Pofttnln« ptvMIru
štev. fOO
V Ljubljani, petek dne 28. aprilu 1922
Posamezna štev. 75 P8T - 3 K
Izhaja, ob 4 zjutraU
Stane celoletno . . >4ft K mesečno....... ® »
za inozemstvo . . H00 «
Oglasi za vsak mm višine •tolpe* (68 mm) . *K tnali oglasi do 30 mm Stolpca (63 mm) . * •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo:
Miklošičeva eeata s t. 16/L Telefon it 72.
Upravništvo:
Ciernova ulica Telefon št. 8&
R ičuu tar. pošt. ček urada štev. 11.842.
Ljnbljana, 27. aprila.
Iz neodrešene domovine nam ,rišejo:
Jugoslovansko - italijanska pogajanja trajajo že skoro cel mesec in italijanski časopisi prinašajo dolge kolone poročil o njih. Mi, ki smo žrtvovani-italijanskemu imperijalizmu, čita-mj pazljivo ta dolga poročila v italijanskih, pa tudi ona v jugoslovanskih listih in seveda v njih iščemo predvsem — sebe. Gledamo in iščemo, če se pri teh važnih pogovorih govori rudi kaj o nas, o jugoslovanski manjšini v Italiji iu njenih »pravicah*
Razumemo, da je bilo potrebno, če se je hotelo priti do miru z Italijo, da je Jugoslavija popustila iu z bolnim srcem sicer — žrtvovala nad pol milijona svojega rodu tujcem. Takoj po sfflepu rapallske pogodbe pa so jugoslovanski delegati in še pozneje večkrat kompetentni in najkompetentnej-si jugoslovanski faktorji izjavljali, da nas ne bo Jugoslavija pozabila. Odkar smo defin. pod Italijo, smo ;norali spoznati, da smo zaras pravi sužnji, državljani z dolžnostmi in brez pravic, brez zaščite oblasti; proti nam se zakon javno in očito ter neovirano krši. Razumemo tudi to. ako se reče, da nam Jugoslavija doslej ni mogla v tem oziru nič pomagati, ker bi se eventualna intervencija mogla interpretirati kot poseganje v notranje zadeve Italije. Zato smo pa s tem večjo nestrpnostjo pričakovali, da se bo pri pogovorih za končno ureditev »prijateljskih* odnošajev med Jugoslavijo in Italijo ee že ne stavil od jugoslovanske strani med drugimi tudi pogoj, da se priznajo in respektirajo manjšinske pravice Jugoslovanov v Italiji, pa vsaj da bi se to omenjalo. Med pregovori bi po našem mnenju jugoslovanski delegati Italijanom, ki imajo polna usta •zatrjevanja o potrebi medsebojnih do-lrrih odnošajev med obema kraljevinama. tudi lahko omenili, da je nemogoče misliti na dobre odnošaje, dokler italijanska vlada ne pokaže dobre volje vsaj s svojim postopanjem proti lastnim državljanom jugoslovanske narodnosti. Upamo namreč, da tudi jugoslovanska javnost, s katero mora vsaka vlada računati, ne bo hotela odpustiti, da živi v prijateljstvu s tistimi Italijani, ki hočejo eno važno vejo našega rodu nacijonalno ugonobiti. In toliko bolj upravičeno in logično bi bilo, da jugoslovanski delegati govore v Rapallu o naših manjšinskih pravicah, ker Lahi zahtevajo, da se do najmanjših detajlov ugotovijo in kodificirajo manjšinske pravice par tisočev Dalmatincev njihovega jezika, ki so pripadli Jugoslaviji.
Na žalost do danes še nismo nikjer čitali nobene vesti, da se je razgovor v Rapallu zasukal tudi na nas in na uaše pravice.
Gradovi našega nacijonalnega delovanja in snovanja — naši narodni domovi — so le še zamazane ruševine, ki štrlijo v zrak in pričajo o laškem barbarstvu, o naši Golgoti. Koliko mirnih domov naših dobrih seljakov v tnžni Istri je zgorelo kot žrtev nenasitnega zločinskega nagona fanatizira-nih fašistov. Poboji in umori, napadi vseh vrst na naše mirne ljudi, škoda na imetju — vse to naj bo pozabljeno, in odpuščeno? Pa ne samo pozabljeno, qui tacet consentit! Ali ne bi izgledalo. kakor da odobrava, kdor k vsemu temu molči?! In pamtiti treba, da za vse te zločine pri nap ne odg> varjajo le storilci, ampak predvssm laška vlada, ker so se vsi zločini zgodili pred očmi in večkrat z očitim_ sodelovanjem njenih organov, a aretiran uj bil niti eden zločinec.
Naravno, da izgleda ta molk jugoslovanskih delegatov kot slabost, katero Lahi seveda strahovito izrabljajo. V sredi med genovsko konferenco, ki ima zopet pomiriti narode med seboj, v sredi med jugoslovansko - laškimi pregovori za »prijateljske* odnošaje je predsednik tržaškega deželnega sodišča izdal odlok, s katerim se od 1. maja dalje v tržaških sodnih uradih popolnoma izključuje raba slovenskega in hrvatskega jezika...» in določa. da «... naj se vsi slovenski spisi, ki bi došli tržaški deželni sodniji in podrejenim čisto italijanskim okrajnim sodnijam (Koper, Piran) vračajo vlagatelju s pozivom, da vnovič predloži Spis v laškem jeziku in s pretnjo, da se drugače spis ne bo smatral za vloženega.*
To ni več samo skrajni cinizem, to Je že brezmejna nesramn »st Ali ni skra"na nfvramnont tudi to. da oni zločinec, ki se je v javni seji laškega parlamenta pohvalil, da ie začel svojo politično karijero z organizacijo požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu, tisti, ki ie na fašistovskem sh<v
ZAKONSKI PREDLOG O
Beograd, 27. aprila. (Izv.) Nocoj ob 21. uri je Nj. VeL kralj potoval skozi Subotleo v spremstvu princa Pavla in ministra dvora. Na postaji v Subotici je kralj sprejel ministra dr. Markoviča, ki je kralja obvestil o situaciji in mu predložil v podpis uredbo o razdelitvi države na oblasti. Ta uredba se bo v jutrišnjih «Službenih Novinah« objavila.
Beograd, 27 aprila. (Izv.) Danes od kralja podpisani ukaz o razdelitvi države na upravne jedinice, ki bo jutri objavljen ter stopi takoj v veljavo, se je moral v nekaterih točkah sestaviti tako, da ne odgovarja povsem nazorom večine parlamenta. Tako je bila vlada prisiljena se strogo držati člena 13. ustave, ki predpisuje, da se morajo v Hrvatski in Slavoniji ustanoviti štiri oblasti, ako se administrativna razdelitev izvrši potom ukaza. Zato je v ukazu ostal Zemun pri Sremu, akoravno tvori predmestje Beograda in spada naravno z Beogradom skupaj. Na drugi strani ie prišlo Medjl-murje pod Maribor, ker ni del historične »Hrvatske in Slavonije*. Iz istih razlo-
Kralf podpisal ukaz	.
o upravni razdelitvi
NOVELIRANJU UKAZA.
gov ie v ukazu Istrska občina Kastav prideljena ljubljanski oblasti, otok Krk, ki je bil od evakuacije pod zagrebško upravo, pa splitski.
Da odpravi te anomalije je vlada paralelno z ukazom Izdelala zakonski predlog, ki ga takoj Izroči narodni skupščini. Ta predlog tvori novelo k razdelitvenemu ukazu.
Med drugim se nahajajo v vladinem predlogu sledeče spremembe:
1.)	Otok Krk in istrska občina Kastav naj se spojita z zagrebško oblastjo. Otok Pag in Rab naj sama odločita, ali hočeta pripasti zagrebški oblasti.
2.)	Medjimurje z varaždinsko županljo in kotari Koprivnica in Gjurgjevac se združijo v eno oblast. Oblastna skupščina naj ddloči, ali nai bo sedež te oblasti v Varaždinu ali Zagrebu. Kotara Gru-blšno polje in Garešnica se pridelita osješki oblasti, ostali del bjelovarske žu-panije pa zagrebški oblasti.
3.)	Srem naj se spoji z Bačko.
4.)	Zemun tvori z mestom Beogradom eno oblast
Seja narodne skupščine
RAZPRAVA O DVANAJSTINAH. — GOVOR POSLANCA DR. SPAHA.
INTERP . lACIJE.
potrebnega materijala in prosi da se to
Beograd, 27. aprila. (Izv.) Današnja
seja narodne skupščine se je pričela ob U. Skupščina je takoj prešla na dnevni red debato o dvanajstinah za maj in junij. Besedo je dobil dr. Spaho, ki je izvajal, da so muslimani že pri glasovanju o ustavi v celoti naglasih, da ne glasujejo za ustavo zato, ker smatrajo, da je ureditev države, kakor jo predvideva ustava, dobra, temveč zato, da država čimprej dobi osnovne zakone in da bi se prilike v državi konsolidirale. Toda osnovne odredbe ustave o snakosti in ravnopravnosti vseh državljanov se niso izvedle. Neenakost je posebno očitna v proračunu, najbolj pa v dvanajstinah, o katerih se sedaj razpravlja. Doklade za svečenike v Srbiji in Črni gori so mnogo višje kakor v Bosni in Hercegovini, minister prosvete je v svojem proračunu zapostavljal Bosno, minister javnih zgradb in prometni minister pa se sploh ne oziiata na Bosno. V znak nezaupnice bo glasoval proti dvanajstinam.
Dr. Spahov govor so često prekinili medklici demokratov in radikalcev, dočim so se klerikalci držali pasivno
Nato je dobil besedo poslanec Selja-škega narodnega kluba Benin, ki je govoril o padcu dinarja in o delu za po-vzdigo naše gospodarske moči. Posebno je omenjal agrarno reformo, ki je imela tri svrhe: nacionalno, gospodarsko in so-cijalno. Izjavil je, da bo glasoval proti budžetnim dvanajstinam. — Konečno ie govoril klerikalec Skobrne, ki je Izjavil, da bo glasoval proti. Seja je bila- zelo burna ln je bila končana ob 13.
Seja se je popoldne nadaljevala ob 17.15. Na razpravo so prišle interpelacije. Najprej so razpravljali o interpelaciji radi propasti 30.000 rekrutov iz rezervnih čet o priliki umika srbske vojske skozi Albanijo. Vojni minister Vasič je rekel, da ne more odgovarjati na Interpelacijo, ker so se vsi akti iz vojnega ministrstva, ki je vodilo leta 1915. preiskavo na Krfu, izročili enketnemu odboru začasnega naro-^ega predstavništva, ki je prevzel preiskavo v tej stvari. Poslanec Lazič se ne zadovoljuje s tem odgovorom ter poživlja skupščino, naj odgovora ne sprejme v vednost. Sestavi se naj nova enketna komisija. VoJ-
vprašanje za sedaj odstavi z dnevnega reda. Ta predlog je bil sprejet
Skupščina je potem prešla na interpelacijo poslanca Brodaija in drugih na vojnega ministra o grdem ravnanju z vojaki in o samovoljnem obnašanju častnikov. Interpelant je rekel, da je dobil pismo, da je poročnik Slavko Parkaš žalil vojaka Gorjanca In ga dne 12. februarja dal zapreti kot protidržavni element, ker je čltai »Domoljub*. Nato je govoril pcJanec Zebot v znanem žargonu mariborske »Straže*. To je ministra vojne tako razburilo, da je prekinil poslanca Zebota z ostrim medklicem: »Ne trpim, da tako govorite o naši armadi!* V zbornici je nastal velik hrup in krik ter je predsednik dr. Ribar prekinil sejo za pol ure. Po odmoru je general Vasič pojasnil afero. Dotičnl poročnik Je Slovenec, hraber in miren človek. Vojaka Gorjanca je prijel radi tega, ker je čltai »Domoljub*, v katerem je bil članek »Gnoj*, ki je grdil vojsko. Preiskava proti temu vojaku je našla mnogo stvari, ki so ga kompromitirale. Gorjanc je pisal klerik?!nim poslancem pisma, v katerih je tožil o nezadovoljstvu v vojski ln zbiral podpise za taka pisma. Vse to je odkril Imenovani poročnik. Vojni minister je konečno naglašal, da je v našem parlamentu premalo ozirov napram vojski. V vseh drugih državah se vedno poudarja, da je vojska prva stvar, pri nas pa se vedno jemlje vojski ugled. Disciplina je največja vrlina vojske in ne sme propasti, ker ako propade, bo prenehala država.
Za generalom Vaslčem so govorili posL Zujovič, dr. Kukovec, Urek, Momčilo Iva-nič in Dukič. Večina je sprejela predlog posL dr. Kukovca, da skupščina preko interpelacije posl. Brodarja preide na dnevni red. Seja je bila zaključena ob 21.10. Prihodnja jutri ob 10.
PODPREDSEDNIK HRASNICA OD-STOPL
Beograd, 27. aprila. (Izv.) Neki listi so javili, da je posL Hrasnica poslal narodni skupščini svojo ostavko kot podpredsednik skupščine. Predsedništvo narodne skupščine do danes ni prejelo te ostav-
ni minister povdarja še enkrat, da nimalke, dasi se misli, da bo prispela.
KREDIT ZA LIKVIDACIJO
BEGLUKOV.
Beograd, 28. aprila. (Tzv.) Na seji finančnega odbora je bil v svrho likvidacij kmetskih odnošajev in berlnkov odobren kredit v znessu 90 milijonov Din.
du v Rimu zahteval »kazensko eltspo-dicijo* v Ljubljano, tisti, ki v prvi vrsti odgovarja za zadnje reške dogodke. ki so tako poslabšali razmerje med Jugoslavijo in Italijo, ta zločin 3C, ki čnje na ime Giunta. gre v Rapallu. da, kakor poročajo laški" časopisi, raz-nravlja z jugoslovanskimi delegati radi ureditve »prijateljskih odnošajev*? Pričakujemo, da imajo jugoslovanski delegati toliko dobrega ukusa, da običnih razgrajačev in požigalcev ne bodo pustili pred s^be.
Enkrat smo bili v Rapallu žrtvovani, drugič n9 smemo biti. Va žrtvovani. n® pozabljeni!
DRAGTNJSKE DO^ADE ZA ŽELEZNIŠKE DELAVCE.
Beograd, 27. aprila (Izv.) Prometni minister je predložil finančnemu ministru predlog, po katerem naj se železničar-skim delavcem zvišajo draginjske doklade, in sicer v štirih kategorijah po službenih letih. Cim bo finančni minister podpisal ta predlog, ga bo takoj vzel v razpravo finančni odbor.
FRANCOSKI GOSTJE V BEOGRADU.
Beograd. 27. aprila. (Izv.) Danes so posetili pomočnika prometnega ministra francoski parlamentarci z g. Lorainom, poslancem mesta Bordeausa na čelu.
NAPOVED KP * * ,T7VFQA OBISKA V TRSTU.
Rim, 27. aprila. (Izv.) Italijanski kralj obišče koncem maja ali začetkom juni-ia Trst.
Načrti za evropsko
garancijsko pogodbo
USPEŠNO POSREDVANJE MALE ANTANTE.
Genova, 27. aprila (Izv.) Dr. Beneš se je včeraj posvetoval z Lloydom Georgem in mu je stavil predloge k njegovemu načrtu za sklep splošno-evropskega garancijskega dogovora. Posebno živahno se je zavzel za sklep francosko - angleške zv ize ter je predlagal, naj se prizna pri tej priliki Mala antanta za enoto in naj se kot taka vključi v krog držav, ki podpišejo garancijski dogovor. Poprej pa se mora določiti, da kazenski ukrepi zoper Nemčijo ne smejo trpeti vsled sklopa tega dogovora in da se morejo dovoliti tudi eventualne lokalne zveze držav, ki bodo skrbele za to, da bo Nemčija izpolnjevala vereajsko pogodbo.
Lloyd George je izjavil, da je tudi cm mnenja, da je angleško - francoska
garancijska zveza potrebna, glede ostalih predlogov pa še ni dal svojega odgovora.
Dr. Beneš je zato izdelal tudi svoj načrt za evropsko garancijsko pogodbo. Načrt tvori nekako posredovanjj med francoskim in angleškim sta-liščem.
Evropskim državam bodo predloženi torej štirje načrti evropske garancijske pogodbe: francoski, angleški, italijanski in načrt Male antanta. italijanski načrt predvideva za pogodbo desetletno dobo, ki pa se more podaljšati, drugi načrti o tem molče. Načrti govore tudi o sankcijah za slučaj, da Sa ali ona država ne bi držala mednarodnih pogodb. To načelo posebno poudarja italijanski načrt pogodbe.
Posvetovanja o odgovoru
Rusiji
Genova, 27. aprila. (Izv.) Danes opoldne se je vršil sestanek zastopnikov Velike In Male antante in dveh nevtralnih držav, da še enkrat prouče vsebino note, ki se izroči ruski delegaciji Nota obsega dva dela: prvi naglaSa potrebo likvidacije preteklosti, drugi pa pomoč za bodočnost Nota nima ultimativnega značaja in daje ruski delegaciji možnost, da stopi pred odgovorom še v stike s svojo vlado v Moskvi, izraža pa se želja, da vsled nujnosti stvari ruska delegacija čimprej odgovori.
Tekst note je v glavnem že sestavljen in predstavlja kombinacijo angleškega in italijanskega prvotnega načrta. Italija meni, da se mora Rusom, če se hoče dobiti od njih precizen odgovor, dati tudi precizno izjavo, ali se jim dovolijo finančni krediti ali ne. Glavno zapreko pri pogajanjih z Rusijo so tvorila vedno po Rusiji nacionalizirana inozemska podjetja, katera naj bi Rusija vrnila lastnikom. Anglija in Italija bi se zadovoljili eventualno tudi s tem, da se dajo podjetja inozemcem nazaj samo nekak usns fructus, Belgija in Francija pa zahtevata popolno in brezpogojno vrnitev podjetij. Sicer se pa smatra za nemogoče, da bi že na genovski konferenci prišlo do tozadevnega sporazuma.
Glavno je, da se ugotovi načelo, podrobnosti se lahko izvedejo pri kasnejših pogajanjih.
PLENARNA SEJA KONFERENCE.
Genova, 27. aprila. (Izv.) V pondeljek se vrši zopet plenarna seja obnovitvene
FRANCOSKO OKLEVANJE.
konference, za katero je dal iniciativo italijanski zunanji minister Schanzer. Na tej seji naj bi konferenca pokazala svetu uspehe svojega štiritedenskega zasedanja.
PRED SESTANKOM PODPISNIKOV VERZAJSKEGA MIRU.
Pariz, 27. aprila. (Izv.) Tukajšnji jutranji listi poročajo iz Genove, da položaj angleško-francoskega spora ni več tako zelo napet, kakor je biL Francoska, in angleška delegacija sta 6e sporazumeli glede sestanka Velike in Male antante in Poljske. Velik uspeh je dosegla francoska delegacija v pogajanjih z Lloydom Georgeom, kar se tiče pritegnitve Male antante k nameravanemu sestanku, ker se je Anglija temu spočetka odločna uprla.
Vest. da se bo na tem sestanku razpravljalo o položaju, ki je nastal po Po incarejevem govoru v Bor-le-Ducu, ni povsem točna, ker se v krogih zavezniških delegacij že ves ta teden nastopa za sestanek zaveznikov, katerega naj bi se udeležil tudi Poincarč. Poincare je že oficielno izjavil, da je pripravljen dne 7. in 8. maja potovati v Genovo, če se bo tam vršil sestanek eignatumih držav verzajske pogodbe.
Genova, 27. aprila. (Izv.) Barthou do nocoj še ni dobil od francoske vlade točnih navodil, kakšno stališče naj zavzame k Llovd Georgeovema predlogu, da se sestanejo vsi podpisniki verzajske mirovne pogodbe. To francosko zavlačevanje se splošno precej ostro kritizira.
Situaciia v RaoaRlu
Genova, 27. aprila. (Izv.) Italijani poskušajo vriniti v razgovore z jugoslovanskimi de'igati voditelja primorskih fašistov posL Giunto, znanega iniciator-ja nasilstev in požigov proti Jugoslovanom v neodrešenj domovini
Trst, 27. aprila. (Izv.) »Piccolo* poroča iz Genove, da se italijansko - jugoslovanska pogajanja za izvedbo rapallske pogodbe kljub vsem težkočam uspešno nadaljujejo in da sta obe stranki prežeti dobre volje, sporazumeti se v vprašanjih, ki samo še trenutno ovirajo uspeh pogajanj. Tudi vojni minister Di Scalea je z načelnikom svojjga ministrstva polkovnikom Carlettijem vred te dni prisostvoval pogajanjem. Poslanec Giunta, ki se tudi modi v Genovi, je opozoril delegata Tostija di Valminuto na to, naj se potegne pri pogajanjih tudi za vprašanje ribarenja v Jadranu in železniške zveze z Ljubljano.
Rim, 26. aprila. (Izv.) Verjetno je. da se udeleži tudi načelnik osrednjega urada ia novo osvobojene pokrajine senator Salata pogajanj z jugoslovansko delegacijo v Santi Margheriti Li-gure Salata se bo udeleževal posebno tistih pogajanj, ki se tičejo določitve varnostnega pasu za Zader.
Princ Pavel v Zagrebu
Beograd, 27. aprila. (Izv.) S kraljem se vrača nocoj iz Bukarešte tudi princ Pavel, Jci izstopi v Zagrebu ter ostane tam do kraljeve vrnitve — 10. ma;a. Nato se princ Pavel vrne s kraljem v Beograd. Zunanjim vladarskim hišam je te dni poslano oficijaino naznanilo, da se poroka vrši dne 1. iuniia dopoldne y Beogradu.
SKS in namestnik Hribar
Beograd, 27. aprila. (Izv.) Povodom odstavitve državnega upravnika na posestvu Hugona Windischgržtza, Atanazi-je Rističa, se je pričela v samostojni kmetijski stranki akcija, ki je naperjena v glavnem proti pokr. namestniku Hribarju. Gospoda Hribarja se namreč dolži, da je on povzročil odstranitev upravnika Rističa, kar da se splošno smatra za pričetek sistematičnega sabo-tiranje agrarne reforme.
Opozorjeno od svojih pristašev po deželi je nač»lstvo SKS začelo zbirati informacije o govoricah, da je v zvezi z odpustom Ristič, odnosno s sabotira^ njem agrarne reforme, na kateri je SKS posebno interesirana, prodaja blejske Windischgrštzove vile pokrajinski upra vi Končno je načelstvo SKS sklenilo resolucijo, v kateri zahteva, da se kupčija Windischgratzove vile izvrši na taki podlagi, da se o njej ne bodo mogle širiti mučne govorice, ter poživlja parlamentarni klub SKS, naj podvzame korake, da se ta afera, katera da ogroža čast naroda in njegovega najvišjega predstavitelja, do kraja razčisti V nasprotnem slučaju odkloni SKS vsako odgovornost. Načelstvo SKS zahteva tudi preklic Rističevega odpusta.
Zadnje dni so imeli posamezni poslanci SKS konference s tukaj se mudečim g. Rističem in govori se, da se pripravlja v vsej zadevi parlamentarna akcija.
ODGODITV SKLICAN H ALBAN. SKE SKUPŠČINE.
Beograd, 2 aprila. (Izv.) K:.!:or se poroča iz Skadra, je sklicanje albanske narodne skupščine odgodeno do L septembra.
Seja viSiega Šolskega sveta
Ljubljana, 27. aprila. Danes se je Tržila seja višjega šolskega sveta, o katere sklepih prinašamo v naslednjem kratko poročilo: Oddaja službenih mest na meščanskih šolah.
.Va deški meščanski šoli v Celjn so
bili imenovani gg. Mirko Kovač, Ivan Černy in Josip Grašar. Mesto učitelja i.etja in glasbe se na novo razpiše.
Na deški meščanski šoli v Mariboru se ■3 oddala učiteljska služba gosp. Vikt. Rodetu, Jos. Poljancu, Jos. Lamp6tu, služba za petje in glasbo pa g. Viljemu šusteršiču.
Na dekliških meščanskih šolah v Mariboru, so dobile mesta gg.: Marija Rozman. Ana Petelin in Ljudmila Poljanec, mesto kot učiteljica ročnih del pa g. Be-ntrika Sedevčič. Ostala mesta se deloma na novo razpišejo, deloma pa se imenovanje odloži, ker so kompetenti Primorci, za katere mora pokrajinska uprava re izdati oficielno dovoljenje, da se na-mestijo v Sloveniji. Oddaja službenih mest v ljubljanski oblasti.
Učiteljsko mesto v Koprivnikn so zopet razpiše, istotako nadueiteljsko mesto istotam. Za učiteljico v štalcarjih je imenovana Terezija Turkova, v Žužemberka Rafaela Hrovatova, učiteljsko mesto v Mozlju pa se zopet razpiše.
Za učiteljico žen. ročnih del na dekL osnovni šoli v Ribnici, je imenovana Franja Fričeva, za voditeljico na I. mestnem otroškem vrtcu v Ljubljani Ana '"Mretkar-Gorupova, za nadučitelja v ?/?engšu Peter Sire, za učitelja na deški osnovni šoli v Kamniku Julij čenčič, za učiteljico v Dolenji vasi pri Ribnici Ne-?ika Klunova, za učiteljico na dekliški osnovni šoli v Novem mestu Milena Suš-nlk-Kavčičeva, za učitelje na deški osnovni šoli v Novem mestu Ludovik Kocelj, Viktor Pirnat, Stanislav Menart, za nadueitelja v Vodicah pa Gustav Fer-"an. Učiteljsko mesto v šmartnem pri Kamniku se znova razpiše. Oddaja službenih mest v mariborski oblasti.
Mesto otroške vrtnarice v Dolnji Lendavi je dobila Franja Gorišek-Malova, mesto učiteljice v Mozirju Amalija Lo-rionik, mesto učiteljice v Čadramu Dragica Brglez-Kosi, mesto nadučiteljiee na T. dekliški osnovni šoli v Mariboru Amalija Vobič, mesto učitelja v Jarenini Vladimir Škrbinšek, mesto nadučitelja v Racah Ivan Mohorko, mesto učiteljica ženskih ročnih de! v Št. Ilju pod Turjakom, Šmiklavžu in Št. Vidu nad Valde-kom Marija Pirnat, mesto nadučitelja na Bregu pri Ptuju Fran Cvetko, mesto učitelja pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Fran Jakopec, v Brežicah Josip Jerše, pri Sv. Petro pod Svetimi gorami pa Hedka Lovrec.
Oddaja nadučiteljskega mesta v Fra-ma, na okoliški šoli v Celju in učiteljskega mesta pri Sv. Marjeti ob Pesnici odloži, oziroma vrne v izpopolnitev predloga, mesto učiteljice ženskih roč-siib del pri Sv. Tomažu in na Ranču in mesto učiteljice pri Sv. Rupertu v Slov. goricah se znova razpiše.
Nato je sledilo posvetovanje o raznih disciplinarnih zadevah, ki so temeljile večinoma v strupeni gonji katehetov proti delovanju naših učiteljev v sokolskih društvih in ki so izzvenele v obsodbo teh klerikalnih ovaduhov.
Zadnja točka je obsegala predloge o razširitvi raznih prenapolnjenih šol, o 6i-ytemiziranju novih učnih mest in o pen-zijoniranju nekaterih učnih moči.
4- Za norca nas ima. Ta moto iz narodne pesmi si je izbral včerajšnji « Slovenec*, ko je napisal uvodnik o draginjskih dokladah uradništva. Z njim je očividno hotel reči, da ima on uradništvo za norca, ker sicer bi voči-:rled vesti, ki je prišla že pred njegv
vim člankom v Ljubljano, ne mogel uradništvu natveziti takih goroetasnih neresnic kot jih je. Vse uradništvo ve,
da je izvensporno zasluga ministra dr. Žerjava, ako se je zadnje izplačilo draginjskih doklad za 45 dni aprila meseca izvršilo brez zadržka. »Slovenec* piše, da se je minister Kumanudi takrat vdal »ogorčenemu protestu Jugoslovanskega kluba*. Niti muha na oralu niso bili gospodje od tega kluba, ko so demokratje na vse protege delali za uradništvo. Zato je več kot predrzna laž, ko piše včerajšnji »Slovenec*, da je demokrat, za uradništvo dejansko »samo tedaj, kadar potrebujejo pri volitvah uradniških glasov.* »Slovenec* 6eveda tudi previdno zamolči, da je tudi sedaj zasluga demokratov, zlasti predsednika Davidovima ter posl. Reisnerja in dr. Kukovca, ako se je vprašanje draginjskih doklad, ki se je hotelo od gotove strani zlohotno zavleči, popolnoma uredilo. Cez dva dni bo »Slovenec* zopet pisal, da je »Jugoslovanski klub* K uma nudi ja prisilil. »Slovenec* dalje piše, da visi nad uralništvom »Damoklejev meč nasil-stva in absolutizma* in da »ni svobode, kakor je bila za časa, ko je imela na vladi besedo še SLS.* Kdo se ne spominja zlate klorikalne svobode! Čudimo se le, da ni »Slovenec* še napisal, da se na vladi dandanes vsak dan po en uradnik živ na meh odere. Iz te pisave »Slovenca* je pač razvidno, da bi res rad imel uradnike za norca. Z včerajšnjim člankom o draginjskih dokladah pa si je glavno glasilo SLS preskrbelo le — novo blamažo!
4- «SIovenec» se buduje. Dasi ima sicer debelo kožo, vendar pride iz ravnotežja, kadar ga kdo opomni na sledeče resnične točke: SLS je vedno enaka, danes takšna, kakor včeraj, protisrbska, protinarodna. trdnjava politične korupcije, demagoška, organizacija, ki naj bi prignala vse slovensko ljudstvo v en hlev in ga tam izročila kliki v neusmiljeno izrabljanje. Skratka, SLS je vedno bila in bo do svojega konca stranka Susteršičavih načel, čeprav so njeni sedanji voditelji odrinili svojega bivšejra voditelja in mojstra od jasli. Najbolj hud pa je »Slovenec*, kadar ga kdo spomni, da se je s pomočjo Orlov in strankine organizacije ob pritrjevanju celokupne današnje SLS vršilo veliko denuncira-nje v smislu programa, kakor ga je oblikoval n. pr. Ušeničnik, ali Natlačen, ali mnogi drugi klerikalni veljak. Nazadnje pa je še prišlo na dan, da so klerikalci sedanje SLS prodajali deželno avtonomijo Avstrijcem. Na prve resnične očitke »Slovenec* samo zmerja, na zadnjega [>a kar lepo tiho molči. »Slovenec* nima sreče.
-f- Anton Pesek z novim pušeljcojn za klobukom. Anton Pesek porabi vsak> priliko, da si nabere sveže ko-rajže. Včerajšnja »Jugoslavija* dokazuje, da sedaj vriska Anton Pesek, ker si je dal za klobuk kot nov pu-šeljc — Vaclava Klofača. Par tednov bo Peskovo glasilo živelo samo od češkega senatorja, zlorabljajoč njegovo ime, prav tako kakor je Klofač dejal, da so v narodnem socijalizmu tudi »špekulanti in izkoriščevalci, ki morajo kšeftariti tudi z najvišjimi idejami.* Ako je gospod Klofač samo malo pomislil na org-^n gosp. Antona Peska, ni čudno, da je slovenske svoje somišljenike na javnem shodu pozival, da morajo biti proti napačnemu, goljufivemu. zakrinkanemu socijalizmu.
4- O stališča zunanjega ministra dr. Ninčiča so v zadnjem času mnogo razpravljali nekateri beograjski listi, ki so vedeli povedati, da je prišlo >ned dr Ninčičem in ostalimi člani vlade do napetosti in nasprotij radi Ninčidc-vega nastopanja v Rapallu. Presbiro ugotavlja s-edaj službeno, da so vse te vesti popolnoma neresnične.
-f- Zborovanje vojvodinskih Nemcev. Iz Novega Sada poročajo, da so Nemci, ki žive v vaseh okoli Velike Kikinde, imeli te dni v Veliki Kikindi skupščino za organizacijo nemške
stranke. Zboru, katerega se je ndel> žilo okoli 200 oeeb, je predsedoval dr. Karel Erlin. Prvi govornik dr. Ge-
org Grassl. predsednik nemškega udruženja »Kulturbunda*, je rekel, da se bodo bodoči predstavniki nemške stranke v parlamentu pridružili oni strankL ki bo predstavljala narodno večino. Oni računajo, da bodo s kooperacijo s stranko, ki bo imela upravo države v svojih rokah, najbolje zaščitili svoje narodne interese. Predsednik dr. Erlin je v svojem govciTu naglašal, da so Nemci vzgojeni v mo-narhističnem duhu in da bodo vsled tega podpirali samo one stranke, ki so monarhistične.
+ Madžarske želje. Neki madžarski list iz Budimj«šte je naprosil našo vlado, da mu dovoli ustanoviti v Beogradu svojo filijalko, tako da bi list fzhajal v Beogradu in v Budimpešti. List ima brez dvoma namen, podpirati iredentistične težnje narodnih manjšin v naši državi, zato smo 11 ver jeni, da naša vlada ne bo ugodila njegovi prošnji. Odnošaji med Madžarsko in našo državo še dolgo časa ne bodo dopuščali ustanovitve takega podjetja. Madžarom, ki bivajo v naši državi, je na prosto dano, da sami izdajajo svoje novine. nikakor pa se ne sm-j dovoliti propagande iz inozemstva, posebno pa ne iz Madžarske.
Prosvefa
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama.
Petek, 28. aprila: »Revizor*. Dijaška predstava. Znižane cene. Začetek ob 3. popoldne. Izv. Sobota, 29 aprila: »Otok ln Struga*. E. Nedelja, 30. aorila: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Delavska predstava. Polovične cene. Izv. Ponedeljek, 1. maja: »Otok in Struga*. B Torek, 2. maja: Zaprta
Opera.
Petek. 28. aprila: »Werthcr». A. Sobota, 29. aprila: »Bajaja*. D. Nedelja, 30 aprila: »Faust*. Izv. Ponedeljek. 1 maja: »Plesni večer gdč. Lidije Wis|akove*. Izv.
Torek, 2. maja: »Bajaja*. C.
» • •
Novo beograjsko gledališče bo v kratkem gotovo. Treba je le še montirati
priprave za centralno kurjave1 in raz- -	drja. Pogoncvske
svetljavo. Poleg lož bo Imelo gledališčej ga ^ nas|ovom: «Tworczošč Milana
Begoviča*, v kateri je poleg življenjepisa popisar.o tudi Begovičevo Iitetarnode
»La sculpiure franeatse». O tem ve-lezanimivem tematu je predaval v nedeljo 23. t m. zvečer v veliki dvorani naše univerze ugleden pariški umetnostni zgodovinar in kritik Gabriel Mourey. Začel je pri tipičnih plastikah romanske dobe, ki so nastajale pod vplivom antike in bizantinske umetnosti in nas povedel preko gotskega kiparskega ekspresionizma na slavnih domih Reimsa, Amiensa in Noire Dame v francosko renesančuo kiparstvo, v francoski klasicizem in neha! pri Begnsu in Rodinu. Zal, da predavatelj ni posegel tudi v najmodernejšo irancosko umetnost Predavanje Je bilo zanimivo in tudi nestrokovnim krogom dostopno. G. Mourey se je trudil, da je govoril prav razločno. Skioptične slike so spremljale govor predavatelja. Priredba je bila hvalabogu dobro obiskana-Francoskemu institutu, ki je vso to svar priredil In omogočil, smo dolžni iskrer.o zahvalo. Le še več takih prireditev, ki tako dobro služijo spoznavanju obeh narodov.
Poljaki in Begovič. »Gazeta Lwow-

Po svetu
—	Zlta v revščini? Vladni svetnik dr. Dclug, kl je zdravil bivšega cesarja Karla Je pisal na Dunaj, da se nahaja rodbina bivšega cesarja v največjem po manjkuje. Dunajčanl so pričeli zbirati sprispevke za pot profesorja Pehana in babice Kral v Funchal in so oskrbeli že tudi obleko za Citincga otroka, kl pride koncem maja na svet. Kondolenčno polo, ki se Je poslala Žiti povodom Karlove smrti, je podpisalo 21,000 Dunajčanov.
—	Dve strujl češkoslovaškega dija-štva. Pied nekaj meseci se je vršil v Brnu kongres češkoslovaškega dijaštva. Kongres je bil zelo buren in med dija-štvom sta se pokazali dve povsem divergentni struji. Sedaj prinaša »Ceškosio-venska Republika* o tem razkolu zelo zanimive podatke. Ker je češkoslovaško dijaštvo zelo zavedno In vsled tega važen politični ln kulturni faktor v češki javnosti, moramo opozoriti na ti dve strujl, ker preti vsled tega dualizma razcep na dosedaj složni fronti češkega dijaštva. Ena struja je namreč povsem narodna, a druga socijalistična. V kolikor smo informirani sta obe struji skoro enako močni. Socijalisti so pa le v malem številu komunistčno orijentiranl. Češka javnost z zanimanjem zasleduje ta boj in pričakuje z napetostjo, katera struja bo zmagala.
—	Socialisti v Belgiji. Belgijski socialisti so imeli te dni svoj letni kongres v Bruslju. Glavno vprašanje, o katerem je razpravljal kongres, je bilo vprašanje ženske volilne pravice za parlament. Viharna debata ni dovedla do pozitivnega rezultata. Nekateri so odločno branili žensko volilno pravico, veliko pa jih je bilo proti. Najodločnejši nasprotniki so bil zastopniki iz Charlroa. kjer Je socialistična stranka zelo močna. Argumentirali so svoje odklonilno stališče s tem, da bi ženska volilna pravica značila veliko ojačenje klerikalcev v parlamentu in pokrajinskih zastopih.
—	«The Democrat in Downlng Street* se imenuje ilustriran pamflet na LIoyda Georgea, ki ie te dn! Izšel v Londonu in je bil takoj razprodan. Knjižica na 24 straneh smeši L!oyda Georgea in prinaša smešne epizode iz njegovega življenja od časa, ko je bil še »priden in pobožen čevjarski vajenec v vasi Lla-nystumdwy», pa do tam, ko je »prlštre-bal naravnost v Downing Street*, kjer je podpisal famozno pogodbo z »ajriši* Irci). Brošura je opremljena s karikaturami »čevljarja Davida Llyda Georgea iz Llanystiimdwyja», njegovih sinov In hčera. _ Pravzaprav kulture morda ne gre meriti po večji ali manjši umazanost! strankarskega boja!
944 sedežev v parterju, na balkonu in galeriji in 150 stojišč. Otvori se gledališče o priliki kraljeve poroke.
Zagrebško Akad. Pjevačko Društvo «Mladost* priredi letošnje poletje koncertno turnejo po Angliji, kjer se ie v svrho omogočenja turneje osnoval odbor pod predsedstvom Setona Watsona, Ste-eda, Leiperja ln drugih. Tudi angleška vlada Je obljubila podporo
Marij Kogoj je izdal v založbi »Treb labudov* svoj «Requiem» za mešan zbor.
»Kres*, osma številka ima sledečo vsebino: A. Cerkvenik: Prostitutka Zoba (nadaljevanje). Jos. Suchy: Kaznovana pohotnost (Staroindijska pripovedka s tremi slikami). E. Tiran: Zgodba o zlati lasnici. Li-tai-pe: Gavrani kriče. I. S. Turgenjev: Razgovor. Li-tai-pe: Proklet-stvo vojne. Vestnik: Telovadba. Gladujo-ča Rusija Gospodinjstvo. Književnost Storžič s Krvavca (slika) Kamniške planine z Njive na Veliki planini. — Celoletna naročnina Kresa znaša 160 K. Posamezna številka velja 16 K.
Jugoslovanska Njiva. St. 3. Zagreb 1922. Vsebina: Dr. Milan Prelog: Črna Gora l Austrija početkom 1916. godine.
—	Danko Andjclinovič: Sin čovečji. — Dr. SergjeJ Cahotin: Pod Damoklovim mačem. — Branko šimič: Nad truplom.
—	Dr. Franjo Fancev: Isusovci I slovanska knjiga XVIII. stolječa. — Dr. JuraJ Majcen: Perspektiva u nauči 1 umjetno-sti. — Dr. Petar Skok: O Rumunjima.
—	Pregled. Umjetnost — Nauka. — Prosvjeta. — Politika. — Privreda. — Bibliografija.
Nove knjige Srbske književne zadruge. Srbska književna zadruga razpošilja 24. izdajo svojih knjig »Drame dr. Laze Kostiča*, Miličevičev roman »Op-sene*, Vuk Karadžldev popis »Črna Gora i Boka Kotorska*. Sišlčevo» Štros-mayer 1 Južnoslovenska mlsao* ter Petrovičev prevod P. Merimčjevih »Pripovedk*.
Nove domače opere Zagrebški listi! , pišejo, da bo skladatelj »Bosonoge ple-sačice*, Feliks Albini kmalu dovršil svojo veliko opero »Kraljevič Marko*. Anton Dobronič je dovršil glasbo k Gundu-ličevi »Dubrovki*. z originalnimi dubrov niškimi temami. Lujo Safranek-Kavič ie dovršil svojo »Hasan aginico* na teksi drja M. Ogrizoviča, Blagoje Bersa bo v kratkem dovršil svojo opero na tekst j Vojnovičeve »Smrt majke Jugoviča*, dr. Kazimir Krenedič komponira Begovičev libreto »Menuet* kot baletno opero v klasičnem stilu.
Predavanje čeških učenjakov v Zagrebu. S posredovanjem češkoslovaške komisije pride v Zagreb več češkoslovaških učenjakov, ki bodo predavali na tamkajšnji ljudski univerzi. Kot prvi predavatelj pride v kratkem vseučiliški profesor dr. Karel Domin, znani raziskovalec Azije in Avstralije. Pri prvem predavanju bo dr. Domin govoril o Slovaški, pri drugem pa o svojem potovanju po Aziji in Avstraliji. Prvo predavanje se vrši dne 25., drugo pa dne 27. aprila.
lovanje na polju lirike, dramatike in estetike. Zdi se. da se Poljaki bolj zanimajo za nas, kakor se mi zanje. Pred kratkim so dali v Lvovu tudi Kosorjev »Požar strasti*.
•Spiegelmensch* se imenuje ekspre-sionistična drama Izpod peresa VVerfla. Ta drama je v kratkem času napravila pohod preko vseh nemških gledališč. Za premiero »Spiegelmenscha v Burgtheatru pa se pripravljajo na Dunaju že dalje časa demonstracije. Avtor Je odpotoval in ne bo prisostvoval premieri. V drami nam-eč zabavlja čez dunajskega pisatelja Krausa, radi česar hočejo Krausovi prijatelji dramo in avtorja, če pride k predstavi, izžvižgati.
Turneja Sare Bernhardt. 80ietna francoska umetnica se je te dni vrnila zopet v Pariz s svoje turneje, na kateri je gostovala v 32 francoskih mestih v 48 dramah, med temi tudi v premierah. Pravijo, da ima vedno boljši spomin. Zavida jo za to pač marsikateri igralec v mnogo mlajših letih.
Straussova »Šaloma* v Franciji. \ Nantesu se je te dni vršila premiera Straussove opere »Šaloma*, ki Je dosegla ogromen uspeh. Ta opera je prvo nemško delo, katerega so po vojni sprejeli tudi v Franciji.
Šport
KOLESARSKE OTVORITVENE DIRKE V ZAGREBU.
Jugoslovanski koiuraški (kolesarski) savez v Zagrebu priredi v nedeljo dne 30 t m. veliko otvoritveno dirko na dirkališču v Zagrebu s sledečim vsporedom:
1.)	Otvoritvena vožnja na 1800 m;
2.)	Juniorska vožnja na 1800 m;
3.)	Motociklistična tekma na 3 HP na
3600 m;	„ ,
4.)	Medklubska dirka (kolesarji) ca
1800 m;
5)	Tekma seniorjev na 1800 m:
6)	Motociklistična dirka za motorje od 3 — 6 HP na 4500 m;
7.) Glavna savezna tekma za kcles3t-
I ie na 4500 m;	. _
' 8.) Motociklistična dirka najmočneje
kategorije na 5400 m; 9.) Tolažilna vožnja za kolesarie na
1800 m in	,
10.) Automobilna dirka vseh kategorij
na 9000 m.
Jugoslovanski kolesarski podsavez za Slovenijo poživlja vse klube, da nemudoma javijo tekmovalce na naslov: M.Rie-, ger, Zagreb, Mrazovčeva ulica 10. — Ju-| goslovanski kolesarski podsavez za Slo-1 venijo v Ljubljani.
Pred V. Jugoslovansko umetniško razstavo
Razstava, ki jo prirejajo naši umet-aiki o priliki poroke Nj. Veličanstva, bo prva splošna jugoslovanska razstava, odkar smo se ujedinili, a peta ju-goslovenska razstava sploh. Pred IS leti, ko so Srbi kronali svojega kralja Petra, so se prvič zavedeli slovenski in hrvatski umetniki, da se tiče ta proslava tudi njih, ter so z navdušenjem sodelovali pri prvi razstavi v Beogradu. Elegantna je bila ta kulturna demonstracija. Naši tlačitelji so stiskali pesti, naši skeptiki so zmajevali z glavami, a boiazljivci so že vohali smodnikov duh. A vendar se je l a prvi poskus nad vse dobro posreči!, kljub temu. da smo bili za tako prireditev še preslabo pripravljeni. V mnogih sodelujočih se je takrat zanesla iskra velike nade. To veliko nado .0 nosili v prsih do prevrata in iskra tedaj vzplamtela ter plamti še da-it-.es* Plamti vkljub vsem mrzlim vetrovom ki pihajo ob pomladi naše svobode. Toda kdor je nosil iskro takrat seboj, temu tudi pomladanski vetrovi ne bodo ugasnili plamena.
Kako hitro je preteklo teh 18 let! Kdor bo videl letošnjo razstavo, se bo vprašal: Koliko smo napredovali v tem času? Kaj moremo pokazati svetu po preteku teca razdobia? — Pjrert
leti je prvo slovensko umetniško društvo že spalo spanje pravičnega. Ljubljanski umetniki so se bili zbrali v klubu »Sava*, a na Dunaju so takratni »mladi* ustanovili »Vesno*. Drugi umetniki so sodelovali v skupnem slovenskem oddelku.	.
Ze takrat je nastala misel, da bi se ustanovilo društvo, ki bi obsegalo vse jugoslovenske umetnike. Ustanovila se je »Lada*, a to društvo pri Slovencih ni ^šlo potrebnega razumevanja. Slovensko umetniško življenje se mod tem časom na zunaj ni mnogo iz-nremenilo. Vendar pa pade v to dobo zgradba Jakopičevega paviljona in lepa vrsta umetniških razstav, v katerih so se nekatere struj3 izkristalizirale. Ce govorimo o »Savi*, imamo pred očmi grupo slovenskih impresionistov, katerih umotvori so brezdvomno zelo močno vplivali na umetniški »mentalitet* našega občinstva. _
Kakor je bilo pričakovati, je slučajna združitev članov »Vesne* po odhodu z Dunaja prenehala in tako so ostali Gaspari, Smrekar in Birolla več let sami v izvrševanju onih smeri, ki si jih je bila postavila »Vesna*. Uvedli so v našo umetnost pripovedujoči in narodni element Vavpotič in Tratnik sta bila zopet preveč samosvoja, da bi se biia pridružila eni teh smeri, ako-ravno sta se večkrat nasribala k 'Savi*. Več mlajših umetnikov, kakor Bucik in Dolinar. » začelo hoditi svo-
Tine Kos, Veno Pilon, A. G. Kos. Sterla in končno brata Kralj, kateri so vsak po svoje pokazali s svojimi deli, kaj so se naučili v tujini ter so nas seznanjevali z novejšimi umetniškimi pokreti v širokem svetu. Po prevratu je nastalo v Manboru
prej govorili.
Toda vrnimo se k razstavi!
Raznesel se je glas, da »Sava* ne bo razstavila. Odpadlo je od ustanovit e sem nekaj članov, a preostali vsled grenkih materijalnih razmer nimajo prilike, da bi skrbeli za dopol
umetniško društvo »Grohar*, a v j iiitev svoje 'atelierske zaloge. Ce pa I h,bS so 2 organizirali zastopniki pomislimo, da je bližajoča se razstava različnih struj% društvu slovenskih i mišljena kot reprezentativna razstava, vpodabl ja j očih umetnikov. Zadnje dni ki naj pokaže umetn.sk, razvoj od
1	J . .. . *__.1; /In	lo nrtr. ra,qt9VP
Zeleznlčarski sportski klub, Steak igra v nedeljo 30. t m. v Ljubljani proti Iliriji. Z. S. K. je prvak sisačke župe zagrebškega nogometnega podsaveza. Porazil Je prošlo nedeljo »Segesto*. lanske-! ga prvaka župe s 5 : 0. Razen tega be-| leži več dobrih rezultatov tudi proti zagrebškim klubom ter ga je šteti med naj-močnejše klube hrvatske province.
Kolesarska Ilirija v Ljubljani prire-redi v nedeljo dne 30. t m. cestno dirko na progi Ljubljana-Kamnlk. Start ob 15. pri 1. km na Dunajski cesti. Prihod prvih dirkačev v Kamnik okoli 15.40. Maksimalni čas 45 minut. Priiave do sobete opoldne na naslov: Siškovič, kavarna Prešern. Prijavnlna 1 Din. Pozneje prijave brezpredmetne. Vsi ostali člani ne-In priiateljl športa se zberejo
adnje dni ki naj pokaže umetnici r<u.*vj ™ dlrkaa „, smo zvedeli končno tudi, da se je! prve razstave do danes, bomo uvideli.,	3 . nl,tnic{ „ Dunajski cesti
ustanovil klub »Mladih*, ki l.oče;da bo ta slika brez »Save* nepopolna.; *	d s kolesi v Kamnik. Za slu-
*Si ^V sebi naše ekstremiste. i Jakopič. Jama. Grohar m Kobilčeva £ *	„avi najmanj 25 osel.ne-
Ce potegnemo črto in sumiramo, ne i na razstavi tudi ne bi smel, manjkati. S ^;sarjeVi ki bi hoteli poleteti v Kam-moremo S da smo do sedaj ustva- Na današnjem sestanku naš,h umet-,	fcWb priprav,iCT preskrbeti avto-
rill svoio slovensko umetnost. Zunanji nikov se jim nudi prilika, da se £°nč- bus za vožnjo tja {n nazaj. Voznlna bc J	■ da nimamo svoje S no zedinijo. v katerih grupacijab ho-, staJa priWižno 60 kron za osebo tja Ir
.---x_ _!---■ *«-	v Rpnora/lii Nai bi se nazaj prjjave za avtobus tudi na nasior:
Siškovič, kavarna Prešern. do sobote opoldne. V slučaju neugodnega vremena, ali pa skrajno slabega stanja dirkalni proge se tekma preloži na poznejši čas.
Nov svetovni rekord v plavanju. Znani ameriški plavaC John Wcissimil-ler od Chicago A. C. je pretekli četrtek zopet postavil nov Evetovni reknrd. in sicer v plavanju na hrbtu na 150 var-dov, ki jih je preplaval v 1 min. 42 in dve petini sek.
»Jutamjl Rst» je postal polurnflp.o glasilo Z. N. P in hčer na zahtevo mnogih oodsaveznih klubov.
ideal sploh tuj in zato tud, ne stremijo za njim. Dokaz* »Probuda*. To društvo, ki nima samo namena, gojiti narodne ornamentike, kakor mnogi najiačno misliK ampak hoče ustvariti sploh slovensko umetnost, do sedaj večina naših umetnikov še m mogla razumeti. A to je škoda. KajU tujci, ki bodo prišli k nam študirat umetniške pojave, moraio biti razočaran,, če naletijo tu na odsev umetniških struj iz svoje domovine. »Probuda* je pa prva ustanovila sloveneko umetniško
vzrok in nač ta, ua nimamu 5»ujci"u "»""i"-. ; ----- c. '.T . ,. „
umetniške šole in da doma še nismo če jo nastopiti v Beogradu. Naj b, se m^i StvariU onega ambienta, ki je!naši umetniki zavedli, da je trenotek potreben za razvoj samosvoje umet^ zelo važen ra nadaljn, razvoj naš-, sti Večini naših umetn kov je tak umetnosti. Naj D, se pa poeeono um f.,1:., .5™ .-ft tudi ne štreni- naši odločujoči krogi enkrat zavedli,
da taka razstava ni kupčijsko podjetje ampak da mora biti v slovenskem oddelku razstavnih prostorov zastopana — Slovenija. Cim večji bo interes od strani vlade in naših denarnih krofov za to prireditev, tem bolj bo moiroče. da ho slovenski del razstave podal pravo sliko razvoja naše umetnosti. In tem lepša bo ta slika m častnejša za našo ožjo domovino, č,m bolj se potrudimo zanjo. —
* Mariborska podružnica
pcsluje v Mariboru v lastnih
rib. ~
«Jutra»
prosto-
ih. Barvarska ulica 1. Opozarjamo naše mariborske naročnike in intero-fante, da lahko v podružnici naročajo in plačujejo list, oziroma imserate. Zlasti naj se javijo oni naročniki, ki prejemajo »Jutro* sedaj po poŠti, a ga žele prejemati po raznašalcih, kar ima za nje usodnost, da dobe list redno že dopoldne in tudi ob nedeljah, dočim ga' pošta dostavlja š-de popoldne, ob nedeljah pa sploh ne. Obenem prosimo vse naše prijatelje, da sporočajo podružnici »Jutra* dogodke in vesti, o katerih žele, da pridejo v naš list. Podruž lica prodaja tudi vse knjige »Tiskovne zadruge* po originalnih cenah. V zalogi ima tudi šusteršičevo brošuro, ki se prodaja po 10 dinarj-iv komad.
*	Draginjske doklade državnih nameščencev. Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na zvišane draginjske doklade za dobo od januarja do incl. marca t. 1. še za nadaljnjih 45 dni. S tem je vprašanje končno povoljno rešeno. Aktivnim državnim uslužbencem se ta diferenca po možnosti nakaže obenem z osebnimi prejemki za maj ali pa Ie s prav neznatno zamuda Nakazilo diference za vpokojence se bo pa za nekoliko dni zakasnilo, ker je do 1. maja tehnično neizvedljivo.
*	Definitivno imenovanje Intendanta ljubljanskih gledališč. Ministrski svet je na svoji seji dne 26. aprila v izvrševanju kraljevske oblasti podpisal ukaz o definitivnem imenovanju ravnatelja gosp. Mateja H u b a d a za upravnika Narodnega gledališča v Ljubljani z začetnim činom VI. razreda.
*	Senator Vaclav Klofač se je včeraj popoldne odpeljal z brzovlakom iz Maribora v Prago.
' Odprto pismo pokrajinskemu namestniku Hribarju. Bivši državni upravitelj Windischgratzovih posestev v Planini, gosp. Atanasije Ristič (ki ni identičen z znanim libojskim sekvestrom Kosto Rističem) objavlja v listih i-odprto pismo«, v katerem dvitra težke obtožbe proti pokr. namestniku go-tpodu Hribarju. Zadeva, o kateri razpravlja g. Ristič, je tako važna, da se čutimo dolžne, objaviti pismo tudi v našem listu. Očitki g. Ristida so mi eni strani tako gorostasni, na drugi pa tako konkretni in je koincidenca Slučajev, ki jih navaja, tako vsiljivi da se z molkom ali z gesto demantija ne more preko njih. Zato je pričakovati, da se bo mučna afera, ko je enkrat izr.esena pred javnost, tudi javno do kraja razčistila v interesu neposredno prizadetih, pa nič manj v interesu celokupnega slovenskega dela našega naroda.
*	Novo demokratsko glasilo. Kakor
slu člena 3, zakona t dne 18. februarja 1922 »Uradni list* 5t. 30 brez ozira na to, ali ima lastnik orožni list ali ne, za-
plenilo.	. __
*	Nezaslišano postopanje voditeljev narodnih socialistov. Včerajšnji »Naprej* prinaša pod tem naslovom na naslov poslanca Brandnerja in g. Antona Peska ki ga imenuje vogelni kamen narodnega socializma v Sloveniji, ostro kritiko razmer v Peskovem premogovniku v Ključarovcih. »Naprej* piše, da je »gospod Pesek v svojem listu javnost varal ter gospod Brandner pošteno farbal*, ko sta naznanjala strmečim rudar jemda so delavci v omenjenem premogovniku siiajno plačani ter da pripravlja gospod Anton Pesek socializacijo svojega pod jetja, s čemer daje vzgled kapitalistom vsega sveta. »Naprej* poroča, da delava v Peskovem premogovniku še danes v najboljšem slučaju ne zaslužijo več kot 35 do 70 kron dnevno ter da so «pn-siTeni na milost narodno-socialmh gospodov delati tudi po 16 ur neprenehoma*. Dne 22. aprila pa da je Peskov premogokop brez zakonito odpovednega roka odpustil 67 delavcev. »Naprej* piše z ozirom na to: «... ste s tem zahrbtnim udarcem po 67 družinah ravnali socialno? Ali vas ne oblije rdečica sramu, da s tako hladnim cinizmom pahnete 67 rodbin v največjo socialno bedo? Kje imate Se čut poštenja, da take srednjeveške naredbe izdajate v 20 stole^u in tudi vi gospod Brandner, du iste po-
veličujete*.	. ...
♦	Podtikanja ^Jugoslavije*. Ljumjan-ska * Jugoslavija* je priobčila te dni dopis iz Maribora, v katerem napada tam-r __________čflS da je bila so-
uHtelJstro s tako beenostjo, da bi ee moralo vsakemu poštenjaka studiti. Vprašamo: Ali je vlada nasproti takim lopovom rez brez moči? Ali na« hoče
prisiliti, da si bomo iskali — in tudi našli — zadoščenja sami s pestjo? Naj se nam da enkrat na to vprašanje odgovor!
•	Mojstrski izpiti. Pismeni izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnja-karske mojstre se bodo vršili v času od 8. do 13. in potem dne 15. in 16. maja med uradnimi urami pri gradbeni direkciji v Ljubljani, ustni izpiti pa dne 17. maja. Izpitna taksa znaša 96 Din. Prošnje za pripust k izpitu je vložiti do dne 1. maja
•	Smrt vsled opeklin. V Kranju je pro-5!i pondeljek ponesrečil trinajstletni
Vlad ko Semen. Njegova sestrica je postavila na mizo lonček kropa katerega
Z VINSKEGA TRGA.
Vinska trgovina v Jugoslaviji počiva. Kupuje se le za kritje tekočih potreb. Hladno in nestalno vreme ne upliva povoljno na vinograde, vendar se sedaj še ne more sklepati na letino. V Sloveniji je bila pred dnevi ponekod cclo slana. Cene vinom so prilično stalne. V Sloveniji le so cene nekoliko padle; za namizna rdeča in bela vina se plačuje okrog 18 — 24 K za 1, za boljša vina pa 30 — 36 K za L V zadnjem času so začela prihajati na tržišče dalmatinska vina. V okolici Vršca je bila zadnja letina vobče slaba. Ker ni bilo posode, se je prodajalo grozdje po 6 — 8 K kg, mošt pa po 10 — 12 K l, pri čemur so
poziva vinogradnike in podružnice Km>> tijske družbe, naj ustanove krajevna vi nareka društva V ta namen bo dne 6 maja ob 10. uri dopoldne v prostorih g Pečnika v Brežicah zborovanje bizelj skih in dolenjskih vinogradnikov. Skle palo se bo tudi o skupni udeležbi ca 1<? tošnjera vinskem sejmu v Ljubljani.
= Čebelarski sestanek v Vojniku. Po družnica čebelarskega društva r Vojniki priredi dne 30. t. m. ob 8. uri zjutraj ^ šoli čebelarski shod. Predaval bo g. Miloš Levstik iz Celja. Obenem bo proela va 23Ietnice čebelarskega društva. Po shodu bo izlet k čebelnjaku sadjarskega višjega nadzornika g. Frana Goričana r Višjo vae. = Naš izvoz v Egipt Naša agenti.
nalveč zaslužili špekulanti. Pri producen- __.
________________________-	, tu'se plača za liter belega vina od 9V Portsaidu objavlja, da se je tekom
je deček, misleč da se v lončku nahaja . do 9 po! odst 14 _ j5 k, 10 — 10 in ; ta 1921 izvozilo iz naše države v Egip mleko, hotel poskusiti. Pri tem se je i po, ^ 16 K u ^^ 17 K, za rdeče 1230.303 mtc cementa v vrednosti 101.05? fantek s kropom polil in se tako močno 1 vjno 15 K> za „ajboliše temno-rdeče 16 egiptovskih br, 1412 mtc fižola v vred opekel, da je vsled opeklin še isti večer ! dQ lg K	I „„«; »ks e?. Ur. 1350 kg tobaks v
kajšnjega »Sokola*, češ kolska akademija nalašč preložena na 6. maja, da bi se tako škodovalo prireditvi policijskega osobja Odbor mariborskega »Sokola* izjavlja zaradi tega da nikomur od odbornikov m bilo znano d? ima imenovanega dne prireditev tudi policijsko osobje in tudi nikdo ni prosil, naj bi se sokolska prireditev za. radi tega preložila. Sedaj pa je to nemogoče, ker so priprave že končane. Akademija se vrši v proslavo 601etmce So-kolstva in se ne more opustiti. »Sokol* ni nikako politično društvo in ga zato ni mogoče izrabljati za nobene spletke. Sicer pa je v naraščaju tudi mnogo otrok policijskih nameščencev.
* Zlet jugoslov. gasilcev. Jugoslovanski gasilski^ savez je sklenil na svojem ,-adnjem občnem zboru v Žalcu, da se vrši zlet jugoslovanskega gasilskega saveza v letu 1922 v Kamnik. Ta zlet se vTši v dneh 4. in 5. junija, zajedno praznuje prostov. gasilno in reševalno društvo v Kamniku svojo 40!etnico. Opozarjamo vsa gasilna društva na to proslavo že danes in vabimo k največji udeležbi. Bratskim društvom se razpošljejo v prihodnjih dneh natančnejši podatki. — Odbor.
Brezžične brzojavke za Ljubljano.
ttmrl.
*	V Bistrici utonil. Komaj devetletni Alojzij Vrhovnik z Bakovnika pri Kamniku j« dne 20. aprila odšel z doma proti roki Bistrici in se ni več vrnil. Iskali so ga drugi dan domači in sosedi ter so ga našli mrtvega v strugi Bistrice. Utopljenca so prenesli v domačo hišo ter ga pokopali v Podgorjah. Kakor je deček ponesrečil, ni znano.
•	Konj in vol sta se splašlla posestniku Ivanu Grobolšku iz Litije, ko je šel
V Avstriji, ki bi bila v normalnih ča-; vrednosti 356.000 eg. lir in 35.483 kn'-
sih, naša precejšnja odjemalka, je postalo povpraševanje po vinu nekoliko živahnejše, ker so zaloge gostilničarjev že precei omejene. Vendar je položaj na tržišču še vedno slab. Vino kupujejo po največ špekulanti. Vinski trgovci so pod uplivom čakanja na povišanje uvozne
metrov stavbnega lesa v vredno?'. 18° 589 eg. lir. Celokupen naš izvoz let* 1921 v Egipt je znašal 289.801 eg. lit. Ves izvoz iz raznih držav v Egipt j* znašal lani 55.507.984 eg. Ur.
= V trgovinski register so se vpisal«-nastopne tvrdke: Mejavšek & Hykel
carine in trošarine na viro. 10 odst. vina j Cel-ql (tvrdka izdeluje umetni kamen, ti*
se prodajajo po 700 K liter.
Prihod inozemskih kupcev v Madžarsko, je povzroči narast cen na madžar-
na polje orat. Voz se je prevrnil in po- j skem vinskem tržišču. Kakor se obete, kopal pod seboj voznika, ki si je zlo- ; bodo cene vinu še naraščale. Nemškl tr-mil pri tej priUki le,o nogo.	! govci povprašujejo po v^f količinah
. V Ljubljanico je padeL Mihec Omer- | Švica bo »tata1 «0»o ^ * - *
za. lOletni sin delavca električne cestne železnice v Ljubljani, je »šprical* šolo in se šel raje potepat na Sv. Petra nabrežje. Dobil je kmalu družbo in z njo veselo skakal ob bregu in po škarpi. Ker pa Mihec ni bil nič kaj spreten, je pri skakanju padel v naraslo vodo, ki ga je odnesla s seboj. Sele pri mostu ga je rešil neki delavec Pollakove tvornice iz mučnega položaja in ga izročil stražniku, da ga je odvedel v bolnico. Mihec si bo gotovo zapomnil, kdaj je šolo »šprical*.
* Nesreče ln nezgode. Karel Krašovec, kovaški vajenec na Vrhniki, se je pri žaganju drv v žagal v levo roko. — Josip Lovšin, petletni sin kurjača južne železnice, stanujočega v baraki pri Kolin-ski tovarni v Ljubljani, je med igranjem tako nesrefino padel, da si je zlomil desno nogo. — Tinca Bučar, nedoletna hčerka šoferja iz Grosuplja, je vtaknila niko v usta in jo pogoltnila. — Franc Meznarič in Ferdo Zadravc, posestnikova sinova iz Radoslavcev, sta ngledavala
zadnje dni prodala za Švico ena partija 30.000 hI. Ker je Poljska izbrisala iz seznama luksuznih predmetov vino v sodih, se nadejajo madžarski trgovci, da se jim bo sedaj odprl tudi poljski vinski trg Cene: v Alfčldu 34 — 40 Km za vi-
| iz teraca in azbesta, pokriva stavbe z lesnim cementom, tlakuje ceste z asfaJ tom in trguje s stavbnim materialom na debelo); Butina & Kajfež, v Cerknici pr Rakeku (trgovina z mešanim blagom}: Aloiz in Ivan Knez. v Gaberju pri Celje (zlatarska in draguljarska delavni«': Merkantilna banka v Kočevju; Industrij sko-električno podjetje ing. Turnček č. Co- v Ljubljani (projektiranje in izvrse vanje industrijskih in obrtnih podjetij m naprav, prodajanje strojev, orodja m tehničnih potrebščin vsake vrste); po
no od U - 13 stopinj v Tokatola- ^ j^rall8ke banke v Ljubljani. .... « _ fiO Km v Domsodu 35 — 4J " __ . .__.«.___,.!
sam javljajo iz Dubrovnika, se je pro- Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub-
slo nedeljo vršilo tamkaj zborovanje demokratske organizacije, na katerem se je razpravljalo o političnem položaju. Sklenilo se .je med drugim, da sc v Dubrovniku ustanovi demokratsko glasilo, ki začne izhajati s 1. julijem.
*	Vatikan proti nam. Beograjska »Samouprava* poroča iz Dalmacije, da je bil dosedanji zadrski škof doktor Vicko Pulišič izmen.ian in imenovan na njegovo mesto Italijan msgr. Bor-satti. Dr. Pulišič je dobil naslov »nadškof pontski*. Izmeno na zadrski škofovski stolici so že pred nekaj meseci zahtevali fašisti in Vatikan jim je seveda z veseljem ustregel.
*	Pisatelj dr. Debeljak dobil v Parizu nagrado. Pariški »Eclaire* je razpisal v Parizu nagrado — liter kolinjske vode— ra onega, ki ugane vseh 80 besed, ki so manjkale v nekem romanu, katerega je rečeni list natisnil. Nagrado je dobil naš pisatelj dr. A. Debeljak.
*	Iz oUradnega lista«. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v številki 42 z dne 26. aprila »Pravila* po katerih se morajo ravnati vsi lekarnarji in zdravniki pri predpisovanju, oddajanju in zaračunavanju zdravil*.
*	Obletnica Zrinsko - Frankopanske tragedije. Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos dne 30. aprila na dan Zrinsko - Frankopanske tragedije v stolni cerkvi zagrebški obhajala
ljani je ministrstvu za pošto in brzojav poslala naslednjo peticijo: Kakor dozna-vamo, obstoja na telefonskem oddelku tukajšnjega poštnega ravnateljstva pre-jemna postaja za radiotelegrafijo, ki prejema brezžične brzojavke skoro vseh radio-postaj evropskega kontinenta. Ves ta material pa ostane neizrabljen in neizkoriščen pri poštnem ravnateljstvu ter se ne da niti gospodarskim institucijam, niti časnikarstvu na razpolago. Tako so vsi denarni zavodi kakor tudi časnikarstvo navezani na žična poročila, bodisi brzojavna ali telefonska ki prihajajo le z veliko zakasnitvijo v Ljubljano, običajno po dva do tri dni pozneje nego jih je prejela brezžična postaja Zaradi tega prosi zbornica da bi blagovolilo ministrstvo dovoliti, da se ta material izkoristi na ta način, da bi se dajal interesentom na razpolago proti primerni odškodnini, ki pa vsekakor ne bi smela presegati ono vsoto, ki so jo časopisi v današnjih težkih gmotnih razmerah zmožni plačati.
° Hidrotehniška oddelka v Celju ln Mariboru. V področju gradbene direkcije v Ljubljani se osnujeta dva hidrotehniška oddelka, eden s sedežem v Celju, drugi s sedežem v Mariboru. V delokrog cePskega hidrotehniškega oddelka spadajo okrajna glavarstva Celje, Konjice, Brežice. Krško, sodni okraj Šoštanj okraj-
ya 52 — 60 Km, v Domsodu 35 Km. Cenejše prodajajo samo producenti, ki nimajo kleti.
V	Češkoslovaški se je domači vinski trg popravil, ker se uvoz tujih vin otež-kočuie. Cene so nekoliko padle. Večii padec preprečava baš omejitev uvoza. Povpraševanje je zelo malo. Kar se uvozi, se uvozi največ Iz Italije in Madžarske. Iz slednje se tudi mnogo vtihotap-lja. Cene so v Beregszaszu 650 Kč za 10 odst., a 900 Kč za 12 odst. vina za lil ab Praga. Madžarska vina se ponujajo po 74 — "5 Kč po stopinji s carino z meje.
V	Italiji, ki je zlasti r.am huda konku-
rentinja, je sedaj vinska trgovina precej mrtva. Ccne boljših vin so stalne, le slabša vina so se nekoliko pocenila, ker
samokres, ki se iima je nepričakovano ^u prcduccnti zelo ponujajo. Povpraše
sprožil in je zadela krogla Meznariča v desno oko.
•	Uboj. V neki jami Mizu Rodika sta dva pastirja, ki sta se zatekla tja pred ' nevihto, na veUko začudenje našla truplo 251etne Karoline Zeleznikove, ki je služila v krčmi v Rodiku in zginila dne 24. februarja. Zeleznikova je bila ubita. Orožniki pridno poizvedujejo
•	Pretep. Andrej Tomšič, delavec iz Ribnice, je šel preteklo nedeljo v kolodvorsko gostilno, kjer je bila zbrana že večja družba pivcev. Med njimi se je nahajal tudi delavec Anton Zuk, s katerim se je začel takoj prerekati Očital mu je tudi, da je njegova žena »vojaški ostanek*. 2uka je to seveda tako pogrelo, da ;e sklenil maščevati čast svoje žene. Nagovoril je nekaj fantov, ki so nato domov idočega Tomšiča v temi napadli s kolčki in ga pošteno premikastil. Za nameček ga je nekdo še tako pošteno treščil ob tla, da si je Tomšič zlomil desno nogo.
*	Zavratno napaden. Ignacij Bečaj, vojni invalid iz ZeHmelj, se je vračal ponoči mimo cerkve domov. V temi ga je napadla neznana oseba in mu prizadejala na glavi nič manj kakor osem ran.
*	Čeden parček. V nekem ljubljanskem hotelu je aretirala včeraj policija šoferja Ivana M i rtiča, k: je poneveril tvrdki Ku-strin 20.000 K in jih zapravil skupno s Francko Šumijevo iz Tržiča, ki je prišla šele pred nskaj dnevi iz zapora, s katero je delal izlete po Sloveniji. Pod
vanj:
iz Inozemstva je malenkostno.
NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. f"-"- 1922. Aktive (v milijonih dinarjev, __________
oklepajih razlike napram stanju dne 8. t.. jrg- obrtna banka 61.50 — 63. m.l: kovinska podloga 398.8 (+ 0.4), po- j Hrvat, eskomptna banka 192 sojila 9473 (— 3.4), državni dolgovi j jadranska banka 300
= Kriza v italijanski industriji papirja. 20 vodilnih papirnic Italije proizvaja ko maj polovico toliko papirja, nego lam Glavni vzrok za nazadovanje produkcij", je ceneni uvoz iz inozemstva zlasti ir Nemčije, ki je vsled nizkega stanja svoje valute v stanu, velike množine papirj.-' najbol'še kvalitete izvoziti v Italijo.
= Bolgarsko-češkoslovaška trgovinska zbornica se je osnovala v Sofiji. Zborni'--! začne poslovati, čim dospe uradno t,n znanje od obeh vlad.
Borza
Zagreb, devize: Berlin 25.25 - 36.5r bS 57 - 60 Milan 390 - 40 London 330 - 337, Newyork 620 _m Praga 145 - 150, Švica 1300 - }f-, Dunaj 0.955 - 0.975, Budimpešta 9.o0 -1 10 valute: dolar 65, avstnj. krone 0.95 ! češke 150, iranki 655 - 690, napolcon-'215, lire 390 — 397. Banka za Primorje 165.
193.
305.
4.418.5 (nespremenjeno), vrednost držav- jUSOs!ovenska banka 120.50 — 121.75 nih domen 2.138.3 (nespremenjeno), sku- j j j„b. kreditna banka 140. pai dinarjev 7.903.1 milijona.	' Slavenska banka 122.50.
Pasiven glavnica 15.1, rezervni fond : Praštediona 1245 — 1250. 1.9, bankovci v obtoku 4.863.8 (— 6.9), I Rečka pučka banka 108. razne obveznosti 868.8 (+ 7.1), terjatve j s;cv. eskomptna banka 1<* države za založene domene 2.138.3 (ne- j Srpska banka 185 — 186.50 spremenjeno), saldo raznih računov 15.0 i Rksploatacija drva 145. (— 3.0), skupaj dinarjev 7.903.1 milijona.; Dubrov. parob. družba 1420.
570.
slaba. Cene: govedini 40 — 52 K, teieuni 52 K, svinjini 76 K. kozličevini 40 K, slanini 94 — 96 K, povojeni svinjini 120 K, rebram 80 — 90 K, masti 100 — 104 K za kg. Jajc je dovolj, komad po 3 — 4 K. Zelenjavi cene popuščajo. Moka najfinejša se trži po 26 K. Perotnine malo. Kure, komad po okoli 140 K, purani in gosi, komad po okoli 200 — 300 K. Kakovost mleka zelo slaba; cene nestalne.
,1	uunuju^ j glavarstva siovenjgradec in sodni
dusnira za °baj«odna\ okraj Rogatec okrajnega glavarstva r±fer f	v delokrog mariborskega hidroteh-
niškega odaelka pa okrajno glavarstvo Maribor, Pr^valje, Siovenjgradec brez
Zagreba v tamkajšnjem narodnem gledališču slavnostno sokolsko akademijo. Uvodoma se izvede pretresljiv prizor. Petra Zrinskega slika v ječi in njegova hoja na morišče. Temu prizoru sledi akademija, ki obsega enajst izl-ranih tehniških točk. Začetek prireditve ob 8. zvečer,
sodnega okraja Šoštanj, Ptuj brez Rogatca. Ljutomer in Murska Sobota.
• Ambulatorij PTL v Maribora. Dne 7. maja se na slovesen način otvori v Mariboru ambulatorij antituberkulozne lige.
* Nov pravilnik za invalidske podpore. Začasno bo ambulatorij posloval trikrat
_	m * *T __I__?!" ma	a« m a, AAf> n V\	in Rnhft-
Iz Beograda nam poročajo: V direkciji za invalidske zadeve je bil te dni izgo-tovljen nov pravilnik o izvršbi invalidskega zakona Ta pravilnik bo v kratkem podpisal minister za socialno politiko. Z novim pravilnikom bo stanje Invalidov znatno izboljšano, ker se s tem pravilnikom uredi delitev podpor kakor tudi potovanje invalidov na zdravniški pregled in v razna zdravilišča.
na teden in sicer ob pondeljkih in sobotah od pol osme do devete ure dopoldne ter ob četrtkih od pol 18. do 19. ure popoldne.
• Hujskanje proti državL Poročajo nam: Trboveljski župnik Oasl je imel v nedeljo dne 23. aprila ob 10. uri v podružnici v Dragi pridigo, med katero je z vso svojo hribovsko surovostjo udaril po naši vojaški upravi, češ da je bilo
Prilava orožja Prejeli smo: Policij- poslano letos na jug nebroj naših mlade-.. ' »•__,,•_, ____• __v.i.rii,	snno »mrznilo.
sko ravnateljstvo v Ljubljani opozarja vse lastnike orožja, ljubljanskega policijskega okoliša, da morajo brez ozira na to. ali imajo orožne liste ali ne, prijaviti svoje orožje do ine 1. maja 1922 policijskemu ravnateljstvu s predpisano prijavnica. Neprijavljeno orožje se bo v zmi-
ničev, od katerih jih je 3000 zmrznilo, ker so morali spati v nezakurjenih vo-zeh, ostali pa so se vrnili na smrt bo-lani. — Isti dan popoldne se jo vršil na Dolu shod SLS, kjer je »poročal* kmet K rajne. Ta se je zagnal nad sedanjo šolo, »ki je docela za nič* in nad
Krompir se je prodajal po 5 — 6 za kg.
Novi Sad, 25. aprila. (Produktna borza) Cene v dinarjih. Pšenica baška odnosno sremska (75 kg 2 odst.), ponudba 415; ječmen baški (63 — 64 kg), ponudba 300; oves baški, ponudba 292.50; koruza ab Novi Sad, zaključena po 295; koruza 'jI ju čem" 6e nahaja zopet tudi Sumijeva ladja Donava, ponudba 285; moka št
' 0, ponudba 56.25; mast baška, ponudba 20.50; suho meso, ponudba 1700. Tendenca slaba.
Zagreb, 26. aprila. (Markov sejem). Dogon konj je bil pr»cejšen. Cene: prvovrstni športni konji 70.000 — 140.000 K za komad, drugovrstni 40.000 - 60.000 K. Prvovrstni tovorni konji so bili cenjeni 100.000 — 110.000 K, a so dosegli ceno ekrog 96.000 K. Slabi tovorni konji so imeli ceno par 50.000 — 60.000 K. Konji za klanje komad 8000 —10.000 K. Goveje živine je bilo precej. Za kg žive teže: voli I. 48 — 56 K, II. 38 — 45 K, m. 24 — 29 K, krave I. 30 — 38 K, II. 27 — 29 K, slabe 18 — 24 K, mlada živina 27 — 30 K, biki 45 — 50 K, teleta ie no- 38 — 47 K, svinje sremske I. 68 — 70 lenoni- K, II. 64 - 66 K, slabe 54 - 60 K. Pra-se 6 tednov staro 600 — 700 K. Seno je bilo po 1000 — 1100 K. detelja po 1200 kron.
Parček je denar že ves zapraviL
Tatvine. Posestniku Ivanu Bartolu iz Hrastnika je bila med vožnjo od Zidanega mosta do Zagreba ukradena žepna ura z verižico, vredna 6000 kron. — Po-=treščku Petru Jontesu v Ljubljani je neznan tat z Resljeve ceste odpeljal voziček, vreden 3000 kron.
* Mlad pustolovec. V Celju se je pojavil te dni neki »Jovo Carmin* ter najel sobo »Pri belem volu*. Posojilnico je v imenu dijaškega društva »Plamena
prosil, naj prepusti dvorano brezplačno v svTho prireditve dramatičnega in pevskega večera Z naivnim oklicem se je obrnil tudi do dijaštva, češ da namerava že prve dni maja izdati prvo številko dijaškega glasila »Plamen*. Dijake zval, naj pri gimnazijskem slugi deponi rajo določeno naročnino. Poizvedbe so dognale, da Carmin ni dijak iz Ljubljane, kakor se je prijavil, in tudi nikak Carmin, marveč Ivan Mrak, bivši dijak ptujske gimnazije. Policija ga je dala pod ključ.
• Velika tatvina dragocenosti. V Zom-boru ie bi>a v sredo opoldne izvršena velika tatvina v zlatarski trgovini Bele \Vagnerja. Ukradenih je bilo raznih dragocenosti v vrednosti 200.000 dinarjev. Vlomilce zasledujejo « v»«m policijskim aparatom.
Goranln 165.
Našička industrija drva 124 — 12c.
itrija 130 — 137.50.
Gutmr.n 325 — 330. Slavonija 120 — 123. Union 751.50.
Trbov. premogokopna družba 260 --
Beograd, devize: Berlin 26, PeSui 9.85 — 9.90, Rim 370, London 308, Pari/ 650, Praga 138, Švica 1310, Dunaj 0.90, Newyork 67.
Dunaj, devize: Zagreb 26.17 — 26.23 Beograd 104.68 — 104.92, Bcriin 27.70 -..tV,.	in \-> _ 1fl iS I.on-
=. Seje« za živino v Ljubljani Dne 3. maja se v Ljubljani zopet vrši sejem za živino (konje, goveda in prašiče).
= Zborovanje blzeljskih in dolenjskih vinogradnikov r Brežicah. Pripravljalni odbor Glavne zveze jugoslovanskih vi- 5523.05 — 5536.95. Dunaj 3.63 — 3.6;, nosrradnikov v Mariboru, ki hoče zdra-1 praga 549.80 — 551.20, Budimpešta 36.^ žiti vse jugoslovanske vinogradnike v | _ 36.55, Zagreb mi.50. Sofiia 206.20 močno skupno gospodarsko organizacijo, 206.80.
27.80, Budimpešta 10.12 — 10.18, London 343.50 — 344.00, Milan 415.20 -415.80, Newyork 7731-50 — 7743.50, Pariz 718 — 719, Praga 151.40 — 151.60, Solija 57.95 — 58.05, Varšava 1.91 -1.95, Curih 1503.75 - 1506.25, valute: dolarii 7681.50 — 7693.50, levi 56.95 -57.05, n. marke 27.95 — 28.05, funti 342.7»
—	343.25, i. franki 714.15 — 715.50, lir. 413.70 — 414.30, dinarji 104.38 — 104.62, poliske marke 1.91 — 1.95, leji 55.44 -55.56, švicarski franki 1502.25 — 1504.75 čsl. krone 171.20 — 171.40, madžarske
krone IO.I9V2 — 10-22%.
Praga, devize: Berlin 18.00 — 18.40. Curih 1005.50 — 1009.50, Milan 275.50 -277.50, Pariz 479.50 — 481.50, Londov 227.75 — 229.75, Newyork 51.40 — 52.5: . Beograd 71 — 72. Sofija 37.95 — 38.15. Dunai 0.56^8 — 0.761/!, Varšava 1.20 -1.40, Budimpešto 6.85 — 7.25, valute: 11. marke 18.00 — 18.40, švicarski franki 1000.50 — 1004.50, Ure 272.50 — 274.50, francoski franki 476.50 — 47830, funri 226.75 — 228.75, dolarji 51.20. — 51-Se dinarji 71 — 72, levi 36.10 — 36.90, avsJ. krone 0.61 — 0.81, poliske marke U
—	1.40, madžarske krone 6.85 — 7.25. Curih: Berlin U81, Newyork 5.14.
London 22.74, Pariz 47.50, Milan 27.45. Praga 10.02, Budimpešta 0.65, Zagre-1.87, Varšava 0.13, Dunaj 0.06»/«. avstri^ krone 0.06*/,.
Berlin: Italija 1508.10 — 1511.90, London 1248.40 — 1251.60, Newyork 281.64 282.35, Pariz 2621.70 — 2628.30, Švica
io n-	teoh ne rinn^l S _
Otvoreno pismo
tospodmu kraljevskom namestnika Ivana Hribarn.
Nekako u iste vreme, kada ste Vi, go-spodine namesniče, bili imenovani Kr. namestrikoin s» Steveniju, bk> sam i ja imenovan dekretom kr. Ministarstva za aerarnu reformu državnim upraviteljem na velikom posjeda ostavštkie Windisch-jratz-a u Planini
Sečam se Vaših reči prigodo« doiaska na Ljubtjanskoj Staniči kao što i Vašeg proglasa pri godom nastopa slnfte na Javnost.
U oba jiavrata obečah ste, da dete st!-tVH rakoa, čistoču uprave, korektnost i pravilno tiredovanje činovništva te nop-š?e državno-nacionalne interese. Doista je u početim tako izgledalo. Poznate mi je točno Vaše delovanje f nastajanje u s vrhu zaštite državnih interesa U Planini obzirom na protidržav-Bi rad \Vhidischgratzove porcdice.
Poznati so mi Vaši ukazi polit-uprav. viaStkna kao i agrarno-reformnoi vlasti, u kojima ste kategorično zahtevali, da se n s vrhu zaštite državnih interesa odr-državna uprava na tom posedu. Nasiaje pitanje kako i zašto ste Vi jireko noči promenili svoje osvedočenje i svoj postupak naprama mome radu i rtaprama porodici Windischgratz?
Koliko je meni poznate, nije porodica Wi?k<iscfigratz podnela nikada nikakve urita Ebc proti mojo j opravi kod jedino feotnpetentne agrarne oblasti, dapeče se ?e Kfffl dr. Windisciigratz pohvalno iavk> o mojem rado kao dfSavneg upravitelja.
Vi ste, gospodine namesniče, na temelj« osebnog pogovora sa Otonom Win-jischgratzom smatrali dovoljno nteme-fjcnhn i potrebnim, da promenite potpu-so svoje mnenje o meni, motne radn i •> radu i nastojanjo porodice Windisch-gratza, dok se niste ©bazirali na mno-gobrojne izvještaje o radu i ponašanju te porodice, koje ste imali u rukama od iediio kompetentnih vlasti.
Mesto da ste ostali veran sv>ome proglasu prigodom nastupa službe i izručili priiužbe Windischgratza jedino nadlež-•toj vlasti agrarne reforme, Vi ste izrab-Tiaiuči svoj visok položaj, uzeli u zašti-; J iXirodica V/indiscbgratz i izigrali interesa- agrarne reforme i naše države.
Vi ste. da nadjete način kako bi mogli postopati proti meni i udovoljiti zahte-vima porodice Windischgratz, poslali sa-vctnika dr. Vodopivca sa nalogom, da vedi istragu i podnesc izveštaj.
O tome izveštaju reda samo to, da je subjektiven, tendenciozan a mestimice direktno namerno lažan.
A i takav izveštaj nije mogao da dovoljno posluži Vašim namerama, jer uza sva subjektivnost prizaaje u njemu dr. Vodopivec, da sam trpravo vodio pošteno i korisno.
Zato ste Vi, gospodine namesniče, smatrali za potrebno, da u svojem izveštaju i predlogu na kr. Ministarstve Unu-trašnjih Dela što jače poduprete izve-5iaj dr. Vodopivca te nazivate izričito moj rad. ukaze i sve korake državnih vlasti, koji su poduzeti proti porodici Wmdischgr5tz jednostavno sekatoroma. Kod toga zaberavljate, da ste baš Vi, gospodine namesniče, pozivali pismeno i astneno iste oblasti na strogo izvadjanje zakona proti porodici Windischgratz. A sada Vi sami, kao kraljevi namesnik i lilavni začtrtnik zakona, nazivate ovo izvadjanje zakona sekat arama.
Koji motiv Vas je dakle vodio, gospodine namesniče, da ste se H ovom predmetu toliko zaboravili?
U interesu ugleda naše države i 11 interesu ugleda naše kraljevske porodice, -ra koiu sam kroz pitnih 20 godina pro-levao krv i aosio svoj život na pazar te Mo osudjen na 101 god. tamnice sa-mo radi moga aacionalnog rada, izjav-fjiijem, da ste to učinili samo radi nakupa vile Otona Windisehgratzr ::a Bledu.
Ta viia imala bi da predstavlja nacionalni dar Slovenije svome kralju prigo-Jotti Ejegovog venčanja.
Vi ste, gospodine namesniče, radi te vile izigrali potpuno državni interes, za koji ste se sam! pre kratko vreme borili tirne, da ste isposlovali moje ostranjenje, Vj ste se radi te vile tako ponizili, da šte osobno i pntem svojih istomišljenika, viših državnih činovnika, kao na primer ■igrarnog direktora dr. Lukana, prosjačili f iznudjivali kod naših narodnih protivnika, nernačkih veleposednika, novčane svote, da piatite tu vHn.
Vi ste ioš dalje pošli, te ste zahteva-luči, da še ukine svaki državni nadzor, sve državne uprave i svi sekvestri hteli izigrati agrarnu reforma kao preku so-cijalnu potreba a time i jedan opstojedi državni zakon, koji je i n samom ustavi trtemeljen, a sve to radi par pišivih sroša naših nacionalnih protivnika, iK da si osigurate njihovo privrženost i po-mrsč za postlsnuče Vaših ambicija.
Da R ste pomišljali, gospodine namesniče, da je baš izvedba agrarne reforme zasjarantovana kraljevskom redi istog cmog kralia, komu kanite Vi pokloniti tn vile, radi koje ste izigrali i žrtvovali njegovi kraljevsku reč?
Zašto se niste obratili kao najvišji državni funkcionar na narod i pozvali ga, da dobrovoljr.o i iz srca dade svome T-:raFjo verčani dar? Niste R pomišljali Vi i Vaši prijatelji da takvlm postopkom tre samo izigravate državne interese, neto da se nabacujete blato na «*> »love-nački rod, ko?! M drage volje u najkra-Cem roku bk> sakupie potreban novae i nebi bilo potrebno, prosjačiti odnosno
izaodjhrstl tej rtovac od naT5!ti narodnih protivnika?
Niste ii nadalje pomiSUali, gospodine namesniče, da bi bilo mnogo pametnije, da se Vi povnčete sa poprišta te da leg-nete na stečene lavorike, mesto da spre-čavate radi svojih zastarelih ambicija n radn linde, koii so pripravni žrtvovati za državo i narod ne samo imame nego i krr i život svoj?
Planina, dne 25. aprila 1922.
atanasue ristič,
bivši državni upravitelj Windischgratzo-voz velikog poseda a Planini.
* Za vsebino je uredništvo odgovorno le v toliko, v kolikor predpisuje zakon.
Objave
*	Psto javno predavanje Zvonimira Bernota glavnega urednika «Napreja>:
«0 egoizmu in altruizmu>. Po preda-nja ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut — Petek, 28. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma» v Ljubljani. Začetek točso ob 30., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti po 3 Din, v IL — VI. vrsti po 2 Din, v VII. — X. vrsti po 1 Din. Stojišča 50 par.
*	Češka Obee v Ljubljani pofadi v sobotu dne 29. dubna 1922. v restaorač-nich mlstuostech Nlrodniho Doma a Ljubljani — svžma milemu a zaslouži-lema členu pann Bohemilo Čvančarovi večirek na rozloučeaou. Vstup členim, jlmi uvedenym hostum jakoZ i všem P?a-teiara a znanym rodiny Čvančarovv — volny. Začžtek o 20. hodine.
*	O Meeedonifl predava nocoj v petek, ga. Julka Petrovič ob 8. zvečer v Mladiki, Šubičeva ulica. Vstopnine nikake. Vsakdo dobrodošel. Splošno žensko društvo.
*	Društvo *Soča> v Ljubljani naznanja svojim članom in prijateljem, da predava v soboto 29. t. m. točno ob 8. uri zvečer v hotela Llojrd g. dr. Ernest De-reani «0 higieni ušesa*. Vstop prost.
*	Odbor Zveze slovenskih pevskih zbo-
rov prosi vse včlanjene zbore, da takoj vrnejo izpolnjene vprašalne pole na na- bližno 17.000 plm smrekovega in buko-
Kmo, da nas igrata" kaj kmaln razvesele z novo igro. Le neustrašeno naprei po začrtani poti z izobrazbo k napredka in svobodi! — Opazovalec.
*	Narodna galerija v Ljubljani. Tretji redni občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v soboto, dne 29. aprila ob štirih popoldne v posvetovalnici mestnega magistrata.
*	Mestna hranilnico ljubljanska v ponedeljek 1. maja ne nraduje.
*	Ljubljanske banke prvega maja ne bodo poslovale.
*	U deležnike občnega zbora Zveze tr-govskih gremijev in zadrug ter III. vseslovenskega trgovskega shoda opozarjamo, da se vrši v soboto dne 29. aprila t. L ob 8. ori zvečer velik koncert mariborske vojaške godbe pod osebnim vodstvom g. Hercoga v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Naj nihče ne za-moai priiike, biti deležen tega izvanred-nega ažitka. Koncert priredi na čast vsem posetnikora in tovarišem celjsko trgovstvo. Posebna vabila se ne razpošiljajo, Vabljen je vsak prjatelj trgov-stva.
*	Jugoslovansko akad. društvo <Tri-glav* v Zagreba vprizori dne 13. maja v Žalcu pri Celin A. Funtekovo dramo «Tekma> in koncert društvenega pevskega zbora. Prosimo Savinjčane in okoličane, posebno pa g. starejšine, da se v čim večjem številu vdeleže naše prireditve. — Odbor.
*	Zahvala. Gospod Janko Rant trgovec s špecerijskim blagom pri »Luben-čanut v Kranju daroval je tisoč kron kot «fontovščino> gasilnemu društvu v Ljubnem na Gorenjskem povodom svoje poroke. Hvala, ob enem priporočamo vsem gasilcem to tvrdko.
*	Zbirka za gladno rusko deco. »Okrožni klab jugoslovanskih dobrovoljcev ta Prekmnrje* v Murski Soboti Je priredil zbirko za gladno rasko deco hi nabral 14.725 K 20 v.
*	Atelje tflelios* Veličan Bešter v Ljubljani ima razstavljene slike v trgovinah: Magdlč, Schwentner ia Krišper.
*	Prodaja lesa in drv. V verskoza-kladnih gozdih Pokluka-Mežakla na Gorenjskem se proda v eksploatacijo v letih 1922.-1928. vsakoletna množina pri-
slov: Zveza slov. pevskih zborov, Glasbena Matica, Ljubljana.
"Z ljubljanskega barja nam peročajo: Velikonočni ponedeljek in minulo nedeljo so priredili barjanski fantje v tamo-šnji ljudski šoli zabavno igro-dvodejan-ko: »Trije ptički*. Igrali so dvakrat prav dobro. Igralci so se docela vživeli v svoje vloge. Zato jo ie tudi vsak dobro pogodil. Napravili so s igro prav lepo zabavo domačinom, ki so obakrat napolnili šolsko sobo do zadnjega kotička. Oder so naredili fantje pod vodstvom učitelja in voditelja g. Grčarja. Tudi les so podarili vaščani. Vsa čast vsem! Že-
vega lesa za tehnično porabo, 3500 plm trdih in mehkih drv in 4000 plm smrekovega labja. S kolekom 2 Din, takso 20 Din m vadijem 250.000 Din opremljene ponudbe je vložiti do 8. maja 1922., do 11. ure pri direkciji šum v Ljabljani, katera (kakor tudi šumska uprava na Bledu) daje vsa potrebna pojasnila.
* Živinski sejem v Ljubljani. Dne 3. maja se v Ljubljani zopet vrši semenj za živino (konje, govedo in prašiče).
Vremensko
L jablana, 87 aprila 1923.
poročilo
Ljubljana 306 ra nad merici«
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd Dunaj . , Praga .
lnomoct.
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
764 7
754 5 763 8 7521 756 8 762*0
750-7
Zračna
temperatura
8-3 13-7 10-2 110 10-0 70
~7-0
Veter
breavetra jng. vah. ▼ahod zapad jng- *ap. brezvetra
▼shod
Oblačno 0-10
oblačno
»
pol obL oblačno
v
več obL več obL
Padavine
0*
— !
3*0
V Ljabljani barometer nestan., temper. visoka. — Solnee vzhaja ob 4*51, zabajaob 1905-
f SO b—di Otok S*—, >*mtfh udal|n|!h 6 :>•*•<(■ • Oliv - TrgoMki tgint. *oe<w»<i|«. •» ITMiMRkM 4» «0 t»tt<n 5 Din. mU> .<d»l|«H» • t>«««<* B 01». —	H «apr*|. (Latta «
znamkah.) Na «praian)» aa adgovi.-la ■>• f rpraianlu Brilo5«ia cnamfca aa adgoror. —«
Knjlgovodklnja,
samostojna, bilanc'stka, išče mesta. Ceoje e ponudbe pod <E. F.» na upravo »Jutra*.
Prodajalka,
•t&rejša zanesljiva moč, se sprejme v trgovini mešanega blaga pri AntVerbič, trgovec Sevnica ob Savi. 1170
Vet tesarjev ln tesarskih prefidelavcev
sprejme takoj Ivan Zakotnik. mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Donaiska cesta 46. 1143
Ženska,
pridna in poštena, za čiščenje sob, ae sprejme. One, ki znajo nekoliko šivati imajo prednost. Našlo r povč uprava »Jutra.. 1179
Krojaikl krojitelj,
prvovrsten, se spre me. Ponudbe z spričevali pod »Prvovrsten* na upravo »Jutra«.
liso
*!• to
Kompletna 1164
naprava za žag oje in sekanje drv, obstoječa iz krožne žage, elektromotorja 61/, H P., stroja za sekanje drv z vsemi pripadajočimi pritiklinami, se proda za Din 23.000. Naslov v upravi »Jutra*.
Zlata damska ara
z zlato zapestnico se ceno proda. Vpraša se v upravi »Jutra*. 80/a
Stoli, 1206
380 komsdo iz bukovega lesa, strojeni kot orehov les, ae ugodno prodajo. Nas ov pove uprava »Jutra*.
Na brano ln stanovanje
se sprejmeta dva dijaka ali dv* druga gospoda. Kje, povfi oprava »Jatra*. 1195
Klet,
primerna za skladišče se odda v na em v Spodnji Šiški. Natančnejše se poizvč pri Mariji Jelene Kostanjevica pri Krškem. 1162
Vsa kroja&ka dela
se sprejme po najnižii ceni, obleke po najnovejšem kroju izdeluje p« 600 K. Sprejme se tndi vsa konfekcijska dela po najnižjih konkurenčnih cenah pri Antonu Jarcu. Ljubljana, Polj..aska c. 21.
1169
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik m izdajatelj Konzorcij «Jutra».:
Skladišča
Mehanična delavnica«
[d. p.)
Balkan, d. d,"Dunajska c. 88. ji.pA\Bar Franc' Capk- pabr' 5 Tel 407
špedicija:
Balkan, d. d., Dunajska e. 33. [a. p.]
Pisalni stroji s	[d. p.)
Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407.
ki naj bo že vojaščine prosta in bi lahko opravljala tudi event. blagajniški posel. — Telovadci in pevci prednost. Ponudbe z zahtevo plače na upravo »Jutra" pod šifro 345.
Smrekove, hrastove, bukove, brestove, lipove, jesenove, mecesoove hlode
kupuje po dnevnih cenah
Parna žaga Keršič, Ljubljana, Spodnja Šiška.
Telefon 180.
1200
,0rient" d. d., Sodna ulica štev. 3, ' telefon 463. _
Trgovine:
Julija Stor, trgovina s čevlji, Prešernova ulica 5. _____
M. Urbas, prodaja pristnih kranjskih klobas, Slomškova nlica 13. _
Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljev, Kolodvorska uL 26.
Racmnotevalnl aparati: |d. p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407.
r
Obleka, perilo. Fran Kraškovlč, Stari trg žt 22. Nizke cene._
Kože divjačine, vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z usnjem 0. Zdravič, Ljubljana, Sv. Florijana nlica 9.
ril
„llirija'-, lesna trgovska in industrijska dražba, Ljubljana, kralja Petra trg št S.
Priporočajte »Jutro"
Največja Ubira
819/e
t, UlUjlOl
in rokavlo pri tvrdkl
Sc E. Skabepne
Ljubljana. Mestni trg 10.
Pletenine,
raznovrstne, damske majice ln bluze, Jopo, otr. perilo, gam&ie, doko-lenloe. avlterje, čeplo« itd. lastnega iz delka priporoča	1120
Pletenine CIRIL VAJL, Kranj.
Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova nI. 54.
H. Sienftieviiczevi romani v novem prevodu.
Ko smo pred leti dobili sloveče Sienkiewiczeve romane v slovenskem prevodu, je vladalo za nje povsod veliko navdušenje, in še danes je po naših javnih knjižnicah živo popraševanje po njih. Zal, da so razen „Rodhine Polaneških" že vsi razprodani.
Malokateri pisatelj je znal pridobiti široke ljudske
■ • I	^t * . l_?________________XI • A <MA*M 1*<	/>M1 HAVMOm
ica i
m
išče ISMKS šoferja ^^
S. P. A. tovorni avto. - Dotični mora biti tudi periektni ključavničar m popolnoma izvežban v postrežbi in vožnji tovornih avtomobilov. Razven tega tudi:
oerffektnega strugaria
dobrimi spričenli. - Ponudbe s priloženimi Bpriievali mj se pošljejo
na naslov:
Ed. dlanzmann & And. Oassner,
Tržič na Gorenjskem, Jugoslavija.	uso
Prva jugoslovanska tovarna električnih žarnic
VOLTA, družba z o. z.
MARIBOR, Koroška cesta 27
izdeluje vsakovrstne zrakoprazne žarnice v najboljši kakovosti In po najnižjih cenah.
Brzolavi: Volta Maribor. Telefon interurb.: 175. 1,67

požrtvovalnih junakov so postali ideal poljske mladine, ki so jo navduševali v težkih dneh nesreče. Sienkiewicza kot romanopisca poznajo dandanes vsi kulturni narodi. Naša čitajoča javnost čuti živo potrebo, da dobi zopet Sienkiewiczeva dela v roke.
Tiskovna zadruga se je zato odločila ustreči splošni želji in poda Sienkiewiczeve romane v novem prevodu prof. dr. Moleta, ako se priglasi zadostno število naročnikov.
Da omogoči v sedanjih tudi za knjigo dragih časih nakup tudi manj premožnim ljubiteljem prvovrstnega štiva, bo izdajala Sienkiewiczeve romane v presledkih po 3—4 tedne v snopičih po 4 pole in sicer naročnikom za ceno približno 6 dinaijev. Cena celotnemu romanu bo pozneje v knjigotržtvu višja. Začetek bo tvoril roman „Z ognjem m mečem". Sledil mu bo „Potop", nato »Gospod Volodijovski", »Križarji m „Quo vadiš".
Vabimo vse ljubitelje zgodovinskih romanov, da se takoj priglase potom dopisnice kot naročniki na Sienkiewiczev roman „Z ognjem m mečem". Priglasi naj se pošiljajo na Tiskovno zadrugo v LJubljani, Prešernova ulica 54. Način plačevanja naročnine se bo sporočil naknadno.
Tiskovna zadruga v Ljubljani Prešernova ulica 54.
Zahtevajte seznam vseh knjig Tiskovne zadrnge. -Knjige oddaja todl na mesečne obroke.