PROLETAREC JE D t L A V S K I LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Marice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2173
Eiucrad m MeMd-data natter. Dec. 6, IS07, M ilie ue»t oAc« et Ctka«o, M., «..drr Um Act of Cou«re« of MinhJ, 1179.
CHICAGO, ILL.,July 13, 1949
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 618 LETO—VOL. XLIV.
RAZREDNI BOJ ae »adaljiije tudi ako ae pestale ulje ie tako konservativne. Ia fte hujši prihaja, ker smo v "recesiji". Unije bodo prej ali slej te spoznale, ako so se kaj naučile is "recesije" po prvi svetoval vojni.
Jugoslavija si išče gospodarskih zvez z zapadnimi deželami
Tito pravi, da to bo gospodarski razvoj v njegovi deželi nadaljeval po socialističnih smernicah.—Prelom z državama Icominforma
V Pulju, v nekdanji avstrp-ogrski bojni luki, je imel jugoslovanski premier Tito shod, ki se ga je udeležilo 40,000 ljudi. Tako poroda ameriška novinska agencija AP.
Nagib Ir sapadu Važnost temu govoru pripisujejo časnikarji vnanjega tiska, ki so mu prisostvovali, največ zato, ker je Tito dal kominfor-mu znova razumeti, da ne bo klecnil na kolena ne kremlu in ne Londonu in Washingtonu. A ker so mu države sovjetskega bloka napovedale ekonomski bojkot, in s tem zelo zavrle načrt petletke, je dejal, da je (Jugoslavije) primorana v teh okol-
da države kominforma vzlic prelomu trgovskih pogodb, ki so jih imele z Jugoslavijo, niso mogle upropastiti njenega petletnega plana za izgradnjo socializma, in da vse klevete iz Bukarešte, Moskve, Prage, Budimpešte, Sofije in Tirane niso mogle omajati vere jugoslovanskega ljudstva v vodstvo, ki si ga je izbralo.
' Prelom s kominformom je s tem popoln. Da-li se vrše med Beogradom in kremlom za pobotanje kaka tajna poganjanja, ni znano. Ve se le, da moskovska Pravda in Izvestja ter drugi sovjetski listi Tita, Kardelja in ostalo njuno "kliko" le napada-
da
ne pa na rač
Poročevalec angleške novin-ske agencije Reuther piše, da mu je množica navdušeno pritrjevala. Njegov shod je bil jako oglašan. kajti označevan je bil za važno sporočilo svetovni javnosti in to je po mnenju reporter jev vnanjega tiska tudi bil.
Svarilo vzhodu
Med vrsticami Titovega govora je bilo svarilo, da bo zaklenil mejo med Grčijo in Jugoslavijo, ker noče, da se bi "incidenti" nadaljevali. To njegovo omembo razlagajo d\ojno: nam-
reč da grškim
isli ukiniti pomoč in na drugi da mu grški
moglo dogoditi, da ni bil Tito takoj vržen, kot so domnevali in prerokovali da bo, in Drew Pearson je lani celo prerokoval, da bo (Tito) umorjen še pred 1. januarjem. A je viharno spreje-man kamor pride. Pa tudi sovražnikov ima veliko — in naravno, kot vsaka vladujoča oseba, je tudi on jako zastražen.
V Pulju je Tito dejal, da Jugoslavija nekje mora kupovati reči, kakršnih nima. In če se Čehoslovaška in USSR nočeta držati trgovskih pogodb, in sedaj niti Poljska ne, ne Madžarska in Romunija, bo Jugoslavija trgovala z državami, ki so pri
EKONOMSKA KRIZA ANGLUE
Nekdaj najmogočnejši imperij na svetu se sedaj tvija v ekonomskih t krtih. Imenujemo ga lahko Anglija ali pa, kot se sama rada naiiva, za Veliko Britanijo.
Nekoč — ne še dolgo tega, se je nalivala tudi za vladarico valov. Do prve svetovne vojne nI bilo jaije militaristično, imperialistične, kapitalističie, pomorske velesile, kot je bila Velika Britanija. . , f
Dve svetovni vojni sta jo skoro uničila.
Kar je danes v bankirskem pomenu besede Wall Street, je bil nekoč "City" v Londonu. Ako fr hotel kak vladar ali njegova vlada posojilo, je m^ral poddjr svoje zastopnike v "City". Angleški funt šterling je bil najvarnejša valuta na svetu, dasi so bile v oni dobi tudi mnoge druge zanesljive. Ampak funt-šterling je bil svetovni denar.
Po prvi svetovni vojni ga je začel z vdliko brzino izpodrivati ameriški dolar, s katerim sta se pstro sprla.
Angleško zlato — nekdanje jamstvo za varnost vsake valute, se je začelo iztekati v Zed. driave. Enako iz Francije. In od povsod, tako da je sedaj pod upravo vlade Zed. driavah več kot dve tretjini všega zlata, kar ga je bilo zbranega od raznih vlad za kritje denarnih valut po svetu.
V prvi svetovni vojni se je Anglija za nekaj časa prilično opomogla, kajti svoje kolonije je še lahko izrabljala po mili volji, a nastale so zanje velike teiave v Indiji, v Mali Aziji in še marsikje. Dohodki so ji začeli pojemati in nastala je v nji kriza, kil se je nato razširila v Francijo, sploh več ali manj po vsi Evropi in končno je udrla tudi v Zed. driave.
Ta proces se je v Angliji znova pričel. % Od kraja segajo zakrivalo z drastičnimi vladnimi naredbami — npr., vse je bilo prodajano v nji po od vlade določenih cenah in kupiti si smel le toliko in nič več, ako si sploh kaj dobil. Vlada se je ob onem trudila višati izvoz svojih industrijskih izdelkov, zato da je mogla dobiti zanj živila ter surovine.
Od kar gre namreč angleški imperij v zaton, je vodno bolj v borbi, kako v mednarodni ttaavini
H. T. odloiil svoj fair dear na
prihodnje leto
Zed. driave to v kriz^ vnanje politično in ekonomsko. A program pa, ki ga je proglatil naslednik pokojnega F. D. Roosevelta, ne deluje ne politično, ne ekonomsko.
Naša največja briga bi morala biti, kako preprečiti sedanje večanje števila brezposelnih in kako utrjevati ekonomijo znotraj in v inosemstvu na čim sdravejši podlagi.
Predsednik Truman je v svoji selo energični volilni kampanji —ko se je proglasil za kandidata, dokazoval, da le njegov program bo salegel.
Ni ga hotel imenovati za "new deal", kajti to frazo so diskre-di tirali sovražniki pokojnega Roosevelta. A tudi sam na sebi ae "new deal" ni obnesel. Pač pa je ameriški kapitalisem o-kreval v njemu.
Harry Truman si je vsled tega dal napisati program z naslovom "Fair Deal".
V njemu uključuje obljube— vse dobro delavcem, farmarjem in bogatašem. Slednjim v sedanjem sistemu obljub sploh ni treba. Kajti tudi ako fabrike in majne za pro, njim nt bo nobene sile. Le davkov bodo manj plačali. Brezposelnim pa poje drugačna pesem.	/
Sedaj na konferencah časni* karjev Trumana vprašujejo, kaj Še misli o svojem programu, kaj bo sanj storil in take stvari.
Pa ni nič kaj v zadregi. Navajen je, da se v volilnih bojih lahko obljubi kar koli kdo hoče ln po volitvah pa se na vse pozabi.
Toda ljudje — dasi so take politike navajeni, čezdalje nera jše na obljube posablje in to
tudi povedo v pismih aH pa v
■
i KOMENTARJI j
••••••••••••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaee
Zbira in presoja urednik ''
ajajo s povzroča- j volji skleniti kupčije blago za
»ntov" na meji.
ilavija misli usta-grškim gerilcem, je kzvidno tudi iz ponudbe ske vlade, da naj se Ame-Sovjetska zveza skupno zavzameta za končje civilne vojne na Grškem. Namig je bil diplomatičen, toda neuraden. A civilna vojna se nadaljuje, ker se je Trumanova administracija v njo preveč zapletla, da bi se zdaj mogla izmotati iz nje. Vrh tega se boji, da bi prišla Grčija s poravnavo takoj pod sovjetski vpliv čim bi se ameriške ter angleške čete umaknile iz nje.
Jugoslavija je ljudski fronti v Grčiji pomagala več kot ves ostali sovjetski blok, vštevši Bolgarijo, ki istotako meji na Grčijo.
Pogajanja sa posojilo
Tito je v tem govoru poudaril,
Ali vam je naročnina ?
blago, namreč stroje zamenjati za baker itd. A v svojih načelih pa Jugoslavija ne bo popustila, kar je sedaj po Titovem mnenju lahko vsemu svetu jasno.
Za posojilo sc vlada v Beogradu pogaja z Zed. državami in (Konec na 4. strani.)
V konkurenci sedaj Angliji najbolj "nogajajo" Zed. države. Ne namenoma, ampak trgovina je trgovina/ Anglija prodaja enake izdelke kakor mi. A Zed. države jih lahko - vsled svoje veliko večje masne produkcije dajejo ceneje kakor pa Anglija. Torej se mora angleški industrialist boriti z našim zelo težko, da ga izpodrine. In to mu uspe samo v takih deželah, od katerih Anglija kupuje živila v zameno za angleško industrials blago.
Zed. države pa pridelajo živeža več kakor ga potrebujejo — torej nam Anglija ne more prodati svojih stroiev, ker jih tu sami izdelamo več kot dovolj, zato da ji bi pošiljali mesnine itd. v plačilo.
A Zed. države s svojo ekonomijo so tradicionalno povezane z gospodarstvom Velike Britanije in zato jo naša dežela prišla Angliji na pomoč s svojo čborože-no silo v obeh svetovnih vojnah in že pred vojnimi napovedmi pa gospodarsko.
Ko je tretji raih propadel, je bila tudi Anglija gospodarsko in militaristično silno izbičana. Prišle so
(Konec na 4. strani.)
e morejo maščevati and
onimi, ki so jih rasočarali.
Predsednik Truman je obljubil, da ako ne bo kongres, v katerem ima njegova stranka veliko večino, sledil njegovemu programu, bo šel zanj znova na govorniško turo širom deiele. Mnogi — posebno voditelji unij žele, da bi to res storil saj kar se obe tan ja sa odpravo proti-unijske postave tiče. Pa ni hotel nikamor.
Njegov "Fair Deal" je oetal pena obljub.
Franklin Delano Roosevelt je znal drugače. On je rekel — to in to hočem — in kongres mu je — dasi po burnih razpravah, aahteve odobril. Truman nima takih zmožnosti. Vse se mu ponesreči. Spravil je skozi is vsega svojega programa le načrt za gradnjo novih stanovanj, ker v tem bo sa privatne kontrak-terje skozi prihodnjih pet ali Aest let na milijone dohodkov.
(Konec na 4. strani.)
Clement Attle ima velike težave. Država, katero je nameraval preosnovati v idealistično socialistično državo, je v krizi. In v baš teh najhujših stiskah se podajo na stavko pristaniški delavci proti volji svojega vodstva. In naravno, vzrok tega kršenja discipline so komunisti. Tako so jih obdolžili štirje poslanci delavske stranke. Toda vzroki so drugje. Ljudje so nezadovoljni in nervozni. Upirajo se zoper razmere kot so — morda po krivem, toda upirajo se. In delavska stranka se mora boriti zaprekam kakršnih . pred svojo zmago ni pričakovala."
Katoliška cerkev na Češkem izgublja tla. Ne pa na Slovaškem. Tam se je mnogo kmetov postavilo v bran za preganjano vero — tako so namreč čuli s prižnic in so pričeli boj po partizanskih (gerilskih) metodah. Osservatore Romano (Vatikansko glasilo) pravi, da se s takim bojem cerkvi ne bo pomagalo. Kajti vlada lahko dobi pretvezo, da se mora pred njenimi nasilnostmi braniti in jo bo še bolj zatirala. Na Češkem je tista duhovščina, ki je novemu režimu naklonjena, ustanovila družbo katoliške akcije, a papež jo je izobčil. Organizacija z enakim imenom že obstoja po vsem katoliškem svetu. To je torej na Češkem tekmovalna skupina. Njen patron je Jan Hus, ki je bil mučen baš zaradi svojega nasprotovanja sveti stolici in je moral umret^ na grmadi.
Tndi na Poljskem ima vlada teiave s hierarhijo. Toda poljska masa pa je še prav tako prazno-'takor je bila v prošlosti. firia poročajo, da je prišlo na tamošnjo boljo pot v enem dnevu nad sto tisoč ljudi. Vsako leto na gotov dan prične na tisti božji poti Mati Božja pretakati solze, ki so krvave, a letos — tako pravi Associated Press, pa
je bila na njeni sohi v enem času le mala rdeča sraga in v drugem pa nekaj vlage. A vseeno, brez čudežev ni bilo. Reporter omenjene agencije pravi, da dve ženski trdita, da sta izpregledali. Obe sta bili slepi. Ena je stara 72 let, druga pa je 12-letna deklica. Samostanski bratje so imeli veliko dohodkov in pa gostilničarji, prodajalci svetinje in drugih stvari. Vzelo bo še dolgo, predno bo praznoverstvo nadomestil pravi Kristov nauk. Posebno na Poljskem in v latinski Ameriki.
Na Španiji so še vedno na lovu za socialisti. Dne 10. julija jih je bilo nadaljnih petnajst obsojenih na dolge zaporne kazni. In ni še konca. Ter ga ne bo dokler bo v nji fašizem gospodaril.
Duhovnik Jožef Kragelj v
Sloveniji je bil obsojen v smrt. Tako poroča agencija Reuthers iz Beograda. Obtožen je bil raznih zločinov, ki jih je izvršil med vojno nad partizani, kola-boriral je z Mussolinijem in nato s Hitlerjem, končno pa se Udinjal za špijona neki drugi sili (menda Angliji). Istočasno je bil obsojen zaradi sličnih prestopkov Simon Hrast. Duhovnik Kragelj je doma iz Tolmina. Takih slučajev bo še kaj, predno doraste nova generacija, ki bo nadomestila duhovnike in uradnike stare šole.
Predsednik Truman ni zadovoljen s položajem kakršen je —nikjer. Tu mu nagaja "reče-, sija" in pa republikanska ter "diksikratska" stranka. Na Kitajskem je vsa naša diplomacija v zadregi in '
ne vedo, kaf storiti za zajezitev
komunizma na Kitajskem. V Grčiji gre *labo in Marshallov
plan ne uspeva. V Italiji smo "komunizem zajezili", toda za-(Konec na 4. strani J
Industrialni boj narašča vzlic "recesiji"
potekla
• • • •
Tekoča it« vi tka Proletarca i*
2173
Ake je številka tik VAŠEGA imena n* NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje.
Prosimo, obnovite jo* ' Prihranite nam s tem pri dela In na poštnini!
Mnoge unije so sedaj v pogajanjih s delodajalci, ker jim je pogodba potekla. Največje med njimi so unije premogarjev, jeklarskih ter avtnih delavcev. • Magnati jeklarskih korporacij pravijo, da bi morale unije sedaj ne samo odnehati od zahtev sa zvišan je' mezde temveč pristati vsled "recesije'' v znižanje,' kajti da drugače bo še več brezposelnosti.
Enakega mnenja je Fordova družba.
Unija avtnih delavcev (UAW-CIO) je pričela konvencijo koncem minulega tedna, ki se vrli V Milwaukeeju. Pred sabo ima probleme kako se ohraniti, ker velike korporacije so se zavzele v tej krizi oslabiti in če mogoče tudi razbiti čimveč unij. / Toda hotelirji v Milwaukeeju so se pritožili, da je mnogim delegatom UAW več za "good time" kot pa za kaj drugega. Metali so steklenice ter kozarce iz oken, tintnlke in pa da so se obnašali kot da bi bila to kon-vencija Ameriške legije ne pe zbor resne delavske organizacije. Vsled tega je aa udeležence apeliral tudi predsednik UAW
Walter Reuther, naj se zavedajo, Čemu so prišli v Milwaukee.
Tudi John L. Lewis ima teiave. Stara tradicija je bila, da premogarji niso delali ako pogodba med operatorji in unijo še ni bilk podpisana. Sedaj so na dela in odbor unije pa nadaljuje pogajanja.
Senator Taft pa slavi zmago, ker njegov prosluli zakon je bil v novi obliki znova sprejet. Vse, kar unijski voditelji v tej situaciji zmorejo je, da groze s porazom v prihodnjih kongresnih volitvah onim, ki so glasovali proti "obljubi" demokratske stranke. Namreč, da bo prvo kar bo storila, ukinjanje T-H proti-unijske postave.
V svojih sedanjih zahtevah se velike unije potegujejo tudi sa ustanovitev penzijskih skladov za svoje člane. Unija premogarjev si ga je ie isvojevala, in enako ga imajo ie več let unije delavcev v oblačilni industriji.
Sedaj ga sahteva tndi unija jeklarskih delavcev ter unija delavcev v avtni industriji. Jeklarski trust to zahtevo odklanja. Predsednik unije, Philip Murray, ki je ob enem predsed
nik unij CIO, pa odgovarja, da .val je, kakšen program je treba čemu si nakazujejo pokojnine j uveljaviti, ako hočemo, da bodo ravnatelji korporacij, ki jih ne vsi delavci zapoaleni in pa kak
potrebujejo, delavcem, ki jih potrebujejo, pa jih odrekajo!
Njegov argument je dober, toda predno bodo delavci v industriji dobili zadostno socialno zaščito, se bodo morali tudi politično organizirati, ne pa treilti stotisočake v kampanjah sa demokratsko stranko ln sa "progresivne" republikance.
Sedanji rasdor na delavskem unijskemi polju ne daje ne Greenom, ne Murrayjem, ne Lewisom itd. kake politične moči, ker jih politično nobena stranka ne ceni. Demo-republikanska stranka jih (eni edino v volilnih kampatyjah ln potem pozabi nanje.
Zelo prav so ji prišli v zadnjih predsedniških volitvah v a-gi taci ji proti progresivni stranki in Henryju Wallaceu. In bil je izmed vseh kandidatov ediao Wallace, ki jim je govoril resnico. Svaril je unljake vodje ter delavstvo, da je kriza na pragu, In da ne demokratska, ne republikanska stranka ne mlatita izpolniti njunih obljub.
šne postave sprejeti, predno bo socialna saščita res ZAŠČITA, ne pa kot je sedanja, ki ti nudi If nekaj d rob tin. v
Delovno ljudstvo potrebuje nov penzijski zakon, ker sedanji ne krije potreb zavarovancev niti z daleč. Potrebujemo splošno zavarovanje za zdravstvo, sa bolniško oskrbo v slučaju kolesni in pa sviianje pokojnine ne samo sa posamezne stroke delavcev temveč sa vseh tistih 70 milijonov ljudi, ki si morajo sluiitl kruh v Industriji, v pisarnah, v trgovinah la obrtaijah.
Ako se zakonodaje aa potrudijo noseči v socialne probleme s vso Važnostjo, bomo dobili kri-ao, ki je ne bo mogoče zajeziti s kakim WPA in delavci je bri-kone tudi ne bodo boteH prenesti tako mirno kakor so "sedajo" depresijo.
Unije so sedaj ie močne ln ako se sedinijo sa dober socialni program, bodo postale ie jačje in kaj pomenile tudi politično. Čas je, da bi v nje prišle to spoznanje.
Nekaj o naših stvareh
•	Pokojni Joseph Snoy je čestokrat omenil v svojih dopisih, da ako farmarji v vzhodnem Ohiu in sosedni West Virginiji želijo dežja/ jim ni treba dmgega kot vprašati klub Naprej it. 11 JSZ, da naj priredi piknik, pa bo gotovo deževalo. Skoro ni bilo priredbe tega kluba na prostem, da je ne bi pokvarile plohe.
Ob neki priliki je Joseph Snoy dejali "Ko bom umrl, takrat iele se bo ulila ploha!" Ni se motil v tvoj} prerobki. John Terčelj, ki je bil poslan na njegov pogreb od JSZ, bi o tem lahko napisal zelo zanimivo in ob enem tragično poglavje. Morda bo to storil za v prihodnji Družinski koledar.
Tudi klub St. 1 JSZ ima podobno "srečo" kot jo je imel klub v Bridgeportu, O. Le redkokdaj se je nam v zadnjih 35 letih posrečilo izbrati tak dan, da ga ne bi spremljale plohe.
•	Tako je bilo tudi v soboto 9. julija, ko smo imeli v prid tega lista izlet na Keglov vrt v Willow Springsu.
Lilo je že v petek večer in nato so se vrstile plohe v soboto od zgodnjega jutra pa do poznega popoldneva. A izlet smo imeli vseeno. Seveda, udeležba vsled takega vremena ni bilatolikšna kot bi jo imeli v lepem dnevu — a bila je vseeno precejšnja.
Tudi gostov iz drugih krajev smo imeli — iz Detroita, Springfielda, iz Puebla, Colo., itd.
Zvečer se je zjasnilo in ljudje so ostali na zabavi dokler se ni bilo treba raziti.
Lepo je bilo videti, kakor so Proletarčev! prijatelji in prijateljice pomagale v točilnici, v kuhinji in pri raznih drugih delih — večinoma vse popoldne in vos
Več o tem v dopisu v prihodnji številki.
Anton Udovich piše v »ej izdaji o boleznih, ki tarejo naše ljudi in pri tem tudi naši agitatorji niso Izvzeti. Treba jim bo dobiti v pomoč kaj namestnikov. Dela je veliko in ako ne bomo bolj pomagali, bo kora|-ža tudi njim pošla.
Na prej omenjenem pikniku kluba št. 1 JSZ smo videli precej "old timerjev", med njimi Josipa Ovco iz Springfielda in njegovo soprogo, Johna Gorika in sina od ravno tam, Franka Boltezarja iz Puebla, C0I0.9* Lappa iz Detroita in res smo imeli zelo zabavno prijateljsko družbo.	^^
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
■ t—~ •
........
jgHAJA	SREDO,
lsdaj* Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, lil.
OLA&1LQ JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE HARt>C*lNA~v Vinjenih driavah za cdo leto $3.00; za pol leta $1.75;
za četrt leta $1 00. Inozemstvo, za celo leto $3.50; za pol leta $2 00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v na&em uradu najpozneje do poe-feljk* popoldne za psmbtitev v številki tokoma tedna.
ans>
PROLETAREC
Published every JjVediiesday by |he Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1096.
Editor ..............................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: Lutfed States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. ^qveigp Countries. One Yoar $3 50; Six Months $2 00..
PROLETAREC
?3<U Lawndale \venue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2 2HU4
ii
Vsak predlog k sopiiits sodoj ezMČM g« "socializem" eli pa ca "srtverzoost
General Eisenhower — upokojen, je predsednik univerze Columbia v New ¥orku. Koliko mu plača, ne vemo, a nedvomno pe manj kot ima plače predsednik Zed. držav. Vrh tega piše članke in založništva mu jih honorirajo tako drago 'Scot žefran." Ima predavanja, govori po radiu — vse mu je nagrajeno z dolarji.
General Eisenhower je bil vrhovni poveljnik zavezniške armade na "druge fronti".
Namreč vodil je invazijo v Francijo ter dalje iz nje v rajh tik do Berlina.	,
V	lanski volilni (kampanji so ga boleli za predsedniškega kandidata na listi demokratske stranke rasni unijski voditelji, sorodniki pokojnega F. D. Roosevelta in pa takozvana skupina ljudi, ki se naziva za Američane demokratične akcije.
Najprvo so mbceli z njim v enak namen ljubimkati mnogi pjwalti republikanske stranke.
Generala Siaonbowra je liga Američanov za demokratično akoijo oglašala pred volitvami za največjega liberalca — za človeka, ki bi ree ie on mogel nadomestiti vlogo pokojnega F. D. Roosevelta.'
Traman — iki je smatra n ga navadnega človeka, pa je uspel in zmagal, kar ae njega osebno tiče.
V	svoji propagandi ae je zavzel za nekak "fair deal ". A "liberalec" Eisenhower mu ga sedaj pobija.
Posebno se je ta naš sloviti general zavsel za boj proti predlogu, da bi cvetna vlada podprla javno šolstvo. Kajti Trumanov predlog v ta namen je po Eisenhowrovem mnenju "direktna črta v socializem " Vse mu je sedaj — kar je predlaganega v korist širokim ljudskim množicam, " paternal izem" in socializem.
A poglejmo stvar z druge strani.
Jp isti general, Eisenhower, se je izštudiral na stroške zvezne ylade -- tt*4 ija jtroftke nas vseh — v West Pointu. Cemu mu je
prav, da je vlada podprla njegovo isšolanje, ne bi pa smela podpreti dragih naučnih ustanov?
Ko je general Eisenhower stopil v pokoj, je bil popolnoma zdrav. Vendar mu zvezna vlada — to se pravi — vsi mi — vsak po svojih centih, prispeva $15,000 letne pokojnine.
A to ni vse, kar prejema. Kajti deležen je mnogo drugih dajatev na naše stroške. Namreč, vlada mu plačuje stalnega "pur-ša", a činom sargent majorja, dalje privatnega tajnika, šoferja in avto z vsemi drugimi stroški zanj je oskrbljen.
Proti tej potrati "socializma" predsednik univerze Columbia, general Eisenhower, nič ne protestira.
• In če se še pomisli, da ima on zastonj vso zdravniško oskrbo— zase, za svojo ženo in vso njuno družino — čemu so taki liberalci .toliko proti, da bi se vzajemno podpirali tudi drugi državljani te dntalr — to bi rekel g možem, ki noai vprašaj na hrbtu — nu — to mi nikakor ne gre v glavo!
Čemu naj bi bil deležen na stroške zvezne vlade le sloj, h kateremu pripada sedaj general Eisenhower? Ne pa kdo drugi, ki *je plačal ali pa prispeval h koristim te dežele prav toliko kakor on — seveda po proporčnem merilu?
General Eisenhower se je v svojem nasprotovanju '<eocializ-.jnu" izkaaAl aa prav tako konservativnega kakor je npr. general MacArthur na Japonskem.
Ne prvi ne drugi — četudi sta visoko šolana človeka — ne razumeta, da se zgolj s trasami proti "tolovajskemu komunizmu" -ne bo moglo osdreviti starega kapitalističnega sistema, ki je na smrt bolan povsod po svetu in le še v Zed. državah se mu še dobro godi in je toliko močan, da je svoji tovarišiji več ali manj še spo-aoben pomagati.
Ampak — Stafford Cripps, naš kabinetni minister Snyder, traneorfki minister finančnih zadev, belgijski in drugi, ki se zdaj Ohajajo skupaj, se vprašujejo — kako bomo ali jo bodo izvozili is nevarnosti, v katero je kapitaliaem po svetu znova zagazil!
Izhod sočasno bržkone be. Kapitalizem se bo v velikem delu aveta ie obranil- Toda ne več v obliki takozvanega "svobodnega podjetništva" temveč v obliki državnega "socializma" ali pravilneje državnega kapitalizma, s kakršnem se skuša Anglija oteti.
SIGN OF THE TIME
J oik o Oven
RAZGOVORI
Dan neodvisnosti je za nami. Na moji ulici je bilo razobeše-nih precej zastav. Tu in tam si slišal streljanje, katero je običajno na ta praznik. Drugače je pe Ml ta dan vroč m solnce je pripekajo, da je bilo veselje. Kavic ai bile posebnih izvzem-ši da je sedam sto ljudi izgubilo v treh dneh prazno-Lansko leto je bilo ste-
kev, kateri je bilo pred vsem za imovino, je povzročila radi te zahteve veliko hrupa ter je oelo nastopila odprto proti vlpdi, Začeli so se razni upori, kar je še bolj oslabilo notranji položaj.
V marcu je general Winfield Scott zavzel pristanišče Vera ,Cruz in je bil na potu proti glavnemu mestu. Santa Anna ,je zasedel utrjeno mesto v pre-
Kot
vilo nekoliko manjše, človek se lazu Cerro Gordo v bližini Jala-Mas vpraša, čemu nekateri pe, ali bil je premagan ter po-ljudje žele novo vojno ko ven- tiajen proti Orizabi, kjer so A-dar na* avtomobili pobijejo do merikanci s pomočjo domačinov
zašli Mehikanoem zA hrbet in jih odločilno preenagali. To jc bil začetek konca.
Nered in disorganizioija, katera je sledila, je odprla pot a- * meriški vojski proti glavnemu mestu in osrčju Mehike. Mesto Puebla, trdnjava katoličanstva, je padla brez boja. Ah mehiška vlada se še ni podala. Sledila meščanslyh listih dovolj. Razni je oblega glavnega mesta, kjer ekonomi ugibajo na vse načine j so se Mehikanci zares junaško
ljudi letno, že omenil — novic ni izvaemfti — da so naši zastopniki v legi* la turah na počitnicah, kar je, če pogledamp njih delo, zaves razveseljivo. Je pa ena novica, katera ni razveseljiva — in ta je vedno večja odslovljenja delavcev.
Polemike o t*m je v naših
kaj je vzrok te nove depresije. Skušajo primerjati današnji položaj z letom 1929 in dokazujejo, da saw danes v velike boljšem položaju. V koliko sme na boljšem bo pokazala bodočnost. U-pamo, da je to le nekaka pol-de-
branili več kot tri tedne proti vsem ameriškim napadom. San ta Anna se je izkazal ne samo kot dober poveljnik, ampak tudi. za diplomata. Sredi boja, ko je izgledalo, da je že izgubljen, je vprašal Scot ta za premirje,
presija kot pravijo nekateri, j da preštudira pogoje za mir. Kajti depresijo kot je bila zad-j Scott, kateri je resno' želel za nja, bi sedanji svet kot ga mi 'tonec vojne je v to privolil.
Santa Anna je to premirje uporabil za ponovne utrdbe svojih pozicij. Ko je bilo to dovršeno
—-Dc«wa bjr ;*t|«r la Tli« Unemployed.
prejemal $156 na meeec pokojnine, kar je prilično več, kot pa zasluži povprečen delavec v Zed. državah ob svojem največjem garanju. •	■
Ali je dr. Townsend le nekak oportunist, ki zlorablja stare ljudi, zato da se njemu iz njihovih prispevkov dobro godi?
Lahko bi rekli — in mnogi tzdijo, da je.
Toda problem, sa katerega se bori, je tu io bo ostal, dokler ne dobimo socialne zaščite v tolikšni meri, dft t>o galija.
Njegov prvotni kalifornijski načrt je bil označen za jo". Kako naj plačamo upokojencu več kakor pa smo mu plačevali dokler je delal?	,
Res "zagonetno". N
A sedaj dr. Townsend nabira novih pristašev s pretvezo, da ako lahko plačujemo penzije vsake sorte vojnim veteranom — ne sto tisoče takim, ki niso še nikdar videli fronte drugje kot v filmskih gledališčih, čemu ne bi plačali pokojnine tudi onim, ki so gradili to državo!
Bivši vojaki vseh vrst so se organizirali in zahtevajo pri-boljške toliko, da boli vse davkoplačevalce. Ne kapitaliste, ker ti so preskrbljeni, ampak navadne ljudi.
Unije bi se lahko v tem položaju osredotočile za edinstven zavarovalninski zakon, ki bi ščitil ne samo veterane ampak vse, ki so uposleni v izgradnji in v obrambi te dežele.
To bi bila edino poštena rešitev.
Toda ne unije, ne organizacije veteranov, niso zanjo. Sama sebičnost jih je na vseh koncih in krajih. Ampak imamo tu tudi socialistično gibanje — pa čeprav brez organizirane stranke, in to bo poskrbelo, da bomo dobili prej ali slqj VSI, ki DELAMO za vsakdanji kruh, resnično socialno ZAŠČITO. Vse, kar nam v njenem imenu sedaj dajejo, ali obetajo, je le slepilo.
Poljska prestolnico raste tz ruševin v novo vtlemefto
Američani, ki po vojni mao bili v tistih krajih Evrope, v katerih je divjala vojna vihra s vso ai teftko predstavlja-

Obljube, ki it vedno tmmtijo
Ali vas ne bi mikalo, ob starosti 60 let, prejemati redno ka-JUh dve sto dolarjev pokojnine na mesec?
Dr. Francis E. Townsend Jo znova obeta. Njegov prvotni na-•M je bil predložen pred mnogimi leti volilcem v Kaliforniji in Mkor so ae ostali "petftiftni" norčevali ic njega, je dobil preeenet-Ijivo veliko glasov. *
Dr. Townsend smatra, da je treba tistim milijonom ljudem, ki Jih smrt .po 00. letu ni še pokosila, pomagati. Kajti mar niso baš oni gradiji to deželo v bogastvo brez primere? Cemu jih zapostavljamo? In tako je dr. Townsend baš v Kaliforniji dobil najboljšo nfrlombo ca svojo idejo, ker prav tja se je proporčno naselilo -največ takih ljudi, kl ki radi svoje prihranjene cente naj-varčnejše potrošili. Oziroma ne le to, kajti kako prav jim bi prišla poleg prihrankov tudi visoka pokojnina, kakršno propagira dr. Townsend.
Ker s svojo akcijo v Kaliforniji ni uspel, si je izmislil nov načrt.
Predlaga svojemu Članstvu, ki se poteguje za zadostne penal je, ustanovitev nove politične stranke.
Glavno načelo te nove politične organizacije bi bilo pokojninsko vprašanje. Vsak državljan, v starosti 60 let in več, naj bi
Zogreb so prenovijo v it bolj moderno mesto nove Hrvotske
Glavno mesto LR Hrvatske je bilo že pred vojno eno najmodernejših mest Evrope. Široke ulice c velikimi stanovanjskimi Moki, modernimi kulturnimi in raznimi uradnimi poslopji, prostornimi trgi ln izredno okusno urejenimi cvetličnimi parki so ee rastecale pod znamenitim Starim mestom, kjer so na trgu pred cerkvijo Sv. Marka c razbeljeno krono kronali Msrtija Gobca.
Danes pa dobiva Zagreb še lepše in bolj moderno lice.
Po novem regulacijskefo načrtu se bo mesto razvijalo proti jugu, v ravnimi do Save. Industrijske četrti bodo ločene od upravnih in stanovanjskih.
Ena industrijska četrt ae bo razvila na vzhodni strani mesta, predvsem v Eitnjaku, (kuga pa na sa hodni strani pravdo Pod-susods. V samem mestu bodo o-stala le industrijska poeslopja tovarne "Rade Končar" in še nekatera manjša. Poleg novih tovarn pa bodo gradili nove stanovanjske bloke ca delavce. Med največje take gradnje spada graditev 300 stanovanjskih blokov za delavce in nameščence tovarne "Prvomajska", dalje stanovanjskih blokov sa podjet-
je "Rade Končar" s 700 stanovanji.
. V celoti računajo, da bodo dobili do konca letošnjega leta v Zagrebu 2700 novih stanovanj. V ta namen bodo izdali 790 milijonov dinarjev.
V novih stanovanjaklh četrtih, predvsem delavskih, pa gradijo tudi vsa poslopja in usta nove, ki so novemu delovnemu človeku potrebna. Tako bo vsako večje naselje imelo svoj kulturni dom, restavracije, zavetišča za otroke in jasli, prsv mnogo pažnje pa posvečajo u-reditvi parkov i n otroških igrišč.
Poleg industrijskih in stanovanjskih objektov pa grade velika in moderna univerzitetna poslopja in univerzitetna naselja Med navečje kulturne objekte pa moramo šteti letno gledališče, ki bo sprejelo lahko 2000 gledalcev.
Zagreb naglo raste in dobiva bolj in bolj moderno in velemestno lice. Pri obnovitvenih delih in gradnjah novih objektov pa veliko pomagajo člani Ljudske fronte, ki s svojim sodelovanjem pomagajo reševati problem pomanjkanja delovne sile.
Deset štej prej, preden v ječi " ~ kaj.
kako so mnoga nekdaj »eli-
častna mesta bila porušena toliko, da ni bilo videti skoro drugega kot razvaline in med njimi pa kako poslopje, ki ga učinki bomb ter topovskega ognja niso sadeli.
Tako tudi Varšave po vojni, ko si prišel vanjo in si jo poznal že odpre j, ni bilo mogoče spoznati.
Masovni napadi pred deaetimi leti in vstaja pred petimi leti so jo spremenili v kup razvalin. Varšava je bila popolnoma do tal porušena kakor Gdansk in Draždani. Danes pa ji hitri tempo obnove spreminja lice; ta tempo ima na sebi skoraj nekaj pravljičnega. Tak vtis dobi vsaj tujec v času kratkega obiska. Obnovili so kar cele mestne ulice. Vsako razdejano poslopje so "popravili; povsod se vidijo na novo pobeljeni hišni bloki. Predvsem so obnovili cerkve, ki so bile v poljski metropoli skoro vse porušene. Ogromna luka na Visli daje svojemu okolju z modernimi napravami lepo lice Most, ki veže Varšavo s pred« mestjem Prago na drugi strani Visle, je ponoči razkošno sveti jen. Tuje goste sprejemajo v hotelu Bristol. Ta stoji skupaj s hotelom "Poljska" araven železniške postaje, ki je bila nekdaj najbolj moderna v Evropi, ki pa je sedaj popofhoma porušena. Diplomatski del Varšave kaže tudi novo liee. V ulici "Prve armade" stoje poslopja zunanjega ministrstva in novega ministrstva ca kulturo in umetnost. Ghetto je ieginil in na njegovem mestu se dviga samoten spomenik. Pred hišemi prav sredi mesta vidimo cvetlice, vence in druge znake tihega spomina na padle in umorjene
Stare usnjene kovčege, torbe in aktovke osvežimo c mlačnim vinskim kisom, ki smo mu primešali polovico tople vode. V to mešanico pomakamo krpo, drgnemo z njo nalahno po usnju, ki ga naposled še obrišemo.
L. J.
rt
V vročih dneh bo meso ostalo sveže, če ga oviješ v prt, namb-v kis
poznamo— teško prenesel.
O zgodovini Mehike
(Nadaljevanje) Zgodaj spomladi leta 1845 je predsednik Združenih držav James K. Polk ponudil $5,000,-000 za celotno ozemlje, kar je danes država Texas, ter $25,-000,000 za Californijo. A ravno v istem času je bil tedanji predsednik mehiške republike Her-rera ovržen in njegovo mesto je zavzel general Paredes, ki je Amerikance sovražil. John Sli-deli. kateri je bil poslan v Mehiko v svrho te kupčije, se je vrnil praznih rok
Četrtega julija leta 1545 so Teksani proglasili svojo neodvisnost ter ob enem vprašali za pomoč in protekcijo v Washingtonu. Zachary Taylor, kateri jfc'
MpadUa v to svrho, je že v ^^^^^^^^^^^^^^ marcu leta 1846 doaegel obrežje ftMriko Izgubila vee dežele
je ponovno odklonil pogoje za mir. Končno so Amerikanci prodrli v mesto in trinajstega septembra 1847. naskočili trdnjavo Chapultepec, kjer je bilo utrjenih več 9totin mladih mehiških kadetov. Razočarani nad izdajo in porazom Mehike, so se borili dokler ni večina njih tovarišev ležala mrtva. Ostali še živi in brez streliva so se ovili v mehiške zastave in skočili čez o-zidje v prepad s klici: "Viva Mejrtco!"
Od vseh teh kadetov ni bil niti eden živ ujetnik. Z zavzetjem glavnega mesta je bil« z malimi boji, kateri ao ae sledili —vojna končana. Drugega februarja 1848 je bil v Guadalupe
mir, kjer je
verno od &k> Grande. Namreč Texas, New Mexico, Arizono
in vštevši Californijo. Bil je trd rimski mir zmagovalca. Dočim so žingoisti v Zdr. državah zahtevali aneksiranje vse mehiške republike, je tedanji mehiški predsednik Manuel Pena y Pena podpisal mir — kateri je bil še isto leto desetega marca potrjen v Washingtonu.
(Nadaljevanje v prihodnji številki.)
Tri največje sovražnike ima narod: glad, nevednost, strah.
Najs.Tsbše kolo v vozu dela največ ropota.—Ben. Franklin.
Sovraštvo je slabost majhnih duš.—Balzak.
WiVNVWWAW.S\ ASVAV.
Tole mi ne gre v glavo?
reke Rio Grande in se utaboril nasproti meets Matamores. V Mehiki je vse to povzročilo sil-1 no razburjenje. Dne U. maja 1846 se je cačela vojna.
O tej ameriško-mehiški vojni se je veliko pisalo. V Mehiki še danes ni pozabljena. V nji je Mehika izgubila skoro polovico svojega ozemlja. V koliko so bile Združene države v pravem, je* pač igrala sila močnejšega. Vojna je trajala dve leti. Ameriške armade so bile organizirane v tri proge. Prva je prodirala čez skalno gorovje (Rocky Mountains) proti zapadu, druga pod poveljstvom generala Scotta v sredini proti mehiškem zalivu. In general Taylor pa direktno čez Rio Grande v Mehiko. Mehikanci so pod poveljstvom generala Arista napravili dober odpor, ali so se kljub vsem naporom morali umakniti.
Ameriškim četam se tudi ni ravno dobro godilo. Skalno, gorato ozemlje Mehike in ob enem razne bolezni so v Taylorjevi armadi zahtevale silne žrtvej Ali kljub vsem zaprekam so te čete prodirale dalje. V tej stisk* ao se Mehikanci spomnili n* Santo Anno, ki je tedaj živel v Havank Na spreten in zvit načini se je Santa Anna prerinil skozi] ameriško blokado in ob prihodu v glavno mesto Mehike, bil proglašen za predsednika republH ke. V naglici je sbral 25,000 mož armade, čeprav slabo oborožene, Ur je januarja 1847 v bližini mesta Saltillo v kraju neke ha-cijende—Buena V ista po imenu —napadel generala Taylorja.
Boj, kateri je bil neodločilen) je trajal dva dneva. Bil je selo krvav. V noči tretjega dneva so se Santa Anno-vi vojaki-Indijan- Kako, da se voditelji unij is ei umaknili, kajti niso mogli več slojih skušenj v politiki nikdar prenašati ameriškega artllerij- ničesar ne nauče, to mi nikakor akaga Ognja, dočim so Ameri- ne gre v glavo! Skoro vsi so is-kanci v jutro tretjega dneva, redno visoke plačani, torej ima-mialeč, da so izgubili bitko* z jo časa dovolj, da bi se v socl-veeeljem opazili, da so v noči aine probleme poglobili, namesto
njih nasprotniki izginili. Na po^ vratku v Mexico City se je Santa Anna behal s zmago, ali v
Washingtonu so vedeli drugače, hodnje lete. To
d* le pqpte, kako bedo spet po-medli vse reakcionarne člane avesae zbornice v volitvah pri-
Vedoč, da potrebuje boljše orožje, je Santa Anna zahteval, (Jase mu da v posest več cerkvenega premoženja v vrednosti peaov. Katoliška eer
ih
MIIXIIIII
volitvah A kako to, da si rojše ne bi ustanevili svojo staanko, s resnim socialističnim programom, to mi gre pa še manj v glavo!
r
Miško Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.!
Pakaj potem, če je to nekoč bila šusteršičevščina, potem seiplovščina, šušnikov-ščina, dolfuščina in danes postaja hitlerščina in bo nekoč to komunističen napev?! Logika zdravega razuma kaze Korenu, ki je toliko vsega prebrodil, /la tu gre za preprosto pesem: kruh, kruh, kruh. Ce možno, že danes dober kruh. In pri vsem tem ni nič bolj neumno, kakor prepirati se z nekim Klemencem, pa naj je stokrat komunist, ko pa je ta Klemene toliko nevaren, da te nekega dne prisili, da ubiješ najprej Zofijo in potem sebe?!
Ne, ne! Ne na to pot, ne v smrt! V življenje! In če ne gre drugače, tudi po Klemencu. Ne dovoliti, da on tebe ubije; počakati in nekoč boš ubil ti njega. Da. nekoč ga ubiti, ker Kle-menci bodo Korenom vedno nevarni. Ampak zdaj? Zdaj skloniti glavo in — stopiti k njemu.
5
Preden se je odločil, je Koren še večkrat zataval mimo, zakaj čutil je, da se bo po tistem o-bisku nekaj bistveno spremenilo. Ne to, da ne bo nejasnosti, marveč nekaj vse usodnejšega. Tam bo ali vse zgubil ali pa dobil.
In še, ko je že stal pred durmi Klemenčeve sobe, si je pomiš-ljal. Čutil je, da si še lahko o-hrani čast in ponos. Seveda — ako bo s tem zmagal. A tam pri Cilenšku čaka Zofija; pred durmi je april in župnikov "Delat pojdeta!", tu pa Matija, ki uničuje počasi, a dosledno. Ako Matija zmaga, pomeni to naj bed -nejši pogin ...
Potrkal je in vstopil. Matija ga je pogledal začudeno, pa je že vstal in ponudil Korenu stol: "Sedite."
Koren je sedel neodločno. Bal se- jo tega prvega trenutka, čakaj še je bilo mogoče, da mu v obraz vrže neks] strašnega in nato odide. Ko pa je sedal, je čutil, da je v resnici ie podlegel. Tembolj ko ga Matija niti ni vprašal, počemu je prišel, marveč je kaj hitro zapletel Korena v pogovor, in to tako, da ni bilo žaljivo, pač pa ga je pritegnilo: o književnosti. Koren je še vedno mislil na svojo stvar, a se je vendar zapletal v to nič sumljivo književnost, kjer pa je tonil prav tja, kamor ni hotel.
"Mislim, da danes slovenskemu pisatelju ni mogoče' živeti od njegovega dela. Pisateljevanje je v Sloveniji nujno nekaj postranskega," je rekel naposled Koren.
"Živeti zgolj od književnosti, kolikor vem po pisateljih, res ni > lahko. Cankarjev primer nam to dobro kaže, dasi je on še ne-
kako vlekel. In to seveda, ker je umrl sredi dela. Vendar se slovenski narod zaradi tega nikakor ne more odpovedati umetnosti. Ako narod hoče živeti, mora imeti svojo kulturo, mora imeti svojo književnost, svojo umetnost. To je odraz njegovih duhovnih vrlin in veličine. Ce se odloči za tujo kulturo in svojo opusti, se je s tem že vnaprej odpovedal svoji narodni b i t -nosti." Matija je prinesel žganja in ga ponudil Korenu. — "Ali vi tu pri nas ne boste nič pisali?" ga je vprašal.
Koren se je zganil. "Nisem se še odločil," je rekel. "Saj je tako rekoč brez pomena . . . Ako bi se mi posrečilo spraviti na knjižni trg delo, s katerim se sedaj ukvarjam, pa seveda v Angliji, bi bilo drugače. Potem bi tudi tu lahkp pisal, ker bi me priznali in nazadnje, ne bi se mi bilo treba ukvarjati s honorarji . . ."
Matija mu je pogledal naravnost v oči. Zdelo se je, da se bo posmehnil, a se je nenadoma zresnil, se nato zagledal skoz okno in dejal mimo, resno in nič sovražno:
"Veste, gospod Koren — saj je to naposled vaša stvar, in bi se prav nič rad ne vtikal vanjo, a vsa ta vaša zadeva je vendarle — ne bi je rad imenoval..."
"Kar povejte naravnost: sle-parstvo. Saj ne bom presenečen." Korenu je zaigral posmeh okrog usten: Matija ga je pogledal, nato pa rekel:
"Nisem mislil tako. Ne, sle-parstvo to prav gotovo ni bilo. Prepričan sem, da ste resno mislili in prav gotovo ste že dokaj napisali. Ali danes še pišete ali ste že obujali, ne vem; prej ali slej pa boste spoznali, kako je s tem. Prav gotovo bi slovenski narod bil ponosen, če bi kak Slovenec uspel v tujini, tembolj, ako bi napisal kaj takega, kar bi mu lahko dvigalo zavest. Imamo v Angliji Lavrina, v A-meriki imamo Adamiča. Toda vaša stvar me spravlja v začudenje: ko sem vas poslušal, me je obhajalo spoznanje, da je vaš Hitler pravljičen, navadna legenda, plod fantazije, če ne morda ponarejen. Sele ta vojna bo pokazala njegovo podobo v celoti. Zakaj, če je mogoče misli skrivati v pajčolan fraz, svojih dejanj, ki se jim pravi nasilna vojna, vendar ne bo mogel skriti. Danes Angleži vedo, da je Hitler pač Hitler, ne pa Chamberlain-ovo čvekanje. Slutim, da ste hoteli Angležem povedati, da je Hitlerjev cilj uničenje boljševizma in želja po prijateljstvu z njimi. Toda za Angleže najbrž pomeni, trenutno vsaj, uničenje boljševizma po Hitlerju razpad njihovega imperija. Trenutno
The World Advances But the Old Battle Goes On!

pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
naročite si dnevnik
PROS VETA
99
Naročnina sa Edntfteoe države (tevtemM Ckleaga) !■ Kanade SS.SS aa lete; $4t* sa pel leta; SS.SS aa tetrt leta) sa Chicago la Cook Co., SS.SS sa «elo leto; $4.75 sa pol leta; sa laosomstvo $11.
Naslov sa list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
o t.
o o o o o o o o o o o o o o o
o •
o o o o o o o o
o •
•
o o
t o o
o •
o o
o •
o
o : O o o
• o •
o o o o
o •
o o
o
•
o
jim je hitlerizem nevarnejši. In naj še tako sovražijo boljševizem, ni izključeno, da se bodo nekega dne povezali z Rusi proti Nemcem. Hitler jim je danes potreben toliko, kolikor bo mogel oslabiti boljševizem, samo zmagati ne sme. — Vaš Hitler je najbrž docela drugačen, in kaj naj počnejo z njim? — Pa saj so to vaše stvari, upam, da se ne boste zmenili za moje besede."
Koren se ni mogel otresti svojega pomilovalnega posmeha nad tem "mladičem". "Seve je to moja stvar," je dejal naposled. "Se na misel mi ne pride, da bi koga spraševal za svet, dasi ni nezanimivo, kar pripovedujete. Seveda o Hitlerju ne bom z vami razpravljal, kateri ima prav. Zgodovina bo povedaT la o tem svoje —
"Da," je pritrdil Matija, "a žal, mi ne moremo čakati na to, kaj bo zgodovina blagovolila povedati o njem. Prisiljeni smo in bomo, da sami delamo zgodovino, da ji narekujemo, da da prav nam, ne pa nasprotniku. Vse to čakanje in modrovanje je navadna meščanka lenobnost, da človek na kraju lahko reče: Jaz sem imel prav. — A dovolj o tem," je prenehal in se za trenutek zamislil.
Razgovor je bil končan in oba sta čutila, da prihaja trenutek, ko bo treba spregovoriti tudi o "tistem". Koren je čutil tembolj, ker se je zavedal, da se bo Giza kmalu vrnila iz šole in pred njo ni hotel govoriti. Dejal je tedaj:
''Zadnjič ste me nekoliko pre-surovo napadli."
"Tako?" je odvrnil Matija. "Mislim, da vendar le ni bilo surovo —".
"Da se bova razumela," je rekel Koren. "Za naju je to lahko debata, drugi pa so v tem videli .vaš napad name. Mučno mi je, da vam moram to razlagati in se nekako poniževati . . , Novinar sem in sem vajen vsakovrstnih napadov, seveda v drugačnih okoliščinah. Vi bi morali razumeti. Ne bi vam rad pojasnjeval najinega položaja. Prepuščena sva ns milost in nemilost svojih prijateljev. Mučno mi je, da je tako, toda trenutno si ne morem pomagati, pregnanec sem, ki je rešil golo kožo in nič drugega. In kaj vas je, vas vprašam, nagnalo, da ste me začeli napadati in mi odtrgavati še tiste prijatelje, ki jih imam, pa uničevati eksistenco človekoma, ki vam v ničemer, in nikjer nista na poti?"
Gledal je Klemenca in oči so mu zagorele. Z roko je nezavedno potrkaval po mizi. Matiji je bilo mučno, ko ga je gledal pred sabo ponižanega, usmiljenje pro-sečega. Ni si želel takega. Ta ponosni, žilavi človek, s pomilovalnim nasmehom, zvit nasprotnik, spreten v besedi in v igri, se zdel Matiji nevaren in je bil prepričan, da bo z njim težak boj. Ni mogel vedeti, da je njegov položaj tako brezupen, da bo on samo sprožil plaz, ki je visel čez pečino.	\
Pa saj Koren sam pred nedavnim še ni mislil, da bi tako slabo stal. Nasprotno, bil je prepričan, da bo Klemenca naglo zrušil — in zrušiti ga je moral, ker se mu je zdel nevaren. Tem hitreje bo Klemene padel, ker sta ga napadala in rušila tudi Magdič in Rebernik. Koren je bil tisti, ki je že ob Gizinem prihodu začel z izpodkopavanjem in ovajanjem "komunistov" in njihove "agitacije". Celo se je spozabil in pripovedoval marsikaj iz njunega zasebnega življenja, kar je zraslo le v njegovi glavi. In prav on je bil tisti, ki je dosegel, da sta bila Klemen-čeva spočetka tako osamljena. Ogradil ju je in se zadovoljno smehljal.
Pa le za kratek čas.
Vse izpodjedanje, vse ovs-jsnje, vse rušenje ni nič pomagalo. Minili so komaj trije meseci in Koren je stal ob prepsdu, v katerega bo zdrknil vsak trenutek, ako , . . ako ne bo kako uredil s Klemencem.
Matija ni vedel, za vse Kore-nove umazanije, ki jih je nagrmadil proti njemu. Pa je tako videl pred sabo samo moledujočega človeka, ki ga tokrat ni imel za izdajalca/ pač pa, da nosi v svoji glavi zmešane poj-' me, kakor je bilo po vsej domovini.^ (Dalje prihodnjič)
//
Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
Druga stran naše
Frank Margolle, Cicero, je I la $2 v Jiskovni sklad. — Frank
nas obiskal, obnovil naročnino in prispevsl $2 v tiskovni sklad. Frank je mnogo let obratoval delavnico ta popravljanje obuval. Nedavno jo je prodal in sedaj pravi, da bo počival. Delal je mnogo let in njegove ure —
kot je običaj v takem poklica	'Kir^Frank top"
kot ga je imel on, niso bile I	'
Kersic, Chicago, je obnovil na ročnino, ki jo je nam izročil Paul Berger.
Naš neutrdljivi zastopnik Lduis Barborich v Milwaukeeju
je poslal naročnine, ki so jih obnovili Ludvik Shetina, Math
kratke.
V	našem uradu se je oglasil tudi čikažan z westside, Martin Keržan. Obnovil je naročnino ter prispeval $5 v tiskovni sklad.
Joseph Jež, Warren, O., je poslal dve obnovitveni naročnini. Anthony E. Gnezda, Kinney, Minn., pa eno.
V	Chicagu je postal naročnik Proletarca naš stari znanec Frank Bostie. V mlajših letih je bil zelo deloven in bojevit v SNPJ in v SSPZ. Slednja je sedaj združena s prvo.	H
Felix Strumbel, Cleveland, je prispeval v tiskovni sklad $10. Ta znesek je nam izročil Louis Zorko; prejel ga je ko je bil v Clevelandu ob priliki proslavit-vene obletnice izletniškega vrta SNPJ. Dejal je, da je bila udeležba ogromna.
Lovrenc Bajc, Fairport Harbor, O., je poslal naročnino na list zase, za Andreja Kapel in za Alojzija Grželj. Piše, da bo skušal nadomestiti umrlega naročnika Antona Lunka z novim naročnikom, ako le mogoče.
Anton Jankovieh, Cleveland, je poslal tri naročnine; obnovili so jih Justin Martincich, John Zigman in Ludvik Sanabor. In naročil še pet izvodov Ameriškega družinskega koledarja, že pred mesecem je pisal, da bo pil likof za letošnje koledarje, češ, da je z njimi delo (razprodaje) dokončal, a od takrat jih je naročil še dvajset izvodov. Ako gs kdo izmed vss še nima, imamo pri roki še nekaj iztisov te knji-
Joseph Oves, Springfield, je poslal vsoto za koledar in pa $1.50 v tiskovni sklsd od Johns OcefJk*.
A. Lekšan, San Francisco, je poslal naročnino zase in za klub Slovenia.
Mrs J. Tancek, Cleveland, je obnovila naročnino in prispeva-
sel, C. Pugel, John Rovsek in Joseph Zaitz. L. Shetina je prispeval listu v podporo $1 in Louis Barborich $1.
Frank Allc, Pittsburgh, Pa., je obnovil naročnino ter prispeval v tiskovni sklad $2.
Naš zastopnik John K rebel, ki deluje največ po sentklairskem okrožju v Clevelandu, je poslal naročnine, ki so jo obnovili Louis Ule, John Bostjančič, Andrew Petkovšek, Anton Bojane, John Rome, John Krebel, Jernej Rožanc, Anton Ogrin, Joseph Ko-drič, Jacob Gabrenja, Anton Stamfel, Louis Majer, Dominik Lušin, Rose Jurman in Louis Kaferle. V tiskovni sklad so prispevali John Rome $3, Jos. Ko-drič $2 in trije prijatelji $1, skupaj $6.
Louis Britz, Houston, Pa., je poslal naročnino za Marko Te-kavca.
Tu je bil nedavno čikaški rojak Ftank Peterlin in obnovil naročnino. "Sicer ne vidim več čitati," je dejal, "a list pa si še hočem ohraniti." Star je 80 let Očala pa ima slaba. Osem dolarjev je dalj zanj. "Dražjih ne zmorem," je pojasnil. Tskih slučajev imamo precej. Npr., pisal nam je Louis Berlot, Maynard, O., da naj mu ustavimo list, ker ga radi svojih slabih oči ne more več čitati. Morda bi bilo bolje, ako se bi vsi taki, ki jim vid peša/ potrudili dobiti dobra o-čala, ako jim finance to količkaj dopuščajo. Cemu ne bi ljudje brali dobre stvsri tskrst ko imajo v take namene nsjveč čssa?
Anton Zornik, Herminie, pišt upravniku v daljšem pismu med drugim o svojem slabem zdravju, a poudarja, da se kljub temu ne poda, pa magari če na potovanju umre, namesto na postelji. Človek s tako železno voljo bo premagal še marsikatero po-težkočo. Upravnik mu želi okrepitev zdravja in pa da se bo vse dobro izteklo. Več pozneje v osebnem pismu.
Zed. države lahko gledamo kritičnega, ali pa s stališča vla-^dujočega razreda. Ali pa s stališča konservativnih glavarjev unij.
Predstavlja jo nam v prekrasni luči "Glas Amerike". In v tolmačenju strpnosti organizacije, kakršna npr. je Common Council for American Unity.
En njen članek o veličini te dežele se glasi:
"Vlada Združenih Držav je izdala pred kratkim knjigo slikami, obsegajočo 150 strani, koje namen je pokazati delavstvu onkraj morja socialna, gospodarska in duševna dejstva, katera so odgovorna za dobrobit ameriških delavcev — doma1 in na delu. Naslov knjige je "The Gift of Freedom".
Uvodni članek knjige izjavlja: "Izven Združenih Držav vlada veliko nerazumevanje socialnega . in gospodarskega stališča ameriških delavcev. Bajne pripovedke o bogatstvu za vse tekmujejo z delovanjem, ki predstavlja narod zasužnjenih delavcev, ki se mučijo za nenasitne gospodarje". Da se omili te pripovesti skuša podati "The Gift of Freedom" priprosta dejstva in pomagati, da bo tuj delavec lahko sestavil svoje lastno mnenje, kaj je mogoče doseči ako vlada ta prostost in demd-kracija. Izogiblje se lažnjivim izjavam v korist omeriškega socialnega in gospodarskega sistema in priznava "nedostatke" v izvajanju sistema. Istočasno izjavfja da "ameriški pogreŠki" sicer ovirajo, a ne ustavijo našega napredovanja in ne predru-gačijo naše smeri."
Ta nova izdaja nudi v osmih poglavjih številke glede zaposlenosti; dejstva, ki so podlaga visokemu življenskemu stališču ameriškega delavca; družinski dohodek delavca v razmerju napram stanarini, hrani, obleki, zabavi, vzgoji, prevozu, sdrav-niški oskrbi; številke glede delavcev na kmetijah; socialno varnost našega demokratičnega sistema vlade; kratko zgodovino delavskega gibanja v Ameriki. Zadnje poglavje govori o civilnih prostostih in temeljnih pravicah in dolžnostih posameznega Amerikanca.
Tukaj nekaj točk iz "The Gift of Freedom":
Povprečni ameriški delavec lahko kupi sedaj nekako dva« krat toliko kot je mogel kupiti delavec pred 30 leti s svojim tedanjim zaslužkom, in današnji delovni teden je za najmanj 10
ur krajši.
Tipični primeri nakupne moči plač (1947) v razmerju s v Časom ki se ga je potrebovalo za delo so: funt kruha, šest minut; funt masla, štirideset minut; funt sladkorja, 5 minut; kvart mleka, 9 minut; ducat jajc, 34 minut; par možkih čevljev za delo 6 ur; prenosljiv radijo, dva dni; električni hladilnik, 22 dni; nov avtomobil, 140 dni.
Leta 1947 je prišel po en avtomobil (državna vozila izključena) in en telefon na vsake štiri osebe. En radio in en fono-graf ali televizijski aparat se je kupilo 1. 1947, poleg onih ki so že bili v rabi, na vsakih osem oseb. Te številke se nanašajo na skupno prebivalstvo.
Število bivališč v katerih žive njih lastniki, se je dvignilo od 44 na 55 odstotkov tekom zadnjih sedem let. Knjiga dostavlja, da lastuje mnogo delavcev svoje domove, da pa plačuje večina stanarino.
Število kmetijskih domov se je zvišalo zadnji čas za približno 300,000 letno, s tekočo vodo za približno 150,000 letno in kopalnicami kakih 100,000 letno.
V razpravi o delavskem gibanju v Združenih državah pravi knjiga "The Gift of Freedom":
Akoravno je pokazal ameriški delavec malo zanimanja za revolucijonarne filozofije, je vseeno dokazal, da je dober bo-rilec kadar se gre za njegovo zvezo, za delavstvo na splošno in za ojačenje in razširjenje demokratskega napredovanja.
Knjigo je priredil Urad delavskih statistik Delavskega oddelka Združenih držav, na zahtevo Državnega oddelka. Posamezne iztise se bo razdelilo onkraj potom delavskih in informacijskih uradnikov pri Ameriških konzulatih in poslaništvih in v knjižnicah, katere vzdržuje državni oddelek v drugih deželah. Knjigo bodo razdeljevali tudi delavski zastopniki pri Economic Cooperation Administration v deželah z Marshall-načstom. Poroča se, da se pripravlja prestave potom Congress of Industrial Organizations ter American Federation of Labor.
- Kulturne drobtine -
MAURICE MAETERLINCK
Dne 6. maja leta 1949 je umrl v sedeminosemdesetem letu starosti v Niči znameniti belgijski pesnik in pisatelj Maurice Maeterlinck. Rodil se je v belgijskem mestu Gondu 28. avgusta 1862 iz flamske rodbine. Njegova umetnost je v njegovem času močno vplivala na slovstva drugih narodov. Prinesla je močno poglobitev v notranjost človeka. Maeterlinck podrobno opazuje človeka in naravo in se poglablja v nujno bistvo. Opazoval je tudi življenje živali in rastlin. Izsledke tega svojega opazovanja in svojo ljubezen do vseh bitij je leposlovno podal v knjigi "Življenje čebel". Ti popisi so znameniti zaradi svojega čustvenega nastrojenja in lepote svojega jezika. V čebele, mravlje in termite je položil svoja občutja, ki jih je čustvoval za človeka v vesoljstvu, položil je vanje svojo ljubezen za mala, skromna bitja, za lepoto v človeku, za srečo, ki se je mora človek zavedati. V iskanju sreče se je odmaknil od reainosU v življenje čustva, ki ga podaja z mnogimi simboli. Maeterlinckova umetnost je vplivala tudi na slovensko slovstvo. V znamenju njegovega simbolizma je Ivan Cankar iskal pota k večnim resnicam, v boljši svet lepote in u-metnosti ter pravice v "kraljestvo Lepe Vide". Prav tako je krenil podobno pot Oton Zupančič.
Kdor hoče priti na vrh, se ne sme ustrašiti hoje. Ce bo le kričal, ostane vedno v dolini.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin, o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svoio obveznost
' Filozof očetovsko varuje resnico; zavija jo v tančico. — Satirik jo po sili oplodi.
PROLETAREC je delavski Ust sa misleče čitatelje.
PROLKTARK July 13, IMS
* * KRITIČNA MNENJA, PORODILA IN RAZPRAVE
penicilin. Slovenci smo lahko ponosni, da je bil — po sedaj poznani literaturi — naš rojak zdravnik Plenčič, doma iz Solkana pri Gorici, prvi, ki je že leta 1672. v svojem delu "Opera medicophysica in quatuor trac-tatus d i gesta " napisal sledeče stavke: "Med mikrobi vlada na-sprotstvo,antipatija. Sovražijo se med seboj, kakor vsa ostala ži-
EKONOMSKA KRIZA ANGLUI
(Kunec S 1. Strani.)
ji na pomoč Zed. driave s par rpilijardami posojila, ki * ga ne bo vrnila in niti ji ni bilo dano v namenu, da od nje pričakujemo kake vrnitve. Toda ker je naša ekonomija tesno navezana na angleško, bi pomenil gospo-r darski polom Anglije enak polom tudi pri nas.
«" Zato smo Anglijo oteli na Grškem, pomagamo ji na srednjem vzhodu, in naša vlada se zdriuje, da je bi ameriški industrijski proizvodi na mednarodnih trgih preveč ne izrivali.
A vse nič ne pomaga. Anglija peša. In ako sedaj spet dovolimo Nemčiji obnoviti svojega industrijskega zmaja, bo Anglija še težje konkurirala.
Takozvani Marshallov plan ji je pomagal, ne pa '»ji še ustvaril stabilnosti in ji je — tako izgleda — tudi ne bo.
Anglija jo bila zgrajena na povsem imperialističnih smotrih. Osvajala je, ropala in si podjarmila več sto milijonov ljudi. Njen imperij se je raztezal — in se < deloma še — po vsem svetu. Toda izkoriščati te mili-fo ne človeške mase kakor jih ie nekoč — toga v sedanji dobi nič več ne more.
Doma ima demokracijo, v kolonijah je ni hotela dopustiti. Pa so se uprle in v dolgih letih so se mnoge tudi osvobodile, vštevši Zed. driave. In baš ta naša dežela je sedaj Angliji glavna opora.
Nji v pomoč je prišel ta mesec v London naš finančni tajnik John W. Snyder skupno s finančnim ministrom Kanade in prišel je na njun tajni sestanek tudi francoski finančni minister. Z njimi vred so bili na konferenci zastopniki ministrov vnanjih zadev teh dežel.
Skrbi jih — kaj, če ne dobe izhoda v uravnoteženje gospodarskega položaja saj v zapadni Evropi, v lovanie penicilina, ki je sestavni
I	»It	t ' •	■	nlaeMt K<*^lrAiinn imammmiAb
kateri deluje seda/ Marshallov plan—a po dobrem letu še ne more pokazati nobenega pravega uspeha.
Za delavsko socialistično gibanje je sedanji gospodarski položaj Anglije nauk, da je stara teorija — da ne moreš izgraditi socializma v poedini deželi — saj v taki kakor je Anglija — danes bolj resnična kot pa ko je pisal Karl Marx svoj "Kopitar. Neglede kako iskreno so se laboritiK ko so prišli v vlado, lotili izvajati svoj program, ni jih vzelo dolgo predno so spoznali, da ako hoče Anglija obstojati kot velesila, se mora osloniti na ameriški kapitalizem. To pa ni nikaka trajna rešitev, no za nas gospodujoči sloj, ne za Anglijo. In v Moskvi se vesele baš take krize. Trumanova doktrina pa ukazuje pobijati "komunizem vsepovsod." Toroj rešmvati današnji gospodarski red, ki jev zapadni Evropi sicer še v voljeni, a naglo peša. In če omaga v nji, t(o prišel v polomijo tudi v Zed. državah in po ostali Ameriki.
Prej ali slej se bo svet le moral sprijazniti z resnico, da razvoj vodi v socializem. In ako je mogoče priti vanj s čim manj bolečinami, toliko bolje.
medicinci s takšnimi problemi1 preprečiti kakor lečiti. tudi že preden je Flemingu in Za tema dvema najbolj pozna-Floreyu uspelo dati človeštvu nima antibiotikoma se zvrščajo
novi. Naštejmo jih na kratko in po njihovih najvažnejših značilnostih!
Colistatin dobivajo iz posebnih bakterij. Posebno deluje ta antibiotik na coli bacil, ki ga imamo v črevesju. Če se preveč
if V N. TOLSTOJ:
ZAPISKI MATERE
(Iz pisateljeve posmrtne zapuščine)
(Konec) Kako mi je bilo težko, mučno, veselo! Te ljubeznive oči, to visoko čelo, te drhteče ustne, ki se
va bitja. Zato tudi ugonabljajo gnojenja. To je — kakor pravi-druc drueega!" O tem našem ve- mo — značilen bakteriostatik
razmnoži, povzroča lahko nevar- j tako rade smehljajo ... In ta
plahost v vsej odločni, mogočni postavi! Začutila sem, da mi ih-tenje stopa do grla. Bržčas je videl odraz tega na mojem obra-
na obolenja, prav tako, če se zavleče iz črevesa kam drugam. Deluje pa tudi na povzročitelje
drug drugega likem možu in slavnem zdravniku bi bilo koristno ob priliki spregovoriti posebej, saj je razvil v tem svojem delu tudi resnice, ki jih danes poznamo pod naukom o okuženju. Prav je imel hrvatski medicinski zgodovinar, ko je o Plenčiču zapisal: "Zagrenjen sem, ko vidim, da človek, Jugoslovan, ki je davno pred Pasteurjem in Kochom jasno izrazil njihove misli ter jih zapustil v tiskani besedi, ni vreden, da si zapomnimo njegovo ime!" Za Plenčičem moramo o-meniti še Rusa Mečnikova, ki je pred štiridesetimi leti na Dar-winovi proslavi poudaril: "Izkoristiti je treba ta nasprotstva med mikrobi v korist človeštva." Vidimo, da so veliki duhovi v medicini že zdavnaj napovedali današnje, najmodernejše in prav gotovo zelo velike uspehe sodobne medicinske znanosti. Flemingu in Floreyu je v letih od 1928. do 1930. uspelo odkriti de-
KAJ JE NOVEGA V MEDICINI
Ali so antibiotiki s penicilinom na čelu res takšna novost v medicini? če smo si iskreni, si moramo priznati, da le delno. Antibiotike, njih delovanje in zdravilno vrednost so praktično uporabljali že zdavnaj. Znan je srbski pravoslavniy pop, ki je pred dobrimi sto leti zdravil gnojne rane s kruhom, ki ga je
plesen". Ne vemo sicer, če je bila ta plesen nam vsem po penicilinu poznana plesen, vendar poročila zagotavljajo, da je pop imel uspehe s svojim zdravljenjem. Sicer pa govore o podobnih zdravilih še starejši zapiski. Tolike o izkušnjah ljudstva, o zdravilih ljudske medicine, ki dajo slutiti na praktično
prej prežvečil in ga pustil ne- uporabljanje antibiotikov brez kaj dni stati, da ga je popolno- pravega poznavanja resnice. Ci-ma prerasla "neka zelenkasta sto znanstveno so se pa bavili
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAH
LETNIK 1949
• *
Vsebuje ŠTIRINAJST povesti in drugih pripovednih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik in pa koledarske ter razne druge podatke.
CENA SAMO $1.51
Naroiila naslovite
PROLETAREC
;2301 So. Lawndalo Av« ,
Chicago 23, III.
del plesni, strokovno imenovarie penicilium notatum, v letu 1928. pa Rusu Tokinu v hlapih čreš-njevega in čremzinega cveta prav podobno delujoče fiton-cide. To so potrdile napovedi zdravnikov-velikanov iz preteklosti.	•
Kaj je torej na tem področju novega?
Prav za prav vse! Penicilin skoraj vsi poznamo. Skoda le, da še marsikdo veruje, da je to "čudežno" zdravilo, ki more o-zdraviti vsako bolezen. Penicilin jfc sicer res velik uspeh v medicini, ima pa svoje meje, ki jib sicer še razširjajo polagoma na to ali ono področje. Tako so v začetku trdili, da nima nobenega antibiotičnega delovanja na povzročiteljico sifilisa, medtem ko ga danes uporabljajo že z lepimi uspehi tudi na tem področju. Najprej je bil penicilin močno neobstojen, občutljiv za temperaturne razlike in podobno — danes so ga že močno o-čistili. Trudijo se izdelovati ga umetno, torej kot sintetični penicilin; v zadnjem času smo slišali o tako imenovanem radioaktivnem penicilinu. Celo to so dosegli, da ga lahko dajemo bolniku že v obliki tablet, čeprav so sprva ugotavljali, da ga samega želodčni sok uničuje.
Penicilin je začel novo dobo v medicini. Z njim se začenja doba tako imenovanih antibiotikov. Antibiotiki so sredstva, ki ne uničujejo neposredno povzročiteljev bolezni, temveč jim preprečujejo življenje in razvoj. Za penicilinom se je zvrstila že vrsta novih antibiotikov, med njimi so nekateri resničen nov uspeh medicine, drugi verjetno šele odpirajo vrata na poti k novim spoznanjem.
Za penicilinom moramo omeniti drugega, ki je prav tako dobro poznan — streptomycin. V zadnjem času tudi jetičnim pri nas dela mnogo skrbi in težkih uric, ko si belijo' glave, kako bi si kupili drago zdravilo, ki baje "zdravi jetiko". Streptomycin je pridobljen iz žarkovite plesni, strokovno imenovane aktinomy-ces griseus. Našla sta ga ameriška znanstvenika Waksman in Selman. Pred streptomycinom je Waksman ugotovil že marsikatero plesen ali mikrob V zemlji, ki vsebuje za bakterije uničevalne produkte, vendar jih praktično zaradi strupenosti za človekovo telo niso mogli uporabiti. O streptomycinu moramo povedati, da je edini od do sedaj poznanih antibiotikov, ki onemogoča življenje tudi bacilu tuberkuloze. Seveda ne more izpolniti — saj je poznan šele nekaj let — vseh želja, ki jih goje jetični. Nova pljuča po streptomycinu jetičnemu ne morejo zrasti in velja kljub penicilinu in streptomycinu staro načela preprečevalne medicine: bolje
in predstvnik tistih "antipatij" med bolezenskimi kalmi, ki jih je 1672 leta napovedal naš Plenčič.
Pterygospermin je alkoholni izvleček posebnega korena, imenovanega moring* pterygosper-tna. Deluje na različne bakterije, vendar njegovo delovanje ie ni potanko raziskano.
Micronospermin je zopet "sin" nam že poznanega najditelja streptomycina Waksmana. V zemlji, gnoju, na dnu jezer in v drugih odpadkih je namreč našel posebno glivico, iz katere je izoliral micronospermin. Deluje posebno močno proti povzročiteljem gnojenja, vendar je občutljiv — kakor je bil v prvem času penicilin—za temperaturo.
Za penicilinom in streptomycinom so do sedaj v zdravljenju v največji meri uporabili še thyotricin, ki ga je odkril Du-bos. Tudi thyrotricin je izoliran iz bacila, ki ga imenujemo bacillus brevis. Sodi v ono skupino, ki jo je napovedal Plenčič. Z njim so si pomagali ponekod tam, kjer je odpovedal penicilin. Zraven tega pa pri kroničnih čirih, gnojnih vnetjih"po-rebrne mrene in podobnih primerih.
V Venezueli so našli v zemlji posebno glivico, iz katere so izolirali Chloromycetin, ki je v nasprotju s penicilinom in nekaterimi drugimi antibiotiki odporen proti toplotnim izpremem-bam in močno aktiven proti povzročitelju posebne vrste angine, proti bacila qoli in nekaterim drugim. Preizkušajo ga sedaj tudi v zdravljenju tuberkuloze — vendar se samo strogo eksperimentalno in znanstveno. Zelo važno je tudi, da je njegova strupenost zelo majhna in da deluje tudi, če ga jemljemo v obliki praška ali tablete. Vse druge antibiotike — razen posebno predelanega penicilina, ki je uspeh najnovejše dobe — moramo dajati človeku v obliki injekcij.
Tudi v Sovjetski zvezi se — kakor smo že slišali — bavijo z raziskovanjem antibiotikov. Tako sta znanstvenika Roskin in Kiju jeva našla predlanskim zdravilo, ki sta ga krstila "KR" in obeta lepe uspehe v zdravljenju raka. Naj v tej zvezi o-menim, da v Angliji poskušajo sedaj zdraviti raka z obsevanjem z radijevimi ali rentgenskimi žarki in istočasno z uporabo posebnega hormona ženskega jajčnika, ki so ga krstili za stilbes-trol. O njem je posebno v zadnjem času mnogo govora in ga v Ameriki zapenjajo uporabljati tudi na drugih področjih.
Nov antibiotik je tudi snov, ki sta jo izolirala iz rdečih krvničk (—rdečih krvnih telesc) ruska zdravnika Jakubson in Koniko-va in jo imenovala eritrin. Eri-trin se je po dosedanjih izkustvih obnesel predvsem proti bacilom davice in povzročiteljem gnojenj.
To bi bile nekatere najbolj značilne novice s področja antibiotikov. Poleg teh uspehov bi lahko navedli vrsto neuspehov, pa tudi obilico — naj govorim kar s pok. dr. Lutmanom — hohštaplerije" in šarlatanstva. Spomnimo se samo cereaze", ki je poznana nam Slovencem z Golnika, in takih "cereaz" bi lahko zbrali po svetovni literaturi is zadnjih dni mnogo.
Eno nas pa vsi uspehi in neuspehi prepričujejo. Kakor povsod v znanosti, se tudi v medicini nenehno bije mogočna borba za nove uspehe, nova spo-znanjk, nove pridobitve. Prav ta borba je najlepši dokaž prodornosti in delavnost človekovega duha, ki preko neuspehov znova rešuje skrivnosti prirode, išče novih poti k boljšemu in lepšemu življenju. Tu in tam lahko zlorabljajo posamezniki za kraj-
zu.
"Varvara Nikolajevna, zagotovo veste, kaj bi rad povedal vam, vam. Da?"
Nisem mogla govoriti: veselje me je dušilo v grlu. Izprožila sem roko. Vzel jo je in jo poljubil.'
"Kajneda? Resnično? ... Da? ... Torej ste vedeli, jaz se pa že tako dolgo mučim. Torej ne odidem."
"Ne, ne."
In sem povedala, da ga ljubim in sva se poljubila. In mi je bilo čudno, in skoraj bolj neprijeten kakor prijeten je bil ta poljub na jdepo strnjenih usten. In je šel odpravit konja, jaz pa sem stekla k mami. Ona je stopila k očetu in oče je prišel ven.
Vse je bilo sklenjeno in sva postala ženin in nevesta in je odšel ob dveh ponoči in jutri spet pride in bo svatba čez mesec dni.. On je hotel ob tednu, toda mama je ostala pri svojem.
MATI
To je bilo sedeminpetdesetega leta, ko se je vojna pravkar končala.
Pri Voronovih so pripravljali svatovanje; srednjo hčer Varva-ro je zansnubil Jevgraf Lotuhin. Poznala sta se že izza otroških let, skupaj sta se igrala in plesala; zdaj pa se je vrnil iz Seva-stopolja kot poročnik ulanskega polka. Ko je vojna najhuje besnela, je odšel iz ministrstva, kjer je služboval in stopil v polk kot junker. Zdaj se je vrnil in se ni mogel nikamor odločiti. Vojaško službo, še zlasti pri gardi, je mr-zil in v mirni dobi nikakor ni hotel nadalje ostali pri vojakih. Stric ga je vabil k sebi v Kijev za adjutanta; bratranec mu je nasvetoval službovanje v Kon-etantinopolju; prejšnji predstojnik ga je vabil k sebi.
Sorodnikov in tovarišev je bilo mongo in vsi so imeli Evgrafa Lotuhina radi. Ne da bi ga bili naravnost ljubili, pogrešali so ga, radi so ga imeli tako, da so večji del vsi rekli, kadar je vstopil: "A, Graša! Nu, izvrstno."
Nikdar nikomur ni bil v nadlego in je bil mnogim všeč s svojimi raznovrstnimi sposobnostmi. Znal je pripovedovati, prepevati, igrati na odru, — v vsem je bil mojster. Poglavitno pa je bilo, da ni bil ohol, marveč bister, lep, pristopen in dobrodušen.
Ko se je ogledoval kam, h komu bi stopil in je vse resno pre-tehtaval, čeprav je bil videti brezskrben, je v Moskvi srečal Voronove. Povabili so ga k sebi na deželo. Prišel je, preživel teden dni, prišel čez teden dni spet in zasnubil. Z veseljem so ga sprejeli — to je bila dobra partija — in tako je postal ženin.
• • •
"To ni nič kaj posebno veselega," je rekel oče Voronov ženi, ki je stala pri njem ob mizi in ga žalostno gledala. "Dober, dober! Ne gre za dobroto, ampak on je
že izživljen in sploh--saj
poznam to lotuhinsko rodovino. Kaj on sploh je? Nič razen dobrih namenov, — služba. A to, kar mi damo, ju ne bo držalo na vodi."
"Ampak onadva se imata rada. In sta si tako odkrita," je govorila ona, tiha, krotka. "Da, seveda, oni so vsi taki, ampak jaz sem Varji želela boljšega. To je takšna odkritosrčna, nežna čud. Boljšega bi si želela zanjo."
"Nu, kaj hočemo! Pojdiva!"
šo dobo tudi kak velik izum, važno najdbo v svoje koristolovske namene. Vendar moramo verjeti, da končno le zmagujejo ljudje s poštenimi cilji, in da ne koncu koncev mora vendarle služiti vsaka pridobitev, vsak izum, vsaka nova najdba sreči človeštva.
In sta odšla.
•	o •
Oče je bil prvi mah nekako nezadovoljen. Ne nezadovoljen, marveč žalosten, nenavaden. Poznam ga. Res mu on ni všeč. Tega ne morem razumeti. Ne sodim le jaz tako in ne zato, ker sem njegova' nevesta, ampak takšne čiste plemenitosti v glavnem, resnicoljubnosti in čistosti, kakršno izraža vse njegovo bistvo — ne najd&š nikjer. Očitno je: kar ima v duši, je tudi na jeziku: on ne skriva ničesar, taji le svoje visoke vrline. O svojem sevastopgljskem pohodu ne želi in ne mara govoriti zaradi Miše in je celo zardel, ko sem na to oapeljala pogovor.
Zahvaljen bodi, Gospod! Ničesar, ničesar več si ne želim.
•	o o
Lotuhin je odpotoval v Moskvo, da bi se pripravil za svatbo. Ustavil se je pri Sevaljeju in na stopnišču srečal Suščeva.
"A, Graša! Kaj se res ženiš?"
"Res."
"Nu, čestitam. Poznam jih. Ljubezniva družina. Tudi tvojo nevesto poznam. Lepotica . . . Pa obedujva skupaj."
Obedovala sta, popila prvo in potem še drugo steklenico.
"Nu, pojdiva. Sprehodiš se, kaj bi drugega."
In sta se napotila v Ermitaž, ki so ga bili takrat pravkar odprli. Ko sta prišla h gledališču, glej Anočko! Anočka ni vedela, a če je tudi vedela, da se on ženi, ni spfcmenila svojega vedenja in se je še bolj mikavno nasmehnila s svojimi jamicami.
"Ih, ti mila Jera, pojdiva!"
In ga je vzela pod roko.
"Pazi!" je od zadaj rekel Su-ščev.
"Saj, saj."
Lotuhin je šel z njo do gledališča in jo oddal ^isiliju, ki ga je tu srečal.
"Ne, to ni bilo lepo. Grem domov. Zakaj neki sem pripotoval?
čeprav so ga zadrževali, je šel
sam domov. Doma v hotelski sobi je izpil dve čaši selterske vode, sedel za mizo in začel sestavljati svoje račune. Davi je bil po opravkih—iskal je posojila. Brat mu ga ni dal, pa si je denar izposodil pri oderuhu. Sedel je, računal, in se z neprijetnim čustvom spominjal Anočke in tega, da se ji je bilo treba odreči in je zdaj zmag06lavil, ker se ji je odrekel. Segel je po Varjinem portretu: polna, sočna, rdeča, mogočna ruska lepotica. Poljubil je podobo in jo postavil predse, nato pa računal dalje.
Na lepem je s hodnika zaslišal glas Anočke in Suščeva. Ta jo je privedel naravnost do njegovih vrat.
"Graša! Kaj si vendar storil?"
In je vstopila k njemu ...
Drugo jutro je prišel Lotuhin k Suščevu na čaj in ga je oštel.
"Saj vendar veš da bi jo kaj takega strašno ogorčilo."
"Nu, čeprav. Bodi miren. Jaz molčim, kakor riba."
In tako se je končalo.
H. T. odložil svoj "fair deal" na prihodnje leto
(Konec s 1. strani)
Toda predlog, da se naj kaj stori tudi za bolniško zavarovanje naših delavcev, je bil zavržen s ogromno propagando zveze zdravnikov, ki je proti njemu porabila več sto tisoč dolarjev. Najela je kongresnikov in senatorjev, ki so po radiu In v časopisju dokazovali, da bi bilo zdravstveno savarovanje poguba za to deželo, ker vsak tak zakon je socialističen, ml -t namreč naš free enterprise sis-
ten) pa je venuar na celi črti proti socializmu!
Tako smo torej tam kakor leta 193S, ko je na nas planila kriza, ko so banke padale druga za drugo in celo nekaj kapitalistov si je življenje prostovoljno koiičalo.
Republikanski "politišni" si v tej recesiji pomagajo s frazo, da je io "Trumanova" recesija, is eb enem snujejo načrt za velika javna dela.
Demokratska stranka, ki ima taka točko — oziroma jo je imela e volilni platformi, pa je osta--Ja sadaj. Ne republikanci, ne demokrati, nimajo res kakega konstruktivnega plana, ki bi pomenil kaj drugega kot začasno celjenje ekonomske rane. In dasi je ameriški free enterprise— s drugimi besedami — ameriški kapitalizem mogočnejši kot še kdaj prej, vendar so v Washingtonu jako v skrbeh.
Težko bo šlo, ako se svet ne sprijazni z resnico, da smo en svet in da le v vzajemnem gospodarstvu — v splošno dobro, bo mogoče zgraditi blagostanje za vse.
Jugoslavija si i see gospodarskih zvez zapadfiimi deželami
(Nadaljevanje s 1. strani.) z Anglijo in ako bodo pogovori ugodno zaključeni, bo ekonomski program Jugoslavije jako pospešen.
Višinski bil kritiziran
V istem govoru je Tito zelo> kritiziral sovjetskega ministra vnanjih zadev Višinskega, ker se je na konferenci v Parizu glede mirovne pogodbe z Avstrijo podal Ameriki, Angliji in Franciji. Višinski je namreč odnehal zahtevati priključitev slovenskega dela Koroške k Jugoslaviji in Tito pravi, da tudi, ako se je vsa velika četvorica sporazumela v prid Avstrije, Jugoslavija ne bo svojih zahtev glede Koroške nikdar umaknila.
Jugoslovanski tisk po konferenci v Parizu Višinskega več ne označuje za "druga" ali v slovenskem tisku za tovariša temveč za "gospodina" srbohrvaško) in za gospoda v slovenskem časopisju. /
Vest iz "zanesljivega" ameriškega vira, poslana iz Berlina, pravi, da bo Tito imel kmalu težke zapleti ja je na meji med Jugoslavijo ter Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo in da se bo pričela v Macedoniji in Srbiji civilna vojna.
Shod v Pulju ni pokazal, da preti Jugoslaviji res kako notranje pokolje. In ako se velic temu dogodi, ga ji bodo zanetile vnanje sile, bodisi vzhodne ali zapadne. Boljše je, da se ne eni ne drugi ne bi igrali z ognjem, ker ves svet potrebuje miru, ne pa vojne. Vzajemnosti in ne sabotaže.
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani) lagati tako obljudeno deželo tudi ne bomo mogli leta in leta, ker kdo bo nam pomagal koncem konca?
deski primat Beran ima po katoliškem svetu veliko publici-tete. Vatikanski krogi pravijo, da ga češka komunistična vlada preganja radi vere. V Pragi odgovarjajo, da je nadškof Beran na zatožni klopi nc vsled tega ker je katoliški primat temveč vsled svojega ruvarenja proti vladi. Namesto da bi delal za ljudstvo, sledi politiki Vatikana. In res bo Rimu še žal, ker se je toliko zanašal na ameriško vlado namesto da bi sklenil pogod-ber (konkordat) z deželami, ki spadajo pod sovjetski blok. Vse te vlade bi rajše manj potežkoč kakor več in vatikan bi jim bil lahko sebi v korist na uslugo. A i/K leda, da je priložnost za-muail.
1 .
ZA UČNI TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
26.00
5.00
ii "i1 "i
Seznam prispevkov it. 5 v sklad za zdravila
sprejetih v mesecu juniju 1949.
ILLINOIS:
i5odru*njce št. 2 SANS Chicagu $25, Rose Sajovic $25%......$ 50.00
Anton Garden, Chicago ,........................................................ 15.00
Ignac in Frances Globokar, Chicago .................................... 5.00
Društvo št. 286 SNPJ, E. Moline $6. Po $1: Edward Fan-ca,, Sylvia Penca, Ign Resetich, Jennie Reaetich, Louis R<ceetich, John Reaetich, Mary Steiner, Beverly Sterner, Theresa Penca, Tony Penca, Joseph Penca, John Kos, Marija Hunter, Helen Brown, Anton Klansek, Mary Klansek, Frank Klansek, Anna Klansek, Louiae Polich in Edward Gerk. Poslal Edward Penca skupaj.,.. Johnston City: Po $1: Andy Fink, Marko Fak, Ignatz Smolich in Pauline Smdlich, dve osebi po 50c, skupaj ...
Društvo štev. 341 SNPJ, brient, 111.................................... 5.00
W*ukegaji-No. Chicago: Math in Alajzija Ogrin $10, Gospodinjski odsek SND $5. Po $2: Mary Dobrovoljc, Frances Zakovšek in France Grimsic. Po $1: IgnaU
Jereb in Mary Jachim, poslala Frances Zakovšek............ 23.00
Pruštvo Slovenski Sokol, Waukegan ......................—......... 5.00
A^NJESOTA:
Podružnica štev. 91 SANS, Chisholm. Po $2: Joseph Nals
in Jos. Munich iHibbiog), poslaJ Frank Klune.................. 4.00
Ženski odsek Slov. narodnega doma, Chisholm.................... 25.00
NEW YORK:
Brooklyn: Prispevki zbrani na prireditvi 15. maja: Frank Padqr in žepa $10, Joseph Zavertnik in žena $6* Po $5: Alexander Juricb in žena, Frank Košak in žena, Jerry Krajec, Theresa Spoli, John Sitar, Jos Supaocich, in Allred Juctes. Po $3: Mrs. MuU in Neimenovan. Po J. Ccrar, Frank Ferk, Frank Kushar, Vine. Paulich, Mike Pirpat, Joe Plesko, Prijatelj, Steve Sembrich, Frank Skocaj, Mary Stinjatz, Mary in Gregor Zaubi. Po $1: Tho6. Bertok, Jerry Corel, Hary Kamhingar, John Coslian, J. Cotaro, L. Hojak, Chas. Mlakar, Mla-kav, Derganc, Krizman, Richard Mik U,is, T. Moee, Musich, M. Nastern, J. Peshel, Pogačar, Prjjatelj, Ivan Rucigay, Frank Stariha, Mrs. Schultz, J. T usek. Jk>-hanna Udorick Voje, Angela Waupotich, J. Wessel, F. Ziher in sedemnajst neimenovanih darovalcev. Skupna vsota, ki-jo je nabral in poslal Joseph Zavertnik. i^fi? .............................................................................. 122.00
PENNSYLVANIA:
Podružnica štev. 30 SANS, Sharon: Po $25: Slovenski dem in društvo št. 262 SNPJ. Društvo št. 174 ABZ $10, Neimenovana $4, John Zele $3.5(0, Frank Kramar $3. Po $2: Joseph Cvelbar, Joseph Kolone, Aotoin Valentin-čič, in Frank Garm. Po $1: Jack Qarm, John Novak (Siškar), Frank Mlakar, Joseph Garm, John Maček, Johanna Okorn, Frank Speck in John Novak (Martine) Podružnica štev. 30 SANSa prispevala iz
$13.ML Skupaj ..........................*.......z.................................. 100.00
WISCONSIN'
Kenosha: Društvo št. 98 SNPJ $32, Frank Uranar $5. Po $1: Prank Zerovec, Joe Kasteljc, John Petima, Frank Polovich in Frank Zabukovec Skupaj ............................ 42*§
Milwaukee: Podružnica štey. 56 SANS: Društvo štev 192 SNPJ $25. Po $a0: Druitvo štev. 104 SlfPJ in John flrovat. Mary VaaU $3. Tamše $2 Po #1: Mary Soba, Neimenovan, Anton Ermenc, Frank Poličnik in Rudolph Singer. Poslala tajnica št. 56 Mary Musich
skupaj .......v....................4............................................-.....— 55.08
RAZNI KRAJI:
Podr. it. 1 SANS, Detroit, Mich., Peter Benedikt................ 5.00
Podružnica štev. 48 SANS, Cleveland, Ohio........................ 61.00
Rojak iz države Utah 1.......................................................... 4.40
v 24 urah.
Velika razlika je tudi v dnevu, kajti to je daleč na severu. Zvečer je da« dp 10. in zjutraj ti pokuka son** ie ob pol štirih. Seveda, pozimi pa so dolge noči. A sedaj, v sredi poletja, |>a je noči le po nekaj malega ur.
Nazaj grede se bom spet ustavi^ v Chicagu.
t	— Frank Boltezar.
ALI SE SVET KAJ BRIGA ZA KDO iN ZA ZDRAVJE MILIJONOV OTROK?
EUGENE V.	— kakšnega amjrrltko 4elav»lvo v
borbi sa civilne svobodACIne m socialno saMito »nova potre kuje.
svoji
ANTON UDOVIČ
POGOVOR S ČITATELJI IN ZASTOPNIKI
Prejšnji izkaz ...............$10#76j3»
Skupaj ..........................fit,€28.79
Vsem prispeva tel jem in nabiralcem: Prisrčna hvala!
Mirke Ci. Kuhal, gl. t*jplk.
VIHAR
m__J__----n i-----!-t.
aflpor viiturji n<^|Vr drevje, grmovje rujejo,
Umdm ped mmom se strele iiiff skale te piajejo, vode kipe,
L ~ A J_ jlAMAni MM	MA IMSMI
not is ptfflom poguoe -se vsfpvi
in se dufravi živel jen ja jih jfroli: Bodi pogumno im *rdno,»4Mtl Novi svetovi ee v krčiti rode.
NAROČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.65 s poštnino wed. Peštjbe nam točen »oslov in vsoto, dn/go izvršimo mL
PROLETAREC, 2301 So. LawwJaU Avo. CHICAGO 13, H.L
M i nuki teden sem v- svojem dopisu msd drugimi stvarmi zapisal tudi vprašanje: "Kje je tvoja rezerva, ko ti zdravje pojema?" Ravno minuli teden sta mi pa pisala dva zastopnika io po tarnala glede zdravja. To sta Anton Zornik, iz Herminie, Pa., iu Louis Barborjch, Milwaukee, Wis. ie prej pa Anton Jankovich ia Clevelanda in Mary, »troj iz Indianapolis, kid.
Človek z nekako gi njenim čutom čita taka poročila od naših zastopnikov. Mogoče bi me kdo vprašal, kje je pa moja rezerva, ko sem delal za Proletarca toliko in toliko let t Res, žat. da nimamo nobene rezerve za našf neutrudljive delavce. Pa saj — ko bi mi dobili milijone dobička od tega skupnega dela, prav gotov sem, da bi tudi vaš delež bil pošteno odmerjen.
Delali ste za list iz prepričanja — drugod pa za preživljanje. Drugod so vas drugi nadomestili, mlajši, krepkejfti, za kapitaliste ste mogoče že prestari. Oni vas .ne potrebujejo, kot so vas, ko ste bili mladi. A pri Proletarcu ste pa vi oni in edini stebri, na katerih sloji list. Dokler morete le se je bolje za & duševno, da gre med ljudi če tudi težko. Vi zastopniki in čitatelji ste oni stebriči, na katere se je opiral list v preteklosti in se opira še danes. Kadar kateri iz med vas popusti, ne moremo dobiti mlado moč, ki bi vas nadomestila, kot v tovarni. Kadar popustite — veste, da je Proletarec toliko šibkejši. Mnogi se tega zavedajo. A. Zornik piše, "ne podam se Še, raje um-rem tna potovanju kot9pa na jtOSteUi". To je železna in neupogljiva volja, katera upam, bo imagnls nad vsemi drugimi neprilikarai.
L. Barborich pravi: "Bom, dokler bom mogel, a se ne morem več zanesti, ko nosim sedem križev.H
A. Jankovich ne toži zdaj o zdravju kot je pred tedni. Vsak teden mu pošljem po pet kole-dsttjev, pa ae menda boljše počuti, in jaz pa tudi, ko nam pošlje denar sanje. Sklepam, da so drugi zaštapniki mlajši, kot Jsfeh ft rebel, Frank Cvetan, John M: Stonich, Ed. Tomsic, in drugi, s katerimi'se bom polagoma seznanil kakor tudi z njihovimi težavami. Vem, da je težko: Enemu iz enega ozira drugemu iz drugega.
Težko je, ko telo ostari a duh je ie mlad in čvrst, s še mnogo težje je, telesno mlad a duševno star ali celo mrtev. Nedvomno poznate med vami kako tako o-sebo. Kadar človek telesno umre, vemo kaj storili znjim, kadar je duševno mrtev pa si ne znamo pomagat.
Kadar vas kdo zagovarja, si
ea štejete kot prijatelja in ta-o tudi naši "old timerji" smatrajo Proletarca za prijatelja, ker je vedno z%p>verjal r\jih pripcipe in pravice. Ko so naši prihajali v Ameriko, pred mnogimi loti, niso našli ne slovenskih listov, ne unij, pe podpornih organizacij, ne socialnega zavarovanja, ne starostne podpore, ne raznih bolniških planov, ne brezposelnega zavarovanja, ne raznih zdravstvenih nsprav po tovarnah in rudnikih, ki odstranujejo škodljive pUne in prahove, da ga delavec lolje zdeluje in da ne Škoduje tako hitro sdravju. Vse to so priborili (fprnerji) ne toliko sase kot pa sa svoje potomce.
Danes se maiaikdo^postavlja,
Fevdalizma je tudi v Romuniji konec za vse večne čase
Večina držav, ki se sedaj štejejo za sovjetski blok, so bile fevdalne. Rusija si je fevdalizem odpravila v boljševiški revoluciji 1. 1917. Poljska, Madžarska in Romunija pa šele po minuli vojni.
V Romuniji je do leta 1945 krožil izrek, da če hoče kdo postati minister ali visok državni funkcionar, si mora prej nabaviti nekaj tisočev hektarjev zemlje. To ni bila nikakršna ironična fraza; to je bila, žal, žalostna in stara resnica. Lestvice vseh
Velesile, ki se ukvarjajo zgolj z vojnimi grožnjami pod masko miru, imajo v področju tudi organizacijo Združenih narodov ter razne njene ustanove.
Ena izmed njih jc posebna ustanova, ki ima brigo za zdravje otrok po svetu. Na milijone družin je revnih, zanikrnih, nevednih in zato so brez znanja kako pomagati naraščaju, ki so ii ga spravile na švet.
Tako se je hotel za ta problem pobrigati zbor Združenih
Narodov naj bi si razdelila delo nabave sklada. A to skupno pod-vzetje — American Overseas Aid — United Nations Appeal for Children — se je izjalovilo.
% Letos bo upravljalo Poziv iz-ravno "United Nations International Children's Emergency Fund" in to zastopstvo edino bo deležno denarnih sredstev, ki se jih bo nabralo v imenu United Nations. A navzlic nadalnje nujnosti, se je delovalo tekom maja samo na petih straneh — novo
narodov z ustanovitvijo poseb- delovanje v Sv.c. m nadaljevanega odseka, ki naj bi ustvarjal "Je preteklega leta na Danskem.
naprave za zdravljenje takih L "UrU^ajU N^alere otrok, katerih starši v take na- druge države, vključno Zdruze-
mene nimajo sredstev.	ne	"TS"! da
'	* ^ . , ne bodo odobrile delovanja za
Glavno vsoto so prispevale nabaVQ sklmdoVm Vendar je pa
Zed. države.	*	i naš državni oddelek uradno odo-
Toda velika večina drugih de- bril "Committee of the U. N. žel, pripadajočih v Z. N., pa je;Children's Fund". Ta odbor, se-
češ, imamo tp in ono, kar drugod nimajo, ne dajo pa kredit
onim, ki so se borili za vse to,.	, . J _ A
pat pa mislijo, da je tukaj zato	ministrov do leta 1945 ne vse-
tako, ker je to Amerika Ako	kujejo namreč niti enega mini-
kaj kritiziraš, io ali ono, pa ti bo	stra» ki ne bi bU ** vrst visoke
kanalu kateri iz mjajše gene	kuržoazije
prispevala le nekaj malega in mnoge nič. Skrbe pa, da njihovi diplomati po aristokratsko žive. Kar pomeni, da smo odresnične
stav za navodila, bo poročal o potrebah sklada in kako naj se mu pošlje prispevke.
Dokladno svojemu načrtu za
racije rekel, če ti ni prav, pa pojdi od koder si prišel! In tako
ako kmalu ne neham s tem pisanjem. Tocaj je bolje, da končam za
Pod režimom An-tonesca je prišlo že tako daleč, da je bil za poljedelskega ministra imenovan neki Pano, ki je imel 12 tisoč ha zemlje. Če so vodili taki ministri celotno poli-
clovekoljubnosti —- kar se vlad ehran0 otrok ^ skrbel sklad tiče - še jako daleč. Vlade se fk z d imi zastopstvit M
pac ne brigajo razen za trebuhe ^niike potrebščine in pomoč svojih ministrov, in kraljev, | Ea omejitev tuberkuloze, mala-
danes, enkrat prihodnjič bom liko» Je zastonj misliti, da bi pa pisal pod dfugim naslovom, prodrla misel o agrarni reformi,
Namesto "Pogovor s čitatelji in zastopniki" bom pa napisal kaj iz "Maše Tovarne".
Ostanite mi zdravi do prihodnjič,
Anton Udovich
a f»QTA V KANADO
LEASK. Kanada — Po dolgem času sem se odločil obiskati svojega starega prijatelja v Kanadi. Pa sem šel k železniški družbi v Pueblu, Colo., pri kateri sem bil i^poslen do upokojitve ter jo vprašal za vozni listek do Chicaga in potem za v Kanado. Vse je bilo urejeno kakor potrebno.
V Chicaga sem se oglasil pri Proletarcu, obiskal sem tudi ro- _______
H fete- W *	v Družabnem rov ao usmrtili
klubu, bil Sem v uradu SNPJ ter se sešel s svojimi starimi znanci, s katerimi se prišel skupaj na konvencijah, in pozdravila sva se tudi z novim glavnim predsednikom Culkarjem.
Ob tej priložnosti sem obiskal tudi nekdanjega pueblčana C. Pogorelca, ki tne je vljudno sprejel in mi dejal, da naj bom njegov gost. Pred leti sva v Pueblu veliko delovala skupaj za vse naše napredne akcije. *To najino svidenje je trajalo le par ur, nato pa na pot v Kanado.
Ko sem dospel v Leask, mi je moj stari sošolec (Frank, povedati bi bil moral tudi njegovo ime) že čakal in imel vse pripravljeno zame. Kraji tod so krasnj. Gozdovi in med njimi pa obsežne farme. Vse je obdelano. Nekoč pa je bil tu le pragozd. Vozil me je okrog več sto milj, da mi razkaže prirodne lepote tega kraja.
Na tukajšnjih kmetijah prideljujejo pšenico, iečmen. oves, riž Itd. Sedaj (to sem pisal 2. julija) gre vse v klasje. Zdelo se mt je, kot da bi bil v stari domovini. Moj prijatelj ima UmU lep vrt, na katerem raate krompir, fižol, koruza za domačo potrebo, solata itd. Sočivja mu torej ne primanjkuje.
Tukajšnji farmarji so večinoma Poljaki in Madžari. Slovencev in Hrvatov je mala Večinoma so se priselili sem is Minne-sote ter iz severnega Michigana (iz Calumeta). To je bilo pred 30 in 40 leti. Vzeli so si v zajem državno zemljo (homes ta Ve t ter jo iz divjine spremenili v rodovitne kmetje. Delali so ta-korekoč noč in dan, predno jim je pričela donašati dohodke. Ti homastatarji Imajo po tisoč, in več akrov samlje, ki je do malega vsa obdelana. Moj prijatelj jo poseduje 1,600 akrov. Pravil mi je, da je pridelal največ pšenice pred par leti. Bilo jo je 28 tisoč bušljev. Tisti, ki so farmarji, vedo, da je to mnogo pridelka. Dejal mi je da se je s njim takrat precej opomogel.
Pisal bi lahko zelo obširno, kako žive ljudje v teh krajih, a o tem več kdaj ob drugi priliki.
Klima tod je zelo zdrava. Zrak čist ko kristal Ljudje so korenjaŠko vzraščeni. Tudi o-treci izgledajo koš. da hi zrasli
ki je bila tako potrebna za celotno gospodarstvo države. Pravično razdelitev zemlje so že pet sto let zahtevali dninarji in kmetje, ki so se zaradi tega tudi večkrat uprli. V letu 1437 so imeli prvi kmečki upor v Bobal-ni. Takrat so se uprli madžarski in romunski kmetje in se hoteli rešiti fevdalnih okovov. Stoletje pozneje so posadili plemiča Gi-orgia Doja na žareč železni stol in ga kronali, kot v Zagrebu Matijo Gubca, z razbeljeno krono, ker je vodil romunske kmete v uporu proti zemljiški gospodi.
V	drugi polovici XVI. stoljeta so Jiorio in Closco javno mučili pred smejočimi se plemiči in kmeti, katere so tjakaj nasilno pripeljali. Druge voditelje upo-
L 1821. V letu 1M8, ko so proglasili novo u-stavo, je izjavil pisatelj Nicola Balcescu, da je nemogoča ljud-ska revolucija brez socialne revolucije.
V drugem delu preteklega stoletja so bile ustanovljene v Romuniji razne socialne stranke, ko so pričele z novo močjo borbo za pravično razdelitev zemlje, dokler ni pod vtisom dogodkov v ZSSR v letu 1921 po šti-r isto letnih bojih agrarna aristokracija pristala na prvo agrarno reformo.
Po tej agrarni refqrmi je bila poljedelska lastnina posameznika zmanjšana na 20 tisoč ha, vsak lastnik je pa lahko imel po več takih posestev. Kmetje, ki so prejeli zemljo po agrarni reformi, so jo morali takoj plačati. Za orodje, davke in stroške niso prejeli nobehega kredita. Kmalu jim je bilo nemogoče sproti odplačevati vse dolgove.
V	tem času je morala vlada zaradi ogromnih špekulacij kapitalistov z zemljo izdati odlok, v katerem je poizkušala urediti prehod zemlje na kmete. Toda to je bilo že prepozno. Takrat je bil že zopet vzpostavljen sistem, M pred letom 1921. V začetku leta 1945 je bilo v Romuniji 1000 družin, ki so bile lastnice skoro vse zemlje.
Reforma v letu 1945 je dovolila vsakemu, da je imel do 50 ha zemlje. Tako je en milijon osem sto tisoč ha zemlje dobilo, nove lastnike, en mUUon dve sto tisoč pa so jo brezplačno razdelili med 400,000 revnih kmetov. Nadalje so 4ah 200,000 ha državnim posestvpm za vzgojo semen. Postavili so traktorske postaje, država je pričela dajati podpore kmetom sa nakup semen, orodja in popravilo gospodarskih poslopij.
—
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 8724 «MT t«lh ITUIT
Tel. CRawford 7-Stlt OFFICE HOURS: l:St to 4 9. M.
(Except Wed.. Sat. and Sun.)
to k^f P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.)
>. ttlt So Ridfeway Ave Trt. CRawfortf 7-M4S If no aaswer — Call AtJstln 7-57SS
ljudstvo pa je prenevedno, da bi si moglo samo pomagati.
Tako je nastala v problemu za otroško zdravstvo v odseku Z. N. kriza, o kateri ima Common Council sledeči članek:
"Upravitelji Mednarodnega otroškega zasilnega sklada Vdruženja Narodov so nedavno objavili, da primanjkuje zastopstvu za pomoč nekaterim otroškim žrtvam vojne in "miru" kakih $28 milijonov za nadaljevanje z delom vsaj do 31. decembra 1949. Radi tega so nujno pozvali vlade in ljudstva Vdruženja Narodov, da pomagajo hitro s prispevki k skladu.
Mednarodni otroški zasilni sklad se je ustanovilo 1. 1947 na podlagi soglasnega glasovanja na glavnem zboru Vdruženja Narodov. Ta čas se je upalo doseči 20 milijonov otrok v Evropi z dnevnim, zdravje pospešuj očim dodatkom k njihovim obedom. Seveda se je pa priznalo, da tvori 20 milijonov le del števila v resnici potrebnih otrok v Evropi (in da se ni vključilo brezštevilnih otrok v potrebi V Aziji), a zdelo se je, da je mogoče to število v istini doseči. To bi stalo nekakih $200 milijonov letno. Mesto 20 milijonov je pa dosegel sklad le nekakih štiri in pol milijona otrok v Evropi in Bližnem Vzhodu; namesto $200 milijonov, s katerimi naj bi se dobavilo in od-premilo pripomočke prvo leto, je prejel sklad le $118,700,000 v dveh letih — čemur je kriva počastnost udeležnih vlad prispevati kot se je pričakovalo.
Od $118,700,000, katere je prejel sklad od vseh virov odkar je pričel pred dvemi leti poslovati, je ena četrtina preostanek gotovine United Nation-ons Relief administracije (UNRRA). Nato je 1. 1948 povišal r kongres prejšnje privolilo za skladovo delo na $100 milijonov, katere naj bi se prispevalo v razmerju $2.57 za vsak dolar v gotovini, blagu ali delu za vporabo do 30. junija 1949, katere bi prispevali drugi narodi. Od tega zneska je privolil kongres $54.700,000, kar odgovarja prispevkom drugih narodov, nekako $21,060,000. (Zgodaj v maju je senator Robert A. Taft vložil predlogo, naj se podaljša dobo do 30. junija 1950, v katerem času bi se moglo porabiti nepotrošeno gotovino privolila Zdniženih Držav). Zasebne organizacije in posamezniki v Združenih Državah ao prispevali nekaj čez $14tH),0Q0. Deset milijonov so darovali ljudje 4&tih držav in lOtih ne-samo-stojnih pokrajin na poziv Unltpd Nations Appeal for Children.
Ako bi prispevale vlade drugih držav k skladu kot se je pričakovalo, bi se moglo vseh $lp01 T-1SI milijonov, katere je kongres privolil, porabiti v pomoč trpečim otrokom sveta.
Namen je bil napolniti prepad med vladnimi prispevki in otroškimi potrebami. Zato se je prejšnje leto ustanovilo United Nations Appeal for Children s svetovno - širnim delokrogom. Potom tega poziva se je upalo znatno povišati zasebne prispevke.
V tej deželi je vodilo delovanje Vdruženje Narodov in 25 prosto vol j gfganizacij za pomoč Prostovoljne organizacije in gotova zastopstva Vdruženja
rije in drugih bolezni med otroci v Evropi. Nudi pa zdravniško pomoč —r akoravno le v mali meri — tudi otrokom v Južnov-shodni Aziji in na DaLjnem Is-toku. Vsi ti načrti so sedaj ogroženi. Upravitelji sklada izjavljajo da je splošno znižanje zanimanja ^ca njihovo človečansko delo povzročilo moralno kot tudi denarno krizo pri Mednarodnem otroškem zasilnem skladu Vdružena Narodov."
Resnico tepe ne samo laž, nego ji tudi molk lahko škoduje. —Amien.
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacijo v Chicagu in'okolici, ki žele imeti svoje priredbe označene ▼ tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot /
"Sosedje" it. 449 SNPJ, piknik v nedeljo 24. julija v Benis Forest Preserve (v istem kraju kakor lan-iko leto).	'
. D ruš št. 707 SNPJ iz Summita priredi "moon light" piknik v soboto 30. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Pioneer št. 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St.
"Nada" St. lfc* SNPJ—banket v proslavitev 40-letnice društva v petek 19. avgusta pri Leo Grač-nerju na S. Lawndale Ave.
Trailblasers it. 100 SNPJ — piknik v nedeljo 14. avgusta na vrtu Gano Farmers Grove, 425 W. 116th St. (3 in pol bloka vzhodno od Halsted.)
Pevski sbor PreSeren —piknik v nedeljo 21. avgusta na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
Progresivne Slovenke, krožek Št. 9 — proslavitev druge oblctrtlce krožka s programom in plesno zabavo v nedeljo 16. oktobra v dvorani SNPJ.
Pevski sbor Prešeren —jubilejni koncert v nedeljo 6. novembra v avditoriju Sokol Chieago na So. Kedcie Ave.
Slovenski dom št. 86 SNPJ veselica v soboto 19. novembra}
Narodni vitesi št. 39 SNPJ — $1-veltrova zabava v soboto 31. decembra v jednotini dvorani.
SLOVENE RECORDS
task vaeords TH COD, fhu
C4N1 C-1M4
My hem* Is i
1
com
C-UM Alpln« waits
e-ma
C-lSlt
Cla|e
P. Yankees im/bkVr*

90k UmbrtUa
V4M Red Wtae —
B4T4

Na Karjaasa CUrfca (Oars) Mia
V
B«n«dict Quartet
R-ITI C*>.l.nd.k1
J. PMsh and kiaTav^ Band Writs for frsa list of all aew SLO.
la Ua, by tka baat Stotaas artfcts, t*
PALANDECH'S
IM*#Clark Strast, Chicage#5, DL
Ničesar ni latjefs kot varati sebe.-—Demosthenes.
A Yugoslav Weekly Devoted to the
tntsrast of thf Workers •
OFFICIAL OMAN OP I. S. P. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
CDUC ATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2173
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.,July 13, 194»
VOL. XUV.

Toft and Contralizod Power
In regard to states' rights:
Isn't it peculiar that the members of Congresa who rave the loudest about the authority of the states are the quickest to claim that the Federal Government should lay down the law regarding labor-management relations?
Look at Senator Taft. He's scared to death (he says) that there is too much direction from Washington, that the National Government is controlling—or is about to control—the lives of American citizens.
But he shows no such fear when it comes to telling labor, in his Federal Taft-Hartley Act, that it must have no closcd shop; that it must work under court injunctions that it must sign a non-Communist affidavit even though employers, so far as T-H is concerned, can be as red as the Soviet flag.
He's simply scared white (he says again) that the Government in Washington wants to regulate the lives of the people.
Where is his consistency?
It all reminds us of the leather-lunged gentlemen of the Chamber of Commerce of the United States of America—to use the rich, rolling title the Chamber likes—and the National Association of Manufacturers—which is just as rich and just as rolling—who yip and shout for "free enterprise," and then holler for a protective tariff—L.R.
"KEEP AMERICA FREE!
ii
By George S. Wuchinich

PITTSBURGH, Pa — Last weekend the House Un-American Activities Committee issued its attack against the American Slav Congress in general, and against myself in particular—-calling me a "most dangerous person." The paid press, according to plan, plastered this latest lying of the Committee's in every big city paper of last Sunday. On that day I was travelling to Milwaukee by plane, train and bus and I saw no difference in any paper, whether in in Chicago, Detroit, Milwaukee or Cleveland.
The first time I was called dangerous was in 1944. At that time I was in Slovenia, a province of Yugoslavia, attached to the People's Liberation Army as an AVnerican intelligence officer. We were about 400 miles behind German lines and not over 80 miles from Berchtesgaden, the mountain nest of Hitler's in the Bavarian Alps. Our radio at Partisan headquarters was turned on and the German announcer from Vienna broadcast a warning to the Yugoslav people about some Americsns who were in the mountains. The Nazi said that these Americans, of whom I was one, were not real GI's—but, with dirty anti-semiUc investice, said we were Russian Jews whom the Partisans had dressed in uniforms taken from dead fliers in shot , down American bombers.
Over and over, the announcer said the word—dangerous—and coupled my " name with FDR's whom he called Rosenfeld. Soon after, in March 1944, the BBC of London announced that I waa an American representative attending the first People's Parliament ever held in Festung Europe and that the presence of free Americans in Hitler's Fortress at this historic gathering in February 1944 at Metlika, Slovenia should give heart to all enslaved peoples that soon the Second Front would open.
That was the first time I was called dangerous. The second was in July 1944 when a German plane—a light monoplane called a Storch, dropped newspapers over Slovenian villages. These papers were issued by the Catholic Bishop Rozman of Ljubljana, the capital city of Slovenia. He was a close collaborator of Hitler's and today is wanted as No. 1 War Criminal by the Yugoslav people. We had seen the Bishop's paper many times. But, on this occasion, a picture and lead story was on the front page. Two dead soldiers ware shown lying on the ground and the caption read—"So-called American Captain George Wuchinich, killed in battle of Metliko— July 29—with his notorious com-panidn, Major Bill Jones of Britain."
We were both' alive—In fact. Major Jones had left months fcgo to return to London.
And the story want further— the Bishop and his German overlords, didn't use nice language— calling me a dangerous man, not an' American, who now—"Thank God. wss dead."
All this is In the Partisan Archives of Ljubljana, Slovenia, a republic in Yugoslavia. It's In the record snd when ln my own country I sm called dangerous— I think of 1944—of the Nazis and Bishop Rozman.
I was so dangerous to them that Commander-In-C h 1 e f Roosevelt decorated me with the Distinguished Service Cross . in November 1944, it being the highest of five
decorations which I earned in our country's armed forces from 1942-46, for fighting on the people's side in Yugoslavia, in China—all around the world.
When the House Un-American
Do High Profits , Protect Us From ' Layoffs?
There are two important stories that you don't read much about on the front pages of your daily newspapers. One is the story of the fourth-round increases in'corporation profits. The other is the story of creeping unemployment. We think they outfht to be examined together for they have an important bearing on one another and, perhaps on our future in the United States.
We know that the profit system has been working well for these past four years. Corporation profits have risen and risen and risen. They're rising again this year for the fourth post-war round, according to the Wall Street Journal.
We know that for the past four years business has pretty much had its way on almost everything. When business wanted taxes cut, Congress cut them in the midst of an inflationary period.
But we alao know, that during tiie first quarter of 1949, while corporation profits were going up another 7.2 per cent, unemployment among our members increased every single week except one.
Certainly, anyone who gets laid off through no fault of his own in these times has a right to ask: "How come?"
He is asking the businessman.
Activities Committee calls me the man for whom the system has
dangerous, I know why. I learned the answer in 1944.
After all—this House Un-American Activities Committee is still on Hitler's side, and I am still on the people's. I am the same man I was in World War II, no different —and I still believe in the principles of our Constitution and Bill of Rights which I defended and will defend with my life. I still believe in FDR's program and will help see it accomplished. Like hundreds of thousands of Americans I have joined with Wallace to attain a better, freer and prosperous America. I will Join any organization that promotes the welfare of our country, no matter what the Houae Committee thinks or says.
First, on this list is 'the American Slav Congress to which I am proud to belong and in which I helped to keep our country a peace in the past four years. ' This column is being printed on Independence Day—July 4th. Patriots of that day and time—Paine franklin, Jefferson, Henry, Washington, Revei t \ -^a thoussnds of others were called dangerous. I Join their ranks in 1949—and it's a great honor, the finesjl decoration ever given me.
This time I am not in Slovenia or North China fighting my people's battles. This time I am at home, in the steel city of Pittsburgh where I was born, educated —where I have lived all my life— worked, organized and struggled.
To all the fighters over the world whom It was my great privilege to join in battle against the common enemy—fascism—take heart—because progressive Americans will stop the war drive of the lords of Washington and Wall Street.
These warmakers have had to admit It is no longer a "cold war" but a "cold peace." 1949 marks a turning point. Under pressure of the world's people, including Americans, they in Wall Street and the bi-partisans of Washington have had to turn back. * They will go back and back into their holes as more and more Americans wipe away fear, to stand up to these warmakers who masquerade under a thin veneer of "Americanism" beneath which shows the swastika.
Maybe the German announcer from Vienna in 1944 is on the House Un-American Committee Payroll. Maybe, Bishop Rozman is listed too. Because, what the House Committee had to say about ma sounded, slmost word for word, what the Nazis said.
That's why I know these lies for what they sre.	•
But—do you?
been working especially well. The workingman has been told that he has a stake in corporation profits. He has been told that high profits protect his Job when business slacks off.
We think that the business corporations that have been raking in record profits in these last four years have the responsibility to provide jobs for men and women capable and willing to work. If they fail, then a lot of plain people are no longer going to believe that high profits offer them any protection. Nor will they be as likely to listen to the businessman's advice about how our Government should be run.
Unemployment this year Is a real challenge to businessmen. We urge them to meet this challenge. The stakes are high and the time is short.
REFLECTIONS
Raymond^S!
This silly question is evoked by the remedy for growing unemployment that again is being proposed by the top leadership of American labor.
The A. F. of L. Survey, we read, emphasizes that "wages must move steadily upward this year to restore and increase consumer buying," and that it suggests union-management cooperation as one means for finding ways to cut costs and improve production, making such increases possible without a rise in prices.
Which is where we all came in right after the war.
THE MARCH Or LABOR
\joLUNTAPY HEALTH INSURANCE IN 1UE l).S. COVERS MOT MORE THAN 4,500,000* .
ME /VERA6E WAGE EARNER TO WORK ONLY HALF AS LCW£ ID EARN ENOUGH TO CLOTHE HIS FAMILY AS HE DID 35 YfeARS^QD.
ume twm a bakerk dozen * meaning (3.came into being because of an old practice of ,
mom\al bakers who were under a heavy Penalty if convicted of short i
weight and therefore GAVEAa/ extra bun to avoid the possibility of incurring a fine .
^ou CANAvDlPTHE flDQS IBIUTY OF &ROR WHEN YDU BUY MATS OR CAPS; IF "THE UNION LABEL iS UNDER THE SWEATBANO IT IS UHlON-MAUB!
Tucker 'Ride' Teaches Lesson
Despite the Securities and Exchange Commission and Uncle Same's "blue sky laws, investors have been taken for a $20-mil-lion "ride" in the Tucker "car of the future."
Too late, after they have "lost their shirts," the Department of Justice steps in and begins prosecuting Tucker for fraud.
Why the failure of the S. E. C. and the laws it is supposed to enforce? Some say it is because, though the commission dug up the facts on Tucker, It put them in a long and "legalistic" report, written in "stilted" language which no ordinary man or woman could understand.
Meanwhile, Tucker kept putting out tempting propaganda about his "revolutionary" car. People read this simply-written stuff, and bought his stock.
The S. E. C. tries to excuse itself by pointing out that, under the laws passed in the 1930 s, it can only make the facts available to investors and cannot advise them whether any stock is a good or bud buy.
. That is true and worth remembering. We hope no reader of this paper will aasume that any stock or bond is worth the paper it is printed on, teerely because it is "registered" with the S. E. C. We alao hope the S. E. C. will develop a little more "intestinal stamina** and will not hesitate to denounce crooks in language plain people can understand.—Labor.
Horry isn't Worried
The casual manner in which President Harry S. Truman brushes %side the rise in unemployment and the threat of another general slump reminds us of the story of the physician and the patient who was a long time recovering from the effects of an automobile smash up.
"Your leg is going to be very stiff for a long time," said the doctor with a reassuring smile, "but that doesn't' worry me." Whereupon the impatient patient replied, "Why you dirty so-and-so, if your leg was stiff that wouldn't worry me either.*'
Harry must know that four million, more or less, American family heads are now out of work, with other millions working part time. He must know that the prospects are strong that the jobless rolls will stretch out to six millions by fall. He must know that nothing short of government spending for one form of waste pr another is going to take up the slack in unemployment. Yet we find him placidly observing that unemployment does not constitute a crisis coqdition.
Well, to be sure, there are more people working than idle. And unless people have the ability to anticipate misery, we imagine that there is nothing critical, as of today, in the circumstances of Americans who are still on somebody's payroll. But it does seem to us that a man who is qualified to be the head of a great nation should know something about the law of cause and effect; should have the ability to judge the future by the past; should be able to recognize the plight of a minority that numbers many millions.
Unempldyment is a crisis in the lives of the people who are unemployed. No amount of Pollyanna optimism or stubborn refusal to face facts will hide that truth for long. Perhaps the situation has not reached such proportions that the Truman administration is threatened with the wrath of the majority of the American people. Perhaps unemployment is just a pimple on the body politic. But it's a pimple that may very well develop into the cancer of totalitarian dictatorship unless the right method is taken to clear the social and economic blood stream.
If Harry S. Truman does not want to go down into history as the last president of a democratic U.S.A., we suggest that he starts wondering how to make the American economy tick in a democratic manner. Supplying the people with doles and made work won't do it. The result of such remedies will be to create a demand for more and ever more government authority. And in a clasa. economy, such as we have in America, the more economic power a government wields the closer a nation approaches fascism.
»
If Harry thinks the matter through, he may come to the conclusion that the time has come to end the profit economy which inevitably leads to unemployment and to use the power of government to socialize the nation's resources and manage them democratically for use instead of for profit.
In any event, he may realize that the current rise in unemployment is nothing to be flippant about.
—Reading Labor Advocate.
suit by finding ways to cut costs and improve production. For a goodly share of those "costs" are somebody's wages, cutting that item will not only bring the charge of "speed-up" but make unemployment' relatively permanent for a large segment of the working class.
Nobody needs irgue that point. It's been demonstrated before and is being demonstrated right now,
Lowly Cure
NEW YORK, June 29 — Latest medical hope for sufferers from thyroid overactivity comes from the lowly turnip patch.
Three physicians reported In "Science" magazine that a new drug, not yet given a name, has been developed from the yellow turnip, or rutabaga, and that Its action compares favorably with that of older drugs usad in the treatment of thyroid diseases.
TODAY'S JOB JITTERS have developed as the climax of a long period of pleas for rising wages. Moreover, workers have done mors than ask for more money. They have received it. Yet, in spite of wage* increases, and increased man-hour production, unemployment is spreading, business is in the doldrums and wage-earners are worried about their future. Surely, If higher wages were all that mattered the economic picture should be brighUy tinted.
Why, then, the depression signals?
-rr
J-
ONE ANSWER IS thst wages have not "moved steadily qp." Not really. All that has happened is that workers have been permitted to collect more dollars for sn hour's work. But because prices have also "moved steadily up"— and even higher up than wages— many wage-earners find they are able to buy less with their extra dollars than they could when their pay envelopes were lighter.
NOW I HAVE no objection to permitting people to handle a lot of dollars. I am not a low-wage man.	-
But I do object to kidding workers into believing that getting many dollars is going to permit them to be good customers when they must hand out more than they get for the products they were paid to produce.
Jobs just sren't saved like that. Neither will more employment re-
! FANTASTIC
After President Truman's condemnation of the Real Estate Lobby, House Republican Leader 'Joe' Martin was quoted in a Washington newspaper as saying, "What real estate lobby'
The same paper on another page said the lobby has been conducting "one of the most vigorous campaigns seen here in years against the housing bill."
Could it be possible that "Joe" Martin is the only man in the capital who doesn't know »bout this?
Fertilizer
Last October a local union of 218 employees of an Ohio farm chemicals factory went out on strike. It was a bitterly fought dispute; the employer finally got an injunction and the walkout was lost. Since then the company president has tHed to think of Some method of making the union forget "our little unpleasantness," as it celled it. Three weeks ago he had a brilliant inspiration; he'd hold a. contest among his employees to select a brand name fdr a new fertiliser the company had developed But when the votes were tallied the manufacturer learned that the injunction hadn't been forgotten. All 218 ballots were marked 'Taft-Hartley." ♦
Auto Buying Rises
Installment buying ofautos rose $117 million March, boosting "time payment" debt an new cars, to a new high of $2,118,000,000. The rise was linked to Wo easings of control" ordered by the Federal Reserve Board since March ?.
Vacant Seat
The Minister had preached for an hour and a quarter on the prophets—all the greater prophets and then the minor ones in turn. "Now we come to Habakkuk." he said. "Where shall we put him?" "He can have my seat,* said a
Scotsman, "I'm awa\ hame." • • •
What the best and wisest parent wants for his own child that must the community want for all Its
children.—John Dewey.
• • •
Technical Error
One morning Brown looked over his garden wall and said to his neighbor: "What are you burying in that hole?"
"Oh," he said, "I'm just replanting some of my seeds, that's all."
"Seeds!" shouted Brown angrily. "It looks more like one of my hens."
"It is. The seeds are inaide."

Democracy, if we are to have a full one. includes Negroes who number 15 million. They are people—and PEOPLE COME FIRST —just as do the 00 million who work and build America.
Discrimination, witchhunts, 56 corporations, Truman Doctrines, Marshall Plana—add up to war and Atlantic Pacts.
PEACE and all it means—the opposite of war—will make America and her people, the vision written into the Bill of Rights, Constitution. and the Declaration of Independence.
Moro Jobless
A 12-month increase of M per cent ln the nation's total oŠ job seekers was disclosed in latest figures of the Bureau of Census. The figure for the week ending May 14 was 3,298,000.
This was an Increase of 1,588,-000 since May of 1948. and a 273,-000 rise from the previous month of April.
•pro' and 'con'
Daffy-alt Ion
"Dad, what mean?"
"W^l, son, "pro* Is your convincing unanswerable argsgnent, and 'con' is the other fellow's con-tempu bis drivel.'*
The (*8t Word
By DUFFY
Fve often wondered if others besides myself ever sat and thought about the world and its needs. I mean just sat down and gave over some thinking to world problems
without straining brains.
• • •
Notice time after time the various demands that we send guns and ammunition to China to defend the nation—against what? • • •
Chinese don't need guns. They need to learn to eat bread and orink milk and eat butter and cheese, instead of rice and more rice. They need farming implements to till the soil and they need someone to show them how to till it. They need roads and radios and other improvements to bring their level of living to a
higher standard.
. • • •
India's in much in the same boat with about the same number of people, but they've got a system over there whereby one man controls millions of people and billions of dollars—and no one to
say yea or nay or boo to him. • • •
We need more peace in the world and we get peace in the world when people's bellies are full, when they've got shoes to wear instead of burlap, 'when they've got medicine against their IHf instead of a lot of palaver from some high mickey muck who doesn't give s darmn if they live
or die, so long as he gets his."
• • ••
We need more brotherhood of man and a little less of the brand of brotherhood we've had ln the world since 1914 or thereabouts,, and we'd be better abler to send billions to help people in distress instead of sending it over to Europe to cure ths ills they brought
on themselves.	\
s • o
There ought to be a little more understanding between nations, toat so that we wouldn't be helping Britain with billions on one side and having the .Britons declare we're bums in return. • • *
I wonder if the principle of "Do ye unto others as ye would have done unto you" has ever been tried out in this war-weary world?
If not, why not? # • • •
I got aothintf^tgalnst ministers
as a rule, but it appears we need lass "preaching" of Christianity Itself, and it'd be a good thing for the ministers themselves to start it.
"There will never be peace in
the world," that's been said so often that a lot of us believe it, but it isn't impossible. Food and clothing and shelter work wonders when given a chance to do so. i
Perhaps enough swords have not been beaten into plowshares as yet, and the time may never come when "jeace on earth, good will toward all meo" reigns supreme, but my kick is not that we haven't got peace on earth, but that we don't seem to be willing to work hard enough toward it.
There is so much in the world to be thankful for bo many wonderful things, so much progress of civilization and medicine and science, that somehow it seems to have escaped us individually but has been thrust at us only as a sort of collective progress.
Remember the Owls Order of years ago (is it still in existence?) They had a motto like this:
"There is so much good in the worst of us,
And so much bad in the best of us,
It hardly behooves any of us."
To talk about the rest of us."
Good philosophy there, let's try to live up to it a little.
SEEKS FUNDS
HAROLD E. STASSEN, who proved no friend of labor as governor of Minnesota, and who now heeds the University of Pennsylvania, leads a committee of nine university presidents who are seeking large donations from industrial corporations.
Courses in such subjects as economics and labor relations are taUght in these colleges. Can they take contributions from big corporations and teach such subjects fairly?	*
Unimpressed
"I haven't Sean you at church lately, William," said the minister. "What's the matter?"
"My dsughter's learning to play the harp," replied William.
"But what's that got to do with It?4'
"Well. I'm not so keen on going to Hesven as I was t"
Worth begets la bass mind, envy; In great seals, emulation.
—FteMlag.
The detractor asay,
pall down ethers, bat by se dalag he never derates