Kmetijske in rokodélske novice
Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe.
Tečaj III.
V srédo 30. Malitravna. 1845.
List 18.
SPOZNANJE.
Kar šole v men' so zamudile.
Ste vé, Novice! domestile.
ovelj nauka sim imel
V jeziku ptujimu,
Slovensk otrok pa kopernel
Sim po slovenskimu.
Slovenc so terd, učeni mož
Moj ranjki oče bli,
Učil' me niso kar za groš
V prelep' slovenšini.
Imel pa šolo sim domá,
Bil šolnikovi sin;
Od jutra clo do večera
Sim brihtal svoj spomin.
Potem v štirih mestih sem
Učil se let deset,
De zdej med šolnike se smém
Slovensko-nemške štet'.
So v šolo me postavili ,
Slovenski bil je rod;
Učenci so mi pravili:
„Slovenci smo, gospod!"
„Vém, vém, de ste Slovenci vi,
Tud jes sim nekdaj bil,
Slovensko pa, moj' ljúbljenci!
Se z vami bom učil."c
In res — do lani mislil sem,
De znam slovenšino ,
Če tud se — po pravic' povem —
Mi je spodtikalo.
Zdej pak povedat' ni me sram
Nej vé slovenski svet —
De prav slovenšne še ne znam,
In je učim se spet.
Če kóm je taka zgoda bla.
Ko men' pretekli čas.
Nej prime mojih se stopnja,
Uči slovensk' se glas.
Novice! vé zbudile ste
Slovenšno spet v men',
Iz serca vam zahvalim se,
Spet vém, de sim Slovén.
Zató poljubim *) še enkrat
Vesel, Novice! vas,
Vas k svojmu pridu hočem brat',
In hvalit' vas na glas!
Iz Štajerskiga.
Domanjko.
*) Poljubiti ali kuſhniti.
Semtertje ſe vidi, de kmetje preplitvo orjejo.
Zhe jih kdo popraſha, sakaj de takó delajo, dobi
nar vezhkrat, ta odgovor: Ko bi globokeji ora-
li, bi mertve perſtí prevezh na verh per-
pravili.
Ta sgovor, in ſhe neki drugi vsrok, ki ga
orazhi vſelej samolzhijo, namrezh, de oni plushno
shivino bres potrébe varjejo, ſte dve ſhkodljivi smoti,
ktere bi bili kmetje she sdavnej opuſtili, ko bi le
to vezhkrat poſkulili na njivah, kjer ſe da globoko
orati. Globoko oranje ni samudljivo, ne prisadene
od plitviga nizh vezh truda, ne potroſhkov, ampak
perdelke le pomnoshi.
Te reſnize preprizhani, moramo, kar ſmo she
vezhkrat opominovali, sopet ponoviti in rezhi: Ne pu-
ſhajte ſvojiga prida v nemar! Sraven tega
hozhemo ta dva poprej imenovana vsroka, ktera ſta
globokim oranju na poti, rasjaſniti, ter vpraſhamo:
ktera perſt je mertva perſt? Odgovor: mertvo
perſt imenujemo tiſto, ki pod brasdo takó globoko
leshí, de jo ſonze ne pregreje, desh ne premozhi
in srak ne preleti. Ta perſt pa ni takó mertva, de bi
nikoli ne mogla rodovitna poſtati, ampak pod sgorno
semljo le oterpnjena leshí, in je sa ta zhaſ nero-
dovitna. Kakor hitro jo pa na verh njive obernemo,
de jo srazhje, drevó, brana in gnoj predelajo, bo v
majhnim zhaſu ravno takó in ſhe bolj rodila, kakor
poprejſhna, plitvo orana perſt.
Ni tedaj prav, miſliti, de mertva perſt ne rodi.
in savoljo tega jo plitvo orati, de bi shivina pred
plugam vpreshena, manj terpéla.
Plitvo orjejo ſoſebno ondi, kjer s shivino kup-
zhujejo. Taki orazhi ſi kupijo na ſpomlad vôle, kteri
ſhe sa teshko delo niſo; vèrh tega ſe pa bojijo jih
v teshkim oranju vpregati, savoljo tega de bi ne
ſ hujſhali in de bi jih môgli v jeſeni ſpet s do-
bizhkam prodati. Taki kmetje gredó le po kupzhij-
ſkih dobizhkih, kader ſi nekoliko poorjejo, hitro
shivino prodajo in ſi kupijo drusih par volízhev,
ki niſo nizh vezhi ne mozhnejſhi, kakor ſo bili
poprejſhni, in takó ſi s njimi po navadi ſvoje njive
le po verhu raspraſkajo in rasrijejo.
Plitvo preorana semlja gré na ſhkodo, kér ſe
sadoſti mokrote ne napije, in tedaj prenaglo ras-
Plitvo orati ni pràv.
☞O
ſuſhi, ali pa v deshevnim vremenu prevezh mózhe
dobi, in vôda predolgo zhaſa po verhu ſtojí, kér ſe
v neprerahlano semljo odtezhi nemore. V plitvo
preorani semlji ſe ſad po redu ne vkorenini, ter
vſelej ſlabſhi pridelke doneſe, kakor na globoko
preorani.
Kdor je dosdaj plitvo oral, naj sazhne, zhe
mu semljiſhe perpuſtí, globokeji orati. Zhe nemore
vſiga na enkrat ſtoriti, naj poſkuſi v pervim letu
eno, v drugim drugo njivo, in tako naprej glo-
bokeji orati. Kmalo ſe bo koriſta globokejiga oranja
preprizhal, in ſam ſebi zhudil, de ni she sdavnej
pred plitvo oranje sapuſtil in ſe globokejiga poprijel.
Opomniti pa moramo, de kdor sazhne njivo na
novo globoko orati, mora to, zhe je le mogozhe,
na jeſen ſtoriti, de ſe mertva perſt, ktero drevó na
verh vershe, zhes simo predela; naj jo pa pred
ſetvo ſhe enkrat ali dvakrat oberne in dobro po-
Rovtarſki.
gnojí.
PogoVor
kmetiſhkiga ozheta s ſvojim naravoſlovja suzhenim
ſinam, v meſzu Malitravnu.
Sin. Kakó daneſ ſpet burja piha! V tem meſzu
pazh reſ ſkorej nobeden dan ni bres mozhne ſape.
Ozhe. Poſébno letaſ imamo vetrov dovelj.
Povej, kje neki ſo tiſte luknje, is kterih ſapa pride?
Sin. Sapa ne pride is lukinj, ampak isvira od
pritiſka in vezhi ali manjſhi goſhave sraka (ljuſta.)
Ozhe. Ali mar srak kaj pritiſka, ſaj ga
nizh ne zhutimo?
Şin. Srak na vſak proſtor mozhno pritiſka,
deſiravno ga ne zhutimo, sató kér je od vſih ſtraní
ravnomeren.
Ozhe. Kakó mi boſh to dokasal?
Sin. Povejte mi kaj ſtorite, kader hozhete
vseti vina is ſoda sa pokuſhnjo?
Ozhe. Vsamem véhar (zug), ga pri véhi
potiſnem v vino, satiſnem s palzam sgornjo luknjo
in ga takó potegnem is ſoda. In ako hozhem naliti
vina v ſteklo (glash), prijenjam s palzam, de va-nj
tèzhe; in kader je doſti vina v ſteklu, véhar ſpet
samaſhím s palzam.
Sin. Ali pa véſte, sakaj de vino ne istezhe is
véharja, dokler sgornjo luknjo dershite samaſheno?
Ozhe. Na to ſhe nikoli niſim miſlil.
Sin. To ſtori srakni pritiſk. Kader véhar po-
tiſnite v ſód, vino v njemu takó viſoko naſtopi, kakor
globoko ga va-nj potiſnete, zhe satiſnete s palzam
sgornjo luknjo, srak ne more od sgorej pritiſkati
na vino, pri ſpodnji odperti luknji pa pritiſka s
vſo mozhjo in brani vinu istezhiti is véharja. Zhe
pa palz odmaknete, srak tudi pri sgornji luknji pri-
tiſne na vino, in vino savoljo ſvoje teshe istezhe
is véharja.
Sato tudi pri ſódih sabijajo véhe, kader jih
hozhejo naſtaviti, de srak od sgorej ne more takó
mozhno na vino pritiſkati, in vina pritiſk pri ſpod-
nji luknji ſóda ni tako mozhan, kér ga srakov pri-
tiſk nasaj tlazhi.
Ozhe. Spet ſi mi eno rezh rasjasnil, ktere
popred niſim vedil.
Şin. Tudi vremenik (srakomér) nam ſpri-
zhuje od mozhniga srakoviga pritiſka. Ali ſte vi to
orodje she kdaj vidili, ktero vreme kashe in ki ga
ima ſkorej vſak meſtnik pri hiſhi?
Ozhe. Sim ga ja vidil; ſej ga ima tudi naſh
shupan, kamor ga hodimo gledat, predenj sazh-
nemo koſíti.
Şin. Ste tedaj tudi vidili, de vremenik obſtoji
is dolge, na sgornjim konzu sadelane, na ſpodnjim
pa sakrivljene in odperte ſteklene zeví, ktera je ne-
koliko s shivim frebram nalíta. Ali pa tudi vé-
ſte, sakaj de ſrebro v zevi tako viſoko ſtojí, in pri
ſpodnjim konzu vun ne gré, ako ravno je odpèrt?
Ozhe. Vezhkrat ſmo ſe she od tega modrovali,
pa je niſmo samogli istuhtati. Morebiti mi ti veſh
povedati?
Sin. Is zeví vremenika ſe poprej, ko ſe ſrebro
va-njo nalije, srak isshene, kar ſe na tó visho sgo-
di, de ſe zev varno na ognju ogreje in ſe s
gorkoto srak odpravi; takó poſtane v sgornjim kon-
zu zevi nad ſrebram prasen proſtor bres vſiga
sraka. Tedaj v ſpodnjim in odpertim konzu srak s
vſo mozhjo pritiſka na ſrebro, v sgornjim in bres
sraknim konzu pa nizh ne pritiſka; satorej srakov
pritiſk brani ſrebru v ſpodnjim konzu paſti in is
zeví istezhi. Ako bi ſe pa v sgornjim konzu kaka
luknjiza naredíla, de bi srak samogel tudi od sgor-
njiga konza pritiſkati, bi ſrebro prezej padlo in
isteklo is zeví.
Ozhe. Pa to ſmo ſe pri vremeniku tudi vezh-
krat modrovali, sakaj de ſrebro v njem pada, ka-
der ima deshovati, in ſe vsdiguje, kader ima
biti lepo vreme?
Sin. To isvira od vezhiga ali manjſhiga srako-
viga pritiſka, ki pride od vezhi ali manjſhi ſteg-
ljivoſti in teshe sraka. Bolj ko je srak ſuh, bolj
je tudi ſtegljiv in vezhi je tudi njegov pri-
tiſk, sató ſe ſrebro v zevi vsdiguje, in pomeni
ſuh srak in lepo vreme. Bolj ko je pa srak mozhirn,
manjſhi je njegova ſtegljivoſt, manjſhi njegov
pritiſk; ſrebro pada, pomeni mokroto v sraku in
deshevno vreme.
Ozhe. Sdaj bom she vedil ſebi in tudi ſoſé-
dam raslagati to prikasen na vremeniku. De je pa
srak tudi ſtegljiv in ſkerzhljiv, mi ſhe nizh
niſi pokasal.
(Konez ſledí.)
Kaj je storiti, kadar človeka strupena
kača piči?
Kakó strašno je, če človeka strupena kača piči,
so nam v poslednjih Novicah čast. gosp. Višnja-
gorski žalostno prigodbo oznanili. Le nagla po-
moč zamore človeka smerti otéti; zavoljo tega vam
hočem povedati, kaj de je storiti, kadar se
taka nesreča priméri.
Strup se mora iz rane odpraviti, de
se v kri ne zaséde: to je perva in nar pogla-
vitniši reč. Zatorej se mora strup urno iz rane
izmiti; nikdar pa, posebno če je kača globokeji
svoje zobé pod kožo zasadíla, se ne sme iz rane
izbrisovati, kér bi se po takim ravnanju strup
vtegnil še bolj v rano spraviti.
Če je koža od zob strupene kače le malo
oprasnjena in ne globoko ranjena, je nar boljši po-
moček:
pervič, de pičen človek z svojo vodó (sca-
nico) rano dobro splahne, ali pa demu kak drugi
človek to storí. Če je pa navadna voda pri rokah,
je tudi prav, z njo rano izmiti, tode premerzla
voda za tó ni dobra, kér rano vkup stisne in se
potem strup v ranjéni luknjici lahkó zaséde. — Ko
je rana na to vižo izprana, je drugič skerbeti, de
kri, kolikor je mogoče, iz rane istêče in se po-
tem takim strup do čistiga iz trupla spravi.
Zatorej se mora kri iz pičeniga uda, kolikor
☞
je mogoče, z roko iztisniti ali izžméti. Pri
tem opravilu je pa treba vediti, de kri po žilah iz
vsih udov nazaj k sercu têče, zatořej se mora
pičen ud vselej zgorej nad rano stiskati, nikoli pa
spodej pod rano. Nad rano ali zgorej rane pa
je to, kar je bližeji pri sercu. Ko na to vizo
ud stiskamo doli proti rani ali izžmémo, se bo
kri iz rane cedíla in z njo strup odpravil. — De
kri iz rane še bolj têče, se pičen ud nekoliko časa
(kakih 5 minut) v gôrki vòdi derží. Ko bi pa
bila serdíta kača svoje strupene zobé bolj glo-
boko v kožo zasadíla, je treba rano, ko je na
imenovano vižo zmita bila, z tanjkim ojstrim nožem
še en malo bolj razparati, de se ostrupnjena kri
nikjer ne zaséde, ampak ložeji vun têče. Globokeji
pa ko poldrugo čerto (linijo) ni treba rane nikoli
predréti, kér po storjenih skušnjah gad svojih zób
globokeji pod kožo vbosti nemore.
Dober pomoček v sili je tudi, strup iz rane
berž ko je kača pičíla, z ustmi izsesati in iz-
pljuniti, zakaj kačji strup človeku clo nič ne
škodje, če le ne pride v ranjeno kožo. Pri sesa-
nju se mora le na tó pazíti, de žnablji in usta nikjer
niso ranjene ali razpokane, de jih strup ne oskruni.
Ko je strup potem takim na eno ali drugo vižo
odpravljen, je pa še potréba, de se ostrupnjena
rana izžge in strup do dobriga pokončá, kar se
takó le storí:
Vlij neke kaplje hudičeviga olja (Vitriolöhl)
ali salmijakovca (Salmiakgeist) na rano; ali
poštupaj rano zsmodníkam (pulfram) in ga na nji
sožgi: ali vzemi razbeljeno železno iglico ali
kak žebelj, ali pa živo oglje in celo rano z
njim dobro ožgi.
To storivši, pomaži cel ud z lanenim ali
laškim oljem in ga nekoliko časa nad žerjavco
derži, de se prisad uda ne prime.
Dobro je tudi razun tega pičenimu človeku
bezgoviga čaja (teja) piti dati, kterimu se po
starosti človeka kake 3. 5. S ali 10 kapljic sal-
mijakovca pridene; kolikor kapljic salmija-
kovca, toliko žljic čaja se mora vzéti in to vsako
uro skozi celi dan ponavljati.
Z tem ravnanjem boste storili, kar je nar bolji,
dokler vam zdravnik *), po kteriga brez zamude
pošlite, na pomoč ne pride.
Dr. Bleiweis.
Oznanilo
novih, za vse Slovenske domoródce imenitníh bukev.
(Konec.)
Od te resnice vsi prepričani učeni Slavjani,
naj si, kolikor le naj več morejo, prizadévajo
1. staroslovensko gramatiko ino besednik po-
polniti ino
2. slavjanske naréčja razjasniti, edno druge-
mu primériti ino približati ino takó pravim domo-
rodcem uk obuditi ino polegótiti.
Kar 1. zadéne, se po svoji vésti dolžen mi-
slim, té le zlate knjige imenovati:
*) Zdravniki so te pomočke po večih skušnjah nar bolj po-
terdili:
R. Sapon. hispan. alb. gr. tria. Solve in Spirit. Vini
alcohol. unc. una, Filtra et adde Accid. succin. drach. semis,
Liquor. Ammon. caust. unc. duas. Perpetua agitatione mis-
ceantur, usquedum colorem lacteum aquisiverint. D. S. 15 —
20 Tropfen täglich mit Wasser oder Thee. (Aqua Lucia).
Ali
R. Chlorin. liquid. unc. unam Aquæ destill. unc. quatuor
Syrupi simpl. une. unam. M. D. ad vitrum charta nigra
obtectum. Sig. 2stündlich 1 Esslöffel.
a. Očaka Slavjanskega pismenstva: Josephi
Dobrowsky „Institutiones lingue Slavica dialecti
veteris. Vindobona 1822.“ To necenljivo délo se
mi vidi, ko béli svit in ko rumeno solnce na širo-
kem nebu Slavjanstva.
b. K tej se pridruži še druga, onó dopolnju-
jóča knjiga učenega Krajnca Kopitarja „Glagolita
Cozianus. Vindobona 1836,“ za nas Slovence
posebno zavzétna.
c. K téma dvéma se pak priléže, kakor vénec
na glavo, gori oznánjena knjiga gosp. Dohtarja.
Mikložica: „Radices“ etc.
Kar sé pak 2. dotíče, da bi se domorodci
drugih slavj. naréčij brez težáve učili, so nam
slavni učeni Slavján, gosp. Dr. J. P. Jordan vred-
nik glasovitega časopisa „Jahrbücher für Slaw.
Literatur, Kunst und Wissenschaft“, pomoč ob-
ljubili, kér so sklenili, sčasoma za vse Slavjanske
naréčja kratke gramatike, krestomatije ino potrében
besednik v posameznih zvezkih sila zlo po céni
izdávati — ino užé je 1. dél za 1 goldinar na
svétlem: Die Pohlnische Sprache in kurzer Gram-
matik, Chrestomathie und dem nöthigen Wörter-
verzeichnisse, von Dr. J. P. Jordan, Professor
der Slaw. Sprache und Literatur an der Univer-
sität Leipzig. 1845.*) Ta knjiga je prav dobra
ino vsa po sedanjih potrébah.
Zrano tega prosim sl. Vredništvo naših ljubih
Novic, da bi po priložnosti predgovor **) te Jor-
danove knjige v nje vtisniti dálo, kar bi marsikte-
riga Slovenca spodbodlo, si počasoma knjige za
vse Slavjanske naréčja v majhni cénosti napraviti.
V Fr—mu 8. dan Malitravna 1845.
Cafov.
*) Po vrednosti že v 48. listu lanjskiga tečaja oznanjena knjiga.
**) Predgovor pohvaljene knjige se takó le glasí:
Das täglich zunehmende Interesse an der Slawenwelt
hat in immer weitern Kreisen das Bedürfniss erzeugt, die
slawischen Sprachdialekte kennen zu lernen. Der Verfasser
hat sich daher entschlossen, demselben nach seinen Kräften
und nach seiner besten Einsicht abzuhelfen. Zwar fehlt es nicht
an Lehrbüchern der hervorstechendsten slawischen Sprach-
zweige; allein theils stehen sie noch weit entfernt von der
gegenwärtigen Höhe der slawischen Sprachforschung (beson-
ders hinsichtlich der Verba, auf deren Auseinandersetzung
wir daher vorzüglich verweisen), theils sind sie nach Me-
thoden eingerichtet, bei denen man vor Regeln nicht zur
Sprache selbst und zu ihrem Geiste kommt; endlich, wenn
sie auch noch so gut sind, haben sie doch alle den gemein-
samen Mangel, dass sie jeden Sprachdialekt als eine Spra-
che für sich betrachten, ohne Beziehung zu den Uebrigen und
ohne die Vortheile anzuwenden, die eine solche Beziehung
bringen kann. Niemand aber hat sich bisher die Mühe gege-
ben, alle diese Dialekte nach einem einzigen Principe zu
behandeln, eine gleichmässige, symmetrische Erlernung der-
selben möglich zu machen. Eine solche ist von grösster
Wichtigkeit für Lehranstalten, deren Zöglinge mehrere sol-
che Dialekte nach einander lernen wollen; die Hälfte der
Arbeit wird durch diese Symmetrie allein schon abgekürzt.
Darum wird der Verfasser alle slawischen Dialekte nach
einander gleichmässig bearbeiten, und auch über die böhmi-
sche, lausitzisch- wendische, krainerisch -wendische ſslo-
wencische), illyrishe, serbische, bulgarische und russische
Sprache eigene, dem vorliegenden in Form und Inhalt ähnli-
che Leitfaden herausgeben.
Jedes solche Bändehen soll zunächst eine kurze Ueber-
sicht der grammatischen Formen geben, dann kurze Auszüge
aus guten Schriftstellern, etwa drei Druckbogen, so wie
das Verzeichniss aller der in den Auszügen vorkommenden
Wörter, mit den vielleicht nöthigen Erklärungen enthalten;
auch soll stets ein grösserer oder einige kleinere Artikel
in das Deutsche übersetzt werden, damit der Anfänger sich
an den slawischen Sprachgenius gewöhne.
Ob wir spater im Stande sein werden, auch noch syste-
matische Tabellen über die Formen aller slawischen Dialekte,
so wie Anleitungen zur Erlernung der slawischen Sprache
Staroznanstvo domačih krajev.
Karl II. Nadvojvoda Avstrijanski obiše v letu 1564
Bistriške planine nad Kamnikam.
Vém, de marsikoga veselí slišati, kaj se je
nekdaj po naših krajih zgodilo; zató ene pergodbe
od Karla II., nadvojvoda Štajerskiga, Koroškiga,
Krajnskiga, Laške Gorice in Istrijanskiga povém.
Nadvojvoda Karl II., ki je imel v Gradcu
svoj sedež, je bil v letu 1564 v Ljubljano pri-
šel, in je 28. Malitravna od Ljubljančanov perse-
go zvestosti prejemal.) Pred to leto je bila od
kuge prestrašena Ljubljana sodnje stole in deželske
oblasti Kamniku izročila, in se za smert per-
pravila. Še to leto ji kuga ne neha protiti. Zató,
ali pa se tudi z lovam divjih koz v Bistriških
planinah razveseliti, zdravi Bistriški zrak vživati,
je velki deželni poglavar šel proti Kamniku in
potlej v Bistriške planine, kjer je blizo na lovu
29. dan Malitravna z svojo družbo pod milim Bo-
gam južinal v kraju, ki se mu pravi Predasel.
Lenart Spruk se je bil per ti perložnosti med
strelci Nadvojvodu naj bolj obnesel, kér je bil za
južino neko posebno divjino ustrelil. Naj toraj od
Lenarta Spruka nekoliko več povém.
Njegov sprednik, iz Gojzda, Juri Spruk,
je bil od cesarskiga namestnika (Vicedom) od grofa
Anžeta Galenberga Ojstroverškiga (von Oster-
berg) v letu 1532 za 25 ogerskih goldinarjev
in 44 krajcarjev eno zemljo na Gojzdu, tačas
v Neveljski fari, pod Kamniško sodno go-
sposko, v last kupil. Kupno pismo, de z dru-
gimi rečem, na pasji koži pisano v letu 1532 v
nedeljo po sv. Katarini, od grofa Anžeta Galen-
berga, in do zdaj še prav dobro ohranjeno, je še
dandanašnji viditi per hiši, kjer je bil nekdaj Juri
Spruk gospodar. Nadvojvoda je Jurjoviga na-
stopnika, to je Lenartovo zemljo, za njegovo
zgorej imenovano obnesenje v strelsko zemljo (Ja-
gerhube) spremenil, kakor tudi eno pismo od Nad-
vojvoda Karla dano, in v letu 1577, 20. dan
Malitravna na pasjo kožo v Gradcu pisano in go-
vori. Tudi to pismo je prav lepo pisano, dobro
ohranjeno. Vojvodski pečat v škatlico vdelan, se
tudi še lahko bere. Kjer sta bila nekdaj Juri
Spruk in LenartSpruk gospodarja, je to pismo
še dandanašnji viditi. To pismo tudi prešnje od
Anžeta Galenberga v misel jemlje.
V spomin, de je Nadvojvoda Karl Bistrico
obiskal, so bili tam, kjer je južinal, podolgasto
okroglo, 34 palcov dolgo, 25 palcov široko in
16 palcov debelo kamnitno mizo postavili, in v njo
ta napis usekali:
Ao. 1564.
Die 29. Aprilis
Carol. Archidux Austriæ
hic pransit.
o oo
(Konec sledí.)
Kratkozhaſniza.
Neki goſpodín gre po ſejmiſhu; njegov plizhek
vkólje hiſhniga sajzhika do ſmerti. Babina, ki je
sajzhike prodajala, vsdigne hrup: goſpodin ji po-
nudi s enim goldinarjem ſhkodo poverniti; babina
pa terdi, de bi ne bila sajzhika nizh ſpod 5 gol-
dinarjev dala. Nato hozhe goſpodin oditi, pa ba-
bina ga prime sa ſhkriz, in ga ſili v ſodno hiſho
iti, de bi ſi tam sa povrazhilo ſhkode saſtopila.
Brihten ſantizh, ki je to pergodbo vidil, rezhe
goſpodinu: „Naj le gredo, naj do ſodníka, ſaj bodo
pravdo dobili, jeſt bom prizhal, de je sajzhik,
ne pa pſizhek naj pervo prepir sazhel.“
Rovtarſki.
für die slawischen Völkerschaften unter einander selbst zu
veröffentlichen, wie wir so gern möchten, und wozu wir von
einigen Freunden der praktischen Erlernung der slawischen
Sprachdialekte aufgefordert wurden, das überlassen wir der
Zukunft.
Leipzig, im September 1844.
Der Verfasser.
Urno, kaj je noviga?
Vse, kar je še od podertíje stariga, vsim
kristijanam dobro znaniga mesta Ninive ostalo ,
bodo ob kratkim v Pariz prepeljáli in v starim
kraljevim gradu (Louvre) shranili.
V hiši mestne Ljubl. gosposke je še zdaj tisti stol viditi, na
kterim je nadvojvoda Karl II. sedel, ko je persego od Ljub-
ljančanov prejemal. Ta stol z 6 pedí visokim slonilam je iz
mehkiga lesá narejen, in kakor se v napisu slonila bere, in
se še dandanašnji očitno vidi, ni bil nič drugači olišpan, ko
semtèrtje pisan in pozlačen; slonila napis tudi pové, de so
ga prav zlo hiteli narediti. Na slonilu so gèrbi (vapni)
nadvojvoda narisani in pod njimi v nemškim jeziku tale na-
pis beremo :
DER DVRHLEIHTIGIST FVRST VND HER HERR
CAROLUS ERZHERZOG ZU OSTERREICH ZU STEYER
CHARNTN VND CRAIN etc HAT EINER E. GEMEINEN
L. DIZ LANDS VND GEMEINE L. HINBIDER IHRER
FVR DV IN V BEI DISEM STVEL DER IN EIL GE-
MACHT ABER VON ANSEHNLIHE GULDEN STUCH
GAR GOSTLIH GEZIRT WARD DIE ALT GEBONLICH
AIDSPHLIHT VND ERBHULDIGUNG GETHA DEN 28 TAG
APRI IM 1564 JAR DER ALMEHTIH GOT VERLEHH
IHRER FVR DVR LANGBIRIGE REGIERUNG VND WAS
DERSELBEN ZV SEL VND LEIB NVZLICH IST AMEN.
To se je zgodilo v tistim letu, ko je Marka Pregl
Ljubljanski mestni poglavar bil.
Vredništvo.
Vganjka.
Kdo zna na vsak kolovrat enako naglo in tanjko presti?"
Znajdba vganjke v poprešnjim listu je:
Na ušesa.
Danaſhnjimu liſtu je ſedmi in dvajſeti dél
vinoréje in perloshen liſt Nr. 5 perdjan.
V Ljubljani
V Krajnju
Shitni kup.
26. Malitrav
na.
21. Malitrav-
na.
gold. kr.
gold.
kr.
1 mernik Pſhenize domazhe ..
»
»
banaſhke-
Turſhize...........
»
Şorſhize ...
»
Rèshi ....
Jezhmena ..
»
Proſa . . . . .
Ajde .
20
21
59
1
1
1
51
5
48
34
E
24
4
3
4
Ovſa . . . . . . . . . . . . . .
37
Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.