Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra-14. decembra 1987 — številka 44 Pred praznikom in po njem V Iskri so se pred prazniki in po njih pripetili štirje dogodki, katerih pomembnost bo čutiti, tako v Iskri, kot tudi v širšem okolju še lep čas. Najprej je bila od 24. do 26. novembra na Brdu že tradicionalna 16. konferenca trženja Iskre pod geslom »Kakovost in zanesljivost«, o kateri sicer tudi obširneje poročamo v tej številki. V idrijski Iskri Rotomatiki so 27. novembra odprli v počastitev dneva republike nove tehnološke zmogljivosti za izvozni projekt na zahtevno ameriško tržišče in tudi o tem obširneje poroča naše glasilo na svojih straneh. Istega dne, samo malo pozneje, je bila proslava tridesetletnice naše tovarne Merilne elektronike v Horjulu, o kateri smo sicer že poročali v prejšnji številki, to pot pa smo podrobneje zabeležili sam potek horjulske proslave, kije prav tako potekala v okviru praznovanja 29. novembra. In končno, četrti dogodek, prav tako posvečen dnevu republike, je bil v Stegnah, naši tehnološki dolini, ko so 4. decembra slavnostno odprli razvojno-proizvodni cen ter Iskre Delte, ki je kot nova, svojevrstna tovarna prihodnosti zbral na enem samem mestu vse naše proizvodne računalniške zmogljivosti, kar bo seveda omogočilo redno in večjo'proizvodnjo računalnikov in z njimi povezanih sistemov, hkrati pa bo tudi središče ustvarjalnosti in znanja, ki je že danes prvorazredna proizvajalna sila. In tudi temu dogodku je posvečeno nekaj strani v tej številki. Vsi ti dogodki pa so vseeno le svetlejša stran v trenutku naše kronike sedanjosti, ki ni niti preveč lepa in niti malo rožnata. Zato so ti dogodki žarek upanja za prihodnost. D. Z. Iskra SOZD Srečanje z bodočimi evropskimi direktorji Zadnji dan letošnjega oktobra je bila v Miinchenu predstavitev MDA programov za dopolnilno izobraževanje, ki ga je pripravilo osmero vodilnih evropskih poslovodnih šol. Predstavitve so se udeležili poleg interesentov za šolanje še številni predstavniki velikih firm, ki se ogledujejo za perspektivnimi kadri. Programi MBA (Master of Bu- najbrž najbližji Dunaj), test ne preverja znanje, temveč zmožno- siness Administration — bolj po nazivu, kot po vsebini »magister poslovodenja«) postajajo v zadnjem poldrugem desetletju vse bolj priljubljeni. Izvajajo jih v vsaj 850, povečini visokošolskih ustanovah po vsem svetu, predvsem v Severni Ameriki in Zahodni Evropi, število udeležencev pa je od 8.000 leta 1970 zraslo na letošnjih 65.000. MBA programi, ki so povečini enoletni (le ponekod dvoletni) dopolnjujejo znanja opravljene druge stopnje visokošolskega študija z intenzivnim posredovanjem vrste tem, ki jih rabijo poslovodni delavci v pridobitnih (industrija, trgovina, storitve) in nepridobitnih dejavnostih (državna uprava, šolstvo, zdravstvo ipd). Šolnina znaša približno 20.000 dolarjev, skoraj toliko stane še življenje med študijem. Vsebina programov je zelo raznolika, tudi znotraj vsake šole imajo udeleženci široko izbiro med ožjimi predmeti. Med obravnavanimi področji so: 1 — informatika in metode za spremljanje gospodarjenja v organizacijah; 2 — vodenje po področjih delovanja organizacije: naložbe, računovodstvo, trženje, proizvodnja; 3 — politika organizacije: strateško upravljanje in vodenje, vodenje na področju kadrov in tehnologij, razvoja in raziskav; 4 — vodenje organizacije v domačem in mednarodnem okolju in še kaj. Raven vsebine in izvajanja programov preverjajo v splošnem z merili in postopki, ki veljajo za visokošolski študij. V Združenih državah bdi nad MBA programi še združenje AACSB; ostrim zahtevam tega združenja ustreza le 216 od približno 800 šol z MBA programi. Kriteriji za sprejM;'^ ;)yiBA programe so izredno(št/pgL..)/epi-na šol zahteva najprej opravljen enoten GMAT tesf.ytGr4puate Management Admission Test), ki vsebuje osem poglavij po 20 do 35 vprašanj z večini,, molnimi odgovori, traja pa približno 4.ure. Opravljati ga je mogoče -4-krat letno v številnih preskusnih središčih po vsem svetu (nam je ■ . : V tbU' sti na številnih področjih — od kvantitativnega presojanja do sposobnosti izražanja. V zadnjem letu se je na test prijavilo prek 180.000 kandidatov. — Na osnovi izidov tega testa potem vsaka šola po svoje izbira ustrezne kandidate, pri tem pa upošteva tudi uspeh med rednim študijem, poprejšnjo uspešnost v poklicu, vojski, ali raznih organizacijah, priporočila ter vrsto lastnosti — motiviranost, zrelost, vodstvene sposobnosti — ki jih ugotavljajo med razgovori s kandidati. Večina šol sprejme le tretjino do četrtino interesentov, najbolj ugledne samo eno desetino prijavljenih. Prav to dvojno izbiranje poleg skrbno izbranega in izredno zahtevnega programa najbolj privlači organizacije, ki jih zaposlujejo po končanem študiju: tako dobijo najboljše in najbolje izobražene kadre za vodenje. Ni pa opravljen MBA nikakršno zagotovilo — interesentom nenehno dopovedujejo, da bodo morali začeti od začetka in se uveljavljati z znanjem, podjetnostjo in trdim delom: v začetku se ukvarjajo predvsem s strokovnimi deli, po nekaj letih največ z neposrednim vodenjem sodelavcev, šele pozneje pa z vodenjem organizacije — snovanjem in izvajanjem politike. Med predstavitvijo v Munche-/ nu so se interesenti predvsem pogovarjali s predstavniki šol, iskali in prejemali dodatne informacije in predvsem nasveta: kako izbrati šolo in kako podroben program; ali je študij MBA združljiv z družinskimi obveznostmi; ali in kako je mogoče dobiti za študij posojilo, podporo, ali celo štipendijo — in tako dalje. Nekdanji udeleženci MBA in predstavniki šol so jim v nekaj razlagah skušali približati realnost tega študija, ki ga je najlaže mogoče opraviti v univerzitetnem naselju — najtežje pa ob delu (najmanj štiri letal). Morda najzanimivejša je bila dvourna »okrogla miza« med interesenti, vodstvi osmih šol in predstavniki največjih in najugled- Obvestilo člani Kluba štipendistov SOZD Iskra prirejajo že četrto razstavo svojih izdelkov. Otvoritev bo 21. decembra ob 10. uri v avli RFC na Trgu revolucije 3. Razstavo si boste lahko ogledali do 25. decembra. Vabljeni! nejših organizacij v ZR Nemčiji — od elektrotehniškega orjaka Siemensa do najuglednejše svetovalne organizacije Mc Kinsey. Tema okrogle mize: »Ali nemška industrija potrebuje kadre z MBA« je spodbudila živo razpravo. Predstavniki uporabnikov so na osnovno vprašanje ne le odgovorili pritrdilno, temveč so se poprej s posameznimi interesenti posebej dogovarjali, vse pa po razpravi povabili na pogostitev. Značilno pa je bilo, da so si bolj želeli strokovnjake, ki so pred MBA končali enega izmed tehničnih, ali dve v praksi. Očitno so kombinirana znanja uporabnejša od enovrstnih, vsa skupaj pa koristnejša, če jima doda okvir in težo vmesna praktična izkušnja in preskušanje. Interesenti za MBA študij so razsojali z druge strani — spraševali so, ali se jim bo leto dni trdega dela, največkrat tudi velikih finančnih žrtev ter težav v osebnem, zlasti družinskem življenju tudi izplačalo. Pravega odgovora najbrž niso niti pričakovali: dodatno, tudi v uspešnost in učinkovitost namerjeno znanje je pač orodje — uspeh pa je odvisen od uporabe pa tudi od sreče. Predstavnik Siemensa je sicer dejal, da so sodelavci z MBA po desetih letih povečini že kar ugledni direktorji — če se seveda uveljavijo. Po obisku srečanja z bodočimi evropskimi direktorji ostaja nelagodno spoznanje, oa zaostajamo tudi v poslovodnih znanjih. Sole s programom, podobnim MBA, pri nas še ni — Iskra je med redkimi, ki orje ledino s svojimi šolami, zlasti s poslovodno, ki bo stekla naslednjo pomlad. Investicije v zidove in kvečjemu še v stroje razumemo in zagovarjamo, investicije v znanje ključnih sodelavcev pa ostajajo izjema. M. Tavčar VABILO Vabim vas na 9. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki bo v sredo, dne 16. decembra 1987, ob 9., v prostorih Iskre PPC, Ljubljana, Trg revolucije, velika sejna dvorana v pritličju, z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. Informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov 8. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 23.9.1987 in korespondenčne seje z dne 13.11.87 Poročevalec: Jasto Marcon 2. 1. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra v času od 1.1. do 30.9. 1987 2. Predlog poračuna za DSSS SOZD Iskra in IC Marketing za leto 1987 3. Sklep o začasnem financiranju skupnih dejavnosti do sprejetja LP 1988 4. Ocena vpliva ukrepov ZIS na poslovanje SOZD Iskra Poročevalec: Vito Osojnik 3. Predlog Pravilnika o interni prodaji Iskrinih izdelkov delavcem SOZD Iskra Poročevalec: Jože Godec 4. Predlog za določitev zastopnikov SOZD Iskra Poročevalec: Franc Šifkovič 5. Poročilo o aktivnosti v zvezi s pobudo za dokup delovne dobe Poročevalec: Jože Godec 6. Predlog za imenovanje člana KPO SOZD Iskra za namensko proizvodnjo Poročevalec: Alojz Kleindienst 7. Predlogi KOS SOZD o imenovanju domicilnega odbora partizanskih RA delavnic in koroških partizanov in odbora za proslavo dneva Iskre v letu 1988 Poročevalec: Avguštin Ciuha 8. Vprašanja delegatov Predsednik DS SOZD: Igor Gruden ■ center Iskre - Delte v Stegnah V Stegnah odprti prihodnosti gj Več kot dvesto povabljencev se je zbralo v petek, 4. decembra, v Iskrini tehnološki dolini v Stegnah in se v novih tovarniških prostorih udeležilo slavnostne otvoritve razvojno-proizvodnega centra Iskre Delte, največje nove Iskrine investicije v zadnjih letih. Ko je generalni direktor Iskre Delte Janez Škrubej prvi začel slavnost, je na kratko orisal pot razvoja Iskre Delte, ki se je začela v navadni kleti z nekaj navdušenci pred desetimi leti, danes pa je to postala delovna organizacija z več kot 2000 zaposlenimi, med katerimi so pretežno ljudje s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, kot jo pač terja danes moderna informatična industrija na pragu 21. stoletja. Spregovoril je tudi o napakah in stranpoteh, ki so nujno spremljale tako buren, skoraj eksploziven razvoj računalništva pri nas in rezultat vseh teh prizadevanj, iskanj, razvoja in napredka je današnja Delta, ki je postala zagotovo ena redkih računalniških firm pri nas, katere proizvodnja in razvoj v pretežni meri temeljita na lastnem znanju in razvoju, kar ji omogoča svoboden pristop na vsa tržišča sveta. Za njim je spregovoril predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erik Vrenko, ki je dejal: Dovolite mi, da v imenu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije pozdravim vse, ki ste se zbrali, da skupaj pogledate in ocenite enega izmed najpomembnejših tehnološko-raz-vojnih dogodkov v Iskri v letošnjem letu in, da zaželim vsem delavcem Iskre, zlasti pa še Iskre Delte, uspešno delo v novih okoliščinah. V Izvršnem svetu spremljamo investicijske dogodke v luči razvojne strategije, ki jo je Slovenija sprejela s svojimi dolgoročnimi in srednjeročnimi planskimi dokumenti. Začrtali smo si, da bo elektronska industrija ena izmed nosilk gospodarskega razvoja. To bo lahko dosegla, če se razvija kot del svetovne tehnološke mreže po eni strani in znotraj sebe uravnotežena v pogledu proizvodnje elementov in finalnih izdelkov, zlasti informacijske tehnologije. Danes je namreč nemogoče graditi trdno gospodarstvo le na sestavljanju finalnih izdelkov z velikim deležem uvoza sestavnih delov, če hkrati ne zagotavljamo izvoza na ravni elementov elektronske tehnologije, za katere pa moramo biti specializirani in konkurenčni. Analize razvojnih možnosti so tudi pokazale, da v svojem gospodarstvu ne moremo vzdrževati takoimenovanih infrastrukturnih proizvodenj, ne da bi te bile gospodarsko samostojne, ker bi nam zaradi majhnosti jugoslovanskega trga take industrije z odžiranjem akumulacije zavirale razvoj. Hkrati pa smo tudi spoznali, da je informacijska tehnologija nepogrešljivi sestavni del družbene organizacije, ki jo moramo obvladovati tako, da smo jo sposobni tudi samostojno razvijati. Vse te številne zožitve manevrskega prostora v realni razvojni strategiji postavljajo domače proizvajalce elektronskih naprav pred izjemno zahtevne naloge, kar seveda odslikava kompleksnost razmer na svetovnem trgu na tem področju. V Izvršnem svetu ocenjujemo, da Iskra Delta in Iskra kljub številnim pretresom vendarle kažeta razvojni proces, v katerem se strateške usmeritve uresničujejo. Pri tem pa opažamo, da se srečujemo z razvojnimi konflikti, ki spremljajo vsak hiter razvoj, ko je treba hitro povečevanje fizičnega obsega proizvodnega sistema spremlja-., ti z neprestanim prilagajanjem upravljalske in tehnološko proizvodne strukture. V tej luči je izgradnja tega objekta nujna poteza pri konsolidaciji Iskre na eni od svojih razvojnih etap. Pri tem je Iskra Delta sicer zašla v gospodarske težave, ni pa pri tem izgubila razvojne perspektive, saj uvaja v proizvodnjo svoj program, ki ga samostojno obvladuje. Zaradi tega je uvajanje industrijske proizvodnje računalnikov v tem objektu izredno pomembno za zagotavljanje socialne varnosti delavcev Iskre Delte in za zagotavljanje pogojev nadaljnjega tehnološkega razvoja na področju informatike. Ob tem moramo imeti pred očmi tudi poudarjeno tržno naravnanost naše razvojne strategije, ki v načelu ne more zagotavljati nobeni industrijski panogi monopolnega položaja. To pomeni, da bo moral biti trg odprt, po drugi strani pa bo vendarle treba podpreti proizvajalce računalniške opreme s tem, da se bodo sredstva velikih družbenih infrastrukturnih sistemov namenja -la za nabavo proizvodov domače industrije. Doslej se je načelna pripravljenost za tovrstno vzajemno podporo ustavljala na premajhnih proizvodnih zmogljivostih, z uvajanjem industrijske proizvodnje računalnikov pa bodo ustvarjeni pogoji za zadovoljevanje domačega povpraševanja, tako v pogledu količin, kot tudi v cenah. Zavest o izjemno ostri konkurenci novo industrializiranih dežel je edina začela sprožati povezovalne interese tudi med jugoslovanskimi organizacijami, ki se poleg Iskre Delte še ukvarjajo s samostojno proizvodnjo računalnikov in informacijske opreme. Pozdraviti je treba povezovanje Iskre Delte BR, JPIS in El NIŠ pri organiziranju Razvojno-proizvodni center koalicije, ki bo povečevala zlasti razvojno prodornost, s tem pa konkurenčnost novih proizvodov. Ob tej priložnosti lahko ugotovimo, da Se s tem ustvarjajo tudi tiste koalicije, ki so v Strategiji tehnološkega razvoja SFRJ predvidene, da bodo njihovi tehnološko-razvoj-ni projekti deležni družbene podpore s sredstvi za pospeševanje tehnološkega razvoja. Dodatne naložbe v to dejavnost bodo še bolj upravičene, če se bo krog udeležencev širil še na druge organizacije, ki lahko s svojimi specialnimi izdelki izpopolnjujejo mrežo, v kateri danes nastajajo računalniški in drugi informacijski proizvodi. Utrjevanje ene izmed razvojnih etap v Iskri Delti moramo gledati tudi kot dozorevanje Iskrine tehnološke strukture, kajti razvoji. 'formacijske tehnologije danes vodi v integracijo okoli takoimenovanih integriranih govorno-podatkovnih mrež, ki postajajo'nova infrastrukturna servisna mreža za uvajanje informacijske kulture. Iskra si s to investicijo dopolnjuje tehnološka jedra v telefoniji, elektrooptiki in prenosni tehniki, kar ji odpira širši manevrski prostor za projektno produkcijo kompleksnejših sistemov, ki jih danes proizvajajo po metodah inženiringa. Aktiviranje te investicije ima torej brez dvoma tudi širši družbeni pomen, ker ima značaj propulzivne tehnološke izpopolnitve. Danes lahko tudi ocenimo, da je razvojna politika gospodarskih organizacij, ki se opirajo na samostojno obvladovanje tehnologije in tehnike vendarle najzanesljivejša razvojna pot, čeprav kratkoročno ne omogoča velike osebne potrošnje zaposlenih, zato pa jim daje dolgoročnejše perspektive za trajno produktivno zaposlitev. Vedno večji valovi gospodarske krize bodo neusmiljeno diferencirali med organizacijami združenega dela, glede na samostojnost pri transformiranju proizvodnih programov. Ocenjujemo, da je Iskra Delta zbrala dovolj veliko razvojno raziskovalno jedro, ki ji omogoča samostojno obvladovanje arhitekture računalnikov tako, da jih lahko proizvajajo, ne da bi bili vezani ne enega samega dobavitelja sestavnih delov. Ta karakteristika Iskrine proizvodnje bo postajala vedno pomembnejša prednost v pričakovanju še večjega pomanjkanja konvertibilnih deviz. Samostojnost v finalizaciji računalnikov odpira možnosti za vstopanje v razvite trge, zlasti še, če jo bo spremljal razvoj programske opreme, če se bo ustrezno razvil tudi informacijski inženiring. Iskra je dovolj velika, da lahko znotraj sebe doseže integracijo večjega števila strokovnjakov različnih disciplin, ki so za uspešen napredek informacijskega inženiringa potrebni. Ob zaključku bi rad izrekel še priznanje vsem tistim, ki so vztrajali na strateških usmeritvah in s svojo politiko vodili izgradnjo računalniškega dela Iskrine tehnološke strukture. Vsi vemo, da je pri tem prihajalo do konflikta interesov, kar je do neke mere celo sprejemljivo v družbi, ki spoštuje pluralizem samoupravnih interesov. Sprejemljivo je vse do tiste meje, ko se za nastale konflikte najdejo tudi razrešitve, ki vodijo k nadaljnjemu napredku. Danes imamo pred sabo enega izmed preizkusnih kamnov, ki lahko zgovorno dokaže, da so nasprotja v pogledih v preteklosti vendarle vodila k razrešitvi, ki omogoča napredek. V tem upanju čestitam delavcem Iskre Delte in vsem tistim v Iskri in izven nje, ki so prispevali k posta vitvi tega objekta in omogočili sodobnejšo proizvodnjo računalnikov pri nas. Naslednji govornik je bil pomočnik, glavnega direktorja Igkre Delte za tehnologijo Damjan Zemva, ki je seznanil goste s tehniškimi in drugimi značilnostmi naše nove tovarne z naslednjimi besedami: »Razvojno-proizvodni center Iskre Delte ima po dokumentih iz investicijskega programa namen ne enem mestu združiti tehnološke kapacitete, ki so bile do sedaj razdrobljene po Ljubljani in Kranju. Tehnološki postopki in veliko testnih pripomočkov zlasti pa računalniški sistemi, od 8-bitnih mikro računalnikov do 32-bitnih računalnikov srednjega razreda v večpro-cesorski konfiguraciji, so rezultat dela lastnega razvoja v preteklih letih. V razvojnih laboratorijih v tej tovarni pa nastajajo novi izdelki, tako na področju aparaturne kot tudi programske opreme. Pri projektiranju tehnologije je bila posebna pozornost namenjena kontroli kvalitete. Kvaliteto izdelka načrtujemo že v razvojni fazi. Razvijalec predpiše za vsak element ustrezni razred kvalitete, saj je znano, da so servisni posegi pri sistemih ko pridejo h kupcu dragi in za stranko neprijetni. Vhodne materiale preizkušamo s testnimi metodami tudi pod termično obremenitvijo. Na področju računalništva je prodajna doba sistema komaj nekaj let. Zato smo proizvajalci prisiljeni razvijati in spraviti na tržišče Iskre Delte v Stegnah nove izdelke zelo hitro. To dosežemo s sodobnimi orodji, ki morajo biti razvijalcem na voljo. V našem novem centru imamo predvsem simulacijske pakete, pakete za načrtovanje v elektroniki in mehaniki, programirane jezike za programiranje proizvodnih testnih naprav, pakete za projektno vodenje ■-in druga programska orodja. Programska orodja, kijih uporabljamo so zahtevna, saj je tudi sodoben računalniški sistem kompleksna elektronska naprava. Programi so med seboj povezljivi. Poleg razvoja aparaturne opreme v centru razvijamo tudi programsko opremo in to sistemsko in aplikativno. V novem centru proizvajamo: — kabinetne sisteme (32-bitni miniračunalniki, 16-bitni miniraču-nalniki, sistemi DIPS) — super mikroračunalnike (Triglav, namizna in obmizna izvedba,) Celo nadstropje našega novega centra je namenjeno proizvodnji gradnikov za računalniške sisteme. Vsi naši sistemi so namreč zgrajeni modulano. Te module povezujejo standardizirana vodila. Vsaki proizvodni fazi sledi medfazna kontrola kvalitete. Končna kontrola izdelka, bodisi modula, ali sistema, se opravi s toplotnimi šoki v posebnih komorah. Proizvodni del centra je izdelan po sistemu rastrsko razporejenih celic. Do vsake take celice je speljana električna instalacija, priključki za povezavo z informacijskim sistemom tovarne in po potrebi tudi druge instalacije. To pomeni, da ima delavec v proizvodnji prek terminala možnosti dobiti podatke, ki jih potrebuje. Vse navedeno je v funkciji fleksibilnosti tovarne in omogoča prilagajanje procesa novim izdelkom. Zaradi destruktivnih vplivov elektrostatičnih praznitev smo ustrezno zaščitili delovna mesta v celotnem proizvodnem procesu. Prostore, kjer v proizvodnem procesu nastaja odvečna toplota je bilo potrebno klimatizirati. Za proizvodno in razvojno informatiko v tovarni skrbi več računalniških sistemov, ki so postavljeni v dveh računalniških centrih. V objektu imamo še druge dejavnosti, ki so vezane na razvoj in proizvodnjo in sicer standardizacijo, dokumentacijo in INDOK, nabavno službo s skladiščem, merilni-co, prostore družbenega standarda, laboratorije ter vse potrebne vzdrževalne službe. Sama proizvodnja je ekološko čista. Posebno pozornost smo posvetili ergonomski ureditvi delovnih mest. Rad bi poudaril, da je vsa uporabljena tehnologija delo domačih strokovnjakov, ki so si izkušnje pridobivali tudi v podobnih tovarnah znanih tujih proizvajalcev. Naša tovarna se ne razlikuje od podobnih tovarn v svetu. Razvojno proizvodni center ima 16.000 m2 površine in lahko rečem,, da je opremljen z najsodobnejšo tehnološko opremo, ki je potrebna za proizvodnjo kvalitetnih izdelkov. Tako v tehnološkem procesu uporabljamo merilno testno opremo in sider za testiranje integriranih vezij (čipov), za testiranje pasivnih komponent, parametrično preizkušanje modulov in oživljanje računalniških sistemov. Ta oprema je draga in zahtevna zato si take opreme manjši proizvajalci ne morejo nabaviti, niti je učinkovito izrabiti. Vendar si z manjšimi organizacijami zaradi njihove fleksibilnosti želimo sodelovati, zlasti na področju razvoja aplikativne programske opre- me. O razvojni pobudi računalniške industrije je spregovoril Qaslednji govornik prof. Anton P. Železnikar ter povedal: Zamisel, ki smo jo jugoslovanski računalniški inženirji nosili več kot trideset let v svojem hotenju in znanju, se v teh dneh materialno uresničuje. Pred nami je prava in na lastnih tehnoloških in razvojnih temeljih, na dolgotrajni avtentični zamisli zgrajena in organizirana tovarna računalnikov, ki ni le privesek neke drugorodne, računalništvu mačehovske, ali tuje industrije, temveč je sodobna proizvodna zmogljivost, ki obsega dovolj širok in tehnološko zahteven računalni-. ški proizvodni program. Ta nova zmogljivost naj bi se podpirala tudi s sodobno koncipiranimi raziskavami in razvojem, ki naj bi zagotavljale novonastajajoče računalniške produkte, tj. informacijske in računalniške sisteme za svetovno konkurenčni plasma in uporabo. To je vizija in odločenost ob tej otvoritvi in prav zaradi tega želim kritično poudariti, da bosta svetovno konkurenčni plasma in uporaba mogoča le tedaj, če bo sodobno organizirana znanstvenoprodukcijska veriga dobivala ustrezne tržno-strate-ske inpute in le če se bo vzpenjala na skrajne meje znanstvene in tehnološke inovativnosti ob izredno samokritičnem uresničevanju vseh dejavnosti sklenjene verige raziskav, razvoja, proizvodnje in trženja. Vsestranska znanstveno-tehno-loška povezanost Iskre Delte s svetovnimi in domačimi raziskoval- LRazvojno-proizvodni center Iskre Delte v Stegnah nimi, razvojnimi, tehnološkimi, proizvodnimi in poslovnimi središči bo odločilna in mora ne glede na trenutne krizne okoliščine slej ko prej ostajati, nastajati in se razvijati kot glavna strateška usmeritev računalniškega podjetja. Takšna usmeritev, ki edina zmore zagotavljati obstoj in prepotrebne razvojne impulze lastne in druge sodobne industrializacije na naših tleh in v evropskih koordinatah, bo lahko nošena le s strokovno in intelektualno vrhunsko usposobljenimi kadri v vodenju, raziskavah, razvoju, proizvodnji in trženju. V naporih za svoje preživetje in razvoj se bo Iskra Delta vedno znova soočala s problemom zahtevne kadrovske kvalifikacije, izkušenosti in intelektualne prodornosti. Značilni kadrovski kompromisi današnje stag-nantnosti, neaktivnosti v disfunkcije ne bodo zadostovali niti za golo preživetje. Računalniška industrija in razvoj te industrije sleherne države sta danes pomemben integracijski dejavnik na področju narodnega gospodarstva, raziskav, razvoja, proizvodnje in trženja. Ta industrija je zato skrbno opazovana in varovana z državno regulativo, saj je izhodiščna za razrast druge industrije, malih podjetij materialne in programske proizvodnje, trgovine, nacionalnih šolskih, zdravstvenih in drugih infrastrukturnih dejavnosti. Računalniška industrija je temeljna podlaga prihajajoče informacijske epohe. Narodi, ali mednarodne skupnosti, ki še domišljajo in gradijo svoje vizije preživetja, morajo jasno in načrtovano predvidevati svoje vire informacijskega znanja in tehnologije. Tudi funkcija današnje Iskre Delte postaja čedalje bolj raznovrstno integrativna na področju poslovnega povezovanja, postaja pa tudi bistveno inicializirajoča skladno in spontano s tistimi potrebami sodobnega tehnološkega in socialnega razvoja, ki zmore odločilno posegati v prestrukturiranje papirnatih vrhunskih raziskav in tudi v navidezno, oz. nebistveno akademsko tehnološko napredovanje. Raziskovalna industrijska iniciativa Iskre Delte že oblikuje tisto bistveno polje razvojne relevantnosti, ki bo lahko podlaga ključnim preobratom v razvojni strategiji SOZD Iskre in Gorenja in t. i. raziskovalnih skupnosti. Iskra Delta vendarle in to na vkljub občutjem krizne brezizhodnosti odpira obetajoče in motivacijsko bistvene razvojne perspektive, kijih letargično in nemotivirano okolje že sprejema s tihim odobra vanjem, saj vidi in čuti v njih svoj izhod, razvojno upanje in prestrukturirano zaupanje. V tem spoznavnem kontekstu je razvojna uspešnost Iskre Delte izredno pomembna za občutje industrijskih in drugih infrastrukturnih razvojnih možnosti jugoslovanskih nacionalnih in federalnih znanstveno-tehno-loških strategij. V bližnjem razdobju se bo z nadaljnim Deltinem razvojem pojavila tudi v obeh SOZD pa tudi v strokovni in širši javnosti bistveno nova, oživljajoča pobuda. Slovensko društvo Informatika bo obliko- valo t. i. Forum informationisž, ki ga bodo sestavljali najvidnejši računalniški strokovnjaki in novinarji, kot kritično, problemsko in intelektualno usmerjeno telo za področje računalništva in informatike. Delovno polje relevantnosti tega telesa bo raznovrstna strokovna, raziskovalna, organizacijska in proizvodna pobuda. Hkrati bo Slovensko društvo Informatika reformiralo svoj strokovni časopis Informatica tako, da bo njegova vsebina bistveno povezana z raziskovalno in razvojno problematiko obeh SOZD, da se bo skozi časopis razvijala tudi potrebna motivacija za raziskovalnost, razvojnost, strokovnost in znanstveno-tehnološko obveščenost raziskovalcev in inženirjev na področju računalništva in informatike. Z odpiranjem Deltine tovarne se tako de facto začenja tudi bistveno nova, oživljajoča pobuda strokovne aktivnosti kot nujnost in kot predhodnica in posledica industrializacije, kot oko in uho potrebne razvojne relevantnosti. Z vstopom Iskre Delte v računalniško industrializacijo se odpirajo nove možnosti za informacijsko-značilno in spremljajočo drugo industrijo v ožjem in širšem okolju. Državni, gospodarski in politični centri odločanja naj bi take in drugačne, smiselne in integracijske pobude in tokove, ki so povezani z informatizacijo ključnih dejavnosti in z njihovim nujnim razvojem, z razumevanjem podpirali. Iskra Delta je eden izmed tistih inovativnih gospodarskih poganjkov, ki je še sposoben izvenkrizne rasti, motivacije in pozitivnih gospodarskih učinkov. Zaradi tega pričakujem, da bo politična moč podpirala prav svoj lasten, demokratičen razvoj v največji meri tudi tako, da ne bo postavljala umetnih zaprek Deltinemu razvoju tam, kjer bi ga bilo smiselno kvečjemu pospeševati. Seveda pa mora tudi Iskra Delta v prihodnje sprejeti strokovno in vsestransko odgovornost za skladen in ekonomsko učinkovit razvoj računalništva in informatike na naših tleh in v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Podobno kot se s tem govorom obračam na širšo slovensko in jugoslovansko javnost, se obračam še posebej na Deltine inženirje. Predvsem od vas Delfini inženirji, od vaše strokovne zavezanosti, organiziranosti, brezkompromisar-skega izražanja vsakršnjih kvalitativnih zahtev, od vašega hotenja in raziskovalno-tehnološkega izpopolnjevanja je in bo odvisen razvojni in gospodarski potencial in uspešnost Iskre Delte. Slej ko prej se bo potrebno odpovedati konzervativni in že danes razvojno neperspektivni tehnologiji in osvajati naprednejšo, za vse nas napornejšo in zahtevnejšo tehnologijo in znanje. Znani koncepti kopiranja in golega posnemanja ne bodo več zadostovali. Zato pričakujem, da bo vaša strokovna in organizacijska glasnost glasnejša, strokovno bolj inte-lektualizirana in konceptualno po-gumnejša, kot je bila doslej, da inženirji ne boste le nemočni opazovalci in nekritični sprejemniki tistih usmeritev, katerim se argumentiramo potihoma, ali vsaj ne dovolj glasno upirate. Inženirji — raziskovalni, razvojni, proizvodni, finančni in prodajni — ste nosilci in vlečeni konji visokotehnološkega podjetja. Prav zato naj bi tudi vsi drugi — vsi delavci Iskre Delte in uporabniki Deltinih proizvodov — vlekli z vami in ne proti vam. Današnja otvoritev računalniške 'tovarne in raziskovalno-razvojne-ga centra ob njej je praznik širšega okolja neglede na to, kako se to v tem trenutku manifestira. To je zgodovinski korak v domači industrializaciji računalništva. Zato končujem s spoštovanjem, priznanjem in z zah valo vsem, ki so na tej dolgi poti načrtovali, pripravljali in nosili kamne gradnike. 1 2 3 1 Zamisli o oblikovanju slovenske računalniške industrije so nastajale že v drugi polovici 50-ih let. Na Institutu Jožefa Stefana so potekala interdisciplinarna predavanja, s katerimi se je de facto pripravljal tudi razvoj računalnika, ki naj bi ga proizvajala domača industrija. V 60. letih je ta zamisel ugašala, saj seje na Zahodu za avtomatizacijo pojavila licenčna montaža (neke vrste proizvodnja) računalnika Zuse Z23. 2 Forum informationis je latinskega izvora in pomeni trg (javno mesto) predočbe (informacije). Pomen foruma je dvojen: informacijsko strokoven, tj. utemeljen s strokovnostjo informacije kot informacije (računalnik je danes pojem za informacijski stroj) in javen, tj. kvalificiran za javno razpravo o računalništvu in informatiki. 3 Konzervativna tehnologija je v svojem bistvu subkulturno oblikovana (funkcionalno in oblikovno »dizajni-rana«), modificirana, največkrat reducirana tehnologija, ki ne sledi več glavnim, tudi konjunkturnim razvojnim, tržnim in standarizacijskim trendom, se pa ne značilen nesposobno-sten način odeva v svoje zaščitne znake in ščiti tako le sama sebe pred nikomer. Tehnološka konzervativnost je lahko le trenutna tržna poteza, ki jo je potrebno čimprej nadomestiti s tržno relevantno novostjo. Predzadnji govornik na otvoritvi je bil predsednik PO SZDL Iskra Franc Sifkovič, ki je tudi na začetku omenil vse težave, nesoglasja in probleme med vključevanjem Delte v Iskro, a je vseeno danes plod skupnih naporov prav razvojno-proizvodni center Iskre. Delte, za katerega je tudi ob koncu dejal, da je to za dlje zagotovo ena zadnjih, večjih Iskrinih investicij v zidove. Ob koncu je zbrane nagovoril še generalni sekretar Beogradske računarske industrije Slobodan Ko-rač, ki je v njenem imenu pozdravil navzoče in poudaril, da predstavlja nova Deltina tovarna vsekakor pomemben korak naprej v razvoju jugoslovanske računalniške industrije, ki temelji na lastnem razvoju nikakor servis, ali sestavljalec velikih nadnacionalnih računalniških tvrdk. Potem ko je Erik Vrenko slavnostno odprl novi center so si gostje ogledali nove, moderno opremljene prostore, ki sojih odprli, kot smo že zapisali, v počastitev pravkar minulega praznika — dneva republike. D. Ž. Razvoj in izdelava različnih merilnih instrumentov sta se v Iskri začela že konec leta 1949 v Institutu za elektrozveze, poznejši Industriji za elektrozveze na Linhartovi cesti v Ljubljani in sicer v laboratoriju za elektronske merilne instrumente. Laboratorij je imel po tistih prvih začetkih iz leta v leto več dela, okrepil se je tudi kadrovsko, zaradi utesnjenih prostorov pa je bila edina možna rešitev, da se preseli iz nekdanje Rižarne kam drugam. Konec leta 1956 se je pokazala možnost za preselitev v Horjul, kjer je že stala skoraj dograjena nova tovarniška stavba. Seveda so priložnost kljub nekaterim pomislekom izkoristili in — proizvodnja Iskre v Horjulu se je začela januarja leta 1957. Večina dotedanjih delavcev laboratorija se je na delo vozila iz Ljubljane, že konec leta, ko je delo dobro napredovalo pa je bilo v tovarni 114 zaposlenih, od tega 84_v proizvodnji in 30 v razvoju. Če še nekoliko pobrskamo po zgodovini horjulskih Iskrašev, lahko ugotovimo, da se je laboratorij kmalu znova vrnil v Ljubljano, sam obrat Industrije za elektrozveze v Horjulu pa je po letu 1962 posloval kot delovna organizacija Iskra Kranj, Tovarna elektronskih instrumentov Horjul, razvojni laboratorij v Ljubljani pa se je vključil v takratni Zavod za avtomatizacijo. Kot samostojna tovarna so horjulski Iskraši poslovali do leta 1975, ko so se vključili kot TOZD v Iskro Elektromehaniko, po letu 1979 so bili nato nekaj časa v Elektrozvezah, s 1. januarjem leta 1985 pa so postali samostojna delovna organizacija. Ob proslavljanju 30-letnice obstoja so horjulski Iskraši organizirali 27. novembra v Prosvetnem domu v Horjulu jubilejno prireditev ter nanjo povabili vodilne Iskrine delavce, predstavnike družbenopolitičnega življenja občine in kraja ter seveda svoje delavce, med njimi tudi letošnje delovne jubilante. V prijetnem kulturnem programu so sodelovali mešani pevski zbor ter člani gledališke skupine Prosvetnega društva iz Horjula. Pozdravni nagovor na slavnosti je imel direktor Merilne elektronike Mitja Nemanič. Tole je v njem med drugim dejal: »Dovolite mi, da vas pozdravim v naši sredini in se vam zahvalim za vašo odločitev, da boste s svojo prisotnostjo prispevali k slavnostnemu in hkrati veselemu praznovanju tridesete obletnice poslovanja Iskre Merilne elektronike in seveda našega praznika dneva republike. Posebej me veseli, da lahko danes med nami pozdravim predsednika KPO SOZD Iskra Franca Šifkoviča, predsednika IS SO Ljubljana Vič-Rudnik Staneta Drolca, znanega družbeno-politične-ga delavca Staneta Vrhovca, ki je pred 30. leti v Horjulu odprl novo tovarno, Vladimira Klavsa, ki je v tistih pionirskih časih kot prvi direktor vodil tovarno ter vodilne delavce nekaterih Iskrinih delovnih organizacij. Ob tem ne morem mimo vseh vas, ki ste prispevali pomemben delež pri razvoju naše delovne organizacije, ki je tudi zato iz skromnih začetkov lahko zrasla in se razvila v moderno delovno organizacijo. 30 let je dolga doba v življenju posameznika in DO. Življenje pa niso tisti dnevi, ki so enostavno minili, temveč tisti, katere smo si zapomnili — in takih je bilo mnogo, saj ste delavci in sodelavci Iskrine Merilne elektronike prehodili pot, ki jo danes zaznavamo v obliki razločne sledi v razvoju in oskrbovanju naše skupnosti s paleto pomembnih proizvodov. Pozdravni nagovor na slovesnosti je imel direktor Merilne elektronike Mitja Nemanič li igf V Prosvetnem domu v Horjulu so se slavja poleg delavcev Merilne elektronike udeležili tudi številni gostje. višanju produktivnosti in rentabilnosti pozdravili tudi predsednik KPO SOZD poslovnega procesa, dosegali tako kva- Iskra Franc Šifkovič, prvi direktor Iskrine liteto naših izdelkov, da bomo začeti tovarne v Horjulu in dolgoletni vodilni proces nadaljevali in, da se bo naš znak Iskrin delavec Vladimir Klavs ter glavni direktor Kibernetike Peter Kobal. Ob tem ste pomembno prispevali k razvoju Horjula in okolice, naše ožje in širše domovine. Od takrat, ko se je sredi zime 1957. leta 114 delavcev, tehnikov, in inženirjev odločilo zapustiti Ljubljano in pričeti s proizvodnjo merilnih instrumentov sredi takrat nerazvite doline, pa do današnjega dne, ko nas je 342, znak petkratke iskrice identificira, tako kraj, kot tudi tovarno kot nedeljivo celoto tako, kot le malokje. V teku let so se menjavale tehnologije, od uporabe cevne tehnike, prek polprevodniške tranzistorske do sodobne mikroprocesorske. V izjemno široki paleti izdelkov je naša DO v vsakem časovnem obdobju proizvajala tudi nekaj sodobnih izdelkov, ki so največkrat nastali v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi organizacijami. S tem bi podčrtal pomen, ki ga je Merilna elektronika vedno pripisovala znanju in sodelovanju, ki združujeta dve najlepši človekovi vrlini: pravičnost in moč. Zato sem prepričan, da bomo tudi v piihodnosti našli ključ do vseh tistih organizacij in inventivnih posameznikov, ki bodo in, ki tako kot naša DO iskreno težijo k znanju, k povezovanju in k lepšemu jutri za vse subjekte naše skupnosti. Mogoče se ni najbolj ustrezno v tefn trenutku in v pozdravnem govoru spomniti na pokazatelje družbeno-ekonom-skega stanja in na izvozno naravnanost Merilne elektronike, saj bi lahko kaj hitro zašli v ponavljanje šablon in fraz. Ker pa nihče nima monopola nad resnico in hkrati ne bonitete, da bi ne grešil, mi prosim dovolite, da na nekonvencionalen način v nekaj potezah skupaj osvežimo spomin na prehojeno pot. V zadnjih 10-tih letih se je vrednost izvoženih izdelkov povečala za približno 8-krat in danes brez izvoza ne bi mogli preživeti. Z izvozom iztržimo dobro tretjino prihodka in se upravičeno in s ponosom lahko prištevamo h aktivnim izvoznikom. Po obdobju intenzivnega zaposlovanja, ko je Merilna elektronika izčrpala kadrovski potencial kraja in okolice in se razširila do okvira 350 zaposlenih, beležimo ambicije po dvigu kvalifikacijske strukture kadrov s štipendiranjem dijakov in študentov, z različnimi oblikami sodelovanja z osnovno šolo, krajevno skupnostjo in drugimi subjekti v svoji bližnji in širši okolici. Tovarišice in tovariši, prepričan sem, da bi lahko mnogi med vami povedali marsikaj zanimivega. Čutim, da nekateri v sebi sedaj obujate spomine na čase in dogodke, ki ste jim bili priča. Vsa ta dejstva in drugi spomini skupaj s sedanjostjo, tvorijo smisel neke tradicije, ki se je pred 30 leti porodila, ki se je v teku časa razvijala in, ki za nas predsta v-Ija obveznost, da bomo s težnjo po na izdelkih tudi v prihodnje iskril povsem tam, kjer ljudje merijo, popravljajo, raziskujejo skrivnosti sveta, ki nas obdaja in se o že odkritem učijo.« Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta Občine Ljubljana Vič-Rudnik Stane Drolc, jubilante pa so Proslavljanje jubileja je bila tudi najlepša priložnost za podelitev častnih diplom kooperantom in sodelavcev, kot tudi priznanj in jubilejnih nagrad. Merilne elektronike, Horjul Častne diplome so prejeli: INŠTITUT JOŽEF STEFAN - veliko, pomembno in časti vredno ime v slovenski in jugoslovanski, pa tudi svetovni znanosti. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za visoko strokoven doprinos k razvoju računalniškega dela in opreme za S P ECO L in — lahko rečemo — udahnitev življenja temu, za nas pomembnemu, delu proizvodnega programa. CARL ZEISS JENA — svetovno znana firma in ime, ki v optiki in precizni mehaniki stoji med prvimi v svetu in s katerim je za nas čast sodelovati. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za uspešno poslovno sodelovanje na izdelkih SPECOL in FLAPHO, ki so tudi našemu kolektivu dvignila ugled pa tudi naložila odgovorno delo v laboratorijski diagnostiki. DO ISKRA KIBERNETIKA - naš starejši brat, pomembna opora in vzor v Iskri. Kulturni program na slavju je obogatil mešani pevski zbor iz Horjula. ii Merilne elektronike, Horju Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za dolgoletno uspešno sodelovanje na programskem in prodajnem področju, brez česar bi naš kolektiv težko zmogel vzdržati korak, ki ga današnji čas zahteva. VLADIMIR KLAVS - diplomirani inženir, upokojeni član KPO SOZD Iskra. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za zasluge, ki jih ima pri tem, da danes v Horjulu stoji tovarna Iskre, ki je kraju in krajanom mnogo pomagala in še bo (za kar se bomo pa morali še sami malo bolj potruditi). Bil je tudi prvi direktor te tovarne, pri vseh v spominu najlepše zapisan. MARKO GLIHA — diplomirani inženir do nedavnega še elan KPO Iskra Elektrozveze. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za zasluge, ki jih je imel kot direktor IPT, ko je pod njegovim vodstvom grupa inženirjev HRIBOVŠEK, ZORNADA, BENEDIK, BOGATAJ in drugi ustvarila SSB POSTAJO RT 20-TC6, ki ji je njen duhovni oče Maks Simončič dal ljubkovalno ime ČUK in, ki smo jo prvič v zgodovini tovarne delali v pomembnih količinah. PROFESOR DOKTOR SREČKO OMAN — diplomirani inženir kemije, doktor kemijskih znanosti, redni profesor na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za uspešno dolgoletno sodelovanje in skrb pri razvoju in izdelavi pH elektrod za naše pH metre ter za občudovanja vredno vztrajnost pri nam potrebni strokovni asistenci za to področje, marsikaterem nesporazumu navkljub. DOKTOR PAVEL DOLAR - diplomiran inženir kemije, doktor medicinskih znanosti in višji znanstveni sodelavec Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani v pokoju. Dolgoletni vodja Biokemičnega laboratorija Interne klinike Splošne bolnišnice v Ljubljani, pozneje pa biokemičnega laboratorija Poliklinike y Ljubljani. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za idejo in pomoč pri oblikovanju koncepta, opreme in pribora colori-metra serije MA 9500 (ki je bil lep čas naš dobro prodajan artikel) ter za zares dolgo (več kot 20 let) sodelovanje in strokovno skrb za kar najboljšo uporabnost tega in še nekaterih instrumentov iz našega biokemičnega asortimenta. MILAN FRANKOVIČ - upokojeni polkovnik službe zvez v JNA in do nedavnega še strokovni sodelavec Iskre. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za izkušnje, trud in energijo, ki jih je vložil v to, da so naše radijske V horjulski Iskri zatrjujejo, da je bil med delavci najbolj priljubljen kar njihov prvi direktor, pozneje tudi dolgoletni vodilni delavec v Iskri Vladimir Klavs. postaje, posebej pa še OBČINSKE ZVEZE dobile zeleno luč in, da sedaj pokrivajo dober del potreb naše širše domovine. OSNOVNA ŠOLA HORJUL - ustanova, kolektiv in tudi po zunanjem videzu ponos naše krajevne skupnosti.. Častno diplomo dobi kot posebno priznanje za vzgojo, izobraževanje in kulturno oblikovanje mladega naraščaja našega kraja, ki bo, upamo v pomembnem številu, kaj kmalu našel svoje mesto tudi v naših vrstah. Častno diplomo dajemo tudi kot priznanje za nenadomestljiv prispevek pri oblikovanju kulturniškega dela ob slavnostnih v našem kolektivu. Seveda je jubilejnih 30 let delovanja tovarne najlepša priložnost tudi za odlikovanje tistih, ki so v Iskri že 10, 20, ali celo 30 let. Teh, slednjih je bilo letos med jubilanti največ, seveda pa velja povedati, da so mnogi tisti, ki so prišli v Merilno elektroniko leta 1957, zdaj že v pokoju, nekatere izmed njih pa smo srečali tudi na jubilejni slavnosti. Jubilanti 30-letnega dela so: Valentin Buh, Breda Kavčič, Francka Končan, Štefan Korenčan, Zorka Kucler, Štefanija Makar, Jože Slabe, Franc Stanovnik, Ivanka Suhadolc, Marija Vehar, Ana Velkavrh, Ana Zalaznik in Jože Žvokelj. Leta 1967 so prišli v Iskro Milena Grdadolnik, Bogoslav Hvala, Jerica Korenčan, Ivanka Kržišnik, Karolina Malovrh, Marija Rožmanec, Marija Slovša in Marija Zvikelj. Jubilanti 10-letnega dela v lsj