a 195*
, Bil
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE TRŽAŠKEGA OZEMLJA
»EN
ška, Bo!
nučeniK
raklij.
Leto IX. štev. 11 J440)
Odgovorni urednik; RUDOLF BLAŽIČ (K*)
TRST - SOBOTA, 16. MARCA 1957
Posamezna štev. 25 lir
Božen: Zinka [tilda. !
. Truda
Tržaška občinska uprava v krizi
po vprašanju tarif Acegata
Stranke pred odgovornostjo
v Skei a 22 lj' revoltu
veliki ! rsim C
136 so Torek je bil občinski bet sklican, da se sezna-
_______; sklepi pokrajinske uprav-
rfiiisije o proračunu Ace-Z^X J imenuje novo upravno •	podjetja, predvsem
T p 1,1 sklepa o povišanju cen J ^ uslug. Torkova seja je —-"T^o vazna za odbor. Sin-navad^1* spor uslužbencev Acega--ka go ležak položaj, ki se je za-Brah0*|t*ga ustvaril, skupno s ka-Utrinki|čniin pogojem vladnega - 18- TSaria violino.
za rešitev spora bi
sba za ni<)raki postati čini tel ja, ki Sestanei"llla najprej povijanje la. 15 Ge?''t° pa rešitev sindikalne-les», of1**-
3’Cs ni dvoma, da se je ves etijska1 sl' iojal z diktatom dr. t naš i!1'!lre- To se je razumelo llajše: ' P°sebno ob demagoškem trije V 1 Prof. Lonze na koncu GlasbaJ^Sa govora, iki zboi,]
oni j a Š V°mn" je, da. la večletni 20.30	'
opera .
{ _ * mu nasprotujejo ge-
*n' komisar, občinski od-upravni odbor podjetja,
Zivljč Sam<> ua uslužbence A-iski ok• leniv<‘č tudi na prebival, oncert fn ria mestno gospodarstvo, r št. j v tem trenutku je spor lice - t °uboru kot sredstvo za - 21. parijo celotnega občinske-L.15 Veha.
tnost. 6"l,l"'ija lov' Calabrie, ki Izstavili predstavniki levi. edozen* opozj(.jj(1 ni |,ila (leniamo k* ^°de na svojo vsebino zar *	1 glede na svoje cilje. Za-
l°žkvga gospodarskega po-
in orfc l
dež - \ -	•	•
Frant zahtevala, naj si via-pelu», PVzame v breme primanj-^fegata. Ni šlo za bera-anske i Iilarve^ za dejstvo, da jevih 7 "e4*~	e*'di,»('j« . čeprav
čki, tef>Sta °* znatno vsoto treh ir1 ^ državnemu proraču-
za poltretjo uro. V tem času je bil vsak svetovalec in vsaka stranka postavljen pred nujnostjo, da si prevzame lastno odgovornost. Demokristjani, so. eialdemokratje in republikanci so morali izjaviti, da sc strinja, jo s poviškom tarif : inisovci so glasovali proti samo zaradi tak. tiziranja, tako tudi monarhisti ; liberalec* je glasoval proti iz maščevalnosti : škandalozno je bilo zadržanje krščanskih sindikalistov. medtem ko se je sin. dikalist Novelli ( DC), ki sc je v svoji organizaciji izrekel proti povišku, le vzdržal, kar je pomenilo pomagati pri odobritvi poviška. Jasno je, da so komunisti tako ravnali, da bi onemogočili vsakršno možnost dvoličnosti in hinavščine s strani raznih strank.
Kaj se bo sedaj zgodilo? Logično je. da predvidevanja niso na mestu zaradi nejasnosti položaja. Na vsak način zgleda, da ni želje po imenovanju komisa, rja in razpisu novih volitev. Prav tako ni preveč verjetna sestava desničarsko-centrističnega odbora, ker so po tem vprašanju demokristjani globoko razdvojeni v svetoval niški skupini in v stranki sami in ker bi takšna rešitev ustvarila preveč nepopularno ozračje za DC v perspektivi političnih volitev. Zelo verjetno je, da bodo napravili vse mogoče za ohranitev takšnega odbora, kol je sedanji. Še enkrat se lahko predvideva ustrežljiv poseg dr. Paiamare za rešitev zadeve z imenovanjem komisarja (kot za zakon 703 ) za uresničitev povišanja tarif. Tako bi še dalje imeli ceni risi ični odbor, ki bi bil levičarski
1 Zahteve vladnega komisarja, po katerih bi se bil moral ravnati občinski svet 1 Zakaj so se komunisti vzdržali ob glasovanju za resolucijo Gruber-Benco Povišanje tarif javnih uslug odbito z absolutno večino glasov
"yecina svetovalcev tržaškega občinskega sveta je * postavila v manjšino občinski odbor po vprašanju zvišanja tarif Acegata. To se je zgodilo v torek po peturni burni seji, na kateri so razpravljali o zvišanju tarif Acegata in o imenovanju nove upravne komisije podjetja.
Že v ponedeljek je prišlo do sporazuma o imenovanju nove upravne komisije Acegat, v kateri naj bi bila zastopana tudi opozicija. Po vprašanju zvišanja tarif pa so se v ponedeljek načelniki opozicijskih skupin izjavili, da tega zvišanja ne bodo odobrili. Zato je vladalo veliko zanimanje za izredno sejo občinskega sveta, ker se je že vnaprej predvidevalo. da bo občinski odbor postavljen v manjšino.
Tov. Calabria je pred začetkom razprave predložil resolucijo. ki zahteva da naj se zaradi težkega gospodarskega položaja v Trstu še dalje obdržijo politične cene uslug občinskega podjetja, da naj vlada krije celoten primanjkljaj in da naj poskrbi da se uredi vprašanje.
zahtev uslužbencev. V tej resoluciji je bila izražena zahteva po takojšnji razpravi o stavki uslužbencev Acegat.
Svetovalka Grubcr-Bencova pa je predložila resolucijo, s katero je zahtevala, naj se dnevni red spremeni, naj se odloži razprava o zvišanju tarif in naj se
takoj imenuje nova upravna komisija podjetja.
Oli priliki glasovanja o resoluciji Gruber - Beneove, za spremembo dnevnega reda in za odložitev razprave o zvišanju tarif je tov. Calabria v imenu komunistov izjavil, da se bo na. Ša skupina vzdržala. Istočasno pa je poudaril, da ho glasovala proti zvišanju tarif. Naša skupina se je po vprašanju spremembe dnevnega reda vzdržala, kor je šlo tu za proceduro in ne za bistveno vprašanje, ker bi se s tem zavlačevala prav razprava o zvišanju tarif, kar bi omogočilo rešitev odbora pred nevarnostjo glasovanja o konkretnem vprašanju, v katerem je zainteresirano vse prebivalstvo in glede katerega si mora vsaka skupina prevzeti lastno odgovornost.
Tako se je zgodilo, da je bila resolucija Gruber - Beneove z a
Govor dr. Sajovitza
KP
v imenu
A men- —	••'.«»nc-iuu niui<uu- ,	,	.
dbska h11"- ki <(■ ho letos pre,|.|lr.PO	?
:a tedf‘ dvignila na 8 milijard, j	b‘ na,)al'eval (los,1,lanJ11
inja -	*,[ kritje tistega primanj-
Se l°rej lahko najde, ker pinizei» i,ravično in absurdno, da j Sol# '^a j o krili prav delovni :rana 1' *n brezposelni, ki se na-MestO ' v zelo težkem položaju. lavnineb(j , .
ji ge inp °r,lv>jo resolucije Vivala c,l,rie bi sc bil dosegel . "r||j za ugoditev zahtev
z4vncev ^((,"ala *n za pre*
* pol »Sv Slav^e' za baierò so od-ferza v ..ur>favni odbor podje-itve V j (*nski odbor in stranke. ie knji. Ustavljajo. Resolucijo so •	1 zaradi proceduralnih
______ hv; ki |,i jih Itili lahko
S| ' k spričo resnega tre-I on. vetovalka Gruber-Benco l.l?eni1 drugih svetovalcev i a drugo resolucijo, ki
[RODN»v2ala naJPrej diskusijo o L nJu upravne komisije »l», ki :a ob !|r'*i
anTU {o"9' Resolucija je bila IJA 'ki, SUsPenzivna do tarifnih «ato se je z njo kota ob
naj bi poiskala no-za rešitev vprašanja
- ReJ>a
f'čna
skupina strinjala.
cm« ^PniV\postavi', :praša'
'"ute. ker je dal razu-
a ob liti!, h‘ V Primeru odol,ri|-etni d'1 -p U0|Jci podal ostavko od-- John ;
KRI.
rešitev hi bila služila, ..... °dgovorne za nastali po. ob 17-£n< pa da razčisti vpraša-se komunistična sku-LILlJe^ 1 'kila zmotiti od tega ma. ^ j11 je izjavila, da se ho & a’ ker je hotela, da se (J Ja o vprašanju tarif in l''aka skupina jasno pre-E Sv,,jo odgovornost. Sta-,v "'"'listov so slabo sprc-..i !" ki niso hoteli razči-VU,;:^aerih glasnik je oh p WB i>a ! P°s,al dr- Franzih se	bila tako odgodena
rea:
o s premostitvijo drugih čeri s pomočjo vladnega komisarja. ki zgleda, da igra tu le vlogo opornika omahujočega odbora. To ni dokončna razlaga. pač pa le trenutno mnenje o sedanjem kritičnem obdobju. ki izhaja iz izkušenj.
Tu spodaj objavljamo daljši izvleček govora tov. dr. Sajovitza na torkovi seji občinskega sveta.
Uvodoma je dr. Sajovitz n go. lovil, da je občinski odbor ludi v sestavi dnevnega reda izhajal iz svojega stališča do vprašanja Acegat. Odbor jes sestavo dnevnega reda hotel vsiliti svetovalcem svoj način reševanja Acegat preko zvišanja tarif, podrediti imenovanje novega u-p ra v nega odbora podjetja in rešitev sindikalnega spora z uslužbenci temu vprašanju in izsiljevati po tem vprašanju občim ski svet. Morda je to navadna
Dva slovenska šolnika
bosta šla v Rim
TT ut smo žc pred časom po. I*- ročali, je minister za javno izobrazbo Rossi ob razgovoru s predstavniki slovenskih šolnikov. ki so bili v Rimu, napove-dal, da ho povabil njihovega predstavnika, da sodeluje pri razpravi o zakonskem osnutku, ki je dvignil toliko protestov in ogorčenja v naših krajih.
Iz neuradnih virov smo zve-deli, da bosta stališče slovenskih šolnikov zastopala v Rimu predstavnika iz Trsta in Gorice. To je razveseljiva vest, ker se oh pripravah na diskusijo v parlamentarni kulturni komisiji utegnejo seznanili s stališčem Slovencev v Italiji tudi tiste stranke, ki niso še nikdar pokazale razumevanja za slovenske potrebe in pravice. Na vsak način bosta oba predstavnika
<Ana 'i al n
e pon0’ «L-a livers»1
^donezija preživlja hude trenutke
Sa9i»*2fa rpul,lika preživ-
i fillorini , ,lneve- Upor proti U(b se je razširil na se P^’1) v !le°* bi je eden naj-Tista. ^ Vl. ržavi, jn ce]G na dele P°^B. j. 1 a Sastroamidžodža je frei ^ -k r je \y nje izstopila UniVhil^a'Jumi. ki podpira k„ri ^r‘za, ki je zajela Lij - z' ivko otočje, ni, ka-AmeTÌ*7us]e||.n,*kateri zahodni kro. lerica^jfgg 11 ‘I trenj zaradi ne-diner^Wg 'Planja avtonomije se PL'hofg de]ov države. Vzro. :Fra ^ l,cl)a poiskati v po-
skusih članic tihomorskega vo-jaškega pakta (SFATO), da hi prisilile Indonezijo v vojaški blok, ki ga do sedaj sestavljajo le 3 malezijske države skupno z ZDA. Veliko Britanijo, Avstralijo in Francijo.
Zelo verjetno je, da so Arne-rikanci najbolj aktivni v lem uporu, s katerim skušajo zadati udarec bandunškim načelom, na katerih sloni politika skoraj vseh dežel . Azije in zato tudi Indonezije.
lahko iznesla stališče, ki je bilo izdelano na podlagi skupnih sestankov političnih in kulturnih predstavnikov Slovencev, in bosta pri tem uživala podpo. ro listih političnih strank v Ita. liji, ki so že nedvoumno in odločno zavzele stališče v korist slovenskih zahtev.
Tudi tokrat, ko pišemo o tej zadevi, moramo pripomniti, da se mora o vsem seznaniti tudi javnost, kateri je najbolj pri srcu ureditev slovenskega šolstva. Menimo, da bi bilo nepravilno, če hi se vse omejilo na pogajanja za zavesami, ki hi lahko v določenem trenutku rodila neuspeh ali pa nezadovoljive rezultate. Zavedati se moramo vsi, da gre tu za vprašanje velikanske važnosti, kjer hi bili nepojmljivi in neopravičeni kakršni koli spodrsljaji.
parlamentarna praksa, toda v Odgovor ni težak, če pomislimo
Pogodba o prisotnosti sovjetskih čet v NDR
Ta leden sta sovjetski zunanji minister Gromiko in obrambni minister Žukov prišla v Berlin, da podpišeta z vlado Nemške demokratične republike pogodbo o prisotnosti sovjetskih vojaških čet na nemških tleh. V pogodbi je rečeno, da bodo sovjetske čete v NDR o-stale le začasno, dokler ne bo rešeno vprašanje kolektivne var. nosti v Evropi.
drugih besedah ni to nič drugega kot navadno politično izsiljevanje za vsili te v sklepa, ki nasprotuje interesom vsega prebivalstva.
Odbor zahteva od občinskega sveta, naj pooblasti zvišanje tarif za skupno vsoto 600 milijonov lir. O ne bi bil pokrajinski upravni odbor sprejel tega predloga in bi se bil držal primanjkljaja ene milijarde, kot ga je predložil upravni odbor Acegat, občinski odbor ne hi pomišljal dolgo, temveč bi predlagal zvišanje tarif za skupno vsoto milijarde lir. Odbor hoče s povišanjem tarif krili ludi stroške, ki bi izšli iz odobritve zahtev uslužbencev, katerih borbo pozdravljamo. Od. bor pravi, da so tržaške tarife najnižje v Italiji in da gre za politične, ne pa za gospodarske cene.
Končno je treba pogledati, kakšno vlogo igra pri vsem lem generalni komisar. Medtem ko lani ni hotel intervenirati v lem sporu, sedaj postavlja pogoje, ki zvenijo kot politično izsiljevanje proti delavcem in političnim strankam :	občinski
svet mora najprej odobriti zvišanje tarif, samo potem se bo sindikalni spor rešil s posredovanjem urada za delo. Brez odobritve zvišanih tarif ne bo rešitve sindikalnega spora in se urad za delo ne bo zmenil za stavko, ki traja že toliko časa. To je bistvo političnega izsiljevanja.
Pogoji dr. Paiamare
Po dolgočasnem molku je treba priznati da se je dr. Pala-mara jasno, celo brutalno izrazil. Ob tej priliki je treba tudi pripomniti, da se je prav ob tej priliki dobil vtis, kakšno napako je zagrešila vlada, ko je imenovala na tak položaj birokrata namesto političnega človeka, s katerim bi se dale najti rešitve iz tega in drugih položajev.
Vsekakor pa pred tem vmešavanjem v delokrog upravnega odbora in občinskega sveta vprašujemo : kdo je pobudnik te tesne povezave zvišanja tarif z rešitvijo sindikalnega spora? Ali so ti pobudniki stranke v odboru ali pa generalni komisar? V drugih besedah: ali je generalni komisar postal orodje odbora ali pa so stranke v odboru postale orodje generalnega komisarja?
Odgovor ni težak, če pomislimo, da se že mesece šušlja, da je neki desničarski demo-kristjanski voditelj dobil od gen. komisarja zagotovilo, da ne bo odbor dobil niti ene lire, ker bo tako omogočen padec sedanjega odbora in sestava no-ve g a odbora s podporo desnice.
vrnjena s 26 glasovi proti 16 in 15 vzdržanimi.
Po tej razpravi se je načelo vprašanje tarif. V imenu komunistične skupine je govoril tov. dr. Sajovitz, ki je razložil stališče K P in nakazal tudi način, kako je moč rešiti zadevo brez zvišanja larif, za katerega se toliko potegujejo demokristjani in socialdemokrat je-
Po glasovalnih izjavah je bil • zid glasovanja o sklepu, ki ga je bil predložil občinski odbor, naslednji: za 25. proti 31, vzdržani 2, se ni udeležil glasovanja I. Za so glasovali : DC, PSDI PRI:	proli : KP, UP. PSI.
NSZ, MEN, PLI, PNM, MSI,
vzdržala sta se Grubcr-Bencova in Agneletto, se ni udeležil glasovanja Novelli (DC).
Zavrnjen sklep je predvideval takojšnji povišek tramvajskih voznih listkov za 5 lir. s I. januarjem 1958 pa za nadalj. njih 5 lir. 25% povišanja ahon.
majev, povišanje toka za doma. čo uporabo za 2 liri kilovat, 40 odst. zvišanje vode.
Po tem izidu si je župan v imenu odbora pridržal pravico sklepati o možnosti nadaljnjega obstoja odbora. Zato bo občin, ski svet. sklican v doglednem času. Visi krigo predvidevajo, da smo zelo blizu novih občinskih volitev v Trstu, ker bi bila ostavka sedanjega odbora u-vod k imenovanju prefekturnega komisarja in k razpisu novih volitev v roku šestih mesecev. So pa še druge domneve. Nekateri pravijo, da bo generalni komisar imenoval posebnega komisarja za uveljavitev sklepa o zvišanju tarif in da bo sedanji odbor nadaljeval svoje življenje. drugi pa so mnenja, da bodo demokristjani skušali sestavili odbor samih demokristjanov s podporo desnice. Kaj je res, bomo videli v prihodnjih dneh.
Izgledi
za uresničenje Vanonijevega načrta
J^iskusija v posebni komisiji občinskega sveta o Vano-nijevem načrtu, še danes ni razjasnila pred javnostjo, do kakšne mere je lahko pričakovali, da bo ta načrt pomagal gospodarski poživitvi Ozemlja. V splošnem so ideje precej zmedene in iz tega se porajajo pretirane utvare.
Najprej je treba omeniti, da bi se iz tega načrta v štirih letih dobilo lahko največ 12 milijard lir, to je 10 odst. celokupnih davčnih dajatev Trsta v štirih letih.
Kar se pa tiče načina investi, cije, je precej stvari, ki jih je treba objasniti. Vanonijev na. črt deli gospodarske investicije v splošnem na tri velike katego-rije; «propulzivne», ki se tičejo podjetji javne koristi, javnih del in kmetijstva ; industrijske in pomožne dejavnosti (trgovina) ter gradbeništvo. Načrt pa smatra, da se intervencija države izvede lažje in z večjimi rezultati v investicijah prve kategorije in za gradbeništvo.
Kar se tiče propulzivnih, je predviden za Trst furlanski vodovod. velika električna centrala z uporabo metana ali premoga, raztegnitev metanovoda v mesto, podvojitev in elektrifi-
Osrednja proslava 8. marca
kako «e desnica ponuja, kako je marsikakšen demokristjanski odbornik simpatičen desnici in kako sc tržaški veleindustrijci zavzemajo za takšno rešitev.
Na vsak način pa jr ob lej priliki prišel do izraza dogovor med vladno oblastjo in političnimi strankami v odboru, kar nas ne začudi, ker je normalno v buržoaznem režimu, o tem pa je treba obvestiti prebivalstvo, da bo vedelo, kaj pomeni «nepristranost» države.
Nato je govornik prešel k bistvu sklepa, ki ga je odbor predložil. Svoje mnenje o proračunu Acegata, o primanjkljaju in o načinu upravljanja podjetja smo že povedali. Naše mnenje je bilo resno in utemeljeno, tako da je celo neki demokristjanski predstavnik, posredno ali neposredno, priznal upravičenost nekaterih naših kritik, drugi pa celo predlagal preiskovalno komisijo o delovanju upravne komisije podje- [ tja. Mi smo v resnici za komi- j sij o, ki naj izdela načrt za ozdravitev podjetja, ne nasprotujemo pa preiskovalni komisiji. Le žal nam je. da ni tisti svetovalec vztrajal na tej zahtevi. Četudi se ne bo sprejel naš predlog ali listi prof. Lonze, bo javno mnenje vedelo, da je bila naša obsodba hipoteka nad to in vsemi drugimi upravnimi komisijami, dokler se ne bo osvetlilo delovanje podjetja.
Vsa polemika glede zmanjša nja proračuna na 606 milijonov je nekaka obnova izsiljevanja ob priliki uveljavitve zakona 703. Prepričani smo, da bo javno mnenje znalo razumeti kljub vsem manevrom da so sedanjega stanja krivi upravniki in stranke1 v upravi Aee
kacija železniške proge Trst-Benetke in pontafeljske, avtocesta Trst-Benetke in Videm-Tr-biž, pomol Vil. v luki itd.
Glede tega pa se ugovarja, da bi se morala železniška in cestna dela izvesti s finanširanjeni izven Vanonijevega načrta. to je črpajoč iz proračuna državnih železnic in iz sklada, ki ga predvideva posebni zakon Romita. Tudi metanovod bi moral spadati v načrt vsedržavne ustanove goriv. Za gradnjo po. mola VIL pa naj bi s c1 črpalo sredstva iz rednega proračuna pristojnega ministrstva. Zato bi ostala v okviru Vanonijevega načrta le vodovod in električna centrala.
(Nadaljevanje na IV. strani)
\ nedeljo zjutraj so se tržaške žene zbrale v dvorani kina Alabarda, kjer je Zveza demokratičnih žena priredila osrednjo proslavo 8. marca. Na proslavi so govorile prof. A da Marchesini Gohetti od vodstva Zveze italijanskih žena. ki je orbala razvoj borbe za pravice žena v zadnjem stoletju in nakazala smernice sedanjih ženskih borb za uresničenje vseh Je nedoseženih pravic, J ole Deferii, ki je govorila o položaju žena na na-eni področju, in Jelka Gerbec. Slednja se je v svojem govoru dotaknila vprašanj, ki tarejo slovenske žene. razložila pomen borbe, ki jo vodijo za narodne pravice, in poudarila enotnost slovenskih in itali jan-skih žena na našem področju, kar je predpogoj za uspeli v sedanjosti tn prihodnosti. Na osrednji proslavi so recitirali tudi nekaj zelo lepih
priložnostnih pesmi.
Kmetijstvo, ki spada pod prvo točko, hi zaradi svoje omeje-ne gospodarske važnosti našlo lažje zadostitev svojih potreb v okviru Vanonijevega načrta.
Tretja kategorija, to je gradbeništvo bi v primeru, da bi bilo vprašanje stanovanjskih gradenj rešeno v štirih letih, ki jih predvideva osnutek načrta izčrpalo več kot dvakrat toliko kar ima na razpolago denarja ves načrt. Toda na tem sektorju delujejo tudi ustanove INA-casa, načrt Aldisio, socialne ustanove, rotacijski sklad itd. Te ustanove bi morale vzeti na svoje rame večji del brc. mena, tudi če bi se problem stanovanjskih gradenj ne rešil v predvidenih štirih letih.
Osnutek Vanonijevega načrta predvideva, da hi se investicije j za industrijo morale izvesti iz. ključno s privatnim kapitalom. Toda v Trstu je položaj razli-, če n. Pa ropi ovne družbe, side-rurgija in večje ladjedelnice so i državna last. čeprav pod pri-1 vatno obliko. Ali ne spadajo loie j in vestiri je za razširitev trgovskega h vodovja, obnovitev ! siderurške industrije, prenovitev ladjedelnic v Vanonijev načrt?
| Ne sinemo nadalje pozabiti, da predvideva občinska komisija ustanovitev industrij za izdelavo vsakovrstnih zaklopk 'n sintetičnih proizvodov, ki hi sr večinoma uporabili v ladje-delniški industriji. Do danes še ni jasno, če bi te nove dejavnosti dobile finančna sredstva iz \ anonijevega načrta ali iz ro. i arijskega sklada, ali pa iz po, nebnih skladov Fiumare. Fin-ineecanica in Finsider.
| C e hočemo sedaj govoriti o j investicijah zasebnega kapitala.
' ki ne spadajo v Vanonijev načrt. je malo verjetno, da se bo-! do —- upoštevajoč posebni po-I iožaj Trsta lahko uresničile,
| če ne bodo dobile vzpodbude z i ustanovitvijo proste cone.
Iz gornjih kratkih beležk si ; lahko ustvarimo sliko, da je ’ točna določitev Vanonijevega | načrta za Trst še daleč pred na.
I mi. Odvisna je od cele vrste j čini tel jev. ki se jih lahko dolori le s pogajanji in sporazumno z vlado.
Segnijeva vlada se je nevarno zasukala
Ameriška igra
na Bližnjem vzhodu
/"1 lede Bližnjega vzhoda se ta ^ teden morata zabeležiti dve dejstvi. Predvsem je umik Izraelcev iz Akabe in Gaze povzročil novo napetost, namesto da bi ustvaril ugodno ozračje za pomiritev. Na drugi strani so zahodne velesile neugodno odgovorile na predloge Sovjetske zveze za rešitev visečih vprašanj Bližnjega vzhoda.
Takoj po umiku Izraelcev s področja Gaze in Akabe so E-gipčani upravičeno zahtevali, da se jim Gaza in Akaba izročita v upravo. Ob tej priliki so Izraelci dvignili nov hrup in začeli groziti z novimi vojaškimi posegi. Od Amerikaneev
ski zaliv svojo vojno mornarico. Vse zgleda, da so A me rikanci sklenili z Izraelom kakšen tajen sporazum na škodo Egipta. To pa je zelo nevarna igra, ki je prišla dò izraza s ponovnim izraelskim rožljanjem z orožjem. Za sedaj je OZN sprejela zahtevo Egipta po izročitvi civilne uprave v roke Egipčanov. Trenutno bodo čete OZN ostale na obeh področjih.
Na Cipru so Angleži obesili na ukaz guvernerja H a rdi n ga 19-1 et nega mladinca E vagorasa Palikaridesà, ki ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt f elmi a.
zahtevali, naj pošljejo v Akab- rja.
^ egni se je začasno rešil s pomočjo fašistov in monarhistov. ki so se ob glasovanju o zaupnici v zvezi z imenovanjem Togu i ja za ministra za državno udeležbo vzdržali. Poteza desnice ie zelo pomembna, ker so znane njene simpatije do Tognija, ki je že pred časom zastopal tezo o odprtju na desno in o politiki odločne diskriminacije proti levici, prav posebno proti komunistom.
Skoraj vsi politični krogi ko. men ti ra j o	zadržanje desnice
kot korak dalje k cilju, ki so si ga zadali desničarski voditelji krščanske demokracije, t. j. prisiliti Segni ja ‘ da zapusti predsedstvo ministrskega sveta ali pa da klone pred zahtevami Confindustrie.
Komun istifn i krogi so mnenja, da se je Segnijeva vlada dejansko preusmerila na desno pod pritiskom Malagodija. liberalca, ki zastopa koristi velein-dustrijcev in veleposestnikov, in
♦ Ceri agrarnih pogodb utegnejo povzročiti krizo
Fa n fani ja. Vsepovsod pa poudarjajo. da se Segni ne bo mogel obdržati na vladi, kar očitno hoče Fanfani, ki manevrira tako, da kompromitira ministrskega predsednika
Čeprav je vlada začasno preskočila oviro zaupnice po v p ra. šanju Tognija, ki jo znan zaradi svojega negativnega stališča do podržavljenih družb, s pomočjo fašistov in monarhistov in pod pritiskom izsiljevanja liberalcev. se ji bodo prav kmalu postavile nove ovire, ki jih verjetno ne bo mogla prebroditi. Predvsem se postavlja vprašanje agrarnih pogodb.
Najbolj klavrno vlogo igrajo v sedanjem trenutku socialde-mokratski voditelji. Matteotti je zaradi imenovanja Tognija in kapitulacije po vprašanju stalnih upravičenih razlogov po-
dal oslavko z mesta tajnika PSDI. Takoj nato pa je svojo ostavko preklical pod pritiskom ostalih voditeljev stranke. Sedaj pa je PSDI pred javnim mnenjem dejansko odgovoren ne samo za kapitulacijo glede Cipra vičen ih razlogov, temveč tudi za imenovanje Tognija, kar je oeividen preokret 'bide na desno. Kako se to njihovo zadržanje strinja z njihovo demagogijo in z napori za socialistično združitev? Iz tega je raz-vidno, da PSDI ni napravil nobenih korakov 'dalje v smeri združitve na zdravih, razrednih pozicijah. Le PSI je napravil korake k združitvi. Ali naj to pomeni, da bo PSI res zašel na sedanje pozicije PSDI. kar žabic va Saragat? Tega ne vemo. Prihodnost ho pokazala, kaj se bo zgodilo.
POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Alije
zanikati
mogoče
obstoj dveh svetovnih blokov ?
Ali je mogoče govoriti v sedanji dobi o obstoju dveh taborov. socialističnega in-kapitalističnega? Zgledalo bi, da o tem ne more biti nobenega dvoma. X resnici ni treba, da je človek <e posebno razgledan, da se lahko prepriča o tem, da določeno število dežel napreduje po poti socializma, dočim kapitalistični režim še dalje gospodari v drugih deželah.
Ta položaj je rezultat nepo-vračljivega zgodovinskega procesa. Zgodovina dokazuje, da se človeške družbe razvijajp, neprestano gredo naproti višjim oblikam socialnega ustroja sko. zi celo vrsto postopnih preobrazb. In ni mogoče osporava-ti, da socializem prekaša kapitalizem.
Po socialistični revoluciji v Rusiji se je šesti del sveta iztrgal izpod nadvlade kapitalističnega režima in stopil po novi, do sedaj še neraziskani poti, to je po poti socializma. Pozneje, po drugi svetovni vojni je moral kapitalizem odstopiti še nadaljnji teren. Več evropskih in azijskih držav se je odtrgalo od kapitalističnega sistema. Narodi teh držav - vštevši veliki kitajski narod — so začeli odločno graditi socializem, ki je postal svetovni sistem.
Poleg svetovnega kapitalisti, enega sistema obstoja torej danes tudi svetovni socialistični sistem. Socialistične države Evrope in Azije zavzemajo nad eno četrtino vse zemeljske površine in njihovo prebivalstvo predstavlja nad eno tretjino vsega človeštva.
Zakaj govorimo o dveh svetovnih sistemih ?
Zakaj govorimo o dveh svetovnih sistemih? Iz enostavnega razloga, ker imajo države vsakega izmed teh taborov, ne-glede na razlike med njimi, ki so jih ustvarile svojskosti zgodovinskega razvoja in narodni značaj, precej skupnih vidikov in jih združujejo številne vezi.
Socialistične dežele imajo kot skupno dejstvo, da je oblast v rokah delovnih ljudi na čelu z delavskim razredom. Odpravi je. no je izkoriščanje človeka po
človeku in proizvodna sredstva pripadajo ljudstvu. Tesne bralske odnose med temi deželami utrjuje ideologija marksizma-leninizma, utrjujejo jih načela proletarskega internacionalizma. Iz tega izhaja enotnost njihove zunanje politike. Politika socialističnega tabora je politika miru, enakosti pravic in sodelovanja prijateljskega sodelovanja, ker je mir bistveni pogoj za uspehe v izgradnji socializma, bodisi v Sovjetski zvezi kot v Ljudski republiki Kitajski, v Češkoslovaški kot v Albaniji.
Videz dežel kapitalističnega sveta je mnogo bolj razlikovan, toda tudi v teh deželah ni težko najti skupnih značilnosti. Oblast je v rokah razredov gospodarjev in delovne množice so praktično izključene iz uprave javnih stvari. Ogromna bogastva so osredotočena v rokah majhnega števila oseb in to omogoča izkoriščanje človeka po človeku.
Seveda se ne sme pozabiti, da je kapitalistični sistem sestavljen iz skupnosti držav, ki imajo vse prej kot enako stopnjo gospodarskega in političnega razvoja. Neenakost, ki je na splošno tipična za kapitalizem, sc jasno izraža v položaju dežel, ki mu pripadajo, katere se razvijajo na zelo nereden način. Mnogo več razlik je med temi deželami v obliki vlade ali v gospodarskih in socialnih odnosih, kot se to pojavi med državami socialističnega tabora. Dejansko, med prvimi obstojajo celo ostri antagonizmi.
Skupna politika dežel socializma
Skupna politika — kar je značilnost socialističnih dežel — seveda ni mogoča med kapitalističnimi deželami. Predvsem to ni mogoče, ko je cela vrsta držav, ki je po drugi svetovni vojni pretrgala verige kolonialnega in polkolonialnega suženj, siva, pridobila v svetu neodvisnost. Ne da bi bile socialistične, se te države aktivno borijo proti imperializmu in njegovi vojnohujskaški politiki, podpirajo politiko miru med narodi. Istočasno zasleduje majhna skupina imperialističnih sil napadalno politiko, da bi si na vsak način ohranila svoje pozicije in svoje kolonialne privilegije. Medsebojno tekmovanje ni ovira za skupno akcijo, čeprav skušajo rešiti ostanke kolonializma ali se boriti proti socialističnim silam. Zato imamo vse razloge, da govorimo o obstoju imperialističnega tabora v mednarodnem merilu, ki se razlikuje ne samo ' zaradi nekaterih gospodarskih in socialnih skupnih značilnosti, marveč tudi po značaju politike, ki jo zasleduje določeno število držav.
Očividno je torej, da obstoj
dveh svetovnih sistemov ni nobena potvorba, marveč je realno dejstvo. Tisti, ki so navajeni upoštevati dejstva, ne morejo prezreti te realnosti naše dobe, ki je sicer zelo važna. Lahko celo trdimo, da je težko nekaj razumeti v sedanjem svetovnem položaju, če se pozabi na dejstvo, na katerega je pred kratkim pravilno opozoril kitajski list «Dženmindžibao» in sicer v članku pod naslovom «Še o zgodovinski izkušnji diktature pro. letariata», kjer pravi: «Antago-uizem med taborom imperializma in taborom socializma, odkrita prevratniška dejavnost, ki jo vodi imperialistični tabor proti socialističnemu, sta postali najvidnejši dejstvi svetovne politike».
Toda v zadnjih časih skušajo nekateri vedno pogosteje ne samo zanikati to «najvidnejše dejstvo», marveč celo postavljati v dvom obstoj dveh taborov. Čim se analizirajo argumenti, ki jih iznašajo v podkrepitev te teze, se ugotovi, da to ni rezultat navadne čudne zaslepljenosti ali da se avtorji ne posvečajo teoretičnim raziskovanjem. Ravno obratno, njihov cilj je popolnoma drugačen. To dokazujejo, ko hočejo trditi, češ da so Sovjeti, ker potrjujejo obstoj dveh taborov, praktično proti miroljubni koeksistenci.
Čudna trditev! V resnici je težko najti manj prepričljiv argument za zanikanje predanosti miru s strani sovjetskega ljudstva. Če bi dva tabora ne obstojala, bi se sploh ne postavljal problem koeksistence. To je bil pač položaj pred štiridesetimi ali petdesetimi leti. Toda svet se je spremenil in ta problem je danes pekoče aktualnosti. Človeštvo se nahaja pred to izbiro : miroljubna koeksistenca ali sovražnost med državami, ki pripadajo različnim sistemom. In «položaji sile», hladna vojna ali politika «ob robu vojne» ne obetajo nič dobrega.
Informacijski bilten agencije «Jugopress» je pred kratkim izjavil, da koncepcija, ki priznava obstoj dveh taborov (b.lten jih naziva «ideološki bloki»), predstavlja «očitno preživelost». Jugoslovanski novinarji pogo-stoma povezujejo te trditve z negiranjem opozicije med dvema socialnima sistemoma — socializmom in kapitalizmom — in povezujejo celo z zanikanjem točne demarkacijske črte med dvema sistemoma.
Nelogične
jugoslovanske
teze
ZSSR podpira
pet načel koeksistence
Nemogoče je rešiti ta problem, če se zanika obstoj dveh taborov. Sovjeti smatrajo, da je miroljubna koeksistenca dveh sistemov potrebna in možna. ZSSR vodi že od svojega nastanka aktivno borbo za mir. Odločno je podpirala pet načel koeksistence in je po konferenci v Bandungu večkrat predlagala, da bi ta načela, ki so bila sestavljena v Aziji, sprejele tudi evropske države. Naša država je izjavila, da jih je pripravljena izvajati v praksi tudi v odnosih z Združenimi državami. Življenje samo je danes dokazalo, da želijo dežele socialističnega tabora navezati svoje odnose z vsemi državami na osnovi petih načel, seveda pod pogojem, da jih na drugi strani sprejmejo in tudi u-vedejo.
Nihče ne more zanikati, da priznanje obstoja dveh taborov s strani Sovjetov, ni nikakor preprečilo, da bi ZSSR ne ohra-
nila najbolj prijateljske odnose s celo vrsto držav, ki pripadajo drugemu socialnemu sistemu, n. pr. z Indijo, Indonezijo, Bir-manijo, Agfanistanom, Egiptom, Sirijo in z drugimi arabskimi deželami, kot tudi s Finsko in drugimi evropskimi deželami.
Po drugi strani pa je prišlo v zadnjih letih do hudih spopadov med deželami, ki pripadajo istemu sistemu. Dovolj je omeniti spor med Veliko Britanijo in Grčijo glede Cipra, da nc govorimo o oboroženi borbi, ki jo vodijo kolonialisti v Maleziji in Kenji, o anglo-francosko-izraelskem napadu na Egipt, čeprav je znano, da gre za nesocialistične dežele.
Zato teza, po kateri naj bi bilo priznanje obstoja dveh taborov naperjeno proti miroljubni koeksistenci, ni logična in je ne potrjujejo niti dejstva. Zato je tembolj čudno, da jo podpirajo nekateri organi jugoslovanskega tiska.
IN uveali bomo nekaj primerov. V nekaterih člankih se lahko najdejo pojmovanja o naraščajoči socialni revoluciji v vseh dezeian sveta. Tovarišica Marija Wilfanova govori v članku, Ki ga je objavil list «NIN», že u možnosti «razvoja socializma pu poti evolucije», kar predpostavlja, da sc bodo v gospodarsko in socialno politiko ne-socialistienili dežel vedno bolj vključevali «socialistični elementi».
V tej tezi ni nič novega. \se vrste socialreformistov že dolgo časa od tega napovedujejo teorijo o «evolucijskem» razvoju v socializem. Na osnovi te «evo. lucije» hi postopna akumulacija «socialističnih elementov» v notranjosti kapitalistične družbe omogočila prehod v socializem brez socialne revolucije. Predstavniki revizionizma v svetovnem socialističnem gibanju, po Bernsteinu z njegovimi teorijami o postopni spremembi kapitalizma v socializem, do pristašev buržoazne nacionalizacije, ki jo kažejo kot najboljše sredstvo za gradnjo socializma, so vedno propagandi-rali to idejo. Že v svojem «An-ti-Diihringu» je Engels osmešil «neki določeni lažni socializem», katerega pristaši so proglašali za socialistično vsakršno podržavljenje proizvodnih sredstev. «Seveda — je napisal Engels — če podržavljenje tobaka pomeni socialistični ukrep, bi se lahko Napoleon in Mettermeli prištela med ustanovitelje so. cializma».
X7 sedanjem položaju trditev, da ni razlike med dvema taboroma, in teza o «evolucijski» spremembi kapitalizma v socializem, ne moreta kot škodovati koristim socializma, pa naj bodo nameni avtorijev kakršni koli. Take trditve privedejo do naslednjega zaključka: ker se kapitalizem lahko postopoma razvije v socializem ni več potrebna nobena razredna borba. To pa bi izkoristili samo sovražniki socializma, ki vodijo srdito razredno borbo proti socializmu. Dočim eni govorijo o «evoluciji», drugi zelo aktivno delujejo v cilju, da bi sprevrgli in uničili, kot se izraža Dul-les, socialistične dežele.
Kot smo videli, tisti, ki zanikajo obstoj dveh taborov, bi hoteli dokazati, da je ta raz-dvojitev sveta isto kot pojav sovražnih vojaških blokov.
Ni pa mogoče istovetiti obstoječe socialne sisteme z vojaškimi bloki. Obstoj dveh taborov je rezultat zgodovinske evolucije, odgovarjajoče objek-
Plenum sekcije v Križu odobril resolucijo o debati
P
rejšnji petek je bil plenum sekcije v Sv. Križu, na ka-
terem so izvoHli nov sekcijski komite. Po kratkem poročilu tov. Laharnarja o delovanju sta. rega sekcijskega komiteja in diskusiji, je tov. Golli podal poročilo o sedanji politiČno-ideološki debati v mednarodnem komunističnem gibanju. V zaključku je bila soglasna odobrena naslednja resolucija:
«Komunisti sekcije Sv. Križa, zbrani na plenumu 8. marca, ki so poslušali poročilo tov. Gollija o sedanji ideološki debati v mednarodnem komunisti, čnem gibanju, podčrtujejo veliko važnost okrepitve enotnosti socialističnih dežel, po propadlem kontrarevolucionarnem fioskusu na Madžarskem, ki je odkril zločinske načrte imperia, listov, kateri so bili preprečeni po zaslugi bratske pomoči Sovjetske zveze madžarskemu naro. du; smatrajo to enotnost socialističnih dežel kot izraz proletarskega internacionalizma, osnovnega načela marksizma-leni-
Partijsko življenje
nizma, preizkušenega v nad sto. letju borb in izkušenj mednarodnega delavskega gibanja, katero se je mogočno okrepilo z nastankom prve socialistične države; potrjujejo svojo zvestobo proletarskemu internacio. nalizmu, ki se izraža v bratski enotnosti med Slovenci in Italijani in je karakteriziralo že od njegovega nastanka delavsko gibanje tega ozemlja, kjer je nacionalizem vedno skušal razdvajati in podpihovati delovne ljudi obeh narodnosti, ene proti drugim; obvezujejo se zaradi tega, da bodo vedno bolj krepili slovensko-italijansko e-notnost, da bodo dali s svojim političnim in ideološkim delovanjem doprinos borbi proti zagrizeni antikomunistični kampanji, ki jo je sprožila buržoa-zija in proti vsakemu revizionizmu marksizma - leninizma, ker bodo s tem izpolnili svojo dolžnost, kot člani velike zma. govite družine mednarodnega komunističnega gibanja.»
Konference in zborovanja
Javnost zasleduje v teh dneh z živim zanimanjem razvoj nekaterih velikih krajevnih pro-blemov. Agitacija v podjetju Acegat in diskusija o Acegat v, občinskem svetu so problemi na dnevnem redu, ki so tesno povezani s splošnim gospodarskim in političnim položajem našega mesta.
Druga tema razprave med raznimi političnimi strujami, je vprašanje deželne avtonomije, ki je precej zapleteno in še ne dovei j jasno tržaškemu prebivalstvu.
Zato je potrebno, da se organizirajo v okrajih (na prostem ali v sedežu) konference in javna zborovanja, na katerih naj se obravnavajo gornja vpra. sanja.
Kot vzgled naj služi sekcija Sv. Jakoba, ki je organizirala za nedeljo zjutraj zborovanje v
ulici C. Belli. Na tem zborovanju bodo objasnili prebivalstvu sedanje borbe tržaških delavcev.
Sestanki s tajništvom
Sekcijski komiteji naj se pripravijo za sestanek s tajništvom partije in sicer na osnovi analize položaja v sekciji, ki se je napravila pred upravnimi volitvami ter na osnovi diskusije, ki je že bila v sekciji ob prisotnosti članov tajništva. Sestanek si postavlja cilj, da bo napravil vse potrebne ukrepe za boljše napredovanje partije v sedanjem gospodarskem in političnem položaju. Sekcijski komiteji naj sporočijo osrednjemu organizacijskemu odseku, čim so pripravljeni za sestanek.
Organizacijski sekretarji naj čimprej uredijo z organizacijskim odsekom vprašanje članskih seznamov.
Seja IK
X7 ponedeljek, 18. marca ob 17. uri bo na sedežu v ul. Capitolina 3 sestanek Izvršnega komiteja naše partije.
livnim zakonom, ki so sni od človeške volje.
neodvi- ! iniciativa za Bloki, tev. Odgovor
njihovo ustanovi-na to vprašanje
zavezništva, predvsem vojaška zavezništva so nekaj drugega. Bloke so ustanovile in ustanavljajo nekatere države, ki imajo točne vojaške in politične cilje. X7 blokih niso samo države e-nega tabora, socialističnega ali kapitalističnega. Protihitlerjev-ska koalicija je bila n. pr. nedvomno politično - vojaški blok. Toda v njej so bile bodisi Sovjetska zveza, socialistična dežela kot tudi kapitalistične sile. Če torej obstoj dveh sistemov, dveh taborov odgovarja zgodovinskim zakonom naše dobe, ni mogoče trditi isto o politično - vojaških blokih, ki .so se ustanovili v povojni dobi. Lahko bi se nam oporekalo, da so ti bloki nastali z razdvojit vi j o sveta na dva tabora, da so posledica bor. be dveh socialnih sistemov. Ta borba je dejstvo. Toda iz tega nikakor ne izhaja, da mora i-meti na vsak način vojaški značaj in da mora privesti do oboroženega spopada med obema blokoma. Če bi vse kapitalisti, čne države pošteno sprejele načelo miroljubne koeksistence, kot so ga sprejele socialistične države, bi se te borbe razvijale v mirni obliki, v obliki gospodarskega, kulturnega in političnega tekmovanja, ne da bi pretila človeštvu nevarnost novo svetovne vojne.
Kdo je pobudnik?
Zaradi tega, ko se preučuje vprašanje vojaških blokov, je va-žno takoj določiti komu gre
mora pač biti samo tak: imperialistične sile, na čelu z Združenimi državami so tiste, ki so podvzele pobudo za ustanovitev vojaških blokov v povojni dobi. Te sile so ustvarile severnoatlantsko zavezništvo kot pripravo za napad na ZSSR in dnige socialistične dežele in dale s tem dokaz svoje sovražnosti do načela miroljubne koeksistence. Varšavski pakt, ki je bil podpisan nekaj let pozneje, ni bil nič drugega kot odgovor na grožnjo, ki jo je predstavljala atlantska napadalna politika za dežele socialističnega tabora in odgovor na «združitev» Evrope okrog prebujajočega se nemškega militarizma.
Danes se srečajo ljudje, ki pod pretvezo «objektivnosti» skušajo postaviti na isto raven napadalni atlantski blok in varšavsko pogodbo, ki zasleduje povsem obrambne namene. Čudna je taka objektivnost, ki ne vidi načelne razlike med tema dvema zavezništvoma! Atlant. ski blok je ozka vojaška grupa, cija, medtem ko je varšavska združitev odprta drugim državam. Prvi je bil proglašen kol trajna podlaga zahodne politike. Drugi pa se lahko likvidira, čim se ustvari evropski sistem kolektivne varnosti. Kako se morata torej postaviti na isto raven?
INi mogoče zamenjati vprašanja obstoja dveh taborov z vprašanjem dveh blokov. Povsem «lo. VADIM ZAGLADIN
(Iz sovjetske revije «.Novi časi» št. 7)
Nova država Gana
(Nadaljevanje na /V strani)
Objavljamo zemljevid nove neodvisne afriške države Gana, ki je nastala 6. marca t. 1. in je bila takoj soglasno sprejela v Organizacijo združenih narodov. Kot je razvidno iz zemljevida. ji še ne pripada francoski del Toga, nad katerim Francija izvršuje mandat od leta Iti 15 dalje. Prebivalstvo francoskega dela Toga si želi priključitve h Gani, a temu nasprotujejo francoski kolonialisti in priseljenci. ki imajo svoje velike interese v tem delu Afrike. V lada Gane je že izjavila, da bo vodila politiko v korist miru in da se bo potegovala skupno z afriškimi in azijskim: deželami za svobodo in neodvisnost kolonialnih ljudstev. To je prav gotovo zelo malo dobrodošlo francoskim in angleškim kolonialistom. ki si v zadnjem času le s težavo ohranjujejo kolonialne posesti. Vsekakor pa bo Gana ena država več, ki bo postala zgled za tisti pretežni del Afrike, ki še ni dosegel neodvisnosti.
O občinskem proračunu dolinske občine
za leto 1957

Glavni vir dohodkov je trošarinski davek Primanjkljaj skoro isti kot lani
red kratkim je dolinski ob-
činski svet odobril prora-
čun za finančno leto 1957, ki izkazuje kot smo že zadnjič pisali — 27,431.017 lir dohod, kov, izdatkov pa 72,993.472 lir. Primanjkljaj, ki ga bo morala kriti država znaša letos 45 milijonov 562.455 lir in je približno enak kot lansko leto. K temu naj še pripomnimo, da je država lansko leto krila primanjkljaj do višine 30 milijonov lir, razliko približno 15 milijonov pa je črtala.
Vsakemu bralcu, ki ne pozna dejanskih razmer naših občin — tokrat je na vrsti Dolina — se bo primanjkljaj zdel na prvi pogled pretiran, še posebno če povemo, da šteje dolinska občina kakih 5200 prebivalcev.
Toda upoštevali je treba predvsem, da dolinska občina nima v svojem območju nikakih niti malih industrijskih podjetij ne tovarn, nima trgovskih podjetij, to je, nima virov, ki bi lahko dali občini večji in stalen dohodek. Naj pripomnimo, da je v občini 17 go. stiln in 15 trgovin z živili, sadjem in zelenjavo. Zato je seveda glavni vir občinskega do-hodka trošarinski davek, predviden za letos v višini 12 milijonov lir, kar predstavlja sko-ro polovico vseh občinskih dohodkov. Ostalo so najemnine občinskih zemljišč, stavb, kamnolomov, najemnina za lov itd.
Davčna
politika
Davčna politika demokratične občinske uprave stremi za tem, da v mejah možnosti in-za-kona čimbolj razbremeni davko. plačevalca. Pri tem je treba i-meti namreč vedno pred očmi socialni sestav prebivalstva. Gre v pretežni večini za delavce iz tovarn, pristanišča, delavce gradbene in drugih strok, ki s svojimi skromnimi letnimi dohodki gotovo ne morejo predstavljati vira za davščine. To je ob-
činska uprava skrbno upoštevala tudi, ko se je razpravljalo in sklepalo o uveljavitvi znanega zakona 703.
Ne more biti nobenega dvoma, da so v vsaki občini in to velja seveda tudi za dolinsko potrebe od leta večje, kar pomeni večje izdatke. Med izrednimi neobveznimi stroški najdemo letos te-le postavke: nabava gledališkega odra za kul-turne prireditve 750.000 lir, u-stanovitev občinske knjižnice 1,800.000. Pripomniti je treba, da so merodajne oblasti lansko leto črtale med drugimi tudi gornji dve postavki, na katerih pa občinska uprava povsem u-pravičeno vztraja. V tej katego. riji izdatkov je predvidenih tudi 50.000 lir za vzdrževanje spomenikov padlih partizanov, 150 tisoč lir za dopolnitev javne razsvetljave v Boljuncu (na trgu), 100.000 lir kot prispevek za kmetijske večerne tečaje.
Izredni obvezni stroški
jone 831.600 za primanjkljaj uprave občinskih vodovodov, 1,516.000 za uporabo vode na javnih pipah in pralnicah; za javno razsvetljavo je predvidenih nekaj nad 4 milijone lir, za stroš.ko za izterjavo trošarin, škrga davka 1,912.000 in končno naj omenimo še plače občinskih nameščencev, prispevke v pokojninski sklad in socialno zavarovanje, kar znaša skupno približno 11 milijonov lir.
Potrebe vsako leto večje
Seveda smo navedli le večje izdatke tako, da si bralec lahko ustvari vsaj bežno sliko dejanskih potreb občine, ki so — kot že poudarjeno — vsako leto večje. Gotovo je, da občinska uprava ni v nobeni postavki pretirala, marveč je vedno
gledala na potrebe občine in občanov zelo stvarno. X7sekakor mislimo, da si je iz gornjega bežnega pregleda dohodkov in izdatkov mogoče ustvariti o. bjektivno sliko položaja v občini in primanjkljaja.
X7 zaključku članka, ki seveda ni niti zdaleka izčrpal vse občinske prolilematike — bi bilo treba namreč spregovoriti tudi o turizmu, kar pa bi bilo lahko snov za drugi članek — naj še omenimo javna dela, ki so danes v teku v občini. Dokončujejo se dela za napeljavo vodovoda na Jezero, v «Hrvatove», «Suik» in na borštan. sko pokopališče, širijo tudi cesto, ki pelje iz Bazovice v Drago in asfaltirajo cesto z Domja v Log in Ricmanje. Zaradi zime so bila dela na teh cestah prekinjena. V Mačkovljah pa so v teku dela za razširitev in asfaliiranje vaške ceste tako, da bo sedaj avtobus lahko vozil tu. di v vas. V polnem teku so tudi dela za razširitev šolskeg i po-slopja v Ricmanjih, ki bo imelo učilnice za osnovno šolo in o-troški vrtec.
V prihodnjem članku pa bomo spregovorili o drugih delih, ki so bila že odobrena v zadnjem gospodarskem načrtu in jih bo občinska uprava začela v doglednem času.
Dohodki posameznih kolhoznikov lansko leto S
iiiiiiiiiiiiiiiii
Kolektivni dohodki kolhoz' Sovjetski zvezi so znašali lDs-zn
1 'Zv
^ko leto nad 100 bljev. XT prvem lanskega leta so kolhozniki p jeli kot predujme za deloj
milijard šestmes	j jj
dni, dvakrat več denarja leta 1955 v istem času.
Navedemo nekaj primcit ki kažejo koliko denarja pridelka prejmejo sovjete kolhozniki za svoje delo. \*HTC
M h
kolhozu «Šerp i molot» (Srp0 , pokr
kladivo) v moskovski ni so prejeli leta 1956 za
v
«ielovni dan 13 kg krompij in drugo zelenjavo ter še v jirvjj rubljev v denarju. Nadalje llolet ja prejeli mnogo mleka, mesa lih št< jaje kot nagrado za najbolkva p indekse proizvodnje. Tako eni v n. pr. kmetica Dukočajeva pl ili ] jela lansko leto 10,5 ton kr0*temi v pirja in druge zelenjave, ly<Knjiž litrov mleka in 8500 rubljevbu jn denarju; Pilatova, ki se je thi», (( svetila izključno prašičereji, [lici», p prejela nad 11 ton krompi^a (Je]
rja dl
in druge zelenjave, 127 ^rj svinjskega mesa in prildiž ali I 10.000 rubljev v denarju. F°rki i kolhozu «Razsvet» (Zora) v ygrafsk lorusiji so prejeli za vsak |ll^ljans lovni dan 3 kg žitaric, 10 ranici krompirja, 30 rubljev v de^Jejo rju in krmo za goveda, ki rv o j
privatna last kolhoznikov. ['°rkeg
bn0
Povišanje plačila v dena^ in v naravi za vsak delovni dt . je dobra materialna vzpodbit 'r ^ za hitrejši napredek skupni Vl,) gospodarstva tu 1957.
m sl,
mir
kolhoznikov v , ^ p «O
i
11 Ijuv
Pri Odesi gradijo luko
| («Ži |akina»
•"Deti, ! dnu k° Kr«
novo
^Ver
Na obali Črnega mod južno od Odese gradijo ii<Vv^nsk; luko. Gradijo jo v naravnf91 gl zalivu, kjer bodo ladje na ?eSa ru tovem pred vsako nevihto. H zanin je voda v tem zalivu bolj sl* Nsate kot na odprtem morju, bo na ka obvarovana pred nevafi^6 lite st j o ledenih plošč tudi ob v hujšem mrazu. Luka bo opr^a Iva Ijena za pristajanje velikih aL pi ceanskih parnikov, posebno I si°ver govskih, ki prevažajo prem' n’ k pesek, cement in druge tovore. Obenem bo nova lif
termiki i.rri k
oporišče za antarktične ladje, rešilne in velike lejske ladje.
ribr* ki
pelf
OS V'
t'èela ,
! deli
""donsk
t lr<,||ii
Kg»
Na PoljskercSk 9 televizijski v,‘ postaj
G c *>a L
>d°v j
Letos se bodo na Poljski0 na > začele redne televizijske oddnint,^^ Že pred leti so na Poljsk't izvajali poskusne oddaje, ki «Gori se zelo dobro obnesle. V z*Zal v njem času pa je vlada odob» G0rk sredstva za graditev devetih s;i pr; levizijskih postaj, ki bodo <ugot0v delno začele oddajati v »ja bi ^ krajšem času. Hkrati so zi'A'lily,, ureditev televizijske mreže, fič p, bo posredovala oddaje po vS™* vpij poljskem ozemlju.	*eljsko
I Plati
dela
Tajnik gospodarske komi- oazjj^
OZN za Evropo Gunnar Myf<St
je dospel v Sovjetsko zv» kjer bo na
skal prestolnico in nove
povabilo vlade » j0 j
Vo,
tačr
Med izrednimi obveznimi stroški so večje postavke za popravila občinskih nepremičnin 1,500.000, napeljava telefona v Prebeneg 1.800.000, primanjkljaj uprave občinskih vo. dovodov v letu 1955, 1,888.567 lir, nabava tovornega avtomobila za občinske vodovode 1 milijon 552.000, stroški za obvezne občinske ceste 1,260.000, nabava opreme novih učilnic v Ricmanjih 920.000, ustanovitev dveh zdravniških in dveh zo-botchničnih šolskih ambulato-rijev 1,800.000, poravnava zao. stalih bolniških stroškov 4 milijone 919.250 lir itd.
Med rednimi obveznimi stro-bki najdemo precej visoko postavko 4 milijonov lir za bolniške stroške in stroške za prevoz bolnikov v bolnice, 1 milijon 257.100 za strokovno šolo in šolske vrtove, 1.784.000 za vzdrževanje, kurjavo in razsvet. ljavo v osnovnih šolah, 3 mili-
•"‘‘tbske,
sirijske ter kmetijske centi» ìfJ|st južni Sibiriji.	r'aj|l0| '
Vu
"ib
ZA VSAKOGAR NEKAJ
samo eno
«Oprostite, pred desetimi minutami ste mi zagotavljali, da me strastno ljubite.»
«Seveda, takrat sem mislila, da j«1 avlo vaš.»
♦♦♦
Znani skladatelj in pianist Rubinstein se je mudil v Lon. donu, kjer je srečal neko znanko. Prosila ga je, naj ji podari vstopnico za svoj koncert, češ da je ne more kupiti. Rubinstein pa ji je odgovoril :
«Stvar je v tem, gospa imam na razpolago mesto. Če ste zadovoljni z njim...))
«Ne morem vam povedati, ka. ko sem vam hvaležna,)) je vzkliknila «kje pa je to mesto?))
«Za klavirjem,» je odgovoril Rubinstein.
♦♦♦
Neka petična gospa, ki si domišlja, da je njen mož bolan, kar naprej hodi k zdravniku. Nekega dne spet pride in mu začne pripovedovati:
«... in potem, gospod doktor, kaj sem še hotela reči, veste., moj mož.:, večkrat lahko sedim pri njem in po več ur govorim z njim, pripovedujem mu to in ono — ali se vam zdi to možno nenadoma pa opazim, da me sploh ne posluša, da ni slišal nobene moje bpse.de. Ah,
ro •Pheuj
K v
-----------;---------------
povejte mi, gospod doktor, flètti
ni moj mož hudo bolan?))
«Ne bi dejal,)) jo poton ker
zdravnik. «to več dar.))
ni bolezen.
/Nn
ljud
do
. fio
«Stari Koprivnik je zaplljL P vse, kar je imel. otroškemu ’*	. v
vetišču.))
«To je pa res lepo. Kaj	^
zapustil?))
«Sedem otrok.))
1-0
'Vi|čev
»a, V|11
'No
. _>iv Neki matematik je bil 5 j ,
po tem, da je lahko na	ja ?
rešil še tako zamotane račtpksho ^
naloge. Ljudje so ga občii^0^o*
& Ki °T „ kde
«Koliko je trikrat pet?»
t’ Itfk /, r,l. Tl/l Til' ^)ìY\	.
li. Neki mlad humorist
nekoč nenadoma vprašal'
Matematik je brez portl‘ ka odgovoril: «Dragi moj• *l prištejemo k temu števil11 vas, dobimo sto petdeset.»

KULTURA IN Z A A N OST
ki
:nih
kov
Dela Gorkeg,
eto slovenskih prevodih
Prevajanja Gorkega so se lotili
i kolhoz' snašali ilijard
'^najboljši slovenski prevajalci
naj,10/- Kosor je po mnenju
'primJrof- Badaliča “hrvatski Gorki11,
lenarjah’ je UOSCl VZOTC ZO SVOje
■ TI,'Junake v vsakdanjem življenju •" llfposne in Slavonije
>6 za vs
krompil	JU
ter še L
ajbolL 'ako *ni
'ga. Tako Ini •ajeva piih
prvih desetletjih našega a a je toletja so se v Sloveniji mesa i]j številni prevodi del Prevodi so bili ob-vseh največjih slo-literarnih revijah, ton kr v «Ljubljanskem zvo. jave. i “Književniku», «Svobodi», rubljev u jM svetu», «Življenju se je 1'tu», «Novem svetu», «Mo. ičereji, jtici» itd Slovenska l.iblio-kromprta dela (n. pr. delo Sle-127 ffja «Slovenska bibliogra. priblii ali Bogomirja Gerlanca -narju. "'rki med Slovenci. Kratki ora) v ^Bratski oris»), objavljena vsak volanskem zborniku «K 'ic, 10 vtriifi smrti M. Gorkega», v v deirlrjo več podrobnih po-do, ki rv o prevodih del Gorke*

f'»rk
ega so prevedli, prav
r denatp?. v zadnjem desetletju, lovni dt slovenski prevajalci — 'zpodlu1 n''r Levstik («Mali», «Ar. skupniin dr.), Josip Vid-Lov v I '1 ‘rije ljudje», «Lev Tol-p «o
Mn
rt
ko
literaturi » in dr.), Šavli («Detinstvo», ljudmi» in dr.), Ivan i («Življenje Matveja Ko-•y ‘Ua», «Življenje Klima Lna>) in dr.), Ivan Dvor-((^etinstvo»), Pavel Golia !	(hiu»), Alojz Gradnik,
0 Kreft in drugi.
ženske ocene
i mor,
lijo n" driska literarna kritika je naravi).al globoko ocenila delo je na rv<£a ruskega pisatelja. Naj. ihto. h Zanimanje za osebnost in bolj sh Pisatelja je prav posebno U' k° Jc^ najnaprednejši del slo-nevalff literature in kritike, h i ob )’ 1 v prvi vrsti pripadata >o oprf tl Ivan Prijatelj in Josip •elikih Ur’ prav tako tudi pomem. isebno * s °venski socialist Etbin » prerfl' ki je dolgo let živel ige teS °Flki, in sodobni pisatelj lova h ? Kreft (avtor «Portrete ribi^ * so izšli leta 1956). ke pcv _ «svoboditvi Jugoslavije ( j a seznanjati svoje bral-I eL Gorkega tudi mlada ( ' nnska literatura. Omeni-i lreba makedonski prevod r p, j-v 'S® «Matere», ki je izšel 'Lfi, jn drugih pomembnih ^j^jAFvih povesti.
e^'J Gorkega je silno vpli-1j,'a umetnostno literaturo n	Jugoslavije, prav po-
Poljsk na srbsko in hrvatsko.
p «,dduriemhni srbski kritik Bo.
Kovačevič je v svojem ■L "	v srbski literaturi»
,Z,Za* v splošnih obrisih po-
° , j GorLega za srbsko litera-: vetih i pri .	■
,, 1 1 tem pa se m omejil bodo 'U8otovitev vpliva
'	•f,'1]-1' konkretno
50 ,za x ■ V svojem delu je Ko. treže, , 'c predVsem podčrtal o-L° vVvPHv Gorkega na srbsko , ^sko publiko. «Na širo-jj Platnu je Gorki pred-'Klavca, kmeta, malome-komiU’J1 Vse slo.i<' večjega mesta, r Mvtrti ,1J0’ uradništvo, izobra.
:	pi-,«
lade
Gorkega dokazal svo.
pisal.
r*)čun Gorkega s staro ipA je v večji meri vplival Tantre >keša bralca, prav tako na°lst°j’ ki je bil med na-^Jb°lj popularni pisatelj in vpliv Gorkega vtesnil...» ki je doživel pri srbskih La r°man «Mati», je treba Kovačeviča enačiti C '. 0lU «Vojne in miru» v začetku XX. stoletja Turgenjeva v osem-

ktor
n? v
»lip 1 'jlib prejšnjega stoletja.
učinek je bil še večji t Kovačevič v istem član-P°l" ,(0]» er so videli naši bralci ~n' " il, *.ni1 («Mati») Rusijo ši-| srj j dskih množic, medtem kjo ° Gstega časa poznali sap11 tg Plemičev iz romanov ;emu j JeVa jn Tolstoja ali Ru-j d, . "Ufažencev-samoučencev, aJ P“tu ^ Ustvaril Dostojevski.» K, ^evie je predvideval, da •tat,, ' lv Gorkega na srbsko Vr)i"° Povečal.
bil *4ro V Gorkega na našo lite-a Pfl,lteljti . uaja iz njegove vloge r,«'af'"ad|rj ln ujegove borbe za pre. bčit^kot s 'Kužbe — je pisal. — t *GV' 0 Gogoljevi «Večeri na al:	t “i- u,, j Kkanjka» našli odziv
‘t?» Kča '^‘tib letih v povestih pon1'1', ovizor» in «Ženitev» moj’
>'ijah
evilt ole; el.y>

Nušiča na prelom-tje na$im in prejšnjim hl’ tflko ni bilo treba,
da je prešlo nekaj let po smrti Gorkega, da se je pojavil vpliv njegove ustvarjalnosti na ta ali oni roman ali povest v naši literaturi. Pač pa je doživela pri nas uspeh Še za časa njegovega življenja misel Gorkega o tem, da mora pisatelj služiti ljudstvu, njegovo stremljenje k novemu, socialističnemu realizmu in zavračanje dekadentske, od življenja oddaljene literature, ki jo ljudstvu tuja.»
Delo Kosorja
Jasno so se pojavili odmevi del Gorkega v hrvatski literaturi. Prvi hrvatski pisatelj, ki ga je, da uporabimo izraz Lu-načarskega, veter obdobja navdahnil, da je na Gorkega način reagiral na hrvatsko dejavnost, je bil Josip Kosor, poznejši vid-ni hrvatski prozaist in dramaturg. Njegovi prvi izbori povesti «Obtožba» in «Mračne vesti» so mu prinesli ime «hrvatskega Gorkega». Rodil se je leta 1879 v revni vasi Tribune v Dalmaciji. kjer so se kot v tisočih drugih dalmatinskih vasi rekrutirali ob koncu XIX. in v začetku XX. stoletja ne samo številni izseljenci (predvsem za Ameriko in Avstralijo), temveč tudi težaki, ki jih je rabil trg za ceneno delovno silo. Po zaključku osnovne šole je bil Josip Kosor primoran zapustiti rodno vas in je skupaj s svojimi starši, preprostimi delavci odšel, da si poišče kruha. Prav tako kot Gorki je pogostoma menjaval bivališče (Otok, Djakovo, Vukovar, Mostar, Tuzlo, Zagreb itd.) in zaposlitev (občinski, so. dni, odvetniški pisar, tiskarski delavec, uradnik). Pozneje, ko je že bil pisatelj, potoval po številnih evropskih deželah, prebival je v Rusiji, na koncu pa se je ustavil na Hrvatskem, kjer še danes živi v Dubrovniku.
Nezavidljiv položaj sodnega in odvetniškega pisarja, posebno v Bosni in Slavoniji, kjer je bil več let, mu je omogočil, da se pobi i že spozna z delovnimi ljudmi in z ljudmi «z dna življenja», ki jih je opisal v svojih povestih «Prestopek» in «Temna sila». Kosor je hodil po stopinjah M. Gorkega, tedaj že slavnega pisatelja, sledeč svojemu duševnemu vodji, preko mračne družbene džungle tedanje izkoriščane Bosne in Slavonije. V sredi tega okolja je Kosor našel naše variante Čelkaša, Malve, starke Izcr-gilj, Konovalova, Makarja Cudre in drugih junakov Gorke-
ga. Dve prvi knjigi povesti «Obtožba» in «Mračne vesti» (obe izšli v Zagrebu leta 1905) sta zelo verno prikazali, da je hrvatska literatura v osebi mladega Kosorja našla, če se je moč tako izraziti, «svojega Gorkega».
JOSIP BADALIČ
(Nudai jevanje prih odnjič)
Iz revije «Sla v jan je, januarske številke.
Razprava
na kongresu sovjetskih umetnikov
p rve dni marca je bil v Moskvi kongres sovjetskih u-metnikov. Razprava po poročilu o likovni umetnosti in o drugih področjih umetniškega ustvarjanja je bila živahna. Glavno vprašanje, ki so ga o-bravnavali na kongresu, je bila določitev jasnih ideoloških načel in poti, po kateri morajo stopati sovjetski umetniki.
Posamezni referati na kon-
Snemanje filma “Tihi Don“
V moskovskem kinematografskem studiu «Gorki» so začeli snemanje filma v treh delili iz svetovno znanega romana Mihajla Š ploho-va «Tihi Don». Film bo v barvali. V filmu Igrajo in sodelujejo zelo znani filmski igralci. Vlogo G rigori j a Melehova igra Pjotr Glebov, vlogo Aksinje znana igralka Jelena Bislricka-ja, vlogo Jevgeni ja Listnickega pa Igor Dimitrijev. Film režira Gerasimov. Za sedaj snemajo notranje scene. Scene na prostem pa bodo snemali na kraju samem, kjer se razvijajo dogodki v romanu, t. j. v donski oblasti. Kot se je zvedelo, sodeluje pri filmu tudi sam pisatelj Šolohov, ki je nekak nadrevizor. Predvsem bo Šolohov svetovalec za vse tisto, ki se tiče upodabljanja «kozaškega duha» v filmu, prav posebno pa ponazoritve miselne vsebine romana. V Sovjetski zvezi je pričakovanje za film «Tihi Don», katerega prvi del bodo že letos uprizorili, zelo veliko. Zaradi imena režiserja in slave igralcev in operaterjev, ki sodelujejo pri izdelavi dela, pričakujejo, da bo film dober in da bo znal v resnici spraviti na platno vso tisto globoko problematiko, «kozaške domovine», ki jo je nakazal in razčlenil Miha ji Šolohov. Na sliki: J eletta Bistrickaja ( Aksinja) in Pjotr Glebov (Grigorij Melebov) v eni izmed scen.
gresu so poudarjali, da je sovjetska umetnost dosegla določen napredek, da pa od umetnikov, posebno likovnih, še vedno mnogo pričakujejo. Grajali so zlasti posamezna stališča, ki deloma’ osporavajo vodstvo partije v umetnosti, pojave gru past va, neobjektivne kritike, napačne razlage pojma socialističnega realizma, nepravilno ravnanje nekaterih umetnikov, ki so se spustili po poti formalizma itd. Poudarili so tudi, da se mora umetnik približati življenju, če naj ustvari dela, ki bi ustrezala sedanji visoki stopnji družbenega razvoja v ZSSR.
Sekretar Z K KP SZ Šepilov
je nastopi. na tem kongresu. V svojem govoru je navedel smernice za bodoče delo sovjetske umetnosti in se zlasti pomudil pri pojmu socialističnega realizma. Dejal je, da bi bilo napačno misliti, da je socialistični realizem pogled na svet, kot nekateri mislijo, pač pa da gre izključno za metodo, ki nikakor ne sme onmjevati in ne o-mejuje bogastva ustvarjanja Če bi vztrajali pri razlaganju socialističnega realizma kot po. gleda na svet bi utegnilo po mnenju Šepilova priti do škodljivih posledic in subjektivizma.
Šepilov je v svojem govoru tudi obsodil razna ozka, monopolistična tolmačenja, te metode, rekoč, da je akademija u-metnosti ZSSR v zadnjih letih pokazala premalo širine pri obravnavanju poglavitnih problemov umetniškega ustvarjanja-
Bolgarija v teku tisočletij
►	Naselitev v predzgodovinski dobi
►	Tracani, Grki, Rimljani, Slovani in Bolgari
eliko ljudstev šlo. skozi in na ozemlju,
in plemen je j" prebivalo kjer danes živijo Bolgari. P,> stopnji razvoja nji-
Nova stanovanja v Moskvi
Moskovski časopisi so objavili vest, da bodo v teku letos njega leta zgradili v sovjetski prestolnici 60.000 novih stanovanj. Stanovanja bodo služila predvsem za udobnejšo namestitev tistih družin, ki živijo v budi stiski zaradi pomanjkanja stanovanjskih prostorov, ki je posledica naglega naraščanja mestnega prebivalstva.
Leningrajske
umetnine
V Leningradu je preko H00 umetnin ruske arhitekture, za katere skrbi država. V zadnjem času so začeli restavracijo znamenite cerkve Sv. Izaka, ki je stara 100 let. Strokovnjaki za restavracijo fresk so začeli obnovitvena dela preko 200 fresk, med katerimi so tudi dela znamenitega slikarja Fedorja Bru-nija in Karla Brullova, ki je bil eden izmed največjih ruskih slikarjev XIX. stoletja.
'Iga
bovili proizvajalnih sil in časovnega razdobja njihova prebivanja na tem ozemlju so pustili manj ali bolj trajne ostanke svoje materjalne in duševne kul. ture. Vsi ti dokazi preteklosti omogačajo preučitev življenja in običajev, tako tudi odnosov prebivalcev Balkanskega polotoka. še posebej pa sedanje Bolgarije v teku zgodovinskili obdobij.
V	številnih jamah so odkrili
kremen j asto orodje, najstarejše sledove, ki jih je človek zapustil ob svojih prehodili južno od Donave. Računa se. da so človeška bitja nekako že v obdobju med 120.000 in 50.000 leti pred našim letoštejem živela na ozemlju, kjer sedaj prebivajo Bolgari. Po vrhnjih plasteh nekaterih jam je moč slediti počasno napredovanje te. danjih prebivalcev :	brušenje
kamna, razvoj keramike, oblikovanje bogov.
Približno 3000 let pred našim letoštetjem so se prikazala na-Balkanskem polotoku prva pie. mena živinorejcev in poljedelcev. Njihovo orodje je bilo ze-’o primitivno: kamen, kremenjak in rogovino so uporabljali za kopanje. Ob vznošju gorovja in običajno v bližini rek in močvirij. kar pomeni v okoliščinah, ki so bile ugodne za polje dels.vo, za živinoreio. lov in ribolov, se opaža pojav starodavnih naselji. Človeške lobanje, odkrite v jami Devetačka, kot tudi starodavno naselje v bližini vasi Karanovo so omogočila ugotovitev, da so prebivalci, ki so tedaj naseljevali to ozemlje, pripadali etnični skupini plemen na področju vzhodnega Sredozemskega morja. Opozoriti je treba, da so to prva človeška bitja, prebivajoča na tem ozemlju, ki so poznala tkanine, kopanje, izdelovanje bakra in zlata.
V	začetku drugega tisočletja pre.l našim letoštetjem je prišlo do važnih sprememb v življenju in celo tudi v etničnem sestavu plemen, ki so naseljeva la bolgarsko ozemlje. Ni splošno je priznano, da je prišlo do teli sprememb v času prihoda Tračanov, ki so s severa prodrl' na Balkanski polotok. Vendar pa je na podlagi raziskovanj v sedanjem času prišlo m svetlo, da so novi prišleki verjetno prispeli od jugovzhoda in ne s severa. Orodje teh plemen je bilo I olj izpopolnjeno, kremenjak in kosti so nadomestovali z bakrenim. pozneje pa z bronastim orodjem. Posoda je bila tudi
V bližini vasi Valčitran (pri mestu Pleven) v Bolgariji so arheologi izkopali nekaj zlate posode, o kateri domnevajo, da je bila izdelana v VIII. stoletju pred našim letoštetjem. Na Bolgarskem so našli vsepovsod zanimive sledove o vseh plemenih in ljudstvih, ki so tam še v predzgodovinski dobi prebivali.
nove oblike. Tračani so imeli svoja mesta :	Uskudama (O-
drin) Mesemvria (Nesebr), Beroč (Stara Zagora), Besapara (v bližini Plovdiva) itd. Najvaž. nejši ostanki, ki so nam jih pustili Tračani, so gomile. Najzanimivejše so gomile Mezeka v bližini Kazanlika.
V	sedmem in šestem stoletju pred našim letoštetjem so se po. javile na obali Egejskega in Črnega morja grške kolonije. Kjer so Tračani uredili svoja mesta, so Grki zgradili nova. Ta mesta so postala sredica, iz katerih se je grški vpliv razširjal v Trakijo, kar pa je imelo kot posledico dejstvo, da se je ustanovila prva tračanska država. Od riška država. V tej dobi so na tračansko ozemlje vdrli 5kit'„ Kelti in Sarmati. Po števil ih vojnah s.i proti koncu prvega stoletja pred našim leto. štetjem Rimljani strli odpor Iračanskih in ilirskih plemen.
V	novi provinci Rimskega cesarstva so zgradili nova mesta, središča trgovinske izmenjave in vojaške trdnjave : Escus, Ni-eopolis ad Istrum, Marcianopo-lis, Germania itd. Zgradili so tudi kopališča v bližini toplih vrelcev ; zgradili s i ceste, tako da so velike rimljanske prometne žile tekle po ravninah in gorah. Nova mesta so imela svo je vodovo le in kanalizacijo.
V	drugem stoletju našega le-tošteja so Goti začeli vdrirati na Iračan?ko ozemlje in napadati rimljanska mesta. Pozneje s i Huni in Obri prešli preko Donave, rušeč in izropajoč te pokrajine. V dobi od IV. do VI. stoletja so osvajalci um ih več rimljanskih trdnjav, ki pa so jih Bizantinci obnovili v VI. stoletju. V prvi polovici VI. stoletja so zabeležili prve vdore Slovanov z donavske strani. V nekaj desetletjih so se Slovani naselili po vsem Balkanskem polotoku. Proti koncu VIL stoletja so stari Bolgari, bodoči gospodarji ozemlja nove države, Bolgarije, ki je bila
SVARUN
!llll!lll!ll!lllllit!ll!ll!!lt!II!l!ll!lll!llllllll!ll!l!!llllllllll!ll!ll!llllll!lllllll!lll!llllllllll[lllllllll!l!llllllll!!l!ll!lllll!!ll!l<lll!lllllll!ll!ll!!llll!!l!ll!!ll!lllllll!ll!!lllll!l!ll!llllll!llllllllllillllll!lllllllllll!lill!ll!II!ll! '■!!IIIIilll!l!!ll!l!lll!ll!ll!l!ll!!l!:l!llllll!ll!l!ll!ll!!ll!lllll!II!lllll!llll!:l:!ll!llil[|llill]l!!l!
CVETKO
ZAGORSKI
III.
met si je šel ogledat okolico in ko se je prepričal, da je
varno, je spustil Minko in Svaruna na pot. Za hišo sta zavila v hrib, skozi mešano hosto, in obšla senožet. Hodila sta molče, dekle spredaj, partizan za njo. Steze ni bilo, zato sta morala prestopati čez dračje in razgrinjati veje. Minka je preskakovala ovire, ko da ji je to igra, ki jo veseli, in zadrževala veje, da niso plazile Svaruna po licu.
Zemlja in rast, vse je’ bilo namočeno. Trava in praprot sta polegli, veje so se pripogibale pod težo. Skozi zeleno bukovje in smrečje je bilo videti, kako se v vetru cefrajo megle in odkrivajo čisto nebesno modrino.
Na zemljo je pritiskala sladka, omamna teža. Napojene bilke so vztrepetavale, stresale s sebe srebrne kaplje in se dvigale v še bujnejšo, zelenečo rast.
«Kako je gibka, kako lepe noge ima.» je opažal Svarun. «Krepke, a tenke ko srna.» Z očmi ji je objemal telo. «Kako je raščena, jedra... v pas pa preščipnjena ko mravlja. To bi se stiskalo ! »
«Lepotica,» je pomislil «jabolko!» Ustavil se je in ni zgrabil veje. Tako je ni mogla spustiti in je čakala.
Nič se ni obotavljal. Nikdar se ni obotavljal, nikdar veliko premišljal. Zanašal se je na nekaj drugega v sebi, na svoje moško zdravje. Če bi pa premišljal, bi bila njegova misel taka :
«Kako dolgo bom tu? Dokler ne izvršim naloge in me ne odpokličejo. Dva meseca, tri, mogoče celo leto ali še več. Torej ni kaj pomišljati ! Razen tega pa — kaj vse se lahko zgodi ta čas ! »
Stopil je tik dekleta.
«Minkee,» je rekel in jo krepko prijel za komolce. Ni se nehala smehljati. Vajena je kila fantov, vojska je to prinesla: Ni vedela, da izziva, vabi. Spustila je vejo, da ga je mokro oplazila po vratu, in se glasno zasmejala.
Še preden je utegnila pomisliti, se ji je Svarun vsesal v vlažne ustnice. Kot labodica je izmikala glavo in se izvijala,
on pa jo je upogibal, z dlanmi ji je šel počasi čez hrbet do pasu in si vso jemal, ko da je bilo tako že zdavnaj določeno. Priprla je oči in mu omahovala v rokah.
Dotaknil se je v njej nečesa, česar se ni še nihče. Ni več silil vedel, da je njegova, Pobešala je glavo in skrivala lice.
«No, Minkee, ali sem ti mar kaj storil?» je vprašal. Dvignila je glavo in zmedeno iskala s svojimi modrimi očmi, ko srnica, ki se razgleduje, kam bi zbežala.
«Imaš fanta?»
Pomislila je in odkimala.
«Kaj pa?»
Molčala je.
«Gotovo hodi kdo okoli tebe. Tako dekle, pa bi bilo samo ! »
«Vsi so mi enaki, vsi naši,» je odgovorila.
«Eden je lahko tudi kaj več. Pa Iztok?» se je spomnil.
Zamišljeno se je zagledala nekam v hosto.
«Nič ni med nama,» je odgovorila.
* «Nič, prav nič? Meni se pa le zdi.»
Odkimala je.
«Zdaj vem, da ni nič,» je zatrdila. Med prste je vzela smrekovo vejico in luščila iglice.
Svarun jo je s prsti podražil pod brado.
«Dobra si bova,» je rekel tolažeče z žarečimi očmi. Nato se je zresnil in nadaljeval kot čisto drug človek. «Kar pa se dela tiče, pri tem bova tovariša. Nihče naj ne vidi ničesar drugega. Boj, to je zdaj prvo.»
Stopil je naprej in jo spomnil poti.
«Zares bo treba poprijeti. Bataljon se ne bo več skrival, pokazal se bo ljudem. Boš videla, kaj se da narediti z nekaj akcijami... čisto drug položaj na terenu. To se bo zgodilo še preden se bodo Nemci znašli. In potem bo zanje prepozno, vse ho naše. Še tisti, ki zdaj niso, ker se bodo bolj bali nas kot Nemcev.»
Poučil jo je, kako naj razplete m rez o po dolini, da bo
zmeraj vedel, kaj sc godi. Ker se s terenom in so naredili načrt,
ustanovljena leta 680. na*sli pri Slovanih zveste zaveznike v svojih borbah proti Carigradu.
VASIL MIKOV
od Arheološkega inštituta pri Akademiji znanosti Bolgarije.
15Ó let
star
človek
Po uradnih poročilih gruzinskih listov je n asta rej ši človek na svetu neki Kavkazec, ki se je rodil leta 1801 in je torej star 156 lei. Starec je poročen in ima 115 let staro ženo. Na Kavkazu, kjer štejejo nekatere družine po 150 vnukov in prav-mikov, imajo tudi pevski zbor, ki v njem sodelujejo sami stoletniki. V nekem sporočilu ministrstva za narodno zdravstvo pri vladi armenske republike je v tej deželi največ stoletnikov, saj jih je kar 340. Sovjetske oblasti pripisujejo to visoko starost predvsem zdravim življenjskim razmeram.
Nova slavistična revija v Berlinu
Pred kratkim je začela izhajali v vzhodnem Berlinu nova slavistična revija «Zeitschrift fuer Slawistik», ki jo urejujejo znani slavisti Bielefeldt, Fischer, Liewehr, Winter. Revija je izšla pod ^ pokroviteljstvom slavističnega inštituta pri Akademiji znanosti Nemške DR. Revija si je zadala nalogo, da v Nemčiji prebudi in poživi zanimanje za poznavanje slovanskih narodov in namerava v ta namen pritegniti k sodelovanju slaviste vseh držav. Revija prinaša predvsem članke in razprave iz zgodovine slovanskih držav. Revija prinaša predvsem članke in razprave iz zgodovine slovanskih književnosti, jezikoslovja, etnografije, hkrati pa spremlja sodobno literarno ustvarjalnost, znanost ter priobčuje krilike. ocene, bibliografije in beležke s področja slavistike. V prvih številkah sta izšli razpravi o notranji jezikovni obliki balkanskih narodov in o nastanku glagolice. Slavistični inštitut pripravlja natis zbornik o nemško - slovanskih odnosih in dela prof. Schutza «Geografska terminologija v srbohrvatskem jeziku».
PREJELI SMO:
Revue de la politique nationale, izdaja Zveza narjev Jugoslavije, leto štev. 165 od 16. februarja 1957, Beograd.
in ter-novi-VIII.,
La Bulgarie, mesečna ilustrirana revija, štev. 1 leta 1957, Sofija.
hiiver H odia, o meidunarod-vam poloienii i zadacah partii. poročilo na plenumu CK Albanske partije dela od 13. do 16. februarja 1957, Tirana.
H jušni Kapo, o nekaterih voprosah seljskogo hozjajstva : o razvitii hlo pkovodstva, u luščeni porodji ovce i razširenii razvedeni ja citrusovjih kultur, poročilo na plenumu CK od 13. do 16. februarja 1957. Tirana.
Poslanovlenija plenuma centra/ jnogo korniteta APT sosto-javšegosja s 13-16 fevralja 1957 g., Tirana.
Pridobitev helija iz vodika
J^emški list «A bend post» je pred nedavnim pisal, da so sovjetski znanstveniki dosegli izreden uspeh : pri navadni tem-pera tu ri so spremenili vodik v helij. Če je ta vest znanstveno utemeljena o njej so poroča-li, a ne uradno, tudi moskovski listi — bodo ljudje že kmalu pridobivali atomsko energijo brez pomoči visoke temperatu. re. la iznajdba bi v primeru
potrditve vrgla v staro šaro vse že zgrajene atomske centrale, ki se gradijo ali so se zgradile na načelu pridobivanja atomske energije na. podlagi visoke temperature. Ta iznajdba bi poleg tega pomenila velikanski preokrel v preučevanju jedrne fizike in bi zelo zmanjšala napore in stroške za pridobivanje jedrne energije v miroljubne namene.
je že na štabu cone seznanil ji je naročil, naj natančno
poizve, koliko vermanov je spodaj v vasi, kako so oboroženi, kaj mislijo...
Prišla sta na rob boste. Pod njima se je razgrnil prelep jutranji svet, ves v rosi in meglicah, ko da bi se prebujal. Senožeti, njive, gozdovi... Za moža visoko je kipela z vzhoda zlata krogla in od strani, še ne z vso močjo, obžarjala zemljo. Daleč na zahodu, globoko spodaj se je srebrno pobliskovala lusk inasta riba : Drava se je vila tam skozi ozko dolino med Pohorjem in Kobanskim.
«Tukaj bi počakal,» je rekla Minka. «Mislim, da bom hitro našla bataljon Še pred poldnem se vrnem.»
:šbqfgo od čp,«obln
«Komisarja mi pripelji,» je rekel suho, kot poveljnik podrejenemu.
«Ne kaži se preveč. Tu ni Pohorje,» je svetovala.
On pa je z nogo potlačil praprot, se zleknil vanjo in gledal za dekletom. Z dolgimi koraki, skoro s skoki je hitela čez senožet, ko da jo priganja njegov pogled. Vedel je, da ga čuti, da jo je sram in ji je hkrati sladko.
«Rada bi se mi skrila in rada bi mi bila še dolgo takole pred očmi,» je pomislil.
4
Senožet in gozd sta drhtela v poletnem soncu kot vročična.
Iz zemlje, iz trave, iz vejevja, od povsod je pelo, cvrčalo cel zbor pretakajočih se sokov in omamne rasti.
Iz daljave je zazvonilo poldne, ko se je vrnila s komisarjem.
Zadržala sta korak. Svarun je spal na hrbtu, z dlanmi pod glavo, kapo si je bil potisnil čez oči, z desnico je objemal orožje. Ko sta stopila še korak naprej, je trznil, sunkoma dvignil glavo, da mu je kapa zdrsnila na zemljo in prepadeno pogledal.
«A, vidva sta ! » je rekel pomirjen, vstal in si spahal hlače.
Svarun je komisarja premeril. Ni bil zadovoljen z njim. Nič vojaškega ni bilo na njem, nič odločnega. V obraz je bil skoro še deček. Študent, je presodil zaničljivo
Sedla sta v travo. Minka je postavila pred Svaruna skledo svinjske juhe. Medtem ko je zajemal, mu je komisar Tone poročal : kako je pred dvema tednoma, v zadnji akeiji. padel prejšnji komandant, kako so Nemci tedaj raztepli bataljon in si še do zdaj ni opomogel. Vse to je Svarun že vedel.
«Ti si tudi se nov?» je vprašal neprijazno, nekam mimo komisarja, kakor da le premišlja o njem.
«Malo pred nesrečo sem prišel v bataljon. V Mariboru sem delal, v tehniki.»
Komandant je prikimal, kar je pomenilo, da si je o komisarju na jasnem.
«Kaj za vraga niso našli koga drugega?» si je mislil. «Menda je šele enkrat slišal streljati, pa še takrat za hrbtom!»
«Pojdiva k bataljonu,» je rekel, ('imprej je hotel videti ljudi. iVJinki je stisnil roko.
« Torej vsak dan poročilo ! »
Prikimala je in se spustila čez senožet.
Partizana sta se zagrizla v hrib in potem navzdol v zaraščen mračen jarek. Prišla sta mimo stražarja v povaljani civilni obleki. Malomarno jo sedel, naslonjen na bukev, s staro puško oh sebi, in se za prišleca komaj zmenil. Malo niže je bil bataljon, na prvi pogled kaj čudna druščina : moški in nekaj žensk, prav mladih in tudi že v letih, večina v civile, redki s puškami čez ramo. Posedali in polegali so v skupinah in posamič, nekateri so šivali, neka ženska je diesala po kotlu, pod katerim je gorelo. Radovedno so si ogledovali Sva. runa in le nekaj jih je vstalo in pozdravilo s pestjo.
Zviška je gleda! po taborišču. Na prvi pogled je zasovražil to mehko gmoto. Takoj so bili računi med njim in bataljonom jasni. Vsi so čutili to. Le da je komandant dobro vedel. kaj hoče medtem ko se mu je ta gmota izmikala in iskala poti, kako bi najceneje prišla skozi vojno vihro.
«Nekaj je beguncev iz taborišč. Zadnji čas ni dneva, da ne hi kdo prišel,» je rekel komisar Tone, kakor da hi sc hotel opravičevati. «Ne vem, kam z njimi. Najbolje hi bilo, da bi jih poslali na osvobojeno.»
Svarim ni odgovoril. Videl je : to ni bataljon, temveč čreda.
( N ad al jevanje sledi J
DOMACI PROBLEMI IN VESTI
Ust i
J
zaost«
•y
Ze dva tedna traja
stavka v podjetju ACEGAT
Na podeželju svečano proslavljen 8. marec
♦	5 torkom se je položaj še zaostril
♦	Zavrnjen poskus razbijanja enotne stavke
♦	Sindikat CGIL predlaga široko konkretno solidarnost s stavkajočimi
drugen
tednu
stavke v
-*• podjetju Aeegat se položaj se ni razčistil. Po nedeljskem zborovanju so se stavkajoči nameščenci sestali v četrtek zjutraj. Tudi tokrat so se z vso odločnostjo izjavili za nadaljevanje stavke za nedoločen čas.
V	teku tedna je sicer v določenem trenutku zglodalo, da bo prišlo do razjasnitve. Župan je namreč na skupnem sestanku s predstavniki obeh sindikatov predlagal, naj bi zadevo predali Uradu za delo, kar so bili sindikalisti pripravljeni sprejeti. Toda istočasno je Bartoli postavil pogoje in sicer, da naj uslužbenci prekinejo stavko. Dodal je tudi, da je treba — pretino se priznajo zahteve nameščencev — doseči odobritev povišanja tarif. Jasno je, da so sc sindikalisti takim pogojem postavili odločno po robu in tako je ostala zadeva na mrtvi točki.
Sporno vprašanje, zaradi katerega je prišlo do stavke, je izrazito sindikalnega značaja in nima nič ^kupnega s povišanjem tarif. Upravna komisija podjetja je dolžna začeti pogajanja z delavci, ne glede na to, kaj bo s povišanjem tarif, kar je sicer občinski svet v torek z večino glasov že zavrnil.
Namesto, da bi se oblasti v tein času zavzele za čimprejšnjo rešitev te zadeve, ki se zaradi trmoglavosti upravne komisije zavlačuje v nedogled, je prišlo le dni celo do zasedbe uradov v ul. Genova s strani policije. Ta nedemokratičen in naravnost izzivalen ukrep je seveda ogorčil vse stavkajoče, kot tudi tiste nameščence, ki so bili oproščeni stavke. Slednji so v znak protesta takoj zapustili urade. Na odločen protest sindi. katov se je nato policija umaknila * sedeža v ul. Genova.
Socialdemokrati, ki so prejšnji teden podali ostavko iz u-p ravne komisije, so se zopet vrnili na svoje mesto. Tako se je kaj kmalu izkazalo, da je bil njihov «upor» le prazna demagogija in da je njihova edina skrb ohranitev stolčkov v upravni komisiji.
V	torek se je položaj še. zaostril. Yr stavko so namreč stopili vsi uslužbenci dvoran števcev v ul. Broletto in v Rojanu. pri plinomeru in plinohra-nu v Broletti!. Slednji so bili namreč do tega dne oproščeni stavke, da lahko nadzorujejo, če bi prišlo do kake okvare ali nezgode.
Čim jc prišlo do tega sklepa s strani sindikatov, je skušala upravna komisija razbiti enotnost stavke. Zato je pozvala delavce. naj se vrnejo na delo, ker bi jim v tem primeru priz-
nala povezavo mezdne pogodbe, ki velja za uslužbence občinskih električnih podjetij po vsej državi. Seveda niso delavci nasedli nakani, marveč zavrnili predlog, ker mora pogodba pač veljati za vse osebje brez izjeme.
Nova delavska zbornica-CGlL je že prejšnji teden predlagala Delavski zbornici iz ul. Duca d'Aosta, naj bi v podporo stavki pri Aeegat vse delovne kategorije prekinile vsaj za kratek čas delo. Predlagala je obenem skupno intervencijo pri vladnem komisarju, da ga postavi pred odgovornost spričo tega stanja, ker se še do danes ni zavzel za rešitev spora. Toda Delavska zbornica iz ul. Duca d’Aosta ni dala do danes nobenegif odgovora. Namesto tega so se nekatere notranje komisije, ki pripadajo CISL, celo javno izjavile proti stavki nameščencev Aeegat, češ da delav. ci ne morejo prevzeti bremena novih poviškov tarif. Ni dvoma. da je treba tako stališče smatrati povsem kot protidelav-sko. Povezovati vprašanje tarif z zahtevami uslužbencev pomeni dejansko zdrkniti na stališče nasprotnikov delavcev.
Zmaga liste CGIL v pristanišču
V nedeljo so bile volitve voditeljev pristaniške družbe za prekladanje blaga na kopnem ter volitve upravnega sveta in nadzornega odbora. Tudi letos je izid volitev pokazal strnjenost in enotnost te pristaniške družbe, ki je šla prva na volitve. Ni dvoma, da bodo prihodnje nedelje tudi ostale druž-
be pokazale prav tako visoko delavsko zavest.
Na volitvah je gladko zmagala kandidatna lista CGIL. Za voditelje so bili izvoljeni Mario Ghetz, Umberto Novaceo in Ma. rio Berlocchi, ki so prejeli od 71 do 78% glasov. Od 380 volilnih upravičencev jih je volilo 360. Veljavnih glasov je bilo 337, 12 belih glasovnic in 11 razveljavljenih.
V upravni svet so bili izvoljeni Vittorio Giustini, Luciano Posar, Ferruccio Perini, Edoardo Francesconi, Eugenio Rustia, Giordano Scoria, Vittorio Palombit, ki so prejeli od 66,55 do 81% glasov. Za revizorja sta bila izvoljena Giuseppe Bal-larin (75,18% glasov) in Francesco Natali (72.36% glasov).
Vsi izvoljeni so kandidati na
listi italijanske zveze pristaniških delavcev-CGIL, ki je pro-ti vsem pričakovanjem sovražnih elementov, odnesla tudi letos neizpodbitno zmago.
Danes otvoritev nove tržnice
V Nabrežini...
Danes, v soboto bodo na Riva Ottaviano Augusto svečano t ^ ^	FUUWiai
Divorili novo pokrito tržnico ! blem na;ih narodnih ‘pravic in
šolsko vprašanje.
Na dan 8. marca so nabrc-žinske žene napolnile kinodvorano, da poslušajo govora tov. Gombača in Libere Sorini, ki sta podčrtala napredek, katerega so v svetovnem in krajevnem merilu dosegle žene s svojo vztrajno borbo.
Govornika sta seveda orisala tudi gospodarski in politični po. ložaj našega področja in govorila o važnosti enotne borbe za dosego vseh pravic. Tov. Gombač je še posebej podčrtal pro-
za prodajo sadja in zelenjave na debelo. Otvoritvi bodo prisostvovali predstavniki krajev, nih oblasti ter minister za kmetijstvo Colombo.
Občni zbor Prosv. društva
„Lonjer-Katinara’
Danes, v soboto 16. t. ra. bo v Lonjerju redni občni zbor Prosvetnega društva «Lonjer-Kati. tiara». Začetek ob 20.30.
Sledilo je predvajanje filma «Rosauro Castro», ki je navzoče resnično zanimal.
Bil jc res lep večer v znamenju mednarodnega praznika žena.
Domju
V prostrani dvorani domače gostilne v Domju se je zbrala v soboto množica žena in deklet, da v veselem razpoloženju proslavijo svoj praznik. Ob zvokih vesele domače godbene skupi-
Cela vrsta
v tovarnah za
praznika
pobud
proslavo
zena
tiyr «‘d na rod ni dan /ena so letos tržaške delavke slavile s celo vrsto pobud. Dejansko je prišel 8. marec do izraza letos morda še bolj kot kdaj koli prej. Govorili smo s sindikalnimi voditelji nove Delavske zbornice-CGIL in s članicami ženske posvetovalne komisije, ki so nam podali sliko vsega, kar se je napravilo v počastitev ženskega praznika.
Žene so uspešno izvedle izredno akcijo širjenja glasila CGIL «Il Lavoro» in presegle
Nova tovarna v nabrežinski
1 V» •
občim
V torek je imel v Trstu tiskovno konferenco odv. Ferraro, predsednik družbe «Cartie-
ra del Timavo». Namen konference je bil seznaniti javnost z glavnimi značilnostmi nove velike papirnice, ki jo bodo gradili v devinsko-nabrežinski občini in sicer ob ustju Ti-
Partijski plenum
tt torek zvečer je bil v dvo- j gospodarskem in političnem po. ’ rani Ljudskega doma par- ložaju.
tijski aktiv. Prisotno je bilo visoko število tovarišev, ki so napolnili dvorano. Poročilo je podal tov. Spadaro. Obrazložil je naše stališče o problemu \ee<rat, bodisi glede na agitacijo nameščencev kot tudi glede na proračun tega podjetja. Tov. Spadaro je nato obširneje obravnaval vprašanje borb, ki se vodijo v tovarnah in govoril o nalogah tovarišev v sedanjem
V diskusijo je poseglo večje število tovarišev. Govorili so predvsem o problemu Aeegat ter vsi izrazili svojo solidarnost s stavkajočimi nameščenci.
Partijski aktiv, ki mu je predsedovala tov. Bernetičeva, se je zaključil v ozračju navdušenja in borbenosti ter je še enkrat pokazal strnjenost naše partije in zavest tovarišev o potrebi nenehnega aktivnega delovanja in nadaljevanja borb.
inave. Predsednik družbe je povedal, da bodo gradbena dela naglo napredovala. Potrebna poslopja bodo namreč končana že do konca tega leta. Stroje in naprave bodo pripeljali iz Finske. Predvideno je, da bo začela papirnica obratovati junija 1958. Proizvajala bo v glavnem papir za časopise in revije, ki se tiskajo na rotacijo. Za gradnjo potrebnih stavb bodo porabili približno 100.000 delovnih dni. V papirnici bo našlo zaposlitev kakih 400 oseb.
Obvestilo za Prosek - Kontovel
Obveščamo proseško in kon. lovelsko prebivalstvo, da bo v sredo 20. marca od 20. do 21. urei občinska svetovalka Stan-
Živa solidarnost delavcev Zakuske in napitnice v nekaterih podjetjih
Plačan praznik za delavke v pristanišču
cilj za 51%. V tržaških po-jetjih in tovarnah so delavke razpravljale in se do podrobne, ga upoznale z zahtevami, ki jih je dala za 8. marec na dnevni red ženska posvetovalna ko. misija. Merodajnim oblastem so poslale več resolucij, posebno glede zahteve za enako plačo. Resolucije so poslale vladi in drugim forumom tudi upokojene delavke, brezposelne iz Tr-žaške konopljarne in Tovarne testenin. Lepak, ki ga je tiskala nova DZ-CGIL, v katerem je govora o položaju žena na področju dela in o njihovih zahtevah, je bil razširjen med delavke v 57 tržaških podjetjih in na drugih deloviščih.
Organiziralo se je tudi večje število praznikov žena, med temi za upokojene, brezposelne, delavke nameščene pri pristani, ških družbah in v pristaniških menzah, za delavke v tovarni Dreher, v Arzenalu, kjer so p re. kinili delo za pol ure. Napitnico za žene so priredili tudi v ladjedelnici Sv. Roka, v Felsze-gyju, kjer je hotelo ravnateljstvo prepovedati razdeljevanje mimoze, češ da je to «politični cvet». Kljub temu je vsaka delavka prejela svojo vejico mimoze in tudi sindikalni list «Il Lavoro».
ka Hrovatinova sprejemala občane na sedežu športnega društva «Primorje» na Proseku. Vsi, ki imajo namen iznesti kakšen občinski problem, naj se ob tistem času zglasijo na omenjenem sedežu.
V Tovarni strojev
V Tovarni strojev in ladjedelnici Sv. Marka so ženam raz. delili nekaj sto izvodov sindikalnega glasila, delavke pa so organizirale domačo zakusko. Tudi v livarni Uva so se delavci spomnili ženskega praznika,
Obstoj dveh svetovnih taborov
(Nadaljevanje z 2. strani)
bro je znano, da so napadalni bloki, ki so jih ustvarile imperialistične sile, naperjeni ne samo proti socialističnim deželam. marveč tudi proti nekaterim deželam, ki pripadajo kapitalističnemu sistemu. SFATO v jugovzhodni Aziji predstavlja nevarnost za Ljudsko republiko Kitajsko in DR Vietnama. toda tudi za Indijo, Indonezijo in Birmani jo, ki so katc-gorično odklonile svoj pristop k temu vojaškemu bloku. Tako imamo bagdadski pakt, ki ni naperjen samo proti deželam socialističnega tabora, marveč tu. di proti več arabskim državam, ki ne pripadajo temu taboru.
Sovjeti ne dvomijo, da kapitalistični in socialistični sistem lahko istočasno obstojata in so-delujeta v miru. Trditve buržoazne propagande, češ da prizna, vanje obstoja dveh taborov privede svet do tekmovanja vojaških taborov, so popolnoma brez podlage. Zanikajo jih dejstva in politika socialističnih držav. Namen teh trditev je v tem. da se skuša uspavati bud-n ost narodov pred imperialistično ofenzivo, da se skuša zakrinkali politika imperialističnih sil, ki skuša zaostriti mednarodno napetost in ustvariti napadalne bloke, čeprav se vsemu temu lahko izogne.
Obžalovanja vredno je, da
nekateri članki, ki jih je v zadnjem času obljavil jugoslovanski tisk, kažejo čudno nerazumevanje o vprašanju dveh taborov in o vprašanju vojaških blokov. Posebno že navedeni članek agencije Jugo-press zamenjuje vprašanje dveh sistemov z «nasprotujočimi si političnimi in ideološkimi bloki». Nekateri jugoslovanski pu-blicisti, ko hočejo podčrtati po. sebno «neodvisno» stališče Jugoslavije, potvarjajo politiko Sovjetske zveze in zahtevajo, da hi morala gledati na vse iz vidika blokov (glej posebno komentar lista «Borbe» od 8. januarja glede na članek «Opa-
zovalca», ki je bil objavljen v št. 1. - 1957 revije «Novi časi»).
S svoje strani smo že dokazali zgrešeni in objektivno škodljivi značaj te koncepcije.
Vprašanje dveh taborov, razlik med njima in njihovih medsebojnih odnosov, vojaških blokov in njihove narave, je osnovno za današnje mednarodno življenje. Potrebno je, da se ga postavi točno zato, da se lahko usmerja v zapletenem mednarodnem položaju. Vsaka zmeda in vsaka dvoumnost imajo lahko samo katastrofalne posledice.
povabili so delavke iz bližnje tovarne Micromeccanica, kjer je zaposlenih približno 40 žena. Pozdrav je prisotnim prinesla sindikalna voditeljica Pina Tomaselli.
V Cantiere Navale Giuliano so slavili 8. marec enotno in ravnateljstvo je tudi letos povabilo vse delavke na večerjo, ki so jo pripravili v eni izmed mestnih restavraciji.
Naj navedemo tudi podaritev mimoze nameščenkam pošte in telegrafa, kjer so ob 8. marcu pripravili 3 stenčase posvečene temu prazniku. Delavci Aquile so darovali mimozo in sindikalni list delavkam v tovarni «Cotonificio Triestino», delavci Sv. Marka pa delavkam v ko-nopljarni.
Praznik tudi za upokojene delavke
Za upokojene delavke je organiziral praznik sindikat italijanskih železničarjev. Svojo izdatno pomoč so dali sindikat nameščencev hotelov in menz, tovarniške zadruge Sv. Marka, Tovarne strojev in CGIL, ki so pripravile darila za slavljenke.
Vse manifestacije 8. marca so z raznovrstnimi pobudami pokazale živo solidarnost sindikalnih aktivistov, članov no-tranjih komisij in sindikalnih zastopnikov v podjetjih. Mednarodni dan žena je že postal živo občutena tradicija. Seveda so se delodajalci skoro povsod po direktivi Confi ndustrie trudili, da bi čimbolj omejili še to, kar so dali druga leta. Za žene se je zahtevalo,
naj se jim plača določeno število delovnih ur, ali pa kratko prekinitev dela za napitnico in podaritev mimoze. Ravnatelj, sivo GRDA se je postavilo na čelo gonje proti 8. marcu in ni dovolilo prekinitve dela, p repo. vedalo je širjenje tiska in razdelitev mimoze.
Žene, ki so zaposlene pri pri. staniških družbah in v pristaniških menzah, pa so imele pol dneva plačanega praznika in tudi delavke Delavskih zadrug so 8. marca popoldne zapustile delo.
To je v glavnem pregled pobud v tovarnah za 8. marec 1957. Tajništvo nove Delavske zbornice CGIL je naslovilo vsem sodelujočim toplo zahvalo in priznanje za njihov požrtvovalni trud in solidarnost. Morda še nikoli kot letos, je imel 8. marec pravi značaj praznika, solidarnosti in borbe. za uresničitev zahtev žena-delavk.
ne, so se mlade in starejše veselo zavrtele iiit navzoči tovariši so kajpada pri tem vrlo poma-gali.
Zastopniki Zveze demokratičnih žena so navzočim iskreno čestitali k res uspelemu in občutenemu prazniku.
Logu
. Isti večer kot sosedi z Do-inija so tudi v Logu praznovali v veselem domačem krogu med. narodni dan žena.
Ni bilo govorov ne uradnih nastopov, toda vse prisotne žene so se zavedale, da s svojo navzočnostjo počastijo svoj praznik.
Bogat spored v Sv. Križu
V nedeljo so napredne kriške žene v novem Ljudskem domu skupno proslavile mednarodni praznik žena. Da bi proslava čim lepše in svečane je uspela, sta poskrbeli tudi obe prosvetni društvi «Vesna» in «Albert Sirk», ki sta prispevali z lepim kulturnim sporedom.
Že dosti pred napovedano uro se je začela obširna dvorana polniti. Organizatorke so vsako ženo obdarovale z mimozo, toplim čajem in pecivom.
Kot prva točka je bil na sporedu pozdravni nagovor, ki ga je podala tov. Silva Bogateč. Sledil jo kulturni spored z nastopom male Nadje Laharnarje ve s primerno recitacijo «Moja mamica» ; Aleksander Košuta je lepo podal «Pismo očetu v tujino», nato sta Marica Sonce in Rudi Košuta simpatično zaigrala burko v dveh prizorih «Pogodba», ki je gledalce večkrat spravila v smeh. Novi pionirski pevski zbor pod vodstvom Frančka Žerjala je ubrano zapel dve pesmi «Bežimo, tecimo...» in « Moj očka ima konjiča dva» in mali Ljubo Košuta je na harmoniko živahno zaigral nekaj veselih.
Kot zadnja točka pa je bila na sporedu duhovita dvodejan-ka« Burka o ježičneni dohtarju », ki so jo uspešno podali Cvetka Kodričeva. Livio Bogateč. Mario Sedmak, Frančko Sedmak in Mario Bogateč. Posamezne točke je napovedovala tov. Danila Žerjalova Od koncu se je tov. Marica Sonce zahvalila vsem nastopajočim za sodelovanje, kakor tudi šte-
vilnemu občinstvu za lep obisk.
Tako smo imeli Križani v znamenju skupnega praznova. n ja 8. marca spet lepo kulturno prireditev in tudi ples po prireditvi je k skupnemu rajanju privabil obilo odraslih in mladine.
In še to bodi omenjeno, da so že v petek pred proslavo zastopnice skupnega pripravljalnega odbora za 8. marec obiskale na domu bolne domačin-k ter jih obdarovale s cvetjem in sadjem. Prav tako so se podale tudi k spomeniku 55 domačih padlih partizanov, kamor so položile šop rdečih nageljnov in mimoze.
VAŠČANKA
Prosek-Kontovel
Proseško - kontovelske žene so v soboto dostojno proslavile mednarodni praznik žena, ki je privabil tudi obilo mož in fantov. Najprej je v imenu domačega skupnega odbora pozdravila navzoče tov. Vera Husu. ki je orisale pomen skupnega praznovanja ter pozvala k prizadevanju za skupnost tudi na ostalih področjih javnega udejstvovanja. Prav tako je tudi tov. Vera Žužek v imenu ZDŽ bodrila slovenske žene za čim tesnejše sodelovanje ter podala sliko položaja, v katerem je dolžnost žena prizadevati si za mir. napredek, socialno pravičnost in bratstvo med narodi.
Tov Košuta je podal nekaj primernih recitacij in ves sp o-red pa je povezovala vrla domača godba, ki je igrala tudi pri veselem plesnem rajanju še pozno v noč.
Pri Banih
Kakor druga leta so se v Banih zbrale tudi letos menda vse žene na domu pri Kati Župan-vi, da bi v domačem krogu pro. slavile 8. marec, mednarodni praznik žena. Navzoče je najprej pozdravila domačinka tov. Tončka Vidau ter podala besedo tov. Košuti, ki je v imehu ZDŽ govoril o velikem pomenu lega praznika, ne samo za c-mancipaeijo žena, marveč tudi za pomoč na vseh področjih skupnega napredka, ki jo lahko dajo žene, če so organizirane.
Sledile so priložnostne recitacije. duhovit kuplet domačega mladinca in seveda nato družabna zabava.
Stavka tudi
pri INAM in
drugih ustanovah
Tj e skoro dva tedna se vrstijo '-d v zavarovalnih ustanovah
INAM, INPS, INAI L, ENPAS in INADEL stavke uslužbencev. Kot znano, so te ustanove poldržavne.
Uslužbenci so napovedali stav. ko v znak protesta proti vladne, mu zakonskemu osnutku. Če bi bil ta zakonski osnutek sprejet, bi namreč uslužbenci teh ustanov zgubili sčasoma pravico do višje plače, kot jo imajo državni nameščenci. Dejstvo pa je, da imajo državni nameščenci razne druge ugodnosti, ki jih uslužbenci INAM in sorodnih ustanov nimajo.
Kot stavka pri Aeegat, tako povzroča tudi stavka te delovne kategorije veliko nevšečnosti vsem delavcem in uradnikom, ki imajo bolniško zavarovanje pri teh ustanovah. V nujnih primerih obolelosti se morajo namreč zateči v bolnico, drugače pa k privatnemu zdravniku, ki ga morajo seveda plačati. Po stavki pa jim bo ustanova vrnila le del plačanega zdravniškega honorarja.
Zato se prav posebno ob 'priliki te precej dolge stavke postavlja kot zelo aktualno vprašanje proste izbire zdravnika, kar bi se v Trstu lahko že u-vedlo, če bi delodajalci pristali na majhen povišek tarif socialnega zavarovanja.
Začasno
odgodeni odpusti
V ponedeljek so na sedežu Združenja industrijcev razprav, ljali o 15 odpustih v mizarskem podjetju Zerial. Sindikatom se je tokrat vendar posrečilo rešiti vseh 15 delavcev pred perspektivo brezposelnosti. Ravnateljstvo podjetja je umaknilo sklep o odpustih, ker ima do-
bre izglede za nova naročila. Seveda ostane še vedno odprto vprašanje, koliko časa bodo delavci varni pred novimi odpusti.
Odložena prireditev v Avditoriju
Uprizoritve komedije «Pesem s ceste», ki je bila najavljena za jutri v Avditoriju, ne bo in sicer zaradi nenadoma spremenjenega sporeda prireditev v tej dvorani. Bodoči datum prireditve bomo pravočasno javili.
Razstava
slikarja Černigoja
Danes, 16. t. m. ob 18. uri bo v občinski galeriji otvoritev razstave tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 27. t. m.
Tako je dana tudi tržaški pu-kliki možnost, da si po daljšem presledku ogleda dela našega dobro znanega rojaka, čigar sloves je šel preko naših ozkih meja. Prof. Avgust Černigoj je namreč z uspehom razstavljal v večjih mestih Jugoslavije, posebno v Sloveniji. Njegova dela so znana tudi v Berlinu, Pragi in celo v Cincinnati ju (ZDA).
Zahvala
Sorodniki pok. Pec Dominika iz Dom j a sc preko našega lisi a srčno zahvaljujejo vsem prebivalcem Domja, ki so s svojo udeležbo na pogrebu 6. m. počastili dragega pokoj-
nika. Posebna zahvala darovalcem cvetja, vencev in denarne podpore družini.
Govor
tov. Sajovitza
(Nadaljevanje s 1. strani)
girla, ki so toliko časa imeli v rokah podjetje brez demokratične kontrole opozicije in ki canes odločno zasledujejo zvišanje tarif.
Po drugi strani menimo, da mora vlada kriti primanjkljaj podjt tja in si prevzeti bremena, ki bodo izšla iz odobritve upravičenih zahtev uslužbencev. Ne pravijo samo v Trstu, da jc naše področje zaostalo. Zato hi bilo pravilno, da hi vlada našla način, da podpre naše gospodar, sivo in dodeli sklad za preureditev tega gospodarstva
Revija, ki jo urejujejo neka. Ieri, ki pravijo, da so levičarji, pripadajo strankam odbora in so odločni antikomunisti, je napisala, da je italijanska država dobila leta 1956 3 milijarde čistega dohodka iz Trsta in da ho ta dohodek letos narasel na 8 milijard. Iz tega je razvidno. da vlada ne žrtvuje prav nič za Trsi, kar dobro dokazuje revija «Trieste».. Zato naj vlada črpa 606 milijonov ali milijardo primanjkljaja iz tega čistega dohodka 3 milijard, iz katerih naj vzame tudi tistih 129 milijonov lir, ki so potrebni za ugoditev zahtev uslužbencev podjetja. Drugega izbo-da ni.
Kar se tiče sedanjega sindi. kalnega spora, je naša partija že povedala svoje mnenje. Naša podpora zahtevam uslužbencev izhaja iz njihove upravice-n osti in iz dejstva, da so tem zahtevam ugodila vsa občinska podjetja v Italiji.
Zato mi vztrajamo, da je treba takoj rešiti ta spor, ugoditi zahtevam uslužbencev, v tem primeru pa se obvežemo, da bomo glasovali za tako rešitev.
Kar se pa tiče gospodarskih in političnih cen uslug A Legata, smo naslednjega mnenja. Trst je bil težko prizadet od vojne. Medtem ko je Italija lahko začela svojo obnovo takoj po vojni, v Trstu se je nadaljevala vojaška okupacija, ki je bila več prej kot ugodna za obnovo tržaškega gospodarstva. Potekla so leta polna negotovosti, nasilja, kolonialističnih metod, zaradi katerih je mesto hiralo v svojem bogastvu in svojih duševnih sposobnostih. Rešitev, ki jo je vlada nakazala leta 1954, je ena izmed najbolj- nesrečnih, kar jih je mogla najti. Zaradi tega visi nad mestom vladni Damoklejev meč začasnosti, ki težko prizade, va socialno, politično in gospodarsko življenje, tlači vsako pobudo in onemogoča oživitev področja.
Za začasnost ni najmanj važen vzrok tržaške krize. K temu je treba še dodati 40 in več tisoč beguncev, ki si želijo ustvariti novo življenje. Trst je stalna žrtev položaja, kateremu vlada noče ali ne zna odporno-či. Ukrepi, kot prosta cona, obnova trgovskega brodovja, o-krepitev železniških zvez z zaledjem, ki se že leta zahtevajo, so še vedno na mrtvi točki pri neštetih ministrskih komisijah, ki zelo malo poznajo razmere v našem mestu. Naše gospodarstvo še vedno čaka na večji del milijard, ki so bile obljubljene. Trst so dejale vladne stran, ke ho vedno zaostalo področje, dokler ne bo dobil sredstev za gospodarsko oživitev. Zaradi lega je jasno, da Trst lahko zahteva politične cene za občinske javne prevoze.
Zaradi vsega tega mi vztrajamo, da mora Aeegat vzdrževati dosedanje cene, dokler se ne začne obnova tržaškega gospodarstva.
Nato je dr. Sajovitz opozoril občinski svet na to, kako gleda prebivalstvo na politične zapleti jaje okrog Aeegata, na izstop PSDI iz upravne komisije podjetja in PRI iz občinskega odbora, na vrnitev social, demokratov v upravno komisijo in republikancev v občinski odbor in predvsem na soglasje vseh teh treh strank o vprašanju zvišanja tarif. Pri vsem lem se je grozilo s politično krizo, če ne bo sprejet predlog o povišanju tarif. Govorilo se je o krizi odbora in občinskega sveta, se je nakazala sestava demokristjanskega odbora s pomočjo desnice. Naša partija gleda na vse te perspekti-ve z vedrostjo. Podlaga za vrednotenje odbora kot eentri-stičnega, levičarsko-eentristične. ga ali desničarsko - centrisi lenega je v konkretni politiki, ki jo odbor vodi, je v načinu reševanja konkretnih problemov, ki se ji postavljajo: v ko-rist delovnih ljudi ali pa premožnejših slojev.
Za vse drugo sloni načelo, ki vodi naše delo, v spoštovanju in uresničevanju interesov delovnih ljudi , in prebivalstva. Zato imamo mirno vest. Izhajajoč iz tega. bomo glasovali proti povišanju tarif občinskega pod->tja.
Ì p°llel
ZA TEDEN so n. DNI
i
Sobóta. Iti. Hilarij, Velisi»
Uščip)
Nedelja, 17. - Jedert, Ljut slava
Ponedeljek, 18. - Edvard, ? voljub
Torek, 19. . Jožef, Zlata
Sreda, 20. - Feliks, SrečkotžAšKl
Četrtek, 21. . Benedikt, Tu^j . .,
Petek, 22. . Benvenut, Ladi n.
vozim
Zgodovinski dnevi lUnjih j
T8. 1414 je bilo zadnje uslln‘*'j°n čenje koroškega vojt* tornii na Gosposvetskem poljVhtje \
18. 1871 je bila proglašena iaraščaji riška komuna.	|j Večin
18. 1904 se je rodil Srečko Mj ote-
sovel pesnik našega H ^ sa. Umrl :e 27. maja It
luve zai
-----------------*'ljev, p
h življe
RADIO !razum
ODDAJE feS
jttti slo °Wunisl
SOBOTA: 12. Tuje nav^ m okusi - 13.30 Lepe ope£ vztra-
arje - 15. Čajkovski: Labo” Prt‘v: jezero - 16 Utrinki iz znani'anjkljy in tehnike - 17. Rossini: Peškega ka. opera v 2 dej. - 18.30 G'U za ba za naše malčke . 19.15 : za ra; stanek s poslušalkami - 21 |(l g ^ J. ' Strauss: «Netopir», opel|v . v 3 dej.	’ mj
NEDELJA: 9. Kmetijska ' ,Jul daja _ 11.30 Vera in naš č»u arski 12. Oddaja za najmlajše: V vWi stik-Ktegar-Petkovšek: «Ma^Uos l> Krpan» - 13.30 Glasba po Ùanskeii Ijah - 17. Slovenski zbori - inu. -j-r Dvorak: Simfonija št. 5 v}, b||. molu - 20.30 Verdi: «La Tra'a ta», opera v 3 dej.
PONEDELJEK:	12. Zivlje*1'0 so
in svet - 12.56 Vokalni k v" zako tet . 18. Brahms: Trm št. 3P za ki C-duru, op. 87 - 18.30 Z z3jù gjaso rane police - 19U5 Radij-dn klju| univerza - 21. Znanost in t4U)- J nika - 21.15 Velika dela slavij.... 0 mojstrov - 22 Književnost ■*e®a’ umetnost.	uvali
TOREK: 9, Elgar: Mor61 Za št slike . 11.29 Zbor Sloven^asuje filharmonije - 12. Oddaja {• Pre najmlajše:	Marija Klakocjtil ob-
«Jožkova pravljica» -	13, name,
Glasba po željah - 17.30 Wi\ , " ckner: Simfonija št. 4 v ;. a 11 duru - 19.15 predavanje _ 20j ‘stav Orkester Bojan Adamič - t *a « John Hartley Manners: «Pljv° !'< srček moj!», komedija v 3 d*'nega SREDA: 12. Italijanske žeje reži - 13.40 Odlomek iz Rossinije'Bnnbib in Bellinijevih oper - 18.30 !i vlad-, sani bal inčki, tednik za n»Vo mlajše - 18.40 Zenski vokal • ’
____..ir-z______:__ m 1= «. ol:
kvartet «Večernica» - 19.15 IV. “ di iško univerza -	22. Posl«
razmišljanja - 22.15 Prokofir^® v Simfonija št. 6 op. lil. ll: mor ČETRTEK: 12. Alpinizem 1 pač smučarstvo . 19.15 So.la in dej vodi - 21. Dramatizirana zgodbarnico Ezio D’Erricr ■ Mesto pono^ J
(3) «Mož iz davnine» 3. delk 22. Nove knjige in izdaje.
10 o st;
PETEK: 12. Življenja in o"a’
«ode . 13.30 Glasba po želj ali 01 ti 18.30 Z začarane police - 19 '"valCa Radijska univžrza - 21. Uffle. Scji. nost in prireditve v Trstu i 22. Iz svetovne književno^Pru'
i.tvonPvs rudi	#S^t<! ^
iasnit,.
Videli
in umetnosti.
GLEDALIŠČE'::.
1
hoji
P ret
SLOVENSKO	' Pod j
NARODNO GLEDALIŠČEM« v
Predstave v dvorani na sl['. Ìe I d ionu «Prvi maj», Vrdelska cJaku sta 7:	“ soci
v soboto 16. t. m. ob 20.30 je miera in	kot 0
v nedeljo 17. t. m. ob 17. uUaln,, ponovitev — ZGODBA s. " SMEH. dramatična farsa jDo.. a treh dejanjih. Spisal A> * 1 mand Salacrcu; preveda"Poln Draga Ahačičeva. Prvič ’ ko s, slovenščini.	p fa,
V torek 19. t. m. ob 16. uri Tezun, Hans Fitz: SREBRNA 14 LIJA, mladinska igra. iijf) ^
za
KINO
! Vam
Misti;
ter
Opčine
"Sa,
6,|idat
Sobota, 16, marca: «Kot listi!
v vetru» (Come le fogl’V'ui».
al vento). Barvni film T'tura niversal.	l®a k.
Nedelja, 17. marca: se pono'pri^j Ponedeljek, 18. marca: se p1«!!, novi.	Ija . a
Torek, 19. marca: «Srebrna č\ u'
ša» (Calice d’argenti jg ‘ *'
Barvni film Warner Brf: ' nh
Sreda, 20. marca- «e ponovi. Četrtek, 21. marca: «dovesti^ zver» (La bestia umana'1 Film Columbia.
Prosek
Sobota, 16. marca: «Črni pl' stol» (Il trono nero). B®! vni film Warner Bros. . fj Nedelja, 17. marca: se ponov 1 Torek. 19. marca: «Kajino';
hči» (La figlia di Cain0^re(|s
Nabrežina	1M
*
streljevanje» (La gran^K'a®ns
Sobota, 16. marca: «Veliko 0 graiA
sparatoria). Film Univ«r.' n; sai.	lliinee
Nedelja, 17. marca: se pono' 'jprig.
Torek, 19. marca: «Romar» (l
Pellegrino). Film Inalta. ! 1,; Sreda. 20. marca: se ponovi, ic^
Nabrežina - postaja ''«lij
Sobota, 16. marca: «Gusarji j.pa | Croce del Sud». Barv ,c6o
film Paramount..
Nedelja, 17. marca: se pono' ^1«.
Torek, 19. marca: «Vrnila se|', j. t||' se za tebe (Sono torna' jV|, . per te). Film Columbia- fy
L