leto IXVI_Poštnin. pTa?an« t gotorfa,_V Ljubljani, v soboto dne 12, marca 1938__Stev. 59a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^ Cek. račun : Ljob- za ^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^ Ijana it W* ___ Ш ^ 10.344 za ce- ^^^^^^ ШШШ Ш^Л Ш ^Вн^ Ш аш loletno za ШИВ Ш^Ш M Ш Ш^И Zagreb inozemstvo 120 Din Ш Kopitarjevi uL 6/Ш јвта цЦс štev. k Telefoni uredništva In uprave: 404)1, 40-02. 40-03, 4004, 4*4)8 — Izhaja vsak dan z jutra) rasen ponedeljka ia dneva po praznika Lažnivi odrešilelj Postavimo se na stališče človeka ali stranke oziroma vseh tistih, ki simpatizirajo s sovjetskim režimom, ne zato, ker bi bili sami komunisti ali boljševiki po svojem političnem prepričanju in socialnem programu, marveč zato, ker so si od sodobne Rusije, ki je po-medla večstoletno carsko trinoštvo, obetali revolucijo vsega sveta v novo dobo socialnega in moralnega preporoda človeštva. Mesijansko kraljestvo čim večjega blagostanja vseh, v popolni enakosti in bratski vzajemnosti živečih bo rodilo novega človeka, ki se bo v takem družabnem redu povzdignil tudi do najvišje etične stopnje — tako so verovali prijatelji boljševizma, ki so ga gledali skozi prizmo svojega vseslavjanskega navdušenja in so bili prepričani, da bodo Ljenin in njegovi prijatelji kar nehoté v poletu ruske duše uresničili sanje največjih ruskih pisateljev, vidoev in učenikov. Marksistični program se jim je zdel le nekaka prehodna stopnja, ki jo bodo boljševiški vodje sami premagali na poti do nove resnično demokratične vladavine, v kateri se bo gnili zapad obnovil v luči člo-večanskih načel, ki so nam zasijali iz matuške Rusije: ex Oriente lux, tako se je glasil iz teh vrst vzklik radostnega navdušenja po oktobrski revoluciji pred dvajsetimi leti. Mož, v katerem so videli tistega, ki bo rusko revolucijo počlovečil, potem ko bo v pozitivnem delu pomiril valove njenega prvotnega zagona, in ki bo poslej pomagal v duhu nove demokracije obnoviti ves svet, je tovariš Stalin. Postavimo se torej na stališče teh simpa-tizerjev sovjetske Rusije in skušajmo doumeti čustva, ki morajo danes prijatelje boljševiške revolucije obhajati spričo moskovskega procesa. Po dvajsetih letih skupnega delovanja v boljševiški vladavini je Stalin postavil na obtožno klop, s katere vodi pot samo na mori-šče, najvidnejše začetnike oktobrske revolucije, tiste, ki so stali vsi na poveljniškem mostu ruske državne ladje in so skupaj z njim gradili stavbo sovjetskega režima tako v ideološkem oziru kakor na praktičnem področju. Potem ko se je s pomočjo dveh prejšnjih procesov izncbU Zinovjeva, Kameneva, Pjatakova, Radeka in dvajsetorioe drugih komunističnih prvakov, je Stalin sedaj sklenil spraviti s poti prvo, najboljšo garnituro boljševizma, ki je Ljeninu pomagala strmoglaviti carizem. ln dočim je pustil maršala Tuhačev-skega, admirala Orlova in podadmirala Ši-škova ter njihove prijatelje ustreliti po tajnem sodišču, je sedaj svoje prve tovariše v borbi za proletarsko državo eden in dvajset po številu, pustil soditi pred avditorijem vsega sveta. Buharin ni bil samo prvi in najavtori-tativnejši teoretik ruskega komunizma, marveč bi bil postal tudi vodja ruske države, če ne bi bil Stalin preprečil izvršitve Ljeninove oporoke. Rikov je bil svojčas ministrski predsednik sovjetske Unije, Rakovskega je ves svet smatral za najboljšega diplomatskega predstavnika sovjetvov, ki mu gre največ zaslug za pakt s Francijo in ČSR, prav tako je slovel poslanik Krestinski, Jagoda pa je bil desna roka Stalinova, ki mu je s skoraj neomejeno polnomočjo zaupal nadzorstvo nad notranjim političnim položajem in razpoloženjem sovjetske Rusije, od katerega je v toliki meri odvisna varnost in mir države. Rosen-holz je dolga leta vse od začetka vodil zunanjo trgovino sovjetske Unije, Grinko je bil minister za finance, Hodžjajev pa predsednik uzbeške republike, ki se je sama pred dvajsetimi leti podala pod varstvo USSR, da bi bila članica velike svetovne socialistične unije vsega sveta. Poleg teh pa so sedeli na zatožni klopi najuglednejši zdravniki sovjetske Rusije, med njimi eden prvih specialistov medicinske vede na svetu, obtoženi, da so poleg dveh političnih prvakov režima zastrupili oziroma vedoma in namenoma z zdravilnimi metodami, ki so morale povzročiti smrt, spravili s poti njihovi zdravniški skrbi in negi zaupanega pisatelja Gorkega in njegovega sina! Če je taka obdolžitev znanstvenikov strahotna, pa niso nič manj sramotni zločini, katerih so bili obtoženi politični delavci, ki jim je Stalin namenil kroglo v hrbet. Vsi, neiz-vzemši Buharina, so morali dajati odgovor za veieizdajo, češ, da so se zarotili zoper državo, da bi strmoglavili njeno vrhovno vodstvo in obstoječi politični sistem ter socialni red, in sicer s pomočjo tujih velesil, katerim so nameravali odstopiti velik del ruskega teritorija na zapadu, jugu, v osrednji Aziji in na Daljnem vzhodu. Niso se pomišljali dajati zunanjim sovražnikom USSR zaupna obvestila ter sklepati dogovore z inozemskimi vojaškimi in civilnimi špijoni, kakor se tudi niso ustrašili pred sabotažnimi in terorističnimi zločini v državi sami, da bi oslabili njene finance, razrušili promet in motili proizvodnjo najbolj potrebnih produktov za prehrano. Če vsemu temu dodamo še zločine, ki jih je Stalin naprtil v prejšnjih procesih vrhovnemu šefu generalnega štaba rdeče armade in bro-dovja ter celi vrsti njenih poveljnikov, ki so vsi morali v smrt kot izdajalci, ki so se zvezali za slučaj notranje revolucije z zunanjim sovražnikom, da njegovim armadam odpro vrata v Rusijo — potem je slika šele kolikor ' (Nadaljevanje na II. strani.) I Na ultimatum Nemčije Schuschnigg odstopit Grožnja z vk or ah an jem nemške armade v Avstrijo Plebiscit odložen za nedoločen čas Dunaj, 11. marca. c. Ob 19.45 je zvezni kancler dr. Schuschnigg objavil po nuliu, da je moral odstopiti. Kancler se je poslovil z ganljivimi besedami in je povedal, da je njegov odstop zahtevala nemška vlada v u 1 t i m a t i v n i obliki. Če ne bi odstopil, tedaj bi nemške čete vkorakale na avstrijsko ozemlje. Ultimat je potekel oh 17. Dogodki tega v avstrijski ix»vojni zgodovini najusodnejšega dne so ee ves dan razvijali zelo dramatično. Avstrijska vlada je bila danes ves dan zbrana in posebno notranji minister Seyss-I n q u a r t se je trudil najprej v smeri, naj avstrijski kancler dr. Schuschnigg odgodi plebiscit, ki ga je napovedal za nedeljo. Toda po vesteh, ki so se razširile okrog poldneva, se je dr. Schuschnigg še dobro držal in m nameraval popustiti niti v tem vprašanju. Avstrijska vlada pa je po nekaterih vesteh, ki še niso potrjene, že zjutraj iz Berlina sprejela ultimatum, aa mora biti nedeljsko glasovanje odloženo, da mora biti sestavljena nova vlada, v kateri bi imeli narodni socialisti večino. Tudi v vsej državni in deželni upravi bi narodni socialisti morali dobiti v roke vsa odločilna mesta. Iz Berlina je bilo že sporočeno, da poteče ultimat ob 17. uri. V mestu samem in v Avslriji so se vesti o ultimatu nemške vlade razširile nekako ob 16. uri. Nemške radijske postaje so medtem objavile, da se zbirajo ob avstrijsko - bavarski meji SA oddelki in pa motorizirani oddelki nemške armade, ki se pripravljajo. da vkorakajo v Avstrijo. Ko so v Berlinu povpraševali o tem, ali so resnične te vesti nemških radijskih postaj, so tam izjavili, da uradni razlogi opravičujejo zbiranje nemških čet na avstrijski meji, ker je pričakovati strastnega in nemirnega razračunavanja v Avstriji. Vest, ki naj bi jo objavile nekatere nemške postaje, pa da ni resnična. Cirn bolj se je bližala usodna sedemnajsta ura tem bolj je naraščala napetost po vsej Avstriji. Lahko se reče, da se je avstrijska vlada obupno obračala na vse strani za pojasnila, da bi zvedela, kako bodo druge države pristale na sklepe, ki se pripravljajo. Stiska avstrijske vlade Medtem pa se je vlada pripravljala tudi sama na odpor s sredstvi, ki so kmalu morala pokazati, kako brezupen ie njen položaj. Tako so opoldne objavili mobilizacijo rezervistov letnika 1915. Ves letnik bi moral jutri v vojašnico na kratke vojaške vaje. Iz Gradiščanske in iz Tirolske so prepe-ijevali vladi zveste čete na Štajersko in v Linz. Rim naj pove . .. Avstrijska vlada je seveda najprej iskala izhoda v Rimu. Zahtevala je jasna pojasnila od rimske vlade .Iz Rima je prišel odgovor, da bi italijanska vlada morebiti bila pripravljena posredovati med Nemčijo in Avstrijo zaradi nastalega spora o glasovanju. Italijanska vlada je baje sporočila na Dunaj, da bo posredovala med Berlinom in Dunajem v tem smislu, naj se glasovanje odloži. V tem vprašanju pa nastopa najbrž tako imenovana tragična krivda današnje avstrijske žaloigre. Ko je Avstrija pristala na italijansko posredovanje, to je, da odloži glasovanje v Avstriji, je Nemčija morala svoj ultimatum z vednostjo ali s pristankom Italije razširiti tudi na zahtevo, da mora tudi kancler Schuschnigg odstopiti. Anglija se obotavl'a Ob 17. uri odločitev o odložitvi glasovanja še ni padla. Ob 17. uri bi tudi moral poteči ultimat. Ob tej uri so se nekako tudi končali v Londonu razgovori med Chamberlainom in von Ribbentropom . Po Parizu razširjenih vesteh se je Chamberlain zelo ostro izrazil proti von Ribbentropu zaradi nemškega postopanja z Avstrijo. Jasno mu je dal vedeti, da Anglija ni desinteresirana na dogodkih v Avstriji in srednji Evropi. Toda pri teh besedah pa se je angleška jeza najbrž tudi ustavila. Odtod naprej fe Nemčija lahko postopala v ostrejšem io širšem smislu, to je v takem smislu, ki ga je angleška neodločnost dovoljevala Nemčiji v tolikšni meri, da je na razvoj dogodkov po 17. uri morala najbrž pristali tudi Italija. Kajti po dogodkih sodeč, ki sedaj slede, Italija ni mogla ali pa ni smatrala za potrebno preprečiti Schuschniggovega padca. UMmatum podal šan za 2 in pol are Po 17. uri se je nà Dunaju zvedelo, da je nemški ultimat podaljšan do 19.30. Kmalu po pol 6 je Schuschnigg odšel k Miklasu, da se z njim posvetuje o obsegu razširjenega nemškega nltimata, lo je o preosnovi vlade in o svojem odstopu. Ves čas so se poslej posveti vodili pri predsedniku Miklasu. Tako je bila ol» 18.30 objavljena vest, da je nedeljsko glasovanje definitivno odložen». Toda ta odločitev kanclerja Schusclinigga je bila že prepozna. Nadaljevati so je morala v zadnji uri od 18.30 do 19.30 ena najhujših diplomatskih borb. Začela se jo borba za kanclersko mesto. Kancler Schuschnigg jo še pričakoval, da bo prišla od no-k o d pomoč in da se ho lahko vzdržal. Položaj v vsaki minuti je moral hiti dragocen. Kako huda je morala biti ta borba, se vidi najbolj iz tega, da so ob 19 še poročali iz Prage v Pariz, da se je kancler Schuschnigg rešil in da ne bo odstopil. Obratno pa se je v istem času iz italijan. virov že moglo izvedeti, da je Schusrh-nigg že odstopil. Ob 19.30 je potekel rok za nemški ultimatum in ob 19.35 je Schuschnigg po radiu že lahko prečital svoje poslovilno pismo avstrijskemu narodu. Po glavnem mestu še samostojne Avstrije Proti poldnevu so narodne eocialiete iz središča mesta potisnili oddelki delavstva. Na Ringu so delavski govorniki vabili nato meščanstvo, da naj v nedeljo glaeuje enotno za neodvisno Avstrijo. Sploh pa je delovstvo zopet zelo stopilo v ospredje. V cestni železnici in povsod so javno nosili znake s tremi strelicami in se tudi javno pozdravljali e pozdravom ljudske fronte: to je s pestjo dvignjene desnice. Člani domovinske fronte so danes popoldne priredili veliko manifestacijo. V velikih tovornih avtomobilih so se vozili po dunajskih ulicah, mahali z zastavicami in metali letake. Nemške čete na avstrijski meji Meja med Avstrijo in Nemčijo je po nalogu nemških oblasti vsa zastražena. Ves obmejni promet je skoraj jiopoliioma ustavljen. Nemške carinske straže so dobile puške z ostrimi naboji. Od snoči pa so važne obmejne prehode zasedle tudi močno oborožene straže obmejnih čet. Zvečer na so radijske postave uradno jwtrdile, da se nemške čete res zbirajo na bavarski meji. To zbiranje čet utemeljujejo tako, da je položaj v Avstriji tak. da Nemčija ne more ostati mirno. Nemška vlada je izjavila, da se ne zadovoljuje samo z odložitvijo glasovanja, ampak da zahteva tudi še Schuschniggov odstop. Kancler bi naj na nemško zahtevo jiostal sedanji notranji minister Seyss-Inquart. V Inomostu je kljub velikim oddelkom orož-ništva in policije skupina narodnih socialistov v uniformah napadalnih oddelkov prepovedane narodnosocialistične organizacije krenila pred poslopje deželne vlade. Za njimi je stopala velika množica ljudi Policija je ni mogla zadržati. Narodni socialisti so prispeli pred poslopje deželne vlade in tu trčili ob druge oddellie narodnosocialistične stranke, ki so nosili letake s kljukastim križem. Drugi letaki so imeli napise >Vsi za Avstrijo brez Schuschnigga«, »//očemo Schuschniggov odstop-, »Noben poštenjak ne bo v nedeljo glasoval!«. Poslopje je zasedel bataljon vojaštva z nasajenimi bajoneti. AnjJlešha diplomacija de'uje Ko je bil nemški zunanji minister Ribbentrop pri angleškem zunanjem ministru lordu Halifaxu, je slednji vprašal nemškega ministra, če je nemška vlada voljna dati zagotovila, da se ne bo pod nobenim pogojem vmešavala v avstrijski plebiscit, je von Ribbentrop odgovoril, da takšnega jamstva ne more datL Stališče nemške vlade še ni določeno. Nemčija želi, je dejal Ribbentrop, da bi z Anglijo dosegla prijateljske odnose in je pripravljena Angliji dati velike ugodnosti, ako bi sc angleška vlada popolnoma odmaknila od srednje Evrope in Nemčiji prepustila, da sama uredi svoje odnose s srednjeevropskimi državami brez tujega posredovanja. Nemčija bi rada srednjeevropska vprašanja, to je svoje odnose do Avstrije in Češkoslovaške uredila prej, preden bi stopila z Anglijo v pogajanja. Toda lord Halifax je odvrnil, da se angleška vlada prej ne bo pogajala, dokler od nemške vlade nima zagotovila, da bo pustila pri miru srednjo Evropo. Ribbentrop je ostal v zunanjem ministrstvu tri in pol ure Še ko je bil pri lordu Halifaxu, je Ribbentropa dosegel brzojav iz Berlina, v katerem ga državni kancler Hitler poziva, naj se nemudoma vrne v Berlin, ker bo nemška vlada sprejela važne sklepe glede avstrijskega plebiscita. Pred svojim odhodom je Ribbentrop še obvestil angleškega zunanjega ministra, da bo Nemčija v bližnji bodočnosti stavila gotove predloge glede Češkoslovaške (avtonomija za nemško narodno manjšino). Angleška vlada naj posreduje pri Franciji, da bi pritisnila na Prago v takem smislu, da bi bili nemški predlogi tamkaj sprejeti in uvaževani — v interesu miru. London, 11. marca. c. V Londonu so tudi že obveščeni, da Nemčija zbira čete na bavarski meji. Angleška vlada je ves dan neprestano v stiku s poslaništvom na Dunaju in s francoskim zunanjim ministrstvom. Stalni diplomatski svetovalec sir Robert Vansitart je sprejel opoldne avstrijskega poslanika barona Frankensteina in se z njim pogovarjal nad eno uro. Veliko pozornost je v Londonu zbudilo dejstvo, da je Chamberlain na poslovilni sestanek s von Ribbentropom povabil skoraj vse člane angleške vlade. Chamberlain je na to konferenco povabil celo še nekatere vidnejši osebnosti izven vlade, med temi tudi Churchilla. Pariz se zanima samo za Avstrijo Pariz, 11. marca. c. V Parizu je zanimanje za vladno krizo stopilo pojKilnoma v ozadje. V vseh parlamentarnih krogih govore samo o dogodkih v Avstriji O krizi se sploh ne govori. Tako je poslanski klub desnice »Alliance démocratique* izglasoval resolucijo, v kateri zahtevn, da naj vsi podpro enotno viado Francozov brez ozira na osebe, ki bi bile tej vladi na čelu. V Salzburgu je po sinočnjih spopadih med narodnimi socialisti in domovinsko fronto davi nastal mir. Javna poslopja straži vojaštvo. Iste ukrepe so oblastva izdala na Dunaju in v drugih mestih. Študentje strokovnih šol so proglasili stavko in korakajo v skupinah po uliculi in prepevajo narodnosocialistične himne. Danes opoldne je bila v Innsbrucku velika narodnosocialistična manifestacija. Policija je energično nastopila in razgnala množico. Na ulicah so razpeli bodeče žice. Na trgu pred občinskim poslojijem stoje strojnice. V mesto so prispeli oddelki prostovoljne milico z Dunaja, ki so jih mobilizirali, da bodo vzdrževali red. Dunaj, 11 marca. b. Danes popoldne je prvič nastopila večja ekupina organiziranega delavstva v akcijo. Na Rinçu pred zgradbo državne opere in na Kârntner Strasse so delavske skupine pele Patriotične pesmi in burno vzklikale Schuschniggu. a tudi narodni socialisti so demonstrirali na mnogih krajih I. okraja. Po mestu eo priredili delavci številna zborovanja, kjer so imeli voditelji dolge govore. V svojih govorih so zagovarjali Schuschniggovo politiko in apelirali na delavstvo, da ga podpira. Po včerajšnjih dogodkih, ki eo jih spremljali krvavi epopadi med dvema sovražnima političnima strujama. je bilo danes na Dunaju relativno mirno. Pretekla noč bo ostala Dunajčanom dolgo v spominu. kajti spopadi so bili resni in je bilo ranjenih nad 60 oseb, od njih 5 zelo težko in so jih morali z avtomobilom prepeljati v bolnišnico. Ob spopadih je bilo demoliranih tudi mnogo trgovin, zlasti židovskih. Vsekakor je značilno, da so se delavci snoči pojavih na ulicah v večjem številu in da so se med seboj pozdravljali z dvignjeno pestjo ter se povsod energično uprli narodnim socialistom. Tudi v Gradcu in drugih pokrajinskih mestih je prišlo do številnih spopadov, ki so povzročili težko ozračje. V vseh primerih so izzivali narodno socialistični elementi. Narodni socialisti so dobili nalog, da povzročijo zmedo med palriotičnim ljudstvom 1er po možnosti preprečijo plebiscit, ker sc zavedajo poraza. Istočasno ko pristaši obeh taborov obračunavajo spore v pouličnih sjx>padih. pa se voditelji med seboj pogajajo in posvetujejo. Na rodni socialisti imajo nalog, da preprečijo plebiscit. Policija v Innsbrucku je v popolni pripravljenosti. Prebivalstvo prireja manifestacije in manifestant pojejo po ulicah neprestano nacionalno socialistične himne in vzklikajo Hitlerju. Malo pred 12. uro so zaprli skoraj vse trgovine, da sc prebivalstvo udeleži velikega narodnosocialjstič-nega shoda. Z mnogih poslopij vihrajo zastave s kljukastim križem. Avstrijska vlada je poklicala pod orožje v začetku preteklega tedna dva letnika, tako da zdaj razpolaga s tremi letniki rezervistov, ki bodo imeli nalogo, da z efektivnimi silami obvarujejo mir v Avslriji. Zagrebška vremenskn vremena. Dunajska vremenskn napoved: ëez dan hladneje. napoved: Poslabšanje Negotovo in Gradec hitler\evshi Dopis iz Avstrije. 12. februarja se je porušil program dr. Dollfusa in naporno delo dolgih 5 let je bilo zaman, in skoraj ni več upati, da bo mogoče avtoritarni režim doktorja Schuschnigga še enkrat oživeti v polnem obsegu. V Avstriji vlada za enkrat navidezni mir, ali za kulisami so burna in daljnosežna premikanja. Pokazalo se jo, da vlada nima zadosti zaslombe med prebivalstvom, da bi ii bilo mogoče hitlerjevce potisniti v ozadje. Iskati je morala pomoč pri soc, demokrati h, ki pa so zahtevali precejšnje koncesije za to pomoč, Oglasil pa se je tudi stari 11 e i m w e h r kneza Starhemberga, ki tudi skuša pridobiti vpliv v vladi in na vodilnih mestih dežel. Danee ie Avstrija zopet v položaju na koncu leta 1932, Stare stranke: to so domovinska fronta, hitlerjevci, socialni demokrati in Heimwehr Starhemberga stojijo na svojih postojankah, vsaka z drugimi zahtevami. Malo je verjetno, da bo dr, Schuschniggu mogoče obvladati ta skrajno napeti položaj, ampak se bo v Avstriji zopet začela silna borba strank med seboj, do končne zmage ene ali druge. V poštev prideio v prvi vrsti socialni demokrati in hitlerjevci. Vse druge stranke so vsaka zase preslabe, da bi priSle resno v poštev. Mogoče je zveza domovinske fronte s socialisti in Heiravveh-rom, a za to pomoč bi se moral Scliuschnigg odreči več kot polovice Dollfusovega programa. Tudi ni veliko upanja, da bo ta koalicija zmagovita. Že sedanji uspehi hitlerjevcev so nepričakovano veliki, kar jim daje vedno večji pogum. Poleg teh vnanjih uspehov so imeli pa tudi nepričakovano velike uspehe pri zasebnem glasovanju za pristop in pri .pobiranju denarja za »borbeni fond«. Glasovanje v Gradcu po uradih, delavnicah in tovarnah je izkazalo nepričakovano veliko glasov — 60— 70% IPobiranje prispevkov je doneslo ogromne vsote, saj je bil najmanjši dar 5 šilingov, dočim so višji uradniki po 50 šilingov m še več darovali, industrijci in trgovci so prispevali po 500—1000 ši-1'mgovl »Sudmarka« sama }e nabrala od 5. do 6. marca v Gradcu samem 21.000 šilingov, t. j. približno 200.000 dinarjev. To vse pa je le začetek. Drugo pride šele po 22. marcu, ko bodo zopet dovoljeni shodi. Za nedeljo, 27. t. m., ko bodo manifestacije pod imenom .-•Deutscher Volkstag* po vsej Avstriji, ee mrzlično pripravljajo vei tabori m bati se je, da pride ta dan do velikih demonstracij, in to tem bolj, ker pride v istem času G o r i n g v Avstrijo, la poseti poleg Dunafa tudi Gradec, Linz, Donawitz in Eisencrtz. To vse kaže, da ne bo mogoče ustaviti vala hitlerjancev in da bodo Avstrijo v teku prihodnjih mesecev nadvladali. S tem pa bo dejansko Avstrija ie priključena Nemčiji. Avstrijsko delavstvo, ki je bilo dolgo rezervirano, je te dni izrazito stopilo na plan in ua vsakem koraku odločno podpira politiko zveznega kanclerja. Pogajanja zadnjih dni, ki 60 ee vodila med vlado in delavskimi organizacijami, so se po raznih znakih sodeč, končala ugodno 6 sporazumom, ki je bil snoči eklenjen. Po tem 6porazumu so delavci že danes dobili razne koncesije in imajo tudi večjo svobodo v svojem političnem delovanju. Ve6t o doseženem sporazumu je med delavstvom ugodno vplivala Vse kaže, da bo delavstvo kot en mož podpiralo dr. Scliuschnigga in energično nastopilo proti narodnim socialistom. ★ Dunaj, 11. marca. c. V večernih urah se je izvedelo, da je nedeljsko glasovanje odloženo, in sicer za nedoločen čas. Do hudih krvavih spopadov je prišlo zlasti okrog ene po polnoči v Linzu med napadalnim korpusom in narodnimi socialisti. V tem okrožju je bilo ranjenih 8 oseb. Demonstracije v Linzu so trajale vso noč do zgodnjih jutranjih ur. Veliki boji v Španiji Franco izvaja dobro pripravljene ofenzive Saragosa, 11. marca. TG. »International News Service» poroča, da je nacionalistična armada generala Franca začela svojo veliko, najbolj skrbno pripravljeno spomladansko ofenzivo n a 150 km d o I g i fronti v a r a g o n s fr f p o k r n. j i n i. Francovim četam poveljuje general Yague. Nacionalisti so na tem .idseku zbrali vsaj 1500 topov in razpolagajo z velikim številom svežih iu najbolj moderno opremljenih čet. V službi napadalne armade je 800 bombnikov Republikanske tete. so lani v decembru nacionaliste potisnile iz Belchite in jih vrgle nazaj v globini kakšnih 25 do 30 km To pokrajino z mestom istega imena hočejo sedaj nacionalisti zasesti in je to prvi cilj njihove ofenzive. Ofenziva se je začela s srditim topovskim ognjem, Ici je trajal celih 48 ur, NiJo so čete napadle v treh kolonah, ki jim poveljujejo generali Ballino, Aran-na in Yague, ki je obenem tudi vrhovni poveljnik vsega odseku. Nacionalisti so na 100 km dolgi, črti vrgli republikance iz njihovih postojank ter jih ponekod pognali 20 km na~aj. Borbe so silno srdite in zelo krvave. Republikanska obramba je dobra. Toda nacionalističnega navala le ni mogla V Palestini — peklenski stroji .Ternzalem, 11. marra, b Sabotaža in atentati se nadaljujejo po vsej Palestini. Zaradi tega ima britan. vojno poveljstvo j>olne roke dela, da vsaj deloma ohrani mir. Včeraj in ponoči so na železniški progi našli tri peklenske stroje. F,den je eksplodiral in pretrgal tračnice, vsled česar je bil promet ustavljen. V bližiui Jeruzalema pa so arabske tolpe napadle in oropalo nekaj vasi. V severni Palestini se nadaljuje bitka med močnimi angleškimi vojaškimi oddelki ter številnimi arabskimi vetaši, ki krepko držijo svoje postojanke. Britansko poveljstvo pošilja neprestano nove okrepitve, vendar jw so bili vsi dosedanji napori, da ee sovražnik uniči, brezuspešni. Maršal Varîava, 11. marca. N'a zadnjem zasedanju izrednega sodišča je bivši šei Čeke, Jagoda, odločno izjavil, da au (e vso zločine, katerih je obtožen, to je zastrupitev Mcnšlnjskega, Kuibifeva, Gorkega m njegovega sina, naročil Stalin sam, kakor mu je naročil tudi celo vrsto drugih zločinov. Razume sc, da oo vsi ruski listi dobili nalog, da po končani razpravi v najbolj divjih izrazih zahtevajo smrt za vse obtožencc Najbolj se zaganjajo v Jagodo, ki je skušal kompromitirati Stalina, in ga imenujeio največjega podleža na svetu. Obsodbe se bodo izrekle najbrž že v petek zvečer ali v soboto. Zaupna poročila pravilo, da obtoženci ns tajni seji, s katero se je razprava zaključila, niso priznali, da bi bili v zvezi s tujimi velesilami. V Moskvi so aretirali hčerko Rakovskej?*, Kristino, ker je eden izmed obtožencev izpovedal, da je prenaisla korespondenco med svojim očetom in predstavniki tujih drživ. Kristina je odločno izjavila, da je to laž, ki io ie izmislil agent GPU, kljub temu so jo pa odpeljali v Lubjanko. - tudi sumljiv Največjo senzacijo pa je zbudila vest, da je sedaj osumljen tudi vrhovni poveljnik rdeče vojske na Daljnem vzhodu maršal Bliicher. Pravijo, da ga bodo kmalu aretirali Agenti GPU so v Habarovsku, kjer se nahaja glavni sian Blii,jbe>ja, izvršili že pred mesecem preiskavo. Preiskava je bila tem lažja, ker se maršal takrat slučajno ni nahajal v Habarovsku. Agenti so odnesli veliko obteženega materiala v Moskvo, kjer ga preiskuje Stalin ssm. Zaprli so pa tudi glavnega tajnika komunistične stranke Daljnega vzhoda Varcj-kina, ki ic osebni prijatelj maršala Blucherja in ga hočejo obtožiti sozarotc z Buharinom in Rikovim v prid tujih velesil. Aretacije se nadaljujejo v največjem številu. Samo v kotrisariatu za zunanje zadeve so zapïli te dni 11 višjih uradnikov in tri telefoniste, ki so obtoženi, da so prisluškovali telefdničnlm razgovorom Lltvinova in jih sporočili špijonom .Nemčije in .laponeke. j Moskva 11. marca. c. Državni toiilec Višinski j je imel danes svoj (,oror in zahteval smrtno ob-; sodbo za M obtožencev, za liakovskega in rielnjsva l pa po 20 let ječe. (Nadaljevanje s I. strani.) toliko popolna. Zakaj mi vemo, da Stalin zasleduje tudi že Voroëilova in da namerava posaditi na zatožno klop še celo vrsto generalov in diplomatov, ki jih vse dolži najpod-lejsih zločinov zoper lastni narod in domovino. Pustimo na strani vprašanje, ali so obtoženci in tisti, ki jim bodo še sledili, res zagrešili vsa ta zlodejstva ali ne. ali so krivi teh doliktov ali drugih. v tisti meri. kakor jih dolži državni tožilec, ali v manjši. Tudi si lahko prihranimo vprašanje, zakaj so obtoženci od začetka vsako krivdo zanikovali, potem pa skesano priznali vse in še več. Tudi nas ne mika razglabljati, ali imamo tu opraviti s takozvano neodgonetljivo tajinstvenostjo ruske duše ali s kakšnimi skrivnostnimi sredstvi, s katerimi se lahko izvejo iz človeka resnični ali vmižljeni zločini, ali pa so mogoče delovale le znane grozovite muke aziatskih rabljev — to za raV.molrivanie s političnega vidika ni važno. Prijatelj bo'.jševiške Rusije si bo moral zastaviti neizbežno alternativo. Če je vse. česar Stalin dolži prvake oktobrske revolucije, Ljeninovo staro gardo, svoje sodelavce vseh dvajset let sovjetskega režima, zraven pa najboljše strokovnjake rdeče vojske in znanstvene korifeje. potem ni mogoč noben drug zaključek, kakor ta. da so vsi poglavitni stebri ruske komunistične vladavine trhli, gnili, manjvredni subjekti brez vsake morale, ki so zmožni izdajalstva naroda, domovine, države pa najpodlejšecra umora, samo da si osvojijo oblast, odstranijo svoje tekmece in si zavoju jejo najbolj donosna in topla mesta Ce pa jih Stalin dolži takih strahotnih zločinov po nedolžnem, potem je on prava zver v človeški podobi, najbrez-obzirnejši tiran vseh vekov, čigar krvoločnost meji na norost. In kaj naj v obeh slučajih sodimo o narodu, ki vse to mirno trpi kakor čreda topib sužnjev? Kaj porečejo na to sim-patizerji sovjetske vladuvine. ko so sedaj izvedeli, kakšni ljudje so zasnovali in ustanovili boljševiško vzor-državo, ako namreč verjamejo Stalinu. Če pa smatrajo L.ieninove prve in najzvestejše tovariše za nedolžne žrtve, kakšen pridevek zasluži Stalin, ki je dozdnj v njihovih očeh veljal za enega nnjvečjih mož zgodovine, ki mu je usoda namenila mesto in' čast obnovitelja sveta s pomočjo ruskega génija? Tudi drugi veliki državniki so marsikaj zagrešili v svoje uamene, toda takega moralnega pretresa, kakor ga je povzročil Stalin s temi procesi, ki so gotovo vrhunec justičnega zločinstva (če so obtoženci uedolžr ni), menda ni zagrešil še noben politik krščanske ere; bolj pošteni so bili tisti trinogi. ki so svoje žrtve brez takih juridičnih prevar dali enostavno poklati. Pomisliti pa moramo šc lo, da nimamo v tem slučaju opraviti s politiki store šole, kapitalističnih režimov, .-gnilega zapada*-, ampak z voditelji in s sistemom, ki se proglaša za rešitelja človešlva od trinoštva, suženjstva in človeka nevrednega položaja, za preroke nove, globlje socialne morale in lepšega življenja. Niso še pretekli trije meseci, ko je bila iz Piusije po vsem svetu oznanjena parola, da Stalin pripravlja >novo in popolno demokracijo«, da ji je v Rusiji že položil temelje in da si bo iz Moskve mirno osvojila vee svet v »konstruktivnem delu« roko v roki z vsemi buržuji, ki so dobre volje. In prijatelji 1er občudovalci tega socialnega evangelija in bodoče demokratične človečanske kulture so pridno zapeli v skupnem zboru, kako da se lxxio odslej vsi narodi združili v eno kolo. da pod vodstvom USSR porazijo vse trinoge, sovražnike demokracije in flačitelje politične ter duhovne svobode. Sedaj pa so primorani ugotoviti, da so bili globoko prevarani, znkaj sistem. 'a čimprej iznebiti? O zunanjepolitičnih j>osledicah moskovskega procesa ni treba veliko govoriti. En sam pogled v francoske liste dokazuje, kako silno je Stalin kompromitira] Rusijo, ko jo je sam postavil na sramotni oder. Jeruzalem, 11. marca. AA. (Havas.) V Palestini so bili na več mestih teroristični incidenti. Snoči so našli na železniških progah iz Jeruzalema v Tel-Aviv in v Egipt tri peklenske stroje. Dva sta eksplodirala na progi iz Tel-Aviva v Jeruzalem, enega so pa našle vojaške straže, ki nadzirajo železnice in ceste. V severnih krajih Samarije nastopa teroristična tolpa, ki jo vodi neki pobegli kaznjenec. V neposredni okolici Jeruzalema so razbojniki izropali vas. V severni Palestini se je danes nadaljeval boj, ki so ga včeraj vodili s teroristi in v katerem je padlo 30 teroristov, z nezmanjšanim ogorčenjem. „Nemčija zahteva samo to, kar so ji vzeli" Rim, 11. marca. A A. (Štefani.) Državni namestnik za Bavarsko in predsednik nemške kolonialne zveze general v. Epp je imel v fašističnem zavodu za italijansko Vzhodno Afriko zelo zanimivo predavanje o nemških kolonialnih zahtevah. General v. Epp. ki se ic pravkar vrnil s potovanja po Libiji, ге je zelo pohvalno izrazil o kulturnem, gospodarskem in organizacijskem delu Italije v tej koloniji. Predavatelj je nadalje izjavil, da je našel v Libiii stvari, ki pomenijo triumf močne nacionalne volje. Nato je govoril o socialnih in sodobnih osnovah italijanskega kolouizato-ričnega dela. poudarjajoč, da skrbi moderna italijanska kolonizacija predvsem za kmeta in delavca. Predavatelj je nato podčrtal eorodnost med socialnimi stremljenji tretjega nemškega cesarstva in fašistične Italiie. Svoja izvajanja o nemških kolonialnih zahtevah je general v. Epp zaključil s stavkom, dn Nemčija ne zahteva tuja posestva, marveč da ji vrnejo samo to, kar so ji svojčas vzeli. Kriza v Franci;i Pariz, 11. marca. b. V krizi francoske vlade doslej še ni bila zabeleženo nobena važnejša sprememba. Pogajanja se vodijo zelo rezervirano in se govori le o štirih možnih kompromisih: 1. O čisti vladi ljudske Ironie, ki jo pripravlja Leon Blum. Ta rešitev bi pomenila jwvrnitev k letu 1930: 2. O vladi radikalnih sooialcev in socialistov s podporo komunistov. Poučeni krogi trdijo, da bi takšna rešitev naletela na velike ležave v samem senatu; 3. O homogeni socialistični vladi, za katero kaže zelo slabo; 4. O razširitvi vlade ljudske fronte, ki bi ji pripadala tudi skupina Reynauda, dalje bi v njo vstopil poslanec demokratske sredine kakor tudi drugi politiki iz cen-truma. Vlada, ki bi bila tako sestavljena, bi se v zunanjepolitičnem oziru povsem odreklu nevme-šavanju v špansko državljansko vojno, v gospodarski politiki pa bi bilo njeno geslo varčevanje. vzdržali in so Francove čete prodrle skozi republikansko obrambo kar rnt štirih krajih. Salamanca, 11. marca AA. (DNB) Po poročilu nacionalnega vrhovnega poveljništva nadaljujejo na aragonskem bojišču čete generala Franca svoje prodiranje. Nacionalne čete so povsod strle sovražni odpor in prodrle globoko v sovr; žne kraje. Na levem krilu Belchite so nacionalne čete pri Virgen del Pueblo naletele na močan odpor sovražnika. Nacionalne čete so z naskokom zavzele sovražne postojanke in se polastile Belchite, ki so jo bile avgusta meseca lanskega leta republikanske čete zavzele po enem tednu boja. Nacionalne čete so izkoristile nered sovražnika in so prodrle Se dalje. Pri tem so zavzelo mnoge vrhove in naselbine, med njimi tudi Noguelas. Izgube sovražnika so zelo velike, ua nacionalni strani pa malenkostne. 3500 miličnikov je prišlo v ujetništvo, nacionalne čete so razen tega zaplenile ogromne količine vojnega materiala, medtem tudi 5 tankov. Na madridskem bojišču so nacionalne čete zavzele na področju Sierre Guadarame nasprotne postojanke v gorovju Malagosto. Sovražnik je skušal štirikrat zavzeti izgubljene postojanke. Pri teh napadih je imel 500 mrtvih. Med letalskimi boji so naši sestrelili pet sovražnih letal. Poročevalci na bojišču javljajo, da so nacionalne čete v zadnjib dveh dneh zasedle 22 postojank. Belchita, 11. marca. AA (Havas) Nacionalisti so prišli v mesto in zavzemajo posamezne hiše na ta način, da podirajo vrata in se dvigajo les balkone v notranjost poslopij. Belchita je popolnoma razdejana. Mesto kaže še bolj žalostno sliko kakor Teruel. Nacionalni oddelki so ie zapustili mesto in zasledujejo sovražnika, ki se umika na visoko planoto El Sasso, 3 km vzhodno od mesta. Nacionalna letala ga brez prestanka obstreljujejo s strojnicami. Med ujetniki je ludi večje število miličnikov mednarodne brigade. Na desnem krilu so nacionalne čete prodrle proti Montalbanu. Prodiranje je tod zelo težko, ker je zemeljska površina zelo razčlenjena in se mora zaradi tega sovražnik poelužiti svojega avtomatičnega orožja. V sredis&u so včeraj nacionalisti prodrli nad 10 km globoko Izgube nacionalistov so malenkostne, ker st sovražnik samo umika. Barcelona. 11. marca. AA. Havas: Vojno ministrstvo objavlja: Nacionalistična ofenziva se nadaljuje Morali smo izprazniti Pueblo de Alberton, Cortez de Aragon in Ernito di San Gregorio. Izvršili smo več protinapadov iu ujeli več vojakov, ki pa so večinoma tuje narodnosti. Pri dveh letalskih borbah je sovražnik izgubil tri dvomotorna letala. Mi smo izgubili š*st lovskih letal. Po drugih frontah ni bilo n'česar novega. vtTotn* • лиивоб »Jugoslovenski Kurir« poroča, da vlada z novimi amandmani zahteva od Narodne skupščine pooblastilo, da najame notranje posojilo v znesku i milijard dinarjev. Obrestna mera za novo posojilo bo znašala 6%. Posojilo se bo porabilo za zgraditev naše železniške in cestne mreže, za zgradbo javnih poslopij in za državno obrambo. „Jutro" bi rado opralo JNS Belgrad 11. marca. m. Z »,Iutrovo.lutiot skuša prikazati stvar čisto drugače iu pravi, da so se poslanci JNS omejili od izpadov Raševiča. Toda to, pravi »Samouprava*, ni točno. Ko je Janko Baričevič s patosom, z igralsko pozo z govorilnice dejal, da Rašoviča »ni v skupščini«, s londenco, da bi se iz tega napravila vznemirjenost in senzacija, so poslanci JNS najglasneje protestirali. Sele tedaj, ko se je videlo, da je Rašovičev primer čisto navadna mistifikacija in nespretno pripravljen trik, je prišlo do inter-voncije dr. Vase Jovauoviča in Ivančeviča. »Samouprava« nadalje ugotavlja, da se ne sme pozabiti, da je klub Janko Baričeviča isto kakor klub JNS samo razdeljene so vloge. Vsi Slani Baričevičevega kluba so najuglednejši favoriti režima Jevtič-Velja Popovič. Vsi ti ljudje bi morali biti levo krilo JNS, in so najradikalnejši in ostrejši od svoje »matice« Zaradi tega »Jutrova« obramba izgublja na vrednosti, ker je to dejstvo naši javnosti znano. ДАДлаЉ * *f f ff v Samomor na Rožniku Ljubljana 11. marca. _ Danes popoldne ob pol 5 so našli ljudje na Rožniku nad starim streliščem obešenega starejšega moža. Poklicali so policijo. Policijska komisija zdravnika dr. Lužarja in v. nadzornika Močnika je ugotovila, da je obešenec 62-letni delavec in mestni ubožec Jakob Rihar, ki se je pred dnevi poslovil iz mestnega zavetišča, nekaj časa taval po mestu, nato pa šel prostovoljno v smrt. Njegovo truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Osebne vesti Belgrad U. marca. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, jio katerem so prevedeni: Jožko Babšek, vršilec dolžnosti upravitelja meščanske šole v Ptuju, za profesorja V. ekup. državnega učiteljišča v Mariboru, Friderik Jugovič za profesorja Vf. skup državne realne gimnazije v Murski Soboti, dr. Pavel Gustinčič za profesorja VIII. skup. realne gimnazije v Mariboru. Dragomila Fras, suplentinja nn meščanski šoli v Ribnici, je dodeljena ženski rea'ni gimnaziji v Ljubljani. Z odlokom prometnega ministra so postavljeni za uradniške pripravnike: Ivan Flegar, maturant iz Darde pri 12. sekciji za vzdrževanje proge Varaždin pri ravnateljstvu v Valjevu. inž. Ivan Poaačar za uradniškega pripravnika v kurilnici v Mariboru, Ljubiša Jenko za uradniškega pripravnika na postaji Maribor, od koder je nato po prošnji prestavljen na postajo Belgràd-Donava, in Večeslav šiška na postaji Ljubljana-gorenjski kolodvor. Nadalje so postavljeni uradniški pripravniki: Franc Korošec v kurilnici v Mariboru, Rudolf Zupan za dnovničarja pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani, Miroslav Bergej ie Žirovnice za dnevničarja v dolžnost prometnega zvaničnfka 1. razr., Leopold Be.zket iz Leskovca za dnevničarja, dalje za dnevničarje: Franc Parazin iz Hoč pri Mariboru, Jože Jereb iz Borovnice, Stanko Jereb iz Črnomlja, Rudolf Mavec iz Dolnjega dola, Janez Omejc iz Tacna, Karel Riftarevič iz Radenskega vrha, Ivan Stern iz Leskovca in Josip Sega iz Gornje vasi. Iz skupščine Belgrad, 1. marca. m. Na enočnjj eeji Narodne skupščine je hil davi ob dveh sprejet tudi proračun za ministrstvo eocialne politike in ljudskega zdravja. Od Slovencev eta pri tem proračun« govorila dr. Franc K'ar in dr. Andrej Veble. Danee Narodna ekupščina ni imela eeje. Prihodu; ч eeja bo v ponedeljek, 14. marca. Na dnevnem redu je razprava o zaključnih računih in rezervnih kreditih in o finančnem zakonu. Do ponedeljka bo proučil amandmane kraljevske v'.ade za finančni zakon tudi skupščinski fin, odbor, ki je za jutri že eklical вејо. v Zdravito Stangl na zadnji poti Križe 11. marca. Danes smo sc za vedno poslovili od našega tovariša Zdravkota Štangla. Na mrtvaškem odru je ležal v prosvetnem domu v Križah ves v cvetju in v rožah. K poslednjemu slovesu so se zbrali vsi njegovi stanovski tovariši in prijatelji ter vsi, ki so poznali njegovo plemenito delavnost in njegov čisti značaj. Ob mrtvaškem odru so kot nema straža stali fantje iz Križ v svojih uniformah, ob krsti pa so se vrstiti prijatelji in znanci, ki so v molčečem spoštovanju poslednjič poškropili truplo in njegovim, zlasti materi, molče izražali sožalje, ker je za take prilike težko najti primerno besedo. Nekaj minut pred tretjo so fantje iz Križ prenesli rakev pred dvorano prosvetnega doma, in obdala jo je množica molčečih prijateljev in znancev, ki niso mogli verjeti, da tu počiva naš Zdrav-ko Stangl, poslednjič med živimi. Otroci so se vsuli iz šole in v otroški prepioščini obstopili krsto nekega neznanega mladega človeka, ki je umrl v območju zvona sv Helene in s tem stopil v vesoljno občestvo rajnkih Križanov. Pogrebne obrede je opravil sivolasi župnik g. Hartman iz Križ ob asistenci tržiškega župnika g. Volka, dr. Kuharja, urednika »Slovenca«, g. dr. Arnejca, župnika iz Tretcnika, g. Lajlerja, kurata z Golnika in g. Zaletela, kaplana v Tržiču. Po opravljenih molitvah je pevski zbor iz Križ pod vodstvom g. Lojzeta Hrantovca zapel pesem »Vigred se povrne«, nato pa se je razvil molčeč pogrebni sprevod po polju. V sprevodu smo opazili tržiškega župana g. Majeršiča, g. dr. Cirila Pavlina, predsednika Jugoslovanske zimskošportne zveze, g. Gorca kot zastopnika Združenja smučarjev »Planica«, g. Vombergarja kot zastopnika ljubljanskega župana, dr. Wankmiillerja, zastopnika društva »Maraton« iz Maribora; pogreba se je udeležil tudi g. dr Tomaž Furlan z Golnika, od koder je prišlo tudi zastopstvo usmiljenih sester, g. Tor-kar, finančni poverjenik iz Kranja, g. Zobec v imenu osrednjega tiskovnega urada, g. Jurčec kot zastopnik »Avale«, potem g. Borko, podpredsednik ljubljanske sekcije novin. združenja, g. Zeleznikar, predsednik zadruge »Novinarski doni", veliko njegovih stanovskih tovarišev, zlasti iz uredništev »Slovenskega doma« in »Slovenca«. Pogreba se je udeležil tudi gledališki igralec g. Lipah, sobni tovariš rajnkega v zdravilišču na Golniku. Ko se je pogrebni sprevod vrnil v cerkev, je po opravljenih molitvah zapel pevski zbor ganljivo pesem »Usliši nas, Gospod«, nato pa se je razvrstil sprevod na pokopališče k jami, ki je bila pripravljena zn truplo pokojnega. Krsto so nosili fantje križanskega odseka Zveze fantovskih odsekov. V sprevodu je bilo tudi veliko venrev, ki so jih za grob dragega pokojnika pripravili Katoliško tiskovno društvo, uredništvo »Slovenskega doma« in uredništvo »Slovenca«, Prosvetno društvo v Križah, Športno društvo »Maraton« iz Maribora, zlasti lep je bil venec hotela »Triglav« iz Mojstrane, v katerem so po naših gorah nabrane planike oblikovale križ, in mnogi drugi venci prijateljev pokojnika. Ob molitvah duhovščine naj ranjkega spremljajo angeli in naj ga ob njegovem prihodu sprejmejo mučenci, se je vsa molčeča družba pomikala h grobu. Težko je padala prst na belo krsto, vso družbo pa so pretresale molitve iz cerkvenega ob-rednika: »Vzemi zemlja kar je tvojega, naj sprejme Kristus kar je njegovega, obudi ga o Gospod (»slednji dan«. Ob odprtem grobu se je od našega tovariša poslovil g. Javornik, ki je v globokih mislih opisoval življenje in smrt rajnkega in v imenu vseh navzočih izrazil zadnje spoštovanje Zdravkotu Štanglu, ki je ob tem prizoru za vedno odhajal iz družbe živih. Pevski zbor je nato zapel »Mrtvaški zvon«, in prst je zasula prerani grob. Pogreb tovariša Zdravkota Štangla je šele pokazal, kako priljubljen je bil v svoji stanovski družbi, pa tudi med prijatelji in znanci, ki jih je po svojem poklicu imel silno veliko. Ob tej priliki ee moramo zahvaliti tudi prosvetnemu društvu v Križah in tamošnjemu odseku Zveze fantovskih odsekov, ki so tako lepo vse oskrbeli, da je mrtvaški oder rajnkega bil obdan z vsem spoštovanjem in da je tudi pogreb potekal v globoki pieteti do naših rajnkih. Križam Zdravko Štangl ni bil domačin, bil pa je naš idealen fant in sprejele eo ga na svoje pokopališče kot enega izmed evojih. K pogrebu se je priključila skoraj vsa vas, ki je v globokem molku spremljala na zadnjo pot slovenskega časnikarja, ki je takorekoč umrl v službi naših katoliških idej. Naj bo rajnkemu lahka zemlja pod planinami, ki jih je tako neizrečeno ljubil do zadnjega. Njegovim, ki so potrti stali ob odprtem grobu, pa želimo, da bi prejemali globoko tolažbo iz tistih večnih resnic, po katerih so rajnkega vzgajali od mladih let 2 milijona v Belgrad, 1 milijon v Zagreb liko zmenil, kadar pa je bil izžreban kakšen večji znesek, tedaj je predsednik dr. Schmidt vstal in v slovenščini povedal številko. Prva premija je pripadla tisti srečki, ki je med prvimi stotimi prva zadela znesek, ki je znašal vsaj 3000 din. Danes popoldne je zadela prvo premijo 1 milijon din srečka št. 422, na katero je odpadlo tudi 6000 din rednega dobitka. Srečni lastniki bodo torej dobili 1,006.000 din. Ni znano, kdo je zadel, toda tisti dve srečki sta bili prodani pri dveh zagrebških bankah v četrtinkah ali polovicah. Sledila so Ljubljana 11. marca. Po krivici očitajo Ljubljančanom, da so počasnega temperamenta in mrzle krvi. Gospodje z juga, ki so priredili zadnje dneve v Ljubljani zaključek 35. kroga državne razredne loterije, so se kar nekako čudili: kje je naval ljudstva, kje je vpitje in kričanje, kje eo izrazi veselja in izrazi žalosti, ko je vendar v Ljubljani tako važna zadeva, kakor je žrebanje državne razredne loterije! V komisiji je bil samo en Slovenec, član državne kontrole, ki je bil tudi predsednik komisije za žrebanje, namreč dr. Konrad Schmidt. Ta je vee čas modro molčal in se smehljal. Pozna on svoje Slovence! Slovenci, zlasti pa še Ljubljančani, so skeptiki in pesimisti, ali pa ee vsaj take delajo, da jih ne prehiti razočaranje. Ce pa nanese ugodna sreča, no, potem je dobro. Marsikdo izmed Ljubljančanov je skril svoje nestrpno pričakovanje in mu je bilo kar nerodno iti pogledat v Trgovski dom, ker ga je bilo sram, da špekulira s srečo. Ponos Slovenca je varčevanje in trdo delo, nenadna sreča pa Slovencu po navadi ni nikoli naklonjena. Danes dopoldne sta bili izžreba-ni le dve večji srečki, ki eta prinesli srečnim lastnikom po 400.000 in 500.000 din, toda Ljubljančani so ee že pri teh dveh srečkah obrisali pod nosom, zakaj prva je šle v Stari Bečej, druga pa v najrevnejšo banovino države, namreč v vrbasko, kjer je bila prodana v Banjaluki. Danes popoldne pa se je proti pričakovanju napolnila dvorana Trgovskega doma. Plastično nakazan zemljevid Jugoslavije in zraven nje simbolična elika naše države v obliki lepe žene, ki jo obletavajo angelčki sreče, во nekoliko mirili razgrete in nestrpne živce Ljubljančanov. Ni čuda, saj je šlo za premijo 1 in 2 milijonov din. Tudi galerija je bila polna. Toda boljša mesta na galeriji, kjer je najlepši razgled, eo zavzele gospe in gospodične, uslužbene po uradih Trgovskega doma, katerih ženske radovednosti nieo mogli ukrotiti niti njihovi šefi. Točno ob 3 je komisija vstopila in brez govorov se je pričelo žrebanje. Za predsedniško mizo so sedli dr. Konrad Schmidt, predsednik upravnega odbora državne razredne loterije Bo-bič ter člani Vujnovič, Joksimovič in Stefanovič. Petkrat eta se danes popoldne zavrteli kolesi in veakokrat je bilo izžrebanih po sto dobitkov. Mehanično sta oba dečka iz banovinskega vzgajali-6ča na Selu vlekla tulce, jih sama razvila ter izročila številke članu komisije: od desne številke srečk, od leve dobitki. Dva člana komisije sta ponavljala na vee glas v srbohrvaščini številke srečk, z leve strani predsednika pa je g. Bobič vee čas ponavljal besedo: ».Tedna hiljada dinara«. Je že tako, da je največ dobitkov bilo po 1000 din. Sem in tja pa ee je pripetilo, da so bili izžrebani dobitki po 3000 din in še celo več, tudi 100.000 din, da celo 200.000 din in slovenščina je bila počaščena. Za dobitke po 1000 din se nihče ni ve- ':>" asa*« ЈГ^Гу 1 A * ■ ' Лfe >V- < - flpt J žiT 1 јУШ«: . À; geRS ШтЈЈ^Ш b <ВаИ^' ШШМЋ H Rilllllitt ШШШ ШшЈШ, , ifs® Deček potegne številko, ki je zadela premijo 2,000.000 din. Se tri dolgočasna žrebanja s sto srečkami in poslušalce je ekoraj umoril monotoni glas g. Bobiča, ki je skoraj ves čas ponavljal svojo »hiljadu dinara«. Napetost pa je zraetla pri petem delu žrebanja. Po neštetih »hiljadah dinara« dobitkov je hila že prav proti koncu izžrebana erečka 3000 din. Tedaj je ravnatelj Popovič prečital oni odl< mek pravil, ki pravi, da zadene premijo 2 milijona din ona srečka, ki zadnja izvleče znesek vsaj 3000 din ali več. Povedal je, do je v bobnu z dobitki samo še ena erečka za 15.000 din. Nestrpno je bilo pričakovanje. Toda ves čae je g. Bobič z žalostnim glasom ugotavljal, da so zadele vse iz-vlečene srečke smo po »hiljadu dinara«. Komaj kakšnih štiri ali pet dobitkov je bilo v bobnu, ko je g. Bobič povedal, da je izvlečena srečka št, 31.402 zadela znesek 15.000 din in s tem tudi premijo 2 milijona din. Srečni lastniki so torej zadeli 2,015.000 din. Ti dve srečki, kakor smo pozneje ugotovili, sta bili obe prodani pri dveh belgraj-ekih kolekturah. Za ostale tri srečke, ki so zadele vsaka po 1000 din, se občinstvo žo ni več zanimalo. Nekaj minut po 4 popoldne je predsednik dr. Schmidt ugotovil, da je žrebanje končano. Ciril-Metodov zbor v Trstu Za nedeljo 13. marca zvečer ob devetih naznanjeni koncert zagrebškega Ciril-Metodovega zbora je zaradi nepričakovanih ovir odpovedan. Bo pa v nedeljo ob enajstih dopoldne v Tretu v gledališču Politeama Roeetti matineja s koncertom Ciril-Metodovega zbora iz Zagreba. Program bo nov. Zelo važno naznanilo Žrebanje 35 kola državne razredne loterije v srcu Slovenije je končano. Prvič so bile v Trgovskem domu v Ljubljani izžrebane štiri velike premije: 2,000.000, 1.000.000, 500.000 in 400.000 dinarjev. — To je velik dogodek v razvojni dobi državne razredne loterije! A še večje važnosti je pa dejstvo, da so se Slovenci mogli na lastne oči prepričati, da se vsakokratno žrebanje vrši v največjem redu, popolnoma po predpisih, določenih za vsako žrebanje razredne loterije. Odpadli so sedaj vsi pomisleki in vsako nezaupanje. Potola-ženi so tudi najbolj nezaupljivi. Pa tudi taki, ki doslej niso igrali, bodo radi segli po srečkah in stopili v krog onih tisočev, ki sodelujejo pri razredni loteriji od njenega obstoja sem. Pri nakupu srečk novega 36. kola se bo pa modri kupovalec srečke obrnil predvsem na ono loterijsko kolekturo, ki postreza svoje odjemalce najbolj točno in vestno in ki se lahko ponaša, da ima med svojimi prodanimi srečkami največ dobitkov. In ena takih najbolje priporočljivih tvrdk je slovenska kolektura gospoda Milana Lavri-(a v belgradu, Poenkareova ulica 25. Ta slovenska kolektura si lahko šteje v čast, da je sedem pri njej kupljenih srečk zadelo premije, vrhu tega pa je ta slovenska tvrdka izplačala še veliko število dobitkov po 200.000, 100.000 dinarjev, da ne omenjamo lepo število manjših. Kolekturi Lavričevi se je v kratki dobi posrečilo, da si je pridobila absolutno zaupanje igralcev. S svojim poštenim, vestnim delom nudi ta pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije vsakemu odjemalcu sigurno varnost, da bo dobil srečke točno in pravočasno, nanj odpadli dobitek pa prejel izplačan takoj in brez vsakega odbitka. To je pač dovolj razlogov, da se tudi pri nakupu srečk 36. kola velik del kupovalcev obrača na to slovensko kolekturo in si izkoristi edinstveno priliko, da ga kolo sreče uvrsti v armado onih srečnih, ki bodo zadeli skoraj 65 milijonov din. Ali se narava moti? S jih jo tudi manj dovolj ? Gotovo no ! Dobro delovanje našega večilnega aparata je odločilnega pomena za naše plošno zdravstveno stanje. Vsi zolijo so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s 'hlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani obe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre 'hlorodontu zaradi visoko kvalitote. Domači proizvod. »Prodana nevesfa< e Poldetom Kovačem v vlogi Vaška v soboto, 12. t m. kaže postati po zanimanju, ki ga je to gostovanje zbudilo med našim občinstvom pravi družabni dogodek. Poleg Kovača poje Kecala naš vedno dragi gost g. Križaj, ki prav tako kot Polde praznuje 5 križev — torej dva petdesetletnika. Marinko poje ga. Vida-lijeva, Janka pa g. Franci. Prosimo p. n. občinstvo, da si preskrbi vstopnice v predprodaji pri operni blagajni. Cene so operne. Grozen zločin nezakonske matere Obesila svojega sina in sebe Gornja Radgona 10. marca. Danes zjutraj okrog 7 se je v Crešnjevcih, občina Gornja Radgona, bliskovito razširila etrašna vest. Viničarska hči Julijana Javšovec je na zverinski način obesila na tram v svoji sobi na podstrešju evojega 9 letnega sina, nato pa se je poleg svojega sina obesila še sama. V zadnjem čaeu so bili pri JavSovcih prepiri na dnevnem redu. Oče je svojo hčerko Julijano večkrat zmerjal in ji grozil, da bo morala od hiše, če se ne lx> poboljšala. V sredo, 9. t. m. so se ponovno sprli in oče je Julijani dejal, da mora s 6vojim otrokom od hiše. Julijana je sklenila, da se bo na strašen način poslovila od domače hiše. Naslednje jutro je vstala ob navadni uri in zbudila tudi svojega sina. Pri tem je pripravila vrv in otroka obesila na tram. Poleg sina ee je nato obesila še sama. V sobi je pustila poslovilno pismo. Ko so starši klicali Julijano in otroka, naj gresta zajtrkovat, ni bilo nobenega odziva. Stopili so v hčerkino sobo. Tam se jim je nudil strašen prizor. Na tramu je visela mlada mati s svojim 9letnim sinom. Bila sta že oba mrtva. Na desni strani otrokovega vratu so se poznali odtisi materinih prstov, kar je znak, da se je moral otrok z vsemi silami braniti. Na tleh je ležal stol, na katerem je moral otrok stali, ko mu je mati privezovala vrv okrog vratu. Stol je mati nato spodmaknila in otrok je obvisel. Nato se je obesila še sama. V poslovilnem pismu, ki ga je pred snirtio napisala, pravi, da zapušča s svojim sinom domačo hišo za vodno. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Julijani je bilo 32 let in je bila na slabem glasu. Ta strašni dogodek je seveda silno razburil domače in okoliško prebivalstvo. Vsi obsojajo mlado malor, ki je na tako grozen način naredila konec življenja svojemu devetletnemu sinu. Sleparije z morfijem :n opijem Ljubljana 11. marca. Veliki sleparji z laži-kokainom so sedaj večidel za zamreženimi okni mariborske kaznilnice V Mariboru in tudi drugod pa ee je pojavil drzen kriminalni tip, Rudolf P., ki je tja prispel iz Zagreba. Seznanil ee je s trgovskim potnikom G. Ponudil mu je večjo količino neke zmesi, o kateri je zatrjeval, da je morfij v enih zavitkih, v drugih pa opij. Naprosil ga je, da naj kje spravi te zavitke v promet. Trgovski potnik G. ee je preselil iz Maribora v Ljubljano. Pred dnevi je srečal G. v Frančiškanski ulici evojega znanca B. iz Šiške. Ponudil mu je med prijateljskim pogovorom, naj kupi od njega zavitke pristnega morfija in opija. Domenila 6ta ee za ceno in da G. vse prinese v hotel »Union«. Cena zavitku A naj bi bila 5000, cena zavitku B pa 6000 din. Po neki znanki je drugi dan G. dal odnesti kake 4 kg laži-opija odnosno laži-morfija v omenjeni hotel. Sam pa je čakal pred hotelom. Kmalu je prišel tja detektiv. Ta ga je povabil na policijo, ki je bila zaupno obveščena o G.-jovih sleparijah. Kemični laboratorij glavne carinarnice je ugotovil, da je obstojala ta zmes v zavitkih iz borove kisline in še drugih praškov. G. je bil včeraj odveden v sodne zapore ter je bila proti njemu uvedena kazenska preiskava zaradi prevaro po § 334 kaz. zak. Meščanska šola v Liti i K članku pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen 20. februarja, smo prejeli naslednje pojasnilo: Sklicevanje roditeljskih sestankov je moja uradna dolžnost. Debata o nevzdržnem položaju tuk. meščanske šole se je razvila na podlagi mo- jega referata >0 razvoju, ustroju in pomenu meščanskih šok. Ce sem v tej debati trdil, da so meščanski šoli prostori, ki jih sedaj uporablja, odpovedani si tega nisem prosto izmislil, temveč je res, da je v juniju lanskega leta prejelo županstvo občine Litija od ravnateljstva predilnice dopis, s katerim je bila dovoljena uporaba sobo za tretjo učilnico pod pogojeni, da se meščanska šola do konca tekočega šol. leta izseli. Ta odjioved pozneje ni bila preklicana. Nadalje nisem na sestanku rekel, da bo tuk. meščanska šola konec šol. leta sploh ukinjena, temveč je res, da eem izjavil, da mora biti ukinjena jx) § 66. zakona o meščanskih šolah po preteku 5 let računajoč od ustanovitve, če ji občina pravočasno ne preskrbi prostorov, ki bodo v skladu z zakonskimi predpisi, da je pe tem členu njen obstoj resno ogrožen, ker ni upravni odbor do danes še ničesar ukrenil za zidavo šolskega poslopja, dasi poteka že tretje leto, odkar je hila šola otvorjena. — Roječ Vlado, upravitelj meščanske šole v Litiji. Kaj pravi kino v Un'onu kjer izvajajo preprosto-ganljivo filmsko igro »Mladina prepeva«. Nastopajo dečki-pevčki (Wiener-Sangerknaben| v vlogi, ki se tolikrat primeri л navadnem življenju, da namreč osumijo siroto greha, ki ga ni zakrivil. Trpljenje otroka je tu dobro ponazorjeno, eaj ee odrasli še zmeraj premalo zavedajo, da je tudi otrok po svoje trpin, če se kdo dotakne njegove poštenosti. Ker pa je v filmu tudi dosti šegavosti in iskrenega čuvstvovanja, je stvar prikupna za vsakogar in si jo bodo ogledali odrasli in mladi, Drobne novice Koledar Sokola, 12. marca: Kvatre. Gregorij Veliki, papež; Bernard, škof. Nedelja, 13. marca: (2. postila nedelja), Teodora, mucenica; Kristina, devica mučenica. Osebne veetl = Iz lavantinske škofije. Postavljena eta bila gg. Jožef Mlaker, kaplan pri Dev. Mariji Da Prevaljah, za provizorja ietotam (24. febr. 1938) in Štefan Lejko, reeign. župnik v Dobrovniku za provizorja istotam (1. marca 1938). Nastavljena sta bila gg. mmoritska duhovnika p. Marijan Gojko-šek za II. kaplana pri Sv. Trojici v Halozah in p. Andrej Valoveč za II. kaplana v 2eta1ah (L febr. 1038) z delokrogom v Ptuju. Prestavljena eta bila gg. kaplana Franc Križan iz Rajhenburga (I.) v Braelovče in Viktor Ramšak iz Braelovč v Rajhenburg (1. marca 1938). — kino sloga ;?.yo — Danes premiera veselega karnevalskega filma Trii« neumni dnevi Jutri ob 10.30 uri dopoldne šo enkrat film Kraljica ledu po znižanih cenah. — II. kongrei vteh likovnih umetnikov v državi. Kakor je na tem mestu Društvo slovenskih likovnih umetnikov že objavilo, bo kongres vseh likovnih umetnikov v državi nepreklicno 19. in 20. marca t. 1. v Ljubljani. Program kongres« je: 19. t. m. (sobota) dopoldne sprejem udnležencev na kolodvoru. (Udeleženci, ki ne bi prišli v skupinah ali ki bi prispeli že pred 19. L m., naj se javijo v pisarni Narodne galerije v Ljubljani, Aleksandrova cesta.) — Popoldne ob 4. prvo zasedanje v mestni posvetovalnici (magistrat). Po seji skupni sestanek v Kazini (klet), ob 8. zvečer predstava v opernem gledališču. — 20. t. m. (nedelja) drugo zasedanje ob 10. dopoldne (mestna posvetovalnica, magistrat). Popoldne ob 2. banket. Po banketu ogled Narodne galerije in prijateljski razgovori. — Prijave sprejemamo do inkluzivno 15. t. m., to je skrajni rok, da moremo ie pravočasno poslati vsem prijavljencera legitimacije io eventualne nadaljnje informacije, odnosno izpre-msmbe. - Društvo slovenskih likovnih umetnikov. — Godbam natih prosvetnih društev, kl bodo igrale na velikonočnih proeesiial, priporočamo velikonočne pesmi, katore je za trobila priredil Anton Tramte. Zbirka obsega 0 velikonočnih na-pevov, in sicer: Vavknovo »Dan presveti«, tri Riharjeve »Zveličar naš je vstal iz groba«, »Današnji žarki« in »Jezus naš je vstal od smrti-'. C ve. kovo Skalovje groba : in K. Adamičevo »Zdaj ve-liko je veseljec Ker eo vse druge posvetne koračnice pri procesijah od našega škofijstva prepovedane. zato opozarjamo naše godbe na navedene skladbe, da ei jih pravočasno nabavijo in naučijo. Cena zbirki je 60 din. Dalje priporočamo našim godbam veličastno in efektno Premrlovo koračnico, ki bo istočasno jzborno služila pri velikonočnih procesijah. Cena je 36 din. Obe zbirki je dobiti v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. vee vloge do 1000 din, z aprilom pa bo najbrž že mogla oprostiti vloge do 10.000 din. Občina Kamnik je namreč prevzela pri Narodni banki poroštvo za tikviditetni kredit v zneeu 4,000.000 din za posojilo, ki ga je zaprosila hranilnica. Vso kaže, da bodo pogajanja ugodno zaključena, o čemer bo napravljen velik in uspešen korak k po-življenju gospodarskega delovanja v kamniškem okraju. Kako raste zaupanje v kamniški mestni denarni zavod, kaže tudi dejstvo, da so nove vlogo dosegle nad 1,250.000 diu. Vsekakor lep napredek! — Fantovski odsek v Radovljici priredi na Jožefovo svojo akademijo, za katero se naši delavni radovljiški iu okoliški fantje z vso vnemo skrbno pripravljajo že vso zimo. Akademija bo predvsem telovadna z nekaj simboličnimi slikami. Za uvod v akademijo bo primeren slavnostni nagovor. Vso slovensko zavedno gorenjsko javnoet toplo vabimo na to prireditev, ki bo spričo tako skrbne priprave gotovo za vse najbolj zadovoljivo uspela. Na svidenje na .ložefovo v Radovljici I — Izleti. Zveza za tujski promet v Ljubljani v mesecu marcu: 13. marca: posebni vlak v Planico k mednarodnim skakalnim tekmam; 19. in 20. marca: avtobusni izflet v Gorico, Udine, Tns.t in nazaj; 19. in 20. marca: tumi smuiki tečaj v treh skupinah a) Bohinjsko jezero, Vogel, Komna, b) Vršič, Krnica, Ratcče-Planica, c) Pohorsko po- forje; 25., 26. in 27. niatca: avtoizlet v Gorico, ret. Reko in nazaj; 29., 30. in 31. marca: izlet v Split k spuščanju v morje prve vojne ladje, zgrajene v naši državi. Informacije dajejo in prijave eprejenajo vse biljetarnice Putnika v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. — St>. Vid p. Orobelnem. Dne 14. marca, t. j. v ponedeljek, bo živinski, konjski in kratnarski sejem. Kupci in prodajalci so vabljeni v obilnem štPvilu, da bo kupčija čim živahnejša. —• Vid vaših oči si obvaru jete lo z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prehavl vzemite zjutraj na prazen želodee kozarec naravne »trauz-Joeef grenčice«. Ljubljana sobota, dne 12. marca 1938 Gledališče Drama. Sobota 12. marca: »Gcepoda Glenv baje vi«. Red B. Nedelja 13. marca; »Zadrega za zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera. Sobota 12. marca: »Prodana nevesta«. Gostujeta gg. Križaj in Kovač. Predstava je na koriet Združenja gled. igralcev. Izven. Nedelja 13. marca ob 10.30: »Pevski nastop erednjih in učiteljskih šol«. Ob 15: »Atička«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Jakobinec«. Izve«. Znižane cene od 30 din nazdofl. Prireditvi in zabave Dramo »Materino sree« uprizorijo v nedeljo ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani igralci Prosvetnega društva Ljubljana-Vič. Predprodaja vstop-I nic v pisarni Pax et bonum in v Prosvetnem do-; mu na Viču. Cene od 8 din navzdol. Opozarjamo na III. javno produkeijo gojen-I cev državnega koneervatorija, ki bo v ponedeljek, Prekrasen film dlvnega petja mladosti, lepe vsebine in čarobnih pokrajinskih slik! Prvič nastopa v celem filmu sloviti mladinski *bor Wiener Sangeïknaben Predstave danes ob 16,, 19.15 in 21,15 uri Ne zamudite tega krasnega ssoreda! Ta film Vam bo ugajali Mladina prepeva МИИИИИ* l)ie slngende Juptend —ВИИИИ Tel. 22-21 kino union Tel. 22 21 — Vrume 40 mučenikov. Ze od 2. t. m. imanto lepo, sončno vreme. V četrtek je bil dan 40 mučenikov. Ti »regirajo« ali kakor pravijo, tudi »koinandirajoc 40 dni enako vreme. Lani je na dan 40 mučenikov deževalo in imeli smo neprestano plobe in nevihte. Včeraj zjutraj so stale megle visoko, kar pomeni, da navadno kmalu dežuje. Nekatere ljubljanske gospodične so vzele celo dežnike s seboj v pisarno, l'a se je vendarle spremenilo ua lepše. — V Urit so streljali, kakor nam poročajo iz Velenja, zadnjo nedeljo trije pokvarjeni, šoli odrasli fantalini v Pesju, znanem delavskem kraju sosednje Skalske župnije. S fračo so odstrelili Kri-žanemu glavo in potem mu še odsekali roke in noge. Iz strahu pred orožniki so zvečer glavo pribil! nazaj. — Ali smo res 2e tako daleč?_ — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna •^Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo. Reg. po min. soc, pol. in n. zdr. S-br. 15.485. 25. V. 35, — Od 19. do 20. marca izlet v Trs», od 2. do II. aprila izlet v Rim. Napoli, Vezuv, Capri, Fi-renze in Benetke. Prijave sprejema Izletna pisarna M. Okom. Ljubljana, Hotel Slon, tel. ftt. 2f>-45. Vhod iz Prešernove ulice. — Borovnica. ITetanovm občni zboT poverje-ništva kluba železničarjev JRZ bo v nedeljo, dno 13. t. m. ob 14.30 v Borovnici, gostilna DrnMer poleg )>owt*ie. Člani in prijatelji kluba vljudno vabljeni. O splošnem železniškem položaju jioro-čajo delegati iz Ljubljane. — Z* 4 dnevni avtoizlet v Goriee—Trst 18. <10 21. marca le zadnji dan za prijavo in vplačilo 13. marca opoldne. Podrobna pojasnila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Veljavnost popustov za Dunajski velesejetn. Popusti na železnicah za Dunajski velesejem veljajo od 8. marca do 19. marca za odhod in od 13. marca do 25. marca za vrnitev. Na jugoslovanskih železnicah uživajo obiskovalci Dunajskega velesejma 50% popusta pri vrnitvi, na avstrijskih pa 33H % v vsaki smeri. Na osnovi sejmske legitimacije ima vsak obiskovalec pravico na brezplačni avstrijski vizum, kakor tudi celo vrsto drugih popustov v dunajskih hotelih, gledališčih in za izlete v okolico Dunaja. Ta legitimacija, ki stane 50 dinarjev, se prodaja v vseh blletarnab »Putnika« in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška ulica 0, kjer »e dobijo tudi vso ostalo informacije za potovanje na Dunajski vele-sejem in o železniških popustih v zvezi s tem sejmom. — Lep uspeli kamniške Mostne hranilnice. Kamniška meatn» hranilnica, ki uživa glas solidnega denarnega zavoda, je z januarjem oprostila dne 14. t. ni. ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani. Na sporedu so zastopani Izključno le češki avtorji: Novak, Smetana, Dvorak, Foerster, Krička, Suk in Bartol. Produkcijo je v počastitev spomina prezidenta Češkoslovaške republike T. G. Masaryka. Podrobni spored ee dobi v knjigarni Glasbeno Matice na Kongresnem trgu. Violinski virtuo» Zlatko Balokovjč koncertiro v LJubljani v ponedeljek, dne 21. t. m. v velik) Unionski dvorani. Tokrat bo nastopil ob eprem-Ijevanju Ljubljanske Filharmonije, ki izvaja en del koncertnega sporeda tudi (same. Na tem koncertu bomo imeli dva dirigenta In бјсег ima začetno in končno točko ravnatelj oj>ere g. Mirko Polič, sredino koncerta pa dirigira znameniti ameriški dirigent Luis S i ogel. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbe, ne Matice. Predavanja Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi v nedeljo 13. t. m. ob 10 dopoldne na vrtu g. Kregarja, Zaloška e. 153, pre-davanje o sajenju sadnega drevja. Skupina bojevnikov Ljubljana — Spod. Šiška vabi v nedeljo 13. t. m ob 11 dopoldne v samostansko dvorano na ekioptično predavanje o spomeniku neznanega elovenskega vojaka na Brezjah. Pridite vsi možje in lajitje! Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4, in mr, Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Naila se jo legitimacija ns ime Drovepik Franc. Dobi se pri Janku Kosu, Ljubljana, Idrijska ulica 3. KINO K 0 D E L .1 E V O Telefon 11 -64 Danes oh 17 in 20 dva sporeda: S h i r I e y Temple — »MLADI MORNAR« Mhirlev poje v 4 jezikih in pleše najnovejše stepe! »NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ« Harrv Plel In Rintiniln I Maša ta turiste tn izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Prva ob 5.15, druga nb »1.30 zjutraj. I Sv. maša zadusnic« za pokojnega prof gœp, Franca Jeraja bo v ponedeljek ob pol 8 zjutraj v župni cerkvj v Trnovem. Vsi učenci in tovariši pokojnega vljudno vabljenji 1 Nora maša. V cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljaui bo jutri, 13. t. m., ob pol osmih opravil svojo novo sv. mašo gosp. Andrej Prebil iz družbe misijonarjev ev. Vinc. Pavelskega. ki g* je danes prevzv. g. dr. Gregorij Rožman v svoji škofijski kapeli posveti] v uiašuika. Samo še danes ob 16, 19.15 in 21.15 zabavna detektivska šlager komedija sherlock holmes Jutri velika premiera: Španija, pesem, ples in Jeanette MaeDonaldova v veletilmu TARANTELA kino matica 21-24 1 Ne zamudite obiskati razstavo upodabljajočih umetnic Male ženeke zveze v Jakopičevem paviljonu! Razstava bo odprta do vključno 20. t. m. V nedeljo ob 11 in v ponedeljek ob 16 bo imeila vodetvo po razstavi ga. Mara Kraljeva. 1 Koncertni nastop ljubljanskih srednjih šol v državni operi v nedeljo 13. t. m. se bo pričel točno ob 10.30 z državno himno in je naprošeno cenjeno občinstvo, da blagovoli pravočasno zavzeti svoja mesta. 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani uprizori v nedeljo 13. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani Max Mellovo igro s prologom in epilogom »Sila ljubezni«, ki prikazuje zmagovito moč vere. Uvodno besedo bo govoril g. dr. P. Roman Tominec. Rezervirajte si vstopnice v pisarni Pax et bonum po 6, 4, 3 in 2 din. I Razpis poletnega gledališkega abonmaja. —• Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpi-euje poletni abonma, ki ee bo odigral v času od 15. marca do 28. junija t. 1. Poletni abonma velja za 8 dramskih in 8 opernih in operetnih predstav. Sprejema se na obstoječi red A in B od danee naprej pri blagajni gledališke uprave v posdopju dramskega gledališča od 9—12 in od IS—17. Re-nertoar se bo črpal iz naslednjih del: Drama: Krleža: Ciosjvoda Glembajevi, Nušič: Pokojnik, Be-nedetti: Rdeče rože. Streicher: Zadrega nad zadrego. Anzengruber: Podkriževalci, Schiller: Marija Stuart, Bergman: Markurell, Vuoliioki: Žene na Niskavuoriju. Opera: Mozart: Don Juan. Dvorak: Manon Lescaut, Ponchielli: Gioccmda, Grlin: Madame San6-Gene in še ena opereta. — Poletni abonma se plačuje v štirih zaporednih mesečnih obrokih: prvi obrok pri vpi6U, drugi obrok 1. aprila, tretji obrok 1. maja, četrti obrok 1. junija. Obroki so: za ložo v parterju in v 1. redu št. 1—5 po 200 din, za ložo v I. redu št. 6—9 po 230 din. Za parlerai sedež I. vnete 64 din, II.—III. vrste 60 din. IV. —VI. vrete 55 din, VII.--IX. vrste 42 diu. Za ballkoneki sedež I. vrste 42 din, II. vrste 34 din. Za galerijski sedež I. vrste 25 din, II.—III. vrste 22 din, IV.—V. vrste 18 din. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja na izredno nizke cene in plačilno ugodnost poletnega abonmaja, ki omogoča pač vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Zato vabi k mnogoštevilnemu podpisu. — Uprava Narod, gledališča v Ljubljani. 1 Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana. I Pri naročilih kličite slaščičarno in restavracijo Kofiak po telefonu 44—40. 1 Dve mladi tatici strogo sojeni. Mali kazenski senat je včeraj sodil dve mladi izprljenki in tatici, ki sta svoj čas kradli tudi v frančiškanski cerkvi. Ze dvakrat sta bih obsojeni na strožje kazni zaradi vlomov in tatvin. Služkinja Julka, stara 19 let, in natakarica Lojzka, stara 20 let. sta posebni poklicni speclalistinji za vloinne tatvine, kar je pri ženskah prav redek pojav. Konec novembra lani ?ta začeli kar na debelo krasti. Med šolskim poukom sta se prikradli na hodnike mestne ženske gimnazije in v realno gimnazijo na Poljanah ter jiobralt mnogim dijakinjam plašče, dežnike, klobuke in šale. Ta posel jima je šel po sreči tako do 10. decembra. Dijakinjam sta pobrali do 3000 dinarjev vrednih plaščev in drugih stvari. Vdrli sta 14. decembra skozi okno v stanovanje Katarine Kmetecove in tam dobili izredno velik plen. Odnesli sta celo 2000 din vredno moško suknjo. Alojziji Kramarjevi sta odnesli 2 ženska plašča, vredna 1800 din Pred senatom sta tatvine lepo mirno priznali. Julka je bila obsojena na 1 leto in 3 mesece, Lojzka pa na 1 leto in 4 mesece strogega zapora. Obe sta senatnega predsednika lepo in ponižno prosili: »Pošljite naju v Begunje, gospod predsedniki« — >Zakaj?« — »Tam je boljSn hrana!« Maribor m Neločno poročanje in trdovratno razširjanje neresničnih vesti. V četrtkovi številki poroča »Jutro« med mariborskimi vestmi, da bo banovina kupila Pahlerjevo posestvo v Račah (»Jutro' piše na Polskavi) in na tem posestvu uredila žreb-čarno. Resnica pa je, da je banovina odklonila nakup Pahlerjevega posestva kot neprimernega za žrebčarno. Res pa je, da bo država kupila Glančuikovo jxisestvo ua Polskavi, kjer se bo uredila nova žrebčarna. Četrtkov »Večernik« se je silno razbudil na »Slovenca«, kl ga je ujel pri počasnem in netočnem poročanju. Noče pa prav nič popraviti evojih grehov. Trdovratno še namreč trdi, da je bil Gjuro Sudžukovič iz Maribora prestavljen. Mi pa Se enkrat poudarjamo, da je bil imenovani odpuščen in da odlok o odpustitvi iz službe ni bil preklican. »Jutrovi« in »Večernikovi* naročniki se bodo obeh listov naveličali, če jim bosta nudila tako neločne in neresnične informacije. m Odbor za jubilejno razstavo 1018—1938 v Mariboru apelira na vse institucije in vsa društva, ki so prejela vabilo za sodelovanje ob proslavi 20 letnice osvoboditve mesta Maribora, da pošljejo svoje sklepe in odgovore vsaj do 15. t. m. na tajništvo odbora pri mostnem poglavarstvu, Slomškov trg 6-1. ni Slomškova druiba, podruinica Maribor, ima jutri, v nedeljo dopoldne ob devetih v dvorani na Aleksandrovi cesti svoj redni mesečni sestanek, na katerem bo predaval dr. A. Trstenjak o manjvrednostnem čutu sodobnega človeka. Restavracija in kavarna Orel Vnak petek sveiii logoši, šili in morske ribe. Najboljša ljutomerska in jeruzalemska vina. m Novi grobovi. V Mlinski ulici je umrl upokojeni železničar Josip Lekan, na Ruški cesti 4 je umrla 52 letna soproga železničarja Rozalija Frisch, na Pobrežju pa je umrl 70 letni upokojeni železničar F. Sronik. Naj počivajo v miru, sorodnikom naše sožalje! ni Otvoritev kulinarične razstave, katere pokroviteljstvo je prevzel mariborski župan dr. A. Juvan, bo danes predpoldne ob enajstih v prostorih Uniona na Aleksandrovi ce,iti, m Obini e bor mariborskega Fotokluba je bil v četrtek zvečer v kavarni .fadran, na katerem je bilo sklenjeno, da bodo vsak četrtek v deški meščanski šoli redni sestanki. Nndalje bo klub prirejal redne fotoizlete. Klub se ho udeležil razstav nn Dunaju, v Zagrebu In Ljubljani. Med fotoklubi se bodo izmenjavale slikovne mape, klub bo prirejal teoretične In praktične tečaje za fotoamaterje Izvoljen je bil nov odbor, ki mu načel (nje Marjan Pfeifer. m Posestne spremembe. Prodali so: Hišua posestnica Pavla Pfrimer industrijcu Marku Ros-nerju iu njegovi ženi Šarloti parcelo na Zrinj-skega trgu v izmeri 101 kv. m za 303.300 din, dr. Ivan Schmiderer je prodal delavcu Francu Robarju parcelo v Koroškem predmestju za 19.000 din, orožuiški narednik v pokoju Franc Kodelka je prodal mestni občini parcelo v Sv. Magdaleni za 13.395 din in mestna občina je prodala skladiščniku drž. železnic Martinu Žnidariču parcelo v magdalenskem predmestju za 17.930 din. m Pretepali pred sodniki. Danes so pred sodniki okrožnega sodišča stali kar štirje obtoženci, ki jih je državni pravdnik obtožil zaradi pretepa v Studencih, za katerega posledicami je izgubil življenje Rajko Godec. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje zlasti med Studenčani, ki so razpravno dvorano docela napolnili. Kot krivca Godčeve smrti je sodišče spoznalo čevljarskega mojstra Josipa Rozmana iz Studencev ter ga obsodilo na б let robije iu na tri leta izgube častnih pravic, dva obtoženca sta bila oproščena, proti enemu pa je bilo postopanje izločeno, ker ni prišel k razpravi. POSETITE KUHARSKO KULINARIČNO RAZSTAVO Združenja gostilniških podjetij v Mariboru od 13. do 15. marea 1988. Po železnici dovoljena polovična voznina z žel, legitimacijo K-13, ki si jo nabavite na odhodni postaji. Polovična vozuina od 10. do 17. marca. m Šolarji bele od doma. Dva 12 letna šolarja je prijela čudna želja po pustolovščinah ter sta kar na lepem izginila od doma. Sta to 12 letni učenec I. razr meščanske šole Rudolf Sprab in njegov sošolec Ivan Valenčak. Sumijo, da sta odšla jiroti Dravogradu in odtod proti Vejenju, kjer ima Valenčak sorodnike. ni Zahvala. Na gostiji Matevža Ajta v Tinjab pri Slov. Bistrici so svatje za dijaško semenišče nabrali 100 din. Ravnateljstvo semenišča izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo. ш V najem 6-sobno stanoavnje, eventualna deljeno, Livada 5/1. Gledališče Sobota, 12. marca ob 15 »Gašper in Huda- mora«. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20: »Firma«. Red A. Nedelja, 13. marca ob 15: »Noč v Kairu«. Znižane cene. — Ob 20: i-Sodnik Zalamejski«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Celje c »Bdeče rože« na celjskem odm. V torek, dne 15. marca bo ljubljanska drama uprizorila v celjskem mestnem gledališču ob 8 zvečer »Rdeče rože;:. Ob 4 popoldne bo mladinska predstava >Sneguljčica« v režiji g. Debcvca. Predstavi sta izven abonmana, KINO UNION Danes premiera filma, polnega lepih posnetkov in čudovitih doživljajev male ekspedicije »BORNEO« (v nemškem jeziku) c Ne pozabite priti (utri, v nedeljo ob 4 popoldne v mestno gledališče, kjer bo slavnostna predstava :»Z don Boekom soncu nasproti«. Rezervirajte ei vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi! c Dekliška Marijina kongregacija ima jutri, v nedeljo ob 8 zjutraj v kapelici šolskih sester cerkveni sestanek. c Gospcjno društvo v Celju ima v nedeljo ob 0 zvečer redni sestanek v kapelici šol. sester. c Schwabov koneert. Ob skladateljevi 70-letniei bo, kakor smo že poročali, 28. marca Schwabov koncert. Na eporedu so samo Scbwabova dela, in sicer samospevi, tnoški in mešani zbori ter tri skladbe s «premijevanjem orkestra. c Pevski koncert gimnazije in meščanskih šol lio na cvetno nedeljo, 10. aprila popoldne v me» etnem gledališču. Kino Metropol, Celje Danes Mark Twainovo delo »Kraljevič in siromak« ___V glavni vlogi Errol Flynn c Sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju. V ponedeljek ob 8 zvečer bo v Domu v Samostanski ulici sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju. Na eporedu je predavanje o zun. politiki. c V nedeljo, 13. marca bo na igrišču pri Skalni kleti pb pol 4 popoldne prijateljska nogometna tekma med Atletiki in SK Hrastnikom. c Ob zaključku šolskega leta kmetijske nadaljevalno šole v Celju je obiskal učence tudi mestni župan g. Mihelčič, ki jih je v lepem nagovoru pozdravil jn spodbujal k marljivemu učenju za prihodnjo leto. Učence, ki so pokazali ljubezen do ioiietijske nadaljevalne šole, je pohvalil tudi Šolski upravitelj g. Janko Kramer. Ob zaključku je šola priredila učencem v zbornici skromno čajanko, katere so se udeležili ludi gg. župan, Pišek in učitelji. Jesenice Nastop gluhonemih na Jesenicah. Po uspelih nastopih v vseh večjih krajib naše banovine nastopijo odrasli gluhonemi iz Ljubljane danes, v soboto, dne 12. t. ni. enajstič na Jesenicah z namenom, da si tudi tu pridobe novih prijateljev, ki jim bodo jiomagali iz težkega življenja, v katerem živo lo |x> krivdi javnega mnenja, da niso sposobni za govor in višje poklice. Kdor se zanima za delo in uspeh gluhonemnic, za dogajanje duše glušcev, za i p rok a ze ua oiJru, v katerih nastopajo neobi čajni igralci — gluhonemi z živini govorom in ne s kretnjami, kakor jih ljudje vidijo na cesti, naj obišče njihovo današnjo prireditev. Kino Krekov dom predvaja drevi ob 8 dvojni program: Dekliški internat — princesa Dagmar, v glavni zasedbi Angela Salloker, Atila IMrbiger, Hilda Krahl. Drugi film »Robin Ilood el Doracja« v glavni vlogi Warner Baxter, dodatek Foxov tednik. Domžale Fantovski odsek v Domžalah uprizori dne ia marca ob 8 zvečer, 19. in 20. marca pa oh 3 pop. bheriffovo dramo v rt slikah - »Konec potk. Drama so je vršila od 18 do 21. marca 1918, torej prav pred 20 leti. V«i iskreno vabljeni! gospodarstvo v januarju Î938 Iz najnovejšega mesečnega poročila Narodne banke posnemamo, da jc znašal promet v efektih na na-Sib borzih 24 milij. din (decembra 1937 20, januarja 1937 19 milij.), v devizah pa 347 (343, oz. 222) milij. dinarjev. Indeks tečajev dri. papirjev je bil naslednji: vojna Skoda 433.33 (421.89, oz. 379.12), 7% mveetij-eko posojilo 98 (97.03, oz. 85.18), 4% agrarji 56.35 (54.72, oz. 50.67), 6% begluške obveznice 82.39 (79.59, oz. 70.61). Indeks cen na debelo kaže naslednjo sliko (podlaga eo cene v letu 1926 kot 100): jan. 1937 dec. 1937 jan. 1938 rasti, proizv. 66.5 86.4 87.4 živina in proizv. 63.5 67.4 66.7 miner, proizv. 82.2 91.1 92.1 industr. proizv. 74.0 80.4 80.8 skupni indeks 70.4 79.9 80.2 izdatki za javna dela Kot smo že poročali, je bilo do konca februarja 1938 izdanih za javna dela na cestah od zneska 578 milij. din že 343.6 milijonov. Poleg tega so podjetniki dobili tudi 38.9 milij. din. V Sloveniji so bili preračunani in dejanski izdatki za javna dela naslednji: gradba sodobnega cestišča za težki promet Ljubljana— Kranj proračun 20, izdanih 15.3 milij. din, rekonstrukcija drž. ceste Ljubljana—Delnice proračun 9.6, izdanih 6.6 milij. din, cesta Maribor—Št. Ilj proračun 5.0, izdanih 3.9 milij. din. Bilanca Drž. hip. banke Državna hipotekama benka izkazuje 31. januarja 1988 naslednje etanje (vee v milij. din, v oklepajih stanje 81. decembra 1937): Aktiva: gotovina in blagajni&ki zapiski Narodno banke 9(38.94 (811.87), pœojila: hipotekama 1,964.5 (1,972.2), komunalna 1,416.7 (1,397.0), vodnim zadrugam 73.4 (73.4), lotubardna 96.55 (101.45), menično-hipotekarna 91.8 (93.0), menična 50.34 (52.87), tek. račun fin. ministrstva 622.04 (669.0), razni tek. računi 359.34 (384.6), efekti rez. sklada 229 94 (229.94), efekti sklada za amort. bančnih zgradb 12.0 (12.0), dokupljeni efekti 506.24 (582.0), nepremičnine 231.3 (232.0), razna aktiva 39.3 (88.77). Pasiva: samostojni skladi 562.4 (554.9), razni skladi 1,550.15 (1,521.9), kapitali javnih ustanov 453.15 (422.16), zasebne vloge 1,421.1 (1,883.9), tek. rač)un fin. ministrstva 7S.8 (115.2), razni tekoči računi 1,220.97 (1,161.2), zastavni Usti in obveznice v obtoku 694.4 (694.4), pj-edujmi in de-poji bank 172.3 (177.8), rezervni sklad 108.8 (198.8), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 60.14 (60.14), sklad za zavarovanje bančnih zgradb 1.25 (1.25), razna pasiva 388.9 (875.1), bilančna vsota 6,752.4 (6,700.2) milij. din. Stanje naših hliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov 8. marca naslednje (v oklepajih razlika v primeri г izkazom za 28. februar): Aktivni kliringi: Italija stari 28, «09.076 (— 306.107) lir, novi 30,488.106 (— 4,013.679) lir, Italija novi (v dinarjih) 72,414.180 (+ 7,937,201) din, Poljska 13,159.545 (- 702.687) din, Bolgarija (turizem) 412.28, Turčija 11,536.986 (— 372.774) din, Španija 2,870.756 (+ 64.384) pezet in Nemčija 13,784.21)8 (+ 75.435) mark. Pasivni kliringi: Ceftkoslovaaka 131,825.778 (— 153.694) kron, Švica 2,412.273 (- 87.917) fr., Francija 11,191.183 (— 11.153) frankov, Belgija 3,904.831 (— 658.963) belg, Bolgarija (redni) 689.889 (+ 71.730) din, Romunija 13,914.309) din. Madžarska 34,723.570 ( 2.064.441 din.) Kakšna bo tetina pšenice Po podatkih do srede februarja ceni mednarodni kmetijski zavod v Rimu, da je površina, posejana g pšenico na severni poluti, ista kot lani, ki je bila kot znano doslej največja. Posebno je znatno povečanje posejane površine v nadproduk-cijsklb državah: USA, Rusija in donavske držuve. Tu je posejana površina dosegla lansko površino in je znatno večja kot je znašala povprečno v letih 1932-1936. Pod domnevo, da ne bo znatnega zmanjšanja površine, posejane z jarim žitom v Severni Ameriki in Rusiji in državah južne polute (tako zmanjšanje je zelo malo verjetno) in da bo pridelek približno normalen, bo v prihodnji kampanji znatna nadprodukcija, ki bo povzročila novo neuravnoteženost na svetovnih trgih pšenice. Po sedanjem stanju stoje posevki v USA neenotno, na splošnem pa zadovoljivo v vsej Evropi, Rusiji, Indiji in severni Afriki. ★ Carina na žveplo in ivepleni cvet. Z odlokom finančnega ministra je dovoljen za dobo 6 mesecev počenši e 4. marcem 1938 carine prost uvoz žvepla in žveplenega cveta. Cene na drobno: Belgrad 80.8 90.9 90.9 Zagreb 82.7 90.4 88.9 Ljubljana 84.3 86.7 87,0 Skoplje 87.1 92.9 933 Statistika 20 zasebnih bank kaže, da so v decembru narasle vloge za 393 milij. din, nadalje gotovina za 144 milij. (povečanje od decembra 1936 na december 1937 znaša 91 milij. din), posojila so se zmanjšala za 87 milij. din. * Število natovorjenih vagonov je znašalo v januarju 117.000 (decembra 1937 134.000, januarja 1937 107.000), drž. rečna plovba je prevozila 20 (76,36) milij. kilometrskih ton. Prepoved uvoza zajčje dlake — ukinjena. Dne 9. t. m. smo poročali, da je še vedno v veljavi prepoved uvoza zajčje dlake, zaradi katere bi morala naša industrija klobukov ustaviti obratovanje. Da se ta preteča nevarnost, ki jo jo povzročila prepoved, odvrne, je bilo potrebno apelirati na merodajne faktorje, da ukinejo prepoved, kar se je po najnovejših vesteh iz Belgrada tudi zgodilo. S tem je zagotovljeno tovarni Sešir v Škofji Loki nemoteno obratovanje, kar bo posebno z veseljem pozdravilo tamkajšnje delavstvo. Poštna hranilnica v februarja 1938. V februarju se je število hranilnih knjižic povečalo za 6.683 na 487.899, vloge pa za 38.3 na Î.326.9 milij., Število čekovnih računov znaSa 25.339 (25.769), vloge pa so narasle od 1.869 na 1.879.05 milij. din. Produkcija bakra v borskem rudniku je znašala v lebruarju 1938 3.192 ton, januarja 1938 3.319, februarja 1937 2.909 ton. Občni zbori: Centralna vinania, d. d. v Ljub-ljani, 23. marca ob 17; Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani 2. aprila ob 15; Union, hotelska iu stavbineka d. d. v Ljubljani, 29. marca. Odprava konkurza: Prosen Ciril, trgovec v Tržiču (vsa masa razdeljena); Zorko Vinko, bivši trgovoc v Mariboru (sklenjena prisil, poravnava). Konec poravnave: Oeredkar Miha, trgovec v Kranju; Peruzzi Emil, posestnik iz Zg. Šiške, Celovška cesta 101. Potrjena poravnava: Lužnik Anica, trgovka na Pragerskem. Telefonski promet. Danes je tpžko dobiti zveze na naših telefonih v medkrajevuem prometu, zato smo pa tako srečni, da lahko vjdirao telefonske razgovore z republiko Haiti v Ameriki; taksa za enoto razgovora je 142.50 zlatega franka. Italijanske velebanke plačujejo zopet dividende. Banca commerciale italiana izkazuje za 1937 povečanje čistega dohička v primeri z 1936 od 18.3 nn 34.9 milij. Credito italiano ima čistega dobička 28.8 (28.7) milij. lir. Banco di Roma še ni objavila evojega računskega zaključka. Vse banke bodo izplačevale 4% dividende na glavnico (glavnica znaša pri BCI 700, pri CI 500 in Banco di Roma 200 milij. lir). Dobave: Intendantura dravske divizijeke oblasti v Ljubljani sprejema do dne 12. marca ponudbe za na'kup večje množine ovsa. — Ravnateljstvo drž. rudnika Velenje sprejema do dne 23. marca ponudbe za dobavo električnega merilnega aparata. Licitacije; Dne 16. marca bo v in?.enirski*n\ oddelku štaba dravske divizijeke oblasti v Ljubljani licitacija za nabavo 8.500 kg mešanega bencina. Licitacije: Dne 15. marca bo piemena licitacija pri Upravi barutane v Kamniku za dobavo 4000 kg deketrina ter 3 komadov usnjenih manšet. Dne 16. in 21. marca bo v intendanturi štaba dravske divizijeke obla6ti v Ljubljani licitacija za dobavo drv in premoga za potrebe vojaštva. Dne 17- marca bo pri tehniški komieijj št. 1 na Vrhniki licitacija za popravilo in adaptacijo zidane zgradbe na Vrhniki. Borza Dne 11. marca 1938, Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpreinenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpreme-njen na 8.20—8,30, v Zagrebu pa je popustil na 8.165— 8.265, v Belgradu na 8.1611—8.2611. Grški boni so beležili v Zagrebu 28,275—28.975, v Belgradu 28.60 denar. Nemški čeki so ostali v Ljubljani neizpremenjeni na 14.24—14.44, v Zagrebu so beležili 14.24—14.44, v Belgradu 14.21—14.41. Nadalje so beležili v Zagrebu za Konec marca 14.175-14-375, za sredo aprila 14,25 denar, za konec aprila 14.175—14.375. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.983.145 din, v Belgradu 3.970.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 2.705.500 din. 36. KOLO DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE žrebanje I. razreda 13. in 14. aprila 1938. Dobitki: Din 64,991.000'- Cena srečkam za vsak razred: '/» srečka Din 200*. 1h srečke Din 109** '/♦ srečke Din 50*. Dobitki se izplačajo takoj - brez odbitka! Strogo solidna postrežba. GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN I DRUG Gajeva 8 ZAGREB Uica 15 Naročila se morajo nasloviti naravnott na nas, ker nimamo nikjer agentov in ne preprodajalcev. imen dobitnikov ne objavljamo pod nobenim pogojem I Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 h. gold..... Berlin 100 mark Bruselj 100 belg...... , Curih 100 frankov . , . . , , London 1 funt Newyork 100 dolarjev , , . , Pariz 100 frankov ...... Praga 100 kron ....... Trst 100 lir........ primom : , 2401.66—2416.26 , 1732.78—1746.66 , 726.34— 731.40 , 996.45—1003.52 , 214.99— 217.04 , 4263.51—4299.82 , 135.02— 136.46 . 150.83— 151.93 , 225.35— 228.43 Curih. Belgrad 10, Pariz 1360, London 21.6025. New York 431.0125, Bruselj 72.90, Milan 2269. Amsterdam 2110.90, Berlin 178.95, Dunaj 80.60 (valuta 84.35), Stockholm 111.25, Oslo 108.56, Ko-penhagen 96.45, Praga 15.14, Varšava 84.80, Budimpešta 86.25. Atene 895, Carigrad 850, Bukarešta 825, Helsingfore 9.55, Buenos-Aires 111.5. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 98.50—100, agrarji 60—62, vojna škoda promptna 459—463, begluške obveznice 90—92, dalm. agrarji 90—92, 8% Blerovo posojilo 95—98, 1% Blerovo posojilo 89.50—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—101. — Delnice: Narodna banka 7.200—7300, Trboveljska 220—225. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko |>oso,|ilo »8—99, agrarji 00.75—61.50, vojna škoda promptna 461—468, begluške obveznice 92 denar, dalm. agrarji 90.50 denar, 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 95.50—96.50, 7% Blerovo posojilo 90.35—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 09—101, 7% stab. posojilo 96 denar. — Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 225 denar, Trboveljska 220—225, Gutmann 63—«5 (63), Tov. sladkorja Bečkerek 500—600, Osj. sladk. tov. 120—125 (135), Dubro-vačka 395-415, Oceania 615 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 99—99.50 (99.25), vojna škoda promptna 464—464.30 (465, 464.50), za konec mar- ca 464.50, begluške obveznice 91.75—92 (92), dalm. agrarji 91.25—01.50 (91.25), 4% sev. agrarji 61.75, 8% Blerovo posojilo 96 -98, 7r/o Blerovo posojilo 90.50—91.50 (90.50), 7% posojilo Drž, hip. banke 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7RO<> denar, Priv. agrarna banka 228—230 (drobni komadi). Žitni tr* Nori Sad. Vso neizpremenjeno. Tedenca n<> O zunanji politiki (g. urednik dr. Л1. Kulinr) — 211.30 Prenos opore «Medvedgrudska kraljica« iz Zagreba: v odmoru: Ca«, porodila. Programi Radio Ljubljana» Sobola 12 marca, Belgrad: 30 Vojvodinski večer. 21.30 Zabavni koncert — Zagreb: Vi Opera — Dunaj: 19.1(1 O filmu, 19.25 Prva ljubezen, 19.45 Po koledarju listamo (zabavni program orkestra, Sramlov in solistov). 21.IS Arije. 2Ш Zabavni kvartet — Budimpešta: 21 20 Orkestralni koneert, 22.30 Ciganski orkester, 23.15 Jazz — Rim-Bari: 14.30 Opera «Iskalci biserov, (is milanske Scnle), 21.15 Plosna glasba. 32.15 f'olo tn klavir — Praga: 30 Pester program, 31.30 Orkestralni konoert — VarSara: 19.50 Predsednik republike Mosclcki govori o Pilsudskoni, 30 Poljskn glasba. 23 Narodna glasba — Sofija: 30 Vokalni koncert, 20.I5 Oboa, 21.45 Lahka ln plosna glasba — Rcrtin-Vrati-etava: Jo Zabavni koncert — K din: 19.11) Orko»trnlnl koneert, 21. Straussove skladbo — Vranfurti 19.10 Vo-jaêka godba, Ju Orkontralui in solistični uoncert - Kulturni obzornik Važno delo v slovenskem liturgičnem gibanju Izmed veeh redov in kongregacij v naši domovini j« pač cietercijaneki red v prvi vreti poklican, da seznani naš narod z lepoto in bogato vsebino cerkvene liturgije. V ta namen eo oenovali oo. cietercilani v Stični Liturijično knjiž* nieo: Živimo s eerkvijo. _ Prvi zvezek: Leto božjih ekrivnosti, ki ga je epieal urednik liturgičnega glasila *Božjih vrelceve, p. Meto d Turnšek, je pravkar izšel. Lepo je vee-bina knjigo in nn lep način, z lepo dikcijo, toplo besedo in г veliko ljubeznijo podana. Ko jo pre-čitaš do konca, ti ostane v duši celoten vtis: kako velik j« Bog in kako dober, da ee nam jo tako približal po učlovečenju in lako približal po li-turgiji. Dobro j« zapisal pisatelj na etrani 17: »Krietue v ev. cerkvi v teku enega leta skrivnostno, a etvarno obnovi evoje 33 letno življenje, odrešilno trpljenje in 6mrt, vstajenje in elavni vnebohod. Nanovo skrivnostno začne, razvije in dopolni evojo milosti polno življenje: od jaslic бгеко križa in Golgote do usloliČenja ob deemci ïetovi.« Ali ima knjiga praktičen pomen? Ima. in še velik praktičen pomen. Rabila ee bo prav lahko in s pridom za duhovno branje. Premišljena eo navodila, Ui jih pisatelj dajo ob koncu glav. nib sestavkov, na primer: Naša pobožnoet v ad-ventu, Naša pobožnoet Iu «klepi na novoletni dan, Naša velikonočna pobožnoet in obnova, itd. Tudi za premišljevanje jc v njej mno-РФ lepega «rediva. Lepo tvarlno nudi za seel&nke Katoliške akcije. Saj le-ta mora bili nujno liturgična in evharietična: liturgična, pri tem ne mislim na kako recitirano mašo, ampak na intenzivno življenje e cerkvijo. Tudi Marijinim kongrogaoljam bo knjiga dobro došla. Želim le to, da bi jo vsi, ki jim pride v roke, e toliko ljubeznijo prebirali in si njeno vsebino prievajali, s kakršno jo Jo pieal pieatelj. Začetek je storjen. Naj bi za 1. zvezkom kmalu sledili še drugi in širili med našim narodom pravo pojmovanje evete liturgije in z njo življenje e Kri- etueoml Dr. Ciril Potočnik. * Glasovi o dela prof. Gosarja. »Akord« češka katoliška revija prinaša v St. 5 predavanje, ki ga je imel vseučil. prof. dr. A. Gouar v Pragi za časa Akademskega tedna pod naslovom »Za nov družabni red*. — Poljska znanstvena revija »Pregled ekonoiniczni« zv. XX. v Lwovu, pa je prinesla obširno recenzijo o drugem delu Gosar-jevo knjige »Za nov družabni red«, ki jo Je na-pisal prof. An t. 2abko-Potopowicz. Med drugim pravi v njej tudi: »Za najvišji kriterij pri očrtavanju raznih potreb je priznal Gosar povsod njih skladnost s Kristusovim učenjem, s tem, da te potrebo podrejujo etičnim normam. Sprejem teli načel ga je nagnil v resnici k izrazitemu podrejanju individualnih interesov interesom kolektivnim, k dokazom potreb po razvoju činiteljev, ki bodo izraz realizacije socialnih interesov, kar ga pa vendarle ni oviralo pri poudarjanju nujnosti, da se ohranijo individualni znaki in vrednote, lastne posameznim individualnostim ter so obenem izraz različnosti, ki karabterizira dušo vsakega človeka Dalje karakterizira ocenjevalec izhodišče Gosarjeve socialne filozofije ter njegovo težnjo po velikih spremembah o socialnem, gospodarskem, političnem In kulturnem stanju, s katerimi sega globoko v preoblikovanje sedanjega položaja. Hotel bi, da bi nastopila res- nična socializacija gospodarskega življenja, pri kateri bi produkcija in izmenjava služila na najbolj popoln način utešenja socialnih potreb, a primeren dobiček bi puščal privatni Iniciativi. To ga je privedlo do borbo s kapitalom in njegovi vlogi, ki jo ima v gos|>odarskem in političnem življenju. To zadnje bi hotel preoblikovati Gosar po vzorih, ki so zelo blizu korporativizmu, s kolikor mogoče veliko decentralizacijo na vseh poljih, in hotel bi, da bi slabše stoječe socialne vrsto dobile oporo v ustrezajoči ustavi. Pot k realizaciji teh načel ne vidi G. v revoluciji, temveč v razvojnem presnavljanju sedanjega položaja. Zato pa je nujno potrebna duhovna preusmeritev. Zato naj skrho prosvetno organizacije, zadružništvo itd. »Končno veruje, da ta preusmeritev moro dobiti močno oporo v katoliški akciji, ki se vjema г ideali, na katere so on opira. V praktičnem delu je svoja razmišljanja povezal v enotno logično celoto, ki se opira bistveno na Kristusovo učenje.« Konča pa recenzijo: ^Seveda bi se dalo debatirati o posameznih tezah, tukaj postavljenih, zdi se mi, da ni dovolj ocenjena tvorna moč, ki leži v kmečki psihiki, kot elementu, ki tvori pogoj novemu redu, toda težko je oporekati dejstvu, da je delo prof. Gosarja še enkrat pokazalo, da je zdaj čas razmišljati o globokem preoblikovanju socialnega življenja na Kristusovem nauku, o preoblikovanju, ki bi bilo v skladu s solidarističnimi idejami in ki prinašajo v vsebino dosedanje resničnosti Se g|o-ookejSe proosnove, kakor so te, katerih glasniki so branilci tokov, tekočih od Vzhoda.« td Knjiga »Leto božjih skrivnosti« obeega na finem iluslraciiskem papirju 182 etnani večjega formata (14X21). Delo kraei med besedilom 73 umetniških liturgičnib iluetracij umetnice akade-mičarke Sou.le Vončiuove. Vrb tega pa še 20 Ij. «tov posebnih prilog na najfinejšem umetniškem popirju, od katerih nekatero predstavljajo krasno verske slike elovitib vzhodnih umetnikov, drugo pa kraje našega odrešenja v Gospodovi domovini ali najslavnejše rimske bazilike, postajne cerkvc rimskega bogoslužja. Za bogato in elegantno izdajo ta liturgične knjige je cena nepričakovano nizka. Broširana stane 25 din, vozana v okusno zeleno platno pa 30 din. Knjiga se dobi v Cister-cijanskein Slomškovem zavodu v Ljubljani in po vseli večjih knjigarnah. Nova pisateljica. Prejšnji mesec je v Italiji zaslovola kot dobra pisateljica 22 letna gospodična Renata Mughlni. Za svoje delo »I figlk (Sinovi) je prejela :vnagrado S. Remo< v znesku 50.000 lir. To ni le lepa vsota, marveč tudi prvovrstno slovstveno priznanje, knr podeljuje nagrado razsodišče najboljših italijanskih slovetvenikov, njim na čelu Marinetti. Tekmecev pa je bilo 200! Mlada pisateljico ima za seboj že kaj trpko Življenjsko pot. Rodila se je v Genovi. Očeta, topniškega častnika, je zgubila že pred rojstvom. Mati ee je stežka preživljala. Zato je dekle moralo kmalu za zaslužkom, najprej kot tipkarica, nato pa kot nižja uradnica v nnk modni salon. V Milanu, kjer sedaj biva, se je lotila nadaljnjih študij. S petnajstim letom je napisala prvo dramo »Mister Tomba«. Ni prodrla. Njeno sedanjo nagrajeno dramo »I figli«, ki ee godi za časa abesineke vojne, eo pa pretekli teden ž«; uprizorili. Pisateljici obetajo še velike uspehe. R. p. Nova opera. 20. februarja eo v gledališču Carlo Felice v Genovi peli novo opero »Don a In , skladatelja Gašparja Scuderija, v treh dejanjih. Operi, ki je doživela uspeh, ie spisal besedilo skladatelj som. Obravnava zgodovinsko dobo za časa -»«ieilskib večernie«, t. j. upora Palermcev proti Francozom 1. 1282. Ali bo nova opera našla pol na svetovne odre, bo pa treba se pnNika!!, da sc nc bi ušteli kot pri Maecagnijcvcni »Neronu«. R. B. Stalinova sleparska igra z Leninom Ko ob mrzlih zimskih dneh žvižga ledena burja po moskovskih cestah in vrtinči predse sneg. moreš videti na Rdečem trgu, pred Leninovim mavzolejem molčečo gručo ljudi, ki ji ni mar mraza in ki potrpežljivo čaka. da sme vstopiti v mavzolej in molče pozdraviti Lenina. Če so slednjič prispeli v mavzolej, je ondi le še črna ljudska gmota, ki je nema in skoraj negibna in se komaj vidno bliža sarkofagu, ki so v njem posmrtni ostanki Lenina. Skoraj otipljivo se odraža vzbočena lobanja mrtveca v polumraku ozadja. Poteze njegovega obraza so voščene in okamenele. Vsi ti ljudje, ki stoje krog steklene krste Leninove iu ki so semkaj priromuli, so kot v oblasti skrivnostnega čara. Vendar bi bilo napak misliti, da pogled na mrtveca tako učinkuje nanje. Tudi ko je bil Lenin še živ, ni imel sugestivnih moči do ljudi in ni znal obvladati ljudskih množic. Nasprotno — prav do svojih poslednjih dni je bil spričo ljudstva tujec, teoretik, ki ga ni nihče razumel, ki je mnogo časa bival v inozemstvu, v krogu mednarodnih prekucuhov in je hladnega razuma izdeloval načrt za »osvobojenje« ruskega naroda. Živi Lenin je bil ljudstvu tako oddaljen in zmeraj proč od njega, kakor je njegovo bnl-zamirano truplo na Rdečem trgu oddaljeno od življenja. To, kar ljudi krog mrtvega Lenina tako prevzame, ni nič drugega kot vpliv tistega »poveličevanja«, ki so ga polagoma ustvarili krog njega. Če človek odide iz mavzoleja na Rdečem trgu in še zmeraj vidi v duhu izrazite obrise Leninove lobanje, tedaj moreš po moskovskih cestah, v izložbah in na razsvetljenih banderih videti isto podobo tisočkrat in v nadnaravni velikosti, podobo, ki jo že dve desetletji vtepajo ruskemu narodu v glavo. Zaeno pa so krog Lenina navajali ono bajko, ki so jo znali prav tako dosledno in učinkovito vcepiti v ljudstvo Ker je ruski človek tako sprejemljiv za skrivnostna dogajanja in čuti tudi potrebo, da se kje duševno odpočije, je tozadevno vplivanje odlično uspelo. Za mnoge, ki jim je bila prej cerkev ali kapelica smoter njih hrepenenja, je postal mavzolej na Rdečem trgu prava pravcata romarska cerkev. Dasi nihče ne kleči in ne moli pred Leninovo krsto, pa so srca teh Leninovih romarjev vendarle prešinjena s pričakovanjem in dozdeva se, da jih preveva nekakšen nejasen in nedoločen občutek, nekako mistično upanje, da bo prišlo iz tega kraja ali iz nauka »Stolp angleškega imperija« grade v Galsgowu za velikansko imperialno razstavo, ki jo bodo Angleži odprli 3. majnika letos tega tihega moža odrešilno zveličanje težko preizkušenemu ruskemu narodu. i Toda — kaj pa ta množica vé o tem naukul Ničesar, izvzemši nekaj citatov, ki jih niti ne razume. Se manj pa se ji sanja, da je v tej državi, kjer je Lenin najbolj češčen in slavljen, njegov nauk mrtev — kot je mrtev njegov ozna njevalec. Množica »e pač zaveda, da je to, kar je bilo na Leninu umrljivega, z znanstveno umetnostjo ohranjeno poznejši dobi, ne ve pa, da je njegov nauk le malo časa dalj živel ko Lenin. Ker ta brezbrižna množica ne sme po volji Stalina zvedeti, da je ta nauk že zdavnaj mrtev, zato izgovarjajo in hvalijo v sovjetski knjigi z imenom Lenina tudi ime tistega moža, ki je postal grobar leninizma. Zatorej se nikoli ne imenuje Leninovo ime, če ni kakorkoli že v zvezi s Stalinom, zatorej zmeraj skupno kažejo sliki Lenina in Stalina na kakih odlikovanjih in kolajnah. Da bi ljudstvo ne zvedelo, da je Stalin razpustil dediščino Lenina in da je na ruševinah njegovega nauka postavil krvavo oblast, ki niso njena temeljna načela nič manj življenjsko neresnična in ljud- < stvu tuja ko Leninov nauk, se daje Stalin na vse pretege proslavljati in se po časopisju hvaliti kot najduhovitejši voditelj naroda, ki zvesto upravlja Leninovo zapuščino. Zato je vsa propaganda Sovjetske Rusije usmerjena v to, da se Stalinovo in Leninovo ime nerazdružno vcepi v dušo ruskega naroda in da bi veljal Stalin kot edini pravomočni naslednik in Kristjani apostola Splošno je malo znano, da v južni Indiji živi mnogo krščanskih fndov, ki so prav gotovo med najstarejšimi kristjani na svetu. Njihovo ustno izročilo veli, da je njihove davne prednike krstil sam apostol Tomaž, ki je šel oznanjat Kristusovo vero na vzhod. Zgodovinsko to sicer ni izpričano, vsekakor pa je res, da je krščanstvo med Inde v južni Indiji prišlo vsaj v 4. stoletju, in sicer iz Perzije. Od tistega časa žive ob malabareki obali Indije kristjani deloma kaldejskega obreda in vzhodno sirskega cerkvenega jezika, deloma pa antiohijskega obreda in zahodnosirskega cerkvenega jezika. Precej zgodaj pa so se začeli vrivati med te prve kristjane krivoverski nestorijanci. Ko pa so med letom 1488 in 1502 Indijo odkrili Portugalci, so iz Evrope odšli v Indijo tudi goreči misijonarji, ki so vse tamkajšnje prvotne kristjane, ki so postali plen krivih ver, znova pridobili za katoliško vero. Toda leta 1653 se je od katoliške cerkve odcepilo kakih 200.000 Tomaževih kristjanov, kakor se imenujejo, vendar so misijonski karmeličani večino zopet pridobili za versko edinost. Tisti pa, ki so hoteli vztrajati v ločini, so se kmalu pridružili krivi veri »jako-liitov«, ki imajo svoje ime po Jakobu Baradaju, ki je v Siriji nastopal v 6. stoletju. Ti jakobiti so postali monofiziti. Pozneje eo se vmešavale med nje razne evropske krive vere, zlasti protestanti. Vendar je leta 1934 bilo v nadškofiji Ernakulam s 3 škofijami 550.000 unijatov in v nadškofiji Ve-rapoly kakih 200.000 katoličanov latinskega obreda. Število krivoverskih jakobitov pa se vedno manjša. Sedaj poročajo, da je Mar Soverius, metro-polit jakobitske cerkve v Niranamu v Malabaru odložil svojo škofovsko čast ter prosil za sprejem v katoliško cerkev. Jakobitski nadškof Mar Ivanios in njegov pomožni škof Mar Theofilos sta že leta 1930 prestopila v katoliško cerkev skupaj s tisoči svojih vernikov. Sveta stolica jima je priznala vse njihove škofovske časti in pravice ter je leta 1932 ustanovila samosvojo cerkveno provinco, ki se imenuje nialankarsko-sirska škofija s sedežem v Tri-vandrumu. Od tedaj dalje jih vedno več prestopa nazaj v katoličanstvo. Kako silno Tomaževi kristjani hrepene po združitvi e pravo Kristusovo cerkvijo, najbolj dokazuje govor, ki ga je imel 1.1933 Mar Theofilos ob svojem obisku v Rimu. Dejal je: »Stati ob vratih cerkve svetega Petra in gledati ta ljudstva, ki vro mimo, samo to je že najboljši nazorni nauk, da je ta cerkev res katoliška, vesoljna. Kako srečni bi bili, ko bi tamkaj v južni Indiji mogli kaj pripomoči k edinosti in vesoljnosti Cerkve!« zvesti izvrševalec Leninove zapuščine, tako da bi se ime Stalina spojilo v en sam pojem z imenom Lenina. S to propagando, ki jo vršijo z neznansko vztrajnostjo in največjo smotrnostjo, je hotel Stalin odstraniti vsakršno sumnjo v narodu. Medtem je pa brezvestno zavrgel vse ostanke Leninove zapuščine. In ko je vrgel v svet pravljico o Troc-kijevi nevarnosti, je dal pomoriti vse Leninove zveste pristaše in somišljenike drugega za drugim. Lenin v stekleni krsti na Rdečem trgu pa ne more govoriti in zatorej Stalinu ni nevaren. Le malo je tistih, ki jim je znana Leninova oporoka, kjer svari tovariše pred Stalinom in jim priporoča, »da bi o priliki Stalina kot strankinega generalnega tajnika odstranilk. Če je Lenin dejal nekoč, da je vera le mami-za ljudstvo, tedaj pač ni slutil, za kakšno velikansko sleparijo se bo nekoč zlorabljalo njegovo ime, ki naj bi ruskemu narodu pomenilo jedro nove vere. Osleparjeiio ljudstvo pa stoji v mavzoleju in čaka v mrazu ruske zime na Rdečem trgu. — To so obupani, zgarani in izžeti ljudje, ki jih je boljševizem pahnil le v neskončno trpljenje, bedo in revščino in jim vzel vsakršno veselje do življenja Ljudje so to, ki se zatekajo iz pregrozne resničnosti v — mistiko. Zatorej bodo tako dolgo romali na Rdeči trg, dokler ne bo nastopila nova doba, ki jih bo spet razvedrila in osrečila in dala njih življenju novo vsebino. Tomaža v Indiji Evropo je obiskal tudi nadškof Mar Ivanios. ki je ob svojem obisku v Rimu dejal: »Katoličani Malabarja so menda res poklicani, spreobrniti Indijo, ker jih Indi spoštujejo in jih imajo za enakopravne, zlasti ker so do današnjega dne ohranili svoje narodne lastnosti. Njihovo socialno stališče je enakopravno najvišjim indskim kastam, kar jim daje velik vpliv tudi na široke plasti svojih rojakov, če se tega svojega vpliva že zaradi osamljene lege svoje domovine niso doslej po-služili, so pa sedaj trdno odločeni, da bodo svoje ugodno stališče čim bolj mogoče izrabili.« Tako se kristjani svetega apostola Tomaža sedaj vsi vračajo v okrilje katoliške Cerkve, prav kakor je napovedal njihov Mar Ivanios: »Jakobiti j so pripravljeni v velikem številu združiti se s I Cerkvijo!« J Tale aparat pa je nadvse zanimiv: Glasbenik, ki je hotel uglasbiti kako pesem, je sedel h glaso-virju ter svojo melodijo tamkaj poskušal. Potem pa je moral to naglo v notah zapisati, kar pa je večkrat bilo zelo nerodno, zamudno in tudi večkrat nepopolno. Tale ajiarat pa bo vse, kar je glasbenik na klavirju zaigral, kar sproti zapisoval. Zraven glasovirja je namreč nekaka omara, v kateri Je nekaka fotografična kamera. V kaseti teče papirnat trak, ki je sprejemljiv za svetlobo in ki sprejema udarce tipk nu glasovirju kakor svetlobne žarke. Ko je glasbenik svojo stvar doigral, vzame papir iz kasete in ga razvije. Na sliki na desni od glasovirja vidimo na mizi tak zapisovalni aparat, ki je zvezan z glasovirjeni. Spodaj vidimo, kakn je aparat zapisoval note, ki jih je glasbenik igral na glasovirju. Prav spodaj pa vidimo, kako je glasbenik ali kdo drugi te znake prenesel v note. ф • » Mož, hi kače zdravi V Port Elizabetb, kjer goje kače južne Amerike, živi star Zamorec, ki je sedaj začel pisati knjigo, kako je treba kače zdraviti. Mož že mnogo let ne dela drugega kakor da na tej kačji farmi zdravi obolele kače. Pravijo, da jih uspešno zdravi. Razumljivo, če pomislimo, da ima kačja farma od kač svoj dobiček. Št. 78. Urlrida pripoveduje »Poglej me! Vidiš staro strupeno babo. A tudi jaz sem nekoč bila mlada in lepa, še enkrat lepša kakor si sedaj ti, otrok moj. Moj oče, mojih sedem bralov in jaz smo srečno živeli v temle gradu, dokler ni stari Front de Boeuf, oče sedanjega gospodarja, naskočil naš utrjeni dom. Moj oče in moji bratje so se borili do zadnjega diha, vendar so morali pasti pod krivičnim mečem. isti večer sem postala plen prevzetnega in rogajočega se zmagovalca.« »Pomagaj mi, da pobegnem,« je prosilo dekle. »Bogato te nagradim za tvojo pomoč.« »Od tukaj je mogočo pobegniti le skozi vrata smrti,« je odvrniln starka. »Prav vseeno jim je, ali je kdo Jud ali pogan ali kristjan. Ti lopovi nimajo vesti in ne poznajo usmiljenja I Odhajam. Jaz sem svoje delo opravila, sedaj pa prihaja tvoja ura. Niti Mati božja te ne more obvarovnti teh pošasti. Le poglej jo, tamkaj je njena podoba. Resnično nn. pravi krai so io deli.« Strupeno se krohotajc je odšvedrala iz izbo. Letalo padlo in zgoreïo pred vito sredi velemesta V eredo 9. marca ob 1.40 popoldne 6e je nad ! Prago poškodovalo vojaško letalo, ki ga je vodi! podporočnik Adolf Stach. Letalo je padlo tik ob ; predmestno vilo in na vrtu zgorelo, medtem ko se je letalec rešil e padalom. O tej redki nesreči poročajo praški listi tele j>odrobtio6ti: Na meji treh predmestnih delov praškega me-6ta Med Nuslami, Pankraeom in Poaolom stoji v Krušinovi ulici 803 dvonadstropna vila vdove Ljudmile Teige, ki 6tanuje v njej 6 svojo 10 letno hčerko Martinčko. Vila ima ravno streho, okoli vile pa je velik vrt na terasah. Poleg te vdove, ki je lastnica hiše, prebivajo v hiši še tele stranke: upravnik češkega komornega gledališča Pavliček z ženo in dvema otrokoma, ki hodita v šolo, dalje hišnik Krob z ženo ter tudi z dvema otrokoma, ki hodita v šolo. V vili je torej 5 otrok бкогај enake starosti, ki 6e navadno ob tem času igrajo na vrtu pred vilo. Sreča v nesreči je pač bila, da pri tej letalski nesreči nihče ni bil poškodovan. Gospa Teige je čaenikarjem izjavila: »Bilo je nekako ob pol dveh. Stala sem pri oknu drugega nadstropja ter gledala 6kozi okno, kdaj bo moja hči prišla iz šole. 2e davno bi morala biti doma. Medtem eem opazovala letalske vaje na letališču (hiša stoji namreč na hribčku). Tam se je vadilo eno letalo, ki se je prevračalo. Naenkrat pa sem videla, da 6e je eno letalo začelo nekam nagibati. Kar pa se je potem dogajalo, to je bilo v nekaj 6ekundah končano. Letalo je telebnilo na tla, da ве je vsa hiša stresla. Sledil je 6ilen polom, V60 cesto je obsijala modrikastobela 6vetloba in v mojo 6obo je začela pritiskati huda vročina. Za nekaj hipov sem izgubila pravo razsodnost. Ne da bi dobro vedela, kaj pojenjam, 6em zdirjala po 6tcpnicah, pri tem pa sem padla ter se potolkla na levo koleno. Moja mieel je bila le pri moji hčerki. Morda je bila prav takrat na vrtu, ko je letalo zgrmelo na tla. Morda 6e je deklica takrat vračala iz šole skozi vrt. Ko sem pritekla do vežnih vrat, 6em zagledala evojo hčerko etati pred vilo Ko bi bil otrok dve minuti prej prišel domov, bi bila izgubila najdražje, kar imam na 6vetu. Letalo je še gorelo. Čez četrt ure je bilo vse končano. Lahko sem si ogledala škodo. Del plota okoli vrta je bil razdejan. Drevje jc bilo polom- ljeno in je deloma zgorelo, vsaj ožgano je. Stopnišče ekozi vrt do vile je razdejano. Škode imam 10—12.000 češkoslovaških kron. Dobro pa je, da je hiša zavarovana zoper nezgode, Ob pol petih je prišel vojaški tovorni avto, ki je naložil razbitine in jih odpeljal. Vsi hišni 6tanovalci lahko rečemo, da smo pri vsej nesreči še 6rečno prestali. Le pomislite V hiši je 5 otrok, ki se ob tem času navadno igrajo na vrtu pred vilo. In 6icer ee zbirajo prav tam, kjer je padlo letalo. Dalje: samo dva metra je manjkalo in težko letalo bi bilo padlo na 6treho moje hiše. Letalo bi bilo prav gotovo 6treho predrlo in posledice bi bile strašne. Kako blizu je letalo padalo kaže okolnœt, da je eno krilo celo nekoliko posnelo zid prvega nadstropja in da je v Pavličkovem stanovanju razbilo eno šipo pri oknu.« Kakor rečeno, ве je letalec v zadnjem hipu rešil s padalom. Ker pa je takrat pihal hud veter, ga je zaneslo 10 km daleč do pokopališča v Ho-dovu, kjer je pristal brez vsakršne najmanjše poškodbe. Slučajno je mimo privozil avto, ki je letalca odpeljal v Prago. Tukaj ee je letalec takoj zgla-eil na vojaškem poveljstvu, kjer je toJe izjavil: Ko je letel nekaj 6to metrov nad hišo, je opazil, da sc motor kit j a Hote! ee je spustiti na tla ter zasilno pristati, a tisti hip бо iz motorja že bušknili plameni. Stach je ogenj hotel pogasiti tako, da 6e je večkrat prekucnil, da bj ugasnil plamen s pritiskom zraka. To pa ni bilo več mogoče. Treba ee je bilo rešiti 6 padalom. Vila starega pomorskega kapitana Zaradi velikih povodnji, ki so zajelo Kalifornijo, jp sedaj od sveta odrezana tudi sloveča zvezdama na gori Momit Wigson. Tamkajšnji učenjaki že več rasa ne morejo nikamor in nikdo ne mnro do njih. Letala jim donašajo živež. _St obvei 0 265 ( 1183 i 2313 3699 4148 5027 383 6615 796 ; 7 839 8 570 9 005 602 ! 10504 U 155 12710 13723 i 14 482 15076 16 543 041 17 306 18032 19529 929 20 493 21 590 22118 23 760 561 24 508 25696 26 453 27 580 28 957 29 553 30094 24 b 31 460 740 32 523 33 727 34 700 35 944 36 850 ' 006 37 003 38 084 668 39100 40 237 784 41697 42063 43045 256 44 852 958 45 272 46 862 47 911 522 48 968 49 776 50 399 51 088 52 482 53176 341 54 512 650 55 394 083 56 209 57 428 478 58 770 213 59 442 60 373 61 234 087 62 361 63 440 64 534 65 899 217 66 010 301 67 794 631 68 740 69 868 70173 505 71 930 72 263 73 145 090 74 654 428 75 478 76 950 77 497 78 981 021 79 040 313 MA KOLEKTURA RAZREDNE LOTERIJE M I DRUG AGREB [lica 15 razredu 35. kola državne razredne . sledeči dobitki: 80 381 604 385 050 000 364 298 81 638 922 495 096 955 881 82 896 463 473 697 329 071 601 146 (3.000) 305 217 (5.000) 363 83 651 039 118 925 460 027 625 828 318 672 251 84 703 (3.000) 484 121 021 356 630 752 668 (8.000) 803 230 366 292 85 181 359 798 403 313 714 86 154 260 825 518 864 160 598 484 955 003 87 786 697 181 636 943 525 305 595 551 545 396 099 993 674 88 475 930 113 200 365 457 931 89 187 663 988 140 795 256 904 966 154 202 200 037 (403.000) 815 702 650 402 986 770 690 669 158 003 720 710 076 301 162 90 405 91 695 125 92 061 93149 94 459 999 093 911 150 210 117 900 918 089 800 952 95 357 767 207 911 920 (26.000) 689 96 191 667 672 224 081 019 522 862 219 063 468 415 264 521 590 261 971 825 834 038 752 708 813 976 595 189 106 975 822 137 532 237 485 653 467 965 134 673 386 294 783 994 585 902 (15.000) 97 171 805 884 793 549 395 017 785 952 167 98 048 046 052 383 176 512 771 082 99 746 928 936 807 507 530 697 405 (50.000) 104 108 (5.000) 591 470 (5.000) 059 Popoldne: 0 422 (1,006.000) 582 941 857 441 243 357 1 916 306 343 005 985 2 190 (8.000) 268 560 3105 199 425 582 597 696 460 4 224 (100.000) 643 043 456 073 5 250 655 538 6 857 380 942 (3.000) 657 610 7 053 312 836 728 8 793 (25.000) 552 365 826 547 9 327 ( 200.000) 269 431 034 977 835 505 968 10 921 974 997 897 11 188 929 057 451 12 208 853 714 850 645 13 050 109 732 428 14 184 182 035 566 15 300 318 700 771 224 614 16 447 070 936 17 626 974 792 082 695 386 071 575 080 18 451 003 069 519 19 080 971 170 396 542 686 20 465 122 489 752 632 (3.000) 21 603 936 895 911 22 497 429 765 508 707 210 564 931 906 089 23 174 (8.000) 575 887 229 215 955 24 808 282 545 441 743 499 225 25 989 326 929 726 181 450 012 436 26 148 861 261 341 602 124 518 320 27 346 487 124 354 401 603 28 130 401 (10.000) 415 490 354 29 870 929 496 877 30 952 827 127 771 364 31 392 071 273 915 402 (2,015.000) 32 151 525 268 704 133 33 424 809 232 934 34 136 891 285 313 618 063 35 617 ( 3.000) 366 551 695 280 36 324 990 316 028 019 37 818 864 431 317 749 602 824 (35.000) 38 710 854 544 39 290 057 833 859 40 323 872 675 298 41 297 332 018 929 199 334 828 512 226 359 42 886 667 761 515 874 150 158 408 44 899 105 269 314 767 232 45 395 530 725 223 797 033 46 290 47 704 615 (6.000) 214 052 231 48 100 921 422 457 972 49 598 231 082 989 034 50 475 182 047 51 156 521 777 308 791 392 52 238 (10.000) 038 884 ч 53004 215 54 718 954 116 55 715 896 324 106 497 000 56 184 989 246 008 233 728 980 888 954 124 292 57 179 961 58 754 886 114 443 59 436 406 273 60 356 569 106 565 001 214 718 528 870 61 680 563 540 165 916 365 709 808 652 545 642 656 917 62 548 046 064 809 699 230 63 869 967 954 106 717 868 64 966 102 941 716 408 086 743 65 777 721 273 060 (5.000) 055 377 66 041 292 220 218 185 542 721 67 731 138 68 084 958 069 878 757 910 69 186 70 066 051 726 (8.000) 312 71 059 389 439 72 516 739 73 175 926 017 74 970 985 315 (6.000) 75 413 947 559 479 76 415 506 683 (5.000) 77 661 974 410 733 047 853 78 664 441 649 367 598 338 387 594 262 871 393 79 902 (5.000) 023 484 522 80 436 880 377 478 156 317 (3.000 ) 279 81 531 728 215 309 940 82 794 341 888 83 295 681 161 113 781 84 908 109 674 147 85 580 230 979 094 810 548 86 252 855 787 058 476 87 804 909 1)76 009 050 88 823 324 633 326 840 89 773 08u 293 025 097 90 016 908 207 464 91 687 559 246 249 92 889 257 541 723 562 93 840 262 400 94 788 877 068 906 227 429 95 055 273 407 479 049 96 524 324 828 265 391 301 97 281 98 898 99 742 531 534 (5.000) S tem jc končano žrebanje V. razreda 35. kola SnCEl Hašk : Ljubljana Tekma za driavno prvenstvo v nedeljo ob 1H30 na igrišču Ljubljane. Predlekma: lier me a : Svoboda, podzvezno prvenstvo. Da gre nedeljska tekma z SK Ljubljano Zagrebčanom na živce, priča dejstvo, da so oni organizirali za pot svojega moštva na »vruč ljubljanski teren' posebni vlak 1er šest avtobusov naj-zvestejših kibicev. Novi Haškov trener g. Opata, ki je nedavno prevzel posle, je moštvo za srečanje z Ljubljano temeljito pregrupiral, kajti prva postava, ki jo je odredil za tekmo z Baskom, je naletela med publiko kakor tudi med strokovnjaki na velik odpor. Pa tuui na terenu samem ni dala najboljšega spričevala, čeprav je igralo v njej kar šest znanih kanonov: Hitrec, Gajer, Golac, Horvat, Konstantinovič in Kaeijan, se moštvo ni afirmiralo, ker je bilo preveč tako imenovanega »piniplanja« in premalo elana ter starta. ^ Zato naj vodstvo Ljubljane pri sestavi svojega moštva upošteva le fizično najbolj razvite igralce, kajti le z odločnim startom ter odločno voljo bodo kompenzirali Haškovo tehnično popolno igro. Pa tudi naše občinstvo bo v nedeljo velevažen fini-telj, kajti čim več bo navijanja, s toliko večjim poletom bodo valili domačini napade na Žmarova vrata. Nikakor ue smemo dopustiti, da bi nas Zagrebčani na našem lastnem igrišču porazili s svojo publiko, ki so jo to pot mobilizirali. Naši fantje morajo braniti ugled slovenskega nogometa in v tem jih moramo prav vsi podpirati. V predtekmi, ki bo tudi prvenstvena in ki bo najbrž že temeljito razgibala duhove, nastopita Hermes in Svoboda v borbi za naslov prvaka pod-saveznega prvega razreda. Glavno tekmo sodi renomirani italijanski sodnik g. Bodoglio iz Barija Pričetek bo točno ob 13.30, Tudi za to tekmo veljajo znižane damske vstopnice po 5 din Ptan:ca jutri Navodila za občinstvo. Predprodaja vozovnic in vstopnic za posebni vlak v Planico pri vseh biljelarnicah »Putnika«. Cena 43 din. Odhod po sebnega vlaka iz Ljubljane gl kolodvor (stranski vbod) ob 6.30. Vsi potirki, ki se vozijo s turistov-skim vlakom (odhod ob 6) in rednim vlakom (odhod ob 7.15) dobe vstopnice v vlaku po ceni 10 diu, istotako se bodo prodajale vstopnice v da naSnjcm popoldanskem in večernem vlaku, ki pe- ljeta v Planico. Prost dostop bodo imele samo one skupine šolske mladine (osnovnih in srednjih šol) pod vodstvom učitelja, oziroma profesorja, ki so se prej prijavile v zvezini pisarni (navesti imena dijakov in vodje), vsi drugi pa morajo plačati rodno vstopnino. Opozarjamo občinstvo, da se bo tekma pričela ob 10.30. Zaradi tega priporočamo vsem, naj se odpeljejo najkasneje ob 6.30 (posebni vlak) iz Ljubljane. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.15, pride v Planico po voznem redu šele ob 10.39. Kaj ie s skakanjem na veliki skakalnici v Pianici? Ker se občinstvo neprestano obrača na našo pisarno z vprašanjem, če bodo skoki tudi na veliki skakalnici, izjavljamo naslednje: Velika skakalnica je urejena tn skoki na njej so mogoči. V Planici se nahaja Bradi, ki se je od evojega 101 metrskega skoka (1936) še znatno izboljšal in zelo verjetno je, da ga bo po končani tekmi mikala tudi velika skakalnlia. Toda ue samo njega. V Planici se nahajata še dva Nemca in dva Avstrijca velikega formata poleg naših skakalcev Novšaka (ki je pred tednom skakal na veliki skakalnici) in Priboška ter drugih. Tekma se bo pa vršila na 65 metrski skakalnici. Skakalne tekme z mednarodno udeležbo in zvezno prvenstvo v skokih v Planici 13. marca 1938 Pokroviteljstvo tekme so prevzeli ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, minister vojske itl mornarice armijski general Marič M. Ljubomir in minister za trgovino in industrijo dr. Milau Vrbanič. Vodstvo tekme sestoji: predsednik dr Ciril Pavlin, teh. vodja Stane Predalič, starter Lrvin Zupan, sodniki: Jernej Jelenič, Bogdan Zupan, Joso Goreč, inž. Bildstcin, zapisnikarji: Tone Kun-stelj, Boris Kogovšek, nadzorniki skakalnice: glavni Stane Miklavčič, naleta Karel Strikberger, doskoka in izteka Ferdo Drofenik, tajništvo Tono Kunstelj; zdravstveni odsek: dr. B. Brecelj in dr. VI. Kajzelj; propagandni in sprejemni odsek: mr. ph. Piccoli, Božo Kramaršič; blagajniški odsek: Milan Fajdiga, Čebular; roditeljski odsek: Stane Bervar, Vili Bernik, železniški odsek: Cimpcrman, štrukelj. Ugotovitev JZSZ-e •Jugoslovanska zimskošportna zveza v Ljubljani ugotavlja z ozirom na Članek v »Jutrus. z dne 11. marca 1938 pod naslovom »Ukrepi, ki delajo slabo* naslednje: Mednarodna smuška federacija — FIS-a — jo dne 23. decembra 1937 opozorila JZSZ, da prepoveduje udeležbo na tekmah za vseslovansko so-kolsko smučarsko prvenstvo, ki jih priredi Češkoslovaška sokolska zveza, ker ta ni članica FIS-o in torej člani FIS-e na teh tekmah ne morejo sodelovati. Do te prepovedi po pravilih FIS-e ne bi moglo priti, ako bi še obstojal sporazum med češkoslovaškim Svazom Lvžaru in Češkoslovaško sokolsko zvezo ter med JZSZ in Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je zaradi odpovedi s strani Sokola prenehal veljati. O tej prepovedi starta je JZSZ obvestila svojo članstvo ter tudi takoj ministrstvo za telesno vzgojo naroda v Belgradu in Zvezo Sokola kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Tekmovalni in verifikacijski pravilnik JZSZ določa za tekmovalce, ki se udeležijo tekem, katere priredi nevčlanjena organizacija, samo ene kazen, to je enoletno zabrano starta. Prizadet« tekmovalce smo pred odhodom na Češkoslovaško izrecno opozorili, da mora v primeru, da se teh tekem udeleže, nastopili kot avtomatična posledica enoletna zabrana starta. Ker so se teh tekem udeležili, je morala naravno JZSZ izreči kazen po pravilniku, ker je ona dolžna določila pravilnikov izvajati in ni upravičena ista menjavati. Izjema, ki jo deloča verifikacijski pravilnik za interne sokolske tekme, pa se ni mogla uporabiti, ker je bila to tekma z mednarodno udeležbo in ker ludi sporazum med obema zvezama ne obstoja več. Izjava predsednika FIS-e, da je kazen prestroga in da tega ne bi bilo treba storiti, nam daje povod za ugotovitev, da FIS-a ne moro zahtevati kaznovania tekmovalcev, ker ona kaznuje lahko le zveze in je potemtakem le dolžnost zveze same, da nediscipliniranost kaznuje v svojem delokrogu po določilih zvezlnih pravilnikov. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK llrija — lahkoatletska eckeija. Naznanjam, dn so sc treningi v telovadni«! končali. Sedaj no vršo treningi na naAcm igriSču za Kotinsko tovarno (bivšo Slovanov o). Treningi so oli sredah ln sobotah popoldne oil pol t daljo. Vodstvo treningov jo poverjeno trenerju g. Kleinu. S «-olioq jo prinesti sprlntoriue sli copato ter trenirke oziroma kake stare dolgo hlafo tor kako volneno jopico. Udeležujte se vst rodno treningov, ker sezona bo kmalu tu. Istočasno bo pregled opreme. Vsak naj prinoso vso k seboj, чаг ima. Torej danes vsi n» prvi trening. Novi člani so dobrodošli. — Tehnični referont. ,4 K Slovan obvešča vso svoje člane, dn inin pni-vioo pobiranja članarino lo inkasant. ki predloži legi tiiuacijo, opreuiljouo s klubsko Sta.upiljko. — Odbor. VI. redni občni zbor Sli Slavile bo dno 24. t. ra. ob pol 21 v posebni sobi restavracije Marinfick v Prečni nllol Sit. 6 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika : 1. poročilo tajnika: 'i poročilo blagajnika; 4. podelitev razrošnice; 5. volitvo novega odbo ra; U. slučajnosti; 7 razpust kluba. Vsi morebitni predlogi imajo biti najmanj î dni prod občutni zborom liri k tajniku. V primeru da ob pol 2] občni zbor no bo sklepčen, se bo vrSil pol ure pozneje nov občni zbor ne glede nn število prisotni'' čl nov Opozarjamo vse člane, da Imajo pravico do glasovanja samo oni, ki imajo plačano članarino zu prošlo loto. — Tajnik. VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM NAZNANJAMO TU2-NO VEST, DA JE UMRLA NAŠA DOBRA TETA, SVAKINJA IN SE- STRICNA, GOSPODIČNA DORNIK ANA DANES OB ČETRT NA DESET ZVEČER V 61. LETU STAROSTI. POGREB DRAGE POKOJNICE SE BO VRŠIL DNE 12. MARCA 1938 OB PETIH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI TRZIC, GLAVNI TRG 22, NA 2UPNO POKOPALIŠČE. TRŽIČ, DNE 10. MARCA 1938. ŽALUJOČI OSTALI RolfepT Glavno skladišče za Jugoslavlto: Hinko Mayer 1 drug, part oddelek, Zagreb MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; len It o van] «ki oglati Din 3'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglati se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolontka, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'30. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. illužbodobe Dva čevljar, pomočnika tHkoj sprejme Rakovec., Sp, Dupi,iei p. Križe, (b Dva krojaška pomočnika za male kose in vajenca sprejme Rozman Pod-junska 13, Ljubljana VII. I Kupimof Večjo količino sira kupimo. Ponudbe z navedbo ceno in starosti upravi »Slovenca« pod »Takoj« 3546. (k) Šolske knjige ва prvih pet razredov realne gimnazije kupim. Ponudbo upravi »Slov,« pod »Gimnazija« 3670, k 20°o popusta C k na vse blago za perilo, odeje, r tepihe, zastore i. t. d. nudi F. I. GORIĆAR, Ljubljana Sv. Perta cesta ?9 in 30 Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo, 13. marca ob tričetrt na S zjutraj izpred nebotičnika, ob 8 pa izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-08. BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova costa 40 kupi takoj tn plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic, vrednostno papirje: 3% obveznico, bone, srečke, delnice Itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državno razredne loterije. Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3»/o obveznice za likvidacijo kmečklb dolgov stalno kupuje AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 36-10. Uprava občine Ruše bo prodala na javni licitaciji dne 4. aprila 1938 ob pol 3 popoldne inventar za zdravniško ordinacijsko sobo z operacijsko mizo Kupci naj se zberejo ta dan v občinski pisarni v Rušah, kjer se dobe vedno tozadevne podrobne informacije. — Uprava občine. rBTTFfffff Novosti vseh oblačil Sport, kamgarn obleke, perilo itd. — najceneje: Prosker. Ljubljana. (1) Sadje vedno v zalogi po najnižji ceni pri Baloh, Kolodvorska 18. dvorišče. 1 Najbolj« trboveljski brez prahts koks, suha drva I. Pogačnik Trgovci iz okolice Maribora - pozor! Naznanjam Vam, da angleške Dunlop pneuma-tike zn kolesa, motorje In avtomobile ter originalna Styrla kolesa od Puch Austro Daimler Steyerwerko zastopa samo moja tvrdka. ISčem zastopnko za Styrla, Dlirkopp, Vlktorla in za razne drugo znam. koles. Justin Gustinčič Maribor nasproti Narodnega doma Sir NOVO! IXoVOl Samo Oln Tkalske statve Brisače šale, pasove, torbice itd. — vse to lahko izdelale hitro in enostavno Raaumlllva pr tesnila priložena vsakemu aparatu! S. MILLER, ZAGREB, Preradovifeva 5 Naročila z detele izvrSulemo tako) po povzetju 48.- ementalski ln traplst — nudi Mlekarska zadruga, Predoslje p. Kranj. (1) KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 5SO'— naprej. Nova trgovina LJubljana - Irrieva cesta 3« nasproti Gospodarske sveže) Razno Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeli po prvi uporabi. Mozolji, ogret nečistosti obraza ' Izginejo. PošIJlto za stroSke 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. — V apotekah, drogerljah originalni karton 30 din. Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarn' JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnics Prodam hišo s trgovino ln gostilno ev. oddam trgovski lokal. — Ponudbe upravi »Slov« pod »Slučaj« 3549. (p) Enodružinska hiša z vrtom naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca» pod »Fany« 3 685. (p) Kupim manjšo hišo v Mariboru, Slov, Bistrici alt okolici. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Gotovina« 3671, (p) Krasno posestvo 10 minut od cerkve, Sole, železniške postaje, ob banovinski costi, primerno ta razne obrti, na prometnem krajn. naprodaj. Pojasnila daje Stojan, Loče pri Poljčanah. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra ftt 8, teleton 37-33. Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih tn utano-vanjsklh htS In vil. Pooblaščeni graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) m Prazno sobo parketirano, poseben vhod - oddam s 1. aprilom. -Sv. Petra cesta 14. Veliko zdravega sadja bodete imeli po cenenem in uspešnem škropljenju s pomočjo »SHELL BIIJOBRANA ZIMSKEGA« Ilustrirana navodila: J UOO SLAVEN S KO SHELL D. D. ZAGREB, Gajeva 5 LJUBLJANA, Miklošičeva 2 IZBIRA NI TE2KA kadar Je treba določiti časopis v katerem naj ogiaftuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel zagotovo v stik z najširšimi kupnomočniml sloji prebivalstva. In to je nas dnevnik »SLOVENEC«, ki ga bere — posebno ob nedeljah — s malo izjemami vsaka ejovenska hiSa. En poskus Vas o uspehu prepriča. СОШЗЗР Prevzamem trgovine event, tudi gostilno takoj, z zalogo ali brez, z mesečnim prometom 30.000 din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3656. (m) Objave Podpisani nisem plačnik za bivšo ženo Marijo jn nikogar. Ant Vidic Resljeva 39^ Nisem plačnica dolgov, ki Jih napravlja Marjan Welbl. ter vsakogar svarim, da bi mu kaj posodil. Ida Welbl. (o) Izjava Podpisani Edvard Mese-snel posestnik in lastnik milna na Viču, izjavljam, da moj sin Miro nI dal povoda za objavo preklica, ki je bil objavljen brez moje vednosti. — Edvard Mesesnel. (o) „SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta it. 5 + Ugasnilo je žrlev polno življenje naše predobre, nadvse ljubljene mamice, stare mamice, tašče, tete itd., gospe Marije Jereb roj. Ogrin vdove poštnega poduradnika v pok. K večnemu počitku jo spremimo v soboto, dne 12. marca ob 5. uri popoldne od doma žalosti. Rožna dolina. Cesta 11 /8, na pokopališče Vič. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 18. marca 1938 ob pol 8. uri v župni cerkvi sv. Antona na Viču. Rožna dolina, dne 10. marca 1938. Globoke žalujoče rodbine: Jereb, Knez, štrukelj, Golob, Zalar. Maurice Leblanc: 59 Izredne pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst Odprl je oči in |x>gledal don Luisa s pogledom, v katerem je bilo sovraštvo in strast hkrnti. Zdelo «e mu je, da je ta človek eden izmed tistih, e katerim se je nejiotrebno bojevati in od katerega se ne da pričakovati sočutja. Don Luis je predstavljal zmagovalca in pred tietim, ki je močnejši, odnehamo, ali pa se ponižamo. Sicer pa je bil na koncu z odpornostjo. Muka je jxistala prevelika. Zgovoril je nekaj nerazumljivih besed. »Za en Ion višje,« je dejal don Lui9. »Ne slišim. Kje je Franc Hergeniont? « Dvignil ee je na lestvi. Vorski je zajecljal: »Ali bom prost?« »Dam ti casino besedo. Vsi bomo odšli odtod, razen Otona, ki te bo reïil.* »Takoj? « »Takoj.«' »Torej.. .< »Torej?« »Tam ... Franc je živ.« »Vraga, o tem ne dvomim. Toda kje je?« Privezan v čolnu, c »V listom, ki je pritrjen na podnožju obale?« »Da.« Don Luis se je udaril po čelu. »Trikratni tepec!... Ne pazi nato. ker govorim o sebi. Da, moral bi to uganiti 1 Ali ni Ve-eelko mirno spal jkv! čolnom, kakor pee. ki spi pri svojem gospodarju. Ali ni Veselko, ki smo ga poslali na sled. peljal Štefana k čolnu? Zares! Včasih je najbletrovidnejši človek pravi osel! Torej si Ii, Vorski, vedel za tisto stezo in čoln?« »Od včeraj.« »In si imel namen, da io odlod pobrišeš?« »Da.« •»No dobro! Lahko boš odtod odplul, Voreki, z Otonom. Pustim te. Štefan!« Toda Štefan Maroux je že tekel proti obali v spremstvu Veselka. ^Osvobodite Franca, Štefan,« je kričal za njim don Luie. In obrnil se je k Marokancem ter pristavil: »Pomagajte mu tudi vi. Potem pn pripravite podmornico. V desetih minutah odidemo.« Zopet se je obrnil k Vorekemu: »Zbogom, dragi prijatelj. Ah! samo še ena beseda. V vsaki pustolovščini je kaka ljubezenska spletka. Naša se zdi, da je brez nje, ker nočem namigavati čustvom, ki so te tiraia proti temu svetemu bitju, ki nosi tvoje ime. Vendar ti moram svetovati zelo čisto in plemenito ljubezen. Ali si videl, kako je tekel Štefan na pomoč Francu? Očividno zelo ljubi svojega učenem, toda še bolj ljubi njegovo mater. In ker ti vsaka stvar, ki je prijetna za Veroniko llergemont, napravi veliko veselje, ti rad priznam, da ni za to brezbrižna in da je tn čudovita ljubezen zadela njeno žensko srce. Ko jo je danes zjutraj Štefan našel, je bil zelo vesel, in kakor kaže, ee bo končalo s poroko... Kakor hitro bo seveda ona vdova. Saj me razumeš, »Ii ne? Edina zapreka za njeno srečo ei ti. In ker si pravi gentleman, ne bo$ dopustil . .. Toda naprej ne bom govoril. Računam na tvojo sliko, da boš umrl, kar najhitreje boš mogel. Zbogom, stari. Ne dam fi roke, toda srce je tu! Oton, v desetih minutah odvezi svojega gospodarja, če nisi drugačnega mnenja. Na obali bosta našla čoln. Obilo sreče, prijatelja. « Končano je bilo. Med don Luisom in Vorskim se je končal boj, ne da bi bil njegov izid samo trenutek dvomljiv. Že od začetka dalje je en nasprotnik tako nadkriljeval drugega, da je ta, kljub vsej drznosti in izvežbanju v zločinih, končno bil izpostavljen šalam in zaemehom. Posrečila se mu je že ekornj celotna izvršitev njegovega načrta, dosegel je že cilj, zmagovalec, gospodar |K>-ložaja. ko se je nenadoma znašel na mučilnem drevesu in je ostal tu ujetnik kakor mrčee, na-boden na iglo. Ne da bi ee več brigal za 9vojo žrtev, je don Luis odpeljal Patrika Belvala, ki ee ni mogel vzdržati, da ne bi rekel: »Vendar ee to pravi dati tema nesramnima človekoma zmago.« »Kmalu se bosta dela obesiti drugje,« se je posmehoval don Luis. »Kaj hočete, da drugega storita?« »Najprej ee bosta polastila Božjega kamna.« »Nemogoče t Za to je treha '20 mož, priprav, materiala. Jaz sani ee mu za sedaj odrečem. Vrnil ee boni po vojni.« »Kaj pa je vendar ta čudoviti kamen?« »Nekoliko čudna stvar, pojdiva,« je rekel don Luis, ne da bi drugače odgovoril. Odšla eta in don Luis si jo mel roke: »Dobro sem ee odrezal. Minilo je nekaj več kakor štiri in dvajset ur, odkar emo eo izkrcali na Sareku. Uganka pa je trajala skoraj štiri in dvajset stoletij. Ena ura za stoletje. Moj poklon, Lupin.« »Rad bi ee vam tudi jaz poklonil, don Luis,« je rekel Palrik Belval, »loda to no bi veljalo toliko, kakor od veščaka, kot ete vi.« Ko sta prišla k obali, je bil Francov čoln že prazen. Nekoliko oddaljena od obale je stala podmornica na mirnem morju. Franc jima je pritekel nasproti in se ustavil nekaj korakov pred don Luisom. Ogledoval ga je nekaj časa e široko odprtimi očmi. »Torej ste vi?« je zašepetal.. »Ste vi tisti, ki eem vas čakal?« »Pri moji veri,« je rekel smeje don Luis, »ne vem, če si me čakal., toda prepričan sem, da eem jaz tisti...« »Vi... Vi .. . don Luie Perenna ... lo se pravi...« »Tiho. ne drugega imena ... zadostuje Perenna ... In ne govoriva o meni. ali hočeš? Slučajno eem prišel mimo in odšel... Medtem ko ti... Vrag, ti si se dobro izmazal iz vsega te-ga!... Torej 6i to noč preživel v čolnu?« »Da, pod plahto, ki je bila v čolnu; privezan eem bil na dno in sem imel ueta zainašena.« »Ali si se zelo bal?« »Ne. Bil som šele četrt ure tam, ko je prišel Veselko in pazil name. Potemtakem!...« »Toda ta človek... ta tolovaj... s čim ti je grozil?« »Z ničemer. Ko so se drugi jiobrigali po dvoboju za mojega nasprotnika, me je on eaiu pripeljal, da ino privede k mami in da se potem oba vkrcava. Ko je nato prišel k čolnu, me jo zgrabil ne da bi zinil besedo.« »Ali poznaš tega človeka? Ali veš za njegovo ime?« »Ne vem ničesar o njem. Edino to vem, da je preganjal mojo mater in mene.< »Ti bom že pozneje povedal zakaj, dragi Franc. Na vsak način pa 6e ti ga sedaj ni treba več bati. « »Oh! Saj ga menda ja niste ubili?« »Ne, napravil sem ga samo neškodljivega. Vse ti bom razjasnil. Za sedaj mislim, da moramo iti najprej k tvoji materi.« »Štefan mi je rekel, da sedaj počiva Iu v podmornici in da ste vi tudi njo rešili. Pričakuje me, ali ne?« »Da, sinoči sva se pogovarjala in obljubil sem ji, da te bom našel. Čutil sem, da ima vame zaupanje. Vendar je bolje, Štefan, da greete vi naprej in jo pripravite...« Na desni strani skalnih čeri je po mirnem morju plula podmornica. Deset Maroknncev je na vseh etraneh pridno delalo. Dva izmed njih eta vzdrževala prehod, ki sta ga trenutek fiozneje prekoračila don Luis in Franc. V eni kabini je na dolgem etolu ležala Veronik«. Njenemu obrazu so se še jioznale prestane muke. Zdelo se je, da je zelo onemogla in utrujena. Toda oči, polne solza, eo se ji svetile od veselja. Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cež •zdajatelj: Ivan Rakove« Urednik: Viktor Cenčič