S tf : J W ■ ' ’m««, -v:,.w WS KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o. Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materialom, tehnično robo, ... vam ponuja plačilo na čeke; nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke pa brez obresti!!! Za večje nakupe brezplačen prevoz (do 25 km). KZ IZLAKE MALGAJ TT r | RENAULT IZREDNO UGODNI KREDITNI POGOJI ZA NAKUP VOZIL RENAULT. '.V.V. "m. npr. R5 CAMPUS: ■:*:¥ -a-ii 0 POLOG 356.500 SIT 0 24 OBROKOV 19.300 SIT O Prometni davek 20% se plača ob prevzemu vozila. R5 TOPFUN - petka, ki uživa v zimi. ...... . ... Prodaja. 0601/24-031, servis. 0601/21 525 ^ EUK§>RADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, Zagorje Tel : 0601 /61-575 programov rogrami , HI - Fl stereo TELITSKI Sl SJEMI angl eškega pro izvajalca P ACE za sa mo 790 DEM z montažo. Tehnični po jtatki NAJN ŠEGA mo 800:120 ________ + radijski 1,0 db - konverter , premer pa rabole = SISTEMI GARANCIJA 12 me NAKUPA TUDI NA 12 OBROKOV. VRHUNSKI SATELITSKI SISTEMI angleškega proizvajalca PACE za samo 790 DEM z montažo . Tehnični podatki NAJN0VEJSEGA .................... 5cm A TEST SATELITSKI ecev . UGODNOST ; _____________________ :: ■U-l L____ ir n ....... , ,,„ 3, , Ét t ^ Tcrr.r. Hr^rr UVODNIK V novo leto ponavadi startamo z obljubami, kako bomo popravili napake, z novimi načrti, z upanjem, da bo še boljše, kot je bilo preteklo. Tudi pri Zasavcu je tako. Malo smo spremenili ekipo, pravzaprav kapetana ekipe. Upamo, da bo Zasavc zato še boljši. Letošnje leto prav gotovo ne bo lahko. To so pokazali že prvi dnevi. Marsikje v podjetjih pošteno škripa, najbolj se je to pokazalo v zadnjih dneh v hrastniški Steklarni. Zdi se, da se je šele sedaj v vsej meri pokazala izguba južnih trgov. Tovarne, ki so v preteklosti stavile predvsem na prodajo na jugu, so se znašle v resnih škripcih. Zasavju se obeta nov val brezposelnosti. Zato bodo morali predvsem tisati, ki zasedajo vodilne položaje (tako v politiki kot gospodarstvu) pošteno zavihati rokave in iskati rešitve, ki bodo tudi po meri ljudi, ne le podjetij. Ljudje pač niso potrpežljivi v nedogled. Vsekakor so prazniki mimo. Začenja se delo. Roman Rozina Marko Planinc Funšterc: Koledar dogajanj, Im memoriam: Franci Princ, Sramotni steber, Zasavske vesti, Denar za plinifikacijo, Kako so plačani funkcionarji, Dileme v zdravstvu, Jetmice Vaš zelnik: Pisma bralcev (Obdaritev, Zahvala), Skrb za čistejšo Savo, Strojegradnja letos Tema: Zasavci postajamo nasilneži Pogovor: Švagana za župana Ksajt glavce: Milanova kost, Stanetov štrbuncelj, Zaposlovanje, Enciklopedija, Toplice za vice Anketa: Pod črto zavarovanja Reportaža: Lov ob zvokih lovskih rogov, Graščak kolovraškega gradu, Spet na Kumu,, America press Križ kraž: Nagradna križanka Šport plus Miš maš: Mladim Zasavcem, Halo, Mišmaš, Ocene šolskega radia, Razgovor z lovcem Žuriramo: Dan, ko smo proslavljali, 25 ur na dan, Hothothot, Horoskop, TNT Kšefti: Prijazna trgovina, V Steklarni vrt. Im memoriam: Peter Kovač, Zasavski premog nezaželjen, Svea uspešna, Najnovejši kšefti, Mali oglasi. Preženimo dolgčas, Kdo praznuje?, Naša bodočnost Zdrav duh ...: To te gor drži. Filmsko gledališče. Zabeleženo, Razpis za literarno prilogo ... v zdravem telesu: Sašo in zasavski Šport, Športni cik cak. Končnica bo odločila, Rezultati, Najboljši ribič med učitelji .... Kopališča sredi zime Kronično: Promet, Kradejo kot srake, Okradla žensko, Vžgale so se saje, Raketar, Na Vreskovem smn KOLEDAR DOGAJANJ 23. decembra - Ob dveh nestrankarskih (?) kandidatih se zagorski poslanci na svoji zadnji seji v letu 1992 s 24 glasovi od 45 odločijo, da bo njihov župan poslej Matjaž Švagan, LDS. Prejšnjega, prav tako LDS-ovskega župana, razrešijo s pripombo, da bo o določenih zadevah potrebno še kaj reči. 24. decembra - Mrzel in leden sveti večer zvabi ljudi v cerkve oz. k t.i. živim jaslicam na prosto - bolj zmrznjene pa v tople postelje. Naslednji dan je dela prost... En za njim pa tudi. 25. decembra - Božič - po izročilu praznik Kristusovega rojstva, v Sloveniji pa tokrat drugič tudi uradno priznan kot tak. 26. decembra - Druga obletnica dneva, ko so na Slovenskem razglasili rezultate plebiscita (23. decembra 1990): za slovensko samostojnost se je odločilo 88,5 odstotka volilcev, skupščina pa je ta dan poimenovala kot dan samostojnosti. 28. decembra - Predpraznični dnevi prinašajo predpraznično razpoložene prebivalce tega planeta. Precej podjetij tudi v Zasavju zapira oz. je že zaprlo svoja vrata. Denar bo že. 31. decembra - Natančno ob 0.00 se izteče 1992. leto, leto vode, leto opice, kot piše v kitajskem horoskopu oz. leto plime in oseke. Stopimo v Saturnovo leto - leto razčiščevanja, iskanja domovine, rušenja že zgrajenega, da na zdravih temeljih zraste novo. Srečno in prijazno! Praznovanje. Foto: T.B. 1. januarja - "Navada je stara novleto voščiti, To tudi zdaj iz srca jaz hočem storiti: Da bdolgo živeli, Prav zdravi veseli, Pregnali skuz srečo!” Kdo bi hotel še več?! Pohod. Foto: J.R.jr. 2. januarja - Na Kumu 2000 pohodnikov, 11. tradicionalni pohod, temperature krepko pod ničlo, veter oster, čaj s "šnopcem" pa neverjetno dobrodošel. 3. januraja - po dolgočasno sivem prvem dnevu novega leta natrosi snega to nedeljo tudi v doline. Če nič drugega, upočasni tempo, in najbolj ro- mantični si potihem ponavljajo: "Pa bo pomlad prišla..." In prav imajo. 4. januarja - V Rudnikih rjavega premoga sklenejo, da v novem letu v 255 delovnih dneh nakopljejo vsega skupaj milijon dvesto tisoč ton premoga. Le precej delavcev bo treba spet odsloviti, oz. zadevo "sistemsko rešiti". 5. januarja - Novi, sveži, mladostno zagnani... zagorski župan povabi to torkovo jutro celotno sedmo zasavsko silo na zajtrk v Medijske Toplice. Žal imajo snežne razmere na cesti in kup obveznosti te sile že na začetku leta za posledico skromen obisk. Pa drugič? 5. januarja - Velika želja trboveljske Splošne bolnišnice bo v tem letu verjetno "meso postala": končno naj bi dobili rentgensko napravo, sodobno, znamke Philips, vredno skoraj poldrugi milijon mark, in to s pomočjo slovenske vlade, ministrstva za zdravstvo in zasavske LB. 6. januarja - Kar 16 milijonov tolarjev od 28, kolikor so jih v Zagorju zbrali s prodajo občinskih stanovanj, bodo namenili plinifikaciji. Sicer pa zanimanje za odkup stanovanj v tej občini počasi upada. 7. januarja - Jutro zanese žalovanje v hrastniško Tovarno kemičnih izdelkov: direktorja Petra Kovača ne bo več nazaj. 9. januarja - Življenje teče dalje: mladi krščanski demokrati Zagorja vabijo na dobrodelni koncert. Izkupiček bo šel za ustanovitev bivalne skupnosti v okviru zagorskega Varstveno delovnega centra. Polona Malovrh ZASAVC Izdaja Zasavc d.o.o., Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sandi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml. Glavni urednik: Roman Rozina; Odgovorni urednik: Marko Planinc. Uredniški odbor: Polona Malovrh (Funšterc), Ivana Laharnar (Vaš zelnik, Reportaže), Stane Šterbucl (Kšajt glavce), Milan Vidic (Anketa), Fanči Moljk (Miš maš),Tomi Pucelj (Žuriramo), Suzana Sivka, Peter Ravnikar (Kšefti), Katarina Gavranovič (Zdrav duh...), Barbara Kus (... v zdravem telesu). Oblikovanje in računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi, Tisk: Alenka Jakopič, Sedraž. Naslov uredništva:Zasavc, Česta zmage 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61-013. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po13. točki t. št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Roman Rozina glavni urednik Zasavca S prvo številko časopisa Zasavc predstavljamo tudi novega glavnega urednika. Matjaža Švagana je na tem mestu zamenjal Roman Rozina, diplomirani novinar. Roman Rozina je svojo novinarsko pot pričel pri zagorskem Občinskem obveščevalcu, potem pa se je zaposlil na Televiziji Slovenija. Uveljavil se je s poročanjem o dogajanju v Zasavju, še posebej pa z poročanjem iz vrelišč tedanje Jugoslavije. Že doslej je tvorno sodeloval pri delu uredništva, urejal je strani, ki nosijo nadnaslov Funšterc. Zima tudi v Zasavju Prazniki so v zasavskih dolinah minili brez snežne odeje, sneg je zapadel šele v prvih januarskih dneh. Na zasavskih cestah ni bilo večjih težav in nesreč, čeprav je sneženje oviralo predvsem voznike, ki se na zimo niso dovolj dobro pripravili. Cestarji so morali tudi v dolini uporabiti pluge. Foto: Branko Klančar Novi rentgen v Trbovljah V treh zasavskih občinah je bilo v zadnjih letih organiziranih kar nekaj neuspešnih akcij za zbiranje denarja, s katerim bi trboveljski Splošni bolnišnici nabavili novo rentgensko napravo. V kratkem naj bi s pomočjo republiške vlade in zasavske Ljubljanske banke novi rentgen le dobili. V bolnišnici sta delovali dve rentgenski napravi, stari okrog dvajset let, že povsem iztrošeni. Sevali sta bolj, kot je dovoljeno. V zadnjem letu je sploh delovala le še ena. Da v bolnišnici rentgen resnično potrebujejo, so pokazale analize storitev na rentgenskem oddelku. Po letu in pol poskusov jim je po besedah direktorja Splošne bolnišnice dr. Rudija Zupana končno uspelo. Republika bo iz svojega proračuna zagotovila nekaj manj kot poldrugi milijon nemških mark za nakup sodobne Philipsove rentgenske naprave, jamstvo je dala zasavska Ljubljanska banka, odplačali pa naj bi jo v petih letih. Napravo, ki naj bi na "svoje mesto" prišla v prvih mesecih leta, bodo za delo usposobili v polovici leta. /Ul. Im memoriam Fremei F*irc Ko smo si konec leta križem kražem želeli srečno novo leto, je naš dolgoletni znanec, sodelavec, pesnik, športnik, kulturnik, planinec Franci Princ bil hud boj z neusmiljeno boleznijo. Na slovenski državni praznik 26. decembra ji je podlegel, ni vzdržal. Franci Princ - Pif je bil rojen 28.7. 1925 v Žabji vasi v Trbovljah. Šole je obiskoval v domačem kraju. Po poklicu je bil rudar, nato rudarski tehnik, ravnatelj Industrijske rudarske šole in bil med ustanovitelji Tehniške srednje šole v Trbovljah. Ka-sneje je bil zaposlen v SIT, zadnje desetletje pri Rudisu, tudi v tujini Ze v meščanski šoli se je zapisal ljubiteljskemu gledališču. To je s pridom izkoristil kot igralec in režiser takoj po zadnji vojni, ko je skupaj s kasnejšo ženo Maro pripravljal in uprizarjal gledališka dela. Velik je bil njegov delež pri nogometni enajsterici NK Rudar in doseženih uspehih kluba. Bil je sodelavec Veselega teatra Trbovlje, Pavlihe in v rojstnih dneh slovenske TV tudi član omizja za zabavni program. Bil je pisec besedil za številne domače prireditve. Sodeloval je pri okrajnem svetu Svobod v Ljubljani, bil predsednik skupščine Kulturne skupnosti Trbovlje ter predsednik Delavske godbe Trbovlje. Kot planinec je zadnja leta pripadal planinski skupini paličarjev. Vse do svoje smrti pa je bil vodja Kulturnega društva pri DU Trbovlje. Dolga teta se je pokojni Franci ukvarjal tudi s poezijo. Narava in otroci so bili vodilni motiv pri pesniškem ustvarjanju. Iz pesniške zbirke Resje - pesmi za otroke - štirje letni časi, ki je izšla l. 1985 pri ZKO Trbovlje, je to najbolj razvidno. Več pesmi je bilo objavljenih v mladinskih oz. pionirskih revijah in listih, zbirkah Šarabanka in Slovenske rudarske pesmi. Pesmi je objavil še v zbirki, ki jo je namenil svojim prijateljem in znancem in je izšla v manjšem številu. Nekaj njegovih pesmi je tudi uglasbenih, predvsem j e znana Luč izginja. In res: Luč izginja pod zemljo, ko rudarji v rov gredo. Z njimi sonce se poslavlja Srečno, Srečno jim nazdravlja! Med nami bo vedno živel kot dober tovariš z neuničljivim humorjem in smislom za lepo in prijazno besedo. Tine Lenarčič f -Sij» #c. v Je že tako, da vsak gnoj smrdi na jbolj od začetka, kasneje se nanj privadimo. Ker pa se novinarji Zasavca zavedamo, da je vsako stvar mogoče spraviti v tek (red), če se le dovolj dolgo ukvarjamo z njo, smo tudi v letu 1992 nadaljevali z opozarjanjem na sramotne stvari, ki se dogajajo po Zasavju. Na sramotni steber smo lani tako pribili kar lepo število odgovornih za razne nepravilnosti in malomarnosti. Nekaj jih je naša opozorila vzelo resno in smo jih s sramotnega stebra že sneli, mnogi pa ostajajo zvesti načelu, da vsaka rešitev rojeva nove težave in tako nočejo, ne morejo oziroma niso v stanju, ko bi "hudiču spulili rep”. Zato jih ponovno opozarajamo in jih bomo še opozarjali, dokler se ne bodo zganili in našli pavo rešitev za vse težave. JsnUcirjS smo zaradi neestetsko prečrtanih tabel pri vhodu v mesto Trbovlje na sramotni steber obesili odgovorne v trboveljski občini. Opozorila so bila uslišana. Table so odstranili, mi pa smo jih sneli s stebra. FobrLOTjcl smo obtožili Republiško upravo za ceste, Petrol in zagorski Sekretariat za prostorsko urejanje, ker na sodobno urejeni bencinski črpalki niso poskrbeli za ustrezno cestno signalizacijo (ni postavljenega znaka za prepovedano zavijanje). V skladu z načelom, da je po odpravi napačnega popravka (ne)mogoče vzpostaviti prvotno stanje, so Petrolovci namestili nekaj znakov in jih čez en dan ponovno sneli. Promet je danes sicer urejen, a ne tako, kot smo opozarajali. Še istega meseca smo na steber ponovno pribili Republiško upravo za ceste in Cestno podjetje Ljubljana zaradi malomarnega odnosa do zasavskih magistralnih cest. Konkretno - zaradi "skakalnice" na odseku magistralne ceste "pod skalo" na poti iz I Irastnika proti Dolu. Skakalnico so pohvalno uredili. Tudi naslednike SGD Betona oziroma odgovorne, ki bi morali poskrbeti za ureditev okolice in odstranitev žerajava ob stanovanjskem bloku ob Cesti zmage v Zagorju, smo s stebra že kmalu po opozorilu sneli.Še vedno pa opozarjamo na neurejeno okolico otroškega igrišča zraven Medije, saj le ta na eni strani ni zaščitena z ograjo. ApHIS smo opozarjali na prenatrpan prometni režim v Trbovljah, saj skušajo vozniki s parkiranjem vozil uničiti že takt) skromne zelenice. Konkretni primer je okolica šole Josip Broz Tito in okolica občinske stavbe. Predlagali smo ureditev parkirnih prostorov, ali navzočnost policistov, ali - najmanj verjetna rešitev - višjo kulturo voznikov. Sicer pa, nič ni varno pred bedaki, ker so bedaki tako iznajdljivi. Mcljcl smo opozorili na ustreznejšo ureditev dvorišča vrteti "Maja" ob Mediji in vrtca "Center" ob stolpnici. Na sramotni steber smo ob tem pribili tudi prebivalce nasprotnega bloka vrtcu "Maja", ki kar skozi okna mečejo smeti v potok Medijo in na dvorišče vrtca. Pa smo zopet pri kulturi, ali pri bedakih, ali pri ljudeh, ki bodo ravnali razumno šele, ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Po slovenski samosto- jnosti je prišlo do spremembe v uradnih nazivih republiških in občinskih organov, inštitucij in podobno. V zasavskih občinah pa so še vedno visele table s starimi napisi. Za zamenjavo napisov so pristojne občine in za nekatere tudi republika. Zamenjava se je "po hitrem postopku" tudi uredila. JunljS smo na steber pribili zagorske gasilce, ki so si priposestvovali prostor pred domom LO, kjer še leži raznovrstni gradbeni material, s katerim še vedno ropotajo. Občino Hrastnik in Elektro Trbovlje smo (po mnenju Elektro sicer neu-pavičeno) obesili zaradi zanemarjenega in nepokošenega zemljišča okoli transformatorja. Ker pa ni nič tako lahko kakor se zdi, bi trava verjetno še vedno ostala nepokošena, če za problem ne bi poskrbela narava in travo prekrila s snegom. SGptGDlbrcI nas je zbodla slabo urejena odkupna postaja Dinos v Zagorju, kjer se ob glavni cesti še vedno vsak dan bohodti kak kos koristnega odpadka. Naš predlok za primernejšo lokacijo ali za drugačno ureditev odlaganja odpadkov tako ni bil uslišan. Logično, saj vsaka stvar vzame več časa, kot si sprva mislimo. Oktobra smo opozorili lastnika avtopralnice na Cesti zmage v Zagorju zaradi pišmeuhovskega odnosa do okolja. Naše upanje, da bo pospravil gume in ostalo navlako okrog svojega objekta in da bo poskrbel za urejeno okolico objekta, seje izjalovilo. Zato ga na steber zabijamo še z dodatnim žebljem. Nič se ni spremenilo tudi z zapuščeno in zanemarjeno Blančevo hišo v Trbovljah. Njen lastnik - občina Trbovlje tako še vedno in brez milosti visi na našem sramotnem stebru. NO“ vembra smo sc ponovno lotili cestnega režima. Tokrat ceste v Zagorju za Kotredežico, ki je nihče ne vzdržuje, po njej pa vozijo predvsem težki tovornjaki. Zanimalo nas je, kdo jo je dolžan vzdrževati in kdaj bo ta začasna pot izgubila svoj pridevek začasna, ali pa ime pot. Izzvali smo Oddelek za urejanje prostora občine Zagorje, naj nam odgovori. Odgovora še nismo prejeli, cestni režim pa prav tako ostaja neurejen. Hiša Pod Skalo v Toplicah pri Zagorju še vedno ostaja sramota mestu in odgovornim - rudniku ali podjetju, ki zdaj opravlja ta del stanovanjskega naselja. Še kar niso zbnali dovolj korajže, da bi jo podrli ali obnovili. Verjetno so prepričani, da ko je stvar enkrat zavožena, jo z vsakim poskusom, da bi jo izboljšali, še poslabšamo. Seveda smo v novo leto tudi tokrat zajadrali polni optimizma in prepričani v vse čudovite vrline človeka in njegove sposobnosti urejanja sveta ter v njegov sniesel za naravi in človeku prijazne rešitve. Tako optimistično in brez dvoma pričakujemo tudi pozitivne ukrepe vseh, ki se na našem stebru še vedno sramotijo. V vzpodbudo tistim, ki so se stebru že rešili: šele ko napako odkrijemo in odpravimo, se izkaže, da je ni bilo. Zn tiste bolj skeptične pa: ne verjemite v čudeže, zanesite se nanje. Mija Južinu Praznovali smo dobro Tudi v Zasavju smo pošteno praznovali okrog novega leta. Še posebej so se praznovanj seveda razveselili otroci, ki so čakali na darila. Še pred leti je bil več ali manj prinašatelj daril le eden - dedek Mraz. Sedaj jih je več. V začetku decembra Miklavž, potem Božiček, pa še dedek Mraz. Starši pa v jok in na vejo. Dedka Mraza je ujel v objektiv Tomo Brezovar. Manj subvencij za stanarine S 1. januarjem letos so začela veljali nekatera nova določila zakona o socialnem varstvu. Med drugim eno med njimi zmanjšuje krog upravičencev do subvencij pri plačevanju stanarin. Pa tudi sicer se nič več ne imenujejo subvencije, temveč denarni dodatki za stanarine. Doslej je v Zasavju prejemalo te oblike pomoči skoraj tisoč upravičencev; po novem bo do njih upravičena komaj desetina dosedanjih prejemnikov. Spremenila so se namreč merila. Po novem bo maksimalni denarni dodatek za plačilo stanarin 2480 tolarjev, tako so nam zatrdili v zagorskem socialnem centru. Socialne varnost ljudi, ki prejemajo razne oblike denarne pomoči, se je nekoliko izboljšala. Družina z dvema otrokoma, ki je ostala brez materialnih virov za preživljanje oz. so se jim ta bistveno zmanjšala, lahko po novem prejme po 44.(X)0 tolarjev na mesec, prej komaj eno desetino tega. V zagorski občini prejme denarne dodatke 109 upravičencev, 11 občanov pa posebno pomoč kot edini vir preživljanja. M.V. Pouk tudi za begunce V Zasavju so med zadnjimi v Sloveniji organizirali pouk za begunske osnovnošolce. Od 4. januarja naprej hodijo v šolo tudi ti otroci. Vse tri občine so oblikovale skupno ekipo učiteljev. Povsod so uvedli kombinirane razrede. Program učenja je nekoliko skrajšan, saj traja pouk dnevno le tri ure. Šolanje bo plačala Republika, precej učnih pripomočkov je bilo zbranih v akciji Medvedek in barvice za prijatelja brez doma, ki je potekala v okviru OZN preko društev prijateljev mladine. Kljub vsemu novim šolam še priman-kuje zvezkov in papirja. Nekaterih učbenikov še nimajo, pa morajo zato vse pisati. Nekateri otroci so še brez torbic in drugih pripomočkov, vendar organizatorji upajo, da bodo s pomočjo dobrih ljudi zbrali tudi te potrebščine. V Hrastniku poteka pouk za vse učence iz centra in izven njega v begunskem centru. K pouku prihaja nekaj več kot sto učencev. V Trbovljah so eno učilnico pripravili v prostorih KS Franc Fakin, drugo pa v Domu svobode II. Tudi tja prihaja okoli sto otrok. V Zagorju poteka pouk za učence od prvega do četrtega razreda v OŠ v Kisovcu, za večje pa v OŠ Toneta Okro-garja. Trenutno jih prihaja k pouku okoli sedemdeset. Vse osnovnošolce v Zasavju poučuje devet učiteljev, med njimi dve s slovenskim državljanstvom, ki opravljata dela preko javnih del, ena rostovoljka, ostali pa so begunci, olanje je obvezno in na koncu leta bodo učenci dobili veljavno spričevalo. I.L. Leto turizma Še najbolj bi se v Zasavju vključili v leto turizma, če bi se korenito lotili izboljšanja kakovosti v turistični ponudbi. To bi nam zagotovo prineslo nove točke v tej čedalje pomembnejši gospodarski dejavnosti. Pri nas ji še ne odmerjamo tolikšne pozornosti, kot jo zasluži, vseeno pa ne moremo reči, dajo povsem zanemarjamo. Znabiti, da bomo letos dočakali začetek nadaljnega urejanja Medijskih Toplic, ki naj bi jih uvrstil višje na lestvici slovenskih turističnih krajev. Prav tako napoveduje nekaj novih zamisli in njihovo uresničitev gostinec Žibert v Kandršah; z njimi naj bi izpopolnil in dopolnil turistično ponudbo in tudi nekateri drugi večji zasavski gostinci sodijo, da utegnejo marsikaj primakniti k temu, da bodo na Slovenskem bolj znani, kol so zdaj. Sicer pa nameravamo o letu turizma v našem časniku še marsikaj povedati, ker smo prepričani, da imamo dokajšnje možnosti napredovanja na tem področju. M. V. Litijske agromelioracije Na območju kmetijsko gozdarske zadruge Gabrovka v litijski občini nameravajo z agromelioracijskimi deli za organizirano tržno pridelavo hrane usposobiti 76 hektarov kmetijskih zemljišč. Pobudo za agromelioracijo so podali kmetje, ki so že ustanovili melioracijsko skupnost, ki zdaj šteje že 36 članov. Investicijski program so izdelali v Kmetijskem zavodu Ljubljana, predvideva pa izboljšavo kvalitete kmetijskih zemljišč in ureditev poti, da bo mogoča tudi strojna obdelava. Litijska občinska skupščina je sprejela osnutek odloka o agromelioracijskem postopku, saj so območja, predvidena za posege, v občinskem družbenem planu namenjena kmetijski proizvodnji, vključujejo pa se tudi v državni program usposabljanja kmetijskih zemljišč. Za investitorja agromelioracijskega postopka je predvidena Kmetijsko gozdarska zadruga Gabrovka, ki se tako tudi s tem programom vse bolj usmerja v organizirano tržno pridelovanje hrane. Celotna naložba bo vredna nekaj več kot 4 milijone in pol tolarjev. Tri četrtine denarja naj bi prispevala država iz intervencij za urejanje podeželja in obnovo vasi. Če bodo priprave tekle po načrtih, bodo z deli začeli prihodnjo pomlad. M.O. Vizumi Še lani so imeli številni naši državljani precejšnje težave s potovanji v tujino. Brez vizuma je bilo mogoče v prvih lanskih mesecih potovati že v 32 držav (s slovenskimi potnimi listi). Žal še vedno ni mogoče brez vizumov potovati v Francijo in še nekatere druge evropske dežele. Na Slovenskem zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da bomo kmalu brez vizumov lahko potovali tudi tja, saj se državi o tem že dalj časa dogovarjata. Še nekaj časa pa bomo morali pridobiti vizum za potovanje v ZDA. M. V. Dan šole Vsako leto ob dnevu šole, 8. januarju, v OŠ heroja Rajka v Hrastniku podelijo priznanja 8. januar učencem od 5. do 8. razreda. Letos so jih podelili 7. januarja, nagrade so dobili učenci, ki so se izkazali na različnih področjih interesnih dejavnosti, imajo primeren odnos do sošolcev in učiteljev ter se ponašajo z lepim šolskim uspehom. Nagrade na predmetni stopnji so prejeli: Maja Dolanc, Urška Kreže, Andreja Rupnik, Maja Žužman, Hedvika Hribšek, Tatjana Novak, Sebastjan Bedenik in Marija Hohnec. Za izredne uspehe v interesnih dejavnostih sta nagrado prejeli Rosana Mlakar in Špela Gomboc. Na podelitvi so učenci pripravili kratek kulturni program, na katerem so sodelovali učenci obeh hrastniških osnovnih šol. K.G. (Foto: B.K.) Izobraževanje o razvoju občine Minuli petek in soboto je zagorski IS v sodelovanju z Ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru organiziral seminar -Workshop na temo strateški in projektni management razvoja mesta oz. občine. Model razvoja, prilagojenega razmeram občine Zagorje, sta predstavila prof. dr. Anton Hauc in dr. Brane Semolič. Seminarja so se udeležili člani IS iz Zagorja, pa tudi upravno strokovni in vodstveni delavci s področja družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, skratka tisti, ki sodelujejo pri oblikovanju razvoja zagorske občine. I.L. Potiorek, Potiorek Grad Prusnik s posestvom (Potiorek) je bil marca 1989 oddan v najem Martinu in Štefki Lisjak iz Dobrunj. Najemnika naj bi zgradila nadomestni grad, ki bi ga izkoriščala za gostinsko, turistično in rekreacijsko dejav- nost. Vendar bi morala pridobiti gradbeno dovoljenje in pričeti z gradnjo. Te obveze nista izpolnila, zato je bila najemna pogodba odpovedana. Grad pa so vseeno zravnali s temelji... V tem času je že bil v veljavi Zakon o denacionalizaciji, ki je spremenil položaj posestva. V letu 1948 je prešlo iz zasebnih rok v družbeno lastnino. Njegova prihodnost je še bolj medla, ker ni na voljo podatkov o državljanstvu prejšnjih lastnikov. Vprašanje je, ali ti sploh imajo pravne naslednike. D.H. Gojitelji navdušili V Ilirski Bistrici so decembra pripravili drugo državno tekmovanje ptic v Sloveniji. Udeležili so se ga tudi zasavski gojitelji ptic, ki so se lepo predstavili. Pobrali so kar osemnajst medalj. Od tega so jih člani trboveljskega društva osvojili enajst, Zagorjani pa sedem. Medalje so osvojili: papagaji - Jože Groblja (dve zlati in bronasto), kanarčki -Rajko Simončič; (srebrna) in Gorazd Lisec (zlato in dve srebrni), eksoti - Jože Pavčnik (zlata), galebčki - Alojz Deželak (bronasta), nimfe Brane Podmenik (zlata) (vsi iz Trbovelj), papagaji - Iztok Cilenšek (zlata, dve srebrni in bronasta), Dejan Cilenšek (zlata in dve srebrni) (oba iz Zagorja). Dokazali so, da so zasavska društva kljub dolgemu delovanju in majhnemu številu tekmovalcev še vedno pri vrhu in še vedno izredno dobro vzgajajo svoje ptice. S.G. Turizem v Cemšeniku Na zadnji seji Sveta KS Čemšenik so pripravili predlog dela za leto 1993. Kot osrednjo nalogo v tem letu so si zastavili razvoj turistične dejavnosti v sodelovanju z domačim kmetijstvom. O organizaciji turistične ponudbe bomo podrobneje še poročali. Zastavili so si predvsem naslednje naloge: skrb vseh za urejen videz kraja, ohranjanje kulturno - prosvetne aktivnosti v kraju, skrb za izobraževanje krajanov in ureditev infrastrukture, brez. katere si ni mogoče predstavljati turistične dejavnosti. Načrtujejo asfaltiranje ceste Čemšenik-Šcnt-gotard, asfaltiranje odseka Gamberk-Pušave, kjer bodo krajani prostovoljno delali in prispevali del denarja (zbiranje je že v teku), razširitev ceste od Zaloke do Znojil ter ureditev vaške kanalizacije in odvodnavanja v Ržišah. T.S. Solidarnost V Spodnjih Znojilah je v začetku novembra zgorel kozolec in traktor, kije bil parkiran v njem. Na pobudo krajanov sta KS Čemšenik in GD Čemšenik organizirala nabiralno akcijo za ublažitev materialnih posledic nesreče. Tako so krajani vseh vasi Čemšenika 644.000 SIT denarne pomoči, nekateri pa so pomagali tudi z materialom (les, žeblji). Svojo solidarnost so pokazali tudi krajani kotredeške KS. Solidarnost je v Čemšeniku še živa! T.S. Svetla lučka Društvo za pomoč duševno prizadetim Trbovlje je pred novim letom pripravilo v prostorih hotela Rudar v Trbovljah novoletno srečanje dedka Mraza z duševno prizadetimi v Trbovljah. Pri izvedbi programa je sodelovala GŠ Trbovlje ter šola Franca Vre-ska s prilagojenim poukom. Posebne pozornosti pa je bil deležen prihod dedka Mraza, kije udeležence obdaroval. Prireditev je bila seveda povezana z novoletnim rajanjem. T.L. Zimska šola na Pokljuki Takoj po novem letu so začeli učenci petih razredov OŠ Trbovlje z zimsko šolo v naravi na Pokljuki. Udeleženci zimske šole so opravili šolo alpskega smučanja. Spoznavali so alpski svet, se udeleževali pohodov, se sankali, večerne ure pa so bile družabne. Večino denarja so prispevali starši otrok, denarno pa je šolo podprla tudi občina Trbovlje. Šola je trajala pet dni. Vseh učencev, ki so ali še bodo končali letošnjo zimsko šolo na Pokljuki bo 269. T.L. v Članarina za upokojence DU Trbovlje že pobira članarino za letošnje leto. Poravnati jo je možno tako kot vsa leta doslej, v klubskih prostorih društva. Članarina za DU za leto 1993 200 SIT, za posmrtninski sklad 800 SIT in za Vzajemno samopomoč 500 SIT. Plačilo članarine Skladu solidarnostne posmrtninske samopomoči je vezano na predhodno plačilo članarine Društvu upokojencev Trbovlje. Upokojencem, članom Sklada je dana možnost, da poravnavajo članarino v dveh obrokih. T.L. Denar za plinifikacijo Zagorjani so se v plinifikacijo, s čimer bodo uresničili eno od prednostnih razvojnih nalog (čist zrak), odločili vložiti precejšen del denarja, zbranega od prodaje občinskih stanovanj: (16,4 milijona sit). Od uveljavitve stanovanjskega zakona oktobra 1991 do lanskega oktobra so Zagorjani od 391 stanovanj odkupili 76 stanovanj, 59 z enkratnim odplačilom. 311 uporabnikov je sklenilo najemne pogodbe, osem jih je prejelo odpravnine. Trenutno je zanimanje za odkup stanovanj v tej občini precej upadlo, zanimajo se le še za odkup na obročno odplačevanje. Od prodanih stanovanj seje nabralo za dobrih 28 milijonov tolarjev kupnin, ki bi jih po veljavni zakonodaji lahko namenili ali za^radnjo in nakup stanovanj (tudi nadomestnih), za posojila ali pa za t.i. "druge namene". Tem so omenjenih 28 milijonov namenili tudi v Zagorju. Poleg dvajsetih odstotkov kupnin, ki so jih odvedli na Republiko, so za odpravnine plačali nekaj manj kot dva milijona tolarjev, povrnili soudeležbo, plačali storitve Stanovanjskemu podjetju, mu omogočili kratkoročno posojilo, naj večjo vsoto -16,4 milijona tolarjev pa namenili plinifikaciji mesta: rekonstrukciji kotlovnice pri Svei, plinovodu do Svee in delu razvoda. P.M. V Darilo iz Svice Objekti begunskega centra v Hrastniku do decembra niso omogočali skupnega bivanja stanovalcev. Organizacija Cwicc Disacter Relief Uni t je podarila montažni večnamenski objekt, velik 140 kvadratov, ki že služi kot jedilnica, učilnica in prostor za različne dejavnosti. Švicarji so centru podarili še kontejnersko kuhinjo in v bodoče bodo lahko v centru kuhali sami. Med darili iz Švice so bili še šivalni stroji, televizor in video, pa posoda za kuhinjo in še kaj. / Prizidek so zgradili v mesecu dni, 27. decembra je bila slavnostna o tvoritev in novo leto so begunci že lahko praznovali skupaj. V hrastniškem centru je okoli dvesto beguncev, več kot polovica je otrok. Kako so plačani funkcionarji Skupščine družbenopolitičnih skupnosti za opravljanje posameznih funkcij izvolijo funkcionarje. Ti svoje delo lahko opravljajo poklicno - profesionalno ali nepoklicno -neprofesionalno. Dolgo je veljala miselnost, da se nepoklicna funkcija lahko opravlja le brezplačno. Seveda so zato z večjim veseljem marsikje izvolili tistega funkcionarja, ki je ponudil takšno opravljanje svoje funkcije, ker je družbi prihranil denar. Pojem je bil seveda relativen. Res so neprofesionalni funkcionarji porabili ogromno časa za opravljanje družbene funkcije, res pa je tudi, da jo je imel marsikdo izmed njih možnost opravljati tudi med svojim rednim delovnim časom, če posebej, če je imel v svoji delovni sredini ugleden položaj. Izven svojega delovnega časa pa so družbi poklanjali svoj čas tako poklicni kot nepoklicni funkcionarji in tega poklanjajo tudi danes. Nepoklicna fdunkcija pa vendar ni brezplačna, kar je tudi prav. Če s svojim delom prispeva človek k dobrim skupnim rezultatom, mora biti za to tudi nagrajen. V občinah te nagrade različno določajo. V večini so zelo skromne, pa tudi namenjajo jih ne povsod vsem neprofesionalnim članom različnih organov. Kdo sploh šteje med neprofesionalce? Podpredsedniki skupščin in izvršnih svetov, predsedniki zborov skupščin, zunanji člani IS in v Zagorju župan. Osnova za izplačilo je v juliju 1990 sprejet zakon o funkcionarjih v državni upravi. Ta v 13. členu opredeljuje nadomestilo osebnega dohodka za opravljanje neprofesionalne funkcije v primeru, če se mu v njegovem podjetju zmanjša osebni dohodek za čas, ko je opravljal delo, ki izhaja iz funkcije in del osebnega dohodka, sorazmeren obsegu opravljenega dela, ki lahko pomeni največ do triintrideset odstotkov osebnega dohodka, ki bi pripadal funkcionarju za poklicno opravljanje funkcije za poln delovni čas. Ob seštevanju obeh določb tega člena je lahko nepro- fesionalni funkcionar tudi nekoliko dražji kot če bi svojo funkcijo opravljal profesionalno. V zagorski občini so povedali, da so do novega leta imeli en tak primer. Sicer pa nepoklicni funkcionarji svoje sicer dokaj zahtevno in obsežno delo opravljajo za zelo skromno nagrado. V Hrastniku je nagrada za neprofesionalno funkcijo 3.000,00 tolarjev na mesec. V Trbovljah izvajajo zakonska določila šele od maja lanskega leta, del osebnega dohodka pa pokrivajo le neprofesionalnim članom izvršnega sveta. Plačilo je odvisno od udeležbe na seji, ta pa znaša okoli 2.500,00 tolarjev. V Zagorju izvajajo zakonska določila od sprejetja zakona. Višina je odvisna od ocene, ki jo podata predsednik vlade in predsednik skupščine. Podpredsednik vlade in parlamenta lahko prejmeta do največ dvajset odstotkov, ostali neprofesionalni člani pa do deset odstotkov profesionalnega funkcionarja istega ranga. Zneski so pod 10.000,00 tolarjev na mesec. Za te funkcionarje podjetja doslej niso zahtevala nadomestila za izgubljeni čas v podjetju. Trije neprofesionalni funkcionarji v Zasavju so se nagradi odpovedali - Sandi Češko iz Zagorja v korist Društva prijateljev mladine in Društva invalidov, dr. Tomaž Vah tar in Andrej Knific iz Trbovelj pa v korist trboveljske gimnazije. Število sej ni edino merilo obremenjenosti poslancev in članov vlade, saj so rezultati dela odvisni od dela, ki je potrebno pred sejo ali pa po sklepanju samem. Koledar sej je zato le statistični podatek, ki pa si gaza primerjavo vendar oglejmo. Od začetka mandata leta 1990 pa do danes so imeli v Hrastniku 18 sej skupščine in 63 sej vlade. V Trbovljah so se v skupščini sestali petindvajsetkrat, v IS pa osemdesetkrat. V Zagorju je bilo v tem mandatnem obdobju 16 sej skupščine in 50 sej IS. Ivana Laharnar Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je še vedno novost, o kateri je dobro vedeti čim več. Odgovornost za svoje zdravje in zdravje drugih mora poleg vsega namreč prevzeti tudi posameznik. Ne samo konkretno, temveč kdaj tudi materialno. Uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa omogoča, da se dodatno zavarujemo pred tveganji, ki jih povzročajo bolezni in poškodbe. Ne smemo seveda pozabiti, da zdravje poleg vsega pomeni tudi kvaliteto življenja. Dileme Ljudje so še posebej navdušeno sprejeli možnost izbire svojega zdravnika. Ker večina ob začetku novega leta ni vedela, da si ga izbira ob prvem obisku pri zdravniku v letu, je bil naval prve dni na ambulantne čakalnice precejšen. Res se lahko zgodi, da bodo dobri zdravniki prebukirani, saj imajo svoje omejitve, koliko pacientov lahko sprejmejo. Se pa pojavlja pri tem zanimiva novost. Zdravnik naj bi bil družinski. Torej bodo lahko hodili k zdravniku splošne prakse tudi otroci. Na otroške dispanzerje bodo lahko vezani le še ob sistematskih pregledih. To bo prišlo še posebej prav v manjših krajih, kjer je ambulanta splošne prakse, ni pa šolskega dispanzerja (npr. Izlake, Dol). Staršem bo prihranjena vožnja in stroški z njo ter seveda čas. Seveda pa to ne pomeni, da se bomo pediatrom kar odpovedali. Precej staršev bo seveda še vedno peljalo svojega otroka raje k zdravniku specialistu. Hitre spremembe Zdravstveno zavarovanje zajema večino zdravstvenih tveganj, vendar ne vseh in tudi ne v celoti. Zato se torej lahko posebej prostovoljno zavarujemo. Zavarovanje je možno skleniti tudi za neomejeno ali časovno določeno obdobje, ki pa ne sme biti krajša od enega leta. Druga novost je uveljavljanje zasebne prakse, s čimer imajo pacienti možnost svobodne izbire zdravnika. Zanimalo nas je, kako je uvajanje steklo v zasavskih občinah. Nemalo je bilo namreč spraševanj, strahu, poizvedovanj in kar je še takega. Dejstvo je, da so spremembe stekle v kratkem času. Tisti, ki se počasneje prilagajajo, še vedno tavajo v temi. Ne smemo pa pozabiti, koliko dela je padlo na rame uslužbencev zdravstvenega varstva v Zasavju, katerih delo je neutrudno teklo tudi zadnje dni lanskega leta. V petnajstih dneh se je zavarovalo 4.000 ljudi, vsak je hotel biti takoj na vrsti. A zasluženega počitka verjetno še kmalu ne bo. Obljubljajo, da bodo do konca februarja ves podatkovni del priključili na računalniško omrežje. Še precej nejasnosti Zora Abram, v.d. vodje izpostave ZZZS v Zagorju, je povedala, da so bili kljub vsemu ljudje potrpežljivi in opozorila še na nekaj nejasnosti. Nejasnosti so še vedno okrog ljudi, ki imajo zdravstveno varstvo v domu. Novost je še posebej boleča za nezaposlene. Spet torej denar... Nejasnosti so še vedno tudi okrog doplačil, pa še česa. Celostnih podatkov seveda še ni. V občinah bo treba poskrbeti tudi za socialne probleme. Ob tem pa se pojavlja precej vprašanj. Npr., zakaj niso povečali prispevno stopnjo? Nekateri menijo, da tako hiter preobrat terja temeljitejše priprave. Pripravljenost zdravstva Direktor trboveljske bolnišnice dr. Rudi Zupan nam je povedal, da so spre- membe vidne predvsem v administriranju. Potrebno je veliko pisanja, vsi nimajo dvignjenih polic, nekatera podjetja še niso razdelila izkaznic. Po novem za obisk pri zdravniku samo zdravstvena knjižica ne zadostuje. Ker pismena procedura terja svoj čas, je delo zdravnikov upočasnjeno. Od prej sprejetih 35 pacientov jih v istem času zdaj zdravnik pregleda 28. S primeri, da bi imel kdo možnost nadstandardnih uslug, se še niso srečali, so pa na to pripravljeni. Po zdravstvenih domovih stanje ni bistveno drugačno. Administracija in še enkrat administracija in uboge sestre. Očitno pa je, da zdravstvo na spremembe nima velikega vpliva. Pojavlja se strah, da se bomo zdaj pogovarjali le o plačevanju, manj pa o strokovnem delu in kvaliteti zdravstvenih uslug. Saj lahko, oz. morajo zdravstveni delavci svoje znanje sedaj prodajati. Pa kaj bi pravili. Direktorji vseh treh zasavskih Zdravstvenih domov so optimisti. Prizadevajo si, da ne bi bilo preveč čakanja, upajo, da se bodo z računalniškim omrežjem stvari poenostavile. Čeravno bo potrebno nekatere stvari še dodelati, jih doreči še z izvajalci, je vendarle za vse še dovolj časa. Kot pravijo, pacienti sprememb skoraj ne občutijo. Zavarovanje Sprememba je skratka, podprta. Kot kaže, "zdravstveni zavarovalnici" ZZZS ni, glede na število zavarovancev, konkurenčna nobena od zavarovalnic: ne Adriatic ne Triglav ne katera od manjših zavarovalnic. Zadnji podatki pa povedo, da se je kar 80 odstotkov ljudi zavarovalo skupinsko. Izkoristili so skupinske popuste in pogodbe zavarovalnic /.sindikati in podjetji. Novosti in dileme so šle torej svojo pot in videli bomo, če se bo sploh kje zataknilo. Petra Radovič JeTRnICEdšt ■ Predsedniški glavobol. Janez Drnovšek - Gable si je lelos prislužil ludi sloves najbolj dolgočasnega politika. Šel' njegovega kabineta Marjan Kramar - Agi že ima recept, kako se bo Gable tega slovesa znebil. Obesila bosta d lenta, če pa ne bosta našla njega, pa avtorja znanega slogana o tem, da ne gredo ne levo ne desno. ■ Poslanski glavobol. i>n Gabie- ovih računih, ki se nikakor ne izidejo, mu je v veliko pomoč tudi tukajšnji poslance Miran Jerič - Visoko čelo. Fant ne kaže nobenega navdušenja ali vsaj veselja nad krščanskimi demokrati. ■ Nove volitve. Ti pa že razmišljajo o novih volitvah, vsaj če sodimo po zagorskem prvaku Andreju Dolšini - Jezuščku. Starih plakatov ni odstranil, saj računa, da bi lahko bil z nasmehom in notranjimi organi v kratkem še enkrat uspešen. ■ American Dream. Zasavski svetnik Sandi Češko - Čvekič je najprimernejši mož za prehod od politike h gospodarstvu. Kot direktor Orie in glavni kosmodiskaš je v novo leto vstopil v Ameriki. V dnevnik si je menda zapisal le nekaj skromnih besed: Ameriko je prvi odkril Krištof Kolumb... zdaj skupaj čakava še tretjega. ■ Popotniki. Sicer pa je popotniška žilica naših direktorjev lepo razvita. Navajamo jih le nekaj. Miran Kramberger -Odrešenik je bil v Nemčiji. To je sploh največkrat pot na tuje; poslej bo še zanimivejša, saj bo tam moč obiskati tudi Janeza Režuna - Obveznico, zdaj nič več zagorskega župana. Zanimivejšo pot je imel Miro Štrajhar - Kuhinja, kije predpraznične dni preživel v Rusiji. Še najslabšo pot pa je imel eden vodilnih kemičarjev Franc Kaluža - Doktor, ki so mu zaposleni odrekli gostoljubje. ■ Hierarhija. Vsaj še eno popotniško zgodbo moramo povedati, saj govori o tem. da se v policiji res dogaja nekaj čudnega. Eden prvakov slovenske policije Marko Orožen - Policija, se je v snežnem metežu in mrazu peš prebijal na Kum, lokalni šef, konkretno hrastniški Ožeto Možina - Organ, pa seje v zasneženo Kanado odpeljal z letalom. ■ KriptOgram. Vračamo sc h gospodarstvu. Zadnjič sta se sprla dva navdušena ugankarja z Izlak. Prvi je trdil, da ima Slane Gošte - Stanley na Senatorju številko 126, drugi pa da 216. Razlika se jima je zdela pomembna, saj v registracijski enigmatiki prva številka pomeni "eden za seks", druga pa "za en seks". ■ Deskanje. Medtem pa prvi hrastniški gradbinec Iztok Slanšek - Deska razmišlja o drugačnem prevoznem sredstvu. Ko je videl, koliko dražje so deske za surfanje ali bor-danje od navadnih desk. se je nemudoma odločil, da hi namesto slednjih delali prve. ■ Priimek. Direktorja Strojegradnje Gojka Pešca - Rokometnega v tem prometnem bloku omenjamo zgolj zaradi njegovega priimka. ■ Veselje. Prvi snežni dnevi letošnjega leta so največje veselje naredili bančniku Zdenku Fritzu - Desetdinu. Ne zaradi snega, ampak zato. ker so v obtok prišli spet kovanci. Njegova banka je tako znatno pridobila na teži. ■ Sanje. Steklarniški direktor Stojan Binder - Šiba božja je imel zadnjič lepe sanje. Vrbovška elektrarna je začela delati, njegove Radeče je zato zalila voda. ljudje pa so zato množično kupovali velike steklene čebre iz njegove steklarne in jo zajemali. ■ Papir. Nekdanji eSTeTcjevec in sedaj direktor l ike Bojan Gorjup - Računovodja nikakor ne more razumeti, kako je lahko Strojno hudič vzel pri veliko več tonah izdelkov kol jih naredijo v uspešni 'l iki. ■ Recepture. Tudi zdravstvoje zdaj sila aktualno. Tako se zdaj največji zasavski zdravstveni politik I lenrik Pušnik - Zdravilni pripravlja.da bo odprl svojo lekarno. Povseh omejitvah, ki jih je pri prejšnjih zaposlitvah imel. se bo njegova domišljija lahko zdaj razživela brez meja. ■ Rentgen. Zagorski zdravniški šef Franc Grošelj - Akupunktura pa ni zadovoljen. ker naj bi bil novi rentgen v Trbovljah tudi edini zasavski. Pa tako krasno si ljudi skoz in skoz spregledal. ■ ZgU barji. V našo redno rubriko sta se tokrat vpisala neuspešna kandidata za zagorskega župana Janez Groboljšek - Špricnica in Iztok Živko Žila. Slednji je dobil le dva glasa, torej čisto dvojko, če se preselimo na simbolno raven. H Loto. Trboveljski župan Franc Majnardi - Majski in izvršnik Franc Beravs - Iskrica sta našla nov sistem izpolnjevanja stavnih lističev. Stavita na številke, ki opisujejo proračunski primanjkljaj. ■ Se družinska. Le še eno skrivnost vam izdamo tokrat, bolj zasebne narave sicer. Naša in vaša mišmašica Fanči Moljk -Rekreatorka je v uredniškem krogu praznovala zelo okrogel rojstni dan. Let se sicer pri damah ne pove. vendar, ker je redakcija jctrnic poznana po slabi vzgojenosti: slavitelji in slavljenka so uspeli spiti manj litrov kot Rekreatorka premore let. V Mesečini smo pred Silvestrovim podelili na žimi Zasavca tudi jetrnico leta. Svečano jo je iz rok odgovornega Zasavca Marka Planinca prejel Janez Lipec. Ob trimetrski jetniki, ki sojo naredili mesarji MIT Procarn Trbovlje, se vam prav gotovo cedijo sline. Tudi udeležencem žura so se, saj jo je Janez Lipec pobasal pod pazduho in jo razrezal v domačem krogu. Kaj hočemo -mož si jo je pošteno zaslužil, pa jo je še pojedel. Foto: Tomo Brezovar Skrb za čistejšo Savo Pisma bralcev Kot vsak resen časopis tudi Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu, ali pa mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Posebej poudaijamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Uredništvo Najlepša hvala vsem, ki so nam poslali čestitke ob novem letu in nam zaželeli dobrega dela in uspehov v novem letu. Skušali bomo upravičiti vaše zaupanje. Uredništvo Obdaritev Tik pred božičnimi prazniki smo Župnijska Karitas, OO Slovenske ženske zveze, OO Rdečega, križa in Center za socialno delo v Zagorju organizirali akcijo obdaritve otrok, ki zaradi različnih vzrokov ne živijo v materialnem blagostanju, pa tudi bolnih otrok, otrok, ki so ostali brez staršev in otrok - brezdomcev. Darila je v največji meri prispevala Karitas, pa tudi Rdeči križ in nekatera podjetja. Organizatorji te humanitarne akcije se iskreno zahvaljujemo za poslovne izdelke naslednjim podjetjem, ki so sc odzvali prošnji OO Slovenske ženske zveze Zagorje ob Savi: Plcicks -Obrtna zadruga Ljubljana, Tekstil - Tkalnica Vižmarje, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Novotcks Novo mesto, Tekstina Ajdovščina in Pletenina Ljubljana. Učenci in učitelji OŠ dr. Slavko Grum pa so organizatorjem velikodušno priskočili na pomoč in povabljenim otrokom predstavili igrico Žabji kralj. Vsem, ki so pomagali pri tej dobrodelni akciji in prižgali iskrico sreče tem otrokom, sev imenu vseh organizatorjev najlepše zah-valjujejmo! Občinski odbor Slovenske ženske Zagorje ob Savi Tadeju Suša, predsednica Spoštovani! Prejela sva (na ime Darje) vaše pismo oziroma za "naj..." športnika, športnico, ekipo in trenerja Zasavja za leto 1992. Žal vam morava sporočiti, da Darja ne more glasovati iz objektivnih razlogov. Namreč, v mesecu septembru lani sc je preselila v Grčijo (mesto Pa-tras), kjer dela kot samostojni trener. Pošta potuje v eno smer tri tedne in bi tako zamudila rok, če bi glasovala. Vaše pismo sva že odposlala. V imenu Darje se vam zahvaljujeva za zaupanje in povabilo na proglasitev "naj..." športnika za leto 1992 in izbranim iskreno čestitava. Obenem želiva, da bi vaša prireditev uspela tako kot v preteklem letu in da bi Zasavje prispevalo čim več vrhunskih športnikov naši mladi državi. Tudi v nadaljevani želiva veliko delovnih uspehov. Anton in Darinka Alani', Trbovlje Trboveljsko separacijo so začeli prenavljati že v letu 1988, da bi očistili reko Savo približno sto tisoč ton mulja in drobnega premoga, kolikor ju je letno uhajalo v reko po starem postopku separiranja. Marca lani je začela delali klasirnica za suho odstranjevanje premoga in tako se je v pol leta onesnaževanje zmanjšalo že za več kot polovico: s približno 360 ton trdnih delcev dnevno na 137 ton. V teh dneh pa so v okviru druge laze rekonstrukcije začeli tudi poskusno zaganjati čistilno napravo. Po čiščenju naj bi se količina trdnih snovi v odpadni vodi približala V tem trboveljskem podjetju bi radi čimprej pozabili preteklo leto; štejejo ga za kritičnega, najbolj zato, ker v prvem polletju niso imeli niti toliko naročil, da bi preživeli. Na vso srečo je bilo drugo uspešnejše: od avstrijske Voest Alpine so dobili toliko dela, da so morali kar krepko zavihati rokave. Ker so tudi iz Nemčije prihajala naročila za zvarjence, so navzlic tegobam izvozili v vrednosti 6,5 milijonov nemških mark izdelkov. Izglcdi v letu 1993 so vz-podbudnejši. Približno 60 odstotkov dogovorjenih naročil za izvoz štejejo za zanesljivo danost; če bo ozelenelo še preostalih 40 odstotkov, se nadejajo podvojitve izvoza. Pri tem so zlasti zastran nemških partnerjev dokaj previdni; v Nemčiji je delna recesija. Ve normativom. Predvidevajo tudi, da bi že v tem mesecu poskusno začeli s tehnološkim sistemom čiščenja odpadne vode in zatem prešli na poskusno obratovanje, ki bi trajalo od šest do dvanajst mesecev. Hkrati načrtujejo tudi zmanjšanje količine zajete vode iz Save, potrebne za čiščenje premoga s sedanjih desetih kubičnih metrov v minuti na dva. Načrtujejo, da naj bi se v Savo vračal le še en kubični meter vode. Naložba je vredna 30 milijonov mark. Na Separaciji upajo, da bodo z njo zadovoljili tudi ekologe. D.II. se, zakaj - bivše vzhodnonemško gospodarstvo se je sesulo in kar nekaj časa bo poteklo, da se bo pobralo. Ker morajo Nemci sanirati tamkajšnji položaj, bodo dosti previdnejši pri naročilih v tujini. Na srečo je trboveljska Strojegradnja manjše podjetje, ki niti ne zmore velikih naročil, za manjša pa ni toliko težav. Kolektiv šteje sedaj okoli 640 ljudi. Vsaj 50 do 60 jih namerava dodatno zaposliti, če bi bilo dovolj naročil za izvoz. Gre za kvalificirane in visoko kvalificirane ljudi, zlasti rczkalcc, varilce ... Letošnja proizvodnja bi tako dosegla okoli 27 milijonov mark vrednosti, kar bi bilo malodane enkrat več, kot lani. Povsem brez rdečih številk pa lani tudi v tem podjetju ni šlo. M. V. Strojegradnja letos REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE Trg svobode 11/a, tel.: 21 763 Na pobudo posameznih podjetij organiziramo v začetku leta 1993 naslednje oblike izobraževanja: I. POSLOVNA ŠOLA (višja): za kandidate, ki so končali katerikoli program srednje Sole (V. stopnja). Izobraževanje se bo pričelo v mesecu marcu 1993. II. RAČUNOVODJE: specialistično usposabljanje po končani V. stopnji zahtevnosti ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, komercialni tehnik. Izobraževanje se bo pričelo v mesecu februarju 1993 in traja 400 ur. III. RETORIKA ZA VODILNE DELAVCE: pridobitev osnovno retoričnega znanja za uspeSno komuniciranje in poslovanje. Izobraževanje se bo pričelo v mesecu marcu 1993. IV. KOMUNICIRANJE ZA TELEFONISTE: pomen telefonista - telegrafista v podjetju s spoznavanjem pravilnega besednega in govornega komuniciranja. Izobraževanje se bo pričelo v mesecu februarju ali mar cu 1993. V. PROGRAM ZA TAJNICE: V izobraževanju bo povdarek na objavljanju tujega jezika, bontonu, gospodarsko - pravnem področju v delu poslovne tajnice in organizaciji pisarniškega poslovanja. Izobraževanje se bo pričelo v mesecu marcu ali aprilu 1993 in bo trajalo 20 ur. Podrobnejše informacije o vsebini posameznih oblik izobraževanja dobite osebno ali po telefonu številka 0601/21 763 in 21 288. REVIRSKA LJUDSKA UNIVERZA TRBOVLJE, VAM OMOGOČA VPIS TUDI V ŠTEVILNE DRUGE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA. m 1 TEL.: 41 704 INT.431, FAX. 41 041 Podjetje za stanovanjsko, gostinsko dejavnost in trgovino c. 3. julija 7, 61430 HRASTNIK ugodne cene. prijamo osebje, kakovostna ponudba obiičite nas: ■ V trgovini: c.3 julija 7 (pri rudniški upravi), tel. (06011/41 704 int.338 * mešano blago * bogato založena delikatesa odprto: od 7.00 do 12.00, od 14.00 do 17.00, sobota od 7.00 do 12.00 ■ V pivnici: Trg. F. Kozarja (nova rudniška hala) tel.: (060D/41 704 int. 411 * pizze vseh vrst * dopoldanski hladni in topli prigrizki * jedi po naročilu, poslovna kosila * točeno svetlo in temno laško pivo odprto: od 7.00 do 22.00, nedelja zaprto AVTO SERVIS ^A\i!zo[ia KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) > PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) > POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 ? :• ¥■■/, - Med starimi planinci je že od nekdaj veljalo, da se drugega januarja odpravijo na Kum, da preženejo posledice novoletnega praznovanja. Decembra leta 82 pa je Janez Brinar - predsednik 1*1) Kum - na seji upravnega odbora predlagal, da bi na ta dan organizirali pohod in le-ta naj bi se imenoval Novoletni pohod na Kum. In tako so že naslednje leto pripravilii prvi, letos pa že enajsti pohod v organizaciji 1*1) KUM Trbovlje. Pohod je postal največja Športno - rekreativna prireditev v Zasavju. Že prvo leto, ko so pričakovali okoli 100 udeležencev, jih je bilo 450, lansko leto pa celo 2500. Najbolj razveseljivo pa je, da prihajajo pohodniki i/. cele Slovenije, Zagreba, prejšnja letti celo iz Sarajeva. In tako je razmerje med Zasavci in ostalimi pohodniki 50:50, med tisto polovico Zasavcev pa prednačijo Trboveljčani. Verjetno je ta prireditev še zadnja brez startnine, vsak pohodnik na startu dobi kartonček za čaj in evidenco, kolikokrat se je pohoda udeležil. Kajti za prvi, tretji in peli pohod dobiš značko, za deseti plaketo. Kakšna pa je organizacija? Vsako uro sc iz doline odpravijo vodniške skupine, ki jih sestavljajo planinski vodnik, zdravnik in radioamater. Radioamater je v stalnem stiku s kolegom na Kumu, in skrbi za posredo- vanje v zdravstvene ali druge ustanove v primeru nesreče. Da bi bilo nesreč čimmanj, poskrbijo člani TD Kum, ki s transparenti opozarjajo na neprimernost poti zaradi poledenelosti ali kakšne druge objektivne nevarnosti. Mladinski odsek društva skrbi za okrepčilo na Dobovcu in v Čehu lovi dolini, prodajo spominkov in razglednic, člani društva pa prodajajo in razdeljujejo čaj na Kumu, vodijo evidenco in statistiko pohodnikov, ter razobešajo transparente in skrbijo za zaporo ceste od 6.30 do 10.30. Pa poglejmo utrip Kuma letos. Močan veter, sneženje, mestoma poledenele poti in 2250 udeležencev. Veselje je bilo gledati prihajajoče, katerih obrazi so bili rdeči od mrazit, pokrivala zasnežena, utrujeni, a v očeh so se prižigale majhne, majhne iskrtee. Takšen je bil tudi Miha iz Ljubljane, ki mi Foto: Jože Razinger jr. je povedal: "To novoletnem direndaju, zabavah in zakajenih diskotekah se takšen izlet kar prileže. Mislim, da bom drugo leto spet prišel." Tudi drugi udeleženci so bili podobnih misli - zakaj pa ne, saj je pohod nastal prav zaradi tega. Ko utrujen od vetra, mraza, snega in seveda hoje sestopiš v našo dolino, si bogatejši še za eno doživetje. In srečen ob spoznanju, da gore še vedno združujejo st tiro in mlado. Vsako leto znova. U.B. Končno sem videla velikanske arhitekturne stvaritve, igrače velikih, mogočne stavbe mafijskega mesta Chicaga, ali "Dowmowna", kot mu rečejo tukaj. Do mesta vodijo številne večpasovne ceste, treba je poznati pot, kajti v trenutku sc izgubiš. Vse ceste so ravne, sploh je tu ravnina... Veliki nebotičniki - skyscrapcrji že iz daljave zapolnijo človekovo vidno polje, med njimi svoj vrh steguje visoko v nebo najvišja stavba na svetu Sears tower. V bližini že gradijo nov naj višji nebotičnik. Vse stavbe so priča najmodernejše tehnologije in večina jih služi predvsem v poslovne namene. Med poslovnimi pisarnami obsegajo nekaj nadstropij tudi luksuzna stanovanja, katera si lahko privoščijo najbogatejši ljudje tega predela zemeljske skorje, kot npr. enti najbolj znanih voditeljic tv-talk showov, Oprali Winlrcy iz Chicaga. Med ogromnimi stavbami sc pojavljajo mojstrovine Tabla Picassa, skulpture pred vhodi v poslovne stavbe. N a začetku enega mnogih dvižnih mostov čez Chicago River ljudi pozdravljata Indijancu na konjih - delo jugoslovanskega umetnika Mešlroviča. Če bi Chicago ležalo ob morju, bi mu rekli čudovito, skrivnostno, ogromno obmorsko mesto. Skoraj lahko rečemo tako, le ob- morsko moramo nadomestiti z "objezersko", ker leži ob Michinganskcm jezeru, ki je veliko večji od Jadranskega morja in je preko sklopa jezer povezano z Atlantskim oceanom. Tako, da lahko priplujejo v mesto tudi ogromne čezoceanske ladje. Parfumerije, butiki, draguljarne... med imeni odkrije človek najbolj znane svetovne proizvajalec (Carticr, Carson Tirie Scott, Marsha Ficlds...). 'Trgovine za ljudi z ogromnimi žepi, ki jih je tu veliko. Seveda je veliko tudi tistih na nasprotni strani. V velikih parkih je živahno poleti, ko so tu številni koncerti. Brezplačni na račun mesiti, ki ogromno zasluži z oderuškimi parkirninami in najemninami. Ne smem pozabiti lepe zgradbe, kjer izdelujejo svetovno znan žvečilni gumi - Wriglcy. Zgradba je vsa v belem, še ponoči, saj jo osvetljuje nešteto belih lučk. Katja Božič lilija REPLIKA /ENA BI -ZAKONSKEGA CESARJAj JUST1NI-JANA1 TRENJE I7RA7 UU-Bč7 Ni, OBJEMANJE. orjaSka kača. BOA JUZNlDEl FRANCIJE PRISTAŠ ETATI2MA PAMET, RA7UM SKOPLJEN BIK MESTO V KONGU NA711* ZA SLATNO IGRALKO NEMŠKI FILOZOF (THEODOR) SLCNENSK1 SKLADATELJ (MIROSLAV) ŽENSKO IME UPRAVNIK POKRAJIN V STARI Siriji VELIKA SIA rogrŠka JUNAŠKA PESNITEV V ATROSLAV OBLAK ZMAGA v Saku NATAŠA ABRAM MESTO V INDIJI SLOVENSKI GEOGRAF (ANTON) ANGLEŠKI KEMIK IN FIZIK (JOHN) JUŽNI VETER NA GARDSKEM JEZERU NAJV. OTOK MALIN SUND-SKIU OTOKOV VEČJA MORSKA RiBA NIZOZEMSKI PLEMIČ (LAMORAL. 4522-1568 ; VRSTA ČRNSKE GLASBE PRŠICA GRŠKI PESNIK NORVEŠKI FILOZOF (ANATRON) VOKALI V BESEDI OBOIST ANTIČNI BEOTIJEC LUTKAR MAJARON V SLOVANSKI MITOLOGIJI POVODNA ALI GOZDNA VILA MESTO V POKR.DA-LARNA NA ŠVEDSKEM TONE VOGRINEC SVIC.SUKAR (HANS) RUSKI PISATELJ (VSEVOLOD) MLAD SAMSKI MOŠKI ROGER BACON JEZIK ČRN-CEV BANTU ANGL. SHO-LASTIKONIL* LIAM OF) MESTO. V AMERIŠKI ZVEZNI DRŽAVI OKLAHOMI RIBJE JAJČECE GLAVNAŽEN-i SKAOSEBAV TAVČARJEVI .VISOŠKI KRONIKI' VRSTA PROJEKCIJE OGRADA 7A SVINJE ANTON NANUT FINSKI PISATELJ (ALEX1S) KRAJ VV£-LEBlTSKEM KANALU PAVEL LUNAČEK ČAROVNIK, VRAŽAR KA.LI PA VEŽA ALEKSAN- DARIOKR.) OTOK V IRSKEM MORJU ORIENT. PRAŠEK 7A BARVANJE LAS VRSTA USNJA URADNI SPiS KRATICA ITALIJANSKE RTV STAREJŠI KANADSKI POPEVKAR (PAUL ) DENARNA ENOTA V IRAKU JADRANSKI OTOK LINO VENTURA PAULA ABDUL UMETNIK V SPRETNOSTI, TUDI SREDNJEVEŠKI MUZIKANT IN PEVEC ŽUŽEl- KINA .ANTENA' VRSTA VRBE AVTOR: KARU DREMEL NADALJEVANJE GESLA NAJVIŠJA TOČKA GORE LETOVIŠKI KRAJ OB PRESPAN-SKEM JEZERU Nii^radiiii križanka Rešitev nagradne križanke pošljite do 21.1.1993 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA. Cest» zmage 33, 6I4IO Zagorje oh Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoStevanto). Nagrade, ki vas čakajo: 1. nagrada: Dve posneti kaseti s filmi po izbiri. Videoteka Video B, Zagorje. 2. nagrada: Ena posneta kaseta s filmom po izbiri, Videoteka Video B. Zagorje. 3. nagrada: Brezplačno snemanje ene kasete, Videoteka Video B. Zagorje. 4. nagrada: Majica T shirt 5. nagrada: Kapa Zasavca. Iž.rehanci nagradne križanke 23/92 1. nagrada: Ženski kostim. Betka Škufca. Klek 31. Trbovlje: 2. nagrada: Otroška bunda. Krista Štrumelj, Kolodvorska 17. Trbovlje: 3. nagrada: Garnitura nožev. Valentina Portinai. Golovec 7. Trbovlje: 4. nagrada: Pulover, Zdenka Brodar, Kidričeva 2C. Zagorje: 5. nagrada: Flanelasta moška srajca. Miran Suša. Jesenovo 40. Čemšenik: 6. nagrada: Garnitura Marksman. Mili Pelcar,'Trg svobode 4. Trbovlje: 7. nagrada: Pralni prašek. Karolina Zupan. Globišak 12. Trbovlje: tl. nagrada: Novoletne lučke. Marina Prosenc. Jcvšnikova 2, Kisovec; 9. nagrada: Otroški nahrbtnik. Jani Murko, Novi dom 46. Trbovlje: 10. nagrada: Otroška torbica. Fani Hrovat. 'Trg svobode 4. Trbovlje: 11. nagrada: Magie set. Marica Šarlah. Trg svobode 4. 'Trbovlje: 12. nagrada: Podmornica - igrača. Sandra Murko. Novi dom 40. 'Trbovlje; 13. nagrada: Smučarska torbica. Mira Blaznik. 'Trg revolucije 18. Trbovlje: 14. tolažilne nagrade: Košara s ščipalkami in obešalniki: Sebastjan Be-denik. Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku in Anica Kužnik. Leninov trg 3. 'Trbovlje: 4 kom obešalnikov: Miloš Šob, Trg revolucije 18. Trbovlje in Milica Kavšek. Podvine 44. Zagorje: Stojalo za svinčnike Marksman: Jože Juvančič, Kidričeva4 A. Zagorje: Majda Dobršck, Krnice 33, Hrastnik in liana Kuder. Rudarska 16 B. Kisovec. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 21.1.1993. Rešitev nagradne križanke 23/92 ZA. KAMARILA, OST, JANH/.DRNOVŠIiK, VRSNO. ADONIS. BAR, ROLER, AZIAT1, EKRAN. KAMENJE, NI, AVANS, TRTAR, STELVIO, ASKARIDA, R1N. KAR. ONO, TIČ, AS. PN, KALAN, SANDIČLŠKO, KN, AKRA. PIKOLO, TA, RAPA, BROM, KAOS, KAI, LOS, ENV VIDA, ETAPA, L. N IS, OPATIJA. DORA, KLICAR, OSOLEK, RI IO, ČOPIČ, M1RANJERIČ, RK, SUVA, NZ, NS, KANU, NAT, OPIJ, PTA, KO, AULIS, OL. ČAS, ATA, SALAMA, GALAK-TOZA. LEA, MO, ZINA, EROS, AN ERA, DORKA. ANAM. MIRANPOTRČ, LU, METAN, ELIOT, LACI, KINO, DEJANJE, SCOTT, JANŠA, LOIR, AJAS, ACA, JEZ. Mladim Zasavcem Radio Čvekač iz Trbovelj smo že spoznali. Danes objavljamo kritike njihovih poslušalcev, drugič pa Miš maš pričakuje na svoj vroči telefon njihove novice. Pa tudi od drugih, seveda. Še enkrat prosimo, da jih natipkate, če boste pisali in dodali svoj podpis in kraj, oziroma šolo. V glasilu Petelinček na primer se pod pesmice in risbe ni nihče podpisal. Še vedno lahko pošiljate predloge za prijaznejšo šolo, prav tako pa vaše ugotovitve, če se je kaj spremenilo, uresničilo. Uresničijo se naj vam tudi vse želje v letu, ki se je pričelo. Na OS Trbovlje je socialna delavka organizirala predavanje o zasvo-jencih in njihovem propadanju. Anketa je pokazala, da seje polovica trinajstletnikov že srečala s cigareto, skoraj vsi pa so že seznanjeni z okusom in posledicami alkohola. Vprašanja o drogi niso zastavili. - Monika Pevec, 7.e Osmošolci z Dola in Hrastnika so ob novoletnih prireditvah organizirali srečelov. Dobitke so poklonile razne DO pa tudi krožki na šoli. Izkupiček bo namenjen zaključni ekskurziji. - BlažH., 8.u Vse tri OS v Zagorju smo si ogledale predstavo celjskega gledališča Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Liki so bili premalo zabavni in skoraj dolgočasni. Knjiga nam je bolj všeč... -Primož, Muleju, Katja, Veroni, H.c Ocene šolskega radia Čvekač Šolski radio smo poslušali že večkrat. Pričakujeva, da bodo predslav- - Urša in Petra, H.d Večina misli, da je oddaja prekratka. Včasih kdo govori preveč po domače, zato bi moral svoj članek prej vaditi. Všeč nam je, da ne posegajo v vsebino prsti odraslih. - Kuti, Špela, 8.d Pogovarjale so se Janja, Mirjam, Tina, Rada - 4.i, I. Cankar, Trbovlje Vžigalice Izjavljam, da bi Matic Jere lahko zamenjal marsikaterega dolgočasnega novinarja na radiu. Tudi drugi člani radia Čvekač so dobri. Stanka in Mateja znata lepo povezovati pogovore, Kristina se še malo lovi, Boštjan pa je že po naravi korajžen. - Peter, 8.d nevarna stvar, ki zaneti nam požar, boljše druge so igrače: punčke, loki, žoge, frače... Predlogi za prijazno šolo Razgovor z lovcem Jožetom Cestnikom Gospod Cestnik, koliko let ste že lovec? Enaindvajset let. Kje so vaša lovišča? Za muflone na Bukovi gori, za fazane na Kipah, na Planini in na Mrzlici za divje prašiče. Kdaj hodite na lov? Največ v jeseni. Kako spoznate, da ima žival steklino? Nehajo jesti, so napadalne, iz gobca jim teče slina, imajo krče in navsezadnje tudi poginejo. Katera žival ima največkrat steklino? Lisica. Kako se prenaša? Z ugrizom, ko se med seboj stepejo. Zadnjič smo objavili predloge z Izlak, zdaj pa sojih poslali še z Dola: - da bi imeli računalniško učilnico, - na igrišču dva koša, - točne ure na hodnikih, - bolje opremljeno telovadnico, kolesarnico, - plesne vaje že v nižjih razredih - daljše odmore - da bi šli kdaj v bazen v Hrastniku - da bi lahko popravljali ocene zadostno - da bi bili ob petkih brez domačih nalog - da bi okrožnice in obvestila posredovali preko šolskega radia. Pod Soncem ni bilo nič novega, zato smo se v Mesečini namenili nazdraviti. Vsemu: čedalje bolj branemu Zasavcu, najbolj poslovnim ljudem v Zasavju, sotrudnikom, ki, kakorkoli že, pomagajo pri nastajanju časopisa, novemu letu in "pravljičnim" sedmim letom, ki nas še ločijo s prelomnico tretjega tisočletja. Za izgovor smo si najprej vzeli Jetrnice, saj veste, tisto časopisno rolanje, kot cilj - najbolj rolano osebo leta92, z namenom seveda, podeliti tri metre čisto taprave jetrnice. Čisto zares so jo naredili mesarji MIT Procarna iz Trbovelj. Ta pa je bila paša za oči vsem, razen Janezu Lipcu, ki sije hip pred podelitvijo napravil prav toliko prostora v avtu, da je lahko družini pokazal, da zna poskrbeti za dobro večerjo. Ni manjkalo niti pozdravnih in zahvalnih govorov, vzpodbudnih besed, tudi dedek Mraz nas je obdaril. V.senci velikih imen nas je presenetil direktor Zaščite Jože Potočnik, ki se je imenoval za prvega naročnika Zasavca v letu93. Takšnim željam urednika rada prisluhneta. Direktor Zasavca, Tomo Garantini, je pripomnil, da bo od februarja dalje Zasavc čisto nekaj drugega. Tednik, namreč. Tudi plesišče ni bilo prazno. Niti tedaj, ko smo zaploskali novemu zagorskemu županu, Matjažu Švaganu, a še nismo vedeli, da je po srcu romantik. Še glasba je bila v tem stilu, nadela si je pravšen ščit prihajajočih časov. Tem pa smo prisluhnili vsi po vrsti, čeravno na plesišču nismo hodili po vrvi, ob zahtevni večerni toaleti pa se tudi drenjali nismo. Na prvi pogled se tako žur ni razlikoval od drugih, drugi pogled pa sta si prikrojila fotografa. Mesečina je tako vrgla mreno čez oči, hočem reči, doprinos k novemu letu je bil končan, barometer je kazal pod ničlo in na nebu so bile zvezde. Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar Jaz te rad imam. Tako nekako gre refren pesmi z nove kasete mariborske skupine Čudežna polja. V eni prejšnjih številk smo vam obljubili daljši zapis o njih, saj so decembra praznovali 20- letnico svojega delovanja. So eni redkih, če ne že edini v Sloveniji, ki ves čas delujejo v nespremenjeni zasedbi. Staro in mlado še vedno zabavajo Zdenko Zagorc (klaviature, vokal), Danilo Karba (bobni), Gorazd Elvič (kitara, vokal), ter Slave L. Kovačič (bas, glavni vokal). Vsi člani so po duši rock-erji, vendar leta 1972, ko je skupina nastala, v tej glasbeni zvrsti ni bilo denarja, zato so se odločili, da bodo igrali bolj "komercialno" glasbo. Na začetku so vadili tudi po pet ur na dan, igrali pa samo glasbo tujih skupin. Naključje je naneslo, da jih je na koncertu leta 1973 v Ljubljani poslušal producent in jim ponudil snemanje plošče (male seveda). Tako so bili primorani napisati lastno glasbo in čez noč sta nastali pesmi Solze ter Draga, ti si moja sreča. Potem je šla njihova pot samo še navzgor. Če smo pošteni, tudi nekaj sušnih let je bilo v teh dvajsetih. Ko so fantje morali na služenje vojaščine, ko se je pojavila "disco manija", tudi poroke ter ustvarjanje družin so pustili posledice. Vendar se mariborski "čudežniki" niso dali. Delali so naprej, tri zlata ter štiri srebrna odličja za njihove kasete ter plošče govorijo sama zase. In kje so Čudežna polja danes? Njihova najnovejša kaseta se prodaja kot sveže žemljice, gotovo se ne bo nič slabše godilo CD- ju, na katerem bodo nekatere največje uspešnice ter štiri pesmi z zadnje kasete. 4. decembra lani je marsikdo ostal pred vrati mariborske dvorane Tabor, ko so Čudežna polja igrali in peli ob svoji obletnici. Zbrali so 11.000 DEM, ves denar bodo razdelili med Rdeči križ ter Karitas. Kaj napisati za konec? Še 20 let? Ne! Leta sploh niso važna. Važna je glasba in zabava. In ob imenu Čudežna polja nam je to dvoje zagotovljeno. Še na mnoga! Tomaž A. Štojs Poročali smo že o uspelem koncertu, ki ga je imela v Trbovljah skupina Hiša. Bili pa smo tudi v Zagorju, kjer je 22. decembra svoje znanje pokazala skupina Orlek. Fantje so še enkrat dokazali, da so odlično uigrani in njihov koncert je bil za marsikoga prekratek. Ob svojih pesmih so igrali tudi pesmi tujih izvajalcev (Tom Waits...), zelo zanimiva je predelava znane Slakove viže Vinska trta. Seveda pa ni manjkala njihova najnovejša uspešnica Ko si brezposeln, ki se že vrti na radijskih valovih (Trbovlje, Kranj, RGL...). Pred novim letom sije zasavska mladež lahko ogledala tudi obilo zanimivih koncertov v Delavskem domu v Trbovljah. Tam je nastopal Miran Rudan, ansambel Ringlšpil, New Swing quartet in Hajdi, ki je dvorano napolnila do zadnjega kotička. Za vse ljubitelje pevke Simone VVeiss pa ena slaba in ena dobra novica. Slabil je ta, da se za nekaj časa umika z glasbene scene. Dobra novica pa je, da je sredi decembra rodila sina. Tako sc jc ponosni očka Goran HOROSKOPIOaSOJlOK OVEN Praznovanja so mimo in pričeti je treba z resnim delom. Že ta tednu se bo ponudila priložnost za dober posel. Zadeve doma se zaostrujejo, ne spreglejte težav. Vaša številka: 7. BIK Malo preveč se obremenjujete zaradi finančnega stanja, ki je slabše kot ponavadi, vendar ni nič katastrofalnega. Spočijte se, preden začnete z resnejšim delom. Številka: 23. DVOJ Č KA Težave, ki ste si jih nakopali na novoletnem praznovanju, bodo kmalu potonile v pozabo, vas pa bodo dolgo tiščale. Nekatere stvari je včasih bolje pustiti pri miru. Številka: 6. RAK V kratkem pričakujte nepričakovan, nezaželjen obisk. Protokolaren nastop vam nikakor ne pristoji, zato se sprostite in uživajte nepričakovano družbo. Lahko vam močno koristi. Št.: 26. LEV Brzdajte svoje strasti do partnerja. Ko se bo zadeva razščistila, boste videli, da so vaša sumničenja neutemeljena. Če boste ravnali nepravilno lahko gre zelo narobe. Št.: 3. DEVICA Vabila izpred novega leta ne zavrnite. Oseba, ki vasje povabila, se otepa s problemi, ki jih lahko pomagate rešiti. Kmalu se obeta krajše potovanje v tujino. Št.: 35. TEHTNICA Čustev, ki si jih ne znate razložiti, ne zatrite. Razmislite in razčistite s sabo. Lepo je biti zaljubljen. Če se potrudite, boste v kratkem srečno zaljubljeni. Št.: L ŠKORPION Materialno škodo, ki ste jo sami krivi in si tega ne morete oprostiti, boste kmalu dobili povrnejeno. Bolj naj vas skrbi odnos s prijateljem, ki zelo škripa. Št.: 38. STRELEC Čaka vas težko obdobje v ljubezni. Oseba, ki vam je všeč, vas še dolgo ne bo opazila. "Vključite" vašo živahnost in pokažite čustva, odziv bo kmalu viden. St.: 44. KOZOROG Slabo začeto leto se preveša v boljše čase. Sreča vas čaka na ponovoletni zabavi, ki sicer ne bo bučna. Počutili se boste odlično zaradi osebe, ki jo dolgo opazujete. Št.: 9. VODNAR Neizpolnjena želja se vam bo uresničila. Ne pozabite, kako dolgo ste čakali, da se izpolni in jo zato bolj cenite. Ne pozabite se veseliti s tistimi, ki vam pomenijo največ. Št.: 76. RIBI Spoznanje, da se prijateljev ne da spreminjati vam v prid, vas bo predolgo težilo. Ljudi ne morete spreminjati, ampak jih imeti rad, tudi z malo slabšimi lastnostmi. Št.: 33. Saša Šarac lahko ob novem letu veselil kar dvakrat. Simoni pa seveda čestitamo. Še eno žalostno novico imamo. Sicer podatek ni stoodstoten, pa vendarle. Kot je dejal Pero Lovšin, se bo skupina Sokoli v kratkem "samoukinila". Precej težak udarec za slovensko rockovsko sceno, vendar pa, kolikor poznamo Pera, si bojtrav gotovo kaj kmalu omislil kaj novega. Še tole; njihova naj novejša kaseta ter CD Satan je blazn zma-tran je že v prodaji. Stvari pa se, kot kaže, premikajo tudi na področju filmske glasbe. S pomočjo Mladine filma je izšel CD z glasbo iz filma Babica gre na jug. CD z 52-imi minutami glasbe, ki jo je napisal Vinci Vouge Anžtovar (tudi režiser filma), pela pa je Mia Žnidarič, lahko kupite tudi na kino blagajnah. Seveda samo tam, kjer je film na sporedu. 1 TiC Tolar na tolar Prvo soboto 1993 leta smo v sobotnem popoldnevu na Radiu Trbovlje uspešno izpeljali Tolar na tolar, kviz Zasavca, LB Zasavje d.d. Trbovlje in Radia Trbovlje. Tokrat je bil zahtevnejši, saj je vključeval kar dve številki Zasavca in tudi nekaj vprašanj iz zabavnega sveta. Da ni bil ravno enostaven dokazuje tudi število telefonskih klicev sodelujočih. Uspešno je začela poslušalka Darja Murn iz Zagorja, le da ji je bila naloga otežkočena, saj ni imela sotekmovalca na drugi telefonski številki. Po dveh pravilnih odgovorih seje poslovila. Nadaljevala je prav tako Zagorjanka Beti Flere, ki pa je pokazala dovolj znanja in poznavanja vsebine dveh številk Zasavca. Po štirih zaporednih pravilnih odgovorih se ji je še enkrat pridružila na drugi strani Darja Murn, ki smo ji pravilne odgovore seveda začeli šteti od nič dalje. Užitek je bilo poslušati dvoboj znanja dveh Zagorjank, ki sta iz vprašanja v vprašanje s pravilnimi odgovori postavljali izid v negotovost čisto do konca. Žal pa je po sedmem pravilnem odgovoru z malo manj sreče rekla nasvidenje Beti Flere, Darja Murn pa se je najprej uspešno kosala še z Dragico Soldat iz Trbovelj. Njeno poznavanje vsebine ji je zli pravilnimi odgovori prineslo zmago, čeprav je bila uspešna tudi Dragi Soldat. Tolarska protivrednost 200 DEM na varčevalni knjižnici je našla svoj predal v stanovanju in družini Darje Murn iz Zagorja, na C.9. avgusta 61. Bogdan Barovič Bogata izbira, prijazna postrežba in konkurenčne cene - to so besede, ki označujejo trgovino z mešanim blagom Naš market, katere lastnik je Peter Kolander.Po osnovnem poklicu je električar, ob deluje končal še višjo upravno šolo. Po stečaju Rudarske gradbene dejavnosti, kjer je bil zaposlen, je postal obrtnik v čisto drugi stroki. Med prvimi v Zasavju je izkoristil možnost, da "pobere" 20 mesečnih plač, kar je bila osnova za razmišljanje o samostojni dejavnosti. Skupaj z ženo Jelko, kije po poklicu gostinski tehnik, sta preuredila rudniški samski dom v Trbovljah in nastala je, kot pravijo stranke, prijazna trgovina. Prav gotovo pa ena največjih zasebnih samopostrežnih trgovin v Zasavju. Zakaj ste se odločili ravno za trgovino z mešanim blagom? Po stečaju RGD -a so se sprostili prostori v samskem domu. Glede na to, da sem bil praktično na cesti, sem ga vzel v najem brez kakršnekoli ideje o namenu uporabe. Kasneje sem začel razmišljati, kaj v tem okolju manjka in z ženo sva ugotovila, daje najbližja trgovina kar precej oddaljena od naselja - to je trgovina Center. Tako smo ravno v času prednovoletnih nakupov leta 1990 odprli trgovino Naš market in začeli s poslovanjem. Koliko je pri vas zaposlenih? V trgovini smo redno zaposleni trije. S 1. februarjem pa nameravamo zaposliti še dve trgovki. Ob predlanski vojni ste ostali brez artiklov iz južnih republik. Kako se to pozna pri ponudbi ? Po prekinitvi dobav blaga iz bivših jugoslovanskih republik, se je to najbolj poznalo pri cenah določenih artiklov, katere izdelujejo naši proizvajalci. Ponudbo smo skušali zapolniti z izdelki domače proizvodnje. Vendar smo ljudje navajeni nekaterih stvari iz juga, zato marsikdo še sedaj sprašuje po njih. Dosti se govori o zakonu o odpiralnem času. Kako vi gledate na ta zakon ? Mislim, da je zakon takšen, kot so ga obravnavali in ga poskušali celo sprejeti v parlamentu, nesprejemljiv. Več besede bi mortili dati samim kupcem, kajti ob nedeljah in praznikih imamo odprto prav zaradi njih. Dejstvo pa je, da naj bi ta zakon ščitil predvsem družbene firme, kjer delavci niso zainteresirani, da bi za skoraj enako plačo delali tudi ob nedeljah in praznikih. Kaj pa določba zakona, da je treba pisati na vsako prodajno blago poleg cene tudi tarifno skupino blaga? Ta določba, če bo obveljala, nam bo prinesla ogromno dodatnega dela, pa tudi precej stroškov, saj bi morali vsako blago praktično dvakrat numerirati. To pomeni še posebej velike težave pri numeri-ranju in označevanju kruha, mleka in podobnih proizvodov, ki jih dnevno dobivamo v trgovine. Ne zdi se mi potrebno poleg cen pisati tudi tarifnih skupin. Večina kupcev ne ve, kaj tarifna skupina pomeni. Precej bolj jih verjetno zanima, za kaj država porabi denar od prometnih davkov. Veliko vlagate v reklamo. Mislite, da se to splača? Že od vsega začetka veliko dajemo na reklamo. V današnjih časih, ko je podobnih trgovin veliko, moraš kupca privabiti na nevsiljiv način. Šele takšna reklama je učinkovita. S čim pa skušate pridobiti kupca ? Za kupca po mojem mnenju največ pomeni prvi vtis o sami trgovini. Nadaljuje se pri vstopu v trgovino, odnosu nas zaposlenih do Peter in Jelka Kolander sta našla čas za novoletni Zasavčev žur in nazdravila. Foto: Tomo Brezovar kupcev. Malce prijaznosti veliko pomeni predvsem starejšim kupcem. Pomembna je tudi velika izbira in pa seveda cene. Vsi tarnajo nad prometom. Promet je gledano kot celota približno enak, kot prejšnja leta. Pozna pa se razlika v kvaliteti izdelkov, ki jih kupujejo kupci. Že, če za primer vzamemo vino. Prejšnje leto smo prodali več dobrih vin, ki so dražja, letos pa se je prodaja dobrih vin drastično zmanjšala, narasla pa je prodaja cenejših vin. Tako kupci na žalost ne gledajo več toliko na kvaliteto, ampak bolj na ceno. Načrti ? Še naprej nameravam ostati v trgovini. Možnosti za razširitev, če gledam na promet, so. Vendar se že kaže, da imamo premalo prostora za večje načrte. Prostorke probleme skušamo že nekaj časa rešiti. Poslovanje bi radi razširili predvsem zaradi kupcev, saj pomeni večji prostor tudi večjo izbiro. V trgovini se mora kupec ugodno počutiti. To pa se lahko le takrat, ko ima dovolj prostora, ko se mu ni treba prerivati in takrat, ko so police seveda polne različnega blaga za vse okuse in vsakršne žepe. Zato se trudimo, da bi našim kupcem to omogočili. Tako sva končala prijeten pogovor. Ob ogledu trgovine in odhodu skozi vrata resnično občutiš prijaznost prodajalk in prijaznost samega prostora. Človek se zato prav gotovo rad vrača v takšen prostor, kjer se počuti dobro. Marko Hebar V Steklarni vre V hrastniški Steklarni je zaradi izjemnih težav, ki jih imajo v obratu proizvodnje embalažnega stekla vodstvo pripravilo predlog začasne ustavitve proizvodnje embalažnega stekla. Med delavci je to povzročilo precejšnje vznemirjenje, saj je na to proizvodnjo vezanih kar okrog 400 zaposlenih. Pretekli petek je bilo na zboru delavcev precej vročih besed, tudi zahteve po odstopu vodilnih delavcev največjega hrastniškega kolektiva. V soboto so sedli za mizo sindikalisti in člani delavskega sveta. l’o besedah predsednika tovarniškega sindikata Sonihoja Knežaka se tudi v sindikatu zavedajo, da se viškom ne bodo mogli izogniti. So pa proti zapiranju celotnih obratov in zahtevajo odgovornost za storjene napake. Nočejo se zaletavati z zahtevami po odstopih in terjajo bolj točno analizo položaja in jasne rešitve. Naložbe v program embalažnega stekla so bile v Steklarni tempirane na prodajo na jugoslovanskem trgu, ki je bil velik odjemalce. Še pred kratkim je pomenila proizvodnja polovico celotne realizacije podjetja. Z znanimi dogodki je prodaja upadla, slovenski trg je bistveno premajhen, na zahodu pa vlada na tem področju recesija. Pa tudi s cenami Hrastničani na zahodu niso konkurenčni. Druga dva programa (razsvetljavno steklo in pogrnjena miza) sta dokaj uspešna, večino izdelkov iz teh programov izvozijo. Vendar izpad prodaje razsvetljavnega stekla veča izgubo in že grozeče vpliva na celotno poslovanje. Zato je vodstvo tovarne predlagalo, da ta program začasno ukinejo. V vodstvu ocenjujejo, da so najboljšo priliko za preobrazbo tovarne že zamudili (takoj po požaru). Po mnenju direktorja Stojana Itinderja se bo čiščenje moralo pričeti sedaj. Negativne ličinke ukinitve programa embalažnega stekla bi po mnenju vodilnih ublažili s tako konzervacijo opreme, da bi jo lahko čimprej ponovno zagnali, zadržanjem celotnega trga, ki ga Steklarna obvladuje na tem programu (?!), prilagoditvi števila zaposlenih novim razmeram (nejasno razdelano), prilagoditvi organizacije podjetja, programom reševanja začasnih in trajnih presežkov delavcev. V firmi naj bi oblikovali profitne centre in ustanovili še tri podjetja. Seveda novosti zajemajo tudi analize rentabilnosti, korekture cen, produktivnosti itn. Hrastniška Steklarna je z več kot tisoč zaposlenimi in letnim izvozom okrog 16 milijonov dolarjev med največjimi zasavskimi firmami in že dolga leta največji izvoznik. Zato se ob kihanju velikana seveda trese vsa dolina. Čeprav se v kolektivu zavedajo, da bodo težko vsi obdržali delo, hočejo vedeti predvsem, kako nameravajo reševati presežke. To naj bi bilo bolj jasno že konec tega tedna, ko vodstvo obljublja bolj točno izdelan načrt za reševanje nakopičenih težav. Marko Planinc Im mGmoricz-m Peter JKouolč Ni pomagal čvrst stisk rok in is-krenost, v prvi vrsti za zdravje izrečenih želja v prihajajočem letu. Leto, od katerega vsi veliko pričakujemo, nas je že na samem začetku postavilo pred kruto resnico. Težko razumljivo, pa vendarle resnično. Za vedno nas je zapustil Peter Kovač, generalni direktor Tovarne kemičnih izdelkov Hruslnik, gospodarstvenik, manager, politik, tovariš, prijatelj. Težko je povedati kaj o Petru Kovaču, ker se nekaterim stvarem v življenju ni mogoče niti približati z besedami, kaj šele, da bi jih opisali na papirju. Peter je bil s svojimi človeškimi kvalitetami takšna osebnost, da je za njim zuzi-jala velika praz-nina. Bil je pravi Zasavčan, poln dobrih idej in poštenih namer, kako skozi družbeno, politično, gospodarsko in človeka vredno življenje to, sicer osrednjo slovensko regijo, postaviti na mesto, ki ga zasluži, ob sicer vse večji osamljenosti in prepuščenosli lastnim prizadevanjem za preživetje. Zapustil nas je človek, ki hi ga v tem trenutku še kako rabili. Goethe je zapisal: Ni dovolj samo vedeti, treba je vedenje tudi uporabiti. Ni dovolj hoteli, treba je tudi storiti. Peter Kovač je vedel, hotel in delal. Delovno pol je začel r IBT Trbovlje, nuduljeval v zagorski Varnosti. Sprva profesionalno, kasneje kot dolgoletni član zborničnih organov, je prispeval velik delež r prizadevanju Gospodarske zbornice za uveljavitev zahtev gospodarstvu regije v slovenskem prostoru in izven njega. Dolgoletno vodstveno funkcijo direktorja TKI je s svojimi sodelavci usmerjal v sodobno, tržno usmerjeno firmo, ki dosega vidno mesto, ne le med podjetji v regiji. Kot manager in član Društvu poslovodnih delavcev se je zuvzemul za krepitev pozitivne vloge munugerju in njegovega poklica. Bil je eden pomembnih protagonistov živ-ljenju in delu zasavske regije. Vedno je znal prisluhniti tudi športnikom, kulturnikom v celem Zasavju in jim na različne načine pomagati. Dolgu letu je uspešno deloval tudi v političnem Življenju. Odhod Petru Kovača je zalo izguba za gospodarski in družbeni prostor naše regije. Odšelje v svet spominov, mnogo prehitro, na vrhuncu življenske energije. Le z bolečino r srcih lahko povemo, du bo Peter v lem svetu spominov ostal in da smo srečni, ker smo ga poznali. V imenu Območne Gospodarske zbornice Trbovlje in Društva Manager Zasavje Rado Perger d.o.o. 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev I> EJAVN OSTI: 1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...) 2. TRGOVINA. - prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov - prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ... - kupljene zavese pri nas zašijemo po želji. 3. DOSTAVA NA DOM Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom Pm mmm 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19-00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 ji V' Podjetje za elektroniko, računalništvo, trgovino in zastopanje d. o. o. SEDEŽ PODJETJA:. EMENS d. 0.0. Praprelno 63A 61430 HRASTNIK lil. 0601 4A-228 ; tu. 061 43-257 - proizvodnja sestavnih delov za osebne računalnike - proizvodnja usmemiških enot v stikalni tehniki, - izdelava, dobava, montaža VHP, UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - grosistična prodaja gornjih izdelkov in blaga. POSLOVNI OBJEKT:. EMENS d.0.0. Čisla 1maja68 61430HRASTNIK lil. 6601 43-232 - specializirana trgovina VHP, UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - dajanje v najem poslovnih prostorov 600 m2, po ceni 360 do 600 SIT na mesec za 1 m2 GROSISTIČNA PRODAJA:........EMENS d.o.o. šmaitinska 152 61000 UUBUANA BTC HALA Al M. 061 *40-486 • računalnikov PC-LIME 286, PC-LIME 386 in PC-LIME 486 -printerjev EPSON, ploteriev ROLAND, monitorjev EIZ0, laserskih printerjev EPSON in HP, - telekomunikacijskih naprav VHF, UHF in CB, - audio video programa, video iger, žepnih računalnikov itd. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SO PRI POZORNE NA NOVE TELEFONSKE S I KONTAKTIRANJU TEVILKE. 1 0BPIRAEM mesnica-delikatesa ferdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 j sobota: 7.00-13.00 mladinska knjiga trgovina d.d. I j u b / j a n a, ti tov a 3 knjigarna in papirnica 61410 zagorje ob savi casa zmaga 27 tal. 0601/61 061. 62318 fax 0601/64 039 NOVE TEHNOLOGIJE ZA NOVE ČASE knjige za otroke in mladino, leposlovje, priročniki, 1 učbeniki, strokovne knjige, hišni m poslovni računalniki, K komunikacijska tehnologija, birotehnična oprema in pribor, zabavna elektronika, pisarniški material, šolske potrebščine, darila, ... Nakup pri nas je DOBRA ODLOČITEV! Zasavski premog nezaželjen Proizvodni plan predvideva, da bodo v slovenskih rudnikih rjavega premoga v prihodnjem letu nakopali milijon 210 tisoč ton rjavega premoga. Največ, 679 tisoč ton, naj bi ga prevzela trboveljska termoelektrarna, ljubljanska toplarna 250 tisoč, industrija nekaj manj kot 16 tisoč in 265 tisoč ton porabniki v Široki potrošnji. Med posameznimi petimi rudniki naj bi ga največ - 500 tisoč ton -nakopali v trboveljskem, najmanj - 60 tisoč ton - pa v Kanižarici. DS Rudnikov je proizvodni plan sprejel, vprašanje pa je, če bodo rudiki v resnici našli kupce za načrtovane količine premoga. Individualni porabniki se namesto za zasavski rjavi premog vse bolj določajo za nakup čistejšega uvoženega premoga, kar se kaže že v tej kurilni sezoni. Še večje vprašanje je, kako bo s porabo v termoelektrarnah - toplarnah. Slovenska energetska bilanca za prihodnje leto namreč še ni sprejeta, tako še ni določeno, koliko naj bi obratovala Termoelektrarna Trbovlje, v ljubljanski toplarni pa se slovenskemu rjavemu premogu, zaradi ekoloških razlogov vse bolj odpovedujejo. V rudnikih si prizadevajo z mešanjem različnih vrst izboljšati njegovo kakovost in tako izpolniti zahteve Toplarne Ljubljana. Kljub vsem neznankam v podjetju upajo, da v letu 93 večja odstopanja od načrtovanih količin ne bodo potrebna. Ob tem pričakujejo, da bo slovenska država vendarle sprejela dolgoročnejšo energetsko strategijo, ki bo med drugim dorekla jasno določene potrebe letošnjega izkopa rjavega premoga in s tem tudi število zaposlenih. Čimprej pa naj bi dobili tudi zakon o zapiranju posameznih rudnikov. Manca Ocvirk Svea uspešna V zagorski Svci je lanska celotna realizacija dosegla vrednost 13 milijonov nemških mark. V obratu Žaga je bila proizvodnja za 6 odstotkov nižja kot leto poprej, v pohištvenem obratu pa so naredili za skoraj 5 odstotkov več kuhinj. V podjetju si nenehno prizadevajo izboljševati kakovost svojih izdelkov. Lani so za nakup sodobne tehnološke opreme namenili kar 7 odstotkov realizacije, z načrtno kadrovsko in štipendijsko politiko pa izboljšujejo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Teh je zdaj 186, Svea pa je eno redkih zasavskih podjetij, ki ni in tudi ne namerava odpuščati svojih delavcev. Letos načrtujejo za desetino večji obseg proizvodnje od lanskega, za kar bodo morali ob sedanjih poiskati še nove tuje kupce. Na trg nameravajo poslati 3 nove kuhinjske programe. Letošnji nosilni program z imenom Erika, ki je bil na sejemskih predstavitvah zelo dobro ocenjen, bo v prodaji že konec tega meseca. M.O. Pomoč malim podjetjem Pri trboveljski območni gospodarski zbornici so pred kratkim imenovali posebno komisijo, ki naj bi pomagala pri razvoju majhnih podjetij. Šteje 9 članov, po tri iz vsake zasavske občine. Vodi jo podjetnik Janez Vidmar iz Izlak. Komisija je že imela prvo sejo, na kateri so se dogovorili za oblike in metode dela. Pričakujejo, da bo komisija v oporo manjšim podjetjem, zlasti pri informiranju o pomembnejših vprašanjih iz njegovega vsakdanjega dela, podjetnike pa bo seznanjala tudi z vsemi novostmi na področju razvoja podjetništva in tudi sicer skušala sodelovati s podjetji pri njihovem povezovanju. M. V. Litijsko gospodarstvo Litijsko gospodarstvo je letos na tuje izvozilo za nekaj manj kot 12 milijonov dolarjev blaga in storitev. Izvoz je tako za 40 odstotkov večji od lanskega, bistveno pa se je povečala tudi pokritost uvoza z izvozom. Sicer pa v Litiji beležijo padec fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Ta je za 6 odstotkov manjša kot lani, zaloge pa so porasle za 15 odstotkov. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 1220 brezposelnih občanov ali skoraj 10 odstotkov več kot lani v tem času. Med njimi je skoraj polovica mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. M.O. Ekološko izobraževanje zaključeno Program ekološkega izobraževanja, s katerim je začela Revirska ljudska univerza sredi lanskega leta, so zaenkrat zaključili v hrastniški Steklarni in trboveljski Termoelektrarni. Na predlog slušateljev bodo program skrajšali in preoblikovali tako, da bodo že slušatelji oziroma zaposleni v zagorski Industriji gradbenega materiala, lahko poslušali novo - lažje dojemljivo snov. Sicer pašo na univerzi že pripravili program izobraževanja za letošnje leto. Prinaša nekaj zanimivih novosti: poslovno šolo, izobraževanje za računovodje, retoriko za vodilne delavce, komuniciranje za telefoniste in program za tajnice. R.B. ETIMO E le za izvoz V Tovarni pohištva Trbovlje nameravajo letos posodobiti tehnološki proces ter s tem povečati izvoz v Evropo. Preteklo poslovno leto so v tovarni, kjer je 80 zaposlenih, zaključili dokaj uspešno. Uspešni so bili tudi na ljubljanskem pohištvenem sejmu, kjer so se predstavili s programom ETIMO E. To je poslovno pohištvo visokega srednjega razreda, ki je trenutno namenjeno le izvozu na zahodna tržišča. K.B. Najnovejši kšefti Drogerija v centru Hrastnika se je konec decembra pridružila vrsti novih trgovinic. Na voljo je moška in ženska kolekcija uvoženih parfumov, lakov, šmink, krem, barvic,., pa tudi kolekcija otroške kozmetike. Lastnik je posvetil pozornost tudi notranji opremi in razsvetljavi. Mini moda je ime trgovinici z igračami in otroškimi oblačili v centru Dola. Odprli so jo v decembrskih dneh, ponujajo pa predvsem različne otroške igrače in oblačila. r L Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastorg. Izpolnili morale le J priloženo naročilnico in jo poslati do 7. 1. 1992 na naslov Uredništva j Zasavca, Cesta zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da J bomo objavili le male oglase, kjer bo dopisan točen naslov pošiljatelja, | siy lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. | Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera J povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objavljali, j Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej I le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. GRADBENE PARCELE, STANOVANJA ■ PRODAM parcelo v Čemšeniku 2200 kvadratnih metrov. Tel.: 23-180. ■ PRODAM nedokončano hišo in zemljišče v Radečah. Tel.: 22-727 (popoldne). ■ PRODAM večjo parcelo na Izlakah in kmetijo pod Polšnikom z vso mehanizacijo. Tel.: 62-380. ■ PRODAM prikolico za avto domače izdelave (torzija). Cena 20.000 SIT. Tel.: 42-208. STROJI ■ PRODAM ZX Spectrum 48 K + s kasetofonom in igricami za 100 DEM. Tel.: 24-871. ■ PRODAM pletilni stroj Brother Kil - 940 z računalniško vnesenimi vzorci. Tel.: 22-300. H PRODAM nedokončano hišo in zemljišče v Radečah. Tel.: 22-727 (popoldne). ■ V ZAGORJU prodamo starejšo hišo z vrtom in dodatno parcelno številko na sončni legi, primerno za obrt. Tel.: 061-484-078 (popoldne) ali 063-858-535 (popoldne od 16. ure dalje). AVTOMOBILI IN DELI ■ PRODAM stoječo tehtnico z utežmi (100, 200, itd. kg). Berta Klančišar, Opekarna 2/A, stanovanje št. 19, Trbovlje. ■ PRODAM Commodore64 z vso opremo in igricami za 12.000 SIT. Tel.: 21-398. ■ PISALNI stroj Uniš Maxima, star eno leto in pol, prodam za 10.000 SIT. Tel.: 25-635 od 12. do 16. ure. ■ PRODAM VW letnik 1985 na novo obnovljen. Cena 100.000 SIT oz. 1600 DEM. Silva Krajnc, Vreskovo 41, Trbovlje. ZAPOSLITEV ■ DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek živl- Naročilnico oddajte najkasneje do 7.1.1993. Tekst: Moj naslov: za brnzplačni mali oglas jenjepis, kuverto z znamko in naslovom. Nato boste dobili potrebna navodila. Janez Radič, Krnice 2, Hrastnik. ■ IŠČEM zastopnike za prodajo artiklov, ki se rabijo v vsakem stanovanju. Tel.: 64-894. ■ IŠČEM zastopnika za prodajo lesenih ograj na področju Zasavja. Tel.: 061-873-017. RAZNO ■ ČE POTREBUJETE prevoz s kombijem do 2 toni, pokličite na tel.: 61-655. ■ PRODAM malo rabljen synthesizer Kayboard elec-tronic za 300 DEM. Ogled od 8. do 20. ure na domu. Zdravko Benko, Loke 48. Kisovec. ■ PRODAM otroški voziček Chico Atlantika -100 DEM. Tel.: 22-727 (popoldne). ■ PRODAM 1800 kilogramov premoga - polovico karte. Tel.: 24-965 (cel dan). ■ UGODNO prodam 3600 kg premoga. Tel.: 24-683. ■ PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo. Tel.: 41-732 (popoldne). ■ PRODAM otroški voziček, posteljico, stajico, baby torbo, malo rabljena otroška oblačila do leta in pol. Cena 25000 SIT. Tel.: 27-005. ■ PRODAM 2 kovinski posodi po 220 litrov za kurilno olje. Valentin Kadrijevič, C. 9. avgusta 106, Zagorje. ■ RADA bi si dopisovala z vrstniki starimi od 14 do 18 let. Pišite na naslov: Darja Rozman, Opekarna 7, Trbovlje. Obvestilo Odslej bomo v Zasavcu objavljali tudi zahvale in druga obvestila občanov. Zahvale bodo lahko različnih velikosti (osmina, četrtina ali polovica strani), možna je objava s fotografijo. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 61-013. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Hermine Kajič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v velikem številu spremlali na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, godbenikom in pevcem Steklarne Hrastnik in Gasilskemu društvu Radeče. Iskrena hvala tudi Marinki in Darku Zupančiču za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči mož Franci, sinova Martin in Štefan z družinama. \\\v.v.V.\VèV, KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 14.1. : Proli soncu (amer. akcijski) ob 17.00. in 19.00. 15.-18.1.: Resnična vojna (amer. akcijski), pet. in pon. ob 19.00.. sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. 19. -21.1.: Oddelek za umore (amer. srhljivka), tor. ob 17.00. in 19.00. , sre. in čet. ob 19.00. 22.-25.1.: Osumljeni (amer. krimi thriller), pet. in pon.ob 19.00., sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. 26.-28.1.: Lionheart (amer. akcijski), tor. in čet. ob 17.00. in 19.00.. sre. ob 19.00. Zagorje - Delavski dom 15.-19.1.: Proli soncu (amer. akcijski), pet. do ned. ob 17.00., pon. in tor. ob 19.00. 15.-17.1.: Mesečniki (amer. grozljivka), pet. do ned ob 19.00. 16.1. : Hrestač (amer. risanka) ob 10.00. 20, - 24.1.: Gimnazija v atomskem raju (amer. fantastika),sre.. čel., sob. in ned. ob 19.00. 22.-26.1.: Prava vojna (amer. akcijski), pet., pon. in tor. ob 19.00.. ned. ob 17.00. 27.-28.1.: Slava mojega očeta (francoska drama), čet. in pet. ob 19.00. Hrastnik - Delavski dom 14.1. : Prava vojna (amer. akcijski) ob 19.00. 16.-18.1.: Kosec (amer. thriller), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00., pon. ob 19.00. 20.-21.1.: American Ninja II. (amer. akcijski), sre. in čet. ob 19.00. 23.-25.1.: Pod krinko (amer. akcijski), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. . pon. ob 19.00. 27.-28.1.: American Ninja (amer. akcijski), sre. in čet. ob 19.00. Dol pri Hrastniku 16.1. : Prava vojna (vojni), ob 18.00. 23.1.: American Ninja II. (akcijski), ob 18.00. GLEDALIŠČE Zagorje: V Delavskem domu Zagorje bo 14.1. ob 19.30. uri 3. abonmajska gledališka predstava Charlesa Marovvitza Sherlockov zadnji primer, ki jo bo zaigralo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Režija: JaSa Jamnik. Igrajo: M. Bačko, S. Potisk. J. Šmid in drugi. Predstava je za abonente in izven. Vstopnice so še na razpolago v blagajni Delavskega doma. Kdo praznuje? Odslej boste našli v našem časopisu tudi podatke o godovih. Da se boste lažje spomnili in čestitali svojim sorodnikom, prijateljem, znance pa pocukali za rokav pri šanku. 14. Srečko - Sreča, čečo (od imena sreča) 1 5. Pavel - Pavlec, Pavlek, Pavlič, Pevec (lat.: Paul-lus - majhen, enako seje imenovalo tudi rimsko pleme) 16. Marcel - Marcelko, Maco, Maka, Marce, Mara, Mare (lat. Marcellus - mlatič) 17. Anton - Antonac, Aci, Aco, Tone, Tonček, Toša, Ante (lat.: Antonius - naziv rimskega plemena, nepomemben pomen) 18. Marjeta - Marjetka, Marjetica, Mara, Maja, Maca, Maša, Manja, Marica (ital.: Manetta - od Maria) 19. Arsen, Marij (lat.: Marius proti Maria V. Marija) 20. Boštjan, Sebastjan; Saba, Sabo.Tijan (lat.: Se-bastianus - vzvišen, carski) 21. Neža, Nežna-Neži, Nežica, Neška (prid. nežna), tudi Janja 22. Vinko, Vincencij Ceco, Cene, Vico, Vicek, Viško, Vino, Vinkec, Vinc, Vito (lat.: Vin-centius - kdor zmaguje) 23. Rajko: Rajkan, Rajkič (od im. raj) 24. Frančišek; Felicijan, Fele, Feli, Felko (lat.: Fe-licianus - Feliksov, feliksovski) 25. Darko; Dare, Dača, Dado, Dajo, Dara, Darček (od im. dar), tudi Pavel 26. Pavlina - Ina, Lina, Pava, Pavija, Pavuša (lat.: Paul-lina - ki pripada Pauli), tudi Timotej 27. Janez - Jani, Janko, Janač, Jaša, Janicija, tudi Angela t).M. RAZSTAVE Izlake: V Medijskih Toplicah je še vedno odprta slikarska razstava akademske slikarke Klementine Golija. Na ogled je vsak dan, slike pa so tudi naprodaj. Odprta bo do konec meseca. ŠPORT Rokomet Trbovlje: 16.1. ob 19.00 Om-nikom Rudar - Velenje (1. liga); 23.1. ob 17.00 Trbovlje : 23.1. ob 17.00 Zaščita Zagorje - Velika Nedelja (2. liga) Košarka Trbovlje: 16.1. ob 16.00 Ipoz Rudar - Zagorje (2. liga) DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovjjc (tel.: 21-222) in Zagorje (tel.: 61-644). Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah. Zobozdravstvo: Zobne ambulante so dežurne v vseh treh zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, ob sobotah samo v Zdravstvenem domu Trbovlje od 7. do 13. ure. Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik - Veterinar dežura 24 ur dnevno. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICA ZAGORJE Zanimivosti iz področja okultnih ved: 1. Gauquelin, M.: Kozmične ure; 2. Enciklopedija nepojasnjenega; 3. March, M.: Analiziranje horoskopa; 4. March, M.: Astrologija; 5. Ripel, F.: Zvezdna magija; 6. Jermanj, N.: Numerologija; 7. Psychos, Živa dlan - priročnik za proučevanje dlani; 8. Vučkovič, R.: Astrologija; 9. Veljačič, Č.: Ločnice azijskih filozofij; 10. Malus, M.: Skrivnosti v zvezdah. HVALA Dedek Mraz, kije razveseljeval olroke pred novoletnimi prazniki v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, Kisovcu, na Izlakah, Dolu in drugod po Zasavju, se zahvaljuje vsem, ki so mu pri tem pomagali - organizatorjem pri DPM, šolam, podjetjem, obrtnikom, posameznikom,... Se priporoča za naslednje leto. Naša bodočnost V trboveljski bolnišnici jc letos prva povila lirežičanka Mojca Vučnjak. Z malo Vanjo sla brez sramu pozirali našemu fotoreporterju Jožetu Ranzingerju jr. Rojstva v trboveljski porodnišnici med 22.12. 1992 in 7.1. 1993: 22.12. Nada Martinčič, hči Lara (Radeče); 22.12. Irena Beles, hči Sara (Trbovlje), Vesna Kralj, sin Urban (Zagorje), Tatjana Hafner, sin Rok (Trbovlje); 24.12. Erika Soklič, sin Luka (Trbovlje), Mija Gorenc,sin (Sevnica); 25.12. Hatidža Avdič, sin Almir (Sijemina); 27.12. Dušanka Tabor, sin Luka (Radeče), Sanja Solina, sin Nik (Trbovlje); 29.12. Ana Jurjevič, sin Peter (Trbovlje), Lejla Jahjefendič, sin Jernej (Celje); 31.12. Marjana Kuder, sin Jakob (Trbovlje), Judita Fakin, hči Ines (Trbovlje), Romana Repovž, hči Nika (Trbovlje); V letu 1992 je bilo v porodnišnici v Trbovljah 595 porodov. Ker je nekaj mamic rodilo dvojčke, pomeni tudi nekaj več novorojenčkov. 2.1. Mojca Vučnjak, hči Vanja (Brežice), Zdenka Šifrar, hči Sara (Zagorje); 3.1. Marija Agič, sin Marko (Hrastnik), Suzana Šmid, hči Šabina (Sevnica); 5.1. Suada Aliji, hči Morima (Trbovlje); 6.1. Irena Ločičnik, sin Domen (Sevnica); 7.1. Marjana Cirar, hči Ines (Zagorje). Življenska pot Jožeta Novaka iz Turja nad Dolom ni bila posuta z rožicami, a je pri sedemdesetih kljub vsemu vitalen in opravlja vsa dela, ki jih zahteva kmetija. Če le utegne, se usede k citram. To je bil tudi vzrok, da sem Jožeta obiskala. Je eden izmed najstarejših citrarjev v Zasavju in udeleženec srečanja na Kopitniku, ki postaja tradicionalno. Doma je bil v Ponikvi, kjer je v njegovi družini prijokalo na svet šest otrok. Pri šestnajstih je spoznal lastnika gradbenega podjetja iz Trbovelj in k njemu se je šel učit zidarskih spretnosti. Kmalu se je začela vojna in podjetje je avtomatično postalo nemško. Spominja se, kako so na Vodih delali "kartoflbunker", ma-gacin za krompir. Triinštiridesetega so ga vpoklicali v nemško vojsko. Na Poljskem jo je po letu in pol končal, saj so ranjenega prepeljali v mariborsko bolnišnico. Uniforme skoraj do petdesetega leta ni slekel, saj mu vojnih let niso priznali in je moral še dve leti v JLA in na številne orožne vaje. Vmes je bil zaposlen pri mariborski železnici, devetinštiridesetega pa je prišel k Rudniku. Ko so obnavljali šolo v Turju, je spoznal ženo Marijo. V Turju je bilo do tal uničenih osemindvajset poslopij. Ljudje so odhajali v tovarne, zato so morali nabavljati stroje. Za gradnjo nove hiše na Ivančevi kmetiji, kot se reče po domače, ni bilo denarja. Doletele sojih tudi naravne katastrofe. Prvič je strela udarila v hišo in vse razbila, drugič je zgorel hlev. Kljub vsemu je bilo Mariji in Jožetu življenje tudi prijazno - poklonilo jima je dva sinova in štiri vnuke... Zanimiva je tudi pot Jožeta - glasbenika. Izhaja iz pevsko nadarjene družine. Oče je nekje staknil stare citre. Pri uglaševanju je pomagal Jože. Kmalu pa je kupil vsosednji vasi koncertne citre za 200 din. Imel je 16 let in 100 din v žepu. Dobil jjih je za 100 din, dolg je izplačal.v enem letu. V tem času seje naučil osnovnih prijemov, naslednji sveti večer je že izgral. Učil se je iz knjige, v svet har- monije pa ga je vpeljala učiteljica glasbe. "Seveda moraš imeti veliko volje in potrpljenja," je dejal ob obisku. Po vojni so ga čakale na Ponikvi razlepljene citre. Mojstra za popravilo ni našel, zato se je v Mariboru naučil igranja harmonike. Od citer se je poslovil za triintrideset let. Turjani vedo, da ni bilo proslave ali zabave brez Jožeta. Na citre ni pozabil. Ko so se pred 15 leti začele spet oglašati po radiu, si je rekel, da jim bo spet dal mesto v svoji hiši. Kupil si je nove ... Z Jožetom Novakom je povezano tudi učenje citer na hrastniški glasbeni šoli in srečanje citrarjev na Kopitniku. Zgodba se začne pri Ivanu Napretu, kovaču iz Sedraža, kamor je Jože večkrat prišel. Naprctov sin Peter je na Akademiji za glasbo vpisal violino, klavir, kitaro..." "Zakaj ne bi vpisal še citer ..?" ga je navduševal Jože. "Jih nimam," je odgovarjal Peter. Pa mu jih je posodil Jože za dve leti... Peter zdaj uči citre na Glasbeni šoli in je duša srečanja citrarjev na Kopitniku... Ko sem poslušala nekaj melodij na citre, sem ga prosila tudi za prvo lekcijo. "Najprej se moraš naučiti imena vseh strun na melodijski tablici..." Zgubim se v razmišljanju, komu bo Jože podaril svoje znanje. "To te gor drži," me zbudi, "da se včasih malo usedeš in zaigraš." In se spet nagajivo nasmehne... Fanči Moljk Filmsko gledališče V letošnji sezoni so se v Delavskem domu Zagorje odločili, da v svoj kulturni program uvrstijo tudi filmsko gledališče. Idejo so prevzeli po nekaterih drugih filmskih gledališčih. V Kranju npr. imajo filmsko gledališče enkrat na teden, že pred sezono ponudijo svojim obiskovalcem seznam filmov, ki naj bi jih gledali. V Zagorju so se odločili, da bo filmsko gledališče enkrat na mesec, vsak prvi torek ob 21. uri. Zakaj tako pozna ura? Ideja je prišla s strani ljubiteljev filma. Ti filmi naj bi bili namenjeni predvsem zakonskim parom. Seveda si film ogledajo ljudje vseh starosti. Za zdaj so filmsko gledališče organizirali dvakrat in glede na tekoče filmske prireditve je bil obisk zadovoljiv. Delavski dom Zagorje se za zdaj še ni odločil ponuditi obsežnejšega programa filmov. Direktor kulturnega doma Nande Razboršek je dejal, da s sprotnim obveščanjem posameznega filma skušajo presenetiti gledalce. Filmi naj bi bili vabljivi, se pravi, sedaj popularni filmi, ki se vrtijo v ljubljanskih kinematografih. V svoj program bodo uvrščali vse zvrsti filmov. Včasih bodo posegli za filmi, ki segajo v sam vrh kulturnih prireditev. "Želimo si, da bi s strani publike prišla še kakšna ideja, " je poudaril Nande Razboršek, " iz vsake predstave bomo skušali napraviti kulturni dogodek, ker je film v zavesti ljudi kot kulturni dogodek nekako zbledel zaradi poplave videa. Možnosti je več; slavnostne premiere, slavnostni gostje, razgovori o filmih itd.” Zagorski kino se lahko pohvali, da trenutno popularni filmi prihajajo k nam istočasno kot v Ljubljano ali nekaj tednov pozneje. "Namen filmskega gledališča je spet privabiti gledalce v kino dvorane in ustreči njihovim željam, saj smo pri nabavi filmov postali vse preveč birokratski in togi, premalo poskušamo prisluhniti željam gledalcem,” je še poudaril Nande Razboršek. Katarina Gavranovič ZABEL*/© otroci 22. decembra pod vodstvom Marte Marn izdelovali novoletne voščilnice. Karitas je 24. decembra pripravil obdaritev otrok in kulturni program za otroke. Hrastnik Knjižnica je imela tudi ob prazničnih dneh veliko obiskovalcev. Zanimanje je zbujala Velika knjiga o praznikih, Velika šola kuhanja, Odkrijte svoje barve in podobno. Novost v knjižnici so tudi avdiokasete, imajo jih okrog 250. Največ je pravljic za otroke, tečaj i t ujih jezikov 2000 S in popu Utrne kasete za sugestivno učenje tujih jezikov. V Glasbeni šoli so 12. januarja vpisovali nove interesente za učenje shyntesiz-erja. Zamudnikom sporočajo, da se še lahko prijavijo. Starost ni omejena. Ob dnevu šole so v Hrastniku in na Dolu tudi letos podelili priznanja najboljšim učencem. Po zamisli Manje Goleč so na proslavi 7. in 8. januarja izvedli recital, ki je govoril o nesmislu vojne in o otroških pogledih na svet. K.M. Trbovlje Pred Hitmarketom na Trgu Franca Fakina je 24. decembra potekal božični večer za otroke in odrasle. Na prostem so predvajali filme za otroke, božično glasbo, postavili stojnice z dobrotami in darili, navzoče je obiskal tudi Božiček. Organizatorji so poskrbeli za sneg, jaslice, božični čestitki župana in župnika. V galeriji v delavskem domu so 28. decembra zaprli društveno razstavo članov Relika. Razstavljalo je 22 članov. Dela Razpis Časopis Zasavc bo ludi letos izdal literarno prilogo ob slovenskem kulturnem prazniku. Zato vabimo v.vf ustvarjalce iz Zasavja, ki se literarno izražajo, da pošljejo svoje prispevke na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 33, Zagorje ob Savi. Prispevke bomo zbirali do konca januarja. Izšli bodo v Zasavcu, ki bo med bralci 11. februarja 1992. Upamo, da bo odziv vsaj takšen, kot je bil preteklo leto. Še posebej veseli bomo novejših pesmi in proznih tekstov. Uredništvo je za razstavo izbral dr. Avguštin Cene iz Kranja. V Muzeju na Ulici 1. junija sije možno še vedno ogledati razstavo o razvoju osnovnega šolstva v Revirjih. Na ogled je ob delavnikih od 8. do 12. ure in ob sredah od 8. do 18. ure. Od Muzeja do Trga Franca Fakina je 30. decembra potekal sprevod Dedka Mraza. Pred Plitmarketom so pripravili v organizaciji DPM Trbovlje in WO Trbovlje krajši razvedrilni program. T.L. Zagorje Pred novim letom so se v Delavskem domu odvijale številne prireditve. 15. decembra so učenci OŠ Ivan Skvarča igrali igrico Volk in sedem kozličev, 17. decembra je OOV pripravil igrico Sapramiško, ki seje končala s splošnim rajanjem. Gospodinjska šola je 18. decembra priredila v stekleni dvorani bogat program z modno revijo in razstavo izdelkov. 21. decembra popoldne sta v veliki dvorani nastopila Spidy in Gogy za najmlajše. Ansambel Orlek je 22. decembra pripravil samostojni koncert. Od 22. do 24. decembra je OŠ Slavko grunt petkrat odigrala igrico Žabji kralj. V knjižnici pa so Klementina Goliju. Foto: T.B. V Medijskih Toplicah so 25. decembra odprli razstavo akademske slikarke Klementine Golija. V otvoritvenem programu je nastopila harfistka iz Zagreba Marija Mlinar. Prednovoletne prireditve je DPM zaključilo 30. decembra z dedkom Mrazom in zanimivim čarovniškim programom. Večer operetnih arij je 7. januarja pripravil ansambel Musical iz Zagreba. Nastopili so prvaki gledališča Komedija: Nevenka Petkovič - Sobjeslavski, Nada Abrus, Richard Simonelli, Sanda Miladinov -Langerholz in Boris Paulenič. K.G. Dobrodošlica novemu Delavska godba Trbovlje je tudi letos pripravila novoletni koncert. Na odru Delavskega doma Trbovlje so nastopili godbeniki z obsežnim programom popularnih, vendar zahtevnih del. Koncert je vodil prof. Alojz Zupan - Vuj. V nabito polni dvorani, tudi stojišča so bila razprodana, so godbeniki igrali dela G. Bizeta, S. Rydberga, H. van Lijnschootena, H. de Grotta, H. Klimenta, A. E. Kellyja, T. Huggensa, J. Straussa, A. Par-lowa in B. Adamiča. Godbeniki so navdušili občinstvo, saj so dodali še štiri dela. Nastopili so tudi solisti trobentarji (Bovhan, Špec, Mrcina) in klarinetisti ( Kotar, Umek, Pikš in dirigent Zupan). Za navzoče je bil koncert nadvse lep konec starega leta in vzpodbuden pričetek novega. Večer je vodila Romana Beravs. Koncert so omogočila številna podjetja, generalni pokrovitelj je bila Zavarovalnica Triglav d.d. T.L. Razpis Grumovih nagrad Vsako leto ob kulturnem prazniku v Zagorju podelijo priznanja in plakete dr. Slavka Gruma. Posebnega priznanja so lahko deležni kulturni delavci, društva, ustanove, zavodi, sekcije in skupine, ki s svojim delom prispevajo k dvigu kulturne ravni v občini in drugje. Prvič sojih podelili leta 1975, do letos so jih izročili že skoraj osemdesetim posameznikom in skupinam. Komisija pri sekretariatu za gospodarstvo občine Zagorje sprejema predloge do 1. februarja. I.L. CENIK EKONOMSKO - PROPAGANDNIH STORITEV OBČANI 1. ČESTITKA tekst z eno skladbo ob delavnikih tekst 2 eno skladbo ob nedeljah tekst 2 dvema skladbama ob delavnikih tekst z dvema skladbama ob nedeljah kot nova enota PRESNEMAVANJE čestitke s tekstom in glasbo na kaseto CENA ČESTITKE PO POSEBNI ŽELJI 50% VIŠJA! 1.300.00 2.000,00 2.500.00 900,00 TRG SVOBODE Ila, 61420 TRBOVLJE TEL- (1*01) :t 358, 22 0S6; fwc (0«0I) U Z UKV 103,9 MHz STl-KfO 2. KOMERCIALNI OGLASI tekst do 20 besed vsaka nadaljna beseda 3. OBJAVE tekat do 20 besed vsaka nadaljna beseda 4. ZAHVALE tekst do 40 besed vsaka nadaljna beseda 800,00 50,00 300,00 . 20.00 4,000,00 ' I! 100,00 i! 1.300,00 - r V:|| 5. OSMRTNICE CENIK VELJA OD 1.12.1992 DALJE spoštovane BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO Za radio Trbovlje najbrž kar vsi veste, da oddaja na frekvenci 103,9 MHz, daje oddajnik na Kumu in da se dajo vsi posli z nami urediti ali v trboveljskem delavskem domu ali pa pridemo k vam na obisk. Delovni čas je od 6.00 do 14.00 od ponedeljka do petka, ob sredah in ponedeljkih pa še dve uri dlje. Kljub temu, da to že veste in da poznate naš program, je jasno, da ima vsak človek rad kaj takega pri roki, zato v tej številki ZASAVCA objavljamo svoj program. Vsak delovni dan (tudi ob sobotah) začenjamo oddajati ob 14.00 in končujemo ob 19.30. Vse te dni od pol štirih do štirih prenašamo oddajo na sporedu vsak dan, razen ob petkih, sobotah in nedeljah ob 14.30 in 18.30 (ali 18.45). Širše informacije pa pripravljamo ob 17.30. Ob nedeljah je informativni del strnjen med 11.00 in 12.00. O nedelji kasneje, zdaj poglejmo, kakšen je tedenski program. Reklamna obvestila, objave, osmrtnice in druge EPP storitve so čez teden ob 14.45; 16.45; 17.45; in 18.45 uri in ob nedeljah ob 8.30; 9.45; 10.45; 12.30 in 12.45 uri. Čestitke in želje pa za vas predvajamo ob ponedeljkih (18.35), četrtkih (17.00), sobotah (18.00) in nedeljah po 13.00 uri. Ob ponedeljkih od 16.00 do 17.45 poslušate Snoopyeve igrice, od šestih do pol sedmih oddajo o kulturi, torek je večidel namergen športu in glasbi, sreda je običajno kontaktna (tokrat nas tudi pokličite po telefonu 22-056), tričetrt ure pa je namenjena upokojencem. Ob četrtkih se odpravimo kam med Bobnom in Zvaruljami, kasneje gremo še v Litijo. Petek je rezerviran za mlade, sobota in nedelja sta za vse, predvsem za one, ki čez teden ne utegnete. Ob nedeljah se nas sliši med osmo uro zjutraj in šesto popoldne. V prvem delu vam natrosimo informacije o dežurnih trgovinah, prireditvah, izletih, glasujete lahko za popevko in nam še kaj poveste, ob desetih je na sporedu oddaja Gost tedna, ob enajstih informativni blok, od 12.00 do 12.30 je Še glasbena oddaja Viža tedna, potem EPP blok in ob 12.45 obvestila, kijih ob delovnih dneh slišite ob 16.45. Od enih pa do šestih oddajamo zabavno-kontaktni program, v katerem so v prvem delu želje in čestitke, nato horoskop in zanimivosti. Ob 14.45, 15.45 in 16.40 poteka radijska prodaja. V zadnji dajemo prostor gostu ali dogodku in vašim glasbenim željam, kijih v živo sporočite po 16.00 uri na naš telefon (0601) 22-056. Glasba za vsako uho in vsako razpoloženje je moto glasbenih redaktotjev. Za pester, aktualen, kontakten in kvaliteten informativni program pa se za vas trudijo naši novinaiji in sodelavci radia. RADIJSKI POZDRAV, SLIŠIMO SE VSAJ JUTRI, ČE NE ŽE DANES! lili Sili# Iti I. Po zasluženem novoletnem oddihu se zopet vračamo med vas. V tokratni števiki smo k pogovoru na športni strani povabili ž nekaj let najbolj aktivnega športnega novinarja v Zasavju. Sašo Fabjan je prav gotovo najbolj seznanjeni s celotnim športnim dogajanjem v našem okolju in prav zato smo ga med pogovorom povprašali za njegovo mnenje o športu, ki se dogaja pri nas. Kako na splošno ocenjuješ stanje v zasavskem športu? Vsekakor je stanje vse prej kol rožnato. Vse pa je logično, kajti šport je tesno povezan z gospodarsko in tudi socialno klimo v Zasavju. Ni pogojev, gospodarstvo je v krizi, in finančnih sredstev ni na pretek. Klubov je ogromno in gospodarstvo vseh ne more preživeti. V glavnem so se predvsem ekipni športi kar hitro navadili na takšen sistem preživljanja, medtem ko v malih klubih še vedno slišiš " saj občina nič ne da". V t.i. male športe pa spadajo predvsem individualni športi in tudi nekateri ekipni. Med velike športe v Sloveniji lahko štejemo le dva: nogomet in košarka. Če samo pogledamo, kako se ta dva športa propagirata na televiziji, lahko jasno vidimo, da je njuna popularnost daleč nad ostalimi. Kje po tvoji oceni je zasavski šport v slovenskem merilu? Zasavje je v Sloveniji tako kot je Slovenija v svetu. V ekipnih športih bomo le težko kam prišli, lahko bomo doživeli kakšne muhe enodnevnice, ampak malo le zaostajamo za drugimi, ki so se stvari lotili precej profesionalno. V individualnih športih pa nekako držimo korak, kajti tudi ostali nimajo kvalitetnejših pogojev. Strelska družina Alojz Hohkraut je bila npr. ena prvih v Sloveniji, ki je imela nove puške. In tako imajo sedaj dva reprezentanta. Velikokrat v praksi ne znamo ločiti vrhunskih rezultatov od listih namišljeno vrhunskih. Kako po tvojem mneju torej postaviti mejo? Ločnico je res težko postavili. Saj vsi poznamo tisto: Vsake oči imajo svo- jega malarja. Vse prevečkrat se zadovoljimo z naslovi v pionirski in mladinski konkurenci. Vendar moramo vedeti, da je rezultat nekaj vreden le v članski kategoriji. Res pa je, da je pionirje in mladince potrebno vzgajati, da v članski nekaj dosežejo. Malo je takih, ki pri pionirjih nič ne pomenijo in potem v članski zablestijo. Še več pa je takih ki so odlični med pionirji potem pa na hitro pregorijo?! Ja, seveda je to tudi res. Kje je torej zanka? Težko je reči. Odvisno je od veliko dejavnikov. Pogojev, osebnosti, trenerjev. Možno je tudi to, da trenerji ne znajo vzgojiti športnikov drugače, kot da jih prelbrsirajo že v pionirskih letih. Kako pa v Zasavju stojimo s strokovnim kadrom? Strokovnega kadra ni nikoli preveč. Vedno ga potrebuješ in vsak klub bi verjetno bil nezadovoljen s tistim, kar ima. Predvsem s številom trenerjev, ki jih ima. Vsak bi rad imel čim več kadra, kajti tako sc da boljše delati. Poskusiti bi bilo potrebno tudi v šolah, da bi športno vzgojo v šolah zastavili drugače. Zdi se mi, da se je v desetih letih osnovnošolska športna vzgoja bistveno poslabšala. Je mogoče uspehe realno oceniti tudi z izbori vsakovrstnih športnikov leta? Seveda je to eden od načinov, ki je sedaj precej v modi. Lanskoleti Zasavčev izbor je bil precej po mojem okusu in bi tudi jaz tako glasoval, če bi seveda glasoval. Kaj pa napoveduješ za letos? Pri moških je Bogdan Hribar edini pravi kandidat, čeprav sploh ne gre zanemarjati rezultatov ostalih kandidatov. Je pa res da so ostali rezultati doseženi v individualnih športih z res ozko konkurenco. Pri ženskah je v članski konkurenci le Metka Lukančič dosegala uspehe, vse ostale pa so bile v nižjih kategorijah in tu naj ne bi bilo dvoma. Pri ekipah pa takole. Sicer bi glasoval za RK Omnikom Rudar zaradi 4. mesta ob koncu lanskoletne sezone proti 14. NK Elektroelementa iz Zagorja, čeprav je pa letošnji jesenski del in 9. mesto Elektroelementa vred- Sašo pri svojem delu. nejše od 6. mesta Omnikoma. Dam pa prednost končni uvrstitvi, kajti ne ve se, kaj bo spomladi. Torej svoj glas bi dal za Omnikom, kljub temu da je 6. mesto zanje neuspeh in da bi bila ekipa domačih igralcev na ravni teh iger. Seveda je potrebno tu omeniti poškodbo Voglarja, ki pa ga je Stojakovič enakovredno zamenjal. Pri trenerjih bi bil trener Omnikoma seveda kandidat, vendar pa so jih v lanski sezoni zamenjali 5 ali 6 in dam prednost Vinku Žibretu, ki je dosegel res velike uspehe. Oba trenerja, ki sta v konkurenci letos sta nedvomno veliko dosegla in vprašanje je, kaj bi bilo, če bi imela boljše pogoje. Barbara Kus CaK V zasavskih nogometnih klubih je končno prišlo do prvih sprememb. Pretekli četrtek se je Trboveljčan Jani Žlak dokončno dogovoril o prihodu v matični klub. "Z veseljem se vračam, z vodstvom kluba sem se dogovoril, da bom član kluba do junija. Nato bom znova prost. Upam, da se bomo uvrstili v prvo ligo", je po podpisu pogodbe dejal eden najvidnejših slovenskih napadalcev. Spomladanski del prvoligaškega rokometnega prvenstva se bo pričel v soboto, ko bo ob 19. uri v Trbovljah gostovalo Velenje. Igralci Omnikom Rudarja so se marljivo pripravljali na nadaljenvanje prvenstvene sezone, zato se nadejajo boljših rezultatov kot jeseni, ko so osvojili natanko 50 odstotkov možnih točk. Z nestrpnostjo štart prvenstva pričakujejo v obeh drugoligaših - Zaščiti Zagorju in TKI Hrastniku. Želja obeh klubov je pridobiti kar najboljši položaj pred play-of-fom. Zagorjani so prezimili na četrtem, Dolani pa na petem mestu. V prvem kolu bodo Zagorjani "doma" v Trbovljah igrali z Veliko Nedeljo, moštvo z Dola pa bo gostovalo pri Ormožu. Trboveljski, dobovški in zagorski smučarji so se udeležili prvih letošnjih tekem. Najuspešnejši so bili Trboveljčani. Pri mlajših dečkih je bil povsem v ospredju novinec v tej konkurenci Uroš Zupan, v starejši kategoriji pa Tanja Jerman. Med deseterico najboljših v vzhodni regiji se je uspelo uvrstiti tudi Senti Hribar in tekmovalki z Dobovca Moniki Volaj. Člani sekcije za snovvboarding pri smučarskem klubu Zagorje so iz tekme v tekmo bljši. Zvonetu Pograjcu se je na Rogli uspelo uvrstiti na 10. mesto v veleslalomu in 12. v slalomu. S 13. oz. 14. mestom sta se izkazala tudi Bojan Smrkolj in Matej Ocepek. Tudi kegljači v prvih dneh novega leta niso mirovali. Odigrali so finalni del turnirja, na katerem je nastopilo kar 356 igralcev in igralk. Organizatorja tekmovanja sta bila Norik Ljubljana in slovenska kegljaška zveza. V finale 16 najboljših moških sta se uvrstila tudi kegljača Dadas Rudarja Bojan Burja in Oto Goljuf. Goljufa je nato v prvem kolu izločil reprezentant Benedik, Burja pa je presenetljivo ugnal enega najboljših svetovnih kegljačev Harija Steržaja, nato pa pokleknil v dvoboju s kasnejšim zmagovalcem Juvančičem. Burja je osvojil 6., Goljuf pa 9. mesto, kar je izreden uspeh, saj so nastopili vsi najbolši slovenski kegljači, ki so najboljši na svetu. Atleti so leto 1993 dočakali na teku v avstrijskem Velikovcu. V zelo močni kon- kurenci je Mirko Ivšek osvojil 7. mesto v absolutni konskurenci in 3. v svoji skupini. V posamičnih kategorijah je Pavle Kreže zasedel 2., Lovro Petrin 6., Marko Draksler pa 12. mesto. Po dnevu premora je Ivšek nastopil še na teku v Firencah in bil 16., dvanajst mest za trenerjem Romeom Živkom, ki je v Velikovcu zmagal. Plavalci Rudis Rudarja so staro leto zaključili z dobrima nastopoma v Mariboru in Zagrebu. V štajerski metropoli sta po kolajnah posegli Katja Jordan in Kristjan Omahen, v hrvaški prestolnici pa sp na stopničkah za zmagovalce stali Alenka Ličar, Romana Jerše, Tomaž Jazbec in Katja Jordan. Teniški klub Rudar je v telovadnici osnovne šole pripravil Masters najboljših klubskih igralcev v lanskem letu. V finalnem nastopu je Marjan Čuk v treh nizih - 6 : 3, 6 : 4,6 : 4 premagal Kristjana Dolinška. V skupnem seštevku osvojenih točk v minulem letu je bil znova, že šestič zapored najuspešnejši Marjan Čuk, drugo mesto je pripadlo Petru Golobu, tretje pa finalistu Mastersa Kristjanu Dolinšku. Trboveljski šahisti pa so se pomerili na novietnem klubskem hitropoteznem turnirju. Z 10 točkami je zmagal Rado Bajda, prav toliko točk pa je osvojil tudi drugouvrščeni Franc Kotnik. Uroš Zalokarje bil tokrat z 9,5 točkami tretji, na naslednja tri mesta pa so se uvrstili Jože Kotač, Miran Gala in Andrej Novak. Sašo Fabjan Prava vrednost v končnici Do pričetka drugega dela prvenstva v vzhodni skupini druge državne rokometne lige je le še dober teden. Veselje v vrstah RK Dol - TKI Hrastnik, ki se je v mini prestopnem roku med revirskimi ekipami najbolj okrepil, je skalila nepričakovana smrt direktorja njihovega generalnega sponzorja Petra Kovača. Čeprav so čez noč ostali brez človeka, s katerim so skupno kovali velike načrte, so v klubu trdno odločeni nadaljevati začrtano pot. Njihov cilj niso rezultati za vsako ceno. "Naš cilj je skozi drugi del prvenstva pripraviti ekipo tako, da bo v play offu dejansko sposobna nuditi svoj maksimum," zatrjuje trener Dušan Žagar. Da so Dolani na dobri poti, je pokazala že prva tekma v hrastniški dvorani v letošnjem letu. Z dobro igro so premagali Sirelo iz Bjelovarja. Miran Šeško (Gorenje Velenje), Bojan Dečman (Omnikom Rudar) in Mirko Škalički (Zaščita Zagorje) so nedvomno igralci, ki bodo svoje izkušnje znali prenesti na mlado, premalo izkušeno ekipo. Dolani so pričeli s pripravami na drugi del prvenstva takoj po novo- letnih praznikih. Zaradi pomanjkanja časa in denarja bodo vse treninge pripravili doma, izkoristili bodo tudi sobote in nedelje. Načrtujejo tudi nekaj prijateljskih tekem. V prvem kolu nadaljevanja bodo gostovali v Ormožu, teden dni kasneje pa morajo k jesenskim prvakom v Krško. Jože Premec Kavzar na ZTKO Hrastnik Kar štiri mesece je bila hrastniška ZTKO brez strokovnega delavca. Po odhodu Roberta Halzerja na drugo (očitno bolje) delovno mesto, je bilo mesto na ZTKO do konca leta nezasedeno. No-voizbrani strokovni delavec, tudi bivši državni reprezentant v tekmovanju s kajaki na divjih vodah - Peter Kavzar je dobil dovoljenje za "prestop” iz Steklarne šele potem, ko je opravil določene obveznosti. Zato v Hrastniku niso izpeljali jesenskega dela programa občinskih TRIM iger 1992. Pa tudi, kaj bo s tradicionalno prireditvijo Večer športa, nihče ne ve. Očitno bo moral Peter krepko zavihati rokave. J. P. REZULTATI ________Rokomet___________ Pokal Alpe-Adria: Oin-nikom Rudar - Moslavina (Hrvaška) 23:19 (11:9) Om-nikom: Lipovšek, Jug 1, Rizmal, Sečki, Privšek 2, Vrbnjak 9, Kosec 5, Senčar, Raušl 1, Stojakovič 1, Voglar 4, Krauthaker. Moslavina: Posarič, Habek 1, Prelčec 1, Komerički 1, Čaprič8, Car, Brabec 3, Zubčič 2, Gut-rung 3, Nikšič, Popovič, Koruga. Omnikom Rudar - Oteir-Auto Graz (Avstrija) 28:21 (13:9) Omnikom: Lipovšek, Jug 1, Medved 7, Sečki, Privšek 6, Vrbnjak 6, Kosec 1, Rizmal 1, Raušl 1, Stojakovič 3, Voglar 1, Krauthaker L Graz: Wolf, Pichler 1, Brunner 2, Fuss 1, Iv-ancsik 12, Euller 1, Kramer 2, Winkler 1, Simon, Pandit, Peissl. Prijateljska: TKI Hrastnik - Sirela Bjelovar (Hrvaška) 22:19 (11:11). TKI: Premec, Šeško 3, Oblak 2, Moljk 6, Kranjc lj Bekavac 1, Plevnik, Žagar 4, Spajzer^ 4, Vidmar, Dečman 1, Sutar, Škalički, Šter-bucel. Sirela: Šostarec, Kudunja', Perzič, Brzovič 3, Belko, Sredojevič 5, Pentek 1, Čulo 1, habjanec 1, Vasič 2, Ač 6, Milakovič, Višič, Pavelič. Omnikom Rudar - Prato (Italija) 19:19 (10:12) Omnikom: Lipovšek, Jug 1, Medved 3, Sečki, Privšek 4, Vrbnjak 3, Kosec 5, Senčar, Piškur, Voglar 2, Raušl 1, Rizmal, Krauthaker. Prato: Marninoti, Limencelli 1, Sibilio, Paolino, Zečevič 1, Gabrielli 3, Puccilli 1, Kobilica 12, Bossi 1, Dovere. Košarka II SKL - VZIIOD Ipoz Rudar - Agrohit Slivnica: 67:84 (35:44) Ipoz: Kmetič 6, Jeraj 8, Čop 9, Bec 2, Brumen 8, Babič 2, Knavs 8, Božiček 5, Ho-dej 19, Vidergar, Filač. Agrohit: Novak Bojan 12, Miklavčič 10, Oček 15, Rajter 15, Novak Boris 15, Trantura Miha II, Šranc 6, Razdevšek, Šmid, Kavčič, Drame, Trantura Tomaž Seltron Ruše - Zagorje: 72:83 (36:37) Seltron: Žagar 6, Vodušek, Škobalj 12, Roner, Namestnik 16, Brečko, Petič 10, Fabijan 14, Ketiš 8, Potočnik, Merič, Rozman 6. Zagorje: Mlakar, Žagar 20, Murn, Koren 8, Žare Mandič, Omahne 13, Krofi 8, Kofol 2, Konrad 3, Žavbi, Kranjc 15, Košnik 14. Zagorje - Strato Welding Bistrica 86:74 (42:27) Radgona - ipoz Rudar 83:72 (43:36) Kegljanje V vzhodni skupini ligaških tekmovanj je še več kot mesec dni do nadaljevanja prvenstva. Lestvica po prvem delu: Radenska 12, Konstruktor Branik Maribor 11, Bratstvo Hrastnik 9, Šoštanj 6, MTT Maribor 6, Rudqik Hrastnik 4, Ingrad Celje 4, Korotan Prevalje 4. _______Smučanje________ Veleslalom Kope (vzhodna regija): ml. deklice: 15. Štrumelj (Trb.); ml. dečki: 2. Zupan (Trb.), 18. Jamšek (Dob.), 24. Eberlinc, 29. Lavrinšek, 37. Karmuzel (vsi Trb.); st. deklice: 3. Jerman (Trb.), 15. Volaj (Dob.); st dečki: 21. Berčon, 23. Dokma-novič, 29. Roglič (vsi Trb.), 31. Kržišnik (Zag.) Veleslalom Rahtel (vzh. regija): ml. deklice: 9. Hribar (Trb.); ml. dečki: 3. Zupan (Trb.), 42. Jamšek (Dob.), 45. Lavrinšek (Trb.); st. deklice: 7. Volaj (Dob.); st. dečki: 16. Brčon, 22. Dokmanovič, 24. Kržišnik, 34. Roglič (vsi Trb.) Najboljši ribič med učitelji, najboljši učitelj med ribiči... ...to je učitelj telesne vzgoje z Izlak Egidij Knez - prvak Slovenije v športnem ribolovu. Športni ribolov je tekmovanje v lovu rib s plovcem, ki traja 3 ure. Zmagovalec je tisti, ki ujame največ kilogramov oz. gramov rib. Seveda ribe po tehtanju vržejo spet v vodo, saj trnek nima zalusti in zato ribe ne poškoduje. Športni ribiči se delijo na “suhe* in "mokre". Mokri so tisti, ki lovijo ribe s plovce, suhi pa mečejo obtežilnik v daljavo v tarčo (met umetne muhe v tarčo). Suhaši navadno nastopajo na športnih igriščih. "Državni prvak sem postal letos na Ptuju. Najprej smo imeli tekmovalci Dolenjske regije 5 tekem. Prvih pet uvrščenih se je uvrstilo na državno prvenstvo. Na Ptuju sta bila dva tekmovalna dneva in obakrat sem bil prvi s samo dvema negativnima točkama, čeprav sem ujel samo 1800 gramov rib." Egidij Knez se je tako kot prvak Slovenije uvstil na svetovno prvenstvo, ki je bilo na Irskem. Občutki so seveda enkratni, kajti tam je srečel res profesionalce, ki jih je do sedaj poznal le z reklamnih prospektov. Njegova želja je loviti v Kanadi na jezerih, kamor te prireijejo s helikopterjem, te pustijo teden ali dva samega v divjini in nato pridejo pote. Pa se znajdi kakor veš in znaš. M.Žnidaršič ŠPORTNIK ZASAVJA V uredništvo žc prihajajo glasovnice za najboljše športnike Zasavja, ki jih pošiljajo najbolj uspešni zasavski tekmovalci in športni delavci vseh časov. Med športniki trenutno vodi Bogdan Hribar, med športnicami Metka Lukančič, med trenerji in ekipami pa se bije bolj enakovreden boj. Kopališča sredi zime Te dni smo v uredništvo dobili revijo Kopališče 4, ki jo je uredil prof. Ivko Šink in je izšla lani decembra pri Gospodarski zbornici Slovenije. V decembru so v Moravskih Toplicah podelili tudi priznanja najboljšim letnim kopališčem. Prireditev s strokovnim posvetovanjem je odprl Janez Širše, minister za turizem. Ker je prof. Ivko Šink v sodelovanju z Zasavcem ocenjeval tudi zasavska kopališča, bomo rezultate na kratko predstavili. V uvodu ugotavlja, da postajajo kopališča naš življenski spremljevalec, saj predstavljajo zdrav način preživljanja prostega časa. Širi pa se tudi informiranje o kopališčih. V lanski sezoni so bila iz znanih razlogov kopališča dobro obiskana. V Sloveniji jih je okrog 170, letnih okrog 75. Zanje veljajo predpisi o varnosti in higieni, s čimer je zakonodajalec želel zaščititi kopalce. V ocenjevanje je prof. Šink zajel 52 letnih kopališč in jih razvrstil na mestna, morska in kopališča s termalno vodo. Naj kar takoj čestitamo upravljalcem kopališča v Rimskih Toplicah, saj so se med desetimi termalnimi kopališči V Sloveniji uvrstili na tretje mesto. Takoj za Moravskimi in Čateškimi Toplicami. Medijske Toplice so na 8. mestu. In kje so pristala kopališča v Radečah, Trbovljah in Zagorju? Na 12., 17. in 18. mestu. Glede varnosti sta Radeče in Trbovlje na 3. in 4. mestu, Zagorje na 9. S higieno smo na slabšem, saj imamo le 12., 19. in 21. mesto. Z dopolnilno opremo, ki predstavlja igrišče, tobogane in sploh dodatne zabave, smo še niže - 14., 18. in 22. mesto. Najviše smo Zasavci prilezli v gostinskih storitvah, s tem da je vrstni red malo drugačen - Trbovlje na 6., Zagorje na 13. in Radeče na 24. mestu. Če ne obiskujete zimskih kopališč, imate še dovolj časa za razmislek, v katero letno kopališče boste zavili. Fanči Moljk PROMET 24. decembra ob 14.30 uri se je v Šavni peči zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena otrok in voznica N.F. iz Trbovelj. Otrok ji jeskočil pred vozilo iz avtobusa. Na srečo jo je odnesel brez resnejših poškodb. 24. decembra je A.Ž. zaradi prevelike hitrosti na pločniku pri Bambus baru povozil dve pešakinji, ki sta tam opazovali božični večer. 25. decembra ob 18.30 uri je P.J. z Izlak vozil nisana proti Trojanam. Na Izlakah ga je v levem ovinku pri Ajdi zaradi prehitre vožnje zaneslo na desno, nato pa na levo preko vozišča ter pločnika. Vozilo je trčilo v drevo v parku. Telesno ni bil nihče poškodovan, na avtu pa jeza okrog 2 milijona tolarjev škode. Raketar Predzadnji dan lanskega leta je Trboveljčan z Opekarne prijavil, da mu je nekdo spustil v okensko roleto raketo in roleto poškodoval. Policisti so odkrili mladoletnika, ki je spuščal rakete. Rakete so mu zasegli in ga prijavili. Na Vreskovem smrdi Na policijsko postajo v Trbovljah je 6. januarja klicalo več Trboveljčanov, da se po Vreskovem močno kadi in smrdi. Ugotovili so, da je prišlo do ponovnega globinskega tlenja smeti na smetišču na Neži. Tlenje so pogasili gasilci in delavci JKP. Okradla žensko Do osamljene hiše na Kolodvorski 10 v Zagorju sta 8. januarja okoli 21. ure prišla neznana mlajša moška. Zaradi lajanja psa je prišla iz hiše H.M. Moška sta jo prijela za roke in jo potiskala do spalnice. Eden jo je držal, drugi pa odprl omarico v kuhinji, vzel dve denarnici s približno 5 tisoč tolarji. Storilca še iščejo. Vžgale so se saje V Podkraju v Hrastniku jeS.M. kurilštcdilnik na trda goriva. Pri tem so se nenadoma vžgale saje v dimniku. Požar so pogasili gasilci PGD Hrastnik. Dimnik dalj časa niso očistili, kar je povzročilo vžig saj. Pred večjim požarom so možakarja rešili gasilci. Kradejo kot srake D.Š. je 30. decembra prišel v Mercatorjev diskont v Hrastniku, vzel s police steklenico whiskeya in jo skril pod bundo. Namero je opazil uslužbenec v trgovini, steklenico je moral kljub tr-dovratnemu zavračanju krivde vrniti. Dan prej so zagorske policiste iz Deloze obvestili, da je od sredine novembra do 26. decembra neznanec odnesel 8 delovnih oblek. Storilca še iščejo. Neznanec je v noči na 5. januar vlomil v prostore AMD na Gasilski v Zagorju. Odnesel ni ničesar, pri pregledovanju prostorov pa je poškodoval več predalov in omar. Na 7. januar ponoči je neznanec izpred hiše v Žvaruljahizjugaodmontiral levi prednji blatnik. Storilca so odkrili. A u f b i k s »Je Silvestrovanje je bilo pestro. Naši junaki so ga seveda praznovali po svoje. J.Z. in G.Z. sta v Hrastniku najdaljšo noč preživljala skupaj. Zabavo stasi seveda popestrila. Tako je pričel G.Z. mahati z bajonetom. Ker z njim ni nameraval rezati kruha, se je stvar zakomplicirala. Sotrudnik je pograbil likalnik. Tudi on z njim ni nameraval likati. Zabava se je končala s tem, da je likalnik pristal na glavi bajonetnega vojščaka. Zdravniki so svoje že opravili, delo čaka še sodnike... jjc V hrastniškem Metuljčku sla se spoprijela metuljčka J.B. in S.G. Ker sta za prepričevanje namesto kril uporabila trdnejše zadeve, so morali intervenirati, kot se slovensko reče, organi. Trboveljčana A.C. in S.B. sta prišla 25. decembra delat kraval v Zagorje. Na avtobusni postaji sta pokazala sosedom, kako se nedostojno vede. Mladoletnika so opozorili, sodnik za prekrške pa ju bo seveda pobliže vprašal, kaj v genih ju je vzpodbudilo k sramotenju trboveljske doline sredi zelenega Zagorja. vj Tudi Zagorjani se znajo pretepaško vesti. Tako je L.S. 30. decembra zvečer iskal partnerja za pretep v bifeju Minimarket, le dve uri kasneje pa je svoje pesti kazal v hotelu Medijske Toplice M.P. iz Kisovca. Če bi se možakarja našla, bi lahko poročali o kakšnih večjih prebliskih, tako pa je vse skupaj ostalo pri opozorilih mož v plavem in prijavah na pravo mesto. J/' Pred novim letom je policistom v ^k Trbovljah krajšal čas T.D. iz Trbovelj. Najprej je močno pod vplivom maliganov za..baval delavke v domu upokojencev. Policisti so mu predlagali, naj gre domov. A, glej ga zlomka. Čez čas so ga dobili, ko je vozil avto. Začuda je bil še vedno pod gasom. Prepovedali so mu vožnjo. Čez čas je prišel na postajo ter zahteval, da mu vrnejo devet tisočakov, ki naj bi jih imel v etuiju odvzetega vozniškega dovoljenja. Po temeljitem razgovoru je T.D. denar potegnil iz nogavice, kamor ga je hvaležno spravil. Iz postaje je odšel z denarjem, pa brez vozniške. Varuhi reda so ga še prej opozorili, naj za božjo voljo ne vozi več. Človek se ni dal in spet so ga ustavili. Čez noč sc je ohladil v primernih prostorih. Kaj hočeš, tudi policisti imajo radi svoj mir, kaj hočeš. v» Na novega leta dan je V.B. veselo popival v prijateljevem stanovanju v Trbovljah. Ko je odšel, ga noge niso najbolje nesle. Zakolental se je po tleh, prijatelj je prišel za njim, mu mirno stopil na glavo in mu iz notranjega žepa suknjiča vzel tri tisočake. Ne vemo, zakaj mu je moral za tri tisočake ravno stopiti na glavo, vendar je kraja originalna in vredna naše objave. v* SE SRECA, DA SEM ZAVAROVAN PRI TRIGLAVU O £ I Ko gre za naš avto, smo vsi zelo občutljivi.Trenutek naše ali tuje nepazljivosti nas lahko precej stane. Prav tako je nemogoče predvideti višjo silo. Ko ostanemo brez avta, nas zgrabi panika. Kako bomo prišli v službo, kako bomo peljali otroke v vrtec, in seveda, kako bomo plačali nastalo škodo. Zato je najbolje, da smo popolnoma zavarovani. Dosedanje možnosti avtomobilskega zavarovanja poznamo. Zavarovalnica Triglav je v prizadevanju za celovitejšo zavarovalniško ponudbo oblikovala vrsto novosti : IJ A K E AVTO Z A V A T N 0 M 0 B I L S K R 0 V A N I E V Sloveniji imamo tako prvič možnost, da naš avto in vse druge vrste motornih vozil res popolnoma zavarujemo. Odlomek iz novih prednosti in koristi za zavarovance : • prepričljivi popusti • ugodnejši pogoji plačevanja premij • brezplačne zavarovalne vrste • brezplačni tehnični in preventivni pregledi vozil • enkratno zavarovanje s polico, ki se po želji avtomatično podaljšuje • brezmejno število kombinacij zavarovanja • bonus se ohranja in prenaša Vseh ugodnosti, prednosti in koristi, ki jih prinaša nova ponudba ZAVAROVALNICE TRIGLAV, je toliko, da si boste želeli imeti avto samo zato, da biga lahko zavarovali. p.s. Dodatne informacije dobite na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav zavarovalnica triglav d.d. §§§ /O ljubljanska banka 5916 8004 0000 0019 06-93 ANICA KOGOVŠEK Uliif&iìàM unnUn ljubljanska banka ::yX;X|: /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1993 COBISS o Banka Zasavje d.d., Trbo 5000000276,1 Obljubo smo držali. PLAČILNA KARTICA LB Ul C. liubljz-.it'Jbc.ui c liubiieludi£i bauli. .. e liubljannna bani nnunnaLn banan abifanala nanna. : : ■ :: : ::: x:x:::: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in priimek mesto......................... postna St.......... i dica........................ telefon............ datum........................ lastnoročni podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) OBVESTILO > J Izpolnite sosednjo naročilnico in kupujte Zasavca 10% ceneje. ! Nudimo vam tri oblike plačevanja: t | vsak mesec sproti po tekočih cenah, > trimesečno po garantirani ceni J v začetku tromesečja in • polletno po garantirani ceni J v začetku polletja.