriče- valo — in ga opozori, da »je iiz prošnje in priloge A razvidno, da izprašani Franc Vovk v nasprotju z izdanim mu spričeva- lom vsaj knjižne slovenščine ne obvlada«, ter da v ta namen priložene Vovkove spise vrne v dveh dneh.*« A že naslednjega dne, 27. junija je Blasius Hrovath postregel c. kr. deželnemn predsedstvu z naslednjim odgo- vorom: »Izvršuje visoki nalog je udano pod- pisani profesorju Jakobu Praedici predložil spise, ki jih v prilogi vrača. Le-ta je v svojo opravičbo izjavil: Čevljar Franc Vovk je prišel k njemm na dom iin ga zaprosil za spričevalo o znanju slovenščine. Vprašan, čemu ga potrebuje, ni hotel navesti pravega razloga. Vendar je Praedica na prigovar- janje čevljarja Franca Vovka končno pri- volil, da ga na svojem domu izpraša. Izid tega izpita je bil takšen, da je spoanal zna- nje slovenščine pri Francu VoVku kot za- dostno za delavca, in mu je tzato napisal spričevalo, ne da bd bil vedel, kako in če- mu ga bo Franc Vovk uporabil. Udano pod- pisani je opozoril profesorja Jakoba Pra- edico, da njegovo ravnanje ni bilo popol- noma korektno, marveč takšno, da lahko škoduje ne samo njegovemu ugledu, ampak tudi ugledu zavoda, in mu je resno odsve- toval, da bi si v prihodnje še dovolil takšne izpite. Obljubil je, da se hoče točno ravnati po tem nasvetu.«8° Na slovensko vlogo — na »ponovljeno prošnjo zaradi izdajanja lista vNovi čas'« — je deželno predsedstvo 29. junija tudi slo-' vensko odgovorilo preko državnega pravd- ništva Francu Vovku, da »spričevalo, ka- tero ste dobili od profesorja gospoda Jakoba Praedica o zinanju slovenskega jezika, ni sestavljeno v smislu ministrskega ukaza z dne i27. decembra 1849 [sic!], št. 843)2; vrhu tega po besedah imenovanega profesorja niste mu Vi povedali, čemu Vam je treba takega spričevala, in tako je gospod pro- fesor Praedica menil, da je bodete rabili le v korist svoje čevljarske obrti. — Ne glede na to pa kaže ne samo vsebina, am- pak tudi nepravilna pisava Vaših deželni vladi in c. kr. državnemu pravdništvu po- danih vlog, da Vam manjka zmožnost po- trebna za uTedovanje javnega časopisa, ter da bi Vi morali urednikov posel prepustiti drugi, v ti stvari neodgovorni osebi, kar se pa ne strinja z dotičnimi zakonitimi pred- pisi. Po tem takem ne more deželna vlada z ozirom na določilo čl. 11 tiskovnega za- kona odstopiti od svojega z razpisom z dne 1. maja t. 1. št. 1045 naznanjenega odloka.«** 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tako je ibil »Novi čas« že drugič prepo- vedan. Praedicevo spričevalo Francu Vovku o tem, da obvlada —¦ višnjegorsko in ljub- ljansko — slovenščino, ne samo ni nič po- magalo »Novemu času«, amjpak je posredno Vovku še »škodovalo« kot kandidatu za »časnikarja« pri prvem slovenskem social- nodemolkratskem listu, ki vsaj z njim kot odgovornim urednikom ni mogel več upati na dovoljenje za svoje rojstvo. (Zaključni II. del v naslednji številki) OPOMBE 1. iD. K.: »Prvi trije slovenski socialistični listi (Biblio- grafski in historiografski spodrsljaji Cvetka A. Kristana)« v »Naših razgledih« II, št. iS z dne 18. septembra 1954, str. 9-10, in D. K.: >Prvi slovenski socialistični listi«, prav tam III, T št. 4, 5 in 6 z dne 19. februarja, 5. marca In 19. marca 1955, str. 82-83, 106-107 in 129-130. — 2. »Sociali- stično pihanje v Sloveniji 1869—1920«, Zgodovinski arhiv Ko- munistične partije Jugoslavije, V. tom, Beograd 1951, str. 5. — ?. Po poročilu v dunajski »Gleichheit« (= Enakost), št. 17 z dne 28. aprUa 1888. — 4. Predsedstveni spisi kranjske de- ; želne vlade (v Državnem arhivu LR Slovenije), št. 832 iz leta 1888. — 5. Prav tam, prijavi mesečnih sestankov z dnev- ¦ nim redom, št. 3026 in 3201 iz leta 1888. — (¦ »Socialistično : gibanje v Sloveniiiji 1869—d920«, prav tam. — ?. Po poročilu v »Gleichheit«, št. 8 z dne 32. februarja 1889, in po poro- čilu vladnega komisarja v predsedstvemih spisih ... št. 390 iz leta 1889. — 8. »Gleichheit«, prav tam. — 9. Predsedstveni spisi ... št. 390 iiz leta 1889. — 10. Prav tam, št. 434. — 11. Prav tam, št. 691. — 12. Gleichheit, št. 14 z dne 5. aprila ; dS89. — n. IPirav tam. -, 14. Prav tam. — 15. Piedsedstvemi : spisi ... št. 750 (tu in v nadaljnjih opombah isto leto 1889). . — 16. Prav tam, št. 741. — 17. »Gleichheit«, prav tam. — 18. Zagrebški »Radničbi glasnik«, št. 6 z dne 30. marca 1889. i — 19. Predsedstveni spisi ... št. 1045. — 20. Prav tam, " št. 947. — 21. Prav tam, št. 964. — 22. Prav tam, št. 1045. ' — 27. Prav tam, št. 1036. — 24) Prav tam, št. 1045. — '• 25. Prav tam, št. 964. — 26. »Gleichheit«, št. 22 z dne 31. ; maja 1889. — 27. Predsedstveni spisi ... št. 1568. — 2S. Prav ; tam, št. 1574. — 29. Prav tam..— 30. Prav tam, št. 1631. — \ 51. Pirav tam. ' POPRAVEK V i. št. letošnje »Kronike« se je v sestavek D. Kermau- ncrja; »O prvi stavki in o razmerah na Jesenicah pred za- ' četkom političnih bojev« vkradla hujša napaka na str. 5 v ; E. stolpcu, 5. in 4. vrsta od spodaj, kjer mora biti »sožitje i slovenskih fržanoo-narodnjakoD s »poštenimi« nemškimi fuži- j nami«, namesto: »sožitje slovenskih in tržaških 1!] narodnja- j kov s »poštenimi« itd.« ] 67 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IV. L JUiB.L JANA 1956 ZVEZEK 3 PRVI SLOVENSKI SOCIALNODEMOKRATSKI LIST >NOVI CAS« DUŠAN KERMAOTER II. Ko je Lila ituidii druga vloga Franca Vovica konec jnnija 1889 odklonjena, je bil videti >Novi čas« pokopan, preden se je rodil; saj ni bilo več računati, da bi ista deželna vlada dovolila ilist, ko bi se zanj prijavil drug odgovorni urednik s približno enako šolsko, jezikovino in splošno izobrazbo, kakršno je imel Franc Vovk. Ce je med ljubljanskimi socialnimi demoikrati tedaj še ostalo kaj volje in poguma iza nadaljevanje tiskovne akcije, ju je vsekakor še bolj potlačila no- vica z Dunaja, da je bilo osirednje glasilio so- cialne demokracije v Avstriji, tednik dr. Vik- torja Adlerja »Gleidibeit«, tudi medtem ob- lastveno ustavljeno in je njegova posledinja številka izšla 14. junija 1889. Upadli pogum pa jim je takoj spet zrasel, ko je po štiTiteden- skem »odmoru« namesto »Gleiohlieit« začel 17. julija na Dunaju izhajati .nov dr. Adler- jev list »Die Arbeiter-Zeitung« (= Delavski časnik) s podnaslovom »(Glasilo^ avstrijske socialne demokracije«, najprej dvakrat me- sečno. In že nekaj dni po izidu njegove 2. št. (26. julija) je bila v Ljubljani vložena nova, tretja prijava »Novega časa«. Niti originala niti prepisa te vloge v arhivsikih spisih ni bilo moč ,najti. Vložena pa je mo- rala biti bodisi 3. avgusta ali dan pred tem, kajti 3. avgusta je državni pravdmk Pajk poslal »prijavo (Ivana Brezovica, da bo pre- vzel uredništvo novega lista ,.Novi čas', c. kr. deželnemu predsedstvu iza Kranjsko v upo- gled in nadaljnjo odločitev«. V spremnem dopisu je opozoril na »okolnost, da je bil v obeh prejšnjili prijavah nameravanega časnika Brozovič navedeni le kot izdajatelj, očitno nesposobni Vovk pa kot uredmik«, kar daje »domnevati, da je Broizovič še bolj nesposoben od Vovka, kajti sicer ne bi bil za svoj list iskal drugega urednika«, in iz česar je sklepati, da »tudi Brozovič svoje ime le posoja, medtem ko naj bi list de- jansko urejala druga osebnost«. Nadalje je pripomnil državni pravdnik, da v predlože- nem programu »ni dovolj jasna« točka V., ki se glasi: »»Nabiral bode za agitačni fond«, in je hkrati menil, da »bi moral izdajatelj točno označiti, kakšni agitaciji je ta fond namenjen, kajti sicer bi se utegnilo zbirati tudi 'z& nedovoljeno agitacijo«.* V ozadju te tretje vloge za »Novi čas« lahlko z gotovostjo domnevamo nasvet z Dunaja — od dr. Viktorja Adlerja — ljub- ljanskemu »izdajateljiskemu odboru«, naj ne odneha in naj poskusi z drugim odgo- vornim urednikom, četudi prav tako delav- cem (kajti šolanega urednika^socialista med takratnimi Slovenci ni bilo najti niti z lučjo ob belem dnevu...). Ta dunajska urgenca in tudi ljubljanska pripravljenost za taikojšnje nadaljevanje tiskovne akcije pa se nam vidi v zvezi s .silovitim nastopom tistega življa, kateremu naj bi bil slovenski socialnodemokratski list v prvi vrsti na- menjen, s prvim velikim bojem slovenskega delavstva: s stavko v tnboveljskem premo- govnem revirju, ki se je začela v Zagorju 22. julija, v Trbovljah in v Hrastniku pa 23. julija 1889, in ki je v prvih dneh avgu- sta, ko je Ivan Brozovič vlagal svojo proš- njo, skoraj še v polnem obsegu trajala in ki je zaradi svoje inenadnosti, velikega ob- sega in vojaške zasedbe premogarskih kra- jev naravno prožila močne odmeve v slo- vensiki javnosti (oba vodilna slovenska čas- nika, »Slovenski Narod« in »Slovenec«, sta se tedaj postavila na sitran stavkujočih pre- mogar jev in je bil »Slovenski Narod« z dne 1. avgusta zaradi tega celo zaplenjen).^ Ni tudi izključeno, da so v tem vzdušju, ki ga je ustvarila velika rudarska stavka, ljub- ljanski socialni demokrati dobili iz me- ščansko liberalnega kroga ka!kšne spodbude k nadaljevanju svoje aikcije. Mogoče so ti novi momenti tudi ovirali deželnega predsednika barona Winklerja, da bi bil kar uporabil konstrukcijo, ki mu jo je v ta mamen izdelal državni pravdnik, in Brezovica kot »očitno« nesposobnega za urejanje lista itd. odklonil enako, kakor je bil dvakrat zavrnil Franca Vovka. Verjet- neje pa se nam vidi, da so ga od zgoraj opo-, m KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zorili na to, da mjegovo ravinanje pri obeli dotedanjih prepovedih »Novega časa« ni bilo niti zakonito niti v iskladu s tedanjo avstrijsko upravmo prakso. Zato je deželna vlada Brozoviču 7. avgrusta sporočila, da »bo dobil dovoljenje za izdajanje delav- skega lista jNovi čas', ko izkaže svojo spo- sobnost urejati časnik z izkazali v smislu čl. 12 tiskovnega zakona«.' Se pred tem pa so Brozoviča 6. avgusta ipoiklicali na deželno vlado in ga zaslišali o tem, kako je umeti V. točko njegovega programa za »Novii čas«, na katero je bil opozoril državni pravdnik kot »ne dovolj jasno«. Pri zaslišanju je Brozovič programsko točko lista, da »bode nabiral za agitaoni fond«, pojasnil takole: »Agitacijski fond ima samo ta smoter: K delavcem jk> tovarnah in drugih delavnicah v oddaljenih krajih je treba poslati v pri- meru potrebe, n. pr. ob stavkah, posebne odposlance, da jih poučijo o tem, kako imajo ravnati v okviru zakona; taikšnim od- poslancem je treba poplačati trud in povr- niti potne stroške. Zato je izključeno, da bi se iz tega fonda trosilo za druge, postav- no nedovoljene smotre. Časnik ,Novi čas' se bo prodajal po tako nizki ceni, da ni predvideti nobenega presežka. V raznih pri- merih pa bi bilo vendarle potrebno delav- cem [po odposlancih] pojasniti njihov po- Karel Kordelič (slika iz 1913) stavni položaj, a ker tega ne bo mogoče storiti, vsaj ne [vselej] pravočasno, s čas- nikom, ki bo izhajal samo vsakih 14 dni en- krat, je [iBrozovič] menil, da bi se temu lahko odpomoglo s 'posebnim fondom.«* Tudi o novem kandidatu za odgovornega urednika »Novega časa« je uvedel baron Winkler podobne poizvedbe kakor o Francu Vovku. Računali bi, da se bo obrnil prav talko na Ijdbljanski magistrat kakor v Vov- kovem primeru. V naše začudenje pa tega ni storil, ampak se je obrnil na okrajnega glavarja v Črnomlju, ker je bil Brozovič (po starših) pristojen v Vinico. Črnomaljski okrajni glavar je 15. avgusta poslal deželni vladi naslednje sporočilo »o sposobnosti Ivana Brozoviča iz Vinice za urejanje čas- nika«: »Ivan Brozovič se je rodil 13. sep- tembra 1858 v Ljubljani in je pristojen v občino Vinica... Obiskoval je le enoraz- rednioi v Dobu in ipozneje v Vinici ter se je leta 1871 podal v 'Gradec, da bi se tam izučil krojaške obrti. Leta 1875 je bil nekaj časa doma, nato pa 'krojaški pomočnik v Gradcu in v Ljubljani. Kolikor je v tem okraju znano in je bilo mogoče poizvedeti, ni bil nikdar v nobeni sodni preiskavi. Glede na stopnjo njegove izobrazbe pa mu sposobnositi za urejanje časnika ni prijmsati in gre domnevno le za to, da ga bodo upo- rabili kot ^amnatega moža'-podteiknjenca. Ivan Brozovič velja v domačem kraju tudi za lahkomisetlnega in v socialistično smer nagnjenega, ne da bi vendar v tem pogledu imeli kaj podrobnejših podatkov.«' Iz 'Spisov, ki so v arhivu ix)manjkljivo ohranjeni, ne moremo razbrati, v kakšni obliki je deželno predsedstvo Brozoviču vendarle očitalo, da ima premajhno šolsko izobrazbo za urejanje časnika. Brozovič pa je v 'posebni vlogi »slavni c. kr. deželni vladi v Ljubljani« 38. avgusta ta ugovor izpodbijal takole: »Naznanjam, da nisem pri teh naukih obstal, katere mi je ljudska šola podala, marveč sem se še sledečih predmetov kot pomočnik v tujini učil: V Gracu na Štirskem sem pris.ustvoval pre- davanjem 'kemije na trgovinski akademiji. U delavskem društvu učil sem [se] občne zgodovine, posebej še rimsko, nemško pra- vopisje in drugih predmetov. U delavskem izobraževalnem društvu u Ljubljani učil sem [se] slovensko pravopisje, računanje u desetinkah, knjigovodstvo in menično pravo (Weohselrecht) in nemško stenografijo. Te- daj mislim, da sem vešč za uredovamje slo- venskiga delavskiga lista.«' Tokrat pa baron Winkler ni napotil svo- jega uradnika na pot presoje Brozovjčeve 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »knjižne« slovenščine, ki je ibila videti sicer nekaj boljša od Vm^kove, a ji je bilo prav tako mogoče očitati slovnične in pravopisne na{>ake, ampak se je zadovoljil z ugotovit- vami, da »je Brozovič predložil domovnico in z njo iizkazal svoje [avstrijisiko] državljan- stvo in svojetpravnost, da stanuje v Ljub- ljani kot kraju izhajanja nameravanega časnika, da po sporočilu c. kr. okrajnega glavarja v Črnomlju še nikdar ni bil v sodni preiskavi in da torej ni mogel priti ob pasivno volilno pravico v občinsko za- stopstvo [ob to bi bil mogel priti le z ob- sodbo, ne pa že s preiskavo!], in je tako ustregel določilom čl. 12 tiskovnega zakona ter ^ato ni postavnega zadržka, ki bi ga iziključeval kot nesposobnega za uredništvo periodičnega lista, tem manj, ker je v svoji vlogi z dne 28. avgusta izjavil, da si je pri- dobil tudi znanje s področja splošne iz- obrazbe«, ter je končno pojasnil tudi točko V. programa nameravanega časnika, glede katere je državno pravdništvo izrazilo po- misleke. Uradnik, ki je to — seveda od zgo- raj naročeno — poročilo 31. avgusta izdelal, si je na koncu »usodil udamo predložiti na- slednjo rešitev« v obliki 'besedila pisme- nega »priobčila« — »gospodu Ivanu Brozo- viču, krojaškemu pomočniku v Ljubljani, Rožne ulice št. 12|9«, »da je deželna vlada Vaše naznanilo o nameravani izdaji perio- dičnega lista jNovi čas' v zmislu čl. 10 ti- skovnega zakona vzela na 'znanje«. Hkrati je uradnik predložil tudi besedilo sporočila državnemu pravdništvu, da deželno pred- sedstvo »ne najde nobeoiega postavnega raz- laga, da bi izdajanje lista prepovedalo«, in da je o tem Broizoviča obvestilo.'' Ljubljanski socialni demokrati v »izdaja- teljskem odboru« so si meli roke in menili, da iso na konju. Zdaj so lahko prešli od pi- sanja vlog za list k pripravljanju sestavkov za njegovo prvo številko, v kateri so videli velik dosežek doitedainjih naporov in izho- dišče za nove velike uspehe v prebuji slo- venskega delavstva. Sestavljanje gradiva za prvo številko pa se je nemara izkazalo za dosti težji posel, kakor pa so si zamišljali, preden .so se ga lotili. Pretekla sta cela dva meseca in še teden dni povrhu, preden jim je »Narodna tiskarna« natisnila tako zaže- leno prvo številko »Novega časa«. Njen izid je 6. novembra 1889 najavil »Slovenski Narod« v notica »iNov list« iz besedami« »Kot glasilo slovensikih delavcev izačne jutri v ,Narodni tiskarni' izhajati nov list z ime- nom ,Novi čas', socijaldemokratičen list. Izhajal bode dvakrat na mesec, vsak prvi in tretji četrtek.«* Toda veselje slovenskih socialnih demo- kratov je bilo prezgodnje. »Novi čas« je bil sicer natisnjen, toda le za — državno oblast, ki ga je takoj po natisu zaplenila, kar je bila vsekaikor že vnaprej sklenila. »Sloven- ski Narod« je še tisti dan, 7. novembra, pod naslovom »Konfiskacija« sporočil: »Včeraj smo bili javili, da danes izide prva številka delavskega glasila JVovi čas', danes pa nam je zabeležiti, da je državno pravdništvo za- pJenilo takoj prvo številko.«* Ti dve notici v »Slovenskem Narodu« sta bili edina odmeva »Novega časa« v sloven- ski javnosti. A tudi v avnstrijskem socialno- demokratskem tiisku ni inajti nobene omem- be »Novega časa«. Vsaka tiskovna zaplemba pa je po čil. 36 avstrijskega tiskovnega za- kona morala biti razglašena tudi v uradnem listu potem, ko jo je sodišče, ki ga je moral državni pravdnik v treh dneh od izvršene zaplemibe za to zaprositi, v nadaljnjih treh dneh potrdilo. Iz »Laibacher Zeitung« (= Ljubljanski časnik), uradnega lista ta- kratne »Vojvodine Kranjiske«, prinašamo v prevodu »razsodilo c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot tiskovnega sodišča«, s ka- terim je bila »v imenu Njegovega Veličan- stva cesarja« zaplemba prve številke »No- vega časa« potrjena: Ivan Brozovič .(slika iz 1885) 123 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »Vsebina 1. št. v Ljubljani izhajajočega periodičnega lista ,Novi čas' predstavilja ob- jektivni dejanski stan prestopka proti jav- nemiu miru in redu po čl. 302 in 305 kazen- skega zakonika, in isicer: 1. s člankom, na- tisnjenim na str. 1 in 2 pod naslovom »So- drugi delavci«, ki se začenja z besedami »S to številko« in končuje z besedama »pozdra- vom izdajatelji«; 2. s člankom, natisnjenim na !2. str. pod naslovom »Splošno o socia- liiamu in sooijalnej demokraciji«, ki se za- čenja z »Glavna misel« in končuje s »social- ne j demokraciji«; 3. s člankom, natisnjenim na str. 2 in 3 pod naslo\'»m »O komunizmiu in socijalizmu«, ki se začenja \i besedami »Ker se tolikokrat« in končuje s »sreča in za dovolj n ost«, in končno 4 s sestavki v ru- briki »Razne stvari« pod naslovi »Obrtni nadzornik«, »iPrediMna tovarna« in »C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani«. — Zato se za-' plemba 1. št. periodičnega lista ,Novi čas', ki jo je odredilo državno pravdništvo, po ol. 489 in 493 kazenskega pravdinega reda po- trdi in po čl. 56 in 37 tiskovnega zakona pre- pove njeno nadaljnje Tazšiirjanje ter ukaže uničenje zaseženih izvodov in razrušenje stavka inkriminiranih sestavikov. — Raz- logi: inkriminiranii članki in sestavki huj- skajo in zapeljujejo k sovražnostim proti posameznim razredom in stanovom meščan- ske družbe in skušajo omajati pravni po- jem o lastnini, s čimer je podam dejanski stan prestopka proti javnemu miru in ledu po čl. 302 in 305 kazenskega zakonika in je odrejena zaplemba upravičena. — V Ljub- ljani, dne 9. novembra 1889.«*" Tudi v primeru, da bi se naše znanje o »Novem času« moralo omejiti na to, kar nam o njem pove »razsodilo« alli potrdilo njegove zaplembe, bi nam bilo jasno, da je cenzor črtal skoraj vse, kar so slovenski so- cialni demokrati imeli in hoteli v prvi šte- vilki svojega prvega časnika ipovedati slo- venskim delavcem, ilnkriminirami so bili vsi trije članki — uvodnik, ki je predstavljal pravzaprav manifest izdajateljev »Novega časa« s programskimi smernicami, in obe »teoretski« razglalbljanji o »sociailizmu in so- cialni demolkraciji«, ki naj bi se še nadalje- valo v naslednjih številkah, ter »o komu- nizmu in socializmu« — tako, da je na prvih treh straneh ostal nezaplenjen samo »Socijal- no-iplolitični pregled« na tretji strani z nekaj vestmi iz delavskega gibanja na Dunaju, v ostali Avstriji in v Nemčiji; na četrti strani so bili inkriminirani kar trije dopisi s pri- tožbami nad ravnanjem z delavci, ostal pa je ile en sam takšen dopis iz »Papirnice v Vevčah« poleg splošnega dopisa »iz Pichlin- ga pri Koflaohu«, s katerim se bomo zaradi njegove zanimiivosti še posebej bavili, ter nekaj drobiža: notica o praznovaintju dvaj- sete dbletnice ustanovitve ljubljanskega de- lavskega izobraževalnega društva, seznam čeških in nemških »ocialnodemokratskih listov v Avstriji (iii umljivio, zakaj v se- znamu manjkata tržaški delavski list »La confederazione operaia«, ki je izhajal od spomladi tistega leta, in zagrebški »Rad- nički glasnik«, ki je izhajal že od začetka leta 1887, a samo do 30. septembra 1889), in končno seznam »doneskov v podporo lista« z navedbo osnovnega in jKiglavitnega du- najskega prispevka 35 goldinarjev, ki smo ga že omenili, nadalje daru tržaških »arze- nalnih delavcev«, ki so zbrali 10 goldinar- jev, petih goldinarjev, zbranih v Beljaku, in dveh enogoldinarskih osebnih prispev- kov, Johanna Wogererja in Vincenca Ar- netzla (ki sta bila ileta 1888 v prvi vrsti socialnodemokratiskih aktivistov v Ljub- ljani, a sta se med tem odselila drugam), medtem ko iznesek ostalega dela »tiskov- nega sklada«, ki je bil »po krajcarjih zbran«, ni bil naveden. Po cenzorjevem tolmačenju je bila po- temtakem vsaka socialnodemokratska in socialistična misel — »hujskanje in zape- ljevanje k sovražnostim proti določenim raizredom meščanske družbe« in »majanje pravnega pojma o lastnini«. Na to se ni hotel ozirati, da so se takšne misli oznanjale na avstrijskem ozemlju v nemških in čeških socialnodemokratskih listih, in je pred oku- ženjem z njimi hotel obvarovati vsaj tiste slovenske delavce, ki bi utegnili »nasesti« le slovensko tiskanemu »hujskanju« in »za- peljevanju« v socialno demokracijo, ter tako ustreči konservativnemu krilu sloven- ske narodne stranke z duhovščino, pa tudi večjemu delu njenega liberalnega krila s posvetno inteligenco — advokati, profesorji in drugimi državnimi uradniki — na čelu. Od nikogar v kranjski deželi ni bilo priča- kovati, da bi se zavzel za enake pravice slovenskih sociallnodemokratskdh delavcev, kakršne so si tedaj že pridobili socialni de- mokrati večjih narodnosti v Avstriji. Na vprašanje, ali so izdajatelji »Novega časa« utegnili »rešiti« iz tiskarne vsaj ne- kaj izvodov s taksnim hrepenenjem pri- čakovanega lista, še preden so prišli od državnega pravdništva naročeni policijski ziaplenjevalci po vse ostale, ne moremo od- govoriti, ker manjkajo o tem vsakršni po- datki. Prvi slovenski socialni demokrat, ki je o tem listu — brez navedbe njegovega imena — in o njegovi zaplembi poročal pol- 124 Sf. I. v Ljubljani, četrtek 7. novembra 1889. Ii(-(0 I. Uredništvo in upravniStvo nu I'o- Ijanski cesti Lt, 26 II. nadstr v Ljubljani, kamor naj sc i^^volijo dopisi kakor tudi vse denarne pošiljatve poSiljati. Izhaja vsaK prvi in tretji Četrtek v meseca in velja za Avst -Ogersko pil poŠti pošiljan celo leto I oUl. 40 kr. pol , - „ 'O „ fietrt „ — . 35 .. posampzne številke po 6 kr. Socijal-demokratičen list slovenskih delavcev. Za oznanila plaCuje se od Četii-istn..ne petit-^rste 8 kr,, odpne fi reklamacije so poStnine proste NaroCnina za tuje dežele toliko «efi. kar znaSa poStnina. Pri de- narnih poSiljatvjth naj se blagov..lr poštnili nakaznic posluževati Sodiugi. delavc: so proSeni, vedno za razširjanje l'St i skrbeti. 1 Sodrugi, delavci! ^ to številko stopimo v vrsto borilcev za, pra- %^ vice četrtega, stanu. Naloga nam je, našim častitim čitateljem vsporcd, po katerem bodemo delovali, naznaniti Pred vsem bodemo skrbeli, da predsodke narodnosti], rojstv^, in posestva razkropimo; na- dalje bodemo skrbeli, da sc izrabljenje (Ausbeu- tung) delavske moči na mojnaroden način pre- preči, nič manj važna nam ni nalogn. .sedanji krivični volilni monopol uničiti, katerega do sedaj samo imoviti ljudje v svojo kori.st uporabljajo, torej bodemo vstopili za enako pravno volilno pra- vico, in to pričen.ši od one dobe, ko se prične krvni davek (voja.ščina) Današnje društvene in zborovalnc postave tudi našim potrebam ne zadostujejo ter še celo našo organizacijo in agitacijo zadržujejo, zatega- delj bodemo zahtevali neskrajšano društveno in zborovalno pravico. Da korist delavskega ljud.stva še nadalje kri- vice ne trpi, zahtevati je proste potovalne in na- selniške pravice ter da se odpravijo klatežke (Va- gabunden), odgonske (Schub) in razne druge iz- vanredne postave; da se delavcem omogoči, svoje otroke ne le v ljudsko šolo, marveč v vse druge izobraževalne zavode pošiljati, zahtevali bodemo brezplačen šolski pouk na vseh izobraževališčih, kateri so danjianes monopol ali predpravice bo- gatinov. Sodrugi! Ako se ozremo po širnem svetu, po našern cesarstvu ali po inozemstvu, vidimo, kako se delavstvo giblje, kako se bori za svoje pravice, kako si ustanovlja časnike, kateri je za- stopajo, tako da imajo delavci že skoro vsakega naroda svoje časopise, ker so spoznali, da je v časopisju velika moč, brez katere se tudi delavci 2 uspehom boriti ne morejo: Kaj se je pri nas v tem ozira do sedaj sto- rilo ? Tako rekoč nič. Ali ho.čemo še nada,lje roke križem držati in riiirno gledati, kako se nam leto za letom zaslužek zmanjšuje in delavni dan po- daljšuje, pri tem ko sta živež in stanovnina vedno dražja, ko mora pri nas ne le samo mož in žena, dostikrat že tudi otroci v delavnico ali tovarno (Fabrik), v katerej je v svojem času mož toliko prislužil, da je mogel svojo družino pre- živiti. Ali naj samo gledamo in drug drugemu svoje zlo tožimo? Ne. s tom nam ne bode po- maga no' Sodrugi' Pomislimo, kaj bode iz naših otrok, ako bo šlo tako naprej, — polnili bodo razne ječe ¦ in prisilne delavnice (Zwangsarbeitshauser) in kd--! bo tega kriv' V enem oziru tudi mi sami, ker se mirno pustimo guliti in izrabljcvati, ker se še za ono malo ne brigamo, kar nam postava zagotavlja. Poglejmo našo lepo tjorenjsko, kjer je žreb- Ijarska industrija; Dolenjsko, kjer je lesna, ali kako izgledajo te domače industrije? kako iz- gledajo oni sužnji delavci, kateri so včasih vsaj človeški živež zaslužili; kako je pa danes? Danes dela mož, žena in otroci od ranega jutra do pozne noči, in kaj zaslužijo? Toliko, da jim ni živeti in ne poginiti, čeravno otroci v onih letih po magati pričnejo, ko še komaj orodje vzdigovati zamorejo. Kakošna je izreja otrok, umevno je samo ob sebi; če mora mati težko kruh služiti, ni ji mogoče otrok izrejati in pohištva opravljati, kakor bi bilo treba; kakovo ima delavec domačijo, ko mu žena, trudna od dela in skrbi, zvečer oprav- ljati ne more? Da je potem vse narobe, umevno je samo ob sebi. In to je večinoma po naši de^ želi, posebno kjer je ona zveličavna domača in- dustrija. Zatorej, delavci! da nam bo mogoče ta pogubonosni razvoj vsaj omejiti, moramo mišljenje svoje na zgoraj navedeni vspored obračati in si takovih časnikov naročiti, kateri se z našimi tež- njami pečajo, kateri nam dajejo navodila, kako ! je mogoče t«mu ali onemu zlu v okom priti. Eden j takih časnikov bode „Novi čas", katerega vam i tukaj podajamo. Resnica je, da kakor malo ceno ima časnik, je vender marsikateremu delavcu ne- mogoče, kupiti si ga; ali kar eden sam ne more, združiti se jih zamere več in tako si ga lože omislijo. Prejmite torej ta list kot orožje, s ka- terim se bode omogočilo zabranjevanje delavskega stanu^^proti drugim, delavcu sovražnim strankam; kateri naj vam bode navodilo k združenju, ker 'samo združeni in našega stanja si svesti, zamo- remo,se vspešno'proti našim izrabljevalcem in tlačiteljem v bran postaviti. ? ¦ Da bode listu.mogoče vspešno delovati', po- treba je, da ga delavci, za katere se ima boriti, v gmotnem kakor v duševnem oziru podpirajo, kar je največ mogoče. Vabimo torej vse sodruge delavce, kakor tudi vse prijatelje delavskega stanu na mnogobrojno naročbo, in da se sploh trudite, list kolikor mogoče razširjati, da bode tudi nam možno, na- logo, katero smo si stavili, popolnoma izvrševati. Z bratovskim pozdravom izdajatelji. Splošno o socijalizmu in socijalnej demokraciji. Glavna misel socijitlizmn je l>r-mveu za S|ilošno bitj"! Oii zahtevi državno in skupno življonje Ijudij Po socijaliiem mnenji obstoji človf^kn blagostanje v tt-iii. dit vsi Ijndjf zj^-dinjo iu d.i g«> v.Hiik loii z.i vse, ne pa, da bi se Ijiid.e. kakor dandanes zoper vse bojev.iH. Zategadelj je risfo drngi razliii:ek med dana.šnjo državo in sknpnim življenjem onega, ki ga hoc*' socija- lizcni vstanoviti! Dandanes je vsak za-se. 1'rosiost in red je v tem, da vsak svoj^ movi zoper driig-ga svojevoIJTio porabi in da svojo trdno pribojevano mesto smatra kot pravico. KakiT daleč se dotični povzdigne pa svoji moči in trudu, da druge podložne stori, to je ravno njegova varnost in čast Oni, ki se je tako visoko dvignil, da si je izdelke drng^li prisvojd, k.iierili ni sam izgotovd. jih takorekoč le pc d doval, je vendar pod varstvom državnih postav. Sicer j- že tudi dandanes družbinsko življenje, v katerem so vsi za jednega; pa s tem razločkom, da si tega var- stva niso ti posamezni sami zasluždi. To trdno mesto so jim priborili njih predniki ali pa drugi ljudje; sicer se imajo zahvaliti posamezni ugodnim okoliščinam, pa take okoliščine obrača država močnejšim v prid! Državno glavno prizadevanje je ravno to, moč 'po- sameznih podpirati in rasvijati, kar zmiraj opešanje ia zatiranje družili provzroči. Dandanes se država le malo briga za to, da bi imela vsaka stvar tudi jednake po- goje in pravice, da bi se razvijati in delovati zamogla; dandanes je red samovolja posameznih, kar pri takih razmerah ne more biti drugače. Država je še malo sto- rila, da bi se velike nejednakosti in razločki med stanovi razdrli v korist jednakih pravic. Nasproti temu, kar je francoska revolucija v tem obziru dovršila, so novi ve- liko znamenitejši ekonomični faktorji nastali kot vsako- vrstni stroji, ki 80 v rokah posameznih ravno take, če ne še večje antisocijalne razmere, kot so bile pred ome- njeno revolucijo provzročili. Socijalizem, ki J6 bil že od nekdaj v dobro urejenem ljudskem življenji v veliki veljavi, zahteva tedaj odločno, da se sistem samovoljnosti vniči, ne da bi se morebiti samo olajšal. To je naloga socijalizma, uničiti nejednakost stanov, ki je nastala tekom časa po samovoljnem ravnanji po- sameznikov; zato mora dandanes socijalizem kot socijalna demokracija politično nastopiti. Njegovo geslo (klic) bodi: Prostost, jednakost, sloga (bratovstvo)! Ako tedaj hočemo zdaj novo družbinsko življenje vstanoviti, ne mislimo, da do dandanes ni bilo nobenega društva ali, da v starem družbinstvu ni bilo nikakih socijalnih elementov. Podlaga družbinskeinu življenju dandanes je neomejeno samo-' voljno posiopanje, ki zahteva pod veliko kaznijo od vsakega, da varuje in pospešuje to samovoljnost. Tako brani država močnejše proti slabšim, ki morajo za majhno plačo vse svoje življenje služiti. Slednjič ne od- ločujejo o moči iu slabosti osebne prednosti, temveč le premoženje, katero se ohranjuje od roda do roda po po- stavah. Socijalizem in socijalna dernokracija ima tedaj državo in življenje v splošnem pomenu predrugačiti, da se pospešuje in hrani blagostanje vseh v vsakem obziru, kar se brez jednakosti doseči ne mora. Splošna oblika socijalizma je zelo piiprosta, glasi se: Povišanje skup- nega ali družbinskega življenja! Tu se moramo posebno za ekonomične stvari zanimati, ki so podlaga vseh drugih. Tu so glavne poteze o socijalizmu in socljnlnej demo- kraciji. O komunizmu in socijalizmu. Ker se tolikokrat n« le v časnikih, temveč v pro- stem pogovoru pretresava pojem teh teorij, njihove težnje in njih smoter, njihovo zgodovino, napredek in bodočnost — hoč-mo tu v glavnih potezah spregovoriti o teh za- devah, katere so bile že raznim dobam zgodovinskim gl»-de človeškeg.i razvitka v lazumu in blagostanju me- rodajne in tudi — osodepolne, današnji čas pa pretre- sajo in vznemirjajo kakor kaka pcidzemeljska naravna prikazen, navidezno povsem varna socijalna tla! Ni se tedaj čuditi, da se inlrsikJo povprašuje samega sebe ali tovariša, kaj pa je komunizem, kaj U nameruje socijalizem? Komunistično-socijalistične izjave in težnje neso nastale v sedanjej dobi in v nekaterih narodih, temveč v različnih narodih pod uplivom okoliščin, katere so bile njunemu razvitku posebno ugodne. Nov je prav za prav le njuni smoter in način, po katerili so se zadeve pokazavale s prvo francosko revo- lucijo pričenši koncem prejšiiega stoletja, in pa stranko, katere .so na novo nastajale o začetku druge polovice tega stoletja — težnje in stranke, katere so jih razmo- trivale, so skoraj povsem socijalno-političnega značaja z ozirom na to, da so se kolikor toliko nanašale na no- tranjo upravo človeške družbe, zaradi tega pa segajo že več v politiko sploh, ter se ne bavijo z družino (fami- lijo), s posestvom, z obrtom itd., kar pa nas seveda že radi pobližnjih interesov največ zanima. Komunisti kakor socijalisti smatrajo družinski in gospodaratveni red pogrešuim in nezadostnim, da bi vsim dajala in osigurila življenje človeku dostojno, v okoli- ščinah, tesno zvezanih z onim redom, iščejo in najdejo pogre.ške in vzroke, kalen so baje zakrivili in še vedno prouzročijo slabo in nesrečno ter neugodno stanje iibož- nega prebivalstva, radi tega si domišljujejo sedanjost na- domestiti po upravah in ustanovah, ter zboljšati sedanje 1 neznosno stanje po izmišljenih organizacijah. Komunistične in socijalistične stranke sanjarijo v popolnem soglasju vkljub utemeljenim znanstvenim nas- protnim teorijam le vedno o tem, da uživa le mala manjšina prebivalstva materijalnega blagostanja, katero je podlaga vsej treči iu zadovoljnosti mej tem ko siromašna večina, bm kacega posestva, komaj pridela sredstva najnujnejšim potrebam za navadno življenje. Sedanje politične in soci- jalne razmere so silno krivične, tedaj se je' proti njim z vso silo naperiti in jih pobijati. Glavni uzroki tacemu gospodarstvenemu stanju, katero se ima odpraviti, iščejo se v raznih okolščinah, katere so pa v* čisto naravnem razvitku človečanstva nastale, n. pr. v privatnem posestvu in njegovih posledicah, v dedinskem pravu (Erbrecht) in v trgovini, deloma v rabi novcev in radi tega v nako- pičenju kapitala, v najnovejšem času pa se to išče po- sebijo v sedanjem načinu produkcije v zistemi plačila (mezde) [= Lohnsistem]. Predlogi v zboljšanje sedanjosti pa se vsi v tem strinjajo, da se položaj siromašnega pre- bivalstva, „nepo3estnikov" ali „od dedine izobčenih" (Enterbten), posebno dninarjev,, živečih v potu svojega obraza zboljša po tem ali onem radikalnem sredstvu. Sicer pa se nazori komunistov in socijalietov kaj zelo mej seboj razločujejo'. Umevno je tedaj, da je bila vsaj v začetku velika razlika, bistveni razpor mej za- htevam in organizaci,skimi črteži, kateri so se napravljali glede izvršetka omenjenih zahtev. Komunizmu, kateri je z ozirom na socijalizem na dokaj nižjej stopinji, bila je ideja o prostosti (slobodi) in enakopravnosti v najmate- tijalnejem in najradikalne em zmislu, mej tem ko je mnogo sanjarskeji socijalizem krenil vže od nekdaj na zmernejšo pot, imel ravnodušneje napore, kateri neso merili toliko na popoln prevrat, temveč samo na temel|ito reformo vseh sedanjih naprav in naredeb. Komuni.sti skraja poudarjajo, da so vsi ljudje jed- naki in da ima tedaj sleherni svojo pravico do svetov- nega premoženja (Guterwelt), zahtevajo in nameravajo tudi v gospodarstvenem oziiu popolno jediiakosf. Da se pa doseže in ohrani jednakost, naj se upelje odstranivši privatno posest in posamično gospodarstvo (Einzelwirthscliaft), vkupno premoženje in vkupno gospo- darstvo, pn tem takem torej popolno vkupnost ali sode- ležnost premoženja, pridobivanja in zaslužka. Vsi ljudje, kakor bogati tako siromaki so po rodu jediiaki, ali po izrazu skrivnostnega društva v Singaporu živečih Kitajcev, imenovanega ,bratov.ščina nebes in zemlje": vsi ljudje zaglf Jali so beli dan pod istimi obredi (ceremo- nijami), pod istimi poslovijo se zopet od tega sveta! — Po manifestu necega francoskega revolucijonarja (Babeufa, umrlega 1796. 1.), odmerila je narava slehernemu jednako priivico uživati vsakojakega premoženja, nikdo pa se ne more izključljivo, ne da bi zločinil, polastiti pravice do zemljišča in obrti. V pravej, resnobnej („dobro uredjenej") družbi ne smejo biti ni bogatini ni ubožci. Smoter revo- luciji pa naj bi bil, uničiti nejednakost in vstvariti občo Srečo in zadovoljnost. (Dalje prihodnjič) Socijalno-politični pregled. Dunaj, K položaju čevljarjev naznanja dunajska jPreie Schuhmacher Zeitung« : Nekoliko let se že trudi pomočniški odbor čevljarske zadruge, da bi delavce te stroke, kateri se niti v plačilu, niti v tem, kako se ž njimi ravna, z drugimi strokami primerjati ne morejo, organizDval, kjer si vsaki dninar (težak), kateremu ni potreba, da bi se več let ed kakega surovega ali slabo- umnega delodajalca mučiti pustil, več prisluži kaljor čevljarski pomočnik. Vsakemu pametnemu človeku se neverjetno dozdeva, da bi si delavec, kateri se je tri leta učil, pri 16 do 18 ur trajajočem vsakdanjem delu, ne zaslužil več nego 1-50 do'2 ali 3 gld. na teden; pri tem dobiva še slabo hrano in še slabšo posteljo, v kateri navadno po dva, da še celo dostikrat se primeri, da jih v dveh posteljah po pet skupaj leži. Da ima tudi bolje plačane dejavce, kateri si še kaj zaslužijo, je umevno, ali iz povprečnega zaslužka je razvidno, da si tudi oni bolje plačani ne zaslužijo več nego 4 do 5 gld. na teden. Samo najboljši delavci te stroke se smejo ponašati s povprečnim zaslužkom 7 do 8 gld. na teden. 23. prosinca I. I. bil je v „Volkshalle" javni shod, katerega je obiskalo 2000 čevljarjev. Od oneg.i časa se je za temeljno podlago agitacije, mezdna tarifa (Lohn- tarif) in delavnični red (\Verkstattordnung) postavil, kateri naj bi pomočnike zoper prevelikim izrabljenjem varoval. Delavnični red in mezdna tarifa sta bila od zadružnega predstojništva, brez diskuzije zavržena, čeravno se po- hlevno glasita. Pri tem takem ni čuda, da si delavci od takega vse zanikajočega predstojništva v.se dopasti ne pustijo. Nekakova razburjenost polastila se ie pretekli teden skoro vseh dnevnikov, kateri poročajo o štrajku, katerega se bode baje 'JOOO čevljarskih pomočnikov udeležilo. Povod tej govorici dalo |e najbrž vodstvo dunajske čevljarske zadruge, katera se že celo leto splošnega čevljarskega štrajka boji. Čeravno še sedaj o splošnem štrajku ni misliti, so se vender najbolji pomočniki zjedinili, da za- htevajo povikšanje plačila, kakor tudi da se jed iu sta- novanje v delavnicah odpravi, ter se na ta način delavni čas uredi. V ta namen je bil 14. m. m, prosti čevljarski shod, na katerem je bilo zaključeno, da se na delo- dajalce mezdna tarifa in okrožnica pošlje, v kuterej se zahteva, da |0 delodajalci do 1. novembra podpišejo, sicer bi se ravno isti dan delo ustavilo. Mi ne verUjemo, da bi do tega prišlo in upamo, da se bode sporazum- Ijenje doseglo., Naj bi .se pa delodajalci, kar ni verjetno, na stališče zadružnega vodstva postavili, se bode poka- zalo, kdo da je močnejši, delavska vzajemnost in trdna volja, ali na svoj žep se. trkajoči delodajalci.. Aostriju. Dunaj o. m. m. je imel sodrug Drag. Adler prizivno obravnavo (Appellverhandlung), kateri je o svojem času zaradi prestopka § 312. (razžaljenje poli- cijskega komisarja Feldmann-a zaradi besede „ učite se poprej kaj") na 24 ur ječe obsojen bil. Kazen se mu je na 'i dni ječe povikšala. Ravno tisti dan je bila prizivna obravnava, proti sklicanju sodruga Zinram-a, kateri je bil zaradi pre- stopka § 18. društvene postave v prvi instanci na 5 gld. kazni obsojen. Zastopal ga je g. dr. Zwebruk, obravnava končala se je, da je bil popolnoma oproščen. Nemčija. Kakor piše ,Arbt Zeitung" ni (jdpoto- vanje ruskega carja iz Berolina nikomur toliko veselja napravila, kakor ravno berolinski policiji (redarstvu), redarji imeli so namreč nekaj hudih dnij, ker so bili noč in dan v mnogobrojnem številu na nogah, da zabra- nijo — ako bi se vzlic vsej opreznosti, kakov nihilist ne skrival, kateri bi carju po življenji stregel. K sreči se je vse v redu in po volji končalo, kakor so si sami že- leli, zato je pa tudi marsikateri rusovski red našel svoja mesto na suknji Jakovega državnega odličnjaka. Na politične razmere ni imelo to potovanje nikakoršnega upliva, čeravno se je zagotavljalo, da pride v prid evrop- skemu miru. Najlepše se to pokaže s tem, da se od državnega zbora zahteva posojilo 265 milijonov, kateri se bodo večinoma za vojaške potrebe, to je za oboro- ienje irojiikav, in za uatanovljenje domobranskega- to(>- ništva porabili. ¦V zadnjih časih so se posojila tako pomnožila, da je že zdaj na novo posojenih, ali vsaj dovoljenih 500 milijonov mark V ^-di sedmega desetleja je bila država dolga prosta. Francoske milijarde so ji pomagale da je vojskine stroške in vojaška oboroževanja (Rustungen) lahko plačala, ali .sedaj niso le milijarde pognane, nare- jeno je še dolga okroglih 12.")0 milijonov mark; z naj- novejšim posojilom bode ravno poldrnga milijarda polna. Kakor se sliši, bode postava zoper socijaliste, ne- spremenjena pred državni zbor prišla, kateri naj bi jo tako rekoč za večno potrdil; državni učenjaki so si za- man glavo belili nad njo, da bi jo v občno pravo pri- vedli, ali. pa, da bi jo „z večjo sigurnostjo prava" obdali. Dopisi. Iz Pichlinga pri KOflachu se nam piše : Spo- štovani, sodrug ! Poročila za uredništvo vam za zdaj ne morem poslati, ter si moram prej .sodruga pridobiti, kateri mi bo pri Sestavljanju slovenskih poročil pomagal. Jaz sem sicer rojen Slovenec, rodom iz Podgorja pri Slov. Gradcu, ker pa že 14 let na ptujem med samimi Nemci živim in samo nemške spise za brati priložnost imam, se mi moja izobraženost v slovenskem jeziku pre- pomanjkljiva zdi. da bi samostalna slovenska poročila pravilno pisal, ^e iz teh mojih vrstic vam je razvidno, da ima Slovenec za svoje narodne-sodruge gorko serce, če je ravno v borbi za vsakdanji" kruh, v svoji nežni sta- rosti zapustil dom in se izobraženju v svojem raaternem jeziku odreči moral. Taka, kakor se meni godi, godi se mnogim, ki so primorani med ptujimi narodi živeti. Slovenec se ptujega jezika nauči in se v njem izobra- žuje ravno tako naglo, kakor se mu potem njegov jezik ali izobraženje v njegovem jeziku izgubi, posebno ako nima času primernih knjig ali časopisov, katere bi bral. Zategadelj mislim, da bode slovenski delavski list za one sodruge velike važnosti, da si svoj jezik obdržijo in da se jim pdložnost poda, da se v njem izobrazijo, ako jih osoda priraora med drugimi narodi živeti Jaz sem na- sprotnik vsakemu narodnemu fanatizmu, ali materni jezik, katerega se je najpred naučil, naj se vsakemu delavcu, kateri je primoran svoj kruh po svetu 'iskati, obdrži. Časopis, kateri se pa za delavske koristi bori, kar nam „Novi Čas" obljubuie, naj se že pri ustanovljenju, če ne drugač, vsaj skoz marljivo 'naročnino podpira. Zatrorej sodrugi slovenskega jezika, kateri se po rudokopih (Berg- werk), tovarnah in drugih podjetjih, dostikrat na naj- nevarnejših krajih, pri težkem delu, neustrašeno za vaš kruh borile, ne ustrašite se tudi tu, kjer je potreba, da se časopis vzdrži, kateri se za naše koristi boriti hoče in kateri zahteva, da se nam naš prvi jezik obdrži. Torej naročnjmo in berimo pridno v Ljnbljani iz- hajajoči „Novi čas" in kličimo v našej jugoslovanski neustrašenosti: Živi .Novi Čas" ! :a kaj povprašal, seveda zvedel m nič. ker mu je vedno kakov uradnik za petami, tako pride tudi k delavki, ki izdeluje „virginia smodke", vpraša jn, koliko dobi od sto, uradnik od zadaj se oslasi 14 kr, namesto da bi bil rekel 12 kr ..delavka je bila tiho. če bi .»e bila oglasila, zgubila bi bila svoj kruh. Za danes naj bo za- dosti, drugikrat kaj več. Vam pa delavci in delavke kjičem, prebudite'Se ! Opazovalec. Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani praznuje v nedeljo 24, novembra svojo 2Ulelno ustanovno veselico. Vspored veselici naznanjen bode pozneje po vabilu. Delavci! Naša dolžnost je, da se te veselice mno- gobrojno vdeležite in tako k boljemu prospehu ..društva" pripomorete, saj vam je to jedino društvo na luanjskem torej ua mnogobrojno svidanje uljudno vabi Slavnostni odbor. Papirnica v Vevčah (Josefsthal). V tej tovarni dela se večinoma vsako nedeljo, delavni dan je od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer; nočna (šiht) dela, od 6. ure zvečer do 7. ure zjutraj, če pa pride delavec 5 minut pre- pozno, je kaznovan do 1 gld., in vendar mora še dneva delati. Na socijal demokratičnem stališču obstoje sle- deči listi, katere sodrugom priponičamo: Češki „Hlas Lidu". Uredništvo Markgrafengasse .\r. 21. Prossn'C (Mo- ravsko) Cena za celo leto 1 gld. GO kr. — „Arbeiter Zeitung". Organ avstrijske socijaldemokracije. Uredništvo VI. Gumpendorferstrassi- Nr 79 Dunaj, hhaja vsak teden jedenkrat. velja četrt leta 75 kr. — ,Rovnost". Ured- ništvo Josefstadt Nr, 21 Brtinn (Brno). Cena za četrt leta 35 kr. — .Volksfreund". Organ socijaldemokratične stranke v Avstriji. Izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu Cena za poluleta 60 kr. Uredništvo in uprav- ništvo Josefstadt Nr. 3'J Briinn. — ,Novy Vek Svobodj". Uredništvo Nuslich Nr. 162 Praga. Cena četrt leta 35 kr. — „Arbeiterstimme". Organ socijaldemokratičen v Av- striji. Uredništvo Lazaretgas.se Nr. 23. Upravništvo Jo- sefstadt 39. Cena za poluleta 60 kr Brunn. „Červanky", Uredništvo Josefstadt Nr. 21 Briinn. — „Der Freigeist". Socijaldemokratičen časopis za delavsko ljudstvo. Ured- ništvo VVallensteinstra.sse Nr. 15. Cena za poluleta 60 kr. Reichenberg. — „HesIo". Uredništvo VVeinberge Kllper- gasse Nr. 39 Praga. Cena za četrtleta 35 kr. — V podporo lista doSli so nam sledeči doneski: LjobljaDa; Mizarski delavci pri g. Matjaau 7 gld. 70 kr. Bndapešta: Vinko Amezt 1 gld. Reljak (Villach) 6 gld. Mizno okrožje .pod skalo" 66 kr. Čevljarji pri g. A. Kunsta, gornja delavnica 60 kr. Spodnja 16 kr. Krojaška delavnica Witt 1 gld. Krojaška delavnica Schnmi 80 kr. Ravnikar kroja* 60 kr. A Rebans 10 kr. Rndeii pirhi .pod skalo' 1 gld. 2 kr Po sodragn Šama 2 gld. 10 kr. Prosti Čevljarski shod 40 kr. Prosti krojaški shod 40 kr. J. Mauthnei 20 kr. Cerveni Franta 10 kr. L. Golzer 10 kr.' Olga Knmik 10 kr. Uinka Korošec 10 kr. Social 10 kr. Janez 10 kr. Viršek 10 kr. Šermona 20 kr. Košiiek 20 kr. IlerSii 20 kr. Uojsterca noče plačat 8 kr. Natakarica ,Speckhugel' 8 kr. Dunaj: Dredništvo ,01eicheit" 36 gld Trst: Areenalni delavec 10 gld. J. Wogerer 1 gld. J. Govekar 50 kr. J. Holob 10 kr. F. Adamič 15 kr. T. War6ek 40 kr. M Klupar 20 kr. V. Vate 20 kr. J. Dolenc 50 kr. A. Stibic, tipograf 60 kr. L. Helbrigel .malo pa iz aerca" 30 kr. A. Hanovald 10 kr. Biagio Kotnik 30 kr. Popotnik 10 kr.'V. Pav- li6ek 10 kr. Darila natakarju 8S>/i kr. J. Sager 40 kr. J. Bok se kr. M. Zidan 40 kr. Johman 10 kr. F. Varel 20 kr. Darila na- takarja 66 kr. Fi^moiter v Benciga je čepico zgabil 10 kr, ZH »Tobodo »O kr. Badači romar 10 kr. Izdajatelj: Dragotin Kordelič.) Uiednik: Ivan BiosoviS. Tisk .Narodne Tiskarne'. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA, drugo leto taisneje ina II. kongresu avstrij- ske socialnodemokratske sitramke konec junija 1891 — Ludvik Zadnik — je po kratkem opisu prvdi poskuisov z liistom, ki niso uspeli ker urednika niso priznali za sposebnega UTejati list, češ da nima .zadostne šolske izobrazbe', in po pripombi, da »od časnikarja vendar ni mo- goče zahtevati spričeval o tem, da lahko opravlja časnikarslko delo«, povedal le, da je list [»Novi čas«] končno izšel, a prva šte- vilka je bila zaplenjena in sicer je bil po mnenju državnega pravdništva v Ljubljani nedopusten že takoj prvi stavek za naslo- vom, t. j. besede: jGlasilo slovenskih social- nih demokratov' [dejanski podinaslov je bil: »Socijal-demokratičen list slovenskih de- lavcev«!] iz razloga, kakor se je pozneje iz- kazalo, ker oblast sploh ni priznala socialni demokraciji, da bi smela v slovenskih deže- lah obstajati«.!' f^j Zadnikovi omembi »No- vega časa«, ki pa ni vsebovala njegovega imena, je šele po petih letih — leta 1896 — cedila druga njegova omemba v polemični notici (Roka [Drofenoka, ki je upravičeno očital Zavertnikovemu poročilu o »delav- skem gibanju in o socialni demiokraciji v Slovencih«'^ za uistanovni zbor jugoslovan- ske socialnodemokratske stranke nepopol- nost in netočnoKt; splošno je pripomnil, da »o tem predmetu pisati ni lahka naloga«, ki »zahteva resnega preiskovanja«, in navedel na prvem mestu med socialnodemokratski- mi časniki, ki jih »pisatelj niti z jedno be- sedico ne omenja« — »iNovi čas« s poudar- kom: »Tega prvega slovenskega socialistič- nega časopisa izšla je leta 1890 (!] jedna številka, koja pa je bila zaplenjena«." Ta vir je gotovo imel v roki Kari Linhart, ki je zbirLul gradivo za izgodovino začetkov slovenskega socialističnega gibanja in ki je leta 1904 v osmrtnioi za Antonom Grablo- vicem zapisal o njem: »dzdal je [Grablovic!] leta 1890 [!] z Brozovičem lisit ,Novi čas', ki je pa izšel samo en/krat«'*. Osem let kasneje se je kot drugi lotil zbiranja gradiva iz začetkov slovenske socialne demoikracije Anton Kristan, ki pa je v svojem pozivu »Sodrugom po Slovenskem«'' v seznamu slo- venskih socialnodemokratsikih listov izpustil »Novi čas«, o katerem ni nič vedel, in po- stavil na prvio mesto »,Ljudski glas' i(Ljub- Ijana)« pred »,Delavslki list' (Trst)« ter s tem nehote povzročil, da je nato pri nein- fiormiraniih in neraziskujočih prepisovalcih stopilo na mesto imena »Novi čas« ime »Ljudski glas«, t. j. ime liista, ki je izhajal sicer v Ljubljani, toda že v letih 1^2—^1885 in 'ki v bistvu ni bil socdatliističen list, če- prav ga je nekaj čaisa uiporabljal in ga sikušal dobiti v svoje roke Zeleznikarjev radikalnosocialističm krog. Ime »Novi čas« pa vendarle še ni zatonilo v pozabo v spo- minu njegovega nekdanjega iisdajatelja Karla Kordeliča, od koder se je pojavilo v biografskem sestavku ob štiridesetletnici vistopa tega sozačetnika sllovenske socialne demokracije v ljubljansko delavsko izobra- ževalno društvo leta 1914, da je Kordelič po hainfeldslkem kongresu »ustanovil jjoli- tičen list ,Novi čas'«'*. Na svoj — in nemara tudi Kordeličev spomin se je opiral drug sodobnik >Novega časa« — Kari Takavc, ko je v svojem spominisikem sestavku »Iz miojih zapiskov« leta 1926 z vso dolločnostjo zapisal: »Po haimfeldskem kongresu smo seve poskušali z lastnim časopiisom. Ustano- vili smo ,Novi čas', ali ni izšla oficielno no- bena številka, ker so vse tri ijsic!] zaplenili že v tiskarni.«''' E>a so se pri Tekavcu iz ene zaplenjene številke »(Novega časa« rodile kar tri, moramo pač pripisati vplivu na- vedb v sestavku »Spomini«, ki ga je leta 1912 'napisal Janez Kocmur, skrit za inicial- kami svojega psevdonima I>[mitar] iMjihič], na osnovi spominskega predavanja Melhi- orja Cdbala, in v katerem beremo: »Iz Hain- felda je prinesel slovemslki delegat tudi 40 goldinarjev za ustanovitev slovenskega so- cialnodemokratskega lista. Sicer je že prej [?] bilo napravljenih več [?!] poskusov v tem oziru, ki pa so se zaradi pomanjkanja sredstev vsi ponesrečili. ,Lju,dski glas' [t. j. seveda: »iNovi čas«!] iin ,Zora' [ki jo je na tem mestu Kocanur — ali morebiti Co^bail — prvi preselil iz Trista v Ljubljano in ki je tako postalla že drugo krivo ime za »Novi čas«!] sta doživela le p>o par [?!] izdaj. De- janiska urednika sta bila sodruga Anton Grablovic [?!], čevljar, in A. [prav: Ivan!] Brozovič, krojač, ki sta bila tudi izvrstna govornika in zvesta pristaša stranke do svoje smrti. Prva številka ,Zore' [t. j. se- veda: »Novega časa«!] je bila popolnoma zaplenjena, ostalo je le 'par beležk in nekaj revnih inseratov [samo teh ni bilo!]. Držav- ni pravdnik je Brozoviču zažugal, da bo [?!] list sploh prepovedal, če ga ne bo ure- jeval drugače. Šele tretja]?!] številka ,Zore' [?!] je bila nezaplenjena.«" Teikavc je de- jansko popravili krivi imeni »iZora« in »Ljudski glas« ter »ipodatek« o ndki neza- plenjeni številki, njegov in iKordeličev spo- min pa iniista zmogla več pMjpraviti enako knivega »;podatka« o treh številkah namesto ene same. A še pred Tekavcem so se v to, od leta 1912 tako zamotano zadevo začeli vti- kati tudi znanstveni bibliografi, ki so nava- jali samo nepobitne podatke. Prvi je dr. Dra- 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gatin Lončar v apisu »Poliitično življenje Slovencev« leta 1921 v seznamu političnih časnikov navedel: »,Novi čas' v Ljubljani, 1889. (Takoj 1. številka zaplenjena.)«" Ta podajtek je pač povzel iz notic v »Sloveai- iskem Narodu«, kajti sicer bi morali tudi 'pri njem najti krivo letnico 1690, in je brž- čas prav on nanje op)ozoril dr. Jamka Šle- bingerja, ki je pri sestavi svojega isezmama slovenskih časnikov in časopisov od leta 1797 do 1936 seveda moral v celoti prevzeti vanj Lončarjev seznam slovenskih politič- nih časnikov in z injim tudi >iNovi čas«, ki ga ipa miti Lončar niti on inisita imela v ro- kah in se je zato ob njegovi inavedbi sklicali na notico v >Sloveni9kem Narodu« kot edini vir.^° Talko smo ipodali ipopoln pregled vseh pred iletom 1^51 objavljenih omemb »No- vega časa« pod njegovim pravim imenom, vmes pa smo tudi opozorili na prvo njegovo navedbo pod dvema krivima imenoma, (ki so jo pozneje prevzeli še nekateri pisci in 'boibliografi, ker bodisi niso utegnili nič raz- iskovati ali pa ISO menili, da bi bilo vsakršno raziskovanje brezplodno.^' Navesti pa mo- ramo končno še eno omembo' »Novega časa« v doslej še (neobjavljenih univerzitetnih predavanjih dr. ilvana Prijateilja o slovenski slovstveni in politični zgodovini iz leta 1927- 1928, ko je predavatelj povedal, da se je »prvo glaisilo« sloveniskih siocialmih demo- kratov »po Kordelličevih podatkih imeno- vallo ,Novi čas'« in da »sita izjšli baje samo dve [?!] številki,« nakar »da je policija fct ustavila«; za urednika »Novega časa« je imel Prijatelj — pač /tudi po Koirdeličevih podatkih — čevljarja Vovika, kateremu »so pomagali Barta, Kordelič in drugi na ta na- čin, da so prevajali prispevke iz nemških socialističnih liistov«. Ob te spominske po- datke, ki jih je seveda mogel sprejeti in navesti le s pridržkom, je Prijatelj moral postaviti s prav takšnim pridržkom tudi krdve podatke iz Kocmuir-Cobalovih »Spo- minov« o Ijubljainiski »Zori«, pri čemer je apuistil le očitno nevzdržno ime »Ljudski glas« za prvi sllovenski socialnodemokratski list. Tako je vendarle dal prednost Kordeli- čevim navedbam pred Kocmur-Cobalovimi, čeprav protislovja ni mogel dokončno raz- rešiti. Iz vsebine »(Novega oaisa« lahko prav do- bro raziberemo značilne poteze socialne de- mokracije, kakršna se je tedaj začela pri nas oblikovati. V dobro sestavljenem uvod- nem programskem oklicu je tedanjemu sta- nju silovenskega delavstva ustrezno izra- žena misel delavsikega oisveščenja in zdru- ženja »prati drugim, delavcu sovražnim strankam«, »ker samo združeni in našega stanja si svesti zmoremo se vsipešno proti našim izrabljevalcem in tlačiteljem v bran postaviti«, uspešno nastopiti »iza pravice četrtega stanu«, iza zboljšanje gmotnega po- ložaja delavstva, za dosego bollj učinkovite socialne zaščite, za priboriitev volilne pra- vice in za zagotovitev državljanskih svo- boščin vključno pravico do izoibrazbe. Vse to je bilo v okviru tako imenovanih mini- malnih zahtev socialnodemokratskega pro- grama, ki iso povsem zadostovalle za prebu- janje in združevanje delavskih množic, težečih iz brezpravja k pravicam, ki so bile videti po sebi umevne, a jim jih je vlada- joča družba vendarle odrekala. Kjer pa se je >Novi čas« odmaknil od teh perečih po- treb detlavsitva, kakor v dbeh razglabljanjih o »sociaUzmu« in »komunizmu«, se je raz- krila nizka teoretska raven njegovih piscev, ki iso znalli napabirčiti le nekaj splošnih naravnopravnih argumentov v prid sociali- stični preobrazbi družbe in ki so bili tu dosti bliže utopičnemu sociailizmu kakor pa marksizmu. Podrobnejši razčlembi »sociali- sitične teorije«, kakršna se razodeva v »No- vem času« in ki so jo njeni pisci prav mu- koma spravili na papir, ne da bi se na njem dokopali do kaikšne jasnosti, se moramo na tem mestu odreči. Med »do^pisi« pa se nam zdi tu posebne obravnave potreben le eden, ki ima agolj obliko »dopisa«, medtem ko je dejansko politična deklaracija. Prejeli naj bi ga bili sodrugi v Ljubljani iz premogai- slkega kraja Pichlinga pri Koflachn na Nem- škem Štajerskem od Slovenca, ki je bil do- ma iiz Podgorja pri Slovenjem Gradcu, a je med 144etnim bivanjem »na ptujem med samiimi Nemci... samo nemške spise za brati priložnost« imel »in se izobraženju v svojem matemem jeziku odreči moral«. A bolj, ko si ta »dopis« ogledujemo, manj mo- remo verjeti o njem, da bi bil prišel takšen ¦po naključju iz PioMinga ali od koder koli iz tujine, in bolj smo prepričana, da so ga prav sipretno sestavili sami ali pa dali napi- sati izdajatelji »Novega časa«, da bi v njem izpovedalli svojo privrženosit k materinščini in poudarili, da njihov internacionalizem s slovenstvom ni v navzikirižju. Y njem so s socialnim programom povezali tudi narod- nostnega, ko iso izrecno iizjavili, da se »Novi čas« ne samo za naše [deJavslke] koriisti bo- riti hoče«, ampak da tudi »zahteva, da se nam naš pravi jezik obdrži«. In ko mu iz obeh teh dveh razlogov v isvoji »jugoslo- vanski neustrašenosti« kličejo, naj živi, po- udarjajo svoj narod(nostni ponos prav nena- vadno močno za socialne demokrate tistih 150 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Časov. Pirii tem jim nemara ni šilo samo zato, da bi ipravilno osvetlili ali — recimo tudi — »omej-ili« svoj dnternaciomailiizem, ki se je takrat marsikje pojmoval kot popolna brezbrižnost za narodnost, ampak hkrati tudi za političen račum, ki je seveda utegnil biti bolj ipodzaveisten kakor pa premišljen: Ko so itako .i>oudarjali pomen slovenskega socialističnega lista za narodnostno ohrani- tev slovenskih deilavcev v tujini in tudi na obrobju slovenskega ozemlja, so kot ne- kakšna pomožna narodnost ohranjujoča sila skušali zbuditi melkaj simpatije 'zase med demokratičnimi živllji sllovenske posvetne inteligence v narodnjaškoliberalinem ta- boru, pri katerem so slovenski socialni de- mokrati bili prisiljeni iskati neke opore že iz razloga, ker so svoj list morali tiskati v njegovi — »Narodni tisami« ... S svojo vsebino pa »iNovi čas« ni mogel vpilivati na dogajanje, saj so biLi zaradi nagle, že vnaprej sklenjene zaplembe (zase- ženi domala vsi natisnjen/i izvodi, ki so bili po sodni potrditvi zaplembe in prepovedi »inadaljnjega« irazširjanja uničeni, namesto da bi bili prišli med slovenisike delavce in jih spravljali k samozavesti in k boju za gmotne, socialne liin politične pravice. Držav- ni pravdnik sicer ni »Brozoviču zažugal, da bo list sploh prepovedali, če ga ne bo urejeval drugače«, kalkor smo brali v Koc- mur-Cobalovih »Spominih«, pač pa je »vi- soka C. kr. deželna vlada v Ljubljani« morala prav ostro »izažugati« urredniku Bro- zoviču in izdajatelju Kordeliču — najver- jetneje s kazenskim procesom in obisodbo — da ju je pripravila do 10. novemlbra 1889 podpisanega »imaznamila«: »Udamo podpisani javljajo [= javljata] s tem, da JVovi čas', socijaLdemokratičen list za slovenske de- lavce, ne bode več izhajal, in da u to volljeni odbor svoje delovanje ustavi.«^^ Dva dni nato je deželno predsedstvo sporočilo ljub- ljanskemu državnemu pravdniištvu in du- najskemu notranjemu ministrstviu, da je »po nazmamillu izdajatelja Karla Kordeliča in urednika Ivama Brozoviča bilo nadaljnje izhajanje časnika ,Novi čas' uistavljeno.«^' Tako je bil >xNovi čas« izatrt in pokopan. Tiskovna akoija slovenskih socialnii/h demo- kratov se nekaj časa nii mogla nadaljevati. Sele po nadaljnjem preteku celih devetih mesecev sta se iz mjihove srede pojavila dva nova prijavitelja — Anton Grablovic kot izdajatelj in Ludvik Zadnik kot ured- nik — novega slovenskega isecdalnodemo- kratskega lista z novim imenom »Delavski liist«. To pa je že začetek nove zgodbe... OPiOMBE 1. Predsedstveni spisi kranjske deželne vlade (v Držav- nem arhivu LR Slovenije), št. 3153 p^ri št. M50 iin in v nadaljnjih opombah isto leto 1«89). — 2. Prim. |D. Kermau- ner:| *Prvij veliki boij isJovenskega delavstva — ob petdeseti obletnicic, Ljubljana in |iD. Kermauneir:] >Iz zgodovine rudarsifcih stavk v trboveljskem revirju«, Ljubljaea 1^0. — 3. Predsedstveni spisi ... št. 3430 pri št. 3(150 izrecno ome- nja to sporočilo (Brozoviču, ki je imelo št. 2160, a ga v arhivu ni najti. — 4. Prav tam, št. 2290 pri št. 5150. — 5. Prav tam. — 6. Prav tam, št. 2400 pri šit. 5150. — ?. Prav tam. — 8. Slovenski Narod št. 256 z dne 6. novembra 1889. — 9. Prav tam, št. 257 z dne 7. novembra 1889. — 10. Lai- bacher Zeitung (Ljubljanski časnik), št. 26(2 z dne i4. no- vembra 1889; razsodilo je tudi v predsedsrtvendh spis-ih . . . št. 5220. — 11. »SociaJiistično gibanje v Sloveniji 1869-^1920«. Zgodovinski arhiv komuniistačne partije Jugoslavije, V. tom, Beograd 1951, str, lil. — Prevod je nekoliiko popravljen po originalu v >Verhandlungen der ziveiten osteirreichischeai so- cialdemokratischen Parteitages, abgehalten ivL "Wien am 28., 29. und 30. Juni il89il. Vien ili89H, str. 42. — 12. Prav tam, str. 34—28. — 17. -t- (= Rok Drofemikj: i>Kakov list je bil, .Ljudski glas'?« v »Svobodi« I, št. 6 z dne 25. novembra 18%. — 14. i>Delavec — Rdeči prapor«, št. 32 z dne 5. arvgusta 1904. — 15. >ZaTiac, št. 590 z dne 23. septembra 1912. — 16. »Karel iKordeli^. Ob 40-letnici njegorvega vstopa v stranko« v >Zepnem koledarju za delavce sploh in prometne name- ščence za leto 1915« (XV. letnik »Žepnega koledarja za slo- venske delavce), atr. 44. — 17. »Pod lipo«, IIIMraft, str. lill. — 18. D. M. [= Janez Kocmur]: »Spomini. Odlomki iz pre- davanja sodruga M. Cobala v ljubljanski .Vzajemnosti' dne 16. oiktobra 1912« v »Družinskem koledartu za leto 19!l3«. Ljubljana 1912. atr. Ill6—lili7. — 19. Dr. Dragotin Lončar: »Politično življenje Slovencev«, .Ljubljana 1921. str. 1.35. — 20. Dr. Janko Slebinger: »Slovenski časitikij im časoi>isi. Bi- bliografski pregled od 1797 do 1936« v zbormdfcu »Razsrtava slovenskega novinarstva v Ljubljami«. 1957, str. 30. št. 152. — 21. Krive podaitke iz Koomur-Cobalovih »Spominov« so pre- vzeli ipo vrsti: dr. Avgus-t Pirjevec leta ili936 v svoj sesitavek o Antonu Grablovicu za Slovenski biografski leksikon I. str. 238. Acnio.n 'Kristan leta 1927 v svojo knljigo >0 delav- skem in socialističnem gibaniju na (Slovens'kem do usta.novitve jugoslovanske socialno-demokratične stranke <184e—1896)«, str. '1'54. in Cvetko Kristan v bibliografsiko prilogo k tej knjiigi A. iRristaina pod naslovom »Seznam slo'V6n&kih sociali- stičnemu delavstvu namenjenih knjig, brošur, revij in čas- nikov«, iprav tam sir. 174 pod letnico 18^1 '(!). Te krive po- daitke je celo še leta 1954 poskusil v celoti »vzdrža'ti< Cvetko A. Kristan v sestavku i»Se nekaj o deJavskem tisku« v »Naših razgledih«, III, št. 13 z dne 19. junija 1954, str. 8 in str. 9, ie v sestavku »Šestdeset let slovenskega socialističnega tisika« v »Socialistični misli«. 11/1954, str. 167 in str. 541. —22. Pred- sedstveni spisi. . . šf. 34Q0 piri št. 3450. — 23. Praiv tam. 131!