Leio VIII., itev. 16. Celfe, čelrtek 11. febntarfa 1926. Foitflina plačana v Qotoylnl. '^^^^^Hk ^^^H ^^^m Ljubljana ^^^H^^^A ^^^1^ ^^^^^k ^^^m ^Hi^ ^^^1 ^^^H ^^^^^^^^k ' ^^^^^^^^^k. ^^^^H ^^^^m ¦¦rf^M ^ ^^^^V ^^^^H ^^^^H ^^^^^A ^^^^m ^Eb^B ^^^^L___^^^^^V ^^^^m ^^^^B laroinlnae Za. Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna Stevilka I Din. Izliaga v forek, tetrteK fln »otooto. Redakoija in upravai Strossmagerjeva nlica 1, pritl. Tel. 65.— Rač.p.-Č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem oeniku. Življenje naših v Italiji. Za božič je izšel odlok, s katerim so odpravili v slovenskih krajih v Italiji takozvane dodatne ure, kjer so učenci nižjih treh razredov še sliSali materin- ski jezik v soli in sicer dobesedno samo slišali, kajti prepovedano je bilo pisati ali čitati v teh dodatnih urah. Sedaj pa je izšel nov odlok, ki je sto- pil tudi takoj v veljavo in ki pravi: V ljudskih šolah novih pokrajin, ki niso bile že pretvorjene v smislu člena 260 teksta zakonov za ljudskošolski pouk, odobrenega s kr. odlokom od 22. januarja 1925 St. 432 se doseže pomakniti v višji razred samo na pod- lagi posebnega izpita iz italijanščine. V to svrho se bo italijanski jezik v normalnem urniku poučeval v najmanj petih tedenskih urah po načinu, ki ga bo določil kr. Solski skrbnik. Kjer ne ho drugace mogoče, bo le-ta lahko na- stavil v to svrho provizorične učitelje, katerim lahko poveri pouk v več krajih. Po domače pravi zakon: Sloven- ski učenci in učenke, ki pohajajo letos še ostale slovenske razrede od četrtega dalje, bodo morali koncem šolskega leta položiti poseben izpit iz italijan- Sčine, sicer bodo morali ponoviti raz- red. V to svrho se bo povečalo šte- vilo tedenskih ur za italijanščino na račun ostalih predmetov. Pripomnimo samo, da je bil pouk v italijanščini dosedaj poverjen znanim učiteljem-specijalistom in nova odredba ie le najlepši dokaz, da vsa dosedanja 5olska politika ni prinesla zaželjenih uspehov. Z novim odlokom stvar go- tovo ne bo §la na boljSe, kar se tiče šolskega uspeha. temveč kvečjemu na slabše,. ker se bo poveril tudi ta do- datni pouk ljudem, ki ne poznajo ne jezika, ne duše naših otrok. Z novim odlokom se šolsko vpra- šanje bistveno ne izpremeni, ker se je 2e prej vse to praktično izvrševalo, dasi ni bilo zadevnega zakona. Ker šolske oblasti še niso razpo- slale okrožnic o dodatnih urah, se praktični pouk po večini še vrši. Le v nekaterih krajih so pregoreči Šolski ravnatelji alt premlačni slovenski uči- telji samovoljno ustavili ta pouk. Za obisk tega pouka so morali učenci začetkom leta predložiti posebno izjavo. Kako se je to praktično izvršilo je tudi pristno italijanstko. Danes hočemo omeniti zanimiv slučaj iz Zgonika na Krasu. Ko so otroci začetkom leta pred- ložili zahtevane izjave, jih učiteljica ni hotela sprejeti, čeS, da nima nobenih tozadevnih navodil. Otvoritev sole se je nekoliko zakasnela. Tedaj je večina otrok zopet predložila izjave, le ne- kateri so pozabili to prvi dan storiti. Drugi dan pa niso hoteli več sprejeti izjave. Zanimivo je sedaj sledeče: Ka- tehet bo smel druge učence poučevati v slovenščini. Onim 15 pa, ki so za- mudili rok, bi moral naznanjevati boŽjo besedo v italijanščini, ker s tern, da niso predložili izjave, so pokazali, da so Italijani. A vsega tega italijanskega dela še ni dovolj: Po javnih lokalih v Trstu so zopet začeli delati sitnosti slovenskim gostom. Tako so fašisti v kavarni »Miramar« že v tretjič pri večernem koncertu za- htevali, da zasvira godba »Giovinezzo« in kričali »fora i ščavK Do osebnih napadov dosedaj še ni prišlo. A kakor se razmere razvijajo v zadnjem času, je tudi tega skoro pričakovath Pred kratkim je izdala fašistovska vseučiliščna narodna federacija pod geslom »Alere Flammam« poziv na vse Italijane, da priskočijo na pomoč Ita- lijanom, »ki še ječijo pod tujim jarmom na drugi obali Jadranskega morja«. V otvoritveni seji zbomice je Duce (Mussolini) izjavil, da se morajo spo- Stovati dogovori, da se pa ne more ustaviti zgodovine narodov. Da se vrši ta zgodovina in da bodo Italijani res- nično vredni svojih prednikov, je nji- hova naloga, skrbeti, da ne izumre italijanski duh Dalmatincev. Najbolj učinkovito sredstvo za to je ustanav- ljanje knjlžnic, ki so danes zaprte radi pomanjkanja knjig. V imenu Dalmatincev, ki morajo brezmočni zapustiti svojo deželo, kjer so videli tujo soldatesko, kako je uni- Čila beneškega leva na stoletnih stol- pih, katerega je čuvala celo Avstrija, simbol pretekle civilizacije in ki ne bi smela več oživeti, kličemo mi — pravi poziv — polni vere in prepričanja, da bodo pomagali vsi, ki so preživeli in čutili bol Dalmacije: »Dajte knjige Dal- maciji, dajte ji sredstvo, da ne izumre ljubezen do italijanske domovine vsrcih mladih Dalmatincev, dajte jim čutitr, da niso prepuščeni samim sebi in z večio vero in z večjo 'ljubeznijo bodo lahko nadaljevali boj do zmage, ki jim ne more biti iztrgana.« Politika. p Izid volitev v delavsko zbor- nlco. V pondeljek se je sestal glavni skrutinij za volitve v delavsko zbor- nico. Glavni odbor je razposlal 75.106 glasovnic, od kojih je bilo 64.456 od- danih volilnim upravičencem. 10.456 jih ni bilo dostavljenih, a 55 se jih je' izgubilo. Volitev se je udeležilo 56.717 oseb. Več sto glasov je razveljavljenih. Na posamezne kandidatne liste je od- padlo: 1. Svetek (socijalisti in komu- nisti) 29.344 glasov in 27 mandatov; 2. Terseglav (slov. kršč. soc.) 15.017 glasov in 14 mandatov; 3. Juvan (ne- odvisna delavska Iista) 8395 glasov in 7 mandatov; 4. Pevec (Bernotovci) 2495 glasov in 2 mandata; 5. Debe- ljak (radičevci) 1020 glasov a noben mandat. — Tako so dobili socijalisti in komunisti večino. p Pogajanja v Washlngtonu. Jugoslovenska delegacija v Washing- tonu je stavila nove predloge za ure- ditev vojnih dolgov. Ker je državni tajnik Mellon zelo zaposlen v senatu, jih zato se ni mogel proučiti. V pon- deljek je bila tretja plenarna seja ju- goslovenske in ameriške delegacije. Washingtonski »Evening Star« piše: Jugoslovenska delegacija je predložila na današnji seji obeh komisij v fi- nančnem ministrstvu novo ponudbo za ureditev vojnih dolgov v znesku 66^milijonov dolarjev. Ameriška dele- gacija bo proučila ta novi predlog, čigar podrobnosti Še niso objavljene. DanaSnja ponudba je prišla po celi vrsti konferenc med g. Windsonom in načelnikom SHS delegacije. Beograjska »Reč« piše, da gredo po vesteh iz Washingtona pogajanja za jugosloven- sko delegacijo uspešno h kraju. List pravi, da je vlada dobila službeno po- ročilo od finančnega ministra dr. Sto- jadinoviča, da bo v sredo najvažnejša seja obeh delegacij, na kateri bo ame- riSki glavni delegat izjavil v imenu svoje vlade, da sprejema jugosloven- ske predloge glede ureditve in odpla- čevanja vojnih dolgov kraljevine Sr- bov, Hrvatov in Slovencev. p V vladi se krha. Z Radičevim prihodom v Beograd se bodo najbrže razčistili dosedanji napeti odnosi med radikale in radičevci. Radikali sozavoljo vladne krize hudo v skrbeh, ker še niso naSli nadomestila za Radiča in radičevce. Njihovo koketiranje na levico Gokolska tnaskerada ¦¦ mm 14. februarja 1926 H v Celjskem domu v Celju. in desnico je bilo doslej brezuspešno. Nobena stranka noče pod sedanjimi razmerami ponuditi radikalom opore. Davidovičevci bi bili voljni podpirati radikali pri izglasovanju budžeta, ven- dar pa le, če bi bila nova vlada se- stavljena brez Pašiča. Zdi se, da se radikalom ni posrečilo, da bi si pri- dobili del radičevcev za to, da bi gla- sovali za proraČun in proti Stjepanu Radiču. Najnovejši dogodek, ki se !v političnih krogih živahno komentira, je razpad ožjega opozicijskega bloka (Da- vidovič, Korošec, Spaho). S svojim go- vorom v pondeljek je dr. Korošec pretrgal ožje vezi z ostalimi zavezniki, Davitlovic je izjavil, da ne bo nikoli za federalizem ter da se sedanja si- tuacija ne more držati. p Radič se prlpravlja za boj. Minister St. Radič se je v torek v spremstvu svoje soproge Marenke od- peljal iz Zagreba v Beograd. Popoldne so se vrSila v njegovem stanovanju važna posvetovanja o taktiki, s katero naj Radič zavrne radikalsko ofenzivo. Iz dobro podučenih krogov je dobil po- ročevalec «Jutra« sledeče informacije: Radič bo takoj po svojem prihodu v Beograd zahteval sejo min. sveta ter bo s svoje strani price! ofenzivo proti radikalom. Zbranega ima mnogo ma- terijala, s katerim hoče dokazati, da se vrSijo pod zaščito radikalske stranke velike korupcije in bo zahteval takojšno remeduro. S to taktično potezo upa Radič prenesti spor na povsem drugo polje, na katerem se čuti jačjega nego radikali. Radič je uverjen, da bo svoje protivnike prisilil h kompromisu, ker bogrozil z najbrezobzirnejSimi razkritji. V njegovi neposredni okolici je sedaj pala beseda : Radikali se varajo, ako menijo, da Radič še enkrat kapitulira. Za sredo je Radič tudi sklical svoj klub, v katerem hoče razčistiti situa- cijo, ker je gotovo, da del njegovih po- slancev koketira z idejo, da za slučaj krize izskoči iz HSS in se udeleži no- vih kombinacij. V tern mnenju je Radiča potrdil tudi članek radikalske »Samo- uprave«, ki precej prozorno loči njega in njegovo politiko od drugih za spo- razum vnetih »Hrvatov«. Vas. Vereščagin. — E. Š.: Beračica. (Slika ruskega narodnega življenja.) — Nebeški oče ne odreci mi svo- jega nebeškega kraljestva. — Izhajam, ljubi očka, iz jaro- slavske gubernije, primožila sem se v vladimirsko. Bila sem nevoljnica Lupireva in še neka mala deklica, ko je prodal Lu- pirev svoje posestvo nekemu malemu piemenitaSu. Vsi so že pomrli, ljubi očka. Ne- beška majka, najsvetejša božja po- rodnica! 2e z devetim letom sem morala tiačaniti, mesto svoje rajne matere. Oče je dejal:o»Mati naj ostane pri otrokih.« Bilo«nas je sedem, bedno, težko smo živeli, kakor bi bilo sedaj, se Se dobro spominjam. Tlačanila sem torej in moj rajni oče je delal s konjem tri dni »zanj«, in tri — zase, tako je bilo, ljubi očka! Pisati in brati se nisem učila — kje in kdaj naj bi se — prej tega niso poznali! Sivati sem znala; od svoje rajne matere sem se naučila celo vesti in tkati. Dandanašnji — ako kdo potrebuje kako srajco — gre tja in jo kupi. Tedaj jo je moral sam tkati, tedaj jo je imel, drugače je bil brez nje Oj, nebeška kraljica, milosrdna! Nekoč smo brali jagode in naša rajna mati je rekla: »Otroci«, je de- jala, »ločiti se moramo, prižgala bi sveče, vsako po rublju, pred svetimi podobami, če bi nas Bog osvobodil!« Šli sta z našo botro in se pogovarjali, kako je v Moskvi vse do tal požgano in kako so Francozi požigali; cerkve so spremenili v konjske hleve — za vse smo vedeli do vasi — da! Potem smo čuli, da je to vse božja kazen, in vsi, ki imajo količkaj premoženja, izginejo; da, očka! Blizu nas je bil velik, temen jelov gozd; torej, v tern gozdu so izkopali jame, kjer so se skrivali ljudje, bali so se Francozov. Tudi svoje imetje in premoženje so zakopali; mi nismo imeli ničesar zakopati —- kaiti bili smo zelo ubogi: mala njivica rži ni zadostovala. Kaj smo vse doživeli, Gospod naš ne- beški oče! Tisti čas, bilo je julija, smo želi žito, sušili, razphali 'in pripravljali iz njega kašo — vsak dan smo pojedli velik lonec, ljubi očka! Potem smo zastavili vse: naše kožuhe, naSe kaf- tane — vse smo znesli k bogatemu kmetu — deset funtov kruha smo dobili — za koliko Časa je bilo? Oče je izdeloval pesti v gozdu, delal je in jih prodajal v sosednjo vas, od tarn je prinesel moke! . . . Bog mu bodi milostiv, sveta božja porodnica! Gospod Lupirev me je prodal iz rodne hiše, od očete in matere — go- spej Korojedovi; tedaj so 5e prodajali nevoljnike od očeta in matere — da, tako je bilo življenje! Doma jih je ostalo 5e šest — jaz sem bila velika, še kot otrok; gospod me je prodal, ker sem razumela nabirati v gozdu vžitne gobe in jagode ter varovati otroke. O, sveti Nikolaj, česa nisem vse skusila, le Bog zna ; stradala in zmr- zovala sem, bosonoga sem letala okoli — vendar še živim. Neka gospodična je bila, ki me je kupila. a me je oddala naprej svoji sestri v Šujo. Tu je bilo šeletežavno! Ta sestra je imela hudobnega, lahko- miselnega moža: tepel je svojo ženo in ako je bil pijan, je prijel za bič in tolkel po njej — jaz sem jokala! Gospodarica je bila plemenita Žena, čeprav je bila omožena s pijan- cem. Imela je sočutie z menoj, očka, njen mož pa je divjal, kadar je bil pijan, za vsako malenkost je koga pretepel, često sem imela črn obraz in s krvjo podplute oči; včasih me boli še sedaj glava vsled njegovih udarcev. Tedaj še niso kadili cigaret, po- znali so samo pipo. Vedno je klical: Akulka, daj mi pipo in pri tern me je tolkel . . . Tako je bilo tedaj očka! Potem je prevaril svojo ženo: od- šel je na Kavkaz in obljubil ženi, da ji pošlje od tarn denar; poslal pa ji ni nič, tarn je tudi umrl — pač v svinjaku . . . Prosila sem staro gospodarico — gospodično — naj me vzame zopet k sebi, raini starši so prosili zame milo. Vzela me je nazaj. Sedem let sem vzdržala, oj, življenje je bilo slabše od vojaškega ¦ . . Gospod Jezus, Kri- stus, usmili se me, grešnice! Tudi ona me je prodala . . . ku- pila me je neka žena Našcokina, krstno ime sem le pozabila. Sedaj sem pri- padala vladimirski guberniji, okrožju Perejaslav. Tu sem se omožila z vdov- cem. Moj oce je že umrl, pred nje- govo smrtjo ga nisem več videla, mater pa še enkrat. « m m ' ^ Ko sem živela v Šuji, sem padla dvakrat v vodo. Nekoč sem prala zelo viharnega dne perilo in padla v reko, kako, §e sama ne vem. Reka je bila globoka, potapljala sem se in kllcala majko božjo. Potegnili so me iz vode in tri mesece sem bolehala. Stran 2 •«OVADOBA« bUiv 16 p Angleži o italijansko-nemškem sporu. Londonski »Daily Telegraph« piše, da so angleški službeni krogi zelo v skrbeh radi konflikta med Berlinom in Rimom, ki se je pojavil baš nepo- sredno pred vstopom Nemčije v Zvezo narodov radi nezmernega Mussolini- jevega govora. List pravi, da je an- gleško stališče glede konflikta nastopno: Samo Dunaj se more zavzeti za nem- ško manjšino z motivacijo, da ogrožajo razmere na Južnem Tirolskem medna- rodni mir. Tudi drugi člani Sveta Zveze narodov bi mogli opozoriti na te raz- mere. Zadevna inicijativa Nemčije po njenem vstopu v Zvezo narodov ne bi bila zaželjena, ker bi mogla poslabšati nemško-italijanske odnošaje. Mussoli- nijev govor pa zahteva na vsak način odgovor nemškega državnega kanclerja ali zunanjega ministra. Eventualen ita- lijanski napad na Avstrijo pa bi druge državesmatrale enakovreden nemškemu vpadu v Belgijo 1.1914. Priključitveno vprašanje pa je za sedaj izven območja praktične politike. V zadevi konflikta je imel francoski poslanik daljši raz- govor s Chamberlainom. Kupite in poskusite BafočejljB v samoprodsji A. D^ofenik, Glavni tiuj. Celjska kronika» c, REDNI SESTANKI CLANOV SDS V GELJU se vrše vsako sredo v klubovi sobi Celjskega doma. Začetek razgovorov in razprav je ob osm.ih zrvečer. c OrganlzacijaSDSCelje-okoHca. V četrtek dne 11. t. m. se bo vršila pri Neradu v Gaberju seja odbora or- ganizacije SDS za Celie-okolico. Vseh odbornikov in na zadnjem občnemzboru izbranih zaupnikov dolžnost je, da se seje udeleže. c Plenarna seja občinskega sveta Dne 3. t. m. vršivša se seja občinskega sveta, ki jo je bila zahtevala koalirana opozicija kot zelo nujno, je bila radi odstranitve opozicije same neskiepčna. Zato sklicuje župan na novo občinsko sejo za soboto dne 13. t. m. Na dnev- nem redu je poročilo finančnega in gospodarskega odseka ter pravnega in personalnega odseka. Slučajno še zna priti poročilo kakega drugega odseka. c Politična Sola v Celju. Pozivajo se vse kraj. organizacije SDS v celj- skem okrožju, da javijo nemudoma tainištvu imena in naslove onih oseb, ki so določene kot gojenci politične §ole v Celju. Politična sola se bo vr- šila 20., 21. in 22. februarja v Celju. Vse krajevne organizacije, ki so že imele redne letne občne zbore, naj Drugič sem padla v istem letu na drugem kraju v vodo. Bog, usmili se me! Zdravniki so dejali, da sem si prehladila živce in ne bom rodila otrok. Res nisem imela otrok! Moj mož je imel še od prej devetletno deklico, sam pa tudi še ni bil star, kakih sedemindvajset let. V Šuji je bilo tudi, ko smo se enkrat peljali na izprehod, čudovito mnogo brusnic. Akulina, je dejala go- spodarica, pojdi in naberi jih nekaj! Krasne jagode so bile! Nabrala sem poln predpasnik, gospodarica se je medtem odpeljala, letela sem za vo- zom, kakih osemnajst vrst, pot mi je tekel curkoma po obrazu. Naproti so mi priSli ljudje. Ali niste videli takega voza, sem vprašala. Ne, so odgovorili. Letela sem še umeje, srce se mi je treslo, tulila sem in letela . . . Gospo- darica je postala tudi nemirna, saj je bil na obeh straneh sam gozd, lepa sicer nisem bila, toda mlada. Gospo- darica je krenila po drugi poti in ko sem prisopihala na prosto polje, je bil voz že za menoj. (Konec pride.) Razširjajte „Novo Dobo"! pošljejo po en prepis zapisnika oblast- nemu in okrožnemu tajništvu. Okrožno tajništvo SDS v Celju. c Zvlšanje place za nadurno delo. Prometno ministrstvo je odredilo, da se urede place za nadurno zapo- slenje delavcev pri državnih prometnih institucijah. Ob navadnih dneh dobe delavci za nadurno delo po 50 odstot- kov, ob nedeljah in praznikih pa po 100 odstotkov. Nadurno delo pa smejo opravljati le delavci, ki so stari nad 18 let. Odredba je stopila v veljavo s 1. februarjem. c Evidenca državnega uradništva. Ker vlada sama nima točne evidence o svojih uradnikih in uslužbencih, je ukrenila, da se dožene točno število uradnikov. V to svrho se za vsakega uradnika, oziroma nameščenca uvede osebnik, kateremu se mora priložiti fo- tografija. Fotografija se mora vsakih deset let zamenjati z novo sliko. Razen tega se v Beogradu ustanovi poseben odsek, ki bo vodil evidenco o vseh uradnikih sploh, pa tudi v posameznih ministrstvih in oblasteh. Vlada upa, da se bo na ta način dognalo točno šte- vilo uradnikov in njihova kvalifikacija. c Znižana vožnja za dijake po železnicah. Po odredbi prometnega mi- nistrstva dobe dijaki dvakrat na leto znižano vozno ceno na državnih že- leznicah za tretji razred brzih in oseb- nih vlakov. Dijaki, ki Študirajo v ino- zemstvu, imajo znižano vožnjo do dr- žavne meje, oziroma od državne meje do svojega bivališča. c Potni stroški učiteljev. Učitelji, ki so bili doslej premeščeni na podlagi natečaja, so po dosedanji praksi pre- jemali naknado potnih stroškov. Sedaj delajo v ministrstvu prosvete na to, da se s to prakso preneha, ker so ugo- tovili, da je mnogo učiteljev kompe- tiralo samo, da pridejo do potnih stro- škov. Radi tega se bodo v bodoče upo- števale le prošnje kandidatov brez pra- vice do potnih stroškov. c Veljavnost izprlčeval meščan- skih in oznovnUi šol za razvrstitev uradništva. Ministrstvo prosvete je od- ločilo z 0. N. br. 65.899 dne 15. jan. 1926, da zadostuje v dosego 111. urad- niške kategorije izpričevalo trirazredne meščanske sole, izdano do31.oktobra 1925, in da nadalje velja do 31. okt. 1925 izdano izpričavalo osemrazredne osnovne sole v isti namen. c Ugodnost za vojne invalide. Ministrstvo za socijalno politiko je po- slalo vsem ministrstvom in ostalim državnim uradom razpis, naj se pri nastavljanju novih uradnikov upošte- vajo v prvi vrsti vojni invalidi. c Poroka. V pondeljek 8. t. m. se je poročil v Marijini cerkvi g, Ferdo Herzog, vojaški kapelnik v Tuzli, z gdč. Silvo Vaničevo iz znane Vaničeve rodbine v Celju. Čestitamo ! c Posesinikom psov. Na mestnem magistratu leži mnogo pasjih znamk, ne da bi prišli posestniki psov po nje. Opozarjajo se tern potom, da jih ne- mudoma dvignejo, ker jih čaka sicer občutna kazen. Za mladinski kor^o nudi otroške l^k čevlje po konku- renčni ceni zaloga čevljev Št. Straiek, Kowafika st I. c Nesreča prl delu. V soboto do- poldne se je poškodoval pri žagi gosp. Jarmerja na Mariborski cesti žagar Matevž Guček iz Gaberja. Prijel ga je jermen ter mu težko poškodoval eno roko. Prepeljali so ga v bolnico. Po- škodba je bila taka, da so mu morali roko odvzeti. Pri vsem tern pa se je Guček držal zelo hrabro. c Mladinski korzo na letošnji pustni torek (popoldne od 15. do 17. ure v veliki dvorani Celjskega doma) bo srčkan, da nikoli takega. Kako pa tudi ne! Ali ste kdaj mogli napraviti otrokom večje veselje, če ste jim do- volili, da so se za pust malo našemili in razrajali? Kako jim ob taki priliki radoslno bije njih nedolžno srce, kako se jim iskre njih jasne oči, in kako ljubko jim gre obrazek na smeh ...! Torej, na svidenje! 170 c II. vellka maskerada celjskega Olepševalnega društva obeta biti vse- kakor prireditev najprisrčnejšega zna- čaja, saj se pripravlja nan jo z vso navdušenostjo staro in mlado. Do da- nes je priglašenih že več skupin iz- rednih mask ne samo iz mesta, mar- več tudi iz krajev celjske okolice. Razumljivo je to, saj je pustni torek samo enkrat v letu in baš tega dne vse rado pozabi svoje križe in težave ter uživa nekaj uric neskaljenega ve- selja ter pleše, se zabava in pre- peva ... 169 c NfČ ni tako skrito . . . Dne 25. oktobra so našli v Javorju nadČrno mrtvo Nežo Molar. Komisija je dognala, da je bila nesreČna žrtev zadavljena. Začel se je lov za zločincem, a šele sedaj se je posrečilo orožnikom v Št. Pavlu pri Preboldu prijeti slabo- glasnega delavca Ivana Pečovnika, ka- teri dejanje tudi priznava. Oddali so ga v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, da zadevo preišče. c Požar. V torek ob osmih zvečer je iz neznanih vzrokov nastal požar v kozolcu gostilničarja Gajšeka naSpodnji Hudinji, ki je pogorel, Vnel se je že bil tudi hlev, pa se je posrečilo ga rešiti. Škoda še ni dognana. Očevidci, ki so bili prvi na lieu mesta, trde, da je začelo goreti na vrh kozolca pod streho, a podrobnosti niso znane. c Pred sodiščem. V torek dne 9. t. m. je stal pred senatom celjskega okrožnega sodišča gosp. Josip Mam, mestni oskrbnik v Celju. Zagovarjati se je imel radi hudodelstva goljufije. Na podlagi izpovedb prič ga je spoznal senat za nekrivega in ga spustilo. Tako se je ta zadeva, katero so nekateri s tako vnemo in doslednostjo razširjali, kon- čala na način, kakor smo ga pričako- vali. — Jože Podpečan je nagovoril dva svoja prijatelja in neko žensko, da so podpisali kot poroki na menico tuja imena in dvignili pri »Ljudski poso- jilnici« denar. Dobili so plačilo za tako dejanje pri celjskem okrožnem sodišču in sicer Podpečan 4 mesece ječe, oba pomagača po 1 mesec in ženska tri tedne ječe. Sokolstvo. s Mednarodna telovadna tekma v Lyonu se vr§i 23. maja 1926. Do 18. januarja je bilo še neodločeno, da-li se udeleži te tekme tudi Jugoslovenski Sokolski Savez. Tega dne pa je stare- šinstvo JSS definitivno sklenilo, da se te tekme udeležimo. Glavna zapreka za naše sodelovanje pri tekmi je finančno vprašanje. Finančne izdatke bodo krile vse sokolske župe s svojimi posebnimi prispevki, razen tega je dal br. starosta Gangl svoj fond na razpolago za kritje stroškov naše ekspedicije. Bratje, ki se smatrajo sposobnimi za to tekmo, se že marljivo pripravljajo na to. Izbirna tekma se vrši kmalu po glavni skup- ščini JSS. Pričakovati je, da se bode nahajalo v vrsti onih telovadcev, ki odidejo v Lyon, več onih bratov, ki so tekmovali že pri zadnji mednarodni telovadni tekmi v Ljubljani I. 1922. s VII. glavna skupččina Jugosl. Sokolskega Saveza se vrši sklepom starešinstva JSS v Djakovem dne 14. marca 1926 z obširnim dnevnim redom. Dan preje imajo zbor zaupnih načel- nikov svojo sejo. s Antialkokolno gibanje v jugo- slovenskem Sokolstvu. Savezni zdrav- niški odsek si je nadel nalogo pričeti z intenzivnim antialkoholnim delom med našim Sokolstvom. Brat dr. Mis bo v kratkem doprinesel tozadevni re- ferat in načrte. Na Savezni glavni skup- ščini se bo v posebni točki dnevnega reda razpravljalo o abstinenčnem po- kretu v Sokolstvu. s Starejšim bratom! Prednjački zbor Sokolskega družtva v Celju vabi člane, ki se zanimajo za telovadbo v oddelku starejših bratov, na sestanek, ki bo v četrtek dne 11. febr. t. 1. ob 18. uri v telovadnici. Na sestanku se dogovore posameznosti. Zdravo! Na- čelnik. Ljudska prosvef a. 1 TeČaj za slovansko nacionalno kulturo v Krakovu. V soboto 6. febr. se je na svečan način otvoril tečaj za slovansko nacijolno kulturo v Krako- vem, ki ie nud:l češkoslovaškim, jugo- sloveriskim in poljskim učenjakom ter parlamentarcem priliko, razpravljati o gospodarskih in kulturnih vprašanjih ter poglabljati misel skupnosti vseh Slovanov ne glede na njihovo državno pripadnost. 1 Mlad slovenskl slikar v fran coskem tlsku. Pariška »La Revue mo- derne« omenja v svoji številki od 30. ja- nuarja mladega slovenskega slikarja g. Brunona Vavpotiča ter se izraža o njem v laskavih besedah. G. B. Vavpotič je specialist za gledališke dekoracije. 1 Prešernova prosiava v Ljubljan skem dramskem gledališču. V sredo 10. t. m. ob 8. zvečer je bila v lju- bljanskem dramskem gledališču Pre- šernova proslava z zelo pestrim pro- gramom. Med drugimi je nastopila tudi nečakinja pokojnega pesnika ga. Vida Jerajeva. Na sporedu so bile glasbene in recitacijske točke ter uvodna beseda pesnika Otona Župančiča. 1 Rockefelerjeva rnisija v Jugo- slaviji. V Beograd so prispeli te dni zastopniki Rockefelerjeve fundacije za Evropo profesor Gand, dr. Misin in dr. Kolin. Pregledali bodo naše zdrav- stvene zavode in zavode za socijalno higijeno v Južni Srbiji. \z Beograda odpotujejo v Skoplje ter pregledajo vse antimalarične in antituberkulozne po- staje v južnih krajih. 1 Razstava »Slovenska žena«. Pod tern naslovom priredi »Splošno 2ensko družtvo v Ljubljani« s pomočjo drugih ženskih organizacij obsežno raz- stavo. Rastava se vrši v času velesejmaj t. j. od 26. junija do 6. julija t. 1. v ve- likem paviljonu na velesejmskem pro- storu. Slovenke hočejo zbrati po moŽ- nosti vse. kar je ustvarila pomembnega slovenska žena doslej na kulturnem, socijalnem, karitativnem, obrambnem, feminističnem in obrtnem polju ter predočiti to javnosti v obliki razstave. Razstava se deli na dva glavna dela: 1. kulturni, 2. obrtniški del. — Priprave za rastavo »Slovenska žena« segajo že v leta 1913/14, a jih je svetovna vojna prekinila. Gcespudap&fwo. g Za zvezo Slovenlje z morjem. Mestna občina Ijubljanska se je pri- ključila zahtevi, izraženi v resoluciji na zborovanju v Novem mestu za že- lezniško progo Slovenije z morjem po Klodič-Hrovat-Kavčičevem projektu in je o tern svojem sklepu obvestila vse kompetentne centralne faktorje. g Jugoslovenski trgovinski mu- zej v Solunu. Zveza grških in naših producentov in industrijeev je ustano- vila trgovinski muzej v Solunu. Muzej ima svoje prostore v palači Jugoslo- venskega doma v Solunu. g ŽelezniSki tarifnl načrtl. Vse trgovske zbornice so pozvane, da pred- lože svoje predloge k novim železni- škim tarifnim načrtom. Prometni mi- nister namerava uvesti nekatere olaj- šave pri izvozu oziroma prevozu živil. g Izsuševanje osjeških močvirij. Okrog Osjeka so daleč naokrog velika močvirja. Ako bi se izsuSila, bi po- menjala veliko pridobitev za povečanje poljedelstva. Zadnje case so razne ob- čine pričele z akcijo, da se zgradi nov velik kanal, po katerem bi se odvajala voda. Na ta način upajo pridobiti okrog 20.000 juter rodovitne prvovrst- ne zemlje. g Znižanje carlne ia kolonijalno blago. Generalna direkcija carin je nedavno odredila, da se carina na čaj, kavo in riž, ki se uvažajo preko Gruža ali Sušaka, zniža za 10 odstotkov. Uvozniki morajo ob priliki uvoza v svrho priznanja te ugodnosti zahtevati, da jim carinarnica v navedeni luki izda posebno potrdilo. Svrha tega zni- žanja carine je, da bi se promet preko domačih pristanišč povečal. g Komercljalizaclja domačlh rud- niških podjetij. Minister za šume in rudnike bo prcdlagal v novem finanč- nem zakonu določbo, s katero se po- oblašča, da v soglasju z ministrskim svetom postavi celo rudniško produk- cijo v državnih rudnikih na komerci- jelno bazo, slično privatnim podjetjem. Minister bo v to svrho zahteval odo- brenje, da po Iastni uvidevnosti anga- žira privatno inicijativo in privatni kapital. g Poiožaj na našem tržlšču jajc se je zboljšal, ker se je povpraSevanje iz inozemstva povečalo. Koruumne dr- žave so uporabile v znatni meri svoje rezerve in jim blaga primanjkuje. Na- kupne cene v naši državi se gibljejo med 1—1'25 Din. Na drobno se pro- daja blago: v Ljubljani 250—325 Din za par, v Mariboru pa V50 do 175 dinarjev za komad. Vsporedno s po- večano proizvodnjo so porasli v naši državi tudi dovozi. Trgovci z jajci se pritožujejo, da jim je zaradi visokih izvoznih carin izvoz zelo otežkočen: zato zahtevajo, da se te carine uki- nejo vsaj za dobo od meseca januarja do julija, ker jim je sicer onemogoče- na konkurenca na zunanjih tržiščih. Siev. 16. NOVA DOBS« Stron 9 g Za razpečavanje našega tobaka v inozemstvu. Kakor poročajo iz Beo- grada, se je Uprava državnih mono- polov obrnila na ministrstvo trgovine in industrije z aktom, v katerem prosi naj se ob prilikah sklepanja trgovin- skih pogodb z raznimi državami skuša doseči to, da bo v pogodbe prišla tudi klavzula glede razpečavanja našega tobaka v dotičnih državah. Kakor se trdi, ima Uprava državnih monopolov velike zaloge nerazprodanega tobaka. g Razpošiljanje tiskovin za ude- leibo na Ljubljanskem velesejmu. Te dni bodo naši industrijci, obrtniki in trgovci začeli dobivati prijavne tisko- vine za udeležbo na VI. Ljubljanskem vzorčnem velesejmu, ki se bo vršil od 26, junija do 5. julija 1926. Velesejmi so najprimernejši forum za reklamo v vclikem stilu in obsegu, za reklamo, ki baš tukaj na teh razstavah more račmnati na efektivni odziv. Ljubljanski velesejem spada med one prireditve, ki vlečejo nase pozornost najširše iav- nosti v domači državi in inozemstvu. Kogar ne bo tukaj bodo šli preko njega vsi t.-sti, ki se za to prireditev zani- majo. Življenje je vedno težje, borba za obstanek in napredek vedno ostrejšs in mučnejša. Če se v tej borbi pre- pustimo onemu nesrečnemu fatalizmu, ki nam je nanesel že toliko škode in če bomo samo peli himne našemu pri- rodnemu bogastvu, pa se nikjer poka- zali bomo kljub temu bogastvu ostali vedno siromaki. Zato je dolžnost vsa- kega posameznika, da stopi pred jav- nost s svojimi proizvodi. Cene prosto- rom so letos tako znižane, da ne morejo prav nikogar ODlašiti pred raz- stavitvijo. MaloduSnost je najtežje zlo našega časa, zato se je moramo otresti. Torej vsi na plan! Kino. k Mestni kino. Od 11. do 13.febr. se predvaja film »Ogenj ljubezni«. Kolosalni filmski roman o Ijubezni v 6 zelo napetih dejanjih. Predstave vsak dan ob 8. uri zv. k Kino Gaberje. Četrtek 11. in petek 12. febr. vidimo sijajno veselo- igro v 6 dej. v filmu »GospodiČna sekretarka*. Igra znamenita Constance Talmagde. Predstave vsak dan ob 8. uri zvečer. Šif*om domowine» š V Zjedinjenlh državah natura- lizlrani Jugosloveni. Po poročilu iz Newyorka je bilo tekom fiskalnega leta od 1. julija 1924 do 30. jun. 1925 po- deljeno ameriško državljanstvo 152.457 inozencem. Prejšnjih državljanov Jugo- slavije je dobilo ameriško državljanstvo lani 4697. Črnogorce štejejo še vedno posebej. Teh je bilo naturaliziranih 28. Torej skupno 4725. Število otrok, ki so postali s starši ameriški državljani, ni razvidno. š Število in sedeži odvetnlkov v Sloveniji. Dne 1. januarja 1925 je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti 191 odvetnikov, to je prav toliko kolikor ob začetku leta 1925. Posamni kraji so imeli navedenega dne odvetnikov, kakor sledi: Ljubljana 65. Maribor 31. Celje 16, Ptuj 10, Murska Sobota 9, Novo mesto 7, Dolnja Lendava 5, Kranj 4, Brežice, Kamnik, Kočevje, Konjice, Krško, Radovljica in Slovenska Bistrica po 3, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Ljuto- mer, Ormož, Slovenjgradec in Šmarje pri Jelšah po 2, Cerknica pri Rakeku, Češnjice pri Moravčah, Črnomelj, Gornji grad, Gornja Radgona, Kozje, Laško, Litija, Metlika, Rogatec, Sovnica, Skofja Loka in Šoštanj pa po 1. Razen 7, ki so upokojeni višji sodni uradniki, so vsi odvetniki doktorji prava. š Ljubljanski grad ima danes nad 600 prebivalcev, ki je torej po svojih stanovnikih večji nego mesto ViSnja gora, ki šteje okoli 400 oseb. L. 1915. je imela Višnja gora samo 375 prebi- valctv. Ljubljanski grad je torej sam zase majhno mesto. Š Razmah radio-postaj. Maribor ima dve javni radio-postaji, pa lepo število zasebnih, katerih lastniki se hvalijo, da njih postaje bolje spreje- majo nego javne. Zanimivo je, da se teh naprav ne poslužujejo samo v za- bavne svrhe, ampak so jih stavili v službo pouku in izobrazbi. Tako daje mariborskim ljubiteljem in ljubiteljicam angleSkega jezika in kulture neki du- najski profesor z Dunaja pouk v an- gleščini po radiu in poslušalci so zelo zadovoljni z napredovanjem. š Poštni dorn. V poštnih krogih se je pojavilo zanimanje za zgradbo PoStnega doma, kjer bi imele organi- zacije dvorano za zborovanje, pisarnico, čitalnico (klubsko sobo) ter druge po- trebne prostore, brez katerih je uspešno delo organizacije nemogoče. Poštni dorn bi bil v Ljubljani in bi bil shajališče slovenskih poštnih nameščencev, kjer bi dobivali pojasnila, obvestila in na- svete v stanovskih zadevah. V domu bi se gojila družabnost, zlasti v zimskih dneh in večerih, ko bi se v njem pri- rejale zabave, igre itd. Zveza poštnih organizacij äteje okroglo 1500 članov, ki bodo z združenimi močmi lahko zgradili hišo. ki bo v socialnem in pro- svetnem oziru poštnim uslužbencem v ponos. š Nov brzovlak Zagreb-Split. Di- rekcija državnih železnic v Zagiebu uvede nov sezonski vlak na progi Zagreb-Split, ki bo v prometu od 15. maja do 30. oktobra. Vlak bo vozil po dnevi in vožnja bo skrajšana za dve uri. Priklopljen mu bo vagon-restaurant, eventuelno tudi odprt salonski vagon, kar bo zlasti ugodno za obiskovalce iz inozemstva, ki si žele ogledati naše kraje. Nočni brzovlak na omenjeni progi bo imel direkten vagon Dunaj-Split. § Proga Split-Odesa. V ltaliji se je pojavila ideja o zgradbi transbal- kanske proge Split-Beograd-BukareSt- Odesa, ki naj bi služila v prvi vrsti okrepitvi italijanske trgovske ekspanzije na Baikanu in bi sodeloval v prvi vrsti italijanski kapital. Baje se ustanovi tudi v Zagrebu že v kratkem času društvo, ki bo propagiralo zgradnjo te proge. Po tej progi bi šlo vse blago, ki bi je izvažala ltalija preko Jugoslavije v Ru- munijo, Rusijo in Bolgarsko. Split bi bil torej v neposredni zvezi z italiian- skimi pristanišči Ancona, Pescaca, Bari in Napoli. 5 Sanatorij na Korčuli. Po inici- jativi kulturnih društev v Korčuli se je pričela energična akcija za ustanovjtev modernega sanatorija z morskim ko- pališčem na otoku Korčuli. Projekt je bil te dni predložen v odobrenje mini- strstvu za narodno zdravje. š 14 milljonov dinarjev globe za monopolsko upravo. Beogradski pod- jetnik Milan Wapa je sklenil z upravo državnih monopolov neko pogodbo. Ker uprava monopolov pogodbe ni kole- kovala, bo morala plačati 14 milijonov dinarjev globe. S Tečaj za oficirje trgovske mor- narice. Ministrstvo vojne in mornarice otvori v kratkem na pomorski akade- miji v Bakru tečaj za oficirje trgovske mornarice. Tečaj se bo odslej vršil vsako leto. š Zakon o nošenju orožja. Par- lamentarni odbor, ki proučava zakon o nošenju orožja, je imel sejo. No- tranji minister je privolil, da se ta za- kon sprejme. Odbor je novi zakon o nošenju orožja sprejel. š Prva ženska — načelnlca od- delka v državnem uradu. Dosedanji načelnik oddelka za zaščito dece v Sarajevu, Dušan Maksimovič, je stopil v pokoj. Minister za socijalno politiko je imenoval za njegovo mesto za na- čelnika oddelka gospo Joko Šiljak, uradnico imenovanega urada. Gospa Šiljak je prva ženska v Jugoslaviji, ki je postala načelnica oddelka državnega urada. š Druga emisija novlh poštnih znamk. Tekom prihodnjega meseca pride v promet druga emisija novih poštnih znamk, in sicer v vrednosti 2, 3 in 4 Din. Nove znamke so tehnično prav dobro izvršene in bi jih bilo za- radi novega načina tiska zelo težko ponarejati. S Za ohranitev ministrstva za socijalno politiko. Centralni sekreta- rijat delavskih zbornic je poslal mlni- strskemu svetu, ministrskemu predsed- niku, narodni skupščini in posameznim klubom poslancev spomenico, v kateri odločno protestira proti nameravanemu ukinjenju ministrstva za socijalno po- litiko. S Število gostov v Opatiji. Lani je bilo v Opaiiji 42.723 gostov. Od leta 1922. dalje beležijo na leto narastka 10.000 oseb. Iz Madjarske jih je bilo lani 10.990, iz Avstrije 8545, iz Češko- slovaške 6805, iz Nemčije 5166, iz Ita- lije 4237, iz Jugoslavije 4059, iz Poljske 1200, iz Romunije 558, iz Anglije 272, iz Zjedinjenih držav t29, iz Švice 117, iz Francije 97, iz Južne Amerike 58, iz Egipta 49, iz Švedske 13, in drugih držav 426. Ta statistika najbolj priča o velikem slovesu, ki ga uživa Opatija po širnem svetu. Prav znaten je poset tudi iz Jugoslavije, ki ima mnogo kras- nega morskega brega, a Italijani delajo za Opatijo ogromno reklamo v ino- zemstvu. š Marlborska carinska afera. Carinske obtožbe so bile prejSnji teden dostavljene in obsegajo 15 s strojem pisanih strani. Obtoženih je 12 oseb radi zlorabe uradne oblasti po para- grafu 101 k. z., hudodelstva poskuše- nega napeljevanja k hudodelstvu so- krivde in zlorabe uradne oblasti. Ka- kor se doznava so se pričela naenkrat nova raziskovanja, ki bodo bržčas po- tegnila v proces se nove kompromiti- rance. š Leto dnl po nedolžnem zaprt. V Sisku je bil pred letom dni umor- jen sedemdesetletni starec, trgovec Špeljak. Morilcu pa niso mogli priti na sled. Med osumljenci je bil tudi trgovec Nurkovič, ki so ga vtaknili v preiskovalni zapor, četudi mu niso mogli dokazati nič pozitivnega. To je ubogega Nurkovica tako potrlo, da je v zaporu zblaznel ter v težkih mukah umri, zapustivši ženo in dva otroka. Te dni pa je bil v Slavoniji aretiran tovariš razbojnikaČaruge, Prpic »Mali«, ki je pri zasliševanju priznal, da je v družbi sPetrom Carom ubil v Sisku starega Špeljaka. Priznanje je povzro- čilo v Sisku veliko senzacijo. Stoletni koledar. Med pojavi na nebu in meteoro- loškimi pojavi na zemlji ni vzročne za- visnosti, zlasti ni nobene zveze med luninimi spremembami in vremenom na Zemlji. Zadevna statistika ni mogla ugotoviti nobenih učinkov luninih spre- memb na pojave v atmosferi, ki obdaja Zemljo. Ni izključeno, da obstojajo morda zelo neznatni učinki. Če sploh obstojajo, bi jih lahko odkrili Se le na podlagi zelo dolgega in skrbnega opazovanja in registriranja. Radi tega moramo zavreči vsak vremenski ključ, tudi ključ, ki nosi ime po slavnem astronomu W. Herschlu. Poudaril pa sem, da bo kljub dejstvu, da taki ključi nimajo nobene podlage in tudi ne no- bene praktične vrednosti, ljudstvo Se dolgo časa vanje verovalo, zlasti, ker mu ne moremo dati vsaj začasno nič nič boljšega. Toda koledarji ne prinašajo samo vremenskih ključev, po katerih naj si čitatelj sam preračuni, kakšno bo vreme določenega dne, temveč napovedujejo že v naprej za vse dneve leta vre- menske razmere. Opozarjam samo na velike in male pratike, ki bi morale končno docela izginiti že radi tega, ker bi drugi lahko po takih publikacijah sklepali, da je naS narod Se docela nepismen. Toda v tern oziru se razmere slabšajo. Mesto ene (stare Blasnikove) pratike imamo sedaj kar dve, eno v Ljubljani, drugo v Gorici. Iz človeSke neumnosti se da pač najbolje kovati denar. Te vremenske prognoze za vse dneve leta tvorijo takozvani »stoletni koledar«. Ne vem sicer, kaj si misli naš navadni človek pod tern imenom, ako si sploh kaj misli. Bržkone vpliva nanj že sam izraz »stoletni« koledar. Toda v te vremenske prognoze ne ve- ruje samo naš navadni človek, temveč tudi veliki del bolj ali manj izobraže- nega sveta. Med temi pristaši stolet- nega koledarja vlada po večini mnenje, da se te vremenske prognoze nanašajo na stoletno opazovanje in registriranje vremena ob posameznih dnevih leta. Bile bi po njihovem mnenju nekako povprečno vreme na podlagi podatkov enega stoletja in bi predstavljale v teh mejah najbolj verjetno vreme. Ostali pa menijo, da se po sto letih zopet redno povrača enako vreme in da so vremenske prognoze potemtakem vre- menski podatki, ki so jih resnično opazili pred enim stoletjem. Zadnje mnenje nima nikakSne pod- lage in se mora že radi tega zavreči. Prvo naziranje bi bilo vsaj v bistvu utemeljeno in umestno. Gotovo bi nam podatki večjega razdobja določali po- vprečne vremenske razmere, ki pa bi bile seveda veljavne le za kraj opazo- vania. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da bi ti podatki predstavljali le naj- bolj verjetno vreme, in da ne morejo biti vremenske prognoze v pravem po- menu besede. Toda tudi to naziranje je faktično neutemeljeno, ker stoletni koledar ni- kakor ne predstavlja povprečnih vre- menskih razmen določenih na podlagi stoletnega opazovanja. Stoletni koledar prvotno sploh ni bil stoletni koledar in je tak postal le po nesrečnem zaključku. L. 1654. je dr. Mauritius Knauer, opat v samostanu Langheim na Ba- varskem, sestavil neki spis z naslovom »Calendarium Oeconomicum Practicum Perpetuum«. Mi bi rekli »Večni prak- tični gospodarski koledar«. Koledar je bil predvsem namenjen samostanskemu upravitelju. V njem je veliko gospo- darskih naukov. V zvezi s temi vse- buje tudi nekakšna navodila, po katerih naj bi se ugotovilo, kakšno bo vreme, da se s pridom izvrSijo razna poljska dela. Knauer je bil namreč prepričan, da vplivajo planeti na vremenske spremembe. Da ^ie taka domneva do- cela neutemeljena, smo poudarjali v zadnjem članku. Knauer sam ni objavil svojega dela. Da se prepriča o verjetnosti svo- jih navodii, je beležil v svojem kole- darju dan za dnem skozi vse leto, kakšno je bilo vreme dotičnega dne. Po njegovi smrti (1.1664.) je neki Cristoph Hellwig izdal njegov koledar. Pomotoma pa je smatral omenjene Knauerjeve beležke za prognoze in jih kot take tudi navedel v koledarju. Iz trgovskih ozirov pa mu je dal naslov »Stoletni koledar«, ker je bil prepričan, da bodo ljudje rajši kupovali koledar, ki jim služi celo stoletje, kakor kole- dar za eno samo leto. Ne gre torej za prognoze na podlagi opazovanj in po- datkov enega stoletja, temveč za upo- rabnost koledarja skozi celih sto let. Koledar je imel uspeh. Doživel je nad 200 izdaj. V razne druge koledarje so prevzeli iz njega vremenske pro- gnoze, da našle so celo pot v koledar, ki ga je izdajala Pruska akademija znanosti v Berlinu. Toda že I. 1779 je ista akademija sklenila opustiti nadaljno objavo teh vremenskih prognoz, in je utemeljila svoj sklep s sledečo izjavo: »Akademija znanosti smatra za potrebno, da se dosedanje urejevanje koledarja izpre- meni, ker ne more dalje dopuSčati, da se priprost in neučen Človek zavaja z neosnovanimi vremenskimi prognozami. z nekoristnim navajanjem dni, ki so godni za puščanje krvi, za odstavljanje otrok itd., ter z drugimi takSnimi ne- umnimi in nezmiselnimi stvarmi. Radi tega je odredila, da izostanejo v bodoče vse te nesmiselnosti iz koledarja.« Tudi stoletni koledar nima potem- takem nobene podlage, kakor je nima vremenski ključ. Toda ljudstvo hoče vedeti v naprej, kakSno bo vreme. Vse izkuSnje, ki jih je človek imel s temi prognozami, ne izdajo niL. On ve morda tudi, da so te prerokbe varljive. Vseeno pa vedno zopet pogleda v koledar, ali bo jutri dež ali solnce. »Ljudstvo hoče biti varano«, pravi že stari rimski pregovor. In radi teira sega tudi rajši po koledarju, ki vse- buje najbolj neverjetne vremenske pro- gnoze, kakor po koledarju, ki mu hoče dati samo koristno in dobro čtivo. S tega staliSča razumem, zakaj prinašajo skoro vsi koledarji tako varljivo Saro. L. C—1. Razgled po svetu. r Dolarsko posojilo rimskokato- liške cerkve v Ameriki. Kakor poro- cöja iz Newyorka se pogaja bavarska rimsko katoliška cerkev z newyorSkimi bankirji glede posojila v iznosu 10 do 30 milijonov dolarjev. Cerkvi je ta denar tako nujno potreben, da misli zastaviti za posojilo svoja posestva na Bavarskem. r Dobri laslužki. Iz Washingtona poročajo, da je neki poslanec v ame- riSkem parlamentu povedal, da sta nedavno »kralj avtomobilov« Henry Ford in njegov sin zaslužila v 3 dneh en milijon dolarjev (nad 50 milijonov dinarjev). Če bo zaslužek očeta in sina rastel v tej meri, bosta zaslužila po il letih vsak po en milijon dolarjev dnevno. r Vellka ladijska nesreča. Na reki Skaldi (Scheide) se je v rrtegli amerikanski parnik »Federal« zaletel s tako silo v angleSko ladjo »Astor«, da je bila slednja v hipu presekana. Pri tej nesreči je utonil kapitan, trije nurnarji in pilot, pet mož pa je reSil neki belgiiski parnik iz ledenih valov. r Kako elektrika ubija? Pariški vseučiliSki profesor Arsonval je pred Slran 4 >NOVA DOBA« Stev. 16. Pupilarnovaren in javnokorisfen denapni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska IWSK0OT//B0* Mm TBS*. - JW H lastni palaol jpx>± kolodvopu, . VMln_itll_l€iil posit »«lsvrttije)o nafKnlai__«|e, hltro tn loc- ate. IHfrirtiwii otoresiovan}*. PotasnUa tn. nasvetl brexplatuo. Vndaost nxervnJb x&kl&drw mad _ron 15,OOO.OOO*—. 1 Za bra As ttojje JamS mto WJa • eelim svojim premoženjem ia z m otojo davčno močjo. kratkim predaval v akademiji znanosti o škodljivem vplivu, ki ga ima elek- trični tok na človeško telo. Trdi — kakor so trdili že nekateri — da je po njegovih poizkusih smrt vsled elek- tričnega toka takorekoč nemogoča ali da vsaj nastopi jako pozno. Večino žrtev električnega toka bi bilo mogoče rešiti, če bi jim pravočasno pomagali; poskusi z umetnim dihanjem morajo trajati vsaj dve uri. r Kako žena nakupuje. Neki nemški časopis za ljudsko psihologijo >n sociologiio prinaša referat o psiho- logiji moderne reklame. Tam se čita o ženi kot nakupovalki nastopno: Mož izda dolar za predmet, vreden 50 cen- tov, ki ga potrebuje. Žena izda 49 centov za predmet, vreden 50 centov, ki ga ne potrebuje. Ženi naprtena šte- dljivost je včasi veliko vprašanje. Njena nečimernost izda tudi v slabih razme- rah nekaj za take stvari, ki niso di- rektno potrebne za življenje. Trgovin- stvo bi se ne bilo tako razvilo, ako bi žena mislila enako kakor mož, ki smatra nakupovanje največkrat za nadležno zadevo, dočim ie ženi obiskovanje prodajaien zelo prijetno preganjanje Časa. Ženi se mora nuditi znatno širša in podrobnejša naznanila kakor možu. Ona bo tudi dolge reklame pazno čitala, da najde ugodnejši nakup. Dolga časo- pisna naznanila o priložnostnem nakupu, ki vsebujejo suh seznam blaga s po~ datki cen, so v glavnem namenjena ženskam. Rujava boa se je zgubila v soboto na potu od glavnega trga na Dolgopolje. Posten najditelj se poztva, da jo odda proti primerni nagradi g. A. Zorku, pisarniškemu predstojniku okrajnega sodišča v Celju. Nikdar več nc in«?- njam,ampak ostanem sta- len odjema- lec za sukno v veletrgovi- ni R. Ster- mecki,Celje ker se letos prodaja mo- fen melton m Din 45.—, modern še- viiot 52"~, fini kamgarn 60'—, po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100"— do 300'—. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 1 L _ Naznanilo* gospodii Adolfu Putanu, Celje. S tern Vam naznanim, da sem Vas že predal sodniji radi razžaljenja časti in osebnega napada. Veliko šte- vilo prič bode dokazalo resnico. Gjuro Pastlci, Celje. *Za to naznanilo uredništvo ne odgo- varja. Premog fz vseh pudnihog dobavlja In dostav- lja na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Učenika iz boljše hiše se sprejme za damsko frizerko. R. GROBELNIK, gledališki frizer, Celje, Glavni trg 17. 3—1 Ugodno se proda radi pomanjkanja prostora takoj: salonska garnitura, kanape in 4 fotelji, vse za 900 dinarjev. Priporočam se tudi za vsa tapetarska dela Ivo Jaatbec, tapetar, 3 Gaberje pri Celju. 2 Zelo dobro ohranjen 1 pianino se ugodno proda. Naslov v upravi lista. Učesiec se sprejme pri fotografu 2 JOS. PELIKANU, Celje. 1 Odda se solnčnata meblovana soba s posebnim vhodom. Istotam se sprej- me učenec na stanovanje. Kje, pove uprava lista. Kontorista (-injo) ki obvlada slovenski in nemški ali srbo-hrvatski in nemški jezik, steno- grafijo in strojepisje in je poleg tega zanesljiv računar, išče za takojšnji na- stop podjetje v Celju. Ponudbe v dveh jezikih so nasloviti na upravo lista pod šifro »Zmožen«. Odda se novo meblovana soba z električno razsvetljavo in posebnim vhodom boljSemu gospodu. lzve se v upravi lista. Kdor oglasujey ta napreduje I Pozop! Pozorl Ravno do§li moderni svileni modeli. Sprejemajo se že tudi popravila slamnikov po najnižji ceni. Se priporoča Franc Cerar, tövarna klobukov, 50 DOMŽALE podružnica CELJE, 3 Gosposka ulica 27. Kleparstvo, vodovodne inšta- laclie tn naprava slrelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prcjcraa Vsa dela zgoraj oraenjcaih s!rot( KaHor tod! popraVila Pojtrczba tocna. Cene ztaerue. Solidna izVditcv. 25—10 _____ Ramnosešfea inttastrijsba dražfia Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kuitnokmri. Izdeluje vsakovrstne nagrobno spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita L t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sob«, obsidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseSko stroko spadajoCa dcla. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno veilka zaloga spomenikov od najpriprost«j§e do najmodernejge oblikc. Za- htevajte načrte in proračune. Inserirajte y „NOTE D0BIu ! Delaj, nabiraj in hranil I o 1! Ill n Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi I LASTNI DOM stavb. in kredltni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6%- Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnik na dom. • ai Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. f Plsarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. I 3 ta n ¦i ¦ —¦¦ Čas je denar! Tedenski izkaz mestne klavnice o klanju in uvozu od 1. II. do 7. II. 1926. Zaklana živina Uvoženo meso V k|) Ime :&5=IIIfssl| 1 f 8 8 1 OpOmbl I !<:m>ichhwO^y g h w o m ^ j Dečman Ferdinand-----1,---------2---------145 263------------ -Esih Matija . . . .-----2-----2 2 —----------— 132— — -Friedrich Ivan . . .---------------1----------------— —----------- Gorenjak Joslp ..-----11114 —-------------------— — -Hohnjec Viktor . .------1---------------—------48 —----------- Janžek Marija . . .---------------1------~"------— — — — — Junger Ludvik . .---------1 —---------—------— — — — — Kroflič AIojz . . . .-----1-------------------------383 162-------- Lapornik Ivan ...---------1 1 2---------— — — — — — — Leskošek Ivan ...------------1------—------______ _ Potekal Ludvik . .----------------1------------------- - - — Rebeuschegg Franc - - 3 3 - — 1 - - - 330 616 207 — — — Reicher Anton . .---------1—------_ — _— — — — — — Senica Karl . . . .------------------- 1---- 35 - - - -Urbančič Adolf . .-----2--------- 1 —----------204 82----------- Voisk Rozalija ...---------11---------— _— — — — ___ Zany Viktor . . . .---------2------------- — — — ~ — — — Zavodnik Alojzija .------2------3 1— — — — 99 — _------- Svetel Ivan . . . .---------------------------17Ü--------------------- Lebič Fani.....------------------------------------57 ------------ Plešivčnik Ana . .------------------------------------163100-------- Reberšak Anton . . —------------— 1 — ~— — — — — -~ — Robek Anton ...—------------21——------— — — — — Skoberne Fric . - . —----------------1-------------— — — — — Žumer Josip . . .------------------------------------— 48 — — — Trškan Alojzija . .----------------------------------------- 93 - - - Sianine Perc Karl.....----------------------------------------- 81------------ Gradt G......------------------2'-------------_____ Leskovar.....---------------34—'-------------_._-___ iZVoz Skupnö. . . [|—|—|l3|i0| 4 +7^17 —|—|—1|^45 1868^03)-------|-| Tiska in izdaja Zvecna tlskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavsl Zab«koftck| za tlskarno Milan Četiaa» za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v CeiHi-