Šlev. 175.
V LIHIM V Četrtek, m 6. Avgusta 1921 posamezna SMRa slane 1*50 Dltt LBlO UD.
Naročnina
za drŽavo SHS: «■ mesec ...... Din 20
ca pol leta ..... .120
u celo leto .... , M
za inozemstvo:
mesečno....... Din M
Sobotna izdaja: celoletno T Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... _ 80
prilo&o „ Ilustrirani
Cene Inseražom:
Enostolpna peilina vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 30, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstice po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva pc prazniku ob 4. nri zjutraj.
Poštnina plačana v oolovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankfrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Grobarji svobode.
Večina, sestoječa iz srbskih radikalov in bivših hrvatskih republikancev, ki so za štiri ministrske portfelje prodali vso človečansko in seljačko demokracijo, je sprejela 4. avgusta tiskoven zakon, kateremu ni para v nobeni državi na celem svetu, ako izvzamemo Rusijo, kjer sploh ne smejo izhajati nobene tiskovine razen boljševiških. Treba je zapomniti, da je prvi zakon, ki ga je sklenila RR vlada, reakcionarni tiskovni zakon, ki pomeni konec tiskovne svobode v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takšen je zač«tek te \la-de, v kateri sedijo politiki, ki so sedem let oznanjali, da edino oni v Jugoslaviji zastopajo načela neomejene demokracije, popolne svobode in suverenosti ljudstva.
Tiskovni zakon, prvi plod ljubavnega razmerja med radikali in radičevci, stavlja časnikarje, glasnike javnega mnenja, pod izjemni zakon, kakor ne velja za druge državljane, kajti jugoslovanski časnikar odslej ne bo podvržen samo splošnemu kazenskemu zakonu, kakor vsakdo drugi, ampak še posebnemu, kakršnega predstavlja baš novi tiskovni zakon. Kajti ta zakon nima namena, da ščiti tiskovno svobodo, ki je najdragocenejša pridobitev demokracije, niti ima namen, da ščiti družbo pred dejansko škodljivimi zlorabami tiskovne svobode, marveč zasleduje samo ta cilj, da z izjemnimi tiskovnimi kazenskimi določbami, ki znašajo do 20 let zapora in temu primerne ogromne denarne globe, prepreči vsako, tudi najbolj upravičeno kritiko in kontrolo režima in ubije vsako opozicijo proti njemiu uaj izhaja iz še tako idealnih in drža-voljubnih nagibov. Po tem zakonu bo urednik lahko brez subjektivne krivde, ne da bi imel zel namen, hujše kaznovan nego ubijalec, ki ob olajševalnih okolnostih lahko svoj zločin odsedi z nekaj meseci.
Ker je zakonodavec sprejel v ta zakon zloglasni § 138, kateri je dodejan ustavi samo kot prehodna odredba, ki bi se imela ukiniti, bo policija poslala dejanski gospodar tiska, ki ga bo lahko preganjal, konfisciral in ustavljal, kakor bo pač po svoji samovolji tolmačil besede, da se ne sme »zbujati mržnia do države kot celoten in »sejati plemenski ter verski razdor«. Enak namen ima § 50 tiskovnega zakona, ki prepoveduje, da bi se »huj-skal slan zoper stan* in »izzivalo nezaupanje, preziranje in zasmehovanje napram državnim institucijam-'. V praksi ne bo to pomenilo ničesar drugega, kakor da bo oblast imela vsekdar v rokah orožje, da preganja in eventualno docela onemogoči in zatre opo-zicionalni tisk, če bo kritikoval tega ali onega ministra, velikega župana ali drugega uradnika ali urad, oziroma vladne odredbe in čine njenih organov, če se bo zavzemal za pravice tega ali onega naroda v državi ali za svobodo te ali one veroizpovedi, če bo napadal režim, kateri se istoveti z državo ali če se bo potegoval za socialne zahteve delavskega ali kakšnega drugega stanu. Pravtako mu bo onemogočeno razkrivati korupcijo in žigosati korupcionistične čine in namene te ali one osebe, te ali one skupine, ker mu zakon ne daje zadostne prilike, da v dokazil-nem postopanju doprinese vse dokaze, mu ne gre v tem oziru na roke, marveč mu to naravnost otežuje. S tem je tisku onemogočena njegova poglavitna naloga, da kontrolira javno upravo, da ščiti slabejšega pred močnejšim, da zastopa javno moralo proti korupciji, samovolji in brezmoralnosti, da žigosa in prepreči kvarne namene in načrte temnih elementov. Časnikar, ki jemlje svojo vzvišeno nalogo resno in v prid družbi in državi, smatra za svoj poklic, da brani demokracijo, državljanske svoboščine in pravice ljudstva pred zatiralci, izkoriščevalci in reakcijo, bo po tem zakonu degradiran v mutastega psa, v ina-šino brez duše in prepričanja, ali pa bo vsak čas riskiral, da ga vtaknejo v ječo in mu njegov idealizem v službi družbe, države, pravice ter morale poplačajo z več leti zapora kakor najhujšemu zločincu za njegova družbi škodljiva amoralna dejanja. Posledica bo, da bo nivo časnikarstva in časnikarskega stanu neizmerno padel in da bo zaraditega padel moralui nivo celega našega javnega življenja,
Pomnimo, da so ta reakcionarni in dra-konski zakon najbolj forsirali radičevci, zato da bi onemogočili kritiko in razkrinkavanje njihovega izdajalstva, da bi se ljudskim masam prikrivala niihova prodajua politika, da
bi brez kontrole mogli uganjali korupcijo in v skrivnostni temi barantati za pravice ljudstva. In ti ljudje obetajo, da bodo prišli Slovencem razkladat svojo politiko! Naše žene jih bodo pognale z mokrimi cunjami! V njihovo družbo pa spadajo tudi gg. Pucelj, Prepe-luh in Kelemina, ki so prinesli Slovencem domov »drobtiuices:: nove obremenjujoče dva-
najstine in tiskovni zakon, za kar so glasovali s ponosom, kakor so izjavili sami. Naj bodo prepričani, da jim bo ljudstvo kljub nagobčniku, ki so ga nataknili neodvisnemu ljudskemu tisku, povrnilo milo za drago. Slovensko ljudstvo je obračunalo z vsemi takimi politiki; bo tudi z Radičevimi eksponenti v Sloveniji, in sicer temeljito!

rt
RADIČEVCI HOČEJO FOSKUSITI SVOJO SREČO NA KRANJSKEM.
Bdgrad, 5. avgusta. (Izv.) Kljub temu, da so žc nastopile parlamentarne počitnicc, se jc danes nahajala v Belgradu šc večina poslancev. V vseh klubih so se vršile konference o delovanju za časa parlamentarnih počitnic. Radičevski in demokratski klub pa sta imela svoje seje. Na seji kluba HSS so se pre-čitala pisma, ki jih je klub prejel od raznih strani iz Hrvatske, Dalmacije ter Bosne in v katerih se poroča od strani zaupnikov Radičeve stranke, da je ljudstvo razočarano. Eno pismo pravi: »Če je to prava politika, ki jo sedaj vodi Radič, čemu je bilo potreba, da je ljudstvo šest let izpostavljal preganjanju in zapostavljanju, sedaj po šestih letih, ko jc naredil ta skok, pa se brije iz njega norca.* Radičevi poslanci, ki so tudi privatno dobili taka poročila, se zelo malo upajo med narod v svoje volivne okraje. Da bi vsaj malo po-
kazali svojo veljavo, so na podlagi dogovofa s poslancema Pucljcm in Kelemino ter g. Pre-peluhom sklenili, da bodo prirejali sedaj med parlamentarnimi počitnicami svoje politične shode na Štajerskem in Kranjskem, ki naj bi odtehtali njihove shode po Hrvatski in Bosni. Ker ne morejo med svojimi ljudmi, ki so jih šest let varali, hočejo poskusiti svojo srečo na Štajerskem in Kranjskem.
Belgrad, 5. avgusta. (Izv.) Po vseh znamenjih jc pričakovati zelo živahnih parlamentarnih počitnic, posebno na Hrvatskem, kjer si bedo morali Radičevi volivci poiskati novih voditeljev, ki jih ne bodo več izdajali. Poleg tega pa bodo tudi stranke, ki so dosedaj dosledno zastopale interese volivcev, v živahni agitaciji objašnjevale pomen najnovejšega Radičevega političnega skoka.
proč!
i
»as Oavidovičeve demokratske stranke.
Za široko samoupravo.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Demokratski klub je imel clanc-s predpoldne sejo, na kateri je sprejel in cdobril poročilo posebnega odbora, ki je bil izvoljen zato, da sestavi proglas na ■ strankine pristaše. Proglas jc zelo dolg in se v njem najprej ugotavlja položaj, ki je bil nastal po sprejetju vidovdanske ustave. Način, kako je bila sprejeta ta ustava, jc prisilil Hrvate, da se abstinirajo in raditega je da-mokratska stranka vedno delova'a v tem smislu, da se to vprašanje spravi z dnevnega reda. V teh svo ih naporih je imela demokratska stranka najbolj ogorčene nasprotnike v radikalih in enem delu demokratov, ki so se potem organizirali v samostojni demokratski stranki. Hrvatska seljačka sli anka pa borbe ni vzdržala do kraja, ampak jc v tej borbi od-jenjala, ko program ožjega in širšega bloka narodnega sporazuma še ni bil do popolnosti izpeljan.
Nato se v proglasu ugotavlja, da je demokratska stranka pridobila na ugledu, ko so radikali prevzeli njeno politiko, nakar preide proglas na kritiko delovanja sedanje vlade. Predvsem kritizira dvanajstine, ki so se tako naglo sprejslc in posebno protestira proti temu, da se v fin. zakon o dvanajstinah stavijo tako važne odredbe, kakor jih jc v zadnjem času pred končanim glasovanjem stavil minister za agrarno reformo Pavle Radič. To je n. pr. odredba o efektivnem odkupu zemlje. S to odredbo so zaščiteni interesi velikih posestnikov pred interesi ljudstva, ki zemljo obdeluje in od nje živi, brez ozira na splošne, gospodarske, socialne in nacionalne interese; s temi odredbami so pa tudi izigrani temelji celi agrarni reformi in so odprta vrata najbolj temni špekulaciji in korupciji pri reševanju agrarnih ednošajev.
Na isti način kakor dvanajstine je bil sprejet tudi novi carinski tarif, ki je zadel večinoma gospodarsko najšibkejše sloje, posebno pa kmeta, to pa radi tega, ker pomeni v stvari nov davek. Kmet bode moral vse tuje. blago drago plačevati, svoje pa vedno cenejc prodajati. In ta kaos v državnih financah vlada v dobi, ko sc mora pri nas v vsakem trenutku pričakovali, da bodo radi skorajšnjega odplačevanja vojnih dolgov naprtili ljudstvu nova bremena. Sedaj pa je prebivalstvo preveč obremenjeno in zato je finančna politika pri nas absolutno zgrešena.
Pa ne samo na tem polju, na vsakem koraku se kaže reakcionarnost in želja vladne, večine, da bi delala brez javne kontrole v popolni tišini in brez javne kritike. Demokratska stranka obsoja vse te akte vlade in ugotavlja končno, da sc razmere pri nas ne bodo z;bol;'šale brez široke samouprave in dekon-centracije v administraciji. Zalo bo korakala demokratska stranka rama ob rami t
onimi strankami, ki sa borijo za vzpostavo zakonitosti ter parlamentarizma in samoupravne dekoncentracije kot temeljem za ureditev države. Demokratska stranka zato poziva svoje prijatelje, da ji v tej borbi pomagajo, kakor doslej.
Seli
IffliJSiTC.TSd 3",
w . .. - .
I ,1
Belgrad. 5. avg. (Izv.) Nadanašnji seji mi-nisirskega s\eta se je predvsem sklepalo o kongresu Orjune ki naj bi se vršil 12., 13. in 14 avgusta v Zagrebu. Ob istem času je sklican v Zagreb tudi velik izlet hrvatskega So-kolstva. Z ozirom na to je vlada sklenila, da se izlet Orjune prepove, ker bi se bilo sicer bati, da pride do medsebojnih izgredov in spopadov. Poleg tega se je na seji vlade govorilo o državnih podlahiikih in velikih županih. Zanimivo je, da se prav nič ne govori o spremembah v Sloveniji. Ravnotako se ministrski svet ni mogel zedinili glede nekaterih drugih vprašanj, posebno glede državnih pod-tajnikov. Minister za šume in rude dr. Nikič je dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da uredi vprašanje podpor rudarskim podjetjem. Podrobnosti o tem, kako in kdaj se bo to izvršilo, trenutno še niso znane. Minister za trgovino dr. Krajač je poročal o uspešno dovršenih pogajanjih z Avstrijo. Seji ministrskega sveta je prisostvoval tudi dr. Rybaf, ki je dal obširno poročilo o pogajanjih z Italijo, nakar se je to njegovo poročilo sprejelo. Prihodnja seja ministrskega sveta se je določila za soboto in .so raditega vsi ministri poklicani v Belgrad.
SE JIM STRAŠNO MUDI.
Belgrad, 5 avg. (Izv.) Danes zvečer je odpotoval na Bled minister za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič. Kakor izvemo, nosi s seboj t i s k o v n i zakon, da ga predloži kralju v podpis.
LJUBA JOVANOVIO TEŽKO ZBOLEL.
Belgrad, 5. avg. (Izv.) Ljuba Jovanovič je težko zbolel in že par dni nc zapušča postelje. Istotako je zbolel tudi Marko Trifkovič, ki se odpelje v Naumheim na zdravljenje.
VELIKI ŽUPANI NA HRVATSKEM.
Zagreb, 5. avg. (Izv.) Prve vesti o imenovanju novih velikih županov, katere so prinesli zagrebški listi, so izzvale tako med opozicijo kakor tudi med vladnimi pristaši precejšnji vznemirjenje. Mnogi kandidatje so izraziti pristaši samostojne demokratske stranke, lako n. pr. Draškovič, o katerem se govori, da bo postavljen /a velikega župana v kar-lovški županiji.
PREMEŠČEN.)A NA HRVATSKEM.
Zagreb, 5. avg. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Belgrad inž. Košutič. Njegovo potovanje je v zvezi s premeščanjem vplivnejših uradnikov na Hrvatskem, ka1ere«a pričakujejo tc
Ker jc »Jutarnji lisU s svojim »slovcnač-kim programom v Sloveniji tako slabo naletel, je zdaj seveda hudo užaljen in očita Slovencem sovraštvo do Hrvatov. Mi smo to vnaprej vedeli, zato tudi ne bomo tratili časa in besed z nepotrebnim dokazovanjem, kako skozinskoz neopravičen in zato smešen jc ta očitek. Hrvatski narod dobro ve in jc imel na tisoče prilik prepričati se, kako globoka in resnično bratovska čutila goji naš narod za njega, in če se žc sklicuje »Jutarnji list na iiirsko dobo, sc sklicujemo nanjo tudi mi in konstatiramo: da so ilirizem vsi takratni hrvatski veljaki drug za drugim poteptali in izdali, a ostal mu je do zadnjega diha zvest samo eden — in to jc bil ISlovcnec Vraz! Ker jc bila njegova ljubezen do hrvatskega naroda resnična in iskrena. In lo čuvstvo Vrazovo živi tudi danes šc v slovenskem narodu, pa bi samo želeli, da bi tako kakor čuti Slovcncc za Hrvata, tudi čutil Hrvat za Slovenca...
Stališče, ki smo ga morali zavzeti napram radičevski akciji proti Sloveniji, pa nima s to stvarjo, ki jc stvar srca, nič opraviti, in mi protestiramo proti poizkusom »Jutarnjcga lista-, našo čisto politično kontroverzo predstavljati hrvatski javnosti v napačni luči in tako ustvarjati na umeten način ncrazpolo-žonje med hrvatskim norodem napram nain Slovencem. To ni pošteno!
In ker se poslužuje Jutarnji list lakih metod, zato tudi nima moralne pravice pisati: Mi Hrvati hočemo vrniti Slovcnccm ljubezen za ljubezen v njihovih današnjih težkih dnevih . .. Hrvati niso imperialisti in so se naučili ceniti svobodo svojo in svobodo drugih, zlasti pa svobodo svojega brata... Pa zalo te besede od radičevske strani v slovenski duši tudi nc bedo našle nikakega odmeva! Ljudje, ki so izigrali interese slovenskega naroda, naj nam ne prihajajo z besedo »svo-> boda" na jeziku, — zoprno nam jc tako licc-merstvo in ne verujemo mu.
ho bi radičevci v resnici zasledovali kake idealne cilje napram Sloveniji, kakor bi to »Jutarnji list: rad sugeriral kakemu naivnežu, potem bi morali ubrati povsem drugo pot; potem bi morali, kakor sc lo dela v pošteni in iskreni politiki, stopili v kontakt s poklicanimi zastopniki slovenskega, naroda, oziroma z vsemi slovenskimi političnimi strankami in sporazumno z njimi sestaviti program o tem, kar jc za Slovenijo nujno potrebno; nc pa, d i so šli konstruirat slovenski program po svoje in na tezah, ki jih vsak zaveden Slovenec odklanja.
Ker pa prav nobenih idealnih ciljcv nimajo, marveč samo špekulativne cilje, ker jim nikakor ni na tem, nuditi Sloveniji »bratsko pomoč«, ker sc hočejo v Sloveniji samo okoristiti in odško-dovati za Bosno in Vojvodino, kamor jih radikali ne puste posegati, so enostavno proglasili Slovenijo za hrvatsko interesno cono, čijc okupacijo nameravajo izvesti po ofenzivnem načrtu, kakor ga je obelodanil -Jutarnji list«. In ker imajo na svoji strani pcščico slovenskih ljudi, ki popolnoma izginjajo proti ogromn; večini slovenskega ljudstva, odklanjajočcga današnje radičevstvo, upajo da jim bo ta akcija uspela. Temeljito se bodo prevarali.
Zato pa svetujemo radičcvccm na naslov Jutarnjcga lisla vnovič: Delajte vi tam doma, kar hočete. Nas to nič nc briga, stvar je to hrvatskega naroda. A jSlovcnijo pustite na miru, Slovenija odklanja vaša gesla in vaše praktike. V Sloveniji nimate gospodje, ki fi-nansirate Radiča in njegovo stranko, ničesar iskati. Roke proč! Tukaj boste naleteli na združeno fronto vsega slovenskega naroda, ki velehrvatski imperializem odklanja pravtako kakor velesrbske aspiracijc.
HSS IN ZEMIJORADNIKI.
Zagreb, 5. avg. (Izv.) Po nekaj dneh se bodo začeli v Splitu razgovori med zastopniki zemljoradnikov v Dalmaciji in HSS o agrarnih razmerah v Dalmaciji in o zvezi obeh organizacij. \ nedeljo se ho vršilo v Splitu zborovanje širšega izvrševalnega odbora, kjer se ho to vprašanje razpravljalo in o tem skle-palo. HSS bosta zastopala Predavec in in?, Košutič.
SEJA VODSTVA IIZ. Belgrad, B. avg. (Izv.) Za nedeljo je klicana seja vodstva H Z. Na seji, kjer bodo sodelovali tudi disidcnli Radičeve stranke, se hod,o dolocilc smernico za skurfno dolovauio
BOJjJSEVIKI O RADIČU. Sporazum med radikali in radičevci delo angleške diplomacije?
> Pravda« glasilo petrograjskega sovjeta od 25. julija piše: »Kapitulacija Radičeve
stranke je izzvala veliko nezadovoljstvo med Hrvati. Delavski organ »Borba« prejema od kmetov mnogo pisem, v katerih protestirajo proti svojemu voditelju in izjavljajo, da so republikanci in pristaši delavsko-kmečke zveze. Posebno močno je nezadovoljstvo v zagrebški okolici, ravno tako tudi v Sloveniji, kjer je kmečki stan siromašen.«
Moskovska »Pravda« od istega dne pa piše, da obračajo hrvatski kmetje Radiču hrbet.
V leningradski »Pravdi« piše o sporazumu med radikali in Radičem bolgarski komunist Dimitrov med drugim:
»Angleška diplomacija se zadnje mesece silno trudi razširiti svoj vpliv tudi na Jugoslavijo, da poslane razsodnica med Belgradom in Atenami v vseh spornih vprašanjih. V tem pravcu je angleška diplomacija dosegla tudi že uspehe, ker 9e ji je posrečilo pridobiti na svojo stran en del vladne koalicije (radikale, op. ur.) in en del hrvatske kmetske stranke, ki ga vodi Radič. Mimogrede bodi omenjeno, da je ustvaritev sporazuma med tema dvema skupinama delo angleških diplomatov v Belgradu. Francoska diplomacija, v koje interesni sferi je do nedavnega časa plavala Jugoslavija, se obupno bori, da bi obdržala svoj položaj, nima pa mnogo upanja, da se ji to posreči. Angleži razvijajo svojo aktivnost s tem, da obljubljajo Jugoslaviji kredit, ki ga Francija ne more dati. Francija se mora zadovoljevati s platonskimi razgovori.«
Po»ožaj v baroku.
Rim, 5. avg. (Izv.) »Popolo d'Italia« poroča: Pritisk od severa proti jugu je ponehal. Nove čete se zbirajo na fronti od Tetua-na do Uezzana. Francozom preti nova nevarnost, ker se propaganda za neodvisnost Afrike tudi v Alžiru vedno bolj širi. Če ne bodo Francozi izbojevali zmage pred začetkom deževnega vremena, utegne vojna trajati še šest mesecev.
POGAJANJA Z ABD-EL-KR1M0M.
London, 5. avg. (Izv.) »Times« poročajo iz Tangerja, da so zastopuiki Abd-el-krima sporočili Priino di Riveri mirovne pogoje Abd-el-krimove. Prvi pogoj je priznanje neodvisnosti rifskega ozemlja. Primo di Rivera je Abd-el-krimoviin zastopnikom dal na znanje francosko-španske pogoje. Abd-el-krimovi zastopniki so takoj poslali posebnega kurirja v Aidir k Abd-el-krimu s poročilom o svojem sestanku s Primo di Rivero.
VOJNA ZA PRESTIŽ.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) V Autunu je imel ministrski predsednik Painleve velik govor, v katerem je obširno govoril o položaju v Maroku. Rekel je, da vlada ne sme več izgubljati časa s praznimi razpravami, dokler se odigravajo v Maroku krvavi boji. On obžaluje francoske matere, katerih sinovi se bore pod vročim afriškim solncem, toda Francija stoji na razpotju: Ali boj zmagovito dokončati, ali pa se odpovedati celi severni Afriki in sploh vsem kolonijam in odpovedati se svoji gospodarski neodvisnosti in svojemu ugledu v svetu. Za tako pogubno politiko pa se ne more odločiti noben Francoz. Končno je Painleve izrazil upanje, da bo do začetka oktobra francoska zmaga v Afriki zagotovljena.
MALA ANTANTA IN POGODBA 0 VARNOSTI
Pra^a, 5. avg. (Izv.) Na prihodnji seji sveta Društva narodov se bo zastopnik Male an-tante glede varnostne pogodl>e izjavil v tem smislu, da smatra Mala antanta pogodbo o varnosti za sredstvo konsolidacije miru v Evropi. da pa odklanja vsak predlog, ki ne bi v
Bnaki meri ščitil vseh državnih meja. Vlade v Mali antanti združenih držav so si edine glede tega principielnega stališča, o natančnem besedilu pa se bodo vlade Male antanti te dni
posvetovale.
BRIAND IN CHAMBERLAIN.
Pariz, 5. avgusta. (Izv.) Z ozirom na veliko debato v angleškem parlamentu, ki bo dne 6. avgusta, se bo sestal Briand s Cham-berlainom šele koncem tega tedna.
PRVI KITAJSKI POSLANIK V SOVJETSKI RUSIJI.
Peking, 5. avg. (Izv.) Kitajska vlada je
imenovala kot poslanika za Moskvo Sun-pa-eči-ja, ki je bil prej poslanik v Franciji in v Nemčiji, leta 1913 minister za zunanje zadeve, lausko leto pa ministrski predsednik kitajske republike. Imenovanje tako odlične politične osebnosti za Moskvo je dokaz posebnega razmerja, ki vlada med obema državama.
NOV SOVJETSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Dunaj, 5. avg. (Izv.) Danes je prišel na Dunaj novi sovjetski poslanik g. Bersin, ki je bil doslej prvi tajnik sovjetskega poslaništva na Dunaju.
MACDONALD 0 SOCIALISTIČNI DRŽAVI.
London, 5. avgusta. (Izv.) Na nekem shodu delavske stranke je rekel Mac Douald med drugim: »Ali verjamete, da bi bilo mogoče tekom enega ali dveh let gospodarski sestav Anglije preobraziti, če bi dobili socialistično večino v parlamentu? Jaz tega ne verjamem. To bi se dalo izvršiti samo z revolucijo. Socializem pa ni revolucija, ampak obnova. Med obema je velikanski razloček. Rusi so poskusili z revolucijo, pa so morali zopet nazaj, da dobe pod noge trdna tla. Ko-mr.uizem je revolucija, socializem obnova. Zato pa zija med obema globok prepad.«
UPOR V PALESTINI.
London, 5. avgusta. (Izv.) »Times« poročajo iz Bejruta, da se je uprl rod Druzov francoskim oblastim. Zaradi velike vročine in pomanjkanja vode v teh krajih Francozi zaenkrat ne bodo začeli obsežnejše proti-akcije.
NEVIHTE V ITALIJL
Rim, 5. avgusta. (Izv.) V gorenji Italiji je razsajala včeraj silna nevihta. V Benetkah je ponesrečilo mnogo ladij in čolnov. V okolici Verone je uničen ves grozdni pridelek. V Milanu in Turinu je vihar znatno poškodoval mnogo poslopij.
VELIKE VREMENSKE NEZGODE NA ČEŠKEM.
Praga, 5. avg. (Izv.) Od vseh strani prihajajo poročila o velikih vremenskih nezgodah, ki so zadele zlasti Moravsko, Šlezijo in Slovaško. V okolici Moravske Ostrave so skoro vsi potoki prestopili bregove in povodenj je povzročila velikansko škodo. V Trenčinu in okolici ogroža povodenj mnogo vasi. Na progi Žilina—Oderberg je voda podrla železniški most.
NAPAD NA MASARYKA?
Praga, 5. avg. (Izv.) »Rude pravo« označuje vse vesti o nekem iz Moskve naročenem atentatu na predsednika Masaryka za proste izmišljotine.
POTRESI POD MORSKO GLADINO
Pariz, 5. avg. (Izv.) Listi poročajo, da so na nekem mestu v biskajskem zalivu, kjer so dosedanje karte kazale globino 5000 metrov, ugotovili pri najnovejšem merjenju le 40 metrov globočine. Možnost, da so potresi na tem mestu dvignili morsko dno, ni izključena.
Beležke.
Iz uvodnika ljubljanskega oficiozusa: Ko le prvič padla beseda o potrebi narodnega sporazuma, gotovo ni bila nikjer tako zelo pozdravljena, ko v Sloveniji... Sporazum je bil končno tudi sklenjen — toda brez Slovencev ... Narod, ki je bil najbolj za sporazum, izgubi besedo sedaj, ko je bil sporazum sklenjen! Naj stopi na plan, kdor bi zagovarjal to nelogičnost! — Ni ga, ki bi stopil ha plan, da bi zagovarjal to nelogičnost. »Nar. dnevnik« je edini, ki zagovarja to nelogičnost, da je, ko se je včeraj boril za narodni sporazum, danes na tisti strani, ki narodnega sporazuma ni marala in ki je kriva, da se ni sklenil sporazum s Slovenci.
SLS je po svojem številu poklicana, piše »Nar. dnevnik«, da zastopa Slovence pri sporazumu. Toda jasno jc, da more SLS nastopati, kadar gre za narodni sporazum, le kot slovenska stranka in ne kot verska. Ne gre vendar za sporazum med katoliki, pravoslavnimi in mohamedanci, temveč za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, — To se razume, da gre za sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi, zato je pa SLS za ta sporazum tudi vedno nastopala, in sicer kot slovenska stranka, ne pa kot verska. (Če nosi nekaj poslancev SLS duhovniško suknjo, zato še ne nastopa kot verska stranka; saj je tudi med radikali dosti duhovnikov.) In zato bo SLS tudi samo za tak sporazum mogoče pridobiti, kjer bo res šlo za narodni slovensko-srbsko-hrvatski sporazum. Verske »sporazume« sklepa samo gosp. Radič, ki hoče hrvatski in tudi slovenski narod prevesti v pravoslavje.
Slovenija mora biti soudeležena pri sporazumu in v vladi! To je slovenski po itični aksijom. Če tega noče izvesti SLS, potem ga mora izvesti kdo drugi. In ta drugi je tu, če je med Slovenci dovolj dobre volje in uvidevnosti, piše »Nar. Dnevnik«. — V pomirjenje »Nar. Dnevnika« ugotavljamo, da SLS hoče izvesti slovenski politični aksijem, da Slovenija mora biti soudeležena pri spoi azumu in v vladi. In potrjujemo, da je tudi »ta drugi« tu, namreč g. Pucelj, ki bi to rad naredil, a žali-bog ni med Slovenci dovolj dobre volje in uvidevnosti, da bi mogel to narediti. Kako bo mož to naredil, ko 99% slovenskega naroda njega in njegovo »delo« odklanja!
Nedeljski občni zbor »Krekove mlatfine«.
Nedeljski 4. redni občni zbor »Krekove mladine« je tvorilo krog 7 podružničnih delegatov. Oddaljenejše podružnice, zlasti vini-čarske, ki se zbora vsled prevelikih finančnih stroškov niso mogle udeležiti, so ga pozdravile pismeno. Pismen pozdrav je občnemu zboru poslal iz Gornjega grada prevzvišeni g. škof dr. A. B. Jeglič in pa predsednik mariborske »Prosvetne zveze«. V imenu ljubljanske >Prosvetne zveze« je pozdravil dr. Jos. Puntar, v imenu društva rokodelskih pomočnikov pa v prisrčnih besedah g. kanonik Stroj.
Občni zbor je trajal štiri ure in je potekel v najlepšem rqdu. Pri odborniških poročilih se je razvila precej živahna debata, ki je dokazala, da so se v dobi štirih let »Krekovci« vglobili v problem delavske mladinske izobraževalne organizacije in da je sedaj prišel čas, ko bo začelo to društvo po skromnem začetnem delu aktivno posegati v široko javno življenje.
Novi odbor se je sestavil sporazumno med bivšim načelstvom in delegati tako, da so v njem zastopane tudi nekatere podružnice, večino pa tvori Ljubljana z okolico, da je na ta način zajamčeno hitro poslovanje. Po svoji sestavi odgovarja načelstvu v bistvu bivšemu, izvedli so se le malenkostni popravki.
Jedro občnega zbora so tvorili tile referati : i. Naloge Krekove mladine
(Jože Gostinčar). 2. Krekova socialna šola (dr. Andrej Gosar). 3. Krekova mladina in strokovna organizacija (Ivan Gajšek). 4. Delavski tisk (France Žužek). Spričo tega, ker se je letos v Ljubljani izvršil I. kongres krščanskih socialistov, ki je položil načelne temelje delovanju vsem krščansko-socialističnim delavskim organizacijam, je bilo nujno potrebno, da se tudi »Krekova mladina« za svoje naloge in cilje podrobneje orijentira, zlasti sedaj, ko stopa z otvoritvijo »Krekove socialne šole« iz tihega ozadja v javno delovanje, o katerem bo morala polagati račune ne le sebi, marveč tudi vsem drugim činiteljem, ki tvorijo javnost.
V lepo zamišljenem predavanju je Jože Gostinčar ugotovil, da je izhodišče delovanju »Krekove mladine« krščanstvo, katoliška vera, ki jo je Bog razodel. To je danes svet zavrgel, iz česar se porajajo vsa ostala zla. Zato mora »Krekova mladina« bodisi po po-ediucih, bodisi kot organizirana celota pokazati delavstvu iz brezdna nevere jasno luč in ga iztrgati iz krempljev materializma, bodisi kapitalističnega, bodisi socialističnega. Na drugi strani pa hoče »Krekova mladina« nuditi delovnemu ljudstvu špecijelno stanovsko izobrazbo, da bo tako delavski stan, ko bo poklican, da v vzajemnosti z drugimi socialno koristnimi stanovi vlada družbo, sposoben dobro in socialno koristno delati celokupni človeški družbi v prid.
Dr. A. Gosar je bil vsled parlamentarnega položaja zadržan in se je že v soboto brzojavno opravičil. Zato je mesto njega o »Krekovi socialni šoli« referiral dr. Jos. Puntar, ki v tem društvu deluje aktivno in ki se je kot eden izmed prvih zavzel za ustanovitev »Krekove socialne šole«. V jedrnatem referatu je v kratkih besedah nazorno naslikal glavne cilje te šole: Na podlagi analize preteklosti moramo ustvariti absolutno razumevanje vseh sodobnih socialnih, političnih, kulturnih in gospodarskih pojavov, na podlagi česar bomo šele zamog prav delovati v vsem, za kar nas je odločila Previdnost. Pozval je organizacijo na aktivno sodelovanje proslave 8. oktobra 1925, na kateri dan bo Slovenstvo praznovalo 60 letnico Krekovega rojstva in manifestiralo za njegove velike, prave ideje, ki so bile v toku zadnjih let pobledele.
Ivan Gajšek je v svojem skrbno izdelanem predavanju naglasil, da mora »Krekova mladina« kot organizacija delavskega naraščaja usposobiti svoje članstvo tako, da bo za-moglo vsikdar aktivno delovati v vseh delavskih organizacijah: političnih, kulturnih, gospodarskih, zlasti pa strokovnih. Prav^ je, da se delavstvo zanaša na pomoč slovenske kulturne inteligence, ali poprej bo še samo moralo zagrabiti za delo. Ako »Krekova mladina« ne bo kos tej svoji nalogi, bo ostala na močnem deblu krščanskih socialnih delavskih organizacij brez pomena, suha veja, ki bo odpadla ali sama ali pa jo bodo odžagali drugi.
Zadnji referent, France Žužek, je naglasil, da se bliža čas, ko bo delavstvo soodlo-čevalo v javnem življenju. Za svoj bedni položaj mora zainteresirati javnost in svetu dokazali grozne socialne krivice, v katerih delovno ljudstvo tiči. To pa je brez močnega, neodvisnega delavskega tiska nemogoče. Zato je »Krekova mladina« poklicana, da kot prva pomaga ustvariti slovensko neodvisno socialno in splošno delavsko literaturo, zlasti strokovno. Predpogoj za to je apostolska požrtvovalnost, ki mora prevevati baš mladino.
Vsi referati so bili kratki, jedrnati, logični in nazorni — dokaz, da so idejni temelji naših delavskih organizacij docela raziskani. Prisotni so jim sledili z velikim zanimanjem.
Naša pozornost in skrb je sedaj osredotočena na »Krekovo socialno šolo«, ki se otvo-ri jeseni in ki bo potrebovala moralne in gmotne podpore. Naj bi bili njeni uspehi vsesplošni 1
1'. Filip Len z:
Misijonsko potovanje cb reki Sungari na Kitajskem.
Prefektura lian se je zdela izmed ostalih pokrajin na Kitajskem vedno najslabše oskrbovana. Pokrajina lian leži nekako v sredi med rekama Sungari in Usuri, ki sta pa le ! dotoka mogočne reke Amur. V zadnjem času | pro:-pe.va v teh krajih trgovina, posebno na obrežju Sungari, ki zadobiva velik pomen kot prometna vez med Sibirijo in mestom Harbin. Notranjost dežele je po večini puščava, jezditi je mogoče večkrat cel dan in ne zapaziš nikake naselbine.
Misijonstvo je imelo velike skrbi s temi pokrajinami. Z naraščanjem prebivalstva, ki se v veliki meri priseljuje, narašča tudi šte vilo priseljenih kristjanov. Toda nikjer ni bilo možno dobiti misijonarja, ki bi se hotel frtvovati za prefekturo lian. Možna so bila le posamezna misijonska potovanja, na katerih je pa težko poiskati vse kristjane. Pred dvema letoma je bilo vse to ozemlje pripuščeno misijonarjem — benediktincem, stanujočim v mestu Vonsan. Tako se je potem v preteklem letu posrečilo škofu Bonifaciju Sauer, da je ustanovil prvo misijonsko postajo v mestu Fuhin, ležečem ob Sungari, ki si je pridobilo kot trgovsko mesto že velik ugled.
Ko smo »prestali srečno to ustanovitev, sem prejel nalogo, da obiščem cerkvene ob-
čine, ki so raztresene v okolici te misijonske postaje.
1. septembra sem se ukrcal na ladjo. Pri tem se izvršuje preiskava potnikov, ki ne smejo imeti orožja in opija. To pregledovanje pa je silno strogo; vsak kovčeg se odpre, vsak, tudi najmanjši zabojček je treba odpreti. Ko pa pride človek končno na krov ladje, sledi preiskava ponovno. Samo roparji, ki so po navadi v prijateljstvu in zvezi z vojaki ter trgovci, ki ne gledajo na vsak dolar napitnine, samo ti so prosti tega mučnega pregledovanja. Na ta način prineseni opij pa pokadi pohvale vredna ladijska straža, da drugim ne škoduje. K sreči me je pred slični-mi šikanami varoval moj potni list, ki je imel nekaj rešilnih pripomb. Vožnja je bila mirna in nemotena. Struga reke se včasih tako razširi, da ni mogoče videti obrežja. Pridnosti in kulturnemu delu benedikticev je izročena neobdelana, toda rodovitna zemlja teh krajev. Poljedelsko gospodarstvo je na Kitajskem skoraj povsod zelo primitivno. Večkrat so nas radi tega kristjani in pagani prosili, da napravimo vzorce modernega, racionelnega gospodarstva, poudariti moram še nekaj: Kitajska je kljub velikemu materijalizmu zelo revna. Niti predstavljati si ni mogoče te velikansko bede. Na tisoč« je ljudi, ki nimajo strehe in prenočujejo na velikih splavih mogočnih rek. Korenine, ki jih zbirajo otroci na poljih, služijo ubogim kot kurivo v ostri zimi; niti govoriti ne morem o nezdravih kočah iz ilo-
vice, v katerih posebno ženske prežive velik del svojega življenja. Mnogo teh ubožcev, med katerimi je veliko kristjanov, odhaja leto za letom v lian, da si v tej novi deželi ustvarijo svojo eksistenco. Če bi bilo možno misijonarjem zemljo, ki tu ni draga, kupiti in prepustiti jo priseljencem za nizke obresti, koliko kristjanov bi si lahko v okrilju križa prislužilo tu svoj kruh in ne bi se zgubili v pagan-skih krajih in naselbinah.
Drugega dne, zjutraj ob 8. uri, smo prispeli do mesta Hiatnuse, ki je od Fuhina oddaljeno kakih 200 km. Prebivalci tega mesta so po večini poljedelci. Število kristjanov je tu še majhno, upati pa je veliko za bodočnost Ko sem stopil v mesto, sem zapazil na mestnih vratih še jasne sledove zadnjega ropar, skega napada. Pred štirimi leti so udrli roparji v to mesto, kjer so živeli cel mesec na račun prebivalstva. Hiše so bile popolnoma oropane, plen pa so tolovaji pošteno delili x vojaki. Med regularnim vojaštvom In roparskimi tolpami ni velike razlike na Kitajskem, v Ilanu pa še posebno ne. Kaj vse se more zgoditi pri takem napadu, to nam lahko pove tipični slučaj, ki se je zgodil pred dvema letoma: Velika tolpa napadalcev je oblegala neko mesto. Vse Je bilo v velikem strahu, seveda tudi mandarin, ki se je bal za svojo glavo. Kaj storiti, Ali naj se upremo in se skušamo braniti? Nemogoče! Pri tem lahko izgubim svoje življenje, si je mislil mandarin. Končno pa je prišel ta zvili mestni načelnik
na sledečo misel: Telegrafično je opozoril svojega strica, gospoda generala, na obupen položaj mesta. Moje dobro mesto, tako je rekel, je že več ur v rokah razbojniških čet Odpor je nemogoč. Edino s kakimi ugodnostmi moremo poskušati te ljudi odpraviti, na primer da se imenuje poglavar tolpe za pol-kovnilta v redni armadi. To pa je odvisno samo od tebe, moj dragi striček. Prosim, da premisliš ta načrt, ki ga je napravil tvoj ubogi mandarin samo zato, da reši svoje ljudstvo, kateremu se moče in mati. Nekaj dni potem je prišlo od višjega oblastva, to je od gospo, da generala, tako zaželjeno imenovanje.
Ob zvoku godbe je odšel mandarin nato na stanovanje roparskega poglavarja, slikal je v krasnem govoru velike zasluge napadalne tolpe za celo mesto, ker ni pustila, da se prebivalci popolnoma izstradajo ter sklenil ■ sledečimi besedami: »Da se jaz za to vašo velikodušnost izkažem, sem naprosil svojega strica, generala, da vas imenuje za polkovnika v regularni vojski. Njegova visokost si šteje v čast podeliti in ponuditi vam to mesto. Njegovi želji se pridružujem tudi jaz in vas prosim, da sprejmete to častno mesto.«
Oče novega polkovnika je bil mandarin v nekem sosednjem mestecu, ki je bilo tudi oblegano od neke take tolpe, ki je štela 100 mož. Ko Je on slišal o povišanju svojega sina, je takoj pisal poglavarju tolpe, ki je oblegala njegovo mesto, sledeče pismo: »Ali veš predragi, da je moj sin postal polkovnik v redni
Dsievr&e novice.
Dr. Korošec je odpotoval iz Ljubljane.
N« III. gorenjskem orlovskem taboru v Radovljici dne 9. avgusta 1925 se bodo prodajale vstopnice k telovadbi (stojiSča) po 3 Din in ne po 5 Din, kakor jc pomotoma tiskano na plakatih.
Polovična vožnja za DI. gorenjski orlovski tabor ▼ Radovljici. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je dovolilo za tabor v Radovljici polovično vožnjo za vse proge v Sloveniji, in sicer za 8., 9. in 10- avgusta 1925. Vsak udeleženec kupi na odhodni postaji cel vozni listek do Radovljice, ki ga pusti žigosati na obratni strani z mokrim postajnim žigom. Listek se v Radovljici nc odda, ker velja ta listek v zvezi s potrdilom o udeležbi na taboru tudi za vožnjo nazaj. Potrdilo o udeležbi prejme vsak dne 9. avgusta 1925 na taboru v Radovljici,
Cerkniško jezero v sedanjih suhih dneh hitro izgublja svojo vodo. Večinoma je žc suho, le po jezerskih strugah se nahaja šc voda. V dobrem tednu bo popolnoma izginilo. Prilika za kopanje v jezeru je lepa. Voda doseže 24 stopinj C. Nevarnosti ni nobene. Posebno zanimivo sliko nudijo jezeru cele jate galebov, lastovk, čapelj in divjih rac, ki se sedaj, ko voda vpada,, hranijo z na suhem ostalimi ribami. — Malokdo izmed izletnikov ve, da sta najlepši in najzanimivejši partiji celega jezera tako zvani Zadnji kraj in pa skrajni zahodni konec jezera z obema požiralnikoma: Veliko in Malo Karlovco in z lepo podzemsko jamo »Pod gradom«, katero krasc kapniki, ki bi delali čast tudi Postojnski jami. Kdor sc hoče prepričati o tem in kdor hoče pokusiti, kako znajo jezerska dekleta pohati ribe, ta naj ne pozabi posetiti v nedeljo, 9. avgusta, orlovske prireditve v Cerknici, kjer si bo ob zvokih godbe ljubljanskih kor.servatoristov lahko privoščil urico zabave in oddiha.
»Proturan« zakon. Seveda iz »Jutra«: »Tako je bil zakonski načrt... preko noči proturan skozi zakonodajni odbor.« — Kmečki fant se v Sloveniji skozi gnečo prerine. Vozove prerinejo skozi blato. Morebiti se da tudi kakšen zakon skozi zakonodajni odbor preriniti, kar traja ravno tako dclgo, kakor če ga Srb; »proturajo«.
Srečoiov v Šmarju. Kdor jc v nedeljo, dne 2. avgusta, v Šmarju na srečolovu zadel Stev. 271, pa po pomoti ni dobil pravega dobitka, naj lega prinese na2aj ter dobi na zgoraj imenovano številko jagnje. Enako na številko 272 — sito.
Smrtno ponesrečen motoclklist. Trgovskemu potniku 281etnemu Viktorju Deisinger-ju, ki je bil med svojimi tovariši in trgovci priljubljen in šaljiv tovariš in dobrodošel gost, ie počila med vožnjo v Ljubljano, in sicer pri Trzinu, pnevmatika na motornem kolesu. Dei-singer je vsled tega padel in je dobil tako teike poškodbe, da so ga morali prepeljati takoj v bolnišnico, kjer je mož kmalu po sprejemu umrl.
Umrl je na Igu zelo znani g. J. Š t r u m -b e 1 j, gostilničar in posestnik. Naj v miru počival
Železniškim upokcjcncera, invalidom in vdovam. Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da se je društvo na vse mogoče načine trudilo, da bi doseglo izboljšanje bednega položaja upokojencev, ki »e je vsled podražitve stanovanj do obupnosti poslabšal. Dasi je ta položaj merodnjnim krogom znan iz neštetih naših pritožb in prošnja, vendar se jim ni zdelo potrebno, da bi poskrbeli za odpomoč. Skupščina je odšla na počitnice in ubogi železniški trpini naj v svoji bedi čakajo dalje ali store, kar hočejo. Dru-Stvo se je zaman obračalo na Osrednji urad in na prometno ministrstvo, da bi se invalidom izplačala nezgodna renta po novem pravilniku, da bi se pokojnine izenačile, kakor
so to storile že vse druge države. Društvo je storilo vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi omajalo trdovratnost pristojnih mest. Če sč ! mu to ni posrečilo, potem to ni njegova kriv- { da in društvo odklanja vsako odgovornost za posledice. Kljub vsem dosedanjim slabim izkušnjam pa društvo pozivlje vse svoje člane, da se ne udajo bridkosti, marveč da vztrajajo v veri v končno zmago svoje pravične stvari. Pripravljamo se na nov, odločni boj, in sicer skupaj s sotrpini tovariši v Zagrebu, Sarajevu In Suboticl. V ta namen se bo v kratkem vršil v Ljubljani shod železniških upokojencev, invalidov in vdov; čas in kraj se pravočasno naznanita. — Odbor.
Is Uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 4. avgusta t. I. objavlja poleg raznih ufadnih razglasov: Odločbo o stopnjah tare, ki se odbijajo ob uvozu na inozemske proizvoda: navodila, kako naj se uporablja predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami; razpis o postopku za odgon živine čez carinsko črto na pašo in prezimovanje.
P. Ernsst Jenko, predstojnik v ŠiŠki, je obolel nevarno na levem očesu. Zdravi se na očesni kliniki v Zagrebu, Gajava ulica. Pričakujoč usodne operacije se toplo priporoča vsem sobratom in prijateljem v pobožno molitev.
Krapinsks toplice. Cene stanovanjem od 16, avgusta dalje so za 25 ?o znižane. Državni uradniki, invalidi, «pokojenci, duhovniki itd. uživajo 50% popust. Od 1. septembra dalje so ccne kopelim istotako za 25, oziroma 50 % znižane. Prijave za prihod sprejema In daje informacijo kopališka uprava Krapinske toplice.
Vztrajen obiskovalec Triglava. Z"dnje dni se je povspel na vrh Triglava g J. Stigl, ravnatelj Češke hranilnice v Pragi. Imenovani gre vsako leto po Bambergovi pot! ter ima letos že devetinsedemdoset let.
Zvciea slovanskih planinskih društev. — Klub češkoslovaških turistov iu poljsko planil:?,ko društvo »Taira« priredila s sodelovanjem SPD in z zastopniki samostojnega češkoslovaškega turistovskega kluba na Dunaju zbor delegatov v dneh od 12. do 14. septembra. Zborovanje bo združeno z izletom v Ta-tre in se bodo vsa posvetovanja vršila med turo v posameznih planinskih postojankah v Tatrali. Kakor sa čuje, pošlje Slovensko planinsko društvo na ta zbor dva svoja zastop-nika.
Tihotapska družba ca Rakeku. Na Rakeku aretiranega zastavonošo Orjune Kukca, o katerem smo zadnjič poročali, da so ga izpustili iz zapora, so zopet zaprli. Prišli so na sled dobro organizirani družbi tihotapcev, ki je razširila svoje delovanje od Rakeka pa do roažarskc mej«. Doslej so zaprli 15 oseb. Med temi so tudi ljudje »boljše« sorte, vsi seveda navdušeni državoivorci. Pričakovati je še na-daljnih senzacionc^ih razkritij. — Orjunaš Kukec jc pohajal dve leti po Rakeku brez vsakega posla. Živel je nobel, prav po kava-lirsko. Njegova zgodovina jc temna in se govori, da je pred desetimi leti bil v Trstu že obsojen v težko ječo. Poročali bomo dalje, kako sc bo cela zadeva rešila.
Čigavo jc kdo? Policija je aretirala nekega nevarnega postopača, pri katerem je dobila mecl drugim tudi zastavni listek ljubljansko zastavljalnice za moško kolo. To kolo, ki je gotovo ukradeno, je izdelek tvrdke »Puch«, ima štev. 111 533, prestavo v podobi velike zvezde, črno, toda jako slabo in površno pre-pleskano. Lastnik naj se zglasi na ljubljanski policiji.
S Hrastniškim pralnim prašVom prati, pomeni ves trud iti napor pregnati.	1029
Zoper mole najboljše sredstvo Tarmol izdeluje Chemotechna, Mestni trg 10.
Pregledovanje izseljencev sa Združene 20 Din, prusnice po 6 Din, banaško grozdja države. Izseljeniška oblast naznanja: Ameri- po 14 in 16 Din, vipavsko izredno lepo pa po ška komisija se dogovarja z nekaterimi drža- ! 20 do 24 Din. Tudi gob je vedno več, toda vami, da bi se uvedlo pregledovanje in za- dobe se samo jurčki, lisičke in medvedove slišavanje izseljencev, namenjenih v Zdru- ! tace. — Ne manjka tudi mlečnih izdelkov in žene države, že v domači deželi na ameri- razne zelenjave. Ločani so zopet pripeljali na
skem kozulatu. S tem bi se doseglo, da bi se izseljenci, ki ne odgovarjajo pogojem, odkla- j njali že doma in ne bi trošili denarja in časa za pot. Ta pogajanja pa še niso zaključena. ' Vendar tudi v slučaju, če ta pogajanja uspejo, to ne bo imelo na omejitev naseljevanja v Združenih državah nobenega vpliva. Ostale | bodo še dalje v veljavi kvote, vizumi in vsi | ostali predpisi. Tudi Ellis Island bo še ostal j kot deportacijska postaja, dasi Anglija zahte- j va, da naj bi se izseljenec, ki bi ga ameriški \ konzulat v domači deželi sprejel, končnove-ljavno pripustil v Ameriko.
Kuba kot namišljeni most v Ameriko. — Jugoslovanski izseljeniški komisar v Ne\v-
trg jako lepe loške kumare, ki so letos posebno dobre in jih prodajajo po 3 do 5 kron.
Teča| za rokotvorni pouk za učitelje osnovnih in meščanskih šol se zaključi v soboto, 8. avgusta t. 1. Izdelki bodo občinstvu na ogled tega dne od 2. do 5, avgusta v sobi št. 5 v srednji tehnični šoli pri glavnem vhodu, Vodja tečaja g. ravnatelj Novak in njegovi strokovni predavatelji gg. Mercina, Ba-ran in Blagajne so tekom tečaja pokazali, da so možje na svojem mestu, da so pravi pro-kopniki delavne šole, ki si tudi pri nas osvaja več in več privržencev. Na ogled opozarjamo vse v Ljubljani bivajoče učitelje in šolnike. Umrli so v Ljubljani: Viktor Deisinger,
yorku poroča: Kljub vsem opominom se daio ' trgovski potnik, 27 let. — Julijan Berlič, sin
še mnogi naših ljudi varati od sleparskih agentov ter skušajo po stranskih potih priti v Ameriko. Tako mnogi potujejo na Kubo, misleč, da bodo lam lažje dobili dovoljenje za naselitev v Združenih državah. To so popolnoma prazne nade. Le domači prebivalci kake druge ameriške dežele imajo prost vstop v Ameriko, nikdar pa ne tuji doseljenci, pa najsi so si tudi morda pridobili tamkaj državljanstvo. Na Kubi je na tisoče takih sre-čolovcev, med njimi mnogih naših ljudi, ki se
mizarskega mojstra in posestnika, 5 let. ! Jakob Zupančič, rejenec, 12 let. — Emil Tro--i iovšek, varnostni stražnik, 31 let. — Anton i Rupiiik, pekovski pomočnik, 40 let. — Marija | Demšar, dninaiica, 73 let.
Mostna zastavljalnica ima tomesečno draž-| bo decembra 1924 zastavljenih predmetov 13. I t. m. ob 3. uri popoldne.
Danes v čctrick zvečer konccrt v hotelu | Miklič.
Skiadišča zn mineralno olje v Ljubljani.
.	...il^-iH UUOIU JjH-Jl,	O« |	------------ — ----------""I-	"I---1
nahajaj«/ v obupnem položaju, ker ni nikake- Družba »Zora* d. z o. z. je ob Martinovi ce-
ga zaslužka. Vsi, ki bi se radi izselili v Ameriko, se ponovno opozarjajo, da naj se ne obračajo na zakotne agente, ampak zgolj na javne izseljenisko oblasti.
Strogi predpiši za inozemske mornarje r Ameriki. Naš izseljeniški odposlanec v Ame-
sti uredila moderno skladišče za mineralno olje, kjer se lahko hrani do 100 vagonov tega blaga v močnih železnih rezervarjih, ki izključujejo vsako eksplozijo.
Radi pobega od vojakov je aretirala ljubljanska policija Josipa Finca. Ovadb pa je bl-
riki opozarja, da so od leta 1024. v Združe- i lo vloženih včeraj 16 in sicer radi telesne po-
nih državah odpravljene vse predpra\' i, ki so preje veljale za inozemske mornarje pri prestopu na ameriška tla. Danes more priti mornar v Združene države samo ped tistimi pogoji kakor vsak drug izseljenec. Parobrod-ne družbe so ameriškim oblastem odgovorne, da se noben njihov mornar ne vtihotapi v Združene države; ako se to vendar zgodi, mora družba plačati 1000 dolarjev globe ali pa ne dobi dovoljenja za odhod. Zato je umevno, da družbe same strogo nadzirajo svoje mornarje in jih v ameriških lukah ne puščajo na suho. Mornarje, ki dezertirajo s svojih ladij, ameriške oblasti prej ali slej iz-slede in brez obzira deportirajo. Tako se jo nedavno zgodilo tudi nekemu naJemu državljanu. Vsako posredovanje je v takem slučaju brezuspešno.
Neugodne delavske razmere v Ameriki. Naš izseljeniški odposlanec v Newyorku poroča: Položaj v premogovnih okrožjih jo zek> napet; rudarske organizacije računajo s štraj-kom. —• V Newyorku je 400 organiziranih pekov brez posla, še več pa neorganiziranih. Brezpose'nost in nevarnost štrajkov se čuti v velikem delu ameriške industrije, kar naj vpoštevajo vsi, ki bi hoteli v Ameriko.
mmm
'kupite najceneje
»PRI AMEEIKANCU« r. LJUBLJANA
STARI TRG ŠT. 10. Zal^rfs klobukov in drugega med. Harfa,
Iz LJubSj^e.
. Ljubljanski trg. Na našem trgu postaja vsak dan bolj živahno in skoro bo prestar premajhen. Posebno veliko dovažajo na trg j raznega uvoženega in pa tudi že domačega j sadja. Sadje je letos izredno lepo, toda kljub obilici precej drago. Češplje in slive so po 10 do 12 dinarjev, približno toliko jabolka in hruške boljše vrste, slabše pa po 4 do 6 di-1 narjev. Sladke dine po 10 Din, marelice po
te ■ j-T.Tr.-.-maaBh v	i^aprsvm
!KK»«iIKQI|K
armadi? Le varuj se! Vendar sva si midva lahko prijatelja! Samo izroči mi svojih 100 pušk in se mi vdaj, pa bom izpregovorll kako besedo tebi v prid.« Poglavar tolpe se je udal in izročil vse puške. Pri slavnostni pojedini, ki je sledila tej predaji orožja, pa je pridrl novi polkovnik, sin tega mandarina, in jo obsodil tako ujetega poglavarja na smrt. Obsodba se je tudi takoj izvršila. To vse se je zgodilo leta 1923.
V mestu Hiamuse sem se mudil osem dni. Vsak dan je bila sv. maša iu pridiga. Dopoldne so se zglaslli pri meni kristjani, s katerimi sem razpravljal o krščanskem nauku. Navadni pozdrav napram višjim osebam obstoji v tem, da se stisnejo roke v pest, potem se povesijo k tlom in zopet dvignejo do prsi, pri tem pa se glava nekoliko nagne. Kdor je prestal izpraševanje iz katekizma, je smel popoldan pristopiti k sv. spovedi. Zvečer pa so bili zopet vsi zbrani okoli mene, kjer so se vrstila brezkončna vprašanja in pripovedovanja. Posebno so se zanimali za podobice v mojem brevirju. Središče vsega razgovora pa je bilo veliko vprašanje: Ali bo drugo leto ustanovljena tu misijonska postaja? Do podrobnosti so si že ustvarili to ustanovitev v svojih mislih. Eden je obljubil cvetje za oltar, drugi razume izdelavo sveč. Na koncu pa je nekdo ponudil najboljšo od vsega: Krasno dvorišče za ustanovitev misijonske postaje. Toda vsi lepi načrti no pomagajo ničesar, ker opravlja škof le prazne blagajne. Tu pa bi
bila ustanovitev take postaje silno potrebna že radi centralne lege mesta, radi navdušenja kristjanov.
Prehitro mi je minil čas. Odšel sem v 40 km oddaljeno mesto Tangyen. Kraj je bogat na različnih kovinah in premogu, toda ni prometa, ni trgovine. Vse prebivalstvo trpi radi roparskih napadov, ki ne pripuščajo takih stvari. Vsakdo obdeluje nekaj njivic in je s tem zadovoljen. Gorovje in ozke doline nudijo tolovajskim četam ugodno zavetje. Kitajec ima malo smisla za skupnost, vsakdo dela le za svoje interese. Vsled tega je nemogoč© energično se upreti napadom. Z združeno močjo bi hitro pregnali to gorje, ker tudi ropar ne ljubi krajev, kjer ga Čaka odpor.
Ni čudno, da so tu kristjani tako revni, da jih ne morem primerjati z nikomer. Veliko veselja pa sem našel v njih tako prijaznem in odkritosrčnem obnašanju.
Eilo je šo zgodaj zjutraj, ko smo prišli tja. Poizvedel sem najprej, kje stanuje učitelj Su, ki je kristjan in za katerega som dobil nekaj navodil. Mislil sem si, da bom videl lepo in snažno stanovanje, saj je vendar učiteljevo. Bil pa sem silno razočaran, pozabil sem na ondolne razmere, ko »eni si predstavljal bivališče gospoda 3u. Sianovanje je obstojalo iz revne ilovnate hiše. Učenci so sedeli prekrižanih nog in se z vso vnemo učili zemljopisja na ves glns. V kotu pa je ležal učitelj Su in jo spal spanje pravičnega. Komaj so me otroci zagledali, so vsi naenkrat
zaklicali: Gospod učitelj, »shen fu« (Pater) je prišel.« »Kdo je prišel?« se oglasi iz ozadja. Otroci «o mu nato dovolj glasno naznanili moj prihod. Končno je vstal in nie z veseljem pozdravil. Peljal me je potem v privatno sobo, v kateri so se posebno neke živalice gibale z velikim veseljem. V kolikor je bilo možno, sva napravila oltar. Kristjani so se kmalu zbrali k sv. maši.
Bil sem presenečen, ko sem pri izpraševanju katekizma videl, kako dobro so se ljudje naučili. Otroci ocl 8—10 let stari so znali ves katekizem na pamet, poleg tega še vse jutranje in večerne molitve, ki so pri Kitajcih zelo dolge.
Ubogi ljudje! Vsako leto enkrat Imajo priliko biti pri sv. maši, kako jim je hudo! »Zakaj prihajaš tako redko k nam,« neprestano sem slišal to vprašanje. Težko je ostali veren kristjan v popolnoma paganaki okolici. Kakšno veselje bi bilo, če bi prišel duhovnik in bi mogel tem ubogim kristjanom reči: Ostati hočem pri vas! Vsa heda bi bila pozabljena in kljub revščini bi se naselila za-dovoljnost in notranja sreča.
Videl sem na svojem potovanju, kako trdno se oklepajo ti ubogi ljudje svete vere, kako upajo, da bodo kmalu dobili duhovnike, prt katerih bodo našli veliko nasvetov iu tolažbe. Bog daj obilo število misijonnriev, ki bodo imeli tako prostrnno polje zasejati z uauki svete vere.
škodbe 2, po 4 radi izgreda in pretepanja in pa 5 radi kaljenja nočnega miru. Nekaj ne-mirnežev so morah spravili ludi za nekaj časa v policijsko hladilnico.
Zasačen tihotapec srebra v Italijo. — Aretacija na glavnem kolodvoru. — Tihotapstvo našega kovanega srebrnega in zlate'a denarja se je že pred leti razvilo v jako živahno in obsežno kupčijo. Italijani so pošiljali k nam razne boljše valutne tihotapce, ki so imeli pri nas kmalu debre zveze in tudi zelo prevejane domače pomagače ali kakor smo jim mi rekli »Valutenschieberje«. Zaslovele so kot tihe poslovalnice teh ljudi po^ sebno nekatere kavarne seveda brez vednosti ali celo udeležbe kavarnarjev samih, ki takih kupčij tudi zabraniti niso mogli, ker, niso mogli metati gostov iz kavarne, če irilo ti javno kupčevali. Ta kupčija pa je poneha-vaia, pa nc radi tega, ker so sc morda tihotapci poboljšali, marveč, ker so ti ljudje prt nas že skoro vse zaloge izčrpali. Vendar pa sa še dobi pri nas srebro in ludi tihotapci še nir,o popolnoma prešli. Naše obmejne oblasii so is delj časa zasledovale tajno družbo, kateri pa niso megli priti na sled. Na vse zadnja pa so, kako — tega ne povedo, izsledili vodjo te tihotapske družbe. V pondeljek poneči je dobila namreč naša carinama zopet obvestilo, da se nahaja v vlaku, ki odide v kratkem v Italijo, večja količina srebrnih kron in stebra v ploščah. Cariniki so preiskali res ves vlak, toda niti pri potnikih, niti pri sprcmljevakih vlaka niso ničesar dobili. Končno pa so preiskali še stroj in na njem so našli skrit srebrn zaklad in sicer 36 kg iz starih kron stopljenega srebra. Cariniki so srebro zaplenili, strojevodjo Fr. Čepelnika pa so odpeljali k zaslišanju in je moral mesto nj^ga takoj nastopiti službo drug strojevodja. Čepelnik je pri preiskavi priznal, da bi moral iztihotapiti v Italijo poleg zaplenjene še večjo količino srebru in sicer približno okrog 60 kg. Trdil pa je, da ne ve, kje je srebro sedaj shranjeno. Čepelnika so izročili začasno v preiskovalni zapor. Preiskava se nadaljuje in "bo goiovo razkrila še več članov družbe, ki mora biti precej obsežna in dobro organizirana, Mogoče pa je, da se vsi člani med sabo niti ne poznajo.
Iz štajerske.
IZ CELJA-
Poroke. Dne 2. t. m. v nedeljo so sc vršil*, v Celju naslednje poroke: Josip Rozman, pek v Celju z Ano Kunstek, zlatarsko delavko; Leopold FJorijan, čevljar v Gabcrju z Franči-ško Koprivšek, delavko iz Gaberj; Mirko Hočevar, poštni uradnik v Celju z Marijo Kcra-čin, zasebnico iz Celja; Matija Stiglic, nad-poštar v Celju z Marijo Kobe, knjigovodkinjo v Celju.
Skrb za padle vojake. V torek se je oglasi! v Celju italijanski vojaški kurat kol odposlanec italijanskega vojnega ministrstva z nalogo, da pregleda v Celju grobove italijanskih vojakov, ki so med vojno umrli v Celju. S seboj jc prinesel popolen seznam vseh v našem mestu pokopanih laških vojakov, kar jc znamenje vzorne evidence o padlih vojakih. Na pokopališču jc ta odposlanec ugotovil, da sc nahajajo grobovi v še precej žalostnem stanju. Italijanska vlada namerava vse svoje v Celju pokopane vojake prepeljati v kratki dobi na skupno pokopališče v Ljubljano, da bo na ta način Italijanom omogočeno pietetno oskrbovanje padlih sinov n lhove domovine. To je vzorna skrb italijanske vlade, ki naj bi služila naši vladi za vzgled, kako naj postopa z onimi našimi sinovi, ki so ostali v Rusiji živi
in ki jim vsled pomanjkanja sredstev in drugih ovir ni mogoče vrniti se v domovino.
Cene za meso so bile v torek na novo regulirane. Na splošno so bile znižane za 1 dinar pri kilogramu.
Kadi suma požiga je bil te dni aretiran A. M., posestnik iz okolice Celja, ker je osumljen, da je zažgal svojo lastno sušilnico za opeke. Ker je bil zelo visoko zavarovan proti požaru in je to zavarovanje zvišal nekaj časa pred požarom, je padel sum na njega samega in to v toliko bolj, ker je tudi lani pod enakimi sumljivimi znaki pogorel.
TRBOVLJE.
Popravljanje cest. Dvigati in razširjevati so začeli cesto od gostilne g. Božiča do g. Pusta. V ta namen se mora odkupiti še nekaj sveta od g. Pusta, ki je pa pripravljen odstopiti svet, ako se mu napravi za cesto primerna betonska ograja brez dodaje materijala, ki bi ga sam navozil, — Ravnotako nameravajo v kratkem pričeti z znižanjem malega klanca pri škofcatovi kapelici ali nasproti novega Društvenega doma. — V nekaj dneh se prične na več mestih s kanalizacijo, za kar so potrebne betonske cevi že naročene. Na gerent-skem sosvetu se je že tudi sklepalo o podaljšanju vodovoda od g. Dimnika do g. Metuca, od g. Treota do g. Sušnika, v Gabersko itd. — Iz vsega je razvidno, da se prilično v zadovoljivi meri dela za olepšavo in korist Trbovelj.
Prah. Blagodejno vpliva na živce prebivalstva vsakokratni dež, posebno za one, ki imajo večkratno pot iz Trbovelj na Vode. Pri tekanju luksuznih in potniških avtomobilov, ki dirjajo k številnim vlakom na postajo in nazaj, se človek zagrne v dušljivi prah, da komaj pride do sape. Skrb občine bi morala biti, da temu odpomore s škropenjem, saj imamo nov vodovod in hidrante; ali pa naj se nabavi škropilni voz.
Informacije o vseh trboveljskih novicah, najsibode o nezgodah, smrti in drugih dnevnih dogodkih, sprejema radevolje tajništvo Jugosl. strokovne zveze na Vodah (v prejšnji Martin-čičevi hiši) ali pa v gostilni Društvenega doma v Trbovljah. — Obratno se tam dobijo druga pojasnila brezplačno.
Iz Primorske.
k ostale Jugoslavije.
NOVO GLASILO HSS.
Zagreb, 5. avg. (Izv.) Kakor je izvedel vaš dopisnik, namerava osnovati HSS v Splitu centralno glasilo za vse Primorje z naslovom ■"Slobodni narod«.
* • *
Trgovina z dekleti v Zagrebu. Zagrebški »Hrvat« prinaša obširno, senzacionelno poročilo o trgovini z dekleti v Zagrebu. Poročilo temelji na rezultatih preiskave, ki jo je vodila v tej stvari zagrebška policija mesec dni. S kupčijo se je pečalo pet zvodnic: 29 letna vdova Antonija Buharič, že neštetokrat kaznovana in iz Zagreba izgnana; 59letna Agne-za Kencel, doma iz Slovenjgradca; 30 letna C. Sladovič; 21 letna Angela Ponikvar-Mikšik in 35 letna Ana Sulič, vse opetovano kaznovane in izgnane iz Zagreba; njih desna roka je bil natakar Zvonimir Fekete. Te ženske so po zagrebških ulicah prežale na mlada- brezposelna dekleta, katera so pod obetom dobre službe oddajale v javne hiše po Jugoslaviji, največ pa v Koprivnico, Bjelovar, Sisek, Pe-trinjo, Zemun, Novi Sad, Subotico, Rumo, Vin-kovce in Sremsko Mitrovico. Odtod so potem žrtve po kratkem času oddajali naprej — do Carigrada. Policija je po gori navedenih javnih hišah našla še 37 žrtev zagrebških zvodnic; dekleta so stara od 15—20 let, samo ena ie stara 26 let. Med njimi so služkinje, šivilje, bone, uradnice — vse brez posla. Policija je dognala, da so zagrebške zasebne posredovalnice služb prava gnezda prostitucije. Neverjetna je brezbrižnost oblasti nasproti razmeram v javnih hišah. Preiskava je dognala, da se oblasti po gori navedenih mestih sploh niso menile za javne hiše in da tudi ni bilo ni-kakih zdravniških preiskav. Žrtve so popolnoma brez brambe prepuščene svojim izkoriščevalcem in sramotna trgovina z nedoraslimi dekleti se je vršila "skoro reovirano. Zagrebška policija bo sedaj pristojnim oblastem podala konkreten predlog, da se vse javne hiše po manjših mestih zapro, ker so to pravi brlogi nemorale in zločinov. — To vprašanje se zelo tiče tudi Slovenije, ker je med žrtvami prostitucije tudi mnogo Slovenk, A ne-glede na to moramo najodločnejše pozvati oblasti, da napravijo konec sramotnemu dejstvu, da v naši državi trgovina z dekleti naravnost cvete in se brez kazni ugonabljajo mlada življenja.
Vzpostavljen župan. Zagrebški listi poročajo, da je od bivše vlade za dobo 6 me-"2cev odstavljeni župan na Sušaku dr. Juraj Kt - čič zopet prevzel svoje posle.
Požar v Splitu. Včeraj ponoči je nastal
MLADINSKO GIBANJE V TRSTU.
V	teku zadnjih 14 dni sta se vršili v Trstu dve zborovanji, ki sta za presojanje razvoja političnega življenja tržaških Slovencev izredne važnostL Da je edini slovenski dnevnik v Italiji, kateremu so zvesto sledili ljubljanski listi (»Jutro«, »SI. Narod< in »Narod-ni Dnevnik<), zamolčal zborovanji, prav nič ne izpremeni na tem dejstvu.
V	Trstu in v organizaciji tržaškega političnega društva sploh vre. Vrelo je že dolgo, a treba je bilo časa, cla to vrenje najde duška. Na teh dveh zborovanjih tržaške mladine se je jasno pokazalo, da gola fraza v narodnosti ne drži več. Mladina hoče poleg »narodnosti« drugih idej, za katere bi rada zastavila vse svoje sile. Mladina se tudi ni ustrašila onega kazanja na prošlost: »Poglejte, koliko smo naredili; vsi ste še mladi, spoštovati bi nas morali, ako ne radi drugega, vsaj radi naše starosti.«
»Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji« je sklicalo pred dobrim tednom kongres. V tem udruženju so včlanjena vsa srednješolska društva (»Nicolo Tommaseo« v Trstu, »Vesna« v Gorici i. dr.), v katerih so organizirani srednješolci, ki se ne strinjajo s programo krščansko-social. -.Dijaške zveze« v Gorici. In ravno ta kongres je ime1 namen, da zavzame stališče napram gibanju goriške »Dijaške zveze«, ki temelji na izrazitem kr-ščansko-socialnem programu; proti temu programu je Udruženje do sedaj postavljalo program brezprogramnosti in gole »narodnosti« po vzorcu tržaškega političnega društva ^Edi-uost«. Brihtnejši fantje so uvideli, da tako ne more iti dalje, še posebno, ker so mnogi srednje šoicj v iskanju kake ideje, katere naj bi se oprijeli, prešli v komunistični tabor. Kongres naj bi torej napravil konec temu stanju. Po nastopu raznih govornikov je bil končno sprejet program, s katerim se je Udruženje postavilo ua stališče »narodne demokracije«. Definirati pojem »narodne demokracije« je bilo pač težko. Iz raznih govorov, posebno iz govora g. Gabrščka, tajnika političnega društva »Edinost«, je bilo razvidno, da obstoji ta program v tem, da se bo Udruženje borilo proti krščansko-socialnemu programu goriške »Dijaške zveze«. S kako idejo bodo nadomestili idejo krščanskega socializma, srednješolci in menda tudi g. Gabršček sami ne vedo. Torej ne borba za idejo, ampak borba podiranja dela drugih. Plemenitemu delovanju krščanskih socialcev za ljudski blagor je treba postaviti jez, v tem obstoji program tržaške »narodne demokracije«. To je poudarjal v prvi vrsti mladi tajnik političnega društva. Postopanje tržaških gospodov proti krščanskim soeialcem je premilo, treba je začeti z radikalnejšo borbo proli strujarjem; tržaško politično društvo naj se že enkrat odloči. G. Gabršček je žel buren aplavz in s tem je kongres indirektno izrekel nezaupnico sedanjemu vodstvu političnega društva. Novi tajnik je namreč v hudem sporu z gospodi, ki vodijo društvo, češ da ne razumejo sedanjega časa in teženj mladine. V borbi za reorganizacijo političnega društva pomagata g. Gabr-ščku tudi g. Rejec, tajnik goriškega pododbora liberalne »Edinosti«, in g. Jelinčič, tajnik »Zveze prosvetnih društev« v Gorici.
Veliko večjo pozornost v tržiških krogih je zbudilo zborovanje »Zveze mladinskih društev«, ld se je vršilo v nedeljo 26. julija. Ako hočemo dobro razumeti pomen tega zborovanja, moramo poseči nekoliko v povojno zgodovino tržaških prosvetnih društev.
Po zažiga »Narodnega Doma« (10. VII. 1920) in drugih dvoran v predmestju je zavladalo v prosvetnem delovanju pravo mrtvilo. Polagoma so se vendar jeli pripravljati načrti med vodilnimi krogi. A šlo je strašno počasi, tako da je stare gospode prehitela mladina sama ter si ustanovila »Zvezo mladinskih društev«, h kateri je pristopilo kmalu več društev v Trstu, kakor tudi v okolici. Za mladino so prišli malo pozneje starejši gospodje s »Prosveto«, ki je bila tudi organizirana kot zveza prosvetnih društev in je imela namen, da se razširi na vso Julijsko Krajino. To pa ji ni uspelo, ker je zadela na Goriškem na hud odpor krščansko-socialne »Prosvetne zveze«; na drugi strani pa ji je prevzela na Goriškem kmalu vse delo liberalna »Zveza prosvetnih društev«, ki se je ustvarila kot protiutež krščansko-socialne »Prosvetne zveze«. Toda tudi v Trstu ji ni bila pot gladka; prišla je v spor z že obstoječo »Zvezo mladinskih društev«. Spor se je s posredovanjem tržaških vodilnih krogov poravnal tako, da je pustila »Prosveta« prosto roko Zvezi, da organizira predvsem mladino. Na ta način so se mlajši v prosvetnem delovanju popolnoma ločili od starejših. Toda razdor med starejšimi in mlajšimi se ni nikakor vršil samo v
h tega razdora bi bilo treba bržkone iskati ji predvsem v razliki vzgoje, v miselnosti.
Sedaj bomo razumeli, kako je prišlo na zborovanju »Zveze mladinskih društev« do tako ostrega izpada proti tržaškemu političnemu društvu »Edinost«, proti listu »Edinost« in proti nekaterim osebam. Puščice so letele na vse strani: proti političnemu društvu, proti listu »Edinost«, a ves napad je bil osredotočen na dr. Slavika. Vsa izvajanja so izzvenela v to, da je dr. Slavik vlastodržec, ld ne pusti nikomur gibati, ki ubije vsako inicijativo, samo da lažje ostane na krmilu. Nekaterim gospodom iz političnega društva (dr. Slavik ni bil navzoč) je kar zastajala sapa; da bo padla kaka trpka beseda na račun političnega društva, je pač marsikdo pričakoval ; a da si bo upal kdo javno napasti samega dr. Slavika, ki je bil do sedaj nedotakljiv, tega ni nihče mislil. V prvem trenutku se ni nikdo upal ugovarjati, šele pri »slučajnostih« je zdravnik dr. Pertot, predsednik »Prosvete«, s ponižnim glasom povedal nekaj v obrambo svojih prijateljev. Tudi neki član Zveze je skušal omiliti napad; govoril je tudi tajnik političnega društva g. Gabršček, katerega je eden govornikov imenoval »up slovenskega naroda v Julijski Krajini« — radi tega je umevno, da je bil g. Gabršček zelo previden v svojih izvajanjih —; a vsi ti govori niso zabrisali prvotnega vtisa Beseda je padla. Prvič po vojni se je v Trstu zgodilo, da se je hud nasprotnik krščanskih socialcev drznil napasti dr. Slavika.
Kaj sedaj? Ta afront dr. Slavika gotovo ne bo podrl. Saj ima še vedno v rokah vajeti. Prvo bombo bo g. dr. Slavik prav lahko odbil, morda ne tako lahko druge, ki bo prej ali slej sledila, »Zveza mladinskih društev« predstavlja sicer ogromno amorfno maso mladih ljudi, k! je brez vsakega vodstva in končno tudi brez vsake ideje; vendar se zna kakega lepega dne pojaviti človek, ki bo potegnil za seboj to puntarsko mladino. Priti bo pač moral s kako idejo, za katero bo lahko navdušil mladino. Kajti ravno ti dve zborovanji sta dovolj jasno pokazali, da se mladina ne more zadovoljiti s programom nadstran-karske brezprogramnosti; program gole »narodnosti« danes ne zadostuje več.
Bodočnost bo kmalu pokazala, kdo je imel prav, ali oni, ki nastopajo z jasnimi načeli, ali oni, ki slepomišijo z nadstrankar-stvom.	V.
Dolenji Logatec. Nekaj popolnoma novega pripravlja za Veliki Šmaren letošnjega leta naš orlovski odsek, namreč vztrajnostni tek v razdalji 10 km za prvenstvo. Na to prireditev opozarjamo že sedaj vsa športna in telovadna društva. Tekači se pridno vadijo in trenirajo vsak dan in kakor vse kaže, bo ta prireditev nekaj prav posebnega, česar do sedaj še nismo videli na nobeni ne orlovski, ne sokolski telovadni prireditvi. Tek sc bo vršil od Spod. Logatca (hotel Kramar) na Vrhniko (Rokodelski dom), kjer bo potem koncert godbe kat. prosv. društva v Dol. Logatcu. — Razpisani sta tudi dve darili, — Natančnejši spored še prinesemo.
Verd. Pretečeno nedeljo, dne 2. avgusta, jc priredil tukajšnji telovadni odsek Orel ob izvirku Ljubljanice v dolini Matjaževka javno telovadbo. Kljub temu, da je nagajal dež preje in po telovadbi, ki se je pričela ob pol štirih in končala po peti uri, je bil vendar obisk zadovoljiv. Nastopil je oboji naraščaj, moški in ženski, s prostimi vajami za i. 1925., člani z redovnimi in prostimi vajami, članice s prostimi vajami; vršila se je tudi orodna telovadba, nastopili so člani v lahki atletiki, po končani telovadbi pa se je vršil štafetni tek odseka Verd in Stara Vrhnika, pri katerem je zmagal odsek Stara Vrhnika. Vse točke sporeda so se prav lepo izvajale, zlasti pa moramo še prav posebno pohvaliti proste vaje na orodju. Vrli Verdčani, le tako naprej, četudi gmotni uspeh te prireditve ni bil tako zadovoljiv, jc pa tem večji moralni uspeh!
Vprašanje počitnic sia naših srednjlfi šolali.
ko se napoveduje oziroma pričenja jesen in si nabira telo rezervo za zimo. In baš takrat mora dijak z dežele v mesto, kjer dostikrat več ali manj tudi strada. Zlasti pa postane sadje zanj luksus, ki si ga težko privošči, do-čim jc doma na njegovem domu sadja vse polno. Zato naj bi merodajni krogi gledali na to, da se tisti prosti dnevi, ki bi jih sedaj imeli dijaki v juniju, preložc na september. Šola naj bi se pričenjala okoli 20. septembra, zato pa naj bi dejansko trajala še ves junij, oziroma do 28. junija. Upravni posli profesorjev naj bi se, če treba, vršili še po 28. juniju. Na ta način bi trajal pouk natančno toliko časa, kakor po sedanjih določbah, uspeh počitnic bi bil pa mnogo večji. Tudi dijaki s ponavljalnimi izpiti bi se za izpit lažje pripravljali ob času, ko žc vročina ponehuje, kakor pa v dobi najhujše vročine pred 24. avgustom. — Letošnjo jesen bi sc itak imelo šolsko leto pričeti šele v sredi septembra, ker je pouk trajal dejansko do 26. junija, ne samo do 10., ozir. 20. junija. Poleg tega se bo vršil letos v zadnjem tednu avgusta v Belgradu internacionalni profesorski kongres, ki se ga baš profesorji z Jugoslavije skoro nc bodo mogli udeleževati radi ponavljalnih izpitov, ki se vrše isti teden kakor kongres, in sicer pred tričlansko komisijo, tako da ne bodo niti tisti profesorji prosti, ki morebiti sami niso dali nobenemu učencu ponavljalnega izpita. In ponavljalnih izpi-tov je na vseh zavodih silno mnogo, ker ga
lahko dela dijak tudi iz dveh predmetov. _
Ugovarjati bi se morebiti moglo, da je v raznih pokrajinah naše države že v juniju tako vroče, da se pouk ne more uspešno vršiti. Mi sicer vidimo, da naš parlament marsikako leto dela še ves mesec julij (letos celo prve dni avgusta!), dasi je Belgrad znan po svoji po-letni vročini, nato pa prekine svoje delo do 20. oktobra. In dokler zaseda parlament, ne morejo tudi vodilni uradniki v ministrstvih misliti na dopust. Če je torej v Belgradu mogoče delati celo v juliju, bo mogoče pač tudi v juniju. Sicer pa nikakor ni treba, da so počit-niče po vsej državi natančno v istem času Pri nas je vsekako umestnejše, če je v juniju šola, nego v prvi polovici septembra. Če so pa kje mnenja, da imajo rajši v začetku septembra šolo, nego v drugi polovici junija _
svobodno jim! Počitnice naj se pač ravnajo po krajevnih, oziroma pokrajinskih razmerah. Za naziranje, da morajo biti počitnice po vsej državi natanko v istem času, govori predvsem ta razlog, da se nekatere učilnice preurede v dijaška prenočišča, kjer lahko brezplačno prenočujejo dijaki iz Ferijalnega saveza na popotovanjih. Toda tudi po našem predlogu bi bile počitnicc skupne ves julij in avgust, torej 62 dni, kar zadošča pač vsakemu za potovanje. — V teh vrsticah smo izrazih' željo, ki se čuje skoro soglasno iz krogov vSeh, ki imajo opravka s šolo. Naj bi jo merodajni faktorji upoštevali! Saj store to lahko brez najmanjše škode za šolski pouk, ker naš namen ni podaljšanje počitnic; mi želimo samo, da se prelože počitnice tako, da bo imela mladina od njih kar največ koristi.
požar na Njivi kralja Petra v Splitu. Zgorele ' °kviru >P">svete« in »Zveze mladinskih dru-so vse tribune, stoli, orodje itd., ki so bili last	~ "	Xaa" "
Sokola in športnega društva Hajduk. Škoda maša več stotisoč dinarjev; zavarovani sta bili društvi za 120.000 Din. Kako je ogenj nastal, niso še dognali. Goreti je začelo v ču-vajevi kočici.
"Pridobivaite novih naročnikov!
štev« — v zadnjem času sta 6i šli organizaciji oficielno celo na roko —, ampak se je polagoma razširil tudi izven tega kroga, posebno na politično polje. Mladina je postajala z »delovanjem« starejših čimdalje bolj nezadovoljna. Zanimivo je, da je dobilo to gibanje mlajših lice odpora tudi proti »advokatstvu«, kar bi značiio, da eo tudi osebnosti igTaie precej važno vlogo. Analizirati natančneje ta razdor je nekoliko težko, ker mladina danes še sama ne ve pravzaprav, kai hoče. Prave vzroke
Koncem lanskega šolskega leta (1924/25) je odredilo prosvetno ministrstvo, da se zaključi pouk na popolnih srednjih šolah vsako leto 10. junija, na nepopolnih srednjih šolah pa 20. junija. Ta dan odidejo dijaki na počit-niče. Profesorji pa imajo nato konference, višje in nižje tečajne izpite, izpite privatistov, spišejo spričevala, urede sploh vse upravne posle na zavodu b dijaki dobe 28. junija, na Vidov dan, spričevala, s čimer se šolsko leto formalno zaključi. Novo šolsko leto se prične 1. septembra. Ker morajo biti do tedaj kon-čani vsi ponavljalni izpiti, se prično ponav-Ijalni izpiti že teden prej, okoli 24. avgusta. Dejanske počitnice trajajo torej za dijake brez ponavljalnega izpita 80 ali 70 dni, torej približno toliko, kakor v predvojni dobi. čas po-čitnic se nam pa zdi za naše kraje zelo neprimerno izbran. Izkušnja uči, da mladina vsa-ko leto posebno težko pričakuje Časa, ko dozori jesensko sadje In grozdje. To se zgodi pri nas na splošno šele v septembru. Tistih 18 (ali 8) dni, ko imajo dijaki prosto v juniju, nc odtehta polovice septembra. Znano je vsem, ki opazujejo razvoj otroka, da nimajo otroci nikdar takega teka pri jedi, kakor baš v času,
18.288 samomorov v enem letu!
Bolj se socialni ustroj modernih držav ne more osvetliti kakor s to številko. Številka je brez tendence, zato stvarna in zanesljiva. Nemški državni statistični urad je objavil te dni statistiko samomorov na Nemškem leta 1923 in je priobčil strašno številko 13.288. Sem in tja beremo med »dnevnimi novicami« po« ročilo o kakšnem samomoru, a to so le redki posebno »zanimivi« slučaji. Nezdrave so današnje socialne razmere, milijoni trpijo v njih, borivci za zboljšanje protestirajo, a včasih od samega človekoljubja ne vidijo pravega zrna. 13.000, to je že precejšnje mesto. In celo tako mesto se prostovoljno uniči, tekom enega leta; vsak pettisoči človek na Nemškem je samomorilec. Sicer absolutna številka ni posebno velika, bo kdo ugovarjal. A koliko je drugih takih, ki živijo v enakih razmerah.
Število ženskih samomorov se izredno množi. Ženske stopajo vedno bolj v one poklice, kjer je bil prej samo moški. V boju za obstanek podležejo, moderni čas jim je vzel vero, in slednjič si izberejo sredstvo, ki si ga je izbral prej samo moški: samomor. Leta 1895 je bilo na Nemškem samomorivk štirikrat manj kakor samomorilcev; na 100 tisoč ljudi je prišlo S ženskih samomorov in
35 moških. Od tedaj naprej gredo odstotki žensk stalno kvišku, do današnjih dni. Med žrtvami leta 1,923 sta bili dve tretjini moških in ena tretjina ženskih; na 100.000 ljudi je prišlo že 13.4 ženskih samomorov, moških je bilo 30, razmerje se je čudno spremenilo. Zlasti strašno je to, da so si jemali življenje starejši ljudje! Prej so imeli nekaj denarja, razvrednotenje jim je pobralo vse. Najslabše denarno leto je bilo 1923. Takrat je izvršilo samomor 93 moških v starosti od 60 do 70 let, 150 moških v starosti nad 70 let, in sorazmerne so tudi številke za ženske. To je grozna obtožba moderne države.
V navadnem veslarskem čolnu čez ocean.
Večkrat beremo, da je šel kdo čez ocean v čolnu z jadri, v jahti itd., a v prav navadnem čolnu, lega doslej nismo brali. Hoče pa izvršiti to drzno podjetje danski častnik Sekmidt in hoče dobiti s tem nagrado enega milijona danskih kron; nagrado je razpisal neki danski list za Drvo nrečkanie Atlantika
mil
v navadnem veslarskem čolnu. Denar hoče porabiti poročnik za zgradbo moderne kopalnice v Kodanju. Napravil si je za označeni namen 5 in pol metra dolg čoln. Najprvo bo poskušal, bo šel ob danski obali k norveški obali, nato čez morje k Shetlantskim in še dalje k Faioerskim otokom. Od tam se bo s par-nikom vrnil nazaj v Kodanj. Če bo ta poskusna vožnja zadovoljiva, se bo podal Schinidt na pot preko oceana. Čoln bo imel okoli 70 kg živil, obtežen bo pa v vsem samo s 400 kilogram. Če bo holel poročnik ponoči spati, bo vrgel ven šest vlečnih sider in se bo po dolgem ulegel na dno čolna.
• i •
Neverjetna drznost romunskih roparjev.
Jeti znanih romunskih roparjev Muntiau-a in Tomescu-ja sta po raznih >junaških činih« prešli na bukovinsko ozemlje, kjer sta med drugim izropali nadškofijsko palačo. Roparjem se je nato zahotelo po letovišču. Pri prihodu odličnih gostov so jo orožniki in drugi čuvaji javne varnosti popihali, dočim so leto-viščarji imeli priložnost, prepustiti razne nepotrebne stvari kot dragulje in denar novo-došliin. Medtem se je pa razširila v Bukarešti govorica, da nameravajo banditi napasti samo Sinajo, kjer so na letovišču baš romunski kralj in kraljica, grški ex-kralj Jurij, bogati bančniki itd. Takoj je bil poslan tja v ojačitev oddelek orožništva, ki se je v resnici kmalu spri-jel z roparji. Ker pa sta roparski četi močni okrog 100 mož in moderno oboroženi —imata celo ročne granate in strojnice — so po dolgotrajnem nedločnem boju v zadnjem hipu prišli še na pomoč poklicani lovci iz Bukarešte in pognali predrzneže v beg. Lepe razmere!
Stoletnica stearinske sveče. Starejši ljudje se še spominjajo časov, ko so po naših kmečkih hišah svetili le s trskami, ki so jih zataknili v »primoža«. Petrolejske svetilke in sveče so se udomačile pri nas jako pozno, še pozneje seveda plin in elektrika. Voščene sveče smo sicer poznali, toda le v cerkvi, za doma pa so bile predrage. Stearinske sveče pa so prišle k nam skoro istočasno kakor petrolejke. In vendar so stearinke vseh vrst znatno starejšega datuma kakor petrolejske svetilke, ker jih je iznašel ravno pred 100 leti znameniti francoski kemik Chevreuil.
Stoletnica prve železne ceste na Češkem. 28. julija je preteklo 100 let, ko so 1.1825, začeli graditi v češki deželi prvo železnico iz Čeških Budejovic do Linca, na kateri se je začel obrat dne 7. septembra 1827. V vozove na tej progi so bili vpreženi konji, ali kljub temu se je prevoz državi izplačal.
Kuharica milijonarka. Pavla Grundlova, kuharica v Novi vasi na Slovaškem, je bila po ameriških uradih obveščena, da je v Ameriki umrla njena sestra, ki ji je volila v oporoki tri milijone Kč. Kuharica je precej odpovedala službo in odpotuje te dni v Ameriko po bogato dediščino.
Madžari ne vedo, kaj bi začeli s sadjem. Letošnja sadna letina na Madžarskem je izredno velika, a prebivalstvu ne prinese posebnega blagoslova. Svoj čas se je madžapsko sadje izvažalo v inozemske tvornice za konzerve. Madžarska vlada je pozabila zagotoviti si s trgovinskimi pogodbami izvoz sadja in vsled tega bo letos na Madžarskem velike množine sadja uničila gniloba.
Leninov spomenik v Moskvi. Na Rdečem trgu v Moskvi bodo postavili pred mavzolejem, v katerem počiva Lenin, velikansk spomenik, ki bo tvoril z mavzolejem in v ozadju se nahajajočim zidom Kremlja harmonično celoto. Sedaj so razpisali tekmo za načrte. V načrtu bo tudi tribuna z govorniškim odrom, kajti spomenik bo obenem središče vsem ljudskih zborovanj na Rdečem trgu.
Konkurz na Spitzbergih. Tudi tja gor med led in sneg valovi sedanje življenje. Holand-ska premogovna družba je rekla, da svojih
plačilnih obveznosti ne more več vrSiti. Več sto delavcev je zgubilo vsled tega svoj kruh.
Italijanski tobakarji. Od 1. julija 1924 do 30. junija 1925 so prodali v Italiji za dve milijardi ln 577 milijonov lir tobaka v raznih oblikah.
Posnemanja vredno. Zveza prijateljev arhitekture v Rimu je prosila občinsko zastopstvo, naj Vpliva na trgovce, da se pri ureditvi izložbenih oken ozirajo na arhitektonsko okolico. Občinski zastop bo vsako leto razpisal nagrade za primerno urejena izložbena okna.
Za Jadran. 80 italijanskih senatorjev se je združilo v skupino, ki bo skrbela za gospodarske koristi Jadrana.
Dviganje nemškega brodovja. V zalivu Scapa Thow na Orkneyskih otokih — severno od Škotske — so dvignili torpeclne^a rušilca, dvanajsto ladjo potopljenega nemškega vojnega brodovja.
Proti fesu! V Carigradu se je začel hud boj proti fesu in ga hočejo nadomestiti s klobukom, ki ga smatrajo za bolj zdravega.
Za alkohol in proti njemu. 125 Američank je prišlo na Angleško, da začnejo križarsko vojsko proti alkoholu. Obenem z njimi, a na drugi ladji, se je pripeljal na Angleško dr. Murray Butler, rektor univerze Columbia, eden največjih nasprotnikov prohibicije. Pred odhodom iz Amerike je v govoru hudo napadal ameriške sodnike, uradnike in znkono-davalce, »ki ves dan govorijo o škodljivosti alkohola, zvečer se pa napijejo«. Zdravniki, pedagogi, trgovci, juristi itd. pravijo, da je ustvarila prohibicija nevzdržljive razmere in da se popije v Ameriki sedaj še enkrat toliko alkohola kakor se ga je prej.
Pob.^rv^no mesto. Angleške tovarne barv so dobile velikanska naročila iz Bolivije v Južni Ameriki. Glavno mesto La Paz praznuje stoletnico obstoja in morajo biti ob tej priliki vse hiše rumeno pobarvane in okrašene.
V spomin Dickensa so se zbrali častivci iz vsega sveta v Londonu. Lord Birkenhead je otvoril ob tej priliki v hiši, v kateri je Dickens v Londonu najprvo stanoval, knjižnico, majhno zbirko slik in muzej.
Evstahij Man de se imenuje 77 let star upokojen angleški pomorski častnik. Odpotoval je z jadrnico sam ven v svet in bo potoval iz Britanske Kolumbije na oni strani Amerike v London. Edino duševno spremstvo mu je Shakespeare.
Dijaški vestnik.
'."<■ varišire-dijakinje, ki se še niso priglasile po organizaciji za zborovanje pri sv. Primožu, prosimo, tla store to v najkrajšem času na naslov: Slov. dijaška zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Tu dobe tudi morebitne informacije. K zborovanju vabimo iskreno vse katoliške dijakinje, tudi one, ki niso včlanjene v -Mladenki -. Ostale podatke priobčimo v naslednjih dneh. Bog živi! z. S.
Spored predavanj v stičenskih dneh. Odhod iz Ljubljane 9. avgusta ob 13.20, prihod v Stično ob 15. — 9. avgusta (nedelja) okoli 4 popoldne: Dr. Oibej: Na kakšnih podlagah temelji in sc oblikuje versko mišljenje, čutenje in hotenje katoliškega inteligenta naše dobe? — 10. avgusta (ponedeljek) dopoldne: Dr. p. G vido Kant: Praktične poti k obnovi in poglobitvi verskega življenja sodobnega katolika. — Dr, Josip J e r a j : tip'katoliškega človeka. — Popoldne: Dr. Andrej G o s a r : Analiza kapitalizma in marksizma. — Igrane Erjavec: Socialno vprašanje kmečkega stanu. — 11. avgusta (torek) dopoldne: Dr. p. A. Toni i-nec: Verske in moralne osnove krščanskega so- I cializma. — Dr. J. P u n t a r : Kaj je država po i mislu katoliške filozofije? — 12, argr ta (sreda) j dopoldne: Franc Te rs e glav: Politika katolikov tekom zgodovine zlasti od francoske rcvolucije do današnjih dni. — Dr. E. Besednjak: Politične smernice katoličanov v današnjem momentu svetovne politiko — 13. avgusta (četrtek) dopoldne: Petar Grgec: Politične naloge katoličanov v .Jugoslaviji. — Odhod z vlakom iz Stične ob 13.15 (v Ljubljano). — Poleg teh predavanj bodo imeli častiti gospodje očetje Cistercijanci iz samostana vsak dan po en liturgičen govor. — Iz bližnjih krajev pridemo peš v skupinah. Ne pozabite prinesti seboj tudi raznih instrumentov, da si sestavimo orkester!
Gospodarstvo.
Hmelj 1924 -1925. Svetovna produkcija piva je znašala po cenitvi tvrdke J. Barth & Sohn v Niirnbergu 159 milijonov hektolitrov (v letu 1923. samo 137), medtem ko je bila produkcija v letu 1913. 295 milijonov hektolitrov. Med vsemi pivo producirajočimi državami stoji Jugoslavija s svojo produkcijo 650.000 hektolitrov na 23. mestu. Po cenitvi »Frankfurter Zeitung« je znašala površina kultivirana s hmeljem na celem svetu lani 50.000 ha, pridelek pa 1,329.000 stotov. Jugoslavija je pridelala leta 1923. na 1930 ha 36.000 stotov, torej na hektar 18.5 stota, leta 1924. pa na 2150 ha 50.000 stotov, torej na hektar 23.2 stota. Leta 1923. je znaša! pridelek v Jugoslaviji 28.000 stotov. Med vsemi državami stoji Jugoslavija glede pridelka na 8. mestu. Ravno sedaj vlada na svetovnih tržiščih s hmeljem prilična stagnacija. Stanje rastlin je letos po celem svetu neenotno, Po poročilih koncem meseca julija letos računajo, da bo letošnji svetovni pridelek dober, nekaj čez normalno višino.
Cene živine, telet in prašičev dne 5, avgusta v Ljubljani. Voli rejeni 8—9 Din, voli za vprego 7.50—8, krave rejen. 6—7, krave klobasarice 3—4, telice rejene 7—8, biki rejeni 8—9, biki lahki 7—8, teleta težja rejena živa 9.50—10, teleta lažja 8.50—9, prašiči per-šutarji 12—13, prašiči zaklani 17,50—18, teleta zaklana 14—14.50, plemenski prašiči po starosti za komad 100—200, krave s teleti za komad po 2500—5000 Din. Današnji semenj je bil dobro obiskan. Prigon je bil srednji. Cene za debelo živino so poskočile, ker take živine sedaj primanjkuje na trgu. Zlasti je veliko povpraševanje za težje bike. Prašiči se istotako lažje prodajo, ker tudi tega blaga sedaj primanjkuje. Cene telet pa se držijo čvrsto in je tudi tukaj upanje na zvišanje cen. Za p.e-menske prasce in plemenske krave pa ni bilo posebnega zanimanja in je ostalo dosti tega blaga neprodanega. Pričakovati je, da se bodo sedanje cene obdržale. Pitana živina in prašiči se bodo prav lahko prodali.
Gospodarska statistika. Belgrajski »Trgovinski glasnik« javlja, da je začelo ministrstvo trgovine in industrije zbirati točne podatke o gospodarskih prilikah naše države. Ko jih bo zbralo, bo ministrstvo izdalo statistiko o naši trgovini, industriji, obrti, strokovnem šolstvu itd. K temu pripominjamo, da prihaja ministrstvo zelo pozno. Medtem ko so druge države že v prvih povojnih letih začele z reorganizacijo svoje statistične službe, ki sedaj že iz-borno funkcijonifa, se je naše ministrstvo šele zdaj spomnilo in daje v javnost vesti, o tem kakšno bo delo. Svetovali pa bi ministrstvu, naj popolnoma zbere materijal in naj ga kmalu publicira, kajti čeprav smo prepričani, da statistika niti zdaleč ne bo odgovarjala zahtevam modernega časa, vendar bomo imeli vsaj nekaj v rokah pri presojanju gospodaiskega položaja. Svetovali bi ministrstvu, naj po vzgledu drugih držav izdaja statistični letopis o naši državi, da bo inozemstvo vsaj kaj vedelo o nas.
Osvoboditev plačala faks, »Jug. Lloyd« poroča: Z odlokom poštnega ministrstva so vse naše poljedelske zadruge, ki so včlanjene v Gl. zadružni zvezi oproščene plačevanja poštn !i taks za pisma in za vse druge poštne pošiljatve.
Povišanje trošarine na špirit, h Belgrada poročajo, da se je v smislu čl. 51 zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust - sepiem-ber določila državna trošarina na špirit na Din ?5.— za hektoliter stopnje. Tvornice in svobodna skladišča, lekarniki, trgovci in točile! pijač so dolžni do 4. t. m. prijaviti svoje zalege z dne 1. avgusta 1925 pri pristojnem oddelku finančne kontrole, razliko trošarine na
najdeno količino zalog je pa plačati do 8. av* gusta 1925. Kdor tega ne stori, ga bodo obso« dili radi tihotapstva.
Novi železniški tarif. Kakor javljajo ia Belgrada, bo stopil novi železniški tarif v ve< ljavo dne 15. septembra. Obenem poročajo, da pomeni novi tarif znižanje voznine.
Znižanje tarifa na liški progi. Prometno ministrstvo je po vesteh iz Belgrada sklenilo znižati tarife za prevoz blaga na novo otvor-jeni železniški piogi Ogulin—Gračac—Knin—. Split, da onemogoči italijansko konkurenco, ki prevaža blago ceneje na parobrodih v Dalmacijo.
Kako skrbe za Srbijo. Iz Belgrada poro-* čajo, da je odobren kredit v znesku 20,700.000 dinarjev za zgradbo tobačne tvornice v Nišu, Z zgradbo bi se začelo v kratkem. Okoli sei danje tvornice bi se imelo zgraditi še nekoliko objektov. — Ob tej priliki se spominjamo ljubljanske tobačne tovarne, ki ima sedaj v primeri s predvojnim časom samo še polovico delavstva. Če bi se uprava monopolov pobrigala raje za razširjenje starih tvornic, oz. vsaj za vzdrževanje normalnega obratovanja, bilo bi to veliko bolj ekonomsko kakor pa gradba novih tvornic.
Zaključek trgovskih pogajanj z Avstrijo. V Belgrad so se vrnili delegati za trgovinsko pogodbo, ker so pogajanja končana. Tu bodo referirali ministrom, nato se vrnili na Dunaj ter podpisali pogodbo, to bo menda še ta teden. — Pogajanja z Avstrijo so trajala — s presledki — skoro leto dni. Dosedaj je obstojala med obema državama samo konvencija največje ugodnosti brez pogodbenih car. postavk. Kakor zatrjujejo poučeni belgr-jski krogi, ima nova pogodba sledeče točke: 1. splošne določbe; 2. ureditev obmejnega prometa ter 3. obsežen tarifni del. Jugoslavija je polagala veliko važnost na svoje agrarne produkte, Avstrija pa na industrijske. Zatrjujejo, da je Avstrija izvojevala 20 do 30 odstotno znižanje dotičnih carinskih postavk. V principu je sklenjeno tudi medsebojno znižanje železniških tarifov. Speci-jalna izdelava tega znižanja pa je prepuščena medsebojnemu dogovoru železniških ravnateljstev.
BORZA.
Dne 5. avgusta 1925 DENAR.
Zagreb. Berlin 13.17—18.27, Italija 200.62— 203.62 (202—202.50), London 268.25-270.25 (268— 269.75), Ne\vyork 55.85—55.55 (55.35—55.45), Pariz 260.50-265.50 (263-264), Praga 163.50-165.50 (164.50—164.75), Dunaj 7.75—7.85 (7.77—7.85), Curih 10.74—10.82 (10.76).
Curih (Predborza). Belgrad 9.325 (9.32). Pe-šta 42.150, Berlin 122.55 (122.60), Italija 18.80 (18.80), London 250.50 (250.1), Nevvyork 515 (515), Pariz 24.30 (24.40), Praga 15.275 (15.20), Dunaj 72.245, Bukarcšt 2.70 (2.65), Sofija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.755, Kodanj 162.05, London 34.46, Milan 25.84, Newyork 709.35, Pariz 33.10, Varšava 132.50. — Valute: Dolarji 705, lira 25.95, dinar 12.73, češkoslovaška krona 20.995.
Praga. Devize: Zagreb 61.05, Pariz 159.125, London 163.95, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 75—80, vojna odškodnina 290—297, Celjska posojilnica 201—205, Lj. kreditna 225—238, Merkantilna 101—104, Praštediona 808 —818, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 100—127, Trbovlje 338—340, Vevče 101 — 108. Stavbna družba 165—180, 4 in pol odst. zast. listi zaklj. 25, 4 in pol odst. kom. zadolžnice 24 (denar).
Zagreb. Hrv. eskomptna 107.50—108, Kreditna, Zagreb 108—112, Jugobanka 96.50—97, Praštediona 812.50—817.50, Slavenska 65—66, Lj. kreditna 225, Eksploatacija 46—48, Šečerana, Osjek -590—520. Gutmann 390, Trbovlje 335—340, Vevče 10—120, Slavonija 45—46, S!avex 135, 7 odst. inv. posojilo 77, vojna odškodnina 289—291.
Dunaj. Efekti: Alpine 30.3, Greinilz 14.3, Trbovlje 45.7, Hrv. eskomptna 15.3, Leykam 17.5, III-pobanka 8.5, Slavonija 5.4.
Otroka kopita m tak 41
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Ni končal. Pograbil je WiIsonovo karabinko in skušal pomeriti na kondorja, toda roka se mu je tresla. Oči so se mu zakalile, da ni mogel niti pomeriti.
»Prepustite meni,« je dejal major. Z mirnim očesom in z gotovo roko je pomeril na ptico, ki je bila \ že slo inelrov daleč.
Toda ni še sprožil petelina, ko je počil strel na j dnu doline; belkast dim se je pokazal izza dveh ba- ! /al lovih skal. Kondor, zadet v glavo, se je stresel in začel padati v krogih, počasi, ker so ga držale razpete peroti. Plena ni spustil. Počasi se je zgrudil na zemljo, par korakov od brega.	i
»Za mano, za mano!« je zaklical Glenarvan. Ne da bi se vprašal, odkod je prišel strel, ki ga je naravnala sama Previdnost, je stekel k kondorju, tovariši pa za njim.
Ko so prišli tja, jo bila ptica mrtva, Robertovo fruplo pa je bilo skrito pod ogromnimi perotmi. Glenarvan se je vrgel na otrokovo truplo in je iztrgal iz roparskih krempljev, položil na travo in nastavil uho no otrokova prsa.
Nikoli se ni izvil iz človeških prsi silnejsi krik veselja kakor Glenarvanu v tem trenotku, ko je ponavljal:	;	.
»Živi, še živi k
V hipu so Roberta slekli in mu omočili obraz s svežo vodo. Zgenil se je. odurl očL noeledal in spregovoril besedice:
»Oh, mylord ... oče!...«
Glenarvan ni mogel odgovoriti, ganjenje ga je dušilo. Zgrudil se je na kolena iti zjokal pri olrolni, rešenem na tako čudežen način.
Petnajsto poglavje, španščina Jakoba Paganel a.
Po strašni nevarnosti, ki ji je bil ravnokar ušel, je pretila Robertu druga, nič manjša, da ga uduše v objemu. Čeprav je bil še slab, so ni mogel nihče od prisotnih premagati, da ga ne bi pritisnil na srce. Vendar je zelo verjetno, da tako ravnanje bolnikom ne škoduje, zakaj Robert ni umrl. Kaj še!
Od rešen ca so se obrnili pogledi na rešitelja. Razume se, da je bil major tisti, ki se je prvi spomnil nanj. Petdeset korakov od potoka je stal na enem od prvih obronkov nepremično postaven možak srednje rasti. Dolga puška mu je ležala pri nogah. Mož, ki se je naenkrat pojavil, je bi! širokih pleč, dolge lase je imel povezane z usnjenimi trakovi. Meril je vsaj šest čevljev. Njegov zagoreli obraz je bil rdeč med očmi in ustmi, črn pod očmi in bel na čelu. Oblečen je bil po načinu obmejnih Patagoncev. nosil je lep plašč, okrašen z arabeskami, narejen iz kožice, ki jo ima gvanak na vratu in na nogah in ki so sešite z nojevimi kitami. Na zunanji strani plašča je bila svilena dlaka. Pod plaščem je nosil mož tesno prilegajočo se obleko iz lisičje kože, ki je bila spreda; ustrojena v rogljič. Na rasu je visel mosnjiček z barvami, s katerimi si je barval obraz. Čevlje je imel iz vdovske kože; pritrdil jih je na gležnje z jermen jem, ki se je lopo spletalo okoli noge.
Obraz našega Patagonca je kazal ponos in resnično razumnost, čeprav ga je kazila navlaka vseh najrazličnejših barv. Čakal jo dostojanstveno. i>a ste
ga videli, kako stoji nepremično in resno na skalnatem podstavku, bi dejali, da je brez dvoma kip hladnokrvnosti.
Major ga je prvi ugledal. Takoj ga je pokazal Glenarvanu, ki je stekel k njemu. Patagonec je napravil dva koraka naprej. Glenarvan ga je prijel z obema rokama za roko in mu je krepko stisnil. V lordovem pogledu, v njegovem od veselja gorečem obrazu, v vsej njegovi zunanjosti, je bilo toliko hvaležnosti, toliko zahvale, da se domačin ni mogel motiti. Sklonil je nalahko glavo in spregovoril par besed, ki jih niti major, niti njegov prijatelj nista mogla razumeti.
Patagonec je pazljivo gledal na tujce, nato pa je spremenil govorico; pa naj je delal, karkoli je hotel, te nove govorice niso razumeli nič bolje od prejšnje. Vendar pa je par izrazov, ki jih je domačin rabil, obmilo nase Glenarvanovo pozornost. Zdelo se mu je, da so iz španščine, kjer je poznal par najbolj navadnih besedi.
»Espanol?« je vprašal.
Patagonec je prikimal, kar menda pomeni pri vseh narodih pritrjevanje.
»Izborno, se je oglasil major, sedaj pride pa prijatelj Paganel na vrsto. Kakšna srečna misel, da se jo spomnil učiti so španščine!«
Poklicali so Paganela. Takoj je prihitel in pozdravil Patagonca s pristno francosko ljubeznivostjo, ki je pa la najbrž ni znal zadosti ceniti. Učenega zemljepisca so takoj seznanili s položajem.
>Izborno,« je dejal.
Odprl je usta kar mogoče široko, da bi lepše izgovarjal, in rekel:
>Vos sois um homem de beml« (Vi sto dober človek.*
EiiiEiir
4)
.a I
c O I
:s ° J
c Š j: x M
Q c a> . .5
•S £Q
*g > K
•t r ^ j >.
OO J«
■ S
s
.2.
f 5
.2. ■	c
j >«	x
o	Q
* - b
> ^	>»
«	o
t. D	ja
-SoO	rt C
a -M
J*
to C
ca >
o
* «> s <->
O. s
>o v,
"S ©
o <04
O g B
§ 3 s3 ^ £ *
.r * Si
H
A, ®>
¥ N
V >
N
*»B o h, a Z
N
0> >
O <N
=111=111
BLAGO.
Ljubljana. Le« : Deske, 20 in 90 mm, mon-fe, fco meja 480, 400; pariško blago, I. in II., 1 m flolž., 12 cm šir., 27 mm debel., fco meja 1480 (bi.); L. antene, 8—16 cm, media 14 m, 8 cm konične na 12 m, fco meja 660 (bi.); bukova drva, 1 m ilolž., fco nakl. postaja 4 vag. zaklj. 18.50. — 2ito in poljski pridelki: Pšenica bačka, pariteta Ljubljana 320 (bi.); pšenica hrvatska, 75-76, 3—1 odst., par. Ljubljana 267.50 (bi.); pšenica domača, fco Ljubljana 275 (den.); koruza slavonska, par. Ljubljana 220 (bi.); oves slavonski, par. Ljubljana 220, 225; laneno seme, fco Ljubljana 450 (den.); otrobi pšenični, papirnate vreče, fco Postojna trans. 190 (bi.); fižol različnih vrst, fco Ljubljana 100, 100.
Cerkveni vestnik.
Nočnim časti vrem presr. R. T. se uljudno naznanja, da je nocoj redna mesečna molitvena ura celo noč. Molila se bo 8. ura: češčenje preblažene. Device Matere božje Marije. Uljudno vabimo može
če-
in mladeniče, da se zanesljivo udeleže nočnega Učenja. _
Orlovski vestnik.
(Torenjhkiin odsekom in kroikoni! Prosimo vse odseke in krožke, da se glede prihoda v Radovljico dne 9. avgusta točno držijo navodil v okr. št. 618. Obenem prosimo, naj nemudoma pošljejo prijave odseki, ki tega še niso storili. Bog živil — Orlovska podzveza. E. Kranj.
Nove rene »Svetopisemskih katehoi*. I del
stane odslej 8 Din, II. del 12 Din. Dobe se v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarni in v Prodajalni kat. tisk. društva, v Mariboru v Prodajalni tiskarne sv. Cirila, v Celju pri Goričarju. Primerne so kot darilo zlasti prvoobhajancem in birmancem.
Naznanila.
Eliz.ibetna konferenra za župnijo sv. Peter
ima sejo danes ob 6 zvečer v društvenih prostorih.
tiskarji. Kal. prosvetno društvo in Dekl. Mar. družba priredi v nedeljo 9. avgusta izlet na Vrhniko. Odhod vlaka z glavnega kolodvora ob pol osmih zjutraj. Kdor se hoče izleta udeležiti, naj se javi v petek in soboto v samostanu. Vljudno vabi odbor.
Prostovoljno gasilno društvo na Muljavi priredi dne 23. avgusta veliko vrtno veselico, čije čisti dobiček je namenjen za nakup nove brizgalne. Društvo se. je ustanovilo jeseni lanskega leta in ker ima še premalo sredstev za nakup kake boljše brizgalne (nova s 3(10 m cevmi bi stala okrog 50.000 dinarjev), je prisiljeno seči po takem sredstvu, da pride do svojega cilja. Torej se vsa okoliška društva tem potom prosijo, da ne prirejajo na ta dan nikakih prireditev ter upoštevajo nase geslo: -'Na pomoč!, — Odbor.
MAO
Vsaka drobna -vrstica Din i'SO ali vsaka beseda SO par. Naj-manjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamkol
Išče se nujno zdrava
DOJILJA
višjo plačo. Event. se sprejme tudi taka, ki bi prihajala samo 3—4 krat na dan, da doji otroka. Naslov v upravi lista pod št. 5142.
Odda sc meblovana majhna, skromna SOBICA z elek. razsvetljavo. Novi Vodmat 82.
VAJENCA
» trgovino mešanega blaga, poštenih starSev, sprejme Ivan Štefan, trgovec, Kot p, Semič.	5126
ORGANIST
Jcerkvenik) želi premeniti službo; vodi pevske zbore 5n godbe. Izvrsten igralec na orgle, klavir itd. Reflek-tira na boljše službe na Štajerskem. Priporočila na razpola go. Naslov pri upravi lista pod: Organist 5141.
Sarnost. kuharica
za gosposko kuhinjo, se išče. Vstop 15. avgusta. - Ponudbe na »Posestvo Impolca«,
p. Sevnica, Dolenjsko.
Vrtnarji!
Rabim priprostega vrtnarja, Vi je vešč domačega vrtnarstva, se razume pri živini in drugih domačih opravilih. — Več se izve v hotelu MIKLIČ — Ljubljana. 5132
2~a!i 3 dijakinje
iz boljše hiše, se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje. - Naslov pove uprava »Slovenca-, pod štev. 5106.
Mesto učenke
* manufakturni in modni trgovini išče deklica 15 let, iz boljše hiše, z 2 mešč. razredoma, v Ljubljani ali Novem mestu. Prednost imajo trgovine, kjer bi imela vso oskrbo v hiši. - Naslov pove uprava lista pod iter. 5136.
Dobra kuharica
Ta župnišče na deželi, SE IŠČE. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »DoSra kuharica« štev. 5134.
NATAKARICA
tia račun, proti dobremu zaslužku, se sprejme, lahko začetnica. Zahteva se kavcija. Naslov v upr. St, 5108.
ABSOLVENT
kmet. Sole išče službe kletarja, event. oskrbnika na
večjem posestvu. Nastop takoj. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 5109.
KUHARICO
z dobrimi, večletnimi spričevali, išče proti dobri plači Dr. SCHWAB - JESENICE, Gorenjsko.	5120
Strojnik
zmožen vseh popravil na parni žagi, se sprejme takoj na parno žago Gorjanci pri Novem mestu. — Ponudbe na IVAN ŠIŠKA, Ljubljana, Metelkova ulica 4. 5122
Oospodo župnike naprošamo, naj blagovolijo svojim žunljanom brezplačno oglasiti, da je najdeno nekaj denarja, katerega je neka ženska izgubila. Dotična oseba se naj oglasi v prodajalni »Teks-tilbazar« v Ljubljani, Krekov trg 10, I nadstropje.
Ivlrie iu fi^noniie ea oBroho in na nosodo
Bosendorfer, Forster, Steinway etc. — Vsi inštrumenti za bleh- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno.
fillonz mm, liliiDijana, Mestni irj Sle*. 3
(pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji.
1200 m tračnic
kupim za ozkotirno železnico, s pritiklinami, rabljenih, v dobrem stanju, oe-krivih, profil 6-5 cm, teža
7	kg meter. - Ponudbe na FRANC DOLENC, lesna industrija, Škofja Loka. 5118
Hiš a naprodaj
8	min. od postaje Domžale, z vrtom in njivo. - Naslov v upravi lista pod št. 5140.
I avto
vzamem za dva ali tri mesece proti dobri odškodnini v najem. Po možnosti pogon z ogljem. — Ponudbe pod »Tororni avto« št. 5123 r.a upravo »Slovenca«.
Potnik pr0ti proviziji
■ unim prevzame zastopstvo domačih in inozemskih tvrdk manufo.kture. - Ponudbe na upravo lista pod »TOČNOST«. 5139
Delavnico
išče klobučar v Medvodah.
CERKVENI
PARAMENT
črni pluvial, vijolični plaši, j rudeči plašč, predvojno bla- -go, naprodaj. Na ogled pri ! Uršulinkah na porti. 5125 j
JERMENA ZA ČEPE !
gože, biče (gajžle), tržaške bičevnike, različne krtače, motvoz (špago) in pasove (gurtne), dreto in perilne vrvi kupite najccncjc v veletrgovini
OSVALD DOBEIC,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
m
BLAGAJNE in JEKLENE denarne OMARE za vzi-danje priporoča Ljubljanska komcrcijalsa družba, Ljubljana, Bleivvcisova 18.
JZ&* in DINAME	žarnice »Osram« — * Tungs-
ram* — »Philips«, električne napeljave (najboljši proizvod), lestcnce, svetilke ia armature, električne števce (švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drug električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki
KAROL FLORJANČIČ — CELJE.
Postrežba točna!	Postrežba točna!
E
!
B
»aaaniaggBiiHKMBsros
Prenroig-Cefein s
Wollova ulica i. is. *
Telefon Stev 56.
ZAPRTA KOČIJA
(landaver), še popolnoma dobro ohranjena in v dobrem stanju, je naprodaj. Cena po dogovoru. - Naslov: Ve'iki Mengeš štev. 93.	5107
dobro ohranjen, se kupi ! Ponudbe pod: »TORINO-FIAT 501« na »Publicitas«, d. d., Ljubljana.	5037
Hlccl
smrekove, }e'ove in vsakovrstni okrogli les kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Parna žaga v Kranju.
Paviljone
v dekoracijo na vclesej-mu sprejema RUD. SEVER, Gosposvetska cesta 6, v hiši mesarja Slamiča. 5046
Zelo ugodno prodam :
spalnico, jedilnico, veliko pisalno mizo, starinsko skrinjo in 3 obešala. Vse dobro ohranjeno. Ogleda se od 8. do 2. ure. - Kje, se izve v upravi lista pod štev. 5133.
DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to široko spadajoče blago, dobile v skladišču »KONOPJUTA« - Ljubljana, G-osnosvetska 2.
KOSTANJEV TANINSKI LES
kupujem vsako količiio, na progi Ljubljana — Kario-vac in Ljubljana — Zidani most — Zagreb. Dobava do 15. septembra 1925. — Ponudbe z naznako količine in . cene je poslati na DRAGO HADL, Novo mesto. 4910
hrastova in bu-V Bi« M kova, odpadki od : parketov in žage, dostavlja ! po znižani ceni na dom par-; na žaga V. Scognelti, Ljubljana, (za gor. kolodvorom).
znamke »FIAT«, v dobrem stanju, se ugedno proda. — Naslov se izve pri upravi »Slovenca« pod štev, 4967.

VI. UEherški seiem
in posebni sejem za gospodarsko obrstouanje
od 15. do 21. avgusta 1925.
Najbogatejša izbera izdelkov svetovno znanih tvrdk.
Najugodnejši nakup za češkoslovaško kvalitetno blago in Inozemske specijolnc izdelke.
Največji sejem za tekstilno blago. Eksportno blago svetovnega slovesa.
33 "'„ zmžane vozne cene na vseh češko-slova-Skih železnicah, 20—60 % znižanje na raznih inozemskih železnicah. Brezplačni vizum za inozcmce. Sejmske legitimacije ee dobivajo v Ljubljani pri Aloma Companjr,
Sejmski urad v Llhercib
Češkoslovaška.
na|iine]se izdelave, v j blagu 900 Din, afrik moJro-ci 250 Din, patent fotele in vse tapetniške izdelke po najnižjih cenah. - Vabi na ogled! - RUD. SEVER, Gosposvetska cesia b, v hiši mesarja Slamiča.	5045
mešane vrste kg Din 1.75, čiste vrste ... kg Din 2.25,
prodaja
SEVER in KOMP.,
LJUBLJANA.
_ 1 S if
asa«*«
29 AVGUSTA BO S. SEPTEMBRA
25% ZNIŽAJ VOZtt^ CEftA
i. O ®
zavod za nameščence v LJisblJani
odda dela za izkop za temelje in deloma za zidovje kleti za skupino hiš v Mariboru ob Kralja Petra trgu.
Vsem interesentom našim državljanom so na uvid načrti, pogoji in stroškovnik od 8. t. m. ob uradnih urah v pisarni zavoda.
Obvezne s 100 Din kolkovane ponudbe se bodo morale predložiti do 12. t. m., na kar se interesenti posebno opozarjajo.
Ljubljana, dne 5. avgusta 1925.
Pokojninski zavod za nameščence y L ubliani, Aleksandrova c. 12.
Vsaka štedljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici in pri likanju samo plin. Neprimerno cenejše. - - Vedno eEsto. Vsak čas pripravljeno, kuha ter preje frnf.tr o. Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek. 2e od leta 1861, odkar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. Napeljava do hiše brezplačna. Napeljava v stanovanje stane samo 800 —1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi že za Din 125'— Likalnik » » » » » 140'— Štedilnik » » » » » 1800'— Uporaba plina v vseh obrtih za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev i, t. d. najcenejša. — Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasnila daje	MESTNA PLINARNA.
Dne 10. avgusta 1925 ob 9. uri se na javni dražbi pri
sodišču v Kranjski gori prodaja tovarna keksov na Jesenicah, ki je cenjcna s troji in pritiklinami na 155.107-55 Din. — Najmanjši penudek znaša 77.553-75 Din.
Na to dražbo se interesenti opozarjajo s pripombo, da je vsled neugodne železniške zveze treba prenočiti v Kranjski gori.
Nudimo nos prvovrstni
15	n
s n it j? ® i
a i* 2 S iS te it S
svetovne znamke
Iz naše tovarne v Solinu
p cd Sszjeir? no rsisRlkl dnevni ceni.
SpTil |f MMmMfMs
„0Pill U. li. kil fc&ISESllU Ulu(
odrezki od parket in žage se prodajajo tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolga 15 Din za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilnik) 20 Din za 100 kg franko skladišče. — Na željo dostava na dom po lastni ceni.
IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga,
LJUBLJANA, Metelkova ulica 4.
25% znižane cene !


OisIIžSfte
nerodni
(jesanski vežesemenj)
od 8.-72. sesjSesrc&ra 1925. tehnični velesemeni je ia 1 dan podaljšan 7.0GG razstavljavcev iz 16 držav nudi svoje Inte-resantne novosti po brezkonktirenžnih cenah! 125.000 pesetnikov iz vseh evropskih in pomorskih dežela. Velika izbira dunajskih specijalitet!
Znatno znižana vozna po jugoslov. in avstrij. železnicah in po Donavi.
Prestop meie proti predložitvi vizum-marke za ceno avstrijsk. šiling V50 (dolar 0-25). Pojasnila, ssimska izkazila in vizum-marke se dobe pri: UfiEHER MESSE A. G. UMEN VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat — Turjaški trg 4 Zveza za tujski promet — Dunajska c. 1 Josip Zidar — Dunajska cesta štev. 31.
V nedeljo dne 9. avgusta f. I. se bo ob 3. uri popoldr,«
oddajala vožnja približno 3500 ma lesa 24. oddelka knez Aucrspergnvih gozdov do ceste najcenejšemu ponudniku. — Dražba sc bo vršila v gostilni Adolfa Lre-na na Ja snci. — Skupina voz.nik.uv, ki bi holeiu. vi žnjo prevzeti, mora imeti najmanj štiri pare konj.
A. KAJFEŽ, KočeV/e.
Izdaja konzorcij >Slovencac,
Odgovorni urednik: Josip Grošeli.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.