Osmemu marcu - prvotni pomen
Osrai marec, dan, ki naj bi ga praznovali v imenu napred-nih žensk, je letos »na žalost« še pred nami. Zakaj »na ža-lost«? Zato ker je pii nas osmi marec marsikje izgubdl prav bi-sto vsebino, žaradi katere je bil ustanovljen. Postal je dan, ko si vsakdo, ki je v njem kan-ček trgovske žilice, lahko pri-služi lepe denarce. Skoraj vsa podjetja, turistidne agencije, zlasti pa cvetličarne in trgov-ske organizacije že mesec dni pred osmim marcem razglaša-jo, kaj lahko mož kupi za ta »ženski dan« svoji preljubi že-ni, fant dekletu, sin materi itd. Vsi zapravljajo in kupujejo ... Tudi delovne organizacije po-nekod zapravljajo z lahkim sr-cem. Zaposleno delavko sktiša-jo za osmi marec kar najbolj razveseliti, zato ne varčujejo: pijejo in se veselijo na njen ra-čun! Naslednje dnd pa steče spet vse po starem — kot pred osmim marcera — ženskd v večjo ali manjšo škodo. V ško-do njene enakopravnosti in njenih pravic!
Napačna vzgoja žensk               r
In kako ponekod vzgajajo na-šo žensko? Učijo jo, kako naj si ujame moža in kako naj ga obdrži, kako naj doji otroke, kako naj peče kruh, kateri hla-dilnik naj kupd, učijo jo, kakšna naj bo na pogled, da bo delo-vala oim bolj »žeiisko«, kako naj prebarva stale, nalepi po zidu tapete ... Že veliko tega je bilo zapisanega v naših čas-nikih In revijah za tipično ma-lomeščansko žensko, ki jo raz-glašajo takorekoč za vzarec prave dn edine ženske.
Veliko moških in na žalos* tudi žensk še vedno meni, da je poklic ženske postranska in predzakonska zadeva, da si ni treba prizadevati za višjo ali visoko izobrazbo, za politdčne pravdce, skratka, da se žen-skam ni treba več bojevati za enakopravnost.
Delo žensk je še vedno zapostavljeno
Nekaj najbolj tipičnih prime-rov: v marsikateri delovni or-ganizaoiji je ženska plačana za enako delo manj od moškega, na sploh pa na delo raje spre-jemajo moške, Še posebno se otepajo žensk z visoko in viš-jo izobrazbo, ki kandldirajo za vodilna delovna mesta. Nihče v delovni orgarotzaeijd tudi na
navdušen, če ženska zanosi, po-sebno, če zanoai dvakrat zapo-vrstjo. če ne godrnjajo na glas, vsaj potihem kažejo svoje ne-zadovoljstvo...
Kakšno naj bo praznovanja letošnjega osmega marca?
Osmi marec, ki so ga za med-narodni ženski dan sprejeli na drugi mednarodni konferencd socdalistk leta 1910 v Koben-havnu na Danskem, ima tx>rej pri nas vse manj revolucionar-ni in včasih celo malomeščan-ski značaj. Ponekod so ga spremenili celo v materin^ci dan, drugod na ta dan opušča-jo delo (tako moški, kakor tu-di ženske), vsesplošno veselja-čijo in odvračajo ženske od bi-stvendh vprašanj, ki bi jih mo-rali in lahko v okviru prazno-vanja osmega marca razčistili in rešili. 2feto je sekretariat Konference za družbeno aktiv-nost  žensk     Slovenije že leta
1974 sprejel nekaj sklepov, da bo vrnil praznlku pravi ton. Vodilo vsem sklepom je, ka-ko vrnifci temu dnevu njegov revolucionarni znaftaj tn njego-vo   revoluctonarno  bdstvo!
Torej, če v kateri koli delov-ni organizaciji že organizirajo praznovanje na ta dan, naj bo ¦ proslava svečana. Odrečejo naj se veseljačenju in obdarovanju. S temi sredstvd namreč lahko namreč moralno to materialno podprejo izgradnjo bolnišnic, sklade za izgradnjo otroškah in varstvenih vustanov, sMad za odkrivanje raka na dojki itd. Predvsem pa naj bi se na ta dan pogovarjali o ©nakih mož-nostih svojih zaposlenih z mož-nostjo moških, o odajšavah na njlhovih delovnih meatih, o skrajšani delovni dobi za ia-jemno težka delovna mesta ... Skratka o njihovi vse večji enakopravnosti!
Neva Železnik