tGsulshau
ATpRAYI CA
GL48ILO ROMCNISTICNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačan* t gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Klement Gottvvald soglasno izvoljen za novega predsednika Češkoslovaške republike — Naše ljudstvo razume pomen ljudskega posojila Ljudski taboiri na Slovenskem Koroškem
Zadružniki iz vse Slovenile so sprejeli nove naloge za razvoj kmetijskega zadružništva — »Nesmrtna mladost«
Leto IX - št. 141
Ljubljana, torek, 15. junija 1948
Izhajn vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.
(Jena din 2.-
Obveznosti v čast V. kongresa KPI
Na gradbišču Novega Beograda
bodo presegli plan za 6 %f proizvodne stroške pa znižali za 16 %
Na vseh gradbiščih Novega Beograda eo bila 5. in 6. t. m. zborovanja. Na njih so graditelji prevzeli nove obveznosti. Talko eo z gradbišča št. 2 sporočili glavnemu štabu mladinskih delovnih brigad: »Namesto 795 pilotov jih bomo zabili 870 ter bomo presegli normo za 14% <. Z gradbišča št. 12 so poročali: »Namesto 90.000 m’ zemlje jih bomo izkopali 100 tisoč.« Tudi z vseh dragih gradbišč so
sporočali, da so prevzeli nove obveznosti. Poteim je vodilni aktiv na svojem se-stanku proučil posamezne obveznosti, izmenjal delovne izkušnje, odkril pomanj-Ijivosti in prevzel v imenu vsega kolektiva obveznost, da bodo junija presegli plan za 6% in zmanjšali proizvodne stroške za 16%. 0 tem so poslali pismo CK Komunistične partije Jugoslavije.
TEKMOVANJE ORGANIZACIJ LF SRBIJE V ČAST V. KONGRESU KPJ
Beograd, 14. junija (Tanjug). Izvršilni odbor LF Srbije je imel v soboto sejo pod predsedstvom predsednika dr. Bla-goja Neškoviča. Razpravljali so o vpisovanju ljudskega posojila, o pripravah za žetev in mlačev. o uredbi za odkup žita, o tekmovanju organizacij LF Srbije na oast V. kongresa KPJ, o ustanovitvi novih sekcij pri izvršilnem odboru LF Srbije in razpisu natečaja za pesem in
S pospešeno graditvijo zadružnih domov se pripravlja LF Bosne in Hercegovine na V. kongres KPJ
enodejanko, ki bi govorila o aktivnosti Ljudske fronte.
Iz/volili so predsednike novih sekcij za pospeševanje gozdarstva in za ureditev naselij ter komisije za ideoloSko politično delo. Za ocenjevanje pesmi in enodejank, ki bodo predložene med 5eat-meseaniim natečajem, so ustanovili dve ocenjevalni komisiji.
Sarajevo, 14. junija (Tanjug), člani Ljudske fronte Bosne in Hercegovine pričakujejo V kongres KPJ in dan ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini s pospešenim delom pri graditvi zadružnih domov. V mnogih vaseh prevzemajo graditelji zadružnih domov obveznosti, da bodo zgradili domove do 21. aili do 27. julija. Take obveznosti so sprejeli že na 24 gradbiščih.
Stolački okraj se je obvezal, da bo zgradili vseh 6 domov na svojem področju do 27. julija, dneva ljudske vstaje v Bosni in Hercegovini. Zeniški okraj bo zgradil 5 domov do 21. julija. V jaja-škem. duibiSkem, kljuškem. srbačkem, prijedorskem in zlateniškem okraju bo odprtih do 21. julija 12 zadružnih domov. V sarajevskem okraju so se olani ljudske fronte na področju C KL0 obvezali. da bodo spravili pod streho tiste dele zadružnih domov, ki so namenjeni gospodarstvu.
Delovni kolektiv tovarne olja »2. oktober« se je obvezal, da bo izpolnil mesečni plan 103%, da bo prihranil na go-
rivu in mazivu 5%, trošenje pomožnega materiala pa zmanjšali za 5%. Obveznosti v čast V. kongresa KP Jugoslavije pa so sprejeli tudi posamezni delavci in delavke.
»MEGRAD« v Ljubljani bo po brigadnem sistemu zgradil petnadstropno stavbo
V počastitev V. kongresa KPJ si je mestno gradbeno podjetje »MEGRAD* zadalo nalogo, da v času pred kongresom izkaže čast in zaupanje Komunistični partiji z zgraditvijo petnadstropnega poslopja za direkcije MLO na Resljevi cesti po brigadnem načinu dela.
Obveznost Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani
Delovni kolektiv Splošnega, stavbnega podjetja v Ljubljani je v počastitev V. kongresa KPJ sprejel obveznost, da bo plan za mesec julij izpolnil do 20. julija 1948.
Haš@ liudstvo razume pomen ljudskega posolila
Čemu pa je bilo treba razpisati notranje posojilo, ko je vendar _ lanski državni proračun izkazal 7.7 milijarde din prebitka? Razpisano posojilo ne bo dalo niti polovice tako visoke vsote — komaj 3.5 milijarde. Zakaj torej...?
Tako bi se vpraševali ljudje s kapitalističnimi nazori o gospodarstvu, ki računajo samo s tem, kaj »nese« — njim posameznikom. Naše ljudstvo s svojim zdravim naravnim čutom mnogo bolje razume pomen ljudskega posojila. Razume, kaj pomeni to, da se bo letošnji narodni dohodek povečal približno za 59 milijard dinarjev. To se pravi da bo naše gospodarstvo letos dalo toliko več dohodkov. Komu? Nam — ljudstvu! Velika večina narodnega dohodka odpade na mezde in plače ter dohodke delovnih kmetov.
Narodni dohodek, kar pomeni pri nas toliko kakor ljudski dohodki, pa )e treba obrniti čim bolj v prid ljudstva. Vemo, zakaj narodni dohodek narašča: zato, ker narašča proizvodnja; ker delamo vedno večj ker je zaposlenih čedalje več ljudi v proizvodnji; imamo vedno več tovarn in rudnikov; izpopolnjujemo industrijske obrate; čedalje več novih strojev se vrti, dvigamo vedno več zemeljskih zakladov, pridobivamo več surovin in jih predelujemo. To je pa izraženo v narodnem dohodku, če pa hočemo še bolj pospešiti proizvodnjo, čim prej zgraditi vse tiste tovarne, elektrarne, železnice in vse drugo, kar moramo storiti v tej petletki ali čim bližji prihodnosti, moramo čim bolj razumno izkoriščati vsa sredstva, zato pa tudi umno uporabljati narodni dohodek. Kar največ narodnega dohodka je treba naložiti v to, kar imenujemo koristne, najbolj potrebne investicije — v proizvajalna sredstva, v tovarne, rudnike, elektrarne, stroje...
Tovariš Boris Kidrič navaja v razpravi o državnem proračunu za leto 1948 v Ljubski skupščini FLRJ, da sc bo narodni dohodek povečal' v pnmeriavi z letom 1947 za 44.04“/«.
»Odkod porast narodnega dohodka l
Porast narodnega dohodka v gospodarskem planu za leta 1948 izvira predvsem iz ogromnega porasta proizvodnje v haši industriji, v našem rudarstvu in naši elektrifikaciji, v našem gozdarstvu in našem stavbarstvu. Plan industrijske proizvodnje v širšem pomenu besede, pri čemer so zajeti tudi rudarstvo, proizvodnja električne energije in lesne Industrije, je leta 1948 povečan povprečno
za 61*/« v primeri t letom 1947. Plan »taw barstva se leta 1948 poveča za 74% v primeri z letom 1947.«
Nekoliko dalje navaja. »V primeri z letom 1939 smo leta 1946 proizvedli 104(/o več električne energije, leta 1947 pa že 132'/«. Leta 1946 smo proizvedli 112% premoga, leta 19^7 pa ie 1359/o v primeri s lOOVo leta 1939. Leta 1946 smo proizvedli komaj 85% jekla, leta 1947 pa že 132*/« v primeri s 100 leta 1939. Leta
1946 smo proizvedli 88.4 cementa, leta
1947 pa 186°/« v primeri s 100 leta 1939. Leta 1946 smo proizvedli 103°/o stekla, leta 1947 pa 191°/« v primeri s 100 leta 1939. Sladkorja smo leta 1946 proizvedli komaj 65%, leta 1947 pa 141%,v primeri s 100 leta 1939. Rezanega lesa smo leta 1947 proizvedli 140,/* v primeri s 100 leta 1939.«
Iz navedenih številk vidimo, kako naša proizvodnja lz leta v leto narašča. S prispevanjem za ljudsko posojilo bomo prioomogli, da bo to naraščanje še hitrejše, da bodo uspehi še večji, blagostanje delovnega ljndstva se bo dvigalo.
Naše ljudstvo to razume, zato je pa tudi začelo tako navdušeno sprejemati obveze za vpis ljudskega posojila. Ljudstvo ve, da svoje prhranke najbolje nalaga v ljudskem posojilu, ker se zaveda, da s tem krepi svojo državo in se stem bogati ter najbolje zavaruje svojo prihodu jost.
PODPIŠIMO POSOJILO TUDI VSI DRŽ. UPOKOJENCI
Od naše stalne naročnice, preproste žene upokojenke, smo v zvezi z razpisom posojila prejeli pismo, ki ga objavljamo:
Podpisana Rezika Švare, žena železničarskega upokojenca iz Maribora, Praprotnikoma 39, prosim uredništvo Ljudske pravice, da sprejme moje misli o ljudskem posojilu. Vaša zvesta naročnica sem že od začetka izhajanja in vedno nestrpno čakam, da pride vaš časopis, ki nas obvešča o dobrih in slabih ljudeh.
Bila sem na predajanju, ko je minister tov. Polič govoril o ljudskem posojilu, o potrebah za izvrševanje plana v petletki. Bila sem tudi na sestanku »Zveze borcev«, kjer smo prav tako govorili o posojilu. Takoj 6em sklenila, da hočem biti prva pri tej akciji in izvršiti sivo jo dolžnost. Hočem pa dati izpodbudo
Svečana postavitev temeljev Nove Gorice
Nova Gorica, 14. junija (Tanjug). Včeraj so v Novi Gorici svečano postavili temelje novega mesta. G radii išče im okolica sta biila za ta praznik vsa okrašeno.
Slovesnost so začeli z množičnim prostovoljnim delom. Že v jutranjih urah so prihajali ljudje na okrašenih vlakih, kamionih, vozovih in celo peš iz naod-dalijeniejšiih krajev goriSkega okraja. Iz tovarne Anhovo je prišlo na prostovoljno delo nad 400 ljudi. Dolg sprevod ljudi se je razvili izpred kulturnega doma onega dela Gorice, ki je v Jugoslaviji.
Pri kopanju temeljev novih zgradb, regulaciji potoka Korena in na glavni mestni ulici ter pri izkopih obhodne ceste Solkan—Šempeter je sodelovalo 77 delovnih brigad z več tisoč delavci, med katerimi se je razvilo tovariško tekmovanje za čim .boljše delovne uspehe. Najboljše uspehe je dosegla brigada s Cola, ki jo prejela za priznanje okrajno prehodno zastaivico. Dobre uspehe so dosegle tudi brigade iz Domberga. iz, četrtega rajona Nove Gorice, ie Vipave, Solkana. Krasa in Brd.
Po končanem delu je s tribune na glavni mestni ulici, spregovoril Jože Primožič. sekretar okrajnega odbora OF za Goriško. Nato so najzaslužnejši posamezniki prejeli spominske značke. Proslava je bila zaključena s kulturnim in zabavnim sporedom.
V maju je hrasiniški rudnik dosegel prvo mesto
Tekmovalna komisija Zveznega tajništva rudarske industrije za Slovenijo je na podla«i poroča, ki so jih poslali posamezni rudniki Slovenije, določila najboljše delovne kolektive v maju.
V skupini A (premogovniki zveznega jjomema) je zasedel prvo mesto rudnik Hrastnik, ki je izpolnil plan v maju s 100%. Rudnik Hrastnik je v letošnjem lejtu pokazal najbolj ustaljeno produkcijo in je bil vse mesece nad planom. Proizvodne stiroske je delovni kolektiv zmanjšal v maju za 9.1%, izboljšal kvaliteto proizvodnja za 4% in prihranil na razstrelivu 10%. Neupravičenih izostankov je bilo v maiiu 1,7%.
Drugo mesto ie bilo priznano rudniku Trbovlje, ki sicer ni dosegel plana za 3.65%. a je zmanjšal proizvodne stroške za 4.7%, izboljšal kvaliteto premora 7.a 0.4%, prihranil na razstrelivu 36.4/o in imel 0.9% neupravičenih izostankov. Najboljši c*ljmt rudnika Trbovlje, Zaipad-ni obrat, je plan izpolnil stoodstotno, kljub težavam. Na tretjem mestu je rudni Velenje, ki je plan presegel za 0.3/« a ima v ostalih postavkah slabše rezultate. Četrto mesto pripada rudniku Senovo in peto rudniku Zagorje. Obrat Podstrana v rudniku Zsjgorje je presegel majski plan za 23%.
V skuipini B (premogovniki republiškega pomena) je zopet zasedel prvo mesto rudnik Zalbukovica, Iti je presegel plan za 9.6%. Na drugem mestu je Kočevje, ki je izpolnil plan stoodstotno, na tretjem rudnik Laško, ki je tudi izpolnil plan stoodstotno, a ima večje število neupravičenih izostankov. Rudnik Pečovnik je Ha četrtem mestu, Liboje na potem in Krmelj na Šestem mestu.
V skupini C (ostali rudniki) je bil v maju najlboljši rudnik batrita v Plešah pri Škofljici. Delovni kolektiv rudnika bairita je presegel plan za 15%. Drugo mesto je zasedel rudnik Idrija^ ki je presegel plan za 4.5%, tretje mesto p« rudnik Črna-Kaolim, ki ie sicer presegel pten za 8%, ima pa večje Število neupravičenih izostankov.	(Tanjug).
v®em našim upokojencem, kakor tudi vsem ostalim, da bo vsak čianprej storil svojo dolžnost. Posojilo gre za naš pro-cvit in vsak naj izvrši svojo obveznost v zahvalo za to, da lahko živimo brez skrbi in v miru. Kakor država 6krbi za za nas, je tudi dolžnost vsakega državljana, da pomaga graditi naš skupen dom, našo boljšo bodočnost, da pomaiga našemu gospodarstvu in skrbi za bodočnost naše mladine.
Oprostite mi 68-letni starki, da tako slaibo pišem. (Spodaj je pripisala; Prosim, zboljšajte besedilo, da bo za javnost, Zato smo popravili najbolj grobe in stilistične napake, misli pa smo pustili neizpremeajene) Svoj čas nismo imeli take prilike za šolanje, kakršna je dandanes, ko za vse skrbi država pod vodstvom našega ljubljenega Tita.
Naj živu naš heroj maršal Tito!
Maribor, 10. junija 1948.
švarc Rezika
Vsak dan nove obveze
Kako veliko zanimanje vzbuja razpis posojila med našim delovnim ljudstvom kažejo obveze, ki jih že pred rokom vpisovanja sprejemajo različni delovni kolektivi, mladinske organizacije in drugi. To nam daje jamstvo, da bomo razpisano vsoto ne samo dosegli, temveč tudi presegli.
Prinašamo nekaj obvez:
člani sindikalne podružnice okrajnega ljudskega odbora Ljubljana-okolica so se na občnem zboru dne 12. 6. 1948 ob-Nadaljevanjc im 2. strani.
SLAVNOSTNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE V HRADCANIH
Klemen! Sotturaid soglasno izvoljen
za novega predsednika Češkoslovaške regubl ke
Praga, 14. junija (Tanjug). Danes je bil na slavnostni seji Narodne skupščine na Hradčanih izvoljen za novega predsednika Češkoslovaške republike dosedanji predsednik vlade Klement Gottwald. Slavnostne seje v zgodovinski Vladislavski dvorani sc je udeležilo vseh 296 poslancev. Navzoči so bili tudi predstavniki ljudskih in vojaških oblasti, diplomatski zbor, razne narodne delegacije in veliko število državljanov, dočim je velika množica ljudi pričakovala pred poslopjem izvolitev novega predsednika republike.
se kot edini kandidat za predsednika republike predlaga dosedanji predsednik vlade Klement Gottwa!d, in pojasnil zakon o volitvi predsednika republike, je stavil ta predlog Narodni skupščini na glasovanje. Za predlog je glasovalo vseh 296 navzočih poslancev.
Po objavi izida glasovanja so vsi navzoči pozdravili izvolitev novega predsednika republike z dolgotrajnim ploskanjem in ovacijami Klementu Gottwaldu. Nato so novega predsednika republike obvestili o njegovi izvolitvi ter ga zaprosili, naj se udeleži zasedanja Narodne skupščine in položi prisego.
Po krajšem odmoru se je seja zopet nadaljevala. V dvorano je ob irenetičnem aplavzu in ovacijah stopil novi predsednik republike Klement Gottwald, ki ga je predsednik Narodne skupščine pozdravi! in mu čestital k izvolitvi.
Ko je novi predsednik prisegel, je ob navdušenih ovacijah ljudstva odšel na dvorišče praškega gradu, kjer je pregledal častno četo.
Seja Narodne skupščine sc je zaključila z državno himno, ki so jo peli vsi navzoči.
Slavnostno sejo je otvoril točno ob 11. predsednik Narodne skupščine dr. Oldrich Jon, ki je v kratkem govoru pojasnil pomen današnje zgodovinske seje. Potem ko je prebral soglasni predlog poslancev vseh strank Narodne tronte, v katerem
Življenjepis Klementa Gottwald:
Novi predsednik Češkoslovaške republike Klement Gottvvald 6e je rodil 23. novembra 1896 v kmečki družini v Dedicah na Moravskem, kjer je že v naj-nežnejši mladosti spoznal vse težave kmečkega življenja. Od leta 1914. naprej je bil mizarski dejavec. Po prvi svetovni vojni je aktivno sodeloval v levem krilu socialdemokratske stranke, ob ustanovitvi Komunistične partije pa je stopil v njene vrste. Od leta 1921. naprej 6e je popolnoma posvetil političnemu delu Partije. V Bratislavi je izdajal komunistični list »Hlas Ludu«, pozneje pa je vodil komunistično glasilo »Pravdo«. Leta 1925. so ga izvolili za člana Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške, leta 1929. pa za generalnega sekretarja Partije in istega leta za poslanca v narodni skupščini.
Vse življenje se je vztrajno boril za pravico in svobodo delavskega razreda in cck>tnega delovnega ljudstva Češkoslovaške. Po monaikovski krizi leta 1§38. je na podlagi sklepa CK Partije odšel v Moskvo, od koder je vodil borbo za osvoboditev Češkoslovaške.
Klement Gottvvald je eden izmed av-
torjev manifesta, izdanega za češkoslovaško ljudstvo v maju 1942, v katerem so bile smernice za boj proti okupatorju. Gottvvald je zastopal 6tali<šče, da je organiziranje lastnih oddelkov za boj proti nemškemu fašizmu narodna dolžnost Cehov in Slovakov in stvar njihove časti.
4, aprila 1945 je postal Gottvvald podpredsednik prve češkoslovaške vlade, ki je obdržal ta položaj tudi v drugi Fier-iingerjevi vladi. Marca 1946 so ga izvolili za predsednika Komunistične par-tie Češkoslovaške. Po volitvah v narodno skupš&ino maja 1946, ko je dobila Komunistična partija največ glasov, je dobil Gottvvald mandat za sestavo vlade. Gottvvald je tedaj sestavil koalicijsko vlado, v kateri so bili predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v Narodni fronti.
Februarja 1948 je Gottwald po odstopu predstavnikov narodne socialistične stranke, ljudske stranke in slovaške demokratske stranke sestavil svojo dru-go vlado. 10. marca je Tazložil v narodni skupščini program nove vlade, sestavljene iz predstavnikov prerojene Narodne fronte.
Podelite« preMne zastavice na gradbišču zadružnega doma v Stogovcih
Stogovci 14. junija. — Včeraj je bila v Stogovcih, okraj Gornja Radgona, podelitev prehodne zastavice enemu izmed najboljših gradbišč v Sloveniji, ki je doseglo v predkongresnem tekmovanju najboljši rezultat. Zastavico je predal v imenu IO OF Slovenije tov. Primožič Marko. V imenu okrajnega odbora Gornja Radgona je čestital delavcem tov. Škof Stane.
Uprava za gradnjo zadružnega doma v Stogovcih je bila osnovana 5. februarja t. 1. Takoj za tem so začeli vaščani zbirati material, kakor n. pr. zidno opeko, ki so jo deloma dobili iz ruševin starih stavb, deloma pa so jo podarili kmetje. Danes je na gradbišču že pripravljeno za zidanje 90.000 kosov opeke za zidanje, nakopane 200 kub. metrov gline, 70 kub. metrov peska, 80 kub. metrov gramoza, 30 kub. metrov kamenja, 9500 kg cementa in 44.000 kg apna, ki so ga sami žgali v apnenici na Tratah. Nadalje so graditelji zadružnega doma pripravili 60 kub. metrov stavbnega le6a,
ki so ga dali kmetje iz Pogleda in Grap. Prav tako so pripravili nad 15.000 kosov strešne opeke, 120 kub. metrov lesa za kurjavo, mladina pa je zbrala 3000 kg starega železa. Skupno število ur, ki so jih dali graditelji za zadružni dom, je 16.722.
Do sedaj je bilo odlikovanih 22 graditeljev, na današnji proslavi pa še 15. Danes jih je dobilo 5 srebrno značko, 10 pa bronasto. Najboljši graditelj, ki je
t rej el zlato značko, je Tratnik Jakob, am je napravil 72 osemurnih delovnih dni.
Graditelji zadružnega doma v Stogovcih so se na današnji proslavi obvezali, da bodo končali betoniranje temeljev do 18. junija, zidanje zidu do 5. julija in pokrivanje do 17. julija. Otvoritev doma bo po obvezi 18. julija, to je 3 dni pred določenim rokom.
Po končani proslavi in podelitvi značk je mladinska in pionirska organizacija priredila nastop s pevskimi in recitacij-»kimi točkama.
Z OTVORITVE PIONIRSKE PROGE V LJUBLJANI
r'! iŽli'
:
Vlak je prispel na končno postajo »Trnovski gozd«
Ljudski tabori na Slovenskem Koroškem
Na mogočnih zborovanjih zahtevale koroški Slovenci preučitev k FLRJ in odgovarao imperialistom
Celovec, 14. junija Preteklo nedeljo 6. junija so slovenske organizacije na Koroškem pnredile dva ljudska tabora. Za Podjuno v Globasnica in za Rož v St. Janžu. Na oba tabora je prihajalo ljudstvo na svečano okrašenih vozovih, s transparenti in z godbo. Poleg zastopnikov Pokrajinskega odbor.. OF «o govorili Se zastopniki Kmečke zveze, Zadružne zveze in zastopnice žena. Govorniki so razkrinkali delo koroike in avstrijske reakcije ter izražali zahteve ljudstva. Na obeh taborih «o nastopale tudi folklorne skupine, pevski zbori, tamburaJki zbori in skupine, ki eo prikazovale kmečko delo. Oba tabora eta bila mogočni manifestaciji za priključitev Slovenske Koroške k FLRJ. Z obeh taborov so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu in Izvršnemu odboru OF v Ljubljani. Iz Št. Janža v Rožu so poslali maršalu Titu brzojavko, v kateri pravijo med drugim: »Na našem ta-
boru odgovarjamo imperialističnim hlapcem in narodnim izdajalcem, da je in ostane združitev Slovenske Koroike s FLRJ naša neomajna In odločna zahteva. Samo s uresničenjem te naše zahteve bodo izpolnjene naše desetletne težnje.«
Iz Globasnice v Podjuni pa 60 pisali IOOF: »Kakor pri Vas v svobodni domovini posvečate vse rile za izpolnitev petletnega plana, tako tudi mi ne bomo nikoli popuščali t naši borbi za priključitev k FLRJ.«
Proslule naciste so izpustili iz zapora
Dunaj, 14. junija (Tass). »Oesterrei-chische Zeitung« piše, da so iz aarporov v Grazu spustili več bivših fašistov, ki so bili vmeSanj v zaroto im ilegalno delo. Med izpuščenimi je tudi znatni fašist crof Strachwitz, ki ie imel tesne stike s pred kratkim usmrčenim fašistič-
nim zarotnikom Součekora. Prav tako 80 spustili Součekovega pomoCnika Hansa Hissaufa, ki ie vzdrževal stike med zarotniki in ameriško obveščevalno službo.
Ponovni razgovori za vključitev avstrijske elektr. industrije v biconalno
Dunaj, 14. junija (Tass). V graditi Hagenau (Gornja Avstrija, ameriška cona) so eo ponovno pričela pogajanja med avstrijskimi, ameriškimi in nemškimi zastopniki za vključitev avstrijske električne industrije v gospodarstvo ameriške okupacijske cone Nemčije. Pole« zastopnikov avstrijskih in nemSklh električnih podjetij se je na avstrijski strani udeležil pogajanj tudi Hintermeyer. uradni predstavni!; avstrijskega federalnega odbora za distribucijo električne energije.
Komunistična partija Vel. Britanije poziva britanski narod da nvrne imperialistični sporazum v Londonu
London, 14. junija (Tanjug). Associated Preše poroča, da je objavil Centralni komite KP Velike Britanije deklaracijo o sporazumu šestih sil glede Nemčije, v kateri podiva med drugim britanski narod, da zavrne londonski sporazum in da «i »kupno s francoskim in nemškim narodom prizadeva, da »e reši vprašanje Nemčije na demokratičen način. V deklaraciji je nadalje rečeno:
»Londonska konferenca o Nemčiji pomeni Izdajstvo vsega, za kar smo se borili ▼ vojni. Z načrtom o ustvaritvi reakcionarne zapadnonemške države so poteptani vsi sporazumi in obveznosti, ki ao bili sprejeti na koncu vojne. To je očividna kršitev sodelovanja štirih sil. To je načrt za razdelitev Nemčije in Evrope. Ameriški monopolisti imajo namen, da obnovijo s pomočjo evojih britanskih satelitov in pod ameriškim nadzorstvom industrijsko bazo v Porurju, da bi tako zavladali nad Evropo, namesto socializacije porurske industrije pod mednarodnim nadzorstvom štirih sil. Tako ostaja porurska industrija tistim trUstom in kombinatom, ki so podpirali Hitlerja in ki eo sedaj v te«ni zvezi z ameriškim velekapitalom. Obnova nemške reakcije in nemške monopolistične industrije pod ameriškim nadzorstvom pomeni nevarnost za vsako evropsko državo vzhodno in zapadno od Nemčije in pripravo za vojno. Podpis mirovne pogodbe z enotno demokratično Nemčijo je edina podlagi za mir v Evropi.«
Francoska vlada soodgovorna — ugotavlja »Humanite«
Pariz, 14. junija (Tanjug) Vest, da je bil v torek »klican v Frankfurtu sestanek šefov ameriške, britanske in francoske okupacijske cone, je povzročila v Parizu ostre protest«. Posamezni časopisi poudarjajo, da se londonski sporazum že izvaja ne glede na glasovanje v francoskem parlamentu.
Pferre Courtade piše v listu »Huma-nitž«, da pomeni odločitev ameriškega generala Claya o izvajanju londonskega sporazuma brez odobritve francoskega parlamenta žalitev za francosko narodno skupščino. Očividno je, da je londonski sporazum ameriški diktat. Pri tem pa ni res, da bi bil sporazum vsiljen francoski
NEW YOHK — Generalni sekretar OZN Trygve Lle je Imenoval bivšega norveSketra poslanika v Londonu Kolmana za svojega osebnega predstavnika v komisiji Varnostnega Sveta 7,a Kašmir.
WASniNGTON. - Uradno so »poročili, da bo odšel brigadni general Schwa.rzkopf, Sef ameriško misije v Iranskem orožnlStvu 20. Junija v vrhovno poveljstvo ZDA v Evropi.
vladi, saj je vlada pri njem sodelovala, res pa je, da sta bila postavljena francoski narod in parlament pred dovršeno dejstvo.
Nemško ljudstvo izraža s splošnimi stavkami svoj protest
Berlin, 14. junija (Tass). Po poročilu agencije ADN iz Potsdama je bila v vseh podjetjih in ustanovah Ostprignitza dne 11. junija štiriurna protestna stavka zoper sklepe londonske konference šestih držav. Stavkajoči so protestirali zoper poskuse zapadnih držav, da razdele Nemčijo in spremen« njen zapadni del v kolonialno deželo.
Po poročilu iste agencije iz Frankfurta na Meni eo na seji, ki so jo imeli predsedniki pokrajinskih organizacij kr-ščansko-demokratske unije zapadnih oon, sprejeli resolucijo, v kateri je med drugim rečeno, da nastopa celotno nemško prebivalstvo zoper londonska priporočila. Londonski sklepi se smatrajo za načrt dokončne aneksije, ki pušča »popolno gospodarsko oblast zmagovalcu«, nam pa ne prinaša nobene politične odgovornosti, ki bi bila v zvezi z ozemeljsko aneksijo.
Protestno zborovanje SIAU in partizanov v Trstu zaradi kršitve mirovne pogodbe
Trst( 14. junija (Tanjug). Slovensko-rta-lijanska antifašistična unija in Zveza primorskih partizanov sta organizirali dne 13, junija na trgu Perugino v Trstu protestno zborovanje zaradi kršitev določb mirovne pogodbe, Predstavnika SIAU Ferlan in Gombač sta v svojem govoru poudarila, da ameriška zasedbena oblast-va kršijo določbe mirovne pogodbe tako v političnem, gospodarskem, kakor tudi upravnem pogledu. V gospodarstvu ustvarjajo zasedbena oblastva umetno mejo med obema deloma TO in preprečujejo nujne trgovinske stike Trsta z zaledjem. Angl o amer iška oblastva ovirajo delo antifašističnih organizacij, medtem ko na drugi strani podpirajo šovinistične in fašistične organizacije. Zasedbena vojaška uprava noče razpisati svobodnih volitev v upravne organe, ker ne želi, da bi ljudstvo nadziralo upravo in odkrilo nepravilnosti, ki se dogajajo.
Tisoči navzočih Tržačanov so soglasno odobrili govora Ferlana in Gombača. Zborovalci so izjavili, da se bodo borili za spoštovanje določb mirovne pogodbe.
PRED KONGRESOM ITALIJANSKE SOCIALISTIČNE STRANKE
PSI mora utrditi svsle zmi«itva s KPI
Zadrega gospoda Harrimana v Rimu — Resolucija CGIL
Rim, 14. junija (Tanjug). Sekretar rimsike federacijo italijanske socialistične stranke Ricardi je v izjavi, ki jo je dal listu »Rerpubblica«. poudaril, da je koaliciji kapitalističnih reakcionarnih, sil uspelo doseči zmago privolitvah 18. Aprila zarad odkritega vplivnega posredovanja ZDA in Vatikana. Volitve so 5e enkrat dokazale potrebo po združevanju vseh naprednih in progresivnih italijanskih sil. Italijanska socialistična stranka se mora tega zavedati in mora zaradi tega utrditi svoje zavezništvo s Komunistično partijo Italije, hkrati pa ures-ničiti in izpolniti svojo nalogo v demokratični fronti. Če bomo na bodooem kongresu naše stranke pravilno obrazložili težnje vseh socialistov, ki nočejo ramkola naše stranke, bo izšla naša stranka iz kongresa močnejša In borbenejša.
Veleposlanik Marshallovega načrta Averel Harriman je imel 12. t in. v Rimu tiskovno konferenco, na kateri }e hvalil Marshallov načrt.
Na vpraSanje novinarjev, Itako razla-
Nadaljeoanje » 1. strani.
vezali, da bodo v počastitev V. kongresa KPJ podpisali 200.000 din ljudskega posojila.
Člani sindikalne podružnice Republiške poslovne zveze v Ljubljani so se tudi navdušeno odzvali za vpis ljudskega posojila, ker se zavedajo, da tako pomagajo učvrstiti uspehe petletnega plana. Posamezne skupine sindikalne podružnice so si napovedale tekmovanje. 2e prvi dan se je 107 članov obvezalo za 130.000 din posojila.
Delpvni kolektiv rudnika živega srebra Idrija pa napoveduje vsem metalnim rudnikom tekmovanje v 100% udeležbi pri podpisovanju ljudskega posojila, s čimer bo delavstvo pokazalo vnovič svojo zvestobo in predanost domovini, Titovi Jugoslaviji.
V Mariboru mladinski aktivi po tovarnah, ustanovah in terenih razpravljajo o pomenu narodnega posojila in sprejemajo obveze.Aktiv Litostroj« se je obvezal za vpis 22.500 din, 13 mladincev Dravskega gozdnega gospodarstva bo vpisalo 17.000 din, 3 proizvodne brigade v Mariborskih bombažnih tkalnicah 14.000 dinarjev,terenski aktiv na Pobrežja 5.000 dinarjev in mladinski aktiv vinogradniške zadruge Košaki 5.000 din.
Tudi v ptujskem okraju na vsakem sestanku razpravljajo o ljudskem poso-iilu. Prvi, ki so prešli od besed k delanju, so nameščenci direkcije državnih posestev. Na sestanku so sklenili, da bodo prispevali za naš gospodarski raz' voj 60.000 din. Na vsakega posameznika odpade dva do tri tisoč dinarjev. To dejanje ie podžgalo tudi člane onih delovnih kolektivov, ki še niso pristopili
k stvari, pa so se domenili, da bodo obveze sprejeli že v naslednjih dneh.
V Murski Soboti so se pozivu za vpis ljudskega posojila med prvimi odzvali člani sindikalne podružnice mestnih ko* vinarjev, ki so na občnem zboru podružnice sprejeli obvezo za vpis 20.000 din ljudskega posojila. Člani sindikata prosvetnih delavcev so prav tako na sestanku sprejeli obvezo za 101.000 din. — Posebno živahna agitacija za vpis ljudskega posojila pa je po nekaterih sindikalnih podružnicah, tako v podružnici naproze, okrajnega magazina in tovarne perila.
80°/o prebivalstva Zagreba bo podpisalo posojilo
Aktivisti LF mesta Zagreba so imeli 12. junija 6estanek, na katerem so razpravljali o uredbi za vpisovanje ljudskega posojila. S setanka so poslali tol« brzojavko CK KPJ:
Na sestanku aktivistov LF Zagreba smo obravnavali velik pomen ljudskega
nojila petletnega plana. Navdušeno se 10 lotili vpisovanja ljudskega posojila. Ker poznamo čustva in ljubezen naših državljanov do ljudske oblasti, ki jo vodi slavna Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu, prevzemamo tele obveznosti:
Ljudsko posojilo bo podpisalo SO'/* prebivalstva mesta Zagreba. Posojilo bomo podpisali v treh dneh od dneva, ko se bo pričelo vpisovanje
Te obveznosti prevzemamo na čast V. kongresu KPJ, zavedajoč se, da bodo prispevale k uresničitvi petletnega plana.
PRED KONGRESOM ZVEZE BORCEV NOV
člani Zveze borcev soriškega okraja bodo daSi do V. kongresa KPJ 68.690 prostovoljnih ur
ga dejstvo, da le navzlic »dobrim stranem« Marshallovega načrta brezposelnost vedno večja in v Italiji proizvodnja pada. tovarne in rudniki pa ustavljajo delo, je Harriiman izjavil, da mn to težko stanje italijanskega gospodarstva ni znano in da ie to zadeva italijanske vlade, Na vprašanje, zakaj Amerika stalno zmanjšuiie pošiljke surovin, neobhodno potrebnih za obnovo gospodarstva posameznih držav, hkrati pa vsiljuje popolnoma nepotrebno blago, ki ga te države same proizvajajo, Harriman ni hotel dati Odgovora, pač pa je samo ia javil, da upa, da pomoč ne bo zmanjšana.
V Genovi ae je pričel tretji nacionalni kongres upravnih svetov in tovarniških podjeti}, katerega se udeležuje 400 delegatov, predstavnikov delavcev 40-ih tovam, ki Štejejo nad 200.000 delavcev. Cilj upravnih tovarniških svetov je predvsem borba z« pritegnitev delavskih predstavnikov v administrativne Svete ter boj proti brezposelnosti.
Upravni odbor Italijanske Generalne konfederacije dela Je sprejel po večdnevnem zasedanja resolucijo, ki poziva vse sindikalne zveze ln sindikate posameznih de’av-sklh kategorij k borbi za povišanje mezd. V resoluciji je poudarjeno, da bo Koufede-raelja odločno podprla državne In občinske uslužbence v tem boju. Upravni odbor odločno protestira proti nasilnemu ravnanju policije ■ sindikati In poziva notranjega ministra, naj takoj prepove vse Izzivalne
Gorica, 14, junija. — Te dni so se sestali člani Zveze borcev NOV goriškega okraja na II. zboru. Poslali so resolucijo Centralnemu komiteju KPJ, v kateri zagotavljajo, da bodo budni čuvarji naših zapadnih meja in borci za izvršitev petletnega plana, med drugim graditve Nove Gorice.
Na zboru 60 sprejeli delovne obvez-
nosti. Do V. kongresa KPJ bodo napravili 60.000, do IS septembra pa 100.000 prostovoljnih delovnih ur, zgradili 21 zadružnih domov in utrdili organizacijo s pritegnitvijo vseh borcev in aktivistov, Nudili bodo vso pomoč frontovskim organizacijam, utrjevali našo ljudsko oblast in politično ter kulturno-umetniško vzgajali ljudstvo.
Žalna svečanost na grobovih talcev v Dragi In Begunjah
Jesenicc, 14, junija. — V nedeljo se je zbralo več sto ljudi na Žalni svečanosti ob grobovih talcev v Dragi in Begunjah. Ob začetku le godba zaigrala žalartinko. moški pevski zbor iz Radovljice je zapel pesem, pionirji pa so izvedli zborno^ recitacijo. Govornik ie nato opisal veličino junakov, ki so padli za srečo nas in naših potomcev. Po enominutnem molku
sta bili iztreljenl dve častni salvi.
Nato je krenil sprevod z zastavami in godbo na čelu v Begunje na vrt kaznilnice, kjer ie pokapanih nad 700 talcev, žrtev okupatorja. Zastopnik JA je v svojem govoru dejal, da je naša Armada, zsrrajena v boju, jamstvo naše svobode. Zgraditev srečne domovine bo nagibali trajni spomenik padlim žrtvam. P. J.
Skrb za borce-invalide
Bled, 14. junija. — V začetku junija je prišla na Bled skupina 140 borcev — invalidov ia vseh krajev naše domovine, ki bodo tu na počitnicah. Invalidi so zelo zadovoljni, da so lahko na oddihu v najlepšem kraju Slovenije.
V petek so • \««Hde obiskali člani sindikalne podružnice gozdnega crospo-
darstva in lesno-industrijskega podjetja z Bleda. Po kratkem pozdravnem nagovoru so podarili borcem — invalidom spominsko listino, nekaj kniig sovjetskih pisateljev in šopke cvetic. Potem so lira zapeli še nekaj pesmi. V imenu borcev-invalidov se je zahvalil za obisk vodja skupine in je želel članom sindikata, naj uspešno izvršujejo plan.	J- B.
Koncert partizanskih pesmi »Srečka Kosovela«
V okvirni partizanskega tedna priredijo 15, junija pevci zbora »Srečko Kosovel in solisti Bogdana Stritar, Nada Vidmar, Ladko Korošec in Mario Kristančič koncert partizanske pesmi z naslednjim: programom:
1. R. Simoniti: Tito.
2. Puntarska: Le vkup, le vkup, uboga gmajna.
3. Matija Bor: Hej, brigade.
4. M. Kozina: Hej, tovariši.
5. P. Šivic: Slovenci kremeniti.
6. F. Šturm: Partizanska romanca.
7. K. Pahor: Lirična koračnica (Nada Vidmar).
8. R. Simoniti: Pomlad.
9. R. Simoniti: Samo en cvet.., (Mario Kristančič).
10. Ruska: Kovači smo.
11. Španska: Na oknu glej obrazek bled.
12. Beli: Ukrajinska konjeniška.
13. Aleksandrov: Stalingrajska.
14. M. Kozina: Našo barako zamelo
15. F. Sturm: Materi padlega partizana (Bogdana Stritar).
16. R. Simoniti: Na Krasu,
17. R. S.: Komandant Sava.
18. R. S.: Puško moja (Ladko Korošec).
19. Mornarska: Ko sunce u zoru...
20. Makedonska: Bolen mi leži.
21. Pesem o Stalinu.
22. K. Pahor: Na jurii.
23. R. Simoniti: Pesem o Titu.
Koncert bo v veliki filharmonični
dvorani. Pričetek ob 20. uri.
Ustanovitev komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi FLRJ
Beograd, 14. junija. — Vlada FLRJ je izdala uredbo o ustanovitvi komiteja za turizem in gostinstvo pri vladi FLRJ zaradi napredka turizma in gostinstva.
Komite bo med drugim opravljal tele naloge: uresničeval bo smernice vlade FLRJ na področju turizma in gostinstva; sestavljal bo predlog plana za splošni napredek turizma in gostinstva in nadzoroval njegovo izvajanje; skrbel bo za napredek in povzdigo turizma in gostin-
stva doma, za razširitev mreže turističnih in gostinskih ustanov, za redno oskrbo in dvig ravni njihovega dela ter organiziral turistični promet s tujino; izvajal bo propagando za turizem doma in v tujini; sodeloval bo z množičnimi organizacijami ter z vsemi prizadetimi ustanovami, podjetji in prometnimi organi za napreidek turizma in gostinstva; skrbel bo za strokovno izobrazbo in izpopolnitev kadrov v turizmu in gostinstvu.
Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati uredba o ustanovitvi glavne uprave za turizem pri ministrstvu za trgovino in preskrbo FLRJ od 3. aprila 1947.
»KRASNAJA ZVEZDA« O POLOŽAJU V PALESTINI
Arabci so že prvi dan kršili premirje
lle s sindikati	In poziva notranjega
 jtra, naj takoj prepove vse Izzivalne
napade na ustavne svoboščine. Končno obsoja resolucija najostreje vse tiste, ki organizirajo stavkokaze. , ,
Predstavniki treh	vladnih strank — kr-
Sčanskodomokratskc.	aragatove In repnhll-	—.......... ,..
tthBm^ffno,l*Mk*us^ro^l|0t»ko?menpvani ! ftrabske Čele' kak°r pa za žid«v9ke- Lah-
Moskva, 14. junija (Tass). »Kraenaja zvezda« piše med drugim: Minulo je že skoraj mesec dni, odkar so vojska arabskih držav napadle Palestino. Po poročilih tiska, so si vlade teh držav zadale nalogo, da bodo uničile v najkrajšem času mlado židovsko državo. Navzlic temu pa se nade arabskih voditeljev in njihovih pokroviteljev v hitro in toliko Zmago še niso uresničile.
V času bojev so se združile oborožene sile židovske države. Zidovske čete eo bile prisiljen« izprazniti del svojega ozemlja blizu Egipta. Na drugih sektorjih so arabske čete le tu in tam nekoliko prodrle v notranjost židovske države, medtem ko so morale na drugih mestih celo izprazniti važna področja in nenaseljene kraje. Arabci so morali izprazniti približno 200 vasi. Se več, arabsko prebivalstvo ie moralo izprazniti več mest, ki Jih sedaj kontrolirajo židovske čete. Premirje v Palestini je stopilo v veljavo 11. junija.
AFP poroča: splošno je znano, da so objektivni potroji premirja ugodnejši za
»sindikalni svet«, ki naj bi ge osvobodil vsakega vpliva političnih strank.
8 tem v zvezi Je gl- sekretar Konfederacije dela Itltosal Izjavil: To so politično reakcionarne stranke, ki pripravljajo razkol sindikalne enotnosti, hkrati pa niso direktne predstavnice delavcev. To Je »veza vladnih strank, ki je naperjena proti ve-člnl v Konfederaciji dela, ne pa proti sovražnikom delavskega razreda. Italijansko delavsko gibanje pa bo navzlic temu ostalo združeno In nlkaka zveia politikov ne ho mogla razbiti te enotnosti.
ko je namreč nadzirati mali del obale, ki jo ima židovska država in preprečiti izkrcavanje vojnega materiala ali pa ljudi, sposobnih za borbo, izredno težko pa je nadzirati velik prostor v puščavi, v katerem lahko arabske vojske vtihotapljalo orožje.
Zadnje vesti v tisku, nadaljuje »Kra-snaja zvezda«, kažejo, da je bilo kršeno premirje v Palestini že prvi dan. Ko-
Laburistična stranka podpira delodajalce
Visoki profit« bjvisn-kh kap * a stov >n n zke mezde delavcev
London, 14. junija (Tanjug). Generalni sekretar Komunistične ^ partije Velike Britanije Harry Pollitt je imel v Manchestru govor, v katerem se je med drugim zavzel za zahteve delavcev 6trojne industrije, katerim mezde od aprila 1945 do danes Se niso bile povišane, nato pa je poudaril, da so imeli lattniki podjetij strojne industrije v letu 1947. čisti profit 472,000.000 funtov šterlingov Glede na
pe _ r
Naj živi slavna KP Jugoslavije s to- i to, da so življenjski stroški narasli od varišem Titom na čelul	1	aprila leta 1946, do danes za 14,5%, «o
upravičene zahteve delavcev, ki zahtevajo tedensko za kvalificirane delavce 5 iuntov in 16 šilingov ter 5 funtov šter-lingov za nekvalificirane delavce. Na koncu svojega govora ]e Poiliitt rekel, da je imelo devet podjetij strojne industrij« leta 1947. v Veliki Britaniji profit 30,500.000 funtov šterlingov in da je zato potrebno pričeti odločen boj proti delodajalcem, ki nočejo ugoditi upravičenim zahtevam delavcev strojne mdustniie.
inandant židovskih le t je izjavil, da *• arabske sile nadaljevale s sovražnostmi
na mnogih sektorjih.
Izjava predstavnika države Izrael v Washingtonu
Washington, 14. junija (Tass). Posebni predstavnik države Izrael v Washin£-tomu Epstein je izjavil novinarlom, da je posredovalec OZN v Palestini Bernadotte z omejitvijo vseljevanja moških, sposobnih za vojaško službo v državo Izrael, »nedvomno prekoračil svoja pooblastila«.
Epstein ie dejal, da je vlada države Izraol pristala qa premirje, ker je hotela podpreti ugled OZN ln prispevati k miru. Če pa bodo pogoje premirja tako izpolnjevali, da bp to v korist arabskih napadalcev in v Škodo Židov, ki sc branijo. ni nikakršnega dvoma, da bo Javno mnenje države Izrael premirje zavrnilo.
Epstein je poudaril, da je uresničenje resolucije Generalne skupščine o razdelitvi Palestine »edina rešitev, ki jo more sprejeti država Izrael«. Po njegovih besedah bo premirje doživelo polom, če bi (Ta izrabili za vsiljevanje »nove rešitve palestinskega problema«.
Ostra kritika Bevinove politike v Palestini
London, 14. junija (Telepress). Parlamentarni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mayhew je izjavil po seji Spodnjega doma, ki je trajala vso noč, da Vel. Britanija med štiri tedenskim Pre" miriem v Palestini, ne bo priznala države Izrael.
Med razpravo v Spodnjem domu J® laburistični poslanec Levers ostro obsodil Bevinovo politiko v Palestini. S tein. da smo zapustili Palestino, je dejal. n>' smo samo prepustili nezaščiteno ljudstvo sosednim državam, ki so izjavile, « bodo vdrle v Palestina, ampak smo te države tudi oborožili.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje dne 11. junija: Vpliv višjega nega tlaka, ltl je v obliki klina od sredi*# nad severno Nemčijo, .le dosegel SlOveiuK1 medtem ko v Južnih ln vzhodnih pred*"' Jugoslavije 8e dežuje. Od za pada ln sever se bližajo nove deževne fronte.
Vremenska napoved za torek. 15. Jun^?I
Pretežno Jasno, zvečer ie rnSunatl s pooo nlm poslabšanjem Temena, oziroma • **• jevnlml plohami.
■*«
NA DOSEDAJ NAJVEČJEM ZADRUŽNEM ZBOROVANJU SO ZADRBŽfflKI IZ VSE SLOVENIJE SPREJELI NOVE NALOGE ZA RAZVOJ KMETIJSKEGA ZADRIŽNIŠTv*
V srednje strokovne šole naj bi se letos vpisalo vsa! 5600 novib učencev
(Ob razstavi strok, šolstva LRS na Tehniški srednji šoli)
Eno največjih dosedanjih zadružnih zborovanj po osvoboditvi je bilo to nedeljo v Veliki unionski dvorani. Zbrali to se zastopniki skoraj vseh kmetijskih zadrug Slovenije in delegati okrajnih zvez kmetijskih zadrug. Za predsedniško mizo so bili predsednik Komiteja za za* družništvo pri vladi LRS minister Janez Hribar, minister za kmetijstvo LRS tož. Jože Levstik, minister za trgovino in preskrbo LRS Viktor Repič, pomočnik zveznega ministra za kmetijstvo Djuričič, tajnik zveznega Komiteja za zadružni* itvo Bajalica, predsednik republiške zveze kmetijskih zadrug Krmelj in tajnik Strle.
Zborovanje je imelo namen temeljito pretresti vsa vprašanja našega kmetijskega zadružništva v sedanji razvojni pnji, kot jih je nakazal v svoji znani pravi podpredsednik vlade FLRJ Edvard Kardelj. Ta vprašanja je utrdila tudi že konferenca, ki je bila pretekili teden v Ljubljani s predstavniki okrajnih zvez kmetijskih zadrug. Zdaj je Slo za to, da sklepe te konference zvedo še zastopniki kmetijskih zadrug in po njih čim uspešneje razvijejo delo v svoji zadrugi.
Osrednji referat je imel minister J** nez Hribar in v njem predvsem nakazal naloge, ki jih imajo zadruge za dvig kmetijske proizvodnje. Te naloge bo moči uspešno izvrševati šele takrat, ko bo težišče dela prenešeno na širši krog za-
družnikov, ne pa prepuščeno le na nekaj ljudi, kot je to v večini primerov praksa sedaj. V vsak zadružni odsek za dvfg kmetijstva je treba vključiti čim več dobrih gospodarjev in zavednih zadružnikov. Zato naj tudi čim prej mnogi posli, s katerimi se je doslej v glavnem Davila okrajna zadružna zveza, preidejo v delokrog zadruge ia ta bo tako osamosvojena lahko mnogo bolj razmahnila svoje delo. Prav tako je tudi z naročanjem industrijskega blaga, kar so doslej v imenu zadrug opravljale okrajne zadružna zveze. Čez noč sicer ne bo mogoče vsega tega dela prepustiti zadrugam, ker Se tudi industrija ni tako organizirala svojih skladiSč, da bi ta poslovala že takoj z vsako zadrugo posebej. Postopoma pa bo tudi to vprašanje rešeno, na vsak način pa naj zadruge že sedaj na podlagi zbranih želj in potreb svojih članov naročajo industrijsko blago-
Zaradi tega bo Se tudi nekaj časa z delom zadružnega kredita razpolagala okrajna zveza, da bo omogočena čim hitrejša nabava blaga. Vendar je ta rešitev le prehodnega značaja, ker bodo zadruge kmalu poslovale samostojno z industrijskimi podjetji. Na to pa se je treba že sedaj dobro pripravljati.
Podrobneje je o nalogah kmetijskih zadrug za dvig kmetijske proizvodnje govoril minister inž. Levstik. Nakazal je
načine dela v posameznih odsekih in poudaril potrebo borbe za večji donos v vseh kmetijskih panogah,
Na podlagi teh dveh referatov se je razvila diskusija. Zastopniki kmetijskih zadrug so v njej pokazali, kako pravilno razumejo sedanjo preokretnico našega zadružništva in to je porok da bodo nove naloge znali tudi pravilno izvesti. Kot že pri sami udeležbi na zborovanju, tako se je tudi v diskusiji pokazalo, da so v zadružništvo še premalo pritegnjene žene in zlasti mladina, katera bo morala vse bolj prevzemati delo v zadrugah. K besedi se je priglasil tudi tajnik zveznega komiteja za zadružništvo Bajalica in govoril o pt>menu kmetijskega zadružništva za naš gospodarski razvoj. Minister za trgovino in preskrbo Viktor Repič pa ie govoril o novi uredbi za odkup žitaric. Pozval je zadružnike naj dobro organizirajo kontrahiranje in pripravijo vse potrebno za odkup žita.
Ob koncu zborovanj* »o zadružniki na predlog tov. Strleta poslali pozdravni brzojavki maršalu Titu in predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. V teh brzojavkah obljubljajo zadružniki, da sprejemajo nove naloge kot obveznosti za tekmovanje v čast V. kongresa KPJ.
Popoldne so si zadružniki z velikim zanimanjem ogledali eno naših največjih im’ .trijskih podjetij — Titove zavode »Litostroj«.
Ob priiLilki 80-letnioe Tehnične srednje sole v Ljubljani, ki ie danes prav go-| tovo najvažneuša in največja Sola te virste v Jugoslaviji in ki ima že staro in j čvrsto tradicijo, je bila v »aboto, kakor smo že poročali, odprta razstava etro-| kovnih M Ljudske republike Slovenijo.
Razstavo je v imenu Komiteja za I strokovno šolstvo odpirila tov. minister Lidija Senijurc. ki je dejaila med drugim : Danes stoji pred naimi naloga, da I vpišemo v I. letnike strokovnih šol najmanj 5.000 učencev. Anketa, ki je bilLa [ izvedena po gimnazijah, je pokazala slabost, da naža mladina ne pozna pestrosti strokovnega šolstva; premnogi misli-| jo, da so naim potrebni samo strojni im elektrotehniški kadri, zato nam na TSŠ
pravilen planski vpis. Ce bo to nalogo izvršila, bo namen razstave dosežen.
Ideja, ki jo je imelo vodstvo pri pripravi razslarve. ie prikazati nov tip strokovnega študija, ki 66 bistveno razlikuje od starega statičnega načina. Naje strokovne šole so danes elastične in prilagojene potrebam, ki jih postavlja pred nas naše celotno gospodarstvo, naš petletni plan, ki zahteva hiitro vzgojo potrebnega števila kvalitetnih strokovnjakov in hkrati političnih borcev pri izvedbi plana. Zaito smo študijsko dobo skrajšali na tri leto1, ne da bi se zato strokovno znanje zmanjšalo. To smo dosegli s speci aliaaoijo po strokah že od II. letnika dalje in s povezavo z mladinsko organizacijo, ki pomaga šolski
Izboljšave za dvig produkcije in znižanje proizvodnih stroškov
v tovarni usnjenih izdelkov v Domžalah
V tovarni kovčegov in usnjenih izdelkov v Domžalah morajo znižati polno lastno ceno za 15%. Strokovnjaki in delavci 60 se že pred mesecem dni, ko še niso vedeli za plan znižanja polne lastne cene, pričeli boriti za dvig produkcije in znižanje proizvodnih stroškov. Posebno v zadnjih 14 dnevih so bili dani že številni predlogi, e katerimi so zboljšali delo na strojih.
Izdelovanje sedežev za kolesa je bilo za tovarno poleg ostalih predmetov nov
proizvod. Prvi način izdelave je bil primitiven in počasen. Tudi kvaliteta ni bila najboljša. Klobučevino, namočeno v po-
sebni raztopini, so nategnili s kleščami na lesen model in jo pribijali z žebljički, da ji dajo na ta način pravilno podložno obliko. Delo je počasi napredovalo. Še težje pa je bilo, ker so morali to klobučevino sušiti pri pečeh po 8—10 ur. Naročila so zahtevala večjo produkcijo. Tovariš Oražem, tehnični vodja obrata, je na strokovnem posvetovanju predlagal vodstvu uprave, da to delo mehanizirajo, in je predložil načrt.
Maja meseca so že pričeli izdelovati sedeže po novem načinu. Na veliko masivno stiskalnico so montirali železen model in vanj napeljali električni tok za ogrevanje. Delavec sedaj vlaga namočeno klobučevino v stiskalnico in po štirih minuitah vzame suh podložek, ki ima že pravilno obliko. Tudi usnje oblikujejo na tej stiskalnici in ga zlepijo s klobučevino. Medtem ko se oblikuje in euii klobučevina v stiskalnici, delavec obrezuje suhe podložke Po novem načinu dela so dvignili produkcijo za 125%, pri vsakem sedežu pa prihranijo tudi nekaj centimetrov klobučevine.
Tovariš Oražem ima načrt, dia pri strojčku za oblikovanje jermen montira pripravo tako, da 60 bodo obenem z oblikovanjem barvali tudi robovi jermenčkov in na ta način bodo lahko štiri delavke zaposlili pri drugem delu.
V oddelku, kjer izdelujejo kovčeige, so s preprostim lesenim okvirom dvignili produktivnost dela na ta način, da ni treba papirji meriti na mefir^, kakor prej, tetnveč samo vrlijo okvir, ki odmeri točno dolžino, ki jo potrebujejo. Delo hitreje napreduje.
Pri stroju za vtiskavanje robov in izsekavanje kartona, iz katerega delajo kovčege, so s preprostimi pripravami odpravili razne napake, ki so delavce oviral« pri delu. Tudi male kose pločevine za kovčege preluknjavajo sedaj s strojem, prej pa so jih na roko.
V obratu številka 2 so pred kratkim tudi začeli izdelovati nove predmete. Izdelujejo tesnila za avtomobilske motorje, ki jih pošiljajo v tovarno Rakovica, različna tesnila za stroje in vodovodne naprave. Tesnila so prej izdelovali na roko. Tehnični vodja obrata tov. Okrž-ljaj ter tovariša Bertoncelj in Merčun so pred 14 dnevi montirali rezila na stroj. Produkcija se je dvignila za 50%. Z novo stiskalnico za tesnila, ki so jo tudi začeli uporabljati pred 14 dnevi, so dvignili produkcijo za 80%.
Piri obrezavanju usnja na strojih eo potrebni leseni podstavki. Te so doslej izdelovali iz sestavljenih delov le6a. Tovariš Vodnar, ki dela v mizarski delavnici, ?e predlagal, da bi izdelovali podstavke Jz okroglih razrezanih kosov hlodovine. Prvi poizkusi eo uspeli. Podstavek e e tla j izdelajo v eni uri, prej 60 pri sestavljanju komadov potrebovali šest ur, Porabijo tudi manj lesa in podstavek je trpežnejši.
V oddelku, kjer izdelujejo rokavice, je vodja delavnice tov. Hribernik predlagal, da se izdelajo rezila za krožno r»-zanje. Z novim rezilom so dvignili produkcijo za 15%. Izdelal je tudi nove vzorce r.a okraske rokavic, ki 60 enostavnejši pri izdelavi, kvaliteta ffa zaradi tega ne tipi.
Pred mesecem dni so v tem ppslopju ustanovili nov oddelek. Najmanjši košček usnja porabijo. Lsdelujejo male otroške sandale, damske čepice, tesnila za črpalke in drugo predmete. V oddelku porabijo vse odpadke in jih dovažajo tudi iz drugih tovarn in usnjtfrn.
V mehanični delavnici so pred nekaj ditevi priSSell brusiti že otirabljene okrogle etrttina nož«. Pobudo za to delo je dal mehanik tov. Tine Pavli, Na ta način uporabljajo tudi nože, ki bi jih morali w«čl v odpadke.
V konirahiranju žita vodi okraj Črnomelj
Najboljše rezultate v konirahiranju žita je doslej pokazal okraj Črnomelj.
Čeprav ni žitoroden okraj, so vendar tu kmetje doslej sklenili največ pogodb. Sicer imamo podatke le iz dveh krajevnih ljudskih odborov v čmomeljskem okraju, toda že tu je bilo sklenjenih 80 pogodb.
Podobno 60 se za komtrahiranje kmetje navdušeno odločili tudi v	ostalih okrajih,	I groši nevarnost,	da na nekaterih odsekih
vendar še	nimamo točnih	poročil. Po teh	I n® bo dosežen	planski vpis. Predvsem
prvih 80 pogodbah so ee kmetje obve-	moraimo opozoriti na nujnost vpisa na
zali, da bodo državi oddali 3205 kg belih	gradbeni teibnikum im geometrski odsek,
žit in 3560 kg koruze.	ki nimata zagarantiranega dovoljnega
Po zbranih podatkih je doslej na dru-	števila dijakov. Mislim, da je perspektiva
gem mestu okraj MariboT-okolica, kjer	velike gradbene dejavnosti, ki je naka-
je sklenjenih deset pogodb za 1660kg be-	zana v našem petletnem planu s 33 mili-
lih žit in	470 kg koruze.	Za okraj Novo	jardanii gradbenih investicij, v skupnem
mesto je	zniano, da je	bilo sklenjenih	jugoslovanskem	merilu pa 270 milijard
šest pogodb, In v ljutomerskem okraju	dovolj jasen dokaz, da je ta 6troka po-
štiri pogodbe.	treba in da na tej stroki danes ležijo
Pripomniti je treba, da so to uradna	bistvena dela izgraditve našega pefchrt-
porotila, ki jih zbirajo uprave za odkup. n,e«a	“	le®e“	0dse,ku	TSS lan-
Poleg teh pl prihajajo številna potočila	le*>	**	P“ega
*•.	, v	.i	1_____________ I misa. Lesna slirotka ima danes T>oee-
0ANiJ£ LOKOV
■'V / - . j f ^
j* *
s sestankov, na katerih se kmetje seznanjajo z uredbo In obljubljajo, da bodo v prihodnjih dneh sklenili pogodbe.
V Sv. Juriju pri Celju
| vpisa. Lesna stroka ima danes še poseben pomen v Sloveniji. V petletnem pla-, nu je določena dograditev 2 lesnih kombinatov, za kar moramo imeti dovolj i strokovnih kadrov. Prav lesna stroka lJU	ima velike perspektive razvoja. Zato je
80 Že do sobote presegli plan ?al<*a predvsem mladinske organizaci-
-	-	r	**	I }e, da mladim pojasni pomen lesne stro-
ke. P krnski vpis ni bil dosežen, tudi na v	.	.	i	..	i	i.,..	, ... i rudarskem in kemičnem odseku. V ke-
prajvilno ^razumeli	Napoved	°okrajnega	Predla naš petletni
aktiva vsem okrajem v republiki. Po plan jsgraditev kemrinega kmnbmato uspešno	izvršenih	sektorskih	konferen- Kemwma stroka !« vma v	™
cafana katerih eo bili navzoči predstav- ^	Z	ra,z
-	1 petletnem planu dosegla ogromen raz-
voj. Slovenija in vsa Jugoslavija sta prebogati na rudah. Potrebno je, da ta ležišča napravimo koristna, za kar so potrebni kadri-slrokom jafci. Posebno je poudariti kmetijsko Solo in zadružni tefo-offleum. V teh strokah no smemo pogrešati kadrov, zato jima moramo zagotoviti dovoljni vpis. To eo Sole, ki so glede vpisa kritično. Razstava ima pri tem organizacijsko in mobilizacijsko vlogo za
niki Ljudske fronte, Zveze borcev ter KLO, je pričela po predhodnih medsebojnih napovedih tekmovanj prava borba za čimprejšnjo dosego orientacijskih številk kootrahaže ter za nieno prekoračenje. Že v soboto so pri Sv. Juriju pri Celju presegli 100%, a v nedeljo so sledili še ostali: Št. lij pri Velenju 143%, Sv. Primož 137%, Sv. Lo-vrenc nad Štorami 101%, Store 105% itd. (Teharje 95%, Pristava 97%). V vseh teh krajih so smatrali politični aktivi v povezavi s KZ kontrahažo kot nalogo prvenstvene važnosti. Nasprotno pa je 6itanje v predelih Savinjske dotine, kjer je večina krajevnih aktivov smatrala kontrahažo kot drugorazredno kampanjo, h teh krajevnih odborov ni nikakršnih poročil, ker tudi dela ni. Skupni odstotek kontrahaže v okri.ju znaša v prvem dnevu 15%.
Način modernega pouka. Povezava teorije (levo, risba) a praktičnim
delom (desno)
upravi pri vzgoji v kulturnem, političnem iin strokovnem pogledu. Po teli smernicah je prikazan na nastavi učni načrt strokovnega študija od I. do III. letnika.
V srediiini ie velika miza z raznimi modeli, kot učnimi pripomočki in raznimi konstruktivnimi risarskimi izdelki. Plakati na stenah grafično prikazujejo strokovno učno snov in povezavo učnih predmetov, ki so potrebni pri šolanju dobrega teilmika. -Dalje vise na steni plakati. kjer so .maznafeni pogoji za vpis, organizacija Sodstva posamezne stroke, perspektiva zaposlitve po dovršenem študiju in delo na terenu. Grafično go tudi prikazani učni uspehi, udejstvovanje dijakov pri prositovoflineim delu, strokovnem Im političnem študiju ter kulturnem in fizkuitumem delu. V posebnem delu poslopja je prav okusno in jasno podano delo LMS na šoli
Razstava zavzema vse šolsko poslopje in je piva te vrste v Jugoslaviji* Zahtevala je ogromnega dela učiteljskega zbora in mladine. Posebne zasluge imajo pri iavedbi razstave šolsko vodstvo, tov. prof. Rrilly iin dipl. gradb. tehnik Suhadolc Viniko.
2e prvo popoldne je obiskalo razstavo preko 400 oseb. Priporočamo, da bi razstavo ogledaJa tudi podeželska _ mladina, posebno še ona, Id pose&a gimnazijo in to v staipinah pod vodistvom vzgojiteljev. Pridobite si bo vpoglod v naše strok»m> šolstvo in se tftjala odločiti za to ali orno stiroftco naše industrije. Razstava bo odprta do 20. t. m.
V.
PoJUtčižo C® tudiA ktuiiev
Gradnja zadružnega doma v Apačah
w
Nesmrtna mladost
polrn filmi
V Ljubljani Imamo te dni priliko videti novi jugoslovanski celovečerni umetniški film, ki ga je izdelalo filmsko P°d* jetje »Avala« v Beogradu. To je tretji domači umetniški film, ki zajema kakor prva dva snov iz borbe nadih narodov proti nacističnim zavojevalcem in njihovim domačim podrepnikom. Dejanje filma 6e razvija leta 1941. v Beogradu «n prikaauje ilegalno delo in borbo mladinskega aktiva nekega beograjskega rajona. Scenarij je napisal in film tudi režiral Vojislav Nanovič, glasbo je komponiral Vukdragovič, od igralcev nastopa ž« znana Irena Kolesar v vlogi Zoric«, v ostalih vlogah pa novi igralci, od katerih naj omenimo Radeta Markoviča v vlogi Miše, Miloša Brankoviča kot Radeta im Ivanko Veljkovdč, ki igra ▼ filmu Vero.
Film ni izpolnil pričakovanja in nad, ki so jih stavili vanj, dokler je bil še v delu, V kolikor že scenarij sam, ki idejno precej šepa, ni na višku, tudi režija ne ustreza Film obravnava ilegalno delo nekega beograjskega mladinskega aktiva; pri tem pa še daleč ne prikaže in ne poudari ogromni prispevek naše herojske mladine v osvobodilni borbi; omejuje se največ na njeno trpljenje, preganjanja in žrive in pušča iniciativo v rokah okupatorja in njegove policije. Nikjer ni pri kazana povezava tega aktiva z množicami, kakor da je bil aktiv namen samemu sebi in ni stal na čelu množičnega gibanja, čeprav v okviru samo enega mestnega rajona.
Kronike naših mest med okupacijo so
e velikih akcij, ki jih je možno v ilmu lepo obdelati. V tem filmu se obdelava tako pestrega in bogatega materiala scenaristu ni posrečila. Od kraja prikazuje nekaj akcij, potem postane aktiven okupator, ki to aktivnost obdrži do konca. Mladinci pa so samo še nekaki preganjanci. Samo iz nekaterih razgovorov je mogoče razbrati, da so mladinci ie vključeni v celoto in da so v vodstvu; o povezavi z množicami pa ni niti sledu, tako da bi tujec, ki bi gledal ta film in bi ne bil poučen o zgodovinskih dejstvih, dobil popolnoma napačno sliko o vlogi, ki jo je mladina dejansko odigrala v letih okupacije, Nosifec glavne ženske vloge ▼ filmu — Vera — predstavlja hčerkb velebogaitaša, vplivnega člana beograjske čaršije in občudovalca švab alt e veličine, ter sestro anglofila in iodaijalca, kar spwt ni zgodovinsko točno. Ce je morda res biti kak tak osamljen primier, ga zato ne gre tako poudarjati. Težina borbe je slonela na ramah proletariata in srednjega sloja, 6c hočemo, nikakor pa ne na veleburžujih, ki eo v bojazni za svoj profit pregazili vse »in eabarantali ne samo svojo nacionalno zavest, marveč tudi sami sebe okupatorju.
Film kaže tehnični napredek in je posebno snemanje mnogo boljše kakor v prvih dveh filmih; nekatere scene so prav dobre (prizor, ko vodijo Nemci jetnike na morišče, prizor z orglicami) in dinamične. To pa je režiserja spet privedlo do tega, da je hotel to prednost izkoristiti in je vstavil v film scene, ki
Gornja Radgona, 14. junija. — Po sprejetju obvez okrajnega aktiva in. z napovedjo tok n; ovania ostalim okrajem pri gradnji zadružnih domov je zadnje _ celotnim dogajanjem nimajo nobene dni postalo živahno na vseh gradbiSCih. zveze, tako prizor v baru in sprehod po I v Apačah je bilo na konferenci množK5-Kalemegdanu. V filmu je polno napetih nih orgoninaotj 6. junija sklOTieno, da dogodkov in kaže s te strani nekakšne	mora biti žad/rožni dom do obveznega
ameriške tendence na škodo celotnega	rolka dograjen. Formirali so delovno bri-
dogajanja. Tipičen primer takega nape- gado z delovnim štabom, katerega ko-tega dogodka je prizor, ko Nemec išče mandant ie tov. Ma-rlcon Alojz. Brigada • svetilko Radeta pod sfcopnioami, kar g tej e 15 čet, a vsaka ima do 15 članov, trati a malo predolgo, da bi pri znani Kmetje so v kratkem roku na gradbišče švabski pedantnosti bil verjeten izid, ka-	navozili 20.000 zidakov, 35 m5 lesa,
kor ga kaže film. Medtem ko je pri prvih	130 m3 gramoza, 120 m’ peska, a v na-
dveh filmih (»Slavica« in »To ljudstvo bo	biralni a/koilji so frontne orgamiznci.je
živelo«) igra bila preveč odrska, preti- zbrale samo v Apačah 41.000 din goto-rasna, se je v tem filmu opažal strah, da | vine. Na ta način je bilo možno kupiti
bi zapadli v isto, in zato je podajanje igralcev neživo, neprepričljivo, brez dinamike in nepovezano. Film je precej raztrgan in ne podaja slike neke celote; temu je vzrok, da scenarij ne obdeluje eaključenega dogodka ali dogajanja, mar'
žo 700 kg apna In 6000 kg cementa.
Na gradbišču delajo od sedmih zjutraj do pozno v noč. Da bo delo omogočeno tudi pomoči so na ttradibifiče napeljali elektriko. V delo fo se vključili vsi kmetje, delavci in državni uslužbenci,
več je hotel kionistično prikazati borbo | ki kolektivno Izvršujejo sprejete obveze, beograjske mladine v letu 1941. Če bi scenarij obdelal zaokroženo fa/bulo, bi
po možnosti še preje. K gradnji zadružnih domov so se vkl.ifiiČiU. tudi .delavci okrajnega gradbenega podjetja, ki grade zadružne hleve kmetijsko-obdetovalttim zadsvgaan. Ti detavoi so v svo); novo-usteinovlfemi simUfcatoi podružnici sprejeli obvezo, da bodo poleg svojega dela napfaviiH po 10 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnih domov. Prispevek teh delavcev doseg« 500 delovnih ur. Potrebno tehnično pomoč pa bodp nudili zidarski mojstri Horvat. Geld. Ciigttt in ©ruSkov-njak. ki bodo vsak čas na razpolago t nasveti in nudili praktično pomoč.
V sredo ie na gradbišču v Apačah delalo 55 ljudi; Komandir 5 čete tov. Benčina je napovedal tekmovanje ostalim četam in se s svojo četo obvezal, da bo vstra jal pri delu do dokončne dograditve doma.
Zgledu vasi Apače slede tudi ostale vasi, ki bodo v danem roku zgradile svoje zadružne domove in to so predvsem Lut^erci, Segavei, Stogovci. Podgorje, Sv. Anton, Sv. Benedikt, Volka i. t. d.	R-	J-
bil mnogo boljši in bi bolj prepričljivo
^dovoljuje. Okupator ostane v premoči, Uianski prolutuborknloz.ni dispanzer go-izdajalci uspevajo v svojih podlih naka- «toval v skrajno neprimernih prostorih nah in zaključne besede Miše izzvenijo današnjega Državnega zavoda za socialno bolj kot tolažba Veri ob izgubi Radeta, zavarovanje. Ob razumevanju ljudske kakor dokaz resnične moči in čvrstine | oblasti za potrebo protituberkuloBnega
da bo dom do danega roka dograjen ali
Novi protituberkulozni dispanzer v Ljubljani
modernejšo sipeciolno bolnico za tuberkulozo v Sežani in adaptirajo grad v
ter naraščanja moči antifašistične mladine, ki ee bori v prvih vrstah za svobodo.
Film po vsebinski in dramaturški obdelavi ni uspel, vendar pa po filmsko-tehnični plati in v razvoju filmskih izraznih možnosti pomeni korak naprej v naši filmski proizvodnji.	R.	B.
boja pa je sedaj dobil nove prostore. Na Masarykovi cesti 44 v pritličju je MLO adaptiral primerno prostore, ki eo jih | odprli zadnjo sredo.
Dr. Tomaž Furlan, šet-zdravnik zdravilišča Golnik, je ob otvoritvi naglasil, da ljudska oblast posveča največjo skrb boju proti tuberkulozi. Sedaj gradijo naj-
Sa/vimiski dolini za one tuberkulozne, ki nimajo svojcev. Samo lani je ljudska oblast izdala za protituberkulozni bo(j preko 21 milijonov dinarjev.
Protituberkulozni dispanzer razpolaga v novih prostorih s čakalnico, sprejemno sobo, moderno rentgensko sobo, ordinacij sko sobo, laboratorijem in zdravnikovo pisarno. Dane6 so pričali v novih prostorih z rednim delom. Tudi ti prostori so začasni. Dispanzer bo dobil končno svoj odgovarjajoči dom v centralnem zdravstveni domu za mesto Ljubljana, ki ga namerava MLO zgraditi M. V.
Ustanovljena je lahkoatletska zveza Slovenije
Zft od nekdaj je lahka atletika zavzemala med Športi eno najvidnejših raeet. Da se ji omogoči samostojen razvoj in širši razmah, se je dne 12. t. m. ustanovila »Lahkoatletska zveza Slovenije« s sedežem v Ljubljani. Na ustanovni občni zbor so bili pozvani delegati vseh društev, ki imajo lahkoatletske sekcije- Žal niso bila zastopana društva Prekmurja in našo Dolenjske, kar obžalujemo, ker ravno tukaj ni možnih lahkoatletskih sekcij. Predsednik nove zveze je prof. Drago Stepišnik, pod-
predsednik Gradišnik Fedor in Mevlja Frano, sekretar pa Skušek Marjan — imena, ki so v našem športnem svetu dobro znana in nam jamčijo za usjjošno delo zvo-ze. Nadalje sodelujejo v odboru znani športni delavci in strokovnjaki kot Kori!« Danilo, geom. Černe, Jonko in drugi. Odbor se je na občnem zboru obvezal, da bo t vsemi silami delal za kvalitetno in kvantiteto izboljšanje lahke atletike v Sloveniji ter dosegel stopnjo, ki si jo ta šport po svoji tradiciji in pomenu zasluži.
Veleslalom za Akom
Zmagovalci so: M. Lukane, Budinek in L. Pračkova
Martuljek, 14. junija.
Te zadnje smučarske prireditve v tej sesani so se včeraj udeležili številni tekmovalo! iz vsoh krajev Gorenjske, Ljubljane ter tudi iz Celja in Maribora. Vreme to pot ni bilo prav naklonjeno, saj je med tekmovanjem lilo kot iz škafa. Tekmo je izvedlo FD »Jože Gregorčič« z Jesenic. 1000 metrov dolgo progo z višinsko lazliko 450 metrov in z 22 vrati je trasiral tekmovalec Praček Ciril. Start je bil pod Malim Oltarjem v višini 2100 m.
Rezultati: ftlanl: 1. Lukano M. (FD Tržič) 1:04.6; 2. Hladnik D. (FD Enotnost) 1:08.8: 8. Huter Z. (FD Gregorčič) 1:11.5; 4. Stare M. (FD Gregorčič) 1:12.9; 5. Praček C. (FD Gregorčič); 6. Lukano S. (ITD Tržič) 1:15.9; 7. Praček (FD Enotnost) 1:16; 8. Štofe Janko (FD Tržič) 1:16.1.
Mladinci: (ista proga): 1. Budinek Vojteh (FD Kranjska gora) 1:20; 2. Kunšič J. (FD Gregorčič) 1:28.2; 3. Debeljak C. (FD Kla-divar) 1:82.3; 4. Mahkovec C (FD Kladivar) 1:85.4; 5. Sevčnikar I. (FD Polet) 1:52.2.
Članice:	(400	m	dolga	proga):	1.	Praček
Lojzka (FD Gregorčič) 0:51.3; 2. Val Anica ((FD Udarnik) 1:01.5; 3. Lukano D. (FD Tržič) 1:04.9.
Tekmi je prisostvoval kot sodnik podpredsednik novega odbora Smučarsko zveze Slovenije tov. dr. Novak Jože. Razglasitev rezultatov je bila v Martuljku na postaji.
H. D.
Namizni tenis
Madžarska (mladinci) : Jugoslavija 5:2
Davisov pokal
Švedska : Madžarska 2:1
Budimpešta, 14. junija.
V nadaljevanju tekmovanja za Davisov pokal med Švedsko ln Madžarsko je včeraj par Johanson — Bergelln premagal madžarski par Adam — Asboth s 5:7, 6:8, 6:3 in 7:5. Po tej igri vodijo Švedi z 2:1.
Italija : Danska 3:0
Torino, 14. junija. Cucelli : Nilsen 6:4, 4:6, 6:1, 6:1; M. Dol BeUo : Ulrioh 6:3, 6:3, 6:3; Cucelli — M. Del Bello : Ulrieh -Nilsen 6:2, 6:3.
ČSR : Belgija 3:2
Praga, 14. junija, Drobny : Peten 6:4, 6:3. 6:1; Washer : Černlk 6:4, 2:6, 6:4, 6:8; Drobny-Cemik : Washer-Geelhand 7:5, 4:6, 6:1, 6:8; Peten : Cernilc 6:4, 2:6, 6:1, 6:4; DroUny : Washer 6:2, 6:4, 6:2.
Mednarodni šport
BRUSELJ. Mednarodni teniški turnir Racing kluba ▼ Bruslju je bil zaključen z veliko zmago jugoslovanskih igralcev.
Mitič je premagal Palado v igri posameznikov v finalu s 6:0, 6:1 in 6:3. Naš double Mitič-Pola-da je osvojil prvo mesto, v igri mešanih parov pa je Mitič zmagal skupaj z Belgijko De Br-amon.
OSLO. — Na lahkoatletskem tekmovanju v Oslu je Erling Kass za 1 cm izboljšal svoj ovropskl rekord v skoku s palico. Skočil je 4.28 m.
MOSKVA. — Sovjetska lahkioatlcrtinja Nina Dumbadze je na tekmovanju v Moskvi vrgla disk 50.50 m in tako postavila nov vsezvezni rekord, ki je zn 2.19 m boljši od službenega svetovnega rekorda.
AMSTERDAM. — Zenska lahkoatletska reprezentanca Francije je v Amsterdamu premagala Nizozemsko z 48:44 točkami. Nizozemko Balnkers-Koen je izenačila dva svetovna rekorda. In sicer na 80 m z ovirami 11.3 ter na 100 m z 11.5. Francozinj a Courlat jo s časom 12.1 postavila nov francoski rekord.
o M V JE S JI £M
ELEKTROUUBLJAHA
organizira za potrebe novih elektrarn Moste, Vuzenica in Šoštanj
enoletni tečaj za elektromon-terje In stikalničarje
Tečaj se prične 1. julija 1948 pri elektrarni Fala. Stroške pouka, stanovanja in hrane za tečajnike nosi podjetje Pogoji za sprejem: priučeni električarji, pa tudi delavci, ki so delali v elektrarnah kot pomožno osebje električarjev. Tečajniki se bodo obvezali, da ostanejo po končanem tečaju vsaj tri leta v službi v eni od navedenih elektrarn. — Interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno najkasneje do 10 junija 1948 ▼ personalnem oddelku direkcije v Mariboru * kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju.
ELEKTROLJUBLJANA
DIREKCIJA MARIBOR Ulica heroja Tomšiča 2-11.
		
	KINO	
LJUBLJANA UNION: Jugoslovanski film »Nesmrtna mladost«, tednik.
MOSKVA: Sovjetski film »Pirogov«, obzornik april.
SLOGA: Jugoslovanski film »To ljudstvo bo živelo«, tednik.
Predstave v gornjih kinematografih ob 16.15, 18.15 in 20.15.
LETNI KINO TIVOLI: Jugoslovanski film »Nesmrtna mladost«, tednik. Predstava ob 20.80.
KODELJEVO: Sovjetski film »Četrta podmornica«, tednik. — Predstava ob 20.
MARIBOR, ESPLANADE:	Jugoslovanski
film »Slavca«, tednik.
GRAJSKI: Sovjetski film »Vaška učiteljica«, tednik.
LETNI MABIBOE: Sovjetski film »Pastir in pastirica«, tednik.
CELJE, METROPOL: Sovjetski film »Ne-uKtonjivi«, tednik.
DOM: Sovj. film »Moje univerze«, tednik.
KKANJ, MESTNI: Sovjetski film »Igralka«, tednik.
OBJAVA
Opozarjamo, da so določene uradne ure za sprejem strank pri Javnem tožilstvu LRS (prostori v Nebotičniku III. nadstropje) vsak delovni dan od 9. do 11. ure.
Ob tej priliki nagla samo, da se na javno tožilstvo lahko obrača vsakdo, ki misli, da je z odločbo sodišč, upravnih oblastev itd. ali na kakšen drug način napravljena kakšna nepravilnost, bodisi njemu samemu ali komur koli drugemu, kakor tudi tedaj, kadar misli, da je takšna nepravilnost v škodo splošnim interesom.
Vse pismene vloge na javna tožilstva so proste vseh kolkovin in niso vezane na nikakršno formalnost.
Iz sekretariata Javnega tožilstva Ljudske republike Slovenije
MALI OGLASI
LECE 6 X POVEČAVA! Nujno kupuje Zavod za transfuzijo krvi Medicinsko fakultete (bolnica — vhod za Ljubljanico). — Telefon St. 41-08.	2161
IZGUBLJENO osebno izkaznico St. 2361, kolesno knjižico in živilsko nakazmioo na ime Flegol Zofija, Solkan, ulica Maksa Valentinčiča št. 48, proglašam za neveljavne.	58
IZGUBLJENO! Ko sem odhajal z udarnl-Skoga dela iz Nove Gorico sem Izgubil v transportu IX. slovenske brigade »Franceta PcrovJka* naslednje dokmnonto: vojaško knjižico, odpustnico Iz JA, diplomo oziroma knjižico iz Nove Gorice, legitimacijo FZS. Prosim najditelja, da mi vrne zgoraj navedene dokumente. — Pahor Milan, Pince Marof št. 44, Dolnja Lendava, Prekmurje.	2191
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico na ime Pintar Anastazija, Krom-berg pri Gorici St. U.	57
RAZVELJAVLJAM potrošniško nakaznico za tekstil IR-1 na ime Krameršek Alojz, Bovšo 1, Vojnik.	517
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno iz-kamnlco št. 43. KLO Ribno, na ime Ojnik Ivanka, roj. 1928.	113
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico na ime Omahen Amalija, Pristavca St. 14, KLO Veliki Gaber.	2198
RAZVELJAVLJAM izgubljeno osebno izkaznico na Ime Planinšek Alojzija, Pristavca St. 16, KLO Veliki Gaber. . 2197 PROGLAŠAM za neveljavno kolesno izkaz-
nioo št. okvirja 25218 na imo Cipe Tončka^ Gorenjo 12, Kranj.
789
RAZPIS NATEČAJA ZA SCENARIJ UMETNIŠKEGA FILMA
Komisija za kinematografijo pri vladi LRS razpisuje
natečaj za scenarij celovečernega umetniškega filma
Za scenarijsko obdelavo prihaja v prvi vrsti v poštev četvero snovi:
1. za	umetniški	film	iz	življenja naše vasi po	osvoboditvi,
2. za	umetniški	film	o	borbi Ljubljane v letu	1941,
3. za	umetniški	film	o	gradnji Nove Gorice,
4. za	filmsko glasbeno	komedijo.
Pisatelji se lahko po svoji uvidevnosti odločijo tudi za kako drugo snov,
ki se jim zdi primerna.	.	.......	.
Za natečaj prihajajo v poštev bodisi že izdelam scenariji, bodisi osnutki zgodb, ki pa ne smejo obsegati manj od desetih tipkanih strani. Take scenarije oziroma osnutke je treba predložiti najkasneje do vštetega 1. novembra 1948 v dvanajstih tipkanih izvodih; v zaprti kuverti, opremljeni z geslom, je treba priložiti ime in naslov pisca.	rl
Umetniški svet pri Komisiji za kinematografijo bo najboljšim osnutkom oziroma scenarijem podelil 6 nagrad, in sicer:
1. nagrada din 20.000.—
2. nagrada din 15.000.—
3. nagrada din 10.000.— in tri nagrade po din 5.000.—
Scenariji, ki bodo prišli v poštev za snemanje, bodo odkupljeni in bodo honorirani po kvaliteti z žepkom od 60.000 do 100.000 dinarjev.
Podrobnejša pojasnila M navodila za pisanje scenarijev dobe lahko pisatelji
Podrobnejša pojasnila M navodila za pisanje scenariji pii Komisiji za kinematografijo, Ljubljana, Dalmatinova 5,
DNEVNE ^ E S T 8
Vso člane Delavske knjlžnco v Ljubljani
obvefičamo, da je knjižnica od 15. t. m. odprta dopoldne od 10—12 uro in popoldno od 17—20 uro.	2199
DIT — Gradbena sekcija priredi v sredo, 16. junija ob 20. uri v mineraloški predavalnici univerze predavanje s skioptičnimi slikami: »Kraška ilovica in njen vpliv na zgradbe«. Predaval bo univ. prof. inž. Hrovat Alojzij.	2194
Kmetijske zadruge opozarjamo na objavo MTP o novih odkupnih conah kmetijskih pridelkov v »Ljudski pravici« dne 1.'!. t. m. ter na naš včerajšnji oglas o odknpnih cenah za suho gobo. — GOSAD, Ljubljana.
Objava. Nacionalizirano podjetje Novak & Co„ tokstllna tovarna Maribor — Meljo poziva vso svoje upniko iii dolžnike, da prijavijo vso svoje terjatve, oziroma da poravnajo dolgovo do najkasnojo 30 junija 1948.	677
OblSčlte razstavo strokovnega Šolstva LR Slovenije, ki je prirejena v prostorih Drž. tehniške srednje Sole v Ljubljani ob njeni Šestdesetletnici. Razstava bo odprta do vključno nedelje 20. junija vsak dan od 8—18 ure. Na razstavo opozarjamo predvsem ravnateljstva in upravitedjstva vseh šol.
Potovanje s »Partizanko«! Pulnik Ljubljana obvešča, da je za letovanje s »Partizanko« v Dubrovnik 26. t.m. na razpolago Se gotovo število mest. Prijavo sprejemajo poslovalnice Putnika Ljubljana, Oeljo in Maribor. Pozivamo vse. ki so so žo prijavili za potovanje s »Partizanko« Split— Reka 17. t. m., da dvignejo knjižico bonov 16. t. m. v poslovalnici Putnika Ljubljana.
POTOVANJE S »PARTIZANKO« IZ SPLITA NA REKO »Putnlk« priredi skupinska potovanja z naSo luksuzno ladjo »Partizanko« od 18. do 20 junija. Prijave sprejema »Putnlk«, ki da vse podrobno Informacije.
ŠOLSTVO
Ekonomski tehnlkuin ln Enoletna gospodarska Sola v Mariboru. Sprejemni pogoji za vpis v Ekonomski tolinikum ia za Eno letno gospodarsko Solo:	uspešno končana
nižja srednja Sola (S. in 4. razred) in z uspehom opravljen sprejemni izpit za prestop v višje raaredo srednjo Sole. Prijave za vpis v obe šoli so sprejemajo dnevno od 10—12 ure v pisarni na Zrinskega trgu St. 1. Za prijavo jo napraviti prošnjo, kateri so priloži spričevalo o uspešno dovršeni nižji srednji Soli, ter kolkujo z 10 din. Pismeni sprejemni Izpiti se bodo vršili 23. in 24. VI., ustni pa od 25. do 30. VI. po razporedu, ki je objavljen na uradni deski na zavodu. Dijaki, ki obiskujejo gimnazijo izven Maribora, opravijo sprejemni izpit na svojem dosedanjem zavodu, dijaki mariborskih srednjih Sol pa na Ekonomskem tehnikumu. Završui izpiti prejšnjih let se upoštevajo. Za časa Študija projemajo marljivi in revni učenci štipendije. — Ravnateljstvo.	676
Razpis za vpis v Drž. grafično industrijsko šolo v Ljubljani
Uprava drž. grof. Ind. šole r Ljubljani bo sprejela v Solo 80 učencev la učenk. V šolo se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovrSlU nižjo srednjo šolo. Pri vpisu je treba prediožlti zadnje šolsko Izprifiovalo ln rojstni list. Vpis v Solo bo 17., 18. in 19. junija t. 1. od 8—12 ure v šolski pisarni v Mostah, Mokronoška ul. št. 1.
Učonci projemajo v času triletnega šolanja Štipendije. Izvenljubljanski »Čencl bodo stanovali in se hranili v šolskem internatu.
Vsa ostala navodila dobijo intoresenti pri upravi šole.
Natečaj *
za vpis v Industrijsko kovinarsko
šolo pri tovarni avtomobilov Maribor-Tezno
Industrijska kovinarska šola. pri Tovarni avtomobilov razpisuje vpis v I. letnik za šolsko leto 1948-49 za strugarsko, rea tarsko, bruslisko, strojno in ročno ključavničarsko, avtomehanično, kovaSko in varilsko stroko-
Pogoji za sprejem so naslodnjl:
1. Dokončanih 7 razredov osnovne šolo ali 2 gimnaziji (sprejemali se bodo tudi učenci s 4 ali več razredi osnovne šolo, čo so isto dovršili z odličnim uspehom).
2. Starost od 14—18 let.
3. Duševno in telesno zdravje.
Prošnje za sprojem, kolkovano z din 10, jo treba poslati ali osebno oddati na upravi šole. Sprejemalo se bodo od dneva objave do 31. avgusta.
Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni list: 2. zadnje šolsko iapričevalo; 3. življenjepis: 4. karakteristiko LMS.
Učencem in učenkam je zagotovljeno stanovanje, oskrba in obleka. Oni, ki žele biti v internatu, naj to navedejo v prošnji, kakor tudi imovinsJto stanje staršev. Vsa nadaljnja pojasnila dajo uprava šole dnevno od 6—14 ure, telefon 20-04, interna št. 296.
Uprava Industrijske kovinarske šolr pri Tovarni avtomobilov Maribor — Tezno, Moskovska ul. 44
Razglas
Ministrstvo za prosveto LES opozarja vse slušatelje univerze in akadomlj v Ljubljani, da lahko zaprosijo za sprejem v študentske domove ob pričetku novega Studijskega leta 1948/49 samo novinci in tisti dosedanji slušatelji, ki so že letos stanovali v domovih ln so zadostili študijskim predpisom glede izpitov ter imajo tudi ostale pogoje za sprejem. Vsi ostali, ki so lotos stanovali privatno, tudi prihodnje leto ne morojo rofliktirati na stanovanje v domovih.
Prošnjo novincev naj vsebujejo glavne podatke o prosilcu ln njegovi družini in socialnem poreklu, dalje naslov stalnega bivališča in študijsko stroko. Prošnji naj prilože še kratek življenjepis, stari študentje pa polog tega Se potrdilo o poravnanih obveznostih do Študentskega doma in menzo, ki ga izda uprava doma oz Študentske menzo, in potrdilo grupnega vodstva LSM-a o opravljenih in neopravljenih izpitih.
ProSnjo je trebn vložiti najkasneje do 10. julija t. 1. na Upravo akademskega kolegija v Ljubljani, Kolodvorska 22. Kasneje dospele proSn je so no bodo mogle upoštevati.
Ministrstvo za prosveto LRS.
RADIO
Ljubljana, Maribor Id Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA TOREK 15. VI.
fi.00 Pregled duevmoga sporeda in jutranja telovadba — 16.15 Napoved časa in poročila — 6.30 Vedor jutranji spored -r 7.00 Radijski koledar, la današnjih časopisov, objave — 7.10 Jutranji koncert — 7.30 Na-
poved časa in poročila — 7.45 Rusko poemi 12.30 Napoved časa in poročila — 12.45
Zabavna glasba, mmll oglasi in objavo — 13.00 Igra godba na pihala Radia Ljubljana p. v. Rudolfa Stariča — 18.80 Kulturni
ire$led —	13.40	Poje	Slovenski	vokalni
Ltet — 14.00 Iz oper — 14.30 Napoved
 ., poročila in objava večernega sporeda
— 14.45 Variacije na partizansko teme, iz-
vaja pianist Bojan Adamič — 18.00 Oddaja za piotfirje: Miško Kranjec: »Pot domov«. (Nek*t odlomkov iz povesti) — 13.20 Iz ko-
miomih dol Antona Rubinstoina. Na sporedu kvintet za tlauto, klamet, fagot, rog im klavir (prenos lz Maribora) — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Sovjetsko borbene pesmi — 19.30 Na/poved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali '»glasi in objave — 20.00 Jezikovni pogovori — 20.10 Koncert zbora »Srečko Kosovoi«, dirigent Rado Simoniti — 21.10 Orkestralna glasba slovanskih skladateljev — 22.00 Prenos poročila Zvezno postaje Beograd — 22.15 Lnhka glasba.
Popis rodovniških kobil
Na pobudo ljudske ohlasti in po nalogu ministrstva za kmetijstvo so bo vršil letos prvič po vojni v naši republiki popis in žigosanjo rodovniških kobil v naslednjih krajih:
14. junija Lesco, 15. junija Kranj, 16. junija Komenda, 17. junija Vrhnika, 18. junija Ig, 19. junija Grosuplje, 21. junija Trebnje, 22. junija Št. Jernej, 23. junija Brežice, 24. junija Krško, 25. junija 2alec, 26. junija St. ■ Jurij pri Celju, 28. junija Pragersko, 29. junija Ptuj, 30. junija Ormož, 1., 2. in 3. julija Ljutomer, 5., 6. in 7. julija Murska Sobota, 8. ln 9. julija Dol. Lendava, 10. julija Gor. Radgona, 12. in 13. julija St. Lenart v Slov. grlcah.
Začetek pregleda bo povsod ob 8. uri zjutraj.
Plemenska odbira (selekcija) je v živinoreji podlaga vsakemu smotrenemu in uspešnemu delu. V naši konjereji, ki jo v vojni utrpela kakor po Številu tako po kakovosti težk udarce, je nujno pričeti s soiekcljo. Primanjkuje na mdobrih plemenskih konj, kobil in žrebcev, buez katerih ni mogoča proizvodnja niti delovnih konj, potrebnih našemu gospodarstvu, Se manj pa proizvodnja plemenskih konj, ki nam jo predpisuje petletni plan. Zato se v področjih uaprod-no konjorejo vrši pregled plemenskih kobil, da se jih bo vpisalo v rodovniško knjige in te živali uporabijo kot temeljni material za obnovo ln dvig našo konjereje. V rodovnik sprejeto čistokrvne kobilo bodo oplo-monjevane po določenih odličnih plemenskih žrebcih, njihov dober zarod pa se bo uporabljal za pleme. Odličen plemenski material, predvsom žrebčko bo kmetijsko ministrstvo odkupovalo po ugodnih cenah in jih vzrejalo v posebnih vzrejevališčih žrebet.
Upamo, da bo ta akcija naletela na pravilno razumevanje in računamo, da bodo konjorejoi prignali na pregled čimveč plemenskih kobil. Konjerejo! dokažite, da ste voljni sodelovati v proizvodnji naše konjereje! — Iz pisarno kmetij, ministrstva.
Književni natečaj ilustrirane
vojaške revije »Front«
Ilustrirana vojaška rovlja »Front« razpisuje književni natečaj za najboljšo povest s tematiko narodnoosvobodilne vojne ali povojne izgradnje države. Natečaj traja od 1. junija do 1. septembra letos.
Nagrade: prva nagrada 10.000 din, dve drugi nagradi po 7:000 din, tri tretjo nagrado po 5.000 din.
Za ostala dela si uredništvo pridržuje pravico, da jih posebej nagradi ali honorira po objavljenju.
Pravico sodelovanja v natečaju imajo vsi državljani FLRJ
Povest ne smo imeti več kakor deset s strojem natipkunih »trami z razmakom.
Rozultatl natečaja bodo objavljeni 15. septembra letos na podlagi ocene žirije, katero sestava bo naknadno določena.
Rokopise s podipisom in označenim naslovom pošljito na:
Uustrovanl vojni list »Front«, Beograd, Severni bulevar 1 (za konkurz).
KONCERTI
Akademija za glasbo priredi v sredo, 16. ob 20. v Filharmoniji koncert absolventov kompozicijskega in dirigentskega oddelka s sodelovanjem orkestra Slovenske filharmonije. Prvi del dirigira Samo Hubad in sicer I. in II. stavek simfonije Zvonimirja Cigliča ter III. stavek Koncerta za violino in orkester Uroša Kreka. Solista: Jelka Stanič. II. del koucorta dirigirajo Uroš Krek, Zvonimir Ciglič, Janez Žnidar. Vstopnice: Knjigarna muzikalij.	2190
IV. javna produkcija državne glasbeno šolo v sredo 16. ob 18. url v Filharmoniji bo predstavilo vrsto gojencev klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka. To je predzadnja lotofinja produkcija, sklepna bo v četrtek 17 ob 18. uri.
Gojenci državne glasbene šolo na Jcscnl-cah prirede v sredo, dne 16. junija ob 20. uri v Titovem domu na Jesenicah javno produkcijo. Vabljeni vsi ljubitelji glasbe in prijatelji mladine.	2168
GLEDALIŠČE
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA DRAMA - LJUBLJANA
Torek, 15. ob 20: Ostrovski: »Se tak lisjak se nazadnje ujame«. Rod Sreda. Gostovanje Save Severjeve.
Sreda, 16., ob 20: Sheridan: »Sola za °yrf kovanje«. Zaključena predstava za OuB" ljansko garnizijo
Abonente reda Sreda opozarjamo, da im®" jo predstavo, komedijo A. N. Ostrovskega »Se tak lisjak 6e uazadnjo ujame«, » kateri gostuje Sava Sevorjova, Izjemoma » torek, 15. t. m.
OPERA - LJUBLJANA
Torek, 15. ob 20: Bizet: »Carmen«. Red C** trtek.
Sreda, 16. ob 15: Smetana: »Prodana nevesta«. Zaključena predstava za dijaštvo. Obvestilo abonentom reda Četrtek ln reda LŠM Univerze. Ker dirigent »Don Pasaua-Ja« Rado Simoniti vodi današnll koncert zbora »Srečko Kosovoi«, ki so vrši v okviru predkongresnih prlrcdlov Zvezo borcev, mora odpasti v Operi danes predstava »Don Pasquala« za red LSM Univerze, in Je pre-ložeua na 24. t. m. Pač pa so vrši danes ▼ Opori prodstava Bizetove opere »Carmen« za red Četrtek, na kar abonente reda četrtek posebej opozarjamo.
DRAMA
MARIBOR
Torek, 15. junija ob 20: Potrč: »Lacko i® Krofll«. Krstna predstava. Izven.
Petek, 18. junija ob 20: Potrč: »Lacko l® Krofll«. Red B.
Sobota, 19. junija ob 20: Galswvorthy: »Srebrna tobačnica«. Premiera. Izven.
OPERA — MARIBOR
Torek, 15. junija ob 15: Baletni večer: Red LMS-2.
Sreda, K. junirja ob 20: Baletni večer. Grieg: »P<»r Gynt«. Gounod: »Valpurgina noč«. Rimskl-Korsakov: »Šeherezada«. Rod A.
Četrtek, 17. junija ob 20: Puccini: »La Bo-heme«. Red C.
V smislu čl. 39. Splošnega zakona o ljudskih odborih sklicuje
IZVRŠILNI ODBOR MLO CELJE
VI6B. redno zasedanje MLO
za dne 16. junija t. 1. ob 8. uri v dvorani »Ljudskega gledališča« v Celju s slede' čim dnevnim redom:
a) Uvodni del:
1. Otvoritev in pozdrav.
2. Izvolitev zapisnikarja in dveh ove-rovateljev,
3. Izvolitev verifikacijske komisije.
4. Izvolitev delovnega predsedstva.
5. Poročilo verifikacijske komisije 0 sklepčnosti.
6. Izvolitev mandatne komisije.
7. Izvolitev komisije za formulacijo sklepov.
8. Razrešnica mandata izvoljenih odbornikov in potrditev mandata njihovih namestnikov.
9. Potrditev disciplin, sodišča MLO.
10. Prisega odbornikov.
11. Dopolnitev Izvršnega odbora,
b) Delovni del:
1. Pregled sklepov zadnjega zasedanja-
2. Obrazložitev 51etnega plana in raz' prava.
3. Sprejem odloka o petletnem planu.
4. Obrazložitev proračuna in razprava o proračunu.
5. Sprejem odloka o proračunu.
6. Sprejem odlokov.
7. Slučajnosti.
8. Zaključna beseda.
Za vse odbornika je udeležba obvezna!
RAZPIS
NI2JA INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA MARIBORSKE LIVARNE V MARIBORU bo v času od 15. do 30, junija in od 10. do 20. avgusta 1948 vpisala v prvi letnik te šole
večje število učencev
Mladeniči, ne starejši od 16 let in ne mlajši od 14 let, ki imajo veselje do orodnega ključavničarstva — strojnega ključavničarstva — strugarstva — livarstva — elektromonterstva in mizarstva (modelno mizarstvo)
naj se v navedenem času javijo v upravi te šolo v spremstvu staršev ali skrbnika. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo in državljansko izkaznico, ali kak drug dokument, ki dokazuje domovinsko pripadnost. Šolska izobrazba: 1 ali dve leti gimnazije, ali vsaj z dobrim uspehom dovršena višja ljudska šola. Spreijmni izpiti bodo 30. junija in 20 avgusta za drugi rok vpisa. — Učonci prejemajo štipendijo. Vse stroške šolanja, ki traja tri leta, krije uprava. Učenci izven Maribora bodo imeli stanovanje in hrano v internatu)	Referent za strokovno šolstvo
VSEM IMH knjižnih dirk Držam založbe Slovenije
Državna založba Slovenije se je odločila, da bo iz utemeljenih razlogov opustila dosedanji način nabiranja naročnikov za svoje knjižne zbirke. Ta način pr1' dobivanja naročniškega kadra je še preostanek prejšnje dobe in prejšnjih razna«1' Sklep uprave Drža-vne založbe Slovenije razveljavlja s tem tudi vsa dosedanja naročila, s čemer ugasnejo vse dosedanje pogodbe med naročniki in založb0. Namesto tega bo založba uvedla takoimenovane prednostne liste, v katere vpisala vse dosedanje naročnike knjižnih zbirk pa tudi vse nove interesente za knjižne zbirke Državne založbe Slovenije in njene važnejše puiblikaicije. Vsi dosedanji naročniki in tisti, ki se bodo še priglasili, bodo imeli torej tudi v bodoč® prednosit, da jim bo prejem naročenih knjig zagotovljen.
To dni razpošilja založba vsem knjigarnam v Sloveniji najnovejše delo i* zbirke »Zbrana dela slov. pesnikov in pisateljev«, in 6icer prvo knjigo Fran® Levstika. Hkrati pa 6mo knjigarnam poslali tudi natančen spisek vseh dosed®' njih naročnikov iz okraja, kjer je knjigarna. Vsi naročniki morajo v teh knjig®3" nah vzeti to in nadaljnje knjige v roku enega meseca po izidu vsake knjiže' Po tem roku prednostna pravica ugasne.
Ta sprememba je bila nujno potrebna in predstavlja bistveno znižanje adffli' nistrativnih etroškov. Odpravljene pa bodo s to spremembo tudi številne rekla' macije. Založba je prepričana, da bodo vsi njeni dosedanji naročniki razumel1 sldep, ki je nujno povezan 6 smoitrnejšo organizacijo našega knjižnega trga.
Tisti naročniki, ki imajo pri Državni založbi Slovenije za svoja naročila že kaka predplačila, naj to sporoče upravi založbe, ki bo ugotovila višino predplačil* in ga takoij vrnila naročniku.
Založba torej v prihodnje ne bo več sprejemala naročil ali denarja za svoj* knjižne zbirke po starem načinu, V bodoče naj vsakdo, ki je interesent za knjižne zbirke Državne Založbe Slovenije in za važnejše njeno publikacije, ki bodo povedane vnaprej, natančno sporoči založbi, za katera dela želi imeti prednost^0 pravico, nakar ga bo uprava takoj vpisala v prednostne liste. V vseh okrajnih krajevnih knjigarnah odnosno podružnicah DZS bodo imenski seznami vseh dosedanjih naročnikov za okraj, kjer so te knjigarne. Tam bodo vsi ti interesenti tiid> lahko vzeli knjige, do katerih imajo prednostno pravico. Novi interesenti se la®*0 „vpisujejo med letom in to direktno pri upravi Državne založbe Slovenije Jj Ljubljani, vendar naj vedno pripomnijo, v kateri knjigami in kje bodo jem**1 naročene knjige.
Državna založba Slovenije v Ljubljani
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva* Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave: 52 ® do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega oddel** 36-85. _ Štev. ček, rač. 6-90601-0.