S'W. 281 V mu, V EeM, One a novemuro 1925. Posamezna Številka stane V5€ oln LelO LU!. Naročnina za državo SHS: na mesec . ... ta pol leta . . . ca celo leto . . . . Din 20 .. .120 .. .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 60 V Inozemstvu.... . 80 Cene inserafom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'SO, veliki po Din J'— in 4-—, oglasi v uredniškem deli' vrstica po Din Pri večjem naročilu popust izhaja vsak dan izvvernši ponedeljka in dneva po orazniku ob 4. uri zjutraj. S tedensko prilogo „Ilustrirani Slovenec" Poštnina Mm v mM. Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/111. Rokopisi se ne vračajo: neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 90, upravništva 328. Političen list n slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljano 10.650 in t0.349 (za inserale) Snra-levo 7.563, Zagreb 59.011, Praga in Dunni 24.797. Katoličani naprej! 15. novembra 1925. je dan, ki ga bodo za-ni češkoslovaški katoličani gotovo zapisali i najvažnejše v zgodovini svojega politič-a in kulturnega razvoja. Ta dan je njiho-iu dolgoletnem organizatoričnemu delu, ajnosti in politični dozorelosti uspelo, da Ijutem in koncentriranem navalu vseh svo-omiselnih strank na katoliško demokracijo ) svoje pozicije v državnem zastopstvu loslovaške republike samo vzdržali, mar-jo še ojačili. Ako štejemo skupaj glasove, so bili oddani za češkoslovaško ljudsko ,nko in za istotako na katoliškem kuljur-i programu stoječo Hlinkovo ljudsko stran-dobinvo rezultat, da so na katoliškem kul-lem programu stoječi Čehi in Slovaki naj-5nejša stranka sploh v parlamentu. Slovensko liberalno časopisje je po tem dejstvu tako presenečeno, da skuša vspeh katoliške demokracije na Češkoslovaškem zmanjšati z napačnimi številkami o volivnem rezultatu, na podlagi katerih je izračunalo, da so češkoslovaški »klerikalci« za 10.000 glasov nazadovali. Resnične številke pa govorijo čisto drugače. Dobili so glasov leta 1920 ČšLS (Šramek -f Hlinka) 699.728 lota 1925 ČšLS (Šramek) 694.918 Hlinkova stranka 454.017 skupaj 1.148 935, torej sta obe katoliški stranki skupaj napredovali letos za 449.207 glasov. Številke iz posameznih okrajev po historičnih deželah — Češki, Moravski in Šleziji — pa dokazujejo, da je ČšLS povsod znatno napredovala neizvzemšl Prago. Če gledamo na volitve kot katoličani, pa vidimo, da je katoliški element po celi republiki, to se pravi, tudi v nemškem delu, silno narastel. Nemške in madjarske krščan-skosocialne stranke so dobile lota 1920: leta 1925: 296.106 448.635 glasov, torej je blo glasov vseh katoliških strank na celokupnem teritoriju češkoslovaške republike leta 1920: leta 1925: 995.834 J.597.570 Katoliške stranke celokupne češkoslovaške republike so torej v teku 5 let napredovale za 601.736 glasov! Proti številkam se je neumno boriti. Naj »o igrali pri Slovakih momenti izključno političnega značaja, predvsem zahteva po avtonomiji, še tako vlogo, fakt je, da so Hlinkovi volivci odločni katoličani, ki ne bi svojih glasov nikoli dali svobodomiselnim strankam in ki se tudi v političnem oziru od ČšLS razlikujejo bolj po dalekosežnosti svojih avtono-mističnih zahtev nego po bistvu avtonomije kot take. Proti svobodomiselstvu, framason-stvu in kulturnobojnim tendencam ostalih čeških strank stoje vsi češkoslovaški katoličani kakor ena falanga. Pa tudi velik napredek nemških krščanskih socialcev kaže na splošno ojačenje katoliške misli v Čehoslova-kiji, ki jo svobodomiselci vseh narodov in barv smatrajo za veletrdnjavo evropskega brezverstva. Številke kažejo, da je to svojčas morda bilo res, da pa danes že davno ni in prihodnjost bo, kakor smo trdno prepričani, pokazala, da bo čedalje manj. Uresničilo se bo to, da ravno najbolj kulturne in napredne dežele sveta štejejo najmočnejše katoliške stranke ter da bo pripadnost k liberalnim strankam splošno po vseh evropskih državah znak kulturne zaostalosti in političnega nazad-njaštva. Izid volitev na Češkoslovaškem je dobra lekcija tudi za one ali indiferentne ali premalo zavedne in slabo orientirane pripadnike katoliškega veroizpovedanja, ki so si dali v zadnjem času od framasonskega časopisja na-tvezti, da se je katolištvo kot politični program, kot vodilo javnega življenja, kot smernica politične ter socialne orientacije narodov >preživelo«. Ni se preživelo, ampak nasprotno, oživelo in ojačalo ter čedaljebolj stopa na dan kot eden najmogočnejših činiteljev sodobne^ državnega, narodnega, socialnega življenja. Časi, ko se je katolištvo kot nekako privatno nabožnjaštvo zapiralo v sakristije, so definitivno minuli in oživljene verske in etične sile katolištva zmngonosno, čeprav v hudih borbah, stopajo k uresničevanju svojega političnega zamisla človeške družbe, da ustvarijo civitas christiana. Ob tem zbledeva racio-nalistični liberalizem in kopni socializem po-meščanjene kompromislarske socialne denio-kra je. Obžalovati moramo vse tiste, ki so za liberalci blebetali, da je politika na katoliškem temelju v kulturnih in naprednih deželah nemogoča da nima v modernih piritetičnih državah nobenega smisla in da vodi v separatizem in netoleranco ter da ni ne času pri-me-na ne vspešna. Mar so Češkoslovaška, Nemčija, Belgija, Nizozemska nekulturne dežele? Mar je katoličanstvo v državljanskem oziru netolerantno? Mar ni ra no katoliškim politikom in mislecem s Tomažem Akvinskim na čelu bonum comune, blagor veh. dobrinja celokupne družbe — naj sestoji iz toliko narodov, stanov ali ver — najvišji smoter državnega soživljenia? In ali ni to rijbolj zasigu-rano v katolištvu, ki ni nobena konfe-sija, verska ločina, sekta marveč objema vir-tualno vse, kar je dobrega in velikega v od Boga posvečeni in zveličanju namenjeni krščanski družbi? O kratkovidni in male srčni ljudje, ki nimajo poguma udejstvovati svojo katoliško vero tudi v političnih in socialnih odnosih družbe, ki katoliško luč skrivajo p°cl mr 'k, ki nimajo zao'osfi vere v njeno moč in njeno svet preobražujoče poslanstvo, ki so premalo srčni, da bi verjeli v Cerkev-vladarico! Hvalabogu so to le prežitki predvojne dobe, vsi ti malodušneži in v okove liberalizma uklenjeni kristjani. Najboljši in najmočnejši, ki korakajo s časom in pred njim, jasno vidijo pred seboj, kaj je namenjeno človeštvu v bodoče, ko bo docela premagana poslednja sled brezverstva, verske indiferent-nosti, breznačelnosti, brezidealnosti in rnlač-nosti. Takrat bo človeštvo zopet pilo iz studencev pravega življenja, se bo izobraženi svet zedinil k mirnemu sodelovanju, v zvezo krščanskih narodov, ki bo zasledovala idealne dobrine uresničevala kraljestvo bratstva, miru in teženja po večnem. Res publica christiana — to veliko geslo katolicizma se obrisuje na obzorju, ko propada lažnjivo svobodomiselstvo od desne do leve, in katoliške stranke vsega sveta so poklicane, da jo uresničujejo. In še tam, kjer katoliki še niso politično organizirani jih bo mogočni tok razvoja k temu prisilil. Tudi anglosaški katoličani igraj- od dne do dne važnejšo vlogo v političnem življenju svoje domovine. Od plitkega 'leral^ma pa bo v zgodovini v nekaj desetletjih oslala samo še temna senca. Katoliki korakamo naprej! Nič se bati očitkov klerikalizma! Kar je življenja polno, kar veruje v svoj končni ideal, kar mrzi zlo, to naravno teži k zmagi, to se ne zadovolji s pepelčičnim kotičkom v človeški družbi. Tako s'a nas učila Mahnič in Krek. In mi ju bodemo vredni! Lajik. SRČNA SE ŽELJA JE NJEMU SPOLNILA. — ZDAJ BO NOSIL TUDI VSO ODGOVORNOST. — PRVA RADIČEV A MINISTRSKA IZJAVA KRUTA ŽALITEV SLOVENCEV. — RADIČ BO ŠOLO LAIZIRAL, BO UVEDEL POPOLN CENTRALIZEM IN NOVE, POLICIJSKE ŠOLE! Belgrad, 18. nov. (Izv.) Stjepan Radič je danes postal minister. Njegova srčna želja se je izpolnila. Žrtvoval pa je obljube, ki jih je dal svetu in hrvatskemu ljudstvu. Njegovo imenovanje, ki je plačilo za vsa poniževanja, ki jih je moral doživeti, je bilo v parlamentarnih krogih sprejeto kot edino pravilna rešitev krize, ki stopa s tem v poslednji Stadij. S svojim vstopom v vlado je Radič tudi formalno sprejel polno odgovornost za sedanji rpžim in vse njegove posledice. Brez odgovornosti za delovanje HSS v parlamentu in njeno sodelovanje v vodstvu državne uprave je bilo Radičevo delovanje nepopolno. Zato so vsi krogi pozdravili to imenovanje, ker je s tem položaj znatno razčiščen. Tudi kriza sama se ho mnogo lažje razvijala in dobila pravilno rešitev. Ni resnega politika, ki nc bi bil- prepričan, da je Radiču odmerjena kratka doba ministrovanja. Splošno je mnenje, da se nima ljudstvo ničesar nadejati od njegovega ministrovanja. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Po prisegi kralju, ki se je vršila ob 12. uri, je Radič v hotelu »Pariz« sprejel časnikarje, da jim da ekspoze o svoji prosvetni politiki. Kdor je pričakoval kako programatično izjavo, se je te,ne'j to zmotil. Nad enourna razlaga Sij >pana Radiča se ne more imenovati programatična izjava resnega politika. Ne glede na pomanjkanji vsalrh smernic je treba ugotoviti, da je v tej izjavi znova Slovence skrajno razžalil. kajti v tej izjavi nas je predstavil kol najbolj zaostale v Jugoslaviji. V izjavi, ki naj bi bila programatična izjava njegove prosvetne politike, je dejal Radič med drugim: »Šola je posvetna. Drugačna sploh ne obstoja. Trdi se, nema novaca. Jaz pa pravim, da za prosveto mora biti denar, kakor je denar za vojsko. Kar se tiče nadarjenosti ljudstva, so najbolj nadarjeni Slovani, samo šol jim je treba. Pri nas r.a Balkanu so najbolj nadarjeni Srbi, so pa tudi najbolj lah-koumni in zato precej nemarni. Hrvati so malo manj nadarjeni, ali so »sred jeni ji«. Slovenci so najmanj rlaroviti, (oda so »srciljenk, ako niso klerikalni jezuiti « Poleg tega je treba pripomniti, da je njegova izjava tudi prikrita grožnja plode ukinitve univerz. S svojo protislovensko izjavo je Radič jasno odkril in pokazal svoje pravo mišljenje o Slovencih ter se proslavil ket prvi politik v n.iši državi, ki se upa na tak način poniževati slovenski narod. Zato si mora slo- venska javnost dobro zapomniti to izjavo, ki jo je dal Stjepan Radič pred zastopniki ne samo vsega jugoslovanskega časopisja, marveč tudi pred zastopniki svetovnih listov. Belgrad, 18. nov. (Izv.) V zmešani izjavi, ki jo je dal Stjepan Radič časnikarjem, je govoril tudi o potrebi reduciranja srednjih šol. Glede ljudskih šol pravi, da se mora celoten pouk postaviti na popolnoma drug iemelj, da se morajo otroci v ljudski šoli učiti, kje je Newyork, kaj je avtomobil, kaj je aeroplan, vedeii morajo, da obstojajo trije svetovi, anglosaksonski, slovanski in indokitajski, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod in da moramo nr.praviti enotno šolo. Potrebno je uvesti centralizem v šolo. Poleg tega je potrebno, da ima prosvetni minister svoje referente ne samo za prosveto, temveč tudi za tehnične in higienične stvari. Zalo je rekel dobesedno: »Jaz n. pr. bom vzel svojega zeta za pomočnika za tehnične stvari. Pregledo\al bo šole in jih nadzoroval, gledal na to, da bodo arhitektonsko sezidane in da bodo imele kopalnice in druge kuHurne potrebe. Jaz sam pa bom več med ljudstvom, kakor v kabiue-tu. Potoval bom na vse strani in poučeval ljudstvo. Gledal bom na to, da se bo pobijal analfabetizem, za kar bom zaposlil vsa društva in ustanove. Posebno je treba pobijati analfabetizem v vojski. Zato je treba skrajšali rok za tistega, ki se nauči pisati cirilico, za dva meseca, da gre dva meseca prej domov. Končno je treba organizirati policijske šole. v katerih bodo policijski uradniki in učitelji dajali ljudstvu kurze « — Nadalje je izjavil, da bo v srednje šole vpeljal popolnoma nove stvari, za katere nas bo občudovala cela Evropa. Vsi dijaki, je dejal, se bodo morali učiti ene obrti. Pri maturi bodo morali skupaj delaii tudi mojstrsko skušnjo. V takem šaljivem tonu je Radič razlagal svoj nrosvelni program. Be!grad, 18. novembra. (Izv.) Z ozirom na imenovanje Stjepana Radiča za prosvetnega ministra, je vsekakor gotovo, da bo drž. podtajrik v ministrstvu za prosveto Pasarič dal ostavko na svoje mesto in da bo prišel na njegovo mesto radikal. Kot kandidata se imenujeta Pero I v a n i š i č in Jovo A 1 e k -s i č. Zato bodo radičevci dobili drž. podtaj-nika v notr-r-jem ministrstvu. Njihov kandidat je dr. Ivo P c r n a r. IZPRAZNITEV KoLNSKEGA OZEMT JA. i teri naznanja nemSki vladi, cia bodo začele Pariz, 18. nov. (Izv) KonVrenca ve''no- zavezniške čete 1. decembru zapuščati k«ln-slanikov jc izgotovila noto na Nemčijo, v ka- | sko ozemlje. Res, treba ej bilo tega mogočnega diha od Balkana do Triglava! Slovansko ljudstvo pod Italijo je že tako duševno izmučeno in gospodarsko izmozgano, da mu je treba od časa do časa nove izpodbude, ako hoče še nadalje vstrajati v strašni borbi za svoj obstanek. Sedem let pod Italijo od teh 3 leta pod fašizmom, ki ima ves državni aparat v svojih rokah, od ministrskega predsednika do občinskega komisarja iu njegovega oprode, občinskega tajnika! Nikake duševne hrane, nikakega razvedrila; celo dostop k nedoižni zabavi, ki jo daje navadna ljudska veselica, ti je zabranjena! Športna društva se razpuščejo (slučaj v Dobravljah)! Edino cerkev daje nesrečnemu ljudstvu tolažbe in novih sil, da ga ne potrejo skrbi za golo življenje. Na eni strani strašen političen pritisk, na drugi skrb za prehrano družine, v kolikor je še ostala na domači zemlji; kajti deželi grozi beda in lakota. In v teh razmerah je zavel — nepričakovano (priznajmo io odkrito!) — nov. svež veter od vzhoda; visoka žična meja in tudi ne fašistovska cenzura ga nista mogla ustaviti. Ali je mislil tržaški kvestor, ko je pustil, da so »neodgovorni« elementi (fašistovski tisk jih imenuje navadno »neznance«) pet minut daleč od kve.-ture nad pol ure časa razbijali pohištvo in stroje »Eclinosli«, da se bo vse končalo s kako nedolžno demonstracijo ljubljanske »Orjune«? A kvestor »e je zmolil in oditi je moral. Trst ima sedaj novega kve-storja. o katerem piše »Piccolo«, da se je v Napolju specijaliziral za pobijanje mestnega zakotnega življenja. Potemtakem Slovenci lahko upamo, da bomo od sedaj dalje v miru. G. Ninčič. proti komu je demonstrirala druhal, ki ie pet minut daleč od kvesture ie-ko... pol ure pustošila prostore edinega slovanskega dnevnika v Italiji? Mari proti opoziciji? Ali je kje na svetu vlada 40 milijonskega naroda, ki bi se bala opozicije zastopnikov narodne manjšine 600.000 ljudi? Napad je bil sicer izvršen proti dnevniku, ki je v resnici glasilo le gotove skupine tržaških visokih gospodov; kljub temu pa je bil naperjen proii vsemu slovanskemu življu. ker je »Edinost« pač edini slovanski dnevnik v Italiji in vidijo Italijani posebno v tisku zastopstvo vsega na-roc Poudarili ie še treba, da je postal incident vsled odmeva onstran meja silno mučen vsem Italijanom. Z rimskim dogovorom vzajemnega prijateljstva in z nettunskimi konvencijami so si Italijani zavarovali hrbet pred evropsko javnostjo, da so se potem lahko z vso silo lotili raznarodovanja Slovanov. Zadnji incident pa je prav nazorno pokazal, kakih sredstev se poslužuje fašizem proti mirnemu slovanskemu ljudstvu; ta incident jo opozoril ves svet na nečloveško delo, ki ga fašizem mirno nadaljuje med Slovani. O uspehu, zlasti o načinu raznarodovanja, ki se vrši po gotovem sistemu in natančno izdelanem načrtu, bi se dale napisati cele kolone. A zaenkrat si oglejmo, kje tiči največja nevarnost, da to nekulturno delo uspe. »Pic-colo« je te dni zapisal da ie problem slovanske narodne manjšine čisto gospodarskega značaja. Napisal je to v enem izmed onih člankov, v katerih poveličuje »dobrohotno« delo Italije za blaginjo uhogeja Krasa. Sploh se »Piccoli« po napadu na »Edinost« trudi, da bi dokazal, »kako Italija s svoje strani izvršuje nalogo moralne in gmolne podpore dnigorodcev v smislu tradicij človeške vljudnosti, medtem ko majhne skupine zločin-cev vpijejo proti njej po raznih mestih v Jugoslaviji«. Kako vse to lepo zveni, posebno v italijanščini 1 Kakšen uspeh pa ima to delo italijanske vlade in Ital janov sploh za moralno in materialno ppvzdigo našega naroda v Italiji? V kako žnloslnem gospodarskem položaju se nahaja slovansk kmet v 31 nI i ji! Da, vse kože, da Italijani delajo po gotovem sistemu, ki jim ga narekuje njihov cilj: slovanski živelj je treba najprej gospodarsko uničiti, oslalo že pojde samo po sebi. S težkim srcem moramo ugotoviti, da drvi naš kmet z neznan ko naglico proti gospodarskemu propadu, da bo kmalu, pa kmalu na isti stopnji kakor zadnji Kalabrež; tedaj bo cilj italijanske finančne politike dosežen, asimilacija bo gotova, Slovrni bodo hodili brusit nože in škarje v Jugoslavijo in po tali bodo tudi dobri italijanski državljani kakor Rezijani. mi finančni uradniki temu čudijo? Vse prošnje za odpis zaostalih davkov so bile zaman; vlaJa je le milostno dovolila, da smejo kmetje plačati davke (tudi zaostale avstrijske menda!) v obrokih. Koliko borbe je bilo treba, da je italijanska vlada dovolila izmenjavo avstrijskih kron, ki so jih imele naše zadruge naložene v Jugoslaviji! Posredovati je morala Jugoslavija sama. In pri vsem tem -se je ravno radi nizkega odstotka izmenjave premoženje Julijske krajine zmanjšalo za celih 40 odstotkov. Rim ni nikakor hotel razumeti, v kako težak položaj je prišlo gospodarstvo našega kmeta s priključitvijo k Italiji. Namah so bile prerezane vse vezi z aledjem, izostal je odtok glavnega pridelka naših krajev t. j. vina, naš kmet je prišel v državo, ki sama ne ve, kam bi z vinom. Letos pa je bilo še vina tako malo! Rosa je uničila skoro pol pridelka tako v Istri kakor na Vipavskem. Nekateri vinogradi so bili popolnoma uničeni. A davke bo treba kljub temu plačati in bobni že pojejo. Vino se le počasi prodaja. Kmetje pije;'.-* malo iz navade, malo od žalosti; a'kohol tudi pomaga v veliki meri italijanski vladi pri raznarodovanju. Radi vojne oslabelo ljudstvo še bolj propada. Na zapadnem Krasu je pričela razsajati še malarija. Naše hiše, s katerimi se »Piccolo« tako baha, da jih je postavila zopet Italija, so res postale — pobeljeni grobovi. »Osservatore Romano« o sporu mM Vatikanom in Jugoslavijo. Ostra obsodba postopanja poslanika SHS. Rim, 18. nov. (Izv.) »Osservatore Romano« je objavil daljši članek o sporu med Vatikanom in Jugoslavijo, v katerem se razlaga postopanje Vatikana s pravega stališča, ki sloni na znani okrožnici papeža Leona XIII. »Osservatore« poudarja, da je pravica na strani Vatikana in da jugoslovanska vlada nima pravice vtikati se v razmerje med zavodom sv. Jeronima in Vatikanom. Dosledno svojemu stališču »Osservatore« ostro obsoja jugoslovanskega poslanika pri Vatikanu, ki je zahteval posredovanje italijanske vlade, katere se spor sploh ne tiče. Stepan Radič hoče postati predsednik tudi na Kranjskem. Zagreb, 18. nov. (Izv.) Radičev »Dom« prinaša vest, da so na sestanku v Mariboru sklenili, naj bo predsednik Slovenske kmetijske stranke Stjepan Radič, podpredsednika pa po en Slovenec iz^ Štajerske in Kranjske. Radič s sestankom v Mariboru ni zadovoljen. Upa, da bo v Ljubljani, kamor pride v soboto, dosegel večji uspeh. Carinska razprava v finančnem odboru. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Odsek fin. odbora je končal z razpravo o sirovinah za obleko. Vladna večina je odbila vse predloge opozicije, da se znižajo carine z ozirom na ljudske potrebe. Dolga debata sc je razvila radi carine prostega uvoza svile. Posl. Pušenjak je poudarjal, da jo je treba zacariniti, ker so zacarinjeni tudi bombaž, lan in konoplja, sicer bo ljudstvo zelo ogorčeno, ako bo zvedelo, da je uvoz svile prost carine. Sklene se, da se za svilo postavi carina 100 Din. Poviša se carina na razne izdelke iz svile. Na prihodnji seji pride v razpravo carinski tarif za kože in krzno. V petek se bo vršila seja ple-numa fin. odbora. Na dnevnem redu je: 1. poročilo fin. odbora o dvanajstinah, 2. poročilo o izvoznih carinah. Vstaja v Siriji se čezdaljeboij širi. Jruaalem, 18. novembra. (Izv.) Med Hom-soin in Damaskom se zbirajo močne čete upornikov, očividno z namenom, da zasedejo Baal-bek in na ta način Damask popolnoma obkolijo. London, 18. novembra. (Izv.) Francoski vrhovni poveljnik v Siriji general Oamelin je zahteval od francoske vlade 50.000 mož za pomoč . London, 18. novembra. (Izv.) »Times« pišejo, da se je položaj v Siriji za Francoze zelo poslabšal. Upirajo se vedno novi rodovi doma- činov. Predno pridejo na lice mesta francosl čete, upornikov že zdavnaj ni več tam. Frai cozii se bodo morali odločiti, ali da pošljejo Sirijo močno armado, ali pa se bodo mora sporazumeti z Druži. Pariz, 18. nov. (Izv.) »Newyork Herald poroča, da se pripravljajo Druži za napad n Alepo. Druži so gospodarji v celi deželi i vzemši v velikih mestih. Število upornike stalno narašča in če ne bodo Francozi pravi časno poslali pojačenj, se ne bodo mogli v« braniti. Vojaške konference v Dr. Smotffaka p$ v Ee&rad. kllca&i Nuncij Pelegrinetti želi zapustiti svoje mesto. Belgrad, 18. nov. (Izv.) Naša vlada je pozvala našega poslanika pri Vatikanu dr. Smo-dlako, da se takoj vrne v Belgrad. V političnih krogih se misli, da bo moral dr. Smodlaka radi postopanja v aferi glede zavocla sv. Jeronima svoje mesto definitivno zapustiti. Radi napada na osebo papeškega nuncija Pele-g r i n e 11 i j a pa se govori, da je nuncij Pelegrinetti pri zunanjem ministru prote tiral proti temu in izrazil željo, da ne bi več ostal na svojem mestu v Belgradu. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 18. novembra. (Izv.) Na današnji vladni seji se je Stjepan Radič predstavil vsem ministrom, nakar je vlada razpravljala o dvanajstinah in o amandementih. Na zahtevo opozicije je prcmetr.i minister postavil v dvanajstine 6 milijonov dinarjev za regulacijo plač dnevničarjem. Radič je referiral, kakor je sam izjavil, o biri, katero smatra on za državno vprašanje. Dejal je, da se bo glede tega sporazumel z ministrom za vere. Poleg tega je izjavil, da je prevzel prosvetno ministrstvo in da je našel mno^o nepravilnosti, ki izhajajo izza časa Pribičevičcvega ministrovanja, in da bo vse to pregledal. Bukarešta. 18. nov. (izv.) V Bukareštu se posvetujejo že več dni vojaški zastopniki iz Jugoslavije. Poljske in Češke. Posvetujejo se o poenotenju vojaških pravilnikov in o skupni preskrbi z enako municijo in orožjem. Volitve na češkem. Praga, 18. nov. (Izv.) Natančni uradni rezultati volitev so za nekatere okraje za malcn-kest drugačni kakor oni, ki so bili izročeni včeraj javnosti. Celotno razmerje strank pa ostane nei: -omenjeno. Praga. 18. novembra. (Izv.) V senat je izvoljenih doslej 89 senatorjev. Dobili so republikanski agrarci 15, komunisti 13, češka ljudska stranka 11, slovaška ljudska stranka 10, češkrl narodni social sti 8, češki socialni demokratje 8, razne nemške stranke 15, narodni demokratje 2, razne male stranke pa po 1 senatorja. Opozarjamo na tabelo, v kateri ol javljamo natančno številko oddanih glasov po posameznih volivnih okrožjih. Zasedanje angleškega London, 18. nov. (Izv.) Po trimesečnem odmoru se je zopet sestal angleški parlament na kratko zasedanje, ki bo trajalo do 18 decembra. Otvoritvene seje se je udeležilo le malo poslancev. Pred prehodom na dnevni red je inlerpeliral Mac Donald državnega tajnika za notranje zadeve, če bo vlada trpela fa-šistovsko gibanje v Angliji. Državni podtajnik je odgovor i, da vlada nemirov ne bo trpela, proti boljševikom pa bo nastopala poPcija po prejetih navodilih. Na vprašanje, kako bo vlada zaščitila interese angleških državljanov v Damasku, jo Chamberlain odgovoril, da je že zahteval ocl francoske vlade potrebne podatke. Spomr.1 se na srečko 0. P. 0.! Volitve v »Svet slušateljev ljubljanske univerze«. V soboto popoldne cd 1—6 se bodo vršile na univerzi volitve vprvo našo dijaško reprezentanco, ki se bo imenovala: »Svet slušateljev ljubljanske univerze (SSLU). Vsekako je to vesel pojav, da so se končno duhovi v toliko pomirili, da moremo akademiki stvoriti nek nestrankarski forum, ki bo skrbel neovirano in podprt s soglasno voljo vseh slušateljev samo za stanovske koristi akpd. dijaštva. Odbor SSLU bo čakala velika naloga, da z resnim delom uresniči mnoge želje akademikov, ki naj omogočijo in pospešijo študijsko delo in izboljšajo socialni in materialni položaj akademske mladine. Predpogoj za to delo je seveda splošna stanovska zavest in zrelo presojanje skupnih potreb brez ozira na oddeljeno mišljenje posameznikov glede svetovnega naziranja, kar oboje vedno določneje stopa nn dan. Nastop SSLU je dokaz zdravega mišljenja in pomeni precejšnjo evolucijo v akademskih vrstah. Razumljivo je, da je zamisel stanovske akademske reprezentance živela že p.»ecej dolgo. Pobuda je izšla zdaj z ene, zdaj z druge stran)', praktično delo pa ni moglo preko sproti nastalih ovir, ki so izhajale iz neuine-vanja skupnih koristi in iz raznih predsodkov. Lansko leto je iz katoliških akademskih društev izšel podroben načrt s pravili m poslovnikom, ki so jih ostala društva sprejela, a čakali je moral do letošnje jeseni, da se bo uresničil. Zdi se, da je zadnje dvome izpodbil poziv čeških akademikov, da gremo za nji-novim zgledom in jih podpremo i. ii pri mednarodni konfederaciji, kjer vrše eni vspešno, a vendar še težko delo v korist slovanskih akademik ov, kakor tudi narodov. Kat. akad. društva so po svojih predstavnikih letos krepko nadaljevala svoje delo za uresničenje reprezentance. Dosegla so b.stveno z lastnim trudom, da so se pred volitvami vse skupine na univerzi zedinile na enoten deloven program, ki ga naj obvezno izvršujejo njihovi delegati, ki bodo izvoljeni v prvi odbor. S tem bi b.la dana možnost enotne liste, ki pa se vendar ni sestavila, ker nekateri te polrebe niso več uvideli. Tako so se osnovale tri skupine vsaka s svojo listo, med njimi naša »Lista katoliških a k a d e m i k o v« na tretjem mestu. Mi ne mislimo, da je morda tragično, da nimamo z drugimi enotne liste po doseženem sporazumu za praktično delo. Nasprotno: vsaka skupina sama n:i j v goji svoje člane za splošno stanovsko mišljenje in delo. Kmalu morda ta ločitev ne bo potrebna — kadar bomo popolnoma zreli za skupen nastep na vseh straneh ... Zdaj naj pokaže vsak, komu naj zaupa zastf pstvo svojih stanovskih koristi. Katoliški akademiki so s svojim resnim delom, zlasti s prireditvijo pravil, poslovnika, volilnega sisten a in končno še delovnega programa za SSLU — kar vse je bilo pri vseh društvih odobreno — doka,.ali' dovolj, da morejo razumevati in vspešno feš< vati stanovske zahteve akad. dj j a š t v a. Zastopniki liste mirno računajo da jim tovanši akademiki z izvolitvijo daj priliko da jih v splošno korist tudi uret n i č i j o. Potvnrjanie številk. »Jutro« in za njir »Slovenski narod« prinašata o volitvah n: Češkoslovaškem čisto napačne podatke, s ka terimd hočeta očividno prikriti svoj>im bravcer sijajno napredovanje češkoslovaških katolj. čanov. Tako poroča »Jutro«, da je Cešk, ljudska stranka dobila lela 1920 699.728 glaso in 33 mandatov, sedaj pa 689.970 in da je tore nazadovala za približno 10.000 glasov. H!in kova stranka je po »Jutru« dobila 1. 192i 242.015 glasov čn 12 mandatov; V resnici pa ji 2-12.015 glasov dobila slovaška narodni stranka, ki n ma s Ulinkovo ljudsko stranki nič skupnega in ki je sedaj padla na 28.14: glasov. Češka ljudska stranica in slovaški Hlinkova) ljudska stranka sta leta 1920 na stopili skupno in dobili skupaj 699.728 glaso' in 33 mandatov. Kasneje se je lllinka loči od češke ljudske stranke in p tegnil za sebo 12 poslancev tako da jih je ostalo češki ljud ski stranki še 21. Pri sedanjih volitvah pa ji češka ljudska stranka sama dobila 694.911 glasov, torej le 4810 glasov manj kakor let; 1920 skupaj s Hlinkovo stranko. Hlinka san pa je sedaj dobil 454.017 glasov. Obe strank skupaj sta od pred adnjih volitev napredoval za 449.207 glasov in to boli naše svobedorai selce. Zato namenoma polvarjajo številke d; bi zmanjšali utis sijajne zmage katoliške misl na Češkoslovaškem. Pametni ljudje se tenn seveda le smej jo. Sanacija administracije. »Jutarnji list poroča, da je govoril Stjcoan Radič tik prci svojim imenovanjem za ministra prosvete tu di o »sanaciji administracije«. Ta je za naš< državo res potrebna, kakor sc vidi izeza^reb-škega uradnega lista »Narodne novine« z dn< 10. t. m. in iz pisave organa zagrebških narodnih socialistov »Slcbodne novine«, ki opozarjajo na zagrebški uradni list s sledečo notico: »V uradnem listu »Narodne novine« s dne 10. t. m. stoji zabeležen tudi vpis tvrdke »Virbo« za izkoriščanje gozdov. Med člani ravnateljstva novega društva stoje poleg petih oseb iz bančnih in trgovskih krogov še sledeča imena: Bogoslav Kosovič, Lujo Novak, Mijo Frkovič, Gjorgje Jelcnič in dr, Stjepan Koš'.;tič. Prvi izmed imenovanih ie pomočnik ministra za gozde in rudnike, drugi je načelnik v istem ministrstvu, tretji pa šef kabineta istotam. Gjorgje Jelcnič je »ar-hierej sporazuma«, advokat Košutič pa član vodstva HSS. Člen 97. zakena o uradnikih pa pravi: »Državni uslužbenci ne morejo biti člani upravnih ali nadzornih odborov gospo-darskih društev ali zadrug, če so poklican po svojem položaju take ustanove nadzoro vati.« Za prvi začetek sanacije bo že zado stovalo. S •{ r ;t I< k c I. Praga A | B 11. 13 s El a b 111. I S f 2 - i Mlada - ] Boleslava . j V. d «3 Zt l >'J) * VI. rt c rt J VII. b rt > e rt VIII. a v N K ! IX. e v •o 9 a X. rt rt S XI. e a u M XII. v B O XIII. e J.i no ! * £ ! ga i i-3 XIV. rt >■ rt u tn O ! » 53 XV. rt rt e H XVI. K M e rt N e > e XVII. a rt >ii . <- 1» X ■ dl. '' . rt •z m t: | ta -/) M XIX. e ii XX. o tj >'/) o XXI. a-O >as t) u &> XXII. 13 e u C Ji >N 1. Meščanska stranka.......... 4245 • 2 Moravska kmečka zveza........ — — — — — - — — — _ _ — — _ _ _ _ _ __ _ _ _ — 3. Agrarna konservativna stranka...... 373G 6169 11140 1943 3040 •— 1357 — 2315 1674 1480 2725 It1-19 540 _ — _ _ _ — _ _ - 4. Krščansko-socialna stranka....... — — — — - — — — — — — — — _ 3512 4' 1961 5139 8922 3109 2232(5 7473 5. Češka socialno-demokratska stranka .... 52236 62023 327' '3 27P07 33602 18904 44010 2780 954(7 27101 16017 27446 4t7o4 10815 67193 12984 13597 8432 12o73 5211 5614 2851 182,40 C. Nemška nacionalna stranka...... 5226 3170 1212 9245 23139 45349 23577 32430 8731 8210 7307 8510 21114 37263 _ 3410 _ _ _ _ _ _ | 7. Obrtna stranka v Podkarpatski Rusiji , , — — — — - _ — — — — — _ _ _ _ _ — _ 1100 8. Češka obrtna stranka ... ..... 34998 36742 17798 20357 29701 2131 19629 — 17009 15806 10703 22197 21322 11147 15677 2322 4163 2868 — 924 828 _ — 9. Nemška socialno-demokratska stranka . . . 4403 27/3 56 26 21565 16852 74379 56129 84026 37496 14661 7132 18468 35O50 1101 26316 _ 367(1 _ _ —_ 1457 — 10. Poljska kmečko-delavska stranka . ... — — — — — — — — — — — __ _ 29889 _ _ _ _ — _ _ _ 11. Nemška krščansko-socialistična stranka . . . 1120 804 6459 17052 21974 24687 31573 24654 18472 24586 18950 19701 36951 652 39163 — _ _ — — — _ — 12. Nacionalna delavska stranka........ 13243 11226 — 4077 3095 878 4938 — 2300 2087 3139 16685 6988 5209 7060 1553 4783 1687 _ 499 3041 1112 — 13. Mažarska kmečka stranka....... — — 3338 — — — — — — — — — — — — 2760 — — — 1588 — — 14. Kaderkova skupina........ . . 15 742 — — — 1338 — — — 1*14 4454 3327 2744 _ — — — _ — — _ — 15. Komunisti.............. 76502 72849 22814 23581 64510 40283 93491 27345 20830 23621 21135 53995 —- 30096 56865 28606 61577 22355 — 15678 40095 12206 75022 16. Kmečka stranka............ — — — — — — — — — — — — 29770 — — —. — — — — _ 6912 28815 17. Nemška nacionalno-soclalna stranka ... — — 1842 662 25784 30191 24342 22275 5224 2508 4014 4547 17014 — 24909 — — — — _ _ — 18. Slovaška nacionalna stranka....... — — — — — — — — — — — — — _ 3109 943 — 4586 10689 5947 2.^67 — I 19. Židovska gospodarska stranka...... — — — — — — — — — 3645 — 80826 — — 2470 — — - — 2653 _ 11694 20. Narodno-demokratska stranka...... 57334 45174 12570 13337 18337 378 17470 1706 25698 14388 13910 9745 — 4657 13932 2685 5623 3078 2177 1363 1890 srgi 30- 0 21. 87195 95817 33150 35025 60139 10121 44120 3659 34566 30675 38328 41212 — 10894 17533 4262 8015 4188 3118 236'' 7266 7891 155»' 22. Češka republikanska stranka....... 82004 84340 55447 48072 68028 1716 33164 1138 53156 48072 — 50122 24721 32014 32889 4 4288 33388 35437 29647, 26563 22009 58529 34850 23. Neodvisni komunisti.......... 638 604 — 5810 853 — 425 — — — 2391 2768 46617 — 552 — — — — I — 353 1096 21. Zveza krščanskih kmetov........ — — — — — — — _ — — — — — — — — — — I _ - _ — 25. /.»»adnoslovaška kršč.-socialistična stranka . — — — — — — — — — — 45211 — — — — — 15 >14 879 — 1 283 _ — 26. ("'ehoslovaška ljudska stranka...... 53104 .57728 50081 34646 31993 1533 10327 369 21451 34306 28180 94178 78553 75753 751 17 1120 1011 8046 916 905 1182 4790 2902t) 27. Nemška kmečka zveza......... 1176 3778 15068 24576 257i2 08777 32573 72414 52957 24,'63 23.19 22787 37747 _ 14689 3350 56005 - 1 2085, — 48110 26 JO 7501 28. 6370 4088 — 1220 1509| 2209 3509 1734 — — — — 3237 2645 5669 5H45! 9071! 5999 _ 1881 4453 9163 29. Hlinkova stranka .......... — — — — — I — — — — — — — — — — j 93318 34203; H5734 76400 29711 28241 76404 — 30. .Moravska kmečka stranka........ — _ — — — — — — — — — 1 — — — — 1 — _ | - — i — i — i __1 31. Nemška neodvisna socialistična stranka . . . ~ 1 - ! Oddani glasovi . . Količnik.....| 491427I260OI7' 19669| 21668| 2890921 '88275 42H2f>>J 2223/j 221831 237921 <369 ' V 14324 2406.ii 2462o| >48507 2237J, it»-,39l 28183..! 22io2, 2ul3i, «4695' 22409, 110580 42N'6'l] 187 ■.'« K.) 2067 u, 17-15' !>922l' 233 ii( 107 >"2 2/j2It '1 13' 20UJ.', ! 60311' 22i)07| ! 7 •. 11 . 100461 - 17 18.2 ^1026, "I.V 1 20I88| 1 2 62 - 1 Dnevne novice. Mednarodni evharistični kongres v Chi-csjju. V smislu sklepa na škofovski konferenci v Zagrebu je začel posebni odbor, ki je bil v to svrho izvoljen, s pripravami za udeležbo Jugoslovanov na bodočem mednarodnem ev-harističnem kongresu v Chicagu (meseca junija 1926). Delegacijo bo vodil eden izmed naših škofov. R;snica o skupščinski razpravi staro-peMijonistov. Prijatelji so me opozorili, da sta »Slov. narod« in »Tabor« poročala, da mojega govora v razpravi za staropenzijoniste nihče ni maral poslušati. Samostojno-demo-kratska glasila so tudi pisala, da sem se jaz svojem govoru srdil, zakaj me posluša tako malo poslancev. Zerjav-Pivkova glasila so dostavila: »Sedaj je jasno, da klerikalci v Belgradu nič ne pomenijo, saj se je Žebot sam pritoževal radi tega, ker posluša govor tako malo poslancev« itd. K tem poročilom, ki so lažniva skoz in skoz in imajo proozren namen, vzeti poslancem SLS ugled, dostavljam sledeče: Skupno s hrvatskim poslancem, univ. prof. dr. Bazalom in tovariši sva dne 11. nov. predložila v parlamentu nujni predlog, da se kronski penzijonisti v Sloveniji in na Hrvatskem izenačijo z dinarskimi. Zbornica je pazno sledila razpravi, ki sc je vršila v sredo takoj ob pričetku seje. — Prvi je utemeljeval naš nujni predlog dr, Bazala. Nato sem govoril jaz in sem približno pol ure z dokazi o bedi kronskih penzijonistov utemeljeval predlog. V sejni dvorani je med Bazalovim in mojim govorom bilo okoli 100 poslancev vseh strank. Laž je, kar pišeta »Tabor« in-»Narod«, da sem se jaz pritoževal proti temu, ker me posluša tako malo poslancev. V svo-tem govoru sem ostro nastopil proti temu, ker vlada ozir. ministri na številne prošnje in pritožbe kronskih upokojencev, vdov in sirot sploh ne odgovarjajo. Vse, kar Žerjav-Pivko-va glasila drugega pišejo, je hudobna laž. V dokaz za to so slenografični zapisniki, kateri bodo govorili kot priče na sodniji proti izmišljotinam samostojno demokratskih listov. >e enkrat pa ponavljam, da je zbornica Ba-zalovemu in mojemu govoru pozorno sledila in je bilo ves čas navzočih okoli 100 poslancev, kar znači za naš parlament lepo udeležbo. Poudarjam pa, da se zastopnika SDS Žerjav in Pivko nista z besedico zavzela nc za invalide, ne za prevedbo kronskih penzi-oaistov v dinarske. Molčala sta kakor grob! )a Bazalov in moj predlog in govori niso bili »demagogija«, ampak resni, znači tudi dejstvo, da je finančni minister sprejel nujnost našega predloga in jc cela zbornica soglasno odobrila nujnost. »Tabor« in »Slov, narod' pa lc zavijajta in lažita naprej! V tem sta se izkazala kot mojstra. — Franjo Žebot, narodni poslanec. Dva dinarja in 90 par podpore. Iz Dol. ogatca nam pišejo: V tukajšnjem kraju živi 82 let stara vdova, kateri je letos umrl nad 10 let stari mož, bivši železniški preddelavec. *1ož je skozi 40 let vršil službo, sedaj pa živi žena v veliki bedi. Junija mcseca je žena prosila železniško ravnateljstvo za podporo, da more odplačali pogrebne stroške za svojim možem. Na to je dobila te dni sledeči odgovor: »Obveščamo Vas, da smo Vam na Vašo prošnjo z dne 9. jul. t. 1. v delno kritje pogrebnih stroškov nakazali na mesec junij Hedvignjeno zapadlo družbeno provizijo v znesku 2.90 (dva 90 stolink) dinarjev po dne jun. t. 1. umrlem bivšem prcddelavcu Ivanu Lenaršiču.« — Ne sodimo rešitve direkcije, ki je gotovo po obstoječih predpisih, samo opozarjamo na to, koliko podpore se ima nadejati človek, ki se obrne na našo železn:ško upravo. Poleg tega je bilo potreba 25 Din kolka, da sc je dosegla podpora 2.90 Din! Spremembe v potniškem prometu na Progi Ljubljana — Knrlovcc. Z ozirom na to, da zostaneta od 1. decembra dalje na progi Zagreb — Sušak brzovlaka št 302 in 103 — odhod iz Zagreba 3.30. prihod na Sušak 9.01 » odhod iz Sušaka 18.37, prihod v Zagreb 0,40 — nimata nočna potniška vlaka na Do-enjski progi več zveze s Sušakom. Vsled tega izostane od 1. deccmbra t. 1. dalje tudi na irogi Novo mesto — Karlovec potniški vlak :. 1009, odhod iz Novega mesta 1.28, prihod Karlovec 4.05, na progi Ljubljana — Novo Oesto potniški vlak št. 1013, odhod iz Ljub-iane 10.10, prihod v Novo mesto 13.04 ter »d 2. decembra t. 1. dalje na progi Karlovec - Ljubljana potniški vlak št. 1010, odhod iz arlovca ob 0.17, prihod v Ljubljano ob 5.10. Sprejemi v železniško službo. Ravnatclj-tvo državnih železnic v Ljubljani nas obveza, da sprejem novincev (vštevši tudi žen-ke moči) v železniško službo do nndnljnega mogoč, ker so vsa mesta zasedena. Na-hljno vlaganje prošenj za sprejem v službo brezpredmetno, ker se ne bodo jemale niti obzir niti v evidenco. Za dvor in vojaštvo v Nišu. Narodna ban-a v Nišu je ponudila brezplačno zemljišče zgradbo dvora in vojaško palačo. Obe gradbi sta po površnem računu proračunje-na 15 milijonov dinarjev. Umrl je v Tustanju pri Moravčah po vsej Moravski dolini znani in obče priljubljeni gledni posestnik in graščak g. Anton Pirat. Pogreb bo v petek 20. nov. ob 8. zjutraj. Rapalla so sc spominjala viška kulturna 'fuštva dne 15. t. m. — Nn trgu je sviraln dba Kat. prosv. društva. Člani in članice viških društev so pa pobirali darove ia primorske Slovence, Imenovanja v poStni službi. Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani so imenovani za pripravnike II, kategorije 5. skupine sledeči absolventi trgovske akademije: Erkcr Rudolf, Šeak Vladimir, Volkar Alojzij in Stanko Pristovšek vsi iz Ljubljane in Arko Karel iz Ribnice. Kot pripravnik 1. kategorije 9. skupine ju imenovan Stanojevič Svetisl, — Pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Belgradu sta imenovana kot pripravnika II. kategorije 5. skupine Jan Jakob iz Spodnjih Gorij nad Bledom ter Bcnedik Stanko iz Ljubljane, oba absolventa trgovske akademije. Izkušnje poštnih pripravnikov. Po zadnjih poročilih iz Belgrada je strokovni svet ministrstva glede pripravniških izkušenj toliko že sklenil, da se oproste izkušnje tisti pripravniki, kateri so imeli pred 1. septembrom 1923 uradniški čin. Napredovanje nižjih poStnih uslužbencev se bo izvršilo — kakor se poroča iz zanesljivega vira — še ta mesec. Vsi tisti, kateri so se pritožili zaradi nevštetih služben h let in so se jim ta leta priznala, naj se naknadno pritožijo na državni svet, še za skupino, ki jim pripada in ki bi jo bili dobili ob prevedbi, če bi se jim bila ta le'.a tedaj pravilno štela. Polna stanarina pripada onim poročenim uslužbenkam, kojih mož je v zasebni službi, kakor tudi onim, kojih mož je za dnevničarja ali pogodbenega uslužbenca v državni službi. Poštar — častni meščan. Občina Loški potok je izvolila poštarja Zmagoslava Nusbe-ka za svojega častnega občana, ker si je pridobil izrednih zaslug za dobrobit občine. Razbite šipe v Brežicah ob S?.vi. V noči od petka na soboto so politični zlikovci v Brežicah ob Savi razbili šipe na hiši g. Pin-teriča, kjer se prodajajo »Slovenec« in drugi naši listi ter na hiši trgovine Matheis-Šmid. Žandarmerija išče storilce. Vsi pošteni ljudje obsojajo to početje, ki izvira iz nekulturnega političnega fanatizma, kateremu pa bomo našli leka. Poslcdica likofa. V Dravljah se je včeraj zopet zgodila težka nesreča vsled alkohola, čigar žrtev je bil Franc B., zidarski uslužbenec pri g. Černiču. Ko so dovršili neko stavbo, so delavci pili likof. Ponesrečenec je v vinjenem stanju hotel iti po stopnicah v novi stavbi, pa je tako nesrečno nadel vznak po stopnicah, da je na mestu obležal mrtev. P.^zdrcženo živčevje — nervoznost — muči mnogo ljudi. Pomagajo si prav lahko. Naj pijo redno vsak večer »Euddha«-čaj. Živčevje se umiri, debrodejno spanje jih nnprsvi drugo jutro čile in zdrave. Iz Ljubljane. isozaslužena slava. Na likofu, ki so ga priredili ljubljanski gerentje ob otvoritvi nove Miklošičeve ceste, je čutil nekdo izmed navzočih tudi potrebo, na nazdravi in se zahvali finančnen u ministru in njegovim organom. Pametni ljudje so se čudom začudili, kakšne zasluge imej gospod finančni min ster in njegovi carinski organi za Ljubljano. Kaldrniina je uzakonjena dajatev in niti finančni minister niti spoštovan, gospodje cariniki ne morejo nič za to, če jim nalaga njihova službeua dolžnost, da pob!rajo carino s kaldrmino vred in denar odštevajo tja, kakor določa zakon. Kdo je plačal Miklošičevo cesto? V poročilu nekega ljubljanskega popoldanskega lista o otvoritvi nove Miklošičeve ceste smo brali slavospev na gerentski svet, da zna tako dobro gospodariti, da za kritje stroškov tlakovanja Miklošičeve ceste ni bilo treba niti najmanj zvišati obč nskili dol lad. To poročilo je imelo namen napraviti na javnost vtis, da gerentski svet ali tako dobro gospodari z redntmi občinskimi dohodki, da si lahko dovoljuje tudi milijonske izdatke brez zvišanja dohodkov, ali pa da zna naravnost čarati in graditi ceste brez j denarja. Da si bo javnost na jasnem, kako je s kritjem oziroma plačilom stroškov za novo Miklošičevo cesto, bodi pribito enkrat za vselej, da je stroške nosilo celokupno lj ubljansko prebivalstvo in sicer revnejši sloji še v večji meri kakor premožni. Stroški so se namreč pokrili iz takozvanega »kaldrminskega« (tla-kovalnega) fonda. Ta fond upravljajo v Belgradu in ga polnijo z enim delom dohodkov od carinarnic. Svrha fonda pa je, vzdrževati in popravljati ceste,ki vodijo do carinarnic. Ker je tudi v Ljubljani veKka carinarnica, do katere se ne da priti drugače kakor po cestah, je jasno, da ima tudi Ljubljena pravico do določenega deleža iz tega fonda, V deležu ki odpade na Ljubljano, pa je tudi prav lepa vsota ljubljanskega denarja, ker tudi Ljubljančani plačujejo carino. Na kavo, na riž, na olje itd. je naložena prav visoka in občutna carina in še viš a na blago za obleke in na obuvata. V vsaki žlici kave in v vsaki kaplji olja, ki ga povžije ljubljanski revež ali pa bogatin, je vračunana carina in s carino tudi po zakonu določeni odstotek »kaldrinine«. Kolikor več se nabere carine, toliko več je tudi »kaldr-ndne«. Carino s kaldrmino vred plačuje torej ljubljansko prebivalstvo in sicer revni sloji : ravno tako kakor premožni, relativno pa Še \ mnogo več, ker je revežev več kakor bogatašev in ravno reveži porabijo največ car nt podvrženega blaga. Goripodojn irerentom torej ni bilo treba posebno »pametno jn varčno gospodariti«, da so tlakovali Miklošičevo cesto, in tudi občinskih doklad jim ni bilo treba zviševati za kritje stroškov, ker se jo denar avtomatično zbiral iz žepov ljubljanskega prebivalstva na »carini! Mi ne maramo nikomur kratiti njegovih zaslug, ne moremo pa zr.sli.ig prlpoznavatl tam, kjer jih ni. Čudeži se gode... Ljubljačaui se radovedno sprašujejo, zakaj tak šunder na magistratu, če je ena mestnih ulic srečno regulirana in urejena. Snj je bila pod vlado Zveze delovnega ljudstva tudi asfaltirana Aleksandrova cesta kri je malo krajša kot Miklošičeva, pretlaltovana je bila Dunajska cesta, Marijin trg, Sv. Petra cesta, Stritarjeva ulica, Poljanska cesta, Stari trg, cesta v Rožno dolino itd. itd. Popravljenih in popolnoma preurejenih je bilo pod »klerokoniun.stično vlado« na magistratu nad 200 ljubljanskih cest in ulic! Ce bi tedaj hoteli preureditev vsake ulice praznovati z muziko in pojedinami, bi bilo treba najeti kar posebno godbo ki bi imela edino nalogo, da bi svirrda slavo mestnim očetom. Radovednim Ljubljančanom, ki tr.ko govore, smo dolžni malo pojasn Ia. Zveza delovnega ljudstva, »klerikalci« in njihovi zave niki, ki so gospodarili pod županom dr. Peričem, so dela vajeni ljudje. Zanje je delo nekaj vsakdanjega in nič posebnega. Zato so bili mnenja, da vrše le svojo dolžnost, ko so skrbeli za lepe ceste in dobro razsvetljavo in uredili mestne dohodke, s čemer so omogočili tudi poprav 3, ki se danes izvršujejo. Vse to je bilo zanje vsakdtinje nujno potrebno delo. Drugače je to pri SDS gospodi. Zato je b la ta gospoda v veliki zadregi, ko je bilo treba nadaljevati gospodarstvo bivšega občinskega sveta in opravičeno se sedaj raduje, da se ji je posrečilo izvršiti vsaj minimalen delček, gospodarskega komun lnega programa bivše Zveze delovnega ljudstva s pomočjo prej storjenega dela Zveze delovnega ljudstva, dobrih financ, ki so jih gerentje podedovali od bivše »klero-komunistične« uprave, in — kaldrmino. Da se je to gospodom od SDS posrečilo, to je res nekaj uvnnreduega, tako delo je zanje v istini i nekaj nenavadnega in naravnost čudež .11 -ato I je razumljivo, da se je moral tak čudežen dogodek proslaviti z muuko in cukertorto. Ljubljanske ceste. Naš gerentski sosvet j se včasih rad pobaha v svojem g'asi!u »Ju-| tru«, da ima med drugim ogromne zasluge s I popravili ulic. Ravno sedaj v tem deževju se je imel priliko vsak Ljubljančan prepriča ti, da ta hvala ni bogvekaj vredna, kajti nekatere i ulice so bile vsled stoječe vede in nabranega ; blata čisto nedostopne. Celo pred glavnim kolodvorom, kjer se vrši n?.jvečji promet in kjer imajo tujci priliko opazovati reguliranje ulic, jc voda onemogočala destop do kolodvora. Gospode gerente opozarjamo tudi na oni del Dunajske ceste, ki se začenja tik pri prehodu črez progo ravno pred novo fransformatersko hišico. Tam stoji že mesece in mesece cclo obširno jezero, po katerem se je megeče s čolnom voziti. Da ne omenjamo drugih zanc- j marjenih cest, hečemo navesti ic eno, o kateri pa bi zamcgel dati sosvetu natančnejše informacije Ivan Ilribar, voznik pri Škerjancu iz Škerjančeve vasi. Omenjeni je v soboto vozil moko in na vogalu Hilšerjeve ulice na Gradišču se je voz vsled skrajno slabe ceste vdrl globoko v zemljo in pri tem zlomil oje. ; Še-le po hudem naporu in s pomočjo več delavcev se je posrečilo izpeljati voz s csstc, ki je »Jutro« ne omenja, kadar hvali slavna dela treh gospodov gercniov. Še nekaj o ljubljanskih cestah. Te dni so : slovesno otvorili Miklošičevo cesto z razsvetljavo, godbo in drugim pomponi, sred'na mesta je vsa asfaltirana, milijoni se izdajajo za to i razkošje, v najbližjem okrožju mesta pa ga- | zimo blato, da je joj! Nimamo nič proti asial-tiranju sredine mesta, ril naj se i v najbližjem okrožju napravijo vsaj hodniki ali steze, če ne drugega! Že pred meseci s i o čitali v »Slov. Narodu« aprl na gerentski svet naj bi se usmilil nekaterih cesi na Mirju, zaleglo ni seveda nič. Na primer skozi Marmontovo ul.co ki je vedno bolj prometna, je danes prehod takorekoč nemogoč. Še tisti kotiček hodnika so nam razorali vozniki, ki se prav nič ne ozirajo na pasante, in tako imamo zdaj po sredi ceste debelo nasuto kamenje ob straneh pa blato in jame. Le naj pridejo mestni očetje p gledat, kako se kobacamo se n in tja in iščemo prehoda. — Stanovalec z Mi rja. »Ljubljana napreduje« smo bral; v včerajšnjem »Jutru«. Pa še kako! smo si mislili vsi, ki smo prisiljeni hoditi po Gl n5ki ulici. To je pa res ulica, ki je ponos Ljubljani in njenim gerentom. Ce greš po sredi, zajemaš blato od vrha v čevlje. Ce se umakneš na desno, te bije jo veje po obrazu in prav srečen si, če prideš s celo obleko skozi. Ako hočeš pa po levi, kljub največji pa Tj vosti lahko zdrkneš v smrdljiv odprt k nal. Vljudno prnsmo »Jutrovega« dopisnika, da tudi za to ulico napiše kratko, strokovno poročilo, da bomo vedeli, i če tudi mi spadamo k »mederni« Ljubljani, j Rokodelski doin. Danes je redna pevska j vaja v dvorani Roludelskega doma. Vsi gg. j pevci, ki žele sodelovati pri zboru, naj se je zanesljivo udeleže. Pričetek točno ob 8 zvečer. | Komorni kvartet Zika si je v zadnjih treh letih pridobil brez. dvoma srednjeevropski slo- ! ves. Komorni kvartet je priredil po cel! sred- i nji Evropi nešieto k< ncerlo-v ter /. naj cejim priznano odlično mesto od vseh merodajnih umetniških kapacitet iri skladateljev, ki so svoja dela izročili Zikovemu kvartetu za prvo izvedbo. Zikov kvartet je splošno znan kot eden najboljših interpretov klasične in moderne komorne glasbe. Povsod kjerkoli priredijo Zikovci svoj koncert, pomeni ta koncert za mesto prvovrsten glasbeni dogodek. To tudi pri nas v Ljubljani. Kakor že javljeno, se vrši koncert Zikovega kvarteta v pendeljek dne 23. t. m. ob 20 zvečer v Unionskj dvorani. Predprodnja vstopnic v Matični knjigarni. Umrl je v mengeški hiralnici v torek g. Luka B r e s k v a r v 75 letu starosti, oče dr. Breskvarja. Rajni je deloval v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani nepretrgoma nad 50 let, najpreje kot stavec in pozneje kot vodja tiskarne. Bil je znan kot dober stavec ter je sodeloval pri raznih pevskih društvih in prt mnogih drugih organizacijah, več let je bil tudi predsednik tiskarskega društva in predsednik faktorskega kluba. Rajni je bil vesel družabnik in vedno poln humorja. Pogreb bo danes ob treh izpred cerkve sv. Krištofa na pokopališče k sv. Križu. Počivaj v miru! Pobiranje pisem iz nabiralnikov. Da se izboljša današnjii način pobiranja iz pisemskih skrinjic, je razpisana za 28. novembra t. 1. licitacija elektromobila. Želeti je tudi, da pri-dej o zopet v rabo kontrolne tablice na nabiralnikih. Dvig ?o v špediciji ljubljanske glavne pošte. Poštni služabniki prosijo že leta in leta, da bi se napravilo dvigalo, ker morajo vsak dan na stotine težkih vreč znositi po stopnicah. Navsezadnje se jim bo ta upravičena želja vendar izpolnila. Poštno ravnateljstvo je stavilo namreč v proračun 35.0000 dinarjev za napravo dvigala v spedicijskem oddelku. I. mestni otroški vrtec se je preselil v prostore I. deške osnovne šole na Ledini. Pouk se prične v petek, 20. t. 111. V vednost staršem, katerih otroci so obiskovali ta zavod. Poročil se je Matko Štefe, poštni uradnik II kategorije 3 skup ne nn ljubljanski glavni pošti z gospodično Frančiško Pirčevo. Hišni posestniki ljubljanski, kateri ne morejo plačati naenkrat vseh zapadlih davkov in ž lo to poravnati v obrokih, naj se nemudoma zglase v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani od 3. do C. ure popoldne. Buren občni zbor ljubljansko nabavljalnc zadruge. V pondeljek se je vršil na zahtevo okrog 100 zadrugarjev izreden občni zbor lj. 11. z., na katerem je moral podati upravni odbor p rcčilo o zadružni čevljarni. Zadru-garji so soglasno izrekli večini sedanjega odbora nezaupnico in zahtevali, da se skliče tekom 14 dni 110 ^ izredni obč. zbor, na katerega dnevnem redu naj se nahaja tudi volitev novega upravnega in nadzornega odbora. Umrli so v Ljubljani: Josipina Oroš, voznikova žena. 31 let. — Alojzij Robič, sdn za-sebnice, 8 let. — Cirila Keršič, šoferjeva hči, 15 let. — Marjeta Priučič, dninarica, 39 let. Glcle nesrevo v Rožni dolini, o kateri smo poročali v št. 261 z dne 17. t. m. pod naslovom: »Nesreča ali samomor«, smo naprošeni, da objavimo sledeče pojasnilo: 1. Tomaža Lavrina niso našli utopljenega v nedeljo popoldne ot štir h, temveč v nedeljo zjutraj. 2. Utopljenec ni bolehal več dni, ampak se mu je omračil um vsled zapnenja žil natačno pred 11 meseci, na čemer je trpel do svoje smrti. 3. O samomoru ne more biti govora, ker se pokojni ni nikdar pcral s samomorilnimi mislimi in tudi ni bil v času svoje bolezni nikdar razburjen; njegova smrt se mora pripisati le nesrečnemu slučaju, ker če bi si hotel končati življenje, bi si bi1 pač po skal Ljubljanico ali Gradtiščico, ki ste mu bila bolj pri roki kakor pa mala voda v jarku, kjer je utonil in za katerega brez dvoma niti ni vedel. Tudii ni izključeno, da ga je zadela kap, kateri so arteriosklerotični bolniki splošno podvrženi. Vantlalizcm. Celo bolnice niso več varne pred zlobneži. Tako se je nekdo predrzni! razbiti veliko šipo operacijske sobe v Leo-nišču. Ker so se pod oknom dobili drobci premoga, sodijo da je zlobnež vrgel v šipo ko? premoga, s čimer je povzročil škode 1500 D'in rljiva cfeložacija Starem uspehom sodeloval na rajnih medn :z:lnih plazi enih pri;1 t. Vid nad Ljublionn. Kogejev pevski in tam-b' rašk; zbor izvajata v ne 'el:o dne 22. t m. v go-stlniških prostorih g. šušteršiča (po domaČ'1 pri -•Miklavc) v Do'nicah svojo produkcijo. Pričetrk nb štirih popoldne. Prijatelji in rodo'iubi ? kve-o vabljeni! Vstop prost, pač pa se prostovoVni darovi za nabavo navili irstrum- n'nv 1-va'e'ro srre emaio. hrrdni cb^ni zlmr »Gnsrodcrske zadruge poštnih nameščencev v Ljubljani* se bo vršil v soboto dne 21. novembra t. 1. ob 19 uri v sejni so- iOTH žilice '.t.'!. *?" 11I00. - Glavno Fkc'{Jicvin«-1ca" 8 - - 129 Otroka kapitana Granta. (Potovanje okoli svela.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D. — Ali dobimo v njem hotel ali čedno gostilno? je vprašal lord Glenarvan. — Upam, da. — No, pa hitro v mesto. Mislim, da se bo našim junaškim popotnicam postelja zelo prilegla. Kaj ne, Helena? — Dragi Edvard, je odgovorila lady Glenarvanova, Mary in jaz sva mnenja, da radi tega ne smemo imeti ne zamude, ne neprilik. — Ne bojta se, ju je potolažil Glenarvan, saj vidita, da je tndi vprega že utrujena. Jutri pa odpotujemo s prvim svitom.« Ura je bila devet. Mesec se je bližal obzorju in metal le še poševne, slabotne žarke, ki so zamirali v mccli. Polagoma se je stemnilo. Vsa četa je zavila v 8'reko sejmurske ulice. Vodil jo je Paganel, ki se je menda izvrstno spoznal v vseh kraih, ki jih poprej še ni Lil nikoli videl. Vodil ga je nagon, in tako jih ie pripeljal naravnost do hotela Campelfs North British. Konje iu vole so dejali v hlev, voz v kolnico, po-potniki pa so se nastanili v dokaj udobnih sobicah. Ob desetih zvečer so gostje posedli k večerji, ki jo je OlbiueJt prcir.o!ri! z mojstrskim očesom. Paganel se jo ravnokar povrni! iz mesta, ki sta si ga hotela z Ro-bcrlfon o^lr;.a!i. V!i5e nočnega izleta je popisal zelo lakoniofo: VMc'a ni*!« prav ničesar. V- ;vlr,r f i M b'.l irauj raztresen človek mogel zaviti !ii po sojiniitvkih ulicah neko razburim --o so 'ralo gruče, ki so polagoma Pri wh hitiO vratih so se pogovarjali o 1 so glasno brni i tovarišem dnevne no- lzlngali nI! pa se pomenkovali o njih. Ti znaki niso mogli uiti le malo pazljivemu opazovalcu. Našemu ljubemu gospodu Jakobu pa ss še sanjalo ni. Major pa, ki ni šel tako daleč kakor Paganel, da, niti ne iz hotela, major pa je izvedel popolnoma natančno, kakšne skrbi tarejo avstralsko mestece. Deset minut pogovora z brbliavim Dicksonom — tako je bilo namreč gostilničarju ime — in major je vedel, pri čem da je. A črhni! ni niti besedice. Šele potem, ko je bila večeria končana in so bili lady Glenarvanova, Mary in Robert že v svojih sobicah, je major pomignil tovarišem in jim dejal: »Sedaj že vedo, kdo so krivci železniške nesreče pri camdemskem mosiu. — Ali so jih zaprli? je vprašal živahno Avrton. — Ne, je odgovoril Mac Nabbs, ne da bi zapazil — tako se ie vsaj zdelo — kako se je čolnarju mudi o z vprašanjem. Saj je bilo v resnici tudi docela upravičeno. — Tem slabše, je pristavil Avrton. — In kaj pravijo, kdo je povzročilelj strašnega zločina? je vprašal Glenarvan. — Čitajte, je odgovoril maior in pomo'il Glenarvanu zadnjo številko »Avstralskega in Novozelandskega Lista« (Australian an Ne\v-Zealand Gazette). Videli boste, da je imel policijski nadzornik prav.« Glenarvan je čital naglas naslednjo vest: »Sydney, 2. januarja 18G6. — Kakor smo že poročali, se je zgodila v noči od 20. na 30. december velika železniška nesreča na camdenskem mostu, pet milj od postaje Castlemaine na prosi Melbourne-Sand-hurst. Brzovlak, ki odhaja iz Melbourna ob 11. uri 45 minut, je s polno hitrostjo strmoglavil v reko Lut-ton. Camdenski most ni bil sklopljen, ko je nriv07.il brzovlak. Številne tatvine in ropi. ki so so z <'i'i po nesreči, kakor tudi truplo umorjenega čuvaja, ki so izpred sor išča. Zanimiva tiskovna pravda se je vršila te dni pred tukajšnjim senatom deželnega sodišča. I.eioš-nje leto spomladi je priobči! Dragotin Ko eni v »Novi Pravdi« članek, v kRterem razpravlja o vedno naraščajoči krizi v grafični indusl iji in njenih posledicah. Med drugim o znaša zlr.sti na 1 isce in zaloSnF-tva, ki dajejo tiskati svoje knjige v Avstrijo, s čimer škodujejo nacionalnim Interesom svojega naroda. Kot konkretni primer je navedel pisca li. Badjuro, ki je dopustil, na sta se njegovi knjigi »Vodič« in »Smučar, tiskali brez stvarne potrebe v Avstriji. Tako početje je imenoval domačemu delavstvu škodljivo in an;.< ionaltto. — Na ta članek je R. Badjura odgovoril in zahteva! go-| lova pojasnila, ki mu jih ja D. Kosem v istem listu j tudi drl, s pristavkom da izvita počelje g. R. Ba-! djure mogoče tudi iz ljubezni do nemškega kapitala:. — Po tej kratki rep'iki jo li Badjura opustil nndal.ino polemično r zčiščevanie pred vso javnostjo in vložil proti piscu tožbo. Zadeva se je vlekla preko pol leta in je prišla 14 t m. pred senat. Obtoženec je za dokaz resnično'ti svojih trditev predlagal številno prič. ki pa jih je sodišče zavrnilo. Drago:in Kosem je skušal pred ro 'nim j zborom dokazati da je bil do svojih trditev upravi-! čen, zlasti še. ker je g. Badjura popolnoma pri-j znal. da je vedel za početje založništva, ki je dalo j tiskati njegove knjige v Avstrijo in ni kot nacionalist proti temu protestiral, niti ni zagotovi, da bo tako početje vsaj v bodoče preprečil. — Dr. Tavčar, zastopnik g. R Badjure, se je postavil na stališče, da ni stvar pisca, kje se tiskajo knjige, ki 1 jih je spisal — Zanimiv je bil zagovor obtožence-vega zagovornika dr. Žvoklia, ki je navajal kot primer, kako se brani zdrav dtžavnj organizem pred nezdravimi poiavi, ki morejo ogrožati domačo industrijo. Anglijo, ki s pr mernimi naredbami onemogoča, da bi v sami domovini tuja indus'rija »konkurirala domačo. V domači zem'ji nai se prodajajo samo domači iz !e'ki, B. itanci rai kupuje jo snmo bri'anske izdelke, e geslo rngleške vlade in geslo vsakega Anrleža. To geslo mora veljati tudi v Jugoslaviji, če se hočemo kdai rešiti gospodarske odvisnosti Svoj govor .je končal z apelom na senat, da naj. če že re more izreči oprostitve, z malenkostno k"7,nijo pokaže, da vendar obsoja počelje onih, ki sc biez pctr°be poslužujejo inozemske industrije. Sodišče je obdolženca oprost:lo obtožbe za prvi njegov članek ki se smaira za dopusten apel na javnost, kaznovalo na ga je za očitano »ljubezen dn nemškega kapitala« v drugem članku z globo 200 Din. ga našli pol milje od Carnden Bridgea, pričajo, da strašna nesreča ni bila nesreča, marveč zločin. Preiskovalni sodnik je ugotovil, da gre zločin na rovaš tolpe zločincev, ki so ušli pred šestimi meseci iz kaznilnice v Perthu v Zapadni Avstraliji, baš ko so jih hoteli prepeljati na otok Norfolk.* Vseh zločincev je devetnajst, poveljuje pa jim neki Brn Joyce ,silno nevaren ropar, ki je prišel pred par meseci v Avstralijo, ne da bi kdo vedel, s katero ladjo. Roka pravice ga doslej še nikoli ni mogla prijeti. Vse naše meščane, naseljence in pastirje prosimo, naj bodo zelo previdni, če jim je kaj znano v tej zadevi, naj nemudoma sporoče generalnemu nadzorniku in mu tako olajšajo posel. J. P. Mitchell, g. n.« Ko je bil Glenarvan s člankom pri koncu, se je Mac Nebbs obrnil k zemljepisen in mu dejal: Vidite, Paganel, da so v Avstraliji še vedno lcon- vikti. — Če so pobegnili, seveda! je odvrnil Zaganel. Vlada pa jih nič več ne pošilja sem. Ti ljudje nimajo pravice tukaj prebivati. — Pravica sem, pravica tja! je povzel Glenarvan. Za nas je važno, da so tu. Mislim, da radi njih nimamo vzroka spremeniti naš načrt ali pa prekiniti popotovanje. Kaj misliš, John?« ,ohn Mangles si ni upal takoj odgovoriti. Po eni slrani mu je bilo hudo samo pomisliti na bolest, ki jo bosta občutila kapitanova otroka, če nehajo iskati Harryja Granta, na drugi slrani pa se je bal, da pride vsa četa v velike nevarnosti. : Če bi ne imeli s seboj gospe Glenarvanove ir gospodične Grantove, bi se presneto malo zmenil za tolpo ničvrednežev,« jc dejal naposled. i š K V 41 o S ~ — >, — C O ■ .S ^ .E 5 oe r5 •1. 3 ui ji S "j s N N > N 2 .9 N Š" (L os ^ . 5 .9 C > -s o a "S s* O s: si C IS o Ti ® a, ® = "D Velike sitnosti zaradi ženske. Dne 25. t. m. bo dve leti, odkar se je izvršil zavraten napad na čevljarja Alojzija Seršena v Bukovci. Napada je bil osumljen posestnik Leopold Podgoršek iz Bukovce. Obtožen je bil. da je v sovražnem namenu z ročico pobil Seršena, mu z udarcem pretresel možgane in povzročil težke telesne poškodbe in to zaradi neke Ivanke Gubunc, zaradi katere se jc bil vnel prepir mod moškimi v neki gostilni. Zaradi tega jo bil Podgoršek na podlagi pričevanja nekaterih prič ter drugih indicij obsojen leta 1923, na osem mescev težke ječe in na povračilo oelškod-nine Alojziju Seršenu za skoro enomesečno zdrav ljenje in povračilo stroškov. Obtoženec sam ie svojo krivdo odločno zanikal. Proti lej obsodbi je bil vložil ničnostno pritožbo odvetnik dr. Juro Adle-šič na stol sedmorice v Zagreb in dosegel, da je stol sedmorice pritožbi zoper kazensko razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani, s katero je bil Leopold Podgoršek spoznan krivim po § 152 in 155 a 1<. z. ter obsojen v smislu § lo5 k z. z uporabo § 54 k. z. na 8 mesecev ječe, ugodil. Vsled te od- redbo se je včeraj celi dan vršila pri dež. sodišču ponovna razprava, ki jo prinesla v zadevo drugo luč kot v letu 1923. Zaslišanih je bilo 32 prič, izmed katerih je velika večina izpovedala v prilog obtožencu, Po zagovoru dr. AdleMča je senat, ki ,je obstojal iz dv. s. svetnika dr. Kaiserja, s. svetnikov dr. Mohoriča, dr. Gaberja in Janše po kratkem posvetovanju razglasil oprostilno razsodbo nad obtožencem Leopoldom Podgorškom. Ker pa gre sedaj sum napada na Seršena na druge osebe in sicer na Ježa in Trauna, ki je zdaj orožnik v Ilote- dršici, je državni pravdnik dr. Lavrenčak vloži proli tem tožbo. Istotako je storil tudi proti Fran ciški Lapovi, katera se obloži krive prisege. Našla se je ena volnena govicn z pletilkami. Dobi se Prisojna ulica 7. še nedokončana no v trgovini Marinko Vsaka drobna vrslsca DSr» 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Hiši. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol Mizarski VAJENEC se sprejme. Oskrba v hiši. Goljer Josip, Kleče p. Jezici Išče se zdrava, močna strežnica k mladi, na živcih bo'ni gospej z vso oskrbo v hiši. Prednost imajo one, ki so žc v bolnici služile. Poizve sc v trgovini A. ŠKULJ, Poljanska cesta 12. 7764 Služba se razpisuje za konzomno društvo v Št. Jerneju. — Pismene ponudbe na: Jože! GLOBAVS, Šmurje pri Št. Jerneju, Dolenjsko. — Za odgovor priložite znamko 1 Mlinarski pomočnik vešč v valjčnem in kretskem mlinu, trezen, pošten in marljiv, sc sprejmp. Ponudbe na naslov: H. abroslav Maslnak, valjčni mlin, Št. Jurij ob juž. žel. 7774 Priden, pošten in izurjen HLAPEC za b konjem — se takoj sprejme v trgovini z žitom v Ljubljani — Kje, pove uprava lista pod Stev. 7769. Išče se Verziran v knjigovodstvu industrijskih podjetij. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja upravi lista pod »Industrija« štev. 7779. NAJBOLJŠA REKLAMA so oglas: v »Slovencu«. Sprejmem takoj mladega, dobrega pomočnika za veliko krojaško delo. STRNIŠA, krojaški mojster, Fužine pri Ljubljani. 7765 Krajevne za vse kraje v Sloveniji išče velika zavarovalna družba. - Ponudbe na upravo lista pod: »Dober zaslužek« št. 7767. Osamljen vdovec starejših let, obrtnik s 25.000 Din, mirnega značaja, se želi poročiti s poštenim starejšim dekletom ali vdovo brez otrok, z nekaj premoženja. Event. se tudi priženi. — Le resne Sv. Jakoba trg štev. 9. ponudbe na upravo »Slo jaslice, pastirčice, prtičke k jaslicam, svečice, držala za svečice, bengalične vžigalice, čudežne sveče, barvan krep in svilen papir, božične in novoletne razglednice, cvetlično perje, cvetje ter žico za cvetlice — priporoča najceneje veletrgov. OSVALD DOBEIC LJUBLJANA, P„ n. banCnfm m^odom ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. venca« pod; Novi dom 7750 ran ocena. FR. KHAM Ljubljana, nasproti hotela »Union«. V najem se odda usnjarsko oodjetje z vsemi potrebnimi lokali in objekti. Naslov v uo-avi »Slovenca« pod št. 7759. popolnoma predelan, sc po jako ugodni ccni proda. — Naslov v upravi »S ovenca« pod številko 7768. Proda šeilfa v Ljubljani, blizu sredine mesta, v zelo mirni legi. Pet sob s pritikl. in vrtom. Ljubljani (brtz ali s stano- Stanovanje dobi kupec ta- vaniem) se ODDA proti od- koj. — Poizve se v pisarni škodnini (event. se preda dr. M. NATLAČENA, od- hiša). — Naslov v upravi vetnika v Ljubljani. 7778 »Slovcnca« pod štev. 7649. LEP LOKAL s stranskimi prostori — na najbolj prometnem kraju v Velika izbira! — Točna postrežba! PARCELA 1 joh naprodaj, kvadr. meter po Din 10. — Naslov v upravi lista pod štev. 7763. Laško brinje po 4 Din; FIŽOL za krmo po Din 1-25 za kilo nudi SEVER & Ko., Ljubljana. ""naprodaj »PLAVČEV MLIN« pri Št. Rupertu (Dolenjsko); mlin, žaga na turbine, stope, elektrika, hiša z vsemi gospodarskim poslopji, vse nanovo urejeno. Polje, travniki in gozd, vsega okrog 19 oralov (arondirano). — Frarč'ška Perše, Št. Rupert (Dolenjsko). 7771 f Bratje in sestre, Slovenci io Sfovenke! i ^ Z nakupom srečk »Prvega Zagrebškega Delavskega Društva« ste podprli S S tudi svoje slovenske brate in sestre, ki se zbirajo v našem društvu, da si 9 2 v slučaju bolezni in nesreče zagotovijo svojo življensko eksistenco, ker je S to edino društvo, ki podpira svoje bolne in onemogle člane, dokler traja Jf j& boleren in onemoglost. T0 je edino društvo v naši državi Srbov, Hrvatov ® S in Slovencev, ki je pod pr otektoratom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra B R in kraljice Marije. g JF Stanovanjska krizia ie rei«»na! 1 ^ Z rešenjera gospoda ministra poljoprivrede in vod štev. 11.955/1. z dne 3 3. aprila 1925 sc dovoljuje ffl w Prvemu zagrebškemu deškemu društvu, da izda 35.000 srečk a S s 3 glavnimi dobitki v vrednosti do 1,000.000 Din (4 hiše i vrbm). S B Požurite se brezstanovanjci z nakupom srečk »Prvega zagrebškega delav- » ^ skega društva«, dokler se še dobijo, ker so srečke najlepše BOŽI NO S f DARILO. — Za 50 Din dobite lahko, ako Vam je sreča mila, lepo hišo. m Žrebanje se vrši ncprcklicno 1. decembra 1925 v mestni posvetovalnici » ^ svob. in kr. mesta Zagreba pod državno kontrolo. ff f Ostalih 100 dobitkov v vrednosti do 50.000 Din je razstavljenih v hrvatski n industriji stekla G. Karal h: drug, Ilica št. 5, palača Prve Hrvatske šte- » » dionice. Vzorec dvokolesa jc razstavljen pri tvrdki »Javor« d. d. Prve B af Hrv. mizarske in tapetniške zadruge, Strossmayerjcva ulica št. 10. ra t® Prodaja srečk v Ljub! ani ra Marijinem trgu poleg franc škar.skegd mostu. S naspro'1 Prešernovem« spomeniku. B $ Lista žrebanja se bo objavila v našem listu. "3BC Knjigoveznica K. T. B, v Kopitarjeva ulica 6/91. Naprodaj lepa enonadstr. hiša Z vsemi gospodar, poslopji, zraven farne ccrkve v Preski, 5 minut od kolodvora Medvode; tudi njive, travniki in gozd se na željo kupcu prodajo. Cena nizka, bolj kot drugod. — F.anc JENKO, Medvode Stev. 3. Hlode — krcije vsake vrste, smreka, jelka, hrast itd. kakor tudi gozdne parcele za posekanje, kupuje parna žaga FR. MAR-TINEC, Škofe: jca. 7732 Hijacinte harlemske čebulice, priporoča SEVER & Ko., Ljubljana. Razglas. Najccneje kupite lepo krušno moko, kg 3 Din; koruzo staro 2.25 Din; otrobe domače luskinaste 2.20 Din; koruzo umetno sušeno 2.10 Din — samo pri ADOLF KERN, trgovina, Kranj. Sueže Fi!}ie olje najboljše znanihe se dobi v lekarni dr. 0. Ficcoli Ljubljana, Dunajska cesta H Naročila se točno izvršujejo. PREMOG-ČEBIN VColfova ulica l/II. - Telelon 50 STELAŽE, pult in predali za špecerijsko trgovino, so takoj naprodaj najboljšemu ponudniku. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7693, Mleka iščem za dnevno dobavo 1000 do 1500 litrov. Mleko mora biti polnomastno in pasterizirano. — Ponudbe z označbo najnižje cene postavno oddajna postaja naj se pošljejo na Mljekarna RICHTER ZAGREB Starčevičev trg 11. Enonadstr. iiiša v Kandiji (blizu mosta) z lepim vrtom, naprodaj, ev. se tudi zamenja za posestvo na deželi. Pojasnila daje g. LAPANJA — Kandija 29, Novomesto. 7749 m Radi vpeljave našm prvovrstnih čevlfev prod ■< jamo iste do 10. decembra t. 1. BREZ VSAKEGA DOBI "A. — Izrabite u£odno priliko in oglejte si našo veliko zalogo raznih ČEVLJEV za gospode, dane in otroke, kakor tndi vseh vrst domačih čevljev, copat itd. Fran Dcrenda in Cie. — Oddelek za čevlje Ljubljana — Erjavčeva cesta Št. 2. Tiskarna in lilografični umetn. zavod J. Blesnika na si. v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminul njen nad 50 let službujoči, marljivi in vestni sotrudnik, gospod »VliOS tiskarniški vodja v pokoju dne 17. t. m. ob 13 uri. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 19. t. m. ob 15 uri izpred cerkve Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu sodelavcu bodi ohranjen časten spomin. Ljubljana, dne 18. novembra 1925.