Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXIII. Št. 69 (9677)
TRST, nedelja, 27. marca 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» jorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka, Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RIMSKI POGOVORI NISO ZGLADILI TRENJ MED DEVETERICO
Zasedanje predsednikov vlad EGS zaključeno v znamenju kompromisa
Vrhunskega sestanka industrializiranih držav v Londonu se vendar udeleži tudi Jenkins - Poudarjena potreba po koreniti preosnovi gospodarskih odnosov nalsvctu
PO PRVEM KROGU POSVETOVANJ MED STRANKAMI
SOCIALISTI ZA ČIMPREJŠNJO SESTA VO PROGRAMSKE VEČINE
Zaccagnini: po dvostranskih posvetovanjih se je politično vzdušje izboljšalo - KPI za tesno enotnost s socialisti
Mladi levičarji v zahodnonemški SPD
(Od dopisnika Tanjuga posebej
za Primorski dnevnik)
I '
BONN, 26. — Voditelji zahodno-nemške socialdemokracije so v zadnjih nekaj dnevih zaradi svoje | mladinske organizacije (Juso) do-! bih vsak po nekaj novih sivih las. Generalni tajnik socialdemokratske stranke (SPD) Egon Ba.hr, mož širokega znanja in tehtnega nastopa, je najbrž presenetil celo samega sebe z ostrino, s katero je napovedal križarsko vojno vsakomur, ki bi se znotraj SPD drznil spogledovati se s komunista-j no DKP ali katero koli izmed številnih organizacij, ki jih je sicer maloštevilna partija razpredla na univerzah in visokih šolah j in — v manjšem obsegu — tu-I di med delavstvom.
Egon Bohr, ki mu je stranka po tesno dobljeni volilni tekmi. 3. oktobra lani. ko si je SPD skupaj z liberalci komajda še uspela zagotoviti minimalno večino desetih mest v Bundestagu. zaupala nalogo vnesti v razrahljane socialdemokratske vrste več organizatorskega reda in idejne jasnosti, je začel ma levi strani*.
Natančno do ponedeljka oh 9. uri ziutraj. ko ga bodo čakali v pritlični strankini centrali med Bonnom in Badgodesbergom, bo moral novi predsednik tmladih socialistov» Klaus Uwe Benneter slovesno izjaviti, da se odpoveduje napovedanemu sodelovanju s ko-, viunisti, ali pa se bodo vrata SPD za njim za vselej zaprla. Da pri ultimatu, ki so mu v zahodno-nemških političnih krogih prisluhnili s kar največjim zanimanjem, ne gre za šalo, je danes potrdil tudi predsednik SPD Včillg Brandt. Tisti, ki v kakršni koli obliki in s kakršnim koli namenom sodeluje s komunisti, lahko to stori in nihče mu te državljanske pravice ne more odvzeti, toda samo izven SPD! To je nocoj pred televizijskimi kamerami poudaril vodja socialdemokratov. Kot kaže, bo do razpleta prvega odprtega spora med novim vodstvom mladih socialistov in matično stranko, ki se prej ko slej trdovratno oklepa preverjenega recepta — hermetične zaprtosti proti levi. vendarle prišlo še pred napovedanim rokom. Ume Benneter, ki se je v organizaciji mladih socialistov uveljavil kot idejni vodja frakcije <stamokap». ho najbrž spričo majhnih političnih izkušeni ali pa nemara prav zaradi določene politike, zrelosti, popustil in se podredil strankarski disciplini. Skupina tstamokap*, ki ima za svojo osnovno idejno izhodišče ugotovitev, da je ZR Nemčija splet *državno kapitalističnega monopola*. ki mu je podrejena tudi vla--da kanclerja Helmuta Schmidta, si prav gotovo ne bo pustila tako hitro odvzeli uspeha, ki ga je pred kratkim zabeležila v trdem obračunu z zmernejšim in vodstvu SPD bližnjim krilom *mladih so-tialistov*. Z drugimi besedami, tienneter namerava, kot je danes povedal, stopiti korak nazaj, da I ti ob spremenjenih okoliščinah ti raz]wloženju lahko zakoračil dva koraka naprej. To lahko na-Vrže od tesnih zmag in zadnjega prepričljivega poraza na občinskih volitvah v Hessnu, utrujeni socialdemokratski stranki nove impulze, ali pa jo zapelje v še hujšo krizo. Potem ko so spričo ^volil ti e prevare». kakor so tukaj krstili poskus bonske vlade, da bi požrla besedo in preložila na poznejši čas revalorizacijo pokojnin, izgubili podporo upokojencev, grozi SPD sedaj tudi spopad z mladimi levičarji.
Vodstvo socialdemokratov, kot kaže, sodi. da se za načelo hermetične zaprtosti proti komunistom takšen spopad izplača tvegati. Tudi nocojšnji nastop kanclerja Helmuta Schmidta na televiziji, ki ga je posnel v Rimu, takoj po sestanku voditeljev držav in vlad *evropske deveterice», si je mogoče razlagali kot prispevek k. odločnejšemu ograjevanju SPD proti levici. Kancler je namreč ironično izjavil «da je bil hudo presenečen*. ko ga je italijanski protokol posadil na večerji poleg komunista Ingraa, Da ne bo zablode, je dodal kancler, tudi srečanje z Berlinguerjem M trajali več kol dve minuti!
IVO VAJGL
RIM, 26. — V palači Barberi™ se je zaključilo zasedanje evropskega sveta (predsednikov vseh devetih vlad Evropske gospodarske skupnosti), ki je imelo namen zgladiti pot enotnemu nastopu EGS na prihodnjih mednarodnih sestankih. Zasedanje je le deloma uspelo, kolikor pač ni pripomoglo k bistvenim spremembam v odnosih med članicami deveterice, kar je bilo sicer predvideno.
Glede enega najbolj spornih vprašanj — udeležbe na »vrhu* industrializiranih držav 7. in 8. maja v Londonu — je bil dosežen kompromis. Evropski svet je o-svojil predlog francoskega predsednika Giscarda D'Estainga, da se londonskega srečanja lahko poleg državnih in vladnih poglavarjev ZDA, Kanade, Japonske, Francije. V. Britanije. Italije in ZR Nemčije udeleži tudi predsednik izvršne komisije EGS Jenkins, čemur je francoska delegacija poprej ostro nasprotovala: Jenkins bo navzoč sicer le na ločenih pogovorih, ki bodo zadevala specifična vprašanja Evropske gospodarske skupnosti.
Ob koncu zasedanja je bilo izdano skupno sporočilo s sintetičnim prikazom nekaterih načelnih sporazumov, ki so bili doseženi med dvodnevnimi razgovori v Rimu.
Iz poročila je razvidno, da se predsedniki vlad deveterice strinjajo s potrebo po konkretni solidarnosti tistim državam članicam EGS, ki se nahajajo v naj večji go-spodarsko-finančnih in družbefto-
ški državn' tajnik Cyrus Vanče je prispel danes zvečer na štiridnevni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo skušal ustvariti pogoje za izboljšanje odnosov med obema velesilama. Naslednik Hen-ryja Kissingerja se bo od ponedeljka do srede pogovarjal z generalnim tajnikom KP SZ Brež-njevom, kar bo obenem prvi neposredni stik med novo ameriško upravo in sovjetskimi voditelji.
Na dnevnem redu pogovorov, ki so ga določili že pred časom, so predvsem pogajanja za omejitev strateške oborožitve, Vanče prihaja v Moskvo le nekaj dni po goVoru, ki ga je Brežnjev i-mel fia zasedanju sovjetskih sindikatov in ki je bil nedvomno eden na jtrših nastopov proti Združenim državam Amerike.
Z druge strani pa je predsednik Carter sprejel sovjetskega disiderita Bukovskega, dopisoval si je z Andrejem Saharovom, sploh novi šef Bele hiše je sprožil širokopotezno kampanjo za uveljavitev človekovih pravic, ne samo v ZDA, temveč tudi v drugih državah, kar je povzročilo, astro reakcijo Brežnjeva, ki očita Carterju, da se vmešava v sovjetske notranje zadeve. Vsekakor se Vanče in Brežnjev ne bosta mogla izogniti pogovoru o sovjetskih disidentih.
Ko bodo premostili to vprašanje, ki pomeni za Sovjete vmešavanje v njihove notranje zadeve, se bosta generalni tajnik KP SZ in ameriški državni sekretar lahko posvetila pogajanjem o omejitvi strateške, oborožitve. Obe državi sta se, v Vladivostoku leta 1974 (takrat je bil predsednik ZDA Ford) domenili o največjem številu 2.400 nosilcev jedrskih izstrelkov, vendar so pogajanja obtičala na vprašanju ali je sovjetski bombnik t-backfiresr strateško orožje. Isto vprašanje velja za ameriško letalo brez pilota »cijuise*. Carter je prejšnji mesec predlagal, da bi za sedaj pustili ob strani to vprašanje. Istočasno naj bi ZDA predlagale znižanje števila .jedrskih nosilcev na dva tisoč.
Na dnevnem redu pogovorov med Vancom in Brežnjevom bo nedvomno tudi vprašanje Bližnje-
političnih težavah. Poudarjena je bila nujnost korenite preosnove kmetijske politike deveterice, in to zlasti v luči razširitve skupnosti, to je pristopa Grčije in Portugalske, pa tudi (pozneje) Španije; v tem okviru treba okrepiti in v bodoče smotrneje uporabljati denarne sklade EGS.
Za ponoven zagon skupnega gospodarskega in denarnega trga je potreben predvsem nov gospodarski razmah v vseh državah članicah EGS, kar pa bo mogoče med drugim z odpravo nezaposlenosti (6 milijonov oseb). To bo obenem možno le, če bo prišlo tudi drugod po svetu do stabilizacije. Treba je najti torej skupni imenovalec z drugimi industrializiranimi državami, kot tudi z državami izvoznicami nafte in državami v razvoju: to skratka pomeni nujnost temeljite preosnove mednarodnih gospodarskih odnosov sploh. Stabilizacijo na svetovnem trgu je mogoče doseči le z umiritvijo cen surovinam, slednjo pa s primerno finančno in tehnično pomočjo njihovim proizvajalkam — državam tretjega sveta. Evropski svet je tudi odobril predlog izvršne komisije E GS o ustanovitvi »evropskega sklada za kulturo*.
Pred odhodom iz Rima so predsedniki italijanske vlade Andreotti, francoske Giscard D'Estaing in britanske Callaghan ter zahodnonemški kancler Schmidt u-godno ocenili rimsko zasedanje.
(dg)
ga vzhoda. Ameriški državni taj-n k je pred kratkim obiskal to območje, Brežnjev pa je napovedal novo sovjetsko stališče o tam vprašanju ter izrecno omenil «postoflen umik Izraelcev* ter prosto plovbo izraelskih ladij po Tiranski ožini in Arabskem zalivu. Iz pogovorov obeh sopredsednikov ženevske konference o Bližnjem vzhodu bi lahko izšlo nekaj zanimivih novosti, (if)
RIM, 26. — Sestanek vodstva PSI, ki je bil napovedan za torek 29, marca bo, kot je povedal časnikarjem poslanec Manca, najbrž odložen na četrtek 31. marca.
Zasedba slovenskih višjih srednjih šol v Trstu je za nami. Dogodek je imel v javnosti velik odmev, predvsem pa je sprožil razgibanost v dijaških vrstah samih.
Po končani zasedbi bi očitno ne bilo kdove kaj koristno razpravljati o njeni umestnosti. Dejstvo je, da so dijaki čutili potrebo vključiti se v splošno državno gibanje za reformo šolstva, saj je slovenska šola del italijanske, izhajajoč pri tem prvenstveno iz specifičnega položaja slovenske šole. Odločitev so sprejeli po demokratični poti, pri čemer je treba nedvomno oceniti kot dokaz njihove zrelosti dejstvo, da je tudi tisti del dijakov, ki je sprva nasprotoval zasedbi kot najbblj u-strezni obliki akcije, odgovorno sprejel nase breme zasedbe in s tem soodgovornost za njen potek in zaključek.
V tem je očiten dokaz zavesti soodgovornosti med našo dijaško mladino za probleme slovenske šole, je spoznati je nujnosti, da so dijaki sami živo prisotni pri reševanju teh problemov in obenem tudi zavesti, da lahko s svojo akcijo vplivajo ne le na neposredno odgovorne dejavnike, marveč predvsem m razpoloženje javnosti, katere, žal, velik del živi na splošno pasivno ob velikih problemih naše narodnostne skupnosti. In da je šola del teh velikih problemov, o tem najbrž ne more biti nobenega dvoma.
RIM, 26. -- Za stranke in še zlasti za PSI, ki je dal pobudo za posvetovanja, se začenja obdobje, ko bo treba določiti »programska vprašanja* pred drugim krogom dvostranskih posvetovanj, ki se bodo najbrž zaključila s sestankom vseh strank, ki posredno podpirajo Andreottijevo vlado. Tudi brez diplomatskih manevrov in zavlačevanja, ki jih bo KD nedvomno u-prizorila, se bo stvar vsekakor zavlekla. Gotovo je že, da se bodo stranke, ki so se vzdržale, sestale po veliki noči.
Po zaključku prvega kroga sre-
Sodni postopek zaradi škandala Lockheed
Jutri izvolitev dodatnih sodnikov ustavnega sodišča
RIM, 26. — Ustavno sodišče bo v ponedeljek naredilo še korak naprej na poti priprav za sodni postopek proti bivšima obrambnima ministroma Luigiju Gulju in Mariu Tanassiju, obtoženima, da sla se zavzela za nakup vojaških transportnih letal «hercules C-130» proti mastni odkupnini. Kot predvideva pravilnik bo najmlajši član sodišča izžrebal imena 16 dodatnih sodnikov, ki bodo skupaj z ustavnimi sodili ministroma ia odtalim obtožencem.
Eden od kandidatov za dodatnega sodnika, poslanec Filippo Un-garo pa se je že vuaprej odpovedal kandidaturi. V pismu pred-sedniku ustavnega sodišča Rossiju je namreč pojasnil, da kot sodnik ne bi mogel biti objektiven, spričo poklicnih stikov, ki jih je doslej imel z nekaterimi obtoženci, stikov, ki pa vsekakor niso zadevali škandal Lockheed.
čanj so socialisti izdelali zahteven dnevni red: v ponedeljek bodo posamezni uradi socialističnega vodstva izdelali osnutek, ki ga bodo predložili vodstvu, ki so ga sklicali za petek; medtem bo treba vzdrževati neuradne stike z drugimi strankami. Treba je ravnati previdno, je dejal Manca, obenem pa priti čim hitreje do sestave programske večine.
Med tem časom bosta vlada in parlament morala obravnavati pomembna vprašanja (sestanek sindikati — vlada, odlok o ceni dela, razprava o industrijski preusmeritvi ter o reformi javne varnosti). Za vse bi bilo koristno, če bi ta vprašanja rešili, preden se bo začela zaključna faza pogajanj. Andreotti pa še s tem ne strinja: ni mu všeč negotovost in se morda boji, da bi prišel navzkriž s svojo stranko prav glede pomembnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v zbornici.
Katere so bile osnovne zahteve dijaškega gibanja ob zasedbi šol? V teh dneh smo jih že večkrat nanizali, a jih kaže ponoviti: predvsem razširitev slovenskega šolstva na vse področje naše dežele, kjer živijo Slovenci, t.j. na videmsko pokrajino, kar je po osimskem sporazumu tudi dejanska obveza države: avtonomija slovenske šole kot osnovni pogoj za njen razvoj v skladu s potrebami naše narodnostne skupnosti danes in n perspektivi gospodarskega razvoja; slovenski šolski okraj kot člen te avtonomije: izp<>polnitev slovenske šolske strukture zlasti v tehnično - strokovni zvrsti: demokratizacija razmer na slovenski šoli kot rezultat dejanskeoa izvajanja šolskih odlokov in funkcioniranja šolskih odborov. K tem osnovnim zahtevam so dodali še vrsto manjših, ki zadevajo posamezne zavode in od katerih rešitve je v večji ali manjši meri odvisen reden in čimbolj kvaliteten pouk.
Nekateri so imeli pomisleke, češ da teh zahtev zasedba ne bo premaknila niti za las z mrtve točke in da je zato zasedba odveč. Takojšnjega rezultata v tem smislu res ni bilo mogoče pričakovati, saj vemo kako se v državi rešujejo taka in podobna pereča vprašanja. Kdor je izhajal iz stališča takojšnje učinkovitosti zasedbe, je izražal le svoje nasprotovanje zasedbi, medtem ko je povsem jasno, da je bila dijaška akcija le
V uradnem tedniku KD «La discussione* pravi Andreotti, da vlada lahko uspešno posega, če ima podporo predvsem enotne in odgovorne krščanske demokracije. Zaccagnini je medtem dal pomirjujoč intervju glasilu KD «D Po-polo*. Demokristjanski tajnik pravi, da se je politično vzdušje po dvostranskih posvetovanjih nekoliko izboljšalo. Opustili so, čeprav ne popolnoma, nekatere predsodke in nekatere načrte za spremembo političnega okvirja, kar je za krščansko demokracijo bilo nesprejemljivo. Stranke so se po mnenju Zaccagninija zavedale, katere so meje, v katerih lahko pride do dialoga in do stičnih točk. Politični okvir mora ostati nespremenjen ob bistveni vlogi PSI in vmesnih sil proti vsakemu poskusu dvostranskih dogovorov, pravi Zaccagnini.
PORTO CERVO (Sassari), 26. -španska policija bo napela vse, svoje sile v boju proti italijanskim fašističnim kolovodjem, ki so našli zatočišče v Francovi Španiji in ki so še pred nedavnim tudi v novi Španiji lahko svobodno predli prevratniško mrežo. V potrditev te obveze je španski notranji minister Rodolfo Villa izročil italijanskemu kolegu Fran-cescu Cossigi zajeten dosje o delovanju osmih aretiranih prevratnikov. Trije od teh so bili vpleteni v Borghesejev poskus državnega udara in v druge hude prevratniške izpade kot Elio Massa-tfrande, Eliodoro Pomar in Mar-co Pozzan, ostali, pa čeprav vidni predstavniki »črne internacionale*, so trenutno v zaporu le zaradi uporabe ponarejenih dokumentov.
Srečanje med italijanskim in španskim notranjim ministrom, ki je imelo za okvir razkošno turistično središče Age kana Karima na Sardiniji, je preseglo ozke meje dogovarjanja o boju proti pre-vratništvu in je zajelo vsesplošni boj proti navadnemu in političnemu mednarodnemu kriminalu. V tem okviru sta ministra načela tudi vprašanje nove pogodbe o ekstradiciji, saj sedanja, ki je bila podpisana pred več kot sto leti, očitno ne ustreza več potrebam.
oblika pritiska na politične in šolske oblasti ter na javno mnenje, slovensko in tudi italijansko, bila je le eno od možnih sredstev, ■ da se z najbolj drastično obliko ponovno opozori na vsa nerešena vprašanja slovenske šole v Italiji. Razumljivo je, da bo treba ta pritisk izvajati naprej na vseh ravneh od političnih do upravnih na ravni strank, šolskih odborov in slovenskih manjšinskih institucij. Nedopustno bi bilo, če bi zasedbena akcija, sedaj ko je zaključena, ostala v tem okviru o-samljeno, pa čeprav pogumno dejanje dijakov, če bi se to žgodilo, potem bi šele bila kritika upravičena, vendar ne na račun dijakov, ki so svoj mladostni zagon uresničili — kot je za mladino naravno — na najbolj radikalen na‘ čin, marveč na račun vse naše narodnostne skupnosti.
Slišati je bilo tudi pomisleke, če so dijaki bili na zašedbo šol dovolj pripravljeni in če jim je bilo jasno, kako naj svojo protestno akcijo vodijo. Tudi na take pomisleke je odgovor pri roki. Večina je bila, kar zadeva politično plat vprašanja, in ta je bistvena, na akcijo nedvomno pripravljena in je to tudi dokazala tako z množičnim sodelovanjem kot z vodenjem zasedbe, med katero je vlo žila ves svoj napor, ki ga je bila ,sposobna, v poglabljanje prav tistih aspektov slovenske šolske problematike, ki so bistveni. Del di-
Gre za stališče, ki ima nekaj stičnih točk s stališčem socialističnega tajnika Craxija, ki pravi, da je Andreotti omenil možnost, da bi se sedanja enobarvna vlada o-hranila do skorajšnjih evropskih volitev. Odgovor pa je zelo jasen: o tem bi lahko govorili, če bi bile volitve čez nekaj mesecev, ni pa mogoče čakati leto dni. Prav tako ne gre za formule o političnem okviru (programska večina -politična večina). Premostiti je treba sedanji položaj, vendar tako. da se ne ohrani sedanji značaj začasnosti in nestabilnosti.
Zabeležimo naj tudi izjave člana komunističnega tajništva Chia-romonteja, ki pravi, da je strategija KPI, strategija enotnosti med demokratičnimi silami, kar pa predstavlja zelo tesno enotnost med KPI in PSI.
CANDIDA CURZ1
načeli tudi vprašanje morebitne vključitve Španije v Evropsko gospodarsko Skupnost, ki ravno te dni proslavlja v Rimu 20-letnico obstoja. V svojem približevanju EGS je Španija zainteresirana, da čimprej spozna evropsko stvarnost in se kar najbolje pripravi na »skorajšnji izpit*. V tem pogledu je srečanje Cossiga - Villa zadnji člen v verigi srečanj na ministrski ravni med državama in sad teh pogovorov je bilo zbližanje Španije in Italije. Med vsemi tistimi evropskimi državami, ki skušajo navezati trdne in privilegirane stike z iberijsko demokracijo v pogojih, si je Italija zagotovila eno od prvih mest.
Rešiti pa bo treba še vrsto važnih problemov: med katerimi je eno od najpomembnejših vprašanje političnega terorizma. Današnji pogovori v Portu Cervu so v tem pogledu korak naprej, (vt).
RIM, 26. — Po podatkih državnega statističnega zavoda IS TAT se je februarja potrošno blago podražilo poprečno za 2,3 odstotka. To je najvišja podražitev, ki so jo doslej zabeležili v februarju in bo znatno vplivala na premično lestvico, pa čeprav je vlada skušala omejiti posledice z ukrepom, ki izključuje vpliv višje davčne obremenitve na draginjsko doklado.
jaštva, zlasti mlajši, je samoumevno, zaradi mladosti, v osveščenosti in zato tudi v angažiranosti med zasedbo zaostajal. Toda kdor bi v tem in v nekaterih o-brobnih pojavih v času zasedbe hotel videti argumente za dokazovanje češ, vidite, dijaki niso zreli, ta ocenjuje napačno, ker ni sposoben ločiti pozitivnega od negativnega. zrna od plevela, ki lahko zraste tudi na gredi najbolj skrbnega vrtnarje.
Z zasedbo slovenskih višjih sred njih šol se je slovensko dijaško gibanje obogatilo za novo pomembno borbeno izkušnjo, ki jih je iz šolskih pivslorov povedla tudi na' mestne ulice in trge, kjer so s slovenskimi napisi, vključeni v veliko delavsko demokratično gibanje, jasno povedali, da vedo, kje je mesto slovenskega študirajočega mladinca, zlasti še v tem trenutku, ko so v državi in pri nas na delu sile, ki bi hotele mladino speljati na stranpota reakcionarnosti ali jo izolirati na pozicijah brezbrižnosti in družbene pasiv-* nosti.
Napovedujejo se časi. za našo narodnostno skupnost še posebej, ko bo od nas samih največ odvisno, kako se bomo znali za svoje pravice postaviti. Nobenega napora in boja nam ne bo smelo biti žal. Vsakdo bo moral dati'v njem svoj delež in v naravi življenja je. da bomo prav od mladih naj več zaklevali.
iiiiiiMiiiMiiiMliUiiiiMiiuiiiiiiiiuniimiiiiummiiiiiiiiiiMnutuiiiiiiMiiNiiiiiiiiiiiimMimMiiiiHiiMiimiiiN
NA DNEVNEM REDU BODO POGOVORI 0 POGAJANJIH SALT
Vanče na obisku v Sovjetski zvezi
Pobude predsednika Carterja za zagotovitev človekovih pravic so za SZ vmešavanje v njene notranje zadeve, kar ovira izboljšanje odnosov med velesilama
MOSKVA, 26. — Novi ameri-
Ministra in njuni sodelavci so
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitfiiiiiiMlUiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiuiiiiiiMiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiin
Po zasedbi slovenskih višjih srednjih šol
•a«ieie>*>a«e»s«aMeaaea«MeiiiiPiia«iiiiiiiaiM*iai«iiiiaaiiBiv«riaBiiBaiaaiaiMiiBai«giaiigiaiiiti«Miiaatiaiatalagii««iaiiaiBai«taii
Politični kriminal skupni sovražnik
Španija obljublja večjo zavzetost v boju proti fašistom
SKLEPI OBČNEGA ZBORA SKGZ
DNE 6. MARCA 1977
Dozorevanje ugodnih razmer v drdžbi in poosimsko obdobje nalagata slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini; celotnemu demokratičnemu gibanju v državi in deželi, posebno pa sami SKGZ in njenim članicam, nove naloge, ki bodo terjale mnogo naporov, poglabljanje v probleme, mnogo odločitev in vztrajne borbenosti.
Sklep, da SKGZ decentralizira svoje odločitve z ustanovitvijo teritorialnih in področnih (sektorskih1) odborov, daje možnosti velikemu številu pripadirkov slovenske skupnosti, da se tvorno vključijo v delo zveze, vnaša večjo elastičnost v njeno delovanje in omogoča hitrejše in tudi bolj strokovne odločitve. 'Z enotnim izvršnim odborom in področnimi odbori, je zagotovljena enotnost zveze, ki je nujna, spričo potrebe po povezanosti celotnega teritorija, na katerem prebivajo Slovenci in skupnih problemov Slovencev v Italiji ter njihove solidarnosti in enotnosti v boju za svoje pravice. Reorganizacija ima tudi namen okrepiti politično in organizacijsko navzočnost zveze na Goriškem in v videmski pokrajini.
Reorganizacija bo uspela, če bodo odbori neprestano prisotni na ustrezajočih področjih in če bodo še naprej v zadostni meri vključevali mlade moči, ki Bodo vnašale svoje poglede in težnje ter bo s tem zagotovljena kontinuiteta.
Vključevanje mladine ni mogoče torej obravnavati samo kot pomladitev struktur zveze in organizacij. kjer naj bi nadaljevala delo po že ustaljenih metodah in kon-centih, temveč se mora razvijati tudi v lastnih avtonomnih strukturah, kjer uveljavlja lastne ideje in koncepte, s katerimi bi se morala soočati celotna slovenska narodnostna skupnost.
Delo zveze bo rodilo sadove, če bosta razpravljanje in sistem dela slonela na načelih notranje demokracije in kolektivnega odloča nja ter na usklajevanju posameznih dejavnosti in njihovih nosilcev. Pri vsem tem je treba dosledno spoštovati avtonomijo članic, ki pa ne more služiti kot vzrok za od klajanje pobud in ocenjevanj, ki zadevajo posamezne organizacije, ki so koristne za njihovo uspešno delo. Enako merilo vetja tudi za odbore SKGZ.
Uvedba posvetov, kot načina poglobljenega obravnavanja posameznih področnih problemov slovenske narodnostne skupnosti, delovanja zveze same in njenih članic, je bila vseskozi koristna, ker so posveti omogočili temeljitejšo analizo problemov in širšo aktivno udeležbo. Pomembni so tuli' posveti in simpozij, ki jih je priredij Slovenski rivskovalni inštitut in ki so s točnimi podatki in analizami razkrili stanje na raznih področjih.
Rezultati simpozijev in posvetov s splošno tematiko služijo vsem strankam in organizacijam brez razlike, kot materiali, zato da o-blikujejo zaključke in da si izbe rejo pot, kako posamezne probleme razreševati. Pred SKGZ in njenimi članicami je torej odgovor, na naloga, da z večjo koordinacijo razna spoznanja izkoristijo in pravilno usmerijo akcije.
S prirejanjem posvetov bo mo rMa SKGZ nadaljevati. V seda njem trenutku bork) koristni pri konkretizaciji zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Slovenski raziskovalni inštitut ima prav tako namen v bližnji bodočnosti u smeriti svojo pozornost predvsem v preučevanje problemov, ki so povezani z našimi zahtevami in z uresničevanjem določb osimskega sporazuma".
SKGZ bo v doglednem času, ko bo vsaj nekaj izkušenj s pravkar izvedeno reorganizacijo, priredila posvet o svoji vlogi in značaju, ki naj jo ima v sodobni družbi. To bo storila v zvezi s predlogi, ki so prišli na dan na občnem zboru.
Pogosta medsebojna izmenjava mnenj in iskanje stičnih točk s strankami in drugimi organizacijami ter skupno in enotno zastopanje dogovorjenih zahtev, spada med najvažnejše naloge SKGZ in njenih članic v bližnji bodočnosti.
Splošno vrenje v družbi italijanske republike in obveznosti do slovenske manjšine, ki jih določa o-simski sporazum, odpirata novo poglavje v načinu boja za slovenske narodnostne pravice. Vzdušje in razmere so take, da mora slovenska narodnostna skupnost prehajati iz gole obrambe, ki nam je v danih razmerah dala odločno premalo, v prodornejši način boja za uveljavitev enakopravnosti. Predvsem ne gre samo za zahteve do večine, kako naj obravnava slovenske probleme, marveč tudi, kako naj svojo sredino začne preoblikovati, da se čimprej ustvarijo tudi objektivne razmere, ki bodo laj-
šale enakopravno sožitje obeh narodnosti.
Današnje razmere nudijo ugodno priložnost za organizirane akcije, ki morajo imeti ustrezno izbrani cilj, biti morajo sprožene ob pravem trenutku in je zanje treba zagotoviti najširšo enotnost.
Večja organizacijska prisotnost SKGZ v videmski pokrajini bo o-mogočala učinkovitejše posege v Reziji in Kanalski dolini. Odbor SKGZ za videmsko pokrajino ne bo slabil Koordinacijskega odbora med beneškimi društvi, marveč bo težil k njihovi tesnejši povezanosti, ki bo pa morala biti vedno trdnejša spričo naraščanja njihovega števila. Pri tem je treba posebej poudariti nastanek Beneškega gledališča. ki je prva tovrstna pobuda v teh krajih in ki si je že v začetku 'svojega delovanja pridobila priznanje.	,
Na kulturnem področju je vedno bolj pereče vprašanje- prisotnosti temeljnih organizirani!', kulturnih dejavnosti v mestu Trstu in Gorici, čeprav ne gre podcenjevati vloge osrednjih kulturnih organizacij, ki delujejo v obeh mestih. Kako strniti okrog raznih kulturnih žarišč mestne prebivalce slovenske narodnosti, je še vedno odprlo vprašanje, ki mora tudi v bodoče zaposlovati SKGZ in njene člrni-ae, predvsem Slovensko prosvetno zvezo.
Glasbeni šoli na Goriškem je treba čimprej zagotoviti take prostori', ki bodo omogočili njeno redno delovanje.
Osimski sporazumi terjajo večjo zavzetost pri obravnavanju gospodarskih vprašanj in rečjo učinkovitost pri uresničevanju sklepov. Zato je potrebna prilagoditev \seh strokovno gospodarskih struatur ■novonastalemu položaju.
Obramba gospodarskih interesov neposredno prizadetih lastnikov zemljišč, ki jih bo zasedla industrijska prosta cona. in iskanje rešitev za trajno ovrednoten zemlj šč samih, je velika in neposredna naloga zveze in njenih strokovno gospodarskih članic. Slovenska narodnostna skupnost ne sme biti več zgolj opazovalec novih gospodarskih poljub, ki se u-resničujejo na zemljiščih, ki jjh je z razlastitvijo izgubila, marveč se mora prav v industrijsko prosto cono aktivno vključiti. Samo na ta način si bo lahko začela U-stvarjati solidnejše gospodarske pozicije.
Celotna akcija v zvezi z uresničevanjem osimskih sporazumov bo uspešna, če bo prišlo do dogovorov o vseh vprašanjih neposredno prizadetih in vseli političnih in manjšinskih organizacij.
Dežela napoveduje nov osnutek zakona o kraških rezervatih. Slovenska narodnostna skupnost odklanja zakon, ki bi bil podoben prejšnjima predlogoma, ki sta bila odločno v škodo lastnikov in u-živalcev zemljišč.'ki bi bila zajeta v kraških rezervatih. Sprejemljiva bi b la samo rešitev, ki bi omogočala odločanje samih neposredno prizadetih. Tud s tako uveljavljenim zakonom o- zaščiti Krasa in z industrijsko prosto cono bo kmetijstvo na Krasu prizadeto. Zato je skrajni čas, da se uresničijo razne zadružne pobude, ki bodo dale možnost, da kmetijstvo tva Krasu dokončno ne propade.
Na Goriškem je treba čimprej, razširiti sodelovanje strokovno-go-spodaj-ske organizacije, ki bo zastopala družbeno - gospodarske interese goriške narodnostne skupnosti, spremljala gospodarsko dogajanje in zagotavljala vključevanje njenih predstavnikov v javna gospodarska telesa.
SKGZ in njene članice nosijo veliko odgovornost pred celotno slovensko skupnostjo, da v motnostih, ki se nud:jo, opravijo svojo dolžnost. Občni zbor je potekaj pod vtisom te odgovornosti. Organi zveze in članic naj z aktivno prisotnostjo,, iznajdljivostjo in vztrajnostjo izpolnijo pričakovanja.
Polemike pri sestavi nove indijske vlade
NOVI DELHI, 26. — Novi predsednik vlade Morandži Desai, predsednik stranke džanata, je naletel na prve težave pri sestavi ' svoje vlade. Danes zjutraj je že bilo vse pripravljeno za prisego imenovanih ministrov, med katerimi bi morala biti tudi dva predstavnika majhne stranke kongresa za demokracijo Džagdživan Rana in njegova desna roka Buhuguna. Vsi novoimenovani ministri so ža bili navzoči, čakali so samo na Rama in Buhuguno, ki pa sta spo ročila, da nista nikoli pristala na to, da bi stopila v vlado.
TRŽAŠKI DNEVNIK
27. marca 197?.
BRUCI BAN KONGRESA TRŽAŠKE KPI
Napredna protiofenziva v Trstu za gospodarsko in družbeno obnovo
‘ Gospodarska obnova, osimski sporazumi in manjšinsko vprašanje v ospredju posegov številnih delegatov
JUTRI V KULTURNEM DOMU
Pričetek letošnjega seminarja za tržaške šolnike in študente
Predavatelji iz matične domovine bodo posredovali svoje strokovne izkušnje
V Kulturnem domu v Trstu se bo jutri ob 9. uri pričel seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem. Seminar se bo zaključil v soboto, 2. aprila. Jutri bo,
davala slavistom prof. Breda Pogorelec s filozofske fakultete v Ljubljani o «Stilistični obravnavi* (od 9. do 12, ure), popoldne bodo o isti temi praktične vaje. V četrtek, 31.
pred slovesno otvoritvijo, ki bo ob j marca, pa bo 'slavistom predaval 11.30, predaval ugleden slovenski j dr. Janez Rotar s pedagoške aka-književnik Beno Zupančič. Tema demije v Ljubljani o «Obravnavi le-predavanja bo ‘ f Sodobna' slovenska poslovnega besedila*. Isto predava-kultura* in bo namenjeno vsem uči j nje bo dr. Janez Rotar imel v sre-
Gostje Iz Kopršč ice in Bujščine na otvoritvenem dne vu kongresa KPI
Prvenstvena naloga tržaških komunistov je mobilizirati vse zdrave in napredne delovne sile k preoblikovanju obličja tržaškega mesta in družbe, kjer naj novim impulzom produktivnega značaja in gospodarskemu sodelovanju, kakor omogočajo osimski sporazumi. ustreza silovita demokratična rast z novimi odnosi med tu živečima narodoma. V tem boju se morajo napredne sile, vsi delovni sloji in mladina. spopasti s silami preteklosti, ki so v znamenju nacionalističnega zapiranja krive tudi za družbenogospodarsko krizo mesta.
Tako bi bilo mogoče v nekaj besedah strniti prevladujočo misel, ki prihaja do izraza v široki in razgibani razpravi drugega dne kongresa tržaške federacije KPI, v katero je poseglo izredno visoko število delegatov, med katerimi naj omenimo načelnika deželne svetovalske skupine Collija, sindikalista Gialuza, .občinskega svetovalca Spetiča, podpredsednika pokra-' jinske uprave Martoneja, pokrajinske odbornike Spadara, Ester Pacor in pa-nizzona, zgoniškega odbornika Miloša Budina, senatorko Jelko Gerbec, poslanca Cuffara, deželnega svetovalca Tonela, prof. Monfalcona, Montija, Minkuša in nešteto drugih.
Skoraj vsi so se dotaknili teh točk in s svojimi predlogi prispevali k u* smeritvi tega. kar je v svojem poročilu tajnik Rossetti imenoval »proti-ofenzivo omike* v Trstu. Slišati je bilo tudi kritične pripombe o načinu, .kako je tržaška KPI v preteklosti reagirala na nekatere probleme,, . predvsem pa so delegati skušali poglobiti osnovne teme kongresa: gospodarski preporod mesta z uresničevanjem o-simskih sporazumov, zaščita Slovencev in naloga italijanske večine v tem smislu, čemur moramo dodati temeljno misel, da je vse to mogoče samo v okviru splošnega boja za novo politično vodstvo v Trstu in državi, se pravi novih političnih ravnotežij, v katerih naj ima tudi KPI z vso levico odločilno težo. K temu se komunisti pripravljajo tudi s poglabljanjem posameznih vprašanj in opredeljevanjem odgovorov, ki jih dajejo na ključne probleme krajevnega in vsedržavnega značaja.
Od posegov lahko omenimo Collija. ki je poudaril neustreznost sedanje deželne vlade spričo velikih nalog, katerim stoji nasproti. Nadalje sindikalista Gialuza: »Tržaški delavci želijo proizvajati in se že dolga leta borijo za zdravo delovno okolje, zato se zavedajo. da je mešana industrijska cona pomemben adut v boju za gospodarski preporod Trsta*.
Stojan Spetič je poudaril predvsem pomen »novega načina življenja* v Trstu po uresničitvi osimskih sporazumov, kjer naj pride do veljave mesto, ki je, stičišče kultur in narodov, izmenjave blaga in delovnih izkušenj. Zato mora najprej odstraniti zapreke k popolni enakopravnosti Slovencev. KPI je preverila svoje osnutke in poudarila v njih predvsem težnjo k najširšemu sodelovanju manjšine pri lastni zaščiti. samoupravljanju lastnega razvoja. ZaščiUii zakon v tem smislu ne zadostuje. potrebne SS> tudi globoke spremembe v načinu mišljenj^ italijanske večine. Tu je Spetič omenil nujnost, da se porušijo jezikovne pregrade. ki so onemogočale dejansko dvojezičnost, ki mora biti cilj mladih rodov.
Podobno je Miloš Budin poudaril, da so po Osimu in po 20. juniju dane možnosti za izboljšanje življenjskih pogojev t"žaških delavcev in rešitev problemov Slovencev. Protiofenziva demokratičnih sil mora zganiti tudi KD, da se bo končno soočila s temi pro-Jblemi, pred katerimi je mižala. V tej protiofenzivi pa imajo Slovenci pomembno vlogo. Budin je nato poudaril pomen napredne pokrajinske uprave, ki se bo morala prj reševanju slovenskih vprašanj nujno posvetovati tudi z organizacijami, \ki predstavljajo ,e-noten izraz slovenske manjšine.
Jelka Gerbec je dejala, da bi čelni spopad okoli osimskih sporazumov ne bil pozitiven. Potrebno je razlikovati in prepričevati vse, ki so v dobri veri, da se prepreči nazadovanje političnega vzdušja v Trstu. Potrebno je doseči. da bo ogromna večina izolirala nacionalistične in fašistične sile. Glede manjšinskih problemov pa je slovenska senatorka poudarila, da se mora v Trstu ustvariti zavest, da so manjšinski problemi prisotni v vseh aspektih življenja.
Martone je s tem v zvezi dejal, da je skrajni čas, ko mpra Trst tudi navzven in s svojimi sšbritvami poka-*ati. da je stičišče narodov.
Tonel je napadel predvsem KD. ki *kuša s Tombesjjem in svojo desnico
teljem, profesorjem ter dijakom zadnjega letnika višjih šol. V popoldanskih urah bo od 16. do 18. ure okrogla miza o problemih slovenske kulture s sodelovanjem prof. Bena Zupančiča in prof. Tita Vidmarja.
V torek, 29. marca, bodo od 8.30 do 12.30 predavali dr. Janko Pleterski, dr. Vasilij Mirk in dr. Metod Mikuž, vsi profesorji filozofske fakultete v Ljubljani»ter dr. Milica Kacin - Wohinc z Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljub Ijani. Tema predavanja bo »Nekatera predavanja iz slovenske narodne zgodovine*. V popoldanskih urah bo okrogla miza na isto temo.
S tem se bo zaključilo skupno delo seminarja, v preostalih dneh pa se bo delo nadaljevalo v dveh ločenih skupinah: za profesorje slaviste in za učitelje. Tako bo v sredo pre-
iiihiiiiiiii.................................................um
ZANIMIV DOKUMENT POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Prosta cona na Krasu naj se vključi v načrt gospodarskega razvoja Trsta
Osimski sporazumi nudijo edino možno perspektivo industrijskega razvoja - Nujnost nadzorstva krajevnih ustanov nad uresničevanjem in upravljanjem industrijske proste tone
Pokrajinsko vodstvo PSI je na svoji zadnji seji odobrilo dokument, ki ga je pripravila gospodarska komisija s sodelovanjem šolske komisije in drugih strokovnjakov, in ki poglobljeno obravnava gospodarske a-spekte osimskih sporazumov in še posebno probleme v zveži z industrijsko prosto cono na Krasu. Dokument v osmih točkah uvodoma u-gotavlja nekatere negativne značilnosti tržaškega gospodarskega, družbenega in demografskega položaja: na primer dejstvo, da je kar 20 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let. in da je Trst docela odmaknjen od velikih območij gospodarske, socialne in kulturne integrecije. O-simski sporazum nudi pogoje za nov in drugačen razvoj mesta, kakršnega ni mogoče zagotoviti z drugačnimi sredstvi, tudi zaradi tega, ker prav zagotovitev carinskih olajšav nudi edino možnost za industrijski razvoj Trsta.
Osrednji del dokumenta PSI poudarja nujnost, da se predvidena prosta industrijska cona na Krasu, ki jo bo seveda treba uresničevati postopno, vključi v organičen načrt gospodarskega in ozemeljskega razvoja Trsta in celotne dežele. Prav tako morajo tudi vrste industrij, ki jih bodo namestili v prosti coni, u-strezati določenim pogojem ter scoš-tovati nekatere omejitve urbanističnega značaja ter glede zaščite o-kolja. Kot značilnost novih industrijskih dejavnosti dokument navaja, da morajo omogočiti izkoriščanje mladinske in krajevne delovne sile, da morajo imeti visoko tehnološko vsebino. da ne stneio nadomeščati, pač pa dopolnjevati krajevno in deželno industrijsko dejavnost, da morajo končno omogočati razvoj industrijskih in trgovinskih dejavnosti v tržaškem pristanišču.
Posebno poglavje govori o potrebi po ustanovitvi območja znanstvene in tehnološke raziskave, naslednja točka pa poudarja, da pristojnost glede urbanističnega načrta mora ostati v rokah krajevnih ustanov in da bo torej njihova odločitev obvezujoča tudi za mešano komisijo, ki jo predvideva prvi člen protokola o
12. t.m. je na univerzi v.Ur-binu promovirala za doktorja socioloSkih ved
VERA OBLAK
K odličnemu uspehu ji čestitajo sorodniki.
Družini Polojac in Lokar iskreno čestitata dr. sociologinji
VERI OBLAK
in ji želita Se naprej uspeha in zadoščenja na že začeti poti.
VERI OBLAK
ki je na univerzi v Urbinn u-spešno doktorirala v socioloških vedah z razpram: O tisku jezikovne manjšine v Italiji in Jugoslaviji.
Prisrčno čestitata Alba Ros-man Danese in Mara Danese Mucchino.
prosti coni. Predzadnja točka obravnava vprašanje enakopravnosti italijanskih in jugoslovanskih delavcev v prosti coni ter nakazuje rešitev za morebitne probleme, ki bi utegnili v tej zvezi nastati. Osma in zadnja točka pa predvideva nujnost najširšega nadzorstva s strani krajevnih ustanov nad uresničitvijo in upravljanjem proste cone. To nadzorstvo bo možno tudi preko italijanskega dela mešane .komisije, še posebno glede na to, da je nadzorstvo. nad EZIT prešlo od vladnega komisariata na deželo.
Dokument, ki ga je odobrilo pokrajinsko vodstvo PSI, se zaključuje z ugotovitvijo, da bodo osimski sporazumi omogočili valorizacijo in ponovno uporabo urbanistične strukture, kakršna je tržaška, ki je bila sedaj slabo izkoriščena, ter o-mrežja infrastruktur,’ ki v času krize nimajo alternative.
KPI in PSI: Enotnost pogoj za obnovo Furlanije
Deželni tajništvi KPI in PSI sta se sestali v Trstu in proučili politični položaj po prvem sestanku med predstavniki demokratičnih strank za izvajanje enotnih dokumentov o obnovi in razvoju Furlanije - Julijske krajine. Obe deželni tajništvi sta izrazili željo, da bi srečanja privedla do najširšega dogovora na osnovi strogega spoštovanja enotne platforme, ki je bila izdelane v deželnem svetu. V tej zvezi sta opozorili, da so na srečanju parlamentarcev, posvečenem proučitvi vladnega zakonskega predloga, ‘predstavniki KD zavzeli stališče, ki ni v skladu s tistim delom dokumenta, ki obravnava vlogo občin in krajevnih skupnosti v pripravi in uresničitvi načrta za rekonstrukcijo. KPI in PSI upata, da to še ne pomeni, da se KD misli vračati k stari deželni politiki zapiranja in osredotočenja oblasti, po drugi strani pa pozivata vse demokratične sile, da bi zastavile vse napore za u-stvarjanje enotnosti v interesu prizadetega prebivalstva.
Identificiran mladenič ki je postavil «bombo» v Iliči Silvio Pellico
Agenti političnega oddelka tržaške kvesture so včeraj popoldne izsledili človeka, ki je predsinočnjim povzročil preplah pred uredništvom tržaškega italijanskega dnevnika «11 Piccolo* s tem, da je postavil tempirani bombi podobno napravo. Gre za 26-letnega Tržačana Franca Azzaro, ki je priznal dejanje in pripomnil, < da se je hotel "■pošaliti* s prijateljem. Preiskavo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Brenči, ki bo verjetno Azzaro obtožil povzročitve alarma in hlinjenja kaznivega dejanja.
• Zveza trgovcev obvešča, da bo v prihodnjih dneh / obiskal naše mesto predsednik Confcommerco dr. Giuseppe Orlando. V torek, 29. marca, bo skupno s predstavniki. zveze
Nadaljevanje na zadnji strani)
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
PRIMORSKA POJE 77
V soboto 2. aprila 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Predprodaja vstopnic bo na sedežu SPZ od četrtka, 31. t.m,, od 8.30 do 12.30 in eno uro pred pričetkom predstave pri .blagajni Kulturnega doma
trgovcev tržaške pokrajine proučil trgovinske in turistične probleme našega mesta. Naslednjega dne se bo sestal s trgovinskimi in turističnimi zastopniki vseh pokrajin naše dežele. Istega dne bo v popoldanskih urah prisostvoval občnemu "zboru zveze trgovcev, ki bo v tržaški trgovinski zbornici. Dr. Orlando bo ob tej priliki govoril o gospodarskem stanju države in o smernicah za izhod iz krize. Prav tako bo govoril o predlogih zveze trgovcev in o trgovinskem ter turističnem stanju v naši deželi.
Obvestilo izletnikom po Jugoslaviji
Vse izletnike obveščamo, da lahko dvignejo programe našega letošnjega izleta po Jugoslaviji, od torka, 29. marca, do petka, 1. aprila, pri vratarju v Ul. Montecchi 6 in sicer med 8. in 13. ter med 16. in 20. uro.
Posebni vlak se bo na vožnji proti meji ustavil samo na Opčinah, in sicer ob 8.45. Kdor želi vstopiti na vlak na Opčinah, naj napiše svoj priimek in ime na listek, tega pa naj pusti pri vratarju v Ul. 'Montecchi 6.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
do za učitelje didaktičnega ravnateljstva iz Nabrežine in v soboto, 2. aprila, za učitelje didaktičnih ravnateljstev Sv. Ivana in Sv. Jakoba.
Od srede do sobote se bodo zvrstila za učitelje še predavanja »Delo z otroki, ki imajo težave pri učenju*. Predaval bo prof. Angela Zerovnik s pedagoškega inštituta v Ljubljani, prof. Ivan Križnar z zavoda za šolstvo SRS pa bo predaval o «Metodiki telesne vzgoje*.
Zrušila sc jc dotrajana hiša
Sinoči okoli 20. ure se je zrušila hiša v Ul. San Zenone 11, na vogalu z Ul. Giuliani pri Sv. Jakobu. Gre za staro trinadstropno poslopje, ki so ga začeli že pred časom rušil> in v katerem ni stanoval nihče. Pred kratkim so morali rušenje prekiniti, ker je obstajala resna nevarnost, da se zunanji zidovi zrušijo na ulice in poškodujejo tudi poslopja na nasprotni strani ceste. To se je dejansko tudi zgodilo včeraj okoli 20. ure, ko se je nenadoma zrušila stena na Ul. Giuliani. Na kraj so nemudoma prihiteli gasilci, ki so odstranili ruševine, da preverijo, če ni morda zasulo koga, ki bi tedaj hodil po cesti. Na srečo pa pod ruševinami niso našli nikogar. Hiša je bila baje last nekega gradbenega podjetja, ki namerava tam graditi stanovanjski blok. Vsekakor je policija že sinoči obvestila gradbenika, da mora odstraniti ruševine in porušiti zidove, ki še vedno ogrožajo promet na cesti.
Važno sporočilo deželnega SSŠ
Danes, 27. marca, bodo volitve v vsedržavni svet za javno vzgojo. Sindikat je sicer obsodil predpise, zaradi katerih bodo prizadete ob volitvah kar- štiri kategorije slovenskega šolskega osebja. Vendar, spričo pomena volitev, saj bo v vsedržavnem svetu za javno vzgojo vsaj en zastopnik slovenskega šolskega osebja, vabi profesorje na višjih srednjih šolah na Goriškem in na Tržaškem, naj oddajo svoj glas profesorju Samu Pahorju na listi «Dom» št. 13. Učiteljstvo na osnovnih šolah in profesorje na nižjih srednjih šolah, pa vabi, naj se volitev ne u-deležijo v znak protesta, ali pa naj oddajo bele glasovnice.
Sindikat slovenske šole
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na »BENEČANKA* jutri, 28. t.m.: v torek, 29. t.m.; v sredo 30., v če-trfek, 31. marca in v petek, 1. aprila, ob 20. un v KRANJU ter v soboto 2. aprila, ob 21. uri v KRMINU.
ROSSETTI
Danes, ob 16. uri (zaključek ob 19.15)
Teatro di Roma: «Misura per misu-v ra* Shakespeara. Režija Luigj Squar-zina. Red II. nedelja. Rezervacije za vse predstave pri Osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes, ob 16. uri Relda Ridoni v igri «GIORNl FELICI*. Samuela Becketta. Režija Beppe Menegatti. Veljavni so odrezki Auditorium. Rezervacije pri Osrednji blagajni. Zadnja predstava.
VERDI
V torek, ob 20. uri premiera (reda A/B) Charpentierove opere «Luisa» Režija Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Mali ponte, G. Merighi, R. Laghezza in P VVashington.
Pri gledališki blagajni so na razpola go vstopnice za še redka prosta me sta.
O operi «Luisa» bo jutri ob 18. uri v prostorih' časnikarskega krožka v Trstu spregovoril muzikolog prof. F. Šerpa.
Mirna manifestacija v koronejskih zaporih
Jetniki v koronejskih zaporih so včeraj z «mirno manifestacijo* o-pozorilj oblasti na številna nerešena vprašanja organizacije jetnišnic. Včeraj jetniki, ki so kakorkoli za* P°sleni v zaporu, niso delali in so odklonili opoldanski obrok hrane. Med njihovimi zahtevami naj.omeni-mo predvsem nujnost reforme jet-nisnic in izboljšanje socialnih storitev. Včeraj so se jetniki sestali z ravnateljem zapora TtngginiJčHiriS pravobranilcem Carigljo in s sodnikom. ki je odgovoren za zapore, dr. Battestinom, zahtevali pa so tudi srečanje s predstavniki radikalne stranke.
Smrtne posledice prometne nesreče
Na oddelku za oživljanje v tržaški bolnišnici je včeraj podlegfel poškodbam 73-letni Ugo Demonte iz Vicolo Ospedale militare 16. V bolnišnico so ga s pridržano prognozo sprejeli 18 t. m., ko je s svojo vespo v Ul. Cologna povozil 65-letno Mario Martincich por. Prinčič, pri čemer je padel ih silovito udaril z glavo ob tlak.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČU!
V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA
IZ NOVE GORICE
CARLO GOLDONI
PAHLJAČA
Komedija
Prevod	Vladimir Koch
Dramaturška 'J' razčlemba	Bojan Štih
Jezikovna obdelava Darij Bratoš Scena	Ntkh Matul
Kostumi	Marija Vidau
Glasba	Ivan Mignozzi
Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 27. t.m.. ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri.
V	sredo, 30.	t.m., ob 20.30
ABONMA RED	D-mladinski v
sredo.
V	nedeljo, 3. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G-okoliški.
V SLOVENSKEM KLUBU
v torek, 29. t.m., ob 20.30
nam bo dr. VENCESLAV TUTA predstavil
NEPAL
v besedi* in sliki.
Vabljeni!
KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE «PlNK0 TOMAŽIH* v TRSTU
V sredo, 30. marca 1977. ob 20. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma y Trstu, Ul. Petronio 4, večer posvečen
40. OBLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Govoril bo zgodovinar
FRANCE FILIPIČ
član komisije predsedstva CK ZKS za proučevanje zgodovine ZKS.
Vljudno vabimo k udeležbi.
Odbor
Izleti
SPOT prireja v nedeljo, 3. aprila, prvi spomladanski avtobusni izlet na Učko (1396 m) nad Reko. Hoda bo o-kob 3 ure od vrha do Moščeniške Drage, kjer bo čakal avtobus. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI
Razna obvestila
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse svoje člane in prijatelje na občni zbor zadruge, ki bo jutri, 28. marca, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
V nedeljo, 3. aprila 1977, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah prireditev «MATI, TVOJE OČI*. Vabljeni !
Razstave
SPD Tabor — Opčine in Zžl — Opčine prirejata do 3. aprila razstavo del Tončke Koleričeve. Razstava bo odprta op praznikih od 10. do 12. ure, ob delavnikih pa od 18. do 20. ure.
V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Galerija Tribbio. Danes, 27. marca, bo ob 11. uri odprtje razstave-sli-karja Freda Pittina.
Umetnostna galerija Endas. Do 8. a-prila razstava slikarja Renata Scher-lija.
Galerija «La lantema*. Slikarska razstava Hermanna Mayerja.
Občinska umetnostna galerija. V četrtek, 31. marca, bo ob 18. uri v galeriji odprtje slikarske razstave »Pogledi na Pariz* Fabia Zubinija.
Ob smrti moža izreka prof. ^Mariji Markon iskreno sožalje učno In neučno osebje slovenske strokovne šole.
iiiiimiiiiiiiimtiiiiiiiiMHiiHitiiiiiMiiiiiMiiniiimiiiiiiiiiiiiiiaiJiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuta
SKLEP SP A CCIN1JE VEGA ODBORA
TRŽAŠKA OBČINA BO SODELOVALA PRI GOSPODARSKI KONFERENCI
Konferenco, zn katero je dala pobudo pokrajiiuz, naj bi priredili do poletja - En pokrajinski odbornik vsak dan na razpolago občinstvu
Tržaška občinska uprava je sklenila pristopiti k organiziranju konference o tržaškem gospodarstvu, za katero je še pred časom dala pobudo pokrajina ter se za njeno organiziranje zavzema še posebno hovi levičarski odbor. Prav skupna organizacija konference je bila eden glavnih argumentov na nedavnem srečanju med tržaškim županom Spaccinijem in predsednikom pokrajine Ghersijem. Sklep tržaške občine ima tudi politični pomen, saj bo skupno organiziranje konference prvi konkretni primer sodelovanja med krajevnima upravama, ki ju vodita drugačni večjni: koalicija KD - PSDI - PRI občino in zavezništvo KPI - PSI pokrajino.
Po želji pokrajinske uprave naj bi konferenco organizirali še pred poletjem, saj bi prav v začetni fazi izvajanja osimskih sporazumov bila potrebna poglobljena analiza stanja in perspektiv tržaškega gospodarstva. Župan Spaccini in predsednik pokrajine phersi vsekakor soglašata, da mora biti konferenca «odprta», se pravi, da bo morala omogočati predstavnikom gospodarskih kategorij, družbenih sil, sindikalnih in delavskih organizacij ter kulturnih in znanstvenih u-stanov. da nudijo svoj prispevek.
Kot *e znano, že obstajajo pripravljalni odbor gospodarske komisije, ki ga je imenovala pokrajina. Ta odbor bo treba sedaj razširiti in vanj vključiti še zastopnike občine. Vsekakor se bo novi odbor prvič sestal že prihodnji torek, 29. marca.
Istega dne se bo sestal tudi tržaški občinski svet, da bi izčrpal zajeten dnevni red, ki so ga pripravili za prejšnje seje K dnevnemu redu so dodali še r.ekaj vpra
šanj, med temi tudi vprašanje gospodarske konference, o katerem bo poročal odbornik Abate.
Na upravnem področju moramo zabeležiti zanimivo pobudo levičarskega pokrajinskega odbora, ki v našem mestu nima precedensov. En pokrajinski odbornik bo namreč na razpolago občinstvu vsak dan od 10. do 12/ ure v pokrajinski palači na Trgu Vittorio Venete, Vsak občan se bo lahko nanj obrnil za reševanje problemov splošnega interesa, pa tudi posameznih problemov. To bo samo ena od pobud — kot pravi tiskovno poročilo pokrajine — za navezavo čim bolj neposrednih stikov med upravitelji in občani.
PD F. PREŠEREN — BOUUNEC
prireja danes, 27. t.m., ob 17.30 v gledališču F. Prešeren gostovanje BENEŠKEGA GLEDALIŠČA z dramo
EMIGRANT Izidorja Predana
Vabljeni
Prosvetno društvo IVAN GRBEC V SKEDNJU
priredi v sredo, 30. t.m., ob 20. uri skioptično predavanje
dr. Adrijana Sancina
Nil, večna reka življenja
v katerem nam bo predavatelj v besedi in z barvnimi diapozitivi prikazal lepote EGIPTA.
Vabljeni!
Kino
Arislon 15,30—22.00 »Dersu Uzala* (II piccolo uomo delle grandi pia nure). Režiserja Akire Kurosavve.
Mignon 15.30—22.00 «Orizzonte perdu-to». P. Finch. Barvni film.
Nazionale 16.00 «11 re dei giardini di Marvin*. Jack Nicholson, Bruce Dem in Ellen Burstyn. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «La pretora*. Edwi-ge Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice matineja ob 10.00 in 11.30 »Simone e Matteo un gioco da ragazzi*.
Fenice 16.00 «La gang dei parigino*. Alain Delon. Barvni film.
Excelsior matineja ob 10.00 in 11.30 «L'allegra brigata di Tom s Jerry».
ExeeJsior 15.30 »La nave*dei dannati*. Faye Dunaway, Max von Sydow, Orson Welles. Barvni film.
Eden 15.30 »Salo, le 120 giomate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Pre povedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 »La notte deU'aquila». Mi chael Caine, Donald Sutherland, Ro-
, bert Duval. Barvni film.
Aurora 16.00 »Basta che non si sap-pia in giro*. N. Manfredi, M. Vitti. J. Dorelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Capftol 15.00 «Sturmtruppen». R. Poz-zetto, N. Toffolo. Barvni film.
Cristallo 15.30 «La polizia indaga: sia-mo tutti sospettati*.- Mimsy Farmer, Bruno Cremer. Barvni film.
Moderno 15.00 «I.a segretaria ppvata di mio padre*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Filgdranunatico 16.00—22.00 »Esperien ze erotiche di una ragazza di cam-pagna*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ideale 15.00 «Toma il Grinta*. John Wayne, Cathenpe Hepburn. Barvni film!
Impero 16.00 «La mia droga si chia-ma Julie*. Jean Paul Belmondo. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.00 »LTtalia s'e rot-
, ta*. Dalila Di Lazzaro, Mario Caro-tenuto. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Radio 14.30 »Riusciranno i nostri eroi a ritrovare 1'amico misteriosamente scomparso in Africa*. Alberto Sordi, Nino Manfredi. Barvni film.
Abbazia 15.30 »Una sera c'incontram-mo». Johnny Dorelli in Fran Fullen vvinder. Barvni film.
Astra 16.00 »La vendetta delTuomo chiamato cavallo*. Richard Harris. Barvni film.
Volta (Milje) 14.30 «11 gattopardo*. Burt Lancaster, Claudia Cardinale. Barvni film.
ZAHVALA
Ob preren izgubi naše drage žene in mame
MARI0LE PERKU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter- poslovnim ustanovam in sodelavcem za osebne in pismene izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom internega kirurškega oddelka bolnice dr. Petra Deržaja, sestram in strežnemu osebju za prizadevanje v zadnjih dneh njenega življenja.
Najlepša zahvala vsem za cvetje in prispevke v dobrodelne namene, kakor tudi vsem, ki so jo prišli, v tako velikem številu pospremit k zadnjemu počitku.
Mož Stanko in sin Mitja
Trst, 27. marca 1977 Pogrebno podjetje,- Ul. Zonta 3
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega dragega moža, očeta in nonota
FRANCA UDOVIČA
Posebna zahvala darovalcem cvetja in nabrežinskemu župniku.
'*	Sorodniki
Nabrežina, 27. marca T977
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in neme
TEREZE KRALJ vd. ČUK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Rožmanu, darovalcem cvetja in vsem, ki so z rami sočustvoval.
Sinova z družinama
Trebče, Nova Gorica, 27. marca 1977
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
PAVLE DOBRAVEC vd. ŠIRCA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Posebna zahvala zdravnikom, duhovnikom za cerkveni obred« pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.	.	'
žalujoči: hčere in sinova z družinami Mavhinje, Sesljan, Trst, 27. marca 1977
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob težki izgubi našega dragega
JOŽKA GRUDNA
se toplo zahvaljujemo duhovnikom za mašo in pogrebni obred, pristaniškim delavcem, vodstvu pristaniške ustanove in tvrdki' Ber-ne za vence, cerkvenim pevcem za petje, darovalcem cvetja in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoče družine Gruden in Jurada Zgonik, Trst, Boršt, 27. marc- 1977
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
RUDOLFA SEMENIČA
se najtopleje zahvaljujemo darovalcem vencev m cvetja ter vsem ki so na katerikoli način počastil njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Žena, hčeri z družinama in brat z družino
Log, Bol junec. Dolina, Ricmanje, 27. marca 1977
, ZAHVALA
Qb prerani, nenadomestljivi izgubi našega dragega
RUDIJA M0ZETA
se ganjeni nad tolikimi izrazi sočustvovanja iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Družina
Trst, 27... marca 1977	»
p n morslcl "dnevni kr
3
NAJAVLJEN NA PETKOVEM OBČNEM ZBORU
Večletni delovni program SLORI
V načrtu številne raziskave in študije
I. Splošen inštitutski program:
1.	Priprava gradiva y zvezi z osimskimi sporazumi
a) pravni aspekti r.	b)	jezikovni aspekti
,	c)	šolski aspekti
'	d)	ekonomski aspekti
e)	družbeni aspekti
f)	urbanistično prostorski a spekti
g)	druge zahteve
Za uresničenje te točke se predvideva ustanovitev posebne delovne skupine s podskupinami.
2.	Študija o blagovni izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo s posebnim ozirom na blagovno izmenjavo med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo.
3.	Študija o slovenskih denarnih zavodih.
4.	študija o deželnem urbanističnem programu.
5.	Nadaljevanje raziskave o psiholoških posledicah raznarodovanja.
C. Analiza slovenskih kulturnih ustanov: Slovensko gledališče.
II. Program za Kanalsko dolino.
1.	Nadaljevanje preučevanja Ukev, Žabnic in Ovčje vaši.
2.	Raziskava o ukvanski planšarij!.
3.	Raziskava o Slovencih v Rablju.
Dl. Program za Beneško Slovenijo.
1.	Izdelava gradiva za pokrajinsko manjšinsko konferenco.
2.	Nadaljevanje raziskav po beneških občinah.
3.	Raziskava o tržišču dela v Benečiji:
a) v Italiji ,b) v tujini
4.	Pomoč, pri publikaciji o Zvezi beneških izseljencev.
5.	Komparativna študija o problemih Benečije in Tolminskega.
6.	Zbiranje etnološkega gradiva.
7.	Pomoč Narodni in šttidijski knjižnici pri zbiranju gradiva o tooonimih.
IV. Program za Goriško.
1.	Zaključek raziskave o štan-drežu pri Gorici.
2.	študija o morebitni lokaciji slovenske nižje srednje šole v Doberdobu.
3.	Raziskava o doberdobski, sovodenjski, števerjanski občini ter o slovenskih vaseh na periferiji mesta Gorice.
4.	študija o družbenih posledicah razlastitev na nekdanje zemljiške lastnike.
5.	Študija o odnosih med Go-rioo in Novo Gorico.
6.	Izpopolnjevanje podatkov o slovenski šoli.
,V. Program za tržaško pokrajino.
1.	Analiza funkcije zemlje na splošno s komparacijo obstoječih podatkov na območju predvidene proste industrijske cone.
2.	Dopolnitev kartiranja območja proste industrijske cone in zbjranja podatkov o preprodaji zemlje na Pa-dričah.
3.	Študija o kmetijstvu na Tržaškem.
4.	Raziskava o Lonjerju.
5.	Raziskava o Kolonkovcu.
6.	Nadaljevanje raziskave o o-brtnikih.
7.	Vzorčna raziskava o naročnikih Primorskega dnevni ka (Trst in Gorica).
8.	Nadaljevanje zbiranja podatkov o slovenski šoli ter analiza teh podatkov, s posebnim ozirom na miljsko občino.
9.	Raziskava o dolinski občini.
VI.	Ureditev dokumentacije in o-snovanje banke podatkov.
VII.	Ureditev odnosov z drugimi sorodnimi inštitucijami v Sloveniji, Jugoslaviji, na Koroškem, v Furlaniji - Julijski krajini, v Italiji in drugod.
VIII. Prireditev srečanj in preda . vanj.
IX. Izdelava podrobnega programa specializacije sodelavcev inštituta.
X. Nadaljevanje in okrepitev izobraževalnega ter usmerjevalnega dela po slovenskih šolah, podpora delu visokošolcev ter analiza kadrovskih potreb slovenske narodnostne skupnosti.
XI.	Strokovna pomoč pbudarn društev v zvezi z raziskovalnimi akcijami.
XII.	Predlog ZTT za objavo naslednjih publikacij:
1.	Zbornik o slovenski šoli v italijanščini.
2.	Zbornik o simpoziju o socio-gospodarskih in prostorskih problemih Slovencev v I-taliji (v slovenščini in i-talijanščini).
3.	Posebna publikacija o raziskavi o Štandrežu pri Gorici (v slovenščini in ita- j lijanščini).
V GLEDALIŠČU «FRANCE PREŠEREN»
V nedeljo v Boljuncu
koncert prijateljstva
Pevska zbora SPD «Bilka» iz Bileovsa in KIJD «Slane
v
Zagar> iz krope gosi je PD «Fr. Prešeren^ in «V. Yodnik»
Zborovska pesem je zaradi velike nagnjenosti Slovencev k tej glasbeni zvrsti tista vez, ki premnogo-krat zbližuje in druži skupine in posameznike od blizu ih daleč. Prosvetni društvi «France Prešeren* iz Boljunca in »Valentin Vodnik* iz Doline bosta imeli v gledališču v Boljuncu v gosteh dve društvi, s katerima imata že dolgo let prijateljske odnose.
PD «F. Prešeren* je leta 1972 gostovalo na Koroškem v slovenskem prosvetnem društvu «Bilka» iz Bil-čovsa v Rožu. Boljunčani so imeli takrat na Koroškem celovečerni spored in bili deležni toplega in prisrčnega sprejema. Gostoljubnost so seveda hoteli prijaznim domačinom na vsak način povrniti. Toda pomanjkanje primernih prostorov v domačem kraju je preprečilo vsa prizadevanja. Otvoritev novega gledališča je seveda spet vzbudila stari dolg in vabilu boljunskih pro-svetarjev so se Korošci radi odzvali, tembolj, ker bodo nastopili tudi v soboto v Kulturnem domu v Trstu ob priliki «Primorska poje*, kjer bodo predstavljali koroške zbore.
Kulturno - umetniško društvo «Sta-ne Žagar* iz Krope in prosvetno društvo »Valentin Vodnik* iz Doline pa bosta kmalu slavili dosetletnico sodelovanja. Zbor iz Krope je namreč prvič nastopil v Dolini že leta
ANTIFAŠISTIČNI ODBOR 17, BARKOVELJ
se javno zahvaljuje grobar iema MARIJU PERTOTU in ARM1NI-JU GRDINI za brezplačen pokop pokojnega tovariša Emila Starca -Biondota.
1969 s celovečernim koncertom, na kar sta si društvi še enkrat izmenjali gostovanja. Ob prilikah nastopov dolinskega zbora v Kropi so se zbližali tudi s pevci iz Radiš na Koroškem s katerimi od tedaj Dolin, čani vzdržujejo prav tako tesne stike. V teh letih izmenjav in nastopov so se utrdila posamezna spoznanja in prijateljstva, poglobilo medsebojno poznavanje, skratka rodila se je tista vez, ki tako rada nastane med tistimi, ki imajo skupni cilj v ljubezni do zborovskega petja. Prav zato je bil posrečen naziv nedeljskega nastopa s koncertom .prijateljstva, saj to tudi dejansko je, ker omogoča vzpostavljanje novih prijateljskih vezi med pevci treh držav, toda istega naroda.
V. Kocjančič
OBVESTILO OBRTNIKOM
Urad ESA v Trstu
Obrtniki, ki so mislili zaprositi za katerokoli obliko pomoči deželno u-stanovo za razvoj obrtništva - ESA, so morali doslej potovati v Videm, kčr slednja ni imela v Trstu svojih uradov. Zaradi številnih prošenj, ki so jih tržaški obrtniki Zlasti zadnje čase naslovili na omenjeno ustanovo, pa je slednja končno ugodila upravičenim zahtevam in se odločila odpreti občasni urad tudi v Trstu, Predstavnik ESA bo uradoval vsak drugi teden v zeleni dvorani tržaške trgovinske zbornice v Trstu ob torkih in petkih od 9. do 12. ure, začenši od 1. aprila dalje.
Zainteresirani obrtniki bodo tako za svoje potrebe dobili vsa pojasnila v Trstu in si prihranili včasih | nepotrebne poti v Videm.
Prijateljstvo, ki dobro de vsem otrokom
Branimo ga pred predsodki velikih
Otroci so brez predsodkov.
Naj nam bodo otroci za zgled.
Branimo to prijateljstvo pred 1 vsemi tistimi, ki so mu pogosto v oviro, ker se bojijo vsakogar, ki se zdi drugačen od njih.
V resnici pa handikapirani otroci niso prav nič drugačni od drugih otrok..
So le bolj nesrečni.
In zato imajo pravico — kot vsi otroci — obiskovati šolo.
Zato naj .se država, dežele, pokrajine in občine lotijo že enkrat tega vprašanja in ga dokončno rešijo. ’
Potrebno je, da se šolske oblasti bolj zavzamejo za to, da premagajo težave glede pomanjkanja pripomočkov in struktur.
Potrebno je, da se starši ostalih otrok znebijo svojega egoizma.
Skratka, potrebno je, da se vsi otresemo svojih predsodkov in da zberefno toliko moči, da pomagamo handikapiranim otrokom, da se vključijo v šolo in družbo.
Pomagajmo
handikapiranim otrokom da se vključijo v šolo
PREJŠNJO NEDELJO V TREBČA It
Umrla je Marija Brišček vdova Furlan iz Gabrovca
P.D. «RDEČA ZVEZDA*
priredi v sredo, 30. t.m., ob 20.30 v osnovnošolski telovadnici v Sa-ležu srečanje z MARIOM MAGAJNO. ki bo v sliki in besedi prikazal potovanje <
PO SEVERNI IRSKI
VABLJENI!
posledica gripe zadel infarkt, ki je bil zanjo tudi usoden.
Naj mimo počiva v domači grudi, prizadetim svojcem pa izrekamo i-skreno sožalje.	—bs—
• Rajonska konzulta za Sv. Vid — j slaro mesto se sestane jutri, ob 20.30 ! uri na svojem sedežu v Ulici Colautti I št. 6, da obravnava dve važni vprašanji. Najprej bodo s predstavniki kulturnih in družbenih organizacij ARCI, Endas in ACLI razpravljali o občinskih rekreatorijih. nato pa o novem zakonu o rajonskih svetih, to je o njihovih neposredni izvolitvi in o novih večjih pristojnostih.
Pri Pandurjevih so praznovali 90. rojstni dan matere Viktorije
V starosti 78 let je za vedno zapustila krog svojih dragih Marija Brišček vd. Furlan iz Gabrovca, zavedna in skrbna družinska mati ter marljiva kmečka delavka, ki sedaj pačiva na proseškem pokopališču.
Rodila se je v kmečki družini pri Briščikih in je kot najstarejša iz- j med štirih otrok pridno delala na j polju in pomagala pri gospodinjstvu.! Omožila se jfe z Jožefom Furlanom I iz Gabrovca i. mu je v srečnem zakonu povila šest otrok, ki jih je skrbno in 'ljubeče vzgojila. Bila je zaljubljena v svojo domačo zemljo in je vse do pred kratkim neutrudno zastavljala vse svoje moči za opravljanje kmečkega dela. S svojim simpatičnim, agilnih in družabnim nastopom se je vsakomur znala prikupiti. Bila je zdrava in trdna kraška korenina, dokler je ni, kot
Preteklo nedeljo so imeli pri Pandurjevih v Trebčah velik praznik: mati Viktorija je namreč slavila svoj 90. rojstni dan.
Rodila se je kot druga hči šestih otrok v zakonu Ivane in Lovrenca Kralja. Že kot otrok je morala pomagati doma in na kmetiji. Spominja se, da je svoje prve čevlje dobila, ko ji je bilo osem let in je šla, oblečena v narodno nošo v Trst, v cerkev sv. Jakoba, kjer je bila slovenska birma. Na ta dan ima slav-

TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR
SPOROČA
da bo za izboljšanje odnosov med izvršnim organom in prebivalstvom
OBČINSTVU NA RAZPOLAGO ODBORNIK
vsak dan od 10. do 12. ure na sedežu, Trg Vittorio Veneto, II. nadstropje

Danes, NEDELJA, 27. marca RUPERT
Sonce vzide ob 5.55 ih zatone ob 18.26. — Dolžina dneva 12.31. — Luna vzide ob 10 29 in zatone ob 0.51.
Jutri, PONEDELJEK, 28. marca
JANEZ
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,8 stopinje, najnižja 12, ob 19. uri 17.2 stopinje, zračni tlak 1014 mb. pada. brezvetrje, nebo 1 desetinka pooblačeno, vlaga ,77-odstotna, morje mirno, temperatura morja 13,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 26. marca 1977 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 76-letna Silvia Valen tinclli, 70-letni Pietro Giraldi, 82-lctna Maria Spagnoletto vd. Flego, 54-lctni Remo Raino, 83-letni Giuseppe Fozzcr, 68-letni Giovanni Mar-tinolli, 52-letni Ugo De Monte, 80-letni Giacomo Milloch, 76Jctna Ca-terina Ventin vd. Ventin, 41-letni
Včeraj - danes
re, uradnik Franco Buttara in uradnica Sandra Benedetti.
VOJ>WJWf
FOTO - KINO
MATERIAL

ZA VAŠO POROKO...
cFOTOGRAFlA* EGON
Uglasite se pravočasno Telefon 193-295
1'RST, Ul. Orianl 2 (Barriera)
Pietro Tarussio, 44-letni Luigi Sal-vati, 74-letni Carlo Battistella, 77-letna Albina Princi vd. Gregori.
OKLICI: Glauco Alessio in Eieo-nora Novdlo, delavec iVlaurizio riu-rieh in uradnica Marina Pugliese, podčastnik JV Gaetano Olito in u-radnica Elettra Bozzetta, šofer Ro dotfo Lama in trg. pomočnica Lore-dana Klemen,’ zidar Pavel Lunaček in šivilja Bartunkova, delavec Raffaelle Gantagalh in uradnica Patri-zia Bin, agent JV Gino Massarutto in bolničarka Luigia Gianotti, bolničar Salvatore Improda in gospodinja Santa Verde, uradnik Ivan Širca in uradnica Pia Ciacchi, trgovec Giacomo Sciortino in uradnica An tonia Pace, elektrikar Ilario Armani in trg. pomočnica Melida SinCovich, uradnik Gnido Belci in uradnica Ga-briella d’Abundo,Pagarr, uradnik Roberto Filippi in uradnica Marina Seechini, mehanik Ottavio Banic in trg. pomočnica Anita Nacinovic, strojnik Walter Gioseffi in trgovka Anncttc Jung, bolničar Andrea Mez-zacappa in bolničarka Teresa Zaga-ria, šofer Salvatore Midolo in gospodinj? Anna Maria Brajkovic, psihiatrični delavec Sergio Steffe in I rg. pomočnica Claudi a Bordon, mehanik Ciaudio Degrassi in uradnica Gabriella Contcnto, finančni stražnik Pietro Forconi in gospodinja
Liviana Bagiaia, gradbenik Roberto Dudine in natakarica Patrizia Cat-taruzza, delavec Giovanni Modugno in trg. pomočnica Silvia Tomsich-Caruso, uradnik Luca Daldoss in u-radnica , Caterina Toffolo, delavec Fabio Codarin in trg. pomočnica Ne-via Sterzai, uradnik Giovanni Pozzi in uradnica Roberta Grotta, pristan, delavec Ciaudio Favetta in bolničarka Viviana Ursini, anatomski preparator Roberto Knbau in študentka Lidia Varin, šofer Giorgio Debellis in frizerka Sonja Gregorič, kapitan dolge .plovbe Bruno Furlan in učiteljica Giovannina Cardillo Cupo, agent, JV Antonio Perazzetta in gospodinja Anna Graovac, uradnik Paolo Briickner in gospodinja Elisabetta Schnabl, trg. pomočnik "aoln Sfreddo in uradnica Gabrielin Pecchiari, tehnik Roberto Krasna in uradnica Bruna Bulian, radioteh, nik Giorgio Cassoni in trg. pomočnica Maria Di Paolo, trgovec Fritz Brandtstetter in trgovka Maria An na fncontrera, stražnik Salvatore Sanna in gospodinja Anna Pes, tr-srovec Silvano Sardo in estetistka Dina Pecchiari, delavec Bruno Da-zara in uradnica Marie Cacioppo, trg. pomočnik Zvonimir Danieli in trg, pomočnica Mara Blokar, učitelj Enrbo Bole in učiteljica Vanda Husu, finančni stražnik Salvatore Rapallo in uradnica Elisabetta Bi-seeglia, delavec Vittorio Gimona in gospodinja Bruna Vicari, šofer Wal-ter Weigmann in gosedmja Norina Favento. trg. pomočnik Mario Mancini in študeptka Cinzia Simsig, u-r adnik Furio Corazza in trg. po močnice Marina Zanin, železničar Mauro Del Mestre in uradnica Ma-rielln Žerjal, karabinjer Cnanfranco Culazzu in pletilja Giovanna Loprio
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul Felluga 46. Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1. Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM m ENHAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, iNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 611-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165. Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141. Božje polje, Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Se slian: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213137. Milje; tel. 271124.
LOTERIJA
BARI	83	46	.,9	34	23
CAGLIARI	54	6	46	38	70
FIRENCE	60	35	81	31	13
GENOVA	82	63	58	48	51
MILAN	64	42	78	30	56
NEAPELJ	58	53	51	20	54
PALERMO	21	83	12	32	11
RIM	34	72	83	31	63
TURIN	90	27	42	13	9
BENETKE	55	10	56	80	13
E N A L O T T O					
2 X X 2 2	X	1 X 2		X X	; 2
KVOTE: 12 točk - 8.305.000 lir: 11 točk - 338.900 lir; 10 točk - 32.900 lir
Ijenka lepe spomine. Na birmo se je peljala s kočijo, ker je bila bo tra iz Trsta, domov pa je morala pešačiti in nositi na glavi še velik jerbas kolačev.
Ko je končala ljudsko šolo se je seveda morala oprijeti dela na kme ti ji ter nosila prodajati domače pridelke v Trst, razen tega je tudi pra la perilo številnim tržaškim družinam.
Lt-ha. W8.se.je.porppjla, z domači nom Stefanom Čukom od »Pandur -jevih*. V zakonu je imela, kot,njena mati. šest otrok, od katerih je še pet živih.
Vse svoje življenje je trdo delala, a ni ji bilo težko, ker je delala za svoje. Vse breme je padlo na njena ramena« ko je mož odšel v Ameriko in je morala za družino skrbeti sama, kar je bilo zelo težko, saj so bili otroci še majhni — starejši je imel 12 let, najmlajši pa devet mesecev. Mož je upal. da bo imel v tujini srečo, pa ni bilh ta-
.......................................................■■■■■Ulili..................................
SUMA zahteva '^0 razgovor z družbo Lloyd Adria!ico
Enotni državni sindikat stanovanj- j sluh najemnikov (SUNIA) zahteva | takojšen -razgovor s predstavniki družbe Lloyd Adriatico, da bi razpravljali o upravičenosti zahteve po dokumentaciji glede na zakon št. 28 z dne 22. februarja 1977. Družba je namreč na podlagi tega zakona po slala svojim najemnikom dopise, v katerih zahteva, da se ji predloži v roku enega meseca družinski list in izvleček davčne prijave, ker, v nasprotnem primeru bodo zgubili pravico do stanovanja.
Tako zahtevo je v preteklih dneh postavil tudi INPS, a je po pogovoru s predstavniki SUNIA, v .pričakovanju fgkona p pravičnih na jemninah, preklical ukrep.
Deželni odbor sprejel načrt o prevoznih zvezah
Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine je sprejet srednjeročni načrt za prevoze v smislu okvirnega dežel, nega zakona iz leta 1974. Načrt določa mrežo deželnih avtobusnih zvez, tako imenovane «režijske enote*, o-zirorna homogene skupine avtobusnih prevoznih služb, smernice za ureditev tarif in za komprenzorijske načrte v okviru štirih območij, v katera je razdeljeno deželno ozemlje.
Za izvenmesme prevozne zveze predvideva načrt prehod k enotni voznini ( v prehodni dobi bi prešli od dosedanjih 47 na 2 različni tarifi). Dohodek od vozovnic sedaj krije le polovico izdatkov, v prihodnje pa naj bi vse poviške stroškov krili s povišanjem voznin. Za mestne avtobusne prevoze je odbor določil minimalno voznino 100 lir, maksi j rnalno pa 200 lir.
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V' NOB | V spomin na svoje pokojne da-IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA rujeta družin'! Planinšek * in Sosič IN OD SV. ANE	20.000 lir za skupnost handikauira-
V počastitev spomina pok. Rudi ! nih na Opčinah, ja Možeta daruje Grozdana 2.0001 Namesto cvetja na grob Udovi-'ir-	ča darujeta Anton in Angela Gr-
ZA SPOMENIK PADLIM'V NOB mek 5.()(K) lir za skupnost hal:di-
V	GABROVCU
V	spomin na Marijo Furlan iz Gabrovca daruje Eda in Neda Ron zanj 5.000 lir.
ko. Po tridesetih letih se je vrnil, toda prav tako reven, kot pred svojim odhodom.
Viktorijo pa težave niso zlomile. Ktjub delu in skrbem, je bila dolga leta pridna pevka pri domačem cerkvenem zboru. Ker imajo v družini kar dobre glasove, je bilo pri »Pandurjevih* večkrat veselo in prijetno.
Za časa NOB sta mati Viktorija in vsa družina pomagali in sodelovali v vrstah OF. Sin Emil je padel v partizanih 'leta .1944, ko je padel v zasedo.
Mati Viktorija , je, kljub vsem težavam, nesrečam in tudi boleznim, še danes kar čila in zdrava, pred Vsem ima dober spomin ter je veselega značaja.
Čestitkam otrok, sorodnikov in prijateljev, se pridružuje tudi naše uredništvo z željo, da bi bila še dosti let čila in zdrava.
M. M.
KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU Ul. Foscolo, 1 sporoča
da bo občni zbor članov v soboto, 2. aprila 1977 ob 17. uri v prostorih v Industrijski coni lil. tras., est (za poslopjem Duk-cevieh).
Vabljeni!
Namesto cvetja na grob Edija Briščka darujeta Francka in Anica Piščanc 5.000 lir za srednjo šolo S. Kosovel na Opčinah.
V	spbnin na drago ilestro Anico Punč vd. Rauber darujeta sestra Fraricka in Anica 3.000 lir za Pro svetni dom na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Mihe Kernev daruje Ljudmila Škabar -Godina 2.000 lir za PD Škamperle
V	počastitev spomina pok. Mihe Kernev darujeta Nada in Vida Godina’ 10.(KK) lir za PD Škamperle.
Namesto cvetja na grob Danile Slavec por. Johnson daruj? Zofkh Kožna 3.000 lir za dom handika-piranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob očeta Igorja Možeta, daruje Miljo Gom bač 10.000 lir za ŠD Bor.
Peter Suhadolc daruje 2.000 lir za- SPD Trst.
V	počastitev spomina Rudija Mo žeta daruje družina Valenčič 5 000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
# * #
Ob praznovanju 8. marca, praznika žena, darujejo že le v/ Boršta in Zabrežca 50.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Alberta Merluzzija daruje Stanislav Širca
30.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade in 20.000 lir za Smučarski klub Devin.
V	spomin na dragega Franca Udoviča darujeta Pepj in Albina Kovačič 10.000 lir za KK Adria in
10.000	lir za Dijaško mat co Ob 4. obletnici smrti Marije Guštin daruje družina Grgič z Op čin 10.00(1 lir za skupnost handi-kapjranih na Opčinah.
Ob prvi obletnici smrti preljube mame Amalije Fonda (G roča na) darujejo hčere 15.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na mamo daruje sin Evgen 20.000 lir za pevski zbor Pri moreč. 10.000 .za ŠD Primorec. 10 tisoč za poimenovanje šole po Pin ku Tomažiču' v Trebčah, 10.000 za upravičene posestnike' in 10.000 liri za odbor Zveze borcev v Trebčah.
V Zgoniku prerani grob 34-letnega Jožka Grudna
Prosveta
P.D. Primorec priredi fotografski natečaj in razstavo na temo »Trebče in Trebenci*. Vsak udeleženec naj izroči do 15. aprila Renatu Kralju največ po 3 črno-bele slike formata 24x30.
P.D. »RDEČA ZVEZDA*
priredi v torek. 29. t.m., ob 20.30 v otroškem vrtcu v Gabrovcu predvajanje slovenskega filma
«VRNITEV»
VABLJENI!
Človeku je venomer težko pri srcu, ko se poslovi od prijatelja. Ko pa je v torek množica svojcev, prijateljev in znancev pri odprtem grobu na zgoniškem pokopališču dala zadnji pozdrav komaj 34-letnemu tragično preminulemu družinskemu o-četu Jožku Grudnu, pa je vsakogar spreletela hladna omotica, moreča bolest je legla v srca, grenke solze so porosile lica ob ugotovitvi, da jp kruta usoda za vedno iztrgala iz objema družine mladega človeka v cvetu mladosti.
Pokojni Jožko se je rodil v Zgoniku kot drugi izmed treh bratov. Ko mu je bilo komaj štiri leta in pol, je izgubil očeta zaradi nesreče na delu. Po opravljeni osemletki pa se je zaposlil kot kovaški vaje nec in je s pridobljenim strokovnim znanjem uspešno opravljal ta poklic vse do pred kratkim, ko je dobil zaposlitev v pristanišču. Pred cnaj stimi leti s,. je poročil z Danilo Ju-
randa iz Boršta in tedaj se je pre selil v mesto, kjer'sta složno živela v ljubezni in medsebojnem razu mevahju, družino pa je osrečilo roj stvo sina. Ob prostem času je ved-n,p rad zahajal na svoj, in ženin rojstni dom, da se je pogovoril in pomagal pri delu.
•Bil*je-mirnega’ značaja, skrben in zelo delaven, v krogu delovnih tovarišev,in ;nanpev je‘bil priljubljen kot resen mož. Tudi na Jože tdvo. ko je godoval, je svoj presti čas izkoristil • za pomoč pri oranju taščine njive, vendar ni vedel, da j? tapi n? preži neusmiljena smrtna kosa, ki je tako kruto pretrgala nit njegovega mlgdega življenja.
•Vsi,* ki-smef ga poznali,, ga bomo ohranili v trajnem sjreminu, hudo prizadetim svpjcem, v, prvi vrsti ženi, sinu in materi, pa izrekamo naše iskreno sožalje. Naj mirno počiva v domači grudi; •	1 >
—bs—
kapiranih na Opčinah.
V	spomin na Rudija Možeta daruje prijatelj Anton Marc iz Bazovice 10.000 lir za TPPZ
Namesto cvetja na grob Rudolfa Semeniča daruje Miran Švara
3.000	lir za ŠD Breg.
Ob 75-letnici tov. Marine Borne-tič darujeta Ivanka in Stanka Hrovatin 10.000 lir za krožek za politične vede «P. Tomažič*
V	počastitev spomina Franca U-dovičsr o-Bojana daruje Stanka Hrovatin 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob 15. obletrrci smrti Valerije Sila darujeta hčerki 10.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Berte Gulič daruje nečak Livio z družino
10.000	lir za ŠD Kontovel
V	spomin na Berto Gulič daruje Ivanka Gulič Reggente Itl.noo lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob rojstnem dnevu pok. očeta Alojzija Puntarja darujejo Silv ta, Slavica in Boris 10.000 lir ter namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Antona Škerka daruje Dragica Husu 3.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Josip Samec (Lakotišče) daruje
5.000	lir za nakup novih oblek pevskemu zboru F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Ivane Mozetič daruje Rozina Corazza 5 tisoč lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Bert« Gulič darujeta Marija Starc 2.500 in Marija Daneu 2.500 lir za ŠD Kontovel.
Tončka Roechi daruje 5.000 lir za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Andreja Markona daruje Marta Artač 5 000 lir za šolsko knjižnico sr. šole S. Kosove) na Opčinah.
V	spomin na Igorjevega očeta Rudija Možeta darujeta Anica Bizjak in Marija Cibic 10.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Franca U-doviča . Bojana daruje druž,ina Kolarič oti Sv. Ivana 5.000 lir za PD Škamperle.
Ob obletnici smrti partizana I-vana Sosiča daruje sestra Zmaga
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina Rudija Možeta daruje Ivanka Colja 3.000 lir za PD I. Cankar.
Ob 15. obletnici smrti matere Zore in ob 3. obletnici smrti očeta Srečka daruje družina Milkovič (Grupada 23) 5.000 tir za solo K. D. Kajuh.
V	spomin na mamo Pepko Fran-kič vd. Gušt n darujeta hčeri Nadja in Meri 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Za skupnost handikapiranih na Opčinah darujejo: v spomin na Zo-fjjo Milkovič daruje družina Grgič (Groparia 85) 10.000: v spomin na strica Joahina Marca darujeta Er-vihn in Marih 10.000 lir; Ivanka Vitez (Nabrežina 147) daruje 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Tereze Kralj vd. Čuk (Trebče 181) darujeta Valter in Sonja Puntar 10.000 lir za ŠD Primorec, Gtierrina in Milko Puntar 10.000 lir za pevski zbor Primorec, Milivoj Zuzič 5.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na botro Terezo Čuk daruje Romana Štok 3 000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah.

\
GORIŠKI DNEVNIK
11. KONGRES POSOŠKE FEDERACIJE KPI V GORICI
Obnovo pokrajine, dežele in države doseči z enotnostjo demokratičnih sil
KPI zavrača komisarske uprave kot obliko za odstranjevanje krize v Tržiču in na pokrajini, za katero je odgovorna KO - Pozdravi delegacij gostov
Za pokrajinski kongres posoške federacije vlada v javnosti veliko zanimanje, ki izhaja iz dejstva, da preživljamo v državi hudo gospodarsko, družbeno in moralno krizo in da smo tudi na našem področju na začetku sprejemanja odločitev o izvajanju osimskega sporazuma, ki nas bo za dolgo bodo angažiral in od katerega je v veliki meri odvi sen naš nadaljnji razvoj.	v
Nič čudnega torej, če je KD po slaia na kongres štiričlansko delegacijo in da so se kongresa udeležili župan De Simone, pokrajinski predsednik Agati, delegacije PSI, PRI, SSk. sindikalne federacije, ANPI, SKGZ, ACLI, Kmečke zveze in drugih; medtem ko je poslala ZK iz Nove Gorice pozdravni telegram.
Pokrajinski tajnik Tullio Paiza je v svojem obsežhem poročilu razgrnil vse probleme, ki nam jih je navrgla sedanja gospodarska in družbena kriza v državi ter je do vseh zavzel tudi stališče. Še zlasti je o-predelil odnos do Andreottijeve vlade, ki «ni naša vlada*, kot je de jbl Paiza, in do vloge KPI v sedanjem zgodovinskem razdobju, ko »e odpovedujemo potrošniškim dobrinam in jih zamenjujemo z drugimi, z zdravjem in kulturo in z vlaganjem v proizvodne namene. Paiza je dal velik poudarek osimskemu sporazumu, katerega izvedba je odvisna od pogumnejše vladne politike, od premagovanja blokov in razvoja v smeri socializma Dalj časa se je zadržal pri mladinski kon-testaciji ter opozoril na nove oblike provokacij, ki skušajo okrniti stik KPI z ljudstvom. Paiza je dejal, da se mladinski problemi in s tem povezani problemi v šolstvu rešujejo ob tesni povezanosti z bojem delavskega razreda za splošno preobrazbo družbe.
Osnovno v današnjem položaju je potisniti politični okvir na bolj na predne pozicije, tako v državi, kot na Goriškem in v naši deželi, je dejal Paiza, to pa bo mogoče samo tako, da se delavski razred na podlagi enotnih zavezništev uveljavi kot vladajoči razred. Govoreč o krajevnih problemih je Paiza tesno povezal odpravljanje posledic potresa v Furlaniji jn izvajanje osimskih sporazumov. Kolikor bomo sposobni celovito rešiti ti dve vprašanji, v toliko bomo zagotovili napredek naših krajev. «Ne bomo mogli graditi industrijske proste cone na Krasu — ja dejal Paiza — dokler bodo prebivalci Furlanije na potresnem področju živeli v barakah.* Potres
ZDRUŽENJE
PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vabita na revijo
PRIMORSKA POJE
v Gorici
ki bo danes, 27. t.m., ob 16. uri v dvorani v dolini Koma.
Nastopajo:
oktet Majnica iz Brega moški zbor iz Avč
■	moški zbor 15. februar iz Komna
moški zbor Peter Jereb iz Cerkna
-	mešani zbor Slav'ec iz Ricmanj
•	dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine
■	mešani zbor Soča iz Kanala
•	moški zbor Tabor z Opčin
-	moški zbor iz Tolmina
■	moški zbor Valentin Vodnik iz Doline
■	mešani zbor Svoboda iz Izole
-	Mešani zbor Bazovica iz Reke
in Osimo nam dajeta priložnost za krepitev enotnosti dežele Furlanije -Julijske krajine in izvrševanje njene povezovalne vloge s sosednjo državo in ostalimi državami Vzhoda.
Ko je Paiza govoril o naprezanju konzervativnih sil, ki bi rade razbijale enotnost dežele ter si zagotavljale partikulaiistične interese, je opozoril na nevarnost zbiranja podpisov p-dti Osimu v Trstu in zbiranja podpisov za furlansko univerzo v Vidmu. Zbiranje podpisov po oceni Paize predstavlja izgovor, da se težave ne odstranjujejo. V tem okviru ima svoje mesto tudi Goriška, kateri pa je treba zagotoviti razvoj na podlagi načrta, v katerega bodo vgrajene naše skupne izbire. Pogoj za nadaljnjo rast je vsekakor politična enotnost vse goriške pokrajine, odpravljanje mladinske brezposelnosti ter zavračanje preteklosti, od katere se ne smemo 'pustiti več omejevati. Paiza je na tem mestu omenil prispevek KPI k enotnosti boja Slovencev in Italijanov za prijateljstvo z Jugoslavijo.
«Osimski sporazum odvzema sleherni alibi italijanski vladi, da bi zaradi londonskega memoranduma ne odobrila zakona o globalni zaščiti. V prihodnjih 'dneh bomo razpravljali in predložili : .ikonski osnutek, o katerem bomo razvili di-izgubo.
skusijo z .vsemi političnimi silami,* je dejal Paiza ter poudaril, da to vprašanje ni stvar bilateralnih sporazumov, ampak boja in izvajanja demokratičnih pravic ter obrambe svobode, ki jih predvideva ustava. S tem 'X zvezi je Paiza podprl stališče slovenske komisije, da ne gre samo za zaščito posameznika, ampak skupnosti z vsemi njenimi družbenimi in kulturnimi, tradicijami, kar prinaša zavračanje integralistič-ne vizije manjšinskega predstavništva.
Zamudništvo naše dežele v odnosu na državo, pritiska tudi na Posočje in se to pozna v odnosih in
na ravni Oblasti. KPI zagovarja široko sporazumevanje vseh demokratičnih sil. Za krizne razmere na pokrajini in v Tržiču je 'odgovorna krščanska demokracija, toda kvalitetni skok v teh odnosih bo mogoče doseči samo z utrjevanjem enotnosti med KPI in PSI. Paiza je odločno zavrnil možnost komisarskih u-prav ali predčasnih volitev v težavnih odborih ter zagovarjal stališče, da bomo komunisti svoj odnos na pokrajini uravnavah po tem, kako bodo rešili vprašanje Ribi in kako se bo pokrajina obnašala do dežele.
Med pozdravnimi govori naj omenimo govor pokrajinskega tajnika PSI Trombette, ki je ugodno ocenil sodelovanje med PSI in KPI ter dejal, da mora levica postaviti kandidaturo za vodenje države. Pokrajinski tajnik KD Longo je ponovil stališče o konfrontaciji s KPI, ki ga je v celoti odobril njihov kongres, medtem ko je pokrajinski tajnik SSk Marijan Terpdn sporoči pripravljenost edine slovenske stranke na sodelovanje z vsemi silami, ki so nam pripravljene pomagati v boju za narodnostne pravice, dvojezičnost, proti razlaščanju itd.
Predstavnik SKGZ Gorazd Vesel je v svojem pozdravnem govoru izhajal iz dejstva, da je KPI med Slovenci stranka relativne večine. Z zadovoljstvom je vzel na znanje pobudo KPI za zakonsko zaščito ter opozoril tudi na podobne pobude PSI in SSk. Tudi KD se je na svojem kongresu obvezala, da bo zaščitila Slovence kot posameznike in skupnost. Sedaj je skrajni čas, da se od deklaracij preide k dejanskemu izvajanju manjšinskih pravic na podlagi notranjih določil in osimskega sporazuma. Samo na takšen način bo mogoče zaustaviti raznarodovalni proces ter zagotoviti naši narodnosti enakopravnost, brez katere ni demokracije, ni družbene pravičnosti in ni niti resnične svobode posameznika.
Obvestilo izletnikom po Jugoslaviji
Vse izletnike obveščamo, da lahko dvignejo programe letošnjega izleta po Jugoslaviji od srede, 30. marca. do petka, 1. aprila, in sicer v našem uredništvu v Ul. 24. maggio med običajnimi uradnimi urami.
Odhod posebnega vlaka iz Trsta je ob 8.15. Vse izletnike prosimo, da pridejo v Trst z vlakom, ki odpelje iz Gorice ob 7.15 in pride v Trst ob 7.56. Ob povratku bo avtobus odpeljal vse goriške izletnike v • Gorico.
Za sredo sklican pokrajinski svet
Goriški pokrajinski svet se sestane prihodnjo sredo zvečer. Dnevni red je zelo obširen, saj b6do svetovalci razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki niso prišla na vrsto na prejšjih sejah, poleg tega pa se bodo morali izjasniti o nekaterih novih vprašanjih. Največ zanimanja vlada za razpravo o položaju v pokrajinskem podjetju za prevoze.
PD Paglavec gre na izlet v Vipavo
Prosvetno društvo Andrej Paglavec iz Podgore prireja avtobusni izlet na zaključno prireditev Primorska poje, ki bo 3, aprila ob 15. uri v Vipavi. Prireditelji izleta sporočajo, da imajo na voljo še nekaj prostorov v drugem avtobusu. Izletniki se bodo po prireditvi odpeljali na skupno večerjo, kjer bo poskrbljeno tudi za razvedrilo s pomočjo glasbe.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
'iftnes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Provvidenti, Trav nik, tel. 29-72.
ZA BOLJ USPEŠNO RAZISKOVALNO DEJAVNOST
KRAŠKI KRTI» PRIPRA VLJAJO JAMARSKI TEČAJ V ŠTANDREŽU
Uspešno delo v lanskem letu, čeprav je nagajalo vreme Jamarstvo zanimivo tudi z arheološkega vidika
Kdo ne pozna «Kraških krtov*, mladega in delavnega jamarskega kluba, v katerem se zbirajo navdušeni fantje, vseh poklicev, ki namenijo precej svojega pt-ostega časa raziskovanju kraškega podzemlja. Kadar je treba poprimejo pa tudi za vsako drugo delo. O njihovem navdušenju pričajo številne delovne akcije, z lastnimi mečmi zgrajen jamarski dom na Vrhu, ureditev »Kraške kraljice*, dostopi do doma itd.
Lani jim je sicer precej nagajalo vreme, Itako da so lahko pravemu raziskovalnemu delu namenili bolj malo časa. Precej pa jih je zaustavil majski, še bolj pa septembrski potres.
Kljub temu so odkrili 16 novih jam, po nalogu posebne komisije, so pregledali veliko število že zna-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiMMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiuiiiiiiiiHiiiiitiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIMORSKI RIBIČI OPOZARJAJO NA ^STRUPU AN JE VODA
V zgornjem toku Soče in Vipave še dovolj rib Zahteva po bolj učinkovitem varstvu vod
Lanski ulov je znašal približno 15 tisoč kg - Po približnih ocenah je v rekah in potokih na območju Primorske vsaj 273 tisoč kg rib - Po dograditvi nove cementarne v Anhovem bo tudi Soča bolj čista
Pokopali so Tonina-Antona Tomšiča
BRATINA O ODNOSU KPI DO VPRAŠANJ SLOVENCEV
V razpravi o poročilu na kongresu posoške federacije KPI je Ivan Bratina osvetlil izvajanja tajnika Paize o odnosu do Slovenske narodnostne skupnosti ter izrecno poudaril, da imajo Slovenci v naši deželi razl čno zgodovinsko rast, katerih položaj pa je sedaj obravnavati enotno. Ta problematika bo našla svoje mesto na bližnjem deželnem kongresu partije, na katerem si bo partija ustvarila deželno strukturo, podobno kot druge stranke in organizacije (SSk, SKGZ).
«Z osimskim sporazumom je republika dobila pristojnost zakonsko opredeliti položaj manjšine na podlagi ustave, ki je ni mogoče razlagati na liberalistični osnovi, ampak je treba upoštevati njen izvor v narodnoosvobodilnem boju, v katerem so bili postavljeni temelji napredne demokracije in s tem zajamčeni elementi zaščite posameznikov in skupnosti,* je dejal Bratina. Nadalje je dejal, da naše skupnosti ni mogoče obravnavati integralistič-no in da se partija ne postavlja kot edini zagovornik Slovencev, pač pa spoštuje tudi druge zastopnike Slovencev. Gre za priznavanje stvarnosti, ki ima svoje zgodovinsko pogojenost. Vendar si bo KPI prizadevala, da doseže enotnost z drugi mi skupinami, ki se ukvarjajo s slovensko problematiko, kot na primer PSI, SSk, SKGZ. Po besedah Ivana Bratine se partija zaveda odgovor nosti, ki ji nalaga večinska usmerjenost Slovencev na KPI. Njena politika ni usmerjena samo na ures ničevanje zahtev Slovencev po enakopravnosti, ampak se v tej stranki
manjšina tudi ohranja in razvija. To izhaja tudi iz organizacijske o-blike KPI, k,i ima za .seboj dolgo zgodovino in globoko zakoreninjenost v' ljudeh <
V	sklepnem delu ,fe Bratina, v okvittf organizacijskih nalog, poudaril potrebo po večji navzočnosti in učinkovitosti v krajevnih avtonomijah, preko katerih bo manjšina opravljala svojo vlogo pri reorganizaciji države. Nadalje je opozoril na skrb za gospodarsko rast slovenskega človeka, odkar slovenski človek izgublja zemljo in ne more dobiti ustreznega nadomestila za to
V	razpravi so sodelovali Poletto (govoril je o Osimu kot problemu ki se bolj tiče krajevnih kot državnih dejavnikov, ter o vključevanju specifičnih goriških razmer v deželno načrtovanje), Duri (o povezovanju z mladino v Sloveniji), Marin (o položaju občine Tržič), Bergomas, Pirella in drugi. Kongres se bo nadaljeval inN sklenil danes.
Sodelovanje ob meji
Stiki med doberdobsko občino in KS Prvačina, so v zadnjem času tako napredovali, da bo v kratkem prišlo do pobratenja. Osrednja slovesnost bo 3. julija v Prvačini, ponovila pa se bo kasneje v Doberdobu, kamor bodo Prvače.vci prišli na obisk.
Dobri odnosi so se ustvarili tudi med KS Renče in občino Štarancan. 24. aprila bo v Renčah Veliko prijateljsko srečanje.
V Soči, Vipavi in v drugih primorskih rekah je mnogo rib in to je isad dobrega in skrbnega gospodarjenja ribiških družin na območju od Kopra ter prek Nove Gorice do Tolmina in Idrije. Ribiške družine vlagajo v vode veliko več iker oziroma pomladka, kot pa znaša ulov. Stalež na primer Znaša od 350 do 700 kilogramov rib ne hektar vodne površine, pri čemer imajo zlasti Veliko salmoni-dov, to je postrvi, lipanov in drugih kakovostnih rib. Izračunali so, da .je v rekah in drugih vodah na Primorskem, ki jih upravlja sedem ribiških družin z nad 1.300 člani, sedaj okrog 273 tisoč kilogramov rib raznih vrst. Zaradi primerjave navajamo, da je ulov lansko leto znašal približno 15.000 kilogramov rib. Med ribiči turisti je bilo okrog tisoč ribičev iz dežele Furlanije - Julijske krajine, med njimi približno 250 Slovencev.
Toda medtem ko ribiške družine in Zveza ribiških družin Primorske s sedežem v Ajdovščini ugotavljajo sadove skrbnega in odgovornega i, gospodarjenja • z vodami,, s skrbjo o^iozarjajd na primere nevzdržnega, oziroma škodljivega odnosa do voda in ribjega bogastva v njih. Predsednik Zveze ribiških družin Lado Trojer poudarja, da so nekatere reke čedalje bolj u-mazanq. Najbolj sta onesnaženi reki Reka v Ilirski Bistrici ter Vipava v svojem toku od Ajdovščine proti Novi' Gorici. Ponekod v reki Vipavi ribe na primer zaudarjajo po nafti, ki v odplakah priteka iz industrijskih podjetij v Ajdovščini. Potok Hubelj v Ajdovščini, ki je bil še pred leti poln izredno kvalitetnih rib, je zdaj mrtev industrijski kanal. Na onesnaženost dela reke Vipave so pismeno opozorili tudi ribiči turistrl iz Švice, ki sicer zelo radi prihajajo na ribolov v Vipavsko dolino.
Stanje se sicer izboljšuje, saj denimo v Ilirski Bistrici grade čistilne naprave in reka Reka bo kmalu spet čista in postopno obljudena z ribami. Gradnjo čistilne naprave načrtujejq tudi v Ajdovščini. Z dograditvijo nove cementarne naj bi prenehalo tudi onesnaževanje reke Soče na območju Anhovega. Kljub tem obetom pa so ribiči še nadalje zaskrbljeni in obsojajo primere neodgovornega odnosa do narave oziroma do rek in. drugih voda in do življenja v
njih. V prihodnje bodo čuvaji ribiških družin stanje glede onesnaževanja sistematično nadzorovali, primere zastrupljanja voda in ribjega staleža pa prijavljali pristojnim inšpekcijskim službam ter Komiteju za zaščito voda in človekovega okolja pri slovenski vladi (Izvršnem svetu republike). Goriški in ostali 'primorski ribiči nadalje zahtevajo pospešenp gradnjo čistilnih naprav ob rekah ter denarno odškodnino za škodo, ki jo delavne organizacije ali posamezniki , povzročajo rekam in drugim vodam ter ribjemu zarodu v njih.
Sejem Espomcgo se prične konec aprila v Gorici
Mednarodni sejem «Espomego» bo v Gorici od 29. aprila do 8. maja. Datum je napovedala trgovinska zbornica med tiskovno konferenco. Na sejmu bodo razstavljali proiz-‘ vode treh 'smeri; pomožno ' orodje in stroji za prevoze, izdelki name-njemturiznru in , alkoholne pijače. ‘Na sejmu bodo sodelovale poleg Ita-
Pismo uredništvu
Pojasnilo k članku o življenjskem jtibileju Antona Markoviča:
«V članku o življenjskem jubileju Antona Markoviča, .ki ga je 'Priiriorski dnevnik’ objavil v četrtek, 10. t.m., je odstavek, ki pravi, da Anton Markovič 'junija 1946 nezavesten obleži y Gorici in ga tovariši srečno pripeljejo domov. Naslednji mesec ga doma aretirajo in odpeljejo v Coroneo v Trst, odkoder so ga izpustili ob koncu leta 1946. Pred aretacijo je bil na zaslišanju pri guvernerju na Dobrovem. Tolmač in svetovalec guvernerja je bil odv. Avgust Sfiligoj.’
Ta 'trditev ne drži, ker podpisani nisem bil gu nrnerjev tolmač, niti ne svetovalec. Angleščine pa niti ne znam.
Gorica, 24. marca 1977	,
.	Dr. Avgust Sfiligoj*
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
lije, Avstrija, Madžarska, Jugoslavija in Poljska,
«Skupina 75» jutri na občnem zboru
•
Ljubitelji fotografije, ki se zbirajo v krožku «Skupina 75* bodo imeli jutri zvečer, ob 20.30 v kulturnem domu v Sovodnjah svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu bo poleg poročila o društvenem delovanju tudi izvolitev in razširitev odbora. Pokazala se je namreč potreba, da stopijo v vodstvo krožka tudi predstavniki članstva, ki živijo izven sovo-denjske občine.
nih jam, da bi ugotovili posledice, ki jih je pustil potres v podzemlju.
Njihova dejavnost je postala zelo zanimiva tudi z arheološkega vidika, ko so odkrili v jami v Po-grižah blizu Vrha, bivališče jamskega človeka. V juniju si je na hajališče ogledala predstavnica za voda za spomeniško varstvo iz Pa dove, pozneje pa še nekateri pri znani strokovnjaki, ki so se tudi načelno dogovorih za način izkopavanja, ki pa se že na prvi pogled kaže precej težavno, saj bo treba odstraniti kar tri do štiri metre debelo plast naplavin. Vsekakor pa so zaenkrat glavna ovira za začetek izkopavanj finančna sredstva, čeprav so bila že obljubljena. Vhod v jamo so zavarovali, v pričakovanju dotacije, ki bo omegočila začetek izkopavanja.
Toliko iz lanske dejavnosti jamarskega kluba, ki deluje v sklopu Slovenskega planinskega društva v Goriai. Opozorili pa bi radi na zanimivo pobudo, ki jo bo ta skupina skušala uresničiti že v kratkem. Sredi aprila se bo namreč pričel jamarski tečaj, kajti izkazalo se je, da je primerna strokovna priprava temelj za uspešno delo na tem področju. Zamisel o tečaju se je porodila že prej, saj je bilo že vse pripravljeno, da bi se tečaj začel že lani v drugi polovici septembra. Zaradi neugodnih razmer so potem tečaj prenesli.
Pri teoretičnem delu tečaja, ki se bo začel že 15. aprila, bodo sodelovali priznani slovenski jamos-lovci, obsegal pa bo 5 predavanj; Lepote podzemskega Krasa in fotografija v iami, geološka sestava Krasa in nastanek kraških jam, raziskovalna tehnika, življenje v jamah in topografija. Predavanja bodo vsak petek v domu Andreja Budala v štandrežu z začetkom ob
20.30.	Vzporedno s teoretičnim delom pa bodo vsako nedeljo praktične vaje na terenu. Obsegale bodo obisk nekaterih pomembnejših jamskih objektov na doberdobskem, tržaškem in matičnem Krasu ter plezalno tehniko. Mladoletni udeleženci tečaja morajo ob prijavi predstaviti pismeno dovoljenje staršev. Prijave sprejemajo do 9, a-prila letos na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici, Ulica Malta 2 in poverjeniki po vaseh: v Sovodnjah Bogdan Butko-vič, v Štandrežu Ivo Berdon, na Vrhu Marčelo Devetak, v Doberdobu Stanko Kosič, pri Vižintinih Aldo Krošelj in v Števerjanu Pavel Srebrnič.
Mali oglasi
IŠČEMO TAJNICO z znanjem slovenskega in italijanskega jezika in po možnosti tudi s pasivnim znanjem srbohrvaščine in nemščine. Telefonirati na 5302
iiiliniiiiliiiiiiiiniiniinilltllinliliiiiililiiililliilllliiiimiilmiiMMiHniiiiilllillilllliHiiliilliniiliiiuiiuitnilt
S PRIVOLJENJEM ŽUPANA DE SIMONEJA
Dovoljena arhitekturna sprememba na kulturno-športnem objektu
Telovadnica skoraj dograjena - Priprave na položitev temeljnega kamna
Župan občine Gorica Pasquale De Simone je dovolil spremembo gradbenega dovoljenja za kulturno-športno 'središče, ki jo je «Fondazione kulturni dom* zaprosila pred štirimi leti, da bi zunanjo podobo gledališke hiše prilagodila okolju in zadostila tudi reprezentativnim potrebam. V urbanističnem pogledu predstavlja varianta popravek prvotnega, vsiljenega in zato ponesrečenega načrta.
V naslednjih dneh bo gradbeno podjetje začelo s kopanjem temeljev gledališke dvorane. V teh dneh zaključuje, gradbena dela v športni dvorani ter pripravlja vse potrebno za gradnjo njenih higiensko-sanitar-nih naprav.
Odbor za gradnjo kujturno-šport nega središča se v teh dneh pogosto-ma sestaja, da bi zbral še zadnje koristne napotke, kako funkcionalno razporediti prostore in jih opremiti Razpravljal je tudi že o položitvi temeljnega kamna, torej o simbo
ličnem obredu, ki pa ga zaradi specifičnih razmer na gradbišču doslej ni bilo mogoče opraviti. Razmere bodo za to ugodne čez kakšen mesec, ko bo prostor primerno očiščen in 'urejen.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341.
Antona Tomšiča - Tonina iz Sovodenj ni več. Včeraj ga je množica vaščanov, prijateljev in znancev pospremila na njegovi zadnji poti na domače pokopališče. Tonin se je rodil v Sovodnjah p>ed 82 leti, točneje 6. maja 1894. Mladost je preživel kakor večina takratnih otrok na podeželju: med ljudsko šolo, i-granjem in delom na njivi. Bil je ravno prave starosti, ko je izbruhnila prva svetovna vojna. Vtaknili so ga med topničarje in ga poslali na Piave, kjer je bila njegova enota v eni krvavih bitk popolnoma razbita. Tonin se je rešil po golem naključju.
Vrnitev v domačo vas je bila težka, saj je bilo vse v ruševinah. Trdo je delal, da so lahko nanovo zgradili hiše; v tem času si je tudi ust var ril družino. Tonin se je zapisal domači zemlji. Po očetu je prevzel kmetijo in jo skrbno obdeloval še do nedavnega, ko so mu moči začele pešati. Kot zaveden Slovenec, napredno usmerjen je že kmalu po ustanovitvi narodnoosvobodilnega gibanja pri nas, začel z njim sodelovati. Vzdrževal je veze med partizani v gozdu in terenci doma. Ko je bila nekaj let po vojni spet obnovljena sovodenjska* občina, se je aktivno vključil v politično življenje. Ob drugih volitvah pa je bil izvoljen za svetovalca v napredni listi. Letos mu je občinska uprava podelila posebno priznanje ob 25-letnici obnovitve občine.
Kino
Gorica
VERDI 15.15—22.00 «Gli ultimi fuochi*. R. De Miro in J. Monreau. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSo 15.30—22.00 «L’altra meta del cielo*. A. Celeotano in M. Vitti. MODERNISSIMO 15.15—22.00 «L’in-quilino del terzo piano*. I. Adjani in M. Douglas. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CENTRALE 15.00-21.30 «Salty il cuc-. ciolo del male*. C. Hovvart in B. Slade.
VITTORIA 15.00-22.00 »Peccatori di provincia*. R. Montagnani in F. Be-nussi. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
EXCELSIOR - 14.00-22,00 «Nevada Smith*.
PRINCIPE 17,30-22.00 «L’inquilino del terzo piano*
/
Nova Gorica in okolica
SOČA «Ne, angeli pa nismo*, italijanski film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Zadnja igra smrti*, hong-konški film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Meč zlatega zma.ia*, hong-konški film ob 17.00 in 19.30.
IžHffi! -TO MiMI
Ob 4. obletnici smrti Vladimira Cigoja, daruje žena Fani 10 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Pod gori.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob L
gubi našega
MARIA HLEDETA
ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Milka in hčere z družinami
števerjan, 27. marca 1977
NADALJUJE SE Z VELIKIM USPEHOM
V TRŽIČU (MONFALCONE) v Ulici DUCA D’AOSTA 91 - 93
(bivša trgovina M. DEMARCHI - nasproti UPIM)
v trgovini
MOŠKE OBLEKE s telovnikom - Pomlad 77 . . 29.000 lir
MOŠKE OBLEKE ostanki........  .	6.000	lir
KRILA iz sukna..........,»»»*•.	3.000	lir
ŽENSKA KRILA PROVENZALE........ 5.000 lir
DEKLIŠKA KRILA KILT...., . . .	4.000	lir
ŽENSKI IN MOŠKI JOPICI vseh vrst ....	5.000	lir
ŽENSKI IN MOŠKI BLUE JEANS	5.000 lir
OTROŠKI BLUE JEANS.........«...	3.000	lir
ŽENSKE OBLEKE — Moda 77 . . , , . * 10.000 lir
confezioni prodaja naslednjih artiklov
po cenah, ki so nižje od cen pri nedavni
stečajni prodaji
RJUHE - BRISAČE PREVLEKE - PREGRINJALA
originalna ameriška
po 4.000 lir kg!
MOŠKE - ŽENSKE PLETENINE JAOUART . .	2.000 lir
OTROŠKE PLETENINE JAOUART .....	1.000 lir
in še na stotine drugih artiklov 11!	OBIŠČITE NAS
Menjava dinarja po 45 lir
KULTURA
PRVI NASTOP ZBOROV V DESKLAH
, \
«Primorska poje 77» je dobro zastavila letošnjo pevsko bero
Od zamejskih zborov so se predstavili dekliški zbor iz Križa, mešani zbor iz Boljunca in moški zbor s Proseka-Kontovela

»Primorska poje 77», ki je predvidena v sedmih krajih, še je v soboto, dne 13. t.m., pričela v dvorani Delavskega doma v Desklah. kjer je nastopilo enajst pevskih zborov: moški iz Štmavra pod vodstvom Gabrijela Devetaka, dekliški iz Križa pod vodstvom Pije Cah, ženski s Črnega vrha pod vodstvom Ivana Rijavca, ki je vodil tudi moški zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Idrije, mešani zbor iz Bukovice pod vodstvom Jožkota Lovca, moški zbor «Soča» iz Nove Gorice pod vodstvom Ivana Mignozzija, mešani iz Boljunca pod vodstvom Draga Žerjala, moški iz Bovca pod vodstvom Danila Durjave, mešanj iz vasi Brje na Vipavskem, moški zbor s Proseka - Kon-tovela in moški iz Ajdovščine pod vodstvom Klavdija Koloinija.
Kvalitetno povprečje prve revije je bilo zadovoljivo kljulr temu, da je bilo nekaj zborov, ki so lakorekoč šele začeli z delom oziroma na lanskih ali prejšnjih revijah niso pokazali ravni, na o-snovi katere bi lahko pričakovali zaznavnejših premikov bodisi po kvaliteti petja, bodisi po izbiri del in njihovih interpretacij. Vendar so prav med temi nekateri, ki so sorazmerno mnogo pridobili na pevski ubranosti in na oblikovalnem izrazu. Predvsem je tu tenski zbor s Črnega vrha: že po naravi se mladi in čisti glasovi precej lepo zlivajo v sonorno skupino, ki se ji je od lani povečal tudi glasovni volumen. Fraziranje je otipljivejše in s tem tudi oblikovanje nazomejše. Tri ljudske v priredbah E. Adamiča -Da bi biva ljepa ura, U. Vrabca - Kaj pa fantič dela in K. Pahorja - Pozdravi, so zato izzvenele v svoji pristno topli občuteno-ati. Zbor je glasovno toliko dozorel in kultiviran, da bi se polagoma lahko začel spoprijemati z zahtevnejšo zborovsko literaturo.
Prav gotovo je Rijavec veliko napora vložil pri moškem zboru, da je, še lani po barvi precej ostro se razlikujoče glasove posameznikov, lahko stmil v enovi-tejše skupine in dosegel tudi.bolj oplemeniten zborovski zvok, ki je svojo doseženost po večini ohranjal tudi na f - ff mestih. Pevovodja je ritmičnemu ustrjevanju posvetil vso pozornost, kakor tudi preciznemu prijemanju tonov v vseh skupinah. V zborovi prožnosti so se odražale skrbne priprave — rezultat pevskih želja, delavne vneme in pevovodjevega znanja. Na sporedu je imel tri narodne: Vse rožice rumene v prir. E. Adamiča, Pesem od rojstva v prir. L. Kramolca in Ječam žele v prir. D. Bučarja. Med temi je bila najprepričljivejša zadnja.
Moški zbor iz Bovca je pridobil na zlitosti, ki pa v dinamičnem naraščanju nekoliko popusti. Zaradi pomanjkljivega dihanja pride včasih do nekoliko izstopajočih glasov, ki razblinijo barvno enotnost. Skupina drugih basov še ni povsem prečiščena, motijo namreč neprecizna zadevanja tonov pri posameznikih. Kar zadeva interpretacije1, so bolj sproščene in bolj neposredno kakor lanskega leta, posebej velja to za Adamičevo Završki fantje, ki je po svojem zvoku in po svojem izrazu najbolj učinkovala. Na sporedu sta bili še Srebotnjakova Bori in Simonitijeva V Trenti.
Določen korak na poti k zboljšanemu zvoku in ubranejšemu petju je napravil mešani zbor iz Bukovice. Pripomniti pa moram, da se še pojavlja glisandiran način prijemanja tonov v sopranski skupini, pa tudi basi še niso dovolj čisti. Zbor pa je bil pevsko bolj discipliniran in enotnejši v delovanju. Nadaljnje delo bo gotovo še marsikaj izpopolnilo, če bodo pevce in pevovodjo vodila enaka prizadevanja, kakor so jih pokazali na tem nastopu. Izrazno najbolj pristno je zbor zapel Ši-vičevo Svobodna Slovenija. Na sporedu sta bili še Sattnerjeva Nazaj v planinski raj in Vodopivčeva Vesela tovarišija.
Novogoriški moški zbor je uspel izboljšati izgovarjavo, dosegel je tudi do sedaj največjo mero glasovne homogenosti v skupinah, predvsem velja to za basovsko, in enotnejšega zvoka celotnega zbora, ki .je bil tudi v delovanju kompaktnejši in ritmično preciz-nejši ter v'že bolj nakazanem fra-ziranju tudi interpretaeijsko bolj sprejemljiv. Seveda bo treba še ‘ v nadalje vztrajati v prizadevanju, da se dobro zastavljeno delo Vše bolj okrepi in se tako lahko še marsikaj dopolni. Zbor je imel na sporedu Pahorjevo Novi £vet, A-ljaževo Soči in Mirkovo Kolo.
Mešani'zbor iz Boljunca'je najnazorneje in najprepričljiveje izoblikoval Vrabčevo Slovenska pesem; v tej je tudi pokazal svoje do sedaj dosežene najboljše kvartete v pogledu intonacije,’ enotnosti in poustvarjalne zbranosti. To ga seveda uvršča med zbore določenega napredovanja, če izključimo izgovarjavo, ki ni dosegla še svoje potrebne mere izboljšanja. Na sporedu sta poleg omenjene bili še dve pesmi: Mi-lada G. Ipavca in Prišel ljubi .je pod okno v priredbi Karla Boštjančiča.
Maloštevilna, a vztrajna skupi-
na vnetih pevcev moškega zbora iz Štmavra se je predstavila v skromnem, a sprejemljivo oplemenitenem zvoku. V izbon, sporeda ,ie zbor krenil malo dlje od narodnih pesmi, ki so mu bile svojčas izhodišče ubranega petja in iskrenega izražanja: to pot smo slišali šopek F. Juvanca, Jaž bi rad rudeč h rož Z. Preiovca in Zdravico E. Adamiča.
Dekliški zbor iz Križa je najboljše zapel Pri polžku Ignacija Ote. Sicer so bila zaznavna smiselna interpretacijska hotenja, ki pa bodo lahko dognaneje uresničena ob nadaljnjem prizadevanju na poti k bolj dovršenemu petju, ki je pokazalo mali premi k.
Brje na Vipavskem je mala vasica, ki združuje takorekoč v zboru vse pevsko sposobne prebivalce, ki že vrsto let bogatijo svoje programe ob številčno skromnem dopolnjevanju svojih vrst, ki pa si s svojim pevovodjem morajo toliko bolj prizadevati za kvaliteto. Ta se je letos odrazila v dokaj oplemenitenem zvoku, v prvi vrsti pri ženskem delu zbora, zlitem tudi z ostalima, sicer glasovno ne tako dovršenima skupinama, v sorazmerno zadovoljivo ubrano delujočo in prožno celostnost zbora. Pripomniti pa moram, da se pojavljajo še nejasnosti v basih, med katerimi so posamezniki površni v prijemanju tonov. Na sporedu so b.le: Ferjančičeva Tone sonce, tone, Gallusova Laetitia sempiterna in Simonitijeva Na Vipavskem. Rahla pomanjkljivost v intonaciji pri prvi in trenutna zamajavost altov pri drugi nista porušili izrazne napetosti, tako da smo sprejemali s polnim zadoščenjem. Prešerno razigrano je bila podana Na Vipavskem, ki bi po svoji izrazito lahkotni učinkovitosti morda sodila v zaključek bolj široko zasnovanega sporeda.
Moški zbor s Proseka . Kontove-la skuša uveljaviti neki novi, svojski način petja, ki pa dopušča homogeni zvok skupin in celote ali v p ali v f oziroma v ff, med tem ko nastopi glasovna razpršenost na vezanem prehodu iz nižje na višjo dinamično stopnjo. Zato je zbor najboljše zvenel v Pesmi
Adija Daneva, ki se zdi, da je bila prav za ta zbor napisana ali vsaj namerno izbrana. Giblje se namreč v izrazitih dinamičnih kontrastih, kar pač v neki meri odgovarja stopnji pripravljenosti in zmogljivosti zbora, katerega artistično vodenje se bolj opira na vokalno učinkovitost, kakor na interpretacijo muzikalne substance. Zaradi tega in zaradi ohlapne izrazne strnjenosti je Vrabčeva Zdravica izgubila na svoji intenziteti in nas pustila hladne kljub temu, da jo -je avtor zasnoval v smislu in občutju slovesne vznesenosti. Prepričljivejša je bila ljudska Ko ptič’ca na tuje gre v priredbi Adija Daneva.
Moški zbor »Srečko Kosovel* iz Ajdovščine je izvajal: Jerebovo 0 kre.su — pri tej so prvi tenorji pri p vlekli navzdol — Simonitije-
vo Buskalce — pri tej smo pogrešali homogenejšega zvoka v basovski skupini na nekaterih mestih — in Vrabčevo Bilečanko — ki je bila najnazorneje interpretirana, vendar bi njeno prepričljivost še bolj poglobilo, če bi bil tempo bolj prilagojen njeni vsebinski teži, na kateri temelji in se razvija tudi skladateljeva zasnova. Najbolj enoten in prožen ter izrazno najbolj reliefen je bil zbor v dodani Simonitijevi Križ, ki je učinkovala pristno in iskreno prepričljivo. Sicer pa je, v celoti vzeto, zborov nastop bil na dostojni kvalitetni stopnji, vendar bi bil sposoben dati več od sebe. Gotovo pa tega ni dopustila odsotnost več pevcev zaradi bolezni, pa še nekaj med nastopajočimi je bilo z njo prizadetih.
IVAN SILIČ
Tončka Kolarič
Ciklami (olje)
TRŽAŠKO
SVETOIVANSKO
NAREČJE
Pralnica »lešira* je bil neki prostor v hiši, kjer so žene prale perilo, »suo prale jen žjehtale perilo*. V tej pralnici je bila peč, «pječ za žjehtuo*. Zidana je bila v obliki kocke in obsegala približno 1 m3. V njo je ■ bil vzidan velik kotel, «kuato, kua-tel uod žjehte*, pod tem so kurili, da so segreli vodo do vretja. Ob eni steni «Iešire» so bile na približno pol metra visokih «kavaljetah» položene debele deske «žagence», na teh pa močne »uorne za žjehtuo*. Te so imele v notranjosti od vrha do dna izdolbeno cev, v kateri je bila zataknjena palica, ki je bila istočasno zamašek luknje na dnu «uorne». Če se je tudi samo delno izvleklo palico, je voda začela odtekali. V eno steno pralnice so bili še zabiti- dolgi leseni klini, na te so bili nataknjeni »ubuade, edn. ubuad*.
Perice so zvečer dele «muačet»' perilo, zjutraj so ga »želale, paže-iale*. »Paželano perilo suo zložile u uorne uod žjehte*. Vodo opranega perila so imenovale »žmčjo*. Perilo je bilo zloženo skoro do vr-

SEDEMDESET LET DR. ANTONA OCVIRKA
Ustvarjalna volja in strast do življenja
Razgovor z akademikom ob njegovem najnovejšem delu <Evropski romam - 32 let urednik zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slovenije
V	sredo je praznoval sedemdesetletnico naš primorski rojak a-kademik in profesor dr. Anton 0-cvirk in dan pred njegovim visokim jubilejem smo slavljenca o-biskali doma z namenom, da bi se kaj pomenili o njegovem življenju in delu.
V	delovni sobi, prepolni knjižnih polic ob vseh stenah in z nekaj lepimi Pavlovčevimi krajinami, je pred nama ležalo njegovo najnovejše delo, knjiga esejev «Evropski roman*, ki jo je jubilantu pred nekaj dnevi v počastitev izdala Državna založba Slovenije, kjer dr. Ocvirk že polnih dvaintrideset let sodeluje kot glavni urednik danes že klasične in monumentalne knjižne zbižke Zbranih del slovenskih pesnikov -in pisateljev. Na prvo vprašanje, kaj je v njegovem najnovejšem
delu, je dr. Ocvirk odvrnil: »Naslov 'Evropski roman’ že sam po sebi pove mnogokaj, ne pa vsega. Spočetka sem res namreč mislil napisati zgodovino evropskega romana zadnjih 200 let, opiraje se seveda na najvidnejše predstavnike zvrsti in hkrati o-črtati pobude in tokove, ki so roman usmerjali. A kaj kmalu sem spoznal, da bo to terjalo od mene mnogo časa in naporov, ki bi jim ne bil kos. To je seveda moj načrt preusmerilo, se pravi spremenilo. Namesto zgodovine zvrsti, sem poskusil podati šest vrezov v čas od leta 1774 do danes in to tako, da sem zajel vzorca pripovednega oblikovanja, ki živo kažejo osebnosti, dela in stilno podobo le-tega, zvezano z vsemi silnicami, ki so nanjo delovale in se v njem po svoje uresničile. Tako
■iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMmimnmiiMifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiHmiiiiiiiiiitiitiiiiiiiii
Štefka bulovec: bibliografija slovenskih bibliografij «1-197:1
Odličen prispevek k poznanju tiskane besede na Slovenskem
Bogat pregled zamejskih bibliografij, ki so nastale v Trstu in Gorici
V začetku letošnjega leta je v nagladi 500 izvodov, v založbi in izdaji Narodne in Uuniverzitetne knjižnice v Ljubljani, izšla 229 strani obsegajoča »Bibliografija slovenskih bibliografij 1561-1973, * ki jo je sestavila Štefka Bulovec.' Delo sta finančno podprli Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije. V pričujoči bibliografiji, ki je temeljno delo te znanstvene vrste, ki v senci ustvarja temelje za vsako raziskovalno delo, so zbrana bibliografska dela Slovencev in taka, katerih predmet so slovenske dežele in slovenske zadeve. Upoštevane so tiskane in razmnožene bibliografije od prve iz leta 1561, ko je izšel Trubarjev Register und summarischer Inhalt, pa do konca leta 1973. Nekatere so izšle kot samostojne krij'ge, druge kot priknjižne bibliografije in tretje kot prispevki v časopisju ali zbornikih.
Predno bi podrobneje opisali vsebino in dosežke publikacije Štefke Bulovec, pa še nekaj iz-hodščnih misli o tem, kaj bibliografija sploh je, kaj je predmet bibliografije in katere so naloge sodobne bibliografije. Bibliografija je strokovno-znanstvena dejavnost, ki zbira, vrednoti, izbira, vsebinsko analizira in op suje tiskane ali drugače razmnožene, javnosti namenjene tekste — bi-j bliografske enote — ter te opise klasificira, ureja in navadno v obliki urejenih popisov tudi publicira z namenom, dajati informacije o literaturi in s tem pripomočke za strokovno delo. Predmet bibliografskega obravnavanja je tekst, besedilo namenjeno javnosti in za ta namen razmnoženo s katerokoli grafično tehniko. Zunanja oblika bibliografske enote je lahko različna, od posameznega lista do brošure, od knjige in časopisa do brošure in razprave. Naloge sodobne bibliografije bi na kratko označili kot osnovno beleženje in za potrebe znanosti e-videntiranje celokupne literarne produkcije kakega naroda ali države v določenem časovnem razdobju, čeprav se ob vsem tem postavlja vprašanje ali je bibliografija le strokovna dejavnost (klasifikacija), za katero zadostuje rutinsko obvladanje bibliografski tehnike, ali je več: dejavnost, za katero so poleg osnovnega bi-bliografskego-tehničnega značaja,
potrebne tudi znanstvene kvalifikacije (branje in kritika tekstov).
V	Bibliografiji slovenskih bibliografij Štefke Bulovec lahko zasledimo široko paleto znanostnih zvrsti, ki so decimalno obdelane. Kar nas pa posebno zanima je izredno bogat pregled zamejskih bibliografij, ki so nastale v Trstu ali Gorici, kar nam še enkrat izpričuje veliko mero zavesti o enotnem kulturnem prostoru, ter o povezanosti in to na najrazličnejših področjih človeškega udejstvovanja, med matico in narodnimi manjšinami. Kratek pregled bibliografskih del, nastalih v Trstu, nam dokazuje visoko stopnjo slovenske bibliografije v zamejstvu, od svojih začetkov po prvi svetovni vojni, pa do danes. Vse to kliče po pohvali in priznanju vsem tistim bibliografom, ki neutrudno delajo na tem področju in ki ustvarjajo neizpodbiten dokaz naše kulture na področju tiskane besede.
Že na začetku Bulovčeve publikacije (008) Kultura, naletimo na ime Andreja Budala in njegovo bibliografijo; ki je izšla v Luči 1927, ki obravnava italijanska mnenja o Južnih Slovanih. Tu naletimo tudi na bibliografijo Branka Marušiča: Saggio di bibliogra-fia Slovena sul Goriziano 1964.
V	poglavju 015 Splošne nacionalne in pokrajinske bibliografije, podpoglavje Retrospektivne bibliografije. zasledimo Bibliografijo slovenskega tiska v Italiji, ki sta jo sestavila Antonija Kolerič in Marjan Pertot. V istem poglavju je navedeno tudi delo A. Kacina: Slovenski tisk v Italiji od 4. nov. 1918 dalje^ ki je izhajalo v Slovenskem almanahu od 1925-1930. Tu so še navedene bibliografije Franceta Bevka in A. Budala, Tržaška bibliografija (NŠK) in Bibliografija slovenskega tiska v Italiji (Jadranski koledar 1961). Navedena so še dela Srečka Vilharja, Pavla Strajna in T. Kolerič.
Pod decimalno klasifikacijo 016: 92 Osebne bibliografije, dobimo avtorje: A.( Budal (o F Bevku), M. Pertot "(o A. Budalu), Zorko Jelinčič (Jugovi spisi), Lavo Čermelj (dela Naceta Klemenčiča), Marijan Brecelj (Marij Kogoj), A. Bassin (Lojze Spacal) in tri bibliografije Trinkovih del.
V	poglavju 017,1 Katalogi seznami in novosti knjižnic, je v
navedeni bibliografiji omenjen tudi Seznam periodičnega tiska Narodne in študijske knjižnice Trst iz leta 1968, v naslednjem poglavju 05 + 07 časniki in časopisi pa dobimo Seznam periodičnih publikacij v Italiji (F. Bevk), ki so izšle v Luči v letih 1928, 29, 30, 32, Nato še bibliografijo Lina Le-giše: Slovensko časopisje na Primorskem (izšlo v Jadranskem koledarju). Seznam partijskih, sindikalnih in splošno progresivnih listov za Primorsko je sestavil Ivan Regent (Progresivna Slovenija, Trst in Koroška), Pregled periodičnega tiska, ki izhaja na Primorskem pa Marijan Brecelj.
V	poglavju 059 Koledarji je navedeno delo M. Breclja: Slovenski primorski koledarji 1853-1968 'izšlo v Knjižnici, Ljubljana 1966 in v Novem listu, Trst 1969).
V	oddelku 323.15 Narodne manjšine, Mejno vprašanje, je navedena bibliografija, ki se ukvarja s problematiko narodnih manjšin na Primorskem in Koroškem. Za slovensko narodno skupnost v Italiji so navedena sledeča bibliografska dela: Literatura o vprašanjih naših meja, izšlo v Razgledih, Trst 1/1946 od št. 1-7/8, kjer je naveden seznam publikacij, ki so nastale tik pred izbruhom druge svetovne vojne in kasneje.
— O našem Primorju, izšlo v *Našem tisku Ljubljana 1/1946.
— Fran Zwitter: Bibliografija o problemu Julijske krajine in Trsta 1942-47, izšlo v Zgodovinskem časopisu 5/1951.
— A. Rejec: Bibliografija o problemih obmejnih pokrajin ob ju-goslovansko-italijanski meji 1951-1958, izšlo pri Inštitutu za narodnostna vprašanja 1959. leta.
— Rejec - Čermelj: Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji izšlo v Zgodovinskem ča-sop su 5/1951.
— Branko Marušič: Bibliografija o problemih pokrajin ob zahodni meji SFRJ (1951-62) izšlo v Razpravah INV 1966. leta.
Kot je iz zapisanega razvidno, je razprava Štefke Bulovec posegla v sam vrh slovenske bibliografske dejavnosti, ter dodaja k že poznanim delom J. Glonarja,
O.	Berkopca, J. Šlebingerja. J. Logarja in J. Munde, še nov odličen prispevek k poznanju celotne tiskane besede na slovenskem.
BORIS GOMBAČ
sta prišla v besedo mimo osebnosti še estetska smer časa in njene sestavine. Posredno sem po tej poti obrazložil vse tisto, kar bi sicer sodilo v literarno zgodovino in njeno poetiko. Tako sem s posameznimi vzorci — izbral sem jih v ta namen šest — prestavil dogajanje, ki je zvezano z romanom in si še prizadeval, da v svoji knjigi spregovorim tudi o drugih stvareh.*
»In kaj sodi med te druge stvari?*
«Med te sodi v prvi vrsti ustvarjanje in vse to. kar imenujemo kompozicija umetnine, se pravi, kako je zgrajena in kakšna je njena stavba. Tu jasno prihajajo na dan razlike, ki so odvisne od o-sebnosti in v enaki, če ne še večji meri, od časa. Tega bi niti ne bilo treba razlagati — saj so stvari jasne kakor na dlani — da ne kaže ustvarjanje * potez,« .kijih jii moč posplošiti, a hkrati mimo o-sebnosti, ki gradi, vendarle znake, ki so časovno opredeljivi. Razumljivo je, da ustvarja realist povsem drugače od simbolista, dekadent drugače od naturalista, saj uporablja snovi, ki so mu blizu in sebi primerna izrazna sredstva ter podobno zunanjo obliko. To je prvo. Drugič pa'je pri u-stvarjanju važno to, kar sega na področje psihologije in ideologije. Med vsemi literarnimi zvrstmi je prav roman notranje vsebinsko tako širok, da mora seči kar v človekovo podzavestno dogajanje in ga po svoje prikazati — hote ali nehote — se lotiti tudi idej. V moji knjigi je nemalo razlag prav tega pojava in razjasnitev, ki jih velja upoštevati. Tretje, kar se skriva v moji knjigi, pa je prav tako važno, sega na področje primerjalne literature. To so vplivi. O njih ne govorim analitično, ampak ravno narobe —• sintetično. Zato postane tembolj razumljivo marsikaj, kar bi sicer obviselo v praznem, saj je spremljano z i-- meni, ozadji in razlagami, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Čeprav nisem napisal zgodovine romana, sem podal mnogo gradiva zanjo, in to takšnega, ki seže prav v bistvo stvari.*
,«V svojih esejih ste torej za vzorce vzeli takšna imena kot Goethe, Flaubert, Dostojevski, Gide in Proust. Obravnavate njiho-' va konkretna dela in, ali jih tudi estetsko razlagate?*
»Morda bo kdo res pogrešal estetske razlage njihovih umetnin. V to smer nisem hote silil, saj pove svoje izbor. Nizanje podatkov, ki razlagajo posamezna dela, pa se mi je zdelo prava potrata časa, ker se s temi pomagali lahko pretihotapimo le v zgornje plasti literarnih del, meni pa je bilo pri srcu prav tisto, kar ždi na njihovem dnu in jih oživlja. Da so vsa dela, ki jih opisujem, še danes pereča, je jasno na prvi pogled in to je tisto, kar je bilo treba razkriti in opisati. S tem
sem se tudi najdlje ukvarjal in skušal - priti čim globlje.*
«Kot profesor ste. bili izvrsten predavatelj in pedagog in še danes so nam. vašim učencem, ostala v spominu vaša predavanja in kar škoda je, da teh vaših predavanj ni nikjer zapisanih, saj ste predavali ex abrupto.*
«Da, zares, veliko sem predaval in predaval in to iz preproste strasti do predavanja, kajti predavanja sem ljubil do neskončnosti. Pri predavanjih sem užival, ne da bi bil pri tem vedel, ali bo od tega kaj ostalo v glavah slušateljev.*
«Ko ste se pred 32 leti lotili urejanja zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pri Državni založbi Slovenije, ki štejejo danes
Anton Ocvirk
že 121 knjig, ali ste se takrat zavedali veličine podviga, ki ste ga začeli?*
»Petinštiridesetega leta so mi prigovarjali, dajmo, lotimo se nekaj grandioznega in tako smo začeli s to knjižno zbirko. Korak za korakom smo se tako začeli lotevati posameznih slovenskih avtorjev. toda povedati vam moram, da je bil sleherni pisatelj in pesnik za nas hud problem. Pri vsem tem pa si želim, da bi do konca realizirali projekt zbranih del.*
«Bi lahko kaj podrobneje spregovorili. kako stoje stvari z našimi klasiki?*
«Za prvi del tretje knjige zbranega Kosovelovega dela že,opravljam korekture, medlem ko še pričakujem korekture drugega dela tretje knjige. V prvem delu so samo Kosovelova besedila, medtem ko so v drugem delu moji komentarji in opombe, kazala ter Kosovelovi dnevniki. Vendar u-pam, da bosta ti dve knjigi že maja zunaj. Naj vam še povem, da je posebnost tretje knjige Kosovela v tem. da teče paginacija nepretrgano iz prvega v drugi del, kar pomeni veliko olajšavo za kazala.*
«To je vaše delo za Kosovela. Kaj pa drugi slovenski klasiki?*
»Končani sta dve knjigi Slavka Gruma, Janko Kos pripravlja Gradnika, medtem ko bo Jože
Šifrer uredil Finžgarja. Pripravljena je tudi druga knjiga Lojza Kraigherja v uredništvu Dušana Moravca, medtem ko je Anton Slodnjak obljubil še dve dodatni knjigi Levstika, v katerih bi bila objavljena tudi njegova korespondenca.*
»Pri Cankarjevi založbi sta u-redili njeno znamenito zbirko Sto romanov, v kateri ste predstavili najpomembnejše romane vseh časov. Kaj bi dejali o tej zbirki?*
«Naj povem, da se tudi ta zbirka uspešno zaključuje in zaključil jo bo naš Nobelovec Andric. Tudi tu so bile težave, zlasti z avtorji uvodov, vendar smo jih, kot vidite prav tako premagali.*
«In vaši pačrti za prihodnost?*
»Rad bi izdal še dve knjigi. V knjigi, o kateri sva se pogovarjala na začetku, je bila prisotna bolj Evropa, medtem ko bi bila v naslednji izmed teh dveh knjig prisotna bolj slovenska literatura in Evropa. Vendar ,vam moram priznati, da je to težko in grozljivo delo. Rad bi torej tudi zbral marsikatere strani iz mojih mladih let, zlasti kar zadeva problem realizma pri Slovencih (Kersnik. Cankar), pa tudi probleme teorije in stila. Vse to naj bi torej zajemala moja prva knjiga. Druga knjiga pa bi bila nekakšna «mi-scelanea*, torej izbor vsega mogočega iz mojega dosedanjega pisanja kritik, študij, polovičnih e-sejev, znanstvenih raziskav, polemik in gledaliških kritik. Seveda tudi to delo ni niti malo lahko, saj je treba takratnim aktualnim vidikom dati danes nekakšen, da tako rečem, večnostni vidik. In potem je tu še moj dolg do Prijatelja, dolg ki bi ga rad izpolnil, da ne govorim še o mojih novih pogledih na stil. Kot vidite, dela ni malo.
Sicer pa vam moram priznati, da mi elan daje tudi danes možnost elementarnega življenja, v meni je velika strast po življenju, ki pa peša in peša. vendar menim. da je v meni še tista notranja moč, ki me žene naprej, čeprav mi v življenju ni bilo dano živeti lepo. Pomislite samo na dve vojni, ki sem ju preživel in še Dachau, kjer si se elementarno boril za življenje, za eksistenco, za preživitev tega kaosa...*
Moj sobesednik je utihnil, vendar sem iz vsega začutil, da je v njem, kljub hudim preizkušnjam še mnogo vere v življenje in delo, tisto osnovno torej, kar človeka dela človeškega, kar mu pomaga pri premagovanju vseh težav in veliko, dolgoletno delo pesnika, literarnega zgodovinarja, komparativista, urednika, polemika in kritika prof. dr. Antona Ocvirka najbolje priča o tem. Tako opravljeno delo kot načrti za prihodnost, ki jih bo zagotovo uresničil. Zato sem mu ob slovesu zaželel še veliko plodnih in zdravih, ustvarjalnih let.
DUŠAN ŽELJEZNOV
■tniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiihiiiiiMitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiN
OSMI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE
Pianist Lovše v Kulturnem domu
V sredo je gostoval v Kulturnem domu pianist Janez Lovše, ki Ig-tos deluje tudi kot pedagoški sodelavec na šoli Glasbene matice. Poleg tega Lovše precej in u-spešno koncertira. Vtisi, ki jih je poslušalec odnesel s tržaškega koncerta, ,so bili zelo različni; gotovo ‘je, da Lovše ni trascenden-talen pianist, ugaja pa njegova glasbena meditacija in zlasti lep, topel zvok.
Koncertni program je bil zelo zahteven, saj si lahko poslušal eno najznačilnejših Beethovnovih klavirskih skiadb. Waldsteinovo sonato, prvi stavek kompleksne Pave love suite, Gaspard de la nuit.
Ondine, Faurčjev Valse . Caprice št. 1, -Chopinovo Fantazijo op. 49. Zdi se mi, da je Lovše prav zaradi značilnosti, ki sem jih navedel, bolj nagnjen h komornemu kot pa k solističnemu muziciranju; ima pa izreden smisel za kratke skladbe, tako da so bili zelo dobro izvedeni Skrjabinovi fragmenti (List v albumu op. 45, št. 1; Krhkost op. 51, št. 1; Enigma op. 52. št. 2; Poeme op. 59, št. 1) in pa Preludiji slovenskega skladatelja Janeza Matičiča.
V ostalem sporedu ie pianist u-stvaril zelo lepe trenutke, katerim so sledili tudi trenutki manjše poustvarjalne intenzitete; Pri
Faurčjevem Valse . Caprice mu ni uspelo obdržati napetosti skozi vso skladbo,) pri Ravelovi Ondine pa je bilo izvajanje fragmentno. Manjkal je tisti širok dah, ki daje vtis, da zna pianist spojiti drobce mozaika v tisto čudovito celoto, ki jo Ondine predstavlja. V Chopinovi Fantaziji ni bilo dovolj življenja, kar velja tudi za Beethovnovo sonato, v kateri si je izvajalec dovolil dvomljive ritmične licence.
Maloštevilni, a zato tem bolj hvaležni publiki, je pianist Lovše postregel še s Brahmsovim Inter-mezzom št. 1.
A. ROJC
ha »uorne*, tedaj so dele vanjo še «ubuade». da so napol štrleli iz «uorne». Vse to so pokrile z grobim, jadrom podobnim platnom, ki so ga imenovale »kaiadur* m je služil za to, da pepel ni prodrl do perila in ga umazal.
«Ubuade» so bili podobni stranicam velikih lesenih rešet, z razliko, da niso bili sklenjeni v krog, ampak odprti. Bili so, kot sem nekje čitala, ročno delo Riber.ča-nov in so jih prodajali na sejmih.
Ko je v kodu žarel »lug*, so ga z »golido* zlivale na pripravljeno perilo.
Po «žjčhti» so perilo še »sprale* in ga pregledale, da ni imelo morda še kakšen madež, »mžičuo*. Nato so »pažjehtano in sprano perilo še splahenle u čiste uade*. kateri so dodali še zelo majhno količino plave barve, ki so jo i-menovale «prlin, perlin*.
Prale so na lesenih plohih »pluaah, pluahe* ali na kamniti plošči imenovani «laštra».
Pri pranju so rabile milo »žhj-fuo», sodo «šuoduo», zelo umazane kuhinjske cunje in platnen« tekače pa «lišjac». ki so ga kupovale naravnost v tovarni za milo. Take cunje so drgnile »sez sirka-vuo škrtacuo* in tolkle z »batlom*.
Za »žjehtuo* so potrebovale «pa-pjeu sez bukaveh drvi*, kateremu so dodale nekoliko apna »japna*. Drobno osebno perilo in prtičk« so imenovale »drobil*.
Razno
«PTek» je drobno seme v nekaterih sadežih. «P'lke» ima hruška, jabolko, limona, pomaranča, lubenica itd. «PTke jema fruška, jabko. lemuon, pamaranča, angur-ja». Zelo stari ljudje so lubenico imenovali »čurla* Kot otroci smo se čudili: »Krko pTko jema ta an-gurja*. «Ti se muoj p’iek» je rekla mati, ko je ljubkovala svojega dojenčka.
»Fjepa* pa je seme sončnice, bu-čg, kumare, »Fjepa je seme uod sunčence čuke, kagumarja*.
Kost »kust* imajo češplje, rong-lo. breskve itd. «Kust jemajuo čješpe, ronglo, breskve*.
Šum, šumenje, «šenšur». Ploha, ki se ulije in ploska po strehi, dela «šenšur». «čuj kakšen šen-šur dela d'š pa strčhe*? Če nekdo povzroča tako šumenje, ki sliči ropotanju, te stara ženica poprosi: »Mč nč dele ščnšurja!*
Suhljad so imenovali «špicč». Za pripravo ognja sem nabral suhljad. »Za zančtet uagenj s'n na-brau špicč*. Toda tudi čipke so imenovali «špice». Pletem čipke, »pleten špice*.
Tudi dleto, kratek železen klin s špičasto konico, ki ga rabijo kamnarji, so imenovali »špica*.
Biti v omotici ali rahlo buden so rekli «b‘t u othnce*.
Kurja polt, »mrščauca*. Sem s« slabo počutil, oblivala me kurja, polt. «S'n stau slabo, spreletavala me je mrščhuca*.
Suh, izpit človek, pa naj je bil tak po naravi ali zaradi bolezni je 'bil «spitek». Če pa je bil še zanemarjeno oblečen, da je na njem* vse viselo, potem so rekli, da je tak ali da je taka: »Tašen je, alpej tašna je ku anuo buažje paslanje*.
Za nastati, ali za se obnesti se so rabili »ratat*. Je nastalo lepo vreme. »Je ratalo lepo vreme*. Seme je staro in ne bo vzklilo. «Seme je staro jen ne buo rič žnjega*. Len je in ne bo postal dober delavec. »Je lenuaben jeh ne buo rato duobr delavec*. Grozdje letos ni obrodilo. «Gruoz-dje lčtas ni ratalo*. Hruške so dobro obrodile. «Fruške suo lčtas ratale*.
Dokler se je kdo jezil potiho sam zase «se je vico», ni bilo posledic. Toda ko se je razjezil in «ga je primla fota», potem so padale tudi klofute. Sem mu dal eno klofuto. «S’n me dau an papin*. Ali pa «s’n me dau anuo žlepuo*. V šaljivem pomenu besede »ana žlč-pa» pomeni en velik kos ali veliko porcijo. Sem pojedel velik; kos mesa. polente, kruha. «S'n pajeu anuo žlepuo mesa, paljen-te, kruha?.
«S'n me zašlato an cvrk*. »šlž-tat. našlatat. uošlatat. zašlštat*. «Burja šlata sez vejame uod dreu-ja». »Je sez metluo uošlato, na-šlfito mačkuo*.
«S'n me dau anuo u nic*. Udariti »u nic* pa je pomenilo udariti s hrbtno stranjo roke. »U nic* je prav za prav pomenilo, narobe. Blago za obleke ima eno stran na prav in eno narobe «u nic*.
«S’rv ga našjčško *pa je pomenilo koga natepsti z leskovko.
V jezi vreči v zrak karkoli z namenom uničiti, so rekli «v'rč, vreči u uaplš*. Je v pijanosti odvrgel kosilo. «Je bjeu pjan, je vr-go kosilo u uapla*.
Fant, ki se je zagledal v dekle, je bil «zateleban alpej zatreskan vanjuo*.
Hudobep človek je «užleht». Najhujše je «b't užleht ku zlude*.
Ta alf on je bil tudi zvit, »zvit ku kača*. Tak je znal «či ke zlude sedi*. Isti pomen v šaljivem tonu pomeni tudi «b't nakazan alpej b't nametjen*. Sveto-ivanski strici in strine so bili »nakazani in nametjeni*.
Med zelo stare tujke v našem narečju spada tudi beseda »užu-ren*. ki pomeni biti skop. Spominja še na mračni srednji vek in dobo okoriščanja petičnih ljudi na račun delavnega človeka. Biti «u-žuren* je bil in je med nami še dandanašnji neke vrste smrtni greh. »Užuren čluavek ne da buge palce, da be zludja udaro*.
Če je kdo govoril stvari brei smisla so nekli, da »prave pražence alpej tude prauce*.
PAVLA KOLARIČ
Naša rubrika je že tako stara, ali bolje, prešlo je že toliko časa, da se nekatera imena že ponavljajo. Do danes so bila vsa imena zastopam samo enkrat, od danes naprej pa ne bo verjetno ■več tako. Produkcija nekaterih znanih pevcev in ansamblov je tako bogata in iznajdljiva, da preide med dvema zaporednima ploščama le šest mesecev. In tako bomo danes po dobrih šestih mesecih spet srečali vidnejše ime The Band; prav to skupino smo namreč srečal i v prvi tovrstni rubriki. Skupina bo tako v tem oziru prva izjema, ostala tri imena niso imela še tako velike časti, da bi našle prostorček v tem okviru. Poleg zadnje plošče, ki jo je posnel John Lord, bosta prisotni dve italijanski plošči, eno je posnel avangart-ni pevec moderne ali bolje zadnje generacije.
V jazzovski kotiček pa smo postavili morda najzanimivejšo italijansko skupino, Area, ki je italijanskemu občinstvu ponudila res hvalevreden album.
THE BAND
The Best Of The Band
(CAP1TOL 3C 064-82295)
■A

Robbie Robertson, Levon Hebn, Garth Hulson, Rick Danko, Richard Manuel, bolj znani kot člani skupine The Band. z imenom, ki spada v olimp lahke glasbe, v kraj kjer kraljuje veliki Zeusza naše pojme Bob Dylan. No, res nekam preveč mitološki tale začetek. vendar vemo, da ima Bob Dylan veliko skupnega s tem ansamblom, Odveč je ponavljati, da si ga je zbral kot spremljevalca na legendarnih turnejah. Lahko trdimo, še posebej danes, da ne bi po vsej verjetnosti trosili črnila za to ime, če ne bi bilo Dylana.
Ansambel The Band ne sodeluje več z Dylanom že dolgo časa. Po> mirni in prijateljski ločitvi smo vsi pričakovali, da bo ansambel tudi brez slavnega očaka še vedno popularen. In res so posneli kmalu po ločitvi še kar dober album (z njim smo odprli našo rubriko), ki je dal le nekoliko upati, kljub temu da so bile posnete nekatere starejše skladbe. Od takrat je prešlo le nekaj časa in zdi sc, da bo prišlo do nepričakovanega, da se bo uresničilo kar so nekateri napovedovali, da bo prišla na dan nepripravljenost vzdržati sami breme popularnosti.
Tako jih srečamo kot sodelavce, dobre sicer, pri snemanjih za razne znane zvezdnike. Verjetno jim je bolj prikrojena taka vloga, vloga, 'ki so jo opravljali tako u-spešno in tako (preveč) dolgo časa z Dylanom.
Kriza na kreativnem področju je razvidna predvsem v tej plošči, ki je antološkega značaja, ker zajema namreč skladbe iz let 1972-75=73. iz obdobja, ki jim je bil bolj naklonjen. Za nostalgične duše, za tiste ki radi poslušajo re-vivale, je namenjen prav ta album.
JOHN LORD
Sarabande	•
(PURPLE 3C 064-97943)
»Sarabande«, je delo. ki je nastalo v mislih in duši sposobnega klaviaturisia Johna .Lorda še v letu 1975. Istega leta. je bilo delo posneto v Miinchnu in sicer v mesecu septembru. Dokončno pa je bila plošča postavljena na noge šele pred kratkim, točneje po definitivnem razčiščenju afere Deep Purple, žal, za nekatere pojme seveda, skupina Deep Purple ne deluje več. je dokončno pokopana in to z uradnimi akti.
Napačno bi bilo vsekakor misliti, da začenja to delo kakšno novo poglavje, nikakor ne moremo go-
voriti o kakem temeljnem kamnu, saj je John Lord takoj po izidu te plošče izbral novo pot, novo a-vanturo v družbi lana Paiceja in Tonya Ashtona. Kakšni bodo sadovi tega delovnega prijateljstva bomo videli v bodoče, ko bodo prišli na dan prvi sadovi. Danes nas zanima, kar je konkretnega pred nami.
Tudi album »Sarabande* je »hibrid* kot vsa Lordova samostojna dela. Ko poslušal kak Lordov album si zaželiš poslušati obenem bodisi pristen rock bodisi klasično glasbo. Tudi ta zadnja plošča je prežeta s klasičnimi oprijemi in predelavami baročnih kompozicij. Kar se mi zdi nerazumljivo po poslušanju tega albuma, je vztrajanje Johna Lorda pri tej nedonosni in nezaželjeni ali bolje zanemarjeni formuli. Odgovora za tako vztrajanje sta dva, in sicer, da Lord verjame v to glasbo, ali da ne zmore pričeti novega pogovora.
Osebno verjamem v prvo možnost, ne morem sprejeti dejstva, da tako sposoben izvajalec in avtor ne bi zmogel nove poti ... In končno saj smo si vsi edini v mnenju, da je velika popularnost prežeta v ciobri meri s komercialo.
Delo je zgrajeno na osmih skladbah, štiri na vsaki strani; vse so razmeroma dolge. Odveč je napisati, da nosijo vse posnete skladbe Lordov podpis. Pri snemanju so bili prisotni štirje v dobri meri neznani izvajalci, to so Paul Ka-rass, Mark Nausseff, Andy Som-mers ter Pete York. Še nekaj besed zasluži veliki orkester, ki je prisoten v vseh skladbah, to je veliki sestav The Philharmonia Hungarica, ki šteje kar oseminosemdeset elementov in ki ga vodi Eberhart Shoener.
EUGENIO FINARDI
Diesel
(CRAPS CRSLP 5153)
«Diesel» tako se glasi zadnja Fi-nardijeva plošča, ki je prišla do nas. Naj povemo tudi, da ni prišla še v prodajo (mi smo jo dobili potom diskografske hiše). Nikakor pa ne mislite zato, da bo naše pisanje propagandno.
Eugenio Finardi ni še našel u-glednega prostora med italijanskimi kantavtorji ter je v dobri meri marsikomu neznan. U-ati je, da bb ta plošča z nenavadnim naslovom bistveno pripomogla k uveljavitvi. Ko človek piše o kakem ansamblu ali o kakem znanem zvezdniku ne srečuje velikih težav, prave težave nastanejo, ko se ti predstavi kantavtor. S tetaii se srečujem trenutno jaz; hotel 1 i napisati veliko laskavih hval„ vendar tega ne bom storil, ker ne bi držal obljube. Kantavtorji, kot vemo, polagajo največ važnosti besedilu in zapostavljajo glasbeno plat. Tako je storil tudi Finardi v tem albumu, ki vsebuje kar devet kompozicij, ki se odlikujejo pred vsem po globoki vsebini. Upati je, da bo Finardi tudi v bodoče sledil tej poti in da se ne bo prepustil modi nerazumljivih tekstov.
(Sandi Pertot, Pavel Ugrin)
OBČINA RIBNICA SLAVI SVOJ OBČINSKI PRAZNIK
Zmaga v Jelenovem žlebu tesno povezana s sedanjostjo
Nekdanja siromašna Ribnica se uvršča sedaj med srednje razvite občine v Sloveniji - Pobratenje z občino Arcevio pri Anconi
Vsako leto 26. marca slavi občina Ribnica svoj občinski praznik ter se tako spominja na zmago partizanskih brigad v Jelenovem žlebu. Jelenov žleb je postala že legenda, na katero se radi spominjajo vsi, ki se sedaj prav dobro zavedajo zakaj so se borili in dajali svojo kri. Zgodovinsko je že dognano, da je partizansko orožje slavilo eno izmed svojih največjih zmag prav tu. S to zmago so prve štiri slovenske brigade, Tomšičeva,. šercerjeva, Cankarjeva in Gubčeva uspešno zaključile obdobje partizanske protiofenzive (od 26. novembra 1942 do 26. marca 1943), ki je sledila veliki večmesečni italijanski ofenzivi v drugi polovici leta 1942.
Kako je do te bitke sploh prišlo? Tik pred dogodki v Jelenovem žlebu so se partizanske brigade po težkih bojih podale iz Suhe krajine v Ribniško dolino, kjer so se nameravale oskrbeti s hrano. Okupator je bil o premikih enot OF obveščen, zato je sklenil brigade napasti, obkoliti ter jih naposled uničiti. Napad italijanske vojske, ki se je začel 25. marca 11943 zjutraj, so partizani uspešno odbili in prisilili sovražnika, da se je umaknil v Ribnico. Italijanom se tako ni posrečilo potisniti partizanskih brigad na pobočja Velike gore nad Ribnico pred mitraljeze dveh bataljonov, ki sta bila poslana tja, da bi zaprla pot brigadam. V noči med 25. in 26. marcem sta obe poveljstvi snovali načrte za bojne operacije naslednjega dne. Italijanski poveljnik je sklenil uresničiti svoj prvotni načrt, partizansko poveljstvo pa je po temeljiti oceni vojnega položaja sprejelo sklep o premiku na nove. položaje z nočnim pohodom čez Veliko goro proti jugo-vzhodu v smeri Podpreske in Drage. Za ta umik je poveljstvo izoblikovalo dve samostojni skupini, ki sta se takoj lotili pohoda. Razporeditev italijanske vojske je bila namreč taka, da se nobena skupina ne bi srečala z njo, če bi se strogo držala določene smeri. Zgodilo pa se je, da je druga skupina malo pred Belo steno naletela na italijanske vojake iz bataljona Mace-rata in se z njim spopadla. Obe poveljstvi sta takoj spoznali, da je bistvene važnosti takojšnja zasedba strateške točke, kote 1086, s katere se z lahkoto obvlada položaj in vso okolico. Kljub .težkemu in za gibanje nepripravnem terenu je bataljAn prehitel Italijane in v naletu zasedel koto. Tedaj je bilo vsem očitno, da bodo v tem spopadu okupatorji hudo poraženi. In res se je tako zgodilo. Italijani so se v velikem neredu umikali proti cesti, pri tem pa so prišli naravnost pod brzostrelke partizanov, ki so se vtaborili na neki vzpetini nad cesto.
Zmaga partizanskih brigad je bila popolna in nadvse dragocena, ker je zmagal številčno šibkejši in slabše oboroženi nasprotnik.
Občina Ribnica, ki šteje le 12 tisoč 500 prebivalcev, je bila od nekdaj znana po «zdomarjih», krošnjarjih, ki so po svetu prodajali ribniško suho robo pa tudi lonce, ki so jih izdelovali iz gline, Ta domača obrt v občini vedno bolj i-zumira. V občini so le še trije lončarji, medtem ko je proizvodnja suhe robe v glavnem prešla iz ročnega na strojno delo.
Občina Ribnica je bila še dolgo po vojni med najmanj razvitimi slovenskimi občinami, v zadnjih letih pa so obstoječa podjetja IN LES. RIKO, DONIT in druga vedno bolj posodobljala in povečevala svojo proizvodnjo, odprli pa so še nova podjetja kot so Eurptrans in ITPP. Vse to je pripomoglo k temu, da se občina Ribnica po narodnem dohodku na prebivalca sedaj uvršča med srednje razvite občine v Sloveniji.
Medtem ko so v preteklosti dajali vso pozornost in tudi denar za razvoj gospodarstva, predvsem industrije, namerevajo v zadnjih letih nakazati več denarja za gradnjo -stanovanj, asfaltiranih
cest, gradnjo vodovodov, šol. vrtcev in drugega. Za vsa ta in druga dela ne bo porabljen le denar iz občinskih bančnih in drugih virov, ampak tudi samoprispevek občanov. Ribniški občani so se namreč z referendumom odločili, da bodo vsi prispevali 5 let po 2 odstotka od svojih dohodkov za urejanje raznih krajevnih vseljudskih koristi.
Nazadnje bi še omenili pobratenje občine Ribnica z italijansko občino Arcevio pri Anconi. To pobratenje je sad skupnega boja partizanov obeh občin proti fašizmu in nacizmu. Ko so se namreč po kapitulaciji Italije nekateri Ribničani vračali iz italijanskih taborišč in zaporov proti domu. se jih je nekaj pridružilo borcem italijanskega odporniškega gibanja v občini Arcevia. Bojno tovarištvo so obdržali tudi po vojni in sicer najprej z dopisovanjem in obiski ribniških borcev na proslavah članov odporniških organizacij v Ar-cevii in Anconi, nato pa sta se obe občini pobratili. Zdaj imata redne prijateljske stike, saj delegacije enih in drugih redno obiskujejo pobrateno občino ter se udeležujejo športnih in kulturnih manifestacij, v poletnih mesecih pa so si že izmenjali skupini o-trok tako, da so mladi Ribničani letovali v Arcevii, otroci iz Arce-vie pa na Travni gori pri Ribnici.
Občina Ribnica leži v jugozahodnem delu Slovenije. Meri 255.94 km2 in meji pa občine Kočevje, Grosuplje, Ljubljana - Vič . Rudnik in Cerknico, na skrajnem jugu pa se dotika SR Hrvatske. Obse-
ga Ribniško dolino, ki leži med Malo goro na severovzhodu in Veliko goro na jugozahodu. Slemena, Sodraško dolino in Loškopo-toško planoto. Po podatkih Iz leta 1974 je bil v občini 12.047 prebivalcev. Poleg Ribnice, ki je največje naselje v občini, so večji kraji še; Sodražica. Dolenja vas ih Hrib Loški potok.
D. J.
KZ JRIMMICA
Ribnica
na Dolenjskem
■	KOOPERACIJA
■	ODKUP
■	SUHA ROBA
■	TRGOVINA
■	TRANSPORT
TURISTIČNO DRUŠTVO
Ribnica na Dolenjskem izdeluje s svojimi člani in prodaja v poslovalnici «SPOMlNKARSTVO» spominke iz lesa. ki so mirvatura poznane ribniške suhe robe, kot so ribniški pušeljci raznih velikosti, okrasni krožniki, lončarski izdelki in številne druge spominke ribniškega izvora.
SKUPŠČINA OBČINE
RIBNICA
na DOLENJSKEM
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE ČESTITAJO OB 26. MARCU VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM IN OBČANOM
») RIKO

Ribniška kovinska industrija, Ribnica na Dolenjskem proizvaja:
opremo za letališča;
opremo za čiščenje cest in letaliških stez (snežni plugi, odmetalci snega, posipalci soli in peska) ter drugo komunalno opremo;
traktorske priključke (vlečni vitli, kopači in nakladači, od-rivne deske itd.);
hidravlične stiskalnice za odpadne materiale.
Konkurenčne cene!
Kvalitetni izdelki!
KRIŽANKA... z našim krajem
—	2	r"	T	5"			T	F		10	11	12
13							14					
15		,				16					17“	
□	W~				19						T~	
21				22						23		
24			25						26			C
27			W~					29				30
31		32~				n	33					
34							35					
VODORAVNO:	1. italijansko
mesto, 7. veliki... avgust, 13. samotar, 14. poslednja stran knjige, 15. italijanska obveščevalna služ-
ba, 16. «naš kraj*, 17. pri v angleščini, 18. sonata na pol, 19. tuje žensko ime, 20. berilij, 21. oblika glagola biti, 22. francoski re-
volucionar, 23. klic na pomoč, 24 italijanski spolnik, 25. visok mošk glas, 26. nekdanji ruski vladar 27. poti v sredi; 28. nravoslovec 29. slovenski zamejski gledališki igralec (Silvij), 31. vodja, ravna telj, predstojnik visokih šol, zavodov, 33. Mussolinijevo ime, 34 Homerjev ep, 35. mariborsko šport no društvo.
NAVPIČNO; L najzvestejša ži val, 2. grški filozof, 3. eden za četnikov angleškega romana (Da niel), 4. zdravilna rastlina, 5. iz vor, 6. astatij, 7. repenski pri imek, 8. francoski slikar (Edou ard), 9. politično zatočišče, 10. Ra vena, 11. natančni (pismeni) iz delki o kakem vprašanju, načrtu obravnave, 12. žepna beležnica, 16 likovni umetniški slog, 19. način postopek, oiikanost, 21. slovensk raziskovalni inštitut, 22. s Cirilom 23. ameriški otroški zdravnik, pri pravil cepivo proti poliomielitisu 25. najljubša sorodnica, 26. podro čje, 29. skala, 30. «belo orožje* 32. oziralni zaimek, 33. Brigitte Bardot.
(lak«)
"N
SREČKU VILHAR ■ ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov 65. na Sardiniji,
Korziki in v južni Franciji
Zaradi zavlačevanja vrnitve je napetost med amejri-škim vojaškim poveljstvom in «sIovanskimi četami* vedno bolj naraščala. Nastala sta dva tabora, ki ju je vezala edinole še vojaška disciplina, a drugače ni bilo med njima nič več skupnega. V tej stiski je dr. Iyo Ambrožič, član ožjega štaba «slovanskih čet*, poslal generalu Ratayu osebno pismo z naslednjo vsebino:
«Gospod general! Obenem s tem pismom bosle prejeli še pismo, ki so ga podpisali zastopniki posameznih čet. Poslal Vam ga bom prek Vaših podrejenih oblasti, da bi ustregli njihovi želji.
Štejem si v dolžnost, da Vam pojasnim vzroke, ki so privedli do tega, da je bilo napisano navedeno pismo. Vi ste v zadji okrožnici izrazili priznanje slovanskim enotam za njihovo delo za časa bivanja na Korziki. Mislim, da je na mestu, če dodam, da je bilo navedeno delo opravljeno zaradi globokega razumevanja, ki so ga tovariši pokazali do vojnega stanja (podčrtala p.), pa čeprav postopanje z njimi ni bilo vedno v moralnem in materialnem
pogledu v redu; in opravljali so ga tudi zaradi tega, ker ste ljudem obljubili, da jih pošljete domov, čim bo -vojne konec in še celo prej, če bo njihovo ozemlje osvobojeno. In nič ni bilo vmes, da bi mogli dvomiti nad vašo obljubo, čim sem prišel z zadnjimi četami v Francijo, so me vsi rotili, naj poizvem za točen čas njihove vrnitve domov, ker so bili prepričani, da se bo to zdaj takoj zgodilo. Nič ne prikrivam, v to sem bil tudi sam prepričan in bil globoko razočaran, ko sem od Vas slišhl, da je vprašanje neumestno.
Nekaj dni zatem sem na Vaš ukaz sklical vse začasne slovanske častnike, da sem jim poročal in na ta način tudi vsem slovanskim enotam o spremembi glede naše vrnitve. Vsi so mi enoglasno izrazili svojo zaskrbljenost glede discipline v četah in ko ,sem zatem čete obiskal, sem se tudi sam prepričal, da je res tako. Prepoved zastave ter vseh jugoslovanskih znakov, postopanje z njimi enako in v neštetih primerih celo slabše 'kot z italijanskimi vojnimi ujetniki, izostanek toliko obljubljenega dopisovanja s svojci in drugo je le še povečalo nezadovoljstvo. Prvič so se čuli izrazi velikega razočaranja. Začela so se povpraševanja, prihajale so zahteve, začela so se ubežništva in v nekaterih četah je prišlo skoraj do uporov in vse to zaradi naštetih dejstev (podčrtala p.). To in nič drugega je narekovalo potrebo, da Vam pošljejo zahteve, ki jih vsebuje pismo.
Gospod general,1 prav tako kot mi je dolžnost vojaka velevala, da Vam povem resnico, tako mi veleva dolžnost človeka, dolžnost onega, ki dobro pozna in razume trpečo dušo teh pregnancev, da Vam izrekam rotečo prošnje: pozabite, da imate pod svojim poveljstvom vojake, p>> 'imslite, da imate očete, ki so jih odtrgali svojim otrokom, ter otroke, ki so jih odtrgali njihovim materam, rotim vas, postopajte z njimi tako. Dr. I. A., Marseille, 7. junija 1945.» 3)
General Ratay pa je poleg tega pisma prejel še naslednji:
MEMORANDUM
Marseille, 7. junija I94a
Predmet: Vprašanje «slovanskih čet* na delu pri Amerikancih v Južni Franciji in njihove zahteve po vrnitvi v domovino. Naslovljeno:
1.	Poveljniku DELTA BASE SECTION v Marseillu
2.	Vrhovni zavezniški oblasti SHAEFT v Franciji
3.	Jugoslovanski vojaški misiji v Parizu
4.	Vladi Federativne demokratične Jugoslavije.
V zvezi s situacijo, v kateri smo se znašli od itali 'anske k ameriški vojaški oblasti, situacijo, ki je v na šem primeru ostala neopredeljena in nejasna, postavljamo sledeče zahteve in želimo pojasnil z Vaše strani:
1.	Mi smo po svoji narodnosti, po svojem izvoru in prepričanju Jugoslovani, kot take se smatrano in odločno zahtevamo, da se nas kot take tudi javno priznava.
2.	Zahtevamo čimprejšnji povratek v domovino, katera neobhodno potrebuje naše pomoči.
3..	Z ozirom na prvo zahtevo želimo, da nam ameriška vojaška oblast uradno dovoli, da nosimo znake, ki bi nas javno prikazali Jugoslovane.
4.	Točno opredelitev našega vprašanja: Ali nas ameriška oblast smatra za pripadnike zavezniške Jugoslavije (kot civilne) delavce v vojaški obleki in pod vojaško disciplino ali kot vojake) ali za ujetnike italijanske vojske.
5.	Z ozirom na naš doprinos v zavezniškem naporu, sma-
trajoči se za pripadnike Jugoslavije, želimo zavezniško ravnanje v ekonomskem pogledu.	- '
3) Dr. Ivo Ambožič: Pismo generalu Ralayu. Marseille, 7. 6. 1945, kopija, M ONPPS PAK.	(Nadaljevanje sledi)
NEDELJA, 27. MARCA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK in KRONIKE
14.00	V teku nedelje
14.30	Nove plošče
15.20	POZOR NA ONA DVA, TV film
17.10	Glasbena oddaja
18.15	in 19.00 ŠPORT
20.00	DNEVNIK
20.40	«Gesii di Nazareth, prva e-pizoda
21.55	športna nedelja
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Risani film
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. uri
13.30	ONA DRUGA NEDELJA Koncerti, kvizi
15.45	špprt: Plavanje, lahka atletika in hokej
18.05	Nedosegljivi: ZBIRKA CA-VANAUGH, film
19.00	Registriran polčas nogomet ne tekme
19.50	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	Športna nedelja
20.40	Zabavni program z E. Mon-tesanom
21.45	DNEVNIK 2 - Dossier
22.50	O judovski stvarnosti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.00	Za nedeljsko dobro j uri o
9.10	Balzac: Blišč in beda kur-tizan
10.10	RAZISKOVALCI, film
11.00	štafeta mladosti
13.00	Kmetijska oddaja
13.50	Paralelni slalom za moške, posnetek iz Sierre Nevade
15.30	Morda vas zanima
16.00	TV ŽEHTNIK, satirična oddaja
16.40	Košarka, BEKO - BOSNA-
18.25	Vzpon na Malterhorn, film
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.00	F. Žižek: FRANC, nadaljevanka
21.15	IRSKA, svetišče spominov, dok.
21.45	Dan mladosti 76
21.55	športni pregled
22.30	DNEVNIK
Koprska barvna TV
9,55	SMUČANJE: Paralelni slalom za moške
19.30	Otroški kotiček
20.15	KOMISAR PEPE, film
oo n« SHriira
22.25	LESENI KOVČEK THOM SA WOLFA Košarka
23.25
TRST A
8.00.	11.00, 12.00, 19.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; Od 10.00 — 13.00 Praznična matineja, Orkester, Mladinski oder, Nabožna glasba, Glasba po željah;
13.00	— 10.00 Ljudje pred mikrofonom, Slovenske ljudske pesmi, Operete, Orkestri lahke glasbe;
15.00	— 19.0 šport in glasba; Odskočna dska. Turistični razgledi.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 17.30,
18.30,	20.30 Poročila; 7‘.40 Glasba za dobro jutro; 8.30 in 9.30 Pisan spored; 10.00 Z nami je . . .; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Južnoameriška glasba: 12.10 Glasba po'željah; 14.00 Zgodovina avtomobila; 15.00 Folk glasba; 15.45 Plošče lahke glasbe; 16.00 Umetnost: Filibert Be-nedetič; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Šport;
19.30	Pop glasba; 20.35 Športna nedelja; 21.45 Operetna glasba.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19,00 Poročila;
7.15	Zdravo, tovariši vojaki!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce 8.07 Ve' seli tobogan; 9.05 še pomnite, tovariši . . .; 10.05 Koncert; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Poslušalci čestitajo; 13.20 Nedeljska reportaža; 14.05 — 18.50 Nedeljsko popoldne; Ob 17.50 — 18.30 Zabavna radijska igra; 19.35 Lah ko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT;
23.05	Literarni nokturno: 23.15 Plesna glasba; 00.05 Operne a-rije; 0.30 Pop, rock, beat.
PONEDELJEK, 28. MARCA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	ARGUMENTI: «La Scala*
13.00	Knjižna oddaja
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Tečaj angleščine
17.00	TEEN — ponedeljsko srečanje
18.00	Argumenti
18.30	TEEN — Glasba in šport
19.00	Nabožna oddaja
19.20	DRUŽINA SMITH
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40	«BUNNY LAKE E’ SCOM-' FARSA*, film
22.25	Oddaja z M. Costanzom Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK
13.30	Vzgoja in dežele
16.(H) Kolesarstvo in zimski š iort
17.00	Program za najmlajše Suzana in vojak
18.00	Politehnika
18.20	Športne vesti
18.30	Program pristopa
19.10	«IL FARMACO ADATTO,* film
19.45	DNEVNIK - Odprti studio
20.40	Leoncavallo: Glumci opera
22.00	DNEVNIK - Dossier
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.05	in 14.10 TV šola: Srbohrvaščina, Negotinska pokra-jina
17.15	Glasbeni Ciciban: Pomlad čarati
17.25	Narava Japonske, film
17.50	Obzornik
18.05	Obraz, oddaja iz cikla Osebna nega
18.15	šolarjeva abeceda ustne higiene, iz cikla Zobozdrav Avo
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Buigakov: BEG
22.25	DNEVNIK
Koprska barvna TV
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Libija, dok. oddaja
21.05	OLIVERA KATARINA, ,a bavno . glasbena oddaja
21.35	Baletni večer
Zagreb
20.00	Strel, drama
21.35	Življenje filma
22.20	Zgodovina nekega portreta
22.45	Šahovski komentar
TRST A
7.00,	10.00, 11.30, 12.45, 15.30,
18.00,	19.15 Poročila; 7.20 - 12.45 Tjavdan, Glijsba in kramljanje. Koncert, Jazz, Glasbena šahovnica, Glasba po željah; 13.00 — 15.30 Sestanek ob 13., Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu. Mladina v zrcalu časa, Glasba; 15.45 — 19,00 Klasični album, A. Smareglia: Vešča, opera; Čas in družba, Zbo rovska glasba.
KOPER
7.30,	8.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 7.40 Jutra nja glasba; 8.30 Strani z albuma;
10.00	Z nami je . . .; 10.35 Popevke; 10.J5 Glasba in Nasveti; 11.15 Lahka glasba; 12.05 Glasba po že ljah; 14.00 Šport; 14.10 Plošče';
14.45	Orkester Angeli; 15.00 Šola;
15.30	La Vera Romagna; 16.45 Uverture; 17.00 Športni pregled;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00
Glasbeni koktail; 18.35 Zbori: 20.00 Jazz; 21.00 Mrožek:	»Puran*:
22.45	Jazz.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00. 19.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6i50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glas bena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.40 Vedre me iodije; 10.15 Kdaj, kam, kako ih po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Re vijski orkestri; 12.30 Kmetijski nk sveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Arna terski zbori; 14.30 Poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni inlermezzo;
15.45	Kulturna kronika; 16.00 «Vr tiljak*; 17.00 Studio ob 17.01). 18.03 Iz tuje glasbene folklore.
JUG. TELEVIZIJA »D 29. MARCA DO 2. APRILA 1977
TOREK, 29. marca 8.00, 10.00, 14.00 Šola; 17.15 V znamenju dvojčkov; 17.30 Pika nogavička; 17.55 Obzornik: 18.10 Jug. narodna glasba: 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 Dfievnik; 20.35 Cronin: Zvezde gledajo z neba, nadalj.; 21.25 400 let slovenske glasbe KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški 'mtiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Lepe gospe in, glasba, film; 21.50 Aktualna tema, dok.; 22.35 Narodna glasba.
SREDA, 30. marca 8.10, 9.00. 14.10 TV šola; 16.55 Lisjak na Boču, otroška oddaja; 17.15 Ukroženo oko; 17.40 Obzornik; 17.55 Od zore do mraka; 18.30 Glasba takšna in drugačna;. 19.30 Dnevnik; 20.00 Caddie, film; 21.55 Včeraj, danes, jutri; 22.25 Dnevnik: 22.40 Namizni tenis, KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Veternjak, prvi del; 21.25 Križarjenje po Sredozemlju;
21.40	Namizni tenis.
ČETRTEK, 31. marca
14.00 in 15.00 Šola; 17.05 Colar-gol, otroška oddaja; 17.20 Obzornik; 17.40 Prepovedana pot, film;
18.40	Ingolič; Mladost na stopnicah, nadaljevanka; 19.30 Dnevnik: 29.00 Variacije, 'humor, oddaja: 20.35 Mi med seboj; 21.35 Miniature; 21.55 S festivala kratkega' filma: 22.35 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnev nik; 20.35 Frankesteinova hči. film; 21.55 Sutjeska mladih, dok-oddaja; 22.25 Dvajset minut z..-zabavno glasbena oddaja.
PETEK, 1. aprila 8.10, 10.00, 14.10 šola; 17.15 Kri žem kražem; 17 30 Pisani svet;
18.00	Obzornik; 18.15 Čez tri go re: Napitnice; 18.45 Prva pomoč;
19.00	Japonski šport: Kendo; 19.1® Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Te denski notranjepolitični komentar; 20 05 Heriat: Boussardelovi, nadalj.; 21.00 Razgledi; 21.35 Ulice San Francisca, film; 22.25 Dnevnik
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik: 20.35 Pet zlajih zmajev, film) 22.15 Glasbeni nokturno.
SOBOTA, 2. aprila 8.00-8-55 Otroška oddaja; 9.3» Narava Japonske; 10.00 Prva P?, moč; 10.20 Jelenov žleb; 10-53 Boussardelovi, nadal jev.; Nogomet: Olimpija-Zagreb; 17-1,2 Letanje z zmaji; 17.30 Obzornik 17.45 Starec in otrok; 19.30 Dnevnik; 20 00 Afriška kraljica, filfjj; 21.40 Moda za vas; 21.50 Dnevnik, 22.25 Popevke Evrovizije.
KOPRSKA BARVNA TV 15.25 Nogomet: Olimpija Zagreb, 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 Ljubezenska zgodba, 'film; 22.05 Evrovizijska popevka 1977.
'rimorsici dnevni
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
27. marca 1977
NOGOMET
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Tržačani računajo danes V četrtek na Proseku zanimi va tekma
na osvojitev obeh točk
Triestina bo tokrat le igrala z najboljšo postavo
V 9. povratnem kolu prvenstva C lige, ki je na sporedu danes, bo Triestina nastopila pred domačim občinstvom proti ekipi S. Angelo Lodigiano. Današnji gostje so v letošnjem prvenstvu odigrali dokaj anonimno vlogo. Tako kot Tržačanom, manjka S. Angelu še nekaj točk, s katerimi s< bo zago-i tovil pravico nastopanja v tretji ligi vsaj še za eno leto, drugače pa je zanj prvenstvo že zaključeno. V prvem medsebojnem spopadu je Triestini uspelo osvojiti točko (0:0), tokrat pa bi tak izid ustrezal le gostom, ki v Trstu računajo na neodločen rezultat, Triestina pa bo seveda skušala zmagati. S. Angelo bo verjetno igral nekoliko manj zbrano, saj bi tudi poraz bistveno ne vplival na lestvico gostov. Zato lahko upravičeno trdimo, da je današnji nasprotnik za Tržačane dokaj ugoden. Poleg tega ima tokrat trener Taglia-vini večjo izbiro igralcev. Politti je popolnoma okreval in bo verjetno že danes igral. Vrnitev tega igralca, kii je bil dalj časa poškodovan, pa je za Triestino pomembna in razveseljiva novica. Redno trenira tudi Peressin, ki pa bo verjetno sedel na klopi za rezervne igralce.
Vrnitev Polittija seveda pomeni Izključitev enega standardnega igralca. «žrtev» bi moral hibi Berti, ki pa bi lahko zamenjal Luc-chetto, ki je zadnje čase zelo razočaral. Treba pa je pripomniti, da je Lucchetta eden najbolj perspektivnih igralcev tržaške ekipe, za katerega se zanimajo tudi vodstva ekip. ki nastopajo v A in B ligi: zaradi tega namerava Tagliavini izkoristiti tega igralca čimveč. Isto velja za nekatere druge igralce, kot npr. za Franco, Zaninija, Dri-ja itd.
Postava za današnjo tekmo pa bo naslednja: Bartolini, Lucchetta (Berti), Zanini, Fontana, De Luca, Monticolo, Politti, Franca, Dri, Trainini, Andreis.
A. K.
MINIBASKET
«TURNIR BI ASI »
Inter 1904 — Sokol 57:26 (21:7)
SOKOL: Ušaj 9, Rebula, Bogateč, Bandelli 1, Niko Pertot, Gruden 6, .Devetak 10. Žbogar, Caha-rija, Klanjšček, Pangos in Nevenko Pertot.
PM: Inter 1904 2:6, Sokol 4:10.
V 2. kolu tega turnirja, v tolažilni skupini, je Sokol visoko izgubil z ekipo Inter 1904. Gre pa omeniti, da so bili nabrežinski košarkarji nasprotniku enakovreden tekmec vse do tretje četrtine in da so le v poslednji četrtini popustili, tako da je nasprotnik visoko slavil.
Marko
NAMIZNI TENIS
Kras ustanovil rekreacijsko sekcijo
Stalno povpraševanje ljubiteljev »bele žogice* in potreba po telesno-kultumem izživljanju vsakega posameznika , je dala povod, da je ŠK Kras formalno ustanovil re-
kreacijsko namiznoteniško sekcijo. Spontan pristop bivših aktivnih športnikov, ki imajo že «tri križe na ramenih*, je že zgovoren dokaz, da je ta pobuda pozitivna in potrebna, prav gotovo pa se bo zanimanje še stopnjevalo in število zainteresiran h pingpongašev narašča iz dneva v dan.
Zaenkrat so se domenili, da bodo trenirali po enkrat tedensko, če pa bo vladalo zanimanje, se bo dejavnost novoustanovljenega odseka še razširila. Za to pobudo se je Kras odločil v okviru vse večjega vrednotenja rekreacijskih dejavnosti, ki so prav današnjemu človeku vse bolj potrebne, v duhu načela, da je treba vsakemu posamezniku dati možnost njemu primernega športnega izživljanja.
— bs —
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ZADNJI STRANI
NOGOMET
V ORGANIZACIJI ZSŠDI
med tržaško in goriško reprezentanco
Povratno srečanje verjetno v Gorici - Reprezentanca tudi na Reki
V četrtek zvečer bo na Proseku zanimiva prijateljska nogometna tekma. V okviru priprav za povratno prijateljsko nogometno tekmo na Reki se bosta pomerili reprezentanci ZSŠDI iz Trsta in Gorice.
Za sestavo reprezentance ZSŠDI bo kot v lanski .sezoni, ko je igrala proti Rijeki, poskrbel Bruno Rupel, ki je tokrat izbral reprezentante s Tržaškega, katere bo treniral Šalih Softič. Za Goriško pa bo izbiral Giani Marson.
Srečanju na Proseku bo nato sledila še povratna teloha verjetno v Gorici in ti dve tekmi bosta dali možnost selektorju in trenerju, da u-gotovita formo posameznih izbranih in da nato sestavljata seznam reprezentantov, ki bodo nato v mesecu aprilu gostovali na Reki.
Selektor Bruno Rupel je za četrtek sklical naslednje nogometaše: BREG: Sovič, Lovriha, Strnad, Krevatin in Mikuš.
GAJA: Kante, Rismondo in B. Grgič.
PRIMOREC: B. Čuk, M. Kralj I., M. Kralj II. in P. Kralj.
PRIMORJE: Štoka, Race, G. Husu in Rustja.
KRAS: Verša.
VESNA: Bogateč in B. 'Tence.
ZARJA: Žagar, V. Križmančič, Metlika in B. Kralj.
V primeru poškodb igralcev v teku današnjega zavrtljaja v posameznih prvenstvih in predVsem glede na formo posameznih reprezentantov bo selektor lahko v torek prisiljen uvesti nekaj. sprememb v seznani izbranih.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Tržačani doma Goričani v,gosteh
V nadaljevanju prve italijanske košarkarske lige bo danes tržaški Hurlingham igral z nevarno ekipo
uiiiimiiiiiMMiiiiiiimiiiiiiiiittiiiiiiiMiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaiiiiiiiniii mil m iiiiiniim im miimumiiiiiiimii iimiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiMiiiiiiiiiiiiiiui
ODBOJKA
NA OBČNEM ZBORU V RIMU
Priznanje zastopnikoma ZSSDI
Prisotni delegati so namreč pozdravili naša zastopnika z burnim ploskanjem - Novi predsednik FIPAV je Pietro Florio iz Barija
V soboto in nedeljo, 19. in 20. marca, je bil v Rimu 16. redni občni zbor italijanske odbojkarske zveze. Za ta občni zbor je vladalo dokajšnje zanimanje, ker so se obetale velike spremembe «na vrhu*. Mislimo tu predvsem na menjavo predsednika. Do delovanja dosedanjega predsednika je vladalo veliko nezadovoljstvo. Velika večina je bila mnenja, da je Giancarlo Giannozzi že opravil svojo nalogo v šestnajstih letih predsedovanja. V Rimu sta bila prisotna tudi predstavnika Združenja slovenskih športnih društev Jurij Kufersin in Valter Mokor.
Na prvi točki dnevnega reda so bile na vrsti spremembe statuta in tu smo bili priča veliki zmešnjavi, kakršne ne doživimo tudi na še tako razburljivih občnih zborih, kot smo jih včasih navajeni pri nas. Med drugim je bil tudi zelo važen predlog, da bi na deželni ravni izbrali delegate za osrednji občni zbor. Večja društva pa so bila odločno proti temu predlogu, ki bi verjetno zmanjšal učinkovitost njihovega mišljenja na državni ravni. Tem društvom je tudi uspelo, da so uveljavila svojo besedo. O-stale predlagane spremembe so bile v celoti sprejete, vendar niso bile pomembne.
Mnogo bolj zanimive so bile o-stale točke dnevnega reda. Predsednik Giannozzi je prebral predsedniško poročilo, ki pa je bilo po našem mnenju precej pomanjkljivo. Kot je ■ navada pri takih forumih, je navajal samo pozitivne postavke, v celoti pa so izostale vse negativne. Slišali smo veliko hvalo ob doseženih rezultatih in veliko pohvalo državni reprezentanci. Nihče ne more na primer zanikati, da je bila kvalifikacija na olimpijske igre velik dosežek, omeniti pa bi
tudi moral, da trenutno Italija nima državne reprezentance, pred-
vsem če pomislimo, da bo prihodnje svetovno prvenstvo prav v I-taliji.
Sledila je razprava, v katero je posegel tudi predstavnik ZSŠDI Jurij Kufersin. Čim je naš predstavnik omenil, da. predstavlja slovenska društva, ki gojijo odbojko, je doživel buren aplavz, kar je ponoven dokaz, da je slovenska odbojka poznana in upoštevana v državi. Med drugim -so se tudi nekatera društva obrnila do naših predstavnikov z željo, da bi imela stike z našimi ekipami, kar potrjuje tudi dejstvo, da je bila naša prisotnost na občnem zboru pozitivna. Naš predstavnik je tudi omenil, da je, po našem'mnenju, zelo potrebno, da se čimprej ustanovi v okviru odbojkarske zveze sekcija «miniwolleyav>ipo<jpbno kot je pri košarki. Absolutno je trota pritegniti mlade, da se ukvarjajo z odbojko; trenutno lahko začnejo a-gonistično gojiti odbojko' samo tisti, ki so že dopolnili štirinajsto leto starosti. Zanimivo pa je, da se nihče od prisotnih delegatov ni dotaknil te pekoče točke, čeprav so se vsi strinjali, da se v zadnjih letih odbojka ne razvija, kot bi se morala. Med drugim pa je tudi’ znano, da je zveza že pred leti izdelala študijo o «rrv'nowo]leyu», vendar ta tudi že več let spi v arhivu omenjene zveze. Ne more pa nas zadovoljiti odgovor, da izsledke študije niso izvajali, kolikor «miniwol-leya* ne gojijo v nobeni evropski državi. Vemo namreč, da imajo v ostalih evropskih državah s do odbojke in do športa na sploh drugačne prijeme.
Po dolgi in izčrpni razpravi predsedniškega poročila so bile volitve predsednika. Prav v teh trenutkih
liiiitiiiiiiiimiminiiiiinniimHiiiimHiMiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiHHitiHiiiiiiiimiiiiiimiiiiimmniiiimiiiiiiniiii
KOTALKANJE
NA TEKMOVANJU V TRSTU
Poletovci dvakrat prvi
Med posameznicami je bila najboljša poletovka Erika Purič
' V nedeljo je bilo -v Trstu tekmovanje posebne vrste v kotalkanju, ki ga Je priredilo športno društvo Edera.	Naziv	tekmovanja	je	bil
»Pokal	Jump*.	Tekmovanje	je	bilo
razdeljeno na dva dela, in sicer: Pokal Jump - Under 12 (za tek movalee ped 12. letom) in Pokal Jump za ostale tekmovalce.
Tekmovanja se je udeležilo 5 društev: Jolly, Edera, Ferroviario iz Trsta, Italcantieri iz Tržiča in Polet z	Opčin.	Tekmovanje	je	bilo
posebne	vrste,	saj so morali	tek-
movalci izvajati samo določene skoke, katere je potem žirija ocenila. To se pravi, da je bil določen vsakemu tekmovalcu po en skok. Na koncu, ko so bilii izpeljani vsi skoki, so sešteli ocene vseh posameznih skokov in skupna ocena je odločala o zmagoviti ekipi. Vse e-kipe so tekmovale med seboj, tako da tista ekipa, ki je največkrat zmagala v neposrednem dvoboju, je bila končni zmagovalec.
Polet je dosegel v obeh kategorijah odlično prvo mesto, kar potrjuje, da imajo openski tekmovalci solidne kotalkarske osnove. Zaslugo za to nosi v glavnem trener Peter Brleč, ki že več let ne-( utrudljivo vadi openske kotalkarje,
Omeniti pa še moramo, da je V kategoriji «under 12» bila izmed' vseh tekmovalcev najboljša poletovka Erika1 Purič, ki je dosegla odlično prvo mesto in tako osvojila zlato kolajna.
Končna lestvica je bila v obeh kategorijah enaka. Obakrat je zmagal Polet, sledil mu je Italcantieri, tretje mesto pa je zasedel Ferroviario.
EKR
Posnetek s tekme 2. nogometne AL med Coslalungo in Primorjem.
pa so prišle do izraza spletke za tega ali onega kandidata. Vsekakor pa je bila ta točka dnevnega reda najvažnejša za večino prisotnih. Predstavila sta se samo dva Kandidata: dosedanji predsednik Giaru nozzi ter nekoliko mlajši Pfctro Florio iz Barija. Slednji je bil tudi izvoljen z dokajšnjo večino. Lahko rečemo, da je s to izvolitvijo, ter, z izvolitvijo novega odbora prišlo do večje demokratizacije in do novih smernic v okviru italijanske odbojkarske federacije. Največja krivda, ki so jo pripisovali Giannozziju, ki pa ostaja še vedno predsednik evropske odbojkarske zveze in podpredsednik svetovne odbojkarske zveze, da je večino dela osredotočil nase in da ni dajal možnosti odboru, da bi prišel do izraza. Verjetno se je Giannozzi zameril večjim društvom A in B lige, ker se je, Jjorjl prot j profesionalizmu. Not vi predsednik Florio pa predstavlja novo in bolj moderno linijo, tA-ko, kot si jp želijo velika društva. Ni namreč slučaj, da so v novem odboru v glavnem ljudje, ki jih je predlagala takozvana «Lega», to je zveza društev A in B lige, ki pa so, žal, edina organizirana,. Nevarnost pri tem pa je, da bodo manjša društva nastradala. Na koncu pa naj omenimo še, da je za tržaško odbojko precejšnja pridobitev, da je* bil izvoljen v odbor z največ glasovi tudi Tržačan Ferruccio Gortan, dosedanji tehnični vodja tržaškega prvoligaša Novalinea.
. M. Vi
KOŠARKA
Jolly. Lombardijevi varovanci bodo skušali pred domačim občinstvom osvojiti novi točki v borbi pred izpadom.
Gor ški Pagnossin pa bo gostoval v Brindisiju, kjer bi moral brez večjih težav premagati domačo peterko Libertas
DANAŠNJI SPORED SKUPINA A: Hurlingham Trst -Jolly Forli, Libertas Brindisi'- Pagnossin Gorica, Canon Benetke -Scavolini Pesaro, Chinamartini Tu>-rin - Br na Rieti.
SKUPINA B: Emerson Genova Cosatto Neapelj, Lazio Rim - Vidni Mestre, Roller Firence - IBP Rim in Snaidero Videm - Sapori Siena.
SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV OD 1. DO 4. MESTA: Alco Bologna - Moblgirgi Varese, Forst Cantu - Sinudvne Bologna.
OD 5. DO 8. MESTA: Cinzano Milan - Brili Cagliari, Fernet To-nic Bologna - Xerox Milan.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Visok poraz Jadrana
Koper
56:86
Jadran —
(26:40)
JADRAN: Sosič 14, ZaVadlal 7. Starc 12, Lisjak 2, Ražem 2, Vitez 10, Pertot 2, Žerjal 7.
KOPER: Žaro 22, Jereb 2, Subotič 4, Trček 8, Apolonio 4, Tre-bevšek 2, Tijardovič 16, Samardži-ja 2, Mask 4, Katonar 12, Avdič 10.
SODNIK: Katonar (Koper).
V petek sta se v Dolini v prijateljski košarkarski tekmi spoprijela Jadran in Koper.
Visoko so slavili Koprčani, ki so , igrali bplj »moško košarko*. Za .naše košarkarje pa je’ bilo srečanje koristna preizkušnja pred današnjim prvenstvenim nastopom s Scogliettom, saj jim je petkova tekma pokazala, da bodo morali še pridno trenirati, da se bodo lahko enakovredno kosali s klubi iz matične domovine.
Zanesljivo vodi le Portisch
Konec februarja so se v različnih evropskih mestih začeli četrtfinalni dvoboji svetovnega šahovskega prvenstva. V Cioccu pri Firencah je v teku dvoboj med bivšim svetovnim prvakom Sovjetom Tigranom Petrosjanom in Viktorjem Korčno-jem, ki je pred kratkim zapustil svojo domovino Sovjetsko zvezo ter zaprosil politično zatočišče v Nizozemski, kjer ga je tudi dobil. V Luzernu v Švici .je v teku dvoboj med Sovjetom Polugajevskim in Brazilcem Meckingoir. v Rotterdamu med Madžarom Portishem in Dancem Larsenom ter v Reykjaviku, kjer je bil poleti leta 1972 dvoboj med Spasskim in Fischerjem, med tokrat poraženim Sovjetom Spasskim in Čehoslovakom »Hortom. Vse dvoboje, ki bi se morali predvidoma zaključiti do 31. marca, igrajo na 12 partij. Če je stanje po teh partijah izenačeno, se igrata drugi dve partiji, nato pa še do prve zmage. Zmagovalec dvoboja med Hortom in Spasskim se bo v polfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja med Portischem in Larsenom, prav tako pa tudi zmagovalec dvoboja med Korčnojem in Larsenom z zmagovalcem med Polugajevskim
in Meckingom. Te polfinalne dvoboje bodo morali zaključiti najpozneje do 1. avgusta 1977. finalnega pa do konca tega leta. Zmagovalec finalnega dvoboja se bo drugo leto pomeril za svetovno šahovsko krono s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovom.
Največ zanimanja vlada seveda za dvoboj med velikima »sovražnikoma* Petrosjanom in disidentom Korčnojem. Ta dva šahista, ki sta že cela tri desetljetja na samem vrhu svetovnega šaha, da sta se od leta 1948 srečala kar 48 krat, rezultat, rezultat pa je doslej izenačeh 8:8 ob 32 remijih. V četrfinalnjh dvobojih za svetovno prvenstvo sta se srečala že dvakrat, in sicer leta 1971 v Moskvi ter leta 1974 v Odesi ob Črnem morju. Prvič je zmagal Petrosjan z eno zmago ob devetih remijih, drugič pa je bil močnejši Korčnoj, ki je z izidom 3 proti 1, ob enem remiju, pregazil nasprotnika. Vendar pa je tu tudi dozorel nepopravljiv razkol med obema šahisto-ma. Med tem dvobojem je namreč prišlo do dokaj smešnih scen, ko sta šahista eden drugega obtoževala, .da se skušata dokopati do zmage z nepoštenimi sistemi, Ti sistemi so
			
ROD MODREGA
*<
>
TABORNISKi
KOTIČEK
GORICA
H
90
C/3
H
O PROSTEM ČASU
V	preteklem letu so se medvedki in čebelice družine Jadranskih delfinov zmenili, da bodo nekaj svojih sestankov po netili raziskavi o prostem • času. Želeli so zbrati podatke in pričevanja o tem, kako mladina danes uporablja in kako je nekoč uporabljala svoj prosti čas.
V	okviru te raziskave so opravili preko 40 intervjujev z osebami različne. starosti in spola, pripadniki manjšine in ne. Na svojem pohodu z mikrofonom, regi-stratorjem in fotoaparatom v roki so si ekipe mladih raziskovalcev poiskale sogovornike v stavbi, kjer
NA LIBKRTASOVKM TURNIRJU
Borovci zadovoljili
99:101
Bor — Servolana (48:38, 81:81, 87:87)
BOR: Dovgan 16, Mesesnel 20, Slobec 18. Mazzucca (k) 24, Jančar 2, Koren 19, Gombač, Pegan, Brana, Canciani.
V	zadnji tekmi turnirja Libertas so borovci po nekaj zaporednih slabih tekmah spet zadovoljili*. S Servolano so namreč izgubili le za dve točki in to kar po dveh podaljških. Tudi hjihova igra. je bila precej dobra, čeprav bi lahko še vedno nekoliko bolje in bolj umirjeno zaigrali ter seveda tudi zmagali.
V	prvem polčasu so »plavi* zelo dobro začeli. Lepo so namreč branili, uspešno pa so igrali tudi v napadu proti nasprotnikovi o-brambi mož moža. Naši fantje so tako počasi večali vodstvo do rezultata 48:38.
Drugi polčas pa se, žal, ni začel tako uspešno in igre «plavih» sploh ni bilo spoznati v primerjavi s tisto, ki so jo prikazali v prvem delu tekme. Borovci so igrali namreč brez koncentracije in neborbeno, to pa predvsem v obrambi. V težavah so se znašli tudi v napadu proti nasprotnikovi coni. Servolana jih je tako najprej dohitela, nato pa še prehitela. Položaj je že postal kritičen, ko so se naši fantje spet prebudili ter se z borbenejšo igro približali in izenačili. Moštvi sta se od tedaj izmenjavali v vodstvu do izida zaključil
81:81, s katerim se je drugi polčas. Treba je bilo igrati še podaljške.
Prvi podaljšek je bil nekako nadaljevanje konca drugega polčasa in tako se je tudi ta zaključil izenačeno. Morali so torej odigrati še ^n podaljšek, «plavi» pa so bili že zelo utrujeni. Igralci Ser-volane so povedli za šest točk. to pa predvsem zaradi živčnosti borovcev. Ko so se ti umirili in zaigrali z vso močjo, da bi še enkrat izenačili, je bilo že prepozno. Najboljši mož «plavih» je bil Fabio Mazzucca. 1	Meko
l,rix)'<‘rujli‘ za
DIJAŠKO MA 11(0
Krasovi odbojkarji, ki igrajo v 3. italijanski ligi: Valter Žerjal, Ivau Budin in Ivo Manišič.

DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 27. marca „977
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.30 v Trstu, Ul. Scoglietto Scoglietto - Jadran
MLADINCI
11.00 na Opčinah Polet - Servolana
11.00 v Trstu, Ul. Montecengio Italsider - Bor
KADETI
11.00	na Kontovelu
Kontovel - Ferroviario
# 44 44
10.00	v Trstu, Ul. Petraceo
Flaminio - Bor
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
T.OO v Dolini
Kosandra - Vesna
15.00 na Proseku
Primorje - Aurisina
15.00 v Nabrežini S. Marco Devin - Zarja
15.00 v Gradišču
S. Marco - Breg
15.00 v Štandrežu
Juventina - Aiello
* 44 4»
3. AMATERSKA 15.00 v Sovodnjah Snvodnje - Staranzano
LIGA
10.00 na Proseku Kras - Esperia Pio XII
41 4» 44
15 00 v Trebčah
Primorec - Valpadana Cave
10 30 v Trstu, stadion «1.
Union - Roiauese «
maj*
KADETI
10.30 v Bazovici
Zarja • San Marco
NARAŠČAJNIKI 12.45 v Trstu, Sv. Alojzij
Esperia SA - Breg
13.00 v Dolini Rosandra - Union
12.15 Chiarbola
NAJMLAJŠI
v Trstu, Kampanele Primorje
9.15 v Trstu, Drevored Sanzio Esperia Pio XII - Primorje
10.00
Breg
Dolini
Giarizzole
ZAČETNIKI
13 00 v Trstu. Sv. Sergij San Sergio - Bre^
1200 na Proseku
Kras - Primorje
CICIBANI
9.00 v Miljah Muggesana - Primorje
ATLETIKA
KROS
10.00 na Montebelu Prireja Adria
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30 v Trstu, stadion 1. »maj» Juli«
PLAVANJE
RIM. 25	- Brvi dan leKinuvanja
za latinski pokal ni prinesel vidnejših rezultatov. Po predvidevanju vodi Italija. ki ima 4 točke prednosti pred Francijo in 13 točk pred Brazilijo. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes, zaključilo pa jutri.
ima družina sedež, torej med u-sluibenci PD in ZTT, pa tudi med mladino in priletnimi osebami, ka tere so lahko nagovorili v ljud skem vrtu na Pončani ter drugod na cesti, v trgovinah in gostilnah pri Sv. Jakobu. Tudi med temi. po naključju izbranimi intervjuvanci, je bilo znatno število Slovencev.
V strnjeni obliki objavljamo sedaj tu tako zbrane odgovore, prepričani, da predstavljajo zanimivo pričevanje ter poučno branje tako za mlajše kot starejše, člane organizacije in ne. (Pri vsakem intervjuju je v oklepaju o-značen spol in letnica rojstva pripovedovalca.)
bili tresljaji mize, gledanje v oči in druge psihološke domislice. Pred koncem dvoboja so Petrosjanu popustili živci, ki je, ne da bi koga predhodno obvestil predčasno zapustil Odeso ter borbo za šahovnico.
Stanje se je v tem času zelo spremenilo. Korčnoj je zapustil Sovjetsko zvezo, obenem pa obtoži njeno šahovsko federacijo, da je na vse načine pomagala Karpovu, da je o-svojil naslov svetovnega prvaka na njegov račun. Petrosjan pa je takoj postal pobudnik izredno ostre kampanje proti «izdajalcu domovine* Korčnoju. In oba šahista sta sedaj spet sedla za- šahovnico v majhnem turističnem mestecu v Toskani Cioccu. Šahista si nista ob snidenju n ti
»Ko sem bil še majhen smo se zvečer, ko je bila že tema ali pa tudi popoldne radi igrali na škripanje. Igrali smo se tudi na žogo, ter še z majhnimi kroglicami, na 'ščinke’. Imeli smo še druge igre, ki pa so se do danes izgubile.
'Pandolo’, 'curloto- se izrazi, ki jih ne slišiš vč.č. Teda se danes na cestah nihče več ne igra. verjetno zaradi ' večjega prometa ali pa... ne vem. če primerjam, kako se danes otroci igrajo, ugotavljam, da smo bili mi mnogo več na odprtem.■ Tudi tedaj na primer, ko so med vojno bombardirali, smo se kljub temu igrali na prostem. Ko je zvonil alarm, smo pa šli v bunker.» (m, 1934)
»Bil sem bolj samostojen tip. Veliko sem bral. Vsako toliko sem zahajal v župnišče. Tam sem se igral z mulerijo; organizirali smo kakšno igro kot — ’bandierine' — ne vem kako se temu drugače reče. Zahajal sem tudi v ljudski vrt. Ure in ure smo se igrali 'guar-die e ladri’ in podobno. Takrat je bila tudi moda ’figurin’, ki smo si jih izmenjavali, jih lepili in podobno..» (m, 1943)
€Predvsem moram povedati, da je že nekaj let preteklo, odkar sem bil kot vi. Tedaj še ni bilo toliko avtomobilov in takega prometa po cestah. Stanoval sem visoko nad Rojanom v Piščancih. Od tam sem imel precej dolgo in naporno pot v šolo. Sem pa imel to prednost, da sem bil doma tako prost, da sem se lahko podil po travi, skakal po drevesih, plezal po zidovih in tudi sunil kakšno hruško, če je Mo treba, pa brez pretiravanja. Ko smo opravili šolske obveznosti. smo se lotili raznih iger, vendar nič strogo določenega. Nihče nas ni motil, tako da smo si lahko karkoli izmislili. Tako smo na primer na cesti zarisali na tleh obris čolna, izkopali luknjo, vanjo se lepo usedli, poiskali kaj okroglega za krmilo, si zamišljali parni stroj' in se tako čisto po domače igrali. Ob posebnih vrililcah smo hodili na razne prireditve, igrali smo na glasbene instrumente, čeprav smo bili mladi, in tudi s tem smo se zabavali.» (m, 1932;
«Ko sem bila jaz mlada, je bila vojna, tista, ki se je končala osemnajstega leta. A takrat me ni bilo tu. V Trst sem prišla šele po vojni. Prej sem živela na deželi. Hodila sem v šolo. pa tudi doma sem morala delati, pasli krave in podobno. Tako se nismo nič posebnega igrali. Imeli pa smo in prirejali veselice. Drugače za igranje ni bilo časa. Bile smo šume sestre. nobenega brata ni bilo, oče je bil tudi že preveč star. tako da smo ženske same morale opraviti vse doma.* (ž, 190?)
• • «
»Ko sem bil mlad. sem se vključeval v slovenska društva Deloval sem na primer pri Obzoru pri Madaleni, pri Prosveti pri Sv. Jakobu. Ukvarjali smo se s športom. Zelo radi smo igrali nogomet. Pa tudi hazena je bila zelo priljubljena igra. Poleg tega smo imeli tudi pevske zbore, v katerih smo se redno vadili pa tudi večkrat na stopali.* (m, ?)
(Nadaljevanje prihodnjič)
pogledala v oči, niti pozdravila, kaj pa še da bi si segla v roko. Petrosjan je v Italijo odpotoval s celo «odpravo», v katero spada njegova žena Rona, predsednik sovjetske šahovske zveze" velemojster A-verbah ter sekundanta Geller in Suetin, oba velemojstra. Korčnoj pa si je za sekundanta izbral nizozemskega mednarodnega mojstra Reeja ter sovjetskega mojstra Mureja, ki pa živi v Izraelu. Sodnik je Jugoslovan Božidar Kažič.
Dvoboj se je začel brez favorita. Za zmago bo tu odločala predvsem psihološka komponenta, saj se 1-gralca še predobro poznata. Tako se tudi dogaja. Prve partije sta šahista remizirala, sledila je zmaga najprej Korčnoja. takoj nato Pe-trosjana, nato pa spet remi. V osmi partiji se je zgodil morda odločujoči preobrat: Petrosjan je v premočni poziciji naredil hudo napako ter pustil svojo trdnjavo pod udarec nasprotnikovega lovca. Korčnoj je kvaliteto pobral ter partijo v nadaljevanju tudi dobil. Do konca manjka tako še nekaj partij, naloga Petros-jana pa je ob hudem psihološkem boju izredno težka.
Tudi v Luzernu se je med Polugajevskim in Meckingom odvijal hud boj, čeprav se je le ena partija končala z odločitvijo. Vendar pa je doslej Sovjet pokazal dosti več, čeprav je njegovo vodstvo minimalno. Ob eni zmagani partiji Polugajev-skega in osmih remijih manjkajo do konca dvoboja še tri partije, vendar pa moramo tu omeniti, da je nada svetovnega šaha, 25-letni Brazilec Henrique Mecking razočaral.
V Reykjaviku se med Spasskim in Hortom odvija mirnejši boj. Do konca dvoboja manjka samo še ena partija, izid pa je ob eni zmagi Hor-ta in eni zmagi Spasskega ter devetih remijih izenačen 5,5 proti 5,5. Spasski se je uradno spet pobotal s sovjetsko šahovsko federacijo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je njegov sekundant brvši svetovni prvak Sovjet Vasilij Smislov.
Zadnji dvoboj med Portischem in Larsenom, ki je v Rotterdamu, je borben, saj se skoraj vsaka partija konča z zpiago enega ali drugega šahista. Vendar pa igra La-sen dosti bolj hazardno in nezanesljivo od nasprotnika, ki se je na dvoboj dobro pripravil. Rezultat 5,5 proti 3,5 ne dopušča nobenega dvoma o zmagi solidnega Madžara.
TRENUTNO STANJE V DVOBOJIH Reykjavik: Spasski - Hort 5,5:5,5 Luzern: Polugajevski- Mecking 5:4 Ciocco: Korčnoj - Petrosjan 5:4 Rotterdam: Portisch - Larsen 5,5:3,5 Dušan Jelinčič
Delovanje ZSŠDI
Prejšnjo soboto si je delegacija ZSŠDI (Kocman in Vilhelm za Tržaško, Rupel in Plesničar za Goriško ter Kukovac za Beneško Slovenijo) na vabilo krovne telesnokul-tume organizacije v Sloveniji najprej ogledala planiške polete, popoldne pa je bila v Kranjski gori tiskovna konferenca, na kateri sta člana ZTKOS Naprudnik in Zier-nicki predstavila zamejske športne delavce tridesetim novinarjem iz vse Jugoslavije. Na osnovi izčrpnih poročil o delovanju na športnem, pa tudi političnem in sploh družbenem področju, so si predstavniki tiska lahko ustvarili verno sliko naše stvarnosti. Govor je bil tudi o specifični problematiki in o oblikah podpore, ki jo nudi matična domovina. Srečanje na tiskovni konferenci pred-stvalja nedvomno pomembno etapo pri razvoju zamejskega športa, saj bo tako širši krog javnosti seznanjen z našim delovanjem
Objavili so teme, ki jih bodo obravnavali na seminarju za odbornike, ki se bo pričel L aprila v Strunjanu. V četrtek bo A. Rebula predavala o psihopedagoški službi na osnovni in nižji šoli, isto temo pa bo obravnaval tudi predavatelj iz Slovenije. V petek dopoldo" bo predsednik ZSŠDI V. Kocman spregovoril o problematiki zamejskega športa, popoldne pa bo zastopnik ZTKOS tov. Ziernieki prikazal novo usmerjanje telesne kulture v Sloveniji. V soboto bo dr. šiškovič spregovoril o političnem položaju v Italiji, pred zaključkom seminarja pa bo dr. B. Spacal seznanil udeležence o vlogi medicine v športu.
4» • «
Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani organizira dveletni višješolski študij za trenersko usposabljanje v sledečih disciplinah: at'e-tika, košarka, namizni tenis, nogomet, odbojka, plavanje in rokomet. Diplomant dobi strokovni naslov višji trener, možen pa je študij ob delu v, obliki strnjenih predavanj, seminarjev in vaj.
ZSŠDI poziva vse zainteresirane športne delavce iz zamejstva, ki bi \ radi izpopolnili svoje znanje v eni izmed zgoraj navedenih panog, da se prijavijo na šolanje. Rok za vpisovanje zapade 311. t.m., obrazec za vpis in vsa potrebna pojasnila pa daje tajništvo ZSŠDI.
—bs—
Urodništvo, uprava, oglasni oddalok,
TRST. Ul. Montacchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 7946 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina 2a inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN«.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nddeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
27. marca 1977
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT« • DZS . 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/lf nad. telefon 22207
Oglas)	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de«
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in
goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda Ja I in tiska I
ZTT I Trat
Član italijanska 1^ zveze časopisnih IH založnikov FIEG v
g
PORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
VČERAJ V TRSTU
Nagradili so najboljše udeležence 11. SŽI
Včeraj popoldan je bilo v mali dvorani Kulturnega doma nagrajevanje 11. zimskih slovenskih športnih iger, ki so bile 6. marca na smučiščih pri Rablju. Program je zajemal predvajanje filma o teh •šnortnih igrah, nakar jc sledilo nagrajevanje. Najprej so nagradili vse najmlajše tekmovalce, nato pa še zmagovalce vseh kategorij. Pokale sra prejela najboljša tekmovalca teh Zšl: za moške tekmovalec Poleta Andrej Križnič, za ženske pa tekmovalka SPD iz Go ice Katjuša Ož-bat. Pokal za najboljšo ekipo je prejelo SPDG, za drugo mesto Polet, za tretje pa jadralno društvo Čupa. Nagrajene so bile vse ekipe, poleg tega pa tudi vsi tisti, ki so sodelovali pri organizaciji iger. Nagrajen jc bil še Darko Malalan, ki je poskrbel za elektronsko napravo za merjenje časa ter ekipa Ski klub Devin, ki je dpsegla prodoren uspeh na zadnjem tržaškem smučarskem prvenstvu v smučarskem teku. Po sledala zakuska.
D. J.
nagrajevanju je
SMUČANJE
VČERAJ V SIERRI NEVADI
Zmaga Zechmeistrove v vzporednem slalomu
Tekmovanje za SP bo danes zaključil nastop moških
SIERRA NEVADA, 26 — Zahodna Nemka Christa Zechmeister je osvojila danes v Sierri Nevadi ženski vzporedni slalom, veljaven za svetovni pokal.
Končna lestvica Je taka:
1.	Zechmeister (ZRN)
2.	Nadig (Švi.)
3.	Prdll-Moser (Av.)
4.	Eberle (Avs.)
5.	mesto si delijo Morerod (švi.), Habersatter (Av,), Kaserer (Av.) in Zurbriggen (švi.)
Jutri bo na sporedu moški vzporedni slalom, s katerim bodo zaključili letošnje tekmovsnje za svetovni pokal.
ODBOJKA
MOŠKA A LIGA
Novalinea - SPEM
3:0
•MmiHlllllfMtllHIIIIIIIIimiHHIMMtllllltllimillUlMlllflllllllllllllltlllllllllltlllltMnillllMIIItltllimUlllllHIII
NOGOMET
V PRETEKLEM TEDNU
Obisk predstavnikov ZSŠDI pri nogometnem klubu Rijeka
Zamejska enajsterica bo v kratkem gostovala na Kantridi
Na pobudo ZSŠDI je v minulem tednu prišlo na Reki do sestanka med delegacijo našega združenja, ki jo je vodil predsednik Vojko Kocman ter odborom reškega prvo ligaša nogometnega kluba Rijeka, ki sta ga vodila podpredsednik J er d a.s Ivan ter tajnik Tomljeno-vič Ivan. Prisoten je bil tudi Ivan But, na Reki živeči Tržačan, ki v tem kvarnerskem mestu zastopa noše združenje.
čeprav ni bil, glede medseboj-nin srečanj, dokončno določen ni-kiik datum, moramo sestanek ocenili kot zelo ploden, saj je' bilo na obeh straneh opaziti veliko že ljo po sodelovanju. Taki stiki naj bi še bolj ovrednotili odlične od noše, ki jih naš zamejski šport ima s tem mestom.
Na zadnjem sestanku je prišla na dan želja našega združenja, da bi v letošnji pomladi vrnili obisk roškemu nogometnemu prvoligašu, ki je lani na Proseku z zamejsko reprezentanco odigral prijateljsko nogometno srečanje. Kot smo pa že omenili, datuma ni bilo mogoče določiti, kajti ves strokovni štab nogometnega kluba Rijeka je bil odsoten zaradi gostovanja ekipe \ Srbiji, vendar ie podpredsednik I-van Jardas obljubil, da bo vod-
IfiiiiuimiiiimtMtmititiMiUtiiitiiifMiiitiiiimiiHini
Delovanje ZSŠDI
stvu nogometnega kluba posredo val naše želje in če ne bo prišlo do kakega nepredvidenega zastoja bo naša nogometna reprezentanca v kratkem gostovala na Kantridi.
*	Prinčič
MINIBASKET
* sredo je bil na sedežu Združenja sestanek društev, ki gojijo nogomet, na katerem so prisotni v konstruktivnem razgovoru globoko proučili celotno problematiko in pri-š" do zaključkov. Vsi so se strinjali o pomembnosti reprezentančnih nastopov in so se dogovorili za skupni program za tekoče leto. Že v četrtek. 31. t. m., bo na Proseku tekma med reprezentanco Tržaške in Goriške, nakar bodo odigrali še povratno medsebojno srečanje v Gorici. Ti dve tekmi bosta služili kot priprava na nogometno srečanje z Rijeko, ki bo prihodnji mesec na Reki. verjetno kot predtekma prvenstvenega srečanja Rijeka - Sloboda.
* ♦ #
Za nogometno tekmo, ki bo v sredo ob 8.30 na Proseku med ZSŠD iz Trsta in ZSŠD iz Gorice sklicuje trenrr Marson sledeče igralce: MLADOST: Karlo Ferfolja, Gabrijel Ferfolja, Aldo Ferletič, Mario Ferlctič, Klavdij Uljan, Gig: Cotič, Bruno Duž.man, Silvano Pahor.
SOVODNJE: Egon Petejan, Picri-no Florcnin, Marko Butkovič, Silvano Florenin, Slavko Gruden.
JUVENTINA. Davorin Marvin, E-mil Nanut, Milan Gomišček, Karlo Mikluš, Ivan Plesničar.
t « # *
Ob priliki letošnjega gostovanja naših športnikov v BiH bo poleg odbojke, košarke in namiznega tenisa na sporedu tudi nogometno srečanje med reprezentanco ZSŠDI in tamkajšnjo izbrano enajsterico.
*	* * f
Od 13. do 17. julija bo v Slove ni ji tečaj tudi za nogometne trener je, katerega naj bi sc udeležilo čim-večje število slušateljev, ki bodo dobili naziv inštruktorja
#	# #
Tradicionalni turnir prijateljstva bodo letos odigrali v Celovcu ob pri lik: proslavljanja 30-lctnice organiziranega športnega delovanja na Koroškem.
* « «
Končno so se domenili, da bodo v poletnem času priredili tečaje za najmlajše nogometaše. Iz vrst tega naraščaja bodo trenerji črpal’ najboljše sile in sestavili dve mladin-■Id ekipi za Tržaško (od Nabrežine 4o Opčin, oziroma nd Opčin do Dolbe) in eno za Goriško, ki bodo nastopale na uradnih deželnih prven-
Poraz in zmaga na turnirju Biasi
V	tem tednu se je pričel finalni del tega turnirja. Naši fantje so nastopili dvakrat v gosteh. V sredo so se spoprijeli z. močno ekipo Visintini in gladko izgubili s 60:23.
Vsa ekipa je v tem nastopu zelo razočarala. Mnoge začetniške napake (in individualna igra posameznikov) so pripomogle, da so nasprotniki tako visoko zmagali. Sicer je ek pa Visintihi trenutno gotovo najboljša na Tržaškem. V petek. 23. t.m., je Bor gostoval v Skednju proti Servolani B. Na odprtem igrišču so fantje le zaigrali kot znajo. V prvi polovici igre so bili neustavljivi. Volk. Pertot, Bra-dassi. Semen, Tavčar in ostali so še enkrat dokazali ,da lahko računamo na še marsikatero presenečenje. la'd tekme 42:37 ne priča dovolj o premoči naših košarkarjev. S to zmago ostanejo realne možnosti za uvrstitev na eno visokih mest.
V	prihodnjem tednu bodo na vrsti sledeče tekme: 28. marca ob 17.30 v telovadnici v Ul. Caravaggio na stop proti Ricreatori, 2. aprila ob 16.30 v telovadnici v Ul. Caravaggio povratno srečanje z ekipo Visintini.
Bi
ŽENSKA B LIGA
Bor - Zanafredi	1:3
(-12, 4, -6, -8)
AGI Sokol	0:3
(-8, -5, 8)
MOŠKA C LIGA
Kras - Kennedy	3:1
(7, 7, -13, 10)
Jugoslovanski šport
KOŠARKA
Košarkarji, ki igrajo v 1. zvezni košarkarski ligi so odigrali 23. kolo. Crvena zvezda je premagala ljubljanski Brest (102:97), Rabotnički 'Kvarner- (102:99), Cibona Industro-montaža (92:85), Metalac - Partizan 101:114,. Zadar - Jugoplastika 88:89. Sredi tedna pa sta igrala že Igman in Radnički FOB. Zmagal je Radnič-ki z 98:80. Srečanje Beko - Bosna bo danes.
V	Ljubljani, v dvorani Tivoli pa sta se pomerila v finalnem delu tekmovanja T. zvezne košarkarske lige za ženske domači Brest in pa mladi Krajišnik iz Banjaluke. Zmagale so domačinke s 76:66.
Košarkarji čačanskega Borca iz Čačka so se praktično že uvrstili v 1. zvezno košarkarsko ligo. Na kvalifikacijskem srečanju so na svojem terenu premagali splitski Dalvin s 113:96. Čeprav so do konca kvalifikacij še tri kola, pa so čačani z zmagami proti sarajevskemu Železničarju, Kumanovu in Dalvinu praktično že v 1. zvezni košarkarski ligi.
NOGOMET
V	antieipiranem srečanju 1. jugoslovanske nogometne lige je v Novem Sadu Dinamo premagal Vojvodino z 2:0.
ROKOMET
Na srečanju rednega kola v 1. zvezni rokometni ligi, so rokometaši Celja doma premagali Dubočico iz Leskovca (33:28). .
SGT
TURNIR BIASI
Breg	68:45 (33:15)
TRŽAŠKI DNEVNIK
Napredna
(Nadaljevanje z 2. strani)
igrati na vseh stolih prav v trenutku, ko «odpiramo novo stran zgodovine, ko bomo mi oblikovali bodočnost in nov gospodarski kurz*.
O mladini je govoril Monfalcon, ki je poudaril misel, da je nasilje izraz obupa, medtem ko je treba mladini vriniti zaupanje v bitko za socializem.
Naj omenimo še predstavnika sekcije za Pončano. Minkuša, ki je dejal, da «mora biti naša glavna skrb, da bodo perspektive, ki se odpirajo z Osimom, zares uresničene, kajti ob tem se postavlja vprašanje sil. ki bodo imele vodilno vlogo v Trstu*.
Na koncu je kongres s toplim aplavzom sprejel govor deželnega tajnika KPI posl. Cuffara, ki je najprej spregovoril o vsedržavnih problemih (»Ho-teli bi nas poriniti v opozicijo, vendar mora biti vsem jasno, da smo s svojim odgovornim zadržanjem zajezili krizo, sedaj pa se postavlja vprašanje njene premostitve*), nato pa posvetil dober del svojega govora krajevnim vprašanjem. Osimski sporazumi so. po Cuffarovem mnenju, »velika zmaga desetletnih teženj tržaškega delavskega razreda* in to ne samo v gospodarskih delih, pač pa predvsem težnje po premostitvi osamljenosti Trsta iz širših tokov zgodovine.
Cuffaro je bil mnenja, da je tako imenovana »meščanska lista* nasprotnikov sporazuma nevarna samo, če bodo tržaški demokrati v defenzivi. Potrebno pa je prav nasprotno. Trst mora glasno zahtevati zase pravico do proizvodnega razvoja, zaposlitve in sodelovanja. «Preden bi govorili o Makedoncih in Sicilijancih, zahtevajmo zaposlitev za tržaško mladino, ki je hima*. Trst lahko v bodočnosti zaživi kori pomembno industrijsko in «čisto» mesto. Če se strinjamo o bistvu te perspektive, potem je reševanje ostalih problemov le stvar prijateljskega dogovarjanja med sosednjima narodoma.
Danes se kongres nadaljuje z razpravo in zaključki člana osrednjega tajništva KPI Anselma Gouthiera. Zatem bodo delegati izvolili nove vodilne organe in predstavništvo tržaške KPI na skorajšnjem deželnem kongresu. To noč so medtem že zasedale komisije za izdelavo politične resolucije kongresa in za kandidatne liste.
DELOVANJE ZDOMSKE OBČINSKE UPRAVE
BIVŠO VOJAŠNICO PREUREJAJO V ŠOLO
Otroška vrtca zaprta od 7. do 12. aprila
i Po dolgem čakanju zaradi zapletenega birokratskega postopka ob predaji prostorov bivše vojašnice v Zgoniku, je občinska uprava vendarle lahko poverila svojemu tehničnemu uradu nalogo, da opravi vsa potrebna preureditvena dela, ki so že v polnem teku. Namestitev centralnega ogrevanja bo že kmalu opravljena, zidarska dela pa so že toliko' napredovala, da bo verjetno pred pričetkom prihodnjega šolskega leta vse nared za vselitev italijanske osnovne šole, seveda če ne bodo posegli vmes nepredvideni birokratski zapleti.
»Suha* občinska blagajna si je te dni malo opomogla z dotokom 14 milijonov lir (četrtina lanskega odobrenega posojila), posojila na račun proračuna za leto 1977. Pri tem pa ugotavljamo pravi absurd javnih financ, saj ni država sploh še nakazala lanskega posojila (ustrezne o-bresti pa že bremenijo občinski proračun), z,ato se mora občinska u-prava zatekati k še dodatnim posojilom z novimi obrestmi, da lahko krije najnujnejše stroške.
V zgoniški cerkvi bodo namestili centralno kurjavo, za kar je občinska uprava dodelila 700.000 lir.
Otroška vrtca v. Gabrovcu in Zgoniku bosta ob velikonočnih praznikih zaprta od 7. do 12. aprila, po posvetovanju s starši in učniim o-sebjem pa je občinska uprava odločila, da bo -namesto običajnih velikonočnih daril otrokom kupila rekvizite, ki bodo služili malčkom pri vsakdanjem pouku.
Končno naj najavimo, da bo občinski zdravstveni referent dr. Si-munič imel v torek, 5. aprila, v Zgoniku predavanje o sanitarni služ. bi, s specifičnim poudarkom, kako vpliva kajenje na človekovo zdravje.
—bs—
Zamenjava v vodstvu deželne legije finančnih stražnikov
Danes bo v Trstu nastopil službo novi poveljnik legije finančnih stražnikov za deželo Furlanijo - Julijsko krajino gen. Luciano Palandri, ki bo nadomestil gen. Feliceja Vito. ki odhaja v pokoj. Slovesnosti bo prisostvoval inšpektor finančnih stražnikov za severno Italijo gen. De Laurentis.
Mali oglasi
POMEMBNA DRUŽBA išče za takojšnjo zaposlitev trgovske pomočnice po možnosti z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Možnost napredovanja. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika »Pomembna družba*.
NA PRODAJ kmečka hiša potrebna popravil, na zelo lepem kraju v občini Selo pri černičah (Nova Gorica), 20 km od italijanske meje, blizu državne ceste: hiša s hlevom in dvoriščem (284 kvm), vrt (1.000 kvm), travnik (7.200 kvm), gozd akacije (6.350 kvm). Pisati: Federico Ker-koč, Ul. Roma 31, 31100 Treviso (Italija).
VELIKA, MALA STANOVANJA, prosta ali v najemu v centru na prodaj brez posrednikov. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, šifra «STANOVANJA».
CARLI VIRGILIO vas vabi. da obiščete Autosalone Trieste za nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 Oti 70 850 coupe 69. 127\71. 75. 128 71. 72. o-pel 1000 71. 1300 66, 124 69, aimr-a 1000 70, mercedes 220 D 69. capri 1500 71,	124 coupe 69. Obiščit«
nas v Ul. Giulia 10.
»CITROEN« — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov ’ Ul. Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a« gencija «Conoscersi », Ul. Pellicce-rie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923.
TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v inozemstvo
NAMIZNI TENIS
Na prvem srečanju, ki ga je igrala jugoslovanska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Birmingha-i sta se pomerili ženski reprezentanci Jugoslavije in Poljske. Zmagala je Jugoslavija s 3:2 (Pala-tinuš - Sikora 1:2, Batinič - Szatko 2:1, Palatinuš in Fabbri - Sikora in Szatko 0:2, Palatinuš - Szatko 2:0 ter Batinič - Sikora 2:0).
V drugem ženskem srečanju je Francija premagala Jugoslavijo s 3:1. »Plave* so igrale takole: Pala-tinušova je premagala Thirietovo z 2:0, Batiničeva je izgubila z Berge-retovo z 1:2, pra Palatinuš - Fabbri je izgubil s francoskim parom Ber-geretova in Thirietova z 9:2. V zadnjem srečanju pa je Palatinušova izgubila z Bergeretovo z 0:2.
Tudi moški predstavniki Jugoslavije so Poljsko premagali s 5:1. (Stipančič je premagal Czochanske-ga z 2:1, Kosanovič je izgubil -Franczykom z 1:2, Šurbek je premagal Churcarskega z 2:0, Stipančič je nato premagal Franczyka 2:0, Šurbek Czhochanskega z 2:0 in Kosanovič Churcarskega z 2:0.
(Italija je pri moških premagala Izrael s 5:2 in Švico s 5:0, pri žen skah pa Palestino s 3:0 ter nato izgubila srečanje s Tobagom z 1:2).
M. L.
•iiiiHiiiiintfiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiitiiiiiutiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiim
ATLETIKA
VČERAJ NA KOLONJI
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiKtiiiiiiiiiiMiiimiimiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Uspešno delo ktaške obalnih sindikatov
DOBER SKUPNI USPEH ADRIE
Mid posamezniki je bil v krosu najuspešnejši D. Daneu
Na tekmovanju v krosu, ki ,ie bilo včeraj popoldan na stadioriu na Kolortji, je sodelovalo lepo število atletov in atletinj treh slovenskih klubov, Adria je nastopila s tremi predstavniki, Bor s 14, »F. Levstik* pa z 9. Tekmovalno je bil najboljši Davorin Daneu (Levstik), ki je med dečki B kategorije osvojil med skoraj 50 atleti odlično peto mesto. V isti konkurenci je dobro tekel tudi Robert Soave (Levstik) medtem ko je bil borovec Henrik Maver tokrat v težavah po zelo hitrem startu in se je uvrstil komaj na 21. mesto. Adria je dosegla zelo dober kolektivni uspeh tned dečki B kategorije, kjer so se Alfred Zudek, Vasilij Pečar in Marko Saksida u-vrstili na četrto, peto in šesto mesto.
Rezultati v posameznih kategorijah:
Dečki C kategorija
38. Tire! P. (Bor)	6’02”
43. Nugnes (Bor)	6’34”
Deklice B kategorija	
18. Stefani (Levstik)	3’39”
21. Menegatti A. (Levstik)	3'43”
25. Furlan (Levstik)	3’44”
30. Starc (Bor)	3’48”
32. Menegatti K. (Levstik	3’49”
42. Guštin (Levstik)	4’08”
43. Bertocchi (Bor)	4 08”
48. Mastronuzzi (Bor)	4’12”
55. Apollonio (Bor)-	5’19”
56. Zobec (Bor)	5’50”
Deklice A kategorija	
15. Nugnes (Bor)	6’07”
19. Paoli R.	6’31”
	K. B.
	
4.	Zudek (Adrja)	3’30”
5.	Pečar (Adria)	3’32”
6.	Saksida (Adria)	3 45”
n.	Paoli B. (Bor)	4 06”
14.	Tirel M. (Bor)	4’30”
16.	Seleš (Bor) Dečki B kategorija	4’59”
5	Daneu D. (Levstik)	4’48”
19.	Soave (Levstik)	-	5*18"
21.	Maver (Bor)	5’18”
25.	Paoli P. (Bor)	5’22”
34.	Emili (Levstik)	5'41”
37.	Sedmak (Levstik)	5’52”
Predsedstvo kraškoobalnega sindikalnega sveta je na redni seji v Piranu razpravljalo o delu v lanskem letu. Ugotovili so, da se je organizacija močno angažirala za uveljavljanje samoupravnih odnosov ter sprožila vrsto pobud v korist delavcev. Sindikat je bil nosilec javne razprave o osnutku zakona o družbenem delu, na področju samoupravnega sporazumevanja pa so največ pozornosti namenili družbenemu dogovoru o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in delitve osebnih dohodkov.
Na sestanku so nadalje obravnavali delo komisije za raziskovanje delovnih in življenjskih razmer delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v tej regiji. Temu vprašanju bodo tudi v prihodnje posvetili vso pozornost. Glede iskanja pravne pomoči pa so priporočili, da bi se ta služba uredila tudi pri občinskih skupščinah, ker gre za vrsto primerov, ki niso pristojnosti sindikata.
Ob koncu so se pogovorili tudi o letošnjih jubilejnih proslavah ter o tradicionalnem prvomajskem slavju na Socerbu.
KNJIGA O ANTONU ŠIBELJI
V rojstni vasi narodnega heroja Antona Šibelje ,- Stjenka Tomačevici je koprska založba Lipa organizirala krajšo slovesnost, na kateri so predstavili knjigo Kraški junak Stjenka. Avtorja knj’ige sta Franc Šibelja - Jožko, ki je dolga leta zbi»al gradivo in pisatelj Mile Pavlin. Na 350 straneh vodita bralca na Kras v leto 1941 in skozi, številne Stjenkove partizanske ak
V anticipirani tekmi italijanske nogometne C lige je v skupini A Bolzano premagal Piacenzo s 3:1.
MADRID, 26. — V finalu mednarodnega nogometnega turnirja je Real Madrid premagal Argentino z 1:0 (0:0). Turnir je bil organiziran ob priliki 75. obletnice ustanovitve tega španskega kluba.
CASTELVECCHIO PASCOLI, 26. -Deveta partija med Korenojem in Pe' trosjanom se je zaključila z remijem. Srečanje je veljalo kot četrtfinale sva lovnega prvenstva.
cije, med katerimi je vsekakor najdrznejša napad na nemško kolono med Komnom in Branikom 2. februarja 1944.
Koprska Lipa je izdala knjigo v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah.
L. O,
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10.00 domači VLAK V SNEGU; ob 16.00 in 18.00 ameriški LOVCA NA DOTO: ob 20.00 italijansko - francoski ANGELSKE NUNE.
IZOLA: ob 10.00 ameriški TARZAN IN ČRNI PANTER; ob 16.00 hong-kongški V ZMAJEVEM GNEZDU: ob 18.00 ameriški STARI DIVJI ZAHOD.
ŠKOFIJE: ob 17.00 ameriški TARZAN IN ČRNI PANTER. ŠMARJE: ob 18.00 ameriški LJUBIMCI GOSPE FANNY.
PIRAN: ob 10.00 ameriški ZGODBA O ŠKILASTEM LEVU; ob 16.00 in 18.00 ameriški ČRNI ŠČIT FALWORTHA; ob 20.00 ameriški DETEKTIV KLUTE.
PORTOROŽ: ob 20.00 Filmsko gledališče INDIJANEC JOHN.
DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta dežurali poslovalnica KZ v Luciji in mesnica v Strunjanu.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Čez nedeljo je organizirana v vseh treh obalnih mestih dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
ŠPORT
Izola ob 15.30: prvenstvena nogometna tekma republiške lige I-zola - Pohorje.
avežp pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
VREMCA F F & praži kavo vsak dan
in jo sprali vsak dan dostavlja
VREMCA FEk Vam daje vedno ose najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNAt Ul PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820-747 . Industrl|ska con« ,	PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29-210
DEGUSTACIJA: IRG CARLO GOLDONI 10 - TEL. 793-733 - 750-57!
KORZO ITAUA
VOGAL
ULICA IMBRIANI
VSE NAPRODAJ S POPUSTOM
OD 20% DO 50%
— VELIKO IN MALO TRADICIONALNO OREHOVO POHIŠTVO — POHIŠTVO V KOLONIALNEM IN ŠPANSKEM STILU — SPREJEMNICE, MIZICE IN KNJIŽNE POLICE — POHIŠTVO ZA NA VRT — OTROŠKE POSTELJICE IN OMARICE — PREDMETI, LESTENCI, SLIKE — NASLANJAČI IN DIVANI — SESTAVLJIVO POHIŠTVO — IGRALNE MIZE
— 2IMNICE NA VZMETI IN PREGRINJALA
ZERIAL ARREDAMENTI SPA — TRST — TELEFON 37-838
udi« csposizioni
RAZSTAVIŠČE
V TORREANO Dl MARTIGNACCO
25. marca - 3. aprila
SALON MCNTAŽNIH STRUKTUR V KMETIJSTVU
SALON NAMAKALNIH NAPRAV