Poštniiia plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritlic]e,desno// Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 12. avgusta 1Q3S Stev, 33. Mladina — razčisti pojme! Osnovni in prirodni zakon na- rodne zajednice - države je, da ima vsak njen dozorel polnopraven in zdrav član enako pravico posegati, sodelovati pa tudi soodločati pri notranji izgraditvi države. Te pra- vice se imenujejo državljanske pra- vice. To načelo spoštuje v polni meri JNS. Ko sc mlad človek bliža polnoletno- sti, začenja pod vplivom okolice, pod vtisom, ki ga nanj narede prilike v dr- žavi, ali pa iz zavesti, da mu daje pol- noletnost in državljanstvo državljanskc pravice, razmotrivati in razreševati kaos svetovnih nazorov, hoteč prodreti do resnice in do pravilne politične opre- delitve. Inteligentnejša mladina preživ- Ija v tem svojem razvojnem času naj- težje duševne boje. Nihče, kdor jih ni preživel, ne bi verjel, da je baš od te dobe, ko mladina tava in išče poti za uveljavljanje državljanskih pravic, najvcč odvisno, kako bo v doglednem easu izgledala država v svoji moči in narod v evojem življenju. V kratkih potezah naj predočimo mladini pomembnejše misli in zaključ- ke, da zasidra svoje prepričanje v okvi- ru realnosti in resnice. Znano je, da je samo nepokvarjena mladina idealna. Ideali so svetinje vsa- kega človeka. Ni ideal to, kar je komu kdo vsilil; ideali vznikncjo v vsakera človeku in se razvijajo z njim. Ideali so ustvarjajoče sile človeka, iz njih izvira lepota in moč duše. Mladina! Doklcr nosiš v sebi ideale — gradiš in ustvarjaš, čim jih izgubiš — rušiš in razdiraš. id«Äii, ki «i jih prlsvajamo, morajo počivati na naravnih zakonih logike, ker so le ti ideali res pravi ideali. Vsa- ko načelo in pravilo, vsak zakon v življenju mora biti osnovan na tem osnovnem zakonu narave. To je edino osnovno merilo za vse ono, kar je v življenju edino pravilno, resnično in trajno. S tem zakonom se ubranimo zmot in pogrešnega pojmovanja. Pri vsaki trditvi se vprašajmo, ali temelji na naravnem zakonu logike. Pri politični opredelitvi je važno, da vemo, v eem so bistvene razlike med nazori in med sistemi ureditev človeške družbe. Glede obsega ureditve človeške dru- žbe razlikujemo mednarodno ali inter- nacionalno in naconalno, v pogledu na,- činov (svetovnih nazorov) pa komuni- stično, fašistično (avtoritativno, tota- litarno) in demokratično ureditev. Ob- stoje še nazori: socializ;em, klerikali- zem in razni odtenki navedenih. Rase in plemena dele človeštvo v ro- dove. Vsak rod ima svoje zunanje in notranje (individualno) obeležje, ki se izraža v tipu ter v duševnih posebno- stih in sposobnostih. Razlike torcj Iz- hajajo že iz narave. Zaradi teh razlik maramo smatrati nacionalno ureditev po rodovih odnosno po narodih za na- i'avno in logično. Zgodovinske prilike so posamezne ro- dove razcepile. Zato si niso mogli za- črtati svoje skupnc me je, da bi v njej ustvarjali in se izživljali. Tako je slo- vanski rod razcepljen v Ruse, Poljake, Cehoslovake, lužiške Srbe, Bolgare, Sr- be, Hrvate in Slovence. Normalno bi bilo, da bi imeli vsi balkanski Slovani svojo državo. Leta 1918. nam je bila ^soda naklonjena in smo se Srbi, Hrva- ti in Slovenci združili v skupno, enotno ^ržavo Jugoslavijo. Združilo nas je na- še poreklo, naša kri, ko nas je bil mec tujih rodov prcd stoletji ločil in podjar- ^il. Za vsakega brata je bila ta zdru- zitev -srečen trenutek. Diskusija o treh ^arodih odpade ob dcjstvu, da vsa tri Memena izvirajo iz enega rodu. Zgo- ^ovina, ki je tekla v času, ko smo zivoü L°d tujim jarmom, ni naša in je nismo ^°teli, bila nam je vsiljena in ni bila ^äravna. Ta zgodovina, ki je naä red cepila in nas medsebojno odtujevala, se ne more in ne sme vzeti za temelj, na katerem bi se gradile teorije, da Slo- venci, Hrvati in Srbi nismo eno, ne gle- de na to, da naš obstoj zahteva, da smo eno. V naslednjem si površno oglejmo važ* nejše načine državnih ureditev odnosno svetovnih nazorov: Komunizem se zavzema za internacio- nalno ureditev človeške družbe na pod- lagi skupnega (kolektivnega) dela, skupnega zaslužka in njega enako de- litev na posameznike. Privatna lastnina ne sme obstojati. Rusija, ki je edina čisto komunistična država na svetu, odstopa danes od osnovnih principov komunizma. Njen notranji državni ustroj se pretvarja v totalitarno (dikta- torsko) nacionalno državno ureditev. Socializem predstavlja legalno borbo slabše situiranih za izboljšanje njiho- vega socialnega položaja. Pod to firmo vedrijo mnogokrat tudi komunisti, ki sicer zastopajo načelno prisilne (revo- lucionarne) spremembe družabnega rc- da. Borba enega stanu za nadvlado nad drugimi stanovi, odnosno nad pripad- niki vsestanovskih strank z objektiv- nejšimi nacionalnimi programi se sma- tra za dolgotrajno in brezizgledno, ne glede na to, da ta borba ni niti upravi- čena, zlasti ne v državi, kjer ne vlada blagostanje v skoraj nobenem stanu. Krščanski socialisti, socialni demc- krati, razne druge plemenske, verske in stanovske stranke ter mešanice pro- gramov in načel nimajo naravnih po- gojev in ne počivajo na logičnih teme- ljih. V velikem številu jih tvorijo zla- sti disidenti iz drugih političnih strank in večni nozadovoljneži, razlika v pro- gramu je običajno le tolikšna, da se razlikuje od drugih strank in da ima pravne osnove za obstoj. Klerikalizom je vzniknil v vrstah kle- rikov in je prvotno predstavljal načelo skupnega nastopa duhovništva za za- ščito interesov duhovniškega stanu. Du- hovniki so pozneje to načelo širili med vernike, jih tako pridobivali ter jih spravili pod svoje okrilje in pod svoj vpliv. Tako je skupina Iiudi, ki je pod- legla tem vplivom, nezavedno pričela borbo proti samemu sebi. Namesto da i bi ščitila svoje interese in interese na- roda, je začela delovati za osebne in stanovske interese duhovnikov in nji- hove mednarodne organizaeije. Na teh interesih počiva tudi njihovo vodilno načelo: »Na prvem mestu vera, na dru- gem narodnost.« Naravni zakon logike govori: »Iz rasne skupnosti izhajajo narodi, iz človeškega razuma pa vera. Ce sem sprejel vero, sem jo kot človek, kot član naroda. Najprej sem postal član naroda, šele poteni sem začel vc- rovati. Torej je po naravnem zakonu lo- gike na prvem mestu narodnost.« Moralna in kulturna vzgoja ter ustvarjajoča sila naroda dajejo državi pomen v mednarodnem življenju. Brez dvoma je, da igra vera pri moralni vzgoji naroda veliko vlogo. Pozitivna verska vzgoja je narodu v korist. Vera mora dati duhovni oslonec človeku. Z resnico iii znanostjo ga mora dvigati v moralnem in ctienem oziru, nikoli pa ne sme postati glavni činitelj, s katerim bi se sradil državni ustroj in s pomoejo katerega bi sc urejevale materialne raz- mere države in naroda, zlasti če verske organizaeije po obsegu objemajo vec narodov in držav. Takrat nosijo vera, odnosno njene organizaeije še primes materialnih interesov drugih držav In narodov. Verska vzgoja je pod takimi okoliščinami negativna in narodu ško- duje. Oči treznega in zdravega človeka gledajo v klerikalcu, ki ni duhovniškega stanu, z obžalovanjem pojavo, ki somu klerikalni vplivi zasužnili um za intere- se, ki z vero nimajo irCcsar skupnega. Takšno zasužnjevanje üma je nepošte- no. Klerikalizem v današnji obliki jo nezdrav pojav v človeški družbi, ki otežkoča sožitje v narodu ter iskreno spoätovanja vere in cerkve. (Konec prih. Katastrofalno onesnaževanje Savinje pred mestnim svetom Cudna seja celjskega mestnega sveta — Spomenica, ki je bila sprejeta sele po dolgovezni razpravi — Pogojna demisija turistienega odbora V »Novi Dobi« smo objavili serijo člankov, v katerih smo ostro ožigosali katastrofalno onesnaževanje Savinje po izvestnih industrijskih podjetjih in po- zvali pristojne činitelje, naj napravijo vendar že temeljit red. Naši članki so izzvali med prebivalstvom splošno odo- bravanje, saj so bili izraz njegovega mišljenja in njegovih zahtev. Razburje- nje in ogorčenje prebivalstva zaradi onesnaževanja Savinje je naraščalo od dne do dne in postalo je jasno, da je treba nekaj ukreniti, da se ta dobesedno umazana afera s Savinjo spravi s sveta. O tej zadevi je razpravljal celjski me- stni svet v torek zvečer na izredni seji, ki je bila sklicana na zahtevo turistie- nega odbora mesta Celja. Seji je pred- sedoval podžupan g. Stermecki. Referent turistienega odbora m. s Roš je stvarno in s potrebnimi uteme- ljitvami razložil potek in vzroke one- snaževanja Savinje in ugotovil, da je položaj v tem pogledu letos še slabäi nego je bil lani. Turistični odbor in mestna obeina sta storila vse, da pre- prečita onesnaževanje Savinje, toda do- Slej brez vidnejših uspehov. Referent je izmed mnogih ostrih kritik in pri- tožb iz vrst občinstva prečital dopisa Društva hišnih posestnikov za mesto Cclje in celjski srez ter 27 posestnikov iz Lisc, Polul in Zagrada. Zupan iz Griž g. Košak, ki je name- seen v premogovniku v Zabukovci, je v navzočnosti svojega šefa prečital neko cJ. Igovezno izjavo, v kateri je nekvalifi- cirano napadel časopisje, ki je ostro ožigosalo onesnaževanje Savinje. Trdil jc, da premogovnik v Zabukovci ne onesnažuje več Savinje, in se celo povzpel do trditve, da bi mnogo rudar- jev izgubiloi zaslužek v rudniku, če bi mu oblast prepovedala uporabo mokre separacije! Iznesel je tudi neresnico, da časopisje napada v glavnem ravno zabukovški premogovnik, ne pa Wo- schnaggove usnjarne, ki je glavni kri- vcc. Referent m. s. Roš je zavrnil na- vedbe župana g. Košaka in prečital naj- novejše ugotovitve izvedenca-kemika Higienskega zavoda v Ljubljani, iz ka- terih izhaja, da onesnažujeta Savinjo premogovnik v Zabukovci in Woschnag- gova usnjarna v Soštanju. Izjavil je tudi, da je ostra kritika občinstva in časopisja povsem na mestu. M. s. dr. Voršič je dal na zapisnik, da so bila izvajanja župana g. Košaka v nasprotju z določbami poslovnika mestnega sveta, po katerih smejo govoriti na sejah mestnega sveta izključno le člani mest- nega sveta in nihee drugi. Referent m. s. Roš je prečital spo- menico, ki vsebuje stvarne in tehtne utemeljitve in naslednje zahteve: Pri- stojna oblastva naj zaščitijo Celje kot turistični kraj s tem, da poostrijo nad- zor nad odtočnimi vodami industrijskih podjetij odnosno premogovnikov ob pritokih Savinje in postopajo z vso strogostjo zakona proti onesnaževalcem Savinje. Premogovnikoma v Libojah in Zabukovci naj prepovedo mokre sepa- racije in dovolijo izključno le pnevma- tične separacije ter revidirajo dovolilo nove čistilne naprave v Woschnaggovi usnjarni v Šoštanju, če bi se ta čistilna naprava v teku letošnjega polet ja kljub zadevni odločbi banske uprave izkazala še vedno- kot nezadostna. Vodopravne zadeve, ki so v zvezi z onesnaževanjem Savinje in njenih pritokov in s tem z ohranitvijo Celja kot tujskoprometnega kraja, naj se obravnavajo z največjo pospešenostjo. K vsem vodopravnim ko- misijam, ki so v žvezi z onesnaževa- njem Savinje, naj se vabi mestna občina celjska, ki je po razsodbah upravnega sodišča v Celju interesentinja po dolo- čilih -vodopravnega zakona za bivšo Stajersko. Da zaščitimo mesto Celje kot tujski kraj, ravnamo po intendjah centralne vlade, ki je izdala uredbe o pospeševanju turizma, ako kar najod- ločneje protestiramo proti načinu, kako se celjske vodopravne zadeve obravna- vajo. Prosimo in zahtevamo, da se za- deve, ki se nanašajo na Savinjo, rešijo pred pričetkom tujskoprometne sezone, ne pa šele, ko je sezona na višku, odno- sno ko se nagiba h koncu, kakor se je agodilo z izdajo odločbe v zadevi čistil- ne naprave tvrdke Woschnagg d. d. v Soštanju, ki je bila izdana šele po sko- raj štirimesečnem preudarjanju, odno- sno čistilne naprave premogovnika v Zabukovci, ki je bila izdana šele 6. t. m., oeprav je bila zadevna vodopravna komisija že 10. junija. Mestni svet po novno apelira na podporo vseh kompe- tentnih oblastev in jih prosi za energic- no pomoč, sklicujoč se na dejstvo, da mesto Celje s čisto Savinjo stoji in pade. V] Sreski načelnik g. dr. Zobec je pojasnil svoje postopanje. Izjavil je, da zaradi bolezni ni mogel prej izdati ukrepov v zvezi z onesnaževanjem Savinje, da pa je to storil pred nekaj dnevi. Ko je še predlagal, naj navzoča za- stopnika zabukovškega premogovnika podata svoje mnenje na seji, sea proti temu odločno nastopila m. 3. dr. Sko- berne in dr. Voršič iz načelnih razlogov, ker je po poslovniku mestnega sveta nedopustno, da bi se udeleževale raz- prav mestnega aveta osebe, ki ne pri- padajo mestnemu svetu. Turistični odbor je bil poobiaščfen, da po potrebi še korigira tekst spemenice. Spomenico bodo poslali pristojnim itA- nistrstvom in drugim oblastem ter raz- nim interesentom. Nadalje je bil sprejet naslednji pred- log turistienega odbora: V petek 12. t. m. bo posetila bana in podbana posebna deputacija ter mu izročila 3pomenico s prošnjo za takojšnje ukrepe. V depuLa- ciji bodo župan, predsednik turistienega odbora, referent turistienega odbora, magistratni direktor, predsedniki občin Zalec, Petrovče in Laško ter zastopniki Tujskoprometne zveze v Mariboru, Združenja trgovcev za mesto Ceije, Društva hišnih posestnikov za mesto Celje in celjski srez ter OlepSevalnega in tujskoprometnega društva v Celju. M. s. Fazarinc je v splošno začudenje predlagal, naj se preloži odhod deputa- cije na poznejši čas, a je potcm svoj predlog umaknil. Ob zaključku je vzel mestni svet še naslednjo izjavo turistienega odbera na znanje: Turistični odbor mesta Celja ugotavlja, da njemu odnosno mestni občini celjski po dveh letih smotrnega in vztrajnega dela ni uspelo preprečiti onesnaževanja Pake in Savinje. Turi- stični odbor se zaveda svoje odgovorno- sti pred javnostjo. Ako bi tudi na seji mestnega sveta 9. t. m. sprejeti zadevni sklepi ne imeli takojšnjega popolnega učinka, bodo izvajali člani turistienega odbora primerne konsekvence in dali mestnemu svetu možnost, da sklepa o drugih, boljših potih, ki naj vodijo k dosegi smotra. V tem primeru dajejo člani tiirističnega odbora svoja mesta v tem odboru mestnemu svetu odnosno korporacijam in društvom, ki so jih vanj delegirala, na razpolago. Seja je trajala poldrugo uro, pri<"-a- kovali pa smo, da bo glede na obrav- navani problem tudi mestni svet mnni- festiral enodušnost, ki jo opažamo med prebivalstvom brez razlike in da ne bo nikakih nepotrebnih debat. Odmev ni izostal: prebivalstvo prav pridno ko- mentira potek te seje, na kateri so ob- ravnavali zadevo, ki je za Celje živ- ljenjske važnosti. Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 33. Politični pregled X Mariborski tabor odpovedan. Ava- la objavlja: Narodni tabor, sklican za nedeljo 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vršiL Zato se prekliče tudi četrtinska voznina na železnicah. X Dr. Viadko Maček bo prispel v ne- deljo v Beograd, kjer se bo sestal s šefi posameznih skupin združene opo- zicije. V Beogradu namerava ostati tri dni. Za razgovore dr. Mačka v Beogra- du vlada v politični javnosti veliko za- nimanje. Domače vesti — Mariborski teden bo trajal do všte- tega ponedeljka 15. t. m. Obiskovalci imajo do 17. t. m. polovično voznino na železnicah. Mariborski teden je letos zelo pester, bogat in zanimiv. Izkoristi- te še zadnje dni in obiščite Mariborski teden v čim večjem številu. — Proslava 30-Ietnice Narodne stro- kovne zveze. Narodna strokovna zveza bo proslavila 3. in 4. septembra v Ljub- ljani 30-letnico svojega obstoja. V so- boto 3. septembra ob 15. bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani slavnost- ni delegatski zbor delegatov podružnic in društev, včlanjenih v NSZ. Ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice akade- mija in družabni večer. V nedeljo 4. septembra ob 10. dopoldne bo v dvorani r>elavske zbornice manifestacijsko zbo- rovanje nacionalnega delavstva, na ka- terem bodo govorili Rudolf Juvan in dr. Jože Bohinjec ter gostje in zastop- niki sorodnih organizacij. Po zborova- nju bodo položili udeleženci venec na spomenik kralja Petra I. Ob 13. bo skupno kosilo. V ponedeljek 5. septem- bra bo NSZ organizirala izlete po Go- renjskem. Nacionalno delavstvo, orga- nizirano v NSZ, se bo udeležilo proslave v velikem številu. Udeležbo so tudi že priglasili zastopniki Ceškoslovaške de- lavske zveze iz Prage. — Drzen napad v dobrnskem gozdu. V četrtek okrog 14. je šla 43-letna ga. Ana Sokolova iz Beograda, ki je na Dobrni na letovišču, na sprehod v gozd nad dobrnskim zdraviliščcm. V gozdu se ii je približal neznan mlad moški, ki je imel v roki samokres. Gospa je v strahu dvignila ročno torbico, neznanec pa je nenadno naperil samokres nanjo in dvakrat pritisnil, samokres pa mu je odpovedal. Sele ko jc tretjič pritisnil, se je samokres sprožil in krogla je opla- zila gospo po desnem sencu. Gospa je začela klicati na pomoč, nakar je ne- znanec, ki jo je hotel najbrž izropati, izginil. Gospo, ki k sreči ni težko poško- dovana, so odpeljali k zdravniku g. dr. Trenzu, ki ji je nudil potrebno'po- j moč. Orožniki so aretirali več oseb. Sto- rilca bodo najbrž kmalu ugotovili, ker je gospa izjavila, da bi ga pri konfro- taciji takoj spoznala. — Dražba sadja ob državni cesti. Sre- sko načelstvo v Celju je razpisalo javno ustno dražbo sadja na državni cesti St. 50 in sicer za torek 16. t. m. na progi Celje—Vrhole in v sredo 17. t. m. na progi Celje—Ločica. Pojasnila o dražbi so dobijo ob uradnih urah pri tehnič- nem razdelku sreskega načelstva v Celju — Dunajska vremenska napovcd za soboto 13. t. m.: Hladno, deževno, za- padni vetrovi. Celje in okolica Proslavo dvaj setietnice svo- bode bo priredilo Sokolsko društvo Celje - matica skupno z narodnimi drustvi Celja dne 6. septembra 1938. Spored proslave bomo se objavili. c O čisti Savinji, rudarjih in letovi- ščarjih pišejo neki »rudarji« iz Zabu- kovce v »Delavski politiki« in napadajo »Novo Dobo« zaradi članka, objavljene- ga v zadnji številki, v katerem smo odločno pozvali pristojne činitelje, da takoj zatrejo katastrofalno onesnaževa- nje Savinje po industrijskih podjetjih. Dopisnik se je povzpel v »Delavski poli- tiki« do trditve, da bi lahko zaradi »gonje« proti zabukovškemu premogov- niku prišlo do ustavitve tega rudnika. Demagoško nas vprašuje, ali nam je ljubše, da naš narod umira v krizah, ali pa, da preženemo nekaj kopalcev iz Savinje! Dopisu se pozna, da je bil od nekod inspiriran. Jasno je, da nam ni prišlo niti trenutek na um, da bi hoteli z zahtevo (ki ie obenem zahteva vse javnosti in docela v skladu z zakoniti- mi predpisi) po uvedbi brezhibne sepa- racije v zabukovškem premogovniku škodovati tamkajšnjemu delavstvu. Saj gre vendar borba proti onesnaževanju Savinje tudi za tern, da se zaščiti delav- stvo prizadetih industrijskih podjetij. Znano je, da uvedba sedanje, čeprav nedostatne mokre separacije v Zabu- kovci ni škodovala niti podjetju niti de- lavstvu, marveč ima podjetje sedaj to- liko naročil, da jih jedva izvršuje, obe- nem pa se je tudi položaj delavstva znatno izboljšal. Ker je dokazano, da je sedanja mokra separacija pomanjkljiva, pač z vso upravičenostjo zahtevamo uvedbo brezhibne separacije, kakor jih imajo tudi razne industrije v drugih državah, kjer ni bilo delavstvo zaradi uvedbe separacij in s tem združenih in- vesticij kapitala prav nič ogroženo. Stvar torej ne smrdi v Celju, kakor pravi goreči zagovornik kapitala v »Delavski politiki«, marveč nekje drugje... c Zenski podružnici Družbe sv. Ciriia in Metoda v Celju je naklonilo predsed- ništvo Narodne skupščine na interven- cijo narodnega poslanca g. Ivana Pre- korška 2.000 din podpore za dijaško zavetišče, ki ga vzdržuje podružnica CMD v Celju za revno dijaštvo celjske gimnazije. Odbor podružnice se pred- sedstvu Narodne skupščine zahvaljuje za velikodušno naklonjenost. c Iz veterinarske službc. Za višjega veterinarskega svetnika pri sreskem na- čelstvu v Murski Soboti je imenovan Josip Stupar, doslej pri sreskem načel' stvu v Celju, za veterinarskega svetni- ka pri sreskem načelstvu v Celju pa Filip Kulterer, doslej pri banski upravi v Ljubljani. c Godbeno društvo železničarjev v Oelju je proslavilo v soboto in nedeljo svojo 30-letnico. V soboto zvečer je priredilo promenadni koncert pred kolo- dvorom, v nedeljo zjutraj pa budnico po mestu. Ob 8. so se godbeniki in drug! člani društva udeležili maše za umrle člane v opatijski cerkvi. Po maši je krenil sprevod, v katerem so korakale domžalska, šoštanjska, pečovniška apne- niška in celjska železničarska godba ter večje število občinstva, po mestu prcd Godbeni dom v Gaberju, kjer se je ob 9. pričelo slavnostno zborovanje. Po pozdravnih besedah postajenačelnika g. Magajne in celjskega župana je podal društveni predsednik g. Repnik zgodo- vino agilnega društva, nakar so prejeli gg. Repnik, kapelnik Peterman, Gor- janc, Lednik in Lipovec častne diplome v priznanje zaslug za društvo. Po zbo- rovanju je bil promenadni koncert v mestnem parku, popoldne pa se je pri- čela animirana zabava v Sokolskem domu. c Planinski tabor ob proslavi 30-let- nice Frischaui'ovega doma na Okrešlju bo v nedeljo 4. septembra. Ob 10. maša na Okrešlju, nato planinsko slavje. c Maša pri Mo'/irslri koči na Golteli bo v nedeljo 21. t. m. ob 10. dopoldne. Planinci vabljeni! c Ustanovni obeni zbor Zveze slikar- jiiv, črkoslikarjev, pleskarjev in ličar- jev za dravsko banovino bo nepreklic- no v nedeljo 14. t. m. ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Celju. Stanovska dolžnost vseh mojstrov gornjih strok je, da se tega važnega občnega zbora zanesljivo udeleže. c Zadnja letošnja kolonija Kola ju- gosl. sester v Celju se bo odpeljala v torek 16. t. m. ob 19.48 iz Celja v Ba- karac. c Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju bo redno vpisovanje za šolsko leto 1938-39 v dneh 1., 2. in 3. septem- bra od 8. do 11. dopoldne. Za vpis v I. razred se prijavijo učenci in učenke ta- ko, da oddajo osebno ali pošljejo po po- šti od 25. do 28. avgusta izpolnjeno pri- java (tiskovine se dobijo pri šolskem slugi za 0.50 din), kolkovano z 10 din, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. av- gusta z objavo na uradni deski ali na željo po pošti pozvalo učence in učenke, ki bodo izbrani, da se vpišejo v roku rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino 40 din na vpisnici in predlo- žijo nadaljnje potrebne dokumente, ostalim prijavljencem pa bo vrnilo nji- hove dokumente. V II. razred se vpisu- jejo učenci in učenke, ki so uspešno do- vršili I. razred na tej šoli. Učenci in učenke, ki so dovršili prvi razred na drugi trgovski srednji soli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja sole, na kateri so bili prej vpisani. Naknadni vpis odobrava do 20. septembra direktor sole, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska upra- va pa najdalje do 10. oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpi- sati. Razredni dopolnilni in popravni iz- piti bodo: pismeni za oba razreda 27. t. m., ustni 29. t. m. za drugi in 30. t. m. za prvi razred. Pismeni završni iz- pit bo predvidoma od 2. do 9. septem- bra, ustni pa se bo pričel 12. septem- bra. Prošnje za popravne izpite je tre- ba vložiti pri ravnateljstvu do 23. t. m. prošnje za završni izpit pa do 1. sep- tembra. Solsko leto 1938-39 se bo pri- čelo 15. septembra s službo božjo v opa- tijski cerkvi ob 8. zjutraj. Učenci in učenke se bodo zbrali v soli, od koder bodo odšli skupno v cerkev. Po službi božji se bodo vrnili zopet v solo, kjer jim bodo razglašeni disciplinski pred- pisi in urnik. Dne 6. septembra se bo pričel redni pouk. c Drž. rudarska sola v Celju sprejema prošnje novih kandidatov za sprejem do torka 16. t. m. Vpisovanje in popravni izpiti bodo, 12., 13. in 14. septembra. Redni pouk se bo pričel 15. septembra. c Smrtna nesreča kolesarja v Tre- merju. V sredo okrog 18. se je peljal 26-letni v Pečovniku zaposleni rudar [ Anton Bradač iz Celja s ko- I lesom proti Tremerju. Za njim je pri- vozil tovorni avtomobil iz Radeč in ga prehitel. Bradač se je oprijel avtomo- bila in se tako vozil proti Tremerju. Na cesti pod cerkvijo v Tremerju je privozil nasproti neki osebni avtomobil. Sofer tovornega avtomobila je zmanj- šal brzino. Bradač je spustil avtomo- bil in zavil s kolesom na sredo ceste. V tem trenutku je privozil mimo osebni avtomobil in treščil Brodarja s tako silo v glavo, da mu je razbil lobanjo. Bro- darja so prepeljali z reševalnim avto- mobilom v celjsko bolnico, kjer je ob 20. podlegel poškodbam. c Smrt na travniku. V soboto zjutraj so videli na Sp. Hudinji 51-letnega brezposelnega delavca Ludvika Galeta z Lave močno vinjenega. Gale je bil zelo vdan alkoholu in je pil celo dc- naturiran spirit. V soboto ob 12.30 pa so našli otroci Galeta mrtvega na Maj- dičevem travniku ob plotu Olimpovega sportnega igrišča. Vsled preobilnega uživanja alkohola je zadela Galeta kap. Pokopali so ga na bolniškem pokopa- lišču. c Zetev smrti. V svojem vinogradu pri Vurbergu je podlegel v četrtek kapi 58-letni železniški uradnik g."Ivan Sa- lamun iz Celja; rogreb bo v soboto ob 17.30 iz mrtvašnice na mestnem poko- pališču v Celju. V celjski bolnici so umrli: 5. t. m. 57-letni tovarniški dela- vec Jakob Dobovišek iz Prožinske vasi pri Storah, v soboto 69-letni višji fi- nančni preglednik v p. Andrej Arh iz Celja, v nedeljo 24-letna rudarjeva žena Mari ja Ramšakova iz Puharja pri So- štanju in 28-letni Alojz Sušteršič, sobni slikar brez posla in stalnega bivališca, v sredo 35-letna dninarica Jožefa Vre- čkova s Ponikve, v četrtek 14-letna ste- klarjeva hčerka A. Djaniceva z Broda pri Humu ob Sotli in triletna posestni- kova hčerka Anica Vrbkova iz Malih Dol pri Vojniku. N. p. v m.! c Dclovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 245 brez- poselnih (179 moških in 66 žensk) na- sproti 196 (146 moškim in 50 ženskam) dne 31. julija. Delo dobijo 4 minerji, 2 mizarja, po 1 krojač in hlapec, 9 pri- vatnih kuharic, 7 služkinj, 2 kmečki dekli ter po 1 gostilniška kuharica, na- takarica in sobarica. c Jadranska straža v Cclju se obrača na vso našo javnost z vljudno prošnjo, da ne odkloni brez primernega prispev- ka in daru članov in članic nabiralnega odbora za prireditev IV. javne tombole Jadranske straže v Celju, ki se bodo v teku tega in prihodnjega meseca zgla- sili pri posameznikih, podjetjih itd. Ci- sti dohodek tombole je namenjen pod- poram za letovanje in ekskurzije celj- ske šolske mladinc. Edino ta prireditev omogoča našemu odboru nadaljevanje te naše prepotrebne akcije. Upamo in želimo, da nam ne bo odrekel podpore nihče, na kogar se bomo obrnili. Le ta- ko je zagotovljen uspeh te prireditve v korist naše mladine. Tombola bo predvi- doma 18. septembra t. 1. popoldne na Dečkovem trgu. Prosimo ostala društva, da bi ta dan ne priredila drugih pri- reditev. c Nočno lekarniško službo ima od 13. do 19. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 14. do 20. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo na- mestnik povelinika g. A. Koišr. Sport Gostovanjo sarajevske Slavije v Celju! Vodstvo SK Celja je poskrbelo, da bo doživelo Celje na praznik v ponede- ljek 15. t. m. izreden nogometni dogo- dek: gostovanje SK Slavije iz Sarajeva v Celju. Moštvo Slavije bo nastopilo v kompletni postavi z liginim moštvom, ki bo igralo v nedeljo 14. t. m. v Zagre- bu prvenstveno tekmo s Haškom. V moštvu bodo igrali znani reprezentati- vec Zagorac, državni reprezentant Raj- lic in Celjan Riko Presinger, bivši igra- lec SK Celja, ki služi sedaj v Sarajevu vojaški rok. Tekma med sarajevsko Slavijo in SK Celjem se bo pričela v ponedeljek 15. t. m. ob 16.30 na Glaziji. Moštvi bosta nastopili v naslednjih po- stavah: Slavija: Krstulovič—Zagorac, Pavlič—Marjanovic, Djurovič, Presinger —Matekalo, Lehr, Rajlic, Salipur, Vi- dovič. Celje: Bernard—Koprivšek, Kri- vec—Skerl (Mantl), Brunsek, Volkar —Zupanc, Dobrajc, Filipovič, Bajramo- vič, Ahtik. Tekma bo ob vsakem vre- menu. Opozarjamo zunanje udeležence, da imajo ugodne zveze z vlaki in avto- busi na vse strani. Za tekmo vlada v Celju in okolici izredno zanimanje, saj ni razen SK Ljubljane gostovalo v Ce- lju še nobeno moštvo državne lige. V tej ligi pa igra odlična sarajevska Sla- vija važno vlogo in bo gotovo tudi v ZADNJI DAN IE BLIZÄ — AVGUiT Tvrdka Stermecki opusti 13. avgusta svojo podružnico prej trgovino Urch in prodaja še ostalo zalogo po ponov- no znižanih cenah, da si prihrani stroške selitve. Zaloga in izbira vsak dan manj- Sa, vsak naj sam pazi, da ne pride prepozno! Kdor prej pride, prej melje! Kino Union LElJB~p~rl!dvaia: 14., 15. matineja : Vesell bandit 12., 13. in 14. avgusta ALARM V PEKINOU Film, ki nam prikazuje junaško borbo peščice Evropcev proti ogromni premoči Kitajcev.------V gl. vl. Gustav Fröhlich. 15., 16. in 17. avgusta ]JJa led ens plOŠČi Lida Barova je divna igralka, ki nam je dobro poznana, v vlogo mlade zdravnice se profinjeno in globoko uživi. Lida Barova Fran Smolik Prvovrsten pečovniški premog Vam najceneje dobavlja prodaj- ni urad Rudarske združbe „Bo- hemije", Celje, Slomškov trg 1^ telefon 234. Štev. 33. »NOVA D O B A« Stran 3. Celju pokazala vsc svoje dovršeno znanje. * V proslavo 40-Ietnice Kluba sloven- skih kolesarjcv v Celju je bila v nedeljo 16. zvezdna kolesarska dirka v Celje. Na progi Ljubljana—Celje (75 km) je zmagal Salvo Krušič (Hermes) v času 2:13.05, na progi Maribor—Celje (G2 km) Oskar Rozman (Zelezničar) v ča- su 2:02.18, na progi SLovenjgradec— Celje (51 km) Janko Gregorič (Misli- nja) v času 1:27.50, na progi Celje— Konjice—-Celje (50 km) pa Jože Planin- šek (Klub slovenskih kolesarjev Celje) v času 1:29.45. Po dirki je bila v Na- rodiicm domu slavnostna seja Kluba slovenskih kolesarjev ob njegovi 40- letnici. O zgodovini in uspešnem udej- stvovanju kluba so poročali predsednik g. Mirko Fajs, častni clan in ustanovi- telj kluba učitelj v p. g. Franjo Kraj no ter klubov eastni clan in pionir sloven- skega kolesarskega sporta g. Jakob Gorjanc, nato pa so cestitali klubu gg. župan Mihelčič v imenu mestne občine, Reja v imenu sreskega načelstva, ka- petan Barkovič v imenu predstavnikov vojske in Rudolf Steinbücliler v irnenu mariborskcga kolesarskega podsaveza, * Na nogometncm hrwm turnirju, ki so ga priredili celjski sportni klubi v nedeljo na Glaziji v korisL krajevno pro- titiiberkulozne lige v Celju, so bili do- seženi sledeči rezultati: Atletiki:Celje 1:1 (1:0), Olimp: Jugoslavia 2:2 (1:0), Celje :Jugoslavija 1:0 (1:0), Olimp: Atletiki 2:1 (2:1). ;: Teniški turnir med mariborskim Zelezničarjem in SK Celjem, ki je bil odigran v nedeljo na tenišču SK Celja v mestnem parku, se je končal z zaslu- ženo zmago gostov v razmerju G:3. Sokolstvo x Mcdžupne plavalue tekme v Roga- ški Slatini bodo 20. in 21. t. m. Dne 20. t. m., na predvečer bodo plavalne in skakalne tekme ter igra v vodi, vse v propagandne svrhe. V nedeljo 21. t. ivi. ob 0. dopoldne se bodo pričelo med- župne plavalne in skakalne tckme tcr igra v vodi. Vsi tekmovalci morajo pri- speti v Rogasko Slatino žc na prcdvečor Kanje bo pripravljeno brezplačno pre- nočišče. Sokolska župa Zagreb je pri- javila močno število tekmovalcev. Tek- me bodo ob vsakcm vremenu. Vabimo tudi Celjanc, da se udeležijo teh zani- mivih tekem. Gospodarstvo — Državna obrlna razstava v Bco- gradu. Od 8. do 25. oktobra bo v Beo- gradu državna obrtna razstava. Priredi- tev je pokrenila obrtna zbornica v Beo- gradu z namenom, da se širokim pla- stem ljudstva pokažejo odlični izdelki našega obrtništva, poleg tega pa bi naj razstava s kulturno-zgodovinskim do- iom pokazala sliko gospodarskega in socialnega značaja našega obrtništva v sedanjosti. Potrebno je, da tudi obri- nistvo iz celjskega okrožja pokaže juž- nim krajem visoko kvaliteto svojih iz- delkov in si tako skuša pridobiti nov trg in nove odjemalce. Ker je ta raz- stava za obrtništvo mnogo važnejša od raznih inozemskih razstav, se priporoča, da naše obrtništvo na njej čim več raz- stavi in pokaže 3voje izdelke, ki ne za- ostajajo za inozemskimi. Zelimo, da bi bilo naše obrtništvo na tej prireditvi častno zastopano. Natancnejša navodi- la in iniormacije dobite pri združenjin obrtnikov. — Eksekutiva združenj celj- skega sreza. — Suoročilo obrtnikom. V snu'siu. sklepa upravnega odbora Zanatske uan- ke in rešitve ministrsiva. irgovine in m- dustrije znaša počenši s 1. julijcm 1938. obrestna mera za posojila: 1. dolžui- kom, ki so delničarji zavoda 8% na le- Lu; 2. dolžnikom, ki niso delnicarji za- voda 814% na leto; 3. obrtnim prouuk- tjvnim in nabavljalnim zadrugam 8% na leto; 4, kreditnim zadrugam QlA% na leto; 5. na zastavo državnih vred- nostnih papirjev 7% na leto; G. obrtnirn domovpn 6% na leto. — Censurni od- bor Zanatske banke kraljevine Jugosla- vije v Celju. Iz naših krajev Store Sportni dan SK Store je priredil v nedeljo 7. t. m. svoj drugi sportni dan. Dopoldne jc bil v Sokolskem domu v Storah table- teniški turnir, na katerem so bile za- stopane sekcije Hermesa iz Ljubljane, Jugoslavije in Olimpa iz Celja ter do- mači klub. Nastopilo je 8 igralcev. V ožje tekmovanje so se plasirali gostje, med katerimi se je vršila borba za fi- nale. V finalu sta se srečala Sifrer od Olirnpa in Rebcuschegg od Jugoslavije. Zmagal je Sifrer šele v odloeilnem pe- tem setu. Po turnirju je bila štafeta 4 X100 m. Na startu so bile tri štafete. Prvo mesto je dosegla štafeta SK Štor, drugo Sokol Store-Teharje, tretje Ama- ter. Popoldne je bila prijateljska nogo- mctna tekma med SK Amaterjern iz Tr- bovelj in SK Storami. Tik pred tekmo se je vlila močna ploha, pomešana ü debelo točo. Vsled tcga se je igrišče močno razmehčalo in je bila regiüania igra onemogočena. Zadnji čas je žo, cia se pristojni činitelji zavzamejo 2a SK Store, edini sportni klub v teharski ob- čini, in mu preskrbijo primerno igrišče. Pred pričetkom tekme je predsednik kluba g. Skelac izročil Amaterju lepo spominsko zastavico, vodja Amatsrja pa SK Storam krasen šopek nageljiu, ¦¦?- Tekma je bila vseskozi fair. Sodil j<-" ;>. Ilobacher, ki zaradi mirne igre ni iuKL težkega posla. Amater je nastopil v ojačeni juniorski postavi in pokazal le^o povezano igro. Domačc moštvo je tudi tokrat igralo zelo slabo in se ima za zmago zahvaliti samo agilnemu Gorju- pu. Raztrgano je igral napad, v kate- rem so igralci, ki sploh ne spadajo v moštvo. Boljša je bila obramba, dočim je bila srednja vrsta šibka. Rezuitat tekme 5:4 (2:2) za SK Store. V prvem poleasu je imel Amater več od igre, do- čim je v di'ugem polčasu zlasti proti koncu igre, prevladoval SK Store. V vodsivo je prišlo domače moštvo, nar kar je Amater izenačil in prevzel voci- stvo. Tik pred zaključkom polčasa so ŠLore izenačile. V drugi polovici je prev- ael vodstvo Amater, domači pa so ^proti izravnali. Tako je šlo vse do rezultata 4:4. V zadnjih minutah so Store mceno napadale in iz številnih zrelih situacij je paclel zmagonosni gol. Za domače mo- Htvo je Gorjup zabil 3, R. Habcrl pa 2 gola. Publike je bilo zelo malo. Zvečer je bila pri Adrineku srednjo o))iskana sportna veselica. Smarje pri J. Smarski srez in sole Ob meji savske banovine sameva pr» cej zapuščen šmarski srez. Po velikosti in številu prebivalstva spada siccr mcd srednje v banovini, po abecedi in oskibi pa je gotovo zadnji, kajti nima nobene bolnice, nikake socialne naprave, tudi nobene sole, ki bi presegala osnovno. Res je, da je tu dika in ponos banovine, Rogaška Slatina, pa ta gotovo ni na- menjena za ta srez, temveč morda Ie za to, da moremo videti in občudovati, kako živi gospoda, za katero so ravno- kar napravili nov hotel in nov desetmi- lijonski dolg. Tu nam gre edino za šole, ko čitamo, da naj dobita Dravograd in Brežice nižjo srednjo šolo, ko dobe Kamnik, Domžale, Radgona in Konjice meščan- sko šolo. Prav je tudi to, a pri tem se mora oglasiti pač tudi šmarski srez in skrbeti, da bo tudi ta deležen šolskih dobroi, ko placuje enake davke in do- klade kakor drugi srezi. Ziihtevi ota pa dve: Severni del sreza je tako gospodarsko in šolsko navezan na Celje, da mu sicer posebna sola ni neobhodno potrebna, mora pa imeti do- bre zveze po železnici. Tako pa vidimo, da se šolski vlak popoldne ustavi, tik predno pripelje v srez, na Grobelnem. Temu se da vendarle z lahkoto odpomo- či. Na slabšem je južni del sreza, ki nima tako ugodne prometne zveze: Kozje, Planina, Podcetrtek. Tarn pa je višja sola nujno potrebna in zato jo naj merodajni krogi tudi skoraj oskrbijo. š ISaprcdek trga. Letos so po uui- gem mrtvilu začeli tudi pri nas pridno zidati. Troje novih his, vec pa temeiji- to popravljenih in prezidanih bo nas prijazni trg znatno poiepšalo. Prava do- brota za trg pa je vodovod, kar se 30 ob letošnji suši posebno pokazaio. Srčaa želja tržanov in okoličanov je, da bi nam kmalu zasijala tudi električna luč. >Smarski Sokoli imajo pa še eno željo, to je Sokolski dorn. Z dohodki vec do- bro uspelih tombol in diugih prireditev se jim je poarečilo v razmeroma krat- kem času plačati dolg, ki je nastai z nabavo iiistrumentov za njihovo godbo. Da bi pa kmalu zapele lopate za So kolski dorn, si je podjetna uprava izpo- slovala dovoljenje za efektno loterijo. Dvanajat glavnih in dvesto manjših dc>- bitkov v skupni vrednosti 75.000 din bo izzrebaniü letos 25. septembra. Povpra- fc .5 van je po srečkah je zelo živahno, kar je rasumijivo, saj za borih L> din, koli- kor st?a:e srečka, lahko postaneš srecen lastnik štirisedežnega avtomobila ali pa jr.ctornega koicsa, kiavirske harmonike, Kivainega stroja, nevestine opreme, ko- lecii, kuhinjske oprave, žepne ure, sad- r.o Skropilnice ali kakega drugega po- trebnega predmeta. Sokolskemu dru- čtvii in lastnikom srečk želimo obilo uüpoha! Poddeti*lek Podcetrtek in njegove naloge Dopisnika iz Podčetrtka prosimo, da nam ne zarneri, ko želimo še drugi nekaj povedati o Podčctrtku, ki je bil nekdaj resnieno imeniten kraj, je pa sedaj nekako na tem, da ne napreduje. Komasacija občin je prinesla čudovito Lipravno spremembo, da iraamo kraj: Trg Podcetrtek, ko se trg ni več navad- na občina, kaj šcle resničen trg, kakor jc bii nekdaj. Ista usoda je doletela trg Smarje, najbolj pa je udarjen trg Leinberg, ki je podrejen obeini Smarje, tako da se niti ime ni ohranilo v sezna- rau občin. Podčetrteška graščina je nekdaj vla- dala ure in ure daleč vso okolico, da- i'iC3 pa sameva zapuščena nad trgom, je lepo ohranjena, a razen gozdarja ne stanuje nihče v njej. Velikanski marofi so prazni, travniki menda razdeljeni, le gozdovi še šume svojo vekovito pesem. O nekdanjem prometu in trgovini pri- cajo še visoke in lepe stavbe, spomin pa pripoveduje, kako je bil Podcetrtek sedež uradov in oblasti. Danes je trg tih, le ob sejmskih dneh še rahlo zaživi. In vendar bi si Podcetrtek lahko našel novih, vse lepših nalog. Danes, ko je tujski promet, solnčenje in letovanje naravnost geslo, bi lahko Podcetrtek dobil v grad kake počitniške kolonije. Da mora vse na. morje, je mi- nilo. Drage kolonije na Pohorju in Go- ronjskem bi prav lahko nadomestil Pod- cetrtek, ki je obdan s krasnimi, velikan- skimi gozdovi, v lepi in zdravi pokraji- ni ob Sotli, da so tudi kopeli blizu. Vsa v Otvoritev Sokolskega doma v Voj- liiku. Sokolsko društvo Vojnik, ki si jo nadelo nalogo, da zgradi v sokolski Pe- trovi petletki svoj dorn, je težko delo dokončalo. Sredi trga stoji dograjena, prijazna in lična sokolska trdnjava, ter čaka svoje otvoritve. Dne 8. septembra in ne 4. septembra, kakor je bilo prvot- no objavljeno, bo sprejcl prijazni trg Vojnik vesele in ponosne sokolske mno- žice, da prisostvujejo slovesnemu činu ¦otvoritve in izročitve obljubljenega da- ru sokolski Petrovi petletki. Domace društvo, ki se je z velikimi materialni- mi zaprekami in žrtvami končno z uspe- hom priborilo do cilja, upa, da bo znala vsa sokolska in nacionalna javnost ce- niti požrtvovalnost in delo naših sokol- skih pripadnikov in nas bo ta dan pose- tila v kraju, ki je nekoč slovel kot ne- zavzetna renegatska trdnjava. v Sokolski dorn kralja Alcksandra v Vojuiku. Pravkar je prispelo obvestilo, da se imenu je Sokolski dorn v Vojniku, ki bo slovesno otvorjen dne 8. septem- bra, Sokolski dorn kralja Aleksandra Zedinitelja. Pokroviteljstvo nad sveča- nostjo je blagovolil prevzeti Nj. Vcl. kralj. Peter II., starešina Sokola kra- ljevinc Jugoslavije. KonJI Nacionalno zborovanje Konjice, 12. avgusta. Mladinsko zborovanje, združeno s proslavo 20-letnice obstoja Jugoslavije v Konjicah, je moralo biti v nedeljo za zaprtimi vrati. Oblast je prepovedala koncert, zborovanje na prostem in spre- vod. Radi protiagitaeije (saj so naši na- sprotniki že pred 14 dnevi govorili, da take proslave ne sme biti in ne bo) in zadnjega juriša v sobolo in nedeljo do- poldne, da je vsc prepovedano, je bil obisk iz konjiškega sreza zmanjšan, to- da dvorana Narodnega doma, kjer je, zaradi prepovedi na prostem, morala bi- ti prosiava, je bila kljub temu polna gostov, ki so prihiteli iz raznih krajev v Konjice. Zborovanje je otvoril predsednik sre- ske organizaeije OJNS tov. Bertoncelj, ki je v kratkih besedah povedal, da je HAVAUNA HOTELA EVROPE V CELJU OTVORITEV^PRENOVLJENE KAVARNE ivifi*i rr.-%ror-ov tCi. avnufita i«*3S UPRÄVÄ okolica bi oživela, tudi graščak bi se menda dal pridobiti, saj je znano, da Jc prijateij takih akeij in jih na Pohor- ju sam velikodušno podpira. Druga taka stvar so bližnje Toplice. Toplih vrelcev ni do Krapine in Laškega. Pri Podčetrtku pa vre voda s toploto okrog 35 stopinj iz zemlje. Zakaj tega narav- nega zaklada nihče ne izkoristi? Saj ni treba kapitalov. Treba je le iniciative in podjetnosti, saj se bo potem samo razvijalo, ko so tako lepi pogoji dani, Podčetrtečani naj se zberejo in v ülogi začrtajo novo pot razvoja, ki bo v bla- gor kraju in njim samim. Dr. P. St. Polje ob Sotli lj Naše ceste. Na 30. številko »Nove Dobe« so se naši gospodje malo jezili, ker je objavila resnico, ki v oči bode. Sedaj pa nekaj o naših občinskih kolo- vozih ali kakor pravijo obeinskih ce- stah drugega reda. Te ceste so postale v dobi po letu 1934. tako mizerne, da bodo postale nerabne, čim bo nastopilo deževno vreme. Na kolovozih S€ prav nie ne pozna, da bi jih bile vecne ob- Ijube kaj izboljšale. Ker vemo, da vse- buje občinski proračun vsako leto viso- ke zneske za pepravilo obeinskih kolo- vozov in da moramo točno plačevati za- devne dokiade, smo mnenja, da bi se rnorai g. župan, ce že ne zaradi osebnih opozoril, vsaj glede na svojo funkeijsko dobo spomniti, da je treba onim, ki plačujejo za oesto doiočene prispevke, tudi cesto popraviti, da bo sposobna za promet in to ne samo tarn, kjer se vozi gospoda, marveč tudi tam, kjer vozijo kmetje svoje pridelke. Prosimo nadzor- no oblast, da bi si v jeseni ob pricetku deževja ogledala stanje naših obeinskih kolovozov. Ugotovi naj tudi, kako so bili porabljeni njeni prispevki za javna dela, in naj po strokovnjakih preceni dajatve in delo. Pripominjamo, da se časi menjajo in prav tako ljudje in da ni nobena slava večna. Vojnik Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 33. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih percs v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl (ioriear vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. onemogočena dostojna proslava obstoja naše lastne države na prostera. Viharno pozdravljen je spregovoril nato tov. Üorisek od Sv. Lenarta. Posebno nje- gove besede, da so oči nas jugosloven- skih ornladincev obrnjene v lastno drža- vo ter v slovansko Prago, so izzvale \vihar navdušenja. Narodni poslanec g. Ivan Prekoi'sek je govoril o dovoljeniii in nedovoljenih proslavah 20-letnice Jugoslavije, orisal razmere v konjiškcm srezu in obravnaval vprasanja notranje in zunanje politike našc države. Buren aplavz je nagradil priljubljenega po- slanca. Zadnji je govoril tov. Zagar, ki je omenil, da so leta 1913. tudi zborovah konjiški Slovenci in gostje za zaprtirni vrati Narodnega doma, ko je županoval sorodnik sedanjega konjiškega podžu- pana Sumra, bivšega turnvereinovca in kulturbundovca. Takrat tudi ni bila do- voljena zabava. Prepoved za ve^lico jc bila spisana v neki privatni pisarni in pradložena občini v podpis! Nato je tov. Zagar povedal, da se danes poslav- lja od Konjic, da pa bo vedno radevolje prihajal v Konjice in da bo odsiej »drugi Krepl« v Konjicah. Predsednik omladine se je zahvalil tov. Zagarju za njegovo nesebieno nacionalno delo in zaključil lepo zborovanje. Zborovalci so nato stoje zapeli himno >Hcj Slovani*. Po proslavi je bila prisrčna odhodnida tov. Zagarju. k Nacionalna mladina iz konjiškcga sreza je nameravala poromati letos na grob našega kralja Mučenika. V ta na- men je hotela prirediti po proslavi 20- letnice obstoja Jugoslavije veselico, ka- tere čisti dobiček je bil namenjen za ro- manje omladincev na Oplenac. Ko je bil cdbor s pripravljalnimi deli gotov, je občina prepovedala veselico ... k Našim nasprotnikom je že žal. Pra- vijo: Zakaj jim nismo dovolili proslave in veselice na prostehi? Saj bi bil tc izkorcninjence dež pregnal in bi imcli še večjo škodo. Molili so sicer, da bi bilo lepo vreme za kak tabor, toda v Konjicah je močno deževalo. k Naš podžupan Sumer je imel v to- rek 8. t. m. avtomobilsko nezgodo. Od samega navdušenja, da tako harmonira z merodajnimi činitelji, se je zapeljal z avtomobilom v srcsko načelstvo. k Proslovoljna gasilska eeta Konjiee je proslavila 24. julija v zmanjšani oliliki 65-letnico obstoja z razvitjem četnega prapora. Sedaj menda uvidijo izvestni gospodje, kaj so zagrešili s svojo zagrizenostjo nad četo in požarno varnostjo. Neko novo zvezdo, pa je mo- rala uprava z vso naglico izkljuciti. Namreč urarja Santla, člana JRZ, ga- Rilskega tajnika. Tako je tudi prav. Iskreno želimo, da bi se ta najstarejšn in vedno zelo agilna četa kmalu konso- lidirala ter zopet nadaljevala svoje rc- yno in hvalevredno človekoljubno dclo v korist in pomoč bližnjemu. k Goreti je zaeelo okroL Konjic. V ponedeljek okrog 22. se jc vnela koča 7. gospodarskim poslopjem g. Kovača na Dobravi, v torek 9. t. m. okrog pol- noči pa velik kozolec posestnika Goleža v Zcčah. Gasilska četa iz Konjic je bila pod povelistvom g. Domitroviča v obeh primerih takoj na mestu in lokalizirala požar. Skoda je le delno krita z zava- rovalnino. Obstoji sum, da je nekdo zlo- namerno zažgal, saj sta pogorišči ko- maj nekaj sto korakov oddaljeni. Teharje t Klprikalni obflnski odbornik jo oltip'adel svojega goMtitelja. V ponedeljek 8. t. m. je povabil posestnik Gregor I^ešok občinskega odbornlka Franca Baumgartnerja, krojaškega mojstra in posestnika pri Sv. Lovrencu pod Proži- nom, v svojo klet. Tam sta nekaj časa pila. Ko se je Lešek opil in jo z;-idrema.l, jc Baumgartner odšel. Kmalu pa se je Baumgartner vrnil in vzel Lešku iz listnice 2.100 din. Lešek je pozneje ¦opazil tatvino in prijavil zadevo oroini- kom. Sum je padel na Baumgartnerja, \i\ je po tatvini menjal tisoeak pri tr- govcu Godcu na Teharju, drugi tisočak pa pri nekem trgovcu v Celju. Baum- gartner je trdil orožnikom, da je dobil denar pri prodaji prašiča in mlatilnice. končno pa se je vdal in priznal talvino. Zadeva je ovadena državneir/U tožilstvu in sreskemu načelstvu v Celja. Žalec Tragična smrt v rudniku Zalec, 12. avgusta. V državnem rudniku v Zabukovci pri Žulcu se ie pripetila vecraj kmalu po 18. težka nesreča, ki je zahtovala živ- ljenje 46-letnega elektromonterja g. Franca Karnovška. Po koinčanem delu v električnem transformatorju, kjer se transformira eloktriena napetost 20.000 voltov, se yz Karnovšek sredi pogovora z dvema to- varišema, ki sta mu prej pomagala pri nekem popravljalnem delu, odclaljil ;; očividnim namenom, da še nekaj piv- gleda v transformatorju, pri tom pa je prišel v dotiko z električnim tokom 20.000 voltov in se na .mestu zgrudü mrtev. Pokojni, ki je bil iz St. Petra v Sav. dolini in si ie šcle pred nekaj leti pozi- dal v Zalcu blizu žclczeniške postaje lepo stanovanjsko hišo ter tako ustvanl sebi in svojeem priietno domovanje, je bil znan kot eden najboljSih elektro- monterjev in je kot prvovrsten strokov- njak zgradil dve clektrični napravi v Zabukovci, kjer je bil. zaposlen od no- vembra 1923. Karnovšek, ki je tako vroče ljnbil svoj dorn in svojo družino, zapušča tri Lčerke, katcrih najmlajša je lani začoia posečati ljudsko šolo, starcjši dve pa študirata na celiski realni gimnaziji. Z nesrečnim Karnovškom, ki je bi) nad vse dober in priljubljen, in njegovo nesrečno družino sočustvuje vsa jav- nost. Naj bo ohranjen pokojniku blas spomin, nesreoni rodbini pa naše iskre- no sožalje! ž Zalsko glodališčo. SK Zalec je vpri- zoril v soboto 6. t. m. v Roblekovi dvo- rani v Zalcu Nuöicevo komedijo v treh dejanjih »Zaluioči ostali« v spretni rc- žiji g. Rada Stoklja, ki je tudi v glavm vlogi sreskega načelnika Agabona Arši- ea zelo ugajal. Pretehtana in učinkovita jc bila vsaka beseda g. Zarka Kvedra v vlogi trgovea Dimitrijevk'a. Prav do- ber v igri in maski je bil g. Rudi Hro- vat kot občinski uradnik. Gosp. Mirko Pikl, ki je igral nezaposlenega meščana, se bo lepo uveljavil, ko bo pridobil na sigurnosti. Gosp. Stanko Lihtencger je premisljeno izvedel vlogo advokata. Gdč. Milica Casagrande (Agabonova žena) in Frida Kozolctova (trgovčeva žena) sta se zelo poglobili v svoii vlogi. Gdč. llilica Mikuševa iz Gotovelj je dobro maskirala dvomljivo žalost žene občin- akega uradnika. Gdč. Vera Piklova je dala kot vdova vlogi sarkastieno noto. Učinkovito je podala vlogo Danice gdč. Olga Kvedrova. Igrali so v splošnern üobro, občinstvo pa je pričakovalo vor;, namrcč ono razigranost, ki snio jo va- jeni iz drugih Nušiccvih del, ki so bila vprizorjena na žalskern odru. Dvorana jc bila zaradi vročinc le slabo zasedena. St. Peter v S. d. št Javni nastop Sokola v nedeljo 7. avguata je uspel nad vse zadovoljivo ob veliki udeležbi sokolstva in njemu naklonjenega občinstva. Opoldanski sprejem gostov je bil prisreen, poscljno ob pozdravu sokolske gozdne sole celj- ske sokolske župe s tabornim vodjo br. •Fahorjem. Naraščajnik domačega dru- štva br. Gajšek je pozdravil sokolsko mladino in ji želel iskreno dobrodoslico. V češkem jeziku je nato pozdravii oba gosta Ceha, nakar je naraščajnica Duša Požarjeva izročila obema češkima na- raščajnikoma öopek evetlic. Po odhodu obeh opoldanskih vlnkov je množica So- kolov in ostalega občinstva odkorakala z godbo na čelu na letno telovadišče pri Sokolskem domu. Nebo, ki je bilo clopoldne lepo jasno, je pričelo gi-oziti in res je kmalu med gromom in bliskom pričelo neusmiljeno deževati. Deževalo je do treh, nakar se je ob pol štirih pričela javna telovadba, ki se je razvi- la v mogočno sokolsko manii"e3tacijo. Nastopa so se udeležila vsa bližnja bratßka društva. Posebno moeno so bila KUPUJTE pEČOVNIŠKi PREMOG! zastopana društva Zalec, Petrovče, St. I'avel pri Preboldu, Sv. Jurij ob Tabo- ru in Vojnik. Na telovadišče so strumno prikorakali vsi oddelki, njim na čelu go- jenci taborne sole z jugoslovensko in čeŠKoslovaško zastavo, da izkažejo cast državni zastavi med igranjern državno hhnne. ]Na sosednem jamboru poleg dr- žavne trobojnice je veselo zapiapolala českoslovaŠKa državna zastava, tabor- niki pa so zapeli češkoslovaško državno himno. Prosvetar br. Kuhar je v jecir- natem govoru poudarii 20-letni državm jubilej* in pozdravil sokolsko miadino, posebno še oba brata Ceha. Navdusen je bü pozdrav starešini Nj. Vel. kraiju Petru II. Sledila je telovadba. Na3topjio je Y6 moške dece, 48 ženske dece, 48 moškega naraseaja, 44 ženskega nara- ščaja, 36 članic in 48 elanov. Skupno 300 pripadnikov. Vse telovailne tocke je številno občinstvo burno odobravaio. Posebno navdušeno so bili pozdravljeni gojenci gozdne sole. Za svoja izvajanja pod vodstvom tchničnega vodje br. Kluna so bili nagrajeni z burnim plo- skanjem in vzklikanjem. Zopet se je pokazala nezlomljiva moč našega sokol- stva in mogočno je po nastopu zaorila pesem sokolskih legij. št Toinbola. Sokolsko društvo bo pri- redilo v nedeljo 21. t. m. veliko tombolo, ki bo po vrednosti in številu dobitkov prednjačila vsem dosedanjim. Med giav- nimi dobitki bo 5 koles, 1 vreča moke, voz premoga, karton sladkorja ter nad 400 drugih dobitkov. Tombolske karte so po 2 din. PolzeSa po Osobna vest. Na novo službeno mesto v Split ie odpotoval br. Bogomil Podvrščck. Z njim je izgubilo Sokolsko društvo svojega podstaresino. Bratu Podvračku žclimo v lepem Splitu mnogo uspehov v sokolskih vrstah! Gomilsko g Saloägro »Moč uniforme« so vpvi- zorili v nedeljo na Gomilskem. Igra jc bila slabo naštudirana. Videlo se je, da manjka igralcem precej vaj. Menda so igrali slabo zato, ker je bila generalka v soboto do pol 12. ponoči in so bili igralci zaradi tega preutrujeni. Za Ag;i- to smo se bali, da so bo onesvestila, tako se je trdo držala. g Brezplačna prodstava. V noči od nedelje na ponedeljek so zaradi prejš- njega slabega zanimanja brezplačuu vprizorili igro »Lumpacij Vagabund« in to za vse Gomilsko. Prcdstava se jc pricela na spodnjem in koncala na zgoi- njem koncu vasi. Ker predstava ni bila napovedana, so ljudje prestrašeni od- pirali okna, misleč, da kje v vasi gori. K sreČi se je izkazalo, da naši fantje ponavljajo starodavne slovenske obiöa- je. Eden izmed diletantov je koneno onemogel obležal za cesto, kjer so ga ljudje drugo jutro našli in zbudili. Ker pa predstava ni büa prijavljena, so ac za zadevo zanimali orožniki in se bocio morali navduesni »igralci« zagovarjati. g Starši, pomislite, komu dale hvoj(; otroke v vzgojo! O tem so predavali v nedeljo pri sari. Res bo treba dobro po- misliti, komu naj zaupamo našo mladi- no. Ne bodo nam je vzgojevali takšm, ki niti v proccsiji ne znajo sneti klobuka z glave, potem pa s porkami in drugimi južnimi evetkami kalijo noeni mir. g Fožar vHled strole. Ob hudi rievihti in nalivu je v nedeljo treščilo v gospo- darsko poslopje posestnika Blatnika pri Sv. Matevžu. Poslopje je pogorelo do tal.'Dlatnik si je komaj opomogel od težke bolezni, ko ga je zadela zopet nesreča. v Smartno ob Paki šm Brezuspešna closlednost. Gospoda, ki smo jo omenili v zadnjem dopisu, se ni zadovoljila samo s celibatom, temveu je šla še dalje in je zahtevala od bvoj^j mladine, da se sploh ne druži z nacio- nalno orientirano mladino no gledc na ßpol. Doživcli pa smo več primerov, da je mladina kratkomalo itynorirala z;i- Meve gorečih klerikalnih voditeljev. Se- veda je bil zato ogenj v strehi. Kleri- kalni voditelji so se takoj poslužili vseh razpolüzljivih sredstev, da bi mladina upošLcvala in izvajala njihove zahteve ne glede na to, da je življenje ustvar- jeno tako, da se morajo osebe enega poklica združevati in shajati zaradi po- svetovanj poklienega značaja brez ozi- ra na politično opredeljenost posamez- viika. Klerikalni vociitelji so šli celo tako daleč, da so zahtevali od staršev pri njih organizirane mladine garaneijo, 6n bodo pazili, da njihova mladina ne bo priäla v stik z nacionalno orientirano mladino. Vendar pa se opaža, da jili mladina zapušča in da števiio klerikalne mladine čedalje bolj nazaduje. Sio ve nj gradec Nižjo gimnazijo v Slovenj- gradec! Slovenjgradec, 1.2. avgusta. Nedavno je bil objavljen v nekem dnevniku daljai članek, v katerem iz- vestni iirogi iorsnajo ustanovitev nižje gimnazije v Dravogradu. Popolnoma üc rfirinjamo z ugotovitvijo člankarja, da posvečajo naši soöedje neprimerno več ykrbi piosvetni politiki v obmejnem ozomlju, kakor pa nasi merodajni krogi. Zc samo dejstvo, da imajo v današnji Nemeiji v obmejnem pasu 60 km kar ütiri gimnazije, mi pa niti ene, dovoij nazoi-no že iz narodno obrambnih raz- logov utemoljujejo potrebo ustanovitvc gminazije na naši severozahodni meji. Vendar pa se nikakor ne moremo stri- njati z dopisnikom, da bi moral biti se- ciež gimnazije v Dravogradu, ker pao Dravograd ne more nuditi prav nikakih drugili pogojev, kakor žc omen jene na- rodno obrambne. Na drugi strani pa se Slovcnjgradec üc vsa povojna leta bori za gimnazijo in so bili v tej zadevi storjeni tudi vsi potrebni koraki pri najvišjih oblastvih. Kakor v Dravogradu, obstoje tudi v Slo- venjgraucu važni narodno obrambni in- tei-esi, ki prav tako živo narekujejo po- trebo ustanovitve takega zavoda v Slo- ven jgradcu, saj je splošno znano, da je bü raviio Slovenjgradec vedno središče ncmške laznai'odovalne propagande na naši severozahodni meji. Razen tega je v Slovcnjgradcu sedež sreza, okrajno sodišče, davena uprava, katastrska upiava in velika javna banovinska bol- lüca. iSlovenjgradec je tudi gospodarski center Mislinjsko, gornje Dravske in Mezxske doiine z zclo razvito industrijo. Trditev dopisnika o nekakšnem gospo- darskem centru v Dravogradu nikakor ne odgovarja resnici, ker celo Dravo- grajčani sami kaj pogosto kupujejo v ölovenjegraskih trgovinah in obratih. Dravograd sam ne nudi nikakih dru- gili, kakor že omenjenih narodno übrambnih pogojev za ustanovitev take važnega zavoda. Izmed vseh uradov je v Dravogradu edino sresko načelstvo, vsi drugi uradi pa so v Sloven jgradcu. Dravograd niti nmia potrebnih prosto- rov in stanovanj. Havno zaradi tega za Dravograd tako pereeega vprašanja niso bili obenem s srezom prestavljeni v Dravograd tudi drugi uradi. Od dopi- snika- predlagani prostori v dvorcu Bu- kovju so že zaradi preVelike oddaljeno- sti neprimerni, saj bi morali dijaki ho- diti od železniške postaje do gimnazije dobre četrt ure poa po gozdni poti, kar bi bilo zlasti pozimi neugodno. Dravo- grad pa tudi nima nikakih pogojev za nadaljnji razvoj trga, ker je zaradi ütisnjene lege med Dravo in Kozjakom vsako üirjenjc trga nemogoče. Ce bi gimnazija dobila svoje prostore v dvor- cu Bukovju, bi ne bilo na razpolago slanovanj za prosesorje in dijaštvo, ki bi bilo prisiljenö' voziti se v šolo z vlakom, kar že iz vzgojnö pedagoških ozirov ni priporočljivo. Toda tudi železniške zveze z Dravo- gradom so tako slabe, da se jih dijaštvo ne bi moglo posluževati. Razen z ine- st om Slovenjgradeem' nima Dravograd nikake jutranje zveze z vso ostalo Mi- KINO DOM CELJE Dne 12. t. m.: »Kariera Parižanke« Od 13. do 14. t. m.: »Potepuhi« Od 15. do 17. t. m.: »Cvetoči maj« Stev. 33. »NOVA D O B A« Stran 5. slinjsko dolino od Slovenjgradca do Soštanja in bi bilo dijaštvu iz teh kra- jev šolanje v Dravogradu sploh onemo- gočeno. Zelezniške zveze z ostalimi kra- ji, razen z Mariborom, pa so tako slabe, da sploh ne pridejo v poštev za šolajočo se mladino. Iz Slovenjgradca prihaja jutranji vlak v Dravograd že ob 5.52, iz Prevalj pa ob 5.58 in bi morala mla- dina čakati v Dravogradu polni dve uri do pričetka pouka. Na drugi strani pa ima Slovenjgradec krasne jutranje zve- ze ter prihaja vlak z direktno zvezo s Prevaljami in Mariborom iz Dravogra- da ob 7.50, vlak iz Velenja pa ob 7.38 v Slovenjgradec. Razen tega bi se do- sedanje krasno poslopje meščanske sole, ki bi se z ustanovitvijo gimnazije uki- nila, brez vsakih adaptacij in investicij uporabilo za gimnazijo. V Slovenjgrad- cu pa tudi ne bi tvorila nikakega pro- blema nastavitev profesorjev in dija- štva, ker se mesto stalno širi in se v zadnjih letih neprenehoma gradi. Slo- venjegradec ima že po svoji krasni legi vse naravne pogoje za neoviran razvoj. Vsa ta dejstva dovolj utemeljujejo živo potrebo, da se ustanovi v Slovenj- gradcu nižja gimnazija in dokazujejo, da ima edino Slovenjgradec vse pogoje za uspešno delovanje tega za našo se- verno mejo tako potrebnega zavoda. Prebivalstvo naše severne meje zlasti danes zasluži, da se njegovi mladini nu- di priložnost šolanja. Saj mora naša ob- mejna mladina že v rani mladosti ob- čutiti vso težo narodnostnih bojev in je najbolj prekaljena in utrjena v ljubezni do svoje domovine, na drugi strani pa izpostavljena najhujši nevarnosti na- rodnega zasužnjenja. Apeliramo na vse merodajne kroge, da to upravičeno in podprto prošnjo našega obmejnega pre- bivalstva upoštevajo in da se že z no- vim šolskim letom skuša pristopiti k uresničenju te davne želje našega ob- meJnega prebivalstva. s Veliko planinsko slavje pri koči pod Kopo. Pri novi planinski postojanki na idiličnem Pungartovem sedlu je bilo v nedeljo pomcmbno slavje Mislinjske podružnice SPD, ki se ga je udeležilo nad 500 ljudi. Ta dan je bila blagoslo- vitev nove kapelice sv. Ane in slovesna otvoritev nove koče pod Kopo. 2e na predvečer slavnostnega dneva je zagorel na vrhu Velike Kope mogočen kres in vabil prebivalstvo na planinsko slavje. V nedeljo točno ob 11. dopoldne je na- čelnik Mislinjske podružnice SPD sre- ski šolski nadzornik v p. g. Miloš Ger- movšek iz Slovenjgradca otvoril pla- mnski zbor in pozdravil zastopnika ba- na sreskega načelnika g. dr. Franca Hrašovca iz Slovenjgradca, predsednika Aljaževega kluba g. dr. Meška iz Mari- bora, zastopnika podružnic SPD in osta- le udeležence, nato pa podal kratek hi- storiat nastanka nove kapelice. Sledil je lep nagovor g. dr. Meška. Po blagoslq- vitvi nove kapelice je g. dr. Meško da- roval prvo mašo v novi kapelici. Sledila je slavnostna otvoritev koče. Pred otvo- ritvijo je načelnik g. Germovšek pojas- nil vzrok naknadne zopetne otvoritve ter nato po stari slovanski navadi po- nudil kruha in soli zastopniku bana g. dr. Hrašovcu in ga naprosil, da otvori kočo. Po lepem govoru je g. dr. Hrašo- vec prerezal trak in izjavil, da je koča otvorjena. Po govoru načelnika zadru- ge »Koča pod Kopo« g. primarija dr. Radšela iz Maribora je z njemu lastno duhovitostjo izpregovoril v imenu mi- slinjske občine g. Jakob Jaš iz St. Ilja, nakar se je pričel zabavni del proslave. Ob dovršenem petju slovenjegraškega pevskega zbora in poskočnicah mislinj- ske giodbe na pihala je pod stoletnimi pohorskimi smrekami zarajalo mlado in staro, dokler ni dež napotil množice do- mov. Nova krasna in moderna planinska postojanka na našem zelenem Pohorju bo gotovo mnogo pripomogla k še večje- ttiu tujskoprometnemu razmahu našega krasnega Pohorja. Vse priznanje gre agilnim in neumornim slovenjegraškim odbornikom SPD, ki se niso ustrašili ve- ükega truda in stroškov za gradnjo te tepe postojanke. Koča je najmodernej- se zgrajena in bo odprta vse leto. V koči je 10 sob z 22 posteljami, skupna spalnica in vodovod. Upamo, da bo pre- bivalstvo v prav obilnem številu obi- skovalo novo kočo. s Razburljiv lov sa razbojnikom Ko- 8000«-glava množica privoščila ni- česar za pod zob, ko nam je vendar do- bro znano, da so dobili udeleženci plača- no vožnjo in še dnevnice po 10 din? Ali pa so se gospodje mogoče zmotili pri seštevanju, kar ne bi bilo prvič in menda tudi ne zadnjič! s Osebna vest. Po službeni potrebi je premeščen iz Slovenjgradca v Kranj pri- ljubljeni pristav tukajšnjega sreskega načelstva g. Miro Pavlica. V kratkem času svojega bivanja med nami si je g. Pavlica s svojim korektnim in prijaznim postopanjem pridobil vse simpatije pre- bivalstva, ki mu tudi na novem službe- nem mestu želi mnogo uspehov. s Tatvine v mestnem kopališču poja- snjene. Slovenjegraški orožniki so po vestni in temeljiti preiskavi izsledili dolgoprstneže, ki so si hoteli ustvariti v novem slovenjegraškem kopališeu el- dorado za svoje tatinske posle. Izsledi- tev tatinskih srak je vzbudila v mestu veliko presenečenje, kajti nihče se ni nadejal, da bi bili sicer tako simpatični mladi petrovgrajski dijaki zmožni tako umazanih dejanj. Tik pred odhodom kolonije v Petrovgrad so bili krivci iz- sledeni. Pri njih so tudi našli nekatere ukradenc stvari. Glavni dolgoprstnež je bil 14-letni sin neke ugledne rodbine iz Petrovgrada, pri katerem so tudi našli zapestno uro, več manjših predmetov in 120 din ukradene go to vine, dočim zlate ure, zlate zapestnice in ukradenih 900 din se ni bilo mogoče najti. La&ko 1 Tabor in taborjani. Ne čudimo se, ko čitamo in čujemo, da se v raznih krajih Slovenije prirejajo katoliški pro- svetni tabori, na katerih nastopajo spe- cialni slovenski fantje. Cudimo se pa, ko čitamo vabilo »Okrožja fantovskili odsekov Laško«, ki z mašo in avtorite- tami vabi za nedeljo 21. t. m. kar »vse« v Laško na njihov tabor. Nacionalnemu Laškemu je taka prireditev tuja in bo tudi tuja ostala. Z izjemo peščice ljudi, ki jih lahko preštejemo na prste, so vsi Laščani nacionalno orientirani. V Laškem poznamo reci in piši samo tri cele specialne slovenske fante. Od teh je eden rojen Laščan, dva pa sta se doselila. Tega cdinega silijo k udejstvo- vanju v vrstah, ki jih doslej ni poznal, njegove razmere. Zal nam ni znano, ali je tudi »Zveza dekliških odsekov La- ško« razposlala svoja vabila. Eno pa vemo, da celo klerikalci nimajo čistih pojmov o namenu in vlogah, ki jih ločeno igrajo Katoliško prosvetno dru- štvo, slovenski fantovski odseki in de- kliški krožki fantovskih odsekov, ali kako naj se že imenujejo edinice, ki si lastijo patent na slovenska dekleta. Pojmi postanejo čisti šele takrat, ko igrajo skupno vlogo, kajti normalno se dogaja, da so štampiijkc fantovskih od- sekov vedno merodajne za Katoliška prosvetna društva in dekliškc krožke in obratno. Pa vrnimo se k stvari. Obeta- jo, da bo obiskalo laški tabor 10.000 ljudi. Težko si je zamisliti, komu je taka velikopotezna prireditev namenjena, ko nam je znano, da tvorijo laške »slo- venske fante« samo tri osebe. Laško ne pozna patentiranih slovenskih fantov in deklet in patentiranih rimo-katolikov, Laško pozna samo dvoje: idejo jugo- slovenstva in vero v Boga. Ta cilj in ta smoter bosta prej ali slej poromala v vsako sree pravega Slovenca, Hrvata in Srba. V to veruje tudi nacionalno La- ško. Zato mu bo tabor 21. t. m. tuj in po našem mnenju ne spada na naš teri- torij, Ne zato, ker ne smatramo »slo- venskih fantov« za slovenske fante, temveč zato, ker so nam tuje njihove ideje in njihovi nazori. Navdaja nas pa prepričanje, da bo prej ko slej tudi v njihovih sreih zmagala luc nad temo, da bo zmagala ideja jugoslovenstva, ki je ščit in meč svobode in neodvisnosti vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov, to- rej vseh Jugoslovenov, nad pogubonos- nimi nazori klerikalizma in separatiz- raa. V teh željah kličemo 21. t. m. mla- dim in nepokvarjenim »slovenskim fan- torn«: Zdravo in na svidenje v jugoslo- venskih nacionalnih vrstah! 1 Nemški jezik v Laškem. Leta 1918., v času prevrata so mnogi renegati, predvsem pa Nemci zapustili naše me- sto in jo mahnili v svojo obljubljeno deželo. Nekateri pa so kljub vsemu ne- razpoloženju, da se je ustvarila velika slovanska država na Balkanu, ostali pri nas, predvsem iz osebnih koristi, dobro vedoč, da jim bosta slovanska zemlja in slovanski živelj dobra molzna krava. Pred kratkim smo čitali v nekem nacio- nalnemu listu: »Kdor je naš kruh, naj govori naš jezik.« Kdo se ne bi stri- njal s tern objektivnim geslom? V po- slednjem času smo opazili, da Nemci in renegati v Laškem, čeprav že 20 let jedo naš kruh in znajo prav dobro na5 jezik, govore na vseh javnih prostorih, v gostilnah in povsod nemški jezik. To Nerncem še ni zameriti, saj je njihov materni jezik, če to store v krogu rod- bine ali njihovih ljudi. Druga stvar pa je, če pri občevanju v trgovskem loka- lu s strankami ali na mestih, kjer se zbirajo nacionalni ljudje, izzivalno upo- rabljajo nam tuj jezik in stikajo glave ter prezirljivo namigavanje na naše ljudi in širijo tukaj tuje ideje in tuje vzore. Cudimo se nacionalnemu občinstvu v Laškem, da take ljudi v svojih strem- ljenjih podpira na vseh koncih in kra- jih, dočim naši obrtniki v Laškem sko- raj propadajo zaradi slabega zaslužka. Prav tako se čudimo, da soproga neke- ga vzgojitelja uči svoje otroke v nem- škem duhu, da ti otroci uporabljajo na javnih prostorih neslovenski in neslo- vanski jezik, pri vsem tern pa celo sam nastopa proti ljudem, ki se bore za na- cionalno stvar. Nacionalno občinstvo v Laškem naj se v bodoče zaveda svojega porekla in naj izvaja v posameznih pri- merih, kjer tujerodci izkoriščajo našo gostoljubnost in prestopajo okvir lojal- nega državljanstva, konsekvence v ob- segu in obliki, kakor jo naši nacionalni interesi zahtevajo. Tujcem pa priporo- čamo, naj ne pozabljajo, da žive na našem teritoriju in od naših žuljev. 1 Mestna godba bo imela svojo prire- ditev v nedeljo 14. t. m. s pričetkom ob 15. pred Sokolskim domom. Pripo- ročamo vsem Laščanom, kakor tudi okoliškemu občinstvu, da podprejo Mest- no godbo v njenih stremljenjih. 1 Sokolska telovadna akademija na prostem. Sokolsko društvo v Laškem bo priredilo v petek 19. t. m. ob 20. veliko telovadno akademijo na prostem. Pripravljajo se izbrane točke, ki bodo nudile občinstvu izreden užitek. Vse Sokole in prijatelje sokolstva vabimo na to prireditev. 1 Brezno pri Laškem. Preteklo nede- ljo je praznovala ga. Helena Stokavni- kova, posestnica in sodavičarka v Brez- nem, v krogu svoje rodbine 60-letnico svojega življenja. S krepko roko je po smrti svojega soproga sama prevzela obrt ter io sedaj s pomočjo svojega si- na solidno in vzgledno vodi. Ga. Sto- kavnikova se je vedno odlikovala po svojem odločno naprednem in nacional- nem mišljenju ter je tako vzgojila tudi svoje otroke. Sin Bratomil je ugleden posestnik in gostilničar pri Sv. Jederti, drugi sin pomaga materi pri obrti, ena hčerka je poročena v Zemunu, druga pri Sv .Jederti, eden sin je v lepi službi. Vsi so dobri Sokoli. Zelimo ge. Stokavnikovi še mnogo let zdravja in zadovoljstva v krogu njene vrle rodbino 1 Poroka. V soboto 6. t. m. sta se poročila v Smarjeti pri Rimskih topli- cah g. Slavko Stefanec, železniški urad- nik v Laškem, in gdč. Heda Vaupotice- va, obč. tajnica iz Laškega. Mlademu paru obilo sreče! 1 Gasilska tombola, ki je bila preteklo nedeljo v Laškem, zaradi neugodnega vremena ni uspela tako, kakor so priča- kovali. Cisti dobiček tombole in veselice je znašal okrog 9.500 din. Glavne tom- bolske dobitke so zadeli: telico g. Asim Kolenovič, lesostrugarski pomočnik z Rečice, kolo g. Stank o Dežan, rudniški delavec iz Laškega, po 1 vrečo moke pa g. Ivan Amon iz Skofje riže pri Trbov- ljah in ga. Alojzija Kosijeva, zasebnica iz Celja. 1 Poskus samoumora. Komaj smo za- beležili v prejšnji številki primer posku- sa samoumora v Laškem, že se je pri- petil zopet nov primer, do katerega so pa vodili drugi motivi in pri katerem je za las manjkalo, da ni kronika zabe- ležila samo poslednje naslovne besede. Komaj 24-letni tekstilni delavec Josip V. iz 'Samobora, uslužben v Tekstilni industriji d. z o. z. v Laškem, si je v ponedeljek zvečer okrog 21. v duševni zmedenosti in ljubezenski razstrojenosti z britvijo prerezal žile na vi'atu. Močno krvavečega so takoj prepeljali v celj- sko bolnico. Kakor smo izvedeli, je nje- govo življenje že izven nevarnosti. 1 Kino Laško predvaja v soboto 13. t. m. ob 20.30, v nedeljo 14. t. m. ob 16.30 in 20.30 in v ponedeljek 15. t. m. ob 16.30 najnovejši velefilm v naravnih barvah »Ciganska kri« (Zora), v kate- rem igrata glavno vlogo slavna franco- ska igralka Annabella in Henry Fonda. Film je v nemškem jeziku in prikazuje ljubavno idilo mladega grofa in cigan- ske princeze v škotskem dvorcu, konj- ske dirke, zanimive orientalske plese v ciganskem logoru itd. Tednik. — Poleg tega filma se predvaja v izrednih pred- stavah: v nedeljo 14. t. m. ob 8. zjutraj in ob 14.30 ter v ponedeljek 15. t. m. ob 8. zj., ob 14.30 in 20.30 velik reli- giozni zvočni film »Sveta Tcrczija de- teta Jezusa«, v katerem igrajo najbolj- še katoliške igralke. ZATO ker je bonbon odličen ga mnogi potvarjajo Paziie in odklanjajte P O TVOR BE Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 33. Hrastnik h Onim, ki se jih tiče! V predzadnji žtevilki našega lista smo opozorili širšo javnost na zasedbo občinskih službenih mest in to v dobi vladanja sedanjih ob- činskih očetov. Nismo imeli namena s tern koga žaliti, ampak samo opozoriti na to, kar smo napisali. Vedo pa naj oni, ki se jih tiče, da javnost na takšno po- stopanje ne gleda simpatično, kajti kdor nosi naslov občinskega odbornika, ima dolžnost, da s to zaupano mu funk- cijo opravlja delo za splošni blagor in napredek občine, brez vsakili korisli za sebe ali svoje bližnje, kajti nasprotni postopek je podvržen primerni kritiki. V bodoče pa se hočemo pozanimati, kdo je občinski dobavitelj. h Simpatičen obisk. Pretekli teden je je posetil naš kraj sotrudnik beograj- ske »Politike« in si ogledal našo indu- strijsko dolino z okolico. Zanimal se je predvsem za občinsko gospodarstvo. Posebno zanimanje in pozornost je ka- zal na Dolu, kjer se je informiral o gospodarstvu bivše občine Dol pred ko- masacijo in se zelo pohvalno izrazil o napredku Dola pod bivšim županom g. Jakobom Drakslerjem. Z Dola je odpo- toval proti Laškemu. Radece Sokolski praznik V nedeljo je imelo tukajšnje Sokolsko društvo svoj vsakoletni javni nastop v mestnem parku, ki je nad vse sijajno uspel. Na telovadišču se je zbrala velika množica gledalcev, ki so prihiteli od bli- zu in daleč, da tako najlepše izrazijo svoje simpatije sokolstvu. Na predvečer slavnosti je bila po mestu štafeta z baklami na stari grad, kjer je zadnji tekač prižgal z baklo velik kres. V nedeljo ob 7. zjutraj je bil sprejem tekmujočih društev, ki so se podala na tekmovalni prostor. Ob 8. so se pričela tekmovanja članov, članic, moškega in ženskega naraščaja. Vrstni red je sle- deč: Clani 1. Rajhenburg, 2. Krško. Clanice: 1. Sevnica, 2. Radeče. Moski naraščaj: 1. Radeče, 2. Sevnica. Zenski naraščaj: 1. Sevnica, 2. Radeče. Ob 15. je bil sprejem bratskih dru- stev iz Celja, Laškega, Rimskih toplic, z Zidanega mosta, iz Hrastnika, Trbo- velj, Zagorja, Krškega, Rajhenburga, Senovega, Sevnice in Loke. Izpred po- staje je krenila povorka po lepo okraše- nem mestu na telovadni prostor. Nad 400 pripadnikov v kroju in v civilu so številni gostje in domačini navdušeno pozdravljali in obsipali s cvetjem. Toe- no ob napovedanem času so prikorakali vsi telovadni oddelki ob zvokih korač- nice na telovadišče ter s trikratnim »Zdravo!« pozdravili našega mladega kralja in izkazali cast državni zastavi. Starosta brat Anton Polanc je pozdra- vil vse navzoee in v lepem govoru raz- ložil pomen sokolskega praznika. Po tej svečanosti je prikorakala na telovadišče moška deca, ki je strumno izvedla svoje vaje. Za njimi je nasto- pila ženska deca z ljubkimi vajami. Krasne vaje so izvedle članice in nara- ščajnice s krogi. Posebno pozornost je vzbudila devetorica pod vodstvom bra- ta Vidmarja, ki je dovršeno izvedlä lepe vaje, ki jih je brat Vidmar sam sestavil. Nato so naraščajnice izvajale s petjem in ob spremljavi klavirja krasno sku- pinsko vajo »Sirota«, ki jo je sestavila načelnica sestra Zahrastnikova. Sledila je orodna telovadba članov na bradlji in drogu. Zenska deca je ljubko izvedla vaje z loki. Nato je nastopil moški in ženski naraščaj s praškimi prostimi va- jami. Izvrstno uspelo javno telovadbo so zaključili člani in članice s praškimi prostimi vajami. Nastop je bil zaključen s pozdravom kralju in državni zastavi, godba pa je zaigrala himno. Nato se je razvila prisrčna zabava, ki je ob zvokih priznane godbe »Savski val« in izvrstnega sokolskega jazza tra- jala pozno v noč. r Nagradno kegljanje. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Radečah bo priredila 15., 21. in 28. t. m. od 15. do 17. keglja- nje na dobitke na »ruskem« kegljišču na vrtu ge. Hmeljeve. Dobitki bodo pravočasno razstavljeni. Ker bodo do- bitki izredno lepi, pričakujemo, da se bo kegljanja udeležilo večje število me- ščanov, zlasti ker je čisti dobiček na- menjen prepotrebni Družbi sv. Cirila in Metoda. r Občinski sejem. V torek 9. t. m. je bil pri nas običajni živinski in kramar- ski sejem, ki pa ni bil kaj posebno do- bro obiskan. Zivine je bilo sicer precej, kupcev pa bolj malo. Ob tej priliki objavljamo, da je dobila občina dovo- ljenje za svinjski sejme. r SK Radeče :SK Hrastnik 10:3 (7:1). V nedeljo 31. julija je bila prijateljska nogometna tekma med gornjima na- sprotnikoma, ki se je končala z veliko in zasluženo zmago domače enajstorice. Naši nogometaši so nam v nedeljo pri- pravili res lepo presenečenje. Ce pomi- slimo, da so zadnjo tekmo igrali doma v začetku maja in potem nogomet po- polnoma opustili, je njihova visoka zmaga zares presenetljiva. Neumestno bi bilo na tem mestu katerega igralca posebej hvaliti, kajti vsi so bili izvrstni. V vodstvo so prišli domači takoj v za- četku, a gostje so po lepem prodoru kmalu izenačili. Nato pa so prešli naši igralci v premoč in niso pustili gostom niti dihati. Gol se je vrstil za golom in polčas se je končal s 7:1 za domače. V drugem polčasu so naši malo popu- stili, kar je razumljivo pri tolikšnem naskoku in pa ob pomanjkanju treninga Sedaj SO' prišli do izraza tudi gostje, ki so dali domači obrambi precej dela, ki ga je pa obramba odlično opravila. V predtekmi so nastopili juniorji »Save« iz Sevnice proti domačim juniorjem. Tudi v tej tekmi so zmagali Radečani s 3:2, dočim so prvi polčas vodili go- stje že z 2:0. Nato pa je domači junior- ski »akademski« trio izredno zaigral, izenačil in nazadnje še zmagal. Stevilno občinstvo je sprejelo dvojno zmago do- mačih igralcev z velikim navdušenjem. Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjlgarni in trgovini s papirjem Franc Leskovšek Celje, Glavnl trg 16 Cenj. občinstvu se priporoča. tvrdka Anton Lečnik aealoga up, zlata, spebi*ninef optika itd. Celie, Glavni trg zkušen optik na razpolagol obisüte 7. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. aw gust a 1938 Polovična voznina na železnicah od 4. do 17. avgusta 1938. — Veliki narodni tabor dae 14. avgusta 1938 — Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Mariboru — Velika gospodarska in kulturna revija Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava ccst - Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filateli- stična razstava - Gostinstvo - Vinska pokušnja - Ženska ročna dela - Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Razstava „Nanos" - Čebelarska razstava - Razstava malih živali - Koncertne in gledališke prireditve - Sportne prireditve - Vese- lični park na razstavišču itd. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno roraantiCno Pohorje... Vinorodne Slovenske gorice... Gostoljubni, lepi Äaribor - Vas vabijo! Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne insfalacije strelovodne naprave Prevzema via « zgora] navedene stroke spadajota dela in popravlla — Cene zmerne — Pojtrežba totna In sofldna 2.500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno doma. Pišite: >ÄNOS«, Maribor, Orožnova. Rimske toplice Vas vabijo na IZIcl • Na preurejeni hladni, razgledni gostilniški terasi boste po zmerni ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami, vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporoča se Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske toplice Zaloga mrtvaških krst Celje, Kralja Petra c. 28 MIZARSTVO SPEGLIČ Oglašulfe! Takoj se odda soba s štedilnikom, lahko tudi meblirana. Celje, Polule M. Stalno biiam v Zagrebu Zaradi tega prod am ali dam v najem v Celju, Zavodna 40, takoj enodružinsko hišo s 1009 m:> vrta, 5 rnin. od postaje, brez prahu, Vodovod, elektrika, kanal. Možnost nad- zidave 1. nadst. Primerno za upokojenca ali pa za večjo družino. Cena jc 75.000 din. Ni potreben ves denar. Ponudbe na : Horvat, Zagreb, Streljačka 5. Gostilna Narodni dom v Celju se odda v najem Prošnje na Celjsko posojilnico d. d. v Celju do 30. avgusta 1938. Celjsha posojilnico d. d. y Celju razpisuje oddajo zidarskih, težaških, žele- zobetonskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za napravo dozidka v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. — Pro- računski nastavek in podrobni na- črti se dobe pri ravnateljstvu Celjske posojilnice d. d. v Celju. Zapečatene ponudbe jc treba vložiti do 23. 8.1938. do 12. ure dopoldne istotam. Dijakl se sprejmejo na hrano in stanovanje. Pibrovc, Celje, Pred grofijo 6, pritličje. Proda se trgovski lokal v sredini mesta Celja. VpraSati pri Debenjak, PreSernova ul. Za prvošolca iščem zdravo sfanovanje s primernim nadzorstvom. Josip LauriC, trgovec, Vransko. Mala ali veL|a soba meblirana, prijazna in svetla, v mirni vili, s posebnim vhodom in kopalnico se odda. Na- slov v upravi lista. Slvilje se sprejmejo za izdelovanje damskih mod- nih prcdmetov, Vprašati : Celje, Glavni trg 1/11 desno. SAVINJSKA POSOJILNICA V ZALCU REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popolno varnost za v!oge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodul Ra6un Po tne hranilnloe t. 10.994 Brzojavi: „Posojilnlca" Telefon t. 2 BLAQAJNISKE URE: ob delavnikih od 8. do 12. In od 14. do 18., ob nedeljah od 9. do 11. Pozor bicikiisti! Vsak kupec kolesa je zavarovan za slučaj nezgode za din lo.ooo - in za slučaj smrti za din lo.ooo- Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki ANTON BREWIEC, CELJE Miklošičeua ul. 2 — tei. 202 l/elika izbira k 0 I e s! Pro daiam tudi na 0broke! Celjskaposojilnicad d i) Celju JE NAJSTAEBJŠI NARODNI DENARNIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI V. P. V CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V CeljSki pOSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dorn CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, SOSTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnlk — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju