ZEEZAR Leto XIX. JUNIJ 1979 št. 12 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE NISMO KLONILI Ko je bilo najtežje, smo se u-prli. Vse svet je strmel, ko so se narodi tako male države, razkosane, podjarmljene, odločili za tisto naj hujše, najtežje, za odpor, upor, vstajo. Da, prav zaradi tega, ker se nismo pustili podjarmiti, čeprav je bivša država tako sramotno propadla, poveljstvo gnile, razpadle vojske pa kapituliralo. Toda narodi Jugoslavije nišo priznali kapitulacij e. - Našli so se pravi‘-zvesti.:Sinovi svoje domovine in še zbrali 4. julija 1941 Sredi okupiranega Beograda v vili Vladimirja Ribnikarja. Tu so je sestal razširjeni plenum politbiroja CK Komunistične partije Jugoslavije, ki ga je vodil Josip Broz-Tito. Sklenili so, naj partizani snujejo odrede, ki naj takoj začnejo z oboroženo vstajo in sabotažami. Vsem jugoslovanskim narodom je bil poslan poziv, naj se dvignejo v boj proti okupatorjem. Ta dan slavimo kot DAN, BORCA, kar tudi. zasluži zaradi globoke .zgodovinskepomembnosti. Poziv je naletel na nepričakovan odmev. Dogodki so se odvijali naglo, presenetljivo za 'okupatorje, ki so bili prepričani, da so narode Jugoslavije./že pokorili. Naši pošteni ljudje pa so uvideli, da bi vsako čakanje na kako pomoč bd zunaj, vsako odlaganje z uporom pomagalo ukoreniniti moč okupatorjev in pomagalo uvajanje in izvajanje okupatorskih načrtov, iztrebiti naše narode. Zdaj je veljalo vključiti v. bojne vrste o-svobodilnega gibanja vse zdrave ljudske sile in prepričati vsakega poštenega državljana, da je naša prihodnost odvisna od 'vsakega posameznika in od vseh skupaj. In tako je postal mesec julij mesec začetka vstaj po .Jugoslaviji. 7. . julija je počil‘prvi strel upora v Srbiji, 13. julija se dvigne v napad domala vsa Črna gora, 22. julija odjeknejo, uporniški streli slovenskih partizanov, že dva dni prej je bila ustanovljena Prva celjska četa, 27. julija začenja o-svobodilni boj Hrvatska, ta dan tudi Bosna in Hercegovina. Zaradi posebnih okoliščin začno z vstajo Makedonci 11. oktobra 194i; Tako so naši narodi sledili pozivu Politbiroja CK ZKJ dri tovariša Tita. Udarne skupine so bile preimenovane v partizanske odrede, ki ,so napadali .železniške proge, mostove in tovarne. Uničiti je bilo treba vse, kar je služilo sovražniku, zlasti pa njegovo živo silo. Sicer majhne partizanske enote in slabo oborožene so vendarle zadajale okupatorjem u-darce, skrbi in zaznali smo, da nastaja nekaj novega, ki se krepi iz dneva v dan, nekaj, iz česar je nastajala naša bodoča narodnoosvobodilna vojska, nastajala je udarna pest revolucije, brez katere si ni bilo. mogoče zamisliti u-spešnega osvobodilnega gibanja. In v tem osvobodinlem gibanju, v teh krvavih borbah proti okupatorjem sta se kovala bratstvo in enotnost naših narodov kot važen pogoj in opora našim načrtom in naporom, v preteklosti, v narodnoosvobodilni borbi, sta pa tudi pogoj našim prizadevanjem danes in poroštvo , za neodvisnost, trdnost in varnost tudi v prihodnosti. Ob prazniku Dneva borca nam hitijo misli nazaj na prehojeno težko pot v borbi in v obnovi, v uvajanju novih odnosov v socialistični ; samoupravni , skupnosti.' Veselimo se zmage nad fašizmom, veselimo se doseženega v obnovi in graditvi in to nam daje vzpodbude za nadaljnje delo v pfe- 4. julij-dan borca obrazbi naše družbe. Vemo, da sile starega, okrnelega, preživelega še dvigajo glavo in zavedamo se, da je to. naperjerio proti vsemu naprednemu, proti svobodoljubnemu človeštvu, proti miru, proti pravici in resnici, proti socializ-, mu, proti vsemu, kar nam simbolizira naš praznik Sip dan borca. Po velikih uspehih borbe in naporov za novo socialistično družbo, po obnovi in nagli graditvi novih tovarn, šol, kulturnih domov, predvsem pa uvajanju novih, humanih odnosov, se nam je odprla nova fronta — samoupravljanje. Začela se je in na- T o varne Dve besedi velikega pomena. Kaj vse je zaobseženo v tem geslu! Tega se predobro zavedamo v naši | socialistični samoupravni skupnosti. Samoupravljanje, prehod v samoupravljanje, to je tista velika prelomnica v naši no--vejši zgodovini'. Rojstni datum ima 27. junija; leta 1950 je Ljudska skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije na svojem rednem zasedanju sprejela Temeljni- zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih, v veljavi pa ;,je ta zakon od 12. julija 1950. V septembru in oktobru tega leta so v delovnih kolektivih- že. iz volili delavske svete, in upravne odbore. Sprejetje tega zakona pomeni naj pomembnejše revolucionarno dejanje v naši družbeni dejavnosti po sprejetju zakona o nacionalizaciji osnovnih proizvajalnih sredstev. Š tem ukrepom so u-resničili marksistično načelo: '»Tovarne delavcem!« i.n stopili v novo, višjo razvojno stopnjo naše Socialistične'graditve, v kate-ri prehajamo iz državnega na družbeni sistem vodenja našega gospodarstva. Ta zakon je logična .posledica razvoja v graditvi naše socialistične družbene ureditve po načelih dosledne socialistične demokracijeiri sprošča nadaljnje, še obširnejše ustvarjalne .sile našega delavskega razreda. Z izvajanjem določil tega zakona smo dosegli glavni smoter te zgodovinske odločitve: da se . gospodarstvo osvobodi državne uprave in da s tem odpravimo negativne pojave, ki so zavirali daljuje se dolgotrajna bitka za graditev samoupravnih socialističnih odnosov, nadaljuje se socialistična revolucija. Dan borca je praznik nas vseh, ne samo praznik borcev narodnoosvobodilne borbe. Je praznik vseh, za katere je socialistična prihodnost, ki temelji na samoupravnih odnosih, njihova bistvena opredelitev. Veličine tega praznika ne moremo omejiti sa-r mo na sklepe,.; sprej ete v enem dnevu, v tem prazniku vidimo ključni datum v razvoju in pridobitvah naše revolucije. R. U. delavcem razvoj gospodarske in politične svobode. V našem samoupravnem sistemu smo se šolali in tudi že prešolali iz slabo zainteresiranih članov skupnosti iri kolektivov v gospodarje, upravljalce, ki vedno bolj stremijo za debrim, vestnim in čim učinkovitejšim gospodarjenjem. Zdaj imamo bogate, izkušnje v teh prizadevanjih: spominjamo se, na kakšne težave smo velikokrat naleteli pri uvajanju samoupravnih odnosov, pri reševanju in razreševanju človeških, proizvajalnih in družbenoekonomskih odnosov. Pred delovnimi ljudmi so stale izredno zapletene, težavne naloge, to je izredno zahtevna šola življenja in gospodarjenja. Pobrskajmo malo po spominu: 6. septembra 1950 je bil izvoljen prvi delavski svet v naši železarni, za predsednika pa tov. Tugomer Voga; 13. 9. tega leta je bilo prvo Zasedanje delavskega sveta §- izvoljen je bil prvi upravni odbor predsednik tov. Franc Spolenak; 17. septembra tega' leta svečana predaj a ključev tovarne s strani predstavnika oblasti prvemu predsedniku delavskega sveta; 20. decembra 1960 izvoljen prvi obratni delavski sveti ter začetek uvajanja ekonomskih enot; 20. 9. 1961 je. delavski svet sprejel razvojni investicijski program podjetja. Ta je vseboval modernizacijo iri mehanizacijo proizvodnje in izboljševanje pogojev dela, povečanje proizvodnih zmogljivosti,' u-vedbo sodobnih tehnologij, ki o-mogočajo višjo proizvodnjo in znižanje proizvodnih stroškov in naposled je program zajemal povečanje stopnje specializacije in Srebrna medalja na 48. mednarodnem kmetijskem velesejmu v Novem Sadu Enajstega maja je 46. mednarodni kmetijski sejem v Novem' Sadu svečano odprl podpredsednik predsedstva SFRJ tov. FA-DILJ HODŽA. Na tej specializirani manifestaciji, ki sodi po u-deležbi in obsegu med največje tovrstne prireditve v svetu in je trajala do 20. maja, je na 300.000 kv. metrih razstavnega prostora sodelovalo preko 1600 razstav-ljalcev iz 60 držav. Železarna Štore — TOZD Tovarna traktorjev se je sejma udeležila z 32 traktorji, FIAT pa z 28 traktorji. Traktorji železarne in Fiata so bili razstavljeni skupaj na 2000 kv. metrih razstavnega prostora, ki ga ima Štore-Fiat za 10 let v najemu. Tu je postavljena tudi ustrezna stavba, ki o-mogoča vodenje poslovnih razgovorov in je last Železarne Štore. Traktorji Štore 402 in 404 so bili na sejmu razstavljeni z dodatno opremo kot je kabina, kom- T o varne (Nadaljevanje s 1. strani) finalizacije. To so izredno zahtevni načrti in naloge, o katerih so odločali in razpravljali organi delavskega samoupravljanja. Ti načrti so zahtevali celega človeka, njegovo izredno prizadevnost, veliko zrelost, trezno razmišljanje in poglabljanje v tako zapletene gospodarske, smaoupravne zadeve in končno pravo zavest slehernega člana organov samoupravljanja, tu je namreč šlo za pomembne in življenjsko važne odločitve. Sledili so še novi važni samoupravni sklepi: 15. julija 1966 sklep delavskega sveta o prehodu na 42-umi delovni teden. Potem je važen datum 15. 9. 1969, ko smo se na referendumu odločili za združitev v združeno podjetje Slovenske železarne; 30. 9. 1969 je sledil svečani podpis pogodbe o združitvi v Združeno podjetje Slovenske železarne; in v dneh od 9. do jjp aprila 1973 smo na zborih delovnih ljudi sprejeli sklepe o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela in organizacije skupnih služb. Seveda so tako preobrazbo doživljali delovni ljudje v vseh delovnih organizacijah po širni naši domovini. Tako so se razvijali v prave gospodarje in na pridobljenih izkušnjah naprej razvijali samoupravljanje, Rasel je interes, da se sprejemajo takšni ukrepi, s katerimi je mogoče dosledneje uveljavljati načelo delitve po delu na vseh ravneh., Vedno bolj postajajo samoupravni odnosi odločujoči na področju dela in gospodarjenja. V pogojih' delovanja zakonov blagovnega gospodarstva se razvijajo odnosi za boljšo tehniško opremljenost, za izboljšanje strukture proizvodnje in za dosego večje gospodarne učinkovitosti dela. Obenem raste skrb za boljšo strokovno, gospodarsko in politično razgledanost, kar je že postala osnovna naloga v današnjih pogojih samoupravljanja. Vse bolj se uveljav- presor, utežni in razvodni ventili, tako da so dobili številni obiskovalci širok vpogled, s čim se lahko ti traktorji dodatno opremijo. Poleg teh dveh osnovnih tipov traktorjev smo na sejmu sodelovali še s traktorji Štore 402 S in 404 S, kar pomeni novo dopolnitev asortimenta, saj imata oba po 45 KS. Mesto zase in posebno priznanje je nudil traktor Štore 302, ki je po izvedbi lažji od prej naštetih, a zaradi svojih karakteristik močno uporaben na manjših posestvih. Strokovna komisija za novosti na sejmu mu je podelila srebrno medaljo. Zanimanje obiskovalcev in mnenje omenjene strokovne komisije kažeta, da bo ta traktor, tako ko jih bo dovolj na tržišču, zasedel ustrezno mesto, kot ga že zavzemata traktorja Štore 402 in 404. Poleg velikega števila obiskovalcev, ki so iskali razne infor- delavcem ljajo ukrepi za stabilizacijo v našem gospodarstvu, zavzemanje za odpravljanje vseh mogočih vrst odtujevanja ustvarjenih sredstev iz gospodarskih organizacij, kar odpira nove možnosti za večjo reprodukcijsko sposobnost delovnih organizacij in boljšo materialno podlago samoupravljanja. Tako bomo lahko tudi letos ob dnevu samoupravijalca — 27. juniju ugotavljali, da ima samoupravljanje v naši družbi že goboke korenine, da je samoupravljanje zdaj, ko združuje delo in vodenje, resnično naj zanesljivejši in naj bogatejši vir za storilnost, za vse višjo storilnost, za povečanje produktvinosti dela, kar nam zagotavlja tudi večji dohodek in stabilno rast in ker temelji naše samoupravljanje na humanih idejah, ima še prav posebno vrednost. Danes je važno, da vse bolj spodbujamo organizatorje proizvodnje, ki lahko največ; pripomorejo k dobri organizaciji dela in poslovanja, s tem pa tudi k večjih produktivnosti dela in dohodka. Sedaj se dobro zavedamo, da je boj za čim boljšo' produktivnost dela pogoj in ključno vprašanja nadaljnjega razvoja ih zato vsakodnevna najpomembnejša naloga. Saj vemo, da z nizko produktivnostjo dela ni mogoče doseči stabilizacije gospodarskih tokov in boljšega gospodarjenja. Danes se samoupravno udejstvujemo tudi izven delovnih organizacij, v krajevni skupnosti, v njihovih delegacijah, v družbenopolitičnih organizacijah in v drugih dejavnikih družbenega ustvarjanja, seveda pa tudi v občinah in v samoupravnih interesnih skupnostih.'Kajti vloga vseh teh dejavnikov, povezava vseh različnih interesov in potreb, celovit sistem samoupravnih in demokratičnih odnosov, sodelovanje med vsemi; temi dejavniki, " pomeni zadovoljivo rast samoupravljanja. R. U. macije od možnosti nakupa do nabave rezervnih delov, je bilo več službenih razgovorov s trgovskimi hišami (Agrotehnika, Agrovojvodina, Poljoopskrba, Av-tomakedonija itd.). Zaključki teh razgovorov bodo jasno vodilo za tržne nastope pri oblikovanju politike prodaje. se je zelo zanimal za problematiko TOZD TT in je bil seznanjen s carinskimi obremenitvami uvoza pri poslih kooperacije TT in o zahtevku za povečanje brezcarinskega začasnega uvoza. Posebno pereč je namreč problem usklajenosti cen in prenizke uvozne kvote za TOZD TT glede na to, Naši traktorji na letošnji sejemski razstavi kmetijskih strojev v Novem Sadu Iz Fiatovega proizvodnega programa, katerega v SFRJ zastopa Železarna Štore, je bil podan zahtevek na Sejmsko upravo za prodajo 25 komadov od razstavljenih traktorjev preko sejemske kvote v višini 300.000 $. Kot zanimivost je imel Fiat na sejmu razstavljen prerez traktorja Fiat 880. Razstavni prostor TOZD — TT je na sejmu obiskal tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino, tov. Maks Bastl, ki da že preko 50 % proizvodnje izvažamo. Glede problemov cen okoli sestavnih delov v domači kooperaciji je tov. Bastl svetoval, da zelo aktivno sodelujemo v vseh organih (koordinacijskih odborih in splošnih združenjih) pri Gospodarski" zbornici, saj bomo le tako lahko reševali probleme, ker se predlogi rešujejo samo preko samoupravnega dogovarjanja. Ivan ŽOLNIR Priznanje ZRVS Štore V okviru Tedna varnosti in družbene samozaščite občine Celje ter proslave dneva varnosti je bila v hali Golovec osrednja proslava, ki se jo je poleg predsednikov občinskih in medobčinskih organov in organizacij udeležil tudi član sveta federacije, narodni hetoj Franc Leskovšek-Luka. Pisan kulturni program, ki so ga popestrili pripadniki organov javne varnosti, je spremljala nabito polna dvorana gledalčev. Svečan govor ob dnevu varnosti. in 35-letnice organov za notranje zadeve je imel tov. Ža-hrastnik, sekretar medobčinske konference zveze komunistov. V svojem govoru je opisal pota razvoja organov za notranje zadeve ter vlogo, ki so jo ti organi imeli med vojno v prvih povojnih letih, in ki jo imajo danes za ohranitev pridobitev naše revolucije in samoupravnega socialističnega razvoja naših narodov in narodnosti. varnosti in družbene samozaščite. Občinski svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Celje je podelil Krajevni organizaciji rezervnih vojaških starešin Štore pismeno priznanje za dosežke pri razvoju družbene samozaščite. Dopisujte v fbtekLf ŽELEZAR Na proslavi so bila podeljena zvezna, republiška in občinska priznanja za uspehe na področju V četrtem letu petletke Gospodarski načrt sozd Slovenske železarne, sprejet s strani delavskega Sveta dne 21. 2. 1979 za letošnje leto, ki je že četrti v srednjeročnem obdobju 1976 do 1980, predvideva naslednje dosežke: indeks 79/78 — surovega jekla 815:000 ton 103,4 —- blagovne proizvodnje 823.399 ton 102,7 — realizacije 13,7 milijarde din 125 — izvoza 61 milijonov dolarjev 149 — število zaposlenih 18.340 delavcev 1035 V gospodarskem načrtu za leto 1979 imajo posamezne delovne ■ organizacije SŽ naslednje deleže: Jesenice Ravne štore ¡¡¡¡¡1sk^' —1 surovo jeklo 61,3 26,2 12,5 — 100 — blagovna proizvodnja 57,2 17,7 20,4 4;7 100 — realizacija 47,8- 25,0 18,2 9,0 - 100 —> izvoz 23,6 32,7 29,5 14,2 1100 —* zaposleni 37,5 28,2 19,1 15,2 100 Udeležba DO v poslovanju SŽ še v primerjavi z letom 1978 torej ne bo veliko spremenila. Iz pregleda načrtovane strukture gotovega blaga sledi, da je sozd Slovenske železarne kljub svoji vertikalni naravnanosti pretežno proizvajalec reprodukcijskega materiala, saj ta tudi-za leto 1979 zajema 75,8 °/o, kovinsko predelovalni kompleks pa le dobrih 24,2 % blagovne proizvodnje. Razumljivo je, da je ta odnos pri iztržku od prodaje blaga drugačen. Od prodaje jelka se predvideva 8,3 milijarde din ali 60,8 % realizacija; od prodaje predelanih izdelkov bodo Slovenske železarne iztržile 5,4 milijarde din ali okrog 39,2 % realizacije. Prodaja v smeri predelanih izdelkov je najbolj izrazita pri izvozu.-Medtem ko bodo V strukturi prodaje doma 63,2 % zajemala jekla, bo pri izvozu ta odstotek znašal le 36, kar pomeni- da bodo Slovenske železarne skoraj 2/3 izvoza dosegle s prodajo večstopenjsko predelanih izdelkov. V gospodarskem načrtu za leto 1979 je torej upoštevana poslovna politika sozda SŽ, da se z dobavami reprodukcijskega materiala domačim porabnikom nadomesti uvoz jekla, neposredni pritok deviz pa-prednostno uresničuje z izvozom vrednejših izdelkov. Kljub velikemu povečanju izvoza je treba ugotoviti, da bo leta 1979 v predvideni realizaciji še vedno predstavljal le 10 % celotne prodaje blaga. Planirana izravnava uvoza reprodukcijskega materiala z izvozom blaga, ki naj bi jo sozd Slovenske železarne dosegel že v začetku naslednjega petletnega obdobja, bo zahtevala še velike napore. Za normalno poslovanje in tekoče oskrbovanje materiala bilanca za leto 1979 namreč predvideva Uvoz reprodukcijskega materiala, energije in rezervnih delov v vrednosti preko sto milijonov dolarjev. To pomeni, da bomo z izvozom pokrili le 60 °/o uvoza, in to brez upoštevanja- opreme, ki naj bi jo iz tujine dobili oziroma naročili za okrog 40 milijonov dolarjev. Za razvoj investicijski načrt predvideva s prispevki skoraj 2,3 milijarde din naložb v osnovna sredstva. S tako investicijsko politiko naj bi delovne organizacije v glavnem ulovile korak petletnega razvoja in v naslednje srednjeročno bbdobje stopile močnejše in pro ižvodno sposobnejše. POSPEŠEVANJE RAZVOJA Znano je, da je zaostajanje investicijskih naložb bil glavni objektivni razlog, da Sozd Slovenske železarne ni na planirani dinamiki rasti proizvodnje, Tudi načrt naložb za leto 1978, -ki naj bi delno nadoknadil zamujeno v prvih dveh letih sedanjega- srednjeročnega obdobja, -je bil le polovično uresničen. Bolje pripravljeni naj bi v četrtem letu petletnega plana 1976—1980 dosegli več. Pri naložbah v nove projekte ima v letošnjem letu največje načrte Železarna Ravne. Gospodarski načrt predvideva naslednje naložbe v osnovna sredstva: Žel. ’ Jesenice ' Žel. : Ravne Žel. Štore ; Predelo-S valci Storitvene j OZD >N C/D milijonov din 619 M 296 247,5 4,5 | 2.178 delež 28,5 46,4 13,6 11,3 0,2 100 železarna Jesenice bo dokončala izgradnjo naprav za neprekinjeno vlivanje gredic, pričela ž drugo modernizacijo jeklarne, dokončala plinifikacijo, nabavila računalnik in izvedla razne zamenjave' ter dopolnitve proizvodnih naprav. Železarna Ravne bo nadaljevala izgradnjo kovačnice,. pričela z razširitvijo in posodabljanjem jeklarne, gradila jeklolivarno, tovarno nerjaveče armature na Muti in tovarno pnevmatičnih Strojev na Ravnah, razširitev tozda kovinarstvo Ljubno, odpravljala ozka grla v valjarni in razširila zmogljivosti strojegradnje. Železarna Štore bo s postavitvijo nove obločne elektropeči povečala zmogljivosti jeklarne, širila livarno, obdelovalnico valjev, jeklovlek ter žarilne zmogljivosti. V predelovalnih delovnih organizacijah bodo največje investicije za proizvodnjo industrijske opreme v orodjarni in -nabavi strojev v Vrednosti 105 milijonov din imela v Verigi Lesce; Plamen nabavlja kovaške naprave in kalilno linijo, Tovil modernizira vijakarno, Žična pa povečuje proizvodnjo žičnih mrež. Interna banka sozda SŽ bo za izvrševanje investicijskega načrta obdobju poleg kratkoročnega financiranja tekočega poslovanja razširila na dolgoročni sektor in prevzela vlogo združevanja sredstev DO SOZD SŽ ter drugih OZD, bo opravljala pomembno vlogo pri izvrševanju investicijskega načrta. Uresničevanje določil Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD SŽ daje dobre sadove predvsem na področju pridobivanja in optimiziranja izkoriščanja razpoložljivih finančnih virov. Sistem namenskega združevanja sredstev pripomore, da se investicijski viri delovnih organizacij SŽ usmerjajo na dogovorjene razvojne projekte, kar omogoča priliv dodatnih domačih in tujih finančnih sredstev. Interna banka- sozda SŽ bo za izvrševanje investicijskega načrta za leto 1979 prispevala 321 milijonov din združenih sredstev OZD, kar je 13 % načrtovanih naložb in bo s tem zavezala celotno finančno konstrukcijo investiranja. DO SŽ bodo namensko za razvojne načrte v letu 197-9 združile 233 milijonov dinarjev, kar je 72% dohodkovno združenih sredstev. Interna banka je zato pospeševalec razvoja delovnih organizacij sozda SŽ. NA SLEDI DOHODKA Dohodek je temeljni cilj vsake samoupravne gospodarske aktivnosti, zato je razumljivo, da je zajet tudi v gospodarskem načrtu 'SŽ za leto 1979. Načrt skupnega prihodja in njegova razdelitev predvideva: 4,7 milijard dinarjev dohodka, 3.1 milijardo dinarjev čistega dohodka, 2.2 milijardi dinarjev sredstev OD bruto, 0,9 milijard dinarjev sredstev ža sklade. Predviden čisti dohodek, ki je glavni interes zaposlenih, zagotavlja skladno gibanje realnih osebnih dohodkov s produktivnostjo dela in tako oblikovanje sredstev za sklade, kar bo omogočilo nove naložbe v osnovna Sredstva in vzporedni razvoj življenjske ravni. Naloge, ki -jih- nalagajo gospodarski načrti tozdov, DO in sozda SŽ kot Celote, so zelo zahtevne, tako po obsegu proizvodnje, izvozu, rentabilnosti poslovanja, kot pri investicijskih naložbah. Delavski svet je zato sklenil, da morajo vse OZD in skupne Službe v sozdu Slovenske železarne izdelati ter sprejeti akcijske programe s kon kretnimi zadolžitvami za uresničevanje gospodarskega načrta, zboljšanje delovne ter tehnološke discipline, redno oskrbovanje tekočega poslovanja, varčevanje s surovinami, energijo in optimiziranje izkoriščanja delovnega časa. Dosežki prvega četrtletja letošnjega leta nas ne zadovoljujejo. Zaostanek je največji zopet pri izvozu, kar se lahko maščuje, zato bodo potrebni še večji napori, da bi izpolnili vše sprejete obveze načrtovane, enostavne in razširjene reprodukcije Slovenskih železarn. Oporoka revolucionarja in. usmerjevalca humane in demokratične izgradnje socializma jugoslovanskih narodov in narodnosti, tovariša Edvarda Kardelja, naš obdarja in obvezuje, da s prizadevnostjo pri učenju in delu v slogi gradimo sebi in našim naslednjim rodovom lepšo prihodnost. To je zapisano v gospodarskem načrtu sozda SŽ za leto 1979. ' ~¥ $jg - r* ■ ■ *i H - ■' Pogled na gradbišče izgradnje zdravstvenega doma in stolpnice Problemi oskrbe z jeklenimi odpadki pri proizvodnji Sedanje obdobje je za železarstvo na svetu in tudi pri nas obdobje dinamičnega tehnološkega razvoja in sprememb. Zadnjih 15 let je prineslo velika gibanja v strukturi deležev tehnoloških postopkov za proizvodnjo jekla. Daleč prevladujoč je kisikov postopek v konvertorjih. Veča se delež jekla, proizvedenega v električnih pečeh. Zaradi različnih vplivov na gospodarnost proizvodnje sorazmerno hitro opuščajo SiemenS-Marbinov postopek, ki je dajal okoli 100 let največji delež v svetovni proizvodnji jekla. V obdobju zadnjih 15 do 20 let so nastale tudi druge pomembne tehnološke spremembe, ki imajo pomemben vpliv na kvaliteto proizvedenega jekla, izplen in tudi proizvodnost. Te novosti so: neprekinjeno vlivanje, vakuumirja-nje, dogotavljanje jekla v ponvah, elektro pretaljevanje pod žlindro, avtomatizacija proizvodnih naprav, neprekinjene tehnološke linije itd. Vzporedno s tehnološkimi spremembami so se večale proizvodne/ naprave, ki s svojo proizvodnostjo spodrivajo zastarele, manjše proizvodne enote, ki jih posebno v obdobju zadnjih 3—4 let, v obdobju krize na svetovnem tržišču jekla, v zahodnih evropskih državah masovno ustavljajo. Istočasno s spremembami v tehnologiji in velikosti proizvodnih enot so se menjali in se še menjajo pogoji oskrbe z osnovnimi surovinami in ejnergijo. Te spremembe so posledica nihanj tržnih pogojev prodaje jeklarskih proizvodov, vplivov, ki jih prinašajo spremembe v tehnologiji in seveda pogojev ter gibanj na svetovnem trgu surovin in energije. Vložek, potreben za proizvodnjo jekla v jeklarskih postopkih, ima s svojo ceno najpomembnejši delež vpliva na gospodarnost proizvodnje in ima važeri, če ne odločujoč vpliv tudi na kakovost končnega izdelka. Kemična sestava in oblika vložka sta pomembna za tehnološki potek proizvodnje, za proizvodnost zaradi vpliva na trajanje proizvodnega postopka in na kemične ter s tem na fizikalne in mehanske lastnosti končnih izdelkov. Osnovni vložek za proizvodnjo surovega jekla je v glavnih sestavinah iz surovega železa in starega železa oziroma jeklenih odpadkov. Delež obeh navedenih sestavin je odvisen od uporabljenega osnovnega procesa proizvodnje jekla. Kisikovi konvertor-ski; postopki uporabljajo za o-snovni vložek tekoče belo surovo železo iz visokih in redkeje iz e-lektro indukcijskih peči. Poraba starega železa je namenjena hlajenju šarže pred dogotovitvijo. Običajna potreba starega želeja je 25 do največ 35 % teže vložka, odvisno od kemične sestave surovega železa. Pri SM postopku je bilo največ v rabi razmerje med surovim in starim železom okoli 55 :45. V času nizke cene starega železa se je večal tudi njegov delež v vložku, če je bil jekleni odpadek seveda na razpolago. Postopek je možen tudi do 100 % uporabe jeklenega odpadka. Pri proizvodnji jekla v električnih pečeh je delež starega železa naj višji in običajno znaša od 85 % do 96%. Delež surovega železa je možno povečati in je znana uporaba tekočega surovega železa do 40 %. V nekaterih postopkih in.pri nekaterih kvalitetah je potrebno vložiti tudi samo staro železo, ali še bolje rečeno — čim bolj čiste jeklene odpadke. Kot skrajni primer so jekla, kjer služi kot pretežni vložek sestava raznih železovih zlitin in drugih le-girnih elementov, kadar proizvajajo posebno visoko legirana jekla in imajo jekleni odpadki le manjši delež. V preteklem 1978. letu je bil v jugoslovanski proizvodnji jekla, ki je znašala 3,4 milijona ton, delež SM jekla 43 %, konvertorske-ga jekla 31 % in jekla iz električnih peči 26 %. Za letošnje leto načrtujejo, da bo letna proizvodnja prvič presegla 4 milijone ton.. V letu 1979 naj bi bilo v skupni proizvodnji največ konvertorske-ga jekla z deležem 37,9 %, delež SM jekla načrtujejo, s 36,6 % in elektro jekla 25,5 °/o. Delež elektro jekla se v celotni proizvodnji sicer znižuje, dejansko pa se bo količina povečala. Z novo zgrajenimi električnimi obločnimi pečmi v jugoslovanskih železarnah lahko pričakujemo, da se bo naslednje 1980. leto dvignila proizvodnja elektro jekla vsaj za 300.000 ton. Prihodnje 1980. leto bo zadnje leto sedanjega srednj er ročnega razvojnega obdobja. Po razpoložljivih možnostih koriščenja zmogljivosti v jugoslovanskih jeklarnah bi morala prihodnje leto znašati jugoslovanska proizvodnja jekla nekaj več kot 5 milijonov ton. V Slovenskih železarnah imamo dva osnovna načina proizvodnje surovega jekla: SM postopek in proizvodnjo v električnih pečeh. Leta 1978 je bil delež elektro jekla že 55,6 %, v letošnjem 1979. letu je načrtovan delež elektro jekla nad 60% in v obdobju po letu 1980 naj bi postopno prešli v celoti na proizvodnjo elektro jekla. Problem vložka spremi j a ' j ugoslovansko železarstvo že vrsto let in je jekleni odpadek gotovo eno temeljnih vprašanj nadaljnjih možnosti razvoja. Na domačem, jugoslovanskem področju zberejo premalo starega železa, da bi lahko pokrili vse potrebe in je uvoz starega železa že leta nazaj pomembna postavka v jugoslovanski devizni bilanci. Če je problem starega železa že sedaj prisoten v jugoslovanskem železarstvu, bo toliko bolj ob dinamični rasti proizvodnje v letošnjem in naslednjem letu. To vprašanje je skupen problem jugoslovanskih železarn in le v tem okviru je treba obravnavati tudi vprašanje vložka za slovenske jeklarne. Problem vložka za proizvodnjo kvalitetnih jekel je vezan s tako visokim deležem na proizvodnjo v električnih pečeh, da ostale postopke lahko pri njegovi obravnavi zanemarimo. Vprašanje je treba upoštevati kot količinski in kvalitetni; problem predvsem pri proizvodnji elektro jekla, ker pri konvertorskem jeklu problem nečistoč iz jeklenih odpadkov skoraj ne .more vplivati na končno kvaliteto jekla, oziroma se je tem negativnim vplivom možno veliko lažje ogniti. Pričevanje iz NOB 16 TRN V PETI Nekaj časa je vrtal brez besed vanje z očmi, nato pa se je nenadoma obrnil k policaju v dežnem plašču, se mu nasmehnil in ga vprašal: — To so torej ti tvoji mangupi, ki ničesar ne vedo? E, bogami, jaz jim bom dal lekcijo, da se bodo hitro spomnili vsega, kar vedo in kar ne! Policaj v dežnem plašču se je tej »domislici« smejal kot bedak. Iz žepa je potegnil počečkan kos papirja, je začel z njim mahati po zraku in ga kazati poročniku: — Kar poglej, koliko banditov imam še na seznamu v Brkinih, prav zdaj grem ponje. Dokler bo še kaj vojne in dokler bom živ, ti banditov ne bo primanjkovalo! Ti samo glej, da te mangupe dobro zdelaš! je skoraj vpil vpričo treh ujetnikov oficirju, salutiral ih odkorakal iž sobe. ' — Nič ne skrbi, pa dobro srečo! je še zavpil za njim poročnik, nato pa se je dvignil izza pisalne mize in se s spačenim obrazom od samega sovraštva približal najprej Blisku, se mu vnesel v obraz in dejal: — Ej, ej, — kako je kaj, partizanski poročnik? Kako se kaj po- čutiš pri nas? Prav vesel sem, da sva se spoznala!- Seveda je bolje, da si ti moj gost tukaj, kakor da bi bil jaz tvoj tam pri vas! Zato dovoli, poročnik, da se malo po-bliže spoznava! Zatem je malega Bliska s tako močjo treščil s pestjo v obraz, da se je brez besede zrušil na tla, kot bi ga pokosila strela. Enakega pozdrava sta bila takoj deležna še Janez in Albin in vsi trije so se znašli na tleh krvavečih ust in nosov. Kot da se hi nič zgodilo, se je nato poročnik spet usedel v svoj škripajoči štol za mizo in si prižgal cigareto, čez čas je ukazal stražarjem, naj trem ujetnikom razvežejo roke, da si bodo lahko obrisali kri, ki jim je curljala po bradah. Najhuje jo je izkupil Blisk, ki je že pri tem prvem srečanju s tem novim zasliševal-cehi in mučiteljem odnesel presekano ustnico in izgubil tudi zob. Poročnik je zdaj ukazal enemu izmed stražarjev naj Janeza in Albina odvede v sosedno sobo, sam pa je z Bliskom in drugim stražarjem ostal v svoji pisarni, kjer se je posvetil samo Blisku. Soba, kamor je stražar odvedel Albina in Janeza, je bila prav tako nič drugega, kakor mučilnica. Vsa oprema v njej je bila velika klop na sredini, pri kraju pa mizica z dvema stolicama. Zdaj se je celo stražar postavil v vlogo zasliševalca in je začel oba u-jetnika izpraševati in ju zraven pretepati in drezati vanju s palico, da sta bila oba kmalu spet polna dodatnih modric po vsem telesu. To je trajalo vse dopoldne tja do kosila, ko je poročnik s silno ihto vrgel napol mrtvega Bliska iz sobe na hodnik in vse skupaj nagnal na kosilo. Ukazal je Janežu in Albinu, ki sta tudi .sama komaj stala na nogah, naj pobereta »svojega poročnika« in . ga odneseta v skupno sobo, kjer so . bili prej zaprti. Blisk je bil /skoraj /brez zavesti, kar naprej je stopal in so ga bolela predvsem rebra. Imel je nekaj zlomljenih in več -nalomljenih, saj je mučilec hodil po njem z okovanimi čevlji in ga brcal, da je bilo , komaj še ■ kaj življenja v njem. In vendar ni klonil! Tovariša sta ga dvignila in ga s težavo prenesla v skupno soBo, kjer. se je zleknil po golih tleh. To mu je za silo ublažilo najhujše bolečine, vendar pa je odklonil tisto zeljnato brozgo, ki so jo dobili za kosilo. Tako in tako ne bi. mogel jesti, ko pa' je imel vsa razbita usta in otekel obraz, da ga je bilo hudo že pogledati. Prav tako so kosilo odklonila izmučena dekleta, ki so jih hkra-. ti pripeljali z zaslišanja. Bile so vse v ranah, z grozno podplutimi obrazi in otečenimi ustnicami, vse .okrvavljene in raztrgane. Nekatere so kar na glas jokale, spet druge so samo stokale — kot na primer Malečkar jeva s Suhorja in Krebljeva z Ostrožnega brda, ki sta bili tako zdelani, da sta nepremično 'ležali na tleh Tn se sami niti premakniti nista mogli/ Nekaj manj so bili pretepeni trije, izmed štirice ujetih partizanov, ki šo bili prav tako na zaslišanju. Četrtega — Lojza — ni bilo med njimi, ker so ga odpeljali v bolnišnico zaradi ognojenih ran na glavi, ki jih je dobil na Suhorju med delom . okrog bunkerja. Po kosilu je sam intendant te nedičevske enote povedal ujetnikom, da je bilo to zadnji obrok hrane, ki jim ga je lahko preskrbel za denarje, k; so jih našli pri. njih po Ujetju. Zanj .so menda nakupili nekaj hrane pri kmetih — ravno toliko, kolikor so jim jo pač dali, poslej pa da bodo morali biti ob svojem. In res ne ta in ne naslednji dan niso dobili nobene jedi. Kmalu po kosilu so naše tri u-jetnike spet odgnali na zaslišanje. -, Tokrat samo Bliska in njegovega tovariša, Odgnali šo jih v isto sobo, kjer je zločinski poročnik dopoldne zasliševal in skoraj ubil Bliska. Tâm so bili zdaj kar trije oficirji — razen že znanega poročnika Steva. še en poročnik. visokokvalitetnih jekel v jugoslovanskih železarnah Kot že rečeno, domače zbiranje jeklenih odpadkov ne pokriva sedanjih potreb vložka. Pregled za zadnjih 10 let kaže, da je vsako. leto delež uvoženih jeklenih odpadkov med 20 do 28 % količine starega železa, potrebnega za vložek pri proizvodnji jekla. Če ne upoštevamo skrajnih podatkov za potrebo iz domačega zbiranja in uvoza, kar je podvrženo tudi gibanju cen, potem lahko kot normalni odnos upoštevamo, da je bila povprečna specifična poraba jeklenih odpadkov za proizvodnjo jekla v jugoslovanskih železarnah med 510 do 530 kg/to-no. V tej porabi je 48 do 52 % lastnih odpadkov, 24 do 26 % iz domačega zbiranja in 25 do 28 °/o iz uvoza. Tabela 1 Pregeld gibanja deležev jeklenega odpadka po viru nabave in specifična poraba: Leto Lastni odpadek Domače zbiranje Uvoz* Poraba v kg/tono proizvodnje jekla 1970 48 31 19 510 1971 53 21 S 26 462 1972 54 19 27 469 1973 52 17 31 426 1974 49 21 30 526 1975 47 26 25 ■ 507 1976 50 24 26 553 1977 48 26 26 536 * Upoštevane so tudi dobave razreza ladij iz uvoza. Staro železo iz domačega zbiranja je slabo sortirano in slabo pripravljeno. Posebno moti, ker ni sortirano po kemični sestavi in je nečisto. S starim železom prihajajo v vložek nekontrolirane, neželene količine spremljajočih elementov, katerih med tehnološkim procesom proizvodnje jekla ni mogoče odstraniti, kot so: baker, antimon, kositer, arzen in drugi. Z nesortiranimi ali slabo sortiranimi jeklenimi odpadki prihajajo v vložek tudi nekateri elementi, ki jih za določene kvalitete namerno dodajamo, pri drugih pa so nezaželeni, kot npr. mangan, krom, vanadij, molibden in drugi. Dobro pripravljen vložek z veliko nasipno težo omogoča hitro zakladanje, kar nima pozitivnega vpliva samo na čas trajanja šarže in proizvodnost, temveč tudi na tehnološki postopek in vrsto dejavnikov, ki vplivajo na gospodarnost in kvaliteto proizvodnje. Iz uvoza je možno oskrbeti čist, Sortiran in tudi po velikosti pri-' pravljen vložek za najprimernejši način g zakladanj a. To je naj -enostavnejša, naj dražja in razen tega še devizna pot oskrbe s kvalitetnim vložkom. Cene na svetovnem trgu starega železa se močno menjajo in se gibljejo vzporedno s tržnimi pogoji prodaje jeklarskih izdelkov. Leta 1973 je bila v začetku leta cena nizka — pod 50 $/tono za prvo kvaliteto. Do konca leta 1973 se je ta cena dvignila nad 80$/to-no. Po -nadaljnjih 5-—6 mesecih je bila nad 130$ in ob koncu leta 1974 že okoli 180 S/tono. Po nastopu krize v trgovanju z jeklarskimi proizvodi je cena jeklenih odpadkov hitro padala in pristala v letu 1976 in 1977 zopet na nivoju okoli 50 $, dokler se v počasnem gibanju navzgor ni približala sredi leta 1978 zopet 90 $, kar strokovnjaki smatrajo, da je realna cena ali vrednost za prvorazredno, šaržimo staro železo na. svetovnem trgu. Dvig cene v zadnjih mesecih, ko je prišla zopet nad 100 $ in dosegla do 130 $ za tono, pripisujejo prej težkim vremenskim pogojem v pretekli zimi, kot pa odrazu gibanj na sve- tovnem trgu z jeklarskimi izdelki. Tržišče se sicer blago poprav-lja, na visoko konjunkturo pa še v letu 1979 in tudi prihodnje leto nihče ne računa. V pričetku maja 4979 je cena prvi kvaliteti ha ameriškem trgu zopet zdrknila pod 100 $ za tono. Napovedovalci razvoja železarstva v svetu so 'še leta 1974 ocenjevali, da bo znašala-svetovna proizvodnja jekla leta 1980 okoli 915 milijonov- ton, za kar bi bilo potrebno 490 milijonov ton jeklenih odpadkov. Od te količine bi lahko pokrili iz lastnih odpadkov 317 milijonov ton in iz zbiranja bi dobili še 167 milijonov ton. Takšna bilanca je pokazala že leta 1980 primanjkljaj 6 milijonov ton. Za leto 1980 bi morali biti že veliki optimisti, da bi pričakovali večjo svetovno proizvodnjo surovega jekla kot 790 do največ 800 milijonov ton. Do leta 1985 se torej ni bati, da bi na svetovnem trgu jeklenih odpadkov nastal primanjkljaj, ki je bil napovedan pravzaprav že.za sedanje obdobje. Težava je le v tem, da so za uvoz potrebne devize. Bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je težko dobiti tudi po kemični sestavi odgovarjajoče in sortirano staro železo, ki je neposredno uporabno za vložek. Za rešitev tega vprašanja je zopet več poti in možnosti. Dve možnosti imamo.za domače zbiranje oziroma reševanje -problema za dinarje. Prvo je organizirano zbiranje kvalitetnih, čistih jeklenih odpadkov in tudi organizirano sortiranj e' v skladiščih 'starega železa pri zbiralcih in v železarnah. Druga možnost je dolgoročni dogovor o odkupu lastnih odpad-. kov pri proizvajalcu ali proizvajalcih konvertorskega jekla po ceni, ki se splača za obe zainteresirani strani. Pri večini masovnih kvalitet nečistoče, ki jih prinaša delež 30 % starega železa, ne motijo. Razumljivo to ne velja za šarže, katerih odpadek bi se zbiral , kot čist vložek za proizvodnjo tistih vrst jekla, kjer je za dosego želene kvalitete čist vložek predpogoj. Za sedanji in bližnji predvideni kvalitetni proizvodni program slovenskih jeklarn bi ob izboljšanju sortiranja tudi iz domačega zbiranja letna količina 200 do 250.000 ton čistega jeklenega odpadka verjetno kar 'zadostovala za potrebe slovenskih jeklarn. Pri nekaterih kvalitetah je možna višja udeležba čistega surovega železa v vložku, vendar pri omejenem delu kvalitet in v omejeni količini. Vse druge rešitve so vezane v celoti ali pretežno na uvoz. Od tega je prva in najenostavnejša rešitev nakup čistega vložka iz u-. voza. Druga rešitev je uporaba železove gobe, pri čemer je ekonomsko gotovo najugodnejša pot dolgoročna pogodba za pokrivanje potreb iz uvoza od proizvajalca, ki nudi železovo gobo s čim manj neželenimi spremljevalci. Tretja, ekonomsko vprašljiva pot je lastna proizvodnja železove gobe, na osnovi uvozne čiste rude, z domačimi reducenti. Vprašanje izbire redučenta, ki bi bil na razpolago v zadostnih količinah in ob sprejemljivi ceni, je še docela odprto. Praktično rešitev bo treba iskati pri polnem izkoriščanju domačih možnosti in kot dopolnilo — reševanje z uvozom. Trenutno je na razpolago na svetovnem trgu tudi železova goba, pretežno v obliki metalizira-nih peletov. V času nizke cene starega železa so ustavljali nekatere komaj zgrajene zmogljivosti za proizvodnjo železove gobe. Zaradi visoke porabe energije in re-ducenta, realno do 3,5. Gcal za proizvedeno tono, je cena železo- Prognozerji so pred petimi leti napovedovali, da bo že leta 1980 znašala svetovna proizvodnja železove gobe 64 milijonov ton. Čeprav je zgrajenih že veliko naprav ter je vrsta novih naprav v gradnji in projektiranju, prihodnje leto, kot kaže, svetovna proizvodnja ne bo presegla 30 milijonov ton. V jugoslovanskih železarnah bo verjetno v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 in še kako leto čez problem oskrbe s starim železom najbolj pereč, predvsem pa problem zagotovitve čistega vložka za visoko kvalitetna jekla. To je obdobje, v katerem se bodo nove zmogljivosti konvertorskih jeklarn šele gradile in se bo uvajala, proizvodnja v že zgrajenih konvertorskih jeklarnah do polnega koriščenja kapaoitet. Proizvodnja elektro jekla se bo podvojila v Jadranski železarni Split, več kot podvojila v železarni Boris Kidrič v Nikšiču, v projektiranju je nova električna obločna peč v Železarni Zenica in nekaj jeklenih odpadkov bodo porabili tudi v jeklarni, ki je v gradnji pri FENI — Kavadarci, kjer bo njihova osnovna proiz-vodn j a f ero-nlkelj. Slovenske železarne naj bi še pred leltom 1985 dosegle že od 1962. leta v dolgoročni projekciji planiranih 1 milijon ton jekla. Da bi imeli lažjo predstavo o izračunu potrebnih količin starega železa za predvideno proizvodnjo jekla, so v naslednji tabeli podatki o specifični porabi jeklenih odpadkov v jugoslovanskih jeklarnah po tehnoloških postopkih za ve gobe močno odvisna od giba- leta po 1970 v kg za proizvedeno nja , ceh goriv in reducentov. tono jekla. Tabela 2 Postopek 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 SM 412 .372 366 380 386 381 445 Elektro 966 888 980 982 979 979 983 Konvertorski 356 375 '371 434 459 374 244 Pustimo ob strani vzroke za sorazmerno velike razlike po letih. Pri konvertorskem postopku je visoka poraba zaradi specifične tehnologije in pogojev v Železarni Skopje. Že v letu 1978 in naprej‘še bo poraba gibala v normalnih okvirih — okoli 300 kg za tono proizvedenega jekla. Za proizvodnjo SM jekla se ne bomo veliko zmotili, če vzamemo v račun kar porabo 420 kg za tono jekla. Pri elektro jeklu je verjetno poraba 980 kg za tono jekla nizka, povprečno pa tudi za pogoje v slovenskih jeklarnah sprejemljiva za prihodnje, ko bo staro železo zopet dražje. Pn širokem proizvodnem asortimentu Slovenskih železarn in sorazmerno velikem, deležu večstopenjske predelave vzemimo v račun, da bo iz vsake proizvedene tone jekla nastalo 700 kg gotovih izdelkov. Pri enem milijonu ton jekla da to 300.000 ton lastnih odpadkov letno. . Leta 1978 je prispevalo domače zbiranje za. proizvodnjo jekla v slovenskih jeklarnah 160.000 ton jeklenih odpadkov. Predpostavi-' mo, da se bo to zbiranje uspešno stopnjevalo še dve leti po 10 % in nadalje 7 °/o letno, če bi se to u-resničilo, bi leta 1985 lahko dobili iz domačega zbiranj a okoli 254.000 ton jeklenih odpadkov. Lastnih 300.000 ton in iz zbiranja 254.000 ton da skupno 554.000 ton. Ob predpostavki, da bi bila cela proizvodnja jekla Slovenskih železarn iz električnih peči, potem moramo računati pri proizvodnji 1 milijon ton jekla na letno porabo 980.000 ton jeklenih odpadkov. Po tem izračunu bi morali nabaviti iz uvoza še 426.000 ton. Številke, navedene v seštevku, so zaokrožene, kar ni' ob problemu, ki ga hočem prikazati in podčrtati, prav nič pomembno. Pomembno je to, da moramo za naš nadaljnji razvoj vprašanje vložka upoštevati. Problem je zagotoviti zadostne količine in problem je zagotoviti kvaliteten vložek, da bi imeli zagotovljeno surovinsko o-snovo za proizvodnjo zahtevnega kvalitetnega programa. Problem je treba rešiti, kar je naloga tehnologov in komercialistov. Problem je treba rešiti, ker sem prepričan, da je proizvodnja elektro jekla za Slovenske železarne v prihodnjem 'razvojnem obdobju edina sprejemljiva 'gospodarna rešitev. Potek obravnave inovacijskih predlogov V želji, da bi čimVeč sodelavcev seznanili s potekom obravnavanja inovacijskih predlogov, smo se odločili, da zapišemo nekaj besed o tem in tako pomagamo razjasniti morebitne nejasnosti. Inovacij Ski'-' predlog predlagatelj prijavi običajno‘na posebnem formularju, ki ga lahko pošlje ali pa osebno prinese v oddelek za inovacije, kjer dobi tudi formular. Omenjeni oddelek za inovacije se nahaja v nekadanjih prostorih OTK v Štorah I. Oe predlagatelj nima možnosti sestaviti prijave, mu je dolžan pomagati vodja organizacijske enote, v ka- teri predlagatelj dela; če pa želi, mu pri tem lahko pomaga tudi analitik za inovacije (tel. 332). V predlogu mora avtor navesti svoje osebne podatke, z nekaj stavki opisati staro stanje in pomanjkljivosti, kratko opisati predlagano izboljšano stanje in prednosti, po možnosti pa navede še, na o-snovi česa bi se po njegovem mnenju lahko izračunal prihranek. Če je potrebno, priloži skice ali načrte. Predlagatelj lahko prijavi predlog kot že izvedeno iz-. boljšavo, ki daje rezultate, kot izdelan predlog, ki se ga lahko izvede, ali kot idejo, kr jo je treba 'pred izvedbo še dodelati. V oddelku za inovacije dobi predlog svojo evidenčno številko. Analitik ga prouči, se posvetuje s predlagateljem o morebitnih nejasnostih in primerja s podobnimi, že prijavljenimi predlogi. Prvenstvo do avtorstva ima namreč tisti, ki prvi prijavi predlog. Nato analitik določi osebe, ki predlog strokovno ocenijo in navedejo svoje mnen je o prednostih in pomankljivostih predloga, iznajdljivosti, ekonomski upravičenosti, predlagajo faktor ustvarit- ‘ vene sposobnosti itd. Vsi podatki Se potem ponovno zberejo v oddelku za inovacije, kjer se proučijo in kontrolirajo; nato jih pošljemo v obravnavo komisiji za gospodarjenje v tozdu, v katerem bi se naj ali pa se predlog ‘ že uporablja. Sejam komisij obvezno prisostvujeta.analitik za i-novacije in član centralne komisije s za 'racionalizacije. Tudi avtorji imajo pravico, da so prisotni na Seji, na kateri se obravnavajo njihovi predlogi. Komisija predloge obravnava in na osnovi samoupravnega sporazuma o inovacijah' v ŠŽ ter zbranih strokovnih ocen določi, ali je predlog Sprejet'ali ne, potrdi ali' zavrne prikaz gospodarske koristi,, določi faktor ustvaritvene sposobnosti; število posebnih nadomestil, -ki' pripadajo predlagatelju, višino enkratnega pavšalnega nadomestila, če se odloči zanj, in stroškovno mesto,, ki ga inovacijski predlog" bremeni: V primeru, da predlog še ni izveden, komisija odloča o izvedbi. Za tak predlog lahko odloči enkratno pavšalno nadomestilo, ■ ali pa izplačilo enega ali: več posebnih nadomestil po določenem času uporabe,- ko se lahko izračunajo prihranki, ki-jih predlog prinaša: Predloge, ki so se ali naj bi se izvedli v delovni skupnosti skupnih služb, obravnava centralna komisija za racionalizacije. -Če predlog komisija zavrne, avtor pa se s- sklepom ne strinja, se lahko-pritoži. Pritožbo lahko pošlje v-oddelek -za inovacije, če pa želi, se lahko tudi osebno zglasi pri analitiku: Pritožbo obravnava centralna komisija za racionalizacij e, ki - po potrebi določi posebno strokovno komisijo, ki predlog ponovno prouči. Komisija' pošlje zapisnik o sprejetih sklepih in gradivo o-bravnavanih predlogov nazaj v oddelek za inovacije, kjer se arhivira in na osnov 1 gospodarske koristi predloga izračuna posebno nadomestilo, kadar je to potrebno. Sklep nato pošljemo -še v ve- rifikacijo komisiji za gospodarjenje DO, delovni skupnosti za kadre in splošne zadeve pa v primeru, da je predlog pozitivno o-.cenjen, tako da izstavijo odločbo. En izvod prejme predlagatelj ter po enega oddelek za inovacije, kadrovska služba ter obračunska služba, ki na osnovi odločbe izplača predlagatelju nadomestilo. Pooblaščena oseba je dolžna izdati- pismeno odločbo o izplačilu' posebnega, nadomestila najkasneje v 15 dneh po Verifikaciji sklepa komisje za gospodarjenje v TOZD ali centralne komisije za racionalizacije. Avtor lahko za posamezen predlog prejme največ tri- posebna nadomestila, ki j ih izračunamo na osnovi koristi oziroma prihrankov, ki jih izboljšava daje. Enkratno posebno nadomestilo pripada avtorju, kadar gre za enkratni prihranek in za predloge, ki so v uporabi do dveh let, oziroma na koristne predloge. Za predloge, ki so v uporabi 3 do 5 let, pripadata avtorju dve posebni nadomestili; za predloge, ki so v uporabi nad 5 let pa tri. Prvo posebno nadomestilo se izračuna na osnovi enkratnega priphranka ali pa na osnovi prihranka, ki ga daje inovacija oz. racionalizacija v prvem letu u-porabe. Drugo posebno nadomestilo se izračuna na osnovi pov-- prečnega prihranka drugega m tretjega leta uporabe, tretje pa se -izračuna na osnovi, četrtega in petega leta uporabe. Višine posebnih nadomestil so . različne. Najnižji' znesek, ki ga avtor lahko po samoupravnem ‘sporazumu o inovacijah dobi, je 300 dinajev; naj Višji pa je dejansko odvisen samo od gospodarske koristi inovacije in faktorja u-stvaritvene sposobnosti. Z njim je ‘ opredeljeno, ali je inovacija iz-’ vedena na ožjem ali. širšem strokovnem področju predlagatelja ' ali celo izven njegovega strokovnega področja in ali je izvedena z že znanimi, izvirnimi ali popolnoma novimi rešitvami. Naj višja izplačana nadomestila . v letu 1978 So se gibala med ' 4.000 in 9.000 dinarjev, v letu 1977 pa med 10.000 in 16.000 dinarjev. Dušan Krošl — Poglej, poglej, koliko skritih talentov imamo v naši delovni organizaciji! Naši jubilanti Jubilantom je čestital predsednik KPO dipl. ing. Dušan Burnik Pogled na zbrane jubilante v Kulturnem domu v Štorah ....... . 4^1^, * —' * *_ Program proslave jubilantov je popestril nastop učencev osnovne šole štore Patrolni pohod V okviru praznovanja dneva zmage, tedna varnosti in družbene samozaščite v občini Celje ter akcije »Nič nas ne sme presenetiti« je bil 9. maja 1979 patrolni pohod. Organizacija in izvedba patrol-nega pohoda ni imela samo prazničnega obeležja, temveč je bil to tudi preizkus znanja in vzdržljivosti nastopajočih. ' Tekmovalci so morali poleg 2,5 kilometrov dolgega in zahtevnega pohoda, obvladati in pokazati znanje v streljanju z MK puško, metanju ročne bombe, topografiji in iz .zgodovine NOB — pohod XIV. divizije na Štajersko, Petčlanske ekipe so bile za o-pravljene naloge in za pohod toč-kovane, vsota točk je dala zmagovalca. Članske ekipe: 1. TOZD jeklarne — valjarne ' 321 2. TOZD gradb. kom. stan. gosp. 315 3. TOZD kontrola kakovosti 306 4. TOZD energetika 303 5. KO rez. voj. starešin II 295 6. TOZD meh. obdelava 295 7. ŠKIMC Štore — seniorji 287 8. TOZD tovarna traktorjev 285 9. TOZD transprot 284 10. KO rez. voj. starešine I 274 11. TOZD družb. ; prehrana in gosti. / 267 12. TOZD livarna strojne litine 266 13. DS za ekonom, in razvoj 256 14. TOZD liv. valjev, kok. in m. I. 254 15. TOZD elektroplavž 226 Del udeležencev patrolnega pohoda ■■H K IB K ■ !•" ■ l ■Hp| üüi ! __... . • Na delovni točki — izpit iz topografije Tekmovanja se je udeležilo 19 ekip, od tega 4 mladinske in 15 članskih. /REZULTATI: Mladinske ekipe: točk 1. TVD Partizan Štore 286 2. Osnovna šola Štore I ■248 3. ŠKIMC Štore 220 4. Osnovna šola Štore II 217 Preko 100 tekmovalcev in organizatorjev, Krajevne, organizacije zveze rezervnih vojaških starešin Štore je bilo s tekmovanjem in pogoji izredno zadovoljnih j k doseženim rezultatom pa je prispevalo svoj delež tudi vreme. Naj. zapišemo še to, da je bila v ekipi družbena prehrana in gostinstvo ena ženska, v ekipi e-konomike in organizacije pa kar tri — pa še to, da so bile te tovarišice enakovredne sotekmovalcem. To tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Tovariško srečanje valjarjev valjarne I na Tratni Valjarna I je eden izmed tistih obratov, ki zaposluje zaradi ne-mehaniziranosti obrata okoli 280 . delavcev v treh izmenah. Veliko dušil pikado, tretji, so se lptili streljanja balonov z zračno puško. Možnosti za rekreacijo pa so bile tudi drugje. Naš glavni in Podelitev nagrad najboljšim v rekreaciji. Predsednik OOS tov. Potrata drži »kratek« nagovor. število zaposlenih in režim triiz-menškega dela zbližujejo ljudi le po izmenah. Majhna pa je povezanost in poznanstvo v obratu kot Celoti. Ti momenti in dolgoletne želje delavcev po organizaciji tovariškega srečanja med vsemi zaposlenimi v v. valjarni I' so sprožili akcijo .sindikata in obratovodstva valjarne k organizaciji takega srečanja. Po zbranih prijavah, v katerih je bilo prijavljenih tudi precej žena zaposlenih delavcev, smo pristopili k organizaciji samega srečanja. Srečanje smo realizirali v nedeljo, 27. 'maja z namenom, da bi zaradi rednih tedenskih popravil v. soboto imeli možnost udeležbe prav vsi, ki so se na srečanje prijavili. Lepo sončno vreme in vedno večje število udeležencev, ki so se iz vseh j koncev zbirali pred Ribiškim domom na TRATNI, nam je obetalo, da bomo prijetno preživeli nedelj o.'In res je bilo tako. Po programu -se je do 9. ure zjutraj zbralo 150 udeležencev v vedrem razpoloženju in prijetnem pričakovanju. Zaradi zanesljivosti/u-deležbe smo pobirali akontacijo. Le-ta je bila ob prihodu na Tratno vsem udeležencem povrnjena. Večina jo-je porabila v bifeju za prvo žejo. in boljše razpoloženje. Po pozdravnih besedah, ki jih je napotil udeležencem obratovodja valjarne I.tov. Kranjc, so bili navzoči seznanjeni s programom srečanja. Le-ta, je predvideval: v Okrepčilo v obliki »partizanskega golaža« za vse udeležence. Zanj je' bil zadolžen tov. Krgjšek in moramo priznati, da nam je še kako teknil. Pri mizah ni bilo prostora za vse, pa se je večina kar po »partizansko« posedla o-krog doma na Tratni in si potešila prvo dakoto. V drugem delu programa, ki je predvideval rekreacijski del, smo prepustili vsakemu, da se je zabaval po svoje. Nekateri so se zabavali oh-bolj ali manj uspešnih poizkusnih ribičev, da v praksi potrdijo svoje sposobnosti. Druge je nav- odgovorni ekonom tov. Boris je potreboval precej pomočnikov. Za pečenje na žaru je bilo pripravljeno 60 kg mesa (kotleti, meso za čevapčiče in perutnino). Potrebno je'bilo prinesti drva, skrbeti za ogenj pod tigljem, razrezati kruh, čebulo in izoblikovati čevapčiče, pa tudi pijačo smo pridno nosili iz kleti. V tem času je športno-rekreaedjski del dosegel svoj višek ob stari valjarski Upoštevajte vendar, da imam nežno roko panogi — vlečenju vrvi. Medsebojno so se pomerile ekipe posameznih izmen in okrepljena ekipa obratovodstva in armaturne delavnice. Mislim, da smo vši u-živala ob zagnanosti tekmovalcev, na koncu pa z odobravanjem pozdravili zamgovalno ekipe izmene Vodje Leskovška. Po tekmi je bilo nekaterim pošteno vroče in marsikdo se je osvežil v jezeru, drugi spet je bil bolj potreben Upokojeni V mesecu maju so se v naši delovni organizaciji upokojili naslednji delavci: LUDVIK KAMPUŠ, rojen 24. 7. 1924, Sv. Ema pri Šmarju, stanujoč Brezovica 7, Šmarje. V Železarni Štore se je zaposlil 18. 9. 1958 in delal v trans-, porinem obratu do 24. 7. 1959. Po krajši prekinitvi se je ponovno zaposlil v naši delovni organizaciji 8. 7- 1960, kjer je bil najprej nameščen v Samotno, nato pa v livarno valjev, kjer je ostal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 25. 5. 1979. 1970 do 15. 10. 1975. Dne 16. 10. 1975 se je zaposlil v Železarni Štore, in sicer v TOZD GKSG kot zidar, kjer je ostal vse do upokojitve. Redno se je upokojil 31. 5. 1979. KARL DREŠČAK, rojen 24. 1. 1924 v Liveku pri Tolminu, stanujoč Zlateče 22, Šentjur je bil najprej zaposlen v Lesnoindustrijskem obratu Belišče. Dne 17. 4. 1947 se je zaposlil v Železarni Štore v obratu valjarna I. Leta 1959 je bil premeščen, v TOZD Transport, kjer je ostal vse do upokojitve. Redno je bil upokojen 30. 4. 1979. * CORTEZE PASQUALE, rojen 11. 2. 1919 v Aqua Formoza, Italija, stanujoč Titov trg 8, Celje, se je najprej zaposlil v Opekarni Ljubečna, in sicer od 21. 8. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA VIDMAJERJA se iskreno zahvaljujemo upravi in sindikatu ŽELEZARNE ŠTORE za darovane vence, posebno pa GD ŽELEZARNE ŠTORE za vso pomoč, kakor tudi tov. Štefanu Krumpaku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Enaka zahvala teharskim pevcem, sostanovalcem hiše in vsem . ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Ivanka, hčerki Aga in Frida z družino in ostalo sorodstvo Tovariško srečanje valjarjev valjarne I na Tratni (Nadaljevanje z 8. strani) notranje mokrote. Ne da bi se dodobra zavedali, se je čas prevesil v popoldan. Prve porcije pečenega mesa so že prejeli najbolj »izčrpani«, pijača pa je kljub popoldanski pripeki vztrajno kopnela iz zabojev. Tu in tam so se nekateri že o-poiekali, jeziki so se razvažali, muzikantje so zaigrali, razpoloženi pari pa zaplesali. Drugi so se Zbirali v manjše skupine in kmalu je bilo slišati prijetne domače viže. Razpoloženje je bilo na višku. Jedače in pijače pa še vedno na pretek. Če govorim v imenu udeležencev, smo na Tratni preživeli zares čudovito nedeljo. Ko smo v poznih popoldanskih urah zapuščali prizorišče,:smo si bili vsi e-; ndtni, da je taka srečanja potrebno negovati ih. še večkrat organizirati. Kajti če smo s teta srečanjem Uspeli okrepiti tovariške in medčloveške odnose med zaposlenimi v obratu, smo dosegli veliko, potem tudi boljši rezultati pri delu ne bodo izostali. STORSKI Zelezar — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl! ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tiski AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo. Prvomajski šahovski turnir Ob svoji 85-letnici obstoja je dne 26. 4. 1979 EMO Celje organiziral prvomajski šahovski turnir. Na tekmovanje so bile povabljene najmočnejše ekipe delovnih organizacij s celjskega področja ter ŽTP in ISKRA, obe iz Ljubljane. Ekipe so bile 4-članske. Režim tekmovanja: po Bucholzu na čas 10 minut in na padec zastavice. Naša delovna organizacija, ki je igrala v postavi: Janežič, Potočnik, Čagalj in Arzenšek, je dosegla zelo lep uspeh, saj je zasedla v končni razvrstitvi odlično 4. mesto. Končni vrstni red je bil na- slednji: 1. ŽTP Ljubljana 49,5 2. INGRAD Celje 46 3. GORENJE Velenje - 39 4. ŽELEZARNA ŠTORE 33 5. ISKRA Ljubljana 32,5 6. EMO Celje 28 7. PARTIZAN Šentjur 27,5 8. REK Velenje 27 9. KOVINOTEHNA Celje 25,5 10. PTT Celje 22 11. ŠKIMC Štore 20; 12. AERO Celje 19 13. CINKARNA Celje 19 14. ZLATARNA Celje 18 15. ŽIČNA Celje 15 Tekmovanje,, ki je potekalo v prijateljskem in borbenem vzdušju, je trajalo 5 ur. Organizacija, in izvedba tekmovanja s strani EMO je bila vzorna. Igralci so bili med igranjem deležni okrepčil in malice. Najbolje uvrščene ekipe so prejele poleg pokalov in plaket še praktična spominska darila. Podobnih tekmovanj si šahisti še želimo. Karel Janežič Naša solidarnost S tesnobnimi občutki smo sredi aprila poslušali novice o katastrofalnem potresu, ki je prizadel prebivalce Črne gore. Sočustvovali smo z njimi, ki so izgubili svoje najbližje, ki jim je potres uničil vse možnosti normalnega življenja in dela. Nič novega ne povem, če spomnim na hitro in učinkovito akcijo za pomoč prizadetim, s katero so vsi ljudje naše domovine takoj priskočili na pomoč, da bi o-milili posledice potresa. Akcija je stekla dobro, hitro in učinkovito. Tudi v naši delovni organizaciji smo hitro pristopili k organiziranju pomoči. Iz združenih sredstev sklada skupne porabe smo- takoj nakazali 100:000 din, dogovorili smo se o strokovnjakih, ki naj bi odšli v Črno goro odpravljat poškodbe, sklenili smo, da vsi zaposleni delamo na prosto soboto' in enodnevni Zaslužek odstopimo potresnemu območju. Enodnevni zaslužek, ki ga odstopamo, je znašal po tozdih: Elektroplavž in aglomeracija 29.204,50 din Jeklarne valjarne 210.657,60 din Livarna I 59.012,10 din Livarna II 91.411,80 din Mehanska obdelava 60.710,85 din Tovarna traktorjev- 61.597,15 din Vzdrževanje 130.487,45 din Energetika 35.014,30 din Transport 40.807,25 din Kontrola kakovosti 44.079,70 din Gradbeno, komun, in stanov, gospod. 29.770,85 din Družbena prehrana in gostinstvo 16.905,90 din DS skupne službe 178.180,85 din Skupaj 987.840,30 din Ker so se svojim prispevkom odpovedale tudi samoupravne interesne skupnosti, je prikazan znesek v bruto znesku. Svojim prispevkom se nista odrekla samo SIS Zdravstvena skupnost v testnem delu, ki ga plačujemo iz dohodka TOŽD v skupnem zne- sku 22.905,30 din ter SIS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skupnem znesku 7.271,50. K solidarnostni pomoči je pri#; stopi! tudi Svet konference 0-snovnih organizacij sindikata in nakazal za-pomoč potresnemu področju 10.000 din. Akcijo za pomoč potresnemu območju smo vodili organizirano in posebej tudi v okviru SOZD Slovenske železarne, kjer smo se dogovorili, da dodatno namenimo vsi skupaj še 1,000.000 din, od česar znaša naša obveznost 170.000 din. Poravnali jo bomo V glavnem v materialni obliki. Z odzivnostjo na solidarnostno akcijo smo lahko zadovoljni.' Kljub temu da si ne želimo, da bi takšne akcije morali ponavljati, ugotavljamo, da je v vseh naš vendarle velik čut solidarnosti do sočloveka. Zavedamo se, da je lažje dajati kot sprejemati in pripravljeni štao, da to storimo vsakokrat, ko bi bilo potrebno. — Kaj, stare se bojiš? Nikar, no! Zavriskaj, zavpij tako, da se bodo sosedje zbudili, ¡pa stara ne bo imela korajže.