/Primrski Št. 40 (15.484) leto LIL PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13.j maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI: DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. dol 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ■Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-j tembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slove-; nija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka J Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-j sužnjeni Evropi. TRST - Ul. MonteccN 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 rnoggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI CISALPINA v (iliSTIO.M investicijski skladi BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 1500 lir TOREK, 20. FEBRUARJA 1996 Konec opojnega vonja miru Miran Starič Tretja bomba v zadnjih desetih dneh je pokazala, da se je Ira dokončno odločila za nadaljevanje vojne, ki je v zadnjih 25 letih zahtevala več kot tri tisoC življenj. Politično krilo be Sinn Fein je po neuspešnih pogajanjih z Londonom začasno odrinjeno na stranski tir, oblast so prevzeh vojaški poveljniki. Irina podpora voditelju Sinu Feina Garryju Adamsu je namreč temeljila na predpostavki, da jim ta lahko zagotovi združeno Irsko, medtem ko je Zahod od Adamsa pričakoval, da mu bo izročil Iro in trajen mir. Na nezdružljivost teh predpostavk so se mnogi spomnili Sele, ko je prejšnji teden po sedemnajsbneseCnem premirju bomba razdejala Docklands. Okoreh Irini gverilci so očitno prvi izgubili potrpljenje, žal Se preden se je iztekel zadnji rok za začetek senatorja Georga Mitchella. Britanski premier John Major je tako moral sprejeti zanj povsem upravičeno odločitev, da izključi Sinn Fein iz procesa mirovnih pogajanj, saj Adams očitno ni mogel ah ni želel zadržati Mnih gverilcev, njihovih dejanj pa ne obsoja. Toda brez sogovornika se ni mogoCe pogajati, kot se ni mogoCe pogajati s sogovornikom, ki ni pripravljen na nikakršno popuščanje. Major je namreč dovolil, da je sedemnajst mesecev premirja spolzelo mimo brez vsakega napredka. Ko je skrbel, da med privrženci ne bi naredil vtisa slabiča, je očitno spregledal dejstvo, da bi moral tudi Adams svojim privržencem pokazati kakšen konkreten dosežek. V mirovnem vakuumu so zanje izginili vsi razlogi za premirje. Včerajšnja bomba zagotovo ni bila zadnja v seriji, ki se bo nadaljevala do takrat, ko bo Major nehal vztrajati pri razpisu volitev na Severnem Irskem pred pogajanji vseh sprtih strani in takojšnji razorožitvi Ire ali pa do dokončnega uničenja severnoirskih teroristov. Ce se Irini gverilci sploh Česa bojijo, so to volilne skrinjice. Te bi namreč lahko pripeljale do disperzije mod, ki jo imajo, in hkrati pokazale, da jih podpira le Se peSCica najbolj zadrtih katolikov. Opojen vonj miru, ki je zadnje leto preplavil ulice Belfesta, je otopil nadonalisticno in versko gorečnost Ce se Major Se naprej ne bo hotel o miru pogajati s tistimi, ki mir onemogočajo, je Se najbolje, da se o končnem pristopu k rešitvi vprašanja Severne Irske neposredno uskladi z irskim predsednikom Johnom Bmtonom. Hkrati s tem se bo posredno zmanjšala vloga ameriškega predsednika v mirovnem procesu. Clinton je s tem, ko je Adamsu podelil legitimnost, zbudil prevelika pričakovanja v Iri, ki so - po tem, ko so zvodenela - pripeljala do malodušja. Od bojev in skrivanja utrujene gverilce so zamenjali mlajši, krvoloCnejSi, s katerimi bodo pogajanja malodane nemogoča. Tudi Adams priznava, da je mirovni proces mrtev. Oživljanje bo za naslednje britanske vlade veliko bolj ponižujoče, kot bi bilo »ponižanje«, ki je bilo prevelika cena za Majorja I Plaz zasul dva I planinca na Voglu BOHINJ - Gore so včeraj nekaj pred poldnevom terjale nove smrtne žrtve. Na Voglu je malo pred poldnevom plaz zasul trojico planincev iz Ljubljane. Kot so sporočili na kranjski upravi za notranje zadeve, sta življenje pod snegom izgubila Goran Kranjc in Andrej Tomšič, Anton Avsenek pa se je uspel rešiti.Vceraj popoldne je močno sneženje zajelo Slovenijo in povzročilo obilo, težav v prometu. 2e v zgodnjih večernih urah je bil promet prepovedan za tovorna vozila, zaprta pa je bila tudi cesta Ljubljana-Celje preko trojanskega klanca. Tragedija pri Bazovici TRST - Lani so 41-letno Miro Baranič iz Nove Gorice rešili, tokrat pa ji ni bilo pomoči, kot tudi niso mogli pomagati 47-letnemu Liviu Nov-saku. Karabinjerji so ju našli mrtva v majhni montažni hiši na bazoviški gmajni. Ubita sta bila s strelom v glavo in prei- skovalci si niso še na jasnem, Ce je šlo za mnor-samomor ali za dvojni samomor. Do karabinjerjev iz Bazovice se je obrnila Novsakova mati, ker se sin nekaj dni ni oglasil. Junija lani je Novsak, ki je bil znan nasilnež in bolestno ljubosumen, med neko večerjo z nožem težko ranil BaraniCevo. Sam jo je pripeljal v bolnišnico. Zaprli so ga, vendar je ženska zatem dogodek skušala Čimbolj omiliti, Ceš da so tistega večera precej popivali, tako da je odsedel vsega skupaj mesec dni. Na 5. strani VELIKA BRITANIJA / 2E TRETJI ATENTAT IRSKIH SKRAJNEŽEV Eksplozija v Londonu naj bi dokončno pokopala premiije Policiji je uspelo aretirati dve osebi vpleteni v atentat LONDON - V Londonu je predvčerajšnjim ponovno - že tretjič v minulih 10 dneh - odjeknila eksplozija, v kateri je umrla ena oseba, devet pa jih je bilo ranjenih. Odgovornost za eksplozijo je prevzela Irska republikanska armada (IRA), ki je dokončno pokopala mirovni proces na Severnem Irskem. Britanska policija je aretirala dve osebi, obenem je prepričana, da je do eksplozije prišlo nenamerno med prevažanjem razstreliva. Na 3. strani ITALIJA / VOLITVE Fini išče novega liderja desnice RIM - Gianfranco Fini že išče novega liderja desnosredinskega zavezništva, Berlusconi pa ga svari, da samo on lahko zagotovi zmago na volitvah. Med možnimi kandidati naj bi bila tudi Dini in Cossiga. Z intervjujem, v katerem je dejal, da lahko desnica zamenja dirkalnega konja, je Fini v bistvu potrdil, da je prav on resnični lider desnice. To ugotavlja tudi Veltroni, ki je dejal, da se je Fini tako znebil Berlusconija. Kljucni problem volilne kampanje pa ostane Se vedno vprašanje nadzorstva nad mediji. Na 2. strani Tudi v Trstu že stekla predvolilna kampanja TRST - Uradno sicer Se ne, praktično pa se je predvolilna kampanja tudi v Trstu že začela. Za Oljko se je včeraj mudil v mestu tesen Prodijev sodelavec, ekonomist Stefano Zamagni, ki je razgrnil glavne programske značilnosti gibanja. Za KršCan-sko-demokratski center (CCD) pa je prišel v Trst njegov koordinator Pier Ferdinando Casini, ki je zanikal dvome o Berlusconijevi vlogi liderja desnosredinskega zavezništva. Na 6. strani Srbi ne spoštujejo sprejetih obvez SARAJEVO - Po koncu uspešnih pogajanj v Rimu med IzetbegoviCem, Miloševičem in Tuđmanom so že včeraj prve sence zasenčile mirovni proces. Namestnik poveljnika vojske bosanskih Srbov general Zdravko Tolmir se ni udeležil sestanka na ameriški letalonosilki George VVashing-ton s poveljnikom Iforja, admiralom Smithom. Na letalonosilko sta prišla le general Rasim Delič, poveljnik vojske BiH, in general Živko Budi-mir, poveljnik HVO, tako da so po sestanku ugotovili, da Republika srbska ne spoštuje dayton-skega sporazuma in rimskih sklepov. Zaplet je povzročil tudi odstop vzhodnomo-starskega župana Safreta OruCeviča, ki trdi, da so v Rimu klonili pred hrvaškimi zahtevami. To kot kaže pa ne bo preprečilo ustanovitev skupnih, hrvaško-muslimanskih policijskih enot. Potisne iškem ‘ ^veseljačenj V številnih slovenskih krajih so pustne Seme že v nedeljo po stari tradiciji obšle vasi in zbirale za pijaco in jedačo, medtem ko je deževje vCeraj ponagajalo veseljakom (na sliki prizor iz Sempolaja). Na svoj račun so te dni prišli tudi otroci, katerim so v raznih društvih priredili pustna rajanja. Po uspešnem sobotnem Kraškem pustu je bil v nedeljo na vrsti Miljski pust, ki si ga je ogledalo okrog 50 tisoC ljudi, danes pa se bo pustni sprevod preselil v tržaško mestno središče. Na 11. strani ALPSKO SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO V ŠPANIJI Svedinja VViberg »zlata« v kombinaciji Po 7 9, mestu v sobotnem smuku je včeraj premočno zmagala v slalomu SIERRA NEVADA -Svedinja Pernilla VViberg je nova svetovna smučarska prvakinja v kombinaciji. Po 19. mestu v sobotnem kombinacijskem smuku je bila včeraj v slalomu najhitrejša, tako da je v skupnem seštevku zanesljivo zmagala. Drugo mesto je zasedla Avstrijka Anita VVachter, tretje pa Norvežanka Marianne Kjorstad. S tem uspehom je VViber-gova še povečala svojo zbirko zlatih kolajn iz največjih smučarskih prireditev. Na 15. strani Danes v Primorskem dnevniku Srečanje Agnelli-Primakov Zrmanja ministrica Agnellijeva se je včeraj v Moskvi sestala s svojim novim ruskim kolegom Primakovom, obenem je napovedala, da bodo sprostili kredite Rusiji. Stran 2 Tudi llly o pretepu dijakov V tržaškem občinskem svetu je župan Illy v odgovor svetovalcu Berdonu obsodil napad na slovenskega dijaka. Vrstijo se Se druge reakcije. Stran 5 Onesnaženost zraka v Tržiču Legambiente je objavila podatke o onesnaženosti zraka v TržiCu: stanje je bolj zaskrbljujoče, kot bi lahko mislili Stran 8 Slab začetek tedna na trgih Lira je tudi vCeraj izgubila do vseh glavnih deviz, tako da se marka že nevarno približuje 1.100 liram, borza pa je izgubila skoraj 2 odstotka. Stran 9 RIM / POTEM KO JE FINI NAPOVEDAL MOŽNOST ZAMENJAVE KANDIDATA Beilusconi: »Samo jaz lahko zmagam« Lider NZ noj bi kandidaturo ponudil Diniju in Cossigi RIM - Volilna kampanja se Se ni dodobra zaCela, pa se je že zamajal stolček enega izmed voditeljev dveh zavezništev. Gre za bivšega predsednika vlade Silvia Berlusconija, o katerem je njegov navidezno najzvestejši zaveznik Gianfranco Fini v nedeljo dejal, da »bo mogoCe z negovim soglasjem poiskati drugega premiera.« Berlusconi je v nedeljo lakonično reagiral z rezkim »bomo videli«, vCeraj pa si je očitno premislil, saj je v dolgem sporočilu za tisk zapisal, da desnosredinsko zavezništvo na volitvah lahko zmaga samo Ce ne zamenja svojega li-derja. Skratka, v desnici se je že zaCel boj za nasledstvo Berlusconija, katerega bremeni vrsta sodnih preiskav in kateremu grozi, da bo vse do vohtev v središču pozornosti kot obtoženev na milanskem procesu zaradi podkupovanja. Sicer pa se že širijo govorice o morebitnem Berlusconijevem nasledniku: to naj bi bil Francesco Cossiga, bivši predsednik republike in eden duhovnih očetov sredinsko-desnicar-skega zavezništva. Drugi kandidat pa NOVICE bi bil lahko celo Lamberto Dini, katerega je Fini v nedeljo obiskal. Tako ugledni kandidaturi povzročata težave tudi samemu Berlusconiju, ki je verjetno prav zaradi tega vCeraj reagiral skoraj žolčno in enostavno zatrdil, da samo z njim lahko zavezništvo zmaga na volitvah. Gre za svarilo, Ce želimo te besede oceniti omikano: Berlusconijeve tri televizijske mreže bodo namreč tudi v tej volilni kampanji odigrale nadvse pomembno, morda celo odločilno vlogo. Ce Fini »odžaga« Berlusconija verjetno ne bo mogel računati niti na njegove televizijske mreže. Ob vsem tem dogajanju pa so ostale komponente desnega zavezništva zelo previdne. Nekdanji liberalci pa so samo dejah, da bo zavezništvo »enotno« odločalo o liderju. Lider CDU Buttiglione je potrdil zaupanje v Berlusconija', čeprav je tudi sam potrdil, da bo zavezništvo »enotno« določalo liderja. SinoCi je razburkane vode (navidezno) umiril sam Fini, ki je dejal, da je Berlusconi voditelj zavezništva, temu pa je dodal, da bo prav Berlusconiju prepuščena odločitev, ah pri svoji kandidaturi vztraja ali ne. Skratka, Fini je samo potrdil, da bivšemu predsedniku vladu streže po življenju, pri tem pa ohranja zunanji videz sloge v zavezništvu. Dogajanja na desnici so izzvala tudi reakcije v levosredinskem taboru. Drugi človek levega zavzezništva Wal-ter Veltroni je namreč vCeraj ocenil, da je Fini »odpustil« Berlusconija in da je sedaj popolnoma jasno, da je prav voditelj Nacionalnega zavezništva dejanski lider desnosredinskega katre-la. Sicer pa ostane vprašanje televizije v središču pozornosti vseh strank. Se zlasti v levosredinskem zavezništvu so zelo zaskrbljeni, da bo sedanje stanje v preveliki meri prevesilo javno mnenje v desno. Desnica pa odgovarja, da so skoraj vsi veliki dnevniki levo usmerjeni. Skratka, mediji naj bi na teh volitvah odigrah ključno vlogo. Glede na pomen, ki ga ima televizija v Italiji, pa je jasno, da sedanje stanje kori sh izključno desnici. Obširna policijska operacija proti razpečevanju mamil BENETKE - Od vCeraj zjutraj je v v severno-vzhodnem delu Italije v teku obširna akcija državne policije proti razpečevanju mamil. Agenti letečih oddelkov iz Benetk, Padove, Pordenona, Vicenze in Criminalpola iz Veneta izvajajo okrog 50 nalogov o preventivnem priporu zaradi trgovanja z mamili. Preiskava, ki jo koordinira okrožno protimafijsko ravnateljstvo iz Benetk, se je začela pred približno letom dni, zadeva pa vejo takoimenovane mafije iz Brente. Preiskava beneškega sodstva je preiskovalcem doslej omogočila, da so lahko razkrili razpečevanje mamil med leti 1988 in 1995 na nekaterih področjih Veneta. Profesorica v Palermu rodila četverčke PALERMO - Maria Lučani, 28-letna profesorica, je vCeraj v bolnišnici Bucchieri La Ferla v Palermu rodila Četverčke. Mlada mati, ki je zaključila terapevtski ciklus za rodnost, je rodila Saro, Lauro, Angelo in Francesca, vsi pa so v dobrem zdravstvenem stanju. Oce, 29-letni geometer Guido Di Benedetto, je rojstvo četverčkov označil kot »majhen, velik dogodek«. Enoten bančni tekoči račun za obnovo gledališča Penice BENETKE - V beneški filialki denarnega zavoda Bane a Nazionale del Lavoro so vCeraj odprli tekoCi račun, na katerega je odslej možno položiti prostovoljne denarne prispevke za obnovo gledališča Fenice; številka bančnega raCuna je 33000. Na tak način - kot so vCeraj na tiskovni konferenci podcrtali beneški prefekt Giovanni Troiani, župan Massimo Cacciari in predstavniki denarnega zavoda - bo zbiranje prostovoljnih finančnih prispevkov hitrejše. Znamka za obnovo akademije Georgofili FIRENCE - Italijanske pošte bodo v ponedeljek izdale znamko, da bi tako proslavile restavriranje zgodovinskega sedeža akademije Georgofili, ki ga je atentat poškodoval 27. maja 1993. Zahteva po 8-letnem zaporu za Diega Curtoja BRESCIA - Javni tožilec Guglielmo Ascione je vCeraj pred sodniki prve sekcije kazenskega sodišča v Brescii zahteval osem let zapora za bivšega predsednikovega namestnika milanskega sodišča Diega Curtoja. Ascione je zahteval tudi tri leta pripora za Curtojevo ženo An-tonino Di Pietro, ki je skupno z možem obdolžena korupcije.- - - ------ PRATO / »ROŽAST« IZ FIRENC Po zaslišanju Maria Vannija so si bila mnenja deljena PRATO - Po zaslišanju Maria Vannija, ki ga obtožujejo, da je skupaj s Paccianijem vpleten v zadnji umor, ki ga pripisujejo »pošasti« iz Firenc, so bili tako javna tožilca kot Vannijev odvetnik zadovoljni. Očitno je torej, da so si ocene nasprotujoče. Po mnenju pravdništva je bilo namreč zasliševanje zanimivo: bivši poštar iz San Casciana naj bi bil priznal vse, Cesar ga dolžijo, vendar samo tisto, kar mu ni moglo škoditi. To naj bi potrjevalo, da so priče, ki naj bi ga videle ob dnevu umora francoskih turistov v Firencah, verodostojne. Na vprašanja, kaj je počel 8. septembra 1985, naj bi bil med drugim odvrnil: »Utrujen sem, že preveč sem povedal.« Vannijev zagovornik pa je s svoje strani dejal, da se zaenkrat ni pripetilo nic takega, kar bi mu narekovalo spremembo obrambne strategije, ki sloni na trditvi, da so priče nezanesljive. Na vsak naCin naj bi bil Vanni v veliki depresiji, tako telesno kot duševno. Mučil naj bi ga tudi ulkus, že dva dni ni zaužil hrane in je zaprosil, naj zasliševanje prekinejo in ga spet odvedejo v celico. RUSIJA-ITALIJA / MED SEFI DIPLOMACIJ n Prvo srečanje AgnellhPrimakov Rezultati junijskih predsedniških volitev ne bodo vplivali na ruske temeljne izbire MOSKVA - Za Jelcinovo Rusijo sta demokracija in svobodno tržišče temeljni izbiri, s katerimi bo nadaljevala dialog z ZDA in z vsemi ostalimi zahodnimi državami. To je včeraj italijanski zunanji ministrici Susanni Agnelli poudaril novi ruski zunanji minister Jevgenij Primakov. Agnellijeva, ki se je med nekajurnim obiskom v Moskvi sestala tudi z nametnikom prvega ministra Vladimirjem Kadanikovom, je pogovore ocenila kot »zelo zanimive in odprte«. Na kasnejši tiskovni konferenci je šefica italijanske diplomacijem ovrgla strah o morebitnih spremembah po junijskih predsedniških volitvah. Kot ji je povedal Primakov, reforme niso v nevarnosti, Agnellijeva pa je tudi dodala, da je njen sogovornik prepričan v Jelcinovo zmago. Neglede na izid volitev, pa so vsi prepričani, da rezultat ne bo bistveno vplival na temeljne ruske izbire, še najmanj v trgovinske odnose z Zahodom. Agnellijeva je povedala, da so deblokirali dodehtev novih kreditov Rusiji, ki so jih zamrznih, ker Rusija Italiji dolguje že 7, 5 milijarde dolarjev. Prva transa novih kreditov v višini 210 milijard lir bo takoj razpoložljiva, naslednjih 210 milijard lir pa bo razpoložljivih v drugem šestmesečju. Ti novi krediti bodo po besedah ministrice Agnellijeve dali novega zagona industrijskemu sodelovanju med državama. V pogovora z namestnikom prvega ministra Kadanikovom so se dotaknih tudi vprašanja italijanske dražbe Štet, ki zaman poskuša investirati na področje ruske telefonije kar 1.200 milijard lir. Poleg teh izključno gospodarskih in trgovinskih vprašanj so se med pogovori dotaknih tudi zunanjepohticne tematike in Čečenskega vprašanja. Primakov, ki je v diplomaciji poznan pod vzdevkom Lisjak, je Agnellijevo presenetil s svojim pragmatizmom. Zavzel se je za mresničitev varnostne nagradnje v Evropi, kot dober poznavalec bližnjevzhodnih razmer, pa je poudaril izrecno važnost stabilnosti v Sredozemlju. Glede razširitve Nata proti vzhodu je ponovil.že znano rusko nasprotovanje, a to ne v grobih besedah, kot bi pricakovah od starega sovjetskega diplomata. PALERMO / POBUDA CONFESERCENTI Z vlakom iz Palerma do Milana za boj proti razširjenemu oderuštvu V najbolj prizadetih mestih tudi srečanja in javne razprave o pojavu PALERMO - Z vlakom proti oderuštvu, novi hobotnici, ki davi trgovino in mala podjetja: vlak, ki je vCeraj odpotoval iz Palerma, bo pripotoval v soboto v Milan, kjer bo zaključna etapa potujoče manifestacije Confesercenti. Med dolgim potovanjem po italijanskem polotoku bo vozil skozi mesta, kjer je pojav oderuštva najbolj prisoten; vozil bo skozi Reg-gio Calabrio, Neapelj, Rim, Firence in Bologno, v vsakem od teh mest pa bodo ob njegovem postanku tudi srečanja in razprave. Odhod vlaka s palermske postaje so pozdravili državni pravdnik Gian Carlo Caselli, prefekt Achille Serra, prefekt Giorgio Musio, župan Leoluca Orlando,,predsednik Dežele Matteo Graziano in kardinal Salvatore Pappalardo; v dvorani na železniški postaji pa so istočasno predvajali video, ki z raznimi pričevanji prikazuje dramatičnost pojava. Tajnik Confesercenti Marco Venturi je pred odhodom vlaka obrazložil razloge pobude in orisal rezultate nedavne raziskave: oderuštvo bremeni trgovino za veC kot pet tisoč milijard lir, vključno z interesi, ki se povprečno sučejo od 100 do 200 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi do 500 odstotkov; v kleščah oderuhov pa so trenutno kar štirje milijoni italijanskih državljanov. Caselli je ob tej priložnosti tudi napovedal ustanovitev posebnega tima proti oderuštvu, ki ga bo vodil Vittorio Aliqu6. LONDON, BELFAST -Velika Britanija je po tretji eksploziji, ki je predvčerajšnjim pozno zveCer v londonskem okrožju Aldwych, v bližini Covent Gardna, razstrelila londonski dvonadstropni avtobus, katoliške skrajneže na Severnem Irskem pozvala naj prenehajo s terorističnimi napadi. Povsem razumljivo so v Londonu poostrili varnostne mere. Policiji pa je uspelo aretirati dve osebi, ki sta povezani s predvčerajšnjo eksplozijo. V eksploziji - že tretji v minulih 10 dneh - je ena oseba izgubila življenje, osem pa jih je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela Irska republikanska armada (IRA), ki je z eksplozijo v poslovnem delu londonskega pristanišča pred desetimi dnevi prekinila 17-mesečno premirje, po tem ko je Veliko Britanijo obtožila, da spodkopava mirovni proces s pretvezo o spudbujanju pogajanj med vsemimi političnimi strankami na Severnem Irskem. Nedeljska eksplozija je odjeknila brez predhodnega opozorila. Voditelj političnega krila DRE Gerry Adams je izrazil ogorčenje nad nedeljskim napadom in dejal, da slednje ne sme okrniti prizadevanj za mir. Adams je novico o smrtni žrtvi napada sprejel z obžalovanjem, vse strani vpletene v mirovni proces pa je pozval k nadaljevanju mirovnih pogajanj, atentata pa ni Vse kože, da čakajo Severno Irsko še temnejši dnevi PSB ll** ’ ' j ' AL- ; ivf: izrecno obsodil. Ogorčenje nad novim napadom je izrazil tudi tiskovni predstavnik osrednje rojalistične pro-testanstke stranke na Severnem Irskem Ken Ma-ginnis, ki je izjavil, da je »IRA tako tesno spojena z-etosom nasilja, da bo nadaljevala z ubijanjem zgolj zaradi ubijanja samega. Edini primerni ko- rak bi bil ustavitev slednjega, kar pa mora imeti popolno podporo ljudi«. Gray McMichael, protestantski politik blizu sovražnikom katoliških gverilcev Irske republikanske armade pa je preskočil obsojanje dejanja in le pesimistično dejal, da »vse kaže na to, da vse nas čakajo temnejši dnevi«. McMichael ; il iLli ■ .... je rojalistične (protestantske) gverilce pozval, naj se ne pustijo potegniti v pričujoče nasilje in naj spoštujejo premirje, ki je bilo razglašeno oktobra 1994. Kot kaže, pa bo to težko izvedljivo. Včeraj so v Dublinu izpraznili denarni zavod VVoodche-ster Bank, ker je neznanec po telefonu sporočil, da je v njem peklenski stroj. Kasneje se je iskazalo, da v poslopju ni bilo nobenega peklenskega stroja. Protestantski severnoirski skrajneži pa ne skrivajo, da bodo po terorističnih napadih Irske republikanske armade v Londonu, katoličanom vrnili milo za drago v irskem Dublinu. Očividci, ki so v času eksplozije odhajali iz . bližnjih gledališč in barov, so povedali, da so ranjenci ležali v lužah krvi, med deli raztreljenega avtobusa in razbitega stekla. Irska in britanska vlada sta soglasno obsodili nedeljski napad, britanski vladavini naklonjeni politiki na Severnem Irskem pa so zahtevali dokončen obračun z irskimi nacionalisti. Bri- Na sliki: ostanki avtobusa po eksploziji (Telefoto AP) tanski minister za Severno Irsko Sir Patrick Mayhew je po napadu izjavil, da je izjemno pomembno, da »modro in odgovorno vodstvo, ki smo mu bil priča v vrstah lojalističnih strank ne obupa«. »Maščevanje bo povzročilo popolno katastrofo za vse,« je še dodal Mayhew in pri tem pozval k obnovitvi premirja, ki pa mora tokrat biti »dokončno, odkrito in verodostojno«. Včeraj se je oglasil tudi ameriški predsednik Clinton, ki je obsodil atentat kot »podlo dejanje«. Navedel je, da bodo ZDA nadaljevale s svojimi posredniškimi napori in poudaril, da ljudje iz preteklosti ne smejo ogroziti bodočnosti severnoirskih otrok. Glede na to, da pripadniki IRE navadno predhodno opozorijo na napad, preiskovalci nedeljske eksplozije domnevajo, da se je eksplozivna naprava na avtobusu - med transportom na predvideno mesto -sprožila nenamerno. Ce se bo omenjena domneva v teku preiskave pokazala za resnično, je bil napadalec najverjetneje med ranjenci oziroma žrtvami zadnjega napada v središču Londona. Britanska policija, ki je že obkolila bolnišnico, v kateri se zdravi deset ranjencev v atentatu, upa, da ji bo pri razkrivanju podrobnosti eksplozije pomagal video posnetek, ki ga je posnela kamera, nameščena na avtobusu. ANALIZA LONDON - Gospodarstvo je pomagalo pri prehodu v demokracijo v Južni Afriki in Glu. Družbe kot je Coca Cola so pomagale pri socialnem vzponu Črncev v Atlanti. Kaj pa Severna Irska? Pravilnega odgovora ne pozna nihče. Prisotnost problema Se ne pomeni, da obstaja tudi rešitev zanj. Uporaba nasilja ni rešila spora in politične strategije še niso ustvarile trajnega premirja. Bi lahko podjetja in njihovi direktorji bolje opraviti nalogo? Mogoče. Ne boste me pripraviti do tega, da rečem: »Kar je dobro za posel je dobro za Severno Irsko. « Obrnite stavek in vam bom pritrdil. Kar je dobro za krizna žarišča -uveljavljanje miru namreč - je odlično za gospodarstvo in vsa podjetja, ki ga sestavljajo. Zato se poslovneži, zaradi lastnih koristi, trudijo narediti vse, kar je v njihovi moči, da bi pomiriti sovražnosti v morilskem sporu na severozahodu Evrope. To so razumeti v Južni Afriki, državi, ki jo predstavniki Sinn Fein zavajajoče postavljajo za zgled reševanja severnoirskea spora. Zavajajoče zato, ker Afriški nacionalni kongres (ANG), ki predstavlja veliko večino Južnoafričanov, ni smel sodelovati na volitvah, medtem ko je edina naloga Sinn Fein, za katero je glasovala le zanemarljiva manjšina v šestih severnoirskih okrožjih in Se manjša v Republiki Irski, da se odpove nasilju. Sele potem jo bomo lahko imeti za pravo demokratično politično stranko. Vendar pa lahko potegnemo Je gjospodarski razvoj zdravilo za Severno Irsko? nauk iz tega, kako so se vedle velike južnoafriške družbe, ko je bilo že jasno, da bo ANG prevzel oblast. Približno deset podjetij je skupaj naročilo raziskavo o tem, kakšno vlogo je odigral poslovni svet ob prehodu v demokracijo v sedmih državah po svetu ter v Atlanti. Projekt sta vodila Peter L. Berger, ugledni profesor sociologije na bostonski univerzi, in Ann Bernstein z južnoafriškega centra za razvoj in podjetja. Razsvetljena vloga poslovnežev Njun pogled nikakor ni izumetničeno naiven. Profesor Berger pravi, da ga moti pojem »družbena odgovornost«, ki jo hočejo nekateri podtakniti poslovnim krogom. »Brezpredmetno je pričakovati, da bodo te institucije naredile nekaj, za kar niso usposobljene,« je dejal. Bernsteinova pa razlaga, da je gospodarstvo v Južni Afriki, zavedajoč se svoje družbene vloge, postalo odločilni dejavnik v letih med začetkom pogajanj in izvolitvijo Nelsona Mandele za predsednika države. Podjetja so spodbujala vpis državlja- Joe Rogalv, Financial Times nov v volilne imenike in jim pomagala pri izobraževanju o volilnih postopkih. Prepričan sem tudi, da so biti nekateri razvetljeni južnoafriški poslovneži posredniki pri navezavi prvih stikov med ANG in belo vlado. Britanci in Američani radi poudarjajo, da je tisto, kar je dobro za domovino, dobro tudi za delničarje. Južnoafričani zdaj žanjejo plodove prave odločitve -hitro gospodarsko rast. V ameriški zvezni državi Georgia je v začetku 60-ih let veliko podjetij, ki so jih voditi beti južnjaki, vložilo sredstva v sklad za napredek Atlante. Ustanova je napravila načrt, po katerem naj bi mesto postalo mednarodni kongresni center. Nastala so nova delovna mesta in uprava je spodbujala temnopolte podjetnike, da so razširiti svojo dejavnost. V Atlanti so svoje sedeže ati predstavništva odprla številna podjetja in mesto je zase uporabljalo slogan »preveč zaposleno za sovraštvo«. Seveda pa ni vse tako idealno, kot se zdi na prvi pogled. »Pozitivna akcija« namreč daje prednost temnopoltim iskalcem zaposlitve, čemur pa Bernsteinova, zaradi sistema kvot, ostro nasprotuje. Njeno poročilo sem poslušal na se- minarju, ki ga je organiziral oddelek za zdravstvo in socialo pri inštitutu za ekonomske odnose. Opozorila nas je na čilski primer, kjer so poslovni krogi prepričati socialiste in krščanske demokrate, da se niso vmešavati v tržne tokove. Isti poslovneži so tudi napol ilegalno pomagali pri ustanovitvi obeh kapitalistično usmerjenih strank. Generalu Pinochetu na koncu ni ostalo drugega, kot da drži obljubo in po svobodnih volitvah odstopi. Zelo zanimiva je bila tudi z ironijo prežeta razprava o tem, če poslovni krogi res vedno pozdravijo demokratične spremembe. Kot je povedal profedor Berger, ni v tednu dni raziskav v Hongkongu naletel niti na enega poslovneža, ki bi zagovarjal demokracijo. Njihov argument je bil, da so vse socialne države gospodarsko nazadovale, torej bi morali po njihovem mnenju za preprečitev socialne države ustaviti demokracijo. Sever zelenega oloka nima velike izbire Seveda bi to le težko uporabiti na Severnem Irskem, ki je klasičen pri- mer socialne države. To verjetno ni v dolgoročnem interesu gospodarstva, vendar pa je zdaj prepozno, da bi ustavili demokracijo. Razvoj zasebnega sektorja se namreč pospešeno nadaljuje. Program naložb, ki jih z olajšavami podpira vlada, kaže prva znamenja uspeha. Bombni napadi Ire na ta dogajanja ne bi smeli imeti vpliva. Predstavniki družbe Sainsbury, britanskega trgovskega podjetja z verigo veleblagovnic, so prejšni teden napovedati, da svojih načrtov za postavitev sedmih novih poslovalnic na Severnem Irskem, vrednih skupaj sto milijonov funtov, ne bodo spreminjati. V razvoj pa se vključujejo tudi krajevni poslovneži. Podjetja so že prispevala precej sredstev v organizacijo Severnoirski razvojni izziv (NIGC), kjer je zaposlenih približno dvajset ljudi, ki so jih tja »posodila« Številne severnoirske družbe. NIGC hoče po vzoru Atlante pokrajino spremeniti v nahitreje rastoče območje zahodne Evrope. Organizacija je ugotovila, da bi se morala Severna Irska osredotočiti na sedem panog. Tri so že prisotne na celem otoku: prehrambena industrija, turizem in izdelava računalniške programske opreme. NIGC skrbi za povezave, izmenjavo izkušenj in idej. Kje drugje bi mogoče ta prizadevanja označiti kot naivna, na Severnem Irskem pa imajo temelje za razvoj. Vse ostalo je namreč že propadlo -ostaja le pospešitev gospodarske rasti. POGLEDI Eno, nobeno in sto tisoč državljanstev Karlo Černič Ob koncu leta 1992 je italijanski parlament izglasoval nov zakon o državljanstvu, po katerem so ga smeli dobiti Italijani po narodnosti ali »poreklu»živeCi v tujini. Ne samo, dobili so ga lahko tudi bivši italijanski državljani, ki so živeli v mejah Kraljevine Italije, torej tudi v tistem delu bivše Julijske krajine, ki je po vojni pripadala Jugoslaviji. Raztegnitev državljanske pravice na Italijane, Slovence in Hrvate v slovenskem Primorju in Istri je bila morda preračunana past za kasnejše zahteve po stavbah in palačah tistih bivših italijanskih državljanov, ki so po vojni zapustili Istro. Toda tedanja razširjena razlaga zakona je bila vsekakor bolj demokratična, saj je uveljavljala državljAnsko načelo, da so (stari) državljani vsi tisti, ki so imeli svoj čas pravice in dolžnosti kot davkoplačevalci in vojaki italijanske kraljevine. Italijansko darežljivost so tedaj mnogi označevali za vdiranje v suverenost mlade republike in Slovenija je celo zagrozila, da bo vstavila veto na OZN, ker so se punu jala državljanstva brez njenega pristanka. Ni važno, ali je italijansko državljanstvo dišalo po Evropi ali so v njem videli jamstvo za ohranitev tako v Sloveniji kot v Italiji nikdar preveč zagotovljenih pokojnin, ali ugodnejše možnosti zaposlitve, dejstvo je, da so tistih tisoč petsto slovenskih državljanov, ki so dve leti kasneje zanj zaprosili, ne da bi se odrekli slovenskemu, obravnavali kot izdajalce in odpadnike. Na ogorčena pisma in domovinske resolucije, ki so tedaj kar nekaj časa polnile slovenske časopise, sem se spomnil, ko mi je podjeten znanec s komaj prikritim zadovoljstvom pred kratkim zaupal, da mu bodo vplivni zamejski krogi pomagali dobiti državčljanstvo Republike Slovenije: svojega zadovoljstva mi ni mogel odkrito izpričati, ker ni posebno patriotski tip in novo državljanstvo mu ne pomeni narodnozaved-nega kronanja. Ne vem, če ga bo kaj stalo, povedal mi je, da si bo lahko s pridobljenim privilegijem razširil podjetje »na drugi stra-ni», saj si ga je le zato tudi priskrbel. Iz njegove skrivnostne in nedorečene razlage postopka izvajam, a da se do dvojnega državnega statusa lahko prerinejo le nekateri vpeljani zamejski Slovenci - kaj šele zamejski Italijani! - saj mi ni znano, da bi bili kje javno na razpolago ustrezni formularji. Ko je v Italiji pred zadnjimi volitvami predvsem desnica predlagala, da bi bivši italijanski državljani in njihovi potomci v tujini lahko volili v italijanski parlament, je angleško govoreči sicilski kavar-nar novinarju, ki ga je intervjuval, postregel z jedrnato lekcijo iz državljanske vzgoje: »V ZDA sem služil v vojski, tu delam in tej državi plačujem davke: kakšno pravico imam voliti poslance, ki bodo za vas, in ne zame, v Italiji pisali zakone in ki jih niti ne poznam?« Zgoraj omenjenega znanca nisem vprašal, če bo z državljanstvom dobil tudi volilno pravico. Tako zvane »zlate« pokojnine, ki jih prejema približno trideset tisoč slovenskih državljanov so spet iz drugačne vrednostne lestvice. Po mednarodnih konvencijah o delu in sociali, ki urejajo pravice do pokojnine, in posebno po njihovi posodobitvi leta 1969, je namreč priznana minimalna italijanska pokojnina ne le bivšim italijanskim državljanom v tujini, ampak tudi vsem upokojencem, ki živijo v državah vezanih z mednarodnimi sporazumi z Italijo (prej Jugoslavija in danes Slovenija, Hrvaška, .. Švica, Brazilija, Urugvaj, Švedska ...): edini pogoj je, da so delali nekaj časa tudi v Italiji. Ta pravica ni odvisna od državljanstva, še manj od narodnosti, pač pa od vplačanih prispevkov INPS-u. Ni slučaj, da se je tisti solidarnostni zakon rodil v Italiji v vroči jeseni, nekaj mesecev pred Magno cartho - Delavskim statutom, v času že pozabljenega delavskega preporoda. TRŽAŠKA OBČINA / PODPORA PREDLOGU DEŽELE Konferenca o vplinjevalniku in obalnem pasu TRST - Levosredinska večina v deželnem svetu in na tržaški občini sta složni glede načrta za ureditev postaje za vplinjenje metana v Tržiškem zalivu. Proti načrtu vsedržavnega podjetja za energetske infrastrukture Snam so se že opredelile vse občinske uprave od Gorice do Milj, zaradi česa podjetje Snam že predstavilo analizo o vplivu na okolje in sprejelo vrsto popravkov. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki Demokratične stranke levice, Ljudske stranke, Republikanske stranke in Zavezništva za Trst orisali skupno resolucijo, o kateri je sinoči razpravljal tržaški občinski svet. Gre za podporo stališču, ki ga je že osvojil deželni svet, po katerem bo treba v najkrajšem sklicati programsko konferenco, na kateri izdelati deželno strategijo do razvoja obmorskih krajev Fur-lanije-Julijske krajine. Zaradi svoje lege, dimenzije in vpliva na okolje načrt zadeva »vse skupnosti ob Tržaškem zalivu, tako italijanske kot slovenske«, piše v resoluciji, ki je nudila večini, ki podpira Illyjev odbor, priložnost, da je strnila večkrat zrahljano enotnost. Občinski odbor, ki ga vodi Riccardo Illy, naj podpre sklep deželnega sveta za programsko konferenco, pri kateri naj se soočijo vsedržavna vlada, dežela Furlanija-Julijska krajina in krajevne uprave zato, da določijo strateško namembnost obalnega pasu. Tržaška občinska uprava naj sodeluje pri konferenci še zlasti pri preučevanju posledic na okolje morebitne realizacije vplinjevalnika metana, o vsem pa naj sproti obvešča občinski svet in upošteva mnenje večine, zaključuje resolucija levosredinskih strank tržaškega sveta. O resoluciji je sinoči razpravljal občinski svet, kjer je svoje stališče predstavila tudi desnica. Z dušikom proti megli VIDEM - Po besedah Micheleja Baldas-sija, predsednika družbe Autovie Venete, ki ima v zakupu avtocesto Trst-Benetke, bi lahko preprečih katastrofalno verižno trčenje na Serenissimi, v katerem je življenje izgubilo dvanajst oseb. Prav večeraj so namreč z nekajmesečno zamudo zaradi običajnih italijanskih birokratskih zapletov predstavili inovacijski sistem ruske družbe Attex, s katerim razpršijo meglo na ruskih vojaških in civilnih letališčih. Pri tem uporabijo vtekočinjeni dušik, ki se veže na meglo in jo razkraja. Referendum proti zasebnim šolam v F-JK TRST - Referendumski odbor za odpravo deželnega zakona, ki financira zasebno šolstvo v Furlaniji-Julijski krajini, je zbral 20.000 podpisov. Ker 2.080 podpisov nima predloženih volilnih listov, je pristojni deželni urad pobudnikom referenduma poveril še mesec dni za ureditev teh pomanjkljivih podpisov. Težave zaradi snega na meji Trbiž-Kokovo VIDEM - Zaradi obilnih snežnih padavin, ki so na avstrijski strani povzročile več prometnih nesreč in zastoje zaradi pluženja cestišč, je na mejnem prehodu Trbiž-Kokovo prišlo do dolgih kolon. Med drugim v Avstrijo ne spuščajo vozil, ki nimajo zimske opreme ah verig. Za sedaj so z verigami prevozni skoraj vsi gorski prelazi (Mokrine, Mauria in Forcella Lavardet), ki pa jih lahko vsak trenutek zaprejo zaradi nevarnosti snežnih plazov. KOROŠKA / SLOVENSKA GIMNAZIJA »Online« v omrežju internet CELOVEC - Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence na Koroškem, edina splošno izobraževalna višja srednja šola za koroške Slovence, sledi najnovejšemu razvoju na področju prenašanja in koriščenja informacij. Dijakinjam in dijakom šole se je te dni namreč odprl neomejen dostop do vseh podatkov v omrežju Internet po vsem svetu in jih lahko koristijo v vseh učnih predmetih. Omogočil je dostop do interneta digitalni priključek za t.i. ISDN (integrirano omrežje za jezike in podatke), tako da dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije zdaj lahko koristijo omrežje Internet v okviru pouka informatike. Digitalni priključek za ISDN je bil potreben, ker je lokalni ponudnik Interneta univerza v Celovcu dosegljiv le po modemu, Slovenska gimnazija pa ne more uporabljati digitial-nega priključka za Internet. (I.L.) Na sliki: Profesor informatike Martin Urbajs (desno) s skupino dijakov informatike na Slovenski gimnaziji v Celovcu. PISMA UREDNIŠTVU Še o letošnji Prešernovi proslavi Spoštovano uredništvo! Čeprav mislim, da tržaški govor letošnje osrednje Prešernove proslave ne zasluži ne posebnega zgražanja ne posebnega odobravanja, se moram vendarle ustaviti ob vprašanju objektivnosti novinarskega poročanja. Niti vaš dnevnik niti radijska poročila (za televizijo ne vem, ker je Kraševci ne vidimo!) niso zabeležila številnih pomislekov, ki smo si jih udeleženci povedali takoj ob koncu prireditve. Prav gotovo je ta molk imel svoje razloge. Tudi članki v naslednjih dneh, poudarki v naslovih.in odbrane fotografije so mi potrdili vtis, da so nasprotna stališča registrirana le kot antagonist v zgodbi, ki naj pripelje do dokončne zmage glavnega junaka. Zato bi rada izrazila obžalovanje, da ste snov, ki bi lahko bila predmet poglabljanja, spravili na raven športne tekme oziroma navijaškega odnosa ”kdo je za in kdo je proti”. S tem ste onemogočili dialektično konfrontacijo med ljudmi, ki si imajo kaj povedati iz svoje prakse in iz svojega razmišljanja o temi, ki je za vse nas življenjskega pomena. Prevec enostavna je tudi vaša predpostavka, da so mladi vselej glasniki novega in naprednega. Poznam mlade, ki razmišljajo kot starci, in druge, ki pa ne tarnajo "naredimo za božjo voljo kaj”, ker imajo že polne roke dela in ker se počutijo koristne in kreativne. Prepričana sem, da bi konfrontacija med razdiralnim in graditeljskim odnosom ne potekala na liniji mladi-stari (ali obratno). Nesprejemljivo se mi tudi zdi, da se dva različna pojma, kritičnost in razdiralnost, uporabljata kot sinonima. Kritičnost namreč predpostavlja resno in objektivno analizo in brez nje ne more biti nobenega temeljitega nacrta; zato je kritičnost ustvarjalna, pa Čeprav predlaga rušenje kakega gnilega zidu. Kritiziranje brez analize in brez nekega predloga pa ne spada v to kategorijo. Da ne bo nesporazumov: do novinarskega dela imam globoko spoštovanje zaradi velike moralne odgovornosti, ki jo ima pri usmerjanju in oblikovanju miselnosti bralcev, posebno tistih, ki so Čredno naravnani; sicer se sploh ne bi oglasila. Prav zato sem prepričana, da bi lahko Časnikarji še veliko več storili za bolj omikane odnose med nami in za uzaveščanje lestvice človeških vrednot, ki so bile morda nekoč bolj v čislih med nami, kot so nasplošno danes. Površnost pa zagotovo ne prispeva k boljši omiki. Vera Tuta Ban Dežela in izseljeništvo Reforma resorja, ki skrbi za odnose z diasporo Furlanije-Julijske krajine, je končno prišla na dnevni red deželne politike. Ce ne bo prišlo do novih presenečenj političnega značaja, bi morala v začetnih mesecih leta 1996 končno steci debata v zvezi s spremembami, ki jih je treba uvesti v deželnem "emigracijskem sistemu”, ki je že zastarel in potrebuje Čvrstih obnovitvenih del. Kljub temu, da se je med voditelji "prizanih” združenj debata že začela, da so se določeni deželni svetovalci že zaceli ukvarjati z zbiranjem dokumentacije in mnenj ter da se v krajevnem tisku nekaj premika, pa je za večino javnega mnenja, pa tudi deželnih političnih sil, zanimanje za vprašanje ohranitve nekega korektnega odnosa z vsemi, ki so morali Furlanijo-Julijsko krajino zapustiti, na žalost kot kaže še vedno premajhno. Čeprav je morda naš glas šibak, želimo pa kljub temu povabiti politične, gospodarske in družbene sile, krajevne upravitelje, svet kulture, športne in rekreacijske krožke v Beneški Sloveniji, pa tudi celotno slovensko skupnost v Rafiji, naj onstran običajne retorike upoštevajo resnični pomen nekega sveta, ki je nosilec vrednot in vzorov - tako tradicionalnih kot inovacijskih, ki so prav gotovo koristni za razvoj prvotne skupnosti v vsej njeni raznolikosti. Že površna analiza razpoložljivih podatkov zadostuje kot dokaz, da večina beneških Slovencev živi izven meja ozemlja, kjer so se prvotno naselili. Se vec - pospešek negativnega demografskega trenda v zadnjih letih nam daje z lahkoto predvidevati, da se bo v teku desetih let vprašanje naše skupnosti v videmski pokrajini razrešilo kar samo od sebe. Zaradi tega sprašujemo in se sprašujemo, kakšen smisel sploh imajo obsežne investicije za kulturo, šolstvo, informacije in gospodarstvo, ce niso krepko, organsko in produktivno vezane na najštevilnejši, najmlajši, najbolj dinamični in najrazvitejši del skupnosti, to je na diasporo. Ali so se morda "višje lege” sporazumele, da bodo naši skupnosti zajamčile dostojanstveno in nebolečo smrt s tem, da zanjo trošijo denar, istočasno pa odstranijo politični spor v zvezi s formalnim priznanjem njenega obstoja in z njeno pravno zaščito? Ce ta analiza ne odgovarja resničnosti in je le sad Črnoglede interpretacije dogodkov, ki označujejo sedanji trenutek Beneške Slovenije, bo prizadevanje za dosego smotrnejše uporabe sredstev na razpolago Slovencev v Videmski pokrajini, ki bi bila hkrati tudi bolj uperjena v bodočnost, manj težavno. Bodočnost Beneške Slovenije je tesno združena z organsko povezavo z diaporo, Ce se noCe omejiti le na golo arheologijo izumrlega ljudstva. Takšen dinamičen odnos s Slovenci v diaspori pomeni za našo zvezo vrsto strukturnih, dejavnostnih in kulturnih prenov, ki pa jih ne bo mogoče izvesti brez prepričane in konkretne podpore organizacij, ki Zastopajo celotno slovensko skupnost v Italiji. Slovenci po svetu Predsednik Graziano Cracil NOVI EVROPSKI PROJEKTI Slovenija del načrta CELOVEC, BRUSELJ -Namestnik koroškega deželnega glavarja Michael Ausservvinkler in predsednik koroške deželne organizacije Zveze sindikatov Avstrije Adam Uter-rieder sta se iz Bruslja vrnila s pozitivnim sporočilom tudi za Slovenijo. V pogovoru z novinarji je Ausservvinkler dejal, da so pristojni organi Evropske unije odobrili projekt Koroške in Furlanije-Julijske krajine za pospeševanje gospodarstva in krepitev odnosov med obema deželama, v katerega bi bila kasneje vključena tudi Slovenija. Sicer gre za zdaj za dvostranske projekte, kot so ustanavljanje novih podjetij, vzpostavitev tesnejših povezav gospo- darskih struktur in gradnja programov na ravni socialnih partnerjev, toda sestavi del načrta je tudi širitev sodelovanja na Slovenijo. Bruselj je v ta namen odobril okvirno vsoto treh milijonov šilingov, ki bo na voljo deželnim vladam v Celovcu in Vidmu za namestitev šestih evropskih svetovalcev. Trije bodo nameščeni pri koroški deželni vladi, trije pa pri vladi Furlanije-Julijske krajine. Odobrili so tudi sedmo svetovalsko mesto, ki je rezervirano za kasnejšo vključitev Slovenije oziroma koordinacijo morebitnih dvo- ali celo večstranskih gospodarskih projektov v prostoru Alpe-Jadran. Ivan Lukan V SAMOTNI HIŠI PRI BAZOVICI-/ UBITA STA BILA S STRELOMA V GLAVO Dvojni samomor ali umor-samomor Že lani za las ni prišlo do tragedije Novsak je svojo prijateljico iz Nove Gorice junija lani zabodel, vendar se je vrnila k njemu Karabinjerji so ju našli v dnevni sobi, ki je obenem služila tudi kot kuhinja, saj je poslopje majhno, vsega skupaj so trije prostori: ležala sta na tleh, njuni življenji je ugasnil strel iz pištole. Preiskovalci si niso še na jasnem, Ce je šlo za umor in samomor ali pa za dvojni samomor. V nekaj dneh bo tudi to pojasnjeno, potem ko bodo opravili poskus s parafinom, ki bo pokazal, Ce so sledi smodnika na obeh truplih ali samo Livio Novsak na enem. Niti leto dni ni minilo, ko smo pisali o 47-letnem Liviu Novsaku, ki je nekega junijskega večera hudo ranil svojo prijateljico, 41-letno Miro BaraniC. Tedaj so žensko rešili, tokrat pa ji ni bilo pomoči, kot tudi niso mogli pomagati Novsaku. Tudi Ce bi po stre- lu iz pištole ostala pri življenju, ne bi nikakor preživela, saj je bilo poslopje povsem nasičeno s plinom. Do karabinjerjev v Bazovici se je vCeraj zjutraj obrnila Novsakova mati: bila je v skrbeh, ker se sin nekaj dni, od petka, ni javil, kar ni bilo v njegovi navadi. Moškega so dobro poznali, saj je imel že večkrat opravka s pravico, bil je precej nasilen, zbali so se, da ni kaj narobe. Osamljena hiša v gozdu, poldrug kilo- Mira Baranič meter od Bazovice, pri cesti za Jezero, je bila zaprta. Skozi okno je eden od karabinjerjev opazil, da na tleh leži telo. Razbil je okno, da bi vstopil, ko je vanj udaril silovit smrad po plinu. Poklicali so gasilce, ki so podrli vrata ter dodobra prezračili poslopje. Ob truplu, ki so ga opazili sko- zi okno, je ležalo še drugo: oba je ubilo isto orožje, pištola kal. 38 special Smith & VVesson, ki so jo našli v dnevni sobi, ob kateri sta še dve spalnici. Tragični dogodek naj bi se bil pripetil v zadnjih 24 ali 48 urah. V stanovanju je bilo vse urejeno, kar pomeni, da pred tem ni bilo kakšnega prerivanja ali kaj podobnega. Vsekakor Je bolj verjetna domneva o umom-samomoru. Tako Novsak kot BaraniCeva sta bila ločena, ženska pa naj bi se občasno srečevala z bivšim možem, kar je morda v Novsaku zbudilo jezo in slepo ljubosumje. Pred-no sta počila strela, ali vsaj zadnji strel, je eden od obeh odprl plinski štedilnik: tako ni bilo nobene možnosti, da bi preživel, Ce bi se strel ponesrečil. Trupla so odpeljali popoldne, po prihodu sodnega zdravnika Costantinidesa. Odpeljali so tudi Novsakova psa, izročili so ju osebju za varstvo živali. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Bazovice in Nabrežine, koordinira jo namestnik državnega pravdnika Frezza. Novsak je sicer živel v Bazovici, v montažni hiški na koncu potke v gozdiču, na desni strani ceste proti Jezeru, vendar ga v vasi skoraj nihče ni poznal. Tam se je preselil, potem ko se je ločil od žene, s katero je imel dva otroka.Bil je upokojeni pristanišCnik, njegov kazenski list pa je bil že precej popisan (opolzka dejanja, spolno nasilje, fizični napadi in poškodbe ter posest orožja). BaraniCevo, ki je prav tako bila ločena in ga je obiskovala ob koncu tedna (doma je bila iz kraja Civcije v Bosni, vendar je živela v Novi Gorici, imela je slovensko državljanstvo in je bila baje zaposlena v nekem free-shopu), je zabodel že 16. junija lani. Tistega dne je poleg BaraniCeve prišel k njemu na obisk tudi mlajši par iz Nove Gorice. Večerjali so na vrtu pred hišo, ko se je vnel prepir: med Novsakom in BaraniCevo naj bi namreč že pred tem prišlo do navzkrižij zaradi bolestnega ljubosumja. Potem ko so se obmetali s krožniki in kozarci, je Novsak zagrabil za nož in ga BaraniCevi zasadil v desni bok. Vso okrvavljeno jo je odvlekel do svojega avtomobila in se odpeljal. Gosta sta odhitela v vas in iz gostilne Pri pošti poklicala karabinjerje. Ker nihče ni pripeljal nobene ženske ne v katinarsko ne v glavno bolnišnico, so Novsaka zaceli iskati po mestu in okolici. Nekaj pred polnočjo pa se je predstavil pred vhod za prvo pomoč na Katinari, bolničarjem dejal, da se je njegova prijateljica ranila med pomivanjem posode, pustil jo je v njihovi oskrbi in odpeljal. BaraniCevo, ki je izgubila veliko krvi, so nemudoma premestili v operacijsko sobo. Poseg je bil precej zahteven, poškodovana je imela tudi jetra, vendar so ji rešili življenje. Ubežnika so izsledili okrog 2. ure. Zapustil je svoj avtomobil in se podal peš po mestu. Klical je nekega prijatelja, naj pride ponj pred univerzo. Prav pred univerzo so karabinjerji opazili sumljivega moškega, ga ustavili in vprašali za dokumente. Potem ko jim je izročil osebno izkaznico, se je pognal v beg in skočil Cez bližnji zid, pri čemer pa si je zvil gleženj in so ga kmalu prijeli. Zaprli so ga pod obtožbo poskusa umora in hudih telesnih poškodb, vendar je bil v zaporu vsega skupaj mesec dni: BaraniCeva je naredila vse, da bi mu olajšala usodo, saj je trdila, da je šlo za nesrečo, Ceš da so tistega večera pregloboko pogledali v kozarec. Razmerja z Novsakom zatem očitno ni prekinila. NOVICE Dr. Anton Vratuša danes v Vili Primc V Vili Primc na Greti bo danes ob 17. uri tretje od štirih srečanj iz niza »Priče težkih let: Trst 1940-1954«, ki jih prireja Deželni inštitut za zgodovino odporništva v sodelovanju s krajevnim rajonskim svetom. Današnja »priča težkih let« bo ugledni slovenski politik in eden velikih akterjev dogajanj v tistih letih dr. Anton Vratuša, z njim pa se bo pogovarjala prof. Licia Chersevani. Nov upravni svet EZIT Z dekretom predsednika deželne vlade so obnovili upravni svet Ustanove za tržaško industrijsko cono, ki je zapadel 31. decembra lani. Za predsednika je bil potrjen Francesco Slocovich, upravni svet pa sestavljajo še predstavniki Dežele, krajevnih uprav ter podjetniških in sindikalnih organizacij, med katerimi so tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Ivan Sirca, predstavnik Dohnske občine Giorgio Jercog in tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec. Nagrada Primo Rovis prof. Antoniu Rubertiju PO NAPADU NA DIJAKA / TUDI DRUGI RANJENEC SE JE VRNIL DOMOV Se obsodbe rasističnega pretepa Preiskava o napadalcih, ki so v Četrtek zvečer pretepli in povzročili resne poškodbe slovenskemu dijaku Davidu Fischerju in njegovemu italijanskemu prijatelju Alanu Curtisu, je še vedno na mrtvi točki. Po nekajdnevnem zdravljenju v katinarski bolnišnici se je vrnil domov tudi Alan Curtis, ki je pri napadu utrpel hujše poškodbe: zlom nosnega pretina, lažji možganski pretres in potpludbo na očesu. Mati, ki je po rodu Romunka, nam je včeraj povedala, da fant še trpi za moCnim glavobolom, predvsem pa da je močno razočaran, saj si ni nikoli predstavljal, da bi lahko doživel podoben izbruh rasnega sovraštva. Isto je z Davidom Fischerjem, ki še nosi na obrazu znak pesti, s katero so ga zbili na tla potem ko so preverili, da je res slovenskega rodu. Tudi včeraj smo preje- Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je župan Illy, v odgovor na vprašanje svetovalca Berdona, obsodil fašistični napad na slovenska dijaka in izrazil upanje, da gre le za osamljen primer nasilja. li izjave v zvezi z dogodkom, ki nas je potisnil s spominom nazaj v leta, ko je podobno protislovensko dogajanje bilo na dnevnem redu. Ravnatelj prof. Tomaž SimCiC je izrazil vso solidarnost liceja Fr. Prešeren »svojemu bivšemu dijaku Davidu in njegovemu prijatelju ob nezaslišanem in pobalinskem napadu. Vsi na liceju upamo, da se ne vračamo v Čase narodnostne mržnje in nasilnega obračunavanja. Zato vabimo vse odgovorne za javni red in mir, da krivce nasilnega dejanja zasledijo in primemo kaznujejo.« Dijaki slovenskih višjih šol na Tržaškem pa so v svojem sporočilu obsodili rasticni napad na sošolca Davida Fischerja in obenem izrazili zaskrbljenost, da bi ta dogodek ne bil osamljen. »Dijaki slovenskih višjih srednjih šol smo z Davidom, Alanom ter z njunima družinama solidarni. Tudi mi namreč občutimo, da je protislovenska mržnja še vedno prisotna v Trstu... S tem se je žal večkrat treba sprijazniti... Šolski sistem v Italiji je paC tak, da po petletnem študiju dijaki odhajajo iz šolskih poslopij, ne da bi obravnavali fašističnega obdobja oz. druge svetovne vojne. To je velika ignoranca, ki sta jo David in Alan občutila na lastni koži. Njima gre naša solidarnost,« je zaključek sporočila dijakov višjih srednjih šol. Napad je ožigosala tudi goriška mladinska sekcija Slovenske skupnosti: njen predsednik Alex Pinter je po eni strani izrazil upanje, da bodo oblasti v kratkem razžistile dogodek ter ostro nastopile proti krivcem, po drugi pa izrazil prepričanje, da so napadalci osamljeni skrajneži, ki se še niso prilagodili sodobnemu duhu sožitja. Desničarska mladinska organizacija Fronte della Gioventu pa je smatrala za potrebno izjavo, v kateri je demantirala, da bi bili pretepači elani te organizacije... Danes ob 14.30 pa bo v knjigarni In der Tat v Ul. Felice Venezian 7 tiskovna konferenca o napadu, ki ga organizatorji srečanja - radijska postaja Radio Onda Tibera -pripisujejo »nacifašistiC-nim aktivistom«. Konference se bosta udeležila tudi napadena dijaka. »Sodna oblast in Slovenci v Italiji« Pravna komisija SSk prireja v sredo, 21. t.m., okroglo mizo na temo: »Sodna oblast in Slovenci v Italiji«. Beseda bo tekla o nedavnih razsodbah ustavnega sodišča o tržaških pokrajinskih volitvah in o rabi slovenščine na civilnih procesih ter o drugih pravdorekih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Za okroglo mizo bodo pod predsedstvom odv. Jožeta Skerka razpravljali odv. Drago Stoka, odv. Peter MoCnik, odv. Bogdan Berdon in dr. Stefan Bukovec. Razprava bo seveda javna in bodo na njej lahko sodelovali vsi zainteresirani udeleženci. Srečanje bo v Vilfanovi dvorani na sedežu SSk v Trstu, Ul. G. Gallina 5, z začetkom ob 20.30. Komisija mednarodne nagrade »Primo Rovis« je podelila Nagrado 1995 v sektorju za širjenje znanstvene in tehnološke kulture profesorju Antoniu Rubertiju. Nagrado v višini 20000 dolarjev je prof. Ru-berti prejel kot znanstvenik, rektor, minister italijanske republike in komisar EU, ki je dal pobudo za »Vsedržavni sistem znanstvenih centrov«, za prireditev »Vsedržavnih tednov znanstvene kulture« in »Evropskih tednov za širjenje znanstvene in tehnološke kulture«. Nagrado bodo prof. Rubertiju podehh v občinski sejni dvorani v ponedeljek 26. ob 11.30. Obvestilo Pokrajine o predložitvi prošenj Tržaška pokrajina obvešCa, da bo 29. t.m. nepreklicno zapadel rok za predstavitev obračunov, ki zadevajo podeljene prispevke v letu 1995 na osnovi naslednjih deželnih zakonov: št. 68 o deželnih posegih za razvoj in sirjenje kulturnih dejavnosti, št. 15 in sprememb z zakonom št. 39 o deželnih posegih za promocijo kulture miru in kooperacije med narodi, št. 49 o deželnih posegih za priredbo tečajev o glasbeni usmeritvi, št. 43 o deželnih posegih za razvoj rekreativnih in športnih dejavnosti in št. 33 o posegih za sprejem v kolonije in v vzgojne institute. Ustanove in zainteresirana združenja se za informacije lahko obrnejo na sektor za socio-kultumo promocijo na Pokrajini. V Centru za teoretsko fiziko tečaj o laserskih izvirih V Centru za teoretsko fiziko v Miramaru se bo do 1. marca nadaljeval tritedenski zimski tečaj o novih laserskih izvirih; na tečaju si sledijo teoretične lekcije in eksperimentalne vaje, ki jih izvajajo v laserskem laboratoriju. Tečaju sledi okrog 70 mladih raziskovalcev, največ pa jih prihaja iz držav Tretjega sveta. OLJKA / V TRSTU PRODIJEV SODELAVEC STEFANO ZAMAGNI LIKOVNI NATEČAJ / 2PGA POD DREVESOM Preživeli vvelfare naj zamenja družbeništvo Socialna ekonomija in Evropa v ospredju programa Oljke Prva nagrada Žaneti Švara No natečaju je sodelovalo 570 tržaških (slovenskih in italijanskih) šolarjev Prodijeva Oljka se tudi v Trstu pripravlja na začetek volilne kampanje s poživitvijo svoje dejavnosti pod geslom »prenoviti, spremeniti, modernizirati«. V tem okviru bo imela v nedeljo, 3. marca dopoldne v gledališču Miela svojo programsko skupščino, včeraj pa se je v našem mestu mudil tesni Prodijev sodelavec, prof. Stefano Zamagni, sicer rektor ekonomske fakultete na univerzi v Bologni. Dopoldne je imel srečanja na tržaški univerzi, popoldne pa v avditoriju muzeja Revol-tella predavanje o socialno koristnih organizacijah kot vzvodih za nov razvoj. Vmes se je prof. Zamagni v spremstvu tržaškega pokrajinskega koordinatorja Oljke Mau-rizia Farmi j a srečal z novinarji, ki jim je na kratko orisal program Prodijevega gibanja. Nosilni temelji tega programa, po katerih se Oljka med drugim globoko razlikuje od desnosredinskega zavezništva, so trije: socialno gospodarstvo, politično-institu-cionalna reforma in zunanja politika. Pri prvi točki gre po Zamagnije-vih besedah predvsem za uvedbo novega modela blagostanja (vvelfare), kajti star je dokončno odpovedal. V zameno ponuja Oljka tako imenovani družbeniški model, medtem ko se desnica ogreva za liberističnega, ki ni nič drugega kot razširitev trga. Družbeniški sistem pa sloni na treh stebrih: na reformi šole, univerze in poklicnega usposabljanja (eden glavnih s o vzrokov za izključitev s trga dela Prodijev sodelavec prof. Stefano Zamagni (F. KROMA) je prav nepoznavanje, je dejal Zamagni); na novi viziji dela, po kateri se polna zaposlitev - ki je neobhodna za varnost družin - ne dosega več z delovnimi mesti (kakor predlaga desnica), ampak z delovnimi dejavnostmi; na skrbstvu s posebnim poudarkom na zdravstvo. Krčenje skrbstvenih storitev je po Zamagnijevih besedah glavni vzrok siromašenja šibkih družbenih slojev in naraščanja neenakosti. Oljka zato predlaga čimprejšnji poseg v zdravstveno reformo iz leta 1993, ki sicer sama po sebi ni slaba, a je bila popačena in je zato potrebna nujne »reforme«. V nasprotju s statali-stičnim in liberističnim modelom (ki se pri desnosredinskem zavezništvu pravzaprav prekrivata, saj je drugi zgolj preo- bleka za prvega, pravi Zamagni), je družbeniški model za Oljko tisti, na osnovi katerega prostor, ki ga v gospodarstvu zapušča država, zasede družba in ne samo privatni kapital. Sile, ki se prepoznavajo v Oljki, so soglasne tudi o potrebi po uvedbi federalizma ali vsaj okrepljenega regionalizma, medtem ko se pri vprašanju reforme države razhajajo (kanclerski in polpredsedniški sistem), kar pa po Zamagnijevem mnenju ni velik problem. Ce se bomo po volitvah vrnili za pogajalsko mizo, je dejal, se bodo razlike omilile, saj nihče ne želi ošibiti parlamenta. Res je sicer, da vlade doslej niso imele dovolj moči, je dejal Prodijev sodelavec, vendar to ne pomeni, da je treba omejiti vlogo parlamenta, ampak da moramo preprosto okrepiti vlado. Diagnoza je tako za levo kot za desno sredino enaka, je dodal, rešitve pa so različne. Kar pa zadeva zunanjo politiko, se Oljka od desnosredinskega zavezništva razlikuje po svojem globokem prepričanju v Evropo. Italija jo potrebuje in tudi Evropa potrebuje Italijo, je dejal Zamagni, vendar Evropa ne'pomeni samo poenotenja trgov, ampak tudi politično unijo, ki je desna sredina noče, pa čeprav tega noče priznati. Tudi ni res, je dodal, da gospodarska sanacija vodi, v osiromašenje gospodarstva in življenjskega standarda državljanov. S sanacijo javnega dolga, ki jo je leta 1993 začela Ciampijeva vlada, je Italija do danes prihranila že 200 tisoč milijard lir, je dejal Zamagni, državljanom pa se zaradi tega ne godi slabše, nasprotno. Ni res, da spoštovanje maastrichtskih kriterijev zahteva žrtve in odpovedi, kot trdijo nasprotniki Evrope, pravi Zamagni, saj je prav sanacija javnih financ pogoj za nižanje cene denarja (če se ta poceni za 1 odstotek, država prihrani 18 tisoč milijard lir, ki jih sicer izda za obresti na svoj dolg). Ni pa seveda izključeno, da bi lahko dosego maastrichtskih kriterijev podaljšali, vendar v nobenem primeru čez leto 1999. Zadostovalo bi 6-me-sečno podaljšanje, je zaključil Zamagni, kar bi Italiji omogočilo pripraviti tudi finančni zakon za leto 1999 in tako časovno bolje razporediti ceno sanacije javnih financ. Kapetan tržaškega košarkarskega prvoligaša Illycaffe Alberto Tonut in slikar Paolo Cervi sta pred začetkom nedeljske prvenstvene tekme v športni palači izročila nagrade likovnega natečaja Žoga pod drevesom, ki ga je lani razpisalo podjetje Illycaffe s pokroviteljstvom šolskega skrbništva. Prvo nagrado je, kot smo že poročali, osvojila slovenska učenka 5. razreda osnovne šole Alojza Gradnika na Colu Zaneta Švara, ki je na natečaju sodelovala skupno z drugimi sošolci; skupno s slovensko učenko je 1. nagrado ex aequo prejel tudi učenec 2. razreda osnovne šole C. Lona Omar Turchetti. Uspeh Zanete Švara je še toliko pomembnejši ob dejstvu, da je na natečaju s svojimi likovnimi izdelki sodelovalo kar 570 tržaških (slovenskih in italijanskih) šolarjev. Žirija natečaja, kateri je predsedoval direktor tednika Super basket Enrico Campana, je ocenila, da se v likovnem delu Zanete Švara spajajo pogumne poteze risbe z učinkovito predstavitvijo košarke, ki jo simbolizirata drevo in pa ideja o bratstvu; slika pa v celoti prikazuje prav igrivo sliko športnega srečanja. Natečaj sodi v sklop pobud pod naslovom Drevo košarke, pri katerih sodelujejo vsa tržaška košarkarska društva; njihov namen je kultivirati in valorizirati košarkarski naraščaj, ki v Trstu kar uspešno raste. Tonut izroča nagrado učenki Zaneti Švara (f. KROMA) H KROŽEK VIRGIL SČEK h Štiri nove knjige iz zbirke »belih priročnikov« Krožek za družbena vprašanja Virgil Sček iz Trsta je poskrbel za objavo štirih novih knjig iz svoje že uveljavljene zbirke »belih priročnikov«, ki je tako dosegla številko 19. V petek, 23. februarja, bodo predstavili prvo izmed teh publikacij, knjigo dr. Rafka Dolharja Leva sredina in tržaški Slovenci, prvi del. Gre za zgodovinopisno-spo-minsko obravnavo enega izmed ključnih obdobij naše polpretekle politične zgodo- vine, v katerem je bil avtor med protagonisti. O delu bodo spregovorili dr. Drago Legiša, ki je bil na slovenski strani tudi med oblikovalci levosredinske formule na Tržaškem, Ivanka Hergold, ki bo knjigo obravnavala v sklopu Dolharjevega literarnega in publicističnega opusa, in pa avtor. Moderator bo Ivo Jevnikar. Začetek ob 20. uri v Dvorani Josipa Vilfana, torej na sedežu Krožka Virgil Sček v Ul. Gallina 5 v Trstu. CCD / UVOD V VOLILNO KAMPANJO TREBČE / OSNOVNI ŠOLI RINKO TOMAŽIČ IN JULIUS KUGY Casini: lider še vedno Berlusconi Za desno sredino je televizijska »par condicio« nesprejemljiva »V polu je živahna razprava, ni pa vprašljiva Berlusconijeva vloga lidera zavezništva.« Pier Fer-dinando Casini, koordinator Krščansko-demokrat-skega centra (CCD), je včeraj odprl volilno kampanjo tržaške desne sredine. V polni dvorani pomorske postaje je v glavnem starejša publika navdušeno sprejela Casinijeva izvajanja, v prvi vrsti so govorniku pritrjevali parlamentarci desnice Menia, Vascon in Niccolini. Volitve bo zmagala politična sredina v sodelovanju z demokratično desnico, je napovedal Casini, ki je podčrtal vodilno vlogo zmernih sil, za kar ima več možnosti Berlusconi kot pa Fini. V zvezi z vprašanjem »enakih možnosti« vseh strank na televiziji pa je Casini podprl tezo zaveznika in televizijskega mogotca Berlusconija, po katerem je »par condicio« samo poskus ukinjanja pravice do svobodnega izražanja... SKR za dogovorjen volilni nastop Tržaška federacija SKP sporoča, da bo 24. februarja v Rimu vsedržavna manifestacija in da na tel. številki še sprejemajo vpisovanja za avtobuse, ki bodo peljali iz Trsta v prestolnico. Namen sobotne manifestacije je »večja vidljivost socialne levice,«, obramba plač, učinkovitejša premična lestvica, skrčenje delovnih umikov, obdavčenje rent in premoženj. V zvezi s skorajšnjimi volitvami SPK pojasnjuje, da predlaga levosredinski koaliciji dogovorjene kandidature proti desnici, o čemer je tržaško pokrajinsko vodstvo SKP razpšravljalo na včerajšnjem zasedanju. Prijateljsko srečanje šol V včerajšnjih popoldanskih urah je bilo v prostorih slovenske osnovne šole Finka Tomažiča v Trebčah prav živo in veselo; že drugič v letošnjem šolskem letu se je namreč odvijalo prijateljsko srečanje med učenci trebenske osnovne šole in učenci dveh razredov italijanske osnovne šole Juliusa Ku-gya od Banov; prvo podobno srečanje je bilo pred božičnimi prazniki, ko so se trebenski osnovnošolci podali v Bane za tradicionalno izmenjavo božičnih in novoletnih voščil. Včerajšnje srečanje je minilo v znamenju prijateljstva in veselja; otroci so v režiji učiteljic najprej zapeli in zaplesali ter se nato razdelili v sedem »delovnih« skupin, ki so se z otroško iznajdljivostjo lotile izdelovanja raznovrstnih mask; izdelali so tako dva ptujska kurenta, italijan- ske tradicionalne pulci-nello, pantaloneja in ar-lecchina ter petelina, ki se za pusta sprehaja po Beneški Sloveniji. Ena skupina pa je pripravljala razne glasbene instrumente za današnji pustni dan, ki ga bodo tudi otroci veselo praznovali po vaških ulicah in na veselih rajanjih. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo vzdušje med delom prav veselo; osnovnošolci obeh narodnosti so se med seboj bolje spoznali in stkala so se tudi nova prijateljstva, ki jih bodo učenci lahko še okrepili na že predvidenem srečanju, ki bo spomladi pri kalu pri Banih. Sodelovanje med obema šolama se je začelo pred nekaj leti prav pri omenjenem kalu, ko je osnovna šola Ju-lius Kugy od Banov dala pobudo za njegovo preureditev z namenom, da bi kal lahko ponovno zaživel. V NEDELJO IN VČERAJ / NA POBUDO DRUŠTEV Veseli pustni živ-žav Ob pustu pridejo na svoje predvsem otroci, katerim so namenjena številna rajanja. Se največ jih je bilo v nedeljo, ko so za svoje najmlajše elane priredila zabave razna športna in kulturna društva. Veselo pustno popoldne je v nedeljo priredila tržaška Športna šola v sodelovanju s KD Škamperle, otroško rajanje je bilo na Stadionu 1. maja (foto KROMA). V nedeljo so se mlade maske na pobudo KD F. Venturini zabavale tudi v Centru A. U. Miro pri Domju, nedeljsko zabavo je poživel Čarodej Vikj, podobno rajanje pa bo tudi danes popoldne. Otroško pustno rajanje sta v nedeljo v društvenih prostorih priredili tudi društvi Prešeren iz Boljunca in Vigred iz Sempolaja. Za svoje najmlajše člane pa je poskrbela tudi slovenska skavtska organizacija, ki je priredila nedeljsko pustovanje v Nabrežini za volčiče in veverice. Včeraj je bil otroški pustni ples v prostorih skedenj skega društva Grbec, kjer je kot animator sodeloval Franko Korošec. Danes popoldne pa bodo otroški plesi v Ljudskem domu v Trebčah, v dijaškem domu »Srečko Kosovel«, v Srenjski hiši v Mačkoljah in v domu Ukmar pri Domju. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ Športna Sola trst KD ŠKAMPERLE Pust na 1. maju Danes, 20. februarja: od 20. ure dalje: tradicionalno pustovanje Igra Adria kvintet. Za danes priporočamo rezervacijo miz na tel. št. 51377 KD F. VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z ansamblom ADRIA KVINTET danes, 20. t. m., od 15. do 18. ure v Centru A. U. Miro pri Domju. SKD BARKOVLJE prireja na sedežu TPK Sirena dan slovenske kulture Z ROKO V ROKI ZAPLEŠIMO KOLO LJUBEZNI. Nastop ZPZ I. Grbec iz Skednja, uvodna misel Saša Martelanc v soboto, 24. t. m., ob 20.30. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 20. februarja 1996 PUST Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.38 - Luna vzide ob 7.31 in zatone ob 19.47. Jutri, SREDA, 21. februarja 1996 PEPELNICA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zračni tlak 997,1 mb pada, veter jugovzhod-nik 25,6 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, v jutranjih urah je padlo 6/10 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Riccardo Tossut, Simone Castellano, Jasmine Shantara Zivich, Nicolo Peroncini, Elisa Slo-bic, Alexander Sardo, Carol Terzoni. UMRLI SO: 86-letni Vit-torio Dal Ben, 69-letna Marina Slama, 75-letni Giuseppe Cain, 64-letni Ettore Apollonio, 75-letni Luigi Dolcetti, 87-letna Libera Valenti, 101-letna Maria Valente, 81-letna Antonia Hrovatin, 88-letna Anna Maria lelovcich, 65-letna Silva Biondini, 86-letni Vincenzo Berlingerio, 83-letni Danilo Drozina, 89-letna Giovanna Pagnucco, 100-letni Matteo Rivoli, 79-letni Mario Do-minissini, 70-letni Bruno leralla, 81-letna Marianto-nia Neglia. ; ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 19. , do NEDELJE, 25. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 368647), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Lungomare Venezia 3 (Milje). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR - 15.30, 18.30, 21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro, Val Kilmer. EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »La dea dell’amore«, r-i. Woody Alton. AMBASCIATORI 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Pensieri pericolosi«, i. Mi-chelle Pfeiffer. NAZIONALE 1 - 15.40, 17.50, 20.00, 22.15 »La sindrome di Stendhal«, r. Da-rio Argento, i. Asia Argento, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2-15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »Corsa-ri«, i. Geena Davis, Matthew Modine. NAZIONALE 3 - 15.20, 17.00 »Babe, un maialino coraggioso«; 18.45, 20.30, 22.15 »I laureati«, i. Maria Grazia Cucinotta, Gianmar-co Tognazzi. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Despe-rado«, i. Antonio Banderas. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tre uomini e una porco-na«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.50, 22.10 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Ku-sturica. LUMIERE - 16.00, 18.45, 21.30 »Lo sguardo di Ulis-se«, i. Harvey Keitel. 'iM PRIREDITVE KD S. ŠKAMPERLE vabi na predstavitev beležnice Alda Rupla ZAZNAVE IN ODTENKI , ki bo v Četrtek, 22. t. m. v drustvenh prostorih, Vrdelska cesta 7. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA V. SCEK vabi na predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja LEVA SREDINA IN TRŽAŠKI SLOVENCI v petek, 23. t. m. v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu. O njej bodo spregovorili dr. Drago LegiSa, Ivanka Hergold, avtor dr. Rofko Dolhar in moderator Ivo Jevnikar. Začetek ob 20. uri. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi na predstavitev pesmarice ZA STARO PRAVDO, ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Pesmarico bo predstavil Hum-bert Mamolo. Sodelovali bodo: vokalna skupina Re-sonet, ki jo vodi Aleksandra Pertot, MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča skupina trobil, recitatorja Jan Leopo-li in Tamara Kosič. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na POČASTITEV DNEVA SLOVENSKE KULTURE. Prireditev bosta oblikovali OS A. Gradnik - Repenta-bor, MePZ Repentabor MPZ Doberdob in mladi recitatorji KD Kraški dom. SKD PRIMOREC iz Trebe v sodelovanju s Študentovsko organizacijo univerze v Ljubljani in Društvom izseljenih in zamejskih študentov vabi na predstavo igrivih studentov 3. letnika akademije za gledališče, film in televizijo MO-LIERE, ŽLAHTNI MEŠČAN ( komedija balet), ki bo v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SKD TABOR - Opčine -v nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri bo gostovalo Beneško gledališče z narečno komedijo, ki jo je napisala Bruna Dorbolo za ugriet dan emigranta - vsakoletno srečanje, ki nam daje ku-ražo z naslovom VSAK MINUT JE NA PALANKA. Režija Marijan Bevk, ob strani mu je stala Marina Cernetig. Polnoštevilna udeležba publike bo na spo-duden izkaz solidarnosti beneškim vitalnim rojakom. S3 ČESTITKE Danes bo ugasnil deset let EDVIN STOKA s Konto-vela. Da bi bil vedno priden in vesel v šoli in doma mu iz srca voščijo noni Zora in Albina ter vsi, ki ga imajo radi. S IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 25. t. m. avtobusni izlet v Forni di Sopra ob priliki 15. zamejskega prvenstva. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah do srede, 21. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859 ali 299573. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča elane, da zapade 10.3.96 rok za vložitev prošenj za premestitev ( do 10.4.96 je rok za morebitni preklic vložene prošnje). V uradu SSS je na razpolago okrožnica, ki ureja premestitve učnega in neuCnega osebja. Šolsko skrbništvo je javilo, da trenuno nima obrazcev za premestitve, najbrž bodo na razpolago v teku naslednjega tedna. Urnik urada SSS je nasledji: vsak torek od 16. do 17.30 Avtobusni velikonočni izleti ROGAŠKA SLATINA - od 31.3. do 8.4.96 - 678.000 lir; MALI LOŠINJ - od 5. do 8.4.96 - 268.000 lir; KRANJSKA GORA - od 5. do 8.4.96 - 229.000 lir; BLED - od 6. do 8.4.96 - 286.000 lir. Na razpolago so vam še razno razni programi ter letalske vozovnice za vse destinacije. Prodaja letalskih vozovnic za linijo Trst - Beograd. Potovalni urad AURORA - ul. Milano 20, tel. 631300. in vsako soboto v jutranjih urah, Ul. Carducci 8, tel. 370301. □ OBVESTILA KD LONJER - KATINA- RA prireja danes, 20. t. m. od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljene male maske! KD PRIMORSKO priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE ... ZABAVA TUDI ZA ODRASLE danes, 20. t. m. v Srenjski hiši v MaCkoljah od 16. ure dalje. Toplo vabljeni! V BORIS SPORTS CLU-BU bo danes pustno rajanje. Pustne šeme toplo vabljene! PUSTNI ODBOR Prosek-Kontovel vabi na pustni pogreb, ki bo jutri, 21. t. m., ob 14.30 pri Društveni gostilni na Kontovelu. KD F. PREŠEREN iz Boljunca - Jutri, 21. t. m., ob 14.30 bo na “Gorici" v Boljuncu deseti spust pusta iz Boljunika v vesolje. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC prireja OTROŠKO PUSTNO RAJANJE danes, 20. t. m.od 15. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Otroci pridite, ker bodo vesele igre. Glasbena matica čestita in voSči svojemu umetniškemu vodji Stojanu Kuretu in njegovi izvoljenki vse najboljše na novi življenjski poti Danes slavita 25 let skupnega življenja Ana in Davorin Scroccaro Se veliko sreče in skupnega zadovoljstva jima želi PD Slovenec OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo danes, 20. t. m. od 15. do 18. ure v slovenskem dijaškem domu S. Kosovel v Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. Ob prijetnem rajanju s klovnom Pikijem bo obilo zabave z bogatim sreColovom. VESELO PUSTOVANJE V TREBČAH - uCenci in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo vaščane, da bodo danes male maske obiskale vse domove. VODSTVO SZSO vabi vse elane skupnosti voditeljev tehničnih vodstev in vse starejše elane organizacije na 1. predvelikonocno srečanje, ki bo v Četrtek, 22. t. m., ob 19.30 v MarjaniSCu na Opčinah. V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri začel teCaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231. KRUT obvešča elane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gra-dežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari obiskovalci naj svojo'prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. 3720062. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah. Ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet” bo pel slovenski pevec Braco Koren. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. OB PRILIKI dneva žena priredi SKD VIGRED v soboto, 9. marca, ob 20. uri DRUŽABNOST z večerjo in plesom z narodno-zabav-nim ansamblom v kmečkem turizmu Švara v Trnovci. Za rezervacije pustiti sporočila na telefonski tajnici št. 200071. MALI OGLASI tel. 040-361888 DVE TELETI 14 dni stari prodam: sivorjave pasme po 7.000 lir kg, limousine po 8.500 lir kg. NIVA 4x4, 68.000 km, beto barve, letnik 90 v odličnem stanju, VOLVO 740 tubo intercooler, letnik ’85, srebrno metalizirane barve, prodam. Tel, St. 040/228932, Draga 31, ob uri obedov. PRODAM golf 1600 bele barve, pet vrat, letnik november ’89. Tel. št. 200783. 28-LETNI kuhar, resen z dolgoletno izkušnjo na potniških ladjah isce zaposlitev, tudi partime. Tel. št. 0431/96570. ISCEM star železni dvokolesni ročni voziček za kmečka opravila. Klicati od jutri dalje v zgodnjih jutranjih urah na št. 327091. POHISVO z izrednimi popusti, raznovrstno novo rabljeno in tudi avtentično starinsko. Tel. št. 54390. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Voldlrivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 TROSOBNO stanovanje na OpCinah dajem v najem za ambulanto ali urad. Tel. št. 420604 ob večernih urah. KREPKO zaokrožite vašo plaCo s promocijo kvalitetnih visoko potrošniških proizvodov, brez vsake obveznosti javite se za informativni sestanek na tel. št. 040/764055 g. Martin. OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vas 7. OSMICO sta odprla v Borštu Diko in Jordan Žerjal. OSMICO je odprl Igor Grgič, PadriCe 139. ToCi belo in Cmo vino. OSMICO je odprl Josip Berdon, Pulje pri Domju 123. DELUJE dobro založeni kiosk v Domju J. Ukmar -Ul. Soncini 112. Odprto danes od 18. ure dalje. PRISPEVKI Ob 4. obletnici smrti Ferdinanda Košute darujeta žena Zofka Cernjava Košuta in vnuk Fabio 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB, 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu in 25.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Silvan in Marija Žagar darujeta 25.000 lir za SKD Lipa. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob obletnici smrti drage mame Albine Guštin daruje hčerka Gracijela z družino 30.000 lir za Stadion 1. maj. Namesto cvetja na sveži grob Anastazije antonic daruje družina Terčon 50.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. V spomin na Anastazijo Antonic darujejo Marija, Dorina in Paulo 30.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. V spomin na Biženo Kralj Peric daruje aldo Ban z družino 200.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. V spomin na Mirka Vodopivca daruje Pina Pertot 20.000 lir za popravilo SKD Barko vij e. Namesto cvetja na grob Danila Guština darujeta Egon in Romana 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Marije KrižmanCiC Vodopivec darujeta Egon in Romana 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V spomin na Danila Guština darujeta Ernesta in Lado 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Alberta (Berta) Baracci daruje Jušta Blažič 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Stanke Stubelj daruje Justa Blažič 30.000 lir za KD RdeCa zvezda. V spomin na ljubljeno Boženo daruje mož Iztok z družino 200.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Anastazije Antonic daruje Irena Kralj por. Metlikovec 100.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi. V spomin na Stano Stubelj Budin darujeta Janko in Marija Rebula 30.000 lir za KD Rdeča zvezda. V spomin na Marico Obad daruje Danica (Bajta 63) 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. V spomin na Stano Stubelj Budin darujeta Franjo in Pepka 30.000 ir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. Pierija in Marjan darujeta 50.000 ir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu. Namesto cvetja na grob Stane Budin daruje Zveza upokojencev CGIL za Zahodni Kras 50.000 ir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Saležu.V spomin na MariuCo Felcaro CaC daruje družina Maga-gnato 30.000 lir za MPZ Vesela pomlad. V počastitev spomina Božene Kralj Peric daruje družina Magagnato 30.000 lir za CPZ Sv. Florjan - Bani. V spomin na vnuka Uroša Košuta daruje nona Karla 10.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Guerina Sedmaka - Vojka, borca 19. Kosovelove brigade, padlega na Poreznu - Cerkno, na Edvarda Bizina, borca 19. Kosovelove brigade, padlega na Poreznu, na Emila Sedmaka, borca II. brigade VDV, padlega v Zgoniku, na Adolfa Sedmaka, borca Gradnikove brigade, umrlega v Buchenvvaldu ter na Stanka Vidonija, Luciana Košuta SimCevega ter na vse borke in borce darujejo soletniki 100.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. t Zapustil nas je naš dragi Mario Furlani Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo svojci in sorodniki Trst, 20. 2. 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 NOVICE TRŽIČ / LEGAMBIENTE OB SV. VALENTINU, PRVEM POMLADINU Nagrade za diplomante s področja gospodarskih ved Prefektura obvešCa, da je Ministrstvo za proračun in gospodarsko načrtovanje razpisalo deset denarnih nagrad (vsaka v znesku dveh milijonov lir) za diplomske naloge s področja gospodarskega načrtovanja, politike gospodarskega razvoja, politike javnih del in posegov na manj razvitih področjih. Pri natečaju lahko sodelujejo študentje, ki so diplomirali v lanskem letu na univerzah, oziroma drugih visokošolskih zavodih v Italiji. Ob pustni prireditvi v Tržiču danes tudi poseben poštni žig Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo v torek, 20. t.m. ob tradicionalni pustni prei-reditvi v Tržiču in filatelistični razstavi, ki jo prireja tamkajšnji filatelistični krožek, odprli potujoči začasni poštni urad . Deloval bo od 9.30 do 15.30 na Trgu Republike. Ob tej priložnosti bodo pošiljke žigosah s posebnim priložnostnim žigom. Doberdob jutri pogreb Lovreta Pustni odbor v Doberdobu urejuje še zadnje formalnosti v zvezi z jutrišnjim pogrebom strica Lovreta, ki je bil pravi mandeljc, kljub spoštljivi starosti. Pogreb bo jutri, ob 14.30 z običajnega mesta na glavni ulici. Sprevod z Lovretom bo obšel vse vaške osmice in gostilne, pokojniku bodo zatem sodih in ga obsodih. Iz pogrebnega odbora so nam sporočili, da so po posebnih zvezah dobili zagotovilo, da bo vreme jutri drugačno, za vsak primer pa imajo tudi rzervno rešitev: v slučaju dežja se bo dogajanje preselilo pod streho. Policija zaprla tolminsko igralnico Paradiso V Novi Gorici so včeraj, na tiskovni konferenci, povedali, da so pred tednom dni kriminalisti in inšpektorji zaprli igralnico Paradiso v Tolminu. Po ne-dokončnih informacijah je igralnica utajila za preko petsto milijonov tolarjev davkov. "Poseg” so delavci Ministrstva za notranje zadeve opravili 10. t.m. Ugotovili so, da je takrat delalo 119 raznih igralnih avtomatov (vseh je menda nekaj nad 200). Tisto noč je redno delalo v lokalu 26 oseb, ugotovi-li so nadalje prisotnost desetih ruskih artistk, ki so jih že izgnali iz države, zaradi neurejenih, oziroma neveljavnih listin, pri igrah na srečo pa so pomaga-li tudi krupjeji s Hrvaške, menda brez rednega dovoljenja za delo. Podjetje Paradiso, ki je v lasti Kompas Hertza in srbskega, oziroma ameriškega magnata Stevana Stojanoviča je imelo redno plačano takso za 15 igralnih avtomatov, vse ostalo je bilo ilegalno. Umor Nade Trepič - od včeraj ena oseba v pripora V preiskavi glede umora 17-letne Nade Trepič se je včeraj odprlo novo poglavje. V priporu je namreč B.Z. iz Bilj. Priprh so ga včeraj, podrobnosti pa žal niso znane. Nado Trepič dijakinjo novogoriške trgovske šole, ki je sobotni večer preživela s prijatlji v nekem novogoriškem lokalu, je v nedeljo zjutraj našel mrtvo očim in to na travniku v bližini domače hiše pri Žigonih. Huda zvočna onesnaženost ■ Visoka koncentracija izpušnih plinov v centru Tržiča Ob koncu prejšnjega tedna se je v Tržiču zaključila pobuda "Zeleni vlak”, ki sta jo pripravila Legambiente in Državne železnice. Prvič v osmih letih odkar traja akcija osveščanja, je vlak stal na tržiški železniški postaji, kjer so si ga z zanimanjem ogledali učenci in dijaki tržiških osnovnih šol in tudi iz Slovenije in tudi predstavili nekaj zanimivih načrtov s področja okolja. Postanek v Tržiču so znanstveni sodelavci Zelenega vlaka uporabili za različne meritve onesnaženosti ozračja, za ugotavljanje stanja na področju prometa, za razpravo o aktualnem vprašanju načrtovane gradnje plinskega terminala. Včeraj opoldne je bila na županstvu tiskovna konferenca, kjer so predstavili izsledke, ki potrjujejo, da stopnja onesnaženosti, zlasti akustične, dosega zaskrbljujočo raven. Koncentracija strupenih plinov v središču mesta dosega stopnjo, ki se približuje (v določenih pogojih celo presega) po zakonu določeni zgornji meji koncentracije. Zaskrbljujoč je zlasti podatek o zvočni onesnaženosti je na včerajšnjem srečanju povedala Bea-trice Fabbretti. Tako so na dvorišču vrteča v ulici Duca d’Aosta namerili občasno tudi 73, 3 decibelov, kar znatno presega mejo, ki jo določa zakon. Meritve stopnje akustične onesnaženosti v okolici termocentrale so dale sicer nekoliko nižje vrednosti, vendar pa je ropot, ki prihaja iz objekta za proizvodnjo elektrike kostanten in zato toliko bolj nevaren. Prisotnost izpušnih plinov in prašnih delcev je v središču mesta zelo velika. Tako je koncetracija dušikovih spojin 16. februarja kar nekajkrat presegla najvišjo dovoljeno. Izredno visoka je koncentracija delcev ogljikovih hidratov, kljub temu, da je gostota prometa relativno nizka. Praktični preizkus o najbolj primernem in hitrem prevoznem sredstvu pa je samo potrdil, da je tudi v takih srednje velikih mestih kolo najbolj primerno sredstvo, pred mopedom, avtobusom in avtomobilom. Anketa o terminalu Med zagovorniki načrtovane gradnje plinskega terminala SNAM v industrijski coni v Tržiču in nasprotniki tega velikega gradbenega posega v prostor ni velike razlike. Tako izhaja iz ankete, ki jo je te dni opravil dnevnik II Piccolo. V uredništvu so prejeli 3.900 glasovnic. 2067 bralcev se je izreklo za terminal, 1832 proti, neodločen odgovor (ne vem) je poslal samo en bralec. Referendum o gradnji objekta je že pred meseci napovedala tržiška občinska uprava. V kraju pod Sabotinom so v nedeljo pripravili prvo letošnjo šagro V soboto večer o Ketteju in Cankarju Stmavrci so tudi letos ostali zvesti dolgoletni tradiciji in priredili šagro ob sv. Valentinu. Praznovanje se je pričelo že ob koncu prejšnjega tedna, ko so odprli razstavo del ljudskega umetnika Mirka Maraža in ko so prisluhnili nastopu dveh zborov. V soboto, 17. t.m. so priredili kulturni večer z recitacijami in pevskimi točkami in počastili 120-letnico rojstva Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja. Ob tej priložnosti so nastopili recitatorji in pevci. V nedeljo je bila v domači cerkvi slovesna maša, pri šoli pa so pripravili šagro ter številnim obiskovalcem postregli z domačim vinom, dobrotami na žaru in znanimi štruklji. Dobre volje ni manjkalo pri nobenem omizju, kakor je razbrati tudi iz obrazov na gornji sliki (foto Bumbaca). B PRIREDITVE SKD KREMENJAK vabi na zaključno prireditev pustovanja pustovanje v Jamljah. Zabaval vas bo Kraški kvintet z Bracom Korenom. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole (Prvomajska 20), kjer bodo delovali tudi bogato založeni kioski. KD OTON ZUPANČIČ vabi na otroško pustno rajanje, v torek, 20. februarja od 15. ure dalje v domu Andreja Budala v Standrežu. PD RUPA-PEC organizira kulturni večer, v petek, 23. februarja ob 20.30 v Rupi. Nastopili bodo: moški pevski zbor M. Filej, mešani zbor Rupa-Peč, časnikar Saša Martelanc z govorom in recitatorji. M IZLETI PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Olge Cijan vd. Ož-bot iz Rupe, daruje družina Baldan 50 tisoč lir za MePZ Rupa-Peč. Namesto cvetja na grob Pepce Mučič daruje družina Mučič 50 tisoč lir za MePZ Oton Zupančič. Namesto cvetja na grob Pepce Mučič daruje družina Baldan 50 tisoč lir za MePZ Oton Zupančič. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV SZ Dom - Gorica priredita danes, 20. februarja 1996,ob 15.00 uri v Kulturnem domu v Gorici Veselo pustovanje Program: animacija, ples -BOGAT SRECOLOV Vabljeni! V ZNAMENJU POLITIČNE SATIRE, PA TUDI VESELJA IN ZADOVOLJSTVA Spored zanimivih pustnih prireditev Nedelja je bila tudi na Goriškem, v znamenju številnih pustnih prireditev. Od deset do dvanajst tisoč ljudi je spremljalo trideseti sprevod pustnih voz v Romansu. Prireditev je bila letos še posebej privlačna; priznati je treba, da so so se sodelujoče skupine izredno potrudile. Žirija je prisodila prvo mesto vozu, oziroma skupini "Dežela smehljaja” iz Fiumi-cella in v kateri je sodelovalo preko sto oseb. Drugo mesto je šlo vozu iz Starancana "Balada do mar”. Zamisel so povzeli po nedavnih do- godkih na otočju Mururoa. V sprevodu sta sodelovala tudi dva vozova s Tržaškega: s Trnovce in Sempolaja. V Gorici se je pustna nedelja odvijala nekoliko drugače: dogajanje je bilo razkropljeno na različnih krajih. Najbolj živo je bilo na gradu, kjer so nastopali telovadci. nalni sprevod voz, točno ob klovni, rokohitrci itd. Nasto- 12. uri pa bo na glavnem trpe si je ogledalo okrog dva gu branje oporoke Sior An- tisoč ljudi. zoleta. V primeru slabega Danes bo pustno prazno- vremena bo sprevod b sobo-vanje - ne glede na vreme - to, 24. t.m. (Foto Bumbaca-doseglo višek. Osrednja pri- prvouvrščeni voz v Roman-reditev bo v Tržiču, kjer se su, levo, nastop na gradu v bo ob 13.45 pričel tradicio- Gorici, desno). SPD GORICA -Smučarski odsek sporoča, da bo avtobus za Forni di Sopra, v nedeljo, 25. t.m., odpeljal ob 6.30 iz Sovodenj, skozi Standrež in ob 6.45 iz Gorice (s Korna). Na razpolago je še par mest. DRUŠTVO KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ, vabi člane in prijatelje na izlet v Prago, z ogledom taborišča Mathausen, ki bo od 25. do 28. aprila. Informacije in prijave pri Ljubici Butkovič, tel. 882302 do 28. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO organizira celodnevni izlet v petek 8. marca, v Susegano pri Coneglianu. Obiskali bodo muzej starega kmečkega orodja ter krajevnih obrti. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do 28. februarja. KINO GORICA CORSO 18.45- 22.00 »Heat - la sfida«. Al Racino in Robert De Niro. H3 OBVESTILA KSD VIPAVA prireja tečaj kotalkanja, ki se bo začel 1. marca in bo trajal dva meseca. Vabljeni so otroci od 4. leta dalje. Za kotalke bodo poskrbeli organizatorji. Potekal bo v občinski telovadnici v Sovodnjah. Informacije pri Barbari tel. 882091 in Marinki tel. 882043. KD OTON ŽUPANČIČ organizira tečaj prve pomoči. Informacije boste prejeli na prvem srečanju, ki bo 4. marca ob 20.30, v prostorih doma A. Budal v Standrežu. CJ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. POGREBI Danes, ob 13.15, Fran-cesco Famea, iz splošne bolnišnice v Romans. TRGI / POPOLNOMA NEGATIVEN ZAČETEK TEDNA Politika in dolar zadušila liro in milanski delniški trg Marka se priblužuje 1.100 liram, borza izgubila skoraj 2 odstotka ■STAT: danes podatki o cenah pri proizvajalcih, jutri pa o inflaciji RIM - Po januarskem premora se danes začenja posebno intenzivno obdobje za statistično spremljanje gibanja cen v Itabji. Statistični zavod Istat bo danes objavil indekse cen pri proizvajalcih in v prodaji na debelo za pretekli januar, jutri pa bodo končno znani tudi podatki o januarskem gibanju cen v Široki porabi. Do zamude je prišlo zaradi zamenjave računske osnove za statistično določanje inflacijske stopnje, kar seveda pomeni, da bo podatke poslej težko primerjati z enakimi iz preteklih let. Pričakovanje za Istatove podatke je kljub temu zelo veliko, saj bo na njihovi osnovi mogoče predvideti perspektivo za naslednje mesece; inflacijsko stopnjo za februar bo Istat objavil 6. marca. MILAN - Negativni trend, ki se je uveljavil na italijanskih trgih v preteklem tednu, se nadaljuje tudi na začetku novega tedna, in to s kar težkimi izgubami tako na denarnem kot na finančnih trgih. Lira Se naprej popušča v menjavi z vsemi glavnimi bankovci, pri čemer ji novo Sibljenje ameriškega dolarja seveda ni v pomoč. Po tečajnici Banke Italije je dolar včeraj celo nekaj izgubil (veljal je 1.581,09, v petek pa 1.585,42 lire), vendar je kasneje lira še ošibela, tako da se je zeleni bankovec povzpel na 1.582,25 lire. Veliko slabši je seveda včerajšnji obračun tečaja z marko, ki je po tečajnici centralne banke veljala 1.094,79 lire, več kot 10 lir manj kot v petek (1.082, 20), a se je ob 17.30 dvignila že na 1.096,50 lire in se torej začela spet nevarno bližati meji 1.100 lir. Glavno krivdo za tako slab začetek tedna pripisujejo analitki političnim razmeram, ki so že izrazito predvolilne, drugi vzrok pa je, kot rečeno, popuščanje dolarja, ki je včeraj - ko so bili trgi v ZDA zaradi praznikla zaprti - padel tako do jena kot do marke. Težak je tudi obračun včerajšnjega borznega sestanka, kjer je Mibtel izgubil 1, 96 odstotka, Mib-30 pa je nazadoval za 2, 05 odstotka. Močan padec je doživel tudi trg državnih vrednotnic, medtem ko so bili posli na milanski borzi zelo razredčeni, s komaj 470 milijard lir vrednimi posli. Negativne so bile delnice vseh glavnih družb, z izjemo Fiatovih, ki vlagatelje zanimajo predvsem zaradi napovedi o prestuk-turiranju turinske industrijske grupe. ____TRGOVINA / ZARADI KONCENTRACIJE TRGOVSKIH DEJAVNOSTI_ Tudi v Italiji se število trgovin iz leta v leto nezadržno krči GORICA - Gospodarski razvoj gre nezadržno svojo pot. V Združenih državah Amerike, ki velja za državo, v kateri prevladuje skrajni individualizem, so samostojne trgovine že skoraj redkost. Kamor pogledaš, boš naletel na podobne napise nad trgovinami. Samostojni trgovci padajo v mreže teh trgovskih kolosov in čeprav so solastniki in upravitelji supermarketa ali male trgovine, so popolnoma odvisni od velike finančno-trgovske družbe. Podobno se dogaja v Nemčiji in še posebno v Franciji, kjer so najbolj sledili temu ameriškemu zgledu. Tudi Italija gre po tej poti. Dovolj je, da pogledamo v velike trgovske centre, ki so bili zgrajeni zunaj velikih mest. Velike samopostrežne trgovine v njih pripadajo le nekaj velikim trgovskim mrežam. V vsakem takem centru je tudi do 80 malih trgovin, dober del teh pa ima nad vrati napis te ali one velike italijanske trgovske firme. Tudi butike v mestnih središčih gredo po tej poti. Imena znanih modnih krea-torjev niso več le na etiketah oblek in čevljev, ampak tudi nad vrati trgovine. Mali trgovec je le na videz samostojen, dejansko je popolnoma odvisen od velike mreže. V zadnjem času so prišli še takoime-novani »hard discount«, kjer prodajajo blago, ki ni reklami-zirano, v marsikaterem primeru pa ni tako kvalitetno, kot tisto, ki ga prodajajo v normalnih trgovinah. Cene so seveda nižje in to privabi kupce. Prav zaradi tega v Italiji že nekaj let število trgovin upada. V Franciji je to že za nami. V letu 1993 je bilo v Italiji 860 tisoč prodajaln. Lani jih je bilo registrirano le še 760 tisoč, po nekaterih analizah pa naj bi se njihovo število do leta 1998 znižalo na 647 tisoč. Najbolj naj bi bile prizadete trgovine z živili; od 249 tisoč v lanskem letu naj bi leta 1998 padle na manj kot 200 tisoč. Slo bi torej za 20-odstotno znižanje njihovega števila. Pojav je na dlani tudi pri nas. Ze lani smo na Goriškem ugotavljali, da so male trgovine skoraj izginile iz slovenskih vasi. Ce so bili v letih, so se trgovci upokojili. Drugače niti ni šlo. Pred leti so naši ljudje hodili kupovat živila čez mejo, v jugoslovanske supermarkete. Danes se to ne splača, saj v Gorici celo steklenica iz Slovenije uvožene Radenske stane precej manj kot v Novi Gorici, da o ja-bolkah ali krompirju sploh ne govorimo. V Italiji pa je zanimivo tudi to, da predvidevanja, ki kažejo, da bo v prihodnjih letih vedno manj malih trgovin vseh vrst, predvidevajo zmeren porast števila supermarketov (od 5.453 na 5.800) in tr- govskih centrov (od 220 na 274). Številke so minimalne v primerjavi s tistimi, ki se nanašajo na vse trgiovine. Treba pa je upoštevati, da en sam nakupovalni center »odsluži« več kot nekaj sto malih trgovin. Ce je prej trgovinica dajala včasih skromen, včasih dober zaslužek eni družini, so zaposleni v teh trgovskih centrih skoraj v celoti odvisni delavci in torej odvisni tudi od dobre volje finančnikov -upraviteljev teh centrov. Primer nekdanjega Berlusconijevega centra pri Vidmu, kjer so komaj nekaj mesecev po odprtju poslali domov cel kup prodajalk, je zelo zgovoren. Vprašati pa se je treba, ali je sploh možno upiranje takšnemu razvoju. Tisoči parkiranih vozil pred trgovskimi centri nam ne dajejo odgovora, ali pa nam ga dajo na zelo zgovoren način. Marko VValtritsch TOR SRE ČET PET PON | I 15 70,2 158 52,1 158 V 59,7 151 35,4 158 1,1 m tz Ir 10 DM X 53,6 io; r6,6 108 13,6 10f ialillllilfi 32,2 109 L1 H ISTAT / PODATKI Gospodarska rasi se upočasnjuje tudi v Italiji RIM - Podatki, ki jih je zavod Istat včeraj objavil o gibanju industrijske proizvodnje v lanskem decembru, potrjujejo, da se gospodarska rast upočasnjuje tudi v Italiji. V zadnjem mesecu lanskega leta se je namreč industrijska proizvodnja v primerjavi z decembrom 1994 zmanjšala za kar 2,5 odstotka, čeprav ostaja stopnja njene rasti v vseh 12 mesecih lani kljub temu visoka, saj je dosegla povprečno 5,3-odstot-no rast v primerjavi z letom prej, ko je bila njena rast 5,2-odstotna. Največ je k tako dobremu letnemu rezultatu prispeval močan pospešek v rasti industrijske proizvodnje v prvem trimesečju leta 1995. Istat opozarja, da je treba pri občutnem zmanjšanju industrijske proizvodnje v lanskem decembru upoštevati dva delovna dneva manj kot decembra 1994, ko jih je bilo 20. Povprečna dnevna proizvodnja se je namreč tendenčno povečala za 6,3 odstotka, medtem ko se je splošni indeks povprečne proizvodnje, očiščen sezonskih vplivov, povišal za 3,3 odstotka. Najbolj se je v lanskem letu povečala proizvodnja mehanskih strojev in naprav (+18,2%), sledijo naprave za urade in obdelavo podatkov (+13,5%), avtomobili (+9,8%), ostala prevozna sredstva (+9%), oblačila (+8,3%), električni stroji in naprave (+7,3%) in sroji za obdelavo nekovinskih rudnin (+6,7%). Ce pa se omejimo samo na december, se je najbolj povečala proizvodnja naprav za urade in za obdelavo podatkov (za 15,3%), medtem ko se je zmanjšala avtomobilska proizvodnja (-12,6%). Med industrijskimi vejami, ki so doživele porast, so še proizvodnja mehanskih strojev in naprav (+11,5%), kovinskih proizvodov (+6,4%), oblačil (+3,9%) in proizvodnih sredstev brez avtomobilov (+3,6%). Negativno rast pa so decembra doživeli sektorji gume in plastičnih mas (-16,9%), papirja (-15,1%), tekstila (-11,3%), kovinarstvo (-11,2%) in založništvo s tiskom (-9,6%). I Kazalci po ekonomski namembnosti dobrin pa kažejo za december 1995 tendenčno povišanje proizvodnje investicijskih dobrin (+13,8%), medtem ko se je zmanjšala proizvodnja vmesnih dobrin (-6,4%) in blaga za široko porabo (-4%). Se bolj se je proizvodnja investicijskih dobrin povečala na letni osnovi, in sicer za 14,3 odstotka, bolj umirjeno pa sta rasli proizvodnja vmesnih (+4,0%) in končnih potrošnih dobrin (+3,3%). 19 FFRPIIAI? 199rS v LIPAH 5 s valuto nakupni prodajni $ ? ameriški dolar 1561,00 1609,00 nemška marka 1077,00 1110,00 1 francoski frank 312,00 322,00 bI holandski gulden 962,00 991,00 £ o 'p s. belgijski frank 52,00 54,10 gg funt šterling 2417,00 2491,00 S cp irski Šterling 2502,00 2578,00 B S danska krona 278,00 287,00 ii grška drahma 6,40 6,80 kanadski dolar 1131,00 1166,00 japonski jen 14,80 15,40 švicarski frank 1323,00 1363,00 11 y a. avstrijski šiling 151,10 157,70 non/eška krona švedska krona 246.00 227.00 254.00 233.00 $ n portugalski escudo 10,30 10,70 — španska pezeta 12,70 13,30 1 avstralski dolar 1182,00 1218,00 5 madžarski florint 11,00 14,00 1 slovenski tolar 11,40 11,90 s hrvaška kuna 265,00 290,00 19. FEBRUAR 1996 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1570,00 1600,00 nemška marka 1086,00 1104,00 francoski frank 312,00 322,00 holandski gulden 960,00 985,00 belgijski frank 52,13 53,93 funt šterling 2412,00 2492,00 irski šterling 2496,00 2591,00 danska krona 278,00 288,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1129,00 1164,00 švicarski frank 1327,00 1352,00 avstrijski šiling 152,77 157,27 slovenski tolar 11,60 12,00 19. FEBRUAR 1996 V URAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1581,090 — ECU — 2003,560 — nemška marka — 1094,790 — francoski frank — 317,710 — funt šterling — 2450,370 — holandski gulden — 977,610 — belgijski frank — 52,619 — španska pezeta — 12,964 — danska krona — 282,890 — irski funt — 2523,100 — grška drahma — 6,573 — portugalski escudo — 10,499 — kanadski dolar — 1140,350 — japonski jen — 15,156 — švicarski frank — 1374,900 — avstrijski šiling — 155,670 — non/eška krona — 250,150 — švedska krona — 229,990 — finska marka — 349,030 — avstralski dolar 1192,930 — 16. FEBRUAR 1975 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4625 14665 1.4705 funt šterling 2.2528 2.2598 2.2668 irski funt 2.3180 2.3250 2.3320 kanadski dolar 1.0583 1.0623 1.0663 nizozemski gulden 89.195 69.305 89.415 švicarski frank 122.57 122.67 122.77 belgijski frank 4.8520 4.8620 4.8720 francoski frank 28.989 29.049 29.109 danska krona 25.790 25.850 25.910 norveška krona 22.838 22.896 22.958 švedska krona 21.166 21.226 21.286 italijanska lira 0.0210 0.9859 0.9293 avstrijski šiling 14.199 14.219 14.239 španska peseta 1.1830 1.1870 1.1910 portugalski escudo 0.9584 0.9614 0.9644 japonski jen 1.3887 1.3902 1.3917 finska marka 31,940 32.020 32.100 LAHKA GLASBA / SANREMO ZA NAJMLAJŠE / GALEB Tudi letos neizbežni »festival festivalov« Vodi ga Pippp Baudo - Nastopilo bo več gostov Bruce Springsteen, najuspešnejši ameriški kantavtor, bo drevi ob približno 20.40 otvoril 46. izvedbo Festivala italijanske popevke v Sanremu. Pippu Baudu, ki je že nekaj let vsemogočni voditelj Sanrema, je uspelo dobiti enega med najbolj cenjenimi glasbenimi ustvarjalci na svetu. Privrženci avtorske glasbe od vedno nasprotujejo Sanremu, češ da ne prikazuje realnega stanja glasbene proizvodnje v Italiji. To seveda drži, saj mojstri domače avtorske popevke niso, razen zelo redkih izjem, nikoli nastopili na festivalu, po drugi strani pa je Sanremo medijsko gledano najboljša odskočna deska za kogarkoli. Sledi mu namreč od 15 do 20 in več milijonov ljudi, predvsem takih, ki tako kantavtorje kot Springsteena ne poznajo, kaj šele da bi dojeli sporočilo, ki ga Bruce daje z zadnjim albumom, The gohst of Tom Joad, zbirko balad o ameriških obubožencih, prototip katerih je Tom Joad, protagonist Steinbeckovega romana Fury. The Boss bo zapel naslovno skladbo, na ekranu pa bomo lahko sledili prevodu zelo čutnega besedila. Koliko ljudi bo sporočilo dojelo nam seveda ni znano, vsekakor je zelo pomembno, da Bruce nudi milijonom italijanskih gledalcev možnost, da se zamislijo v posledice dejanj nepremišljenega vodenja države, predvsem v tem, že napetem predvolilnem času. Sanremo pa (na žalost) ni samo Bruce Springsteen. V najbolj znanem mestu ligurske riviere je vse nared za letošnjo izvedbo najbolj znanega glasbenega festivala. Gledališče Ariston v Sanremu, običajno prizorišče upanj, sanj, uspehov in padcev dobrega dela italijanske glasbene produkcije, je včeraj zvečer videlo predpremiero festivala italijanske popevke, ki bo pod taktirko Pippa Bauda potekal od danes do sobote. ”Boss” zabavnih programov italijanske televizije bo danes zvečer po osrednjem TV dnevniku na prvi mreži Rai priklenil pred ekranom vsaj tretjino Italijanov. Pri tem zahtevnem delu mu bosta pomagali dve prikupni sodelavki: 31-letna seksi filmska igralka Sabrina Ferrilli in 21-letna postavna argentinska top model Valeria Mazza (na sliki trojica voditeljev, foto AP). Obe sta prvič pred tako pomembno izkušnjo, njune voditeljske sposobnosti pa bomo lahko ocenili že drevi, če jim bo seveda Baudo prepustil vsaj nekaj sekund prostora. Formula Festivala je tudi letos ostala nespremenjena. Nastopajoči so razdeljeni v dve skupini: big. oz. že uveljavlejni izvajalci in mladi upi. Poleg njih bo v Sanremu nastopilo še veliko število tujih gostov. Vsi italijanski nastopajoči bodo peli v živo, spremljal jih bo 60-članski orkester. Oder bo razsvetljevalo kar 500 reflektorjev. Ustanova Rai bo dogodku, ki ga bodo neposredno prenašali še v številnih drugih državah, sledila z osmimi kamerami. Cene vstopnic so precej zasoljene, kljub temu pa je 1.600 sedežev oddanih že več tednov. Danes zvečer se bo, vsaj za nekatere, že začelo zares. Na odru Aristona se bo zvrstilo vseh šestnajst "bigov” in sicer Al Bano, Aleandro Baldi in Marco Guerzo-ni, Luca Barbarossa, Umberto Bin-di in New Trolls, Elio e le Storie Teše, Riccardo Fogli, Giorgia, Amedeo Minghi, Ron, Federico Salvatore, Spagna, Paola Turci, Paolo Vallesi, En-rico Ruggeri, Michele Zarrillo in Neri p er caso. Njihov nastop ne bo tekmovalnega značaja: za točke se bodo začeli meriti jutri, ko se bodo njihovi skupini pridružili še štirje izvajalci, ki jih bo žirija določila med sedmimi mladi upi lanskega festivala. Ti so Rossella Marcone, Mas-simo Di Cataldo, Raffaella Cavalli, Gigi Fini-zio, Fedele Bocassini, Mara in skupina Dhamm. Velikih novosti v besedilih tekmujočih skladb ni: kot vselej prednjačijo ljubezen, melanhonija in otožnost. Nekaj svežine in zabave bodo vnesli menda le Elio e le Storie Teše in Federico Salvatore. Nastopi tujih zvezd se bodo začeli že danes. Poleg Springsteena bodo danes nastopili še angleška skupina Blur, kitarist Pat Metheny in ameriška pevka in igralka Cher. Jutri se nam bodo predstavili mladi East 17, Tina Turner in Kenny G., v četrtek Celine Fion, Simply Red in Vanessa Mae, v petek Take That, v soboto pa Bon Jovi, Michael Bolton, George Benson, Alanis Morissette in Cranberries. Aleš VValtritsch V tokratni številki tudi o nekdanjem in današnjem pustu META RAINER Narisala MAGDA TAVČAR ČRNA CIGANKA, PISANA VREČA. ZVEZDA ZASPANKA, MUSNICA RDEČA, ŠKRAT Z DOLGO BRADO, DVA INDIJANCA. CESAR MIKADO, DVA MEHIKANCA, JANKO IN METKA, ČETA MORNARJEV. KAVBOJ, BALETKA, PAR SLAŠČIČARJEV. PEK S SUHO PRESTO. ŽENIN Z NEVESTO PA TURSKI PASA IN HARAMBASA- " . C ' V pustnem času je seveda tudi Galeb primerno pusten. Šesta številka 42. letnika je izšla ravno ob pravem času, da so na prvi strani lahko objavili pesem Mete Rainer Maškarada z ilustracijami Magede Tavčar (na sliki). Omenjene so predvsem pustne preobleke, ki so med najmlajšimi zelo priljubljene in ki so se jih poslužili tudi ob letošnjih pustnih zabavah. Članek prav v sredini tokratne revije pa govori o starih pustnih običajih. Na galebovih krilih sta tokrat Živa Pahor in Andrej Furlan malim bralcem prinesla pričevanje none Vanke o nekdanjem doživljanju pusta. Tako je nona Vanka povedala, da jo je bilo strah pusta, ko je bila majhna, saj sta bila običajno v pustnem sprevodu tudi lumpa hudiča, ki sta lovila otroke in ščipala dekleta. Kot dekle se ob pustu ni našemila, ker v njenih časih dekleta niso sodelovala pri sprevodu, temveč so čakala doma, da je prišel mimo sprevod s fanti. Zato pa so po hišah veliko plesale, ko se je ustavljal sprevod in je harmonika zaigrala. Ponekod so se običaji s pustnimi sprevodi, v katerem »nastopajo« točno določeni liki, ohranili vse do danes. Ob njih se razvijajo drugačni, npr. otroški plesi in druge zabave, katerih so se seveda udeležili tudi Galebovi bralci. Urednike revije zato zelo zanima, kakšne pustne obleke so si izbrali in zato jih poziva, naj »se na-išejo« v pustni preobliki in risbo pošljejo uredništvu. FILM / PRVIČ SKUPAJ AL RACINO IN ROBERT DE NIRO hziv-dvoboj dveh velikih igralcev Heat (v it. La Sfida), ZDA 1995; režija Michael Mann; igrajo Al Pacino, Robert De Niro , Val Kilmer. »V tridesetih sekundah moraš biti zmožen zapustiti vse, kar te veže in zginiti«, pravi ropar Neill (Robert De Niro), nekakšen sodobni Phantomas s črno brado in kravato, ki v triurnem filmu nikoli ne dvigne glasu, skrbi za sodelavce in ureja celo zakonsko življenje mladega plavolasega Chrisa (Val Kilmer). »Svojega obupa ne smem deliti z nikomer, čuvati ga moram, ker le tako sem zmeraj pozoren«, trdi policaj Vincent (Al Pacino) vedno črno oblečen, impulziven, za vse, ki živijo ob njem, popolnoma nedostopen. Skriva vsem svojo bolečino, ki jo razkrivajo le kratki napadi besa, v katerih pa deluje naravnost odbijajoče. Vincent in Neill sta si torej kilometre narazen, a ju drzni rop, v katerem so umrli trije policaji, privede, da se začneta zanimati eden za drugega. Vincent začne namreč pravi lov na človeka, vendar mu je Neill vedno kos, če ga celo ne preko- si. Napetost se tako nevzdržno stopnjuje, medtem ko se glavna junaka iščeta, lovita, pričakujeta in celo v nepozabnem prizoru skupaj pijeta kavo in ob tej priložnosti povesta o sebi vse, razgalita svojo dušo drug drugemu in gledalcem. Takoj zatem pa planeta v še hujši vrtinec napetosti, tako da gledalec na ta kratki prizor popolnoma porabi. Režiser ga namreč povleče v zgodbo, da se popolnoma uživi v junake, še posebno v Neilla, ki ga režiser pokaže sicer v vsej njegovi grozi poklicnega roparja, ki »strelja ne da bi se obotavljal«, a vendar skrbi za svoje sodelavce... če so lojalni. Se zlasti pa se Neill gledalcem »prikupi« ko kaze, da je vendarle našel nekoga, ki bo zanj pomembnejša od ropov, umorov in maščevanj. In prav tu je režiserjeva mojstrovina očitna: gledalcu navrže toliko romanticizma, da pozabi na jasno začrtano pot, tako da ga (ne) pričakovani, prelomni, drzni konec preseneti in morda celo vznevolji. Nadja Rebec FOTOGRAFIJA / PORDENON-, Znani obrazi na slikah Leonarda Cendama Zaustavljen trenutek, tako so dali naslov fotografski razstavi Leonarda Cendama, ki je na ogled v pordenonski galeriji Zeroimage. Leonardo Cendamo je za to priložnost pripravil okrog 40 slik iz raznih obdobij svoje ustvarjanja. Gre za enega najbolj cenjenih italijanskih fotografov, ki je sodeloval z revijo Style Life in z agencijo Twentyone International. V istih, se pravi 70 letih, je v Italiji sodeloval z modnim ustvarjalcem Armani, za revijo Progresso Fotografico pa je pripravil vrsto fotografij umetnikov. Fotografske reportaže je objavil tudi v dnevniku Coprriere della Sera, kasneje pa se je povezal z italijansko agencijo Grazia Neri. V Pordenonu razstavlja predvsem portrete znanih igralcev. TRADICIONALNA MILJSKA PUSTNA PRIREDITEV DOŽIVELA TUDI LETOS VELIK USPEH Miljski pust kot ljudski Spektakel in izraz splošne ustvarjalnosti Po velikem sprevodu, ki je v nedeljo kot že vsa leta doslej privabil v Milje množico ljudi - občinski uradi navajajo, da se je v obmorsko mestece ob še kar ugodnem vremenu zgrnilo kar 50 tisoč gledalcev, tako iz pokrajine kot tudi od drugod - je med tukajšnjimi veseljaki končno lahko zavladala sproščena pustna razposajenost, saj je najtežje mimo, naštudirane plesne in glasbene točke, komični prizorčki, predvsem pa ski pustni sprevod je resnično ljudski Spektakel, ki se sicer bolj navidhuje pri Riu kot pri starih ljudskih običajih, ko je bil to praznik ob izganjaju zime ali pa priložnost za porogljiv obračun s konvencijami, kljub vsemu pa je to priložnost, ko lahko vsakdo da duška svoji ustvarjalnosti in iznajdljivosti, bodisi s paradiranjem je bogatem kostumu z bleščicami in nojevim perjem bodisi z igranjem v godbi bodisi s pogan- Današnji spored Bogati spored miljskega pusta predivedava za danes, po včerajšnjem matinejskem plesu za najstnike in večernem dobrodelnem plesu v maskah, minisprevod za osnovnošolske otroke, ki bo ob lO.uri, najpomembnejši dogodek dneva pa bo ob 16. uri sprevod našemljenih skupin, kakrše so se predstavile v nedeljo, a brez velikih voz. Sledilo bo nagrajevanje ob 17. uri, nato bo na glavnem trgu splošno veseljačenje. veliki vozovi so srečno prestali preskušnjo - ali pa tudi ne, zmagovalci so znani in tako tudi ni več razloga za kompetitivnost, ki prinaša nekaj napetosti, pa naj bo še tako korektna in prijateljska, kot v Miljah radi poudarjajo. Prireditve, ki se bodo zvrstile do slovesnega pogreba kralja pusta, bodo stekle po dobro utečenem postopku, da je res malo razlogov za skrb. Sicer v Miljah velja, da je pust resna stvar. To je mogoče še najbolje občutiti na pustno nedeljo tik pred začetkom sprevoda. Ob ulicah, po katerih bo krenil pustni sprevod, je vse živo, lokali so polni, stojnice prodajajo sladkarije in balončke, najboljša mesta v ospredju so že zasedena, v stranskih ulicah pa je vse tiho in mirno, čeprav je nekako čutiti brnenje napetosti, medtem ko zapoznele maske hitijo na zbirno mesto, kjer se ostali že ogrevajo, da bodo pred občinstvom kar najbolj zablesteli. In res, milj- janjem številnih vzvodov, skrit v notranjosti pustnega voza. V dolgoletnem tekmovanju so miljske pustne skupine izpilile svoj nastop, nastopajočih je vedno več, kostumi so vedno lepši, razni prizorčki so uglašeni na osrednjo temo, parada je tudi koreografsko obdelana, elementi skrbno izdelanih vozov pa se vedno bolj zapleteno premikajo. Letos je na pustnem sprevodu nastopilo le osem skupin, saj so se člani Falische v zadnjem trenutku umaknili zaradi težav z velikim vozom. Tako se je sprevod začel s trebušastim helikopterjem skupine Bulli e pupe, ki so se odpravile v sončno Polinezijo, a kaj ko jih je na otočju Mururoa pričakal ogromen Chirac v uniformi francoske mornarice z rdečim cofom na kapi. Skupina Bora je svoj nastop posvetila Južni Italiji, njenim proizvodom in običajem, na velikem vozu je sedel sodnik z Et- no v ozadju in hobotnico, ki se peče na bruhajočem vulkanu. Poklon stoletnici filma je skupini Ongia prinesel enajsto zmago na milj-skem pustu. Spomnili so se največjih protagonistov filma, od bratov Lumiere do Indiane Jonesa, od King Konga do Kleopatre, na velikem vozu pa so bile torta, steklenici penečega se šampanjca, stopnišče z zvezdami in Oskarjem, zadaj pa napis »The End«. I Mandrioi so se podali na potovanje po pustnih praznovanjih po svetu, od Ria do Benetk, še najbolj pa je ogrel miljski pust z županom na balkonu občinske palače, medtem ko se je na velikem vozu peljal kralj pusta. Skupina Lampo od Korošcev je predstavila niz parodij na najbolj znane reklamne spote, ki pa so danes že sami po sebi toliko ironočni, da res ni kaj dodati. Na lepo oblikovanem velikem vozu je prestrašen kmet skušal ubraniti drevo s slastnimi jogurti pred požrešnimi rastlinami. Skupina Bellezze naturah je prikazala privlačnosti počitnic na morju in v hribih, med katerimi je težko izbirati, tako da si je tudi turist na velikem vozu dal na noge plavutke, na glavo pa hribovski klobuček. Skupina Brivido se je posvetila Rdečemu in črnemu, od Indijancev, ki plešejo okoli totema, do zamorcev, ki v velikem loncu kuhajo turista, od Lenina do Mussolinija v zlatem okvirju, na velikem vozu pa kavalir na konju meri lutko D’Aleme in Finija s parlamentom v ozadju. Sprevod je zaklučila skupina Trottola z geslom »Miljčan se rodiš, lep pa postaneš« in nanizala cel kup lepotilnih pripomočkov, na velikem vozu pa se je gosenica spreminjala v metulja, (bov) Vrstni red zmagovalcev Uvrstitev skupin na miljskem pustu: 1. mesto: Ongia - Filmu vse najboljše ob stoteltnici 2. mesto: Brivido - Rdeče in črno 3. mesto: Mandrioi - Pust je praznik norcev 4. mesto: Bellezze Naturali -Nekateri gredo na morje, drugi v gore, tretji... 5. mesto: Bora - Globoki Jug 6. mesto: Lampo - Kdor s spotom rani... 7. mesto: Bulli e Pupe - Na Polinezijo sem odšel 8. mesto: Trottola - Miljčan se rodiš, lep pa postaneš! Na levi voz skupine Trottola, na desni pa Bellezze Naturali z vozom »Nekateri gredo na morje, drugi v gore, tretji....« »Bulli e Rupe« so tokrat odpotovali v Mururoo SVET Torek, 20. februarja 1996 MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Ifor zahteva sodelovanje Pal Izetbegović zagotavlja spoštovanje pravic SARAJEVO (Reuter, dpa) - Predstavniki bosansko-hercegovskih sprtih strani in Severnoatlantske zveze so se včeraj sesli na pogovorih, ki so potekali na krovu ameriške letalonosilke George VVashington, ki pluje po Jadranskem morju. Med sodelujočimi ni bilo namestnika poveljnika vojske bosanskih Srbov, generalmajorja Zdravka Tolmirja. Sestanek je vodil poveljnik Iforja, ameriški admiral Leighton Smith, poleg njega pa so se srečanja udeležili se general Rasim DeliC, poveljnik vojske BiH, general Živko Budimir, poveljnik HVO. Od mednarodnih predstavnikov sta bila prisotna še poveljnik evropskih sil Severnoatlantske zveze za hitre posege, britanski general Michael VValker in visoki predstavnik mednarodne skupnosti Carl Bildt. Zaradi nesodelovanja bosanskih Srbov so predstavniki Iforja v sporočilu za javnost podali ugotovitev, da Republika srbska ne spoštuje daytonskega mirovnega sporazuma in sklepov, sprejetih na vrhu predsednikov Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije konec tedna v Rimu. »Nesodelovanje po našem mnenju škodi le prebivalcem Republike srbske, zato njene voditelje pozivamo, naj spoštujejo določila mirovnega sporazuma,« je dodal tiskovni predstavnik Iforja. Ifor se je sicer pozitivno odzval na sklepe rimskega srečanja. »Pozdravljamo vse, kar pomaga pri ohranjanju poteka mirovnega procesa in uveljavljanju daytonskega mirovnega sporazuma,« je povedal tiskovni predstavnik sil za uveljavljanje miru Mark Ryner. Uradna izjava sarajevskega poveljstva enot zveze Nato pa navaja, da je bil včerajšnji sestanek na ameriški letalonosilki pomemben korak pri utrjevanju zaupanja in uveljavljanju mirovnega sporazuma. Bosansko-hercegovski predsednik Alija Izetbegović pa je včeraj znova zagotovil, da bo njegova država sarajevskim Srbom zagotavljala vse z ustavo zajamčene pravice. V petek naj bi prve enote vladne policije prevzele nadzor nad enim od srbskih predmestij glavnega mesta, Federacija BiH pa bo Sarajevo v celoti imela v rokah 19. marca. V Mostarju naj bi danes opoldne začela veljati popolna svoboda gibanja za vse mešCane, kar bo hkrati začetek težavnega obdobja združevanja mesta. Po Mostarju bodo začele patruljirati skupne muslimansko-hrvaške policijske enote, ki jih bodo nadzorovali pripadniki mednarodne policije. Po dogovoru iz Rima bo Mostar razdeljen na šest administrativnih enot, zglajen pa je tudi spor o osrednji upravni enoti, ki jo je v svojem predlogu zagovarjal evropski upravitelj mesta Hans Koschnick. Kancler Kohl je obiskal predsednika Jelcina MOSKVA (Reuter) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj kom. Jelcin je z zamenjavo nekaterih vidnih liberalcev ra- svojemu gostu, nemškemu kanclerju Helmutu Kohlu (na zbudi reformiste doma in v tujini. Večina anket kaže, da je sliki, telefoto: Reuter), zagotovil, da bo Rusija nadaljevala javnost še naprej bolj naklonjena vodji komunistov Genadi- zadtane gospodarske reforme. »Kohlu sem obljubil, da niti ju Zjuganovu. Kohl se med bivanjem v Rusiji ne bo sešel z za centimeter ne bom odstopil od reform,« je po srečanju, nobenim od opozicijskih voditeljev; to njegovo odločitev do katerega je prišlo manj kot štiri mesece pred predsedni- kritizirajo tako njegovi politični nasprotnild kot nemški skimi volitvami, izjavil Jelcin. Dodal je, da bo junija vnovič mediji. Opozicijska SPD meni, da je njegov obisk osebna kandidiral za predsednika zato, da bo lahko dokončal re- podpora Jelcinu, Čeprav je zunanji minister Klaus Kinkel forme. Kohl je na tiskovni konferenci izjavil: »Naloga nem- poudaril, da se Bonn pogovarja z »vsemi pomembnimi ruškega kanclerja ni komentirati ruske predsedniške volitve, skimi političnimi silami.« Bonn, ki že od začetka kritizira vendar pozdravljam odločitev predsednika Jelcina.« Po ruski vojaški poseg v Čečeniji, pozdravlja Jelcinov namen, dveumih pogovorih za zaprtimi vrati sta sogovornika pou- da Cimprej reši ta konflikt. Sogovornika sta med pogovo- darila, da se strinjata o vseh pomembnejših vprašanjih, rom poleg meddržavnih odnosov obravnavala tudi vpraša- Nemški kancler je prvi zahodni voditelj, ki je obiskal Rusijo nja evropske varnosti, zlasti rusko nasprotovanje vključeva- po nedavni Jelcinovi odločitvi, da junija kandidira na pred- nja vzhodno- in srednjeevropskih držav v Nato. Kohl se bo sodniških volitvah. Poleg Moskve bo obiskal tudi Sankt Pe- srečal tudi s premierom Cemomirdinom, zunanjim mini- tersburg, kjer se bo srečal z županom Anatobjem SobCa- strem Primakovom in predstavniki dume. NOVICE Teroristični napadi v Alžiriji zahtevali nove žrtve ALŽIR (Reuter) - V nedeljskih nočnih eksplozijah dveh avtomobilov bomb v Alžiru je bilo ubitih dvanajst oseb. Prvo bombo je razneslo v Ain Tanji, vzhodnem predelu alžirske prestolnice, kjer je življenje izgubilo osem oseb, štirideset pa jih je bilo ranjenih, medtem ko so bile v eksploziji v predelu Ain Nadja ubite štiri osebe, ranjenih pa jih je bilo osemnajst. Do eksplozij je prišlo na predvečer muslimanskega praznika, ki označuje konec postnega meseca ramadana. Vlada je v nedeljo napovedala, da bo po koncu ramadana odpravila pobcijsko uro, ki jo je uvedla v boju proti islamskim skrajnežem. Na novo turško vlado bo treba še počakati ANKARA (Reuter) - Včerajšnje nadaljevanje pogajanj med islamistiCno Stranko blaginje in konservativno Domovinsko stranko niso dala dokončnega odgovora na vprašanje, kakšna bo nova turška vladna koalicija. Sef Domovinske stranke Mesut Yilmaz je sicer dejal, da sta s prvim Človekom isla-mistov Necmettinom Erbakanom dosegla »visoko raven soglasja«, vendar pa so še naprej »podrobnosti«, o katerih se je treba sporazumeti. Stranki naj bi zdaj sestaviti mešano komisijo, ki se bo sešla jutri in skušala do petka pripraviti dogovor o razdehtvi ministrskih resorjev, nato pa se bodo začela pogajanja o koalicijskem protokolu. Ce bo Vibnazu in Er-bakanu res uspelo sestavili novo vlado, bo islami-stom prvič v sodobni turški zgodovini pripadel resnično velik del pobtiCne moči. Civilno služenje vojaškega roka bo v Avstriji odslej daljše DUNAJ - Odslej bo civilno služenje vojaškega roka v Avstriji trajalo dvanajst in ne veC enajst mesecev. O tem sta se dogovoriti pogajalski skupini socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP), ki v teh dneh usklajujeta stabšča pred vnovičnim oblikovanjem velike vladne koahcije, ki bo bržkone zaživela v začetku marca. Po včerajšnji oceni ministra za gospodarstvo Johannesa Ditza, ki je elan pogajalske skupine Ljudske stranke, namreč koahcijska pogajanja uspešno napredujejo, tako da naj bi tudi na redka še nerešena vprašanja kmalu našb odgovore. Omenjeni predlog o podaljšanju civilnega služenja se bo kmalu znašel na klopeh poslancev državnega zbora. Doslej je SPO zagovarjala enajstmeseCno, OVP pa enoletno služenje. Kompromisna rešitev predvideva dvanajstmesečni rok in štirinajst dni dopusta, ki ga je mogoče izkoristiti na koncu služenja. Civilna služba bo tako dejansko trajala enajst mesecev in pol. (I. L.) H ANALIZA h Holbrookova poslednja pogajalska mojstrovina RIM - Ameriški mirovni posrednik Richard Holbrooke je vložU veliko energije v rimsko izredno zasedanje o BiH in s tem zaključil svojo posredniško mojstrovino na Balkanu. V 25 urah težavnih pogajanj s predsedniki Bosne, Hrvaške in Srbije mu je uspelo srečanje, ki mu niso pripisovati nobenih možnosti, spremeniti v popoln uspeh. Celo srbski predsednik Miloševič se včeraj ni mogel izogniti temu, da bi »Dirty Dicku« izrazil spoštovanje za njegovo trmasto držo v teh pogajanjih. Podobne besede je bilo stišati tudi iz vrst bosanske in hrvaške delegacije, ki sta tudi pohvahh sposobnost tega »balkanskega Kissingerja.« Holbrooke, ki bo še ta teden na svojo željo zapustil ameriško zunanje ministrstvo, je balkanske sogovornike tudi označil kot izredno trmaste. »Ta pogajanja niso bila preprosta, toda to je paC značilno za pogajanja o tem območju.« Kljub temu je bil zadovoljen z uspehom rimskih pogajanj, s katerimi so »preprečiti krizo in zgladiti pot k miru«. »Zdaj bomo natančno opazovati, ati bo dogovorjeno tudi uresničeno,« se je glasilo njegovo opozorilo, ki je sledilo takoj po tem. Med predstavniki mednarodne skupine za stike je včeraj prevladovalo mnenje, da je treba štiri sprejete dokumente najprej potrditi s konkretnimi dejanji v Bosni. Zlasti glavni koordinator za civilno pomoč v Bosni Carl Bildt napeto spremlja napovedano vrnitev bosanskih Srbov za pogajalsko mizo. »V zadnjih tednih smo izgubiti veliko Časa, zdaj je pred nami veliko trdega dela« Za največje presenečenje na rimskem srečanju je poskrbela srbska delegacija z »dovoljenjem za odstrel« za vojne zločince iz vrst bosanskih Srbov. »Strinjemo se, da je treba aretirati domnevne vojne zločince iz vrst bosanskih Srbov in jih predati mednarodnemu sodišču za vojne zločine, seveda pod pogojem, da obstaja veljavna tiralica iz Haaga,« je izjavil predstavnik srbske delegacije. Na vprašanje, ati to velja tudi za voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžiča in njegovega generala Mladiča, je odgovoril: »To naj bi veljalo za vse - ne glede na položaj, ki ga ima osumljenec.« Najpomembnejša tema rimskega srečanje pa je tudi v nedeljo povzročila zastoje. Se tik pred koncem pogajanj Hrvatje niso hoteti popustiti glede Mostarja. Hrvaški predsednik, ki je takrat že odpotoval domov, je še iz Zagreba opozarjal na »določene kroge« v Evropski uniji, ki naj bi skušati »kompromitirati« daytonski sporazum. Na koncu so dosegli celo veC, kot so pričakovati: poleg za danes napovedane združitve razdeljenega Mostarja so Evropsko unijo celo prositi, naj za pol leta podaljša mandat evropskega upravitelja Hansa Koschnicka. Giinther Chalupa / dpa PRIČEVANJA NEKDANJIH SRBSKIH UJETNIKOV Tudi Muslimani imajo krvave roke Številne Srbe so prisili v delo no bojnih črtah, jih mučili in ubijali SARAJEVO - Srbski vojni ujetniki, ki so jih izpustili v skladu z določili daytonskega sporazuma, so poročali o peklu, ki so ga prestajali v muslimanskih taboriščih, kjer so njihovi rojaki umirali zaradi prisilnega dela na frontnih Crtah, pretepanja in stradanja. Tako kot Muslimani, ki so - v občutno večjem Številu -preživeli strahote srbskih koncentracijskih taborišč, tudi oni od sodiSCa ZN za vojne zločine zahtevajo pravico in trdijo, da življenje v skupni državi ni mogoče. »Jaz sem zadnji od 44 ljudi, ki so zapustiti zapor TarCin. 27. januarja sem opravljal dolžnosti čistilca, ko so mi sporočiti, da lahko odidem,« je Radovan Can-carević začel svojo pripoved o treh letih in osmih mesecih, ki jih je preživel v ujetništvu. Shujšan in upadlega obraza Cancarevič kaže občutno veC let kot 41, kolikor jih je pred kratkim dopolnil. Med najtežjimi trenutki je bil aprilski dan leta 1993, ko so trije njegovi sojetniki pobegniti, medtem ko so kopati rove na frontni Črti v bližini Sarajeva. »Pazniki so bili tako besni, da so nemudoma ubiti tri druge jetnike. To sem videl s svojimi očmi,« je dejal Cancarevič in naštel tri ubite: Ranko Varagič, Milan Krstič in Slaviša Kapetina. »Z žicami so nam zvezati roke in takšni smo morati kopati. Ce je bil kdo od jetnikov ranjen, ga je drugi takoj nadomestil.« Cancarevič se je spomnil svojega prijatelja Daneta Ciciča, ki ga je ubila srbska granata. Štirje drugi moški so v devetih dnevih in nočeh kopanja rovov na frontni Crti izgubiti roke. Nenad Lojanica je dejal, da sta bila s Cancarevičem civilista, ko so ju vladne sile 13. maja leta 1992 zajele na njunih domovih v vasi pri Tarčinu. Skoraj polovico od petsto Srbov, ki so biti takrat zajeti, so hudo pretepli, 52 ur niso dobiti hrane. »Po tem smo dobiti vsak dan košček kruha, velik kot cigaretna škatlica, in pol litra slane vode - za šest ljudi,« je dejal Lojanica. »Spati smo na betonu, brez odej.« Imenoval je nekaj jetnikov, ki so umrli v prvih dneh, vključno z nekim 83-let-nikom. »Novembra so prišli predstavniki rdečega križa in nas uvrstiti na seznam. Naslednji mesec smo vsak drugi dan dobivati njihove obroke, to je bilo kar lepo obdobje.« Lojanico so nato premestiti v zapor Krupa, kjer so ga v skupini 30 jetnikov poslali kopat rove na frontno Crto v Hrasnici. »Vrnilo se nas je osemnajst. Eden je pobegnil. Nekatere so ubile granate, druge ostrostrelci. Bili smo oblečeni kot civilisti - nismo mogli pokazati, da smo jetniki.« Oba izpuščena jetnika sta ob kavi in žganju na neki srbski kmetiji blizu Sarajeva povedala, da so se razmere občutno izboljšale po decembrskem podpisu daytonskega sporazuma. Tretji nekdanji jetnik -prosil je, naj uporabimo le njegove zaCetnice B. G. - je govoril o strahotah v vladnem zaporu Celebiči pri Konjicu. »Mučiti so nas telesno in psihično. Zažgati so mi nogo, morati smo piti svoj urin. Slekli so nas do golega in med deževjem postaviti na frontno črto. Muslimanski vojaki so v rovih stali na nas, da si ne bi umazati škornjev.« Dejal je, da je samo v njegovi skupini umrlo osemnajst ljudi. Ko je nekoč v zapor prišla skupina predstavnikov rdečega križa, ki so se pogovarjali z njimi, so pazniki pretepli nekaj jetnikov in jim odvzeti hrano, ki so jim jo prinesti. Čeprav so zdaj na prostosti, se vsi trije še naprej bojijo za življenje, saj bodo v skladu z določili daytonskega sporazuma 20. marca njihovi kraji prešli pod nadzor musli-mansko-hrvaške federacije. Pričevanje trojice je nemogoče neodvisno preveriti, saj je večina prič mrtvih ali pogrešanih. Izraziti so pripravljenost za sodelovanje s haaškim sodiščem in zahtevati politični azil v tujini. Sodišče je do zdaj vložilo obtožnice proti 52 domnevnim vojnim zločincem, vendar med njimi ni Muslimanov. Opazovalci pravijo, da dosedanje obtožnice zrcalijo težo dokazov, ki jih je sodišče dobilo do zdaj: gre zlasti za srbske zločine med obleganjem prestolnice in vojaško prevlado, ki jo je pretrgal šele Nato z letalskimi napadi. Preiskovalci še niso ugotoviti, kaj se je v resnici dogajalo med srbskim osvajanjem Srebrenice, ki je bilo eno najbolj krvavih poglavij vojne. Četudi bi biti vsi vojni zločinci obtoženi in za zapahi, pravici ne bi bilo nikoli povsem zadoščeno. Guy Dinmore / Reuter A Torek, 20. februarja 1996 ^ ^ Z Premišljeno slovenskošvicarsko približevanje Evropski uniji Skupni projekt v okviru programa Phare je namenjen uvajanju novih funkcij javne uprave LJUBLJANA - Javna uprava v Sloveniji naj bi se Cimprej približala oziroma strukturalno in funkcionalno prilagodila Evropski uniji, kar bo končno pomenilo tudi vključitev vanjo. Skupni slovensko-švicarski projekt z naslovom Modernizacija državne uprave, ki poteka v okviru programa Phare, se je začel septembra lani in zdaj je uspešno sklenjena njegova prva faza. Pri nas tovrstnega izobraževanja namreč nimamo, ne na univerzi ne drugače. V Švici si je znanje pridobivalo štirideset strokovnjakov, ki bodo nosilci sprememb na področju domačega »puhlic managementa«. Obe državi, Slovenija in Švica, sta v podobnem položaju, saj nista vključeni v Evropsko unijo, želita pa si olajšati pot in zagotoviti dobra izhodišča za pridruževanje. Prebivalci Švice so bili pred nekaj leti na referendumu proti vključevanju v evropski gospodarski prostor, zdaj pa se je izkazalo, da je bila ta odločitev napačna, saj prinaša negativne posledice. Tema skupnega projekta, kot pravi generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki se je skupaj z notranjim ministrom Andrejem Sterom in Gorazdom Trpinom z inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti pravkar vrnil s se- stanka projektnega sveta v Švici, ni samo posodobitev slovenske javne uprave, pač pa obe strani s pomočjo projekta uresničujeta svoje interese. Dejstvo je namreč, kot so med usposabljanjem ugotavljali tudi bodoči menedžerji, da je švicarski sistem dobro vpeljan, vendar ni naklonjen spremembam - upravni sistem večjih »premikov« ni doživel že tri desetletja. Po drugi strani je treba prav tako upoštevati, da državi nista v enakem položaju, saj se ne lotevata enakih sprememb. Kljub temu pa skupni projekt, ki ga je podprl tudi kancler švicarske vlade oziroma vodja dr- žavne administracije, ni pomemben samo zaradi izboljšav v funkcioniranju uprave, temveč so prav tako pomembni tudi učinki pri zbliževanju obeh držav. Dober zgled za Slovenijo je lahko švicarska »zgodba o uspehu«, ki temelji na poudarjenem izobraževanju vseh, ki lahko pripomore- jo h kakovosti nekega izdelka ali storitve. Nezanemarljiv je tudi podatek, da v Švici kar polovica zaposlenih med delovno dobo spremeni svojo zaposlitev ali kvalifikacijo. Zdaj je, kot pravi Gorazd Trpin, izdelan globalni načrt uvajanja nove funkcije javne uprave in razvoja njene moderne institucionalne oblike, ki zajema pet temeljnih področij. V okviru državne uprave projektni sklop predvideva nadaljnji razvoj mehanizmov demokracije, razmerja v upravnem sistemu, modernizacijo državne uprave, kar pomeni prilaganje njenih funkcij potrebam moderne družbe, in tudi paravladne in nevladne organizacije, kar je pri nas novost, ki se ne nanaša le na karitativno dejavnost, pač pa zajema širok spekter, v katerega država ne seže. Naslednji sklop projektov zajema področje lokalne samouprave, na katerem sta predvideni primerjalna študija regionalne organiziranosti v Evropski uniji in vzpostavitev pogojev za vključitev lokalnih enot v evropske regionalne organizacije. Vrsta projektov je načrtovana na področju javnih služb, in to od lastninskih vprašanj in upravljalskih razmerij v javnih podjetjih in zavodih do lastninjenja javnih služb. Četrti sklop je varstvo pravic posameznikov v razmerju do uprave, dogradil pa naj bi splošni in posebni upravni postopek s posebnim poudarkom na inšpekcijskem, sodni nadzor nad delom uprave, neformalne oblike varstva pravic posameznikov in vključevanje Slovenije v evropske in dru- ge mednarodne mehanizme varstva človekovih pravic. Peti projektni sklop je namenjen razvoju uprave, položaju javnih uslužbencev in njihovemu usposabljanju. Ge bo steklo tako, kot pričakujejo, lahko računamo tudi na ustanovitev upravne akademije. Proti koncu meseca naj bi se delo na skupnem slovensko-švicarskem projektu nadaljevalo. Predvideni so še štirje sklopi predavanj, nato se bodo lotili priprave pilotskih študij, razvili pa naj bi tudi osem izobraževalnih modelov. Nekateri bodo zmajali z glavo, češ naj vednarle ponovimo veljavno oceno, da je slovenska administracija dobra, zlasti če upoštevamo razmere, v kakršnih dela. K odpravljanju pomanjkljivosti, kot so permanentne oblike izobraževanja ter uvajanje sodobnih 'tehnik in metod, pa bo v veliki meri prispevala prav uspešna izvedba projekta. Katarina Novak Kljub katastrofalnim razmeram slovenska administracija dela dobro (Foto: Barbara Reya) ZDRAVSTVO / SINDIKALNA SCENA SREČANJE KUČAN - ŠUŠTAR / PRED PAPEŽEVIM OBISKOM Fides zavrača očitke sindikata zdravstva in socialnega varstva Meni, da gre za poskus diskreditacije, nad katerim pa ni presenečen Kljub bremenom iz preteklosti bi si morali država in cerkev zaupati Po mnenju predsednika države je bila včeraj priložnost za odkrit in kritičen pogovor - Že tretje srečanje s predstavniki Slovenske škofovske konference LJUBLJANA - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides meni, da je predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva na petkovi tiskovni konferenci po pogajanjih z ministrom za zdravstvo navedel nekatere neresnične trditve. To se, kot v včerajšnji izjavi navaja predsednik Fidesa dr. Konrad Kuštrin, nanaša predvsem na predlog aneksa h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike in trditev, da se je minister Voljč s Fidesom pogajal ločeno od drugih. LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je včeraj v vili Podrožnik sprejel člane Slovenske škofovske konference (SSK). Izjave s te tiskovne konference sindikat razume kot poskus diskreditacije Fidesa v očeh javnosti in članstva. Po končanih pogajanjih z ministrom je Fides 7. februarja parafiral predlog aneksa h kolektivni pogodbi. To je, kot pojasnjuje dr. Kodrič, realizacija dela načrta reševanja statusa slovenskih zdravnikov, ki je bil dogovorjen na pogovoru predstavnikov Fidesa, Zdravniške zbornice in društva pri predsedniku vlade. O spornem členu 69. b., ki govori o sodelovanju zdravnikov z vodstvi zavodov pri izvajanju ukrepov za racionalizacijo, dr. Kuštrin pravi, da se zdravniki bolj kot drugi zaposleni v zdravstvu zavedajo naraščajočih stroškov v sodobni medicini in potrebe po razvijanju stroškovne zavesti, da bi bil denar davkoplačevalcev čimbolj smotrno uporabljen. Ta člen torej za Fides ni sporen. Fides je prepričan, da bo predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva dr. Igor Kodrič »ostal zvest samemu sebi in aneksa s tem členom ne bo podpisal«. Predsednik Fidesa dodaja, da so podobnih ravnanj tega sindikata že vajeni iz- pred dveh let, ko so na različne načine skušali preprečiti podpis poklicne kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Podobne metode po mnenju Fidesa zdaj uporabljajo v odnosu do medicinskih sester in tehnikov, ki so jim zbežali iz sindikata in ustanovili svojega. O ločenih pogajanjih z ministrom pa dr. Konrad Kuštrin pojasnjuje, da je bilo tako predvsem na zahtevo Fidesa in ne po želji dr. Voljča, in »da bo tako tudi v prihodnje«. Kot neresnično zavračajo tudi izjavo, da je Fides privolil v to, da dodatek v višini 1, 5 količnika ne velja za, zdravnike specializante, saj so ti najbolj ogrožena skupina med članstvom. Katarina Novak Pogovora s predsednikom Kučanom - od priznanja slovenske samostojnosti je bilo to tretje srečanje med predsednikom države in člani SSK - sta se poleg predsednika SSK, slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa Alojzija Šušta- rja, udeležila tudi mariborski škof Franc Kramberger in koprski škof Metod Pirih. Predsednik Kučan in nadškof Šuštar sta po srečanju dala kratki izjavi. Po Kučanovem mnenju je bilo srečanje s člani SSK priložnost za od- krit in kritičen pogovor med predstavniki države in cerkve, povezan s papeževim obiskom v Sloveniji. Po njegovem mnenju si obe strani prizadevata, da bo obisk uspešen tako v državnem kot pastoralnem delu. Predsednik Kučan je dejal, da so na včerajšnjem srečanju govorili tudi o odnosih med državo in cerkvijo. Pogovori naj bi doslej potekali počasi, zato je po Kučanovem mnenju treba ustvarjati vzdušje medsebojnega zaupanja -kljub bremenom iz preteklosti. Prav prizadevanje za nenehen dialog naj bi rešilo odprta vprašanja. Nadškof Šuštar je v izjavi poudaril velik pomen srečanj s predsednikom države, zato naj bi SSK z veseljem sprejela njegovo povabilo. Po njegovem prepričanju se cerkev zaveda posebnega poslanstva, ki naj bi ga imela v sleherni družbi, tudi v slovenski državi. Njeno poslanstvo naj bi bilo predvsem v spodbujanju ljudi, da v sebi začnejo spremembe, ki so potrebne za nastop drugačne družbe. Papežev obisk za cerkev ni zgolj pomemben mednarodni dogodek, saj naj bi po nadškofovem mnenju obrodil velike sadove za verne ljudi in ves slovenski narod. Bojan Šuštar DRUŠTVO ŠENT / IZŠLA JE KNJIGA Z NASLOVOM DUŠEVNA BOLEZEN V SKUPNOSTI Vsak peti Slovenec trpi zaradi duševnih motenj Z družbeno skrbjo bi lahko zagotovili boljšo kakovost njihovega življenja - Najpogostejša duševna bolezen je shizofrenija LJUBLJANA - Društvo Šent - organizacija za duševno zdravje je pred kratkim izdalo knjigo Duševna bolezen v skupnosti psihiatrinje Vesne Švab. Avtorica je uporabila podatke o delu z bolniki na Psihiatrični kliniki v Polju in izkušnje mladih bolnikov, ki so iskali in tudi našli pomoč pri Sentu. Švabova definira duševnega bolnika kot osebo, Id se pretirano občutljivo odziva na stvari, ki se drugim zdijo malenkostne. »Ta občutljivost ga obremenjuje in pomeni nenehno nevarnost, da bo izgubil svojo osebnost, enovitost ali samega sebe. Hkrati pa je občutljivost kvaliteta, ki so jo opisovali številni umetniki, ki so se srečali s psihotičnim doživljanjem,« razlaga avtorica. Duševno bolezen spremlja nezmožnost socialnega funkcioniranja. Zato mora rehabilitacija duševno bolnih potekati tudi zunaj bolnišnice, pred tem pa morajo pacienti karseda razviti svoje sposobnosti. Avtorica se zavzema za družbeno skrb za osebe s psihozo, kar zahteva si- stem služb, ki naj bi z multidisciplinar-nim delom omogočile zgodnjo diagnozo, takojšnje zdravljenje, nenehno skrb in socialno podporo. Ta sistem naj bi vključeval dispanzerske ambulante, dnevne centre, prostore za oddih, bivalne skupnosti, delavnice s prilagojenimi programi in bolnišnične oddelke. Družbena skrb za psihotične bolnike pa zahteva tudi pomoC bolnikove družine, podporo vrstnikov in zaposlovanje bolnikov. Učinkovitost takšnega sistema bi omogočilo le sodelovanje psihiatričnih bolnišnic z osnovno zdravstveno službo, centri za socialno delo in prostovoljnimi organizacijami. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije vsaj pet odstotkov prebivalstva trpi zaradi resnih duševnih motenj, vsaj trikrat toliko pa zaradi manj resnih težav. Najpogostejša duševna bolezen je shizofrenija. Na tisoč Slovencev se na leto več kot pet ljudi zdravi v bolnišnici zaradi duševnih bolezni. Te so torej tretja najpomembnejša skupina bolezni pri nas. V ljubljanski psihiatrični bolnišnici se več kot eno leto zdravi 58 ljudi, vendar Švabova opozarja, da je ta številka tako nizka le zato, ker številne psihotike premestijo v domove za starejše občane. Zaradi duševnih motenj je v Sloveniji invalidsko upokojenih od deset do petnajst Društvo Šent je izdalo že trinajsto številko svojega Časnika »za razvijanje drugačne neodvisnosti drugačnih«. Urednica Marinka Kapelj meni, da časnik'ponuja duševnim bolnikom možnost, da pišejo o svojih težavah in dobijo informacije, ki jim pomagajo pri njihovem reševanju. Poleg tega namenjajo prostor prispevkom strokovnjakov s tega področja. Težave imajo z distribucijo Časnika, saj kot prostovoljna organizacija ne morejo zbrati dovolj sredstev za promocijo. Glasilo izhaja enkrat na mesec. Izvod stane 250 tolarjev, nanj pa se lahko naročite na sedežu društva Šent na Slovenski 53 ali po telefonu 061/13194 18. odstotkov oseb. Strokovnjaki ocenjujejo, da duševni bolniki tudi do dvajsetkrat bolj kot drugi poskušajo narediti samomor. Švabova je kritično opisala odnos pohtike, zakonodajalca, medijev in javnosti do teh težav: meni, da so še pred kratkim zagotavljali denarna sredstva le za delovanje osnovne zdravstvene mreže, ne pa tudi za alternativne programe. Hkrati opozarja, da tudi strah javnosti pred duševno bolnimi vpliva na njihovo varnost in počutje. Knjiga opozarja, da v dosedanjem sistemu zdravstvenega in socialnega varstva večina bolnikov s psihozo ni imela večjih možnosti za rehabilitacijo - vezani so na bolnišnice in domove za ostarele. Delno je za to kriva neustrezna povezava med ljudmi, ki bi lahko zagotovili uspešno družbeno in psihološko rehabilitacijo oseb z duševnimi motnjami. Zato uporabniki psihiatričnih storitev nimajo moznosh za vrnitev na prejšnje delovno mesto, četudi jih pri tem njihova bolezen ne bi ovirala. Sergeja Širca FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu» - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Jutri, 21. t.m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava »Bejart Ballet Lausan-ne» - »Ce que 1’amour me dit», koreografija Maurice Bejart. Ponovitve bodo trajale do 2. marca. Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). V Dvorani Saturnia Pomorske postaje bo jutri, 21. t. m., ob 11.30 srečanje z Mauriceom Bejartom. Vstop prost. Pri blagajni Dvorane Tripcovich so naprodaj vstopnice za vse predstave. Gledališče Rossetti Jutri, 20. t. m., ob 20.30 (red premiera): Stalno gledališče iz Turina - »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli«. Režija VValter Pagliaro. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Le cognate« (odrezek 14-moder) na programu od 27.2. do 3.3. in »Enrico IV« na programu od 19. do 24.3. Gledališče Cristallo - La Contrada V petek, 23. t. m., ob 20.30 brezplačna predstava za abonente: »II compagno di viaggio« v izvedbi Stalnega gledališča La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Ponovitve v soboto, 24. t. m., ob 16.30 in 20.30 ter v nedeljo, 25. t. m., ob 11.00 in ob 16.30. Nedeljska otroška matineja - Predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. KOROŠKA CELOVEC K & K Center Mestno gledališče V Pfek, L3., ob 19.30 parodija starih po- Jutri, 21. t. m., ob 19.30 »Kasimir und Karo- Pevk >>Manner’ Liebe’ Leidenschaft«. line«. Pri Joklnu V petek, 1. marca, ob 19.30 - Janko messner bere iz svojih del (dvojezično). 1 -TrVI H1 ^ j»] | FURLANI J A-J U LUSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela Do 21. t.m. bo v gledališču na sporedu pregled televizijskih in kinematografskih del Ken Loacha, ki ga organizira Zadruga Bo-navventura v sodelovanju z British Film Ciuhom. Velika dvorana Danes, 20. t.m., ob 18.00 -Ladybird, Lady- bird (1994)- v ital.; ob 20.00 Looks and Smi-les (1981) - v originalu.Ob 22.00 ponovitev Ladybird ... Video dvorana ob 18.30 View from the VVoodpile (1989)-v originalu; ob 19.30 Poor Cow (1967) - v orig.; ob 21.30 Kes (1969) - v orig. il GLEDALIŠČA ■ SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Danes, 20. februarja, ob 19.30, za abonma TOREK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Jutri, 21. februarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. Dvojni projekt. Četrtek, 22. februarja, ob 19.30, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. A. P. Cehov: TRI SESTRE Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama A. Nicolaj: PRVA KLASA Jutri, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1, Ljubljana Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. J. Massenet: MANON Sobota, 2. marca, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 A. Jarry: KRALJ UBU Danes, 20. februarja, ob 19.30, za abonma RED U in IZVEN. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Jutri, 21. februarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Četrtek, 22. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO. Mala scena L. VVilson: ZAŽGI! Jutri, 21. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 23. februarja, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 Veliki oder Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA, za otroke od tretjega leta naprej. Danes, 20. februarja, ob 17. uri. Četrtek, 22. februarja, ob 17. uri. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Lorenza da Ponte: DON JUAN. Danes, 20. februarja, ob 20. uri. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubliana Petek, 1. marca, ob 19. uri: Damir Zlatar Frey: LEPA VIDA. Koreodramska freska po motivih drame Ivana Cankarja. METELKOVA Danes, 20. februarja, ob 20. uri: Gledališka in lutkovna šola GILS KODUM: PUSTNI PLES VAMPIRJEV. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT, Sobota, 24. februarja, ob 17. uri, za red UPOKOJENCI. Opera in balet R. Benatzkv: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 21. februarja, ob 19.30, za red TOREK, ABONENTE in IZVEN. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za reda SOBOTA 1, SOBOTA 2, ABONENTE in IZVEN. Nedelja, 25. februarja, ob 18. uri, za red OPERA, ABONENTE in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Bina Stampe-Žmavc: URE KRALJA MINA Nedelja, 25. februarja, ob 11. uri, za otroke od petega leta naprej. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Petek, 23. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 27. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica SamShepard miseliažnivlia Režiser Boris Cavazza Srama o nežnosti tn drama o nasilju Premiera 22. februar ob 20.00 SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 S. Shepard: NEVIDNA ROKA Danes, 20. februarja, ob 10. uri. za abonma Rudarska šola Velenje. U. Cetinski, P. Vetrih: ALMA Gostuje dramska igralka Polona Vetrih. Jutri, 21. februarja, ob 19.30, za IZVEN. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Sisil GLASBA TRST Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26.. t. m., ob 20.30 - Nastop Tria K.L.R. (Kalichstein, Laredo, Robinson). Na programu Hayden, Dvorak, Mendelssohn. Gledališče Miela V soboto, 2.3., ob 20.30 »Koncert za Franca« v spomin na Franca Vallisnerija. XXVil - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Coro dei piccoli cantori in Coro giovanile della Cittil di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofianopulo, Ille-sberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, E Ig ar in Orff. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 21. t. m., ob 20.30 koncert pianista Gianluce Cascioli. Na programu van Beethoven, Schoenberg, Boulez in Debussy. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Cartesius Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Orio-lo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija ISIS (Ul.Corti3/a) Od sobote, 17. do 23, t.m. bo na ogled razstava »Segni e pennelates Fermccia Berninija in Nevi a Pereza. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen KrmpotiC. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Deželna Galerija: do 30.3. so na ogled najno- vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17. marca so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-benstreita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. TINJE Dom prosvete»Sodalitas» Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. RADIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan. ROŽEK Galerija Sikoronja-Semislavče: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja. Glasba Danes, 20. februarja, ob 20. uri: ZLATI ABONMA: gala koncert ob 45-letnici delovanja SLOVENSKEGA OKTETA. Petek, 23. februarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA: Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent David de Villiers. Solista: Branko RobinSak, tenor; Monika Skalar, violina. Program: D. Bavdek, R. Strauss, P. I. Čajkovski. Film Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvocno-filmskih del (1974-1995) in instalacija Skrivnosti SoCe Andreja Zdravica. Danes, 20. februarja, ob 20. uri: SKRIVNOSTI SOCE -ČASOVNO OBZORJE, ekskluzivna ljubljanska premiera videoinštalacije, ki bo med retrospektivo na ogled vsak dan od 11. do 20. ure. Jutri, 21. februarja, ob 20. uri: OCEANSKI OBREDI (Ocean Beat, Tokyo Tsu-kiji) Četrtek, 22. februarja, ob 20. uri: POPOTOVANJA (Via Sound, Air Trio, Air-borne, Kres Restless) Petek, 23. februarja, ob 20. uri: ČLOVEŠKO BIVANJE (Venezia, Anastomosis) Sobota, 24. februarja, ob 20. uri: ELEMENTARNE ENERGIJE (VVaterbed, Vsi sveti, Phenix, Sunhopsoon, New York Studies, Breath) Razstave Retrospektivna razstava oblikovalca Branka Uršiča (do 10. marca). Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. GLASBA SLOVENSKA FILHARMONIJA kongresni trg 10. Ljubljana Jutri, 21. februarja, ob 19.30: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IN SOLISTOV AKADEMIJE ZA GLASBO. Solisti: Milan Hudnik, violončelo; Tomaž Kmetic, klarinet; Alenka GoršiC, flavta. Program: Haydn, Spohr, Ambrož Čopi. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 23. februarja, ob 22. uri: MEATHEAD. Sonično kitarski cyber-noise iz Italije. Kot pred-skupina bodo nastopili domačegrudni funkijaški power-trasherji SKYTOWER. MGLC. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana Danes, 20. februarja, ob 19. uri: Amy Lynn Bar-ber, tolkala; Matjaž Drevenšek, saksofon. CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana Petek, 23. februarja, ob 21. uri: Stare ljudske z Bogdano Herman. KLUB B-51 Gerbičeva 51 a. Ljubljano 24 UR ROCK’N’ROLLA ‘96 Jutri, 21. februarja: ob 22. uri: ROK’N’BAND, ob 23.30: THE SPOONS. Četrtek, 22. februarja: ob 15.30: BAMBIMOLE-STERS, ob 19. uri: LOSI DEČKI, ob 22.30: KAOTIČNE DUŠE. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31, Ljubljana Jože Slak Doka POGLED NA SVET Razstava bo na ogled do 10. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21 ■ Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celje V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. POP TEATER Ljubljanska 3. Celie STRIPE URGER PERSPEKTIVA NULA. Razstava bo na ogled do 31. marca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. marca na ogled razstava TRA, TRA, TRA, BUM, BUM, BUM, s podnaslovom Razstava o soški fronti. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava grafik DIALOG MED SLIKARJEM IN PISATELJEM iz zbirke galerije Maeght, Pariz. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14, Liubliana V galeriji je do 6. marca na ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). MESTNA GALERIJA Mestni tra 5. Ljubljana V galeriji je do 3. marca na ogled razstava objektov, risb in akvarelov Heinija Linkshande-rja z naslovom Vzhod -zahod, razbijmo led na ustnicah. NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana SOL INVICTVS SOL IVSTITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. MALA GALERIJA Slovenska 35. Ljubljana V galeriji je do 21. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. ŠPORT Torek, 20. februarja 1996 ALPSKO SMUČANJE/ ZENSKA KOMBINACIJA ZA SP SMUČANJE / ZENSKI SMUK P. VViberg ponovila uspeh iz Ullehamerja Katja Koren deveta - Na »nemogoči« slalomski progi v prednosti specialistke Isolde Kostner v nedeljo podlegla pritisku javnosti Zlato kolajno osvojila Streetova Suhadolčeva je razočarala SIERRA NEVADA - Sve-dinja Pemilla VViberg (na sliki) je nova svetovna prvakinja v kombinaciji. Po 19. mestu v kombinacijskem smuku je bila v slalomu, najhitrejša, tako da je v skupnem seštevku zanesljivo zmagala. Drugo mesto je zasedla Avstrijka Anita Wach-ter, tretje pa Norvežanka Ma-rianne Kjorstad. Edina slovenska predstavnica Katja Koren je zasedla 9. mesto. Včerajšnji kombinacijski slalom je bil nova antipropa-ganda za alpsko smučanje. Organizatorji so namreč zadnje dni neprestano polivali progo, tako da je bila ta ledena in za kombinacijsko progo dosti pretežka. V takšnih pogojih so imele veliko prednost slalomske mojstrice, še najbolj pa Svedinja Pemilla VViberg. Šve-dinja je znala izkoristiti moč svojih nog, kar je bilo najbolj potrebno. V obeh tekih je dosegla najboljši čas in na koncu premagala drugouvrščeno Avstrijko Anito VVachter za skoraj dve sekundi. S tem uspehom je VVibergova samo še povečala svojo zbirko zlatih kolajn iz največjih smučarskih prireditev. Leta 1991 je bila v Saalba-chu svetovna prvakinja v veleslalomu, leta 1992 je bila najboljša na olimpijskem veleslalomu v Albertvillu, leta 1994 pa je v Lillehamerju prav tako osvojila zlato odličje. VVachterjeva, ki je bila sicer zmagovalka edine letošnje kombinacije v svetovnem pokalu, si je srebrno kolajno zagotovila v drugem slalomskem nastopu, ko je prehitela rojakinjo Renate Gotschl, Nemko Katjo Seizinger in Norvežanko Ingeborg Marken, ki so bile po prvi vožnji še pred njo. V drugi vožnji je napredovala tudi Norvežanka Marian-ne Kjorstad. Njen drugi čas v slalomu je v skupnem seštevku zadoščal za bronasto kolajno, katere se je veselila kot mali otrok. Manj veseli so bili v nemškem taboru. Nemci so namreč pričakovali vsaj eno kolajno, v igri pa so imeli kar tri imena. Največ možnosti so pripisovali Katji Sezinger, ki pa se na težki slalomski progi -za katero so Italijani rekli,- da če bi'jo videl Alberto Tomba, bi se samo obrnil in odpovedal nastop - ni znašla ter na koncu zasedla peto mesto. Edino slovensko predstavnico Katjo Koren - Mojca Suhadolc se je namreč tako kot Picabo Street in Isolde Kostner odločila, da v slalomu ne nastopi - je sicer pokopal že smuk, saj je v njem z velikim zaostankom zasedla 30. mesto. V slalomu pa je nastopila zelo solidno, tako da je svojo uvrstitev izboljšala kar za 21 mest. V slalomu je dosegla četrti čas (5. v prvi vožnji, 4. v drugi vožnji), pred njo so bile le VVibergova, Kjorstadova ter VVachterjeva, kar je lep obet za sobotni slalom. »V prvi vožnji sem v zgornjem delu vozila bolj zadržano, to pa zato, ker že od decembra nisem videla cilja. Mislim, da sem imela še precej rezerve. Z drugo vožnjo pa sem že bolj zadovoljna, čeprav tudi ta ni bila 100 odstotna,« je v cilju dejala Korenova. Izidi: 1. VViberg (Sve) 3:19.68, 2. VVachter (Ant) + 2.05, 3. Kjorstad (Nor) + 2.67,4. Gotschl (Avt) + 2.97, 5. Seizinger (Nem) + 3.14, 6. Marken (Nor) + 3.15, 7. Vogt (Nem) + 4.57, 8. Ertl (Nem) + 5.38, 9. Koren (Slo) + 5.66, 10. Gerg (Nem) + 5.80, ...13. Merlin (Ita) + 6.23. Danes smuk in nočni slalom za moško kombinacijo MoSki kombinacijski smuk na svetovnem prvenstvu v španski Sierra Nevadi je bil zaradi premočnega vetra odpovedan in bo danes, ko naj bi bil ob 11.30 na programu najprej smuk, popoldan pa pod reflektorji še kombinacijski slalom (17.30 in 20.30). SIERRA NEVADA - Američanka Picabo Street je nova svetovna-prvakinja v smuku. Srebrno kolajno je osvojila Nemka Katja Seizinger, bronasto pa še ena Američanka Hilary Lindh. Mesta pri vrhu so se tako kot na moškem smuku praktično delila na jutranjem žrebanju številk. Najboljših 15 tekmovalk po FIS lestvici je imelo pravico izbirati štartne številke in izbrale so si tiste, s katerimi je bilo mogoče osvojiti medaljo. Stirind-vajsetletna Američanka, ki je pred svetovnim prvenstvom veljala za favoritinjo, je imela štartno številko devet. V idealnih pogojih je smučala odlično. Pri zadnjem skoku je sicer naredila napako, izgubila nekaj časa, a je imela pri merjenju vmesnega časa že tolikšno prednost, da zmage ni mogla izpustiti. Tudi drugo mesto Katje Seizinger ni presenečenje, čeprav ji proga v Sierra Nevadi ne odgovarja najbolj. Nekoliko bolj presenetljivo je tretje mesto Hilary Lindh, ki je sicer smukačica z velikimi uspehi, vendar v letošnji sezoni ni bila v najboljši formi. Več se je pričakovalo od Isolde Kostner, ki je bila najboljša na treningih, a Italijanka je tokrat podlegla pritisku javnosti, ki je po zmagi v superveleslalomu pričakovalo še drugo zlato medaljo. Več se je pričakovalo tudi od edine slovenske predstavnice Mojce Suhadolc. Nastop v kombinacijskem smuku je dajal upanje, da bi Suhadolčeva lahko izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev iz svetovnih prvenstev, ki jo ima iz Saalbacha leta 1991 Andreja Potisk Ribič. Na koncu pa je ostalo le pri željah. Mojca, ki je imela štartno številko 28, ni imela najboljših pogojev, pa tudi smučala je slabše, kot je sposobna. Dragocene stotinke je izgubljala od Starta do cilja in na koncu zasedla 23. mesto, kar je za mesto slabše kot na prejšnjem svetovnem prvenstvu v Morioki. Direktor slovenske reprezentance Tone Vogrinec tudi po današnjem smuku ni dobre volje: »Oba smuka sta povsem neregularna. Tekmovalci in tekmovalke, ki so nosile številke nad 15, niso imeli prav nobenih možnosti. Izidi: 1. Street (ZDA) 1:54.06 (107.186 km/h), 2. Seizinger (Nem) 1:54.63, 3. Lindh (ZDA) 1:54.70,4. Pace-Lindsay (Kan) 1:54.71, 5. Gerety (ZDA) 1:54.95, 6. Kostner (Ita) 1:55.04, 7. Zeller-Bahler (Svi) 1:55.12, 8. Gotschl (Avt) in Perez (Ita) 1:55.18, 10. Rey-Bellet (Svi) 1:55.35, ..., 23. Mojca Suhadolc (Slo) 1:56.92,... 25. Barbara Merlin (Ita) 1:57.19. UEFA je klonila! Tujci »svobodni« Izvršni odbor Evropske nogometne zveze je s črtanjem takounenovanega »pravila 3+2« popolnoma liberaliziral pretok poklicnih nogometašev znotraj mej Evropske unije. Sklep takoj stopi v veljavo, a UEFA pričakuje, da klubi do konca sezone ne bodo pošiljali na igrišče novih tujcev. ŠAH / KASPAROV SLAVIL S 4:2 Računalnik tudi tokrat ni premagal človeka PHILADELPHIA - Svetovni šahovski prvak Gari Kasparov je zmagal v šesti partiji dvoboja s superračunalnikom IBM Deep Bine in dobil dvoboj s 4:2, s čimer mu je pripadlo tudi 400.000 dolarjev premije za zmagovalca. Računalnik, ki lahko po navedbah IBM v sekundi preuči 200 milijonov potez, je zmagal le v prvi partiji. V nadaljevanju je Kasparov dvakrat remiziral in trikrat zmagal, v šesti partiji po 43 potezah ter 3 mah in 43 minutah igre. »Kasparov -je prikazal veliko ustvarjalnost, ki ga je tudi pripeljala na šahovski Olimp. Njegove zmožnosti učenja, prilagajanja in izkoriščanja slabosti nasprotnika so neizmerne,« je dejal velemojster Jaser Seiravan. Kasparov je v zadnji partiji z belimi figurami v slovanski obrambi že od vsega začetka narekoval napadalni ritem. »Imel sem srečo, da sem izgubil prvo partijo in tako že v samem začetku dobil svarilo, kako ne smem igrati,« je ocenil Kasparov. Deep Blue je stroj, sestavljen iz 32 računalnikov. V prvem dvoboju je zabeležil zmago, ki je prva zmaga računalnika po turnirskih pravilih nad tako znanim šahistom. »Zelo sem vesel in občutke lahko primerjam le z letom 1985, ko sem proti Anatoliju Karpovu zmagoval v dvoboju za naslov svetovnega prvaka,« je menil Kasparov in dodal, da je ekipa raziskovalcev računalnika Deep Blue storila velik napredek pri razvoju računalniškega programiranja in paralelnih procesov z učinkovitim povezovanjem posameznih sklopov. IBM je Deep Blue razvil iz prototipa Deep Throught, ki ga je Kasparov zlahka premagal leta 1989. Raziskave, ki so bile opravljene, bodo uporabili tudi pri programih in izvedbi računalnikov za ekonomijo, pri kontroli zračnega prometa, kemični in farmacevtski industriji in na drugih znanstvenoraziskovalnih področjih. Vodja raziskovalne ekipe IBM Chung Jen Tan je kot glavni razlog za poraz računalnika navedel pomanjkanje izkušenj, ki so jih v igranju šaha imeli programerji v primerjavi s Kasparovom. Fredericks v dvorani na 200 m pod »magično« mejo 20 sekund LIEVIN - Namibijec Frankie Fredericks (na sliki) je na atletskem mitingu v francoskem Lie-vinu s časom 19, 92 postavil nov svetovni dvoranski rekord v teku na 200 metrov in je prvi človek, ki je to razdaljo na pokritem pretekel v manj kot 20 sekundah. Na istem mitingu je slovenska reprezentantka Birigita Bukovec v teku na 60 metrov z ovirami s časom 7, 84 pristačla na 2. mestu za zmagovalko Kazahstanko Olgo Sišigi-no (7,78). Pete Sampras je spet številka ena SAN JOSE' - Američan Pete Sampras je v finalu teniškega turnirja v San Joseju po 67 minutah igre s 6:2, 6:3 premagal rojaka Andreja Agassija in se s to zmago spet povzpel na vrh svetovne računalniške lestvice ATP za poklicne teniške igralce, na kateri je en sam teden bil Avstrijec Thomas Muster. »V svojem življenju še nikoli nisem igral tako dobro,« je po dvoboju z Agassijem izjavil Sampras, ki je bil v zadnjih 149 tednih kar 113 tednov igralec številka ena na svetu. NEDELJSKI IZIDI Nogomet A liga: Milan veča prednost Izidi 22. kroga: Cagliari - Sampdoria 3:0, Gremonese -Fiorentina 0:0, Lazio - Roma, Milan - Bari 3:2, Napoh -Juventus 0:1, Parma - Padova 2:1, Piacenza - Atalanta 2:2, Torino - Inter 0:1, Vicenza - Udinese 0:1. Vrstni red: Milna 49, Fiorentina 42, Parma 41, Juventus 38, Lazio 33, Inter 32, Roma 31, Udinese 30, Vicenza in Napoli 29, Sampdoria 28, Cagliari 27, Atalanta 26, Piacenza 24, Padova in Torino 21, Bari 18, Gremonese 14. Prihodnje kolo (18.2.): Bari - Vicenza, Gremonese -Cagliari Fiorentina - Napoli, Inter - Atalanta, Juventus -Milan, Padova - Lazio, Roma - Torino, Sampdoria - Piacenza, Udinese - Parma. B liga: vodilna moštva uspešna Izidi 23. kola: Cesena - Ancona 2:1, Andria - Palermo 4:0, Foggia - Avellino 0:1, Genoa - Pemgia 0:1, Lucchese - Pistoiese 2:1, Pescara - Chievo 0:0, Reggiana - Cosenza 1:1, Reggina - Bologna 0:1, Salemitana - Venezia 3:1, Verona-Brescia 2:1. Vrstni red: Cesena in Verona 37, Pemgia in Bologna 35, Pescara 34, Ancona, Lucchese in Reggiana 32, Saler-nitana, Genoa, Cosenza, Venezia in Palermo 30, Andria in Avellino 29, Brescia 27, Chievo, Foggia in Reggina 26, Pistoiese 20. C2 liga: koristna točka za Triestino Izidi 23. kola: Baracca Lugo - Treviso 0:1, Cecina -Fermana 0:1, Forli - Ponsacco 1:0, Giorgione - Centese 1:0, Imola - Fano 2:3, Pontedera - San Dona 2:1, Rimini -Triestina 1:1, Temana - Tolentino 2:2, Pesaro - Livorno 1:0. Vrstni red: Treviso 47, Livorno in Temana 42, Triestina 38, Pesaro 35, Fermana, Giorgione in Ponsacco 33, Rimini 31, Pontedera in San Dona 29, Fano in Forli 28, Baracca Lugo, Imola in Tolentino 23, Cecina 15, Centese 8. Prihodnje kolo: Triestina - Lugo. Rimini - Triestina 1:1 (1:1) Strelca: Marsich (20) in Mezzini (40). Triestina: Mioia, Zanotto, Birtig, Natale, Zocchi (od 29. min. Tiberio), Ubaldi, Polmonari, Pivetta, Palombo (od 77. min. Camporese), Gubellini, Marsich. Košarka Al liga: Dly zapravil prednost 22 točk! Izidi 22. kroga: Scavolini - Benetton 98:90 (43:42), Nuova Tirrena - Madigan 82:73 (43:33), Illycaffe - Mash 90:94 (50:37), Stefanel - Reggio Calabria 79:68 (39:39), Cx Orologi - Teorematour 68:66 (33:33), Teamsystem -Olitalia 99:98 (50:52, 91:91), Cagiva - Buckler (49:35) 96:83 Vrstni red: Buckler in TeamSystem 34; Stefanel 30, Scavolini, Nuova Tirrena in Madigan 26, Benetton in Cagiva 22, Reggio Calabria 20, Olitalia in Mash 18, Cx 16, Teorematour in Illy 6. Prihodnje kolo (jutri): Reggio Calabria - Hlycaffe. Illycafife - Mash Verona 90:94 (50:37) Hly: Gori, Calbini 11, Gironi 2, Guerra 27, VVilliams 15, Zamberlan 14, Pol Bodetto 11, Crudup 10. Mash: Laezza 17, Boni 7, luzzolino 35, Dalla Vecchia 6, Neal 14, Galanda 10, Nobile 2, Londero 2. A2 liga: Brescialat uspešen Izidi 22. kola: Caserta - Rimini 83:81, B. Sardegna -Polti 92:74, Montecatini - Jcoplastic 91:94, Reggiana -Menestrello 104:100, Imola - Turboair 83:82, Reyer -Floor 90:86, Brescialat - Auriga 102:91. Vrstni red: Caserta 34, Polti Cantu in Reyer 32, Floor PD in Montecatini 24, Reggiana, Imola in Rimini 22, Brescialat in Jcoplastic 20, B. Sardegna in Turboiar 16, Menestrello in Azriga 12. Prihodnje kolo: Polti - Brescialat. Brescialat - Auriga 102:91 (48:47) BRESCIALAT: Conti 3, Fumagalli 16, Borsi 12, Dabis 33, Milesi 13, Foschini 1, Mina 17, Gilardi 7. AURIGA: Danelli 4, Mayer 14, Toši 10, Coppo 7, Romeo 6, Ceccarini 12, Grappasonni 8, Castaldini 12, Ara-povič 18. Odbojka: Alpitour že prvi, Wuber in Gioia izpadla Izidi 21. kroga: Edilcuoghi - Alpitour 0:3 (13:15,4:15, 8:15), Com Cavi - Jeans Hatil 0:3 (7:15,15:17, 5:15), Gal-lo Gioia - Lube Banca 3:0 (15:1Q, 15:7, 125:3), Sisley -Wuber 3:1 (8:15, 15:9, 16:14, 15:4), Las Daytona - MTA Padova 3:1 (12:15, 15:7, 15:9, 15:10), Cariparma - Gabe-ca 3:1 (11:15,15:10,15:3,15:10). Vrstni red: Alpitour Traco Cuneo 38, Las Daytona Modena 36, Sisley Treviso in Edilcuoghi Ravenna 30, Cariparma Parma 24, Gabeca Montichiari 22, Lube Banca Marche Macerata 16, MTA Padova in Com Cavi Multimedia Neapelj 14, Jeans Hatu Bologna 12, VVuber Schio 10, Gallo Gioia 6. Prihodnje kolo (25.2.): Gabeca - Sisley, Alpitour - Las, Jeans - Edilcuoghi, VVuber - Com Cavi, Lube - Cariparma, Mta - Gallo. Totocalcio Pravilni stolpec: IX 11 21 X2 21 22X. Dobitki: 13 -(47 dobitnikov) 279.622.000 lir, 12 - (1953 dobitnikov) 6.729.000 lir. Totogol Pravilna kombinacija: 3, 5, 6, 9, 10, 12, 17, 27. Dobitki: 8 (15 dobitnikov) 353.223.000 lir; 7 - (2.573 dobitnikov) 1.541.000 lir, 6 - (94.652 dobitnikov) 41.500 lir. Totip Pravilni stolpec: IX IX 22 22 XI 12. Dobitki: 12 (19 dobitnikov) - 27.367.000 lir; 11 (616 dobitnikov) - 844.000 lir; 10 (6.907 dobitnikov) - 75.000 lir. TEDENSKI PREGLED AMATERSKIH PRVENSTEV Le v promocijski ligi ostali brez točk Gledalci v Bazovici bi si zaslužili lepšo predstavo - Vesna in Primorec v ospredju Kaže, da pustno vzdušje ni negativno vplivalo na naše enajsterice, saj so, z izjemo obeh goriških ekip v promocijski ligi, vse ostale izbojevale vsaj po eno točko. V središču pozornosti je bil derbi v Bazovici med Zarjo (ocena 6/7) in Primorjem (6/7). Mirne duše lahko trdimo, da so bili končni zmagovalci le gledalci, saj se jih je okoli bazovksgea pravokotnika zbralo okoli 500 ali več. Točnih podatkov je težko imeti. Ekipi bi vsekakor lahko pokazali boljši in lepši nogomet. Prevladalo pa je pretirano taktiziranje in izkazali so se predvsem banilci. Vrh lestvice ostaja tako nespremenjen. Prosečani imajo še vedno štiri točke prednosti pred Bazovci, katerim se je pridružila Basaldella. Na 4. mestu pa so sedaj Križani (7+), ki so dosegli Četrto prvenstvano zmago v gosteh. Pa preidimo k negativnim vestem. V Standrežu in Sovodnjah se je v zadnjem Času povečalo povpraševanje po tabletah proti glavobolu, saj imata obe ekipi močno vrtoglavico. Ko sta na vrhu lestvice namreč, ne znata ohaniti pozicije za več kot dve ah tri kola. V nedeljo je Juventina (5) doživela drugi poraz v gosteh in Četrtega v tem prvenstvu. Za Sovodnje (5) pa je bil nedeljski tretji poraz v gosteh in peti prvenstveni. V 2. AL so končno Trebenci (8) zaigrali, kot znajo, in so tako dosegli peto prvenstveno zmago. Dno lestvice se tako oddaljuje in Primorec je vse bliže sredini. V 3. AL je kot vedno izkupiček naših ekip zelo pozitiven: 11 točk v 5 srečanjih. Vodilni Kras (6/7) je proti nevarnemu Vermeglianu odnesel dragocen remi. Gajevci (6/7) so v neaznimivem srečanju le izbojevali zmago. Tudi Brežani (7+) so igrah povprečno, vendar njihova končna zmaga ni bila nikoli v dvomu. Dolinčani (6/7) pa so proti presenečenju prvenstva San Vitu dosegli 5. letošnji neoldoCen izid. V goriski skupini so Doberdobci (7/8) dosegli deseto zmago in še vedno dehjo 1. mesto s Sagradom. V prihodnjem kolu bo vrsta zelo zanimivih srečanj: Juventina - Manzano, Sovodnje Aiello, Primorje - Basaldella, Do-mio - Primorec, Romana - Gaja in Dolina Vermegliano. Zaostalo srečanje med Montebellom - Don Bosco in Dolino bo 7. marca ob 20. uri na Opčinah, igrišče Viha Carsia. Statistični podatki. Odigrana srečanja: 11 (1 derbi); zbrane točke: 21 (6 zmag, 3 remiji, 2 poraza); doseženi zadetki; 11; prjeti zadetki: 6- Zanimivosti Napadalci Primorja so prvič v tem prvenstvu ostah praznih rok. V dosedanjih 18 kolih so namreč vedno vsaj enkrat zatresli nasprotnikova vrata. Proti Zarji pa jim to ni uspelo. Velika zasluga gre seveda vsej bazovski obrambi, predvsem pa mlademu Grgiču, ki je odlično pazil na »bomberja« Miclaucicha. Vesni in Primorcu bo minuli teden ostal še dolgo v spominu, saj sta obe ekipi v treh srečanjih (2 koli in zaostalo srečanje) dosegli kar tri zmage, to je 9 točk. Obe ekipi sta tako precej popravili svoj položaj na lestvici. Nepremagljivost Krasa traja že celih 12 kol, saj je zadnji poraz utrpel proti Vermegha-nu, proti isti ekipi pa so v nedeljo izenačiti. Izbrani strelci: Miclaucich 13, Gregorič, Smilovic in La Calamita 10, Pescatori 9, Zocco in Šircelj 8, OsmanhodžiC, Vrše, An. Majcen in P. Gergolet 7. POSTAVA TEDNA: 1. Vesnaver (Gaja), 2. Frasson (Primorec), 3. N. Sedmak (Vesna), 4. Škabar (Primorje), 5. Grgič (Zarja), 6. Al. Majcen (Kras), 7. Curzo-lo (Dolina), 8. D. Gergolet (Mladost), 9. SirCelj (Breg), 10. Apuzzo (Primorec), 11. Zocco (Vesna). ES. 1. AMATERSKA LIGA / DERBI ZARJA - PRIMORJE V Bazovici je naposled zavladalo pustno premirje Srečanje se je končalo brez golov - Po tekmi v Forgarii nogometaši kriške Vesne poklicali na pomoč orožnike Zarja - Primorje 0:0 Zarja: KoCevar, Dussoni, Tittonel (v 60’ Ferluga), Grgič, Kalc, Ispiro, Ravalico (v 75. Prisco), Sclaunich, Gregorič, Tognetti, OsmanhodžiC. Primorje: Babich, Mas-sai, Guštin, Škabar, Leghis-sa, Stoka, Štolfe (v 52’ Sardoč), Mislej, Miclaucich, Crevatin, Pescatori. Kljub temu, da sta tako Zarja "kot Primorje zaigrati s po tremi napadalci, gola ni bilo. Iz gore se je tako rodila drobna miška. Dobrih 500 gledalcev (glede na pomembnost srečanja pa bi jih lahko bilo tudi več...) je videlo povprečno tekmo, delitev točk pa je nedvomno v večji meri dobrodošla ProseCanom, ki so Bazovce uspeli obdržati na varni razdalji. Strah pred porazom ali "pustno premirje”? Dejstvo je, da se srečanje nikakor ni moglo razživeti, sodnik je bil pretirano strog (kot prometni redar, je menil gledalec) in branilci so bolj ati v redkih primerih manj uspešno nadeti nagobčnik bomberjem Miclaucichu in Pescatoriju oziroma Gregoriču in OsmanhodžiCu. Le slednji je nekajkrat spravil v težave obrambo ’TdeCe-rumenih”, vendar Čudovitim dribblingom je dvakrat sledil za las netočen strel na gol. Najboljša napada v ligi, a najboljša na igrišču sta bila stoperja Maks Grgič (Miclaucicha je brez prekrškov povsem izbrisal) in Andrea Massai (tudi lep delež pri gradnji igre): res ni bilo usojeno, da bi se mreži na 38. derbiju zatresli. Aleksander Antonie (bivši igralec Zarje); »V prvem polčasu je Zarja imela terensko premoč, v drugem je nekoliko popustila. Glede na to, da sta obe ekipi imeli po eno izrazito priložnost za gol, je remi pravičen rezultat. Res dobro je igral Maks GrgiC.« Andrea Auber (nekoč Zarja, zdaj Primorje): »Strah pred porazom je prevladal nad željo po zmagi, katero bi si res ne zaslužiti ne eni ne drugi.« Jurij Kufersin: »Gledalci so lahko s tekmo zadovoljni, saj je bilo tako na eni kot na drugi strani nekaj priložnosti za gol. Ob rob tekme bi še dodal, da so trenutni dobri rezultati na Članskem področju in resno zastavljeno delo z združenimi močmi na mladinskem področju dobra baza, na kateri bodo lahko v bodoče graditi naši nogometni delavci.« Livij Valencie: »Remi je obema ustrezal. Publika je res bila na višini, z zelo korektno igro pa so se izkazali tudi igralci. Mislim, da se obetajo perspektive tudi na članskem področju. To je danes ena najpomembnejših not.« Se kaj? Morda to, da se je poleg številnih gledalcev zbrala prava truma novinarjev, snemalcev in fotografov. Kdor je pogledal reportaže o ”big-matchu” si je nemara domišljal, da je bazovsko igrišče za en popoldan bilo domači Wem- bley... Dimitrij Križman Forgaria - Vesna 1:2 (0:0) VESNINA SRELCA: Zocco v 55. min., Soavi v 70. min. VESNA: Comelti, Soavi, Pipan, Mantovani, Giovini, N. Sedmak, Lakoseljac, Pa-dovani (od 75. min. Kri-sciak), Zocco (od 85. min. Košuta), Scala, P. Sedmak. Kriška Vesna je tudi na neugodnem igrišču v Fro-garii dokazala, da si visoko uvrstitev na lestvici povsem zasluži. Kriški nogometaši so si tokrat privoščiti domaCe moštvo Forgarie, ki je igralo zelo zagrizeno in požrtvovalno, tehnično pa je bilo precej pomanjkljivo. Vesna je poleg zmage predvajala tudi lep nogomet in svojo premoč kronala z zadetkoma Zocca in Soavija v drugem polčasu. Gostitelji so 15 minut pred koncem tekme zmanjšali izid na 1:2, veC pa niso zmogli. Po koncu srečanja pa je prišlo do izredno nešportnih dogodkov, saj so se tri domači nogometaši znesli na kriške igralce, tako da so bili ti prisiljeni celo s prenosnim telefonom poklicati orožnike, ki so tudi pravočasno prišli in naposled pomirili prenapet-neže. (S.K.) IZIDI IN LESTVICE Promocijska liga IZIDI 20. KOLA: Aiello - Cussignacco 3:1, Manzano - Pro Fiumicello 2:0, Mossa - Flumignano 0:2, Ponziana - Ruda 0:0, Rivignano - Maranese 1:0, San Luigi - Juventina 2:0, Staranzano - Sovodnje 1:0, Torviscosa - San Canzian 0:2. VRSTNI RED: Sovodnje, Rivignano 35; Juventina, Staranzano 34; Mossa 33; Manzano, Aiello 32; Ponziana 29; Cussignacco 28; San Luigi, Maranese 27; San Canzian 26; Flumignano 24; Ruda 14; Torviscosa 11; Pro Fiumicello 9. PRIHODNJE KOLO: Juventina - Manzano, Sovodnje -Aiello. 1. Amaterska liga IZIDI 20. KOLA: Aurora B - Reanese 1:2, Basaldella - Pra-damano 1:0, Buiese - Torreanese 1:0, Cividalese - Medeuzza 1:0, Forgaria - Vesna 1:2, Pagnacco - Union 91 1:0, Tava-gnacco - Opicina 0:2, Zarja - Primorje 0:0. VRSTNI RED: Primorje 38; Zarja, Basaldella 34; Vesna 32; Torreanese, Union 91, Medeuzza 30; Reanese 28; Forgaria 27; Cividalese, Pagnacco, Opicina 26; Buiese 21, Tava-gnacco 18, Aurora B. 14, Pradamano 12. PRIHODNJE KOLO: Medeuzza - Zarja, Primorje - Basaldella. 2. Amaterska liga IZIDI 20. KOLA: Azzurra - Domio 0:0, Čamp. Prisco-Cor-no 0:2, Mariano - CGS 3:0, Medea - San Lorenzo 2:0, Primorec - Moram 3:0, Pro Romans - Villesse 2:0, Roianese - Por-tuale 2:1. VRSTNI RED: San Lorenzo 41; Como 37; Domio 35; Medea 34; Pro Romans 33; Mariano 31; CGS 23; Azzurra, Moran) 21; Portuale, Primorec 19; Villesse 18; Roianese, Čamp. Prisco 12. PRIHODNJE KOLO: Domio - Primorec. 3. Amaterska liga Skupina F IZIDI 17. KOLA: Begliano - Terzo 2:1, Castions - Strassol-do 2:1, Grado - Fogliano 2:2, Mladost - Azzurra 1:0, Onta-gnanese - Villa Vicentina 0:1, Pieris - Torre 1:2, Sagrado -San Vito 2:0. VRSTNI RED: Sagrado, Mladost 35; Torre 34; Strassoldo 29; Villa Vicentina, Begliano 27; Fogliano 25; Castions 21, Azzurra, Ontagnanese 19; San Vito 17; Pieris 15; Terzo 11, Grado 9. PRIHODNJE KOLO: Fogliano - Mladost. Skupina G IZIDI 17. KOLA: Breg - Cus 3:1, Gaja - Servola 1:0, S. Vito - Dolina 0:0, Union - Mont. D. Bosco 2:1, Venus - Aurisina 2:4, Vermegliano - Kras 1:1. Počitek: Romana. VRSTNI RED: Kras 41; Gaja 38; Breg, Vermegliano, S. Vito 34; Romana 31; Servola, Cus 21; Aurisina 16; Dolina, Union 11; Venus 10; Mont. D. Bosco 7. PRIHODNJE KOLO: Dolina - Vermegliano, Kras - Union, Mont. D. Bosco - Breg, Romana - Gaja. PROMOCIJSKA LIGA / 20 KOLO 2. IN 3. AL / SPODBUDEN OBRAČUN Sovodje in Juventina sla tokrat imela zvrhano mero smole Staranzano - Sovodnje (0:0) SOVODNJE: Gergolet, Černič (od 75. min. F. Devetak), Sambo, To-mizza, Hmeljak, Zotti, Caporale, Interbartolo, Goriup, Fajt, Businelti. Sovodenjd so imeti v Starancanu zares zvrhano mero smole. Vseskozi so napadati, gostitelji pa so si ustvarili največ dve-tri priložnosti za zadetek in so povedli z avtogolom hrterbartola. Če dodamo še, da je sodnik spregledal več kot očitno enajstmetrovko v korist naše ekipe (domači branilec je na gol crti zaustavil žogo, ki jo je poslal proti mreži Fajt) in da je bil domači vratar Orsini daleč najboljši na igrišču, ptem je jasno, da je Sovodnje v Starancanu izgubilo ne samo priložnost za osvojitev točke, temveč celo za visoko zmago. Nase moštvo je imelo številne priložnosti za zadetek, toda Goriup, Tomizza in ostati tokrat niso imeti sreče. V sovodenjskem taboru sedaj mimo Čakajo na nedeljsko domačo tekmo proti Aiellu. Naša ekipa je, kljub porazu, še vedno na prvem mestu lestvice, Čeprav sedaj se ji je pridružil Rivignano. San Luigi - Juventina 2:0 (1:0) JUVENTINA: Zanier, Kaus, Tomasone, Trevi-san (Padovani), Trampuš, Romano, Zamar, Petejan, Devetak (od 80. min. Braida), Gambino, Kovic. Juventina je v nedeljo v Trstu, na zelo »trdem« igrišču San Luigija, nastopila v zelo okrnjeni postavi. Odsotnih je bilo kar 5 standamih igralcev (Candutti, Villani, Cecot-ti, Montina in Tabaj) pa tudi Braida še ni povsem saniral poškodbe in je stopil na teren le v zadnjih desetih minutah srečanja. Skratka, s tako zdesetkano postavo se je bilo težko zoperstaviti izkušeni in tehnično dobri ekipi, kot je San Luigi, ki ima v svoji- sredi nekaj dobrih posameznikov, med katerimi izstopa Čermelj. Tudi sodnik ni bil ravno naklonjen naši ekipi, tako da bo potrebno na to tekmo cimprej pozabiti ter se skrbno in temeljito pripraviti na nedeljsko domače srečanje proti Manzanu. Primorec brez zastojev Mladost tesno, a zasluženo Dolina igrala neodločeno v gosteh proti San Vitu 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Mararo 3:0 (2:0) STRELCI: Apuzzo v 30. min., Santi v 36. min., Granieri v 55. min. PRIMOREC: A. Corona, Savino, Frasson, Santi, Policardi, Naperotti, Granieri (Pre-donzan), Ferluga, Bulich (Volturno), Apuzzo, M. Corona. Trebensko moštvo zadnje čase ne pozna zastojev. Tudi v nedeljo je Primorec osvojil nove točke (že tretja zaporedna zmaga) in se tako skoraj zanesljivo oddaljil od spodnjega, zelo nevarnega dela lestvice. Trebenska ekipa je gotovo odigrala svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu in nadigrala v vseh elementih sicer solidno ekipo Morara. Zmaga bi bi lahko celo »obilnejša«, saj je Primorec tudi zadel vratnico. 3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM Mladost - Azzurra 1:0 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: P. Gergolet v 20. min. MLADOST: Trevisan, Argentin (Marušič), D. Gergolet, Zimolo, Zin, Monticolo, Fontana, Sita (Bressan), Blason, Pellicani, P. Gergolet. Doberdobska Mladost je po pričakovanju doma premagala goriško Azzurro in skupno s Sagradom ohranila prvoa mesto na lestvici. Čeprav so naši.nogometaši tesno zmagali (edini zadetek je v 20. min. dosegel Peter Gergolet), je bil njihov uspeh več kot zaslužen. Povsem so nadigrali nasprotnike in si ustvariti tudi veliko število priložnosti za gol, ki pa so jih zamudili. Naj omenimo, da je selektor Livio Vidoz za turnir pokrajin za goriško reprezentanco sklical tudi dva Do-berdobca brata Davida in Petra Gergoleta. Zbor igralcev ob jutri v Vremjanu ob 18. uri. NA TR2ASEKM Proti edini ekipi, ki jih je letos premagala, so igralci Krasa v gosteh dosegli dragoceno točko. Remi je konec koncev pravičen, če- prav so krasovci prvi povedli iz 11-tetrovke in bi lahko nato pdvojiti. Kljub slabi igri, bila je gotovo najslabša tekma, odkar sedi na klopi Colavecchia, so gajevci premagati Servolo. Edini zadetek je dosegel Vrše. Vratar Vesnaver pa je poskrbel za nekaj lepih posegov, ki so preprečiti Skedenjcem, da bi izenačili. Z zmago proti Cusu so Brežani prekiniki serijo porazov v pustnem obdobju. Srečanje se je takoj ugodno pričelo za »plave«, ki so povedli že po treh minutah. Igra nato ni bila privlačna. Domačini so nadzorovati igro in dosegli Se dva zadetka. Častni zadetek gostov je padel malo pred koncem. Po nekaj dobrih predstavah, a brez osvojene točke, so končno Dolinčani dosegli svojo 11. prvenstveno točko. Glede na prikazano igro pa bi si morda zaslužiti kaj več. Dober del srečanja so imeti pobudo v svojih rokah in le v začetku drugega polčasa so malo popustiti. Vermegliano - Kras 1:1 (0:0) KRASOV STRELEC: La Calamita v 47. min. iz 11-metrovke. KRAS: Rebez, Fadda, Berljavac, Al. Majcen, Vatta, Coccoluto, Lepore, La Calamita, AL. Majcen (Suc), Macor (Norbedo), Chies. Servola - Gaja 0:1 (0:0) STRELEC: Vrše v 55. min. GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Gombač, Castro, Craievich, Pugliese, Subelli (Ve-glia), Giursi (Vrše), Musotino, Smilovich. San Vito - Dolina 0:0 DOLINA: G. D'Agnolo, Botteri, Scibilia, S. D’Agnolo (Marussi), Pecar, Ota, Canazza, Udovicich, Rapotec, Curzolo, Flego (Bozzi). Breg - Cus 3:1 (1:0) STRELO: SirCelj v 3. min in 75. min, Paoli v 62. min. in Vucetti v 87. min. BREG: Buranello, Paoletti, Maiorano, Laurica, Buzzi (Giraldi), Naldi, Švab, Ca-massa, Paoli (Chermaz), Vuk, Šircelj (Sla- ŠPORT i« Torek, 20. februarja 1996 KOŠARKA / PO NEDELJSKEM PORAZU V ODERZU Jadran TKB končal redni del sezone na 5. mestu Cicibona izenačila obračun zmag v derbijih s Kontovelom Pust tokrat ni prekrižal načrtov naših košarkarldh moštev, ki so se v tem koncu tedna solidno odrezala. Ob derbiju, kjer pa je en poraz neizogiben, je le Jadran TKB tokrat ostal praznik rok, a njegov poraz tokrat nima posledic, saj si je VremCevo moštvo že pred tem zagotovilo nastop v skupini za napredovanje. Dragoceno zmago v boju za obstanek je zabeležil Bor Radenska, v D ligi pa je Cicibona odbila napad Kontovela, medtem ko je Dom končno spet pokazal Česa je zmožen. B liga: Nedvomno ne more (in niti ne sme) biti nihče za-dovljen s porazom, prav gotovo pa je tudi razumljivo, da so ja-dranovci odpotovali v Oderzo manj motivirani kot na prejšnjih gostovanjih. Zmaga v Oderzu bi jim prinesla Četrto mesto, ki pa se od petega ne razlikuje. Cez dva tedna bo šlo zares. Jadranov-ci se bodo ponovno pomerili z Biello in Čedadom, na novo pa s San Lazzarom, Padovo in For-lijem. Kaže, da bo naloga zelo zahtevna, saj so moštva zelo homogena in za njih igra več odličnih igralcev. Oderzo - Jadran TKB 85:77 (42:34) ODERZO: Sartor 4, Teso, Ca-dorin 7, Fioretti 15, Zecchin 4, Colladon 14, Casonato 6, Cap-pellazzo 10. 3T: Teso 4, Cadorin 1, Fioretti 1, Zecchin 1, Casonato 1. JADRAN: Arena 7 (0:2, 2:3, 1:2), Oberdan 2 (-, 1:2, 0:3), Pregare 11 (3:4,1:4, 2:2), Budin 14 (6:12,4:8,0:2), Vtez 10 (2:3,4:6, - ), Semec 2 (-, 1:2, -), Klabjan (-, 0:1, -), Rauber 5 (-, 1:2,1:2), Cola-vita 23 (1:2,11:12, -), Hmeljak 3 (1:2, 1:3, 0:1); trener Vremec. Met za dva 24:43, met za tri 4:12, skupno 30:55 (54%), pm 13:25. SON: 28. PON: Pregare (33). 3T: Pregare 2, Arena 1, Rauber 1. C2 liga: Proti Virtusu, eni izmed dveh pepelk C2 lige, so borovci uveljavili svojo moč in po treh zaporednih porazih končno spet prišh do zmage. Resnici na ljubo se stanje na skupni razpredelnici ni bistveno spremenilo, saj Barcolana nadaljuje z zelo uspešno igro in se je tudi sama ponovno povzpela. Velja pouda- riti povratek na igrišče Marka Debeljuha, ki je po večmesečni odsotnosti takoj odigral vlogo »matchvvinnerja«, odlično pa se je po daljšem obdobju krize obnesel tudi Ivan Perčič. »Coadr« Krečič sicer upa, da bodo tudi nekateri ostali kmalu ujeli pravo formo, v nedeljo pa prihaja na obisk Vatovčev Pom. D liga: Letošnji Četrti derbi D lige se je končal z zmago Cicibo-ne, ki Kontovelu ni dovolila, da bi požel prestižno zmago. Starčevi fantje so sicer zaigrali zelo motivirano, cicibonaši pa so biti zlasti v napadu zelo razpoloženi in so si v sredini drugega polčasa priigrati kar 23 točk naskoka. Ko je vse kazalo, da je tekme konec, so se gostje prebuditi, obenem pa so Furlanovi fantje imeti velik padec koncentracije (1:12 v prostih metih!), kar bi skorajda privedlo do neverjetnega preborata. Kljub temu pa je bilo v tabora Helvetiusa veselo, saj poraz s Santosom ni pustil negativnih posledic. Z zmago je Ciciboni tudi uspelo izenačiti obračun derbijev s Kontovelom (vsak po 8 zmag), trener Luka Furlan pa je že tretjič letos (dvakrat tudi na turnirju) ponudil svojemu bivšemu predsedniku Mitiču grenak bomboncek. Po daljšem času so se spet veseliti zmage tudi pri Domu, ki je še drugič letos premagal Inter 1904. Za uspeh imajo tokrat največ zaslug zunanji igralci, ki so »bombardirati« goste z vseh strani, potem ko je Inter dalj Časa vodil. PETERKA TEDNA: Stefan Persi (Cicibona), Viktor Tomšič (Cicibona), Marko Debeljuh (Bor), Igor Civardi (Kontovel), Joe Calavita (Jadran). REZERVNA PETERKA: Borut Pertot (Kontovel), Cristiano Franco (Dom), Mauro Simonič (Bor), Ivan Perčič (Bor), Marko KrižmanCič (Cicibona). (VJ) B liga: 1. skupina za napredovanje Ing Sviluppo Biella (1. iz skupine A) Gostečo Cividale Čedad (4. iz skupine A) Jadran TKB Trst (5. iz skupine A) Motomalaguti San Lazzaro (2. iz skupine B) Sle Rinaldi Padova (3. iz skupine B) Cosmogas Forli (6. iz skupine B) KOŠARKA / IZIDI IN LESTVICE Moška B liga IZIDI 24. KOLA: Cassano - Riva 70:65, Collegno -Biella 80:100, Monza - Gesteco 86:71, Oderzo - Jadran TKB 85:77, Desio - Scame 83:68, Šesto - Varese 980:101. VRSTNI RED Ing Biella 34, Legonllex Oderzo 30, Riva del Garda 28, Gesteco Čedad in Jadran TKB 24, Stracciari Monza, Banco Desio in Robur Varese 22, Cassano 20, Scame Bergamo 18, Collegno 14, Šesto San Giovanni 6. Prvih Sest moštev se je uvrstilo v skupino za napredovanje. Moška C2 liga IZIDI 18. KOLA: Arte - Pagnacco 65:80, Bor Radenska - Virtus UD 80:73, Manzano - Sgt 101:85, Pom -Martignacco 73:67, Porcia - Itala 78:80, Staranzano -Barcolana 102:117, Spilimbergo - Ardita 88:93, Udi-nese - Intermuggia 87:66. VRSTNI RED: Martignacco 30, Manzano in Pom Tržič 28, Itala San Marco Gradišče 234, Porcia in Ardita 22, Pagancco 20, Spilimbergo in Staranzano 18, Udinese 16, Intermuggia, Sgt in Barcolana 14, Bo Radenska 12, Virtus in Arte Bittesini 4. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Bor Radenska - POM (20.30,1. maj). Moška D liga IZIDI 17. KOLA: Cicibona Helvetius - Kontovel 90:87, Dom Intermuggia - Inter 1904 90:84, Goriziana - Isonzo Senators 104:88, Građo - Acli TS 68:61, Lar-go Isonzo - Acli Ronchi 72:60, Lega nazionale - Liber-tas 73:74, Momo Gib - Santos 76:85, Scoglietto - Cus Trieste 59:65. VRSTNI RED: icibona Helvetius 32, Goriziana 28, Cus Trieste in Santos 26, Grado 23, Dom Agorest 20, Kontovel in Acli Ronchi* 18, Momo Gio 16, Inter 1904 14, Acli TS, Libertas* in Largo Isonzo 10, Lega nazionale in Senators 8, Scoglietto 4. (*tekma manj) PRIHODNJE KOLO (24.2.): Kontovel - Goriziana (18.30 Ervatti), Cicibona Helvetius - Inter 1904 (18.15, 1. maj), Acli Ronchi - Dom Agorest (21.00, Ronke). ODBOJKA / NAŠA MOŠTVA S SPREMENLJIVO SREČO V prvem povratnem kolu rezultati za... vse okuse Slogašice po treh tednih spet prva - Espego spet v boju ODBOJKA / DEŽELNE LIGE Moška C2 liga IZIDI 14. KOLA Rojalese - Grado 3:0 (15:9, 15:9, 15:1), Prata - Prevenire 0:3 (13:15,13:15,12:15), Eltor - 01ympia CDR 3:0 (15:4,15:4,15:5), Buia - Mossa 3:1 (15:8, 8:15, 15:12, 15:12), Volley bati Maniago - Bor Fortrade 0:3 (3:15, 8:15, 9:15), Tomana - Porcia 0:3 (9:15,10:15, 9:15), VBU - Itely 3:0 (15:12,15:13,15:1). VRSTNI RED: Eltor San Giovanni Natisone 26, Porcia 24, Buia 20, Prevenire in Rojalese 18, VBU Videm in 01ympia CDR 16, Bor Fortrade 14, Itely Fae-dis in Torriana 12, Grado 10, Mossa 6, Prata in Volley Bati Maniago 2. PRIHODNJE KOLO (24.2.): 01ympia - Prata, Bor Fortrade - Torriana. Ženska C2 liga IZIDI 14. KOLA: Martignacco - CUS Udine 3:0 (15:8, 15:10, 15:3), Asfjr - Torriana 0:3 (5:15, 6:15, 3:15), Sokol - Rivignano 3:1 (13:15, 15:9, 15:7, 15:8), Tarcento - Selz 3:1 (15:8,17:15, 6:15,15:9), DSelDoge - Drago Pub 3:2 (16:14,15:11,11:15,14:16,15:13), Vi-vil - Fiume Veneta 3:1 (15:7, 8:15,15:12,15:2). 01ym-pia K2 sport - Farra 3:0 (15:12,15:13,15:10). VRSTNI RED: Martignacco in Torriana 24, Tarcento 20, 01ymia K2 spori: in Ristorante del Doge 18, Vi-vil in Fara 16, Sokol 14, Fiume Veneta 12 Dragon Pub 10, B Mercato di Selz 8, Asfjr Čedad in Cus Udine 6, Danone Rivignano 4. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Torriana - Sokol, Fiume Veneta - 01ympia K2 sport. Moška D liga IZIDI 10. KOLA: NPT - Sant’Andrea 3:0 (15:7, 17:15, 15:9), San Sergio - Club Altura 0:3 (12:15, 11:15, 5:15), Rozzol - Esoego 1:3 (4:15, 11:15, 15:13, 3:15), Acli Ronchi - Koritng 3:1 (15:7, 15:11, 15:17, 15:9). VRSTNI RED: NPT in Club Altura 16, Espego 14, Rozzol 12, Acli Ronchi 8, Sant’Andrea in San Seigio 6, Korting 2. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Korting - Rozzol, Espego - San Sergio. Ženska D liga IZIDI 10. KOLA: Koimpex - Val Zaružna kreditn abanka 0:3 (4:15, 6:15, 7:15), Fiumicello - Virtus 3:0 (15:12, 15:6, 15:4), Sgt - Gonars 1:3 (9:15, 6:7, 15:10, 13:15), Altura - Sloga 3:2 (15:7, 2:15, 8:15, 15:2, 15:13). VRSTNI RED: Gonars 16, Val Zadružna kreditna banka 14, Altura 12, Fiumicello 10, Virtus in Sgt 8, Sloga in Koimpex 6, Morarese 0. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Virtus - Koimpex; Val Zadružna kreditna banka - Sloga. Po pričakovani zmagi v Car-piju so se odbojkarji Imse na 5. mestu B2 lige otresli družbe Marconija in Asole, približati pa so se tudi vrhu, saj je belunski Sedico z zmago v Bussolengu poskrbel za prvovrstno presenečenje, San Miguel pa je nepričakovano doma izgubil z veronsko Isolo. Simon Cemic je dokazal, da v Španijo odhajajočega podajaCa Stefana Rigonata v prihodnjem mesecu ne bodo preveč pogrešati. Toda glavne junakinje sobotnega prvega povratnega kola so bile Slogjne odbojkarice, ki so se po treh tednih spet vrnile na čelo lestvice ženske Cl lige in dohitele prav sobotnega tekmeca Porcio. Srečanje na Opčinah je odpihalo Cme oblake, ki so se počasi začeti zgrinjati nad še-sterko po treh zaporednih porazih ob koncu prvega dela. Porazom sta botrovala težavnost sporeda in neuigranost, ki je nastopila po poškodbi standardne po-dajaCice Piccotijeve. Zdaj, ko so se igralke privadile na novo organizatorko igre Cioccbijevo in je spored tekem spet manj zahteven, lahko upamo, da bo Saino-va šesterka pred odločilnimi tekmami v aprilu in maju obdržala položaj na ati vsaj pri vrhu. V isti ligi kaže spodbudne znake napredka tudi Borova šesterka, ki je v gosteh pri močnemu Cone-glianu v bistvu zamudila priložnost za zmago. Zdaj pa morajo plave v naslednjih srečanjih z manj kotiranimi nasprotniki spet začeti zmagovati, ker se je njihova prednost pred zasledovalci z dna lestvice občutno zmanjšala. Edini presenetljiv rezultat moške Cl lige je gladka zmaga Fossoja proti Fincantieriju. Prav ima pomožni trener Stefan Cotič, ko opozarja, da bo boj Soče Sobema za obstanek še dolg. Sanj, da bi premagati enega od vodilnih, je konec, treba si je spet zavihati rokave. Koimpex se trdno drži vrha lestvice in še naprej uspešno kljubuje močnima Moglianu in Laguni Light. Po porazu proti Pallavolo Trieste jim je zanko spet nastavil Tržačan, tokrat trener Vivila Manzin, a se Gač in ostati vanjo niso pustiti ujeti. Za razočaranje kola so v moški C2 ligi poskrbeti igralci 01ympie CDR. Vedelo se je, da bo v gosteh zelo težko premagati vodilni Eltor, toda tako pekočega poraza menda ni pričakoval niti največji pesimist. Domijeva šesterka bržkone še ni zrela za kvaliteten skok, mogoCe pa so bila pričakovanja, izražena na predstavitvi pred pričetkom sezone, le prevelika. Bor Fortrade je začel serijo zmag - sobotna je bila tretja, ki naj bi naznanjala vzpon plavih proti zgornjemu domu lestvice, kar bi tudi bolj odgovarjalo zmožnostim šesterke. Pozitivno se je razpletlo v enakovredni ženski ligi. 01ym-pia K2 šport je zelo suvereno opravila s Farra, s katero je delila položaj na lestvici. Igralke Mirande Kristančič od tretjega mesta še naprej ločita sa- mo dve toda, od vrha pa šest Sokolove igralke so po dveh porazih dosegle drago zmago v zadnjih petih nastopih in spet nekoliko utrdile svoj položaj na sredini lestvice. V soboto so pokazale tudi lep napredek v igri, znova pa je bil zelo pozitiven nastop Irene Semec (letnik 1977), ki si je priborila mesto v standardni postavi in opravičuje zaupanje trenerke Meulje. V D ligah nic bistveno novega. Se najbolj važen rezultat je dosegel Espego (na sliki), ki je z zmago v Trstu proti neugodnemu Rozzolu pokazal, da se še lahko poteguje za uvrstitev v play off. Združena ekipa Korting je v Ronkah igrala po ustaljenem tiru: prvi set ji služi za ogrevanje, v drugem se opogumi, tretjega osvoji, potem pa prepusti vajeti igre nasprotniku. Tokrat sta s svojim nastopom zadovoljila samo Rado Šušteršič (3+5) in Ti-borDrasič(2+7). Val Zadružna kreditna banka je premočno osvojila derbi v Repnu, a Koimpex je že nekaj kol v krizi. Le malo je manjkalo, da bi slogašice spet poskrbele za presenečenje in z zmago proti Alturi sočasno naredile uslugo valovkam. »Top ten« moški L. Populim (Val) 373 (129+244) S. Terpin (01ympia) 313 (137+176) S. Cella (Bor) 317 (118+199) A, Feri (Val) D. Petejan (Soča) M. Slabile (Sloga) P. (Val) D. Riolino (Sloga) A. Klede (Soča) D. Lutman (Soča) 225 (91+134) 221 (71+150) 216 (80+136) 214 (96+118) 212 (94+118) 207 (71+136) 197 (68+129) »Top teni» ženske M. Srichia (Sloga) 289 (125+164) E. Brisco (01ympia) 259 (121+138) R. Benevol (Bor) 256 (113+143) E. Skerk (Sokol) 234 (106+138) H. Corsi (01ympia) 220 (110+110) T. Pitacco (Bor) 209 (78+131) V. Zotti (01ympia) 191 (73+118) I. Pertot (Sloga) 176 (75+101) L. Masten (Sokol) 172 (98+74) B. Gregori (Sloga) 160 (63+97) ODBOJKA / DRŽAVNE LIGE Moška B2 liga IZIDI 14. KOLA: Carpi - Imsa 0:3 (11:15, 1:15, 14:16), Bussolengo - Sedico 2:3 (8:15, 12:15, 15:9, 15:13, 12:15), Concesio - Collecchio 3:0 (15:6, 15:7, 15:11), Cavriago - Cus Modena 3:0 (15:8, 15:6, 15:13), Pordenone - Asola Mantova 3:0 (15:7, 15:10, 15:4), San Miguel - Isola 1:3 (15:7, 7:15, 11:15, 10:15), Sas-suolo - Marconi 3:0 (15:6,15:6,16:14). VRSTNI RED: Sassuolo 24, Bussolengo 22, Sedico BL 20, San Miguel TN 18, Imsa 16, Isola VR, Cavriago, Marconi in Asola MN 14, Concesio BS in Volley Pordenone 12, Cus Modena 10, Carpi 4, Collecchio 2. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Imsa - Cavriago. Moška Cl liga IZIDI 14. KOLA: Soča Sobema - Santa Giustina 0:3 (8:15,10:15, 12:15), Koimpex - Vivil 3:1 (13:15, 15:9, 15:10, 15:7), Cessalto - Mogliano 0:3 (13:15, 1:15, 4:15), Fosso - Fincantieri 3:0 (15:5,15:12,15:11), Ponta netie Alpi - Pallavolo Trieste 0:3 (6:15, 9:15,15:17), Povoletto - Legnago 3:1 (15:4, 9:15, 15:7,15:6), Laguna Light - NOva Gens 2:0 (15:10,15:12,15:4). VRSTNI RED: Mogliano 24, Laguna Light TV in Koimpex 22, Santa Giustina 20, Pallavolo Trieste, Cessalto in Fincantieri 14, Soča Sobema, Ponte netie Alpi in Fosso 12, Nova Gens PD in Flebus Povoletto UD 10, Vivil UD 8, Legnago 2. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Nova Gens - Soča Sobema, Mogliano - Koimpex. Ženska Cl liga IZIDI 14. KOLA: Dolo - Fontane 3:0 (15:5, 15:7, 125:9), Koimpex - Porcia 3:1 (4:15, 15:10, 15:10, 15:10), Volley 93 - Gemona 3:1 (10:15, 15:7, 15:4, 15:1), Codogne - Cavazzale 3:0 (15:13, 15:12, 15:10), Conegliano - Bor Mercantile 3:0 (16:14,15:11,16:14), Cordenons - Bmeters 3:0 (15:13, 15:5, 15:11), Ken-nedy - Battaglino 0:3 (3:15, 9:15, 5:15). VRSTNI RED: Battaglino VR, Porcia PN in Koim-pex 22, Coneghano TV 20, Cordenons 18, Cavazzale 16, Codogne in Dolo 14, Bor Mercantile 12, Volley 93 10, Kennedy UD, Bmeters in Porcetiana Bianca Gemona 8, Fontane TV 2. PRIHODNJE KOLO (24.2.): Cavazzale - Conegliano, Porcia - Volley 93, Battaglino - Dolo, Gemona -Koimpex, Bmeters - Kennedy, Bor Mercantile - Cordenons, Fontane - Codogne. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Torek, 20. februarja 1996 Horoskop zapisal B. R. K. V OVEN 21.3.- 20.4.: Nikar ne obtožujte sotrpinov za neprijetna Čustva, ki vas preplavljajo v njihovi prisotnosti. Vsakdo je ujetnik svojega nereda in nikomur ni do tega, da bi vam namerno nagajal. BIK 21.4-20.5.: Vaša drža uspešnega poslovneža bo deležna temeljite preizkušnje. Z dokazi boste bolj borni, zato pa boste toliko bolj napihovali svoje nadte. Vsi sanjajo, nekateri tudi budno. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nekdo vas bo opazoval od daleč, vendar to še zdaleč ne pomeni, da vas ne bo prebral. Inko vas bo končno imel na dlani, vas bo najprej pohvalil, nato pa se vam bo ponudil v uk RAK 22. 6. - 22. 7.: Spoznali boste, da je temeljit in globok odnos z eno osebno neskončnokrat vrednejši od tisočerih površnih zvez, od katerih razen potrditve svoje lažne osebnosti nimate ničesar. LEV 23. 7. - 23. 8.: Nadvse dobrodušni boste do prijateljev, pa ne zaradi materialnih koristi, ampak iz iskrenih človekoljubnih vzgibov. Spoznali boste, da en sam trenutek iskrenosti odtehta tono zlata DEVICA 24 8. - 22. 9.: Naposled vam bo uspel dotik z božanskim: doživeli boste trenutek vrhunske sreče, resda le za trenutek, vendar dovolj, da se boste odslej posvečali le tistemu, kar godi vašemu srcu. TEHTNICA 23,9. - 22. TO.: Pomočnik vam bo razkril bližnjico do cilja, vendar ga ne boste poslušali, kajti menili boste; da rus želi zgolj zavesti na stranpo-ta, medtem ko bi on pospešeno nadaljeval, ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: S partnerjem se bosta trezno pogovorila o koreninah nesporazuma ter ga uspešno rešila v vzdušju obojestranskega spoštovanja. Vsakič, ko bi si najraje skodla v lase, pomislita na ta dan. SIRELEC 23.11. - 21.12: MoC vaših pomanjklpvosti bo upadla do tako neznatne mere, da se vam bodo zdele malone smešne. Preostanek boste rešili s pomočjo tistih, ki vas že od nekdaj upravičeno preranjujejo. KOZOROG 22 12 - 20.1.: Želeli boste posnemati nekoga, kijev smeri dokazovanja samega sebe dosegel uspeh, kakršnega si želite tudi vi. Vendar ne boste daleč prišli, kajti na srečo se boste prej spametovah. VODNAR 21. 1. -19. 2.: Brez vsakega napora boste odkrili, da je vzrok vašega boja za naklonjenost v občutku manjvrednosti pred tistimi, Id jim zavidata A vedite: v jie večji meri oni zavidajo vam. RIBI 20.2-20.3.: Zamikalo vas bo, da bi odkrili in do konca razvili svoje umetniške talente, zato se boste lotili umetniške stvaritve. Resda nič revoludoname-ga, vendar bo vašemu srcu všeč. BAROMETER RAZPOLOŽENJA Zagledani v cilj bomo izbirali napačna sredstva Sonce bo prvi dan tega tedna prestopilo v znamenje Rib. V naslednjem mesecu bo poživljalo nase Čustveno dogajanje in nas usmerjalo v iskanje subtilnejšega. V znamenju Rib sončev vpliv ni posebno močan, vendar je toliko bolj otipljivo področje, na katerega deluje. Tudi Venera v Ovnu bo prispevala k večjemu pomenu Čustev, vendar bodo ta zaradi eksila, ki ga to znamenje predstavlja Veneri, pogosto zapletena. Tako bomo imeli veliko dela s seboj, kar se vsekakor Se najbolj izplača. Vendar ne bo slo vedno zlahka. Stvari bo otežila luna, ki v tem Času narašča in nas praviloma nagiba v pretirano zagnanost. Entuziazem njenih vibracij bo najbolj občuten okoli 25. februarja, ko bo v znamenju Bika, ki ji predstavlja polje eksalta-cije, in bo dosegla fazo prvega krajca. V tem znamenju se njena narava izraža najmočne- je. Lahko pričakujemo, da nas bo goreča želja po za-, dovoljitvi pošteno opekla, saj bomo v zagledanosti v cilj pogosto posegali po napačnih sredstvih. Marsikoga bo izpad zajezenih energij zapeljal v kakšno obliko brutalnosti, Cesar se ne moremo veseM. Lahko pa se na večje možnosti za zaplete dobro pripravimo. Mogoče nam zaplet uspe celo preprečiti. Pri soočanju s kočljivim je strategija vsekakor dobrodošla. Merkur se bo v tem Času gibal po prvi dekadi Vodnarja in nam bo kar naklonjen. Mars se nahaja v znamenju Rib, kjer navadno rti zaznaven, vendar bo tipično delovanje luninega naraščanja in položaja Venere v Ovnu omogočilo tudi njegov prispevek. Seveda ta ne bo ravno prijeten, saj bo še poudaril prepotentnost vzdušja in občutij. Pred nami je torej teden boja za mir, na nas pa je, da se ga lotimo tako, da se ne zmotimo. (A. O.) Največ čeških osnovnošolcev se uči nemščino PRAGA - Praški dnevnik Pravo poroča, da se tujih jezikov uci 580 tisoč Čeških osnovnošolcev. Največ se jih je odločilo za nemščino, saj se ta jezik uči 304 tisoC osnovnošolcev, 266 tisoC pa jih je izbralo angleščino. Zanimanje za nekdanji obvezni tuji jezik ruščino je pokazalo le 1239 Solarjev. V Vietnamu kadi več kot 70 odstotkov moških HANOJ - Vietnamci so najbolj strastni kadilci v Aziji, kažejo podatki raziskave, ki so jo izvedli Sociološki inštitut iz Hanoja, Zdravstveno-informacijskl center iz HoSiminha in kalifornijska univerza. Po teh podatkih je v Vietnamu med kadilci 73, 4 odstotka moških in le Štirje odstotki žensk. Podatke raziskave je objavil vietnamski tisk, ki je za primerjavo navedel Se podatke, da na Japonskem kadi 66 odstotkov, na Kitajskem pa 61 odstotkov moških. POČUTJE, ZDRAVJE ■■■ sprostitev ..O o ✓ z z o o šport o o X o o z post, dieta -X o o z o o o težja fizična dela ..O o X X X X o izlet ..O o o o z z z DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev ..O X X X o o o domača zabava ..O o o o o z z družinski posvet / ✓ o o z z družabne igre ..O o ✓ z z z o urejanje uradnih zadev ✓ ✓ o o o X X POSEL, DENAR poslovno srečanje ✓ o o o o X naložbe in nakupi ..o ✓ z z o o o zamenjava službe ..x X X o o o X izposoja denarja ..o o o o z z o igre na srečo ..✓ ✓ z o o o X LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje ..o o z z o o o iskren pogovor ..o ✓ z z o o o zmenek -X o o o z z z ljubljenje ..o o z z z z z prekinitev zveze ..o X X X o o o UMSKE DEJAVNOSTI branje ..o o z z z o o učenje, širjenje obzorja.. .O o o z z z o raziskovanje .../ ✓ z z o o o umetniško ustvarjanje . ..o o o z z z o reševanje težav • •X X o o o z z LEGENDA: / ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan SKANDINAVSKA KRIŽANKA / AZIJSKA DRŽAVA RAZVR- ŠČANJE PRIPRAVA ZA LOV LISTJA PREVARA DOMAČA ZABAVA BLAŽ LUKAN VNETUIV OGLJIKO- VODIK EGIPČANSKA BOGINJA NEBA PREPIR SKLADATEU COPLAND AVTOR: LUKA PIBER SNOV, KI LAHKO KRISTILIZIRA ZENSKO IME ALEŠ BERGER OREH Z ZELO TRDO LUPINO OVOJNI DELI ŽITNIH SEMEN VLADIMIR NAZOR POSKOČEN IRSKI PLES SLOVENSKA PISATELJICA GL. MESTO AFGANISTANA ZENSKA V SLUŽBI POLJSKI LJUDSKI PLES GOJENJE KORISTNIH ŽIVALI PLAČILO ZADELO BRAZILIJA I0RIG.I SL. PESNIK (ANDREJ) REDKA KOVINA ŠELIGO RUDI PREMIK UDA TRDEN ČLOVEK IVO ŠORLI KAREL OŠTIR ACETILEN GLEJ POKRAJINA V SRBIJI OSAMUENA GORA IT. KIPAR IANDREAI BAKER GORA V ZASAVJU TKANINA KREP- DESIN SL. ALPSKA SMUČARKA ANG.ROCK SKUPINA RIMSKA BOGINJA JEZE ZOB OČNJAK SLAVKO AVSENIK PISATELJICA VASTE KATERI ULRICH ZVVINGLI DVIGALO GOBICE NA SLUZNICI LADJA ARGONAVTOV KRAJ V SREMU IT. AVTO SIMON ASIC IGRALKA MIRANDA SPOLNA BOLEZEN SL. PESNICA (MAJDA) AMILNA SKUPINA ANTON OCVIRK ADOLF DEL TEDNA KLADA ZA SEKANJE SL. PISATEU RIMSKA 501 CASL RADO RUDI CAJAVEC PREBIVALKA AJDOVCA RAZLAGALEC UMETNIŠKIH PODOB NERODNOST IGRALEC VALIČ ORIS 1K>0 ‘aava ■.[.SONHCMOHN ‘JVHOONCM ‘VNNVOAOdlV la nracncniNva ‘OTVKL ‘TMV ‘sniJis ‘VSI ‘vs ‘zn ‘Dl ‘vs ‘moo ‘vtn ‘TVS -OaVSVLVN ‘dHICiVNDi 'm DlCODiSHOD ‘TO ‘NLL3 ‘mo ‘as ‘liaaan ‘HVAHa ‘VNiMLoava ‘vmnrciooz ‘)TVlNAOXVa5I VHNaazmsn lOUABJOpOA :A3USara TV SPORED Torek, 20. februarja 1996 19 RAI 3 slovenski program RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 17.50 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 0.25 0.55 1.25 1.40 3.10 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, (7.35) gospodarstvo Film: Oggi, domani, do-podomani (kom., It. ’65, i. L. Salce, E. De Filippo) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -Senca moje sestre Dnevnik, 13.55 rubrika Muoversi, gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro | Danes v Parlamentu | Dnevnik Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana I Variete: Luna Park (vodi Milly Carlucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La I zingara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto Glsba: 46. Festival italijanske popevke (vodijo Pippo Baudo, Sabrina Ferilli, Valeria Mazza), vmes dnevnik Dnevnik, zapisnik, horoskop, noCni pogovori in vremenska napoved Aktualno: Maestrissimo, 1.05 Green Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: La bellissima estate (dram., It. ’74, i. Senta Berger, Lino Toffolo) Glasb, oddaja: Mi ritorni in mente RAI 2 7.00 9.30 9.40 9.45 11.30 12.00 13.00 Varjete za najmlajše Potrebujem te Aktualne teme: Fuori dai denti (vodi F. Oppini) Rubrika o potovanjih, ekologija v gospodinjstvu TG2 33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, zdravje.vreme, 14.00 rubrika o braju knjig, Quante storie flash Aktualno: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualna odd.: L’ Italia in diretta - Italija v živo, vmes dnevnik Rubrika o potovanjih in izletih Sereno variabile Vreme, dnevnik, šport Nan.: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart VeCemi dnevnik Tg2 Film: Coraggio, fatti am-mazzare (krim., ZDA ’83, r.-i. Clint Eastvvood) Aktualna odd.: Ko govorimo o Evropi Dnevnik in vreme M RAI 3 6.00 8.50 9.50 10.30 12.00 12.50 13.45 14.00 14.50 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.50 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, Drobci Glasb, oddaja: 15. Mednarodni fetsival jazza SP v smučanju Oddaje Videosapere: Vstop prost, Zenske v svetu, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik Dnevnik, 12.15 rubrika Telesogni SP v smučanju Aktualno: VideoZorro Deželne vesti,dnevnik Sport: dresura, nogomet, sabljanje, rubr. Doposci Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. odd. Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: 10 min., Blob Aktualno: Chi Pha visto? (vodi G. Milella) Dnevnik, deželne vesti Aktualno. Linea 3 Glasba: Pred premiero Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario, vmes film Cacciatore di teste (dram., ZDA ’91) RETE 4 ITALIA l Slovenija 1 @ Koper Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Gasa p er časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Filo da torčere (kom., ZDA ’78) Aktualno: Perdonami Aktualne teme: Giorno per giorno - Dan za dnem, vmes dnevnik Variete: Game Boat Film: Hoffa, santo o ma-fioso? (dram., ZDA ’92, i. J. Nicholson, D. De Vito) Film: Gli occhiali d’ oro (dram., It. ’87, i. P. Noi-ret, R, Everett), vmes (23.30) dnevnik C^^LNAkLE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Televizijsko sodišCe Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S, Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 Genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village | Nan.: T.J. Hooker Odprti studio 9 Aktualno: Fatti e misfat-ti, 12.50 Sport studio ^ Otroški variete Ciao ciao parade in risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne (vodi A. Marcuzzi), 15.00 Generazione X (tel. 0369/56135) Aktualno: Village Nan.: Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Variete: Serata magica (vodi G. Sabani) Film: Massima copertura (pust., ZDA ’92, i. J. Goldblum, L. Sishbume), vmes (0.00) aktualna oddaja Fatti e misfatti Italija 1 šport Nanizanka: I segreti di Twin Peaks Film: Lei, io, lui (kom., Nem. ’88, i. G. Durme, E. Greene, K. Bishop) Videostrani Drejcek in trije marsov-čki, 9. del Radovedni TaCek: Pust Solza polna smeha, lutkovna igrica Mala lokomotiva, risanka Super stara mama, 2. del Praznične zgodbe iz školjke Skrivnost hokejskega paka, pon. filma Poročila Lingo, pon. tv igrice Ameriška književnost Obzorja duha Tetovirana, pon. drame Mostovi, pon. TV Dnevnik 1 Kljukčeve dogodivščine Hanna Lovisa, 1. del Aneta, 2. del češke serije Izzivalci, 6. del serije Kolo sreče, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka 9 TV Dnevnik 2 45 let slovenskega okteta Dosje Roka Rocka TV Dnevnik 3 Poslovna borza Cosbyjevi primeri, 4. del Poročila # TELE 4 Slovenija 2 Nan.: Robinsonovi (i. Bill 19.30, 22.00, 24.00 Dogodki in odmevi Cosby, Lisa Bonet) Variete: Časa Castagna Košarka Euronevvs Variete za najmlajše Bim Nad.: Fiori d’ arancio Osmi dan Bum Bani in risanke Nan.: 11 transatlantico SP v alpskem smučanju, Dnevnik TG 5 - Flash della paura - ■ smuk (M) za komibnaci- Kviza: OK, il prezzo e Dokumentarec jo, prenos giusto (vodi Iva Zanic- 43. miljski pust Starodavni vojščaki, 13., chi), 19.00 La mota della Gospodarstvo zadnji del dok. serije fortuna (vodita Mike Alpe Jadran Bongiorno, A. Elia) Nedeljskih 60 Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti- (•) MONTECARLO Trend, oddaja o modi Analitična mehanika zia (vodita Ezio Greggio, Okus po zločinu, 6. del Enzo Jacchetti) Včeraj, danes, jutri Film: Hook - Capitan Un- 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- Sierra Nevada '96 cino (fant., ZDA ’91, r. S. nik, 13.30,19.50 Sport Po Sloveniji Spielberg, i. D. Hoffman, 12.30 SP v smučanju SR Da ne bi bolelo Robin VVilliams, Julia Ro- Film: Prenesla del delitto tC Videospon berts, Bob Hoskins) (dram., ZDA ’59) V žarišču Večerni dnevnik flash Variete: Tappeto volante m Športna informativna od- Variete: Maurizio Costan- Nan.: Parker Levvis daja zo Shovv, vmes (0.00) Boki Nogomet: Ajax - Saragoz- SSK Učitelj, 19. del serije dnevnik ■ za (Superpokal Evrope) jjflR Pisma Sgarbi quotidiani Film: Un tenero ringra- SER Oči kritike Striscia la notizia ziamento (kom. ’82) Odisej in sin, tv priredba Nabožna oddaja Nan.: Hitchcock, 1.30 Pregled tiska Agencija Rockford SP v alpskem smučanju, slalom (M) za kombinacijo, prenos Euronevvs Goli Evrope »II piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu TV šola Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Tv šola Euronevvs Dokumentarna oddaja Dialogi Vsedanes Sconfini Nočni sodnik, nanizanka Hrvaška 1 TV koledar Santa Barbara, 1191. del Dobro jutro Poročila Izobraževalni program Ko jezero postane mlaka Srednji tok reke Drave Gostje v studiu Majhen veliki svet Poročila Ljubezen, 184. del serije NoC, ki je osupnila Ameriko, pon. ameriškega filma Otroški program Poročila Dokumentarna serija Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, 61. del nadaljevanke Kolo sreče Po meri Dnevnik Potepam se in snemam, dokumentarna oddaja TV parlament Dnevnik Slika na sliko Vladajoče strasti, 3. del Poročila /" "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Intelekta v živo; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ekološki kotiček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute s Simfoniki RTVS; 21.55 Medigra; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni pr. RS. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8,30 Dopoldne na valu 202; 8.45 Radio Most; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Glasb, novosti; 12.00 Opoldne; ; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Lingvistični kotiček; 18.10 Fiesta latina; 19.30 Štos - Še v torek obujamo spomine; 21.00 Zavrtite uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet...; 22.23 Stoletje improvizirane glasbe. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 11.35 Danes smo izbrali; 13.05 Enajsta šola; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S koncertov; 22.05 Pretok idej; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska;7,40 Noč in dan ; 7.45 Evergreen; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.15, 14.40 SP v smučanju; 9.40 Hit dneva; 9.45 Svetovalna oddaja; 10.45 Tedenski horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Z D. Mislejem; 22.00 Zrcalo dneva; 22,30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7,15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 6,45 Prireditve; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 11.00 Kultura; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Singie tedna; 15.00Zoo station; 16.00 Modri val. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00. 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Iskanje večje domovine (E. Smotlak); 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 47.); 10.30 inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Zborovska glasba: Oktet Suha; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturna panorama, nato Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Solisti in Pihalni orkester slov. policije; 18.00 Igra: Dogodivščine podeželskega gledališča (M. Uršič, 5. del); 18.30 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7-. 15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Pust 96!. Primorski drmik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana,-Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG SRED ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 66 666 c A VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem je obsežno dklonsko območje. Slovenijo je prešla hladna fronta. S severovzhodnimi vetrovi bo v nižjih zračnih plasteh k nam dotekal hladnejši zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. ' DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.58 in zašlo ob 17.34. Dan bo dolg 10 ur in 36 minut. Luna bo vzšla ob 7.28 in zašla ob 19.43. Ljubljana Bežigrad 19.2 povprečna 6.00-7.00 38 24-uma 55 18.2 ^ max. uma 101 Trbovlje - 101 318 Zagorje - 72 145 Hrastnik 46 58 111 Celje 105 40 73 V Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrrJ— SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 120 Rogla 130 Kope 60 Vogel 125 Krvavec 70 Kranjska Gora 45 do 65 Kanin 300 Cerkno 105 v 350 mikrogramov/m’ 700 mikrogramov/m1 o Sl V ■# Vremenska obremenitev bo nekoliko popustila, vendar bodo vremensko občutljivi ljudje Se imeli težave, ki se bodo pri večini kazale kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana delovna storilnost. Smučišče Stari vrh nad Škofjo Lik n ilanes ne obratuje. Na smučiščih Kanin. Lokve, Liboje pri Žalcu, Zatmik, Zelenica in Logatec naprave danes ne obratujejo. Na Voglu vozi samo nihalka. Nočna smuka je možna na smudsdh: Mariborsko Pohorje, Straža na Bledu. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Krvavcu, Soriški planini. Rogli, Kopah. Golteh, Bovcu, Ravnah pri Kobli, v Logarski dolini, na Pokljuki, v Cerknem, ter v Ivarcko-Osvenu. Dostop na Mariborsko Pohorje, Pokljuko in Zelenico )e možen z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 1 -2 -7 -10 -12 80 cm 30-50 cm 160-185 cm Tveganje pred snežnimi plazovi se je zaradi novega snega in vetra v visokogorju Julijskih Alp povečalo na 3. stopnjo. Predvsem so nevarna območja napihanega snega, kjer se ob dodatni obremenitvi lahko sproži plaz suhega, kloža-stega snega. Drugod v gorah je tveganje od 1. do 2. stopnje. SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Vesoljska sonda Near leti proti asteroidu Eros CAPE CANAVERAL - Z nosilno raketo Delta so z izstrelišča Ken-nedy na floridskem Rtu Cnaveral izstrelili vesoljsko sondo Near, ki bo po treh letih letenja dosegla asteroid 433 Eros. Za Near (Near Earth Asteroid Randezvous - srečanje z bližnjim zemeljskim asteroidom) se je torej začela dve milijardi kilometrov dolga pot, ob koncu katere bi morala vesoljska sonda preleteti asteroid 433 Eros v višini 16 kilometrov. Sonda velikosti avtomobilčka za golf, ki tehta 805 kilogramov, bo morala s pomočjo fotografske kamere in drugih petih naprav izmeriti točne razsežnosti asteroida, ugotoviti njegovo obliko in maso, gostoto, morebitno magnetno polje in celo strukturo njegovih kamenin. Strokovnjaki obenem upajo, da bo Near ugotovil, ali ima ta asteroid jedro kot drugi planeti, tako da bodo ugotovili marsikatero zanimivost o izvoru našega sončnega sistema. Asteroid 433 Eros so odkrili leta 1898, dolg je 40 kilometrov in je eden asteroidov, ki se s svojo krožnico najbolj približa Zemlji. Njegova rotacija traja pet ur in petnajst minut, revolucije okoli Sonca pa so do skrajnosti nepravilne. POLET K EROSU c k J n i'UHjf \ •//> liillijmie li l slamu tuierauloin Itnilšliivljti //< /><• viSfi' kljiii' a UgOlovilcv i vttitt n a\v j.’H \aiiitnya sislnna Vesoljska Sadno N var (NvOi I ailh lsteroid Hflidv. mosj sv bit podala na trilvloo polmaaji ki aaj bi sv končalo s padt na HO aslvnud MtšrU (ju 1'UiiCiil dvoj polu! V oi hm v višini ui milj nad i luduiii iifiKjim oajvoCjim iVitSfOitinlii litnd 1‘‘j0 /ufnlji najliližjiiiii Asteroidi. Sv Vuhiiijr-i- 0 sni kIa t ni sptejnmalH | (iodaikn liihd liliiiUilliiiil jiolutuU'i,. ibtlO jih (ju •; pomor jo nfiluiitj (josrodovajti | /Oi nlji \l 14 ,2 : Ra/srz.imsli • Mridl ima Id/Sbjfhuhl v.J.-ildG' •a. ; " Iv i • I- iui iipii jo pililulicil EfO : ju j dvakrat vurji kol 1 , o lok ManitdUaii NacrlovanasmcT Maihikiiitn 1 I ulil,utr ..... "V. rubila L-mm,* yy3 ja,luar ' \ X » 1998 *•. iiosuva\ '. ■ y Mimo Zemlje ' orbita \ • // „ \. Sončni sislem, • Paa •• • asteroidov ; J- Bončo : * l .* Januar : •- 1669 X \ v\ ......................... k mm j Po .# A iiroluiu asisruida Mamiide .• t» Nsar naUaljeva! polal do $rtican|a z Erosom teta 1930. fl 1S®7 /, : : n*r Jsnuar • ; „& U9>i 4 . MettiHcte ptMtl j ; / k mm/ < / lamija Venota O o Parižani so podnevi junaki, ponoči pa jih je strah nasilja PARIZ - Kljub terorizmu, islamskim skrajnežem, medetničnemu nasilju in kriminalu se Parižani podnevi ne bojijo svojih ulic, cest in bulvarov. Komaj legne mrak, pa se predvsem ženske ne upajo na temačne ceste, v podzemska parkirišča in v opustele hodnike podzemne železnice. Po javnomnenjski raziskavi Sofres, ki jo je naročila pariška prefektura, pa 69 odstotkov Parižanov najbol skrbi onesnaženje zraku. Glavobolje povzroča tudi vprašanje stanovanja, kaos v mestnem prometu in razširjenost mamil. Glede bojazni o nasilju na ulicah pa je raziskava ugotovila, da se boji le 43 odstotkov Parižanov. Milijardo lir vreden grad iz snega in ledu HELSINKI - V finskem Kemiju na dnu Botnij-skega zaliva so zgradili najveCji sneženi grad na svetu, za katerega so porabili kar 930 milijonov lir. Ves ta denar pa bo dobesedno skopnel ob prvem spomladanskem soncu. Da bi preprečili morebitne nesreče, bodo grad zadnje dni marca porinili v morje. Pri izgradnji tega čudesa iz snega in ledu s 1/-metrskimi stolpi so porabili 30.000 kubičnih metrov snega. V notranjosti je gledališka dvorana za 2.000 gledalcev, restavracija, cerkvica in otroško zabavišče. Ure-snicitelji tega neobičajnega projekta so prepričani, da bodo z vstopnicami, gledališkimi prireditvami, porokami in krsti amortizirali stroške. Najbolj bojazljivi so kot kaže pristaši Le Penove skrajne desnice, saj je med njimi kar 53 odstotkov ljudi, ki se bojijo stopiti na ulice. Podnevi se kar 95 odstotkov Parižanov brezbrižno sprehaja po ulicah, ponoči pa si upa na ulice le 37 odstotkov ljudi, v temačna podzemska parkirišča pa le 19 odstotkov. Kar 42 odstotkov Parižanov se boji, da bi jih kdo napadel v podzemni železnici. Kot rečeno, se najbolj bojijo Parižanke, kar 71 odstotkov žensk se ponoči boji stopiti na ulico. V zloglasna podzemna parkirišča pa si ne upa 83 odstotkov žensk, ker se bojijo, da bi jih kdo napadel, oropal ali posilil. V potresu šestdeset mrtvih DŽAKARTA - Po zadnjih podatkih je katastrofalni potres, ki je v soboto prizadel indonezijski otok Biak ob indonezijski Novi Gvineji (Man), terjal več kot 60 mrtvih. Z otokom so prekinjene vse telefonske zveze, potresni sunek 7,5 stopnje po Richterju je uničil več kot 2.000 hiš. Potresni sunek je obenem povzročil nastanek 4 metrskih valov tsunami, ki so rušili objekte ob obali in dosegli celo Japonsko. Na desetine mrtvih v brodolomu MANILA - V brodolomu filipinskega lesenega trajekta Gretehen 1 pred otokom Negros je življenje izgubilo najmanj 60 oseb, petnajst potnikov pa pogrešajo. Do brodoloma je prišlo med silovito nevihto le nekaj milj pred pristaniščem Cadiz. Orjaški valovi so podrli poveljniški most in zgornjo palubo, tako da so ljudje poskakali v morje. Od teh jih je 141 priplavalo do obale, med njimi tudi dva nemška turista. V Avstriii žrtvo snožnih dIozov DUNAJ - Zaradi obilnega sneženja in nenadnega porasta temperature so se v avsMjskih Alpah sprožili številni snežni plazovi, ki so terjali življenje petih oseb, 16 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi novega močnega sneženja se je nevarnost snežnih plazov povečala v vseh Alpah, tako da so iz previdnosti zaprli številne gorske ceste in dostope do predorov. Na Kubi izreden mraz DUNAJ - Sončno Kubo so prizadele izredno nizke temperature, tako da sta pokrajini Havana in Matanzas prikrila sneg in led. V Bainoi (60 kilometrov od Havane) so izmerili dosedaj najnižjo temperaturo na otoku, in sicer 0,6 stopinje.