IZ9. itnlM f l?*lp_U *■* L Ml 1IR. HL URL _______ ______ «'-" ' i————————————— -■ » • - 7 - .-T~ ~:--------------------------------------------------: _____________-, _____ , ■■—nr~ __^^^^^^^B^^^^H ^___H______ ______■__. ^^^^^^^^^^^^^^^^—^^^^ ^__________________ _____ ^^^^_^_^^_^_^^^^_^^_ f-^^^^^^jj^^^^ ■ • --■ ^^^^^^^^^ ___■_■_■__. ___^^___ ^^^^^H^^H^^BI^^^* _________ ^^^^^_^^^^^^^^_^ ^ • H^ IH ^_F ^M M IB V B_r HUHIB B« __M_I _H H ^^F __^f V 1—aafa vMtti im iratar, li~m_tt a*_tll« la pnuorik*. lltS »rali s Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne in male oglase 40 vln., za uradne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. __ Pri naročita nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znam ka za odgovor. fJpra-_l-hro „Slov. Naroda" la „Naroda- Tiskanu11 Snaflota allea ŠL 5, pritlično. — Telefon *L «0. „SlOTtnskl ■«*«" *•* v M-Mfaal te pa m*Ui - JagosUTlfli f iMMHliti celoletno naprej plačan . K 84*— cdofetno......K 95-— polletno ......... 4_ — polletno.......„ 5(r— 3 mesečno......„ 21'— 3 mesečno......„ 26-- Novi naročniki naj poSljejo v prvič naiočnino vredno 8^T po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poelatve denarje se ne moremo oziratL ITraa-HtTn *&**. Xai***" Eaaflora «Uca it 5, L nattfcogl* T»l*foa itar. M. »••Ue *»i»fa_ui to ptdpUan* la urfoafao frankovaat. ■^* Rokoplsov na vrafa. W Posamezna Stevilka veli« 40 vinarjev. Radi jasnosti. Govor ministra Pribičevića glede prepovedi proslave 1. maja. Gaspodje poslanci! Že g- ministr-6ki predsednik jo v glavnih crtah pove-dal razloge, ki so napotili vlado, da ?e je odločila izdati Daredbo, s katero se proslava 1. maja. tega delavskega praznika, deloma prepoveduje, deloma pa omejuje* Mislim, da g« poslanec Korač ni bil baš srečen v svojem izrazu, ko je rekel, da smo se mi s to prepovedjo blamirali pred celim svetom .Mislim, da ni rabil erečnega izraza, ker ga demen-Jirajo dejstva, ki so se zgodila na celera evetu* Pred vsem ga moram opozoriti na to, da je vlada češke republike, v kateri sede tuđi socijalisti in ki imajo veliko besedo v prvem kabinetu, isto-tako prepovedala proslavo prvega maja na vojnem ozemlju- Tuđi grška vlada je prepovedala na ozemlju. grške kraljevine proslave 1- maja- Ko so delavci v Atenah. zahtevali, da se na ta dan delo ustavi, je vlada odgovorila, da more to dovolili samo za eno uro- Ko se delavstvo ti vladni odredbi ni hotelo pokoriti, je dala grška vlada zapreti cei odbor socijalistične stranke. Opozoriti pa moram dalje na to, da je tuđi franeoska vlada v Parizu, v sredižeu Bvetovne politike, kjer so se zbrali za-etopniki vseh narodov, da sklepaj o o miru, da je torej tuđi franeoska vlada prepovedala proslavo 1- maja* Ce se franeoska vlada v Parizu, kjer sede za-Btopniki in načelniki vlad vseh držav, ni blamirala s to svojo določbo, potem se tuđi naša vlada ni blamirala s to določbo, proti kateri je vstal g. poslanec KoraČ- V Parizu pa se nišo omejili satno na to, ampak ko je prišlo povodom te prepoveđi do resnih dogodkov v me-stru, je bilo- tem povodom ranjenih 400 ljudi, med njimi 150 težko, in med ra-njenci se nahaja tuđi poslanec franco-ske zbornice- Če bi se bilo pri nas kaj takega dogodilo, ne vem, kakšen bi bil tedaj govor gospoda poslanca Korača, ki je tako oštro napadel vlado zaradi prepoveđi proslave 1« maja* Toliko imam povedati na njegovo pripombo, da smo se s prepovedjo proslave 1- maja blamirali pred celim svetom- Se na eno njegovo trđitev moram reagirati- Gospod Korač pravi, da je bilo delavstvo iznenađeno, ko je vlada tako pozno prepovedala proslavo, češ, da je s eocijalističnega stališSa vseeno, če bi bila proslava zabranjena prej ali pozneje- (Vitomir Korač: V zadnji uri.) V zadnji uri pravite? To je se več ka-kor pozno- — To da je iznenadilo in da je ta prepoved izdana brez vsakega premisleka- Pripomniti moram gospodu poslancu, da je vlada izdala motiviran odlog. Prosil sem ministKčkega pred-sednika, da smem citirati neka] doka zov za svoje trdiive« V tom odloku se pravi: (Klici: Cujnio!) Prosim, gospodje, predvsem se je treba ozir&ti na to, da je ozemlje Hrvatske, Slovenije, Banata, Bo-ne in Hercegovine vojno ozemlje« Za vln dno ođloebo ni merodajno samo to stališCe, katero mora zavzemati vlada z ozirom na celotno vpra.šanje, ara-pak so merodajni tuđi voja.ški razloga (Dr- Matko Laginja: To je česar ne ra-zumem! Ali smo mi okupirano ozemlje?) Nismo okunirano ozemi^e, gospod poslanec, absolumo ne, toda to ozemlje na mejah je ogroženo od protivne, nam neprijateljske stvari, kjer smo doSivcli v poslodnjem T-a^u tnke docrodko. ki so nam povzročili resne skrbi, in dožive-li smo tuđi to. da ?e je dem.arknc*ij=?ka c-rta na severu prekoračila- Zato lahko roecmo, da ?o nahajajo se vedno na pol v vojnem stanju, torej se vee, nego je rekel ravnokar gospod mini^trski prod-sednik- (Klic: In Liubljan^ka vlada?) Najprej hočem omeniti, da je vlada na-meravala v Boo-radu proslavo 1- maja dopustiti, in vladni organi so stopili v stik z gospodi iz sociiali^tične stranke zaradi te stvari. Vlada je nameravala dovoliti tuđi obhod. a imeti je hotela jamstvo in sigurnost, da so obhod ne izvrši v neredu; razun tega, da se iz množiee ne čutiojo klici, kaferih vlada nikakor ne more dopustiti- (Dr- £ivko Nežič: Tuđi ni treba, da jih trpi) Dose-danie vodstvo socijalistirne stranke pa je izjavilo, da ni pristojno, daiati jamstva v tem oziru. ker jamstvo da lnhko samo tajnik organizacije, gospod Fili-povič. Poklieal sem k sebi gospoda Fili-povica^ in ?em razgovarjal ž njim o tem vprašanju- Ko sem se prepričah da jamstev, katere sem zahteval, ne morem dobiti, sem predložil stvar ministrske-mu pvetu. in ministrski svet je sklenil proslavo 1- maja za Beograd prepove-dati- Med drugim je tajnik socijalistične stranke izjavil, da nameravajo med ob-hodom klicati: Živela Sovjetska republika! Živela Diktatura Pr o lektori jata-(Poslanec Kristan ugovarja) in slične, ki so mogoče s stslišča gospoda Krista-na popolnoma nedolžne, in ki so mogo-če z njegovega stališča tftdi neresne. katerih pa naša vlada absolutno ne more dovoliti- (Odobravanje)- Gospodu Filipovicu sem rekel: Vi lahko kličete: Zivela delavska solidarnost, _ivela solidarnost proletarijata, živela socijal-nodemokratična internacijonala, toda klicev: Živela sovjetska republika, živela diktatura proletarijata absolutno ne borno trpeli, ker smo za svobodno tekmovanje, ne pa za katerokoli diktaturo- A ne samo to, gospod je; ko smo konferirali o tem vprašanju, sem po- vodal tuđi druge razloge, zaradi katerih je vlada prisiljena, da zabrani to proslavo. Rekel Rein. da so v zadnjem rasu zlfzli v ^orijalimično stranko tuđi elementi, ki nišo socijalistje z ozirom na svojo razumevanje sveta in državnoga in dru?tveneera reda, ampak eo stopili v sor-i,ialistiC*no stranko samo za to. ker nočejo, oziroma ker sovražijo naš narod- V stranko so prišli — ee utiholapili tuji elementi, ki nikdar nišo bili socijalisti in to nikdar ne mislijo biti- Eekel sem dalje, da proslave 1-ma.ja tu;.li tedaj ne bi mogli odobriti, če Li tuđi vodstvo socijalistične stranke moglo dati jamstvo, vkljub tem elementom, ki so se v etrajiko vtihotapili, da ho vladal ob priliki teh manifestacij mir in red, ker nihee ne more vedetl, kaj bodo napravili ti tuji elementi, ti izzivači, ki so pod krinko socijalizma zlezli v sociiaHstične stranke. Toliko, kar fco tiče Bco^rnda« V tem oziru ne ohstoji nobena nedoslednost, če prav gospođ Korač misli, da obstoji velika nodoslednoet v tem, ker se je v Beogradu proslava prepovedala, po nekod v notranjosti pa ne- Tuđi v Parizu je bilo prepovedano slaviti 1- maj, doč-im se je slavil v L»yonu, Metzu in Toulonu. a nihee na Francoskem ni videl v tem nedoslednosti- Za mala mesta, v katerih koraka v sprevođu samo 30 đo 40 socijalistov je vseeno, ali se 1- maj slavi ali ne. ni pa to vseeno za velika me-sta, kier se zaradi ohranitve javnega mira in reda ne ve, kdo je vse v socija-listieni organizaciji, da niti vodstvo eo-cijali-tične strenke parno ne more pre-vzeti pot^e^_ega jamstva za ljudi, ki tej stranki pripadajo- Ni res, da bi bila slovenska vlada sama na svojo pest dovolila proslavo, ker se je obrnila v tej stvari na kraljevsko vlado, in je dala popolne garancije za ohrrmitev mira in reda- Rad priznam, da imajo z ozirom na dane ga-raneije gotove zasluge rudi tišti go-spođjp\ ki tam vodijo socijalno demokracijo. (Dalje prihodnjič.) Dr. MTIko Brezifrar: pm mioiiiiiiii io p nit). (Naš urednik se le te đni razgovor jal z dr. B.. ki je iz Pariza došel v Ljabliano po naloga naše pariške delegacije, koie štabu pripada. Njegova izvajanja ob-javljamo.) Ali je zmagal Wilson 5 svojim! principi? Ko je prišel Wilson prvikrat v Pariz, je stopil v dotiko z voditelji treh evropskih velesii Anglije, Francije in Italije. Že takoj pričetkoma je moral uvideti, da bodo njegove načelne točke naletele na hud odpor. Anglija je Wil- sona podpirala samo glede Evrope, Njena politika ni evropska, ampak sve-tovna, njeni najve^ji interesi leže v ko-lonijah, v Aziji in Afriki. Glede Evrope jej torei ni bilo težkp sprejeti ta načela. Francija je Wilsona podpirala samo glede teritorijalne ureditve Evrope. Sprejela ie nacrt, temelječ na načelu samoodločbe, toda že s korektura m i. V financijal nih zade-vah se ie pa tem načelom postavila od-ločno po robu. Clemenceau je odločno zahteval, da mora Nemčija ne le repa-riratL t. i. poravnati vse vojne po-škodbe v Franciji, ampak da mora plaćati tuđi vojno od^kodnino. Franeoska politika je v rokah velike^a bančnega in industrij^kesa kapitala. Jasno je bilo, da bi premožni sloji izgubili velik del svojega v raznih papir-jih naloženep:a premoženia, ako bi Francija morala nositi svoie vojne stroške sama. Da zadosti Wilsonovim načelom vsaj formalno, ni Clemenceau zahteval od Nemčije, naj plača vojno odškodnino, zahteval je pa pod družinu naslovi od Nemcije tako ogromne vsote, da bi Franci]a mogla ž njimi obnoviti porušene kraje in tuđi poravnati velik del svojih vojnih izdatkov, Če i ih dobi. Wilson je bil napram Francozom izredno konciljanten in je polagoma popusčal, tako da je prišlo popolnoma ob veljavo njegovo načelo, da ne srne noben narod plaćati vojne odškodnine. Pri Italiji je naletel Wilson na ab-soluten odpor. Lahi so po \Vilsonovem prihodu tekom mirovnih nogajanj zatajili načelo samoodločbe. Tirali so in še tirafo svoj sacro egoismo. Hudi diplomatski boji so se vršili med Wil-sonom in Iaško delegacijo. Wilson je končno podlegel. Rezultat mirovne konference bo torej tak, da se glavna načela, izražena v Wilsonovih 14 toc-kah, ne uresniči j o. Sedaj se pola-ga glavno upanje lešenaZvezona-r o d o v in se tuđi Wilson tolaži s tem, da hr> Zveza riarodov popravila krivice, ki jih je pariška konferenca storila raznim narodom, zlasti majhnim. Zakaj n!so prišle male države na konferenci do veljave? Znano je, da se ie takoj početkom miro\*nih pogajanj določilo, da bo samo pet velesil (Amerika, Angliia, Francija, Japonska, Italija) odlocevalo o glavnih potezah te pogodbe, Belgija, Romuniia, Čeho - Slovaška in Jugoslavija pa da bodo samo \T>rašane za mnenje o stva-reh, ki se tičejo direktno teh držav. Napaka je bila, da se te države nišo z vso odločnostjo uprle takemu nacrtu pogajanj že od vsega pričetka. Male države so takrat zaupale v Wilsonova načela in so se zazibale v nado, da bodo velesili pravično ustvarjale novt .svetovni red. Ako bi se takrat, začetkom 1919, odločno uprle temu nacrtu, bi sedaj vsaj v mnogo večii rneri so-delovnle pri glavnih pote_ah mirovne pogodbe. Kakšen ]e torei položaj iusoslo vanske delegacije na mirovni konferenci? LISTEK. Branislav Nušić v Ljubljani. Najplodovitejši in najpopularnejšl srbski pisatelj je Nušid. Izmed vseh »ćiriličnih« naših pisateljev je Nušić oni, ki ga v Zagrebu najbolj poznajo. Udo-mačU se ie tam že pred kakimi 15 leti, t. j., udomačil se je takrat kot dramatik v zagrebškem rfedališču; zadnje dni osebno predava Zagrebčanom o jugo-slovanski radosti in žalosti. Sedaj prihaja Nušić še k nam v be-lo Ljubljane... Baš v pravem času. Ko so Srbi v balkanski vojni za-sedli macedonski Bitolj, je Nušić postal njegov upravitelj. Lep del njegove duševne prošlosti ga je priporočal za to mesto. V potopisih nam je bil o™ai Ohrido in Stnimico, Prizren ta vse Kosovo.1) Zna tudfi turski Iz najjužnejšega 1902 1903. defa* naše jugoslovanske države Je pr^ spe! sedaj k nam na sever in zapad bas ob času, ko rešujemo svoje severno Kosovo, svoje Gosposvetsko polje. Kraljević Marko in kralj Matjaž si podajata roke, še v zadnjem hipu. Ali ga poznate, Nušlća? ») »Kosovo ie izšlo v ay«K «ve»-Mi ni »Mati* Srpski« si Narom Sada »Svet« Nušićev so nam dajali na ljubljanski pozornici, komedijo. Menda pri zadnjem dejaniu te komedije sem začutil solze v očeh — ali od smeha ali od joka? Nisem vedel odgovora — in rekel sem: Nušićev »Svet« pojdem še enkrat pogledat. Preprosti občutek mi je pričal: V tej komediji je jedro, tu je nekaj neminljivega, nekaj, kar drži v večnost Ali naj se na svetu jočemo ali sme-jemo? Eni se samo jočejo, drugi se samo smejejo, trerji se zdaj smejeio, zdaj jočejo. Bistvo sveta pa je pogodil tišti, ki se mu smeh preliva v soize, solza pa v smeh. To je tragikomedija sveta in kdor jo pogodi na pozornici, je pogodil svet in timetnost. In Nušić je oboje pogodil v svoji »komediji« »Svet«. Pb tem in takem »svetu« pozna Ljubljana Nu-šiĆa najbolje. Njegove »Protekcije« nisem videl, toda Zagrebčani pravijo, da se pri njej človek divno naužije smeha, tuđi če v življenju nima — protekcije. In to Je komedija iz prvih let njegovega ustvar-janja (iz leta 1889.). Silno ptodovit je dramatik Nušić. Kakih 23 dram je poteklo iz n|egovega peresa. Za »Protekcijo« so sledile komedije: »Narodni poslanik« (1896), »Prečina« (1901), »Svet« (1906), »Put okoti sveta« (1910)... Nušić pa ni samo pisec komedij, nego rodi pesniSuh baft in nacionalnih dram. Izmed teh sta po-tttao vmak aktovka »Kan od ScoOmh rije« (1900) in »Danak u krvi«. Ce se ne motim, smo »Kneza od Semberije« pred leti Videli tneli v Liubliani; v Zagrebu so ga od 1903 do 1910 predstavljali 11-krat. Seinherija ie ravnina v Bosni na levi obali Drine, baš ob izlivu te reke v Savo. Ko so se pred več ko sto leti Srbi osvobajali turškega jarma, so preko te ravnine često kretali bosenski turski paše, navaljivali na mlado Srbijo in se zopet vračali s silnim številom jetni-kov. Ivan Knežević, potomec stare rodbine, ki je dolgo »kneževala« v Sem-beriji. on sam »knez od te knežine«, je od takih turskih paš odkupoval srbske jetnike in s tem obrezsmrtil svoje ime. To je NuSićev knez od Semberije. Nušićev e drame se ne ocenjujejo pred vsem kot književne drame, mar-več s stališča gledaliSkega, a tu je njB notranii efekt velik. Ta — bi rekel — praktični uspeh je naraven pri pisatelju, ki se kot človek ni ome#l zgoi na literarno delo, ampak se vđajal vsemu javnemn Življenju. (Saj srno ga videli ćelo kot vpnmdka bitolj-akega!) Branislav Qf. N_Hć se Ja narodll v Beogradu 1864. Po njegovih žflah teče baje tuđi nekaj grške krvi Kakor da se je dramatski duh starih Orkov razodel Se enkrat v srbskem »Nofi«! Gimnazijo je dovršU ▼ Beogradu, pravo pa le Stuđiral v Beograda in Oradcv (tnkaj eno lelo). Od prmvniških Studij Je krraU X po_arw4ko - Jočot ta« rične pesmi je bil pod Avstrijancem kraljem Milanom obsoien na Ieto dni za-pora. Tu je napisal »Listiće«, prvo knjigo svojih feljtonov. in »Protekcijo«. Na-to je bil konzul v Macedoniii in Albaniji, urednik in izdajatelj časopisov, zlasti pa dramaturg in intendant pozorišta v Beogradu. Nu§ić pa ni samo dramatik. Začel te svoje pisateljevanje s pripovedovanjem (1886): poetične prvence je zbral 1898 v zbirko »Ramazanske večeri«, a »Hu-moreske« so izšle zadnja leta v štirih zvezkih v hrvatski »Humoristični knjižnici«. Posebno mesto zavzema Nušić pri Srbin tuđi kot feljtonist. Zlasti beogradsko »Politiko« je redno poinil — »Ben Akiba* — to je njegov feljtonl-stovski psevdonim — s svojimi prispev-ki. Zbirko teh feljtonov je izdal leta 1907. v knjižici »Ben Akiba« in v knjigi »Priče« (pri Matici Hrvatski. 1912). »Najplodovitnejši in najpopulamejši srbski pisatetj je NuSić. Izmed vseh »ćiriličnih« pisateljev je on tišti, ki ga v Zagreba najbolj poznajo,« sem rekel v začetka tega članka. Spoznavamo ga evo sedaj tuđi v Ljubljani, — a to bodi konec članka in začetek novega sknp-nega življenja. NnSićn, mislim, da je i ovaj članak vredan Tvojega neiscrplflvog humora! Nasmej se i njemu — barem kao čuveni feljtonista Ben Akiba, kojemu »nije ni- SU w*m pod sanoem«, Dr. Pe. I Kakor ravno om eni eno, je naša delegacija ravnotako kakor delegacija drugih majhnih držav zaupala v AVB-sonova načela in je b_a uverjena, da se nam krivica ne ti& zgodila. Radi tega si ni iskala ožjih stikov z drugimi đr-žavami, ki so bile ravno tako potisnje-ne v kot kakor mi. Na mirovni konferenci je naša delegacija popolnoma osamljena in radi tega ni mogla dobiti veljave vsem svojim pravičnim zali tevam. Kakšna naj tH bHa naša bodoča zunanja politika? Mirovna konferenca v Parteu nam je jasno pokazala, da velja vsaka država toliko, kolikor zmo* r e. Opasno bi b_o, ako bi zidali svojo zunanjo politiko na prijatelje, ki nima-jo materijelnega interesa na tem ,da podpirajo naše težnje, Jugoslavija je nova država, ki nima t r a-d i c i i, ki ni vezana s to ali ono do-srodbo na drusro državo. Mora si še le ustvariti prijateljskih vezi v medna-rodnih odnošajih. Radi tega ne more biti za nas merodajna preteklost, ki nam je samo strikten n a m i r, da moramo i9kati tesnih veel z onimi dr-žavami, ki imaio z nami iste materijalne in politične interese. Ustvariti si moramo smemice svoje zu-nanje politike in pogledati naokoli po Evropi in izven nje, katera država trna z nami iste težnje. Ustvariti si moramo prijateljske odnosafe predvsem z neka-terimi sosednimi državamL Iz racs-kosanja bivše monarHJe so naslade države, ki imajo isti interes kakor mi, države, katerim mi lahko nudimo gospodarske prednosti za to, da nas podpirajo v naših političnih tecnjah. Kakštri na] Sodo naši gospodarski odnočafi oapram zaveoi&Jni dp-žavani? Tako kakor v pdi_ki: nfma Jugoslavija gospodarskih rradicij. Jugoslavija je država, ki bo še desetietja uvažala industrijske produkte, posebno stroje itd. Industrijalno razvite država bodo imele velik interes sklenlti z nami zase usrodne carinske pogodbe, taV: ko da bodo mogle uvažati v naše kraje industrijske produkte brez ali z.majh-no carino. Carina je za nas eno nafvaž-nejših orožij, ki ga imamo .napram inozemstvu. V tem pogledu bi si morali obdržati proste roke napram vsem d*-žavam. Al bo naša država mosđa sospo« darsko uspevati? Mrrovna konferenca v Pari_tt še ni zaključila svojega deda. Dtenes še ne vemo, kaj bo končno sprejeto. Ne ve-mo koliko dolga bo maraia prevzetl Jugoslavija, kakšne bodo druge gospo-, darske obveznosti in aH borno poles: pricakovaneea bremena eospodarsko se posebej obtcženi. Ugotovtti pa moramo, da ima posebno Amerika interesi na tem, da ustvari iz Jugoslavije tako državo, ki bo imela podlago za gospodarski razvoj. Upanjhe je torej, da iz-posluje naša delegacija v Parizu takš* ne gospodarske pogoje, ki nam bodo dovolili razvoj in napredek. Tođa prepričani pa moramo tu<_ biti, da nam nobena država ne bo pomagala iz lastne inicijative* Ravna nasprotno! Nekatere države imajo interes na tem, da bi se naše gospodarstvo ne razvilo, ampak dal bi nas mogle izrablja*i kot kofon&b. Skoraj neizogibno je, da bo Jugoslavija kolonija drugih fina_Čno moči_h držav, ako bodo naše notranjepoUtičnei razmere razdrapane in ako se ne pt>-stavi v najkrajšem času dalekoviden In dalekosežen gospodarski program, ali ako bi ne našli moči, da ga realiziramo. Za nas je sedai prišla doba ustvar-janja. Imamo sirovine in imamo do* volj žhreža. Temelj torej imamo. Na-pačno in pogubonosno bi bilo, Če bi sd zazibali v prepričanju, da je sedaj. ko smo osvobojeni, prišel čas uživanja. Pet let svetovne vojne srao se oroeie-vaU v svojih potrebščinah. Skromno bo treba še živett nekoliko let. Kakšno d^ bo naše ootraaiepofl-tičoo deh>vao4e, da srecoo wHbm> to ustvarjaitje? Narodne stranke bi se morale zje* diniti na gospodarski in socijalni program, Potrebna je ustvaiitev velikega državotvomega Uoka. Rešitev socijalnoga programa mora biti v skladu $ pravicami maiega človeka in z ustva_-janjem naiodnega-premoženja. V ten odru borno morali iti k Nenoem v ipn taProctetf na mćCm* Mm ftran 2. „SLOVENSKI NAROP" dne 3. Ja ni ja isi». 129. itev. baš gospodarski položaj iako sfiSen I Onemu v Nemčiji, kl bo morala v raznih oblikah plaćati ogromne svote. V Nemciii so pričeti z radikalno socijalizacijo industrije. Tuđi pri nas mora biti delavec interesiran na procvitu podjetja, da pomaga pomnoževati narodno premoženje. Nemci žive se daj v takih stiskati, kakor raorda Še nikdar noben narod na svetiu pa so si posta-ivili za načelo, da mora vsak Član naroda posvetiti vse svoje moči držav-nemu interesu. Uvedli so sicer osem-urni delavnjk, toda le zato, ker je še dobra četrtina delavstva brez posla, zavedajo se pa, da je to le za časno. Nemec ni Anglež. V Angliii je dovolj, če delavec dela samo šest ur na dan, ker se trudi za Anglijo velik del Azije ili Afrike. Socijalne reforme na Nem-Škem ne obstoje v tem, da dela vsakdo kolikor mdfeoče malo, marveč je njih prva zahteva, da dela vsakdo, delavec in meščan, z vsemi silami dokler se narod ne resi posledic vojne odškod* hine. Posnemajmo tuđi mi v tem oziru Nemce, da prebijemo pričetke dobe aistvarjanja. Arhitekt F. Janda: Samopomot ? nalkittiCneKem M stanovanjske krize. (Konec.) Ođpomoc* razdeijujem v tri skupine. Prvaodpomoč: Vsak, kdor ni 9 svojo eksistenco ali kako đrugače navezan na Liubljano, naj se preseli na jSežeio. Ta prostovoljna in začasna iz-prememba kraja ter podnebja bo v korist njemu samemu in bo olaišala tuđi stanovanjsko krizo v mestu. Stroske s preselitvijo naj krije kolikor mogoče vlada in mesto. Delavec bo našel na kmetih pri poljedelcu gotovo dela, rodbina pa dovolj ziveža. Poleti je dovolj 5de!a na poljih, pozimf i>a v gozdu, na žagi in v mlinu. Na Ne^iškem se je ta princip uveliavil in vpelial takoj v začetku vojne, poglavitno pa po porazu nemske vojske lansko jesen. Delavstvo ni našlo v mestu dosti dela in živeža, zato je bilo prisiljeno umakniti se na km eto. Danes mu ni tega žal. S prese-litvijo na kmete odpade ena velika skrb: skrb za vsakdanji kruh, kar je danes zelo važno. Po dolcem trpljenju je treba zdaj prestati še prehodnjo sedanjo dobo ■tlveh do treb let. V moderni dobi se s svojim življenjem v mestu bolj in bol! odtujtijemo prirodi. Umetni surogati nam jo nadome ščajo. Danes, ko ne vemo kod ne kam, se vračamo spet k prirodi, ki nas sprejema z odprtim na-ročjem kot svoje izgubljene sinove, nam prinosa zdravja in Iajša našo bedo ter nam pripravlja novo življenje. Delavec pojde vsaj začasno iz zakajene okolice tovaren v svež zrak. Brez dvoma le taka odpomoč najpraktičnejša, naj-e.nostavnejša. najlažje izvršljiva in naj-cenejša. Druga odpomoč: Vlada in mesto naj skličeta anketo za odstrani-tev stanovanjske krize, kjer naj bodo zastopani tehniški krogi, hišni sospo-darji, delegatje uradniških in delavskih krogov. Ta komisija naj se zave današnje situacije, kakršna je, pomena dobe, In naj stvar v zadovoljnost vseh razre-si. Hisni gospodarji nai kot yažen činitelj ne odrečejo pomoći v najkritičneiši dobi. Prostovoljno naj naznanijo vsi hišni gospodarji vse prostore, po-krite in zaprte, polodprte in rx)polnoma odprte, ki bi se z manjsimi stroški dali preurediti za stanovanja. Tuđi podstre-šja bi mbgla dati dosti stanovanj, če je situacija ugodna, če so stopnice dobro položene in je streha dosti visoka. V koliko bi naznanjeni prostori bili porab-ni za stanovanja, to naj presodi tebni-ška komisiia ankete. To razrešitev predlagani kot drugo možnost izvršit-ve. V Ljubljani je dovolj prostorov, hišnim gospodarjem ne bo iz tega nastala nobena škoda, to je prostovolina akcija, ureditev omenjenih prostorov bi zahtevala mnogo manj denarja. nego isezidava no\ih hiš. Izvršitev naj bo normalna ali pa prehodna, kakor je paČ domenjeno s hitnim gospodarjem. Detajlno izvršitev in pravna vprašanja ; naj razreši anketa sama. Hisni gospo-darii imajo brez dvoma vsled vojne veliko škodo — to je treba priznati — toda kam nai se v današnji kritični situaciji obrnemo, Če ne na nje. — Treba je tuđi velika stanovanja z 8 do 10 sobami, ki nišo v nobenem razmerju s številom stano-valcev, razdeliti in jih dati na razpola-go pred vsem neoženjenim, da ni treba delati kuhinj. Tretja odpomoč: To je stav-ba rodbinskih in delavskih hišic za prehodno doba ki je odvisna od visine stavhnih stroškov. Pri razrešitvi se mora uvaževati najraciionelnej-š a izraba prostora, sodelo-vati moraj o vse okoliščine in možnost i, ki so v stanu znižati stavbne stroške. Vsi • sistemi varčnosti in praktičnosti naj se tu združi jo v eno celoto. Samo na ta način bo mogoče te hišice v današnji dobi se-zidati in odpomoči z njimi stanovanjskl krizi. Predlagani tuđi n a j v i š j o stopnjo samopomoČi. Najide-alnejše bi bilo, če bi si prihodnji hišni gospodar po anketi tehniške komisik vsa pripravljalna dninarska, pomožna dela, vsa dela na vrtu sam oskrbel. ZemljišČe za hišice je treba določiti kolikor mogoče tam. kjer je materijal pri rokL Če ni dosti lesa in dovolj dragih Zganili opek, naj se pripravtio nežgane opeke, Uovice, sramoza in peska fe x okolici Ljubljane dosti. Letni čas je za sušitev opeke ugoden. Detajlno razre-šitev in pravno razmerje pa naj izdela stanoVanjska anketa na podlagi detajl-nih planov. Hišice naj zida vlada in mesto ali pa društva. Ti, kl si pa hočejo sami postaviti hišico, naj pa dobe na posodo potrebni denar za stavbne stroške za najmanjše obresti. kl bi se ne smele zvišati, ob garanciji države in mesta. Klub »Bela Ljubljana^ ki se pravkar ustanavlja, čigar namen je, vsestransko vplivati na zdrav razvoj nove velike bodoče Ljubljane in ćele Slovenije, bo sestavljen iz več stro-kovnih odsekov. Danes že deluje odsek stanovanjske reforme z brezplačno teh-niško posvetovalnico. Ta odsek se prid-no peča z vprašanjem stanovanjske krize in izdeluje nekoliko alternativ rodbinskih in delavskih hišic s celotno situacijo in uredbo vrta. Ti nacrti se bodo predložili stanovanjski anketi in društvom, ki se nečaio s stavbo rodbinskih in delavskih hiš. Kdor se zanima že zdaj za te stvari ali kdor bi potre-boval tehniških nasvetov, ki so brez-plačni, naj napiše svoje želje na klub »Bela Ljubljana«, odsek za stanovanj-sko reformo, Ljubljana, Narodni dom. Tehniški nasveti se dajejo ne le interesentom iz Ljubljane, temveč tuđi z de-žele. Napravi! sem s tem poizkus v ce-loti, dopolniti dosedanje predloge in določiti novo smer, da oni krogi, ki danes pogrešajo stanovanja, p o z a b 1 j a-joč na dolžnost samooomo-č i ne bodo pozneje tožili nad vlado i n m e s t o m, ki bosta gotovo, kakor uparn. storila vse. kar je v njih moči. in da bo podpora s te strani kar najizdat-nejŠa, kjer se bosta vlada in mesto prepričala o dobri volii in o sa-mopomoci ljudstva samega, in odpadlo bo vznemirienje, pritoževa-nje in razburjenje interesiranih strank v korist celoti in miru v lastni hiši. Iz-prememba od slabega k boljšemu, iz pomanjkanja k blagostanju, se ne izvrši mahoma in s križem rokami, kar meni nič tebi nič\ temveč sčasoma na temelju premišljenecra in sistematičnega vodstva in energične ga ra-cijonelnega skupne ga dela. In danes je skrajni čas in naša sveta dolžnost, resiti tako težavnovprašanje. Da je težavno. ie videti že iz nacrta in pa iz tega, h kakšnim izjemnim in abnormalnim sredstvom ie bilo treba zateci se. Predlagane odpomoČi so današnji dobi odgovarjajoče in primerne, obenem pa naj-enostavneise, najcenejše in naj laž je izvršljive. Ta, kdor danes nima stanovanja, naj predvsem sam razmišlja, kateri od navedenih Činov ie zanj naiprimerneiši in na tei podlagi naj stori. k?.r je treba. Brez energične odločitve in brezsamopomoči bomo ostali v današnjem stadiju stanovanjske krize, ki je nevarna. Kdor ne bo niče-sar sam storil, nai tuđi pozneje sam trpi in naj se jezi Ie na sebe. To težavno vprašanie se na ta ali oni način mora resiti, če se hoćemo v letošnji zimi obvarovati najneprijetnejših posledic, ki si jih danes niti predstavljati ne mo-remo, ki jim pa pozneje nebo več odpomoči. Danes je Še čas. Nazadnje apeliram še na vse to-zadevne korporacije, predvsem pa na vlado in na ob-č i n o. naj to perece vprašanje rešiio o pravem Času in če mogoče, na splošno zadovoljnost. Dolžnost nas vseh pa je, da v tej kritični dobi podpiramo revno ljudstvo, p o m a g am o trpečim rodbina m, delavstvu, da bodo oni nam, kadar priđe čas, z veseljem in izdatno pomagali. Obraćam se k revnemu ljudstvu trpečim rodbinam in delavstvu, naj resno uvažujejo dana-šnjo težko situacijo, naj ne obupajo kljub neugodnemu položaju, naj ne izgubi poguma in naj opusti brezplodno zabavljanje: zakaj, ni daleČ čas, ko se bo povmilo blagostanje. Naj nikogar y sedaniem času ne zapusti nada na boli-Še živlienje, v novi prihodnjosti, ki bo temeljila na svobodi naroda, povračilu za te^ko trpljenje. Delavstvo naj bo močno, kakor to zahteva sedanji čas. A naj se ne pusti za-peliati od trenotka razpoloženia k de-janjem, ki bi Škodila najbolj njemu samemu in celoti. Naj bo njegova smer : incilj organizacija, red, disciplina, procvit, razvoj, blago s t a n i e. Nikakor pa ne držav-ljanska vojna, negotovost nered, boljševizem, lakota, zakaj to bi bila posruba delavstva in ce-lega naroda. Mali narodi so preveč tr-peli in so preveč izčrpani, da bi mogli misliti še na nadaline napenjanje svojih sil, na nadaline viharie in človeške žrtve, morebiti ćelo na izgubo pravkar dobHene svobode. Velika moralna sila delavstva, spoznanje današnje težke situacije, njegova nada za prihodnjost, kl nese svežost in veselie do dela in pa samopomoč bo delavstvo resila. Dosti dolgo crno nenaravno žrveli; danes je skrajni čas za mirno, pametno, pošteno, premišlieno in narodno delo. Z delom — k velikim narodnim ciljem. Z osvobodi tvij o naroda smo pridobili mnogo, naš ideal se Je izpolnll. Treba pa je đanes premazati Se težke zapreke in izvršiti velikansko množino dela, da naa bo isobod* iftdl cti korlstna la đa nam bo prl-nesla procvit aapredek la blagostanje. (»Joarnal des Dibđt*« 31. mala 1919.) Nota kanelerja Rštmsrfa AntantL . Berolin, 29. maja. Z Dnntja se poroča, đa javlja telegram iz St. Germama, da je kaneler Renner predal Antantl sledečo noto, ki se nanaSa na dogodke na Spodnjem Stajerskem: Kot aneks svoji noti od 24. maja, si dovoljuje mirovna delegacija, prijaviti poslednje informacije glede dogod-kov v obmejnih okrajih med NemSko Avstrijo in Jugoslavijo. Tokrat se nanašajo na Južno Štajersko. Dogodki v tej krajini dokazuje-jo, da zakasnitev v sklepu miru in negotovost, ki nastaia iz tega glede meje. ustvarjata takorel.oč obupen položaj. Vsi znak i kažejo tako razburjenje, da mora na obeh straneh izbruhniti vsestranska vstaja, ako ne bo mir vzpostavljen s takoj šnjo okupacijo spornih ozemelj po četah kake ne-vtralne sile ali pa s skorajšnjo določit-vijo mejne crte, ki naj bo pravična glede narodnosti in gospodarsko mo-goča. Rase prooirai na Koroflcem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. junija ob V*l. poluradno: Naše prodiranje se razvija uspešno. Zavzeli smo St. Pavel in St. Jurii. Sovražnik se umika v neredu. Naši letalci so s stroj-nicami obstreljevali umikajočo se so-vražno kolono, sestoječo iz pehote, topništva in avtomobilov in ji prizade-jali velike izgube. Potrjuje se vest, da je pri sovražniku vsled stalnih porazov nastopila panika. Eden naših oddelkov je vjel tri Častnike in 91 mož, zaplenil 1 gorski top, 15 strojnic, 450 pušk ter mnogo streliva za bavbice in gorske topove. Nemci so zaprosili za premine in poslali delegacijo Štirih članov, in sicer konzula v nemško - avstriiskem zunanjem ministrstvu, Maksa Hoffin-gerja. ritmojstra dr. Jakoba Reinleina, generalštabnega podpolkovnika Sig-munda Knausa in majorja Josipa Hai-erja. Ukazano je, da se ta delegacija prepusti skozi našo predstražo. V naj-kraišem času se bodo stavili tej delegaciji naši pogoji za ustavitev sovraž-nosti. PolitfZne vesti. Politični klub JDS- Sestanek članov nocoj točno ob 8* uri v Narodnem domu, pritličje, osba češke Obci. Pol-noštevilno! Neodvisna Kmečka Stranka se le pred kratkim ustanovila in njen tajnik je prinesel v naše uredništvo kratko poročilo o dotičnem shodu. To poro-čilo se je priobčilo v našem listu, kakor se je priobčilo že nebroj poročil o različnih občnih zborih. »Slovenec« pa prinaša dolg članek, v katerem se nad novo stranko silno jezi, kar je njegova pravica; ni pa pravično, če iz krotkega poročilc a. . priobčenega v našem listu, sklepa, da je bila nova stranka usta-novliena pod okriljem JDS, kateri po spretni svoji navadi levite bere o njeni »neodkritosrčnosti, zavratnosti in hi-navščini«. To očitanje je malo premi-Šljeno, ker ie skoro verjetno. da bo nova stranka kmečkim zvezam dosti več koristila, kakor pa škodovala, in morda se bo kmalu pokazalo, da ta nova stranka ne bo dosegla drugega uspe-ha, kakor da bo brez potrebe občjtno otežkocila delo organizacij JDS po deželi. Vzlic temu pa ni razloga, da bi naš list tie prinašal poročil o novi stranki, če so pisana dostojno in mirno, Samostojna kmečka stranka- K naši včerajšnji vesti pod tem naslovom nas prosi g« generalni ravnatelj Gustav Pire, da to vest v toliko popravimo, da on na nedeljskem ustanovnem shodu te stranke kot preprost navzočnik sploh ni o ničemur poročal, pač pa je utemeljeval, zakaj je besedilo točko strankinega programa o agrarni reformi po njegovem mnenju strokovno za-grešeno. Interwlew predsedoika refmblUn Nemške ArstrUe. (»Journal đes Dtbais* 31. mah 1919.) London, 30. maja. Dunajski kores-pondent od »Daily Mail« ie interwie-val Seitza, predsednika republike Nemške Avstrije, ki ie izjavila, da Avstriia jako želi pv. kulture, občestva slovanskega jedinstva rusko - sr^skega občestva itd.) Cilj njfhovega prihoda ie pozdraviti iugoslovanski narod povredom uresničenja njegovih političnih in narodnih idealov in ga poučiti o stanja na Ruskem in naporih ruskih narodnih krogov, da se zopet vzpostavi ruska država in osvobodi ruski narod boljše-viškega terorizma. Boljševištvu v Rusiji že bije zadnja ura. Proti sovjetski vjadi se puntajo ne samo kmetie, marveč že ćelo delavci. Ruska deputacija je prišla v Beograd preko Carigrada, kjer so ustanovili rusko brzojavno agencijo. Tu je priČel izhajati tuđi ruski naroden dnevnik >R u s k*i j Q o 1 o s.« Grof Bobrinskij in tovariši se napotijo iz Beograda v Prago. Med potoma se morda ustavijo tuđi v Zagrebu in Ljub-ljani.______________________________ Heođreienii domovinu. Poštna zveza s Trstom. Kakor smo se prepričali, se morejo preko cenzure y Milanu pošiljati priporočena pisma v jugoslovanske kraje. nasprotno pa naše pošte ne sprejemajo takih poSi-Ijatev v Trst in drugo zasedeno ozemlje. Izprememba imen. »Lavoratore« s dne 19. t m. prinaša poziv italilanske vlade v Trstu, da naj rodbine z Jugoslo-vanskimi ali nemškiml imenl Izpreme-ne in poitalijančijo svojo imena. Na ta način hočejo napraviti iz Petrovićev in Antunovićev prjstne italijanske Petro-nije in Antoninije. 205 miOjonor za tržaSko pristaniš-če? »Idea Nazionale« je naznanila pred kratkim, da bo laska vlada za povzdi-go tržaškega pristanišča tekom 15 let nakazala 205 milijonov. »Lavaratore« tei vesti nič kaj ne veriame, pa jej tuđi ne verjame nihče. kdor pozna sedanje razmere Italije in bodoče namere, Italija ie zadolžena tako. da še za stara svoja pristanišča ne bo imela dovoU denarja na razpolago, kaj Trst! In potem Italija ne bo iskala svoje bodoč-nosti ob tržaškem zalivu! Zato pa vabi tako sladko Čehe in Avstrijske Nemce v Trst. Ti nai se poslužujejo Trsta, kolikor hočejo, da ne propade poprej še nego to pričakutejo. Sedaj je v Trstu • tako. da se na vseh tržaških licih zrcali obup in strah pred bodočnostjo. Treba torei Tržačane, ld so tako vzrado-ščeni pozdravili »or?reš;tev«, ma'ce po-tolažiti. In laska vlada je obljubila 2fiB milijonov ... Nab!ra)te za NObrambiil sUadl" Stev. 129« .SLOVENSKI NAROD-, 4* ft. juoija 191». Ston 3. Dnevne vesti. Gospod župan tr> Ivan Tavfear smatra, da ni vredno odgovarjati >Ju- goslavijic- Predavanje srbskeca pisatelja Brani slava NuŠića. Opozarjamo slovensko občinstvo na predavanje pisatelja Bra-nislava Nosića, ki se vrši Jutri v sredo, dne 4. iuniia ob 30. v ODeroen Klo-ci ališču. Osebna vest. Na podlagi uradnega epričevala deželnega sodišča v Ljubljani konstatiramo, da se je uvodna pre-iskava zoper Aleksandra Frank, o kateri smo svoj čas poročali, ustavila, ker za nadaljno preganjanje ni najti vzroka« Težka obsodba. Z ozirom na to no-tjco, prijavljeno v sobotni številki, se je zglasil pri nas g. H. Kurzthaler in izjavil, da je pripravljen nositi vse zakonite posledice, ako se mu dokaže, da je res ono, kar se mu je očitalo v ome-n.ieni gotici. ArnoSt Cbanu znani renegat, bivši stotnik v Kočevju, se bori v prvih vrstah na Koroškem proti nam, n a čelu posebne izbrane rene-tfatske čete, katere jedro tvorijo kočevski dezerteri i. Opozaria-mo v o j a š k o oblast na to gadjo zalego. ki sigurno ni štedila slovenske krvi ter je v prvi vrsti odgovorna za ves pokolj na Koroškem! — Pogreb srbskega- junaka. Pe-hotni podporočnik Radul Novako-vić je dne 1. iuniia ob 4. popoldne ne-nadoma preminil med borbo s sovraž-nikom v karavanskem pogorju. Njegovo trupLo prepeljejo z Jesenic y L j u b-] j a n i, kjer bo danes dne 3. junija ob -4. popoldne pogreb z glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Novaković je preminil, braneč slovensko zemljo, dolžnost slovenskega občinstva je, da mu izkaže zadnjo čast. Slava njegovemu spominu! — V Zagrebu je umri dne 28. t. m. po daljši mučni bolezni g- Ivan Doli-nar, bivši posestnik in tovarnar pe-rila v Celju. Pokojnik je bil odličen narodnjak že v času, ko bi se dalo v Celju našteti zavedne slovenske trgovce in obrtnike na prstih obeh rok. Zivel je zadnja leta stalno v Zagrebu, kjer je pred meseci ponesrečll pri neki vožnji. Pokojnik je tast sodn. svetnika Ant-loge v Logatcu in ravnatelja Hrv. par. banke v Zagrebu Vlad. Moguša. Blag mu spomin. Umri ie v Pragi g. Rudolf Fran-k e", kaznilniški preglednik in kapitan v v češko - slovaški vojski v 38. letu življenja vsled posledic vojne. N. v. m. p.! Na I- mestni soli na Ledini se za-čne jutri (sreda) ob osmih, zjutraj zopet redni pauk in v cetrtek pa. tuđi pouk na trgovski gremijalni soli. — Vodstvo I- mestne deške ljudske in trgovske oli na Oojzovi cesti v Ljubljani v sredo ob 7- zvecer. St&rši in drugi prijatelji sole se nujno vabite k jako mikavnemu predavanju, ki ga bo imel šolski zdravnik g- dr- Mavricij Rus* »Splošno slovensko žensko đrn-štvoc pozivlja svoje članice in prijateljice, da se polnoštevilno udeleže predavanja odličnega srbskega pisatelja, Branislava Nnšiča, ki se vrsi jutri zvečer v opernem gledališču* — Naredba slede slovenskih nad-pisov v Mariboru. Mariborski mestni magistrat je jzdal naredbo, da si morajo vsi obrtniki in trgovci v Mariboru dati napraviti pravilne nove napise, pisane v slovenščini, oziroma v srbsčini ali hrvaš ii in sicer najkasneje do 30. t m. Nemški napisi so prepovedani. Naredba tr 1\ priporoča obrtnikom, naj ne pa-čijo svojih hnen na »ič« in »ek< poslužujete se žanje nemškega pravopisa. — Hišno preiskavo so izvršili v trgovini z delikatesami Jos. Zarnparutti v Celju ter zaplenila mnogo vojaškega blaga, ki je bilo najbrže ukradeno in potem prodano Zamparuttiju. — V Celju je umri lastnik hotela pri »Zamorcu« Jurij Skobćrne. Bil je nemškutar, dasi je bil sin poštenih slovenskih staršev nekie pri Žalca. Osebno je bil poštenjak. Njegov sin ie dr. Skoberne, ki se smatra za veli-kega Nemca, dasi njegov oče niti ni znal pošteno nemški. __ V Frischaafov dom na OkreStiu so neznani zločinci dvakrat vlomili. Ker so jeseni vse boljše stvari spravili v Ugarsko dolino, nišo dobili tatovi v koči ničesar drugega, kakor dve odeji in nekaj petroleja. Đegunka iz Goriškega, absolven-tinja trgovskega tečaja, vesča knjigovodstva, stenografije, strojepisia in vseh Pisarniških poslov, išče primerne službe. Pojasnila daje posredovaM urad ta begunce v Ljubljani. Za koroške begnoce je izročilo šol-sko vodstvo v Jarenini ^Skladu za vojne sirotec 1002 K. — G- Tonćka Stajnko iz Ljutomera je poslala od ženske prireditve 5365 K! — b Qo£*c£ so pretihotapila zavedna dekleta 1000IK za Cankarjev spomenik. — LePf vzgledi! * . _ — Jastreblca val! pBĆeta pri Sv. Petru nad Poljčami na aorenjskem. Podložila jl je kokošja jajca žena mm ženske, od 5416- do 19. ire p» nm mi Tolj«Bo Je »km|WMi kaptaj*. T^» «poi#- đft ee ie toteo ćrUtL Kop^bM prUtef-bine so iste kot laosko leto- ^^mH^Se naprave so se letos sopet snatao isbolj-šale- Poleg raznih preoreditev so te pomnožile garderobne kabine, spopol-njen je tuđi čistilec sa v basin dohaja-jočo vodo- S lem Je popoinoma prepre-čen dovod nesnage^ tuđi voda Je snatee čistejSa- Vožnja po Lattonuuioveai 4rww-i^đm prepoTefeaa. Kor so v zs4njoa času ponavljajo ovadbe, da se občin-^tvo vozi 6 kolosi po Lattennanovem drevoredu, se občinstvo opozarja, da Je vsaka vožnja po omenjenem drevoredu v smislu S 37 cestnega policijskoga reda prepovedana* Prestopki se kaznuje-jo po naredbi z dne 20- aprila 1854 z globo do 200 K oziroma 14 dni zapora* Propoved točenja alkoholnih pijai vinjenim vojakom- Gostilničarje in ka-varnarje se glasom odredbe komande meeta Ljubljane od 26. maja 1919, štev. 380 opozarja, da je točenje alkoholnih pijač vojakom, ki so že vinjeni ali ka-terim se pozna, da bi pri nadaljnem vživanju alkohola postali vinjeni, pre-povedano- Prestopki se bodo kaznovali po ministrski naredbi z dne 30- novembra 1857 do 200 K globe oziroma 14 dni zapora- Tepež med invalidi- V gostilni SokliČ je dne 31- maja zvečer popivala neka družba petih invalidov do pozne nočne ure, med njimi Viktor Bevc, ro-jon 1893 v Podkraju pri Litiji, stanujoč v obrtni soli, strugar Gorenc Ignac* stanujoč v Korunovi ulici 6. Vsi so zapustili gostilno ob K23- in se začel med potjo radi Tržačanov in Jugoslavije prerekati- V tem je sunil eden izmed družbe Bevca, Ie ta potegne nož in za-bode Gorenca v levo stran prsi, misleč, da je isti krivec- Na vpitje očeta zaboden ega, kateri je bil tuđi v družbi, je priskoči! stražnik- Težko ranjeni Gorenc je bil spravljen v bolnisnico- Pažar. V nedeljo dne 1- junija je izbmhnil v podstreeju pisame kemične tovarne požar- Ogenj je nastal tam kjer eo bile spravljeni nekaki prti iz jute-Sluti se. da je ogenj nastal po malomar-nosti kakega delavca. kateri so prte v podstresju nosili in so pri tem pusiii-Ognjegasci so kmalu bili požaru kos ter istega omejili tako, da je zgorel samo del podstrešja- Koneert se vrši v sredo ob Ml. v restavraciji Narodnega doma, od 3^10-pa v kavarni istotam- Svira salonski oktet- Vstopnina prosta« Za koroške be^onoe 80 darovali: Po S- N« Ign- Zbačnik zbirka 66 K 40 v, not. I. Bakovnik kaz- por- 100 K, čast-nlki sap- baon Ptuj 450 El, Rud- Te-nente 20 K, nadalje ljublj- učiteljiščni-ki 10 K, kranjska dež- banka 1000 K, zobar O- Seydl 50 K, Ivan Kral Cerk-nica 50 K, Lavrič Rakek 25 K, Krava-nja in Tramšek 4 K, I- MartinČič 30 K, Negovetič 10 K, Sega 20 K, Ronko 4 K, T- Svet 10 K, šolska mladina Cerknica 115 K, odv- dr. A. Fettich 50 K, učiteljica Marica Klančnik Braslovče nabra-Ia 325 K, šolsko vodstvo Mirna zbirka 67 K, Jak- Zupančič 20 K, kletarsko društvo Onnož 200 K, dijaki 5 b drž* gimnazije 25 K, neimenovan 9 K, Viktor Meden 500 K, iz Kranjske gore: dr-Kranjc 10 K, M- Kalan 10 K, C- Ambro-žič 10 K. Zore 20 K, Lavtižar 10 K, Hribar 4 K, Černe 20 K, Pecar 10 K, I- Žerjav 10 K, Humer 5 K, Černetova 10 K, Neimenovana 10 K, Stirn 20 K, Budinek 10 K, A- Krajec 10 K, dr. Bn-dinekova 5 K, L. in G- Ferjančič 40 K, M. Tavzes 10 K, Zorijan 10 K, Rimi 10 K, Jurca 10 K, Hrovat 5 K, Peter-man 5 K, sod* svet« Peterlin 20 K, Kav-čič 10 K, F- Tičar 10 K, Iv- Sašelj Adle-šiči 100 K, dekan- duh- Kamnik 300 K, omizje >Mihac Ljubljana 2- zbirka 70 K, I—IV. razr- mestne sole 32 K, prap- Ciril Župan nabral pri pregl kom- za konje 1760 K, kmeteko društvo Rečica 1000 K, dr- Hubik Skof ja Loka 50 K, obč. svet ljubljanski 10000 K, Nar- svet v Ljubljani že meseca janu-arja 5000 K- Skupaj 21-776 K 40 v- Rodoljubnim darovalcem najprisrčnejSa zahvala- Odbor koroskih beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4* Dr* Jan-ko Arnejc, blagajnik- Vremensko poročilo. TWm Mi mmjm MT2 Srd^fl mH tlak 79* mm -^ Štuje i& I I-- J£ K V^«^ Nebo ~M- wmm ČM 2 2. pop 733*3 20*1 sr. Jgz. DOL obi. . 9. zv. 732 9 15-9 *U J«f. oblafino 3 7. i). 733*8 15*0 bremt • Padavina v 24 orah (M) mm — Srednja vCerajina temperatarm 17*9, nar* mataa 16*9. — Vremenska aapovtd m jutri: Deleviio, in mirno vreme. Kulturo. CfefeUika tn4Md«M» Qo«pod Po The je pramoTti r&mnl i1t§4—♦ letnleo svojega gleđalilkega deloTanJa-SSanJo *1 ]e Ubral opereto >Mam'aeIle Nitonche« ter nastopil kot org^nlei Ce* lestin, torej ▼ eni svojlk najboljih ▼log* Gledalište je bilo nabito pobio tn Jobilarja je tako} ob prrea nastop« prrea d»iu*i i» *»P°* ***» PmM Telik Tenec, *m polno topkor ia dm-gili daril; vrhu tega g» *> občinatro 10-pet in zopet priklicalo b» odar in pred BMtor- — Goapod Parne Je bil, od kar deluje pri slorenakem gledaliičo, za-neeliir, rertec in priden igrmlec; sate-gadelj uiiva veliko flimp^ii, ki jih je aopet ispritelo vćorajinje slavje- Ba|Ml — mmirmf Nek takaj&nii liši oata >Skrr- Narodne, da Je nai* kritika imenovala vprieoriter Bajaoev — Smlro- DotiSnik, ki je napiflal tako bedasto trditev, naj raje nafte kritike čita, daniš njih ka] prida nauči. Orkestralno društvo »Glastene Matice« ima redno skupno vajo v sredo 4* t- m. točno ob 20- uri; prosim polno&te-vilno- Z odbor: Dr- Ivan Karlin, t-6> načelnik- Gospodarstvu Državno posojilo In Hrvati. »Trgovinski Glasnik« javlja, da je dvetretji-ni dosedaj subskribiranega državnega posojjla podpisanega v Hrvatski in Slavoniji. ZagrebŠki »Hrvat« reproducira to vest in dostavlja: »Hrvati pač znajo razlikovati, vedo, da je nekaj drugega država, ki je tuđi naša, in nekaj druge-jra političen sistem. Hrvati Ijubijo to državo in jo bodo branili in podnirali po-vsodi.« Nas to veseli, da |e Hrvatska storila svojo narodno dolžnost, kar je storila tem lažje, ker je med vsemi ju-goslovanskimi zemljami najmanj trpela med vojno. Omejitev blagovnega prometa za Hrvatsko in preko Hrvatske. A) Ravnateljstvo državnih želejnic v Zagrebu je te dni izdalo nove do-Iočbe za sprejemanje in odpoSiljanje brzovoznega in tovornega blaga za postaje njenega podrocja, kakor tuđi v prometu preko njenih prog. V nasled-njem podajamo preodvažajočemu ob-čjnstvu bistven izvleček iz teh določb: Vstavljeno je prevzemanje civilnih po-Siljk vse vrst. te daj tovornega brzovoznega in poštn. blaga, bodisi v dro-bižu ali vozovnih nakiadah čez vse pro-ge in za vse postaje v področju zagreb-skega ravnateljstva državnih železnic. Izvzeto ie ter se torej zamore odpoši-ljati: I. Kot brzovozno blago v drobižu do 200 kg.: 1.) Meso vseh vrst, zaklane živine, ribe, mleko, smetana, surovo maslo, fedilna mast, sir, kruh, testeni-ne, kvas, sveza zelenjava. sočivje in jajca. 2.) Sanitetni materijal, lekarniško blago in materijal. 3.) Sol in sladkor, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadje in kolonijalno blago. II. Kot brzovozno blago v vozovnih nakiadah: Blago, ki je navedeno zgoraj pod I. 1.) in 2.) živađ. — Dl. Kot tovorno blago v drobižu: Blago vseh vrst vštevši do teže 500 kg„ vendar z omejitvijo, da zamore en pošiljatelj odpremiti na enega prelemnika dnevno Ie jedno pošiljko. — IV. Kot tovorno blago v vozovnih nakiadah: Meso vseh vrst, zaklane živali, ribe, mleko. smetana, surovo maslo, jedilna mast sir, kruh, testenjne, kvas, sveza zelenjava, sočivje in jajca, sol in sladkor, sanitetni materijal, lekarniŠko blago in materijal, tobak in tobačni izdelki, semena vseh vrst, usnje, južno sadie in kolonijalno blago, moka, žito m koruza, krompir, petrolej, bencin in karbid, poljedeljsko-gospodarski stroji in drugo poljeddsko-gospodarsko orodje, kakor motike, lopate, grablje itd., modra galica, žveplo peroxid, užigalice, selitveno blago, papir vse blago iz carinskega inozemstva, apno in cement, pivo, premog, drva za kuriavo in oglje, posodje onih pošiljk, katerih odprava ni omenjena, živad, iamski les. — Do nadaljne odredbe je ustavljeno preiemanje blaga vseh vrst za postaji Bakar in Reko in na postajah Reka in Bakar. Izvzeto je ter se torej zairtore odpošiljati blago ki je navedeno zgoraj pod A) I. 1.). — Do nadaljne odrebe je ustavljeno pre-jemanje blaga vseh vrst za Zemun. Izvzeto je ter se tedaj zamore odpo-štljati: Vse blago, ki je navedeno pod I. in II.. nadalje premog, apno, pivo in tobak. Prejemanje krompirja za postajo Zagreb d. k. ie nedopustno. Za postaje Clglenik. Dobanovci in Adaševci železnica ne prejema sploh nikakega blaga v odpravo. Neomejeno prevze-majo in prevažajo železnice pošiljke za železniška konsumna društva, železni-ške režijske pošiljke in pošiljke, ki so naslovljene na vojaše oblasti. — Stranke lahko odpoSljeio blago na Hrvaško in preko HrvaSke brez posebnega do-voljenja. Ce hočeio stranke odposlati blago, ki je po gornjih dotočbah iz-ključeno od prevoza, si morajo prej preskrbeti tozadevno prevozno dovo-Ijenje pri ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu. B) Za postaje južne železnice na Hrvaškem (t j. postaja Zaprešič, Zagreb J. kn Velika Gorica, Lekenik in Sisak) je prost ves brzo-vozni blagovni promet; tovomi blagov-ni promet je dopnšccn samo za sladkor, sol, premog, modro galico, apno, žveplo, gospodarske strofe, pohištvo, režijsko blago in za ono blago, za katero izda od slučaja do slučaja prevozno dovoUenje obratno nadzonUJtvo j. ž. v Ljubljani, kateremu mora stranka pred-ložiti list v potrdilo.________________ DriStffNM vtfH bi priredHwe. aiajamfc— se vrfi ob 10. uri dne & junija 1919 (ne 4. jnnija) na MnkoStno ne-ddjo ▼ Narodnem donu ▼ Celtu. Pri-«tei _ _ XXVL radsi €»il *ir J*J*** pnđruMfft S P. D* Predsedstvo Savin-ske podružnice SPD ie sklicala xa so-bote 2C mala S¥ol ijMiill davni zbor «2alea Ob tapl mUUBA doniSiiiot fel CeUanov je vodil zbbrovani« predsed-ulk podružnice c nadučitclj Kocbek, kl ie podal obenem tuđi tajniško in bia-tainiško poročila Prlobčajemo v na-sledaietn nekaj davnih misli iz poročila predsednikoveca in sledeče debato, ki je bila v marsičem prav zanimiva in temeljita. Petindvajset let je delova-la podružnica v stari Avstriji, s tem stavkom je tuđi že najboljše karakteriziran način dosedanjesra dela podružnice, Id je bilo v prvi vrsti obrambno. Obrambno v tem smislu, da je podružnica vodila boi za posest naših planin proti nemškemu planinskemu društvu, ki nas je skušalo s premočjo kapitala in s podporo državnega nemške^a sistema Izriniti z nas*e zemlje. Ta boj, ki smo s:a vodili s precej nejednakim! sredstvi, ie bil, in to si lahko priznamo, za nas še dokaj srečen in uspešen, kar je pač nemala zasluga podružničnega predsednika g. Kocbcka, ki je bil . duša vsemu. Možu, jubUarju dela v naših planin ah, zre naša odkrita zahvala. Odslej ne bo treba več braniti narodnih in posestnih pravic oo naših planinah, vse stremljenje bo se lahko posvetilo pravemu planinskemu delu. V L 1918. je štela podružnica 52 ustanovnih, 168 rednih in 1 častnega člana. Planinskih koč ima podružnica sedem. Kot plod obširne debate, v kojo so posegli gg. dr. Kalan, Roblek, dr. Žižek, Pikl, Kocbek in dr„ se je sklenilo: a) na deželno vlado se napravi memorandum, v kojem se p/osi, da se delovanje inozem-skega nemškega plan. društva ustavi, če se že ne razpusti podružnic kar bi bilo edino umestno. b) Da se začne zopet z izdaj anj em »Planinskega Vestni-ka« ter da se v to svrho naročnina za list primerno zviša, da se ga more iz-dajati. Za Žalec se je izvolil krajevnl odsek, ki ima predvsem nalogo, da uredi in popravi Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici in poskrbi za potrebne markacije v svojem okolišu. Enak odsek se izvoli za Celje, caka ga v celj-skem okolišu mnogo dela. Z mnogih strani se je povdariala važnost propa~ gande za naše planine, potreba prometnih zvez, ki bodo odprle planine nam In tujcem.________________________P« Hajnoveiša poročila. (Naša izvirna poroČUa^) LASKA ZAHRBTNOST. Lucern. 1. junija. Veliko ogorčenje vzbuja v poučenih krogih potrditev vesti, da je nemško - avstrijska vlada sklenila z madžarsko - sovjetsko vlado gospodarsko pogodbo, po kateri dobavlja rdeči artnadi obleko in sirovine iz aiitantine podpore. V krogih tukaišnje madžarske emigracije trde tuđi, da po« maga Italija sovjetski armadi z municijo iz plena ob PiavU'kakor to dokazni ejo nekatere najdbe iz aednjega časa. Tuđi je konstatirano, da se naha-jaio laški oficirji v madžarski sovjetski armadi. To ie v zvezi z doslej nepojas-njenim odpoklicem laških oficiriev iz čeho - slovaške armade. * ANGLEŠKE SKRBI. London. 1. junija. Jutri prične v Londonu stavka policajev, ki zahtevajo, da se prizna njihov sindikat povišajo plače in odpravi vojaška kontrola. Vlada ie pripravljena, povišati plače, noče pa priznati sindikata in grozi, da takoj odpusti vse stavkujoče brez penzije. PRAVO NARODNOSTN1H MANJŠIN. Pariz, 1. junija. Kramal, Bratianu in Trumbić so včeraj predložili svoje pripombe o ureditvi prava narodnost-nih manjšin. Po razgovoru je Wllson odločit da se te določbe reasumirajo In iznova predlože odboru Četvorice V posvetovanje. ' RESKI LAHI ZA PLEBISCIT, — TODA SAMO NA REKL Pariz, 1. junija. Reski »deputato« Ossoinack je prinesel v Pariz nekakšno resoluctio, ki so io sklenili reski me-ščani. V njej zahtevajo, da se ne srne vprašanje Reke resiti, ne da bi oni bili vprašani za mnenje. REKA — DRŽAVICA ZASE. Pariz« 1. iuniia. Včeraj se je vršilo posvetovanje ameriških delegatov s Pašićem in Trumbićem, ki sta v razgovoru izjavila, da bi bila pripravljena za skrajno koncesijo, da postane Reka vmesna državica, s pridržkom o terito-rijalnem obsegu te državice. (Vesti, da je resko vprašanie že rešeno, so torel preuranjene, kakor obično vesti iz Pariza.) POLJSKA POLITIKA. v Varfava, 31. maja. Državni zbor je v prvih dneh junija razpravljal agrarno reformo, ki je jako radikalna in ki bo postavila dosedanje veleposestniSko agraruo gospodarstvo Poljske na po-vsem nove temelje. — Iz Bukarešte poročajo, da je kralj Ferdinand spre-jel poiiskega poslanika v avdijenci in mu izjavil željo« za tesnejšo zvezo med Poljsko in Romttnijo ter za skupno me-jo med obema državama. POLJANE IN RUSL ParU. 1. junija. V prošlih dneh so se vršila važna posvetovanja med ru-skimi In poUskhni političarji (Poljaka Dmowski in Pilts, Rusi Lvov, Makla-kov in Vyrobov). Cilj razgovorov ie ustvaritev rusko - poljske zveze, pred-no se oficijelno prizna KoJčakova vlada. Francoski politiki pozdravljajo in posvečujejo tatiten sporazum, ki bi mogel ostvarit!* Baien jez proti boliSe-vizmu ln pansermanstvu. Težave za taksen sporazum delata samo Se gali-iko in lltvinsko vpraSanje. ulede Ukra-iine so Poljaki izjavili, da nimajo nič proti temu, da se Ukrajina popolnoma admii s KnsUa Pričakuit se ugodea isid posvetovaik fNoiđ peročUa U Beograda in ZagnbaJ MINISTRSKI SVET V BEOGRADU* Beocrad, 3. junija. Nocoj se vrli vetevažen ministrski svet, ki se bavi z zunanjepolitičnim vprašanjem. zlasti glede podoisa miru, kakor tuđi * vprašanjem Koroške in Prekmurja. Pik čakovati je izredno važnih odločkev. — Najbrže sledi ministrskemu sveta ie kronski svet. (Ostalih direktnih telefonskih vesti nismo prejeli. ker je ena prota po ne-sreči pretrgana, druga pa rezervirana za državne razgovorej Razne stvon Produkcija mesa v Zedinfeafli državali. Leta 1900 je znašala celotna produkcija mesa v Zedinjenih državah 9 milijard 432 milijonov kilogramov. L. 1918., v vojnem Času, se je produciralo 11 milijard 680 milijonov kilogramov. V tem letu se je produkcija zvišala za 1 milijardo 65 milijonov kilogramov, koja količina se je skoro vsa izvozila. * Hawker in Grieve reSeoa. Znano je našim čitateljem, da sta se ponesre-čila dva Aneleža. ki sta hotela poletett preko Atlantika v direktni crti od Nove Fundlandije do Irske. Cei svet ie misllL da sta ponesrečila, osobito zato. ker na tej crti kroži Ie redkokateri parnik. Golemu slučaju je pripisovati, da se je V blizini kraja, kjer se je dogodila nesre-Ča, nahajal star danski parnik »Maryc, ki je aviatika rešil njih neprijetne ko-pelL — Motor je odpovedal na 50* 20* severne Širine in 39° 30* zapadne dolžt* ne, to je v razdalji 1780 kilometrov od Nove Fundlandije in 1410 km od Irske. — Rešena zrakoplovca so v trlumfa sprejeli v Londonu. Časopis »Dailr Mail«, ki je določil kot nagrado za uspeli polet 200.000 šilingov, bo teplaČal kljub neuspelemu poletu drznima znM koplovcema premijo 125.000 frankov. * Bivši nadvojvoda Frldrih prote« sHra. Češko - slovaška vlada je zaple* nila nadvojvodi Fridrihu njegova po^' sestva na češki zemlji, okoli 80.000 ha zemlje. To mu je bilo tako malo v$e& da je poslal protest proti zaplembi. Všeč je bilo temu habsburškemu krvoloku samo to, da ie kot vrhovni armadnl po« veljnik metal v ječe in streljal Štovane! * PoStne mamhft gHg priđno kn-pujejo raji trgovci in plaCujejo za njp visoke cene- Strastni filatelisti! fcodr plaćali za nje še višje cene- V Peciiliii je kupil te dni neki konsorcij ćele se-| rije novih baranjskili mark sa 700-000 kron* * ZiTin* na*Yojro*t> FrUeHka-Poročajo, da ima blvSi nadvojvoda^ Friderik na svojem poeeetvu v Baran|f okoli 30000 komadov praai6«rt *MX)OJ volov in krav- Za padanje oene živini bi to lepo število dobro doSlo- * Vino is hW$* oseanke kled- Y3u< najpki listi poročajo, da je bila vino Ir kleti bivšega oeearja Karla prodano a^ 12 milijonov kron- NI čuda, ako Je btf Eorl tako pogostoma >okrogel<- * KitrfK»erj^ sponenik Na Xn> gleškem je organizirano narodno po&t pisovanje doneskov za pomenfle Corilji Kitchenerju. Spomenik bo poatavljend najbrže v »vojaškem kotac ▼ katođralf sv- Pavla- * Zdravil primanjkvfo ▼ 3TmgwfciJ viji- Sirovin za izdedovanfa sdravj^ imamo sicer dovolj ali niTn^n^> i^-( šten najditelj se vljudno naproŠa, ČM blagovoU najdeno proti plačilu odđatf policiji. ; Nafdeoo. V dramskem gtedafiiča je bil suoči najden obesek. Dobi s« m gledaliSčn pritličje na desna________ Izdaiatei) li odgovorni vedaft; Vateote Kopitar« Latlalna ta ttak »NiihiImi thtoiMMi Delo pQpč pospeSnjcfo masaže ntn in hrbta s Fellerjevim dobrodeinta oživljajočim »Elsa - fluidom«. 6 dvol-natih steklenic ali 2 špecialni samo M kron. Lekarnar E. V. Fefler. Stobica. Elsatrg St 23a Hrvatsko). Naj bi bio vedno prt hišt Priporočeno v daleč fes stotisoč zabvalnfli pismih. — Omot i po» Starina se doduše računaju posebno afl nafleftinije ito so vite aaUoM Mk*. pete Mga» ton so 3ftto nMj|^ tbni ,«JOVEN«q NAROO-. — 3. judja »». 129 Utr. •^t • - _____________________________. __________________ Ff. Matilda, Brezice »b Sa?i._______5686 UUfmi zdrav detek želi vstopltl s ■CICU prvim avgustom kot klju-ČavnlČarski vijence. Ponudbe na naslov: AitM Macna, Metlika. 8*51 Dittfl ftPfli najboljeg sestava, sasma rlMll ■llUJt nov ili malo rabljen želimo kupiti. Ponude tvrtci Schwarezi draf, Zagreb, Prertdovićeva 1. 3347 Đmih M P** novib» odprtfh, elegan-rlilUl « tnih damskih čevljev St. 38 in par visokih št 39. Kotodverska ulica 11171« taro, Slika. 5695 tfllfl ^ *"■* v l^^tkem na Dunaj In niM« se kmalu vrne, bi mi hotel mi-mogrede napraviti uslugo. — Prijazna obVestila na L. Lajofic, Litija. 5694 llaMa vajeno vseh domačih opravil, UHK, IM« aaesta na deželt pri pošteni rodbini kot pomoč v gospodinj-stvu. C*nj. ponudbe na upr. Si. Nar. pod .OtiaUlfljim 5173«._________5673 tlffrfa iaira v originalnih zabojfh a Uiufl JflJlD 1440 komadov proda po 75 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej Em. Snp-panz, Rogatec Sp. Štajersko. 3411 Ijlfo hila popoinoma opremljena, z IHIu Iliili obdelanim vrtom z^sočivjr in sad je, se odda v najem na Preski pri Medvodah. Pojasnila daje gospa Snmaa, Preska. 5598 Kanim dve meti iSSSJ'SS. luč, ali z omaro vred 140X280 cm ter Ipecer. in manufakt stelažo ln pulte, v dobrem stanju. Ponudbe na: Vinko flregl, Brezice. 5590 SSirtrj. iole, ^urJ?~rš pisavo, vešC knjigovodstva, korespon-dence, strojepisja, stenografije v slo-venskem in nemškem jeziku, išče pri-merne sluZbe. Poizve se v upravništvu tega lista pod „Pribodnjost 5702". 5702 Om eteganten, f« aaprMal v fcaenal H|t v ilvil cakraral kmbnim Inj 1 ___________56S2_______________ litnilla *ePoih ur, zlatnine ln sre-rOPIIIlll brnlne sprejme P. Cuđen Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvršitev. 5531 TrflBIHfl u *"■» žMai, izborne za med IIUPUUS reianco konjem iaa ea trteaj po 40 vloarjev kila, Serer ft km. ljafeUami. ______________5599________________ Pnfa se 5 nutaajefili tore *-. in 5 li povi h dreves za mizarstvo. Poizve te : Utiša ulica 9/1 5688 OniEtootfeijEiiltotiE-nV^rpn Ivani ftiler, Eoneresni trs atev. t. 5701 ToMrii ^a^or *udi več ateacer se I Hulji sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Štetne^ BBOattat tesarskl moitter, Ljnbljana, Jerat- ■ova ulica it 13 4844 DrM orađniM Kri£3££ ali vdovo brez otrok. Le resne ponudbe pod Šifro ,,Stirček 45 5697■ na upravo tega lista. 5697 Gosnodi^na orađnica {i£u°ffi ^fSSss roaoini za takoj. Cenj. ponudbe na upravništvo .SI. Naroda« pod „Dobra hrana" 569a. 5696 Drniš to *z'ata mo5ka ura» ziata rlUuu &". damska verižica, moško kolo »Waffenrad«, par moških 5koi-njev St. 44 in harmonika. Naslov pove upravništvo .Siovenskega Naroda'. 5699 IIOCifM «flh9 velik». lepo urejena, mSfCLUd dU2J6v z električno razsvet-ijavo, v sredini mesta, se zamenja za majhno mesečno sobo za gospodično, ki želi ravnotam imeti tuđi hrano Ponudbe pod »Soba s brano 222 5575* na upravo »SIov. Naroda«. 5675 Svelo kerazns oio in pšenične otrobe razTtotfliaiO na odcrsmne izkaznicg, di :g imajo naraCban priložiti Sjedinjeni paromlini 8. 8. u gjdovam. —* Srbsčito, hraste, lišaje ■— ^ odstrani prav naglo dr. Flesch-a iz vir. postav, varovano „MMJkMA- FOHM"- mazilo. Popo!noma brez duha ln ne maže. Posknsni lonček K 3—f veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. = Dr. E. Flesch's Kronan-Apcttiske (QySr), Raab Ogrsko. z= Zaloga sa Ljubijano in okolico: Labana ,jiii tlatam Mas««, i Ljubljana, Marila trg. 5956 ajaj§r Pozor na varstveno znamko „SKABAFOBM" ^N ' l^_________________________________________^____________________________________ _ A > Lojze Oraže m < Emilija Oraženm roj. Rojec poročena Moste 31. majnika 1919 Ljubljana , Pnra hrvatska tovarna za električno industrijo Zagreb iI^^aTi. Faspa: ZAOREBt Tovarna In poslovalnlc« OtmcIulKajva nUcai 41. Prevzema urejenja električnih pogonov. Velika zaloga elektriCnega pribora. Zažutje na veliko in malo. Specijalno olje za mazanje električnih strojev. Tovarnlško popravljanje električnih strojev. Tovarna žepnih baterij »CROATIA« Aftomibilska zastoisita. I Za prodajanje naših tovornih in osetonih voz (znamka Horch) I v Ljubljani in na drugih večjih krajih iščemo spretne, stroke | vajene gospode oziroma kapitalno podprtc firme, ki bi pre- I vzdi prodajo na lastni račun. — Cenjene ponudbe z na-I vedbo zaželjenega okoliša na Horchoerhe Aht.- Gesellschaft I Zweig-Hiederlassung Wien, i9 Stubenring 4- V globokl žalosti naznanjamo, da je naša draga hčerka odnosno sestra, gospica KARLA daaet ob Vi 1. popoldne po dolgem mukepolnem trpljenja, previđena s svetotajstvi za umirjajoče, v najlepšem cvetu mladosti, bo-gvvdano preniaula. Pogreb drage rajnke se viši v sredo 4. jtinija ob 3. uri popoldan Iz hiie žalosti, Resljeva c 29. na pokopaliiče k Sv. Krila. ifadrtlBaMp 2. jtuiija 1019. Bašm VMBk« oče. ■b*( tettra. iiMP PaVifl acđcljo, i. jaatja v BaV Zaftrj« at ob 9. ijutoaj/ &M2 ff^MH^ff tatiM ** •••*■• ***" vhbmis^^mi i^pph^h aMCs* 7• o* aaa* ttrtajt attaa. £673 baJd kopahu banja* lelezam pe£ PIH la mita. Poizve at v upr. »SloveMkcga Naroda^._________5SW laika bih *• rabljeno, a predvojno ■HM Ml, opremo, m piaia — VpnSa se prt alu|1 hotela Štnikelj. Ukalai thri »Mitnođ«, dobro ohra-railll lllq njen, kmplaa. Ponudbe z naznakom cene na Fraato Oraa^ afljcait. KMji&aa, Hrvatska. 5678 mm mm* umna u •lafkiataj zai pomivanje IM« novo mmiH otvorjeni grand hotel Jrif1a?'. Vstop 5. junija t. t. 5689 hita (Manlicher-Scbdnauet) In Xala-rSili Mt iaijBoiiti se proda ali pa zamenja za rtbi&ko orodje. Ogleda se lahko pri fass. Se?tfka v LJablJaai. _______________5692_________*^ Iriiitutke alase. ssrtf1 "2 menja it nadalje TvsraUka talsfa gra-aitfOMT k. RASBEtOER. Ljibijtu, Sodna •Uca «. 5665 IfaJa sa lepa plemenska krava, đo-rilufl K bra mlekarlca, ter lepa pit-menska kobila ln dober pes (čuvaj). Poizv« se ▼ Ljubljani, PoIJanjka c. 57. 5663 i Dftra Muria io sobarica obit^!! ob dobri plači in hrani, nm lifto. Ponudbe poslati na: Dr. Kasumović, liječ-aikf K«primlca, Brratska. 3661 (Iva davaibi ena za ves 'hllnl posei UTC ICIIJII, (koja zna kuhati) in ena resna starejša k otrokom, •• Učtta za takoj. Ponudbe na %. Ivk« Jaaek«vić Zafreb, Zrlajski trg 1. II. kat 5683 Manlega obrteib. \L:m*iZT~ vodstvo naše delavske pekarne. Po-nudbe z naznakom plače, stanovanje in obskrbo dobiva, na Zajrebatkl paro i nnjetaf nlia. Zafreb. 5680 1 MU ftSRiffnia z đvema sobama, LB^O lldOVIIIjC balkonom, kuhinjo in pntiklinami, mm KasK*si|ai za večjega 3—4 sobe, kuhinjo itd. Ponudbe pod •VeCje lUBoraije 56f9" na upr. Slov. Naroda. 5669 DSOd lElini ft iđraTtiiUvI lastn-meati, dira« za ziravalšk* »reUkoTmoJe, onirahia aiiza i. 1 d, ztftttaVavalika ia ztbttebaićaa opream je na treiaf. Aaa KtaeCaik, zaram. vtftra, Osraji grad, 5601 Ripii vef Mn ibmjnil ntir-aib kalo. aftanUaf ii ma net- Blfttib* vsake vrste za kolesa, motorje ■illll in avtomoblte. — n—HmUt, Šdeabargova alica 6. 4273 Tinavfh! Mnafniv zmofen alovtn* ligPfSIl pMKIlII, šanelanemKitte kl bi bil tuđi dobro porabljhr v ma-gaclno, M laća). Reflektanti naj se osebno ali pismeno oglasijo a potrebnim! spriCevali pri tvrdki: M. lertfajs, trgavec Ssfljla trg, aUrfbsr. 5646 Inniia itrgjainitfcg Popolnoma vesea l&IljBIl SllllCIima; slovenske steno- grafije in strojepisja. at sprejme takoj. Zglasi naj se v Urada za pospeSevanje obrti, Dunajska cesta št 22, osebno s pismeno vlogo in natančnimi podatki 0 dosedanjem službovanju. V pofitev pridejo le strojepiske z večietno prakso, začetnice se ne sprejmejo. 5694 furtim ta protf ^^i^l^mu vstopu IPICJK n fzurjena kontoristinja, veSča tuđi knjigovodstva In ki Ima veselje do trgovine, za vecjo trgovino na dežtl?, s ćelo oskrbo v hiti Ta dobro plačo. — Istotam se sprejme tuđi izurjen trgovski pomočnik pod zgor-njimi pogoji. Ponudbe pod .1612 5117" na upr. SI. Nar. 5687 im mnAa lanitm, ^XT: gabelini in sicer: 2 fotelja, 2 večja in 2 manjia stolička (Stockerl), lep po-zlačen lestenec a staklenim! prlzmami in lepa viseća svetflka za petrolej ali električno luč se proda. Cena garnituri 3000 K. Bleiirdaava cesta 4, IL, tfesio * 2.-4. poflimt. 5670 itaiMBti pHHtie i Kraiji lst. Ja«, i. aHalak lUt plsaraiik« pom#čao nač, zahteva se popolno znanje slovenske in nem-Ske korespoodeuce in po mo2nosti ne-kaj risanja. Plača po dogovoru. Ponudbe je staviti do 10. josrija. tfmjai rabl>cn vrtalni stroj za zelazo HIPU ako tuđi kaj stolega, poljsko kovačnteo, turbino, s katero bi se pro-izvajalo 10— U konjskih sIL Wnšm a« jermenico 2000-J-350. vrtanje 115 mm 4 mct. štange 100 mm, 3 tečaji brez podlage, se obraCatjo; Vos, tkoraj nov na peresih, 2 10 sedefi. Več pove A. TtariMC, Teri a. f ifeafta. 5636 faalaaifa UtbtL odmah Mal Itfal UnPHill Zagreb. Reflektira aa na L razredne sile. koji su biU kao takovi namješteni u velikim hotel ima; aaaaje srpskog, hrvatskog IH slovenskog te njemačkog, po mogućnosti francuskog 1 engleskog jezika, jamčevina 3060 K. Rrflekttfltt neka odamb poHjii svoje poaajdt aa pvepisom svjedodžaba Kav-■asfBsiva 9wmim mmg^r a^graav mca st- 44/4C__________:_____________um M u* +m.»*7^ biagajničarko, ptedpogoj lepa piaavaj intHigenmetttga moža z ređai aa-stpoosi, h h ejent nadomajtoval vmmjOt vo^l tovadU Ima pfc^most. Po^ trodbe poslati Je pliniaas a« »tino MaaK pm****.* ***** ff) •• »^^•^^■^^ ^^^^^^^^^P ^^a^i^ ^^^•■•^ W^^^^^m^>9 mm { BmV* IStan sobt'___ proti dobri nagradi. Naslov aa astav. ■Bam^BrA ammvmmTflMi Hasmi metmka, žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31. u*i V Bohinj. Bistrici bode d ražba sU*beneca tesm 240 m* 7. junlla t L Polunlla pri Zapanstvn istotam. ___________ SOT0 f nimpn m Hm nm mizarsko delavnico. Sprejematn vsa mizarska dela ln se priporočam Mvust Pavla. 6flnca - Hova was 49. RUM slivovko, vermut vino, razna vina v sodi rt fino beio In crno, staro vino za steklenice prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. HovmhmrU, Lfvblfana, Marife Teretila cesta 13, (loUie]) 6378 Isele fe eroe«rei Za naše meje. Prinorskl Slovenci ostaatjo zresti Jago-slarlji. Vsebaje sijajni govor Dr. Dinko Puca v Narorfnem predstavništvu. Cena 1 K 50 v. Cisti dohodek je namenjen 5ol-stvu v zasedenem ozemlju. Naročuje se v knjigarni Schwentnerja. Cehoslovonl! Koji iell povratak u Češku, Moravu, Slezsku i Slovačku nz veoma nizke efene kupiti zemljišta, pes jede, ml ine, tvornice, kuće, hotele, gostione i trgovine u gradovima i na selima, neka se prijave pismom na adresu Vida? Krejdkf iaaaektor Pazenktre baake a Prag« - Čcska. 5649 Sprartnlp poetaml iffi raki za prodajo .Siovenskega Naroda" v Ljubljani in vseh večjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravništvu ,tSU>V»«iCsMMI NAROOH" Josip Jug stavtml ln pohiitv«3nl a: pl+sfcor ka Htor na Rimska cesta it 16. neznanja, da le vedno dela s prlstnim {blagom. Za Tsa izvrieaa dela jaaiQa ive leti. Kupujem i Mitan libi« čreslo, les za jame. Praska pofwdbe s skrajno canol Mi VaML Uli mi Celju Kupi se takoj nekaj voz, ev. tuđi celih vagonov dobreia sna sa !•*•!• tlvlMO. — Ponudbe z navedbo cene in množine naj se naslovijo nP«itJsi prsjiad jt, >i, ¥ Iil»Mla«lM, 6607 ŽIVILA zlestl konzerve* olje, srao* kve, Čokolada, sardine, [ kondenzirano mleko. di-j |«v«le drugi detpridelld. I • rVeeJase za ponadke I Isveam prostega, takoj do-I bevoega blaga v večjih I kvanmetak. I SJLk aHkBBaeBT. 12. Tasscssaissa ■ laVaSsTvaiapHlaavSBf vv !0aL TvL VOTbm 1 Ropltfdno pripit lesnl Iriostnifll«. -rr rodnih državah udeleževa! pri obstoječih podjetjih ali bi kupil enaka podjetja. — Samo resne ponudbe pod f9Imtamatlema]e »•lilaalamrU ■#. ISTit«1 na Annonzen Ezpedition M. DUKES Nachf. A. q Wicn I/L ______________________________5682 1000 delavcev rudarjev za moderno nrejen premogovnik v Vojvodini se takoj apre|aae v v delo pod zelo ugodnlmi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoludne'v na§em u radu v Ljubljani. Za dobro plačo. hrano in stanovanje je preskrbljeno. potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transporilh — »Drlafta potredoTalaica za dele* v Ljabljul. Oradliče. ! SVETLA ! ■■terlfe. taralce, elefctretefcaltal prealoietl, (izddek svetovne slovanske tvornice.) Generalna reprezentanca za en gros v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, 1882 žafasno Ljubljana, Ilirska ulloa At. 2t/l. f------------------------------------------------------1 Ivan pl. Kappus Stanka Švigeljeva ^ poročena | ■ I Kranj 4. junija 1919. Breg — Borovnica r Svim gradskim aprovizacionalDim odborima. Gospodarska društvo kao zadruga Proizvodni odsjek u Vukovara želi proizvod svojih Članova kao pšenicu, kukuruz, zob, (oves) ječam, pasulj, (flžol) mošt, vino Ltd. prodavati izravno samo gore navedenim odborima, stoga poziva sve odbore, da si svoje potrebe kod nas kapi. Kako smo u stanju naš proizvod uvjek už nmjerenije cijene dati, negoli trgovci, pozivamo odbore svoje naruŽbe samo nama javiti. 7a sada imamo joS na zalihi: do 4 vagona pšenice, 80 vagona kukuruza, do 20 mct. pasulja (fižila). Veletrgovina^ Isidora Sthollera sin Zagreb, Vlaška uf. ». llattanovljono fSSS. Tolofon 109« ynj; svoje bogato skladiScc: atearinskih tveč, ived- RIIOI skih vžigalic žvepla (Plorlstella dvostroko rafi- mirane) smokev, mandljev namiznega olja, limon, rodo, popra, kave, suhih sljlv, metel itd. Cene xmmrnm I Zaatevajte' oe^lk«. Štev. 8359 6677 Razglas. Letošnje prispevke za posojik), dano poseatnOcom barskih zemljišč za osuševalna dela, 'je glavni odbor za obdelovanje barja porazdelil v smislu § 4 zakona z dne 1. avgusta 1906 dež. zak. št 16. ozadevni razdeibnt iskazi so v smislu § 5 tega zakona 8 dm" pri mestnem magistratu (gospodarski urad razgrnjeni na javni vpogled, kjer se lahko vpogledajo med uradnimi uraml vsak dan. Morebitne pritožbe proti vpisu v razddbni izkaz ali proti visokosti odmerjenih doneskov je podati komisiji za zmčasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v 14 dneh po preteka prej označenega 8dnevnega roka. Mestnl magistrat lJablJansU, dne 24. maja 1919. Razpis. Na mestnem uradu v Ptuju so razpisana sledeča s1nit)ena mesta: obćtnskega idravnlka (kirurg ima prednost), nadiMitazđrav« Bika, oimkakafa tafnika, otlolfanta, oMlnskega MtoUnika« kaJlgOT^đla), Magalnlka9 goapodarskega vpravltalla, stra-leplaka, knllajovođle, blaajalnlcark«, naltelčaiia, S mraatelb atafv «tlt*ijlo sa •troiU vrim^ ¥Oi|t) MMtM pHaanaei manterla, lamplsta, sklađiičarla, aaisandka UavalM, vadfe aiestne pralaloe, 5 straiarfwf taktaKarla. Tozadevne prošnje je vložiti nadalje do 30. junija 1.1. pri vladnem kornisarju mesta Ptuj. Pojasnila se dobe na magistratu. PTUJ, dne 30. maja 1919. Vlađni komiaar: Dr. SSHltf. | Tmini liia u Kliki Andrija Golubić I Zaarab, Juriilćtva ulica to. PRODAJE: Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, fini aroma, Slivovko lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na I vagone in manjših kolidnah, hitro in točno odpremljanje I I Posredujem za vsakovrstno nabavo živfl, gospodarskih pro- I izvodov itd. — gaefpailfc sa L|vJaiaae> te okaOle# I Ivan Ko!*ti, TriaSka cesta Itv. 27.