Pottnt urad M!1 Ce)ow*t — Vedogtpostamt ?0!1 K)agen!xrt
)!ha)a v Cotovc« — EMeheinungsort Ktagenfud
Posametn] hvod !.!0 4i)., meteina naročnina S Miingov
P. b. b.
Letnik XXiX.	Ceiovec, petek, 13. september 1974	Štev. 37 (1676)
PREDSEDN!« ZSO NA !ZSELJEN!ŠKEM ZBORU:

Domovi izsetjencev s. mejniki
naše podedovane, s krvjo in znojem napojene domovine
.Za naše pravice gre — za pravice, ki smo si jih pribori)! z našim trptjenjem in z našim bojem. Zato si jih ne pustimo odrekati in odvzeti od tistih si), ki so vedno stremeie za našim poginom," je poudari) na nede)jskem občnem zboru Zveze stovenskih izse)jencev predsednik ZSO dr. Franci Zwitter ter ugotovi), da stojimo pred usode-poinimi odiočitvami, pred odiočiino boro za ,staro pravdo', ki je danes zapopadena v čienu 7. .Nimamo namena niti časa, čakati še nadoijnjih trideset iet na njegovo izpoinitev. Le ta je stvar zvezne viade in z njo smo biti ves čas pripravijeni iskati sporazumno rešitev. Če pa viada ne more ukrotiti nemških nacionaiistov in pred njimi kapituiira, potem smo prisiijeni iskati pravico drugod. Kajti nismo trpeti in se boriti za to, da bi nam po tridesetih ietih Heimatdienst oktroira) svojo zamisei reševanja naših vprašanj!"
je fo nova obATra pospeševalne ma77/šj'ns^e po7/f/^e
KoMM; se je z<2Če/o wovo šo/s^o /efo, pa že s/Zs/wo o raz?;;/? we-dosf^^Z/?, ^Z poi;av//a;o wa /až vse trd/tve o „Ma;^o/; šZro^ogr:<dw:" MredZtvZ wan;^M^ega šo/sfvd. Pose/?wo ^r/čeč je Ms/ed^jZ pr/wer.*
OtrocZ Zz RZ/čovsa, A*o:ware v%s/ w Žz/^po/j so /z//Z dos/ej do-de/jew/ g/dvwZ so/Z VetrZnj Zn so tazw Zme/Z fKd/ nrožnost dvojez/č-rzega poa^a. 5 przčef^oTH rzofega so/s^ega /eZa pa so j/Zz enosZa^MO dode/Z/Z nov/ g/ztvnoso/s^Z vztdn/cZ na pedcgoš/:/ a^aJeznzp v Celovca. Ker na te; šo/Z vprašanje dvojez/čnega pozz^a se nž are;eno, so nas/t „sa/anzons^o" reš/tev.* otrobe so posttivZ/Z enostavno pred dejstvo, z/a gredo spet v VetrZnj; „poza^z7ž" so sazno, zža tja nzznajo astrezne prometne zveze. Predvsem pa o vse/s te/z premestitve/? nzso o/zvestz/ž starsev, ^z' edm/ so pr/stojni za pr/jevo otro/z. /n ted/ voz/ja znanjszns^ega šo/s/zega odde/^e nadzoru,*7: Voa/z nazn je na tozadevno vprašanje ZzjevZ/, z/a z/os/ej o te/z spreznezn/za/z sp/o/z n/ Z?i/ obveščen.
/Vze nzznazno prot/ tezna, z/a asznerzjo otrobe na vaz/nzzro pedagoške akademije, venz/ar znorajo potezn tazn zagotovit/ taz/z znož-nost z/vojezzčnega poa^a. A77za^or pa ne gre, z/a /z/ poz/ pretvezo, z/a je Ce/ovec en sam šo/ski oko/Zš, razprši/i otrobe po ce/em mesta,* torej morajo kiti npr. taz/z otroci zz omenjen//z krajev — ne g/ez/e na to, a/z so pr/jav/jenz k z/vojezzčnema poaka a/z ne — zz/raženz na en/ g/avnz so// v Ce/ovca.
Kakor vse kaže, je s/o .reševanje" spet enkrat m/mo manjšine. Vprašanje je samo, kdo so t/ste skrivnostne si/e, ki — posrez/no a// neposrez/no — tako .vzorno" s^r/z/jo, z/a /zz /?Z/o č/m manj s/oven-skik otrok z/e/ežnZ/z poa/za v mater/nem jezika. A/Zs/Zmo, z/a taz/z' to soz/z v okvir znači/ne avstrijske po/Zf/^e, /zo szcer sk/enejo zagone Zn se z nj/mZ /za/za/o prež/ svetovno javnostjo, Zz/zrat/ pa skrkijo, z/a se t/ zakoni a/z sp/o/z ne Zzvajajo a/z' pa očitno v škodo manjšznZ/
V svojem govoru je predsednik ZSO spomnil na dogodke pred 30 in več ieii, ko so nacisti in njihovi domači podrepniki začeli uresničevati zločinski načrt dokončnega iztrebljenja slovenskega življa na Koroškem. ,Od iiste težke dobe je minilo že trideset let, vendar se zdi, kot da se ni nič spremenilo: saj smo še vedno aiti pa že spet v napotje tistim, ki so vsa leta po plebiscitu delali na tem, da bi ,v dobi ene generacije' — kakor se je izjavil nekdanji deželni glavar Lemisch — .prevzgojiti' zapeljane Slovence, se pravi, da bi jih raz- odnosno pre-narodili. Izselitev zadnjih še nepo-botjštjivih pa naj bi bila konec .prevzgojnega' procesa.*
Te račune je prekrižata zmaga zavezniških si) nad nacistično Nemčijo in še posebej naš narodno-osvoboditni boj je doprinese) in omogoči), da so se izsetjenc) spet vrntt) — ne z mistijo maščevanja )n sovraštva, marveč v že))) dobrega sosedstva )n sprave. Zato nihče od nos ni klica) na odgovornost tistih sosedov — vaškega trikota: orts-gruppenleiterja, župana W) bauern-tuhrerjo — ki so dokazano bili neposredni krivci izselitve družin iz njihove neposredne okotice. Znano je, kako so se ob vrnitvi izseljencev poskriti in potuhniti, medtem ko je nova oblast obljubljala popravo krivic in zagotavljala priznanje pravic.
.Danes pa moramo ugotoviti, da so tiste site, k) so nas takrat pre-gnate z domače zemtje, neovirano spet na detu proti nam in kakor tedaj spet odtočajo o naši usodi, da nam obtast trideset tet po končan) vojn) še vedno odreka najosnovnejše čtoveške pravice, kot so svobodna uporaba matertnega jezika v javnost), enake pravice in enake možnost) v javnem ž)v)jen)u, javno priznanje naše domovinske pravice na podedovan) zemtj). To so dejstva, k) jih je treba vedno imet) pred očrni, ko že skoraj sam) nasedamo gonj), češ da smo Stovenc) sami tisti, k) nočemo sprave in mirnega sožitja."
Toda mirno sožitje se ne ustvarja za zeleno mizo, nMi z obiski pri drugih manjšinah, je dejo) dr. Zwit-ter. Mirno sožitje je treba ustvarjati in živeti vsak dan vsepovsod — v šoli, v cerkvi, v politiki, v javnih obvestilih, v de)u, v soseščini. Bivši izseljenci in koroški Slovenci sploh smo tako sožitje ustvarjali dan za dnem in smo zato tem boij prizadet) in razočaran), ko smo spet priče podobnim pojavom kot pred trem) desetietj) )n ko moramo ugotovit), da obtast spet mirno gieda.
kako nacionaiistične siie ponovno ogrožajo mir v dežeii ter ustvarjajo psihozo, ki je nekdaj povzročita toiiko gorja ne samo siovenskemu tjudstvu, marveč vsej avstrijski domovini.
.Še posebej pa smo osupli nad popolnim nerazumevanjem, ki ga kažejo tudi bolj ali manj odprti in dobromisleči do naše narodne skupnosti, da ne vidijo razlike med napadalnim nacionalizmom večinskega naroda in nacionalno borbo ogrožene manjšine. Tako smo zadnje dni priče člankom nemškega predstavnika v škofijskem koordinacijskem odboru za cerkvene probleme obeh narodnosti dr. Watd-steina in socialističnega poslanca dr. Kerstniga, ki oba poskušata na višji ravni razglabljati o problematiki odnosov med obema narodoma, pa oba bolj ali manj prihajata do stereotipnega lažnega zaključka: ekstremisti tu in ekstremisti tam. Drugače pa da je vse v redu in tudi zgodovina je samo podoba stoletnega idiličnega, mirnega sožitja v deželi, ki ga sedaj kalijo ekstremisti na obeh straneh, ki se nočejo vsesti skupaj, da bi se .dogovo-
riti' — pri čemer pa so seveda Slovenci vodeči krivci, ker ne priznajo nedolžnega Heimatdiensta in uporabljajo celo .nevzdržno namensko laž' o nasilni germanizaciji."
Ob tak) mentaliteti tudi navidezno nepristranskih je brez dvoma vsak razgovor nesmisetn — je naglasil govornik — in sta že vnaprej obsojena na neuspeh vsaka anaii-za in vsako proučevanje zgodovinskih korenin koroške probiematike. Temu smo bili že priča: mladi, neobremenjeni zgodovinarji so samo poskusili prikazali obrambne boje v bolj objektivni zgodovinski luči in že so proti znanstvenim ugotovitvam nastopili abwehrkampferji z .znanstvenikom" dr. Neumannom, ki je povedal, da druge interpretacije in drugačnega zgodovinskega dognanja ne sme biti, ker da je edino pravilna ocena pač koroškega .hišnega historika* dr. Martina Wutteja. In drugi primer: član študijske komisije dr. Otto Kronsteiner je podal znanstveno osnovo in razlago slovenskih krajevnih imen na Koroškem in takoj se je oglasil spet isti koroški .znanstvenik" dr. Neumann, da o koroških slovenskih krajevnih imenih ne sme in ne more znanstveno razpravljati in ugotavljati nihče drugi kot koroški znanstvenik dr. Kranzmayer.
Zgodovinska resnica o nasilni germanzaciji pa je .nevzdržna namenska laž*. Torej o čem naj bi se potem še raziskovalo? Vsa koroška zgodovina je po dr. Ferrariju in dr. Kerstnigu vendar edinstvena podoba mirnega, strpnega, neskaljenega sožitja, v katero so vnesli raz-
dor samo .okupacijski poskusi z juga*. Toda ta zgodovina je napačno prikazana — je poudarit predsednik ZSO — je pač samo zgodovina v iuči dr. Martina Wut-teja in ima mimo tega še to hudo in značitno napako, da )et strahote, krvi in genocida ter nemške okupacije s severa od 1938 do 1945 sp)oh ne omenja in te dobe sp)oh ne pozna! In ta resnično koroška posebnost zgodovinopisja ne prihaja do veljave samo takrat, kadar gre za
-	.'..M
opis zgodovine odnosov med obema deželnima narodoma, temveč tudi tedaj, kadar gre za življenjepise raznih osebnosti v deželi, pa naj so to nemški politiki ali zaslužni hotrati: te dobe enostavno nikjer ni, pa čeprav so v tistem času sodelovali v uradu Maier-Kai-bitscha na Bledu iin pomagali uresničevati povelja nacističnega notranjega ministra Fricka ,Macht mir das Land deutschl'
.Nam koroškim Stovencem pa je ta doba še v živem spominu in jo bomo ohrani)) v spominu tudi v bodočnosti. Nam je ni treba skrivati in pozabijati, kajti mi nismo izsetje-vaii in kratiti pravice drugim narodom, niti nismo spravijo)! ijud) v koncentracjaska taborišča, marveč smo se boriti proti nacističnemu na-sitju za svobodo tastnego in vseh teptanih narodov. Zato se ne moremo strinjati, da bi to zgodovinsko obdobje enostavno zamolčali, marveč je treba to dobo še posebej ohraniti v spominu, ker nam — kakor je ob podobnem spominskem srečanju dejal predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič — spoznanje preteklosti omogoča, da tudi v sedanjosti in prihodnosti storimo več, da bi vrednote našega boja, solidarnosti in žrtvovanja, plemenitosti in humanosti še v večji meri postale podoba našega časa, spodbuda za graditev novih odnosov med narodi in ljudmi.
Tako gtedano je izsehtev in na-rodnoosvoboditna borba naša moč, naš kapita), ki si ga ne pustimo vzeti, je doba, ki je ne pustimo zamotčat)!"
V nadaljevanju svojih izvajanj je dr. Zwitter opozoril, da so tedaj točno vedeli, kje koroški Slovenci živimo in nas ni bilo treba šele ugotavljati. Bivši gauteiter Rainer je pri svojem zaslišanju v Ljubljani izpovedal, da je Karntner Heimat-bund, noslednik Karntner Heimat-
(Da/je na #. srrarr/j


Poseben pomen manjšin
pri razvijanju odnosov med sosednjimi državami
Na otoku Visu je bilo ob koncu minulega tedna veliko zborovanje, s katerim so počastili 30-letnico bivanja in dela vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, centralnega komiteja KPJ, Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije ter maršala Tita na tem otoku. To je bila največja letošnja vsejugoslovanska manifestacija, na kateri so se zbrali vodilni predstavniki Jugoslavije in posameznih republik, kot odposlanec predsednika republike Tita pa je zbranim udeležencem spregovoril sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
V svojem govoru je spomnil na vlogo otoka Visa med narodnoosvobodilno borbo in še posebej leta 1944, ko je bil vojaško in politično središče Jugoslavije in „je skupaj s svojimi prebivalci stopil v zgodovino naše revolucije". Otok Vis, kjer je leta 1944 tudi izrekel zgodovinske besede .Tujega nočemo, svojega ne damo", je predsednik Tito zdaj odlikoval z Redom narodne osvoboditve.
Na te zgodovinske besede maršala Tita je Dolanc spomnil v svojem govoru in naglasil, da so aktualne tudi še danes. Jugoslavija se zavzema za razvijanje vsestranskega, plodnega sodelovanja s sosedi na vseh področjih, kjer je mogoče in kjer obstaja obojestranska zainteresiranost, je ugotovil Stane Dolanc.
„Pri tem, ko se zavzemamo za tak razvoj, pa se ne ogibamo odprtim vprašanjem, ki se porajajo v naših odnosih s posameznimi sosednjimi državami, ker menimo, da lahko imamo čvrste odnose sodelovanja in prijateljstva in da jih lahko uspešno razvijemo naprej samo, če hkrati urejamo tudi odprta vprašanja v teh odnosih. Kar zadeva odnose z našimi sosedi, pa bi rad opozoril tudi na poseben pomen,
ki ga naša država pripisuje položaju narodnostnih manjšin in priznanju njihovega obstoja in narodnostnih pravic. Uresničitev pravic do nacionalne individualnosti, svobode in vsestranskega razvoja bo prispevala k njihovi afirmaciji in okrepila njihovo vlogo, ki jo imajo kot faktor povezovanja."
V tej zvezi je Dolanc opozoril, da v posameznih sosednjih državah nemoteno delujejo fašistična gibanja, ki uporabljajo enake metode, kot so jih uporabljale Hitlerjeve in Mussolinijeve horde. Govornik je dejal, da te sile ogrožajo temelje demokratične pridobitve, predvsem pa so najglasnejše tudi v napadih na narodnostne manjšine ter prednjačijo v kalitvi odnosov z Jugoslavijo.
.Toda ne bojimo se teh sil," je poudaril Stane Dolanc. „Z njimi bomo znali obračunati, kjerkoli bi se pokazale. Žalostno pa je to, da tudi nekatere demokratične sile v teh državah še niso dovolj doumele, da je oživljanje fašizma nevarno tudi njim, njihovim državam, in da lahko, če jim bodo dovolili še naprej neovirano delovati, znova ogrozijo predvsem njih same, pa tudi mir na svetu."
Zato je Dolanc spomnil na besede, ki jih je maršal Tito pred 30 leti govoril na Visu, kjer je dejal: Vojaška zmaga nad nemškim osvajalcem in njegovimi podrepniki bo hitra. Toda nikar ne mislite, da bo fašizem s tem uničen. Potreben bo dolg in trdovraten boj z njim v številnih deželah. Fašizem je povezan v vsem svetu in se bo skušal znova vzdigniti, če mu ne bo zadan popoln smrtni udarec. To je ena izmed najvažnejših nalog in vsak narod, ki hoče v prihodnje preprečiti takšne katastrofe, kakršne smo doživeli v tej vojni, jo mora izpolniti!
K!erika!izem nima nobene zveze
z versko svobodo in svobodnim deiovanjem cerkve
Ob koncu minulega tedna so bile v raznih krajih Slovenije proslave, na katerih so se spominjali pomembnih dogodkov iz narodnoosvobodilne bore. Prireditev so se udeležili tudi visoki predstavniki družbeno-poli-tičnega življenja in s tem dali slavjem še poseben poudarek. Slikovita brkinska vasica je bila prizorišče množične proslave ob 30-let-nici volitev v narodnoosvobodilne odbore, na Stavbah pri Litiji so se spomnili prvega zbora aktivistov OF litijskega okrožja, v Trebnjem pa so v okviru občinskega praz-niko proslaviti tudi 32-letnico ustanovitve Gubčeve brigade.
Na prireditvi na Tatrah v Brkinih je zbrani množici govoril predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je poudaril, da so ljudje v Brkinih, zibelki partizanstva na Primorskem, preživeli vse strahote fašističnega nasilja ter dati ogromen prispevek za osvoboditev. Poudaril je potrebo skupnih prizadevanj za pomoč manj razvitih predelov, med katere sodijo tudi Brkini. Ob koncu pa je spregovoril še o jugoslovansko-Hatijanskih odnosih in dejal, da je Jugoslavija po koncu vojne krenila na pot ustvarjanja mirnego sožitja in vsestranskega dobrososedskega sodelovanja, proti kateremu pa ves čas rovarijo šovinistične, iredentistične m neofašistične sile, ki skušajo netiti prepir in sovraštvo ob najbolj odprti meji v Evropi. „Kot do sedaj, bomo vlagali še naprej vse sile za urejevanje odnosov in to na čimbolj stabilnih osnovah, ki bo omogočalo mirno sožitje, enkaporavnost in vzajemno spoštovanje in dobro sosedsko sodelovanje," je naglasil predsednik slovenske skupščine Brecelj.
Posebej na nevarnost poskusov oživljanja klerikalizma in belogardistične dediščine je opozoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ki je govoril na proslavi na Stavbah. Nič nimamo proti temu, je dejal, če vzporedno s splošnim napredkom tudi rimskokatoliška cerkev prenavlja versko aktivnost ali modernizira svoje versko delo, kajti cerkev in vernik sta v Sloveniji oziroma Jugoslaviji svobodna. Klerikalizem pa nima prav nobene zveze z versko svobodo, svobodo verskega izpovedovanja ter svobodnega delovanja cerkve v verskih in cerkvenih stvareh.
.Klerikalizem pomeni ustvarjati organizirano moč nad ljudmi, sredstvo odtujene družbene moči, pomeni ustvarjati v naši samoupravni družbi drugačno družbo. Hoče s pomočjo verskih čustev in z močjo cerkvenega prestiža potiskati vernike v reakcionarne politične vode, proti socializmu in napredku. Ne gre le za težnje po posebnem
organiziranju vernikov za zadeve, ki nimajo nobene zveze z verovanjem in verskimi obredi. Gre za to, da se v zadnjem času povečuje politična aktivnost reakcionarnega dela katoliške cerkve, tistega dela, ki se nikakor ne more in ne želi sprijazniti z družbenimi spremembami pri nas."
Največja v Evropi
Nedaleč od Zvornika v vzhodni Bosni so začeli graditi kombinat glinice „Bi-rač", ki bo imel zmogljivost 600.000 ton na leto in bo torej največji tovrstni objekt v Evropi. Tovarno bodo gradili s pomočjo Sovjetske zveze, kamor bodo po dograditvi tudi izvažali glinico kot odplačilo kredita.
Kakor znano, sodi Jugoslavija med tiste dežele, ki imajo zelo veliko boksita, to je rude, iz katere pridobivajo aluminij.
Novi obrat pri Zvorniku bo zavzemal velikansko površino 80 hektarov ter bo imel najmanj 40 večjih objektov. Gradbene stroške cenijo na okroglo 3 milijarde novih dinarjev.
Gre za delovanje prot! vrednotam socializma in proti samoupravnemu sistemu, za oživljanje propadlega belogardizma in zveze s sovražno politično emigracijo, je dejal predsednik Ribičič ter napovedal, da bodo z vsemi sredstvi preprečili, da bi se v socialistični samoupravni družbi pojavil in organiziral kakršenkoli samostojen center političnega odločanja v imenu ljudi, pri čemer tudi cerkev ne more imeti privilegijev. Izrazit je prepričanje, da se bo večina poštenih duhovnikov iin velika večina retigioznih delovnih ljudi uprta takim težnjam in poskusom klerikalne dejavnosti v prepričanju, da škoduje svobodnemu verskemu življenju in temeljnim verskim interesom cerkve same.
Predsednik SZDL Slovenije pa je v svojem govoru omenil tudi pritiske od zunaj, kot so na primer umetno odpiranje problema jugoslovansko-italijanske meje, šovinistična dejavnost na Koroškem, dejavnost sovražne emigracije itd.
Ctain predsedstva SR Stovenije Janez Vipotnik, ki je govoril na proslavi v Trebnjem, je svoja izvajanja posvetil zlasti nalogam, ki se postavljajo pri uveljavljanju nove ustave. Ob tej priložnosti je odkril tudi več kot osem metrov visok spomenik — Steber upora, ki ga je iz starih pušk in mitraljezov zvaril pisatelj Tone Svetina ter ga podaril občini Trebnje.
Problematiko narodnih manjšin
je treba predstaviti široki javnosti
Pripravijaini odbor mednarodne konference o manjšinah, ki je biia ietos juiija v Trstu in na kateri je bita podrobno predstavijena tudi probiemalika siovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, je imei prejšnji teden prvi sestanek po konferenci.
Na tem sestanku so pozitivno oceniti potek in zakijučke tržaške konference ter na podtagi že med konferenco samo izražene potrebe, da se dosežki tega pomembnega mednarodnega posvetovanja ne razpršijo, preučiti razne možnosti in med drugim skieniii, da bodo urejeno izdati dokumente in informacije, ki so prišie do izraza na konferenci. Poieg tega bo odbor čim prej pričet s sistematičnim širjenjem vesti, ki se nanašajo na potožaj in na vprašanja manjšin.
V uradnem sporočiiu o prvem zasedanju pripravtjatnega odbora po konferenci je giede tega med drugim poudarjeno, da se nikakor ne namerava končati s pričetim de-tom, temveč da gre za nadatjevanje deia. Pri tem obstajajo raztične obiike in možnosti ter je za sedaj najbot) važno, da se ohranijo stiki in da se na konferenc) zbrano bogato gradivo čimprej posreduje širši evropski javnost). V ta namen predvideva odbor izdaja zbranega gradiva s konference, poteg tega pa namerava izdajati tud) poseben bitten, ki naj bi stužit za medsebojno povezavo in obveščanje.
Predsednik odbora dr. Micheie Zanetti je opozorit, da bo na evropski konferenci krajevnih uprav, kt bo od fA. do 11. septembra v Strassburgu, prva pritožnost za iz-potnitev na konferenci sprejete obveze, da je državne tn mednarodne organizacije treba opozoriti na zaktjučke tržaške konference. O pomenu in zaktjučkih mednarodne konference o manjšinah bo v Strassburgu poročat dr. Zanetti sam, ki bo — kakor je na-gtasit — še posebej poudarit vtogo, ki jo tahko in kt jo morajo imeti pri manjšinski zaščiti dežeine tn krajevne avtonomije.
V zuJnj;7) dwcA M fr; Mg/edne ose/rMost/ dvstr/js^fgd po/Zt/čnegg živ/jenjg sprcgofor;/e f^d: o man;-Vpr%Š47!;M. Zvezni ŠMMC-/er dr. Kre;s^y je v infervjKjH v g/dsi/n socdf/istične stranke y4r/?e;-ter ZeftKMg dejd/, d<f se .fr^d/jo ngjtf reš:teu". .Vendar ne Z*o Z?o-/je, če (?07Ho znovd stori/; ne^aj, 4dr /n pr;pe/;d/o Jo nemirov," je doda/. .Sedaj si pnzdJevdmo doprinesti mirni, t;V?i rešitvi, &i /?; jo po možnosti spreje/i mnogi. Sam %om vse&d^or jeseni povdM stranke nd pogovore o izs/ed^iž) Je/d komisij."
O/; istem časa je predsednik /jddske strdnke dr. Sck/einzer nd tiskovni konjenrenci v svoji dopustniški kiši v St. Oswa/Ja pri K/einkirfkkeimM .opozori/" kdnc-/erjd Kreiskegd, ndj ok prvi /rad; ndpdki, ndmreč soc/a/isf/čnema .samo/toda v mdnjšinskem vprašanja", ne tvegd novegd gre/ra; dd ki nearesn/čena do/oči/d drždvne pogodke Zdv/dčevd/ v nedog/ed. Seveda je zdnj še ndprej ndjko/j-šd rešitev „posekno /jads^o štetje", tj. agotav/janje mdnjšine, kot gd priporočd štad/js^a komisijd. Sicer pd ndj ki mdnjšinsko vprdšd-nje reševd/i s pogovori med tremi v par/amenfa Zdstopdnimi sfran-kdmi, k kdterim ki povdki/i t;<di koroške predstdvnike tek strdnk.
Nd ^onca ndj ndvedemo še ndj-novejšo izjdvo koroškegd deže/ne-gd g/dVdrjd Wdgnerjd v mfcrvjaja
30. dvgdstd, v kdterem je znovd Zdgotovi/, dd socid/ističnd strdnkd ne ko ničesdr prevze/d sdmd v koroškem .spora o krdjevnik ndpi-sik". Sicer pd mdnjšinski prok/em ni poseknd koroškd zddevd, pdč okčedvstrijskd, je poadari/, in opozori/ nd drždvno pogodko, kdtere
okveznosti se ndndšdjo nd vsd av-strijskd mdnjšinskd vprdšdnjd, ne sdmo nd Koroško. Zdto mordjo priti vse po/rade z Danaja. Sicer pd sodi, dd se kodo z mdnjšinskim prok/emom a&varja/e tnd; nds/ed-nje generdcije, kdjti povsod tdm, kjer živitd mdnjšind in večind sk«-pdj, prikdjd do trenj.
/z tek izjdv Jokdj jdsno ZzZraja;
^ dd socid/ističnd v/ddd ne že/i in torej t;;di ne ko Jd/d učinkovite po/rade Zd reševdnje manjšinskega vprdšdnjd, pdč pd gd ko prepasfi/a okrdvndvi širšega po/itičnegd /ora-md z vsemi komp/ikdcijdmi, ki afegnejo ndstdjdti spričo nekdterik rdz/ičnik sfa/išč,-
# dd se stdrd pesem o tem, kdo je prdvzdprdv pristojen Zd do-
končno rešitev mdnjšinskegd vprdšdnjd, pondv/jd.* koroški Jeze/ni vrk priznava to nd/ogo izk/jdčno zvezi, td pd se sk/icaje v Jaka .fradiciona/ne" dvstrijske demo-krdcije nd najno mnenje pokraji-ne, kjer mdnjšind živi, torej nd nižje orgdne, in tdko Zdvestno
zdv/dčnje proces v Jaka „ping-pong" taktike,-
# dd opozicijd vztrdjd pri „po-seknem /jadskem štetja", ki je v nasprotja z do/oči/i 7. č/end drždvne pogodke in ki gd mdnjšind v ce/oti odk/dnjd kot neposreden pritisk in diskrimindcijo, s tem pd ddje tadi socia/ističnema vodstva možnost, dd se sčdsomd podredi .mnenja večine" in — si opere roke ...
Ndjnovejšd izjdVd Ježe/negd g/dvdrjd ITdgnerjd sdmd po seki jem/je vso resnost njegovim očitkom vodstvom okek osrednjik or-gdnizdcij koroškik S/ovencev, ker std, kot trdi, odk/oni/i sode/ovd-nje pri tdko imenovdnem .koroškem omizju" — skapaj s pred-
stdvniki Heimdtdienstd in dragik **.rodo/jaknik" orgdnizdcij. Zd resnico, dd koroški S/ovenci ne morejo sesti Zd isto mizo z organi-Zdcijdmi, ki v kisfva terjdjo nji-kovo popo/no uničenje in so to v pretek/osti tudi JokdZd/e, je Wdg-ner ndmreč vede/ že prej, pd se je venddr/e od/oči/ pok/icdti njiko-ve predstdvnike nd pogovore o .pomiritvi in prikodnjem sožitju" nd Koroškem, ^/i ni to ndmerno minirdnje sestdnkd z že/jo, dd ki pozneje zvd/i/i vso krivdo Zd ne-aspek nd manjšino?
/n s/ednjič.* čema sp/ok tdki pogovori, če imd zadnjo kesedo — in to je s/ednjič fad; res — Da-ndj? Ze večkrdt dos/ej smo ndmreč zdpisd/i, dd so okveznosti iz Jrždvne pogodke okveznosti, ki jik je trekd v ce/oti izpo/niti, pd če je nekomu nd Koroškem prdv d/i ne. Posejmo še, če se s tem ne strinjd orgdnizdcijd, ki ki je po do/oči/ik istegd mednarodnega dokamenta sp/ok ne sme/o kiti. zl/i nd Koroškem mordd znovd že-/e pokdZdti (in JokdzdtiJ, dd imd .ndJstrdnkdrskd" Kdrntner Nei-mdtdienst" g/dvno kesedo v vsem po/itičnem živ/jenja, kdddr gre zd asodo s/ovenske mdnjšine v deže/-nik mejdk, kot prdVd .JrždVd v Jrždvi"? Koroškim S/ovencem dokaz res ni potreken, ker to resnico poznavajo in čatijo že do/ga Zeta ...
Sutko fanti
(Večer, Maribor, S. ? 74)
Minirana pobuda - po načrtu
P0S)R0KKD$V&U
DUNAJ. — Udeteženci 24. konference Pugsvash, ki je bita pred nedavnim v Badnu pri Dunaju, so zahtevati prepoved in odpravo vseh kemičnih bojnih sredstev ter vseh vrst poskusov z jedrskim orožjem. Na konferenci so predlagati, da bi dotočiti svobodne atomske cone v Skandinaviji, srednji Evropi, na Balkanu, Sredozemlju in Bližnjem vzhodu. Gtede kontrotnih ukrepov v sktadu s sporazumom o prepovedi širjenja jedrskega orožja so meniti, da bi k rešitvi tega vprašanja in drugih vprašanj lahko veliko prispevate konference o varnosti v Evropi in o zmanjšanju števila čet v osrednji Evropi.
WE!MAR. — V obeh nemških državah so imeli števitne prireditve, s katerimi so proslavili 225-tetnico rojstva velikega nemškega pesnika Johanna Wotfganga Goetheja. Na sam rojstni dan je bila v Weimarju premiera filma .Sorodstvo po izboru" v režiji Siegfrieda Kuhna. Ob jubileju so tudi na novo izdali Goethejeva izbrana dela. V Leipzigu so tiskali faksimile prve izdaje .Fausta", ki še danes velja za najpomembnejše Goethejevo delo. V pesnikovem rojstnem kraju Frankfurtu je bil v gledališču Goethejev festival. Zveza zahodnonemških pisateljev pa je razpisala literarni natečaj z naslovom .Goetheju na čast".
NEW YORK. — Na sedežu svetovne organizacije so sporočili, da je med oktobrsko vojno na Bližnjem vzhodu in med ciprsko krizo padlo 36 pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov. Na bližnjevzhodnih bojiščih je zgubilo življenje 23 pripadnikov sil OZN, na Cipru pa 13.
KJ&BENHAVN. — V danskem mestu Vejen je bil letni kongres mednarodne organizacije Amnesty international, ki se zavzema predvsem za politične jetnike. Na kongresu so poročali, da je v približno 100 državah sveta v zaporih več kot 100 milijonov političnih jetnikov. Udeleženci kongresa so pozvali predvsem vlade Južne Koreje, Urugvaja in Filipinov, naj izpustijo na svobodo politične jetnike.
BEOGRAD. — V Jugoslaviji so zabeležili letos rekordno žetev pšenice, saj so je pridelali 6,3 milijona ton, kar je za 32 odstotkov več kot lani. Flektarski donos je bil 34,1 metrskega stota ali za 6,1 metrskega stota več kot pri lanski žetvi. Svojevrsten rekord pa so zabeležili tudi pri odkupu tega pridelka: mlini in zvezna direkcija za rezerve živil so odkupili od pridelovalcev okoli 2,6 milijona ton pšenice. S tem uspehom se je bavil tudi zvezni izvršni svet, ki pa je poudaril, da je treba že zdaj podvzeti vse potrebne ukrepe, da bi bil prihodnji pridelek prav tako dober ali še boljši.
WASHiNGTON. — Novi ameriški predsednik Ford si je že nakopal velika na-sprotstva, ztasti s svojo odločitvijo o pomilostitvi svojega predhodnika Nixona, kateremu je .odpustil" vse prestopke, ki jih je storil zoper Ameriko v dobi svojega predsedniškega mandata. Fordu zdaj očitajo, da se je za to potezo odtočil v trenutku, ko je bilo pričakovati, da bo preiskava odkrila še nadaljnje podrobnosti tako imenovane afere Watergate. Zlasti pa je Ford deležen ostre kritike, češ, da je nekdanjega predsednika pomilostil, medtem ko so številni drugi bili obsojeni zaradi mnogo manjših kršitev zakonov. Fordova odločitev je imela neugoden odmev tudi v njegovi najožji okolici: njegv tiskovni predstavnik Jerald ter Horst je odstopil iz protesta, ker se ne strinja s to odločitvijo predsednika Forda.
HAAG. — Na prvem mednarodnem kongresu ekologov, kjer so se zbrali strokovnjaki iz 66 držav iz vseh detov sveta, so ugotovili, da je ravnotežje med prirodo in človekovimi težnjami, da jo spremeni v svojo korist, vse bolj ogroženo. Poudarili so, da sta v nevarnosti ne le flora in favna, temveč tudi človekova bodočnost.
CHiCAGO. — Kriminaliteta v Združenih državah Amerike je v primerjavi z letom 1972 porasla. Prvi podatki za letos kažejo, da se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 15 odstotkov. Število ubojev se je napram tetu 1972 dvignilo za 4 odstotke, napram letu 1969 pa kar za 35 odstotkov. V velikih ameriških mestih ie bilo na sto tisoč prebivalcev ubitih 21 ljudi.
BERLfN. — S seznama .absurdov v dobi popuščanja napetosti" je bil zbrisan nadaljnji nesmisel: Amerika in Nemška demokratična republika sta navezali diplomatske odnose. S tem se je končno tudi Amerika sprijaznila z dejstvom, da obstaja poleg Zahodne Nemčije tudi še samostojna Vzhodna Nemčija, .prva socialistična država na nemških tleh".
Naš A izseljeniška zavest
bo ostala živa tudi v bodoče
Minulo nedeljo je imela Zveza vilo nekdanjih sotrpinov iz vseh de-slovenskih izseljencev svoj letni lov naše zemlje, s celotnega tistega občni zbor. Na željo mnogih članov ozemlja, ki so ga nacistični zločinci ga je povezala s tradicionalnim družabnim srečanjem in je zato izbrala idilično izletniško točko — gostilno ,Pri potoku" v Dvorcu blizu Hodiš.
Bilo je prelepo poznopoletno popoldne, ko so se no kraju letošnjega srečanja zbrali nekdanji izse-Ijenci-pregnonci, da na svojem zboru obudijo spomin na skupno preslano trpljenje v nacistični dobi.
Več kot trideset let je minilo od tistih časov, vendar so izseljencem tokratni dogodki še živo v spominu, saj so v treh letih pregnanstva doživeli nepopisno trpljenje, ponižanje lin razžaljenje. Na podrobnosti takratne dobe pa so oživili spomin tudi tisti, ki so tedaj kot otroci preživeli detinska leta proč od svojih domov, v zastraženih taboriščih, brez možnosti šolanja.
Povabilu Zveze slovenskih izseljencev se je odzvalo res lepo šte-
67o venski A7m „Pas%rcj"
se uspešno uve#av#a doma in v fu/ini
Ljudska pravica siavi 40-!etnico
Z otvoritvijo občinske ceste Hotiza—Veiika Poiana se bodo v nedeijo začeie prireditve v počastitev 40-letnice Ljudske pravice, giasila KP Siovenije. Dne 20. in 21. septembra bo v Lendavi, Turnišču in Veiiki Poiani gostova-io Prešernovo giedaiišče iz Kranja z odrskim deiom „Ukana". Zakijučna svečanost pa bo 22. septembra v Veiiki Poiani, kjer bo na ve-iikem zborovanju govorii predsednik CK ZKJ France Popit.
in njihovi domači pomagači takrat zelo dobro in podrobno poznali do zadnje vasi, od koder so nasilno pregnali zavedne slovenske ljudi — samo zato, ker so ljubili svojo domačo zemljo, ker so hoteli biti zvesti svoji materini besedi in svojemu narodu. Zato so tudi na letošnjem zboru upravičeno povedali, da na tem ozemlju in v teh vaseh tudi žive Slovenci in jih zato ni trebi šele ..ugotavljati" ali preštevati. In z ogorčenjem so ugotovili, da so danes prav tiste temne sile, ki so pred več kot tridesetimi leti pomagale uresničiti zločinsko izselitev, že spet na delu ter znova neovirano hujskajo in rovarijo proti Slovencem in njihovim pravicam.
Na svojem zborovanju so nekdanji pregnanci počastili spomin vseh tistih nekdanjih sotrpinov, s katerimi so delili usodo v najtemnejših dneh naše narodne zgodovine, pa danes niso več med živimi: ostali so za vedno v daljni tujini, ali pa so na posledicah pregnanstva vse prezgodaj umrli po vrnitvi v domovino. Ohraniti jih hočejo v častnem spominu, kakor tudi vse druge žrtve nacističnega nasilja In borce za pravice koroških Slovencev.
Slovenska, filmska umetnost je v zadnjih letih zabeležila že vrsto lepih uspehov tako doma kakor tudi v tujini. Najnovejši tak uspeh pa se zdaj obeta slovenskemu mladinskemu filmu ..Pastirci", ki ga je izdelal znani slovenski režiser France Štiglic po istoimenski povesti priljubljenega mladinskega pisatelja Franceta Bevka.
Za najnovejši Štigličev mladinski film ..Pastirci" je namreč tudi v širnem svetu veliko zanimanje. Komaj se je vrnil s festivalov v New Delhiju in Conacryju, že so ga prijavili za dve nadaljnji mednarodni prireditvi. Zvezna komisija za izbor filmov za mednarodne festivale je omenjeni film prijavila za IX. mednarodni fimski festival otroških in mladinskih filmov v Teheranu, ki bo od 31. oktobra do 7. novembra. Še prej pa se bodo "Pastirci" predstavili tudi v okviru "Mladinskega filmskega testa 1974", ki bo posebna prireditev letošnjega XXIII. mannheimskega festivala kratkega filma od 7. do 12. oktobra.
Poleg mladinskega filma "Pastirci" bosta na mednarodnem festivalu v Teheranu sodelovala še animirani film "Deteljček" Martina Pintariča ter športni dokumentacijski film Jožeta Pogačnika "Šport na ulici".
Slovenski film bo zastopan tudi na filmskem festivalu v Bilbao, kjer bodo predvajali Bevčev dokumentarni film "Lepo je živet' na deželi" ter Pogačnikov dokumentarec "46. vzporednik", torej filma, ki sta navdušila že na letošnjem festivalu v Oberhaus-nu. Med enajstimi jugoslovanskimi filmi, ki jih bodo predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Leipzigu, pa sta tudi oba omenjena filma ,,Lepo je živet' na deželi" in "Deteljček".
Občnemu zboru, na katerem je ponovno izvoljeni predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer posebej pozdravil jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja ter deželnega poslanca Hanzija Ogrisa, je sledilo res prisrčno družabno srečanje. Kulturni okvir mu je dat moški pevski zbor SPD .Bilka" iz Bilčovsa, ki je pod vodstvom Valentina Kapusa zapel nekaj slovenskih pesmi; prav tako
Oman ponovno nagrajen
Znani koroški umetnik In naš rojak Valentin Oman sl je s svojimi stvaritvam) pridobil splošen ugled tako doma kakor tudi v tujini. Bil je deležen že raznih nagrad ter je sodeloval na številnih razstavah.
Pred nedavnim se je udeležil tudi 3. mednarodnega grafičnega natečaja v zahodnonemškem mestu Frechen, kjer se je za razpisane nagrade potegovalo kar 371 umetnikov Iz $6 držav, ki so strokovni žiriji predložili skupno 740 grafičnih listov. Po temeljitem pregiedu je žirija, v kateri je bil tudi ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik, ugotovila, da nobeno od predloženih del ne odgovarja pogojem za priznanje prve nagrade. Zato pa je žirija odločila, da podeli trem umetnikom enake nagrade v višini 900 mark.
Med umetniki, ki so bili deležni tega posebnega priznanja, je tudi Vaientin Oman. Poieg njega pa sta bita nagrajena še jugoslovanska umetnica Adrijana Maraž ter japonski umetnik Akira Matsumoto. Našemu rojaku iskreno čestitamo k uspehu, ki ga je zabeležil v težki mednarodni konkurenci.
Kaj so vrcghzc
cMjttBc etvsirijshcgftz minisiret?
Ta teden se je na Koroškem začeio novo šolsko leto. Posebno razveseijiv je bil ta začetek predvsem v Velikovcu, kjer se je pouk na tamkajšnji gimnaziji začei že v novem šolskem poslopju.
Ob tem za velikovške srednješolce brez dvoma razveseljivem dogodku pa se še toliko boij vsiljuje v zavest dejstvo, da so dijaki in dijakinje ter profesorji slovenske gimnazije v Ceiovcu tudi v novem šolskem letu prisiljeni, da "gostujejo" v tujem šolskem poslopju, obsojeni na staini popoldanski pouk, ki jih neprekinjeno bremeni že vse od leta 1937, ko je bila ustanovljena edina srednja šola za koroške Slovence.
Ta zavest nam kliče v spomin besede in obljube nekdanjega prosvetnega ministra Gratza, ki je zagotovi), da bodo hkrati začeli graditi in bodo hkrati tudi dogradili obe šolski poslopji: za gimnazijo v Velikovcu in za slovensko gimnazijo v Ceiovcu. Glede velikovške gimnazije so bile obljube zdaj izpolnjene. Toda glede slovenske gimnazije moramo vprašati, kaj so vredne obljube avstrijskega ministra!
Povsod drugod bi takšno ravnanje imenoval) očitno diskriminacijo. Zakaj ne bi potem tudi mi ugotoviil: Neizpoinjene obljube glede poslopja slovenske gimnazije so nov dokaz, da se Avstrija v odnosu do koroških Slovencev poslužuje politike dvojnih meril, politike diskriminacije in zapostavljanja! O nasprotnem nas morajo prepričati samo dejanja, ne pa obijube, ki jim ne moremo verjeti, četudi jih da minister.
pa je doprinesla svoj del tudi domača godba.
V prijelnem tovariškem vzdušju je minilo popoldne, ki mu je brez dvoma poseben pečat vtisnilo dej-
stvo, da je bila častno zastopana zlasti mlada generacija. To je najboljše jamstvo, da bo izseljeniška zavest med koroškimi Slovenci ostala živa tudi v bodoče.
Starši, za vaše otroke gre!
Mar! je prvi č/ovc^ v našem življenja, ^1 srno ga vzljaMl, &er nas je ona Ija^lla /M s^r^ela ZR zadostitev našli? telesni!? In Jaševml? potre!?. 7*R povezava Med otrobom In MRferjo je zelo tesna M asodna ZR vse otrokovo življenje. Prve besede nežnost; In !ja!?eznl je slišal otrok Iz materin!!? ast. 6'voje častveno življenje je od vsega ZRČetkR tesno vezal z materl-no govorico. Kajti le v tern jeziku je mogoče Izpovedat! najgloblja ča-stVR v najdrobnejši!? odtenklk. Ob njlb pa postaja otrok vedno kogRtejš! In tenbočatnejšl. Torej je materlnščl-nR čustven jezik, jezik srcR. Otrok, kRteregR mRtl govori z njim taj, na-ačen jezik, ko basneje v življenja no-trRnje mnogo revnejši, mRnj tenkočuten, kot tisti, s kRterlm se je mRtl pomenkovala v svojem domRČem jezika.
Materinščina pa ni VRŽnR sRmo ZR čustven! rRzvoj, temveč tadl ZR razvoj otrokovegR mlšljen/a, njegove Inteligence. Mnog! psiholog! dRnes opozarjajo nR to, dR je negR materinega jezlkR posekej VRŽnR v prvlk solsklk letlb, ko otrok kltro kogRtl svoj ke-sednl ZRklRd . ..
TRko je med dragim ZRplsRlR v glasila Slovenske Izseljenske mRtlce "Rodni grad!" Marija Omahen, ačl-teljlca slovenskega dopolnilnega oddelka v Svlcl, ko je slovenske Izseljence kodrlla, da tadl v tajlnl ostanejo zvest! svoj! materin! kesed! ter jo posredajejo predvsem otrokom.
zli! niso njene kesede kakor nalašč tadl za nas? Tadl pr! nas je slovenski otrok že od prvih let detlnstva Izpostavljen vpliva tajega okolja In je zato naloga matere, dolžnost staršev, da skrkljo za to, da ma materina beseda ne ko postala taja. /n še posekej velja to za šolsko doko, kjer moramo zaradi krivične In diskriminacijske šolske aredltve otroka še posekej prijaviti, če ma hočemo zagotovit! poak v materinem jezika.
Ta teden se je začelo novo šolsko leto In zdaj je tadl skrajni čas, da otroke prijavimo k dvojezlčnema poaka. Prijave je treka napravit! ast-no al! pismeno tekom prvih desetih dni po začetka šolskega leta pr! vodstva šole. Starši, zavedajmo se odgovorne naloge, da nam otroci ne kodo pozneje lahko očitali, da smo jih prikrajšal! za navečjo dobrino človeka — materin jezik/
TONE SVETINA	245
.še ne. Za fo poirebujejo nekaj lel. V vsakem boju se nosprotniko nekoj naučita drug od drugega."
.Oni so se marsikaj od nas, pa tudi mi nekaj od njih. Videli bomo, kaj bodo opravili naši iz Trsta. Vse, kar prihaja iz gorenjske strani, je preveč sumljivo."
Pri zadnjem obisku v tržaškem štabu so bili izbrali tri majorje Abwehra, specialiste za diverzije. Ti naj bi šli na korpusni štab z nalogo, da se v imenu vojske pogajajo o prosti železnici skozi Baško grapo. Potem naj bi ostali kar tam in se kot antinacisti priključili partizanom in ponudili korpusu svojo pomoč. Za to idejo, ki se je porodila v generalovi glavi, so nameniti žrtvovati troje ljudi, ker so se preveč ciparili, pili in imeli bore malo uspehov v zadnjem času. Dali bi jim priložnost, napraviti nekaj posebnega ali umreti za Nemčijo.
Major je pritrdil, da je ta nakana lože izvedljiva kot katera koli druga. Bilo bi namreč nelogično tvegati tri višje oficirje. Do sedaj so pošiljali k partizanom agente vseh vrst, le Nemcev ne. Proučila sta možnosti za uspeh trojice. Wolf ni niti z besedico omenil, da jim ne zavida položaja.
.No, bomo videli, če se bo tudi moja zamisel tako ponesrečila, kot so se vaše," je general končat pogovor in gledat zdaj na zemljevid, zdaj na zemljo pod seboj.
.Helmut, zdaj vidite pred seboj vse ozemlje, kjer bo potekala ofenziva." General je pričel vneto razlagati Wol-
fu svojo zamisel, kot bi jo že videl s krvjo zapisano na zasneženih tleh. .Zdelali jih bomo v treh etapah. Prva, ki se bo začela takoj, bo otipavanje šibkih mest njihove obrambe. Druga — obkolitev in vdor v posamezne dele njihovega ozemlja. Tretja — uničenje. Razmerje sil: ena proti sedem za nas. Helmut, klešče se že zapirajo. Vojska, domobranci in četniki bodo premična zapora. Moji elitni polki pa bodo izvedli vdor. Razbiti jih je treba znotraj. Sestradati jih! Goniti lačne in gole z ene strani na drugo, kot raz-begle zveri. To je zdaj njihova usoda.
"Kakšna se vam zdi ta zamisel, major?" je dejal general in z rdečim svinčnikom risal na karto znamenja.
.Genialna, gospod general!"
.Ali mislite resno?"
.Povsem resno. Gre za nove elemente taktike, ki jih do sedaj še nismo uporabili."
,Da boste boljše volje, major: načrt sem napravil na osnovi vaših analogij o psiholoških diverzijah. Najprej vdor v človeka, potem notranji razkroj."
.Vse bo v redu, gospod general, če se bodo obnašali tako, kot predvidevate. Ali ste koj pomislili na to, da utegnejo tokrat ravnati drugače?"
.Kako?"
.Lahko bi izvedli preboj na več strani. Ni obroča, ki bi zadržal deset tisoč lačnih ljudi."
.Motite se. Hoteli bodo ostati na tem ozemlju, ker jih mika Trst. Ati sle pozabili, kaj nam poroča Alfa? In tudi boji dokazujejo, da so se prilepili na Trnovsko planoto. Poleg tega želijo tudi Angleži, da partizani izginejo s tega spornega ozemlja. Tudi njim gre za Trst. Zato jim ne bodo pošiljali hrane ne muniaije in ne orožja. Hlodno jih bodo pustili izkrvaveti, še hvaležni nam bodo, če bomo z njimi pometli, čeprav so nom dve leti rušili železnice in jim lajšali ) fronto v Italiji."
.Predvsem jim je za lastne koristi."
"Verjamem. To je podobno Angležem, gospod general. Mislim, da je tej logiki ustrezno prirejen vaš načrt."
.Uspeh te ofenzive je nujen tudi zaradi varnosti linije Alpenwall, ki jo gradi kakšnih dvajset tisoč ljudi. General Jordan se mi stalno pritožuje, da dela motijo napadi."
Vračala sto se čez Idrijo ter čez Selško in Poljansko dolino. Walfu so bili kraji znani. Spomnil se je Knieckeja, ki ga je bil general odlikovat. Spomnil se je tudi Ane. Ofenziva mu je zdrsnila iz zavesti. Načrt se mu sicer ni zdel slab, toda eno leto prepozen. On sam je svoje moči usmerjat drugam: kako bi se najceneje izvlekel iz bližajočega se kaosa. Kdove kje je sedaj Ana? Zanjo bi zamenjal Lotte, Romano, Doris, Gretchen in še vso dolgo procesijo žensk, ki so mu ostale v spominu. Vojna se mu je zdela vsak dan bolj banalna in brezizhodna. To je vplivalo nanj, da se mu je jeza na Ano popolnoma polegla.
Včasih je s strani pogledat h generalu in v njegove oznake na karti. Čudil se je njegovemu fanatizmu. Zdaj, ko vsi dvomijo, on še veruje. To ni več hrabrost, to je norosti Vzvišenost, ki se približuje smešnosti. Pravzaprav tragika ... Videl je, da je vsak dan bolj osamljen, da se ga vsi bojijo in mu kimajo. Ali ni morda v njegovem značaju nekaj zločinskega? Dvigniti se hoče zdaj, ko vse pada... Toda še na misel mu ni prišlo, da bi go opozoril.
General je dvignil obrv in ga ostro pogledal, kot bi slutil, kaj se v njem dogaja.
,Ni oblasti brez moči in ni nasilja brez oktutnosti. Okrutnost pa je vrlino, brez katere ni veličine. Zdaj, ko nam gre za biti ali ne biti, se moramo tega zavedati vsi, ne samo eni. V tem duhu bom dot navodila enotam, ki bodo šle v napad, in vi mi boste pomagali. Vaš slovar za umirjanje vesti je čudovit."

Naši prosvefas; sode/o va7j
na dnevu narodne noše v JfamniAru
Čeprav so na Radišah pred kratkim proslavili 70-letnico obstoja društva in so zarodi tega bile polne roke dela s pripravami na proslavo, se je medtem pripravljala še skupina radiških prosvetašev, da sodeluje na tradicionalnem Dnevu narodne noše v Kamniku, kamor so jih povabili organizatorji te prireditve. Treba je bilo urediti noše in
vse ostalo, da so dostojno predstaviti koroške Slovence na tej veliki manifestaciji slovenske folklore. Tako se je preteklo nedeljo odpravilo dvanajst radiških deklet v ro-žanskih narodnih nošah proti Kamniku. Spremljal jih je predsednik ra-diškega prosvetnega društva Šimej Wrulich, vozili pa so jih nekateri mladi radiški fantje.
Spored v Kamniku se je pričel ie v dopoldanskih urah. Z vse Slovenije in tudi od drugod so se pričele zbirati skupine narodnih noš. To je bil enkratni pogled na barve različnih noš s katerimi so tokrat od blizu in daleč prišli v Kamnik. Težko je povedati koliko jih je bilo, saj je bi ves Kamnik en sam cvet slovenske narodne noše. Dopoldne je vodjem skupin narodnih noš, predsednik občinskega sveta Kamnik priredil sprejem, potem pa so organizatorji Turističnega društva v Kamniku skrbeli za brezhiben potek prireditve, kar pri tako masivni udeležbi ni bila lahka naloga. Toda vse je šlo v redu — tud.i vreme je bilo kot naročeno za tako prireditev, tako da je razpoloženje udeležencev bilo odlično. Vse skupine v narodnih nošah so se v povorki skozi Kamnik predstavile večtisočglavi množici obiskovalcev, ki so zaradi njih prišli v Kamnik.
Poleg radiške skupine pa je popoldne prišla v Kamnik še folklorna skupina Slovenskega prosvetnega društva .Zarja* v Železni Kapli, ki je pravtako sodelovala' v več kilometrov dolgi povorki. Tako sta se v Kamniku predstavili kar dve skupini narodnih noš s Koroške. Le-ti sta pri občinstvu bili deležni posebno navdušenega sprejema, kar je potrdilo velike simpatije matičnega naroda do svojih rojakov na Koroškem. Naši skupini pa sta s svojo prisotnostjo, ki je takorekoč že tradicionalna na te) prireditvi v Kamniku pokazali, da smo koroški Slovenci živ del slovenskega naroda.
Prireditev so zaključili z veselim rajanjem in ob slovesu so vsi obljubili, da se prihodnje leto spet snidejo na tradicionalnem Dnevu slovenske narodne noše v Kamniku.
Borov!je
V sredo H. septembra 1974 je po daljšem trpljenju umrla Borov-nikova mat) v Borovtjah. Kot mnogo koroških Siovencev, je v času nacistične strahoviade tud) ona morata v pregnanstvo.
Pogreb pokojnice bo v soboto 14. septembra ob 1$. uri iz mrtvaške veže na pokopaiišču v Borov-ijah.
Siovensko pianinsko društvo v Ceiovcu vabi čiane in prijateije društva na
!!!. SREČANJE SLOVENSK!H ZAMEJSKtH DRUŠTEV NA BLEŠČEČ)
V nedeijo 22. septembra se bomo ob 8. uri zjutraj zbrati pred Kočo nad Arihovo pečjo na Bieščeči ptanini, odkoder bomo napraviti iziet na 1739 m visoko Komnico. Po povratku na Bieščečo bo oficieini dei srečanja s pozdravi nato pa prosta zabava. Namen teh srečanj je utrditev tovariških vezi med siovenskimi zamejskimi društvi v Sioveniji. Pobudo za tovrstna srečanja je daio Pianinsko društvo Jesenice, ki je tudi prvo organiziraio takšno srečanje. Na tej pianinski prireditvi bosta med drugim sodeio-vaia tudi godba na pihaia in znani pevski zbor Jekiar iz Jesenic. Siovenski pianine), prijateiji in znanci iskreno vabijeni!
Od^or
)!!. seminar za vzgojitetje zamejskih dijaških domov v Ceiovcu
V času od ponedeljka 2. do srede 4. septembra se je v prostorih slovenskega dijaškega doma (Tar-viser Strahe 16) v Celovcu odvijal seminar za zamejske vzgojitelje. Tega seminarja, ki je bil tretji po vrsti (prva dva sta bila v Trstu in Gorici), so se poleg domačih vzgojiteljev dijaškega doma, udeležili tudi vzgojitelji slovenskih dijaških domov iz Trsta in Gorice. Vodja in organizator teh seminarjev je vodja sektorja za dijaške domove pri Zavodu za šolstvo SRS prot. Franjo Klojčnik. Vse tri dni trajanja seminarja je petnajstčlansko skupino vodila prof. Danica Marionova, ki je s seminaristi obdelala tehniko skupinske dinamike za vzgojitelje dijaških domov. Na seminarju so mnogo diskutirati, prav posebno pa so obdelali temo — Vloga dijaških domov v zamejstvu in vloga vzgojitelja. Tov. Klojčnik je tozadevno poudaril, da mu še nikoli ni bilo tako jasno, kakšno važno vlogo igra dijaški dom v zamejstvu in
kakšno važno vlogo imajo v le-feh vzgojitelji, ki naj ne bi bili samo pedagogi, temveč tudi narodnopolitične osebnosti.
Predavateljica, ki je priznan strokovnjak na področju vodenja takšnih seminarjev, je leta 1972 izdala pri Državni založbi Slovenije prevod knjige Tobiasa Brocherja — Skupinska dinamika in Izobraževanje odraslih. To knjigo je vsak udeleženec seminarja prejel v dar, kar jim bo v veliko oporo pri nadaljni vzgoji naše mladine.
Vodstvo slovenskega dijaškega doma je povabilo vse udeležence na skupni izlet v Gospo sveto, kjer so st ogledali vojvodski prestol in na večerjo v hotel Korotan ob Vrbskem jezeru, kjer sta se večerje udeležila tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in gostitelj predsednik Slovenskega šolskega društvo dipl. inž. Franci Einspieler. Oba sta ob tej priložnosti obljubila dijaškemu domu potrebno pomoč.
Prejšnjo nedeljo smo slovenski planinci napravili izlet na 2118 m visoki Nega! (Spitzeggel) jugozahodno od Šmohorja v Ziljskih planinah, pogorju, ki se vleče od Ziljskega sedla (Gailtaler Sattel 982 m) nad Kočami (Kotschach) do Beljaka. Ziljske planine in Lienški Dolomiti — loči jih omenjeno sedlo — tvorijo skupaj Ziljske Alpe, ki se razprostirajo od Sillia-na na Vzhodnem Tirolskem pa do Beljaka. Posebnost tega dolgega raztegnjenega gorovja med dravsko dolino na severu in ziljsko in Lesko dolino na jugu, je v tem, da je edino na južnem področju Vzhodnih Alp, ki se nahaja celotno na avstrijskem ozemlju. Danes nas v glavnem zanimajo Ziljske planine. Poleg glavne verige, v kateri so najbolj znani vrhovi Jug (Jauken 2252 m), Reisskofel 2369 m, Goleč (Golz 2004 m), Negal, Gra-dašca (Graslitzen 2044 m), pa se severno le-te razprostira Lačurjeva skupina (Latschurgruppe) z Goldeckom, na vzhodu pa Dobrač, ki tudi spada k Ziljskim planinam. Preko Ziljskih planin vodijo tri prometne žile v Dravsko dolino: Cesta preko Višprij (Veissbriach — povezava iz Šmohorja v Greifenburg), cestni prelaz preko Površja (Windische Hohe 1110 m) ter cesta preko Plajberka. To na kratko o Ziljskih planinah.
Ko smo se peljali pod vznožjem teh planin, nas je povsod še spremljala megla. Pod vodstvom Tonija Valentiniča, ki je bil že lansko leto na Negaiu, smo v Beli (Ober Vellach), zadnjem naselju pred Šmohorjem zapustili glavno cesto in zavili na desno proti severu ter se začeli vzpenjati v južno pobočje Negala. Toda vožnja ni trajala dolgo, ker so nam komaj kakšnih 200 metrov nad dolino zapornice zaprle pot. Čeprav smo se vdali v usodo, da bomo šli peš naprej, pa naš izkušeni vodič še ni vrgel puško v koruzo. Odpeljal se je nazaj v dolino, poiskal lastnika s ključem (za zapornice) in nam tako omogočil nadaljevanje še nekaj kilometrov dolge vožnje. Med izletniki smo bili tudi starejši ljudje, tako tov. Miklavčič s 76 leti. Vsi smo bili veseli in hvaležni, da nam je iznajdljivi Valenti-nič napravil to uslugo. Na majhni jasici v višini kakšnih 1400 metrov je bilo nenadoma konec ceste, tako da smo potem peš nadaljevali pot in kmalu dosegli Belsko planino (Ober Vellacher Alm) s planinsko postojanko Ladinzenhiitte v 1792 m višine. Koča je bila zaprta. Po kratkem okrepčilu smo spet nadaljevali pot proti našemu cilju Negaiu, katerega smo kakšnih 100 m nad kočo prvič zagledali (prej nas je spremljala megla) v vsej njegovi veličini in mikavnosti. Njegov piramidi podobni skalnati vrh nas je vabil, da ga obiščemo in eno uro pozneje smo že stali na njegovem sorazmerno ozkem temenu, od koder se je nudil čudovit pogled v Ziljsko dolino in na sosednje Karnijske Alpe.
Kdor se je vozil med ali tik po vojni skozi Ziljsko dolino, ga je neprijetno dimilo ogromno nacistično znamenje — kljukasti križ — v južni steni Negala. Po vojni so ta zasovraženi simbol odstranili, tako da je ta gora sedaj spet neomadeževana. Zadnje čase, ko se je v Ziljski dolini razvil turizem Negal zelo obiskujejo zlasti tuji turisti. Ker pa Negal spada tudi v družino poti prijateljstva, je stalno cilj planincev treh sosednjih dežel, tako da danes služi, kot v opravičilo za svojo čudno vlogo v preteklosti, lepšim in svetlejšim ciljem.
Skupno je z vasi Bele preko Belske planine na Negal štiri ure hoda. Kdor si hoče prihraniti dve uri časa, se lahko pelje z avtom. Ker pa je cesta zadnje čase vedno zaprta, svetujemo, da se planinci oglasijo pri kmetu p. d. Gasperle v Beli (v neposredni bližini znanega gostišča Schluga), kjer dobijo ključ. Čeprav je Negal pri Ziljanih na slabem glasu, saj mu pravijo „Der Gailtaler Todesberg" (smrtonosna gora Ziljske doline), pristop nanj ni težaven. Samo zadnjih 100 m zahteva pažnjo pri hoji.
P'-
Zveza koroških partizanov v Ceiovcu vabi na
iz!et v Gornji grad in v Logarsko doiino
v nedeijo 1$. septembra 1974
Prisostvovati bomo 30. obietnici osvoboditve gornje Savin)ske doiine, pri kateri je sodeiovai tudi Koroški odred. Prodava !e bo pričeia ob 9. uri. Ob 11.30 uri se odpeijemo v Logarsko doiino, kjer se bomo srečati z bivšimi koroškimi partizani, ki živijo v Mariboru.
Odpeijaii se bomo z omnibusom iz Ceiovco (Oosometergasse 10) ob $.30 uri, iz Dobrie vasi iSienčnik Štefan) ob 6. in iz Piiberka jgostiina Breznik) ob 6.30 uri. Vstop v omnibus je možen samo v teh treh krajih.
G/dvnl od^or ZAP
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
.Kakor želite, gospod general) Tudi besede so orožje, včasih mnogo močnejše od granat.*
Naslednji dan ob določeni uri je stal major Wolt s svojimi poročili, analizami in podatki o korpusnih voditeljih pred generalom.
.Saj razumete, major, da je treba temeljito poznati nosprotnika, zato me zanima zlasti novi kotpusni komandant. Kdo je, kakšen je, kaj menite vi o njem in drugo,* je dejal general in ponudil Woltu stol.
.Skušal sem naše podatke spraviti v sklad s tem, kar smo dobili iz Maribora. Sedaj vodi korpus podpolkovnik Borštnar, po rodu Dolenjec. Prišel pa je iz Štajerske. Tam je bi) komisar in nato komandant četrte operativne cone."
.Podpolkovnik, pravite," se je namrdnil general. ,Po činu sodeč, prisojajo temu ozemlju čedalje manjšo pomembnost. Od generala Novljana so zdrkniti na podpolkovnika. No, še bolje za nasl*
.Kdo ve, gospod general. Morda bo čez mesec dni že general, če se bo dvignil tako kot Novljan, ki se je v nekaj tednih povzpel od polkovniko do generala. Tam imajo svojo logiko. Ni tako, kot je z menoj, ki sem že nekaj let major..."
.Pustiva to, kaj ste vi. Tu je vmes vaša krivda. Ti ljudje v vsem pretiravajo, če jih prime. Sicer pa — kaj me briga! Povejte mi, kaj veste o tem človeku!?"
.izvira iz delavske družine, ima veliko maturo in višjo železniško prometno šolo v Beogradu. Je odlično ocenjen rezervni oficir stare jugoslovanske vojske, predvojni komunist, proti Italijanom se je boril na Dolenjskem, proti nam pa na Štajerskem. Na Štajerskem so ga naši nekajkrat skušati spraviti s sveta, pa jim je vedno spodletelo. Obdaja se z domačini in s svojimi ljudmi. Nezaupljiv je in previden."
,Ni neumen! To delamo vsi poveljujoči! Čudno, da se ne obdaja še s sorodniki!"
Wol( je nadaljeval:
,Tu piše, da je inteligenten, bister človek, na Videz lagoden, toda premišljen in v kritičnih trenutkih odločen. On je tisti, ki je spravit grbastega Miha s položaja in z njim vred tudi nekatere druge, ki so mu bili naklonjeni oziroma so mu nasedali. Poročilo dalje pravi, da je nenehno menjal položaj štaba, tako da so ga enkrat samkrat iznenadili bomborderji, ki pa so na žalost zgrešiti natanko označeni cilj. Nadalje: zelo so mu priljubljeni minerski vodi in udarne skupine. Je kombinator v napadu, rad useka z boka in pošlje kaj za hrbet, izogiba se spopadov tam, kjer ne vidi uspeha," je našteval Wol(.
.Zanimajo me še šibke točke, ne samo hvala, major," ga je nekam nestrpno prekini) general. .Ali je morda ženskar? Pijanec? Ati vsaj kaj podobnega, kar bi se dalo s pridom izrabiti?!*
.Nič takega. Morda bi vas zanimalo, da je bil v dijaških letih ministrant in da ima posebno nagnjenje do kulturniške dejavnosti. Rad ima petje, godbe in podobno."
.Ministrant? To je vedno zanimivo pri komunistu. Da, to je šibka točka. Tudi jaz sem bil ministrant. Duh po kadilu, zlato monštranc in zamaknjenost v veličastno in nerazumljivo dogajanje — to včasih celo mene napravi šibkega in sentimentalnega in me spominja na boga. Pa prometnik da je, pravite? V tem poklicu dobe ljudje nehote občutek, da noben vlak ne more speljati brez njihove volje in da bi se svet zavozlal, če ne bi bito njihovih voznih redov. Prav radoveden sem, kako bo odpiral signale mojim esesovskim bataljonom in Kublerjevim enotam. Pomiljujem ga, čeprav sta čas in narava na njegovi strani."
.O tem ne dvomim. Če se mu bo obesilo za vrat pet generalov s petinsedemdeset tisoč vojaki, mu verjetno ne bo lahko."
.Dobro, gospod major. Pustite mi te papirje, da jih ponoči proučim. Ljudje, ki imajo kaj v glavi in ki se dvignejo iz ljudskih nižav, znajo biti nevarni. Ne bom jih podcenjevat ..."
.Večino štaba poznate že iz bojev s štirinajsto divizijo. Ti ljudje so zdaj tu."
.Kolikor nas niso spoznali tedaj, nas bodo zagotovo tukaj! Po lahko noč major! Glejte, da boste, preden začnemo, temeljito počistili mesto in napravili čistko tudi med našimi prijatelji!*
,2e jutri se bo začelo, gospod general!"
2
V kotu umazano sive jetniške stavbe, ki je v obliki četverokotnika obdajala betonsko dvorišče, so stale vislice. Ob njih je ležala vrv, zvita kot kača. Z vseh štirih strani so na betonsko ploščad strmela zamrežena okna, zarjovela in zlizana od vlage in otopele žalosti, iz velikanske betonske kletke so držala ena sama težka, v tečajih razmajana ; vrata, pred katerimi je stal stražar. Na betonsko ploščad se je iz poslopja usula skupina oficirjev v nemških in domobranskih uniformah. Kot bi šli pred oltar, so s slovesnim korakom stopili do vislic.
Okoli vešal so stali vojaki v obtiki podkve. Nekateri policisti so zrli na mokro streho, kjer se je vlekla težka, pepelnata megla, se mešala z dimom kot izgubljene misli in dražita pljuča. Nekateri so dolgo zrli v betonska tla, kjer so rjavkasti madeži spominjali na sprano kri v klavnicah. Drugi so se ozirali k vislicam in na vrv, kot bi v teh predmetih iskali neki globlji smisel svoje pomembnosti in obstoja.
Čez nekaj časa je stražar počil s petami in se zravna) kot vzmet v pozdrav mimoidočim nemškim visokim častni-

Razni dogodki iz Bilčovsa
Pred nedavnim smo pri nas obhajali kar dva vesela dogodka — dva mlada para smo spremljali pred poročni oltar, enega v Bilčovsa, drugega pa v St. liju. Oba sta si ustvarila tisti dve novi življenjski celici, ki so nam razveseljiv porok, da naš rod na tej naši zemlji še ne bo izumrl. Prvo poroko smo obhajali v nedeljo 25. avgusta, ho je peljati Reichmann Gregor p.d. Ravbarjev v Zelučah svojo izvoljenko Dragico Celestina h poroki v našo tarno cerkev v Bilčovsu, kjer sta s.i obljubilo trajno življenjsko zvestobo. Cerkveni pevci so jima lepo zapeli in želeli vso srečo za bodeče življenjsko obdobje. Poroko z mašo, je v lepem zato pripravljenem obredu, izvedel domači župnik Kassl. Nato so se številni svatje zbrali na ženitovanjskii slovesnosti v gostilni pri Miklavžu. Ob veseli pesmi, poskočnih vižah in ob izvrstni postrežbi brhkih natakaric iz gostilniške kuhinje ter rujni kapljici Iz kletnih zalog gostilne, je kar prehitro minil čas veselega svatovanja, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur naslednjega dne. Mladi par bo prebival v lepem prenovljenem domu v Branči vasi, želimo jima obilo sreče in mnogo lepih in veselih dni ter jim kličemo na mnoga leta.
Druga poroka pa je bila v soboto 31. avgusta v Št. Hjski cerkvi. Tudi tokrat sta, spremljana od številnih svatov, stopila dva mlada človeka pred poročni oltar, da si podasta roki k zakonski zvezi. Bila sta to ženin Fredi Supanc iz Potoka pri Bilčovsu in Katica Šima p.d. Lebnova v Putpačah pri Št. liju. Tudi njiju je Št. Hjski župnik v lepem nagovoru opozoril na dolžnosti zakona in njuni zakonski zvezi dal blagoslov. Ubrane melodije domačega glasbenega ansambla pod vodstvom Rudija Groblacherja so dale poročnemu obredu še slovesnejše vzdušje. Po poroki so se svaf-
Dom v Tinjah prireja potovanje
V DACHAU — ALTUTUMG OBERNDORF — SALZBURG od sobote 19. 10. do nedeije M. 10. 1974.
Prijave sprejema do 20. septembra: Dušnopastirski urad, Vihtringer Ring 26, 9020 Ce-iovec, Tei.: {0 42 22j 85 3 48. Cena: M). 450.—
je in poročni par odpeljali v Bil-čovs, kjer so pri Miklavžu v novih prostorih obhajali veselo ženitova-nje. Ob godbi, petju in plesu je kar prehitro minil čas, ko se je bilo treba vrniti na svoje domove. Tudi mladi poročni par si v Branči vasi gradi svoj dom, kjer bosta prebivala. Obema želimo obilo sreče ter zdrav in čil zarod.
V nedeljo 1. septembra popoldne pa smo se številni Bilčovščani podali na sončne Radiše, kjer smo skupaj z Radišani obhajali 70-let-nico njihovega slovenskega prosvetnega društva. Res lepo je bilo na prireditvi, tako da jim ponovno čestitamo k tako dobro uspeli kulturni manifestaciji.
Med nastopajočimi zbori je bil tudi Kernjakov zbor ,Mojcej" iz Trebinje, katerega vodi naš har-monizator koroški Slovenec Pavlej Kernjak. Čudili smo se številčnosti tega zbora ter odlični kvaliteti pevcev. Se kar vidi kaj zmore vešča dirigentska spretnost in dejstvo, da leta preko 70 let, ne delajo strokovnjaku kot je Kernjak, nobenih težav. Pri tem zboru tudi pojejo oče, dva strica, brat In sestrična si-nočišnje neveste. Kljub temu, da so
do jutra svafovali, so vsi prišli še isti dan popoldne spet na jubilejno proslavo. Kernjakov zbor se je domov grede z omnibusom ustavil pri Miklavžu, kjer so skupno z našimi domačimi pevci, ki so tudi prišli z Rediš, menjaje se, peli lepe slovenske pesmi, da je kar odmevalo po dvorani. Tudi tukajšnji letoviščarji so prišli v dvorano in z zanimanjem prisluhnili lepi slovenski melodiji. Skoro dve uri so nepretrgoma sledile pesmi za pesmimi. Navzoči gostje, večinoma iz Nemčije, ki so poslušali to petje, so še drugi dan izjavljati: Es war wunderschon! — bilo je čudovito. Žal pa so še nekateri med nami, katerim je domača slovenska pesem tako odurna, da so, ko smo hoteli vzajemno proslaviti neki praznik, svoj zbor zapustili in zbežali, ko je naš slovenski zbor pristopil, da bi skupno zapeli. Kakšna razlika — pristni Nemci so radi prisluhnili naši pesmi, naši odpadniki pa je niso prebavili. Še nekaj Kernjakovemu zboru:	Iskreno se
vam zahvaljujemo za pevski užitek. Še večkrat pridite! Vašemu Pavleju Kernjaku pa želimo, da bi ostal še dolgo tako čil in podjeten, kot je še danes.
Minimundus vedno atraktivne; ši
Minimundus, mati svet ob Vrbskem jezeru se iz leta v leto veča in pridobiva na atraktivnosti. Pretekli petek so na področju Minlmun-dusa spet slavnostno predstaviti pet novih modelov. Slovesnosti v Mini-mundusu, so se poleg prezidentke avstrijskega društva .Rettet das Kind", dr. Marthe Kyrle, deželnega glavarja Leopolda Wagnerja in drugih visokih gostov, udeležiti tudi številni predstavniki privatnega in javnega življenja.
Bogoto zbirko znanih in slavnih stavb s celega sveta so letos obogatili z modelom Matjaževe cerkve v Budimpešti (ime nima po svetniku, temveč po kralju Matjažu), katerega so zgradili učitelji skupno z dijaki višje tehnične šole v Beljaku. Mladi Jerina se je tokrat prvič predstavil kot izkušen modelar in sicer z modelom Towerja v Londonu, ki mu je odlično uspel. Mlademu umetniku, domačinu iz Trebinje pri Št. liju želimo pri nadaljnjem delu mnogo uspeha. Jerina senior pa je že leta znan in priznan modelar, ki je ustvarit že mnogo pomembnih in čudovitih modelov, ne samo v Minimundusu, temveč tudi zase (znana je njegova zbirka ladijskih modelov in priimek ,Onasis z Vrbskega jezera"). Tokrat se je spet izkazal, zgradil je model Mihaelove cerkve v Hamburgu. Višina zvonika znaša 5,3 metra, krasi ga prava cerkvena ura, ki kaže tudi točen čas. Letos so v Mtnimundusu presenetili z neko novostjo — z modelom .Poganskih vrat" v Petronellu, ki je prvi te vrste v Minimundusu. Kot peto atrakcijo so predstavili tri modele rafinerije v Schwechatu, darilo Avstrijske uprave za mineralna olja.
Število obiskovalcev v malem svetu ob Vrbskem jezeru se stalno veča. Lansko leto ga je obiskalo 410.000 gostov, skupno pa že okrog tri milijone ljudi.
Čisti dobiček dohodkov v Minimundusu je namenjen otrokom, ki so potrebni pomoči. Mali svet ob Vrbskem jezeru igra torej zelo plemenito in koristno vlogo, saj pomaga otrokom, ki so v stiski in razveseljuje staro in mlado z vedno novimi atrakcijami. Malokatera ustanova v Avstriji se sme ponašati s tako plemenito dejavnostjo, kot Minimundus v Celovcu.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR
bo na povabilo obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev gostovalo na Koroškem z igrami
PETER !N VOLK
Sergej Prokofjev — Edi Majoron
ZAJČEK
DtDELDAJČEK
Libuša Titelbach
PAST!R)ČKA — RAČKA
Gurevičeva - Gernetova
Predstave bodo
#	v petek 13. septembra
ob 14.00 uri v gospodinjski šoii v št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu ob 16.30 uri v farni dvorani v Št. !1)u ob 20.00 uri v modri dvorani Doma giasbe v Ceiovcu
#	v soboto 14. septembra
ob 14.00 uri pri Mikiavžu v Biičovsu ob 16.30 uri v farni dvorani v Seiah ob 19.30 uri pri Rutarju v Žitari vosi
#	v nedeljo 15. septembra
ob 11.00 uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii ob 14.00 uri v farni dvorani v šmiheiu pr) Piiberku ob 16.30 uri pri Šoštarju v Gtobasnici ob 19.00 uri v dvorani gostiine Schwar:i v Piiberku
Na predstave vabita
KRŠČANSKA	SLOVENSKA
KULTURNA ZVEZA	PROSVETNA ZVEZA
11. pisatetjsko srečanje v štatenberku
Pododbor društva slovenskih pisateljev v Mariboru je tudi letos priredil srečanje pisateljev na gradu Šta-tenberk. To je bilo že 11. srečanje, ki se ga je udeležilo nad dvajset avtorjev iz Slovenije, Hrvaške in Koroške. Med njimi sta bila tudi Milka Hartman in Andrej Kokot. S svojo prisotnostjo je bila demonstrirana tesna prijateljska vez med književniki v Mariboru in na Koroškem. To je naglasil tudi predsednik komisije za štatenberško srečanje Janez Švajncer, ko je gosta s Koroške posebej pozdravil.
Na letošnjem srečanju pisateljev v
Štatenberku so obravnavali temo „Humor in satira v slovenski književnosti", o kateri je bilo prebranih deset referatov, ki so humor in satiro v slovenski književnosti obravnavali z različnih vidikov in stališč, kar se je pokazalo tudi v živahni diskusiji, ki je potrdila, da je v slovenski književnosti tudi dovolj humorja, čeprav so nekateri bili nasprot. mnenja.
Srečanje v Štatenberku je bilo povezano z literarnim nastopom na osnovni šoli v Makolah. Med šestimi pisatelji ki so brali mladini, je bila tudi Milka Hartman, ki je pri otrocih bila deležna lepega sprejema.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton
kom. Zadnji med njimi je bil major Wolf z oficirji svoje ljubljanske izpostave gestapa. Z njim so bili tudi šef politične policije dr. Hacin, poročnik Valjhun in še nekaj veljakov, ki so morali na generalov in prezidentov nalog prisostvovati obešenju.
Stražarji so z nasajenimi bajoneti prignali jetnika, ki ga je zvezanega vodil na vrvi poveljnik policijskega' voda. Medtem ko so stopali stražarji trdo, ko da bodo živeti in obešali večno, se je jetnik premikal skoraj rahlo oklevaje, vendar vzvišen nad vsem, kar se je dogajalo okoli njega.
Kakšna sramota, je mislil Valjhun, ko je gledal v bledi obraz, iz katerega so sijale pametne oči tako žalostno 'n prosojno, da mi vzdržal njegovega pogleda. Dr. Kante, namestnik šefa politične policije, pred vojno policijski komisar — agent komunistovi Ne, to mu mi šlo v glavo, kot tudi ne to, da je bila ljubka prezidentova tajnica! prav tako agentka. Takrat, ko je šefa podrla vosovska krogla, je on, Voljhun, tudi Kantetu dal seznam komunističnih simpatizerjev z univerze... šele sedaj mu je bilo jasno, zakaj so vsi pravočasno izginili v gozd.
Jetnika so pripeljati pod vešala. Po nemškem običaju so ga gnali kor v spodnjem perilu, povaljanem in popocka-"em s krvavimi madeži, da bi ga čimbolj ponižali.
Dr. Kante je bil ponosen človek. Z zadnjimi močmi se je zravnat, čeprav so ga noge komaj nosile. Gledal je vanje in mimo njih, tako, kot gledal zmagovalec premagance.
Major Wolf ga je pozorno motril. Spoštoval je dostojne nasprotnike, posebno le-tega, ki mu ves nemški aparat in neuničljivi sistem polna štiri leta nista mogla do živega, la človek bi jim še mešal štrene, če se med množico aretiranih ne bi našel omahljivec, ki ga je izdal. In še tega ne bi bilo, če bi bili prepustili preiskavo površnežem. Tako Pa so šli od sledi k sledi, od človeka k človeku, dokler se aiso ustavili pri imenu Lea.
Pravzaprav se je Wolfu zdelo zamato, da ga je zavohal Abwehr in ne njegovi ljudje in da so le-ti šefe na generalov nalog stopili v akcijo. Smešno, kako se je ujeli To je bil predragocen agent, da bi se smel pojaviti v notesu ulične partijske sekretarke, ki lahko vsako uro postane plen nasprotnika. S tem notesom je tisti, ki ga je imel v rokah, ravnal prav diletantsko. Vsi skupaj, na tej ali oni strani, delomo z dragocenimi ljudmi, ki so nenadomestljivi, kot svinja z mehom ...
Njegovi ljudje so ga zmrcvarili, da ni bil ne živ ne mrtev, pa niso ničesar Iztisnili iz njega, ne oni ne njihov šef. Nadaljnje mrcvarjenje jim je strogo prepovedal.
Potem ga je zasliševal sam. Vedel je, da je imel pomočnike, in iskal je nadaljnje zveze. Njemu, Wo)fu, je povedal več, kot navadno povedo jetniki. Povedal mu je kopico imen, ko pa so tiste ljudi 'iskali, so kmalu ugotovili, da so v hosti ali pa' že davno mrtvi. Nekaj pa jih je bilo iz najožjega belega vodstva, ki so živeli zunaj politike, globoko v zaledju, dajali iz svojih skrivališč povelja in čakali.
Wolf ga je občudoval. Ta profesionalni policaj je tako inteligenten in premeten, da ni mogel najti mrtvega kota, od koder bi se mu bil lahko približal. Povsem jim je zameglil preiskavo, saj so njegove izjave dote povod, da so lahko osumili kot anglofile mnoge pomembne ljudi iz domobranskega vodstva. Zaman je prigovarjal generalu, naj ga pustijo 'in počasi vlečejo podatke iz njega ali naj ga zamenjajo za kakšnega od svojih veljakov, ki je padel v partizansko ujetništvo.
Toda pritisk domobranskega vodstva je bil tako silovit, da bi bil Kante izdihnil že v ječi, če ga ne bi zaščitil gesta-po. Uničiti pričo sramote! To je gesto vseh slabičev, ki se vzpenjajo kvišku. Domobranske visoke živine so slutite, koliko jim lahko škodi. Wolf se je bil pogovoril z njim kot
s sebi enakim. Ni go spraševal, s katerimi vosovci in voditelji Osvobodilne fronte je sodeloval, ker je vedel, da ljudje njegovega kova ne 'izdajajo skrivnosti, da se znajo izogniti. Naredil se je bil, kot da verjame njegovim navedbam o zvezah z ljudmi, ki jih je imenoval za sodelavce. Wolfa so zanimali drugi. Kante mu je mnogo govoril tudi o šefu, da vzdržuje zveze s tistimi, ki se navezujejo na Angleže, z Rimom in papežem. Pogovarjala sta se brez zapisnika. Vedel je, da to, kar mu jetnik govori, ni dokazljivo, da so mnogi poskriti po mestu kot podgane po luknjah 'in da jim nameravajo skočiti v hrbet, ko jim bo najhuje. On se je zmeraj bolj bal prijateljev za hrbtom kot sovražnikov pred seboj.
Za krvnika so izbrali podoficirja, ki je bil dve leti pri Sv. Urhu in je opravljal zaupne naloge šefa. Valjhun ga je gledal, kako bliska z očmi kot podlasica in kako se mu roke potijo. N! mogel skriti vznemirjenja spričo izredne časti, ki je pomenila zanj nadaljnjo milost pri šefu in Nemcih. Valjhun je vedel za tiste, ki v zaporih niso bili vneseni v spiske zapornikov in ki jih je prav ta stoki človek obešal v nekem mlinu ali pa jim je s sekiro drobil glave in jih metat v vodo. Trupla je potem Sava naplavljala daleč od mesta...
Tudi Wolfu je krvnik zbudil pozornost. Tako umazano delo povsod opravljajo enaki ljudje. Izmeček ... Kdove kje so stoknili tega tipa, ki bi ga lahko pri priči ustrelit. Vojna je negativna selekcija za človeštvo. Podajo najboljši, plevel pa se razrašča.
Pred oder je stopil visoko pristrižen sivook oficir SS z belimi obrvmi. Prebral je obsodbo esesovskega sodišča, ki je prišla po žici generalovega telefona.
,V imenu nemške države in nemškega naroda vas za veleizdajo obsojamo na smrt z obešenjem .. .*
Obsojencu ni trenila niti mišica na obrazu. Obvladal
13. september 1974
,AJMng JrKŽ/?M, (g/-j?M Mgojd..." Ao/Z-rMM;ce /e v pr:j/oMMew j:^zt-^K/
V J^t-r:Z CreteMojtZ, v prvofMz' č/o^ej^Z j^^p-
je ^z7zz vzgoja prepMjeerz^ zgo/j JrKŽZnZ. Pozneje, v Jo/* Z rczreJrzZ/; JrKŽMrtoeMMo???-^z7z oMz^, jo je poj<n?Z/e poje/^Me MJt^Move za vzgo;o otro^. 7*o jo Me preJ^jew jo/e pa je zze^afere JrMge Mj^ncue, zz ^aZezz/z jo vzga;a/ž opo^e zz/a<7a;očcga razreda.
Na)zzeč zzsZazzozz za zzzgo;o otro^ šreje z7a-zzaizz/a Jr^žM, Zo<7a Jražzzza je je veJ/!o zza;-pozzzezzzMe^z vzgo;zzž JejcvnZ/?. N;ezze Jo/ž^o-$fž ZzMj^jo Zz Jejjrvd, Ja je Jražzzza ž/v/jerrjjM
Med domom in šolo
J&Kpnojf. V JrMŽzzzz je otroe/ zzazzče Jo oJ/zoJa -o Jo/o zza;M/; T-zjfvezzž/z sctzazz, Jražzzza je torej Cezzze/; zz;z'Aove vzgoje. Pa fzzJž pozzzeje, /;o je yo/a, prežzvz otro^ zzajveč prozCega čaja v ^roga Jražczze.
Da pa TJ zzzog/a pzavz/zzo oprav/jaCz' jvoje vzgojzzo poJazz^Cvo, zzzora veJetz, MM zzaj to počzze. Po/eg o^zzovzzz/z Jo/žzzo^Cz — j^r^Z za zJravje otro/; — zzzoz*ajo jt^rj/ j^rMo azavzza-vacž otrobov Jajevzzž razvoj. Oiro^ je že oJ zzza/ega zazzzzzza za jvet o^o/Z je/*e. Po zzjegovo že/jo po zzezzeTzzzezzz zzpopo/zzjevazzjzz zzzoz-ajo ^tarjž MgaZzZz zzz otro^M pravz/zzo ojgovarjazž ojz zzjegovzTz vpz*ajazzjzTz.
Z oJTzoJozzz v šo/o JoTzz otro^ zzove oTzvez-zzoztž. Po/eg zgre, j .^aZero je je Joj/ej ajvarja/ vej Jazz, je Zzz zzova, ve//M zza/oga — ačezzje. -^Zarjz zzzorajo veJeZž, M^o zzapreJaje zzjzTzov oZz*o^ v Jo/z, Mj zzzza za Jozzzačo zza/ogo. Po-zzzagaZz zzza zzzorajo, Ja z z*azazzzevazzjezzz opz*avz jvoje Je/o, Tz^raZz' pa ga zzavajaZz' ^ jazzzojZoj-zzojZz. Če zze vejo, MM je treM ravzzaZz j jo/-j^zzzz oZro^ozzz, zzaj vprgjgjo oZz-o^ovega a<r;-Ze/ja a/z projejorja.
Dozzz pa zzzoz*a /zzZ: Za/;, Ja ajZvaz*ja otroM agoJzze zzz zzzzz-zze zzzožzzojZz za ačezzje zzz Je/o. Otrokovo Je/o zzzoz*ajo jZaržz jpojZovaZz, ^oZ jpojzajejo Je/o oJz-aj/ega č/oveM.
DjoJezz je vp/zv jZaz-jev zza zzzora/zz/ Je/ vzgoje. izarjz' zzaj ^Z zze poza/zz'/z, Ja vzgajajo otro-M j jvojzzzz /ajZzzzzzz zg/eJozzz, z vja^o jvojo /zejeJo /zz Jejazzjezzz. /MMjzzz' jo jZarj/ ^oZ Jz--žav/jazzz, M^rjezz oJzzoj zzzzajo Jo Je/a zzz jvojz/z Jo/zzzojZz, ZaMzzega /?oJo zzzze// ZaJz zzjzTzovz oZz-oez.
^Zarj/ zzzorajo ojZaZz Joj/eJzzz'.- oJ oZro/z zze jzzzejo ZerjaZz ZzjZega, čejar jazzzz zze Je/ajo. Prav zaM je ZreM aj^/aJzZz že/je zzzaZere zzz oceZa, aMze ezzega z zzMzz Jragega, zzač/zz Mz-zzovazzja, po/zva/e. Dražzzzj^o žzv/jezzje zrzora /zzzez/ zJravo poJ/ago, jzarj/ pa zzzorajo /*/z/ j/ožzz/, MJar gre za oZro^ovo vzgojo.
37zzogz' jZarj/ jo preprzčazzz, Ja je Jo/žzzojZ jo/e vzgaja Zz' zzjz/zovega oZro/;a. SeveJa zzzzzzajo prav. Ce pozzz/j/zzzzo, Ja prežzvz oZro^ v jo/z 4 Jo 3 ar zza Jazz, vej preojZa/Z čaj pa pr/ jZarj/A zza Jozzza, zzgoZov/zzzo, Ja je Jrzzž/zza z/jZa, M zzzora jprejez/ zzajveč vzgojzzz/z o/zvezzzojZz. NZ-M^rjzzo po^/Zezzo a/Z Jrzzgačzzo Je/o zze zzzore oJvezaz/ očeZa a/z zzzaZer, Ja /z/ zze oprav/ja/a jvoje zzajpozzzezzz/zzzejje Jo/žzzojZ/ — vzgoje oZro&. A*ajzZ za JZ zzaj/zo/jja jo/a zze /zo zzzog/a Joječz' zzjpeMv pr/ Je/a, če zze /<o Zzzze/a poj-pore ojzzovzze ce/Zce č/ovej^e Jraž/ze — Jraž/zze.
Kava in aikoho! v krvi
Raziskave in poskusi so ovrgti sptošno mnenje
Ena )t več skodelic črne kave ne pripomore človeku pod vplivom alkohola, da bi se streznil. Nasprotno, instrumenti za merjenje količine alkohola v krvi pokažejo prej večje kakor manjše vrednosti. Tako so ugotovili na 18 prostovoljcih, ki so sodelovati pri poskusih fiziološkega oddelka na dunajskem inštitutu za telesno vzgojo.
Pri poskusih pod vodstvom strokovnjaka za športno medicino prot. Prokapa je 18 mladih moških (starost 20 do 26 let, telesna teža 57 do 89 kg) po točno odmerjeni večerji 1800 kalorij) popilo v pol ure določeno količino žganja. Prva skupina ga je dobila toliko, da je imela v krvi 0,8 druga pa 1.3 promile alkohola.
Dejstvo, da se po pitju vroče kave zviša promile alkohola v krvi, pojasnjuje prof. Pro-kop z učinkom tople pijače. To pospeši presnovo tistega alkohola, ki se zadržuje v zaužiti hrani. Vendar je prof. Prokop dosegel enak učinek tudi s podkožno injekoijo kofeina.
Svoje ugotovitve povzema Prokop takole: ,Na podlagi dosedanjih raziskav lahko rečemo, do se motijo vozniki, ki mislijo, da jih bo kava streznila in jtim povrnila zaradi alkohola zmanjšane vozniške sposobnosti."
Nau^r o
Droben nasvet
H Kotlovec se zbira v posodi, kjer se kuha voda. To lahko preprečimo, če položimo v posodo košček marmorja, ki naj ostane stalno v posodi. Na tem koščku marmorja se namreč zbira kamen. Kotlovec odstranimo tako, da zvečer napolnimo posodo s čistim ali razredčenim kisom. Zjutraj bomo kotlovec z lahkoto odstranili. Kotlovec pa lahko odstranimo tudi, če kuhamo v posodi vodo, ki smo ji dodali nekaj salmiaka. Le-to pustimo čez noč v posodi, ko jo pa odlijemo, udarimo nekajkrat po dnu in kotlovec odpade.
prebav/
Pot ure kasneje so vsi prostovoljci popili po dve skodelici kave z 200 miligrami ko-(eina, nato pa so jim po poldrugi uri, po dveh urah in četrt ter po treh urah merili alkohol v krvi'. Hkrati so ugotavljali njihove reflekse na vidne in slušne dražljaje, oziroma napake in zamudo pri zaznavah.
Rezultat je bil celo za zdravnike presenetljiv: tako poprečna kakor maksimalna koncentracija alkohola v krvi se je po pitju kave zvišala, namesto da bi se znižala, kot so pričakovali. Glede refleksov ni bistvenih razlik med izmerjenimi vrednostmi pod vplivom alkohola ter kombinacije alkohola in kave. Niti prvi niti drugi skupini (0,8 oziroma 1,3 promile) ni kava pripomogla k zmanjšanju števila napačnih ali zakasnelih zaznav. To pomeni, da splošno mnenje, češ da je pijanost mogoče pregnati ali vsaj ublažiti z močno črno kavo, ni trič drugega kot govorica brez osnove.
Poskusite!
JABOLKA Z MEDOM
ZOca medu. zavitek vaniijinega eiadkorja, iimoein eok, ! do ! jabotka, {ekptjeva marmeiada ait mati-nov uirup !n mandeijn).
Med tegrejemo v ponvi z vaniijinim eiadkorjem in timoninim eokom. V vroč med damo neotupijena in grobo naribana jabotka in jih na hitro zmehiamo. Vroi kompot nadevamo v ekodeiice tn preiijemo z marmetado ati z zirupom ter potresemo e sezektja-nimi mandetjni.
MALINOVA KASlCA
četrt titra matinovega eirupa ati etadkega rdečega ribezovega eoka, četrt titra vode, ! ititi vanttje-vega pudinga, etadkor po okusu, zavitek vanitjinega stadkorja ati mato timoninega soka, po voiji rumenjak in sneg iz betjaka, sesektjani orehi in stepena smetana.
!irup ati sok prevremo z vodo, zakuhamo z mrzto vodo vmetamo puding, stadkamo po okusu, začinimo hiaditnik. Preden damo stadtco na mizo, jo potro-z vanitjinim siadkorjem ati timoninim sokom, vmeča-mo rumenjak in čvrsto stepen sneg iz betjaka. Zmes nadevamo v skodetite, ohiadimo in postavimo v šemo s sesektjanimi orehi ati okrasimo s kosmi stepene smetane.
Do konca 19. stoletja so ocenjevali vrednost hrane po količini. ..Fizikalni" nauk o prehrani meri vrednost hrane le po njeni kaloričnosti, smatra jo torej za vir energije. Posledica je bila, da so vse obtežilne snovi odstranili in da so bila živila vedno bolj rafinirana. Nastopila je doba ekstraktov in preparatov.
Takšne nazore pa so morali kmalu popraviti. Kemija se je močneje razvila in je dokazala, da so tudi posamezne beljakovine in maščobe različnih vrednosti. Spet so se spomnili na rudninske snovi. Končno so leta 1910 odkrili snovi, ki sicer nimajo kalorične vrednosti, so pa nepogrešljive za rast in življenje. Razvil se je „kemični" nauk o prehrani, ki je zelo izpopolnil tabele živil.
Poskusi z živalmi in pa vojna leta, polna pomanjkanja, so povzročili, da so začeli domnevati, da obstajajo še druge snovi, ki so potrebne za življenje in zdravje. Kmalu nato so odkrili pomen mikroelementov, avksonov in arom. Razvil se je tako imenovani ..geološki" nauk o prehrani, ki je presojal živila po nalogah, ki so jih izpolnjevala v naravi. Človek in žival ne uživata samo kalorij in vitaminov, ampak tudi organske tvorbe, ki imajo določene naloge.
Narava vedno znova dokazuje pravilnost tega stališča. Tako npr. mladim levom ne zadostuje samo meso, ampak potrebujejo za pravilen razvoj tudi kosti, kri in notranje organe, torej celo žival. Poznamo dve ljudstvi, ki se odlikujeta po izrednem zdravju, sposobnosti za delo, veselje do življenja in čutu za skupnost. To so pleme Hunsa, ki živi v neki gorski dolini na severozahodni meji Indije, in pa prebivalci otoka Tristan da Cunha. Prvi uživajo predvsem sadje, surovo hrano, črn kruh in kašo; prebivalci otoka Tristan da Cunha pa se hranijo z ribami, krompirjem in jajci. Kljub veliki razliki sta si obe vrsti hrane v nečem podobni: sta naravni, ne potvorjeni. Obe ljudstvi živita torej popolnoma naravno, polnovredno, a ne preobilno hrano.
Brez dvoma je rastlinska hrana bolj ugodna kot živalska. Pa tudi rastlinska hrana sama je različne vrednosti: najbolj vredna so semena, saj služijo ohraniti vrste in zato vsebujejo vse snovi, ki so potrebne za življenje. Najpomembnejša semena so: žitna zrna, orehi
in stročnice. Na drugem mestu glede vrednosti so koreni in gomolji, ki so predvsem vir energije. Sadeži pa imajo lastnosti semen in gomoljev obenem. Listi in stebla so pomožni deli rastline, ki pa vsebujejo mnogo listnega zelenila in vitaminov. Cvetov navadno ne uporabljamo v prehrani, zato pa nam dajo med.
Živalskih organov ne moremo tako predeliti. Vsekakor pa je meso, ki prevladuje v naši prehrani, enostranska hrana, ker vsebuje samo beljakovine. Mnogo primernejši so notranji organi, predvsem jetra, ki vsebujejo mnogo vitaminov in mikroelementov. Meso divjačine in rib je biološko več vredno kot meso zamaščenih domačih živali. Jajca in ikre so živilo izredne vrednosti. Isto velja za ostrige in druge školjke, ki bi jih veljalo uživati več.
Mleko je zelo pomembno hranilo. Brez njega ne bi zrasel noben dojenček in noben mladič. Med vsemi živili vsebuje mleko največ kalcija in še mnogo drugih, važnih snovi. Mleko je obenem z rastlinsko hrano preprosta, a popolna oblika prehrane. Mleko je biološko vredno kot maslo in sir.
Razen izbire jedi je važna tudi priprava. Živila naj ostanejo čimbolj naravna, ker se le tako ne uničijo dragocene snovi. Živila iz druge skupine pa so v glavnem vir energije in tešijo lakoto.
Živila uživamo bodisi nespremenjena, mehanično spremenjena ali pa spremenjena zaradi delovanja fermentov. Nespremenjene uživamo: orehe, žita, sadje, zelenjavo, jajca, mleko, vodo. V drugi skupini razlikujemo:
1. kuhana jedila: kuhana kaša, kuhana zelenjava, kompot, kuhano meso, zavreto mleko, čaj, juhe;
2.	konservirana jedila: prepečenec, piškoti,, čokolada, sadne zelenjave, mesne in mlečne konserve, umetno vino, liker, umetni kis;
3.	preparirana živila: umetne maščobe, margarina, škrob, sladkor, zdrob, testenine, sadni sladkor, ribja moka, mlečni sladkor, konjak itd.
Pravilo, ki nas bo razrešilo vsake skrbi glede kalorične in vitaminske vrednosti hrane, se glasi: v začetku vsakega obroka obilno jejmo živila iz prve skupine, nato pa se do konca nasitimo z živili iz druge skupine.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tor
se je in s pogledom ošini! zbrane drugega za drugim. Obstat je pri Wo!tu.
Gospod major, aii mi je dovoljeno spregovoriti nekaj besed?" je vprašat.
.Izvolite, dr. Konte! Poslednjo željo vedno uslišimo."
Dr. Kante se je z rahlim gibom glave zahvalil in se obrni) k policijskemu zboru:
.Gospodje) Ne hodiite po mojih poteh! Te vodijo v smrt.. .*
Ganljivo, je pomislit Valjhun. Hacin pa ga je dregnil s komolcem:
.Pomislite! Ponižal se je in se skesal pred samim obličjem smrti in kazni božje! Prepozno! Niti trohice usmiljenja ne čutim do te kače! Dal bi ga razsekati na koščke!*
Ko je krvnik nataknil obsojencu zanko na vrat, se je ta obrnit k svojemu šetu dr. Hacinu. V očeh mu je zagorelo staro zaničevanje in v njegovem glasu je bilo čutiti nakopičen srd, ker je moral včasih mirno požirati prečudno be-dosto obnašanje tega jezuitskega fanatika, nasilnika in verskega blazneža s podpoprečno inteligenco. Ko sta se srečala z očmi, so Hacinu zatrepetale veke za debelimi stekli tn žile na vratu so se mu napele.
,Dr. Hacini Poglejte ta prečnik, na katerem bom viseli Na njem boste viseli tudi vi. Noben bog vam ne bo pomagal I *
Hacin je vztrepetal. Njegov obraz je spreletela groza.
.Obesite ga!" je siknil.
Doktor Kante se je zazrl v sivino koščka neba nad strehami, prek katerega je prhnila jata golobov. Krvnik mu je spodnesel podstavek. Telo je zanihalo kot urno nihalo, ko go požene trda roka. Preden se je vrnilo do središča, se je tvrv utrgala^ Obsojenec je padel na tla tn se) ,začef pobirati, kot bi ga zbil dobro merjen udarec v tilnik. Obtožujoče je pogledal krvnika, ki se je umikal pred njim.
Vzpel se je s tal in se oprijel stebra in pogledal v nebo, kjer se je pred nekaj trenutki v pepelnati megli -razkrojil njegov duh in odšel za golobi. Nekajkrat je krepko vzdihnil zrak in kr/ mu,je znova poživila lica.
Med prisotnimi je zašumelo. Tesnoba jih je razdvojila. Dr. Hacin se je tresel.
.Sodba,je izvršena!" je kot pravnik ugotovil Valjhun. .Toženi je bil obešen in je kazen prestali" No tihem pa je pomislil: bog pomagaj, če rajh proizvaja vrvi, ki se trgajo na vratovih!
Tudi nekateri Nemci so bili tega mnenja. Visoki častnik SS, ki je zastopal sodišče, je stopil v ospredje. Na obrazu mu je ležal leden mir.
.Počakajte, gospodje!" je spregovoril. .Telefoniral bom poveljujočemu generalu!"
Iz sobe dežurnega je poklical š!ab. Javil se je general. .Ali ste nori?l* se je glasil odgovor z one strani žice. Sledile so besede, ki so padle kot kladivo na krsto: ,Se enkrat obesitiI*
Sivooki oticir se je vrnil z odsekanimi korakih Obstal je natanko na svojem mestu 'in ponovil, kot bi mu nekdo poveljeval:
,še enkrat obesiti!"
Prinesli so novo vrv. Tokrat jo je krvnik preizkusil. Z rokami se je obesil nanjo kot mežnar. Zadovoljen smehljaj mu je preletel obraz, ko je zanko notanknil obsojencu. Ko je telo zanihalo drugič, je stopil k njemu, ga z rokami objel okoli nog in z vso težo svojega telesa potegnil, da so zaglovna vretenca obsojenca zaškrtala in počila.
Major Wol( je ukazal dežurnemu oficirju, naj poveljuje .mirno*. Medtem ko so čakali na novo sodbo, so mu prevedli smisel Kantetovih zadnjih besed in pogovor gledalcev. Eden od oficirjev je menil, da je to božji znak, da obsojeni ni kriv in da po nedolžnem umira.
Majorju Woltu je bilo znano, da je doktor Kante imet mnogo prijateljev, ker je bit najprej človek in šele potem vse drugo, v kar ga je pripeljat položaj.
.Ali veste, kaj je pomenilo njegovo, po vaše, spokorniško opravičilo, gosped šef?" se je obrnil k Hacinu, ki je bil še vedno zmeden. Ker ni odgovoril, mu je rekel:
.Med vašimi ljudmi ima sodelavce, ki jim je povedal, naj svoje zveze opustijo, ker so izdane. To je v poulični jezik prevedena razlaga vaše mistike."
Stopil je k pretrgani vrvi, jo vzet v roke in jo poduhat.
.Prepojena je s solno kislino."
Ponudil jo je Valjhunu in Hacinu:
.Poduhajtal Če se kaj spoznate na kemijo, se na 'iskanje sovražnika v lastnih vrstah ne dosti! Ce vam jih mi ne bi poiskali, bi vas v kratkem pobesili. Ali vam je sedaj jasno, da je vrv prepojit nekdo od teh, ki gledajo to tragikomedijo?!*
Potem je šel ob obeh vrstah prisotnih. Vsakega je nekaj trenutkov motril in zapomnil si je vsak drget mišic na obrazu. Potem je stopil pred zbrane in ostro dejal:
.Sovražnik je med vami, gospodje! Poiščite ga! Ce ga ne boste našli, vas bo zadela kazen!"
Potem je razpustil zbor.
Dvorišče se je spraznilo. Samevala so betonska tla, rosna od megle, in samevale so vislice v kotu. Na njih je negibno viselo truplo, z glavo upognjeno pred strah zbujajočo usodo sveta.
3
Major Wol( se je odpeljal naravnost h generalu. Le-to mu je bil naročil, naj pride poročat.
(D<*/jf v pr/MJuj/ !tfw7&IJ
Pepe!
tjubezni
V roki je držala pismo in dolgo strmela skozi okno. Jesenski dan je bil, pihljal je rahel vetrič, sonce pa je s poslednjimi žarki pozlatilo vrh gore in zatonilo. Sonja je brez misli opazovala orumenel list, ki ga je veter vrtinčil v zraku. „Prav tako sem kakor ta list," je pomislila. „Tudi mene premetavajo valovi življenja, dokler me ne bodo odvrgli na zapuščeni obali."
Odprla je pismo. Vedela je, da ji je pisal on. Stane. Ljubila ga je in ga še vedno ljubi. Sedaj se je tega zavedala bolj kakor kdajkoli prej. Bila je tako razburjena, da se je poštarju pozabila zahvaliti za pismo. Zakaj, le zakaj ji je pisal in znova ranil njeno srce? Še nezaceljena rana je zopet zakrvavela.
Spoznala ga je pred dvema letoma za novoletne praznike. Ves večer sta plesala skupaj, proti jutru pa jo je spremil domov. Zaljubila se je vanj, čeprav ni niti sama vedela, kaj ji je na njem tako všeč. Imel je svetlo rjave, skodrane in dolge lase, ona pa si je zamišljala svojega fanta s črnimi lasmi. Le v njegove modre oči se je zazrla in ob njem pozabila na vse. Bil je tako zelo nežen! Sonja je bila premlada, da bi se zavedala minljivosti čustev dvaindvajsetletnega fanta. Imel je izkušnje, ki jih ona ni imela in si jih tudi ni želela. Bila je srečna, če jo je poljubil; brez besed bi ure in ure presedela z njim na klopci in sanjarila. Sanjarila, o čem? O prihajajoči pomladi, o dolgih sprehodih v dvoje, o svoji neizmerni ljubezni. Kje, le kje so bile tedaj njegove misli? Vedel je, da od nje ne more pričakovati več kakor nežnosti in vročih poljubov. Zaželel si je popolne ljubezni, katere pa mu Sonja ni mogla dati. Takrat sta se rahlo sporekla, toda ta spor je bil kmalu pozabljen. Stane ji neljubega dogodka ni več omenil, ona pa ga je še vedno ljubila z vso ljubeznijo, kolikor jo je premoglo njeno mlado srce.
Le še štirinajst dni je manjkalo do prvomajskih praznikov. Narava je bila vsa v cvetju, vse je kipelo in se veselilo pomladi. Tudi Sonja. Stane jo je čakal pod velikim kostanjem, katerega cvetje je omamno dišalo. Nasmejana mu je stekla nasproti, njeni zlato rjavi lasje so vihrali v vetru. Skoraj prestrašila se je njegovega obraza. Bil je mrk, na njegovih ustnicah ni bilo nasmeha, v očeh pa mu je ležala senca.
„Kaj ti je, Stane?"
Njen glas se je tresel, slutila je, da je nekaj narobe. Stane jo je dolgo časa molče gledal, slednjič je le spregovoril: „Pozabi name, Sonja. Pri tebi nimam več kaj iskati, za prvi maj se bom poročil."
Meglena koprena je zakrila njen pogled, ničesar več ni videla, ni čutila Stanetovih rok, ki so jo trdo držale.
„Čimprej proč od njega!"
Hotela se je pognati proti narasli deroči Teki, toda Stane je ni izpustil. Odpeljal jo je domov. Brez moči je slonela na sedežu, iz oči pa so ji lile solze. Ni mogla razumeti. Kaj vse bi dala tisti trenutek, da bi bile vse to le sanje? Toda ne, vse je bilo zaman, to je bila kruta resničnost, ki ji ni mogla ubežati.
,Lahko noč, Sonja!"
Ni odgovorila. Odšel je; ona pa je skozi solze zrla za njim. Ali je kaj spoznal, da ji je ukradel srečo, zagrenil njeno mladost?
Dve leti ga ni videla. Izvedela je, da se je poročil z dekletom iz domače vasi. Ljudje so šušljali, da ga je spretno ujela; otrok, ki se jima je kmalu nato rodil, baje ni bil njegov. Sonja ni hotela poslušati govoric; vsaka beseda o njem jo je znova spomnila na izginulo srečo. Trudila se je, da bi ga pozabila, prepričevala se je, da je, kakor mnoge druge, tudi ona nasedla lažem fanta, ki je ni nikoli ljubil. Toda zaman. Glas v njenem srcu je govoril drugače. Ljubila ga je takšnega, kakršen je bil; zanjo je bil najlepši in najboljši.
Čas pa vendar celi vse rane, čeprav jih nikoli docela ne zaceli. Njene misli so se vedno redkeje vračale k njemu. Pred tednom dni pa ga je srečala. Bil je na dopustu. Zagledala ga je na postaji. Ni bil sam. Ob njem je stala žena, za roko pa je držal temnolaso punčko. Sonja se ni mogla izogniti srečanju. Podala sta si roke, predstavil ji je ženo in hčerkico. „Mo-je ime ima," je pomislila, ko je zaslišala otroški glasek, ki je tako lepo povedal svoje ime. Še isti dan se je družina odpeljala.
Sedaj pa je prišlo pismo. Le nekaj vrstic, ki pa so povedale vse. „Draga! Oprosti mi za vse. Moram ti pisati, čeprav zaman. Nikoli nisem pričakoval, da se bova še kdaj srečala. Ne morem razumeti, da sem te tedaj lahko zapustil. Sonja, še vedno te ljubim! Nisem srečen. Nikdar si ne bom odpustil, da sem se poročil. Sonja, odgovori mi, prosim, na to pismo! Še smem misliti nate. Vedi, da moja ljubezen ne bo ugasnila, četudi me ti sedaj sovražiš in zaničuješ, morda upravičeno. Vroče poljube ti pošilja še vedno tvoj Stane."
Prepozno, prepozno je za vse! Ne morem ti pomagati, sam si hotel, da je tako. V duhu je pred sabo zagledala kakor spominčice modre oči male punčke. .Ne, nikdar ti ne bom ukradla očkove ljubezni," ie pomislila in raztrgala pismo. Plameni so pohlepno lizali drobne koščke papirja in jih spreminjali v kupček pepela, v pepel njune ljubezni.
Človek ni nikoli dovolj previden! Zlasti ne na potovanju po širnem svetu. To je spoznal tudi podjetni Hans Peter-nrtann. Prav drzno, kakor se spodobi za mladega moškega, je na zdraviliški promenadi nagovorit mlado damo in jo vprašal:
.Gospodična, ali bi vas lahko spet kdaj videl?*
Mlada dama je streslo z glavo. A odvrnila je čisto prijazno:
.Nisem gospodična *
.Da ne?*
.Ne."
,škoda.*
.Mogoče.*
.Ste poročeni.*
.Sem.*
,Pa vaš mož?*
.Je doma.*
Petermann je zaduhal jutranji zrak.
.Tedaj bi se poč dalo...*
Zdaj je mlada; dama napravila čisto resen obraz.
.Ne. To se ne da. Prvič, takih reči sploh ne počenjam; drugič, vse zdravilišče ve, da sem poročena in sem tu brez
svojega moža. Kaj neki bi rekli ljudje, če bi se nenadoma pokazala z vami?'
.Ljudem bi se dalo .. .* .No?'
,Ljudem bi lahko rekli, da sem vaš mož, ki je nenadoma prišel na obisk."
Mlada dama se je ustavila. .Nikakor niste padli na glavo, mladi prijatelj!*
.Sploh ne.*
.To se kar vidi.*
.Torej se strinjate?" Zasmejala se je in odločno zmajala z glavo.
.Nemogoče! Cisto nemogoče!"
-otu OjOjsod ef JopueA y
goče.
Ko je Petermann tri ure pozneje stopil s svojim kovčkom v hotel, v katerem je Irena bivala že tri tedne, je vprašal:
.Ali je moja žena naročila zame sobo?"
,Da. V drugem nadstropju."
.Hvala."
Dobre volje se je Petermann nastanil v sobi, se preoblekel ter malo pozneje v
prijetnem pričakovonju in sijočega videza — moški so vendar tako ponosni na svoje male zmage — prišel v hotelsko jedilnico. Natakar je stopil k njemu.
.S svojo ženo bi rad jedel na terasi," je dejal Petermann, .bo to mogoče?"
,Na žalost ne bo mogoče."
.Ali ni nobena miza prosta?"
.Eno mizo bi še imel na voljo," je odvrnit natakar, .toda gospa je že pred četrt ure odpotovala."
.Odpotovala?"
Petermann je sprevidel, kako je njegov plan odplaval.
.Odpotovala?" je ponovil.
.Da."
.Pa ni ničesar pustila zame?"
Natakor je pokimal
.Pač, svoj hotelski račun za tri tedne."
Bežno poznanstvo
Domovi izseljencev so mejniki
(Nddg/jfMMje $ A strani)
diensla, ves čas svojega obsloja zbira) podatke o Slovencih in načrtoval njihovo izselitev. Kdo so biti sodelavci tega Heimatbun-da po naših vaseh, vemo in jih poznamo. In danes ugotavljamo, da so spet na delu: brez ovire, z istimi protislovenskimi načrti! Le da danes zahtevajo naše ugotavljanje, ker bi želeli na ta način potrditev svojega dela. Pri tem jih podpira še posebno trdno in brezpogojno, ne oziraje se na tehtne in upravičene slovenske protiargumente, koroška UVP s predsednikom Bacherjem na čelu, očitno z namenom, da bi prehitela celo FPd in pridobila nemške nacionaliste.
..Koroški Siovenci pa se bomo takemu na-kiepu — naj pride od kogarkoii — zoperstaviti in tudi ne bomo nasedii žetjam, da bi se sami prešteii. Maša bivaiišča so znana: živimo povsod tam, od koder so nas izse-ijevaii in so hiše naših izseijencev mejniki naše podedovane, s krvjo in znojem napojene domovine "
Predsednik ZSO je v tej zvezi dal pobudo, da bi Zveza slovenskih izseljencev v obliki neke spominske plošče zaznamovala vse domove nekdanjih izseljenih družin, da bi bili živa znamenja naše prisotnosti in spo-
minski znaki našega trpljenja. Prav tako pa je treba odkrivati, zapisovati in prenašati na novi rod vse, kar je še ostalo v spominu in zavesti izseljeniške generacije.
,Tega se zavedajmo, ko nova generacija prevzema naše domove," je dejal govornik. „Dajmo ji tisto izseijeniško zavest, s katero smo se pred tridesetimi ieti po težkem trp-ijenju potni vere v iepše iivijenje vrniii v svojo ljubljeno domovino. Maši nasiedniki morajo postati in biti resnični nosiici tradicije — dediščine naših očetov: materinega jezika, preiepe koroške pesmi, ijubezni do domovine in zvestobe do naroda. Pri tem pa si ne pustimo zamegiiti pojmov o tradiciji domovine, o ,Heimatliebe' in ,Heimat-treue', kakor jih maiiči Heimatdienst, marveč ostanimo zvesti vriinam naših prednikov, ki so se v kmečkih puntih že pred poitisoč-ietjem združiti z demokratičnimi množicami tudi sosednjega naroda v borbi ,za staro pravdo', ki so jo ponoviti ob taborskem gibanju pred sto ieti in za katero so trpeti v izseijeništvu ter se zanjo boriii v herojski na-rodnoosvobodiini borbi. Kajti kiic ,za staro pravdo' nima nič skupnega z nacionaiiz-mom, marveč je skupen kiic vseh ponižanih in razžaijenih, vseh, ki se jim odrekata pravica in enakopravnost."
ŠPORTNI VESTNIK
*	VSE NAŠE ENAJSTERjCE USPEŠNE
*	SAK —KRiVA VRBA 5:1 (2:0)
Strelci nogometne enajsterice Slovenskega atletskega kluba so se tudi v svojem tretjem nastopu letošnjega nogometnega prvenstva 2. koroškega razreda izkazali. Svojemu nasprotniku, enajsterici iz Krive Vrbe, so zabili kakor Galičanom teden poprej pet zadetkov, tako da so si razmerje golov krepko izboljšali. Tekma sama se je končala z zmago 5:1 (2:0) za SAK, bila pa je najlepša izmed vseh v novi nogometni sezoni. Na tekmi ni primanjkovalo borbenosti in ne hitrosti, tudi ne tehničnih vložkov. Tokrat so slovenski igralci bili kondicijsko na višku in so višje ocenjeno moštvo z Vrbskega jezera enostavno povozili. Nasprotniku lahko rečemo, da je bil doslej najmočnejši, čeprav je nastopil pot domov s hudim porazom. Da je bila tekma zelo borbena, ne menim preostra, pričata dve izključitvi: po prekrških sta morala zapustiti igrišče najprej Hanzi Wieser (SAK), potem pa še desni branilec gostov. Omeniti je treba še izredno pripravljenost krilcev Pandla in Oražeta, napadajoči branilec Vinko Wieser pa je mnogokrat poskrbel za zmedo v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Gole so dosegli Folti Waldhau-ser 2, oba po pripravi branilca Wieserja, Fera in Pandel, enega pa so si dali nasprotniki sami.
Naslednjo nedeljo bo SAK nastopil v prvenstveni tekmi v Šmarjeti v Rožu, kjer ga čaka težka naloga.
*	PRV! TOČK) ZA SELANE
Po vseh porazih je tudi novinec iz Sel lahko slavil zmago. V 3. prvenstveni tekmi so Selani visoko premagali nasprotnika iz Galicije z rezultatom 4:0 (1:0). Selški fantje so se tokrat na domačem igrišču (v Podgori pri Borovljah) dobro prilagodili na nasprotnika iz Podjune in ga v tem znesku tudi pravično premagali. Selani so igrali svoj doslej najboljši nogomet, posebno še v prvem polčasu, ko so se njihovim napadalcem nudile izredne priložnosti za zadetke. Po treh nadaljnjih zadetkih v drugem polčasu je prvenstvena tekma skoro iztirila. Sodnik Mrazek je moral zaradi prekrškov izključiti štiri igralce, med katerimi sta se znašla Fridi Mačk in Flori Jug iz Sel. Strelci: Franc Dovjak 1 in Flori Dovjak 3. Naslednja prvenstvena tekma bo na sporedu že v soboto 14. septembra 1974, ob 15. uri v Krivi Vrbi.
Rezultati 2. E razreda in lestvica
Št. Janž — Hortendorf 3:2, Pischeldorf — Pogersdorf 3:0, FIS V Celovec — Borovlje 0:4, Gospa sveta — Šmarjeta v Rožu 0:1, SAK — Kriva Vrba 5:1, Sele — Galicija 4:0.
Iščemo za takoj ali po dogovoru
SERV!RKO
tudi začetnico, dober zaslužek, vključitev v družinsko okolje.
Ponudbe na naslov:
Familie Eggenschvviler, Restaurant Stor-chen, CH 7412 Laupersdorf (Schweiz).
izdajateij, založnik In tattnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem! glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gosometergosse 10, te). 32-5 50 — Tleka: Založniška In tlssarska druiba Z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
1.	Slovenski atletski klub	3	3	0	0	19:4	6
2.	DSG Borovlje	3	3	0	0	9:0	6
3.	Pischeldorf	3	2	1	0	11:3	5
4.	Šmarjeta v Rožu	3	2	1	0	5:2	5
5.	Št. Janž v Rožu	3	1	1	1	5:5	3
6.	DSG Sele	3	1	0	2	6:6	2
7.	Gospa sveta	3	1	0	2	2:4	2
8.	Hortendorf	3	1	0	2	7:11	2
9.	Poggersdorf	3	1	0	2	3:13	2
10.	Kriva Vrba	3	0	1	2	2:7	1
11.	Galicija	2	0	1	1	3:10	1
* i	GLOBASNiCA						
V DOBREM POLOŽAJU
Doslej še nepremagani Globašani so svojo serijo uspehov nadaljevali tudi v 3. kolu nogometnega prvenstva 2. F razreda. V hitri in zanimivi igri so na domačem igrišču premagali enajsterico iz Važemberka s 5:2 (3:0). Po vodstvu 3:0 za Globašane, so se nasprotni igralci z dvema zadetkoma približali na 3:2, vendar niso več imeli toliko moči, da bi uspešne Globašane ogrožali. Gole so dosegli Micheu 2, Močnik, Sadjak in Harrich. Po nedeljski zmagi zaseda Globasnica za Marija Rojach izredno dobro 2. mesto in je po treh igrah zbrala (kot Marija Rojach) 5 točk. Prihodnjo nedeljo Globašani nimajo prvenstvene tekme, tako da bo naslednja, proti Žitari vasi, na vrsti šele 22. septembra. Rezultati 2. F razreda: Maria Rojach — Žitara vas 6:0, Labot — Šmihel 2:3, Št. Peter na Vašinjah — Grebinj 6:2, Vovbre — Reichenfels 2:3.
* DRUŠTVENO NAM!ZNOTEN!ŠKO PRVENSTVO V SELAH SELAN! NAKNADNO VSTOP!L!
V V!ŠJ! RAZRED
Te dni je športno društvo v Selah priredilo za svoje namiznoteniške igralce društveno namiznoteniško prvenstvo, ki se ga je udeležilo lepo število namiznoteniških igralcev. Iz svoje vrste so izbrali društvenega prvaka, ki je kot plačilo za najboljšo igro prejel nagrado občine Sele. Tekmovali so v dveh skupinah: v šolarski in članski. Za prvenstvo oz. društvenega prvaka so prišli v poštev le rezultati v članski skupini, tako da so se v tej skupini potegovali za točke najboljši izmed najmlajših. Društveni prvak je postal četrtič zaporedoma Mirko Oraže pred Pavlom Olipom in Werner-jem atletom. Za njimi sta se uvrstila šolarja Nanti Travnik in Marjan Velik. V posebni šolarski skupini je bila uvrstitev sledeča: 1. Herbert Falle (10), 2. Marjan Velik (10), 3. Nanti Travnik (8), 4. Marti Oraže (6), 5. Zdravko Oraže (6). Tekmovanje dvojic ni štelo za prvenstvo. Zmagala je dvojica Pavel Olip/Herbert Falle pred dvojico Zdravko Ora-že/Nanti Travnik.
Nekaj dni pred prvenstvom je nadarjeni Nanti Travnik gostoval v Bad Golsern, kjer se je udeležil tamkajšnjega namiznoteniškega tečaja. Ob zaključnem prvenstvu je izmed 11 igralcev iz Dunaja, Tirolskega, Solnograškega in Koroškega zasedel odlično prvo mesto.
Letošnje namiznoteniško prvenstvo se bo za Selane pričelo v ponedeljek 23. septembra. Selani so bili naknadno vpoklicani v višji prvi razred, ker sta se po končanem prvenstvu prva dva kluba v lestvici 2. razreda vzhod kvalificirala za vstop v višji razred. (Kakor nam je znano, so Selani zasedli po končanem prvenstvu 2. mesto). Po novem razpletu ob „raz-delitvi vstopnic" v višji razred so Selani sklenili, da bodo v letošnji sezoni temovali z dvema ekipama: s slabšo v 2. koroškem razredu, z boljšo pa v 1. razredu.
IH
Po dolgem, vdanem trpljenju je umrla naša ljubljena mama, dedijeva mama, prababica, sestra, teta in tašča
Frančiška Borovnik
roj. Markt!
Draga rajna nas je zapustila v 76. letu starost) v sredo, dne 11. septembra 1974, ob dveh zjutraj.
Pogreb bo v soboto, dne 14. septembra, ob treh popoldan iz mrtvaške veže na pokopališču v Borovljah.
Borovlje, dne 11. septembra 1974.
V globoki žalosti:
PAVLA in KAT!	LUDVIK, DAMICA in MADA
sestri	otroci
v imenu vseh sorodnikov
CELOVEC
SOBOTA, 14. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.55 Giasbeni mozaik — 8.05 Družinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša iepa domovina — 13.45 Za dobro voijo — 14.00 Zabavni koncert — 14.30 Godba na pihata — 15.15 tz mape žetja naših prijatetjev ijud-ske giasbe — 16.00 Servis — 18.35 Mata sotistična parada — 19.05 Koračnice — 19.50 Note in betežke — 20.15 Ljudska oddaja — 22.10 šport.
NEDELJA, 15. 9.: 6.10 tgra na orgte — 8.10 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Brezskrbno nedeijsko jutro — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopotdanski koncert — 13.10 Ogtedato mestnega gte-datišča — 13.45 tz domovine — 14.30 Voščita — 16.00 „Hčerka Hetene" — 17.05 Ljudski koncert — 19.00 Ne-detjski šport — 20.10 Avstrijska raitye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj — 22.10 šport.
PONEDELJEK, 16. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 8.05 Oddaja za starejše tjudi —
9.30	Vesete note mojstrov — 10.00 Dopotdanska meio-dija — 13.30 Knjižni kotiček — 14.30 Smehtjajoča se vsakdanjost — 15.00 Ljudske viže — 16.30 Za otroke
—	17.10 Kaj radi stišimo — 17.52 Oddaja detavske zbornice — 19.50 Note in betežke — 20.10 „Pošast nežnost" — 21.30 Veseta igra — 22.10 šport.
TOREK, 17. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Gtasba k matic! — 10.00 Gtasba Petra tgethoffa — 13.30 Ljudska gtasba — 15.00 Ljudska gtasba iz štajerske — 16.30 Za otroke — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 17.52 Oddaja kmetijske zbornice — 19.05 Ljudska gtasba in pesnikovanje v narečju — 19.50 Note in betežke — 20.10 Orkestrski koncert — 22.10 šport.
SREDA, 18. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Z tjudsko g.asbo na dežeio —
9.30	Vesete note mojstrov — 10.00 V matih notah — 11.03 Viže, počasni vatčki in arije iz Gornje Avstrijske — 13.30 Na obisku pri koroških zborih — 15.00 Ljudske viže — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 17.52 Oddaja sindikatne zveze —
18.00	Dežetni razgtedi — 19.35 Za prijatetja ptanin — 19.50 Note in betežke — 20.10 Hčerka Hetene — 21.30 Zvezne dežete poročajo — 22,10 šport.
ČETRTEK, 19. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Za prijatetje harmonike —
9.30	Vesete note mojstrov — 10.00 Danes je najtepši dan ... — 13.30 Zabeteženo na koroških cestah —
15.00	Ljudske viže — 16.30 Za otroke — 17.52 Oddaja združenja industriatcev — 19.05 Avstrijske godbe na pihata — 19.50 Note in betežke — 20.10 Kmečke bojne igre nekoč in danes — 21.00 tz štajerskega gtas-benega iivtjenja — 22.10 šport.
PETEK, 20. 9.: 6.00 Jutranja gimnastika — 6.50 Gtasbeni mozaik — 9.00 Dunajski mozaik — 9.30 Ktavir-ska gtasba — 10.00 Znane očartjive metodije — 11.03 „Nek mož je hote) potovati v svojo domovino" —
13.30	Ljudska oddaja — 14.30 Med potjo po štajerski
—	15.00 Zborovska gtasba — 16.30 Za otroke — 17.10 Gtasba za konec tedna — 17.52 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Dežetni razgtedi — 19.05 Moja najtjubša metodija — 19.50 Note in betežke — 20.10 Mtadina in gtasba na Dunaju — 22.10 šport.
SLOVEMSKE ODDAJE
SOBOTA, 14. S.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA. IS. 9.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDEUEK, 14. 9.: 13.45 Informacije — Za vesel začetek — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK. 17. 9.: 9.30 Zborovske skladbe — 13.45 Informacije — Šport — Zvoki za mlade.
SREDA, IS. 9.: H.45 Informacije — Narodne pesmi — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 19. 9.: 13.45 Informacije — Družinski ma-gacln.
PETEK. M. 9.: 13.45 Informacije — Iz popotne torbe z ..Gallusom" po Ameriki.
AVSTRIJA 1
SOBOTA, 14. 9.: 14.55 Listamo po slikanici — 17.15 Oddaja z miško — 17.40 Za družino — 15.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Heinz Conradsova oddaja — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.04 Šport — 20.15 Komedija ..Lažnivci" — 21.55 šport — 22.25 čas v sliki — 22.30 Zeleni lokostrelec — kriminalka.
NEDELJA, IS. 9.: 14.30 Wlcki in močni možje — 14.55 Za družino — 17.20 Callmero — 17.25 Kaj otroci radi čltajo — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Pesmi z drugimi besedami — 18 30 Streli v globini — 19.30
čas v sliki — 19.45 šport — 20.15 Neki Giovannl Brua
—	21.35 čas v sliki.
PONEDELJEK, 14 . 9.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 V kraljestvu divjih živali — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v slik: in kulturne novosti — 20.04 šport
—	20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.00 Taboo. Povest nekega avstrijskega jadralca po morju okoli sveta
—	22.15 čas v sliki.
TOREK, 19. 9.: 18.00 Angleščina — 18.15 Otrokom za lahko noč — 18.30 Rožnatordeči panter — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda
—	19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.04 šport
—	20.15 Svet knjige — 21.00 Zajtrk na prostem — 22.30 čas v sliki.
SREDA, 18. 9.: 10.00 šolske oddaje — 11.00 Zeleni lokostrelec — 14.30 Za otroke — 17.10 Kdo rokodeiči z nami? — 17.35 Calimero — 17.40 Antena — 18.00 Francoščina — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Horizonti — 21.05 Literatura v sliki — 21.55 čas v sliki — 22.00 Re!ax Reiax.
ČETRTEK, 19. 9.: 10.00 šolske oddaje — 18.00 Potovanja in pustolovščine — 18.25 Otrokom za lahko noč —
18.30	športni vestnik — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregied sporeda — 19.30 čas v siiki in kulturne novost) — 20.04 šport — 20.15 High Fidelity ali srebrn! pogled — 21.30 Iz medicinske šole — 22.00 čas sr sliki — 22.05 šport.
PETEK, 20. 9.: 10 00 šolske oddaje — 11.00 Zajtrk na prostem — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 19.00 Slike Iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v slik! in kulturne novosti — 20.04 šport — 20.15 Onedinova linija — 21.10 Dunaj 1913. „Ko!odvor zgodovine" —
22.00	Paul Joey. Glasbeno zabavni film.
Prijava dekiet
ZA GOSPODiNJSKO ŠOLO
V Št. Rupertu pri Velikovcu 5e zopet odpro vrata šole pri šolskih sestrah. Pouk na gospodinjski šoli se začne 1. oktobra 1974 In traja do konca maja 197$.
Imamo že nekaj prostorov, zato vabimo dekleta, da se prijavite.
Maša gospodinjska šola je izenačena vsem šolam te vrste v državi in ima pravico javnosti. Vse učenke dobijo brezptačno šolske knjige In državno podporo (Schulbelhilfe In Helm-belhilfej ter ob koncu šole spričevala v obeh deželnih jezikih.
Za šole se lahko priglasite osebno ali pismeno na naslov: Vodstvo gospodinjske šole št. Rupert, 9100 Vell-kovec-Vdlkermarkt, Klosterstrat}e 2, telefon (0 42 32) 796.
Prav tako se začne pouk 1. oktobra na gospodinjski šoli v št. Jakobu In se dekleta še lahko javijo osebno ali pismeno na vodstvo šole: št. Peter 2$, 9184 št. Jakob v Rožu/St. Jakob I. R., tel. (0 42 53) 343.
Akademija slovenskih bogoslovcev vabi na
SREČANJE Z BOGOSLOVC!
14.	9. ob 19. uri v Št. liju;
15.	9. ob 19.30 uri na Pečnici — Spodnje
Borovlje;
20.	9. ob 19. uri v Celovcu (marijanišče);
21.	9. ob 19. uri v Št. Rupertu pri Veli-
kovcu;
22.	9. ob 11. uri v Železni Kapli in
ob 19. uri v Pliberku (gostilna Schwarzl);
28.	9. ob 19. uri v Šmihelu;
29.	9. ob 14. uri v Selah.