PRIMORSKI dnevnik ,e začel izhajati v Trstu ^ maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI NEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Oerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal p tiskarni »Doberdob« v r0vcu Pn' Gorenji Trebu-J1, od 18. septembra 1944 01 maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pn ldr|ji. do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-fzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo ' Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 255 (13.193) Trst, sreda, 16. novembra 1988 Idejno bogata in vsebinsko pestra razprava v Cankarjevem domu v Ljubljani Zbor slovenskih kulturnih delavcev za pluralizem in demokratizacijo Ustanovili Slovensko demokratično zvezo razuma - Sprejeli zahtevo, da se prepreči izvršitev sodbe proti četverici, gledališki delavci pa so zagrozili z enodnevnim kulturnim molkom VOJMIR TAVČAR LJUBLJANA — »Slovenski narod je danes ,°nčno veljavno stopil v krog suverenih naro-lV-R Tako je med drugim proglasil kočevski leVai0'- ba 50 bila mamila vzrok tudi in a' sai so v stanovanju našli 01 30 gramov heroina. Palestinski narodni svet proglasil neodvisno državo Arafat sedaj pričakuje podporo in pomoč vseh demokratičnih držav ALŽIR — Palestinski narodni svet je malo po eni uri (po krajevnem času) proglasil neodvisno palestinsko državo. Od 338 članov »parlamenta v begunstvu« jih je 253 sprejelo predlog o ustanovitvi države v skladu z resolucijama OZN št. 242 in 338, 46 jih je glasovalo proti, ostali pa so se vzdržali. Arafatovo strujo Al Fatah so podprle skoraj vse ostale struje PLO ter pro marksistično gibanje Nadžefa Havat-mema, medtem ko se prosirski voditelj George Habaš, ki je sicer podpiral ustanovitev neodvisne Palestine, ni strinjal s sprejetjem resolucij OZN. V političnem dokumentu med drugim piše, da je predpogoj za obstoj neodvisne Palestine svoboda mišljenja, možnost ustanovitve političnih strank, spoštovanje manjšinskih pravic in spoštovanje odločitev večine. Dokument dalje navaja, da palestinska država sprejema politične dokumente Arabske lige, Združenih narodov in gibanja neuvrščenih. Potem ko ga je voditelj PLO Jaser Arafat prebral, je še poudaril, da sedaj pričakuje podporo in pomoč tako OZN kot vseh prija- teljskih vlad, na tej pomoči bodo temeljila vsa nadaljnja pogajanja za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Izvršni in glavni svet bosta sedaj imenovala novo vlado, vendar datum še ni znan. Kar se tiče intifade, pa je palestinski narodni svet pooblastil izvršna telesa, da posredujejo za osvoboditev ujetnikov in povratek deportirancev. Zaključni del političnega dokumenta pa vsebuje predvsem obsodbo vseh oblik nasilja, ki mu je palestinski narod podvržen in povzema Arafatove izjave iz leta 1985 o prekinitvi napadov s strani Palestincev na izraelske vojaške objekte. Včeraj je Arafat imel tiskovno konferenco, na kateri je številnim novinarjem ponovil najpomembnejše točke tridnevnega alžirskega zasedanja. Glede sprejetja resolucij OZN je dejal, da je bila izbira težka, vendar iskrena. »S tem da smo sprejeli obe resoluciji,« je dejal, »smo pokazali veliko mero razpoložljivosti do nadaljnjih pogajanj in prožnost, ki jo od nas zahteva domala ves svet.« Previdne reakcije v svetu in odkrite izraelske grožnje JERUZALEM Doslej so neodvisno palestinsko državo razen Sirije in Libije priznale vse arabske države - v predmestju Alžira bodo zgradili prvo palestinsko veleposlaništvo - poleg njih še Turčija, Malezija in Vatikan. S proglasitvijo neodvisnosti pa so začele prihajati z vseh koncev sveta različne reakcije, katerih skupni imenovalec je predvsem previdnost. Sovjetska tiskovna agencija Tass piše, da je alžirski vrh privedel do »pomembnih zgodovinskih zaključkov, ki odpirajo možnost recipročnega priznanja Izraela in Palestine.« Tass piše tudi, da je Arafatova obveza »o spoštovanju principov mirnega sožitja s sosednjimi državami« dokaz, da se bo palestinska vlada resnično zavzemala za trajni mir na Bližnjem vzhodu. Skrajno previdne reakcije pa prihajajo iz VVashingtona, kjer je glasnik Bele hiše Fitzwater izjavil, da morajo ZDA najprej preveriti vsebino političnega dokumenta, ki je bil sprejet v Alžiru. Fitzwater je tudi poudaril, da ZDA ne bodo spremenile svojega stališča glede PLO, če Palestinci ne bodo prej priznali Izraelu pravice do obstoja. »Menimo, da v mirovnem procesu ni prostora za tiste, ki se ne nameravajo odreči terorizmu in nasilju, zato ZDA ne bodo podprle nobene enostranske pobude glede zasedenih ozemelj, saj mora rešitev problema potekati vzajemno med zainteresiranimi stranmi,« je dejal glasnik Bele hiše. NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Špetru predstavili študijo o Janu Baudouinu de Courtenayu <«««■ v=/ vp Posloven ■ 0veLso izdajo, knjigo poljskega jezi-Ur,enovn m ntarodoPisca Jana Baudouina de Co-,0gijo jn ^}ateriaii za južno slovansko dialekto-ijudska ho n°9mfijo. Pomembna študija vsebuje douin ... sedila v prozi in verzih, ki jih je Bau->a pa v Nadiških dolinah leta 1873. Nasta-n°zzi Mnn • PfJza4yvanj'u slavistke Liliane Spi-d°ujn0vp Q1, ,. si ie študij in predstavitev Bau-S to n i?, zbirke izbrala za disertacijo. lektološkj t VacJ° Prvič prihajajo v javnost dia-akaclemiie leksli' ganjeni v arhivu sovjetske le želelo n Znanosti v Leningradu. Avtorica pa kii, nudit' an^I}iemu bralcu, tudi nestrokovnjaka. Pri , ' ne'ia/ več od golega zbranega gradi-Učni pom so, i‘ Pomagali Milko Matičetov, od-izdain ° . ec ljudskega pripovedništva, ki je beneški č/JrJSpeval folklorni komentar, pa tudi udgski center Nediža in domačini Ne- ANI PERTOT diških dolin. Kajti knjiga kot je povedala njena avtorica, je nastala v istih krajih, kjer so bila zbrana Baudouinova besedila. Golemu pripisu originalov in njihovem prevodu v slovenski in italijanski jezik je namreč dodala še sodobno različico nadiškega narečja. Na včerajšnji predstavitvi sta Marko Kravos v imenu Založništva tržaškega tiska in Živa Gruden v imenu Študijskega centra Nediža izrecno poudarila neizmerno vrednost knjige, ki še zdaleč ni namenjena samo strokovnjakom, ampak vsem, ki jim je pri srcu zgodovina Slovencev v Benečiji. Študija je namreč živo pričevanje šeg in navad, pripovedi, ugank in smeš-nic, predvsem pa živega jezika v Nadiških dolinah pred stopetnajstimi leti. O folklornem delu knjige je nato plastično spregovoril prof. Milko Matičetov, medtem ko je avtorica, prof. Liliana Spinozzi Monai, obrazložila svoje dolgo raziskovalno delo, predvsem pa osvetlila lik poljskega jezikoslovca, ki je svoje delo in življenje posvetil proučevanju manjšinskih jezikov. Med temi je bilo tudi slovensko narečje Nadiških dolin. Priletni Goričan v smrtni nevarnosti Včeraj zvečer okrog 21. ure se je v Ul. Brigata Re v neposredni bližini poslopja doma za ostarele A. Culot pri Ločniku pripetila nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 70-letni Francesco Rosolen iz Gorice, bivajoč v Ul. Garzarolli 143. Okoliščine nesreče še niso povsem jasne, saj so reševalci dobili na robu pločnika priletnega moža, ko je že ležal na tleh v globoki nezavesti. Na kraj nesreče so prihiteli goriški karabinjerji in osebje Zelenega križa. Priletnega ponesrečenca so takoj nato z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Tam so dežurni zdravniki ugotovili, da se je Rosolen med padcem na tla močno udaril v glavo in je pri tem zadobil močan pretres možganov. Zato so ponesrečenca odpeljali v tržaško splošno bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli na oddelku za nujne primere. Njegovo zdravstveno stanje je zelo hudo, saj so si zdravniki strogo pridržali prognozo. Kot smo uvodoma že omenili, so okoliščine nesreče nejasne. Karabinjerji, ki preiskujejo nezgodo, so kraj padca temeljito pregledali, če bi morda bilo opaziti na cestišču kake sledove zaviranja. Možno je namreč, da je priletnega moža zbil na tla kak avtomobilist, ki jo je po nesreči pobrisal. Nogomet: prijateljska tekma Italijani proti odlični Nizozemski Šahovska olimpada v Solunu Jugoslavija poprečna SZ na vrhu lestvice □ □ □ Košarka: v A-2 ligi Goriški S. Benedetto doma proti Marrju NA 17. STRANI Za miting v Beogradu že vse nared BEOGRAD Priprave na miting bratstva in enotnosti, ki bo to soboto v Beogradu, gredo h koncu. Na včerajšnji seji predsedstva mestne konference SZDL Beograda so sporočili, da se bo miting začel opoldne, občani pa naj bi se začeli zbirati že ob sedmih zjutraj, ko bodo začeli voziti avtobusi. Miting bo na prostoru pri izlivu Save v Donavo, kjer se lahko zbere milijon ljudi. Tu so že postavili oder s površino 250 kvadratnih metrov. Organizacijski odbor manifestacije pa je že poskrbel tudi za ozvočenje, oskrbo občanov z vodo in hrano. V ta namen so priskrbeli šest cistern, zagotovili 30 mest s pecivom, zagotovili pa bodo tudi več sanitarnih prostorov. Obiskovalcem bo namenjeno 2.000 sedežev okoli odra, pa tudi prostori za zdravniške in druge uradne ekipe. Postavili bodo tudi dve popolnoma opremljeni montažni bolnišnici, na voljo pa bo tudi ena ambulanta in 250 skupin za prvo pomoč, (dd) Na predlog Moskve še eno srečanje sovjetskega in ameriškega voditelja Srečanje Reagana in Gorbačova bo v New Yorku Voditelj SZ se bo najbrž sestal tudi z Bushem NEW YORK — Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov bo decembra ponovno obiskal ZDA. To novico so sinoči sporočili predstavniki Bele hiše in poudarili, da se bo Gorbačov po govoru na zasedanju generalne skupščine OZN sestal tudi s predsednikom Reaganom. Gorbačov bo na obisku v New Yorku 7. in 8. decembra. Do obiska prihaja na sovjetsko pobudo, vest o sestanku z Reaganom pa je včeraj potrdil tudi sovjetski voditelj. Do napovedi o drugem obisku sovjetskega voditelja v ZDA je prišlo le dan potem ko je tiskovni predstavnik Bele hiše Mariin Fitzwater zatrdil ameriškim novinarjem, da je ponovno srečanje med obema voditeljema do konca Reaganovega mandata popolnoma izključeno. Funkcionarji Reaganove administracije poudarjajo, da bo srečanje neformalno in da ne bo sodilo med tiste vrhunske sestanke med voditelji obeh velikih sil, na katerih sprejemajo pomembne sporazume. Srečanje bo, kot je dejal nek neimenovan funkcionar Reaganove administracije, lepa priložnost, da se oba voditelja poslovita, saj se bo Reaganov predsedniški mandat končal 20. januarja prihodnjega leta. Ni izključeno, da se bo Gorbačov med obiskom v New Yorku sestal tudi z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Georgem Bushem, čeprav je Bush na zadnji tiskovni konferenci dejal, da Gorbačova osebno pozna, vendar pa ni navdušen nad srečanji samo zaradi srečanj. Bush je na tiskovni konferenci, na kateri je imenoval šefa svoje predvolilne kampanje Jamesa Ba-kerja za državnega sekretarja še poudaril, da se bo novi ameriški državni sekretar najprej srečal s predstavniki zavezniških zahodnih držav, nato pa še s sovjetskim zunanjim ministrom Edvardom Ševar-dnadzejem. To srečanje naj bi po njegovih besedah utrlo pot za sestanek z Gorbačovom. Poudaril pa je, da se ne bo srečal z Gorbačovom, dokler ne bodo ustvarjeni pogoji za nov napredek v odnosih med obema velikima silama. Zaenkrat ni znano, ali bo zaradi nepričakovanega obiska sovjetskega voditelja Gorbačova v New Yor-ku novoizvoljeni ameriški predsednik spremenil mnenje oziroma rokovnik srečanj med najvišjimi voditelji obeh držav. Predstavniki State Departmenta se ne zavzemajo preveč za srečanje na hitro roko, ampak sodijo, da bi se moral novi ameriški predsednik pred tem posvetovati z vodilnimi zahodnimi državniki. Priložnost za to se bo ponudila že te dni, saj se bosta v naslednjih dneh od ameriškega predsednika Reagana v VVashingtonu poslovila predsednik za-hodnonemške vlade Helmut Kohl in predsednica britanske vlade Margaret Thatcher. Z obema voditeljema naj bi se sestal tudi George Bush. Predvideno je, da se bo Gorbačov po obisku v ZDA od 12. do 14-decembra ustavil v Londonu. Uradni VVashington je najnovejša Gobačovova poteza brez dvoma povsem presenetila. Glede na to, da novi ameriški predsednik, ki se bo soočal z demokratsko večino v kongresu, potrebuje dober začetek svojega predsedniškega mandata, prevladuje prepričanje, da bo Bush srečanje z Gorbačovom poskušal izkoristiti za začetek ofenzive na zunanjepolitičnem področju. Bush je ob koncu predsedniške kampanje zelo ostro kritiziral Moskvo zaradi začasne prekinitve umika sovjetskih enot iz Afganistana. Kot sodijo tukajšnji komentatorji, bo omenjeno vprašanje v središču morebitnih pogovorov med Bushem in Gorbačovom. • Zbor kulturnih delavcev Toda mnogi razpiravljalci s tako oceno niso soglašali in so bili mnenja, da dopolnila krnijo slovensko suverenost, med njimi tudi doktor Ivan Kristan, eden najvidnejših slovenskih izvedencev ustavnega prava. Vendar je razprava presegla ozki okvir pravno političnega soočanja mnenj o predlogu ustavnih dopolnil in njihovemu realnemu dosegu. Zajela je bistvo ureditve Socialistične republike Slovenije, kot je z »besedami težkimi kot kamen« poudaril pisatelj Tone Pavček. »Jasno je, da tak socializem, kot smo ga živeli in ga v naši državi še živimo, je dejal Pavček, ni rešitev ne poroštvo suverenosti ne za posameznika ne za narode. Prav tako je izpričana resnica, da ta socializem nikjer, kjer je na oblasti, ni rešil nacionalnega problema preprosto zato, ker ni rešil problema človeka, njegove perspektive in njegove svobode.« Temu mnenju so se z različnimi poudarki pridružili še drugi diskutanti. Najdlje pa je šel v takem izvajanju Dimitrij Rupel, ki je predlagal predsedstvu, naj zbor glasuje o ustanovitvi Slovenske demokratične zveze razuma. »Ta ne more sicer predstavljati resne konkurence uveljavljeni oblasti, je pa lahko forum, v katerem bi bilo mogoče brez posegov od zunaj razpravljati o perečih problemih slovenske demokracije in suverenosti, na podlagi teh pa sestaviti vsaj dvoje prepotrebnih dokumentov: slovenski nacionalni program in ustavo republike Slovenije, ki ne bi bila derivat zvezne ustave ampak akt slovenske samostojnosti in dostojanstva,« je poudaril Dimitrij Rupel. S tem se je skratka zavzel, naj zbor slovenskih kulturnih delavcev ustanovi lastno stranko, čeprav ne v klasičnem pomenu te besede. Po krajši razpravi je zbor z veliko večino glasov, nekaj nasprotnimi ih nekaj vzdržanimi, potrdil ustanovitev Slovenske demokratične zveze razuma. Zakaj je tak forum potreben? Jože Smole je namreč v svojem pozdravu zboru slovenskih kulturnih delavcev na stežaj odprl vrata razpravi in tudi ■ opoziciji v okviru SZDL ter je poudaril pomen politike, ki naj ne bo kreacija profesionalnih političnih forumov, ampak skupna politika, pri razvijanju in izvajanju katere naj sodelujejo tudi kulturni in znanstveni delavci, gospodarstveniki, zdravniki, šolniki... skratka vsi delovni ljudje. Taka politika pa je po mnenju Jožeta Smoleta lahko uspešna le v civilno pravni družbi ob visoki stopnji spoštovanja zakonov in zakonitosti. Očitno pa tako jamstvo nekaterim ni bilo dovolj. Bojazen je namreč, da bi v nekoliko drugačnih razmerah sistem ne bil tako toleranten do pluralizma in različnosti mnenj. Zato so se slovenski kulturni delavci zavzeli za spremembe, ki naj bi zaščitile pluralizem pred stihijo tolerantnosti sistema. V razpravo na zboru slovenskih kulturnih delavcev so se vključili tudi nekateri predstavniki Slovencev iz Italije in iz Avstrije, ki so opozorili, da četrtina slovenskega nacionalnega telesa živi izven meja matične države. V takih prelomnih trenutkih, kot so sedanji, ni zato mogoče prezreti tako pomembnega dela narodovega telesa. Center in periferni terminali, so menili predstavniki zamejskih Slovencev, morajo delovati usklajeno ob vzajemnem oplajanju in bogatenju. Takoj ob začetku zasedanja je zbor kulturnih delavcev z gromkim ploskanjem sprejel zahtevo, naj se prepreči izvršitev sodbe proti četverici, naj se spremeni zakonodaja, na podlagi katere je bila sodba izdana. Predstavniki slovenskih gledaliških delavcev pa so napovedali dan kulturnega molka v primeru, da bi izvršili sodbo proti Janši, Borštnerju, Zavrlu in Tasiču. Čisto na koncu, čeprav ne nazadnje po pomenu, naj poudarimo, da je ves dan razpravi v Veliki dvorani Cankarjevega doma prisostvovalo nekaj sto ljudi. • Izjava cev na svojem zasedanju dne 15. novembra v Ljubljani presoja: 1. da je sodba zoper četverico v nasprotju s slovensko in zvezno ustavo 2. da je sodba izdana na podlagi zakonov, ki to niso, ker so nedoločni vojaško sodišče, ki v pravni državi ne more imeti pristojnosti nad civilnimi osebami in je sodba že zaradi tega povsem nesprejemljiva 4. da celoten primer predstavlja vsaj napad na suverenost slovenske pravosodne oblasti, najverjetneje pa zavesten napad na suverenost celotnega slovenskega naroda. Spričo tega zbor slovenskih kulturnih delavcev danes in tukaj kot najmanj zahteva vsaj: 1. da ustrezni zvezni in republiški zakonodajni, sodni in upravni forumi preprečijo izvršitev te sodbe, ki je bila vsekakor izdana proti volji slovenskega ljudstva 2. da se stori vse, da bi se spremenila absurdna zakonodaja, na podlagi katere je bila taka mostruozna sodba sploh lahko izdana. V Ljubljani dne 15. novembra 1988 • Reakcije v svetu Tudi Vatikan je priznal neodvisno Palestino, o odločitvi je poročal tudi vatikanski radio, komentiral pa jo je rekoč, da je odločitev Vatikana prej priznanje zmernejše politike PLO kot priznanje nove države. Italijanski komunisti so zaključke alžirskega vrha sprejeli z velikim navdušenjem, saj gre za »pogumno in dolgoročno odločitev, ki bi jo morale podpreti vse demokratične vlade«. Tudi PSI pozitivno ocenjuje ustanovitev neodvisne Palestine. »Arafat je stopil na pot realizma, vendar je to storil z zavestjo, da bo naletel na številne ovire, zlasti s strani Izraela.« Na isti valovni dolžini pa so izjave vseh italijanskih strank, vendar ostajajo, kot rečeno, še številni bolj ali manj očitni dvomi o uresničljivosti sožitja med Palestinci in Izraelci. Odločno nasprotovanje zaključkom tridnevnega izrednega zasedanja palestinskega narodnega sveta pa je izrazila izraelska vlada. Ministrski predsednik Jichak Šamir je bil izredno oster in je brez dlak na jeziku povedal, da gre za »pogubno namero, katere edini cilj je uničenje Izraela.« Šamir je še povzel, da alžirske resolucije niso nobena novost, kar se tiče priznanja palestinske države s strani številnih tujih vlad, pa je dejal, da jih bo Izrael skušal prepričati, da gre za zmoto, saj tako priznanje pomeni hkrati tudi prispevek k uničenju izraelske države. Nič manj strupen ni bil izraelski zunanji minister Simon Peres, ki je sicer med nedavno volilno kampanjo obljubljal prebivalcem zasedenih ozemelj veliko več od svojega političnega tekmeca. V izjavi za tisk je Peres dejal, da je alžirski vrh grdo izkrivil vsebino resolucije OZN (št. 242) in jo prikrojil svojim zahtevam. »Gre predvsem za uresničitev enega od številnih nezdravih naporov PLO, da se izkaže v javnosti,« je dejal Peres. V izraelskih vladnih krogih pa vlada tudi bojazen, da bi neodvisna Palestina ogrozila gospodarski razvoj Izraela, zato mora osrednja vlada zbrati vse sile in čimprej priključiti Izraelu zasedena ozemlja. in torej protiustavni 3. da je v zadevi Danes v Cavtatu Italjug-Jugital Zaradi bolezni Borštnerju odložili prestajanje kazni ŠKOFJA LOKA - Vršilka dolžnosti vodje škofjeloške enote temeljnega sodišča Kranj Nevenka Krelj se je po temeljitem pretresu prošenj odločila, da izda sklep o začasni odložitvi nastopa izvršitve zaporne kazni obsojenemu Ivanu Borštnerju, s stalnim bivališčem v Škofji Loki. Ta je po prejemu poziva na prestajanje kazni zaprosil za odložitev iz zdravstvenih razlogov. Na sodišču so dobili prošnji za odložitev njegove kazni tudi iz škofjeloškega centra za socialno delo in ljubljanskega centra za mentalno zdravje z argumentacijo o Borštnerjevi bolezni. Marjana Logar, vodja kranjske enote temeljnega sodišča Kranj, pa je povedala, da do danes ni dobila nobene prošnje ali predloga za odložitev nastopa prestajanja kazni za Francija Zavrla. BEOGRAD — Jugoslovansko-itali-janska zbornica se bo jutri v Cavtatu sestala na 55. rednem letnem zasedanju (temu dogodku smo na današnjem Primorskem dnevniku posvetili reklamno prilogo na več straneh). Tokratni sestanek je še posebno pomemben zaradi svežnja posojil in pomoči, ki ga je italijanska vlada odobrila Jugoslaviji v začetku letošnjega leta. Te dni tečejo sklepne formalnosti za začetek črpanja odobrenih 236 milijard lir in 180 milijonov dolarjev, ki so namenjeni za uvoz posebne opreme, delov, reprodukcijskega materiala ter kreditiranje skupnih razvojnih projektov, uvoz blaga iz Italije ter financiranje znanstveno-tehničnega sodelovanja. Okoli 40 odstotkov menjave Jugoslavije in Italije predstavljajo posebne oblike sodelovanja: maloobmejni promet, dolgoročne kooperacije ter se- jemski kompenzacijski aranžmaju Samo na obmejnih področjih je trenutno aktivnih 35 pogodb o dolgoročni kooperaciji, in sicer na področju telekomunikacij, elekroaparatov, kemične industrije, proizvodnje kovin, pohištva in obutve. Kljub nekaterim oviram zaradi jugoslovanskih gospodarskih težav tet omejitev Evropske skupnosti, zborni-čarji prihajajo na srečanje s precejšnjim optimizmom, zlasti glede dolgoročnih projektov tehnološkega razvoja ter skupnih vlaganj, (dd) Posojilo ES Jugoslaviji za dograditev avtocest BEOGRAD — Evropska investicijska banka je včeraj Jugoslaviji odobrila peto posojilo v znesku 65 milijonov ecujev za izgradnjo treh novih delov avtomobilske ceste. Gre za transo od skupno 550 milijonov ecujev odobrenega posojila, ki ga je Evropska skupnost preko te bančne inštitucije namenila jugoslovanskemu gospodarstvu. Omenjenih 65 milijonov ecujev si bodo razdelili Slovenska cestna skupnost (50 milijonov) za del avtomobilske ceste Hruši-ca-Vrba na Gorenjskem v dolži' ni 13,5 kilometra ter Malece-Šmarje (6,8 km), 15 milijonov pa vojvodinski cestarji za gradnjo dela avtoceste Lipovac-Kuzmin v dolžini 22 kilometrov. DZ*|1AD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA TRST - Ulica Filzi 10 A NA RAZPOLAGO PRI ZASTOPNIKU CITROEN dinQ£E)nti Trst — Ul. Rosandra 2 (vogal Ul. Flavia) Telefon 281446/7 /rti CONC£SSKWAIB AUU) CLj? 04 T1UESTI ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIEEv Polemike se stopnjujejo - Sinoči deželni »vrh« v Vidmu KD ne bo pristala na spremembe osnutka za obmejna področja _ T^T, VIDEM — Polemike okrog nnrt°n-S.*te9a osnutka za obmejna ni,ar?fia se nadaljujejo in še stop-lei°' Jak° deželna uprava Furlani •Ukjske' krajine, kot njeni izvo-J ,ni Predstavniki na vseh ravneh sp aja'° na svojih stališčih, da mora t k?1 čimprej odobriti osnutek v ori 1 obliki, kot ga je meseca junija np° ■ *a Poslanska zbornica. F-JK hr> Pris.tala na kakršnokoli spremem-tuii- °Z*roma Poudarja, sklicujoč se v] \ ®a obveze bivših predsednikov m. . l-raxija in Gorie ter sedanjega junistrskega predsednika De Mite, n je. treba naši deželi nameniti 1 nnn d.ena finančna sredstva (okrog • v milijard lir v treh letih) ne gle-temn? ukrepe, ki jih bo parlament v kontekstu sprejel v-korist deže-16 Venelo. Na V a sv°jem pa vztraja tudi dežela svet °’ kfer le tamkajšnji deželni bili .skoraj soglasno (nasprotni so Dr .le republikanci) sprejel vrsto ievQ1^g.ov' ki Iih bo morala Bernini-n a deželna vlada zagovarjati pred 8ost' 't0-' da Pač finančne ugod-skp *' ki so predvidene po zakon-tud. osnutku za F-JK, raztegnili zona-?a Venelo. To se je sicer že trsk' ° v Ponedeljek, ko se je minis-otv 1 Predsednik mudil v Padovi na Ud ryvi akademskega leta; deželni no6?V-lteli* so izkoristili to prilož-sv . ln De Miti ponovno predočili neria ^.ebteve. Po izjavah socialistič-Mita ' eželne9a tajnika naj bi De tnemh°'iaza* pripravljenost za spre-°snutk° .°menjenega zakonskega Ka m torej v bistvu podprl za-6t^ve Veneta. Pravi-?1 vPrašanju je v torek raz-kj „ 1. ° tudi vodstvo deželne KD, v s l.e sestalo v Ronkah. O njem je dežel°l-!m .Poročilu obširno govoril lVie{j ai f®jnik stranke Bruno Longo. m‘ke, k?* Predst do sestave omenjenega besedila sploh več ne razpravlja in da se ga sprejme v taki obliki, kot ga je odobrila poslanska zbornica. Polno podporo zakonskemu osnutku je zagotovil tudi videmski socialdemokratski poslanec Martino Sco-vacricchi, ki je med drugim ugotovil, da je sedanje besedilo v skladu z direktivami Evropske skupnosti. Spregovoril je tudi minister za prevoze, demokristjan Giorgio San-tuz; na nekem strankinem zasedanju v Vidmu je ponovil in strnil svoje stališče s polemično izjavo do PSI: »O prispevkih za Furlanijo-Julijsko krajino, kot jih predvideva zakonski osnutek, ki ga je odobrila poslanska zbornica, ne gre več razpravljati, ker so nekaj dokončnega; nadaljnjih 500 milijard lir za vzhodne pokraji- ne Veneta naj poskrbita zakladni minister, socialist Amato in njegov strankarski kolega podpredsednik rimske vlade De Michelis; pri tem pa ne smeta okrniti sredstev, ki so namenjena Furlani ji-Julijski krajini.« Vprašanje zakona za obmejna področja je bilo sinoči osrednja tema sestanka predstavnikov strank deželnega sveta, ki imajo svoje predstavnike v rimskem parlamentu. Sestanek je sklical predsednik deželne vlade Biasutti, da bi se na njem zedinili o skupnem stališču, ki naj bi ga deželni parlamentarci zagovarjali v Rimu, da bi senat čimprej odobril osnutek v obliki, ki ga je meseca junija sprejela poslanska zbornica. O tem je sinoči razpravljal tudi videmski pokrajinski svet. im je ugotavljal, so jih sprožili da pole-politični do (etavnfki Veneta lahko privedejo ZadniH?’ da bodo zaman vsi napori lahko *et' da bi deželna skupnost in j,.. Prebredla ekonomske težave Zaj, *a iz gospodarske obrobnosti. dori;,in.za obmejna področja, je še gada' 'ježelni tajnik KD, v kolikor bi kot Q r . ment odobril v taki obliki, ca, jh.a le sprejela poslanska zborni-ne’ sa prin®sel določene ugodnosti lijanev-° deželni, ampak celotni ita-dobi 1 stvarnosti, ki lahko še pri-lovirtfi lako obmejno politiko in z nem e Perspektivami v mednarod-9o so“elovanju. Ob koncu je Lon-ščansif^ j nosti° Poudaril, da Kr-Privoln dem°kracija ne bo nikoli votlili *a' da k* zakonski osnutek iz- vPraš/tf'*1 strankinega vodstva je o nik rij?1? spregovoril tudi predsed- yr\i vlflrip AHriann RiacntM ™eeii Deželni tajnik KD Bruno Longo (na desni) s predsednikom Dežele Biasuttijem Strokovni aktiv učiteljev italijanskega jezika KOPER — V obalnem narodnostno mešanem prostoru, kjer se učenci v šolah, pred njimi pa že malčki v vrtcih učijo tudi jezika okolja - v slovenskih je to italijanščina in obratno, so uveljavljene različne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja jezikovnega znanja učiteljev tega predmeta. Med redne oblike tovrstnega dela sodijo strokovni aktivi. Včerajšnji v prostorih Srednje gostinske in turistične šole v Izoli je združil učitelje italijanskega jezika v srednjih šolah na Obali, ki so se seznanjali z zanimivim primerom projektnega dela. Po zamisli ITACE, portoroškega srečanja o oblikovanju turistično propagandnih sporočil, so učenci šole gostiteljice dalj časa zbirali in urejali informativno gradivo o svojem domačem kraju. Pripravili so tudi diapozitive, vse z namenom, da oblikujejo kar najboljše gradivo, ki bi v celoti predstavilo, reklamiralo domači prostor. V koprski enoti Zavoda za šolstvo pripravljajo ta teden še eno izobraževalno obliko, to za učitelje italijanskega jezika v osnovnih šolah. V svetu sicer že uveljavljene jezikovne delavnice si pri nas šele utirajo pot. Petkova mini jezikovna delavnica v Kopru bo zajela problematiko vrednotenja in preverjanja učenčevega znanja. Učitelji bodo poskušali z novimi načini oblikovanja testov za ocenjevanje oziroma preverjanje znanja pri pouku jezika okolja. MIRJAM MUŽENIČ jal, Varnov je, je med drugim dehtimo 86 reševanja tega problema meri c s fr°ntalno kontrapozicijo venet^Ur ~ io"Juliisko krajino in nike v J11 , .rnil se le na predstav-pač r "eta f™ jih pozval, da morajo ga osmo?6*1: da vsebina zakonske-doaoriv . ”izvira« iz zgodovinskih kona m da sedanje besedilo za- drsko i,?r°ri?.Stvari P°9°ie za 9osP°-ga onrf,U- 1 ev celotnega obmejne-•hednai-0^3' k* lahko opravlja vlogo eelotne držav3 sodelovania v korist f°tnoSnltiJe vsekakor jasno in od-benem °“'aril' da KD ne more v p°sebnosU rnpr-U, spreiemati oce v sami i,«tD?zeIe' kl je zapečatena dobra volbf'?' * bosta Prevladali $e pristavi? i? cut odgovornosti, je m°ŽBo l' ko z deželo Venelo le jem, da °ocanle- vendar pod pogo-° razlogih, ki so privedli no-l o Solimbergu predstavili knjigo o Rižarni TRST — Včeraj je bila predsedniku deželnega sveta Furlani-je-Julijske krajine Paolu Solimbe-wrgu predstavljena knjiga »Sv. Sobota - preiskava in proces o la-gerju Rižarne«. Vsebino obširnega dela (v dveh zvezkih) je Solimbergu orisal pokrajinski predsednik ANED (vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih) Ferdi Zidar, katerega so spremljali vsedržavni tajnik Abele Saba, bivši predsednik deželnega sveta Mario Colli in tajnik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini Gallia-no Fogar. Knjiga, je bilo poudarjeno, je velike važnosti, ker razkriva najbolj okrutne grozote edinega nacističnega taborišča v Italiji med drugo svetovno vojno. Tržiški in sežanski jamarji s skupnimi napori v peti najgloblji jami na svetu SEŽANA - Jamarsko društvo Mon-falcOnese praznuje letos 40-letnico obstoja. Že več časa uspešno sodelujejo s slovenskimi jamarji, ki bodo drugo leto slavili 100-letnico. Zlasti so k delovanju pritegnili sežanske jamarje. Da jamarstvo ne pozna meja, priča tudi pravkar končana uspela akcija jamarjev iz Tržiča in Sežane, ki so se podali v eno najbolj globokoh jam na svetu. To je v jamo Corchia, ki leži na istoimenski planini, in doseže 1210 metrov globine ter 50 kilometrov dolžine. Četverica domačih jamarjev se je "spustila" 500 metrov pod zemljo in si v 29 urah ogledala približno 3 kilometre pete najgloblje jame na svetu. Pri jami Vilenica pri Lokvi, eni najstarejših turističnih jam na svetu, smo srečali tudi Ludvika Husuja, izkušenega sežanskega jamarja, ki se je udeležil tega potovanja v italijansko deželo Toskano kot eden izmed štirih jamarjev. Drugače pa je Husu, doma iz Orleka pri Sežani, nekoliko molčeč, vendar nam je ponosno pripovedoval o doživljajih s popotovanja. Dejal je, da so sežanski jamarji prejeli vabljivo ponudbo jamarskega spe-leološkega društva Monfalconese in jo sprejeli. Pot jih je vodila v Toskano v mesto Viareggio na planinah Corchie, po kateri je jama dobila ime. V jamo vodijo štirje vhodi, ki se med seboj povezujejo ter ležijo približno 25 km od Viareggia. Ob vhodu v jamo so si postavili šotor, kjer so prvo noč prespali. Naslednji dan so se podali v jamo ter odkrivali njene zanimivosti kar 29 ur brez spanja. Na tej težavni poti si niso privoščili spanja, okrepčali in odpočili so se le ob malici. Po štirinajstih urah raziskovanja so dosegli globino 498 metrov, ogledali so si 3 km jame. Plezanje ob slapovih, brodenje preko voda je terjalo velike napore. Povedati velja, da je dan pred njihovim obiskom deževalo, zato jih je na poti spremljala voda. Vodja, ki je bil iz vrst tržaških jamarjev, je uspešno organiziral jamarsko odpravo. Dosegli so globino 500 metrov. Podali bi se še globje, vendar za tak podvig niso imeli bivalne opreme, pa še premalo časa je bilo. Kljub temu so z globino 500 metrov zadovoljni. Zgledno sodelovanje jamarjev iz Tržiča in Sežane nameravajo nadaljevati tudi v prihodnjih letih; sežanski jamarji bodo sedaj Tržičane povabili v Martinsko jamo. -oks- PIRAN je z Janezom Cuckom: iz skrivnega sveta novinarstva Veinbra‘n™ pfranska Matična knjižnica je 11. no- Predstavila novinarka Nataša Benčič uvodoma Je že pet -J/?4 Plodnega publicista (napisal knjigama žb,hJ0]nih k?]ig>' ki ie s svojima zadnjima nami p® ?$.enje le danes in Ostanite še naprej z narja današni°piSaI živIienle in delo TV novi-ijana je ii 7v,h,Časov' Roistni dan Televizije Ljub-?6dni poskusm 1958' Te9a dne so začeli oddajati Linbljani l Program iz televizijskega študija v Sv°j trideseti rJeftiubljanska TV praznovala Se je Zq0rin ‘ ‘rojstni dan«. Povsem po naključju pa natisnjeni obe v Sta.b!' istočasno napisani oziroma aebni prisDevot^1?1' kl Iih lahk° jemljemo kot za-Nu. Jane, č^ uVt0,rja k temu Pomembnemu jubi-*etih dela nri imhiJe k.telelviziP Prišel po petnajstih Satn praviPsLr?bri1]lnskem Dnevniku. To je bila, kot Prej v nekai tr?*d°uraJ10vinarska š°la, kjer je naj-tr9a, krajevnihStuSb obiav!jal poročila z živilskega torej vse ti akupnosti, prometnih nesrečah ipd. f°maje nameri0 k?? spada v krajevno kroniko. Sča-6 deska S0-1 te/ Postal najprej pomočnik vod-]6)' končno na 0dia deska (vodja centralne redakci-Jet je bil v ,?,a se. mu je uresničila stara želja - spre-Se nru je s unanjepolitično redakcijo. Kot sam pravi iaJ je imej odmteUrireSn'5lla največia življenjska želja, °nevniku ni c ,da) odPrto pot v svet. Do tedaj pri mso kajprida potovali v tujino, zunanje- politična rubrika pa je živela skoraj izključno od Tanjuga. Šele Janezu Čučku se je posrečilo to spremeniti. Imel je namreč srečo, da so se njegove ambicije ujemale s pogledi tedanjih glavnih urednikov in dejstvom, da je bilo tedaj deviz dovolj na razpolago. Tako je za Dnevnik obredel dober kos sveta in za poročanje o politični emigraciji (v Argentini, Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji in na Švedskem) prejel je tudi Tomšičevo nagrado. Sledila so številna potovanja s pokojnim predsednikom Josipom Brozom-Ti-tom, poročanja s konferenc neuvrščenih in že tedaj je postal medijska zveza našega novinarstva. Sčasoma pa se je pri njem pojavila želja po novem, po novih izzivih. Eden od teh izzivov je bila misel, da bi šel v diplomacijo. V jugoslovanski diplomaciji je od vseh narodov in narodnosti v odstotkih najmanj Slovencev. V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve (SIP) je od približno 2400 zaposlenih le štiri odstotke Slovencev. Kljub takim razmišljanjem je pred osmimi leti izbral delo na televiziji. To je bil zanj nov svet novinastva. Svet v katerem imata slika in zvok skorajda večjo težo kot pisana beseda. Slovenci komaj kaj vedo o svoji televiziji, o ljudeh, ki jih vidijo zvečer ali čez dan pred malim zaslonom. Skoraj nič pa ne vedo, kako teče ta »stroj«, ki jih dnevno obvešča o dogodkih doma in po svetu. Knjiga Ostanite še naprej z nami pripoveduje ravno o tem. Vebina omenjene knjige ne pomeni idealizirane podobe enega dneva ljubljasnke TV, temveč namerno izluščene trenutke tistega, kar je dejansko najbolj pomembno za spoznavanje tega specifičnega dela. To pa je delo in napor 860 ljudi, od anonimnih mizarjev v scenski delavnici do znanih obrazov T. Terčka, E. Berganta, J. Pirša in drugih. V zadnji knjigi avtor, kot že omenjeno, pripoveduje zgodbo enega dneva ljubljanske televizijske hiše. Želel je povedati vse tisto, česar ljudje ne vedo in ne vidijo, ko gledajo mali zaslon. Uspel je predstaviti tisto, kar je na drugi strani tega zaslona, kar ostane večini nevidno in neznano. Ob povprečnem večeru sedi pred malim ekranom okoli 800.000 Slovencev. Avtor je med drugim izrazil tudi prepričanje, da je večerni TV dnevnik za nekaj sto tisoč Slovencev približno tisto, kar je bila za naše prednike nedeljska maša v cerkvi, skorajda obveznost. Za tistim večernim pozdravom in vsem, kar sledi v naslednjih 25 minutah, oziroma v drugih informacijskih in dokumentarnih oddajah, je toliko skritih obrazov, rok, misli in dejanj, da si to povprečni gledalec TV programa komaj lahko zamisli. Ob koncu piranskega srečanja je Janez Čuček omenil, da bi bilo za večino Slovencev življenje brez televizijskega sporeda drugačno. Na žalost pa ni ostalo dovolj časa, da bi razpravljali o tem, kakšen program gledamo v Sloveniji, gotovo pa slabšega, kot bi si želeli in zaslužili, kar pa je nedvomno povezano tudi z velikimi finančnimi izdatki, ki bremenijo ljubljansko Televizijo. SLAVKO GABERC Portoroška igralnica predlaga novo organiziranost PORTOROŽ Portoroška Igralni-ca-Casino bo verjetno ena prvih slovenskih turističnih organizacij, ki naj bi se reorganizirala in prilagodila predlagani jugoslovanski zakonodaji o podjetjih. Delavski svet te organizacije, ki zdaj deluje v okviru delovne organizacije Turistična organizacija Portorož, je že sklenil, da se bodo delavci portoroške Igralnice o novi obliki organiziranosti odločali na referendumu, ki ga bodo pripravili 26. novembra. Kot nam je povedal direktor portoroške Igralnice Anton Spinelli, je taka zamisel stara skoraj dve leti, predvidena pa, da bi naj portoroška Igralnica združevala pod eno streho (v enem podjetju) kar se da večji delež tako imenovane turistične infrastrukture. Že zdaj deluje pod okriljem Igralnice, poleg samih iger na srečo pri portor-škem Hotelu Metropol, še sečoveljsko Letališče Portorož, lucijska Marina (pristanišče turističnih plovil) z gostinskimi lokali, hkrati je portoroška Igralnica (glede na finančni delež) ena najpomembnejših ustanoviteljic prire-ditveno-kongresnega centra Avditorij. Seveda s tem ambicije te najpomembnejše portorške turistične organizacije, ki je s pomočjo iger na srečo v več kot dvajsetih letih dodobra obogatila tukajšnjo turistično ponudbo, še niso končane. Po njenih načrtih naj bi še naprej razvijali igralniško dejavnost (prav nedavno so začeli v Portorožu prenavljati značilno portoroško hišo -Vilo Marijo, kjer bodo do prihodnje sezone lahko organizirali nove igre na srečo), dograjevali športno rekreacijsko cono v bližini Marine, pomagali pri prenovi starega Pirana itd. Prav tako naj bi nova organiziranost omogočala novemu podjetju še nekatere nove dejavnosti. Anton Spinelli je pri tem poudaril, da so zdaj nekoliko pohiteli zato, da ne bi nepripravljeni pričakali nov zakon. Kako bo natančno organizirana Igralnica in kako bo povezana z drugimi v okviru Turistične organizacije Portorož, je še odprto in odvisno od podrobnih določil novega zakona o podjetjih, ki bi ga morali v Jugoslaviji sprejeti do konca leta. Kljub reorganizaciji in določeni obliki odcepitve od Turistične organizacije Portorož, pa namerava Igralnica še zmeraj izkoriščati tiste funkcije delovne skupnosti skupnih služb, ki so se izkazale kot učinkovite - skupno nastopanje na tujih trgih, usklajevaje razvojnih programov, avtomatska obdelava podatkov, skupna finančna služba in morda še kaj (pravna služba, vzgoja kadrov itd.). Podjetje v ustanavljanju bo imelo delovno ime Portorož Turist, vendar bodo razpisali natečaj za dokončno ime tega prvega turističnega podjetja. Brez dvoma ta poteza portoroškega Casinoja daje misliti ostalim, ki so organizirani v Turistični organizaieji Portorož. Po eni strani zato, ker so se doslej hotelske organizacije pogosto skrivale za lepimi in uspešnimi poslovnimi rezultati Igralnice, pa drugi pa tudi zato, ker spoznavajo, da je brez' dvoma napočil čas, ko bodo tudi hotelske organizacije na Obali in Krasu morale poiskati ustreznejšo obliko organiziranosti, tako, kot jo bo pravzaprav terjal zakon o podjetjih. To pa pomeni, da bodo obalnoakraški turistični delavci tudi pri organiziranosti morali razmišljati bolj podjetniško. BORIS ŠULIGOJ 20.000 oseb na razstavi Mascherinija TRST — Od meseca julija, ko so jo odprli, je retrospektivno razstavo Marcella Mascherinija v Vili Manin obiskalo skoraj 20.000 ljubiteljev umetnosti. Zaprtje razstave so enkrat že odložili, sedaj pa je napočil čas, ko jo bodo v nedeljo, 20. t. m., dokončno zaprli. Kdor si želi ogledati dela ene največjih in najbolj pomembnih osebnosti v italijanski umetnostni zgodovini v tem stoletju, ki je Furlaniji-Julijski krajini prinesel velik sloves, mora torej pohiteti. Poleg skulptur so v Vili Manin razstavljene tudi Mascherinijeve grafike, ki jih je umetnik ustvaril v svojem skoraj petdesetletnem umetniškem delu. Včeraj manifestacija po mestnih ulicah Delavci zelo zaskrbljeni nad usodo železarne A IT Delavci železarne AIT (bivše Terni) so med včerajšnjo manifestacijo po mestnih ulicah spet odločno zahtevali konkretna jamstva za usodo škedenj-skega obrata, ki ga je družba Finsider pred kratkim prodala na dražbi. Kot znano, je železarno odkupil furlanski podjetnik Pittini, ki se je formalno obvezal za resanacijo in predvsem za industrijsko preosnovo obrata, ki se že dolgo časa sooča s hudo krizo. Preos-nova bi stala približno 60 milijard lir. Pittini je sicer pripravljen delno kriti stroške, čaka pa na ustrezne investicije družbe Finsider oziroma IRI. Zakon o stečaju družbe Finsider jasno določa, da mora novi lastnik pred koncem leta predložiti pristojnim telesom in vladi resanacijski plan, v nasprotnem primeru bodo 1. januarja 1989 škedenj-sko železarno enostavno zaprli, uslužbenci pa se bodo znašli čez noč na cesti. Delavci in njihovi sindikalni zastopniki so torej, kot vidimo, upravičeno zaskrbljeni nad razvojem dogajanj. V Rimu se sicer širijo glasovi, da je Pittini sporazumno s predsednikom IRI Prodijem in z voditelji Finsider že izdelal načrt za resanacijo AIT. Tega načrta, če sploh obstaja, pa v Trstu še ni nihče videl. Tovarniški svet ške-denjskega obrata je zato včeraj priredil protestno demonstracijo po mestnih ulicah, katere so se udeležili tudi številni zastopniki tržaških krajevnih uprav in političnih strank. Shod se je končal na Trgu Unita pred prefekturo, kjer je delegacijo delavcev in njihovih predstavnikov sprejel prefekt De Felice. Delavci so pozvali vladnega predstavnika, naj glede obrata AIT nemudoma poseže pri ministrskem predsedniku De Miti in pri ministru za javne udeležbe Fraccanza-niju. Krajevni voditelji CGIL, CISL in UIL pa so se zavzeli tudi za sestanek o usodi obrata, do katerega naj bi čim-prej prišlo v Rimu. Sindikati obsojajo zadržanje družbe IRI in posredno tudi vlade, ki se nekaj tednov po dražbi še vedno ni izjasnila o resanacijskem planu za Skedenjsko železarno. Včerajšnje manifestacije so se, kot omenjeno, udeležili mnogi predstavniki krajevnih uprav in političnih sil. Pokrajinsko upravo je zastopal predsednik Crozzoli, ki ga je pokrajinski svet v ponedeljek zvečer soglasno po-blastil, naj se na vseh ravneh zavzame za zaščito delovnih mest v Skedenj- skem obratu. Crozzoli je s tem v zvezi že poslal brzojavko predsedniku IRI, vladi in ministru za državne udeležbe Fraccanzaniju. Tudi tržaški občinski svet podpira boj delavcev bivše Terni. Župan Richetti je na ponedeljkovi občinski seji izjavil, da uprava podpira vse pobude v korist resanacije železarne. Solidarnostni izjavi sta delavcem poslali tudi miljska in dolinska občinska uprava, katere predstavniki so se udeležili včerajšnjega protestnega shoda. Na sliki (foto Magajna) delavci ške-denjskega obrata nosijo transparent tovarniškega sveta na včerajšnji demonstraciji po mestnih ulicah. Na sejah tržaških rajonskih svetov Občina mora zajamčiti rabo slovenskega jezika Raba slovenščine na sejah rajonskih svetov, ki jo jasno določa člen št. 27 pravilnika o delovanju teh izvoljenih teles, je v teh dneh spet v središču pozornosti. Rajonski svetovalci MSI so prejšnji teden na sejah zahodnokraš-kega in svetoivanskega rajonskega sveta glasno kontestirali — ponekod tudi z razgrajanjem — pravico svetovalcev slovenske narodnosti do javne rabe materinega jezika. Neofašisti nasprotujejo tudi navzočnosti uradnega občinskega prevajalca, ki v skladu z zakonom in s pravilnikom sproti prevaja posege v slovenščini. Načrtni posegi MSI so bili doslej osamljeni, vseeno pa je prišlo do nepotrebnih napetosti in do prekinitve sej. Načelnik občinske svetovalske skupine KPI Maurizio Pessato in svetovalka Anamarija Kalc sta se s tem v zvezi pred kratkim srečala z županom Richettijem ter mu izrazila zaskrbljenost nad dogodki na Zahodnem Krasu in pri Sv. Ivanu. Komunistična predstavnika sta Richettija opozorila na pravilnik o delovanju rajonskih svetov ter ga pozvala, da mora občinska uprava zajamčiti pravico slovenskih predstavnikov do uporabe materinega jezika. Župan je pokazal zanimanje za problem in napovedal spoštovanje rajonskih pravilnikov. Pessato in Kalče-va sta bila tudi mnenja, da je prisotnost občinskega svetovalca obvezna v vseh rajonskih svetih, kjer sedijo predstavniki slovenske narodnosti. To mora veljati tudi za šentjakobski rajonski svet, katerega seje potekajo brez prevajalca. Temu naj še dodamo, da novi občinski upravitelji še niso formalno preklicali znane okrožnice bivšega župana Staffierija, ki je prepovedal občinskim uradom, da sprejemajo dopisnice slovenskem jeziku. Listarski predstavnik je z isto okrožnico, kot znano, Pre' povedal občinskim izpostavam, da P°' slujejo v slovenskem jeziku. Staffier se je takrat navezal na ugovore v zvezi z lokacijo sinhrotrona pri Bazovic in predhodno zavrnil vse tiste, ki s bili napisani samo v slovenščini. Prisl0 je do polemike, tudi zato, ker so nekateri podpisniki ugovorov (v glavnem člani Koordinacijskega združen)3 kraških vasi) vložili priziv na pokrajinski nadzorni odbor, istočasno pa vs° zadevo prijavili sodnim organom. Slovenska skupnost sklicuje za december programsko konferenco V nedeljo, 11. decembra, bo v novem športnem središču v Vižo vij ah celodnevna programska in organizacijska konferenca Slovenske skupnosti. Prireja jo deželno tajništvo, povabljeni pa so vsi strankini izvoljeni in imenovani predstavniki, člani vodstev sekcij, mladinskega, pokrajinskih in deželnega vodstva ter aktivisti. Konferenca bo uvod v obdobje strankinih kongresov, predvsem pa priložnost za temeljito »p°' spravo« junijskih volitev, za razgovor o organizacijskih problemih in za razmišljanje o sedanjem družbenem in političnem trenutku ter o nalogah, ki jih ta nalaga slovenski stranki. Akcija za zajezitev širjenja pornografije Več kot 4.600 prebivalcev tržaške pokrajine je podpisalo poziv k čimprejšnjemu sprejetju zakonskih in drugih ukrepov, ki bi na krajevni ali vsedržavni ravni zajezili fizično in psihološko nasilje nad otroki v vseh oblikah, vključno v obliki pornografije. Poziv je sestavila skupina demokr-ščanskih tržaških občinskih svetovalcev, med njimi Luisa Nemez, Eugenio Ambrosi, Adeo Černuta in Giuseppe Pangher, ki so se jim kmalu pridružili še nekateri tržaški politiki iz vrst KD, a tudi drugih političnih strank. Poziv s podpisi bodo izročili danes tržaškemu občinskemu in pokrajinskemu svetu, deželnemu svetu in obema vejama parlamenta, da bi vsak po svojih pristojnostih kaj ukrenil v smislu samega poziva. Akcijo so njeni pobudniki z Luiso Nemez na čelu predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki so jo priredili v konferenčni dvoranici na tržaškem sedežu agencije ANSA. Povedali so, da se je zbiranje podpisov pričelo 2. septembra, zanj pa niso delali veliko reklame predvsem zato, ker so hoteli, da bi vsak podpisnik pristal iz osebnega prepričanja, ne pa pod pritiskom časopisne kampanje. Akcija se uokvirja v širša prizadevanja na vsedržavni ravni, da bi parlament izglasoval nov zakon proti nasilju in pornografiji in da bi spremenili zakonodajo o prodajanju pornografskega materiala. O tem bo v Trstu govoril vladni podtajnik Garavaglia, ko se bo 5. decembra mudil na obisku v naših krajih. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predvsem tržaški občinski svetovalec Giampiero Viezzoli, pa prodaja pornografskega materiala sodi deloma tudi pod deželno zakonodajno pristojnost. Tako je deželni svet Emilije-Romagne izglasoval zakon »za racionalizacijo in razvoj mreže časopisnih prodajaln«, ki prodajalcem prepoveduje, da bi javno razobešali in prodajali mladoletnim publikacije, ki so po zakonu mladoletnim prepovedane. Kaj takega bi po mnenju Viezzoli-ja lahko storil tudi deželni svet Furla-nije-Julijske krajine. Pobudniki zbiranja podpisov pa so v tem času sprožili še nekaj drugih akcij na krajevni ravni. Tako so pisali prodajalcem časopisov, naj na lastno pest sprejmejo odločitev, da bi pornografskega materiala ne razobešali na vidnih mestih. Na pismo je pozitivno odgovorilo kakih štirideset prodajalcev. Poudariti pa velja, da ni vse, kar vidimo v prodajalnah razobešeno, pod neposredno kontrolo prodajalcev, saj marsikaj sodi pod pristojnost distribucijskih mrež. Mimo tega pa so pobudniki akcije odnesli vtis, da bi občinstvo z zadovoljstvom sprejelo kak zakonski ukrep za zajezitev pornografije. Mnogi Tržačani bi s takšnimi akcijami želeli tudi zbrisati senco, ki je nad naše mesto legla z afero Moncini. Lik velikega umetnika Mascherinija bo živel z nagrado za mlade kipaije »Mascherini se ni učil samo pri italijanskih kiparjih. Res ima nekaj skupnih potez z Marinom Marinijem in Giacomom Manziijem, odločilno pa je bilo tudi srečanje s kiparjema Ivanom Meštrovičem in Fritzem Wotrubo (Moravcem, ki je živel na Dunaju, op. ur.),« je na včerajšnjem enodnevnem simpoziju o liku in osebnosti Marcel-la Mascherinija dejal prof. z Univerze v Benetkah Giuseppe Mazzariol in na ta način osvetlil nadnacionalno, univerzalno umetniško dušo slovitega tržaškega kiparja. Umetnika, ki je zaradi svoje univerzalne likovne govorice in močnega ustvarjalnega duha zaslovel širom po svetu, so že na razstavi v Vili Manin v Passarianu proglasili za evropskega kiparja. S svojim delom — kot so še enkrat poudarili na včerajšnjem zasedanju — je Mascherini interpretiral duh svoje dobe, z izvirno roko pa se je polastil najbolj različnih kiparskih oz. plastičnih govoric — je poudaril ravnatelj Bavarskih državnih galerij Erich Steingra-ber — in jih oplemenitil s svojo široko kulturo, predvsem pa s širokosr-čnostjo. V poročilih in pričevanjih, ki so jih podali na včerajšnjem simpoziju — priredila ga je Univerza v Trstu — so skoraj vsi govorniki poudarili veličino umetnikove osebnosti. Glavni namen simpozija je bil namreč počastiti spomin na umetnika, ki je za časa svojega življenja — umrl je pred peti- mi leti v 77. letu starosti — užival v Trstu premalo pozornosti. Strokovnjaki (med njimi so bili tudi profesorja z Univerze v Trstu Decio Giosefli in Roberto Costa ter ravnatelj Mestnega muzeja Revoltella Giulio Montenet j pa so seveda spregovorili tudi umetniških, slogovnih in tehničn ^ značilnostih kiparjevega dela ter njegovi umetniški poti. . Giosefli je na primer osvetlil ni gov prehod od neke polnokrvne, sk raj kmečke kulture, ki je navezana zemljo, k sprejemanju klasičnih k turnih elementov, ki so se °P . ar. tudi z govoricami evropskega kip stva tega stoletja (Giacometti, E‘e nor Fini idr.). Za Ericha Steingrabe i pa je Mascherinijevo delo bolj P1“ tično kot kiparsko, ker je umetnik lal v bronu po glinastih in vos*te modelih. Zato je njegovo delo ust jalno v biblijskem pomenu bese podobno delu boga, ki je človeka tvaril iz ilovice. _0. Popoldansko zasedanje je bilo sp minskega značaja, saj so sprego?0 Mascherinijevi znanci in prijat Stelio Crise, Claudio Magris, Gian ,.g lo Pauletto, Vanni Scheivviller, M° u Cecovini in Fulvio Tomizza. Nako pa je bila še okrogla miza, ki 1 vodil teoretik za estetiko GiU° fles. O njej bomo še poročali. . ao Za trajnejšo počastitev tržask v kiparja pa je rektor Univerze vJ Paolo Fusaroli napovedal, da b°0 ,ki 50 s,e P° -pred" Po h selekciji strokovne komisije m to Qv°tedenskih skupnih pripravah, zlili p°meni tudi skupnem življenju, v enotno glasbeno telo in v njem sqzv°, .Jezikovnih razlik v harmonijo kon °Č1i' ^e na svojem otvoritvenem drar-?6rtu ie orkester dokazal in potrdil ko ?°cenost same zamisli, ki bo zdaj, dram ■ uresničena, lahko postala s pro-je !niranimi koncerti ambasador ide-n'1 J® spodbudila ustanovitev skup-ron ! Alpe-Jadran, tudi v širšem ev-dalokem Prostoru. Vzdušje, ki je vla-glprf J!®d koncertom v Verdijevem Qrk a, en in navdušeno sprejemanje je tivV °Vepa izvajanja je pokazalo, da tet, fll v našem mestu kljub vsemu v spori k^r0ceS| ki ga je treba nenehno predvsem med mladimi. dam t0 Pa je treba tudi pritrditi bese-Jiiskc?ired?.ednika Dežele Furlanije-Ju-je 2 krajine Adriana Biasuttija, ki jih qa Plsal v spremni besedi koncertne-n0spr°grama: »Prepričani smo v vred-snnr>_po. d®1 ki smo jo posvojili in tem ,°nzirali in verujemo, da bo s Veti' »k? smo omogočili tej mladini ži-in v jko izvirno izkušnjo v znamenju vostno au Alpe-Jadran, tudi v kako-p ,111 oziru rezultat pozitiven.« 3a dir- Voc*stv°m mladega madžarske-ha, kj 13enta Gyorgya Gyorivanyi-Rat-pešno p?. Ima za seboj že izjemno us-znemh .rrgontsko kariero z najpo-Orkort16^™^ evropskimi orkestri, je ^ er mladih Alpe-Jadran imel na Gledališče med študenti do21- uri bo v Študentskem vQ n y.pj; Fabio Severo 158 predsta-Qtrorn lfe^ske gledališke skupine Te-preHc.,me: Mladi gledališčniki se bodo leti r„QVd' z 'gro Elettra, ki so jo po-Po41P°neSj[ na tržaške trge (precej nc T,9u ‘Ure č .1 ženski lik iz grške litera-vzela rezj.serka Fernanda Hrelia po-'Uannff0 C1IS^PU’ Shakespearu in Hof-dišč 7 at>lu, igra pa ponuja več izho-0Pazovanje ženske usode. uradnem sporedu tri skladbe avtorjev treh velikih jezikovnih in kulturnih skupin: »Inni« Gian Francesca Malipi-era, Koncert št. 1 v C-duru op. 15 za klavir in orkester Ludvviga van Beethovna in Osmo simfonijo v G-duru op. 88 Antonina Dvoržaka. Kljub samo štirinajstdnevnim pripravam ob mentorstvu slovenskih mojstrov Darka Linariča (za violine in viole), Andreja Petrača (za violončele in base), Bože Rogelje (za pihala) in Jožeta Falouta (za trobila) in še umetniškega vodje Carla de Incontrere ter Freda Doška, VVolfganga Czeipeka, Claudia Martignona in Jožeta Nochte in končno pod skupnimi vajami z dirigentom Gyorivanyijem, so mladi or-kestraši, zbrani iz različnih glasbenih akademij in šol ter okolij, dosegli zavidanja vredno zvočno in barvno homogenost in uigranost. Prav to jim je omogočilo, da so vse skladbe na sporedu podali prepričljivo, dopadljivo in z vso potrebno profesionalnostjo. Tako smo ob Malipierovih treh himnah-hvalnicah (Lento, Allegro, Solenne) uživali ob lepem prednašanju skladateljevega izčiščenega melodičnega izraza. Pri Beethovnovem mladostnem Koncertu za klavir in orkester so mladi z blestečim muziciranjem tako v živahnem uvodnem stavku Allegro con brio, polnem barvnih in harmonskih fines, kot v nežno izpevanem Largu in zlasti še v zaključnem Rondoju, pravem biseru skladbe, v polnosti izrazili mladostno skladateljevo zagnanost in njegov prozorni optimizem. Solist, mladi kanadski pianist Loris Lortie, ki že od svojega 13. leta navdušuje poslušalce svetovnih koncertnih odrov, je ob delikatni in izdelani orkestrov! soigri — ki le na redkih mestih ni vzdržala popolne skladnosti s solistom — tako s tehnično kot muzikalno dovršeno interpretacijo tako ogrel občinstvo, da mu je izsililo še solistični dodatek. Pri Dvoržakovi Osmi simfoniji pa je orkester pod nazorno Gyorivan-yijevo taktirko, z zdaj mogočno pol-nozvočnostjo vseh instrumentalnih skupin, zdaj z briljantnimi izstopi pihal in trobil, pričaral vso milino, spevnost in ritmično razigranost češke ljudske motivike. Aplavz, ki se kar ni hotel poleči, je na dirigenta in orkestraše deloval kot vzmet za še tri dodatke kot dokaz, da so v teh dneh skupnih priprav res trdo delali in da zato rezultat ni mogel izostati. To so v naraščajoči sproščenosti potrdile izvedbe Berliozovega Rimskega karnevala, Luciana Beria Štiri variacije na Boccherinijevo temo (Riti-rata notturna) in Šostakovičeve Taiti trot. Krstni tržaški koncert predstavlja tako najboljšo napotnico mlademu in prav zaradi mladosti in kvaliteti simpatičnemu in perspektivnemu ansamblu. (J. Koren) Na sliki (foto Rizzo) nastop orkestra Alpe-Jadran v gledališču Verdi. Zaradi stavke okrnjeno delo na blagajnah SIP Teritorialna tajništva sindikalnih organizacij osebja SIP FILPT/CGIL, SIL-TE/CISL in UILTE/UIL obveščajo, da bo delovanje blagajn tržaške agencije SIP na Trgu Oberdan 5 v teh dneh nekoliko okrnjeno zaradi stavkovnega gibanja njenega upravnega osebja. Sindikati so proglasili stavko z namenom, da bi spodbudili obnovo skupne delovne pogodbe, ki je zapadla že decembra 1987. Kljub stavki prejšnjega meseca - piše v tiskovnem sporočilu - družba SIP namreč ni spremenila svojega stališča, zaradi česar so sindikati, ki zahtevajo izboljšanje delovnih pogojev in telefonskih storitev, prekinili pogajanja. Sindikati zahtevajo, naj tržaška agencija številčno okrepi upravno osebje in naj na ta način izboljša storitve za telefonske porabnike. Najbolj pomanjkljivo je prav delovanje blagajn za plačevanje telefonskih računov na Trgu Oberdan, pred katerimi čakajo vedno dolge vrste ljudi. Kljub težavam pa družba vztraja pri krčenju osebja, ki dela pri blagajnah. Vso odgovornost za morebitne nevšečnosti ima torej družba SIP, zaključuje tiskovno sporočilo. Jutri skupščina delavcev IRET Delavci tovarne Iret se bodo jutri ob 9. uri spet zbrali na sindikalni skupščini, da preverijo" položaj v tem industrijskem obratu, ki se kot vemo, že dalj časa sooča s hudo krizo. Jutrišnjo skupščino prireja tovarniški svet v sodelovanju s pokrajinskimi tajništvi zvez kovinarskih delavcev CGIL, CISL in UIL. Predstavništvo tovarniškega sveta tega obrata se je pred kratkim srečalo s tajništvom krajevne federacije KPI. Pester program petkovih srečanj Pobude za starejše člane naše skupnosti V okviru prizadevanj za obogatitev svojega rednega delovanja in dodatne popestritve socialne ponudbe članstvu, so se Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT v sodelovanju z Društvom slovenskih upokojencev v Trstu, Zvezo vojnih invalidov NOV v Trstu in Združenjem aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju dogovorili za organizacijo skupnih kulturno-izobraževalnih in družabnih petkovih popoldnevov, na katere so vljudno vabljeni člani omenjenih organizacij in njihovi prijatelji. Namen oziroma želja organizatorja je predvsem vključiti se v utrip Trsta, v utrip današnjega življenja, živeti aktivno in polno življenje v plodni družbi sproščenih ljudi. Do konca letošnjega leta bo na sporedu sedem petkovih srečanj na tematiko, ki bi utegnila zanimati širši krog starejših članov naše skupnosti. Srečanja bodo potekala v dvoranici Odseka za zgodovino in etnografijo v Ulici Petronio 4, ob 15. uri. Program izgleda takole: v petek, 18. novembra, bo predstavitev petkovih srečanj in predavanje o pomenu in delovanju Odseka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu. 25. novembra bo srečanje na temo »Kako se borimo proti prehladu in influenci« (obisk zdravnika specialista), 2. decembra na temo »Svet v fotografiji in diapozitivih«, 9. decembra »Tehnika psihološkega sproščanja« (obisk izvedenca), 16. decembra bo na spore- du obisk cerkve tuje veroizpovedi v Trstu (zgodovinski oris te verske skupnosti), 23. decembra bo popoldan z naslovom »Božič na Slovenskem« (obisk etnologa), 30. decembra pa bo niz zaključila novoletna družabnost. Namen organizatorjev je v bodoče ta program dela še razširiti, in sicer na take oblike dela, ki bi bile kar najbližje samorealizaciji človeka. V zamisli je namreč ustanovitev interesnih centrov z različnimi krožki in dejavnostmi ter dnevni center z vsemi uslugami. Za koordinacijo delovanja deželnih turističnih ustanov Do leta 1990 naj bi avtonomne letoviš-čarske in turistične ustanove iz naše dežele ustanovile posebni koordinacijski odbor, ki bi povezoval njihovo delovanje. Do tega sklepa so prišli upravitelji deželnih turističnih ustanov na sestanku, ki je bil v teh dneh v Trstu. V prihodnjih letih bo namreč dežela FJK imela namreč več priložnosti za reklamiranje svoje turistične ponudbe, med katerimi bosta zlasti svetovno nogometno prvenstvo in velika razstava o Longobardih. Da bi turistom čim bolj učinkovito predstavili zanimivosti in lepote naše dežele je torej potrebna organizacija, ki bi koordinirala delovanje posameznih ustanov. Na sestanku so že pripravili osnutek statuta, ki ga bodo posamezne ustanove kmalu ratificirale. Ponarejevalci čekov in menic v mrežah policijskih agentov Vanni Fontanini, Margherita Romanin in Stefano Venturini Štirje spretni ponarejevalci čekov in menic so se pred dvema tednoma ujeli v mrežo policije. Preiskovalci so aretirali 41-letnega Vannija Fontaninija, 33-let-no Sandro Sabot, 28-letnega Stefana Venturinija in 20-letno Margherito Romanin, vse iz Vidma. Fontanini sedi v koronejskem zaporu, njegovi trije pajdaši pa so v hišnem priporu pod strogim nadzorstvom policije. Četverica je obtožena sprejemanja ukradenih čekov, ponaredbe in goljufije. Policisti so obenem zaplenili 81 čekov in 5 menic, vrednih okrog pol milijarde lir. Preiskave je vodil tržaški leteči oddelek, sodelovali pa so tudi policisti iz Vidma in Gorice. Obtoženci so po vsej verjetnosti člani dobro organizirane »vsedržavne« tolpe. Policija trenutno še ni mogla ugotoviti, kje so obtoženci kradli čeke. Znano je le, da so prestrezali priporočena pisma, v katerih so bili čeki in menice. Po vsej verjetnosti so imeli »dobre veze« s poštnimi uradniki, ki jim mesečna plača ni zadostovala. Agenti tržaškega letečega oddelka so konec prejšnjega meseca zasačili Ro-maninovo in Venturinija v agenciji Tržaške hranilnice v Ulici Carducci, ko sta hotela unovčiti tri ukradene čeke. Čez nekaj dni so s pomočjo policistov iz Gorice prijeli še dva člana organizacije. V stanovanju Fontaninija v Lignanu so odkrili pravcati laboratorij za ponarejevanje čekov in menic. Člani tolpe so navadno spremenili vsoto, datum ali ime upravičenca. Preiskave se seveda nadaljujejo, saj so policisti prepričani, da so štirje Vi-demčani povezani z dobro organizirano tolpo, ki deluje na vsedržavni ravni. Trenutno še ni bilo mogoče ugotoviti, kje in kako so kradli dragocena pisma s čeki in menicami. Očitno pa je, da gre za preiskavo, ki se ne bo zaključila v našem mestu. Na Kontovelu sveži grob domačina Andreja Starca ' Spomini na za-dnjo vojno bledijo; - z njimi bledijo tudi . spomini na vse, kar so morali naši ljudje med vojno in še prej v času fašizma pretrpeti samo zato, ker so bili Slovenci. Ena tak-—šnih, močno priza-,udi družin , detih družin je bila AJa. ^lna Andreja Starca s Konto-?aCein pok °k obra 50 starca na do-p°t, ki P°kopališču pokopali, a težka ?stala še ri J6 družma prehodila, bo 0 P°zna]i ° v sPominu vseh, ki so k Andrei sP°štovali. Ja 19iq v aJc ?® je rodil 23. novem-Jr°k. Oriinxd,ruzmi' kjer je bilo šest ke9a pomni* Sf J® za Poklic trgov-riPravljaPl turi nika' ki 9a je vestno m^atinko dT P°iem ko se ie poročil z [°dUa dve I?odor° Cijak, ki mu je 0Iata sta lPh^er,kivPva pokojnikova v a Padla Pridružila partizanom in Č>u, A?he ASt j® padel v bojih pri ljah. in^ert pa v bojih pri Dutov-Prav ta okoliščina, da je imel svoje v partizanih, je bila povod za njegovo aretacijo meseca maja 1944. Kmalu potem so aretirali še njegovo ženo Teodoro in svakinjo Lojzko. Približno mesec dni so bili zaprti pri jezuitih in v koronejskih zaporih, nato so Andreja odpeljali v taborišče Dachau, Teodoro in Lojzko pa v Auschwitz. Doma sta v varstvu nonotov ostali komaj štiriletna in štirinajstmesečna hčerka Nives in Nerina. Avgusta 1945 se je iz taborišča vrnil Andrej, dober mesec za njim sta se vrnili še Teodora in Lojzka — vsi trije izčrpani, onemogli. Toda življenje je teklo dalje in tudi družina Starc je morala naprej, če ne zaradi drugega, pa zaradi dveh majhnih otrok. Trpljenje v zaporu in taborišču je pustilo seveda svoje posledice. Vendar je ostala družina Starčevih zavedna, vedno pripravljena za vsako akcijo v korist vasi in za pobude v spomin tistim, ki so padli v boju za svobodo. Pokojni Andrej Starc je dolga leta opravljal službo minerja; ko pa je šel v pokoj, so se začele težave z zdravjem. Domačini in vsi, ki so ga poznali ga bodo ohranili v lepem spominu. (N. L.) Oprostili so ga obtožbe nenamernega umora očeta Mila kazen za Giorgia Valcinija Tržaško porotno sodišče - sodnik renči, stranski sodnik Dainotti in šest orotnikov - je včeraj po enournem osvetovanju obsodilo 35-letnega Gi-rgia Valcinija na 3 leta zapora zaradi irovega ravnanja z očetom, oprostilo a ga je veliko hujše obtožbe nena-lernega umora 66-letnega Claudia alcinija. Dokazi so bili namreč skraj-o pomanjkljivi. Obtoženec bo moral reživeti kazen v hišnem priporu, odniki so tudi sklenili, da se mora draviti v Centru za umsko zdravje pri v. Vidu. Poleg tega za dobo petih let e bo smel opravljati javnih služb. Gi-rgio Valcini se je vidno 'oddahnil, ko : sodnik prebral razsodbo. Upraviče-o se je bal, da bo kazen veliko strož-i, saj je javni tožilec Roberto Staffa ihteval 7 let zapora. Včeraj so na sodišču zaslišali še dve riči, ki sta v glavnem potrdili to, kar d že povedali ostali sosedje Valcinije-ih. Iz stanovanja v prvem nadstropju, j er sta stanovala oče in sin, je bilo edno slišati krike, udarce, močan ro-ot in podobno. Na dan, ko je Claudio 'alcini padel v kopalno kad in si smr- tno poškodoval lobanjo, so prav tako slišali, da se oče in sin divje prepirata. Kaj več, pa tudi včerajšnji priči nista povedali. Valcinijeva odvetnika sta zahtevala njegovo popolno oprostitev. Odvetnik VValter Zidarich je bil mnenja, da Valcinija ni mogoče obtožiti na podlagi tega, kar so izjavile priče. Nihče od sosedov ni nikoli stopil v njihovo stanovanje in prisostvoval fizičnemu obračunavanju med sinom in očetom. Vse, kar so slišali, so bili le glasni kriki. Prav tako ni bil nihče prisoten, ko je Claudio Valcini padel v kopalno kad, zato ni mogoče dokazati sinove krivde. Obtoženec pa je med zaslišanjem takoj po dogodku in tudi na sodišču vztrajno trdil, da je oče po nesreči padel v kopalno kad in si tako povzročil usodne poškodbe. Zidarich je bil obenem mnenja, da mora Valcini na zdravljenje v Center za umsko zdravje, kjer bo morda prvič v življenju stopil v stik z drugimi ljudmi. Obtoženec je bil namreč od vedno asocialen, zaprt v svoj svet in je živel le za študij. Ker mu ni bilo dovolj, da je končal politične vede in pravo, se je vpisal še na inženirsko fakulteto, ob študiju pa se je popolnoma odtujil življenju. »Ta proces je dramatičen,« je povzel odvetnik Sergio Kostoris, »saj odraža dolga leta duševne stiske in samote obtoženca.« Menil je, da ni mogoče z gotovostjo dokazati vzroka smrti Claudia Valcinija. Upokojenec je namreč umrl zaradi pljučnice. Sodni zdravnik Costantinides je sicer izrazil mnenje, da je bila ta smrtna bolezen posledica močnega udarca v glavo, težke operacije in starosti bolnika. »Kako je torej mogoče dokazati neposredno povezavo med udarcem v glavo in smrtjo?« se je spraševal odvetnik. Sodnikom je predlagal, naj za obtoženca izrečejo milo kazen in naj pri svoji odločitvi upoštevajo njegove duševne težave. Javni tožilec Staffa je bil odločno proti hišnemu priporu, ker je po njegovem mnjenju obtoženec nevaren sebi in drugim. Sodišče pa je hotelo dati Giorgiu Valciniju možnost, da vsaj pri 35 letih zaživi normalno življenje. (hj) Srečanje sindikalnih zastopstev upokojencev z obeh strani meje Prejšnje dni so se v Trstu srečali delegacija Zveze upokojencev iz Slovenije, člani deželnega tajništva CGIL za upokojence in predstavniki patronata INČA. V tradicionalnem prijateljskem duhu so si udeleženci izmenjali informacije pravnega in upravnega značaja, tudi v luči italijansko-jugoslovanske konvencije za urejanje medsebojnih odnosov. Preverjanje birokratskih določil in zapletov je bilo skrajno koristno, kajti v obmejnem pasu je okrog 30 tisoč upokojencev, ki še čaka na rešitev pokojninskih prošenj, o katerih se morata izreči zavod INPS in njemu sorodni zavod v Sloveniji. Predstavniki sindikata CGIL za upokojence so obljubili pomoč pri reševanju prošenj, izražena pa je bila tudi želja, da bi ustanovili skupno stalno službo, ki naj bi skrbela za usklajevanje posegov v korist upokojencev s te in druge strani meje. V stolnici sv. Justa Hvaležnica slovenskih vernikov Tradicionalne maše hvaležnice, ki jo je v stolnici sv. Justa daroval škof Bellomi, se je udeležilo veliko število vernikov, članov zamejske skavtske organizacije, članov katoliških organizacij in učencev osnovne šole Josip Ribičič. Med daritvijo so slovenski kmetovalci in vrtnarji s Kolonkovca, iz Gropade, Padrič, Bazovice in Mačkolj podarili škofu poljske pridelke v zahvalo za letošnjo letino in na ta način obudili star slovenski običaj. Svečanost je obogatilo tudi krasno petje cerkvenega pevskega zbora iz Trnovega pri Ljubljani in otroškega cerkvenega pevskega zbora od Sv. Jakoba, množico vernikov pa so olepšale tudi pisane noše žensk in otrok. Škof Bellomi je imel pridigo v slovenščini in je pozval vse vernike, naj se aktivno zavzamejo za boljše življenje in prijateljstvo med vsemi ljudmi, ki živijo v naši pokrajini, (mm) gledališča včeraj - danes VERDI Otvoritev letošnje operne sezone v gledališču Verdi bo 2. decembra 1988 ob 20.00 s PIKOVO DAMO M. I. Čajkovskega. Režija Giorgio Pressburger. Dirigent Špiros Argiris. Pri blagajni gledališča Verdi - Trg Verdi 1 - je v teku vpisovanje novih abonmajev za skorajšnjo operno sezono. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob 16.00 bo gledališka skupina CONTEM-PORANEA 83 predstavila Sergia Fanto-nija v delu Lyle Kessler ORPHANS. Režija E. Coltorti. V abonmaju odrezek št. 3. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 22. do 27. t. m. bo na sporedu predstava UNA ZINGARA MI HA DETTO... z Ginom Bramierijem in Paolo Ouattrini. Predstava je izven abonmaja. Abonenti imajo 20-odst. popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA V soboto ob 20.30 se bo skupina Lune Teatro iz Rima predstavila z delom SEN-TIMENTAL Pietra Favarija. Režija Ugo Gregoretti. Igrajo Cochi Ponzoni, Aurora Cancian in Giulia Farnese. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri UTAT v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Un affare di donne, dram., Fr. 1988, r. Claude Chab-rol, i. Isabelle Huppert, Frapois Cluzet, Nils Tavernier, Marie Trintignant. EXCELSIOR I - 17.45, 19.45, 21.45 Fran-tic, srh., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harrison Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley. EXCELSIOR II - 16.30, 22.00 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Congiunzi-one di due lune, □ NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Blue pusi-cat bestial love, pom., □ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Vietnam addio, dram., ZDA 1988, r. B. L. Norton, i. T. Knox, S. Caffrey. NAZIONALE IV - 16.15, 22.00 Stormy Monday, kom., VB 1988, r. M. Figgis, i. Sting; S. Bean. PENICE - 18.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., ZDA 1988, r. J. Landis, i. Eddie Mur-phy. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Prima di mezzanotte, r. Martin Brest, i. Robert De Niro, Charles Grodin. MIGNON - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schvvarzenegger, J. Belushi. EDEN - 15.30, 22.10 Ragazze scandalose, porn., □ Q VITTORIO VENEJO - 16.30, 22.00 Rue barbare. CAPITOL - 16.00, 22.00 Good morning Vietnam, kom., ZDA 1988, r. B. Levin-son, i. R. Williams, F. VVhitaker. LUMIERE FICE - Dvorana rezervirana. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Voglia dentro, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ Danes, SREDA, 16. novembra 1988 JERICA Sonce'vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33 - Dolžina dneva 9.27 - Luna vzide ob 13.04 in zatone ob 23.09. Jutri, ČETRTEK, 17. novembra 1988 ELIZABETA PLIMOVANJE DANES: ob 03.36 najvišje 26 cm, ob 9.51 najnižje 4 cm, ob 13.21 najvišje 8 cm, ob 20.52 najnižje -33 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 11,3 stopinje, zračni tlak 1020,8 mb rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Davide Franch, Jana Pegan, Veronika Pegan, Michela Gombača, Luca Nalivi, Nicole Cavazza, Michela Forza, Dean Filippi. UMRLI SO: 74-letni Costantino Sluga, 74-letni Enrico Bon, 74-letna Celestina Andrigo vd. Soranz, 59-letni Mario Re-nosto, 40-letna Luisa De Marchi por. Ze-riali, 61-letni Paolo Zoppolato, 81-letna Ada Irneri vd. Chiaruzzi, 88-letni Augus-to Carnieli, 94-letna Giovanna Burra vd. Rigutto, 79-letna Caterina Černigoj por. Albrecht, 83-letna Maria Micoli, 87-Ietna Antonia Antoni vd. Calligaris. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (ALTURA), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan) Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. FERNETIČI (tel. 229355), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PLAČILA NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ AKONTACIJE Alfa Romeo 33 1.35 ’88; Alfa Romeo 33 SW 4x4 '84; Alfa Romeo 33 QV '85; A 112 Junior '84; BMW 316 '84; BMW 520 i F. OP '83; BMW 320 M60 '81; Uno SX '84; Uno TD '86; Uno Fire '87; Regata 100 S '84; Panda 30 '83; Prisma 1600 ’83/’84; Delta HF ie '86; Mini Mayfair '85; Opel Corsa 1000 '85; Renault 5 TL '83; Renault 5 Alpine T '82; Golf GL '86, GTI 1800 F. OP. '83; Polo CL '85; Mercedes 200 '85 Ul. F. Severo 122 Tel. 040/569119 - TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Franco Brusati GALANTNI POGO VORI Režija: Boris Kobal Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja Danes, 16. t. m., ob 16. uri ABONMA RED H. Jutri, 17. t. m., ob 16. uri ABONMA RED I. V petek, 18. t. m., ob 20. uri ABONMA RED K. V soboto, 19. t. m., ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. mali oglasi koncerti II pošto delle fragole - V parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo nocoj ob 20.30 rock koncert tržaške skupine HAMMER-BLOVV. Združenje Italija-SZ in SKD Tabor-Opčine priredita v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 18. novembra, ob 19. uri koncert VLADIMIR MALININ - violina in ELENA KHOKHLOVA - klavir. Na programu Schnitke, Sidelnikov, Bar-kauskas, Šostakovič. Vabljeni! razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta slikarska razstava GIUSEPPA SATURNA in GIULIA TOMAINA. V galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 16. t. m. slikarka Silvia OSOJNIK. V galeriji Cartesius bo do 24. t. m. na ogled razstava slikarke Felicite FRAI. V galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja do 18. t. m. svoja dela slikar Mariano ČERNE. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.Do 23. t.m. razstavlja BORIS ZULI-AN. Ogledi: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 12. ure. V galeriji Nadie Bassanese - Trg Giotti 8/1 nad. - bodo drevi ob 18.00 odprli razstavo Barbare Strathdee. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00 razen nedelje. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča učitelje, da je UČITELJSKI NATEČAJ, razpisan z min. okrožnico št. 218 dne 30. 7. 86 ponovno odložen. Nadaljne odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 28. 4. 1989. Sindikat slovenske šole obvešča strokovne učitelje, da je natečaj ITP, ki ga je razpisal Deželni šolski urad z deželnim odlokom dne 20. 4. 1985 ponovno odložen. Nadaljne odločitve bodo javljene v Uradnem listu dne 14. 4. 1989. Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo dne 21. novembra 1988 na Deželnem šolskem uradu razobešene lestvice habilitiranih za poučevanje na slovenskih višjih srednjih šolah za razrede XXIII-trgovinstvo, XXXII-risanje in zgodovina umetnosti, XXIX-tehnično in umetnostno risanje. razne prireditve Nocoj ob 20.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 predavnje beograjskega nadškofa msgr. dr. Franca Perka: ALI KRŠČANSTVO IZUMIRA? Amaterski oder J. Štoka Prosek -Kontovel vabi na premiero igre Josipa Tavčarja LOČITEV, v režiji Draga Gorupa v nedeljo, 20. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Slavistično društvo iz Kopra vabi na predavanje O SEMIOTIKI, ki ga bo imel prof. Rafko Močnik v petek, 18. t. m., na srednji pedagoški šoli v Kopru, Cankarjeva 2. Začetek ob 17.45. Zadruga Ars nova priredi KONCERT ANSAMBLA AVSENIK ob 35. jubileju v soboto, 26. novembra, ob 20.30 v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Rezervacije sprejemajo: Gostilna pri Občini -Dolina, Tržaška knjigarna v Trstu, Bar KD Tabor na Opčinah, Knjigarna Terčon v Nabrežini in Cvetličarna Nadja na’ Proseku. Število prostorov omejeno! Cvetličarna Nadja na Proseku - Gostilna Gruden v Šempolaju. čestitke Danes praznuje svoj 25. rojstni dan Igor Škerl. Vse najboljše mu želita Aljaž in Nastja. Danes praznuje 90-Ietnico rojstva MARIJA MARKUŽA vd. ŠKERK iz Šempolaja. Vsi njeni dragi ji čestitajo in želijo še na mnoga leta. Danes praznuje gospod župnik ŽARKO rojstni dan. Vse najboljše mu želijo cerkveni pevci. SAVINI in ERMINIJU KURETU ob 25-letnici skupnega življenja čestitajo člani pevskega zbora in odbora SKD Slavec. Jutri praznujeta SAVINA in ERMI-NIO iz Ricmanj 25 let poroke. Obilo zdravja, sreče in razumevanja jima želi sosed z družino. Danes praznuje PETER v Repnu 6. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše in da bi tudi vnaprej bil tako priden kot doslej mu želijo očka, mama in sestrica Ivana ter nono, noni, sestrične, strici in tete. Krznarstvo PELLICCERIA CERV0 TRST — Drev. XX. septembra 16 Telefon 767914 VELIKA IZBIRA: krzen, jop, našitkov Izredna kakovost Modni kroji po ugodnih cenah Mladinski odbor SKGZ priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov ”Slovenija v Jugoslaviji v letu 1988“ srečanje z dr. Ljubom Bavconom, predsednikom sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL. Mala dvorana Kulturnega doma v Gorici v četrtek, 17. novembra, ob 18.30. razna obvestila menjalnica Ameriški dolar... Nemška marka . , Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar .. PEKA vajenca z voljo do dela zaposli pekarna v Romjanu. Elviro Jerman, b ■ Garibaldi 72, Romjan-Ronke. Tel-0481/777106. LJUBITELJU ŽIVALI podarim psičk0, 50 dni staro. Tel. 232223. PODARIM travo na velikem travniku na Opčinah. Tel. 213483. KUPIM zazidljivo zemljišče v okolici tržaške občine. Tel. 774434 - zvečer. 16-LETNI FANT išče katerokoli zaposlitev kot vajenec (po možnosti mehanik). Tel. 200679. 22-LETNA KNJIGOVODJA išče Pol‘ dnevno zaposlitev, enoletna delovna izkušnja v pomorski stroki. Tel. 2293» ob urah obedov. GOSTILNA v Prebenegu je zopet odprta. OSMICO je odprl Jožko Colja v Sama-torci. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežini št. 8. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu-Toči belo vino in teran. V ZIMSKI SEZONI oddajamo počitniško hišo, opremljeno za 8 oseb, na Starem vrhu nad Škofjo Loko, oddaljeno sam0 5 minut od smučarskih prog. Informacije: družina Tušek, Radovljica, Cankarjeva 30, tel. 003864/74921. V BOLJUNCU prodam 3.000 kv. m nezazidljivega zemljišča. Telefonirati zvečer 228386. PRODAM vespo 50, rdeče barve, juW 1987. Tel. 040/822877. PRODAM približno 30 stotov mešanih drv v kolih: akacijevih, orehovih m češnjevih. Za informacije tel. na 5 • 0481/33090. PRODAM rover 2000, star dve leti v odličnem stanju za 11.000.000 lir. T®' 040/225343 ali 200641. SKD Tabor - Opčine in Društvo zamejskih likovnikov - Trst. V Prosvetnem domu na Opčinah LIKOVNA DELAVNICA - kratki seminar informativ-no-praktičnega značaja za ljubitelje likovne umetnosti. CLAUDIA RAZA grafika: danes, 16. t. m., 17.00-20.00. JASNA MERKU - keramika: jutri, 17. t. m., 17.00- 20.00. BORIS ZULJAN - risba: petek, 18. t. m., 17.00-20.00, sobota, 19. t. m., 17.00- 20.00, nedelja, 20. t. m., 10.00-13.00. Vpisnina 20.000 lir. Decembra bo razstava izdelkov tečajnikov in drugih likovnih ljubiteljev. Dela sprejema v četrtek v Prosvetnem domu. Športna šola v Trstu sporoča, da bo seja predstavikov za vrtce jutri, 17. t. m., ob 20. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. KD Rdeča zvezda vabi na 9. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 17. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v športno - kulturnem centru v Zgoniku. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR in 8. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 17. novembra, ob 18. uri oz. ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Dnevni red: IZREDNI OBČNI ZBOR: 1. sprememba statuta; 2. razno. REDNI OBČNI ZBOR: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo ravnatelja; 3. obračun in predračun; 4. razprava; 5. poročilo nadzornega odbora; 6. volitve; 7. razno. Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje jutri, 17. t. m., ob 18.30 v prvem sklicanju in v petek, 18. t. m., ob 18.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v prostorih A. Ukmar pri Domju. Dnevni red: statutarne spremembe. Ansambel TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane, da bo v petek, 18. t. m., ob 20. uri v Bazovici GENERALKA za nastop na Festivalu revolucije in glasbe, ki bo v petek, 25. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Koledar nadaljnjih nastopov: 27. t. m. v Boljuncu v gledališču F. Prešeren ob 45. obletnici Prekomorskih brigad, 8. decembra v Kulturnem domu v Trstu ob 100-letnici šole Ciril in Metod, 16. decembra v Kulturnem domu v Gorici ob shodu Palestnicev v Italiji za samostojno državo ter 18. decembra koncert v Vidmu. Devinsko-nabrežinska občina organizira tečaje angleščine, slovenščine, nemščine, pianole in kitare. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v uradu za stike z javnostjo in prevajanje občine Devin-Nabrežina - tel. 200421 int. 17 od 9. do 12. ure do srede, 30. t. m. Mladinska skupina P. Tomažič prireja v nedeljo, 20. t. m., 5. LOV NA ZAKLAD. Zbirališče ob 9.30 pri kalu v Bazovici. Vpisovanje: Ljudski dom - Križ, Ljudski dom - Naselje sv. Sergija, Prosvetni dom Opčine, gostilna Tatjana - Dolina ter pred pričetkom lova v Bazovici. Naturistično društvo Liburnia prireja ob 20-letnici ustanovitve društveno večerjo v restavraciji Ippodromo v soboto, 26. t.m., ob 20. uri. Rezervacije na sedežu društva, Pendice Scoglietto 2, ob ponedeljkih od 18. do 20. ure ali po telefonu 305926 do 10.30. Vabljeni! prispevki Namesto cvetja na grob Pepija Ozbifa darujejo učiteljici, sluga in g. Marta lZ Trebč 20.000 lir za šolo KD Kajuh m 20.000 lir za Slomškov dom v Bazovici. V spomin na sestro Valerijo Mlač-Le-nardon (13. 11. 77) daruje Marčela 10.00° lir za ŠZ Bor in 10.000 lir za vzdrževan]6 spomenika padlim v NOB pri Sv. Ivanu- ,V spomin na mamo Valerijo Mlač-Ls-nardon (13. IT. 77) darujeta hčerki ErnU" nia in Luči 15.000 lir za ŠZ Bor in 15-00° lir za vzdrževanje spomenika padlim * * * * v NOB pri Sv. Ivanu. Ob smrti dragega Alojza Černjavo darujejo svojci 50.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Alojza Černjavo darujeta Tamara in Zvonko 20.000 lir za ŠK Kras- V spomin na Pavlo Mejak - Terčon daruje svakinja Palmira z družino 30.000 n za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici ustanovitve KD F. rini daruje Boris Kocjan 10.000 lir za KV F. Venturini. V spomin na Netko Cibic daruje Jana Ban 20.000 lir za ŠD Kontovel. , V spomin na tovariše in prijatelje A bina Čotarja, Justa Tenceja, Gičko Černajavo in Andreja Starca daruje E>u šan Košuta z družino 25.000 lir za Zdru ženje aktivistov na Tržaškem ožemi] ' 25.000 lir za glasilo Skdanc, 25.000 lil ^ vzdrževanje spomenika padlim v NOB Gabrovcu in 25.000 lir za Kulturni do Prosek - Kontovel. Družina Milič iz Slivnega daruj 100.000 lir za pevski zbor Fantje izp Grmade. V spomin na Alojzija Černjavo (Gig ta) daruje družina Cernjava 100.000 hr z vzdrževanje spomenika padlim v NOB Gabrovcu. %. r. Namesto cvetja na grob Gigkota C njave darujejo Nada in Nini 20.000 ' družina Kante (Gabrovec 57/a) 30.00° za in Nelika in Oskar Rustja 20.000 W y vzdrževanje spomenika padlim v NO Gabrovcu. . to- Za proslavo ob 100-letnici Ciril dove šole darujejo: Leli Nakrst 100.000 lir, Just Lavrenčič 10.000 im g bin Orel 30.000 lir, A. Požar 50.000 h'j. Požar 50.000 lir, S. Požar 50.000 lir, Kr‘s na Bisiachi 20.000 lir, Milena f $ 20.000 lir, Marija Petaros-Kosmač 2t>- lir ter izletniki Društva slovenskih L.. kojencev Trst dne 26. oktobra 151.0° ^ Ob 5. obletnici smrti Štefančka mama 30.000 lir za osnovno šolo "■ ^ rane v Dolini in 20.000 lir za Skl® Čuk. {aPč- Ob 5. obletnici smrti dragega i> e « ka darujejo Goran, Vojteh in iv v 20.000 lir za osnovno šolo P. Vora Dolini. , rUje V spomin na Mirota Sosiča d ?a Zora Hrovatin (Ciprova) 50.000 SKD Tabor. . nru- V isti namen darujeta Valerija m no 20.000 lir za MePZ Primorec-TaDo^. V isti namen daruje skupina B .ka čev 60.000 lir za vzdrževanje spom6 padlim v NOB na Opčinah. . jus- V spomin na Pepija Ozbiča darui tina Stubelj 10.000 lir za Sklad M. V spomin na predragega Mirot je sestrična Francka 50.000 lir z Tabor. . stafl" V isti namen darujeta Ivanka i jn ka Hrovatin 25.000 lir za SKD l 25.000 lir za glasilo KPI Delo. . 15. ------------------------------------------ 10. 1290.— Japonski jen..................... gg4, 742- Švicarski frank ................ lOhfl 216.- Avstrijski šiling.............. jgs.—r 657,— , Norveška krona ................. 211- 35— Švedska krona.................... 8,40 2325- Portugalski eskudo............... 10,50 1970.— Španska peseta................. ]050- 190.— Avstralski dolar ............ o,2® 8,50 Debeli dinar................... 0,26 1040— Drobni dinar........................ — BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedež Agencija Domio _611 Agencija Rojan Silvia junakinja zgodbe o alkoholizmu in samoti pr je ženska zrelih let, ki se po smrti najmlajše hčerke vda pijači. . avniea rimske buržoazije je kljub možu, ki je visoki funkcionar na •strstvu, in družini tudi izredno sama, saj s težavo navezuje stike z ljudmi. na u ^°tagonistka tragične, a po svoje tudi običajne in vsakodnevne zgodbe. Ha ivt ro lahko naletimo ob vsakem koraku, je prepričljiva in prijetna Mari-Sn„__®Watti (na sliki), ob njej nastopa še Maria Schneider. Tv film bo na sP°red u druge italijanske mreže nocoj in jutri ob 20.30. Ženska in njena stvarnost breda pahor Roza telefon s kančkom grenkobe (foto Križmančič) Ime naj vas ne vara - roza telefon ni namenjen romantičnim zaljubljencem, temveč prvenstveno ženskam, ki so bile žrtev nasilja. Od naslednjega ponedeljka bo tudi v Trstu začela delovati ta svojstvena služba ženske solidarnosti, v našem mestu pa so jo organizirale članice skupine Settima onda (Sedmi val), vsedržavne organizacije ARCI-donna ter ZŽI-UDI. Predstavitev tržaške inačice pobude, ki se je na vsedržavni ravni začela uresničevati ob letošnjem osmem marcu, je bila prejšnjo soboto. Pobudnice so v sodelovanju s članicami ZŽI-UDI iz Gradišča pripravile dve razstavi o primerih spolnega nasilja nad ženskami in o aferi Moncini, ki je srhljiva sama po sebi in zato, ker je razkrila številne primere zavestnega in podzavestnega zavezništva. Pobuda kot taka ima_iste značilnosti kot drugod po Italiji. Ženske, ki so v težavah in se ne morejo ali nočejo obrniti na razne pristojne ustanove, lahko ob določenih dneh pokličejo na številko roza telefona v njihovem okrožju. Odgovorile jim bodo ženske, ki vlogo roza telefonistk opravljajo brezplačno, so se pa zato oborožile z vrsto nujnih pripomočkov, kot so naslovi ali telefonske številke oseb (recimo odvetnikov), ki lahko interesen-tkam pomagajo. Kako je bila takšna služba zaželjena ali celo nujna, pričajo podatki o delovanju roza telefona v prvih mesecih. V razne centre je namreč poklicalo izjemno število žensk, ki se iz svoje stiske ni znalo rešiti drugače kot s telefonskim klicem na pomoč. V prvi vrsti gre za primere spolnega nasilja v družini, kar je iz več razlogov zelo težko sodno prijaviti. V številnih primerih je bila žrtev ob dogodku ali večkratnem posilstvu mladoletna, istočasno pa so bili storilci tisti družinski člani, ki bi za dekle pravzaprav morali skrbeti. Ob teh izredno hudih dogodkih je roza telefon doslej razkril tudi pisano paleto drobnejših krivic, katerim se ženske v Italiji vse do danes niso znale izogniti. Nikakor pa ne gre za ženski vsakdan z italijanskega Juga, temveč za dogajanje v severnem delu države, kjer se tradicije ali stare razvade še bijejo s spoznanji današnjega sveta. Zato ni nič čudnega, če so se za vzpostavitev posebne linije roza telefo- na odločile tudi tržaške ženske. Povedati je sicer treba, da že od marca dalje deluje takšna telefonska služba v Vidmu, kjer lahko ženske ob sobotah popoldne pokličejo na številko 502041. Istočasno s tržaškim servisom bo v ponedeljek, 21. novembra, začela delovati tudi služba v Gradišču, kjer je ustrezna številka 960260 (kdor kliče iz drugih okrožij mora upoštevati pred-klicno številko). V Trstu bo roza telefon na voljo dvakrat tedensko In sicer ob ponedeljkih od 10. do 12. ure ter ob petkih popoldne od 15. do 17. ure, poklicati pa je treba na številko 775305. Na drugi strani žice bodo odgovarjale prostovoljne telefonistke, ki bodo najprej skušale dojeti bistvo problema, nato pa nasloviti žensko na ustrezen naslov. Samo v primeru seveda, ko bo klicatelj ica po razgovoru želela tudi konkretno akcijo, kajti zelo pogosto se dogaja, da ženske hočejo o svojih težavah predvsem z nekom spregovoriti, šele nato razmišljajo o ukrepih. Če je po eni strani začetek takšne službe zelo razveseljivo dejstvo, pa je ugotovitev, da je posvetovalna telefonska služba tako nujna, veliko manj spodbudna. Na valu pridobitev zadnjih desetletij, v imenu gesel, ki jih izrekamo malodane vsak dan, je spoznanje o težkem vsakdanu tolikšnega števila žensk precej grenko. In bolj kot kdaj se z vso neizprosnostjo postavlja vprašanje, po kakšni podobi je bila ustvarjena sodobna družba in kdo ter zakaj jo oblikuje. ____RAI 1 9 4n ^tualno: Uno mattina loioo vd'; La valle dei pioppi 10 -)n J_ariete: Ci vediamo alle dieci ll.on P,nevnik, nato 2. del varieteja 11 t, f,an,: ka valle dei pioppi 12 ne Preme in dnevnik 13 in yarmte: Via Teulada 66 l4nn Dnevnik 14 is ^ariete: Fantastico bis 15 On r°k. oddaja: Kvarkov svet 16 On l2?kraž. oddaja: Otroški svet Mladinska oddaja: Big!, vmes rile on Ž?nke in igre 18 ne Pnevnik - kratke vesti 19 In KVdz; Homani sposi 19 4q Rubrika: Knjiga, naša prijateljica Almanah, vreme in dnevnik RAI 2 |"RAI 3 ff* RTV Ljubljana pP) TV Koper 2l.ln !jacla0evanka: Sapore di gl< dokumentarni film: II des< 22 zn vive (prod. Walt Disney) 22 en dnevnik 22 ec ?ukrika: Filmske novosti športna sreda: polčas tekme košarkarskega prvenstva A lige, boks Renard-Limatola (iz Saler- ^40 Dnevnik - zadnje vesti 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Film: Tom Dollar (krim., It. 1967, r. Frank Fed, i. Maurice Poli) 10.00 Nanizanka: Cuore e batticuore 11.00 Medicinska rubrika: Trentatre 11.05 Inf. odd.: Kemija v laboratoriju 11.30 Nanizanka: LTmpareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e...' 13.00 Dnevnik in rubrika Diogenes 14.00 Kviz: Argento e oro 14.15 Dnevnik - gospodarstvo 14.25 Nogomet: Italija-Holandska 16.15 Kviz: Argento e oro (2. del) 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.25 Glasbena oddaja: Improvvisando 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Silvia e sola (dram., It. 1987, r. Silvio Maestranzi, i. Marina Malfatti, 1. del) 21.50 Dnevnik, nato kviz II milionario 22.50 Dnevnik - zadnje vesti 23.15 Film: I fuorilegge del matrimo-nio (kom., It. 1963, r. brata Tavia-ni in V. Orsini, i. Ugo Tognazzi) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Nove meje znanosti 15.30 Opera: Madama Butterfly (dir. Herbert von Karajan, 2. in 3. del) 17.15 Dokumentarni oddaji: Drobci, 17.30 Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: 20 let prej 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Film: Agente 007, licenza di uc-cidere (krim., ZDA 1962, r. Te-rence Young, i. Sean Connery, Uršula Andress) 21.30 Dnevnik, nato 2. del filma 22.30 Aktualno: Skrivnosti Dallasa -Umor Johna Kennedyja 24.00 Dnevnik 0.15 Aktualno: Specialmente sul Tre 0.45 Dok. oddaja: 20 let prej 9.50 10.00 11.00 11.40 16.05 16.20 17.00 17.20 18.15 18.45 19.00 19.01 19.30 20.10 22.05 22.20 22.35 23.20 Video strani Mozaik. Drama: Vidim ti ladjo na koncu poti (pon.) Oddaja o kulturi: Osmi dan Video strani Video strani Mozaik. Kulturna oddaja: Osmi dan (pon.) Tečaj angleščine Spored za otroke in mlade: Medvedkov godrnjavček (M. Jezernik) in Hiša tete Barbare (S. Makarovič) Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Mizar Risanka Vremenska napoved Obzornik, TV Okno in Zrno Dnevnik in vreme Film tedna: Konvoj (akcij., ZDA 1978, r. Sam Peckinpah, i. Kris Kristofferson, Ali MacGraw) Mali koncert Dnevnik Dokumentarec meseca: Gledamo, gledamo Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Oddaja o mendarodnem nogometu: Mon-gol-fiera (pon.) 14.10 Nogomet: River Plate-Boca Ju-nior (pon.) 16.00 TV dnevnik 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel - am. football NČAA 18.50 TV dnevnik 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: VIDEM — Politične stranke o obmejnih področjih TRST — S koncerta mladinskega orkestra Alpe-Adria TRST — Protest delavcev železarne Terni 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Nogometj tekma za kvalifikacije SP 1990, Španija-Irska (prenos) 22.15 TV dnevnik 22.30 Tednik: Sportime magazine 22.45 Nogomet: tekma 2. kola za evropske pokale U ^.os1 I l6-50 ] 20.30 22.4 9.50 Film: S.O.S. Lutezia (dram., Fr. 1955, r. Christian-Jacgues, i. Helene Pedriere) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Film: Mentre Parigi dorme (dram., Fr. 1946, r. Michel Čarne, i. Yves Montand, Pierre Brasseur) 17.00 Nan.: II profumo del successo, 18.00 New York New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.:Gliintoccabili 20.30 Aktualno: Sono inno-cente 21.30 Aktualno: Dentro la notizia - O palestinski državi 22.30 Aktualna oddaja: Non-solomoda 23.15 Film: II rompiballe (kom., Fr.-It. 1973, r. Edouardo Molinaro, i. Lino Ventura, Jacgues Breil) 0.55 Nanizanka: Vegas ITALIA1 7.15 Risanki: Sandy dai mille colori, 7.45 Juny Peperina tuttofare 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 La piccola grande Neli, 9.15 Su- pervicky, 9.45 Flipper, 10.10 La donna bioni-ca, 11.05 Tarzan, 12.00 Riptide 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Jem, Kiss me Licia 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.05 Tečaj angleščine 15.30 Nan.:FamilyTies 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills 18.30 Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 19.55 Arriva Cristina 20.35 Film: Toto, Peppino e la... malafemmina (kom., It. 1956, r. Ca-millo Mastrocingue, i. Toto, Peppino De Fi-lippo) 22.35 Nan.: Cin Cin 23.05 Variete: Megasal- vishow 23.20 Nanizanka: Tre cuori in affitto 23.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanka: Star Trek | Bjjfl TELEPADOVA 15.15 Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.45 Piu-me e paillettes 17.30 Otroška oddaja: Super 7 in risanke 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: Terremoto (dram., ZDA 1974, r. Mark Robson, i. Charl-ton Heston, Ava Gar-dner) 23.10 Kviz: Colpo grosso 0.10 Oddaja o ribolovu 0.40 Nanizanka: Dottori con le ali [ t TELEFRIULI 13.30 Nanizanke: Le isole perdute, 14.00 II mio amico Bottoni 14.30 Nadaljevanka: Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Accad- de ad Ankara 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka 20.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Variete: Al Paradise 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Ženski zbor Repentabor (vodi Tone Be-denčič); 13.20 V našem studiu: Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Veleumni plemič don Kihot iz Manče (pon. 7. dela); 15.24 Glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Spomini na 68. leto; 18.30 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9..05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes...; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Štajerskih sedem, 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Interpreti; 21.05 Slovenske opere; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show business; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasbeni utrrinki; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. V Gorici od 19. do 25. novembra Na pobudo ČETA mednarodni simpozij o uporabi matematične vede v ekologiji Gorica bo od 19. do 25. novembra gostila pomemben simpozij strokovnjakov s področja ekologije. Sodelovalo bo okrog petdeset znastvenikov, pretežno iz držav v razvoju, ki bodo razpravljali o ekosistemih in posebej o uporabi matematičnih metod pri tovrstnih raziskavah. Pobudnik in glavni organizator pomembnega znanstvenega posvetovanja je ustanova ČETA (Center za teoretsko preučevanje in aplikacijo ekologije Centro di Ecologia Teorica ed Applicata), ki je nastala pred dobrim poldrugim letom prav v Gorici, v okviru Mednarodne družbe za razvoj (SID). Poleg ČETA so k pobudi pristopili še Tržaška univerza, Dežela, Goriška pokrajina in Občina ter Trgovinska zbornica. Enotedenski simpozij bo potekal na sedežu ustanove ISIG in na sedežu Centra za informatiko. Pri pokrajinskem konzorciju za rehabilitacijo nudijo začasno zaposlitev fizioterapevtom. Zaposlitev bo na podlagi selektivne preizkušnje. Kandidati, ki nameravajo vložiti prošnjo morajo biti italijanski državljani in imeti diplomo fizioterapevta. Rok za prošnje zapade 25. novembra. Posvetovanje za zelo ozek krog znanstvenikov torej? Ne povsem, če lahko sklepamo na podlagi informacij, ki smo jih te dni prejeli od centra ČETA. Znanstveniki bodo namreč razpravljali o danes zmeraj bolj aktualnem vprašanju ohranjevanja različnih ekosistemov in o vlogi le-teh za ohranitev ravnovesja in pogojev življenja na zemlji. Gre za zapletene procese, pri poučevanju katerih je uporaba matematičnih ved skoraj neizbežna. Znanstveni simpozij, ki se bo v prihodnjih dneh odvijal v Gorici, ni edina pobuda ustanove ČETA, ki si uspešno utira pot tudi v mednarodnem okviru. Tako je ČETA pripravila, skupaj z Državno komisijo za znanost in tehnologijo LR Kitajske, načrt raziskave o kitajskih ekoloških naseljih. Skupaj z Univerzo v Adis Abebi pa je bil izdelan načrt ekološke sanacije širšega območja Etiopije. Oba načrta bosta v kratkem predstavljena Ministrstvu za zunanje zadeve. Nekaj pomembnih raziskav so sodelavci ČETA zastavili tudi v sodelovanju z Deželo, oziroma z raznimi inštitucijami, ki delujejo v naši deželi. Tako sta bili predstavljeni dve raziskavi s področja kmetijske dejavnosti in sicer o soodvisnosti kmetijstva in okolja ter o kislem dežju. Center ČETA pa je Goriškemu skladu predstavil načrt za ustanovitev laboratorija za mikrobiologijo okolja, kjer naj bi eksperimentirali nove biotehnologije in njihovo uporabnost na področju predelave zlasti industrijskih odpadkov. Drevi v Podgori rajonski svet Drevi ob 20. uri se bodo v prostorih športne palače v Ul. Delle Grappate zbrali podgorski rajonski svetovalci. Seje se bo med drugim udeležil tudi občinski odbornik za javne storitve Vincenzo Esposito, govor pa bo o možnosti sodelovanja s civilno zaščito. Jutri se bo ob 17.30 na lastnem sedežu sestal rajonski svet za Rojce. Tudi na tem sestanku bodo vzeli v pretres način soudeležbe pri civilni zaščiti. V petek pa bo na vrsti rajonski svet za Svetogorsko okrožje in Placuto. Svetovalci se bodo sestali ob 20.30 in bodo med drugim vzeli v pretres varianto urbanističnega načrta za sklop ljudskih gradenj v Ul. Palladio. Sestanka se bo udeležil tudi odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir in funkcionarji urada za urbanistiko go-riške občine. Blues in jazz nocoj v avditoriju Kitarist Sammy Vomačka Češki blues kitarist Sammy Vomačka bo nocoj ob 21. uri nastopil na koncertu v deželnem avditoriju v Gorici, ki ga prireja združenje Micron-C. Vomačka je leta 1968 pobegnil iz rojstne Prage in se zatekel v Zahodni Berlin, kjer še živi in ustvarja. Nastopal je na najpomembnejših folk-festivalih in velja za enega najboljših folk-blues kitaristov v Evropi. V zadnjem času se vse bolj posveča jazz glasbi, tako da na koncertih pogosto električna kitara nadomesti akustično. Vomačko odlikuje izvrstna tehnika igranja (po mnenju mnogih je nepre-kosljiv v igranju "iingerpickin"'). Na nocojšnjem koncertu, ki bo v okviru italijanske turneje edini v naši deželi, bo predstavil vrsto znanih skladb rag-time in blues avtorjev kot so Robert Johnoson, Big Bill Broonzy, Django Reinhardt, Erroll G amer. Vomačka bo izvajal tudi lastne skladbe. Koncert nocoj v Verdijevi dvorani Mladinski orkester Alpe Adria Ob desetletnici ustanovitve delovne skupnosti Alpe-Jadran prireja noC°l goriška Cassa di Risparmio v sodelovanju z Deželo F-JK in združenjem Vene^^ Musiča iz Asola koncert mladinskega orkestra Alpe Adria. Koncert bo ob 2U. v Verdijevi dvorani v Gorici. Orkester sestavlja 92 mladih glasbenikov iz vseh dežel delovne skupnos ■ Izbrali so jih med najboljšimi mladimi talenti po vrsti strogih selekcij. "ra(, tako mlad, vendar že uspešno uveljavljen na mednarodnem prizorišču je ma žarski dirigent Gyorgy Gyorivanyi-Rath. Kot solist bo ob spremljavi orkest nastopil pianist Louis Lortie. Program obsega skladbe Gian Francesca Malipie ra, Ludvziga van Beethovna in Antonina Dvoržaka. Vstop bo brezplačen. Odprtje razstave del Andreja Jemca ob sedmi obletnici Kulturnega doma Prevelika čreda merjascev Dovoljen odstrel 84 živali Bliža se sedma obletnica odprtja Kulturnega doma v Gorici. Obletnico bodo posebej obeležili tri pomembni dogodki. Drevi bodo v preddverju Kulturnega doma odprli razstavo del akademskega slikarja Andreja Jemca iz Ljubljane, 25. novembra zvečer bo v Kulturnem domu igral narodnozabavni ansambel Lojzeta Slaka, zadnja prireditev v sklopu obletnice pa bo 2. decembra in bo športnega značaja. V telovadnici Kulturnega doma se bo v malem nogometu pomerila ekipa najboljših slovenskih športnikov, proti zamejskim goriškim športnikom. Razstavo del slikarja Andreja Jemca, ki ima za sabo izredno bogato umetniško in razstavljalsko dejavnost — med drugim je prav med olimpijskimi igrami v Južni Koreji razstavljal v Seulu, bodo odprli ob 18. uri, na ogled pa bo do 28. novembra. Postavitev razstave sta omogočili Ljubljanska banka, Temeljna banka Nova Gorica in Kmečka banka, organizacijsko skrb pa je prevzel upravni odbor Kulturnega doma. V soboto in nedeljo Cecilijanka Pevska revija bo že tridesetič Revija pevskih zborov Cecilijanka praznuje svojo tridesetletnico. Na pevski prireditvi, ki se bo odvijala v soboto, 19., in nedeljo, 20. t. m., v deželnem avditoriju bo nastopilo dvajset zborov z Goriškega, Tržaškega, iz Kanalske doline, Koroške in Slovenije. Revijo pripravlja Zveza slovenske katoliške prosvete pod pokroviteljstvom Goriške občine. Na sobotni prireditvi bodo nastopili mešani zbor L. Bratuž iz Gorice, ženski zbor iz Sovodenj, mešani zbor Podgora in Paglavec, vokalna skupina Sovodenj-ska dekleta ter mešani zbor KD Oton Župančič iz Štandreža. V drugem delu je napovedan nastop dekliškega zbora Devin, pevske skupine Libertas animi, pevske skupine Števerjan, mešanega zbora J. P. Gallus iz Celovca, zbora Fantje izpod Grmade in mešanega zbora F. B. Sedej. Na nedeljskem koncertu bodo nastopili moški zbor M. Filej iz Gorice, dekliški zbor Alenka iz Števerjana, mešani zbor iz Štandreža, moški zbor Štmaver, mladinski mešani zbor Ojsternik iz Ukev, dekliški zbor učiteljišča, komorni zbor iz Nove Gorice, oktet Vrtnica iz Nove Gorice, mešani zbor Rupa-Peč, moški zbor od Novega svetega Antona in mešani zbor Hrast iz Doberdoba. Sobotna revija se bo pričela ob 20.30, nedeljska pa ob 16. uri. Na Goriškem je po ugotovitvah pokrajinskega odbora za lov okrog 250 merjascev, ki se zadržujejo na območju 28 lovskih družin. Prisotnost te divjadi je prevelika v odnosu na teritorij, saj so vse glasnejše pritožbe zaradi škode, ki jo povzročajo merjasci. Pokrajinski odbor za lov je pred kratkim določil, da v sezoni lahko odstrelijo 84 merjascev (raznih velikosti) in sklenil tudi, da se poveča število lovnih dni, ki je bilo doslej omejeno na dva. Pokrajinski odbor za lov priporoča, naj bi lovci izvajali selektivni odstrel, s tem, da ne bi pobijali svinj. Pokrajinski odbor za lov je razpravljal tudi o odstrelu srn ter o omejitvah, ki jih vnaša novi deželni zakon. Selektivni lov naj bi po odločitvi, ki je bila sprejeta septembra letos, izvajali vse dni, do vključno 31. 12. 1988. Deželni zakon pa žal vnaša dokajšnje omejitve. Tako predvsem glede lovnih dni. Po mnenju pokrajinskega odbora za lov, sta dva dneva tedensko, ko je dovoljen selektivni lov, odločno premalo. Do morebitnih sprememb bo prišlo šele v prihodnjih tednih. Odobren načrt za ureditev pokrajinske ceste pri Gradežu Na zadnji seji pokrajinskega sveta so med drugim odobrili izvršilni načrt razširitvenih in ureditvenih del na po- krajinski cesti štev. 19 med Tržičem in Gradežem. Zanj se je izreklo enajst svetovalcev, proti jih je volilo osem, eden pa se je vzdržal. Na isti seji so ratificirali tudi sklep, ki pooblašča predsednika Pokrajine Criscija, da zaprosi Zavod Cassa depositi e prestiti za posojilo za financiranje omenjenih del. Na ta način so na Pokrajini prižgali zeleno luč za preureditvena dela na cestnem odseku, ki povezuje Gradež s turističnim naseljem G rad o Pineta in je dolg približno 4 kilometre. Po novem načrtu bo cesta postala širša, saj bo merila kar 13,5 metra. Ob robu cestišča bo potekala kolesarska proga, ki pa ne bo pripeljala kolesarjev do Gra-deža. Dober kilometer pred vhodom v mesto bodo to stezo nadomestili pločniki. Pokrajinska uprava bo v ta namen namenila skoraj 3 milijarde lir, strošek za preureditev in razširitev celotne pokrajinske ceste iz Tržiča v Gradež pa bo presegel celih 30 milijard lir. Nekateri pokrajinski svetovalci (med drugimi predstavniki zelenih in republikancev ter komunistov) so kritično ocenili nove načrte, ki ne upoštevajo varstva okolja in le spodbujajo osebe, da se še masovneje z avtomobilom odpravijo v Gradež. Vsekakor bo nova cesta po eni strani odpravila nekatere prometne nevšečnosti, po drugi pa gotovo ne bo rešila perečega problema pomanjkanja primernih parkirišč v Gradežu. Previdnosti ni nikoli preveč Prijazen »zdravnik« je ženici izmaknil petsto tisoč lir Skupščina Združenja malih industrijcev V pokrajinski sejni dvorani bo v petek, 18. t. m., skupščina Združenja malih industrijcev, kjer bodo predvsem vzeli v pretres pozitivne premike v industrijskem sektorju v zadnjem času in kjer imajo prav manjša podjetja pomembno vlogo pri realizaciji novih pobud in odpiranju novih delovnih mest. Drugo vprašanje s katerim se bodo gospodarstveniki soočili je priprava na nadaljnjo gospodarsko integracijo v Evropi. Uvodno poročilo bo imel predsednik združenja Maruccio De Marco, medtem ko bo deželni odbornik za industrijo Ferruccio Saro posegel v zaključnem delu skupščine. Zgodilo se je v Števerjanu pred kakšnim tednom, še prej pa v Gorici in kot je slišati, tudi v drugih krajih. Spretni goljufi, ki se predstavljajo kot zdravniki, inkasanti ali prodajalci različnega blaga, ne mirujejo. Težko pa jim je, kot kaže, stopiti na prste. O dogodku, ki se je pripetil v Števerjanu zadnji dan v oktobru poročamo predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na možnost, da tudi sami nasedejo goljufom in prevarantom, ki se z različ- nimi izgovori predstavijo na hišnih vratih. Na vrata 88-letne upokojenke v Števerjanu — ime niti ni pomembno je potrkal moški in se predstavil za zdravnika, se zanimal za zdravstveno in splošno počutje ženice ter ji prijazno celo izmeril krvni pritisk. Nič narobe ni bilo s srcem, le šibkost, ki jo pač prinašajo leta, je menda dejal ženici, ki kljub spoštljivi starosti sama gospodinji in živi v rojstni hiši. Za vsak primer, bi bilo dobro pogledati še zdravstveno in pokojninsko knjižico, je menda dejal prijazni zdravnik, ki se je tudi pozanimal, če je ženica sama. Rečeno storjeno. Ženica je prinesla knjižici, možakar je nekaj prelistaval, menda zagotovil, da je vse v redu in se poslovil. Nekaj zatem je žrtev ugotovila, da ji manjka 500 tisoč lir. Improvizirani zdravnik je izginil. Menda je bil - vsaj na podlagi registrske tablice avtomobila, ki so ga nekateri občani opazili ustavljenega v bližini — doma iz Veneta. Menda so prav tako v Števerjanu pred kratkim zabeležili podoben poskus goljufije, oziroma kraje, ki pa se je, spričo odločnega nastopa žrtve, menda izjalovil in so jo neznanci v naglici pobrisali. Pri prvem primeru je zanimiva podrobnost, da je zdravnik točno poznal ime in priimek ter nekatere druge osebne podatke žrtve. Kje jih je dobil? General Bertinaria v Attemsovi palači Danes ob 17.30 bo v prostorih Attemsove palače četrto srečanje v okviru posveta na temo Srečanja in mnenja o 1. svetovni vojni, ki ga prireja Goriška pokrajina v sodelovanju s pokrajinskimi muzeji. Gost drevišnjega predavanja bo general Pier Luigi Bertinaria, ki bo spregovoril o vlogi, ki jo je imela italijanska vojska med prvim svetovnim spopadom. General Bertinaria, ki je ravnatelj vrhovnega vojaškega urada za zgodovino, je lani že obiskal naše kraje, saj je v Krminu predaval o kobarid-skem umiku. prispevki Ob obletnici smrti Rikija Zolie daruje prijatelj Uštili 100 tisoč lir za jamarski klub Kraški krti. Namesto cvetja na grob v spomin na Karla Semoliča darujejo nečaki Bagon, Pernarčič, Caligaris in Gisela Pahor 110 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Jamljah. Ob 2. obletnici Slavkove smrti in v olajšanje trpljenja daruje Cvetka 50 tisoč lir za Sklad M. Cuk. Ob obletnici smrti Marije daruje Emil Cotič 50 tisoč lir za športno središče Danica. Namesto cvetja na grob Ignaca Maraža darujejo nečaki 100 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI za popravilo spomenika padlim. Namesto cvetja na grob E. Mahniču je Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem darovalo sekciji VZPI-ANPI Števerjan 100 tisoč lir. KELTEBN1 DOM Mladinski odbor SKGZ priredi v sklopu ciklusa informativnih večerov ”Slovenija v Jugoslaviji v letu 1988“ srečanje z dr. Ljubom Bavconom, predsednikom sveta za človekove pravice pri republiški konferenci SZDL. Mala dvorana Kulturnega doma v četrtek, 17. novembra, ob 18.30. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v te nu od 6. 11. do 12. 11. 1988 POROČILI SO SE: bakrorezec Pam° Furlanis in restavratorka Alessandr ^ Bressan, brezposeln Auro Siega in trgov ka Giordana Valentinuzzi. , OKLICI: državni pravdnik Alfre Russo in lekarnarica Luciana Frascator . strugar Diego Colella in računovodkinj Dulcenir Dias De Quei, živinozdravn Ugo Liberatore in živinozdravnica C ni ra Fontana, Ubaldo Urizio in Lucian Cescut, delavec Adriano Nanut in g0SP dinja Flavia Magnarin, karabinjer Serg Signore in uslužbenka Ada Petrussa. razna obvestila Odbor za doraščajočo mladino Pr,j SKGZ, Dijaška domova "S. Gregorčič iz Gorice in "S. Kosovel" iz Trsta pnre rajo ZIMOVANJE za mladino od U- ° 17. leta v Zgornjih Gorjah od 27. decen bra do 4. januarja 1989. Zaradi °me,čLe. ga števila mest vabimo vse, ki se na ra vaj o zimo vanj a udeležiti, da se VP\S L do 25. novembra. Vpisovanje na spd 4 SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531° vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do ure (razen ob sobotah). j Društvo upokojencev javlja da b° ( avtobus za martinovanje v nedeljo, - . § m„ v Ajdovščini odpeljal ob 14 V ^ Travnika mimo gostilne Primoži Drev. XX. septembra, skozi Podgoro Štandrež; 2. avtobus bo odpeljal ob iz Sovodenj in se ustavil v Standrežu. Jadralni klub Čupa obvešča član ^ prijatelje, da bo društvena večerja v ; boto, 19. novembra, ob 20. uri v gos -e. pri Urdihu v Mavhinjah. Prijave sp majo v trgovini Baucon v Gorici. na KD Kras Dol-Poljane vabi člane ^ redni občni zbor v petek, 18. t. ^ 20.30 v društvenih prostorih na Palk šolske vesti mra od iz.u/ zoorovanjc — ■ i trgovskem zavodu Can* eIp-ndikalna večerja bo 18. no nj mdnjah. Na večerjo so va :ojeni šolniki. kino Gorica ORSO Zaprto. Jutri 18.00-22.00 le- girl«. Prepovedan mladini pod tom. keS. BRDI 20.30 Koncert mladinskega °r tra Alpe Adria. ^e. ITTORIA 17.30-22.00 »Sex prepovedan mladini pod 18. letom- Tržič OMUNALE 20.30 Gledališka Pre idsta' EXCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Predator«. DESKLE 19.30 »Striptiz smrti«. » --- Rosselli ZJ tel- pogrebi orici ob 9.30 Bruno K Pogovor z italijanskim književnikom Mariom Soldatijem med njegovim obiskom v Trstu »0 kulturi je treba spregovoriti poljudno« Po polurnem čakanju sem ga vendar Pričakala v Tržaški knjigarni. Mario oldati, ki je kljub visoki starosti malu bo praznoval 83 let — prispel v rst, da bi odprl razstavo svojih prija-®f]ev slikarjev Giuseppa Tomaina in mliana Saturna, me je pozdravil s svojo nepopravljivo hudomušnostjo: "Oprostite za zamudo, a nisem jaz jnv'Ko ne bi bila igra med Milanom 0 Crveno zvezdo izenačena, zaradi cesar so bile potrebne enajstmetrov- ^,bi bil že zdavnaj tu. Vseeno sem osel, preden se je tekma zaključila, h se ne bi lahko šla pogovarjat v ar, kjer imajo televizor?« "A saj ne navijate za Milan?« sem ga vprašala. “Ne, ne navijam za Milan, navijal Po sem za to tekmo in hotel sem vide-' kako se bo zaključila.« Mario Soldati, ki je v svojem življe-Jh napisal celo kopico uspešnih ro-^ anov in pripovedi (najbolj znani so hevnik America primo amore, ro-aa' ver*t® sul caso Motta, Lette-r, °a Capri, La sposa americana in architetto), režiral več filmov in na-liiri knjigo o enologiji, je tako znan .JUdem, da ga kar ustavljajo na cesti 1 ga sprašujejo o njegovem delu. Po-spV°r bil izredno prisrčen, čeprav j m kaj kmalu ugotovila, da se rad rrnka vprašanjem, ki bi ga lahko za-voi V zagato- Prav zaradi tega je go-■j. j Predvsem o svojem odnosu do ču t ' na katerega ga vežejo številne stvene vezi, in o svoji preteklosti, o n in njegovih zaporah, o sodobni rjanski literaturi in umetnosti pa ni P°vedal skoraj ničesar. Tr^Ja vprašanje, kako to, da je prišel v > je takoj začel govoriti o svojem Prpateljstvu s Sabo. taU**L?em veHk prijatelj Sabe, prav 2U,° °i lahko bil prijatelj s Svevom. p PQ ga nisem spoznal, ker je umrl žeez9°daj. Spoznal pa sem njegovo s J}° rn sem o tem poznanstvu napi-sknt* Pjip°ved. Ko sem jo šel obi-j0 v me je popeljala v Svevovo de-/e-n° sobo, kjer so na pisalni mizi še kr, ° J. snoPi listov, kot da bi Svevo (je*0! odšel zdoma in pustil svoje 0 na pol. Eno celo uro sem si ogle- Italijanski pisatelj Mario Soldati doval njegove zapise, kar me je globoko ganilo. Ko se je njegova žena vrnila, sem se skoraj jokal, ena ura je bila tudi zame preveč.« »Kaj pa ta razstava, ta usodna priložnost, kot ste zapisal v katalogu, da se razstava prireja prav v Trstu?« sem ga vprašala. »V Trst sem prišel že več kot 50 krat, tako da sem tudi tokrat pospremil ta dva golobčka v vaše mesto. To je prvič, ko predstavljam dva slikarja.Čeprav sem študiral zgodovino umetnosti, se nisem nikoli resno ukvarjal s tem resorjem. Tomaino in Sa-turno sta moja prijatelja in me spominjata na mojo mladost: živita tako, kot sem včasih živel jaz.« »Čeprav se niste nikoli ukvarjali z umetnostjo, pa ste v vašem življenju posegli na številna področja: književnost, film, enologija...« »S tem se ne bi ponašal. Svoj zadnji film sem vrtel leta 1958, to je že trideset let, nato sem delal tudi za televizijo. Svoje zadnje televizijsko delo (Chi leggej sem posnel z Zavattini- jem, ni pa imelo velikega odziva, ker je bilo preveč resno postavljeno in dolgočasno. Ljudem moraš nastaviti past, napovedati, da boš govoril o hrani na primer. Ko je občinstvo številno, pa si lahko privoščiš, da spregovoriš o kulturi, o književnosti, o umetnosti. Razumete? O kulturi je treba spregovoriti poljudno in ne letati previsoko. Tudi Tasso je pravil, da otrokom lahko daš zdravilo le s sladkorčkom.« »Ko že tako dobro poznate Trst, kakšen odnos imate z našim mestom?« »Zelo ga ljubim. V Trstu sem spet postal Italijan. To pa se je zgodilo tako. Leta 1929 sem se izselil v ZDA, da bi postal ameriški državljan. Ker nisem bil vpisan v fašistično stranko in sem bil prijatelj številnih antifašistov — Carla Levija na primer — nisem v Italiji mogel dobiti službe. Leta 1929, ko je Mussolini podpisal konkordat s papežem, sem končno razumel, da bo imel fašizem še dolgo življenje, zato sem se odločil, da se izselim. Ni pa mi uspelo postati ameriški državljan, v New Yorku sem namreč imel opraviti z vsemi fašisti, ki niso ostali v Italiji. Zaradi tega sem se moral vrniti v Italijo, a sem bil brez denarja. Cosulich pa mi je ponudil vožnjo na njegovi ladji Aida, ki me je pripeljala v Trst. Zato pravim, da sem tu ponovno postal Italijan. Po mnogih letih sem se poročil s punčo z Reke. Nisem je spoznal v Trstu, ti dve mesti pa sta si precej blizu, tako da ju skoraj istovetim. Trst pa je zame vsekakor mesto številnih izzivov. Vsakič, ko sem se vrnil vanj, sem spoznal njegovo novo lice.« (Vprašanju, ali se mu ne zdi, da je to le mitična podoba Trsta, ki ne odgovarja resničnosti, se ni odzval.) »Kaj pa mislite o sodobni italijanski književnosti? Po frankfurtskem sejmu vztrajno govorijo o italijanski knjižni renesansi.« »Tudi ta renesansa je v neki meri iznajdba reklame. Letos je preplavilo tržišče na tisoče knjig. Zato, da bi se najbolje predstavili tujim založnikom so skovali tako geslo. Mladih pisateljev ne poznam dobro. Zadnji roman, ki sem ga prebral z užitkom, je delo pisatelja iz Veneta Meneghella z naslovom "Bausete". Ta roman me je prijetno iznenadil, ker ima avtor, ki opisuje zgodovino svojih krajev po koncu druge svetovne vojne, zelo veliko jezikovno občutljivost. V romanu prepleta tri jezike: književno italijanščino, narečje iz Veneta in angleščino — pisatelj že več let živi v Angliji — odvisno pač, o čem pripoveduje. Ko pripoveduje o življenju malih ljudi na primer, piše v narečju. Spominja me na Gaddo, ker kuje nove izraze.« »Ko bi morali napisati svoj življene-pis, s katerim dogodkom iz svojega življenja bi začeli, katero od svojih dejavnosti ali zanimanj bi najbolj poudarili?« »Res imam namen napisati avtobiografijo. Ne vem, kje bi začel. Storil bi to, kar bi mi narekovala roka, ko bi se dotaknila papirja ali pisalnega stroja. Moj življenjepis bi moral iziti šele po moji smrti. Zanj pa bi me morali plačati vnaprej, tako kot Chateaubrianda.« Pogovor zapisala BARBARA GRUDEN Pri Cankarjevi založbi izšli Eseji pomembnega španskega misleca Umetnost in resnica filozofa Miguela de Unamuna Va 7 naslovom Umetnost in resnica je Cankarje-9a § °žba iz Ljubljane izdala knjigo esejev izrazite-nie Panskega humanista in misleca, katerega osredij e ° iz leta 1913 »Tragično občutje življenja« že qu v slovenskem prevodu. Avtor je seveda Mi-re . de Unamuno (1864-1936), neizprosen borec za si lC0, zagrizen sovražnik vsakršnih dogem, pa naj-je "x_e za umetnostno, miselno ali religiozno področ-jg j, a “itro velja v tej zvezi omeniti podatek, da se °ri flaihuno lotil učenja danščine, da bi lahko bral v kus n i-U Kierkegaardove spise, ki so gotovo preiz-rneč11 *amen za vsakršno mislečo in k resnici stre-stve° osehn°st. Pričujoča knjiga pravzaprav prven-sjji ?° obravnava umetnosti, v večji meri so to i2p0®m članki, ki v obliki neposredne in zelo osebne etji edl' skorajda dnevniško, preletavajo moralne in Ve(j e' miselne ter verske probleme in dileme, se di n ° >0ievito zavzemajo za pravo pot, saj je posre-ki s®verJetno dosti navlake ter neprijaznosti sveta, rekoč Sam P° sebi resnici upira, se je boji in tako nju tr Vedn° deluje v povsem svojo smer, v zname-resnič6nUtn^ koristi in uspehov, malo meneč se za ne smisle in ploden razvoj človeka v njem. in j eP Pravzaprav natresajo Unamunova spoznanja je vs™1.. ke. kot npr. idejo, da se je marsikdo, ki se bistvu KVljenje bojeval zoper nestrpnost drugih, v imenu bojeval zoper svojo nestrpnost. Unamuno v n0Vo i Risnice sploh postavlja marsikaj v povsem se Vs Uc' zel° je nezaupljiv do častitljivih fasad, ki srnisi,, P° vrsti izkažejo za prevaro in zlo. V tem ne mara ljudi, ki se ne bojujejo, zato vidi hujšega sovražnika v tistem, ki se mu podredi, kot pa v tistem, ki se mu upira. Iskana čednost, iskana vrlina — v mislih ima ponižnost — ni nikoli vrlina, je le dogma, igranje popolnosti, kar se pokaže kot dvorezen meč za posameznika pa tudi za druge. Resnica je vedno osveščujoča in pozitivna, zato je mnogo bolje priznati samega sebe in svojo naravo, kot pa se krotovičiti v takšne ali drugačne popolnosti, ki se bodo ob prvi resni preizkušnji sesule vase v veliko razočaranje nosilca takšne filozofije, pa seveda tudi tistih, ki jih bo »resnična nepopolnost« prizadela ali oškodovala. Resnica, resnica in še enkrat resnica. Vedno se je treba boriti zanjo, slediti ji z vsem srcem in dušo in tudi po možnosti delovati v skladu s takšnim celovitim spoznanjem: to velja za življenje nasploh, to velja končno tudi za umetnost in književnost, “kjer pač »pravi pesnik ne daje pojmov ne oblik, marveč samega sebe«. Unamuno postavlja pred umetnost velike in odgovorne naloge, takšne pa so vse, ki se bojujejo za resnico in resničnost. Naravnost alergičen je na vse tiste umetnike in smeri, ki se brigajo zgolj za stroko, »ne pa za tisto, kar je globoko človeško in najbolj univerzalno. Beseda slog je dobila samovoljen in v bistvu nečloveški pomen«, pri čemer Unamuno očftno aludira na takšne ali drugačne larpurlartizme vseh vrst. Resnica kot temeljna deviza umetnosti tolikanj bolj, ker živimo v času neverjetnega precenjevanja tehničnih ved in zanemarjanja duševnih elementov življenja — ne pozabimo, da avtor ugotavlja tovrstno dejstvo na prelomu stoletij — zato naj umetnost tako kot tudi človek v neposrednem stiku s soljudmi neti nemir v v bližnjih, razgiba naj jim usedline srca, drugače bo človek tonil v smer proti nečloveškemu, nečloveškemu do sebe in seveda do drugih. Eden najnevarnejših pojavov neresnice in laži je kar precej razširjeni nazor — tudi v umetnosti — da je treba biti popoln. To je seveda absurd, povsem zoper resnico, ena najnevarnejših dogem, ki si škoduje tudi zato, ker je to konec vsakršnega razvoja. »Perfectus« pomeni zaključen, dovršen, izoblikovan, kar je v nasprotju s smislom in duhom življenja: bistvo življenja je neprestana rast, neprestano razvijanje, neprestano gibanje. Kult popolnosti, zaključe-nosti, je torej zoper življenje, zoper bistvo življenja, zoper resnico samo. Človek — ne samo umetnik -naj stalno napreduje v smer proti resnici, razvija naj se, prisluškuje naj tokovom v sebi, gibanju, nastajanju in preseganju prejšnjega, sicer bo postal dogmatičen, in bolj ko bo postal okostenel, bolj bo oznanjal svoj nauk kot edino zveličavnost, ne nazadnje pa bo tudi vedno nasilnejši, čim bolj bo odmaknjen od življenja. Tisti posamezniki in tiste sile v svetu, ki so se v tem ali onem imenu povzpele na stopnico lastne dokončnosti, dogmatičnosti, toliko bolj zahtevajo isto od drugih, kolikor bolj so pač ubile življenje v sebi. Na vsak način zanimiva, prav gotovo razburljiva knjiga za vsakogar, ki želi prisluhniti bojevitemu in iskateljskemu glasu, kakor tudi spoznati avtorja, ki je na predvečer španske državljanske vojne brez strahu dvignil svoj glas zoper vsakršno nasilje — v imenu resnice. JANEZ POVŠE Daniel Oren z Beethovnom v Verdiju Kdor je pričakoval (ali upal), da se je izraelski dirigent Daniel Orien od leta 1983, ko je poslednjič vodil v Trstu štiri koncerte in opero »Deklica z Divjega zapada«, spremenil, umiril v svojem temperamentu, se je uštel. Tudi tokrat smo videli na podiju dirigenta neobrzdanih gestikuliranj dolgih rok in telesa od počepov do poskokov, sunkovitih nakazovanj posameznim instrumentalnim skupinam in solističnim glasbilom pa celo pripevanja, ki od časa do časa vstopa v zvočnost inštrumentov. Poslušalec je takorekoč skoraj prisiljen, da namenja svojo pozornost njemu in ne tistemu, kar je rezultat takega spektakularnega načina vodenja orkestra. Pa vendar je treba temu svojstvenemu dirigentu, tudi če ne sprejemamo njegove ezuberantnosti, priznati, da je prav zaradi nje sposoben razgibati še tako zaspano orkestralno telo, ga potegniti za seboj in izvleči iz njega največ, kar premore in celo še več. In prav to se je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne zgodilo z Verdijevim orkestrom na koncertu, ki je bil v celoti posvečen Beethovnu z njegovo prvo in Sedmo simfonijo na sporedu. Redkokdaj, zlasti pa ne v tokratni jesenski simfonični sezoni, je orkester muziciral s tolikšno predanostjo muziki in s tako poslušnim odzivanjem dirigentovim navodilom. Ni bilo sicer vse perfektno, toda celoten vtis je vendarle bil, da je orkester dal od sebe vse, kar zmore in da je zablestela njegova zvočnost kot malokdaj. In tudi občinstvo, ki je prvič v tej sezoni izdatno napolnilo dvorano, je začutilo magično privlačnost muzike in svoje zadovoljstvo izražalo z navdušenimi aplavzi in vzkliki odobravanja, ki je dirigenta prisililo, da je ponovil zadnji del četrtega stavka Sedme simfonije, kar se v Verdijevem gledališču zelo redko dogaja. Že v prvih akordih Prve simfonije v C-duru op. 21 je bila zaznavna neobičajna homogenost orkestrove zvočnosti, ki je v spevnem Andante cantabile con moto dosegla vrhunec z žlahtnostjo violin, se potem izpela v dinamično umirjenem Minuetu in razbohotila v Adagiu in predvsem v silovitem Allegru molto vivace. Orkestrova razpoloženost pa je prišla še lepše do veljave v Sedmi simfoniji v F-duru op. 92, prekipevajoči v svoji zvočni večplastnosti čiste muzike, v kateri je Wagner zaznal »apoteozo plesa« v njenem najčistejšem bistvu. Po počasnem uvodu (Poco sostenuto), v katerem izstopa melodija oboe, in živahnejšem nadaljevanju (Vivace) se glasbeno tkivo prenese v sloviti Allegretto z drhtečimi pianissimi violin, viol, violončelov in basov, polnimi neke nedoumljive melanholije. Morda je (Drenovo vodenje orkestra prav v tem stavku doseglo vrhunec z občuteno usklajenostjo zvokov in ritma, ki se je v Prestu sprostila v razigrano prazničnost in nato v ognjeviti, takorekoč dionizijski finale (Allegro con brio) z neke vrsto mogočno fanfaro, ki jo je Oren privedel do blestečega pa zato nič manj čistega zaključka. Jesenska simfonična sezona orkestra gledališča Verdi se je s tema koncertoma končala. V celoti vzeto je kakovostno nihala tako v programskem kot v izvedbenem smislu. Tudi odziv občinstva ni bil vedno zadovoljiv, prej bi lahko trdili, da je bil pod pričakovanji, posebno še ob upoštevanju, da bo operna sezona 1988/89 krajša in da je podaljšana simfonična sezona hotela biti nadomestilo vsem tradicionalnim ljubiteljem glasbe v Trstu, ki so še vedno navezani predvsem na opero. (j. k.) Včeraj podelili nagrade na Tednu domačega filma ci in^nnn8111*11 dnek 9ostih predvajanj, bolj ali manj obiskanih srečanj z ustvarjal-filiti Jano?VC!50v.rnVem 3usarJu in Odpadniku, Belica Škerlak za scenografijo v Gusarja v Ljuhi. nitovič za animirani film 6 etud, Jugoslovanska kinoteka Dvora-Slovenski |ani 29 25"letno uspešno delovanje in Filmski muzej za knjižno zbirko °dpadn'v Tet*na domačega filma pa je ocenila igralske dosežke. Igralec leta je Ionu pa • Ivo Ban, igralka leta Bernarda Oman (P.S.), Rasim Softič v Reming-skega vJe najboljši debitant. Naklonjenost občinstva je nazadnje izročila Celj-eza filmu Poletje v školjki 2, režiserja Tuga Štiglica. ALEŠ DOKTORIČ Abonmajski koncert Tržaškega koncertnega društva Uspešen nastop Kvarteta Petersen Na drugem abonmajskem koncertu Tržaškega koncertnega društva je nastopil Kvartet Petersen, eden izmed štirih godalnih kvartetov, ki se bodo v tej koncertni sezoni predstavili zvestim obiskovalcem, ki leto za letom polnijo veliko dvorano gledališča Rossetti v Trstu. Godalni kvartet Petersen je pred tržaškimi poslušalci nastopil prvič. Sestavljajo ga mladi glasbeniki Ulrike Petersen - prva violina, Gernot Suessmuth - druga violina, Fried-man Weigle - viola in H.J. Eschenburg - violončelo. Glasbeniki so iz Nemške demokratične republike, vsi gojenci Visoke šole za glasbo iz Berlina. Prihodnje leto bodo proslavili 10. obletnico skupnega muziciranja. Njihov največji uspeh je osvojitev prve nagrade na lanskem mednarodnem tekmovanju za komorno glasbo Vittorio Gui v Firencah. Kljub mladosti članov kvarteta, smo poslušali na koncertu skladbe, ki so bile že neštetokrat izvajane. To so: Haydnov Kvartet v G-duru op. 33, štev. 5, Brahmsov Kvartet v A-molu op. 51, štev. 2 in Beethovnov Kvartet v F-molu op. 95, torej programsko nobene osvežitve oziroma novitete. Zato smo pri poslušanju lahko doživljali le njihovo vsebinsko in kompozicijsko videnje skladb, ki so se v podajanju razlikovale od vrhunskih izvedb svetovno znanih kvartetov, ki poleg tehnične popolnosti, podajo tudi srčiko skladateljeve osebnosti skrito za notnim zapisom. In prav ta, iz najrazličnejših vidikov osvetljena in podana vsebina glasbenega dela, je bila v interpretacijah najbolj zapostavljena. To se je kazalo v podobnih interpretacijskih odnosih in prijemih do skladb vseh treh skladateljev, ki se med seboj razlikujejo v kompozicijskem in osebnostno-vsebinskem pogledu. Njihovo igranje je izžarevalo mladostno zagnanost, ki ji je še tuje rutinsko igranje, tuja pa ji je tudi, ne samo glasbena, ampak tudi filozofska poglobljenost do posameznega glasbenega dela. Mladi glasbeniki so se v igranju le površinsko približali vsebinam glasbenih del. Njihove interpretacije so nihale med komornim in orkestralnim podajanjem. Pohvaliti pa moramo njihovo skupno igro in glasovno usklajenost. Njihovo muziciranje je bilo živo v dokaj čisti intonaciji, ki pa je na nekaterih mestih močno zanihala. Glasbeni večer je izzvenel v prijetni mladostniški zagnanosti, ki je navdušila in prevzela poslušalce. MIRKO SLOSAR 55. skupno zasedanje ITAUUG - JUGITAL Cavtat, 17. - 18. novembra 1988 hobles proizvodnja stavbnega pohištva iz lameliranega lesa 33049 ŠPETER SLOVENOV (Ind. cona) - VIDEM Lansko 54. zasedanje v Gorici V Cavtatu, nedaleč od Dubrovnika, bodo v teh dneh italijanski ter jugoslovanski gospodarstveniki govorili o trgovinski izmenjavi med državama. Srečali se bodo člani Italijansko-jugoslovanske zbornice ITALJUG in Jugoslovan-sko-italijanske zbornice JUGITAL. To bo že 55. skupno zasedanje dveh zbornic. Dva dni, 17. in 18. novembra, bo govor o enoletnih izkušnjah po lanskem zasedanju, ki je bilo, prav tako v novembru v Gorici. Takrat so italijanski in jugoslovanski gospodarstveniki obširno razpravljali o številnih skupnih vprašanjih. Ob zaključku zasedanja so odobrili nekatere področne resolucije, za katere so poskrbele zainteresirane delovne skupine. Ena takih resoluciji je bila v zvezi s pripravljajočim se jugoslovanskim zakonom o tujih vlaganjih. V drugi je bil govor o trgovinski izmenjavi med državama, ki je že takrat pokazala pozitivne zaključke. Ena resolucija je bila posvečena obmejni trgovinski izmenjavi. Govor je bil tudi o bančnem in finančnem sodelovanju. V letu dni se je marsikaj spremenilo. V Jugoslaviji se je vse leto govorilo o tujih vlaganjih. Pripravljalna laza se je zaključila in prav v zadnjem času so bile javnosti prikazane možnosti za tuja vlaganja v Jugoslaviji. Znano je namreč, da se tujim partnerjem doslej ni izplačalo sovlagati svojega kapitala v jugoslovanska podjetja. Predpisi p dobičku, izvozu dobička, vodenju podjetju, so bili preveč togi in nesprejemljivi za tuje partnerje, ki so se raje obračali k drugim vzhodnoevropskim državam, v katerih so imeli več možnosti vlaganja in ustvarjanja dobička. Jugoslovanska inflacija s tremi številkami še naprej pesti državo, gospodarstvo pa še posebej. Zaradi tega je marsikateri posel tvegan, marsikaj se ne da uresničiti. Jugoslovanski dolgovi do tujine ostajajo na isti ravni, pa čeprav si del gospodarstva prizadeva, da bi se z izvozom jugoslovanskega blaga in dvigom turističnega priliva ti občutno zmanjšali. Kljub temu pa posli med Italijo in Jugoslavijo naraščajo. V zadnjem letu, tako je povedal predsednik zbornice ITALJUG dr. ing. Aldo Brignole, je na italijanski trg prišlo nad 30 odstotkov več blaga kot leto prej. Obstajajo nadaljnje možnosti, da bi Italija kupila še več jugoslovanskih proizvodov. Prav tako je porasla trgovinska menjava po obmejnih sporazumih. Tudi tu jugoslovanski izvoz v Italijo narašča in v tukajšnjih bankah je veliko denarnih presežkov v korist jugoslovanskih trgovskih podjetij. Ta trenutno denarja ne izkoriščajo za nakup blaga na italijanskem trgu, da bi ga uvozila v Jugoslavijo, iz preprostega razloga ker imajo jugoslovanska industrijska podjetja teža- ve z likvidnostjo. Zaradi tega ne zmorejo kupiti blaga, ki bi ga sicer zelo potrebovala za nemoteno proizvodnjo. V Cavtatu bodo v teh dveh dneh govorili o vseh perečih vprašanjih. Italijanske poslovne ljudi bo brez dvoma zanimalo, kako se v sosedni državi razvija gospodarstvo, kako se bo razvijala Mikuličeva gospodarska politika. Dobro vedo, da niso v Jugoslaviji vsi zadovoljni s smernicami te politike, da vsi niso zadovoljni s tržnim gospodarstvom, ki bi edino potegnilo Jugoslavijo iz hude gospodarske krize, v katero je zašla. V Cavtatu bodo sodelovali tudi visoki predstavniki jugoslovanske vlade. Že kar nujno je, da bi ti znali povedati tujim partnerjem nekaj gotovih resnic. Le tako bo upravičeno zaupanje, ki ga italijanski poslovneži imajo in hočejo imeti do jugoslovanskega gospodarstva. ALEŠ VVALTRITSCH Proizvodni obrat Ml POT S p.A. v Krminu (Gorica) ELEKTRONSKI SESTAVNI DELI ZA PROFESIONALNO UPORABO MIPOT • POTENCIOMETRI • UPORI • UPOROVNA VEZJA • HIBRIDNA VEZJA Tankoslojna in debeloslojna tehnologija MIPOT s.p.A. Ul. Corona 5 - KRMIN (GO) Tel.: 0481/630200 - Telex: 460408 Telefax: 0481/62387 Ul. S. Michele 334 - GORICA Tel.: 0481/20684 - Telex: 461089 Telefax: 0481/22295 Tel. 0432/727286 - Telefax (0432) 727321 Telex 450504 HOBLES I — PROIZVODNJA LESENIH LAMELARNIH OKEN — INŽENIRING ZA OBNOVO LESENIH DELOV ZGRADB — UVOZ - IZVOZ — ZASTOPNIŠTVA 33 Banca Agricola 3 Kmečka banka GORICA gorica Korzo Verdi 55 Telefon 0481/31811 Telefax 0481/87335 Telex 460412 AGRBAN 461239 AGRBAN I EniChem. Boljše izkoriščanje naravnih virov. Danes so naravni zemeljski viri vse dragocenejši in naša glavna naloga je, da na najboljši način izkoristimo vse, kar nam ponuja narava. Za EniChem je to način življenja. Iz surove nafte, ki je eno od mnogih naravnih bogastev, EniChem proizvaja številne kemične izdelke in polizdelke, ki zelo vplivajo na naš pačin življenja. Gre za proizvode, ki jih uporabljajo v številnih sektorjih: v gradbeništvu, poljedelstvu, pri izdelavi opreme, modnih izdelkov, v avtomobilski, tekstilni in čevljarski industriji, v fotografiji, športu in pri rekreaciji. Seznam je dolg. In prav tako je pomemben delež EniChema pri razvoju novih izdelkov za današnje in prihodnje potrebe. S približno 6000 milijardami lir dohodka, z 80 proizvodnimi obrati in s 30.000 zaposlenimi je EniChem danes eno največjih in najbolj razčlenjenih kemičnih industrijskih podjetij v Evropi. Paleto proizvodov sestavljajo osnovne kemikalije, plastične snovi, tehnopolimeri, sintetična guma in lateks, dodatki za detergente, sintetična vlakna, kemični izdelki za poljedelstvo, specialne kemikalije in farmacevtski proizvedi. Odkriti EniChem pomeni tudi istočasno spoznati, da pri nas na najboljši način izkoriščamo naravne vire za zadovoljitev vaših potreb. »lEniChem EniChem SpA, Filiale di Trieste, Piazza N. Tommaseo 2, 34121 Trieste, Italia Tel.: (040) 61860. Telex: 460038 ENI TSI. Fax: (040) 69190 Prizadevanja družbe SDAG v tujini Zanimanje Sovjetov in Madžarov za obmejne naprave pri Gorici TVRDKA Na mejnem postajališču v Gorici pospešeno gradijo nove naprave. Pod streho je nova velika hala, v kateri bodo hladilnice. Navzven je ta hala čisto podobna prvi, v kateri so skladišča, znotraj pa bo seveda urejena čisto drugače. Nared naj bi bila ta hala do začetka jeseni leta 1889. Istočasno so pričeli graditi tudi tretjo halo. V njej bodo uredili delavnice za popravilo tovornjakov. Na razpolago bodo imeli 6.000 kv. metrov pokrite površine. V zadnjem času je upravni odbor goriškega avtoterminalu kupil stroje za notranje prevažanje blaga z nosilnostjo od 25 do 80 stotov. Sami poskrbijo za prevoz prikolic iz avtoterminala v pristanišče Tržič ter obratno. Omenjene stroje so kupili s finančno podpore Dežele, ki je namenila eno milijardo lir. Gradnja novih naprav seveda ne bi koristila, če ne bi zanje vedeli tisti, ki jim to služi. Zaradi tega so upravitelji goriškega avtoterminala tudi v zadnjem času nadaljevali propagandno akcijo s tem da so navezali stike s poslovnimi ljudmi iz raznih držav. Goriško tovorno postajališče so predstavili na sejmih v Celovcu in Bu- dimpešti, kot tudi na sejmu italijanske industrije v Moskvi. V sovjetsko prestolnico je šlo številno zastopstvo naše dežele in tudi Goriške pokrajine. Prisotni so bili zastopniki Goriške trgovinske zbornice, avtoterminala, pristanišča v Tržiču ter letališča v Ronkah. V paviljonu Furlanije-Julijske krajine, v katerem je bilo 33 podjetij iz naše dežele, so sovjetskim gostom prikazali kaj lahko vse nudi tako imenovani »Sistema multimodale dei trasporti« Gori-ca-Tržič-Ronke. Pripravili so videofilm v ruskem jeziku. Imeli so stike s sovjetskimi poslovneži So-vietransporta, Morflota ter Aerof-lota. Znano je, da je že več let letališče Ronke povezano s sovjetskimi letališči. Letala Aeroflota prevažajo furlanske delavce, ki gradijo nekatere tovarne. Vožnje so precej redne, letala vozijo po čarterskem redu. Sedaj obstajajo možnosti, da bi vzpostavili redno letalsko linijo med Ronkami in Moskvo. Prizadevajo si tudi, da bi med pristaniščem Tržič in Odesso v Črnem morju vzpostavili redno pomorsko povezavo. Sovjetski avtoprevozniki so pokazali precej zanimanja za napra- ve, ki jih gradijo na goriškem av-toportu. Še zlasti jih zanimajo hladilnice ter mehanična delavnica. Tudi Madžari kažejo veliko zanimanje za goriški avtoterminal. Znano je, da madžarski tovornjaki prevažajo veliko blaga iz njihove države v Italijo. Vsak dan jih vidimo na italijanskih avtocestah. Tudi oni bi potrebovali primerno delavnico. Sem je skočila tudi turinska tovarna FIAT. Ker je dobila od Madžarov velika naročila za tovornjake, kaže FIAT zanimanje za mehanično delavnico na goriškem avtoterminalu. Morda bi jo sama vzdrževala. Kot vidimo ima goriško tovorno postajališče veliko možnosti za razvoj. Italijanski in jugoslovanski avtoprevozniki dobro poznajo to napravo, saj gre tod večina cestnega tovornega prometa med državama. Ostaja pa še vedno'odprto vprašanje gradnje avtoceste od državne meje pri Vrtojbi do Razdrtega. Dokler ne bo zgrajena ta prometnica naprave ob meji pri Gorici in Novi Gorici ne bodo prišle do svoje prave veljave. ALEŠ WALTRITSCH MEDNARODNI PREVOZI IN ŠPEDICIJE GORICA - RDEČA HIŠA Tel. (0481) 21131 - Telex 460119 KODERMAC I - Fax: 21188 IMPORT - EXPORT Sedež GORICA Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481)/22211/ Telex: 460655 TEKNO I Telefax: 0481/211994 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 □ Zaščitna sredstva za poljedelstvo □ Kemikalije in bazna kemija □ Industrijski inženiring □ Tehnična svetovalna služba tekno s.r.l (d FOR TRANS S.R.L. ŠPEDITERSKO PODJETJE Stazioni Doganali ed Autoportuali di Gorizia Carinske in tovorne postaje v Gorici Mejna postaja za tovornjake v Gorici 34170 GORICA - Tel. (0481) 21028,520344 ♦ Skladišča za razne tovore ♦ Box z 12,50 m2 površine za skladiščenje opreme ♦ Splošne usluge: restavracija-bar, bančna okenca, Avtomobilski klub (ACI) ♦ Pranje tovornjakov ♦ Hlevi za veliko in malo živino ♦ Začasno skladišče in ograjen prostor ♦ Parkirišča ♦ Razpolagamo z veliko izbiro viličarjev z nosilnostjo do 8 q Od 1989 dalje: ♦ Skladišča z zmrzovalnimi skrinjami ♦ Mehanična delavnica s popolnim servisom na 6000 rrf površine DNEVNI ZBIRNI SERVIS ZA BLIŽNJI VZHOD • JUGOSLAVIJO • VZHODNO EVROPO CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. 040/308004 - Tlx. 460247 - Tfx 040/214181 j^iderimpes s.n.c. Ul. Bellini 4 34170 GORICA — Italija Tel.: (0481) 32750/32126 Telex: 461202 SIDER I Fax: (0481) 85049 34170 GORICA - Korzo Italia 255/4 Tel. (0481) 21313 - 22035 Telex 460155 ESPEGO GRAFIČNE DOBAVE Ferluga,,. TRST - Ul. Orsera 21 - Tel. 828082/3 """''ITI MEBLO MEBLO ITALIANA 5 l. » — IMPORT EXPORT — INDUSTRIJA ZA PROIZVODNJO POHIŠTVA IN ELEMENTOV 34170 GORICA — Ulica sv. Mihaela — industrijska cona Telefon: (0481) 21281 — Telefax: (0481) 520206 — Telex 460266 ITAMEB gometal s,.L. SEDEŽ: Ul. Orzoni 16 - 34170 GORICA Tel. (0481) 32328-34600 Telex 461127 GOETAL TEH. URAD IN OBRAT: Sovodnje ob Soči - Ul. Čase Sparse Tel. (0481) 22133 GLOBTRADE italiana S.p.a. Export - Import Sedež: 34170 Gorica, Korzo Italia 75 Telefon: 0481/33307 - 33910 - 34011 Telex: 460555 GLOBTR I Telefax: 0481/87160 FILIALA: Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: 02/31640 - 33214 <;oiiixox.., import - export 34013 DEVIN (ITALIJA) DEVIN 72/R Tel.: (040) 208560 Telefax: (040) 208540 FURLANI trading S. r. 1. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST Ul. Milano 25 — Tel. 62200 - 65383/4 Telex: 460631 FURLAN t na stičišču dveh narodov, dveh kultur, dveh dežel 65000 NOVA GORICA VIPAVSKA CESTA 13 5) PRIMEX - PRIMORJE EXPORT nov« goric« p.o. jugosI«vI|« Z NAJŠIRŠO ZUNANJETRGOVINSKO REGISTRACIJO TELEFON: (003865) 26411 TELEX: 34324 PREX YU TELEFAX: (003865) 26265 DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZUNANJO TRGOVINO PRIMEX - PRIMORJE EXPORT S SEDEŽEM V NOVI GORICI, TIK POLEG MEDNARODNEGA MEJNEGA PREHODA ROŽNA DOLINA, JE BILA USTANOVLJENA LETA 1949 KOT IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE, KI JE SKRBELO ZA BLAGOVNE h?a°VE MED ITAUJO IN JUGOSLAVIJO PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU. PRAV S POMOČJO PRIMORJA EXPORT JE STEKLA PRVA MENJAVA MED DRŽAVAMA, v KASNEJŠIH LETIH SE JE DEJAVNOST PRIMORJA EXPORT RAZŠIRILA NA SVETOVNI TRG, KJER JE DANES Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI, DOBRO ORGANIZACIJO, STROKOVNIMI KADRI IN SODOBNO RAČUNALNIŠKO ZASNOVANIM INFORMACIJSKIM SISTEMOM SPOSOBNA TUJIM IN DOMAČIM PARTNERJEM OPRAVITI CELOVITE STORITVE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU MFKrX^PLETNE IZV0ZNE IN UVOZNE STORITVE • ZASTOPANJE, KONSIGNACIJA IN BREZCARINSKE PRODAJALNE • MEDNARODNA ŠPEDICIJA • Knki-71 R0DNI TRANSPORT • SKLADIŠČNO-MANIPULATIVNA DEJAVNOST S CARINSKA CONA NOVA GORICA • COMPANV LINE VUGOSLAVIA • riioŠ, TANTSKE ST0RITVE IN DRUGE DEJAVNOSTI VIŠJIH OBLIK GOSPODARSKEGA SODELOVANJA • RAČUNALNIŠKO ZASNOVANI INFORMACIJSKI SISTEMI • POSLOVNA SKUPNOST PRIMEX - PROJEKT PREDSTAVNIŠTVA: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, SKOPJE, MARIBOR, TOLMIN, BOLOGNA (Italija), AMAN (Jordanija) Že v rimskih časih je bila cesta po Vipavski dolini najkrajša med Padsko in Panonsko nižino. Prav zaradi tega so pred približno dvajsetimi leti v slovenskem parlamentu v Ljubljani odobrili zakon o slovenski avtocesti med Šentiljem in Novo Gorico. Od takrat so bili v osrčju Slovenije zgrajeni nekateri avtocestni kraki. Pri Razdrtem pa se je avtocesta ustavila. Z italijanske strani pride avtocesta do Štandreža-Vrtojbe. V Sloveniji so načrti za gradnjo avtoceste od meje pri Vrtojbi že izdelani, manjka le denar za začetek gradnje. Skozi mejno postajališče pri Gorici in Novi Gorici gre vsak dan na stotine italijanskih, jugoslovanskih in še drugih tovornjakov. Na sliki vidimo del teh tovornjakov. Promet bi se prav gotovo povečal, ko bi bila vendarle zgrajena avtocesta od Vrtojbe do Razdrtega. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dUKd tržaška kreditna banka ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA TRST - Ulica Filzi 10 Giovanni Lulli IMPORT-EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel.: 87555, 31184 Teleks: 460362 Lulli SPLOŠNA — IMPORT - EXPORT A^ERIMPEX: Černič, C Co. ' Cotič' Terpin, Pellegrin, . °krnj slavila v ni 7 ---H1 uu rmcanueri, kolišn ;Jem? uv°dnih potez, so ] V n ^r° ln višJ° tehnično stopi stVoPrvem * — »■ 0:3 neie iri ‘ ' wuueJ 50 gostje zaigra je v n" povsem osenčili nasprot in P^ostahh dveh setih C ’ ' staVe. (E ^fjiznati Premoč v Na Tržaškem CLUB-SLOGA Slopa L5, 3:15) Mar, Kr v' Basso' Božič' Čuk, Jercog, Kotelja p Malalan, Maver, Mesar, Ren-V Drv- stva * tekmi povratnega dela prven-ekipi v- Slo9aši igrali proti najšibkejši Oteci čp vedno brez točk. Razlika lahk0 rkama je bila prevelika, da bi Oilad. ornačini ogrožali zmago naših bte^ tpYev' ki so do novih točk prišli Oje s r>av' ^ s°boto čaka slogaše sreča-Pa Je Premočnim CUS, v zadnjem kolu Ptvenstv ZZ°l°m' ki Rd Je v prvem delu katerim 8 nePričakovano premagal in s osvoji. bodo naši fantje borili za Ost at , ugega mesta. (Luka) 3:0. IZID 4. KOLA: CUS - Rozzol 'V,°llev*r?*"’^': CUS 8, Rozzol in Sloga 4, JE KOLO: Sloga - CUS. Bregove igralke under 18 v akciji proti tržaški ekipi DLF UNDER18 ŽENSKE BOR FRIULEKPORT - DLF 3:0 (15:1, 15:1, 15:3) BOR FRIULEKPORT: Sancin, Vitez, Vidali, Brazzani, Visentin, Grbec, Superi-na, Fučka, Ažman, Čok in Neubauer. Spet zelo lahka zmaga borovk proti tehnično in telesno nedoraslemu nasprotniku. Borovke si v tem srečanju niso privoščile odmorov, o čemer priča tudi končni rezultat. Nikoli ni na igrišče stopila najboljša postava, prav vse posameznice pa so opravile svoje, čeprav jim nasprotnik ni omogočal, da se izkažejo. Posebno pohvalo kapetanki Sancinov! in mladi Azmanovi. BREG - DLF 3:0 115:8, 15:1, 15:8) BREG: Komar, Mauri, T. in N. Canzia-ni, N. in E. Žerjal, Seganti, Pertot, Giorgi, Ota, Gaburro. To je bila tretja zaporedna zmaga Bre-žank, ki so se tako izvlekle z dna lestvice. Nasprotnik jim ni bil dorasel in čeprav so se mu včasih v igri prilagodile so v glavnem s svojim nastopom zadovoljile. OSTALI IZIDI 6. KOLA: Virtus - CUS 0:3, Sokol Indules - OMA (se igra 24.11.), Sloga Koimpex ni igrala. LESTVICA: Sokol Indules in Bor Friu-lexport 10, OMA in Sloga Koimpex 8, Breg 6, Virtus in CUS 2, DLF in Julia 0. (OMA ima dve tekmi manj, Sokol Indules, Sloga Koimpex, Virtus, CUS, DLF in Julia imajo eno tekmo manj) PRIHODNJE KOLO: Julia - Breg, OMA - Bor Friulexport, Sloga Koimpex -Virtus, Sokol Indules ne igra. Namizni tenis: po 3, kolu ženske B lige Krasovke v vodstvu Po zasluženi zmagi nad Fincantieri-jem se je Krasova ekipa (Elena Colja, Tanja in Martina Ravbar) v 3. kolu srečala na domačem igrišču z ekipo nemške manjšine Karneid. Bocenska ekipa je v 1. kolu (v 2. je počivala) premagala lani tretjeuvrščeno Azzur-ro, medtem ko krasovkam niso bile kos. Čeprav so kar tri tekme odigrale na tri sete, so krasovke obdržale dobro formo, ki so jo pokazale že na nedavnem deželnem turnirju v Gorici in gostje odpravile s 5:2. Le Eleni Colja je športna sreča obrnila hrbet v prvem srečanju proti tretjekategornici (štev. 28 na državni lestvici) Sabrini Michel-li, ko je dva seta izgubila na razliko in Jugoslovanki Sosič, s katero se je ojačil Karneid. Kras Globtrade trenutno vodi na lestvici, čeprav s tekmo manj. KRAS GLOBTRADE - KARNEID 5:2 Colja - Michelli 1:2 (12:21, 23:21, 21:23), T. Ravbar - Menegatti 2:0 (21:9, 21:10), M. Ravbar - Sosič 2:1 (21:17, 16:21, 21:13), T. Ravbar - Michelli 2:1 (18:21, 21:16, 21:15), Colja - Sosič 0:2 (15:21, 9:21), M. Ravbar - Menegatti 2:0 (21:11, 21:13), T. Ravbar - Sosič 2:0 (21:10, 21:17). IZIDI 3. KOLA: Kras Globtrade -Karneid 5:2, Fincantieri Trst - Azzurra Gorica 3:5. LESTVICA: Kras Globtrade 4; Azzurra Gorica, Fincantieri Trst, Karneid, Recoaro Bočen 2 (Karneid, Kras Globtrade, Recoaro s tekmo manj). Moška C liga V 3. kolu so Edi Bole, Boris Stocca in Igor Milič odigrali tekmo s Ca'del Boscom in v gosteh izgubili z 2:5. Krašovci so kljub porazu igrali dobro. Največja ovira je bil nasprotnikov drugokategornik Stefano Lama, medtem ko igra tretjega igralca gostiteljev Munarina ni odgovarjala Boletu. Točki za Kras Globtrade sta osvojila Bole proti Fontanesiju in Stocca proti Mu-nariniju. ARSENALE CA' DEL BOSCO - KRAS GLOBTRADE 5:2 Fontanesi - Milič 2:1 (21:16, 16:21, 21:13), Lama - Stocca 2:0 (21:17, 21:12), Munarini - Bole 2:1 (21:16, 20:22, 23:21), Lama - Milič 2:0 (21:17, 21:17), Fontanesi - Bole 1:2 (19:21, 21:16, 17:21), Munarini - Stocca 0:2 (16:21, 20:22), Lama -Bole 2:0 (21:16, 21:12). IZIDI 3. KOLA: Edera Pordenone -Nettuno Bologna 5:2, CMM Trst - TT Calto 5:3, Fortitudo Bologna - Alto Adigie B 5:2, Arsenale Ca' del Bosco -Kras Globtrade 5:2. LESTVICA: Arsenale Ca’ del Bosco, Fortitudo Bologna 6; CMM Trst, Kras Globtrade 4; Edera Pordenone, TT Calto 2; Nettuno Bologna, Alto Adige »B« Bočen 0. Turnir za neregistrirane igralce Kot smo že poročali, je bil v soboto tretji turnir za neregistrirane igralce, ki so se ga udeležila vsa društva iz pokrajine z velikim številom nastopajočih. Kras Globtrade je sodeloval s sedmimi najmlajšimi igralci, ki so dosegli naslednje uvrstitve: OSNOVNA ŠOLA (DEKLICE): 1. Vanja Milič, 2. Katja Milič, 5. Erika Radovič, 7. Nina Milič. SREDNJA ŠOLA (DEKLICE): 1. Sanja Falan. OSNOVNA ŠOLA (DEČKI): 4. Peter Santini, 5. Miran Simone-ta. (J. J.) naši košarkarji v mladinskih prvenstvih Odlična igra in visoka zmaga ekipe Jadrana Farco Borovim mladincem drugi par točk - Derbija naraščajnikov in dečkov povsem zasluženo Kontovelcem DRŽAVNI MLADINCI BOR RADENSKA - AUTOSANDRA 93:88 (50:42) BOR RADENSKA: M. Pertot 17 (5:7), Paulina 8 (2:4), Cupin 4, Škrk 17 (2:5), Gu-icciardi, B. Pertot 6 (1:6), Bajc 41 (3:5), Kocman. 3 TOČKE: Škrk 3, Bajc 2, B. Pertot 1. V prvem polčasu sta se ekipi v glavnem izmenjavali v vodstvu, v 29. min. pa je pri izidu 62:61 za goste prišlo do velikega preobrata. Borovci so z delno razliko 20:1 povedli kar za 83:63 in tekme je bilo že tedaj konec. Boljši v naših vrstah so bili Bajc, Škrk in M. Pertot. LESTVICA: San Benedetto 12; Stefa-nel 10; Tecnoluce, Fantoni in Don Bosco 8; Itala 6; Bor Radenska, Barcolana, Ital-monfalcone, Legnonord, Autosandra in Arte Gorica 2; Ferroviario 0. DEŽELNI MLADINCI INTER 1904 - CICIBONA 89:76 (32:35) CICIBONA: Gašperini, Bogateč 16 (1:3), Simonič 12 (0:1), Race 12 (6:6), Turk 2, Vodopivec 25 (4:6), Birsa 2, Cecco 7 (3:4). TRI TOČKE: Simonič 3, Vodopivec 1. V uvodni tekmi so mladinci Cicibone nerodno izgubili, saj so si v prvih minutah tekme nabrali 12 točk prednosti. Domačini pa so jih z agresivno igro že ob polčasu skoraj dohiteli, da bi v nadaljevanju povsem nadigrali naše. Naj omenimo še, da se je v zadnjih minutah huje poškodoval najboljši Cici-bonin strelec Vodopivec in njegova odsotnost se bo na naslednjih tekmah še kako poznala. (R. A.) SOKOL - LIBERTAS A 102:109 (50:56) SOKOL: Lessizza 15, Bogateč 2, Gole-mac, Pertot, Škrk 36 (5:7), Stanissa 13 (4:10), Dolhar 19 (3:6), Rupel 4, Brumat, Šuligoj 12 J6:9). TRI TOČKE: Lessizza 3, Škrk 3. Gostje so že v 10. min. povedli za 10 točk, nakar so naši zmanjšali razliko. Srečanje je postalo zelo izenačeno, soko-lovcem pa je uspelo celo povesti 2 minuti pred koncem (100:98). Tedaj pa je moralo z igrišča več ključnih igralcev zaradi petih osebnih napak in gostje so imeli tako prosto pot do zmage. (I. Lessizza) STEFANEL - SOKOL 110:45 (62:22) SOKOL: Lessizza 20, Dolhar 9, Rupel, Šuligoj 4, Stanisa 12, Golemac. Sredi prejšnjega tedna pa so sokolovci igrali proti premočnemu Stefanelu in po pričakovanju tudi visoko izgubili. (I. L.) LESTVICA: Alabarda, Stefanel in Inter 1904 4; Saba, Stella Azzurra in Libertas A 2; Cicibona, CGI Milje, Latte Carso, Sokol in Libertas B 0. DRŽAVNI KADETI JADRAN FARCO - ELECTROLUK PD 105:69 (54:34) JADRAN FARCO: Arena 30 (4:5), Daneu 3 (1:3), Crisma 10 (2:4), Legisa, Pre-selj, Sterni 12 (2:2), Sosič 10 (2:2), Ažman 23 (Si?), Oberdan 17 (5:9), Gherli. Po odložitvi prvega kola so v nedeljo jadranovci opravili krstni) nastop v prvenstvu proti ekipi iz Pordenona, ki velja za enega izmed kandidatov za prvo mesto v tem prvenstvu. Naši so stopili na igrišče prepričani o zmagi in so že od vsega začetka tekme prevzeli pobudo v svoje roke. Vsekakor je bila tekma izenačena vse do sredine prvega polčasa, nato so naši stisnili zobe v obrambi, preprečili sprejem žoge najboljšima igralcema gostov in s hitro in atraktivno igro v napadu visoko zmagali. V peti minuti drugega dela tekme je bila prednost na- ših kar 29 točk. Takrat so se gostje razigrali, vendar jim ni uspelo zmanjšati zaostanka za več kot 18 točk. (L. Furlan) BREG ADRIATHERM - DEFENSOR MARTIGNACCO 72:103 (39:58) BREG ADRIATHERM: Schiulaz 5, Simonič 12 (2:2), Debeljuh 43 (5:7), Starec 4, Barini 6 (2:2), Corva (0:2), Rudež, Petiros-so, Gombač 2, Škabar. TRI TOČKE: Debeljuh 2, Schiulaz 1. Brežani še vedno ne začenjajo tekme s pravim pristopom, to je, da ne igrajo od prve minute zagrizeno, odločno, borbeno. To pa se jim je tudi tokrat maščevalo, saj so gostje takoj visoko povedli in zaman je bil ves napor, sicer zdesetkane Bregove vrste (manjkala sta namreč Pavlica in Bandi), da bi dohiteli nasprotnika. (L. Koren) LESTVICA: Soteco 4, Jadran Farco, Fantoni, Electrolux, Libertas in Martig-nacco 2; Breg Adriat. in Latte Carso 0. NARAŠČAJNIKI POLET - KONTOVEL TECHNA 78:114 (40:52) POLET: Gruden 39 (2:3), Marucelli 10 (0:4), Raubar 11 (1:3), Hmeljak 14, Argio-las, Vremec 4, Križman. KONTOVEL TECHNA: Emili 32 (2:2), Gruden (0:2), Ban 34 (2:2), Danieli 14 (2:5), Vodopivec 20 (2:3), Turk 14 (0:6). TRI TOČKE: Gruden 1. V tretjem kolu prvenstva naraščajnikov je bil v Repnu prvi slovenski derbi. Kot sam rezultat priča, ni bila Kontove-lova zmaga nikoli v dvomu. Šepčevi varovanci so si že v uvodnih minutah priigrali prednost dvanajstih točk (8:20) in to razliko tudi obdržali do konca polčasa. V nadaljevanju so Kontovelci uspeli deloma zaustaviti razigranega Grudna; ki je bil z 39 točkaminajboljši strelec srečanja in predvsem po zaslugi Bana in Emilija visoko povedli ter zasluženo zmagali. (M.R.) BOR INDULES A - LATTE CARSO 73:91 (34:39) BOR INDULES A: Filipčič 15 (2:3), Posega 18 (4:7), Baitz 2, Brus 4 (1:2), Tomšič 24 (5:5), Salvi 8. TRI TOČKE: Tomšič, Filipčič, Brus po 1. PON: Salvi, Tomšič, Baitz. Bor A je nezasluženo izgubil proti zelo dobri ekipi Latte Carso A. Naši so igrali letošnjo najboljšo prvenstveno tekmo in so tudi nekajkrat vodili, a nikoli niso uspeli doseči visoke prednosti. Tudi osebne napake so naši drago plačali, saj so dokončali tekmo v štirih. Tokrat bi pohvalili vse Borove igralce, saj so od prve do zadnje minute dali vse od sebe. (V. Tomšič) LIBERTAS - BOR INDULES B 119:44 (44:19) BOR INDULES B: Punis 4 (0:2), Marti-nolich 9 (1:2), Calzi 2, Križmančič 8, Vir-no 6 (0:4), Žiberna 15 (1:2). Tudi s tržaškim Libertasom je druga Borova postava naraščajnikov doživela visok poraz, vendar so fantje že pokazali določen napredek v primerjavi s prvima nastopoma. Zelo dobro je pod košema zaigral Žiberna, Martinolich pa se je izkazal v vlogi »play-makerja«. (V. Tomšič) LESTVICA: Latte Carso, Tecnoluce in Don Bosco 6; Stefanel, Libertas in Ricre-atori 4; Kontovel Techna in Bor Indules A 2; Polet, Bor Indules B, Inter 1904 in Intermuggia 0. DEČKI KONTOVEL TECHNA - POLET 128:41 (57:14) KONTOVEL TECHNA: Cingerla 3 (1:2), Križman 8, Černe 2, Emili 10, M. Spadoni 21 (3:4), Budin 36 (2:4), Danieli 14 (0:2), A. Spadoni 26 (3:6), Starc 8 (0:2) POLET: Legiša, Tretjak 5 (1:2), Braini, Pro 11 (3:8), Gherli 3 (1:4), Clarich 8 (2:2), Malalan 6 (0:2), Vaupetič (0:2), Vidali 6, Vatta 2. TRI TOČKE: A. Spadoni 1. Tudi v kategoriji dečkov se je na Proseku odvijal derbi med Kontovelci in po-letovci. Premoč Kontovelcev je bila vidna od vsega začetka, saj so »beli« predvsem po zaslugi kapetana Budina, ki je v prvem delu zadel kar 36 pik, visoko povedli in tako omogočili trenerju Šepcu, da je lahko poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, med katerimi sta se najbolj izkazala brata N. in A. Spadoni. Omeniti je treba, da je Poletova peterka precej neizkušena, saj uvršča mnogo začetnikov. Gotovo pa bo pod vodstvom izkušenega trenerja Krečiča napredovala v teku prvenstva. (MR) BOR INDULES - DON BOSCO 54:73 (21:37) BOR INDULES: Bandi 2 (0:2), Galoppin 11 (3:4), Grbec 4 (0:1), Samec 16 (0:2), Gia-comini, Vodopivec, Cupin 9 (1:3), Porpo-rati 11 (1:2), Tul 2. PON: Grbec, Samec, Porporati. Proti boljšim nasprotnikom Don Bosca so borovci visoko izgubili. Enakovredno so se upirali le v tretji četrtini, ko so se približali samo na pet točk. Pohvalo si zasluži Alan Porporati zaradi požrtvovalnosti. (Saša) LESTVICA: Poggi A, Ricreatori in Don Bosco 4; Kontovel Techna, Polet, Latte Carso A, Poggi B in Libertas 2; Bor Indules, Latte Carso B, Scoglietto in Barcolana 0. Utrinki iz Karakoruma Spet se zamislim v dolino. Smo na sedlu pod taborom ena. Le malo manjka do doline, do baze, do rešitve, vendar nisem miren. Ne navdušujem se nad to vrnitvijo, ne skakam od veselja, nočem zatajiti v sebi plaza besed, ki se poraja ob zavesti, da sem po neverjetni izkušnji spet na trdnem, ker tega plaza navdušenja in sreče enostavno ni. Kvečjemu obratno. Tolažim se, da se bo tudi navdušenje spet vrnilo, ko se mi bodo povrnile fizične in psihične moči. Vem, da bo tako, zato moram sedaj samo čakati. Obrnem se k Silvu in ga prosim, naj me fotografira, vendar pa mi aparat spet ne dela. Očitno se bo razživel prav v bazi. Kot jaz, pomislim, saj sva vezana na življenje in smrt. Odločimo se za dokončni povratek. Postanek bo le na začetku ledenika, kjer nas bodo pričakali še nekateri drugi, uro kasneje bomo že v bazi. Koliko in kako se je v teh nekaj dneh spremenila? Baza prav nič, pa tudi alpinisti v njej ne, spremenil sem se jaz! To mi je kristalno jasno. Sedaj si želim čimprejšnjega povratka v svet, ki sem ga za nekaj dni zapustil za odisejado, katere se bom spominjal prav do konca življenja. Nenadoma občutim vso utrujenost teh norih dni. Ko se pritrdim z žimarjem na vrv, se po njej z vsem telesom spustim za kak meter, da bi preizkusil, če se to sploh da. Silvo se zboji, da mi že popuščajo živci in dvigne glas. Ni treba se ti bati, Silvo, sem popolnoma priseben in vse bolj zadovoljem postajam, saj se bliža baza. Do ledenika se spuščamo vse bolj počasi, vendar pa je ritem soliden, tako da bomo verjetno že v opoldanskih urah doma. Na ledeniku nas pričakajo Viki, Mišo in Pavle. Vsi se zdijo zaskrbljeni in res nas takoj sprašujejo, kako je z nama. Dobro, dobro, odgovarjamo. Takoj nama ponudijo nekaj čutar čaja, ki jih v trenutku izpraznimo. Tomo, Silvo in Matevž pohitijo v bazo, midva z Mojmirjem pa sva prepuščena novi »izmeni«. Prejšnja je odlično opravila svojo tovariško nalogo. S prijateljstvom in neverjetno naklonjenostjo, ki sem ju močno občutil. Hvala vam! Pavle mi vzame nahrbtnik ter tudi sam odide v bazo. Z nama ostaneta Viki in Mišo. Vsi smo resni in zamišljeni, naposled pa se odpravimo pre- ko ledenika. Neverjetno težek mi je ta, ledenik. Zavedam se, da ne trpim vec tega leda in snega, dovolj mi je vsega. S težavo se opotekam po vzponih in spustih v ledeniku, koncentracije pa je popolnoma popustila. Po ledeniku hodim sam, vendar pa nenadoma opazim, da Mišo zelo diskretno pa?1 name. Komaj se ustavim, že vidim, da je Mišo le nekaj metrov pred mano-Ko zdrknem po steklenem ledu, že občutim prijateljev zaskrbljeni pogled- Sedaj upam le v čimprejšnji povratek. Saj lahko obnemorem tik pred ciljem. Čutim se nemočnega le pol ure hoje do šotorov. In če zdrknem v mr-zlo reko sredi ledenika? Ustavim se in se vzamem v roke. Še pol ure, sl rečem. In res nato nadaljujem z drugačnim pristopom. In res v daljavi zagledam šotore. In res - ne morem verjeti - prisopiham v bazo, ki se mi P11' kaže v vsej svoji lepoti, magičnosti m svetlobi. Moj dom... Končno v bazi Nerodno se opotekam po nekajme-trskem vzponu nad kuhinjo. Ko me vi deta Rado in Bogdan obstaneta, Pra tako tudi Mica in Andrej. »Kako je kaj s tabo?« vprašam Rada. Bogdan se zasmeje in reče: »u bi moral vprašati tebe, Duško, ne njega!« »Zakaj pa?« nadaljujem pogovor, »skrbelo me je za Rada.« ~ Rado se zasmeje in odgovori: ” mano je na srečo vse bolje, kako pa 1 s tabo?« »Odlično!« vržem prepričano. In/e se sedaj nenadoma počutim odlicn Kako neskončno lepo je doma! Sedaj se moram soočiti z Mico- Rr de k meni in mi reče: »Kaj pa si si mislil? Tako smo se vsi bali, da srn vaju že izgubili.« Sedaj se spet čutim negotovega, ne odločno 'nekaj odgovorim, Andrej P me med pogovorom večkrat fotogra ra. »To bodo čez leta "zgodovins slike",«, si mislim. Spet se mi dvig^ utrujenost, to izmučenost pa je spro la zavest, da sem očitno drugim kroi spanje s svojimi visokogorski avanturami. Obenem pa se mi neZ;e. stori pri srcu, ko opazim, da je pni01 Ije resnično skrbelo za najino uso ^ In kako so sedaj srečni, da sva živa zdrava tu med njimi! Na ledeniku sva z Mojmirjem (v ospredju) končno pila čaj... obvestila - obvestila Minibasket: začetek že 4. 12. v Repnu Trofeja Jadran: letos več novosti PLANINSKI ODSEK ŠZ'SLOGA IN SK DEVIN vabita člane in prijatelje na martinovanje, ki bo v nedeljo, 20. t.m. Dobimo se v Bazovici pri spomeniku padlim v NOB ob 13.30. Program: odhod z osebnimi avtomobili v Rodik, krajši sprehod Rtviž in večerja v Rodiku (gostilna Čebo-hin). Za informacije Viktor Stopar 226283 in Bruno Škerk 200236. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporočsa, da bo seja predstavnikov za vrtce jutri, 17. t.m. ob 20. uri v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. JK ČUPA obvešča člane in prijatelje, da bo društvena večerja v soboto, 19. t. m. ob 20. uri v gostilni Pri Urdihu v Mavhinjah. Prijave se sprejemajo pri Optiki Malalan na Opčinah ali v trgovini Baucon v Gorici. ŠD MLADINA prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure. ŠD GRMADA HOBLES vabi osnovno in srednješolsko mladino na tečaj rolkanja in smučarskega teka. Zainteresirani dobijo vse informacije po telefonu 299012. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI prireja danes, 16. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 večer s slovenskim smučarskim učiteljem Rudijem Frantarjem. Ob videokaseti nam bo predavatelj predstavil smučarski center pod Civetto. AO SPDT obvešča, da so redni sestanki odseka ob sredah ob 20.30 na sedežu alpinističnega odseka v Ul. Car-ducci 8 (2. nad.). Darujte v sklad Mitje Čuka Skrb za naraščaj: to je in bi morala biti ena od temeljnih nalog ŠZ Jadran. Brez naraščaja si tudi naše združene ekipe ni mogoče zamisliti. Kdo bo namreč zamenjal sedanje Jadranove košarkarje, ko bodo le-ti prenehali z igranjem? Ena od pobud za razvoj mladinske košarkarske dejavnosti je bila organizacija Trofeje Jadran v minibasketu. Prva izvedba pred dvema letoma je kar zadovoljivo uspela, lani pa se je marsikdaj in marsikje zataknilo predvsem glede organizacije. Zaradi vzporednosti s turnirjem Zini & Rosenwas-ser je moral namreč prireditelj preložiti vrsto tekem, saj so bili minikošar-karji s srečanji tako zaposleni, da je marsikatera tekma odpadla, večkrat so se ekipe predstavile na igrišče z nezadostnim številom igralcev itd. Rezultat vsega tega je bil seveda ta, da je Jadranova trofeja postala "postranska" prireditev, ki je povzročala udeleženim društvom nemalo organizacijskih težav, predvsem glede razpoložljivosti telovadnice, igralcev, sodnikov itd. Pred kratkim je bil za letošnjo trofejo sestanek vseh zainteresiranih društev, na katerem so med drugim tudi sklenili, da je za letošnjo izvedbo treba uvesti nekaj novosti. Prvič, da se dodeli organizacijo vse manifestacije enemu od Jadranovih matičnih društev. To pa tudi zato, da bi si tisto društvo nabralo organizacijskih izkušenosti, tako da bi si po možnosti ustvarilo nov organizacijski kader. Za letos je organizacijo trofeje prevzela Košarkarska sekcija ŠD Polet. Druga novost je ta, da bodo vse tekme posameznega kola odigrali na enem samem igrišču udeleženih društev. Začetek bo 4. 12. v Repnu, 18. 12. bo na Proseku drugo kolo, januarja na "1. maju" pri Boru tretje kolo itd. S tem pa bi se organizator izognil raznim težavam (sodniki, zapisnikarji, razpoložljivost telovadnic i.p.). Vsakič bi torej igrali po tri srečanja. Udeleženci letošnje Jadranove trofeje pa so: Bor, Breg, Don Bosco, Kontovel, Polet, Societa Ginnastica Tries-tina in Sokol. SPORED 1. KOLA (4. 12. V REPNU) 9.30: Kontovel - Polet 10.45: Bor - Sokol 12.00: Breg - Don Bosco Prost: SGT. Igre pod košema di. Tretja novost: ŠZ Jadran bo lo turnir tudi za najmlajše kosa to je za letnike 1980 in mlajše. ^ ^o-Ze sam naziv turnirja Igre P ,u pe šema" pove, da na tem turnf1 teh1' bodo zgolj tekme v minibaske '^aje več tudi vrsta iger kot štafete^ P žoge, meti in prosti meti na kos ^Q-se-Za to prvo izvedbo "Igre P° sima" bodo nastopila štiri društva.^ol cer: Bor, Kontovel, Polet in 0sa-Tudi za najmlajše bodo tekm jnjd meznih kol vsakič v eni te-° posameznih društev. SPORED 1. KOLA (11. 12. V REPNU) 10.00: Kontovel - Polet 11.30: Bor - Sokol UNDER 18 Rde" EDILE ADRIATICA 0:3 (0:1) d .G: Palčič, Pitacco, Bevk, Sancin, g *na' Prašel (Buzzi), Paiano, Diminich, rn rvi' Franceschi), Švara, M. Tama-%0ta. P. Tamaro. Proti Se Pryouvrščeni ekipi prvenstva so , fazani enakovredno borili, a na ža-k°ri nbil nasprotnik spretnejši_in je iz- ^.jebU bila^v* VS® naPake domačinov. Tekma je r„j, 7es čas izenačena in gostje so le vem °kdal °9rožali domačine, ki so v pr-ra , Po^časii klonili le po napaki v obrali drugem polčasu so Brežani ig-2®d ( ij0^neie rn večkrat za las zgrešili Polč k' NasProtnik je dosegel v tem sju ?su še dva zadetka predvsem po zada sn d stnik napadalcev. Naj omenimo, li . režani, proti koncu tekme, zgreši-inr=i 9stmetrovk:o' Dobro je v obrambi .?al Pdacco. (E. B.) v4,eBOLa - VESNA 4:1 (1:1) Sedrtiak EC ZA VESNO: v 17' Diego Bah!* »A: Sterni, Zorzut, Švab, Zarotti, Serim', adotto, Kuzma, Esposito, Diego 1 Deo Švab, Tence. tašev*^*duaBsEčna igra kriških nogome-jih i i6 Privedla ekipo do katastrofe, saj siabj Premagalo moštvo, ki sodi med krškrf V Prvenstvu. Prišlo je do več pre-lec , v zaradi živčnosti. Srednji napadalo r.eagiral na prekršek, kar ga je štaben ]e Predčasno zapustil igrišče. Te-Histe?? ie rayno tako reagiral režiser, ijats , nost in živčnost se torej ponav-li ;n' grelci Chiarbole so kmalu izenači-cel0 nPraV Pa začetku drugega polčasa gubPov,edli. V nadaljevanju so gostje izrekati 9lavo in se začeli med seboj pre- Po^sai^6 ^e' da 50 Križani igrali okraje-Petra s® ie na igrišču poznala odsotnost to pa edmaka in standardnega vratarja, za (ivi o °Pravičuje tako visokega parati' Sedmak) , Pm^IMORJE 6:0 (1:0) Škabar ^ORJE: Blason, Stefančič (Štolfa), §Uc Pr' .regoretti, Umek, Štoka, Žagar, basst) lncival, Trampuž, Tomasetig (Ger- izena?IVem P°lčasu je bila igra precej idločn'113, dePrav so bili domačini bolj li p0 * m nevarni. Zadetek pa so doseg-P°vzroč^lSrednem Posegu branilca, ki je po zarjo*1 ?ytog°i' V drugem polčasu so Hia nrmVoliivem začetku gostje popolno-bili inPH Shli' kar 50 domačini takoj izrabi so v t°Segii kar pet zadetkov. Proseča-Po ipn- delu zamudili lepo priložnost OSTAT.CVlŠtolfe- (š' M'> kfuano,L1 *7^DI 8. KOLA: Costalunga -Dlimniaanac.0:2, Opicina - S. Andrea 1:1, Seroin pupercaffe 2:2, Fortitudo - S. LESTVTzNvai Suša - Montebello 3:1. BuSa *CA: Edile Adriatica 14, Vivai sana m’ ^nitudo, S. Sergio in Mugge-bupermffA^? 9' Montebello 8, Olimpia, Dpicirm in Costalunga 7, Vesna, Dhiarbola*4 Bant Andrea 6, Primorje in do, KOLO: Vesna - Fortitu- Breg mor]e ' Chiarbola, Supercaffe - naraščajniki RBREcS'r^AZARI° 0:2 (0:( (Menenor,> a4telIan0, Stefančič, Degrass LGrilanci 'r?YPin' Inpelizzari, Majevsk B°chetti 'Buzzitln' Sancin' °ta' Band Brežani ?pYou.vrščenim nasprotnikom s žog0 7 -P,0 igrali in se borili za vsak °dnesli v ka] več sreče bi lahko tud tlittliv nhoaj ločko- Prvi polčas je bil za le več v ri eklPi sta bili nevarni, gostj spremenilo*^9*;?1 po*času Pa se je stanj m kronal Y b'- Nazano Je veliko napada gostega strall l?Ud z lepim zadetkom Brežani ■?* fla' čeprav je bil ta sumljh Gostje so nr!am za ias niso izenačil irenutku ??dvojil1 v Protinapadu, prav dali. VsY'ka? S°- Brežani množično napa Vsi našf 7 k?r l.a bila igra dopadljiva i: treba, Ha „„ lužl]0 pohvalo. Omeniti j doval' MaicJi6- Ifled tekmo hudo poškc sreče in ,lr, skl' kateremu želimo mnog 'grišče (B?a™)°' da se bo kmalu vrnil n 'n ng!P! .■?' K°LA: Montebello - Costa fzzurra - rw“flle ' Muggesana 0:< B3, Opicina0m‘0 Pl. Giarizzole - CG: ^Bitnpia 4.1 n S' ?ergio 0:0, Portuale Se 1:2PFortih.ri3*1*1^ Elisi " Zaule Rabuie , LESTVlY?dfo' Don B°sco 1:1. blie.se 15 r7ioS?percaffb 18, Zaule Ra ?1. CostahmGS 1e' S' Sergi° in Portual i°' MomebST' Pnrtitndo in Giarizzol n'Ca®panet e°fiCampi Elisi i" Olimpi lna in Dom1 p' Mnggesana, Breg, Opi n Pr1HODm°tr ^°n Bosco in Azzurra 1 Bren nuDNJE KOLO: Don Bosco primorje N® Tržaškem m STRPNE -breg 2:1 (1:0 Tr“p"ž “ p" g Pahor) ' Sardoč' Mitja Emili (Kris baUriha, BairPr>eC' Calci. Strain, Švab u9a, Čuk a)C| P°retti, Mauri, Švara, Fer naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Tokrat občutno slabše, predvsem starejši Polom ekip under 18, iz lastne mreže so potegnili 13 žog! - Primorju derbi najmlajših - Cicibani Sovodenj sklenili prvi del v vodstvu Prizor z derbija najmlajših med Primorjem in Bregom Že od vsega začetka je bilo jasno, da bo tekma borbena. Nekaj minut po začetnem žvižgu je Gruden v prvem nevarnejšem prodoru dosegel lep zadetek. Prosečani so odtlej igrali bolj zbrano in mirneje, medtem ko so Brežani stalno napadali. Primorje je imelo veliko priložnosti z Grudnom in drugimi napadalci. Za Brežane je dobro priložnost imel Švara, ki pa je streljal visoko. V drugem polčasu so Brežani igrali odlično. Rdeče-ru-meni pa so se uspešno branili in ogrožali nasprotnika s protinapadi. V enem od teh je Mitja Emili lepo podal žogo na levo stran, kjer jo je prestregel Trampuž in premagal Rapotca. Deset minut pred koncem tekme so Brežani dosegli zadetek. Potem ko je vratar Franza odbil strel Švare, je bil najspretnejši Švab in potisnil žogo v vrata. Pohvalo zaslužijo pri Prosečanih Trampuž, Gherbassi in Štolfa, pri Dolinčanih pa Švab in Mauri. (Maxi) OLIMPIA - ZARJA ADRIAIMPEK 0:0 ZARJA ADRIAIMPEK: Plesan, Castel-lano, Kraslj, Krašovec, Reja, Umek, Renčelj, Blason, Cinti, Vremec, Karis, Ofič. Pravičen izid med dvema enakovrednima si moštvoma. Tako Zarja kot Olimpia sta ustvarili precej lepih priložnosti, a vratarja sta vedno dobro posegla in preprečila gole. Zarjani so z neodločenim izidom verjetno zadovoljni, ne le zaradi osvojene točke, marveč tudi zaradi zrele in solidne igre. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 9. KOLA: Giarizzole -Portuale 0:2, Zaule Rabuiese - CGS 0:2, Fortitudo - Triestina 1:1, S. Giovanni -Montebello 1:0, S. Sergio - Opicina 12:0, Domio - S. Andrea 1:1, Campanelle - Don Bosco 0:0. LESTVICA: S. Sergio 18, CGS 17, S. Giovanni in Portuale 16, Zarja Adriaim-pex, Triestina, Giarizzole, Olimpia, Fortitudo in S. Andrea 9, Zaule 8, Breg in Primorje 7, Campanelle 6, Domio 3, Montebello 2, Don Bosco 1, Opicina 0. PRIHODNJE KOLO: Don Bosco -Breg, Zarja Adriaimpex - Zaule, Primorje - Giarizzole. Na Goriškem AUDAK - JUVENTINA 0:0 JUVENTINA: Florenin, Devetak (Lakovič), Marino Petean, Marušič, Peršolja, M. Petean, Bais (Di Bert), Kobal, Devetak, Dario, Marvin (A. Florenin). V najpomembnejšem srečanju kola je štandreška Juventina igrala neodločeno proti Audaxu. Resnici na ljubo je treba povedati, da je končen izid nepravičen do Ferfoljevih varovancev, ki so vseskozi gospodarili na igrišču in ustvarili tudi nešteto priložnosti za gol. Delno nesreča in delno odlični posegi domačega vratarja pa so preprečili, da bi juventinci kot zmagovalci zapustili igrišče. (A. Ferfolja) IZIDI 7. KOLA: Medea - Cormonese 1:3, Pro Romans - Isontina 2:1, Villesse -Audax 0:0, Juventina - Como 0:0, Natiso-ne - Lucinico 2:0, Azzurra - Itala 3:0. LESTVICA: Azzurra 14, Juventina 10, Audax in Cormonese 9, Villesse in Pro Romans 8, Itala 7, Corno 6, Isontina 5, Natisone 4, Medea 2, Lucinico 1. ZAČETNIKI Na Tržaškem Skupina A SUPERCAFFE 3 ZARJA ADRIAIMPEK 1 STRELEC: Grgič ZARJA ADRIAIMPEK: Poropad, Metlika, Tence, Maks, Devan in Danjel Grgič, Biondi, D. Pusini, Umek, Jurinčič, Kočevar, Ražem, Posega. Zarja je igrala v nepopolni postavi proti moštvu, ki ni pokazalo nič posebnega. Zarjani so bili po igri enakovredi domačinom, ki pa so bili prisebnejši pri streljanju na gol. Nekatere negotovosti bazovske obrambe in tudi samega sodnika so omogočile nasprotniku, da je povedel s 3:0. Le proti koncu tekme so se Bazovci razživeli in po daljšem pritisku prišli do častnega zadetka. (M.Ž.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Servola -Ponziana A 0:0, Soncini A - Esperia 3:0, Muggesana - Campanelle 2:2, Altura - S. Andrea 3:1, S. Giovanni - Domio 4:0, S. Luigi B - Portuale 0:0. LESTVICA: Soncini A in S. Giovanni 14, Ponziana A 13, Supercaffe 12, Zarja Adriaimpex 10, Altura in Portuale 7, S. Andrea in Domio 6, Muggesana in S. Luigi B 5, Esperia 4, Fani B in Campanelle 3, Servola 1. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - Altura. Skupina B CHIARBOLA - PRIMORJE 3:0 (1:0) PRIMORJE: Emili, Pahor, Rebula, Pu-rič, Guštin, Nadlišek, Princival, Husu, Sardoč, Kuk, Širca. Potem ko so v prvem polčasu še kljubovali rahli premoči domačinov, so se Prosečani v drugem polčasu znašli v večjih težavah in nasprotniki so v dveh nevarnejših akcijah povečali razliko. V prvem delu so domačini povedli z močnim strelom tik pod prečko, nato so dosegli zadetke še po diagonalnem strelu napadalca v kazenskem prostoru, zadnji zadetek pa po osebni akciji. Drugih nevarnih akcij vratar Emili ni prestal. Rdeče-ru-meni bi lahko dosegli gol s Širco in s Husujem. (S. M.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Opicina -Ponziana B 1:1, Soncini B - S. Sergio 1:0, Costalunga - Roianese 2:0, Don Bosco -Fortitudo 1:1, Fulgor - CGS 0:1, Fani A -Zaule Rabuiese 2:0. LESTVICA: Ponziana B 12, Fulgor in Costalunga 11, S. Sergio in Opicina 10, Soncini B in S. Luigi A 9, Chiarbola in Fani A 8, Fortitudo 6, Primorje 5, CGS 4, Don Bosco 3, Roianese in Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Primorje - Costalunga. Na Goriškem MLADOST - VERMEGLIANO 0:0 MLADOST: Tommasi, J. Gergolet, Ambrosi, Černigoj, Trampuš, Zanier, Gallo, A. Gergolet, M. Gergolet, P. Gergolet, Suban, Pavio, Ferletič, Lavrenčič, Farra, Lorenzut. Začetniška postava Mladosti je po seriji zmag na domačem igrišču igrala neodločeno proti Vermeglianu. Delitev točk vsekakor bolj odgovarja gostom kot Kraševcem, ki so bili boljši in ustvarili več priložnosti za zadetek. (A. G.) IZIDI 8. KOLA: Staranzano - S. Marco 7:0, S. Piero - Ronchi 1:2, Romana - S. Michele 0:0, Monfalcone - Pieris 1:0, Aris - Mladost 0:1, Vermegliano - Turriaco 2:2, Fogliano - S. Canzian 2:2. LESTVICA: Staranzano 16, S. Canzian 13, Mladost in Ronchi 12, Monfalcone in Turriaco 9, Vermegliano 8, Gradese in Fogliano 7, Pieris 6, Romana 5, S. Michele 3, Aris 2, S. Piero 1, S. Marco 0. CICIBANI Na Tržaškem Skupina A DOMIO - BREG 3:1 (3:1) STRELEC ZA BREG: S. Sancin. BREG: Čuk, S. Sancin, Martini, Bandi, D. Sancin, Stefani, Čurman, Zedda, I. Šik, D. Šik, Smotlak. Proti povprečnemu nasprotniku so Brežani nerodno izgubili. Tekma se je odločila v prvem polčasu. Sprva so povedli gostje, nakar so domačini v petih minutah dosegli tri zadetke. Brežani so v drugem polčasu imeli več priložnosti za zadetek, ki so jih nerodno zgrešili. Med posamezniki sta se izkazala Stefani in Smotlak, medtem ko je Čuk moral igrati v vratih zaradi odsotnosti standardnega vratarja. (E. B.) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Fortitudo B -Portuale 0:4, Fani - Zaule Rabuiese 6:0, Opicina A - Ponziana A 0:0, S. Andrea -Supercaffe 7:4. LESTVICA: Opicina A, Ponziana A in Fani 13, Portuale 12, Supercaffe 8, S. Andrea 6, Fortitudo B in Breg 4, Zaule Rabuiese 3, Domio 2. PRIHODNJE KOLO: Breg - Fani. Skupina C PRIMORJE - CAMPANELLE 4:1 (1:0) STRELCI: Carli (2), Trampuž in Šemec. PRIMORJE: Husu (Ostrouška), Bralni (Budin), Vinci, Carli, Šemec, Bukavec (Škrlj), Lovrečič (Sardo). Naši so še naprej pod samim vrhom. Tudi tokrat so igrali odločno in zagrizeno in prišli v vodstvo direktno s prostega strela Carlija. V drugem polčasu so se rdeče-rumeni razigrali in polnili nasprotnikova vrata. Podvojil je Šemec, rezultat pa sta zaokrožila zopet Carli in Lovrečič. Naj povemo še, da so tokrat stopili na igrišče vsi rezervni igralci in tako so Tržačani dosegli častni zadetek. (Maxi) CHIARBOLA - BOR 3:1 (2:0) STRELEC: Bergagna. BOR: Gregori, Furlanič, Bergagna, Ban, Kariš, Furlani, Brazzani, Fischer, Omari, Domjo, Urdih. Faktor živčnosti je po uvodnih trenutkih tekme bil vzrok tokratnega poraza. Bor bi sicer z lahkoto lahko povedel in takoj zatem še podvojil že v prvih minutah igre, toda previsoka živčna napetost mu je bila usodna. Nasprotnik se je reorganiziral ter začel resno ogrožati vrata naših. Tedaj se je prenapetost lotila tudi obrambe, ki je dvakrat klonila v drugi polovici prvega polčasa. V drugem delu tekme so naši močno pritisnili ampak le kot posledica individualnih prodorov in neorganiziranega napadanja, kar je puščalo nasprotniku velike možnosti za hitre protinapade. V enem izmed teh so tako tudi dosegli tretji zadetek. Igra se je nadaljevala v istem slogu in zaman Kariš, Bergagna in Furlanič so skušali igro nekoliko bolj racionalizirati. Vse kar jim je uspelo je bilo le to, da so po lepi in res učinkoviti potezi Bergagne dosegli častni zadetek. Kot nasvet našim naj velja pravilo, da le z večjim medsebojnim sodelovanjem in spoštovanjem ter skromnostjo, se lahko premostijo vse težave. (D. V.) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Vivai Busa - Soncini A 0:10, Montebello - Ponziana B 1:2. LESTVICA: Soncini A 14, Ponziana B 11, Primorje 10, Fulgor in Montebello 8, Campanelle 6, Chiarbola 4, Bor 3, Vivai Bus& 0. PRIHODNJE KOLO: Bor - Vivai Busži, Fulgor - Primorje. Na Goriškem Tržiška skupina S. PIERO - MLADOST odložena IZIDI 7. KOLA: Monfalcone - S. Piero 3:7, Mladost - Turriaco 0:0, Ronchi - Staranzano 0:12, S. Marco - Pieris 2:3. LESTVICA: Staranzano 13, Ronchi in Turriaco 10, Mladost 9, Aris, S. Piero in Pieris 6, Vermegliano in Monfalcone 4, S. Marco 0. Goriška skupina ISONTINA - SOVODNJE 1:2 (0:0) STRELEC: C. Devetak. SOVODNJE: Florenin, Petejan, Fajt, C. Devetak, Ožbot (Peteani), Pellegrin, Zan-fagnin (M. Devetak), Piras, Kovic, Cotič. Mladi sovodenjski nogometaši so v najslabši tekmi prvenstva premagali postavo Isontine in s tem dosegli svojo šesto zaporedno zmago in še potrdili vodstvo na lestvici. Čurličevi varovanci so tokrat igrali ležerno in neborbeno in zmaga se jim je nasmehnila predvsem zaradi vrste napak domačega vratarja. S tem srečanjem se je zaključil prvi del prvenstva. Čicibani Sovodenj bodo imeli odslej večmesečne počitnice, prvenstvo se bo namreč nadaljevalo marca. (E. Č.) JUVENTINA - S. ANNA 4:0 (2:0) STRELCA: Prinčič (3) in Sošol. JUVENTINA: Bonan, A. in J. Plesničar, Prinčič, Klanjšček, Lutman, Sošol, Mužič, Mažgon, Koršič, Rossano. V zadnjem srečanju prvega dela prvenstva so mladi juventinci zabeležili svojo drugo zmago. Slovensko moštvo je bilo vseskozi boljše od nasprotnika, ki je moral kaj kmalu priznati premoč štan-dreške vrste. (Iztok Prinčič) IZIDI 7. KOLA: Azzurra - Juventina 5:2, S. Anna - Lucinico 0:12, Sanrocchese - Isontina 7:3, počivale so Sovodnje. LESTVICA: Sovodnje 10, Lucinico in Sanrocchese 8, Azzurra 4, Isontina 3, Juventina 2, S. Anna 1. MLAJŠI CICIBANI ZARJA ADRIAIMPEK 1 S. LUIGI VIVAI BUSA 3 ZARJA: Metlika, Babuder, Križmančič, Vattovani, lan in Damjan Gregori, Man-zin, Rismondo, Sossi. Zarjani so morali na domačih tleh kloniti pred boljšim nasprotnikom. Igrali so precej površno in bili nepazljivi v obrambi. Nasprotnik pa je igral zelo dobro. Zarja je dosegla edini zadetek iz avtogola. (M. Žagar) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Ponziana -Portuale 0:1, Costalunga - S. Andrea B 4:0, Muggesana - Zaule Rabuiese 6:0. LESTVICA: Mugg:esana 12, Opicina in Costalunga 10, Vivai Busa in Portuale 9, Ponziana 8, Zarja Adriaimpex 3, S. Andrea B 2, Zaule Rabuiese 1. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaimpex ne igra. PRVENSTVO CSI Najmlajši ZARJA ADRIAIMPEK - S. VITO 2:2 STRELEC: Grgič (2). ZARJA ADRIAIMPEK: Dellafontana, Baldi, G la vina, Ražem, Jerman, Rozman, M. Grgič Zarja se je morala na domačih tleh zadovoljiti z neodločenim izidom, čeprav nasprotnik ni predstavljal nepremagljive ovire. Vsekakor pa je prav S. Vito prvič nepričakovano povedel. Zarjani so nekoliko pritisnili in Grgiču je uspelo izenačiti. V nadaljevanju je bil nasprotnik že spet v vodstvu, a kmalu nato je prišlo tudi do ponovnega izenačenja po zaslugi prodornega Grgiča. (M. Ž.) LESTVICA: Supercaffe 6, Montuzza 4, Zarja Adriaimpex in S. Vito 3, S. Sergio 0. DIJAŠKO PRVENSTVO VOLTA - PREŠEREN 9:1 (4:0) PREŠEREN: Tence, Gherbassi, Tomasetig, Sergio Kocman, Moreno Šavron, David Šavron, Grilanc, Tavčar, Štolfa, Goran Kocman, Blasutto. Naj povemo takoj, da rezultat ni pravičen. Predstavniki znanstvenega liceja so tokrat namreč igrali res lepo, čeprav so bili okrnjeni. V prvem polčasu bi lahko celo prešli dvakrat v vodstvo. V zadnjih desetih minutah pa so doživeli pravi polom. Vsi goli so padli zaradi neizkušenosti večine igralcev. V drugem delu so naši bili del polčasa kos nasprotniku in celo bolj nevarni. Dobre priložnosti sta imela Tavčar in Štolfa. V eni od teh je branilec zagrešil nad Tavčarjem prekršek, enajstmetrovko pa je zadel Tomasetig. Modri bi lahko dosegli še kak zadetek, a so jim zmanjkale moči, tako da so v sedmih minutah prejeli kar pet zadetkov. Posebno pohvalo zaslužijo Blasutto, Tomasetig in Tence, ki je prvič igral v vratih. (Maxi) Cicibani Juventine so prav v minulem kolu dosegli svojo drugo zmago Kriška Vesna under 18 je doslej zbrala le 6 točk Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 1.200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.-din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000,- din, letno 45.000. - din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000. - din, letno 75.000,- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEt* 16. novembra 1988 Včeraj na sovjetskem vesoljskem izstrelišču v Bajkonurju Uspešna izstrelitev in prvo »potovanje« sovjetskega vesoljskega trajekta Buran MOSKVA — Vesoljski trajekt Buran, sovjetski Shuttle, je včeraj dopoldne malo pred pol deseto srečno pristal na kozmodromu v Bajkonurju, potem ko so med poletom, ki je trajal 3 ure in 25 minut, z uspehom preskusili delovanje raznih sistemov v tej vesoljski ladji. Buran (v prevodu snežni vihar) je v zemeljsko orbito ponesla najmočnejša raketa na svetu z imenom Energija. Dolga je 60 metrov, v vesolje pa lahko ponese vesoljske ladje vrste Buran z ali brez posadke, druga vesoljska plovila, kakor tudi dele vesoljskih postaj. S svojimi 3.200 tonami pogonske moči pa ne predstavlja le najmočnejše rakete na svetu, temveč pomeni za sovjetsko astronavtiko tudi veliko novost, saj so na osrednjem delu montirani štirje motorji na tekoči vodik in kisik. Doslej so Sovjeti kot pogonsko gorivo uporabljali tradicionalne mešanice 's kerozinom, kjer jih je bolj zanimala kvantiteta kot kvaliteta. Z raketo Energija pa so uspeli količino in kakovost združiti. Včerajšnji polet je bil brez posadke in zato v celoti voden z instrumenti na Bajkonurju. Potem, ko je Buran opravil dva kroga okrog Zemlje, so vključili posebne rakete, s čimer se je začel pristanek vesoljskega trajekta. Približno na višini 40 km se je začel jadralni let, Buran pa je končno pristal s hitrostjo med 310 in 340 km na uro. Med samim poletom so delovanje vseh naprav spremljali strokovnjaki, ki so povedali, da je prvi sovjetski polet tega vesoljskega plovila minil brez vsakih zapletov. Kot poroča sovjetska tiskovna agencija Tass, lahko že v kratkem pričakujemo prvi polet s človeško posadko. Posadka bo glede na naloge, ki naj bi jih opravila med poletom, štela od dva do deset članov. Kot zanimivost lahko dodamo, da so sovjetski predstavniki ponudili italijanski vesoljski agenciji, da izbere svojega predstavnika, ki bi z Buranom poletel v vesolje v eni prihodnjih misij. Na slikah: posnetka (AP) prikazujeta sovjetsko vesoljsko plovilo Buran takoj po izstrelitvi in pristanku na kozmodromu v Bajkonurju. Gadafi pomilostil sicilske ribiče TRIPOLIS - »Diplomatska« akcija predsednika sicilske deželne vlade Rina Nicolosija Pn polkovniku Gadafiju je bila uspešna, saj je omogočila povratek enajstih ribičev, ki so jih libijske oblasti obsodile na dve leti W šest mesecev zapora zaradi krivolova v libijskih ozemeljskih vodah. Predsednik Nocolosi ie dosegel tudi, da se je libijski voditelj Gadafi osebno zavzel, da enajstim italijanskim ribičem ter Tunizijcu in Jugoslovanu, ki bila člana ujetih posadk, prekličejo zaporno kazen. Rino Nicolosi je pripotoval V Tripolis v nedeljo, njegov trdni namen pa je bil ta, da se vrne domov-.z vsemi člani posadk ribiških čolnov Antonino Vella ih Francesco II. iz Sirakuz ter Brivi' do iz Auguste. Predsednik sicilske deželne vlade je zahteval sestanek s polkovnikom Gadafijem' libijski voditelj pa je po nekajur-nem pogovoru sprejel Nicolosije-ve zaheve in poveril premiera Omarju Montaserju nalogo, rta) podpiše sklep o pomilostitvi. Ribiči so se tako predsinočnjim ponovno zbrali v Tripolisu, oa koder so včeraj odpotovali domov. Deset jih je bilo zaprtih v Bengasiju, edini italijanski mornar na barki Brivido pa je bil zaprt v Omsu. Predno so odleteli s tripoliškega letališča so prisotnim novinarjem izjavili, da s° preživeli v libijskih zaporih le mesec dni, do procesa (prestregli so jih avgusta letos) pa so sme bivati na zaplenjenih barkah. Libijci so ravnali z njimi zel korektno, je izjavil kapitan barke Antonino Vella O razi o M oscuzza, dve leti in pol prisilnega dela P le ni najbolj rožnata perspektiv ■ Njihova pustolovščine je konča včeraj, ko so pripotovali v Car nio. S sorodniki in znanci so srečali že na letališču, nato s skupaj z njimi odpotovali v Sir kuže in Augusto. Trdovratni stavkajoči policisti povzročili hudo zmedo v prometu BRUSELJ — Splošni kaos v prometu, neverjetna gneča na križiščih, dolge kolone na avtocestah že več dni vodijo v obup avtomobiliste na belgijskih in nizozemskih cestah. Tudi po ulicah, na postajah metroja, avtobusov in vlakov je zavladala popolna anarhija. Kdo pa so pravzaprav krivci neverjetnega nereda v državah, ki so poznane po svoji urejenosti v prometu? Neverjetno, ampak krivdo za brezvladje imajo prav varuhi javnega reda, belgijski in nizozemski policaji, ki so oklicali »divjo« stavko zaradi prenizkih plač. Tudi tisti, ki so morali ostati na delovnem mestu, prispevajo k slabšanju položaja, saj preizkušajo semafore ravno takrat, ko je na cestah največja gneča, ali pa spuščajo avtomobile skozi križišča neverjetno počasi. Istočasno so se organi prisile odločili, da izključijo vse sirene in opozorilne luči na svojih avtomobilih. Tisti, ki niso v službi, sodelujejo na mitingih in podobnih manifestacijah, da bi prikli- cali pozornost domače javnosti na nizke osebne dohodke javnih varuhov. Eden izmed njih je na televizijskih ekranih celo izjavil, da je lačen in da mu je mraz. Poleg zvišanja plač belgijski in nizozemski policisti zahtevajo tudi boljšo opremo, saj trdijo, da so policijske postaje hladne, avtomobili primerni za tehnične muzeje, tja naj bi spadali tudi pisalni stroji, radijske zveze pa se baje redno prekinjajo. Policisti tudi zahtevajo, naj bo prehrana na delovnem mestu kvalitetnejša. Belgijski po-liciski agenti so najslabše plačani varuhi javnega reda v Zahodni Evropi, saj je njihova plača le nekoliko višja od minimalnega zajamčenega osebnega dohodka, ki ga država nakaže brezposelnim. Politiki pa ne nameravajo popustiti in niti nočejo sesti za pogajalsko mizo. Trdijo, da je Belgija, upoštevajoč število prebivalcev, država z najvišjim številom policistov, teh je na- mreč 18 tisoč. Vlada je zato prosila pripadnike polvojaške žandarmerije, naj zamenjajo stavkajoče pri jamčenju javnega reda Na Nizozemskem je stavka policije dobila še bolj spektakularne razsežnosti, tam organi javnega reda odkrito provocirajo oblasti, tako da nosijo transparente po ulicah s psovkami na račun ministrov in krajevnih političnih veljakov. V Amsterdamu so policisti, kot najhujši huligani metali petarde in povzročili spopade med zadnjo prvenstveno nogometno tekmo. Policijski agenti so v mestu Dordret celo zažgali policijsko vozilo ob prihodu ministra za varstvo narave. Ministra za promet pa so enostavno obkolili na avtocesti in mu onemogočili nadaljevanje poti. Ista neverjetna usoda je doletela tudi kraljico Beat-rix. V Amsterdamu in Rotterdamu je bil promet neprekinjeno paraliziran točno dvanajst ur. Dobrih izgledov za premostitev stanja pa zaenkrat ni. Skupinsko potovanje hamburških labodov Ko se v Hamburgu pojavi zima, napoči tudi čas, da labode prepeljejo v umetno grete bazene, kjer bodo šarmantne ptice prezimile v prijetnem okolju (Telefoto AP) Milijardni rop v poštnem uradu MESINA — Štirje zlikovci so v ponedeljek pozno zvečer vdrli v poštni urad na železniški postaji v Mesini in odnesli nič manj kot 4 milijarde lir. Podvig so očitno skrbno načrtovali: pred vhodom za poštna vozila so počakali do 22. ure, ko je uradnik iz notranjosti uradov odprl težka vrata. Nihče ni opazil, kdaj in kako so roparji smuknili v poslopje. Desetim uradnikom, ki so pripravljali vreče s pošto in raznimi vrednostnimi papirji, so najprej zagrozili z orožjem, nato pa so jih zvezali kot snope in mirno opravili svoje delo. Enega uradnika, ki se je hotel upreti, so menda tudi pretepli. Vreče s pošto so bile namenjene nekaterim okoliškim poštnim uradom. Potem ko so jih roparji natovorili v kombi, so izginili v noč. Preden so poštni uradniki lahko sprožili alarm, pa je poteklo precej časa. Po podvigu so se roparji oddaljili kar s poštnim vozilom. Podoben rop so neznanci opravili junija letos in takrat jim je rop navrgel poleg 750 milijonov tekočega denarja tudi za 7 milijard čekov. Učinkovit boj proti trgovcem z mamili CIUDAD MEXICO — Posebne enote mehiške policije so te dni kokaina, ki so ga zasegle v zadnjih dveh mesecih. Upepelitev je no v 36 mestih in je ponekod spominjala na pravi slavnostni __ 1 kokainom so plameni uničili še 55 ton marihuane, 15 ton opija “U'tjSOč m0"'; heroina. Mehiška policija razpolaga s posebnimi enotami (približno -ajceV d* ki se ukvarjajajo izključno s preganjanjem razpečevalcev in prepro uspesepi mil. Mehiški predsednik De La Madrid že šest let vodi izredno os ,-pejefoto A bolj proti širjenju mamil iz Mehike na svetovni trg. VODORAVNO: I 1. italijanski filmski režiser (Federico), 7. delavec z zaslužkom enega dne, 12. kilo-volt, 14. grški pesnik in glasbenik, 15. sredstvo za taljenje, 17. ime urednice Novega Matajurja Namorjeve, 19. italijanski trobentač Rosso, 20. ovalna slikarska deščica za mešanje barv, 21. francoski fizik (Denis), 22. izraelska luka, 23. zavojčki, svežnji, 24. »brezmadežna« ženska, 25. znak za kemijsko prvino tantal, 26. afriška država, 27. majhna gata, 28. ime odlične slovenske smučarke Svetove, 29. pripravljanje zaklanega prašiča, 30. kremeni... za iskre, 31. celica v zaporu, 32. ploskovna mera, 34. slovenska luka, 35. poželenje, 36. v grškem bajeslovju reka pozabe na onem svetu, 37. kar se ulovi, 38. rimski sedem, 39. mehko vita svilena preja, 40. veznik, 41. najbolj razširjena rastlina, 42. atletska disciplina, 44. je tudi prebivalka Seula, 46. prebivalka naše vasi, 47. avt. oznaka Sarajeva, 48. bivši it. kolesar, trikratni svetovni prvak (Alfredo), 49. vrsta kulturne rastline, 50. mesto v Piemon-_____________________________ tu, 51. pisarna, urad; instanca, 52. ime it. filmske igralke Zoppellijeve, 53. stoj, lega, položaj. NAVPIČNO: 1. prenapetež, sanjač, 2. ime odlične švicarske smučarke Hessove, 3. okence, 4. bivši tržaški boksar (Duilio), 5. Italija, Norveška, 6. evropska država, 7. orodja za dolbenje s kratkim prečnim rezilom, 8. sukanci, 9. črnski jezik, 10. italijanska nikalnica, 11. lastnost rjavega, 12. kal, 13. žila dovodni- pv ', p:v' 'P ■>< S- v ■ Mm S . v. 7 8 9 10 A 11 12 13 17 18 21 24 27 29 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 J 42 43 44 45 R 46 47 48 49 50 51 52 53 ca, 16. agavi podobna rastlina iz družine lilij, 18. umsko zelo razvita žival, 20. lesena opažna plošča, 21. naša slaba šolska ocena, 23. kiji, 24. Samsonova ljubica, 26. konjski tek, 27. gneče, 28. avt. oznaka Messine, 29. mlečna beljakovina, 31. na sliki, 32. brazilski nogometaš Napolija, 33. odprta telesna poškodba, 35. žensko ime, 37. odrga, 39. ruska vprega, 41. splošne smeri, tendence, 42. del doline reke Soče, v zahodnem vznožju Triglavskega razgorja, 43. mesto na Poljskem, 45. opisovanja, 47. ime bivše it. atletinje Sime-onijeve, 49. bajka, 51. avt. oznaka Brescie. NAŠI IN DRUGI KVIZI (kovin) 1. Kdo je odkril Postojnsko jamo? □ Miro Kocin > □ Luka Čeč □ Štefan Logar 2. Ime švedskega nogometnega trenerja Erikssona? □ S ven Goran D Friedrik : □ Niels 3. Psevdonim ameriškega pisatelja Johna Griffitha? □ Jack London □ Sinclair Lewis □ William Faulkner 4. Ime slovite manekenke Jovovich? □ Tamara □ Milla □ Irina 5. Ime ameriške pevke Vaughan? □ Jean D E Ha □ Sarah 6. Kdo je prvi iznašel penicilin? □ A. Fleming □ L. Pasteur □ J. Lister 7. Aka je... □ tropsko drevo □ reka v SZ □ izraelska luka 8. Ime velikega slovenskega rodoljuba, skladatelja in zborovodje Aljaža? □'Jakob □ Andrej □ Slavko 9. Naziv študijskih dnevov, ki se vsako leto odvijajo pri nas? □ Draga □ Poletni dnevi □ Slovenski dnevi 10. Kje se nahaja stara cerkev Janeza Krstnika? □ v Bazovici □ na Opčinah □ v Štivanu Kdor je pravilno odgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica«, itd. Pet ali manj pravilnih odgovorov je ocena - negativna. MILES - MARTIN Kako je beli osvojil figuro in z njo tudi zmago? ESTRADA - GLIGORIC Birmingham 1977 Varna 1962 HI* S H W H Em m m m mi it 1 , <£ . i m.b h itn , i-k &% S £; ■ ' * * «£,:•, ^ tt . & % i i S: Bi si s m S - <& ■ - £Lr S Črni je v dveh potezah prisilil nasprotnika k predaji. Kako? VODORAVNO: 1. dežela, pokrajina (nem.), 5. poskus, dokaz, trdnost (angl.), 10. junaki (it.), 11. krastača (it.), 12. jugoslovanski državnik (Josip Broz), 13. deska,-os (it.), 14. prst na nogi (angl.), 15. ves, cel, celota (angl.), 17. bistvo (it.), 19. avt. oznaka Arezza, 20. Richard Trevithick, 21. novoro-jenka (it.), 23. mesto v severni Italiji, 25. francoski modni krea-tor, 26. jugoslovanski otok, 27. bivši nogometaš Triestine. NAVPIČNO: 1. pismo, črka (it.), 2. največji pesnik italijanske renesanse (Lodovico), 3. beležke (angl.), 4. Bog (it.), 5. kosilo (it.), 6. francoski pesnik in dramatik (Edmond), 7. kosti (it.), 8. strojnik, telefonist, upravitelj (angl.), 9. it. gledališki igralec in režiser (Da-rio), 15. trojanski kraljevič, 16. državni zakladi (it.), 18. ustanove (it.), 22. pomoč, podpora (angl.), 24. avt. oznaka Savone. V oklepaju so označene okrajšave angl. (za prevod v angleščino), it. (za prevod v italijanščino) in nem. (za prevod v nemščino). 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 ■ 27 ALARODI - skupno ime za predindoev-ropska plemena. ARION - grški pesnik in glasbenik iz Metimne na otoku Lesbu (ok. 600 pr. Kr. r.), velja za začetnika diti-rambičnih korov. ASO - ognjenik na Japonskem. BARTOLOMEO (... DELLA PORTA) - florentinski menih in slikar. Nanj sta vplivala predvsem Raffaello in Michelangelo. (1472 - 1517) DRENA - občina pri Trentu s približno 600 prebivalci. ILEUS - neprehodno črevo, zapora vetrov in blata. |RI - reka na Peloponezu. KAT - vzhodnoafriški grm, dražilno na-sladilo. LETA - v grškem bajeslovju reka pozabe na onem svetu. LOIRET - departma v srednjem delu Francije, z glavnim mestom Orleans. MALITO - občina pri Cosenzi v Kalabriji s približno 2.500 prebivalci. MAR - bog v stari indijski mitologiji. NERA - levi pritok reke Tibere. ODAK - hrvaški skladatelj, avtor opere »Dorica pleše«. (Krsto) ORIANI - italijanski pesnik in kritik, glasnik novega idealizma. Rojen v Faenzi pri Raveni. (Alfredo, 1852 -1909) ORTIS - odličen bivši italijanski atlet. Evropski prvak 1978 na 5.000 m v Pragi. Na istem EP je bil drugi na 10.000 m. Doma iz Paluzze v Karniji. (Venanzio) OTRIN - sodobni baletni slovenski koreograf, ki deluje v Mariboru. (Iko) RELE - posrednik, priprava, ki na določen signal, npr. šibki tok, avtomatično vključi ali izključi tok v omrežju; prepreganje konj; poštna postaja, kjer so izmenjavali konje. TORON - radioaktivni izotop radona, produkt razpadanja torija. VORONIN - odličen bivši sovjetski gimnastičen Olimpijski prvak leta 1968 v preskoku čez konja in v vaji na drogu. (Mihail) KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI V tej številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MU2INA, Jože PETELIN. Alfred ŠVAGELJ. Ilustrator Barbara BONETA. VODORAVNO: 1. vrvenje ... na ulici, 6. kamenje ali priprava za brušenje, 10. nogometno moštvo iz naše vasi (na sliki), 15. okoliš, področje, 16. ime našega umrlega gledališkega igralca Nakrsta, 17. milansko nogometno moštvo, 18. veznik, 19. naša nikalnica, 20. plin brez barve in vonja, 21. avt. oznaka Makarske, 22. avt. oznaka Sondria, 23. nordijski izraz za smuči, 25. naša vas na sliki, 28. resnica, 29. kornerji pri nogometu, 31. avt. oznaka Sarajeva, 32. Avstrija, Italija, 33. odlična italijanska pevka, 34. reka skozi Firence, 36. avt. oznaka Roviga, 38. ime sovjetskega nogometaša Prota-sova, 40. eden izmed prstov, 42. moško osebno ime, 44. metrski cent, 46. reška knjižna založba, 47. odrasla samica konja, 49. grški bog vojne, 51. lajati na pol, 52. vodje športnih moštev, 54. osvežilna pijača, 55. področja verskih poglavarjev muslimanov, 57. hinavec, svetohlinec, 59. zbori devetih pevcev, 60. avt. oznaka Splita, 62. žensko osebno ime, 63. avt. oznaka Cagliarija, 64. sodo število, 66. čedra na vrhu, 67. sklešček, porajkelj, krepelo, 71. skupno ime za predindoevropska plemena, 76. odličen finski pilot avtorelijev (Markku), 77. bivši sovjetski telovadec (Mihail), 80. naslov nekaterih mongolskih vladarjev, 81. atletske discipline, 82. naslovi nekdanjih kozaških poveljnikov, 83. četrti rimski kralj. NAVPIČNO: 1. vpitje, krik, 2. naš bivši urednik (Stanislav), 3. Valentin Vodnik, 4. ena v Bonnu, 5. v športu je lahko ugoden pri določitvi nasprotnika, 6. listnato drevo z belim lubjem, 7. ime bivšega jug. košarkarja Tvrdi-ča, 8. velika kača, 9. tuje žensko ime, 10. letni čas, 11. ime ruske plesalke Pavlove, 12. konec polotoka, 13. še en letni čas, 14. švicarsko mesto, 24. prebivalec evropske države, 26. ognjenik na Japonskem, 27. tuja okrajšava za Mednarodni olimpijski odobr, 28. strogi ustni izpiti na univerzi, 30. tržaška tovarna, 33. žensko osebno ime, 35. Nadia Comaneci, 36. morske živali, 37. okras, 39. Luksemburg, Švedska, 40. zdravilna rastlina grenkega okusa, 41. belgijski popevkar, italijanskega porekla, 42. tatvine, 43. norveški kralj, ki je padel v boju proti Dancem, 45. zemljišče, 47. ljubkovalno žensko ime, 48. italijanska cestna služba, 50. sajenje, 52. vnetje sluznice, 53. prebivalci azijske države, 56. bogati, radodarni pokrovitelji umetnosti in znanosti, 58. troha, trščica, 60. znak za kem. prvino selen, 61. avt. oznaka Trsta, 64. prebivalec Velike Britanije 65. jezero v Etiopiji in reka v Keniji, 67. položaj pri šahu, 68. vzklik bikoborcev, 69. daljša doba, 70. prva ženska, 72. moško osebno ime, 73. pritok Volge, 74. del tedna, 75. pripadnik inkovskega ljudstva, 78. avt. oznaka Ravenne, 79. znamka italijanskih kamionov. KOORDINATNA KRIŽANKA ■ A B C D E F G H I 1 2 3 4 5 6 Začetek vpisovanja besed v lik vam povedo koordinate, ki so določene s pomočjo številk in črk ob robu lika. V križanko morate nesimetrično razporediti 6 črnih polj. VODORAVNO: IB: norme, načela, vodila, 2A: nezadostnost, bornost, 3A: varianta, različica, 4A: sodobni slovenski baletni koreograf, ki deluje v Mariboru (Iko), 4G: drugo ime za Cigana, 5A: požrešneži, 5G: najmanjše število, 6B: hrvaški skladatelj, avtor opere »Dorica pleše« (Krsto), 6E: kraj pri Poreču. NAVPIČNO: IB: lanena tkanina, 1C: šolski oddelek, ID: starogrško pristanišče na vzhodni obali Beocije, Aulis, 1E: vrinjen del, 1F: stara dolžinska merska enota, cola, palec, IG: departma v srednjem delu Francije, z glavnim mestom Orleans, IH: tip oplovega avtomobila; mesto v švicarskem kantonu Ticino, 21: dolina pod slovenskimi Julijskimi Alpami. S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedite v lik vodoravno in navpično vse spodnje besede. 2 črki: BK ER — KA — LO — NK — ON — RT 3 črke: AAR ACI — AJD — IKT INN KAL KES — KET NAK — ORD — PTA ROK 4 črke: NEBO — STEK 5 črk: METRO - TORON 6 črk: ANDREJ — EROTIK — GDANSK STEBRI 7 črk: ALARODI — APARTMA 8 črk: ARABESKE ELEKTRON — ISONTINE JAMELJCI LAMBRETA — REPETENT SKRIPTOR 10 črk: ALEKSANDER 14 črk: LEKSIKOGRAFI JA BRAMANSKI ASKET PISARNE. BIROJI GLASBILA NA STRUNE JE LAHKO PROST... IME TRŽAŠKEGA PISATEUA SVEVA THE000R KORNER VRSTA TELESNE REKREACIJE BIVŠI IT. ATLET (VENEZIANO) BOG SMRTI V IND. MITOLOGIJI PRIPADNIK KLETOV JANUAR ALI VODOMEC ZEMUAK JOŽE ANTON AŠKERC TINE DEBELJAK PRISTAŠI IDEOLOGIJE REKA KRIŽ mi 1 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 . 6 7 8 - _ Pri trosmerni križanki so definicije navedene za vodoravno in navpično ter za besede v okvirih (v smeri kazalca na uri), tako da lahko v liku berete vodoravno, navpično in v štirih okvirih. VODORAVNO 1. naša vas v goriški pokrajini, 2. jugoslovanska reka -viteška sinjska igra, 3. je lahko votla ali dolžinska - starodavna prestolnica Japonske, 4. Cassius Clay - ranocelnik, 5. kem. element, ki ga uporablja predvsem TV tehnika - italijanska filmska igralka Miranda, 6. se izteka v žilah - nasprotno od juga, 7. Owens Jesse - manjša pripoved v prozi, 8. žensko osebno ime -vzhodnoafriški grm. NAVPIČNO 1. temno siva krava - atletska disciplina (v višino in daljino), 2. zabele - uničevalka železa, 3. sodi, sodci - Nikola Tesla, 4. doba, vek - delovno področje, 5. odprta telesna poškodba - reka v SZ, 6. del roke - naš atletski delavec Pertot, 7. okit - slov. mladinska pisateljica Peroci, 8. avt. oznaka Barija -najvišja gora v Turčiji. OKVIRI 1. Avar - omejen čas - vrsta dolgorepe papige z močnim kljunom - znak za kem. prvino tantal -list, kos papirja - kurivo za visoke peči - derivat amoniaka, 2. nočno zabavišče - njor-ka - rodovi, plemena -Lecce - prijetna., značilnost arome - posrednik, prepreganje konj, 3. ime ruske plesalke Pavlove - tuje žensko ime - sodobnik Keltov, 4. levi pritok Tibere. KAJ JE NENAVADNEGA? PERNAT PANTER? To bi bilo pa res čudo, takle panter, poraščen s perjem! V obeh besedah pa je tudi nekaj ugankarsko zanimivega! Kaj? ANAGRAM Kruh PREMAZAN s tem sirom? Nemogoče, boste rekli! O, pa je, samo prej ga morate staliti na vročini. Po katerem siru sprašujemo? POSETNICA Z DVOJNO REŠITVIJO RANKO SKALPEL Uganite njegov poklic in slovenski kraj, kjer živi. Posetnica in dve različni rešitvi: pri prvi je kraj na Primorskem, poklic pa v zvezi z obdelovanjem kovine, pri drugi je kraj v bližini Kranja, poklic pa ima opravka s čopiči! LOGOGRIFNI ANAGRAM TRESK EKSPLOZIJ se zasliši, če ti stvarca poči v hiši! a + b + c = x a = značilen izrastek pri živalih, b = pisana tropska papiga, c = gorski vzpon, x = popravilo. ( ( ( ) ) ) ) Pri tej igri so razlage navedene za A proti B in obratno (B proti A). OD A PROTI B Zgornja okončina Ima... lesene noge Mlado govedo Travniki Brcati po domače Niso črne Zver Doba v zgodovini človeštva, ki obsega grško in rimsko družbo v starem veku Vesti Puder Slana v zrnu Ovčarjeva koča Kulturna rastlina... za kajenje Najkrajši... glagol Reket Najvišja karta OD B PROTI A • Abrahamova žena • Veda politikov • Kumica • Ime slovesnika pesnika Bora • Orkan, hurikan • So tudi slaščice • Dragulji • Brkinska vas • Kraški gorski obod v Dalmaciji • Od A do Ž • Kmečko orodje • Dvanajstmesečna obdobja • Letni čas • Pevski zbor MLADE VODORAVNO SLIKOVNA KRIŽANKA NAVPIČNO ^ /|S|«=-«=-=-j||5)'^-'-e=^=' j NNIL^V 6 L/TTm 1 • rihtrT :• 7 JJL •••HI l wvyvyw MuUl vtjctoatifca Jjorna 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 T 15 16 17 18 19 20 N 21 22 23 24 25 26 27 VODORAVNO: 1. krdelo, tolpa, 6. okvara, 11. del srajce, 12. atenski postavodajalec, 13. ovoj, ovitek, 14. nevezana, pisana ali govorjena beseda, 15. nočno zabavišče, 16. največji grški otok, 17. grška črka, 18. avt. oznaka Enne, 19. kraljevo pokrivalo, 20. sovjetsko vojno letalo, 21. italijansko žensko ime, 22. bicikel, 23. izletnik, 25. francoska reka, 26. okras na glavah korintskih in rimskih stebrov, 27. duri. NAVPIČNO: 1. vrsta glasbenega inštrumenta, 2. leposlovno delo v prozi, 3. šolska kazen, 4. pri šahu kralj v izgubljenem položaju, 5. avt. oznaka Avellina, 6. žaba, 7. posoda za rože, 8. izraelska luka, 9. avt. oznaka Roviga, 10. Oidipova hčerka, 12. občina pri Trentu, 14. francoski pilot formule ena (Alain) 16. Kristus (lit.), 17. Kristusov sodnik, 19. zagozda, 20. najnovejša šega, noša ali kroj 21. doba, vek, 22. pevski zbor, 24. Urugvaj, Kambodža, 25. Roger Vaillant. Stric milijonar »Tone, kako se je potem končalo s tistim brhkim dekletom. S tisto Francko. Si se naposled z njo poročil?«, vpraša Pepi. »Poslušaj, kaj se mi je zgodilo. Nekega dne sem dekle predstavil svojim sorodnikom in tudi moj stric milijonar je bil med njimi,« žalostno pove Tone. »Saj to je normalno, da si Francko predstavil sorodnikom in tudi stricu!« »Seveda je normalno, toda sedaj je Francka postala moja teta.« Avtomobilist Policaju se kar sumljivo zdi, ko gleda avtomobil, ki stalno vozi okrog bolnišnice. Nato se odloči, ustavi avtomobilista in ga vpraša: »Čemu že dve uri krožite tu okoli?« »Da vam pojasnim: prvi dan je, ko vozim avtomobil, in bolje je, da sem blizu bolnišnice.« Natakar »Natakar, natakar! Takoj sem! V juhi sem našla muho!«, je jezno zavpila ženska. »Ne bojte se, gospa! Takoj prinesem pajka, da jo bo ulovil!« V trgovini Gospodar trgovine je nahrulil prodajalko: »Čemu je tista gospa zaloputnila vrata in jezno zapustila trgovino. Nisem ti vendarle stokrat rekel, da kupci imajo vedno prav!« »Točno, toda tista gospa mi je dejala, da ste vi velik slepar!« je odvrnila prodajalka. V živalskem vrtu Mož in žena v živalskem vrtu pazljivo opazujeta razne živali. Nakar mož se ustavi pri kletki, kjer so zaprte štiri opice, in reče: »Draga bi se lahko približala opicam, rad bi napravil skupinsko sliko.« NASLOVNA STRAN KRIŽANKA Z NAŠIM GLEDALIŠKIM IGRALCEM. 1. Fellini, 7. dninar, 12. kV, 14. Arion, 15. talilo, 17. Jole, 19. Nini, 20. paleta, 21. Papin, 22. Aka, 23. baloti, 24. devica, 25. Ta, 26. Kenija, 27. gatica, 28. Mateja, 29. kolina, 30. kresila, 31. samica, 32. ar, 34. Izola, 35. sla, 36. Leta, 37. plen, 38. VII., 39. trama, 40. in, 41. trava, 42. troskok, 44. Korejka, 46. Open-ka, 47. SA, 48. Binda, 49. mak, 50. Asti, 51. biro, 52. Lia, 53. stav. Na sliki = Silvij Kobal. STRAN II. NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Luka Čeč, 2. Sven Goran, 3. Jack London, 4. Milla, 5. Sarah, 6. A. Fleming, 7. izraelska luka, 8. Jakob, 9. Draga, 10. v Štivanu. ŠAHOVSKA PROBLEMA 1. problem: 1. a4! La4: (l....La6; 2. Tc6:) 2. Da3 Lb5; 3. Tb5: Da3:; 4. Tb7+ in črni se je vdal. 2. problem: l....Td6:!; 2. Dd6: (2. ed6 Del mat) Td8 in beli se je vdal. KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. land, 5. proof, 10. eroi, 11. rospo, 12. Tito, 13. asse, 14. toe, 15. entire, 17. essenza, 19. AR, 20. R.T., 21. neonata, 23. Aosta, 25. Dior, 26. Vis, 27. Dri. STRAN III. KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. vrvež, 6. brus, 10. Zarja, 15. revir, 16. Rado, 17. Inter, 18. in, 19. ne, 20. etan, 21. MA, 22. SO, 23. ski, 25. Bazovica, 28. res, 29. koti, 31. SA, 32. Al, 33. Mina, 34. Arno, 36. RO, 38. Oleg, 40. palec, 42. Riko, 44. stot, 46. EDIT, 47. kobila, 49. Ares, 51. laj, 52. kapetani, 54. ora, 55. imamati, 57. farizej, 59. noneti, 60. ST, 62. Savina, 63. CA, 64. šest, 66. če, 67. pove-rek, 71. Alarodi, 76. Alen, 77. Voronin, 80. kan, 81. teki, 82. atamani, 83. Ank. Na slikah = Bazovica, Zarja. STRAN IV. KOORDINANTNA KRIŽANKA. IB pravila, 2A klavrnost, 3A različica, 4A Otrin, 4G Rom, 5A snede, 5G ena, 6B Odak, 6G Tar. KOMBINACIJSKA KRIŽANKA. Leksikografija - Aleksander - kal - metro - apartma -BK - Inn - nebo - ER - rt - pta -stek - lo - erotik - kes - ajd -toron - NK - ACI - Andrej -stebri. SLIKOVNA KRIŽANKA. Fakir - uradi - lire - vstop - Italo - OO - op. - T.K. - G.I. - Ortis - Mar - icika - zimec - Z.J. - LI -A.A. - T.D. Na sliki = Fulvio Tomizza. STRAN V. TROSMERNA KRIŽANKA. Vodoravno: 1. Doberdob, 2. Ibar - alka, 3. mera - Nara, 4. Ali - ranar, 5. selen - Isa, 6. kri - sever, 7. O.J. - novela, 8. Katra - kat. Navpično: 1. dima -skok, 2. obele - rja, 3. barili -N.T., 4. era - resor, 5. rana -Neva, 6. dlan - Ivek, 7. okras -Ela, 8. Ba - Ararat. Okviri: 1. Ober - doba - arara - Ta - karta - koks - arnik, 2. bar - alk -rase - LE - vonj - rele, 3. Ana -Nives - Ilir, 4. Nera. GALLUS ZA VAS. KAJ JE NENAVADNEGA? PERNAT PANTER? = besedi sta med sabo anagrama. ANAGRAM. PREMAZAN = parmezan. Posetnica z dvojno rešitvijo. RANKO SKALPEL = klepar, Solkan in Pleskar, Naklo. Lo-gogrifni anagram. TRESK EKSPLOZIJ = peklenski stroj. ENAČBA, a (rep) + b (ara) + c (tura) = x (reparatura). DVOSMERNA POT. Od A do B: roka - miza - tele - livade -cebati - bele - volk - antika -novice - prah - ivje - tamar -tobak - iti - lopar - as. Od B proti A: Sara - politika - botra - Matej - vihar - pecivo - nakit - Naklo - Velebit - abeceda -vile - leta - zima - kor. STRAN VI. SLIKOVNA KRIŽANKA Volk - luka - OK - lira - vila -okra - kosa - tempelj - et - Gaj - veja - akut - pesa - gos - lok -kos. STRAN VII. KRIŽANKA, l. truma, 6. kva-ra, 11. rokav, 12. Drakon, 13. omot, 14. proza, 15. bar, 16. Kreta, 17. pi, 18. EN, 19. krona, 20. Mig, 21. Elisa, 22. kolo, 23. turist, 25. Rodan, 26. akant, 27. vrata. STRAN VIII. SLIKOVNA KRIŽANKA. Na- politano - Bartolomeo - arit-metik - TO - Ul - ti - Ivano -splav - privesek - Ero - Taran-to - Spa - inteligenca - Turin -Riad - Marita Koch - vasica -A.A. - ranč - KK - NM - romb -Oriani - starinar - mitra - mila jera - asi - vazelina - L.N. -N.T. - pariteta - pod - T.O. -udi - no - Nino - iteracija - ol -kela - ara - Tirana - Alan -A.K. - Bratko. Na slikah = Ivan Tavčar, Marita Koch, Marlon Brando. KRIŽKRAŽ19 - VII. sarm.- im Član kri (GIORGIO) FLORENTINSKI SLIKAR .. DELLA PORTA IZVEDENEC ZA ARITMETIKO IT. FILM. IGRALEC (LINO) AM. PROF. KOŠARKARSKA LIGA TISKARSKE ZVEZDICE REKA V ZRN MLAJŠA KAMENA DOBA SE IZTEKA V GLAVNO REKO AV. RE2IŠER IN PRODUCENT PREMINGER URUGVAJ. ITALIJA NEPREHODNO ČREVO IT. ŠPORTNA KONJSKA STAVA CITROENOV AVTOMOBIL BOŽANSKA PIJAČA DVE NIČLI BIVŠI SLOV. KOŠARKAR DANEU AVTOMOBILSKA OZNAKA PISTOIE EGIPTOVSKI BOG SONCA REKA NA PELOPONEZU Z VERIŽICO PRITRJEN OKRASEK SLOVENSKO GLEDALIŠČE ŠOLSKA POTREBŠČINA ŽENSKO IME IUUBK.) HERCEGOVEC TARENT (ORIG-1 BELGIJSKO ZDRAVILIŠČE NAŠA GLED. IGRALKA (MIRANDA) AVSTRIJA. ZRN RAZUMNOST. BISTROUMNOST MESTO V SEV. ITALIJI ARABSKA PRESTOLNICA MANJŠA KANTATA UMETNOSTNA SMER ČUSTVA. FANTAZIJE GRŠKI FILOZOF MAJHNA VAS ANTON AŠKERC NEIMENOVANEC ALI OSEBNI ZAIMEK OBČINA PRI COSENZI ŽIVINOREJSKA FARMA V ZDA KOŠARKARSKI KLUB NOVO MESTO OBIČAJ. SEGA DELČEK UMAZANIJE ODPRTA TELESNA POŠKODBA IT. PESNIK IN KRITIK (ALFREDO) ŠKOFOVSKA KAPA MESTO V ČILU CMERAV ČLOVEK ZORMAN IVO VISOKE IGRALNE KARTE MINERALNA MAST VELIKA DOMAČA PTICA KRISTUSOV SODNIK NIKOLA TESLA ENAKOPRAVNOST. ENAKOVREDNOST OPERNA PEVKA JANKOVIČ TRABANT OTO ČLANI. ORGANI PISATELJICA PEROCI RIMSKA BOGINJA JEZE TIBETANSKO GOVEDO BIVŠI TRŽAŠKI BOKSAR BENVENUTI PONAVLJANJE BESEDE THOMAS BECKET PIJAČA STARIH SLOVANOV NINO KURET OMETNICA. ZIDARSKA ŽLICA TROPSKA PAPIGA GLAVNO MESTO ALBANIJE AM. FILM. IGRALEC LADO ZAČETNICI SOVJETSKEGA ŠAHISTA ANATOLIJA KARPOVA SLOV. PISATELJ KREFT