Št, 201
Ti»«i, v torek 22. Julija 1913.
IZHAJA VSAK DAN
v* «£ a?č»ij»b In arazrikih ob 5., ^onedeijklh ob 3. zjutraj.
attv. se prodajajo 00 3 nvč. (6 stot.) v mao^ih w»fe*jcarr.ah v Trstu i d okolici. Gorici, Krar.ju, Št. Petra, i ^htejni, Sežani, Nahrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovimi, Dorubergu itd. Zastarele fftsr. po 5 nvč. (10 stot.) 94LA8! SE RAČUNAJO MA MILIMETRE v filrokostl 1 i^eae. CKNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. MBrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po P* si. mru. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »^»ijna vrsta Iv -2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. ^aSaosti". — Plačuje se izključno le up-avi „Edinosti". Plačljivo In tožijrvo v Trstu.
Tečaj XXXVm,

Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F	j€ mmit'
NAROČNINA ZNAŠA
%* celo leto 24 K, pol leta ta K. 3 rne-ece 6 K , aa ai
ročbe brez doj oslane naročnin**. nprsvs ne ■ar*iaiB» Bik oađsljsko ix«anj* ..ZDIJSCSTI • stao« 1 Oflic t«to Kron S'30, ca 901 lata Kron 3 tO.
Vri dopisi naj s. pošiljajo na uredništvo lista. NefraaL&
Ttm picuna .. n« sprejemajo In rokopisi se .• vračajo. Naročnino, oglase in reklamacijo jo pošiljati na upravo iiirt*.
UREDNIŠTVO : ulloa Giorglo Gjlatti 20 (Narodni d«n) Izdajat.^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODI Ji A. Lvsaife koasorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edmut". vpisana zadrug, z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti Stev. JO. P.itHO-hraiillnllnl račun Stev. 841-652. TELEFOM St. 11-57.
Mirovna po^ajanjavMšn.
Turki v Lo^ngradu, - Revolucija v Sofiji?
Mirovna pogajanja v Nišu.
Prihod bolgarskih delegatov.
SOFIJA, 21. Včeraj zvečer je odposlala bolgarska vlada rumunskemu itiaietr. predsedniku Majorescu direktno brzojavko, v kateri rnu cainsnja, da Je Bolgarska privolila v udeležbo rumuaskih deiegaiov pri mirovnih pogajanjih. Ker so s tem izpolnjene vse rumunske zahteve, Je pričakovati, da bodo Rumuni takoj ustavile nadaljne operacije v oolgarskem ozemlju.
SOFIJA 20. (Prepozno došlo.) Bolgarski mirovni delegati so odpotovali proti Nišu in sicer z naročilom, da se pogajajo glede sklenitve premirja In mirovnih prellmlna-rljev.
BELGRAD 20. (Uradno.) Danes ob 11 dopoldne je odšel iz Pirota proti Obrenovcu ob srbsko bolgarski meji poseben avtomobil po bolgarske mirovne delegate. Bilo je ravno polu petih, ko so prispeli bolgarski delegati v Plrot in sicer generala Pap/ikov In Ivan-čev In bivši vojaški ataše v Carigradu, 7o-palčlkov. Spremljala sta jih ruski vojaški ataše v Sofiji Romanovsky in njegov adju-tant. Mirovni delegati so najprej posetlll srbskega generala Stepa novica v Plrot u, nakar so takoj odšli s posebnim vlakom v Niš.
BELGRAD 20. (Uradno.) Danes zvečer sta prispela v Niš bolgarska mirovna delegata generala Paprikov In Ivančev, da se pričneta takoj direktno pogajati z mirovnimi delegati vseh zaveznikov.
BUKAREŠT 21. (Ker.) Danes zjutraj jej min. predsednik M Jorescu dhektno cd zun. ministra G-nadijeva prejel brzojavko, v kateri prosi G^nadijev Rumunljo za mir in nemi- • niranje delegatov, ki naj bi se pogajali z1 Bolgari v kraju, katerega določi Pnmuniia.! itočasno ?e tudi kralj Ferdinand posialj sralju Karlu brzojavko, v kateri podpira-prošnjo ministra Genacdljevs.
Preliminarna pogajanja se prično kmalu. | Mirovni pogoji bodo definitivno podpisani v i BukareŠtu. _
Revolucija v Sofiji ?
SOFIJA 20. (Kor.) Vsled obupnega položaja, v katerem se nahaja Bolgarska, vlada tu izvanredno vznemirjenje. Pripravljen je treba biti na vse eventualnosti. Bolgarska armada je popolnoma nesposobna za! vsako akcijo, ker je bil uničen sedaj j tudi železniški most čez reko Vid in! je s tem pretrgana edina dovozna črta za oskrbovanje armade od severa.
Rumuni 30 km pred Sofijo.
SOFIJA 21. (Kor.) Rumuni so zasedli
Vraco in prodirajo preti O.haniji. Ostale čete prodirajo proti Lovčarju ia Trojanu.
BUKAREŠT 21. (Kor.) „Agence tele• graphlque. Roumalne poroča : Rumunske čete so včeraj zasedle mesto Orhanie, ki je oddaljeno 30 km od Sofije.
Rumunske operacije ustavljene.
BUKAREŠT 21. (Kor.) Liberalni organ „Vltorul" poroča, da bodo rumuske operacije začasno ustavljene, da se bolgarski vladi da še enkrat prilika, da sprejme mirovne pogoje zaveznikov in tako prepreči rumunsko prodiranje proti Sofiji.
Rumunske zahteve.
BUKAREŠT 21. (Kor.) Oficijozna „Presa" poroča, da je rumunska vlada v odgovoru na bolgarsko noto sta Ha sledeče mirovne pogoje: 1) Mejna črta Turtukaja— Dobrič—Balčik. 1) Rumunska armada ostane do sklenitve miru na bolgarskem ozemlju.
Turki zasedli Lozengrad. Dri no polje Se vedno v bolgarskih rokah.
SOFJJA 21. (Kor.) Enver bej je na čelu\ večjega kavalerljskega oddelka poskušal udreti v Drlnopolje In presenetiti bolgarsko posadko. Načrt se nI posrečil In so vestlt j da so Turki že v Drlnopolju, prenagljene.' Pač pa so Turki danes zavzeli Lozengrad (Klrklllse.)
Važna izjava ministra Genadijeva.
PETROGRAD 21. (Izv.) Bolgarski zu- i nanji minister Genadijev je izjavit ruskemu poslaniku Nehl|udo?u v imenu vlade, da, ostane pod novo viado isti kurz, ki je vladal pod Gešjvom in Danevora. Geaadije- s vova izjava je napravila v Rusiji najboljši! vtis.
Boj med Srbi in Grki pri Gjevgjeliji.
DUNAJ 21. (Izv.) Listi poročajo iz Bel-' gr da: Pri Gjtvgjeliji je prišlo med Orki in Srbi do hudega spopada, ki pa je bil kratek ia ne bo imel resnih posledic. Kakor I znano, Je bila Gjevgfeli:a pred Izbruhom se-j
HaniP unine v *th,$Kifhrokah. a so io med
vojno potem zaspali U:k». tJ^»gr?|*ict msro-.
dajni krogi varujejo o dogodku najstrožjo!
tajnost
Mednarodni politični položaj.
PETROGRAD 21. (Izv.) Tukajšnji di-plomatični krogi presojajo danes položaj precej optimistično. Ruska diplomacija je prepričana, da bo Bolgarska sprejela srbsko-grške mirovne pogoje, če bodo tudi precej težki. Zagotavlja pa se, da so si velesile pridržale sankcijo pogodbe, ki ne bo samo formalna. Velesile so si edine v tem, da se Bolgarske ne sme preveč prikrajšati.
Kolera v Belgradu.
BELGRAD 21. (Izv) Med ranjenci se kolera vedno bolj širi, Vlada je izdala naj-strožje odredbe, včeraj je došlo semkaj 25 ruskih zdravnikov, ki so Specijalisti v zdravljenju kolere.
Bolgari o srbskih in grSkih grozodejstvih in o svojih zmagah?
SOFIJA 21. (Kor.) „Agence telegraphi-que bulgare* poroča z dne 17. t. ra.: Srbi so pri prihodu v R.dovište zažgali mesto in masakrlral! prebivalstvo. Več bolgarskih vasi okolu Seresa so Grki zažgala
SOFIJA 21. (Kor.) „Agence tefegraphi-que bulgare" poroča z dne 19. t. m.: Poveljnik 11. divizije poroča: V Sereiu šo Grki umciili 200 bolgarskih funkcijonarjev, ki so se poskrili po mestu. Ranjene vojake so masakrirali. Bolgarski begunci pripovedujejo, da so Grki zažgali vas Celjakovo in vse bolgarsko prebivalstvo masakrirali. 11 bolgarskih vasi je bilo zažganih; ravnotako več krcjev na desnem bregu reke Strume.
SOFIJA 20. (Kor.) „Agence telegraphi-que bulgare" poroča: Srbi in Grki so pričeli dne 18. in 19. t. m. na vsej bojni črti z energično ofenzivo, a so bili povsod odbiti. Srbi so v okolici Koča ne petkrat naskočile Bolgare, a so se morali z velikimi izgubami umakniti. Bolgari jih zasledujejo.
Grške čete so napadle Bolgare med Strumnico in Pečevem. Bolgari so napravili protinapad in pognali obe gtškl diviziji v divji beg in ju zasledovali do noči. (Vsa ta ta bolgarska poročila so zelo malo verjetna, ker imajo preveč tendenci jozni značaj. Op. ur.)
VpraSanje radi turških operacij v angleški zbornici.
LONDON 21. (Kor.) Liberalec Buxton je na današn|i seji poslanske zbornice vprašal, ali je bila linija Enos—Mldija določena sporazumno z velevlastmi, ker pomeni v tem slučaju prekršitev pogodbe tudi raz-žaljenje velevlasti. Državni podta|nik Ack'and je odgovoril, da je bila Unija Enos—Midija določena po londonski pogodbi. Ta pogodba je bila sfclenjena s sodelovanjem velevlasti, ki so posredovale med Turčijo io balkanskimi državami. Turčija je angleški vladi Še v zadnjih dneh ponovao obljubila, da ne prestopi nove meje. Velevlasti so radi turškega postopanja inter?enirale pri Porti In ji odsvetovale kršenje pogodbe. Vsled najnovejših poročil v časopisju so se velevlasti že posvetovale o tej zadevi, vendar pa ne more še povedati, kaj se je sklenilo.
Spremembe v belgrajski diplomaciji.
nm nn.n ... v>j.t.; 1 uaapujl OU^ICS&I
poslanik Paget bo odpoklican In sploh zapusti dlplomatično službo, ker se je dal baje v balkanski krizi preveč vplivati po trozvezi. Tudi nemški poslanik baron Griesinger bo radi neke osebne afere odpoklican.
Princ Gjorgje zopet zbolel.
BELGRAD 21. (Itv.) Princ Gjorgje, ki se je udeležil v sedanji vojni več bitk In opravljčl vse štrapace kot navadni vojaki, se je moral na zdravniški ukaz vrniti v 3el-grad. Njegovo zdrav|e se je zopet tako poslabšalo, da bo moral v Nico.
bo Jutri Pejačev!č zaprisežen od cesarja kot novi hrvaški minister. Is očasno bo imenovan nje*to Čuvaja za kraljevskega komisarja na Hrvaškem, mlnisterijolni svetnih v odrskem ministrskem predsedstvu I^n barcn Sker'ecz. Novemu karrisar.u bo poverjena naloga, da nadaljuje poga^tji s hrvaškimi politiki In prfpiavl pot za vz.o-5ta\itev rednih razmer na Hrvaškem. Će se mu to posreči, bo imenovan za hrvaštegi bana.
BUDIMPEŠTA 21. (Kor.) Večerni Usti poročajo, da je bil danes baron Ivan Sker-lecz Imenovan za kraljevskega komisarja na Hrvaškem.
Nadomeščenje avstrijske posadke v Skadru.
DUNAJ 21. (Uv.) „Militarische Rundschau" poroča: Kot nadomestilo za avstrijsko mornariške posadko v Skadru odide v Skader 4. bataljon 87. pešpoika v Puli s strojnim in sanitetnim oddelkom. Vojaštvo odide iz Puie dne 24. t. m.
Ivan baron Skerlecz-novi hrvaški komisar.
BUDIMPEŠTA 21. (Izv.) Grcf Tisza se Je podal z grofom Pejačev'ćem v Ischl, kjer
cODL!STEK
Izobčenka,
Kriminalni roman. iz angleščino prevel Ivan Dolenec.
—	Motite se, gospod. Ta dama vam Je popolnoma tuja. Za to žaiilev Jo bodete blagovolili prositi oproščenja.
—	Ne, ne storfm tega, kvečjemu če sem jo v resnici razžaiil — Je bil nagajiv rdgovor — in mislim, da ae bo rekla, da
jo razžaliž, ker sem Jo izpoznal.
—	P avim vam, da se motite — Je odgovoril Pavel Challis, kateremu Je Jeze stopila kri v glavo. — In če se nemudoma ne opravičite —
V kratkem pomolku, ki ga je napravil, in v kretnji, ki Jo Je napravil z roko, |e bilo nekaj pomenljivega, toda mladi človek se ni igenll.
—	Pravico imam, da jo Izpoznam — je rekel. — Tega mi vendar ne utaji.
—	Moja soproga ne bo niti govorila z vami, gospod.
, — Vala — kaj ?
—	Moja soproga — gospa Cnaliisova. Tu je moja vizitka, in če se nemudoma ne opravičite zaradi svojega nemoŠkega vedenja, na|dem sredstva, da vas prisilim v to.
Mladi človek Je vzel vizitko in jo gledal zmedeno in zbegano. Prečital Jo je več-
krat, kakor ne bi mogel pojmiti pomena besedi, ki so stale na njej. „Stotnik Pavel Anstruther Challis, v drugem polku telesne
straže."
Pogledal je najprej stotnika, potem pa njegovo soprogo s tako prestrašenim pogledom, da bi bilo ob drugI priliki gotovo komično. Potem pa je pristopil bliže k Deri in se jej je resno poklonil.
—	Drugega ne morem storiti, kot da vas prosim odpuščanja — je rekel in jo še vedno prestrašeno motril.
—	Bila Je podobnost, ki me Je zmotila. Upam, gospa Cnaliisova, da mi ne odpustite samo, temveč da tudi pozabite ta dogodek.
—	Ml vsi radi pozabljamo neprijetne stvari — Je rekel stotnik Cnaliis. — Morem vas zagotoviti, da sto iva moja soproga in Jaz vse, da pozabiva ta dogodek. Kaj ne, Dora ?
—	Seveda 1 — je pritrdila.
Nadaljevala je potem s svojim soprogom prekinjeni zajtrk In si je prizadevala, da bi govorila navidezno popolnoma neprisiljeno in se kazala na vsak način vesela. Črez nekaj časa pa je vendar rekla, da se ne počuti popolnoma dobro, ker Jo |e dogodek z onim mladim človekom le prehudo prevzel. Pavel seveda ni mogel niti slutiti, da se Je le z najskrajnejšo močjo še premagovala, da se ni razjokala.
Mladi ljudje pri sosednji mizi so bili zelo molčeči; neprijetni dogodek jim ]e po-
i
kvaril dobro voljo, In vsem je nekako odleglo, ko sta Pavei Challis in njegova soproga vstala od mize in odšla.
Ko sta odhajala, je gledal oni, ki je preje nagovoril Doro, gledal za njima in rekel mirno:
—	Revež 1 Smili se mi I
—	Potemtakem si popolnoma gotov?
—	Popolnoma gotov!
—	Toda Henry, podobnost večkrat goljufa.
—	Vem; toda to ni bila morda slučajna podobnost. To je bila Fay sama.
—	Rad bi pa le vedel, kako da se je ta gledališka prlncezinja izpremeniia v častivredno angleško matrono. Kje je neki bila zadnji čas? Ali morda veš?
—	Ne. V Berolinu se Je dogodil velikanski Skandal i njo. Rekel bi, da ima F0y vkljub svoji mladosti več nego eno smrt ca svoji duši.
— Kako moreš trditi kaj takega, Henry?
—	Govorim po izkušnji. Ko Je pred daljšim časom posreči kginiia iz Pariza, sera bil prav na tem, da bi se bil ugonobil zaradi oje. Čul sem, da so jo videli pozneje z nekim Angležem v Neaplju fn da sta mirno živela nekje zunaj mesta; ne vem pa, če je to res.
—	Človek, ki pravi, da je njegova soproga, je Anglež.
—	Pa ni tisti, o katerem so mi pripovedovali. Odteda| ni bilo nič več čuti o Fay
Druga balkanska vojna in Slovanstvo.
Belgrad, 18. |ullja 1913.
1.
Izvesten del Jugoslovanskega novinstva v dualistični monarhiji se daje v srbsko-bolgarskem sporu voditi od pogledov in nazorov, ki slone na povsem netočnih osnovah. A kar je še huje: ti pogledi so nezavestno crpljeni (z Slovanstvu neprljaHJ-skega vira In nimajo druge svrhe, nego da v teh pomembnih dneh meša|o Čim več, da zanašajo disharmonije v naše vrste ter da zavajajo Jugoslovane, da se ne posta/-Ijajo enoduSno na tisto pravilno stališče, ki jim Je diktirajo fzkl|učno dobro umevani interesi naše sedanjosti in t acijonalne bodočnosti. Jedino mogoče pravilno nacionalno s'ališče južnega Siovanstva obstoji v tem, da je pravo na strani Srbije in da je ona, privedena v stanje potrebne obrambne sile, ki odbija zločinski napad na svojo dižavno-nacijonalno svobodo in na splošno nacijonalno bodočnost.
Menda ni treba tudi sedaj še ponavljati, da |e Srbija storila vse mogo e, kar so
aiSavnflrov?1 -hlTSt se^spof're^tatmtt
tom. A poleg vse unitaruostl In šireko-srčnosti Jugoslovanskega patrijotizma sibskih državnikov ni mogla Srbija zadržati brezglavih bolgarskih državnikov od nevarne poti, na katero sta dovedli Bolgarsko grandomanska pretencijoznost In za južno Slovanstvo krivična sebičnost. Dvo|no je izven vsakega dvoma. Vojno je izzvala Bolgarska, gnana od Izdajalske misli, da zlomi Srbijo, da državno-nacijonalno neodvisnost te poslednje napravi iluzorno in da jo na ta način za vse Čase onesposobi za reševanje nacijonalnega vprašanja. Da je — po kaki nesreči — zmagala Bolgarska, da so njeni načrti, segajoči do štirih morij, postali realnost, bi v zvezi z Albanijo ok!e-niia Srbijo in bi s sodelovanjem Izvestne velesile v skorajšnji bodočnosti postavila vprašanje: finis Serbiae! AH more biti v dneh, kakor Jih preživlja sedaj Jugc-slovanstvo, večjega zločina, večjega izdajstva, nego bi bilo izvedenje načrta, k! ga je imela Bolgarska ? I
Ti dve dejstvi in pa neminljive posledice, ki bi bile morale nastopili, ako bi bilo orežje odločilo na korist Bolgarske, na| premisli naše jugoslovansko novinstvo, ko
Zdelo 3e m! Je, kakor da b! bi' videl kakega duha. Soproga Pavla Cha.iisa! Neverjetno !
—	Meni se pa zdi, da si se vendarle zmotil, Henry.
—	Nemogoče. Če ne bi bil gotov, bi jo po neki brazgotini na tilniku mogel takoj identlf clrati. Videl sera to brazgotino, še
.preden sera Jo nagovoril. Bil sera navz č. ko {o Je dobila. Najino poznanstvo datlia •od tedaj.
Vrgla se Je namreč med d/a ralfdi človeka, ki sta se, kakor so pripovedov !i. dvobojevala zaradi nje. Naj je že bilo potem to tako ali tako, orožje enega cd ob: h dvobojevnikov, meč, Jo je zadel v tilnik in za trenutek so mislili splošno, da je mrt<a. Zgcdilo se Je to v bruseljski operi. Kako le ! nastal spor, ne vem ; dotdevr.i* tadi drug | ni nobeden vedel, ona pa ni po edala ni-i komur. Bil sem ravno v bližini in sem jo ujel v svoje roke. Njena rana nI bila revama, toda globoka, a brazgotino po rjH odnese s sebej v grob. Brazgotina se vidi kot bela pasa na njeni temni koži, in opazil sera jo, ko se Je prej obrnila.
Dora je imela v resnici brazgotino, kakor lo je opisal oni mladi človek — fino, belo črto, ki Je šla preko njenega tilnika. Svojemu soprogu Je rekla, da je dobila to rano, ko Je kot otrok padla skozi okno.
(Dalje.)
t
Stran H.
„EDINOST" št. 201
V Trstu, dne 22. julija 1913.
toži o bratomorilni volni ia o nje škodi za Slovanstvo, pa naj bo zmagovalka Srbija al! Bolgarska!
Ia v časih tolike sile in neizprosne realnosti, naj se južni Slovani pred velikimi nevarnostmi, ki jim pretijo, branijo z elegijami in sanjarjenjem o nekem meglenem Slovanstvu?! Dvomim, da so komu od njih, ki se sklicujejo na tako Slovanstvo, bolje poznani elementi tega Slovanstva, nego-H „Neue Frele Presse" elementi nekega panslovanstva I Slovanstvo romantičnosti in sentimentalnih strun — to Slovanstvo predstavlja suženjstvo in večno bedo.
Tako razlaganje našega novinstva prihaja z ene strani od nezadostnega poznavanja spora samega, z druge strani pa iz pogreške, kl je v tem, da se ne gleda na strani s Širokega nacijonalaega gledišča, ampak z ozke točke naiih Iokalnc-provin-cijonslnih notranjih borb. Med drugimi bojaznimi se navaja tudi to, kaka Skoda Je to za Slovanstvo, ker se Giška in Rumunija ojačite na račun Slovanstva. Odkod naenkrat ta bojazen ? Ali ni podobno to tisti kampanji dunajskega časopisja od treh mesecev sem pa do pred te balkanske vojne? A<i se ne spominjamo duna|skih sporočil Bolgarski, kako da se njeni zaveznici (Srbija in Grška) hočeta razSiriti na škodo Bolgarske in njenih opravičenih naci|onalnih pretenzij v Makedoniji, in rta Jej ti nenasitni zf*veznrcl hočeta odtrgati sadove njenih zto?g?! Ali ni to zivtematski zasnova o v očitni m- neri, da Bolgarsko — po načelu: tiivid^ ci lm-pera — poženejo v vojno % zaveznicama, kar Je bilo tudi doseženo?!
To je tako jasno, kakor Je lasno tudi to, da je srbska vojska s svojimi zmagami prekrižala načrte izvestne velesile ter da se Je dogodilo nasprotno od tega, kar so pričakovali dipiomatje iste velesile. Saj gospoda dipiomatje niso računali z možnostjo srbske zmage in so postavljeni med istotako nepričakovana, kakor neprijetna jim fakta, ki so z neizprosno realnostjo sp aviia v gibanje tudi ono stran mozga teh odličnih diplomatov, ki vodi račune tudi z neprijetnimi možnostmi. In te) gospodi ni treba v tem momentu ničesar toliko, — da se orijentirajo primerno nepričakovani situacij i, — kolikor časa in samo č a s a. „ Ali to pot ni premirja, kakor tedaj pri Čataldži, kjer so izvestna gospoda dobili način, da intrigirajo in oškodujejo Srbijo v nje življenjskih interesih. Topot pojde hitreje in direktno. Ker, ako Bolgarska ne sprejme zahtev zaveznikov, a a se |e| odločilna
bitka, na kar se bomo razgovarjall brez sufler je v — v Sofiji. A omenjeni dipiomatje, ki občutijo to« ne da bi imeli mofjosti, da bi kolišor toliko popravili svoj težki položaj, so se zopet poprijeii svojega svetega načela: d i v i d e e t i m-p e r a 11
VolUcein o kmetskih občinah na Goriškem.
Nedeljska ožja volitev v splošni kuriji Je pokazala, da se neodvisni voiilci zavedajo velise važnosti letošnjih deželnozborifeih volite/ za usodo slovenskega ljudstva na Goriškem, dobro vedoč, da morejo dosedanje skrajno razorane razmere, če se ne izpre* mene kar najradikalneje, dovesti do najhujšega. Narodno gospodarstvo je v slovenskem deiu dežele tako silno zanemarjeno, da bo treba leta in leta najnapornejŠega dela, da se to obupno stanje vsaj nekoliko izboljša, da pride vedar enkrat na Goriškem do tega, da ne bo skoraj ves deželni davčni denar šel v dobro Furianljo, temveč da bodo tudi dobrote, v i -ih d 11 dežela svo[im dežel n )tn razdeljene	.o, k^sor so ;>reprj»tčno
za na* Sloveace razdeljena deželua bremena, katerih velikanski del nosi slovensko prebivalstvo.
Da pa pride do te izpremembe, je pred vsemi trtba popolne izpremembe v dosedanji domači slovenski politiki na Goriškem, je treba, da se pomete iz dežele ono strankarsko, ki |e ubijalo vsako delo v korist ljudstvu, in se združijo vse slovenske moči k skupnemu delovan|u v narodov blagor.
Nositelji te mlsii, ki naj združi ves slovenski narod v trden, nepremagljiv odpor proti krivičai nadvladi Saške manjšine, in če3ar tudi ne smemo prezirati, proti vedno predrznejšemu nastopanju nemških prlvan-drancev, ki stega jo svoje grabežljive kremplje po naši slovenski goriški domovini, nositelji misli, da Jele v si ogli n edinosti moč, so samostojni kandidatje, ki si jih je izbral narod sam, hoteč se otresti skiajno škodljivega strankarstve, in izmed katerih Je enemu, g. Ignacu Kovaču, prešlo nedeljo že priboril sijajno zmago.
V četrtek, dne 24 t. m pa zopet kliče ca volilno bojišče dolžnost samoobrambe volilce kmetskih občin.
Sijajna zmaga samostojnega kandidata pri ožji voliivi v splošni kuriji je, kakor smo že rekli enkrat, dobro znamenje za vse ostale volitve in smo prepričani, da neodvisni voiilci, tudi v četrtek, dne 24 t. m , store v enaki n.eri svojo dolžnosr, kakor so jo storili volile! splošne kurije, in oddajo vsi do zadnjega svoje glasove samostojnim
kandidatom, ki jih je postavil osrednji volilni odbor v smislu nasvetov, ki so mu jih pedali voiilci po svojih zaupnikih iz vse dežele.
Goriški politični okrai voli tri poslance, sežanski in tolminski po dva. Iivolitl je torej sedem poslancev.
Jako dobro obiskani shod v Gorici dne 10. t. m., sklican od Osrednjega volilnega Gdborn, je proglasil sledeče kandidate za gorski okraj:
Fran Fnrlani,
j	župan v Prvačinr,
Josip Klanjšček,
podžupan v Osla viju, Fran Gorjup,
župan v Kanalu.
Ti so možje, ki morejo najbol|e zastopati kmetske koristi v deželnem zboru.
Voiilci, volite te kandidate, ako hečete dobro samim sebi!
Za kratke kmetske občine na shodu v Štanjelu sta bila 6. t. m., proglašena za kandidata:
Dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu in
i	Fran Dominko,
sodni svetnik v Komu.
Dva moža, kl temeljito p:>zn?:ta kmetske težnje.
Voiilci na Krasu! Volite ta dva za svoja poslanca in interesi kraških kmetov bodo izborno zastopani v deželnem zboru!
Za tolminski okraj sta postavljena kandidata:
j	Fran Miklavič.
]	župan v Kobaridu
in
Anton Mikuž,
! posestnik in gostilničar pri Sv. Luciji.
Volile! v gorskih kmetskih občinah, volite ta dva dobra kandidata!
Voiilci v kmetskih občinah! Na vas, na vaših glasovih je usoda slovenskega prebivalstva na G}riškera, od vaših glasov je odvisno, ali naj zavladajo v bodoče v deželi razmere, ki prineso našemu slovenskemu fcmetskemu ljudstvu odrešenje iz neznosaega položaja, v katerega so ga spravili dosedanji strankarski prepiri, ali pa naj ostane tako, kakor Je bilo do seda), iz česar pa bo gotovo sledil neizogibni gospodarski polom vse dežele, a prav tako gotovo tudi pugubc uuic naiorinp stvari na Goriškem.
Voiilci v kmetskih občinah ! Storite torej v četrtek, dne 24. t. m , v polni men dolžnost, ki vam jo nalaga vaša lastna korist, korist kmetskega prebivalstva vse dežele in skrb za blagor našega naroda ter oddajte svoje glasove vsi do zadnjega
samostojnim kandidatom!
• * .
j Volitve v goriških mestih in trgih.
Na volllskem sestanku, ki se je vršil v četrtek, dne 17. t. m., pri Jelenu" v Gorici, je bil soglasno določen za kandidata v slovenskih mestih in trgih
dr. Karel Fodgornik,
odvetnik v Gorici.
Voiilci slovenskih mest in trgov, oddajte na dan volitve svoje glasove temu kandidatu, ki je pripravl|en zastaviti vse svoje moči
v korist svojih voiilcev!
*
* *
Volitev v goriškem veleposestvu.
V	četrtek, dne 17. t. m„ se (e vršil pri Jelenu« v Gorici zaupni sestanek slovet s ilh veleposestnikov brez razlike strank v s^rho pogovora za deželnozborske volitve iz skupine veleposestva.
Poudarjala se Je od vseh strani potreba složnega nastopa slovenskih veleposestnikov pri voiitvi dne 10. avgusta t. 1. ter se je soglasno zahtevala od bodočih poslancev obljuba, da bodo v deželnem zboru nastopali složno in delovali z vsemi svojimi močmi na zedinjen|e vseh slovenskih poslancev) sku no tf J vanje.	\
N-. ifa^g^j. župana Obljubka so se, imenovali kt 1 dati za to skupino gg.:
A 11*011 Zucchlattl, župan v Medani;
Ivan Sauni g,
župan v Biljah;
dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici.
Med drugimi razlogi za umestnost sporazuma slovenskih veleposestnikov navajal se Je tudi ta, da potem odpade potreba iskanja pomoči pri nemških in laških volilcib, kar bi ne bilo za nas nikakor častno.
XI. občni zbor „Dramatičnega Mm".
V	soboto, d je 12. t. m., se je vršil v gledališki dvorani Narodnega doma XI. občni zbor „Dramatičnega društva" ob nepreveliki udeležbi članstva in občinstva, od katerega
smo pričakovali, da se bo v veliko večji meri zanimalo za občni zbor društva, ki je največjega kulturnega pomena za tržaško Slovenstvo.
Oočni zbor Je ctvoril društveni predsednik g. dr. Vekos'av Kisovec, ki je v svo|em nagovoru omenjal društvenega delovanja v poteklem društvenem letu, poudarjal, da Je slovensko gledaliiče v potekli sezoni napravilo velikanski korak v svojem razvoju in doseglo kar najlepši moralni, umetaiškl uspeh, ki ga ni priznavalo samo domače občinstvo ia domača precej stroga kritika, temveč prav tako tudi drugi odličal možje in kritiki, ki so se naravnost čudili, da je s tako majhnimi sredstvi mogoče ustva -riti to, kar Je podajalo naše gledaliSče svojemu občinstcu. Žsl pa gmotni uspeh ni b!l enak moralnemu, kajti blagajniški račun izkazuje deficita nekaj nad 6000 K, ki |e pred vsemi nastal vsled viaj primeroma previsokih gaž posameznih igralcev, vsled Česar bo v bodoče treba v tem pogledu kolikor toliko štediti.
Predsednik se je v svojem nagovoru spominjal nato dobrotnikov slovenskega gledališča, ki so omogočili s svojo darežljivo-stjo tako lep razvoj geldališča, pred vsemi Tržaške posojilnice in hranilnice, ki najra-dodarneje podpira ta velevažni kulturni zavod, potem drugih darov darovatelje v in podpornikov. Poudarjal je nadalje glede na deficit, ki ga izkazuje letos blagajniški račun, da je v tej svoti zapopaden tudi velik znesek, ki Je šel za nabavo društvenega inventarja, zlasti garderobe, s katero je gledališče sedaj preskrbljeno toliko, da bodo prihodnja leta tozadevni stroški le malenkostni in bo torej prihodnjemu odboru v prihodnji sezoni s tem delo mnogo olajšano.
Zaključil je s ponovno zagotovitvijo, da lepi moraini uspeh potekle sezone upravi-čuje najlepše nade za bodočnost, nakar je podal besedo intendantu g. Hlač', ria poda poročilo, ki smo Je že priobčili v nedeljskem izdanju.
Nato je g. D o 1 a n c podal sledeče tajniško poročiio:
Na zadnjem (X.) občnem iboru dce 15. Juniia 1912 enoglasno izvoljeni cdbor se je na svoji prvi seji dne 20. junija 1912 konstituiral sledeče: predsednik: dr. Vesoslav Kisovec, podpredsednik: F*an Ponikvar, tajnik: Slave j Dimnik, namestnik; Dolanec, blagajni*: Anton Muha, camesiaik: Fran Ko/ačič, gospodar: dr. Ivan Debenjak, intendant : Rajner Hlača; odoorniki: dr. Josip Mand'ć, Josip Jedlowiki, Ferdinand Per-havec; namestniki: Božidar Borštnik, Andrej Ćok, dr. Egon State, Fran Semrov; prtgledovalca računov: Robert Pohar !n
Hcrmaa Farianf aamasluitLa . Nnclui SlcpdU-
čič in l^rnej Pinter.
Po § 18. društvenih pravil, ki doleča, da Je vsak odbornik izvoljen za dobo treh let, da pa vsako leto Izstopa tretjina odbor-jnlkov, so biii Izvclienl: za dobo enega leta: jgg. dr. Jos. Mandlc, Anton Muha in Ferdi-j nand Peihavec ; za dobo dveh let: gg. dr. j Vek. Kisovec, Fran Ponikvar fn Rajner H a-ča, za bedo treh let: gg. dr. Ivan Debe-njak, Jos. JedSow*ki in Siavoj Dimnik.
V odboru „Dramatičnega društva" sta obstojala dva stalna odseka namreč inten-dančni in blagajniški. Prvi je imel nalogo, določati repertoar predstav ter nadzorovati vaje In predstave. Predsednik |e bil intendant g. Rajaer H ača, tajnik: Dolanec, odborniki: dramaturg Fran Šemrov, Božidar ■ Borštnik, dr. Jos. Mandić in Jos. Jedlow;ki. Po potrebi sta se pritegnila k sejam tudi režiser in kapelnik. Blagajniškemu odseku je biia poverjena naloga, pregledovati tekoče l stroške, sestavljati tekoči proračun, nadzirati j blaga|uič3rko in biljeterje ter sploh voditi [denarne posle. Sestavljen je bil iz blagajnika i g. Ant. Muhe ter gg.' dr. Vek. Kisovca, Frana Kovačiča, Frana Ponikvar;a, dr. Ivana j Debenjaka in Andreja Čoka. Seje intendanč-i nega odseka je «me! sklicavatl intendant, j one blagajniškega odseka pa blagajnik. Po | ; potrebi ao se priteg-illi v odsekove seje tudi i I ostali odborniki in nameUn-ki.
Ker je med poslovnim letem bilo nekaj j ; odbornikov preobloženih s privatnim delom, i ; so vstopili v odbor g^. Andrej Čok, Fran I Šemrov, ki je prevzel mesto dramaturga, in Jos. Dolanec, ki je vodil tajništvo.
Odoor „Dram3iičneg2 društva v Trstu" je imtl tekom poslovnega leta 1912/13 skupno 21 rednih tklepčnih sej. Poleg tega! pa so se vršile skoraj po vsaki predstavi j izredne aH večinoma nesklepčne seje odbora ! ali pa stvarni pogovori posameznih odboi- j nikov. Tekom gledaliških predstav so od-' bomikl in namestniki nadzorovali potek j predstave, oziroma vaje, nadzorovali društ- j vene izvršujoče organe, blljeterje, vratarje in ( sluge, intendančni odsek posebej pa izvršu- j joče člaue gledališča na odru in v garderobi
Odbor „Dramatičnega društva v Trstu" | Je bil v>s čas v ozkih stikih z dvždnim gledalcem v Ljubljani, s kralj, deželnim i gledališčem v Zagrebu in z narodnim gle- | dailŠČem v Osijeku.
O podrobnem delovanju društva na i splošno in odbora posebej je podal g. ia-' tendant strokovno potožilo, blagajniško po-! ročilo pa poda g. blagajnik.
Nato Je podal blagajnik g. Muha blagajniško poročilo., ki izkazuje K 71. 22739 prejemkov ia kron 70845 39 izdatkov, torej denarnega prometa
K 142 072 78 Med dohodki zn?ši|o darovi denarnih zavodov K 3900 — In sictr Tiž. posoj Inice in hranilnice K 3000 —, Jidrar -ske banke K 500 -, Trg. obrt. zadruge K 200 —, Ljublj. kreditne banke K 100.— In Ncimeaovanca K 150—. Zasebniki sj darovati K 2723 — podpor, članarina pa Je znašala K 324 — Dohodki predstav so znašali K 36 383 72, abonma pa K 4609 50 skupaj torej K 40.993 22 Dvorana Je prinesla K 2947 87, posojila pa se je na'el K 6S00 —. Med stroški Je bilo K 5313 37 upravnih stroškov, dočim pa so stroški predstav znašali K 18 873 84, h čemer pa |e treba prišteti še plače angažiranega osobja K 27 342 90. Za inventar se je izdalo kron 2667 97, stroški dvorane so znašali kron 6656 64, med njimi najemnine K 3675"— in za elektriko K 2634 12.
Zanimiva je sledeča spec f:kacija stroškov nredstav:
Blljeterji .......K 347'—,
stražarji.......• . . 478*50,
policijski komisarji..... 512—,
ognjegascl........ 1051—,
ku*l5ni mojster....... 156 50,
elektrotehnik........ 261—,
šminke.........* 122*22,
krojač in šivilja...... 359
gostovanja........ 1954 —
honorar neangažiranim igralcem .......... 2506*—,
tantieme......... 821 12,
tiskovine........* 1767*80,
diete igralcem...... , 895'—,
godba.......... 6225*—,
posojilo garderobe . . . . , 756*67,
rekviziti.......... 189*84,
razni s:roški........ 304*19,
posojilo muzikaličnega materiji.......... 110-,
znamke............21*—,
skupaj . . K 18873*84 Račun Izgube in dobička izkazuje kron 6162 53 izgube. Bilanca izkazuj K 17591 32 pasiv in 9428 79 aktiv, torej pravkar omenjeno izgubo. Vrednost inventarja (e po 10 ^ odpisu zaračunana s K 10816 92. Dolgovi pa so: menični do!g K 4100—, domači elektrarni K 1622 30, najemnina in drugo K 5348 44.
Zanimiv je tudi letnemu račjnu dodani statistični pregled o stanju Dramatičnega društva cd 1 1907 do I. 1913. Prvo leto je priredilo društvo 38 predstav, 27 dram In 11 spevoiger, \z plačilo gaž in honorarjev K 6158 05, imilo stroš&f»v predstav kron 6965 84 podpore pa K 3581 — ter ne dobičke In ne kgube, denarnega premeta pa K 43548 00. Drugo leto je bilo 36 predstav, potem 45, 61 (40 dfam, 5 spevoiger, 16 operet), ?ani 65 (35 dram in 30 operet), letos pa 87 (34 dram, 40 operet. 13 oper). Gaze so rasne : 10 627*24,9626 48, 9853 —, 12130 40. 27 342 90; Insaso predstav: 13 516 45, 14 782 52, 15.675 74, 22.011 91, 31 474 14 40 903 22; stroški predsta?: 6 965*84, 10.035 10, 10. 185 03, 13 228 89. 16. 937 01, 18 873 04; podpore: 3581 —, 3967 —, 7851 —, 5916 —, 4655 —, 2723 —.
V tisfeano poročilo »ste se vrinili dve moteči napaki: .Balkanska carica* šteje med operetami, ,Pri teltfonu" pa med operami.
Vsa poročila ao bila odobrena. K bia-< ga|niŠkemu poročKu je pripomnil gosp. dr. Gregorin, da se mu zdi 10°/« ojbitek pri inventarju premajhen in se je sprejel predlog, da se odbija vsako leto vsaj 25 j.
K nadaijajf točki »Izpieraembi pravil" je 'poročal predsednik, da društvena pravila ine določujejo nikakega nadzorništva in je Iprediaga), da se vsta/i v pravila določba, Ida se voli vsako leto tudi nadzorniltvo, obstoječe iz d?eh ali treh oseb, ki naj bi nadziralo druStveno delovanje.
O predlogu se je razvila daljša debata, v kateri sta gg. dr. Gregorin in dr. VViif m poudarjala, da je naizorniŠtvo v resnici potrebno in naj bi enega nadzornika določe-j vala Tržaška posojilnica in hranilnica kot največja dobrotnici gledališča. G E*ar je bil pač zato, da se uvede nadzorstvo in se i tudi prizna Posojilnici eno nadior.^iško mesto, toda petera naj se določijo tri nad-zornišisa mesta In nadzornlštvo nima pravice nadzorovanja artistične sirani delovanja Dramatičnega društva, temveč samo gospodarske strani. Končno se je določilo, da se vstavi v pravila določba o nadzorništvu, I obstoječem iz treh 03eb, od katerih eno iimenu|e Posojilnica, eno podporniki in eno veli občni zbor. Nadzorništvo nadzoruje le ; gospodarsko poslovanje Dramatičnega 'društva.
1 Pri.točki .slučajnosti" se je izjavil g. Drejče Čok odločno proti temu, da bi se združilo upravno in artistično vodstvo v en> osebi — ravnatelju In prav tako tudi gosp. Ekar, ki je poudarjal, da |e g. Dragutino*;č, ki bi prihajal tu vpoštev, itaK preobložen z delom. G. Hl3Ča Je pojasnil, da je bilo to le njegovo osebno mjenje, ki naj bi ga bodoči odbor upošteval, ali pa tudi ne.
Končao se je piedsednik še spominjal delovanja g Hlače kot igra'ca in Intendanta ter mu ob odobravanlu zbcrovalcev Izrekel zahvalo, nakar Je zakl učil občni zbor.
i _
i
Domačd vesti.
Promocija. Danes bo gospod V i 11 e m K r e J č i na dunajski univerzi promoviran doktorjem prava.
V Trstu, dne 22 julija 1913.
EDINOST" št. 201
Stran ITI.
Ljudstvo je zavris'talo od veselja,
ko je doznalo o energičnem nastopu novo struje na Goriškem. Tako se je širokonstll „Novi čas" pred par tedni. Sedaj pa, po porazu novostrujariev na ožjt volitv! minote nedelje, moramo že lepo vprašati srborlto glasilo srboritih novostru;arjev, katero je bilo tisto ljudstvo, ki je tako vriskalo. AH tisto, ki d.ra Brecelja — ni volilo?! Maii pa tisti voiilci, ki ga niso volili, niso »ljudstvo" ? 1
Sedaj vidi „Novi čas", kako neslano in ob enem tudi neprevidno je tako pretiravanje. Da je rekel: Mej ljudmi naše struje je zavladalo veselje — naj bi bilo. Ali da hočejo kar vse prebivalstvo kratko malo konfiscirati za svojo strujo, to pa kaže na domišljavost In megalomanijo, ki se je mora trezno misleče in pametno ljudstvo le — bati. Ljudstvo je odklonilo te vriskajoče fante z zavihanimi rokavi. — Za bodoči razvoj stvari na Goriškem je to velikega in globokega pomena, o Čemer bomo Še govorili.
C kr. finančnem ravnateljstvu v
album. Raznim občinam v Istri le c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu popolnoma ustavilo izplačevanje že izterjanih občinskih doklaH, ne da bi bilo občine obvestilo o tem. Šele na podlagi ustmenega poizvedovanja od Ponclja do Pilata so nekatere občine doznale, da je davčna uprava v letih 1900—1910 iz naslova ,obč. doklada" več izplačala nego je izterjala, vsled tega pa naložila c. k. davkarijam, da ne 1 /plačajo dokiad občinam, toliko časa dokler niso preplačila krita.
S tem postopanjem Je c. kr. finančno ravnateljstvo spravilo občine v velike denarne stiske. Oočine nimajo s čem plačati svojih uradnikov in uslužbencev, nimajo s čem nabavijati šolskih potrebščin, sploh jim primanjkuje vsega najnujnejšega.
V sle d tega koraka c. k. vSade, oziroma c. k. finančne uprave, ki tira obiine na rob propasti, bi bilo umestno, da bi prizadete občine ustavile poslovanje.
Ni pa še to zadosii. Neka istrska občina je vložila pritožbo c. k. finančnemu ravnateljstvu že meseca maja, a vzllc temu ni dobila še doklad niii rešitve vloge. Ko je občina vprašala ustmeno, se je reklo: „smo že davno poslali na davčni urad", a davčni urad je odgovoril zopet, da ni dobil ničesar. To se pravi naravnost norčevati se iz avtonomnih občin.
Želeti bi bilo, da bi se naši gg. poslanci zavzeli za naše zatirane občine na pristojnem mestu.
Takemu narodnemu podjetju čast!
To7araa g. Fr. GjloPa na Viču pri LJubljani, ki izdeluje izborno čistilo za kovine in tla, vazelin in kremo za usnje itd. je zopet podarila Družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. Imenovano narodno podjetje najtopSJeje priporočamo slov. trgovcem In zavednemu ob-
<XjnSJyU _
Učenke družblne dekliške šole VI. razreda na Af.qjedottu v Trstu so darovale družbi rabljenih znamk, stanjola, in 60 K 21 v denarju. G. dr. Ernest Derean', zdravnik v Gorici, je poslal K 208 60 v kot narodni davek slovenskih učiteiiiščmkov v Gorici za i. 1912 — 1913 in 180 K, katere so družbi darovale učiteljišče abiturijentke v Gorici kot polovico čistega dohodka zabavnega večera dne 12. julija t. 1. Poslal pa je še na-dalinih 25 K narodnega davka In sicer 22 K tečaja IV. ia 3 K tečaja II. učlteljiščnic v Gorici. Vsa ta vsota se je nabrala s posebnim ozitom na družblno „Narodno šolo" na Biančah v Gorici. Vzor slovenskih uči-telilščnikov so pač naši G:>ričani. ŽUeli 1 —' Učenke I., 2., 3., 4. ia 5 razreda v Trstu na Acqjedottu so darovale družbi K 118 60.
Dirka kolesarskega društva .Bal kan". V nedeljo se je vršila internacijo nalna koparska dirka slovenskega društva „B«lkan\ Dirke se je od 22 vpisanih dirkačev udeležilo 18. Par dirkačev se je radi koles, ki so se jim pokvarila, moralo med dirko vrniti. Pot, od Vrdeljce čez Bazovico, Lokev, Postojno, Štorje, Sežano nazaj na Vrdeljco je znašala 114 km.
Prvo darilo, zlato medaljo, Je dobil Mario B'auchi, člaa „Olimpie". ki Je prevozil pot v 3 urah 43 min. 56 seh, II. darilo Henrik Bonelli v 3 urah 48 min. 21 sek., III. Bruno Stef iongo, IV. Peter Murer, V Jakob Colla, VI. Peter Salimbeni, VII. Zorko Šiškovič „Balkan- (v 4 urah min. 24 6 se*.), Vili, Salvator Jikobovlč, IX Marij Lavron, X. Darls Darij,
Na| omenimo, da se Je g. Siškovlču kolo dvakrat strlo. Dirka se je vršila v najlepšem redu pod vodstvom odbera društva ^Bilkan". Sanltarno||?.lužbc| sta oskrbovala
gg. dr. Pečnik in dr. JanežiČ, za kar se jima tu srčno zahvaljujemo. — H v ata tudi gg. Branku Pollichu in Viadku T. novcu za avtomobil, oziroma motor, ki sta jih dala na razpolago društvu »Balkan*. G. Trnovec Je Izvrševal tudi kontrolo. S to dirko, pri kateri so dirkati po večini italijanski dirkači, smo zopet pokazali, da nismo mi tisti, ki izrabljamo Šport v politične namene, ampak, da nam gre za šport. Da se ne damo žaliti se pa razume. »Balkanu" pa kličemo: naprej po začrtani poti do čim lepših uspehov tudi na tem polju.
te	v^r
POHIŠTVO
SOLIDNO: m : ELEGANTNO £
9V ZMIRNIH CENAH ^
RAFAELE 1TAUA
TMT - VIA MALCANTON - TRII 3
Mnenje gosp. dr.a Fr. Sorger-ja
zdravnika štajersko deželne bolnišnice v Feldhofu.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
V odgovor na Vaše cenjeno pismo meseca maja 1911 Vam odgovarjam, da je vspeh Vašega ŽELEZNA!EGA KIMA - VINA SERRAVALLO Izborno služI! kakor okrepčilo za želodec In oslabelost sploh.
FELDHOF, dni 6. junija 1911.
Dr. FR. SORGER.
Tržaška mala kronika.
Trst, 21. |ulija.
Samo umor. V ExceIslor Palače Hotelu se |e v nedeljo ponoči ustrelil z revolverjem neki Panaiotti Georgeadis, star 50 let, rodom iz Aten. Na lice mesta poklicani zdravnik dr. Jellersitz od mestnega fizikata Je megel konstatirati le smrt. Po oblastvenem izvidu so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Samomorilec Je bil v Atenah zastopnik neke tvornicr egiptovskih cigaret in le Imel tudi trgovino s kitajskimi in Ja-pcu Umi predmeti. Vzrok samoumoru Je popolnoma neznan.
Nezvesta služkinja. Pri rodbini dr. i Dino Voghera, stanujoči v ul. S. Nicolo št. 33, Je bila kot pestunja v službi neka I Josipina Tonizza, ki sedal stanuje v ul. Broletto štev. 28. Gospa Vogherova Je v zadrjih časih prišla na to, da |ej je izginila velika množina perila, srebrna ženska ura in zapestnica z uro. Izvedela pa Je tud*, da Je Tonizza vzela v trgovini Baldinl & Pittanl več blaga na njen račun, nakar Je ovadila tatinsko služkinjo policiji, ki \o je aretirali.
Z nožem Je v nekem pretepu ranil nekako pred poldrugim letom 37ietni težak Mihael Burslch, TržaČan, ki stanuje v ul. Rloorgo št. 35, nekega voznika Friderika Meyerja iz Beljaka. Burslch se (e tedaj skril policiji, da ga ni mogla zaslediti, sedaj pa je le zadela usoda obenj v podobi policijskega stražnika, ki ga Je izpoznal in odpeljal v zapor.
Iz policijskega poročila. Ob izhodu iz p:o?te luke je bil aretiran 19letni brez-posebni kurjač Maksim Berardi, rodom iz Vislone v Italiji, ker Je na parniku Austro-Amerikane „Eugenljl* ukradel poltretji kilogram kave.
—	Ivan Član, star 34 let, Tržačan, stanujoč v ul. Pondares, št. 1, Je bil aretiran v sled ovadbe neke Lucije BačeD, stanujoče v ul. Tartini št. 12, ker jej Je večkrat groiil s smrtjo.
—	V Rojacu št. 65 ttanujoči 361etni težak Vincenc Pertot Je bil sretlran, ker je ukradel hlapcu Silveriju Castellanlju 6 K.
Iz koperske kaznilnice Je ponoči pc-brgnil neki kaznjenec, ki |e bil obsojen na 20 let Ječe. Natančnejši podatki o tem begu še niso znani.
Tatvina kave v prosti luki. V 190. številki našega lista z dne 11. t. m. smo poročali, da je bilo spedicljski tvrdki Ucelli, k! ima v prosti luki svoje skladišče, ukraden h 20 vreč kave v vrednosti nad 4000 K. Obenem smo poročali, da sta bila kot osumljena tatvine aretirana 20letni Fran Tomasich, uradnik tvrdke Uccelil in težak Dominik Diolatevi. Danes pa se le oglasil v našem uredništvu gosp. Tomasich in nam predložil potrdilo c. kr. deželnega sodišča, da je sodno postopanje proti nJemu v zgoraj omenjeni stvari popolnoma ustavljeno, da je bil potemtakem sum, da bi bil kako soudeležen pri oni tatviui, popolnoma neutemeljen in Je torej g. Tomasich popolnoma nedolžen na celi stvari.
N. Časi le.
Napredek vede!
Najenergičnejše in gotovo bc zdravi sifilis s svetovnim sredstvom
™ IOEUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostati tis, uretritis in meh. v _ __	ri4 oil a
katarji korenito ozdravijo s KOIIIOU
Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti selo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo In ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (prosta titis, uretritis, eistitis, ' mehurie katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd — £k£tlja fconfetijev Casile K 4-'—.
I oru h in Catiile, najboljše protiaifilitiČno in poživljajoče krič stilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sililidi, anea.iji, impotenci, kođtoboli, isbias. vnetju Žles, poltnim madež, iu, izgubi semena, poludjam, spermatoroi, steriliwti, neurasteniji, eMrgićen razkrojova!*"* urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3'SO.	^
Vhrirjfanec Caeile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vagina, ure« tre tis, er<!ometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizgaaca Casile K S-50.
Kdor Želi večj h pojasmil. tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo ia g. Oaaile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Piizanm medicinalni iz elkt GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zaloga T TlSll: MdllO L8AZ. leKum SirrmiJI.
Restavracija „fltla bella Trieste"
(Karel in Veronika Tusehak)
ulica Molin g^ande št. 4 (Ljudski vrt).
' Vedno mrzla in topla jedila. — Dobri obedi in večerje. — Dunajska kuhinja. — Izborna štajerska, istrska vina, teran. — Razua vina v steklenicah. — Prvovrstno puntigamsko pivo iz soda. — Zmerne cene. Skrbna postrežba. — Vsako soboto ob 8 zvečer koncert na citre,
Dobro odležani
mastni sir
Trapist od 1—2 kg po Kron 1.75. Groyer od 5—10 kg po Kron 1*70.
priporoča mlekarna
J, Vranešrc, Sunja (Hrvatsko).
OraMvmm
Dramatično društvo Ima ncccj ob 9 uri zvečer v kavarni „Balkan" sejo, katere ie blagovolijo udeležiti vsi odborniM starega ia novega odbora. Kar )e važna točka na dnevnem redu, je udeležba vseh gg. odbornikov nujio potrebna.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan*. Občni zbor se bo vršil jutri, v sredo, ob 8 30 zvečer v Barkovljah, v prostorih gosp. Miloša Martelanca gostilna „pri Juriju". Dobrodošli vsi, ki se zanimajo za delovanje slovenske akademične mladine. Odbor.
Godbeno društvo „Lira" v S?. Križu pri Trstu, bo imelo svoj letni občni zbor, dae 25. t. m. ob 8 z/ečer v prostorih g. Iv. Košuti št. 6.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Nocoj ob 815 v društvenih prodorih sela osrednjega odbora.
Alojzu Ponb
slovenski
urar in zlatar
v TBITU
ulica del Rivo it 28
(na trgu pri Sv. Jakob«)
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
trst, vU S. Catcriu Jtev. 1.
tšrmwwSk aa notranja (splošne) bolesni t—9 In 2—3 Ia špecijalist m kožna *f vetfM (fpolat) bolezni i IIV«—i h 7—7*
Novo: trgovino
jestrin in kolonijalnega blaga sem otvoril in se vljudno priporočam Slovanom, posebno pa onim, ki Btanujejo v bližini. Potrudil se bom, da zadovoljim v vsakem oziru.
Benj amin Ž erj al, Trst
ulica Cecilia, vogal ulice Rug-- gero Manna št. 3. -
Liadska hranilnico in posojilnica u Trstu
regLstrovana zadruga z neomejeno zav.
sprejema hranilne vloge 0 In j ili »»brestuje po ¥ 2 0f
po 4:74% na dvamesecno, po 5% na šestmesečno odpoved; daje zadružnikom posojila pO 6 % na poroštvo ali na vknjižbo proti odplačevanju v mesečnih, četrtletnih ali drugače določljivih obrokih. Uraduje se vsak delavnik od 9 do 12 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. V lastni hiši — ulica Torre bianca št. 21.
TRGOVINA IZGOTOVLJENIH
OBLEK
zomoike. ženske In olrake
Obleke po meri. CENE IZREDNO NIZKE
Ulica della Torre 2	trst	ulica Snn Lazzaro 17.
Od aosasta naprej
o ulici
Ponterosso 8
votal uL Huooa 13.
Stran IV.
„EDINOST" st. 201.
V Trstu, dne 22. julija 1913.
doL organizaciji*
Shod NDO v Mavhinjah. NDO je
priredila v nedeljo dopoldne javen shod na trgu v Mavhinjah, ki se ga je udeležilo precejšnje število posluSalcev. Na shodu sta poročala dr. K i s o v e c in tajnik B r a n d n e r. Vsestransko sta pojasnila pomen narodne organizacije za slovensko deiavstvo, odnosno majhne posestnike, ki se s poljskimi pridelki ne morejo preživljati in so zato primorani iti iskat dela tudi drugam. Raztoimačila Ha, kako (e nastala NDO in kake velike naloge jo še čakajo. K besedi se je oglasil mavhiojski župnik g. Pavlin, ki se Je s predgovornikoma z majhnimi izjemami skoraj popolnoma strinjal, nakar Je stavil predlog, da naj bi NDO predmgačiia sv. J naslor, Ki usj bi se glasil: „Katoliška naroden deiavska organizacija". Dr. Kisovec in li - d »ci ro :r. u na to odgovarjala, da je NUO oliv gj nepolitična organizacija in aa 3prejema v svojo sredo deiavce različnih političnih naziranj. Njena naloga je pač samo ta, da deluje izključno le v sviho izboljšanja delavskih razmer. V tem boju pa morajo biti delavci edini, kakor so edini n. pr. podjetniki. NDO stoji nad strankarskimi boji; ona ima vršiti mnogo važnejšo misijo. Če bi si nadela NDO katoliški na-ilov, bi to značilo, da se je postavila na strankarsko stališče in v tem slučaju bi jo zapustili vsi oni člani, ki so liberalnega mišljenja; to bi pa pomenilo razdor med slovenskimi delavci, od katerega bi imeli koristi edino le naši nasprotniki. Vsakemu članu je dano na prosto, da opravi svoje verske dolžnosti izven organizacije; v strokovni organizaciji za kaj takega ni in ne more biti mesta. Delavci so glede verstva lahko raznih naziranj, kar Jim Je pač dovoljeno, toda v strokovni organizaciji, ki se bojuje proti združeni meči kapitalizma, morajo biti vsi solidarni, ker le na ta način nam to mogoče odpravit! neštete krivice, ki se gode proletarijatu.
Ko se je g. župnik prepričal, da NDO ni organizacija, ki zabranjuje svojim članom izpolnjevati verske dolžnosti, kakor si je mislil, je končno pjiznal, da se z govornikoma strinjp, nakar Je bil shod zaključen. Naj še omenimo, da so zborovaici govornikoma NDO navdušeno pritrjevali, kar Je pač dokaz, da se s stališčem NDO popolnoma strinjajo.
Odborniki vseh skupin lesnega delavstva : mizarske, tesarske, parketnih stavcev In lesnih težakov, kakor tudi odborniki „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev, so vabljeni na sestanek, ki bo v četrtek ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2.
Zidarska skupina NDO vali na važen sestacek, ki bo jutri, v sredo, ob 6 zvečer v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2.
Vesti iz Goriška
Iz Temnice. Tuka|šnje bralno in pevsko društvo „Jenko" priredi dne 10. avgusta (v slučaju slanega vremena 8 dni pozneje) poletno veselico. Iz prijaznosti bo sodelovalo bralno in pevsko društvo „Svoboda" iz Renč. Toliko bratskim društvom naznanje s prošnjo, da prihite tedaj k nam.
Zveza jugoslovanskih železničarjev
sklicuje za neaeljo, dne 3. avgusta t. I. ob 10 dopoldne v Gjrico konferenco zaupnikov cele Goriške. Popoldne ob 2 se bo vršil shod čuvajev cele Goriške.
Ob 5 popoldne pa bo Javni protestni shod proti Izpodrivanju slovenskega in Iraportiranju nemškega delavstva cd strani postajenačelnika W/eserja njegovih podrepnikov in zaščitnikov. Na ta shod bodo vabljeni tudi državni poslanci.
Tako konferenca kakor obadva shoda se bodo vršili v dvorani hotela „pri Jelenu* v Gorici.
Slovenski železničarji! Agitirajte za ogromno udeležbo na protestnem shodu.
Osredoji odbor.
Vesti iz Istre.
Iz Pule. .Ugledno uredništvo dnevnika „Edinost" — Trst.
V smislu § 19 zakona o štampi pr-zlvljera To vgledao uredništvo naj blagovoli v koliko se odnaša na članek „Iz Pale" (zagonetna afere) priobčen v št. 195 z dne 16 tekočeg meseca obelodaniti sledeči:
I s p r a v e k.
Ni resnica, da se žena policajskeg agenta Dardi prokleto malo briga za svoje otroke, ker ima drugih misli in drugih možih, temveč je resnica, da ona posvečuje vse brige za svojo obitelj; ni resnično, da ona bolje pazi na druge moške nego na svoje otroke, temveč Je resnično, da Je ona dobra pohllnlca in da je tistega dneva, ko se je zgodila nsreča hčeri bila zaposlena pri |edni odlični družini; ni resnično, da njeni otroci hodijo po cesti in po privatnih hišah brez vsakega nadzorstva, temveč je resnična da pohajajo šolo c. in kr. ratne mornarice; ni resnično da o tem dogodku ni prišlo v Javnosti ničesar In da ni še prikazana kazenska ovadba, temveč je resnica, da je oče ko je doznal dogodek, takoj prijavil drgo-dek In Je odaeljal nesrečno hčer v bolnišnico. Ni resnica da se je dekle nahajalo, v neki gostilni na njenem navadnem posetuj amoLk je resnično, da je bila na silo po-vlečena v gostilno od pohotneža.
Pula, dne 19. julija 1913.
Zahvalom	vdani :
N i c o I o Dardi
Poštna služba. Ta čas na progah Matulje Opatija oziroma Opatija —Lovran za prevažanje pošte obstoječe vožnje s konji se opuste z dnem 31. Jutija t. 1. Pcčenši s 1. avgustom t. 1. prevzame pa vso pošto na vsej pregi Matulje—Lovran Opatijska družba za male železnice z dotičnim! vlaki malih železnic.
DAROVI.
—	Podružnici CMD na Belvederju so darovali: mladi Škjrkijanci K 10, Kolman Mihael 60 vin., Veuc Jožef 30 vin., Modric Artur K 3, Marc Ivan K 2, Petrič Emil K 2, P. K 3, N. N. 5 K iz veselja, ker Je „dobro" uspela stavka kamere.
—	Škedenjskl podružnici CMD so darovali gg.: Ivan Sedej 4 K, l?an Merlak gostilničar pri „Gospodarskem društva" K 5 06, Josip Flego-Marzo 2 K.
V nedeljo, 20. t. m., so nabrali otroci pri Sv. Ivanu k stroškom veselice K 2 50 za podružnico CMD.

MALI OGLASI
MALI OGLASI se računajo po 4 vin. besedo. Mastno tiskane besede enkrat več. Naj mar. ;Sa pristojbina 40 vin. Plača se takoj lnseratnemu oddelku.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O
Lepa meblirana soba »;g°«oV
.Narodnem domu." Naslov pove ineeratni oddelek .Edinosti".	1582
Wn- Ju Iffini se Pr0(^a9ta P° "godni ceni. WUfc III IVUIIJ Eventualno se konj zamenja z oslom dobrim za vožnjo. — Ponudbe pošta Stadion predal 103.	1580
Pl»|-|fl£l Qp (tudi na poskušnjo) prodajalna ■ rUUtt OU jestvia, dobro vpeljana, loterijska nabiralnica in mala prodajalna, trg Barriera Molino a vento »0, Žiberoa	1581
rnfnnfaf^ Antona JerkiČa naslov: list, al rutuyrttl<l delle Post« 10; Gorica, Gosposki allca 7._2333
Ppinnrnoa 8e> nov'm vodstvom, na novo I ri|IUrUu<t urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn" v Gorici. Cene zmerne.	1252
flrlfi*l efi v naiem Stanovanje pri sv. Ivanu. UUUd OD Pojasnila v gostilni Suban. 1400
ima na prodaj Josip Škerij, Toma j lldbltllD štv. 56.	1570
Zalogo izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospodo in de?ke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga
Bolestnim srcem javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znanccm prt tužno vest, da je naš^ mati, stara mati, pradedinja oz. tašča g.a
Marija vd. Lukša roj. Stare
danes zvečer ob 8 in pol po dolgotrajni hudi in mučni bolezni, previđena s Svetctajstvi za umirajoče v 79. letu svoje starosti mirno v Goapcdu zaspnl .
Pozemski ostanki preblage in nepozabne nam pokojnice se prenesejo k večnemu počitku v torek, dne 22. t. m. ob 6 popoldne.
Martin Lukša, sin. Sestra Marija Gerarda Luk>a, Josipina vd Versa roj. Lušša, Eva Ema Nabergoj roj. Luk s«, hčere. Enift Antonij« Luk>a roj. (rlassTolch, sinaha. Vefco*l»Y Jiabersoj, z-t. Vi u .1 in Tiiakltije.
♦ NA OBKOKE! "I proti takojšnjemu ♦ +	plačilu. Cene zmerne +
Adolf Kostoris
Trst, ulic« S. Giovanni št 16, i. nad.
zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. II. :: Pozor I SkladiSte se nahaja v I. nad. ::
Avtoriziran elektrotehniški mehanik
Vittorio Ban 5M2.1&3SL**
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih taci, motorjev, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga STetiljk in mrežic najboljših znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave In zvoncev, dvigal, telefonov. - Posebon oddelek za popravila v preclzljski mehaniki.
„SP ARKLET"
za takojinjo prirejanje vseh mralih Šumečih pVjač. kakor sodovbe, limonade, Snmedih bolih in rdečih vin, kakor tudi umetnih mineralnih vod s dodatkom mineralnih ploščic
trgovina in industrija
železa deln. društvo Greinitz
TRST
Zahtevajte «Kolinsko cikorijo«!
Gdlskov. mlini LOSONCZ & HAT VAN
akc. družbe Bors Misk. & Debrez. Istvan
Največja mlinska obrt Avstro-Ogrske. - izdeluje vsak dan 70 vagonov. - Akcij, glavnica in reserve IO mil. K.
Mlini rekonstruirani in spopolnjani po na mod-jr. tehniki, izdelujejo najboljše vrst moke Glavna zaloga za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo »»v^n
F. LEHTIC, TRST, ULICA FELICE UENEZIAN ŠT«. 5. - TELEFON 26-42
Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Trst, piazra Caserma štev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjicah).
Poštno hranllnlčnl račun 16,004.
Posojila daje
na vknjižbo, na menice, na zastave in
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora.
Eskomptuje trgovske menice.
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, ?e tudi ni ud in jih obrestuje po
wmr 4 VI«
Večja stalne vloga in vloge na tekoči račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon štev. 932.
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vreduostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
8tanje vlog nad IO miijonov; URADNE URE: od O do 12 doooldne In od 3 do 5 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah.
Pozor!
Opifdis fn zvečer abfiencit, žele ugo&as. Izbora« ki-falnja !■ bMljeleviikt piv« (lit glavibela). Zmotm cm«.
Restavracija-Hotel Balkan |