Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 20. oktobra 1927 St. 238. Posamezna Številka 2 Din Naročnina PnevnalidoJa so državo SHS muečno 20 Din polletno UO Din Deloletno 240 Din Inozemstvo mesečno 35 Din nedell«ka l^lnla celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp. petll-vTSlo mali oglasi po 150 ln2D,ve£|l oglasi nad 45 mm vltlne po Din 2-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delv vrstica po 10 Dir p Pri vestem c naročilu popual Izide ob 4 z I ulra> rožen pondeljk« ln dneva po proznlhu Uredništvo /e v Kopltarfevl ulicI it. 6/III Hokoplsl se ne vraCafo. nelranUirana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon št. 2030, upravnlštva št. 2328 Političen lisi sa slovenski narod va fe v Kopltarfevl ul.il.6 čekovni račun: Cfublfana štev. 10.630 ln 10.34S Uprava; xa Inserate, Šarafevošt.7363, Zagreb št. 39.OH, Praga In Dunaf št. 24.797 Popravljena krivica. Ko je dr. Žerjav paševal v ministrstvu za socialno politiko in Ribnikar v istem resoru na Bleiweisovi cesti v Ljubljani, smo dobili zalkon o zavarovanju delavcev, ki je na en mah pograbil milijone, ki so jih nahranili slovenski podjetniki in delavci v bolniških blagajnah, in ves ta denar vrgel v Zagreb. Tam so ta pred, med in po vojni nabrani veliki zneski, ubogemu slovenskemu delavcu za najhujšo ure — za bolezen in nesrečo — namenjeni, služili »Slavenski banki« in vsem drugim interesom, samo našim ne. Iz tega denarja si je Zagreb postavil najlepšo palačo, kar jih premore, s temi milijoni sta se na Hrvatskem zgradili dve zdravilišči za tuberkulozne. Ni nevoščljivost, ki nam sili te konstatacije kot očitke v pero, le argumentirati hočemo, da je SUZOR pri vsem svojem ravnanju Slovenijo tretiral kot pastorko, ki nikoli ni dobila tega, kar je zavarovanju dala. Ta pristranost je zadnji čas segla tako daleč, da je SUZOR (Središnji ured za osdguranje radnika) ljubljanskemu okrožnemu uradu dal navodilo, da v slovensko zdravilišče na Golniku ne srne oddajati nobenih svojih bolnikov, dokler Brestovec in Klenovnik na Hrvatskem nista napolnjena. To je ena stran tatarske ureditve bolniškega zavarovanja. Tu se kaže najznačilnejša poteza vse notranje politike SDS, da namreč spravlja pri vsaki priložnosti Slovenijo ob njeno premoženje, na beraško palico. Za izvršilce in upravitelje svoje monstru-ozne ustanove si je SDS postavila izključno svoje ljudi in svoje prijatelje socialiste. Tudi v tem oziru je torej SDS ostala sebi zvesta, pustila na stran vse druge ozire in se dala voditi po najčistejšem partizanstvu. Med osmimi zastopniki delodajalcev v začasnem ravnateljstvu je bilo sedem pristašev SDS in en sam naš somišljenik, med osmimi delojemalci pa sami socialisti, narodni socialisti in demokrati razen enega našega. Še ta dva naša zastopnika pa so že v prvem poslovnem letu izločili, tako da je bila največja delavska organizacija in največji del podjetnikov, ki vzdržujejo zavarovanje, prav brez vsakega zastopstva do letošnjega februarja, ko je dr. Gosar na izpraznjeni mesti imenoval Antona Rojino in Antona Marinčka. Ta začasna uprava SDS v zvezi s socialisti bi morala izvesti volitve. Ker pa so gospodje vedeli, da bi jih volitve odnesle z vodstva OUZD, so »začasno« upravljali kar naprej že pet let. Ko je letos spomladi prišel v ministrstvo za socialno politiko dr. Gosar, je seveda bolniškemu zavarovanju kot enemu najvažnejšemu socialnojpolitičnih problemov posvetil vso pozornost. Izdelal je obširen načrt reorganizacije uprave vsega zavarovanja, za katero so se izjavile vse Delavske zbornice v državi in vse prizadete korporacije v Sloveniji. V upravi sami tedaj ni hotel ničesar izpreminjati, ampdk je poskrbel, da je s finančnim zakonom dobil potrebno pooblastilo za svoj načrt. Sedaj je dr. Gosar pristopil tudi k izvajanju. P>ročilo iz Belgrada nam javlja, da je odstavljena vsa uprava OUZD in postavljena nova. Zakaj to? Pred vsem hoče dr. Gosar imeti v vodstvu OUZD ljudi, ki mu ne bodo padali v hrbet, kakor se je to godilo doslej. Gori smo omenili, da so spomladi prav vsi prizadeti krogi v Sloveniji brez razlike in izjeme odobravali dr. Gosarjevo organizacijo. Preko poletja in zadnje čase pa smo brali v »JutriK in drugod že najostrejše napade raznih demokratskih eksponentov proti načrtu. Te napade so pisali tisti ljudje, ki so spomladi načrt odobravali in imajo živ interes, da bi se načrt udejstvil. Le strankarska centralistična načela in slepa borba proti klerikalnemu ministru jim narekuje te zahrbtne napade. Uprava ljubljanskega OUZD mora biti v rokah samih odločnih pristašev osamosvojitve slovenskega bolniškega zavarovanja. To je prva zahteva SLS in dr. Gosarja. Mislimo, da smo s tem načelom le znova dokazali, da smo ostali svojemu narodu in programu zvesti in trdno upamo, da ni Slovenca, ki bi ne odobraval tega slališča. Istočasno je seveda dr. Gosar tudi popravit krivico, ki jo je po zaslugi SDS trpel naš delavec in delodajalec, ko je bil štiri leta brez zastopstva. Dr. Gosar je daleč od tega, da bi ravnal tako kot SDS. Med 1(5 zastopniki jih je pustil šo vedno R nasprotnikom: tri med delavci in tri med delodajalci. Večina ostalih deset zastopnikov pa gre našim delavcem in podjetnikom. Da imamo med podjetniki večino. o tem menda tudi »Jutro« ne dvomi več, Staroslovenski misai dotiskan. KONFERENCA KATOLIŠKEGA EPISKOPATA V ZAGREBU. — MATERIJALNE ZAHTEVE KATOLIŠKE CERKVE IN DUHOVNIKOV. — VERSKI POUK V STROKOVNIH ŠOLAH. Priprava za avharistični kongres v državi. č Zagreb, 19. okt. (Izv.) 0 konferenci katoliškega episkopata SHS, ki je bila danes končana, so izdali sledeči komunike: Katoliški episkopat kraljevine SHS je imel svojo redno letno konferenco, ki je trajala od 11. do 18. oktobra. Konferenci je predsedoval zagrebški nadškof g. dr. B a u e r , zapisnik pa je vodil msgr. kanonik dr. Anton S1 a -m i č. Konferenca je poslala brzojavni pozdrav papežu in kralju Aleksandru ter je prejela na ti udajnostni brzojavki tudi odgovor. Predsednik je najprej poročal o vlogah, ki so prišle na predsedništvo konference, nato pa so prišla vrazpravo tekoča vprašanja. Posebno pažnjo je konferenca posvetila katoliški akciji. Na podlagi zaključkov škofovske konference 1926. leta se je razpravljalo tudi o reviziji pravil Katoliške narodne zveze. Konferenca je izdelala končnoveljavno redakcijo pravil in poslovnika Katol. narodne zveze ter pravila za škofijske zveze. Pravila in poslovnik pridejo v kratkem v tisk in bodo razposlana vsem interesentom. Nato se je razpravljalo o društvih, ki se lahko včlanijo v katoliški akciji. Sklenjeno jc bilo, da lahko pristopijo kot člani vsa društva, ki hočejo delovati v smislu katoliških načel. Vsa društva, ki hočejo vstopiti v Katoliško narodno zvezo, morajo biti nepolitična. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se laiki in duhovniki, ki delujejo v zvezi, ne smeli izven zveze politično organizirati v strankah, ki ne nasprotujejo načelom Katoliške narodne zveze. Padi agrarne reforme v naši državi je trpela cerkev veliko škodo. Imenovan je bil odbor, ki bi naj v tej zadevi ščitil interese cerkve. Dalje ugotavlja škofovska konferenca, da žive katoliški duhovniki vseh obredov v veliki bedi in je na ministrstvo ver poslala vlogo, v kateri se zavzema za vse zahteve, ki jih je že lani postavila. Ker je prišla iz Belgrada vest, da se namerava zmanjšati budžetna postavka za katoliško cerkev, zahteva škofovska konferenca od merodajnih čimiteljev, da naj se prispevki ne zmanjšajo, temveč urede v smislu škofovskih zahtev. Konferenca z veseljem jemlje na znanje dejstvo, da je stari staroslovenski transskribiran misal dotiskan. l)r. Weiss, ki si je stekel največ zaslug za redakcijo misala, je imenovan za častnega kanonika. Tudi hrvaški obrednik je v delu, nakar pride na vrsto priročna izdaja tega ob-rednika. Konferenca je nadalje vložila na razne merodajne činitelje vloge, in sicer a) Ministrstvu za socijalno politiko v zadevi ukinitve verskega pouka na zavodu za gluhoneme v Zagrebu; b) Ministrstvu za kmetijstvo in vode zahtevo, da se uvede v nižjih razredih kmetijskih šol zopet verski pouk; c) Ministrstvu prosvete zahtevo, da se v 7. in 8. razredu srednjih šol zopet uvede obvezen verouk, d) Zahteva, da smejo cerkveni organi nadzirati versiki pouk v državnih šolah, e) Ministrstvu za trgovino in industrijo, v kateri se zahteva, da se na trgovskih akademijah uvedejo obvezne propovedi, v nižjih razredih pa obvezen verski pouk. Konfcrenca je imenovala odbor, ki naj pripravi vse potrebno za evharistični kongres v naši državi. Episkopat je sklenil, da bo podpiral cirilo-metodijsko idejo ter proslavo materinskega dne. Končno so prišle na dnevni red še vse spomenice, ki so prišle tekom zadnje poslovne dobe. Verifikacija končana. GLEDE DVEH MANDATOV JE SKUPŠČINA ODREDILA ANKETO. — MILOŠ VUKIČEVIČ JE PREMLAD. — KREMŽAR PRIDE V SKUPŠČINO MESTO DR. KOROŠCA, KI .TE OBDRŽAL ŠTAJERSKI MANDAT. r Belgrad, 19. okt. (Izv.) Verifikacijska debata na današnji seji je bila mnogo bolj burna kakor včeraj. Govorniki, ki so nastopali, so bili izredno ostri in prišlo je do burnih spopadov med opozicionalnimi in vladnimi poslanci. Posebno burna je bila popoldanska skupščinska seja, ko so govorili poslanci iz Bosne. Na dopoldanski seji so se pred prehodom na dnevni red prečitali dopisi tistih poslancev, ki so bili izvoljeni v več okrajih, glede mandatov, ki jih nameravajo obdržati. Predsednik Jugoslov. kluba dr. Anton Korošec javlja, da obdrži štajerski mandat ter daje ostavko na mandat v ljubljansko - novomeškem okrožju; na to mesto je poklican poslanec Franc Kremžar. Med ostalimi, večkrat izvoljenimi poslanci je obdržal Maksimovič sremski mandat, Davidovič je podal ostavko na belgrajski, Pribičevič na banjaluški, Vukičevič na skopljanski, banjaluški mandat itd. Kot p^vi govornik je nastopil zemljoradnik T u p a n j a n i n , ki je razpravljal o vladnem terorju v Bosni in je navajal kot dokaz svoj slučaj, ko so ga bolnega gnali v ječo. Navajal je šc druge strahote. Nato pa je dobil besedo Svetozar Pribičevič. Spuščal sc je v razmotrivanje o kvalifikaciji predsednika vlade, ki ga smatra za nesposobnega ter mu očita zlasti njegovo agi- da imamo večino članov delavcev, to pa kaže statistika. SLS noče vračati zob za zob, dasi so si nasprotniki s svojimi metodami tudi to zaslužili. V složnem sodelovanju z vsemi zastopniki hočemo slovenskemu delavcu rešiti ustanovo, ki mora služiti le njemu in izvleči zavarovanje iz poloma. Milijonov, ki so izginili v kon-kurzni masi »Slavenske banke« in v provizij-skili računih zagrebških Židov, ni mogoče več rešiti, mogoče pa je delavski denar zavarovati, da ne bo nikdar več sredstvo za ugonab-ljanje socialnega zavarovanja v Sloveniji. Le tisti, ki samosvojega zavarovanja v Sloveniji nočejo, naj se nas boje. tacijo s kraljevim imenom, ki da jo je zagrešil z onim pismom, ki ga je poslal kralju in mu razložil program sedanje vlade. Pravi razlog razpustitve skupščine je bil ta, da bi se izvršilo čiščenje v radikalni stranki. Pribičevič se zavzema za koalicijo demokratskih strank in omenja, da se da le na ta način rešiti parlamentarizem. Cel Pribičevičev govor jc bil izrazito političnega značaj in je posebno z ozirom na današnje stanje napravil zelo slab vtis. Ni dvoma, da si je Pribičevič s tem svoje šanse le poslabšal. Nato sta govorila poslanca Uniša Ra-č i č in dr. Š u t e j. Popoldne pa je govoril poslanec K o k a n o v i č , ki je ostro napadal radikale v Bosni. Njemu je odgovarjal posl. 1 i v k o v i č , ki mu je opozicija hotela preprečiti besedo, češ, da je izvoljen na nepravilen način. Očital je proglas zemljoradnikov, v katerem obljubljajo, da bodo ukinjeni davki, vojska, žandarmerija in slične stvari. Či-lanje proglasa je vzbudilo splošno pozornost, zlasti z ozirom na znano dejstvo, da se v zemljoradniški stranki nahajajo elementi, ki jih vodijo boljševiška načela. Nato je nastopil posiancc Ivan U r e k , ki je s svojim nastopom dokazal, da so zdravniška spričevala, o katerih so govori v od-dvojnem mišljenju Jugoslov. kluba, točna. Po njegovem govoru je dobil besedo radičevec dr. Smoljan. Po govoru dr. S m o 1 j a n a je predsednik stavil na glasovanje poročilo večine veri-fikacijskega odbora, glasom katerega se mandati poslanca Živ kovica v bihačkem okrožju in mandat Milutina Popoviča v sarajevskem okrožju ne verificirata, dokler anketa, sestavljena iz poslancev na podlagi proporcionalnega volivnega reda, no pregleda, kako so se volitve vršile, in poročilo večine, s katerim se mandat poslanca Miloša Vukičeviča ue verificira, ker še nima trideset let in se pokliče na njegovo mesto njegov namestnik. Narodna skupščina je soglasno sprejela poročilo, nakar je predsednik K občinskim volitvam v Češkoslovaški. Češkoslovaški min. predsoilnik agrarec Švehla ..................................... i odredil odmor, tekom katerega so poslanci podpisovali prisego. Po odmoru so vsi poslanci prisegli, nakar je predsednik vlade prečita! kraljevi ukaz glede zaključitve izrednega zasedanja skupščine in otvoritve rednega zasedanja sk upščine, ki je določeno za jutri ob 9 dopoldne. Čitanje kraljevega ukazu so vsi poslanci poslušali stoje in so ob čitanju kraljevega imena priredili kraljevemu domu živahne ovacije. Boj za predsedstvo narodne skupščine. r Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na današnji seji demokratske zajednice je kot prvi govoril Voja V e 1 j k o v i č, ki je odločno zastopal stališče, da morajo demokratski ministri prej doseči izvršitev zahtev, ki so jih v zinislu sporazuma dolžni demokratskemu klubu in šele potem bi se moglo govoriti o volitvi radikalnega predsednika narodne skupščine. Nato sta govorila še poslanec G roi in Pera Markovič, nakar je tudi Ljuba Davidovič izrazil svojo mnenje, da bi bilo dobro, če demokratski klub postavi svojega kandidata. Marinkovič je v odgovor navajal, da je vprašanje predsedništva narodno skupščine bilo rešeno že v sporazumu med njim in Veljo Vukičevičem in da se zato ne more o tem debatirati. V nasprotnem slučaju preti kriza vlade. Nato je Andrija Radovič predlagal, da se sprejme kandidatura dr. Ninka Periča. Glasovanja ni bilo, pač pa so poslanci klicali: »Sprejeto, spiejeto.« Z ozirom na vse to se smatra, da na jutrišnji 'seji niso izključen? presenečenja. Angina naj z orožjem ne tekmuie z Ameriko. v London, 19. okt. (Izv.) Liberalna stran« ka objavlja manifest, v katerem se priznava k aktivni politiki Društva narodov in ugotav-lja, da mora popolno onemogočenje vojne biti merodajno načelo zunanje politike vsake države ter da je potrebna takojšnja in obsežna razorožitev. Stranka zahteva, da Anglija podpiše splošno pogodbo o razsodiščih, ki do loča, da se morajo vsi konflikti predložiti razsodišču v Haagu. Dalje naj se Anglija izjavi za pripravljeno skleniti splošne in po-sebe razsodiščne pogodbe. Angleško oborože-vanje, ki je že sedaj daleč prekoračilo potrebo po političnem položaju, naj se zmanjša in opusti idejo tekmovanja z Ameriko. ORIGINALNA DEMONSTRACIJA. v London, 19. oktobra. (Izv.) Dne 8. no. vembra bo v tu namen, da parlament, ki se tedaj sestane, dobi pojem o bednem stanju rudarjev na Škotskem in severni Angliji, nastopilo 1000 rudarjev s pohodom v London. K temu jih je pripravil voditelj komunističnih strokovnih zvez Coob. Poskusili l>odo z delegacijami zainteresirati za svoj težlu položaj stranke poslanske zbornice, ministrskega predsednika, ministra za narodno zdravstvo in finančnega ministra. PILSUDSKI SE IGRA S PARLAMENTOM v Varšava, 19. oktobra. (Izv.) Predsednik poljske republike je danes zopet z odredbo proglasil za zaključeno izredno zasedanje parlamenta, ki je bilo prejšnji mesec odgodeno do 20. oktobra. Poslancem in senatorjem se Ik) dala kvečjemu prilika, da v rednem zasedanju dovolijo po vladi predlagane kredite, ne da bi se razpravljalo o onih iuicljativnih predlogih, ki so jih stariil poslanci sami. šedivy: Zunanja in notranja politika Litve. Z Albanijo se ne more dičitl samo Balkan. Tudi evropski sever ima državo, kjer »e more obdržati vlada proti nevolji ljudstva samo s tujim denarjem in s tujo pomočjo. Je to Litva. Politični položaj Litve je že dalj časa zelo napet, posebno pa od revolucije ob Novem letu. Seveda ni treba poudarjati, da ta rc.olucija ni spočeta v Litvi, kakor so tudi albanske in neštete grške revolucije samo rojene in v krvi krščeno ua domačih tleh. Med revolucijami na severu in jugu pa je vendar razlika. Severnjaki bolj počasi mislijo, boljše premislijo, pri tem pa mirno računajo in mnogo naračunajo, a po orožju se seže na severu šele takrat, ko je uspeh zagotovljen. Zato »o revolucije na severu redkejše in dražje, a tudi borba proti vladam, ki so dete revolucije, je težja kot na jugu. Vse to velja posebno za Litvo. Tudi v Litvi je skoraj ves parlament proti vladi. Med 75 poslanci so proti Waldemarasovi vladi nar. socialistična (20 posl.), soc. demokratska (15 posl.), kršč. demokratska (14 posl.) in poljedelska stranka (11 posl.), torej 60 poslancev ali štiri petinska večina. Nezadovoljstva je kriva predvsem zunanja politika sedanje vlade. Litva ima slavno zgodovino, ki zelo vpliva rta litevski narod. Litevska preteklost je tesno zvezana z usodo beloruskega, poljskega in ruskega naroda. Litevski narod se zaveda, da so ga rešili narodne smrti Slovani. S pomočjo bolje izobraženega beloruskega naroda je ustanovitelj litevske države Mindove (1237—1263) uredil svojo državo in jo obvarovat pred napadi tivonskega viteškega reda in Tata rov. Belorusi so tudi pozneje prelivali kri za Litvo, Poljska pa ji je pomagala v borbi proti nevarnemu in bojevitemu nemškem^ viteškemu redu in Tatarom. Odkar se je 1. 1569. Litva združila s Poljsko, je preteklo festo mnogo poljske krvi samo za Litevce. Kakor vse krščanske stranke je tudi litevska krščanska demokratska stranka tesno zvezana s svojim narodom in z njegovo preteklostjo. Zato se kršč. demokratska stranka bori proti temu, da bi bila Litva slepo orodje kake tuje velesile. Po njeni, edino dobri in pravilni zamisli se naj Litva ne eksponira za nobeno tujo državo, temveč naj živi v dobrih odnošajih ne samo z Anglijo in Nemčijo, temveč tudi z Rusijo in Poljsko. Litva je še iz predvojne dobe, ko je bDa sestavni del Rusije, v gospodarskem oziru tako ozko na-vesana na njo. da je brez stikov z boljševiško sovjetsko državo gospodarski napredek Litve nemogoč. Isto velja za njene odnose k Poljski. Seveda bo prej treba rešiti vprašanje Vilne. Dočim hoče kršč. demokratska stranka vreči Waldemarasa na miren način z dovoljenimi sredstvi, mislijo nar. socialisti in soc. demokrati s pomočjo Sovjetske zvezne države napraviti revolucijo, Ker je odpor proti vplivu zapadnih velesil zelo velik, gospodarsko stanje pa vedno slabše, upajo na uspeh. Morda bi Waldemaras popuščal, toda on je odvisen od generalov Dowkonta in Plehovičiusa, k' sta izrazita germanofila. Ker sta videla, da je tudi vojska čim dalje bolj nezadovoljna z Walde-marasom, zato skušata obdržati Waldemarasa s spremembo ustave. Toda noben narod ne izpre-meni rad hitro ustave, ki jo je sam sprejel. Za izpremembo ustave je potrebna revolucija s krvjo ali revolucija v mišljenju. Posebno taiko reakcionarne ustave, kakor jo predlaga VValdemarasov načrt, narod ne sprejme mirna Zakaj večina pravic se odvzema po tem načrtu parlamentu in se Izročajo vladi in predsedniku republike, a število poslancev se skrči na 35; zasedanje parlamenta traja na leto samo največ šest mesecev. Da bi ustvaril predpogoje za spremembo ustave, je predsednik z zaprtjem poljskih šol vznemiril poljsko javnost in poljsko vlado. To je vplivalo tudi na Litevce zlasti od tedaj, ko je poljska vlada odgovorila z nasilji. Ko je bila vsa Litva razburjena, ni vzbudilo mnogo pozornosti, ko je Waldemaras naenkrat dal zapreti pet vodilnih soc. demokratskih poslancev. Ko pa se bo ljudstvo umirilo radi litevsko-poljskega spora, pa bo ta zadeva že zastarela in izgubila privlačno silo, tako da ljudstvo ne bo hotelo radi tega počenjali nevarnih korakov. Waldemaras misli, da je sedaj ugoden Eas, da prestraši kršč. demokratsko stranko. Radi lega je dal policijsko pregledati vse njene prostore. Če pa se Waldemarasu ne posreči sprememba ustave, bo imel za razburjeno množico takoj mastno kost v uspehih litevsko-poljskega spora. Zakaj le zdaj lahko Waldemaras beleži uspehe. Vendar pa se zdi, da bo Waldemaras nazadnje moral popustiti in se izmiriti s kršč. demokratsko stranko, ki mu je najbolj nevarna. To bi Mlo v korist ne 9amo Litvi, temveč vsem slovanskim narodom. Bistri kršč. demokratski politik Stnlginski se že tega zaveda, ko je preko glavnega strankinega dnevnika >Rylast začel zbirati okrog kršč. demokratske stranke vse stranke, ki res hočejo narodu dobro. r Pariz, 19. okt. (Izv.) Jutri ob 11 dopoldne pride v Pariz egiptovski kralj Fuad. Na kolodvoru ga bosta sprejela predsednik republike in zunanji minister, na kar se bo peljal v slavnostnem sprevodu na Quai d Orsay, kjer bo stanoval za čas svojega bivanja v Parizu. v Bnkarošt, 19. okt. (Tzv.) Romunski zunanji minister Titulescu se je danes vrnil iz San Rema. Novinarjem je izjavil, da bo članom regentskega sveta in vladi poročal ter potem v narodni skupščini imel daljši ekspo-ze o zunanjem položaju in o vprašanju madžarskih optantov. Novo ravnateljstvo r Belgrad, 19. okt. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej Goear je razpustil ravnateljstvo OUZD v Ljubljani. V novo ravnateljstvo so imenovani sledeči člani: 1, »a-stopniki delodajalcev: Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani; Ivan Ogrin, zidarski mojster v Lujbljani; Vinko Resno a n, l««ii trgovec v Radovljici; Jernej Ložar, krojaški mojster v Ljubljani; Miloš H o h n j e c, kipar v Celju; dr. Adolf G o 1 i a, tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani; Fran Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani, ter Franc Kavčič, gostilničar v Ljubljani. v Milan, 19. okt. (Izv.) »Popolo d Italia«, Mussolinijev organ, piše: »Italijanski listi niso pripisovali nobenega pomena prostaškim napadom belgrajskih listov v zadnjih dneh proti Italiji o priliki umora Cena bega v Pragi. Italijanski listi smatrajo za brezpomembno polemizirati s srbskimi listi, ki, če disku-tirajo o mednarodni politiki, delajo to tako kakor pijani pastirji. Odveč je torej smatrati srbski tisk za resen, ker nikjer na svetu ni novinarjev, ki bi hili vredni večjega zaničevanja, kakor so belgrajski. Umor Cena bega, albanskega diplomata, je Srbiji prizadejal nad vse hudo bolečino in nekateri listi pišejo tako, kakor da bi šlo za narodno žalovanje. Kdo je umoril Cena bega? Albanec. Kaj ima Italija pri tem? Absolutno ničesar. Primitivna pamet Srbov, ki so navajeni na krvavo tlačenje, pa smatra, da je Italija oborožila roke albanskega zavratnega morilca. Italija nima takih navad, kakor se kažejo v krvavi zgodovini neke sosedne države, kjer je prelomljena beseda, dana vladarju in umor kralja marsikateremu narodnemu junaku pripomogla do svetniškega sijaja. Vendar pa niso srbski žurnalisti oni, ki zaslužijo danes našo pozornost, temveč glavni urednik »Vos-sisclie Zeitung« v Berlinu g. Georg Bernhard, v Praga, 19. okt. (Izv.) »Narodni Listy« objavljajo danes faksimile brzojavke, ki jo je iz Belgrada poslal 6 dni pred atentatom brat umorjenega poslanika Zaiti in v kateri Zaiti svari svojega brata ter ga obvešča o potovanju atentatorja v Prago. Brzojavka je bila oddana 8. oktobra na dan, ko je morilec Bebi odpotoval iz Belgrada, ob 8.28 zjutraj ter je prispela v Prago ob 23.10. Cena beg pa svarila ni uvaževal. Cena beg je imel tri brate: Acana, ki je albanski poslanec, Rada, ki je častnik telesne straže predsednika republike, in Zaiti, ki je dijak v Belgradu. Truplo Cena bega so danes položili na oder v Napoleonovi dvorani Wilsonovega kolodvora ter je dovoljen splošen pristop. Truplo bodo prepeljali v domači kraj v južno Srbijo v petek. O pogrebu dosedaj še ni dispozicij; pričakuje se prihod albanskega poslanika iz Bukarešte, ki bo po nalogu albanske vlade dal potrebna naročila. Se le potem se bo določil dan pogreba. v Praga, 19. okt. (Izv.) »Češke Slovo«, glavni organ Benešove stranke napada albanskega poslanika na Dunaju Saratija, ki se sedaj nahaja v Pragi, da v svojih izjavah v listih očitno hoče zabrisati sledove umora. List pravi: »Postavljati atentatorja Bebija kot pristaša italofilske albanske emigracije je nesmiselno, ker more spričo italijanske orientacije sedanjega albanskega režama biti albanska emigracija samo jugoslovansko orientirana. In ta bi gotovo ne bivala v Rimu in ne bi imela nobenega interesa na umoru. Čuje se, da je Bebi v času svojega bivanja na Dunaju obiskal tamošnjega albanskega poslanika Saratija. Ta je kot poslanik na Dunaju in tudi sicer zadosti poznan. V ostalem je čudno, da sta bili praška in dunajska policija obveščeni o pripravah, pa nista ukrenili zadostnih varnostnih odredb. »Večerni Listy« naravnost dolžijo Saratija, da je Bebiju naročil umor po- SCrvava stavka španskih rudarjev. Tudi nemška stavka se širi kot poplava, v Hendays, 19. okt. (Izv.) V severošpan-skih premogovnikih je izbruhnila generalna stavka, vsled katere je v v.ena teh listin ne sme manjkati. Podeželsko somišljenike opozarjamo se na tole: Kjer felski pistnonoše ne dostavljajo pisem, morajo ljudje po priporočena pisma sami na pošto. Naj nobeno pismo ne obleži na kaki pošli, ne da bi bilo dvignjeno! Izvoljena lista za industrijski odsek. 1. Fran Bonač, upravni svetnik Združenih papirnic d. d. Vevise, Ljubljana; namestnik: dr. Ciril Pavlin, prokuritrt Združenih papirnic d. d. Vevče, Ljubljana. 2. Anton Krejči, ravnatelj tvornice sa dušik, d. d. Ruše, Ruše; namestnik:-Julij Sodnik, prokurist Mautner d. d. Predilnica Litija, Sv. Pavel pri Preboldu. 3. Josip Lenarčič, industrijalec, Verd pri Vrhniki; namestnik: Franc Majdič, lastnik valjčnega mlina, ViT pri Domžalah. 4. Ivan A v sen«k, poslovodja tov. Zaibret in drug, d. z o. z. Ljubljana; namestnik inž. Milan S u Sel je, upravni svetnik Stavbne družbe d. d. Ljubljana. 5. Dragotiu liri bar, industrijalec, Ljubljana; namestnik Viktor Naglas, prokirriat tvrdke J. J. Naglas Ljubljana. 6. Radoslav PipuS. družabnik in poslovodja opekarne v Račjem, Maribor; namestnik: dr. Oskar 1) r a č a r, družabnik tvornice »Zlato-rog« Maribor. 7. Inž. Vladimir Remec, družabnik tov. pohištva Remec in drug Šmarca pri Kamniku; namestnik: Peter Kozina, družabnik tov. Peter Kozina in d mg Bistrica pri Tržiču. 8. Anton Rojina, družabnik tvrdke Ro-jina in drug. Ljubljana; namestnik: inž. Jožko K o bi, prokuris« tvrdke A. Robi, lt«. ind. Breg pri Brezovici 9. Rihard Skubec, ravnatelj Trb. prem. družbe, Ljubljana; namestnik: inž. Anton Klina r, upr svet. Trb. prem. družbe, Ljubljana. 10. Avgust VVesten, uipr. svet, tvrdke A. Westen in sinovi d. d., Celje; namestnik: Franc G o r i č a r, ravnatelj tov. Fr. Wosc,hnagg in sinovi d. d.. Šolanj. 11. Dr. Brnest Rekar, poslovodja tvrdke ■»Belca«, lesna ind., Jesenice; namestnik: inž. Fr. V a ga j a, upravnik deželne elektrarne Žirovnica. Žirovnica. 12. Inž. Jože J e 1 e n e c , [>oslovodja tvrdke inž. Jelenec in inž. Slajmer, Maribor; namestnik: inž. Vladimir Slajmer, poslovodja hTdke inž. Jelenec in inž. Slajmer, Maribor. enkrat za vselej odzvoni prevarantom slo. venskega naroda, ki so leta in leta sedeli v belgrajski vladi in uničevali gospodarske vrednote Slovenije. Vsak mora storiti svoje dolžnost, da vržemo žerjavovce temeljito ob tla tudi v obrtnem odseku Zbornicc TOI. \ zbornico smejo le pošteni zastopniki obrtiiegs stanul Iran Ogrin, nosilec liste zu obrtni odsek. 13. Ignar. Florjančič, ravnatelj pivovarne »Union* d. d., Ljubljana: namestnik: Avgust 7j a b k a r, u-v in bo prispeval za vzdrževanje šol z aneskom 12.000 lir, Podgora bo plačala za 13 učiteljev 10.400 lir, Kojsko za 10 učiteljev 12.800 lir in Cerkno za ] učiteljev 16.800 lir! Jasno, da se morajo slovenske občine stalno zadolževati. Prav za prav se po zaslugi podestatov le občinaki davki avtomatično dvigajo. Plača podeslata, ki ti ga je naložila fašistovska vlada, plačaj občinskega tajnika, ki ga je potisnila v občinski urad fašistovska stranka, plačaj še drugega mazača, ki gn je priporočil italijanski učitelj, plačaj še vsaj eno strojepisko, prijateljico g. tajnika! Vsi ti ljudje so na mestu, kjer .je prej delal par ur dnevno en tajnik s pičlo plačo, katerega je nadzoroval župan, navadno brezplačno; matične knjige je vodi! domači župnik. Sedaj skuša fašistovska vlada zmanjšati upravne stroške z združitvijo manjših občin. Izginiti morajo starodavne občine in se spojiti z drugimi. Združevanje se vrši po pravcu: ostane naj občina, kjer je več fašistov in ki daje možnost, da ee razvije v italijansko središče. Tradicija in praktičnost ne velja nič. Centralizovana uprava gotovo ne l>o cenejša; saj tudi ni v namenili fašistovske vlade doseči cenejšo upravo, ampak ustaviti v sredi slovenske dežele italijansko središče. V večjih občinah se bodo lažje redili na račun slovenskega kmeta: pod ostat in drugo občinsko uradništvo, učiteljstvo, zdravnik, živinozd ravnik in lekarnar. j Zbogom Seina! Tudi komedator Reina je šel! Osemnajstega leta je stopil na slovenska ila kot vojak in danes odhaja iz Trsta po devetih letih nezaslišanega divjanja proti slovenskim učiteljem kot šolski nadzornik. Odhaja v svojo domovino Sicilijo, kamor je bil premeščen. Razgnal je slovenske učitelje po vsem svetu, pripravil jih ob kruh, a danes mora tudi on za njimi. Koliko je slovenskih učildjev, ki so prihajali k njemu prosit kruha za svojo izstradano družino, prosit ga. naj vendar zaključi disciplinarne preiskave proti njim, ld so se vlekle daleč preko zakonitega roka, ln jim nakaže /.opet plačo. Prišli so do vrat koniendatorja Reine na prefekturi v Trstu, a pred vrati je stal komen-datorjev sluga: Imam strog nailog, da ne pustim nobenega noter. O so je kateremu posreMlo pri'l 1 'iter, je kmalu letel iz sobo. Ne pretiravamo. Med nami je dane*, več učiteljev, ki jih je komiu-•tator Heina s silo vrgel skozi vrata Slovenski iči-telji, očetje številne družine, ki so ostali po zaslugi g koniendatorja tudt po celo leto brez plače, so zaman pošiljali v Trst ekspresna pisma in brzojavke. Gospod konicmdfttor se ni zganil z mehkega naslonjača v prijetno topli sobi. Osom sto ljudi je gnal pred seboj z bičem v roki, dokler mu ni večina zbežala drugam. »Prisvajam sebi odgovornost za vse, kar je do danes napravita šolska oblast na Primorskem po ukazih osrednje vlade,« pravi brezsrčni komeinlator v svojem poslovilnem pismu. ->Lotil sem se in rešil velike težke in komplicirane probleme, ki tičejo osnovamega šolskega organizma, asimilacijo in nameščanje učitoljstva, f-ižiko '-no reformo itd.« Komendator Reina si torej usvaja vso odgovornost za vse, kar je šolska oblast do danes storila proti Slovanom. Varno, da je disciplinirani fašist Reina deloval na ukazih iz Rima, a vemo tudi, da je g. nadzornik mnogo mnogokrat rad šeJ preko meje teh ukazov, ko je bilo t'eba udariti po slovenskih učiteljih in slovenski šoli. No, in kaj ima danes od tega? V svojem poslovilnem pismu se je pred tržaškimi fašisti še lahko pobahal, a kaj potem? Kaj ponese s seboj v Sicilijo? Komu bo lahko pripovedoval o svojih junaštvih? In če se kdaj vrne na Primorsko, bo razočaran: tržaški fašisti ga niti wpozna4i ne b>do hoteli, slovenski rod bo šo govoril elovenstd, njegovo ime bo pozabljeno, če mu slovensko ljudstvo ne najde prostora poleg obsovraženih ministrov Gentileja in Fedeleja. fientile. Fedele in Reina, ta trinom pojde od roda do roda slovenskega naroda. Združeno občine. Notranji minister je odredil, da se združijo občine Toma j in Avber v eno občino s sedežem v Tomaju; nadalje se spojita občini Zagorje in Knežak. ki bo središče nove občine. Poroka. Poročil se je bivši deželni poslanec in bivši komisar v Podgori g. Miha Marin i č iz Podsabotina z' gdč. učiteljico Pavlino Kumar iz Kojskega. Smrtna kosa. V Gorici je umrl po kratki in mučni bolezni g. Karel Muravec, trgovec z lesom. Učitelj na razpoloženju. Gosip. Anton Krmne, učitelj v Vipolžah je stavljen na razpoloženje. Novi šolski nadzornik za Primorsko, Namesto dosedanjega šolskega nadzornika kom. Reina, ki odide v Sicilijo, pride prof. Mondino, do zdaj nadzornik Bazilikate. Novi nadzornik, ki ne more poznati primorskih razmer, pojde po informacije pač k fašistom. Tudi Fedele je že vedno prosvetni minister. Torej ni pričakovati nikakih toprememb v šolski politiki napram Slovanom. Romanje v Rim. Goriški »Dopolavoro« organizira veliko potovanje v Rim. ki naj bi se ga udeležili predvsem goriški Slovenci. Podestati so dali po vseh občinah razglasiti, da so vabljeni predvsem kmetje in da bo romarje sprejel sam Mussolini. Zanimivo je, da so st roški za Slovsnco določeni le na 170 lir, medtem ko znašajo za Italijane 200 lir. > Dopolavoro« hoče s tem zvabiti kur največje število Slovencev in jih Mussoliniju predstaviti kot fajsiste. Potovanje prične 22. t. m. in bo trajalo pet dni. Vabilo goriških fašistov ni našlo med slovenskimi kmeti nlkakega odziva. Prijavilo se bo gotovo nekaj propalic, ki računajo, da jim bodo, italijanski fašisti plačali pot. Dnevne novice •k Odkritje spomenika kralju Petru v Bački Topoli. Minolo nedeljo so v Bački Topoli z velikimi svečanostmi odkrili spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Kralja je zastopal general Milivoje DLmitrijevie, vlado veliki župan Predrag Lukič, prosvetno ministrstvo Hrani-slav Svirčevič. •k »Čas«, revija Leonove družbe, novega letnika 1927-28 št. 1. izide jutri, 21. oktobra. Priložene bedo položnice. Poslali ga bomo vsem redno plačujočim naročnikom. Ob tej priliki nujno prosimo, naj naročniki, ki le niso plačali za tekoče leto 1926-27, to store takoj, najbolje, še preden dobe novi letnik. Ako bi kateri gg. naročnikov pomotoma lista v petek ali soboto ne prejel, naj nam nemudoma sporoči. Obenem vabimo na novo naročbo. List stane 60 Din in izide šestkrnt na leto. (Za dijake 40 Din. če se jih naroči najmanj 10 skupno.) Vsebino in poročilo o 1. številki priobčimo prihodnjič. — Uprava »Časa«. •k 0 prijavi vinskega pridelka. V Gorenji Radgoni vlada v tem oziru nejasnost menda tudi pri finančni kontroli, ker smo dobili do zdaj že več pritožb, da se zahteva prijava vinskega pridelka. Ponovno pojasnjujemo: Vinogradnikom ni treba prijaviti vinskega pridelka, razen tedaj, kadar ga prodaja. •k Dr, Kumanudi ostane belgrajski župan in minister. V skupščinskih krogih trdijo, da se dr. Kosta Kumanudi odpove poslanskemu mandatu in ostane na svojem mestu kot bel-grajski župan. To zato, ker se želi, da dr. Kumanudi osebno izvede velike načrte, ki jih ima belgrajska občina. Dr. Kumanudi ostane tudi nadalje član Vukičevičeve vlade. •k Umrl je v Ameriki v Salt Lake City, Utah Emil Vladič ter zapustil nekaj premoženja. Pokojni je navedel kot bivališče svoje soproge M are in hčerke Mare kraj Lišče, pošta Padovič. Ker tega kraja ni mogoče najti, naj se njegovi sorodniki javijo na izseljeniškem konzulatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15. •k Mesto pomočnika prosvetnega ministra Je dr. Kumanudi ponudil bivšemu narodnemu poslancu Risti Jojiču, ki ponudbe dosedaj ie ni aprejel. •k Za pomočnika ministra za narodno zdravje bo imenovan dr. Milan Vukičevič. ★ Učiteljska disciplinama sodišča. Prosvetni mini«ter je podpisal uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih. Po tej uredbi veljajo za učiteije osnovnih in meščanskih šol isti predpisi, kakor jiih določa uradniški zakon za ostalo državno uradništvo. Predsedni- ki oblastnih disciplinarnih sodišč bodo prosvetni inšpektorji, predsednik vrhovnega učiteljskega disciplinarnega sodišča pa predsednik glavnega prosvetnega sveta. ■k Komercializadija državnih podjetij. Finančni minister je pozval vse ostale ministre, da uvedejo razdržavljenje v njihov delokrog spadajočih podjetij. Izvrši naj se to bodisi po-tom prodaje bodisi oddaje v zakup ali pa polom komercializacije. •k Par tednov še in vršilo se bo žrebanje velike loterije »Martinišča« v Murski Soboti. Loterija je bogata, ko malokatera — ima 700 dobitkov. Nekaj srečk se še dobi pri ravnateljstvu :Martinišča« v Murski Soboti. Takoj jih naročite, da ne bo prepozno! — V6i raz-prodajalci — župnijski uradi — se naprošajo, Franz-Jose!«-voda največ raditega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK LJubljana, Aleksandrova 12 so najboljša ln najcenejša, •k Tovarna »Peko« prodaja večjo množino različnih čevljev z malimi greškami po zelo zo-žanih cenah, dokler traja zaloga v lastni prod -jalni Ljubljana, Breg 20, na kar se interese/ vljudno opozarja, 10. So rumene, kakor pišče, vsakdo lahko jih preišče. Slajši kakor vse omlete nam dišijo ' (Dalje prih.1 Ljubljana 0 Ljudski oder. V nedeljo, dne 23. okt. t. 1. otvori Ljudski oder v Ljubljani svojo enajsto sezono s premijero »Zlatorog«. Krasna žaloigra v petih dejanjih in slikah, polna burnih prizorov, ie vredna, da si jo vsakdo ogleda. V igro so vpleteni krasni plesi, katere je sestavil nalašč za to igro akademik g. Pino Mlakar. Pojo se v narodnem tonu zložene Vodopivčeve skladbe spremljane s prvovrstnim orkestrom glasebnega društva »Sloge«, Sodeluje okrog 40 pevcev in pevk in najboljše moči Ljudskega odra. Z ogromnimi stroški je Ljudski oder pripravil to predstavo, to pa radi kostumov, sccnerije, luči, skioptičgih diapozitivov, orkestra itd. Prcdprodaja vstopnic od četrtka dalje od 4. do 7. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra, čez dan pa v društveni Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstropje. O Na sobotnem koncertu hrvaškega pevskega društva »Kolo« iz Zagreba v Unionski dvorani nastopi poleg zbora samega še pet solistov in sicer: veliko vlogo oratorijskega pripovedovalca, meniha Crnorizaca Hrabcega poje dr, Benkovič (tenor), brata Cirila basist Josip Križaj in brata Metoda basist Julij Be-tetto. Patrijarha Janisa Vjekoslav Klasič, dostojanstvenika Logoteta, kneza Rastislava ln papeža Hadrijana p. Kamilo Kolb. Celotni oratorij, ki je brez dvoma največja a-capella skladba morda v vsej glasbeni literaturi, je na št udiral in dirigira zborovodja »Kola« g. Srečko K u m a r. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. O Umrla je v uršulinskem samostanu v 46. letu starosti č. M. Anzelma R o d i č. 21 let je vzorno služila Gospodu, toda naporna služba v šoli je tekom let omajala rahlo zdravje in .po dvamesečnem hudem trpljenju je Vsemogočni poklical njeno blago dušo k sebi. — Drago pokojnico priporočamo v molitev, njenim svojcem pa izražamo iskreno sožalje. 0 Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja bo v nedeljo 23. oktobra praznovala svoj zlati jubilej s sveto mašo, kj se bo brala ob pol 8 v stolnici za žive in umrle ude ter dobrotnike. Obiskovalci kuhinje in dobrotniki so vabljeni, da se svete maše po možnosti udeležijo. © Nastopno predavanje. V petek 21. oktobra ob 6 zvečer bo imel na novo imenovani nastavnik pravne fakultete g. dr. Ludovik B o k m svoje nastopno piredavanje o predmetu: »Temeljni pojmi svetovnogospodarske politike po svetovni vojni« v univerzitetni zbornični dvorani. 0 Sv. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol osmih ima prosvetno društvo prvo predavanje in bo predaval g. prof. dr. Šarabon. Člani, pripeljite s seboj nove goste, naše prijatelje! O Stolna prosveta ima v ponedeljek, dne 24. oktobra ob 8 zvečer redni letni občni zbor v Jugoslovanski tiskarni. O Unu-H so v LJubljani: Ludovik Roje. črkostavec, 31 let, stanujoč Savska cesta L — Janez Brinakele, 14 dni, kočarjev sin iz čer-mošnjlc. — Košmerlj Angela, služkinja, 19 let, — iz Retja 92 pri LoSkem potoku. — Marjeta Schweiger, posestniko-va hči, 18 let, do-ma b Rdečega brega pri Mariboru. — Mej navedeni so umrli v deželni bolnici. O Ljubitelji rdečega evička, pristnega, izredno dobrega, poskusite v restavraciji MikHi nasproti glavnega kolodvora, po 14 Din liter. 0 Definitivni državni nameščenci dobijo čevlja proti mesečnemu odplačevanju pri Voika, nasproti Mestnemu domu. 8307 © Razstava »viona »Ljnbljana« na ljubljanskem velesejmu. Zanimanje za prvi slovenski civilni aeroplan je ne samo v Ljubljani, temveč po vsej Sloveniji veliko, zato je uiprova klub« sklenila omogočiti vsakomur ogled tega aparata na ljubljanskem velesejmu in oodališuie razstavo do vštevši nedelje, dole 23. oktobra in to od 2. do t 5. ure popoldne. Aparat je po doletu te Žirovnice v nedeljo, dne 0. t. m. Se trikrat krožil nad Ljubljano in to v petek 14. t. in., nato pa Je bil razstavljen 16. in 17. t. m. na velesejmu. Poselile so razstavo poleg Številnega občinstva ludi šole. Na prostoru je učencem iin učenkam odbornik Aero-khiba dajal pojasnila o delovanju posameznih delov aeroplana v zraku. Tudi pri bodoči razstavi bodo strokovni podatki vsem posetnilcoin na razpolago, zato Se posebej opozarjamo tako javnost, kakor tudi srednje in ntežčanske šole, da se ponlužljo te ugodne prilike in v čim večjem številu poseSajo razstavo. Po razstavi bo uvion ob ugodnem vremenu nn razpolago članom interes Mitom. ki bodo žoleli uporabiti letalo za zračni izlet. Člani so vpisujejo (vpisnina 8 Din, članarina 2 l'in mesečno) lahko dnevno pri tajništvu Aera-kluba, Kazino 11. nndstropje. 0 Obvestilo članom In prijateljem družabnega kluba v Ljubljani, Na občnem zboru kluba je prišla do izraza splošna želja po čim pogostejših družabnih sestankih, ki naj služijo medsebojnemu spoznavanju, gojitvi intimne družabnosti in prijetnega razvedrila. V to svrho se hočemo odslej sestajati redno vsako soboto zvečer v gornji novi mali dvorani hotela Union, vsak četrtek zvečer pa na kegljišču Rokodelskega doma v Komenskega ulici. Na teh sestankih se bomo podrobneje pogovorili tudi o nadaljnih družabnih prireditvah, o ekupnih izletih, veselicah itd. Da pa moremo naš program čim popolnejše izvesti ter da ugotovimo število onih, ki so naklonjeni našemu stremljenju ter uvidevajo nujno potrebo po čim širših družabnih stikih, prosimo vse, ki jih bo v prihodnjih dneh obiskal naš inkasant, da plačajo članarino za poslovno leto 1927.-28., vse one pa, ki tudi žele pristopiti k našemu klubu, da to javijo našemu tajništvu, Miklošičeva cesta 10. — Prvi kegljaški večer se vrši 27. t. m., prvi družabni sestanek 29 t. m. — Na svidenjel 0 Karambol tramvaja z vozom. Na Poljanski cesti se je v torek zvečer tramvajski voz zadel v dvovprežen voz, ki ga je iz Strossmajerjeve ulice pripeljal hlapec Alojzij Pušenjaik. Voz se je pokvaril. Skoda znaša 300 Din. 0 Defravdacija. Kakor čujemo iz krogov poštnih nameščencev, je bil aretiran nek poštni uslužbenec, ker je poneveril vsoto nad 2000 Din. 0 Razstava in zaloga pletilnih strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. GaSoše, damske Dm 99"~ nasproti Mestnemu domu Lastna mehanična popravljalnica čevljev, gneinih čevljev in galo. popravi vsake čevlje tudi drugih znamk v teku pol ure. Mar iih or □ Socialisti so se udali. V svojem lističu poročajo, da se ne bodo več branili pred očitkom, da so v zvezi z or,junaško demokratsko ^ranko. Kar je ree, je res, če se oženiš, ven-daj ne moreš več žene zatajiti. Samo to je, da bodo socialisti lahko peli: »Sem se oženu, se kesatn ,..« □ Zadeva izreklamiranega 1'etovarja iz volivnega imenika za volitve v TOI ne da miru mariborskim lističem ter se sklicujejo na prof. Jarca, češ, da je kot aktiven državni uslužbenec v imeniku in ined kandidati. Kon-statiramo, da je prof. Jarc že dalj časa uipoko-jen, dočim je g. Petovar aktiven državni na-stavljenec. — Le ne preveč žolča! škoduje! □ Ljudski oder. Dne 9. okt. t. 1. je vprizoril Ljudski oder v splošno zadovoljnost ljudsko igro »Deseti brat«. Dne 30. okt. t. 1. se bo pa vršila ob pol 5 popoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke predstava žaloigre »Mlinar in njegova hči«. To žaloigro bo Ljudski oder naštudiral na splošno željo naših prijateljev, ki so že par let o Vseh Svetih pogrešali te predstave, □ Dr. Josip Benčan, specialist za ženske bolezni, asistent na ginekološki kliniki v Parizu, je imenovan za voditelja ginekološkega oddelka v bivšem sanatoriju v Mariboru. □ Žalni dan. Združenje vojnih invalidov Krajevni odbor v Mariboru priredi v soboto, dne 22. t m. ob 9. uri v stolni župni cerkvi spominsko božijo službo za vse v vojni padle in umrle žrtve. Vojne in vse državne oblasti, javne korporacije kakor tudi' občinstvo in članstvo Združenja vojnih invalidov se vljudno vabijo, da se udeleže službe božjee in pridružijo ta dan tihi žalosti v spomin vseh v vojni in za domovino padlih in umrlih žrtev. □ Invalidski avtomobili v Maribora. Predvčerajšnjim je dospel iz Prage v Maribor prvi del od 25 »Praga« osebnih, 5 sedežnih avtomobilov, ld tvorijo glavno premijo velike invalidske loterije invalidskega združenja kraljevine SHS. Srečke te loterije sc bodo prodajale tudi v Mariboru, cena pa bo 100 Din. Avtomobili so napravili včeraj propagandno vožnjo skozi mesto, nato pa so nadaljevali vožnjo proti Celju. Krasni dobitki so vzbudili v mestu splošno zanimanje, leT bodo gotovo pridobili v Mariboru dosti kupcev za srcoke. □ Združenje vojnih invalidov v Mariboru je prevzelo nalogo, da bo uredilo zapuščeno in zanemarjeno vojaško jjokopališče na Pobrežju pri Mariboru. Vsled tega hoče društvo do praznika Vseh svetih vojaško pokopališče primerno popraviti in okrasiti vse vojaške grobove in to brez razlike narodnosti, vere in čina. V svrho lega se je Združenje obrnilo s prošnjo na mestni magistrat, da da mestni stavbeni urad nekaj delavnih moči na razpolago, ki je prošnji tudi ugodil. Ureditev vojaških grobov se je že pričela. Tudi vojaška oblast je dala nekaj vojakov na razpolago, da čimprej izvršimo to nalogo in da bo podobno ostalim grobovom, katere že pridno okrašujejo. □ Napaden na cesti. V pondeljek zvečer sta se sporekla na oglu Slovenske in Tattenbachove ulice delavca Alojzij L. in Marko N. V pretepu, ki je nato nastal, je L. obdelal svojega nasprotnika z bikovko in nožem tako, da se jc slednji komaj privlekel do rešilne postaje. Alojzija L. je policija aretirala □ Nevaren alkohol. Julijana O. Iz K. se ga je v Mariboru tako nasrkala, da je obležala na ulici. Policija |o je spravila v zapor, kjer so ugotovili, da se njeno ime nahaja tudi v policijskem listu. Zasleduje jo orožništvo v Trbovljah radi večje tatvine. □ Nevaren padec. 7letni Dragotin Krmnn «e je v Krempljevi ulici igral na mostu, ki vodi preko Počehovskega potoka. Ko sc je nagnil čez ograjo, i« izgubil ravnotežje ter j»adel precej globoko. K sreči je priletel na mehko blato, tako da sc ni poškodoval. □ Nova tovarna za svilene tkanine. Iz Češkoslovaške se preseli v Maribor znana tvrdka Thoma, ki je kupila v Mlinski ulici hišo, last Puntigama. Firma Thoma bo začela v omenjeni hiši z izdelovanjem svilenih tkanin. O Instalacija plina na obroke. Mestni svet je dovolil, da si bodo lahko pustile stranke upe-ljati plin za kurjavo in bodo plačevale instalacije v mesečnih obrokih, □ Preselitev tiskarne. TIskarna Ažbc na Koroški cesti se bo preselila v mestni grad na Grajskem trgu. □ Podaljšanje mestnega vodovoda. Mestni vodovod je podaljšan za 320 m v Melju proti tovarnam Hutter in Lolbl. □ Dva nova paviljona. G. Aleksander Li-ninger bo zgradil na trgu Kralja Petra poleg bencinske cisterne nov paviljon. Ta paviljon se bo uporabil kot soba za prodajo bencina iz cisterne in obenem bo tudi čakalnica za mestni avtoomnibus promet. Podoben paviljon kakor na omenjenem trgu bo zgradila mestna občina tudi na trgu Svobode. V tem mestnem paviljonu bosta trafika in čakalnica. □ Nevarna bolezen. Na kirurgičnem oddelku v splošni bolnici se je pojavil na otroku slučaj otrpmjenie hrbtnega mozga. Bolezen je zelo nevarna, nalezljiva, v največ slučajih smrtna, sicer pa zapušča posledice ohromelosti nog in drugih udov. O pojavih te bolezni v Nemčiji v povojnih časih sc je pisalo zadnja leta zelo veliko. Vodstvo bolnice je strogo kontumaciralo sobe na oddelku, na katerem se je pojavil ta slučaj in storilo vse, da se ta nevarna bolezen ne bo širila. Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom : FOERSTER A .: Sedem pogrebnih pesmi za mešani zbor, — 10 Din. HLADNIK I.: Renuiem za en glas in orgle. — 16 Din. KOKOŠAR I.: Requiem za nizki glas in orgle. — 12 Din. MAROLT FR.: Nagrobnice za moški zbor. — Vez. 20 Din, broš. .16 Din. Celje 0 Kmetijsko - nadaljevalna šola v Celj". Kmetijska nadaljevalna šola v Celju se otvori letos s 1. novembrom. Pouk se bo vršil ob nedeljah od pol 9. do pol 12. ure dopoldne In ob četrtkih od 2. do 5. ure popoldne. Poleg prvega letnika se otvori tudi drugi letnik. Ta šola je namenjena fantom od 14. do 20. leta starosti iz celjske okoliške občine in bližnjih sosednih občin, ki so zaposleni pri poljedelstvu. Lanski gojenci prvega letnika vstopijo lotos v drugi letnik in se naj zgln-sijo dne 6. novembra t. 1. v novi okoliški šoli na Dolgem polju ob 9. uri dopoldne. Novinci pa se lahko vpišejo tstotam vsak dan od Vseh svetih dalje do nedelje 6. novembra v pisarni šolskega upravitelja. Pouk na kmetijski nadaljevalni šoli je brezplačen. Srečke II. stadionske loterije se dobe v Celju v pisarni podružnice »Slovenca«' v Cankarjevi ulici št. 4> med uradnimi urami. Segajtp pridno po njih. Žrebanje je 1. decembra 1927. Oglejte si seznani bogatih dobitkov v izložbi podružnice »Slovenca«. £r Kdor prošlo nedeljo ni dobil vstopnice k predstavi »Robert in Berlram«, Naj se potrudi takoj v Slomškovo tiskovno zadrugo, kjer že prodajajo vstopnice za isto predstavo, ki jo bodo celjski Krekovci priredili v nedeljo dne 23. t. m. ob pol 4. popoldne v Narodnem domu. Okoilčane opozarjamo, da si lahko vstopnice rezervirajo tudi po dopisnici. Pišejo naj na naslov; Krekova mladina v Celju, hotel Beli vol«. & Mestno gledališče v Celju. Drevi ob osmih vprizori mestno gledališče narodno pravljico v štirih dejanjih »Mogočni prstan«, spisal Fran Mil-činski. Fr. Milčinski ie znan bolj pod imenom Fridolina Žolne, kar pove, da nam bo nocojšnja predstava nudila obilo zabave. ■©■ Premestitev , državni službi. Tehnični uradnik 3. skupine II. kategorije g. Milan Lenassi je premeščen od X. terenske telegrafsko - telefonske sekcije v Mariboru k XXXV. terenski tele- frafsko-telefonski sekciji v Celje. — G. dr. Jurij tempihar, pisar v 9. skupini I. kategorije pri upravnem sodišču v Celju, je imenovan za sodnika v 7. skupini I. kat v Preki in obenem za sodnika poedinca. — Za veterinarja v 8. skupini I. kat. pri okrajnem glavarju v Ražnju je imenovan g. Boltek Vasle, doslej veterinar iste skupine in kategorije pri celjskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Braslovčah. — Dosedanji veterinar 7. skupine I. kat. pri celjskem okrajnem glavarstvu s sedežem v Št. Juriju ob južni železnici g. Anton Uršič jč imenovan za veterinarja pri okrajnem glavarstvu Konjice. -©" Napredovanja in imenovanja. Za kanclista v 3. skupini III. kat. pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan g. Anton Čmer, Enako je pri istem sodičšu imenovan za kanclista 3. skupine III. kat. g. Anton Veber, doslej oficijent v 2. skupini zvaničnikov pri istem sodišču. — Iz 6. skupine I. kat. je pomaknjen v 5. skupino I. kat. g. Vojteh Hrabnlek, veterinar pri celjskem okrajnem glavarstvu. — Iz 3. skupine II. kat. je po-maknjen v 2. skupino II. kat. ekonom javne bolnice v Celju g. Ivan Prekoršek. Za našo razstavo sadja dne 9. oktobra ie bilo med okoliškimi sadjarji obilo zanimanja. Vabilu Sadjarske in vrtnarske podružnice za Laško se je odzvalo lepo število 50 sadjarjev, ki so od blizu in daleč prinesli do približno 300 kg najlepšega sadja. Nagrade in diplome bo odbor razstavljalcem razdelil v nedeljo dne 23. oktobra ob pol 9 v laški šoli, Odbor, & Lukežev sejem v torek sc je po več letih zopet dobro obpescl in jc upati, da sc bo stop-njema zboljšaval. Zadovoljni so bili živinorejci, ki so prodali za Trbovlje Izredno veliko število 90 ; glav goveje živine, kakor tudi kramarji Splošno s® P" ?e''* da bi se vpeljal še Miklavžev sejem, ki je bil svojčas eden najboljših sejmov. Tudi več reklame za sejme si želijo posebno živinorejci. K dobremu obisku sejma je pripomoglo tudi, ker je bila pred par dnevi ravno plača rudarjev, Za olepšavanje grobov. Občina deli danes v četrtek ves dan za okinčanjc grobov brezplačno dvakrat sejani pesek, Hrastnik Anketa posvetovalnice zavoda za zaščito otrok v Hrastniku se je vršila v torek ob 4 popoldne v občinski hiši v Hrastniku. Anketo je sklical zavod za zaščito otrok v Ljubljani. Anketi je kot zastopnik občine presedoval g. Malovrh. Poročal je g. dr. Dragoš iz Ljubljane. Posvetovalnica obstoja od februarja letos. Med tem časom je bilo preiskanih 915 mater z dojenčki, obisk na domu se jc izvršil v 550 slučajih. Blagajna je imela dohodkov 7100 Din. Rudnik daje 600 Din redne mesečne podpore, steklarna 300 Din, občina Trbovlje 200 Din. V blagajno prispeva tudi bratovska skladnica. Kemična tovarna do sedaj ni nič prispevala, razen eno tretjino pohištva. V blagajni je ta čas 815 Din. Pasiva bo krila država. Pohištvo je preskrbela poleg Kemične tovarne tudi steklarna in bratovska skladnica. Dr. Kumar poroča, da se jc nasplošno higijena pri otrokih zboljšala, čeravno še malo časa obstoja poslovalnic n. Sestra iz Trbovelj poroča, da je ljudstvo splošno dostopno za pouk, vendar uspehov ni posebnih vsled slabih razmer med ljudstvom, Zagorje ob Savi Katoliško prosvetno društvo je imelo v nedeljo 16. okt. svoj občni zbor, ki je bil zelo važen radi stvarne debate in velikega števila udeležencev. Pomanjkanje primerne dvorane zelo ovira sicer marljive člane pri prosvetnem delu; zato je bil zelo aplavdirnn sklep, da se s podvojeno energijo nadaljuje delo za prizidek nove dvorane k Zadružnemu domu. Opereta »Mlada Breda« t Zagorju. Pevski odsek vprizori pod vodstvom g. Rozmana v soboto zvečer ob pol 8. in v nedeljo pop. ob 3. v Zadružnem domu spevoigro »Mlada Breda«. Gasilsko društvo je v nedeljo imelo nenapovedano vajo. Ravno med sv. mašo ob 8. je začela piskati rudniška sirena in le sreča je bila, dn jo vsled močnega orglanja niso slišali v cerkev, sicer bi nastala lahko velika zmeda. Ljudje so od vseh strani hodili povpraševat, kje gori in so se ne-voljni vračali, ko so zvedeli, dn je sirena piskala le radi vaje. Gasilno društvo naj Bi za take poizkuse izbere primernejši čas, kot ie nedeljn dopoldne. — Pri. omenjeni gasilski vaji v nedeljo si je zlomil roko g. Ferdo Motnikar, urar v Zagorju. Jugoslovanska Matica v Zagorju ob Savi priredi v četrtek 20. t. m. ob 7. zvečer v občinski dvorani predavanje o Goriški. Slovensk a Iera jim o Blagoslovljenje zvonov v Dol. Lendavi. Žup- i nija že dolgo ni imela tako veličastne slovesnosti, i kakor preteklo nedeljo. Cerkev jc dobila nove ' zvonove, ki so bili ta dan blagoslovljeni. Zvonovi ! so bili slovesno pripeljani od kolodvora do ccr-j kve. Spremljalo jih je do 500 ljudi V pohodu je korakalo veliko število konjenikov, Marijina družba z zastavo in vsa gasilska društva iz cele župnije. Igrali sta dve godbi. Zvonove je blagoslovil kanonik in dekan Fr. Straus. Štiri zvonove so potegnili v cerkveni stolp, enega pa je dobila kapela sv. Trojice na hribu. Gimnazija v Murski Soboti. Gosp. poslanca Klekl in Jerič sta intervenirala pri prosvetnem ministrstvu, da se prekliče ukinitev V. in Vil. razreda na gimnaziji v Mur.«Soboti. Kakor sc do-znava, je bila intervencija uspešna in je obstoj V. razreda zagotovljen. Trbovlje & Štirinajstdnevna plača. Nekje čitamo, da se hoče od strani 11. rudarske skupine predložiti rudarskemu glavarstvu in TPD spomenica,, da se uvažuje § 206. rudarskega zakona, ki govori, da se mora zaslužek delavcem izplačevati vsakih 14 dni. Če bo ta spomenica kaj zalegla, dvomimo. Da bo javnost informirana, objavljamo vest, ki smo jo dobili iz Belgrada, dn so posredovanja pri ministrstvu za šume in rude v Belgradu imela uspeh. Krivda, da se odlok ministrstva še ni Izdal jc sijmo ta, ker ni hilo pri rokah točnega poročila o akordnih delih v jami. To se je storilo in upajmo ugodne rešitve v kratkem. To pišemo zato, da s? ne bo reklo, da klerikalci nič nc delajo, vladajo pa spomenice, kjer ni izgleda za uspeli. Tudi za rudarske starovpokojence imamo obvestilo, da se jim bo življenski položaj zboljšnl. Torej jc II. rudarska skupina žc prepozno prišla s to spomenico. Kamnik Srbski kmetje v Kamniku. V nedeljo, 16. t. m. je prišlo si ogledat Kamnik in njegovo okolico čez 30 kmetiških gospodarjev iz kosovske in timoške oblasti jx>d vodstvom načelnika v min. Miloša Štiblerja. Iz Jarš so šli najpreje pogledat mlekarno v Radomljah, nato graščinski gospodarstvi v Černelem in v Volčjem potoku. Pred poldnem so se z avtomobili pripeljali v Kamnik, kjer so jih sprejeli vlad. svetnik dr. Ogrin, mestni župan Kratnar in občinski svetnik dr. Zvokelj. Po iskrenih pozdravih in odzdravih so jih imenovani funkeijonarji vodili na Mali grad, da si raz njega ogledajo mesto in okolico. Žal je oblačno vreme blio krivo, da ni bilo dovolj razgleda in tako gostje zlasti prelepih Kamniških planin niso videli. Pri kosilu, prirejenem pri ■ »Kendi«, so bile izrečene obojestransko napitnice, kjer si lahko občudoval izredne govorniške zmožnosti srbskega preprostega seljaka. Po kosilu so si šli gostje ogledat šc graščino na Križ in Mejačeve vinske kleti v Komendo, nakar so se vrnili v Ljubljano. _ Nad lepoto slovenske zemlje so bili gostje navdušeni in so blagrovali slovenskega kmeta, ki da živi v tako urejenih razmerah. Zanimivo je bilo poslušati seljakc, kako so se živo zanimali za slovensko zgodovino, j>redvsem ono iz turških časov in bojev, fn kako so v zgodovini podkovani ti preprosti seljaki! Zopet pretep ob cerkvenem proščenju. Topot so se udarili na Gozdu nad Kamnikom. Sami mladi fantje, eni še niti vojaki niso bili. Žrtev pretepa je mlad, komaj od vojakov se vrnivši go-| spodar, Iti je bil tako nesrečno ranjen, da mu je i črevo izstopilo in bo težko ozdravel. Okr. zdrav-' nlk dr. Pole je sredi noči šel obvezovat in dal ' ranjenca prepeljati v bolnico v Ljubljani. Izkupil ! jo je tudi, čeprav lažje, gostilničar Miklavž Kuhar, ko je fante miril. Moste pri Lfublfani Prireditev Krekovcev se je dobro izvršila Višek zanimanja je bil govor poslanca g. Krero-I žarja, ki je pokazal Kreka mladini takšnega kakor ; smo ga poznali prijatelji in znanci. Tako bo mar-; slkateri mladih radovednežev vedel, zakaj je bila osebnost Krekova tako privlačna, da še danes in bo še dolgo vplivala med nami. Mala deklamo-vavka je morala deklamaoijo ponoviti. Mladina, naprej I Z nedeljsko pridigo v cerkvi Karmeličank je mnogim zelo ustreženo. Vsem, ki so se prizade. vali, da se jc s pridigo začelo in pa g. patru: iskrena hvala! Vincencijeva in Elizabetina konferenca pripravljata obdaritev revnih otrok. V ta namen sc bodo pobirali prispevki v denarju in blagu. Kdor more, naj pomaga lajšati bedo, Ustreglo bi sc Bolečin nlman nič l več 1 Seveda preje so me nadlegovale razne bolečine, glavobol, zobobol, neuralgijn, revmatlzem, sedaj pa je vse to brez sledu Izginilo. Našel sem talisman, ter ga visoko cenim In spoštujem, to Jc Aspirin« tablete <&aya*, pristne somo v originalnih 5aye-rovih omotih i modro-belo-rudečo varslveno znamko. tudi z obleko, ki jc sami več ne rabite in dela v omari napotje. Kdor bi rad kaj nasvetoval glede nabiranja podpor ali dal kakšno informacijo glede potrebnih, naj se zjjlasi pri g. Kocnmrju ali pa pri g. Gradu ali g. Valentinu, Vodovodne cevi so letos položili v štirih ulicah v Zeleni jami in na Selu, kakor je bil sklep občinskega sveta. Za letos je delo končano, a prihodnje leto se bo delo nadaljevalo. Tudi na ko-deljevem so vode potrebni. Ker pa pridejo v doglednem času pod mesto, jim bo preskrbelo mesto tudi vodo. Vr&nika Srbski kmetje, 36 po številu, so prišli pretekli petek na Vrhniko. Sprejeli so jih zastopniki oblasti in uradov in jim razkazali vse zanimivosti. Opoldne so bili pogoščeni v Rokodelskem domu, popoldne pa so si ogledali še obratovanje v naši Mlekarski zadrugi Z večernim vlakom so se odpeljali z najlepšimi vtisi in spomini na naše kraje. Cerkveni koncert se je vršil v nedeljo ob dokaj številni udeležbi. Pogrešali smo Ljubljančanov, zlasti še glasbenih kritikov, da bi podali strokovnjaško poročilo o zelo lepo uspelem koncertu. Brez pretiravanja lahko rečemo, da spada vrhniški cerkveni zbor med najboljše podeželske zbore in da timevajo tudi tok časa, je pričal pestri spored. Gospod Jobst, znani cerkveni skladatelj iz Žirov, je mojstrsko izvajal na naših starih orgijah učinkovite pred- in poigre. Spored je trajal ravno poldrugo uro, kar za cerkvene koncerte popolnoma zadošča. Cerkvenemu predstojništvu je bilo občinstvo hvakzno za izredni glasbeni užitek, ki mu ga je nudilo. Kočevje Sejmsko poročilo. Prosil semenj ni bil posebno obiskan. Kramarjev malo — še manj pa kupcev. Tudi semenj z živino se kar nič ni mogel razviti. Krav je bilo zelo malo in te od 6000 do 8000 kron komad. Nasplošno se je zelo malo prodalo in iztržilo. Pač znamenje pomanjkanja denarja! Iz seje kočevske NRS. V soboto je sklical mestni odbor Sajovčeve NRS sejo, ki jc izzvenela, kakor smo čuli, zelo drugače kot si je pa želel šef g. dr. Sajovic. Urednik »Nove Samouprave« g. Bedina mu je namreč očital, da se ni pod njegovim žujjnnovanjem ničesar storilo za izboljšanje socialnih razmer delavstva. Dr, Sajovic v resnici ni prav ničesar storil za naše rudniške delavce, ki pa vendar tvorijo velik del prebivalstva mesta Kočevja. Zato bo tudi naš delavec z jasno vestjo volil 30. oktobra tja, kjer jc našel največ razumevanja in največ podpore. Metlika Uboj v gostilni. Na Radovlci se je zgodilo v nedeljo zvečer okrog 23. ure. Pijani fantje so zaklali Jožeta Petriča, posestnika in bivšega župana na Radovici, očeta več nepreskrbljenUi otrok. Njegovega sina, ki ga je branil, so pa smrtno nevarno ranili in bo vsled notranje krvavitve pod srcem težko ostal pri življenju kakor je mogel ugotoviti iz Metlike došli zdravnik. Vsekakor je dobro, da je vsaj toliko časa ostal pri življenju, da ga je mogel sodnik, ki Je nn srečo odšel ob 1. uri zjutraj z zdravnikom zaslišali. Kako je prišlo do uboja? Pokojni Petrič je bil v nedeljo zjutraj v Gra-dacu po opravkih. Dopoldne je prišel v Metliko in je bil že precej glnsan v neki gostilni. Ko Je prišel pozno domov iz Boldraža, so prepevali rndovslri fantje, tudi že razigrani od prevelike pijače, Petrič, kot bivši župan, ki ee je rad pokazal, da ima moč, jih je začel kregati in siliti, naj prenehajo s petjem. Fantje kornjžni, kot so bili. niso marali za njegovo jezo. Tedaj je on onega baje udaril s palico po glavi. Fantje so pn kot risi navalili nanj, v pretep se je vmeSal tudi sin Petrič. In ko rovanja ni kazalo biti konec, je eden fantov potegnil nož in Petriča očeta zaklal v srce, sina pa smrtno ranil. Takoj so hiteli sosedje z vozom po zdravnika in orožnike. Pridružil se je tudi sodnik, ki .je zadevo preiskal na licu mesta. Zdravnik je konstatiral pri očetu smrt, pri sinu pn smrtonosno rano. Korajžne fante so pa orožniki prignali v »ne-tliftke joče, da se ohlnde od vina. Vendar pravega, ki je imel korajžo zn nož potegniti, niso prijeli, ker Re je pred ljudmi izgovarjal, da se gre sam javit sodni.fi, v reenlcl je pa pobegnil. 8evoda ga ne bo tako težko izslediti, ker se vo za njegovo ime. Značilno je to, da so vsi fantje mlaloletnl. eden Je menda še lani hodil v ponavljahn šolo. Sedaj pa sodite! Kakšna je danes mladina? Kdo je tega kriv? Dopisi Žiri. Proslava desete obletnice Krekove smrti se je Prosvetnemu društvu /. nedeljsko prireditvijo popolnoma posrečilu. Kot prva točka sporeda je bil krasen govor g. Skubict o dr. Kreku. G. Skubic je bil pred 10. leti kaplar v Št. Janžu, je s Krekom živel in mu umirajočemu podelil sv. poslednje olje. V polurnem govoru nair je mojstrsko orisal dr. Kreka kot politika, pisa telja in organizatorja, dobrotnika in šaljlvca. Nate je deklamirala gdč. Zofka Mlinarjeva »Ob Krekovem grobiK. Vprizoritev »Verige« je uspela i ponos Prosvetnega društva in njegovega režiaerjf g. Erznožnika. Prav tako tudi smešnica »Straža! in postopnč«. Obisk je bil dober, kljub temu, dc sta se vršili istočasno dve drugi prireditvi. _ Restavracijo »p r i Š k a n d r u« sta otvorila Janez in Terezija Blažič »a DobračevL Kulturni pregled Cfublfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Četrtek, 20 oktobra: Zaprto. Petek, 21 oktobra: Zaprto Nedelja, 23. oktobra: IDEALNI SOPROG. Izven. Ponedeljek: 24. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 20. oktobra: Zaprto. Petek, 21. oktobra: LJUBEZEN DO TREH ORANŽ. Premierni abonma. Nedelja, 23. oktobra: R1GOLETTO. Izven. Ponedeljek, 24. oktobra: Zaprto. Premiera opere »Zaljubljen v tri oranže« od Sergeja Prokofjeva se vrši v petek 21. t. m. To bo obenem premiera tega velepomembnega dela za Jugoslavijo. Poleg Stravinskega (balet »Petru-ška« v Zagrebu) je to drugi moderni ruski komponist, ki se oglasi v naših krajih. Za ljubljansko opero je to prav važno dejstvo, da se postavlja z vprizoritvijo tega dela v vrsto onih zavodov, ki propagirajo moderna, sodobna, slovanska dela. Oprta na tradicijo, ki si jo je ustvarila naša opera z izvedbo skoro vseh repertoarnih slovanskih del, prav posebno pa s kultiviranjem klasičnih del (Mozarta in Beethovna) ter Wagnerja so ustvarjeni pogoji, ki nas opravičujejo na tak korak. Na našem občinstvu pa je, da to akeijo podpre moralno in materialno. Prispeli smo do mejnika, kjer ima odločiti publika, ali naj se naša reprodukcijska umetnost razvija v tej smeri, ali naj propade ker pač kot taka v naši sredini nima raison d etre! Sodeč po zanimanju (ki pa še od daleč ni tako, kakor bi ga bilo želeti) se vsaj del ibčinstva zaveda te svoje dolžnosti. Vstopnice za to predstavo so od danes na prodaj pri dnevni blagajni v operi. Dva mariborska gosta v naši opereti. V soboto gostujeta v opereti »Orlov« dva člana mariborskega gledališča, gdč. M. Lubejeva in g. Ara-stovič, in sicer v partijah Dolly oziroma Jolly. -V istih partijah sta dosegla nedavno v Zagrebu j izredno lep uspeh. Na to gostovanje opozarjamo že danes. Za soboto, dne 22. t. m. napovedani gleda- ; liški predstavi: opereta »Orlov« in drama »Polnoč« sta vsled koncerta hrvatskega pevskega društva »Kolo«, ki se vrši ta večer, odpovedani. Mariborsko gledišče Repertoar: Četrtek, 20. oktobra ob 20. uri: TRAVIATA. Ab. B. Na novo naštudirana. Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. A. Nedelja, 23. oktobra ob 20. uri: BAJADERA. Kuponi. Mariborska operna sezona se otvori v četrtek 20. t. m. z na novo naštudirano priljubljeno opero »Traviata« v novi zasedbi in novi opremi. Glasba Nastop zagrebškega »Kola« v Frankfiirtu in nemški časopisi. O nastopu Kolašev mesi 'a julija na glasbenem festivalu v Franikfurtu so prinašali razni veliki nemški listi najlaskavejše ocene. Med drugim pišejo: Podavanje zbora Kolašev in njihovega dirigenta ne moremo dovolj visoko oceniti. Krasen glasovni material (posebno basi), izvrstna disciplina in požrtvovalnost do stvari same, tvorijo najlepšo celotno sliko zborovo. Občudujemo naravnost velikansko dek) dirigenta, ki je razmeroma dolgo delo naučil in izvajal v tako odlični formi. Solisti so glasovno izvrstni, posebno basista Križaj in Betetto ter pripovedovalec tenorist Benko-vič. »Kolo« nastopi v Ljubljani v soboto, 22. t. m., z istim delom kakor v Frankfurtu. Izvaja Širolov oratorij: sv. brata Ciril in Metod. Predprodaja v Matični knjigarni. KONCERT STOLNEGA CERKVENEGA ZBORA V KAMNIKU. Prošlo nedeljo popoldne je v kamniški nad-Župni cerkvi koncertiral stolni cerkveni zbor iz Ljubljane. Ravnatelj stolnega kora, prof. Premrl je izvajal štiri samostojne orgelske točke in spremljal zborovo petje, dirigiral pa je gosp. kanonik ir. Kimovec. O Premrlovi igri na orglah govoriti bi bilo odveč. Menim, da nima vrednega vrstnika v naši državi, — izvzemši morda Dugana v Zagrebu, ki pa ga Premrl daleko nadkriljuje v umetniški interpretaciji in še bolj v registriranju. Že dejstvo, da sd je Premrl izbral za koncert kompozicije, ki odgovarjajo sestavi šutenskih orgel, kaže, da mu ni za zunanji efekt, ampak predvsem za umetnost. Tako pa smo slišali, kako izvrsten instrument imamo na šutenskem koru, čeprav orgle nimajo sestavi primernih jeeičnikov in bi nujno potrebovale vsaj oboe Od vseh izvajanih orgelskih kompozicij je najbolj ugajala »Pri jaslicah«, ki jo je mojster Premrl podaj tako, da nas je šiloma pritegnil za seboj. Radi bi bili slišali kako Premrlovo lastno kompozicijo za orgle; kadar zopet pride z zborom v Kamnik (upamo, da ta nastop v Kamniku ni bil zadnji), naj nam zaigra kaj svojega! Pevski zbor je gotovo po svoji umetniški vi-Sini prvi cerkveni zbor v Sloveniji. Nima sicer med soprani odlične solistinje, toda so soprani enotni in prožni, alti mehki in voljni. Bolji od ženskih glasov je moški del zborov, čp izvzamemo malo šibke tenorje, je zbor po moči glasov sestavljen vzorno. Izredno lepi, mehki in topli so basi, tako, da poslušalca skoro moti ta mehkoba in mu odtetruje utis celote Eno hibo pa ima zbor, ki mu je ne moremo odpustiti: izgovarjava Šutenska cerkev je zelo akusti&ia, pa smo vendar jako težko razumeli besedilo. Upadi in končavanje posamičnih besed ni bilo taiko enotno, kakor je drugače zbor enoten. Zobniki in sičnilci so se pri posamičnih glasovih, kakor pri celem zboru slišali po večkrat. Naj omenim še, da je moški del zbora sledil dirigentu veliko bolj vestno ko ženski. To so hibe, ki sicer niso velike. Ali pri takem zboru b; izginile še te malenkosti. V prednašanju se je pač, poznala Kimovče-va roka. Kimovec kot dirigent je zanimivost zase. Odkrito povem: če bi slišal zbor pod Kimovčevim vodstvom kjerkoli, bi po prednašanju spoznal, da ga vodi Kimovec, čeprav ga ne bi videl in vedel zanj. Kimovec je slikar v dirigiranju: pesem obdela in prinese plastično: sami kontrasti so, temnp sence, silno svetle hjči, težke, sijajne barve, ne počasi se prelivajoče druga v drugo, ampak nametane. Kakor valovanje morja je skladba, ki jo Kimorvec dirigira in mu zbor vzorno sledi. To smo občutili posebno pri njegovi »Tebe Boga hvalimo«. Žal, da ni imel še orkestra s seboj. Zanimivo je vnpo-ejati dirigenta obeh najboljših slovenskih cerkvenfh zborov, frančiškanskega in stolnega: KI-movca in SaHnerja, morda prav tako zanimivo kot primorjnti ju kot skladatelja. Oba slikarja, Sattner, kakor tra Angelioo, Kimovec kakor Cezanne. čudno, pri obeh se mi je v občudovanju njunega dirigiranja nehote usiljevala misel: slikarja sta! Se par besed o programu. Od srca smo hvaležni Preinrlu, da je pel z zborom same Slovence, celo same še živeče komponiste. Dveh pa smo pogrešali- Klemenčiča in Mlinar-Cigaleta, škoda, da ni bila v programu po ena pesem vsakega. Ni tu mesto govoriti o komponistih; povem le, da je od Premrlovih najbolj ugajat »Sv Frančišek«. Bolje pa bi bil storil Premrl, če bi ne bil postavil štirih svojih pesmi kar po vrsti. Bi ga bolje spoznali, še bolj videli, kako je od vseh slovenskih cerkvenih komponistov najbolj naš, najbolj slovenski. Udeležba pri koncertu je seveda pokazala, kakor vedno v Kamniku pri vsaki res lepi stvari, da se Kamnik premalo zanima za lepo umetnost. Častna pa je bila udeležba iz okolice. Kmet v kamniškem okolišu napreduje v kulturi in bo kmalu prehitel meščane in inteligenco. SI. S. Knjige in revije Kristusove legende. Spisala Selma Lajjerlof. Prevedla Marija Kmetova. Knjigo je založila Mohorjeva družba. Za ude stane broš. 21 Din, za neude 28 Din. — Znamenito švedsko pisateljico prištevamo k največjim ženam sedanje dobe. Po svojem romanu Gosta Beri ing je brž zaslovela, da so njena dela prevedena že v vse večje evropske jezike. V slovenskem prevodu imamo še malo takih knjig. Prevod je zelo lep in se gladko čita, Eme Arkove knjigo: >Prikrojevanje perila po životni meri« sem pregledata. Knjiga jc res zadelala vrzel v naši strokovni književnosti, kot poudarja pisateljica sama, saj je prva slovenska kniiga te vr«te. Dobro bo služila praktičnim potrebam, ker podaje v majhnem obsegu navodila za prikrojevanje vseh vrst perila. Pisana je preprosto in jasno. Radi tega ni priporočati samo šolam, ki jim je predvsem namenjena, marveč bo lahko tudi gospodinjam v najboljšo pomoč. Cem knjigi je 40 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — M. Karolina. Moližre: Skopuh (L'Avare), komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljubljana 1927 Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 18 Din. Za izvrstno burko »Sca-pinove zvijače«, ki je lani prešla vse podeželske odre in povsod vzbujala salve sm' ha, smo dobili sedaj v izvrstnem prevodu N'ko Kureta še Molie-rovo klasično komedijo »Skopuha«. Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar je tudi toliko komičnih prizorov v igri, da se bo občinstvo ludi po Skopuhu izvrstno zabavalo. Figura Skopuha, ki ima še dandanes ponekod precej podobnosti, je mojstersko delo pisatelja-umetnika. Ker je bil Moliere sam igralec, je znal pisati za igralce, zato vsebuje igra vse polno efektnih prizorov in vlog, ki so nalašč za igralce pisane. Ima 10 moških in 4 ženske vloge. Od teh 10 moških vlog, je 5 epi-zodnih, tako, da rabi režiser samo 5 + 4 vloge. Igri je pridejan predgovor (napisal« prof. A. Robida), v katerem najde režiser vse potrebne napotke in nasvete glede kostumov, karakterizaciie oseb, sploh vsega, kar je važnega v igri. Tudi predavatelj pred igro bo našel marsikaj porab-nega v A. Robidovem predgovoru, kar naj občinstvu v uvodu razjasni in razloži. Zato smo prepričani, da bo našel »Skopuh« pot po vseh podeželskih odrih in da bo ljub gost, ker je dobrih iger itak malo na razpolago. Ljudski oder bo prinesel v tisku letos poleg »Lumpacija Vagabunda« in »Skopuha«, še na novo prirejenega »Krivopri-sežnika« in »Zapravljivca«, tako, da bodo odri za vso sezono preskrbljeni. »Skopuh« ni odersko zmašilo, ampak svar stalne literature in vzgojne vrednosti, ki je kot komedija edina svoje vrste. * * « PREDAVANJE VSEUČ. PROF. DR. TURIČA. Izvajanja prof. dr. Turiča 14. t. m. na Ljudski univerzi v Maribor! o temi »Kulturna in politična kriza sodobne inteligence kot posledica za-grešenega prosvetnega sistema«, zaslužijo vso pozornost. Smisel njegovega predavanja je bil kratko ta: (Opozarjamo, da je g. predavatelj govoril o hrvatskih in deloma srbskih razmerah, ter izrecno pripomnil, da mu slovenske tozadevne prilike niso dovolj znane. To je vsekako škoda, ker bi nas ravno v tem oziru zanimala njegova sodba.) V naši državi je kriza intelektualnih delavcev. Kaže se v tem, da je položaj intelektualnega stanu od dne do dne slabši, da izgublja vedno bolj svoj vpliv in ugled v socialnem in političnem življenju ter je izročen na milost in nemilost političnim borbam. Glavni vzrok temu je po njegovem mnenju — globoki prepad med intelektualci in pripro-stim ljudstvom. Ta prepad so zakrivili intelektualni delavci sami, deloma, ker imajo v svojih vrstah dosti nesposobnih ljudi, ki znanost le diskvalificirajo, deloma ker ne obračajo svoje znanosti v korist ljudstva. Njihova dolžnost bi bila, da na eni strani dvignejo prirodne sposobnosti ljudstva, da bi jim potem moglo slediti, na drugi strani pa se sami potrudijo.in pripognejo do ljudstva in svojo znanost napeljejo predvsem v rešitev življenjskih vprašanj naroda in države. Ker tega ni, zato jih ljudstvo ne razume in ne mara. In ker ne najdejo razumevanja in za-slombe v ljudstvu, so prepuščeni političnim strankam, ki smatrajo intelektualne delavce samo za enakovreden objekt svojih strankarskih namenov, kakor ostale sloje, samo za volivne kroglice, ne omogočijo pa jim pozicije, ki bi jim pristojala v demokratični moderni državi. Izvajanja g. profesorja veljajo res predvsem za hrvatske in srbske razmere. Pri nas, lahko trdimo, je v tem oziru neprimerno boljše, zlasti kar tiče našega duhovskega stanu oziroma katoliškega izobraženstva — dasi seve s tem ni rečeno, da je že idealno. Slovenci smo imeli Kreka. — Vendar pa čuti posledice prepada med hrvatsko oz. srbsko inteligenco in ljudstvom tudi slovenski duševni delavec prav bridko na svoji koži. Zato je treba lc pozdraviti tozadevna izvajanja in prizadevanja g. profesorja. Želimo, da bi ga po-sluhnilo zlasti hrvatsko in srbsko izobraženstvo. Mi pa vidimo v tem zopet ogromno važnost dela, ki ga vrše naši prosvetni delavci in organizacije, ki gradijo in vzdržujejo most med ljudstvom in strokovno znanostjo. Morda bi se Hrvati in Srbi v tem oziru od nas lahko marsikaj naučili. Zato je obžalovati, da g. predavatelj ne pozna tozadevnih slovenskih razmer, oziroma dosti manj kakor daljne švicarske in danske. Drugače pa smo mti hvaležni za njegove misli. Naj ne konča z Mariborom, kajti to vprašanje je v resnici eden najvažnejših problemov naše države. A. Cerkveni vestnik Kongregarija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri ob pol 7. zjutraj sv. mašo zadušnico la ranjko go. Bev. Počivalnik. Šport Ocenjevalna motociklistična vožnfa. Motoklub »Maribor« priredi v nedeljo dne 23. i okt. 1927 jesensko ocenjevalno vožnjo za vsa motorna kolesa brez in s prikolico. Proga te vožnje pelje od Maribora s startom ob pol 8 na Glavnem trgu do Celja, kjer je kontrolna postaja, nato picko Arje vasi, Velenja do Slovenjgradca, kjer se nahaja druga kontrola. Iz Slovenjgradca pa preko Dravograda zopet do Maribora, torej nekako okoli Pohorja. Ocenjevalna vožnja je razdeljena v razrede, in sicer vsak razred ima predpisano minimalno povprečno vožnjo, in sicer: Razred 175 ccm = 20 km na uro, razred 250 ccm = 25 km na uro, razred 350 ccm = 30 km na uro, razred 500 ccm = 35 km na uro in razred preko 500 ccm = 40 km na uro. Motorna kolesa s prikolico do 600 ccm imajo predpisano vožnjo 30 km na uro in preko 600 ccm 35 km. LEPI IZRAZI. Pri nedeljski tekmi med Ilirijo in Primorjcm je prišlo do prerekanja in se je spozabil neki P. do tegale izraza: Farška banda. Pripomnimo, da so njegovi tovariši v klubu Primorje naši Orli Kermavner, Tomšič, Furlan in Korče. Novi na'čin agitacije za šport je vsega posnemanja vreden. I Le tako naprej! STADION OSLO. Tudi Norvežani so si omislili svoj stadion, v glavnem mestu Oslo ga gradijo. Dogotovljen bo v marcu 1928 in bo imel prostora za 20.000 gledalcev. Poleg glavnega prostora za nogomet itd. ima pokrite prostorp za tenis, boksanje, drsanje in kolesarjenje. V načrtu so tudi posebni prostori za trening. Arena je 150 m dolga. Zraven bo tudi j gledališče za €000 oseb, kino za 1600 oseb in okrepčevalnica. (Norveška je zaenkrat še prohi-bicionistična.) Stadion je oddaljen od središča mesta samo 10 minut. Stroški zgradbe so prera-čunjeni na približno 37 milijonov dinarjev. KAKO JE LAGALA. Pa ga res ni preplavala, Kanala. Je sama povedala, kako je bilo, primorana seveda. Dejala Ljuba Nešienim človekom imeti stika. Rekel je, da hoče tam živeti vse svoje dni. Tod j za ljudi ne mara, ne sprejema nikogar in le redkokdaj gre v mraku na ulico. Mr. Bayard Brown je nmogo let prebil na jadrnici, ki jo je privezal v nekem samotnem zalivu. Za nikogar ni maral in le kadar je potreboval najpotrebnejših živil, je stopil v stik s čolnarjem. Najbolj čuden samotar, a gotovo tudj najbolj »premaknjen«, kakor bi rekli na Gorenjskem, je bil pa neki angleški oficir. Ko se je vrnil iz vojne, okrašen s številnimi križci in svetinjami, je videl, da je poleg njega še neki drug oficir hotel poročiti damo, ki si jo je on izbral za bodočo ženo. Oba sta bila iz premožnih d nižin. Ker prostovoljno ni nobeden hc-tel odstopiti dekleta drugemu, sta pa »vlekla«. Določila sta, da mora tisti, ki ta »kratko« potegne, oditi iz dežele ter se ne sme nikdar več prikazati, razen, če bi se ona dva ločila. In res je tisti, ki je zgubil, odšel, teT celih osem let preživel v prostovoljnem »pregnanstvu«. Ker so pa danes »modernih časi in se k »modernemu« prišteva tudi ločitev zakona, zato se je srečni naveličal »jarma« in prepustil svoje mesto »pregnancu«, ki je seveda z veseljem stopil na njegovo mesto. Tudi »ona« ga še ni pozabila. ^Svobodne« volitve v Mehiki. fc^ i i < v, m • v •••v. ' .• —V-iv t„,.W: Gospodarstvo Neka! misli o našem firarstvu. Podrobno se hočem dotakniti vpraSanja, koliko smo v razdobju enega leta napredovali, mogoče tudi nazadovali na tem pridobitnem polju. Pregledno in menda za vsakega razumljivo kaže to sledeča tabela, ki se ozira samo na raz-atavljalce trdega sira ementalskega tipa 1. 1926 in 1927. Trapista in drugih polmehkih in mehkih sirov tabela ne vpošteva, ker sploh niso prišli do veljave in za slovensko sirarsko produkcijo za enkrat tudi ne prihajajo v poštev. toma izostala. Polje se letošnje razstave ni udeležilo, ker se je med tem združilo s Savico v eno organizacijo, kar je s strokovnega in merkantil-nega stališča samo pozdravljati. Horjul naj temeljito razmišlja o tem, ali je za njega izdelava sira sploh rentabilna. Skupaj s tem pojavom pa bi bilo načelno rešiti tudi vprašanje, kakšni izdelki se vsled njih zunanjosti že a priori izključijo iz tekmovanja. Prva srebrna kolajna za letošnji okoli 5 mesecev stari sir izkazuje dvig za 3.95% proti lanskemu kot prvemu nagrajenemu, ki pa je bil star Primerjevalna tabela pri oceni sira slovenskih siraren v 1. 1926 in 1927 doseženih in v odstotkih izraženih točk. Tek. št. jRaistavljalčeva firma Bivališče Od 100 možnih točk doseženih Zaznamovati je napredek za 1.1926 1.1927 1 Kmetijska Gospodarska zadruga Boh. Bistrica 848 _ _ 2 Sirarska družba Bitnje v Bohinju 67-2 72-85 5-65 3 Sirarska družba Cešnjica v Bohinju 56-8 77-50 2070 4 Sirarska družba Polje v Bohinju 60-2 — — 5 Sirarsko društvo Savica v Bohinju 524 88-75 36-35 6 Mlekarska zadruga Srednjavas v Bohinju 42-0 78-10 36-10 7 Mlekarska zadruga Stara Fužina 56*8 68-10 11-30 8 Sirarska zadruga Hraše pri Lescah 70-2 7P85 1-65 9 Mlekarska zadruga Podhom pri Bledu — 66-25 — 10 Mlekarska zadruga Podkoren pri Kr. gori — 63-85 — 11 Mlekarska zadruga Rateče-Planica 72- 7375 1-75 12 Mlekarska zadruga Ribno pri Bledu 68"- 60-75 — 13 Sirarna Šenčur pri Kranju — 79-35 — 14 Sirarna Skofjaloka — 75-50 — 15 Osrednje mlekarne Ljubljana 72-4 75-60 3-20 16 Zadružna mlekarna Horjul 62-8 41-25 — 17 Mlekarska, zadruga Logatec — 79-35 — 18 Mlekarska zadruga Vrhnika 79-2 80 — 0-80 19 Mlekarna Zidar Bistrica - Mokronog — 70-- — 20 Mlekarska zadruga Semič — 58-75 — 21 Mlekarna Št. Rupert na Dol. — 81-35 — 22 Mlekarna Ptuj — 62'50 — V podrobnem naj pojasnim to tabelo naslednje: Radi boljšega pregleda in splošnega lažjega umevanja današnjega našega sirarskega položaja so razstavljalci razporejeni v skupine: Bohinj, radovljiški okraj, ostala Gorenjska, Ljubljana, Notranjska in mariborska oblast, katera porazdelitev je utemeljena v zgodovinskem razvoju našega si-rarstva. Leta 1926. se je potegovalo za odlikovanje te vrste razstavljenega blaga 18 razstavljalcev, letos je naraslo njih število na 28. Tabela se ozira samo na na obeh razstavah nagrajene tekmovalce; vpošteva pa pri tem letos izpadlega, ki bi prišel še v poštev pri načinu lanskega ocenjevanja. Lansko leto je bilo priznanih skupaj 10 odlikovanj, od teh ena srebriia in tri bronaste kolajne ter 6 prizna-nlc, letos je bilo odlikovanih že 18 razstavljalcev, od 1 teh trije s srebrno, 10 z bronasto kolajno in 5 s priznalnicami. Posebno bohinjski razstavljalci so bili vsi odlikovani. Ako bi tudi letos obveljal« lansko načelo ocenjevanja, bi bili končni rezultati v marsičem drugačni. Predvsem bi si priboril tudi letos srebrno kolajno samo en en tekmovalec, bronasto 10 in 7 priznalnic. Da bi se bila ocenjevala tudi letos luknjičavost z 10 točkami, bi imeli pred seboj zopet drugačno sliko. Obojeletni tekmovalci izvzemši Ribnega zaznamujejo naraščanje. Neuspeh Ribnega je trenot-na interna zadeva organizacije, ki je bila še pravočasno odpravljena. Sirarske organizacije: Št. Rupert, Logatec, Šenčur, Bistrica, Mokronog, Škofja loka, Podkoren, Ptuj in Semič so sicer že lansko leto obstojale, toda so šele letos prvič pravočasno razstavile. Prvih pet se je že pri prvem nastopu nad vse pričakovanje dobro odrezalo, toda ravno radi prvega nastopa ni mogoče njih napredka oceniti. Podhom bo praznoval šele sredi novembra 1927. obletnico pričetka svojega praktičnega sirarskega udejstvovanja in mu je zato k doseženemu uspehu samo častitati. Kmetijska gospodarska zadruga v Boh. Bistrici letos ni pod svojo firmo razstavila si-rarskih izdelkov. Ker je trgovska posredovalka svojih članov in članic, je tako omogočila med njimi medsebojno tekmovanje. Lanskoletni sir istega izvora je bil sicer tudi letos pravočasno poslan v ocenitev, toda je njegova pravilna ocenitev pomo- 14 mesecev. Nasprotno pa je bil lanski stari sir za 4.80% bolje ocenjen od letošnjega nad eno leto starega. Pri prvi bronasti kolajni beležimo letos porast samo za 0.15% napram lanski. Zanimiv je napredek v posameznih skupinah. Vrhnika n. pr. beleži enoletni napredek za 0.80%. Pri njeni sicer dobri organizaciji, toda slabih naravnih predpogojih bo po njenem prepričanju napredovala še skozi nekaj let v približno enakem razmerju. Ko se popne do 90%, bo dosegla svoj višek. Nevaren tekmec se jej kaže v sosedu Logatcu, ki je stopil »letos prvič v sirarsko tekmovalno areno in je ostal za njo z letošnjim svojim izdelkom samo za 0.65%, in to proti lanskemu. Za nepoznavalca krajevnih razmer je !o frapanten pojav. Kdor pa ve, da je bilo v bivši vojvodini Kranjski ocenjeno seno iz okoliša logaške sirarne kot najboljše v celi deželi in da se mora boriti Vrhnika pri svoji kisli barjanski krmi z vsemi danimi ji tehničnimi in kemičnimi pripomočki proti s tem združenim težavam in neprilikam, mi bo pritrdil, da je nadkriljevanje Logatca nad Vrhniko in tudi drugimi našimi sirarnami samo vprašanje kratkih let, ako .bodo Logatčnni ohranili sedanjo svojo dobro voljo. Ljubljana je napredovala prav lepo. Glede njenega nadaljnjega porasta pa sem v splošnem enakih misli kakor glede Vrhnike. Stopnjevanje do 90% in kulminacija bo tam dosežena. Zakon narave je pač tak, da se naravnih zaprek s še tako popolnimi umetnimi pripomočki ne da odstraniti. Glede Št. Ruperta, Šenčurja in Škofje loke mi ni mogoče danes izreči svojega končnega mnenja. Precejšnji del šentrupertskega uspeha gre na račun sirarja. Odložimo zato nadaljnja izvajanja na drugo leto. Nepričakovan jo končno dvig, ki ga v enem letu beležijo bohinjske, sirarne, oz. v Osrednji bohinjski sirnrski zadrugi včlanjeni proizvajalci sira v radovljiškem okraju. Po petdesetih letih se pričenja zopet uveljavljati domovina našega sirarstva, kjer se je začela orati ta ledina pod vodstvom blagopok. župnika Mesarja in prvega učitelja sirarstva v nuših krajih Švicarja Ifitza. Najvišji enoletni dvig v tem okolišu zaznamuje 36.35%, drugi 36.10%. To že ni več napredek, to so skoki. Seveda ne bo šlo več v tem razmerju naprej, toda dosegljivost 95—98% v razdobju nekaj let tukaj ni izključena, ako se bo korakalo strumno po začrtani poti naprej in se producenti ne bodo strašili tro-škov investicij. Narava je ta okoliš itak že sama ohlagodarila r. vnemi za razvoj sirarstva potrebnimi dobrinami, predistinirala ga je za jugoslovanski Emmental. Ako inerodajni faktorji hočejo pravilno izrabiti vse od narave dane jim prednosti, rporahiti preizkušene moderne pripomočke, potem bo res lahko ta del Gorenjske naš Emmental in Bohinj njegov Lungau. Tako sliko bodočnosti bi si predstavljal človek na podlagi dosedanjih rezultatov. Letošnji povprečni izdelek bohinjskih tekmovalcev izkazuje namreč 77.06%, torej nadkriljuje za 3.31% rate-škega. Nasprotno beleži povprečni letošnji izdelek celega radovljiškega okraja 72.18%, torej za 1.57% manj od rateškega, ki se lahko ponaša z zmernim povoljnim porastom. Posebno bohinjske sirarne so v enoletnem skoku napredovale za celih 22.02%, celokupni radovljiški okraj pri polnem vpoštevanju ribniškega neuspeha samo za 15.04%. Po mojem prepričanju pri tekmovanju 1. 1928 ne bo mogoče več zaznamovati teh rapidnih skokov. V prvi skupini bo zadovoljiv že povprečni uspeh 80, pri drugi samo 76% in še to le tedaj, ako bodo striktno izvajale sprejete sklepe centrale in vpoštevale iz istega vira jim došle nasvete. Nočem biti prerok, toda na podlagi opazovanj zadnjih let imam pred seboj drugačno sliko naše sirarske bodočnosti: Ponos in namišljena prijori-tetna pravica sta nevzdržljiv temelj napredujočega gospodarstva. Konservativnost Je v današnji dobi napredujoče tehnike in kemije neumestna. Ako bodo ostale na površju te slabe strani, potem bo izkazovala leta 1938. slovenska sirarska tabela sledeči vrstni red: V jugoslovanskem Emmental u prednjači Rateče - Planica, ki je med tem zamenjata današnje svoje primitivne prostore z lastnim domom, zgrajenim na podlagi najnovejših izkustev in opremljenim z vsemi tehničnimi in kemičnimi pripomočki mlekarske in sirarske vede. Za prvenstvo se bori z Logatcem, mogoče tudi z Blokami. Tem slede ostale sirarske organizacijo radovljiškega okraja, med katere se uvrščajo kot zadnje bohinjske, četudi so matične. Konzervativnost je namreč obdržala do tedaj še vedno svojo premoč. (Dalje.) * * -k Živinski sejem v Ljubljani, dne 19. t. m. Do- gon je znašal: 143 konj, 7 žrebet, 76 volov, 43 krav, 13 telet in 96 prašičkov za rejo; prodanih je bilo: 14 konj, 32 volov, 35 krav, 11 telet in 50 prašičkov. Slabo vreme je povzročilo, da je bil dogon manjši, pa tudi kupčija je bila zelo slaba zlasti pri konjih. Cene so neizpremenjene: Voli I. 8.5, II. 8, III. 7, krave deb. 5—6, klobasarice 3—4, teleta 12—14 Din, vsi za kg žive teže; ostalo po kakovosti. Finančni minister razveljavil odločitev belgrajske občine o novem posojilu. Finančni minister je razveljavil odločitev belgrajske občine o zaključku poslednjega posojila v znesku 1 milijon dolarjev skupine Chaise z motivacijo, da je rok do 1. maja 1928. prekratek. Srednjeevropski kaolinski koncem. Kakor poročajo iz Prage, se pod vodstvom zapadnočeških kaolinskih in Samotnih tovarn snuje velik srednjeevropski kaolinski koncem. Hmelj. Žalec, 1.9. okt. (Izv.) Oba dni se je večinoma prevzemalo blago in ni bilo posebnih kupčij. Prekupcev kar mrgoli, došlo je več novih kupcev in so tudi ostali dobili velika naročila. Ko vsaj Savinjčani ne bi ponujali (sicer prikrito po raznih prekupcih) blago, se bo položaj tudi na našem trgu hitro izenačil z inozemskim in bi cene hitreje narasle. — Nilrnberg, 17. okt. Pri živahnem prometu so cene nadalje čvrste in zboljšale, da pod 200 mark ni dobiti nobenega blaga, pa najboljše vrste se pUčuje do 3200 mark (90 Din). — Zatec, 17. okt. Ker je navzočih vedno več trgovcev in zastopnikaov pivovaren in ker so se zaloge zelo skrčile od 155, na dobrih 20.000 sto-tov, zahtevajo hmeljarji visoke cene ter se drže zelo rezervirano. Cene so 2300 do 2500 Kč za 50 kg. ttor&a 19. oktobra. DENAR. Današnji devizni promet je bil v Ljubljani slab. V Londonu je bilo blago po 276.65, Newyork je bil imenovan 56.73 den., 56.74 bi. Narodna banka je intervenirala v devizah Dunaj in Curih, v katerih je bil tudi največji promet. Ostale devize so bile privatno blago. Berlin je bil nadalje čvrst ter zaključen v Ljubljani po 13.57 napram 13.56 včeraj. Ljubljana. Devize: Berlin 13.555—13.585 (13.57), Curih 10.94—10.97 (10.955). Dunaj 800— 803 (801.5), London 276.65 bi., Newyork 56.73— 56.74, Praga 168—168.80 (168.10), Trst 309.75— 311.75 (310.75). Zagreb. Amsterdam 22.83—22.89, Curih 10.94 —10.97, Dunaj 8C0—803, London 276.25—277.05, Newyork 56.629—56.829, Praga 167.99—168.79, Trst 309.25-311.25. Belgrad. Berlin 13.516—13.576, Curih 10.94^ 10.97, Dunaj 799.6—802.6, London 270.25—277.06, Nowyork 56.61-56.81, Pariz 222.30—224.80, Praga 107.99—108.79, Trst 309.25—311.25. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.90, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.23, Dunaj 73.19, London 25.255, Newvork 518.50, Pariz 20.356, Praga 15.87, Trst 28.34, Sofija 8.75, Varšava 58.05. Trst. Belgrad 32.22—32.2-1, Curih 852-954, Dunaj 253.25—254.25, Loudon 89.10—89.15, New-york 18.27—18.28, Pariz 71.60-71.85. Dunaj. Devize: Belgrad 1247.5, Kodamj 189.9, London 34.5025, Milan 38.67, Newyork 708.4, Pariz 27.815, Varšava 79.44. — Valute: dolarji 700.85, lira 38.62, dinar 1242, češkoslovaška krona 2098.5. Praga. Devize: Lira 184.5, Belgrad 59.45, Pariz 132.5, London 164.35, Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.375, London VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani zaklj. Ljublj. kred. 135, v Zagrebu 135; drž. papirji izkazujejo slabo tendenco. Promet je bil slab. 7% inv. pos. je nazadovalo na 83.5 deu. Na Dunaju padle Trbovlje na 0OJ5 (61.75), Kranj. ind. na 49 od 50.8. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna zaklj. 135, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 b!., Vevče 138 den., Ruše 290— 300, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.5—84.5, agrari 54.5 bi, vojna odškodnina -400—401, dec. 405— 406, Hov. esk. 91, Hipobanka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 865, Ljublj. kreditna zaklj. 135, Šečerana 600—001, Drava 585, Slavonija 16, Trbovlje -185-495, Vevče 130-135. Belgrad. Narodna banka 5.125—5.150, Izvozni 1.210, Prometna 2.000, Srpska 131, vojna odškod nina 402.25—404 (promet 2700 kom ), okt. 402.75-403, dec. 412—417, agrari 54.25—54.75. Trst. Adria 182.5, Assicurazioni Generali 4685, Cosulich 198, Riunione adriatica 2140, Trip-covich 263, Split cement 223, Lloyd 765, Dalma-tia 96. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 83, Zivno 106, Hrv. esk. 11, Jugo 11.2, Alpine 50.4. Greinitz 6,9, Leykam 12.35, Trbovlje 60.5, Kranjska industr. 49. Gutmann 27, Mundus 177, Slavonija 1.5. BLAGO: Ljubljana. Les: trami merk. '/7. "/s, T/o od 5—10 m dolgi f. v. meja 1 vag. po 280, smrekovi hlodi 4 m dolgi od 25 cm srednj premera naprej, suhi zdravi f. v. n. p. 4 vag. 200—210, zaklj. 200; zaklj. 5 vag.; tend. noizpremenjena. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post, plač. 30 dni. dobava prompt, ml. tar.): pšenica 78-79 kg 2% bč. 337.5-310, nov. 340 - 342.5, sr. 335—337.5, slav. 832.5—335; koruza bč. 240—242.5, nav. tar. 243.5—245, bč. umetno sušena 230—293.5, nav. vozn. 235—237.5, nioka Og vag. bi. plač. po prejemu 490; zaklj. —; tend. mirna. Eksekutivni nakup: ca. 20 m3 buk. hlodov od 2.50 m naprej večina od 3—4.5 m dolžine od 35 cm srednjega prem. naprej media najmanj 40 cm la (brez grč in črnega srca) f. v. prihod Sušak pristan, odn. f. v. n. p. proti takojšnji dobavi, prevzemanje na licu mesta, prvič, drugič in tretjič 500. Novi Sad. Pšenica 78-79 kg 2%: bč. 290-292.5, bn. 285-290, sr. 290-292.5; rž bč. 72 kg, 2% 280—290, oves: bč. in sr. 207.5—210, bn. 202.5 —205; ječmen: 65-66 kg bč. in sr. 255—260, bč. 68-69 kg 270- 275; koruza: bč. 105—200, suš. 12—1 182.5—185, bč. nova 3—4 210—212.5, bela 1—2 215, bč. bela 3—4 227.5—230, bn. 200-202.5, 12—1 182.5—185, sr. 12—1 204—205, nova 12—1 185— 187.5; fižol: bč. 370—380, st. 350—355, sr. 370— 380; moka barka: Og 415—425, 2 395—405, 5 870 —3S0, 6 315—325, 7 260—270, 8 200—205; otrobi: bč. slav. sr. 170—175; tend.: neizpr. Dunaj, 19. okt. Uradno notirajo: v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg: pšenica Wiener Boden 39—40, Franzjosefg-bahn 37.7.1—38.5, Nordvvestbahn 38—39, march-feldska 3,0—40, madj. tiska 81-83 kg 43.5—44, inadj. 79-80 kg 41.75—42.25, rž marchfeldska 38.75 39.25, VViener Boden 38.25—38 75, ostala 37.5—38, gradiščanska 38.5—38.75, madj. 38—38.25, Pester Boden 38.25—38.75, ječmen tuz. izbran 41—41.5, madj. 35—42, I. 89-41, srednji 37—39, klajni 32.5 —33.5, koruza 27.25—27.75. oves 29.75—30.25, madj. 30.25—30.75. Budimpešta, 19. okt. Tendenca nadvse medln. Uradno notirajo: pšenica madj. okt. 30.30, 30.222, zaklj. 30.10—30.12, marec 32.42, 32.28, zaklj. 32.28 —32.30, rž madj. okt. 29.20, 29.02, zaklj. 29.02— 29.04, marec 30.36, 30.28, zaklj. 30.28—30.30, koruza madj. maj 24.90, zaklj 24.92—24.96. v Chicago, 19. okt. (Izv.) Tendenca za pšenico je bila pri današnji otvoritvi slabša, za koruzo pa se je komaj vzdržala. Tendenca za rž je bila mirna, za oves pa slaba. Uradno notira: Pšenica dec 127, marec 130.12, maj 132.25, koruza dec. 84, marec 87.62, oves dec. 45.62, marec 48, rž dec. 96.50, marec 98.50. 42 Mark Twain: Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Oj, plemeniti in dobri gospod, Bog vam poplačaj, ali nikarte se me dotakniti; grozno me zaboli, kedar mi je tako hudo, ako me kdo prime. Moj brat bo vaši milosti povedal, kakšne bolečine trpim, kadar me tako napade. Dajte mi en božjak, dobri gospod, enega samega, da si kupim kruha; potem pa me prepustite moji bednosti.« i »En božjak! Tri dobiš, nesrečna duša!« je odvrnil neznanec, urno segel v žep in vzel iz njega denar. »Na, reva, vzemi jih in dobro naj ti denejo. Pojdi semkaj dečko, da mi pomagaš nesti tvojega božjastnega brata v tistole hišo, kjer.. »Nisem njegov brat,« je dejal kralj in mu pre-strigel besedo. »Kaj! Nisi njegov brat?« »Oj, ali slišiš, kaj pravi!« je zastokal Hugon, na tihem pa je škripal z zobmi. »Svojega lastnega brala je zata jil, ki je z eno nogo že v grobu k »Fant, v resnici imaš trdo srce, ako je ta človek tvoj brat. Sram te bodi! — In niti z roko niti z nogo se ne more ganiti! Ako ni tvoj brat, kaj pa je potem?« »Berač in tat! Sedaj ima denar, ki si mu ga dal in še tistega, ki ti ga je izmaknil iz žepa. Ako te je volja narediti čudež in ga ozdraviti, naloži mu jih s pal ico po grbi, ostalo pa prepusti božji previdnosti k Ampak Hugon ni čakai čudeža. Kakor bi trenil, je bil pokonci in jo popihal kakor veter, gospod pa na vse grlo vpijoč za njim. Kralj se je ozrl proti nebu in hvaležno zahvalil Boga, ker ga je rešil; nato pa je zbežal v nasprotno smer in ni jenjal bežati, dokler se ni čutil varnega. Krenil je po prvi cesti, na kar tero je naletel, in je kmalu pustil vas daleč za'seboj. Hitel je dalje, kolikor so ga le nesle noge, uro za uro, in se venomer skrbno oziral nazaj, ako ga kdo ne zasleduje. Vendar je naposled strah minul in se umaknil prijetnemu čustvu varnosti. Tedaj se je zavedel, da je lačen in tudi močno utrujen. Zavoljo tega se je ustavil pri neki kmetski hiši; ko pa je odprl usta, mu niso pustili govoriti in ga surovo spodili. Njegova obleka je govorila zoper njega. Taval je užaljen dalje in je sklenil, da se izogne vsaki priliki, da bi ljudje še kterikrat tako ravnali ž njim. Toda sila kola lomi. Ko se je jelo nočiti, je zavoljo tega poskusil pri drugi kmetski hiši. Tukaj se mu je pa še hujše godilo kot pri prvi; opsovali so ga in mu zapretili, da ga dajo kot klateža zapreti, ako ne odide neute-goma naprej. Prišla je noč, hladna in oblačna, in še vedno se je vladar počasi vlekel dalje. Sicer pa se je moral gibati, kajti mraz mu je šel do kosti, čim je sedel, da bi počival. Ko je taval po svečani temi in prazni prostornosti noči, je občutil in doživel marsikaj novega in čudnega. Zdaj pa zdaj je slišal glasove, ki so se bližali, hiteli mimo in se razblinili v tišino. Ker pa ni videl teles, od katerih so ti glasovi prihajali, ampak samo neke nejasne lise, ki so se premikale, je bilo vse skupaj nekaj grozljivega, pošastnega, da je vztrepetal. Včasih je zagledal migljajočo lučko — vedno v daljavi, kot ie bilo videti <— malodane na drugem svetu; ako je sliša zvončkanje ovčjega zvonca, je bilo vedno nerazločno in oddaljeno; nočni veter mu jc donašal na uho pridušeno mukanje čred, ki je postajalo vedno rahlejše, da je bilo prav žalostno slišati; tupatam mu je prišlo do ušes tožeče lajanje psa, ki ga je prinašal veter čez polja in gozdove, katerih ni videl; vsi glasovi so bili oddaljeni in so navdajali malega kralja s čuvstvom, da je vse življenje zelo daleč od njega in da je stal popolnoma sam in brez tovariša sredi neizmerne samote. Opotekaje se, je taval ob teh grozljivih novih izkušnjah naprej; le tupatam ga je prestrašilo rahlo šelestenje suhega listja nad glavo, tako močno je bilo podobno človeškemu šepetanju. Naenkrat pa je zagledal pred seboj v bližini luč pločevinaste svetilke. Umaknil se je nazaj v senco in čakal. Svetlika je stala ob odprtih vratih nekega skednja. Kralj je čakal nekaj časa — nobenega glasu ni bilo slišati, živa duša se ni ganila. Ker je stal pri miru, ga je začelo tako zebsti in gostoljubni skedenj je bil videti tako vabljiv, da se je na vse zadnje odločil, da tvega vse in gre noter. Hitro in natihoma je stopil naprej; baš ko pa je prestopi lprag, je zaslišal za seboj glasove. Hušknrl je za nek sod v skednju in počeiiil. Prišln sta dva hlapca, ki sta prišla s svetilko v skedenj, kjer sta razgovarjajoč se delala. Ko sta se z lučjo premikala sem pa tja, je kralj porabil priložnost in si ogledal skedenj; zazdelo se mu je, da je na drugem koncu opazil nekako stajo, in je sklenil, da se bo tipaje podal tjakaj, čim bo zopet sam. Tudi je na sredi pota do tja videl kopico konjskih plaht, katere je nameraval porabiti čez noč. Hlapca sta sčasoma dokončala svoje delo in odšla, zapahnila vrata za seboj in vzela svetilko seboj. Drhteči kralj je z vso naglico, ki mu jo je pripuščala tema, krenil proti plahtam, jih pobral in tipaje nesel počasi do staje. Z dvema plahtama si je naredil ležišče, ostali dve pa je porabil za odejo. Sedaj je bil mali vladar vesel in zadovoljen, clasi so bilo plahte stare in fanke in no dovolj tople. Povrh tega je iz njih puhtel rezek konjski vonj, ki je bil tako močan, da ga je malone dušilo. s a > £ o u ■ e-. 3 B vr (D <=! -S ? fg C "m ? 2 ? B > 5 ® E. B w 2 So • N b l a 3 (D ■si , S l K- ' P-I " M s i " 8 I —J X- O CO m N« M tS g. ou i? , s; a. < 9 iS N l 00 2 2. c* 3> o iS S « 2 1 O itssj S- H S g o a 5 f g. 3 s , a * o§ ? S s S Bi » 2. o • w O H - f» ? <2 g« ffčf « ffS 91 3 wnln Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti tdll VCJICJ. nagega dobrega očeta, gospoda Ivana Frankčia izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja najiskrenejšo zahvalo. Še po sebno se zahvaljujemo č. g. župniku Finžgarju, pukovniku dr. Jugu za lečenje, dr. Edvardu Fajdigu, ki je z ljubeznijo in požrtvovalnostjo lajšal blagopokojnemu trpljenje, mestni občini, Narodni galeriji, prof. zboru drž. realke, udruž. oblik, umetnikov, ribarskemu društvu, g. Perku in profesorju umetn. Vavpotiču za ginljive poslovilne govore na grobu. L)tiblfana, dne 18. oktobra 1927. Žalujoči ostali. €€ zeleno francosko žganje tf J *** najboljše sredstvo proti revmatizmu. glavobolu, zobobolu, trganju, že-jodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir bolinšek, a gen tura „Junipcr" Celje, Gosposka ulica 26. B Vsegamogočni je poklical k sebi svojo zvesto služabnico ' M. Marijo Anzelmo od Brezmadežnega Spočetja D. M. roj. Marijo Rodič uršulinko v Ljubljani. Pogreb preblage pokojnice se vrši v četrtek 20 okt 1927 iz Uršulinskega samostana na pokopališče pri Sv. Križu. Žalujoči: Marija, mati, .Slavko in Zorko, brata, Justina, sestra in ostali sorodniki. BRZOJAV! Slamoreznice, trijerji, geplji ravnokar dospeli. FR. STUPICA - LJUBLJANA. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi osaltoursmo manu/akturno blago samo pri TRPIN. MARIBOR. Otoon, trg Stei). <7. Priporočajte naš list ob vsaki dani prilik' Priporočajte tudi njegov oglasni deL Specialne trgovino sukna Franc Bedlč. Maribor. priporoma svojo veliko zalogo raznovrstnega angleškega in češkega sukna po najnižjih cenah. -Najmodernejše velurje in ripse za damske plašče. Poročni prstani F. Čuden LJubljana. Prešernova L Do S009 Din nagrade dobi, kdor preskrbi trgovsko naobraženemu gospodu z večletno bančno in industrijsko prakso na vodilnem mestu, mesto KOMERCIELNEGA VODJE, šefa knjigovodstva ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo lista pod »Stalno mesto 5000«. Mag. št. 29.253/27. ref. IX. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo ključavničarskih, steklarskih, pečarskih in vodno-instala-Cijjskih del za 19 vil poleg topničarske vojašnice. Tozadevne podatke je dobiti v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami do 21. oktobra. Ponudbe je vložiti do 24. oktobra do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 18. oktobra 1927. ZA ZELO DOBIČKANOSNO, LUKRA-TIVNO INDUSTRIJO iščem bomponjona. Podjetje uspeva izborno ter ima odjemalce po vsej Jugoslaviji. — Potreben kapital Din 300.000. — Pismene ponudbe pod šifro »Zelo plodonosno« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana. Mag. št. 29.252/27. ref. IX. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 12 železnih in 2 Lutzovih peči za mestno klavnico. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe je oddati v zapečatenem zavitku pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II. (lo 24. oktobra 1927, do 11. uro dopoldne. Vse tozadevne podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad. Mestni magistrat ljubljanski, dne 17. oktobra 1927. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo krovskih in kleparskih del na stanovanjskih hišah na Miklošičevi cesti in v Pražakovi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami pti podpisanem zavodu od 20. oktobra dalje za 30 Din. Pravilno izpolnjene in zapečatene ponudbe jc vložiti do 26. oktobra do 12. ure opoldne pri ravnateljstvu "podpisanega zavoda. Ljubljana, dne 18. oktobra 1927. Pokojninski zavod za namcščence v Ljubljani.