V nedeljo 5. novembra VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV v Armenski dvorani, ul. Acevedo 1353. Začetek ob 4.30 SLOVENSKI LIST Na podlagi zadnjih političnih dogodkov Mnogo ljudi je na svetu, ne samo posameznikov, marveč tudi narodnih manjšin in posebno manjših narodov, ki so bili po vojni, posebno zadnjih deset let deležni največjega zapostavljanja, omalovaževanja in celo preganjanja od strani močnejših. To stanje se je le še stopnjevalo, dokler ni prišlo do vrhunca. Evropski narodi so v bojnem razpoloženju, dasi prava vojna še ni pričela. Naj se obrnejo razmere tako ali tako, delavno ljudstvo ne more v nobenem slučaju ničesar izgubiti, niti narodne manjšine in tudi manjše države ne, kar nam potrjujejo one, ki so že padle kot robot močnejšim. Med onimi, ki ne morejo v današnji zmedi ničesar izgubiti pač pa vse pridobiti, so brezdvoma in celo v prvi vrsti primorski Slovenci in Hrvatje v Istri. Zato s posebnim zanimanjem sledijo razvoju dogodkov. Nevdržne razmere, ki so postajale vsak dan neznosne j še in obup-nejše, je pospešila Rusija, ko je zapustila Anglijo in Francijo, ki sta že več let samo slepomišili. S tem je dala prosto roko nemškemu bojnemu razpoloženju, ki računajo, da si bodo z orožjem v roki priborili "prostor na solncu" kot je njih bojno geslo. S tem so sovjeti prisilili zvezni velesili, da sta iz pasivne vojne politike prešli v realno akcijo, kajti ko je padla zadnja njuna varovanka Poljska, je bil začetek borbe njunih lastnih imperjalnih interesov. Anglija in Francija sta torej v vojnem stanju napram Nemčiji, čeprav do večje in odločilne j še borbe še ni prišlo, dasi jo napovedujejo. Obenem pa sta obe velesili razvili silno časopisno propagando, kar jima za denar ni težko in sta zaeno vse diplomatane aktivnosti pognali v polni tek. Prvi viden uspeh sta dosegli te dni s Turčijo, ki je z njima poleg trgovske pogodbe podpisala tudi vojaški dogovor, Nekateri politični krogi smatrajo to za poraz Rusije in še posebej Nemčije in Italije. Rusija je baje zahtevala od Turčije naj ne dovoli angleškim in francoskim vojnim la-dijam skozi dardanelsko in bosfor-sko ožino, ki so vrata med črnim in Sredozemskim morjem ter važnega i trgovskega in vojnega strategičnega I pomena za Balkan in Malo Azijo.J Praktično Rusija najbrže ni zahtevala od Turčije slepe politične pokorščine, a je nekaj mogla zahtevati v prid Nemčije, da je tako zadostila videzu političnega sporazuma. Vsekakor je Rusija naslovila na Turčijo prošnjo vrnitve nekaterih njenih bivših armenskih pokrajin, ki so sedaj pod Turčijo, a resnih posledic najbrže ne bo. če bi bila Turčija v vsem ugodila Rusiji, bi bilo zanjo zelo tvegano vprašanje bodočnosti, tembolj, ko so se hoteli na ta način tudi Nemci okoristiti in pritegniti Turčijo v konflikt s Francijo in Anglijo, kar Turčiji v sedanjih okoliščinah nikakor ni priporočljivo, še vse bolj kot za Turčijo pa bi bilo to nevarno za balkanske države, ki bi bile tedaj prepuščene posrednemu nacističnemu in komunističnemu političnemu pritisku, kar bi balkanskih narodov nikakor ne osrečilo, marveč bi jih Pahnilo še v večjo zmedo in mizeri-jo. Kajti s tem bi bilo potisnjeno orožje v roke elementom, ki za svoja dejanja niso nikomur odgovorni, Qiti resničnemu ljudskemu hotenju in potrebam, niti svoji vesti. Zato je Po našem mnenju Turčija v tem trenutku poleg sebi zagotovila tudi Napoveduje se borba med Nemčijo in Ansiijo NEMČIJA NAPOVEDUJE VOJNO ANOLIJI, A Z DRUGIMI ŽELI MIR — NEMČIJA ZAHTEVA SVOJE BIVŠE KOLONIJE — PRIČAKOVATI JE VOJNO NA MORJU IN V ZRAKU, A NA KOPNEM ŠE NE _ BORBA ZA BALKAN V torek je govoril v Gdanskem nemški zunanji minister Ribbentrop in je med drugim dejal, da če je že Nemčija res prisiljena v vojno bo tudi brez nadaljnega šla. Predvsem je govornik vzel na piko Anglijo iti njenega ministrskega predsednika. Chamberlaina, medtem ko je o Franciji in Združenih državah zelo vljudno govoril. Še posebej toplo pa je govoril o sovjetski Rusiji in je dejal da četudi nacistična Nemčija in sovjetska Rusija predstavljata vsaka svojo filozofijo in ki jo hočeta oba naroda dosledno izvajati, lahko vkljub temu živita v dobrem sosedstvu. Značilno je, da je tudi Ribbentrop imenoval znani monakovski "mir" za največje Chamberlainovo izdajstvo in da nosi propast Poljske na vesti Anglija. Dalje je dejal minister, da Nemčija nima namena podjarmiti sveta ter da je nemške osvajalne politike v Evropi konec, kajti nemški narod je sedaj združen. Pač pa da Nemčija zahteva svoje kolonije. Miru ne bodo ponujali več. Angleži in drugi bodo spoznali svojo zaslepljenost. Nemčija pa da bo izšla zmagovita iz te vojne, ki jo Aii&ifži hočejo. General Milan Nedič, jugoslovanski vojni minister balkanskim državam evolucionalno revolucijo, ki edina more uspešno in povoljno rešiti balkansko vprašanje. Balkanske države, h katerim spada tudi Jugoslavija, imajo sedaj veliko priložnosti, ki jo gotovo ne bodo zamudile, narodne, gospodarske in politične osamosvojitve. Nemčijo in Italijo, ki se sedaj posebno zadnja sili kot za nekako zaščitnico balkanskih narodov, je treba potisniti v njune meje. Če prav tolmačimo zadnje dogodke se tudi v tem prav-cu dela. v vsakem slučaju pa je Rusija najvažnejša činiteljica in edina naravna zaščitnica Balkana in še posebno slovanskih držav, kar se po vseh vidikih gotovo pri prizadetih državah vpošteva. Francija in Anglija morata k temu samo mnogo pripomoči, in je, kot smo prej rekli, zadržanje Turčije povsem na mestu. Narodi ne želijo ideoloških in im-perjalističnih vojn, marveč mednarodno pravo v katerem je obstoj in varnost vsem zagotovljeno, česa.' -sega doslej ni bilo. Jugoslavija ima gotovo namen v tem odločilnem momentu izvršiti najprej svoje narodnò zedinjenje in šele potem vse drugo Slovenci in Hrvatje imamo veliko upanja, da se bliža čas naše popolne rešitve in svobode. V tem smislu je govoril nemški zunanji minister Ribbentrop. Nekateri politični krogi smatrajo ta govor tudi za zadnji opomin sprave, a v Londonu trdijo, da je Berlin zaprl vrata miru. Nemčiji da se ne bo posrečilo ločiti Francije od Anglijo in da je dovolj znano mnenje severo-amerikancev o hitlerizmu. Čeprav trdijo, da so nemški narod dobro pripravili in navdušili za vojno in da angleška propaganda ni dosegla uspeha ter da je nemška armada pripravljena za veliko vojno, je malo zgledov, da bo do prave vojne hitro prišlo. Francoska vojska se je že skoro popolnoma umaknila, kot je bilo predvidevati, iz "ozemlja nobenega", kot imenujejo prostor med Maginotovo in Sig-fridovo črto, na Maginotovo črto. Tu bodo vojaki v podzemeljskih u-trdbah, ki so lepo pripravljene, mirno igrali na karte in se po svoje zabavali. Nemci so pač jasno povedali; da se nimajo namena proti Francozom boriti in zadnji kot zgleda ne bodo ravno silili v ogenj. Nemčija se je torej odločila za vojno proti Angležem, ki ne more biti odločilna na kopne);, marveč na morju in v zraku. V tem smislu so zaenkrat nemški podmorniki vneto na delu ter pridno potapljajo angleške parnike, a po drugi strani tudi Angleži ne držijo križem rok. Četudi so na morju v veliki premoči Angleži so vseeno Nemci v svojem zagrizenem fanatizmu zelo resen njihov tekmec, ki so v stanu s svojo zelo razvito vojno industrijo vzdržati dovolj časa, če se jim posreči na kopnem ohraniti mir. Tako tudi Nemčija računa ter je mnenja, da bo prisilila Anglijo h kapitulaciji in da ho sama ponudila nemške bivše kolonije nazaj. Poleg na morju napoveduje Nemčija Angliji velik boj tudi v zraku. Medtem pa se izigrava hud politični boj na Balkanu, pri katerem se čuti najbolj prizadeta Italija. Italijansko časopisje tega nič ne pri- kriva ter piše, da veže Italijo z Balkanom mnogo več kot zgolj gospodarski odnošaji, posebno ker da je z Albanijo sedaj direktno vezana nanj. Časopisje sicer računa na velikodušnost in pravičnost Rusije ter se huduje na Anglijo, ki jo na vsak način hoče pridobiti na svojo stran, kar pa da Rusija gotovo ne bo napravila. Resnica pa je ta, da je Italija zašla v veliko stisko iz katere sama ne ve, kako bi se izmotala. Nedvomno ima Rusija vedno več vpliva na Balkanu, česar se balkanske države več ali manj celo veselijo. Saj so bile že skoro na potu v žrelo fašističnega in nacističnega apetita in ekspanzije. Nemčija in Italija to dobro razumeta, a si zaenkrat nemoreta pomagati Vsekakor pa je Italija mnogo bolj prizadeta nego Nemčija. Odtod tudi nje strah. Italija namreč na resnično prijateljstvo Jugoslavije ne more računati, dokler ji ne vrne njene manjšine. In prav tako ima tudi z Grčijo in Turčijo nekaj v navzkrižju. Ker imata Francija in Anglija dovolj povoda poleg Nemčije pritisniti tudi Italijo, ki podpira Nemčijo, in jo morda na ta način ločiti od nje, sta napeli vse diplomatične sile ter tudi dosegli uspeh in podpisali vojaški sporazum s Turčijo. Če je Turčija podpisala to pogodbo, ki ima tudi dovolj povoda za ne ravno preveliko zaupanje .in prijateljstvo napram Franciji in Angliji, je gotovo to napravila z zelo dalekosežno pre-računjenostjo, kajti četudi je podpisala z njima vojaško samopomoč je obenem napravila vse, da ohrani neokrnjene odnošaje z Rusijo, kar ima spet svoj namen. Rusija pa je dovòlj močna da lahko izvaja popolnoma samostojno poltiko ter ji praktično popolnoma nič ne škoduje s kom je katera njenih sosed ali zaveznic v dobrih stikih ali ne. Kar pa se tiče ideologije, se ne da nikomur vsiljevati, kakor je moskovska Izvestja o tem sama pisala in smo bili tudi v našem listu priobčili. Proslava Zedinjenja Sporočamo, da se bo letošnja proslava Zedinjenja vršila v soboto 2. decembra v dvorani "Centro Alma-ceneros", ulica Saenz Pena. Za to proslavo se že delajo velike priprave ter bo ta prireditev ena največjih, kar jih je bilo do sedaj v Južni Ameriki. MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO JE PODPISANA NOVA TRGOVINSKA POGODBA Med Jugoslavijo in Italijo je bila te dni podpisana nova trgovinska pogodba. Italijanski časoisi ob tej priliki spet ponovno povdarjajo veliko prijateljstvo, ki vlada med obema sosedoma in da se bo brezdvoma le še stopnjevalo. Tudi po našem mnenju bi bilo to mogoče in tudi želeti, a samo pod pogoji, ki so Italiji dobro znani. V nasprotnem slučaju pa je škoda delati si kakih iluzij. Evropa v zgodovini odločilnih dogodkov Kakor vse kaže stoji danes Evropa pred popolnoma novimi zgodovinskimi dogodki. Preživeli smo svetovno vojno in njene grozote. Poraženi so ostali Nemci, Avstrijci in Turki. Zavladalo je premirje. Določili so meje za premagance. Nastalo je mnogo svobodnih držav. Evropa je bila preplavljena s svobodnim globoko za-mišiljeniin demokratskim programom. Ogromne manifestacije vseh narodov so z navdušenjem pozdravili Wilsonove točke s trdnim prepričanjem v srcu, da je enkrat za vselej konec prelivanja nedolžne krvi ter nepopisnih žalostnih posledic vojne. Nastopila je torej doba velike "svobode", ki je ostala samo na papirju zapisana in so jo ljudje globoko v srcih nosili. Svoboda je bila samo za vsakovrstne politične demagoge in druge izkoriščevalce ljudskih mas. Imeli smo "narodnih borcev" nič koliko, ki so v imenu onega kar je človeštvo spoštovalo izkoriščali v "svoje zasebne svrhe. Do smrti izmučeni evropski narodi so dobesedno nasedli tem političnim, zavajalcem, ki o resničnih narodovih potrebah sploh niso imeli nobenega pojma in tudi ne nobenih direktnih stikov. V takozvanih demo- kratičnih državah je bilo ljudstvo "osrečeno' z neštevilnimi strankami in strančicami, ki so se fanatično zaganjale eno v drugo ter vlekle u-bogo ljudstvo za nos. V takozvanih totalitarnih državah pa so se skupaj spravili ter uvedli nekak monopol nad narodom. Z eno besedo: Evropski narodi so padli po vojni v roke brezvestnim političnim in denarnim špekulantom. Svoboda in demokracija, ki smo jo vsi toliko pričakovali, se je popolnoma zmaličila. Evropski narodi se znova skušajo osvoboditi, a še vedno vlada nasilje nad njimi. "Narodni voditelji" so jih pričeli goniti na bojno polje, češ, da je v nevarnosti domovina. V resnici pa se gre za nadoblast nad šibkejšimi narodi, da bi hlapčevsko služili močnejšim oziroma njihovim despotom. Koncentracijska taborišča in ječe so povsod prenapolnjene. Večina ljudstva je podliranjena. Narodi stojijo pripravljeni do zob oboroženi za krvav spopad. In kdo je vsemu temu kriv? Brez dvoma nima ljudstvo nobene resnične demokratične izobrazbe in ga je bilo z lepimi besedami kaj lahko zapeljati v razne strankarske kalne vode. Na mesto knjige so mu ! dali puško v roke; namesto šol vo- ROMUNIJA V STRAHU, DA JI BODO ODVZELI MANJŠINE Iz Budapesta poročajo, da ima Rusija pripravljene svoje čete onstran reke Dnjestra, ki bodo zasedle Be-sarabijo. Italija da bo pomagala Madžarski zasesti Transilvanijo in Bolgarija da bo okupirala pa Do-brudžo. Dr. Kjoseivanov, bolgarski zunanji minister Čeprav je treba enkrat za vselej rešiti vse manjšijsko vprašanje, ne samo na Romunskem, je vendar zelo dvomljivo, da bo Rusija pomagala reševati to vprašanje na zgoraj omenjeni način. ITALIJI VOJNA KORISTI Italijanska zunanja trgovina kakor tudi industrija zasledujejo v tej vojni, zato so se tudi odločili za nevtralnost, velike koristi in porast zunanje trgovine in industrije. Že sedaj trdijo, da vozijo italijanski par-niki vedno polni, bodisi potniški ali trgovski, ter so cene potnikov silno porastle, in je treba plačati v dolarji^___ jašnice. Brez dvoma pa bodo narodi iz te katastrofe, ki mu jo v Evropi pripravljajo, izšli zmagovalci. A upamo da bo to tudi naša zadnja četudi krvava preizkušnja. Narodi ne bodo več izročali svoje usode kateremukoli, ki se bo proglašal odreše-nikóm. Neverjetno je, da iz Evrope, ki je bila zibelka kulture in je izšlo tudi mnogo dobrega, pripravljajo danes pekel vsemu človeštvu. A kot vedno v skrajni sili, se bodo tudi sedaj našli možje, ki bodo preprečili samo-moritev narodov ter ga popeljali v boljšo bodočnost. Janko Turnšek CORREO ARGENTINO TARIFA REDTJCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -_Bs. Aires. _ Periodico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propìedad Intelectual No. 032878. ANO (Leto) X. BUENOS AIRES, 27 DE OCTUBRE {OKTOBRA) DE 1939 Num. (Štev.) 142 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto ? arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. A l^lßl Bil J • £ a • rgentinske vesti PRISELJENCEV PRIHAJA VEDNO MANJ Kakor je razvidno iz poročila priseljeniškega ravnateljstva, ki ga je te dni poslalo poljedelskemu ministrstvu, dospe čez Ocean vedno manj potnikov. Toda nekaj posebnega je, kar se tiče tega zmanjšanja, da v tem zadene samo priseljence drugega in tretjega razreda, ker se je število potnikov prvega razreda celo povečalo. Prišlo pa je letos, v teh devetih mesecih čez morje 21.626 potnikov. V prvem raredu se jih je pripeljalo 9.677, lani v tem času samo 8.874, v drugem in tretjem razredu pa 11.949, lani 30.828, torej je letos dospelo čez morje 18.076 potnikov manj kakor lani. Z ozirom na zmanjšanje števila potnikov drugega in tretjega razreda, bi se dalo tolmačiti, da so temu krive razne odredbe in pomanjkanje denarja. GIBANJE POTNIŠKIH PAR-NIKOV Italijanski motornik "Neptunia", ki je prejšnjo sredo priplula je v soboto zopet odplula s precejšnjinj številom potnikov in korespondence'. S par dnevi zamude je dospela v pondeljek "Principessa Maria". Pri, peljala je 85 potnikov in koresponj denco. Odpluje pa nazaj proti Trstu v pondeljek 30. t. m. "Principessa Giovanna" ima prispeti drugi ponedeljek 6. novembra. Isti dan tudi motornik "Oceania". Pergamhio mlada fanta Carrón in Felix. V soboto so trije njuni tovariši šli da ju poiščejo. Vzeli so čoln in iskali- Ko so nekaj časa tako iskali se jim je čoln nagnil in v trenutku tudi preobrnil. Vsi trije mladeniči : Eduardo Caveza, Felipe Martinez in Maximo Sarlinga so izginili v vodi. Slednjemu se je posrečilo, da je po velikem trudu prispel na suhp in sporočil žalosten dogodek. Ne prvih in ne drugih utopljencev do sedaj še niso našli. Gotovo jih je voda Pergamina kam daleč odnesla, ki je radi deževja močno narasel in silno deroč. TURŠKI ZASTOPNIK POSETIL ZUNANJEGA MINISTRA Dr. Abdulahat Aksin, turški po-» slanik v Buenos Airesu, je v soboto zjutraj posetil argentinskega zunanjega ministra dr. Cantila tér mu uradno sporočil angleško-turško zvezo, ki je bila prejšnji četrtek podpisana za dobo 15 let. G. dr. Abdulahat Aksin in g. Cantilo sta se o tej zadevi dolgo raz-govarjala. PRVA PŠENICA NA TRGU V soboto je bila v žitni borzi prodana prva pošiljatev pšenice. Pšenico je pridelal Pablo Corinaldesi v provinci Stgo. del Estero. Pšenico je kupil Nicolas Ferrari po 10.10 pe-sov za sto kilogramov. PAZITE NA OTROKE Dolores Fernandez, staimjoča v hii 2980 ulice Oro, je šla s svojo 1 letnim sinčkom Alfredom po pločniku na ulici Darragueira. Ko sta nekako bila na višini 2894, se je deček nenadoma iztrgal materi iz rok in stekel na sredo ulice. Na nesrečo je pa v tistem trenutku privozil mimo avto, katerega je vodil odvetnik Julio A incedo in se vanj zaletel. Pri tem je žadobil tako hud udarec, da je kmalu po prevozu v bolnišnico Las Heras preminul. Starši ali drugi, kadar greste z otroci po ulici, imejte jih vedno pri sebi in ne. pustite, da bi tekali sem in tja, da se ne bo zgodila kaka slična nesreča. DOMAČE VESTI SMRTNA KOSA Dne 14. avgusta je v sanatoriju v Gorici umrla Marija Cotič, doma iz Dornberga, stara 68 let. Bolehala je na želodcu ter je bila radi tega prepeljana v sanatorji, kjer so ji izvršili operacijo. Operacija se je sicer posrečila, toda radi oslabelosti je po nekaj dneh kljub temu izdihnila. Pokojna zapušča doma moža Jožefa, sinova Antona in Franca ter hčer francko. Tukaj v Argentini pa sina Jožefa in hčeri Ano in Marijo. Bodi ji. lahka domača gruda! Preostalim pa naše sožalje! TRUPLO PONESREČENEGA LETALCA PRIPELJALI V BUENOS AIRES S severnoameriškim parnikoni "Uruguay", je bil v torek opoldne pripeljan, v Buenos Aires argentinski letalec kapitan Hugo Ferrari, ki je v Sy 11 Antonio- de Texas, skupno z severnoameriškim letalcem Robertom O'Connorjem, pri letalski vaji izgubil življenje. -Pogreb, nesrečnega letalca se je vršil isti dan popoldne. ARGENTINSKO MESO ZA ANGLIJO Že več kot mesec se vršijo pogajanja mese jbenj. rcjakin|e in rojake uà veliko ŠOLSKO PRIREDITEV ki se bo vršila v nedeljo dne 5. NOVEMBRA 1939 v znani ARMENSKI dvorani, ul. ACEVEDO štev. 1353 SPORED 1. POZDRAV GOSTOM, Ada Gregorio. 2. KMETJE, gibi s petjem, izvajajo najmanjši. 3. KAR SEM V ŠOLI, deklamira Elena Mihelj. 4. PLES, izvaja Irena Vidmar. 5. DRAGO HOČE POSTATI DIMNIKAR, izvaja Anči Mozetič. 6. MOJI MAMICI, Aleksander Lukman. 7. RAJANJE ŠOLSKIH DEKLIC (Japonke). 8. LOJZEK IN ZORICA. Igrokaz v 1 dejanju, izvajata Anči Mozetič in Helena Mihelj. 9. SLAVJE PALČKOV IN CVETLIC V GOZDU, izvajajo najmanjši. 10. NAŠE LJUBE MAME, KAKŠNE SO, izvaja Ida Pečenko. 11. NEKAJ ZA DOBRO VOLJO IN SMEH, izvajajo šolske deklice. 12. Otroška igra v treh dejanjih: ii rrt - Iv* i") Irnjuleica Nastopijo Trnjulčica, kraljevič, paži, dvorjanke in vile. Trnjulčica : Irena Vidmar. Kraljevič : Anton Vulin. Paži : dečki slovenske šole. Vile : Angela Lakner, Fanica Lakner, Vida Kjuder, Darinka Cotič in Bogomira Malič. Črna vila: Irena Jekše. IZVEN PROGRAMA NASTOPIJO GOJENCI DOCKSUDSKE ŠOLE IN ZBOR "SLOVENSKEGA DOMA". Začetek ob 4.30 popoldne. Po sporedu: PROSTA ZABAVA S PLESOM in SREČOLOV Z LEPIMI DOBITKI. VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.—. Dragi rojaki! Prihitite vsi na to lepo prireditev, s katero se bodo naši najmlajši s Paternala poslovili od Vas v tem šolskem letu! Pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! ODBOR. Beograjska radio postaja V torek 24. t. m. je bilo na sporedu radio oddajne postaje v Beogradu kot običajno vesti iz domovine in svetovne. Dalje predavanje o srbski materi, nato pa jimetniška godba s petjem. Ta dan je postaja oddajala same slovenske komade: Vasovalec in Na plan, je pel zbor. "Njega ni" in ''Zagorski zvonovi" pa solo s spremljanjem orkestra. Koncem tega sporeda so bili odgovori na pisma poslušalcev. Naslednji dan, v sredo, je bil zanimiv spored. Tudi ta dan smo imeli priliko slišati naše slovenske pesmi. Rojaki poslušajte prenos beograjske radio postaje ob 8 uri in 55 minut zvečer, ki je na 19.69 mtr. vsak dan, in ki je nalašč za Južno Ameriko. Begunka Minulo je že petindvajset let, ko je vojna vihra pustošila našo sončno in cvetočo Goriško in je ljudstvo v naglici in strahu zapuščalo svoje domove. Takrat je med vagoni na železniški postaji v Gorici neki železničar našel malo deklico, ki jo je odnesel na varno, na Dobravo v svojo domačijo. Najdenka se je razvila v krasno in brhko dekle v veliko zadovoljstvo nejenih vzgojiteljev in vseh, ki so jo poznali. Dolgo ni nihče vedel za nje pravi rod. Lucija je bilo vse kar je komaj znala povedati. Vanjo pa se je zaljubil domači sin Ivan iz ugledne družine. Temu se je močno protivila njegova mati Neža, ki je lepo Lucijo takoj odposlala od hiše služiti v Bohinj. Zaljubljeni sin, študent je seveda šel za njo in je po čudnem naključju medtem našel in spoznal tudi njenega očeta dr. Doljaka, ki je še le tedaj našel svojo izgubljeno hčerko. V "Begunki" je do solz ganljivih prizorih globoko zajeto vse veselje in trpljenje ljudi, pretkana zvijača, zavist in ljubezen, resnost starih ter izkušenih ljudi ter lahkomiselnost in razposajenost mladine; je v treh kratkih dejanjih živo slikana borba med starim zakrknjenim in mladim prebujajočim se svetom ter nepo-stredno občevanje med sitno mestno gosposko in preprostim podeželskim ljudstvom. Te resnične in lepe prikaze iz ljudskega živlenja, bo še izpopolnjevala primerna scenerija : odsev Dobrave in slikovitega Bohinja. "Begunka" je obenem tudi velikega vzgojnega in podučnega pomena, kar je postalo že redkost na odrih. Zato bo brez dvoma pazljivemu gledalcu nudila obilo zdravega ter duševnega užitka. VABILO na VELIKO POMLADANSKO VESELICO Gospodarskega Podpornega Društva Slovencev v Villi Devoto, katera se bo vršila v NEDELJO 29. OKTOBRA ob 4.30 pop. v društvenih prostorih v ulici SIMBRON 5148, Villa Devoto. SPORED : 1. Orkester "Triglav": POZDRAVNA KORAČNICA. 2. A. Nedved; mešan zbor: "NAZAJ V PLANINSKI RAJ". 3. J. Aljaž; mešan zbor: "SOČI". 4. V. Vodopivec; moški zbor: "RDEČE ROŽE". 5. N. N. : Deklamacija. 6. Dr. Fran Detela: "BEGUNKA" Drama iz življenja goriških beguncev v zadnji1 svetovni vojni. OSEBE : Dr. Doljak, posestnik: V. Batagelj Albert, njegov nečak: A. Brišček Mira, Albertova soproga: L. Vodopivec Neža, posestinca na Dobravi : M.| T. Trebšetova Ivan, njen sin, jurist: A. Štokeij , Lucija, begunka : E. Madon ' Lenka, liarednica: E. Roje ' Jereb, goštilničar : I. Bajt Letovišča i* j i,sA. Be;mbič,; Podpornik. Fanta : J. Špacapan -in J. Pečenko. ; Dekleti : L. Kosovel in A* Čoha. PO KONČANEM SPOREDU BO PROSTA ZABAVA S PLESOM TER BOGAT jptEčpLOV. Na razpolago bo tudi dobro založen društveni bufet. Za številno vdeležbo se vljudno priporoča O D B Slovenci doma in po svetu Po istrskih premogovnikih že v davnih časih so vedeli, da je podzemlje v Istri polno premoga, a nikoli se niso z vnemo lotili dela, da bi to bogastvo dvignili. Avstrija se za te kraje ni mnogo brigala, ker je razpolagala s trboveljskimi in drugimi boljšimi revirji. Samo v Labin-ju je stalno delalo nekaj stotin delavcev. Preiskovali so sicer tudi tra-krat podzemlje, a bolj za znastvene kot za gospodarske namene, kajti kraški svet so že tedaj kot še dan-dane smatrali za rudarsko zelo težak, to pa zaradi nepreračunljivega ustroja, neštevilnih podzemeljskih jam in vodnih strug ter zaradi bližine morja, ki se po neznanih rovih zajeda v zemljo ter človek nikoli ni ni varen pred neprijetnim presenečenjem. Zato so pod Avstrijo kopali le kakih 200 m globoko, tako da niso dosegli niti morske gladine, dočim danes v Labinju kopljejo v globini nad 600, to se pravi še 360 m pod morsko površino; pravijo da je najboljši premog na globokem. Se pred desetimi leti je bilo v tem delu Istre zelo pusto in prazno. Kraji so bili redko naseljeni ali skoraj neobljudeni; povsod je bil kamen in borno grmičevje, v nižinah pa je bilo močvirje, ker so pritoki Raše zastajali. Poti so bile zelo slabe. Leta 1936 se je položaj spremenil. Italija je začela brezobzirno borbo za gospodarsko neodvisnost. Ker ji je vedno primajkovalo zlasti premoga, je začela s povečanim črpanjem že znanih domačih ležišč. V tem boju so istrski premogovniki ena najvažnejših postavk vse države. Vsa nadeva se je razvijala bliskovito naglo. V avkustu 1936 so ustanovili mesto Raška (Arsia), novembra naslednjega leta je novo mesto štelo že 7000 prebivalcev ter je imelo zgrajena že vsa važnejša proslopja okoli glavnega trga. V novembru 1938 je prebivalstvo naraslo na 10.000 duš. Mesto se še vedno širi, zlasti v smeri proti morju. Premogo-kopna družba gradi tudi delavska stanovanja ki jih daja v najem delavstvu po nizki ceni (30 lir nesečno za tri osebe, luč in kurjavo). Nad 3000 udarjev, ki bivajo v bolj oddaljenih okoliških vaseh, se vsak dan z velikimi avtomobili na delo. Premogokopno ozemlje je precej obširno ter se razteza na desetine kilometrov med Raško, Plominom (Fianona) in Labinjem. Središče je vsekakor v Raški. Vseh delavcev je nad 8500; večinoma so domačini Hrvatje. Da se omogoči bivanje v prej nezdravih krajih, je bila potrebna marši katera meliorayija. Izsušili so precej močvirja in celo jezero. Tako so ustvarili zdravo podnebje in pridobili precej rodovitnega sveta. Produkcija premoga se je gibala v sledeči smeri. Leta 1925 so izkopali 164.000 ton premoga, leta 1937 jih je bilo že 870.000 ton in v letu 1938 so dosegli milijon ton (30 % vse državne proizvodnje). Upajo, da bodo prišli do dveh milijonov ton na leto. Sedaj istrski premogovniki krijejo dobršen del italijanske potrebe premoga. Strokovnjaki sodijo, da je pod zemljo še najmanj 30 milijonov ton premoga samo v teh revirjih. Preiskali pa bodo vso Istro sploh in tudi otok Čres. Sedaj poberejo vse, kar dobijo; zasledujejo tudi majhne in drobne žile. Dela se kar naprej, a tudi naprave se širijo in izpopolnjujejo. Na raznih krajih vrtajo nove jaške in kmalu bo vsa vzhodna stran Istre, ki je do sedaj ležala skoraj nedotaknjena, odmevala od bučečega ritma modernega dela. DUHOVNIŠKE VESTI I O. .ložef Kušman, do zdaj župni upravitelj v Logeh na Kobari-škeni, je imenovan za župnika v Kojkem. — (i. novomašnik Ber-I nardin Godovič gTe za župnega j upravitelja v Graduo v Brdih. — ; G. novomašnik Mirko Mazoka, ki i je bil imenovan za kaplana v Rihem-i berku, a mesta ni mogel zasesti, ker i je kaplanija zasedena, je nameščen kot kaplan v Idriji. MAVHINJE NA KRASU V dedeljo, 10. septembra je praznovala naša duhovnija izredno lepo slovesnost : blagoslovili smo kip Srca Marijinega. Ob prisotnosti vse dekanijske duhovščine je blagoslovil kip ko-menski dekan g. Kos. Po izvršenem cerkvenem obredu se je razvila sijajna procesija skozi vas, ki je bila praznično okrašena s slikovitimi slavoloki. Stroške za nabavo lepega kipa so požrtvovalno krili vsi farani. SENATOR JURIJ BOMBI (BOMBIG, BOMBIČ) V petek 15. sept. popoldne je umrl v Gorici v visoki starosti 87 let senator Jurij Bombig. Pokojni je igral v goriškem javnem življenju v predvojni in povojni dobi vodilno vlogo. Po poklicu je bil veletrgovec z deželnimi pridelki. Že v mladih letih se je živahno udejstvoval v političnem delu in je bil vnet pobornik italijanske misli. Postal je goriški župan in je bil izvoljen tudi v dunajski državni zbor. Zaradi svojih ire-dentističnih nagnenj je bil med svetovno vojno od avstrijskih oblastev konfiniran. Po vojni je bil zopet več let goriški župan in poslanec v rimski zbornici — končno je bil pa ime-nova za senatorja. Za na predek goriškega' mesta si je pridobil mnogo zaslug. Bil je miren, ljubezniv značaj, ki je znal občevati tudi s svojimi političnimi nasprotniki. Kot človek ni imel sovražnikov. Njegova mati je bila Slovenka, on,pa je bil renegat. Naj počiva v miru. ROMANJE DEKLIŠKIH MARIJINIH DRUŽB NA SV. GORO Dne 12. in 13. sept, je bilo romanje dekliških Marijinih družb iz vse Julijske krajine na Sv goro. Romanje je bilo zamišljeno v proslavo svetogorske štiristoletnice in združeno s skupnim voditeljskim sestankom. Kljub skrajno slabemu vremenu je bila udeležba naravnost čudežno lepa. okrog 1500 družbenic od tolminskih Gor do Trsta in Po-stojnščine se je zbralo pri Materi na Sv. gori in napolnili njeno svetišče. VIPAVSKI KLETAR PREMRU UMRL Po kratki bolezni je umrl v goriški bolnišnici Joško Premru, dolgoletni kletar Vipavske kleti. Bil je zavaden mož, ki je bil kot tenorist mnoga leta odličen član cerkvenega pevskega zbora. Naj mu sveti večna luč ! ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V SEMENIŠČIH V GORICI V centralnem bogoslovnem semenišču se morajo zglasiti gojenci v ponedeljek, 9. okt., v malem deškem semenišču pa v sredo, 20. septembra. V obeh zavodih začnejo drugi dan duhovne vaje. DVE KRIŽARKI ZA SIAM „Združene jadranske ladjedelnice" (Cantieli Riuniti dell'Adriatico) ,v Trstu so dobile v delo dve križar-ki za vojno mornarico v Siamu. V ladjedelnici Sv. Marko so zadnjo soboto prvo teh križark postavili v delo. Ta dogodek so združili z lepo slo-vestnostjo. Ob navzočnosti italian-skih odličnikov je tržaški škof s posebnim svečanim obredom blagoslovil pričetek dela, ki pomenja tudi za naše delastvo razveseljiv dogodek. LEDINE Na Mali šmaren, 8. sept., smo pri nas slovesno praznovali 40-letnico naše dekliške Marijine družbe. Pomembno obletnico smo združili z dekanijskim shodom vseh Marijinih družb v okraju. Slovesnosti so se udeležile domače Marijine hčere pol-noštevilno, v velikem, zelo častnem številu so pa prihitele k nam tudi družbenice iz sosednih župnij. Ognjevito nam je govoril goriški stolni kanonik msgr. dr. Mirko Brumat, ki je duša naših slovenskih Marijinih družb v deželi. Preživeli smo prav lep dan. Sonce je sijalo v naravi, pa 'tudi v naših srcih. — Dela za pove-I čanje našega pokopališča so sedaj j končana. Smatramo za svojo dolžnost, da se javno zahvalimo g. županu komendatorju Ricciju v Idriji, ki je uvidevno spoznal naše potrebe in poskrbel, da je občina primerno podprla naše delo. Priznanje tudi župlanom, ki so se žrtvovali s prostovoljnimi vožnjami in delom. RAZOČARANO VESELJE Listi so pred nekaj dnevi poročali, da so bila zaradi resnosti sedanjega časa zaprta vsa plesišča in ukinjeni vsi plesi v državi. Ta blagodejna odredba je bila očividno že ukinjena. Kot smo poučeiii, so se zadnje nedelje v raznih krajih goriške okolice po dvoranah prosvetne organizacije „Dopolavoro" zopet pridno vrteli. VOJSKO NAD IDRIJO Posestniku Likarju, po domače Planincu, je pogorelo gospodarsko poslopje s senikom vred. Škoda je občutljiva, ker je imel nesrečni gospodar že vso krmo pod streho. S krmo je pogorelo tudi skoraj vse kmetijsko orodje in vozovi. K sreči so rešili živino. no Ameriko na izredna potovanja. Tržaški „Lloyd" naznanja, da bodo njegove ladje postopoma zopet začele voziti na progah proti vzhodni italijanski Afriki. Prekooceanska ladja „Neptunia", ki je bila od 25. avgusta v Montevideo, je krenila T>. septembra na pot proti domu. BREZ POTNEGA LISTA Ker sta skrivaj, brez potnega lista prekoračila jugoslovansko mejo, .je idrijska sodnija obsodila na tri mesece zapora Stanislava Lavrenčiča iz Vrhpolja pri Vipavi in Julija Ker-ševana iz Gradiškute. NOVA ŽRTEV ABESINSKE VOJNE Gore nad Idrijo. — Nadvse bridka žalost je zadela znano katoliško družino. Njen 28-letni sin Anton Leskovec je po daljšem boleha-nju legel v perani grob. Udeležil se je vojne v Abesiniji, domov se je vrnil bolan in sedaj se je poslovil za vedno. V četrtek, 14. sept. so ga ob splošni žalosti slovesno zagrebli. Bil je značaje», vzgleden fant, dober član fantovske Marijine družbe. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Naj počiva v domači grudi ! NORMALNOST SE VRAČA Paroplovna družba „Italia" sporoča, da je njen transatlantik „Rex" odplul 8. septembra iz Genove proti Newyorku. Vrše se tudi priprave, da odplujejo velika, ladja „Conte di Savoia" v Severno, motorna ladja "Virgilio" v Srednjo in motorna ladja „Augustus" iste družbe v Juž- KADAR IŠČETE SLUŽBE obrpite se na rojakinjo Berto Cernie DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Analisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V uedeljab in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 KLANA PRI ILIRSKI BISTRICI Prefekturni komisar naše občine učitelj E. Hafner je bil poklican pod orožje, zato se je moral odpovedati vodstvu njene uprave. Za njegovega naslednika je imenovati g. C!. Salvatore, ki vodi že posle županstva v Ilirski Bistrci. NEVARNA BOLEZEN črniče. — Na področju našega županstva se je močno začela širiti krvava griža. Več oseb je obolelo, nekatere so tudi umrle. Precej bolnikov smo odpeljali tudi v goriško, bolnišnico, kjer je eden že umrl. Ču-jemo, da se je pojavilo več primerov te nevarne bolezni tudi v Gorici. VARČEVANJE Z MESOM Od 5. septembra sem so ob četrtkih in petkih zaprte vse mesnice iii je prodaja mesa in mesnih izdelkov prepovedana. Tudi v gostilnah, restavracijah in drugih javnih lokalih se ne sme postreči gostom z mesnimi jedrni ; namesto mesa »e lahko ponudijo ribe. Od 5. septembra naprej se tudi ne sinejo klati teleta, ki ne tehtajo 100 kg. STRAŠNA NESREČA O tej nesreči smo na kratko že poročali 21. letna Kristina Mlekuš je prišla v Bovec, da nakupi razne potrebščine za dom. Blago je naložila na kolo in se je odpeljala proti domu v Podklopce, malo selišče ob cesti iz Bovca proti Žagi. Ko je privozila že v bližino našega trga na vrh cestne zaseke, jo je dohitel težak tovorni avtomobil s priklopnim vozom. Ker so na tistem mestu nekaj popravljali cesto, je tovorni avtomobil vozil močno na desni, tik niega pa nič hudega' sluteča Kristina. K nesreči je v tistem hipu pribrzel nasproti luksuzni avtomobil in tovorni se mu je umaknil tàko močno na desno, da je priklopni voz skoraj k cestni steni stisnjeno Kristino zadel s tako silo v glavo, da je obležala na mestu mrtva. Njena smrt je pretresla vso vso okolico. Bila je pridna, poštena in delavna mladenka. Pred dvema letoma je izgubila očeta, mati si je zlomila nogo, brat je pri vojakih, zato je pustila svojo službo in prišla domov, da bi skrbela za dom in družino, pa je padla kot žrtev svojega plemenitega dela. Imela je izredno lep, veličasten pogreb. Naj ji sveti večna luč ! ODLOŽENA PROSLAVA Letos poteče dvajset let, kar je bila zasedena Reka. V proslavo dvajsetletnice so bile nameravane ìazne svečane prireditve. Vrhovno tajništvo fašistovske stranke v Rimu pa javlja, da so reške slovesnosti odložene za nedoločen čas. RESNI ČASI Od 7. septembra dalje morajo biti v vsej državi vsi javni lokali in javna zabavišča zaprta najpozneje o polnoči. — Javni plesi so povsod ukinjeni, plesne dvorane ostanejo zaprte. Zlasti bodo to odredbo vsi, ki so se že dolgo časa sem borili proti razbrzdanemu plesnemu norenju, pozdravili z odkritosrčnim veseljem. V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3— 6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALI POŽAR V LANDOLU PRI POSTOJNI Tudi o tem požaru smo že poročali v sredi avgusta. V sredo podpolndne je izbruhunil v Landolu, v vasi, ki leži med Postojno in Hruševjem, silovit požar, ki je uničil šest kmečkih hiš z gospodarskimi poslopji vred. Ker so bili to lepi kmečki domovi, ki so spravili že večino poliskih pridelkov in skoraj vso krmo, kar je vse zgorelo, cenijo škodo na približno pol milijona lir. j Saj je zgorelo krog 2500 kvintalov krme in tudi precej lesa. Tudi trije j prasšiči so poginili v svojih svinja-. kili. Ogenj se je širil tako naglo, da J ni bilo mogoče rešiti nič drugega kot golo življenje in živino. Ko je na številki (> zagorelo, je veter takoj zanesel iskre na sosedne hiše in v teku pol ure je bilo že šest hiš v plamenih. Prihitele so požarne hrambe iz Postojne, Ilruševja in Studenega ter s pomočjo domačinov in orožnikov poskušale omejiti ogenj. Pidr-vela je tudi velika brizgalnica iz Trsta in se z vnemo lotila dela. Združenim naporom se je posrečilo preprečiti razširjenje uničujočega elementa. Požrtvovalno delo gasilcev zasluži vso pohvalo, škoda, da zaradi pomanjkanja vode zlasti tržaška brizgalnica ni mogla hitro in docela rašviti svoje moči. Brez strehe je okrog 40 oseb, katere so sprejeli.dobri sosedje. Facundo Quiroga 1325 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD Slov. Babica FILOMENA BENEŠ-BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernandez. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4383 Villa Devoto U. T. 50-0277 Maribor dobi moderne alarmne naprave Ob priliki zadnjega "zračnega napada" na Maribor smo opozorili, da je sedanji način alarma, ki naznanja tak napad, nezadosten. Plat zvona in piski tovarniških siren se ne slišijo v stanovanja in pisarne. Povrhu tega alarm tudi časovno ne funkcionira. Ena tovarniška sirena se sproži prej, druga pozneje, ko je znak za alarm že končan, ena daje dolge, druga kratke znake. Maribor potrebuje moderne alarmne naprave. Tozadevno so dobili obvestilo, da bo naše mesto v kratkem času o-premljeno z najmodernejšimi sirenami na elektromehanični in na ročni pogon. V vsem mestu bo nameščenih 17 takšnih siren. Vse sirene bodo zvezane s posebno centralo s pomočjo električnega voda, tako da jih bo mogoče s pritiskom na gumb vse naenkrat sprožiti ter tako alarmirati celo mesto. Če pa bi električna zveza odpovedala, pa bo mogoče sirene z ročnim pogonom sprožiti. Sirene bodo pritrjene na pročeljih hiš ali pa na strehah, vsekakor * pa tako, da bodo imele za svoj okoliš čini večji učinek. Z novimi alarmnimi napravami, ki so že naročene ter bodo kmalu dospele, se bo Maribor vsaj deloma približal stopnji alarmne pripravljenosti, kakor jo imajo v inozemstvu že dolgo časa. V Rimu na primer i-ma vsaka hiša svojo alarmno napravo, ki deluje na elektromehanični in na radiomehanični način. S pomočjo radio oddajnepostaje je mogoče sprožiti vse te hišne sirene. V Nemčiji imajo v vseh mestih v vsaki ulici elektromehanične sirene, poleg tega pa še posebno telefonsko alarmne službo. Vsak telefonski naročnik v mestu ima na svojem aparatu še poseben alarmni zvonec, od vsakega telefonskega aparata pa gredo zveze do alarmnih naprav v drugih stanovanjih dotične hise. Ker je v Nemčiji telefonija v mestih silno razširjena, so tako praktično o-premljena z alarmnimi napravami skoraj vsa stanovanja. Zelo moderna je alarmna pripravljenost tudi na Poljskem. V Varšavi in v drugih večjih poljskih mestih pa so imeli alarmne naprave na radiomelianìcni pogon. Značilno je bilo opozorilo, ki so'ga slišali radioposlušalci Varšave vsak dan večkrat "Varga, var-ga" (pozor, pozor) je bil signal za bližajoči se letalski napad. Poleg velikih siren, ki bodo postavljene po ulicah, pa dobi Maribor še interno alarmno napeljavo za svojo gasilsko četo, s katero pa bodo obenem povezane tudi vse ekipe za pasivno obrambo proti napadom iz zraka. Vse te naprave bodo sicer precej drage, so pa za današnje čase neizbežne in potrebne. DR. MAČEK O HRVATSKEM SOKOLSTVÜ "Hrvatski Dnevnik" prinaša zdaj ižjavo dr. Mačka, katero je bil dr. TVlaček dal nekoč med diktaturo, pa takrat ni smela biti objavljena. Izjava se glasi : Že na moj rojstni dan so mi povedali, da se nekateri pripravljajo iti na ulico v sokolskih uniformah. Nalašč sem izpustil besedo "hrvatskih", ker hrvatskih sokolskih uniform ni, saj so vse sokol-ske uniforme z malimi razlikami e-nake. In res sem pozneje videl dva ali tri v takih krojih pred okni svojega stanovanja. Enega pa sem o-pazii v katedrali pri zadušnici. Iz tega sklepam, da je res nekaj ljudi, ki mislijo na obnovo Hrvatskega so-kolskega saveza. Moja misel pa je, da bi bilo to brez pomena, čeprav sem tudi sam v mladih letih bil navdušen Sokol ter sem sam ustanovil tri sokolska društva. Sokolstvo je izključna češka ustanova, zgrajena prav za prav po' nemškem vzorcu, ki se kljub vsem naporom nikdar ni mogla udomačiti na hrvatskih tleh. Znana je, da niti en odstotek sokolskih članov ni telovadil ter da so bile telovadnice skoraj vedno prazne. Kadar pa je bila prilika za kako parado, kjer je bilo mogoče po zagrebških ulicah postavljati se v uniformi, takrat pa se je zbralo navadno precej lepo število ljudi, izmed J katerih pa večina ni vedela, kaj je j desno, kaj je levo kreni. O stvarnih uspehih pa sploh ne govorim, ker jih sploh ni bilo. ZASLEDOVANJE RAZŠIRJE-VALCEV ZLOBNIH VESTI Beograjska policija še naprej zasleduje razširjevalce zlobnih in neresničnih vesti, ki se nanašajo na stanje v naši državi in glede njene nevtralnost. Število kaznovanih razširjevalce v se je povečalo že na 20. Vsi so bili kaznovani z denarnimi kaznimi, povrh pa se njihova imena bero vsak dan v prestolniškem časopisju. Na ta način se bo razburjanje javnosti na najbolj učinkovit način zajezilo. OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Usa j Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem. ® A R M EN DIA 4947 «uenos Aires La Paternal sopisi, ustavil tudi v Ljubljani in v Zagrebu, kjer je obiskal svojega prijatelja metropolita Dositeja. Metropolit Stefan je znan kot velik po-bornik prijateljstva med našo državo in Bolgarijo in porabi vsako priliko, da da temu svojemu prepričanju tudi izraza v javnosti. V Beogradu je izjavil, da bo zmerom ostal vnet pobornik te misli, da se morajo Slovani na Balkanu medsebojno spoznati in razumeti. KLIRINŠKI DOLG NEMČIJE JUGOSLAVIJI Več kot dvesto milijonov dinarjev nam dolguje Nemčija po klirin-gu, nasprotno pa smo mi dolžni Italiji 136 milijonov din. Tudi češko-moravski Protektorat nam dolguje okrog 25 milijonov kron, čeprav je bila svoj čas češkoslovaška država vedno naš upnik. Aktivne kliringe imamo z naslednjimi državami: Bolgarijo, Madžarsko, Nemčijo, Protektoratom, Turčijo in Španijo, pasivne pa z Belgijo, Italijo, Poljsko, Romunijo. GOTSKI KRSTNI KAMEN Z dovoljenjem lavantinskega ško-fijstva je vodstvo mariborskega muzeja te dni prevzelo za škofijski muzej gotski krstni kamen iz leta 1481, ki se je nahajal do sedaj izranžiran pod stolpom župne cerkve na Ojstrici nad Dravogradom. Kamen je izsekan iz enega samega kosa diorita ter predstavlja eno največjih kul-turno-zgodovinskih znamenitosti, kar jih ima Slovenija. Na obodu krstnega kamna so izklesani krasni umetniško vredni reliefi ter grbi tedanjih mogotcev, Babenberžanov in Ptujskih gospodov. Kamen je oj-striški cerkvi najbrž daroval kak nepoznan dobrotnik, ki je moral biti tu mogočen gospod. Izklesal ga je neznan umetnik, delo pa gotovo ni bilo enostavno, ker je diorit take trdote kakor granit. Ojstričani se niti zavedali niso, kakšno dragocenost imajo pod stolpom svoje cerkve. Kamen je stal tam že zelo dolgo, da ljudje tega ne pomnijo več. To je vsekakor dobro, kajti če bi se bil do sedaj uporabljal v svoje namene, za katere je bil določen, bi ga bila voda najbrž že razjedla. Zelo težaven je bil prevoz tega težkega predmeta, ki tehta več 100 kg, z visoke Ojstrice po strmih kolovozih do ceste. Prevoz se je vršil pod vodstvom prof. Basa. V Dravogradu so ga na-uožili na tovorni avto, ki ga je dal muzeju na razpolago mariborski o-krajni cestni odbor. SLOVENCI IZVEN DRAVSKE BANOVINE Statistika Slovencev v krajih naše dražve izven tlravske banovine : Banovina Hrvatska (velik del šumskih delavcev, delavcev ostalih strok, mornarji, obrtniki, trgovci in uradniki) 138.500; dunavska banovina (razni delavci, obrtniki in uradništvo) 82.000; moravska banovina (rudarji, steklarji, kovinarji) 54.800 vardarska banovina (poljedelci, delavci in uradništvo) 49.300 ; drinska banovina (uradništvo, delavci in ostali poklici)' 35.950; vrbaska banovina (rudarji, lesni delavci, zasebniki in uradniki) 17.000; zetska banovina (uradništvo ter ostali poklici) 7.250; uprava mesta Beograda z Zemunom in Pančevom (večidel u-radništvo, delavci in obrtniki) 21.200. V celem imamo torej 407.000 naših ljudi izven mej Slovenije v državi, a v to število ni všteto vojaštvo in orožništvo. To je število, ki da mnogo misliti. V vseh pokrajinah izven Slovenije je vsega skupaj o-krog 15 slovenskih društev in to le po večjih mestih. Zagreb ima na primer 30.000 slovenskih prebivalcev, a samo 2 slovenski društvi s skupno 1.200 člani; Beograd šteje okrog 17.000 Slovencev in ima v 2 društvih včlanjenih samo 1400 udov, dočirn ima Sararjevo z 2000 Slovenci prav tako v 2 društvih 200 organiziranih. ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO Jugoslovansko-madžarski odno-šaji se zboljšujejo in postajajo vedno jasnejši. Besede priznanja, ki jih je izrekel madžarski predsednik vlade grof Teleky v svojem zunanjepolitičnem govoru glede jugoslovanske nevtralnosti, ki lahko služi drugim za primer, so v Beogradu vzeli na znanje z velikim zadovoljstvom. V odločujočih političnih krogih mislijo, da se iz tega lahko sklepa, da madžarska vlada z ozirom na današnji položaj polaga največjo važnost na to, da okrepi prijateljske odno-šaje' z Jugoslavijo. V zvezi s tem se v zadnjem času med Budimpešto in Beogradom ustvarjajo nove zveze. nemške osnovne šole. Nemci zahtevajo letos tudi popolno nemško gimnazijo. Navajamo primer, kako se razvijajo nemške meščanske šole. V Novem Vrbasu je bila ustanovljena nemška meščanska šola leta 1933. V prvem letu je imela 136 učencev, v drugem 161, v tretjem 211, v četrtem 239, v petem 253, v ptekelem šolskem letu pa 259. Lep primer razvoja nemške osvnovne šole nudi nemška šola v Rumi: letos se je vpisalo vanjo 947 nemških otrok, šola ima 18 oddelkov in 20 nemških učiteljev. Ali je mogoče nemško šolstvo v Jugoslaviji primerjati s tem, kar imajo naši rojaki na Koroškem? ZAVOD ZA ZATIRANJE RAKA Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Durbešiča, več ministrov, zastopnikov vseh fakultet in mnogih uglednih osebnosti so 24. IX. položili temelj zgradbi zavoda kneza Pavla za proučevanje in zatiranje raka, ki jo bodo zgradili na prostoru klinike medicinske fakultete. -V NAKAZNICE ZA ŽIVEŽ NA KOROŠKEM Nove iakaznice za živež so uvedene na Koroškem. Od sedaj bo tudi kruh na nakaznice, in sicer ga bodo odrasli ljudje dobili 2400 gr. na teden. Mesa bodo odrasli dobivali tedensko 500 gr, masla 80 gr, masti 65 gr, sladkorja 250 gr. Posebne nakaznice bodo izdane tudi za tiste, ki bodo hoteli jesti po restavracijah in gostilnah. Brez nakaznic ne bo nihčje mogel naročiti ničesar. UGODNA ODREDBA ZA PODJETNIKE Glede izplačila denarnih vlog lastnikom gospodarskih poslopij je izdalo trgovinsko ministrstvo posebno pojasnilo. Uredba o izplačevanju hranilnih vlog namreč določa, da se smejo večje vloge izplačevati samo po predhodni odpovedi. S tem so bili prizadeti marsikateri podjetniki, ki niso imeli tako imenovanih tekočih računov, temveč so imeli svoj denar kar naložen kot hranilno vlogo. Po določilih uredbe niso mogli razpolagati s svojim denarjem ob primeru potrebe. Trgovinsko mini-: strstvo paje izdalo tolmačenje, da se morajo podjetnikom brez odpovedi izplačevati tudi tiste vloge, za katere se dožene, da so prav za prav o-bratni kapital. S tem bodo podjetja lahko spet izpolnjevala vse svoje obveznosti. SLOVESNOSTI NA MAČKOVEM KAMENU Na Mačkovem kamenu so 25. septembra ob priliki 25 letnice velikih bojev, ki so se vodili na Mačkovem kamenu, bile velike slovesnosti. Na bojišču se je najprej izvršilo žalno opravilo za vse padle borce za domovino. Kralja je zastopal general Svetislav Tadic, kralj, vlado pa no-Itranji minister Stanoje Miholdžic. Protiletalsko strojnico so kupili Vojni minister general Nedič je sprejel generalnga ravnatelja Privilegirane agrarne banke Jevremovica in bančnega uradnika Milana Ko-madinica, ki sta ministru izročila vsoto 160.000 din. To vsoto so zbrali uslužbenci Privilegirane agrarne banke, da se nabavi nova protiletalska strojna puška za našo vojsko. Vojni minister je darilo hvaležno sprejel. Zgled, ki so ga podali uslužbenci P AB, ne bo osamljen, ker so se slične akcije pokrenile že na raznih straneh. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal NA SVOJE STROŠKE ZGRADIL CERKEV Za dva in pol milijona dinarjev je zgradil novo pravoslavno cerkev v vasi Šilopaju pri Gornjem Milanov-cu beograjski trgovec Ljuba Sara-čevic. Pred kratkim je bila slovesno posvečena ta cerkev, ki jo je trgovec postavil v svojem rojstnem kraju. K slovesnostim, so prišli trije pravoslavni škofje, med njimi tudi znani žički škof dr. Nikolaj Velimi-rovic, ki je imel govor, v katerem je poudarjal moralne vrednote pravo-slavja, ki je čuvar srbskih izročil sv. Save. BOLGARSKI METROPOLIT V BEOGRADU V Beogradu se je te dni mudil bolgarski metropolit Stefan iz Sofije. Metropolit je bil nedavno še na. zdravljenju v Franciji, toda zaradi splošne mobilizacije se je moral u-makniti spet v domovino. Spotoma se je, kakor poročajo beograjski ča- Nemške zahteve v Jugoslaviji Po poročilih naših dnevnikov so v zadnjem času zastopniki nemške manjšine večkrat obiskali jugoslovanskega prosvetnega ministra in zahtevali od njega ustanovitev novih šol. Zaradi tega smatramo za potrebno, da našo javnost obvestimo o stanju nemških šol v Jugoslaviji. Po podatkih za šolsko leto 1937—38 obstoji v Jugoslaviji 765 razredov z nemškim osnovnim poukom, katere obiskuje 38.209 nemških otrok. V teh razredih poučuje 724 učiteljev, od katerih je 507 Nemcev. Nadalje se vrši pouk v nemškem jeziku v petih meščanskih šolah in to v nemški zasebni meščanski šoli v Beogradu, v protestantovski zasebni meščanski šoli v Zagrebu, š zasebni meščanski šoli v Novem Vrbasu, v državni meščanski šoli v Apatinu (trije nemški oddelki) in v državni meščanski šoli v Beli Crkvi. V preteklem šolskem letu je obiskovalo te meščanske šole 675 nemških dijakov. V teh šolah poučuje 62 učiteljev, od katerih jih je 15 iz nemškega rajha. Nemci imajo zatem zasebno učitelji-' šče v Novem Vrbasu s 95 dijaki in 14 profesorji in štiri razrede državne gimnazije v Novem Vrbasu 97 dijaki. V začetku letošnjega šolskega leta so bile odprte nekatere nove JUGOSLAVIJA IMA DOVOLJ BENCINA V Beogradu je bila te dni anketa, na kateri so ugotovili, da v Jugoslaviji ni treba omejiti prometa z motornimi vozili, ker imamo dovolj velike rezerve bencina in drugih pogonskih snovi. Če bi bilo potrebno omejiti porabo bencina, br ga bilo vedno toliko na razpolago, da motorni promet ne bi trpel. SLABA VINSKA LETINA KAŽE V DALMACIJI Precej slabšo grozdno letino imajo letos v Dalmaciji. Pa tudi kasneje bodo letos trgali grozdje kakor lani. V krajih okrog Splita bodo začeli trgati konec tega meseca. Grozdje bo po napovedih strokovnjakov sicer izredno dobre kakovosti, pač pa ga bo za dobro tretjino manj kakor lansko leto. Tudi za vinsko trgovino se ne obeta prav najboljše. Vojno stanje v Evropi bo močno -zavrnilo prodajo dalmtainskih vin v tujino. TUDI PLOVBA PO DONAVI JE NEVARNA Tudi na Donavi plovba ni več popolnoma varna. Madžarske oblasti so namreč obvestile kapitanijo rečne plovbe v Vukovarju, da se je odtrgala od donavske obale mina in zaplula s tokom reke navzdol proti Vukovarju. Madžarske oblasti so mino popisale in sporočile kapitaniji, naj opozori plovce, da bodo oprezni. Mina ima obliko dober meter dolge deske in je barvana tako, kakor je gladina reke. Po računu oblasti se mora mina nahajati nekje v bližini Vukovarja. Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires FOTOGRAFIJA "LA MODERNA" VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G O DEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ca pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG ALLO 1542 JZBORNA KAKOVOST D. (IS III. VRSTE MOČNOSTI 39 IN 48' VERMUT OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA Posebne odredbe na Koroškem t Vr; zadnjem času je bila nä Koroškem izdana cela vrsta odredb, ki urejajo javno življenje v skladu s potrebami vojnega časa. Tako je med drugim določeno, da se dohodninski davek poviša za 50%. Enako se zvišajo javne dajatve za 50% pri vseh nameščencih, ki imajo mesečno večje dohodke kot 240 mark. Tobačni izdelki in pivo se je podražilo za 20%. Podražile so se tudi žgane pijače. Dežele in občine bodo morale oddajati državi poseben vojni prispevek. Plače in zaslužek se ne smejo povišavati. Doklade za nadure, nedeljsko ali nočno delo v bodoče odpadejo. Predpisi glede dopustov so razveljavljeni. Tudi vsako samovoljno zviševanje cen je strogo prepovedano. Enako strogo je prepovedano spravljanje ali zadrževanje surovin ali življenskih potrebščin. Glede nakaznic za živila se odredbe vsak čas menjajo. Doslej je bilo določeno, da dobi vsaka oseba 700 gramov mesa na teden, od sedaj dalje pa se je odmera zmanjšala na pol kg tedensko na osebo. Tudi moka se bo mogla odslej dobivati samo še na nakaznice. Zaenkrat je določeno na osebo četrt kg moke tedensko. Za ljudi, ki so vajeni močnatih jedi, kakor je to pogosto primer na Koroškem, bo ta odmerjena količina brez dvoma precej skopa. Prostovoljci dobijo zemljo Novih 25.000 juter plodne zemlje bo naša država razdelila vojnim prostovoljcem. To zemljo so pridobili z izsuševanjem močvirnega predela, ki ga imenujejo Pančevački otok. Kmetijski minister dr. Branko Čubrilo-vic je v ta namen sklical več sestankov, katerih so se udeležili predstavniki ministrstva in prostovoljskih 'organizacij, in določili način, po ka-rem bodo delili zemljo. Najprej bodo razdelili prvo partijo 10.000 juter, pozneje pa še 15.000 juter. Prostovoljci, ki ne bi hoteli vzeti zemlje, pa bodo dobili protivrednost v 4 odstotnih državnih obveznicah. 'Prav tako bo končno odstavljeno z dnevnega reda vprašanje vojnih prostovoljcev, katerim država dolga leta ni izpolnila obljub, ki jih jim je dala. UMETNIKA RAZSTAVA V LJUBLJANI V Ljubljani je bil 17. IX. začetek umetniške razstavne sezone. V Jakopičevem paviljonu se je po dolgem času zopet predstavil javnosti slikar F. S. Stiplovšek. Slikar Sti-plovšek je v upodabljajočem umetniškem svetu znan že izza prvih povojnih let, ko so se takrat združili slovenski upodabljajoči umetniki v 'prvo slovensko umetniško društvo. Razstavljal je v družbi drugih naših priznanih slikarjev in kiparjev Obmejno ozemlje Velikovski, beljaški, celovški in šmohorski okraj so proglašeni kot obmejno ozemlje. Na tem ozemlju sme v bodoče policija odstraniti vse inozemce, ni bi jih smatrala kot nezanesljive. Vsak inozemec si mora zato V naj krajšem času preskrbeti posebno dovoljenje policijskih obla-" sti, da sme še nadalje bivati v obmejni coni. Čeprav ima kdo že dovoljenje za bivanje v tem delu dežele, si mora kljub temu nabaviti še novo dovoljenje v skladu z novo odredbo. Potovanje skozi obmejno o-zemlje je dovoljeno. Cigani pa ne smejo bivati ali potovati po obmejnem ozemlju. Jugoslovani in Čehi Vrl slovanski narod, Čeh), naš dragi brat, ki je tudi radi nas žr-tvaval življenja, stekel je takorekoč 1918 neodvisnost in svobodo, za kar se je vedno neustrašeno boril. Njegov aktiven duh postal je še odloč- pe uspehe, a je rodila tudi protire-akcijo pri nasprotniku. Ta je nastopila prej, predno se je delavstvo zavedalo važnosti zavoj evani h pozicij. To je imelo za posledico, da je ravno v tistih državah moralo pravo delavsko gibanje nasilno propasti, kjer je že bilo najbližje svojemu cilju. Vendar tudi tu so posledice socialnega razvoja prejšnjega delavskega gibanja ostale, čeprav je bilo gibanje formalno uničeno. Pohod reakcije pa velja tudi za vse tiste države, v katerih delavsko gibanje sicer ni bilo na sličen način pogaženo, a so mu bile stavljene v drugi obliki silne ovire v njegovem napredovanju. Če si tozadevno ogledamo naše domače razmere, vidimo, da se tudi nam nič boljše ne godi. Naše gibanje, čeprav v jedru mlado in po obsegu še daleč nedovolj razvito, je imelo vedno v.načelu samo socialno-gospodarski dobrobit delavstva in nobenih drugih aspiracij. Tedaj so se pa vsi hlapci socialne reakcije, ki so ob določenem času zavpili na ves glas: to so internacio-nalisti, nenarodno gibanje, kj zastruplja naše delavstvo in zato ga je treba uničiti. Delali so na tem z vsemi sredstvi tako dolgo, dokler niso sami propadli, a naše gibanje je ostalo. Za njimi so prišli drugi. Ponovili so isto pesem, samo v nekoliko slabši kompoziciji. Zavzeli so vse tiste ustanove, katere si je delavstvo v prvotnem boju priborilo. Tz teli mest so nameravali prizadejati našemu razrednemu svobodnem delavskemu gibanju zadnji smrtonosni udarec. Pod krinko patriotizma in obrambe krščanskih načel, so se poslužili vseh sredstev, samo da ta cilj dosežejo. In vendar ni se jim posrečilo. Zakaj? Zato, ker so prezrli živo dejstvo, da se socialni razvoj in napredek delovnega ljudstva danes ne da več obleči v prisilne jopiče njihovih praznih gesel, temveč hoče nekaj pozitivnega, nekaj življenjsko vsebinskega. No in kakor se sedaj dogodki razvijajo pri nas in okoli nas, izgleda, da so že sami postavljeni na "indeks" in mogoče ni več daleč, čas, ko bodo izginili v žalostno pozablje-nje, a mi in naše gibanje bomo še ostali. Taki so nepisani zakoni socialnega razvoja delovnega ljudstva v človeški družbi. Zato je v današnjem času brezpogojno potrebno, da sc delavstvo zaveda svwje najoge, in ve, po kateri poti mora hoditi, hoče, da ne zgreši poti , ,jn aqpet pade. , , -j Da se to ne zgodi, je nujna potrC--ba slehernega delavca, da razume čas razvoja in pride v svoje razredne svobodne strokovne in kulturne organizacije, v katerih bo našel kažipot za naprej v življenje. A. nejši in morda nima na celem svetu takega naroda, ki bi bil kultumejši od njega. Mnogoštevilne šole, razne javne ustanove, velika industrijska podjetja, svetovna trgovina v zavid-nem položaju dajejo vse od kraja pohvalne primere in začudenja. Njihovi znanstveniki in umetniki so poznani od Prage do Tokija in Washingtona. Za časa vojne neizprosni v rušenju despotske krvave carevine so se oni junaško borili skupno z brati Srbi in Rusi, ustvarjali neustrašlji-ve legije, gojili kult spoštovanja napram resnici in pravici in tako v vsem branili koristi majhnih in napadenih. V oni ne lahki in ne malo opasni misiji niso nikoli klonili, marveč so delali iskreno in odločno makar za ceno svoje glave. Dan osvobojenja so dočakali ponosnih obrazov kakor oni v inozemstvu tako oni doma. Javna misel je bila, da Čeh brez razlike spola in stanu ne trpi tuje nadoblasti in tiranije. Ne trpi avstro-ogrske podle propagande, ceni svoj narod in tradicijo, ki mu je v amanet zapustil Jan Hus. Na čelu Kramara v zaporu in Masa-ryka v izgnanstvu vodil je on borbo, ki se ni mogla zrušiti niti z zamahom, kakršnega je vprizorila naj-krvavejsa vojna, niti s strašnimi hordami, ki so divjale v Mačvi, Toplici, Bosni in Haliču, niti s šikaniranjem in vislicami, ki so do konca vojne delovala v polnem obsegu. Tak velik Čeh je bil mrznjen pri vseh prijateljih črno-rumene politike. Ali ta mržnja je bila več radi podlega strahu nego iz grdega omalovaževanja. Razni odgovorni in ne kaznovani vojni krivci so ustvarili gnjev v duši pri našem vernem bratu, ki so se zlonamerno ponošali s klevetami in lažmi. Oni širijo vsako-jake zlobne vesti in jih žele podceniti v vsakem pogledu. Ti glasovi se često slišijo tudi pri nas predvsem od onih ljudi, ki so našim neprija-teljem odprto ali tajno pomagali z zakulisnimi akcijami. Na njih obrazili moramo takoj ugotoviti že iz prošlosti nam poučnih. Te ljudi je treba ostro obsoditi, ki napadajo našega brata, ker s tem ustvarjajo mržnjo pri našem narodu in ker se te propalice često znajo pokrivati z laži-patrijotizmom. Naš narod je velik v slavi. On .je vojno vzdržal kot nobeden v zgodovini. Istotako je velik Čeh, ki ni niti trohice sumnje pokazal v poznanem žarnein srbofilstvu. Dvigal se je in poveličeval v umetništvu in tehniki kot kolos. In smo zato z njim enaki in nočemo nikoli dopustiti, da njega ali nas vojni krivci omalovažujejo in naše bratstvo krivo tolmačijo. In ne samo Si'bi, marveč vsak is--kren Jugoslovan mora z vsemi mislimi in delovanjem pomagati svojemu milemu bratu kakor v blagostanju tako tudi v nesreči. Kajti dokler si pomagamo iti ljubimo, ni sile, ki bi nas mogla nadvladati in razkrojiti, pa naj se katerihkoli sredstev poslužujejo te prodane grešne duše. Nemanja Pavlovič, Beograd Dopisnik Slovenskega lista Naši rudarji Tok in razvoj dogodkov, katere doživljamo danes, nam daje v polni meri slutiti, da gremo novi razvojni stopnji socialne in gospodarske preureditve človeške družbe nasproti. Silna borba, ki jo je pričal delavski razred v poprevratni dobi za izboljšanje svojega položaja v obstoječem družabnem redu, je sicer dosegla le- SUVOVICA UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE PELINKOVEC PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH PIJAČ Zlatko Badel Avenida Maipü 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 (is ' • • « » • M <•{ ' r- •' v različnih evropskih mestih in pre-stolicah. Poidolgem zatišju se je 17. IX. brez velikega hrupa in ofieiel-iiega predstavljanja skromno predstavil naši javnosti. Brez začetnih govorov se je razstava odprla v prisotnosti tiste publike, ki se zanima za našo upodabljajočo umetnost. ŽGANJE imi ul?-'ìamis. SLOVENSKI MST " : >ì :iifi • n---- " Uli. T l.'I.JBW'lff I... Na vahtiii dan. Saj se komaj še kaj domislim, ker je tega že davno. Kot študent nisem bil o Vahtih nikoli doma, zato imam samo one spomine, ki so že precej obledeli. .. Ne vem če zato, ker je tudi o vahtih vse bledo, ali zato, ker je jesen že ovenela in včasih že tudi bela zima, ali pa zato, ker se je v naš dol nabasala tedaj gosta megla, skozi katero smo jo rezali k maši. Tam spredaj tudi gredo, tako smo ugibali, ker smo slišali glas in domnevali, da je beseda Skalar j evega Toneta, ker je bilo pač slišati glas, a skozi gosto meglo ni bilo mogoče videti osebe. Žalostno je pel duhovnik. Nisem razumel, zakaj to žalostno petje. Saj v našo družino ni zasekala smrt vsa tista leta in zato sem pač malo mogel občutiti rane, ki jih zadaja smrt. Kes je bila smrt pri drugih hišah. Pri sosedu je umrl Drejček. Mojih let je bil. Pa še to vem, da sem bil zaradi njega enkrat tepen... da nisem za njim kdovekaj jokal in njegove zgu-be bridko občutil, to si je lahko misliti. Žalostno je pel gospod in molil. Ljudje so si solze brisali in ženske so bile vse v črnih rutah... Že mora tako biti, s tem sem si razreši! v.se tiste uganke in potem smo šli še. na pokopališče. Vsi so imeli svoj^ gro; bove, na katerih so zažigali sveče. Mi smo pa le druge gledali in skoro žal mi je bilo... Danes je seveda vse drugače, zakaj že stoje križi,,.na katerih se berejo imena tistih; ./zp. katerimi so tekle solze. Tudi na očetovem grobu stoji križ.. . Toda tedaj... davno je že tega';1: ni poznalo srce žalosti in tudi šl^ozi jesensko meglo nam je sijalo solnee, da smo imeli vesele dneve in tfiko je. bil tudi vahtni dan vesel. Kako smo „se gnali doiyov otrÖiA tisti dan ,da nam ne uidejo valicar j i. Rila je in menda še danes je'po naših krajih navada, da je bil Vahtni dan tudi dan siromakov. Pri nas so spekli tri peke "vahčev", to je malih hlebčkov. Morda jih je bilo sto ali še_ več. To je bil kruh za siromake. Bilo je ob 10 uri, ko so pričeli prihajati s koši. Vsi bajtarski, otroci so šli, vsak s svojim koškonv mati so pa vsakemu dali hlebček. Pa prišle so tudi stare ženice. Tudi še-pasta Pečarjeva Jera je pricincala in še mnogo drugih, tudi takih, ki jih nismo poznali. Mati so pa dajali in dajali, tako da je bilo že hlebčkov konec in so potem še peko domačega kruha razrezali. Pa še jih ni bilo konec tistih vahčarjev, katerim so potem dajali jabolka... mi sam smo pa tisti dan kar brez kruha ostali. Gotovo bi jokal, če bi mi mati ne razložili, da je to za duše v vi-cah, kamor bom tudi jaz enkrat gotovo prišel, "pa še dobro bo, če prideš tja, zakaj če boš tako siten in tečen kot si sedajle, ki se jeziš zato, ker so nam siromaki odnesli kruha, še vie ne boš zaslužil..." Tako sem se dal modri materi podučiti in sem bil zadovoljen s fižolom, ki je od opoldne ostal. Pravijo, da so v marsikateri bajti celo zimo imeli tisti kruh, ki so ga nabrali o-vahtih. In če danes iz dalje, časovne in krajevne, mislim nazaj na tisti stari lepi običaj, razumem dobro, da je taka navada nekaj lepega in veliko vrednega in sem prepričan, da tudi letos trkajo na vrata mojega doma "valičarji" in veseli hitijo naprej z dobrim hlebčkom kruha, ki ga 1h) siromašna mati posušila in bo siti 'skorja slasten prigrizek k siro- makovem kosilu. - * Lepa navada je to in še "kako po-niebnn. Saj pravi apostol da "ljubezen pokrije mnogo grehov". Seveda ne misli tiste ljubezni, katere so lačni mladi ljudje, tiste strasti, ki jo slikajo v filmih in v dramah, tiste poželjivosti, ki teži za naslado in je t 'premnogih docela izmaličeno ■Ono, kar je prava osnova ljubezni, ki je v tem da da ješ in ne da hočeš dobiti. . . Ona ljubezen, ki mnoge grehe po-k¥ij<<; je tista, ki vodi k samoodpo-vé'di ž željo pomagati drugemu, lajšati življenje drugemu. Ta ljubezen pa pokrije mnoge grehe in.... * Sa^j ni nič onstran groba, takole se feliši pogosto od takih, ki so doživeli kaka razočaranja ali pa so vero žgubili, ker je niso hoteli, čuvati in bi1 jim bilo ljubše, da. b? ,|iilo onstran groba vse prazno... ker jih tam' hič dobrega čakati ne more, ker nič dobrega niso zaslužili... Zakaj pa nobeden nazaj ne pride? tako se skušajo izgovarjati drugi- Zakaj pa učeni ljudje kot zdravniki, advokati in učenjaki tudi nimajo vete?...- take in podobne domisleke čloA^ek čuje in kaj naj na vse to odgovorim "tem učenjakom"? Na vse to nam daje določen, nesporen odgovor Jezus sam v svojem evangeliju in s svojo lastno besedo. Takole beremo v evangeliju sv. Janeza : ' ' Takrat je rekel Jezus množicam; Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Sina božjega in bodo oživeli. Kajti kakor ima Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu da ima čivljenje v sebi. In dal mu je oblast, da sodi, ker je Sin človekov. Ne čudite se temu; kajti pride ura, ko bodo vsi ki so v grobeh, zaslišali njegov glas, in kateri so delali dobro, bodo vstali k življenju, kateri pa so delali hudo, bodo vstali k obsodbi"... (Jan. 5, 25-29). "Saj imajo pisma in preroke, tem naj verjejo. Če pa tem nočejo verovati, ne bodo verjeli, tudi če kdo od mrtvih vstane", tako beremo tudi v evangeliju besedo Jezusovo. Sveti Pavel pa je zapisal takole: "Bratje, nočemo, da bi ostali y nevednosti o rajnkih, kakor tisti, kateri nimajo upanja. Zakaj kakor verujemo, da je Jezus vstal, bo Bog tudi tiste, ki so zaspali po Jezusu, pripeljal ob enem z njim...." in se nadaljujejo z razlago nauka o vstajenju mrtvih. * Delajte dokler je dan, zakaj, ko pride noč ne bo mogel nihče več delati ! in blagor njim, ki v Gospodu umrjejo, ker njihova dela gredo za njimi. .. takole nam govori božja beseda. Če si je človeška modrost kaj drugega izmislila, ne bo zaradi tega božja beseda nič zgubila na svoji veljavi. t » Žalostne so ciprese, ki krase gro- siìlésìh -^«tfrotaiaH boVe; tiha so tišfa zadnja počivališča trudnih Zemljanov ^ tožno klonejo glave cvetioéiV.. \''le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami". Vse je ostalo. Če je bilo bogastvo ali revščina, trpljenje ali naslada ... vse ostalo, vse so morali pustiti. "Samo njihova dela gredo za njimi". Toda tudi molitve in dobra dela preostalih morejo za njimi, katere je smrt sicer ločila od nas... a jim ni življenja vzela, temveč le spremenila. Razdrla je le dom minljivega bivališča na zemlji (telo), zato pa je odprla večno bivališče v nebesih... Tjakaj moremo poslati za njim nekaj tistega, kar so oni ostali na dolgu, da bo njihov račun preje izravnan. Dolgujejo Bogu, ker niso dosti zvesto vršili svojih verskih dolžnosti. Zato jim pomagajo naše molitve in sveta maša. . Niso bili dosti nesebični v ravnanju z bližnjim. ..Zato naj jim pomagajo naša dobra dela, , miloščina, ponižnost, uslužnost napram bližnjemu, potrpežljivost. Neredno so stregli svojim željam in svojim čutilom. Zato pa jim moremo darovati naš post, zatajevanje v krotenju naših čutil, v odpovedi lastnim željam... ^iESTAN^^U^iriž^ N^lffpTR^K Na Vse svete, to je 1. novembra po izvršenih molitvah, ki se bodo vršile ob 4 uri v Jugoslovanski grobnici na Chacariti, ki je oddaljena samo nekaj korakov od glavnega vhoda, se bo vršil ob 5 uri in pol v paternalski šoli, Paz Soldän 4924, sestanek staršev slovensko šolo obis-kujočih otrok ter prijateljev naše šolske mladine. Ker se bo na sestanku razpravljalo o zelo važnih zadevah, ki se tičejo naših otrok, se naproša, da se tega sestanka udeležijo vsi, ki jim je na srcu naš naraščaj. R o j a k i Predno si naročite obleko OBIŠČITE KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Tiho molče grobovi. Le križ na grobu nam pove, da rajni čakajo tudi na nas, da je njim in nam tamkaj pripravljeno kaj boljšega. Saj tam šele se bodo umirile naše želje in bo srce našlo pokoj, kjer sveti večna. luč in kjer bomo počivali v miru. Janéz Hladnik . CERKVENI VESTNIH 29. okt. Maša za Frančiško ščuka na Paternalu. Molitve v Novi Pompeji ob 4.20 uri. \ - 1. nov. Maša ob\o uri na Paternalu za Alojz G-ulin. Molitve za rajne na čakari-ti ob i uri. NE POZABITE NA SHOD V NOVI POMPEJI! Tovarna pohištva "Los Andes" Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se pripe#oča vsem Sloven-,: kam. Sprejema penzionistke iz mesta in z àezele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE R I O S 621 U. T. 38, Mayo 8182 Kavarna in pizerija Caričin ljubljenec Nadaljevanje 160 — Katarina, — nadaljuje knez Grtgor Orlov, — pozabiva, kar se je zgodilo, — naj bo med nama vse tako, kakor jebilo nekoč. Ne potrebujem časti, nočem denarja in briljantov. Vse to dajem Potemkinu, naj si on grabi posestva, ce pa hoče, mi naj bo predpostavljen, tudi s tem sem zadoovljen. Toda ti, ti mi bodi zopet ljubljena žena, — brez tebe, Katarina, ne morem živeti? Orlov umolkne. Nekdanji caričin miljenec ni opazil, kako se je v tem trenutku grmovje komaj vidno zganilo, prikazal se je porogljiv obraz nekega človeka. Sovražne oči so motrile kneza Gregorja Orlova in carico Katarino, slavno vladarico Rusije. To je bil Subov. — Vstanite, knez Orlov, —, reče Katarina tiho. — Tukaj se radi slavnostne prireditve nemoreva pogovarjati, toda še nocoj se bo med :ia-»iii vserazčistilo. Dolžnost me kliče, vrniti se mo-ram k svojim gostom, — ne smem "stati dalje časa v tej uti z vami, kajti ljudje bi me zopet utegnili ogovarjati in spletluiriti proti méni. . — Spletluiriti?! — vzklikne Orlov •'i plane. — Oh, Katarina ko "eia, kako si me užalostila s teiiii ^sedami! Nekoč pa se nisi ozitüla na 'lAtie-tlJ(' iri besedičnje ljudi, kadar je šlo Igorja Orlova. Sedaj pa,"-- se-se ozii»aš na to, kaj bodó rekli 'Judje? "b 'HM-rrj Saj to .so pritlikavci, ona sama .0Ja beseda jih lahko uniči, — tebi ;,e t!',ebil «amo nygniti in vsi bodo "molknili! Časi so se spremenili, dragi prijatelj, — odvrne Katarina in skomigne z zrameni. Kakor sem napravila iz tebe mogočnega človeka, tako se je tudi plahi Aleksander Potemkin spremenil v hrast, ki razširja svoje vej'3 tudi preko moje glave. Potemkin ima na dvoru in v državi mogočno stranko radi tega se moram ozirati tudi nanj. Moj minister Panin je vpliven zaščitnik kneza Aleksandra Potemki-na, ti, Orlov, pa veš, da je grof Panin združil vse niti moje vlade v svoji roki. — Vem, — na žalost, — vedno sem te opozarjal, da bi se čuvala tega sli.rega lisjaka. Toda ti me nisi ubogala. Ta Panin misli, da bo vedno vladal ,sedaj pa je napočil trenutek, ki bo tudi njemu naznanil konec. — Vse se bo zgodilo tako, kakor bom hotela jaz, — odvrne Katarina, — —ti pa, Gregor Orlov, počakaj do jutri, zadovoljen boš z menoj in z mojimi odredbami. Katarina položi svoje roke na njegova ramena. — To noč se bo marsikaj zgodilo, — nadaljuje Katarina, — to noč se bo podrla marsikatera skala, človeka pa, ki je bil doslej pritlikavec, bo pozdravilo jutro kot velikana. Gregor Orlov je bil trdno prepričan,^ da je mislila Katarina njega s fèniì besedami, — če pa bi bil pogledal v; tem trentku carici v oči, bi si ne bil mislil tega. Toda zäslcplj'eni Orlov ni videl bleska V njenih očeh, videl je samo carico ili njeno vablji-t?) telo. ^KnlaHha je "šla pt-oti izhodu. — Katarina, — vzklikne Gregor Orlov, — mar naj,mine ta trenutek tako hitro, trenutek,' po katerem sem hrepenel toliko časa, ti pa mi nisi rekla niti besedice v tolažbo? Katarina obstane ter molče pogleda Orlova. —Potolažila te bom, Gregor Or- lov, — v njenem glasu pa je zvenelo marsikaj, — pričakuj me čez ano uro v tej uti, vrnila še bom, — potem pa se bova skupaj odpeljala v Petrograd. — V Petrograd? — vpraša Orlov presenečeno. V naslednjem trenutku pa se je njegov obraz zjasnil in nekdanji caričin miljenec se je zmagoslavno nasmehnil. Carica se bo še nocoj peljala z njim v Petrograd? To pomeni, da bo še nocoj prišla v njegovo hišo. — Petrograd ! — vzklikne knez Gregor Orlov in poljubi caričine roke. — Oh, Katarina, kako me osrečujejo te besede. — Molčite, ne črhnite, knez Orlov, o tem nikomur niti besedice, — je zapovedala Katarina. Knez se prikloni in fei položi roko na srce. — Čez eno uro torej, knez Orlov, — reče Katarina in hoče oditi iz ute. — Čez eno uro bom pričakoval Vaše Veličanstvo v tej; uti, — odvrne Gregor Orlov in se globoko prikloni. — Ali ukazuje moja carica, da bi pripravil kočijo? Da, zares, knez Orlov, storili bi mi veliko uslugo. V vaši kočiji se bi lahko odpeljala v Petrograd, kočijaž pa naj bo eden od mojih ljudi, — sama bom izdala potrebne odredbe. Ne pozabite torej, čez eno uro ! :Jn carica je izginila. Knez Orlov je ostal $ani,v gitici. Sedel je na klop, kjer je malo prej sedela carica. < Ta nepričakovani preobrat ga je.' nepopisno osrečil, — jokal je sko-rai od veselja in zmagoslavja. Sedaj mu ne bo več težko uničiti enookega Potemkina, — tako je namreč kneza se vedno imenoval. Katarina se bo z njim peljala v Petrograd, — z Orlovom bo preživela ostanek te noči. Doslej se mu je vse dobro posrečilo, — ko pa se bo knez Gregor Orlov jutri zbudil, bo zopet najmogočnejši človek v Rusiji. Knez Gregor Orlov ni slišfr! porogljivega smeha, ki je prihajal izza grmovja. Malo prej smo videli, da je bil to Platon Subov, ki je prisluškoval pogovoru med carico Katarino in med knezom Orlovom. Tega pa ni storil iz lastnega nagiba, — ne, Katarina mu je ukazala naj gre za njo, kamorkoli bo šla. Subova je Katarina še sedaj smatrala za svojega zaščitnika... Baš v trenutku, ko je Platon Subov odšel od ute in hotel kreniti po ozkih poteh, mu je prišla naproti carica rekoč: — Subov! — Veličanstvo ukazuje? — Pripravite se, sedaj bom šla s Potemkinom na izprehod, — vozila se bova po jezeru, da ga bom popolnoma pomirila. Odidite v zasedo, — vi veste, kod se bo peljala kočija obeh beguncev. Ko bo njim kočijaž pognal konje, odjezdite tudi vi. Njuno kočijo boste z lahkoto dohiteli. Ostala povelja pa so va mitak že znana, kajneda, Subov? \ — Kakor ukazujete. Veličanstvo! Ujel Lom kjleza Potemkina in Elizabeto. . ' — Ne pozabite, da mora Elizabeta priti v vodno celico Petropavlov-ske trdnjave. -. • . ? — Veličanstvo, jirtro'jo >)o :uašfo J tov. /rm T II • tfokaj WragifStebtì*,» • aR poznate1 kočijo kneza Gregorja Orlova? — Samo po sebi umevno, Veličanstvo, imel seiu sreč», da sem bil njegov prijatelj. — Mar ste mu bili zares prijatelj? — Jaz imam samo enega prijatelja, — odvrne Subov in se pretkano nasmehne, — enega edinega in iskrenega prijatelja. —Kdo pa jeto? — Jaz sam! Subov je carici vedno bolj ugajal. — Subov, poskrbite, da bo čez eno uro moj najboljši kočijaž v Orlovi kočiji. Sluga kneza Gregorja Orlova naj ostane to noč v Carskem selu. — Kakor ukazujete, Veličanstvo, vestno bom izpolnil vaša povelja. — Zbogom, Subov, — nadaljuje carica, — ko pa boste izvršili moje povelje, pridite v moj kabinet in mi javite rezultat. — Če bo mogoče, še nocoj ! — Jutri zjutraj, Veličanstvo? Platon Subov se priklone. Oči so mu žarele zmagoslavja. Katarina pa je odšla, hodila je po gozdu Carskega sela, potem pa se je približala jezeru. Svoj škrlatni plašč je odložila, ker ni mogla v njem hitro hoditi. Na sebi je imela samo svojo belo svilnato obleko, ki se je nežno oprijemala njenega lepega telesa. Srce ji je hitro udarjalo. — Sedaj se bo zadnjikrat sešla z Aleksandrom Potemkino, zadnjikrat bo gledala njegov obraz, v katerem se jß zrcalilo toliko ponosa in veselja $o življenja. • Kakšen bt> kot menih v rjavi in siropiašni kuti in z zdelanimi rokami?- 3 Oh, takrat bo ta lepi mladenič bled in upadel redovnik, ki ne bo i mol i ničesar skupnega z junakom in s caričntim miljencem Aleksandorm Potemkinom. Katarina sama ga bo sunila V prepad, uničila bo človeka, ki ga jo ljubila. i Šele sedaj je prav čutila,, kako ga je ljubila, čutila je to še VMM bolj kakor prej. Oboževala ga je, ljubila in lirepe- Razna vina — Vsakovrstni ! - likarji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Pateraal Bs. Aires SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Jože Grbine: ZLATE JAGODE Trgovec Primož se je odpravil po svetu za kupčijo. Preden se je poslovil od domačih je vprašal najprej ženo, kaj ji naj prinese za spomin. "Kaj boš neki nosil?", odvrne u-videvna žena. "Dobro opravi, pa se vrni kmalu zdrav med nas, ki te bomo težko čakali." Nato pobara svojega sinka Petra, kaj mu naj prinese s poti. Peter je junaški fant, ki ga mikajo pištole in lov, pa poprosi očeta, naj mu prinese za spomin pištolo. Oče prikima in se poslovi od sina. Poslednja priteče k očetu hčerka Pavlica. Oče jo poboža po zlatih laseh in jo povpraša, kaj naj njej prinese za spomin s poti. Pavlica noče ničesar drugega, kakor šopek jagod, ki jih ima tako ra-da. _ Tudi njej obljubi oče, kar si je zaželela. Nato Primož odide in njegovi mu še dolgo mahajo v pozdrav. Več dni in več noči je bil trgovec Primož z doma. Dobro je opravil, kar je nameraval. Vsakemu od domačih je kupil po svetu grede nekaj malega za spomin. Tudi za sina Petra je dobil pištolo, ki si jo je privezal pod suknjo, da bi se branil napadalcev, če bi ga nenadoma napadli in hoteli oropati. Pot zavije tedaj v savsko sotesko. Primož koraka ves čas skozi ozko dolino. Pod njim šumi reka, nad njim se boči strmo skalovje. Pride v sredino doline in tedaj ugleda staro ženičko in njeno hčerko. Obloženi sta s suhljadjo, ki sta jo nabirali med potjo. Dekletce drži v rokah šopek rdečih jagod in trgovec Primož se tedaj domisli, kaj mu je naročila hčerka Pavlica. "Hej, prodaj mi šopek jagod", zakliče Primož. "Ne moreni", odvrne dekletce. "Doma imamo bolnega bratca. Padel je z drevesa in si je polomil noge. Zdaj si je zaželel jagod in mu jih: neseni za priboljšek." "Kje si jih nabrala?" vpraša Primož. "Pod Medvedjimi skalami v Gra-ščici", odvrneta hkratu mati in hči. Nato Primož sprašuje, kje drži pot Mladinski kotiček proti Graščici in do Medvedovih skal. Žena in dekletce mu lepo razložita. Nato se vsa trojica razstane: mati in hčerka odideta po dolini proti domu, Primož pa krene v hrib, kamor sta mu pokazali pot obe ženski. Pogumno se spenja Primož v hrib, vesel, da bo prinesel Pavlici jagode, ki si jih je zaželela. Primož se oprijemlje vej in se grabi za skale. Pot do Medvedjih skal je strma in Primož končno le ugleda na solnčnem prostoru z jagodami zarasalo planjavo. Urno se skloni in hiti nabirat rdeče plodove. Možu pa se v tistem zazdi, da se rdeče jagode spreminjajo v zlato. Neverno vtakne nekaj plodov v lista, ugrizne, jagode pa zahrešče... Res, kaj se godi čudež ali kaj !... Urno si ogleda Primož čudne sadove in ugotovi, da so se vsi sadeži spremenili v zlate jagode... Kakor vkopan obstane in se ozre okrog. V tistem čuje za hrbtom lomastenje in izza skal se prikaže —-kosmata žival. "Jej, jej!" se prestraši Primož in spozna, da se mu bliža — medved. .. Primož se naglo okrene in hoče steči navzdol v dolino. Medved pa se postavi na zadnje noge in glasno in jasno zakriči: "Stoj, kdor si tukaj!" Trgovec obstane do smrti prestrašen, medved pa začne govoriti in yravi: "Kako to, da si zašel v moje domovanje. Ne veš, da nima nihče pravice hoditi okrog mojega doma?" Prestrašeni mož se opravičuje in pove, kaj ga je prignalo do skalovja. Preden je odšel z doma, ga je zaprosila hčerka Pavlica za šopek jagod. Domov grede je spodaj v dolini u-gledal ženo in hčerko in ti dve sta mu povedali, da rasejo tu gori v bregu najlepše jagode. "Ali je res, kar pripoveduješ o hčerki Pavlici?" zabrunda medved. "Tako je res, kakor sem povedal", pritrjuje trgovec. "Zdaj se spomni zadnjič svoje hčerke", zarentači zverina in plane na trgovca. "Požrl te bom". Trgovec se ustraši tako, da prebledi in pade na kolena. "Odpusti mi, nevedniku", zaprosi milo in vzdigne roke. "Naj bo", zarentači zverina in obstane tik pred trgovcem. "Naj bo", reče še enkrat. "Izpustim te, a obljubi mi, da mi izročiš tistega, ki te bo prvi pozdravil na domačem pragu." Primož zaskrbljeno pomisli, a zverina ponovno plane nanj, tedaj trgovec prikima v obljubo. V poslednjem trenutku se spomni, da ga bo znabiti najprej pozdravila vratarje-va hčerka Anica, ki sedi vse dni pri oknu poleg vrat in plete nogavice. "V treh dneh pridem na tvoj dom, če mi ne pripelješ onega, kar si mi obljubil ' ', konča zverina razgovor in odide v brlog. Ivan; Buenos Aires: Privid Ah, prav tako kot tistikrat ko deček sem od doma šel in le nazaj domov želel pod rodni krov na skedenj spat: Mi v srcu je sedaj ! A zda4 ne smem nazaj ! S tujine tja čez morje zrem za ladjo, ki se zgubljava, črna pika le še plava, zgine, — ves zmučen kam ne vem. Ob bregu dalje tiho grem, sedem, — duša mi zasniva, morje trudne noge vrniva; — vedno više k nebu pnem : Oj rodna zemlja, dom, planina ! AK, moja draga domovina! Pod sabo vzrl sem te opojno v dišečem cvetju, vso spokojno, očiščeno krivic, gorja, ki segale so do neba. Nato beži trgovec tako naglo iz grozotnega kraja kakor bi mu kdo kuril pod nogami. Že nizko v dolini se ozre na skrivnostne Medvedove skale in še tedaj se stresa zaradi prestalega strahu in groze. Na pol živ dospe Primož domov in pove svoji ženi, kar je doživel pod Graščico. Žena plane v jok, ko zve, da ga je na domače mpragu najprej pozdravila hčerka Pavlica. V tistem se je vračala ravno z vrta. Ko je u-gledala vračajočega se očeta, je stekla k njemu in tik pred vrati se mu je ovila okrog vratu in ga je prva izmed vseh domačih pozdravila in poljubila. Tri dni se je vsa trgovčeva družina žalostila. Tudi sinku in hčerki sta oče in mati naslednji dan povedala, kaj se je očetu primerilo takrat, ko je šel nabirat jagode. "Ne bojte se!" hrabri Peter očeta, mater in sestro. "Glejte, zdaj i-mam odlično orožje, ki mi ga je prinesel oče s poti. Če pride pred hišo oni grozanski medved, se bom skril v lino na podstrešju in ko bo hote- | la zverina v hišo, jo bom ustrelil." Oče potreplja pogumnega sinka po glavi in zaskrbljeno pove, da je medved tako orjaški, da bi mu strel iz pištole ne storil prav nič hudega. IZDELUJEM TUDI ŽENSKE OBLEKE PO MOŠKEM KROJU sa»os Najnovejše blago za leto 1939-1940 SUPERLAN in CAMPER dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 Znabiti ga bi tako le*še bolj ujezil. Med razgovorom se ustavi pred hišo voz. Vsi planejo k oknu in kaj ugledajo? V voz so vpreženi štirje jeleni, štirje srnjaki in štirje volkovi. V vozu pa sedi medved. Urno plane iz voza in odhiti po stopnicah v Primoževo stanovanje. Oče, mati, sestra in brat stoje kot vkovani. Pa se najprej znajde gospodinja. Preden medved potrka na vrata, skrije mati hčerko v omaro. Tedaj pa že potrka zverina na vrata. Primož hiti odpirat in medved ga pozdravi: "Trije dnevi so minuli. Vse vemr da si srečal najprej hčerko, kakor mi je pravil moj sel, bistri sokol, ki sem ga poslal oprezat za teboj. Pri tej priči mi izroči hčerko", jezno zarentači zverina. "Takoj jo pokličem", odvrne Pri-moževa žena in odhiti po" stopnicah navzdol. Žena pa se oglasi pri hišnikovi A-nici. Tedaj je bila sama doma. Sedela je pri oknu in pletla nogavico. Ko je ugledala čudno vozilo s čudno vprego in še bolj čudnim gostom — medvedom, je zatrepetala in preble-dela. Močno se je branila ko ji je uka-[ zala trgovka, da mora s čudnim gostom medvedom. Na skrivaj ji je prinesla obleke njene sovrstnice Pavlice. in vratarjevi hčerki je bilo v olajšanje, ko so jo oblekli v razkošne obleke. (Dalje prihodnjič) nela po njem, — nikdar še ni moški posedoval njenega srca v toliki meri, nihče ni bil deležen v toliki meri njene ljubezni. Njegovo postopanje pa je bilo kljub temu nedostojno. Carica mu je darovala svoje srce, najmogočnejša evropska vladarica mu je postala zvesta in nežna ljubica. — Potemkin pa ji je kljub temu postal nezvest, izneveril se ji je radi uboge Elizabete Voroncov ! Radi tega ga mora kaznovati ! — Ne bom ga ubila! — se je tolažila carica Katarina. — Lahko bi ga tudi obsodila nasmrt, toda ne, nikdar bi ne mogla uničiti njegovega življenja. Potemkin bo živel, — preživel bo najmanj leto dni v samostnem samostanu, — z višine njegove slave in moči ga bom strmoglavila v najglobljo bedo. Aleksander je pozabil, da sem jaz mogočna, — ta revež misli, da zna moja roka vedno samo božati. Sedaj pa naj začuti, da znam zavihteti tudi bič! ' Carica je prišla do jezera. Že iz daljave je videla množico pisanih lampijončkov, ki so bleščali na vodni površini. Toda Katarina je poskrbela, da bodo vse te lučke ugasnile, ko se bo nahajala s Potemkinoni v gondoli. Svojemu intendantu je ukazala, da odstrani iz okolice jezera, kakor tudi s samega jezera vse ljudi, tako da bo nemotena s Potemkinom v gondoli. pijoni so polagoma ugašali. Jezero je ležalo sedaj pusto, lam- Prazna gondola se je zibala ob vznožju stopnic, — gondolierji so odšli, — ker so jim naročili, naj gredo v dvorno kuhinjo na večerjo. Na obali je slonel, oprt na drevo, Potemkin, Gianettino pa je sedel v svoji gondoli. Carica je že od daleč zagledala Potemkina. Še enkrat jo prevzame njena stara ljubezen. Kako bi bilo, če bi mu zopet odpustila, če bi mu odkrito priznala, da ji je dobro znan načrt njegovega be-ga? Ali ne bi njena lepota in njena moč zadostovali, da uniči svojo tekmovalko? Morda ! Katarina sklene, da bo govorila z njim naravnost in odkritosrčno. Potem ne bo pobegnil z Elizabeto, potem mu Platon Subov ne bo mogel napovedati aretacije. Čini bolj se je bližala Potemkinu, tem bolj je čutila, da se je loteva njena stara strast, in ko je že stala poleg njega, ga objame in zadrhti. 113. POGLAVJE Ujeta carica — Oli, moja Katarina! — vzklikne Potemkin, ki je sklenil, da bo zadnjič v svojem življenju igral komedijo, — s kakim hrepenenjem sem te pričakoval ! — Res, s hrepennenjem? — zaše-peče carica in se privije k njemu. — Ali si se res veselil mojega prihoda, ali se lahko zakolneš? — Prisegam ti, Katarina, da sem vroče hrepenel, ko sem te pričakoval pod tem hrastom. Vroče hrepenel? Toda po kom? — Po meni, ali po — Elizabeti? Ta misel jo je razkačila in Katarina sklene, da bo zopet začela borbo z Elizabeto. Nekoč se je že borila z njo, -- sedaj se bo zopet borila, toda ne bo si pomagala z nobenim drugim orožjem, razen s svojo lepoto in milino. Potemkin jo objame. Toda kje so bile njegove misli? Mislil je na malo vrtno hišico, na oni paviljon, ki se je imenoval ' •Samotar" . Tam ga je gotovo že pričakovala Elizabeta. Ljubljena deklica ne sme predolgo čakati nanj. Kmalu bo dal Gianettinu dogovor- jeni znak, nato bo pobegnil na obalo, nato pa — nato bo gondolier že storil svojo dolžnost. — Ali si naročil gondolo? — zaše-peče Katarina. — Sem, glej, tam naju pričakuje. — In gondolier? — Je zanesljiv. — Benečan je. — Ali razuhie ruski jezik? — Niti besedice!. — Ali me pozna? — Še nikoli te ni videl. — Dobro, daj mi svojo roko, — odvedi me h gondoli ! Oba se podata h gondoli, roko v roki, kakor ob najsrečnejšem času svoje ljubezni. Katarina je morala vedno in vedno gledati krasnega Potemkina, ki ga sedaj ni več pačila črna obveza. Njegovo stekleno oko je izgledalo kakor pravo. Ona se nasloni na njega, — čutila je njegovo bližino, — zopet se je nahajala popolnoma pod njegovim vplivom. m Oh, kako je v tem trenutku sovražila onega Gregorja Orlova, ki se je drznil, govoriti ji o svoji ljubezni. Njega naj risiisi, njega naj še enkrat objame? — Ne, nocoj ga bo strahovito u-darila, nocoj bo tega nevarnega človeka enkrat za vselej uničila, njen udarec ga bo zadel v sredino srca. Katarina in Potemkin dospeta do obale. Gianettino počasi vstane in se prikloni. Mesec je prisvetil izza gore. S svojo bledo svetlobo je razsvetljeval okolico. Mladi gondolier pogleda Katarino. — Lep je ta Benečan! — zašepeče Katarina. Gondolier se zdrzne. — začudeno je gledal Katarino. — Čudno, kje jo že videl ta obraz? Ni se spominjal, da bi jo že keda.i videl, — toda prepričan je bil, da je ta obraz poznal. Ali jebila morda že v Benetkah? Morda jo je tam vo- zil v svoji gondoli? -— Ne, ne, — ta obraz je videl nekoč, — videl je njeno sliko! Potemkin in carica sedeta v gondolo, Gianettino pa prime za vesla. Gondola zdrči po gladki površini, tako nežno in lahkotno kakor da bi jo vodile pošastne roke. Noč je bila prekrasna. Lahen ve-trič je hladil Katarinin žareči obraz, iz daljave se je slišala godba, na visokem drevesu so prepevali slavčki. Katarina se nasloni na Potemkina, — divria priroda jo je popolnoma prevzela. — Aleksander, — zašepeče ona, — povej mi, ali me ljubiš? — Povej mi resnico, edini moj, — zaklinjam te, — ti niti ne slutiš, kaj je vse odvisno od tvojega odgovora. Aleksander, ali me še ljubiš? — Ti veš, carica, — odvrne Potemkin, ki se je moral truditi, da je lahko lagal, — ti veš, da te ljubim. — Ali ne, Aleksander,( ti sam vidiš, da me boš moral vedno ljubiti? — vpraša zapeljiva žena in objame s svojimi mehkimi rokami Potemkina. — Glej Aleksander, zate sem vse žrtvovala, ponižala sem se v očeh ljudi, ki me imenujejo blodnico, ker pripadam tebi. — A Orlov? — hoče vprašati Potemkin, toda pravočasno se vgrizne v ustnice in ničesar ne odgovori. Zdelo sc .je, da jo Katarina uganila njegovo tajno misel, ker je sedaj vzkliknila z glasom, ki so je tresel od razburjenja. — Vem, kaj mi lahko na to odgovoriš. Ti sedaj gotovo misliš na Orlova. pozabljaš pa, da ga nikoli nisem ljubila, temveč, da so me razmere prislile, da som trpela razmerje z njim. — Tn da veš, Aleksander, — Orlov je zopet nocoj ležal pred menoj, na kolenih me je rotil, pred četrt, ure, naj bi bila zopet njegova. .— Kaj si mu na to odgovorila? — Zavrnila sem ga! Kako moreš misliti, moj Potemkin, da bi mogla kedaj pripadati kakemu drugemu moškemu, razen tebi? Ničesar drugega ne zahtevam od tebe, bodi mi zvest ! — Toda jaz se niti vendar zvestr Katarina! —1 Ne, no, Potemkin, ti nisi napram meni dovolj odkritosrčen in iskren. Jaz vem, da tvoje srce zadnjo dni ni več pripadalo meni, vem, da se je med tebe in mene zopet vrinila neka druga žena! Ali, ti si probledol, vidim, — opazila sem, to te je izdalo! — To jo mesec, — zajeclja Potemkin. — To je bleda lunina svetloba. Botemkin zadrhti. Prestrašil se je, ko jo slišal njene besede, ki so Katarini nehote ušle. Kaj naj pomenijo te caričine besede? Ali jepoznala njegovo skrivnost? Ali je vedela, kaj se jo zgodilo v vrtnem paviljonu? Ali je spoznala Elizabet ino masko? Ali je zvedela kdo je doktor Be-talesi? če je carica kaj zaslutila, če ji je kak ovaduh vse javil, — oli, Bog, potem je Elizabeta izgubljena! Potemkin je neprestano mislil na svojo ljubljeno, na nevarnost, v kateri so je sedaj nahajala. — Aleksander, — vzklikne Katarina, glas pa ji je drhtel. Potemkin jo plašno pogleda. Ona ga pogleda s svojimi ognjenimi očmi, prime ga za roko in reče: — Aleksander, jaz vem vse! — Ti veš? Potemkin je pogledal ves prestrašen Katarino. Ni vedel, kaj naj stori, — najraj-še bi že sedaj dal znamenje gondo-lierju, naj zapelje gondolo do obalo, da bo lahko pobegnil, ker je na vsak način hotel opozoriti Elizabeto na nevarnost in jo odpeljati iz bližino nevarne nasprotnice. (Dalje prihodnjič)