VESTNIK Poštni urad 9020 Cetovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šiiingov mesečna naročnina 25 šiiingov ceioietna naročnina 250 šiiitigov P. b. b. H H a ' H s g- a g HM LETNiK XL. CELOVEC, PETEK, 20. SEPTEMBER 1985 ŠTEV. 38 (2244) Tako ščitijo desničarje! ^aft, Wagner in Haider so skupaj z Guggenbergerjem siožno prevze- Pokrovitetjstvo nad nemškonacionaino prireditvijo! Skrajno desne siie Avstrije in Sosednjih držav imajo svoje zaščitne na Koroškem. To nam potrju-^ Burgerjev NDP-jevski mesečnik "Kiartext" v zadnji števiiki. Ta skraj-^ desni in nemškonacionaiistični ^ vabi na prireditev „Karntner jeiheitskommers", ki naj bi biia S- oktobra 1985 v Ceiovcu. Za prireditev, na kateri se bodo spomini 70-ietnice južne meje Koroške j" Tiroiske " ieta 1915 (!) in 65. ob-^nice koroških ..obrambnih bojev" ^ piebiscita ieta 1920 so obijubiii Pokroviteijstvo dežetni giavar Leonid Wagner, njegov namestnik St. Knaf!, dežeini svetnik Jorg Haider in cetovški župan Leopoid Guggen-berger. Na prireditev kjer bodo obujali spomine na ..prostovoljne strelce" prve imperialistične svetovne vojne in „abwehrkampferjev" pa vabijo: ..Bojevita študentska združenja". ..Karntner Abvvehrkampferbund", „Krtn. Heimatdienst" ..Osterreichi-scher Turnerbund", Kameradschaft der frewilligen Schutzen, prišla bodo tudi ..velika odposlanstva iz Južne Tirolske." Slavnostni govornik bo evropski referent Ulrichs-berggemeinschaft ravnatelj Paul Rosch, ki je v zadnjih tednih pomagal pripraviti sprejem vojnega zločinca Rederja na Koroškem. Desničarji so svojo prireditev krstili ..Karntner Freiheitskommers", in čeprav pomeni beseda komerz v resnici študentsko popivko ali veseljačenje, to gotovo ne bo zgolj pijana zadeva. V prvi vrsti gre predvsem za tesnejše sodelovanje desničarskih organizacij Koroške, Tirolske in Južne Tirolske, ki ne obujajo samo spomin na nemškona-cionalna stremljenja na južnem Koroškem, temveč v vsem srednjeevropskem prostoru. Kako drugače naj si razložimo dejstvo, da so razširili praznovanje „abwehrkampfa" leta 1920 na imperialistične bitke v Dolomitih in na soški fronti?? Zato tudi ni slučaj, da je ravno NDP-jevski mesečnik prvi delal reklamo za to srečanje, katerega ščitijo najvišji koroški politiki. Prepoved prireditve in umik po-kroviteijstva od dežeinega giavarja VVagnerja so zahtevate udeteženke ceiovške po!etne univerze, za prepoved prireditve se je izrekia tudi koroška organizacija KPA, z veti-kim ogorčenjem pa je pisaia de-žeinemu giavarju tudi Sociatistična miadina Koroške, ki zahteva od njega umik pokrovite<)srva. Samokritika na Južnem Tiroiskem ob obisku Sinovvtza v Rimu Podpisati so sedem pogodb, otajšati prehod čez avstrijsko-itatijan-sko mejo, načrtujejo otajšave v cestnem in žetezniškem prometu, pristanišču Trst so dati večji pomen, to in še drugo je zvezni kancter Si-nowatz dosege) na tridnevnem obisku v Rimu. Le v Južnotirotskem vprašanju Sinowatz ne more navesti konkretnih rezuitatov, tukaj ima samo obtjubo ministrskega predsednika Craxija, da bo kmatu prišto do ponovnih pogovorov za nadatjnje uresničevanje paketa. Pri prometnih in gospodarskih vprašanjih so bili torej napredki, kljub temu pa je bilo južnotirolsko vprašanje precej v ospredju razgovorov. Avstrija je podkrepila svojo vlogo kot zaščitnica Južnih Tirolcev, zahtevala je konkretne rezultate pri uresničevanju enakopravnosti pri policiji in sodiščih in izrazila prepričanje, da bo z dobro voljo mogoče doseči napredke, tako da bo manjšina res most med obema državama. Bettino Craxi ni osporavai, da ..Avstrija lahko daje nasvete", kljub temu pa je vztrajal na stališču, da je „zgo!j formalno gledano vprašanje Južnega Tirolskega notranje italijansko vprašanje." Avstrijo je celo vprašal: ..Kakšna bi bila situacija, če bi bilo 250.000 Italijanov kot manjšina pri Avstriji?". Ob tem zgodovinskem obisku Sinovvtza v Rimu (zadnji avstrijski kancter je bit teta 1935 v Rimu) pa je opaziti tudi pomemben premik na Južnem Tirotskem samem. Tam je čtan SVP, postanec Roiand Riz samokritično ocenit potitiko južnoti-rotske tjudske stranke do itatijan- ZSO: Poiitiki naj umaknejo pokroviteijstvo! Na svoji seji, dne 16. 9. 1985, je izvršni odbor ZSO obravnavat tudi ^'reditev desnoekstremističnih sit, ki bo 5. oktobra 1985 v Ceiovcu in K* ostro obsodita. Odborniki so oceniti, da ta prireditev ni samo na-Perjena proti stovenski narodni skupnosti na Koroškem temveč oživtja ^ara nemškonacionatna stremtjenja po koionizaciji sosednjih narodov. Zato poziva ZSO varnostne organe, naj preverijo protiustavnost te Odreditve. Še prav posebno pa zahtevajo od dežetnega giavarja Leopot-^a VVagnerja, da umakne pokroviteijstvo nad prireditvijo. Srečanje bivših izseijencev ob 40-!etnici vrnitve iz pregnanstva Zveza slovenskih izseljencev bo imela V NEDELJO 22. SEPTEMBRA 1985 S FRtČETKOM OB 14. UR! PR! OGR!SU (MiKLAVŽU) V BtLČOVSU SVOJ REDN! OBČN! ZBOR ki bo povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem. Prireditev bodo domači prosvetaši obogatili s kratkim kulturnim sporedom. Eivši pregnanci z družinami, prijatetji in znanci ste v nedetjo prisrčno vabljeni v Bitčovs! Zveza stovenskih izsetjencev ske narodnostne skupnosti znotraj avtonomne južnotirotske dežete. Avtonomijo, da je mogoče te ohraniti proti centraini državi, če jo nosijo vse jezikovne skupnosti skupaj! S tem prizna nemška manjšina tudi, da je v svoji strogo toče-vatni potitiki šta predateč. Riz je še dodat: „Bo!je bi bito, če bi pri ian-ski povorki v tnnsbrucku nositi trnjevo krono žrtve fašizma, ne pa ijudje s paradnim korakom!" „Krump geahn und gradschiaBn" $ tn tzre^t so M prostovo/;w/ /w t/eže/nt stre/c/ t/e/g/t /?ogMfH. /f/?f DeMtscZ7dstfr-retcZ;, mit t/ds ggnze Df%tsc%?f Rete/?/" /era /97.5 pe/t ^rostovo/jn; stre/c/. Vse ro naw poroča irajerr^Z tMMCČtnT „/h