Št. 38 (16.688) leto LVI^ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdo'-' z Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra W ,u,a 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri noja 1 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla evilka. Bil e edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- RAN ^-------------------------------------------------- J. Montecchi6-Tel 040 7786300,fcK040 772418 GORICA JI. Gonbdd. 9 - Tel. 0481533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___________ Internet http/www primofski.it/ e-moil redakcija@pfimorski.it 7500 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI _ _ Spedizione in abbonamento postale 45% 0,77 EVRA Art 2, comma 204), legge 662/96 - Filiale dl Trieste otroško oblačilo od Odo 16 lot ■50% do prodaje zaloge Nabrežino center TOREK, 15. FEBRUARJA 2000 Gre predvsem m mo prihodnost Bojan Brezigar Današnja manifesti cija, ki jo sklicuje doma] vsa tržaška civilna dni ba, ki se sklicuje na vrei note demokracije in svi bode, želi biti predvsei odgovor tistim, ki so zadnjih mesecih potisni Trst in Deželo na seznai tistih redkih javnih usti nov, ki se niso pridruži splošnemu evropskem gibanju za osamitev A' strije po vstopu Haiderji vib svobodnjakov v nov vlado. Ze ta stavek je zj dosten razlog za udeležb na današnji manifestacij Pa ne gre samo za o< por proti Haiderju in z odkrito izražanje naspn tovanja njegovim idejan Gre tudi, in morda preč vsem, za zavest, da je si danji evropski združeva *ti proces sad točno d< ločene izbire voditelje IJekaterih evropski .rzav, predvsem Franci m Nemčije, da so na sta Celini potrebni medni r°dni mehanizmi, ki 1 Preprečili nove vojni ^ajti dvakratno ras dejanje Evrope v prvi pi jovici dvajsetega stoletj 1® že povzročilo oeromn Škodo. Ta zavest Ze desetletj v°di države, ki so s poči snimi, vendar odloCnin koraki pripeljale Evrop do današnje mednarodn °rganizacije, ki je Z Prevzela vrsto pristojni sti, uvedla skupni trj sprejela skupno denam enoto in marsikje odpri rila notranje meje ter si daj prehaja v drugo faz Prave politične tvorbe skupno obrambno in zi danjo politiko. Haider sam z Avstrij aga sistema ne more di s.abilizirati. Vendar j n)egov vzpon lahko zgle ža druge države, kjer ol lajajo podobna gibanji 1 Pa k sreči ne preje ajo velike podpore n olitvah. Jasna ločnici kaste, da za ta gibanj 1 Prostora v zdruZen Vr°pi, je torej predvser amstvo za prihodnost arnstvo, da Evropa ne b J* zdrknila v temo fasis , .av. nacizmov, ksenoft vJu ‘n nacionalizmo h vrst, ki jih brez sra [j^kaze Haiderjeva poli m J^ddi današnja tržask nJ^lfestaciia ima torej t en V160" .^e 8re samo z z 'd11* dogodek, pove m_.,na sestavo vlade man-1 in sorazmerom m. 1 P°membni Avstrij karmdl za potrditev tega ZP navsezadnje delam Ven ,ec kot pol stoletja hinkdiil0krat ne samo z sP°niina, ampa n0st dprtimi v prihod OB 18. URI Z GOLDONIJEVEGA TRGA DO TRGA UMITA’ Danes v Trstu manifestacija »Z Evropo, proti nestrpnosti« Baklado proti rasizmu in ksenofobiji prirejajo organizacije civilne družbe AVSTRIJA - EU / NA ZASEDANJU SVETA MINISTROV Avstrijsko ministrico pričakali prazni stoli BRUSELJ, CELOVEC - Avstrijsko ministrico Benito Ferrero-VValdner so v bruseljski dvorani Sveta ministrov EU pričakali prazni stoli. Z namenom, da se izognejo rokovanju z nezaZeljeno kolegico, so ministri prišli na sejo z enominutno zamudo, ko, po običaju EU, ni veC dovoljeno rokovanje, ampak morajo zamudniki tiho sesti na svoje mesto. Si~ cer pa se je ministrica zelo potrudila, da bi prepričala najprej kolege in nato tudi novinarje, da je Avstrija demokratična država in da so ukrepi proti njej neupravičeni ter bojazni neutemeljene. Zaenkrat pa ostale države EU ostajajo pri svojih stališčih. V Celovcu pa je voditelj svobodnjakov Jorg Haider napovedal, da jutri ne bo šel v Bruselj na zasedanje Odbora regij, katerega elan je. V Belgiji so se njegovega prihoda otepati, sam pa je dejal, da ima istega dne »pomembnejšo mednarodno obveznost«. Na 2. strani TRST - Z Evropo, proti nestrpnosti je naslov manifestacije, ki jo danes prirejajo organizacije odporništva in bivših deportirancev ter organizacije civilne družbe. Z njo želijo na nedvoumen naCin dokazati mestu, ki se ni znalo odločno postaviti po robu novim nevarnostim antisemitizma, rasizma in ksenofobije, da stojijo na strani evropskih idealov mira, strpnosti in sodelovanja. Manifestacija, h kateri so pristopile tudi številne politične sile, se bo začela ob 18. uri na Goldonijevem‘trgu. Sprevod bo krenil do Trga Unita, kjer se bo zaključil pred sedežem deželne vlade. Na 3. strani EKOLOŠKA KATASTROFA / CIANID VČERAJ PRISPEL DO DJERDAPA Po Tisi na udaru Donava BEOGRAD - Srbske oblasti so se včeraj skrajno protislovno reagirale na strupeni cianidov madež, ki je v nedeljo po Tisi prizadel Se Donavo, sinoči pa se je skozi Djerdap vrnil v Romunijo. Ministrstvo za kmetijstvo, vode in gozdove je trdilo, da je koncentracija cianida v litra vode pri Beogradu O, 06 miligrama, kar je le en miligram veC kot je dopuščeno. Kljub temu pa so zaprti vse vodovode južno od Beograda, pitno vodo pa ljudem dobavljajo s cisternami. Prav tako so na celotnem srbskem ozemlju prepovedali prodajo rečnih rib. Po katastrofi so že izbruhnile polemike. Vojvodinski ribici očitajo Beogradu, da ne ve, kam bi s poginulimi ribami. Beograd in Budimpešta pa se že pripravljata, da bi od Romunije in avstralske družbe Esmeralda Ex-ploration zahtevala odškodnino za katastrofo, ki je po mnenju EU najhujša po Černobilu. Na 27. strani Z EVROPO, PROTI NESTRPNOSTI Organizacije odporništva in bivših deportirancev, sindikati in organiziranost društev prirejajo baklado, zato da poudarijo svojo zaskrbljenost ob imenovanju nove avstrijske vlade, v katero so vključene politične sile, ki se ponašajo s ksenofobijo in rasizmom. Slednje se sklicujejo na nacistično preteklost, ki predstavlja najveCjo tragedijo za Evropo ter ob-nem eno najveejih svetovnih tragedij. PRIDRUŽIMO SE protestom mednarodne skupnosti in izpričajmo nase ogorčenje ter našo solidarnost vsem avstrijskim državljanom, ki so se mobilizirali, zato da bi preprečiti mednarodno osamitev avstrijske države! IZPRIČAJMO odločno kritiko vsem stališčem v podporo Haiderja, ki so jih zavzele razne institucionalne in politične sredine v naši deželi, saj slednja sprožajo nevaren proces samoosamitve Furlanije-Julijske krajine napram Italiji in Evropi! POZIVAMO da se nase manifestacije udeležijo vsi državljani in organizacije, ki jim je pri srcu evropska enotnost, osnovana na zaščiti človeških pravic in na demokratičnih načelih integracije ralicnih narodov in kultur, ob spoštovanju specifičnih identitet! Vse to predstavlja edino in pravo perspektivo razvoja in obogatitve nase družbe. Manifestacija bo danes, 15. t.m. startala ob 18. uri s Trga Goldoni in se bo končala na Trgu Unita BREZ SPOMINA NI BODOČNOSTI Prvi podpisniki: ACLI, ALEF, VZPI-ANPI, ANED (Združenje bivših deportirancev), ARCI, CGIL, CI-SL, UIL, Legambiente, SKGZ, SSO, Centro E.Balti ucci Zugliano, Organizacije, ki so včlanjene v Centru za solidarnost s priseljenci (CESI), Coop Bo-nawentura-TS, M.C.E. Movimento Cooperazione Educativa. EU / V BRUSLJU ODPRTJE MEDVLADNE KONFERENCE ZA REFORME Začel se je pogajalski maraton za veliko Evropo BRUSELJ - Včerajšnji dan bo eden od tistih, ki bodo ostali zapisani v zgodovini združene Evrope. Zunanji ministri petnajsterice so namreč odprli medvladno konferenco, desetmesečni pogajalski maraton, ki bo moral konec leta pod francoskim predsedstvom pripeljati do nove institucionalne podobe Evropske unije in ji omogočiti, da bo pripravljena na razširitev z vstopom novih držav. Petnajsterica bo na medvladni konferenci obdelala tri osrednje teme: prihodnjo podobo Evropske komisije vključno s številom komisarjev, porazdelitev glasov med Članicami v ministrskem svetu EU in sprejemanje odločitev s kvalificirano večino glasov namesto sedanjega Soglasja. Vrata za razširitev dnevnega reda pogajanj v skladu s sklepi iz Helsinkov ostajajo odprta, Čeprav večina Članic EU podpira ožji dnevni red, ker se zaveda nevarnosti, da bi se konfererica zavlekla Cez predvideni rok. S tem pa se ne strinjajo beneluske države, in Italija, pa tudi Evropski parlament in komisija, medtem ko so države kandidatke, vključno s Slovenijo, v ločenih pismih portugalskemu predsedstvu izrazile mnenje, da je treba dogovarjanja o prenovi institucij omejiti le na tri omenjene osrednje teme. Na 26. strani Včeraj stavkali poštarji, danes šoferji avtobusov RIM - Teden, v katerega smo pravkar vstopili, je s sindikalnega vidika dokaj nemiren. Včeraj je bila na pobudo sindikatov SLP-CISL, FAIP-CI-SAL in SAILP-CONFASL 24-urna vsedržavna stavka postnih uslužbencev, danes pa bo na pobudo sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILT 8-urna vsedržavna stavka krajevnih javnih prevozov. Stavka se bo odvijala z raziCim urnikom od pokrajine do pokrajine. V notranjih straneh objavljamo informacijo za Tržaško in Goriško. Na Tržaškem pa se za jutri obeta splošna stavka tržaških občinskih uslužbencev. Oklicali so jo vsi sindikati, razen UIL. Stavko je tržaški župan Illy označil kot neodgovorno. Na 7. in 25. strani Jutri v zbornici o zaščitnem osnutku RIM - Poslanska zbornica bo jutri zaCela razpravljati o Členih Zakonskega predloga za zaščito slovenske manjšine v Italiji. 21. januarja so poslanci končali splošno razpravo, sedaj je jutri in pojutrišnjem na sporedu razprava o posameznih členih. Danes pa se bo sestal odbor devetih, kateremu bo poročevalec Domenico Maselfi (Levi demokrati) orisal svoje zadnje popravke. Desničarski tržaški poslanec Roberto Menia je napovedal ostro opozicijo. V njegovo strategijo zavlačevanja sodi tudi zahteva, naj se zbornica izreče o ustavnosti osnutka. Na 5. strani Margherita Hack o Trstu, Haiderju TRST - Margherita Hack, toskanska znanstvenica, ki je postala ena najbolj znanih tržaških osebnosti, je postala tudi »reklamni obraz« sindikata upokojencev SPI-CGIL in je bila Častna go-stja-intervjujanka včerajšnjega tržaškega srečanja. Vprašanja so bila predvsem osredotočena na nedavno televizijsko oddajo Circus o »aferi Haider«, v kateri so se po njeni presoji politiki zelo slabo odrezati, levica pa se skorajda ni oglasila, tako da Trst in dežela res nista dobro izpadla. Na 8. strani BRUSELJ / AVSTRIJSKA ZUNANJA MINISTRICA FERRERO-VVALDNER »Razmere v državi ne upravičujejo ukrepov« Ministrica doživela v dvorani zelo hladen sprejem BRUSELJ - Nova avstrijska zunanja ministrica Be-nita Ferrero-VValdner iz vrst ljudske stranke (ČVP) kanclerja VVolfganga Schuessla je včeraj v Bruslju izjavila, da Avstrija resno jemlje zaskrbljenost ostalih štirinajstih članic Evropske unije zaradi vstopa svobodnjakov (FPO) v vlado na Dunaju, vendar hkrati menila, da so mnoge kritike, izrečene v minulih tednih, v ostrem nasprotju z realnostjo v državi. Ostale članice EU je pozvala, naj Dunaj sodijo po konkretnih dejanjih in se zavzela za normalizacijo odnosov. Odnosi so se zaostrili potem, ko je štirinajst držav unije zaradi vstopa svobodnjakov v vlado na Dunaju, zamrznilo dvostranske politične odnose z Avstrijo. Avstrija je odločena nadaljevati svojo politiko evropskega povezovanja, še naprej bo konstruktivno in predano sodelovala v okviru vseh skupnih institucij, vendar lahko to stori le, če bodo tudi v prihodnje zadeve znotraj EU potekale na ustaljen način, je dejala VValdnerjeva, ki še danes prvič v vlogi avstrijske zunanje ministrice udeležuje zasedanja vodij diplomacij EU. VValdnerjeva je poudarila, da vladni program jasno potrjuje zavezanost evropskim idejam in poudarja nespremenjen in pozitiven odnos Dunaja do poglabljanja evropskega povezovanja in do širitve EU. Avstrija je za širitveni proces močno zainteresirana, nenazadnje zato, ker mejo deli kar s štirimi kandidatkami za članstvo (Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija). Sicer pa, kot je izpostavila VValdnerjeva, prvič širitev v Avstriji podpirajo tri osrednje stranke - poleg ljudske in socialistične, ki so jo že prej, pa jo z Vstopom v vlado in s pristankom na vladni program tudi svobodnjaki. Pogostim protievro-pskim in protiširitvenim izjavam vodje svobodnjakov Jorga Haiderja avstrijska ministrica ni pripisala velikega pomena. Po njenem mnenju niso pomembne, saj Haider ni član vlade na Dunaju, temveč le deželni glavar Koroške in kot takšen za celotno Avstrijo ne govori. Po mnenju VValdnerjeve je zato deležen preveč pozor- nosti. Pri tej je opomnila, da Avstrijo 'navzven predstavljajo le trije politiki: predsednik države, kancler in zunanji minister. Na svojem prvem ministrskem zasedanju EU v vlogi avstrijske zunanje ministrice VValdnerjeva ni naletela na tako hladen odziv, kot ga je bila od področnih kolegov na nedavnem neformalnem zasedanju v Lizboni deležna avstrijska ministrica za delo, ki je v nasprotju z VValdnerjevo članica FPO. Delo na včerajšnjem zasedanju je po njenih besedah potekalo kot ponavadi. Vendar dejansko ni bilo prav tako. Ob 9.30, ko bi se moralo začeti zasedanje, je bila dvorana skoraj popolnoma prazna. Praksa v EU pa je, da ministri, ki v dvorano vstopijo po začetku zasedanja, nikogar ne pozdravljajo ampak tiho sedejo na svoje mesto. Tako se je ob 9.30, ko je vstopila avstrijska ministrica, predsedujoči -portugalski minister rokoval z irskim kolegom, nato pa odprl zasedanje id nejal, da je prisotna avstrijska zunanja ministrica, ki jo itak že vsi poznajo, saj se je teh srečanj redno udeleževala tudi v obdobju prejšnje avstrijske vlade, ko je bila državna sekretarka za zunanje zadeve. Na Dunaju pa je včeraj avstrijski član Evropske komisije Franz Fischler celo menil, da bodo bilateralne sankcije držav članic Evropske unije trajale najmanj eno leto. Fischler je ob tem pozval tujino, naj ne splošno obsoja Avstrije, saj država ni »čez noč postala kraj nestrpnosti ali celo fašizma«. (STA, CR) Ministrica Ferrero VValdner na včerajšnjem zasedanju zunanjih ministrov članic EU r CELOVEC / IZJAVA LIDERJA SVOBODNJAKOV n Haiderja ne bo v Bruselj Zadržale so ga »druge obveznosti« CELOVEC - Vodje svobodnjakov in koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja v prestolnici Unije ne bo. Na tiskovni konferenci včeraj opoldne v Celovcu je namreč presenetil z napovedjo, da jutri ne bo potoval na dvodnevno zasedanje odbora regij Unije v Bruselj, ker ima ob istem času »pomembnejšo mednarodno obveznost«. Kje in s kom se bo sestal, Haider ni hotel povedati. Namesto njega bo v Bruselj potoval socialdemokratski deželni svetnik Adam Unterrieder. Že v nedeljo je Haider vnovič poskrbel za nove mednarodne motnje. Izvedelo se je, da naj bi v pogovoru za angleški »Sunday Telegraph« posredno ponovil svojo v Avstriji znano izjavo, češ da je bil VVinston Churchill »eden največjih vojnih zločincev«, ker je odgovoren za bombardiranje nemškega mesta Dresden v drugi svetovni voji. Haider je pisanje časopisa takoj zavrnil kot »napačno« in napovedal, da bo tožil časopis. Dodal je še, da se o Churchillu da reči »marsikaj dobrega, toda tudi slabega«. Haider je bil v nedeljo prisiljen k še enem demantiju: poudaril je, da v pogovoru z nekim grškim' časopisom ni dejal, da gre pri mednarodni izolacije za »zaroto skorumpiranih socialdemokratov«... Včerajšnjo tiskovno konferenco v Celovcu pa je izkoristil za vnovnično kritiko Francije. Dejal je, da ta država pozna samo Francoze, ne pa manjšine kot na primer Bretonce, Baske, itd. Ob tem je menil, naj si Francija vzame za vzor ^ureditev vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Medtem se po Avstriji protest proti desno-konzervativni vladi nadaljuje tudi znotraj Avstrije. Po množičnih demonstracijah konec tedna na Dunaju, v Linzu, Innsbrucku in celo na Predarlskem, na katerih je nad 20.000 ljudi zahtevalo takojšnji odstop sporne vlade, sta za konec tedna na Dunaju napovedani dve večji demonstraciji: v petek, 18. februarja, bo stavkalo oz. demonstriralo skoraj 50 dunajskih šol, v soboto, 19. februarja, pa je na sporedu velika demonstracija pod geslom »Proti koaliciji s rasizmom«, na kateri organizatorji pričakujejo kar 150.000 ljudi iz vse Evrope. Ivan Lukan DUNAJ / GLASNIK ZUNANJEGA MINISTRSTVA ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI »Avstrija vrednoti in ščiti narodne manjšine- Odmevna stališče bruseljske agencije Eurolang BRUSELJ - Avstrija ocenjuje, da je st za spoštljivo obravnavanje etničnih raznolikost njenih kultur vrednota, ki je vredna popolne pozornosti in podpore. To je odgovor'na zaskrbljenost, ki jo je tiskovna agencija manjšinskega urada v Bruslju Eurolang izrazila po vstopu svobodnjaške stranke Jorga haiderja v avstrijsko vlado. »Zavedamo se, da so pripadniki manjšin v Avstriji izrazili zaskrbljenost. Avstrijska vlada jemlje to zaskrbljenost resno in ji namenja veliko poztomost,« je glasnik zunanjega ministrstva sporočil agenciji Emolang. Glasnik je dejal, da bo nova vlada nadaljevala dosedanjo prakso »tesnih in stalnih stikov s predstavniki narodnih manjšin«, kajti Avstrijska vlada »resno in brez prekinitve« upošteva to zaskrbljenost, ter dodal, da »ne more biti nobenega dvoma, da različnost kultur v Avstriji zasluži vso pozornost in podporo. Glasnik je tudi poudaril, kar je zapisano v programu nove vlade, da so namreč manjšinske pravice v Avstriji nekaj zelo pomembnega in jih je treba okrepiti. »Ni namreč naključje, da vladni program popsebej navaja odgovomo- in vefskih manjšin,« je še dejal glasnik, ki je še ponovil stališče predsednika Schiissla, da bo Avstrija do 1. januarja 2001 ratificirala Evropsko listino o manjšinskih in deželnih jezikih in da bo Avstrija do julija letos pripravila poročilo o izvajanju okvirne konvencije za zaščito narodnih skupnosti. Glasnik je še dejal, da Avstrija v celoti spoštuje manjšinsko zakonodajo iz leta 1976 in da to izvajanje nadzira neodvisno sodstvo. Stališče zunanjega ministra se nanaša na številne izjave predstavnikov manjšin v Avstriji, ki so izrazili zaskrbljenost nad zaščito manjšin po sestavi nove avstrijske vlade, pa tudi na stališče Evropskega urada za manj razširjene jezike, ki je zamrznil vse odnose z avstrijskimi oblastmi, obenem pa tudi ponovil zahteve, ki so jih de-cembnra lansko leto predstavili predstavniki manjšin v Avstriji. O tem je agencija Eurolang obširno poročala in tako izzvala uradno reakcijo avstrijske vlade. Dini: Zaskrbljenost ostaja BRUSELJ - Avstrijska vlada ima mnogo dobrih namenov, vendar znotraj držav Evropske unije ostaja zaskrbljenost zaradi prisotnosti svobodnjakov v avstrijski vladi zelo velika in torej štirinajst članic EU ne spreminja svojih stališč. Tako je dejal italijanski zunanji minister Dini, ki je dodal, da bodo vlado seveda sodili po dejanjih, vendar Evropa ne spreminja stališča nesoglašanja in nasprotovanja vključitvi Haiderjeve stranke v vlado. Dini je še dodal, da ni nobenega roka zapadlosti ukrepov EU, kar seveda ne pomeni, da bi ministri ne mogli svojih stališč spremeniti. Cook: Haider žali evropska čustva LONDON - Britanski zunanji minister Cook je dejal, da je odločno sta-lišče evropskih vlad proti prisotnosti desnih ekstremistov v avstrijski vladi potrebno tudi zato, da se prepreči širjenje takih idej po Evropi. O Haiderju je Cook dejal, das njegova kse-nofobna in rasistična čustva, skrajno desna ideologija in simpatija za SS-ovce žalijo vsa evropska čustva. Švica bo sprejela avstrijski obisk ŽENEVA - Švica je pripravljena sprejeti obisk'kanclerja Schiissla ah kateregakoli avstrijskega ministra. Tako je izjavil švicarski predsednik Thomas Ogi. Izjava je odgovor na napoved dunajskih oblasti, ki so sporočile, da želita, v skladu s tradicijo, kancler in zunanji minister kot prvi obisk v tujini priti prav v Švico. Napad na avstrijski konzulat na Danskem K0BENHAVN - Zaradi protesta proti sodelovanju avstrijskih svobodnjakov v novi dunajski vladi je »Skupina anonimnih antirasistov« v noči na ponedeljek napadla avstrijski konzulat v Kobenhavnu. Policija je sporočila, da so napadalci stavbo obmetavali z vrečkami z rjavo barvo in pri tem razbih dve okni. Manifestacija v Budimpešti BUDIMPEŠTA - V Budimpešti so v nedeljo potekale demonstracije proti vojni, fašizmu in sovraštvu, M se jih je udeležilo 10.000 ljudi, med njimi madžarski predsednik Arpad Gdncz, predsednik socialistične stranke (HSP) Lazslo Kovacs in nekdanji premier Gyula Hom. Demonstracije je priredil Civilni fomm, skupina, ki združuje nevladne organizacije in društvo pisateljev. Na demonstracijah, ki so sledile sobotnemu shodu v podporo vodji avstrijskih svobodnjakov Joerga Haiderja, slednjega sicer niso omenjali, vendar pa je več govornikov opozorilo na nevarnost oživitve skrajne desnice. Poljska ne soglaša z ukrepi EU VARŠAVA - Poljska na soglaša z ukrepi EU proti Avstriji. Zunanji min1' ster Jerzy Buzek je včeraj izjavil, da )6 Poljska zelo občutljiva na načelo su verenosti vsake države, ker ji le .! a desetletja odvzeta suverenost. Poljska bo zato spremljala razvoj dogajanj v Avstriji, vendar zaenkrat ne bo Pn stopila k ukrepom EU. Osamljen protest v Ljubljani LJUBLJANA - Pred slovenskim parlamentom na ljubljanskem Trgu rep blike je osamljena protestnica v ® izrazila nasprotovanje sodelov svobodnjaške stranke Joerga Hai v avstrijski vladi; upokojena z o Marina Ravnik se je za Protef ■ ločila, ker si »ne želi jDonavljan) zgodovine«. Slovenska držav j ’ kije 32 let živela in občasno še veo no živi na Švedskem, je ProtestfDa„ ni ustavil še nobeden od pohtik ^ bližnjega parlamenta, za razlik njih pa so jo v tem času dvakrat leg1 timirali poicisti. DANES MANIFESTACIJA PO TRŽAŠKIH ULICAH Proti nestrpnosti Ob 18. uri na Goldonijevem trgu - Pridružile so se številne organizacije in politične sile TRST / PREDSEDNIK POKRAJINE POZVAL PREMIERA NAJ OBIŠČE FOJBO Damiani: Codarinovo vabilo D’Alemi je odraz nizke »politične kuhinje« Predsednik vlade naj obišče tudi pomnike fašističnega nasilja nad Slovenci TRST - Furlanija-Julij-ska krajina in Trst Se posebej sta se znašla v začetku meseca v vrtincu polemik, ker sta se s solidarnostno izjavo deželne skupščine koroškemu glavarju Jorgu Haiderju in neposrečenimi izjava-mi tržaškega župana II-lyja o Haiderju kot »prijazni in simpatični osebi«, oddaljila od italijanskih in evropskih stališč o novi Cmo-modri avstrijski vladi. O deželi, Cmi ovci med italijanskimi in evropskimi deželami, so se razpisali vsedržavni Časopisi, vsedržavna televizija ji je -deželi in mestu - posvetila celovečerno oddajo. Kazalo je, kot da bi bili vsi v deželi in v mestu enakega mnenja kot del tukajšnjih političnih Predstavnikov. Dobro- vemo, da ni tako. Vemo, da obstaja »drugi Trst«, kot smo ga Poimenovali v začetku Prejšnjega desetletja, ki *nu je nekajkrat že uspelo postaviti na glavo staromodno podobo mesta, ki naj bi bilo zagledano 1® v svojo izmaličeno Preteklost. Ta drugi Trst se je -^aj tako kaže - spet predramil in vabi danes na manifestacijo, s katero se že,li postaviti po robu ti-siim političnim silam in skupinam, ki so - iz gospodarskih ali drugih vzrokov - poškilile koroškemu glavarju. »Z Evropo, proti nestrpnosti« je preprost na-®toy, ki so ga organiza-0r)i - sindikalne organi-?acije in članice tako Imenovane civilne druž-6 - izbrali za večerni Pohod z baklami z Gol- donijevega trga po Korzu Italia do Borznega trga in Trga Unita. Z Evropo, da bi ostali Italiji in Evropi izpričali, komu resnično pripadamo; proti nestrpnosti, ker pri nas dobro vemo, kam vodi kolesje sovražnosti, ki ga je koroški glavar dal v pogon, ko je začel svoj naskok na Dunaj. Devetnajstim prvotnim organizatorjem protestne manifestacije so se v zadnjih dneh pridružile številne druge: goriški Forum za mir, videmska organizacija Zenske v Črnem, Zveza Italijanov po svetu, Zveza italijanskih izseljencev, tržaško kulturno društvo Palačinka. Pristopile so tudi razne politične sile, med njimi deželna zveza Levih demokratov iz Furlanije-Ju-lijske krajine, tržaška federacija Stranke komunistične prenove ter Stranka italijanskih in slovenskih komunistov, ki pozivajo svoje elane in somišljenike, naj se udeležijo manifestacije. Udeleženci se bodo zbrali na Goldonijevem trgu ob 18. uri, manifestacija pa se bo zaključila na Trgu Unita pred nekdanjo Lloydovo palačo, sedanjim sedežem deželnega odbora. Organizatorji opozarjajo, da se bodo lahko udeleženci iz drugih krajev dežele lahko poslužili službe avtobusov, ki jo bodo uredile sindikalne organizacije. Vse informacije o tej službi posredujejo na pokrajinskih sedežih sindikalnih organizacij GGIL, CISL, UIL. Avtobusi bodo odpotovali izpred sindikalnih sedežev iz vse dežele. TRST - Predsednik tržaške pokrajine Renzo Codarin je uradno prosil italijanskega premierja Massima Dilemo, naj ob obisku v tržaški Rižarni na dan osvoboditve Italije 25. aprila poCasti tudi spomin umrlih v bazoviški fojbi na tržaškem Krasu. Predsednik komisije za upravljanje Rižarne in tržaški podžupan Roberto Damiani pa je reagiral z ostro kritiko predsedniku pokrajine, katerega je obtožil, da je s svojo pobudo skušal spraviti vso zadevo na raven »politične kuhinje«. Zadeva Haider in obisk predsednika vlade Massima D’Aleme v Rižarni, ki je bil v namenih pobudnikov odgovor na izzivalno vabilo dežele koroškemu deželnemu glavarju, obenem pa potrditev vseh vrednot boja za svobodo, za človekove pravice in dostojanstvo in proti vsakršnemu totalitarizmu, kar simbolizira Rižarna, sta v Trstu v teh dneh spet vzbudili polemike. Na Da-mianijevo vabilo Dilemi, je predsednik pokrajine Codarin odgovoril s protivabilom na fojbo. Tako dejanje bi bilo nujno za popolnost idealne poti po spominu tragičnih dogodkov med in po drugi svetovni vojni, je izjavil Codarin. Predsednik tržaške Edinosti ne bo na manifestaciji TRST - Družbeno politično društvo Edinost je v sporočilu za javnost objavilo, da se ne bo udeležilo današnjih demonstracij v Trstu. V razglasu organizacij, ki so dale pobudo za manifestacijo, ni jasne opredelitve v prid jezikovne enakopravnosti in se torej nasprotniki nestrpnosti do tujcev v tuji državi ne razlikujejo bistveno od pristašev nestrpnosti (do domačinov) v lastni državi, zato društvo ne bo sodelovalo na napovedanih manifestacijah, sporoča Edinost. Javno manifestacijo z naslovom Z Evropo proti nestrpnosti organizira vrsta tržaških organizacij in društev, na njem pa bodo sodelovali med drugim predstavniki Slovenske kul-tme gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. pokrajine je v pismu italijanskemu premierju izrazil zadovoljstvo nad obiskom premierja v tržaški Rižarni, edinem nacističnem taborišču v Italiji, obenem pa je Marchesich solidaren s Haiderjem TRST - V Trstu so elani gibanja Fronte Giulia-no ustanovili odbor za podporo vodji avstrijskih svobodnjakov Jorgu Haiderju. Po besedah predsednika gibanja Giorgia Marchesicha se bo gibanje zavzemalo za tesno sodelovanje s Haiderjevimi svobodnjaki na področju gospodarstva in turizma. Gibanje Fronte Giulia-no, -ki je na zadnjih lokalnih volitvah v Trstu prejelo 5, 4 odstotka glasov, tudi obsoja "vsakršno obliko rasizma in ksenofobije, genocid v GeCeniji, letalske napade zveze NATO na Kosovu ter napade izraelskih sil na civilne objekte v Libanonu". Kot je še dejal Marchesich, se bo odbor zaz-vemal za odpravo izolacije Avstrije, za katero se zavzemajo države članice EU. slednjega opozoril, da je bila bazoviška fojba prav tako razglašena za nacionalni spomenik in, da predstavlja "simbol v spomin, tisočerih sodržavljanov, ki so bili umorjeni v tem delu dežele, v Istri in Dalmaciji v imenu obsodbe vredne ideologije", je zapisal Codarin. Povabilo D‘Alemi naj obišCe tudi bazoviško fojbo je izrekel tudi poslanec Severne lige Edouardo Ballaman, ki je obenem tudi izpostavil, da je bila zadeva Haider po njegovem mnenju "prenapihnje-na". Damiani je vCeraj v sporočilu za javnost ugotovil, da naCin, kako je Codarin naslovil vabilo D’Alemi opravičuje zaskrbljenost mnogih, da se ob tem vprašanju lahko spet vnamejo tiste polemike, ki so bile že v preteklosti žalitev za vse mesto, saj so bile le voda na mlin tistih, ki so zlorabljali žrtve različnih nasilij. Damiani poudarja, da ni naključje, da Dileme nista povabila v Trst ne župan ne Občina, ampak komisija, ki upravlja Rižarno. »V vabilu, ki sem ga naslovil predsedniku vlade, sem izrazil željo, da bi njegov obisk bil priložnost, da bi presegli vse ločitve, ki jih je mesto doživljalo po II. svetovni vojni,« je zapisal Damiani. Po njegovem bi bilo povsem drugače, ko bi D’Alemi v podobnem duhu kot komisija za upravljanje Rižarne, pisal predsednik odbora za počastitev žrtev fojb Paolo Sardos Albertini. Damiani je zato dejal, da bo premieru predlagal, naj v obisk vključi Rižarno, fojbe in dolž-nostno počastitev Tržačanov slovenskega jezika, ki so bili žrtve fašističnega totalitarizma. To bi lahko bilo dejanje, ki bi odraz tiste kulture strpnosti, ki je v preteklosti omogočila rast Trsta in ki mora biti vodilo tudi za prihodnost. Senator Levih demokratov Fulvio Came-rini pa je s tem v zvezi naslovil premieru pismo, v katerem ga je opozoril, da »ima mesto še znake ostrih ločitev preteklosti, Čeprav so bile razlike v zadnjih letih delno presežene«. Nekateri simboli so odraz nacionalnih sk-rajništeV kot so fojbe in številni pomniki fašistične represije proti Slovencem. Poleg teh dveh je »še Rižarna, simbol holokavsta, posledica rasizma in nacističnega totalitarizma, a tudi odporniškega boja,« je zapisal Camerini in prosil D’Alemo, naj ob svojem prihodu v Trst upošteva vse to. rtSŠT/OBČINSKI SVET NI RAZPRAVLJAL O HAIDERJU h Resolucija o »krajih spomina« Meglen poziv D'Alemi, naj obišče tudi »kraje slovenskih padlih« TRST - Ali zadeva Haider obstaja? So-dec Po dejanjih tržaškega občinskega sveta - sploh ne. Mestna skupščina bi jnorala sinoči razpravljati o žgoCi aferi, *ot so se bili občinski svetovalci dome-p 1 teden prej, ko so razpravo... preložili. a so se sinoči načelniki svetovalskih skupin spet odločili, da ponovno od-02ljo razpravo, Čemur ni nasprotovala n!U svetovalka Julijske fronte Tamburi-1)eva’ ki ni zahtevala naj skupščina raz-Yav‘ia o njeni resoluciji o podpori av-t^jskemu glavarju. Med sestankom načelnikov skupin so Predstavniki Pola svoboščin vložili u)en poziv« županu, v katerem so ga Pozvali, naj - ob njegovem obisku 25. v| ' a v Rižarni - povabi predsednika tuH' ^assrma D’Alemo> naj se pokloni PriH 2r!vam Mjbe. Temu pozivu sta se družila tudi načelnik svetovalske sku-nJ?6! fj6vih demokratov De Rosa in naCelnik Liste IllyChicco. je ob ^an ie načelnikom pojasnil, da > ClIlska uprava že samostojno pova-m^P^dsednika Ciampija, naj obišče spi f)VoPrn skorajšnjim obiskom v me-eko Rižarno kot fojbo na bazoviški saln1^’ Pa ie> da je D’Alemi že pi- ob p°( ŽUPan Damiani ter ga povabil, naj UUj. žartu obišCe tudi »druge kraje spo-a<<' V resoluciji je bil med temi kraji izrecno omenjen spomenik »slovenskim padlim«. Zupan Illy je resolucijo sprejel, zaradi Cesar o njej na sinočnji seji niso razpravljali. PaC pa je bila resolucija v občinskem svetu zelo megleno predstavljena, saj je župan v dvorani med »kraji spomina« omenil fojbo, ni pa omenil kraj spomina slovenskih padlih. Ali se je hotel s tem izogniti morebitnim protestom desnice in morebitni razpravi? Vsa zadeva se je iztekla zelo hitro, da le ne bi kdo nanjo reagiral. Kljub temu pa izhaja iz nje muCen vtis: kaže, da hoCejo vse politične sile zastopane v občinskem svetu zadevo Haider in vse, kar je doslej sprožila v tržaškem pohtiC-nem življenju. Cim bolj utišati. Morda se sedaj zavedajo, da so bile prve sporne reakcije tako župana kot deželnega sveta že preveč kriceCe, da bi jih spet podpiha-li z novimi razpravami. Tako ravnanje je še najbolj razkurilo svetovalko Nacionalnega zavezništva Alessio Rosolen, ki ni mogla razumeti, kako je lahko občinski svet izražal svoja mnenja o vojni na Kosovu in o dogodkih v mehiškem Chiapa-su, nima pa poguma razpravljati o Haiderju. Sele ko ji je načelnik njene svetovalske skupine Suhi dopovedal, da ne morejo tvegati obsodbo Haiderja, se je malce pomirila... ISTRSKI ZORNI KOT Mednarodna politika nove hrvaške vlade ■■■■■■! | ■— Miro Kocjan Ivica Račan, novi hrvat- konsenzno soglasje seveda ski premier, je te dni (včeraj in danes) v Bruslju. Skupaj z njim sta novi zunanji minister Tonino Pi-cula in minister za evropske zadeve Ivan Jakovčič, ki je tudi voditelj Istrskega demokratskega zbora. Račan je Sel na pot (tudi v Lisbono, prihodnje dni pa še v Berlin) potem ko je hrvatski parlament z veliko večino soglašal z njegovim vladnim programom. Med raz-pravljalci v parlamentu je bil tudi Damir Kajin, predsednik Istrske županije, ki ima sedež v Pazinu. Rekel je, da podpira program, da pa seveda bo treba zlasti v prvem obdobju nekoliko potrpeti, saj je gospodarsko in finančno stanje države izjemno slabo. Minister za evropske zadeve Jakovčič, ki bo, kakor Bavčar v Sloveniji, očitno nosil kar glavno breme v pripravah za vključitev Hrvatske v evropske ustanove, pa je te dni razložil, kako si je organizhal ministrstvo, da bi delo steklo kar najbolj nemoteno. Imel bo štiri pomočnike, eden se bo ukvarjal z manjšinami. Hrvatski cilj pa je že jasen: ustvariti pogoje, da bi Hrvatska našla čimprej mesto tako v Evropski zvezi, kakor tudi v NATO. Pogovori v Bruslju bodo kar na visoki ravni: s Prodijem in odgovornim za zunanjo politiko ter varnost Evropske zveze, Javierom Solano. Skratka, hrvatski državniki so pričeli brez omahovanja. Izraze podpore dobivajo od vsepovsod; zanimivo bo videti, kateri tuji državniki bodo prišli čez nekaj dni v Zagreb na slovesnost razglasitve novega državnega predsednika Stipeta Mesiča. Oglasili so se, med drugimi, tudi Hrvati, ki živijo v Moliseju (v štirih vaseh, med katerimi je največja Acquaviva Colle-croce - Kruč) in ki so napovedali svoj obisk. Mediji na Hrvatskem in v Istri seveda opozarjajo, da program, ki si ga je zastavila vlada, ne bo lahek, je pa vlada pričela pametno, saj si je predhodno zagotovila sodelovanje tako sindikatov, kakor indu-strijcev. Prvim gre za socialni mir (redne plače in pokojnine), drugim pa za to, da bi oblast znižala davke, seveda tam, kjer se da. Podpora je seveda pogojena z objavljenim programom, ki med drugim smelo napoveduje tudi revizijo privatizacije. V hrvatskih časnikih pa se je med drugimi oglasil tudi novi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Ocene o njegovih izjavah so ugodne, zlasti v Istri. Kaj je rekel? Da se je politično obzorje začelo jasniti, da se bo z dobro voljo dalo rešiti marsikaj, da je kopenska meja v bistvu rešena, medtem ko morska ni, češ, da te meje nikoli ni bilo. Priporoča s tem, da bo Sloveniji, kar zadeva piranski zaliv, kakorkoli omogočen izhod na morje, to je neposredno v mednarodne vode. Do tega ima vso pravico. Rupel zavrača mednarodno arbitražo, češ da je med drugim draga. Skratka, trdi slovenski zunanji minister, ravnati moramo kot »zreli možje«. S tega stališča tudi ne vidi ovire, da bi čimprej ratificirali sporazum o obmejnem prometu s Hrvatsko, seveda v duhu upavičenih želja prebivalcev. Obe državi pač imata »evropsko« konotacijo. Skratka, prevlada naj dobra volja, kakor je napisal »Večernji list«. In ni kar tako, če je na telefonskem pogovoru, ki sta ga imela Rupel in Picula, slednji nagovoril slovenskega ministra kar v slovenščini. Medtem pa mediji poročajo tudi o rimskem srečanju med predsedniki italijanskih regij s predsednikom izvršnega odbora Italijanske unije v Istri in na Reki Mamiziom Tre-mulom. S tem srečanjem so hoteli potrditi, da je problem manjšine ne samo državno, pač pa tudi deželno (koordinator naj bi v Italiji bila Furlanija-Julijska krajiha).. Tremul se je zavzel zlasti za dvoje, da bi okrepili moč RTV Kopra, da bi ga lažje slišali povsod v Istri, pa tudi v Italiji, obenem pa naj bi tudi Italijansko unijo vključili v čezmejne načrte, ki jih podpira Evropska zveza. Podobna zamisel bi bržčas bila zanimiva in sprejemljiva tudi za ustanove naše manjšine v Italiji. Zlasti živo pa je te dni na Reki, ki ima zdaj podpredsednika vlade (bivši Zupan Linič) in je osrednji objekt v hrvatskih naporih, da bi še bolj ovrednotili morje. Dejstvo je, da je vrednost dveh tretjin hr-vatskega gospodarstva povezana prav z morjem. Reko je obiskal minister za pomorstvo, promet in zveze Alojz Tušek. Bil je odkrit: Reka je kot največje hrvatsko pristanišče v krizi, temeljni problem pa je seveda blago, ki ga je premalo. O reški luki (imajo več načrtov za večji pretovor) je priporočil, naj se zrelo zmenijo, predvsem domači dejavniki, o podjetju »Jadroliniji« (potniški promet) je priporočil, naj bi krajše proge odstopili zasebnikom, daljše, tudi v Italijo in Grčijo, pa da nameravajo posodobiti. Pa še: kontejnersko vez naj bi ohranili z Malto. Ogrel se je tudi, da bi hrvatske trajekte pričeli graditi na Hrvatskem; seveda pa minister ni mogel mimo ugotovitve, da bi treba posodobiti prometnice, ki peljejo v Slovenijo čez mejna prehoda Pasjak in Rupa. Na dlani je, da se bo Hrvatska trudila, da si olajša pot na sever. Prepričano podprimo edino manjšino, ki živi v Tržiču V politični levici bi si pred petnajstimi leti nihče ne bil mislil, da se bo Jugoslavija, ki tedaj še veljala za laboratorij različnega socializma in za vzorec neuvrščenosti, sesula. Usodna zmes.gospodarske krize samoupravnih struktur in lokalpatriotskih in ksenofobnih mik-ronaciolazmov pa je zdrobila tisto državo, tampon med vzhodom in zahodom, ki prav zaradi te izbire imela znatno »pozicijsko rento«. Stanje'v Avstriji predstavlja danes manjšo nevarnost, ker manjka glavni in najbolj nevaren detonator, gospodarska kriza. Sosednja država je skupno s skandinavskimi državami najboljši vzorec socialne demokracije: gospodarska razvitost, znatno socialno varstvo in velika skrb za okolje, kulturna razgledanost so , njene zavidljive značilnosti. Glas za skrajno desnico je verjetno zato bolj odraz zaskrbljenosti, da bi lahko izgubili pridobitve tridesetih let socialdemokratske vladavine kot pa masovni odraz nostalgije za nesprejemljiv režim, ki se ne sme vrniti nikoli več v civilno Evrolandijo. To je drugi element, zaradi katerega se mi zdi, da je pojav Haider mogoče nadzirati ob zaupanju v demokratičnost Ljudske stranke. Treba pa je seveda istočasno opozoriti njenega voditelja (Schussla), da ima veliko odgovornost in mora jamčiti spoštovanje duha in črke temeljnih listin EU. Ob dnevu slovenske kulture (proslavili so ga sinoči, op. ur) bi bilo zato umestno, da bi kot tržiška civilna družba in kot ustanove posvetili večjo pozornost oži-vitni narodne manjšine v našem mestu. Zdi se mi, da je večina v zamudi v dojemanju tega družbenega in kulturnega pojava, tega obujanja k narodni zavesti po dolgih letih pozabe. Z istim civilnim zanosom, s katerim podpiramo pravice italijanske manjšine v Istri (med majem in junijem bomo priredili teden istrske kulture), moramo s še večjim prepričanjem in učinkovitostjo podpreti edino narodno manjšino, ki je prisotna v Tržiču, odločno pa je treba ob tem zavrniti ugovor, da je številčno zanemarljiva. Prav zaradi številčne šibkosti zasluži, da ji večina izkaže pozornost, jo ovrenoteni in jo zaščiti. Dobro bi bilo pravzaprav, če bi se vsi prebivalci Tržiča - pa naj bodo bizjaškega, furlanskega, istrskega, južnjaškega, slovenskega izvora - čutili kot manjšina v primerjavi z (evropsko) globalnostjo, ki ni odraz nobenene etnične in kulturne posebnosti. Prav tako ni neosnovano trditi, da je slovenska manjšina edina, ki ima matično državo, našo sosedo in prijateljico. Fabio Del Bello, odbornik za kulturo Občine Tržič Kdo je poklicani • k obsojanju Haiderja Dragi Primorski dnevnik! Nisem slep za večplastnost in mnogo-stranost razlogov, ki so navidez čez noč pahnili Avstrijo hkrati v ospredje mednarodnega prizorišča in v politično osamitev. Ni dvoma, da je že med javno izpovedanimi dovolj takih, da ni bilo Slovencem tostran ali onstran meje treba predolgo pomišljati, ali naj jim pritegnejo. Nemara pa je tudi prav, da so se izvoljeni zastopniki Slovencev v Italiji in Avstriji, državljanov Evropske unije navsezadnje, oglasili prej kot pa rojaki v Republiki Sloveniji. Osebno ocenjujem, da je bil njihov glas pravočasen, trezen in odgovoren. K temu nimam pripomb. Žulijo pa me nekateri poudarki in pozivi v siceršnjih slovenskih zamejskih odmevih, ki jih je bilo mogoče v teh dneh prebrati, češ, k presojanju in obsojanju Haiderja smo Slovenci poklicani bolj kot Judje, da drugih sploh ne omenjamo. Presojo psiholoških korenin takšnega “žrtvenega” kosanja in ljubosumja prepuščam stroki. Naj brez ovinkov navedem nekaj primerov tega večkrat nepotrebnega in nekoristnega, včasih pa kar neokusnega in škodljivega izpostavljanja slovenskega žrtvenega pr-vorojenstva in začnem pri tistih, ki so mi najbolj tuji. V zadnji petkovi prilogi Primorskih novic je znani tržaški zgodovinar pod gloso z naslovom “Slovenska nevarnost” zapisal: “Njegov (Haiderjev) nacionalizem ne izvira iz antisemitizma, ki je bil razširjen v Avstriji in Nemčiji v obdobju pred drugo svetovno vojno, saj so nacisti z uničenjem judovske stvarnosti PISMA UREDNIŠTVU v srednji in vzhodni Evropi odpravili vzroke zanj.” Človeka zmrazi že ob blodnem silogizmu, ki ga trditev ponuja, češ, Judje so si antisemitizem nakopali že z golim obstojem, da drugih izpeljank niti ne omenjamo. Resnični vir Haiderjevega sovraštva do tujcev pa vidi avtor zgolj v nemškem prastrahu pred slovensko nevarnostjo na Koroškem iri na koncu potoži: “Pravih vzrokov te katastrofe pa svet ne pozna. Dobro bi bilo, če bi slovenska vlada kaj storila, da nanje opozori mednarodno javnost.” Ravel Kodrič Odmevi na oddajo Circus Med televizijsko oddajo Circus, ki jo je vodil Michele Santoro in je bila posvečena zadevi Haider, je bila večkrat omenjena Rižarna pri Sv. Soboti, edino nacifašistično taborišče smrti v Italiji, ob katerem je bil postavljen šotor oddaje. Tako iz vnaprej pripravljenih prispevkov kot tudi iz posegov v debato, se je zdelo, da so bili žrtve Rižarne samo Židje, medtem ko so v tem lagerju umrli navadni Slovenci, komunisti, italijanski in slovenski partizani. Jasno mi je, da smo v obdobju zgodovinskega revizionizma, k čemur je dodal svoje še sedanji predsednik poslanske zbornice Violante, ko je o tem govoril s Finijem v gledališču Verdi in tudi v razmišljanjih pred tem srečanjem, ko je izkazal razumevanje, če se ne motim, za republikine, ki so služili nacistom, saj jih je imenoval za »fante Salojske republike«. Kljub temu pa se mi zdi, da to še ni dovolj, da bi lahko kar tako prezrli večino tistih, ki so umrli v Rižarni. Žal moram tudi ugotoviti, da gospod Budin, predstavnik levih demokratov in podpredsednik deželnega sveta, ki je bil kot jaz prisoten v šotoru, ni imel za potrebno, da poseže in razčisti nejasnost. Za to bi bil poskrbel osebno, toda imel sem besedo že preden je bilo načeto to vprašanje in v takih oddajah, razen če nisi izrecno povabljen, ti ni dano, da bi lahko dvakrat govoril. Zahvaljujem se za pozornost Giorgio Štern Primorski padalci SOE Uredništvu Primorskega dnevnika Dne 20. januarja 2000 je v vašem cenjenem časopisu, v rubriki Mnenja, bil objavljen članek z naslovom »Utrinek iz zgodovine« Josepine Zidanik-Zmagolave. Priložila je fotografijo, katera je bila objavljena v reviji Komunist 31.3.1975. Na tej sliki sta poleg Dušana Kvedra in Eda Brajnika še dva angleška padalca. Ona omenja, da je na tej sliki mogoče angleški major Darevvski in njegov spremljevalec. Ta slika je bila napravljena v Policah na Šentviški planoti drugi dan po mojem prihodu iz Derne (Libija) na planoto dne 19.7.1943. V sredini te slike z beretko na glavi sem jaz kot prvi padalec za pripravo prve angleške misije na Primorskem. Drugi zraven mene s triglavko je Miro Križ-mančič. V Afriki smo se Primorci, takoj ko so nas Angleži pripeljali kot ujetnike italijanske vojske, zbirali, da bi se prostovoljno pridružili zaveznikom. Tako je v januarju in februarju vAgamiju pri Aleksandriji - Egipt, leta 1941 nastala skupina 148 Primorcev in nekaj Istranov. Iz te skupine je med januarjem in junijem 1943 bilo 48 prostovoljcev že v poljski podkarpatski brigadi. Ko se je junija istega leta ustanovil prvi jugoslovanski bataljon, smo se vsi priključili. Do konca leta 1941 je ta edinica štela že okoli 300. Od teh fantov so Angleži izbirali vojake prostovoljce za padalce. Prva skupina je bila izbrana že decembra meseca. Med Primorci se jih je prijavilo pet: Stanko Simčič, Cvetko Šuligoj, Valter Gorjanc, Alojz Černigoj in Ivo Božič. Naši skupini se je pridružil še Anton Zupan, ki je prišel iz tujske legije in je bil najstarejši med 33-timi na tem tečaju. Aprila leta 1942 se je ustanovila še druga skupina Slovencev, ki jo je vodil profesor Rudolf. Iz naše prve grupe, ki je bila pod komando angleškega SOE, so odhajale prve skupine padalcev v razne kraje Jugoslavije že spomladi leta 1942 in to samo h četnikom. Na Primorsko je prispela prva skupina 18. marca 1943 in to na slepo pri vasi Paljevo nad Plavami. V tej grupi so bili Miro Križ-mančič iz Kozine, Radi Semolič iz Mirnega in Niko Sever iz Budajn pri Vipavi. Oni so prišli takoj v stik s partizanskimi terenci. Navezali so povezavo z opera- tivnim štabom primorskih partizanov. Ta čas se je štab nahajal v bližini. Loma. Prisotni so bili Aleš Bebler in Jaka Avšič. Takoj ko so postavili radio vezo z angleško komando v Kairu, je Jaka Avšič poslal depešo in sporočil, kdo se v Sloveniji bojuje proti okupatorju in kdo kolaborira. Ta skupina je pripravila teren za prihod nadaljnih padalcev na Primorsko. Dne 17. in 18. julija je prispela na Šentviško planoto druga skupina padalcev. V tej grupi sva bila od strani SOE Stanko Simčič in Ivo Božič. Zdravko Lenščak in Alojz Sivec sta spadala k prvi, ki je prispela že marca meseca in poslana s strani ISLD! Po prihodu naše grupe so pripravljali teren za prihod prve uradne misije Angležev. Med 13. in 18. avgustom so s padalom na Javorniku nad Črnim vrhom spustili dve grupi. V prvi so. prispeli angleški major W. Darevvski in njegov radist Frank Hamond, Valter Gorjanc, Cvetko Šuligoj, Alojz Černigoj, vši člani SOE. Prihodnje je pripravil Stanko Simčič, v drugi skupini sta prispela Alojz Sirca in Frane Vidrih. Alojz Sirca in Alojz Černigoj sta bila inštruktorja radiotelegrafske šole pri IX. Korp. do konca vojne. Ob kapitulaciji Italije sta prispela v Ce-povan še Miloš Adamič in Alojz Knez. Usoda, ki je dnletela Alojza Širco je bila opisana že v prispevku Josepine Židanik. O usodi ostalih padalcev je obširno pisal Jože Vidic v knjigi »Angleški obveščevalci, vohuni ali junaki«. Ker sem eden od še preživelih padalcev, sem napisal ta prispevek, da bodo bralci vaše rubrike točno seznanjeni o resnici. Ivo Božič Zakaj ni dvojezične table na sedežu občinskih redarjev na Opčinah? V nedeljo, 6. februarja 2000, na Opčinah je bila otvoritev novega sedeža mestnih redarjev .za V. sektor (Kraška planota). Na sliki, ki je bila objavljena na Primorskem dnevniku dne 8. februarja 2000 se točno vidi, da naslovna tabla je napisana samo v italijanskem jeziku! To je nedopustno dejanje Illyjeve uprave in seveda kršitev zakona št. 73/1977, ki s postavitvijo dvojezičnih cestnih tablic za Opčine je "de facto" priznala obstoj slovenske manjšine na Opčinah in že zaradi tega je spoštovanje slovenščine na javnih napisih povsem obvezno. Ta nov, oziroma, ponoven dokaz "etnične čistke", ki je v teku na Tržaškem, sovpada s solidarnostjo ki jo je Illy javno izrazil avstrijskemu nacistu Haiderju. Mi ni znano, da bi Naši izvoljeni predstavniki na občini Trst nastopili, kot je predvideno v takih slučajih; Haider do-cet! Isto mi ni znano, da bi Naši mediji nastopili, vsaj na način kot so nastopili za afero "Lenoci"!. Znano mi je, da so nekateri Openci protestirali že v nedeljo zaradi diskriminacije, oziroma, hajderizacije. Eden se je tudi obrnil na podpisanega, da bi imel pomoč za popravo doživljenega ponižanja in krivice ter grobe diskriminacije. Sem se takoj aktiviral, tako da sem šel vsekakor osebno preverit kakšno je realno stanje pred omenjenim uradom in res sem ugotovil, da je naslovna tabla.napi-sana samo v italijanskem jeziku. Poleg tega, na železnih vhodnih vratih je listič, na katerem piše na roko. "Attenti al gra-dino - Mind the step - Pazi na stopnice". Nekdo pa je še dodal: "Illy, kdaj tudi v slovenščini?Seveda je to mišljeno za kamnito tablo. Danes pa, se javno obračam na demokratično izvoljene slovenske predstavnike v tržaškem občinskem svetu, da napravijo takoj tisto za kar so bili izvoljeni in pač, da se istitucijonalno zoperstavijo opisani diskriminaciji italijanskih državljanov slovenske narodo-sti, vsaj na isti ravni, kot so se aktivirali proti Haiderju, ki ne živi v mejah tržaške občine! Tako obnašanje Illyjeve uprave, potem ko je Illy v Rižarni javno potrdil, da je občina Trst skupna hiša tako tukaj živečih Italijanov, kot Slovencev je toliko bolj boleče, ker dokaže, da je akcija "demokratične italijanizacije" naših krajev že v teku, ne glede na Ustavo, zakone in razne razsodbe, tudi zadnjo Deželnega upravnega Sodišča št. 890/99, ki jasno potrdi, da tržaška občina mora spoštovati slovenščino, kaj šele Evropska Unija, ali pa OZN! S spoštovanjem Primož Sancin RIM / DANES SESTANEK ODBORA DEVETIH Zbornica jutri spet o zaščiti Slovencev Desnica ostro napoveduje bitko proti zakonu RIM - Poslanska zbornica bo v tem tednu nadaljevala z obravnavo zakonskega predloga za zaščito slovenske narodne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. Splošna razprava v poslanski zbornici se je končala 21. januarja. Takrat je poročevalec zakona Domenico Masellija (na posnetku) dejal, da je zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji nadgradnja okvirnega zakona za dvanajst jezikovnih manjšin v Italiji, ki je bil sprejet novembra lani, od njega pa se bistveno razlikuje. »Slovenska manjšina potrebuje posebno ureditev. Prav je, da Italija končno izpolni svoje dolžnosti in uredi status tudi te obmejne manjšine, tako kot imata urejen status nemška in francoska manjšina. Okvirni zakon za jezikovne manjšine urn j a le jezikovne vidike, Slovenci pa predstavljajo bolj zapleteno stvarnost,« je med razpravo v poslan- ski zbornici pojasnil Maselli in dodal, da bo Zakon za slovensko manjšino končno izpolnil bistveno nalogo: zbrisal bo sramotno razlikovanje med Slovenci v tržaški in goriški pokrajini ter Slovenci v videmski pokrajini. Danes se bo sestal takoimeno-vani odbor devetih, ki bopo-slušal poročevalce Masellija in popravkom, ki jih je izoblikoval po posvetovanju s strankami večine. O posameznih členih pa se bodo poslanci začeli izrekati jutri, glasovanja pa so na sporedu še v četrtek. Težko je reči, ali bo v teh dveh dneh zbornici uspelo, da odobri zakon. Jasno je namreč, da bo desnica poskusila zavlačevati. Tržaški poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto menia je že zahteval, naj zbornica preveri, ali je zakonski predflog v skladu, z ustavo. In o tem vprašanju se bodo morali danes poslanci izreči najprej. Menia pa se ne bo zadovolil s tem. Pravilnik mu sicer ne dopušča, da bi govoril predolgo, računati pa je treba, da se obesil na vsako, še tako neznatno pretvezo, da bo debato podaljšal. CATANZARO / MED KALABRIJO IN SICILJO V trčenju 3 mrtvi in 9 pogrešanih Portugalsko ladja Zafir se je potopila v poldrugi minuti -Italijanska ladja poškodovana Mariborska škofija vztraja pri zahtevi po dvorcu Betnava LJUBLJANA - Mariborska Škofija v izjavi za javnost ugovarja mnenju ministra za kulturo Jožefa Školča, da se je s podpisom protokola o ureditvi premoženjsko-pravnih zadev z mestom Maribor leta 1986 odrekla zahtevku za vračilo dvorca Betnava. Omenjeni protokol Betnave kot predmeta ureditve premoženjsko-pravnih zadev med podpisnikoma sploh ne omenja, je v izjavi za javnost zapisala mariborska škofija. Protokol namreč ureja odškodnino za nacionalizacijo in razlastitev nekaterih objektov in zemljišč, ki jih je Prejšnja država odvzela mariborski škofiji in njenim župnijam po drugi svetovni vojni. Ob podpisu protokola pred 14'leti sploh še ni bilo govora o pravici do vračila odvzetega Premoženja, so zapisali v izjavi in dodali, da zato tudi ne more držati trditev, da se je Škofija odpovedala zahtevku za vračilo Betnave in nekaterih drugih nepremičnin. Škofija zanika tudi trditve, da naj bi se njen zahtevek za vračilo Betnave ustavil pri vprašanju povečanja njene vrednosti od nacionalizacije do denacionalizacije. Škofija )e ministrstvu za kulturo jaguarja letos predložila popravljeno cenitev Betnave, iz katere izhaja, da se je vrednost dvorca od nacionalizacije do danes povečal za 22, 12 odstotka. Zakon o denacionaliza-c\)i pa upravičencem dopušča bi možnosti: ali vračilo v na-ravi z doplačilom v primeru Povečanja vrednosti nepremičnine za več kot 30 odstotkov, ali ustrezni lastniški emž nepremičnine do vred-^°sti lastnine ob pojavljanju ali pa odškodni-jm namesto vračila v naravi. dločitev o izbiri ene izmed možnosti pripada upravičen-jU' Tako se je škofija odločila za vrnitev Betnave v nara-lu (S°' Se zaPisali v sporoči- _________LJUBLJANA / ZARADI KOKOŠJE KUGE____________ Prepovedan uvoz italijanske perutnine Odredbo je izdala veterinarska uprava, začela pa je veljati v soboto LJUBLJANA - Slovenija je prejšnji teden zaradi preprečitve vnašanja in širjenja kokošje kuge iz posameznih regij v Italiji prepovedala uvoz in prevoz preko ozemlja Slovenije za pošiljke domače in divje perutnine, enbdnev-ne perutnine, jajc in svežega mesa, ki izvira od domače in divje perutnine. Odločbo, s katero se prepoveduje uvoz posameznih vrst pošiljk je izdal direktor Veterinarske uprave R Slovenije Zoran Kovač, veljati pa je začela v soboto. Zaradi preprečitve vnosa in širjenja kokošje kuge v Sloveniji se iz italijanskih regij Lombardija, Veneto, Furla-nija-Julijska krajina, Trenti-no-Gornje Poadižje in Sardinija prepoveduje uvoz in prevoz preko slovenskega ozemlja tudi surovin za živila in živil, patološkega materiala in bioloških produktov, ki izvirajo od domače in divje perutnine in niso bili obdelani na način, ki zagotavlja uničenje virusa kokošje kuge ter surovin, krme in odpadkov, ki izvirajo od domače in divje perutnine in so namenjeni za uporabo v prehrani živali ali za uporabo v industriji ter niso bili obdelani na način, ki zagotavlja uničenje virusa kokošje kuge. Živila in surovine, pridobljene iz domače in divje perutnine, ki jih potniki prinašajo preko državne meje Slovenije iz omenjenih italijanskih regij, je treba odvzeti in neškodljivo odstraniti in uničiti, je še zapisano v omenjeni odločbi. (STA) Rupel v ZDA LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se bo med obiskom v ZDA, kjer bo do 23. februarja, jutri srečal z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright, so danes sporočili iz MZZ. CATANZARO - Napovedovala se je kot mirna plovba, brez vsakršnega problema z dobro vidljivostjo in mirnim morjem. Toda v poldrugi minuti se . je spremenila v tragedijo, ki je zahtevala vsaj tri človeška življenja, devet ljudi pa je pogrešanih. V poldrugi minuti se je namreč potopila portugalska rovoma ladja Zafir po trčenju z Italijanskim trajektom Espresso Catania kakih šest milj daleč od kalabrijske obale. Reševalci so potegnili iz morja trupla treh mornarjev portugalske ladje, devet članov posadke še pogrešajo. Najbrž so ujeti v ladijskem trupu 140 metrov pod morsko gladino. Dinamika tragedije ni bila še pojasnjena. Po besedah kapitana italijanske ladje Roberta Cardoneja sta ladji nekaj časa pluli CELOVEC / OB KULTURNEM PRAZNIKU Odlikovanje gimnaziji Priznanje je ravnatelju gimnazije izročil slovenski veleposlanik CELOVEC - Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku in ob letošnji 200-letnici rojstva Franceta Prešerna je prejšnji teden v dvorani deželnega studia Avstrijske radiotelevizije (ORF) v Celovcu potekala v znamenju podelitve visokega odlikovanja R. Slovenije Slovenski gimnaziji v Celovcu. Slovenski veleposlanik na Dunaju Ivo Vajgl je ob prisotnosti slovenskega ministra za kulturo, šolstvo in šport dr. Pavleta Zgage izročil ravnatelju gimnazije Reginaldu Vosperniku Častni znak svobode R Slovenije za »zasluge pri ohranjanju in razvijanju slovenske kulture ter krepitve samozavesti in sodelovanja med rojaki na Koroškem«. Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija v Celovcu je bila ustanovljena leta 1957 in je edina višja splošnoizobraževalna ustanova za pripadnike slovenske manjšine na Koroškem. Na njej je doslej maturiralo nad 1.400 koroških Slovencev in Slovenk. Sele leta 1990 je bila ustanovljena Zvezna dvojezična trgovska akademija v Celovcu, v Sentpetru pri Šentjakobu pa nekaj let kasneje še Višja šola za gospodarske poklice. Slovesno prireditev so letos priredili Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in prevajalcev v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Kot slavnostnega govornika je predsednik Slovenske prosvetne zveze pozdravil Borisa Patemu-a iz Ljubljane. Za recitalni in glasbeni okvir uspele prireditve so poskrbeli dijaki in dijakinje odlikovane gimnazije pod vodstvom Stanka Polzerja, Romana Verdela, Cofke Gutovnik-Bro-man, Ivice Kampuš ter Miho Vrbincem. (I.L.) Posojila študentom LJUBLJANA - Republiški zavod za zaposlovanje je do 29. februarja podaljšal veljavnost potrdil za uveljavitev pravice do regresirane realne obrestne mere. Vse zainteresirane Študente, ki so prejeli obvestila, da trenutno Se ne morejo skleniti posojilne pogodbe, zavod opozarja, da bodo najkasneje do 15. marca obveščeni o možnostih za sklenitev pogodbe pri bankah kon-cesionarkah, so v sporočilu za javnost zapisali predstavniki omenjenega zavoda. Danes v Vidmu simpozij o manjšinskih jezikih VIDEM - Jeziki široke sporočilnosti in deželni ali manjšinski jeziki je naslov srečanja, ki so ga za danes organizirali v Vidmu univerzitetni konzorcij in Mednarodni center za večjezičnost. Olj srečanja je razmislek o odnosu med državnimi jeziki in kulturami in jeziki številčno in ozemeljsko bolj omejenega dosega. Po pozdravih videmskega župana Sergia Cecottija in predsednika deželnega sveta Antonia Martinija so predvidena poročila predsednika Mednarodnega srečanja za večjezičnost Vincenza Oriolesa, predsednika furlanskega univerzitetnega konzorcija Giovan-nija Fraua in odgovornega urednika Primorskega dnevnika ter predsednika Evropskega urada za manj razširjene jezike Bojana Brezigarja. Poleg njih bodo s svojimi razpravami sodelovali izvedenci Alberto So-brero, Tullio De Mauro in Harro Stammerjohann. Ob srečanju bodo predstavili tudi rezultate primerjalne raziskave dejavnosti središč za večjezičnost. Priprave na bonifikacijo Jadranskega morja RIM - Potem ko so raziskovalci ustanove Icram ugotovili, da je v Jadranu potopljenih vsaj 20.000 plinskih bomb, je minister za okolje Edo Ronchi predstavnikom ribiških organizacij zagotovil, da bo vlada pripravila načrt za bonifikacijo. Prvi korak bo določitev krajev, kjer so potopljene bombe, nato pa bodo nevarne bombe odstranih. Minister je obžaloval dejstvo, da je dolgo let veljala praksa, da so se države znebile bomb tako, da so jih potopile. Del potopljenih bomb pa je posledica dogovora o odpravi kemijskega orožja. Italija se ga je znebila tako, da je bombe v rgla v morje, je pojasnil Ronchi. Dodal je tudi da je bila podobna tudi praksa Jugoslavije. vštric, oddaljeni eno miljo ena od druge. »Hkrati smo si jo znašli pred sabo. Trčenje je bilo izogibno. Bilo je pretresljivo, saj nisem nikoli videl ladje, ki bi se potopila v poldrugi minuti,« je povedal Cardo-ne. Italijanski trajekt Espresso Catania je imel na krovu stroje in nekaj potnikov in je bil namenjen v Ravenno, portugalska ladja, ki je imela 14 mož posadke, pa je bila natovorjena s cementom. Dinamika ni zelo jasna, samo ekspertize bodo lahko pokazale, kaj se je v resnici zgodilo. Portugalska ladja se je potopila v hipu, pa tudi italijanski trajekt je bil precej hudo poškodovan, saj je voda začela vdirati skozi premec. Zaradi tega je kapitan zapeljal ladjo na sipino (na posnetku, telefoto Ap), saj bi bila plovba prenevarna. Od 20 mož posadke in dveh potnikov na italijanskem trajektu ni nihče utrpel poškodb. Italijanski mornarji so povedali, da so skušali pomagati kolegom portugalske ladje, toda zaman. Zafir je izginila prehitro. Edini član posadke Zafira, ki je preživel trčenje, je 24-letni Oscar Rio Gomez. Preiskovalci so ga že zaslišali, toda fant je bil ob trčenju pod palubo, tako da ni videl veliko. Kapitan italijanske ladje je povedal, da je portugalska ladja nepričakovano zavila zč| 90 stopinj, kot če bi se nekaj pokvarilo. Kaže, da so tudi drugi italijanski mornarji potrdili to tezo, jasnejši odgovor pa bodo lahko dale samo ekspertize. Velikega pomena bo s tega vidika ^preučitev diskete, na kateri je zabeležena smer plovbe trajekta. Preiskovalci razmišljajo tudi, ah je mogoče dvigniti trup portugalske ladje z morskega dna. Kaže, da so že stopih stik z oddelkom italijanske mornarice, ki se ukvarja s temi vprašanji. Poleg tega bo najbrž odrejena obdukcija trupel treh mornarjev portugalske ladje. Stran posredoval PUBLIEST Uredil ALESSIO RADOSSI Interreg: kako se je rodila kratica pod okriljem Eu "Kaj pomeni beseda "Interreg"? Gre za eno izmed kratic, ki so se rodile znotraj skupnosti, da bi umestili programe Evropske unije namenjene čezmejnemu sodelovanju med različnimi regijam (ali državami) znotraj jn izven Unije. Podčrtati velja, da 50% vrednosti posameznega projekta krije EU, preostalo polovico pa si delita država (70%) in regije (30%). INTERREG ★** * * * * * *★* OAJaCL Čezmejno sodelovanje med Furlanijo Julijsko krajino, Avstrijo in Slovenijo Munchen >. V" Celo Koroška Dunaj Furlanija Slovenija v .....jel Julijska krajna m. > Benetke Trsh Ljubljana '.A Gospodarstvo Za dodatne infonnacije vam je na razpolago Služba za zunanje odnose pri deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose, ul S. Francesco 37, Trsi Tel: 040/ 377511M775122, fax: 040/3775025, E-mail: aff.comunitari@regione.fvg.it Pobuda, ki jo z 8,8 milijardami lir sofmansira Interreg 2 Italija/Slovenija. Pot bo tekla po trasi opuščene železnice Prvi »koraki« kolesarske steze in pešpoti Zastavljena dela na 12 km poti, ki bo prečila dolino Glinščice, v tržaški pokrajini Pričela so se dela na kolesarski stezi in pešpoti, ki bo potekala po 12 km trase nekdanje železnice Sv.An-drej-Her-pelje. Projekt je omogočil dogovor med pokrajino, kolesarji in okoljevarstveniki. Desno, nekaj risb. Priprava kolesarske in pešpoti v tržaški pokrajini postaja dejstvo. Začela so se izvajalska dela na 12 km steze, ki bo imela svoj začetek v ul. Orlandini, bo nato prečila dolino Glinščice in se zaključevala v Dragi. Naložba je vredna 8,5 milijard, ki jih bo delno mogoče črpati iz operativnega programa Interreg 2 Italija/Slovenija (4,5 milijard), delno pa iz programskega sporazuma z Deželo Furla-nijo^Julijsko krajino. Pot naj bi se v prihodnje navezala s podobnimi projekti, ki bodo izpeljani onstran meje. Trasa poteka po nekdanji železniški progi Sv. Andrej (Čampo Marzio) - Herpelje (Kozina), ki je bila opuščena pred 40 leti. V sklopu medregijske mreže kolesarskih poti Alpe-Jadran, bo vzpostavljena ena izmed najzanimivejših in krajinsko ter okoljsko najbogatejših čezmejnih povezav. Gre za projekt, ki je bil v zadnjih mesecih v središču razprave med tržaško Pokrajino (nosilcem pobude) ter okoljskimi in športnimi društvi. Dosežen je bil, nedavno podpisan, sporazumen dogovor, v katerem je krajevna institucija upoštevala pripombe različnih organizacij. V dolini Glinščice ne bo asfaltnih delov steze (obnovljena bo samo vrhnja, peščena plast), v nasprotju s prvotnim in odločno zavrnjenim načrtom predlagateljev, pot tudi ne bo osvetljena. Med ostalimi deli je v načrtu tudi obnova dotrajanih in poškodovanih ograj, utrditev mostov in izkop protipožarnega jaška za potrebe Civilne zaščite, v katerega bodo postavljene dodatne cevi za druge tehnološke potrebe. Prva faza načrta zadeva vzdrževalna dela, druga (dela bodo dodeljena do poletja), pa obnovo vseh objektov, ki jih je ieleznica odstranila. V tretji fazi, za katero pa trenutno ni denarja, pa naj bi vsa dela zaključili. Nekaj tehničnih podatkov: trasa je dolga 12 km, s stalnim naklonom 2,6 %, ima veliko število tehnično in zgodovinsko zelo zanimivih značilnih železniških objektov (postaje, kretnice, mostovi, predori, v skale, globoko izkopani jaški), ki dajejo odseku, ki preči dolino Glinščice, videz povsem gorske trase. Kakor navajajo pobudniki, ima pot zelo veliko vrednost tudi zaradi alternative, ki jo ponuja v primerjavi z običajnimi prometnimi sistemi, omogoča kolesarjem in pešcem povsem varno sprehajanje, saj je promet za motoma vozila prepovedan. Gre za edinstveno mestno pot, tako po dolžini kot širini. Ob razvoju političnih razmer v vzhodni Evropi, se povečujejo možnosti uresničitve zamisli Evroregije, utopija postaja stvarnost? S čezmejnim sodelovanjem v preseganje »tabuja« Makro-regija, regija mrež in čezmejna regija: tri hipoteze, ki jih je predstavil Isig iz Gorice Soočanje treh modelov Isig iz Gorice je pripravil tri modele možnega razvoja evroregij. Med »kriteriji«, ki so jih postavili je: določitev heterogenih sektorjev za kooperacijo območij, ki pripadajo različnim državam, verjetno ravontežje med ozemlji različnih držav, etnične razmere in odnosi med manjšino in večino ter posledični politični vidiki (to velja zlasti še za Istro in Slovence v Italiji) sodelovanja. Tri postavljene hipoteze so med seboj povezane, a mogoče jih je uresničevati tudi ločeno. Poimenovali so jih: Evroregija makro-regija, Evroregfija mrež ekonomskih dejavnikov, čezmejna Evroregija. Poglejmo kako naj bi bile »sestavljene«: začnimo pri prvi, Evroregiji kot makro-regiji. Tvorile bi jo ena italijanska dežela z navadnim statutom (Venelo), ena s posebnim statutom (Furia-nija-Julijska krajina), dva zvezna lenderja Republike Avstrije (Koroška in -tajer-ska), dve suvereni državi (Slovenija in Hrvaška), levilo prebivalstva bi bilo skoraj 14 milijonov. Povdariti pa velja, da imajo štiri vključene države med seboj zelo različno zakonodajo, poleg tega pa imata tudi obe italijanski deželi različne pristojnosti, saj ima Venelo navadni statut, FJK pa posebnega. Toda, glede na funkcijo te evroregije, kot makro-regije, bi lahko imele dežele vendarle svoje pristojnosti o konkretnih, čeprav strateških vprašanjih. Med institucijonalnimi telesi makro-regije, je predvidena stalna Konferenca predsednikov dežel (tudi predsednikov Slovenije in Hrvaške), ki se za stike poslužujejo svojih upravnih služb s pomočjo vvorksho-pov in administrativnih stikov. Tem sledijo še ad hoc telesa, ali pa že obstoječa telesa (v obliki družb), za varstvo in uresničevanje velikih projektov, za katere so se na politični ravni dogovorili na Konferenci predsednikov. Druga možna rešitev je Evroregija mrež ekonom- Vključenibibili(v različne »vsebnike«) Venelo, Koroška, Štajerska, Slovenija ter Hrvaška. Tudi Istra in Ljubljana. skih dejavnikov. Osnovni cilj je kooperacija za izgradnjo komplementarnega ekonomskega in pravnega prostora, v katerem delujejo različni eknomski dejavniki, »makro« kulturni projekti, kot so festivali, univerze itd. Sestavljale bi jo: štiri pokrajine FJK (Trst, Gorica, Videm in Pordenone), slovenske statistične regije (regij slovenska zakonodaja še ne predvideva), ki mejijo na Koroško in Italijo (tudi Ljubljana), hrvaška Istra in ce- lotna Koroška, -tela bi skoraj 3 milijone prebivalcev. Hrvaška Istra bi lahko predstavljala politični problem, ker je oblast centralizirana. Toda zaradi nedavnega razvoja dogodkov na Hrvaškem, bi bilo mogoče preseči tovrstne »ovire«. Tudi v tem primeru bi delovala Konferenca predsednikov in zadolženih za mreže: deželni odborniki, predsedniki pokrajin, trgovinskih zbornic, branžna gospodarska združenja in gorske skupnosti območij, ki so v Evroregiji mrež. Poleg tega, bi deloval stalni Urad za koordinacijo med vozlišči mrež ter delniških družb za načrtovanje in izvedbo posebnih projektov v sklopu mrež Evroregije. Tretji predlog pa zadeva čezmejno Evroregijo. Ta bi zahtevala kapilarno kooperacijo pri vsakodnevnih dejavnosti, zlasti še ekonomskih, a tudi združenj, kulturnih in športnih dejavnikov, da bi se kooperacija spremenila v skupen, poseben in centralen proizvod. Območje Evroregije bi zajemalo vse občine prvega in drugega pasu vzdolž treh meja (italijanske, slovenske, koroške) z nekaj več kot milijon prebivalci. Tako območje bi bilo mogoče razdeliti na pet »podsistemov«: Trbiž-Beljak/Ce-lovec-Kranjska gora/Jesenice, Terska/Nadiška dolina- Tolmin, italijanska Br-da-slovenska Brda, Gorica- Nova Gorica, Trst-Koper. Cilj pobude je ponoven zagon sodelovanja, ki je bilo v glavnem prekinjeno leta 1918, med italijanskimi in slovenskimi območji pa leta 1945. Med možnimi »institucijonalnimi« organi so »spodbujevalni« sekreta-rijati za izmenjavo informacij. Sodelovanje pa bi zastavili na petih čezmejnih ozemeljskih zavezah. Razmišljanje gre tudi v smeri »malega parlamenta« tako ) SSSffiS Tudi na našem koncu Evroregije niso več »utopija«. O njih je govora na različnih ravneh in z evolucijo političnih razmer v vzhodni Evropi, postajajo načrti o deželah, ki se raztezajo onstran dežav-nih meja, vse bolj uresničljivi. Tudi čezmejno sodelovanje zadobiva vedno večji pomen, posebej še zaradi namere Evropske unije, da nameni vedno več pozornosti in sredstev medregijskemu sodelovanju. V predlogih reforme strukturnih skladov, s kateimi se uk- Med zasedanjem evropskega parlamenta. Takoimenovane Evroregije so do sedaj v naši državi (a tudi drugje) vedno naletele na številne ovire. V bodoče, pa naj bi tovrstne oblike institucijo-naliziranega sodelovanja, dobile nove in primerne razvojne možnosti. a«« X * Zemljevid enot, ki bi sodile v tri hipotetične Evroregije. na ravni zavez, kakor evroregije. Lahko zaključimo, da vsi trije predlogi ponujajo operativne inštrumente za ustvarjanje kulture kooperacije in priložnosti za kooperacijo. varjajo posamezne države, je tudi verjetnost, da bi komunitarna sredstva za nove pobude Interreg 3 bila namenjena predvsem javnim in/ali zasebnim čezmejnim dejavnikom. Isig-u iz Gorice predvideva analizo mednarodnih norm(EU, Svet Evrope), državnih (zakonodaja Italije ter ostalih držav, tudi dvostranski sporazumi) in deželnih (tam kjer le te obstojajo in dvostranski sporazumi). Predvidena je tudi analiza komunitarnih, državnih, deželnih in krajevnih politik s področja institu-cijonalnega ter okoljskega sodelovanja. Opravljena bo tudi ocena družbenih, kulturnih, gospodarskih in etničnih značilnosti čezmejnih ozemelj, ki bi jih lahko poimenovali FJK, ki računa na slovenskega partnerja, razmišlja o širitvi na sever in na jug. Furlanija-Julijska krajina, ki računa na slovenskega partnerja, načrtuje razvoj Evroregije z vključitvijo tretjega partnerja- koroškega na severu in hrvaškega na jugu. tudija, ki jo je Dežela naročila »Dreilaen-dere^ke« (tromeja) in »Evroregija Istra«, ocena obstoja pogojev za IIB!I"1I,™MI,IIIM jnstitucijonalizacijo poli-tično-upravnih teles, bo pa tudi določila organizacijske okvire za zasnovo tovrstnih teles. Splošni cilj tega dela je ponuditi insitucijonalnim, političnim in upravnim dejavnikom dežele Fur-lanije-Julijske krajine in zgoraj navedenih sosednjih dežele, jasno in izčrpno sliko obstoječih norm ter njihovh razlik, Tudi Eu namenja vedno večjo pozornost tej vrsti medregijskega sodelovanja, ki vključuje različne države. ki uravnavajo aktualne procese, kakor tudi elemente za medsebojno spoznavanje, koristne za izoblikovanje pobude o ustanovitvi ene ali več Evroregij vzdolž meje med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Večkrat je bila, glede na njene specifične pristojnosti in avtonomnost, deželna uprava pobara-na v zvezi z možnirn razvojem take novosti vzdolž italijanske vzhodne meje. Zaradi procesa reforme strukturnih skladov in opredelitve evroregij kot koristnikov finančnih sredstev za ko-munitarne programe Interreg, je naročena študija še posebej koristna in tudi pričakovana. Evroregije bodo pnsP®' vale k razvoju boljših odnosov v obmejnem pr0' štoru in k ustvarjanju P0" gojev za ™ boljše izko-riščanje čezmejnih o z e m e I) i kjer se' kakor --------- kažejo izkušnje pri sodelovanju vzdolž notranjih komu tarnih meja- kakuov°s. življenja lahko izbolJ na družbeno-ekono skem, okoljskem in kulturnem planu. Poleg tega, bodo Evro regije lahko odgovorile na rastoča pričakh. vanja krajevnega pre valstva, ki živi ob mefi-o »čezmejnih pozitiv učinkih«. OBČINA TRST / V PRIREDBI VSEH SINDIKATOV, RAZEN UIL Jutri splošna stavka llly: »Neodgovorno!« Stavko naj bi sprožil prenos nekaterih služb no ACEGAS Med Illyjevo občinsko upravo in sindikati je v teku Čelen spopad. Vsi sindikati, ki so zastopani v upravi, razen UIL, so za jutri napovedali celodnevno splošno stavko občinskih uslužbencev. Hly s svojimi najožjimi sodelavci pa je sindikate obtožil, da ravnajo neodgovorno, še več, da so stavko oklicali dejansko iz nejasnih in vsekakor nesprejemljivih političnih razlogov. A pojdimo po vrsti. V odnosih med tržaško občinsko upravo in sindikati je že dalj časa marsikaj škripalo. Tako je ob sestavljanju občinskega proračuna za leto 2000 prišlo do ostrega soočenja okrog zvišanja količnika davka na nepremičnine ICI. V zadnjih časih se je nezadovoljstvo posebno razširilo med občinskimi redarji, ki so tudi nekajkrat stavkali, zadnjič minulo soboto. Zdaj pa so se sindikati z izjemo UIL odločili za splošno stavko vseh uslužbencev. To se prvič dogaja, odkar je Illy za kr-urilom občine. Sindikati navajajo tri glavne razloge za to svojo odločitev: prvič, uarnero občinske uprave, .. Prenese službi za kanalizacijo in za pokopališča na Podjetje ACEGAS; dru-da občinska uprava ni Ustrezno odgovorila na njihovo zahtevo po spreje-ruu v službo 600 uslužbencev v teku treh let; tretjič, namero občinske uprave, da presoja delo uslužben-cev s posebnimi spričevali. Za stavko se je načelno opredelila sindikalna skupščina, ki je bila pred asetimi dnevi. Danes bo na sedežu zavoda IRFOP v • dei Cappuccini 1 v Tr-stu °d 8.30 do 10. ure no-Va skupščina, na kateri se bodo natančneje dogovorili o izvedbi stavke, še zlasti pa o poulični demonstraciji, ki je ob njej predvidena. Sindikati so se vsekakor odločili, da priredijo kar se da odmeven protest. Zbirališče jutrjšnje demonstracije je predvideno ob 9. uri na Trgu Zedinjenja Italije pred županstvom, povorka pa bo potem krenila po Korzu Italija do Goldonijevega trga, od tod po Carduccijevem korzu do Trga Liberta, nato pa še po Nabrežju, Ul. Canal piccolo in Borznem trgu do županstva. Za obrazložitev stališča občinske uprave pa je Illy priredil včeraj popoldne na županstvu tiskovno konferenco, pri kateri sta sodelovala tudi podžupan Roberto Damiani in odbornik za osebje Gian Antonio Sambo. IIly je podčrtal, da gre za izredno hudo dejanje, saj se prvič dogaja, da je oklicana splošna stavka občinskih uslužbencev, odkar je bil leta 1993 prvič izvoljen za župana. »Mi smo vselej iskali dialog s sindikati in svojega zadržanja niso spremenili niti v zadnjih časih. Očitno pa se je nekaj spremenilo pri naših sogovornikih,« je tržaški župan pričel svoja izvajanja. Illy je svojo tezo skušal podrobneje utemeljiti. Najprej se je pomudil pri vprašanju prenosa služb za kanalizacijo in za pokopališča na podjetje ACEGAS, ki naj bi sprožilo stavko. Dejal je, da je bil omenjeni prenos predviden v upravnem programu, s katerim se je predstavil na volitvah spomladi 1997, in da so ga sindikati tedaj sprejeli, a pod pogojem, da se operacija izvede dogovorno. Poleg tega je župan dejal, da je občina dolžna prenesti na ACEGAS upravljanje •kanalizacije na osnovi državne zakonodaje, zlasti t.i. zakona Galli. V skladu z duhom novejše državne zakonodaje je po njegovih besedah tudi oddaja v zakup službe za pokopališča. Občinska uprava naj bi se nadalje prizadevala, da bi prenos omenjenih dveh služb izvedla dogovorno s sindikati, a naj bi pri tem naletela na prejudi-cialno negativno stališče slednjih. Kar se tiče zahteve po zaposlitvi 600 novih občinskih uslužbencev v teku treh let, so Hly, Damiani in Sambo dejali, da je občinska uprava odgovorila sindikatom s predlogom, da bi sprejela v službo 400 uslužbencev, kar naj bi sindikati odločno odklonili. Občinska uprava je bila tudi pripravljena najti sporazum glede vprašanja ocenjevanja produktivnosti uslužbencev, a tudi v tem primeru naj bi pri sindikatih naletela na gluha ušesa. »Ravnanje sindikatov je razumljivo le, če ga zavedno ali nezavedno navdihuje politično odklonilno stališče do naše uprave,« je brez dlak na jeziku dejal Damiani. »Občinska uprava je vsekakor še vedno pripravljena obnoviti dialog s sindikati, in to že pojutrijšnjim, takoj po stavki,« je pristavil podžupan. PREVOZI / VSEDRŽAVNA SINDIKALNA POBUDA Danes Sama stavka avtobusov Težave od 9. do 13 ter od 18. do 22. ure Danes bodo uporabniki mestnih in primestnih avtobusov spet v težavah. Na Tržaškem kot sicer tudi drugod po Italiji bo namreč 8-uma stavka krajevnih javnih prevozov. Oklicali so jo vsedržavni sindikati prevoznikov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRASPORTI v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Na Tržaškem se bo stavka odvijala v dveh delih, in sicer od 9. do 13. ure ter od 18. do 22. ure. Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) obvešča, da bo zaradi stavke zelo verjetno avtobusna služba motena. Poudarimo naj, da se bo 8-urna stavka v drugih pokrajinah odvijala tudi z drugačnimi umiki. Spomnimo naj, da so zgoraj omenjeni sindikati priredili stavko pred dvema tednoma, t.j. v torek, 1. februarja, a za 4 ure. Razlog protesta je vedno isti. Delodajalci, se pravi zveza javnih podjetij krajevnih javnih prevozov Federtraspor-ti, naj bi zagovarjali toga in nesprejemljiva stališča na pogajanjih za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Po trditvah zveznih sindikatov naj bi Federtra- sporti skušala zvrniti največje breme v okvira naporov za premeditev tega sektorja prav na delavce oziroma uslužbence. Na Tržaškem se je stavki pridružil tudi avtonomni sindikat FAISA-CISAL, medtem ko sta avtonomna sindikata UGL in RdB pobudo bojkotirala. Sindikat RdB je včeraj objavil tiskovno poročilo, v katerem je podrobneje obrazložil svoje stališče. Po mnenju tega sindikata se stališča zveznih sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL in UILTRASPORTI veliko ne razlikujejo od stališč, ki jih zagovarjajo vodstva podjetij. Zvezni sindikati naj bi namreč sprejemali liberalizacijo oz. privatizacijo podjetij, mobilnost delavcev in fleksibilnost urnikov, se pravi v bistvu to, kar zahtevajo podjetja. Zvezni sindikati pa na te in podobne kritike odgovarjajo, da so stahšča RdB in nekaterih drugih avtonomnih sindikatov demagoška. Liberalizacijo sektorja je terja Evropska unija, mobilnost delavcev in fleksibilnost urnikov pa sta splošni zahtevi današnjega delovnega trga. Gre pa za to, kako se te splošne trende uresniči. r STAVKA / VČERAJ V PRIREDBI CISL CISAL IN CONFSAL Tretjina poštarjev stavkala V tržaški pokrajini je bilo zaprtih 11 od 34 poštnih uradov Kot drugod po državi je bila včeraj tudi na Tržaškem 24-urna stavka uslužbencev Državnih pošt, ki so jo oklicali vsedržavni sindikati SLP-CI-SL, FAIP-CIŠAL in SAILP-CONF-SAL. Ge je bila udeležba v nekaterih deželah srednje in južne Italije 60-odstotna ali še višja, pa je bila v naši pokrajini znatno nižja. Krajevna vodstva omenjenih treh sindikatov so objavila vest, po kateri naj bi roke prekrižalo kakih 50% uslužbencev, od tržaškega vodstva Državnih pošt pa smo prejeli podatek, da naj bi bila udeležba približno 30-odstotna. Dejstvo vsekakor je, da je bilo na Tržaškem zaradi stavke zaprtih 11 od skupno 34 poštnih uradov. Poštno vodstvo je v skladu z zakonom vsekakor poskrbelo, da so delovale bistvene službe. Stavka bi lahko po- sebno prizadela upokojence. Spomnimo naj, da je je bil prav včeraj dan izplažila pokojnin. Da bi kolikor mogoče olajšalo težave tej že tako šibki kategoriji prebivalstva, je tržaško vodstvo Državnih pošt plačevanje pokojnin anticipiralo na minulo soboto. Sicer pa, kot rečeno, je tudi včeraj delovalo v naši pokrajini toliko uradov, da je bilo mogoče doseči tudi tovrstne storitve. Sindikati SLP-CISL, FAIP-CISAL in SAILP-CONFSAL so oklicali stavko predvsem zato, da bi spodbudili obnovo vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla pred dvema letoma. Omenjeni sindikati so se nadalje zavzeli za to, da bi Državne pošte ohranile glavnino služb, ki jih danes opravljajo, tako da bi tudi zaposhtve-na raven ostala enako visoka. -^MERITVE / V UL. CAVOUR V MILJAH / NA GRADBIŠČU NOVICE Akustično onesnaženje daleč nad najvišjo mejo Tudi najnovejši podatki potrjujejo zaskrbljujočo pončo akustičnega onesnaženja v Trstu, celo več, tako eugodnih podatkov doslej niso še zabeležili: na Kor-Cavour, na križišču z Ul. Valdirivo, so v štirih dneh So^ema zabeležili poprečje 78 decibelov, dosegli pa za b t ^ decibelov, »proslavil« se je težak mešalnik storitve so opravljali 7., 8., 9. in 10. februarja. Se zla-r.. tlruPni so bili tovornjaki, ki so namenjeni v prista-rnp f’ 3 *udi motoma kolesa. Nič kaj zavidljivo prvo v0 S 0 80 tokrat izgubili avtobusi konzorcialnega pre-Ineg ®8a podjetja ACT, prehitel jih je prav omenjeni Ved 9 za beton. Na vsak način pa so avtobusi še RAI v-V >>osPredju«. Zalotili so tudi tovorno vozilo cUs<< h kd° v Trstu zaradi Santorove oddaje »Cir-C doseglo je 88 decibelov. Zadnji na lestvici so se Zaj^a Znašla zasebna vozila (med 58 in 72 decibeli, po »nunajvišja meja znaša 65 decibelov). konrvu11^ della Terra« bodo prihodnje meritve, ki jih 20.0 i *n*ra Riccardo Conti, opravili v Ul. Diaz (do ' ln na Nabrežju (od 20. do 27.2). Dan riciklaže ro n .n*s,rstv° za okolje se je zavzelo za pobudo, s kate-lag ‘ 61 sensibilizirali javno mnenje s pomenom ricik-.sektonamUniena Pa )e podjetjem, operaterjem na tem K distribuciji, združenjem, občinam, šolam itd. veg i^budi je pristopila tudi Pokrajina Trst, ki ob-Urad ’C a ie v Uradu v Ul. S. Anstasio 3 (III. nadstropje; v poodprt od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, p°l ^deljkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure) na raz-dr /u. 8radivo za promocijo. Podrobnejše informacije guuni in ga.Malle (tel. 040/3798-546-463). Padel je z zidarskega odra 40-letni delavec se je udaril v glavo in si zlomil nogo V nesreči pri delu se je včeraj poškodoval 40-letni Tržačan Ervino Secchini, ki so ga z rešilcem odpeljali v katinar-sko bolnišnico, ugotovoli so mu udarec v glavo in zlom noge. Kaže, da je prognoza pridržana. Secchini je bil zaposlen na gradbišču podjetja Caroli v Ul. S. Barbara 56 v Miljah, kjer so popravljali pročelje nekega poslopja. Povzpel se je na zidarki oder, preko štiri metre visoko, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla. Nemudoma so poklicali na pomoč, prihitel je rešilec službe 118, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Na kraj je prišlo tudi osebje miljskega policijskega komisariata kot tudi osebje protinezgodne službe podjetja za zdravstvene storitve. TržaCan žrtev nesreče v Dominikanski republiki V soboto zjutraj so na pokopališču pri Sv. Ani pokopali 25-letnega Luigija Nib-bia, ki je izgubil življenje v prometni nesreči v Dominikanski republiki, na vzhodni strani otoka Hispaniola. Nib-bio, ki je v Trstu upravljal bar Galleria v Ul. Bemini 6, je bil v daljnji deželi v Karibskem morju na dopustu. S terenskim vozilom je prve dni tega meseca odšel obiskat znance v neko bližnje mesto, ko je izgubil nadzor nad vozilom, ki se je prevrnilo in končalo v obcestni jarek. Nesrečni šofer je padel iz vozila in bil na mestu mrtev. Nibbio je v Dominikansko republiko odšel že oktobra lani, domov bi se bil moral vrniti preteklega 19. januarja. Nekaj dni pred povratkom pa se je premislil. Poklical ga je oče Vittorio in mu povedal, da bo tudi sam prišel v Santo Domingo. Odločil se je, da počaka očeta in dopust podaljša. Z očetom sta prebivala v poslopju, ki so ga jima dali na razpolago nekateri tržaški prijatelji. Čakala pa ga je zla usoda. V četrtek, 3. februarja zvečer je stopil v terensko vozilo in se namenil k znancem Kaže, da mu je pot nenadoma presekal moticiklist. Nibbio se mu je verjetno hotel izogniti, pri čemer je zapeljal v jarek, odbilo ga je iz prevrnjenega vozila, solovit udarec pa mu je bil usoden. Dva ranjena nad Katinaro V nedeljo zgodaj zjutraj so se nad Katinaro, v višini že zloglasnega križišča »H«, poškodovali 30-letni slovenski državljan Borut Mavrič ter gozdni čuvaj Maurizio Rozza in Mauro Valecic (oba letnik 1964). Mavrič je vozil avtomobil »audi«, Rozza pa je sedel za volanom terenskega vozila »daihatsu«, ob njem je bil Valecic. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem se je najhuje ranil Mavrič, zdravil se bo 40 dni, medtem ko si bosta ostala dva opomogla v desetih dneh. . Zaprta cesta v Gročani V Gročani bodo danes začeli z delo za meditev kanalizacije, in sicer na odseku od hišne številke 58 do hišne številke 11. Zaradi tega bo od 8. ure danes do konca del ta odsek ceste zaprt za promet. Novi predsednik odvetniške zbornice Odv. Mario Diego je novi predsednik tržaške odvetniške zbornice. Izvoljen je bil na zadnji seji zbornice. Novi tajnik organizacije je odv. Roberto Gambel Benussi, blagajnik pa odv. Lorenzo Pistacchio. Zaprt občinski urad Tržaška občina obvešča, da bo urad za prejemanje uradnih aktov v Ul. Maclanton 3 danes zaprt med 8.30 in 10.30 zaradi sindikalne skupščine uslužbencev. Kradel v svetišču na Vejni Sile javnega reda so ga iskale, ker bi ga morale odpeljati v zapor, obsojen je bil na dva meseca ječe. Naposled so ga našle, bil je v svetišču na Vejni, kjer pa se ni šel pokesat za svoje napake, prav nasprotno, kradel je iz posode za miloščine. Moškega, 45-letnega slovenskega državljana S.O., so prijeti karabinjerji iz Nabrežine. Župniku, ki ga je prvi zasačil, je namreč zbežal, agenti pa so ga kmalu zatem zalotiti in ustaviti, pri sebi je imel 12 tisoč lir, ki jih je verjetno vzel v cerkvi, ter orodje, ki se ga je pri tem poslužil. Tujec je imel opravka s sodiščem, ker se nekajkrat ni držal naloga o izgonu, ukazu se je izmikal. Sedaj je moral v zapor, zaradi kraje pa si je prislužil prijavo. ____SREČANJE UPOKOJENCEV SPI-CGIL / VČERAJ_ Margherita Hack brez alak na jeziku Predstavniki sindikata pozvali k udeležbi na bakladi Kaj je lahko danes sindikat upokojencev SPI-CGIL? Pomembna politična sila, ki obvešCa in osveSCa ljudi. Gre za zaključni odgovor znanstvenice Margherite Hack, ki jo je sindikat na vsedržavni ravni izbral za svoj »reklamni obraz«, na včerajšnjem srečanju v tržaškem hotelu Savoia ExceIsior, kjer so na krajevni ravni priredili precej svojstveno pobudo ob včlanjevanju (f. KROMA). Tako tržaški pokrajinski tajnik sindikata SPI-CGIL Luciano del Rosso kot deželna sekretarka Renata Bagatin sta uvodoma in ob zaključku pozvala številne zbrane, naj se udeležijo današnje baklade proti nestrpnosti v Evropi. Že v teh uvodnih informacijah o srečanju, ki je priklical zelo številno občinstvo, sta zaobjeta namen in pomen pobude. Razgovor z Margherito Hack, ki je bila v nedavni televizijski oddaji prve mreže Rai Circus, posvečeni naši deželi in pojavu Haider, skorajda edina glasnica sredin, ki odločno obsojajo Haiderjevo sodelovanje v avstrijski vladi in izjave veljaka svobodnjakov, je bil namreč pretežno osredotočen okrog tega problema, istočasno pa je jasno prišlo do izraza, da je sindikat poklican, da razpravlja tudi o tem oz. o tovrstnih temah. Margherita Hack seveda ni »vzorčna« upokojenka, je pa zato najboljša »reklama« za to, kaj vse so lahko in kaj lahko še naredijo starostniki. Nedvomno imajo pravico oz. dolžnost kot vsi ostali, kot je podčrtala Hackova, da se ob določenih pojavih razvnamejo, vzkipijo in tudi po televiziji reCejo kakšno krepko. Dlak na jeziku Margherita Hack nima, to je dokazala tudi včeraj, ko je odgovarjala na vprašanja novinarja tržaškega Piccola Fulvia Gona. Po njenem so se v že omenjeni oddaji politiki zelo slabo izkazali, ker so najprej rekli, nato pa zanikali, da bi rekli; o istovetenju Rižarne in fojb pa je menila, da gre za dva grozljiva pojava, ki pa ju je treba ločevati: uničevalna taborišča so bila izraz načrtnega pobijanja, fojbe pa odraz nizkotnega povojnega maščevanja. Ce je krajevnim, predvsem deželnim politikom dala zelo nizko oceno, pa je po njeni presoji na vsedržavni ravni Berlusconi najnevarnejši, ker je »odličen prodajalec« in ima kup denarja. Kaj pa Haider, njegov vzpon res napoveduje oživitev nacizma? Bolj kot Haider kot tak Margherito Hack zaskrblja naraščajoči rasizem, ki se kaže predvsem v nestrpnosti do priseljencev: bo- gati svet se je namreč zbal, da moral z revnejšimi deliti »torto«. bip KRAH TKB / V ČETRTEK Camber pred senatno komisijo Napovedal je predložitev dosjeja Senator Giulio Camber, voditelj Liste za Trst in koordinator FI za tri Benečije, se bo v četrtek predstavil pred pristojno senatno komisijo in »jo vprašal, da sodstvu omogočijo, da pride v posest vsega, kar bi bilo koristno za presojo«, kot je pojasnila njegova odvetnica Tiziana Benussi. Pred komisijo bo Camber predložil prvega od svojih dosjejev. Giulio Camber je eden od številnih osumljencev, vpletenih v afero o krahu bivše Tržaške kreditne banke, tudi zanj je javni tožilec Raffaele Tito vložil zahtevo po pričetku sojenja: osumil ga je korupcije zaradi početja, ki naj bi bilo v nasprotju z uradno dolžnostjo, ali pa hlinjenja poznanstev, ki jih nikoli ni imel. Njegovo ime je prišlo na dan med preiskavo, Svetina je izjavil, da mu je izročil čedno vsoto za poseg v Rimu, kjer naj bi posredoval za preprečitev komisarske uprave v TKB. Denar naj bi Camberju nesel bivši deželni tajnik Pii Franco Tabacco. O izjavah Svetine in Tabacca ter prisluškovanju njunih pogovorov smo obširneje pisali v nedeljski številki, povzeli smo poročanje tukajšnjega dnevnika, ki si je pomagal z dokumenti, ki so v Rimu. Odvetnica Benussijeva pa zavrača kakršnokoli Camberjevo odgovornost in pravi, da »v aktih obstaja dokaz, da z zadevo nima prav nobenega opravka«. Do- BOUUNEC Novo vodstvo društva France Prešeren Po uspešnem obenem zboru, se je sestal novoizvoljeni odbor boljunškega Slovenskega kulturnega društva France Prešeren. Na dnevnem redu prve seje sta bili dve točki, in sicer porazdelitev funkcij ter pregled že začrtanega delovanja do konca letošnje sezone. Na seji so bili prisotni prav vsi odborniki, kar dokazuje, da so z zavzetostjo in Čutom odgovornosti pristopili k novemu odboru. Tudi v tej mandatni dobi bo domaCe društvo v rokah mlade generacije, ki bo skušala, tako kot prejšnji odbor, ohranjati tradicionalne dejavnosti in obenem gojiti nove kulturne zvrsti. V vseh je namreč prisotno prepričanje, da je zlasti v današnjem Času, ko se Človek vse bolj od- tujuje, potrebno vsestransko in pestro kulturno delovanje, ki bi v vasi ponovno vzpostavilo tiste vezi, ki jih vse bolj pogrešamo. Po poglobljeni razpravi so odborniki soglasno sprejeli tako porazdeljene funkcije. Nova predsednica društva je Alenka Vazzi, ki je dosedaj opravljala tajniško delo, podpredsednik pa je Miran Zobec. Blagajno bo "vodil Marko Ota s pomočjo Martine Sancin. Nova tajnica je Katja Glavina, pomožna tajnica pa Samoa Mauro. Društveni gospodarji so Sergij Sancin, Magda Švara in Pavel Žerjal. Za dramski odsek bo odgovorna Tatjana Turko. Nadzorni odbor pa sestavljajo Sonja Gregori, Dunja PeCenik in Suzana Sancin. DAN KULTURE / V SRENJSKI HIŠI ___________PROSLAVA KULTURNEGA DRUŠTVA ZVEZDA__________________________ Igralci iz Rovt-Kolonkovca obiskali Podlonjer Predstavili so se z uspešnico »Mi smo iz Rovt doma« - Pozdravni nagovor Rosane Gec Kulturno društvo Zvezda iz Podlohjerja je v nedeljo v okviru proslave dneva slovenske kulture povabilo igralsko skupino KD Rovte Kolonkovec, ki se je predstavilo z uspešnico »Mi smo z Rovt doma«, veseloigro v domači govorici, ki jo je pomagal soustvarjati in jo tudi režiral Drago Gorup. Že osemkrat je društvo z igro nastopilo na raznih odrih našega območja in doživelo vedno lep sprejem. Tokrat je bil še bolj občuten, saj je bilo občinstvo zelo hvaležno in tudi igralci so se temu primemo potrudili. Smeha in zabave ni manjkalo in tudi priznanja gostiteljev, v imenu katerih je goste pozdravila predstavnica društva Rosana Gec. 'V imenu igralske skupine se je na koncu zahvalila tajnica KD -Rovte Kolonkovec Jolanda Gustinčič, ki je poudarila, da so jim takšni nastopi v veliko spodbudo. Prireditev je potekala v Ljudskem domu v Pod-lonjerju, kjer društvo Zvezda deluje že od leta 1978. Kot nam je povedala Članica društva Neva Kranjec, ima društvo tako v zimskem kot poletnem Času kar lepo število prireditev, med temi razna predavanja, glasbene veCere, pustovanja, proslave 8. marca, 1. maja; v poletnem Času pa šagre, praznik grozdja, praznik man-drjerjev, praznik vinogradnikov itd. V društvu potekajo tudi glasbene vaje in teCaj šivanja. Sedaj se društvo pripravlja na poimenovanje svojega sedeža po pokojnem Giorgiu Can-cianiju, domačinu in znanem politiku, medtem ko so ob nedeljskih popoldnevih in večerih v društvenih prostorih družabna srečanja z glasbo, petjem in dobro kuhinjo. Neva Lukeš slej tudi ni dal nobene izjave pred sodniki, nadalje trdi, pridržal si je pravico, da to stori na pristojnem mestu. Za tako zadržanje se je odločil, dodaja še Benussijeva, ker se je hotel izogniti nevarnosti, da bi Tabacco iri Svetina, ki sta »nudila nasprotujoče si in neverodostojne izjave, katere sta med zaslišanji tudi večkrat spremenila, lahko zatem te izjave "prikrojila”, da bi dajale vtis neke logičnosti«. TheRockyHorror Show drevi in jutri v dvorani Tripcovich Rocky Horror Show je povsem osvojil, že skoraj zasvojil tržaško občinstvo: v razmeroma kratkem obdobju bo namreč nadvse uspešni musical spet v Trstu, in sicer tudi v tretje na pobudo Stalnega gledališča FJK kot izve-nabonmajska ponudba.. Angleško uspešnico si bo mogoče spet ogledati drevi in jutri zveCer, obakrat z začetkom ob 21. uri, v dvorani Tripcovich. Musical je zelo svojstven prenos Frankesteinovega mita v svet travestitov, v katerem se bo naključju znajde par zaročencev. Tudi tokratna postavitev dela Richarda 0’Briena sledi originalni izpred 27 let, za režijo pa je poskrbel Christopher Mal-colm. Se širšemu občinstvu je delo približal film The Rocky Horror Picture Show iz leta ’76, ki je pravi »cult moovie«. Istrsko izročilo v Mačkoljah SKD Primorsko iz MaCkolj je ob letošnjem Dnevu slovenske kulture priredilo veCer istrskega ljudskega izročila, ki je z odra domače srenjske hiše prižuborelo v dvorano z besedo, glasbo in plesom. Predsednik društva Miloš Tul je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je mogoCe kulturni praznik obeležiti na različne načine, a vednd z mislijo, delom in življenjem v duhu slovenstva, ter dodal, da je mo: goCe tudi na skromen naCin obogatiti slovenski kulturni prostor. Proslave, ki se te dni vrstijo v vaseh in po društvih, predstavljajo tako obogatitev. Osrednjo besedo na proslavi je imelo istrsko ljudsko izročilo, ki je tako blizu MaCkoljam. Program so udejanili godci, pevci in folkloristi KD MandraC Telmont iz Kopra. Prikazali so istrske navade in še posebej istrske poroCne običaje s pripravami na poroko, plesom, slavjem in poroko samo. Vse dogajanje je bilo zelo živahno, ples, pesem in glasba so se prepletali, gostje iz Slovenije pa so poskrbeli tudi za želodec, saj so dekleta prinesla v plenirjih sladice, ki so bile značilne za istrske poroke. Folklorna skupina, ki jo vodi Mo); in zaslužen aplavz mačinov. PRVA PREŠERNOVA PROSLAVA NOVOUSTANOVLJENEGA DRUŠTVA Rojanski Krpan slavil dan slovenske kulture Slavnostni govornik je bil pisatelj Boris Pahor V nedeljo, 13. februarja, je v Marijinem domu v Rojanu potekala prva Prešernova proslava Kulturno športnega društva Rojanski Krpan. Sele pred nekaj meseci ustanovljeno društvo, ki ga vodijo mladi (v večini primerov še ne polnoletni) fantje in punce, ki so si za cilj zastavili preporod slovenstva v Rojanu, "e je lani jeseni predstavilo javnosti z dobro obiskano in odmevno prireditvijo, ki je nosila naslov Dobrodošel, Krpan. Številno občinstvo pa je v Marijin dom privabila tudi »krstna« Prešernova proslava z bogatim in nic kaj dolgočasnim sporedom, ki sta ga povezovala Rajko Dolhar in Luka Peric. Uvodoma je prisotnim Zapel Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Mackolje pod vodstvom Iva Lešnika, ki je tudi iz- rekel čestitke prirediteljem. V nadaljevanju je Matejka Peterlin Maver prebrala odlomek iz ro-piana Borisa Pahorja Grmada v pristanu. Ravno pisatelj Boris Pahor, ki je. v nedeljo postal tudi prvi Častni elan društva Rojanski Krpan, pa je bil slavnostni govornik na proslavi. Pahor je namreč v otroštvu obiskoval nek&j let slovensko osnovno šolo v Rojanu. Rojanska leta, je paed drugim dejal v svojem govoru, so mu dala podlago za to, kar se je potem dogajalo z njim v življenju, ko je italijanska fašistična oblast ukinila slovenske šole. Izhajajoč ravno iz spominov na daljno otroštvo v Rojanu (pri tem se je spomnil učiteljice Anice Kalanove, ravnatelja Stu-blja, kateheta Guština in drugih) je Pahor dejal, da je zgodovina tukaj-. šnjih Slovencev precej žalostna zgodovina, ki je bila delno premošCena z narodnoosvobodilnim bojem, kar pa so pozneje pokvarile ideologije in vključevanje v italijanske stranke. Jedro današnjega slabega stanja, v katerem se nahajajo Slovenci v Italiji, vidi Pahor v in-temacionalizmu, po katerem se očita nacionalizem tistim Slovencem, ki hoCejo biti zvesti samim sebi. Biti zvest sam sebi. Pahor je tudi negativno ocenil nedavno oddajo Cirkus po italijanski prvi televizijski mreži RAI 1 v zvezi z zadržanjem krajevnih političnih dejavnikov ob vstopu Haiderjevih svobodnjakov v avstrijsko vlado. V tej oddaji, je dejal Pahor, je bila omenjena Rižarna, so bile omenjene fojbe, ni pa bilo govora o zati- ranju Slovencev pod fašizmom. V marsičem pa smo Slovenci sami krivi, ker molčimo. Sicer pa je slavnostni govornik izrazil zadovoljstvo, da se pri mladih ljudeh poskuša plavati proti toku, tako da tam, kjer zgleda, da je že vse zamrlo, vzklije novo življenje. Tako je društvu tudi podaril štiri izvode francoskega prevoda romana Vila ob jezeru. Nedeljsko proslavo, ki jo je zrežirala Poljanka Dolhar, za luCi pa poskrbel Matej Rebula, so tudi popestrile recitacije pesmi Franceta Prešerna in Ivana Roba, ki sta ju doživeto podala Mairim Cheber in Igor Pison ob glasbeni spremljavi violinista Damijana Coret-tija in pianista Tomaža Scarcie. Dijaki rojanske nižje srednje šole so pod mentorstvom prof. Tamare Kaluža pripravili recital o Prešernovem Povodnem možu, za glasbene točke pa so poskrbeli tudi duo Paolo Bem-bi - kitara in Martina Feri - glas ter hornistka Sara Magagnato ob klavirski spremljavi Stefana Artesija. Doživeta ‘prireditev, s katero se je - kot je v prireditvenem listu zapisal predsednik društva Peter Verri - zaCelo redno delovanje rojanskega Krpana, se je kajpak končala tako, kot se pri nas konca vsaka tovrstna prireditev: z bogato zakusko v prijetnem in družabnem vzdušju, (iž) PROSLAVA SKD SKALA Moderen pristop Gropajcev v ^ soboto so tudi Gropajci proslavili prenovljenih zadružnih prostorih iT*n slovenske kulture, pri Čemer so p glavno besedo mladi vaščani. oslave, ki sta jo organizirali domače laustVo Skala in motoriCno-plesna šo-p Pod vodstvom mlade domačinke. 1p re Križmančič, se je udeležilo kar P« Število ljudi, ki so v Gropado no . tudi iz bližnjih vasi. Pred Prešer-vim portretom in mlade lipe ob 111 80 prvi nastopili pevci in pevke Vo|?aCega pevskega zbora Skala pod ql .stvoin Hermana Antoniča, ki so Sm. nstvo ogreli z vrsto narodnih pe-leta" Nat° pa so v ospredje stopila dek-iim H^toriCno-plesne šole, ki so se Pro °^rat pridružili še domači fantje. trJranr so -mladi izvedli pod neu-hidi r.6 ^etre KrižmanCiC, ki je nosila Kr] 1116 Povezovalke. Ho r 'v S* le predstavljal, da ga ponov-pre aka tradicionalna in dolgočasna tep wI)0Va proslava, se je krepko uš-tretj ^ adi so nastopili res v slogu aoni fisočletia> vendar pa z name-k0r ’ . a ne bi nikdar pozabili na svoje p0v lne- Občinstvo se je zabavalo ob živi.ez°vanju Prešernovih verzov in Za lenlePisa z vložki moderne glasbe. zb0^resenecenje sta poskrbela elana sPrem]-ri?la *n Savino, ki sta ob eu0 m Iavj Hermana Antoniča zapela skratp Prešernovih del. Mladi so diti tr a,. kazali, da znajo lepo prilago-adicijo današnjemu času. (jng) DAN KULTURE / V SOBOTO NA PROSEKU Pesmi in recitacije v Prešernovem imenu Nastop domačih nižješolcev, mladih pevk iz Postojne in pevskega zbora Vasilij Mirk Na Proseku so se preteklo soboto poklonili pesniku Prešernu ob 200-letnici rojstva z glasbo,- pesmijo in recitacijo. V polni dvorani Kulturnega doma Pro-sek-Kontovel je - po uvodni Zdravici moškega pevskega zbora Vasilij Mirk, ki je bil skupno s SDD Jake Stoka organizator veCera - prireditev uvedel Matjaž Rustja, ki je spomnil na pesnikovo veličino in na njegovo vlogo buditelja slovenske kulture. V programu, ki ga je povezovala Meta Starc, so se nato občinstvu predstavile mlade pevke iz Postojne Ksenija Belcer, Katja Jurca in Teja Stegel, ki so zapele vrsto slovenskih pesmi in pesmi iz svetovne klasične zakladnice. Govornik Marjan Kemperle je poudaril predvsem tesno povezanost med Prešernom in slovenskim narodom ter podčrtal pomen ljudske kulture. Gre ža pristno, domačo kulturo, kulturo zbliževanja in predajanja našega najbolj plemenitega izročila iz roda v rod. Besedo so potem imeli dijaki proseške nižje srednje šole Frana Levstika, ki so pod mentorstvom prof. Rudice Požar in vodstvom Prof. Vihre Kodrič uprizorili prizor in recitirali vrsto Prešernovih poezij ter zapeli vrsto pesnikovih pesmi, ki so jih uglasbili slvoenski skladatelji. V sklepnem dejanju je spet nastopil moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki je pod vodstvom Mirana Žitka zapel nekaj pesmi, vedno v Prešernovem duhu. Se danes vpisovanje za Kraški pust! Danes zvečer zapade rok za vpisovanje na 33. kraski pust. Vozovi in skupine mask, pohitite! Jutri bo že prepozno, kajti jutri se sestane odbor Kraškega pusta, ki bo odločal o razporeditvi in vseh ostalih podrobnostih v zvezi z letošnjim pust- nim slavjem, ki je, kot so nam včeraj strogo zaupno povedali, dobil novega kralja in kraljico. Letos bosta namreč prišla iz daljnega Prečnika. In kar se zaupnih vesti tiče, naj še povemo, da bomo letos, kot kaze, spet presegli število deset udeleženih vozov. Bilo naj bi jih kar enajst, med njimi naj bi po dolgem času v tekmovalnem delu sodeloval tudi en voz iz sosednje Slovenije. Tudi z udeležbo skupin kaze dobro. Menda jih bo kakih deset, medtem ko jih je lani nastopalo le pet. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 15. februarja 2000 ZMAGO Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.30 - Dolžina dneva 10.22 - Luna vzide ob 12.55 in zatone ob 3.27 Jutri, SREDA 16. februarja 2000 JULIJANA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,2 stopinje, zraCni tlak 1021,1 mb narašča, veter zahodnik 7 km na uro, vlaga 82-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljka, 14. do sobote, 19. februarja 2000 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 040 54393), Milje - Mazzinijev drevored 3 (tel. 040 271124). Sesljan (tel. 040 208334) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje -Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 040 208354) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 040 812325). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Zdravstveno podjetje -Informacije: - Ul. Stock 2 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Nordio 15 (tel. 040 360835) - od ponedeljka do petka od 7.15 do 13.30; - Ul. Fameto 3 (tel. 040 3995053) - od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00, ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.00 do 16.00; - Ul. Puccini 48 (tel. 040 281099) - od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. Urad za informacije bolnišnic: (040 3992724) od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Zapustil nas je naš dragi Milan Coretti Žalostno vest sporočajo žena Lidija in sin Emilio z družino Pogreb bo jutri, v sredo, 16. februarja ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v ricmanjsko cerkev. Ricmanje, 15. februarja 2000 Ob smrti dolgoletnega Člana Milana Corettija izraža globoko sožalje prizadetim svojcem SKD Slavec Ricmanje-Log Ob bridki izgubi moža in očeta Milana Corettija izražajo prizadeti družini občuteno sožalje družine Vorus, Furlani, Gobbo, Berzan, Mura, Poretti, Komar in MohoroviCiC Svojemu dragemu igralcu, kolegu in prijatelju Alešu Kolarju, ob izgubi ljubljenega oCeta izraža občuteno sožalje kolektiv SSG SLOVENSKI KLUB Ob izidu novega zvezka revije Oualestoria, bo predstavljeno Mlajše slovensko zgodovinopisje Prisotni bodo urednik revije Tristano Matta, raziskovalec na Institutu za novejšo zgodovino Igor Dolenc in docentka na ljubljanski Univerzi Marta Verginella V Gregorčičevi dvorani, danes, 15. februarja ob 20.30. Vljudno vabljeni! KINO hi PRIREDITVE ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 " »American Beauty«, i. Kevin Spacey, Annette Bening. EXCELSIOR - 16.15,. 18.15, 20.15, 22.15 »Col-pevole cTmnocenza«, i. Tominy Lee Jones. EXCELSIOR AZŽUR-RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Non uno di meno«, r. Zhang Yimou, i. Wei Minzhi, Zhang Huike. . AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Toy story 2«, risani film. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Colpevole d’in-nocenza«, i. Tommy Lee Jones. GIOTTO MULTISA- LA 2 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Comedian harmonists«, r. J. Vil-smaier. DVORANA »dinamičnega FILMA« - od 16.00 do 22.30 vsakih 15 minut, »Egypt in 3D«. NAZIONALE 1 - 15.00, 17.25, 19.50, 22.20 »Anna and the king«, i. Jodie Poster. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mistero di Sleepy Hollow«, i. Johnny Depp. NAZIONALE 3 - 15.00, 17.20, 19.45, 22.15 »Le ceneri di Angela«, r. Alan Parker. NAZIONALE 4 - 16.15 »L’uomo bicente-nario«, i. Robin Wil-liams; 19.30, 22.00 »Gio-vanna d’Arco«, r. Luc Besson, i. Milla Jovovi-ch, John Malkovich, Faye Dunaway. SUPER (Drevored 20. septembra) - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ca-none inverso (Making love)«, r. Ricky Tognazzi, i. Hans Matheson. MIGNON - 16.30 19.00 »Amore in vednita al dipartimento di poli-zia«, Prepovedan mladini pod 18. letom. Ob 20.30, 22.20 »Kiss me«, i. Freddie Prinze Jr., Ra-chael Leigh Cook. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Se scappi ti sposo«, i. J. Roberts, R. Gere. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.00 »East in ea-st« r. Damien 0’Donnell. OBČINA DOLINA prireja v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta praznovanje dneva slovenske kulture »Komur je mar prijetnih glasov pesmi«. Literarno srečanje s pesnikom A. Pregarcem ob izidu trijezične zbirke Moj mali veliki svet in izbora 30-letne publicistike Blagi izzivi v sodelovanju z Združenjem književnikov Primorske. KD FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA prirejata Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja ob 20. uri v domu Antona Ukmarja-Mi-ra pri Domju. Nastopali bodo otroci vrtca iz Ric-manj, učenci COS Mara Samsa in ženska pevska skupina Jezero. Priložnostno misel bo podal Marij Cuk. SKD VESNA iz Križa vabi v petek, 18. februarja ob 20. uri v dom A. Sirka na Prešernovo proslavo, ki jo bosta sooblikovala osnovna šola Albert Sirk in otroški pevski zbor Vesna. OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi organizacijami prireja v petek, 18. februarja ob 20. uri v društveni dvorani v Sa-ležu Prešernovo proslavo Pesniki o pesniku. Sodelujejo pesniki iz Trsta, Gorice in Beneške Slovenije, recitatorji KD RdeCa zvezda, pianistka Perta Segina in oktet Odmevi. Vabljeni! SKD PRIMOREC Trebče prireja Dan slovenske kulture v petek, 18. februarja 2000 ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. VeCer bodo oblikovali učenci COS P. Tomažič, igralca Slovenskega stalnega gledališča Vojko Belšak in Daniel Malalan, glasbena skupina Viktor Parma, dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline, priložnostne besede Eva Cuk. Vabljeni! SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom - letošnji Dan slovenske kulture praznujemo z uprizoritvijo komedije Toneta Partljiča GOSPA POSLANČEVA. Režija Olga Lupine, scena Magda Tavčar. Premiera v petek, 18. februarja 2000 ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 20. februarja 2000 ob 17. uri. Prisrčno vabljeni! KUBA - KD ROVTE KOLONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi v soboto, 19. februarja ob 20. uri, v okviru praznovanja dneva slovenske kulture, na večer, ko nas bo Katja Kjuder popeljala do KUBE - Po deželi lesenih gugalnikov, ob dia sliki in besedi. Sledijo pesmi v počastitev F. Prešerna. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec 1900-2000 vabi v sklopu proslav ob priliki 100-letnice ustanovitve in v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo v Borštu, v nedeljo, 20. februarja ob 18. uri v cerkev v Boršt na celovečerni koncert MePZ Hrast iz Doberdoba. Dirigent Hilarij Lavrenčič. OBČINA DOLINA -Osrednja občinska proslava dneva slovenske kulture v sodelovanju z vsemi društvi in organizacijami v Bregu bo v soboto, 19. februarja ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo mlajši domači ustvarjalci, združeni peski zbori in združeni godbi iz Brega. KV IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR in PD KOLONKOVEC in OS vabijo na prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri v Domu Jakob Ukmar v Skednju. Sodelovali bodo učenci OS Marica Gregorič-Stepančič, učenci OS Ivan Grbec v Skednju, gojenci Glasbene matice, dramska skupina Metronom, ŽPZ Ivan Grbec, Mešani tržaški mestni pevski zbor, povezovala bo Jadranka Cergol, priložnostni govor bo podal Dušan Jakomin. GLASBENA MATICA TRST - Kulturni dom -V petek, 25. februarja, ob 20.30: 2. abonmajski koncert - Instrumentalna skupina LABORATO-RIO ENSEMBLE, dirigent Mauro Vidoni, Marko Feri - kitara, Ma-riko Masuda - violina. (Rodrigo, Brower, Villa-Lobos). 3 OBVESTILA BI RADI SODELOVALI na defileju mask, ki bo ob priliki 33. kraškega pusta tudi letos v Prosvetnem domu na Opčinah? Res je škoda, da izkoristite vaš kostimi samo za plesno zabavo, ko bi ga lahko uveljavili na defileju, kjer boste delež- ^ ----v OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 ZORNIKOM: 1 od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure ni tudi primerne nagrade za vaš trud. Povprašajte za prijavnico v baru kulturnega društva Tabor na Očinah v popoldanskih oziroma večernih urah. Termin za vpisovanje zapade danes, 15. februarja 2000. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse interesente, da so na razpolago vpisne pole za 33. Kraški pust v baru Kulturnega društva Tabor na Opčinah v popoldanskih oziroma večernih urah. Termin za vpisovanje zapade danes,.15. februarja 2000, zato kar pohitite. Na razpolago pa sta vam -tudi telefonski številki in sicer: 0347/9604775 in 0347/2820181. SLOVENSKI KLUB vabi ob izidu novega zvezka revije Qualesto-ria, na predstavitev Mlajšega slovenskega zgodovinopisja. Prisotni bodo urednik revije Tristano Matta, raziskovalec na Institutu za novejšo zgodovino Igor Dolenc in docentka na ljubljanski Univerzi Marta Verginella. O tem se bomo pogovarjali v Gregorčičevi dvorani, danes, 15. februarja ob 20.30. Vljudno vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE KROŽEK KRAS vabi na predvajanje videofilmov Fulvia Grimaldija »Jugo-slavia il popolo invisibi-le« in »Serbi da morire«, jutri, 16. februarja, v Prosvetnem domu Albert Sirk v Križu, v sredo. 23. februarja, v Ljudskem domu v Trebčah. ZSKD prireja OBMOČNO SREČANJE ZA ZAHODNI KRAS: vabljeni odborniki in člani SKD Cerovlje-Mavhinje, SKD Vigred, SKD Igo Gruden, GD Nabrežina, SKD Vesna in pokrajinski odborniki ZSKD. Srečanje bo jutri, 16. februarja na sedežu GD Nabrežina, v poslopju krajevne nižje srednje šole. Za dodatna pojasnila: tel. št. 040-635626 (ZSKD Trst). SKD BARKOVLJE vabi v četrtek, 17. februarja na večer z diapozitivi. Prof. Sonja Gregori bo prikazala veliki rdeči otok MADAGASKAR. Začetek ob 20.30, vhod v Ul. Bonafata 6. KUD MAGNET obvešča, da bo delavnica »Potovanje v kreativni svet«, ki jo vodi akademska slikarka Ani Tretjak, v četrtek, 17. februarja v prostorih kulturnega centra Joga Jnanakanda v 1. nadstr., v Ul. Mazzini 30, v Trstu. Kdor bi se še želel vpisati, naj pokliče na tel. št. 040-220680. TPK SIRENA obvešča člane, da bo v petek, 18. februarja redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32. Na dnevnem redu so poročila glavnega in nadzornega odbora, obračun za leto ’99, predračun za leto 2000 ter razprava o gradbenih posegih. IGRAJMO SE GLEDALIŠČE - vaje za otroke od 4. do 7. leta, ki poteka ob sobotah, od 10. do 12. ure v OS v Gropadi. Nove vpise sprejemamo do 19. februarja, na tel. št. 040-912843 ali 0347-9835528 (Petra) v večernih urah. KD LONJER-KATI-NARA - AEROBIKA in FANKY v Lonjerju, ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Info: Breda (040-912787). UMETNOSTNI TEČAJI ARCI 2000 - v teku so vpisovanja na tečaje grafologije, risanja, slikarstva, ustvarjanja z glino in keramiko, mozaika, batika in slikarstva na blagu, odti-ska itd. Info. na tel. št. 040-772689 od pon. do pet. od 10. do 13. ure ali na tel. št. 040-364383 od 14. do 17. ure. JUSARSKI ODBOR LONJER-KATINARA obvešča vse vaščane, da se lahko zglasijo pri predsedniku Giorgiu Močilniku ali tajniku Mitji Lorenziju za dovoljenje za odnašanje drvi. Tel. št. 040-910375 ali 040-912787, ob uri Vf-iCl I Q SPI -CGIL KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA - Trst vabi ob priliki 8. marca 2000 na otvoritev dvorane, posvečene Pini Tomaselli, ki bo v četrtek, 24. februarja ob 17. uri na sedežu - Stara Mitnica 15. Roberto Treu, sodelavec deželnega tajništva CGIL, bo poročal o sindikalnem delovanju Pine Tomaselli. ŠD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni ozbor, ki bo v četrtek, 24. februarja ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, v župnijski dvorani v Nabrežini. Vabljeni! ZGONIŠKA VVAL-DORFSKA ŠOLA sporoča, da je do 29. februarja možno vpisovanje v jasli in otroški vrtec. Urniki po želji. Starši, ki jih zanima, si lahko ogledajo šolo, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 15. in 17. uro, ali kličejo na tel. št. 040-229540. KD FRAN VENTURINI vabi člane, da obnovijo članarino za leto 2000. Odborniki so na voljo ob sredah, od 17.00 do 18.30 in ob sobotah od 14.30 do 16.30. ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU in NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA TRST vas vabita na ogled razstave Dekleta in šola, v prostorih Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Razstava bo na ogled do 2. marca 2000. KD SKALA IZ GRO-PADE razpisuje ob priložnosti dneva žena, natečaj ZENSKA KREATIVNOST in sprejema do srede, 8. marca najrazličnejše prispevke in izdelke Vaših skritih sanj in želja na temo TUDI JAZ SEM... slikarka, pisateljica, re-stavratorka, plesalka, mizarka, glasbenica... Prejeta dela bodo v nedeljo, 12. marca razstavljena v društvenih prostorih, od 10. do 18. ure. Sledilo bo nagrajevanje, krajši kulturni program in družabnost. Prijavne obrazce z razpisnimi pogoji lahko inte-resentke dobijo na sedežu društva - Gropada št. 82, ob ponedeljkih in četrtkih, od 17. do 20. ure. Dodatne informacije dobite pri Sonji (tel. 040-226631), ali Petri (tel. 040-912843) v večernih urah. H SOLSKE VESTI ZDRUŽENJE STARŠEV Gropada-Pa-driče-Bazovica vabi na sestanek, ki bo danes, 15. februarja db 20.30, v prostorih kulturnega društva Skala v Gropadi. Na sestanku bodo prisotni nekateri politični predstavniki, ravnateljica openskega didaktičnega ravnateljstva in predsednik rajonskega sveta. Vsi skupaj bi preučili položaj naše šole, ki je prejšnji teden utrpela požar. B ČESTITKE Včeraj je bil čas, vsi smo se zbrali, da rojstni dan 18-letne ROBERTE smo praznovali... Zdaj dvignimo čaše, ko smo vse, vse najboljše ji kričimo že. Daniela, Gea, Katja, Lara, Martina, Sabrina, Valentina in Mitja. S IZLETI TABORNIKI RMV organizirajo v nedeljo, 20. februarja 2000, zimski vzpon na Snežnik. Zbirališče ob 8. uri na Opčinah (Prosvetni dom). Obvezna oprema: goj-zarji in kosilo v nahrbtniku. Prevoz z osebnimi avtomobili in kombijem. Informacije pri članih rodove uprave. TRŽAŠKA DELEGACIJA KULTURNEGA ZDRUŽENJA MITTE-LEUROPA organizira izlet na Ptuj ob priložnosti največjega pustnega sprevoda v Sloveniji, v nedeljo, 5. marca. Informacije ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure na sedežu v Ul. Coroneo-15, ali na tel. št. 040-772286 ali 040-910945. MALI OGLASI tel. 040 7786333 SUHE akacijeve kole za vinograd in drva za kurjavo prodamo. Tel. št. 040-420604. MANJŠI TO- VORNJAK Mercedes 040D, dolgi keson, nosilnost 25 kvintalov, prevoženih 25.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-228811 ob uri obedov. PODARIMO zelo simpatične male psičke. Tel. 040-200865. EURO RESTAURANT v Euro Diplomat Hotelu (ex Palače) v Gorici, sprejme takoj v službo strokovno usposobljenega kuharja. Ponudbe po faxu na št. 0481-31658. ODSTOPAMO apartma za pet oseb. Ugodno smučanje v Franciji -Južne Savojske Alpe. 659.000 lir na osebo. Prevoz z avtobusom - 6 dni + skipass. Od 26. 2. do 4. 3. 2000. Prijave na tel. št. 040-229257 (Ele-na) ali 0038667-65301 (Doroteja), po 20 mi. NA VZHODNEM KRASU ali v Bregu iščem približno 100 kv.m veliko hišo s kletjo in dvoriščem in-ali vrtom. Tel. št. 0335-6085266. PIANOLO (klavirski avtomat) ali katerikoli drugi instrument iščem za prizadeto osebo, po možnosti brezplačno ali po zelo ugodni ceni. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-229213. PRODAM Mercedes D190, 2000 cc., letnik ’92, kataliziran, z opravljenim tehničnim pregledom in novimi gumami. Cena 13.000.000 lir. Tel. 040-299294. PRODAM Fiat Uno, letnik 90, prevoženih 75.000 km, za 2.500.000 lir. Tel. št. 0338-8528974. SKLADIŠČNIKA išče zasebno podjetje, z opravljenim vojaškim rokom, vestnega in zanesljivega. Tel. št. 040-828128. OSMICO ima odprto Boris Pernarčič, Medja vas 7. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 040-208375. OSMICO je odprl Emil Purič, Veliki Repen 15. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči belo in črno vino. AGROTURIZEM OSTROUŠKA, Zagradec št. 1, je spet odprt ob petkih sobotah in nedeljah. Tel. 040-229594. AGROTURIZEM BAJTA - Magda in Slavko Škerlj, Bajta pri Saležu št. 108, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229331 ali 0368-7567251. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob drage Laure Negri-ni darujejo kolegice in kolegi Zadružne kraške banke in podružnice Assicura Trst 2.500.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Bredo Klanjšček Zaharia da- .rujeta Tatjana in Antek Terčon 50.000 lir za OPZ Ladjica iz Devina. V spomin na Bredo Klanjšček Zaharia darujejo Miro, Marta, Marko, Irena in Olga Tavčar 200.000 lir za Sklad Nada Pertot (Znanstveni licej F. Prešeren), 100.000 lir za zbor ZePZ Devin ter 100.000 lir za Fantje izpod Grmade. V spomin na Evgenijo Kralj darujeta Bruno in Marija Kalc 30.000 lir za SKD Primorec. V spomin na Marico Rebula vd. Ukmar daruje Lucijan Stoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirko Bukavec por. Ballasco daruje Lucijan Štoka 50.000 lir za proseško godbo. V spomin na Dušana Seboj er j a darujeta Marčela in Pierina 100.000 lir za cerkev na Pesku. Ob 6. obletnici smrti pokojnega Petra Cheri-na daruje žena Dragica 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina dragega Pepija Kobala daruje družina Jankovi 100.000 lir za SKD Barkovlje. Dr. Drago Stoka daruje 50.000 lir za Slovensko dramsko društvo J. Štoka s Proseka-Kontovela. V spomin na Klavdija, s katerim sva skupaj toliko let prepevata v cerkvenem zboru, daruje Ines 30.000 i za Slovenske tržaške skavte. E in PRISPEVKE j časopisu sprejemajo JU in piBKU Hu" '7 ameznih društev m vke sprejema tu-< KRUT - Trst n e 8 (pritličje) tel. 040 sledečim urnikom: oo torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Nogometna sodnika o delu sodnikov Mlada slovenska sodnika Iztok Prinčič in Gorazd Husu menita, da televizijska »moviola« samo po sebi ne predstavlja nikakega zla, Zal pa je uporabljajo kot sredstvo za polemiziranje. Stran 11 Na AH Star Game zmagal zahod Selekcija Zahoda je v 49. tekmi Ali Star severnoameriške košarkarske lige NBA v Oaklandu premagala Vzhod s 137:126. Za najboljša igralca 49. tekme Ali Star sta bila skupaj izbrana Tim Duncan in Shaquile 0‘Neal (oba Zahod). Stran 14 Nemci presenetili italijanske hokejiste Prvi krog kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah v Salt Lake Cityju se je za hokejiste Italije konCal neuspešno. V skupini v Ljubljani so bili namreč boljši Nemci, razočarali pa so slovenski hokejisti. Stran 15 Obračun 2:1 Nedelja s tremi članskimi košarkarskimi tekmami je imela pozitiven predznak. Zmagali so borovci in Kontovelci, praznih rok je bila samo Cicibona. Stran 16 in 17 Torkov pogovor: Slavica Delibašič Dobro bi bilo ne le za nas, za Bosno, ampak tudi za Evropo, da bi se vsi naši Športniki združili v enotni organizaciji. Stran 18 Past v Ormožu Krasovi rokometaši so pričakovali, da se bodo z gostovanja 2. slovenske lige v Ormožu vrnili z zmago, a so se spopadli s povsem drugačnim nasprotnikom kot v jesenskem delu prvenstva. Stran 19 Muharjenje ne bo nikoli množično, toda... Člani Ribiškega društva* Camik so na obenem zboru v Stmvru razmišljali, kako povečati svoje članstvo, ki že sedaj presega zgolj pokrajinske okvire. Stran 19 Na slikah ZGORAJ: Nemec Sven Hannawdd je na velikanki v norveškem Vikersundu včeraj prvič osvojil naslov svetovnega Prvaka v poletih. O nastopu letos zelo *?bih Slovecev tudi tokrat ne kaže izgu-P^ti besed. Nihče se ni uvrstil v finale, pčljSa od njih sta bila Italijana Cecon in Lunardi (Stran 14) ZGORAJ DESNO: Glede pravil finala l^eriškega pokala Novozelandci in Ita-Jani v medsebojni polemiki vse bolj dvi-9uJejo temperaturo (Stran 14) srP?D^J: Tradicionalno obmejno ečanje smučarjev je povsem uspelo, ganizator SK Devin pa se je proslavil z (Stran5) Z na9radami vloženo mizo DESNO: možnosti krasovk v boju končnico namiznonteniške A lige njSe že pol. kolu 2. faze (Stran 19) , En sodnik je premalo, dva se na tekmah italijanskega nogometnega pokala nista obnesla, stranski sodniki nikoli ne vidijo, kdaj je kdo v nedovoljenem položaju. Kaj je torej treba storiti, da bodo nogometaši zadovoljni. da bo na zelenih pravokotnikih končno zavladala pravica in bodo vedno zmagovali tisti, ki so res boljši? Rešitev obstaja, pa naj se zdi Se tako absurdna. Ukinimo sodnike in pravico na igriščih prepustimo postenju igralcev in vodstev ekip. Bmnilci bodo vedno priznali, kdaj je kak prekršek v kazenskem prostoru vreden enajstmetrovke, in napadalci tudi, kdaj so »gledališko« prepričljivo zaigrali padec v kazenskem prostoru. Pa saj to je vendar nemogoče, bo kdo dejal. Sploh ne. Ce kdo kolikor toliko redno gleda nedeljske televi- zijske športne oddaje, ki so posvečene izključno nogometu, pa Čeprav v Italiji obstaja Se nekaj športov, ki se lahko pohvalijo celo z boljšimi (neverjetno!!!) rezultati kot nogometaši, bo moral hočeš noCes ugotoviti, da edini problem italijanskega nogometa predstavljajo sodniki, ki so sicer najboljši na svetu (to seveda zato, ker se v Italiji igra najboljši nogomet na svetu, trdijo nogometaši), pa vendar delajo toliko napak, da so rezultati lažni in prvenstva neregularna. Prav gotovo sodniki delajo napake, ki včasih tudi vplivajo na rezultat tekme. Toda v Italiji so iz seciranja sodniških napak naredili prom znanost in komentarji tekem .po TV na podlagi neštetokrat predvajanih upočasnjenih posnetkov so usmerjeni izključno v to, Ce je sodnik napravil usodno napako ali pa je morda, glej čudo, imel celo prav, pa Čeprav so gledalci na tribunah in seveda ena od obeh ekip dejstva videli povsem drugače. Le redkokdaj se komentatorji, ki ob gledanju tako imenovane moviole s pomočjo Šestnajstih kamer iz nedelje v nedeljo linčajo sodnike, vprašajo, Ce niso morda slabosti tudi kje drugje. Sodnik je samo človek, ki mora odločiti v delčku sekunde brez pomoči najsodobnejših elektronskih naprav. Pri tem v samih nogometaših gotovo nima velike pomoči. Napadalci so izurjeni »padalci«, ki velikokrat obležijo takoj, ko začutijo dih nasprotnikovega branilca za vratom. Tudi obrambni igralci imajo svoje trike, tako da naloga delilcev nogometne pravice ws ni lahka. Za klubska vodstva in trenerje predstavlja sodnik največkrat tudi najboljši alibi za slab rezultat. Ni vazno koliko stoodstotnih priložnosti je zapravil s težkimi milijardami plačani srednji napadalec, ni vazno, Ce so njihove'obrambe večkrat podobne rešetu. Ne, ‘to ni vazno. Vik in krik zaženejo potem, ko napako napravi sodnik, ki s tem postane dežurni krivec za vse druge slabosti. Televizija, ki je v zadnjih letih postala absolutni lastnik nogometnega spektakla, jim pri njihovem obtoževanju sodnikov stoji trdno ob strani. Problem so torej sodniki. Zato jih je treba ukiniti. In nogometaši bodo kot v pravljici se dolgo živeli v slogi in sred, tako kot nekoč v davnih Časih, ko zlobni nogometni sodniki Se niso obstajali... Pa tudi nogometaši ne. Rado Gruden NOGOMET Torek, 15. februaija 2000 PROMOCIJSKA LIGA / V NEDELJO V 19. KOLU Hud spodrsljaj Prosečanov Zarja/Gaja spet uspešna Združeno ekipo je premogolo Domio in je sedoj 5. no lesivici Primorje - Cividalese.O:! (0:0) PRIMORJE: Scrignar, Bazzara, Crocetti, Bassanese, Sclaunich, Silvestri, Batti, Dagri (Tomasi) (Cernjava), Pellaschiar, Lando, Pahor (Neri). PrOseCanom se z nedeljskim porazom res majejo tla pod nogami! Dobre novice pa ne prihahajo tudi z drugih igriSC, saj je neposredni tekmec za obstanek v ligi Flumignano presenetil v gosteh in odnesel celoten izkupiček iz LoCnika, tako da postaja sedaj položaj proseške ekipe zelo kočljiv. Kljub porazu so ProseCani v nedeljo pokazali napredek v igri in kar je najbolj pomembno, so pokazali veliko borbenosti in zagrizenosti. V prvem polčasu sta se ekipi med seboj »opazovali« in v glavnem pazili na obrambo. Do prvih nevarnih prodorov je bilo treba Čakati skoraj do konca polčasa, ko so se prav domačini prvi približali nasprotnikovemu vratarju. V drugem polčasu se je igra končno nekoliko razživela. Pri-morjaši so igrali zagrizeno in potisnili Cedajce na svojo polovico. Prvo resno priložnost je imel kapetan Lando, ki je moCno streljal na nasprotnikova vrata, vratar gostov pa je mojstrsko posegel in tako rešil svoja vrata pred gotovim zadetkom. Ugodno priložnost je imel tudi Pellaschiar, ki pa je bil pri strelu na vrata netočen. Okrog 30. minute pa so nepričakovano povedli gostje in to potem, ko so »rdeCe-rumeni« izgubili žogo na sredini igrišča. Sledila je solo akcija gostujočega igralca, ki je moCno streljal izven kazenskega prostora in žoga se je tako zakotalila v vrata. Za Primorje je bila ta prava hladna prha. Reakcija domačinov je bila žal neučinkovita. Ob sodnikovem končnem žvižgu pa so se seveda veselili gostje, ki so osvojili tri točke in se tako nekoliko oddaljili od vročega spodnjega predela lestvice. (jng) Zarja/Gaja - Domio 2:1 (1:0) STRELCA ZA ZARJO/GAJO: San in Kariš. ZARJA/GAJA: Gregori, Dusso-ni, Martinuzzi, Cotterle, Štrukelj, Borstner, Kalc (Karis), Leghissa, Derman, Sau (Sebastianutti), De-ste (Grgič). Zarja/Gaja se je tokrat morala pošteno potruditi, da je premagala zadnjeuvršCeno ekipo od Domja, ki je domačinom nudila močan odpor in do sodnikovega žvižga ni vrgla puške v koruzo. Združena ekipa je na začetku Marko Kariš, strelec zmagovitega gola združene ekipe morda nekoliko podcenjevala goste, ki so se prvi podali v napad, domači vratar Jaš Gregori pa je bil na svojem mestu. Nato se je igra kmalu ustalila na sredini igrišča in »rumeno-modri« so le imeli boljšo posest žoge, a jim ni uspelo priti do zaključka na vrata. Gostitelji so naključno dali gol, s tem da je Sau uspešno prehitel vratarja gostov in tako zatresel mrežo ter ponesel v vodstvo domačine. Drugi polčas je bil dokaj razburljiv, končnega zmagovalca pa sta, po našem mnenju, odločila dva faktorja: prihod na. igrišče Kariša in posegi vratarja Gregorija. V drugem delu igre je tako gostom uspelo izenačiti, potenr ko je domaCa obramba »kiksnila«, saj je pustila gostujočega napadalca samega pred vrati, ki je tako brez težav poslal žogo v mrežo. Nato pa je stopil v ospredje Marko Kariš, ki je odločno potiskal po krilu in tako dal svojemu moštvu nekaj svežine in predvsem novega elana. Kariš je »rumeno-modre« tudi popeljal v vodstvo, potem ko je lepo prodrl po kazenskem prostoru in z diagonalnim strelom ukanil vratarja. Sam pa je tako pripomogel k novi zmagi vzhod-nokraske enajsterice. Proti koncu tekme pa je ponovno stopil v ospredje domači vratar Jaš Gregori, ki je moral nekajkrat mojstrsko poseči, (jng) Jutri na Proseku Primorje - Futura Jutri ob 20. uri bo na Proseku zaostala tekma Primorje Effeerre - Futura, ki so jo 6. t.m. prekinili 15 minut pred koncem zaradi goste megle. ____________1. AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 19. KOLU_____ Lep podvig štandreške Juventine na Opčinah Sovodenjci so igrali neodločeno - Poraz Mladosti - V Križu so prekinili tekmo, ker se je sodnik poškodoval Veselje Juventininih igralcev po golu na nedeljski tekmi na Opčinah. (Foto KROMA) Opicina - Juventina 1:4 (1:0) JUVENTININI STRELCI: Bastiani, Braida, Gambino, La Vena. JUVENTINA: Adra-gna, Gismano, Ripellino, Tomasi, Stacul, Bastiani (Kobal), Franchi, Saveri, Gambino, Braida (Calan-dra), Devetak (La Vena). Standreška Juventina je na Opčinah osvojila tri pomembne točke in spet pokazala, da je zmožna v tem prvenstvu vsakega podviga. Tudi takega, da v prvem polčasu izgublja z golom razlike, na koncu tekme pa zmaga s 4:1. To se je tudi zgodilo v nedeljo na Opčinah. V prvem polčasu so Stan-drežci igrali dokaj medlo in gostitelji so tudi zasluženo vodili z golom razlike. V drugem polčasu pa pravi preporod Jvuenti-ne, ki je že v 3. minuti izenačil z Bastianijem. Sedem minut pozneje je Braida pvoedel v vodstvo štandreško moštvo. Gostje so Se naprej napadali in v 31. nfinuti dosegli tretji zadetek z Gambinom. Gostitelji so vrgli puško v koruzo. Tekme je bilo praktično konec. Juventina pa je zapečatila tekmo s Četrtim golom La Vene, ki je pet minut prej zamenjal Marka Devetaka. Juventina je s to zmago napravila Se korak više na lestvici. Sovodnje - Fincantieri 1:1 (1:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Bregant v 47. min. SOVODNJE: Tomasi, Bregant, Gergolet, M. Devetak (Fajt), TomSiC, Zotti, Feri, Polesello. Proti solidnemu Fin-cantieriju so Sovodenjci osvojili dragoceno točko. Dragoceno zato, ker so nastopili v dokaj okrnjeni postavi, saj sta Tunis in Fulvio Devetak diskvalificirana, Pisani pa je po poškodbi staknil še gripo. V prvem polčasu so več od igre imeli Sovodenjci, ki so tudi zasluženo vodili z goo-lom, ki ga je v drugi minuti po regularnem prvem delu dosegel Bregant. Sovodenjci so izvedli kot z Braido in Bregant je v voleju poslal žogo v nasprotnikovo mrežo. Pri vodstvu z 1:0 so Sovodenjci tudi šli v slačilnice. Ze v 4. minuti drugega polčasa so gostje stanje izenačili z lepim prostim udarcem. Ekipi sta nato osredotočili igro na sredini igrišča in večjih priložnosti za zadetek ni bilo. Gostje so sicer bili enkrat zelo nevarni, toda domači vratar Tommasi je odlično posredoval. Po igri, ki sta ju prikazali obe ekipi in po številu priložnosti za zadetek, je neodločen izid pravilen. Ruda - Mladost 2:0 (1:0) MLADOST: D. Devetak, Kobal, Zin, D. Ferle-tic (Vitturelli), Fontana, Pellicani, Croci (Marušič), Sambo, Gergolet, Vižintin, M. FerletiC (Gorjan) Doberdobska Mladost se z drugega zaporednega gostovanja vrača z drugim zaporednim porazom. Nedeljski spodrsljaj je bil sad dokaj medle predstave v prvem polčasu in zmedene-reakcije v drugem delu tekme. Proti solidni ekipi Ghermijevi varovanci so redkokdaj ogrozili na-sprotnika, ki je predvsem v prvem polčasu stalno vodil igro in bil večkrat nevaren. Mladost je skušala pritisk olajšati z občasnimi protinapadi in streli od daleč, a brez večje učinkovitosti, domačini pa so povedli po 20. minutah in nato še nadaljevali z napadi do odhoda v slačilnice. V drugem polčasu se je stanje na igrišču nekoliko spremenilo, saj je Mladost po vstopu Vitturellija in Marušiča reagirala in potisnila nasprotnike v obrambo. Napadi pa so bili dokaj zmedeni in do-berdobski napadalci si niso znali ustvariti pravih priložnosti za zadetek, poleg tega pa tudi sodnik jim ni bil naklonjen, ko je spregledal očitno 11-me-trovko nad Matejem Fer-letiCem. V nadaljevanju je Mladost nekoliko popustila in proti koncu tekme je Ruda v protinapadu podvojila ter zapečatila usodo doberdobske enajsterice. Tudi tokrat je Mladost stopila na igriSCe z zelo okrnjeno postavo, kar pa je lahko le delno opravičilo za nedeljski poraz. (P.G.) Vesna - Zaule odložena po 45. minuti igre Večkrat se v nogometu dogaja, da sodniki prekini j o srečanje zaradi slabega vremena ali blatnih igrišč, v nedeljo pa se je v Križu pripetilo nekaj neobičajnega: sodnik si je namreč med tekmo zvil gleženj, tako da ni mogel nadaljevati s sojenjem. Srečanje je bilo tako prekinjeno, potem ko sta ekipi regularno odigrali prvi polčas in Vesna je vodila z 1:0, strelec zadetka pa je bil Peter Sedmak. Tekmo bodo po vsej verjetnosti odigrali prihodnji teden, ko se bosta obe ekipi zmenili za toCen datum in uro. Štandrci jutri v deželnem pokalu Juventina bo jutri v Standrežu" igrala polfinalno tekmo deželnega pokala proti Palazzolu. Pomembna tekma se bo začela ob 20.30. Strelci naših ekip 11 golov: An. Majcen (Kras). 9: Sambaldi (Vesna), Gambino (Juventina). 8: M/ Devetak (Juventina), Blanos (Primorec), Vrše (Kras). 7: Derman (Zarja/Gaja), P. Gergolet (Mladost), Bursich (Breg). 6: Sila (Breg B), Braida (Juventina). 5: Marassi (Sovodnje), Poli-cardi (Primorec), Jurincich (Breg), Floridan (Kras). 4: Leghissa (Zarja/Gaja), Vi-turrelli (Mladost), Asselti (Breg), Sedmak (Vesna). 3: Borstner, Sau (oba Zarja/Gaja"), Sambo, Caiffa (oba Mladost), Pertot (Vesna), Kaus (Juventina), Vuk (Breg B), Pellaschiar (Primorje). 2: Bartoli (Primorje), Kalc, Grgič, Deste (vsi Zarja/Gaja), Bandel, Sirca, Apollonio (vsi Vesna), Mania (Mladost), Braida (Sovodnje) Fajt (Sovodnje, na sliki), Biondi, Messina (oba Breg), Santi, Srebernich, Giraldi, Porro (vsi Primorec), Paoli, Mauri (oba Breg B), Roncelli, Vascotto (oba Kras). 1: Bassanese, Pahor, Tomasi (vsi Primorje), Sebastianutti, Kariš (oba Zarja/Gaja), Trampuš, Gallo, Gomiscek, Bastiani, La Vena (vsi Juventi-ha), Tunis, Zotti, Polesello, Bregant (vsi Sovodnje), Ber-tocchi, Kerin (obaVesna), Pellicani, M.FerletiC (oba Mladost), Blau, Laghezza (oba Breg), Naperotti, Sardoč, LegiSa, Co-cevari, Corona, Sebastianutti (vsi Primorec), Camassa, Ca-vedon, Gurman (vsi Breg B), Paoletti, Dagri, Macor, Švab (vsi Breg), Vengust (Kras). l.amoteiskaliga IZID119. KOLA Isonzo - San Lorenza 2:0, Mariano - Pro Farra 10, Opidna - Juventina 1:4, Pro Ro-mans - Portuale 50, Ruda - Mladost 20, San Canzian - Pro Cervignano 12, Sovodnje - Fincantieri 1:1, Vesna - Zaule prek. LESTVICA Pro Romans 19 11 7 1 37:14 40 Isonzo '19 10 8 1 27:11 38 Vesna 18 9 8 1 26:13 35 Ruda 19 8 8 3 34:19 32 San Canzian 19 9 5 5 35:27 32 Juventina 19 8 5 6 33:29 29 'Pru Cervignano 19 7 7 5 2526 28 Fincantieri _ 19 6 8 5 19:19 26 Mladost 19 6 6 7 21:24 24 Sovodnje 19 5 6 8 16:20 21 Mariano 19 5 6 8 15:21 21 San Lorenzo 19 5 4 10 22:30 19 Opidna 19 4 5 10 20:31 17 Zaule 18 3 6 9 20:34 15 Pro Farra 19 2 7 10 18:29 13 Portuale 19 1 8 10; 13:34 11 PRIHODNJE KOLO Pro Cervignano - Sovodnje, Fincantieri -Ruda Mladost - Pio Romans, Portuale -Opidna Pro Farra - San VCanzian, San Lorenzo - Mariano, Vesna - Isonzo, Zaule -Juventina Promocijska Iga IZID119. KOLA Capriva - San Gtovanni 0:1, Costalunga -Aguileia 0:0, Gradese - Centra Sedia 2:0, Ludnico - Flumignano 12, Muggia - Futura 11, Primorje - Cividalese 0:1, Union - Ponziana 1:0, Zaija Gaja - Domio 2:1. LESTVICA Gradese 19 12 5 2 32:15 41 Union 19 10 6 3 25:12 36 SanGiovanni 19 8 10 1 16:8 34 Aguileia 19 8 7 4 23:15 31 Zarja Gaja 19 8 6 5 27:22 30 Centro Sedia 19 7 6 6 24:18 27 Capriva 19 7 5 7 24:22 26 Futura 18 6 7 5 23:15 25 Ludnico 19 6 7 6 22:19 25 Costalunga 19 5 10 4 16:15 25 Cividalese 19 6 6 7 1620 24 Muggia 19 5 9 5 2227 24 Rumignano 19 3 9 7 14:21 18 Ponziana 19 5 3 11 11:21 18 Primorje 18 2 4 12 8:34 10 Domio 19 1 414 13:32 7 PRIHODNJE KOLO Aguileia - Zarja Gaja, Centra Sedia - San Giovanni, Cividalese - Union, Domio -Capriva, Rumignano - Primorje, Futura -Costalunga, Gradese - Ludnico, Ponziana-Muggia. ___________ 2. amaterska liga IZID119. KOLA Campanefe - azzurra 0:1, Chiarbola - Me-deuzza 02, Edile - Breg 02, Piedimonte -Roianese 5:0, Primorec - Villanova 2:1, Staranzano - Fogliano 3:1, Vermegliano -Moram 20, Villa-Medea 4:1. LESTVICA Staranzano 19 14 2 3 40:15 44 Vermegliano 19 13 5 1 31:12 44 Primorec 19 11 4 4 33:21 37 Medeuzza 19 9 5 5.28:18 32 Via 19 9 4 6 30:22 31 Piedimonte 19 7 9 3 27:18 30 Moraro 19 6 9 4 17:13 27 Breg 19 8 3 8 25:23 27 Medea 19 8 3 8 28:26 27 Vilanova 19 7 4 8 2125 25 Edile 19 6 4 9 27:29 22 Chiarbola 19 5 6 8 24:24 21 Fogliano 19 5 5 9 1824 20 Campanelle 19 3 8 8 17:30 17 Azzurra 19 2 3 14 (3:36 9 Roianese 19 0 4 15 12:55 4 PRIHODNJE KOLO Azzurra - Piedionte, Breg - Villanova, Edile - Villa, Fogliano - Primorec, Medea -Campanelle, Medeuzza - Staranzano, Moraro - Chiarbola, Roianese - Vermegliano. '_______________________. 3, amaterska liga Skupina F IZID116. KOLA Begliano - Romana 2:0, Turriaco - Audax 0:4, Kras - Pieris 2:0, Sagrado - SanfAn-drea 0:0, Union - CGS 0:1, Villesse -Poggio 2:1, San Vito ni igral. LESTVICA AudaxS.Anna15 10 5 0 33:8 35 Kras 15 9 4 2 37:13 31 Villesse 14 8 3 3 34:15 27 Poggio 15 7 5 3 2720 26 SanfAndrea 14 6 6 2 26:13 24 Sagrado 15 5 8 2 16:6 23 Begliano 15 4 7 420.22 19 San Vito 14 5 3 6 24:17 18 CGS 14 4 4 6 18:19 16 Romana 15 4 3 8 16:25 15 Pieris B 15 3 3 9 14:49 12 Turriaco B 14 2 2 10 12:35 8 Union 15 1 113 14:49 4 PRIHODNJE KOLO Audax - Villesse, CGS - Begliano, Pieris -Union, Romana - Turriaco, SanfAndrea -Kras, San Vito - Sagrado, Poggio prost.' 3. amaterska ligo Skupina G Terzo 2:0, Pieris 15 12 1 2 45:12 37 Terzo 15 9 1 5 3223 Ontagnanese 15 8 3 4 28: 3 Torre 15 8 3 4 : Turriaco 14 7 4 3 28. MontDon Bos. 15 7 3 5 272 Strassoldo 15 7 2 6 2T22 | CUS 15 7 2 6 Son S 5 1 jjg j? “ in ms vT 15 0 n-15® 1 PRIHODNJE KOLO Breg B - Venus, Cus - Strassoldo, Fdgore - Reris, Turriaco - Torre, OntagnaneK Orado, Terzo - Mont Don Bosco, Fossa Ion prost INTERVJU / NASA SODNIKA MLADINSKE LIGE / NA GORIŠKEM IN TR2ASKEM Tudi tehnologija ni idealna rešitev Kaj menita Iztok Prinčič in Gorazd Husu Naraščajniki: Primorje Telital in Sovodnje ostala praznih rok Začetniki: Zarja/Gaja dala 4 gole Najmljaši: naši združeni ekipi sta doživeli visoka poraza Nogomet, nogomet in samo nogomet. Zgleda, kot da v zadnjih časih v Italiji drugih športov ni. Sedem dni na sedem nas namreč mediji bomardirajo z nogometom, toda ne z rezultati in podvigi moštev, ampak z napakami sodnikov, ki po njihovem, »kvarijo« italijansko prvenstvo. Prišli smo do take točke, da se trenerji, tehnični vodje in ostali po vsakem srečanju jezijo na sodnika, na napake, ki jih je (ne) namerno naredil. So počasni posnetki koristni ali ne? Katere novosti potrebuje italijanski nogomet? Ti dve vprašanji sta se v zadnjih dnevih pogosto pojavili v medijih. Za mnenje smo vprašali dva naša sodnika, Goričana Iztoka Prinčiča in Tržačana Gorazda Husuja. Mladima sodnikoma smo postavili tri vprašanja, in sicer: 1. Misliš, da so počasni posnetki koristni ali ne, in se strinjaš s predlogom igralca Ferrare, da bi jih za eno nedeljo ukinih? 2. Katere novosti bi vnesel v nogomet? Se strinjaš s tehnološkimi novostmi? 3. Kaj se ti zdi novo pravilo v zvezi z rasističnimi transparenti Iztok Prinčič, ki je decembra 1998 prejel priznanje »Umberto Pinello», za najboljše sodnike začetnike, je na zastavljena vprašanja odgovoril takole: 1. »Počasni posnetki so koristni, ker se lahko vidi, kaj se je resnično zgodilo na igrišču in dovolj. Ne smejo pa biti sredstvo 23 polemike. Neumno je, da se še tri dni po tekmi razpravlja o napaki sodnika, ko še sami novinarji ne vedo, kaj se je točno zgodilo. Ne strinjam pa se z enodnevno ukinitvijo moviole’, ki jo je pred kratkim predalgal igralec Juventusa Ferrara, kajti ne bi rešila Problema. Zavedati se je treba, da pomen Počasnih posnetkov ni polemika, ampak samo dopolnilo h kroniki tekme.« 2- »Prav včeraj (v nedlejo, op. ur.) sem gledal po televiziji zanimivo debato glede joga problema. Po mojem mnenju bi bil naj-oolj koristen sodnik za vrati, ker se tam pri-Psti največ težav, glej sobotno tekmo Bolo-gna - Milan, ko se ni vedelo, če je žoga prekoračila črto. Kar še tiče drugega sod-pika, je gotovo koristen, ampak vsaka stvar ima svoje pozitivne in negativne strani. Kar se Pa tiče tehnoloških pripomočkov, na primer mikročip v žogi, interaktivnost televizija. v smislu da bi sodnik imel po vsaki dvomljivi akciji na razpolago počasni posnetek, da preveri kaj se je v resnici zgodilo, )e čista fantazija. Praktično ne bi govorili več 0 nogometu, ampak o fantanogometu. Poleg tega pa bi tekme trajale pet ur in ne več 90 jninut, tako da po mojem ti predlogi se ne bodo uveljaviti«. 3. »S tem novim ukrepom se popolnoma strinjam. Končno so malo prebuditi širšo javnost, kajti je bila situacija že kritična. Če vodstvo moštva ne ukrepa v predvidenem času (45 minut), je tekma izgubljena brez boja, kar se mi zdi zelo pravilno. Prišli smo namreč do take točke, da se ljudje odpravljajo na stadion ne zaradi tekme, ampak samo da bi se pretepati.« Gorazd Husu, trenutno mladinski sodnik, pa nam je povedal naslednje: 1. »Predlog, ki ga je dal branilec Juventusa Ciro Ferrara, je po mojem mnenju nesprejemljiv, oziroma nekoristen, saj ne bi spremenil ničesar. Počasni posnetek je lahko koristen ali pa tudi ne. Odvisno je od trenutka. V tem trenutku ni koristen, nasprotno, saj vsako nedeljo zaradi 'moviole’ nastajajo nove polemike, večkrat tudi brez pravega razloga. Lep primer sta včerjašnji (v nedeljo, op.ur.) izključitvi Tottija in Toricel-lija. Sodnika sta ju upravičeno, izključila, saj je bilo njuno obnašanje nesramno. Čudi me reakcija Capella. Če bi Roma zmagala, bi Ca-pello gotovo oštel Tottija za tako vedenje, tako pa je izkoristil priložnost, da je ponovno napadel sodniški kader in tako dal potuho svojemu igralcu. Igralci in trenerji se ne zavedajo, da so tudi sodniki ljudje in da lahko tudi oni grešijo, zato bi se morali bolje obnašati. To pa ni problem počasnih posnetkov, ampak vzgoje.« 2. »Priznati moram, da sem tradicionalist, zato nisem za novosti. Nogomet je preživel 40 let brez vragoliji in mislim, da bo tudi v bodočnosti tako. Milsim predvsem na tiste inovacije mikročipov in pa interaktivne televizije, ki so čista znanstvena fantastika. Tudi poizkus dveh sodnikov v ita-lijankem pokalu ni prepričal šisrše nogometne javnosti, saj so se praktično ponavljale napake iz prvenstva, kajti vsak sodnik ima svoje merilo. Edina koristna novost bi bil sodnik za vrati, toda takozvani 'nepriznani goli’ niso zelo pogosti, tako da v bistvu ta ukrep ni niti tako nujen. Nekatere tehnološke novosti so že preizkusiti, kot na primer povezava med stranskim in glavni sodnikom. Odkrito povedano sem proti tem tehnološkim inovacijam. Nogomet mora ostati vendarle nogomet.« 3. »Zdi se mi zelo pameten ukrep, saj smo prišli do tega, ko stadion ni več prizorišče za zabavo, ampak za rasizem. Toda federacija bi morala nadaljevati s to antirasi-stično kampanjo. Namesto transparentov se namreč pojavljajo rasistična gesla, tako da bi morala federacija uvesti visoke globe. Na tak način bi se na stadionih ponovno samo zabavali.« (RAS) ^AMATERSKA LIGA / V NEDELJO V 19. KOLU Trebenski Primorec si je opomogel ' Doma je premagal Villanovo -V 3. AL krasovci odpravili Pieris B Primorec - Vil 2;1 (1:1) PRIMORCEVA Porro in Giralc PRIMOREC: C( r°centese, Goram ,®8iša, Policardi, : !Uraldi), Sorrenti ernich (Sebasti; ^0rr° (Emili), Nap« P° treh porazih pSodlocenem izi« rimorec opomoj °bro igro zaslužc agal Villanovo. I I n®mu končnem trdimo, da je , °rec skozi vse s p0lIši nasprotnik. 1 Pa so imeli n« anj sreče pri ze . ^JU navrata. Dv« 1® k uspelo pi PrZr°tnikovega ' JVlc)e to storil F 1® izkoristil napi jočega branilca nesel domačine StVo- Vilfanovi pa lu uspelo izenačiti, tako da so morati Trebenci ponovno pritisniti na plin. Do konca polčasa pa se izid ni spremenil. Drugi polčas se je ponovno pričel ob premoči »rdeče-belih«, ki so na vse viže nič skušali zatresti mrežo Villanove. Odločilen je bil prihod na igrišče Giraldija, ki je v 20. minuti še drugič zatresel nasprotnikova vrata. V nadaljevanju pa bi Trebenci lahko še povečati izid, a Porro in Corona sta bila pri strelih na vrata netočna. Tekma se je tako do konca srečno iztekla za Trebence. 3. AMATESKA LIGA Kras - Pieris B 2:0 (0:0) Kras: RebeZ, Norbedo, Calzi (Milkovič), Roncelli, Tolazzi, Paoletti (Dagri), Bralni, Macor, Vrše (Andrej Majcen), Vascotto, Floridan KRASOVA STRELCA: Floridan in Vascotto. Krasovci so proti skromnemu nasprotniku opraviti le lažji trening, kajti izid tekme ni vplival na lestvico. Ves prvi polčas se je igra od-vijeda povsem umirjeno in domačini so stalno imeli pobudo, čeprav niso imeli izrednih priložnstiv napadu. Do prvega zadetka je prišlo šele na začetku drugega polčasa po zaslugi Florida-na, ki je sprejel lepo Ma-corjevo podajo in s kratke razdalje potisnil žogo v mrežo. Nakar so se domačini nekoliko prebudili in so stalno držali pod pritiskom nasprotnikovo obrambo in vratarja, vendar so biti premalo točni v kazenskem prostora. Proti koncu tekme je Vascotto dosegel še dragi zadetek, tako da izid bolj pošteno odraža različno vrednost ekip. Z nedeljske tekme najmlajših Zarja/Gaja - Trieste Calcio. (Foto KROMA) MLADINCI Izidi: Costalunga - Vesna neod., Fogliano - Cgs 1:0, Gradese - Zaule 3:3, Mont./D.Bosco - Pro Romans 2:3, Zarja/Gaja - Staranzano 2:1, Chiarbola prosta. Vrstni red: ProRomans, Zarja/Gaja 31, Zaule 27, Vesna, Chiarbola 14, Mont./D.Bosco 13, Staranzano, Cgs 12, Fogliano 11, Costalunga, Gradese 10. Prihodnje kolo: Cgs - Zarja/-Gaja, Vesna počiva. NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Primorje Telital - Cgs 1:3 (0:3) STRELEC ZA PRIMORJE: Pauletič. PRIMORJEVenanzi, Gre-gori, Merlak, Mitič, Pilat, bal-de, Nabergoj, Vojnovič (Stoka), Pauletič, Švara, Kante. Prosečani, ki so nastopiti v zelo okrnjeni postavi, so tokrat izgubiti proti prvou-vrščeni ekipi Cgs. V prvem polčasu so gostje ustvarili več priložnosti in kar trikrat premagali Venanzija. Nasprotno pa so »rdeče-rume-ni« redkokdaj prišli do na-srptonikovih vrat. V drugem polčasu se je stanje na igrišču spremenilo. Takoj po začetku je Pauletič z lepim strelom z glavo premagal nasprotnikovega vratarja. Po zadetku je Primorje začelo stalno napadati, nasprotniki pa so se neurejeno braniti, vseeno pa je CGS visoko zmagalo. (A. Kante) Ostali izidi: Roianese -San Giovanni 0:11, Chiarbola - Ponziana 0:7, San Luigi - Mont./D.Bosco 5:0, Muggia - Opicina 1:0, Esperia - Do-mio 1:1. Vrstni red: Cgs 43, San Giovanni 42, San Luigi, Ponziana 40, Primorje 37, Muggia 35, Opicina 28, Do-mio 18, Mont./D.Bosco 17, Esperia 13, Zaule 12, Costalunga 5, Chiarbola 4, Roianese 1. Prihodnje kolo: Do-mio -Primorje. NA GORIŠKEM Sovodnje - Monfalcone 1:2 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: Cemic. SOVODNJE: Pintar, Deste-fano, Galiussi, Stijepanovič, Pellegrino, Lavrenčič, Ter-pin, Cemic, Rizzi, De Cecco (Lovrovič), Špacapan (Cefa-rin). RDEČI KARTON: Pellegrino. V nedeljo so naraščajniki Sovodenj spet izgubili. Proti močnemu Monfalconeju pa so naši igrali res dobro tekmo in tudi nezasluženo izgubiti. Ekipi so imeli v prvem polčasu enako število priložnosti. Sovodenjska obramba se je tudi dobro branila. Po napaki vratarja pa je Monfalcone povedel. Naši so še naprej dobro igrali in kmalu je Cemic z močnim strelom premagal nasprotnega vratarja ter teko stanje izenačil. Tudi v drugem polčasu so naši igrati dobro in večkrat kmalu povedli. Sredi neke akcije pa je sodnik na-pričakovno ustavil igro, dol-sodil 11-metrovko za goste in obenem tudi izključil Pelle-grina zaradi ugovarjanja. Monfalcone je tako povedel in zapečatil končni rezultat tekmi. (P. S.) NAJMLAJSI NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - Trieste Calcio B 1:4 (0:0) STRELEC ZA ZARJO/-GAJO: Pipan. ZARJA/GAJA: Kante, D’ Oronzio, Claudio, Talozzi, Bernetič, Carli, Franco, Pi-,pan, Batti (Ghezzo), Klun, Perossa (Slavec); 12 Pizent. Ob koncu polčasa in po prikazani igri naše ekipe, ki je bila povsem enakovredna gostom iz Trsta, nihče ni mislil, da bodo na koncu tako visoko izgubila. Vse bolj živahno in razburljivo je bilo že takoj na začetku drugega polčasa, saj je takoj za oko lepo izpeljano akcijo in z diagonalnim strelom od daleč Pipan popeljal v vodstvo domače. A veselje domačih je malo trajalo. Gosti so kmalu zatem dokaj srečno izenačili, sodnik pa je minuto za tem dosodil sicer sporno 11-metrovko, ki so jo gostje uspešno izvedli. Razburljivih dogodkov pa na igrišču ni manjkalo. Naši bi lahko stanej ize- ■ načili, a strel Kluna se je srečno za goste odbil od vratnice. Gostje pa so izkoristili vse šibke točke obrambne vrste naše enajsterice in najprej izid potrojili in tako praktično tekmo odločili v svojo korist. IME: Alexander PRIIMEK: Kante DATUM ROJSTVA: 20.02.1984 SOLA: DTTZ Žiga Zois EKIPA: Primorje naraščajniki ZGLED V SVETOVNEM NOGOMETU: Zlatko Zahovič ZGLED PRI NAS: Miloš Škabar Opisi nam svojo nogometno pot! • »Nogomet sem vzljubil pri šestih letih, ko sem tudi začel igrati pri domačem društvu Ftimorje. Tu sem ostal dokler nisem prestopil v vrste naj-maljših. Pri začetnikih sta me trenirala Kravos in Stoka. Za najmlajše sem nastopal pri združeni ekipi Gajein leto kasneje Zarje/Gaje, treniral pa nas je Rajko Zeželj. Letos pa sem prestopil k naraščajnikom Primorja, kjer spadamo med boljša moštva v Proti koncu srečanja pa še zaokrožili izid na 4:1, kar je vsekakor prehuda kazen za naše nogometaše, (-d.gr.-) Ostali izidi: Domio - Costalunga 2:1, Esperia - Cgs B 2:1, Opicina - Mont./D.Bosco 9:0, San Luigi - Cgs A 1:1, SanfAndrea - Chiarbola 0:1, Zaule je počival. Vrstni red: Cgs A 43, Opicina 38, Domio 36, San Luigi 32, Trieste Calcio, Esperia 24, Costalunga 22, Zarja/Gaja 18, Chiarbola 17, SanfAndrea 13, Zaule 9, Cgs B 8, Mont./D.Bosco 3. Prihodnje kolo: Chiarbola Zarja/Gaja. NA GORIŠKEM Sovodnje - Ronchi 0:10 (0:5) SOVODNJE: Bernetič, Visintin, Piccolo, Kogoj, Carnielli, Cescutti (Petejan), Pellegrino, Ceffarin, Devetak, Rizzi, Odgianu. Tokrat štetim S o voden j-cem ni uspelo nuditi prvou-vrščenim Ronkam enako^ vrednega odpora. Gostje, ki letos še niso izgubili niti ene tekme in so dati več kot 150 zadetkov, so bili premočni v vseh elementih igre in domačini so zdržali le prve četrt ure. Nato so se gostje razigrali in desetkrat zatresli domačo mrežo. Končni rezultat je povsem zgovoren. prvenstvu. Povedati pa moram še, da smo v vseh kategorijah vedno odigrali pomembno vlogo.« Kaj bi uvrstil med svoje nogometne vrline in hibe? »Med svoje vrline bi uvrstil prav gotovo hitrost, obratno pa se moram še izboljšati v preigravanju in udarcu z; glavo. Prav tu moram koncentrirati vadbo na treningih.« Katere tekme se najraje spominjaš? »Imam veliko lepih spominov iz svoje nogometne preteklosti, najraje ZAČETNIKI Skupina B ZAOSTALA TEKMA Zarja/Gaja - Sanf Andrea 4:0 (3:0) STRELCI: Skerlavaj, Carli 2, Pipan. ZARJA/GAJA: Dobrano-vič, D’ Oronzio, Segulin, Slavec, Kante, Regent, Ghezzo, Pipan, Druskovic, Carli, Skerlavaj 0evnikar). Z visoko zmago proti tržaški ekipi Sanf Andrea so naši začetniki v zadnjem zaostalem srečanju tudi zaključili prvi del prvenstva in zasedli končno drago mesto, s točko zaostanka od Ponziane B. To je vsekakor lep uspeh za našo enajsterico, ki bo v drugem delu prvestva, ki se bo pričelo ob koncu tega meseca, igrala v družbi A skupine z boljšimi in bolj kakovostnimi tržaškimi ekipami, kar je za naše mlade nogometaše dober izziv ter si bodo tako pridobili vsekakor nove izkušnje. Srečanje s Tržačani je potekalo enosmerno, kar dokazuje tudi sam rezultat in če sodimo s prikazano igro po prvem polčasu je bilo tekme že zdavnaj konec. Najprej je prišel v osprednje Skerlavaj, potem je Peter Carli še podvojil in potrojil. Po odmora pa je dal še četrti gol Pipan, tokrat iz 11-metrovke. - d.gr. - pa se spominjam svojih prvih nogometnih korakov, še posebno ene tekme, kjer sem dosegel kar sedem golov. Mislim, da je prav ta tekma, ki mi bo vstala vtisnjena v spominu.« Galca te še leto igranja z naraščajniki, ki so nekako mejnik med mladinskimi ligami in člani. Si že pomislil na svojo bodočnost? »Trenutno me ne še skrbi, kje bom nastopal v bodočnosti. Zelo pa se strinjam s pobudo o ustanovitvi združene članske ekipe, kjer bi končno lahko igrali vsi skupaj ^ kot smo doslej nastopati na mladinski ravni.« Glede Primorja pa: kakšna usoda čaka »rdeče-rumene« v promocijskem prvenstvu? »Mislim, da bo rešitev zelo težka, kljub temu da Ua zadnjih tekmah igrajo Primorjaši nedvomno boljše kot na začetku.« (jng) mcjOHm pomei B LIGA / MOŠKI IN ŽENSKE Razčiščevanje na vrhu lestvice Mirna Eurospin edina ni osvojila niti točke Po Italiji se nekaterim piše še slabše V sobotnem 15. kolu moške B2 lige so bili odbojkarji Mirne Eurospin edina šesterka, ki ni osvojita niti ene točke, saj je v Pordenonu iztrgala Cordenonsu en sam set. Na vseh ostalih igriščih je bilo za določitev zmagovalca potrebno odigrati pet setov, kar se letos še ni dogodilo, potrjuje pa, da je prvenstvo resnično izenačeno. V njem, žal, odigravajo povsem podrejeno vlogo samo slogaši, saj je ta teden velik podvig uspel celo moštvu Fratte, ki je premagalo nic manj kot drugouvrščeni Mestre, potem ko je ta že vodil z 2:0. Spodrsljaj Mester je vodilni Sisley le delno izkoristil, sa je Musso-lenteju (ki pa je očitno prebordil daljšo krizo) Moška C liga IZID114. KOLA Hely • Soča Unitecno 2:3 (20:25,25:23, 18:25, 25:21,14:16), System Mind - II Pozzo 1:3 (18:25,28:26,19:25,17:25) Maniago - Prevenire 2:3 (2523,23:25, 2025,25:15,15:13), MarchiGomma-Vi-vil 3:0 (25:23, 25:17,25:18), Rojalese -Bula 03 (1725,2025,2025), Mossa - B-tor 32 (1525,2826,2521,2125,15:13), Val Imsa - Agraria Terpin 3:1 (21:25, 2520,25:11,25:15). LESTVICA Val IMSA 14 12 2 38:11 36 Prevenire 14 11 3 39:19 33 MarchiGommaTS 14 11 3 36:19 30 IdealsediaBuia 14 10 4 33:16 30 Soča Unitecno ltely Fojda Vivil’ Mossa Rojalese II Pozzo Agraria Terpin EltorNačsonia Maniago SystemMindTS 7 7 2926 24 7 7 3127 23 5 9 2532 18 7 7 2430 17 6 8 27:31 17 6 8 23:30 17 6 8 2130 17 5 9 22:32 17 3 11 17:38 9 2 12 1538 6 PRIHODNJE KOLO II Pozzo ■ Hely, Soča Unitecno - System Mind, Prevenire ■ Rojalese, Vivil - Maniago, Buia - Mossa, Agraria Terpin - Marchi Gomma,Eltor-Val Imsa. Moška D liga IZID114. KOLA Futura - Tomana 33 (2523,2520,2520), Erre Legnami - Forda 3:1 (2826,29:31, 25:16,25:14), Volley Como - Buffet Toni 13 (2125,253,2125,1925), Naš Prapor - NPT 1:3 (25:15,2125, 20:25,30:32), VBU - Majanese 23 (2325,2520,25:15, 2125,14:16),Rigutli-Casarsa33 (25:18, 2520,2521), Soritecna - Tergestea 3:1 (1925,25:17,25:19,2624). LESTVICA Soritecna 14 14 0 42:5 42 Rigutti 14 11 3 37:16 34 Erre Legnami 14 11 3 36:18 31 Grapperia NPT 14 11 3 33:18 31 Futura 14 10 4 3421 29 VBU 14 8 6 3124 24 Porda 14 7 7 2929 20 Tomana ElisirViaggi 14 5 9 22:30 17 Majanese 14 6 8 26:34 16 Tergestea OldCats 14 5 9 23:34 14 Buffet Toni 14 4 10 17:35 13 VdleyComo 14 3 11 17:36 9 Naš Prapor 14 2 12 17:37 8 Casarsa 14 113 13:40 6 PRIHODNJE KOLO Porda - Futura, Tomana - Erre Legnami, Buffet Toni - VBU, NPT - Como, Majanese - Rigutti, Old Cats - Naš Prapor, Casarsa-Soritecna. Jesenka Furlan prepustil točko. Med presenetljive rezultate sodi tudi domači poraz Oderza proti Legnaru. Vse to naj bi pomenilo, da boj za play-off le še ni žensko C liga IZID114. KOLA Tarcento-Adria Volley 13 (1325,2725, 1625,2025), Kmečka Banka - Manzano 33 (25:18,2520,25:19), Porda-Terme dArta 03 (1925,2931,1725), SMA-Ott Tomasini 2:3 (2520,1925,1825,2521, 10:15), Carfriulana - Bolani 1:3 (18:25, 1925,2521,1825), II Pozzo - Gonars 3:1 (25:11,2025,2522,2624), SkJerimpes -SGM3:1 (25:18,2225,25:16,25:10). ' LESTVICA ValSiderimpes 14 14 0 42:13 38 Terme DArta 14 10 4 37:14 33 Adria Volley 14 Otlica Tomasini 14 Bolani 14 Kmečka Banka G014 Manzano SGMTs Carfriulana Gonars Tarcento II Pozzo Porda Otlica SMATS 9 5 3224 27 9 5 33 22 26 7 7 3124 25 9 5 3328 23 9 5 24:24 23 7 7 2726 21 7 7 2730-19 6 8 24:29 18 4 10 2032 13 4 10 1732 13 3 11 18:36 11 1 13 10:41 4 PRIHODNJE KOLO Manzano - Tarcento, AdriaVolley -Kmečka Banka, Terme dArta - Carfriulana, Otlica Tomasini - Porcia, Bolani - II Pozzo, SGM - SMA, Gonars - Siderim-pes. ženska D liga IZID114. KOLA ArCoEI - Tranfor 3:0 (25:22, 25:18, 25:10), Bor - Staranzano 3:0 (25:23, 25:16,25:14), Farra - Fiume Venelo 3:1 (25:22,2225,25:16,25:21), Morarese-Trivignano 1:3 (16:25, 21:25, 25:18, 22:25), Asfjr - Belfrutta 2:3 (25:22, 21:25,12:25, 25:21, 9:15), Breg Alta ubin,- Sattec 0:3 (15:25, 9:25,1625), Tomana - Emmezeta 1:3 (1825,25:16, 23:25,19:25). Sattec PN Belfrutta Emmezeta UD Ar.Co.EI. Trivignano Tomana Asfjr Čedad Rume Venelo Bor Farra Morarese Tranfor Staranzano LESTVICA 14 13 1 41:7 40 14 13 1 40:10 37 14 11 3 36:12 34 14 11 3 34:16 32 14 14 14 14 14 14 14 14 14 9 5 3524 27 9 5 3122 25 8 6 2822 25 6 8 2529 19 5 9 2129 15 5 9 22:32 15 4 10 1631 12 3 11 14:35 9 1 13 5:40 3 Alta Rubinett Breg 14 0 14 3:42 1 PRIHODNJE KOLO Staranzano - ArCoEI, Tranfor - Bor, Fiume Venelo - Asfjr, Trivignano - Farra, Belfrutta - Breg Alta Rubin., Emmezeta -Morarese, Sattec-Tomana. odločen, kot je kazalo še pred nekaj tedni. V ženski B2 ligi je deželni ligaš Calligaris Natisoma v osrednji tekmi kola zelo prepričljivo premagal Conegliano in prevzel njegovo mesto na vrhu lestvice. Verjetno pa s tem vprašanje napredovanje šemi ad acta in mogoče niti ne zadeva samo tile dve še-sterki. Na vseh ostalih igriščih se je razpletlo po pričakovanjih. Za obe Slogini ekipi ostaja torej vse po starem: petnajst, tekem, prav toliko porazov in en sam osvojeni set. Obračun je torej povsem porazen, velja pa omeniti, da je med 128 ekipami moške in ženske BI lige in 256 ekipami B2 lige še nekaj takih, ki so Ženska B2 liga IZID115. KOLA Calligaris - Conegliano 3:0 (25:20,25:19, 2523), Orceana - Sangiorgina 33 (25:14, 25:13,25:21), Marala - Volta 32 (1925, 25:19,2125,25:16,155), Paese - Fdelilas 13 (2523,2125,1725,1525), Vladana-Riviera 1:3 (22:25,25:13,2125,15:25), Montecchk) - Curtatone 03 (2125,2426, 2325), Nuova Kreditna - Litopat 03 (2225, 1525,1925). LESTVICA Calligaris 15 12 3 41:15 37 Conegliano 15 12 3 40:16 36 Orceana 15 12 3 39:16 34 Fidefe 15 11 4 38:18 33 Riviera • 15 11 4 3722 32 Curtatone 15 10 '5 3421 30 Viadana 15 8 7 3025 24 Litopat 15 7 8 2729 20 ■Sangiorgina 15 6 9 24:34 17 MarzolaPovo 15 6 9 24:36 17 Montecchio 15 4 11 15:37 13 Volta 15 3 12 1939 11 Paese 15 3 12 18:38 10 Nuova Kreditna 15 0 15 5:45 1 PRIHODNJE KOLO Paese - Orceana, Volta - Conegliano, Sangiorgina - Viadana, Curtatone - Calligaris, Riviera - Marala, Rdelitas - Nuova Kreditna, Litopat - Montecchio. Moška B2 liga IZID115. KOLA Monselice - San Vito 2:3 (25:10,26:24, 2830,2527,2123), Oderzo - Legnaro 23 (2325,2522,1725,25:14,13:15), Musso lente - Sisley 2:3 (29:31, 25:21,25:15, 15:25,9:15), Futura - Mirna Eurospin 3:1 (1625,25:19,2521,25:19), Fratte - Mestre 32 (2325,1925,2520,25:18,15:13), Riviera Brenta - Villafranca 32 (2523,1825, 25:20,23:25,15:12), VBU - 4 Toni 3:2 (2520,2527,25:16,2025,15:13). LESTVICA Sisley 15 12 3 39:17 35 Mestre 15 12 3 3820 33 Monselice 15 10 5 3522 31 Odera 15 10 5 36:23 30 VBU 15 9 6 3429 26 Mussolente 15 8 7 32:27 26 4Torri 15 8 7 29:23 25 San Vito . 15 8 7 30:29 23 Futura 15 7 8 302 8 23 Legnaro 15 8 7 30:30 22 Riviera Brenta 15 6 9 2734 18 Villafranca 15 4 11 19:37 13 Fratte PD 15 3 12 17:40 9 Mirna Eurospin 15 0 15 8:45 1 PRIHODNJE KOLO Futura - Oderzo, Sisley - San Vito, Legnaro - Fratte, Villafranca - Monselice, Mestre - Mussolente, Mirna Eurospin - doslej dosegle celo slabši izkupiček kot moštvi vzhodnokraškega društva. Povsem brez osvojene točke so še Sul-mona (moška Bi liga), Raccogni Catania (B2 moški), Kirby L’Aquila in Bersanti Bari (oboji ženska B2 liga), igralci -Sassarija (BI) in Raguse (B2) so brez zmage a z dvema oziroma tremi osvojenimi točkami, »rekorderji« pa so igralci Pallavolo Napoli, ki ob tem, da se nikoli niso veselili uspeha imajo na lestvici dve minusni točki! _______DERBI V GORICI / VAL - OLVMPIA Po drugem setu napetost popolnoma upadla Olympii zmanjkalo goriva. Val boljše napadal in blokiral Sodec po uvodnih potezah, bi gledalec sobotnega derbija med Valom in 01ympijo pričakoval izenačeno srečanje, kar pa je v resnici veljalo le za prva dva seta. V nadaljevanju je prevladala moč Valovih odbojkarjev, ki so si brez večjega naprezanja zagotovili zmago, pri Čemer pa jim je nedvomno olajšala nalogo gostujoča šesterka, ki je po začetnem entuziazmu, ki jo je privedel tudi do osvojitve prvega niza, praktično ostala brez goriva in z neverjetnim številom napak bila nedorasel nasprotnik vodilni šesterki v ligi. Vse se je torej končalo po predvidevanjih in številna publika, ki je napolnila tribune goriškega Kulturnega doma je morda ostala nekoliko razočarana z razpletom srečanja, saj je le na trenutke lahko prisostvovala navdušujočim potezam, ker je bila v zadnjih dveh setih premoč JeronCiCevih fantov veC kot očitna. Boljši napad preko kril in pa učinkovit blok, z Ra-dettijem na Čelu, sta bila glavno orožje valovcev, medtem ko pri 01ympiji, ki je povsem odpovedala v sprejemu, velja omeniti, Čeprav samo za prva dva niza, dobro igro centrov Dornija in Simona Terpina. . Nikolaj Pintar (podajat in kapetan 01ym-pie): »Zelo sem razočaran, saj smo pričakovali drugačno tekmo. V prvem setu smo pokazali, da smo lahko enakovredni Valu, v nadaljevanju pa smo povsem popustili in nismo predvajali svoje običajne igre. Slabi smo bili predvsem v sprejemu, kar nam je onemogočilo izvedbo dobro izdelanih Posnetek s sobotnega derbija v Gorici r C LIGA / 1. POVRATNO KOLO n Val ima sedaj tri točke prednosti pred Prevenirejem Fantje Olympie spet pri dnu, dekleta pa zdaj na 6. mestu Prvo povratno kolo je bilo za naše C ligaše zelo uspešno, saj so z izjemo 01ympie Agrarie Terpin, ki je tudi na povratnem derbiju morala priznati premoč Vala Imse, vsi slavili! 01ym-pia Kmečka banka in SoCa Unitecno pa sta se svojim najsprotnikom maščevala za poraz iz prvega dela prvenstva ter se tako nekoliko povzpela na lestvici. V moški C ligi so Je-ronCiCevi fantje še bolj utrdih svoje vodstvo, saj je tržaški Prevenire, ki je s točko manj od valovcev prvi del prvenstva zaključil na drugem mestu, presenetljivo izgubil proti predzadnjeuvršCe-nemu Maniagu (zanj je bila to šele tretja letošnja zmaga). Tako so se možnosti Valovih odbojkarjev za prestop v višjo ligo še malce povečale. Na tretjem mestu sta s šestimi točkami manj od Florenina in tovarišev Buia in Pallavolo Ts. SoCa Unitecno je po zmagi nad Itelyjem iz Fojde (ekipi sta oCitno enakovredni, saj sta se obe srečanji med njima zaključili šele po tie-breaku, vsaka pa je osvojila po eno tekmo) sama na petem mestu (le točko manj pa ima prav moštvo iz Fojde). To mesto pa mora absolutno ohraniti tudi po naslednjem kolu, saj ji skromna, a izkušena šesterka Alture ne bi smela povzročiti večjih težav. Naj še omenimo, daje trener Jakopič tudi tokrat zaupal svojim mlajšim igralcem, med katerimi se je še zlasti izkazal Marko Cemic. Prekinila pa se je pozitv-na serija Olvmpie Agrarie Terpin, ki je doživela svoj prvi poraz v novem letu. Zdaj si KlokoCov-nikovi fantje z Rojale-sejem, Mosso, H Pozzom in Eltorjem delijo 8. me- sto (zaradi slabše razlike v setih pa so šele na 11. mestu). Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da imajo prav toliko točk kot dvanajstouvršCena ekipa (12. mesto pa vodi v D ligo), ker pa je liga, Ce izvzamemo najboljše ekipe, v bistvu zelo izenačena, se lahko njihov položaj kmalu bistveno izboljša (Čeprav jih sedaj Čaka nekaj težkih tekem). V ženski C ligi je Val Siderimpes z zmago proti okrnjenemu tržaškemu Volleyu ’93 (nastopil je brez centra Fattute in korektorja Bostianciche-ve, odsoten pa je bil tudi trener Manzin, tako da je ekipo vodila podajacica Roberta Zimmermann -slednja bo ekipo vodila na vseh gostovanjih, ker se jih Manzin zaradi svojih igralskih obveznosti ne more udeležiti) ohranil pet točk prednosti pred Tolmezzom. Po naslednjem kolu pa bi se lahko njegova prednost še dodatno povečala: pomeril se bo namreč s skromnim Gonarsom, Tol-mezzo pa bo igral proti-Vivilu, ki ga je že v prvem delu prvenstva premagal. Ce bi se to res zgodilo, bi bile Valove odbojkarice še korak bližje napredovanju. 01ympia Kmečka banka pa se je po svoji 8. zaporedni zmagi povzpela na šesto mesto (deli si ga sicer prav z Manzanom, katerega je v soboto gladko premagala). Glede na v tem kolu prikazano igro pa lahko računamo, da bodo Corsije va in ostale na lestvici kmalu zasedle še kako mesto višje (zaostanki so namreč minimalni). Ze v prihodnjem kolu pa jih Čaka nova preizkušnja, saj se bodo v TržiCu pomerile s ttetjeuvršCeno Adrio Volley. Upajmo, da se njihova pozitivna serija ne bo prekinila. napadov. V teh trenutkih nam ni uspelo niti primemo reagirati. Opaziti je bilo, da gre za derbi, kjer nikoli ne veš, kako se obrnejo stvari na igrišču. Res škoda, saj smo odkrito računali na uspeh. Vsekakor pa Čestitam Valu za zmago.« Aljoša Orel (tolkaC Vala): »Nikakor nisem zadovoljen z našim nastopom, saj smo igrah slabo, kar je navsezadnje posledica nekoliko slabših treningov in nekaterih lažjih poškodb. Po prvem setu je bila naša morala nizka, pozitivno pa je, da smo tedaj odločno reagirali in predvsem z dobrim napadom uspeli obrniti potek tekme. Mislim, da je bil prav napad naš današnji najboljši element, saj smo tako v servisu kot v sprejemu veliko grešili. Ko bi bil predvsem sprejem boljši, bi lahko dosegli lažjo zmago.« (MAL) D LIGA / 1. POVRATNO KOLO Bor lahko malo bolj mimo diha Serija težjih tekem za Breg, Naš prapor se lahko nekoliko dvigne Dlfjem iz Vidma, ki je doslej le enkrat izgubil. Vsekakor pa morajo biti varovanke trenerja Stefanuta pripravljene na tekme z neposrednimi tekmeci v boju za obstanek. V prvem delu prvenstva so sicer proti vsem izgubile, nis° pa slabše od njih. V moški D ligi je NaS prapor še vedno predzadnji, z zmago v naslednjem kolu proti tržaškemu moštvu Old Cats, ki ima trenutno šest točk več (prav njih morajo brici dohiteti, ce hočejo doseči obstanek, saj zasedaj0 Tržačani deseto mesto) pa bi lahko na lestvici prehitel še Corno, ki ima 1® točko veC. Upajmo, da se bodo La-vrencicevi fantje-izkušenim Tržacanoin (med njimi je veC bivših borovceVJ maščevali za poraz iz prvega dela pr venstva, saj bi sicer njihov položaj P° stal še bolj zaskrbljujoč. Na vrhu lestvi ce premočno vodi Adria Volley (nj6®3 prednost pred drugouvrščenim Rigu _ tijem znaša že 8 točk), za katero igra tu di valoveč Marino Buzzinelli. Manj pozitivno pa je bilo kolo za naše D ligaše. Njihovi rezultati so bili pričakovani: Breg Alta Rubinetteria je bil proti prvouvršCenemu pordenon-skemu Sattecu popolnoma brez moCi, Naš prapor bi tretjeuvršCeni Npt skoraj prisilil igrati tie-break (kar vsekakor potrjuje napredek, ki so ga brici pokazali na zadnjih tekmah), Bor pa je po zamenjavi trenerja brez večjih težav premagal predzadnjeuvršCeni Staranzano. Tako si borovke sedaj s Farro delijo deveto mesto, od nevarnega enajstega mesta pa jih ločijo tri točke. Upajmo, da se bodo od njega v naslednjem kolu še dodatno oddalile (igrale bodo proti Fonta-nafreddi, ki ima šest točk manj od njih). Brežanke so še vedno na zadnjem mestu, na Začetku povratnega dela pa od njih verjetno ne moremo veliko pričakovati, saj se bodo pomerile v glavnem z nasprotniki z zgornjega dela lestvice. V naslednjem kolu se bodo na primer pomerile z drugouvrščenim M - j mmm* 1. ŽENSKA DIVIZIJA / KONEC 1. DELA Kontovelke brez poraza Premagale požrtvovalne borovke - Le točki za Slogo Bor Friulexport - Kontovel 0:3 (23:25,13:25,16:25) BOR: Posar, Smotlak, Frandolic, N. in T. Furlani, Carpani, Ciacchi, Dose, Husu, Bevilacqua, Legovich. KONTOVEL: Battigelli, Bogateč, Bukavec, Hrovatin, Milic, Šantini, V. Sossa, Starc, Švara, Vitez. Kontovelke so s pričakovano zmago v derbiju z bo-rovkami končale prvi del nepremagane. V prvem setu so jim borovke presenetljivo uspešno grenile pot do zmage. Kontovelke so sicer takoj povedle, vendar so bile v svoji igri premalo natančne, tako da njihovo vodstvo nikoli ni bilo zanesljivo, borovke pa sp jih z zelo požrtvovalno igro in nekaj dobrimi potezami celo dohitele in prehitele pri rezultatu 21:20, v končnici pa so Kontovelke le prevladale, Čeprav s težavo. V naslednjih dveh setih borovke niso veC igrale tako učinkovito, kar je boljšim Kontovelkam omogočilo, da so kljub še vedno nihajoči igri zadihale in brez večjih težav osvojile svojo 11. zaporedno zmago. Za požrtvovalnost si vsekakor pohvalo tokrat zaslužijo tudi poraženke. Ce bi vedno igrale kot v prvem setu, jim ne bi bilo treba trepetati za obstanek v ligi. Sloga Pizzeria Veto - Ricreatori 3:2 (13:25, 25:18, 25:13,18:25,15:11) SLOGA PIZZERIA VETO: Krevatin, Cvelbar, Gantar, Mannola, Mara in Saša Sossi, Spetič, Starec, Veljak, VVehrenfennig, Žerjal, Zerjul Mlade slogašice so v tem kolu osvojile letošnjo drugo prvenstveno zmago, ki bi pa morala biti, glede na dejansko tehnično pripravljenost igralk obeh ekip, bolj gladka. Naše odbojkarice pa so tokrat, verjetno zaradi podcenjevanja, zaigrale pod svojimi sposobnostmi. Premajhna zbranost in serija napak so pomagali Ricreatoriju, da je osvojil prvi set. To je slogašice zdramilo in so brez težav osvojile naslednja dva, v petrtem pa so žal spet odpovedale, kar so seveda izkoristili gostje. Treba je tako odigrati še 5. set, ki je ml do 11. točke povsem izenačen, nakar so slogašice :e uveljavile svojo premoč in zmagale, žal pa svoj po-mžaj na lestvici izboljšale le za dve 'točki. (INKA) Ostali izidi: Prevenire - Cus 0:3, Virtus - S. Andrea 3:2, Sgt - Altura 0:3, tekmo Killjoy - Npt so preložili. Vrstni red: Kontovel 31, Altura 25, Killjoy 24, Virtus 33, S. Andrea 22, Cus 20, Npt 18, Prevenire 10, Sgt 8, Jmr Friulexport 6, Sloga Pizzeria Veto 4, Ricreatori 1 (Killjoy in Npt s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Slogaši sklenili prvi del na prvem, Bor pa na 5. mestu Borovci gladko izgubili proti S. Andrea - Sloga boljša od Triestine Triestina Volley - Mirna Eurospin 0:3 (11:25, 6:25, 10:25) MIMA EUROSPIN: Grilanc, Jagodic, Micalessi, Mihe, Miot, Pertot, Veljak, Volčič. V prvi diviziji je bilo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva. Kot je bilo pričakovati, so igralci Mirne Eurospin zmagah brez težav. Za Triestino Volley nastopajo izključno igralci kategorije dečkov, ki naših seveda nikoli niso mogli ogroziti. Za slogaše je pomembno, da so osvojili tri točke, tekma sama pa ni zalegla niti za dober trening, saj je bila razlika med ekipama prevelika. Mirna Eurospin je bila v vodstvu od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga, in je veliko točk dosegla že direktno na servisu. (INKA) Bor - S. Andrea 0:3 (19:25,13:25,16:25) BOR: Gombač 4, Pahor 8, Betocchi 4, Coloni 2, Cuk 8, Šušteršič 1, Pavlica 0, elemente 4, Smotlak 1. Položaj nasprotnika na lestvici (imel je le tri toCkaveC) je obetal bolj izenačeno tekmo, žal pa so borovci odpovedali na ceh Črti in se predah po samih 45 minutah igre. V vseh treh setih so bili gostje stalno v vodstvu. Obračun po prvem delu je za borovce slab, še slabši pa bo, Ce ne bodo bolj resno trenirah, na tekmah pa pokazali kaj veC želje po zmagi. (Dejan) Ostali izidi: Prevenire - Volley Club 0:3, Rigutti - Le Volpi 3:2, Vanzumen - Azimut 0:3. Vrstni red: Sloga Mirna Eurospin 25, VoUey Club 24, S. Andrea 20, Azimut 1-7, Bor Koala-14, Le Volpi 13, Rigutti 10, Prevenire 9, Vanzumen 3, Triestina Volley 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Breg Comec - Ubertas 0:3 (14:25,15:25,17:25) BREG COMEC: Berzan, Kralj, Ferluga, Sossi, Perak, KrižmanCiC, Antonini, Mauri, Kocjan. Brežanke so se tudi tokrat pomerile z ekipo, ki je boljša od njih. Za Libertas igrajo namreč tudi odbojkarice, ki so igrale že v D ligi, kar se je moCno poznalo. ZaCetek tekme je bil sicer izenačen, nato pa so Brežanke začele slabo sprejemati, zaradi Cesar jim ni uspelo organizirati napada. Tudi v ostalih setih so Bregove odbojkarice igrale pod svojimi sposobnostmi in s tem Libertasu močno olajšale delo. Ostali izidi: Altura - Le Volpi 3:0, S. Andrea - Orna 1:3, Pallavolo Ts - Sgt 3:1, ' Prevenire - Virtus 0:3. Vrstni red: Pallavolo Ts 12, Libertas, Altura, Oma in Virtus 9, Sgt 7, Prevenire 5, Breg Comec, S. Andrea in Le Volpi 0. MLADINKE / PLAY-OFF Pizzeria Veto že finalist Kontovelke se bodo morale še zelo truditi V prvi polfinalni tekmi so tesno s 3:2 premagale Alturo, ki pa je dosegla večje število točk. Kontovel - Altura 3:2 (18:25, 13:25, 25:22,25:21,15:10) KONTOVEL: Batti-gelli, Bukavec, Hrovatin, Milic, Santini, Sossa, M. in N. Starc, Vitez, Prašelj, ZuziC, Suc. V prvem polfinalnem srečanju so se morale Kontovelove odbojkarice pošteno potruditi, da so strle odpor Alture. V prvih dveh setih jih je Altura presenetila z odličnima blokom in obrambo, medtem ko so Kontovelke zgrešile veliko servisov, blok pa je povsem odpovedal. Tako je visoka ekipa Alture, ki ne skriva svojih ambicij, in ki lahko raCuna na zelo dobro podajacico Sgombo (pri Volleyu ’93 je rezervni podajaC v C ligi) z lahkoto v setih povedla z 2:0. Tedaj pa so Kušarjeve varovanke izboljšale svojo igro, se izkazale z zelo prodornim napadom ter po izenačenem boju stanje v setih izenačile. Altura pa je od tretjega seta dalje moCno popustila v sprejemu, zaCela je grešiti, poraz v tretjem in Četrtem setu pa jo je tako potrl, da je v petem setu povsem odpovedala. Tako ni bila zmaga naših odbojkaric, ki so bile vedno bolj samozavestne, v odločilnem petem nizu nikoli v dvomu. V povratnem srečanju, ki bo v Četrtek ob 18.45 v telovadnici šole Don Milani, morajo Kontovelove odbojkarice spet premagati svoje nasprotnice. Poraz s 3:2 jim namreč ne bi bil dovolj za uvrstitev v finale, saj je Altura kljub porazu na" prvi tekmi dosegla veC točk. Virtus - Sloga Pizzeria Veto 0:3 (18:25,21:25,16:25) SLOGA PIZZERIA VETO: Coretti,' Crissani, Cvelbar, Gantar, Kalc, Prestifi-lippo, Sossi, Spetič, Žerjal. Slogašice so tudi v povratnem srečanju gladko odprvile Virtus in se tako uvrstile v finale za naslov pokrajinskega prvaka. Virtus je tokrat nastopil brez svoje najboljše igralke, Alexie Co-ghevine, ki se je poškodovala na prvi tekmi. To je Slogi še nekoliko olajšalo delo, Čeprav je Virtus vseeno stalno igral napadalno. Trener Maver je na igrišče poslal vse razpoložljive igralke in preizkusil veC različnih postav, saj je bilo že po prvem setu jasno, da bo v finalu igrala Sloga. Na slikah slogašica Katja Spetič (levo) in Kontovelka Sabrina Bukavec (deono) MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / DEČKI Sloga Multinvest po zmagi nad Triestino bližja naslovu Po izenačeni tekmi so Peterlinovi varovanci slavili s 3:2 - Pri naraščajnicah slogašice osvojile derbi z Borom Sloga Multinves ^ Volley 3:2 (25: 19:25,25:23,15rl2) SLOGA MUH Libi, Furlan, lozza, ^ina, Negrini, Schart, Stopar. Slogini dečki : 0svojitvi pokrajin s °va v tem prvens v nedeljo osvojili Najpomembnejšo z )e za napeto in i; se zavedah p, 'elane m naši ign ?. Veliko mero ž !lrn ie prepreCe konca, ko ayolley »odlf edla s 23:20. Z 0 Zlnage pa j NsPelo obrniti "°nst Tudi nasl konca1 Slogaši so x g51 fantje zb *°>li umi Podvajati bo !F°'s katerr J^jitiše^ njihova zmaga povsem zaslužena. Na lest\dci ima trenutno Sloga Multinvest 5 oz. 7 točk prednosti pred svojimi zasledovalci, ker pa je Triestina Volley odigrala tekmo manj, znaša prednost dejansko 4 točke. Slogaši bi ob normalni igri že pred koncem prvenstva tudi matematično lahko proslavljali prvo mesto. (INKA) Ostala izida: II Ciuha - Virtus 0:3, Hammer Volta - Vol-Iey Club 0:3, Pahavolo Ts ni igral. Vrstni red: Sloga Multinvest 20, Volley Club 15, Triestina Volley 13, Virtus 9, D Ciuha 3, Hammer Volta 0 (Triestina Volley in Hammer Volta s tekmo manj). NARASCAJNICE Skupina A Izida: Ricreatori B - Altura A 3:0, Npt - Oma A 3:0. Vrstni red: Npt 8, Ricreatori B 5, Oma A in Altura A 4 (Npt in Ricreatori B s tekmo manj). Skupina B Triestina VolIey - Kontovel 0:3 (19:25, 15:25,16:25) KONTOVEL: Kapun, Vitez, Pertot, Lisjak, Stoka, Ri-chiardi, Gruden, ZužiC, Bukavec. Kontovelove narašCajnice so Triestino volley, ki je nastopila nekoliko okrnjena, z lahkoto premagale tudi v povratni tekmi. Na igrišče so stopile vse Kontovelke in dobro opravile svojo nalogo. S svojo Četrto zmago je Kontovel dokazal, da bo v svoji skupini brez težav osvojil 1. mesto in se v play-offu potegoval za naslov pokrajinskega prvaka. Ostah izid: Libertas - Virtus 1:3. Vrstni red: Kontovel 12, Virtus B 6, Libertas in Triestina Volley 0 (Triestina Volley in Libertas s tekmo manj). Skupina C Sgt - Breg 3:1 (23:25, 25:20,25:23,25:18) BREG: Bratos, Crepaldi, Crevatin, Damin, Grilanc, Smotlak, Stepančič, Velise, Viler, Zeriali, Zeriul, Sossi. Mlade Brežanke so se tokrat pomerile s prvouvršCenim Sgtjem in se mu enakovredno upirale. V prvem setu so igrale praktično brezhibno, dobro so servirale in odlično sprejemale. Tako so povedle kar z 21:11. Njihove nasprotnice, ki so boljše in bolj izkušene, so se jim sicer nevarno približale, vseeno pa so Kušarjeve varovanke set osvojile. V drugem setu so nekoliko popustile, saj so mislile, da bodo brez težav zmagale. Tako je Sgt stanje v setih izenačil, nato pa je osvojil še tretji in Četrti set, za zmago pa se je moral vsekakor pošteno potrudih, saj je Breg pokazal veliko motivacijo in zagrizenost. Ker so igralke še začetnice, lahko pričakujemo, da bodo hitro napredovale in iz tekme v tekmo igrale bolj uspešno. Izid 3. kola: Pallavolo Ts -Sgt 1:3. Ostah izid 4. kola: Pallavolo Ts - Oma B 3:0. Vrstni red: Sgt 10, Pahavolo Ts 8, Breg 3, Oma B 0 (Sgt, Pahavolo Ts s tekmo, Breg z'dvema tekmama manj). Skupina D Sloga Nuova Kreditna -Bor Friulexport 3:1 (25:11, 25:11,25:27,25:5) SLOGA NUOVA KREDITNA: Barbieri, Coretti, Gregori, Kralj, Mazzucca, Pecchiari, Racman, Risegari. BOR FRIULEKPORT: Pu-gliese, Koren, Mahorcic, Se-mec, Slavec,. Seffino, Krevatin, Balbi V zadnjem kolu prvega dela prvenstva je bil v nedeljo na Opčinah derbi, ki je odločal tudi o drugem mestu na lestvici. Zmagale so igralke Nuove Kreditne, vendar so tudi borovke s prikazano igro zadovoljile, še zlasti Ce pomislimo, da imajo v svojih vrstah kar nekaj igralk, ki so pod zgornjo starostno mejo te kategorije. Prva dva seta sta bha bolj izenačena, kot kažeta končna izida, Čeprav ni bila zmaga domačink nikoli v dvomu. Zelo razburljiv pa je bil razplet v tretjem setu, ko so pri 13. točki povedle borovke in prednost obdržale do izida 21:20. Slogašice so izenačile in povedle, do set žoge pa je prvi prišel Bor Friulexport. Sloga Nuova Kreditna je nato povedla s 25:24, v konCnici pa so bile spet boljše gostje, ki pa so nato v Četrtem setu povsem odpovedale in niso slogašicam nudile več nobenega odpora. (INKA) Ostah izid: tekmo Ricreatori A - Virtus A bodo odigrali danes, Altura B ni igrala. Vrstni red: Ricreatori A in Nuova Kreditna 9, Bor Friu-lexport 6, Virtus A 3, Altura B 0 (Bor Friulexport in Nuova Kreditna s tekmo več). Na sliki: Borove naraščaj-nice ODBOJKARSKI PDZm IME: Marko PRIIMEK: Cemic DATUM ROJSTVA: 14.05.1980 STUDIJSKA SMER: Ekonomija EKIPA: Soča ZGLED V SVETOVNI ODBOJKI: Peter Blange ZGLED PRI NAS: Matej Cemic Kdaj si se priCel ukvarjati s športom? »Hmm... v prvi osnoxmi, ko sem bil še zelo mlad, ko sem treniral mini odbojko pri Soči, kjer sem igral vse do mladinskih lig. Nato v sklopu sodelovanja z Valom sem igral malo pri vseh goriških društvih, in sicer najprej pri Valu, nato ponovno pri SoCi, potem pri 01ympiji, in potem ponovno pri Valu, kjer sem pred tremi leti prestopil v ekipo, ki je nastopla v deželni D ligi. Letos pa sem se po dolgem Času ponovno vrnil k SoCi, ki nastopa v deželnem prvenstvu C lige. Bil sem tudi dvakrat poklican v pokrajisnko reprezentanco U14 in U16, s šesterko Vala pa sem osvojil tudi en deželni naslov.« Najlepši spomin z odbojkarskega igrišča. »Nedvomno tekma proti Alturi izpred dveh se-zon.To pa zato, ker je bila tekma izredno dolga in ker sem zaigral res dobro. Zgubljali smo namreč že 2:0 v setih, a nato smo se prehudih, napravil sem kar nekaj asov, in smo izenačili na 2:2. Tie-break pa je bil zelo izenačen, Zal pa se je konCal z zmago Alture in to po hudem boju (20:18)še s starim sistemom točkovanja.« Kaj pa se ti pravzaprav zdi rahy point system? »Ta nov sistem v bistvu ne dopušča več napak in igra je praktično postala hitrejša. Igralci sedaj ne smejo veC grešiti, saj jih lahko vsaka minimalna napaka stane set. Poleg tega si s prejšnjim sistemom lahko nadoknadil zelo velike zaostanke na primer 14:5, sedaj pa to ni veC mogoCe. Ko nasprotnik pridobi visoko prednost je praktično že osvojil set.« Kako bi se opisal kot igralca? »To je zelo težek odgovor. Najbolje bi me lahko opisal moj trener. Vsekakor sem zelo nihajoč v igri, v smislu, da enkrat mi gre dobro od rok napad, enkrat servis, tako da je to moja glavna hiba in jo bo treba Cimprej popraviti, Ce se bom hotel izboljšati kot igralec.« (RAS) KOŠARKA / 49. ALL STAR TEKMA Najboljšo igralca sta bila Shaguile 0'Neal in Tim Duncan - Vzhod vodil le na začetku NOGOMET Kamenin prvak Afrike, Nigerijci protestirajo LAGOS - Nogometna reprezentanca Kameruna je na 22. afriškem prvenstvu v Nigeriji osvojila prvo mesto, potem ko je po izvajanju enajstme-trovkmetrovk premagala domaCo reprezentanco s 4:3. V rednem delu se je tekma končala z neodločenim izidom 2:2 (1:2). Za zmagovito reprezentanco sta zadetka dosegla Etoo (26.) in Mboma (31.), za poraženo pa Chukwa (45.) in Okocha (47.). Gre za veliko presenečenje, ki ga v nigerijskem taboru niso mirno požrli. Njihovi protesti pa so usmerjeni predvsem v »neobstoječi« gol pri stanju 3:3. Takrat je enajstmetrovko izvajal Nigerijec Ikpeba. Žoga je zadela prečko in se po mnenju Nigerijcev - in tudi po mnenju večine prisotnih - odbila preko gotove Črte. Toda sodnik očitno ni bil tega mnenja. Ko je namreč Kamerunec Song uspešno izvedel naslednjo enajstmetrovko je sodnik odpiskal konec srečanja, kar je pomenilo, da je Kamerun zmagovalec. Kasnejši večkratni TV posnetki so pokazali, da so bili prostes.ti Nigerije upravičeni, saj je bilo jasno vidno, da je žoga šla preko golo-, ve črte. OAKLAND - Selekcija Zahoda je v 49. tekmi Ali Star severnoameriške košarkarske lige NBA v Oaklandu premagala Vzhod s 137:126. Za najboljša igralca 49. tekme Ali Star sta bila skupaj izbrana Tim Duncan in Shaguile 0‘Neal (oba Zahod, na posnetku AP) . NajveC točk za zmagovalce, po 24, sta dosegla Duncan in Kevin Garnett, dve manj pa 0‘Neal, ki je kljub 140 kilogramom navdušil s svojo gibljivostjo. Enkrat je celo vodil žogo od svojega do nasprotnega koša in napad tudi učinkovito zaključil. Imel je še devet skokov in tri blokade, Duncan pa 14 skokov in štiri podaje. Ja-son Kidd je suvereno vodil igro in dosegel 14 podaj. Na tej tekmi se je izkazal skorajda vsak igralec, ki je stopil na parket. Kobe Bryant je z metom prek glave spomnil na Čase Kareema Abdula Jabbarja, Michael Jordan, ki je bil na tej tekmi med gledalci, pa je zapo-skal mnogim akcijam, ki jih je nekdaj izvajal sam. Na igrišču je najmanj Časa preživel Karl Malone (Utah), le tri minute, vendar pa so njegovi soigalci z zahodnega dela lige, ki ima letos veliko močnejše ekipe; brez težav zmagali. Zahod, ki je imel veliko premoč pod košem, si je zmago zagotovi v začetku zadnje Četrtine z delnim rezultatom 10:2. Povedel je sicer Vzhod. Prva dva koša na tekmi je dosegel Vince Carter; prvega po podaji prvega strelca lige Allena Iversona, njegov drugi koš pa je bil skorajda posnetek zmagovitega zabijanja noč predtem, ko se je zavrtel za 360 stopinj. Iverson je bil s 26 koši znovp najboljši strelec, dodal pa je še devet podaj. AMERIŠKI POKAL / PRED FINALOM MED BLACK MAGICOM IN LUNO ROSSO j I šrafuro Včeraj predstavili tudi obe jadrnici za finalni dvoboj AUCKLAND - Le še nekaj dni (prvi dvoboj bo 19. februarja) nas loCi od začetka finala Ameriškega pokala v jadranju med branilcem naslova, novozelandsko jadrnico Black Magic, in izzivalcem, italijansko jadrnico Luna Rossa. Novozelandci so vCeraj izbrali jadrnico za finale in po pričakovanju so se odločili za novejši model NZL 60 namesto starejšega NZL 57. Dejansko je bilo vse odločeno že veliko prej. Na novo jadrnico so že montirila futuristični jambor, pa tudi skipper Russel Coutts je vedno jadral na NZL 60, medtem ko je jadrnico NZL 57 na treningih prepustil rezervni posadki. Uradno so novozelandsko jadrnico predstavili vCeraj zveCer, ko je tudi Luna Rossa pokazala, s kakšnim plovilom bo skušala prvič v zgodovini Ameriški pokal pripeljati v Italijo. Sicer pa zadnji dnevi pred finalom potekajo v znamenju polemik, ki zadevajo pravila tekmovanja. NajveCji spor zadeva prisotnost sodnikov na jadrnici in takojšnja izvedba kazenskega obrata zaradi morebitne kazni. Tako rešitev zagovarjajo Novozelandci, medtem ko je Luna Rossa pripravljena le na pol sprejeti zahteve Black Ma-gica. »Kar zadeva prisotnost opazovalca, ki bi zastopal sodnike na krovu, nimamo nic proti,« pravijo v italijanskem taboru, kjer pa ne pristajajo na to, da bi morali morebitno kazen izvesti takoj, ko bi bila izrečena. Zagovarjajo pravilo, ki je bilo v veljavi na dosedanjih dvobojih izzivalcev, ko je morala posadka kazenski obrat izvesti enkrat pred koncem regate. Ker do sporazuma ni prišlo, bo v sporu razsodilo posebno petčlansko razsodišče, v katerem sta dva predstavnika Royal New Zealand Yacht Cluba (branilci pokala), dva elana New York Yacht Cluba (predstavnik vseh izzivalcev) in predsednik razsodišča, ki je iz Brazilije. Toda ta spor predstavlja najbrž samo uvod v drobne spopade glede pravil, ki jih bosta morali spoštovati obe posadki. Ze danes bodo ■ * . aSHSBS * v ^ . v - ''V -- . morali določiti tudi najnižjo in najvišjo hitrost vetra, ko je še mogoče izpeljati regato. Tudi tu je položaj precej nejasen. Na dvobojih izzivalcev je bila ta hitrost določena med 5 in 18 vozli. Toda Black. Magic ima kot branilec naslova pravico, da ta pravila spremeni. Zanje pa je lahko sprejemljiv veter tudi med 20 in 30 vozli, ko gre za močan veter oziroma 7 do 7, 5 vozla, ko je vetra malo. O tem ali so razmere primerne za regato, sporazumno odločata obe posadki, Ce pa sporazuma ni, odloCa regatni odbor, ki ga vodi Harold Ben- net, ki je trener kluba, ki brani pokal. Toda taka so pravila Ameriškega pokala. Branilec ima vrsto ugodnosti in to je tudi eden od razlogov, da so Američani hranili pokal v svojih vitrinah dolgih 132 let. Zato v taboru Lune Rosse tudi od razsodišča ne pričakujejo pre-. veC in se bolj zanašajo na svoje moči, znanje, jadrnico in seveda sreCo, brez katere tudi ni mogoCe računati na končni uspeh. Na posnetku AP italijanski jadrnici med treningom za finalni obračun. SMUČARSKI POLETI / SVETOVNO PRVENSTVO V VIKERSUNDU Prvak Nemec Hannawald, Slovenci slabi Tekmovanje izvedli včeraj po sobotni in nedeljski odpovedi - Cecon 14., Lunardi 22. VIKERSUND - Nemec Sven Hannavvald (na posnetku AP) je zmagal na svetovnem prvenstvu (SP) v poletih v Vikersuridu na Norveškem (179; 5, 188 in 196, 5 metrov, 536, 8 točke). Srebrno odličje je osvojil Avstrijec Andreas Widholzl (180, 5, 180 in 195 m, 522, 6), bron pa Finec Janne Ahonen (147, 5,180, 5, 190 m, 484,1). Prireditelji so po dveh dnevih odpovedi SP prestavili na ponedeljek in vCeraj le uspeli izvesti tri serije. V finale trideseterice v drugi in tretji seriji se ni uvrstil nihče izmed slovenske trojice. Blaž Vrhovnik je SP končal na 38. mestu (118, 5 m, 91, 2), Grega Lang je bil 39. (119 m, 90, 8), Damjan Fras pa 45. (108 m, 72, 6). Nastopilo je 47 skakalcev, slovenska vrsta pa je tokrat dosegla najslabši rezultat na dosedanjih 16 SP v poletih. Leta 1988 je bil Primož Ulaga drugi, leta 1996 Urban Franc tretji, na predzadnjem SP pa je bil Primož Peterka šesti. Uspešnejši so bili tokrat Italijani. Roberto Cecon je bil 14., Ivan Lunardi pa 22. Dvoboj za naslov prvaka se je po prvi seriji odvijal le še med dvema skakalcema. Hannavvald je imel 8 desetink prednosti pred zmagovalcem letošnje novoletne turneje VVidholzlom, ki je imel sicer meter daljši polet. Japonec Noriaki Kasai je bil na tretjem mestu s 154, 5 metri že veC kot 30 točk za vodečim. Na 12. mestu je bil vodilni v svetovnem pokalu in favorizirani Nemec Martin ScJunitt, mesto za njim pa Ahonen. Oba sta v drugi seriji napredovala (3. in 4.). Schmitt, ki je bil po drugi seriji Četrti, je v zadnji seriji skotil 181, 5 metra in zdrsnil na-šesto mesto. Prehitela sta ga tudi svetovni rekorder Norvežan Tommy Ingebrigtsen in Kasai. Slednji je prvi prehitel svojega rojaka Kazuošija Funakija, ki je branil naslov in tekmo konCal na 7. mestu za Schmittom. Že v Sydneyju krvni testi za EPO? SYDNEY - Prireditelji olimpijskih iger v Sydneyju nameravajo med igrami s krvnimi testi preverjati tudi, Ce so športniki zlorabljali t.i. krvni doping EPO. S pomočjo sredstva EPO si športniki povečajo število rdečih krvnih telesc, ki vežejo kisik. Avstralski Institut za šport že dlje Časa raziskuje s sredstvi MOK, kako trdno dokazati uporabo tega prepovedanega sredstva. »Upam, da bomo imeli do iger zanesljiv test, »je povedal predsednik avstralskega olimpijskega komiteja John Coates. Avstralci bodo testirali tudi športnike, ki se bodo pripravljali v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Novi Kaledoniji. Avstralska vlada je že potrdila, da bo pomagala pri kritju stroškov. Med igrami samimi bo opravljenih 2.000 doping kontrol. Teniška poroka leta bo junija LAS VEGAS - Nekdanja nemška teniška igralka Steffi Graf in njen ameriški teniški in intimni prijatelj An-dre Agassi bosta po pisanju nemškega Časnika Bild am Sonntag svojo ljubezen 14. junija potrdila s poroko. Časopis se pri tem sklicuje na informacije njunih najbližjih prijateljev. Poroka 30-letne Grafove in leto dni mlajšega prvega teniškega igralca sveta naj bi bila v Las Vegasu, torej Agassijevem domačem mestu. Agassi ostaja na vrhu DUBAI - Izvoljenec Grafove pa tudi na najnovejši moški teniški lestvici "Champions Race" ostaja na vrhu. Sledita Rus Jevgenij Kfelnikov in Šved Magnus Norman. Nemec Kiefer, zmagovalec turnirja v Du-baiju, je zdaj Četrti. Kiefer je s 7:5, 4:6, 6:3 premagal Spanca Juana carlosa Ferrera. V San Joseju je v finalu slavil 2. nosilec Mark Philippoussis (Avs), ki je s 7:5, 4:6, 6:3 premagal ne-postavljenega Šveda Mikaela Tillstoema. ŠPORT Torek, 15. fchm.ja 2000 SMUČANJE / POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL IZIDI POKALA TREH DEŽEL SK Portorož spet prvi, člani SK Devin inSPDG uspešni SK Devin prvi no mladinski lestvici - Matej Crismancich, Eva Del Fabbro in Jana Plesničar najboljši iz zamejstva FORM Dl SOPRA - Trinajsti Pokal prijateljstva treh dežel je imel sicer istega absolutnega zmagovalca kot lani, to je SK Portorož, drugače pa je bil po svoje pravi unikat. Množično veleslalomsko tekmovanje, ki je namenjeno obmejnim društvom iz Avstrije, Italije in Slovenije, je letošnji organizator - SK Devin - prvič priredil v kraju Fomi di so-pra, prvič so na na njem sodelovala tudi nekatera ita-hjanska prijateljska društva s Tržaškega, prvič so priredili drugo vožnjo za petnajst najboljših moških posameznikov in deset ženskih posameznic. Čeprav se je letošnje izvedbe udeležilo več kot 300 tekmovalcev in tekmovalk 17 društev, je vse teklo kot po olju. Tekmovanje na dveh progah so izpeljali namreč v slabih štirih urah, prvi spust samo v dveh. Na bogatem nagrajevanju niso štedili s pokali, medaljami in praktičnimi darili. O absolutni zmagi SK Portorož smo že pove-dali. Na tej lestvici je bil SK Devin tretji, SPDG pa Četrti. Na društveni lestvici mladinskih kategorij je prevladal SK Devin (SPDG spet 4 ). Njegov uspeh je bil kombinacija množičnosti a judi dobrih dosežkov. Tako je elan devinsko-nabrežin-skega društva Matej Crismancich osvojil naslov najboljšega med mladinci (upoštevan je rezultat prve vožnje), na absolutni lestvici pa je bil drugi. Tako kot lani je zmagal 39-letni Korošec Joži Paril, pred katerim je imel Matej po prvi v°žnji osem stotink prednosti, na koncu pa je zaostal za šest desetink. Prisotnost italijanskih klubov ni ona neopazna, saj je tako na članski kot mladinski ravni prevladala Članica Sci Cai Trieste, komaj trinajstletna Micole Marassi. Med ženskami sta se v finalni spust uvrstili tudi Članici SPDG Eva Del Fabbro (7.) in Jana Plesničar (9.). Jana je bila v mladinski konkurenci peta. V posameznih kategorijah so od zamejskih smučarjev stopili na zmagovalni oder Se Gregor Nanut (SPDG, 1. med cicibani, Daniel Pozzecco (Devin, 2. med cicibani), Jana Plesničar (SPDG, 2. med mlajšimi mladinkami), Marta Vižintin (SPDG, 1. med starejšimi članicami), Tina Del Fabbro (SPDG, 1. med mlajšimi cicibanka-mi), Mateja Nanut (SPDG, 2. med mlajšimi cicibanka-mi), Mattia Rožic (SPDG, 1. med mlajšimi cicibani), Tjaša Corva (SPDG, 2. med cicibankami), Lara PuriC (Devin, 1. med super ba-bay), Rina Ukmar (Devin, 2. med damami), Loredana Prinčič (SPDG, 3. med damami), Matej Crismancich (Devin, 1. med mlajšimi mladinci) in Stojan Sosič (2. med veterani). Organizatorji niso pozabili niti na »posebno priznanje« za zadnjeuvrščenega Borisa Tavčarja. Pokal prijateljstva vsako leto izmenično organizirajo društva SK Devin, SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in SK Šentjanž iz Šentjanža v Rožu na avstrijskem Koroškem. Oporo imajo tudi v svojih občinah, letošnjo izvedbo pa je finančno podprla občina Devin-Nabreži-na. V nagradni sklad so prispevali še podjetja Agrim-pex, K Manni, Papi spori in Elan. Begunjska tovarna je kljub težavam, ki ogrožajo zaposlovalno raven, poklonila par smuCi in smučarsko desko. Tehnično izvedbo tekmovanja je omogočila družba Promotur, za Caso-merilstvo je poskrbelo SPDT, ob golažu in zvokih harmonike Lozjeta Furlana pa so se udeleženci na cilju ob lepem vremenu še dolog Časa zadržali v prijateljskem vzdušju. Škoda, da sta se iz zamejstva tekmo- vanja množično udeležila le SK Devin m SPDG. Stojan SosiC: »Na tem tekmovanju so prvič sodelovala tudi prijateljska italijanska društva s Tržaškega. Zadovoljni smo tudi, da so se našemu vabilu odzva-b smučarji Zavoda združenega sveta, ki deluje na našem območju. V nekaterih kategorjah je bila kakovost na visoki ravni, še posebej to velja za kategoriji naraščajnikov in dečkov obeh spolov. Prvi spust smo spravili pod steho v samih dveh urah in celotno tekmovanje smo izpeljah v slabih štirih urah, Čeprav je štartalo več kot 300 tekmovalcev. Zahvaliti se moram požrtvovalnim elanom, ki so poskrbeli za uspešen potek tekmovanja, vsem udeležencem in spon-sorjem. Glede na to, da vlada za to tekmovanje veliko zanimanje, bi bilo treba pretehtati možnost, da bi se iz rekreacijskega spremenil v uradno mednarodno tekmo, vsaj za določene kategorije.« Zmagovalci po kategorijah in uvrstitve naših smučarjev na nedeljki tekmi v Fomiju. Super baby sprint - ženske: 1. Lara PuriC (Devin) 27, 85; 5. Elisa Košuta (Devin) 1:22, 02; 9. Katarina Kariž (Devin) 1:54,24. Super baby sprint -moški: 1. Nejc Jamšek (SK Izola) 27, 28; 5. Luca Benes (Devin) 1:12,56. Dame: 1. Ivanka Mikuletič (Snežnik) 43, 66; 2. Rina Ukmar (Devin) 45, 56; 3. Loredana Prinčič (SPDG) 49, 44. Mlajše dcibanke: 1. Tina Del Fabbro (SPDG) 41, 44; 2. Mateja Nanut (SPDG) 45, 07; 5. Dana PuriC (Devin) 47, 21; 9. Elena Stanič (Devin) 55,25. Mlajši cicibani: 1. Mattia Rožic (SPDG) 40, 08; 5. Bernard PuriC (Devin) 45, 22; 8. Mattia De Luca (SPDG) 49, 08; 9. Graziano Rasman (Devin) 50, 68; 10. Matej Pernarčič (Devin) 50, 93; 11. Erik Hrovatin ( Devin) 52, 54. Cidbanke: 1, Andrea Paril (St. Janzj 38, 60; 2. Tjaša Corva (SPDG) 40, 97; 7. Paola Ciguj (Devin) 48, 75; 8. Roberta Ressi (SPDG) 49, 05; 10. Sharon Starc (Devin) 51, 55. Mlajše pionirke: 1. Carlotta Sadoch : (XXX. Ottoore) 34, 14; 5. Martina Gantar (Devin) 37001; 10. Veronika PovšiC (SPDG) 48, 03. Pionirke: 1. Micol Marassi (CAI TS) 83, 28; 4. Elisabeth Miklus (SPDG) 36,31. Starejše Članice: 1. Marta Vižintin (SPDG) 38, 29; 6. Mirjam Kandut (Devin) 48, 95; 7. Stefania Pagano Devin) 49, 68; 9. Pia Komjanc (SPDG) 54,26. Mlajše mladinke: 1. Chiara Pontonutti (CAI TS) 33, 99; 2. Jana Plesničar (SPDG) 34, 79; 4. Eva Del Fabbro (SPDG) 35, 29; 6. Karolina Cemic (SPDG) 41, 25. Mladinke: 1. Simona Strnišnik (Portorož) 37,72. Članice: 1. Lydia Oraze (Sele) 33, 66; 5. Tanja PuriC ( Devin) 39. 55; 7. Elza Šircelj (Devin) 43, 77. Superveterani: 1. Hanzi Graze (Sele) 52, 27; 9. Jordan PuriC (Devin) 59, 05; 10. Edi bratos (SK Brdina) 59, 88; 11. Josip Pangos (Devin) 1:01, 22; 12. Milan Škabar (SK Brdina) 1:02, 48; 14. Lucijan SosiC (SK Devin) 1:08,18. Veterani: 1. Gusti Zablatnik (St. Janz) 45, ; 05; 2. Stojan SosiC (Devin) 47, 68; 4. Natali-no Culot (SPDG) 47, 89; 5. Boris Baša (SPDG) 48, 58; 7. Ivan Plesničar (SPDG) 49, 85; 9. Bojan Miklus (SPDG) 55, 74; 10. Roberto Greco (Devin) 57, 22; 12. Gianni Rasman (Devin) 58, 24; 14. Lucijan Cemic (SPDG) 59,19; 18. Luciano Leghissa (Devin) 1:08,81. Cidbani: 1: Gregor Nanut (SPDG) 51, 80; 2. Daniel Pozzecco (Devin) 54, 62; 5. Mattia Rasman ( Devin) 57, 04; 6. Marko Gantar (Devin) 57, 14; 12. Jan Kariž (Devin) 1:54, 36. Mlajši pionirji: 1. Federico Maracchi (CAI TS) 45, 10; 6. Alessio Sibilla (Devin) 46, 62; 12. Simon Plesničar (SPDG) 50, 57; 16. Andrej Marušič ( Devin) 54, 20; 19. Erik Pertot (Devin) 56, 91; 24. Matteo Cigui ( Devin) 1:06, 79. Pionirji: 1. Andrea Ferin (CAI TS) 43, 52; 16. Stefan o Faganel (SDPG) 56,86. Starejši elani: 1. Joži Parti (St. Janz) 43, 20; 7. Loris Nanut (SPDG) 48, 79; 9. Livio Rožic (SPDG) 49, 31; 12. Carlo Del Fabbro (SPDG) 52, 45; 15. Paolo PuriC (Devin) 57, 42; 18. Fabio Košuta (Devin) 1:01, 32; 19. Romano Pernarčič (Devin) 1:01, 49; 20. Gianni Leghissa (Devin) 1:02, 05; 22: Boris TavCar (Devin) 1:13, 83; 24. Ezio Stancich (Devin) 1:23, 55. Mlajši mladinci: 1. Matej Crismancich (SK Devin) 43,12. Mladina: 1. Jan FifipiC (C.M.U.) 47, 97. Člani: 1. Aleš Benigar (Snežnik) 46, 52; 11. Maurizio Peric (Devin) 51, 55; 13. Silvio Benes (Devin) 1:04,87. Absolutna mladinska moška lestvica 1. Matej Crismancich .(Devin) 43, 12; 2. Andrea Ferin (CAI TS) 43, 52; 3. Tomaž Lipušček (Matajur) 43, 93; 13. Alessio Sibilla (Devin) 46, 62; 25. Simon Plesničar (SPDG) 50, 57; 26. Gregor Nanut (SPDG) 51, 80; 34. Andrej Marušič (Devin) 54, 20; 38. Pozzecco Daniel (Devin) 54,62; Absolutna mladinska ženska lestvica 1. Micole Marassi (CAI TŠ) 33, 28; 2. Darja Bajc (SDol) 33,90; 3. Chiara Pontonut- j ti (CAI TS) 33, 99; 5. Jana Plesničar (SPDG) 34, 79; 7. Eva Del Fabbro (SPDG) 35, 29; 14. Martina Gantar (Devin) 37, 01; 24. Tjaša Corva (SPDG) 40, 97; 25. Karolina Cemic (SPDG) 41, 25; 38, Paola Ciguj (Devin) 48, 75; 42. Sharon Starc (Devin) 51,55; Absolutna moška lestvica 1. Joži Parti (St. Janz) 1:25, 03; 2. Matej . Crismancich (Devin) 1:25, 63; 3. Andrea Ferin (CAI TS) 1:21,17; 4. Tomaž Lipušček (Mataujur) 1:26, 59; 5. Cristian Koefer (St. Jnz) 1:27, 57; 6. Blasius Gasser (St. Janz) 1:28, 59; 7. Manfred Maierhofer (St. Janz) 1:29, 04; 8. Gusti Zablatnik (St. Janz) 1:29, 91; 9. Teo Beltrame (CAI TS) 1:30, 00; 10. Stefano Bolcic (XXX Ottobre) 1:30,20. Absolutna ženska lestvica 1. Micole Marassi (CAI TS) 1:18, 01; 2; Darja Bajc (Dol) 1:18, 04; 3. Tatjana Zablatnik (St. Janz) 1:18, 27; 4, Lydia Oraze (Sele) 1:19, 11; 5. Carlotta Sadoch (XXX Ottobre) 1:19,-21; 6. Chiara Pontonutti (CAI TS) 1:19, 45; 7. Eva Del Fabbro (SPDG) 1.20, 10; 8. Brigit Filipič (St. Janz) 1:21, 71; 9. Jana Plesničar (SPDG) 1:21, 99; 10. Romina Kobal (Izola) 1:22, 76. Absolutna društvena lestvica 1. SK Portorož 1844 točk; 2. St. Janz 1356; 3. Sk Devin 1320; 4. SPDG 1222; 17. SK Brdina 42. Absolutna mladinska društvena lestvica 1. SK Devin 803 točk; 2. CAI TS 786; 3. St. Janz 713; 4. SPDG 698. Na sliki: Mattia Rožic prvi med mlajšimi cicibani ST. ANTON / SUPERVELESLALOM HOKEJ NA LEDU / PVI KROG KVALIFIKACIJ ZA NASTOP NA Ol Avstrijski smučarji tudi tokrat brez konkurence V odločilni tekmi je Nemčija premagala Italijo, ki je drugače pokazala največ - Zadnja je bila ZRJ ST. ANTON - Avstrijski smučarji so tudi na petem letošnjem superveleslalomu in dragem v St. Antonu dokazali, da v tej disciplini nimajo prave konkurence, saj so zabeležili trojno zmago. Prvo mesto sta si razdelila VVemer Franz in Fritz Strobl, tretji pa je bil vodilni v seštevku skupnega in superveleslalomskega seštevka svetovnega pokala Hermann Mai-er> ki je zaostal 26 stotink sekunde. Prvič v letošnjih tekmah v hitrih disciplinah sta se med najboljših 30 uvrstila dva Slovenca. Jernej Koblar je bil 17. (+2, 26), Gregor Šparovec pa je zasedel 30. mesto (+3, 62). Med Itabjani je bil najboljši Alessandro Fattori na 16. mestu (+2,16), Kristian Ghedina je bil 22 (+2, 62), Luca Cattaneo (+3, 26) 27. in Ivan Bormolini t+3, 30) 28. VVemer Franz in Fritz Strobl sta z odličnim smučanjem dosegla povsem, enak Cas, ki ga ni izboljšal uihCe. Niti "Herminator", ki vse slabše priznava poraze in razloge za njih ne išCe pri samemu sebi, am-Puk pri dragih stvareh. Tokrat se je izgovarjal na sla-Po vidljivost, ki je bila posledica sneženja. Razmere pa so bile več ali manj za vse enake, zato tahko rečemo, da sta F. Strobl in Franz zasluženo zmagala. Franzu je to uspelo prvič. Doslej se ga je držat vzdevek večno dragi, saj se je moral z mestom za zmagovalcem v svoji osem let dolgi reprezentančni karieri zadovoljiti že devetkrat. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je Her-Uiann Maier (1570 točk) še povečal svojo prednost Pred Norvežanom Aamodtom (1144), v supervel-s domski uvrstitvi pa zdaj VVerner Franz (291 točk) za vodilnim Maierjem zaostaja samo še 69 točk. LJUBLJANA - Ljubljanski hokejski kvahfikacijski turnir za uvrstitev na OI2002 v Salt Lake Cityju je imel dve izraziti značilnosti. Neuspeh razglašene slovenske reprezentance in sreCo Nemcev, ki so si prvo mesto in že skoraj zanesljivo uvrstitev na OI zagotovili osem sekund pred koncem zadnje tekme. Italijani, kot elani skupine A, favoriti za prvo mesto, pa so kljub dobremu hokeju ostati praznih rok. Slovenska reprezentanca je na . enem najpomembnejših letošnjih tekmovanj spet razočarala. Pred turnirjem je vodstvo Hokejske zveze Slovenije (HZS) predstavilo resda visoke cilje - osvojitev prvega mesta in napredovanje v naslednji krog kvalifikacij. Slovenija tega cilja ni uresničila, še veC, z ne preveč blestečo zmago proti najslabši udeleženki vseh štirih kvalifikacijskih turnirjev ZR Jugoslaviji se je le izognila popolnemu polomu. Visok poraz proti Italiji 0:7 je morda Slovencem res spodrezal krila pred nadaljevanjem, toda samo ena dobro in učinkovito odigrana tretjina (druga proti Nemčiji) na dveh tekmah je bila premalo. Igra Slovenije, ki se je domačega turnirja lotila s skromnimi pripravami in brez pripravljalnih tekem, je bila nepovezana, s številnimi napakami in slabimi podajami. Najbolj nemočno je Slovenija delovala ob igri z igralcem ali celo dvema veC, ko peterka na ledu nekajkrat dve minuti ni sprožila proti nasprotnemu vratarju niti enega nevarnega strela. Tivolski turnir se je, brez Slovencev, razpletel tik pred koncem. Nemci so, ob neodločenem izidu na tekmi z Italijo (na posnetku AP), ki jim ni ustrezal, zadnji minuti igrali brez vratarja in s šestim hokejistom v polju. Le osem sekund je ločilo Italijane od nadaljevanja olimpijske poti, a so Nemci Čudežno zadeli. Zadnjo besedo sta imela po tekmi oba trenerja. Italijanski Adolf Insam je bridko ugotavljal, da je bilo sojenje katastrofalno in nikakor na ravni tako pomembne tekme. »Nimam navade govoriti o sodnikih, toda to danes je bila prava svinjarija,« je bil razočaran Insam. Po njegovem mnenju so Nemci pol minute pred odločilnim golom nepravilno ovirati italijanskega napadalca Mansija pri prodora na prazen gol, zaradi česar bi slovaški sodnik moral posredovati. Nemški trener Zach pa je modro ugotovil, da njegovi hokejisti paC ne morejo nehati igrati, Ce se sodniška piščalka ne oglasi. Poleg ljubljanskega so biti konec tedna še trije kvalifikacijski turnirji. V Tallinnu je slavila Ukrajina pred Kazahstanom, Estonijo in Litvo, v Gdansku Francija pred Poljsko, Veliko Britanijo in Romunijo, v Koe-benhavnu pa Danska pred Japonsko, Nizozemsko in Madžarsko. IZIDI TURNIRJA V LJUBLJANI: Nemčija - ZR Jugoslavija 14:0 (5:0, 5:0, 4:0), Slovenija -.Italija 0:7 (0:1, 0:2, 0:4), Italija - ZR Jugoslavija 13:0 (5:0, 5:0, 3:0), Nemčija - Slovenija 5:2 (1:0, 1:2, 3:0), ZR Jugoslavija -Slovenija 0:11 (0:1, 0:4, 0:6), Italija -Nemčija 1:2 (0:1, 0:0,1:1) Končni vrstni red: Nemčija 6, Italija 4, Slovenija 2, ZRJ 0. Torek, 15. februarja 2000 KOŠARKA MOŠKA C LIGA / PO 17. KOLU Gallo na pobegu, P. Franco: »Pomagal bom podkošema« Peterka iz Ferrare ima zdaj že štiri točke prednosti pred Castel Guelfom in Staranzanom - Don Bosco je zamudil zadnji vlak H KOMENTAR JADRANOVEGA TRENčRJAh Mladinci V letošnji sezoni tekmujejo v mladinski kategoriji tri zamejske ekipe. Vse tri so se odločile, da se tokrat udeželijo deželnega, ne pa državnega prvenstva. Zakaj? Je morda vzrok premala ambicioznost, strah pred visokimi porazi, problemi zaradi nekoliko daljših potovanj na gostovanja? Ali zgolj ravnanje po izreku, raje prvi na vasi, kot drugi v mestu? Najverjetneje je vzrok v igralskem kadru. Najstarejši igralci so lahko tisti, ki so rojeni leta ’80, teh pa izgleda ni veliko. Pri Jadranu po odhodu Valenteja nimamo nobenega, leto mlajšega pa imamo samo enega, Robija Pavletiča. Verjetno je podobno tudi pri Ciciboni in Domu. In Ce nimaš skupine nosilcev igre udarnega letnika, že zaradi fizične podrejenosti v zahtevnejšem tekmovanju, ne uspeš šolati igralcev, da bodo v članski ekipi lahko dostojne menjave starejšim. Ker posebnih mladinskih treningov vsaj pri Jadranu ni, ta mlajši del prve ekipe, ko je na sporedu taktična priprava, bolj ali manj neustvarjalno opravlja zastavljene naloge. Prepričan sem, da pri tem ne uživajo, to je nujno zlo. In ker ta skupina 82-letnikov, seveda tudi na prvenstvenih tekmah B-ligaškega tekmovanja ne zadosti svojih igralnih potreb, je bila odločitev, udeležiti se deželnega prvenstva na mestu. Med 12 udeleženci je polovica nasprotnikov prav primernih, tekme z njimi pa takšne, da morajo naši dovCerajšnji kadeti, pokazati vse svoje znanje, Ce želijo zmagovati. Čeprav nas končna uvrstitev ne zanima najbolj in so rezultati v drugem planu, pa naučiti se zmagovati tudi nekaj pomeni. Proti tekmecem nekoliko skromnejšega znanja pa na sreCo lahko zaigrajo prav vsi, in so tako za svojo vestno prihajanje na treninge, občasno primemo poplačani. Po prvem delu mladinskega prvenstva je s slovenskega zornega kota pogled na prvenstveno lestvico prav prijeten. Cicibona na vrhu z zgolj enim porazom, Jadran in Dom takoj za njo, z dvema in tremi porazi. Troboj teh ekip je lahko tudi lep prikaz trenutnega stanja v omenjenih sredinah, poiskusimo pa se izogniti tistemu razmišljanju, samo da premagamo naše. Ja, na igrišču naj dajo fantje vse od sebe, samo vsi ostali se zadržimo na primerni ravni. Na podlagi letos pridobljenih izkušenj pa bi se katera od teh sredin naslednjo sezono morda že lahko odločila meriti svoje znanje na državnem nivoju. Ja-dranovci se bodo za eno leto približali mejnemu letniku, na vrata trkajo tudi letošnji kadeti, nekateri od njih z vidnimi vlogami prisotni že v dosedanjih, tudi tistih zahtevnejših srečanjih. Ce drug drugemu ne bomo po slovensko zavistni, lahko, za dosego višje zastavljenega cilja razmišljamo tudi o kakšnih igralskih menjavah. Seveda ne v smislu kopičenja kvalitetnih igralcev, ki bi drug drugemu odjedali za napredek prepotrebno igralno minutažo, temveč po strokovnem, tehtnem razmisleku zapolniti neko vrzel ali nekomu zadostiti željo po dokazovanju v elitnejšem tekmovanju. Dobro premishti, znati se pogovarjati, potrpeti pri odrekanju, pametno naložiti in računati na srednjeročni skupinski, pa tudi posameznikov napredek. Peter Brumen Tudi po Četrtem kolu povratnega dela Cl lige se nadaljuje pozitivna serija Galla, ki ima po zmagi v Benetkah štiri točke prednosti nad dru-govršCenima. Zgodilo se je namreč, da je istočasno Staranzano (Carcich 21, Olivo in Gnjezda 10) presenetljivo izgubil v Istrani ( Cargnato 25 in De Gasperi 24), ki je tako dosegla prvo zmago v povratnem delu in lahko še upa na uvrstitev v play-off,. Poraz je v Montebelluni (Bedin 23 in Binotto 18) doživel tudi Castel Guelfo [Amoruso 15, Arcangeli in Veronesi 10). Po zmagi nad. Roncadami (Tor-resan 18 in Olmesini 14), pa ostaja v boju za končnico tudi Marostica (Stopiglia 23 in Tosetto 17). Po sobotnem domačem porazu proti Pordenonu (Bellanca, Chivilo in Furlan 14) pa iz najboljše osmerice že odpisan Don Bosco (M. Vlacci 16), ki je drago plačal izredno slab dan pri izvajanju prostih metov (16/36) in veliko število izgubljenih žog (19). Salezijancem bi namreč zdaj lahko pomagal samo 'pravi Čudež, ki pa je zelo maloverje-ten, kljub dejstvu, da gre za ekipo iz duhovniških vrst... Prihodnji Jadranov nasprotnik Italmonfalcone Najboljši strelci GUGA Dean OBERDAN 280, Christian SLAVEC 260, Marco CRISAFULLI 253, Marko HMELJAK 167, Stefan SAMEC 143. C2LIGA Michel GRBEC 321, .Mauro SIMONIČ 213, Victor TOMŠIČ 147, David STEFANI 146, Paolo RUSTJA 144 D LIGA Pavel KRIŽMAN 286, Cristiano FRANCO 276, Davide BARINI 208, Maurizio SUSANI 207, David GEJ 194, Stefano PERSI 190, Boštjan STARC 174, Gianfranco CARBONARA 165 (David in Luppino 15) je predvsem po zaslugi Ro-signana (14 točk, 5/5 iz polja in 10 skokov) sicer s težavo slavil v Cone-glianu (Menegon 19 in Filippin 13). Po sobotni Jadranovi tekmi smo se pogovorili s Petrom Francom, ki je opravil svoj krstni nastop v letošnji sezoni. Peter, kakšen je tvoj prvi vtis o letošnji Jadranovi ekipi? »Sodec po današnji tekmi in treningih, ki sem jih opravil, moram reci, da je še kar solidna ekipa in strinjam se s politiko pomladitve društva, saj razoolagamo z res perspektivnimi mladimi.« Kateri naj bi bil tvoj doprinos ekipi in kaj sam pričakuješ od letošnje sezone? »Z mano bomo solid-nejši pod košema, glede svoje sezone pa upam seveda, da bom Cim koristnejši ekipi in da bo moj doprinosi večji kot v preteklih sezonah.« Za konec, kako bi ocenil svojo izkušnjo v La Spezii (C2 liga), kjer si služil vojaški rok? »Zelo pozitivno, igral sem v ekipi, ki je zavzela isto politiko kot Jadran, tako da sem imel mnogo možnosti igranja in sem si lahko tako nabral veliko izkušenj.« (Kaf) Peter Franco C LIGA IZID117. KOLA Castelfranco - Jadran N.Kreditna 71:65, Don Bosco - Amid Basket 55:66, Cone-gliano - Italmonfalcone 60:68, Istrana -Staranzano 83:62, Montebelluna - Ca-stelGuelfo 76:69, Reyer - Verdeta Gallo 61:69, Roncade - Marostica 77:92. LESTVICA Verdeta Galo 17 14 3 1339:1144 28 CastelGuelfo 17 12 5 1219:1114 24 Staranzano 17 12 5 1267:1216 24 Montebelluna 17 11 6 1277:1266 22 Amid Basket 17 10 7 1238:1198 20 N.Kreditna 17 9 8 1183:1144 18 Italmonfalcone 17 17 17 17 17 17 17 17 9 8 1280:1263 18 9 8 1252:1238 18 8 9 1288:1262 16 8 9 1201:1221 16 7 10 1270:1253 14 5 12 1179:1258 10 4 13 1157:1284 8 1 16 1183:1472 2 Castefranco Reyer Istrana Marostica Roncade Don Bosco Conegliano PRIHODNJE KOLO Arniči Basket - Castelfranco, CastelGuelfo - Conegliano, Jadran N.Kredite-Italmonfalcone, Marostica - Don Bosco, Reyer - Roncade, Staranzano - Montebelluna, Verdeta Gallo - Istrana. C2 UGA SKUPINA A IZIDI 20. KOLA Chiarbola - Intermek 79:83, Gemona -Itala 58:68, Pom - Codroipese 89:70, Portogruaro - Bor Radenska 72:78, San Daniele - CBU 71:70, SGA - Centra Se-dia 45:62, Servolana -■ Rondii 59:73, Ta-gliamento - Santos prel., Poida ni igrala LESTVICA CentroSedia 19 16 3 1267:1084 32 Intermek 19 15 4 1400:1165 30 San Daniele 19 15 4 1516:1331 30 Itala 19 14 5 1374:1197 28 Chiarbola 19 13 6 1461:1467 26 Gemona 18 12 6 1406:1307 24 Codroipese 19 9 10 1320:1343 18 SGA 19 9 10 1352:1381 18 Bor Radenska 19 9 10 1409:1456 18 Portogruaro Ronchi Pom CBU Servolana Porda Santos Tagliamento 19 9 10 1251:1303 18 18 8 10 1248:1211 16 19 8 11 1373:1380 16 19 7 12 1316:1350 14 19 6 13 1269:1365 12 18 4 14 1152:1257 8 18 4 14 1168:1330 8 18 1 17 1143:1498 2 PRIHODNJE KOLO Ronchi - San Daniele, Bor Radenska -Gemona, CBU - Santos, Cento Sedla -Chiarbola, Codroipese - Portogruaro, Intermek - Tagliamento, Itala - Porda, Pom -SGA, Servolana prosta. D LIGA D UGA D UGA RDEČA SKUPINA - RUMENA SKUPINA - BELA SKUPINA - NAPREDOVANJE OBSTANEK OBSTANEK IZIDI 2. KOLA IZIDI 2. KOLA IZIDI 2. KOLA Carfriulana - Cus 66:74, Gradese - Fon- Romans - San Vito 73:53, InterMuggia - Cicibona - Tricesimo 49:60, Vis - Polisig- tanafredda 61:47, A rte - Dom Mark Bennigan's 68:67, Breg Graphart - Terzo ma 60:57, Tarcento - Soul Team 85:60, 83:67, Latisana - Gemona 61:77. 65:84, Goriziana - Isontina 81:70. Kontovel NordEsP- Scoglietto 64:57. LESTVICA LESTVICA LESTVICA Cus 2 2 0 170:134 4 Romans 2 2 0 160:112 4 Tarcento 2 2 0 145:107 4 Arte 2 2 0 155:129 4 InterMuggia 2 2 0 139:129 4 Tricesimo 2 2 0 126:108 4 Gemona 2 1 1 133:126 2 Goriziana 2 1 1 143:141 2 Kontovel NE 2 1 1 123:118 2 Gradese 2 1 1 123:119 2 Teizo 2 1 1 143:152 2 Polisigma 2 1 1 118:119 2 Carfriulana 2 1 1 154:159 2 .B. Isontina 2 1 1 135:145 2 Vis 2 11 119:123 2 Dom Mark 2 1 1 132:139 2 Breg Graphart 2 1 1 134:147 2 Scoglietto 2 1 1 115:121 2 Fontanafredda 2 0 2 132:149 0 San Vito 2 0 2 130:137 0 Cicibona 2 0 2 96:120 0 Latisana 2 0 2 129:173 0 Bennigaris 2 0 2 117:138 0 Soul Team 2 0 2 117:143 0 PRIHODNJE KOLO PRIHODNJE KOLO PRIHODNJE KOLO Cus - Gradese, Gemona - Arte, Fon- San Vito - Breg Graphart, Teizo - Inter- Cicibona - Vis, Scoglietto - Tarcento, Tri- tanafredda - Latisana, Dom Mark - Muggia, Bennigan’s - Goriziana, Isontina češimo - Kontovel NordEst, Soul Team - Carfriulana. - Romans. Polisigma. C2 LIGA / PO TREH ZAPOREDNIH NEUSPEHIH Končno »juriš« borovcev Jadran Nuova Kreditna v številkah Igralec Točke Meti Skoki 2oge Asist. Učinek Osebne napake Minute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgublj. Prid. COCIANCICH NV 0:0(0%) 0:0 (0%) 0:0(0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 0-0 0 OBERDAN 18 8:13(62%) 0:4 (0%) 8:17(47%) 2:2(100%) 0 0 5 1 0 4 4-4 40 ŠUŠTERŠIČ NV 0:0 (0%) 0:0(0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 DO 0 SLAVEC 20 5:8(63%) 3:8(38%) 8:16(50%) 1:1 (100%) 0 3 4 3 1 14 4-4 37 PAOLETIC * NV 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0(0%) 0:0 (0%) 0 0 0 0 0 0 DO 0- HMELJAK 4 1:4(25%) 0:0(0%) 1:4(25%) 2:4 (50%) 1 5 1 6 1 9 4-3 33 SEMEC 0 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0:0 (0%) 0 2 0 0 0 0 1-0 10 BUDIN 1 0:2 (0%) 0:0(0%) 0:2 (0%) 0:0 (0%) 5 2 0 0 0 z 5 1-1 27 CRISAFULLI 21 3:5 (60%) 4:7(57%) 7:12(58%) 3:4(75%) 2 6 5 2 0 18 4-4 40 FRANCO 2 1:1 (100%) 0:0 (0%) 1:1 (100%) 0:0(0%) 0 1 0 0 0 2 1-0 13 SKUPNO 65 18:33 (55%) 7:19(37%) 25:52 (49%) 8:11 (73%) 8 .19 15 12 2 53 19-18 200 Castelfranco 73 23:43 (54%) 4:17(24%) 27:60 (45%) 15:20(75%) 12 15 9 12 12 85 16-19 200 Bertolini Portogruaro - Bor Radenska 72:78 (38:44) BOR: Grbec 16 (5:10 4:5; 1:2), Simonič 8 (-4:7; 0:3), Velinsky 4 (2:2 1:3; -), Stokelj 5 (5:6; -; -), Pettirosso, Tomšič 16 (2:3; 1:2; 4:6), Rasman, Rustja 7 (3:4; 2:5; 0:1), Lovriha n.v., Stefani 22 (4:4; 9:11; 0:1). Trener: Martini SON: 27 PON: Simonič (36’) PM: 21:29 TRI TOČKE: Tomšič 4, Grbec 1 Na težkem gostovanju so borovci po treh zaporednih porazih iztržili lepo in nadvse pomembno zmago. Ze od vsega začetka so naši zaigrali motivirano in po zaslugi dokaj proste, a učinkovite igre v napadu takoj prevzeli vodstvo. V splošnem so prvi polčas odigrali dobro, le v obrambi so zagrešili preveč osebnih napak, tako da so izkušeni domačini obdržali stik s številnimi prostimi meti. V prvem delu je bil najboljši v Borovih vrstah Victor Tomšič, ki je dosegel 10 točk s tremi »trojkami«. Po odmoru so Grbec in tovariši nadaljevali z uspešno igro, s consko postavitvijo so tudi precej popravili obrambo (v prvih petih minutah Portogruaro ni namreC dosegel niti koša), tako da so si kmalu nabrali kar 15 točk prednosti (46:61 v 30. minuti). Proti koncu tekme so Martinijev! fantje nekoliko popustili, nekaj Časa niso našli veC poti do koša, gostitelji pa so z nekoliko bolj prodornimi akcijami v zadnjih minutah omilili zaostanek. Preobrata pa vendarle niso zmogli, saj so Rustja, Stokelj in Grbec v končnici uspešno izvajali proste mete po sistematičnih prekrških. Končni izid 72:78 je bil tudi najmanjša prednost naših v vsem drugem polčasu, torej zaslužena zmaga ni bila nikoli v dvomu. Z uspehom so se košarkarji Radenske spet odlepili od nevarnih p°' ložajev na lestvici. Zmaga pa je bila obenem lepo darilo soigralcev Giu-lianu Rasmanu (na nedeljski tekmi je bil odsotnosti PerCiCa tudi kapetan ekipe), ki je odigral 150. tekmo .v belo-zelenem dresu, (nš) Na sliki: »slavljenec« Giuliano Rasman, tokrat tudi kapetan, je nudil svoj običajen doprinos v obrambi in p0<1 košema D LIGA / »BELA« SKUPINA ZA OBSTANEK Nord Esf uspešen, Cicibona spet KO Kontovelci so premagali tržaški Scoglietto, Svetoivančane pa je strla ekipa Tricesima Kontovel Nordest - Scoglietto 64:57 (23:27) Kontovel: Emili 2 (0, 1:3, 0), Ban 10 (2:4, 4:7, 0), Križman 20 (6:7, 4:7, 2:5), Gregor! n.v., B. Starc 5 (2:2, 0:5,1:2), Danieli 4 (0, 2:2, 0), Čeme 9 (2:4, 2:6, 1:1), Godnič 14 (4:5, 5:9, 0). Trener: C. Starc SON: 15 PON: B. Starc (35’) MoCno okrnjeni Kontovelci, brez Spa-donija, Turka in Guština, so osvojili proti Scoglietto prvi dve točki v drugi fazi prvenstva. Prvi polčas ni obetal nie dobrega. Po zadovoljivem začetku so naši namreč v prvem delu povsem odpovedali v napadu, predvsem zaradi neverjetnega števila izgubljenih žog. Gostje pa zmede naših niso uspeli izkoristiti in so si priigrali le majhno prednost, V drugem polčasu so Kontovelci le zaigrali tako kot znajo. Takoj so prevzeli vajeti igre v svoje roke in povedli za okoli 8 točk, z učinkovito igro v napadu pa so tako prednost obdržali do konca. NajveCji doprinos so tokrat dali Križman, Godnič in Ban, igre iz prvega polčasa pa naši v prihodnje ne smejo ponoviti. (B.S.) Cicibona - Tricesimo 49:60 (19:23) CICIBONA: Persi 9 (1:2; 4:10; 0:1), Carbonara 11 (5:6; 0:5; 2:7), Valente 17 (3:6; 7:12; 0:3), KrižmanCiC 8 (0:2; 4:9; -), Jankovič (-; 0:1; -), Mura, Vidah (-; 0:1; -). Stokelj (-; 0:2; -), Coretti 3 (1:2; 1:3; -), Zuppin 3 (1:2; 1:4; -). Trener: Vascotto SON: 24 PON: KrižmanCiC in Coretti TRI TOČKE: Carbonara 2 Cicibonaši so tudi v drugem kolu »be-ie« skupine za obstanek v D ligi ostali praznih rok. Predali so se sicer skrom-rremu tekmecu, ki je prevladal v vse prej kot dopadljivi tekmi. Stalno je bil namreč rezultat nizek, doseči 10 točk pred-nosti pa je za goste dejansko pomenilo zanesljivo zmagati. Prvi del je bil v glavnem izenačen, izid je bil skoraj »smešen«, čeprav pa so Pavel Križman (Kontovel), 20 točk domači z Valentejem na Čelu veC Časa vodili, so Furlani zaključili polčas z rahlo prednostjo. V nadaljevanju so Vascottovi varovanci nadaljevali s katastrofalnim odstotkom pri metu, stik z nasprotniki so obdržali le v uvodnih minutah, nakar pa je Tricesimo dokončno prevzel pobudo in »ušel« ter zasluženo slavil. Po dveh porazih morajo cicibonaši prav kmalu reagirati in v poštev pridejo le zmage. Po možnosti že v prihodnjem kolu, ko bo na »1. maju« v soboto gost Spilimbergo. DRŽAVNI KADETI / PRAVA KATASTROFA »Pepelka« nepričakovano ugnala razsipni Kontovel (27 izgubljenih žog) Deželni: »super« Bor in poraz Kontovela Langobardi Čedad - Kontovel La nuo-va edile 86:77 (43:38) KONTOVEL: Suhadolc Ma. (-, 0:3, -), Zeriali (-, 0:1, -), Miloševič 10 (2:4, 4:7, 0:1), Guštin 17 (2:3, 6:12, 1:3), Ražem 16 (5:11, 4:6,1:2), Rogelja (-, 0:1.-), Ferfolja 15 (4:4, 4:7, 1:5), Sancin (-, 0:2, -), Švab 17 (4:7, 5:10, 1:2), Piccini, Suhadolc Mi. 1 {-, 1:3, -), Jevnikar (-, 0:1, -). Trenerja: Vremec in Brumen PM: 17:29 2T: 24:53 3T: 4:13 LONGOBARDI: Zuliani, Predan 6, De Gasperis 11, Bordignon, Ivancich 23, Borli-ni, Confente 26, Domeniš 19, Riccobono 1. Združena ekipa kadetov je na gostovanju v Čedadu doživela pravo katastrofo, saj je nepričakovano izgubila proti eni izmed naj slabših ekip prvenstva. Razen v uvodnih minutah so naši fantje stalno lovili nasprotnika, ki je prikazal boljšo igro in zasluženo zmagal. Kljub stalnemu zaostanku so VremCevi varovanci igrali neodgovorno, se spuščali v solo akcije in izgubljali žoge kot za stavo (27 izgubljenih). Zaradi številnih osebnih napak so si gostitelji nabirali prednost tudi izza Črte prostih metov. Po odmoru se igra naših ni spremenila, zmage domačinov naši nikoli niso resneje ogrozili, prednost je zaradi številnih napak še rasla. Naši so zatajili predvsem v obrambi, saj so nasprotniku dovolili, da je napade zaključeval tudi po drugem ali celo tretjem metu. V napadu pa so zgrešili vsaj petnajst lahkih metov. Po tem pekočem porazu so možnosti za osvojitev drugega mesta, ki vodi v nadaljnje tekmovanje, vse manjše. Po treh zelo slabih nastopih pa bo treba spet strniti vrste in se boriti prav do zadnje tekme. Igralci bodo imeli možnost, da popravijo slab vtis iz zadnjih tekem že naslednjo nedeljo, ko bo treba nujno premagati ekipo Tecnolegno iz Cordenonsa. (MM) VRSTNI RED: Pall. TS 34, Don Bosco 28, Snaidero UD 26, Kontovel La nuova edile in POM Tržič 24, Itala Gradišče 20, Spilimbergo 18, Zoppola 14, Barcolana in Portogmaro 10, Arniči PN in Cordenons 8, Arte GO in Longobardi Čedad 6. DEŽELNO PRVENSTVO Chiarbola - Bor Friulexport 54:58 (28:30) ' BOR: Dolhar,' Kemperle 4, Peric, Kralj 15, Floridan 12, Madonia, Rebula, Bulato-vic 7, KrCalič 7, Barazutti 2, Pitacco 9, Mir-ceta 2. Trener: Mirceta TRI TOČKE: Bula-tovic 2, Pitacco 1 Forma borovcev nevzdržno raste in v izredno izenačenem in ogorčenem boju so v Miljah v napeti konCnici spet tesno zmagah. Nasprotnik je nastopil ostro in borbeno v obrambi, naši pa so se prilagodili na »umazano« igro in se tako stalno enakovredno zoperstavljali. Tudi v napdu so igrah bolj premišljeno kot sicer, zadevah so tudi iz razdalje, nekoliko pa so »trpeh« pri skoku zaradi pomnjkljivega zapiranja. V stalno neodločeni tekmi pa so Corbat-tijevi fantje prevladah prav ob koncu, ko so pustih za sabo domačine in uspešno izvedb vse proste mete. Z novo zmago je ekipa dokazala, da spet prihaja v najboljšo kondicijo, saj igra vse bolj prepričano in mohvirano. Tokrat bi pohvalili vse v isti meri, kajti celotna ekipa se je res izkazala. Kljub temu je bil stopničko nad ostalimi najmlajši v ekipi, odlični naraščajnik Ivan Kralj, (nš) POM Tržič - Kontovel 94:49 (41:26) KONTOVEL: Starec 4, MatiaCiC 5, Stoka 2, Pavat 12, Turco 20, Emili, Zavad-lal 2, Daneu 4. Trener: KreCiC V gosteh so morah Kontovelci v precej okrnjeni zasedbi priznati premoč zlasti fizično močnejšega nasprotnika. Slabo je delovala obramba, katero so TržiCani stalno zlahka premagovali. Tako ni bilo o zmagovalcu niti za trenutek najmanjšega dvoma. V splošni sivini sta izstopala le običajni strelec Omar Turco in pa Alan Pavat. DEKLICE Domači poraz za Polet Zaključil se je prvi del sezone Polet - AIBI Fogliano 72:83 (38:44) POLET: Tonet 11, Daneu 16, Piccini 29, Karin Malalan 27, Mirjam Malalan, PuriC, Čorbo, Milic. Trenerja: Vremec in Brollo V zadnjem kolu prvega dela prvenstva »deklic« so poletovke izgubile na domačem igrišču prah ekipi z Goriškega. VremCeve varovanke so plačale zlasti višinski davek prah precej postavnejšim nasprotnicam, ki so zlahka pobirale odbite žoge (tudi v napadu) in zadevale iz enostavnih položajev. Naša dekleta so igrala po svojih zmožnostih, ob ne najbolj razpoloženi igri pa borbenost ni zmanjkala niti za trenutek. Poletove košarkarice zaključujejo prvi del letošnjih nastopov s štirimi zmagami in šestimi porazi, predvsem pa s polno torbo novih izkušenj in lepih trenutkov. Pokazale so namreč prav lep napredek, uspešni nastopi pa morajo biti še dodatna spodbuda za nadaljnjeu nastopanje. Prvenstvo bo nadaljevalo na deželni ravni (po sistemu »urne faze«), ko se bodo naše igralke pomerile z novimi nasprotnicami. VRSTNI RED PO 1. DELU: Interclub Milje A in Interclub Milje B 18, AIBI Fogliano 10, Polet in OMA 8, Monfalcone 4. MLADINSKA PRVENSTVA / NARAŠČAJNIKI, DEČKI IN MINIBASKET Borovi in Kontovelovi naraščajniki kar s »stotico« Krečičevi fantje vztrajajo na prvem mestu - Dečki: Briščik (Kontovel) vesel, Jakomin (Breg) nezadovoljen NARAŠČAJNIKI Servolana - Kontovel 65:109 (34:48) KONTOVEL: Hrovatin 11, Trampuš 20, Nabergoj, Ražem 18, Turco 16, Colja 8, Fran-dolic 2, Rogelja 34. Trener: Krečič Kontovelci so proti Skedenjcem po Pričakovanjih visoko zmagali, Čeprav se v pr-Vern delu tekme niso izkazali. Tekme so se Namreč lotili z zgrešenim pristopom in Objektivno slabša Servolana je tako tudi dalj Časa tesno vodila. Ko pa so naši vendarle zaigrali kot znajo in malo pritisnili na plin, so brez težav pridobili ehko prednost in se razigrali z običajnimi strelci. V drugem polčasu so zaigrali zelo do-r°, pokazali so boljšo pripravo v primerjavi z domačini, v splošnem pa so se odkupih za medlo predstavo iz uvodnih minut. 2 novim uspehom so KreCiCevi varovanci ntrdili zasluženo prvo mesto na skupni raz-Vrstitvi. Med posamezniki bi za sobotno Predstavo omenili predvsem Rogeljo, dobro Pa so se odrezali tudi Trampuš, Hrovatin in (4®°r Friulexp°rt - Acli Ronchi 102:38 Bor: Novak 18, Slavec 11, Udovič 5, Cunja ’ Ntorelj 4, Kralj 11, Madonia 29, Sancin 4, Jo-j t', Oblak 9. Trenerja: Vascotto in Porporah Se borovci so z odlično skupinsko igro (vsi so vpisali med strelce) dosegli doslej najod-^ evnejši izid na račun zadnjeuvrščenega 'mrihja, ki pa je v zadnjih nastopih prikazal r 6Cejšnji napredek (izgubil je na primer s ontovelom 65:52 in.z Gradisco 68:64, pre-^a8al pa Romans s 66:55). Borovci so si s hibo -v^0 y naPadu in Čvrsto obrambo takoj pri-hi visoko prednost (nasprotniki niso veC st ut dosegli nih enega koša), nato pa jo pori tT* v*Sa*ri Spodbudno je dejstvo, da so v . mut prevzeli odgovornost v napadu prav m ‘. ^osebna pohvala pa gre Borutu Joganu, (Mt etos Prvic nastopil v uradni tekmi. VRSTNI RED: Kontovel 20, Itala Gradišča 18, Bor Friulexport 16, Romans 10, Chiarbola in Servolana 6, Acli Ronchi 2. DEČKI Baloncesto Fogliano - Kontovel 44:84 (18:38) KONTOVEL: Hrovatin 20, Turco 4, Guštin 8, Antoni 8, Colja 12, FrandoliC 10, Rogelja 22, Bufon. Trener: BrišCik V gosteh so Kontovelci v nedeljo dosegli novo gladko zmago. Zaspanemu začetku je sledila dobra reakcija naših fantov, ki so se razigrali v napadu, »shsnili« v obrambi in se v rezultatu prav kmalu odlepili od domačinov. Na račun so tako prišli vsi BrišCikovi varovanci, ki so v splošnem postregli z uspešno predstavo in zadovoljili mladega trenerja. Nasprotniku so namreč nasuli po 20 točk na polčas, kar priča precejšnjo razliko moCi na igrišču. UG Goriziana - Breg CRT 127:44 (58:17) BREG: Jevnikar 2, Boneta 2, Puzzer 5, Fac-co 8, Sosič 2, Rožac 4, Langella 23, Foraus. Trener: Jakomin Slaba predstava Brežanov na gostovanju v Gorici, kjer je bil za okrnjeno Jakominovo ekipo domači tekmec pretrd oreh. V Bregovih vrstah sta manjkala Kneipp in Longo, že po prvih minutah pa se je poškodoval Jan Sosič, tako da je ekipa zaigrala v težkih okoliščinah. Proti solidni, a vendarle ne tako »strašno« (glej izid) močni ekipi, so bili torej predstavniki dolinske občine brez moCi in uspešno sta se borila le odlični Langella in občasno Facco. Spet pa je bilo občutiti pomanjkanje resnosti v sklopu te ekipe, ki bi se drugaCe lahko na vseh tekmah bolje borila in predvsem hitreje napredovala. MINIBAKSET Elitna skupina Polet - Azzurra 42:43 (12:12, 14:10, 11:8, 5:13) POLET: Vitez 16, Košuta, Lupine, Sosič, Milic, Ferfolja 12, Gantar 10, Čorbo, Vaitho 2, Paulin 2, Žerjal, Race, Iskra, PuriC, Formigli, Daneu, Pescatori, vaditelj Vreanec. Po zelo izenačenem srečanju je naposled zmagala Azzurra s točko razlike, predvsem zaradi boljše igre v zadnji Četrtini. Vsekakor pa je treba poletovce za zvrhano mero požrtvovalnosti pohvahti. Na sliki: Primož Rogelja (Kontovel), protagonist v dveh prvenstvih IME: Vasilij PRIIMEK: Cociancich DATUM ROJSTVA: 30.11.1982 SOLA: Znanstveni licej France Prešeren EKIPA: Jadran - C liga in deželni mladinci ZGLED V SVETOVNI KOŠARKI: Saša DjordjeviC ZGLED PRI NAS: VValter Sosič Kako je potekala tvoja dosedanja kariera od prvih začetkov pa do Jadranove članske ekipe? »Začel sem pri minibasketu Poleta, ko sem bil star 6 let. Moj prvi trener je bil Marko Burger. Zatem sem bil dve sezoni pri Jadranu z Andrejem Vremcem, od dečkov do kadetov pa sem igral za Kontovel. Trenerji so tu bili tu Igor Meden, spet Vremec in VValter Vatovec. Letos sem končno prestopil v Jadranovo moštvo, kjer nas, kot znano, vodi Peter Brumen.« Nepozaben dogodek z igrišča? »Je bila gotovo lanska tekma kadetov v Vidmu, ko smo z odlično predstavo in v okrnjeni postavi premagali močnega nasprotnika UBC.« Kaj pa letošnja sezona? Kakšen je bil zate skok v člansko konkurenco? »Začetek je bil vsekakor težaven. Nove izkušnje namreč nisem pričel najbolje, tako da skok ni bil lahek. Zdaj moram reci, da gre že bolje, Čeprav sta raven igre in kompetitivnost mnogo večji kot v mladinskih ligah.« Kakšen je tvoj cilj do konca letošnjih prvenstev? »Gotovo doseči eno prvih dveh mest med mladinci in uvrstiti se s elani v play-off ter tako zanesljivo obdržati C-ligo. Kar se mene tiCe, si bom skušal priboriti več prostora v Članski ekipi, moram pa se poboljšati zlasti pri metu.« Kaj pa si pričakuješ v bodočnosti? »Ge bo mogoče, bi se rad preizkusil kje drugje na višjem nivoju.« Za konec. Kaj počenjaš v prostem času? »Najraje se s prijatelji srečujem pri »Kanarinu«, ki je zbirno središče mladih z Opčin.« (nš) Torek, 15. februarja 2000 ŠPORT TORKOV POGOVOR Slavica Delibašič: Sarajevski otroci so bolj temperamentni kot njihovi slovenski vrstniki v Trstu in se tudi bolj zavzeto predajajo športu Bojan Pavletič Med tistimi, ki so se ob razpadu Jugoslavije umaknili pred vojnimi grozotami v tujino, je bila tudi nekdanja jugoslovanska košarkarska reprezentantka Slavica Delibašič, soproga slovitega košarkarja Mirze. Ustalila se je v Trstu, kjer se je vključila kot trenerka v veliko družino Borovih športnikov. Njen nedavni obisk pri nas smo izkoristili za kratek pogovor z njo. Gospa Slavica, koliko časa ste preživeli v Trstu? »Iz Sarajeva sem ušla poleti leta 1994 z zadnjim konvojem, preden so mesto zaprli. Nekaj dni sem preživela v Splitu, nato pa sem se usmerila v Trst.« Zakaj prav v Trst? »V to mesto me je povabil Tanjevič.« Kako ste se vživeli v naše razmere? »Pri Boru so me sprejeli zelo lepo. Postala sem trenerka najmlajših, spoznala sem tudi drugo zamjesko športno stvarnost, Jadran in druge ekipe, vključila pa sem se tudi v rekreacijo.« Kako ste lani doživljali povratek v Sarajevo? »Našla sem razbit in izropan dom. Se huje pa je bilo, da nisem našla skoraj nobenega nekdanjega znanca in prijatelja. Pred vojnimi grozotami so se razbežali po vsem svetu. Vse se je spremenilo. To ni več isto, veselo mesto kot nekoč.« Kako se bo uredilo zdaj važe življenje po tako krvavi vojni med tremi narodi? »Ne, mi nismo ne Srbi, ne Muslimani, ne Hrvati, smo le pripadniki treh različnih ver. Mi smo po narodnosti Bosanci in smo kot taki med seboj pomešani, tudi družine, kar je pri nas najbolj normalno. To je tudi moj primer, moj zakon. Na tej osnovi bomo morali živeti tudi v bodoče.« Vrniva se k vašemu bivanju v Trstu. Ali ste kot trenerka opazili kako razliko med sarajevskimi in tržaškimi otroki? »Pri vas pošiljajo starši otroke k športu pretežno zato, da bi jih obvarovali pred slabimi vplivi ulice. Pri nas je drugače: šport je šport in nič drugega. Kdor se odloči za to aktivnost se ji preda maksimalno, z vsemi svojimi silami. Mislim, da so naši otroci bolj temperamentni od tržaških in da mnogo bolj spoštujejo šport. Bolj ga tudi spremljajo. Veste, Bosna in Hercegovina je - kot del bivše Jugoslavije - dežela športa in vsi poznajo naše legendarne športnike. To je splošno znano. Naša mladina ima poseben odnos do športa.« • Vašega moža Mirzo so proglasili v Sarajevu za najboljšega bosanskega športnika minulega stoletja. Kako je sprejel to ugledno imenovanje? »Mislim, da je to proglasitev na neki način tudi pričakoval. Realno je, če povem, da enostavno ni imel resnejšega konkurenta. Ne vem koliko vi poznate ustroj našega športa. Mirza je po rangu mojster športa, jaz sem pa n.pr. dya razreda nižje, ker imam le naziv mednarodne športnice.« Pred vojno so bdi stiki med zamejci in bosanskimi špomiki dokaj razviti. Se bodo ti stiki ponovno obudili? »Veste kako je, jaz sem med vami preživela leto in osem mesecev. Ko sem zdaj spet prihajala k vam sem bila tako vznemirjena, kot če bi šla na obisk k svojim najdražjim. Način kako ste nas sprejeti se ne more nikoli, nikoli, nikoli pozabiti. Ce bo Bog dal in če bo za to priložnost vam moramo vse tp na neki način povrniti. Mislim, da bi bilo najlepše, če bi lahko te ljudi, ki so nas kot begunce sprejeli, na enak način sprejeti kot goste tudi pri nas. Upam, da se bo to zgodilo.« O tem, kako delujejo trenutno razne javne ustanove v Bosni je pri nas le malo znano. Imate v Bosni sedaj enotno športno organizacijo ali pa ima vsak od treh narodov svojo? »Trenutno nimamo v državi enotnega športnega gibanja na zvezni ravni. Vsaka od treh etnij ima svojo. Tako imamo ena prvenstva v Sarajevu, druga na področju republike Srbske in tretja v Hercegovini, kjer žive Hrvati.« Ali imate športniki teh treh narodov kake medsebojne športne stike? ».Ne, trenutno jih nimamo. Mislim pa, da bi morati vzpostaviti neko unijo, skupno športno organizacijo vseh treh bosanskih komponent, da bi se s tem izboljšala kakovost našega športa in vse ostalo. To bi bilo osnovno.« Mislite, da bi bili športniki lahko povezovalni člen v danes že tako zelo razdeljeni Bosni? »Športniki vedno povezujejo vse ljudi in so nekakšna zastava vsakega naroda, vsake države. Skozi šport se ljudje pomirjajo in se imajo radi in s tem spodbujajo k podobnemu ravnanju tudi ostale. Dobro bi bilo ne le za nas, za Bosno, ampak tudi za Evropo, da bi se vsi naši športniki združili v enotni organizaciji.« Pa se bo to tudi zgodilo. Je to mogoče? »Da, da. To bi se moralo zgoditi že v bližnji bodočnosti. Na nekaterih področjih se že združujemo. Tako imamo že skupno valuto, nekatere skupne politične organe in je zato nujno, da se združijo tudi športniki.« Med nami ste živeli skupaj s svojim sinom Dankom, kise je povsem vživel v naše okolje in si pridobil mnogo prijateljev. Se tudi v Sarajevu že ukvarja s športom? Kakšno bodočnost vidite zanj zdaj, ko se vojne strasti umirjajo? »Danko je vsekakor velik športni talent in oba z Mirzo meniva, da bo postal pravi as. Predvsem nisem že v nobenem trinajstletniku videla tako discipliniranega športnika, kot je Danko. Trenutno trenira košarko štirikrat tedensko, toda pripravljen je vaditi tudi po tri, štiri ure vsak dan, tako voljo ima in željo, da bi v športu nekaj dosegel. V vse to ga z možem sicer sploh ne siliva, toda glede na njegovo prizadevnost sva prepričana, da bo v svojih željah uspel.« Kaj pa starejši, možev sin Dario, Id tudi živi z vami? »Dario je že dvajsetletnik in tudi on si utira pot v svet košarke. Tudi on je velik talent. Igral je v Zadru, trenutno je svoboden, njegov menažer pa išče zanj angažman na Poljskem, morda tudi kje drugje, v načrtu pa ima tudi preizkus pri Benettonu. Lepo je, da se stvari v Bosni polagoma umirjajo in normalizirajo, da lahko sarajevski otroci spet počenjajo to, kar vsi njihovi vrstniki po svetu: se učijo, igrajo, upajo, ukvarjajo s športom in sploh - kolikor je to v tem porušenem mestu mogoče - žive normalno. Lepo je, da ne žive več v strahu in grozi, v pomanjkanju, da lahko goje želje, take kot so Dankove in Dariove, pa tudi drugačne.« ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR (6) V mladosti moraš dobiti športne navade, pa tudi športno znanje. Na prvo mesto postavimo vedno lahko atletiko. Seveda ne mislimo pri tem prav na vse panoge (ovire, disk, itd), temveč na tiste, ki so slehernemu človeku potrebne: na tek na kratke proge, skakanje in metanje kamna. Ni slučajno, da so stari Grki urili dečke in fante najprej v tekih, skokih in metih. Katerikoli športnik mora obvladati in biti izurjen v dveh panogah atletike, v tekih in skokih. V nečem pa je atletika kot sredstvo telesne vzgoje vendarle pomanjkljiva, čeprav pridobi človek z njo hitrost, 'skočno moč, vzdržljivost in podobno; v atletiki gre za ponavljanje in izpopolnjevanje priučene tehnike gibanja, premalo pa je »novih situacij«, takih, ko je treba reševati gibalne probleme hitro in ustvarjalno. Atletika ne posreduje tiste spretnosti in okretnosti, ki pomaga človeku, da se hitro znajde in da v kritičnem položaju, na primer v mestnem prometu, kar najhitreje reagira. Ne gre brez iger z žogo! Gibalna izobrazba je pomanjkljiva, če ne obvladaš žoge, če je ne znaš ujeti, podati, umakniti se. V moderni telesni vzgoji prav zaradi tega lahko cenimo košarko, nogomet, odbojko, rokomet, namizni tenis in druge igre z žogo, ker razvijajo najvažnejše prvine spretnosti in okretnosti. Naj jih nekaj naštejemo: ocenjevanje razdalje, orientiranje v prostoru, preciznost v podajanju, preciznost v streljanju na gol ati v metu na koš, reagiranje in podobno. ‘ Na srečo mladine ni treba k igram z žogo siliti. Vsi se radi igrajo in narobe bi bilo, če se ne bi! Končno spadajo k gibalni izobrazbi vsi tisti sezonski športi, kot so kolesarjenje, plavanje, smučanje, hoja, izleti v gore itd. Kakšen je potemtakem sodobni koncept temeljne športne gibalne izobrazbe? Kaj vse morata znati fant in dekle, da bosta pripravljena na tisto obliko kulturnega razvedrila, ki ji pravimo športna rekreacija? Odgovor je sledeči: fant in dekle, ki končata srednjo šolo, bi morala znati pravilno teči, skakati, plezati, oblvadati svoje telo na tleh in na orodju, ravnati z žogo, plavati, kolesariti in smučati. Poleg tega bi morala oba, fant in dekle, obvladati tudi osnove družabnega plesa. Na današnji stopnji razvoja šola ne more posredovati celotne gibalne izobrazbe, zato si mora vsakdo pomagati sam tako, da se vključi v športna društva in da se določne športne zvrsti sam navacli (plavanje, kolesarjenje itd.). Franko Drašič ________SLOVENIJA / PRIMORCA NENAD KRSTIČ IN PETER LJUBIC MEDNARODNA SODNIKA V rokometu bi bilo treba skrajšati pasivno igro Ob nedavnem velikem uspehu slovenske rokometne reprezentance, ki si je kot prva med kolektivnimi športi izborila nastop na olimpijskih igrah, je primorski rokomet, ki mu zadnje čase ne cvetijo rožice, zabeležil pozitiven dogodek. Mednarodni izpit je uspešno prestal hrpeljsko -kozinski sodniški par Nenad Krstič in Peter Ljubič; z novima mednarodnima sodnikoma smo pred kratkim poklepetati. Najprej me zanima, zakaj ste se odločila ravno za najbolj nehvaležno funkcijo v kolektivnih športih. Sodniki so predvsem v rokometu ponavadi dežurni krivci za neuspeh in slišijo mariskatero neprijetno na svoj račun? Ljubič: Že na začetku rokometne kariere pri Jadranu na Kozini sva ugotovila, da imava pravo »žilco«, in da bi lahko kot sodniški čar uspela. Tako sva vzporedno z igranjem tudi sodila. Po odsluženem vojaškem roku sva se morala odločiti med igranjem in sojenjem in se pravilno odliči-la na sojenje.« Krstič: največjo zaslugo pri tem ima Miha Jezeršek ki naju je že v 5. razredu osnovne šole motiviral in nama tudi kupil sodniški dres.-S sojenjem sva začela v šolsld ligi. Kakšna je pot do licence mednarodnega sodnika? Krstič: Najpej moraš soditi ogromno domačih tekem in se s tem uveljaviti. Po služenju vojaškega roka v sezoni 1987/88 sva dve leti sodila pri mladincih, kjer si pod strogo kontrolo, v sezoni 1994/95 sva prišla v prvo ligo, čez dve leti med prvih šest parov v Sloveniji, potem pa sva bila že nominirana na rezervno B mednarodno listo. Izpiti so potekali v Kopru pred evropskim prvenstvom. Kako zahtevni so bili? Krstič: Precej. O tem pove že to, da dva sodniška para, iz Finske in Bosne, nista naredila izpitov. Vse skupaj je trajalo 7 dni, vsak dan smo imeli seminarje, preizkus telesnih sposobnosti, pisne in video teste, preverjanje znanja tujih jezikov ter sojenje tekem, kar na koncu tudi odloča o uspešnosti. Torej, zdaj sta mednarodna sodnika. Morda že vesta, kdaj in kje vaju čaka prva tekma? Ljubič: Začela bova s prihodnjo sezono, verjetno z prvim kolom klubskih pokalov, potem pa bodo na vrsti mladinske tekme. Na vsaki madnarodni tekmi te spremljata delegat in kontrolor. Na podlagi njunih ocen se prebiješ najprej na sodniških listah v Evropi. Začela bova z ničle in imava tudi to srečo, da sva med najmlajšimi mednarodnimi sodniki. V rokometu potrebuješ precej časa za napredovanje. Cim prej začneš, več časa imaš, da se prebiješ med elito in tam ostaneš. Največ, kar lahko doseževa, je sojenje na olimpijskih igrah in upam, da bova to kdaj dosegla. Zakaj je le v rokometu navada, da vselej sodi isti sodniški par. Na EP na Hrvaškem je prav zaradi težav v družini enega norveških sodnikov prišlo do odpovedi obeh? Ljubič: Sodniki imajo v rokometu pri odločitvah največji maneverski prostor in je zato pomembno, da sta sodnika usklajena in da imata enak pogled na igro. Pravila so definirana, vendar se jih lahko različno ' interpretira. Ce bi sestavljati pare kot npr. v košarki, bi sodnika imela dvojna merila. Rokometaši poznajo sodniške pare in poznajo njun kriterij, vemo pa, do česa pride, če sodnika nista usklajena. Še posebej v rokometu je po tekmah veliko pripomb na sojenje. Kot sta omenila, pravila poduščajo precej mane-verskega prostora. Kje bi bile potrebne korekcije? Krstič: Precej korekcij bi bilo potrebnih. Predvsem je treba skrajšati pasivno igro. V odbojki in košarki spreminjajo pravila, le v rokometu se stagnira. Je možno, da bi v doglednem času sojenju tudi v rokometu pomaknili v ozadje, da ne bi po vsakem prvenstveni krogu poslušali kritik na vaš račun? Krstič: Seveda, vendar bo za to potrebno daljše obdobje. Najprej je treba s spremembami pričeti v evropskem merilu. Kaj pa je s kriterijem sojenja, saj rokomet postaja vse bolj groba igra. Kako je s tem v mlajših selekcijah, saj je od vzgoje v tem obdobju odvisno, kako bo ta rokometaš reagiral in igral v članski konkurenci? Ljubič: Vsak trener ima na igro svoje poglede in nekateri že najmlajše učijo na grobo igro oziroma na prijeme, ki naj bi jih sodnik ne videl. Mi imamo komponente progresivnega kaznovanja, kaj se lahko pusti in kaj ne. Dejstvo je, da se v višjih ligah avtomatično nekoliko popušča in zato moška igra večkrat preide v grobost. Vse je odvisno od kriterija, sodniki imamo na voljo precej instrumentov kaznovanja od rumenih kartonov do diskvalifikacije, s katerimi bi se to dalo omejiti, vendar se gre ponovno do zgornje meje, ki potem dostikrat preide v gobost. Za naju je najpomembnejša prednost. Rokometna igra je sestavljena iz puščanja prednosti. To daje čar rokometu, iz te prednosti pa pride največkart do grobih prekrškov. Ce znaš to dvoje uskladiti, pustiti prednost in pravočasno kaznovati, si s tem naredil že 70 do 80 odsto dela, kar pomeni, da bodo s tekmo na koncu vsi zadovoljni. V najnižjih ligah skušamo najmlajšim takoj dopovedati, kaj je dovoljeno in kaj ni v rokometu. V slovenskih rokometnih krogih velja- ta za uravnotežena sodnika, ki domačim ekipam ne »puščata prednosti«, če lahko uporabim vajino izjavo, zato si vaju želijo vse ekipe na gostovanjih. Komentar? Ljubič: (smeh): Midva domačega terena ne upoštavava. Nisva obremenjena z nobeno stvarjo, zato sva si v teh letih v našem prostoru ustvarila dober imidž. Nas pa res klubi raje vidijo na gostovanjih ker ne priznavava idej, da bi domačim klubom morli kaj podariti. Sta kdaj doživela poseben pritisk? Krstič: Pritiski stalno obstajajo, vendar jim ne podleževa. Ko te enkrat spoznajo, niti ne poskušajo več. To naredi razliko med dobrimi, boljšimi in elitnimi sodniki. Katera je bila doslej najtežja tekma? Ljubič: tretja tekma končnice za prvaka ženskega državnega prvenstva v sezoni 1996/97 v Ljubljani med Olimpijo in Krimom, ko je zmagal Krim šele po podaljških, pa finale pokala Slovenije v isti sezoni. Teh dobrih tekem je v slovenskern prenstvu vedno več in rekel bi kar, da je vsaka tekma dobra. Primorski rokomet bo, kot kaže, izgubil oba prvoligaša, nasprotno pa bo v čakalnici 1-B lige lepa primorska družba-Menita, da je med prvoligaši še možen obstanek vsaj ene ekipe? Krstič: Red kratkim sva sodila Jadranu, ki se je v zadnjem času okrepil. Po mojem ima možnosti, čeprav jim bo zelo težko. Ljubič: Na razpolago je še 20 točk. M°z' nosti so, če bodo dobro odigrati končnico-Jadran, ki očitno še razmišlja o obstanku, ima še nekaj možnosti. V Izoli, kot slišimo, ni novih okrepitev, brez teh pa so možno sti za obstanek zelo majhne. _ Pa bi lahko nepristransko sodila dber-bi med Jadranom in Izolo? Ljubič: Zakaj pa ne. Ni je tekme, ki hi ) odpovedala. Sodiš pošteno in tu ne vmrm problema. Sicer bi to bilo zelo nehvaleZn in verjetno bi bila zamera, če bi se tekm razpletla v korist Izole, vendar bi tudi prenesla. R°k ^*a _____NAMIZNI TENIS / PO PRVEM KROGU DRUGE FAZE ZENSKE A LIGE_ Kras Generali čaka hud boj Avalon proti tujkam brez moči \/ naslednjem kolu pa bo druga Krasova ekipa gostovala v Palermu Moška B2 liga: Kras uspešen tudi brez Ge Keja - Važna zmaga Krasa Active V soboto so Krasove ping-pongašice v okviru prve ženske lige gostile kar dve ekipi iz Saint Vincenta. O tekmi med paradno postavo Krasa Generali in Fink Cervinom smo že poročali v nedeljski številki, vzporedno z njo pa je potekal še dvoboj med Krasom Avalon in ekipo Riviera delle Alpi. Med tema dvobojema obstaja razlika. V •drugi fazi ženske A lige prvi dve uvrščeni ekipi iz štirih začetnih skupin sedaj tvorijo dve skupini, v katerih so v vsaki štiri ekipe in polovico od njih bo izpadla, le štiri pa se bodo v play-offu potegovale za državni naslov. Se vedno upamo, da bo med njimi Kras Generah. Ekipe, ki so po prvem delu prvenstva zasedle od tretjega do šestega mesta (v to kategorijo spada Kras Avalon), so v drugi fazi razporejene v štiri skupine s po štirimi ekipami. Nobena v drugi fazi od njih ne bo izločena, pač pa bodo nazadovale štiri ekipe v tretji fazi, ki poteka po sistemu direktnega izločanja. Moramo pripomniti, da je združevanje ekip v drugi fazi potekalo po teritorialnem načelu (enako kot v prvi) in da v špici tekmujejo med seboj ekipe s severa. Obe skupini sta zelo močni. Kras Generali je bil v njej skupaj s prvakom 1999 Fit-Lycro, v prvem krogu v soboto pa se je srečal z najmočnejšo postavo B skupine mnk Cervino (3:5), v nadaljevanju (4. marca) pa ga čaka še težko gostovanje pri postavi Coccaglia (Brescia). V favorizirani skupini za državni naslov je bila tekma med Castel Goffredom in Coc-eagliom prenesena. Ge gremo tako naprej se bo prvenstvo zavleklo daleč v poletje, pred-n°st pa imajo seveda mednarodne aktivnosti. Tekma je odpadla zaradi priprav Italije aa svetovno prvenstvo, na ajrh pa sta sodelovah Arisije-va in Negrisolijeva, igralki državnega prvaka Fit-Lycre. urugi del svetovnega prvenstva 1999 bo v Kuala Lampurju. rvotno je bilo načrtovaho v eogradu, zaradi vojne pa je mio odigrano prve dni avgu-sta lani v Eindhovnu na Ni-2emskem (individualno), ekipni del pa bo na Maleziji. . V skupini Krasa Avalon )e bocenski Recoaro/Agosti-111 P° pričakovanju s 5:0 pre-?mgal šibko postavo Nuovo Balerino. Kras Avalon - Riviera del-le Alpi 0:5 f^mrja Milič - Lazzeri 1:2 116-21, 21-14,16-21); Brescia-m - Xin Ya Ping 0:2 (19-21, ,'2l); Martina Milič - Pro-svirhina 0:2 (8-21, 9-21); Bre-dtani - Lazzeri 1:2 (21-14,12- .’ fp"21); Sonja Milič - Pro-mmna0:2 (18-21,15-21) Nesrečno roko pri žrebu v Ven1 te^.m* drugega dela pr-v tva ima nedvomno druga rad^°V? Postava Avalon. Za-(. 7?, Prisotnosti dveh močnih tui r - osn oven mocmn Pi^tgralk Kitajke Xin Ya 0l ® '12/13 med tujkami) in S? a!,ne igralke nekdanje .ietne Natalyje Pro-r me je bil poraz in izid v prid Rjviera delle Alpi (št. 24 in 19 v 2. kat.) odigrali dve tekmi, Martina Milič (št. 40) pa je posegla v neenak dvoboj le proti Ukrajinki. Prvi dve igralki sta imeli priložnost, da bi vsaj omilili poraz proti tretji nasprotnikovi igralki Debori Lazzeri, ki je zamenjala Manuelo Daniele, a je Sonji in Daši ostalo le moralno zadoščenje, da sta Lazze-rijevi odvzeli set. Kljub veliki jakostni razliki med postavama pa je treba krasovkam priznati, da so nasprotnicam nudile dober odpor. V drugem krogu v nedeljo, 5. marca, se bo moral podati Kras Avalon na dolgo potovanje v Palermo. V tem srečanju so krasovke favoritinje, saj južno postavo sestavljajo zgolj igralke tretje kategorije. Pravilo teritorialnosti in pravilo o kakovostni sestavi se je tukaj prelomilo. Ekipa Nuovo Palermo se je v prvenstvo prijavila naknadno, igrala pa je v skupini A (Pink Cervino, Coc-caglio, Torino, Verzuolo, Riviera delle Alpi) in zasedla šesto mesto. MOŠKA B2 LIGA Kras - Villazzano 5:0 Bertolotti - Mesaroli 2:0 (21-16, 21-16), Bole - Di Gen-naro 2:1 (17-21, 21-18, 21-17), Simoneta - Botteon 2:0 (21-13, 21-17), Bertolotti - Di Gennaro 2:1 (21-17, 20-22, 21-6); Simoneta - Mesaroh 2:1 (21-16,14-21,23-21) Deseta prvenstvena zmaga novinca v moški B ligi ni bila lahka, čeprav so Krasovi fantje v soboto gostih moštvo iz Villazzana, ki se nahaja na dnu lestvice v skupim C. Ekipa Cassa Rurale Villazzano se skuša rešiti pred izpadom, z najboljšo ekipo pa jim kaj takega ni moglo uspeti. Niso se predstavili na igrišče Az-zurre in bodo zaradi neodigra-'ne tekme kaznovani. V Zgoniku so se predstavili v novi Jelena Abaimova (levo) se je v soboto izkazala, Jasmin Kralj (desno) z zmago praznovala 17, rojstni dan postavi, tako da so morali naši fantje odkrivati popolnoma nov teren, in temu gre pripisati, da so kar trije dvoboji terjali podaljšek. Krasovo moštvo je nastopilo brez Ge Keja, ki je medtem vodil prvo-ligašice. Po dvakrat sta mrežo nasprotnikov zatresla Andrea Bertolotti, ki si počasi uravnava svoj osebni uspeh (12:13) in Bojan Simoneta, ki mu manjka le ena individualna zmaga za okroglih 20 (19:8). Tretjič je v prvenstvu nastopil Edi Bole in pristavil točko k zmagi v dvoboju z Di Genna-rom. Od prejšnje postave Villazzana je ostal le Daniele Mesaroli, s katerim je Bojan Simoneta odigral tri napete sete. Tri kroge pred koncem prvenstva zgoniško moštvo še naprej vztraja na vrhu lestvice. V nadaljevanju se bo srečal s Padovčani, za katere dvomimo, da bi lahko Krasu odvzeli primat, vendar se nikoli ne ve, saj je moštvo Q7 premagalo bocenski Rafka iz zgornje polovice lestvice. Ostali izidi 11. kroga: Duo-mo Folgore TV - Azzurra GO 1:5, Božen Rafka - Q7 Padova 4:5, Borgo S. Pancrazio VR -Udine 2000 2:5 Vrstni red skupine C: Kras Zgonik 20, Udine 2000 18, Azzurra GO (tekma manj) in Božen Raika 12, Borgo S. ' Pancrazio VR 8, Duomo Folgore TV in Q7 Padova 6, Cassa Rurale Villazzano (tekma manj) 4. ZENSKA B LIGA Kras Activa - Angera 3:2 Rustja - C. Crespi 1:2 (21-10, 16-21, 15-21); Kralj - V. Crespi 2:1 (21-10, 15-21, 21-12); Rustja/Kralj - C. Crespi/F. Crespi 2:0 (21-18, 21-19); Rustja - V. Crespi 2:0 (21-16, 21-14); Tretjak - F. Crespi 1:2 (19-21,21-19,16-21) Končno so se vrata rešitve varovankam Robija Miliča odprla, poraz Abbadie Lariane pa je to možnost še povečal. Zaenkrat le za drobno špranjo, a zalogaj, ki so ga pospravile v 4. povratnem krogu je bil ogromen. Po devetih prvenstvenih porazih in s samo eno zmago v žepu so si igralke Krasa Activa v nedeljo dopoldne privoščile nič manj kot Angero, eno izmed vodilnih postav drugoligaškega ženskega prvenstva in favorita za prestop v višjo ligo. Krasovke so štartale na vse ali nič. Z zbrano igro so dekleta zrušile družinsko trdnjavo sester Crespi. Najprej je začela Irena Rustja, št. 82, proti najmočnejši Chiari, št. 23, ki ima za sabo nekajletno prvoli- gaško izkušnjo in ji pobrala set. Gostujoča ekipa že na papirju po pozicijah in rang lestvici krepko prekaša naše. Krasovke so pravilno naskakovale najmlajšo Valerio, letnik 1984, št. 53 v tretji kate-ghoriji, ki je hkrati tudi najbližje našim na lestvici. Obe krasovki, Jasmin Kralj (št. 59), ki je »odprla« pot zmagi svoji ekipi in s tem na najlepši način proslavila svoj 17. rojstni dan, in Irena Rustja (št. 82), sta v tem podvigu uspeli. Med tema dvema individualnima Krasovima zmagama se je odvijala tekma dvojic, tako zelo pomembna za uspeh v formuli nižjih ženskih lig. Krasov par je v 11. prvenstveni tekmi drugič udejanil zmago v njih. Tekma je bila zelo napeta, za Ireno in Jasmin tudi psihološko, a sta vzdržali. Nasprotnikov par sta premagala na 18. in 19. točki. Zmagoslavje je bilo popolno, če bi dobila še Martina Tretjak (št. 111 v 3. kat), ki je pri vodstvu Krasa Activa s 3:1 (dobljena tekma) v zadnjem nedeljskem dvoboju krepko skušala dru-gokategomico Francesca Crespi, št. 39. Tretjakov! je manjkalo prepotrebnih izkušenj, naredila je nakaj »začetniških« napak, ker je za novinko v ligi in svežo tretjekategomico razumljivo. Skoda le, da je izgubila prvi set (na 19), kajti drugi je bil njen, kar ji prinaša veliko zadovoljstvo. Ostali izidi 11. korga: Ab- badia Lariana LC - Regaldi NO 1:4; Tramin Raffeisen -Kurtatcsh (Cortaccia) 5:0; Fit Lycra Castel Goffredo - Fin-cantieri TS 3:2. Vrstni red (skupina B): Tramin Raiffeisen BZ 20, Angera V A in Fit - Lycra Castel Goffredo Mn 19, Fincantieri TS 18, Regaldi NO 16, Abba-dia Lariana LC 14, Kras Activa in Kurtatsch (Cortaccia), ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Okrepljeni Ormož ugnal oslabljene Krašovce Težave tudi z izključitvami Ormož B - Kras 35:32 (16:15) KRAS: Glavina, Vremec 2, Nait 8, G. Milič 5, Me-mon 8, Kovačevič 9, Raseni, Costanzo, Rossi, Klinc, B. Milič, A. Milič, Alzetta, Kalc. V drugem kolu drugega dela 2. slovenske .rokometne lige je Krasova ekipa gostovala v Ormožu. Kras je v prvem delu lige to ekipo prepričljivo premagal, to pa Krasovim fantom ni uspelo v povratni .tekmi. Ekipa iz Ormoža je bila okrepljena z nekaterimi igralci, ki drugače igrajo v prvi ekipi istega moštva. Poleg tega pa sta v Krasovih vrstah manjkala zunanja igralca Kastelic in Malinovič. Srečanje so Mahničevi varovanci kar solidno'začeli tako v napadu kot v obrambi. Na začetku so namreč Krasovi fantje povedli celo za 4 gole. Prednost Krasa se je kmalu znižala na 2 gola. Približno na polovici prvega polčasa so nasprotniki nadoknadili zaostanek in celo povedli za dva gola. Krasova ekipa pa je v zadnjih sekundah po Memono-vem protinapadu znižala razliko na en gol. Tudi drugi polčas je bil v znamenju borbene igre. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Ekipa iz Ormoža je z okrepitvami dobro igrala v napadu, tako da so imeli Krasovi igralci kar veliko težav v obrambi. Zaradi tega je bilo med krasovci tudi kar precejšnje število izkjučitev. Včasih so se znašli na igrišču samo v štirih. Kljub temu, Ormož ni mogel visoko povesti, a Kras kljub 32 golom ni zmagal.. Kljub porazu ostaja Krasova ekipa na solidnem 4. mestu na lestvici s štirimi točkami prednosti prav pred Ormožem. V naslednjem kolu bo v domači Modri dvorani v Hrpeljah Kras igral proti tretjeuvrščenemu Ptuju, kjer se bodo Mahničevi varovanci skušali oddolžiti za pekoč poraz, ki so ga doživeli v gosteh. (Milič) Margaret Macchiut osvojila naslov državne dvoranske prvakinje Slovenska zaprekašica Margaret Macchiut, sicer članica torinskega društva Sisport, je na atletskem državnem dvoranskem prvenstvu v Genovi brez težav osvojila naslov prvakinje v teku na 60 m z' ovirami. Macchiutova je zmagala v vseh treh nastopih: na kvalifikacijah v času 8, 44 vpolfinalu v času 8, 32, v finalu pa v času 8, 26. S tem rezultataom je tudi izenačila svoj osebni rekord, čeprav jo je na tekmovanju pestila mrzjica. Ge se bo ta polegla, bo konec tega tedna v španski Valencii sodelovala na troboju reprezentanc Italija, Španije in Poljske, 27. februarja pa jo čaka nastop na dvoranskem EP v Gentu. (A. Lassich) t iuviera ueue mpi naot ot,nesPoren. Krasovke so . .0Pde izključno z domači-SnrXalkami, od katerih sta ,a Milic in Daša Bresciani ŠTMAVER / OBČNI ZBOR RIBIŠKEGA DRUŠTVA Čamik si bo prizadeval povečati število članov »Gojiti muharjenje ob spoštovanju etičnih načel in najstrožjih pravil te igre. Se srečevati z ljudmi, ki so nam blizu, utrjevati prijateljske vezi in gojiti priljubljeno rekreacijsko dejavnost v svojem materinem jeziku. Ge tu povlečemo črto, lahko brez pomislekov zaključimo, da dosegamo zastavljene cilje.« S temi mislimi je v svojem poročilu predsednik Silvan Bevčar ocenil delovanje Ribiškega društva Čamik, od svoje ustanovitve pred štirimi leti, ki je povsem naključno tudi sovpadala z dnem letošnjega občnega zbora, do današnjih dni. Pozitivnim ugotovitvam so sledila tudi poglobljena razmišljanja o današnji sliki društva, ki beleži v tem trenutku manj zagnanosti in navdušenja,v svojem delovanju. Vsekakor pa je spremljalo predsedniško poročilo trdno pre-pridanje, da bo društvo, oz. posamezniki, ki tvorijo jedro društva, uspeli premostiti tudi te težave in bodo kaj kmalu dodatno obogatili svoje delovanje. Člani ribiškega društva Čamik so se v minuli sezoni nekajkrat srečali na Soči, Idrijci in Nediži in vsakič je bilo vzdušje temu primemo. Poleg ribolova, ki je pravzaprav osrednja dejavnost društva, gre omeniti nadvse zanimivo serijo sestankov namenjenih osvežitvi veščine v vezanju umetnih muh, ki jih je vodil domači mojster Valter Prinčič. Skoda le, da so bila ta srečanja namenjena samo ožjemu članstvu, v kolikor bi lahko pobuda tudi služila za promocijo društva. In prav v to dejavnost naj bi društvo v bodoče vložilo svoje moči, čeprav si je zaradi specifike muharjenja težko pričakovati masovnost. Društvo Čamik šteje namreč danes 15 aktivnih ribičev, članstvo pa ima deželne razsežnosti, saj ob odstopu edinega tržaškega ribiča, so prisotni trije člani iz Benečije, pred kratkim pa se je skupini pri-družil še član iz Slovenije. Kar se tiče stikov s sorodnimi skupinami, je še posebno plodno sodelovanje z Ribiškim društvom Tolmin. Prav na skupščini je Bevčar izrazil solidarnost vodstvu te skupine, ki se je znašlo v vrtincu polemik širših razsežnosti. Vse gre pripisati obtožbi preko tiska s strani domačih ribičev, ki so očitali vodstvu društva, da slabo gospodari z vodami, ki so jim bile zaupane. Bevčar je pri tem podčrtal, da se je res v zadnjih letih spremenila kvaliteta ribolova in da so vode vse bolj prazne, kar pomeni, da se pogosto vračaš domov praznih rok. To pa še ne pomeni, da ni pot, ki so jo izbrali ribiči iz Tolmina, pravilna, saj je samo Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in ekologijo izdalo prepoved vlaganja neavtohtonih rib v reko Sočo, ob podpori raznih mednarodnih organizacij. Predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško, ki ga je podal Dušan Černič. Slednji je detaljno prikazal izvršene pobude v lan- ski sezoni, ki so bile sicer bolj številne kot leto prej. Blagajniški obračun Gabrijela Figelja je prikazal presenetljivo pozitivno bilanco, kar po eni strani odraža nekoliko bolj okrnjeno število izvršenih pobud, po dragi pa velja povedati, da si v glavnem določene stroške krijejo člani sami. V imenu nadzornega odbora je spregovoril tudi Marjan Bevčar. Sledili so pozdravi gostov, in sicer Marka Lutmana v imenu ZSSDI, Andreja Brisca za kajakaški klub Silec, ki je med drugim naglasil željo, da bi ob letošnji Soški regati člani Čamika pripravili v domu Andreja Paglavca tematsko razstavo. Predsednik rajon- skega sveta za Stmaver, Pevmo in Oslavje Silvan Primožič pa je poslal svoj pozdrav, ker ni utegnil prisostvovati skupščini. Ob koncu je bil prikazan tudi program delovanja za letošnjo sezono. Spored je zelo pester, saj predvideva izlete z ribolovom na jezero ob Mostu na Soči, v Benečijo, na Kolpo, na morje v Istro ter seveda na Sočo. Ob tem bi omenili še razna srečanja s sorodnimi ribiškimi klubi, udeležbo na delavnih akcijah pri ribiških družinah v Sloveniji in celo serijo sestankov ža člane, ki naj bi jih popestrila tudi tehnična in strokovna priprava mladincev, oz. ribičev pripravnikov. (MAL) NOGOMET / A LIGA Juventus znova prehitel Lazio Neljubi dogodek po tekmi v Benetkah Triestina uspešna z igralcem manj SODNIKI IN PRETEPI V OSPREDJU - Žal, kot se vedno bolj redno dogaja, so sodniki znova v središču pozornosti. Že v soboto je predsednik Gazzoni napadel Farino zaradi nedosojenega gola Bologni, toda niti TV posnetki niso pokazali, če je žoga prekoračila črto. Zakaj torej tako ostri napadi? V nedeljo se je Sensi razburil nad izključitvijo Tottija in pri Laziu se pritožujejo nad nedosojeno enajstmetrovko v večerni tekmi Lazio - Parma. Z vseh strani prihajajo prošnje po profesionalizaciji sodnikov, kar zagotovo ne bi rešilo problemov. Čakamo najprej na profesionalizacijo nekaterih trenerjev in predsednikov. Ob tem je namreč edini inteligentni nasvet, da bi ukinili tako imenovano »moviolo«, naletel na gluha ušesa ali celo bil tarča hudih opazk nekaterih novinarjev, ki od tega »živijo«. V Benetkah pa je prišlo po tekmi do fizičnega obračuna med igralcem Ve-nezie Valtolino in tremi igralci (ali enim samim, po drugih virih) Cagliariju. Valtolina dogodka ni hotel komentirati, predsednik Zamparini pa je v svojem stilu obrazložil, da tudi udarec lahko koristi. V slačilnicah se po njegovem kaj takega lahko zgodi in dogodka se ne sme prekomerno dramatizirati in reklamirati. LE SE TRIJE? - Morda se je boj za sam vrh omejil le na tri ekipe. Parma je namreč le remizirala v Rimu in zaostanek desetih točk je lahko trinajst kol pred koncem že prevelik. Tudi hiter je zamudil eno izmed zadnjih pri- ložnosti. Domač remi s trdoživim Torinom, ki je med drugim trikrat zadel vratnico, lahko pomeni za Lippijeve varovance konec vseh upanj. Tudi za Romo je bilo 21.kolo vse prej kot pozitivno. V Perugii je moral Totti z igrišča po dvajsetih minutah zaradi rdečega kartona; kljub temu so Rimljani povedli 2:0, a nato popustih, tako da je kapetan Olive dvakrat premagal Antoniolija in izenačil. V nedeljo je med boljšimi edino Ju-ventusu uspelo odgovoriti na sobotno zmago Milana. S prostim strelom je Zidane strl odpor Lecceja, edine ekipe, ki je premagala Juventus v prvem delu. Cmo beli so zlasti v drugem polčasu precej trpeli, saj so zaradi izključitve Tacchinardija imeli igralca manj. TRIESTINA BOLJŠA Z DESETIMI KOT Z ENAJSTIMI - Triestina je z dokajšnjo težavo premagala Sassuolo, saj sp gostje prišli v Trst z edinim namenom, da bi iztržili točko. To jim je skoraj uspelo, saj sta bili petnajst minut pred iztekom srečanja mreži obeh vratarjev še brezmadežni in Triestina je za nameček morala odigrati zadnji del srečanja brez Crinitija, ki je moral iz igrišča zaradi ironičnega ploskanja, stranskemu sodniku. Toda dve minuti po tem dogodku je Gubellini zadel v črno. Pet minut kasneje se je še Pasa vpisal med strelce. Gol Sassuola pa je prišel, ko je bilo tekme že konec. Tretji gol v korist Triestine pa je dosegel VisPesaro, ki je premagal Rimini 2:0 in tako omogočil Triestini vrnitev na prvo mesto. (I.F.) H KOŠARKA h Tanjevič izbral »azzurre« zapokal narodov Štirje igralci izvrstPafa RIM - Za tekmi prtiti Turčiji in Franciji 24. oziroma 26.fe-bruarja, veljavni za pokal narodov, je trener Tanjevič izbral naslednje igralce: Ba-sile, Galanda, Myers in Fučka (Paf Bologna), Scarone in Chi-acig (Zucchetti Mon-tecatini), Abbio (Kinder Bologna), Meneg-hin (Roosters Varese), Mian (Scavolini Pesa-ro), Rotondo (Banco-Sardegna Sassari), Tonolli (ADR Rim), Di Giuliomaria (Can-turina Cantu), Marco-nato (Benetton Trevi-so), Maggioli (DeVi-zia Avellino). Rezerve doma pa so: Dami-ao (Bipop Reggio Emiha), Pecile (Popo-lare Ragusa), Sambu-garo (Zucchetti Mon-tecatini) in Zanelli (Pepsi Rimini). V bistvu je seznam igralcev, ki bodo odpotovali v Sydney, že dokončen. Manjkata poškodovana De Pol in Bonom, Tanjevič pa daje še kanček upanja Pittisu, Espo-situ in Rusconiju. KOŠARKA / ODMEVI Z IGRIŠČ »Programiran« poraz Tržačanov Toda Telit se je Patu dobro up>iral - Bipop tone - Zucchetti je presenetil Scavolini PRESENETILI.- Največje presenečenje je tokrat pripravil Zucchetti iz Montecatinija, ki je na tujem premagal Scavolini. Ekipa iz Pešam je sicer med najbolj uspešnimi na tujem (sedem zmag iz enajstih nastopov), medtem ko igra doma veliko slabše (samo pet zmag v desetih nastopih). Gostje so si zmago povsem zaslužili, odločilnega pomena pa so v končnici bili koši centra Chiaciga. RAZOČARALI - Kljub prihodu novega trenerja Marcelettija in Borisa Gorenca Bipop iz Reggio Emilie vse bolj tone. Tokrat je proti Espositove-mu Lineltexu zamudil eno zadnjih priložnosti, da se reši izpada. Štiri točke zaostanka za predzadnjima pa bo v preostalih devetih nastopih zelo težko nadoknaditi. TELIT - Tržačani so se v »nemogoči« tekmi (prvouvrščeni PAF je izgubil le enkrat v enaindvajsetih nastopih) dobro upirali glavnemu favoritu za državni naslov. Kljub težavam z menjavami (center Casoli ni nastopil) ni Banchijeva ekipa nikoli položila orožja, niti ko je zaostajala za 15 točk. V zadnji minuti se je Telit celo približal objektivno močnejšemu nasprotniku na samo tri točke. Ponovno gre zabeležiti spodbuden nastop Podesta-ja, ki se počasi uveljavlja tudi v najvišji ligi. Tokrat je dosegel 19 točk. A-l LIGA: STRELCI - Esposito (-Lineltex Imola, 585 točk) je brez konkurence in vodi pred Moorom (Bipop Reggio Emilia, 423 točk) in trojico VVilliams (AdR Rim, 385 točk), Boo- ker (Scavolini Pesaro, 381 točk) in Rowan (Telit Trst, 381 točk). SNAIDERO - V prvem kolu faze »po urinem kazalcu«, kjer vsaka ekipa igra pet tekem doma z nižjeuvršče-nimi in pet tekem na tujem z višjeu-vrščenimi ekipami, je videmski Snai-dero s težavo odpravil zadnjeuvršče-no ekipo iz Sassarija (kjer predsednik kar naprej zamenjuje trenerje in igralce). Stari znanec Steve Burit je dosegel zanj neobičajnih 13 točk, najboljši strelec med Videmčani pa je bil Pieri z 20 točkami. Glede na slabo igro nekaterih višjeuvrščenih ekip (Sice je ponovno izgubik tokrat kar s 30 točkami razlike proti Livornu) pa lahko sedanje četrto mesto lahko še izboljša. A-2 LIGA: STRELCI - Abram (INA Barcellona, 428 točk) je ohranil vodstvo pred Nolanom (Fila Biella, 399 točk). Na tretjem mestu je Brown (Livorno 377 točk), četrti pa Bragg (INA Barcellona, 374 točk). SLOVENCI - Tušek je dosegel le 3 točke, Gorenc 29, Fučka 20, Chiacig pa 12 točk. V A-2 ligi je Alibegovič dosegel 17 točk. GORICA - Goričani so z zmago proti Pavii 80:67 z ekipo Cartiere Garda dohiteli na prvem mestu (22 točk) Vigevano, ki je tokrat izgubil na do-mačerh igrišču. TRAPANI - Marko Lokar rešuje ekipo iz Trapanija pred izpadom. Tokrat je premagala Brindisi na tujem s 77:69 in ni več sama na zadnjem mestu. M. Oblak NeoBim m mam m meim m meusa m meusia m Juventus prvi, Parma out IZIDI 21.KOLA NOGOMETNE A LIGE: Bari - Verona 1:1, Bologna - Milan 2:3, Fiorentina - Udinese 1:1, Inter - Torino 1:1, Juventus - Lecce 1:0, Lazio - Parma 0:0, Perugia - Roma 2:2, Piacenza - Reggina 0:0, Ve-nezia - Cagliari 3:0. VRSTNI RED: Juventus 44, Lazio 43, Milan 41, Roma 39, Inter 37, Parma 34, Udinese 30, Fiorentina, Bari in Lecce 27, Bologna 26, Perugia 24, Torino 22, Reggina 21, Venezia 19, Verona 18, Cagliari in Piacenza 15. PRIHODNJE KOLO: Reggina - Perugia, Roma - Fiorentina, Lecce - Bologna, Piacenza - Inter, Torino -Cagliari, Udinese - Bari, Venezia - Juventus, Verona -Parma, Milan - Lazio. Napoli izgubil v Permu IZIDI 22.KOLA NOGOMETNE B LIGE: Cesena - Tre-viso 2:0, Chievo - Alzano 0:0, Fermana - Napoli 3:2,. Monza - Cosenza 0:0, Pescara - Genoa 3:1, Salemita-na - Brescia 2:0, Sampdoria - Empoli 1:1, Savoia - Pi-stoiese 1:1, Vicenza - Temana 0:0, Atalanta - Raven-na sinoči. VRSTNI RED: Vicenza 39, Sampdoria 36, Brescia in Atalanta 35, Napoli 33, Salemitana 32, Alzano 31, Ravenna 30, Cesena in Cosenza 29, Treviso in Chievo 28, Pescara 27, Monza in Temana 26, Empoli 25, Genoa 24, Pistoiese 21, Fermana 19, Savoia 17. Triestina znova prva Triestina - Sassuolo 2:1 (0:0) STRELCI: Gubellini (T), Pasa (T), Franzini (S). TRIESTINA: Pelizzoli, Di Dio, Bacis, Zamuner (od 44. Princivalh), Turi, Vecchiato, Teodoram, Pasa, Gallicchio, Criniti, Micciola (od 33. Gubellini). IZKLJUČITVE: Criniti. OSTAU IZIDI 22-.KOLA NOGOMETNE C2 LIGE: Carpi - Castel San Pietro 1:1, Faenza - Mestre 2:2, Fiorenzuola - Maceratese 2:2, Giorgione - Padova 0:2, Imolese - Teramo 1:0, Sora - Gubbio 2:0, Tempio -Torres 0:4, Vis Pesaro - Rimini 2:0. VRSTNI RED: Triestina 47, Rimini 45, Torres 41, Vis Pesaro 36, Padova in Teramo 35, Imolese 34, Maceratese 31, Fiorenzuola, Castel San Pietro in Gubbio 29, Sora 26, Sassuolo in Faenza 25, Mestre 24, Tempio 21, Giorgione 20, Carpi 14. PRIHODNJE KOLO: Triestina - Tempio. Telit pričakovano klonil v Bologni Paf Bologna - Telit 85:77 (42:33) PAF: Basile 4, Jarič 18. Kamišovas 11, Fučka 20, Vrankovid 2, Myers 17, Pilutti 5,- Galanda 6, Gay 2. TELIT: Marič 10, Buhara 2, Rovvan 20, Podesta 19, McRae 16, Giannouzakos 10. OSTAU IZIDI 21.KOLA KOŠARKARSKE Al UGE: Miiller - Roosters 81:77, Ducato - Kinder 49:63, Benetton - ADR 86:73, Bipop - Uneltex 83:96, Adecco - Canturina 83:81, Scavolini - Zucchetti 77:79, Pepsi - Viola 78:68. VRSTNI RED: Paf Bologna 40, Kinder Bologna in Benetton Treviso 30, ADR Rim 28, Scavolini Pesaro 26, Ducato Siena, Viola Reggio C. in Zucchetti Mon-tecatini 24, Lineltex Imola 20, Roosters Varese 16, Telit Trst, Pepsi Rimini in Adecco Milan 14, Miiller Verona in Canturina Cantu 12, Bipop Reggio E. 8. PRIHODNJE KOLO: Lineltex - Telit. Snaidero dobro začel drugi del IZIDI 1KOLA 2.DELA KOŠARKARSKE A2 UGE: Cordivari - DeVizia 73:68, Ina - Fabriano 77:58, Re-cord - Fila 77:83, Snaidero - BancoSardegna 86:78, Uvomo - Sicc 94:64, Ragusa prosta. VRSTNI RED: Cordivari Roseto 32, Sicc Jesi 28, Ina Barcellona 26, Snaidero Videm 24, DeVizia Avellino in Record Neapelj 22, Fila Bieha 20, Fabriano 18, Po-polare Ragusa 16, Uvomo 12, BancoSardegna Sassari 10. Lube izgubil v Palermu Na vrhu je Piaggio premagal Cosmogas in izkoristil spodrsljaj Macerate v Palermu. Černičev Del Monte pa je nepričakovano izgubil doma proti Valleverdeju iz Ravenne. Černič je stopil na igrišče v tretjem setu in dosegel sedem točk. IZIDI 16.KOLA ODBOJKARSKE Al LIGE: Tnt Alpitour - Sisley 2:3, Brescialat - Časa Modena 3:2, Iveco - Lube 3:2, Maxicono - Zeta Line 1:3, Piaggio - Cosmogas 3:1, Del Monte - Valleverde 1:3. VRSTNI RED: Piaggio Rim 40, Lube Macerata 37, Sisley Treviso 34, Časa Modena 31, Maxico-no Parma 27, Tnt Alpitour Cuneo 23, Brescialat Montichiari 21, Zeta Line Padova 17, Del Monte Ferrara ih Iveco Palermo 16, Valleverde Ravenna 14, Cosmogas Forli 10. Hud spodrsljaj za Trieste Grado Congressi Trieste Grado Congressi je izgubil zelo pomembno srečanje v boju za obstanek. V samih treh setih je namreč neposredni tekmec v boju za obstanek, Marconi iz Reggio Emilije, premagal Maniaja in tovariše. Sedaj položaj na lestvici postaja zaskrbljujoč. IZIDI 15.KOLA ODBOJKARSKE Bi UGE: Mirandola - Laguna Ught 0:3, Sav Bergamo - Mantova 0:3, Ca-vriago - Concesio 0:3, Fosso - Schio 2:3, Verona - San Marino 3:0, Lugo - Isola Deha Scala 3:0, TriesteGrado Congressi - Marconi 0:3 (16:25,26:28,23:25). VRSTNI RED: Mantova in Schio 38, Lugo 32, Concesio 27, Isola deha Scala 24, Sav Bergamo 22, Verona in Mirandola 21, Marconi 20, Cavriago 19, Laguna Ught 18, Trieste Grado Congressi 17, Fosso 11, San Marino 7. Genertel zasleduje Prato IZIDI 15.KOLA ROKOMETNE Al UGE: Ortigia - Genertel 25:30, Haenna - Messina 23:22, Savini Sant’Angelo - AlPi Prato 23:26, Conversano - Morda-no 21:13, Modena - Fasanolandia 26:22, Torggler Merano - Arag Rubiera 26:24, Bologna 1969 - Forst Brbcen 21:17. VRSTNI RED: AlPi Prato 39, Rubiera in Genertel 38, Forst 31, Bologna in Modena 25, Merano 21, Conversano 20, Haenna 18, Mordano 16, Ortigia in Messina 10, Fasanolandia in Citta SanfAngelo 7. V SOL za moške Salonit in Kamnik bežita IZIDI 17.KOLA SLOVENSKE ODBOJKARSKE UGE: Bled - Stavbar Maribor 3:2, Pomurje - Triglav 3:1, Fužinar - Olimpija 3:2, Kamnik - Granit 3:0, Žužemberk - Salonit Anhovo 0:3. VRSTNI RED: Salonit 41, Kamnik 40, Stavbar Maribor 37, Bled 36, Fužinar 31, Olimpija 26, Pomurje 16, Žužemberk 15, Granit 13, Triglav 0. V SOL za ženske brez presenečenj IZIDI 15.KOLA SLOVENSKE ODBOJKARSKE UGE: Bled - Formis Bell 0:3, Šentvid - Infond Branik 0:3, Hit Nova Gorica - Asics Tabor 3:0, Novo Mesto - Ljutomer 1:3, Marsel Ptuj - Kemiplas Koper 0:3. VRSTNI RED: Branik 45, Hit N.Gorica 36, Kemiplas Koper 35, Formis MBell 26, Ljutomer 24, Novo Mesto 22, Šentvid 21, Marsel Ptuj 10, Asics Tabor 6, Bled 0. Peugeot prvič po letu 1986 KARLSTAD - Finec Marcus Groenholm s peugeotom je zmagovalec jubilejnega 50. relija po Švedski, druge letošnje dirke za svetovno prvenstvo. Z zmago je Groenholm francoskemu proizvajalcu avtomobilov zagotovil prvo zmago na relijih za svetovni pokal po letu 1986, ko so se Francozi veselili zmage na zadnji dirki sezone v Angliji. Svetovni prvak in lanski zmagovalec Finec Tommi Maekinen z mitsubihijem je zaostal za 6, 8 sekunde, kljub temu pa je obdržal vodstvo v skupnem seštevku dirke, saj je dobil prvo dirko sezone v Monte Carlu. Takrat sta oba peugeota zaradi tehničnih okvar izpadla. Blatter navija za Brazilce ASUNCION - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je podprl kandidaturo Brazilije za izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva leta 2006. Brazilija je velika nogometna dežela in odlična prirediteljica velikih tekmovanj, je povedal Švicar med obiskom v paragvajski prestolnici Asuncion, kjer poteka kongres Južnoameriške nogometne zveze. Tina Križan zmagovalka tumnja ITF Edina Lady‘s Open LJUBLJANA - Teniška igralka Tina Križan je prva Slovenka, ki je osvojila chahenger na domačih tleh. V finalu turnirja ITF Edina Lady‘s Open z nagradnim skladom 25.000 ameriških dolarjev je zanesljivo ugnala Nemko Miriam Schnitzer s 6:2, 6:3. V finalu dvojic sta bili Madžarka Hegeduš Adrienn in Beloru-sinja Nadežda Ostrovskaja boljši od Čehinj Olge Blahotove in Hane Sromove s 7:5 in 6:3. »Finalno srečanje je bilo veliko lažje kot polfinalno. Schnitzerjeva je igrala veliko mehkeje, tako da me je igra včasih kar uspavala,« je po zmagi dejala Križanova Totocaldo PRAVILNA NAPOVED: XXI XXX 1X1 X1X2. DOBITKI: 13 (10 dobitnikov) 517.772.000 lir; 12 (392 dobitnikov) 13.208.000 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 1-10-12-23-24-28-29- 30. DOBITKI: 8 (3 dobitniki) 842.672.000 lir; 7 (1031 dobitnikov) 1.836.000 lir; 6 (42789 dobitnikov) 43.900 lir. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 1-1, 1-1,1-0, 2-2, 0-0, M-0-DOBITKI: 6 - nihče (jackpot 221.090.776 lir); 5 (15 dobitnikov) 11.054.000 lir; 4 (709 dobitnikov) 232.600 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: IX 2X 2X 21 IX X2. DODATNA DIRKA: 10 -11. DOBITKI: 14 - nihče (jackpot 561.935.309 lir); 12 (57 dobitnikov) 5.383.900 in, 11 (871 dobitnikov) 352.300 lir; 10 (3376 dobitnikovi 51.900 lir. KULTURA Torek, 15. februarja 2000 OB IZIDU NOVE PLOŠČE Kvintet Tiestango: Izreden kakovostni skok Zgoščenko je izdala svetovna diskografska hiša EMi Tango - glasba, ki objame dušo in izmozga notranje občutje: svetovno prizorišče je preplavil in ga prevzel z nastopom ugledne glasbene osebnosti, kot je bil Astor Piazzolla. Dotlej je tango živel v svoji domovini, v Južni Ameriki, predvsem pa v Argentini, od koder ga je Piazzollova umetniška moč pognala v svet. Bandoneonist, skladatelj, vsestranski glasbenik je ustvaril nov pogled na to izraznost, polno nedopovedljivega Čustvenega naboja. Univerzalnost njegove glasbe, novega tanga, so zaslutili prej v svetu, kot pa na domačih tleh, kjer so sprva težko sprejeli tolikšen prerez z zakoreninjeno tradicijo. Piazzolla je zarezal vanjo in postal mejnik v sodobni glasbeni zgodovini. Povečal je vlogo bandoneona, male harmonike, s Cisto razpoznavnim zvokom, obenem pa je ustvaril dragoceno glasbeno umetni-uo, v kateri ima lahko vsako glasbilo svoj izrazni prostor. V zadnjih letih tango Astorja Piaz-zolle živi tudi pri nas, v glasbi kvinteta Triestango, ki ga sestavljajo bandoneonist Maurizio Marchesich, tolkali-st Fabian Perez Tedesco, kontrabasist Angelo Colagrossi, violinist Stefano k urini in pianist Gorrado Gulin. Skupina se je uveljavila na širšem koncertnem prizorišču, posnela že dve cd plošči, pred nedavnim (uradno konec novembra, v roke skupini pred desetimi dnevi) pa je izšla še tretje zgoščenka, s katero je tržaški kvintet uresničil pomemben načrt. Izdala jo je namreč znamenita svetovna diskografska hiša EM, namenjena je zaenkrat izključno ameriškemu tržišču, s posebno pozornostjo do držav južne celine, kjer je tango do-jna. Poleg tega se od prejšnjih dveh izdelkov razlikuje v pristopu do umetniškega posredovanja, ki je tokrat še dovolj doživeto, neposredno in ^vo. Globino glasbe, ki jo poustvarja ja celo ustvarja skupina Triestango, jamči ob tem še prisotnost uglednega glasbenika kot je Jose Carli, prvi violinist in dirigent argentinskega državnega orkestra, 20 let umetniški vodja diskografske hiše CBS, nenazadnje osebni prijatelj Astorja Piazzolle. Jose parli, ki se je rodil v Barkovljah in se je v ’30 letih kot otrok z družino izse-ul v Argentino, je v svojem pismu, ki 8a v celoti navaja ovitek cd plošCe, tržaško skupino označil za Čudovite Posredovalce te značilne glasbene ^vrati, pohvalil njegovo izvajanje in )un s tem »zaupal« nelahko vlogo nadaljnjega vrednotenja te značilno argentinske glasbe. Uglednost diskografske znamke, Predvsem pa izredni kakovostni skok za samo skupino sta izvabila pogovor z dvema elanoma kvinteta, ki sta s kontrabasistom in violinistom soustanovitelja skupine: Maurizio Marche-Slcn in Fabjan Perez Tedesco. Kaj pomeni skupini ta dosežek? Marchesich: Izkušnje prvih dveh Plošč so nam pri tretji bile izredno eIa: lahko bi rekli da ga na post način krona, ker je ta plošča nat ^>jda po volji tamkajšnjega ol Perez Tedesco: Prav gotovo 1]a tej plošči delali drugače, ko plansko sliši na posnetku, ki od nše pridobljeno ravnovesje v sk ametniških in človeških i e~P/nih odnosov. v Marchesich: Ne igramo nai ec k°t po nekakšnem notranjen govoru, ki vselej obstaja kot osn nez vsake skupine, vse je nepo. "°// naravno. Prav gotovo v do jVa na kakovosti glasba, sn‘dujemo sebi in drugim, nas er>rl'Vegali smo, naredili smo ko-’ yendar nismo dobili odgovo-st’<< je dejal vodja vodilne prote-flnunionistične stranke tan V ^avid Trimble, ki je do bri-raj.®,zamrznitve skupnih pok-sk Si or8anov vodil sevemoh-kon V ac*0" Trimble je v soboto ob da CU zaseflanja stranke poudaril, tnJ IJu ,ra Irska republikanska ar-da [j3 • ^ nedvoumno obvezati, su 0 izvedla razorožitev, sicer hiai 6 avtonomne ustanove ni-žem ^ožnosti za ponoven prev-vih kri ast* v Ulstru. Po Trimblo-sedah glavni cilj UUP ostaja ponovna oživitev delovanja severnoirskih organov oblasti. Člani 'UUP so v soboto tudi podprli Trimblovo strategijo glede zavračanja sodelovanja s katoliškim taborom v pokrajinski vladi, dokler IRA ne bo začela predajati orožja. Vodja Sinn Feina, političnega krila IRA, Gerry Adams je dejal, da unionisti niso izpolnili svojih obveznosti iz mirovnega sporazuma. Pri tem je spomnil, da ima IRA v skladu z mirovnim sporazumom iz aprila leta 1998 do maja letos čas za razorožitev. Adams je v soboto obtožil London, da je popustil grožnjam protestantskih unionistov in namerno prezrl napredek pri razoroževanju organizacije IRA ter tako kršil mirovni sporazum. Drugi človek Sinn Feina Martin McGuinness pa je zatrdil, da ni skoraj nobenih možnosti za vnovična pogajanja o razorožitvi IRA. Britanska vlada namerava povabiti katoliške in protestantske politične stranke na nov krog pogajanj, da bi preučili severnoirski mirovni sporazum, sklenjen aprila 1998. McGuinness - eden od dveh minishov Sinn Feina v pokrajinski vladi - je v pogovoru za televizijo BBC od Londona zahteval, naj še ta teden odmrzne delovanje severnoirskega parlamenta in vlade. Ukrep britanske vlade je po mnenju McGuinnessa nezakonit. Irski premier Bertie Ahern je od britanske vlade zahteval hitro obnovitev delovanja severnoirskih ustanov in opozoril, da je IRA izrazila pripravljenost za razorožitev. To je prvi negativni odziv Dublina na petkovo odločitev Londona o zamrznitvi avtonomije v Ulstru. Ahern je dejal, da čas ne dela za severnoirski mirovni proces, zato je treba nemudoma omogočiti delovanje pokrajinskega parlamenta in vlade. Po pisanju irskega in britanskega tiska naj bi oblasti v Dublinu menile, da bi morale zadnje ponudbe IRA o ra- zorožitvi Londonu zadostovati. Britanski premier Tony Blair pa je včeraj menil, da bi lahko delovanje severnoirskih ustanov hitro obnovili. Po besedah Blairovega tiskovnega predstavnika si premier prizadeva zgolj za krajši premor in za vnovičen zagon severnoirskega mirovnega procesa. Blair se je tako odzval na izjavo irskega kolega Bertija Ahema, ki je od Londona zahteval, naj nemudoma omogoči delovanje pokrajinskega parlamenta in vlade v Ulstru. Po pisanju irskega in britanskega tiska naj bi oblasti v Dublinu menile, da bi morale zadnje ponudbe IRA o razorožitvi Londonu zadostovati. Nekdanji ameriški senator George Mitchell, ki je zaslužen za sklenitev severnoirskega mirovnega sporazmna leta 1998, pa je že sporočil, da nanj ne morejo več računati. Medtem pa britanski tisk že poroča, da se IRA pripravlja na teroristično ofenzivo. (STA) EU ukinila letalski embargo proti ZRJ BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so se včeraj na zasedanju v Bruslju dogovorili, da . bo petnajsterica za Sest mesecev ukinila letalski embargo proti ZR Jugoslaviji. Hkrati so se vodje diplomacij dogovorili za okrepitev finančnih sankcij proti Beogradu kot tudi za razširitev seznama jugoslovanskih državljanov, ki jim je zaradi povezanosti z režimom predsednika države Slobodana Miloševiča prepovedan vstop v EU. Ministri o predlogu za ukinitev prepovedi dobavljanja nafte ZRJ, za kar se prav tako močno zavzema srbska opozicija, niso govorili. Omeniti gre, da je bil naftni embargo proti Cmi gori in Kosovu odpravljen oktobra lani. Premier Račan v Bruslju BRUSELJ - Novi hrvaški premier Račan se je včeraj na sedežu EU v Bruslju srečal s predsednikom Evropske komisije Prodijem. Govorila sta o pogojih za prihodnje sodelovanje med Hrvaško in unijo, razmerah na Balkanu in o programu nove hrvaške vlade. Prodi je izrazil prepričanje, da je program, ki mu ga je predstavil premier Račan, dobra osnova za sodelovanje z EU. Po srečanju z zunanjimi ministri Evropske unije pa se je Račan zavzel za hitro približevanje Hrvaške EU. Evropski komisar za zunanje zadeve Patten je ob tem izrazil razumevanje za hrvaške Zelje in zagotovil unijino pomoč vendar poudaril, da je napredovanje Hrvaške na poti krepitve odnosov z EU odvisno od uspešnosti političnih in gospodarskih reform. Tega se zaveda tudi Račan, ki je poudaril, da bo Hrvaška storila vse, kar je v njeni moči. SLOVENIJA Torek, 15. februarja 2000 LJUBLJANA / PREDSTAVITEV NOVIH PUBLIKACIJ Slovenci na Hrvaškem želijo biti most med državama Leta 1991 je (po popisu) no Hrvaškem živelo 22.375 Slovencev LJUBLJANA - Na neustrezno urejen položaj Slovencev na Hrvaškem so prejšnji teden na predstavitvi najnovejših publikacij Slovenski dom v Zagrebu, Novi Odmevi, Slovenci na Hrvaškem in Grožnjanska kronika, v Ljubljani opozorili predstavniki Slovencev na Hrvaškem. Po razpadu nekdanje Jugoslavije in nastankom dveh samostojnih držav, Slovenije in Hrvaške, so Slovenci na Hrvaškem "ostali v zraku, ", je opozoril predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Sonc in opozoril na dejstvo, da so bili Slovenci ob koncu leta 1997 izbrisani iz hrvaške ustave kot manjšina. Pozitiven premik si obetajo sedaj, ko je na Hrvaškem prišlo do spremembe oblasti. Slovenija nima določenega in trdnega stališča do Slovencev na Hrvaškem, to bo potrebno rešiti v duhu dobrososedskih odnosov. Selimo biti most med državama, je še dejal Sonc. Podpredsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Franc Strašek je ob predstavitvi te krovne organizacije Slovencev na Hrvaškem prav tako opozoril na dejstvo, da so Slovenci z osamosvojitvijo obeh držav čez noC postati tujci v novi državi. Predstavnik Slovencev v Dalmaciji in predsednik društva Bazovica Marjan Keber je izpostavil, da natančnega odgovora, kdo pravzaprav so Slovenci na Hrvaškdm, ne ve niti njihova lastna država in da bi morali biti Slovenci na Hrvaškem v hrvaški ustavi zapisani kot narodna manjšina. Lastna država in država, v kateri živimo, nas obravnavata kot objekt in ne subjekt, je bil kritičen Keber. Pred-sfavniki Slovencev na Hrvaškem so izpostaviti tudi generacijski problem, saj v društvih delujejo predvsem starejši elani, dotoka novih, mlajših elanov pa ni. Strokovnjakinja, dr. Vera Kržiš-nik-BukiC z ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je med drugim uredila leta 1995 izdani zbornik Slovenci v Hrvaški, je menila, da bi bil po mednarodnih kriterijih za Slovence v naši južni sosedi najbolj ustrezen razseljene! in odloCno zavrnila, da gre za izseljence. Leta 1953 je na Hrvaškem živelo 43.482 Slovencev, štiri desetletja pozneje, 1991, pa kar za polovico manj - 22.376. . V hrvaški ustavi iz leta 1990 je pisalo, da je Hrvaška država hrvaškega naroda in pripadnikov manjšin, ki so njeni državljani, to pa so Srbi, Muslimani, Slovenci, Cehi, Slovaki, Italijani, Madžari, Judje in drugi. Leta 1997 je bilo v hrvaškem saboru sprejeto dopolnilo, da se iz hrvaške ustave Črtajo Muslimani in Slovenci, dodajo pa Avstrijci, Nemci, Rusi in Ukrajinci. Publikacija Slovenski dom v Zagrebu 1929 - 1999 prinaša zgodovinski prikaz obstoja Kultumo-pro-svetnega društva Slovenski dom, ki sta ga napisala Silvin Jerman in do- pisnica TV Slovenija iz Zagreba Ilinka Todorovski. "Spominska knjiga", kot je knjigo poimenoval soavtor Jerman, med drugim prinaša biografije znanih Slovencev na Hrvaškem, ob robu pa je obogatena tudi z zanimivostmi Ali ste vedeti, med katerimi je moC prebrati, da je'znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik svoje zadnje delo ustvaril na Hrvaškem. Društvo Slovenski dom izdaja tudi glasilo Novi odmevi, ki izhaja občasno v slovenskem in hrvaškem jeziku. Novinar, kolumnist Slobodne Dalmacije Danko Plevnik je ob predstavitvi svoje knjige Slovenci np Hrvaškem poudaril, da je sporočilo njegove knjige namenjeno zlasti temu, da se v Sloveniji okrepi zavest o Slovencih v naši južni sosedi. Kronologijo likovne kolovnije v istrskem mestu Grožnjan pa prinaša Grožnjanska kronika - Slovenci v mestu umetnikov izpod peresa Roka Zelenka. ŠOLSTVO / TA TEDEN Začetek 23. tekmovanja za Cankarjevo priznanje LJUBLJANA - Zavod za šolstvo in Slavistično društvo Slovenije tudi v letošnjem šolskem letu pripravljata tekmovanje v znanju slovenščine za Cankarjevo priznanje, ki se bo pričelo še ta teden. Letošnje tekmovanje bo že 23. po vrsti, z njim pa želijo uCence osnovnih šol in dijake spodbuditi k primernemu odnosu do materinščine, kreativnosti, poglobljenemu učenju, raziskovalnemu delu, osebni rasti, tekmovalnosti in množičnosti, je povedal pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo in vodja tekmovanja za Cankarjevo priznanje Vladimir Pirc. Tekmovanje vključuje uCence 7. in 8. razredov ter dijake srednjih poklicnih in štiriletnih srednjih šol, ki so lani pokazati svoje znanje o umetniškem delu štirih znanih slovenskih pesnikov-To- AMNESTV INTERNATIONAL / DESET LET DELOVANJA V SLOVENIJI Lani vrsta pobud proti smrtni kazni LJUBLJANA - Amnesty International (Al) je svetovno gibanje ljudi, ki se zavzemajo za Človekove pravice. Ustanovljena je bila leta 1961, ko se je britanski odvetnik Peter Benenson v Časopisnem članku zavzel za dve portugalski študentki, obsojeni na sedem let zapora samo zato, ker sta nazdraviti svobodi. Njegovemu protestu se je pridružilo ogromno ljudi, ki so kasneje ustanovili Amnesty International. Danes obstajajo sekcije Al na nacionalni ravni v 56 državah, med njimi tudi Al Slovenije, ki deluje od leta 1988. Skupina, ki je takrat pričela delovati v Kranju, je bila prva na območju vzhodne Evrope, danes pa združuje preko 1000 elanov in podpornikov, ki delujejo na prostovoljni osnovi. V slovenski sekciji Al so elani organizirani v sedmih lokalnih in treh šolskih skupinah, osrednja pisarna sekcije pa se nahaja v Ljubljani. Sekcijo vodi neplačani sedemčlanski izvršni odbor, ki ga voli občni zbor, na katerem se enkrat letno zberejo predstavniki skupin in individualni elani. Al je tako nevladna kot tudi nepolitična organizacija, ki se financira izključno s članarinami in prispevki, v nobenem primeru pa ne prejema vlad- nega denarja. V zadnjih letih so izvedli mnogo akcij in kampanj, ki so bile tematske ali pa so se nanašale na probleme uporabe smrtne kazni, nepoštenega sojenja, brutalnega ravnanja policistov, ravnanja z begunci ali s pripadniki etničnih manjšin, na zu-najsodne poboje ali izginotja. Lani se je Al Slovenije posvetila otrokovim pravicam, saj je 20. novembra minilo deset let od sprejema konvencije o otrokovih pravicah, ki so jo.do danes ratificirale vse države sveta, razen Somalije in ZDA. Zato so izdali metodični priročnik za poučevanje Človekovih pravic z naslovom Prvi ko- raki in ga razdelili vsem osnovnim in srednjim šolah. Med osnovnošolci pa so organizirali likovni natečaj in izbrane slike objavili na stenskem metru skupaj s členi konvencije o otrokovih pravicah. Poleg tega za posamezne žrtve kršitev Človekovih pravic organizirajo kampanje, osveščajo javnost preko prireditev in medijev ter lobirajo pri vladah in odgovornih za kršitve. Slovenska sekcija Al je lani pripravila tudi delavnice za mlajše otroke ter svoj obisk ponudila šolam, vsem šolskim in lokalnim skupinam pa so poslali paket primerov otrok, ki so jim bile kršene Človeko- ve pravice in za katere so njihovi elani pisali apele. Dan človekovih pravic, 10. december, so zaznamovali s prireditvijo na Tromostovju v Ljubljani, prav tako na temo otrokovih pravic. Pri zbiranju podpisov jim je pomagal alpinist Tomaž Humar in tudi z njegovo pomočjo je bila akcija zelo uspešna. Se isti dan pa so predsedniku slovenske vlade in medijem poslali pismo, v katerem so izrazili ogorčenje nad odnosom vlade do beguncev in nad slovensko zunanjo politiko, ki po njihovem mnenju na sestankih s tujimi delegacijami ignorira probleme Človekovih pravic. (STA) neta Pavčka, Janeza Menarta, Kajetana Koviča in Cirila Zlobca. Letos bo ob 200-let-nici rojstva klasika slovenske besede Franceta Prešerna tekmovanje usmerjeno v njegovo umetniško delo, naslov tekmovanja je namreč Prešeren in oblike sveta, je povedal predsednik društva Zoltan Jan. Solarji se bodo pomeriti na štirih zahtevnostnih stopnjah, in sicer uCenci zadnjih dveh razredov osnovnih šol na prvi, dijaki srednjih poklicnih šol na drugi, dijaki 1. in 2. letnikov štiriletnih srednjih šol na tretji in dijaki 3. in 4. letnikov štiriletnih srednjih šol na Četrti stopnji. Tako bodo tekmovalci na posameznih stopnjah spoznavali izbrane Prešernove pesniške oblike in jih primerjati s podobnimi deti domačih in tujih klasikov. UCenci na 1. stopnji bodo razmišljati o baladi, dijaki na 2. stopnji bodo obravnavali romanco, na 3. in 4. stopnji • pa gazelo oziroma sonet. Vsebino tekmovanja določajo veljavni šolski programi ter vsakoletni razpis, ki je objavljen v začetku šolskega leta, tekmovalci pa rešujejo preizkuse znanja in pišejo pisne naloge v obliki spisov in esejev. Tekmovanje je organizirano na šolski in državni ravni, letos pa naj bi sodelovalo približno 9000 šolarjev. Šolska tekmovanja se bodo začela že v sredo, 16. februarja, in bodo potekala istočasno po vseh šolah. Po izpeljanih šolskih tekmovanjih pa bodo šole pripravile ustrezno število najbolje uvrščenih tekmovalcev za vseslovensko tekmovanje, ki bo v soboto, 18. marca. Kot je povedal Pirc, so organizatorji zelo zadovoljni, da se tekmovanja udeležujejo tudi zamejski tekmovalci iz Italije in Avstrije. Rezultati tekmovanja bodo znani nekje v začetku flnrilfl DRUŠTVO SLOVENSKO DANSKEGA PRIJATELJSTVA ZDRAVILIŠČA / STATISTIČNI PODATKI Letos že petič na obisk v deželo Dansko Polleti pa Je na sporedu tudi zanimiv izlet na oddaljene Ferske otoke v Severnem moiju Zelo dejavno Društvo slo-vensko-danskega prijateljstva, ki odmeva tudi v našem prostoru, pripravlja za letos dvoje novih zanimivih odprav. Najprej vabi na peto študijsko potovanje »Danska od blizu« in kasneje še na Ferdske otoke, v severnem Atlantiku izgubljeno otočje pod dansko krono. S prim potovanjem želi Društvo približati udeležencem krajinske zgodovinske, kulturne, gospodarske in značajske svojstvenosti te za Slovenijo in njeno evropsko prihodnost poduCne skandinavske dežele. Potovanje se začne v nedeljo, 23. aprila, ob 20. uri, ko bo izpred ljubljanske športne dvorane »Tivoli« krenil avtobus proti severu. Ze naslednji dan zgodaj popoldne dotik vetrovnega Severnega morja na zahodni obali Ju-tlandskega polotoka. Se isti dan tudi prvo srečanje z dansko preteklostjo. Mesto Ribe je namreč eno najstarejših in najlepših danskih mest in nekdaj tudi izhodišče za vikinška osvjanja, o Čemer zelo nadrobno muzej v tem mestu. Iz Ribe v Holstebro, pokukat kako živijo naši danski prijatelji v svojih domovih, na ka- tere so tako ponosni. V. Nykobing Mors ob Limfjorskem zalivu bo najbolj severna toCna naše poti. V Aarhusu, drugem najveCjem mestu, bomo v muzeju na prostem spoznali tudi staro bivalno arhitekturo z vse Danske. Sledita vzpona na oba danska stotaka, na 165 metrov visoki Himmelbjerg in še devet metrov višji Ejer Bav-ne hoj, pa pootoCenje v Legolan-du in srečanje s H.S. Andersenom v Odense na otoku Fyn. V treh kobenhavnskih dneh bomo spoznali vse najpomembnejše znamenitosti tega mesta, prijateljevali s prijatelji Slovenije v njem, skočili še do Hamletovega gradu v Helsi-nore in od tam še na drugo stran, za nekaj ur še na Švedsko. Ob vračanju proti domu še zadnje doživetje, peskovite obalne stene na otoku Mon. Konec avgusta, natančneje v sredo, 30. avgusta, pa bomo odleteli na Ferske otoke, v veliki meri avtonomno otoško pokrajino Kraljevine Danske. Ferski otoki so skupina 18 naseljenih in 12 nenaseljenih otokov v Severnem Atlantiku, na katerih živi 44D00 prebivalcev. Od njihovega glavnega mesta Torshavna (s 16.000 pre- bivalci) do Kobenhavna je še 100 km dlje kot od Ljubljane do Kobenhavna. V turističnem prospektu o Ferskih otokih je med drugim zapisano: »Skupina zelenih otokov sredi najbolj Čistega oceana na svetu, daleC proč od smoga in hrušCa mest. Trdnjava skalnatih pečin, močvirnatih travnikov in nizkega grmičevja, ki mu veter, ki stalno piha z Atlantika, ne dovoli visoke rasti. Morje drugačnih rib in obale tisočerih vrst ptic, ki jih poznamo samo mi, tu zgoraj.« Potep po večini naseljenih otokov bo trajal teden dni, vmes pa bo svojstveno doživetje, saj si bomo lahko ogledali nogometno tekmo med reprezentancama Ferdskih otokov in Slovenijo, ki se kot prva kvalifikacijska tekma za bodoCe svetovno prvenstvo slučajno igra prav v dneh našega bivanja tam zgoraj. Če bo tudi to vabilo vzbudilo zanimanje med bralci »Primorskega«, prosim pokličite po telefonu organizatorja potovanja, Iga Grudna, predsednika Društva slovensko-danskega prijateljstva na tel. 0038661/1591036 ali 0038641/739849. V januarju letos lOodslotno povečanje števila gostov v slovenskih zdraviliščih LJUBLJANA - Podatki o januarskem obisku domačih in tujih gostov v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih kažejo v povprečju na porast tako skupnega števila gostov kot tudi njihovih prenočitev. Število domačih gostov je bilo v primerjavi z lanskim januarjem .večje za 7, 2 odstotka, število tujih gostov pa za 15, 6 odstotka. Skupno število gostov se je po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč tako povečalo za 10, 3 odstotka. Kljub temu, da januar za zdravilišča ni tipičen mesec za napovedovanje turistične sezone, turistični promet v omenjeni skupnosti ocenjujejo kot zelo ugoden predvsem z vidika povečanja obiska gostov iz tujine. Skupno število prenočitev se je januarja glede na enak lanski mesec povečalo za 6, 9 odstotka, od tega prenočitve domačih gostov za 5, 5 odstotka, tujih pa za 9, 6 odstotka. Pri slednjih so prvič po nekaj mesecih zabeležili porast prenočitev gostov iz Nemčije (sicer le za en odstotek), število prenočitev Italijanov je bilo večje za 34 odstotkov, Hrvatov za 23 odstotkov, Švicarjev za 11 odstotkov, število prenočitev gostov iz Avstrije pa je bilo na ravni lanskega januarja. Povečanje števila prenočitev so v prvem letošnjem mesecu zabeležiti v Termah Čatež (za 5, 6 odstotka, od tega pri tujcih za 24 odstotkov), v Zdravilišču Laško (za 49, 6 odstotka, pri tujcih za 47, 9 odstotka), v Ter- 16, 2 odstotka, pri tujcih za r Zdravilišču Radenci (za 9-omacih gostih za 16, 8 o -ilišCu Rogaška (za 2, 7 od- „:i____m, .,„90 odstotka) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Trst Tel.r 040/6728711 Faks: 040/6728799 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnico Trst Tel.: 040/6728711 Faks: 040/6728799 ZDRUŽENJA / PRED DANAŠNJIM OBČNIM ZBOROM GOSTINSKE SEKCIJE SGZ Avguštin Devetak o obračunu dela in o zanimivih načrtih za prihodnost Eden glavnih ciljev sodelovanje slovenskih gostincev v imenu kakovosti GORICA - Danes popoldne (ob 16. uri) bo na sedežu Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici (Ul. Roma 20) 4. redni občni zbor gostinske sekcije SGZ. Ob tej priložnosti srno se pogovorili z načelnikom sekcije Avguštinom Devetakom (na posnetku). Kakšna je bila dejavnost gostinske sekcije v minulem poslovnem obdobju in kako bi jo ocenili? Kot gostinska sekcija SGZ - Gorica smo prisotni v komisiji za trgovino, gostinstvo in turizem na go-tiški Pokrajini in v komisiji za dopolnilno blagajno pri zavodu INPS. V minuli mandatni dobi smo bili zelo aktivni: sodelovali smo na posvetih za pripravo deželnega zakona 0 novi ureditvi poslovanja gostinskih obratov, organizirali demonstracijo kuhanja na pari v sovo-denjski gostilni Pri Mari, sodelovali smo na tečaju o vodenju gostinskih obratov in organizirali tedaj za HACCP (kontrola higienskih pogojev pri predelo-' vanju jedi). Nasi elani so na strokov-riih izletih obiskali tovarno šanson v Veroni, vinorodni okoliš Valpolicelle, pok-rajino Lange v Piemontu in Tridentinsko - Južno Tirolsko. Udeležili smo se tudi mznih sejmov in srečanj gostincev v Mariboru in Ljubljani v okviru projekta Neznano zamejstvo, pri katerega zastavitvi smo sodelovali s tržaškimi kolegi, v Uradežu na promociji teaske kuhinje, organizirali smo tretje Srečanje z vinogradnikom na tržaškem in slovenskem Krasu in v Urnih ter sodelovali na sejmu »Ruralia 99 - Sapori e sape-h da salvare« v Gorici. Prav tega bi ocenil kot zelo pozitivnega, saj je imela naša Prisotnost in ponudba vejte odmev predvsem v širši teilijanski javnosti. Na tem ®ejmu je skupaj nastopilo Ui gostincev z Goriškega, ržaskega in Slovenije ter P°d skupnim naslovom Ruhinja manjšine izdalo zgibanko in organiziralo stend, ki je bil deležen poh-vale organizatorjev in obiskovalcev. Uspeh je bil tak, na so nas že povabiti na na-f 6dnji sejem, ki bo oktobra tetos. Poudaril bi tudi, da je po ®najstih letih zopet oživel gospodarski praznik, ki J110 ga priredili v gostilni °rsic v Steverjanu. Na tem je sodelovalo šest go- 1 te, ki so s pestro ponud-o Prispevale k uspehu družabnosti. Rako bi opisali trenutno ZiJtete in perspektive v go-^^teskem sektorju na Go- i/Jehter doživlja že veC-n ° fazo stagnacije, ki je posledica pomanjkanja pnega načrta turistične promocije celotnega go-riškega prostora. V tem so pomanjkljive prav vse javne ustanove, katerim manjka koordinacija in povezanost v delovanju. Potrebno je, da slovenski gostinci nastopajo enotno in s tem povečajo svojo sindikalno moC. Zelja je torej, da bi se v SGZ Gorica včlanilo vse večje število slovenskih gostincev in da bi se utrdilo sodelovanje z gostinsko sekcijo na Tržaškem.Upam tudi, da se bo vse veC mladih posvetilo tudi sindikalnemu delovanju. Po desetih letih je namreč čas, da mlajši prevzamejo večje odgovornosti motraj sekcije. Nujno je, da se raven naše ponudbe dviga in vsk-lajuje v skupen naCrt prikazovanja naših proizvodov. Velik poudarek je treba posvetiti strokovnemu izobraževanju in zato je potrebno povečati število tečajev in predavanj. Menim tudi, da se bomo morali vedno bolj soočati in spoznavati tudi s stvarnostmi v državah, ki niso v naši neposredni bližini, a so za nas zanimive, kot so Avstrija, Hrvaška, druge italijanske dežele itd., saj lahko samo. s spoznavanjem novih idej in rešitev uspešno razvijamo našo dejavnost. Kaj menite o skupni turistični ponudbi manjšinskega prostora? Osebno mislim na načrt o skupini slovenskih gostiln, od Tržaškega do Benečije, ki bi v svoji ponudbi poudarjale visoko kvaliteto in tipičnost jedi in ki bi bile del širšega turističnega paketa, v katerem bi bila predstavljena tudi naša vina in tradicionalni obrtni izdelki. Ta paket bi predstavljati na sejmih in s tem poudarjati specifičnost tega dela Furlanije - Julijske krajine, ki mu jo daje prav naša prisotnost. Uresničitev tega in podobnih načrtov pa zahteva usklajenost v programiranju in delovanju vseh, ki se želijo pri njih sodelovati. Aleš Feri PODJETJA / PO PETKOVEM ODSTOPU TRIČLANSKE UPRAVE Glavna krivda za krizo Elana je v Zagrebu BEGUNJE - Tričlanska uprava begunjskega Elana je včeraj tildi uradno potrdila, da je posredovala Pri vredni banki Zagreb (PBZ) svoje odstopne izjave. Predsednik uprave Elana Vladimir Selebaj in njena Člana Davor Noč in Aleš Jerala v pisni izjavi pojasnjujejo, da je odstopu botrovalo izmikanje PBZ pri sprejemanju konkretnih odločitev o nadaljevanju finansiranja in podpore srednjeročnemu načrtu Elana, Takšno ravnanje je Elanova uprava razumela kot odstop PBZ od podpore nadaljevanju restrukturiranja in odstop od prevzetih obveznosti. V Pri vredni banki Zagreb, ki v imenu hrvaške agencije za sanacijo bank, na katero je bil Elan prenesen januarja, vodi poslovne procese v Elanu, vključno z morebitno prodajo, so včeraj za STA povedali, da je banka pripravljena zmanjšati svoje terjatve do Elana, vendar le v sodelovanju z drugimi D&B: Slovenija in Madžarska še vedno najbolj zanesljivi v regiji LJUBLJANA - Slovenija je v zadnjih tednih precej naredila na področju pokojninske zakonodaje in tujih neposrednih vlaganj, je v februarski številki zapisala britanska revija D&B International Risk&Pay-ment, ki vsak mesec objavlja lestvico kazalcev tveganja v posameznih državah. S pokojninsko reformo se Slovenija, ki je skupaj z Madžarsko še vedno na vrhu lestvice, odpoveduje eni najkrajših delovnih dob v Evropi, kar bo imelo po mnenju D&B pozitiven učinek na gospodarstvo, z novim programom za spodbujanje tujih neposrednih investicij pa je država odprla vrata tujim vlagateljem. D&B je hkrati popravil napoved slovenske inflacije za leto 2001 s prvotne stopnje 4, 5% na 6%. Na lestvici tveganja v srednje-vzhodnoevropskih državah, ki upošteva gospodarska, socialno-politična in trgovinska gibanja, je rating Slovenije februarja enak kot je bil januarja: DB3a, kar Slovenijo skupaj z Madžarsko še naprej uvršCa na prvo mesto v regiji; sledita Češka in Poljska, peta je Estonija, na šestem mestu so Latvija, Litva in Slovaška, deveto mesto pa si delita Hrvaška in Romunija. Na zadnjem mestu sta med 24 državami skupaj Albanija in Jugoslavija. Elanova uprava razumela kot neko vrsto nezaupnice, zato je že v torek, 8. februarja ponudila svoje mandate nadzornemu svetu, ki pa jih ni sprejel. Nadzorni svet je upravi predpisal, naj se s PBZ znova poskusi dogovoriti o restrukturi-ranju dolgov in finansiranju novega proizvodnega cilusa. Uprava Elana je to tudi storila, vendar pa od Hrvatov do željenega roka ni dobila odgovora, zato je nadzornemu svetu pretekli petek posredovala odstopne izjave. Po ocenah upraviteljev, ki so odstopili, je bila realizacija ciljev iz načrta prestrukturiranja, sprejetega marca lani, boljša od načrtovanih. V finančnem smislu je pričakovani operativni rezultat skupine Elan za 17 milijonov mark boljši kot leto prej in za pet milijonov mark boljši od rezultata, načrtovanega v srednjeročnem planu restrukturi-ranja. (STA) V Trstu danes zbor Deželne federacije industrijcev FJK TRST - V kongresnem centru tržaške Pomorske postaje bo danes javni občni zbor Deželne federacije industrijcev FJK. Častni gost zborovanja bo predsednik Confindustrie Giofgio Fossa, za katerega bo to eden zadnjih javnih nastopov pred odhodom izza krmila organizacije. Občni zbor se bo zaCel ob 10.30 s pozdravom tržaškega župana Riccarda Illyja, sledilo bo poročilo predsednika deželnih industrijcev Andree Pittinija in poseg predsednika deželne uprave Roberta Antonioneja, zborovanje pa bo sklenil Girogio Fossa. Generali: dobro poslovanje italijanske banke v Švici TRST - Cisti dobiček BSI, italijanske banke, ki jo ima skupina Generali v Švici, se je lani poveCa za 26% in dosegel 220, 6 milijarde tir. BSI je ena največjih privatnih bank v Švici, ki delujejo na področju upravljanja premoženja, iz družbe krilatega leva pa so sporočiti, da gre rezultate banke v največji meri pripisati njeni strategiji tim. asset managementa, uvedbi novih produktov in bolj intenzivnim odnosom s strankami. Ti dejavniki so tudi omogočiti porast upravljanih skladov za 16%, medtem ko bodo delničarji prejeli za 14% višje dividende. V Pordenonu zadovoljni s sejmom Samumetal 2000 PORDENON - Okrog 25.000 razstavljalcev iz vse Italije in iz tujine, kar je 25% veC kot leta 1998 je bistveni podatek iz obračuna letošnje izvedbe bienalnega sejma Samumetal v Pordenonu. Tokrat so sejem, specializiran za stroje in orodja za obdelavo kovin, pripraviti že desetic, spremljal pa ga je tudi Sasme, 4. salon kovinarskih pod-dobav. Naslednja prireditev na pordenonskem sejmišču bo 4. marca, ko se bo začel sejem Orto - Giardino. upniki in ne samostojno, medtem ko o prihodnji podobi Elana, zapletih z njegovo upravo in višini terjatev, ki so jih pripravljeni odpisati, niso želeti govoriti. Skladno z novim zakonom o finančnem poslovanju podjetij in ekonomsko logiko je Elanova uprava pristopila k finančnem restruk-turiranju Elanovih dolgov, ki so rezultat akumuliranih izgub v preteklosti, o Čemer je uprava obvestila nadzorni svet. Begunjska uprava je v skladu z načrtom prestrukturiranja januarja od PBZ zahtevala, naj nadaljuje s finansiranjem novega proizvodnega ciklusa in s tem izpolni lani prevzete obveznosti. Kljub načelni pripravljenosti, je PBZ poslala na Elanova podjetja v Avstriji v unovCenje menice v vrednosti 33 milijonov avstrijskih šilingov, s Čimer je blokirala poslovanje Elanovega finančnega holdinga Elan International. Potezo je TEČAJNICE 1 n/o/'"!— 1 OIA I EVRO= 1.936,27 URE 14. FEBRUAR 2000 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 14.2. 11.2. ameriški dolar 0,9867 0,9801 japonski jen 106,85 107,42 grška drahma 333,10 332,95 danska krona 7,4454 7,4448 švedska krona 8,4850 8,4425 britanski funt 0,62010 0,61360 norveška krona 8,0795 8,0395 Češka krona 35,645 35,630 ciprska lira 0,57617 0,57594 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 255,81 255,78 poljski zlot 4,0898 4,0707 slovenski tolar 200,6759 201,1378 švicarski frank 1,6066 1,6056 kanadski dolar 1,4308 1,4173 avstralski dolar 1,5636 1,5526 novozelandski dolar 2,0151 1,9905 14. FEBRUAR 2000 NAKUP/PRODAJA VALUTA 1 EVRO portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 I belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 ZtCTA 1C 1/AIIITC EVRO UOlALt VALUIt NAKUP PRODAJA ameriški dolar 0,9955 0,9800 britanski funt 0,6275 0,6151 švicarski frank 1,6203 1,5871 danska krona 7,5886 7,3022 norveška krona 8,2673 7,8967 švedska krona 8,6809 8,2657 kanadski dolar 1,4586 1,4048 grška drahma 350,23 304,86 japonski jen 110,75 104,05 avstralski dolar 1,6385 1,5306 slovenski tolar 208,2 197,58 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 35,205 slovaška krona 55,35 43,028 madžarski florint 298,04 242,15 ZADRUŽNI 1 KRAŠKA BANKA! 1' m-M'7 ••. Zadruga zo.z. 1 TRST KMEČKA BANKA GORICA 14. FEBRUAR 2000 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 0,9967 0,9794 1943 1977 britanski funt 0,6251 0,6146 3098 3150 kanadski dolar 1,4473 1,4175 1338 1366 japonski jen 107,8459 105,7950 17,95 18,30 švicarski frank 1,6168 1,5896 1198 1218 norveška krona 8,1770 7,9880 237 242 Švedska krona 8,5797 8,3764 226 231 grška drahma 336,8037 323,7635 5,75 5,98 danska krona 7,5337 7,3618 257 263 avstralski dolar 1,5791 1,5479 1226 1251 slovenski tolar 203,8179 197,5785 9,50 9,80 hrvaška kuna 7,9031 7,3066 245 265 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 . | 14. FEBRUAR 2000 INDEKS MIB 30:+1,77% ] delnica cena € var.% | delnica cena € var. % AEM 6,365 + 10,79 | GENERALI 29,210 -1,94 ALLEANZA 9,968 ■4,49 MEDIASET 20,880 +7,04 AUTOSTRADE 7,243 -0,72 MEDIOBANCA 9,609 -2,68 BNL 3,257 -2,36 MEDIOLANUM 15,706 -0,43 COMU 4,460 -5,82 MONTEDISON 1,765 -0,11 BCADI ROMA 1,173 -3,29 OLIVETTI 3,918 -1,43 FIDEURAM 10,923 -3,33 PIRELLISPA 2,700 4,66 INTESA 3,525 -6,27 RAS 9,543 +1,99 MONTE PASCHI 3,281 -3,98 ROLO BCA 1473 16,005 -5,44 BIPOPCARIRE 104,440 -0,83. SAN PAOLO IMI 11,873 -3,42 EDISON 98,903 -2,96 SEAT PAGINE GIA. 6,689 +3,32 ENEL 3,922 -1,50 T(M 14,641 +7,40 ENI 5,136 -0,11 TEČNOST 4,139 -1,70 FIAT 31,060 +1,50 TELECOM ITA 19,739 +0,05 FINMECCANICA 1,621 -3,85 | UNICREDIT 3,806 4,20 [C ■ ljubljanska banka Atova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče F-JK »II Rossetti« Dvorana Tripcovich Danes, 15. in jutri, 16. februarja ob 21.00 bo na sporedu muzikal »The Rocky.Horror Show«. Režija Christopher Malcolm. Od 18. do 27. februarja bo Compagnia Luca Bar-bareschi izvajala delo »La grande truffa«. Režija Luca BarbarescM. Spored: 18. in 19. feb. ob 20.30, 20. feb. ob 16.00, 22. feb. ob 20.30, 23. feb. ob 16.00, 24., 25. in 26. feb. ob 20.30 in v nedeljo, 27. februarja ob 16.00. Za vse naslednje prireditve, »Vita e Morte di Re Giovanni«, »Giil al Nord«; »II malato immagi-nario«, »Ma che c’entra Peter Pan?« in Annata Ricca«, so vstopnice v predprodaji pri blagajni dvorane Tripcovich od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00 ter ob sobotah od 8.30 do 12.30, pri UTAT Pasaža Protti od ponedeljka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 ter ob nedeljah od 9.00 do 12.00. Informacije in nakup s kreditno kartico na želeno St. 800-554040. Stalno gledališče La contrada Gledališče Cristallo Od 25. februarja do 5. marca bo na sporedu delo »Alarms«, izvajala ga bo skupina Fox & Gould produzioni. Režiser Andrea Brambilla. Urnik: 25. in 26. feb. ob 20.30, v nedeljo, 27. feb. pa ob 16.30, v torek, 29. feb. ob 16.30 in ob 20.30, 1., 2., 3. in 4. marca ob 20.30 in v nedeljo, 5. marca pa ob 16.30. GORICA Kulturni center L. Bratuž Jutri, 16. februarja ob 9.30 in ob 10.45 bo v okviru Goriškega vrtiljaka abonmajska predstava »Cipek in Capek«. V okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov bo v nedeljo, 20. februarja ob 17.00 Dramska skupina Teatronovo iz Chioggie podala Goldonijevo delo »Le baruffe chiozzotte«. Kulturni dom V okviru italijanskega abonmaja 1999/2000 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 podala danes, 15. februarja ob 20.30 delo »L’anna-spo«. Režija Cristina Pezzoli.O TRŽIČ Občinsko gledališče V okviru kinematografske sezone 1999/2000 bo 19., 20., 21., 26. in 27., februarja na sporedu film »American Beauty« Sama Mendesa. Urniki: v tednu ob 17.30, 19.45 in ob 22.00, ob praznikih pa ob 15.15, 17.30, 19.45 in ob 22.00. V torek, 22. in v sredo, 23. februarja ob 20.45 bodo Teatro Franco Parenti, Teatro Romano di Verona in Teatro de Gli Incamminati podali Goldonijevo delo »Sior Todero brontolon«. Režija Andree Ruth Shammah. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od 19. do 21. februarja bodo Teatro Franco Parenti, Teatro Romano di Verona in Teatro de Gli Incamminati podali Goldonijevo delo »Sior To-deio brontolon«. Režija Andree Ruth Shammah. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA V okviru Goriškega vrtiljaka bo v soboto, 19. februarja ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane s »Palčki na Smovskem griču«. V torek, 22. februarja ob 11.00 bo za Dijaški abonma predstava »Roberto Zucco«. V sredo, 23., v četrtek, 24. in v petek, 25. februarja ob 20.00 VVilliam Shakespeare »Hamlet«. V soboto, 26. februarja gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega: David Hare »Modra soba«. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 19. februarja ob 20.30 bo gledališka predstava. Spas teater, Mengeš bo podal Ko-vačevičevo delo »Balkanski špijon«. Režija Branko Durič - Duro. LJUBLJANA MGL veliki oder Danes, 15. februarja ob 19.30 David Hare »Modra soba«. Jutri, 16. februarja ob 15.30 in ob 19.30 Bernard Shaw »Pigmalion«. V četrtek, 17. in v soboto, 19. februarja ob 19.30, M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan »1821«. V petek, 18. februarja ob 19.30 Boštjan Tadel • »Policija, d.d.«. V ponedeljek, 21. februarja ob 19.30 M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan »1821«. V torek, 22. in v sredo, 23. februarja ob 19.30 David Hare »Modra soba«. V petek, 18. in v soboto, 19. februarja ob 18.00 Roberto Athayde »Gospa Margareta«. Drama Veliki oder Danes, 15. februarja ob 19.30 Anton Pavlovič Cehov »Češnjev vrt«. Jutri, 16. februarja ob 18.00 Dostojevski »Idiot«, 13 skic iz romana. V četrtek, 17. ob 19.30 in v petek, 18. februarja ob il.00 in ob 19.30 William Shakespeare »Vihar«. V soboto, 19. februarja ob 19.30 Bertold Brecht »Baal«. V ponedeljek, 21., v torek, 22., v sredo, 23. in v četrtek, 24. februarja ob 19.30 VVilliam Shakespeare »Vihar«. V petek, 25. februarja ob 19.30 Hovvurd Barker »Evropejci«. V soboto, 26. februarja ob 19.30 Miroslav Krleža »V agoniji«. Mala drama Danes, 15. februarja ob 20.00 Matjaž Zupančič »Vladimir«. Jutri, 16. februarja ob 20.00 Eileen Atkins »Vita & Virginia«. V četrtek, 17. februarja ob 20.00 VVemer Schvvab »Predsednice«. V petek, 18. februarja ob 20.00 Martin McDo-nagh »Lepotna kraljica Leenana«. V ponedeljek, 21. februarja ob 20.00 Martin McDonagh »Lepotna kraljica Leenana. V sredo, 23. februarja ob 20.00 VVemer Schvvab »Predsednice«. V četrtek, 24. februarja ob 20.00 VVileen Atkins »Vita & Virginia«. Primorsko dramsko gledališče Mala scena V petek, 18. in v soboto, 19. februarja ob 20.00 Jutri, 16. februarja ob 18.00 Žarko Petan »Od ju-VVilliam Shakespeare »Hamlet«. tri do včeraj«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Operna baletna sezona 1999/2000 Od danes, 15. do 23. februarja bo skupina Bejart Ballett Lausanne podala delo »La via della seta« (Pot svile). Urnik: danes, 15., jutri, 16., 17. in 18. feb. ob 20.30, 19. feb. ob 17.00, v nedeljo, 20. feb. ob 16.00, v torek, 22. feb. ob 20.30 in v sredo, 23. feb. ob 16.00. Predprodaja razpoložljivih vstopnic od 8. februarja naprej pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Glasbena matica Kulturni dom V petek, 25. februarja ob 20.30, 2. abonmajski koncert: Instrumentalna skupina »Laboratorio ensemble« - Dirigent Mauro Vidoni, Marko Feri - kitara, Mariko Masuda - violina. (Rodrigo, Brovve, Villa-Lobos). GORICA Kulturni dom V petek, 18. februarja ob 20.30 bo koncert ob 50-letnici festivala italijanske popevke »Festival di Sanremo« v izvajanju glasbene šole »Roland« iz Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž V četrtek, 17. februarja ob 10.30 bo v okviru Vrtiljaka za mlade v veliki dvorani abonmajski koncert, ki ga bo imel New Svving quartet. V soboto, 19. februarja ob 17.30 bo v veliki dvorani Lutkovno gledališče iz Maribora podalo delo »Sonček kje si?«. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 18. februarja ob 20.45 bo koncertiral pianist Evgenij Koroljov. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine V petek, 18. februarja ob 20.45 bo igral filharmonični orkester iz Vidma. Dirigent Reinhard Seifried. Solista: Massimo Mercelli - flavta in Patrizia Tassini - harfa. ______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V torek, 22. februarja.ob 20.00 se bosta v okviru Mladi koncertni oder, predstavili mladi glasbeni umetnici Urška Babič - klavir in Urška Aščič - harfa. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 15. februarja ob 20.00 bo z muzikalom gostovalo Mestno gledališče iz Brna, Češka; Laurents - Bernstein - Sondhelm »West side story«. Hotel Casino Perla V četrtek, 24. februarja ob 22.30 bo italijanski zvezdnik Pippo Baudo predstavil mini festival »La canzone del secolo«. DOBROVO V petek, 25. februarja ob 20.00 bo koncert iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo z nastopom »Trio Gadžijev«. LJUBLJANA Opera balet V soboto, 19. februarja ob 20.00 Jani Golob »Medeja«. Dvorana Slovenske filharmonije Danes, 15. februarja ob 19.30 bosta koncertirala Michael Martin Koller - flavta in Oliver Triendl - klavir. KRANJSKA gora Hotel Casino V petek, 18. februarja ob 22.30 bo na vrsti koncert kjer bo nastopil italijanski popevkar Tony Dallara. ______________KOROŠKA__________________ VETRINJSKI SAMOSTAN V dvorani fresk bo jutri, 16. februarja ob 19.30 Pevski recital. Bernarda Fink-Inzko - mezzosopran, Marko Fink - basbariton in Nataša Valant -klavir. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta od ponedeljka do sobote od 9.00 do 19.00 (blagajna do 18.30), ob nedeljah od 9.00 do 20.00 ob sobotah podaljšek od 21.00 do 24.00. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od D. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 364080 od 9. do 14. ure. ■ Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto 1 (I. nad.): zgodovinska fotografska razstava »I 100 click sulla scienza a Trieste«. Občinski pomorski muzej (Čampo Marzio 5): razstava »Morje, znanost in tehnika - pomorska industrija v Trstu v osemnajstem stoletju«. Razstava bo odprta do 12. marca od torka do nedelje od 8.30 do 13.30. Deželna palača (Trg Unita): do 29. februarja, bo na ogled razstava »Emporium - Mostra di abiti e accessori d’epoca«. Urnik: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00, ob praznikih od 10.00 do 19.00. Muzej judovske skupnosti: do 30. aprila na ogled »Viddishland - poštne karte srednjevzhodnih evropskih judovskih skupnosti«. Urnik: ob nedeljah od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00, ob ponedeljkih in četrtkih od 10.00 do 13.00, ob torkih in sredah pa od 16.00 do 19.00. Gledališče Miela: na ogled skupinska razstava z umetniki: Eleonora Del Brocco, Michele Mari-naccio in Carmine Mario Muliere. Odprta bo do 28. februarja. Podjetje za turistično promocijo (Ul. San Ni-colč 20): še danes 15. februarja razstavlja Raffaella Mugnaioni. Urnik: od 9.00 do 19.00. Galerija Tržaške knjigarne: do 19. februarja razstava Hadiga 2 - grafike avtorja Matjaža Hmeljaka. Muzej Revoltella: do začetka marca bo odprta retrospektivna razstava Gina de Finettija. Kulturni dom (Ul. Petronio 4): do 2. marca bo na ogled razstava Dekleta in Sola. GORICA V Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava slikarke Veselke Šorli Puc in sicer do 29. februarja ob urah prireditev. Na gradu je odprta razstava o goriškem baroku. Odprta bo do 30. aprila vse dni razen ob ponedeljkih med 9.30 in 18.00. Katoliška knjigarna na Travniku 25: v petek, 18. februarja ob 18.00 bo odprtje fotografske razstave Viljema Cigoja z naslovom Vipavski križ. LACIJ_________________ RIM Papeške konjušnice Kvirinala (UL XXIV maja 16): do 16. junija na ogled »Sto umetnin iz Er-mitaža«. Urnik: 10.00-19.00, v četrtek, petek in soboto 9.30-2300. Informacije in rezervacije: 06-4747373-385. SLOVENIJA PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 11. do 16. ure, za najavljene skupine je obisk možen tudi izven urnika. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled retrospektivna razstava Rudija Pergarja, prav tako tudi lapidarij in kulturnozgodovinski oddelek. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13.00 do 17.00. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: Stefan/Stipe/Stekar (1899-1986) - Razstava ob stoletnici rojstva. Razstava bo odprta do 10. marca. Urnik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, ob sobotah in nedeljah med 15. in 18. uro. V prenovljenem prvem nadstropju pa so na ogled viteška dvorana, kulturnozgodovinska zbirka 19. stoletja in stalna razstava »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«-Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto, SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejsK zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsa dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna raz stava. NOVA GORICA V paviljonu Poslovnega Centra HIT (Delpinova 7a) je na ogled razstava slik in fotografij Valentina Omana, vsak dan od 10.00 do 19.00, do 29. februarja. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00- 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava'Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ra stava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt o 10. do 18. ure. . □ Narodna galerija: v novem krilu na Puharjev je na ogled pregledna razstava »Zakladi slov skih cerkva«. , na Narodni muzej Slovenije: do 5. marca le ogled umetnostno-znanstvena razstava »Leo do da Vinci«. Urnik: od ponedeljka do n® e ,Q od 9.00 do 19.00, razen ob četrtkih od 9- 21.00. oTRENTA . m Trentarski muzej: razstava o Triglavs _ , narodnem parku in etnološka zbirka, s a razstavi. Urnik: vsak dan od 10. do 18. ure. LIPICA MIREN TOLMIN do Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Gale- Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska Tolminska muzejska zbirka: od poneae J riji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda zbirka ter prostori obnovljenega materinega do- petka od 9. do 15. ure, ob sobotah, nede j kobilarne. ma, Miren, št. 125. praznikih od 13. do 17. ure. LOKEV DOBROVO VRSNO Msk je Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna Grad Dobrovo: v drugem nadstropju je odprta Rojstna hiša Simona Gregorčiča, o razstava. prenovljena stalna zbirka grafik Zorana Mušiča. možen kadarkoli. RAI 3 slovenski program RAI 2 gg RETE 4 ITAUA 1 Jf' Slovenija 1 ff" Slovenija 2 RAI 1 Euronevvs Dnevnik, vreme Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska TV film: Queen (dram., ZDa ’93, i. Danny Glover, Halle Berry, M. Sheen) Dnevnik Jutranja razvedrilna oddaja: La vecchia fattoria Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbmy) Dnevnik, 14.00 gospodarstvo Variete: Ob dveh na RAI 1 - Giocajolly Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke in nan. Storyteller Mladinski dnevnik GT 17.10 nan.: Zorro Danes v parlamentu Pred dnevnikom Tg Dnevnik Aktualna kronika: Prima Kviz: In bocca al lupo! Vremenska napoved Dnevnik Tema dneva E. Biagija: 11 fatto Aktualno: Zitti tutti! Par-lano loro - Beseda otrokom Aktualno: Circus (vodi Michele Santoro) Dnevnik Glasbena oddaja: Tarata-ta o Sanremu 2000 (vodi Nataša Stefanenko) Nočni dnevnik, pregled tiska, zapisnik, vreme Aktualno: II grillo/Afo-rizmi Potihoma Aktualno: LavOra Variete za najmlajše, vmes risanke Nanizanka: Hunter Svet v barvah Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Variete: Situazione Gornica Nan.: Naš prijatelj Charlv Aktualna odd.: Fragole e mambo Kratka poročila Aktualno: Kronika v živo (vodi Michele Cocuzza) Dnevnik Sereno variabile Dnevnik, vreme, šport Nan.: Jarod, 20.00 Friends Dnevnik Nan.: Incantesima (i. A. Nano, G. Guidelli) Aktualna odd.: II filo di Arianna - Dolina zlatih mumij - Baharaya Dnevnik, Danes v parlamentu, Neon kino, vreme Film: II faro in capo al mondo (’71, i. K. Douglas) RAI 3 Rai News 24 Media/Mente (Zgodovina: 1945-2000 Aktualne teme: Comin-ciamo bene Dnevnik, šport T3 Italie, T3 Pari e dispa-ri, Kultura in priredtive, 13.45 Articolo 1 Deželni dnevnik, vreme Znanstveni dnevnik T3 Neapolis Pravljice (n risanke Variete: Dan za dnem (vodi Pippo Baudo) Dok.: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nad.: Un pošto al sole (i. M. Aiello, G.G. Baldi) Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha vi-sto? Dnevnik, deželne vesti Aktualno: T3 Finestre T3, pregled tiska, vreme Aktualno: Cenerentola Fuori orano, vmes dok. «Le cantine di Jerez» (r. Orson VVeelles) Nad.: Zingara, 7.00 Aroma de cafš Pregled tiska Nad.: I due volti deli’ amore, 9.45 Libera d’ amare, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: 01iver’s Story (dram., ZDA 78) Kviz: OK, il prezzo fe giu-sto (vodi Iva Zanicchi) Dnevnik in vreme Nan.: Ceste S. Francisca Film: Hook - Capitan Un-cino (fant., ZDA ’91,. r. S. Spielberg, i. R. VVilliams) Film: Gavlli di razza (dram., ZDA ’83) Zanimivosti o filmu «Un marito ideale® Tg4 - Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: La časa deli’ anima (vodi Vittorio Sgarbi) Nan.: Družina Brock (i. Kathy Baker) Variete: Maurizio Costanzo Show Aktualna odd. na žensko tematiko: A tu per tu (vodita Antonella Clerici, Maria Teresa Ruta) Dnevnik TG 5 Nad.: Beautiful, 14.10 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Sara RiCci) Aktualna odd.: Moški in ženske TV film: La rinascita di Karen (dram., ZDA ’98, i. Bonnie Bedelia, Anna-beth Gish) Akttualna odd.: Verissi-mo - Kronika v živo Variete: Passaparola Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Potere assoluto -Absolute Povver (thriller, ZDA ’96, r.-i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman) Variete: Maurizio Costanzo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Missione impossibile Otroški variete, vmes risanke Nan.: A-Team - Otroška igra, 9.30 MacGyver, 10.25 Magnum P. I. - Vsi za enega (i. Tom Selleck), 11.30 Renegade (i. L. La-mas) Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Tata Risanke Variete: Mai dire Maik Aktualna odd.: Fuego! Glasb, odd.: Express Risanke Nan.: Hercules in Jupitrova vrnitev (i. Kevin Sorbo) Nan.: Nash Bridges (i. Don Johnson) Aktualna odd.: Real TV Odprti studio Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Variete: Gal& della pub-blicita (vodi Fiorello) Variete: Le iene Aktualna odd.: Bilo je dvakrat (vodi Gianni Ip-politi) Odprti studio, 0.35 Due punti, 0.45 šport Aktualno: La notte dei pubblivori TELE 4 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Aktualno: Bersaglio Božanska komedija Mladinska odd.: Voung Bit Generation Mestni promet Nan.: Ljubezen na podstrešju Napovedniki . TV prodaja Tedenski izbor: Mostovi, 9.30 Radovedni TaCek: Uho, 9.50 nad.: Dobri duh iz Avstralije', 10.15 Volja najde pot, odd. o invalidih, 11.05 Znameniti umetniki: Paul Claudel, 12.05 nan.: Klinika pod palmami Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedenski izbor: Turistični nageljni in Neže za leto 19.99, 14.40 Dosje Elan, 15.30, Gospodarska panorama: test in atest Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi Sprehodi v naravo: Gozdne živali v živalskem vrtu Prisluhnimo tišini Nan.: Kako rada imam šolo Nan.: Moja žival in jaz (Fr., 6. epizoda) Obzornik, vreme, šport Besede Risanka Marketing TV dnevnik Vreme, šport Humoristična družinska nanizanka: Peta hiša na levi - Gremo na morje (r. Franc Arko, i. Saša Pavček, Slavko Cerjak, Mojca Fatur, M. Funkl) Izbrana poglavja iz 20. stoletja: Kongresni trg pripoveduje Poslovni barometer Poročila, vreme, šport Drama: Spomini na prvo ljubezen (R. Peres - E. La-pid, Izrael, 1. del) ^ Besede TV PRIMORKA 23.50 Teletekst Vremenska panorama Tedenski izbor Nanizanka: Snežna reka (Avstral., 32.-ep.) 10.45 Videoring 11.20 Film: Mesec za premislek (Fr.) Euronevvs TV prodaja Risana nan.: Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja (ris., 10. ep.) Tedenski izbor: Štafeta mladosti 15.30 Studio City Oddaja TV Koper: Po Sloveniji Nad.: Veter v hrbet (Kanada, r. Ken Jubenvill, i. Shirely Douglas, Cynthia Belliveau, 18. del) Nan.: Ljubezen in zakon (r. Max Tash, i. Tony de-nison, Patricia Healy, Alicia Bergman, 4. ep.) Videoring Dok. oddaja: Sir VValter Scott - Čarovnik severa (VB) Film: Na lepi modri Donavi (Madžarska, r. Mik-los Jancso, i. Gyorgy Cserhalmi, Dorottya Kozak) Svet poroča Valerij Gergiev dirigira Rotterdamskim filharmonikom K Koper (•J MONTECARLO Videospot dneva Športni ponedeljek 19.45, 22.50 Dnevnik, Živa scena: Valentinovo 12.30, 20.10 Šport Svetovni moto šport Film: Simone e Matteo Risanka: Oliver Tvvist un gioco da ragazzo TV dnevnik, vreme Nan.: Kojak Polcija svetuje Film: Cattle King (ve- Volilni sistem. Pogovor stern, ’63, i. R. Taylor) z... Ciril Ribičič Film: Sfida incrociata Fructal, nova polnilna li- (dram., ZDA ’95) nija Variete: Zap Zap TV. Med Sočo in Nadižo, od- Variete: Crazy camera daja za zamejce v Italiji Film: 11 tenente dei carabi- Dnevnik TV Primorka nieri (kom., It. ’86) Čezmejna TV, poskusne odd. FJK - deželne vesti Q Euronevvs BI Istra in... Sredozemlje Gugalnica Ekstremni športi, 16.30 Aliča, 17.00 Meridiani Program v slovenskem jeziku: Evropa in mi Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Gugalnica Alpe Jadran Dok: Ribe artskega morja Na naslovni strani TV Dnevnik Globus Film: Nevarni prehod (dram., 79, i. A. Quinn) Vsedanes - Tv Dnevnik Čezmejna TV Radio Trst A 7-00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00,17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravlji-Ca; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Osimo: do-9odki in spomini; 8.50 Revival; 9.00 Odprta Miga: Na vetrovni postojanki-Onstran doli- ■ ne (V. Beličič); 9.30 Koncert komorne gla-sbe; 11.00 Poročila; 11.10 Iz studia z vami: Prosti"čas in turizem; 13.20 Glasba po že'jah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Gor in ^°l po istrskih vaseh (T. Jakomin); 14.50 Otroški kotiček; 15.30 Mladi val; 16.00 Karoline iz Indiane; 17.00 Kulturna kronika; 7'10 Mi in glasba: Godalni kvartet David; 8.00 Vsi ljudje vse vedo; Napovednik. Radio Opčine |l-30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 2'30, 18.30 Poročila v ital.; .10.00 Glasba P° željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; °'30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) p30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; •U0 Otvoritev; 6.15 Glasbeni utrinek; ; 6.45 o ^'ika; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 10 ^KUlturni l<0leclar; 9.45 Svetovalna odd.; 12 3n Horosk°P; 11.00 Dopoldne in pol; \ B£d0 ^Poldnevnik; 14.00 Aktualnosti; 15.00 VP*3' 13.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve, kronike, pogovori; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.00 Zrcalo dneva, 22.30 Koncerti resne glasbe; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19,30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 SF gla single; 10.40 Glas Evrope; 11,00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 13.55 Moj dom; 14.35 Euro notes; 14.45 Manjšine; 16.00 Ob 4-ih; 17.33 Dialogi; 18.00 Avtorska glasba; 18.45 Flamen-co; 19.25 Sigla single; 20.00 Večerni pr, 20.45 Drobci; 22.00 New Age; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro; 8.05 Svetovalni servis; 8.45 Ringaraja; 9,05 Intelekta; 10.00 Ekološki kotiček; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.;. 23.30 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki; 10.00 Poslovne krivulje; 13.45 Gost, kulturne drobtinice; 14.45 Polotimo se plota; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, promet, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zgodba o Evropi; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncertni' dogodki; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Gfasba, napoved. Radio Koroška 18,10-19.00 Otroški spored; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst,Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300. fax 040 772418 Gorica, Ul.' Garibaldi 9', tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul, Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT • Poštni tr. PRAE DZP št 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 25.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel.-067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER r SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A VREMENSKA SLIKA Nad južno polovico Evrope je še šibko območje visokega zračnega pritiska. Po prehodu tople fronte se hladna bliža Alpam. Pred njo doteka nad naše kfraje v višinah nekoliko toplejši zrak. ^fil HELSINKI 0/2 STOCKHOLM *' -4/2 ° .iti o • 1000 1010 MOSKVA VARŠAVA 1/7 o DUNAJ 2/10 LJUBLJANA 0/8 A MILANO _ ° BEOGRAD 2/9 ^ 0/13 v: SPLIT -f- OSOFIJA ~N O, o H V v ««^RNOMEU REKA s/n X#: V sredo bo v zahodni in osrednji Sloveniji občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. V noči na četrtek se bodo padavine okrepile in razširile nad vso državo.V četrtek bo oblačno, padavine bodo ponehale. Na Primorskem bo zapihala burja. rt Bh Charles Schulz, poet, ki ni mogel živeti brez Peanutsov SAN FRANCISCO - Napovedal je svojo »upokojitev«, vendar bi morali razumeti, da gre za trajno slovo: Charles M. Schulz, avtor svetovno znanih stripov Peanuts, se je namreč vselej povsem istovetil s svojimi junaki, njihov svet je bil dejansko njegov pravi svet, v katerem je hotel živeti, ko mu zaradi bolezni to ni bilo več dano, se je poslovil od njih, od domišljijskega sveta, v katerega se je že pred pol stoletja preselil, in tudi od realnega, v katerem je bil samo začasni gost. Svojega odhoda ne bi mogel pripraviti učinkoviteje, Schulz, ki je že dolgo bolehal za rakom na črevesju, je za nedeljsko objavo v nekaterih ameriških dnevnikih pripravil poslovilni strip s svojimi junaki, nekaj ur prej pa je umrl; kot so zapisali slavni književniki širom po svetu, je bil Schulz velik umetnik tudi v poslovilni gesti, svoje življenje pa je izpel kot velik poet. Sam je o svojih stripih večkrat rekel, da gre pravzaprav za njegovo intimno izpoved, vendar je večina te njegove izjave kar preslišala in se zatopila v vznemirljivo razbiranje njegovih stripov. Charles Schulz se je rodil 26. novembra 1922 v St. Paulu v Minnesoti, risati je začel po čistem naključju, ko je prebral razpis namenjen mladim, nato pa se je v likovni umetnosti tudi izobrazil. Na začetku njegove umetniške poti je ljubezensko razočaranje: rdečelasa deklica, ki je prikazana tudi na spodnji sliki, ga je zavrnila, letos je zdaj že 77-letna sivolasa gospa Donna Wold izjavila, da ji je tedaj mati svetovala, naj ne vzame Charlesa, češ da v življenju ne bo nič pametnega naredil. Ob tem se je prijazna gospa namuznila, saj je »mister Peanuts« s svojimi stripi in drugimi pobudami (filmi, knjigami, naslikanimi predmeti in podobnim) zaslužil milijarde. Prvi strip je izšel 2. oktobra 1950, objavilo pa ga je sedem ameriških dnevnikov. Že s prvim je doživel velik uspeh, ki se je z leti širil po celem svetu. Začetni in osrednji junak je bil Charlie Brovvn, nesojeni leader, ki doživlja same neuspehe, njegov stalni spremljevalec je bil od vsega začetka psiček Snoopy, ki je v zadnjih časih prevzel glavno vlogo kot nekakšen Schult-zov alter ego. V letih so se jima pridružili vsiljiva in vsevedna Lucy, njen mlajši brat Linus, deček s palcem v ustih in nepogrešljivo odejico, pianist Schroeder in vrsta drugih. Od svojih ljubljencev se je začel Schulz (na zgornji sliki maja lani, f. AP) poslavljati v preteklih mesecih, z njimi se je poslovil tudi od nas. ljV $ Valentin med darili in ljubeznijo RIM - Valentinov dan je sicer uradno praznik ljubezni, toda v resnici je veliko bolj »dan trgovcev«, saj jim posli v tem času po januarskem premoru spet oživijo, še posebno tistim, ki prodajajo darila, sladkarije in cvetje. Na cvetnem trgu na debelo pravijo, da je tudi letos največ povpraševanja po rdečih vrtnicah, na drugem mestu so orhideje, na tretjem pa tulipani, vrednost prometa s cvetjem pa v teh dneh presega 4, 5 milijarde lir. Posebno poglavje pa je t.im. biološko cvetje, ki si utira pot ob že bolj uveljavljeni zelenjavi in sadju, pridelanih brez uporabe kemijskih pripomočkov. Italijansko združenje za biološko kmetijstvo je obdarilo s šopki »bioloških inimoz« ženo predsednika države Franco Ciampi, ministrice D’Alemove vlade in vse parlamentarke. Praznik ljubezni je po letih hude kritike zaradi njegove konsumistične narave letos dobil tudi ugledne zagovornike. Ena izmed njih je antropologinja Cecilia Gatto Trocchi z univerze v Perugii, ki ugotavlja, da družbeno okolje ni naklonjeno ljubezenskim čustvom, medtem ko tolerira npr. prostitucijo. Zato je treba ljubezen braniti, opozarja profesorica, ki pa ne pove, ali tudi s prazniki, kakršen je sv. Valetin. Da ima ta praznik stoletno tradicijo, dokazuje petsto let staro ljubezensko pismo, ki so ga odkrili v Londonu. Margery Brews v njem za Valentinovo svojemu zaročencu Johnu Pastonu me drugim zapisala: če bi me zares ljubil, bi se poročil z mano. Pismor ki ga je Brevvsova napisa a 14. februarja 1477, so lani našli v arhivih Bn tanske knjižnice, javnosti pa naj bi ga Prvl pokazali marca letos. Kaže, da se določene sva ri nikoli ne spremenijo, je dejal dr. Chris t e cher, ki je pismo našel v zbirki dokuinen o družine Raston iz leta 1930. Moški se namre ^ vedno nočejo vezati, ženske pa skrbijo za to, pride do poroke. Sv. Valentin je sicer katoliški svetnik, a g vse bolj cenijo tudi v nekatoliškem svetu-zato druge cerkve, kot npr. grško pravos a svarijo pred potrošniško naravo tega PrazI\ej medtem ko je v Indiji izbruhnil celo spor verskimi skrajneži in mladimi zaljubljenci-