V LlflUUani, v F8IBK dne ll. оргпа 1924. Posamezna stevnRa stane 1 "50 Oin. LeiO Ul Naročnina za državo SHS: na mesec ...... Din 20 e« pol leta . . . . . ia celo leto .... 128 240 za inozemstvo: mesečno.......Din SO Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60 Cene Inseralom: Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 is Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-ЗД veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSI ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošlnloa plačana v eolovinL Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inseraie) Sarajevo 7.563. Zagreb 59.011, Praga in Dunaj 24,797. Veličastna manifestacija opozicionalnih poslancev v obrambo parlamenta in ljudskih pravic. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Konferenca celokupne opozicije narodne skupščine kraljevine SHS se je pričela ob pol 11. Sejo je otvoril kot najstarejši član poslanec Jožef Gostinčar, ki je izvajal: OTVORITEV KONFERENCE. Gospodje in tovariši narodni poslanci! Sila nas je primorala, da skupno nastopimo in da se snidemo na tej konferenci celokupne opozicije. Radi tega Vas na žalost kot najstarejši član naše skupščine naj-topleje pozdravljam! (Veselost. Burno odobravanje.) Zbrali smo se v svrho razgovora o razmerah, ki so sedaj nastopile. Mi moramo delati in da moremo delovanje nadaljevati, Vas prosim, da izvolimo predsed-ništvo. (Poslanec Pečić: Prosim za besedo.) Besedo ima g. poslanec Pečić. PREDSEDSTVO. Poslanec Dragutin Pečic: Po pooblastilu prijateljev predlagam za predsednika te konference g. Ljubo Davidovi-ća (Aplavz in burni klici: Sprejemamo! Živijo 1), za prvega podpredsednika g. dr. Antona Korošca (Burno odobravanje), za drugega podpredsednika g. dr. S p a h a (Burno pritrjevanje), za tajnike gg.: Dušana Dimitrije Viča, Huseina A1 i -6a in Dimitrija čičevića. Začasni predsednik g. Gostinčar: Ali sprejmete gospodje narodni poslanci predlog g. Pečica? (Vsi navzoči: Sprejmemo!) Predlog je soglasno sprejet in zato prosim gospoda Davidoviča, da prevzame svoje mesto. G. Davidovifi prevzame predsedstvo in podeli besedo g. Voji L a z i ć u. Srbsko ljudstvo za svobodo. Poslanec Lazi6 je v imenu zemljo-radniškega kluba protestiral proti nasilju in zahteval, da se odpro vrata nar. skupščine vsem poslancem. Očrtal je neznosno korupcijo in nasilje, ki ga vlada izvršuje in v lepih besedah orisal razpoloženje ljud-etva, posebno v Srbiji, ki je odločno proti takim metodam. Srbsko ljudstvo je bilo vedno navajeno svobode in si svobode tudi ne bo pustilo vzeti. (Burno odobravanje.) Posl. Sušnik o nalogi opozicije. Za Lazičem je dobil besedo poslanec Sušnik, ki je izvajal: KREKOVA DRŽAVNA ZAMISEL. Gospodje poslanci I Dr. Krek je že kot dijak sanjaril, da bo prišel čas, ko se bodo vsi južni Slovani ujedinili in stvorili popolnoma svobodno državo. (Medklici: Slava mu!) Že v gimnaziji je svojim součencem razlagal, kako velika naj bi bila jugoslovanska država, ko bodo v njej zedinjeni vsi Slovenci, Hrvati in Srbi in je na zemljevidu kazal meje te države. In tem svojim sanjam je ostal dr. Krek veren tudi pozneje kot zrel mož in za ta program ujedinjenja in osvobojenja južnih Slovanov je posebno za svetovne vojne žrtvoval vse svoje sile. Ko smo ga za časa vojne mi, njegovi prijatelji in učenci, vprašali, kako si on zamišlja to jugoslovansko državo, je odgovoril: »Ta država mora biti parlamentarna, demokratska država, ustvarjena na temelju popolne enakopravnosti (Odobravanje) in, kar je glavno: urejena mora biti tako, da bo v njej mnogo, mnogo svobode.« (Odobravanje.) Ko bi danes dr. Krek mogel videti vse strahote Pašićevega režima, bi moral s pesnikom vzklikniti: >Bože mili, kud sam za-šol?« (Odobravanje.) ABSOLUTIZEM. Kajti zaman bi on iskal duha demokracije, zaman bi iskal duha enakopravnosti in duha svobode v tem režimu. Namesto de-mokratizma vlada danes Pašićev absolutizem (Burno odobravanje in ploskanje), namesto enakopravnosti vlada danes korupcija (Tako je!), mesto svobode imamo danes nasilje (Tako je I) in to nasilje je šlo tako daleč, da niti nam poslancem, izvoljenim po volji ljudstva, ni mogoče vršiti svojih pravic, da niti narodni predstavniki ne morejo v parlamentu delovati in izvrševati svojih poslanskih dolžnosti. V parlamentarni državi mora biti parlament izraz prave ljudske volje. (Odobravanje.) Do danes tega v tem parlamentu ni bilo zato, ker ni bilo bratov Hrvatov. HRVATSKO VPRAŠANJE IN RADIKALI. Dobro se spominjam, da je bil v usta-votvorni skupščini govor ob neki priliki tudi o hrvatskem vprašanju in tedaj je govornik radikalne stranke — bil je to eden od uglednejših članov radikalne stranke — prvikrat v imenu radikalov v narodni skupščini priznal, da hrvatsko vprašanje obstoji in da se mora rešiti. Pristavil je dalje: Rešilo se bo in rešiti se mora samo tukaj na parlamentarnih tleh, tukaj v narodni skupščini. Danes pa, ko so prišli po zahtevi ljudstva Hrvatje, da sodelujejo v parlamentu, danes vidite, da je radikalna stranka pozabila, kar je nekdaj govorila, danes jim ona zapira vrata, da ne morejo v narodno skupščino, da ne morejo izvrševati svojih poslanskih dolžnosti. (Sramota!) In to nam daje dovolj povoda, da si lahko mislimo, da g. Pašič in radikali nikdar niso resno mislili rešiti hrvatskega vprašanja in ce so sploh mislili, da ga rešijo, tedaj so mislili, da ga rešijo ne potom sporazuma, marveč z nasiljem. (Pritrjevanje.) Proti taki nasilni politiki moramo najodločneje protestirati. (Burno odobravanje.) Politika za nas ne sme biti politika nasilja, ona ne sme biti varanje, politika ne sme biti plačkanje ljudstva, ona ne sme biti skrb za lastni žep. (Tako je I) Politika mora biti marljivo in pošteno delo za dobrobit ljudstva in mora biti delovanje za razvoj in napredek gospodarstva in kulture. (Tako je!) FRONTA POŠTENJAKOV. Pašićeva koruptivna politika ne gre tem potom in radi tega smo se združili vsi pošteni Slovenci, vsi pošteni Hrvatje in vsi pošteni Srbi in vsi oni, ki pošteno mislijo, da protestiramo proti taki nasilni politiki in da zrušimo ta koruptni režim, da zakonitim in pravilnim potom dosežemo, da krene naša politika na drugo pot. (Burno odobravanje.) Mi hočemo politiko, ki bo šla za tem, da se vendar enkrat napravi red in mir v naši državi. Mi hočemo državo, v kateri bodo vendar enkrat zavladali zakoni in poštenje, mi hočemo državo, v kateri bo dovolj svobode, v kateri bodo pred zakonom enakopravni vsi državljani. (Burno odobravanje, ploskanje in klici: Živijo! Tako je!) Mi hočemo državo, v kateri bodo svobodni Slovenci, Srbi in Hrvati! (Burno dolgotrajno odobravanje.) Zaupanje v blok. Predsednik Davidovič podeli besedo poslancu Hadžikadiću (Jugoslovanski muslimanski klub), ki je izvajal: Temeljna načela demokracije so priznanje svobodne ljudske volje. Na ljudstvu sloni država in zato se mora volja ljudstva spoštovati. Pri nas je nekaj patentiranih patriotov, ki mislijo, da brez njih ta zemlja ne bi mogla niti obstojati. V bloku se nahaja najboljši del srbskih domoljubov, srce Šumadije, zato veruje v iskrenost bloka. Današnja vlada stoji na stališču: Divi-de et impera. Zato je naša dolžnost, da zberemo vse ljudi, vse narode. V bloku ni nikogar, ki bi ne ljubil te države. Naša želja je, da bi bila močna na znotraj in na zunaj. (Burno odobravanje.) Pečič o nasllstvu in soclEii ljudstva. Za Hadžikadžićem je dobil besedo Dragutin Pečić (demokrat), ki je izvajal: Gospodje in bratje! Mi smo pristaši in nosilci nove dobe, nove bodočnosti. Mi zahtevamo pravico bratstva in enakosti vse- povsod v državi. Mi hočemo, da se upravlja na temelju privoljenja onih, nad katerimi se upravlja. Mi hočemo ljubezni in zbliža-nja med vsemi in vsakim v naši državi. Mi zahtevamo zadovoljstvo vsakega državljana, ker naše prepričanje je, da bo država samo tedaj silna in močna, ko bodo v njej vsi državljani zadovoljni. (Odobravanje in klici: Tako je!) Te misli smo napisali na naši zahtevi, visoko smo jo dvignili ter šli v mesta in vasi, šli smo med najširše sloje ljudskih množic in vzkliknili: Pojdite z nami! OBSODBA IZDAJSTVA. Ali ravno na tej poti in potem, ko smo se kot bratje, toliko stoletij ločeni, objeli in podali roke, se je pred nami kakor iz brezna pojavilo izdajstvo in nasilje. Uprav ko smo bili na tem, da nezakonitosti in nasilja za vedno pahnemo v brezno, je iz naše sredine prišlo izdajstvo in je potem izven naše sredine prišlo nasilstvo. Mi to izdajstvo globoko obžalujemo, mi ga obsojamo, ker je to stvar, ki se z ničemer ne da opravičiti, ali proti nasilju se hočemo boriti skupno z vami, roko ob roki, ramo ob rami. (Buren aplavz.) ZAHTEVA PO VERIFIKACIJI. Mi zahtevamo, da narodni poslanci sodelujejo v narodni skupščini in izvršujejo svoje poslaniške dolžnosti. Mi zahtevamo zato verifikacije, Pašič in njegova družba pa nam odgovarja, da ne morejo dovoliti tega bratom Hrvatom zato, ker niso prišli takoj v parlament. Ako pregledamo zakon, ustavne določbe, nikjer niti z eno črko ni zabeleženo to, kar današnji oblastniki in nasilneži delajo. Nasprotno! V zakonu in poslovniku so predpisi, da morajo narodni poslanci brez razlike delovati, dokler skupščina traja. Ustavne določbe ne delajo nobene razlike med poslanci. KRŠENJE ZAKONOV. .Poslanec Pečič našteva nato zakonske in ustavne določbe ter nadaljuje: Pašič in njegova družba pa gre še dalje v brez-zakonitostih. Ona krši tudi tiste zakonske predpise, na katere se je sama sklicevala. To njihovo postopanje je akt nezakonitosti in nasilja in nič druzega. Branijo se, češ da imajo večino, vendar je jasno kot beli dan, da te večine nimajo. To, kar oni nazivljejo večino, je okrnjena, zmanjšana nasilna »večina«, ali take večine, kakršna bi morala biti po predpisih, po zakonskih in ustavnih določbah, take večine ni in proti temu pačenju dejstev protestiramo in konstati-ramo pravno stanje. Zato ne preostaja druzega, kakor da ostanemo v obrambi svojih pravic, da storimo vse korake, ki nam jih zakon omogoča. LJUDSKA SODBA. Kdor pa se temu protivi, tega bo ljudstvo poteptalo. Ni človeka niti stranke, ki bi se mogla protiviti volji ljudstva. Ljudstvo je nad vsemi. Moč ljudstva je velika sila; ona je potrpežljiva, lahko čaka, lahko marsikaj prenaša, ali pride dan, ko narod vstane in takrat je konec vsem nezakonitostim in vsemu nasilju. (Burno odobravanje.) Zato v sporazumu s prijatelji predlagam resolucijo in prosim, da jo sprejmete in izročite vodstvu celokupne opozicije, ker je celokupna opozicija pri njej sodelovala, da jo izročite vodstvu z nalogom, da po svoji razsodnosti izvoli potrebno pot in način, kako in kaj naj se stori s to rcsolucijo in nas potem obvesti. G. Pečič prečita nato RESOLUCIJO: Poslanci opozicionalnih skupin in sicer: kluba HRSS (63), demokratskega kluba (34), Jugoslovanskega kluba (24), Jugoslovanskega muslimanskega kluba (18), zem-ljoradniškega kluba (11), nemškega kluba (8) in kluba nevtrnlcev (2), torej skupaj IGO poslancev, zbrani na skupni konferenci 10. aprila 1924 v narodni skupščini ugotavljajo.* 1. da je to prvi slučaj v naši parlamen-tarni praksi, da se tedne zavlačuje verifikacija mandatov izvoljenih narodnih poslancev, dasiravno temu niso stalo na poti nobene pravne niti tehnične težkoče. Vse, kar se nanaša na sestavo skupščine, posebno pa verifikacija mandatov, se je doslej smatralo za nujno, kar jc čisto naravno. Sedaj se je od tega odstopilo edino v nameri, da se omogoči konstituiranje neparlamen-tarne vlade; 2. da se sklicanje sej narodne skupščine odlaga brez razloga in celo proti zakonu, samo da bi se kolikortoliko prikril neparlamentarni značaj današnje vlade; 3. da tako postopanje brez ozira na od« govornost ruši ugled vseh instanc te države in ubija vero v njihovo veljavnost in v veljavnost vseh ustavnih in zakonskih jamstev za ljudske svoboščine in državljanske pravice; da jo to prehod na revolucionarno pot in odkrita kršitev ustave, ki v svojem 1. členu jamči parlamentarno vladavino; 4. da predsedništvo narodne skupščine ni ostalo na višini svoje vloge. Namesto da brani pravice narodne skupščine, se obnaša kot organ vlade in to vlade, ki nima za seboj večine parlamenta. Z ozirom na to so narodni poslanci poklicani, da sami nastopijo za obrambo teh pravic in za obrambo z ustavo zajamčenega parlamentarnega značaja naše države. Na temelju vsega tega kot gotova ab* solutna večina narodne skupščine protestirajo proti takemu sabotiranju parlamen-! tarnega dela in legalne narodne volje in zahtevajo od vseh merodajnih faktorjev, da se temu žalostnemu stanju napravi konec. Poslanci opozicionalnih strank odklanjajo vsako odgovornost za težke posledice, k£ jih bo tako delovanje brezdvomno imelo za razvoj našega narodnega življenja. Predsednik Ljuba Davidovič : Pro* sim konferenco za izjavo, če sprejme resolucijo. (Burno pritrjevanje in aplavz ter klici: Sprejmemo! Sprejmemo!) Sprejmete tudi predlog g. Pečica, da prepustite vodstvu celokupne opozicije, da to resolucijo izkoristi v one svrhe in ideje, ki so izražene v resoluciji sami. (Z aplavzom sprejeto.) Zahvaljujem se Vam, gospodje narodni poslanci, za Vaše lepo in složno delovanje in upam, da se predstavitelji opozicije ne bomo zaman trudili, da ogrožene pravice naših prijateljev končno osvobodimo. Parlament, ki ni v stanu, da zaščiti najbolj temeljne pravice svojih članov, tak parlament ne zasluži, da nosi to lepo ime, in opozicija se bo potrudila, da osigura pravice svojih članov poslancev (Klic: Vseh' poslancev!), da, vseh poslancev in da hkrati dvigne parlament na ono višino, na kateri on mora stati kot pravi predstavnik ljudske volje. (Klici: Tako je! Živijo cika Ljuba!) Naznanjam, da je konferenca dokonča« la svoje delo in je zaključena. (Burno i« dolgotrajno odobravanje in klici: Živelo državno edinstvo! Živela sloga! Živio sporazum!) Konferenca je bila zaključena ob 12. SPOROČILO KRONI. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Vodstvo opozicijskih strank je takoj po veličastni manifestaciji imelo sestanek, na katerem je! sklenilo, da se resolucija in potek tega zborovanja večine narodnih predstavnikov, sporoči kroni in predsedništvu narodne skupščine. VTIS KONFERENCE PRI VLADI. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Posebno vladni krogi so današnjemu nastopu skupščinske večine pripisovali prav posebno važnost in zlasti ministri so izjavljali že po sinočnji seji vlade, da bo danes položaj razčiščen in to z ozirom na vtis zborovanja opozicije. Ta vtis za vlado brez dvoma niti najmanj ni ugoden in jo ne samo g. Pašiču jasno pokazal, da se z voljo ogromne večino ne da in ne smo igrati, da jo ne sme izigravati v razne politične poskuse, temveč ie in bo to zborovanje in vtie te so posamezni člani izjavljali, da Pašič ne bo pristal na verifikacijo mandatov, in da ie razpoloženje v vladi, da bi v slučaju, če kralj ie nadalje vztraja na tem, da se mandati verificirajo, Pašic raje podal demisijo, kakor da Izvrši to željo. Pašič bo forsiral, da dobi mandat za volitve. IZJAVA DR. KOROŠCA. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Dr. Anton Korošec je danee časnikarjem izjavil, da so vesti zagrebških listov o tem, o čemer je v avdienci pri kralju razpravljal, od prve do poslednje črke iz trte izvite. Sploh dr. Korošec o poteku avdience ni obvestil nobenega žurnalista in sploh nikogar razen merodajne osebe, tako, da so vse vesti o tem, kaj se je v avdienci pri kralju govorilo, zgolj kombinacije. Kadar v kakšni državi odpovejo zakonom veljavo tisti, ki so po ustavi prvi dolžni zakonitost ščititi, je nastopil začetek konca. Potem je po krivdi teh činite-ljev nastežaj odprta pot revoluciji, bodisi odspodaj ali odzgoraj. V poslednjem slučaju zadušijo slnčajni oblastniki ljudsko voljo z diktaturo. Kaj pa diktaturam neizogibno sledi, o tem nas jasno poučuje zgodovina. Pri nas Nikola Pašič s pomočjo bivšega Tiszinega pandurja Pribičeviča pod slabo maskirano zastavo meri na neomejeni absolutizem lastne osebe, oziroma klike. Ko je bila po ustvaritvi opozicionalnega bloka ustvarjena možnost, da se poslanci hrvatske seljačke stranke polnošte-vilno pritegnejo k parlamentarnemu delu za konsolidacijo javnih prilik v državi, je Nikola Pašič, umetno zadržujoč verifikacijo onih eeljačkih mandatov, ki bi bili njegovo večino izpremenili v manjšino, po svoji demisiji zopet sestavil s pritegnitvijo najslabših prečanskih elementov vlado, da položaj razvozlja, dasi pravzaprav za pove-ritev vlade Pašiču ni bilo podlage. Krona se je bila odločila za to le pod pogojem, da se overovijo mandati hrvatske seljačke stranke, ki je bila vsa leta ustavnega režima v Jugoslaviji tarča napadov od strani režima zato, ker se je abstinirala od sodelovanja v belgrajski skupščini Toda Nikola Pašić sabotira izrecno željo najvišjega predstavitelja države, verifikacijo umetno onemogočuje, skupščine, ki terja dela, nalašč ne skliče in se šiloma drži vlade, katera nima večine v parlamentu, še menj pa v narodu. In ko postaja položaj vsled tega popolnoma nevzdržljiv, se Nikola Pašič ne pomišlja izbrati sredstvo, ki po svoji brezobzirnosti, nemoralnosti in terorizmu nima primere v ustavni zgodovini Evrope. Premier brez večine z vso brutalnostjo pritiska na krono, naj omogoči nadaljnji obstoj njegovega zgolj na eni plemenski stranki in par pokvarjenih elementih iz Hrvatske elonečega režima s tem, da ga pooblasti aH za zaključitev zasedanja in dolgi brezkontrolni brezpar-lamentarni interregnum ali naravnost za razpust, kateremu bi sledile pod vladnim terorjem stoječe volitve. S tem spravlja Nikola Pašič krono namenoma v najtežji položaj, kar si ga je mogoče misliti. On hoče z lažnivim slikanjem položaja, falziciciranimi, od agentov-pro-vokaterjev naročenimi dokumenti in ponarejenimi podpisi ter z dobro znanimi po grškem vzorcu posnetimi grožnjami vplivati na krono, da se pogazi beseda o verifikaciji hrvatskih ljudskih mandatov, da j se zaključi ali razpusti delavoljni in z ve-■ liko večino razpolagajoči delazmožni parlament in da se sankcionira brezkontrolni absolutizem, kateri naj v korist znani družbi korumpiranih eksploatatorjev še nadalje državo politično kompromituje in gospodarsko upropašča. Nikola Pašič hoče s tem krono namenoma s pomočjo najne-moralnejših sredstev potisniti v zagato, izsiliti od nje privoljenje k činom, ki naj porušijo vse mostove med tremi državotvornimi narodi in tako dobiti njeno sankcijo za režim nasilja ter korupcije, za po-gaženje parlamentarne in narodne volje — z eno besedo, za revolucijo od zgoraj, ki naj s kršitvijo temeljnih ustavnih načel, zakonov in demokratskih običajev uvede stalno brezzakonje, zasužnjenje večine države in njeno razruševanje v prid ene pokvarjene družbe. Tato hoče Pašič krono ponižati v golo orožje svoje samovolje, jo popolnoma degradirati in postaviti na njeno mesto samega sebe. Nikola Pašič in njega vredni drug Pribičevič se menda zgledujeta ob Mtissoliniju ali pa ob grških in turških revolucionarjih, ki so krono izpreminili v brezpomemben okrasek, oziroma jo sploh odslovili. Toda oba se zelo motita. Vsi ti ljudje so imeli nekaj za seboj, ali močno in novo idejo ali pa velike osebne ustvarjalne zmožnosti ali pa mase, dočim Pašič in Pribičevič nista ničesar drugega kakor šefa vsak svoje koruptne klike, eden orientalski kovar intrig, drugi brezobziren afarist, oba pa pri vseh poštenih ljudeh v državi od Drave do Vardarja obsovra-žena. Pod njuno diktaturo bi se država bližala propasti z bliskovito naglico, bi se mesto noLanje konsolidacije razpasla kaotična anarldja in bi država padla še pod stopnjo Grčije ter obdana od italijanskega imperializma, nemške in madžarske re-vanše, romunske zahrbtnosti in bolgarskih aspiracij in brez ugleda med veliko antanto zapravila v kratkem času vse sadove osvobojenja in zedinjenja. Izročiti državo profesionalnim pljačkašem, nasilnežem in nemoralnežem, bi pomenilo izbrisati jo z geografične karte. Ker je izključno, da bi se mogel najvišji predstavitelj države udati brezvestnemu pritisku od strani teroristov, kateri bi radi odstranili zadnjo barijero svojemu brezmejnemu pohlepu po samooblasti, kriza še ni rešena in končna odločitev ni padla. Pač pa je blok vseh poštenih strank — 160 poslancev — manifestiral svojo popolno solidarnost, ogorčenje proti brez-nravstvenim metodam Nikole Pašiča in odločno voljo boriti se do konca proti na-silnikom, ki potvarjajo ljudsko voljo, vršijo nasilje celo nad krono in pripravljajo popolno brezzakonje in brezustavnost. Upamo, da se bo glas zastopnikov večine države slišal in primerno uvaževal pri vseh, ki za usodo države nosijo odgovornost. Divjanje fašistov. Rim, 10. aprila. (Izv.) Včeraj in danes so fašistovske tolpe po več mestih udrle v upravo opozicionalnih listov in zažgale naloge listov. Celo fašistovsko časopisje obsoja te čine, ki kompromitujejo fašizem, in zahtevajo remedure. Iz mnogih mest se poroča deloma o izgredih fašistov proti opozicionalnim strankam, deloma o demonstracijah proti fašistom. Blizu Florence 1 so nekje popolari odstavili župana, ki se je bil udeležil napada na katoliški dom. Fašisti so v Milanu naskočili avtomobile listov »Corriere della Sera«, »Avanti!«, veličastne manifestacije našel odmev Sirom države in izven njenih mej. Absolutna večina od ljudstva svobodno izvoljenih poslancev, ki predstavljajo dane« ogromno večino ljudstva, je napravila odločen korak, ki je dal resen memento vsem, ki so odgovorni za sedanje kritične in razrvane razmere in ki je obenem resen opomin vsem odgovornim in neodgovornim krogom, da prenehajo z dosedanjim igračkanjem in povedo, kaj hočejo, da bo ljudstvo z ozirom na njihovo stališče znalo uravnati in urediti stališče svojih zastopnikov. Večina je govorila jasno, odločno in resno. Njene besede so sicer ostra obsodba za sedanjo oblastnike, zato pa so tembolj koristne in tembolj v skladu z Interesi ljudstva in države. Po današnjem nastopu večine ni nobenega dvoma več o njenih namerah, ki jih je odločena izvesti do kraja in jih bo tudi izvedla. Kajti ljudska volja pride do svoje zmage. Na drugi strani pa stoje današnji vlastodržci, ki se skrivajo in s kršitvijo osnovnih načel parlamentarizma in demo-kratizma igrajo dvomljivo in temno vlogo. ?гж in krona. PAŠICEVO IZSILJEVANJE. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Položaj se lahko označi na kratko takolo: Vsak dan hiti Pašič enkrat ali dvakrat prosit v dvor, da se skupščina razpusti in da mu da kralj volivni mandat. Dosedaj je bil kljub vsem intrigam vedno odbit in kralj neprestano zahteva, da so mora izvršiti njegova obljuba, da se mandati hrvatskih poslancev verificirajo. Tega pa Pašič noče, ker bi bila t verifikacijo jasno indicirana parlamentarna večina proti njemu. Zato vsak dan z drugimi razlogi izpodbija kraljevo željo in na ta način se sabotira pravilen razvoj sedanje krize. V radikalnih krogih se o kralju, ki čvrsto vztraja na po ustavi zgrajenem parlamentarizmu, govori tako, kakor so to nikdar nI dogajalo v ropublikanskih krogih. j, PAŠICEVI GENERALI. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) V Belgradu ee s strani vojaških krogov tvorijo vesti, da bodo 15. aprila makedonstvujusči vdrli v Macedonijo in da bodo tam nastali veliki nemiri. Ker se te vesti širijo samo iz krogov takozvanih radikalnih generalov, je ta vest skrajno sumljiva. Popolnoma tenden-ciozna pa je in se je poslužujejo samo kot intrigo na dvoru vest, da je z makedonstvu-juščimi v zvezi Radič. Radićevci odločno demontirajo, da bi imel Radič kako zvezo z makedonstvujuščimi in poudarjajo, da posebno Radič nikdar ni bil za to, da bi se sploh kako vprašanje rešilo z nemiri in s silo. Odločitve še nI. IZMIŠLJENA POROČILA REŽIM0VCEV. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Ministri so danes izjavili, da bo po današnji ministrski eeji, ki je bila sklicana ob 6. uri, položaj sigurno popolnoma razčiščen. Posamezni radikalni agenti so trosili vest, da je kralj že dal Pašiču volivni mandat. Ne eamo, da so se te vesti takoj izkazale kot izmišljene in tendencijozne, temveč se o razčiščenju položaja v prid Pašiču ne more govoriti. Pašič je bil danes popoldne pred sejo ministrskega svela na dvoru. Po seji ministrskega sveta so ministri izjavili, da položaj še vedno ni razčiščen in radi tega ne, ker je bil kralj od svojega pota v Obre-novac, kjer si je ogledal povodenj, utrujen ln ga Pašič ni mogel nadlegovati. Sicer pa Iz mraka k svetlobi. Povest. Spisala V. Križanovskaja-Ročester, (Konec.) 0 kako je molil, ko je bila njegova mati bolna in so zdravniki že obupali nad njenim življenjem. Njeno ozdravljenje so pripisovali čudežu in sam ni niti trenutek dvomil, da je nebeška Kraljica naredila čudež radi njega, da je izpolnila njegovo gorečo prošnjo. Z enako trdno vero Ji je zaupal željo, da bi dobil sani, katere je nato res dobil pod božičnim drevescem ... Žive slike so drvele mimo njega in se smejale. Videl je, kako je pred isto podobo molil za uspeh prve skušnje in kako je molil na večere pred večjimi prazniki. Cisto, mirno ozračje, tega skromnega življenja, v katerem je bil vzgojen, je za-dehtelo okrog njega, ga kakor v dim zavilo in mu lečilo njegovo bolno dušo. Spomnil se je besed molitve, katero je vsak večer molil skupno z materjo. »Prosim Gospoda... lahke, mirne... Tebi udane smrti.. .« Pozneje, ko je študiral na univerzi, ni molil nič več in... sedaj bo končal življenje na vislicah... Začel je težko dihati, 9 strahom se jo ozrl na steno, kjer je pravkar videl grozno sliko, pa sedaj jo bilo vse temno, vislice in sence njegovih žrtev so zginile. Težak vzdih 6e je izvii iz njegovih prs in polastilo se ga jo silno hrepenenje po tej mirni, svetli pa, ah. nepovratni preteklosti. Morda je bila njegova prejšnja vera samo prevara, toda kako je bila ona prevara blagodejna, koliko sreče in dušnega miru mu je dajala. Zmučeni, nezaupljivi pogled obsojenca se je ozrl na Marijino podobo, kateri je zaupal svoje otroške želje. Kakor takrat, tako so gledale tudi sedaj na njega velike, globoke in krotke oči zasČitnice vseh trpečih; pa kakšen prepad ga je ločil od nje: reka krvi in kupi maščevalnih senc njegovih žrtev. Sedaj ni smel stegniti k njej za pomoč svoje s tolikimi pregrehami omadeževane roke in tudi moliti ni več znal; vendar ga je nevidna sila vlekla k skrivnostnemu krogu svetlobe, ki je obdajal podobo. Zagorelo je v njem veliko hrepenenje, da bi prijel podobo, jo pritisnil na prsi in ji kakor v otroških letih zaupal poslednjo prošnjo. Pot ga jo oblival, z močno utripajočim srcem se je po kolenih pomikal k mizi; mrka svilloba lučke jo rasla in topel, blago-duhteč zrak mu je osvežil obraz. Že je stegnil k podobi trepetajočo roko in tedaj mu je omahnila. Ali se sme dotakniti svetinje s svojimi zločinskimi rokami? Ne, nikakor nel Nezaupno in boječe, kakor tat, je vzel posodico z blagoslovljeno vodo, se pokropil, si umil z njo obraz in roke in nato spil ostanek. In zazdelo se mu je, da je padlo od njega nekaj težkega: ledena skorja sovraštva in cinizma, ki jo obdajala njegovo dušo, se je lomila in tajala ter ве zamenjala z oživljajočo toploto, Ono »nekdanje« se je prebudilo v njegovi duši. Zatrepetal je, se prekrižal, nato je s trepetajočimi rokami prijel podobo, jo pritisnil k sebi in drgetajoče ustnice so pobožno zašepelalo že pozabljeno molitev: »Oče naš, kateri si v nebesih.. .< Iz oči so se mu vlile pomirjajoče solze, nezavestno in nasilno se je iz njegovih prs izvila samoobtožba zločinstev in bogo-kletštev. Ko je končal to strašno spoved, je drhteče poljubil obličje nebeški zaščitnici svojega detinstva in zaprosil jo je boječe in zaupljivo: »0, reši me strašne smrti I... Daj mi mirno in nesramoino smrt.« Za pozemeljsko je ni prosil. Skupno s poživljeno vero je prišlo kesanje, uda-nost, tolažba in s tem čudovita mirnost, ki ga je obšla mesto prejšnjega strahu pred smrtjo. Neznano brezno ga ni nič več plašilo, бај je plavala duša k svoji nebeški Rešiteljici. Ona ga bo rešila. Ona mu bo pomagala ... Kako? Ni vedel, pa jo bil vendar miren in nič več ni dvomil nad Njeno pomočjo. Dušni nemir je še bolj vzplamtel. — Zemlja, strašni »jutrk... vse se je razta-jalo in se zgubilo v temno daljavo.'Omotica se ga je polastila in Marijino obličje je oživelo, izstopilo iz okvirja. Kakor živa je stala na ognjenem oblaku, položila j? na njegovo srce svojo sveto roko in mu rekla: »Pojdi, naznani materi svojo rešitev v vlačilo za njeno vero.* »Unita« in »Giustizia« in uničili vozila in vse Izvode listov. Milanski fašisti 90 dalje udrli v stanovanje poslanca Buffonija, tam vse opustošili, knjige in listine pa zmetali na cesto. Podobno so gospodarili fašisti po socialističnih in popolarskih društvenih prostorih in zadrugah. — V Val Polcevera v Llguriji, dalje v Monzi in po drugih krajih eo fašisti udrli v katoliška delavska in socialistična društva in vse opustošili. V, Piši so fašisti umorili tipografa R indija. LEP VOLIVNI USPEH TIROLSKIH NEMCEV. Tirolski Nemci so se ob volitvah sijaj, no držali. Oddali so za svojo listo 81.920 glasov. Izdajalcev skoro ni bilo med njimi. Da fašistovski teror v Tirolah ni bil dosti manjši nego drugod, pove dejstvo, da so fašisti v Brunecku zlostavljali in ranili nemškega poslanca barona Sternbacha in 30 drugih Nemcev. 300 nemških volivcev vsled fašistovskega nasilja ni moglo izvesti svoje volivne pravice. — Nemci dobe 2 poslanca. Načrt za sanacijo Nemčije. Bruselj, 10. aprila. (Izv.) Poročilo iz. vedencev o sanaciji Nemčije je napravilo tukaj dober vtis. Poudarja se, da poročilo tvori dobro podlago za praktično rešitev, vendar pa ee ponekod poudarja, da bodo pogajanja vsled različnosti angleško-fran-coskega vidika zadela na izvestne težkoče. Pariz, 10. aprila. (Izv.) Oficijelni krogi so s poročilom ekspertov zelo zadovoljni. V petek se zbere reparacijska komisija, da se glede poročila izmenjajo mnenja. ^asfungton, 10. aprila. (Izv.) Oficielnl krogi o svojem vtisu glede poročila ekspertov ne dajejo nobenih izjav. Vendar pa so prepričani, da bodo zavezniki stališče ekspertov sprejeli Berlin, 10. aprila. (Izv.) Oficielni krogi izjavljajo, da tvori sporočilo ekspertov godno bazo za diskusijo, dasi so nekatere številke previsoko preračunane. Na vsak način se bo poročilo temeljito pretresalo. NEMŠKA DISKONTNA BANKA. Berlin, 10. aprila. (Izv.) Danes se je tu otvorila diskontna banka, utemeljena na podlagi zlate valute. SPOPADI V ANGLEŠKEM PARLAMENTU London, 10. aprila. (Izv.) V spodnji zbornici je prišlo med bivšim lordom admiralitete Атегујет in nekaterimi člani delavske stranke do • hudega prerekanja, naposled pa celo do zmerjanja in dejanskih spopadov, kakor se redko zgode v angleški zbornici. Ozračje je zaradi odpora reakcije proti socialnim predlogom delavske stranke zelo napeto. 1. MAJ V MADRIDU. Madrid, 10. aprila. (Izv.) Direktorij je dovolil delavskim organizacijam praznovanje 1. maja. NOVE PUŠKE NA ČEŠKEM. Praga; 10. aprila. (Izv.) V češkoslovaški armadi se uvede nova repetirka sistema Maueer, ki bo zamenila sedanje manlicher-ce. Tudi S-patrone se odpravijo in nadomestijo z novimi. STINNES0VA BOLEZEN. Berlin, 10. aprila. (Izv.) Stanje Stinne-ea se je nekoliko izboljšalo in upajo, da pa-cijent ostane pri življenju. SMRTNA OBSODBA V RUSLJL Moskva, 10. aprila. (Izv.) V procesu zoper revolucijski «akcijski odbor« se jc Svetloba je ugasnila, svetla prikazen je na mah izginila, zavrtelo 9e mu je v glavi kot da je nad breznom in izgubil je zavest... V stari, majhni cerkvi poleg jetnišnl* ce je klečala pred podobo Matere božjo starka v žalni obleki. Sklenila je roke, dvignila pogled k podobi in tako goreče molila, da se je njena duša dvignila od tal, da bi nesla svojo prošnjo k tronu večnega usmiljenja. Kar ji dahne v obraz sunek ledenega vetra in ona zatrepeče. Odtrgana od molitve je začudeno in prestrašeno zagledala siv oblak, ki se je dvigal od tal nekako dva koraka od nje in se hitro izobličil v človeško postavo. Postava je bila lahka kot senca in spoznala je v nji svojega sina. V njegovih očeh, ki so bile uprte v njo, je gorela prejšnja čista ljubezen do nje in dobro znan radosten glas se je oglasil, kakor da doni iz daljave: »Rešen sem, mati. Spreobrnil sem ee in prosil bom rešitve iz pogube svojim bratom, ki so zaslepljeni, kakor sem bil tudi jaz zaslepljen. Za vse to se moram zahvaliti tebi. Hvala, Gospod naj te blagoslovil« »Peter, dete moje,« je zaklicala bedna mati in pala v nezavest * Ko so zjutraj prišli po obsojenca, eo ga našli mirno ležečega na tleh; k preom je krčevito pritiskal sliko Matere božje. Zdravnik ie ugotovil, da mu je počilo srce,,.. P- T. izrekel danes pravdorek, in sicer so bili i 4 obtoženci obsojeni na smrt, ostali na ječo od 1—10 let, eden pa je bil oproščen. Trgovinska pogajala z Stalijo. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Tretja sekcija delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe z Italijo je danes razpravljala o obmejnem prometu in o skupini obmejnih postaj, kjer se ima vršiti carinska in politična kontrola. Tozadevna konvencija se v glavnem strinja s sporazumom o tranzitu preko Južne železnico in deloma z odredbo, ki govori o skupni postaji na Reki. Odprto je ostalo vprašanje glede krajev, kjer naj bi stale te obmejne postaje. PREDAVANJE 0 UKRAJINCIH. Zagreb, 10. aprila. (Izv.) Na poziv ruskega krožka je predaval danes na vseučilišču priznani ukrajinski publicist g. Šev-бук o ukrajinskem narodnem gibanju in o najnovejši ukrajinski literaturi. Predavanja ee je udeležila v obilnem številu hrvatska inteligenca ter več vseučiliških profesorjev. G. Ševčyk je znan kot bojevnik za svobodo Ukrajincev in je pristaš slovanske vzajemnosti. Predavanje je bilo informativnega značaja ter se smatra za začetek po-mirjenja in ožjega sodelovanja med Rusi in Ukrajinci, ki bivajo pri nas kot emigranti. KALOGJERA. Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes dopoldne je obiskal ministra za vere dr. Vo-jislava Janića verski odpadnik in sedanji starokatoliški škof Marko Kalogjera. Poskušal je, da bi iz katoliškega proračuna dobil plačo in dnevnice, kakor katoliški škofje. Minister za vere Vojislav Janić ni mogel tej njegovi želji vstreči, ker se v državnem proračunu ne nahaja nobena postavka za starokatoliško cerkev. Kakor izve vaš dopisnik, je Marko Kalogjera o priliki svojega bivan ja v Belgradu dajal v ministrstvih izjave, v katerih je preklical svoje pisanje v splitskem »Jugoslovenskem narodu«, kjer je branil politiko Radiča. Spor rarfi rte armade. Zadnja seja moskovske vlade je sprožila dolg in vroč prepir o »nacionaliziran ju rdeče armade«. Komunisti desničarji zahtevajo, da bodo nastavljeni vsi častniki iz carske dobe, naj so sedaj v Rusiji ali v emigraciji. Častniki, kateri stradajo, ker ne morejo izvrševati svojega poklica, pomenijo izgubo za državo, katera jih je izšolala. Vlada se naj ne briga za politične nazore častnikov. Zarote pa se lahko preprečijo s tem, da ostane vodstvo armade, njen štab, v komunističnih rokah. Široka amnestija bi utegnila zmanjšati ogorčenje proti centralni vladni eksekutivi, ojačila bi vojsko in ji dala narodni značaj. To bi nagovarjalo razpoloženju množice. Ta načrt, s katerim je nastopil komisar za zunanjo trgovino Kra-sin, je naletel na odkrito sovra Ivo Stulina in Zinovjeva. Z ozirom na to se govori v Moskvi, da bo moral Krasin delati pokoro za svoje nagnjenje k opoziciji. Bržčas bo dobil kmalu povelje, da oboli. ■ ■ввввпвоаввшваЕШКИСЗЕгшв V soboto m akademijo v Ljudski dom! иввдваиаввивгетагетадпсшрипдиа^ Volivce imenuje slovenski uvodničar »Jutra« odslej »birače«. Tako se počasi v demokratski »štampi« izobrazuje novi ju-goslavenski jezik. Za žganjarje se uvede, kakor čujemo, spričo pomanjkanja tozadevnega srbskega izraza nič menj preg-nantna beseda »šnopsbrideri«, ki se baje rabi v Belgradu. Politično vesti. 4- »Državna kriza«. Kadar so g. Pašiču majejo tla pod nogami, tedaj išče zunanjepolitičnih zapletljajev, da se more potem predstaviti kot rešitelj domovine. Tudi v sedanji krizi Pa-ićeve vlade je bilo v režimskem časopisju čitati o strašnih nevarnostih, ki da pretijo državi od strani Bolgarije. Mi tem vestem vsled izkušnje nismo verjeli in smo to svoje mišljenje tudi napram javnosti izrazili. Naknadno potrjuje vse to »Slobodni dom«, ki poroča, da jo bil pariški poslanik Spalajkovič, znani pristaš Pašičevih metod, trikrat poklican k predsedniku francoske vlade Poincareju. Vsakokrat je Poincare zahteval od njega, da naj se Bolgarska pusti pri miru, ker sicer Francija no more niti najmanj računati na vstrežljivost Angleške z ozirom na Nemčijo. Opozicionalni blok je pa s prihodom poslancev HRSS v Belgrad postal dovolj močan, da je Pašiču izpodmaknil parlamentarno večino in s tem onemogočil njegove nevarne eksperimente z državo. Te Paši-čeve politične metode so državo po vsem zunanjem svetu popolnoma disreditirale in povsod gledajo na našo državo kot na izrazito balkansko tvorbo, ki ji ne gre nobena vera in s katero ni dobro imeti kakega opravka. Takšno lice ima v resnici »državna kriza«, o kateri je pisalo režimsko časopisje z namenom, da se prepriča višji državni faktor, da je brez Pašiča država v nevarnosti. Dopisi. SLIKA RAZMER. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju stanuje v svoji hiši od julija 1. 1919. šestinštlrideset-lelni železniški nadrevident Fr. Šegula, rojen na Prevaljah in pristojen v Slome pri Ptuju. Mož je upokojen, živi pa takorekoč v večnem nepokoju. Do I. 1919. je — skozi 22 let — služboval pri južni železnici, na različnih krajih, nazadnje v Beljaku. Ker so se 1. 1919. začeli znani boji za nesrečno Koroško deželo, je dobil od Nemškega Narodnega sveta ukaz, da naj organizira nemški Volkswehr (tolpe, ki so preganjale in pretepale Slovence). Vkljub temu, da je bil odgojen v popolnoma nemškem duhu — obiskoval je nemško ljudsko šolo in nemško realko v Celovcu — in slovenskega jezika nezmožen, je z ozirom na slovensko pokolenje in pristojnost v Jugoslavijo ostal zvest slovenskemu rodu in domovini in je poziv nemškega Nar. sveta odklonil. S tem je pa tudi zapečatil svojo bodočnost. Že čez malo dni je dobil od zanesljivih prijateljev iz Celovca migljaj, da se naj umakne iz Koroške, ker ga imajo gotove in vplivne osebe na sumu kot jugoslovanskega vohuna. Pa tudi od mestnega urada v Beljaku je dobil poziv dne 16. junija 1919, da mora do 1. julija pospraviti svoje stvari in mesto zapustiti. Ker so v tem času naše čete zasedle Celovec, se je najprej ondi naselil, kjer je imel njegov oče kot upokojen železničar svojo hišico. Z odhodom naših čet iz Celovca mu je pretila nevarnost, da ga zgrabijo in internirajo v Spi-talu, zato se je še pravočasno umaknil in preselil v Sv. Lovrenc v hišo svoje matere, katero pa je dala še za časa svojega življenja prepisati na njega. Prosil je večkrat za službo pri železnici, a mu je bila vsaka prošnja zaradi neznanja slovenskega jezika odbita. Nato je prosil za pokojnino, katero je po dolgem moledovanju končno dosegel. Živel je mirno s staro in bo-lchno materjo in se brigal samo za svoj sadni vrt in svoje skromno gospodarstvo. Upal je tudi, da se mu v zdravem, planinskem kraju zrahljano zdravje zopet zboliša. Omeniti je treba, da je bil Š. kot železniški uradnik posebno zadnje mesece pred razsulom Avstrije vsled pomanjkanja osobja z delom tako preobložen, da je dobil tifus in obolel na živcih in se mu nasledki teh bolezni še danes poznajo v tem, da mu vsako razburjenje močno škoduje. Pa to mirno življenje ni dolgo trajalo. Kakor splošno vsi begunci, je tudi Š. moral začeti okušati, kaj se pravi biti begunec. Začelo se je rovati proti njemu in ugodna priložnost za prepir se je takoj našla. Okrožno sodišče v Mariboru je naročilo županstvu v Sv. Lovrencu, da mora za neko stranko preskrbeti stanovanje. Dasiravno so bila primernejša stanovanja na razpolago (kar se da dokazati), je župan na nasvet občinskega sluge odredil, da se naj ta stranka (F. E.) preseli v hišo Franca Šegule. Ko je Šegula za to odredbo zvedel, je ves razburjen z ostrimi besedami v tržki pisarni proti temu ukrepu ugovarjal. Radi tega je prišel dne 7. januarja 1922 župan v spremstvu orožnika pregledat njegovo hišo, ali je kakšna soba prazna in za stanovanje pripravna. Š. je bil ta dan zelo potrt; iz Celovca je dobil brzojav, naj takoj pride, ako hoče očeta živega videti. Zagle-davši orožnika v polni bojni opravi, mu vzkipi jeza in vname se hud prepir, ki pa se končno poleže in Š. pokaže zahtevano sobo, katero orožnik na prvi pogled spozna za stanovanje neporabno. Stvar pa s tem ni bila pri koncu. Š. je bil naznanjen sodišču zaradi besed, ki jih je izgovoril razdražen v tržki občinski pisarni, ki pa niso bile tako mišljene, kakor so jih tožitelji razlagali. Da bi cela zadeva bila še bolj podprta, je žandarmerijska postaja dne 9. marca 1922 po poveljniku Jos. Mušiču dala na okrožno sodišče izjavo, da je župan pri več posestnikih pregledal stanovanja, pa nikjer ni bilo kaj primernega na razpolago. Kako je poročilo žandarmarije odgovarjalo resnici, spričuje najbolj to, da je v stanovanju gospe L. P., ki je bilo dvakrat pregledano a vselej neporabno najdeno, dalje časa stanoval direktor Z. iz Švice. Pozneje se je v to stanovanje preselil upokojenec g. M. M. z gospo in dvema hčerkama. Ali ni čudno, da je stanovanje, v katerem zamore stanovati direktor, oziroma upokojeni nadučiielj, za navadnega mizarja preslabo? Ta pomanjkljiva izjava orožništva je tudi največ pripomogla, da je bil Š. pri okrožnem sodišču v Mariboru dne 14. aprila 1922 po § 104 krivim spoznan, pa vsled olajševalnih razlogov po § 62 obsojen na 200 Din kazni ali dva dni zapora. V tem času je Š. pokopal svoje sta riše, najpoprej očeta (10. jan. 1922) in poldrugo leto pozneje mater, Ako bi kdo mislil, da je Šegulova zadeva z obsodbo pri sodišču končana in da ga bodo poslej pustili na miru, se jako moli. Glavno dejanje te balkanske igre se je letos znova za-i čelo; pa še veliko huje, kakor predlunsMm. Dne 24. marca t. 1, malo čre?. poldne re pojavi pred Šcgulo, ki se jc mudil na dvori- šču, orožniški komandir z nasajenim bajonetom in dvema občinskima odbornikoma. Na vprašanje, kaj mu hočejo, pove orožnik, da so prišli pogledat in spremenit odvišno stanovanje. Š. se je že preneuinno zdelo, da zopet pridejo zaradi stanovanja, katero je ravno isti orožnik že pred dvemi leti zavoljo pira-vih podnic in trhlih podbojev označil za neporabno. Zato odvrne orožniku, da v tej zadevi ne bo zgubljal besed, gre v hišo in vrata od znotraj zaklene. Nato so celo popoldne trije orožniki s puškami v rokah hodili okrog hiše in klicali Š. naj jim odpre. Ker Š. ni odprl, mu zapreti komandir, da bodo zopet prišli in mu s silo v hišo vdrli. In vse to se je godilo v trgut tik okrajne ceste, da so mimoidoči začudeni postajali in ugibali, kakšen tolovaj mora biti v hiši, da ga kar trije orožniki oblegajo. Proti večeru istega dne je šel eden Še-gulovih sosedov k županu in orožnikom prosit, da bi se s Š. ne postopalo tako kruto, ker se lahko vsa stvar mirnim potom opravi. Oro~niški načelnik je obljubil, da naslednji dan, ker je praznik, ne bnema para«. Ekse-kutorji iztirjavajo z vso brezobzirnostjo poleg visokih davkov kot poseben davčni pribitek prejšnje deželne doklade in jih odpremljajo tja preko v vedno prazne režimovske blagajne. Da bi pa izpolnjevala svoje plačilne obveznosti, tega radikalna cincarija ne pozna. Radovedni smo, koliko časa bomo morali čakati, da bo kaka komisija strokovnjakov to zadevo vzela v roke. Čas bi tudi že bil, da bi se — v šestem letu našega ujedinjenja — že vendar uredilo izplačevanje kuponov bosensko-hercegovskih deželnih posojil. Merodajni činitelji, ganite se in spravite te zadeve v tir! Državnemu kreditu tako brezmejno zavlačevanje in odlašanje izplačila likvidiranih terjatev neizmerno škoduje. Ako teh balkanskih metod ne bo konca, si bo v prihodnje vsakdo temeljito premislil, proden bo podpisal kako novo državno posojilo. — Venia legendi za teološko fakulteto v Zagrebu je dobil predstojnik škofijskega urada v Djakovu dr, Andrija Živkovič. — Pregled kmetijskih ustanov v Sloveniji. V Slovenijo sta odpotovala iz ministrstva za kmetijstvo in vode kabinetni načelnik Stojan Špadijer in tajnik Dušan Putnikovič, da pregledata delo vseh državnih kmetijskih usta- I nov v Sloveniji. — Osebne izpremembe v prosvetnem ministrstvu. Za kabinetnega načelnika v prosvetnem ministrstvu je imenovan Vladimir Janković, doslej tajnik v ministrstvu za agrarno reformo. Dosedanji kabinetni načelnik Jo-van P. Jovanović je imenovan šefom v odseku za zunanjo uredbo šolskih zgradb pri oddelku za osnovni pouk. Za načelnika personalnega odseka na tem oddelku jc namesto Milana Popoviča imenovan Milan Rabrer.ovič, dosedanji šef statističnega odseka v prosvetnem ministrstvu. — Občni zbor »Sindikata novinarskih Eotrudnikov« v Belgradu, Dne 6. t. ra. sc jc vrSil prvi občni zbor časnikarskega sindikata v Belgradu. Poročila funkcionarjev so nagla-šala, da c c je vse delo osredotočevalo na materialno pomoč članom in stabilizacijo organizacije. V debati so čtani zahtevali, naj se sindikalna oblika organizacije čim ostreje povdari in izdela. Novoizvoljenemu odboru so I naročili, naj stopi v stik z organizacijo iipo- ! graiskih aclavcev icr doseže z njo sporazum za medsebojno pomoč v borbi zn stanovske pravice. — Iver dnevnega reda niso moj£li Vi ali jaz! »Torej postopate z menoj kakof z Gorriežem,« reče Š; nakar odvrne načelniki •Še slabši in nevarnejši ste, kakor Gornežij (Miha Gornež je bil daleč okrog znani tat katerega so lansko jesen lovci ujeli v njego^ podzemeljski votlini in ustreljenega v mrtvafr nico prinesli. Ali se je ustrelil sam ali so gi ustrelili lovci, je še dosedaj nepojasnjeno.) V taki poziciji jc stal ubogi Š. več kot pol ure, doklej- ni tretji orožnik pripeljal dveh občinskih odbornikov, od katerih je pa eded hotel takoj oditi, ko je videl, s kako brutalno silo se tukaj nastopa. Š. sam ga je s povzdig. njenimi rokami prosil: »Prosim vas, oetanitq vendar in rešite mi življenje!« Posebno silo* vit je bil novodošli žandar in je prav po bali kansko preklinjal: »Jebem ti avetca i .., A Šli so v hišo, pregledali in premerili va< prostore in končno zmagoslavno odkorakali. Nastane vprašanje, kaj je prav za prav vzrok opisanih dogodkov, kakoršnih dozdaj pri nas nismo bili vajeni?! Z gotovostjo se lahko trdi, da vzrok vee» mu temu niso ne stranke brez stanovanja, n« stanovanje, ampak gre zgolj za osebo. Člo* veka, na katerega imam piko, treba tako dolgo Šikanirati in dražiti, da mu zmanjka potrpežljivosti in končno vzroji; tedaj pa z žan-darji nad njega, da pride s postavo navzkriž in se mu naloži denarna in zaporna karee. Kakor jc bil Nabot napoti Abahu, tako j« upokojeni žel. nadrevident, sedaj posestnik in splošno spoštovan tržan g. Fr. Šegula na poti nekomu, ki pri vsaki politični nevihti menja svojo narodnost, pa je vseeno vpliven in ugleden gospod. — In orožniki! Ali so rea zato nastavljeni, da gredo z orožjem na človeka, ki mu ne morejo nobenega drugega zločina očitati, kakor da brani svojo lastnino in svobodo proti neopravičenemu in nepotrebnemu nasilju? Neoboroženemu človeku zalučati v obraz besede: »Živ ali mrtev! Jaz ali ti!« smrdć po krvi. Raznovrstni tatje pa brezskrbno hodijo po svojem poslu in mirno uži-t vajo sad svojega truda. Ni se jim treba niče-' sar bati, saj državi niso nevarni. novice. izčrpati, se zborovanje nadaljuje prihodnje nedeljo. Gre za izpremembo pravil in za resolucijo o razmerju med sindikatom in novi* narskim udruženjetn. — Arheolog Rausch na Balkana. Te dnt se mudi v Belgradu ravnatelj dunajskega ar-* heološkega inštituta, vseučiliški profesor E Rausch, ki zbira podatke za neko novo delo i Prof. Rausch popolnoma obvlada srbohrva. ščino. Iz Jugoslavije odide dalje v Grčijo. — Nova tarifa za grafike in knjigovez« Minolo nedeljo je zborovala v Belgradu organizacija grafikov in knjigovezov Izvolili so odbor, ki naj poskrbi za sestavo komisije, katera naj izdela novo tarifo. — Z Viča. Ni vzgojevalno, ako dajeje starši potuho otrokom, a naravnost pohujševal-no pa je, če iščejo še zasloni he v političnih listih na tak način, kakor ga kaže notica »Srednjeveški pedagog« v »Jutru« št, 87. Resnici na ljubo naj pa povemo, da ni res, da bi bil učitelj J. odvedel enega svojih učencev na podstrešje šolskega poslopja in to iz enostavnega razloga, ker so vrata v podstrešje zakljenjena in vrhu tega še železna, ključ pa hrani šolski vodja Sicer pa bodo zadevo presodili novodobni pedagogi in sodniki. Toliko v pomirjeuje hujska-jočim in nahujskanim, ki hočejo po kaznovanju »neznatnega pregreška« doseči neple-menite namene. — Svarilo. Zadnjih šest tednov se vedno bolj pogostokrat dogaja, da se zgubljajo pisma, oddana v Trstu in okolici (torej pisma, ki prihajajo v Jugoslavijo po južni železnici) na svojce v Jugoslavijo in to zlasti pisma, v katerih je bilo priloženih nekaj lir. Večinoma so bila pisma in lire namenjene dijakom za potnino ali druge manjše a nujne izdatke. Gotovo se zopet nekje krade. Opozarjamo svojce v Italiji, naj ne pošiljajo denarja v navadnih pismih, oblasti pa, da korenito iztrebijo tudi te vrste tatove. — 75letnica zagrebškega ženskega učiteljišča. Žensko učiteljišče usmiljenih sestra v Zagrebu praznuje letos 3. in 4. maja 75let-nico svojega obstoja. Zavod je eno najstarejših ženskih učilišč v Jugoslaviji ter je starejša učiteljska generacija izšla s tega zavoda. Vrše se priprave za proslavo jubileja. — Staniča za pobijanje alkohola v Belgradu. »Vreme« poroča o prvi protialkoholni postnji v naši državi, nameščeni na Vračam v Belgradu. Tu je ministrstvo za narodno zdravje postavilo celo kolonijo lesenih h|š (došlih iz Nemčije na račun reparacij), v ka-lorih je namestilo svoje laboratorije in institute. Zadnja hiša nosi naslov: Staniča za suzbijanje alkoholizma. V čakalnici stanice je pritrjen čl. Д66. zakonika srbskega carja Dušana iz leta 1249. in 1354., ki določa, da se pijancu, ki koga v pijanosti težko rani. izkoplje eno oko in odseka roka, za manjše poškodbe pa naSteje 100 udarcev po podplatih in nato vržo v temnico. Srednjeveški zakono. dajalec ni poznal šale! — Šef stanice je dr. Ivo Ktihn, ki je protialkoholno delo in ustanove študiral v Ameriki. Dr. Kuhn je označil kot sredstva protialkoholnega dela poučevanje in propagando, rnzne socialno-higijenične odredtie in ustanove. Staniča sama bo potom policijo nadzorovala pijance in take, ki so v nevarnosti, da zapadejo pijanstvu. Vendar bo lo nadzorstvo popoluouia diskretno, tako da ga nihče opazil ne bo. Policijski agenti se bodo nepoznani v javnih lokalih pridružili pijancem in jih nagovarjali, da se oglasijo na proti-alkoholni stanici, toda trezni. Na stanici bodo najprej skušali zvedeti od varovanca vse osebne podatke in njegove razmere; potem bosta skušala vplivati nanj en pedagog (učitelj Nikola Gjurić) in šef stanice. Člani ab-stinenčnih društev imajo nalogo, da se pridružijo pijancem v javnih lokalih, jih spremljajo na njihovih potih in skušajo odvrniti od pitja. Bazen tega bo stanica čuvala nad družinami pijancev, ščitila njihove gmotne in moralne koristi in skrbela za dobro vzgojo otrok. Z no-toričnimi pijanci se stanica ne bo pečala; za te se zgradi posebno zdravilišče. Doslej je v etaničnem zapisniku zapisana ena sama varovanka 11 letna hčerka nekega krčmarja iz Homoljice v Banatu. — Božjastnica v ognju. 21 letna soproga tlatarskega delavca Alije Halačeviča v Sarajevu je včeraj o priliki božjastnega napada padla na mangalo — odprto turško ognjišče. Vneli so se ji lasje in obleka in v strašnih bolečinah je goreča planila na cesto, kjer se je onesvestila. Priskočili so na pomoč sosedje, a žena bo na posledicah najbrže umrla.c — Samomor v vojski. Kadet Moni Kajon, brat znanega sarajevskega židovskega odlič-ajaka, je vsled krutega ravnanja svojih predpostavljenih skočil z okna in si zlomil vrat. Njegovo stanje je brezupno. — Smrt zadnjih črnogorskih četaških vodij. Minole dni so orožniki v Nevidovem dolu v Črni gori trčili skupaj z zadnjimi tremi če-taškimi vodji: Ilijo Lakičevićem, Markom Milj aničem in Blagojem Vučićem. V boju, ki se je razvil, so ostali mrtvi vsi trije četaški poglavarji, tako da je Črna gora zaenkrat oči- j ščeua četaške nadloge. — Kot šiška drobno jajce je znesla kokoš dne 9. t m. v hospicu Sv. Duh ob Bohinjskem jezeru. Sodi se, da je samo rumenjak brez beljakovine. Ljubljanski občinski svet. Za včerajšnjo sejo občinskega sveta ljubljanskega je vladalo v vseh krogih prebivalstva živahno zanimanje, ker se je bilo razvedelo že tekom dneva, da pride na razpravo za Ljubljano velevažno vprašanje elektrifikacije Ljubljane. V zvezi s tem predmetom so pričakovali nekateri tudi neke druge senzacije, zlasU glede polaganja kabljev družbe »Elektra«, toda tozadevno nabita polna galerija ni prišla na svoj račun. Par minut po 6. uri otvori sejo župan dr. Perič^ H se pred prehodom na dnevni red spominja v toplih besedah umrlih bivših občinskih svetnikov ljubljanskih Viktorja Adamiča in ravnatelja Ivana gubica. Lep zadnji pozdrav je spregovoril tudi v čast nedavno umrlemu delavskemu voditelju Viljemu Bukšegu. Nato prečita dopis občinskega svetnika g. Če-lešnika, ki naznanja, da vsled svoje preselitve v Moste odlaga svoj mandat. — Na njegovo mesto pride kot občinski svetnik g. Č a k s, ki svoje mesto sprejme. Dalje naznani g. župan, da je ministrstvo prosvete pritožbo občinskega svetnika dr. Tominška glede ukinitve liceja zavrnilo ln odobrilo tozadevni sklep občinskega sveta oziroma njega potrditev od strani pokrajinske uprave. Kredit v znesku 10 milijonov kron za tlakovanje nastalih ulic je pokrajinska uprava odobrila. Ni pa odobrila kredita za zgradbo potrebnih novih Šolskih poslopij in tudi ne kreditov za zgradbo oziroma za popravo nekaterih kanalov, češ, da je treba te izdatke kriti iz rednega proračuna. Dovoljena pa je zvišana hotelska davščina in sicer od 20 na 80 odstotkov, toda pod pogojem, da dobi od poviška 14.67 odstotkov šolski sklad za go-stilničarsko šolo. Glede znanega defekta v mestni elektrarni, ki Je svojčas povzročil v javnosti precej razburjenja, je dal župan stvar takoj preiskati. Kot izvedenec je ugotovil prof. dr. Vidmar, da je bilo zelo težavno spoznati vzrok ognja, ki je napravil na stroju občutno škodo, da pa smatra, da se je nesreča dogodila naravnim potem. Izvedenec pa je ugotovil veliko obrabljenost in zastarelost važnih strojnih delov. Na mesto odstopivšega obč. svetnika g. če-lešnika so bili izvoljeni v socialno-politični odsek obč. svetnik Kralj, za zastavljalnico obč. svetnik Caks in v odsek za elektrarno obč. svetnik Mihevc. Za nova šolska poslopja. Proti zavrnitvi prošnje za dovolitev potrebnih kreditov za zgradbo novih šolskih poslopij je odločno nastopil obč. svetnik ravnatelj Jeglič. Po-vdarjal je, da ima Ljubljana danes mnogo premalo šolskih poslopij, tako da danes ne vemo več, kam bomo v najbližnji bodočnosti spravljali šolsko mladino. Res je sicer, da izdatki za šolska poslopja ne nesejo nobenih materijelnih obresti, toda gledati je treba tudi na d u S e v n i kapital, ki je mnogo važnejši od materijelnega. Z najemi raznih poslopij v šolske svrhe smo napravili že slabe izkušnje, s čemur bi vedel dovolj povedati mestni fizikat. Zato predlaga, da se prošnja za dovolitev posojila za zgradbo novih šolskih poslopij obnovi. Obč. svetnik T o k a n glede zgradbe novih Šolskih poslopij obžaluje, da pokrajinska uprava nikakor ne upošteva občutne brezposelnosti, kateri bi zgradba novih šolskih poslopij znatno odpomogla. — Predlog obč. svetnika Jegliča je bil soglasno Sprejet. ŽIVLJENJSKO VPRAŠANJE ZA LJUBLJANO. Pred prehodom na dnevni red stavi obč. svetnik g. O r e h e k sledeči nujni predlog: 1. Občinski svet ljubljanski skleni, dn se izvoli petčlanska komisija, obstoječa iz strokovnjakov inženerjev elektrotehnike in geologije, katera naj I čim preje še enkrat prouči elektrifikacijo meatne občine Ljubljana. 2. Člani te komisije naj bodo le oni strokovnjaki, kateri nimajo zagovarjaU lastnih projektov bodisi iz tehničnega ali gospodarskega stališča. 8. Vodstvu mestne elektrarne se naroča, da da tej komisiji ves tozadeven materijal na razpolago in da ji da tudi vsa potrebna toda strogo objektivna pojasnila. 4. Eventualnim ogledom, sejam in posvetovanjem te komisije smejo prisostvovati tudi zastopniki mestne občine, to je ravnatelj mestne elektrarne g. C i u h a in inžener g. Sonc, ter v to svrho pooblaščeni občinski svetovalci, toda le v informativnem smislu. 5. Ta komisija, katero je za njeno delo nagraditi, naj stavi mestni občini svoja strokovnjaška mnenja vsaj do 20. maja t. L na razpolago. — Svoj predlog utemeljuje s temi-le razlogi: >G. župan je ex presidio sporočil, da se je v mestni elektrarni pokvaril stroj s 400 konjskimi silami. Ta poškodba je nujno opozorilo, kako nujno ]e potrebno, da si čim preje na ta ali drugi način mestna občina zagotovi zadostno množino električnega toka. Ce bi se ta poškodba izvršila v zimskem času, ko je mestna elektrarna do skrajne meje obtežena, bi bil del Ljubljane v temi. V občinskem svetu svoječasnb izvoljena strokovna komisija ni več popolna. Iz nje so izstopili g. inž. dr. Vidmar ter tudi g. vseučiliški profesor dr. H i n t e r 1 e e h -n e r. Treba pa je, da taka komisija posluje, ter vsa vprašanja načina elektrifikacije objektivno presoja, kar pa je mogoče le tedaj, če člani te komisije pri enem ali drugem projektu niso zainteresirani. Članom te komisije morajo biti na razpolago vsi dosedaj predloženi načrti glede elektrifikacije mesta Ljubljane. Ozirati se jim pa bode seveda le na one, ki so tehnično dovršeni, ne pa na projekte brez vsakih proračunov glede naprave in rentabilitete. Da prisostvujejo komisijam tudi občinski strokovnjaki ter tudi lajiki občinski svetovalci, jo povsem razumljivo, ker hoče biti mestna občina o vsem vedno poučena. Istotako je razumljivo, dn se mora delo strokovnjakov izvedencev nagraditi oziroma plačati, za kar ima mestna elektrarna že predvideno postavko v proračunu za t 1., ni pa tudi še izčrpala postavke za ta namen predvidene v letu 1923. Ker je ves tozadeven materijal zbran in ker je nujno, da se prične z enim ali drugim delom čim preje, se je stavil rok do 20. maja 1924.« Nadalje izvaja občinski svetnik g. ftrehek: »Gospod župan nam je danes sporočil, da so stroji v mestni elektrarni zelo potrebni popravila ali pa izmenjave. To je dokaz, da je nova elektrarna za Ljubljano življenjska potreba. Imeli smo že posebno komisijo, ki naj bi proučila to vprašanje, toda ta komisija se je začela z izstopom dr. Vidmarja krhati. Zato predlagam novo komisijo, v kateri pa ne smejo sedeti ljudje, ki bi bili sami na podjetju zainteresirani, in drugič je treba te ljudi pošteno nagraditi, ker je denar tukaj. Za elektrifikacijo Ljubljane se dolgo ni nihče zmenil. Naenkrat pa so se začeli oglašati razni tehnični in gospodarski strokovnjaki, ki niso prirejali le anket, ampak so začeli sklicevati v te namen celo shode, kakor je bil zadnji v »Unionu«, ki ga je sklical g. prof. dr. Vidmar pod imenom »predavanja«, bilo pa je to »predavanje« v resnici le agitacija. Dr Vidmar je povedal v »Unionu« marsikaj dobrega. N. pr. da imamo premalo elektrike. To je vse res. So pa druge stvari, ki sem se jim naravnost čudil. Tako je dr. Vidmar na enem mestu obžaloval, da Save ne izkoriščamo, na drugem mestu pa je ugotovil, da je v Medvodah premalo vode! Tako »predavanje«- ni predavanje, jaz saj ga ne razumem. Dr. Vidmar je govoril tudi o Fali in rekel, da bi bila priključitev k Fali za Ljubljano nevarna. Toda tudi v Medvodah bi se dala napraviti elektrarna, če bi bil zraven privatni kapital! Take stvari se mi ne zde prav jasne in niso čisto »fair«. Zato smatram, da je bilo dr. Vidmarjevo predavanje pravzaprav le političen shod. Za Ljubljano je pri boju med Falo in Medvodami važno vprašanje: Ali naj bo Ljubljana glede preskrbe z elektriko samostojna ali odvisna od velekapitalističnih družb? Več strokovnjakov je izjavilo, da je projekt za elektrarno v Medvodah dober, dr. Sernec in dr. Vidmar pa sta govorila tako, kakor da gre le za »Elektro« in Falol Fale ne moremo podpirati, ker jo ima v rokah tuj kapital. In zelo verjetno je, da bi Fala takaj vprašala, po čem so Medvode, če bi se Ljubljana odločila za Falo. Družba »Elektra« pa je samo predhodnik Fale. Da Fala na svojo ponudbo ni dobila niti odgovora, to je res. Pogoji so bili namreč naravnost nesprejemljivi, drugič pa bi Ljubljana postala popolnoma odvisna od tujcev. Ljubljana se brez elektrike industrijsko ne more razviti, brez industrije pa bodo Ljubljančani reveži. Zato prosim, da se predlogu prizna nujnost. Zagovor obč. svetnika dr. Vidmarja. Obč. svetnik prof. dr. Vidmar odgovarja na izvajanja obč. svet. g. O r e h k a • »Na vse, kar se je doslej govorilo, bi najraje molčal. Ne morem pa požreti mirno očitka, ki mi ga je vrgel v obraz g. predgovornik, da namreč moje postopanje ni bilo »fair«, t j. čisto in pošteno. Kaj takega mi še nikdar ni nihče očital. Jaz sem doslej redno odsvetoval od stvari, ki so po mojem prepričanju za Ljubljano pogubne. To povem lahko z mirno vestjo. Očita se mi, da favoriziram »Elektro«? Jaz sem ponovno izjavil, da smatram svoj pose! za končan, ko bodo imeli ljudje dovoli elekt- ričnega toka na razpolago. Jaz izjavljam na svojo častno besedo, da od »Elektre« nimam niti ene delnice. Jaz sem dolgo molčal o vseh projektih. Pred nakupom Medvod sem svaril že januarja meseca in sem imel prav. Glede »Elektre« je bila izrečena pritožba, da hoče »Elektra« dajati tok le vele-podjetjem. To ni res. V ponudbi, ki sem jo stavil mestni občini, je povedano več. Jaz dalje nisem rekel, da so Medvode nerentabilne pod vsakim pogojem. Povem le, da se danes skuša vsaka banka otresti vodnih električnih naprav, »Elektra« pa se je ustanovila, da dobi naša industrija dovolj toka, dalje da dobe delavci delo. Kot privatna družba pa »e je ustanovila zato, ker bi še danes naprave ne imeli, če bi jo bila zidala kakšna javna korporacija. Ako pa hočete ponovno komisijo, vam svetujem, da ne izvolite ljudi, ki so zastopniki inozemskih električnih tvrdk. Župan dr. Perič: Gospodu dr. Vidmarju odgovarjam toliko, da smatram, da dela on za »Elektro« preveč z občutkom. Jaz sem za to, da nam »Elektra« pomaga s tokom. Pogoji pa niso bili dobri. Določeno zlasti ni bilo, koliko toka bi nam dajala, dočim je stalo v ponudbi »Elektre« na Maribor, da dobi od Save lahko toliko toka kolikor ga hoče! Izjava župana dr. Periča je vzbudila vsestransko zanimanje. Zlasti beseda »Sava« je vzbudila napeto radovednost Dr. Lemež izjavlja v imenu svojega kluba: »Mi smo stali doslej v boju za ljubljansko elektriko ob strani in gledali, kako se bore velekapitalisti med seboj. Dr. Vidmarju namreč ne morem verjeti, da bi bila »Elektra« ustanovljena samo v namenu ljudem pomagati iz stiske, ampak ustanovljena je pač, da nese obresti in profite. Za elektrarno v Ljubljani se velekapital danes bojuje. Ali se bo pa dolgo bojeval? Vse kaže, da se bo ta kapital kmalu zvezal in združil in z združenimi močmi ljudi odiral. Takega kolonijalnega suženjstva pa se moramo braniti z vso silo. Brez kapitala pa končno ne pojde. Gre le za to, kako pridemo prej ali bolje do potrebne električne energije. Predlagam, da se najprej razširi sedanja kalorična centrala, potem pa naj se zgradi vodna naprava. Glede »Elektre« predlaga, naj se pogajanja i njo obnove. V svojem odgovoru dr. L e m e 2 u ugotavlja dr. Vidmar, da sta si on in dr. Lemež kot idealna človeka zelo blizu, čeprav sta si politično skrajno nasprotna. Dr. Vidmar je mnenja, da bo domači kapital še vedno boljši kot tuji, ker bo zaposlil domače delavce. (Klici na levici: Vse eno jel) Občinski svetnik Rupnik se strinja s predlogom dr. Lemeža, naj se ne pretrgajo vse vezi z »Elektro«. Glede strokovnjakov je mnenja, da bi bilo najbolje poklicati inozemce, da ne bo v stvarno razpravo vpleten tudi politični moment, kar je med Slovenci neizogibno. Glede hitre preskrbe z električnim tokom pa je mnenja, da bi bilo bolje, napraviti najprej kalorično centralo, potem pa šele v 10 do 15 letih magari začeti z vodno napravo. Jako živo in temperamentno je včeraj nastopil obč. svetnik Tokan. Proti dr. Vidmarju obrjen pravi, da se mu dr. Vidmar ne zdi dovolj objektiven, ker ravno »Elektro« tako for-sira, savske projekte pa tako pobija. To je dr. Vidmar pokazal na shodu v »Unionu«, in govornik se ne more znebiti vtisa, da je hotel dr. Vidmar v »Unionu« ljubljanskega župana nalašč omalovaževati, proti čemur mora cm odločno protestirati. Dr. Vidmar je dejal — govori obč, svetnik Tokan dalje — da je Fala za nič. Res je vsaj to, da se je Maribor brani, čeprav je le 10 kilometrov oddaljena. Zakaj bi bila potem Fala dobra za Ljubljano? Dr. Vidmarju se dalje ni zdelo prav, da so mu očitali nekaj, kar ni »fair«. Jaz sicer ne znam angleški, ampak toliko že znam, da vem da ni »fair«, če kdo komu pod zemljo, ki ni njegova last, zvrta rovi Če je le en kvadratni meter moja last, je ta meter moj tudi v globino, magari doli do pekla. S tem dejanjem se je dr. Vidmar postavil na stališče skrajne levice, ki pravi: Vzemi, kjer je, in daj, kjer ni I Zato razumem, da sta si z dr. Lemežem jako blizu. Govornik se nato dotakne časopisne. gonje proti sedanji večini. Opozarja na Zagreb, kjer bi tudi imeli ljudje dovolj vzroka zabavljati nad občinsko upravo, pa tega nihče ne stori, ker vsi ljubijo svoj Zagreb. Napadi na sedanjo mestno upravo nekemu časopisju ne dela časti. O dr. Vidmarjevem shodu v Unionu pravi, da bi bilo bolje, če bi ga ne bilo. Dr. Vidmar je s tem shodom mnogo izgubil. Govorniku so ljudje po shodu rekli: »Ali si slišni, kako jih je »vle-kel1 mmaculata« 12 Marijinih peami za mešani zbor. Part Din 20, glas po Din 4. Kogoj, Marijine pesmi raznih slovenskih skladateljev za mešani zbor. Part Din 16, glas po Din 6. Laharnar, šmarnične pesmi za mešani zbor. Din 16. L e b a n , Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor. Din 16. — Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor. Din 20. Ljudski oder. ponavlja igro: »Pasijon« ali »Trpljenje ln amrt Jezusa Kristusa« šc v nedeljo 13. aprila ob 8. uri popoldne in v torek Д5. aprila ob 8. i zvečer. — Da bo občinstvu z dežele omogočeno posetiti to prireditev, se prične nedeljska predstav že ob 3. uri popoldne. Pri tem ima p. n. občinstvo ugodno priliko, da se more vrniti domov z večernimi vlaki. Ljubljansko občinstvo prosimo naj po možnosti blagovoli po-setiit zadnjo predstavo v torek zvečer. Predprodaja vstopnic vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ter dve url pred predstavo v Društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu L nadstropje. Narodno afedišče! DRAMA. (Začetek ob 8. uri zvečer.) Petek, 11. aprila: Zaprto. Sobota, 12. aprila: »Ana Karenina«. Premijera. Izv. Nedelja, 13. aprila: »Ana Karenina«. Izven. Pondeljek, 14. aprila: Zaprto. OFERA. (7ač?tek ob pol 8 uri ivečer.) Petek, 11. aprila: »Traviata«. Gostovanje ge Wesel-Polle iz Zagreba in tenorista Alfonza Waisar-ja iz Prage. Red D. Sobota, 12. aprila: »Plesni večer in MožiSek«. E. Nedelja, 13. aprila: Ob 3 popoldne: »Poljub«. Ljudska predstava pri znižanih cenah, izven. Pondeljek, 14. aprila: Modna revija. Izven. Gostovanje Alfonza Maiearja ▼ naši operi. Danes gostuje v operi »Traviata« tenorist Alfonz VVaisar iz Prago. G. Waisar je uicnoc prof. Bohu-mila Benonija v Pragi ter ga je naša gledališka uprava ravno na njegovo toplo priporočilo pozvala. da gostuje v operi »Traviata« in v »Brivcu S» vilskem« na angažma. G. Waisar je mlad in izredno inteligenten pevec, kateremu prerokuje njegov učitelj prof. Benoni še lepo umetniško karijero. Pri dariaSnji predstavi pojo vlogo Alfreda. Sprememba opornega in dramskega repertoarja. Danes ee poje opera »Traviata« za red D. Drama pa je radi generalne skušnje za »Ano Ka-renino« danes zvečer zaprta ter dobe abononti reda B, katerim današnja predstava odpade, vprizo-ritev veseloigre »Kamela skozi uho Šivankcc za-čotkom prihodnjega tedna. V soboto je v operi plesni večer baleta Narodnega gledališča in pan-j tomina ^Možiček« za red E, dočim dobe abonenti reda A operno predstavo v torek, dne 15. t m. V ; drami Je v soboto premijera »Ane Korenine«. Ljudska predstava v opornem gledališču. V opernem gledališču se poje v nedeljo popoldne ob treh priljubljena Smetanova opera »Poljub; in sicer kot ljudska predstava pri znižanih cenali. Na to popoldansko ljudsko predstavo opozarjamo posebno Doselnike z deželo v prvi vrsti lz ljubljan- ske okolice. Zunanjim poao laikom je poeot pred, itavo vsled dobrih železniških zvez lahko omogočen Ana Karenina. Ljubljanska drama vprizori Tolstojev roman »Ano Karenino«. Dra-< matiziral ga je g. Boris Putjata iu dramaUzn* cljo prevel g. Josip Vidmar. Ano Karenino igra ga. Nablocka, njenega soproga g. Skrbln-šek, grofa Vronskega g. Putjata. V nadaljnih vlogah nastopijo gg. Rogozova, Wlntrova, Vera in Mira Dauilova, Juvanova, Cesar, Tor-Cič, Medven itd. Recitira gospa Marija Vera, režira g. Putjata- Premijera bo v sobo-to, dne 12. t m., prva repriza v nedeljo, dne 13. t. m. Gonnodov Faust z Zlato D j u n d j e -i n a c kot Margareto nas je v marsičem pri-* jetno iznenadil. Najprej gdč. Djundjenac. Večkrat smo bili namreč zlasti z nastopi raznih; pevk manj prijetno iznenadeni. Tokrat smo nasproti vsaj rahlemu dvomu spoznali v gostu resnično dobro pevko, s posebno lepo, polnoi voljno žametno mehko, božajočo višino, dasi sta tudi srednja nizka in nizka lega dovolj jasni in izraziti. Kar dela njeno višino še bolj mikavno, je tista lahna, komaj zaznavna kor prena, ki daje glasu dražesten priznak iskrci nega čuvstva, nerazodete boli, globokih tajen, — Tudi igrala je dobro, da nismo opazili praznih kretenj brez vsebine. Za začetnico je to veliko. Tudi občinstvo se je tega zavedalo in mlado umetnico odlikovalo z obilnim, pri« srčnim priznanjem. — Dalje g. Kovač, ki se nam je 2e pred dobrim mesecem menda pri »Poljubu« zazdelo, da se jc začel izboljševatL Ta večer smo popolnoma zanesljivo ugotovili, da je svoje pelje izdatno izboljšal. Č« ostane v tej smeri in svoje grlo spravi popolnoma v pravi tir, si lahko obeta še lepih dni. Kot igralec bi marsikako stvar vsekako z večjim uspehom kar brez kretenj odpel. — G. Za-t h e y u se take-le vloge najbolj priležejo; dobro poje, dobro igra, osebnost, ki naj jo predstavlja, v njem vedno oživi v določen lik, ki se človeku čisto jasno vtisne v spomin. Ta večer je bil njegov Mcfisto nekajkrat narav--nost silen. In še gdčne Korenja k ovc jc prav, če se spomnimo; saj se ji drobna nitka njenega glasu vedno prijetnejc in izdatneje prede iz kar gibkega grla. Tako sc utegne še kaj dobrega nasnovati. Ga. Smolenskaja je bila v igri primerna; tudi g. Perko, dasi je ne-; koliko krhek, smo brez težav poslušali. Seveda jc vse daleko nadkriljeval g. Popov; kakor da se prikaže bliščeč velikan z neznanih svetov, tako učinkuje njegov nastop. Nič čudaf Kdo se pa more pri nas, razen Betetta, pcma-' šati s tako sijajnim organom, s tako dovršeno tehniko, s takim izrednim čuvstvovanjem, ko vsak ton živi, ko te ves večer ne obleti nifi rahla senca misli: ta ton, ta kretnja bi se mogla drugače bolje uveljaviti. Kako se jc razvijal pred koncem! Kakor ogromna ladja se je zagnal v valovje, pa ga vsa ogromna poplava v orkestru ni mogla zagrniti. Ali je potemtakem čuda, če sc je plosk usipal nanj kot toča7 — Orkester pod Matačičem je bil zelo prožen, zbor jc mestoma preveč suval, bese-i dilo je notam marsikje jako nerodno podlo-i ženo; ko bi dirigenti in korepetitorji sloven--ščino le malo poznali, bi pogosto z neznatno zamenjavo lahko vse trdote odstranili. — Ve-lika škoda je, da v operi ni pravih orgel, Saj nad tistim ubore harmonijem ni, da bi so človek znašal, toda da bi v tem ve'ikem pro^ štoru lc izdaleka nadomeščal orgle .., Prav ima letošnji »Pevec«, ki zahteva za opero prave orgle. Par oper sc malo manj razkošno opremi, pa bo opera imela pristne, izborne orgle. Kakšen učinek, ko se iz cerkve oglase mirni, veličastni zvoki polnih orgel! K. PLESNI VEČER »LEPE ODIS«. Odgovor »Jutranjim novostim«. »Jutranje- Novosti« navajajo v obrambo plee» ne umetnosti »Lepe Odisc sledeče argumente: 1. Odis je naštudirnla svoje plešo pod vodstvom proiesorja Godlevskega, baletnega plesalca dunajske dvorne opere. 2. Nastopila je v dvorani dunajske »Secesije* ter dosegla splošno in popolno priznanje zn svoje umetniško prednašauje, kar eo tudi priobčili de. nnjski časopisi. 3. Enako ugodno se je izraiilo vse berlinske časopisje po njonem nastopu v berlinskem »Eie. palast«. 4. V Londonu Je žela enako Veliko uspehe tet sta lista »Graphic« in »Sketch« prinesla njeno celo stran obsegajočo sliko itd. 5. Slika »Lepe Odis« visi v monakovslri p)Ww koteki. v potrditev svoje prvotno kritike, objavljen« v »Slovencu« z dne 13. marca t. 1. odgovarjam na zgoraj navedene točke. Odgovor na točko 1.: »Lepa Odis« je naSludf-rala svojo plese pod vodstvom prol. Godlevsekgo, o tem ne dvomim, a to pred ca. 10 loti. Kaj pomeni 10 let v umetniškem pojmovanju in naziranju ter v razvoju umetnosti, ve vsakdo, ki se le nekolika bavi z umetnostjo. Kaj pa pomoni 10 let v življenj« plesalke, to ni treba posebej omenjati. O tem ne dvomim, da Je bil prof. g. Godlevskl umetnik, ali koliko jo mojstrov, ki imajo obilo učencev, a da bi bili rato tudi oni veliki umetniki, o t.em dvomim. Na točko 2. odgovarjam sledeče: okoliščina, da je nastopila v dvorani dunajsko eccesijc, ne more rpromoniti na moji kritiki ničesar. V tej dvorani, ld јв v prvi vrsti namenjena zn razstavo slik in kipov, je bilo razstavljenih že obilo del, katero je apro-biralo isto udruženje (Genossenscliaft der bildeuden Kunstler), ki pa danes absolutno ne morejo vzdržali sodobne umetuiSke kritike. Kriterij umetniško. sa ustvarjanja je odvisen od umotniškeaa Dojniovi* nja ter ne menja § časom. Le najpopolnejša umetniška dela obdrie stalno evojo umetniško vrednost. Dela smerij pa, ki se le nekoliko naslanjajo na modo, izgube v kratkem veliko na umetniški vrednoti. Ko je lepa Odis nastopila prvič v Seceeiji, Je bila doba probujanja in reorganizacije plesne umetnosti, ki je okameneln v baletnih formah rokokoja. Lepa Odis je bila mogoče tudi ena izmed onih pro-pagatorie, ki so zrevolueijonirale plesno umetnost. K temu pripominjam, da je bila lopa Odis takrat res nenavadno lepa, ker je lepota njenega telesa navduSila umetnike ter kritike. Njej ni bil ples glavno, temveč le pretveza in okvir, v katerem je kazala svojo telesno lepoto. Da lepa Odis ni tehnično dovršena plesalka, ■pričajo njene kretnje, gibi ter celotno plesno izražanje. Ker nisem plesni mojster, ne morem presoditi pravilnost in tehniko, zato sem se obrnil do plesnega mojstra g. Trobiša, da mi izrazi svojo mnenje, ki se glasi sledeče: »Najmanj, kar se more zahtevati od izvežbane plesalke, je, da izpelje svoje korake iz prve pozicije (in to ene in druge plesne metode), to se pravi: vsaka plesna poza in vsak korak se mora začeli razvijati z ven držefo nožno lego (mit auswertsgestellter Fu(J- und Beinhaltung). Pri »patmentsc, katere je izpeljala lepa Odis v marsikaterem ritmu, se more sklepati na zelo primitivno golo (mafiige Sehule). S tekanjem samim, e katerim so se plesi Odis odlikovali, se ne ustvarja umetni ples. Od plesalke se no sme zahtevati, da napravi vsaj sempatja par pravilnih šolskih korakov. Kar pa plesni korak izpopolni, to so odgovarjajoče gracijozne kretnje in gibanja gornjega dela telesa, rok, nog in glave. V sledečem navajam mnenje g. Vlčka, ki je flanes v Ljubljani priznan strokovnjak: »Kritizirati strokovno plese »Lepe Odisc, smatram za budalost, ker njena interpretacija je tako primitivna in hkrati tako naivna, kakršne se kvečjemu poslužujejo gojenci raznih plesnih zavodov. Njena izražalna sred-etva so povsem banalna in izračunana na zunr.nji efekt, tako, da na primer pri plesu, ki naj predstavlja ljubezen, tava v brezmiselnostnih pozah po odru, ter se slednjič vleže na kanape, ki naj služi kot simbol ljubezni. Pri plesu >Kokota< izvaja čisto trivijalno kankan, kateri je nekoč paradiral pred 20 leti na deskah raznih šantanov. Njeni plesi, e katerimi je pred vojno, ko je bila današnja plesna umotnost komaj na potu, da se rodi, nastopala v raznih evropskih varijetejih poleg žonglerjev in akrobatov, absolutno ne odgovarjajo sedanjosti ter nem prepričan, da na primer v Nemčiji, kjer Pav-lovno sprejmejo povsem hladno ter Icadoro Dunkan izžvižgajo, bi lepo Odie linčali itd. K 4. točki bi omenil, da je žela uspehe v Londonu, ter da sta prinesla dva časopisa njene slike, ne dvomim. Da ilustrirani listi radi prinašajo slike lepih žen, posebno če so precej dekoltirane, je znana stvar. Da je na Angleškem prava plesna umetnost še danes zelo malo razvita, je tudi res, še bolj primitivna pa je bila pred 10 leti. Da prinašajo listi najboljše kritike, če so dobro plačane, je tudi res. Da pa vse to ne more služIti kot dokaz za umetniško izvajanje zadnjih plesnih točk >Lepe Odi*«, je jasno. K 5. točki pripominjam Bledeče: Da visi njena slika v monakovski pinakoteki, ni to zaradi njene umetnosti, temveč zasluga slikarja Pavla Jovano-viča, kateremu je stala za model. Tudi ni prišla nobena moderna slika zato v muzej, ker predstavlja kako znano osebo, temveč zato, ker jo dovršena umetnina. A tudi nobena plesalka ni postala umetnica zato, ker je bila model kakemu slavnemu sli-karju. Telesna lepota izpopolnjuje umetnost plesa, a ni njen predpogoj, zato je zgrešeno, če skuša plesalka učinkovati v prvi vrsti s telesno lepoto in ne z ritmičnim gibanjem telesa s plesom. << Arh. prof. Kregar Rado. Naznanila »Ljubljana« ima pevsko vajo nocoj ob 8. Pol-noštevilna udeležba! Županstvo občine Jožica naznanja, da priredi »Društvo za gojitev treznosti« v soboto, dne 12. t. m. na Jezici v Društvenem domu dvoje predavanj in sicer ob 4 ropoidne za mladino 8 skioptičnimi slikami in ob 8 zvoeer za doraslo kinematografsko predavanje »Vozač smrti« v 6. dejanjih. Vstop je vsem prost Predavanje т društvu iSooa« v Ljubljani. V soboto 12. t m. predava v salonu pri »Levu« dr. Fran ČadeS, profesor na realki v Ljubljani, in sicer »O skrivnostih elektrike«. Po predavanju prosta zabava z godbo. Začetek točno ob 20.30. Vabljeni vsi. Vstop prost Prosveta. pr Cerkveni koncert. Glasbena Matica v LJubljani priredi v nedeljo, dne 13. t. m., v frančiškanski župni cerkvi cerkveni koncert, na katerem ponovi Dvofakovo »Stabat Mater« za mešani zbor, soli in orkester. Solistične partije pojo gdč. Zikova, ga. Borova, g.Šimenc ter g. Betctto. Na orglah sodeluje regensehori stolne cerkve g. Stanko Premrl. Zborov part je v rokah pevskega zbora Glasbene Matice, spremlja pa orkester Muzike dr^voke divizij-ske oblasti. Koncert vodi konservatorijski ravnatelj g. Matej Hubad. Brez dvoma je, da bode to nesmrtno delo doseglo pri svojem izvajanju v cerkvi veiiko večji in sjajnejši uspeh, kakor pa ga je doseglo pri izvajanju v koncertni dvorani. Koncert začne točno ob pol 8. uri zvečer ter !,e vstopnice za njega prodajajo v Matični knjigarni, na večer koncerta pa pred glavnim vhodom v cerkev. Občinstvo opozarjamo, da sta za vstop odprta samo glavni pr Matineja sinfoničnega orkestra. V nedeljo, dne 13. t. m., dopoldne ob 11, uri ponovi orkester Narodnega gledališča v Ljubljani pod vodstvom svojega kapelnika Antona Balatke Smetanov sinfonični ciklus »M a v 1 a s t«. Kakor znano, obsega ta sinfonični ciklus šest sinfoničnih skladb, v katerih opisuje slavni skladatelj lepoto ter zgodovino svoje domovine. Posamezni deli nosijo sledeče naslove: Višegrad, Vltava, Šarka, Iz čeških logov in gajev, Tabor in Blanik. Razlaga teh posameznih delov se nahaja v tiskanem sporedu, ki se dobijo v predprodaji kart v Matični knjigarni. Občinstvu toplo priporočamo, da se udeleži te matineje, ki se vrši pri znižanih cenah in da ne zamudi prilike čuti v celoti delo, ki uživa največji sloves po vsem muzikalnem svetu. Maribor. »Lepega zvona glas, Seže v deveto vas — Zato naročite »Zvonoglas.« Cerkveni vestnik. c Tri verske konference za gg. izobražence bodo v kape1' pri sv. Jožefu, dne 14., 15. in 16. aprila ob pol 8 zvečer. Govoril bo preč o. provinc. Anton Prešeren S. J. Gospodje iskreno vabljeni! c Na Planinski Gori se vršita mesto velikonočni in binkoštni torek, shoda velikonočni in binkoštni pondeliek. ob 10. uri. Tozadevni župri uradi se prosijo za objavo svojim vernir kom. Navadno je pot prosta o taki priliki. — Zupni urad v Studencu, dne 8. aprila 1924. — Doni Janez, župnik. Orlovski vestnik. Članstvo iz Ljubljane opozarjamo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji, da ne bo pri blagajni nepotrebne gnječe. Glavna skušnja z godbo se bo vršila danes zvečer v dvorani Ljudskega doma na odru ob 8. Vsi oddelki naj bodo ločno na mestu. Zadnja dva dneva porabite še za živahno agitacijo glede obiska akademije in prodaje srečk. Darovi. Dinarski dan za vestfalske Slovence v Ljubljani je prinesel Din 7747-55, 5 lir, 1 srebrno krono. Nabrale so: gospa Jerca Oven Din 267-50; gdčne.: Verbič Mira - Caleari Flora 1090-75, 5 lir in 1 srebrno krono (v tem znesku je vštet znesek Ljubljanske Kreditne banke Din 250), Pečnik Pavla-Caleari Franja 473-25 (tvrdka Skaberne darovala Din 100), Bretl Špela-Velepič Maksa 1038 75 (Češka ind. banka darovala Din 100), Ježovnik Pavla-Tavčar Iva 704, Dolenc Pija 50-75, Zupane Štefanija 84, Fleischmann 168-50, Podržaj 543-25, Selan Angela 595, Hodi Marija 164 50, Klemenčič Marija 173-25; gojenke Gorazdo-vega zavoda nabrale 238805, neimenovana v pisarni Jugoslovenske Matice sta darovala 6 Din. Vsem sodelavcem v imenu vestfalskih Slovencev najiskrenejša hvala! — Za vestfalske Slovence so dalje darovali: Društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani Din 300, Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani Din 100. Iskrena hvala! Občina Moste nam je poslala svoj prispevek k zbirki za vestfalske Slovence v znesku 1000 Din. Iskrena zahvala v imenu vestfalskih rojakov. Učiteljski vestnik. Kakor že več let, tako bode tudi letos zborovala »Slomškova zveza« velikonočno sredo dopoldne v Ljubljani, na kar opozarjamo vse člane in članice in jih vabimo k udeležbi. Zborovanje ce bo vršilo v »Akademskem domu«. Predavanje bo imel gospod profesor Iv. Dole n e c o Bocijalni vzgoji, dalje Iv. Š. o na-vhod in pa vhod na porti, dočim je vhod z i grtu novega šolskega zakona in R. W. o ma- terijelnih vprašanjih učiteljskega stanu. Ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali, opozorite Miklošičeve ceste zaprt. Po koncertu pa so odprti vsi trije vhodi. Občinstvo vabimo, da se udeleži tega veličastnega koncerta. drug drugega in pridite vsi na zborovanje. Š. & U n&knfN pnie o a* rešite rkrbi najceneje, ako st resnično poceni kupite oDlaSUa, izgotovljena po najmodernejših krojih prt tvrdki FRAN LUHlC. Pred Shollto 19. Poizvedovanja. Najdeno Ob cesti na Trgu Tabor se je našla 9 aprila mala svota denarja. Dobi se v Vrhov£evi ulici št. 11, prvo nadstropje, levo. Pri kupovanju Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kajti pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek. Meteorologteno poročilo. fjjublinnn 306 m d. in. vlš. Normalna barometerska višina 73fi mm. IŠČE se za TAKOJ, cmožcn, samostojen VODJA za visoko gradbo, verziran v gradbenih obračunih, pro- j računih in v projektiranju. : Pismene ponudbe z navedbo dosedanje uporabe (službe), eurriculum vitae, ter plačilnih pogojev od samo jugoslovanskih gospodov, veščih slovenskega jezika v tfovoru in pisavi na naslov: «STAV-BENO PODJETJE Ljubljana, poštni predal 70.« 2044 rarararor GOSPODIČNA » 3 letno prakso, dobra in zanesljiva moč, zmožna vseh pisarnišk. del, dobro verzir, v predpisovanju prispevkov bolniške blagajne, IŠČE primer, mesta za takojšnji nastop, ev. s 1. majem. — Naslov pove uprava pod štev. 2019. Inserati v »Sio-»SSfi! vencu« imajo po- parnih žagah), izurjen pri . , . elektr in parn strojih, z Jo- ПОШП USPCR ! bruni letn. spričevali, IŠČE r ■ stalno mesto kje v Sloveniji. Gre tudi na graščino kot nadzornik. Naslov v upravi pod številko 2053. IZJAVA. Podpisani Marija in Pavla Kastelic prekli-čeve vse žalitve, ki sva jih izrekli napram g. JUSTINI RIJAVEC, ker so popolnoma izmišljene in neresnične, in se zahvaljujevc, da je odstopila od tožbe. — Dolgo-brdo pri Litiji, 9. apr. 1924. Marija in Pavla Kastelic. IMilM' PROSTOR za DELAVNICO IŠČEM v mestu na kakem dvorišču za takoj ev. preureditev in čiščenje na lastne stroške. — Ponudbe na upravo pod »Delavnica«. DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo lasnega obročba Vedno velika izbera vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela kakor tudi za barvanje sivih las z »L'Oreal Hene«, tudi v modn. barvah. M. Podkrajšek frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesta 32. PRODAM več dobro ohranjene hišne, sobne in kuhinjske OPRAVE iz mehkega iesa po zelo nizki ccni. Event. se oddajo г.а zahtevo tudi posamezni kosi. — Naslov pove up-ava •Slovenca« pod štev. 2059. Saj ni res kar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki ne poznajo pomena inseratov, češ, da je proč vržen denar, ki ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa j« seveda, ako hočete, da ima reklama za Vas pravo korist, da jo naročite o pravem času, da je ista namenu primerno sestavljena in natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki V~.ro s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči velik uspehi Prodam 2 — 3000 kilogramov zdrave REPE. IVAN KURALT, valjčni j in vse k železninski stroki mlin, Domžale. NAJCENEJŠO KUHINJSKO POSODO razna OKOVJA, ORODJA, TEHTNICE, PILE, žebličke, RAVNOKAR sem prejel | Več različnih večjo partijo raznih motorjev in dvokoles, 2021 Štev. 47/0. D. D. 2030 Eazpis spadajoče predmete, dobite vedno le pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ Ljubljano, Sv. Petra c. 35. Oglejte si bogato ZALOGO I UPRAVNI ODBOR DR. ORAžNOVEGA DIJAŠKEGA DOMA v Ljubljani proda ofertalnim potoni v «Petrovi šumi« (v Krakovem), ki leži poleg državne ceste v Kostanjevici (Dolenjsko), loko posek: a) 43.58 plm hrastovega lesa, 20—30 cm ▼ premera, ta tehnično porabo; b) 471.11 plm hrastovega lesa nad 30 cm v premera ta tehnično porabo; c) 395 plm hrastovih neprebranih drv. Na predpisanem vzorcu pisane, kolkovane in z 10 odstotnim vadijem opremljene ponudbe se morajo vložiti do 29. aprila t. i. do 12. ure pri upravnem odboru dr. Oražnovega dijaškega doma ▼ Ljubljani (univerza). Predpisani vzorci za ponudbe se dobivajo pri podpisanem odboru; istotam so na vpogled interesentom splošni prodajni pogoji. Zapiski izmere hrastovih hlodov, kakor tudi splošni prodajni pogoji so na vpogled pri računski upravi v Kostanjevici (Dolenjsko). Les in drva je možno ogledati na licu mesta. V Ljubljani, dne 8. aprila 1924. UPRAVNI ODBOR Dr. ORAŽNOVEGA DIJAŠKEGA DOMA. DR. A. ŠERKO ra. p., t S. predsednik. Izdala konzorc!? »Slovenca«, SADJARJI in VINOGRADNIKI — POZOR! Ako si še niste nabavili Ia MODRE GALICE ki je 98—99% garantirana, nemške kakovosti, znamke Johannisthal, v egalizirnnih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 Iranko Ljubljana, plačljivo takoj — storite to takoj! — Vedno je na zalogi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ, Ljubliuna Sv. Petra cesta It. 35. Švedski OVES za seme, GRAHORO in francosko LUCERNO ima oddati FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, Dunajska cesta Št.v. 36. 1956 VRTNIC iz svetovnoznane drevesnice Teschcndorf, Drcsden (Nemčija). - Dobijo se vsaki dan pri Ivan Breccljnik-u, Ljubljana, Vel. Čolnarska ul. 21. Opremo za ŽAGO: 3 polnojarmeniki, lokomobila Lan z mod. 1921—100 KS z vsemi pritiklinami, ŽELIM ZAMEN/TI za rezani ali stavbeni LES Iranko Postojna (tudi parobrod fob. Gruž ali Metkovič). - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 1772. <ЈЛ8 opuao- VAI' П rtaio-mi«to v mm luritiO-mutei » C L'dlhr«) л • liferonon v O Nobo, vetrov >'№aru» t mm 9 4. 21 b <22 5 101 0-5 dež zah. 10./4 7 b 7241 8-5 05 dež 196 U 4. 4 h 725-2 9-0 0-9 dež Priložnosten nahnp raznega fcftnifriega шшшјаЗа! S ■ ■ 9 ■ rabljenih in novih, pc naprodaj. — LJUBUANA, Karlovska cesta št 4. 1961 Najceneje B B. V A trda in mehka, žagana in cepljena, večje in male množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 16/1. - Tel 343. Oumtjaetl predmeti za vinogradnike, vinsko trgovce in eodavigarje Bazna goščlla (Dichtangon) konopljena, azbestna gumijasta Razno orodje, jeklo, evinćonn glajenlta itd. Informacije na pismena ln osebna vprašanja daje: Jugoslovanske kreditni zavod Ljubljana Marijin Irit 6 kjer se blago tudi lahko ogleda od 9-12 ln 18-17. m даааидииииииинидистиадааиим«иаи«ин»" Knez Mihajlova 11 BEOGRAD Telefon 26-39 RekJama Biro za sva pravna, trgovačka i obična posredništva i obavješfenja Obavlja i sve administrativne trgovačke i posred-ničke poslove: vrši posredovanje pri kupovini i prodaji imanja, zgrada sve vrste robe i drugih objeknta. Prime ove konmlone poslove kao i sva zastupništva. BIRO «REKLAMA« prima oglase za sve listove u našoj kraljevini. Prima plasiranje novca od najmanje do najveće sume sa najboljom garancijom i interesom kao i sa velikom diskrecijom. BIRO «REKLAMA-< nabavlja j izdaje stanove, lokale i druge prostorije. Vadi i vizira posoJe za sve zemlje. Vadi dozvole za stanovanje u Beogradu. Posreduje kod svih sudskih i administrativnih vlasti. Prima nameštanje činovnika. BIRO »REKLAMA« obrača pažnju svakome, koji dodje u Beograd a treba mu meblirana soba, prazan stan, lokal ilj ma što drutfo пгка se u svome interesi) obrati jedino na BIRO .REKLAMA«. BIRO «REKLAMA organizovan je na najsavreme-nijt način, kome je jedini cilj, da publici i trgovačkom svetu pruži mogućnost da brzo, jeftino i sigurno svržavaju svoje poslove, tako da |e jedini ove vrste u našoj kraljevini, a to je najbolja garancija za njegov pravilan i sa-vestan rad. Svaki onaj, koji želi ma šta kupiti ili prodati, najbrža če imati uspeha, ako se obrati na biro Reklama. cement, kalranske proizvode in ves ostali gradbeni materijal dobavlja Oddelek: za gradbeni materijal Strosmayerova ul. 6. Telefon 16-11, 27. Filiale: Beograd, Sarajevo. barve, Črnila, lake, kit, emajle, čopiče in zajamčeno čisti flrnei najboljše kakovosti nudi druiba o. x. Medic-Zanki T Maribor podružnica Ljubljana Novi Sad centrala skladišča Tovarne Lfubllana - Medvode. Odgovorni urednik: Prane Kremžar v Lhiblioni. lugosiovanska tiskarna т Ltubliani,