( julij 1999 ) Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Litija sP ^ GLASILO občanou s 1999 1 352(437 12 Litija) ^ i00042g!IIIIP^^ gladilo Mitja Lckalec Naslov tokratnega uvodnika je morda malce nenavaden, toda tako seje urednikom, zbranim na Srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Slovenskih Konjicah, predstavil resnični Mitja M., urednik največjega slovenskega dnevnika. S tem psevdonimom in še dvema zgodbicama je nam zbranim skušal pokazati, da nas razume. Lokalne urednike, novinarje in dopisnike namreč. Kajti problemi, s katerimi se srečuje lokalni časopis so čisto drugovrstne narave kot pa so problemi nacionalnih časnikov. Da so tudi z Glasilom občanov kljub dobremu letu utečnega dela in rednega izhajanja problemi, je menda vsem jasno. Predvsem je to jasno vam, drage bralke in spoštovani bralci, ki Glasila ne prejemate več vsak mesec na dom; ko pa ga, so novice stare. In jasno je tudi ekipi, ki soustvarja občinsko glasilo. Vsem skupaj je v interesu izid mesečne številke. Kje je torej problem? Odgovorni v občinski upravi z županom na čelu pravijo, da problemov ne bo več. Samo še ta številka, ki jo imate pred sabo, izide tako izven voznega reda, septembra pa se vrnemo po utečenih tirnicah in seveda tako naprej, redno vsak mesec, kot ste nas bili navajeni. Ne, to ni prazna obljuba, ampak resno zagotovilo zgoraj omenjenih oblasti! Seveda, tudi uredniški odbor se zavezuje, da bo ta dogovor spoštoval in se še naprej trudil, kar najbolje izpolnjevati zaupano mu poslanstvo. In kako naj novinarji in dopisniki Glasila občanov pišemo? Še en nasvet Mitje Lokalca: o ljudeh pišite! Tako pravite tudi vi, bralci. Novembra lani je bila namreč objavljena anketa, na katero seje nekaj ljudi tudi odzvalo. Med najbolj priljubljenimi temami so bile ravno krajevne novice, sledi problematika mladih in šolstva, pa pisma bralcev, gospodarstvo in kultura ... Ravno tako si želite, da bi bili ti članki zapisani v obliki reportaž in poročil. Sicer pa velika večina (90 %) meni, da je naše glasilo berljivo, zanimivo in dovolj objektivno, kar je za pisce najboljša pohvala. Tudi oblika in vsebina sta zadovoljivi, nekateri pa si želite še več kritičnosti. Da pa bi morali nekatere stvari še dodatno uvesti, kažejo odgovori o tem, da si želite brati več o mladih, o vrtcih in šolah, da si želite prebirati kroniko, da pogrešate napovednike prireditev ip. V veliki meri je izražena želja po 14-dnevniku, četudi bi morali za časopis odšteti tudi kakšen tolar. Splošna ocena pa je taka: ocena 1 ...6,25%; ocena 2 ...0%; ocena 3...31,25%; ocena 4...43,75%; ocena 5...6,25%. Hvala vam, dragi bralci. Člani uredniškega odbora in dopisniki smo veseli teh rezultatov, zato jih bomo seveda pri svojem delu tudi upoštevali. Želimo vam še kakšen prijeten sončen dan v letošnjem poletju ter nasvidenje septembra. Vaš urednik, Matjaž Berčon. 1000426,JULIJ - Vesti iz državnega zbora 1. Državni zbor je 15. redno sejo pričel z dolgo pričakovano obravnavo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Omenjeni zakon bo nadomestil sedanji Zakon o razvoju demografsko ogroženih območij. Pomembno je poudariti, da je Državni zbor določil, da mora biti 1,6 % letnega proračuna namenjenega za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja. Končno je bil sprejet Zakon o kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije. S sprejetjem ene od bistvenih programskih nalog SLS, je postavljena pravna podlaga za statusno ureditev vseh kmetijskih strokovnih služb, za univerzalno urejeno zastopstvo kmetov in možnost vzporednega sodelovanja predstavnikov kmetov na pogajanjih za vstop Slovenije v Evropsko Unijo. Na tej seji je bil končno sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja. Na žalost je večina poslancev podprla tudi Zakon o poslancih, ki ureja ugodnejše pogoje upokojevanja. Pričakujem, da se bodo tisti poslanci, ki so podprli zakon ob ponovnem glasovanju na veto zakona premislili in sledili glasu ljudstva. Sprejetje bil tudi Zakon o spremembah Zakona o zadrugah, ki predvideva prisostvovanje notarja na občnem zboru zadruge ob sprejemanju statusnih sprememb oziroma na zahtevo 10% zadružnikov. V obravnavni postopek sprejemanja je prišel tudi Zakon o maturi, ki tudi po prvem branju pušča odprto vprašanje, koliko predmetov bo vključenih v obvezni oziroma koliko v izbirni del. V prvi obravnavi je bil sprejet Program nacionalnega socialnega varstva do leta 2005, ki daje večji pomen lokalnim skupnostim, humanitarnim organizacijam in privatni iniciativi. Državni zbor je sprejel Zakon o prvem pokojninskem skladu, ki omogoča zapolnitev certifikatne vrzeli, obenem pa daje možnost, da posameznik lahko izbira med pooblaščeno investicijsko družbo in možnostjo zamenjave delnic le-teh za pokojninske bone 1. pokojninskega sklada. Ob zaključku tega prispevka pa je Državni zbor že pričel s 15. redno sejo, na kateri naj bi med drugim odločali o Zakonu o carinski službi, novem volilnem sistemu pri volitvah v Državni zbor, Zakonu o ohranjanju narave, novem zakonu o starševstvu in družinskih prejemkih, itd. 2. Lahko rečem, da seje od konca februarja delo v parlamentu normaliziralo, tako da je DZ v tem času opravil celotno 11. in 12. redno sejo ter tudi pričel s 13. sejo. V začetku 11. seje seje obravnaval predlog Zakona o O skladnem regionalnem razvoju Ponedeljkov poslanski večer poslanca DZ RS, Francija Rokavca, je obravnaval aktualno temo o skladnem regionalnem razvoju, s poudarkom na predlagani vsebini zakona, ki je v parlamentarni obravnavi. Predlagani Zakon o skladnem regionalnem razvoju bo nadomestil sedanji zakon o spodbujanju demografsko ogroženih območij in ga nadgradil s celostno obravnavo ter zagotavljal pogoje za hitrejši razvoj razvojno šibkih območij. Tokratni gost varnosti in zdravju pri delu, ki predvsem določa boljše delovne pogoje na delovnem mestu z vidika zdravja in zadolžuje delodajalca, da temu primerno uredi delovni proces. Temu sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih, ki prav tako bolj celovito ureja delovne pogoje, predvsem pa pravice in obveznosti tako delavcev kot tudi delodajalcev. Na 12. seji je Državni zbor imenoval novega notranjega ministra, Boruta Šukljeta. Nadaljeval je z drugo obravanavo Zakona o kemikalijah, ki je eden od pomembnih sistemsko strokovnih zakonskih regulativ, ki jih mora Slovenija sprejeti ob prilagoditvi evropskim pravnim normam. Državni zbor se je lotil pokojninske reforme, kije z vidika uravnoteženja javnih financ razkorak med delovno aktivno populacijo in večanjem števila upokojencev nujna. Res pa je, da je vsaka reforma boleča, vendar sedanji predlog, mislim, da bremena enakomerno porazdeli med vse sloje prebivalstva ter uvaja državno pokojnino. Izhajajoč iz teh dejstev je DZ preprečil možnost, da bi z Zakonom o Slovenski obveščevalni varnostni agenciji lahko spet dobili mlade upokojence. Z zakonom o družinskih prejemkih je SLS s svojim amandmajem omogočila, da se bodo otroški dodatki v povprečju povečali za 38%. Seveda pa je v zakonu določena progresivna stopnja, ki daje večje povečanje otroških dodatkov socialno šibkejšim družinam. Državni zbor je potrdil letni program DARS, ki vsebuje zaključek prvega cestnega odseka na M10/9 v Verneku in program preplastitev po programu EBRD. V drugem branju je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki razširija obseg upravičencev, vgrajuje pa tudi večjo socialno komponento. V parlamentarno proceduro sem vložil tudi spremembe in dopolnitve Zakona o trošarinah. Predlagane spremembe zakona omogočajo malim proizvajalcem žganja šestletno prehodno obdobje za plačevanje trošarin in podaljšujejo rok prijave kotlov za leto dni. Za proizvajalce domačega žganja pomeni prehodno obdobje pomembno olajšavo, vendar še vedno zadostuje priporočilom, kijih daje Evropska Unija. Odprta pa ostaja dilema možnosti oprostitve ali znižanje stopnje trošarin, ki jih bo potrebno do obravnave v DZ še temeljito proučiti in omogočiti normalen razvoj te dejavnosti v prihodnje. Ob uvodu k 13. redni seji pa sem zastavil poslansko vprašanje v zvezi z množico perečih vprašanj, ki se postavljajo pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja. FRANCI ROKAVEC poslanskega večera je bil državni sekretar za regionalni razvoj, g. Rado Klančar, ki je tudi podrobno predstavil vsebino zakona. Razprava je pokazala zelo velik interes javnosti za bolj učinkovito politiko razvoja razvojno šibkejših območij. Opozorjeno je bilo predvsem na naslednje: za dolgoročni razvoj bi bilo zelo pomembno, če bi že sam zakon opredelil, kolikšen del BDP bo država letno namenila za regionalni razvoj; potrebna je večja koordinacija med ministrstvi pri vlaganju v regionalne projekte; potrebno bo vložiti veliko naporov, da bodo občine oz. regionalni nosilci pripravili kvalitetne programe, ki bodo uspešni na javnih razpisih. Iz tega vidika je gotovo že skrajni čas, da tudi litijska občina jasno opredeli svojo vlogo Občni zbor SLS - podružnice Litija V nedeljo, 18.4.1999, so se člani Slovenske ljudske stranke podružnice Litija zbrali na rednem letnem občnem zboru. V polni sejni dvorani Občine Litija so pregledali poročilo o delu podružnice v letu 1998 in sprejeli program za letošnje leto. Občni zbor je obeležili tudi 10. obletnico delovanja podružnice, temu primerna pa je bila tudi udeležba visokih gostov: podpredsednice Ljudske stranke, dr. Berte Jereb, ministra za reba, zdravstvo, dr. Marjana Jereba, ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, g, Cirila Smrkolja, poslanca Državnega zbora, Janeza Pera in državne svetnice, Katarine Ovce Smrkolj. Predsednik podružnice Franci Rokavec je pudaril, da je bilo delo v letu 98 uspešno, še posebej pri realizaciji nekaterih ključnih nalog na inrastrukturnem področju enakomernega razvoja občine, krepitve regijskih institucij v Litiji, reševanju vprašanj na področju družbenih dejavnosti ter pri spodbujanju razvoja podjetništva in kmetijstva. Marko Juvančič je predstavil delo upravnega odbora podružnice in podal pozitivno oceno rezultatov, ki jih je dosegla ljudska stranka na lokalnih volitvah. V zanimivi razpravi je bila podana vrsta pobud pa tudi pohval o delu podružnice, seveda pa se razprava ni mogla izogniti zastoju pri delu občinske uprave in nepravilnostim, ki se dogajajo. Med predlogi sklepov so zanimivi predvsem poziv županu in občinski upravi, da čim prej pripravi predlog proračuna za letošnje leto, podpora združevalnim procesom med SLS in SKD in zaveza svetnikom SLS, da pri sprejemanju novega statuta vztrajajo pri dodelitvi jasnih pristojnosti in določitvi jasnih finančnih kriterijev krajevnim skupnostim in mestni skupnosti, ki naj soodločajo pri sprejemanju letnih proračunov in prostorskih dokumentov. Ob koncu zbora seje Franci Rokavec zahvalil članstvu in vsem simpatizerjem za pomoč in podporo pri delu podružnice SLS Litija. NATAŠA HOSTNIK Cestna problematika v osrednji Sloveniji V ponedeljek, 19.4.1999, je v okviru poslanskega večera poslanca držvanega zbora Francija Rokavca potekal pogovor o reševanju problematike glede državne cestne infrastrukture. Polega velikega odziva zainteresirane javnosti so se pogovora udeležili tudi državni sekretar za ceste, Žare Pregelj, predsednik uprave DARS, Janez Božič, in direktor direkcije za ceste, Vili Žavrlan. V prvem delu je poslanec Franci Rokavec skupaj z gosti predstavil predvidene aktivnosti države. V letošnjem letu se bo poleg dokončanja del na zasavski cesti v Verneku, Nova posta na Dolah Včasih je pošta kar sama krožila od ust do ust. V njih je velikokrat prenočila ali si privoščila dopust. Tokrat seje ustavila na Dolah, kjer se je po desetih letih končala pot posodobitve poštnih objektov na tem koncu Slovenije. Na zgodnje sobotno jutro 12. junija 1999 je prebivalce Dol zbudila pihalna godba iz Radeč, ki je z ubranimi zvoki oznanjala prihajajočo slovesnost ob otvoritvi pošte. To je bil velik dogodek za vse uporabnike poštnih storitev tod okoli. Stara pošta na Dolah je bila že dotrajana, zgradbo je načel zob časa. preplastitve določenih odsekov, priprave idejnega projekta na odseku Spodnji Hotič-Zgornji Log modernizacije regionalne ceste na odseku Trebeljevo-Gozd-Reka, nadaljevalo tudi z modernizacijo ceste na odseku Vel. Reka-Vel. Preska. Dela se bodo pričela tudi na regionalni cesti Moravče-Čatež, potekala bo preplastitev ceste med Šmartnim in Bogenšperkom in pripravila se bo idejna študija za obvoznico v Šmartnem. Prisotni so se strinjali, da je prišlo do očitnega napredka pri reševanju množice vprašanj glede državne cestne infrastrukture. Pomembni zaključki so predvsem, da je potrebno vztrajati pri nadaljevanju rekonstrukcije in obnove zasavske ceste na relaciji Ribče-Litija, da je potrebno pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo za nadaljevanje izvajanja programov na vseh cestnih povezavah. Naloge, ki so predvidene v letošnjem letu, naj se izvedejo v optimalnem času. Še posebej pa je bil izpostavljen problem vzdrževanja mostov preko reke Save, saj vzdrževanje le-teh predstavlja zelo velik zalogaj za lokalno skupnost. VERONIKA VIDMAR v prihodnji regionalni politki v osrednjem delu Slovenije. Zakon mora omogočiti samostojen nastop na javnih razpisih velikim občinam. Še zlasti je pomembno, da se najdejo rešitve, ki bi omogočile davčne olajšave pri vlaganju fizičnih pravnih oseb v komunalno infrastrukturo. Pristoni udeleženci poslanskega večera so na koncu ugotovili, daje predlagana vsebina dobra, s prepričanjem, da bosta tako državni sekretar, g. Klančar, kot tudi poslanec, g. Rokavec, skušala v postopku obravnave zakona v parlamentu le-tega dopolniti s koristnimi pobudami, ki so bile izpostavljene. VERONIKA VIDMAR Zgodovina pošte v našem kraju sega v leto 1845, ko so dobivali pošto v župnišče. Janez Novak je leta 1884 sklenil pogodbo s poštno direkcijo in prevzemal pošto. Nostalgično se spominjamo časov, koje prva poštarica, Rozalija Miklavčič, vozila pošto iz Litije s konjsko vprego. Od tega je preteklo kar precej časa. Objekt je zrasel pred našimi očmi tako hitro, da mnogi nismo mogli verjeti lastnim očem, in se vklopil v okolico in polepšal središče vasi. Zidava objekta je rezultat skupnega vlaganja Pošte Slovenija in ljubljanskega Telekoma in je z notranjo opremo vredna 36,5 milijonov tolarjev. V objektu je 120 kvadratnih metrov površine, od tega je 30 kvadratnih metrov namenjenih za namestitev nove digitalne centrale, ki naj bi služila svojemu namenu od konca junija tega leta. Imela bo 480 tel. priključkov, to je kar 280 več, kot dosedanja analogna centrala. Uporabniki telekomunikacijskih storitev že težko čakamo na to posodobitev. Slovesnosti so dali s svojo prisotnostjo pečat predstavniki Pošte, to je generalni direktor, mag. Podgorelec,ženska, kiji velja zahvala za začetke telefonije v osemdesetih letih v naši KS, ga. Žagmaister. Učenci podružnične osnovne šole Dole so popestrili program skupaj z mladinskim zborom Zlati žarek. Trenutek, ki je rezultat dolgega prizadevanja, da se tudi v odročnejš kraje vnese drobec napredka, je nastopil, ko so župan Mirko Kaplja, poslanec Franci Rokavec in generalni direktor Pošte formalno izročili objekt svojemu namenu. Predsednik KS, Dušan Mak, seje ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so pripomogli k uspehu, od g. župnika do prizadevnih krajanov in poštnih uslužbencev, ki so si z zanimanjem ogledali objekt. JOŽICA VRTAČNIK Kresovanje na predvečer Dneva državnosti na Dolah V četrtek, 24. junija 1999, na kresni dan in na predvečer dneva državnosti smo člani KUD VenčeslavTaufer pripravili in uspešno izvedli kresovanje. Družabno dogajanje na športnem igrišču pri šoli na Dolah seje ob lepem vremenu in prijetnem ambientu začelo s prireditvijo ob zaključku šolskega leta. Učenci so se predstavili s petjem, plesom in skeči, ravnatelj pa je najboljšim podelil priznanja in knjižne nagrade. Zahvalili so se tudi zunanjim sodelavcem. V programu proslave državnega praznika so imeli glavno besedo godbeniki Železničarske pihalne godbe iz Zidanega mosta pod vodstvom Francija Lipovška. Preko sto zbranim krajanom in gostom je o pomenu praznika spregovoril litijski župan in poslanec državnega zbora, Mirko Kaplja. Eden izmed ciljev prireditve je bil tudi, predstaviti mladim pihalno godbo in jih navdušiti za učenje pihalnih instrumentov. Predsednica KUD, Marija Tekavec, želi oživiti pihalno godbo, ki je na Dolah že delovala pred drugo svetovno vojno. Godbeniki so predstavili različne zvrsti glasbe in instrumente, kijih uporablja pihalna godba. Po proslavi smo prižgali kres in se v svežem, a prijetnem poletnem večeru še malo pozabavali. Prireditev je minila brez izgredov, zaključek pa je pokazal, kako mladim manjka pristne zabave. Pri KUD Dole bomo vztrajali pri dejavnostih, ki bi mladim omogočale vključevanje v kulturno udejstvovanje in zabavo brez drog. Pri tem računamo tudi na materialno pomoč občinske uprave. V imenu Upravnega odbora KUD se zahvaljujem vsem, ki so omogočili izvedbo prireditve, in vsem, ki so sodelovali pri prireditvah in njihovih izvedbah. Obenem vabim vse krajane, da se vključijo v delo društva in prispevajo k bolj bogatemu družabnemu življenju na Dolah. STANE KMETIC Asfalt na Spodnjem Mamolju Litijska občina poleg kraja Litija v svojo upravno enoto vključuje tudi zaselke in okoliške hribe. Župan občine Litija Mirko Kaplja je povedal, da zadnjih nekaj let Občina Litija v svoje projekte intenzivno vključuje tudi asfaltiranje cest do manjših zaselkov. Med drugim je pred nekaj leti Občina Litija v svoje projekte vključila tudi asfaltiranje ceste od Pohod "Od cerkvice do cerkvice" u&pemc zaključen 4. pohod " Od cerkvice do cerkvice", ki smo ga pripravili člani Športnega društva Izlet v Ormož V soboto, 17.4.1999, smo organizirali izlet v Prlekijo; ogledali smo si Ormož, se popeljali po vinski cesti, poskusili vino in si ogledali tamkajšnje znamenitosti. Izleta seje udeležilo 30 članov KO in drugih krajanov. Z Dol nas je avtobus odpeljal preko Radeč, Celja in Pragerskega do Ormoža. Tam nas je pričakala prikupna vodička, nas popeljala po Ormožu in nam ob ogledu pripovedovala o znamenitostih kraja. Nato smo si v Veliki Nedelji, ogledali muzej starih kmečkih orodij in prelepo Polšnik, je uspel. Izteklo seje še bolje, kot smo pričakovali, saj so bile popoldan napovedane nevihte, ki pa jih na srečo vseh pohodnikov in organizatorjev in bilo. Pohoda seje udeležilo okrog 240 pohodnikov, ki so vsi uspešno prispeli na cilj. Najzahtevnejši je bil vzpon na Ostrež, vendar smo ga z dobro voljo in malce truda brez problemov osvojili. Na Stranskem vrhu, kjer je bila druga postojanka, smo se nasmejali ob zabavnih igrah, se malo okrepčali in nadaljevali pot na Glinjek, kjer smo imeli sveto mašo v naravi. Cilj in žigosanje izkaznic je bilo na nogometnem igrišču na Koprivniku, kjer cerkev. Sledila je pokušina več vrst vin v ormoški vinski kleti. Po obilnem kosilu smo se popeljali po vinski cesti in se ustavili pri lončarju v naselju Železne Dveh, kjer smo lahko kupili različne lončarske izdelke in zanimive spominke. V veliki zidanici Malekovih nam je vodička razložila zgodovino te zidanice. V spominu nam bodo ostali lepo urejeni in obdelani vinogradi v terasah. Veliko smo se gibali in še več videli. Proti večeru smo se malo utrujeni, a zadovoljni vračali proti domu. Za srečno vožnjo se zahvaljujemo tudi šoferju! Takšnih izletov si še želimo. MERI VRESK ■■■■■■ Gradiških Laz do pričetka vasi Spodnji Mamolj. Ker je bil to velik zalogaj tudi za občinski proračun, so se prebivalci vasi ob zaselkih finančno vključili v projekt. Prebivalci Spodnjega Mamolja in okoliških vasi se v službo večinoma vozijo v Litijo, otroci pa tam obiskujejo šolo. Asfaltna prevleka jim tako omogoča hitrejšo in prijetnejšo pot v dolino. Vendar je skozi vas vožnja avtomobilov še vedno dvigovala prah. V prebivalcih Spodnjega Mamolja pa je tlela želja, ki je zaradi izsušenih denarnic niso mogli uresničiti ob prvem asfaltiranju: asfalt tudi skozi Spodnji Mamolj, kjer so se do nedavnega še vozili po makadamski poti. Danes je drugače. Predvsem zato, ker so ti ljudje dokazali, da imajo trdno voljo in pridne roke. Leta 1997 so izvolili delovni odbor, katerega cilj je bil asfaltiranje ceste skozi Spodnji Mamolj. Začelo seje sistematično zbiranje denarja, pripravljal se je teren. Na pomoč jim je priskočila tudi Občina Litija, kije projekt asfaltiranja ceste vključila med svoje projekte. Vse skupaj je pripomoglo, da je na predvečer praznika dela, 30. aprila, cesto slavnostno otvoril župan občine Litija Mirko Kaplja. Skupaj s še ostalimi gosti Tinetom Kosom, Antonom Kovičem in Gvidom Bokalom, so se vaščani sprehodili po 750 metrov dolgi asfaltni podlagi. Vaščani Spodnjega Mamolja se zahvaljujejo vsem, ki so jim pri njihovem projektu pomagali tako s koristnimi nasveti kot finančno. Po doseženem cilju pa prebivalci Spodnjega Mamolja ne bodo počivali na lovorikah, saj imajo že začrtan nov cilj. Prav kmalu naj bi se delovni odbor sestal na prvem sestanku za napeljavo novega vodovodnega sistema. Ta naj bi poleg modernizacije ustrezal tudi zahtevam požarnovarnostnih predpisov. R. R.Foto:J.R.jr. smo člani z veliko pomočjo domačih podjetnikov in kmetov postavili brunarico, ki so si jo pohodniki lahko podrobno ogledali. Izgubljene kalorije smo si pridobili z golažem, ki smo ga postregli pri lovski koči. Tam smo se potem veselili in plesali z ansamblom Zimzelen do večernih ur. Organizatorji pohoda se zahvaljujemo vsem lastnikom zemljišč, na katerih je potekal pohod, vsem gospodinjam, ki ste napekle tako dober domač kruh, in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k organizaciji pohoda. Seveda pa seje treba zahvaliti sponzorjem, ki so sodelovali pri gradnji naše nove brunarice in sicer: Francu Repovšu, IzKS Jablaniska dolina V okviru delovanja RK Jablanica in pomoči GD Jablanica in KS Jablanica smo tudi letos, 27.marca 1999, organizirali srečanje občanov v gasilskem domu Jablanica. V to praznovanje smo vključili praznik žena, mater, deklet, mučenikov, starejših občanov, skratka praznovali smo mesec pomladi. Otroci vseh starosti, od cicibanov do osnovnošolcev, smo se pod vodstvom gospe Marije Grabnar in Maje Toplak s skupnimi močmi potrudili, da smo se naučili pesmic in recitacij. Igrali smo na tamburico, citre, svnthesizer. Zaigrali smo skeč, ki smo ga sestavili otroci sami z glasbeno dramatizacijo Hvaležni medved. Na koncu glasbnega sporeda smo skupaj z obiskovalci zapeli. Po zaključku sporeda je sledila skromna pogostitev za vse prisotne in prijetno druženje krajanov. Želimo si, da bi se prihodnje leto dobili tudi s tistimi krajani, ki se letos iz katerega koli razloga praznovanja niso mogli udeležiti. Voda pritekla se v nekaj vasi na Primskovem Voda je eden najpomembnejših virov življenja, tega se prav gotovo zavedajo tudi vaščani Mihelce, Mišjega Dola z zaselkom Golce, Stara gora ter del Gradišča, ki so po dolgih letih prizadevanj končno dobili vodovod. Slavnostna otvoritev je potekala 15. 5. 1999 v Mišjem Dolu. Zbrane sta pozdravila predsednik KS Primskovo Jože Zadražnik ter predsednik gradbenega odbora Ivan Selan, ki sta se Avtoprevozništvu Kastelic Marjan, Toniju Korimšku, Štefanu Logarju, Miru Kotarju, Zvonetu Jelencu, Francu Nograšku, Srečku Sedevčiču, Alojzu Sladiču, Janezu Kotarju, Darku Lamovšku, Stanetu Dolarju, Darjanu Tomcu, Francetu Razpotniku in Toniju Koširju. Skupaj smo sp^et dokazali, da se z malo dobre volje, z delom in sodelovanjem lahko nekaj doseže. S tem si bomo olajšali nadaljnje delo. Zavedamo se, da smo naredili nekaj dobrega za naš kraj. Bilo je lepo in mislim, da se bodo pohodniki še radi vračali k nam na Polšnik. MATEJA SLADIC V tednu pred veliko nočjo smo s skromnimi darili obdarili vse krajane KS Jablanica, starejše od 70 let, socialno ogrožene krajane pa smo obdarili s prehrambenim paketom. Obiskali in obdarili smo tudi krajane, ki prebivajo v Domu Tišje. Tja smo se odpeljali kar z gasilskim avtomobilom, nekatere pa so pripeljali starši. Gospod Lemut je v uvodnem govoru pozdravil vse prisotne in jim zaželel, da bi se ob našem programu lepo zabavali. Za začetek so nam oskrbovanci doma zapeli pesem. Vsakega nastopajočega so nagradili s ploskanjem. Po obrazih sodeč, so bili zadovoljni, mi pa tudi, saj smo jim ta dan polepšali bivanje v domu. Obljubili smo jim, da se bomo še oglasili. MAJA TOPLAK zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da je voda pritekla tudi v te hribovite, demografsko ogrožene vasi. Častni gost in govornik je bil litijski župan, ki je gradbenemu odboru in vaščanom priznal požrtvovalnost in prizadevnost pri gradnji. Pomembno je tudi omeniti, da je pri projektu sodelovala Občina Ivančna Gorica, kjer se vodno zajetje nahaja in so ga odstopili v uporabo. Na prireditvi so sodelovali tudi pevci iz Šentvida pri Stični. Vodovod je blagoslovil župnik Pavel Sporn iz Primskovega. Uradnemu deluje sledila pogostitev ter zabava z ansamblom Jože in Sonja. ROZINA SLAVKA (Z> Društvo prijateljev mladine Šmartno bo v času poletnih počitnic organiziralo Letovanje v Savudriji Osnovni namen takih in podobnih letovanj, kijih naše društvo organizira, je omogočiti mladim, da lahko aktivno in zanimivo preživijo del počitnic, ob tem pa še, da se lahko ob prijetnem bivanju na morju tudi veliko naučijo. Da bi lahko čim več naših ciljev tudi dejansko realizirali smo pripravili zanimiv program sedemdnevnega bivanja na morju. Vsebine, ki smo jih izbrali so plod naših dolgoletnih izkušenj pri pripravljanju podobnih programov. Spreminjamo pa jih tudi glede na interese mladih. Glavne vsebine našega letovanja so: • osnovna in nadaljevalna šola plavanja (možnost pridobitve različnih nazivov, plavalec pripravnik, bronasti, srebrni in zlati delfinček, zlati sonček ...); • tečaj tenisa; • tečaj potapljanja; • športne igre (odbojka, nogomet, badminton, namizni tenis, tekmovanja); • različne delavnice (likovna, angleški jezik...); • kulturno in družabno življenje (družabne igre, kviz, večer petja in plesa...). Letovanje bo organizirano v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana - Center od 17.8. do 24.8.1999. V kolikor bo interes, bomo poleg osnovnošolcev v program vključili tudi srednješolce. Cena celotnega programa znaša 22.500 SIT. V ceno je vključeno 7 polnih penzionov, prevoz, vodenje in organizacija letovanja, vse šole plavanja, tečaj angleškega jezika in likovna delavnica. Cena tečaja tenisa in potapljanja bo 1.500 SIT in jo bodo tisti otroci, ki se bodo teh tečajev udeležili, poravnali v Savudriji. Vse ostale informacije lahko dobite pri organiziranju letovanja. Prijave zbiramo na OŠ Šmartno (šolska svetovalna služba). Ob prijavi boste prejeli položnico, ki jo je potrebno poravnati najkasneje do 15. 8.1999. Organizator: Albert Pavli Predsednik DPM: Željko Gorišek Društvo prijateljev mladine Litija Razpis za letovanje otrok in aktivnosti za otroke med poletnimi počitnicami DPM Litija bo tudi letos poskušala popestriti poletne počitnice z različnimi aktivnostmi, ki smo jih pripravili za osnovnošolske otroke. Želeli bi omogočiti mladim aktivne, zanimive in poučne počitnice. Med počitnicami smo pripravili naslednje aktivnosti: • ROLANJE, torek, 6. 7. ob 18. uri, Tenis park AS • STREET BALL, četrtek, 26.8. ob 18. uri, igrišče Rozmanov trg • KOPANJE NA IZLAKAH, torek, 13. 7. ob 8. uri, zbor pred Športno dvorano Litija • RADIOAMATERSKA DELAVNICA, ponedeljek, 19.8. ob 18. uri, park-Trgna Stavbah • TEČAJ PRVE POMOČI, torek, 20. 7. ob 17. uri, park - Trg na Stavbah • OBLIKOVANJE GLINE, četrtek, 12. 8. ob 10. uri, Matična knjižnica Litija • JAHANJE, četrtek, 22. 7. ob 9. uri, nasproti avtohiše Laba Pripravili pa smo tudi letovanje na morju, ki bo v Zambratiji pri Savudriji za vse otroke od 8. do 12. leta starosti. Cena 10-dnevnega letovanja znaša 30.000 SIT (plačljivo v dveh obrokih), vključuje pa: • prevoz (Litij a-Za m b rati j a - Liti j a); • pet obrokov dnevno; • strokovno vodenje otrok; • športne aktivnosti (rolanje, tenis, odbojka na plaži, namizni tenis, badminton...); • možnost pridobitve različnih plavalnih značk; • družabni večeri (ples v maskah, pidžama party, razni kvizi, družabne igrice, srčkov ples...); • popestritev večera s skupino Dvanajsto nasprotje. Prijave zbiramo v Matični knjižnici Litija, kjer boste dobili tudi položnici, ki ju je potrebno poravnati do 15. avgusta. Iz Društva invalidov Litija Društvo invalidov Litija je na svojem rednem občnem zboru izvolilo nove člane izvršilnega odbora in drugih komisij. Društvo invalidov Litija vabi vse invalide občine Litija, ki še niso včlanjeni v Dl Litija, da se prijavijo v društveni pisarni na Parmovi 7, vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 9. do 11. ure ali vsak ponedeljek in petek v tednu od 16. do 17 ure. Klubski prostori so odprti vsak dan od ponedeljka do sobote od 16. do 20. ure. V klubskih prostorih lahko člani igrajo šah ali pikado, balinajo... Društvo invalidov Litija nudi svojim članom turizem Kako se razvija turizem v Litiji V mesecu marcu seje v okviru Podjetniškega centra Litija začel izvajati projekt "USPOSABLJANJE ZA TRŽENJE V TURIZMU", v katerega nas je vključenih osem brezposelnih. Preden smo se vključile v projekt, smo opisale svojo turistično vizijo, ki temelji predvsem na povezovanju z vsemi turističnimi organizacijami na litijskem področju, aktivnem delovanju na področju pridobivanja turistov in razvijanju še boljše, t.j. pestrejše turistične ponudbe. Namen tega projekta je predvsem raziskati in vzpodbuditi turistično ponudbo v občini Litija in to ponuditi v občini in izven meja le-te. Osnove za razvoj turizma v litijski občini so zelo raznolike in bogate, a na žalost neobeležene in neraziskane, zato jih tudi ne moremo ponuditi in pokazati obiskovalcem. Projekt " USPOSABUANJE ZA TRŽENJE V TURIZMU" je razdeljen na tri sklope. V prvem polletju popisujemo vse tu rističn e, ku Itu rno-zgodovi nske, etnološke, naravne in kulinarične znamenitosti. Literatura, ki obstaja na tem področju, je v nekaterih pogledih že zastarela, zato poskušamo večino informacij preveriti na terenu. Drugo polletje bo namenjeno temu, da vse informacije, ki smo jih (in jih še bomo) pridobili na terenu, združimo in povežemo v turistične programe in oblikujemo lokalno, področno in pravico do koriščenja zdraviliškega letovanja v objektih Zveze delovnih invalidov Slovenije, v Termah Čatež, v Izoli - Simonov zaliv, v Zdravilišču Rogaška, v Termah Ptuj, v Šmarjeških toplicah in v Fiesi pri Piranu. Nekaj terminov je še prostih. Za letovanje zainteresirani člani naj se javijo v društveni pisarni. Društvo pomaga svojim članom v skladu v skladu z določili in pravili Dl Litija pri ugotavljanju in odobravanju vseh oblik socialne, zdravstvene in druge pomoči. Za vsa pojasnila in za včlanitev v Dl Litija se lahko zainteresirani javijo na telefonsko številko vsak popoldan od 16. do 18. ure in v rednih uradnih urah na številko (061) 881-284. VIKTOR ZUPAN NHfl krajinsko turistično ponudbo. Tretji del bo namenjen predvsem usposabljanju zaposlenih za trženje turizma tudi v tujini. Zato je v tretjem delu predviden tečaj za turistične vodnike in intenzivni tečaj tujega jezika. Vsi, ki delamo na projektu, se zavedamo, da je to izjemna priložnost, da vzpodbudimo turistično delovanje v litijski občini in da pomagamo vsem, ki se že dolgo trudijo, da bi zanimivosti in lepote, kijih nudijo naši kraji, promovirali znotraj Slovenije, pa tudi izven njenih meja. Zato vabimo vse, ki bi z nami želeli deliti kakršno koli turistično informacijo (o ponudbi ali pa o znamenitosti, ki se nahajajo v občini), da nam to javijo. Vsem pošiljamo lepe turistične pozdrave! SAŠA GRADIŠEK Oglati • Prodam 200 litrov rdečega ali belega vina in nekaj litrov žganja. Inf:: (041)407-904. • Prodam električni štedilnik: 4x elektrika, 2x plin s pečico. Cena 10.000,00 SIT. • Prodam kravo, drugič brejo sedem mesecev, dobro mlekarico, rdeče-belo, ali menjam za bikca do 400 kg. Inf.: (041) 407-904. • Prodam brane ježevke za Tomo Vinkovič, šir. 1,40 m ali menjam za mešalec za seno. Inf.: (041) 407-904. • Prodam zazidljivo parcelom, 1014 m2, s temelji in vodo na parceli. Elektrika 70 m od parcele, urejen dovoz. Inf.: 883-548 ali 881-242. • Prodam nov potopni hladilnik za mleko, 40 litrov. Cena po dogovoru. Inf.: 877-486 • Popravilo vseh vrst plinskih štedilnikov Siko - Simon Dobčnik s.p. Jeze2a Šmartno pri Litiji Tel.: (061) 887-601 ali (041) 710-100 Obvestila Na Ulici Solidarnosti 1 v Litiji se otroci pogosto igrajo z nogometno žogo tik pred blokom, zaradi česar prihaja do odbojev žoge od nižjih predelov bloka in balkonov. S tem je moten javni red in mir občanov, ki prebivajo vtem bloku. Prosimo starše teh otrok, da se ti otroci igrajo z žogo na za to namenjenih igriščih, da v bodoče ne bo prihajalo do nesoglasji in motenja tam stanujočih občanov. Energetski kotiček Informacije 6 težo ZAKAJ? Energetsko svetovanje o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvih nudi sveže informacije vsem tistim, ki nameravajo pri novogradnji ali obnovi objekta vlagati denar v zmanjšanje rabe energije. Sledite svetovnim trendom z uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav, izboljšanjem toplotne izolacije in uporabo obnovljivih virov energije. S tem lahko sami direktno prispevate k varovanju okolja. KAJ? Ste se srečali z vprašanji, pa zanje niste dobili ustreznega odgovora? Odgovoril vam bom o: • izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav; • zamenjavi ogrevalne naprave; • izbiri ustreznega energenta (goriva); • zmanjšanju.porabe goriva; • toplotni izolaciji zgradb; • izbiri oken, zasteklitve; • uporabi obnovljivih virov energije (sonce, voda, veter...); • sanaciji zgradb (vlaga, zidna plesen...); • uporabi varčnih gospodinjskih aparatov; KDO? Energetsko svetovanje financira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pod okriljem Agencije RS za učinkovito rabo energije. V projektu ENSVET vam bom svetoval Marjan Bratkovlč, energetski svetovalec za gospodinjstva. KAKO? Pokličite Občino Litija, tel 061881081 in zahtevajte tajništvo. Povejte, da kličete zaradi energetskega svetovanja. Pustite svoje ime in telefonsko številko. V najkrajšem času vas bom poklical in pogovorili se bomo o odprtem vprašanju. V roku desetih dni boste dobili brezplačno pisno poročilo z opisanim nasvetom. Seveda me lahko v primeru dodatnih vprašanj pokličete na domači telefon 061 887 298. turizem Upravni odbor Turističnega društva Litija razpisuje Tekmovanje za lep izgled Litije in njene bližnje okolice Ocenjevalna komisija bo upoštevala naslednje kriterije: • ocvetličenje balkonov, oken ter gredic; • urejenost vrtov in gradič pri hišah; • urejenost hiše ali bloka; • urejenost fasade hiše ali bloka; • čistočo in spošni izgled hiše ali bloka. Komisija bo ocenjevala tudi urejenost trgovskih, gostinskih in obrtnih lokalov. Tekmovanje se začne s 1. majem in zaključi konec oktobra 1999. Po zaključku tekmovanja bodo najboljšim po posameznih kategorijah podeljene diplome in priznanja. Tekmovanje za lepši izgled mesta Litije in krajev v bližnji okolici (kraji, ki spadajo pod pošto Litija) bo tudi letošnje leto v sklopu organizacije in izvedbe tekmovanja slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije po sloganu »Moja dežela lepa, urejena in čista«. Vse prebivalce mesta Litije in okoliških krajev vabimo, da se vključijo v tekmovanje, kjer tekmujemo ljudje v svojem in skupnem interesu ter predvsem zato, da bi sami živeli v urejenem in prijaznem okolju. Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela večna zemlja. V domu je ostala je praznina, a v srcu je bolečina. ZAHVALA 22. maja seje poslovil od nas ALOJZ KOPRIVNIKAR, Kaplarčev ata iz Štangarskih poljan. Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot, izrekli sožalja, poklonili cvetje, sveče in nam pomagali. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem. Posebej pa hvala Gasilskemu društvu Štangarske poljane, g. župniku, pevcem, trobentaeu in g. Francu Černetu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sestra Francka, sinova Miro in Jože, vnuka Aleš in Katja. ZAHVALA Ob boleči izgubi IVANA KRIVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za pisno in ustno izročeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. V SPOMIN EDIJU ČOPARJU Širmanski hrib 23. 07.1998 23. 07.1999 Mineva žalostno leto, kar si se poslovil od nas, dragi Edi. V mislih živiš z nami in v naših srcih je ostala bolečina. Hvala vsem, ki sega spominjate in mu prižigate svečke na njegovem preranem grobu. Vsi Čoparjevi. ZAHVALA V 92. letu se je sredi maja od nas poslovila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča ALBINA ŽUŽEK, roj. Groznik izšmartna pri Litiji Ob njeni smrti se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo OŠ Šmartno, 00 RK Litija, ZKD Litija in KS Šmartno. Iskrena hvala dolgoletnemu družinskemu prijatelju g. Tonetu Masniku za svečan obred in poslovilne besede, Fantom od fare, pevskemu društvu Zvon in cerkvenim pevcem za poslovilne pesmi, recitatorjem šmarske šole in KSP Litija za organizacijo pogrebne slovesnosti. Neizmerno smo hvaležni osebju Doma Tišje za večletno skrbno nego, dr. Marku Kolšku ter vsem, ki ste mamo zadnja leta obiskovali. Vsi njeni. Delo, skrb, trpljenje bilo tvoje je življenje. ZAHVALA V 88. letu nas je po hudi bolezni zapustila draga mama, babica in prababica MARIJA KLINC Hvala vsem, ki ste nam pomagali ob njeni težki bolezni in še posebno dr. Ptičarju in patronažni sestri Miri. Posebej prisrčna zahvala g. župniku za poslovilni govor in cerkveni obred, vaškim pevcem, vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše, in sploh vsem, ki ste karkoli pomagali ter sodelovali na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Obvestilo: Cena zahvale standardne velikosti: 5.000,00 SIT+ 19% DDV Cene barvnih oglasov: ■ velikosti A3 (415 mm x 300 mm) - 120.000,00 SIT +19% DDV - velikostiA4 (290mmx210mm) = 60.000,00SIT+ 19% DDV - velikosti A5 (210 mm x 145 mm) = 30.000,00 SIT+ 19% DDV - velikosti A6 (145 mm x 55 mm) = 15.000,00 SIT+19% DDV Cene črnobellh oglasov: - velikosti A3 (415 mm x 300 mm) = 80.000,00 SIT +19% DDV - velikosti A4 (290 mm x 210 mm) - 40.000,00 SIT+19% DDV - velikosti A5 (210 mm x 145 mm) - 20.000,00 SIT+19% DDV - velikosti A6 (145 mm x 55 mm) - 10.000,00 SIT+19% DDV Oglasi, pripravljeni na filmu ali disketi, so 30 % cenejši. Na podlagi sodelovanja med Evropsko unijo PHARE SME, Skladom za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Regionalnim centrom za razvoj se objavlja Razpis za pospeševanje gospodarskega razvoja Predmet razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni višini 95.000.000 SIT. • Za samostojne podjetnike in majhne družbe, ki imajo do 10 zaposlenih s sedežem dejavnosti v Litiji, Hrastniku, Trbovljah, Radečah ali Zagorju ob Savije možen kredit od 1.000.000 SIT do 3.000.000 SIT • Za samostojne podjetnike in majhne družbe, ki imajo več kot 10 zaposlenih, pa do 10.000.000 SIT Pogoji za dodeljevanje: • Obrestna mera znaša TOM + 3 % za dobo 3 let, nad 3 leta pa TOM + 3,2 %. • Doba vračanja kredita znaša do 5 let. • Prosilec mora imeti med viri financiranja financiranja zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. • Možen moratorij za vračanje kredita znaša do 1 leta. • Prosilec zavaruje prejeti kredit z nepremičninami in premičninami, ki bodo predmet financiranja s tem kreditom, ali drugimi osebnimi zavarovanji. Nameni, za katere se dodeljujejo krediti: • Investiranje v osnovna sredstva (nakup opreme, gradbena dela in nakup objektov). • Pridobitev licenc, patentov in franšiz. • Financiranje obratnega kapitala največ v višini 10 % predračunske vrednosti. • Projekt lahko vključuje proizvodnjo, obrt, storitve in turizem. Koriščenje kredita nI možno za primarno kmetijsko proizvodnjo, maloprodajo, prometz nepremičninami, nadomestitev obstoječih kreditov, katerokoli dejavnost, kije prepovedana po zakonu ali za osebno korist podjetnika. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita • Prednosti pri dodelitvi kredita bodo imeli prosilci: • Katerih višina lastnih sredstev med viri financiranja projekta bo višja. • Katerih projekti bodo razvojno in ekološko naravnani. • Z boljšo boniteto. • Katerih investicija predstavlja naložbo v dejavnost, za razvoj katere je izrecno izražen lokalni interes. Vsebina vloge za dodelitev kredita Vsebina vloge za dodelitev kredita je razvidna iz obrazca 'Vloga za dodelitev kredita', ki ga lahko dobite na Podjetniškem centru Litija, Jerebova 8, Litija. Stroški obdelave posamezne vloge znašajo 3.000 SIT in jih je potrebno poravnati ob predaji izpolnjenega obrazca. Ustrezne in popolne vloge bodo obravnavali pristojni organi RCR in bank enkrat mesečno. Vloge, ki bodo prispele po porabi sredstev, bodo obravnavane v sklopu naslednjega razpisa. RCR bo pisno seznanil prosilca z odločitvijo pristojnih organov v petnajstih dneh po sprejemu odločitve. |3g OBČINA LITIJA %jr objavlja JAVNI RAZPIS za najem poslovnega prostora v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta Jerebova ulica 3/a v Litiji, v Izmeri 29,75 m2, ki sestoji iz: vetrolova l,27m2, sprejemnega prostora 10,83 m2, delovnega prostora 15,56 m2 In WCja 2,09 m2 (opremljen). Javnega razpisa se lahko udeležijo le podjetja s sedežem v Republiki Sloveniji in državljani Republike Slovenije. Poslovni prostor je namenjen izvajanju mirne obrtne dejavnosti. Poslovni prostor ima vgrajene instalacije za centralno ogrevanje iz skupne kotlovnice na kurilno olje. 1. Predmet razpisa: •najem poslovnega prostora s programom mirne obrtne dejavnosti; •višina ponujene najemnine, s tem, da izhodiščna mesečna najemnina ne more biti nižja od 1.514,50 SIT/m2poslovnega prostora; v najemnini niso zajeti obratovalni stroški (ogrevanje, elektrika, telefon in drugo); •čas najema poslovnega prostora, ki ne more biti daljši od 10 (deset) let. 2. Najugodnejši ponudnik bo Izbran na podlagi naslednjih kriterijev: •višina ponujene mesečne najemnine za m1 poslovnega prostora; • program mirne obrtne dejavnosti z referencami; •krajši rok za pričetek obratovanja. 3. Ponudniki morajo k ponudbi predložiti tudi: •dokazila o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti oz. izpisek iz sodnega registra; •potrdilo o sedežu podjetja; • potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču za fizične osebe; •opis in program dejavnosti, ki jo želi ponudnik opravljati v poslovnem prostoru; •potrdilo o plačanem jamstvu za resnost ponudbe. Jamstvo za resnost ponudbe v višini 135.169,00 SIT je potrebno nakazati na žiro račun štev.: 50150-601-33299 - plačilo jamstva za resnost ponudbe. Vplačanega jamstva za resnost ponudbe ne bomo obrestovali. 4. Rok za oddajo pisnih ponudb je ponedeljek, 2.8.1999 do 12.00 ure po pošti aH osebno na naslov: OBČINA LITIJA, Jerebova ulica 14,1270 Litija, vložišče. Pisne in podpisane ponudbe morajo biti oddane v zapečateni ovojnici z oznako: » NE ODPIRAJ! PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR, JEREBOVA ULICA 3/a.« Odpiranje ponudb bo v torek, 3.8.1999, ob 13.00 uri na Občini Litija. Nepopolnih ponudb komisija ne bo obravnavala. 5. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo ponudniki obveščeni v 15. dneh po odpiranju ponudb. 6. Izbrani ponudnik bo moral skleniti najemno pogodbo v 15. dneh po vročitvi obvestila o izbiri. Če izbrani ponudnik najemne pogodbe ne bo sklenil v navedenem roku se mu plačano jamstvo za resnost ponudbe ne vrne, Občina Litija pa bo ponudila sklenitev najemne pogodbe naslednjemu najugodnejšemu ponudniku. Ponudniku, ki bo uspel na javnem razpisu, se vplačano jamstvo za resnost ponudbe upošteva pri obračunu najemnine za prve tri mesece. Ponudnikom, ki ne bodo uspeli na javnem razpisu, bomo vplačano jamstvo za resnost ponudbe vrnili roku 8 dni po sklenitvi najemne pogodbe z izbranim ponudnikom. 7. Interesenti si lahko poslovni prostor ogledajo. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na JP KSP Litija, d.o.o., Ponoviška cesta 15, tel. 8809012 (g. Matjaž Volk). So skrivnosti, kijih ne moremo razumeti, je bolečina, ki jo more le Bog doumeti. ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da seje prehitro končalo življenje našega dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata ALOJZA MART! N CI CA iz Kamnega vrha pri Gabovki se iskreno zahvljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče ali za svete maše, nam moralno in materialno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo članom Gasilskega društva Gabrovka za organizacijo pogrebnega obreda in za materialno pomoč. Hvala tudi članom vseh ostalih društev ter delovnih kolektivov, ki ste se udeležili zadnjega slovesa. Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Tanji Ptičar, sesti Janji in reševalcu Romanu za hitro in nesebično pomoč. Hvala pevcem KUD-Gabrovka za občuteno zapete žalostinke, Heleni Perko in Jožetu Raplu za ganljive besede slovesa ter gospodu župniku Ivanu Trnovcu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Angelca, Hčerki Marta in Magda z družinama, sin Borut ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete ANTONIJE KOLESA, roj. Bevc iz Volčje jame 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Benedičiču in osebju ZD Litija. Lepa hvala tudi dekanu g. Francu Kaduncu za tople poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni. V SPOMIN 26. junija mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča MARIJA OVEN 15. avgusta pa bo minilo deset let, kar ni več med nami našega dragega očeta, dedka in tasta FRANCETA OVNA izMihelce Hvala vsem, ki ste ju ohranili v spominu, obiskujete njun grob ter jima prižigate sveče. Bolečin ni več in ne trpljenja, vse to si vzela, naša zemlja. Ostala nam je le praznina in v srcu večna bolečina. ZAHVALA V 78. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JANKO BOKAL iz Litije Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja in sveč, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter darovali za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se tudi pevcem, trobentaču in duhovnikoma za obred slovesa. Vsi njegovi. Pomlad na naš vrt je prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker tebe, mama, ni. ZAHVALA ob smrti naše drage mame URŠKE PINTAR iz Zgornjega Loga št. 18 se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno pisno ali ustno sožalje, tervsem, ki ste jo vtako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še posebno se zahvaljujem osebju doma Bokalce, kjer je naša mama preživljala zadnje tedne svojega življenja. Posebna zahvala tudi g. župniku Okolišu za poslovilni obred, šmarskim pevcem za zapete žalostinke ter g. Setničarju za presunljivo zaigrano Tišino. Vsem skupaj iskrena hvala. V imenu vsega sorodstva hčerka Metka. ZAHVALA V pomladi življenja nas je zapustil SIMON ZNIDARSIC Iskreno se zahvaljujemo vsem za besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku iz Litije za poslovilni obred. Žalujoči: mami, ati in brat. Kakor ptica si odšel v nebo, le Bog je priča tej bridkosti. Pri nas zapustil solzno si oko, težko se bo privaditi novosti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica JOŽETA LOGARJA 25. 12. 1956-6.4.1999 iz Gaberske gore pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za darove v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, Heleni Perko za poslovilne besede, gasilskemu društvu Gabrovka ter Gabrovškemu moškemu pevskemu zboru. Žalujoči: vsi njegovi. ZAHVALA ob težki bolezni se je za vedno od nas poslovil dragi mož, oče, dedek in pradedek JOŽE RAMOVŠ iz Polšnika Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, darovali sveče in maše. Hvala tudi gospodu župniku J. Jenku, pevcem MPZ Polšnik ter Francu Repovžu za poslovilne besede.Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: žena Zofka in hčerka Majda z družino ter ostalo sorodstvo. Našel si svoj mir, katerega si tako ljubil! ZAHVALA ob prerani izgubi moža, očeta, tasta in dedija JOŽETA KAHNETA 13. marec 1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče, darove ter za vsa izrečena sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju za pomoč ob bolezni ter pevcem in g. župniku za poslovilni obred. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE POLUTNIK iz Gradiških Laz 31 se iskreno zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče in pevcem za zapete pesmi ob slovesu. Vsi njeni. Na moji poti ni več postaj! Samo ena je... in tam ostanem. ZAHVALA V 87. letu je za vedno zaspala naša ELI KONJAR iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se našo Eli pospremili na njeno zadnjo pot, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke in trobentaču. Žalujoči: vsi njeni. Zdaj hiša je prazna in tema povsod, ti luč si nam nosila in kazala nam pot. Zdaj srca so tukaj osamljena vsa, vsi iščemo luč in del tvojega srca. ZAHVALA Na pot k večnemu Gospodu je za vedno odšla draga mama, babica in prababica TEREZIJA PIVEC roj. Sevšek 30.11.1919-24.3. 1999 iz Prelesja 4, Dole pri Litiji Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času žalovanja izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njen večni dom. Še posebna zahvala ZD Litija, Sevškovim iz Predloga, Oblakovim iz Prelesja, župnikoma g. Ludviku Bartlju in g. Cirilu Merzelu za tople poslovilne besede in pogrebni obred, g. Vladimirju Oblaku za poslovilni govor, pevcem iz Šentruperta ter nosilcem praporja in pogrebcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Simona, Franc in Jože, hčerke Mici, Ivanka, Olga in Silva z družinami. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage mami, mame in babice SLAVKE ZEVVELL 21. 6.1925-19.3.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Mitja in hči Olgi z družinama ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA V 96. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama FRANČIŠKA COZ iz Male Kostrevnice 40 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Lepa hvala g. župniku Francu Kaduncu za izredno lepo opravljen cerkveni obred, pevcem, pogrebcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. Le deset dni te smrt je prehitela, da nisi vseh 82 let preživela. Trdo in težko si življenje imela. Le zadnjih deset let si mirno in lepo živela. Starost in leta so naredila na žalost tako, da omagalo je tvoje telo. Le srce je pridno bilo čez leto pa še samo omahnilo. V SPOMIN V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga Lojzka ALOJZIJA DRAŽUMERIČ roj. Volk iz Litije Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Posebna hvala delovnemu osebju doma Tišje za lepo oskrbo Lojzke v zadnjem letu njenega življenja. Hvala pevcem DU za poslovilno petje na njenem grobu, govorniku za povedane besede ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njeni. Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce; ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 72. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama DANICA URBAS iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ji poklonili toliko cvetja in sveč ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za poslovilni obred, pevcem Litijskega okteta in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Družina VVeilgoni. Odšel si kot veter, ki pride in gre, le v naših srcih za vedno ostati sme. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ALOJZ BORISEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivšim sodelavcem Telekoma za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala njegovemu zdravniku dr. Ptičarju in ZD Litija ter gospodu Pavlu Okolišu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Markovič) V SPOMIN BENJAMINU ROZMANU 28. maja bo minilo leto dni, odkar si dragi mož in oči klonil pod težo bolezni. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje ter prižigate sveče na njegovem preranem grobu. Njegovi: Nuša, Alenka, Blaž. ZAHVALA V 90. letu starosti je tiho odšla od nas draga žena, mama, stara mama, prababica, sestra in teta TEREZIJA RAJSEK, roj. Jakopič iz Kresnic Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Litija za vso pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se g. Stanetu Pepelnaku za ganljive besede slovesa, pevcem iz Kresnic za čutno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino terZB NOB Kresnice. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Delo, trud, trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila v 95. letu starosti draga teta FRANČIŠKA ROZINA iz Mamolja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Otmarju Medvedu, osebju ZD Litija ter g. Repovžu za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni. Prazen dom in dvorišče, naše okno zaman te išče, nasmeh, vrisk in dobra volja, vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok, ostal je le spomin, ki nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA 16. februarja 1999 seje iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in dedu MARJANU ZAVRLU Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, g. Oblaku za govor, pevcem iz Polšnika za zapete pesmi ter gasilcem. Žalujoči: žena Zvonka, hčerki Marinka in Alenka z družino ter vnuk Tomaž. Koliko dni še štel bo koledar življenja, sprašujejo misli moje globino, a ona mi zvesto odgovarja, ob času smrt te čaka vedno. Naj z blaznostjo hrepenim po teh dneh, s solzami v tvojih upajočih očeh, po zvezdah ujetih v zrklu očesnem, aH po grobu tihem in temnem? (Jože Medved) ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega sina, brata in strica JOŽKOTA MEDVEDA 1966 -1999 Dole pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli globoko sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo g. župniku, pevcem Zlati žarek, Robiju za zaigrano tišino in Dušanu Maku za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi: mama, brat Rudi z Lado, nečakinja Mia in ostalo sorodstvo in prijatelji. Kako pust in tih je naš dom, ko tebe več ni, a vedi, da v srcih naših boš živel vse dni. ZAHVALA Mnogo prekmalu seje iztekla življenjska pot našemu dragemu IVANU NADFALUSIJU 5. 8.1941 - 10.4.1999 Sitarjevška 55 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala družini Bučar. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu počitku. Vsi njegovi. Odšel si za vedno, ostalo je le delo tvojih rok in grenko spoznanje, da te ni več med nami. ZAHVALA GRADIŠEK HINKO Ob nenadni izgubi našega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, cvetličarni Vacikza izkazano pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in g. Setničarju za tišino. Žena Štefka, otroci Metoda, Franc, Janez, Marija, Nada in Vladimira z družinami. CD \ Mulčki in mulčice ':A 1 Piše: Darinka Kobal; Ilustracije: Marjana Šuštaršič Zlata poroka zakoncev Cerar V mesecu maju je minilo natanko 50 let, odkar sta stopila na skupno življensko pot draga Ladislava in Karol Cerar iz Spodnjega Hotiča pri Litiji. V zakonu so se jima rodili trije otroci. Skupaj z njimi, tremi vnukinjami in pravnučkom ter ostalimi sorodniki so proslavili to pomembno obletnico. Še na mnoga leta!! • Petdeset Da, praznik ta je dragocen! A mi le slutimo njegov visok pomen In zlat se zdi nam pač zato, Ker redek je, kot je - zlato. Poroko zlato vajino proslavljamo Tu zbrani vsi, Iz src iskrenih kličemo: "Ljubezen vajinih otrok naj sije vama in zlati vam mnoge zlate, srečne dni!" Pred nedavnim sta praznovala petdeseto obletnico poroke Anton in Frančiška Anžič. Spoznala sta se v težkih časih izgnanstva. Ljubezen pa gori in plemeniti jo delo, skrb, otroški smeh in jok, navdihuje pa spoštovanje. Njuno življenje je Takole. Pouka je konec, šolska vrata so se zaprla, torbice že počivajo v kotu, vi pa ste že kot Ana in Jan. In prav je tako. Odpočijtesi, nadihajtese čistega zraka, napijtese če jo le najdete čiste vode, imejte odprte oči za vse lepo v naravi in odprta ušesa za vse novo. Kajti ko mine poletje, se spet dobimo! Z novimi nalogami in obveznostmi, kijih prinaša odraščanje. Do takrat pa lep počitniški pozdrav vsem mojim bralcem in radijskim polsušalcem. ANA IN JAN STA ZGODAJ ZJUTRAJ ODŠLA V ^M). HOTELA STA NABIRATI Qjf • PA STA NA ZAGLEDALA MLADI TIHO STA SEDLA NA , JU OPAZOVALA IN SE OD SRCA SMEJALA. KOT NORI STA O) SKAKLJALI PO IN SE LOVILI ZA R__?V PRVA \ I JE UŠLA DRUGI TAKO, DA JE ŠVIGNILA NA VRH NAJVIŠJE i %. "KAR SPRETNI STA ZE," JE KIMALA NJUNA MAMA. V TISTEM TRENUTKU SO ZAGLEDALE JP^L, KI SE JE VRAČALA Z NOČNEGA LOVA. ^^jS SO V HIPU IZGINILE IN ZA ANO IN JANA JE BILA GOZDNA PREDSTAVA KONČANA. Varčevanje je prava pot do prihrankov dobilo pravo veljavo takrat, ko sta poleg svojim štirim otrokom, pomagala še 45 drugim, ki so bili iztrgani iz družinskega kroga in potrebni njune topline. Je dandanes to sploh mogoče? Je, če obstajajo taki ljudje, kot sta zakonca Anžič, ki sta pripravljena pomagati kot pravi oče in mati. Vsak od teh otrok bi želel izreči hvala, zato ni odveč, če vama izrečemo danes ob vajini zlati poroki. Naj vama zdravje služi še veliko let! JOŽICA VRTAČNIK • Na obisku pri devetdesetletnici Člani Rdečega križa iz Javorja so obiskali Albino Pire, oskrbovanko Doma Tišje. Dvanajstega aprila je namreč minilo natanko devetdeset let od njenega rojstva. Odraščala je v Javorju 14, kot najmlajša izmed dvanajstih otrok. Poročila seje leta 1940 in že po petnajstih letih zakona izgubila moža. Ostala je sama s petimi majhnimi otroki. Potrebno je bilo ogromno potrpljenja, trdne volje in predvsem materinske ljubezni, preden so se otroci osamosvojili. Toda leta so tekla in otroci so si ustvarili lastne družine. Pred tridesetimi leti pa je Javorje zapustila tudi Albina in se preselila k sinu v Kresnice. Zadnja štiri leta pa živi v Domu Tišje. Člani Rdečega križa Javorje so ji ob visoki obletnici iskreno čestitali in jo razveselili z darilom. Na oddelku seje zbralo še nekaj drugih ostarelih, ki so se poveselili s slavljenko. Skupaj so prepevali ljudske pesmi, s harmoniko pa jih je še dodatno razveselil Miha Pevec iz Javorja. Mogoče se mnogim takšen dogodek ne zdi nič posebnega, toda starejšim, preprostim in včasih osamljenim ljudem pa takšna majhna pozornost pomeni zelo veliko. ERIKA DRAGAR • Storiti nekaj koristnega za drugega Na občnem zboru RK Dole pri Litiji so se člani zahvalili dolgoletnemu predsedniku, Henriku Prijatelju. Z delom je kot član RK je začel leta 1946, končal pa letos januarja. Malo je ljudi, ki so pripravljeni s toliko truda in požrtvovalnosti delati tako dolgo obdobje, in to iz srca za druge. To je počel naš stric Henrik, kot ga radi imenujemo. Kako se je vse skupaj začelo? Bil je izseljen v Nemčijo, zakopan v jarek. Mimo so prišle bolničarke RK, ki so mu pomagale in mu rešile življenje. Odpeljali so ga v bolnišnico, zanj skrbeli in ga negovali. Zanimalo ga je, od kod tolikšna skrb, ker je bil le navaden vojak, ne Nemec. Prijazna bolničarka mu je odgovorila, da ni pomembno, kdo si, kaj si, pomembno je, da pomoč potrebuješ. Te besede so se mu tako vtisnile v srce, da je postal član RK in z leti tudi njegov predsednik. G. Karlo Lemutse mu je zahvalil s cekinom, kije bil tokrat podeljen drugič. Vsi ostali smo se mu toplo zahvalili za njegovo dobrosrčno delo. Storiti nekaj koristnega za drugega je vrednota, ki jo je g. H. Prijatelj, izbral za vrednoto svojega življenja. Želimo mu, da bi mu plemenito srce še dolgo bilo. JOŽICA VRTAČNIK V programih varčevanja pri Novi Ljubljanski banki je kar nekaj možnosti postopnega varčevanja, ki lahko brez velikega odrekanja in ob ugodnih obrestnih pogojih v relativno kratkem času pripeljejo do lepih prihrankov. Stopite do svoje poslovalnice Nove Ljubljanske banke in povprašajte o številnih možnostih varčevanja z mesečnimi pologi in o ugodnostih, ki jih ponujamo. Obročno, premijsko in rentno varčevanje zagotavlja: • ugodne obrestne mere • ohranjanje vrednosti prihrankov • je prilagojeno vašim zmožnostim in potrebam • kratkoročne ali življenjske prihranke. Ker je jutri nov dan! Poslovalnica Litija Jerebova 14 1270 Litija Telefon: 061/884 235 Faks: 061/883 832 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Moste