■ S£0 VEJS/EC S
J	jeva 6. telefon ^
Telefoni arednlštvai dnevna »tožba 209» — nočna 299*, 2994 In 205»	■	Izhaja vsak dan ijotraj. razen ponedeljka in dneva po prazniku
n
„Umrl je prvi demokrat
Angleški svetovni imperij žaluje za svojim vladarjem Dober mož" - poštenjak - zvest ustavi - pobornik miru
n
Stotine milijonov ljudi, ki prebivajo po vseli kontinentih in pod vsemi podnebji naše zemlje, žaluje danes za good old man »dobrim starim možem«, kot so že dolga lota lju-beznipolno imenovali kralja Jurija V., ki je s kraljevskega prestola največje države na svetu in v zgodovini 70 let star omahnil v naročje smrti ko jo Big Bon, velika ura v Westminstrski palači zamolklo bila polnoč.
Nad 25 lot jc Jurij V. kot kraij Velike Britanije, severne Irske, britanskih domini-jonov in drugih dežela onstran morja, branilec sveto vere in cesar Indije, stal na svojem vzvišenem mestu, odkoder je imel neoviran razgled po vsej svoji ogromni vladavini, a kjer ga je smelo tudi neovirano opazovati oko neštetih milijonov, živečih pod britansko zastavo. V teh 25 letih si je med svojim narodom zaslužil priimek, na katerega jc bil bolj ponosen kot na kraljevi naslov in ki ga je proglasil za prvega gospoda v deželi ter za »dobrega moža«. V te besede je Anglež, ki je tako mulo sentimentalen in laskanja ne pozna, vlil vse svoje spoštovanje iu vso svojo vdanost do pokojnega vladarja.
Lepo, kristalno čisto družinsko življenje, je živel rajni, ki ga je odlikovala globokajio-božnost, zgledna skromnost v zasebnem življenju, fanatična resnicoljubnost in poštenost. To je bil Jurij v svojem domačem krogu. Ni se skrival. »Kot da bi živel v stekleni hiši,« je rekel o njem davi dolgoletni ministrski predsednik Lloyd George, »da ga lahko vsak vidi in sleherni njegov korak oceni«. In narod ga jo tudi opazoval. Toda dalje, ko ga je gledal, bolj ga je spoštoval, čim bolj se je kralj staral, tembolj jc rasla tudi ljubezen do njega. Ganljive čudeže je doživel angleški imperij, ko je kralj Jurij pred 7 leti takorekoč že umiral in so desetine tisočev Angležev stalo dneve in noči z odkritimi glavnini in v grobni tišini okrog njegove hiše v Londonu ter čakale na najmanjšo vest od bolnikove postelje. Tudi pred 6 meseci, ko je slavil 70-letnico svojega življenja, je angleški imperij, ki se je v spoštovanju in ljubezni zbiral okrog svojega vladarja, nudil ganljive prizore, kako zna častiti moža, ki mu jc sam od sebe dal naslov «dobrega«.
Toda Jurij V. ni bil samo dober mož, ampak tudi dober vladar. Zgodovina pozna mnogo dobrih mož, ki pa so bili slabi vladarji in so narodom, nad katerimi so vladali, prinesli mnogo gorja. Vnet demokrat, strasten slu-žitelj ljudske ustave, goreč pristaš miru, to je bil Jurij kot kralj angleškega imperija. Kot prestolonaslednik je bil viden zagovornik konservativne stranke. Toda, ko se je oblekel v kraljevi škrlat, so izginili vsi osebni politični nazori in ostala je pred njim samo ustava, ki ji je prisegel zvestobo in ki ji je zvestobo ohranil do svoje smrti. Težko mu bo iskati primerov v zgodovini vsaj v tem oziru. Morda je on tudi eden zadnjih velikih zgledov ustavnih vladarjev, ki jih je dala doba demokracije. »12 let sem bil njegov prvi minister«, je dejal davi Lloyd George, »a niti enkrat se ne spominjam, da bi bil samo eno minuto okleval v izpolnjevanju svojih ustavnih dolžnosti in v izvajanju politike, ki jo je sklenil angleški parlament«. To je veliko spričevalo od državnika, ki je pokojnega kralja postavil morda na najhujšo ustavno preizkušnjo.
L. 1909 je divjal mod angleško spodnjo in zgornjo zbornico hud boj. Proračune, ki jih je spodnja zbornica sprejela, je dom lordov, kjer so imeli konservativci večino, zaporedoma zavrgel. Liberalna stranka, ki je takrat vladala, je bila na tem, da bo morala enostavno oditi, ker so lordi vsak njen ukrep sabotirali. Takrat je Lloyd George sklenil radikalno preosnovo gornjega doma, ki mu je hotel odvzeti _ pravico, da odklanja finančno zakonodajo, sprejeto v spodnji zbornici, ki jc izraz demokratične ljudske volje. Kako? Z državnim udarom? Ni mogoče. Ustavnim potom tudi ne, dokler lordska zbornica ne sprejme zakon, ki naj bi sami zndrgnil vrat. Da bi pripomogel ljudski
Proglasitev novega kralja
Danes se je v palači Saint James sestal kronski svet, da proglasi novega kralja Edvarda za kralja Velike Britanije. V proglasu, ki se je prebral, stoji:
Po pravici nasledstva stopa na prestol vzvišeni in vsemočni princ od Walesa Edvard Albert Kristian Jurij Andrej Patrick David, ki se kot Edvard VIII. proglaša po milosti božji za kralja Velike Britanije, Irske, britanskih dominionov in drugih britanskih držav onstran morja in za branilca svete vere in cesarja Indije.
Za danes ob 18 sta sklicani spodnja in gornja zbornica, da zaslišita uradno poročilo o spremembi na prestolu. Čez 8 dni se obe zbornici sestaneta, da položita prisego kralju Eduardu VIII.
Pokojni kralj Jurij V.
volji, ki jo predstavlja spodnji dom, do popolnega uveljavljenja, je Lloyd George šel h kralju Juriju, mu povedal svoje težave in predložil svoje načrte. Ko je čez pol ure odhajal od njega, je nesel seboj ukaz, s katerim jo bilo imenovanih 300 novih lordov iz vrst liberalne stranke in ob enem zajamčena tudi večina vlade v zgornji zbornici. Ce bi se bil takrat kralj držal samo črke ustave, bi bil lahko imenovanje odklonil in s tem reforme onemogočil. Toda držal se je tudi duha ustave, ki ji je prisegel zvestobo in ki v Angliji hoče, da si ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih daje svojo zakonodajo. Takrat je angleško ljudstvo prvič občutilo, da ima nad seboj vladarja, ki ž njim drži,
L. 1914, ko je po vsej Evropi žc grozil izbruh svetovno vojne, se je kralj Jurij z vsemi silami boril, da bi ohranil mir. Zgodovinarji bodo nekoč zapisali, da ni bil sir Ethvard Grey tisti, ki jc takrat zavlačeval, ampak kralj Jurij, ki je v nepozabni avdi-jenci avgusta 1914 rotil Lloyd Georgea, naj stori vse, kar je mogoče, da odvrne od Anglije strahoto vojne. Toda ko je po ustavi vojna postala neizbežna, je njegov odpor od-nehal, zdelo se je, da je zamižal in pogreznil vase svoje nazore ter šel izpolnjevat težke dolžnosti vladarja na bojno polje. Ko je novembra meseca 1935 bil pri njem zunanji minister sir Samuel Hoaro, da mu obrazloži položaj z ozirom na sankcije proti Italiji, ga je kralj Jurij prosil in rotil, naj nikar ne žene Anglije in človeštva v novo vojno, naj bo rajši popustljiv, samo da ohrani narodu mir. Toda ko je angleški parlament hotel drugače, je kralj utihnil, sir Samuel Hoare je moral pasti in politika Anglijo se je nadaljevala po nevpogljivih predpisih demokratične ustave.
L. 1923 so prihrumeli v angleški parlament zastopniki delavske stranke v taki številčni moči, da bi jim kralj moral poveriti sestavo vlade. Javno mnenje je delavsko stranko razvpilo kot tolpo slabo vzgojenih razgrajačev, kot tolpo revolucionarjev, ki hočejo porušiti vse angleške tradicije, oropati angleška premoženja in razdejali imperij. Časopisje je rotilo kralja, naj jih nikar ne pušča na oblast, naj sc posluži svoje ustavne pravice in razpiše nove volitve. Črka ustave hi to bila dovolila. Toda duh ustave je pravil, da se kaj podobnega v zgodovini Anglije še ni zgodilo. Kralj Jurij je poslušal duha ustave. Poklical jc k sebi voditelja Lahom- stranke Ramsay MacDonalda in mu brez odlaganja in brez najmanjšega oklevanja poveril nalogo, naj sestavi novo vlado Nj. Veličanstva, veleč mu, da naj računa na njegovo nedeljeno in nezadržano pomoč pri vsem, karkoli bo sklenil angleški parlament. Delavska stranka je prišla na oblast, vladala eno leto, zopet odšla, so ponovno vrnila in vladala 4 leta, a imperij še vedno stoji, nobena angleška tradicija ni oskrunjena, nobena krivica ni bila nikomur storjena. Tako je, če vladar drži svojo prisego, ki jo je položil na ustavo v roke ljudstva, kajti tudi ljudstvo drži svojo prisego na ustavo v roko ustavnega vladarja.
Neomadeževan tako v svojem zasebnem življenju, knkor kot ustavni monarh demokratične vladavine, kjer poštenje in pravico-Ijubje izravnavata nedostatke mrtve črke ustavnega zakona.
Isto poštenje in fanatično vero v ustavnost je pokazal kralj Jurij tudi pri urejevanju svojega imperija. Pod njim so domi-nijoni dobili nov statut, ki jih je dvignil do dostojanstva samostojnih držav in je postal takorekoč on sam v svoji osebi edina vez med materno zemljo in njimi. Pod njim se je Irska priborila do neodvisnosti in on je bil tisti, ki jc svetoval svojim ministrom, naj ne delajo težav irski državi, če bi hotela izklicati tudi republikansko ustavo, ako irsko ljudstvo tako hoče in če je to v interesu britanskega imperija. Pod njim je dobila Indija prvič svojo ustavo in ni dvoma, da bi bila v kratkem času poslala dominijon, če hi bilo kralju Juriju še usojeno nekaj časa živeti, tako širokogrudni so bili njegovi nazori, ki jih je skušal v okviru svojih ustavnih pravic v pravem času spraviti v dobrodošle nasvete.
Velika vrzel je zazijala v Evropi in na svetu z njegovim odhodom v večnost. Padci je velik svetilnik demokracijo in ustavne zvestobe, ki je z močnim žarom svetil nad vsemi diktatorskimi prerivanji, ki niajejo življenje narodv. Padel je tudi dosleden in prepričan zagovornik miru, ki je s svojo ne-
popisno avtoriteto kot vladar svetovnega imperija težko tehtal v posvetili, kjer se odločuje o miru in o vojni.
Ob mrtvaškem odru kralja Jurija V. stoji 40 letni Edvard, ki mu bo kot osini tega imena nasledil na prestolu angleških kraljev. O njem še ne vemo mnogo. Le to vemo, da .ie vedno bil silno popularen mod priprostim ljudstvom, da goji globoko spoštovanje do vseh demokratičnih ustanov svoje države. Podedoval je od svojega očeta torej največjo lastnosti, ki mu bodo kot kralju Ed-
Novi kralj Kduard MIL
wardu VIII jamčile ne samo glorious reign — dobo veličastnega vladanja, ampak tudi ljubezen in vdanost narodov britanskega imperija.
Ko je kralj Jurij umiral.
o a
Uradno poročilo, objavljeno kratko po polnoči, pravi:
Nj. V. kralj je umrl mirno ob 23.55. Prisotni so bili: Nj. V. kraljica in njihova kr. visočanstva princ od \Valesa, vorški vojvoda, kraljevska prin-f?; n in vojvoda in vojvodinja od Konta. (Huletin je podpisan od treh zdravnikov: sir Frederik Kvens, sir Stclly llevet in lord Dowson of Pen.)
Zadnji trenutki
Brž ko se je izvedelo za Reuterjevo veft, da kraljevo življenje ugaša, so bili prekinjeni vsi koncerti in vse radijske oddaje, vse javne prireditve in gledališke predstave. Po londonskih ulicah je zavladala največja živahost in žalost. Pred buck-hinghamskim dvorcem se je zbrala velika množica ljudi, več kot pa človek more pregledati. Na mokrih ulicah kleče žene in otroci in jokaje molijo. Smrt vladarja Velike Britanije se pričakuje vsak trenutek.
Agonija kralja Jurija je zavila ves London v žalost, ko so v poedine dele mesta prišli časopisni avtomobili z velikimi napisi: KHALJ UMIKA! Vse nočno življenje je ponehalo v vseh gledališčih in vseh lokalih. Na vseh obrazih se je brala velika resnost in ženske so jokale. Vesl se je silno naglo širila po mestu. Po vseh domovih so se družine zbrale okoli radijskih aparatov in molile za kralja. V kinodvoranah je zavladala ledena tihota, ko so se pojavile na platnu uradne vesti. Na ulicah neznani ljudje skupno bero časopise.
Kralj Jurij V. je začel izgubljati zavest okoli 5.30 popoldne. Zdravniki pa so že mnogo preje izgubili vsako upanje, da bi ga rešili. Znani londonski specialist in zdravnik za srčne bolezni dr. Moriš je zjutraj izjavil, da kralj ne bo mogel dolgo vzdržati in da je konec le še vprašanje nekolikih ur. —
Kot blisk je šla vest o smrti po vsem imperija
Ko je prvi dvorni zdravnik lord Dowson of Pel ugotovil, da je kralj Jurij umrl, je Nj. Vel. kraljica Mary, ki je dotedaj nepremično sedela ob postelji svojega soproga, vstala in stokajoč objela svojega najstarejšega sina princa od Walesa, ki je s smrtjo svojega očeta postal kralj Velike Britanije in cesar Indije. Med tem, ko je novi vladar
razburjen in bled, s svojimi brati odšel v sosednjo sobo, sla kraljeva princesa in kentska vojvodinja odvedli kraljico, ki ni mogla več obvladovati svoje bolečine, v njene sobe, kjer sta ostali ob njej.
Brž ko je notranji minister na poziv princ« od VValesa ugoijvil, da so zdravniki konstatirali smrt pokojnega kralja Jurija V., je dvorni glasnik po starem običaju objavil vladarjevo smrt rekoč v francoščini: Kralj je umrl, živel kralj! (Le Koy est mort, vive le Roy!)
Takoj nalo je prišel londonski župan, pozvan z brzojavom, da se kot zastopnik ljudstva prvi pokloni smrtnim ostankom pokojnega vladarja. Nato je župan odredil, da se inora kraljeva smrt objaviti z zvonenjein v cerkvi sv. Pavla. Nato je bila smrt kralja Jurija objavljena po letakih, ki so bili nalepljeni ob vhodu v londonsko mestno hišo kakor tudi na vseh občinskih domovih v Angliji iu na ograji Buckhinghamskega dvora.
Vest o smrti pokojnega kralja .Juri ja V. je izzvala veliko vznemirjenje tako v Londonu kakor tudi v notranjosti Velike Britanije. V teh mestih kakor tudi v prestolnici, so se na ulicah globoko v noč zbirale velike množice prebivalstva, ki so čakale nova poročila iz Sandringhama. Ta poročila so bila v nekaterih križiščih objavljena s projektorji na platno. Ko je prispela vest, da jc kralj Jurij V. umrl, so se vsi moški odkrili. Nastala je grobna tišina, ki jo je motil tod in tam pritajen jok.
Prevoz trupla v London
Danes ob 13 je bila v cerkvi sv. Pavla prva služba božja za mir duše pokojnega kralja Jurija V. Smrtni ostanki kralja Jurija bodo prene-šeni v malo cerkev sv. Marije Magdalene, kjer bodo ostali, dokler se ne sestavi program pogrebnih svečanosti. Verjetno je, da bo la program odločil, da se smrtni ostanki prenesejo v \vestmin-strsko opatijo. Vsa javna poslopja v Veliki Britaniji so izobesila zastave na pol droga in z vseh britanskih vojnih ladij bodo izstrelili 70 častnih strelov (po starem običaju je teh častnih slrelov toliko, kolikor let je doživel pokojni vladar).
Truplo kralja Jurija V. so danes dopoldne položili v krsto, ki so jo izdelali delavci iz okolice Sandringhama, nalo so ga pa prenesli v sandrin-ghamsko cerkev, kjer bo počivalo vse dotlej, dokler ga ne prepeljejo v London, to je danes popoldne.
Kralj je mrtev -
kralj!
Danes je bil proglašen za novega kralja prestolonaslednik princ Edvard
Novi angleški kralj Edvard se je kot prvo-rojeni sin |>okojnega vladarja Jurija V. rodil dne 23. junija 1894 v \Vhite Lodgc v Richniond Parku v Londonu. Njegova vzgoja je bila po očetovi želji strogo demokratična. Oče ga je poslal v Osborne in Dartmouth, kjer je moral živeti življenje navadnega mornariškega kadeta. Vodstvo zavoda je imelo nalog, da ne dela nobene razlike med njim in njegovimi tovariši. Ko je dopolnil 16. leto, je dobil naslov valeškega princa in grad Carnavon v NValesu. ki je bil vedno last prestolonaslednikov. Slučil je nekaj mesecev na bojni ladji »Hindustan«, nakar je bil poslan v O.vford, kjer je študiral v Magdalen Collegeu državnopravne vede. Tudi tukaj je kralj Jurij zaukazal, da mora mladi princ biti brezkompromisno |iodvržen istemu domačemu redu, kot ostali dijaki. To se je tudi izvajalo in je znano, da je vodslvo zavoda imelo priložnost, da nekajkrat mladega princa kaznuje, nakar jc bil kaznovan Se od svojih staršev. Ko je izbruhnila svetovna vojna, se je vpisal v prvi angleški gardni polk in bil poslan takoj na fronlo, kjer je deloval v generalnih štabih, a se je na
lastno željo udeležil vojaške službe v prvih vrstah na fronti. Leta 1010 je poslal štabni častnik v Egiptu, nato je obiskal italijansko fronlo in se vrnil zopet nazaj k svojemu polku v Franciji.
Po svetovni vojni se je začela doba njegovih velikih potovanj po angleškem imperiju, vsled katerih je dobil primek trgovski potnik angleškega imperija« in »prvi imperijalni poslanik za razširjenje trgovine«. Leta 1019 je bil v Združenih državah Severne Amerike in v Kanadi, 1920 je obiskal Novo Zelandijo in Avstralijo ler se podvrgel pri prekoračenju opoldnevnika starodavnim običajem pomorščakov, leta 1921 je obiskal Indijo iu Ja-jKinsko, 10'J5 pa vse angleške kolonije v Srednji in Južni Afriki. Vsled svojega demokratičnega obnašanja si je pridobil izredno popularnost med vsemi narodi. koder'se je pokazal. Leta 1928 je bil zopet v Afriki in ga je tam doletela vest o nevarni bolezni njegovega očeta V I onde je i: osrčja Afrike vrnil v 8 dneh. To je bil rekord, km ga ni dosegel šc nobeden potnik. Angleško ljml-
Kadaljcvanjc na 2. slrnni.
sivo ga je vsled t* njegove .-športnosti Je bolj vzljubilo. Leta 1929 si je pridobil tudi diplomo za pilota ler je kot letalec mnogokrat spravil svoje ,-larše iu angleško ljudstvo v velike skrbi, ker je liil preveč drzen in ie njegovo življenje bilo mnogokrat v nevarnosti, 'rudi kol jezdec se je odlikoval. XnMopnl j" kot jokey (jnhiič) nu znamenitih dirkah in tudi doživel male kutaslrole, ki so končno do-veulo du lejia, da mu je moral oče svetovali, naj malo bolj pazi nu svoji' življenje, ker bo <ni vendar njeno v naslednik i'.imlc: U • -11111 prestolu. Takrat je princ K.iv.ud opustil konje, letalstvu pa ne. Na svojem posestvu ie ztiun kol izvrsten vrtnar iu suiljerejec. ki osebno opravlja vsa tozadevna dela. Postal ie ludi vodilna osebnost v moški modi. Kar jc on oblekel, jo bilo gotovo, un bodo oblekli takoj drugi dan mnogi njegovi tovariši in čez nekaj tednov vsa mladina po Angliji in drugod. Pumpa-rice , ki se jih pri nas ne moremo iznebili, so njegova iznajdba, košate hlače (CKford trousers) tudi. Nazadnje je uvedel še temno barvaste srajco, ki so po enem letu srečno prišlo tudi že med naš mladi športni svet. Tudi volnene barvaste kravato so prišle od njega. ;t ne danes ali včeraj, ampak pred dvemi leti. On je oblekel prvi beii frak in je se.jal okrog sebe slrah in obup, ko se ie včasih na velikih prireditvah pojavil v nemogočih oblekah. ki so jih takoj nato tisoči in tisoči posnemali. Večkrat je izjavil,'da so ne bo nikoli poročil in da pričakuje, da bodo io njegovo edino željo spoštovali.
Ustavno življenje bo mirno teklo naprej
London. 21. januarja. AA. Reuter poroča iz Sandringhama: Kralj Edvard VIII. je davi zelo zgodaj vstal, da bi pri delu |X>zabil za trenutek svojo veliko bolest. Novi vladar se je takoj lotil tekočih vladarskih postov, nato sc je pa posvetoval z vojvodo vorškini in lordom \Vigramom, članom kronskega sveta in starini prijateljem pokojnega kralja Jurija V. Ob tej priliki je bil govor o pogrebni slovesnosti.
Kraljica Mary bo po vsej priliki ostala v Buckinghamski palači vse dotlej, dokler se sedanji kralj ne oženi. Ni pa izključeno, da bi se kraljica Marv preselila v Marlboroughouse, kjer je po smrti kralja Edvarda VIL živela kraljica Aleksandra in ki so jo v zadnjem času popolnoma prenovili z.a rezidenco vvaleškega princu.
Smrt kralja Jurija V. ne izpremeni doseda-niega reda v pravicah ženskih članov kraljevskega dvora in bo kraljica Marv ostala tudi v bodoče prva ladv Veliko Britanije.
Smrt kralja Jurija V. ne bo imela uikakib ]jo-sledic na trajanje mandata sedanjega parlamenta, prav lako pa ludi ne bo prav nič vplivala na mož- i nosi odstopa sedanje vlr.de. ki ostane slej ko prej j na oblasti. Baldvvinu ne bo treba niti formalno po- I
dali ostavke svojega kabineta, da bi ponovno dobil mandat za sestavo nove vlade. Seveda pa bosila morali obe zbornici britanskega parlamenta in člani vlade priseči zvestobo novemu kralju.
Zbornici prisegata Edvardu
London, 21, juti. Nocoj ob ti sla se zbrali spodnja in lordska zbornica, da prisežeti zvestobo novemu kralju Edvnrdu VIII. V spodnji zbornici ji I redsednik Kitzpalrick prečilal pred črno oblečenimi poslanci besedilo prisege, ki je sledeča: Prisegam pri Vsemogočnem bogu zvestobo in vdanost Nj. Vel. kralju Edvardu, njegovim dedičem iri naslednikom, kakor to zahteva zakon in v to naj mi pomaga Bog. Potem je predsednik zbornico pozval vsakega posebej, naj se javi in priseže. Prisega bo Irajala nekaj dni. Prvi so prisegli kabinetni ministri, člani vlade, voditelji opozicije, šefi strank itd. Hkratu so se zbrali v globoki žalosti tudi lo ril i v sejni dvorani, kjer je padel v oči prazni prestol, ki ga je vedno zavzemal pokojni kralj. Tudi prestol kraljice ie bil prazen in pregrnjen s črnino. Lord-kancler je na i.sli način kol v spodnji zbornici prečital besedilo prisege, nakar so pristopili najvišji člani aristokracije, počenši s knezom Norolškim (ki je katoličan in ima pravico posaditi krono na glavo novemu kralju), člani vlade itd. Prisega bo tudi tukaj trajala dva dni. Ko bodo vsi člani spodnje in lordske zbornice, prisegli, se bosta obe še enkrat sestali, sprejeli sožalje, ki ga bosta v posebni poslanici izrazili novemu kralju ter mu hkratu čestitali ob nastopu vladanja.
Odmev v Belgradu
Belgrad, 21. jan. Zaradi smrti angleškega kralja jurija V. je Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle danes ob 11 obiskal angleškega poslanika na našem dvoru g. Campbella in mu osebno izrazi! svoje sožalje.
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Stojadinovič jc v spremstvu šefa protokola g. Novakoviča in svojega kabinetnega šefa g. Protiča. obiskal danes ob 12 angleškega poslanika na našem dvoru g. Campbella in mu izrazil sožalje v imenu kraljevske vlade in v svojem lastnem imenu, nato pa sc je vpisal v knjigo.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan j Stojadinovič je poslal predsedniku britanske vlade ' Baldvvinu to-le brzojavko:	|
Globoko presunjen zaradi smrti vašega vzvišenega vladarja, kralja Jurija V., prosim vašo ek-scetenco in britansko vlado, da sprejme izraze mojega najglobljega sožalja in so^alia jugoslovanske i vlade, in da verjamete, da jugoslovanski narod iskreno sočustvuje ob vsenarodni žalosti britanskega imperija.
Z abesinskih bojišč
Reuter poroča: Brzojavko Iz Addis Abebe in Desija, ki izvirajo iz abesinskih virov, šo nada-1 je odrekajo, da bi bi bili Italijani izvojovnli neko zmago v Ogudenu Vcndai pn isti krogi priznavujo, dn so bila poslana rasu Desti velika ojučenju in du se vodijo stalni spopadi mod sprednjimi četami italijanske in ubesinsko armado. Danes s,. j<. vrnil v Aihi« Abebo novi ameriški cesarjev svetovalec (.'olsoi, iz Desija. V prestolnici Abesinijo vladu prepričanje, da bo abesinski cesar sedaj krenil na severno fronto in takoj odredil ubesinsko ofenzivo v ligreji. Lahko italijansko topništvo in letalstvo stalno bombudiratu ubesinsko čete. ki hočejo z nenadnimi napadi ovirati Italijane nu raznih točkah.
Kur se tiče uporu \ provinci Godjum. uradni abesinski krogi izjavljajo, da je upor zadušen. Vendur pu ji: voditelju uporu ded/asmuču Ge-sesu uspelo, do pobegne z velikim delom svojih pristašev. Abesiuskc četo gu pode. Gesese jo de-zertirnl po italijanskem bombardiranju v času, ko je bil ras Iniru na severni fronti, Gesese je pobegnil v Godžam in tam z.nče! s svojimi pristaši borbo proti abesinskiin vladnim četam. Abesinska vlada trdi, da jo \olika večina njegovih pristašev ubita ali ujeta.
Reuterjev dopisnik poroča z. južne italijanske fronte, du so Italijani prepričani da bodo dol svojega programa izvršili pred nastopom deževja. Italijani računajo da bo vojnu v Abesiniji t raj a Ia tri leta in du bodo Abesinijo zavzeli v treh etapah.
Sejum v Ahsumu?
Addis Abeba, _!t. jan. b. Po dosedaj še nepotrjenih vesteh so čete rasa Sejuma že deloma zasedle sveto mesto Aksum, v katerem sc
vodijo ogorčene borbe. Na obeh straneh pade vsak trenutek mnogo /rtev in Italijani so pričeli počasi popuščati in sc umikati.
" V uradnih krogih v Addis Abobi potrjujejo
vesti, da so tisoči in tisoči abesinskih vojakov obkolili tuko mesto Mukale, kakor tudi sveto mesto Aksum iti da je padec teh mest le vprašanje čas?, in povelja . abesinskih vojskovodij, ki i/, sliutegičnih razlogov nočejo tirati vojake v blazen italijanski ogenj, ki pa Italijanom prav nič ne koristi iu se bodo morali za žrtev največjih izgub umakniti i/, obeli most. Pritisk abesinskih vojakov je vedno hujši in obroč so počasi zožuje, tako, dn najbrže ne bodo mogle vse italijanske čete pravočasno zapustiti obeh mest, ki so jih sicer dokaj hrabro branile.
Addis Abeba, 21. jan. e Tokom zadnjo ofenzive Italijanov ua južni fronti jo bil ubit tudi brat rasa Deste.
Artileriia v Tembjenu
Rini, 21. jan. o. I lav asov dopisnik izve, dn so so Italijani odločili, da začno v najkrajšem času z isto ofenjivo na severni fronti, kakor jo je razvil Graziani na jugu. Ofenziva sc pripravlja v južnem delili Tcinbjena, kjer je topništvo žc začelo s čistilnim obstreljevanjem.
Rim, 21. januarju. AA. Agencija Štefani priobčil jc komunike št. 102: četo generala Grazianija prodirajo v pokrajini Eijari.
Na eritrejskem bojišču se je neki podšef rasa Sejuma s svojo vojsko vdal italijouskim vojaškim oblastveni v pokrajini Agulj. V pokrajini Andini, jugozapudno od Makale je padlo na zemljo neko bombno letalo.
Domači odmevi
Danes v Westminstru
Slovesna proglasitev wa!ešhega princa za kralja
London. 21. jan. TG. Na popoldanski seji tajnega sveta jc bilo sprejeto besedilo, s katerim je proglašen za kralja Anglije Edvard VIII. Proglas bo prebran na slovesni seji tajnega sveta jutri v slavnostni dvorani Saint Jamesove palače. Besedilo proglasa ie sledeče:
Vsemogočni Bog je hotel, da pokliče pred svoj usmiljeni prestol našega pokojnega gospoda kralja Jurija V. slavnega spomina, po čigar smrti prehaja cesarska krona Veiike Britanije. Irske, dominijonov, britanskih posestev onstran morja in Indije na edino pravomočnega visokospoštovanega in mogočnega princa Ldvarda Alberta Kristijana Jurija Andre.ia Patricka in Davida. Mi torej, gospodje duhovne in prosvetne oblasti te dežele, zbrani na seji tajnega sveta in podprti od tajnih svetovalcev pokojnega kralja ter od številnih drugih odličnih gospodov in osebnosti visokega položaja ter končno od lord-župana londonskega in njegovih odbornikov, s tem objavljamo z cniin glasom in z enim pristankom jezika in srca visokega in mogočnega princa Ldvarda itd., da naj postane po emni našega pokojnega vladarja srečnega spomina naš edini zakoniti in pravomočni gospodar Edvard VIII., po milosti božji kralj Velike Britanije in Irske, britanskih dominijonov in dežela onstran morja, bra-nitelj svete vere in cesar Indije. Vsi tukaj prisotni priznamo in izrekamo njemu vso svojo zvestobo in traino pokorščino z vso ponižno ljubeznijo svojih srč. Vsemogočnega Boga, ki dovoljuje, da kralji in kraljice vladajo, pa prosimo, naj blagoslovi kraljevega kralja Edvarda VIII.. naj mu dovoli dol-
go dobo srečnih let in vladanja nad nami in nad
svojimi deželami.«
Kralj Edvard je s posebnim proglasom sklical obe zbornici parlaiueuia, da se sestaneta zopet v četrtek, ko bosta Baldvviu za nižjo zbornico, lord-kancler pa za zbornico lordov predlagala resolucijo, v kateri parlament izreka kraljevi družini tvoje sožalje ter novemu vladarju svoje čestitke. Vsi voditelji strank bodo v posebnih govorih podprli predloge, nakar bosta predsednik zbornice in predsednik lordov nesla spomenico kralju Edvardu. Parlament se naio razide do 4. lebr.
Danes so prebijali truplo kralja Jurija V. iz sandrighamske hiše v vaško cerkev. Truplo so spremljali polki kraljeve garde. Na čelu škotski pi-perji, ki so igrali žalostne melodije. Truplo bo prepeljano v London v četrtek popoldne in bo položeno v Westminster-Hall (prva parlamentarna dvorana Anglije), kjer bo ležalo do pogreba, iz Sandringhama bodo prepeljali truplo na lafeti do kolodvora in pričakujejo, da se ho prevoza udeležila | vsa kraljeva družina. Podrobnosti o pogrebu še | niso določene. Z gotovostjo se ve, da bo kralj Jurij pokopati v kapeli sv. Jurija v vvindsorskem gradu najbrže že prihodnji torek. Pogrebnega sprevoda. od We&tniinstET-Halla do londonske postaje Paddington se bodo udeležili vsi inozemski gostje, vladarji in njihovi zastopniki, diplomatski zbor, vlade Anglije in dominijonov. duhovna in posvetna gosposka, najvišji uradniki imperija, člani obeh zbornic. Prihod norveškega kralja in kraljice je že prijavljen.
Baldwm sporoča impertfu
London. 21. jan. TG. Nocoj ob pol 10 je prvi minister Velike Britanije Stanlev Baldvvin v daljšem govoru, ki so ga oddajale radijske postaje po vsem imperiju, obvestil vse narode britanskega občestva o smrti slavnega kralja Jurija V.«. Z drhtečim glasom je Baldvvin v skromnih besedah javil ven v svet: Našega ljubljenega vladarja Jurija ni več. Vsemogočnemu Bogu se je dopadlo, da ga je k sebi poklical, da ga nagradi z.a čednosti in kreposti, s katerimi je okrasil svoje življenje, osrečil narode britskega občestva ter služil sveti veri.« Nato je Baldvvin v odsekanih odstavkih, iz. katerih se je bralo globoko ganotje, pripovedoval, kako je kralj Jurij odhajal, kako se je v tistih redkih trenutkih, ko se mu je zadnja dva dni vrnila zavest, zanimal za svojo družino, za svoje bližnje znance in prijatelje ler še na zadnji dan vprašal svojega tajnika, kko p je z mojim impo-vprašal svojega tajnika, kako pa je z mojim imperijem vse v redu. se je še enkrat nasmehnil, poleni pa padel v nezavest, iz katere se ni več zbudil. Pripovedoval je tudi nekaj ganljivih prizorov iz kraljevega življenja, posebno tiste, ki jih je en koi predsednik vlade imel čast z njim doživeti. Zadnjič sta se videla v daljši avdienci pred božičnimi praznki, Ni mogoče popisati, kako se je takrat kralj veselil, da bo mogel zapustiti svojo palačo in iti domov v Sandringham. da bo lam v krogli svoje družine po starem krščanskem angleškem običaju praznoval božične praznike. Tudi njemu ji: kralj čestital, da bo smel domov (Baldvvin je dodal, da je to edinokrat v lelu) k svojim ol rokom, da praznuje la družinski praznik v domačem ozračju svoje družine. Kakor da bi bil kralj slutil, da gre res domov, ko se je vračal v Sandringham. v listi pravi dom, iz katerega ni več povrutka. V lepili, globoko občutenih besedah je iialdvvin nato opisul kralja kol neugnanega delavni. ki je po cele dneve in dolgo v noč skrbno in vestno opravljal svoje ležke dolžnosti. Opisal ga je kol velikega, resnicoljubnega in poštenega človeka. ki je zaslužil, da ga Je angleški narod imenoval prvega gospoda v državi.
Končno je Baldvvin v svečanih in izbranih besedah objavil britanskemu imperiju, da stopa na
prestol, na stolelja iu stoletju stari prestol angleških kraljev naslednik Edvard VIII. On je zelena veja starega hrasta, ki jc padel. Britanski imperij pozna tega kraljevega sinu, saj ga je kol vvaieški princ obhodil cd tečaja do tečaja, okrog in okrog zemeljske oble, koder vihrajo angleško zastave. Še kot princ jo dobil od svojih narodov časten naslov prvega trgovskega potnika angleškega imperija. Sedaj, ko Edvard polaga na svoje rame breme, kot ga težjega ne pozna sodobna zgodovina človeštva, mu hočemo povedati vsi, da na njega prenašamo zaupanje in ljubezen, vdanost in pokorščino ne samo z.ato, ker ga ustava svobodnega ljudstva dviga na prestol, ne samo zato, ker je kraljev sin, ampak tudi zato, ker je od svojih prednikov podedoval lastnosti, ki so jamstva za osrečujoče vladanje in za trajanje našega imperija. Ves imperij bo nocoj prosil Boga, naj ga blagoslovi1, naj blagoslovi njegovo vlado, da bo njemu v čast in nam vsem v dobro.
V Ženevi - nič
Ženeva, 21. jan. c. Danes so jo nadaljevalo delo zasedanja svetu /veze narodov. Dan se jc začel s konferenco vodij posameznih delegacij, ki jo bila zjutraj pri generalnem tajniku ZN Avcnolu. Na tej konferenci stu Eden in avstralski delegat Bruce sporočila da bosta kljub žalostnemu dogodku v Londonu ostala v Ženevi do petka. Eden morn ostati v Ženevi, ker jo poročevalec v mnogih važnih zadevali, ki so na dnevnem redu.
Prihodnja seja svet« ZN bo jutri dopoldne in so bo razpravljalo o sporu mod Italijo in Abesinijo in pa zaradi Gdunskegn.
Odbor triiia.jstorioe jo imel danes krajšo sejo, pu ni ničesai sklenit \ užnu bo seja odbora osemnajstorice, ki bo jutri popoldne.
Diplomatski s|>or med Rusijo tn lui Erugvn-jem so bo obravnaval na si jj -vetu z.\ v potek. Bivši sovjetski poslanik v Montoviileu je danes rlopotovul v Ženevo. I rugvai bo zastopal pariški poslanik urugvajske republike Ouissi.
Akademiki JRZ
pri predsedniku vlade
Belgrad, 21. januarja. Danes ob It. je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister g. dr. Milan .Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu zunanjega ministrstva celokupni upravni in nadzorni odbor >Slovenskega juga«, ki zastopa 3()0 (lijakov, pristašev Jugoslovanske radikalne znjcdnicc,
Delegati Slovenskega juga« -o pozdravili predsedniku ministrskega sveta dr Milana Sto jndinov ica kot iskrenega in uda nega prijatelja mladine in ga prosili, naj ji tudi v bodoče izkaže svojo pozornost
Pri tej priliki so delegati p:očitali predsedniku ministrskega sveta iri mu izročili resolucijo, ki so jo soglasno sprejeli na obenem zboru društva, 10. januarja t. I v prostorih hotela -Pariš«. Resolucija so nanaša na čisto vseučili-ška vprašanju
(">. dr. Stojadinovič jc sprejel resolucijo s posebnim zanimanjem in obljubil delegatom Slovenskega juga«, du bu podprl lepo želje dijakov. Pri tej priliki jo g. predsednik vlade pokazal svoje veliko zanimanje za vsn dijaška in (»mladinska vprašanja in vnovič dokazal svojo veliko ljubezen do mladine
Delegati >Slovenskega juga« sn bili nad sprejemom vidno vzradoščeni in so g predsedniku ministrskega svetu dr Stojadinoviču izrazili svojo iskreno in popolno vdanost.
Spremembe občin
Ilelgrad. 21. jan. ni. Notranji minister dr. A. Korošec je na podlagi 6. in 139. zakona o občinah podpisal uredbo o s|X>jit\i občino Gorenja lladgona in Gor. Radgona - okolica v občino Gor. Radgona s sedežem v Gor. Radgoni, ter občino Sv. Jurij ob Sčavnici in občino Terbegovci v skupno občino Sv. Jurij oh Sčavniči s sedežem pri Sv. Juriju ob ščavnici.
„Predpust, ti čas presneti"
nam je poleg mnogih drugih časopisov, ki preplavljajo našo zedinjeno domovino in nadlegujejo osvobojeno narode, prinesel ludi svojevrstni časopis, ki piše v cirilskih in latinskih črkah hkrati in v srbskem jeziku, da bi tako pokazal, v čoiu je pravo edinstvo: en jezik (srbski), ena pisava (mešanica cirilice in latinice), ena vera (mešanica iz katoliške, pravoslavno iu muslimanske), ena kultura oziroma nekuilura v duhu nacionalistične praznote itd. Ta lisi so imenuje: ■ Budučnosi jugo-slavenslvn , nacionaluo-prosveirii lisi za jedinstvo pismu, književnog jezika, duha i osečanja! Izide hvala Bogu — samo enkrat na mesec, prva številka je že zunaj. Ali bo la »Budučnost: izhajala tudi v resnem postnem času, prva številka ne pove. Vsekakor je bolj pametno proučevat' preteklost jugo-slovenstva kakor pa brali Budučnost iugosloven-stva-.
Da ni he Snagosjiov 6ožj? šibi na naui narod?
snlManslie) snyž6a božja vr-uiins no narodno« jeziky ;
kada 61 se ktbige svlx na mlx veroisnovesTl unaMnaiie s9Mo ovIm zajednlikiff mssoM koje nijc nI Iskjbjiivo črnsko ni iska>yfivo nrvaisko-SJiove nasko. nI aransko, hiti i«y se soje nrigovonrl da lxa verski karak-rer, jer ulje nI nra-vos.iavno, nI kaTOJiiiko, ni Mj-snlnansko, veh je nauic za-jcdrNko: i srnsko i xrv»TSko I sjioveiiasko — nravo Jygo-saovensko nisao, svl«a nrl-siyna«ino, svima jednako i za sv t isTo;
I kada Ai o5e xriuihanske urkve y iSTC dane nraznovajie uve .\rimhanske iiraznlKe, — rada 61 na itaiucM jygosno vcnckoM nodne<5«,y zasljano naj/ieiiuie svniu- xriuihnngkc a>yflavi I lovjiatUna Srarska i.ioga. nyna razynevaiba — i T*da nas vera ne (ii ydaa>a-vaaa veh Al nas zS.iitavaaa, jer ne 6i nostna nneMen«ki karakrer veh jygosJiovcnskl.
ria ni he noJiirve UlTrosaa jera, sv. Sava i drygix naujix ve.iikaiia i (icsarmlka 6hi jsaliuene ?!
0, ve.-iikt Bole, noiujfct 6/ia Sosnov »voj na tvoJ doSrl Jy-josjiovenskl narod i uadaxni ga dyxo* fiesMrrnlka, dyxo.» j nrave i Isrlnskc xriuihanske Ntvfiavl I »rajske »noge t
Nlinra ne nije to.iiko o6ra-dovajio kao saznaite: dn y jednon name« krajy, y MesTi-Ka grie iivc noMeiuani i srnska I xrvaTska nacia Araha, y IstIh nrkvaMa say?.e snyiAy 6ožjy i nravosiiavni i kamiliki sve-ciTenlui.
To sy nravi vrluihanlt Xri-5Ty Bogy sc svi moiiImo, na zauiTo da ny kao dofiri xrl-luhan: I iz isiix xiauuva ne v»yhyjeMO svoje Konlrve, na uakar i svaki no svom ortre-dy, jer svaka nonitva je Bo gy ygodna ako je od srna i urahena 6ogoygndni i deniHa. > OvIm svetni« nrlMcrina verske i firaiske sjoge rreAtJio 81 d* s,-iedyjy svi nravi xrl-uitianl i rodojbvGi nravesaa vnl I kaTOjiiul.
Kada Al se :;vyda gde no-stoje oAe xriuihan.ske vero isnovcsTl a jedan xrr-H Což.jl, naedova^o ovo« nriMerj, — a v uaiblu MasTlMa koja joui ne-uajv urkava. nodizana, jedna ira kaToalke I r a nravoaaavne;
kada (ii y avlua Mcsiina gde nosroje urkve oCejy xriiuhan (klx verolsnovesrl, 6ar o ii ve*nlM nrar.nlui.ua (na nr. p drisvnla) katoalnki sveuite tilul vrmbii urkvene oAreUe y iiravosaavniM urkvnsa, a nravosaaviil y katnai-iKlMj
kada 61 se y svina nauilvi CogoMoJbatia (»Is.-iIm I na my
Dunajska vremenska napoved: Nobenih bistvenih iz.prcuKtnb, majhen padce temperature.
Iz skupščine
Belgrad, 21. jan. m. V prostorih narodne skupščine se je popoldne sestal odbor za proučevanje aiednarodnih pogodb in sporazumov, predloženih narodni skupščini v razniotrivanje s elrani kr. vlade. Seji odbora je poleg vseh odborovih članov prisostvoval tudi predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič, navzoči pa so bili tudi eksperti posameznih ministrstev, med drugimi dr. Martin Pavlic, svetnik finančnega ministrstva. Vse predložene konvencije so bile soglasno sprejete, razen konvencije, sklenjene med našo državo in Turčijo, ki je bila stavljena z dnevnega reda radi lega, ker je turška vlada zaprosila našo vlado s posebno noto, naj bi se nekateri deli v tekstu konvencije precizirali. Za predložene konvencije jo glasovala luil/ skupščinska opozicija.
Letno poročilo P H
Belgrad, 21. januarja. AA. Poštna hranilnica je pretekli teden zaključila svojo bilanco za leto 1935. Bilanco je pregledal in podpisal finančni minister 16. t. ni., glavna kontrola je pa v soboto, 18. t. ni. definitivno odobrila bilanco in sklepne račune in dala absolutorij.
flozultati Poštne hranilnice leta 1935 So rekordni. število čekovnih računov se je zvišalo na 25.439 s skupnim stanjem vlog Din 1.189,899.008.19.
Šlevilo vlagalcev na hranilne knjižice je naraslo na 300.432, znesek vlog na hranilne kniižice pa Din 850,741.001.57.
SI \upna vsota vlog na hranilnih in poštnih čekovnih računih je presegla 2 milijardi Din.
Celotni promet na vseli računih je znašal okoli 240 milijard Din. Bruto dobiček jo znašal Din
106.500.688.06,	čisti dobiček (|*> odbitku obresti na vloge, osebnih in tnaterijalnih izdatkov, odpis od nepremičnin, inventarja itd.) jc pa znašal Din 50,876.870.03. Rezervni fondi so se zvišali na Din
106.251.743.07.
Gotovina blagajne je znašala 31. decembra lanskega lela 443 milj. Din. Plasmnni na tekočo račune in Iombardna posojila so znašali 1.3<>7 milj. I)in, v vrednostih papirjih pa 336 milj. Din, — (Iz tajništva Poštne hranilnice.)
Osebne vesti
Belgrad, 21. jan. 111. Na predlog- ljubljanskega žel. rav. sc> premeščeni z odlokom" glavnega ravnateljstva jiigosl drž. žel. po potrebi službe: |osip Kos, prometnik VIII. pol. skup. in šef postaje S. Peter v Savinjski dolini na postajo Celje; Marija Unger, blagajničarka VIII. pol. skup., 'iz postaje Pragersko na postajo Maribor g!, kol.; Oktavijan j Sušan, prometnik IX. pol. skup., iz postaje Celje j ua postajo Maribor gl. kol.; Jože Nečemer, pomož-: ni prometnik X. pol. skup., iž postaje Medvode na ' postajo Škofja Loka. Na prošnjo so bili preme-, sceni: Venceslav Svolšak, prometnik uradnik VIII. j pol. skup., iz Zidanega mosta za šeia postaje Št. ' llj; Josip Plahuta, prometnik VIII. pol. skup., za | šefa |X>staje v Celju; Marceli Jončič, prometnik VIII. pol. skup., iz postaje Zalog za šeta postaje na Verd; Ivan Rebolj, prometnik VIII. pol. skup., iz postaje Mestinje za šefa postaje v št. Peter v Savinjski dolini; Stanislav Skok, prometnik IX. pol. skup., iz Središča za šefa postaje Mestinje; Stanislav Paršek, prometnik IX. pol. skup, iz postaje Nomen na postajo Škofljica; Jane? Ileršič, nadzornik brzojava (IX. pol. skup.) v signalni delavnici v Ljubljani, rta poslaio Pragersko, ni Anton Zvau, pomožni prometnik X. pol. skup., iz postaje Sv. Jurij na postajo Nomen.
Belgrajske vesti
Relgrud, 21. jan. in. Danes dopoldne je obiskala Nj. Vel. kraljica Marija tukajšnjo mestno bolnišnico. Kraljica si je ob tej priliki ogledala vse oddelke le bolnišnice ter je z vsakim bolnikom spregovorila po nekoliko besed ler so zanimala za njihovo zdravstveno sluti,je. Kraljica si je nato ogledala ludi kuhinjo iu preizkusila ludi jedila, ki so pripravljena zu bolnike.
Belgrad, 21. jan. m. Danes je bil slovesno pokopan na tukajšnjem novem pokopališču eden najstarejših generalov našo vojske Mlllvoje Nlko-lajevič. Pogreba se je udeležil ludi vojni minister, general Peter Žlvkovič, dalje poveljnik mesta Belgradu, armadni general Toinič in prvi adlutant Nj. Vel. kralja flolak-Antič.
Belgrad, 21. jan. ni. Na tukajšnjem vseučilišču so se danes, po daljšem času, zopet pričela redna predavanju. Zaradi zadnjih neredov je tukajšnje vseučilišče kaznovalo vec akademikov na izgubo ! nekaj semestrov, s tem, du jim je prepovedalo | obiskovati in se vpisovati na vseučilišče v času j enega leta. Da bi se v bodoče na vseučilišču pro-| prečili izgredi, ki so jih Izzvali v največji meri le-| vlčarji, jo vseijčiliškl svet postavil posebno vge-I učlliško stražo, ki bo štela 40 mož.