PRIMORSKI DNEVNIK Postnim Abb. a plačana v gotovini p £.i\ f Postale I gruppo LCDH OU JIT Leto XXV. St. 26 (7220) TRST, petek, 31. januarja 1969 INTENZIVNO DELO POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA V poslanski zbornici sprejet zakon o zapori najemnin do 31. decembra Minister Natali je v senatni komisiji obljubil skorajšnjo predložitev zakona o gledališčih - Nadaljevala se je stavka prodajalcev bencina in delna stavka šolnikov RIM, 30 venda Poslanska zbornica je spremenila v zakon — — zakonski odlok o Porir-1)0 moral stvar potrditi tudi senat gaaaljšanju najemnin do 31. decembra t.l. Besedilo zakona, ki Pine6 . °dobrila posebna komisija poslanske zbornice za najem-viari mn°S° bolj obširno kot besedilo, ki ga je predložila siii ' Vendar je vlada v komi--------------------- Pine, vlač Ostala, na to razširitev. Po-De Poli (KD), ki je pole iT na zasedanju, je izjavil, da Pa s tem- da Je pristala »la nadal.inje podaljšanje, ustre-Sori’ zabtevam šibkejših kate- ta^roti izvajanjem poročevalca Je liberi. na-st°Pil liberalec Quilleri; So --- so bili edina skupina, ki )y jse jzrekli proti ukrepu. Novost, ie sprejela komisija, je tudi na . šanje dobe, ki jo ima pretor razpolago, da določi odložitve Se lzPraznitev stanovanj. Ta doba (d j® Podaljšala na 24 mesecev. Tu-t° določilo je zbornica sprejela raJ brez ugovora. korT tajnem glasovanju je za za-i, n glasovalo 313 poslancev, pro- Pa 10. D-J aenatu so razpravljali o spre-^Ptbah čl. 389 kodeksa kazenske-. Postopka. Te spremembe bodo ..počile, brž ko bodo odobrene p. v Poslanski zbornici, da se od-na veliko dela, ki se je nagrmadilo sodiščih po nedavni razsočtoi lavnega sodišča, ki je razgla- silo Pjem $v, o«- Lična, oeimwia vcuuia ^ epiernbo izglasovala. Komunisti %ne°dvisna levica s0 se glasova-sov ,Vz^ržali, psiupovci pa so gla-So ali Proti Liberalci in misovei govorili proti spremembam, ni-5e Pa izrekli glede glasovanja. * . senatni komisiji za šport in VJeditve je minister Natali pred nezakonitost 3. odstavka orne-e6a člena. Senatna večina je napovedal, kaj namerava vla v kratkem narediti na področju j- z&deva «prireditve». Tako na JrJ^va vlada 1. predložiti parla zakon o dramskih gledali t«J’ ki ga prizadeti že več let čakajo; 2. spremeniti zakon ^PPernih gledališčih; 3. spremili1 tudi nekatere zakonodajne in-nunente, ki se nanašajo na tomografijo. jj^avka prodajalcev bencina tra-5* Qanes drugi dan in ni mogoče predstavnikom argentinske oba11' straže, ki je našla na ladji, zasim' ni v Bahiji Blanci tihotapsko go, v glavnem angleško sukno. pitan je hotel izročiti blago Pre. stavnikom obalne straže, vendar je posadka uprla temu sklepu. go so vseeno zaplenili. Na ladji bil nihče ranjen, obalna straža r ni aretirala nobenega mornarja- i«"1 Indija in Pakistan sia neuradno povedala, da bosta pač sprejela begunce ali izseljence iz vzhodne A-frike, če bo res prišlo do eksodusa. Poudarjata pa, da mora Britanija jasno priznati svoje obveznosti do teh ljudi. V Londonu so se streznili in zdaj trdijo, da je šlo za nesporazum. Britanija priznava obveznosti do teh ljudi, ki so njihovi državljani, prosi pa vse prizadete, da AGNELLIJEVI OBISKI V BEOGRADU IN KRAGUJEVCU Umberto je odšel Gianni pa še pride Kaj se skriva za izjavo, da postaja Crve-na zvezda «velika avtomobilska tovarna*,.. časnikarji so hiteli izvedeti podrobnosti... — Ce bi me prisilili, da vam govorim o načrtih in številkah, je Izjavil pred odhodom iz Beograda znani Italijanski in svetovni gospodarstvenik dr. Umberto Agnelli, bi se moral potruditi, da vam ničesar ne povem Verjemite, najpomembneje od vsega je, da odhajam z vtisom, da daje Zastava poroštvo za nove poslovne podvige. Da pa je večina JUO.UUU Azijcev i sicer pa je Se čas... čas je in ga ni. čeprav je zagotovo zelo zaposlen, je dr. Agnelli prišel na prvi obisk v Kragujevac šele šest let potem, ko so odprli tovarno. Njegov mali reaktivec je vzbudil pozornost pilotov in potnikov, ki so bili takrat na letališču v Surčinu. Bil je eden drugo fazo razširitve tovarne, tero so začeli prav te dni, Pa -i izdelali v Kragujevcu 128.000 vojLj Zgornjo mejo so sedaj premij še za 55.000 avtomobilov, tako di odgovorni organi, bodo skušali s tem priti do statističnih podatkov o vplivu, ki ga ima hitrost Največ točk si je nabrala popev- na nesreče in o reakciji avtomatu- .......i,,,.mn....mi.ni.i.n...............n.»■■••»»n.. Usoda Leninovih misli Vprašanje, ali bi bil Lenin za , vojne z Nemčijo pomenilo zlom vojaško zasedbo češkoslovaške, je I sovjetske republike Levi so se za- videti nesmiselno, toda kaj, ko pa je tako očitno prizadevanje nekaterih sovjetskih avtorjev, da bi dali na to vprašanje pritrdilen odgovor. Najnovejši primer je naslednji: »Ukrepi SZ .n drugih socialističnih držav v zvez: z nevarnostjo za socialistične pridobitve na češkoslovaškem st popolnoma v skladu - leninističnimi načeli internacionalne zaščite socialističnih držav v pogojih ogorčenega boja dveh sistemov.» Tako je namreč pisal v «Sovjetski Rusiji» direktor inštituta za marksizem leninizem pri CK KP SZ akademik Pjotr Fedosejev. Poglejmo, kaj je Lenin res govoril in kaj piše Fedosejev. Sovjetski akademik navaja citat o trganju zvez z mednarodnim socializmom Spomladi leta 1918, ko so komaj rojeno sovjetsko republiko ogrožale nemške čete in inter-vencionistične armade, se je Lenin politično z vso ostrostjo boril s skupino lako imenovanih levih komunistov v partiji Bili so proti premirju z Nemčijo, čeprav bi po Leninovem mnenju nadaljevanje vzemali za permanentno revolucijo, ki bi menda prinesla osvoboditev proletariatu vsega sveta. Lenin je zagovarjal stališče, da ne sme poslavljati na kocko pridobitev oktobrske revolucije, da je treba ravno zaradi utrjevanja zvez z mednarodnim socializmom obvezno braniti socialistično domovino. Z mednarodnim socializmom trga zveze tisti, je pristavil Lenin, ki je lahkomiseln v obrambi dežele, v kateri je proletariat že zmagal. Lenin se je torej odločno boril proti razmetavanju z revolucionarnimi frazami in proti avanturističnim vojaškim akcijam. Akademik Fedosejev to prav gotovo dobro ve, vendar se ne meni za dejstva, temveč išče še naprej, kako bi v Leninu našel dokaze o zaščiti nacionalne suverenosti in o zahtevah o popolni enotnosti socialističnih republik. Zatekel se je k citatu z zasedanja vseruskega centralnega izvršnega komiteja 2. februarja 1920 kjer pa je Lenin v bistvu govoril o odnosih med sovjetskimi republikami, ki so na- stale na tleh nekdanje carske Rusije. Pa tudi v takšnih primerih, to je znano in zapisano, je Lenin 0-pozarjal, da je treba biti potrpežljiv in pozoren, da je treba spoštovati narodni ponos i suverenost vsakega naroda, da je treba postopoma gojiti zavesi o enotnosti. V že omenjenem referatu je tudi 0-pozoril, da mživa sovjetska republika veliko popularnost tudi zaradi tega, ker ne deluje z nasiljem, temveč zna zmagovati in se odrekati nasilju*. Komentarji Fedosejeva k Leninovim citatom so še posebej zanimivi zato, ker skuša sovjetski akademik z njimi podpreti in obrazložiti nadaljnji korak pri razčlenjevanju teorije o omejeni suverenosti socialističnih držav, ki je prišla že tako daleč, da šteje vse socialistične države, ali pa vsaj tiste, ki so zajete z varšavskim sporazumom za sestavni del državnega organizma, njihova samostojnost pa na primer ne more biti večja, kot je samostojnost Belorusije ali Ukrajine. lotno cestno omrežje. Vprašanje omejevanja hitrosti so sprožili že večkrat v preteklosti, vendar je prvič začel resno misliti na ustrezne ukrepe novembra lani po številnih žrtvah «week-enda» v prvih dneh meseca sam notranji minister Rajmond Marcellin Tedaj so sklenili strožje ukrepati, da bi dokončno odpravili ali pa vsaj v najvišji meri omejili »pokole« na cestah. Sporazumno s prvim ministrom in s pristojnimi ministrstvi je Marcellin zahteval od prefektov poročila, ki so služila izvedencem notranjega ministrstva In orožništva za proučevanje podatkov. če Je vlada že sklenila uvedbo »testov« ki se bodo začeli spomia-di, ni sprejela še nobenega dokončnega sklepa o načinu uveljavitve ukrepov. Na sestanku, ki bo v tretjem tednu februarja in katerega se bodo udeležili Izvedenci cestnega prometa ter predstavniki ministrstev in orožništva, kakor tudi predstavniki pravosodnega ministrstva in prefekti pokrajin, kjer bodo izvedli anketo, bodo določili, na katerih cestah bodo omejili, in koliko, hitrost ter bodo določili, kazni za posamezne kršitve. Policijski in orožniški organi pa bodo v tem času sestavili načrt strogega nadzorstva na določenih cestah, ki, vse kaže, ne bo zahteval večjega števila osebja. Končno Je treba omeniti, da je tehnična služba že pripravila reformo cestnega zakonika, kjer bo 120 novih ali spremenjenih členov. Zakona se bodo morali držati ne samo vsi uporabniki cest, to se pravi avtomobilisti, motociklisti, kolesarji in pešci, temveč tudi tovarne motornih vozil, ki se bodo morale držati nekaterih varnostnih norm. v vzhodni Afriki britanskih državljanov z britanskim potnim listom, v Londonu ne zanikajo, saj so jim sami priznali to državljanstvo. Ko so Kenija, Uganda Tanzanija in Zambija postale neodvisne, je takratna konservativna vlada v Londonu — ne sluteč, kaj se bo iz tega izcimilo — omogočila vsem tem Azijcem, da optirajo za britansko državljanstvo, če nočejo postati državljani posameznih afriških držav. Večina si je izbrala britanski potni list. Nove samostojne atnške države so si zastavile za cilj »afrikanizacijo* javnega življenja. Ta politika določa, da morajo čimprej ne samo v vlado, sodstvo, upravo in vojsko priti Afričani ali vsaj domači državljani, ampak tudi v trgovino in gospodarstvo. V Keniji, kjer je največ Azijcev, niso na primer lani in letos obnovili nekaj tisoč obrtnih dovoljenj azijskim trgovcem, ker je že davno potekel ros dveh let, ko so ti imeli čas, da si izberejo državljanstvo. Azijci so se znašli v precepu. Azijce so prepeljali v vzhodno Afriko oritanski kolonialisti. To je bil del dobro premišljenega načrta kolonialne ekspanzije. Britanci so potrebovali »vmesni člen* med seboj in afriško množico. Najprej so najbolj mrzlih dnevov letošnje zime, in če ga ne bi bile silile resne zadeve, bi si zagotovo izbral lepše vreme. Da pa je treba hiteti, dokazuje tudi napovedani obisk «prvega moža« Fiata Giannija A-gnellija, predsednika upravnega odbora slovite turinske družbe, gospodarsko najmočnejše avtomobilske tovarne v Evropi, sedaj edine, ki more kolikor toliko enakopravno konkurirati Američanom. Družina Agne li je — v poslovnem svetu to dobro vedo — največji akcionur Fiata. Brata Girnni in Umberto imata v največ poslovnih podvigih odločilno potezo. Januarski izlet dr. Agnellija v Šumadijo torej ni bil kar tako. Čeprav ni bilo uradno nikjer potrjeno, je sedaj že znano, da so govorili o razširitvi proizvodnje za še blizu 50.000 avtomobilov. Naj navedemo nekai številk. Cr-vena zastava je lani izdelala blizu 52.000 avtomobilov. Za letos je načrtovana proizvodnja 75.000 avtomobilov. 1971, ko naj bi dokončali Pevka Carmen Villani in napovedovalka Farinonijeva ata morali Sanremu skoraj brez prestanka deliti avtograme bo največja jugoslovanska avto®), bilska tovarna izdelovala ob zač"' prihodnjega desetletja 183.000 aV mobilov. To je že «resna šteri!**^ in bo Crvena zastava takrat a enem od višjih mest na evroprj avtomobilski lestvici. Postala. ^ tudi zelo pomemben člen v F>8 vem prodoru na Vzhodu. ,jj Da bi to uresničili, ;e ta hip Pjjj. odvisen od Jugoslovanov kot IfL, janov. Fiatovci so minulega feJL, arja sklenili s partnerji iz gujevca pogodbo o skupnem vi nju sredstev in delitvi dobička-žili so pet milijonov dolarjev, ^ prav so strokovnjaki, ki trebi0- pj gre za dvakrat več, domačin' £ prav to iko v dinarjih. Takrat ^ Zastava izdelala obveznice >n „ slej je zbrala v pol leta od nih organizacij in državljanov g, milijonov dinarjev, čeprav »o |j čunali le s 100. Vse kaže. Kragujevčani mogli dobiti nova ^ sojila. Vendar je posojila tr vrniti... m Takrat se začnejo skrbi. Ne ker Italijani ne marajo kup*”-^-Jugoslovanov avtomobi skih oc marveč zato, ker kooperanti ^ gujevške tovarne še ne morejo j, baviti ustreznih količin teh 'Lvl kov. Tako je minulo leto Za*j{( prodala Fiatu za 600.000 dol® L ji-delov, čeprav so se slišale zan®5^-ve vesti, da bi turinska družbš ^ da sprejela tudi 20-krat večjo ličino. jj Ze samo ta podatek kaže, d®' * Fiatova vrata odprta. Večje cf>°p bi prinesle tudi večja posojil® j stavi in drugim članom 1° skupnosti. Znano je namreč, z razvojem avtomobi ske povezan razvoj številnih dr panog. gf Kaze, da so Kragujevčani V daj bolj pripravljeni kot drufPja)’ okolici mesta že tečejo pripfk’je na dela za gradnjo dveh novin ^ lezniških postaj, tako da bodo ^ terial in vozila laže prihajala 0 varne in iz nje. Vsak dan bod° poslali blizu 600 avtomobilov. , 1 Zgradili so tudi velik inštb0?# katerem bodo vse najsodo°n J naprave za proučevanje kak° j, vozil. Iz nove tovarniške dv?*^-ki so jo odprli pred šestim' tf more priti v najboljšem pri do 90 tisoč vozil. Zato bodo °LjtI ne ob njej zgradili še eno. Na®” tr 15.000 delavcev jih bodo take*1 ^ vodi zaposlovali 25.000 in nehno povečujejo število šWr stov. [rti Toda Zastava v pogovorih s ujf tom ne zastopa samo svojih k tov. Zato je tudi dr. Umberirjtl gnelli odšel, njegov brat V -« Agnelli pa bo prišel čez neka) nov, da bi kot novi Fiatov j|j-sklenil posle. Ta čas se moraJ0 goslovani nujno odgovoriti v teresirani skupnosti. 1 (lz beograjske «Po/boC', **^ljo ob 16. uri bo na sporedu v Kulturnem domu spet Tavčarjeva farsa »Red mora biti*. — Na sliki prizor i* farse. ""'•Ulili STATISTIČNI PODATKI MOSKOVSKE AGENCIJE «N0V0STI» Poprečna življenjska doba se v SZ zelo naglo daljša Sovjetska zveza šteje 240 milijonov ljudi - Nizka smrtnost otrok MOSKVA, 30. — čeprav je od konca leta minilo že mesec dni, smo šele te dni zasledili nekaj statističnih podatkov o družbenih političnih dogajanjih v Sovjetski zvezi. Ne bomo se spuščali v navajanja vsega bogastva številk, pač pa bomo navedli nekaj novejših podatkov in nekaj primerjav s preteklostjo v zvezi s sovjetskim prebivalstvom. Po najnovejših podatkih je Sovjetska zveza ob koncu leta 1968 štela okoli 240 milijonov prebivalcev, kar je približno 7,7 odst. svetovnega prebivalstva. Zaradi primerjave bomo navedli, da je ob koncu leta 1913, torej ob koncu zadnjega mirnega leta pred prvo svetovno vojno, živelo na področju, ki ga zavzema danes Sovjetska zveza, 159 milijonov ljudi, zadnje leto miru (za Sovjetsko zvezo) pred drugo svetovno vojno, in sicer leta 1940, je v Sovjetski zvezi živelo 194 milijonov ljudi, kar pomeni, da je kljub ZNAČILEN USPEH ENOTNEGA DELAVSKEGA NASTOPA Sladkornim «baronom» drznost še ni mogla zagotoviti zmage ^maga nad Eridanio bo mnogim delavcem in nameščencem omogočila ponovno Zaposlitev - Enotnost političnih strank, krajevnih ustanov in sindikatov je jo Porečju sladkorne industrije ki aekaj časa vladala napetost, delav„J0 bili s svojimi stališči do kof„ji Povzročili lastniki slad-Eridan'tovani- Toda zdaj je bila . eno največjih, če ne ietje r italijansko sladkorno pod-folo^b najpoprej proizvede vsaj Ptirt^00 italijanskega sladkorja, ar>a odstopiti od svojega na-*ti. zyezi z delavskimi odpu-ki sn®Vc' 'n ostali nameščenci! 80 Uh iz tovarn bili nagnali, se mogli komu pritožiti, Sv°iav a zdaj ponovno vrnili na ^‘Ovna mesta. Zaprte to-hikj „,^1° spet odprli. Predstav-PeLh okornih industrij — torej, ,-7®*fcm, ne samo Eridania — w > * t t bodo vladi morali predložiti svoje načrte obnove, o katerih bodo izrekli svoje mnenje tudi sindikati. Sladkorni magnati oziroma «baroni», kot jim tudi pravijo, ki so objestno zavračali sleherno zahtevo po ustreznem pojasnilu, kakšna usoda čaka okrog 76 tovarn, ki so predelovale sladkorno peso, so bili končno le primorani se odpovedati vsem svojim ukrepom in sklepom. In ne samo to, marveč bodo morali s svojimi kartami priti javno na dan, da bo lahko ljudstvo samo sodilo. Predsednik Eridanie je ob neki priložnosti zagrozil s sodnijo vsem, ki so po trgih, na občinskih sejah, na delovnih mestih bili izra- PETEK, 31. JANUARJA 1969 TRST A žili svoje nasprotovanje do take-gale ravnanja in logike monopolov. V resnici pa se je zgodilo, da bodo morala za svoje namene in dejanja odgovarjati prav velika sladkorna združenja. In zdi se, da to pot sodbo ne bodo izr (;ali samo ustrežljivi ministri ali predstavniki kake samo tako imenovane kmečke organizacije, vsak trenutek pripravljeni z «razumeva-njem» sprejeti zahteve industrialcev ter žrtvovati na oltar »železnih gospodarjih zakonov* interese milijonov Italijanov, delavcev, proizvajalcev sladkorne pese in potrošnikov sladkorja. Prvič se je zgodilo, da je bila ponižana predrznost sladkornih «baronov». Gre za želo pomemben uspeh, ki omogoča — vtem ko v tisoče družin, ogroženih od brezposelnosti, ponovno prinaša spokojnost — dejansko možnost u-speha v borbi za nekp organsko rešitev celotnega sladkornega vprašanja. Župani Emilije so ob podpori pretežnega dela prebivalstva postavili zahtevo po čimprejšnjem sklicanju vsedržavne konference, kjer naj bi se proučila situacija. Medtem so občinski sveti, politične stranke — ki so v glavnih centrih enotne od KP in PSIUP do PSI, KD in PRI - in sindikati dali razumeti, da se mora zakonska akcija razvijati v smeri razlastitve sladkornih monopolov ter izročitve tovarn združenim proizvajalcem sladkorne pese. Skratka, nastopil je čas, ko je treba enkrat za vselej zaključiti poglavje o sladkornih «baronih», ki so bili vzrok tolikšne zmede krajevnih gospodarstev in družbene skupnosti sploh. Ne gre za kako moralistično obsodbo, marveč za potrebo, ki ji je treba zadostiti, če je komu do tega, da se gospodarskemu načrtovanju da neki smisel. Takšen je tudi izraz političnega razpoloženja, ki ga je bilo moč opaziti v zadnjih treh mesecih enotnih borb v Ferrari, Parmi, Ravenni, Padovi, Rovigu, na področju Fucina, na Sardiniji in v Lombardiji ter drugod, naperjen proti samovolji in nasil-stvom Eridanie. V teh treh mesecih se je okrog realnih in zelo perečih vprašanj bila ostvarila neka nova enotnost, spričo katere so kot protagonisti nastopili ne samo sindikati, ampak tudi krajevne ustanove m druge politične sile. Na trgih in cestah, na občinskih svetih in povsod, kjer je bilo mogoče! so komunisti, sociaipro-letarci, demokristjani, socialisti in republikanci pojasnjevali najustreznejše rešitve sladkornega vprašanja. Ta enotnost je tudi opiogo-čila, da so tako imenovani sladkorni «baroni» prejeli svojo prvo zvenečo zaušnico. Ta enotnost, ki se lahko samo še utrjuje, ker predstavlja edini uspešen način uveljavljanja delavskih pravic, je obenem tudi značilen odgovor na poizkuse vseh tistih, ki jim je kot trn v očesu, kolikor vidijo v njej največjo neposredno -grožnjo za lastne interese. Vsakomur je jasno, da ne predstavlja lahke zmage, da ni bila dosežena brez naporov in enostavno, vendar je — kot to potr-, iuie primer ž Eridanio — vselej .........UMU...........IIIMIM...............iuilMIIIIIUIIIIIIlllllinillinilllllliniui|i||illllllll"|llllMllM,l,l,IIIMl|i*"HMiilWllrti*UI,ll,l|t|l,l|,U,M» 'olik’ 515’ 13.15. 14.15, 20.15 Po-Sola?’ T-30, Jutranja glasba; 11.40 Blagoznanstvo za dota. ,Jabo; 12.20 Za vsakogar ne-bjn i^-3o Glasba po željah; 17.00 It|oisuUsso‘Safreri; 17.20 Glasbeni 18.15 Umetnost in prire-koneBM18'30 Šola; 18.50 Komorni 16; 19.10 Državljanska vzgo- Ns ,25 Melodije; 19.45 «Beri, V0zmarin zeleni*; 20.00 Šport; 81aSL Gospodarstvo, 20.50 Operna a; 22.00 Skladbe davnih dob. TRST 14.0q a Plošče; 12.25 Tretja stran: No j/bprovsko petje; 14.15 Pi Kv&rtet za godala. &-3°. “Oo p’ 7.10 Jutranja glasba; za godala. KOPER 12.30. 14.30, 16.00, 19.15 !Vohreijos Rta ^i^lodij^/Tž.Oi in 12.50 Glas- 10.15 Orkester Irena Kohont; Ji;2fl ,2®jjah; 14.00 Mladinski zbor; 15.3o nUrkester RTV Ljubljana: i'7?t'rplna glasba; 16 40 Plo-9'30 n 8 Simf koncert; 18.00 in nos RL’ 19.00 Orkester Ij.f,1’ 22.10 Plesna glasba. . C|°NALNI PROGRAM 3.00, 13.00. 15.00, 20.00 Po-i Kil’' in 0 Popevke, 9.06 Zvočni MO j,"35 in 11 08 Ura glasbe; lontra 1r,tA (of) 21 5 do 21,6.) lz->A kj boste neposrednemu na-liv9ušen?a boste uspešno prenesli. ?*> zaradi uspelega čustve V??«r in sid 22.6. do 22.7.) Posvečaj-ilJNigUmJetl1u de'u 1 navdušenjem t^tia ; m- Izrečena vam bo za-fiavaa zahvala. ^ Uvee 2?'7 d0 23.8.) Za vsako “Javite neko svojo pravico. kega novega kolega ne ocenjujte po tem, kakšne materialne napake dela. Krotite svoj ponos. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uspel finančni podvig vam bo povrnil zaupanje vase. Zanesljivost prijateljev vam omogoča prijeten občutek gotovosti ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) S svojim energičnim nastopom boste prijatelju rešili ugled. Čustva: pozdravili si boste zadobljeno rano. STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Spričo velike zantevnosti dela, si sodelavce za njegovo izpolnitev izberite na osnovi zelo strogih kriterijev. Osamljenost. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Naleteli boste na osebo, ki bo še najbolj odgovarjala kot partner v neki skupni akciji. Vedno močnejši občutek nemoči. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Več kih. RIBI (od 20 2. do 20.3.) Upoštevajte mnenje izvedencev, ki ste jih prosili za nasvet. Zadovoljivo duhovno ravnovesje. Vodstvo NASA izsiljuje Nixona VANDBNBERG, 30. -m> Z letalskega oporišča Vandenberg severozahodno od Los Angelesa so z raketo «Thor-Delta> izstrelili u-metni satelit «Isis-l», ki so ga izdelali Kanadčani in katerega naloga je, proučevati ionosfero. Umetni satelit so izstrelili v zgodnjih jutranjih urah in glasnik NASA je izjavil, da se zdi, da vse poteka dobro. Poskus spada v skupen program proučevanja jonosfere, v program, pri katerem sodelujeta obe državi: ZDA in Kanada. izgubam med revolucijo, kljub izselitvi okoli 3 milijone sovjetskih državljanov po revoluciji in kljub Stalinovi Sibiriji od 1913 do 1940 prebivalstvo SZ narastlo za 35 milijonov ljudi, torej za milijon 300 tisoč'na leto v poprečju. Med drugo svetovno vojno pa je Sovjetska zveza utrpela izredno velike človeške izgube, saj je padli v vojni ali izgubilo življenje v nacističnih taboriščih, po sovjetskih podatkih, 20 po nekaterih drugih podatkih pa celo 22 milijonov ljudi, vsekakor obilnih 11 odst. prebivalstva, seveda predvsem aktivnega. Zaradi teh velikanskih izgub je prebivalstvo Sovjetske zveze šele 1955. leta doseglo raven izpred vojne in kot smo že omenili šteje danes SZ 240 milijonov prebivalcev, to se pravi 46 milijonov več kot pred začetkom zadnje vojne. Vsekakor bi mogli reči, da je Sovjetska zveza razmeroma naglo prebolela izgube v ljudeh iz druge svetovne vojne, kajti upoštevajoč dejstvo, da je utrpela občutljive izgube tudi na račun manjšega števila rojstev med vojno, smemo reči, da se je demografski prirastek po vojni vrtel pri dveh milijonih na leto. Drugi moment, ki ga moremo pri tem zabeležiti, je razmeroma visok odstotek rojstev. Na tisoč prebivalcev se v SZ v poprečju rodi na leto 17,4 otroka, kar vsekakor ni malo. Drugi nadaljnji moment, ki pride v poštev pri naraščanju prebivalstva, je zmanjšana smrtnost. Zaradi primerjave nekaj podatkov iz novejše in nekaj podatkov iz prejšnje dobe; leta 1913 je v SZ umrlo na tisoč prebivalcev 29 oseb, leta 1940 jih je umrlo že komaj 18, leta 1950, torej komaj pet let po drugi vojni, je znašala smrtnost le 9,7 na tisoč prebivalcev in sedem let pozneje se je ta odstotek še znižala na 7.6. Ustrezno s tem se je poda jša-la tudi poprečna življenjska doba. Po statističnih podatkih, ki jih navaja agencija »Novosti*, je v letih 1896 in 1897 znašala življenjska doba v Rusiji koma; 32 let, lansko leto pa so preračunali, da znaša življenjska doba že 70 let. Seveda je nekoč bil zelo pomemben pri nizki poprečni življenjski dobi delež otroške smrtnosti, kajti ob prelomu stoetja je kar 43 odst. otrok umrlo že do petega leta starosti. Tisti pa, ki so preživeli to dobo, so imeli v poprečju življenjsko dobo 50 let. Po statističnih podatkih za zadnjih pet let pa umre pred petim letom komaj 3,6 odst. otrok. Kdor v sedanji dobi doseže pet let starosti, ima pred seboj nadaljnjih 68 let življenja, v poprečju seveda. Kakor za druga zemljepisna področja, veljajo tudi za Sovjetsko zvezo določene razlike glede na prirodni prirastek raznih narodov in ljudstev. Če upoštevamo vso Sovjetsko zvezo, se je od leta 1940 do konca leta 1968 število prebivalstva dežele, upoštevajoč tudi izgube v drugi svetovni vojni in ustrezne druge izgube, povečalo za 22 odst. Toda prebivalstvo Moldavije se je povečalo v kem času za 41 odst., prebivalstvo republik Kavkaza in Urala se je povečalo za 45 odst., vzhodna Šibiti ja je v tem času povečala svoje prebivalstvo za 49 odst., republike' osrednje Azije (Tadžikistan, Kirgizija, Uzbekistan in Turkmenija), so povečale svoje prebivalstvo za 71 odst., področja Daljnega vzhoda so povečala prebivalstvo za 81 odst., Kazakstanska republika pa kar za 210 odst. Samo ob sebi se razume, da se je prebivalstvo Ka-zakstana povečalo tudi na račun doseljevanja ljudi iz drugih republik, medtem ko se ne postavlja v dvom bolj nagla populacija tistih predelov SZ, ki so bili nekoč in so še vedno bolj zaostali v primerjavi z evropskim delom dežele. Hkrati pa nam to tudi pove, da je v evropskem delu Rusije naraščanje prebivalstva precej manjše. Sodobnost štev. 1 «Revija bo skušala kot mesečno glasilo spremljati in sproti reagirati na vso kulturno problematiko... skratka, svojo pozornost bo posvečala vsem tistim elementom, ki so tako ali drugače del celotne slovenske kulture... V skladu s tem prizadevanjem se bo revija trudila, da bi zajela v obravnavo celoten slovenski kulturni prostor, torej tudi kulturno, socialno in politično problematiko na Koroškem in Tržaškem, kar seveda pomeni, da bodo avtorji s teh dveh področij stalno navzoči v njenih številkah, brez domoljubne nekritičnosti in brez folklornega pod cenjevanja.» To je odlomek iz u-voda t’ prvo številko novega letnika «Sodobnostn, ki ga je napisal novi glavni in odgovorni u-rednik Ciril Zlobec. (Poleg njega sta v uredniškem odboru še Janko Kos in Vlado Vodopivec.) Ta napoved nam je všeč, čeprav se ne bi mogli pritoževati, da je bi'a revija doslej zaprta za avtorje z našega področja. V uredniškem svetu revije je tudi Tržačan Marko Kravos (tudi to ni novost, saj je bil že prej tudi Pavle Merku) ter Korošec Florian Li-pusch. V prvi številki je že tudi Lipuschev prispevek «Bilanca s Koroškega». Sicer ni opaziti, da bi se revija pod novim urednikom iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiMiiiiiniiiinmimimiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimimiliiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii POBUDA MILANSKE OBČINE IN PICCOLO TEATRO Gledališko umetnost med predmestne ljudi Piccolo leatro nastopa z Goldonijevim «Harlekinom» MILAN. 30. — Milanski Piccolo Teatro si more šteti med pozitivne pobude tudi to da je na željo milanske občinske uprave začel v «Teatro Quartiere» v peri-jeričnem prede u Milana Gratoso-glio s ciklom predstav Goldonijevega ((Harlekina, sluge dveh gospodarjevo. Gre za pobudo decen-traliziranja gledališke umetnosti, tako da bi gledališka umetnost mogla priti tudi med tiste meščane velike lombardske prestolnice, ki stanujejo izven središča mesta in jim je zato onemogočeno obiskovanje mestnih gledališč. Predstavo so č.ani milanskega «Piccola Teatra» priredili pod šotorom cirkusa Medini*, ki more sprejeti 750 gledalcev in ki je bil prvi dan predstave zaseden do zadnjega sedeža, saj to predmestje, ki ga sestavlja veliko novih stanovanjskih palač, šteje okoli 90.000 prebivalcev. Organizatorji tega ciklusa predstav računajo, da si bo Goldonijevo delo ogledalo najmanj 5.000 ljudi. Program nadalje predvideva tudi predvajanje nekaterih s komičnih filmov ter recital pencavFran ca Trincaleja. Goldonijevo delo je režiral Gior-gio Strehler, ki je delo tudi nekoliko prilagodil samemu gledališču. Gledališče pa je svojevrstno. Med drugim je oder brez zavese in je scena postavljena na povsem pusti a i prazni ploščadi, ki jo na dnu zaključuje le velika zavesa. Z druge strani pa je oder postavljen tako, da je pogled nanj možen z vsakega kota gledališča. Tudi ostali del gledališča je «improviziran». Gledališčniki se pripravljajo na nastop v manjšem šotoru, ki so ga postavili za velikim šotorom. K jub tej ^improvizaciji* pa je gledališki prostor segrevan. Na prvi predstavi je občinstvo takoj «dobilo stik z odrom* in bilo po predstavi navdušeno nad delom in nad izvajanjem. Ta pobuda ima pa še to prednost, da prinaša odrsko umetnost med ljudi, ki v pretežni večini doslej še niso bili v gledališču, pa čeprav živijo le deset kilometrov od središča mesta. Gre namreč skoraj v celoti za doseljene juž-njake. ki so prišli v prestolnico Lombardije za kosom kruha. Ko bodo s ciklusom predstav tu končali, bodo šotor in gledališče prenesli v druga predmestja Milana. PARIZ, 30. - Pariško okvalificirano» občinstvo je dokaj hladno kprejelo Pasolinijev film ((Teorem*, ki je pri nas vzbudil toliko zanimanja: na eni strani veliko pohval,*na šrtigt pk vuth «sirih kritik, vendar pa živo zanimanje. Film tega tako znanega italijanskega avtorja so predsinočnjim predvajali v nekem znanem pariškem kinematografu in to le za občinstvo, ki je bilo povabljeno. V kinematograf torej ni mogel nihče brez vabila. Med povabljenci, ki so se vabilu odzvali, so bili tudi znan francoska književnica Frangoise Sa-gan, nadalje Michele Morgan, Helene Rochas, Bruno Cremer in drugi. kaj bistveno spremenila. (Preji-njo Simčičevo zunanjo podobo j« spremenil ing. arch. Jože Brumen. Menda prvič je v reviji celo nekaj klišejev.) Lojze Krakar (Petnajst pesmi) je edini pesnik v pričujoči številki. Objavljena pa je cela televizijska igra «Gluhi mož m meji* Andreja Hienga. Prozo je prispeval Evald Ftisar (Vrnitev v maternico). Janko Kos je objavil «Poglavje o humanizmu*, Vlado Vodopivec pa «Temeljne alternative sodobnih delavskih gibanj*. Revija namerava objavljati «nekatere aktualne eseje različnih področij, da seznani bralce z razmišljanji vidnih znanstvenih in kulturnih delavcev zunanjega sveta o problemih, s katerimi se srečujemo v domačem kulturnem prostoru>. To pot je na vrsti esej Wo!fgonga Abendrotha »Razredna nesoglasja v poznokopitalistični družbi. Vloga inteligence*. O ljubljanski Drami oziroma o uprizoritvi Hamleta v Korunovi režiji piše Borut Trekman. Jože Šifrer ocenjuje roman Mrgolenje prahu* Evalda Flisarja, France Pibernik pa novelistič-no zbirko Rudija Šeliga Kamen. S področja likovne umetnosti je članek Aleksandra Bassina «Odmevnost novodobnega strujanja v slovenskem slikarstvu in kiparstvu*. Poleg uvodnega članka «Za konfrontacijo obstoječega* je Ciril Zlobec napisal še »Ne bodimo preveč prijatelji* (zapis s srečanja urednikov jugoslovanskih in češkoslovaških literarnih revij) in *NOB kot predmet provokacije v poeziji mladih* ter sSlovenci in avantgarda». Na koncu številke je objavljeno pismo uredništvu «0 Kosovem Heideggerju in Slovencih*, poslal ga je Ivo Urbančič z Dunaja in v njem navdušeno piše o Kosovem «sijajnem eseju o hajdegar-janstvu na Slovenskem*. (Tiskovnih napak pa je za tako ugledno revijo vreveč.) Naš jezik štev. 8 - 9 Številka revije Maš jezik* za november in december (št. 8—9) je posvetila znaten del svojega prostora pokojnemu Rihardu Orlu (Spomen do Riharda Orla). Pisec s psevdonimom Albatros se ga spominja s prisrčnimi besedami in potem pravi: «Nike do nas, ke pozna ju 'na malo slovenski jezik, su mogli lejiti njegove lipe arti-kule na gjurnal «Primorski dnevnik* iz Trsta (Trijesta).* Iz Orlovih člankov je napravil Albatros obširen izvleček, ki je objavljen v tej številki. Zaključek Orlovih člankov je objavljen v slovenščini (in preveden v molizansko hrvaščino in italijanščino). V tej šte-vilpki sodelujejo še Božidar Vidov, Elda Verna, prof. De Rubertis, Bruno Morovič in prof. Miroslav Varoš. ŠtevVne slike tako iz moli-zanskih hrvaških vosi kot iz Hr-vatske delajo številko dovolj pestro (objavljena je tudi slika Riharda Orla). TRENTON (ZDA), 30. - Tu je danes umrl znani kipar Edward Boehm, ki je znan predvsem po svojih pticah iz porcelana Bil je star komaj 56 let in je umrl od srčne kapi. Njegove kipe zasledimo po nekaterih najpomembnejših galerijah sveta Pokojnik se je resno lotil umetnosti po drugi svetovni vojni, ko se je uveljavil s svojimi porcelanastimi pticami. ..................................1.11IIIlil lil 111.III...*....Illllllllllllll.Milinimi.Hilli.IIIIII11.IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII M 111111111.. V hladu januarskega jutra pred 25 leti v Cerknem Te dni poteka 25 let od tragedije, ko je nenaden napad Nemcev na Cerkno zahteval 47 mladih življenj, ko je namreč padlo 47 primorskih fantov in deklet, ki so bili tu na partijskem tečaju. V spomin na te žrtve objavljamo poglavje iz «Ukane» Toneta Svetine, ki govori o tem napadu: Hlad januarske noči je risal na okna ledene rože Vse je bilo mirno, le iz kasarn je prihajalo pri- tajeno vrenje Šumelo je kot v čebelnjaku na spomlad, ko se prebujajo čebele. Ulice so bile prazne, le številne patrulje so hodile okrog. Proti večeru je odšlo precej vojaštva k izhodom iz mesta. Ljudje, ki so sledili vsakemu okupatorjevemu premiku, so sklepali, da se Nemci boje, ker je najbrž prišla v bližine Idrije kakšna partizanska brigada Ob uri, ko so 3luštelji partijske šole nehali z razpravam: na študijskih krožkih in odhajali spat, ko sta Vojteh in Pajk vasovala pri kmetu, ko se je Dule spravljal za peč, da si pogreje premra-žene ude in ko se je major Hrast nemirno oziral po vremenu pred hišo se je na dvorišču kasarne v Idriji formiral posebni napadalni odred za akcijo »Volčji pokol*-Stoosemintrideset i zbranih, do zob oboroženih mož. Uredili so se po desetinah. Vsi so bili oblečeni v bela ogrinjala. To je bila elita ubijalcev stotnika Knickeja iz bataljona gorskih lovcev. Može so skrbno izbrali. V odred so prišli samo ljudje s poseb no kondicijo, odlični strelci in z vojnim znanjem ki so jim ga za izredne naloge posebej posredovali. Že dalj časa so se pripravljali. Odred je bil oborožen z dva najstimi mitraljezi, dvema srednjima minometalcema, dvema tež kima mitraljezoma in šestimi tromblonskimi puškami, vsi dru gi pa so imeli avtomate. Popoldne so preizkusili orožje, opremo, proti večeru pa so se izdatno najedli. S seboj so dobili dodatni obrok kalorične hrane za izredni napor. Tudi mutacije so vzeli s seboj, kar je je kdo mogel nositi. Stotnik Knicke in major Wolf sta kontrolirala zadnje priprave. Major je bil zadovoljen, ker je teklo vse po načrtu. Z rokami na hrbtu se je sprehajal s stotnikom ob uvrščeni enoti in opazoval mlade gorske lovce Skušal je ugotavljati njihovo razpoloženje da bi ukrotil nemir, ki se ga je loteval zaradi tvegane akcije. Ker ni videl nobenega nemira v ljudeh, se je zbal, da so jim situacijo prika- zali preveč rožnato, kar bi v kritičnem položaju lahko imelo slabe posledice. Stotnik ga je Domini: Me bojte se, gospod major. Obnašali se bodo odlično. Čeprav tega nihče ne pokaže, imajo polne riti strahu. Vsi vedo, če bo kaj narobe, če ne bodo dovolj hitri, jih bodo bri-gode v tisti luknji zmečkale kot ščurke. In kdo od teh bikov, polnih življenja in sile, si ne želi priti nazaj? Vsi! Zato bodo dali vse od sebe Ne bojte se, gospod major! Vodjem sem vlil poseben strah v kosti in jim seveda tudi nekaj obljubil, če bodo stvar izpeljali tako, kot sva si jo midva zamislila.* Pred odredom je stal poročnik Teichner, stotnikova desna roka. Človek, ki sta ga z VJolfom izbrala, da bo izvedel napad. Stal je vzravnan, visok in ne preveč močan v pleča. Wolfu je bil všeč in bolj se je zanesel nanj kot na stotnika. Te dni ga je dodobra spoznal in priznati si je moral, da ga je navdušil. Ko so proučevali načrt, je spregovoril le nekaj stavkov, drugače pa je le poslušal in kimal. Imel je obraz roparske pti ce. Njegove oči so bile modre, a zelo mrzle. Lase je imel vrasle nizko na čelo in visoko, vojaško pristrižene. Rezka usta je redkokdaj prebegnil smehljaj. Že na pogled je bil molčeč in vase zaprt. Ljudje ga niso imeli radi, toda zanesli so se nanj. Tudi njemu ni bilo do družbe. Povelja je izdajal ostro in ni ga bile, ki bi se mu upiral. Njegovo koščeno telo je bilo spleteno iz svežnjev mišic in vojaki, ki so ga poznali, so vedeli, da je vzdržljiv. Stotnik ga je Wolfu predstavil kot človeka brez fantazije; to slabost pa je odtehtalo dejstvo, da je znal mojstrsko izpeljati še tako težke naloge do vseh podrobnosti. Imeli so ga za izredne pogumnega, ni pa bil prav nič bahaški ker je za vsa svoja dejanja mislil, da jih mora opraviti S stotnikom sta si bila dobra. Vedno ga je uporabljal za kočljiva dejanja. Skozi lupino njegove molčečnosti pa (udi stotnik ni mogel prodreti, zato ga je spoštoval. Ko je poročnik Teichner pristopil k majorju in stotniku in poročal, da je odred pripravljen na pohod, je bilo na njem opaziti le rahlo vznemirjenost. Menda se je zavedal, da je roka, ki gre za druge v žerjavico po kostanj. Podobnega napada doslej še niso izvedli. Naloga res ni bilr. lahka Do jutra so morali mimo neštetih ne varnosti, morebitnih zased m straž. Povzpeti so se morali prek tisoč metrov visokega zasneženega Cerkljanskega vrha v osemnajst Kilometrov oddaljeno Cerk no. Največje vprašanje pa je bila vrnitev. Predvidevali so, da se bodo vračali po ozki dolini, kjer teče Idrijca Pobočja so tam tako strma in skalnata, da z nekaj mitraljezi razbiješ vsako kolono. Toda Wolf je vedel, da z možnostjo nemškega povratka partizani ne bodo računali, kakor ne računajo v Cerknem, da bi lahko prišla nemška kolona neopaženo mimo divizijskega slaba mimo vseh zased in straž ki so dan in noč križarile on Cerkljanskem vrhu Ob pot ene ponoči je odred krenil na pot. S seboj so imeli vodnika domačina, katerega je nasvetoval cerkljanski kaplan. Izogibali so se vasi in zaselkov. Iz daljav jih je spremljalo lajanje psov. Vsako uro je kolona obstala in počivala Hodili so največ skozi gozdove. V svojih belih ogrinjalih so se spojili s sneženo pokraji-| no. Teiclmer je imel okoli sebe I grupo najboljših V njej je bil pasji dreser Werter, ostrostrelec Hiegel in še nekaj drugih, ki so pri poročniku uživali vse predno sti in so mu bili pasje vdani. V strminah Cerkljanskega vrha, kjer so bili razporejeni bataljoni brigade Janka Premrla-Vojka, je imel Teichner slabe občutke, čeprav je vedel kje ne bo partizanskih patrulj Dovolj bi bilo slu čajno srečanje, pa bi ves načrt padel v vodo Brez praske so prispeli na gozdnato sedlo, kjer se je svet prevesil r cerkljanski kotel. Na sedlo ni vodila nobena steza in ni bilo nobenih sledov, ker je bila vpadnica v grapo težko prehodna. Spuščanje po celem sne gu in s kamni nastlani grapi je bilo za kolono težavno in zamudno. Toda v grapi so bili varni pred presenečenjem. Nebo je oledelo in rahel svit se je že razlil men drevje, ko so se spuščali skozi redek gozd blizu divizijskega štaba. Pred njimi se je odprla cerkljanska kotlina. Hribovje so zlahka prepoznali, v njem so že večkrat preganjali partizane, požigali domačije, vodili ujete civiliste in vlačili svoje ranjene in mrtve. Ta spomin jim je nakoliko zagrenil njihov tihotapski pohod, zato so brez posebnega povelja pazil, na tišino in šli kar se da hitro Na robu grape so ob kozolcu zagledali stražarja, ki se mu niso megli izogni ti. Gledal jih je ir. s. ni zganil, ker so šli proti Cerknemu. Imel jih je za partizane saj so se okoli Cerknega dnevno gibale kolone. Poročnik Teichner se je oddahnil. Zdanilo se je, ko so se neopazno približali kraju Dolino je polnila rahla meglica, ki jih je krila. Čakali so ure, da bodo tečajniki v predavalnici in da bo udarec zadel v živo čakanje pa jih je vznemirjalo. Poročnik Teichner je bil miren in neprizadet Hlad njegovih oči je pomirjal vse druge. Se enkrat je ponovi> vsa povelja. Na vsak način je hotel ustreči Wolfu. Njegov namestnik ga je priganjal, da bi krenili. Toda poročnik je odredil, da bode počakali še neka i minut Nad naseljem se je meglica začela dvigati, Teichner je počakal, da se je dvignila še nekaj metrov, da so zagledali cerkveni zvonik in da so se odkrila tudi gola pobočja Nato je dvignil roko in jo spustil z odsekanim gibom Enote so se zganile. Poročnik Teichner je pogledal na uro. Bilo je nekaj minul čez osem. Z ramena je snel padalski avtomat in krčevito stisnil ročaj. Nekoliko nagnjen naprej je vodil enoto takoj za predhodnico. Odlepili so se od gozda in se razdelili po kolonah. Prekoračili so čistino in desne kolone su skoraj dospele do hiš, ko še ni padel strel. Kmalu nato so zagledač ob drevesu stražarja. Ta ni verjel v bele prikazni. Šele ko je ostrostrelec Hiegel pokleknil, je stražar proti njim kar na slepo ustrelil. Podrla ga je nemška krogla Izdajalski strel je pognal Nemce v tek. Kmalu so bili pri zidovju. Na ulici so zagledali skupino ljudi in partizana, ki je gnal kravo. Ti so jih gledali kot privid. Preden je kdo snel puško, so popadali pokošeni. Kolone so vdrle v naselje po načrtu, kot bi bile na vežbi Ljudi, ki so komaj vstali, je zbudilo silovito streljanje na vseh straneh. Po ulicah so tekli gorski lovci in streljali na vse, kar se je pokazalo živega. Poročnik Teichner je z elitno grupo nemoteno pritekel do predavalnice in jo obkolil Zažvenketala so stekla, dvorana pa se je zaprašila od eksplozij ročnih granat in se napolnila z dimom. Ker se ni nihče pognal iz predavalnice in tudi ni bilo slišati krikov, je poročnik zasumil, da so udarili v prazno. Sam je vdrl v poslopje in brcnil v vrata Siv dim in polomljeno pohištvo raztreskano od granat, to je bilo vse, kar je Teichner videl. V občutek zmagoslavja je kanila užaljenost Vjeoova 'edoljub-nost in zaupanje v pred. vjnilce je bilo močno prizadeto, ivi mogel verjeli, da jih ni če je bito rečeno, da bo vseh siopetnajst tu čakalo, da jih pobijejo »Kakšen drek pa je to’* je zatulil in ves besen spustil cel rafal v raztreskano praznino predavalnice, iz katere se je valil gost dušeč dim, ki ga je prisilil h kašlju. Razočaran jr obrnil svojo enoto v mesto in razdraženo vpil. naj pobijejo vse od Kraju. Silovita jeza ga je pograbila Fognah so se v ulice, kjer je pokalo z vseh oken, ljudje pa so begal i kakor živali v velikem požaru Nemci so vdrli v cerkev Mrzlično so se povzpel> v slolp. Iz lin so imeli ulice in pobočja proti jugu in severozapadu kakor na dlani. Niso še postavili strojnic, ko so zagledali no senožetih razkropljene bežeče partizane »Pobijte komunistično golazen!* je vpil belolasi podoficir, ki je vodil skupino težkih strojnic. Vedno več je bito trupel, razmetanih po planjavi. Vsak. ki je pritekel na izdajalsko čistino ie obležal v snegu. Po ulicah je še vedno ropotalo. Stekla razbitih oken so žvenketala. Na Križiščih so se grmadila trupla. Skupina Nemcev je udarila umikajočim se v bok m pobila vse, kar ,e dosegla Poročnik Teichner je dal povelje, da pobijejo vse ranjence in da preiščejo hiše. Kljub temu, da so bile ulice posejane s trupli, so kmalu ugotovili, da se jim glavnina skuša izmuzniti po rečnem koritu, prav tam, kjer so se sami mislili vrniti. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7.5, najnižja 5.9, ob 19. uri 7.1 stop., zračni tlak 1018,6 raste, vlaga 82%, veter 7 km severozahodmk, , nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 31. januarja VANJA Sonce vzide ob 7.28 in zatone *■ 17.09 — Dolžina dneva 9.41 — na vzide ob 14.46 in zatone ob 6 Jutri, SOBOTA, 1. lebruarja IGNAC NA POBUDO CGIL, CISL M CCDL Popolnoma uspela enotna stavka delavcev v industriji in obrti S stavko so delavci zahtevali ukinitev mezdnih področij in izboljšanje gospodarskega položaja - Skupščine na sedežu treh sindikatov Skupščina stavkajočih delavcev CGIL v dvorani v Ul. Pondares SEJA DEŽELNEGA SVETA Kritike in pripombe k osnutku zakona o izrednih prispevkih Včeraj so spregovorili svetovalci Rizzi (PSIUP), Moschioni in Bergonias (KPI), Štoka (LSS), Virgolini (KD) in Boschi (MSI) Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o ukrepih v prid Furla-nije-Julijske krajine. Spregovorilo je šest svetovalcev, in sicer Rizzi (PSIUP), Boschi (MSI), Moschioni (KPI), Virgolini (KD), Štoka (LSS) in Bergomas (KPI). Svetovalec Rizzi je kritiziral družbo, ki sloni na zasebni pobudi in dejal, da je v državi mnogo znakov nasprotovanja tej družbi. Kar se tiče sodbe PSIUP o zakonskem osnutku, jo bo stranka izrekla na podlagi socialnih in gospodarskih značilnosti njegove vsebine. Pri tem ne gre za višino vsote, ki znaša 490 milijard lir, marveč za smeri posegov, ki se nakazujejo v zakonskem osnutku. Ta osnutek je na naglo skrpucan in se ni o njem dovolj razpravljalo od spodaj. Zakonski osnutek je le nekakršna kopija deželnega gospodarskega načrta leve sredine. Ta načrt pa je zgrešen, kar kaže tudi upadanje zaposlitve v deželi. V zakonskem osnutku so razna nasprotja. Končno je svetovalec kritiziral način uporabe sredstev, ki se zahtevajo od države. Svetovalec Boschi (MSI) je napovedal, da bo njegova skupina glasovala za zakonski osnutek. Kritiziral je dosedanje delovanje deželnega odbora in rekel, da ni deloval tako, da bi upravičil sedanje zahteve od države. Rekel je, da leži v deželnih blagajnah neuporabljenih nad 100 milijard lir, po drugi strani pa je dežela v zadnjih mesecih finansirala dela, za katera je pristojna država. Upravičena pa je zahteva po državnem Včeraj je bila stavka delavcev industrijske in obrtniške stroke, ki so jo napovedale vse tri sindikalne organizacije: CGIL, CISL in CCdL. Stavke so bili oproščeni samo delavci v podjetjih z neprekinjenim delovnim ciklusom, to je v železarni Italsider, v Italcementi in v Ve-trobel. Delavci so se sestali na ločenih skupščinah na sedežih CGIL, CISL in CCdL, kjer so jim sindikalni voditelji govorili o pomenu stavke. Delavci podjetij z državno udeležbo, to je v glavnem ladjedelnic, so stavkali samo z zahtevo, da se uresničijo zadnji sklepi CIPE v prid tržaškemu Gospodarstvi’ zlasti pa da se ustanovi podjetje z vsedržavno udeležbo, ki bo poganjalo naprej tržaško gospodarstvo; delavci zasebnih podjetij pa so stavkali z zahtevo po ukinitvi mezdnih področij in po ukrepih za izboljša-nie položaja tržaškega gosp... sfva. Stavka je zelo dobro uspela in se je niso udeležili v ogromni večini le delavci velikih industrijskih podjetij. marveč tudi delavci v malih podjetjih, tako da so bila na primer popolnoma prazna tudi vsa gradbišča, ker so se vsi gradbeni delavci odzvali pozivu, naj strnjeno stavkajo. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiininniiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiii LANI OKROG 1,750.000 VREG Trst - prva sredozemska luka za uvoz surove kave iz iezmorja Od uvožene količine kave je okoli 900.000 vreč odpadlo na stalno zalogo brazilske kave Trst je lani ponovno potrdil svojo čvrsto prvenstvo na Sredozemlju, kar zadeva dovoz surove kave in čezmorja: v tem letu so nam-reč ladje raztovorile v naši luki okoli 1,700.000 vreč kave, od česar je na stalno zalogo brazilskega blaga v starem pristanišču odpadlo okoli 900.000 vreč po 60 kg. Stalna zaloga Instituta Brasi-leira do Cafč deluje v našem pristanišču že deset let in je nedvomno veliko pripomogla do tega, da se je dovoz kave v tem razdobju dvignil od 244.049 vreč v letu 1958 na 1,750.000 vreč v letu 1968. V grobih obrisih lahko rečemo, da predstavlja promet kave za IBC danes okoli polovico vsega prometa s kavo skozi našo luko; iz navedenih podatkov pa Je hkrati razvidno, da se je v razdobju zadnjih deset let znatno okrepil dovoz surove kave tudi mimo zaloge IBC, to je po nalogu zasebnih prekupčevalcev z našega področja. Z uvozom kave se v Italiji u-kvarjajo še pristanišča Genova, Benetke in Neapelj. V letu 1958 je prišlo v Italijo skozi Genovo nekaj nad 50 od sto vse uvožene kave, medtem ko je na Trst in Benetke odpadlo po 20 od sto, a Nalezljive bolezni od 20. do 26. januarja Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 20. do 26. t. m. v tržaški občini ugotovili sledeče število primerov nalezljivih bolezni: škrlatinka 14; ošpice 28; norice 4; oslovski kašel 2; epidemična priušesna slinavka 8; rdečke 5; garje 1; infekcijsko vnetje jeter 7; akutni sklepni revmatizem 4. NA SEJI VODILNEGA ODBORA USTANOVE Ustanova za pristanišče zahteva priznanje večjih pristojnosti To zahtevo narekujeta nadaljnji razvoj in krepitev konkurenčne sposobnosti tržaškega pristanišča ničnih in upravnih vprašanj. Ustanova za pristanišče je imela za potrebno, da postavi pred pristojne : .talasti omenjeno zahtevo, ker to nujno zahteva nadaljnji napredek pristaniškega prometa. Tržaško pristanišče namreč nujno potrebuje vrsto novih in sodobnih tehničnih naprav, brez katerih ne more doseči potrebnega znižanja proizvodnih stroškov in hitrejšega poslovanja v pristanišču. To pa je osnovni predpogoj za uspešno uveljavljanje našega pristanišča in za njegov obstoj v hudi konkurenci, ki jo v tem pogledu izvajajo druga tuja pristanišča predvsem kar zadeva tranzitni promet. Danes izplačevanje občinskih pokojnin Županstvo sporoča, da bodo občinske pokojnine izplačevali danes, 31. januarja, pri občinski zakladnici v Ul. A. in P. Nordio štev. 11, namesto v ponedeljek, 3. februarja. Pogajanja za odstopilev vile Manin deželi Pogajanja za odstopitev vile Manin v Passarianu deželi so se skoraj končala. Bila so pretekle dni pri predsedstvu ustanove «Ville Venete* v Benetkah. Med pogajanji je odbornik Glust, poudaril, da je treba zaradi ustanovitve mednarodnega središča mehanskih ved čim-prej urediti to zadevo. Dogovor bo odobril upravni sve. ustanove, zatem pa ga bo moral odobriti še deželni odbor. Včeraj dopoldne se je na sedežu ustanove sestal vodilni odbor neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Predsednik dr. Franzii je po ročal o nedavnih pogajanjih z madžarskim odposlanstvom, v katerem so bili nekateri zastopniki državnega izvozno uvoznega podjetja «Mašped» iz Budimpešte, med njimi glavni ravnateli podjetja G. An-tal. ter t.jegova pomočnica N. Be; nože. Pogajanja so se vrtela okoli tranzita madžarskega blaga skozi naše pristanišče. Dne 18. januarja so se pogajanja uspešno zakliučila s podpisom sporazuma o tranzitu, ki velja za letošnje leto. Sporazum predvideva znatno izboljšanje in povečanje prometa v primerjavi s prejšnjim letom. Dr. Franzil je ob tej priliki poudaril pomen sporazuma za naše pristanišče, preko katerega je Madžarska že od nekdaj vzdrževala živahne poslovne stike z zunanjim svetom. Predsednik je nadalje omenil, da je vodstvo pristanišča pred dnevi zaprosilo glavno ravnateljstvo odseka za obmorski naprave pri ministrstvu za javna dela, naj bi se zavzelo za hitrejšo rešitev vprašanj, ki so povezana s finansiranjem nabave novih tehničnih naprav za naše pristanišče v smislu zakona it. 1200 z Jne 27. oktobra 1965, ki je bolj znan med širokim občinstvom z vzdevkom «Modri načrt* Vodstvo pristanišča je . tej zvezi tudi zahtevalo, naj bi pristojne oblasti poverile sami pristaniški ustanovi nalogo, kar je tudi v skladu z zakon skimi določili, s katerimi je bilo pristanišče ustanovljeno, da sestavlja načrte, razpisuje potrebne na tečaje, dodeljuje in vodi ustrezna dela, skrbi za dobave elektromeha ničnih naprav ter za reševanje teh na Neapelj preostalih 10 od sto. Danes je položaj povsem drugačen: Trf,t manipulira kar 72 od sto vsega 'uvoza kave, na Genovo odpade 16 od sto, na Neapelj 10 od sto, a na Benetke le 2 od sto; premik v korist Trstu je postal viden zlasti po letu 1963, ko so se začele dobave kave za stalno zalogo IBC in za zasebne prekupčevalce hitreje naraščati kakor v preteklosti. Toda naše pristanišče pri tej postavki prekaša ne le druge italijanske luke, temveč tudi velika pristanišča na severu Evrope. Tako smo v tem pogledu pustili znatno za seboj na primer Bremen, koder uvažajo poprečno na leto po 600.000 do 800.000 vreč kave. Najresnejši tekmec je Hamburg, koder je šlo v lanskem letu 1,360.000 vreč kave in ki je v prejšnjih letih zabeležil še znatno večje količine, mnogo večje kakor je današnji tržaški uvoz. živahen je tudi uvoz kave skozi Antvverpen, ki se na leto suče med 800,000 in 900.000 vreč, kj ga Trst kot rečeno tudi široko prekaša. Na osnovi teh u-gotovitev menijo nekateri opazovalci, da utegne sčasoma Trst postati ne le največje «kavino» pristanišče na Sredozemlju, temveč celo glavno središče za to poži-lo v vsej Evropi. Kava, ki se uvaža skozi tržaško pristanišče, je v glavnem namenjena na notranje potrošniško tržišče. V letu 1967 je Italija potrošila 2,400.000 vreč kave, od tega pa je bilo 60 od sto blaga brazilskega izvora. Dokončnih statističnih podatkov za potrošnjo v lanskem letu še ni, strokovnjaki pa cenijo, da se je obseg zakonitih dobav lani skrčil, in sicer za približno 1,5 od sto v primeri s prejšnjim letom. K temu nazadovanju naj bi ne privedlo morebitno nazadovanje v potrošnji, kajti v tem času se je ta nasprotno menda še občutno povečala, pač pa ponovno o-življeno tihotapstvo kave iz bližnje Švice, ki je v zadnjem letu znatno omilila nadzorstvo na svojih mejah. Tržaški lndustrijec dr. E. Uly. ki dobro pozna italijansko in mednarodno tržišče s kavo, (je predsednik združenja italijanskih in evropskih pražilcev, podpredsednik mednarodnega znanstvenega združenja za kavo in zastopnik Italije v okviru International Cof-fi Organisation - ICO), meni, da krije danes kava, ki jo v Italijo pritihotapijo, okoli 20-30 od sto več notranje potrošnje. Tihotapstvu bi se najuspešneje postavili po robu tako, da bi odpravili predpogoj za njegovo cvetenje, to je da bi kavi zmanjšali prodajno ceno. Za to pa bi bilo Po mnenju dr. Ulyja potrebno dvoje: občutno skrčenje davčnega bremena na kavo in zmanjšanje števila domačih pražarn, kj jih je — po štetju konec leta 1966 — v državi kar 3.267. Po enostavnem delitvenem računu (2,400.000 vreč kave na 3.267 pražarn) je lahko u-gotoviti, da znaša poprečna letna količina predelane kave pri vsaki pražarn! le 750 vreč. Izvoz kave jz Italije je precej živahen, in to zlasti v smeri proti državam Vzhodne in proti nekaterim državam na severu Evrope. Jugoslovansko tržišče je še vedno zanimivo za italijanske izvoznike, vendar pa se v zadnjem času o-paža splošna tendenca po njegovi osamosvojitvi, to je po izgradnji lastnih pražarn. Na severna tržišča — tako zlasti na švedsko in na Holandsko — pa je določena količina izvoza praktično že vnaprej zagotovljena, kolikor bo Italija v te države še naprej izvažala svoje stroje za kuhanje ekspres kave. Zlasti praksa zadnjih let je namreč pokazala, da pritegnejo ti stroji za seboj ne le način «itali- janske kuhe« kave, temveč tudi precejšnje količine same kave. V tej zvezi pa dr. Illy meni, da bi Italija lahko dobavljala severno evropskim deželam, še znatno večje količine, če bi domača zakonodaja dopuščala izvoz mlete kave. Danes pa je izvoz tega blaga prepovedan, medtem -ko je možen izvoz le pražene kave. Vljudnostni obiski pokrajinskega komisarja dr. Moiinarija Pokrajinski prefekturni komisar dr. Molinari je včeraj napravil vljudnostni obisk pri predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju, s katerim se je dlje časa razgovar-jal o vprašanjih pokrajinske uprave in o odnosih med pokrajinsko in deželno upravo. Komisar je obiskal tudi predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija. Nato je dr. Molinari obiskal predsednika prizivnega sodišča dr. Stel-latellija in državnega pravdnika dr. Renzija, s katerima se zadržal v prisrčnem razgovoru. prispevku zaradi objektivne gospodarske krize v deželi, zaradi vojaških služnosti itd.. Rekel je tudi, da je treba zaščititi tla in regulirati reke. Kritiziral je način uporabe sredstev, ki jih zahtevajo od države in obširno obravnaval kmetijska in gozdarska vprašanja. Komunist Moschioni je obravnaval tri vprašanja Najprej je razpravljal o zaščiti tal, za kar predvideva zakonski osnutek 140 milijard lir izdatka. Čeprav to ne bo dovolj, pa se bodo s tem začela reševati glavna vprašanja. Za dosego uspeha pa je nujna revizija konzorcijev za melioracije, ki bodo upravljali del sredstev, katera bodo na razpolago. Zatem je prešel Moschioni k obravnavanju vprašanj gorskih področij in je rekel, da predlagani ukrepi ne bodo zadostovali za oživitev njihovega gospodarstva. Omenil je izkoriščanje voda v električne namene ter dejal, da bi moral dati ENEL v zameno za to izkoriščanje brezplačen tok za industrijski razvoj gorskih predelov. Končno je obšir no obravnaval vprašanje kmetijstva. Rekel je, da bo glas komunistov za zakon pogojen po stališču, ki ga bo odbor zavzel do vprašanja spodbud za razvoj kmetijstva. Zato je treba spremeniti deželne zakone o teh spodbudah, tako da bi šli prispevki samo tistim družinam, ki same neposredno obde lujejo zemljo. Poleg tega je treba razširiti pristojnosti dež-.le, ki ji je treba omogočiti, da razlašča zemljo in da urejuje zasebne odnose v kmetijstvu. Demokristjan Virgolini je dejal, da bi bilo treba doseči od parlamenta, da bi čimprej odobril zakonski osnutek in zato bi morale vse stranke pritiskati na svoje parlamentarce. Priznal je, da je položaj v kmetijstvu slab, in kar se izdatkov za to panogo tiče, je dejal, da jih je treba bolj podrobno določiti. Pri tem je omenil svoj popravek o zvišanju prispevka za kmetijstvo za 30 milijard lir. Glede denarja za zaščito tal je dejal, da se ta izdatek ne sme smatrati kot izključni izdatek za kmetijstvo, saj bodo imele od tega koristi tudi. druge panoge. Poudaril je tudi, da bo treba modernizirati kmetijstvo in s časom odpraviti tudi fevdalne oblike, kot so na primer spolovi-narstvo in tako imenovane mešane najemninske pogodbe. Svetovalec Štoka (LSS) je dejal, da je razveseljivo, da se v glavnem vsi strinjajo, da je treba zahtevati od države izredno pomoč. Vse namreč skrbi vprašanje gospodarskega razvoja in vsi bi želeli, da bi se gmotni in socialni položaj prebivalstva popravil, na glede na ideologijo in narodnost. Doseči bi bilo treba predvsem zvišanje števila zaposlenih in upadanje izseljevanja Sedaj se namreč število delovnih mest v industriji v deželi krči, medtem ko se v drugih deželah viša. Zatem je omenil škodo, ki jo trpi dežela zaradi vojaških služnosti, ki vežejo vsa obmejna področja in ne dopuščajo njihovega industrijskega razvoja. Spričo tega je nujno, da da država nekakšno odškodnino v posredni obliki Svetovalec je še posebno omenil škodo, ki jo povzročajo vojaške služnosti Nadiškim dolinam, kjer ovirajo tudi razvoj turizma. Nadiške doline in Kanalsko dolino je omenil tudi v zvezi z zaščito tal. Glede kmetijstva je poudaril, da bi bilo treba tudi v goriški in tržaški pokrajini poskrbeti za namakanje polj in vrtov. Med drugim sta vrtnarstvo in cvetličarstvo pri nas pomemben vir dohodkov. V okviru ERSA pa je treba poskrbeti tudi za strokovno usposabljanje in ten- nično pomoč kmetovalcem. V zvezi s tem bi morali biti tudi tečaji v slovenščini. To je bistvena zahteva slovenskega kmečkega prebivalstva. Svetovalec je govoril tudi o gospodarski vlogi dežele nasproti Vzhodu in srednji Evropi spričo njenega zemljepisnega položaja. Komunist Bergomas je obširno obravnaval vprašanje zazidalnih površin in gradnje ljudskih hiš. Pri tem je kritiziral tudi način delovanja finančnih kreditnih ustanov v Gorici. Poudaril je, da bo možen gospodarski razvoj dežele predvsem z gospodarskim sodelovanjem s sosednimi državami, kar pa je vse pogojeno po politični pomiritvi. Med drugim zavira gospodarski napredek tudi dejstvo, da je meja med Italijo in Jugoslavijo še vedno začasna. Zato se niti ne ve, kako bo s povezavo s[ cesto Villesse - Gorica na Jugo; slovanski strani. Odločno je tucii poudaril, da bo treba rešiti vprj-šanje vojaških služnosti. SLOVENSKO GLEDALIŠČE - GLASBENA MATICA • SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNI DOM V nedeljo, 9. februarja ob 16 uri OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA Sodelujejo: Josip Vidmar Stane Sever Janez Rohaček Mira Sardočeva Stane Starešinič Akademski pevski zbor «Tone Tomšič« iz Ljubljane Občinski svetovalci KPI zahtevajo diskusijo o gospodarskem položaju Spričo nadaljnjega poslabšanja gospodarskega stanja na Tržaškem, ki ga ugotavljamo v zadnjih mesecih, ter delavskih borb za ohranitev industrjiskega potenciala, je komunistična svetovalska skupina v občinskem svetu včeraj posredovala pri občinski upravi da bi se v najkrajšem času v občinskem svetu začela diskusija o resoluciji, ki so jo o tem problemi! predložili komunistični svetovalci V imenu komunističnih svetovalcev je bil na županstvu vodja svetovalske skupine Giorgio Rossetti, ki ga je sprejel na razgovor podžupan Lonza zarad' odsotnosti župana Spaccinija. Podžupan je zagotovil, da bo o zahtevi komunistične svetovalske skupine obvestil občinski odbor, ter je izjavil, da se načelno strinja z njihovo zahtevo. iiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiii iii mmi imun iiiiiiimiiiiiiiiiiiinimimimmiiiiiiii mi miimimiiiniiimiiiiiiiii mi SESTANEK OBČINSKE KOMISIJE Zfl ZDRAVSTVO Povečanje števila lekarn zaradi širjenja predmestij Predloge občinske uprave bo preučila in po potrebi odobrila deželna uprava - Kako je z odpiranjem občinskih lekarn? Po dolgem času se je sestala komisija tržaškega občinskega sveta za zdravstvo, ki jo vodi odbornik za zdravstvo Blasina in v kateri so zastopani predstavniki vseh svetovalskih skupin. Na seji. kot poroča občinski tiskovni urad. so razpravljali o vprašanju povečanja števila lekarn v občini zaradi širjenja mesta v predmestje in vedno večjega števila prebivalstva v bližnji okolici. Občinska uprava mora dati konkretne predloge za povečanje števila lekarn, nakar jih bo deželna uprava proučila in sklepala po potrebi. Člani svetovalske komisije so skupno z občinskim zdravnikom Fabianijem in občinskim tajnikom Vucuso obiskali nekatera bolj obljudena predmestja, kjer so si ogledali kraje, v katerih bi bilo potrebno postaviti novo lekarno. Komisija bo nadaljevala z delom, dokler ne bo zbrala vseh podatkov, ki jih bo nato sporočila občinskemu svetu, ki bo kmalu razpravljal o sklepu za povečanje števila lekarn v občini. V sporočilu, ki nam ga je poslal občinski tiskovni urad, ni niti omenjeno vprašanje ustanovitve občinskih lekarn, o čemer so v občinskem svetu že pred leti obširno razpravljali. Ce se ne motimo, je bil že sprejet sklep, da bo občina ustanovila eno ali več občinskih lekarn, ko bodo dani pogoji, se pravi, ko bodo pristojne oblasti dovolile v tržaški občini odprtje večjega števila lekarn. Svoj čas je odbornik za zdravstvo podal v občinskem svetu tudi poročilo o občinskih lekarnah v nekaterih italijanskih mestih, kjer so se obnesle in kjer se niso obnesle. Toda doslej občinski svet še ni nikoli zavrnil te zamisli. Zato tembolj preseneča dejstvo, da se prav sedaj, ko obstajajo vse možnosti, da bo dežel- na uprava dovolila v tržaški občini večje število lekarn, o občinskih lekarnah nič ne govori. Težave v avtomobilskem prometu po pontebski cesti Demokrščanski poslanec P. G. Bressani je včeraj v poslanski zbornici sprožil razpravo o težavah v avtomobilskem prometu po «pon-tebski« cesti v bližini Trbiža, ki jih vsako leto v zimskih mesecih povzroča poledica. Ta vsako zimo močno zadržuje trgovski in turistični promet zlasti na odseku med Trbižem in Pontabljem. Poslanec je naslovil na ministra za javna dela interpelacijo o tem vprašanju ter opozoril pristojne kroge na potrebo. da bi državno podjetje za ceste ANAS v zimskih mesecih po gosteje in temeljiteje čistilo državno cesto štev. 13 (pontebsko). in to zlasti na že omenjenem odseku. V razgovoru s časnikarji je po slanec Bressan poudaril, da predstavlja omenjena cesta najkrajšo in najbolj gospodarno povezavo s srednjo in vzhodno Evropo, tako da jo mislijo uporabiti tudi kot osnovo za gradnjo nove avtoceste, ki bo povezovala Italijo z Avstrijo, Zahodno Nemčijo, češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko in drugimi vzhodnonemškimi državami. Zaradi tega je nedopustno, da ostaja odsek 20 km tako važne prometne žile včasih kar dalj časa pod plastjo ledu. To je škodljivo tudi za nadaljnjo razvojno politiko Furlani je-Julijske krajine, je zaključil poslanec, ki teži med drugim za tem, da bi pospešila promet med Srednjo Evropo in tržaškim pristaniščem. Zasedanje deželnega odbora,P$I V Trstu se je sestal pod predsedstvom tajnika Fortune deželni izvršni odbor PSI ob navzočnosti deželnega podpredsednika Mora in vodje deželne svetovalske skupine Dal Masa. Izvršni odbor je ocenil stališče sindikatov do predloga državnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega .statuta, o katerem razpravljajo sedaj v deželnem svetu. Poudaril je, da bodo socialisti upoštevali nasvete in predloge sindikalnih organizacij v deželnem svatu in v parlamentu. Izvršni odbor je poudaril, da je naklonjen zakonskemu aredlogu ter se pri tem skliceval na sklepe, sprejete v decembru. Izvršni odbor je sklenil, da bo sklical februarja dve zasedanji: 9. februarja v Tolmecu j gorskih vprašanjih in 16. februarja v Miljah o položaju delavcev, kmetov in obrtnikov. Namen zasedanj je nuditi potrebne elemente za sestavo bodočega programa deželnega odbora. Na miljskem zasedanju bo podal poročilo ^osolini Druga poročila bodo podali sindikalista Gerli in Zuliani (CGIL), Marchesan in Zu-calli (UIL) ter Ferrante od Kmeč-ke_ zveze (Alleanza contadina). Izvršni odbor je ob navzočnosti izvršnega odbora tržaške federacije o-cenil politična in sindikalna vprašanja v Trstu in razpravljal o tem, ali naj b' ustanovili v Trstu poseben študijski center. Danes sestanek za «Kraški pust 69» Danes zvečer, 31. januarja, bo sestanek vseh krajevnih poverjenikov iz kraških vasi. Osrednji odbor vabi in prosi poverjenike, naj se zaradi važnih navodil zanesljivo udeležijo sestanka v gostilni Simonič ob 20. uri. Udeleženci iz SF1U v mednarodnem centru za mehanske vede V zvezi z vestjo, ki smo jo objavili včeraj, o začetku de ovarija mednarodnega središča za mehanske vede, nam je ravnatelj mehanskega inštituta pri tržaški univerzi prof. Sombrero, ki je hkrati generalni tajnik mednarodnega središča, posredoval še nekaj podatkov. Prihodnji teden bosta verjetno prispela iz Jugoslavije dva priznana znanstvenika s področja mehanskih ved. Gre za profesorja Jelovca in Mariniča iz Zagreba. Pri središču pa bedo sodelovali tudi drugi ugledni znanstveniki iz Jugoslavije: prof: inž. Kuhelj iz Ljubljane, Stojanovič, Brčic in Andjelič (vsi iz Beograda). Jelovac in Marinič bosta posvetila svoj b’ižnji obisk pri središču raznim zadevam organizacijskega značaja. Prof. Sombrero je še pojasnil, da ima središče svoj začasni sedež v Vidmu v palači del Torso, ki jo je dala na razpolago videmska občina. Po ustrezni adaptaciji pa bo sedež središča v vili Manin v Co-droipu. Trenutno razpolaga središče tudi z nekaterimi uradi, ki so jih namestili v prostorih mehanskega inštituta pri tržaški univerzi. Središče za mehanske vede je mednarodnega pomena ter ga u-pravlja svet univerzitetnih profesorjev iz najrazličnejših držav, tako zahodnih, kakor tudi vzhodnih ter sploh iz vseh celin. Gledališča Verdi V nedeljo popoldne ob 16, url za dnevni red v vseh prostorih četrta in zadnja predstava Bellinijeve opere «Beatriče iz Tende». — Dirigent Franco Mannino. V glavnih vlogah: Rita Talanco, Ileana Meriggioli, Pie-tro Bottazzo, Giulio Fioravante, Giuseppe Botta in Vito Susca. Režija Carlo Piccinato, scene Pietro Toši, zborovodja Gaetano Riccitelli, Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice. Teatro Stablie Ob 20.30 «Bertoldova zgodba« Ful-via Tomizze po ljudskem tekstu Giu-lia Cesara Croceja. Režija Giovanni Poli, kostumi M-ischa Scandella, z-virna glasba Giulio Viozzi, Vstopnice so v prodaji v Galeriji Protti (tel 36-372 in 38-547). Avto se je prevrnil na spolzki cesti Včeraj zvečer je na trbiški cesti, kjer se odcepj cesta za žavelj-sko industrijsko pristanišče prišlo do prometne nesreče, ki pa ni imela hujših posledic. S Katinare proti mestu se je v svojem avtu fiat 1500 vozil 27-letni podčastnik 82. pešadijskega bataljona iz Ul. Cumano, Paolo Ca-podivacca. Ob njem je sedela žena Franca Roggi, s katero živi v stanovanju v Ul. Flavia 80. Cesta je bila spolzka zaradi vlažnega vremena, Capodivacca je morda pritisnil na zavore jn avto se je v loku prevrnil ter obstal z navzgor obrnjenimi kolesi. Pri tem je oba potnika močno pobilo po o-brazlh In udih. Capodivacoo In ženo so nekaj časa kasneje izvlekli iz prevrnjenega vozila potniki nekega drugega avta Nazionale 16.30, zadnja ob 21.30 «Via col vento«. C. Gable. V Leigh Te-chnlcolor. Grattacielo 16,00 »Bora Bora«. Hav-dee Politoff. Corrado Paru. Techm-color. Prepovedano mladini pod 18 letom. Eden 16.00 »Teorema«. Silvana Man-gario, Massirno Girotti, Terence Stampf. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 15.30 «La notte dell'agguato». Gregory Pečk, Eva Marie Saint. Technlcolor. Excelsior 15.30 «Fino a fari) male«. Ingrid Thuliri. Jean Sorel. Ritz 16.00 «Poker di sangue«. Dean Martin, R. Mi-tchum. Prepovedano mladini pod 14. letom. Technlcolor. Alabarda 16 30 «Svezia interno paradiso« Technlcolor Prepovedano mladini pod 18 letom. Moderno 16.00 «... e per tetto un ete-lo di stelle«. G. Gemma in Magda Konopka. Filodrammatico 16.30 «E la donna čred l’amore». Juliette Villard, Oli. ver Despax. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «11 medico della mu-tua« Alberto Sordi Technlcolor Cristailo 21.00 Gledališka predstava «Liola». Domenl-co Modugno. Capitol 16.00 «La ragazza con la pl stola«. Moruca Vlttl, Stanley Baker, Carlo GiutrO. Technlcolor Impero 16.30 «Scusi, facciamo l’amo-re». Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Barbarella». Ugo Tognazzi, Jane Fonda. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.30 «11 profeta«. Vittorio Gassman, Ann Margret. Astra 16.00 «Speedy Gonzales«. Ideale 16.00 «Ajako». Jitsuko Yoshi-mura, Taijii Tonoyama. Abbazia 15,30 «La battaglia di Ala-mo». J. Wayne, R. VVidmarck, L. Harwey. Technlcolor. LJUBELJ IN ZELENICA dosom-ists.) VABITA NA PRIJETNO SMUKO IN ZIMSKE POČITNICE samo 50 km od Ljubljane po moderni avtomobilski cesti, ki je v zimskem času stalno čiščena — NA LJUBELJU JE ODPRT MODEREN KOMPASOV GARNI HOTEL, V KATE REM JE TUDI TRISTEZNO AVTOMATSKO KEGLJIŠČE. 2ICNICA IN SMUČARSKE VLEČNICE OBRATUJEJO VSAK DAN — ZA SMUČANJE IN SANKANJE SO NA VOLJO REKVIZITI V IZPOSOJEVALNICI — NA LJUBELJU IN ZELENICI JE DOVOLJ SNEGA — SMUČARSKE PROGE SO STALNO UREJEVANE. GLASBENA MATICA TRST V sredo, 5. februarja 1969 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma. SOLISTIČNI KONCERT Sodelujejo: Neva Merlak-Corrado — klavir Rok Klopčič — violina Marjan Lipovšek — klavir Spored obsega dela skladat«' ljev: J. S. Bacha, BabnU)«' Chopina, Debussyja, Hačaturj«' na, Saint-Saensa. Vstopnina: 700 lir, dijaki 300 Uf' Slovensko gledališče v Trs^ Kulturni dom V nedeljo, 2. februarja ob 16. uri JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan . 12. do 14. ure pri blagaF Kulturnega doma; ob ned« ljah in praznikih eno uro Pre. pričetkom predstav. Rezerva«1 je na tel. 734265. S P D T vabi danes ot 20.30 v malo dvorano Kultu« nega doma na predavanje W nega planinca ALEŠA KUNAVERJA vodje jugoslovanske odprave d« HINDUKUŠ 63 Predavanje bodo barvni diapozitivi. sprem Ij«11 ROJSTVA, SMRTI IN POHC v Dne 30. januarja 1969 se je « rodilo 9 otrok, umrlo pa je ” f UMRLI SO: 78-let-na Giovann« tzen por. Barcarichio, 47-letna vanna Franceschini por. SaletdGfi' letna Luigia Serpentello por. pjSjl' ra, 69-letn-a Maria Bisciak vd. “ s to, 84-letna Maria Grego vd. S«r J pi, 83-letna Angela Clocch-iatt1 RuplHi. DNEVNA SLUŽBA LEKAHČ1 (od 13 do 16, ure) (f Busolun, Ul. H. Revoltella zul Cignola. Corso Italia 14- |' ffl ni, Ul. T. Vecellio 24. Serraval10' Cavaria 1. w NOČNA SLUŽBA LEKAH|v (od 19.30 do 8.30) AlUEsculapio, Ul Homa 15 Liji1 Al Caminello, Drev. XX. sept« (S 4. AUa Maddalena, Ul. deli'Ist« J-Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Ple Mali oglasi TRGOVEC 1SCE zasebno ciranje 5 milijonov lir za P°'v Čanje dejavnosti, vračljivi)1 enem letu, visoke obresti g, Jamstvo TRIESTE FERMOr STA PATENTE 64689. Darovi in prispevki N. N. daruje 5000 lir za sP01^ f padli-m partizanom na Opčinah. e/ častltev spomina pok. Ivana 7 f daruje Malka Kosmina 1000 11 ,ji» Dijaško matico. V počastitev sp« (>' pok. Marije Hrovatin daruje hor 1000 lir za športno združen)e SOŽALJE Konzorcij pridelovalcev vid jj)f ške občine izreka iskreno 6« svojemu članu Martinu Sen1« bridki izgubi drage matere Semec. V SIMONOVEM ZALIVU PIO IZOLI Začetek 8. seminarja za italijanske Čolnike na Koprskem in v Bujščini Pozdravne besede direklorja seminarja prof. Žekarja in dr. Čerina iz Trsta Med predavatelji tudi pisatelj Piovene - Seminarja se udeležuje 265 šolnikov v* turističnem naselju v Simono-j "1 zalivu pri Izoli se je včeraj iant ne začel osmi seminar itali-." ,ega jezika in kulture za pro-skihrj-e’ u^‘telJe in dijake italijan-foč' S°1 koprskega in bujskega pod-„ ,Ja- Seminar spada v okvir do-jj.Vorov mešane italijansko - jugo-d^aske komisije in bo trajal se- jt^tvoritvem slovesnosti so priso-. °yali 2 jugoslovanske strani čla-r,, }?yršnega sveta dr. Vladimir iC’ Pri-‘dsednik izolske občin-nilr s^ubščine Jernej Humar, načel-Urada za narodnosti Albert Zor-L,, ' tiskovni in kulturni ataše A-,ander Gruden kot zastopnik ju-ln.; ovanskega gen. konzula v Trstu ...•Marjana Tepine, načelnik ko-f« ‘Je.za manjšine pri obalni kon-Doh«c1 SZDL dr. Svetozar Polič, {^Predsednik Italijanske unije pro-Lar FusiHi. dlan jugoslovanske dc-KolpIJe me^ane komisije Črtomir sin,™’, pedagoški svetovalec za Sta„ensLke šole na Tržaškem prof. Eih°e Mihelič in predstavniki dru-j . Ostenov Slovenije in Hrvatske. Itjj.. lijsnske strani so bili prisotni č banski gen konzul v Kopru dr. bnrh!0 Atessi, dež odbornik Giust, S|(6^efakt Melaro, vodja italijan Vetn t , ac'ie mesane komisije od-stu”1* tlerin, šolski skrbnik v Tr-uProt. Angioletti, pedagoški sve-skto.60. za italijanske šole na Kopr-ter !n v Bujščini prof. Visintin nekateri funkcionarji dežele. .Goste, predavatelje in slušatelje r, P°zdravil direktor seminarja in Kotelj italijanske gimnazije v v Pru prof. Miroslav Žekar, ki je tj|8vojem uvodnem govoru pouda-Dniv, aa )e la seminar ena izmed brihtnih oblik sodelovanja in do- s, J..sosedskih odnosov med Jugo- dei u'' ‘n Italijo. Pri tem je navest .,esede, ki sta jih izrekla pred-te|,nik Tito ob obisku reške «Fra Lanze» na Brionih in predsednik ko t3*' °h svojem obisku v Trstu, šj.sta oba poudarila pomen manj-Diikr? zbliževanje narodov obeh re-Jan p ‘ Pripomnil je tudi, da itaii-di 1 i narodna skupnost v Istri sle hoč - lnemu razvoju ■' Italiji in tur«f ^rPati zdrave sokove iz kul-n,®. svojega matičnega naroda. O t0Ql * je program seminarja in se lja p. zahvalil ter pozdravil pisate-fi(,, 'oveneja, ki se je udeležil otvo-dav®n^ern'narja in bo tudi imel pre- (Jj^v. Gerin je izrazu zadovoljstvo, j6 seminar postal «potujoči», da so j aJ v Izoli, ker je pravilno, da dejani cruga mesta, poleg Kopra, dj žna takih prireditev. Rekel je, čuta razveseljiv pojav prebujenje n^Ka navezanosti na kulturo matične* naroda, ki pr;hajla do izraza in lan?° med italijanskimi šolniki kfo-rjaki, ampak tudi v kuttttrnih hvalil ‘ Tuth odv. Gerin se je za-itr,a 1 .Pioveneju in pripomnil, da j, njegovo sodelovanje na šemi-JU velik pomen. Ob koncu je še izrazil željo, da bi se sodelovanje med predavatelji ter slušatelji nadaljevalo po zaključku seminarja ter zajelo tudi ustarove, pri katerih slušatelji delujejo Nato se je Guido Piovene zahvalil za topel sprejem ter govoril o svojem delovanju, izkušnjah, idejah in načrtih, o svojih delih in o nekaterih problemih italijanske kulture. Prof. Žekar mu je podaril krasno Knjigo o istrskih freskah. Predsednik izolske občinske skupščine je na čast udeležencem seminarja in gostom priredil kosilo, danes pa bo italijanski gen. konzul v Kopru priredil sprejem v hotelu tlaliaetum. Letošnjega seminarja se udeležuje skupno 265 profesorjev, učiteljev in dijakov italijanskih šol na Koprskem in v Bujščini. Poleg pisatelja Pioveneja bodo imeli pre- davanja Ugledni univerzitetni pro fesorji, in sicer: Margherita Ilack, Maria Campitelli, Carmela Matelli di Lailo, Pietro Zampetti, Riccar-do Richard, Bruno Bidussi. Miche le Giampietro, Giorgio Tampieri, Fabio Suadi, Aulo Greco, Renzo Frattarollo, Decio Marraffa ter An tonio Umari iz Centra za didaktične in avdiovizivne pripomočke. Na željo slušateljev se bodo predavanja razvijala bol' v obliki razgovorov ali okrogle mize kot v suhoparnem podajanju snovi. Ob priliki seminarja bo v ponedeljek. 3. februarja v Glasbeni šoli v Izoli, koncertni večer, ki ga priredi Krožek pesnikov, literatov in umetnikov ter italijanski kulturni krožek «Giordano Bruno* iz Izole. Nastopala bosta violinist Giulia-no Carmignola iz Benetk in pianistka Erinna Sivilotti iz Rovinja. PO VRNITVI IZ RIMA Delavci Solvaya bodo proučili prevzem tovarne v svoje roke Minister za industrijo Tanassi jim je obljubil finančno pomoč za tako rešitev problema iiMUMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniitum, mmiimimiiiiiitiHm, imim mi, iiuiuntm V JUTRANJIH URAH V ROJANU Zasačen, ko je rezal avtomobilske plašče Lastnik avtomobila je slekel za moškim, ga dohitel in izročil agentom, toda noža niso našli Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 57-letnega Agapita Maiza-na iz Ul. Sara Davis 50/1. Zagovarjati se bo moral zaradi poškodb, ki jih je namerno povzročil, vsaj tako se glasi uradna obtožnica. Bralcem pa bo brez dvoma povedalo mnogo več, če zapišemo, da je Maizan rezal zračnice na ustavljenih avtomobilih. Bilo je zgodaj zjutraj 22. januarja. Ura v rojanskem zvoniku je komaj odbila pol sedmih, ko se je 24-letni mehanik Alberto Guštini iz Ui. Sara Davis odpravljal na delo. Spuščal se je po strmini proti mestu, kjer je bil prejšnjega dne pustil svoj avto. Tedaj je njegovo pozornost vzbudil neznanec, ki se je sklanjal k prednjemu delu njegovega avta in nekaj delal. Pristopil je in ga vprašal, kaj hoče. Ta mu je v odgovor samo nekaj zamrmral in odhitel dalje. Mlademu mehaniku se je zdelo obnašanje možaka nekam čudno. Tudi sam se je priklonil in zagledal, da je v zračnici njegovega avta zeval 15 cm dolg urez. Stekel je do doma, telefoniral policiji, nato pa se s svojim furgonom pognal za Človekom nekaj metrov pred avtom «anglia», s katerim je ta kanil zbežati. Mai-zana so zaslišali. Vztrajno je zanikal obtožbe Gustinija. ki je policistom povedal, da se mu je nekaj podobnega pripetilo tudi prejšnji mesec in da torej tokrat ni bilo prvič. Agenti letečega oddelka so tudi preiskajj avto »anglia«, a jim ni uspelo najti rezila, ki ga je moški uporabljal. Ni pa izključeno, da ga je med begom odvrgel. Poslovanje ambulante v naselju S. Sergio Županstvo obvešča prizadeto prebivalstvo, da bo občinska ambulanta v naselju San Sergio od 1, februarja dalje, v sredah in sobotah od 8. do' 10. ure, opravljala normalno podporno zdravstveno dejavnost za občane, ki so morali do sedaj k zdravniku na osrednji sedež VI. občinskega zdravstvenega sektorja. V omenjenih dneh in urah bo zdravnik, ki je doslej sprejemal občane iz naselja San Sergio v ambulanti v VI. sektorju v Ul. Puccini. od 1 februarja dalje sprejemal v občinski ambulanti v naselju San Sergio. Občina je prepričana, da bodo prizadeti občani zadovoljni s tem ukrepom, saj je občinska zdravniška oskrba brezplačna. se pognal za njim in ga zgrabil. Tako so ju našli policisti, ki so kmalu nato prihiteli s svojim avtomobilom. Gustiniju se zlikovec za ... r________ las ni izmuznil, kajti dohitel ga je _ ____ >,l"iiii,iii,iili,iiil,li,,illiiii,iilii,ii,iiiiiiiimiiiiiiii,iii„iiiif"i"ii"i"ii"iii,iiiiii"i"i,iiiiiiiiiiiiiiiii""ii"ii"""i"iiiiiiii*ii"lil,iiiiliiniliiii,iiil,iiniiiiiiilil,i ^tržaških sodnih dvoran Med igranjem na travniku je otrok Padel v nezavarovan vodnjak in utonil Lastnik zemljišča v prizivu oproščen vsake krivde - Na kakšno daljavo mora avtomobilist zmanjšati hitrost po znaku za omejeno hitrost? .'aj r*?Kno kazensko sodišče je vče-Ue Ponovno vzelo v pretres pri-k)R,n otroka, ki je pred dvema le-dei l2. marca 1967 v Rocolu pa-o;r3,v vodnjak in utonil. Skupina •Wl„Se Je igrala na nekem zait m zemljišču sredi katere- «« sameval vodnjak, ki ga je &Cihn,erasl° grmovje. Otroci so se tahJ^-U vodnjaku in metali vanj n tedaj se je kamenje vsu-bj jed očmi tovarišev je 12-let-il s 41enzano Giuseppe, čigar starte rt, se pred leti priselili v na-hi j!!e8to iz Barija, izginil v mot-itioj* temni vodi. Stekli so po po-tttonii Giuseppe je medtem že “• Nekaj desetin minut kas- •cja - ■ ivcij ucatiiu unuuv Šilci j?, njegovo truplo Izvlekli ga-ti]au ki so še prej izpraznil) vod-, V na ,ipPalko. 0 v* stnpnjl je sodišče pretres-£rt)rt ražanJe, če sta za dečkovo 68-ip. °dgovorna lastnik zemljišča, ‘tl n'P' Mislei Giordano, Bruno al |j ..^elavec Gregoretti Glovan-jo !{,..• Marchesett! 19. Mislei, ki ■ etin »i! zemljišče za svoje grad-^PodJetje. bi po mnenju to-oo poskrbeti za ustrez- ni v™-!0 °k°li zemljišča, pa tu-M fr OOJak bi bil moral svoječas-tiehio riti, ko je opazil da se ka-ruši vanj. Gregoretti pa bil kriv, ker je s kopal nim strojem zapeljal na zemljišče In podrl ograjo, katere pozneje ni popravil. To je omogočilo otrokom dohod do vodnjaka. Oba sta bila v prvi stopnji, 19. januarja 1968 obsojena zaradi nenamernega umora. Proti obtožbi so vložili priziv tako starši utopljenega otroka kakor tudi obsojena podjetnika. Po mnenju staršev Je sodišče po krivem prisodilo del krivde tudi o-troku, ki se je neprevidno igral na robu vodnjaka in porival vanj zidek, medtem ko je Mislei vložil priziv, ker — tako trdi — ni vedel, da se vodnjak podira, delavcu pa je ukazal naj podrto ograjo takoj obnovi. Mislei je pred prizivnim sodiščem Izjavil, da je bil kupil zemljiško parcelo zato, da bi zgradili na njej hišo. Vodnjak mu torej nj bil potreben in se mu ni zdelo potrebno skrbeti zanj. Posebno še zato, ker je bilo zemljišče ograjeno. Prepričan Je bil, da je bilo zemljišče ograjeno tudi tedaj, ko je kopalni stroj podrl del ograje in omogočil otrokom dostop do vodnjaka. Ni pa vedel za te otroške igre. Tudi ni vedel, da se zidek nad vodnjakom maje, ker ga na to prejšnji lastnik ni opozoril. Javni tožilec je potem prebral izjavo otrokovih staršev, ki so se odpovedali kakršnikoli zahtevi in ^ŠLO JE PRVIH PET KNJIG IZ DRUGEGA letnika krasne zbirke slovenskih ENjižEVNIH mojstrovin mM Obrano delo An tona Aškerca Alojza Gradnika Ivana Tavčarja UiailiA ItHiifditta TRST . Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 se kot zasebna stranka umaknili iz procesa. Po zaključnih govorih javnega tožilca Marsija in obrambe, ki jo Je zastopal odv. Morghera, je predsednik sodišča Franz razsodil, da Mislei ni zakrivil nenamernega u-mora In ga torej oprostil vsake obtožbe. * * * ! Obcestni znak omejuje hitrost v naseljenih krajih do 50 km na uro. Je šofer, ki takoj po znaku še vozi z višjo hitrostjo, kriv — ali ne? To zanimivo vprašanje je bilo v ospredju razprav na včerajšnji razpravi prizivnega kazenskega sodišča, kj Je preučil priziv prot) razsodbi videmskega sodišča. To je namreč obsodilo šoferja En-nla Marocca iz Vidma zaradi nenamernega umora in previsoke hitrosti, ker je pred dvema letoma povozil v Cervignanu kolesarko Claro Fanin, ki mu je nenadoma presekla pot. Res je bilo dekle krivo, ker nj priznalo avtomobilistu prednosti in ga torej presenetilo, toda videmski sodnik mu je v marcu predlanskim prisodili 25 odstotkov krivde, ker je bila njegova hitrost prevelika, vsekakor višja od dovoljene. Teza javnega tožilca je bila namreč taka: «če bi Marocco ne vozil tako hitro, bi mu uspelo pravočasno zavreti, dekle pa bi doseglo drugo stran ceste in se rešilo smrti.« Temu se Je upri branilec obtoženega Marocca — ta je vsekakor trdil, da n; vozil nad 35 km na uro, a mu je malokdo verjel — in postavil trditev, da se mora avtomobilistu dati nekaj časa, v katerem naj postopoma zmanjša hitrost do dovoljene. Sicer bi morali namestiti na cestah prometne znake podobne onim, ki opozarjajo v presledkih nekaj desetin metrov, da se cesta bliža železniškemu prehodu. Sodnik je tezo le delno sprejel. Dejal je, da je razumljiva hitrost, ki je višja od dovoljene, če šofer ne pozna ceste, ne pozna kraja in torej ne ve za prepoved, če pa kraj pozna mora vnaprej vedeti, da Je tam dovoljena samo hitrost pod 50 km in je v nasprotnem primeru kršil zakon. Vsekakor pa je Marocca oprostil nenamernega umora, predvsem zato, ker se starši umrlega dekleta niso prijavili kot zasebna stranka. Potrdil pa je pogodbo, ki so Jo Maroccu prisodili zaradi previsoke hitrosti, saj je Cervlgnano poznal in bi moral vedeti za omejeno hitrost v naseljenih krajih. Včeraj se je vrnila iz Rima delegacija delavcev podjetja SoIvay iz Tržiča, ki je v spremstvu senatorja Albarella ter poslancev Le-pra Lizzcra in Marocca obiskala ministra za delo Brodolinija in ministra za industrijo Tanassija. Minister Brodolini je potem ko so mu obrazložili svoj položaj in ves problem te tovarne, izjavil, da je pripravljen sodelovati z ministrom za industrijo pri rešitvi tega problema. Obenem je priporočal delavcem, naj držijo trdno skupaj, da bodo lahko uspeli v tej borbi, ki bo dolga in naporna. Vprašal je tudi za dodatna pojasnila o celotnem problemu, ki mu jih bodo poslali. Minister za industrijo Tanassi je tudi izrazil svojo pripravljenost za po kreni te v vseh tistih ukrepov, ki so potrebni, da bi pripravili vodstvo Solvay do spremembe svojega stališča: vsekakor pa je zagotovil, da se bo zanimal za zaposlitev 400 delavcev te tovarne. Ob tej priliki je hotel vedeti od delavskih delegatov, če bi bili delavci tovarne Solvay pripravljeni organizirati svojo zadrugo, ki bi s pomočjo ministrstva (g ede financiranja) bila pripravljena prevzeti tovarno v svoje roke za proizvodnjo ogljika in apnenega klorita* Delegati so mu odgovorili, da bodo temeljito proučili problem in bodo dali v kratkem svoj odgovor. Minister je ob zaključku zagotovil, da bo v stalnih stikih kar se tega problema tiče tako s parlamentarnimi zastopniki kot s člani delegacije delavcev. de vi: Z možem, ki je neposredni obdelovalec zemlje, imava pri sebi tudi njegovo mater. Po svojem možu prejema tašča vojaško pokojnino, poleg tega pa še minimalno kmečko pokojnino 13.200 lir. Tašča ima sedaj 76 let in ji obe skromni pokojnini ne zadostujeta niti za najnujnejše, ker nima drugih dohodkov. Ker sem zaposlena in zavarovana pri socialnem skrstvu (INPS) bi želela svojo taščo vpisati nase, da bi lahko prejela tudi zanjo družinsko doklado; ali je to mogoče? Odgovor: Zanimali smo se na pri- stojnem uradu, kjer so nam povedali da nimate pravice prejemati družinske doklade tudi za taščo, ker niste v neposrednem krvnem sorodstvu, če bi bil v delovnem razmerju vaš mož, bi tako doklado lahko prejemal za svojo mater. OD JUTRI DALJE TUDI NA GORIŠKEM Za nujno pomoč na cestah poklicati telet*, štev. «113» Včeraj no na prefekturi izdelati potreben program za delovanje take službe Jutri, 1. februarja, bodo tudi na se lahko pošljejo iz katerega koli Goriškem uvedli uporabo telefonske kraja goriškega telefonskega sek-številke «113» v primerih ko je po- l°rja ter veljajo za poklice, ki se trebna nujna javna , pomoč. . Z uvedbo te telefonske službe' ho-do zagotovili občanom nujno po moč v vsakem treputku jako poldnevi kot ponoči, s posebnim ozirorn na nujne primere.. Poklici na tč številko bodo pfišli do telefonske centrale na prefekturi, kjer bo. stal no- v .službi poseben funkcionar, ki bo, imel na svojo razpolago več za to, izvežbanih potfcistoy,',člm bo to osebje preieo pozi .v za pomoč, ga bo takoj posredovalo, fistitn organom, ki so za pomoč v tistem primeru najbolj pristojni. Poklicni llllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIINIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilinillhllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIlllllllllMIIIIMIMIIIII SINDIKALNE VESTI Stavka v zasebnih podjetjih za odpravo razlike v plačah CGIL in UIL proti današnji stuvki v krajevnih ustanovah ■ Zakaj ne stavkajo bencinarji na Goriškem 22 rojstev in 15 smrti. Goriški prefekt v podgorski tovarni Goriški prefekt je zopet začel obiskovati industrijska in trgovska podjetja na Goriškem ter je včeraj obiskal tekstilno tovarno v Podgori. Sprejel ga je ravnate j tovarne Vittorio Monolo, ga spremil po posameznih oddelkih in mu prikazal potek in način dela. Pred dnevi je obiskal tudi trgovsko podjetje «Isontina Alimentari*. kjer ga je sprejel predsednik Lui-gi Bardusco skupaj z nekaterimi odborniki, ter mu obrazložil ustroj in delovanje toga modernega trgovskega obrata. Zdravniški pregled šolarjev v Števerjanu Na števerjanski osnovni šoli o-pravlja že več dni šolski zdravnik zdravstvene preglede tamkajšnjih otrok. Ker je treba pri tem sestaviti kartelo o splošnem zdravju otroka in ta večkrat sam ne zna povedati o boleznih, ki jih je eventualno že prestal, so povabili starše prizadetih otrok, da prisostvujejo pregledu svojih otrok in tako lahko kar sami odgovorijo na zdravnikova vprašanja. Mčstna sekcija PSI jc proti strujam Na zadnji seji odbora mestne sekcije PSI v Gorici so ugotovili potrebo po širši debati o številnih važnih problemih. Zato so sklicali zborovanje članov sekcije, ki bo v nedeljo 16. februarja in na kateri bo podal poročilo državni podtajnik pri zakladnem ministrstvu poslanec Ceccherini. Obenem so poslali pokrajinskemu vodstvu stranke povabilo in priporočilo, naj bi premagali sedanjo razdelitev na struje, ki samo slabijo stranko pri njenem delu. PISMO UREDNIŠTVU Družinska doklada za taščo Kot stalna naročnica in čitatelji-ca vašega lista vas prosim za odgovor in pojasnilo v naslednji za- Tri pokrajinska tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so v okviru navodil osrednjih vodstev teh sindikatov in v skladu z navodili deželnih tajništev sindikatov ugotovila, da dosedanje stavke in druga prizadevan.a za odpravo conskih razlik v plačah niso rodili zaželenega uspeha: obenem so ugotovili, da so nekatera podjetja pristala na sporazum za odpravo takih razlik po zgledu podjetij z državno ude ežbo< ki so ga podpisali pri In-tersind. Na osnovi teh ugotovitev so sklenili proglasiti ponovno 24-urno stavko za jutri L februarja, Ta stavka se tiče naslednjih kategorij zasebne industrije: tekstilna in oblačilna, zasebna kovinarska podjetja, stav-binci-lesna industrija, cementni izdelki, opekarska industrija, kemična, tiskarska in papirna industrija, predelava rib, slaščičarska, liker-ska in prevozna dejavnost ter avtobusne proge v koncesiji. Sindikat krajevnih uslužbencev pri CISL je zaradi zastoja pri pogajanjih za 3 odstotni povišek plače z najmanjšim poviškom od vsaj 3.000 lir, progilasil za danes 31. januarja 24-urno stavko uslužbencev krajevnih ustanov na Goriškem. Ta stavka se tiče uslužbencev pokra; jinske uprave, občinskih uprav, pri ECA in pri drugih podobnih krajevnih ustanovah. Sindikalni organizaciji CGIL in UIL pa sta s posebnim obvestilom sporočila, da sta zavzela stališče proti tej stavki na osnovi navodil osrednjega vodstva obeh sindikatov. Pri tem navajajo, da je sindikat CISL sprejel sklep za stavko enostransko in neupravičeno. Zato sta oba sindikata pozvala svoje somišljenike, naj se ne udeležijo današnje stavke. Prav tako so sklenili tudi lastniki bencinskih črpalk na Goriškem, da se ne udeležijo stavke bencinar-jev, ki so jo že včeraj proglasili po vsej državi z izjemo črpalk na avtocestah. Svoj sklep opravičujejo bencinarji na Goriškem s posebnim položajem ob meji, kjer bi zaradi' bližnje meje (in jugoslovanskih črpalk vzdolž meje) taka stavka ne imela posebnega učinka. Pač pa zagotavljajo, da se brez pridržkov pridružujejo zahtevam kategorije bencinarjev s posebnim ozirom na ustavitev izdaje novih koncesij, za povečanje marže za bencinar-je, za boljšo ureditev počitnic in tedenskega počitka. oddaja občinskih drv. Dražba bo ob 11. uri in se priporoča udeležencem. nai bodo točni. Še o cestah na Peči Pred časom smo poročali o draž-beni oddaji cestnih del na področju sovodenjske občine. Podjetje Ca,-cisonzo je ta dela prevzelo s popustom nekaj nad 19 odst.; s tem je občinska uprava od določenih 30 milijonov, ki jih je v ta namen prejela od države, prihranila skoro 6 milijonov, ki jih bo lahko uporabila za ureditev nekaterih drugih cest, ki so pri tej dražbi ostale izven seznama. Med takimi cestami navajajo vaščani s Peči tudi tisti odcep občinske ceste, ki gre od pečanskega pokopališča do «Stradalte»; ta cesta je v zelo slabem stanju in njeno popravilo zanima precej vaščanov, ki jo uporabljajo. Zato bi bi o dobro, če bi občinska uprava upoštevala v okviru možnosti njihove želje in potrebe. , , J' ROJSTVA; Stefano Busatto,. Mas-simo Tridici, Lara Ganci, Luca Ma-nia, Fulvio Zandomeni, Tanja Pe-teani, Luca Zoff, Flavio Tremonti, Paolo Brisco, Eliana Frisonelli, Claudio Gregori, Sabina Deghenghi, Paolo Giollo, Francesca Lo Gras-so, Nicoletta Pellegrini, Marina Mian, Roberta Rovere, David Riz-zatti, Alessandro Giusto, Cristina Berini, Aijdrea Simsig in Giulio Candusso. SMRTI: upokojenec 74-letni Do-menico Silvestri; gospodinja 76-letna Pierina Bregant por. Perini, gospodinja 62-letna Erminia Melzi vd. Agostinis, elektromehanik 46-let-ni Giordano Blasizza, občinski sluga Gesualdo Saito, upokojenka 80-letna Matia Stabon vd. Bregant, upokojenka 79-letna Elisabetta Spes-sot vd. Bombi, gospodinja 74-letna Maria Gregori vd. Montini, upokojenec 80-letni Luigi Barducci, u-pokojenka Večletna Gluseppina Ei-bel vd. Sieffe, trgovka 71-letna Al-baneše vel! Ppjjlin, upokojenec 63-letni Odorico Lettig, upokojenec 76-letni Giovanni Ballaben, gospodinja 77-Ietna Albina Kuzmin vd. Ture-cek, upokojenec 76-letni Majino Vi-doz. tičejo policije, cestne policije, pomoči ha morju, prijave tatvin avtomobilov. V zadnjem primeru je prizadeti dolžan i prijaviti, tatvino čimprej tudi na najbližji pobcijski ali karabinjerski postaji. • .-. Vsi teefbnski pozivi ha št.. «113», krajevni ali rr.edkrdj.vrii bodo popolnoma brezplačni. Seveda pa morajo biti dejansko pozivi za nujno pomoč; zato ne bodo upoštevali navadne zahteve za pojasnila kakor 0 stanju na cestah, o megli ali snegu. zahteve za pomoč v primerih mehanskih okvar na vozilih in v vseh drugih podobnih primerih, ki nimajo značaja nujne javne pomoči. ■ f s Podrobnosti o uvedbi take službe v. naši pokrujini so določili - včeraj na sestanku na prefekturi,*- ki ga je vodil prefekt di>. Pietrostefani ter 'so mu prisostvovali' kvestor dr. Chinni, poveljnik karabinjerjev major Sala, poveljnik 'cestne policije, pristanišča v Tržiču, gori.ških gasilcev ter predstavniki • ockaterih drugih prizadetih ustanov. IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so 27., 28., 29. in 30. januarja prijavili ..................................................... VESTI Z ONKRAJ MEJE Dražba občinskih drv v Gabrjah Županstvo iz Sovodenj sporoča, da bo v nedeljo 2. februarja v cestarski hiši v Gabrjah dražbena OB PREVZEMU PROGE PO RIBIJU Avtobusni vozni red Gorica -Sovodnje - Gabrje Pred dnevi smo pisali, da mestno avtobusno podjetje v Gorici, ATG, katerega upravo bo jutri prevzelo mestno podjetje, ne bo obdržalo dve sedanji avtobusni progi in sicer progo Gorica • Sovodnje -Gabrje ter delavsko progo, ki povezuje industrijske predele okrog Gorice in v njej sami. Progo Gorica Sovodnje • Spodnje Gabrje bo z jutrišnjim dnem 1. februarja prevzelo avtobusno podjetje RIBI & C., ki bo na tej progi vozilo po naslednjem voznem redu: Ob delavnikih: Odhod iz Gorice (Ribijeva avtobusna postaja) do Sovodenj: ob 6.45, 8.10, 11.50, 13.30, 14.10 in ob 19.10. Odhod iz Gorice (Ribijeva avto-busna postaja) do Spodnjih GabriJ: ob 8.10, 11.50, 14,10 in ob 19.10. Odhod iz Spodnjih Gabrij proti Gorici: ob 8.30, 12.10, 14.30 in 19.30. Odhod iz Sovodenj proti Gorici: ob 8.13, 8.38, 12.18, 14.38, 18.03 in ob 19.38. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Gorice (Ribijeva avtobusna postaja) v Sovodnje in Spodnje Gabrje: ob 13.45, 18 in 20.10. Odhod iz Spodnjih Gabrij proti Gorici: ob 14.05, 18.20 in ob 20.30 — (iz Sovodenj odhaja avtobus ob 14.13, 18.28 in ob 20.38. Lov na lisico v Dolu Lovska sekcija iz Dola prireja v nedeljo 2. februarja lov na lisico na svojem področju. Udeležijo se ga lahko lovci, ki imajo v redu svoje lovsko dovoljenje, so zavarovani m imajo tudi dovoljenje za lov na mejnem področju. Zbirališče je ob 8.15 uri v gostilni Mirko pri Devetakih. V primeru slabega vremena bodo lov odložili na prihodnjo nedeljo. Prihodnje leto gradnja ceste do Sela na Vipavskem Priprave za gradnjo prehoda v Vrtoj. hi . Novi objekti v Novi Gorici Predsednik novogoriške občinske skupščine Milan Vižintin Je na ponedeljkovem pogovoru z novogoriškimi časnikarji potrdil, da si skupščina prizadeva skupaj z odgovornimi organi v Ljubljani ter denarnimi zavodi v inozemstvu u-stvaritl pogoje za to, da bodo tudi na jugoslovanski strani meje začeli člmprej graditi novi mednarodni prehod za tovorni promet ter odsek avto ceste od meje do Sela na Vipavskem. Predsednik novogoriške skupščine je izrazil optimizem. Po vsej verjetnosti bodo začeli z deli že v drugi polovici tega leta ter jih zaključili najpozneje v 1971. letu. Po izjavi novogoriškega predsednika bo imel omenjeni odsek, za katerega pripravljajo sedaj potrebne načrte, vse karakteristike avto ceste ter se bo vključeval v novo cestno mrežo, ki bo zgrajena med Vrhniko in Razdrtim. Odsek bo dolg skupaj 14 km, veljal pa bo okoli pet milijard starih dinarjev. Prometni strokovnjaki v Sloveniji pravijo, da bi ne bilo racionalno zamuditi ugodne priložnosti, ki se ponuja z zgraditvijo avto ceste Vlllesse - Gorica ter u-stvaritl ozko grlo do Razdrtega. O-menjena investicija tudi ni tako visoka, da se Je ne bi splačalo u-resničiti vzporedno z ostalim odsekom med Vrhniko in Razdrtim. V Novi Gorici so že tudi osnovali konzorcij zainteresiranih organizacij za gradnjo prehoda. Medtem ko sta mejna služba in uprava carin že zagotovili sredstva za svoje potrebe, sedaj usklajujejo gledišča ostale gospodarske organizacije. Predvidoma bo investiralo sredstva v gradnjo objektov ob prehodu kakih 10 špediterskih in drugih organizacij. Kakor je znano se je blagovni promet med sosednjima območjema povzpel že na 700.000 ton letno, kar upravičuje gradnjo takega prehoda. Nova Gorica bo tudi letos dobila nekaj pomembnih novih objektov. Kaže, da bo že v kratkem začelo podjetje EMONA iz Ljubljane graditi veliko samopostrežno restavracijo v okviru trgovskega središča, ki bo združevala tudi majhen motel. Zatem bo podjetje Almira gradilo novo proizvod- no balo ob Prvomajski ulici. Slednjič pa bo novogoriško gradbeno podjetje postavilo nekaj skupinskih garaž za avtomobile, živahna bo tudi stanovanjska gradnja V raznih objektih bodo zgradili najmanj 200 stanovanj v družbeni lasti. Vse te Investicije bodo veljale 'okoli 3,5 milijarde starih dinarjev. Pri delu se je renila Včeraj popoldne .nekaj pred 15. uro ,so nudili prvo pomoč * v go-riški bolnišnici 22-letni Rosalici Piz-zul iz Krmifia; ugotovili so ji rano na sredincu ■ desne roke; okrevala bo v 8 dneh. Ko je imela • opravka pri stroju za zavijanje karamel v tovarni «Giulia» je prišla s prsti preb izu kolesja, ki jo je ranilo. Gorica CORSO. 17—22: «La prima volta Jennyfer», J. Woodward in J. Ol-son; ameriški film v barvah., mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17—22: «Custer, Teroe del West», R. Shaw in R. Ryan; ki-nemaskopski film v barvah MODERNISSIMO 17-22: «A tut-to gas«, E. Presley in N. Sinatra; ameriški kinemaskopski film v barvah. VITTORIA. 17—21.30: «Un lungo giorno per morire«, D. Hemmings in T. Beckley; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Tatuag- gio«, H. Anders in Ch. Wacker-nagel; kinemaskopski film, mladini pod 18. letom prepovedan. I rži r AZZURRO. 17.30: «100 irulioni per morire«, j. Francoise. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: «Comando sui-cida«, A. Ray. Kinemaskope v barvah. 1'R1NCIPE. 17.30: «Buio oltre il sole«, R. Taylor. Kinemaskopski film v barvah J\ovu Gorivu: «Soča» — Nova Gorica: «Gomila morilcev«, ameriški barvni film ob 18. m 20.15 «Svoboda» — Šempeter: »Odpadniki prerije«, ameriški barvni film — ob 18. in 20.15. Šempas: «Nesreča», angleški film — ob 20. Deskle: «Počitnice v Kaliforniji«, ameriški barvni film — ob 19.30. Renče: «Sama v temi«, ameriški film — ob 19. Kanal: »Nesreča«, angleški film — ob 20. Taksa za avtoradio pri avtomobilskem klubu Avtomobilski klub v Gorici sporoča vsem prizadetim, da je treba plačati letno takso za avtoradio neposredno na uradu avtomobilskega kluba in ne več preko poštnega tekočega računa kot doslej, To takso se plača po istem postopku kot velja za plačilo avtomobilske takse. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10 ,tel. 2576. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v Tržiču odprta lekarna »Centrale« — Trg della Repubblica — t$l. 7234. RONKE Danes je odprta lekarna »Alla Stazione« dr Matitti - Viale Garibaldi 3 - tel 77046 ................................"lil Hill lil. m. ... OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Na križišču v Gorici z avtom podrla mopedista Sodnik jo je oprostil, ker proti njej ni bila vložena tožba Izmed številnih zadev, ki čaka-1 bolnišnici s prognozo 7 dm deian- rift 'zculrl in/^nrv ra7nroi;n nri n. f.U/, ..( jo na zaključno razpravo pri o-krajnem sodišču v Gorici je sodnik dr. Laudisio zaključil včeraj samo eno. Pred njim se je zagovarjala 27-letna Eliana Delich iz Gorice na Korzu Italija 122 zaradi prometne nesreče, ki se je pripetila dne 11. novembra 1966 na križišču Ulic Leopardi in Brigata Casale v Gorici in pri kateri je dobil telesne poškodbe mehanični vajenec 17-let-ni Lino Srednik iz Gorice, Ul. Campagnuzza 21. Delich se je peljala z avtom fiat 600 po Ul. Casale navzgor proti Ul. IX agosto. Na križišču z Ul. Leopardi pa je privozil po tej ulici v smeri proti Ul. Leoni na mopedu in s precejšnjo naglico Lino Srednik in obe vozili sta na križišču trčili. Srednik je padel in dobil pri tem poškodbe na obrazu za katere so ga pridržali v sko pa se je moral zdraviti 30 diu in ostal mu je trajni znak na obrazu. Pri včerajšnji razpravi je Delicheva zanikala krivdo in dejala, da je bil mopedist brez luc! ter da je privozil nenadoma in s precejšnjo naglico. Srednik pa je potrdil, da je prejel odškodnino zase in za moped, ki je utrpel okrog 30 tisoč lir škode. Dodal je tudi, da ni bil brez luči, pač pa je imel prižgane pozicijske ter da mu je avtomobilistka presekala pot, ko je hotel v Ul. Leoni. Sodnik je končno spremenil obtožnico v poškodbe lažjega značaja in ker proti Delichevi ni bila vložena tožba prizadete stranke, je ustavil sodni postopek proti njej brez obsodbe. Branil jo je odv. Campeis. Drž. tož odv. Cossa; sodnik ar. Laudisio; zap. Magda Massi. mmmmrrmm mkdšolsko moško prvenstvo Ekipa slovenskega liceja osvojila prvo mesto Slovenski dijaki so premagali Pelrareo z 2:1 in Vollo z 2:0 Moška odbojkarska ekipa slovenskega liceja iz Trsta je včeraj zabeležila izreden uspeh: na med-šolskem moškem odbojkarskem prvenstvu tržaških višjih srednjih šol namreč osvojila prvo mesto. Včeraj je 'bi! na vrsti finalni de! tega prvenstva. Slovenski dijaki so odigrali prvo tekmo proti reprezentanci šole Petrarca. Fantje so začeli zelo dobro 4n čeprav je bil nasprotnik močan, jim je uspelo osvojiti prvi niz s 15:10. Drugi set je bi! živo nasprotje prvega: Fantje z liceja so igrali precej nepovezano in živčno. Takoj je bilo razvidno, da je poraz neizogiben in set se je res zaključil s 15:9 za Petrarco. Jasno je bilo, da bo tretji set odločilen in to ne le za zmago v tej tekmi, ampak tudi za končno razvrstitev na lestvici. Slovenski dijaki so v začetku igrali zelo dobro in so povedli celo z 10:5. Nato pa se je nekaj zataknilo in Petrarca je povedla s 11:10. Po «minuti». ki jo je klicala slovenska ekipa pa so naši dijaki zaigrali kot prerojeni. Zlasti sta se ob mreži izkazala Peterlin in Veljak. Nekaj časa se je sreča nagibala na eno. nato pa na drugo stran. Končno pa Je zmaga le pripadla slovenskemu liceju s 15:12. Sledilo'je srečanje z Volto. Tudi tukaj je bil začetek seta v znamenju premoči slovenskih igralcev, ki' so takoj povedli. Naskok pa so tokrat obdržali do konca seta. katerega so osvojili s 15:7. V drugem nizu so fantje nasprotnike podcenjevali in zato niso zaigrali preveč uspešno, saj je Volta povedla kar z 8:0. Igralci liceja so pa kmalu svoje vrste u-redili, zaigrali uspešneje, nasprotnike dohiteli in prehiteli ter zmagali z Izidom 15:12. Naši dijaki so tako zopet dokazali. da se v naših šolah tudi s telesno vzgojo ukvarjajo resno in zavzeto, obenem pa so potrdili, da je naš zamejski slovenski šport na zelo visoki kakovostni ravni. Mnogo zaslug za to zmago ima tudi prof. Mamolo, ki je fante vodil in treniral. Sledila je še tekma Volta —- Da Vinoi, v kateri je zmagala Volta z 2:1, kar je sestavo lestvice precej zapletlo: kar tri ekipe so se namreč znašle na lestvici z enakim številom točk in tako so morali o vrstnem redu odločati seti. Barve slovenskega liceja so branili naslednji dijaki: Peterlin. V#-ljak. Može, Guštin, Pangerc, Krjž-nič, Suhadolc in Sancin. KONČNA LESTVICA: Slovenski licej 3 3 0 6:2 6 Da Vinci 3 1 2 Petrarca 3 12 Volta 3 12 4:4 3:4 2:5 INKA ATLETIKA 1.200 udeležencev na evropskem prvenstvu 1960 ATENE, 30. — Letošnje evropsko atletsko prvenstvo bo v Atenah in sicer od 15. do 21. septembra. Trajalo bo torej šest dni. Doslej je zagotovilo svoj nastop 30 državnih reprezentanc, ki bodo poslale v grško prestolnico skupno 1.200 tekmovalcev in tekmovalk. 90 milijonov lir za Henvenutija MIAMI BEACH, 30 — Harry Singer, lastnik hotela Hilton Plaza v Zmagovita ekipa slovenskega liceja: Sancin (2), Križnič (3), Zadnik (4), Pangerc (9), Veljak (7), Guštin (11), Peterlin (1), Može (0), Suhadolc (14) «Zid» Petrarke ni uspel ustaviti Veljakove tolčene žoge Pavla Hočevar POT SE VIJE 5. Spomini Ti ne veš, kako so Rimljani znali delati ceste! Le poglej, tako stara je že, pa kako je še lepa, trpežna! Staro cesto so pa delali dosti kasneje, stari ljudje menda še pomnijo to, pa kakšna je zdaj! Mehka, blatna, kotanjasta in še kakšno kamenje! Kako trpi živina! Tale kos Rimske ceste na našem so morali njega dni prestaviti, le poglej, še zdaj se pozna, kod je šla prej. Gotovo zaradi tegale klanca. Naš svet še pomni, kako je tamle ob kraju ležal velik kamen, oklesan, in rimske številke so bile napisane na njem, pa še nekaj drugega. Ko so prezidavah cerkev v Laščah, so potrebovali kamenje in takrat so odpeljali tudi tisti kamen, škoda! Rada sem poslušala očeta, strmela sem vanj in še do sape nisem mogla priti, da bi ga bila kaj izpraševala. V meni je rastlo spoštovanje do njega in zanimanje za zgodovino. Molče sem hodiia za njim, ko sva se vračala; gozd ln planjava sta tonila v skrivnostno meglico, ki je legala sem pred tisoč in tisoč leti prav tako, kakor bo legala še in še... Spomini me morda preveč zanašajo. Kaj bi toliko o sebi in svojih? Mar h zato, da bi bila podoba takratnega Miami Beachu je ponudil svetovnemu boksarskemu prvaku srednje teže Benvenutiju 90 milijonov lir, ti bi v tem mestu pred koncem marca letos izpostavil svoj naslov v dvoboju s Kubancem Luisom Ro-driguezom. Rodriguez je v svoji boksarski karieri boksal 91-krat in je bil le šestkrat premagan. 3. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SPDT V ČRNEM VRHU V' Ze v Trstu se prijavilo skoraj 60 tekmovalcev Sinoči so zaključili sprejema- jemali prijave tekmovalcev, ki pa nje prijav za letošnje 3. slovenske zamejske zimske športne igre, ki jih prireja Slovensko planinsko društvo Trst v nedeljo, 2. februarja, v črnem vrhu nad Idrijo. Kot smo že poročali, sprejemajo organizatorji prijave v dveh rokih. Prvi rok je zapadel sinoči, ko se je v Trstu prijavilo skoraj 60 tekmovalcev. Drugi rok pa bo Uk pred tekmovanjem v črnem vrhu, kjer bodo tudi še spre- Mladinska enajsterica Brega iiiiiiniiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiniiiiiinniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii MLADINSKA LIGA Mladinci Brega na četrtem mestu Pred pričetkom povratnega kola mladinskega nogometnega prvenstva, ki bo v nedeljo 2. februarja, smo pregledali stanje naše e-kipe in ugotovili, da so se mladi Brežani uvrstili na zadovoljivo 4. mesto. Brez dvoma je to dober u-speh. če upoštevamo, da so bili Brežan; prisiljeni odigrati vse svoje tekme na tujih igriščih, brez številnega občinstva, na katerega so bili navajgni v preteklih letih, kar je seveda negativno vplivalo nanje. Nadalje je potrebno omeniti, da so trenirali na slabem ln za nogomet neprimernem igrišču, kar se jim je seveda poznalo v igri. Za tako lep uspeh gre našim mladim Igralcem vse priznanje in tudi za požrtvovalnost, ki so jo izkazali v teku prvenstva. Od 15 predvidenih srečanj je Breg odigral le 13 tekem ter dosegel osem zmag, utrpel je štiri poraze ln enkrat je remiziral. Od dveh neodlgranih tekem je eno zgubil in eno osvojil brez igre. Zgubil je neodigrano tekmo proti enajsterici Edere, zmagal pa proti ekipi Vesne jz Križa, ki se Je odpovedala nadaljnjemu nastopanju na prvenstvu, ter je dosegel tako 19 točk na lestvici, kar. je le 5 manj od vodeče ekipe. Pripomniti je treba, da je v začetku prvenstva Breg več časa vodil na lestvici in bil ves čas med prvimi ter najmočnejšimi ekipami. .Zelo dobro se je uveljavila o-bramba. ki je utrpela le 13 golov ter se tako Izkazala kot tretja najboljša obramba nastopajočih ekip. če nadaljujemo z našim statističnim naštevanjem, u-gotovimo, da je napad 22-krat potresel nasprotnikovo mrežo, kar je poprečno skoro dva gola na tekmo. Najboljši strelec je bil Zahar, s 5 zadetki, • sledi mu Bandi . s 4, Kocjan s 3, Kuret, čuk in Kr-mec z 2, Mikuš, Slavec, Husu ■ in Gerli z 1. Glede prisotnosti na igrišču ugotovimo, da so se vseh tekem udeležili Žerjal, Gerli, čuk in Krmec V.; dvanajstkrat je nastopil Berdon (ki je istočasno dvakrat nastopil v postavi prvega moštva, kjer sta nastopila tudi Gerli in čuk); 11 tekem je odigral Kocjan, 10 Bandi in Kuret, 9 Krmec M., 7 Lovriha in Husu, 6 Slavec I„ 5 Slavec V., 3 Mikuš, 2 Gaburro in 1 Hrvatič. Glede discipline pa ne moremo preveč pohvaliti naše mlade nogometaše, ki so bili večkrat o- pomnjeni in trije celo izključeni za en dan. Gotovi smo, da nas v povratnem kolu mladine; ne bodo razočarali in se bodo uvrstili še na višje mesto. Upamo, da bodo odpravili vse pomanjkljivosti, ki so jih do sedaj imeli ln bodo nastopali v vseh tekmah, ki jih še čakajo, tako da bodo v ponos in korist svojemu društvu, saj bodo naslednje leto potrebni za pomladitev in izpopolnitev prve ekipe. Zato morajo že v tem času čimbolj osvojili način igre prvega moštva. tako da bodo lahko kos tudi odgovornejši nalogi. Nadalje je njihova naloga, da ohranijo svojJ ekipi sloves, ki so ga pridobili v sorazmerno kratki dobi, kajti vsako moštvo, ki se mora spoprijeti z Bregom, vidi v tem srečanju težko oviro in se resno pripravi nanj. bodo seveda dobili višje startne številke. Največ prijav je bilo pri članih in sicer po 16 tako v veleslalomu, kot v smuku. Le malo manjše zanimanje pa je vladalo med začetniki, kjer se je že sinoči prijavilo 15 tekmovalcev, gotovo pa bo to število na kraju tekmovanja še naraslo. Dokajšnje zanimanje je tudi letos vladalo za tek. kjer bo poskusilo svoje sile 10 tekačev. Med naraščajniki m naraščaj-nicami je število prijavljenih trenutno še nekoliko nižje, precej pa jih bo poskusilo srečo s sanmi tn sicer devet. Sinoči so tudi že opravili žrebanje startnega vrstnega reda za vse doslej prijavljene tekmovalce. Seznam teh tekmovalcev bomo objavili v naši jutrišnji številki. Potovalni urad «AURORA» vabi na smučarske izlete z avtobusom na LOKVE in ČRNI VRH vsako nedeljo z odhodom ob 7.15 iz Trsta in povratkom ob ,17,00 z Lokev oziroma Črnega vrha! Cena na osebo 1.000 lir. . Vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cice-rone 4, tel. 29-243. tAU SAM Tržaško šahovsko društvo bo priredilo v ppnedeljek, 3. februarja promocijski turnir 3. kategorije. Začel se bo ob 20.30 na društvenem sedežu v kavarni Firenze. NARAŠČA JNIŠKA LIGA V predzadnjem kolu prvenstva mladi borovci proti Lloydu «A» V tem srečanju borovci ne računajo na zmago Po tekmi s Škedenjci, v kateri so bili borovci poraženi, čaka «pla-ve» v nedeljo v predzadnjem kolu prvenstva srečanje z Lloydom A. O izidu te tekme ne more biti dvoma, kajti v letošnjem prvenstvu gotovo nobena ekipa ne more premagati te odlične peterke. O njeni moči najzgovorneje govorijo številke: v 14 tekmah je dosegla 1044 košev (poprečno 75 v vsaki tekmi), prejela pa le 387 (poprečno 28). Ekipo sestavljajo visoki in tudi že precej izkušeni igralci, saj imajo vsi za seboj dve ali tri narašča jniška prvenstva. Poleg tega trenirajo štirikrat tedensko, tako, da dobro obvladajo tudi košarkarsko tehniko. Vse te lastnosti je izkoristil tudi trener za taktiko s katero ekipa brani «na moža» po vsem igrišču in tako zmede nasprotnike. Sicer pa vodstvo Lioyda ne skriva upanja, aa bo s to ekipo osvojilo tudi naslov italijanskega državnega naraščajniškega prvaka. Edina napaka te ekipe pa je, da ne zna napadati proti organizirani coni. To se je posebno poznalo v tekmi proti Italsidru, ko je zmagala s precejšnjo težavo. Sicer pa je bila v zadregi tudi v prvi tekmi proti Boru, vendar pa je treba pri pomniti, oa je Borova obramba v tem prvenstvu trenutno na tretjem mestu, V nedeljski tekmi bodo nastopili naslednji igralci Bora: Zavadlal, Kralj, Barazutti, Ljubič, Bogateč, Širca, Hrvatič S in V., Pertot in Sosič, Nastop Kralja pa še vedno ni gotov, ker je spet v postelji zaradi gripe. Tekma se, bo začela ob 8.30 v telovadnici Ginnaštice Triestine, tekmovalci pa naj se zbero pol ure pred začetkom srečanja. KOŠARKA V prijateljski tekmi Oransoda-iteojSrad 86:61 CANTU, 30, — V mednarodni prijateljski košarkarski tekmi v Can-tuju je Oransoda premagala jugoslovanski klub OKK Beograd s 86:61 (40:31). Bor — CSl Friuli: Zavadlal meče iz skoka na koš Naraščajniško prvenstvo se nadaljuje brez presenečenj. Do konca prvenstva manjkata še dve koli, toda praktično je že zaključeno. Končni zmagovalec bo gotovo Lloyd «A», drugo mesto bo šlo Italsidru, tretja pa bo Servolana. Borovci se bodo uvrstili na četrto mesto, kar je precejšen uspeh. Res je škoda, da so izgubili tri tekme s komaj dvema točkama razlike, saj bi se v nasprotnem primeru uvrstili na tretje mesto. Izidi 6. povratnega kola Servolana - Lloyd «A.> 33:85 Mivar - Lloyd «B» 32:34 Montuzza - Italsider 6:53 Ricreatori - Bor 0:2 Izidi 7. povratnega kola Bor - Servolana 4 35:41 Italsider - Lloyd «B» 62:38 Lloyd «A» - Tricolore 90:20 Ricreatori - Montuzza 0:2 Lestvica: Lloyd «A» 14 14 0 1044:387 28 Italsider 14 11 3 531:377 22 Servolana 14 11) 4 469:488 20 Bor 14 7 7 435:404 14 Lloyd «B» 13 5 8 481:630 10 Mivar 14 4 lil 469:541 8 Tricolore 13 2 11 291:556 4 Montuzza 13 2 11 278:655 4 * Ricreatori 15 7 8 462:432 14 puščal svoje mesto starejšemu bolj izkušenemu tovarišu. Vse torej kaže, da bi moral 0' nion v nedeljo ponovno zmag**" čeprav s pičlo razliko v golu. A#j se bodo vsi igralci točno drž*1 navodil, bi uspeh ne smel izosta*1 Trebenci bi morali kloniti pred ®' kipo, ki je v polnem zaletu j Išče vedno boljšo uvrstitev na stvici. Sen Uniona je namreč ** bi se prebil med prva štiri mošW ter tako kronal svoje dolgoiel® napore na nogometnih poljih. Vi* kaže torej, da bomo na stadio*_ «1. maj» priča lepemu in bojev*' temu srečanju za točke. Rudi * Ricreatori je bil izključen iz nadaljnjega tekmovanja in disciplinska komisija ga je uvrstila na zadnje mesto lestvice. — jan — NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Union v nedeljo upa na (očke Na Unionovi poti se bo v nedeljo znašel trebenski Primorec. Znova bo torej na vrsti derbi, in to le dve nedelji po lepi zmagi Uniona nad Zarjo. Podlonjerci so po več zaporednih zmagah z moralo na višku, ter se ne bojijo borbenih Trebencev, čeprav so ti v prvem srečanju zmagali. Vsekakor bo to zanimiva tekma, saj bodo morali Unionovi igralci popraviti slab vtis tz prvega dvoboja s Primorcem. To bi jim moralo vsekakor uspeti, saj jim borbenosti ne manjka. Trebenci pa so po začetnih uspehih v zadnjih tekmah precej popustili. V tem derbiju bodo skušali popraviti slab vtis z zadnjih srečanj ter ponoviti uspeh iz začetnega kola. Res so v nedeljo izenačili proti Inter SS toda to ni več tisto moštvo, ki je v začetku prvenstva merilo na najvišje mesto lestvice. Bil je to torej poprečen rezultat, ki bo gotovo vplival na srečanje s Pod-lonjerskim Unionom. Union je v nedeljo odnesel zmago proti nestanovitni ekipi Grete, ki ni znala na igrišču dosti pokazati. Glede na šibkega nasprotnika je tekma predstavljala predvsem trening, ker so igralci preizkušali nove sisteme. To je služilo novemu tehničnemu vodji e-kipe Maverju, da je spoznal zmožnosti posameznih igralcev. Tekma s Primorcem predstavlja tudi zanj težak Izpit, saj se bo prvič uradno predstavil kot trener ekipe. Na igrišče bo gotovo poslal svoje najboljše moštvo, kj bi moralo zaustaviti Primorčeve nogometaše. žal pa se bo moral v obrambi odreči dvema dobrima igralcema, vratarju Kalinu ter branilcu La Pasquali. Zaradi raznih obveznosti ne bosta letos več nastopala v U-nionovih vrstah. Vseeno pa njun odhod ne predstavlja za sestavljal-ca ekipe velikih in nepremostljivih zaprek. Kalina bo zamenjal odlični Pavatič, ki je do sedaj pre- Vse je pripravljeno za turnir v Viarcggiu VIAREGGIO, 30. — Organi** torji 21. mednarodnega mlad*11 skega nogometnega turnirja v Vi* reggiu, veljavnega za Pustni P° kal 1969, so zaključili vse priPrS’ ve. Turnir bodo svečano odprl* ’ petek, 7. februarja ob 14.30. Sl*' vesno otvoritev bodo verjetno Pre našali tudi po televiziji. Prav 18 ko bodo prenašali tudi prvo tel1 mo, ki bo sledila otvoritvi med Du’ klo iz Prage in Bologno. SMUČANJE Francozinja Famosc si je zlomila nogo ST. ANTON (Avstrija), 30. Z** na francoska smučarka Annie mose je danes med «non stop* ningom za tekmovanje Kand*®9j padla, si zlomila levo nogo ter poškodovala Ahilovo tetivo. Pre^ ljali jo bodo v Pariz, kjer jo do operirali. v**1 Za Famosovo, ki trenutno že* na lestvici za svetovni pokal v ,{ skih disciplinah, je s tem letoš^ smučarske sezone praktično ko* ŠPORTNI RIBOLOV Rekorden ulov Američanke Ricc KAILUA - KONA (Havaji),30., Američanka Sally Rice je P°8 f vila nov ženski svetovni rekord športnem ribolovu. Na odpr*e s morju pred Havaji je namrei trnkom ujela 3.13 m dolgo in sri. raj 265 kg težko ribo meč*11,, Ricejeva je orjaško ribo utJ kar štiri ure na vrvici (ki je Pj, nesla obremenitve le do 105 preden jo je potegnila na & svojega motornega čolna. Danes, v petek, 31. 1. 19*®' ho na društvenem sedežu 1,8 stadionu «1. maj* v Trst«' Vrdelska cesta 7, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drU* gem sklicanju 11. redni občni zbor Športnega združenja B°r t naslednjim dnevnim red«1*1' 1. Izvolitev predsedstva in **' lilne komisije 2. Poročila predsednika, (*•*’ nika m blagajnika 3. Diskusija 4. Itazrešnica staremu odbor* 5. Volitve 6. Razno Odb<» življenja na kmetih čim jasnejša?' Da, zato. Saj ni bil naš dom v Malih Laščah nič drugačen kot drugi. Lahko bi opisovala nepričakovana doživetja po drugih hišah in vaseh, nenavadno snago in red, zdrave vzgojne nazore, ganljive, starodavne navade naših kmečkih mater in očetov, pa tudi bistroumnost otrok. Staršem se zdi vsak otrok, posebno prvi, izredno bister. Ta ne bo dolgo živel, pravijo, preveč je brihten in pameten. Pa res marsikateri človeka prav preseneča. Vendar, če bi bili vsi tisti tudi pozneje tako nadarjeni, kakor so kazali kot otroci, bi moral svet imeti same učenjake. Razen redkih razlik so si bile življenjske oblike pač povsod podobne, kakor so si po svoje podobne tudi danes. Matere po vaseh in mestih so morale poleg skrbi za otroke in hišnih opravkov misliti tudi na pridobitno delo, bodisi na polju ali v obrti, same ali z možem. Njihovo življenje je bilo gotovo težko, vendar je bilo lažje, kot ga imajo današnje matere kljub tehničnemu napredku; otroke so lahko imele vedno pred očmi, saj je bilo njihovo delo povezano z domom in se tako odnos mož-žena-otrok ni nikoli pretrgal, ne stvarno ne duhovno. Tudi takrat so čutili — morda bolj iskreno kot danes — in govorili: za koga pa živim, skrbim in trpim, če ne za otroke! Ko so otroci dorastli, so jim starši skoraj vedno dajali nekaj gmotne podlage za novo gospodarstvo: dom ali doto ali poklic. Vsak otrok je dobil tudi duhovno dediščino in ob vstopu v novo življenje se je zato sleherni zavedal duhovnih vrlin staršev in vzgajal svoje otroke po njihovem zgledu. Pa se je svet začel hitreje razvijati. Koliko napredka od takrat, ko še nismo hodili v šolo in se nismo upali iti niti čez Grič in je šele prvič prisopihala kočevska železnica, vsa v zelenju in črno-rumenih zastavicah... Ali bi bilo danes še mogoče in smiselno, če bi vzgajali otroke samo po zgledu svojih staršev, tožili po nekdanjem patriarhalnem življenju in se še ravnali samo po zgledu zaslužnega Valentina Vodnika: Kar mat’me učila, me mika zapet’... Ali bi taki pogledi ne pomenili danes cokle na poti napredka in tudi na poti do kruha? In vendar, kdo bi danes ne želel zapustiti otrokom duhovne dediščine? Da, toda dediščino, ki neprenehoma raste samo iz razumevanja nove dobe in iz spojitve osnovnih klasičnih in modernih moralnih smernic! 4. MAME IN MATERE NA KMETIH Danes le še malokdo ve, kaj so bile nekako do začetka našega stoletja javno spoštovane gospodinje, ki so uživale med ljudstvom zasluženo ime mama ali mati. V naši vasi smo imeli javne matere, mame pa sploh ne, ker ni bilo ne gostilne ne trgovine. Čeprav je že stari Vodnik skrbel za strokovno babiško pomoč, je bila izprašana babica na kmetih se sto let za njim prava redkost. Navadno je imela vsaka večja vas svojo mater, ki je bila porodnicam neplačana pomočnica in svetovalka. Tudi po porodu je mati redno hodila v tisto hišo kopat in negovat novorojenčka, dokler si ni otročnica opomogla. Ne spominjam se, da bi se bil pri nas ali kje drugje v vaši rodil otrok podnevi. Ali je res samo skrivnostna noč dajala zemljančke? Krst je bil takoj tisti dan po rojstvu. Saj bi se lahko zgodilo, da bi otročiček umrl — pa ne krščen! Botrstvo je bilo v družinah stalno, skoraj dedno. Prvemu otroku je dal ime oče, drugim otrokom ga je določal znani svetnik, ki je tisti ali bližnji dan gledal s pratike. Krst so seveda še zalivali; kaj zato, če je mora! manj kot dan stari novorojenček ure in ure čakati v zakajeni gostilni in je bolna mati doma trepetala zanj! Teden po krstu so praznovali botrino, ki je po razkošnosti ustrezala imovin-skim razmeram staršev. Obvezno je bilo vino, šnite in kaj ocvrtega, seveda letečega. Ob letu je botra ali botrova žena podarila otroku križevnik — blago za oblekco ali srajčko. Zenske so se še več let spominjale svojih botrnih otrok s prigodnimi darovi. Botrstvo je vezalo cele rodove, varovalo jih je pred prepiri in večkrat tudi pred medsebojf porokami. Vaške gospodinje so si zaslužile ime mati s sociali dejanji. Revnim ženskam, ki so jim hodile poleti kaj magat, so pošiljale darove ob sleherni priliki in tudi d' so jim pošteno plačevale. Jeseni je mati nesla svoji del* košaro krompirja in nekaj sadja in fižola. Ko so klali, je je spomnila s kolinami; ko so se obravile krave, J’ poslala mlezive. Mati je mislila tudi na otroke svoje dela posebno ob cerkvenih godovih. Ce so se prišli sose< otroci igrat k njenim, so kmalu dobili košček kruha, k* bil po njihovi sodbi seveda neprimerno boljši kot do Mati ni bila nikoli v zadregi, kadar je bila nuja za poti dela. Katera bi pa ne šla k tej materi, saj se bo vse spominjala svoje delavke... morda ji bo že za malo d poslala oprešico! *) Ce je bila žena večjega posestnika, gostilničarja ali tri ca pametna gospodinja in se je uveljavljala poleg moža celo r,ad njim ter se je v odnosu do ljudi izkazovala modra svetovalka in dobrotnica, je bila v vsej soseski zfl kot mama. Družine so rade prosile mamo za krstno ali mansko botro; ali zato, da so se lahko postavljale s 1 ims.ait.no botro, ali zato, ker jih ne bo nikoli razoč*1 v pričakovanju obilnega darila. Ženski proletariat je dob pri mami dober sezonski zaslužek. Kakor matere so tudi mame zavedale .socialnih dolžnosti do delavke in nj® otrok. Ce je imela dninarica otroke, ki bi jih bila mo1 puščati brez varstva, jih je lahko pripeljala s seboj ln R*® je mislila nanje pri vsakem obroku. Dojenček je lež®: bližnji senci, kjer je mati delala in ga je lahko do. *) Hlebec iz nove pšenične moke, z mlekom zamešen in s V>> dratnimi zarezami po vrhu. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO:, TRSI - UL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24; Maggio 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 W a vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dtnaTjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širint enega stolpca: trgovski 150,' finančnaupravnl 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi beseda - Oglasi za tržaško, ln gor-.ško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (iSocleth Publicita Italiana* - Odgovorni urednik- SIANISI.AV RENKO - Izdala in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst