PRIMORSKI DNEVNIK Poitolna plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 85 (5768) TRST, četrtek 9. aprila 1964 VČERAJ V POSLANSKI PRAVOSODNI KOMISIJI Poslanci MSI, PLI in KD proti črkam Č, Š in Ž Zaključena razprava o vladnih ukrepih Predsednik republike Segni na proslavi 20-let niče kongresa CLN v Bariju - Zunanji minister Saragat zaključi danes svoj uradni obisk v Iranu - Stanovanjski boni za graditev stanovanjskih hiš za delavce RIM, 8. — Komisija za pravosodje pri poslanski zbornici je danes začela razpravljati o spremembi osnutka zakona glede uporabe tujih imen za italijanske državljane, ki jo je predložila poslanka Marija Bernetič, da bi vključili tudi črke C. ž. š. Že takoj ob začetku diskusije pa so demokristjani, liberalski in misovski poslanci — člani komisije — zagnali vik in krik ter žalili slovensko manjšino v Italiji. Tako so dosegli, da je bila odložena razprava v komisiji in da bodo o tem razpravljali poslanci v avli. Proti napadom in žalitvam liberalcev, demokristjanov in mi-sovcev so ostro protestirali poslanka Bernetič in drugi levičarski poslanci. Predsednik republike Segni se Je udeležil danes v Bariju svečane proslave 20-letnice kongresa narodnoosvobodilnih odborov, ki je bil 28. in 29. januarja 1944 v tem mestu. Segniju so izročili vabilo za proslavo, na katerem so označili sedež št. 20 v drugi vrsti v parterju gledališča «Piccinini», na katerem je Segni sedel takrat kot delegat CLN za Sardinijo. Po govoru predsednika vlade se je Segni usedel na isto mesto. Po uvodnih in pozdravnih besedah župana Lozuponeja, je povzel besedo zgodovinar prof. Tommaso Fiore, ki se je najprej spomnil delegatov na tem kongresu, ki so medtem umrli: Benedetto Croce, Francesco Sforza, Adolfo Omodeo, rižanskih združenj. Vincenzo Arangio-Ruiz, Giulio Ro-dino, Tito Zaniboni, Alberto Cian-ca, ki je predsedoval kongresu; nato pa je podčrtal, da so na tem kongresu zahtevali soglasno osvobodilno vojno proti okupatorju, narodno vlado, ki naj jo sestavijo stranke, ustavodajno skupščino in dokončno obsodbo monarhije. Ko je pripomnil, da so ti delegati pripravili teren za novo družbo, je Fiore poudaril, da te družbe ni moč uresničiti, če se ljudska sile na zavedo same sebe in svojih pravic. Za njim je govoril zgodovinar prof. Giorgio Spini, ki se je zadržal pretežno na zgodovinskem okolju, v katerem je bil ta kongres narodno-osvobodilnih odborov, ki je pomenil «prvi obroček v verigi dogodkov, ki so nas privedli do ustavodajne skupščine in proglasitve republike*. Proslave 20-letnice kongresa CLN so se udeležili tudi senatorji Secchia, Pesenti in Francavilla, poslanci Gullo, Pellicani, Assennato, Balda di Vittorio, Sandone in Grasso, ustavni sodnik Cassandro in župani vseh občin južne Italije, kjer so bili spopadi med prebivalstvom in nacisti, pa tudi sorodniki padlih in predstavniki par- V senatu so nadaljevali razpravo o zakonskem osnutku, s katerim se sklad blagajne za razvoj juga poviša od 180 na 200 milijard za finančno leto 1964-65, in razpravo o zakonskem osnutku, s katerim se ustanavlja posebna komisija za zaščito in valorizacijo zgodovinskih, arheoloških in umetniških vrednot in pokrajine. Podpredsednik vlade Nenni je sprejel danes delegacijo, ki zastopa nameščence obrambnega ministrstva, ki je bilo odpuščeno v letu 1950 in kasneje zaradi politične diskriminacije. Nenni ji je zagotovil, da se bo zavzel za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja. V poslanski zbornici so nadaljevali splošno razpravo o vladnih u-krepih proti konjunkturi, ki se je razširila v politično polemiko za ali proti sedanji vladi in njenemu programu. Socialistični poslanec Albertini je^podrčtal v imenu svoje skupine, da odobrava ukrepe vladne, ker se vključujejo v »perspektivo postopne, toda stvarne reforme strukture italijanske družbe*. Socialisti zahtevajo, da naj vlada, v izvrševanju svojega programa, spoštuje tri temeljne točke: odkloniti mora vsakršno politiko, ki bi kakorkoli pomenila blokado alj pritisk na mezde; za vrniti vsakršno deflacionistično politiko, ki bi utegnila kompromitirati težnjo po polni zaposlitvi hkrati z ukrepi proti konjunkturi pa mora takoj pristopiti k refor- (nmiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiMiiinfiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiitiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii AFERA V VIŠJEM ZAVODU ZA ZDRAVSTVO Prof. Marotta in dr. Domenicucci sta bila včeraj aretirana Oba sta na razpolago sodni oblasti v rimskem zaporu - Obtožujejo ju skupno z drugimi, poneverb javnega denarja in drugih nerednosti RIM, 8. — Državni pravdnik rimskega prizivnega sodišča dr. Massimo Severino je zaključil preiskavo o upravnih nered-nostih v višjem zavodu za zdravstvo. V zvezi s tem so bili danes aretirani bivši ravnatelj zavoda prof. Domenico Marotta, ki je vodil zavod do leta 1960, in načelnik upravnega urada dr. Italo Domenicucci. Obtožena sta poneverbe-'javnega denaria in številnih drugih nerednosti. O-ba so takoj po aretaciji odpeljali v rimske zapore Regina Coeli, kjer sta na razpolago sodni oblasti. Poleg tega je državni pravdnik odredil, naj se pozovejo na sodišče visoki funkcionar zavoda za zdravstvo dr. Giordano Gioconello, ki je tudi član vatikanske akademije znanosti, dr. Adolfo Rossi, ki je nameščen v personalnem oddelku zavoda, ter brata Davide in Pietro Jompa, ki vodita neko podjetje, ki •deluje aparate za znanstvene laboratorije. Sodna preiskava v zvezi z upravnimi nerednosti v tem zavodu se Je začela v zvezi s kampanjo v ti- sku in v zvezi z ovadbami, ki so jih nekateri poslanci izrekli v parlamentu. Vsa zadeva je postala javna, ko je o njej začel pisati tisk. Tedaj so aretirali načelnika oddelka za pogodbe dr. Melija in ga obtožili, da je ukradel v tem uradu dokumente, ki so bili potem objavljeni v tisku. Iz dokumentov so izhajale hude upravne nerednosti. Vso zadevo je tako vzelo v roke državno pravdništvo pri prizivnem sodišču. Melija je zaslišal dr. Severino in Meli je potrdil obtožbe proti svojim predstojnikom. Govoril je o številnih nerednostih, ki jih je poznejša preiskava ugotovila. Med drugim so ugotovili, da so žene štirih funkcionarjev zavoda pripadale družbam, ki so dobavljale material tej ustanovi; da je neki državni svetnik stalno dobival nagrade, in isto tudi načelnik knjigo- DANES V poslanski komisiji za pravosodje se je zgodilo nekaj, česar Po nedavnih izjavah bivšega prosvetnega ministra Paola Rossija o bujnem preobratu odnosov do narodnostnih manjšin, nikakor Sismo pričakovali. Ko je namreč poslanka Bernetičeva predložila Ustrezni zakonski predlog, na podlagi katerega bi bila omogočena uporaba tudi črk C, S in 2 za slovenska krstna imena, se niso temu uprli samo novi fašisti, temveč tudi liberalci in demokristjani. Posledica tega je trenutno le ta, da bo prihodnja razprava o tej zadevi v poslanski zbornici in ne več samo pred pravosodno komisijo. Upamo, da bo večina strank levega centra storila svojo dolžnost. Včeraj je prešla v novo fazo ena izmed številnih afer o poneverbah javnega denarja: aretirali so bivšega ravnatelja in načelnika upravnega urada višjega zavoda za zdravstvo. — Hkrati so včeraj sindikalni predstavniki carinskega osebja napovedali dvodnevno stavko v vsej državi za 23. in 24. aprila, CGIL pa je odobrila stavko kmetijskih delavcev, ki je določena za 13. in 14. aprila. CGIL je objavila tudi resolucijo v zvezi z nedavno stavko državnih nameščencev, v kateri ponovno poziva vlado in druge sindikalne organizacije, naj svoje sklepe revidirajo. — Po aretaciji Georga Klotza v Avstriji in Andergassena v Italiji, ki sta obtožena kot voditelja južnotiroiskih teroristov, so včeraj v Innsbrucku aretirali *e južnega Tirolca Amplatza, ker Je zlorabil politično zatočliče v Avstriji. Avstrija hoče — kot kaže —• za vsako ceno preprečiti, da ki se avstrijsko ozemlje izkoriščalo kot izhodišče za atentate na Južnem Tirolskem. Medtem ko tfruščov nadaljuje Uradni obisk na Madžarskem, kjer je včeraj vnovič govoril o nujnosti sodelovanja med socialističnimi državami, je zahodno-nemški kancler Erhard izjavil, da gre glede možnosti njegovega sestanka s Hruščovom zgolj za govorice brez kakršne koli politične realnosti, čeprav je na sestanek pripravljen, toda šele v tistem trenutku, «ko bo kaka možnost za sporazum.* Sicer pa je Erhard posvetil del svojega govora dviganju cen v Zahodni Nemčiji, kar povzroča zaskrbljenost, in se je izrekel za zvišanje tedenskega delovnega urnika za dve uri in pol, da bi na ta način nadomestili okrog milijon tujih delavcev. Na ženevski konferenci o trgovini je alžirski delegat predlagal med drugim stabilizacijo prodajnih cen surovin, sodelovanje držav proizvajalk pri operaciji za revalvacijo, ustanovitev organizma za financiranje, ki naj olajša industrializacijo držav v razvoju, ter ustanovitev mednarodne organizacije za trgovino in razvoj in dolgoročna posojila z zelo nizkimi obrestmi, kot je predlagala SZ. Predsednik iaoške vlade Suvana Fuma se je sporazumel s kitajskimi voditelji glede spoštovanja ženevskih sporazumov o neodvisnosti in nevtralnosti Laosa kakor tudi glede nujnosti spoštovanja ženevskih sporazumov glede Vietnama ter da bo treba mirno združitev Severnega in Južnega Vietnama doseči izven tujega vmešavanja. Suvana Fuma in Cueniaj se prav tako strinjata glede sklicanja afriško-azijske konference. V Belgiji je zaradi stavke zdravnikov v bolnišnicah vedno večje pomanjkanje postelj in kralj je tudi včeraj nadaljeval zadevna posvetovanja, delavstvo pa je proti stavki zdravnikov ponovno demonstriralo. vodstvenega urada, čeprav Je tedanji minister na vprašanje nekega poslanca izjavil, da gre za zakonita prakso, ki je ni moč grajati. Medtem se je uvedla tudi upravna preiskava in minister za zdravstvo Jervolino je Melija suspendiral iz službe. Med zasliševanjem je Meli podrobno govorili o številnih nerodnostih in je omenil tudi primer, ko ga je njegov predstojnik grajal, ker je v zvezi s prodajo neke stare strugalnice dosegel, da je podjetje, ki jo je kupilo, obljubilo 80.000 lir več, kakor je bilo dogovorjeno. Govoril je tudi o primerih, ko so za razna naročila napravili več pogodb, tako da niso izdatki presegali deset milijonov lir, ker v tem primeru ni potrebna odobritev državnega sveta. Prof. Marotta je zdravnik in kirurg; rodil se je 28. julija 1886 v Palermu, bil je glavni ravnatelj višjega zavoda za zdravstvo in ravnatelj kemijskega laboratorija v tem zavodu. Je član akademije leposlovja in umetnosti v Palermu, akademije za kmetijstvo v Turinu, akademije zgodovine, zdravstva in znanosti v Rimu; je tudi član vatikanske akademije. Svoj čas je bil ravnatelj lista «Gazzetta Chimica Ita-liana* in revije «Annali di chimica applicata*. Napisal je več del o organski in analitični kemiji, o farmacevtski kemiji in o biološki kemiji. Napovedan govor de Gaulla po radiu PARIZ, 8. — Po današnji seji francoske vlade je minister za informacije Peyrefitte sporočil, da bo general de Gaulle govoril prihodnji teden po radiu in televiziji (verjetno 16. aprila ob 20. uri). Minister je dejal, da namerava de Gaulle s tem »navezati neposreden stik z deželo o notranjih in mednarodnih vprašanjih*. Prevladuje pa mnenje, da bo de Gaulle govoril predvsem o gospodarskih in socialnih zadevah. Govori se, da namerava najpozneje poleti dati nove pobude za »socialno reformo*, ki bi uvedla nove odnose s sindikati; ne izključuje se možnost, da bo de Gaulle razpisal v zvezi s tem nov referendum. Ker sta predsednik vlade Pom-pidou in zunanji minister de Mur-ville na uradnem obisku na Japonskem, niso na seji vlade podrobneje govorili o zunanji politiki. Zadeva se je omejila samo na poročilo, ki ga je podal državni minister Joxe, ki vodi predsedstvo vlade in zunanje ministrstvo v odsotnosti Pompidouja in de Murvilla. Govorili so o Braziliji, 9 Jemenu jn o nedavnem obisku indonezijskega zunanjega ministra Subandria v Parizu, Govorili so tudi o delovni sili v Franciji, predvsem o tuji delovni sili. Dalje so govorili o pogajanjih, ki jih bodo francoski predstavniki začeli jutri z alžirskim ministrom za delo, ki je prišel danes v Pariz. Določili bodo pogoje delovnih pogodb za alžirske priseljence v okviru evianških sporazumov. Jutri bo v vsej Franciji 24-urna stavka gradbincev in uslužbencev pri javnih delih. Stavkajoči zahtevajo ukinitev blokade mezd in obnovitev pogajanj za revizijo delovne podobe. mam strukture. ' Komunistični poslanec Amendola pa je dejal, med drugim, da vlada sprejema defla-cionistične ukrepe, ki «praktično zavračajo težkoče gospodarskega stanja na delavski razred, namesto da bi pritisnila na profite kapitala.* Amendola je zatrjeval, da je treba uveljaviti resnično nadzorstvo nad investicijami javnih in zasebnih podjetij in da so komunisti zato zahtevali suspendiranje izplačil bivšim električnim podjetjem, dokler ne bo jasna njihova uporaba. Govornik je zaključil, da se KPI zavzema za sestavo nove večine, ki naj vključuje «vse tiste sile, ki se smatrajo za tolmače ljudskih zahtev po obnovi, od socialistov do katoličanov, in ki so si v zvesti meja in protislovij sedanjega političnega eksperimenta*. V razgovoru z novinarji na Mon-tecitoriu je minister za delo Bosco dejal med drugim, da se je udeležil sestanka v palači Chigi, na ka-tsrem sta bila tudi ministra Pic-cioni in Giolitti ter državna podtajnika Natali m Petrone v imenu ministrov Colomba in Tremellonija, m da so proučili zakonski osnutek, ki skuša pospeševati varčevanje za graditev stanovanjskih hiš za delavce, namreč uveljavljenje stanovanjskega bona za delavce. S tem bonom bi pridobili pravico za nakup gradbenih zemljišč, ki so sedaj pod upravo GESCAL (bivša INA-Casa), po ceni, ki jo je plačala INA-Casa. V ta namen bodo pooblastili GESCAL za nakup ne le zemljišč, ki so predvidena v rednih programih, ampak tudi tistih zemljišč, ki so predvidena v dodatnih gradbenih programih. Osnutek Posojila po izredno ugodnih pogojih, da bi si mogli zgraditi stanovanjsko hišo. Zunanji minister Saragat, na u-radnem obisku v Terehanu, je imel danes razgovor s predsednikom iranske vlade Mansurjem, nato pa še z zunanjim ministrom Aranom. S predsednikom vlade sta se dotaki nila dvostranskih odnosov, zlasti pa sodelovanja me dobema državama na gospodarskem, trgovskepi 'n tehničnem področju, z zunanjim ministrom pa sta razpravljala o mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo neposredno obe državi. Zvečer je Saragat sprejel na italijanskem veleposlaništvu nekatere člane italijanske skupnosti v Iranu, ki šteje okrog tisoč oseb (pretežno tehnike, specialiste, podjetnike, trgovce in trgovske zastopnike; od teh jih' je 350 v Teheranu), jutri pa ga bo sprejel šah Reza Pahlevi. Nove demonstracije proti zdravnikom v Belgiji BRUSELJ, 8. — Belgijski kralj je nadaljeval danes posvetovanja v zvzei s stavko zdravnikov. Raz. govarjal se je z ministrom za o-brambo, zatem pa z rektorjem na univerzi v Gandu, ki bi utegnil posredovati med vlado im zdravniki. Sedanje stanje povzroča vedno večjo zaskrbljenost. V bolnišnicah se čuti vedno večje pomanjkanje postelj. V nekaterih bolnišnicah ni več na razpolago niti ena po stelja. Zato Dodo morali tudi za civiliste uporabljati vojaške bolnišnice, če se ne bo spor rešil. O-bupen je položaj osebja v bolniš nicah, ki zaradi pomanjkanja bolničarjev dela skoraj brez počitka Zaradi stavke zdravnikov je za ostalo tudi delo nabornih uradov. Vojaški zdravniki, ki pregledujejo rekrute, so bili namreč mobilizirani in razmeščeni po bolnišnicah za ves čas stavke. Danes je več tisoč delavcev v tovarnah industrijskega bazena na področju Charleroi demonstriralo proti stavki zdravnikov. BERLIN, 8. — V zahodnem Berlinu so se danes obnovili razgovori med predstavniki vzhodnega in zahodnega Berlina o prepustnicah, ki naj bi omogočili zahodnim Berličanom obisk pri sorodnikih in prijateljih za binkoštne praznike. VAŽNI UKREPI IZVRŠNEGA SVETA SFRJ 8-odst. povišanje pokojnin Uspešen potek obnove Skopja Podaljšanje sporazuma o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih vodah - Odškodnina žrtvam nacističnih taborišč (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji razpravljal o poročilu izvršnega Sveta Makedonije o dosedanjih rezultatih obnove Skopja. Sprejel je o-snutek zakona o spremembi zakona o ljudski obrambi, ki predvideva skrajšanje vojaškega roka na 18 mesecev razen v vojni mornarici. kjer bo ostal še vedno dve leti, in osnutek zakona o izplačilu 8 odstotkov dodatka na pokojnine. Zvezni izvršni svet je ocenil dosedanje delo za obnovo Skopja kot uspešno. Zagotovljeni so bili najosnovnejši pogoji za življenje meščanov, pogoji za aktiviranje gospodarstva in javnih služb. Do konca leta 1963 je bilo za obnovo Skopja porabljenih nad 68 milijard dinarjev. S temi sredstvi je bilo med drugim zgrajenih 11 novih stanovanjskih naselbin s skupno 12.645 stanovanji, obnovljenih nad 7000 stanovanj v družbeni lastnini, 113 javnih objektov med njimi 29 šol, 37 ustanov, obnovljenih oziroma zgrajenih 120 km vodnega, 125 km kanalizacijskega in 215 km električnega omrežja. S pravočasnimi ukrepi so bile premagane težave gospodarskih podjetij, tako da se pričakuje, da bodo konec tega leta vsa podjetja končala svoje poslovanje z zadovoljivimi rezultati. S sprejemom programa o uporabi sredstev sklada za obnovo Skopja za leti 1963 in 1964 so bila rešena številna vprašanja s področja hitre obnove mesta. Pripravlja se dolgoročni načrt, katerega realizacija bo da-la novo fiziognomijo glavnemu mestu Makedonije. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o odškodnini državljanom, ki so bili v nacističnih taboriščih podvrženi »vivo* eksperi. mentom. Pravice do odškodnine bodo imele vse osebe, ki so bili državljani Jugoslavije 25. aprila 1941 in ki so jim omenjeni ekspe. rimenti zapustili telesne oziroma duševne posledice. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiimiittiiiiitniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiirtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivuiiiiiiiiudiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Alžirski predlogi na konferenci o mednarodni trgovini in razvoju Alžirski predstavnik je ugotovil, da industrijske države izogniti razpravi ŽENEVA, 8. — Prvi govornik na današnji seji konference o trgovini in razvoju je bil alžirski minister za gospodarstvo Bašir Bumaza. Ugotovil je, da se konferenca do sedaj skoraj ni zanimala za vprašanje petroleja, čeprav prihaja več kot polovica petrolejskih proizvodov, ki se danes potrošijo na svetu, z razvijajočih se področij. Bu- ADIS ABEBA, 8. — Včeraj so v Adis Abebi uradno javili, da so etiopske čete zaključile umik z demilitariziranega področja, kakor določa sporazum iz Kartuma. Področje je široko 10 do 15 kilometrov na eni in na drugi strani somalsko-etiopske meje. Danes so se prvikrat sestali na meji člani mešane somalsko-etiopske komisije. '' maža je izrekel mnenje, da ta molk navaja do zaključka, da se državam proizvajalkam oporeka lastninska pravica do njihovih ležišč in da so vprašanja, ki so povezana z izkoriščanjem in uveljavljenjem teh ležišč odvisna izključilo od mogočnih skupin, ki jih sedaj nadzorujejo. Zahteval je, naj preneha sedanje stanje, ker prav države proizvajalke petroleja trpijo večino zaradi posledic nihanja cen in imajo najmanjšo korist od prodaje svojih proizvodov. Primer petroleja torej kaže, da organiziranje trgov (ki ga zahteva Francija) lahko predstavlja učinkovito formulo za stabilizacijo in revalvacijo cen in za zajam-čenje razvoja gospodarstva. Toda hkrati dokazuje tudi, upoštevajoč petrolejsko vprašanje, da organizirani trg lahko prispeva k povečanju sedanje neuravnovešenosti, k blokiranju razvoja držav proizvajalk, katere pogostoma razpolagajo samo s tem bogastvom za financiranje svojih programov o razvoju. Zaradi tega predlaga Alžirija naslednje, pa naj gre za goriva ali pa za surovine; 1. Stabilizacijo prodajnih cen surovin, da ne bodo podvržene nihanju. 2. Sodelovanje držav proizvajalk pri operaciji za revalvacijo. 3. V notranjosti držav proizvajalk, naj se razvija industrija, ki je povezana s proizvodnjo in predelavo. 4. V gospodarstvo držav proizvajalk naj se vključi ta- ka industrijska dejavnost, ki je povezana z izkoriščanjem surovin. 5. Ustanovi naj se organizem za financiranje, ki naj olajša razvoj industrializacije razvijajočih se dežel; ta organizem bi morale financirati industrializirane države s prispevki iz dela svojih dodatnih dohodkov. Zatem je alžirski minister izjavil, da podpira dva ukrepa, ki jih predlaga Sovjetska zveza: ustanovitev mednarodne organizacije za trgovino in razvoj ter dolgoročna posojila (20-25 iet) z zelo nizkimi obrestmi. Skupina afriških in azijskih držav ter vzhodnoevropskih držav je danes ponovno zapustila dvorano, ko je predsednik dai besedo južnoafriškemu delegatu. V dvorani je ostalo 27 delegacij, ki zastopajo države zahodne Evrope, DZA, Com-monwealtha in Formoze. Na seji pete komisije je sovjetski delegat Spandarjan sporočil, da bo Sovjetska zveza s prvim januarjem prihodnjega leta ukinila vse carine, ki sedaj obremenjujejo u-voz proizvodov iz razvijajočih se držav. Sovjetska zveza predlaga, naj bi take ukrepe sprejele vse industrializirane države. Od 6. do 10. oktobra kongres CGIL v Rimu RIM, 8. — Nocoj se je zaključilo delo izvršllnga odbora CGIL. Na predlog tajnika Novelle so sklenili, ...................................................m.. Johnson ugotavlja ^normalnejše stanje» v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo Hruščov bo zaključil danes svoj obisk na Madžarskem in bo ob tej priložnosti govoril na budimpeštanskem stadionu se skušajo o petroleju da bo kongres CGIL od 6. do 10. oktobra v Rimu v palači kongresov v EUR. Zatem so na predlog Novelle izvolili delovne komisije, ki morajo pripraviti pravilnik za kongres in teze, o katerih bodo razpravljali. Teze bodo pripravili na podlagi izkušenj od petega kongresa CGIL do danes in se tičejo sindikalnih akcij v korist delavcev, vprašanj mednarodne politike, socialne politike, strokovnega izobraževanja, politike gospodarskega razvoja in programiranja, sindikalne avtonomije, sindikalne enotnosti, sindikalne demokracije ter organizacije sindikata in konfederalnega statuta. Ob zaključku dela je izvršilni odbor odobril resolucijo, v kateri se med drugim v zvezi z državnimi nameščenci poudarja, da bo »nadaljnji razvoj razčlenjene akcije javnih uslužbencev prinesel potrebno razjasnitev in pripeljal do širše enotnosti za rešitev številnih vprašanj, ki so povezana z dejanskimi potrebami prebivalstva. Izvršilni odbor izraža solidarnost z državnimi uslužbenci in ponavlja ugotovitve, ki so bile že izrečene v zvezi s ponudbami vlade, ter poziva vlado in druge sindikalne organizacije, naj revidirajo svoje sklepe. V zvezi s splošnim sindikalnim položajem se v resoluciji ugotavlja, da veleindustrijci skušajo izkoristiti gospodarske težave, da povečajo koncentracijo svoje gospodarske in finančne moči, da vplivajo na politiko vlade, da potisnejo sindikalno gibanje s položajev, ki so jih v zadnjih letih priborili, ter da zvalijo na delavce breme inflacije. Dalje zahteva CGIL, naj se prepreči, da bi se raven zaposlitve določala enostransko, s tem da podjetja s privatnim in z javnim kapitalom objavijo program o proizvodnji in zaposlitvi, o katerem bi zatem razpravljali na politični in vladni ravni. WASHINGTON, 8. — Ameriški poslanik v Moskvi Foy Koh-ler je imel danes daljši razgovor s predsednikom Johnsonom, kateremu je sporočil pozdrave Hruščova. Po razgovoru je Kohler izjavil, da je predsednik «z zadovoljstvom ugotovil obstoj normalnejšega stanja* v odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ko se bo vrnil v Moskvo, bo sporočil Hruščovu pozdrave Johnsona. Kohler in Johnson sta govorila o pogajanjih za nov konzularni sporazum med ZDA in SZ, o sovjetskih nabavah ameriškega žita in o sovjetsko-kitajskem sporu. Kohler je izrazil mnenje, da prijateljske besede, ki jih je Hruščov te dni izrekel na Madžar skem, ne pomenijo, da namerava sovjetska vlada dati nove pobude za rešitev nesoglasij z ZDA. Na vprašanje, kaj misli Johnson z besedami «normalmejši», je Kohler odgovoril, da se na splošno lahko razume ozračje v odnosih med državami, v katerem o-be skušata razjasniti sedanje pro. bleme. BUDIMPEŠTA, 8. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je govoril danes delavcem v tovarni optičnih izdelkov v Budimpešti. Kakor v svojih dosedanjih govorih, je tudi danes primerjal kapitalistični sistem z komunističnim. Poudaril je, nujnost večje proizvodnje in boljše koordinacije dela. Dejal je tudi, da je potrebno harmonično in sinhronizirano sodelovanje med socialističnimi državami, ker drugače nima smisla politika načrtovanja. Med svojim govorom je Hruščov omenil tudi napake Sovjetske zveze glede proizvodnosti in glede spoštovanja rokov za izpolnjevanje naročil z inozemstvom. Tako je med drugim povedal: «Ko sem si ogledoval vašo tovarno, sem govoril z nekim delavcem in ga vprašal, kako poteka delo. Odgovoril mi je, da bi vse šlo dobro, če ne bi neka drža- va toliko zavlačevala izpolnjevanja nekaterih naročil. Vprašal sem ga, katera je ta država. Ker se je obotavljal z odgovorom, sem ga vprašal, ali ni morda to Sovjetska zveza. Joj, tovariši, je dodal Hruščov, prav Sovjetska zveza je tista, ali točneje Ukrajina.* Tedaj je Hruščov v šali pokazal «glavnega krivca*, to je prvega tajnika KP Ukrajine Selesta, ki je član delegacije in je bil na odru skupno s Hruščovom. «Z njim bomo delali račune pojutrišnjem, je izjavil Hruščov v smehu, med potovanjem v Sovjetsko zvezo.* S tem v zvezi je navedel tudi nedavno sovjetsko naročilo več ladij v jugoslovanskih ladjedelnicah v Pulju, Splitu in na Reki. »Jugoslovansko poslaništvo v Moskvi, je dejal Hruščov, nam je nedavno očitalo, da bi bile ladje lahko skoraj končane, če bi Sovjetska zveza pravočasno poslala nekatere jeklene plošče, ki so potrebne za delo. Tovariši, niso samo jugoslovanski delavci nezadovoljni s temi pomanjkljivimi dobavami, temveč tudi jugoslovanski voditelji so izrazili svoje očitke.* Jutri bodo podpisali sporočilo o razgovorih med 'sovjetsko delegacijo in madžarsko delegacijo. Zatem se bo Hruščov poslovil na velikem zborovanju na stadionu v Budimpešti. Zvečer bo sprejem v sovjetskem poslaništvu, v petek Pa bo sovjetska delegacija odpotovala v Moskvo. Moskovski radio je danes javil, da je Hruščov obiskal včeraj skup. no s svojo ženo glavni štab sovjetskih enot, ki so na Madžarskem v okviru madžarsko-sovjet-skega sporazuma iz leta 1957. Kakor poroča radio, je Hruščov v svojem kratkem nagovoru vojakom poudaril iskreno željo Sovjetske zveze, da se ohrani mir, in je ponovno opozoril na potrebo enotnosti in solidarnosti narodov socialističnih držav. Erhard o sestanku s Hruščovom BONN, 8, — V zadnjem času je zahodni tisk mnogo pisal o možnosti sestanka med Hruščovom in zahodnonemškim kanclerjem Er-hardom. Kancler je danes v svojem govoru na zborovanju demo-kristjanske stranke v Ulmi izjavil, da popolnoma razume pomirjevalno politiko ZDA do Sovjetske zveze in je dodal, da je pripravljen sestati se s Hruščovom, «ko bo prišel trenutek in če bo kaka možnost sporazuma*. «Sedaj, je dodal kancler, krožijo govorice o možnosti mojega sestanka s Hruščovom. toda gre za govorice, ki ne temelijo na nobeni politični realnosti.* Zatem je kancler govoril o notranjih vprašanjih in izjavil, da višanje cen v Zahodni'Nemčiji povzroča zaskrbljenost. «Vendar pa, je dodal, je nemška zvezna republika v primerjavi z drugimi evropskimi državami še vedno otok stabilnosti.* Nedavno se je kancler Erhard na nekem zborovanju izrekel za zvišanje tedenskega delovnega urnika, in sicer za dve uri in pol, ker bi to omogočilo, da se odrečejo tujim delavcem, ki sedaj delajo v Zahodni Nemčiji in ki jih je približno milijon. S sklepom zveznega izvršnega sveta bo v zveznem tajništvu za informacije ustanovljen svet za koordinacijo informativne dejavnosti v inozemstvu. Novoustanovljeni svet bo namesto dosedanjega sveta za informativno službo razpravljal o vseh osnovnih vprašanjih informativno-propagandina službe v inozemstvu. Zvezni izvršni svet je nato ratificiral več mednarodnih sporazumov *n odobril predlog državnega tajništva za zunanje zadeve o podaljšanju sporazuma o ribolovu italijanskih ribičev v jugo-slovanskih vodah. Danes je prispel z letalom v Zagreb na dvodnevni obisk Jugoslavije predsednik vlade Trinida. da in Tobaga dr. Erič Williams. Na zagrebškem letališču so u-glednega gosta m njegove spremljevalce pozdravili predsednik sabora Hrvaške Ivan Krajačič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Buriš Kraigher in drugi zastopniki zvezne in republiške vlade. Popoldne je Wiiliams obiskal zagrebško univerzo in delavsko vseučilišče «Moša Pijade*. Zvečer je bil gost na intimni večerji predsednika sabora Hrvašlke Ivana Krajačiča, jutri bo s svojim spremstvom odpotoval na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik re-publike maršal Tito. Nocoj je prispela v Beograd skupina 12 švedskih gospodarstvenikov pod vodstvom ravnatelja švedskega združenja izvoznikov Nordensona. Med sedemdnevnim obiskom v Jugoslaviji bo skupina navezala naposredne stike z zastopniki jugoslovanskih podjetij in proučila praktične možnosti so- delovanja. industrije. posebno na področju B. B. Poročilo o razgovorih Suvana Fuma-Cueniaj Na koncu je CGIL odobrila stavko kmetijskih delavcev, ki je določena za 13. in 14. aprila. Medsindikalni odbor carinskega osebja je razglasil za 23. in 24. aprila vsedržavno stavko iz protesta proti pogojem, v katerih mora o-pravljati svojo službo zaradi vedno večjega prometa in zaradi neprimernih sredstev, ki jih ima na razpolago ter zaradi premajhnega števila osebja. PEKING, 8. — Predsednik Iaoške vlade Suvana Fuma je odpotoval danes iz Pekinga, kjer je, bil tri j. “voditelji o izvajanju ženevskih sporazumov iz' leta 1962, ki jamčijo neodvisnost in nevtralnost Laosa. Suvana Fuma je sporočil, da se bodo v kratkem sestali voditelji treh političnih tendenc v Laosu. Uradno sporočilo o razgovorih pravi, da so laoski in kitajski voditelji prišli do zaključka, da je spoštovanje ženevskih sporazumov in njihovo vestno izvajanje edini pravilen način za vzpostavitev miru v Laosu ter za zagotovitev njegove neodvisnosti m nevtralnosti. Upajo, da bodo druge države, ki so sodelovale na ženevski konferenci, spoštovale te sporazume in jih izvajale. Sporočilo pravi tudi, da kitajska vlada spoštuje in podpira te sporazume in prav tako podpira politiko miru in nevtralnosti Iaoške vlade narodne enotnosti. Kitajska vlada upa, da bodo tri Iaoške stranke dosegle svojo enotnost in mirno rešile svoja notranja vprašanja. Sporočilo pravi dalje, da so kitajski in laoški voditelji proučili položaj na indokitajskem polotoku in izjavljajo, da odobravajo borbo Kambodže, da se zajamči njena suverenost, neodvisnost in nevtralnost. Prav tako odobravajo predlog Sihanuka, naj se skliče konferenca prizadetih držav, da se zajamči nevtralnost Kambodže. V zvezi z Vietnamom sta Kitajska in Laos mnenja da je treba spoštovati ženevske sporazume iz leta 1954. Mnenja sta, da bo treba mirno združitev Vietnama doseči v duhu teh sporazumov in izven tujega vmešavanja. Na koncu je rečeno, da Suvana Fuma in Cueniaj podpirata sklicanje afriško-azijske konference. Zanzibar-ZDA ZANZIBAR, — Zamzibarski predsednik Kerume je sporočil a-meriškemu odpravniku poslov, da morajo ZDA do konca meseca u-Ikiniti ameriško oporišče za nadzorstvo vesoljskih poletov, ki so ga postavili na tem otoku leta 1960. Kerume pravi, da je ta odločitev rezultat nedavnih izjav a-meriškega poslanika v Keniji. A-meriški poslanik je namreč prejšnji teden izjavil v New Yorku, da Kitajska in Vzhodna Nemčija »skušata spremeniti Zanzibar v neafriško državo, ki bi jo izkoriščali za politične spletke*. HELSINKI, 8. — Finska vlada javlja, da je tajnik OZN zaprosil Finsko, naj poveča število svojih vojakov, vključenih v mednarodne sile na Cipru. Finska vlada zadevo sedaj proučuje. Prvotno je finska vlada sklenila poslati na Ciper 700 vojakov. Domnevajo, da Švedska in Irska dobili poziv. sta tudi podoben RIO DE JANEIRO, 8. — Bivši brazilski notranji minister in pravosodni minister Abelardo Jurema se je zatekel preteklo noč v perujsko poslaništvo v Rio de Janeiru in zaprosil politično zatočišče. Računajo, da je pribežalo v tuja poslaništva v Rio de Janeiru, do sedaj več kot dvajset oseh. Do sedaj so v Rio de Janeiru aretirali nad 3000 oseb. V Avstriji aretiran še en južni Tirolec DUNAJ, 8. — Avstrijsko notranje ministrstvo javlja, da je bij po nalogu notranjega ministrstva včeraj aretiran južni Tirolec Luis Amplatz. Aretirali so ga v Innsbrucku in pripeljali na Dunaj. Obtožujejo ga, prav tako kakor Georga Klotza, da je zlorabljal politično zatočišče. V pričakovanju njegovega izgona bo Amplatz ostal v zaporu. Policija bo skušala tudi ugotoviti, ali imata Amplatz m Klotz kaj opraviti z di-namitaimi atentati, ki so bili izvršeni jeseni na področju Eben-se». Se drugih 30 ali 35 južnih Ti-rolcev, ki so zaprosili zatočišče v Avstriji bodo sedaj postavili pod pristojnost dunajske policije in ne bodo več v pristojnosti policije v Innsbrucku. Notranje mi. nistrstvo hoče za vsako ceno preprečiti, da bi se avstrijsko ozemlje izkoriščalo kot izhodišče za a-tentate na Južnem Tirolskem, Od. slej bodo južne Tirolce, ki bodo osumljeni, da so sodelovali pri a-tentatih, aretirali, v dvomljivih primerih pa jih bodo preselili v vzhodne dele Avstrije, ki ne me. Jijo z Italijo. Luis Amplatz je bil že obtožen na procesu proti južnim Tirolcem, ki je bil konec leta 1957 v Boemu. Tedaj je bil obsojen samo na majhno globo, ker je bil kriv »nepooblaščenih eksplozij*. Pozneje pa je aktivno sodeloval pri raznih atentatih im ga sedaj na milanskem procesu sodijo v odsotnosti. Na tem procesu se je tudi danes nadalievalo zasliševanje ob-tpžilmih prič. Zaslišali so 25 karabinjerjev. ki so aretirali več ob-tožencev in jih zaslišali. zasebne pravice državljanov NEW YORK, aprila. — Površni opazovalec bi utegnil sklepati, da Američani preprosto uživajo v tem, da svoje privatno življenje odkrivajo javnosti. Na podlagi tega je nastal tudi eden izmed najbolj donosnih poslov, ki je v psihi televizijskega občinstva skoraj izenačil relacije med filmskimi zvezdami in — denimo — predsedniškimi kandidati. Vendar pa se, nasprotno temu, povprečni Američan z ničimer bolj ne ponaša kot s svojimi privatnimi pravicami, ki Jih ima za temeljno svetinjo ameriškega načina življenja. Prav te dni pa so bili lahko Američani šokirani in razkačeni zaradi svoje naivne lahkovernosti. Neka kongresna komisija je namreč odkrila, da ravno ameriška vlada krši privatne pravice ameriških državljanov in širi področje strahu, saj se » vtihotaplja v človekovo misel, v njegov dom in uradu. Več kot dvajset tisoč Američanov, ki so želeli lani dobiti kako državno službo, ie moralo prestati tako imenovane poligrafske teste, se pravi, da so jih kontrolirali z aparati za odkrivanje laži, da bi ugotovili njihovo politično prepričanje, pripadnost sindikalnim in drugim organizacijam, njihove družbene zveze in celo njihove prijatelje. Preiskava je ugotovila, da 58 federalnih agencij preverja patriotska prepričanja ameriških državljanov s poligrafom Razumljivo, da so najštevilnejše ustanove, ki imajo na skrbi nacionalno varnost in druge rajne posle, kot so na primer FBI, Pentagon, State Department, policija in CIA, od katerih so številne z zakonom zaščitene pred kakršnokoli kongresno preiskavo. Vse skupaj se je začelo pred osmimi meseci, ko je poslanec Gallaghar dobil pismo, v katerem iskovanca. žalostno je, pravi Gallaghar, da lahko neugoden test spremlja človeka vse življenje, četudi ga je napravil nekvalificiran preiskovalec in v napačnih okoliščinah. Preiskave z detektorji za odkrivanje laži so se močno razširile. Poleg tisoč in tisoč Američanov, ki iščejo državne službe, preiskujejo s temi aparati kriminalce, kubanske begunce in celo vietnamske vojake, da bi ugotovili stopnjo njihovega borbenega patriotizma. Mnogi so prestali test, ne da bi še sami vedeli zanj, ker so jih zaradi posebnih razlogov zaslišali s skrivno nameščenimi posebno občutljivimi poligrafi. Največja nevšečnost pri vsej stvari je v tem, ker je metodologija «odkrivanja laži« precej hazardna, učinkovitost pa močno sporna. Strokovnjaki se v svojih ocenah dostikrat razhajajo. Medtem ko proizvajalci teh aparatov trdijo, da je njihova učinkovitost stoodstotna, pa nekateri univerzitetni profesorji zatrjujejo, da doseže največ 60 ali 70 odst. in da je odstotek negotovosti tako velik, da je vse skupaj precej problematično. Tudi Gallagharova komisija je navedla vrsto reči, ki lahko docela popačijo rezultate preiskav. Na preiskavi lahko vplivajo na primer močna nervoza preiskovancev ali pa fiziološke nenormalnosti, kot so na primer visok ali nizek krvni pritisk, velike ovire pri dihanju itd Mentalne motnje, razne nevroze ali nenormalno majhna inteligentnost lahko uspešno prevarajo aparat, katerega naloga je, odkrivati tuje laži. Zlasti uspešni «nasprotniki» teh aparatov so patološki lažnivci, katerih laž postane v določenem trenutku resnica tudi zanje. Strokovnjaki trdijo, da z aparati ni mogoče točno ugotoviti, kdaj in mu ie neko dekle iz njegovega vo- l koliko se ti ljudje zlažejo. Nepri- iilnega okrožja sporočilo, kaj se ji je zgodilo, ko se je potegovala za mesto stenod.tktilografke v javni službi Dekle je pristalo na preiskavo z aparatom za odkrivanje laži, čeprav si ni točno predstavljala Kaj je to Med testom pa ji je preiskovalec začel postavljati tydi Intimna vprašanja o njenem seksualnem življenju, zato je sama odstopila od tega tekmovanja. Gallaghar je preveril stvar tudi pri drugih poslancih in izvedel, da so tudi oni dobili podobna pisma od svojih volivcev Zahteval Je uradno preiskavo. Vsi testirani — tako se je izkazalo — se zavežejo, da o tem ne bodo govorili. Gallaghar je dognal, da od preiskovancev zahtevajo poprejšnji pristanek, ni pa mogel docela razčistiti, aii pomeni odklonitev testa tudi izgubo možnosti za zaposlitev. Presenetilo ga je, da nobena agencija ne dovoljuje preiskovancu, da bi se pritožil glede rezultatov testa in jih morebiti demantirati. Samo nekaj agencij v takšnem primeru znova testira pre- merni »poskusni zajčki« so prav tako ljudje, ki trpijo zaradi ekstremne izčrpanosti, ali pa so pod vplivom drog ali alkohola. Pomembno vlogo ima tudi spol. Ženske veliko teže «kapitulirajo» pred aparatom kot moški. Poslanec Gallaghar se je končno tudi sam vznemiril zastran rezultatov, do katerih je prišel po večmesečni preiskavi. Preprosto se je zbal, da bi številni preiskovalci utegnili postati žrtve izsiljevanj brezvestnih preiskovalcev ali tistih, kj dobivajo rezultate preiskav v roke Zato Je poslal svojim sodržavljanom neke vrste alarmantni apel, naj se ponovno zavzamejo za ameriške privatne pravice Opozoril Jih je, da so federalne agencije izpopolnile velikanski aparat strahu in vmešavanja v človekovo intimnost, in ta brez kakršnekoli javne kontrole in odgovornosti. Ce Gallagharovim dognanjem dodamo samo Se 10 odstotkov od fantastičnih pripovedovanj in trditev, da elektronski prisluškovalni aparati poslušajo in lovijo glasove General Heinz Trettner je bi! pred nedavnim imenovan za generalnega inšpektorja bundeawehra, zahod nonemške armade, in za glavnega poveljnika zahodnonemšklh čet v NATO na kopnem, na morju in v zraku. Agencija NDR ob tej priložnosti objavlja sliko, ki spominja na preteklost tega generala. Trettner Je bil — kakor javlja agencija — kapetan neslavne legije Condor in je bil osebno odgovoren za popolno uničenje španskega mesta Guernica leta 1937. Bil je tudi pobudnik delnega uničenja Rotterdama leta 1940, kjer je ob bombardira nju izgubilo življenje skoraj 900 ljudi. Razen tega je vodil padalsko enoto v Italiji, ki je zagrešila vrsto zločinov tako nad civilnimi kakor tudi vojnimi ujetniki. Zaradi teh «zaslug» je dobil Trettner v času nacizma več odlikovanj. (Na sliki: general Trettner v zahodnonem-»•-J ,,-jfnrmt, v opiatu ruševine Onemi«-« In Rotterdama) in zvoke po vsej državi, potem postane razumljiva tudi gonja proti anti-prisluškovalcem, ki je začela obsedati ameriškega državljana. Strokovnjaki trdijo, da Je konec zastarelih pojmovanj o človeških osebnih in intimnih skrivnostih. Elektronsko vohunstvo je vtihotapilo prisluškovalne aparate v stanovanja in urade, montiralo jih je na telefonske aparate in v avtomobile, v spalnice, v stene sosednjih stanovanj itd. Hkrati pa ponujajo tudi zdravila proti tej modemi pošasti: od profesionalnih uslug za «očiščevanjo» stanovanj in uradov pa do nasvetov za amaterski lov na ugnezdene »stenice« s pomočjo navadnih transistorjev. Kakor zmeraj se za vsak strup najde tudi nasprotni strup, za vsako raketo protiraketo. Zato je tudi zdaj mogoče pričakovati, da bo Gallagharovemu alarmantnemu poročilu kmalu sledila reklamacija strokovnih uslug za obrambo človeške intimnosti pred grozečo invazijo aparatov za odkrivanje laži. Bivši brazilski predsednik Goulart z družino. Goulart je sedaj bi priznal Mazzilijevo vlado Urugvaju, uradno odklonil, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii USPESNA IZSTRELITEV Od včeraj v vesolju kabina «Gemini» Vmesni člen med poleti «Mercury» šestih ameriških astronavtov ter med programom «Apollo» za osvojitev Lune do konca L 1969 CAPE KENNEDY, 8. — Kabino I petnajstnadstropni stavbi na 72. »Gemini« so izstrelili ob 17. uri ‘ cesti. Ta stanovanja stanejo več (po italijanskem času) z dvostopenjsko nosilno raketo «Titan-II». Tehta 3175 kg in opremljena je z vrsto znanstvenih inštrumentov. Uradno so potrdili, da kabina kroži okrog Zemlje z apogejem 304 km in perigejem 160 km. Poskusu je sledilo 29 astronavtov, izmed katerih bo izbrana posadka (dve osebi) za drugi poskus te vrste konec 1. 1964 ali v začetku 1965. Program «Gemini» je treba presojati kot vmesni program med poleti prvih šestih ameriških astronavtov — po načrtu «Mercury» — ter programom «A-pollo« za osvojitev Lune do konca 1. 1969. Tehniki NASA so zatrdili, da so prejeli radijske informacije iz kabine samo med prvim obkroženjem Zemlje. Kabina je namreč opremljena z eno samo majhno baterijo, ki ne more omogočiti daljšega prenašanja. Kdo je prejemal denar Scotland Yarda LONDON, 8. — «Daily Sketch* je objavil članek nekega svojega kronista, ki navaja, da so se tajni fondi Scotland Yarda uporabljali za plačilo nekega anonimnega informatorja, kj je organiziral tatvine ter dobavljal policiji vse informacije, da je lahko zalotila tatove in flagranti. Skrivnosten informator, ki baje prebiva na severni periferiji Londona, si je izmislil poseben sistem. Za objekt ropa je izbral kako trgovino, sedež velike družbe ali stanovanje zelo bogatih oseb, nato pa je prodal tolpi tatov kompleten načrt za izvedbo tatvine z vsemi podrobnimi informacijami o najbolj ugodnem času itd. Ko je to opravil, je informator prodal iste informacije Scotland Yerdu in tako za agente ni bila nikaka težava aretirati tatove. Na ta način, zatrjuje list, je policija aretirala precej tatov, informator pa je spravil v žep tisoč šterlingov iz tajnih fondov Scotland Varda. Sistem pa je le imel neko pomanjkljivost; »žrtve* so začele go. voritl in agentje So opazili, da blagajn, navedenih v načrtih za tatvine, sploh ni bilo ali pa so bile prazne. Voditelji Scotland Varda tudi sumijo, da so nekateri njihovi podrejeni nekoliko preveč hitro pograbili vabo, ki jim jo je nastavil anonimni informator, pa čeprav mogoče iz prevelike vneme. Ko so nekega glasnika Scotland Yarda vprašali za mnenje o tej vesti, se je samo smejal. Patricie Kennedy in moža ne marajo za člana stanovanjske zadruge NEW YORK, 8. - Neka gradbena zadruga za luksuzne stavbe je zavrnila prošnjo Petra Lawforda in njegove žene Patricie Kenne-dy, sestre pokojnega predsednika ZDA, da bi postala člana te zadruge. Neki član uprave se namreč protivi, da bi imel za sostanovalca igralca in demokratko. Lastnik stanovanja, ki sta ga zakonca Lawford hotela nabeviti, socialist Charles Amory, se je zaradi tega obrnil na komisijo za civilne pravice, poudarjajoč, da je sklep u-prave zadruge ilegalen. Toda predsednik komisije je izjavil, da je sklep legalen, ker zakon določa samo, da «nihče ne more odrekati stanovanja kaki osebi zaradi verskih, rasnih ali narodnostnih razlogov« «*inoV»r\je Je v n«*kt Minister Medici vztrajni propagator legalne ure RIM, 8. — Minister za industrijo senator Medici je v razgovoru s časnikarji na Montecitoriu poudaril, da je mnenje vlade, kar zadeva uvedbo legalne ure, popolnoma pozitivno in ugodno. »Nerazumljivo je, da hočejo v Italiji na nekaterih sektorjih delati težave v zvezi z uvedbo legalne ure, ki je v korist vseh delavcev, ko vendar zgled številnih držav potrjuje, da bi bil ta ukrep umesten.« V pismu ministru Mediciju je odv. Onesti, predsednik CONI, sporočil, da so CONI, športne zveze in društva za uvedbo legalne ure v Italiji. Za to so se zavze* mali, piše Onesti, še pred olimpijskimi igrami v Rimu. Legalna ura bi omogočila večini vpisanih, da bi izvajali šport tudi po delu in študiju. Nekoliko slab pristanek letala «Boeing 707» NEW YORK, 8. - Linijsko letalo »Boeing 707» družbe Pan American World Airways» s 149 osebami je pri pristajanju zavozilo s piste. Do nezgode je prišlo na mednarodnem letališču Kennedy v New Yorku. Letalo je pri pristajanju ovirala megla in pilot je po dotiku z zemljo prepozno zavrl. Tako je letalo zavozilo približno 300 metrov daleč od konca piste v neki jarek, poln vode. Voda j« začela teči v trup letala, kar je povzročilo nekoliko panike med potniki. Vendar pa Je posadka u-spela ljudi pomiriti ter je odprl« vrata zasilnih izhodov. Žrtev ni bilo, pač pa je bilo kakih 20 potnikov ranjenih. BREZ PRIZANASANJA Objavljen razgovor z Mc Arthurjem 1954 Ostre sodbe o Trumanu, Eisenhowerju, Marshallu, TayIorju in Ridgwayu NEW YORK, 8. — Listi verige Schripps-Howard so danes objavili razgovor, ki ga je imel časnikar Jim Lucas 1. 195H z gen. Mc Arthurjem v New Yorku. Lucas, ki je bil tudi vojni dopisnik s Koreje, je besedilo razgovora hranil vse do danes, ker Je dal častno besedo, da ga ne bo niti omenil, dokler bi bil McArthur živ. Pokojni general je zelo ostro kritiziral bivšega predsednika Trumana in Eisenhovvsrja in druge osebnosti. Omenil je tudi, da je Dean Acheson pripravil Trumana do tega, da je odstonil od načrta za vojno do popolne zmage na Koreji. McATthur Je dejal, da »ta mali ba-stafd (Truman) res misli, da je patriot«. Priznal pa Je, da Je imel Truman precej poguma in bistrosti, da je delal instinktivno v zvezi z vojno na Koreji, dokler Dean Acheson ni uspel spraviti ga pod kontrolo. O predsedniku Eisenhowerju je dejal, da je sicer pošten človek, vendar pa njegova uprava ni sprejemala odločitev na osnovi pravilnega ali napačnega temveč samo «na osnovi ponovne izvolitve Eisen-howerja in republikanskega kongresa«. O bivšem zunanjem ministru Marshallu je dejal, da je bil »sluga državnega tajništva«. Za gen. Taylorja je trdil, da Je ambiciozen In ne bo napravil nikoli ničesar, kar bi lahko oviralo njegovo kariero. Generala Rldgwaya, ki je postal njegov naslednik na Koreji, pa jo označil kot »kameleona, ki se je v 24 urah popolnoma preobrnil, ko je izvedel, da se Washington protivi McArthurJevi strategiji o vojni na Koreji. Najhujša obtožba McArthurja pa je v trditvi, da bi bil lahko večkrat že zmagal, pa so mu to vedno preprečili iz Washingtona. General je tu govoril o veliki izdaji. Vsako sporočilo, ki ga je poslal v Wa-shington, hi vsako sporočilo, ki so ga njemu poslali la Washlngtona, «je državno tajništvo pokazalo An- GENOVA, 8. — Ladje družbe »Italia« so na štirih mednarodnih progah, ki jih vzdržuje ta družba, prevozile 250.000 potnikov. S tem je družba že osmič dosegla drugo mesto v celotnem prometu v Severnem Atlantiku. Pač pa je družba dosegla prvo mesto v mednarodni lestvici glede prevoza na i progah iz Sredozemskega morja gležem in V 48 urah so ga Angle-jv Južno Ameriko in nazaj. To pr-ži preko Indije ali sovjetske am- venstvo ima družba «Italia» že od basade v Londonu sporočili kitaj- * 1947. iiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Našli so ostanke letala «Bonanza» skim komunistom«, je zatrdil Mc Arthur. Tako so kitajski komunisti že v naprej vedeli za vsak McAr-thurjev korak. Predstavnik britanskega veleposlaništva je izjavil, da na veleposlaništvu nič ne vado o tem, kar bi lahko potrdilo McArthurjeve trditve. ' Predstavnik je še spomnil, da so bili na Koreji tudi vojaki Com-monwealtha in torej Angleži niso imeli razloga, da bi Kitajcem sporočali ameriške načrte. Državno tajništvo pa Je odklonilo vsak komentar v tej zvezi. Široka korist ukradenih avtomobilov MILAN, 8. — V okviru široke policijske operacije, ki skuša preprečiti številne tatvine avtomobilov, ki so v mestu na dnevnem redu, so bili aretirani nadaljnji trije mladeniči, ki so ukradli več kot 10 avtomobilov ter jih potem puščali v bližini nekega bara na periferiji. Prej so seveda iz njih pobrali vse, kar jih je zanimalo. Nato pa so jih prepustili drugim, da so jih uporabljali za ljubavne sestanke. Visoka uvrstitev družbe 1'MBI > Turistično letalo «Bonanza» PARMA, 8. — Ostanke letala »Bonanza«, s katerim sta se vozile inž. Pampanini in Nicola Vita-le, so danes zagledali z nekega helikopterja v v Šini 1500 m na meji med Ligurijo in Emilijo v bližini prelaza Due Santi. Helikopter, s katerega so ob 10.10 zagledali omenjene ostanke, je e-den izmed dveh helikopterjev letalskega centra za pomoč iz Mi-! lana Linate; helikopterja sta pri-| spela v Borgotaro pred dvema dnevoma. Po »'»henri vremenu Pampanini ja Iz Gallarate, fotografirano mnogo pred nesrečo nekim poletom prejšnjih dni se je danes zjasnilo in helikopterja sta vzletela. Z enega od obeh so nedaleč od mesta, kjer so našli truplo ing. Pam-paninija, zagledali trup letala, ki je gledal izpod visoke snežne odeje. Snežna odeja je mogoče ublažila padec letala, tako da je ing. Pampanini lahko prišel ven iz letala. (Pilot je potem padel v potok Lecora ter v njem utonil. 1 Brž ko je prispela vest. da so ostanek letala našli, so iz Borgo- tnra odnotoval« skupine ksrsbi-|pri iskanju. njerjev, ki pa bodo potrebovale nekaj ur hoje do cilja. Truplo Nicoie Vltaleja pa so našli kake tri kilometre od razbitin »Bonanze«. Truplo Je bilo pokrito s plaščem. Ugotovljeno Je torej, da sta bila tako ing. Pampanini kot Vitale po padcu še šiva. Domneva se. da je sam Pampanini pokril prijatelja s plaščem, ko se Je ta verjetno zaradi Izčrpanosti zgrudil, ter skušal najti pomoč. Truplo Vitale ja je ne »el biat, ki je sodeloval glabbu Dali popravlja Raffaella Picassa in Miloško Venero PARIZ, 8. — Salvador Dali toži tri znamenita gledališča, »Theatre des Nations«, »Theatre des Champs Elysges» iz Pariza ter »Theatre de la Monnaie« iz Bruslja, češ da so «izdala dalij-skega duhati. Ta tri gledališča so leta 1962 uprizorila opero «Španska dama in rimski kavalir•» ter balet »Gala«, ki sta bila že leto prej uprizorjena v Benetkah. Fo mnehju Salvadorja Dalija so omenjena gledališča bistveno spremenila njegovo delo, ker so uporabila drugačne scene in kostume ter mu morajo zato nakazati 10 milijonov »lahkih« frankov kot odškodnino. Odvetnik, ki brani bruseljsko gledališče je na trditev Da-l jevega odvetnika, da so bile kršene avtorske pravice, odgovoril, da ima fantazija tudi svoje meje. »Dali, je dejal odvetnik, je zahteval, da bi na oder pripeljali vola brez kože in 30 motociklistov, ki bi plesali twist.« Preden izreče sodbo, bo sodišče 21. aprila zaslišalo št branilce ostalih dveh gledališč. — V Parizu pa se mnogo govori o Daliju še zaradi nečesa drugega. Slikar je sklenil «popraviti» Picassove risbe «Tavromahi• je», ne da bi ga vprašal za mnenje. »Odkriti hočem svetu, je dejal, dela mojega rojaka; popravil pa bom nekaj elementov; tako sem na pr. narisal metulje namesto glav gledalcev; to-rero, ki je deloma spremenjen v slona, bo bika ubil s svojim rilcem.« Dali zatrjuje, da nima prav nikakega namena »smešiti Picassa, nasprotno, «popravit i» risbe svojega imenitnega tovariša pomeni, po njegovem mnenju, dokaz občudovanja. »Nobeno delo samo po sebi ne more zadovoljiti, je dejal, temveč doseže polnost šele, ko sem ga napravil surrealistično. Tako sem t? A blihubbtvt* že popravil neko glavo Raffaella ter predelal Miloško Venero. Jaz »daliziram« samo to, kar ljubim.« Somerset Maugham na počitku v Benetkah BENETKE, 8. — Angleški pisatelj Somerset Maugham je danes s svojim tajnikom Alanom Savlom prispel v Benetke. Romanopisec je 25. januarja dopolnil 90 let. Prispel je iz St. Jean-Cap-Fer-rat, kjer sedaj živi, in je potoval z «rolls-roycc». (Seveda ni vozil on temveč šofer). Maugham je zasedel običajno stanovanje, obrnjeno na Veliki kanal, v na-kem hotelu, kamor prihaja že da- set let na počitnice. ■* * * BONN, 8. — Statistike v raznih mestih Zahodne Nemčije kažejo, da se je od l. 1956, ko je bilo V nemških kinematografih rekordno število 18 milijonov gledalcev, do l. 1963 to število zmanjšalo na 10 milijonov. V K6lnu je l. 1956 vsak prebivalec videl povprečno 25 filmov, lani pa le še 12. Peter Sellers le včasih pri zavesti HOLLYWOOD, 8. — Stanje igralca Petra Sellersa, ki ga je zadela srčna kap, se je nekoliko poslabšalo in zdravniki so sklenili spet uporabiti aparat za stimulacijo srčne funkcije. Sellers je pod učinkom močnih doz pomirjevalnih sredstev in je »včasih pri zavesti«. Po potrebi mu dajejo kisik. Pri njem je tudi Britt E-klud, 21-letna švedska igralka, s katero se je pred dvema mesecema poročil. Proizvodnjo filma «Kiss me, stupid«, v katerem je imel Sellers glavno vlogo, je bila prekinjena. V filmu igrata tudi Dean Martin in Kirn Novak. Družba išče drugega igralca, ki naj bi zamenjal Sellersa, ki je v filmu igral razočaranega glasbenika, živečega v nekem majhnem ameriškem mestu. Peter Sellers z mlado ženo IIIIIIIIIIIIIIMimillllllllllllllliiilllliimilllHiiiMmiiititmftltlflltltttlHIHMtlllllllltlMIIIIMIIIIttlllinilllllltlll* PRAVILNA POT ENIT Spet v porastu turizem iz Z. Nemčije v Italije Domnevajo, da bo letos v Jugoslaviji za 35 odstotkov nemških turistov več kot lani BONN, 8. — Najbolj akutna faza pojava nazadovanja nemškega turizma, usmerjenega v Italijo, je minila. To je izjavil v Hannoverju eden izmed najbolj uglednih nemških turističnih operaterjev, ki je dostavil, da so za letošnjo pomlad že zabeležili več rezervacij kot v preteklem letu, Zlasti se računa, da se bo to število znatno povečalo na jadranski obali (za več kot 20 odst.). Kar zadeva usmeritev nemškega turizma proti Jugoslaviji, se predvideva porast za 35 odst. Te izjave potrjujejo, da je »načrt Nemčija«, ki ga je sprejel ENIT, in ki je v polnem razvoju, naletel letos na mnogo bolj ugoden sprejem v vsej Zvezni republiki. Tudi neki turistični strokovnjak velikega gospodarskega lista iz Duesseldorfa »Handelsblatt« je pri. znal, da lanskega nazadovanja ni pripisati političnim razlogom, temveč dejstvu, da nemški turist išče vedno več novega in čeprav se drži tudi tradicionalnih poti, Izbira tiste kraje, ki zagotavljajo mir in tišino. Hans Schazarwaeehter, urednik »Handelsblatta«, je prišel do zelo zanimive ugotovitve: »Italija je edina turistična dežela, kjer so lepo sprejete in kamor lahko mirno gredo tudi družine z otroki.« TrebH je torej — in ENIT ae j« postavil na to pot v svoji letošnji propagnruli — izkoristiti to prednost in pametno bi bilo v pravem času poskrbeti primerno °" premo za sprejem tega posebnega tipa turistov. MILAN, 7. — Na pobudo Bureau International de 3 ourisme Social (BITS) in s sodelovanjem italijanskega Tourlng C.lubn so se danes na sedežu trgovinske zbornice v Milanu sestali strokovnjaki turizma, ki so razpravljali o nekaterih pogledih vprašanja financiranja počitnic. Zased ar'e je vodil prof. Enrico Dossi, podpredsednik BITS in predsednik Mladinskega turističnega centra. Najprej je govoril o omenjenem vprašanju Schevenels, evropski generalni tajnik C1SL, ki je razpravljal o sistemu nkantoniranja skladov za počitnice, ki se že izvaja v Belgiji, kjer je plača petih tednov določena za tri tedne počitnic. Potem je govoril tajnik BITS ter generalni komisar za turizem v Belgiji Haulot, ki je imel referat o drugi točki dnevnega reda, namreč o takojšnji in močni udeležbi države pri financiranju gradenj P°‘ čltniških centrov s sistemom podpor. Nato Je posegel v diskusijo Hendrlck (Mednarodna zveza hotelirjev), ki Je govoril o problemu integracije majhne ln srednje hotelirske industrije v socialnem tu-rtzmu. Namesto četrtkove črtice | Preživela je lastno smrt Od 1937 sem z družino živela v Varšavi, stanovala sem v Ul. Vavelberg IS. stanovanje 30. Prvega avgusta 1944 ob 3 popoldne so se v neposredni okolici naše hiše začele ostre borbe. Uporniki so ob hiši postavili dve barikadi. Mnogi «Volksdeutscherji», ki so stanovali v tem predelu, so iz svojih stanovanj naskrivaj streljali na Poljake. Nekaj zgradb so Nemci porušili s tanki uTigers. Ko so se Nemci prebili na naše Področje, so pognali iz hiš moške in jim ukazali, naj razčistijo prehod. Hkrati so podnetili požar v nekaterih hišah. To so storili tako, da so v posamezna stanovanja metali steklenice z bencinom. Do 5. avgusta sem tičala v kleti in imela pri sebi troje otrok, starih 11, 6 in 3 leta, sama pa sem bila že v zadnjem mesecu nosečnosti. Tega dne okoli 12. ure so stopili na dvorišče nemški vojaški žandarji in z njimi ukrajinski fašisti m pozvali prebivalce hiše, naj hišo takoj zapustijo. Ko so stanovalci prišli na dvorišče, so žandarii vrali v klet nekaj zažigalnih bomb. Zavladala je splošna zmeda in ihtenje. Ker ni bilo moža pri meni — zadržal se je namreč v mestu — se nikakor nisem hotela spraviti iz hiše, v upanju pač, da mi bodo morda dovolili, da ostanem. Vendarle sem morala ven. Čeprav sem hotela oditi v drugo smer, so me ukrajinski fašisti napodili v Poljsko ulico. Težko smo se prestopali. Po ulici je biio veliko kablov, žic in ostankov barikad ter gume in mrtvakov. Povsod le goreče hiše ali že pogorišča. Na vogalu ulice sem videla trupla mlajših ljudi v civilni obleki. Fridružila sem se skupini stanovalcev naše hiše. Pripeljali so nas pred tovarno, kjer nas je bilo okoli 500. Stali smo pred vhodom v tovarno eUrsuss, dejansko le pogona tovarne «Ursus» iz predmestja Varšave. Pred tovarniškim vhodom smo stali skoraj uro časa. S tovarniškega dvorišča smo slišali strele ter vpitje na pomoč in vreščanje. Nemci so na dvorišče spuščali, °!i bolje na dvorišče potiskali po sto oseb hkrati. Deček kakih 12 let je dobil živčni napad, ko je videl pobite svoje starše. Kričal je in klical svojo mater in svojega očeta. Ni kakega dvoma ni bilo, da v tovarni ubijajo, morijo. Ni st Pa vedelo, če pomorijo vse. Jaz sem se držala bolj od zadaj. Stalno seni se umikala, v upanju, da noseče ženske menda ne bodo streljali. Na tovarniškem dvorišču sem zagledala kup mrličev. Skoraj meter Pisoko jih je biio. Med mrtvimi sem spoznala svoje sosede in znance. Po sredini so nas privedli do ozkega prehoda na drugo dvorišče. Tu so nas ukrajinski fašisti in nemški žandarji razvrščali p skupinice po štiri in štiri. Moški so stopali z visoko dvignjenimi rokami. V tej skupini nas je bilo okoli 20, med nami pa je bilo veliko otrok od 10 do 12 let, večina brez staršev. Našo skupino so odvedli proti prehodu med dvema zgradbama. Tam so že ležala trupla. Ko so prvi štirje prišli do mrličev, so jim Nemci in ukrajinski fašisti začeli streljati v hrbet, v zatilje. Ko so *i padli, je prišla, na vrsto druga skupina štirih oseb, da bi umrla iste smrti. Starko, ki ni mogla hoditi, so ustrelili kar zetu na hrbtu, kot jo je vlekel s sabo. Tudi on je padel. Med razporejanjem nat skupine po štiri so ljudje kričali, klicali na pomoč ali pa molili. Pila sem v zadnji skupini štirih. Medtem so pripeljali novo veliko gručo Poljakov. Odšla sem torej s poslednjo četvorico, skupaj s tremi otroki, ki sem jih držala manjša dva z eno, starejšega sina pa z drugo roko. Otroci so stopali Počasi in molili. Ko je starejši videl mrliče, je v strahu zavpil, da h od o tudi nas ubili. V omedlevici sem videla, kako je ukrajinski fašist, ki je stal za nami, ustrelil sina v tilnik. Naslednji streli so zadeli ostala dva otroka in mene. Zrušila sem se na desno stran. Strel, ki me je zadel, ni bil smrten. Krogla je šla z leve 'strani zatilja in pod lobanjo prodrla v desno lice. Začela se je krvavitev noseče ženske. Skupaj s kroglo sem izpljunila tudi nekaj zob. Občutila sem .odmrlost leve strani glave in telesa. Kljub temu sem bila pri zavesti in, ležeč med mrliči, videla, kaj vse se dogaja okoli mene. Opazovala sem nadaljnja streljanja. Medtem so pripeljali novo veliko gručo moških, katerih trupla so se zrušila čezme. Pritiskati fo me Štirje mrliči. Sledila je nato nova gruča žensk in otrok.... 'n tako druga za drugo. Streljanje se je nadaljevalo do poznega ve&mtr Ko se je streljanje prenehalo, je -bil že trd mrak. V odmorih so ztočmoi hodili po mrličih, jih udgrjali^ipremetavali, kakega dokončno' Pobili, jemali dragocenosti. Roke, š'katerimi so se dotikali mrličev, s° imeli ovite v posebnih krpah. Meni so z roke potegnili uro. niso Pa opazili, da sem še živa. Med tem odvratnim početjem so pili žganje, peli vesele popevke in se smejali. Poleg mene je ležal debelušen visok moški v usnjeni jopi in je dolgo hropel. Nemci so morali izstreliti vanj še pet strelov, preden je izdihnil. Ko so Stre-Ifali še kakega, ki še ni bil mrtev, so me ranili Se v nogo. Dolgo sem ležala v loki krvi, nad menoj pa trupla. Ponoči sem potisnila s sebe mrliče ki so ležali preko mene. Naslednjega dne so se streljanja prenehala. Le Nemci so nekai-krat pridrveli na dvorišče s psi, tekali z njimi preko mrličev m Pregledovali, če ni morda še kdo živ. Slišala sem le posamezne strele, s katerimi so verjetno pobijali še koga, ki je kazal znake življenja. Tako sem ležala tri dni, to se pravi do pg.nedeUk.a, kajti streljanje se je pričelo v soboto. Tretjega dne sem občutila, da ie °trok, ki sem ga čakala. Se žir. To mi je dalo moči in mi vzbudilo m'sel, t]a je potrebno in vredno rešiti sc. Začela sem misliti in iskati pot rešitve. Večkrat sem skušala vstati, vendar sem vsakokrat začela bruhati in izauhljala zavest. Končno mi je le uspelo po vseh štirih se preko mrličev dokobacoti do zida. Prehod z dvorišča na dvorišče, skozi katerega smo prišli, je bil zatrpan z mrliči. Za vrati so se slišali glasovi Nemcev. 7ato s*.m zaorala iskati drug izhod Po vseh štirih sem se spet odknhacala ra tretm dvorišče in po nekih lestvah mi je usnela skozi majhno akno priti v tovarniško delavnico. V strahu pred Nemci sem tu °stala vso noč. V°b nož so tanki neprestano drdrali, medtem ko so bombniki bombardirali prav našo mestno četrt. Mislila sem. da ho tovarna vsak trenutek zletela v zrak, skupno z mrliči v niej. Ob ?°ri i> vse utihnilo Povzpela sem se na okno in na dvorišču ugle-^tla živca a človeka: svojo sosedo Zofijo Vtažinsko. Približali sva se drvna drugi. n o na in ie pridrsel še veki preživeli okoli 60 let star moški z ''bitim očesom. Imena .se mn ne spominjam. Po dolgem iskaniu in Po mnogih poskusih, da bi prišli ven. smo našli izhod in zapustili tovarno. Ko je moški zaslišal glasove ukrajinskih fašistov, je zaostal. Prišli sva iz tovarne v Skjernjevsko ulico in nameravali iti n roti Predmestju, kter je bil n bolnišnica. - Na ulici so stali «kraiin.ski fašisti in n prvem trenutku niso opazili, od kod prihajava. Nato so n zadržali in kliub prošnjam in rotenju, nai nas Uot ranieni puste v bolnišnico, so'nas pognali v drugo smer, spotoma pa večali gručo z nc-jmi liurfmt. Nedgieč od cerkve sv. Stanislava so gručo razdelili med mlajše ,n starejše. Gručo mladih moških in žensk so odpeljali v neko porušeno hišo in trenutek nato smo od tam slišali strele. Menim. aa so iih postrelili. Ostale pa set nas pognali proti cerkvi sv. Vol-erhn Tam so gruče Poljakov, o^koliene od stražarjev, razmikale trupla. Nemški ča-tvikl so nas tolkli in potiskali v cerkev Cerkev 'e bila polna varšavskih prebivalcev iz vseh predelov mesta Nekaj .n* sem le~o!a vred glavnim oltarjem. Nihče nam ni nudil nai-'Paniše pomoči. Edino sotrpini so mi dali malo vode. Dva dni pomete »kuno,- S težkimi ranjenci in bolniki prepeljali v zbirno "borišče v Hruškovu, od koder so me nato odnremili v bližnjo bol- r=%=\ — Kej rečeš, koga be pej danes kej hvalli? — Znaš, jest rečem, de nam dvenr^ se narbol splača hvalet izomun jn žepana! 1— Sej, sej! Ma tudi na vlado ne smemo pozabet.. Zatu ke vlada je narbol na 'vrhi. Se icomun more Jcašenljrgt poslušat, ki j ukaže vlada. — A, se zna! Posebno če je slovenski. Vid:, dtnmp reč, nabrežinskega! Ce ne grejo lepa po špahci, koker ke čejo pr vladi, dobijo lepu, nene neč, tebe neč, komisarja. Tudi zdej se spet nekej napenjajo, zatu ke ' nečejo, de be sezidali spet an kep hiš, ke be denili nutre -edi, de be pole pr volitvah zgebili Slovenci na-brežinski komun. Jn kej misleš, de bojo nardili? Jest be te povedau, kej bojo nardili, ma se ne upam zastran krejance. — E, ma dej, dej. Ne stoj reč taku. Je res, de be nas kašne radi počasi zadešili, ma moreš pamislet, de zdej jemamo vlado levega centra. Jn uana ne bo tašna, koker ke so ble une vlade poprej, ke so bli zraven tudi liberalci! Ne smeš videt taku črno! — Ben, tisto jemaš pej ti prou. Zdej je res vse drugo. Zdej bomo prfina otvorili naš kulturni dom. Jn nutre bomo šli vsi Slovenci dekordo. Jn se bomo radi jemeli jn še bo slišalo samo: dragi ti, dragi jest! — Jn še posebno lepu bo, ke ne bo treba neč plačat vstopnine. Ke zdej kamer greš — u kino, u teater, na koncert — zmiri moreš plačat dvej-stu, tristu, petstu, tudi taužent, če je kašna prou naumna stvar Ma u našem kulturnem domi bo pej vse zastoju. — Ma kaku — zastojn. Zastojn, zastojn! 'Znaš, vlada, ke ji je sttašno pr srci, de be se Slovenci kulturno razvijali, jn ke zna, de dosti od njeh težko plača tudi nizko vstopnino, uana je odločla, de vse, kar se bo u kulturnem domi delalo jn kazalo, de more bet vse zastojn. — Ma kej ne povešJv. Ma alora sm jest delau naši vladi krivico? — Ma sej jest ti zmiri pravem, da ti si /črte nezaupljiv jn de 'se ne* zaneseš na noben-,pa! Kej ne bo zdej lepu, ke mi bomo šli lepu u naš teater zastojn. Tisti pej, s-ke -bojo teli let u. Verdi, u Teatro nova jn na druge koncerte, bojo mogli pej plačat! Al bojo čekirali rtišini! Tu ja, tu se prave ščitet majnšine! — .Ma kej de je prou res? — Se zna, de je res! Tolko res je, de tisa, ke so sezidali ta kulturni dom, prfina nekej protestirajo jn'- so vložli kej jest znam kašne spomenice jn dokumente na vlado, zg tu ke t.ani čejo po vsej sili, de be blo treba plačat vstopnino tudi u kulturnem 'domi. Videš, tašni so! Jest ne znam, de, so kašni, ke jeh prou nikoli ne moreš kontentirat. — Ma tudi mene se zdi naumno, da se taku silemo, de be mogli plačavat. Ke če bo za-siojn, bo pršlo nutre dosti več ledi jn tudi hol pogostoma! Jn če je vlada rekla, nej bo zastojn, bodmo kontenti! Ma pej špeže — ti-Me za luč, za pometanje, taše, avtorsko pravo, tisti ke oojo jegrali, godli jn taku naprej? Kej je vlada kej rekla, de bo dala za tiste špeže kašno podporo al kej? Zatu ke tisti ledje, če bojo tam delali, bojo mogli tudi živet. Odkod bojo dobili dnai? — A, tisto pej jest neč ne znam jn tudi ni blo neč rečeno. Morbet mislejo, de bo vse zastojn. De bojo tudi jegrauci zastojn, de letrike ne bo treba neč plačat jn morbet za pometat dvorano de bojo pršli škovacini od komuna! — Ma dej, dej, Mihec, kej smo moži al pi-karini? — Pikarini! modni količek Se nekaj besed o pomladanskem kostumu Kroji in blaga zelo različni, tako da je izbira velika Ce se še niste odločile, kakšen naj bo vaš novi spomladanski kostum, potem imate še čas slediti našim nasvetom, ki temeljijo na novostih, ki so jih glede kostumov uvedle številne francoske in italijanske modne hiše. Kostumi imajo po zamislih najbolj znanih francoskih in italijanskih modnih ustvarjalcev, letos ali zelo kratke jopice, ali pa jopice vojaškega kroja z zelo zaprtimi ovratniki. Kratke jopice so primerne za majhne, oziroma srednje visoke ženske, medtem leo si bodo lahko dolge jopice privoščile le visoke in vitke ženske. Kratke jopice bodo ali brez ovratnikov, ali pa tudi z zelo velikimi ovratniki, po navadi pa se ne bodo niti zapenjale, temveč jih bomo nosile kar odpete nad bluzo ali obleko. Dolge jopice bodo imele klasične rever — ovratnike ali pa, kot smo ie prej omenile, zelo majhne, koničaste in zaprte o-vratnike ter se bodo zapenjale z dolgo vrsto pozlačenih gumbov. Toliko glede dolžine jopic, ki so ravno, včasih tudi ohlapno krojene, drugi so za jopice, ki se oprijemajo telesa, predvsem bokov, tretji predlagajo jopice z ohlapnim hrbtom, in še četrti jopiče, ki jih bomo nosile prepa-sane z ozkimi usnjenimi pasovi. Vsi pa se strinjajo v tem, da morajo biti ramena mehka, krojena torej tako, da ne dajejo videz atletske postave, ki le malokateri pristaja, temveč postavo .....................................................iiniiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiimiimniiiiiiiiMiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiililiiiililiiiii OB ŠTIRISTOLETNICI SHAKESPEARJEVEGA ROJSTVA Ime in delo velikega umetnika v luči zaslužkov Kako je družba ^Shakespeare Birth-place Trust» od velikega umetnika napravila bogatega trgovca - Nad 250 tisoč turistov letno v Stratfordu še «.omehčajo» in napravijo bolj žensko. Zato so se številni modni ustvarjalci odločili za raglan in kimono rezane rokave, ki so prav nalašč zato, da napravijo postavo bolj n^žng in lahkotno. Rokavi pri spomladanskih kostumih bodo v glavnem tričetrtinski, ali pa vsaj deset centime-trov nad zapestji, pri poletnih kostumih pa .rokavov sploh ne bo ter bodo kostumi pravzaprao zelo praktične dvodelne poletne obleke. Kroj kril bo pri letošnjih spomladanskih kostumih precej različen od onih, ki smo jih bile vajene nosit: v zadnjem času. Predvsem so ravno krojena krila skoraj izginila, ostala so pa v modi rahlo zvončasta krila. Zelo moderna pa bodo nagubana krila in tudi plisirana krila in celo krila, ki bodo imela horizontalno prešite šive. Zelo zanimiva in za šport zelo primerna bodo krila z globoko gubo( ki se bo zapenjala z gumbi, ali pa krila v obliki listnice, to je gube, ki prikriva v resnici prerez Gornjo medaljo so skovali ob 400-letnici rojstva Shakespearja. Podobo je napravil Paul Vincze, ki je v ta namen obiskal in pregledal vrsto umetnostnih galerij in preštudiral nešteto pisateljevih portretov, da bi si ustvaril čim vernejšo sliko. M edalja meri v premeru 25.4 cm. Kovali jo bodo tudi v manjšem obsegu Po vsem svetu, a še posebej v Angliji, proslavljajo letos 400-let-. nico rojstva enega največjih umetniških Ciuhov človeštva — Wilia-ma Shakespearja. Za to priliko so na Angleškem razvili, poleg ostalih priprav, tudi eno doslej morda najobsežnejših organizacijskih in propagandnih služb, in sicer ne samo v smislu, da se ta praznik dostojno proslavi Izključno v službi umetnosti, marveč tudi, da se izkoristi v turističnem in komercialnem pogledu. Shakespearjevo poreklo še da- nes ni natančno ugotovljeno, kakor je tudi celo njegov obstoj še ovit v tenčico zagonetnosti. Ko je bil v sredini 19. stoletja odkrit«, je Shakespeare že imel v rokah vse, kar je bilo potrebno, da je mogel biti označen za največjega nacionalnega umetnika. Zadnja desetletja pa se je, zahva- iiuvuija mvjvvzvjujo ljujoč določenim komercialnim :' 'J3 prodaja spominskih predme- podvigom, njegovo ime spremenilo v pravcato industrijo. Funt šterling bi utegnil biti razvrednoten, britanska plačilna bilanca lahko izkazuje zaskrbljujoče številke, gospodarsko stanje je lahko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiniimiiiiiiiiiMiiiiiimiHiuiniiuiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Še ena nekontrolirana vest Čeh Jaroslav Dedič trdi da je pokopal Bormanna DUNAJ, 8 — Praški list «Ze-medelske noviny» je objavil intervju s češkoslovaškim državljanom Jaroslavom Dedičem, ki zatrjuje, Ja je našel in zakopal truplo Hitlerjevega namestnika Martina Bormanna. Dedič je izjavil, da je takoj ob koncu borb v Berlinu dobil ukaz, naj pokoplje mrliče, ki so padli na področju, koder So stale vladne palače. V neki bombardirani hiši, kakih 50 metrov od križišča med «Unter den Linden* in »Friede-rich Strasse« je našel truplo eo. Sedaj se ne čutim več zdravo, pa čeprav sem primorana elati. dn bi vzdrževala otroka, ki se je rodil po tem mojem straŠ-"cm trpljenju. $ * • (M * j*"* •«* pozneje je Vando [Mrle in njenega sina Mščislava [Maščevalca) obiskal reporter v majhnem mestu pri Varšavi. Ta -ens!-a — mučenica je zaposlena v tamkajšnji lekarni, med prostim časom pa 0O.jj cvetjP jvjen sin bi bot(,i študirati kemijo in njemu Ka ljubo se bo Vanda Lurie preselita v prestolnico. (»Poiskan) ",,"Ui"i|ii„ni„„„m„„M,|,liMiM||||1, MMiiimuiinniumin,................................iiiiii|,iimimmiiiiniiiiiitiiiimiiimiiiiiiiiiiii vili bistveno rešitev nekega vprašanja. Frehijdnn kriza v odnosu z ljubljeno osebo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Primorani boste reševati neko delikatno zadevo, Bodite bolj kritični do onih, ki jih ljubite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki razgovor, ki ste zani menili, da je odveč, vam bo odprl nove perspektive, Odpove’te se nekaterim neuresničljivi načrtom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo vam bo postavil neke nove predloge, katerih uspeh pa ni povsem gotov. Vaš smisel za realnost, vam bo omogočil rešitev iz neke neprijetne situacije. RIBI (od 20 2 do 20.3.) Zastavite vse svoje moei, da bi reSTi neki važen tekoč problem. Danes bo vaše razpoloženje zelo spremenljivo. s6hV?N (od 21'3- do 204 ) Ne na- •RJBŽ8F8 4* «?r snu, privesti do prenagljenih u-' repov Ce hočete doseči neki cilj, bamj0t*e'uJte z omahljivimi ose- Prilni„<0td 214 d0 20 5 ) Ugodna no,t£°*,y v zvez> z neko dejav-nuir k' zahteva odločnost in žin[8 110 mo^' tanjši spor v dru- N.?st™uC*A f". . 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Operna glasba; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Orkester Morton; 14.00 Glasba po željah: 14.3!) Aktualnosti; 14.40 Melortre; 15.30 Ruske narodne: 18.15 Tretja stran; 16.30 Simf. koncert: 17.40 Lahka glasba; 18.00 Prenos Slovenila 8.05 S koncertnih odrov; 8.55 RL; 19.0) Kitarist Pizzigoni; 19.30 Sola: 9.25 Zabavna glasba; 10.15 Prenos RL: 22.15 Pianist Count Pihalna godba: 10.30 Nova pes-Basie; 22.40 Ritmi. mica; 1100 Pozor, nimaš pred- nosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.15 Varstvo češenj pred češnjevo muho; 12.25 Za prijetno razvedrilo; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitam: 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Ansambel Roy Smeck; 17.15 Turistična oddaja: 18.00 Aktualnosti; 18.10 Impresije iz Londona in Rima; 18.45 V skupščinskih odborih: 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Domače pesmi; 20.45 Lahka glasba; 21.00 Večer umetniške besede; 21.40 Blaž Arnič; Ples čarovnic: 22.10 Skupni program JRT; 23.05 Zadnjih 55 minut. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.0o Tvoja prihodnost; 17.30 Program za najmlaj-še; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.no Dnevnik- 19.15 Knjižne novosti: 19.45 KmetHska oddata; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.00 Politična tribuna: 22.15 Kino danes; 23.00 Dnevnik DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Sejem sanj; 22 40 Športni četrtek. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Tečaj francoskega jezika: 17.30 Tečaj angleškega jezika; 18 00 Poročila; 18.10 «Na črko, na črko...*; 19.00 Aktualni razgovori; 19.30 Bosenske narodne pesmi; 20.00 Tv dnevnik; 20.30 «Zana Zam-firova«, prenos iz Niša; 22.00 Poročila PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: najvišja ten)ipera tura 13.3, najnižja 5.4, ob 19. uri 10.8; vlage 43 odst., zračni tlak 1018.3 raste, veter 6 km severozahodni, nebo 2 desetini ipooblače-no, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.4 stopinje. Tržaški dnevnik PO NEUSPEŠNIH POGAJANJIH^ IN IZPRTJU LADJEDELNICE V MILJAH Ogorčen odpor delavcev «FeIszegy» proti grobi samovolji ravnateljstva Izjava pokrajinskega odbora FIOMpo njegovem sestanku - Protestna povorka iz Milj do Trsta - Pogajanja na uradu za delo se bodo nadaljevala danes Danes, ČETRTEK, 9. aprila Tomaž Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 18.45. Dolžina dneva 13.14. Luna vzide ob 4.27 im zatone ob 15.00 Jutri, PETEK, 10. aprila Marko Spor zaradi suspenzije dela delavcev ladjedelnice Feiszegy in skrčenja delovnega umika za ostale delavce se je včeraj skrajno zaostril. Ko so prišli delavci včeraj zjutraj na delo, je bil vhod v ladjedelnico zaprt, ker je podjetje sklenilo, da napove izprtje. Ta sklep so sprejeli prejšnjo noč na seji upravnega sveta in nadzornega odbora na predlog predsednika upravnega sveta inž. Giacomellija. Seje se je udeležil tudi ravnatelj ladjedelnice Bencina. Inž. Giacomelli je najprej poročal o sklepu, da se suspendira določeno število delavcev, češ da primanjkuje podjetju naročil. Ker pa so delavci na ta Sklep odgovorili s stavko, je predsednik predlagal, naj upravni svet sklene, da ladjedelnico začasno zaprejo, češ da bodo s tem majbo-Ije odgovorili na izsiljevanje, ki ga izvajajo sindikalne organizacije in delavci. Po mnenju lastni-kov so torej vsega krivi delavci, ki ne ubogajo delodajalcev. U-pravni svet je predloge predsed-nika Giacomellija sprejel, proglasil izprtje ladjedelnice, dokler ne bodo sklenili z delavci točnega sporazuma v zvezi z odnosom med njimi in vodstvom ladjedelnice. Nadalje je upravni svet sklenil, da prekliče vse notranje sporazume, vštevši sporazum z dne 6. oktobra 1962 o predujmu, sklenjen v pričakovanju vsedržavnega sporazuma pogodbe za kovinarje, ki so ga nato sklenili 17. februarja 1963. Pri tem gre očitno za maščeval, no dejanje proti delavcem, ki niso • hoteli kloniti ter za samovoljo, da bi gospodarji dokazali, da se jim ne sme nihče upirati. Da bi vse to še bolj podkrepili, obtožujejo delavce, da so s predvčerajšnjo stavko preprečili premestitev ladje «Antonella Momtana-ri» v dok. Gospodarji ladjedelnice hočejo pač izkoristiti' sedanji položaj v državi, to je prehodne gospodarske in finančne težave, za ofenzivo proti delavcem in njihovim pridobitvam, kot kaže tudi preklic vseh notranjih sporazumov. Na vse to so delavci takoj odločno odgovorili. Odšli so najprej v središče Milj, lcjer šo ostro protestirali, nato pa so se zbrali na kratki skupščini. Zatem so kljub nalivu odšli peš v Trst pred urad za delo. Za to pot so rabili dve uri in pol in ves ta čas ni mogel voziti v Milje noben trolejbus, tako da de bili promet dejansko u-stavljen. Ko so oblasti zvedele za pohod delavcev, so posredovale in Ob 11, uri je urad za delo sklical prvi sestanek predstavnikov podjetja in sindikalistov. Delavce so zastopali trije tajniki kovinarjev FIOM Burlo, Rutiglia. no in Battilana in tajnik Nove delavske zbornice Calabria ter tajnik kovinarjev Fabbricci in tajnik Delavske dbomice Novelli; u-pravni svet ladjedelnice pa predsednik inž. Giacomelli, ravnatelj Bencina in član sveta Marin. Funkcionarji urada za delo so se ločeno razgovarjali s predstavniki obeh strank. Na prvem sestanku so predstavniki ladjedelnice vztrajali na svojem stališču, tako da ni bil možen noben sporazum. Zvečer je bil na uradu za delo drugi sestanek, tudi ločeno za predstavnike delavcev in delodajalcev. Tudi zvečer so se oboji razšli, ne da bi sklenili kak sporazum. Urad za delo je zato sklical predstavnike delavcev in delodajalcev za danes ob 11. url. Včeraj popoldne se je sestal pokrajinski odbor FIOM in proučil resni položaj v ladjedelnici Felsze-gy po izprtju. Sestanek je vodil tajnik FIOM Burlo, udeležil pa se ga je tudi glavni tajnik Nove delavske zbornice Calabria. Odbor je izdal po sestanku poročilo, v katerem pravi, da so na njem najprej obsodili izprtje ladjedelnice, kar pomeni nedopusten pritisk na delavce, katerim hočejo neupravičeno naprtiti odgovornost za nastali položaj, da bi dosegli očitne smotre v okviru znane taktike Confin-dustrie na vsedržavnem torišču. V takih primerih, ko ne gre samo za miljsko in tržaško gospodarstvo sploh, marveč za pravico do dela stotin delavcev, ne smejo oblasti igrati le vlogo posrednika, marveč morajo takoj poseči vmes m poskrbeti, da se vzpostavi v podjetju zakonitost. Odbor je proučil nadaljnje zahteve upravnega sveta in sodi, da so absolutno pretirane sorazmerno s predmetom spora, pokrajinska FIOM zavrača zahtevo upravnega sveta, po kateri bi morali delavci sprejeti suspenzije in Skrčenje delovnega urnika kot pogoj za vsakršna pogajanja ter izjavlja, da ne bo sprejela namere podjetja, da odvzame delavcem boljše pogoje, ki so si Jih priborili za ceno takih ostrih borb. Odbor izreka delavcem ladjedelnice pohvalo za ryihov takojšnji odgovor gospodarjem z enotno demonstracijo v Miljah In v Trstu. FIOM je proučila tudi spor v ladjedelnici Sv. Roka po ukinitvi mizarskega oddelka in po stavki, ki teden dni, in za ka-Se nobene rešitve. EL*"1 J? k£rpni debati so člani Odbora poverili tajništvu FIOM na-za odločno enotno V za*eito delavcev Felszegv-Ja- d* s® Preprečijo izsiljevabie spletke lastnikov podjetja ki hi hoteli naprtiti samo delavcem sedanje prehodne gospodarske težko-če. Nadalje naj tajništvo seznani ravnatelja Fincantieri, ki Je te dni v Trstu, s potrebo, da ravnateljstvo Tržaškega arzenala prekliče u-krep o ukinitvi mizarskega oddelka v ladjedelnici Sv. Roka. Pokrajinski odbor FIOM končno poziva vse kovinarje, naj podprejo tako hudo prizadete delavce ter naj bodo pripravljeni stopiti v borbo ob njihovi strani, če bo potrebno. Ukrep podjetja Felszegy je zelo mučno odjeknil v Miljah in v Trstu ter ogorčil vse delavstvo, ki ga soglasno obsoja. Poleg tega pa vprašujejo delavci, zakaj ni urad za delo postavil ravnateljstvu Felsze-gyja kot pogoj za začetek pogajanj preklic izprtja ladjedelnice. Kadar delavci stavkajo, jim urad za delo vedno postavi kot pogoj za pogajanja z delodajalci, naj najprej nehajo stavko. Čemu ta dvojna mera? Vodstvo tržaške federacije PSI je izdalo izjavo, v kateri obsoja zadnje ukrepe ravnateljstva podjetja Felszegy ter pravi, da sta se ravnateljstvo in predsednik ladjedelnice vedno «izkazala» v takšnih proti-delavskih akcijah. To novo samovoljno dejanje je očiten politični pritisk proti nujnim vladnim ukrepom proti prehodnim gospodarskim težkočam. Ta pritisk se uvršča v širšo akcijo, katero že več tednov vodi politična in gospodarska desnica po vsej državi. Federacija PSI izraža delavcem vso solidarnost. Z V Trst pride na obisk 30 nemški novinarjev, ki bodo gostje centra za gospodarski razvoj. Ogledali si bodo mesto in okolico. DREVI NA STADIONU cPRVI MAJ» Koncertni odstop orkestra in solistov glasbene šole Zanimiv in zahteven program vabi k polnoštevilni udeležbi , mmI> Demonstracije delavcev ladjedelnice Felszegy po tržaških ulicah iniiiiiiiiiiiiimiiminiiiimiimiiii1,iimiii1mii>i,,1iii,ii,iliill„„IiII,l,,i,ll.I,tlIiI111IIIIllIlillI1I|1I1|11II111111I11I|11|11I1I|111I(|111||1I11Julllllll|1III1iJtI|tIilil|lllllllii||11ItllllIitMii|tMitliiitilliillll|i(il|lj|((|iiiili»iiiiiiiiiiiiiiiJ|iiiitiini|itiiii,iii|i,iiiiilii|iiitiilt|Jiiitl. Nocojšnja glasbena akademija je pravzaprav prva izmed prireditev šole Glasbene Matice, ki se zvrstijo proti zaključku šolskega leta. Pouk sicer traja še do zadnjih dni junija, vendar je nujno, da z javnimi nastopi začnemo že sedaj, da na ta način razbremenimo gojence, katerih večina obiskuje redne šole ter so ob koncu šolskega leta običajno močno zavzeti s študijem. Spored današnjega koncertnega nastopa je po sestavi sporeda zanimiv in bo gotovo zadovoljil tudi tiste obiskovalce naših prireditev, ki želijo slišati nekaj novega in ki bodo mogli pri tem oceniti napredek glasbeno-pedagoškega dela naše centralne glasbene ustanove. Poleg orkestra, ki bo pod taktirko dirigenta Oskarja Kjudra izvedel «Sentimentalno sarabandos iz «Sym-ple simphony» sodobnega angleškega skladatelja Benjamina Brittena, se bodo zvrstili na koncertnem odru štirje solisti, ki bodo ob spremljavi orkestra izvajali dela klasike in predklasike. Pianistka Danijela Nedoh bo zaigrala I. in II. stavek iz Mozartovega klavirskega koncerta v Es-duru (K.V. 449), Vojko Cesar Vivaldijev koncert za fagot v B-duru, imenovan tudi «Noč», violinista Žarko Hrvatič in Aleksander Zupančič pa znani Bachov koncert za dve violini v d-molu. Posamezna dela so tako po tehnični plati kakor muzikalno dokaj zahtevna in mladi izvajalci so morali vložiti v svoj študij veliko mero vztrajnosti in napora. Prav je torej, da se naše občinstvo, ki mu je pri srcu mladina odzove in s svojo prisotnostjo prispeva k tej naši kulturni manifestaciji. Prvi dan stavke pri lucky Shoe V okviru vsedržavne stavke delavcev čevljarske stroke so včeraj stavkali tudi delavci v podjetju Lu-cky Shoe v starem pristanišču. Stavke se je udeležilo 90 odstotkov delavcev; danes se nadaljuje. Aprilski sneg Včeraj dopoldne se je nebo vendar zjasnilo in smo imeli kar prijeten dan, čeprav je bilo nekoliko hladno. V Trstu je bila včeraj najvišja temperatura 13,5, najnižja pa 5,4 stopinje. Za to dobo letnega časa na našem področju je taka temperatura zelo nizka in ni običajna. Prav tako ni običajno, da v aprilu pri nas sneži, včeraj pa je tudi na Tržaškem snežilo. Sneg je zajel gornji del Brega in obronke Krasa do Bazovice in Opčin, toda kmalu je skopnel, ker je nato še nekoliko deževalo. Kljub dežju in soncu pa so bile še včeraj pozno popoldne bele lise na hribu Kokoš nad Bazovico, medtem ko so bili Nanos, Slavnik in Julijci še dobro obloženi s snegom, Prav ta pozni sneg je s padcem temperature v zaledju povzročil, da se je včeraj nebo pri nas zjasnilo. GLASBENA MATICA TRST DANES 9. aprila ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvimaj.» glasbena akademija Sodelujejo: orkester Glasbene Matice In solisti: Danijela Nedoh - klavir, Vojko Cesar . fagot, žarko Hrvatič - violina, Aleksander Zupančič - violina. Dirigent Oskar Kjuder Spored: B. Britten: Sentimentalna sarabanda; V. Vivaldi: Koncert za fagot in godalni orkester v B-duru; W.A. Mozart: Andantino in allegro iz koncerta za klavir in orkester v Es-duru; J. S. Bach: Koncert v d-molu za dve violini in godalni orkester. Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. POTEK IZVAJANJA LOKALNE TRGOVINSKE IZMENJAVE NA TRŽAŠKEM Blagovna izmenjava v prvem tromesečju dosegla rekordno raven 3 milijarde lir Jugoslovanski izvoz je dosegel vrednost 1.246 milijonov lir, uvoz pa 1.755 milijonov lir V Beogradu se v teh dneh vrše pogajanja o obnovitvi italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe, s čimer je zvezana tudi obnovitev dodatnih protokolov o lokalni trgo. vinski izmenjavi na tržaškem :n goriškem področju. Prvikrat v zgodovini italijansko - jugoslovanskih gospodarskih odnosov opažamo, da je jugoslovanska trgovinska bilanca aktivna, saj so Jugoslovani lani izvozili v Italijo za 99 milijard blaga, uvozili pa iz Italije za 71 milijard lir. Bilanca je postala aktivna predvsem zaradi občutnega povečanja jugoslovanskega izvoza v Italijo, medtem ko uvoz ni toliko napredoval, vendar pa je celotna izmenjava dosegla rekordno raven 170 milijard lir, medtem ko je 1962. leta znašala 125.5 milijarde lir. Ugledni beograjski gospodarski list «Privredni pregled« piše v tej zvezi, da gre v prvi vrsti za zastoj jugoslovanskih nakupov investicijskega blaga, da pa je treba upoštevati jugoslovanski sedemletni načrt gospodarskega razvoja, ki bo nudil osnovo tudi za take nakupe, zlasti če bo prišlo do ustreznih sporazumov o posebnih dobavah, kot so bili sklenjeni 1957. in 1959 leta. Isti list tudi ugotavlja, da je povečanje izmenjave sicer ugodno, da pa je še vedno neugodna truktura te izmenjave, saj industrijski proizvodi pri jugoslovanskem izvozu še vedno niso našli pravega mesta. Se vedno namreč odpade okoli 85 odstotkov jugoslovanskega izvoza na poljedelske proizvode in surovine in od tega okoli 42 odstotkov na govedo, goveje in svinjsko meso ter konje. Isti list se tudi zavzema za sklenitev dolgoročnih sporazumov, ki bi utrdili smernice nadaljnjega razvoja izmenjave, s čimer bi se ustvarile možnosti za solidnej-še poslovanje in za usklajevanje strukture izmenjave. Posebno vprašanje predstavljajo ukrepi Skupnega evropskega tržišča, ki ustvarjajo negotov položaj za jugoslovanske kupce zlasti pri kupčijah na kredit, kar se je ponovno odrazilo pri jugoslovanskih nakupih strojne in druge opreme in je prispevalo k nazadovanju teh nakupov. Te splošne ugotovitve glede ita-lijansko-jugoslovanske trgovinske izmenjave se v polnosti odražajo tudi pri izvajanju lokalnih sporazumov ln zlasti tržaškega sporazuma, ki je lani dosegel promet 7 milijard lir in od tega 3.5 milijard lir jugoslovanskega izvoza in 3.5 milijard lir uvoza. Ob zaključku lanskega leta Je znašal jugoslovanski aktivni saldo 1.436.474.028 lir. V prvih letošnjih treh mesecih so Jugoslovani izvozili preko tržaškega avtonomnega računa: januarja za 472.635.490 lir, februarja za 431.536.963 lir in marca za 342.239.876 lir. V istem razdobju pa so uvozili: januarja za 541.777.096 Ur, februarja za 631.135.117 Ur in marca za 582.255.242 Ur. Jugoslovanski izvoz je torej v letošnjem prvem tromesečju dosegel 1.246 milijonov lir, uvoz pa 1.755 milijonov lir. Ker je uvoz presegel izvoz se je jugoslovanski aktivni saldo znižal na 927 milijonov lir. Ta dinamika uvoza in izvoza Je omogočila, da je bil že januarja dosežen rekordni obseg izmenjave na lokalnem avtonomnem računu, ki ga je februarja še prekosil, ko je lokalna izmenjava v enem samem mesecu presegla eno mili-jardo Ur. Izmenjava v okviru lokalnega tržaškega računa je torej v letošnjih prvih treh mesecih dosegla rekordno raven, saj je dosegla v celoti tri milijarde lir, vendar pa je jugoslovanski aktivni saldo še vedno visok, kar bo nujno moralo privesti do nadaljnjih obsežnih jugoslovanskih nakupov. Sredstva avtonomnega računa se namreč ne morejo drugače porabiti, saj v tem okviru ne gre za določila o multilateralnosti lire in teh sredstev ni mogoče prevesti v druge valute. Prav v tej zvezi pa se čujejo s strani lokalnih trgovčev očitki, da jugoslovanska podjetja prepočasi izkoriščajo sredstva ,ki jih imajo na razpolago na avtonomnem računu in da zaradi tega ze prihaja do zastojev, ki so lahko v prihodnosti ' še resnejši. Podatki o razvoju lokalne trgovinske izmenjave potrjujejo velik pomen lokalnih računov, kar bodo nedvomno upoštevali tudi na beograjskih pogajanjih. V tem okviru bi bilo treba preiti k konkretnejši realizaciji že lani obravnava-vanih predlogov, da se lokalni tr-govinski izmenjavi priznajo ugodnosti Skupnega evropskega tržišča, kot to omogočajo rimski dogovori in kar bi pomen in korist, nost lokalnih sporazumov še povečalo. Seveda je ta postopek mogoče izvesti samo na bilateralni osnovi in bi moralo tudi blago, ki bi ga tršaška in goriška podjetja izvozila v jugoslovansko obmejno področje uživati določene carinske olajšave. SINOČI V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE Pobuda ATIS za ustanovitev deželnega resorja za prehrano Poročilo prof. Dulcija o zakonodaji za nadzorstvo nad živili ter o njenih pomanjkljivostih da je občinski odbor sprejel sklep o povečanju števila zaposlenega osebja podjetja mestne čistoče. Na osnovi tega sklepa, o katerem bo v kratkem razpravljal in odločal občinski svet, bodo zaposlili 100 novih uslužbencev. Od teh jih bodo 67 določili za čiščenje ulic in odnašanje smeti, 33 pa bo šoferjev in mehanikov, ki jih bodo potrebovali za nova vozila ter za okrepitev sedanjega števila teh uslužbencev, ki so primorani delati preveč nadur. Odločitev občinskega odbora, da se končno resno loti tega važnega vprašanja, bo gotovo naletela na odobravanje vseh občanov, ki se že leta in leta pritožujejo zaradi vedno bolj umazanih ulic in iiMiiHimiimmimi—rnimmwiiHMiimiM—ii—imnniin‘*MM“*",“**”‘**‘*—***—*,*'**'*i‘***"—********"* PROMETNA NESREČA NA OPENSKI CESTI Z avtom treščila v drog' električne napeljave Avto se je ves razbil, šoferka pa si je zlomila nosno kost in gleženj Sinoči se je v dvorani trgovinske zbornice v Ulici S. Nicolb sestala pokrajinska konzulta Združenja tehnikov za higieno, prehrano in zdravstvo ATIS. Sestanek je otvo-ril glavni tajnik združenja in pokrajinski odbornik dr. Fogher, ki je obrazložil pomen delovanja tega združenja ter še posebno pobudo za ustanovitev, takoj po izvolitvi deželnega sveta, deželnega resorja za prehrano. Dr. Fogher je tudi sporočil prisotnim, da bo dal pokrajinski odbor pobudo za sklicanje deželne konference o prehrani in o borbi proti ponarejevanju živil. Glavno poročilo na sestanku je imel prof. Dulci, ki je govoril o potrebi po ustanovitvi posebnega resorja v bodočem deželnem odbo. ru. Vprašanje nadzorstva nad živili, je dejal prof. Dulci, neposredno zanima vse potrošnike. Potem ko je obširno govoril o številnih zakonih, dekretih, predpisih In ministrskih okrožnicah, ki urejajo to važno vprašanje, je dejal, da Italija ni nikoli imela enotnega kodeksa, ki bi urejeval vprašanje nadzorstva nad živili. Zato je potrebno, llllll1llll||llllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllf|||||||||||||||||||||||||||||||||||Ullllllll,|||,|l„imillll|||||l|||||||||l||||||||l|||||||lll,mm||,l„l„,l|,| PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Namestitev 100 novih uslužbencev za vzdrževanje mestne čistoče Sklep mora odobriti še vladni komisariat, ki bo tudi moral odobriti sredstva za kritje povečanih stroškov Včeraj smo na kratko poročali, da vlada čimprej sestavi enotno besedilo zakonov o živilih, da bodo lahko pristojni nadzorni organi imeli v rokah močno orožje za nadzorstvo. Sedanji zakoni in predpisi so popolnoma pomanjkljivi, ker ne nudijo vseh možnosti analiz ter se lahko tolmačijo na najrazličnejše načine, kar gre v korist izključno tistih proizvajalcev, ki to stanje izkoriščajo v škodo potrošnikov. Nadalje je prof. Dulci poudaril, da je sedanje nadzorstvo nad živili slabo koordinirano. Vsaka ustanova, ki je za to poklicana, dela na svojo roko. Poleg tega pa občinski, pokrajinski in tudi državni kemični in mikrografski laboratoriji razpolagajo z nezadostnim številom visoko kvalificiranega osebja, in to predvsem zaradi dejstva, ker so plače v teh ustanovah prenizke. Zato se večina sposobnih strokovnjakov zaposli pri zasebnikih. Zaradi tega je združenje sklenilo, da bo takoj po izvolitvi deželnega sveta predlagalo ustanovitev deželne študijske komisije, ki naj prouči možnost ustanovitve deželnega resorja za prehrano. Na sestanku je bilo tudi sporočeno, da je prof. Lang pristopil k tej pobudi in da je obljubil, da bo nudil združenju vso svojo pomoč. Prijava razstav umetnostnega značaja Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse ustanove, tako javne j kot zasebne, ki imajo namen v dobi od junija do cktobra 1964 prirediti slikarske in kiparske razstave, ali razstave o arhitekturi in dekorativni umetnosti, naj to do 12. t.m. sporočijo Pokrajinski turistični ustanovi v Ul. S. Nicolb 6. V sporočilu je treba omeniti datum otvoritve in zaključka ter kraj razstave. Zadeva je zelo važna glede turistične propagande za naše mesto, ker bodo podatke takoj sporočili glavnemu ravnateljstvu Ustanove za turizem v Rimu, od koder jih bodo poslali za objavo v reviji «Art News», ki je ena izmed glavnih revij o umetnosti v ZDA Razna obvestila V petek 10. t.m. ob 19.30 bo v dvorani Nove delavske zbornice CG-IL v Ul. Zonta 2 predavala pisateljica Joyce Lussu o temi: »Kiundistam — nepoznani preporod«. Vstop prost. V Ul. Fabio Severo se je včeraj zjutraj dogodila prometna nesreča, pri kateri se je 50-letna Stella Swaoh por. Padoan s Tnga Oberdam 10, z avtom zaletela v drog električne napeljave. Swa-chova je okirog 11. ure vozila svoj fiat 500 TS 61119 Po Ul. F. Severo proti Opčinam in ko je dospela do hišne št. 66 Ul. Vale-rio, je s prednjim desnim kolesom udarila v rob pločnika. Zaradi lahkega sunka je Swachova izgubila nadzorstvo nad avtomobilom, ki je z vso silo s prednjim delom treščil v cementni 1 r.r*8 električne napeljave. Mimoidoči eo Swachovi prihiteli na pomoč in ji pomagali iz razbitega avta ter jo nato položili v zasebni avto, s katerim eo jo od- peljali v bolnišnico. Swaahova se De pri nesreči pobila in ranila po kolenih, si alo-mila nosno kost in levi gleženj, kljub temu pa je odklonila sprejem v bolnišnici. Nudili so ji prvo pomoč in jo nato odpeljali domov, kjer se bo morala zdraviti 20 dni. Na kraj nesreče so prihiteli k a-raibjmjerji s postaje v Ul. Oolo-gna, ki so po opravljenih formalnostih poklicali premični žerjav podjetja ct/.ampa». s katerim so odpeljali razbiti avtomobil. Občinski uslužbenci eo na mestu trčenja potrosili pesek, ker »e je iz razbitega avtomobila polilo o-lje in je bila nevarnost, da se pripetijo še druge nesreče avtomobilistom, ki bi zavozili na epol-Hk madež. zaradi nerednega odnašanja smeti iz stanovanjskih hiš. Poleg tega je treba tudi omeniti, da je Trst svoj čas slovel kot eno najčistejših mest, ki je bilo vzor mnogim drugim italijanskim mestom. V povojnih letih pa je postajalo mesto iz leta v leto bolj umazano. To niso ugotovili samo Tržačani, ampak tudi številni gostje iz drugih italijanskih mest in iz inozemstva, ki so se včasih celo obregnili v raznih časnikih. Mnogi inozemski turisti so po povratku v svojo domovino ostro kritizirali tržaško mestno upravo, da tako malo skrbi za čistočo in so označili naše mesto kot eno najbolj umazanih, ki so jih obiskali v Italiji. Razumljivo je, da takšna »slava« ne more biti všeč nobenemu Tržačanu še manj pa občinskim upraviteljem, ki so že skoraj vsa povojna leta tarča napadov zaradi tega vprašanja. Res, je, kar smo tudi večkrat poudarili, da krivdo za to stanje ni moč naprtiti samo občinskim upraviteljem. Pri določitvi stale-ža občinskega osebja odnosno o-sebja občinskih podjetij, ne odloča samo občinska uprava, ampak mora vsak njen šklep vtem pogledu odobriti nadzorni prefektura! organ. Doslej je občina že večkrat zahtevala povečanje števila pometačev, toda nadzorni organ je to zahtevo vsakokrat zavrnil, češ da beleži občinski proračun že itak visok primanjkljaj in da redni občinski dohodki ne zado. stujejo niti za plačevanje zaposlenega osebja. Zato tudi to vprašanje doslej ni bilo rešeno. Sedaj pa se zdi, da so se tudi nadzorni organi prepričali, da ni mogoča prepustiti čiščenja celega mesta 30 pometačem, zlasti če se pomisli, da se je mesto v zadnjih de-setih letih znatno razširilo, dg so zrasli novi stanovanjski rajoni. Zato je pričakovati, da bo prefekturnl nadzorni organ sklep odbora in občinskega sveta o zaposlitvi 100 novih uslužbencev aprejel brez ugovorov in da ba vladni komi- sariat odobril tudi ustrezno kritje stroškov za novo osebje, ki ga občinska uprava s svojimi dohodki gotovo ne more prenesti. Smrt neznane ženske v baru zaradi kapi Včeraj popoldne so v mrtvašnico glavne bolnišnice prepeljali truplo neznane, približno 60 let stare, ženske, ki je podlegla zaradi srčne kapi, kot je ugotovil zdravnik RK dr. Curado. Zenska je okrog 15. ure prišla v bar na Trgu Ponterosso 2i in komaj je sedla za mizo, je nenadoma prebledela in naslonila glavo na mizo. Ko so prisotni poklicali rešilni avto RK za žensko ni bilo nobene pomoči več. Njeno truplo leži v mrtvašnici na razpolago sodnim oblastem in svojcem. Vrela voda na otroka Mali, komaj petletni Maurizio Baldassin iz Milj, Zindis 18 se Je včeraj popoldne oparil z vrelo vodo. Ko se je igral v kuhinji, Je pritekel do plinskega gorilnika in butnil vanj in tako povzročil padec lončka z vrelo vodo. Maurizia je z zasebnim avtom pospremila v bolnišnico njegovega 27-letna mati An-namaria Visintin, ki Je povedala, kako se je dogodila nesreča. Maurizia so v bolnišnici sprejeli na dermatološki oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh zaradi opeklin druge stopnje po desni strani obraza, desni roki in nogi. Priprave za volitve V tržaškem volilnem okrožju bo 396 volišč, v sami tržaški občini pa 357, od katerih 9 v bolnišnicah. Medtem ima okrožna volilna komisija mnogo dela s pripravljanjem materiala, ki ga ho poslala prefekturi za tiskanje glasovnic ln za lepak, na katerem bodo označeni volilni znaki in kandidati. Volilna kampanja se je tudi med tednom že precej razgibala, saj so imeli zborovanja KPI, PSI in PS IUP, za nedeljo pa je napovedano za PSI zborovanje Mattea Matteot-tija. Včeraj je imela PSI dve zborovanji: pred ladjedelnico Gluliano in pred ladjedelnico Sv. Marka. Govoril je Vincenzo de Pietro, ki Je orisal program PSI ter poudaril zlasti sindikalna vprašanja in izrekel solidarnost stranke z delavci v podjetju Felszegy. Danes bo v Miljah seja deželnega odbora PSDI, ki se je bodo udeležili tudi socialdemokratski parlamentarci iz dežele in nosilca liste Cesare in Dulci. Danes zapade rok za prijave Selekcija pianistov na konservatoriju «Tartini» V nedeljo, 12. t. m., bo ob 9.30 na konservatoriju «Tartini» v Trstu deželna selekcija za 5. vsedržavni nastop učencev - pianistov. Te selekcije se lahko udeležijo gojenci od 1. do 10. učnega leta, ki študirajo klavir na kakršnem koli konservatoriju ali zasebni glasbeni šoli v tržaški, videmski in goriški pokrajini. Interesenti morajo predložiti prošnjo še danes na pokrajinsko ravnateljstvo ENAL (v Trstu, Gorici ali Vidmu), kjer si tudi lahko ogledajo pravila. Gledališča VERDI Jutri se prične prodaja vstopnic za drugi koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v soboto. Dirigiral bo Gabor Otvoes, sodeloval P» bo violinist Uto Ughi. Program: Mozart — Simfonija #• 39 (Labodji spev), Respiiglhii — Gregorijanski koncert (novo za Trst), Brahms — Simfonija št. 1 op. 68 za violino in orkester. NaziOnale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «Chi lavora k Per- duto« Tino Buazzelli. Prepovedano mladini Excelsior' 16.00 «Storie suita sabbia« Technicolor. Fenice 16.00 «Compagn.ia di codardi* Gienn Ford, Stella Stevens. Grattacielo 16.00 »Arnore in 4 dimen-sioni« Franca Rame, Silva Koscina. Prepovedano mladini. »upercinema 16.00 «1 piaiceni proibi-ti» Prepovedano mladimi. Alabarda 15.30 «Ieri oggi domani* Technicolor. Sophia Loren. Marcel-lo Mastroianni. Tretji teden. Filodrammatico 16.00 «Parigi proitoi-ta» Prepovedano mladini. Aurora 16.00 «L’ultimo treno da Vien-na». Cristallo 16.00 «Giormi caldi a Palm Sprimgs« Technicolor. Troy Dona-hue. Capitol 16.30 «Sedotta e abbandona-ta» Stefania Sandrelli. Garibaldi 16.00 «4 pištole veloci« James Crailg. Massimo 16.00 »Lancieri alta riscos-sa» Rod Cameron. Impero 16.00 »Dove vai sono guai«. Moderno Igralska slkuipina Cesca Ba-seggda. Astra 16.30 «Glii avamiposti della glo-ria». Astorig 16.30 »Tarzan e le sirene«. Vittori0 Veneto 16.00 »Gronaca di un assassinio«. Abbazia 16.00 «La valle de! dispera-ti» Technicolor. Guy Madison. Ideale 15.45 «L’urlo e la furia« Tech-nicolor. Yul Brjnnner. Marconi 16.00 «Lo spettro« Bartafa Steel e. Technicolor. Prepovedano mladini. i> Skedenj 16.00 «L’oro dei 7 santi« — Technicolor. Clint VValker. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17.30 v dvorani na Kontovelu ljudsko igro v štirih dejanjih Franca Šaleškega Finžgarja «NAŠA KRI» Režira STANE RAZTRESEN ITALIJANSKA BIENALA ORODNIH STROJEV Milansko velesejemsko razstavišče 4. • 11. oktobra 1964 Te specializirane razstave se bodo udeležili tovarnarji, agenti, zastopniki in trgovci orodnih strojev ter izdelkov podobnih mehaničnih strok. Vljudno so vabljeni tudi tuji obiskovalci, ki bodo imeli prost vstop proti predložitvi potnega lista. Obrnite se na UCIMU Corso Matteotti 11, Milano Telef. 700-167 — 700-353 Včeraj-danes Na ortopedski oddelek bolnišnice. kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj zjutraj nujno sprejeli s pridržano prognozo 89-letne-ga upokojenca Federica Travana iz Ul. Calvola 23, ki je postal žrtev nerodnega padca v svojem stanovanju. Travan se Je spodrsnil na mokrem podu in si pri padcu verjetno zlomil desno stegnenico. Monarhisti so vložili priziv proti izključitvi PDIUM (monarhisti) je sinoči še o pravem času vložil priziv proti sklepu okrožne komisije, ki je proglasil njegovo kandidatno listo za neveljavno, ker je niso podpisovali v navzočnosti notarja. Takoj nato se je sestala okrožna volilna komisija, ki je poslala priziv in svoje pripombe osrednji deželni volilni komisiji, ki se sestane že danes zjutraj, a ima tri dni časa, da se izreče o prizivu. VOLILNA ZBOROVANJA Danes bodo naslednja volilna zborovanja: PSI: ob 11.30 Trg Riborgo (Vincenzo Del Pietro), ob 18. Trg Garibaldi (Amaldo Pittonl), ob 18. Trg Cavana (Gioiello Orslni). KPI: ob 10.30 Stara istrska cesta št. 10 (Tonel), 18. Teatro Romano (Šema), 18. Ul. Docce (Tonel), 18. Ul. Scallnata (Jole Burlo), 19.30 Sv. Alojzij (Ul. Archi) - Ul. Biasoletto (Inž. Cuffaro), 20. Sv. Ana - Ul. Boi. to (Calabria), 20. kino v Boljuncu (K. Siškovič), 20. kino «Verdi» v Miljah (Šema). PSIUP; ob 11. bo na Trgu Goldoni govorila pisateljica Joyce Lussu o temi «2ena v deželnih volitvah«. Govornico bo predstavil Bruno Pin-cherle. Ob 19. na Trgu Marconi v Miljah (Joyce Lussu); ob 18. Ro-tonda pri Bošketu (Glorgio Ber-tani). ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 8. aprila 1964 se Je v Trstiu rodilo 13 otrok, umrlo ipa je 9 oseb. UMRLI SO: 88-letna Carmela Lo-vranciina por. Martinolkh, 77-iletna Teresa Oanavesi vd. OaprioU, 89-let- SL1KE bivajočih v Inozemstvu na Vašo razpolago za poroke. «Eureka» . Casella 5013 - ROMA FOTOGRAFIE dl residenti al-1’estero a Vostra disposizione per matrimonlo. nEureka« — Casella 5013 — ROMA na Marina Cattuuar vd. Babic, 67-letnt Hans Friedrich Llnnort, 72-let-nt Nicola De Donato, 66-letnl Georgio Favretti, 51-letni Bruno Petarin. 80-letna Glovanna Žigon vd Zoff, 67-Jebml . Anastasio Toffottnd. DNEVNA SLU2BA LEKARN («. — 12. IV.) AlTAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Oipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchto, Ul. Glnnastica 44- Nlcoll, Ul di Ser. vola 80; A tla Basilica, Ul. S. Glu-sto I; Busollnd, Ul. P. Revoltella 41; INAM Al Cedro. Trg Oberdan 2; Manzool, Ul. Settefbntane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN («. — 12. IV.) AlTAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; Clpolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul Ginnastlca 44; NlcoM, Ul. dl Ser-voia 80. SPDT priredi v soboto In nedelj0 25. ln 26. t.m. Izlet k Pldtvičkim Jezerom skozi Reko ln Karlovec ter * povra'kom skozi Zagreb ln Ljubljano. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 v dnevnih urah. CINE FOTOMATERIALE SECUIIN Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361 vabi prijatelje ln znance, naj ga obiščejo. Hvala! Darovi in prispevki Mali oglasi POKRIVANJE PODOV ln podi Iz plastike, guma, Unoleum od 450 Mr dalje kv. meter. Preproge ln plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.B ITALPLAST. Trst. Trg Ospedale 6. telefon 95-919, KLAVIR — mezza coda v zelo dobrem stanju prodam. .Tel. 48-042. Namesto cvetja na grob pok, Marija Hrovatina daruje družina Marije Kapun z Opčin 1000 Utr za Dl' JaSko Matico. V počastitev spomina pokojnih Franca in Nlneta Jančarja darujejo Štefanija, Marija ln Budi 2500 Mr za Dijaško Matico In 250° lir za Športno združenje Bor. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, Jd so sočustvovali z nami ob izgubi našegp. dragega Viktorja Hansa Posebna zahvala pevskemu zboru Rota, sekciji KPI Kolonkovec, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ns kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnj° P°t. 2ena Ivanka, hči Marija-sin Aurelio, neveata In* in ostali sorodniki Trst, 9. aprila 1964. Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Koper bi lahko bil izhodišče samo za naftovod proti Avstriji Ce pa bi se domenili za gradnjo skupnih naprav za oba naftovoda (proti Bavarski in Avstriji) bi Koper izpadel iz kombinacije Na ponedeljski seji tržaškega občinskega sveta je svetovalec Muslin IKPI) predložil županu važno vprašanje v zvezi z odpusti, premestitvami in suspenzijami delavcev v nekaterih miljskih in tržaških industrijskih podjetjih. Tako je sve-tovalev poudaril, da je bila svoj čas *hiljska ladjedelnica Sv. Roka, v okviru načrta za zmanjšanje proizvajalnih kapacitet ladjedelske industrije, spremenjena v podjetje za Popravilo ladij. V preteklih dneh Pa so v tem podjetju zaprli mizarsko delavnico z namenom, da premestijo delavce v Tržaški arzenal, kar hkrati pomeni, da nameravajo popolnoma ustaviti vsako obratovanje v tem podjetju. Proti tej nevarnosti, je poudaril svetovalec, so sindikalne organizacije, notranja komisija in miljski občinski svet Odločno nastopili. Nato je svetovalec dejal, da so tudi nekatera zasebna tržaška podjetja odpustila določeno število delavcev, najavila druge odpuste ter skrčenje delov-nega umika, kar pomeni zmanjšale zaslužka delavcev. To se je v Preteklih dneh zgodilo v miljski ladjedelnici Felszegy ter v podjetjih FASES, AFA, SILMA, Glessich m drugih. Svetovalec je vprašal župana, ali se mu ne zdi primerno, da bi posredoval na pristojnem mestu proti odpustom, suspenzijam in skrčenju delovnega umika v omenjenih podjetjih. Zupan je dejal, da se vprašanje nanaša na več podjetij in da se bo zato čimprej podrobno zanimal za stvar in mu v najkrajšem času odgovoril. Vprašanje gradnje naftovoda iz Trsta v Avstrijo in na Bavarsko je bilo ponovno predmet razprave v občinskem svetu. Svetovalec Tolloy Je izrazil zaskrbljenost zaradi nedavnega obiska predstavnikov avstrijske dr/avne petrolejske družbe v Kopru, kjer se je zanimala za morebitno gradnjo naftovoda iz Kopra v Avstrijo. Zupan dr. Fran-jj-T* ki se s tem vprašanjem že dlje časa neposredno ukvarja, je odgovoril. da samo dejstvo, da so avstrijski predstavniki po obisku v Kopru obiskali tudi tržaško trgovinsko zbornico in se sestali z njim, Pomeni, da je to vprašanje odprto za najrazličnejše rešitve, in pridejo so vedno v poštev poleg Trsta tudi Marseille, Benetke in Koper. Nato Je poudaril, da je pobuda sedmih velikih zasebnih petrolejskih družb *a gradnjo velikega naftovoda do Bavarske vključila v to vprašanje tudi gradnjo malega naftovoda za Avstrijo. Veliki naftovod bi imel bmogljlvost 40.000.000 ton nafte let-b°, mali pa samo 5.000.000 ton. Čeprav gre pri tem za dva ločena haftovoda, bi morebitna gradnja ^temnih naprav naftovoda v oko-“°* Trsta zajela naprave za oba naftovoda in skupno odpremne ce- vi v prvem delu, nakar bi se nafto- in drugi proti Dunaju. Dejstvo, da so avstrijski predstavniki postavili možnost gradnje odpremnih naprav v Kopru, se nanaša samo na naftovod za Avstrijo, medtem ko se niso omenjene zasebne petrolejske družbe nikoli zanimale za Koper. Ce pa se bodo dogovorili za gradnjo skupnih odpremnih naprav za oba naftovoda, bi moral biti Koper izključen, je dejal župan. Razborita prijateljica vinske kapljice 51-lefna Elena Perotti por. Ra-pa iz Ul. Italo Svevo 15 si večkrat privošči kozarček. Prejšnjo soboto je obiskala že več gostiln i.n končno je prišla tudi v gostilno «Alla nuova Trieste« v Ulici Foschiatti 5. Komaj je vstopila, je Perottijeva začela motiti prisotne in upravitelj gostilne 45-let-ni Giovanni Fetocelli se je temu uprl. Povabil je Perottijevo, naj zapusti lokal, toda naletel je na gluha ušesa; še več, ženska je zahtevala še vina in ker ji Peto-celli ni hotel ustreči, se je v jezi približala točilni mizi in z enim samim zamahom »počistila« mizo ter vrgla na tla nekaj kozarcev, ki So se razbili. Za Petocellija je bilo to preveč. Zavrtel je številko na telefonu in poklical agente letečega oddelka policije, ki so prihiteli v Ulico Foschiatti, prijeli razvneto Perottijevo ter jo spremili v bolnišnico, kjer so jo pridržali na opazovalnem oddelku dokler se ni streznila. Perottijeva je morala nato na kvesturo, kjer so jo zaslišali, potem pa aretirali in prijavili sodnim oblastem zaradi pijanosti in motenja javnega miru. Perottijeva že sedi v koronejskih zaporih. Na umivalniku je pozabil zlat prstan Po končanem delu na gradbišču v Ul. P.P. Vergerio, se je 16-letni Livio Trampuž s Proseka št. 166 šel umit in je na umivalnik odložil zlat prstan, ki ga je imel na roki. Trampuž se je potem oddaljil, vendar se je kaj kmalu zavedel, da je prstan pozabil. Vrnil se je k umivalniku, toda neznan tatič je že izkoristil priliko in prstan ukradel. Trampuž je tatvino prijavil na komisariatu Stare mitnice in povedal, da je utrpel 20,000 lir škode. Smrtne posledice nevarnega padca Na tretjem medicinskem oddelku bolnišnice, kamor so ga premestili pred neka) dnevi, je včeraj podlegel poškodbam 68-letni Anastasio Toffolini iz Ul. Cologna 60, ki se je ponesrečil 4, marca, ko se je zvečer vračal -domov. Toffolini je bil že pred vežnimi ------------------------ vrati stavbe v kateri je stanoval, voda odcepila, eden proti Bavarski ko je nerodno spodrsnil in padel *an|iiiiii,,I,|,|„n um, |,| uiihiiuhihiuihu 11111(11111111111111111 n imiii>ii i*i iiiiiinmmm it n ilsiiMim m imiiii VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Desetletnica obstoja Splošne plovbe v Piranu Nosilnost vseh ladij Splošne plovbe znaša sedaj nad 150 tisoč ton • Koprska mladina dobila svoj klub - Sneg na Postojnskem Kolektiv Splošne plovbe v Pira-.u . Je te dni slavil desetletnico •vojega obstoja. Po pravici lahko setfnu^emo ni*hov jubilej tudi de-etletnico slovenskega pomorstva. začetku aprila pred desetimi ie-i se je vkrcala v piranski luki f.j.8 domača posadka čezoceanske dje Martin «Krpan». Nato se je omace ladjevje stalno širilo in anes znaša nosilnost vseh ladij .'JiosI'e plovbe že nad 150 tiaoč l®,! “red desetimi leti so prepe-Ja i okrog 118 tisoč ton blaga, la-„1* P* že skoraj milijon ton. Na ,„ovn.0Stn> «eji so dali posebno pri-nWile Pfvemu direktorju Sp.ošne vbe Borisu Snuderlu in prve-u a ..Poveljniku domače posadke beii„ ?°,d*orniku. Sklenili so, da odslei vsako prvo soboto v Praznovali Dan Splošne Pomorstva prV:Lk slovenskega bi,rprska m'adina je končno do-v SY°3 klub. Prostor so uredili kluh?, PJ“ Pionirskega doma. V zil«|V ‘ma)° mladinci svoj televi-mi»n! “Prejemnik, gramofon nadeva kniiKe. in revije. Za- v, v J.e blla Precej nujna, saj žitnica in Semedeli okrog tri razvili adih lj“di' v klubu bodo •" ■ 1 najrazličnejše dejavnosti, načrtu razgovore c nadali«”-' ” športu in podobno, zdravi« razna predavanja, pa tudi zarayega _ razvedrila ne ho ori- izna predavanja, pa manikovoi razYedri,a "e ho prikima vsem', SfdanJi klub pa je kajti * začasna rešitev, ?'a*o* Pr°*tori »o nekoliko tesni. Ja nri»»,i ,m**dinska organizaci-Prostor dDriac uredi,i primernejši n« Dorinpr 4emer seveda računa Podporo pristojnih organov. noTDrinY«^?prskem °kraju se skrb-Zve7« P«aViJYJ0 za hiižnjj kongres Beogradunpk8tnv , JuKo»lav,jc v okrop ?nU jPinmorsko bo zastopalo rajo «rla dele«at°v ki skrbno zbi-Pravl?aiidlV0' ? katerem bodo raz-gitn hoL kongresu. Med dru-strokovnih obravn*vali vprašanja standardih nriadr°V’ življenjskega Podjetij m odn,ose. med matičnimi Ž!>nje D’n,,P°druinicami ,n vpra-vanja. P oduktivnosti in nagraje- učite* j*iiče je tudi leto* nik — n SV0 ,tradicionahii pruz* *o biu „ .IL uiitcljilc*. Proslave c*er»iiio L*0®0!? ln nedel1° * aka* kovnih innt«a0tipriiem razstave likov Pr hnlfnLh del učiteljiični-kajti v ava. le bi'a letos zadnjič, ,lva boHl*111 reformiranega šol-ukinjali dH,,riUČAte,B*ie Postopoma 5e bodo ”odo4‘ prosvetni delavci nejših Sol«11 v kvalitet- zobraževalnih ustanovah. razstavi otroških dn učeno« Prejel prvo nagra- roslav p^.mlrenske osemletke Mi- doprsni ti °r', P*hor J* izdelal Prsni kip, k, prikazuje tipifne. ga Kraševca. Značilno je, da je ta uspeh plod dolgoletnega dela u-čiteljev na mirenski šoli, ki so kljub težkim pogojem znali množično pritegniti mladino v likovno vzgojo, in doseči tudi kvaliteto. Mirenska mladina je napravila v zadnjih letih vrsto uspelih likovnih del, med drugim skupinsko sliko k uporu, skupinsko sliko o otroških igrah, nadalje vrsto fresk, kipov, izdelkov iz žice itd. •j • Zima je krepko udarila z repom tudi na Primorskem. Danes zjutraj je bila snežna odeja debela na Postojnskem in Bistriškem 15 centimetrov. Okrajno cestno podjetje je s svojimi ekipami takoj zoralo ceste in ni bilo večjih ovir v prometu. Zjutraj je padla temperatura na minus 1. kar je za ta letni- čas zelo nenavadno. Zaradi poledenelosti so pristojni cest. ni organi opozorili na veliko previdnost zlasti na postojnskih ri-dah. Sneg je pobelil vse višje vrhove na Primorskem in celo Slavnik, kar je za april prava redkost. Povzročil je tudi nekaj škode na sadnem drevju. ter si zlomil levo stegnenico. Tof-folinija so tedaj prepeljali v boi-minico in ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, vendar so za nesrečnega Toffolinija vse zdravniške nege bile zaman. Z avtom v jarek SESTAL SE JE OBČINSKI ODBOR Jutri zvečer občinska seja posvečena industrijski coni V kratkem nam bodo kazalo čas štiri nove javne ure ■ Popravili bodo zvonik in cerkev v Podpori Sestal se je občinski odbor v Go- lilnem uradu, katerega uslužbenci Sinoči okrog 19. ure se je pri avtomobilski nesreči, ki se je dogodila pri Sesljanu, ponesrečil 61-let-ni učitelj Giovanni Benci iz Ulice Locchi 14. Benci se je s svojim fiatom 1100 s še začasno evidenčno tablico Z 30559 vozil po obrežni cesti proti Devinu. Ko je privozil do Naselja S. Mauro je nenadoma izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je najprej zavozil na desno, potem v cikcaku na levo, kjer se je ustavil v precej globokem jarku ob cesti. Pri nesreči se je Benci pobil po desni rami in si verjetno povzročil tudi kostne poškodbe, ranil se je še po glavi, desnem sencu, bradi in levem kolenu. Ponesrečencu so prihiteli na pomoč, nekateri avtomobilisti in nekdo je telefonsko poklical rešilni avto RK. Bencija so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu, če ne bodo nastopile komplikacije. iimiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiritiiiMiiiMiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH ?>VORAN rici, ki je sklical za petek 10. a-prila ob 21. uri sejo občinskega sveta, da bi razpravljal o goriški industrijski coni. Podžupan Lupie-rj je predlagal odboru odobritev številnih sklepov, ki zadevajo javna dela in o katerih se mora izreči občinski svet. Odobriti mora načrt za nakup notranje opreme’ nove občinske sejne dvorane ter bližnjih prostorov in določila o vzdrževanju občinskih podjetij. Odborniki so se nadalje dogovorili, da nakupijo štiri javne ure, ki jih bodo namestili na različne kraje mesta (v upanju, da bodo vedno točne, op. ur.) Mestne parke bodo olepšali z nakupom novih okrasnih rastlin, popravili pa bodo zvonik in cerkev v Podgori. Na predlog odbornika Bressana so odobrili nadurno delo v vo- Brez vsake praktične vrednosti zasliševanje razbremenilnih prič Sodniki so med drugim lahko zvedeli tudi... da je včeraj zgodaj zjutraj močno deževalo Na včerajšnji razpravi proti dr. Stenu, inž, Cisilinu, izvedencu Cergolu in ostalim soobtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi znanega škandala v združenih bol-nišnioah, so soaniki zaslišali vrsto prič, ki so pojasnile nekatere okoliščine na zahtevo zagovornikov obtožencev. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo pričevanje teh oseb- na splošno naklonjeno koristim obtožencev. Prvi je sedel na stol pred sodni kp pooblaščeni upravitelj družbe «Legnotecnica», ki je pojasnil neaatere aogodke v zvezi z instalacijo oken in rolojev v kirurškem oddelku splošne bolnišnice priča je pojasnil, da so morali po opravljenem delu nujno prepleskati tudi stene v bližini oken. Naslednja priča, Oliviero Gori, ki trguje z gradbenim materialom, je govoril o poslovnih stikih, ki jih j* navezal z inž. Cisiiinom. Kot je znano, obtožnica dolži inž. Cisiiina, da je ogoljufal dr, Ma-retta, predstavnika podjetja «Im-pianti idrotermici« iz Padove, s tem, da je zaračunal neaaj čez 800.1/00 lir za demoliranje starih parnih kotlov in za gradnjo oe-tonskega temelja za nove kotle, čeprav je pri delu uporabil samo delovno silo in gradbeni material združenih bolnišnic. K temu je tieba še pripomniti, da ni hoteio omenjeno podjetje prevzeti teh del, temveč je pooblastilo inž. Cisiiina, naj jih izvede v njegovem imenu. Pričevanje trgovca Gorija je bilo v bistvu pozitivno za obtoženca. Predsednik; «Ali je inž. Ci-silin odkupil osebno pri vas kak gradbeni material?« Priča; «Da, zelo pogosto. Vem, da je bilo precej materiala, ki so ga prepeljali v bolnišnico pri Magdaleni. Ni mi pa znano, če so ga uporabili pri gradnji termične centrale, kajti jaz nisem nadzoroval prevozov. Na vsak način so odkupili pri meni večje količine malte, peska in opeke.« Predsednik: »Ali prodajate tudi ploščice?« Priča; ' Za Miklavcem so sodniki zaslišali še Livia Biasuttuja, ki dela v združenih bolnišnicah od leta 1947. Priča je pojasnil nekatere podrobnosti v zvezi z vžidavanjem kovinskih rešetk v kletnih prostorih kuhinje in pralnice v splošni bolnišnici. Ker priča Canova včeraj ni prišel na obravnavo, so sodniki sklenili da ga bodo zaslišali jutri. Illltlimiiilllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllll Občni zbor agrarnega konzorcija Redni pokrajinski letni občni zbor agrarnega konzorcija v Gorici je sklivan za nedeljo 26. t. m. z začetkom ob 9. uri na sedežu v Ul. Boccaccio št. 35. Udeležijo se ga lahko delegati; ki so bili izvoljeni na krajevnih občnih zborih te ustanove. Na dnevnem redu je odobritev bilančnega računa za 1963, volitve upravnega odbora ter določitev nagrad za delo članov nadzornega odbora in revizorjev. predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 18. uri zelo zanimiv Lux film; «L’ULTIM0 S0LE» (ZADNJE SONCE) Nora ln nemirna leta «mini» naše generacije! KI MO Mf* ■» 110*1:1% predvaja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 19.30 url Columbia technieolor film: II Cavaliere solitario (Samotni jezdec) Igra RANDOLPH SCOTT stva Italijanske socialistične stran-ks bo zborovanju prisostvoval poslanec Mateo Mateotti. Goriška federacija PSI vabi vse slovenske volivce, naj se polnoševilno udeležijo sestanka.« Mateotti bo govoril na otvoritvenem zborovanju PSI v Gorici, ki bo v soboto 11. aprila ob 18, uri v mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana. V dvorani Petrarca v Gorici bo v soboto H. aprila ob 18. uri go- NENADNA SPREMEMBA VREMENA V NEDELJO V PROSVETNI DVORANI V GORICI Deželno zborovanje slovenskih socialistov Volilna zborovanja PSDI, KD, PLJ in MSI V soboto in nedeljo bo drugi val voril za PSDI minister Preti, volilnih zborovanj na Goriškem v Minister Colombo (KD) bo govo-okviru priprav za volitve 10. maja. ! ril šele v soboto 18. aprila. Za li-Tiskovni urad PSI sporoča, da «bo j beralce bo začel volilno propagan-v nedeljo 12. aprila ob 15.30 v pro- do podtajnik stranke Bozzl v sobo-svetni dvorani v Gorici, Verdijev to 18. aprila v Tržiču in isti dan korzo 13, (ki je bila za to priliko ob 21. uri v Gorici. Generalni taj-dana na razpolago), de elno zboro- nik PLI poslanec Malagodi bo go-vanje slovenskih socialistov. j voril na zborovanju v goriški po- Na tem zborovanju bodo prisot- krajini od 17. aprila do 4. maja. ni slovenski socialistični občinski Poslanec Almlrante (MSI) bo goni pokrajinski svetovalci z Goriške- voril na zborovanju v Gorici v nega. Trža-kega in Beneške Slovenije, deljo 19. aprila. Kot zastopnik vsedržavnega vod- Hribe nad Gorico je pobelil sneg Izdatne snežne padavine v vseh krajih naše dežele do 600 metrov nad morjem Globe mestnih stražnikov V marcu so mestni stražniki pri. sodili 543 glob, od teh je bilo 506 kršilcev pravilnika cestnega zakona, 27 pravilnika mestne policije, dva pravilnika o psih, štiri pravilnika o poslovanju trgov in štiri pravilnika poljskih stražnikov. Psoderec je zajel 16 psov brez nagobčnikov. Zaradi temperaturnih sprememb smo se spet nekoliko bolje oblekli in tudi zakurili smo, zakaj, če drugo ne, nas je bliiina snega prepričala o tem, da se zima Se ni poslovila od nas. Sicer pa je v Gorici vedno tako, da zima prej ne od-jenja, dokler nas ne pošteno strese in ponavadi preseneti s snegom. Takina je njena poslednja brca vedno bila in, kaže, tudi sedaj. Nenadna ohladitev ozračja nam je po večdnevnem deževju prinesla snežne padavine, ki so včeraj zjutraj segale nizko v dolino. Trnovska planota je bila vsa pobeljena, tanka snežna plast pa je segala do 600 metrov nad morjem. Snežiti je začelo v zgodmlh jutranjih urah. Sonce, ki je posijalo že dopoldne, je hitro stalilo tanko plast, Ohranila se je samo visoko v gozdovih Trnovske planote. O izdatnih snežnih padavinah poročajo tudi v vsej Severni Primorski. V okolici Idrije je zapadlo skoraj 30 cm snega, prav toliko pa tudi v zgornji Soški dolini. Sneg je zapadel tudi v Kanalski dolini ter vseh okoliških hribih. Na Vičarjih je kakšnih 40 cm novega snega. Pobelil je tudi hribe v Beneški Sloveniji ter segel tja do samega Čedada. Nastopila je tudi ohladitev. V Čedadu se je živosre- bmi stolpec spustil do nič stopinj, trajal tri mesece. Izpitom sta pri-prav tako tudi v Kanalski dolini, 1 sostvovala ravnatelj INAM in rav- Tečaj za bolničarke o socialnem zavarovanju V torek 7. t.m. so v šoli za bolničarki pri civilni bolnišnici v Gorici Imele gojenke ustne Izpite, s katerimi so zaključile informativni tečaj o socialnem zavarovanju, pri katerem so predavali uradniki pokrajinskega urada INAM. Tečaj Je medtem ko je bilo v Gorici pet stopinj nad ničlo. V severnem delu mesta je sunkoma pihala hladna burja, znanilka boljšega vremena. nateljica šole za bolničarke. Vse gojenke so odlično prestale preiskujejo ln jim bodo razdelili posebno diplomo. za deželne volitve Izdelati faksimile glasovnic z eno samo preferenco. V okolišu Tržič naj bi glasovali za Ginaldija, v Gorici za Co-ciannlja, V Krminu pa za Tripani-ja. Krminčani pa se temu upirajo (krmlnska sekcija KD je v hudem sporu s pokrajinskim vodstvom in župan dr. Godeas verjetno prav zaradi tega ne bo več kandidiral) ker ni njjhov kandidat e so jim ga vsilili. Notranje bege v KD bodo dala precej dela mestnim odborom, kt delujejo pri župnijah, da bodo us kapilarnim, opreznim in delikatnim delom orientirali volivce«, da bi kljub nezadovoljstvu napravili 10. maja «križ čez križ«, da bi se lahko nadaljevala dosedanja politika monopolizacije oblasti po skupini oseb, ki ne uživajo široke podpore in ki so se pokazale, da tudi za potrebe slovenske manjšine nimajo pravega razumevanja. Policijska godba koncertirala v Gorici Včeraj zvečer je od 17.30 do 19.15 je bil na Trgu Battisti v Gorici koncert policijske godbe iz Rima. Godba šteje 110 članov, ki so zelo lepo zaigrali več opernih odlomkov ter bili deležni odobravanja številnega občinstva, ki jih je kljub razmeroma hladnemu vremenu prišlo poslušat. Ob koncu so se prišli v imenu meščanov zahvalit kapelniku občinska odbornika Moise in Agati ter tudi prefekt dr. Princivalle. Pred koncertom je godba deji-Iirala po glavnih goričkih ulicah in bila deležna živahne pozornosti, zlasti od strani goričke mla-deži. Opozorilo trg. zbornice za velesejem v Milanu mm dSPfcjL ' JI d&fe Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bo med velesejmom v Milanu, ki bo odprt od 12. do 25. t. m. 14., 17. in 21. t, m, «dan odjemalca«. Tista dni bo vstop dovoljen samo 'gosjjodarskim operaterjem, ki bodo dobili posebne vstopnice veljavno samo za dan, ki bo na njih naveden. Take vstopnice lahko dobijo prizadeti na tajništvu trgovinske zbornice v Gorici; Dl. Crispj 10, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. Mladoletnega ubežnika so vrnili čez mejo Prejšnjo noč je neki mestni straž, nik opazil na goriških ulicah 14-let-nega dečka, ki je taval brez cilja okrog. Ker se mu Je zdelo sumlif vo da tako mlad fant kroži po mestu sredi noči, se mu je približal in ga vprašal kaj dela. Takrat pa je opazil, da ga deček ne razume In zato se je odločil, da ga odpelje na kvesturo. Na uradu za tujce je deček, ki je govoril samo sloven sko, Izjavil običajno frazo, da se ne strinja z režimom v svoji domovini in da je zato pobegnil v Ita. lijo. Pozneje pa je povedal, da Je pobegnil Iz poboljševalnice v Planini ter prišel prejšnji dan okrog 17. ure v Gorico, kjer ni vedel, kam bi se obrnil. Ker je bil mladoleten, ga je policija včeraj z jut ra 1 vrnila jugoslovanskim oblastem na meji pri Rdeči hiši, da ga pošljejo domov staršem, ki živijo v bližini Nove Gorice. ■ll8lll8lll|8IIMI8IIIIMI!l|IIIIIIIMI8ll||||ll|ll|||||||ltllttl||||||HII488lllll|gllllllfUIIII!l|||||8ltlltlltlltllllllllltllMIIII KRATKE IZ BOLNIŠNICE V Sele peti dan po padcu kolesar prišel na zdravljenje Poleg poškodb na udih ima verjetno tudi tetanus Otrok si je zlomil zapestje pri igranju z žogo Dve nezgodi na cesti Včeraj nekaj po polno« so z avtom Zelenega križa odpeljali v go-riško civilno bolnišnico 51-letnega Alfreda Bolsa iz Gorice, Ul. Corda-ioll 51, ki se je ponesrečil v Ulici Crlspi ter se ranil pri padcu na čelu Nudili so mu prvo pomoč. Ob 12.10 pa so poklicali avto Zelenega križa na sedež Rdečega križa v Ul. CodelU v Gorici, kamor se Je zatekel po prvo pomoč Glor-gio Benci iz Moše, ki se je udaril in ranil na palcu leve noge. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Se eno novo tovarno gradijo na polju med Standrežem in Kovodnjami. V njej Je že zaposlenih nekaj delavcev, povečini domačinov iz Sovodenj in izdelujejo barve in lak za ladjedelnice. lastnik tovarne Adam namerava obrat postopoma se razširiti in zaposliti še več delavcev Včeraj so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto tri ponesrečence, ki so se resneje poškodovali doma ali na cesti. Največ časa se bo zdravil 9-letni Mauro Gerin iz ViUesse, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne roke v zapestju ir bo ostal v bolnišnici 20 dni. Ponesrečil se Je dan poprej pri Igranju z togo, v bolnico pa so ga pripeljali včeraj ob 15. uri. Za deset dni bo ostal na zdravljenju v bolnišnici 60-letni Gugliel-mo Zoff Iz Verse, ki so ga pripeljali nekaj po 13. uri. Zdravniki so mu ugotovili udarec na desnem kolenu ln levem komolcu ter verjetno tudi tetanus. Zoff se je ponesrečil že 2. aprila pri padcu s kolesa. Sprva je mislil, da ni hudega, ker pa ga Je vedno bolj bolelo, se je odločil za odhod v bolnišnico. Na zdravljenju so pridržali za nedoločen čas 55-letno Silvano Gia-none iz Gorice, Trg pred župEuist-vom 30. Zdravniki so ob njenem prihodu v bolnišnico ob 19. uri ugotovili, da ei je verjetno zlomila levo roko v zapestju, ko je padla doma. Prvo pomoč so ob 18.30 nudili 60-letnemu Amadeu Tomasiniju 'z Gorice, Ul. Tominec 17. Ponesrečil se Je v Ul. Nazano Sauro. Udaril se je v levo stran čela in desno nogo. Doma se bo zdravil predvidoma šest dni. VERDI. 16.30: «1 vincitori«, G. Hamilton in M. Marcouri; ameriški čmobeli film. CORSO. 21.00: «1 fidanzatl«. Film režiserja Ermanna Olmija. VITTORIA 17.15: «The mucis — man«, R. Preston in S. Jones; a-merlški tehnikolor. CENTRALE. 17.00 «La tigre Ku-maon«, Sabu in J. Page; ameriški čomobell film. DE2UHNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia it. 89. tel. 24-43 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nat-višjo dnevno temperaturo 14.4 stopinje nad ničlo ob 15.30 in najnižjo 5 stopinj nad ničlo ob 7.30 Po v-prečna dnevna vlaga 61-odstotna. Dežja je padlo 36 mm. POKAL RAPPAN Modena z 2:1 poražena v Bratislavi BRATISLAVA, 8. — Modeni ni uspelo, kot je bilo v načrtu, rešiti danes v prvi tekmi četrtfinala turnirja za III. pokal Rappan, neodločen izid. Domača enajstorica Slovnafta je namreč zmagala z rezultatom 2:1. Prvi polčas se je končal neodločeno z golom na vsaki strani. Italijani so prvi prišli v vodstvo v 13’ z Gallom. Petnajst minut kasneje je Gaborik izenačil za bratislavsko moštvo, v 21’ drugega polčasa pa je Weiss dosegel iz enajstmetrovke drugi gol in z njim tudi zmago. Tekma, kateri je prisostvovalo nad 7.000 gledalcev, je potekala na zadovoljivi tehnični višini. WJVW»VWW|' VČERAJ NA NOVEM STADIONU V VERONI ■AVVVAVAVA S Neodločeno 1:1 med B reprezentancama Italije in Belgije Gostje napravili vse sami: Viiers avtogol, Reyers pa je izenačil ITALIJA: Albertosi (Vieri), Gori, Fprlanis; Rosato, Janich, Ferrini (Pirovano), Domenghi-ni, Lodetti (Ferrini), De Paoli, Corso, Petris. BELGIJA: Elhasse, Viiers, Lejeune; Bare, Wilhelms, Onolin; Weyn, Beyers, Stockman, Su-lon, Van Roosbroeck. SODNIK: Kitabdjian (Francija). VERONA. 8. — Italijanska B reprezentanca, ki je bila sestavljena izključno iz elementov, ki bi bili zreli že za prvo moštvo, danes ni mogla preko neodločenega izida. Najslabše pa je, da je bil italijan- Priprave za tekmo s ČSSR Napad Italije A enkrat učinkovit Tudi Čehi vestno trenirajo VERONA, 8. — Danes so imeli izbrani igralci, ki pridejo v poštev za sestavo italijanske reprezentance, trening tekmo. Italijanski nogometaši ki bodo v soboto nastopili proti CSSR, so nastopili proti mladinski enajstorici Verone. Edino Negri je bil v vrstah domačinov, medtem ko je vrata reprezen- tantov branil Trentini. V prvem polčasu so reprezentanci igrali poleg Trentinija še Robotti, Fachetti, Guarnieri, Salvadore, Fogli, Meni-chelli, Bulgarelli, Mazzola, Rivera in Pascutti. Med trening tekmo so v glavnem pazili na taktiko igre in na povezavo med oddelki. Prvi gol je padel v 10’ prvega polčasa po zaslugi Rivere, medtem ko je v 20’ drugega dela igre Zendrini izenačil. Rezultat je ostal nespremenjen predvsem zaradi izrednega dneva Negrija, ki je ubranil tudi najbolj nevarne žoge. VEiRONA, 8. — Tiskovni urad FIGC javlja, da bodo tudi Adber-tosi, Domenghini, Janich, Lodetti in Petris prišli v poštev za sestavo A reprezentance, ki bo v soboto igrala proti CSSR. FIRENCE, 8. — Nogometaši češkoslovaške reprezentance, ki bo v soboto nastopila na občinskem stadionu proti Italiji, so imeli danes kratek trening. Trener Jira je poslal na igrišče vse razpoložljive igralce. V glavnem so se nogometaši zadržali na igrišču z razgibalnimi vajami. Češkoslovaški trener bo sostavil enajstorico šele jutri ali v petek, predvsem, ker ne ve, če se bo lahko poslužil Lale, Popluharja in Adameca, ki še vedno nosijo posledice poškodb. Po ogledu mesta so se Cehi ponovno pripravljali za sobotno tekmo. Verjetno bodo jutri imeli med seboj trening tekmo. S češkoslovaško skupino je prispel v Italijo tudi bivši vratar reprezentance Plenička, ki ima danes že 60 let. Slavni vratar je izjavil, da se spominja vseh tekem, ki Jih Je odigral v Italiji in proti Italiji, posebno še, ko so bili v napadu «plavih» Meaz-za, Ferrari in Orsl. Trenutno Je možno, da bo češkoslovaška reprezentanca za tekmo proti italijanski izglodala takole: Schroiff, Lala, Popluhar, Bomba, Pluskal, Masopust, Pospihal, Gele-ta (ali Adamec), Kvasnak, Scherer, Cvetler (ali Mraz). Od češkoslova- ških igralcev, ki so današnji dan zaključili v nekem florentinskem kinu, sta najbolj znana Masopust in Pluskal. Masopusta, ki je bil 56-krat reprezentant, so lani proglasili za najboljšega evropskega nogometaša. 34-letni Pluskal pa je že 51-krat oblekel dres češkoslovaške nogometne reprezentance. ski napad, od katerega so pričakovali iskre, sterilen in je ostal praznih rok. Ne sme namreč motiti rezultat 1:1, ker so Belgijci napravili vse sami: najprej avtogol in nato še izenačenje. Italijani so se takoj pognali v napad in vse je kazalo, da bodo tekmece spravili brez usmiljenja na kolena. Toda po številnih sterilnih napadih, so se Belgijci zbrali in bolje nadzorovali igro. V 14’ so se gostje prvič prikazali v kazenskem prostoru Italije, a Beyers, ki se je znašel sam pred Albertosijem, je banalno zgrešil vrata. V 28’ pa so Italijani prišli v vodstvo. Ker je belgijski vratar stopil z žogo v rokah z nogo čez črto kazenskega prostora, je sodnik dosodil prosti strel Corso Je streljal, Viliers pa je z glavo spremenil smer žoge in tako prevaril lastnega vratarja, ki se je v plovnem skoku pognal v prvotno smer usnja. Belgijci so se večkrat nevarno približevali italijanskim vratom, tako da so imeli branilci precej dela. V 39’ je Lodetti zapustil igrišče. Njegovo mesto je prevzel Ferrini, medtem ko je Pirovano stopil na mesto krilca. Minuto pred koncem je Corso zapravil, sam pred vratarjem, izredno priložnost. V drugem polčasu so Italijani precej popustili, kar so izrabili gostje. Ti so večkrat nevarno streljali v vrata, toda Vieri, ki je zamenjal Albertosija, je bil vedno na mestu. Po številnih krasnih posegih pa je moral v 39’ vseeno kloniti. Beyers je s precejšnje razdalje dvignil žogo v paraboli proti mreži in ta je presenetila Vierija v trenutku, ko je zapuščal vrata. 1:1 in konec igre. MED 0RISK0M DIJAŠKEGA DOMA V TOLMINU Goričani Tolminci zmagali v odbojki v namiznem tenisu V nedeljo gostovanje domovcev v Kanalu Prejšnji teden so bili dijaki goriškega Dijaškega doma povabljeni v Tolmin, da obiščejo tamkajšnji istomenski zavod in da obnovijo medsebojne stike. S seboj so goriški dijaki' povabili tudi odbojkarske in namizno teniške igralce športnega združenja Dom. Sprejem dijakov in dijakinj tolminskega dijaškega doma je bil res topel. Dijaki so se pomerili' najprej v odbojki. Domovci, ki zadnje čase nastopajo na prvenstvenih turnirjih in se odlikujejo tudi na raznih prijateljskih srečanjih, so hoteli tudi tokrat pokazati česa so zmožni. Zato so se že od vseg začetka resno lotili igre. IIIIIIIIHfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIUtinllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllliMIHHM Iz koprskega okraja Zanimanje za tekmo Delamaris ■ Kladi var Srečanje bo v nedeljo na koprskem igrišču Izolski Delamaris je pripravil še eno presenečenje: v nedeljskem kolu republiške lige je namreč igra! neodločeno z Železničarjem v Mariboru 2:2. To je bila dokaj trda tekma, ki je bila za Delamaris že skoraj izgubljena. Domačini so namreč v začetku drugega polčasa vo dili že z 2:0. Izolčani pa niso vrgli puške v koruzo in začeli serijo ostrih protinapadov. In res je uspelo Kostiču dvakrat po vrsti potresti nasprotno mrežo. Razen Kostiča sta se odlikovala še Marchesan in Marjanovič. Delamaris se torej počasi vrača v staro formo. Zato njegovi pristaši z velikim zanimanjem pričakujejo nedeljsko tekmo v Kopru s celjskim Kladivarjem. Gostje, ki vodijo v republiški ligi, so sicer abso- ...............................................................................iimmiiimnin..............................................iiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiiiiiimiii LESTVICE WBA ZA MAREC Cotton - boksar meseca Samo trije Italijani med najboljšimi Ted Wrightr 9. Shige- MIAMI BECH, 8. — Odbor World Boxing Association je izbral Eddieja Cottona za boksarja meseca, medtem ko je Sonnyja Listo-na izločil iz vrednostnih lestvic boksarjev težke kategorije. V lestvicah, ki veljajo za marec so samo trije Italijani in sicer Sandro Maz-zinghi, Sandro Lopopolo in Salva-tore Burrunt, ki v mušji kategoriji spada med izzivače za svetovni naslov. V srednjetežki kategoriji Ri-naldija ni med prvo desetorico, medtem ko je novi evropski prvak Gustav Scholz na šestem mestu. Lestvice so naslednje: Težka kat.: prvak CASSIUS CLAY 1. Doug Jones, 2. Eddie Machen, 3. Ernie Terrell, 4. Zora Folley, 5. Cleveland Wiiliams, 6. Floyd Patterson, 7. Henry Cooper (V. B.), 8. Karl Mildengerger (Nem.), 9. George Chuvelo (Kan.), 10. Wayne Bethea. Srednjetežka kat.: prvak WILLIE PASTRANO 1. Eddie Cotton, 2. Harold Johnson, 3. Greg Peralta (Arg.), 4. Bo-bo Olson, 5. Wayne Thomton, 6. Gustav Scholz (Nem.), 7. Johnny Persol, 8. Henry Hank, 9. Hank Casey, 10. Terry Downes (V.B.). Srednja: prvak JOE GIARDELLO 1. Rubin Carter, 2. Joey Archer, 3. Dick Tiger (Nig.), 4. Lazlo Papp (Madž.), 5. Florentino Fer-nandez, 6. George Benton, 7. John-ny Morris, 3. Gene Fullmer, 9. Wilbert McClure, 10. James Ellis. Srednja junior: prvak SANDRO MAZZINGHI (It.) 1, Abrao Dasouza (Br.), 2. Denny tega (Meh.), 8. Pedro Miranda (Arg.), 10. mesa Kawakami (Jap.). Srednjelahka: prvak EMILE GRTF-FITH 1. Luis Rodriguez (Kuba), 2. Hose Stable, 3. Brian Curvis (V.B.), 4. Vince Shomo, 5. Rip Randall, 6. Francois Pavilla (Fr.), 7. Gabe Terronez, 8. Curtis Cokes, 9. Stan Hayward, 10. Isaac Logart. VVelter junior: prvak EDDIE PER-KINS 1. Mario Rosito (Kol.), 2. Bert Somodio (Fil.), 3. Buny Grant (Jam.), 4. Sandro Lopopolo (It.), 5. Tito Marshall (Pan.), 6. Jorge Sacomen (V.B.), 7. Battling Tor-res (Meh.), 8. Paul Sorianon, P. Luis Molina, 10. Angel Garcia (Kuba). Lahka: prvak CARLOS ORTIZ 1 Kenny Lane, 2. Paulie Armsead, 3. Carlos Hernandez (Ven.), 4. Alfredo TJrbina (Meh.), 5. Art Persley, 6. Doug Vaillant (Kuba), 7. Dave Chamley (V.B.), 8. Frank Narvaez, 9. Nicolino Loche (Arg.), 10. Jose Luis Cruz (Meh.), Lahka junior: prvak FLASH ELOR-DE (Fil.) 1. Teruo Košaka (jap.), 2. Johnny Bizzarro, 3. Young Terror (Fil.), 4. Vince Derado (Arg.), 5. Laryy Femando (Fil.), 6. Larry Flavia-no (Fil.), 7. Shu Kang II. (J. Koreja), 8. Yukie Kutsumata (Jap.), 9. Carlos Cruz, 10. Oshiaka Nu-mata (Jap.). Peresna: prvak: SUGAR RAMOS (Meh.) 1. Ismael Laguna (Pan.), 2. Don Johnson, 3. Rafiu King (Nig.), 4. Howard Wineston (V.B.), 5. Lalo Guerrera (Melj.), 6. Johnny Ja-mlto (Fil.), 7. Floyd Robertson (Gana), 8. Mitsunori Seki (Jop.), 9. Kimpo Amriio (Gana), 10. Yuji Masuko (Jap.). Bantam: prvak EDER JOFRF, (Br.) 1. Jesus Piment,el (Meh.), 2. Ron-nie Jones, 3. Jose Medel (Meh.), 4. Fighting Harada (Jap.), 5. Bernardo Carabello (Kol.), 6. Rey Asis (Fil.), 7. Manuel Barrios (Meh.), 8. Manny Elias, 9. Ignacio Pina (Meh.) 10. Ramon Casal (Sp.). Mušja: prvak PONE KINGPETCH (Taji.) 1. Salvatore Burruni (It.), 2. Ala-cran Torres (Meh.), 3. Hiroyuki Ebihara (Jap.), 4. Horacio Acaval-lo (Arg.), 5. Baby Larona (Fil.)«. 6. Leo Zulueta (Fil.), 7. Walt McGowen (V.B ), 8. Eugenio Hur-tako (Pan.), 9. Angle Morales, 10. Raton Mojica (Nig.). lutni favoriti, toda Delamaris je že marsikoga presenetil. Nova Gorica je v preteklem kolu sprejela ljubljansko Svobodo in igrala neodločeno 1:1. Domačini so bili boljši, vendar jim ni uspelo premagati žilave obrambe gostov. * * * V koprsko istrski nogometni ligi se je nedeljsko kolo končalo brez presenečenj Koper je premagal Savudrijo 6:1, Piran Babiče 5:2, Jadran Šmarje 5:1, medtem ko se je srečanje Koper B - Ingrad (U-mag) končalo neodločeno 3:3. Na lestvici še zmeraj vodi Buje pred Koprom. • • • Piranske igralke so prav dobro začele spomladanski del prvenstva v republiški ženski rokometni ligi. Premagale so namreč ljubljansko Svobodo s krepko razliko 13:1. Precej slabše pa se je godilo Koprčan-kam na gostovanju v Mariboru in v Ptuju. Najprej so izgubile z Branikom 7.12, nato pa še z Dravo 5:6. Kljub porazom pa Koprčanke niso prikazale slabe igre. Zato niso brez upanja v nedeljskem srečanju s kranjsko Mladostjo na domačem igrišču. KOLESARSTVO AVIGNON, 8. — Pri 155. km prve etape dirke po Provenci je prišlo do padca, pri katerem se je Nemec Wolfshohl zlomil ključnico. Padla sta tudi Anquetil in Bahamontes, ki sta lahko vseeno nadaljevala vožnjo in prišla na cilj 5 minut za zmagovalcem Beheytom (Belgija). SZ BOR TELOVADNI ODSEK Zaradi zasedene dvorane, danes odpade telovadba za deklice. TUNIS, 8. — V prihodnjih dneh, in sicer 14. in 15. t.m., bo v Tunisu seja mednarodnega odbora sredozemskih iger. Sestanka se bodo udeležili predstavniki Turčije, Libije, Grčije, Jugoslavije, Italije, Francije, Španije, Malte, Maroka, Monaka, ZAR, Libanona in Tunizije. V prvem setu so domovci, kljub ostremu nanadu Tolmincev, odgovarjali z ostrimi akcijami, tako da so kmalu prevzeli vodstvo in kasneje tudi 2magali. V drugem in tretjem setu so se Tolminci razigrali in pokazali nasprotnikom, da ne bodo z lahkoto klonili Domovce so obstreljevali z močnimi udarci, zaradi česar je bilo zaman prizadevanje Goričanov, ki so morali prepustiti oba seta tovarišem onstran meje. Ce so hoteli igrati odločilni set, so morali domovci zaključiti četrtega v svojo korist. Tega so se vsi domovci zavedali in so se v tem nizu odlikovali s požrtvovalnostjo, ki je pripomogla, da je bila igra /.elo napeta. Glavno vlogo je v tem nizu igral Robert Trpin, ki je reševal in obenem tolkel zelo težke žoge. Nič manj se niso odlikovali Cej, Cotič in skratka vsi. Po zmagi v tem setu je bilo stanje izenačeno. Vsi prisotni so z velikim zanimanjem pričakovali izid zadnjega odločilnega niza. Tako Goričani kot Tolminci, so se borili za vsako žogo zaradi česar je bil ta set zelo napet in borben. Zal je močna ploha precej ovirala igralce, ki pa niso obupali in so nadaljevali s tekmo. Slabo vreme je najbolj nagajalo Tolmincem, ki so za hip popustili, kar so domovci izrabili, da so si nabrali še dve točki, ki sta jim manjkali do zmage. Na vrsto je prišlo tekmovanje ORODNA TELOVADBA Italijani na turneji po vzhod. Evropi RIM, 8. — Italijanska telovadna zveza je povabila na skupni trening, ki bo od 14. do 25. aprila v Rimu, olimpijske kandidate, ki se bodo pripravljali za nastop na treh tekmah v vzhodni Evropi. V prvih dneh maja se bodo italijanski telovadci spoprijeli v Kijevu s sovjetsko reprezentanco, ki bo nastopila s svojimi najboljšimi silami. 16. in 17. maja bodo Italijani v Sofiji, kjer bo dvoboj z bolgarsko reprezentanco. Z nastopom proti Poljakom, ki bo 23. in 24. maja, bodo Italijani zaključili turnejo po vzhodni Evropi. 26. istega meseca se bodo telovadci vrnili v Rim, kjer bodo ostali na skupnem treningu vse do zaključnega dvoboja s švicarsko reprezentanco. Sledil bo odmor vse do začetka priprav za tokijske olimpijske igre. Košarkarji fl lige še na igrišču Štirje kandidati za vstop v L ligo Beneški Reyer s prvo zmago Pred desetimi dnevi so se zaključila košarkarska tekmovanja posameznih skupin moške A lige in prvo plasirane ekipe so zdaj spet na delu, da bi si zagotovile še zadnje točke, ki jim bodo dale v prihodnji sezoni pravico do nastopa v najvišji kategoriji. Za vstop v I. ligo se potegujejo v namiznem tenisu. Čeprav so bili Goričani precej dobri, saj so nastopali že na raznih turnirjih, so bili v tej panogi premagani z rezultatom 3:1. Za Dom so igraii Lavrenčič M., Gergolet M. in De-vetta V., za Tolmin pa Slivnik, Bažato in Gruden. Zaradi slabega vremena je odpadla odbojkarska tekma med ženskima ekipama. Zato bodo (o igrali, ko bodo Tolminci vrnili obisk goriškim dijakom, kar se bo zgodilo v maju. Se prej se bodo Goričanke pomerile z odbojkarsko žensko ekipo Kanala. Tekma bo v Kanalu v nedeljo ob 10. uri. Istega dne bodo nastopili tudi goriški odbojkarji. Točen urnik odhoda bomo objavili v prihodnjih dneh. P. L. Sneg na Tridentinskem Pokrajinska Ustanova za turizem iz Tridenta nam sporola stanje snega v vseh zimskošportnih središčih pokrajine. Podatki se nanašajo na 8. 4. 1964. Kjer podatki manjkajo, pomeni, da jih PUT za ta dan ni prejela. V vseh omenjenih krajih so številne ličnice, sedežnice, skilifti. KRAJ CM KRAJ CM Andalo - Monte Paganella (lž; 21; 7 sl) Baselga di Pine (2 sl) Campitello di Fassa • Col Rodella (4 v; 5 sl) Canazel alla Marmolada (lž; 4 v; 9 sl; ls) Castello Tesino • Čelado (lsl) Cavalese . Passo di Lavazč (8 sl) Fai • Monte Paganella (2 ž; 4 sl) Folgaria - Sommo Alto (lv; 4 sl; 1 s) Lavarone - Vezzena (1 v; 3sl) Madonna di Campiglio (3 ž; lt; 2 v; 9sl; 1 s) Male • Dimaro • Ossana (3 sl; 2 s) Malosco (1 sl) Moena . Passo San Pellegrino (1 v; 6sl) Molveno • Pradel (2 v) Monte Bondone (21; 5 v; 3 sl) Passo del Broccon (2 sl) Passo della Mendola • Monte Penegal (lsl) —/100 Passo de! Tonale Passo Paradiso (lž; lt) -/45 —/90 -/45 30/70 —/40 10/200 160/270 Passo di Costalunga (Iv; 2sl) Passo Pian detle Fugazze (-) Passo Pordoi (lž; 2 v) Passo Rolle (lv; 6sl; 2s) Passo Sella (2 v) Pelo (lž; 3sl) Pinzolo (lsl) Pozza di Fassa • Monte Buffaure (lt; 3 sl) Predazzo Bellamonte (3sl; ls) Primiero (lsl) San Giacomo di Brentonico (lsl) San Martino di Castrozza (lž; lt; 3 v; 5 sl; 2s) Serrada . Dosso Martinella (lt; 2sl) Vigo di Fassa ■ Ciampedie • Gardeccia (lž; 2sl) Ziano • Panchiš dl Fiemme (2 sl) —/70 10/230 -/45 —/70 f — žičnica; t — telekabina; v — vlečnica; sl — skilift; • — skakalnica štiri moštva: All’Onesta iz Milana, beneška Reyer, Alcisa iz Bologne ter Pascoli Puteorli. Vse štiri so dobro pripravljene in močne ter izid tega tekmovanja je kot dokazujejo dosedaj odigrane tekme prvega kola, zelo negotov. V prvem dnevu sta si zagotovili točki AlTOnesta in Reyer: njuna naloga je bila tezo težka in uspen je visel na nitki prav do zaključnega žvižga. Posebno bolonjske srečanje i* priklenilo zanimanje publike do p°* slednjih sekund. Po izmeničnem vodstvu ene in druge petorke, j® domača ekipa prišla do malenkostne prednosti in je bilo pričakovan, da bo tekmo uspešno zaključna-Vendar so gostje, v katerih vrstah nastopa polno bivših igralcev r-lige, z velikim elanom iztrgali prednost domačinov in z vrsto posrečenih napadov spreobrnili rezultat sebi v korist. Beneški Reyer, ki Je tako nad-močno zasedel prvo mesto v svoji skupini, za kar je dal upati svojim navijačem gotov vstop v najvišjo kategorijo, bi skoro razočaral t® zveste pristaše. V prvem delu tekme je prepustil vajeti igre gostujoči petorki, ki je gospodovala na parketu in zaključila prvi polčas s prednostjo šestih točk. Domačim so verjetno podcenjevali svoje goste in bi jih to kmalu drago stalo. Sele v nadaljevanju dvoboja jim J® uspelo omrežiti nasprotnikove napadalce ter z uspešnimi protinapadi preiti v vodstvo. Tedaj so gostje močno popustili in domačini so se lahko bolj sproščeno kretali po igrišču ter nabirali točko za točko. Po prvem dnevu kvalifikacijskega tekmovanja imajo še vedno vse ekipe možnost do vstopa v I. ligo« pa čeprav pridobljene točke predstavljajo za milansko in beneško petorko prvo stopnico za vzpon med elito italijanske košarke. AlTOnesta — Alcisa 59:57 ( 30:39) Reyer — Puteoli 79:62 (35:41) I. Pzlo e,v'^'“w,vn^vn« JOŽA NOR V A T: — Napravi, kakor sem ti ukazal — se razjezi Kapara — on naj pa misli, kar hoče! Letalec se je malo izmotal iz padala in ravno ob pravem času pomoli glavo izpod svile. Djak se mu pokaže in mu pojasni, kakor je vedel in znal, da so okoli njega partizani, naj potrpi, ker ga bodo kmalu reiili iz nezavidljivega položaja. A minute so tekle, Kapara pa leži v senci, mimo opazuje tega siromaka na vejah, kako se otepa in obupno vrti, a le molči in ne dš besede. Počasi zoba grozdje in le kdaj pa kdaj obme pogled po pobočju.... Pretkana, prekleto pretkana misel mu je vzrojila v glavi. Komandant brigade ga je poslal, naj poišče sovražnika, naj pregleda, kje je in kje ima položaj, če je sovražnik nekje blizu — in Kapara verjame, da se skriva tu nekje — če je sovražnik videl tega siromaka, kako pada, se ne bo mogel premagati, da ne bi poskušal ujeti padalca in se polastiti tega dragocenega plena. Zato se Kapara odloči, da se ne kaže, da potrpežljivo čaka in vidi, kaj bo. Spet priteče Djak. — Kapara, bog s teboj, kaj pa misliš! To je zavezniški vojak. Zaradi njega poj deš pred vojno sodišče! Kaj ne vidiš, kako se muči, vidiš, glava se mu Je nagnila k zemlji, kri mu bo udarila v možgane, po njem bo! , Kapara odgovori mimo in prepričevalno: — Ne bo, nikar se ne boj! Ko ga ni bilo konec v zraku tri tisoč metrov nad zemljo, ga tudi tu na tej češnji ne bo, ko je vsega le kakšnih deset metrov od tal. Naj le visi, naj počiva, saj ničesar ne pogreša. Vidiš, da je zdaj kot na opazovališču, naj si le ogleduje Zagorje, tako in tako Je prvič tako blizu tej naši partizanski zemljici. Pomiri se, Djak...! Kdove kaj vse lahko nastane iz tega. Glej vaba je nastavljena, jagnje res da ne bleje, a ta njegova bela volna se je gotovo videla od daleč. Morebiti pride mimo volk.... Mi moramo čakati. Djak je začudeno utripal z očmi in spoštljivo opazoval svojega desetarja, Kapara pa je pojasnjeval: — To je tako, kakor da lovimo ribe. črv je na trnku, trnek je v vodi, ti pa sedi in čakaj! Utegne ugrizniti kakšen domobranski krap, utegne se polakomniti ustaški ostriž in kdo ve, utegne kakšen švabski som! Da, vse se lahko zgodi! — Se enkrat vrže pogled na padalca pa doda: — Si videl, kaj je usoda! še davi je letel obkrožen z eskadriljo s polnim letalom mitraljezov in topov, zdaj pa tu visi in si ne more pomagati. Vidiš, v kaj se je sprevrgel — postal je črv, vaba, navadna partizanska vaba za fašistično divjačino. Vendar se Djak upre: — že prav, tovariš desetar, to je vse lepo in modro, a do kdaj bo tako visel? Kapara ima odgovor pripravljen; — Odvisno Je od tega, kakšna vaba je. če je dobra vaba, bo kmalu privabil divjačino, če je pa slaba, bo presneto dolgo visel. Do noči! Kaj pa ti, kaj se upiraš? Ti Je težko čakati? Lezi v senco, okoli tebe je grozdje, jej in molči! Na srečo je bila vaba dobra. Zelo dobra! še ko je Kapara pojasnjeval Djaku svoj domislek, se zasliši, da brni tank in prav s tiste strani, od koder Je Kapara pričakoval sovražnika. Kmalu ga opazijo, kako leze po poti in ga spremlja nekaj pehote. Pešakov je utegnilo biti največ za kakšen vod. Bili so še dovolj daleč, da je imel Kapara dovolj časa zbrati desetnijo in vsakemu dati nalogo. Martin bo pod češnjo z mitraljezom, da bi mogel po globini tolči sovražnika, drugi bodo zavzeli položaje ob vsaki poti in bodo najprej napadli tank. To nalogo bodo imeli Kapara, Kapsula in Repica. Dokler ti trije ne vržejo prižganih bencinskih steklenic, nihče ne sme odpirati ognja. Borci zavzamejo položaje in pazijo, da se ne pokažejo. Tank Je počasi prihajal, zibal se Je kot želva sem ter tja po vegavi poti. Za tankom so šli na kupu sovražni vojaki in niso slutili, kaj jih čaka. Ko opazijo padalca, zarežijo z zobmi, se začnejo smejati in mu metati razne pripombe, tako so gotovi lahkega plena. V tem trenutku prileze tank za seženj od Kapare. Samozavestno in leno je tiščal pred seboj cev svojega topa kakor slon svoj sivi in debeU rilec. Kapara prižge cunjo na bencinski steklenici, namigne Repici, dš znak Kapsuli in zažene en«), takoj nato še drugo steklenico. Steklenica se razpoči in ognjena tekočina objame gosenice. V hipu okrasi jekleno pošast šest plamenic Tedaj zagrmi ploton pa rafal pa Juriš pa kolji pa deri pa lovi žive pa tekanje vkup pa beganje, panika, obup in beg. Ustaši bežijo, kamor kdo more, tank pa je obtičal v jarku, poskuša se obrniti, pa ne more, tolčejo ga z bombami, povsod se iz njega že suklja dim in ga oblizuje plamen. — Menda ne mislijo živi zgoreti! — pomisli Kapara, ne da bi odmaknil pogled s tanka. Ne ne mislijo Glej ga, odpira pokrov, vzdigujejo se vratca, iz drobovja pomoli roka, nato pa pokuka glava.... Se vendarle predajajo! — Kaj naj naredim? Naj jih zajamem? razmišlja Kapara, a še preden domisli, mali Stevica pomeri, sproži in sovražnik klone z glavo, potem se spustijo še roke, potonejo, izginejo v plamenu, kakor bi utopljenec tonil pod vodo. Vidiš, kaj počenjajo otroci! Velikanski črni dim se je sukal proti nebu in klical boga na pomoč. Vse se umiri. Desetnija se zbere in uredi plen: en uničen tank, zaplenjen mitraljez, sedem karabink, šest mrtvih in dva ujeta ustaša. Dobra vaba! Kaj pa zdaj? Kako naj reši padalca? Morali bi se podvi- zati, čimprej se umakniti od tu, a kako naj ga snamejo, koklja ga brcnila! Visi kot želod, ne na nebu ne na zemlji. Kočijašev predlog je najmodrejši: razpeti pod češnjo tisto belo padalsko svilo, kakor delajo gasilci, ko rešujejo ljudi iz hiš v plamenih, potem z mitraljezi posekati vrvi in tako rešiti človeka nadaU' njih muk. Sporazumejo se, sestavijo mitraljeza, rafali odjek' nejo in kmalu padalec čofne kot zrela hruška. Nekaj se j® ujel na svilo, nekaj je treščil ob tla — in je bil rešen. — Tito. Tito....! — je kar po vrsti objemal partizane in v tistem navdušenju po pomoti objame še ustaškega ujetnika. Nič zato, nihče mu tega ne zameri. Padalec hodi od partizana do Par' tizana, objema jih in joče. Jokal Je kot dež in ni skrival s°la in ko je objel še mornarja, je sedel na tla, si z obema rokama podprl glavo in zahlipal. Od sreče, od razburjenja, od strahu — kdo pa ve! Jokal Je kot otrok, solze so mu nezadržno teki«, on se je pa samo davil. A bil je mož že v letih in ne tak« droban. Kapara pristopi k njemu in mu dš znak, naj vstane- — Amerikanec? — O, yes.... Amerikan.... Pomaga mu, da se ojunači, postavi ga na noge in potem mu začne preiskovati žepe. Padalec se zmede in prebledi, potrt in objokan dvigne roke v zTak, kot da ne ve, kaj ga čaka. Bil je visok, tanek, potegnjen, ožgan od sonca kakor na ražnji pečeni odojek. Kapara mu prebrska nekaj žepov, a teh žepov je imel brez števila na tisti letalski uniformi, ko naposled najde to, kar Je iskal — čokolado. Zmagoslavno se Kapara nasmeje: — Djak, daj mu čokolade, ko že mleka in cuclja nimamo, naj grizlja, da se umiri in ne bo več jokal. Rešen Je! Djak prevede. Amerikanec odlomi košček, drugo pa razde« partizanom, še enkrat objame Kaparo in obljubi, da bo osebno zahteval od ameriškega kongresa, naj se Kapari podeli odlikovanje Videl Je. da ga Kapara ne razume pa mu je poskušal t pojasniti in Je s prsti risal križ na prsi: (Nadaljevanje sledi/ UREDNIŠTVO: TRST — UL MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-80» ta 94-638 - PoStn! predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: te letna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 7 700 lir - SFRJ: v tednu 20 dta mesečno 430 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dtn polletno 960 din, Četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ- ADIT DZS. Ljubljan « Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 000.14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglasi tržaške ta goriške pokrajin« naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socle'6 Pubbllcitš Italtana*. -p Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst ____