POSAMEZNA ŠTEVILKA 6 DIN POSTNIMA PLAČANA T GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — g* 46. OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 20. NOVEMBRA 1952 Kljuli gospodarski blokadi nadih sovražnikov in kljub sušam smo postavili temelje za soc alistični razvoj Maršal Tito je na VI. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije govoril tudi o gospodarskem razvoju naše države in o našem petletnem načrtu. Gospodarska blokada je zadrževala izvajanje tega načrta, ni pa seveda bila edini vzrok za podaljšanje in zožitev naše petletke. Štirje osnovni vzroki so bili za to: prvič ekoriomska blokada SZ in njej poslušnih držav, drugič povečanje izdatkov za narodno obrambo, ki jih je zahteval sovražni, napadalni pritisk na našo državo od Sovjetske zveze in njenih satelitov, prav tako pa tudi splošna zaostritev mednarodnega položaja, tretjič prirodne nesreče, ki so zadele v povojnih letih naše kmetijstvo in znižale naš narodni dohodek, četrtič pa prizadevanje državnega in političnega vodstva, da kljub vsem navedenim, za naše gospodarstvo velikim škodam zadrži, na nekaterih področjih pa celo poveča življenjsko in družbeno raven delovnih ljudi. Do konca leta 1948 je obseg izmenjave s ZS in njej podložnimi državami znašal nad polovico celokupne jugoslovanske blagovne izmenjave, t. j. 50 %. Po resoluciji Informbiroja se je ta izmenjava znižala od 6708 milijonov dinarjev na 2122 milijonov dinarjev ali na 31%. S to nasilno ustavitvijo izmenjave, Pozneje pa s popolnim prenehanjem izmenjave ali gospodarsko blokado je bil naši državi zadan silen, a ne smrtonosen udarec. Težko je povedati v številkah vso gospodarsko škodo, ki nam je bila prizadejana z blokado, ker se ta ni kazala samo neposredno, marveč je imela tudi posredno hude posledice. Najlaže bo to škodo izraziti na naših investicijah. S Sovjetsko zvezo in njenimi sateliti je naša država sklenila investicijske pogodbe v vrednosti 18.750 milijonov dinarjev, izvršeno pa je bilo °d teh pogodb le 1184 milijonov dinarjev ali 6,3%. Toda v tem izpolnjenem majhnem odstotku je bil na splošno manj važen material, ne pa kakšne kompletne naprave ali pa drug vreden in važen material. Glede na dobavne roke, ki so bili dogovorjeni v teh pogodbah z navedenimi državami in glede Pa sedanji položaj naših ključnih objektov lahko rečemo, da so zaradi blokade in neizpolnjenih investicijskih pogodb naši proizvodnji povzročene sledeče izgube: v našem elektrogospodarstvu 2 milijardi 454 milijonov kilovatnih ur; v barvni metalurgiji 55.700 ton bakra in medenine, 40.000 ton vlečenega bakra, 60.000 ton aluminija, 30.000 ton valjanega aluminija, 24.000 ton cinka, 70 ton kadmija, 55,000 ton svinca, 6.000 ton svinčenega koncentrata, nad 11.000 ton cinkovega koncentrata, 4450 kilogramov zlata, 3750 kg srebra; v črni metalurgiji: 90 tisoč brezšivnih cevi in 500.000 ton valjanega materiala; v rudarstvu: 6,050.000 ton premoga, 180.000 ton nafte, nadalje 55.000 ton rotacijskega papirja, 4,750.000 kv. metrov ravnega stekla, 825.000 ton cementa, 300.000 ton azotnega gnojila, 120.000 ton žveplene kisline, 650 ton elektroporcelana. Če ne računamo raznih posrednih posledic škode, ki nam jih je napravila ta gospodarska obkrožitev, in vzamemo samo najnižjo varianto škode, potem znaša vsa ta škoda 429 milijonov dolarjev. Večji izdatki za narodno obrambo Leta 1946 smo porabili za narodno obrambo 305 milijonov dolarjev (če preračunamo dinarje v dolarje po tedanjem tečaju), naslednje leto pa 316 milijonov dolarjev. V letih pred napadalnim pritiskom na našo državo smo potrošili za narodno obrambo letno povprečno 310 milijonov dolarjev. Leta 1948, ko se je začel agresivni pritisk od SZ so se naši izdatki za obrambo že povečali na 348 milijonov dolarjev, leta 1949 so ti stroški zrasli na 528 milijonov dolarjev, leta 1950 in 1951 ter letošnje leto pa znašajo ti izdatki povprečno po 665 milijonov dolarjev letno. Kaj pravijo te številke? Te številke kažejo, da znašajo izredni stroški za narodno obrambo, ki jih je povzročilo agresivno postopanje SZ in njenih satelitov, v zadnjih petih letih 1 milijardo in 407,5 milijona dolarjev. Nato je tovariš Tito govoril o pomoči, ki so jo Jugoslaviji dale proti temu agresivnemu pritisku zahodne države; skupno smo dobili za krepitev obrambne sposobnosti 241,2 milijona dolarjev. V primeri s tem smo morali iz lastnih sredstev povečati materialne izdatke za narodno obrambo za 1 milijardo 166,2 milijona dolarjev. Zato Jugoslovani lahko trdijo, da je to povečanje vzdržalo jugoslovansko gospodarstvo z lastnimi silami. Prirodne nesreče V naslednjem je maršal Tito govoril o elementarnih nesrečah, ki so zadele naše kmetijstvo v tem obdobju. Pri povprečni letini znaša vrednost naše kmetijske proizvodnje 452 milijard dinarjev (računano po sedanjih cenah). Leta 1950 je ta vrednost znašala 333 milijard dinarjev, leta 1951 se je povečala na 477 milijard dinarjev, letos pa je zaradi suše padla na 308 milijard di narjev. Leta 1950 so prirodne nesreče napravile okrog 119, leta 1952 pa 144 milijard dinarjev škode, skupno torej 263 milijard. Naša življenjska raven Naše politično in državno vodstvo si je kljub ekonomskemu pritisku in elementarnim nesrečam ves čas prizadevalo, da bi obdržalo življenjsko raven delovnih množic in jo postopoma celo dvignilo. Če označimo življenjski standard delavske družine s 4 člani leta 1939 s 100, potem znaša povprečje v letu 1951 133, povprečje januar-avgust 1952 pa 154. Če vzamemo za družino uslužbenca s 4 člani 100 kot indeks realne plače januarja 1951, potem znaša povprečje za leto 1951 102, povprečje prvih treh mesecev letošnjega leta pa 112 (pri tem je treba vendar pripomniti, da so povprečni realni dohodki delavca za 45 do 55 % višji). Kljub vsem tem težavam je naše gospodarstvo doseglo pomembne uspehe, saj smo letos dosegli 101% v petletnem načrtu predvidene zmogljivosti naše industrije, in če upoštevamo še vojno industrijo, 108%. Po končani ključni graditvi pa bo ta odstotek dosegel 122 oziroma vštevši vojno industrijo 133. Naši ključni objekti bodo kljub sovjetski blokadi in sušam kmalu vsi končani in s tem ustvarjeni pogoji za nadaljnjo industrializacijo ter socialistični razvoj države. Izgradnjo industrije pa ne bomo več tako pospeševali kot prvih pet, šest let kapitalne izgradnje, znatno pa bomo povečali investicije za kmetijstvo, promet in povišanje življenjske ravni. Razvoj kapitalne izgradnje se oslanja na izkoriščanje domačih surovin, na povečanje energetskih virov in na odstranjevanje zaostalosti nekaterih naših ljudskih republik in nekaterih gospodarskih področij, kar vse bo povečalo aktivnost naše trgovinske bilance. - Beseda je dana delovnemu ljudstvu Odkar smo se osvobodili in pregnali najbolj nespodobne ljudi iz naše domovine, so se v veliki meri spremenile prilike tudi v trboveljskem okraju. Vedno bolj obsežne pravice, ki smo jih mogli doseči z enotnostjo naših narodov, nam dajejo možnost, da spreminjamo nekdaj po usodi črne v svetle revirje. Ljudska oblast je bila naša želja in to nam daje moč, da sami odločamo o lastnem življenju. Pred to močjo se morajo umikati ostanki zaostalosti in lažnivi »besedniki naroda«, kajti danes je beseda dana delovnemu ljudstvu, ki govori neizprosno socialistično besedo. Ako naše ljudstvo’ne bi bilo tako pridno, pravično in odločno kljub vsem težavam, bi. danes ne dosegali takega splošnega napredka v okraju. Pohiteli smo najprej tam, kjer je bila zaostalost največja; po osvoboditvi smo napeljali 247 kilometrov električnih vodov, od tega samo letos 72,6 kilometra v vrednosti 36 in pol milijona dinarjev, za kar je prispevala država 60 do 70 odstotkov. V kratki dobi ljudske oblasti smo elektrificirali več kot prej v 30 letih. V socialističnem sektorju je bilo zgrajenih 1029 raznih zgradb v vrednosti 2 in pol milijarde dinarjev, preuredili in popravili pa smo 334 objektov v vrednosti približno pol milijarde dinarjev. Samo okrajni ljudski odbor je zbral in razdelil letos 65 in pol milijona dinarjev občinam, drnštvom, šolam, za ceste, vodovode in elektrifikacijo. Delovni kolektivi rudnikov in tovarn v okraju pa so prispevali letos za družbene potrebe 3 milijarde in 340 milijonov dinarjev. In če povemo še to, da cenimo letošnjo vrednost vseh proizvodov v okraju nad 12 milijard dinarjev, od katerih ustvarjajo kmetje samo 471 milijonov ali 3,5%, ter bodo letos prispevali za družbene potrebe 42 milijonov ali 0,8%, delavci pa 4 milijarde, potem nam to pojasnjuje več vprašanj, ki jih moramo reševati s pametno gospodarsko politiko. Prvič se nam jasno pokaže moč industrije, ki je sposobna, da reši iz gospodarske in politične zaostalosti tiste predele okraja, ki se sami ne morejo rešiti zaostalosti. Socializacija vasi je torej prvi pogoj zboljšanja prilik na kmetih. To pa nam narekuje tesnejše zavezništvo med delavci in kmeti, ki ga mora ustvarjati in poglabljati boljše kulturnopolitično delo. Drugič pa nam to dokazuje gospodarsko moč ustvarjanja v industriji, ki smo jo mogli doseči, ker smo zveza socialističnih delovnih ljudi, tretjič pa je v našem delu izražena trdna odločnost, da hočemo zavarovati sadove svojih naporov. V tej želji krepimo zavest in moč, da odbijamo različne sovražne napade, kar nas prepričuje in navdušuje vsak dan za močno in neodvisno Jugoslavijo. Člani Osvobodilne fronte! Tako lepo zasnovano naše bodoče lepše življenje zahteva najširšo dejavnost, da bomo delali boljše kot danes. To željo so izrekle vse volilne enote, ki se pripravljajo na volitve v občinske ljudske odbore, v okrajne zbore in v zbore proizvajalcev. Z zmago naših najboljših kandidatov bomo delovni ljudje še razširili svoje pravice, uveljavili enakopravnost, odpravljali napake in ovire. Ker imamo pri vsem tem revolucionarnem napredku v okraju zasluge vsi pošteni delovni ljudje, smo na svoje delo ponosni, ga gledamo z veseljem in obljubljamo da ga bomo razvijali v korist bodočih pokolenj. __,__ Okrajni odbor OF v Trbovljah. Nova tovarna pohištva v Trbovljah Zanimanj’e za volitve v zbor proizvajalcev v ohrajo Trbovlje Za volitve v zbor proizvajalcev, ki “Odo v našem okraju v dneh od 23. do -8. novembra, vlada med našimi delov-n'nii kolektivi veliko zanimanje; po v«h sektorjih okraja, v Trbovljah, Za-SOjJu, Hrastniku in Radečah so že iz-v°lili delegate za ta zbor. Delovni kolektivi so se z vnemo lo-llh izbire kandidatov za zbor proizvajalcev, zavedajoč se pridobitve tega Naročajte ZASAVSKI VESTNIK Bralcem našega lista, ki še niso n«nj naročeni, a žebjo »Zasavski vestnik« redno prejemati, priporočamo, da kupijo na pošti položnico (golico) in na njej nakažejo na naš tek. račun št. 614-90332-3, Uprava »Zasavskega vestnika« pri Podružnici NB v Trbovljah vsaj Polletno naročnino, ki znaša 120 din. Na hrbtni strani položnice napišite »Nov naročnik«. Lahko Pa se na naš tednik naročite z dopisnico, naročnino pa poravna-te, ko prejmete list in položnico. Naročajte »Zasavski vestnik« tudi svojim rojakom — Zasavča-nom, ki žive v drugih republikah naše države ali pa v tujini. Naš hst berejo tudi naši rojaki v Ameriki in se ga vesele. Predvsem Pa bodo veseli »Zasavskega vestnika« naši fantje, ki 60 pred kratkim odšli v JLA na odslužitev kadrovskega roka. Ti bodo posebno radi brali naš list, soj ?° radovedni na novice in dogodka svojega rodnega kraja. Letna Naročnina »Zasavskega vestnika« Je 240 din, za tujino pa 480 din. Uprava »Zasavskega vestnika« važnega organa v naši ljudski oblasti in gospodarstvu. V zadnjih dneh smo imeli po vsem okraju množična zborovanja, na katerih se je podrobno obravnaval pomen zborov proizvajalcev. Tako je oilo pretekli četrtek, 13. novembra, veliko zborovanje v Delavskem domu v Trbovljah, ki se ga je udeležilo okrog 450 ljudi, med njimi največ delavstva. Pomen zborov proizvajalcev kot velike pridobitve delavskega razreda v izgradnji socializma je obrazložil v izčrpnem poročilu član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Roman Albreht iz Ljubljane. Vsi prisotni so z zanimanjem sledili govorniku, ki je v poljudnih besedah pojasnil vse, kar je treba vedeti o zborih proizvajalcev. Ob istem času so imeli tudi v Zagorju enako zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 280 ljudi. Tukaj je govoril o pomenu zborov proizvajalcev član Republiškega sveta sindikatov Slovenije tov. Mavricij Bore. Podobno zborovanje je bilo v torek, 18. novembra, v Hrastniku, kjer je prav tako nastopil kot referent tov. Mavricij Bore. Se pred enim letom je delovala v sestavu sedanje Strojne tovarne »Miha Marinko« v Trbovljah tudi njena mizarska delavnica. Spričo preusmeritve in specializacije strojne tovarne na izključno izdelavo rudarskih strojev pa je prišlo v podjetju do odločitve, da se mizarska delavnica osamosvoji in postane samostojno podjetje pod imenom Mestno strojno mizarstvo v Trbovljah. Ker pa je tovarna »Miha Marinko« ob nadaljnji razširitvi svojih tovarniških flf?! Mizarska delavnica v strojni tovarni »Mihe Marinka« v Trbovljah, od se selijo v novo tovarno v Gaberskem 29. novembra kode. Zbor II. grupe odredov bo v Litiji 14. decembra Kakor smo že poročali, se pripravlja Litija na partizanski teden, ki bo od 7. do 14. decembra. Litija bo s tem proslavila svoj prvi občinski praznik NOB. Ob tej priliki se bo vršil v Litiji tudi zbor II. grupe odredov, ki so ga tvorili prvi slovenski partizanski borci. II. grupa odredov je dala s tem, da je določila za svoj zbor Litijo, našemu kraju priznanje. V Ljubljani organizira zbor v Litiji poseben prireditveni odbor, ki mu predseduje tov. Mekinda Jože-Franci, sekretar Predsedstva vlade LRS. Ta odbor je imel v Ljubljani že več sej, kjer je določil podrobnosti programa v partizanskem tednu. Vzporedno z ljubljanskim odborom deluje poseben prireditveni štab tudi v Gostje z Jesenic nas bodo obiskali V soboto, 22. novembra, bodo prispeli v Trbovlje člani »Svobode« z Jesenic, da vrnejo obisk našemu pevskemu zboru »Slavček«, ki je gostoval na Jesenicah meseca septembra. Da bo gostovanje uspelo v vsakem pogledu, je gostiteljstvo prevzela »Svo-boda-center«, na čelu s svojim upravnim odborom in predsednikom tov. Ivanom Somom, organizacijo gostovanja pa je društvo poverilo svoji sekciji, mešanemu pevskemu zboru »Slavčku«. Gostje dopotujejo v Trbovlje v soboto ob treh popoldne. Sprejeli jih bomo pred rudniško upravo. Na večernem koncertu bo sodelovala 100-članska kulturna skupina, razdeljena na mešani, moški In ženski pevski zbor ter recita-cijska in folklorna skupina. Vabimo vse Trboveljčane, da se sprejema gostov in koncerta udeleže polnoštevilno in solidarno manifestirajo J prijateljstvo revirčanov in železarjev. Litiji, ki mu predseduje predsednik litijske Zveze borcev tov. Franc Gorenc. Litijski štab se deli v več odsekov. Ljubljanski in litijski odbor sta imela doslej že nekaj skupnih sej, tako da bodo prireditve v partizanskem tednu dobro pripravljene. Na dan proslave bodo pohiteli s Tišja, kjer se je vršila pfed 11 leti ena prvih bitk v Sloveniji, člani ZB in ponesli štafetno palico v Litijo, kjer bo slovesna proglasitev partizanskega praznika. Na zbor II. grupe, ki bo v nedeljo 14. decembra ob 10. uri na športnem telovadišču v Litiji, pa bodo pohiteli borci II. grupe z raznih krajev Slovenije. Tako bo prva štafeta krenila na pot že 30. novembra in sicer s Podlipoglava, kjer je bilo eno izmed prvih partizanskih taborišč. Vse štafete, vštevši tudi koroško štafeto, bodo prehodile okrog 400 km poti do Litije. Pri štafetah bo sodelovalo okrog tisoč udeležencev. objektov računala tudi na prostore mizarske delavnice, je slednja kot novo samostojno podjetje začela z gradnjo lastnih tovarniških prostorov za izdelavo pohištvene in stavbne oprave, to pa v Gaberskem. S to gradnjo je strojno mizarsko podjetje začelo letošnjo pomlad. Dela na novi mizarski tovarni so že toliko napredovala, da bo podjetje začelo obratovati v svojih lastnih prostorih že ob proslavi letošnjega Dneva republike, 29. novembra. Graditev nove mizarske tovarne seveda ni bilo lahko rešljivo vprašanje. Treba je bilo finančnih sredstev za izvršitev tega načrta. Ob naporih vodstva in kolektiva tega podjetja ter ob denarni pomoči OLO Trbovlje, mestne občine Trbovlje ter posameznikov tega kolektiva je uspelo rešiti tudi ta problem. Kakor je na eni strani pretežna večina kolektiva novega mizarskega podjetja krepko prijela za delo, da si zgradi potrebne delovne prostore, tako so se na drugi strani našli v njem posamezniki, ki so razdirali ta načrt, med njimi celo člani upravnega odbora. Razumljivo je, da so predvidena dela spričo teh težav zastajala in niso napredovala v želj enem smislu. Vendar so na zadnjem sestanku OPO in sindikata kolektiva tega podjetja napravili sklep, da se vse ovire odstranijo ter vsi pomagajo, da bo tovarna do 29. novembra t. 1. začela obratovati, prav tako so na tem zborovanju sklenili, da bodo tovariše, ki se z delom in načrtom večine kolektiva ne strinjajo, iz podjetja odstranili. Danes dela v tem podjetju nekaj čez 70 delavcev, po dograditvi tovarne pa bo mogoče v njej zaposliti čez 100 ljudi, tako da bo to podjetje lahko krilo skoraj vse potrebe po pohištvu in stavbenih mizarskih izdelkih okraja Trbovlje. Ker želi ves kolektiv, da že z letošnjim Dnevom republike začne delati v novih tovarniških prostorih, so vsi sklenili, da bodo delali tudi v svojem prostem času, da skončajo vsa potrebna dela. Predavanje iov. Mihe Berčiča o kongresu ZKJ Za VI. kongres KPJ je bilo v Litiji in okolici precej zanimanja in so naši delovni kolektivi tekmovali in z delom počastili partijski kongres. Kot delegat okraja Ljubljana-okolica se je udeležil zagrebškega kongresa tov. Miha Berčič, predsednik OLO Ljubljana-okolica. Po kongresu je OF povabila članstvo iz Litije in Gradca na predavanje, kjer je tov. Berčič poročal podrobno o poteku in sklepih zgodovinskega kongresa. V dokaz, da je bilo za predavanje mnogo zanimanja, je bila napolnjena Kinodvorana. Po predavanju so zborovalci izbrali kandidate za okrajni ljudski odbor. KOMENTARJI SVETOVNEGA TISKA O VI. KONGRESU ZKJ Svetovni 6a*raiki so na vidnih mestih komentirali zaključke VI. kongresa ZKJ in je njih sodba o dolu kongresa seveda z izjemo kominfor-mi&Ličnega tiska, bila. povsem pozitivna. Agencija Reuter je poudarila 6klep KPJ o sodelovanju s progresivnim, demokratičnim gibanjem. France Presse ugotavlja napadalno politiko Sovjetske zveze in jo obsoja. Londonski »Times« naglasa zlasti obsodbo Sovjetske zveze kot napadalne imperialistične sile, jugoslovansko pod,poro OZN, tržaški problem in politiko neposrednega spor az um e v an .ja. Za-hodnonomški dnevnik »IM e Welt* poudarja, da je Jugoslavija pretrgala odnose s Sovjetsko zvezo zaradi lastnih izkušenj s sovjetskim sistemom, ki vodi v diktaturo, ne pa v socializem. Avstrijska »Presse« piše med drugim, da je »zagrebški partijski kongres potekal vse drugače kot kateri koli partijski kongres v Srednji ali Zahodni Evropi.« Indijski časnik »Hindu« naglasa v uvodnem članku, da je »maršal Tito sedaj živ dokaz dejstva, da majhni narodi ne marajo biti sateliti velesil, da se ni le uprl ko min formi, temveč je popolnoma zapustil sovjetski blok in uresničuje v Jugoslaviji marksistično - leninistično politiko. ODSTOP TRTGVE LIRA Generalni tajnik OZN Trygve Lie je na eni zadnjih sej Generalne skupščine Združenih narodov pismeno napovedal svoj odstop. Ta napoved je v krogih Združenih narodov vzbudila veliko presenečenje. Francoski politični krogi tega odstopa sicer ne komentirajo, vendar ga štejejo za opomin velikim silam zaradi neuspeha pogajanj o premirju na Koreji. Londonski časniki, zlasti »Times«, menijo, da je dom is i ja generalnega tajnika dovedla OZN v težak položaj in da bo danes težko najti novega generalnega sekretarja OZN, s čigar izvolitvijo bi se strinjal tako sovjetski blok kot ostali svet. EDEN O KOREJSKEM VPRAŠANJU Britanski zunanji minister, ki je po svojem nedavnem prihodu v ZDA takoj prevzel vodstvo britanske delegacije na zasedanju Generalne s>kup-ščine Združenih narodov, se je v svojem govoru dotaknil tudi korejskega vprašanja in je postavil 4 glavna načela, da bi se premostila mrtva točka v pogajanjih o premirju. On misli, da naj imajo vsi vojni ujetniki pravico d<> čimprejšnje vrnitve v domovino, da se vsi izpuste in da imajo vse ugodnosti za možnost repatriacije. Nobena stranka nima pravice s silo zadrževati ujetnike. Vprašanje pro-h to voljne repatriacije mora biti rešeno. šele pozneje bo možno sestaviti posebno komisijo, ki bi razpravljala tudi o političnih vprašanjih. IZJAVA MARŠALA TITA AMERIŠKIM DOPISNIKOM Maršal Tito jo nedavno sprejel dva ameriška dopisnika »New York Timesa« in jim <*i;rovoril na vprašanja iz področja mednarodne politike. V odgovorih na ta vprašanja se poudarja, da Jugoslavija nima nobenih dragih namer razen najožjega sodelovanja z vsemi naprednimi gibanji. OBISK GRŠKE VOJAŠKE DELEGACIJE V kratkem prispe na šestdnevni prijateljski obisk nafti Armadi gTška vojaška delegacija devetih članov z generalnim polkovnikom TsaJcaloto-Bom na čelu. S tem obiskom vrača grška delegacija obisk naše vojaške delegacijo grški armadi v letošnjem septembru. PRISILNA IZSELJEVANJA V ALBANIJI V Tirani se baje pripravljajo nova izseljevanja »nezaželenih« oseb in nezaposlenih iz vasi in mest. V vrsto nezaželenih sodijo vsi albanski državljani. ki se ne strinjajo s politiko kominformovsko vlade v Tirani. Načrt za izselitev nezaželenih oseb je že potrjen od najvišjih albanskih oblasti. Te osebe enostavne aretirajo in jih odpeljejo na prisilno delo v južno Albanijo. NOV IRANSKI PREDLOG V PETROLEJSKEM SPORU Iranska vlada jo stavila Veliki Britaniji nov predlog za poravnavo petrolejskega spora s tem. da bi bila izplačana odškodnina iranski petrolejski dražbi, ki jo je sprejela Velika Britanija. Zaključna dela na spomeniku padlim žrtvam v Trbovljah Samo nekaj dni na« še loči od odkritja veličastnega spomenika v Trbovljah, namenjenega vsem tistim, ki so kakor koli postali žrtev fašističnega nasilja. Še več: spomenik je namenjen tudi tistim izkoriščanim in bednim proletarcem, ki so bili že za časa prve svetovne vojne ogoljufani za pričakovano svobodo. Da, delavski razred je bil resnično ogoljufan prvikrat v svoji lastni domovini leta 1918 in v sledečih mn letih; domači in tuji kapitalisti so ga izžetnali do skrajnih meja, mu ubijali vero in ljubezen do domovine, ki jim je dejansko postala mačeha. In slednjič: kaj jim je prcostajalo drugega, kot zapustiti jo in se napotiti v tujino. Po zloglasni Orjuni leta 1924 in dalje se je razvijal revolucionarni boj delavskega razreda za njegove najosnovnejše pravice, ki pripadajo po vseh dognanjih in pameti vsakemu človeku. Takrat je peščica izkoriščevalcev s pomočjo žandarjev gospodarila in krojila usodo delpvstvu ter ga za bore pol dinarja ali dinar, ki ga je delavec zahteval od kapitalista, raje pognala v gladovno stavko, kot pa da t>i mu priznala vrednost njegovih žuljev. Toda vere v pravičnost mu niso ubili, saj je bila to njegovo edino bogastvo, ki ga je imel. In delavski razred si je to pravico sam poiskal in priboril v naši narodnoosvobodilni vojni. Ni mu bilo žal žrtev za svobodo in pravico, v kar je tako goreče veroval in dant^s z jasnimi pogledi zre v svet, v tisti svet, o katerem je nekoč le sanjal. Prav zaradi tega bo odkritje spomenika v Trbovljah ne le najčastnejša od-Holžitev vsem žrtvam fašizma, temveč jasen opomin nnšim poznejšim rodovom, naj čuvajo pridobitve narodnoosvobodilne vojne, naj čuvajo bratstvo in enotnost naših narodov ter krepijo in čuvajo delavsko zavest, da bi se fašizem, ki je povzročil toliko gorja — nikoli več ne povrnil. / ŽRTVE FAŠIZMA MESTA . št. Priimek in ime: rojen: Kraj in datum smrti: Tek. št. Priimek in ime: rojen: Kraj in datum smrti: 1. Ahac (Rudolfa) Karel 13. 12. 1917 24. 2. 1945 — teren Trbovlje 184. Knaflič (Ivana) Anton 28. 4. 1927 2. 5. 1945 — Mauthausen 2. Ahac (Rudolfa) Martin 1. 11. 1924 12. 10. 1942 — Auschvvitz 185. Kuder (Franca) Stane 18. 8. 1910 13. 9. 1944 — St. Vid 3. Ahac (Rudolfa) Milka 29. 9. 1919 2. 10. 1942 — ustreljena 186. Krhlikar (Ivana) Franc 1913 15. 8. 1944 — Žužemberk 4. Ahac (Rudolfa) Rudolf 6. 5. 1921 1. 1942 — Ljubno 187. Krhlikar (Ivana) Ivan — talec 5. Ahac (Rudolfa) Rudolf 6. 4. 1887 12. 10. 1944 — Plan. vas 188. Kregar (Jožeta) Jože 14. 11. 1909 15. 4. 1945 — Lašče 6. Arhar Franc 21. 1. 1915 25. 1. 1945 — Mauthausen 189. Korošec (Luke) Maks 7. 10. 1925 1. 3. 1945 — Dobje 7. Artnak (Ivana) Ivan 3. 1. 1921 15. 10. 1944 — Čatež, Dolenjsko 190. Kozmus (Karla) Ferdo 28. 5. 1904 5. 4. 1942 — Mauthausen 8. Artnak (Ivana) Jože 15. 3. 1927 25. 9. 1944 — Sv. Križ 200. Kolar (Franca) Franc 7. 9. 1891 12. 12. 1942 — Auschvvitz 9. Avsec (Franca) Alojz 2. 5. 1894 9. 9. 1942 — Auschvvitz 201. Kolar (Franca) Viktor 10. 2. 1920 3. 6 1942 — Celje 10. Avsec (Alojza) Alojz 25. 2. 1922 4. 9. 1941 — Celje kot talec 203. Kastelic (Karla) Karel 14. «4. 1910 6. 1. 1942 — Maribor 11. Arh (Jakoba) Stane 13. 6. 1909 20. 10. 1944 — 204. Kolar (Franca) Fani 23. 1. 1918 10. 3. 1943 — Auschvvitz 12. Ameršek (Volbank) Martin 5. 11. 1899 25. 12. 1944 — Savinjska dolina 205. Kurent (Simona) Alojz S 206. Kupšek (Dominika) Ivan 13. Božiček (Ivana) Ivan 30. 1. 1920 8. 2. 1945 — Savinjska dolina 207. Kovač (Franca) Ivan 3. 3. 1919 24. 8. 1941 — Maribor, talec 14. Bolte (Alojza) Jože 7. 2. 1904 9. 7. 1944 — Menina Planina 208. Kobal (Ivana) Ivan 24. 7. 1926 12. 12. 1944 — Ljubno 15. Burkeljc (Tomaža) Ivan 29. 8. 1909 8. 11. 1944 — Hinje 209. Kobal (Ivana) Marica 4. 3. 1924 25. 10. 1944 — Trebnje 16. Baloh (Franca) Franc 21. 8. 1904 17. 11. 1944 — Semič, Dolenjsko 210. Kralj (Franca) Antonija 10. 12. 1923 8. 3 1944 — Tržič 17. Bec (Jožeta) Karel 20. 7. 1920 4. 1945 — Črnomelj 211. Kralj (Ivana) Marko 29. 3. 1926 10. 12. 1944 — Kozjansko 18 Bostič Viktor 1943 — 212. Kralj (Antona) Viktor 11. 4. 1911 10. 9. 1944 — Ljutarjev Kal 19. Burkeljc (Rudolfa) Rudolf 5. 1912 27. 3. 1945 — Dachau 213. Keršič (Franca) Ernest 7. 2. 1907 1942 — Maribor 20. Beravs (Jožeta) Jože 31. 8. 1905 10. 10. 3944 — Žužemberk 214. Keršič (Franca) Fric 16. 7. 1908 1944.— Zagorje 21. Borštnar (Jerneja) Franc 1. 1902 25. 12. 1944 — pogrešan 215. Kukenberg (Antona) Andrej — Dachau 22. Blaznik (Ivana) Ivica 3. 7. 1925 10. 4. 1945 — Avstrija — talka 216. Kostanjevec Franc 23. Barbiš (Franca) Adolf 20. 2. 1919 20. 3. 1944 — Grosuplje 217. Knez (Valentina) Berta 25. 11. 1907 24. 1. 1945 — Ojstro 24. Bokal Franc 29. 1. 1911 3. 1945 — Jelovca 218. Košič Terezija 4. 9. 1907 15. 10. 1943 — Auschvvitz 25. 12. 1926 12. 12. 1925 11. 6. 1922 8. 10. 1922 1«. 12. 1912 25. 3. 1904 8. 5. 1926 13. 8. 1920 3. 10. 1925 5. 8. 22. 11. 28. 23. *«. 5. 1944 — 1945 • 1944 ■ 1945 ■ 1944 • 1942 . 1944 • 1944 . 1944 . 1944 1944 . 25. Bregar Miha 1945 26. Bajda Polde 1944 27. Bajda Ivan 1944 28. Bajda Milan 1945 29. Bregar Alojz 1944 30. Bušič Rudi 31. Bajda Jože 1944 32. Bajda Mihael 1944 . 33. Bregar (Matije) Ivan 1. 12. 1923 34. Božjak (Martina) Starrioo 23 . 3. 1912 8. 3. 1945 ■ 35. Brinar (Cirila) Vilko 22 . 5. 1917 27. 12. 1944 ■ 36. Berčun (Jožeta) Viktor 13. 10. 1919 8. 2. 1945 ■ 37. Baloh (Martina) Rudolf 31. 3. 1912 11. 2. 1945 ■ 38. Baloh (Martina) Blaž 7. 2. 1918 5. 6. 1944 ■ 39. Borštnar (Franca) Alojz 31. 4. 1926 , 29. 4. 1944 - 40. Borštnar (Franca) Franc 12. 9. 1922 29. 12. 1944 - 41. Bravec (Jožeta) Alojz 8. 5. 1913 1944 - 42. Bencak (Nikolaja) Stefan 1. 11. 1909 20. 16. 1944 - 43. Bartl (Franca) Slavko 6. 5. 1908 12. 10. 1944 - 44. Covnlk (Mihe) Mihael 28. 9. 1878 2. 2. 1945 - 45. Cehun (Maksa) Maks 7. 11. 1924 1944 - 46. Centrih (Elizabete) Vili 7. 9. 1909 25. 10. 1944 - 47. Cvikl Ivica 18. 1. 1925 31. 10. 1944 - 48. Cestnik (Valentina) Anton 2. 5. 1921 25. 10. 1944 - 49. Cestnik (Antonije) Leon 21. 10.1905 24. 10. 1944 - 50. Cestnik Ludvik 6. 9. 1906 23. 1. 1945 - 51. Cop Jože 2«. 4. 1906 2. 2. 1945 - 52. Čebin (Ane) Fric 2. 6. 1905 27. 12. 1941 - 53. Cešnovar (Ivana) Vinko 26. 1.1904 14. 10. 1944 - 54. Ceč Tončka 19. 5. 1896 2. 11. 1943 - 55. Čebin (Matije) Matija 7. 2. 1912 3. 4. 1943 - 56. Dolar (Jakoba) Ivanka 57. Dornik (Ivana) Ivan 58. Dolinšek (Franca) Zdravko 59. Dolar (Albina) Albin 60. Drnovšek (Petra) Bogo 61. Drnovšek (Janeza) Rihard 62. Drolc (Tomaža) Stanko 63. Drnovšek (Ignaca) Albert 64. Dolanc Alojz 65. Dolanc Maks 66. Dragar (Antona) Franc 67. Dragar (Antona) Stanko 68. Doberšek (Franca) Alojz 69. Dobeljšek (Jožeta) Jože 70. Dolinar (Antona) Anton 71. Draksler (Blaža) Vlado 72. Drobež (Primoža) Oto 73. Dolar Oto 74. Drnekovič (Andreja) Karel 75. Erčul (Jožeta) Jože \ 76. Florjanc( Rudolf) Stanko 77. Fabjan Jože 78. Fabjan Ludvik 79. Frelih (Luke) Jakob 80. Fabjan (Franca) Edo 81. Forte (Aleksa) Aleks 82. Forte (Franca) Stefan 83. Flis (Frančiške) Edi 84. Grobljar (Alojza) Alojza 85. Grobljar Ferdo (star 15 let) 86 Gričar 87. Grebenc Filip 88. Goljuf (Antona) Alojz 89. Guna Milan 90. Guna (žena) 91. Guzej (Jožeta) Srečko 92. Gradišek (Ivana) Ivo 93. Gošte (Alojza) Janko 94. Gonell (Jurija) Rudolf 95. Gabrijel (Jakoba) Stane 96. Godec (Petra) Alojz 97. Germ (Alojza) Bogomil 98. Gorogranc (Franca) Franc 99. Grosar (Franca) Enomel 100. Goroblnko (Franca) Stane 101. Goroblnko (Franca) Ivan 102. Hauptman (Franca) Franc 103. Hribar (Jožeta) Jože 104. Hodej (Franca) Leopold 105. Hribar (Antona) Bogomir 106. Hren (Antona) Alojz 107. Hribar (Mihaela) Franc 108. Hodej (Franca) Ludvik 109. Hribar Peter 110. Hribar Mihael 111. Hudarin (Ivana) Adolf 112. Hudarin (Adolfa) Elica 113. Hauptman (Franca) Albin 114. Hernavs (Ivana) Ivan 115. Hočevar (Ivana) Leopold 116. Herci (Jakoba) Miha 117. Hauptman (Antona) Ivan 118. Hribar (Antona) Maks 119. Hohkravt (Vincenca) Alojz 120. Hoelešek (Rudija) Miha 121. Hribar (Matevža) Franc 122. Hribar (Naceta) Miha 123. Hrlbšek (Matevža) Bartl 124. Horvat 125. Hribar (Mihe) Albin 126. Hančlč (Franca) Ivan 127. Hacin (Jurija) Mirko 128. Hudarin (Antona) Ivan 129. Hribovšek (Jožeta) Bogo 130. Jerek (Martina) Franc 11. 9. 1900 131. Jerman (Franca) Franc 29. 11. 1923 132. Jazbec (Ivana) Avgust 25. 5. 1912 133. Jamšek (Mihaela) Alojz 1. 8. 1914 134. Jelen (Petra) Peter 6. 6. 1926 135. Jerman (Ivana) Alojz t. 6.1917 136. Javornik Franc (star 24 let) 137. Jesenšek Leopold 138. Jamšek Alojz 139. Jamšek Leopold 29. 16. 1912 140. Jarc (Jožeta) Anton 12. 10. 1912 141. Janc (Janeza) Gvido 23. 9.1910 142. Jager (Jožeta) Ernest 31. 11. 1907 143. Janc (Janeza) Slavko 9. 11.1908 144. Jelen (Alojza) Martin 3. 10. 1906 145. Jekoš (Martina) Martin 28 . 6. 1907 146. Jurjec (Franca) Franc 2. 10. 1907 147. Jazbec (Ivana) Ivan 26. 9. 1906 148. Janc (Neže) Jože 24. 2.1016 149. Jovan Alojz 9. 4. 1920 150. Juh (Jožeta) Ivan 23. 10. 1910 151. Jajčnik (Viktorija) Peter 19. 12. 1925 152. Kralj (Jožeta) Jože 5. 5. 1982 8. 9. 1942 153. Kralj Alojzija 24. 6. 1886 18. 11. 1942 154. Kralj (Jožeta) Ivan 25. 12. 1916 30. 12. 1941 155. Kralj (Jožeta) Jože 24 . 8. 1909 15. 4. 1938 156. Krajšek (Franca) Franc 18. 2. 1909 28. 10. 1944 157. Knez (Jožeta) Dominik 2. 8. 1998 24. 12. 1945 158. Kredar (Franca) Ludvik 21. 8. 1916 21. 1. 1945 . 159. Kren Dušan IGO. Kralj Ljudmila 13. 8. 1921 21. 12. 1942 ■ 161. Koželj Ernest 24 . 8. 1903 26. 12. 1942 162. Kerše (Jožeta) Jože 1*. 6. 1928 3. 1949 - 163. Klančlšar Antonija (stara 18 let) 27. 5. 1944 . 164. Krajšek Jože (star 35 let) 11. 1944 . 165. Keršič Ernest 166. Križnik Filip 167. Knific (Andreja) Franc 30. 0. 1920 16. 6. 1944 ■ 168. Kaaestnlk Tilka 2. 2. 1920 3 . 8. 1944 169. Kosaber (Ivana) Ivan 1. 5. 1908 7. 5. 1945 • 170. Kotnik (Franca) Jože 8. 1. 1907 27. 12. 1944 • 171. Komat (Ivana) Ivan 28. 4. 1908 28. 12. 1944 - 172. Kastelic (Jožeta) Jože 24 . 2. 1924 10 . 7. 1944 ■ 173. Kalšek (Franca) Meta 4 . 7. 1926 28. 12. 1944 • 174. Kanlžar (Eme) Janez 28. 8. ni4 17. 7. 1944 - 175. Kastelic (Jožeta) Franc 13. 4. 1908 14. 8. 1944 - 176. Kastelic (Antona) Matevž 30. 1.1924 26. 11. 1944 • 177. Kalšek (Jožeta) Jože 16 . 6. 1909' 31. 12. 1944 • 178. Kladnik Anton I90t 179. Kladnik Ivanka 1698 180. Kranjc Jelko 16. 2 1925 29. 4. 1944 ■ 181. Kravs (Ivana) Franc 7. 2. 1911 27. 11. 1944 182. Koritnik (Jožeta) Jože 9. 1. 1909 1944 ■ 183. Keše Ivan 3. 4. 1905 18. 10. 1841 - - na Dolenjskem - pri Zagorju - Brežice - pogrešan - v Vojniku - Mauthausen - neznano - Ljutomer - Zagorje - Ptuj - Rimske Toplice - Trbovlje - Dobrniše - Moravče - ujet - Žužemberk - Dolenjsko - Dachau - pri Rakeku - Zagorje ■ Or lak - Muljava - Muljava ■ Sv. Križ - Linz • Maribor - Čatež - Auschwitz - Dubrovlje • Kresnice ■ Krušni vrh ■ Podtm ■ Pohorje Logatec ■ Notranjsko Ptuj — talec Sv. Križ Velenje Dolenjsko Kamnik 9. 5. 4. 5. 3. 3. 13. 11. 18. 8. 8. 8. 1945 — 1945 1923 1938 1944 1944 1944 1945 1944 1944 — 18. 12. 1944 — 1945 — 1944 — 1944 — 1944 — 1944 — 1944 — 1945 — 1944 — 1943 — 1942 — 1944 1941 24. <29! 22. 24. 17. 30. 20. 3. 19. 12. 11. 12. 12. 10. 1. 10. 5. 5. 12. Dolenjsko Kočevje Španski borec Uršno selo Vel. Bloke ni znano Part. vrh Velenje Dachau Savinjska dolina Jarše Sv. Gora Moravče RadoboJ Loka — Zužem Lučarjev Kal Glina — Bosna pri Stični — Stance Laze Auschiwtz ■ Auschwitz ■ Zagorje ■ Španski borec ■ Stična • Litija Kočevski Rog Auschwitz Celje Dolenjsko St. Lambert Hinje Liboje Žužemberk ujetništvo Vače pri Litiji Sv. Gora Slov. Gradec Domžale Selo 9umberg Grosuplje JIrvatsko Kresnice Vel. LaSče Litija pogrešan Šoštanj 219. Lubi (Ignaca) Jože 220. Lukač (Franca) Franc 221. Lipovšek (Jakoba) Stane 222. Lanlšnik (Ivana) Herman 223. Lanlšnik (Ivana) Berti 224. Levec (Franca) Franc 225. Lešnik Jože (star 38 let) 226. Lanišnik (Matije) Ivan 227. Lenko (Ivana) Ivan 228. Laznik (Franca) Linči 229. Laznik (Stefana) Jurij 230. Laznik (Franca) Milan 231. Lamovšek (Jakoba) Miha 232. Livk (Ivana) Ivan 233. Marolt (Ivana) Viktor 234. Masur (Jožefa) Ivan 235. Matko (Ferdo) Franc 236. Mrzel (Ivana) Ignac 237. Mrzel (Jožefa) Jožefa 238. Mrzel (Ignaca) Ignac 239. Mrzel (Ignaca) Bogomil 240. Medvešek (Jerneja) Milan 241. Meterc 242. Meterc 243. Moll (Oskarja) Okl 244. Majcen Franc 245. Mrak (Stefana) Alojz 246. Mravlje (Hinko) Alojzija 247. Marin (Franca) Franc 248. Mlakar (Matevža) Ivan 249. Majcen (Dominika) Vlado 250. Meterc (Jurija) Matevž 251. Meterc (Marije) Alojzija 252. Meterc (Matevža) Stanislav 253. Meterc (Matevža) Matevž 254. Marin (Ludvika) Ludvik 255. Merdavs (Stefana) Stefan 256. Marinc (Filipa) Franc 257. Miklavčič (Pangraca) Pavel 258. Medved (Jožefa) Milka 259. Mevžel (Stefana) Stefan 260. Molnar (Jožeta) Ivan 8. 13. 24. 17. 4. 8. 14. 12. 4. 14. 25. 14. 31. 10. 1923 9. 1920 3. 1912 1. 1915 2. 1917 12. 1909 2. 1926 10. 1901 4. 1905 4. 1943 1. 1921 9. 1916 7. 1925 8. 1. 1913 14. 12. 1918 10. 4. 1886 3. 3. 1894 1932 10. 9. 1924 14. 3. 1912 14. 3. 1920 6. 10. 18. 1. 1925 4. 1925 - 1. 1921 29. 12. 1894 24 12. 1910 9. 1892 4. 1887 4. 1918 11. 1912 12. 1903 7. 1926 3. 1904 1. 1910 11. 1925 10. 1910 3. 1928 3. 1920 6. 12. 36. 27. 8. 21. 8. 8. 29. 29. 28. 29. 10. 3. 9. 1944 — Notranjsko 3. 1945 — Ljubno 12. 1944 — Sela Vače 9. 1944 —■ Sv. Križ, Dolenjsko 10. 1944 — Trebnje 10. 1943 — Gorjanci < 11. 1944 — Hinje, Žužemberk 3. 1945 — ujet — neznano 12. 1944 — Roviše, Sv. Gora 3. 1945 — umorjena 3. 1945 — umorjen 9. 1944 — Primorsko 4. 1945 — Gospič 3. 1945 — Dolenjsko 3. 1945 2. 1945 1945 1942 1942 8. 1941 1943 ■ 1944 ■ pogrešan Laško talec Auschvvitz Auschwitz Jarše 1943 — Notranjsko 2. 1945 7. 1945 17. 27. 14. 23. 15. 26. 27. 10. 19. 6. 12. 23. 28. 10. 15. 8. 8. 9. 8. 9. 30. 7. 5. 4. 21. 11. 16. 8. 24. 12. 29. 1. 14. 4. 1922 12. 3. 1945 — Ljubno 262. Medved (Antona) Jože 8. 2. 1896 14. 5. 1903 13. 3. 1945 — Straža, Dolenjsko 263. Mraz (Mihaela) Anton 9. 6. 1927 19. 1. 1922 1945 — • 264. Malovrh (Vida) Vid 2. 2. 1925 8. 5. 1945 — Kat 265. Meteljko (Ivana) Ivan 16. 5. 1925 19. 9. 1918 21. 6. 1945 — Ivnik 266. Močilar (Jožefa) Alojz 25. 2. 1925 28. 6. 1924 18. 5. 1944 — Kotredež 267. Marin (Ivana) Edi 5. 8. 1918 268. Martinčič (Jakoba) Polde 24. 10. 1920 4. 2. 1925 5. 1945 — Novo mesto 269. Matko (Franca) Drago 1. 8. 1919 270. Maton (Vincenca) Emil 21. 2. 1918 30. 9. 1904 29. 12. 1944 — Moravče 13. n. mi 31. 10. 1944 — Surjev Kal 271. Naroglav Jože 19. 2. 1913 1944 — Gorenjsko 272. Narad (Roka) Jože 13. 2. 1912 1945 — Dolenjsko 273. Nadrah (Leopolda) Jože 12. 2. 1928 28. 6. 1905 7. 3. 1945 — Metlika 274. Naglav (Adolfa) Jože 17. 9. 1925 23. 3. 1907 2». 11. 1940 — Vel. Koren 17. 6. 1901 5. 9. 1944 — Janče 275. Odlazek (Antona) Anton 1. 7. 1907 9. 12. 1903 12. 1. 1945 — Trbovlje 276. Obrez (Marka) Milan 1. 12. 1920 24. 12. 1917 — Ravensbrftck 277. Obaha (Marka) Franc 4. 10. 1905 278. Ošina (Marije) Rudi 11. 4. 1919 «. 6. 1912 7. 1. 1945 — Part. vrh 279. Omahen (Alojza) Hinko 15. 7. 1921 1945 — Part. vrh 260. Odlazek (Antona) Ivan 28. 9. 1914 281. Ocvirk (Jožeta) Alojz 7. 7. 1903 1942 — Maribor 262. Ocvirk (Jožeta) Franc 23. 3. 1916 12. 7. 1913 2. 1. 1945 — Litija 283. Ovsec (Franca) Alojz 2. 5. 1894 — Auschvvitz 284. Ovsec (Alojza) Alojz 25. 2. 1922 285. Odlazek (Antona) Polde 30. 10. 1913 25. 3. 1916 M. 11. 1944 — Dolenjsko 288. Okron (Jakoba) Bogo 9. 3. 1925 16. 11. 1816 27. 4. 1945 — Primorsko 287. Obermajer (Ernesta) Julče 12. 1. 1922 9. 5. 1910 18. 3. 1945 — Dachau 14. 4. 1899 31. 12. 1944 — Izlake 288. Pungerčar (Franca) Franc 31. 7. 1897 5. 11. 1912 11. 1. 1945 — Trbovlje 289. Požar (Ivana) Ivan 31. 5. 1913 5. 8. 1912 30. 11. 1944 — Jevnica 290. Perpar (Franca) Albin 9. 4. 1913 30. 8. 1928 24. 12. 1944 — Moravče 291. Podgoršek (Vincenca) Vinko 26. 11. 1909 21. S. 1928 5. 9. 1944 — Cerknica 292. Pintar (Jožeta) Slavko 5. 3. 1905 17. 1. 1913 H. 12. 1944 — Laško 293. Pušnik (Martina) Marija 12. 2. 1905 19. 4. 1926 23. 9. 1944 — Sv. Križ 294. Pečnik (Ladislava) Lado 18. 5. 1921 16. 7. 1895 1945 — Kolovrat 295. Paradižnik (Franca) Karel 14. 3. 1904 296. Perše (Franca) Jože 24. 8. 1923 23. 7. 1915 19. 3. 1945 — Okič Grad 297. Pucelj Matija 15. 9 1868 30. 1. 1916 10. 12. 1944 — Koroško 298. Pograjc (Antona) Franc 29. 5. 1913 21. 11. 1896 2. 1. 1945 — Moravče 299. Pivec (Antona) Anton 6. 5. 1913 23. 2. 1920 30. 7. 1944 — Selo Sumberg 300. Pečnik (Janeza) Janez 3. 10. 1913 25. 4. 1905 2. 2. 1945 — Dachau 301. Pajer (Jožeta) Jože 9. 1. 1905 5. 5. 1905 4. 11. 1944 — Dolenjsko 302. Pavšek (Ivana) Ivan 21. 8. 1921 26. 7. 1909 2. 7. 1945 — Dolenjsko 303. Požun (Edvarda) Dušan 19. 3. 1923 1894 23. 2. 1942 — Mauthausen 304. Petek (Mihe) Miha 29. 9. 1898 1. 8. 1912 31. 7. 1944 — 305. Petaver (Franca) Janez 27. 8. 1929 19. 4. 1900 25. 11. 1944 — Sv. Lenart 306. Potrpln Ivan 22. 11. 1925 1919 — Pohorje 307. Pušnik (Hinka) Hinko 11. 6. 1912 28. 2. 1919 9. 1. 1945 — Trebnje 308. Pišek (Rudolfa) Marjan 6. 12. 1928 25. 3. 1922 18. 4. 1945 — Novo mesto 309. Prašnikar (Mihe) Jožefa 1906 n. li. 1900 2. 1. 1945 — Litija 310. Plsanskl (Janeza) Ivan 10. 12. 1919 18. 12. 1905 11. 11. 1944 — Gorjanci 311. Pavlič (Ivana) Efred 1. 2 1902 1919 1945 — Ravna gora 312. Pavlič (Ivana) Marija 16. 2. 1920 10. 12. 1910 30. 10. 1944 — Kozjansko 313. Part (Jurija) Alojz 19. 6. 1911 24. 10. 1901 31. 10. 1942 — Vače 314. Plahuta (Cirila) Martin 7. 8. 1925 1. 5. 1897 20. 4. 1945 — Dachau 315. Plrečnik (Marije) Jože 20. 2. 1911 17. 11. 1904 29. 10. 1944 — Hlnjak 316. Panko (Jožeta) Jože 16. 6. 1912 29. 9. 1927 20. 2. 1945 — Dolenjsko 317. Predovnik (Ivana) Jože 11. 10. 1908 30. 3. 1910 19. 7. 1945 — Dolenjsko 318. Potekev Anton 25. 4. 1883 319. Potekev Barbara 4. 8. 1885 28. 1. 1911 29. 12. 1944 J- Savski most 320. potekev Valerija 20. 4. 1921 4. 3. 1908 — pogrešan 321 Potekev Anton 6. 12. 1913 10. 1. 1919 7. 1. 1945 — Konderšak 322. Potekev Bogomir 17. 9. 1915 6. 12. 1907 18. 11. 1944 — Suha krajina 323. Potekev Ema 13. 7. 1909 29. 7. 1920 26. 6. 1944 — Mrzlica 234. Povh (Ivana) Polde 4. 5. 1921 5. 2. 1. 1. 4. 2. 28. 12. 15. *8. 1942 1942 1942 1942 1942 • 1945 - 1944 1944 - 1945 -1945 ■ 1944 • 1945 -1945 1941 -1944 -1944 - 10. 5. 1945 1945 23. 1. 1945 4. 1945 26. 3. 1945 -25. 3. 1945 1. 8. 1944 24. 12. 1944 ■ 3. 1945 -31. 12. 1944 21. 12. 16. 5. 12. 5. 25. 3. 18. 12. 16. 2. 1. 9. 4. 18. 23. 325. Povh (Ivana) Ivan 236. Posar (Franca) Edi 327. Pirnat (Stefana) Alojz 328. Puntar (Franca) Franc 329. Pikš (Jožeta)'Ivan 330. Pušnik (Jožeta) Jože 331. Pev Franc 332. Perme (Martina) Martin 333. Pistotnik (Franca) Mirko 334. Planinšek (Ivana) Ivan 335. Rodenšck (Alojza) Alojz 336. Razpotnik (Matevža) Feliks 337. Rep (Marka) Andrej 338. Rak (Maksa) Jože 339. Rotar Ludvik 340. Razboršek (Mihe) Edi 341. Rojšek (Martina) Jože 342. Rozman Franc 343. Rozman (Franca) Ivan 344. Rojšek (Franca) Matevž 345. Resnik Franc 346. Rozman (Franca) Ada 347. Ravnikar (Franca) Franc 348. Romih (Franca) Ciril 349. Rodič (Antona) Anton 350. Ribič (Antona) Anton 351. Radej (Ivana) Jože 352. Režun (Ivana) Franc 353. Rozman (Antona) Maks 354. Rotar (Franca) Ernest 355. Rozin (Miloša) Gvido 356. Razpotnik (Mihe) Ana 357. Razpotnik (Filipa) Franc 358 Razpotnik (Filipa) Vinko 359. Rozina (Janeza) Alojz 360. Ramšak (Antona) Franc 361. Romih (Ivana) Ivan 362. Rojter (Ivana) Ivan 363. Rovšek (Karla) Jože 364. Sadušek (Štefanije) Ivan 365. Slapšak (Franca) Stanko 366. Strgaršek Jože 367. Smadja (Nikolaja) Niko (star 368. Srcdenšek (Jožeta) Darko 369. Sapotnlk Mihael 370. Senčar (Martina) Franc 371. Senčar (Martina) Jože 372. Strahovnik (Lovrota) Miha 373. Strahovnik (Lovrota) Jože 374. Strahovnik (Lovrota) Marija 375. Strahovnik Lovro 376. Širše Karel 377. Sotler (Roka) Jože 378. Smolič (Jpžeta) Miha 279. Smodiš (Janeza) Avgust 19. 13. 1. 7. 1. 11 26. 22. 15. 13. 1. 1944 10. 1911 4. 1914 2. 1944 5. 1900 1. 1902 10. 1922 9. 1897 7. 1904 1. 1924 31. 31. 17. 28. 7. 7. 16. 4. 20. 27. 2. 27. 23. 8. 15. 11. 20. 24. 16. 28. 18. 27. 27. 28 11. 11. 11. 3. 25. 13. 13. 3. 11. 6. 28. 22. 27. 10. 12. 12. 4. 12. 12. 1. 1. 4. 9. 4. 7. 6. 12. 4. 3. 4. 12. 6. 10. 4. 10. 10. 10. 3. 3. 12. 11. 11 11. 2. 9. 10. 12 7. 4. 9. 3 12. 2. 6 10. 1944 1945 1945 1943 1945 1944 1943 1943 1942 1941 1944 1944 1943 1944 1944 1945 1944 1944 1943 1945 1945 - 1941 1944 • 1942 - 1942 • 1941 ■ 1945 • 1945 -1944 - 1944 - 1945 -1945 -1945 -19*4 - 1943 - 1944 - 1945 -1945 -1944 -1944 -1944 - 1944 - 1945 - 1942 -1942 -1942 -1942 -1942 -1944 -1942 - 1944 - 1945 -1944 -1944 -1944 - - Kolovrat - Zad. of. - Trbovlje - Crnl vrh - Auschwitz - Auschwitz - Celje - Dachau - Notranjsko - Dachau - Frankolovo - Sv. Gora - Črnomelj - Dolenjsko - Celje - Izlake - Zagorje - Rimske Toplice - pogrešan - Dolenjske Toplice - Arja sola ■ Pšrt. vrh - Part. vrh - Selo Sumberg • Blagovica ■ Gospič - Moravče ■ Moravče umrl na ladji Vače • Maribor ■ talec — Laško Tuhinj ■ Mauthausen Pišece Auschwitz Celje — talec 26. 8. 1944 31. 12. 1944 13. 3 1943 5. 1. 1945 - Žirovnica - Kresnice - Borovnica - Kočevski Rog - Sv. Križ - Bevško - Pohorje - Mlinše - Kočevje - Celje - Svebiše - Krušice - Vel. vrh - Maribor - Kočevski Rog - Mrzlica - Krumpak - Trbovlje - Cačak - Straža - Ivnica - Auschvvitz - Cirnlk - Sarajevo - Sarajevo - Kolovrat - Novo mesto - Trebnje - Žužemberk - Frankolovo - Auschvvitz - Auschvvitz - Auschvvitz - Auschvvitz - Maribor - Vel. Lašče - Maribor - Kresnice - Dachau ■ Jurklošter Dolenjsko Žužemberk Mauthausen Kresnice Litija Dolenjsko 11. 11 1920 1. 1944 St. Rupert 21. 5. 1902 19. 1. 1945 — Žužemberk 30. 11. 1919 4. 1945 — Savinjska dolina 13. 9. 1920 9. 9. 1943 — Litija 1945 — ni znano 14. 11. 1911 1. 12. 1944 — 27. 1. 1923 30. 7. 1942 — Celje 3. 12. 1897 7. 8. 1943 — Petrinje 24. 6. 1927 13. 2. 1944 — Petrinje 8. 0. 1903 27. 0. 1944 — Metlika 10. 10. 1905 20. 1. 1945 — Dolenjsko 20. 4. 1941 21. 4. 1942 — Petrinje 20. 4. 1902 10. 10. 1944 — Ljubno 24. 4 1906 19. 1. 1945 — Žužemberk 7. 4. 1915 — Dachau 1. 1. 1903 21. 5. 1945 Dachau 6. 7. 1922 4. 9. 1941 — Celje 10. 8. 1924 28. 1. 1945 — Vindol 7. 9. 1911 25. 9. 1944 —- Javorje 1. 2. 1915 1944 — Cemšenlk 25. 6. 1912 25. 12. 1944 — Moravče 2. 8. 1892 5. 2. 1942 Mauthausen 2. 11. 1921 2. 11 1042 — Mauthausen 25. 3. 1923 30. 7. 1042 — Celje 11. 3. 1911 23. 3. 1945 — Krasincl 21. 11. 1944 12. 1944 — Planina * 25. 4. 1904 1. 3. 1945 — Mauthausen 12. 12. 1923 8. 10. 1944 ■— Ribnica 12. 7. 1917 14. 9 1944 — Kozje 23. 4. 1921 1944 — neznano 1. 11. 1908 27. 12. 1944 — Šmartno 11. 4. 1901 6. 1. 1942 — Maribor 32 let) 12. 11. 1945 — Ptuj 14. 3. 1925 13. 2. 1045 — Litija 29. 9. 1909 5. 1. 1944 — Nova Štifta 7. 11. 1913 16. 4. 1945 — Dolenjsko 13. 10. 1912 14. 4. 1945 — Dolenjsko 3. 9. 1907 12. 4 1912 — Mauthausen 10. 11. 1011 4. 11. 1942 1— Maribor 1909 19. 7. 1943 — Auschwltz 7. 8. 1871 11. 4 1943 —. Bamberg 1879 14. 3. 1945 — Ojstrica 1. 7. 1906 29. 12. 1944 — Sv. Gora, Roviše 19. 1. 1929 14. 8. 1902 10. 10. 1944 — Žužemberk TRBOVLJE Tek. št. Priimek in ime: 380. Sekili (Ivana) Jože 381. Sušeč (Jožeta) Silva 382. Starina (Albina) Stefi 383. Sotler (Franca) Franc 384. Senica Franc 385. Senica Ivan 386. Smrekar (Antona) Anton 387. Slapšak Jože 388. Saklšek (Franca) Franc 389. Strgaršek Franc 390. Stepančič (Franca) Anton 391. Stepančič (Franca) Franc 392. Seliš (Antona) Anton 393. Salamon (Franca) Franc 394. Salamon (Franca) Franc 395. Salamon (Franca) Ljubo 396. Sotler (Franca) Franc 397. Strmole (Štefanije) Bogo 398. Šmit (Ivana) Filip 399. Sprogar (Simona) Edi 400. Sušter (Alojza) Marija 401. Sušter (Franca) Ferdo 402. Šturbej (Franca) Franc 403. Suln (Alojza) Danijel 404. Suln (Alojza) Alojz 405. Škoflek (Jožeta) Franc 405. Sušnik (Luke) Alojz 406. Škrbec (Matije) Ciril 407. Stih (Antona) Edi 408. Stole (Karla) Jože 409. Šmit (Ivana) Ivan 410. Spiler (Franca) Andrej 411. Tomažič (Ivana) Ivan 412. Tavzel (Ivana) Anton 413. Tavzel (Franca) Ivan 414. Tomše (Ivana) Anton 415. Tomšič (Franca) Albin 416. Tomšič (Franca) Berti 417. Tolar (Franca) Lovro 418. Tramšek 419. Tominšek (Antona) Janko 420. Trošt (Ignaca) Ludvik 421. Tratnik (Albina) Albin 422. Uranešič (Ivana) Edi 423. Ule (Franca) Franc 424. Vukovič (Antona) Viktor 425. Vrtačnik (Ivana) Ivan 426. Vrhovnik (Franca) Oto 427. Vodenšek Matija 428. Vokač Andrej 429. Vodin Friderik 430. Varga (Alojzija) Jože (star 26 let) 431. Voje (Ivana) Branko 432. Vresk (Ivana) Vili 433. Vresk (Ivana) Alojz 434. Vresk (Ivana) Ivanka 435. Vodopivec Jože 436. Virant (Antona) Alojz 437. Vonta (Franca) Vladimir 438. Vratanar (Tomaža) Franc 439 Vozelj (Ignaca) Ivan 440. Vidmar (Andreja) Emil 441. Vresk (Martina) Franc 442. Vozelj Jože 443. Veršnik (Franca) Franc 444. Vozelj (Vencelna) Viktor 445 Zupančič (Stefana) Stane 446. Zadobovšek (Petra) Avgust 447. Zagožan 448. Zupančič Alojz 449. Zupan Ludvik 450. Zupan (Franca) Jože 451. Zmrzlak Ivan 452. Zavrašek Aleksander 453. Zavrašek Zofija 454. Zdolšek (Franca) Franc 455. Zupančič (Janeza) Jože 456. Zidar (Franca) Ivan 457. Zupan (Jožeta) Jože 458. Zupan (Franca) Alojz 459. Zupančič (Antona) Zdravko 460. Zajc Anton 461. Zupan (Franca) Franc 462. Zupan (Ivana) Ivan 463. Zelenšek (Jožeta) Anton 464. Zavrl (Franca) Ernest 465. Zuperl (Ivana) Ivan 466. Zavbi (Antona) Franc 467. 2uža (Franca) Franc 468. Zarn (Antona) Anton 469. 2nideršič (Tomaža) Vili 470. Zibret (Franca) Mira 471. Železnik (Franca) Savo 472. Žagar Leon 473. Zibret Ignac 474. Žirovnik (Ivana) Ivan 475. Žagar (Alojza) Alojz 476. 2agar (Alojza) Jože 477. 2unk (Matije) Matija 478. Zavbi (Antona) Alojz 479. Zibret Jurij 480. 2ibret (Jurija) Franc 481. Zibret Slavko 482. Žagar Alojz 483. Žagar Jakob 484. Žagar Marija 485. Žagar Vinko 486. Zibret (Jerneja) Viktor 487. Znider (Franca) Franc Zbiranje podatkov o padlih in pogrešanih žrtvah fašizma iz Trbovelj, ki jih preverja in urejuje Zveza borcev mesta Trbovlje za zgodovinsko listino, ki bo vzidana v podstavek spomenika, je končano. Doseda j je priglašenih okrog 400 žrtev, po večini iz Trbovelj. V kolikor podatki o posameznih žrtvah niso Oafančni, nosijo krivdo za to terenski poverjeniki ZB, ki svoje naloge niso v redu izvršili. rojen: Kraj in datum smrti: 12. 11. 1914 30. 10. 1944 — Stična 9. 12. 1925 12. 1944 — pogrešana 3. 1. 1927 17. 8. 1944 — Jurklošter 8. 2. 1909 28. 10. 1943 — Čatež 5. 11. 1919 22. 6. 1945 — Storžice 26. 11. 1924 7. 6. 1926 8. 1944 — Litija 16. 6. 1928 7. 2. 1945 — St. Janž 7. 6. 1922 12. 10. 1942 — 1. 11. 1912 17. 7. 1942 — talec 6. 7. 1898 24. 12. 1944 — 1. 12. 1892 19. 6. 1943 — Srbija 6. 11. 1921 — Srbija 14. 8. 1923 14. 11. 1943 — Srbija 8. 8. 1916 13. 12. 1944 — Mirna dol. 27. 3. 1920 10. 2. 1945 — 21. 4. 1922 22. 2. 1945 — Mrzlica 12. 3. 1928 28. 12. 1944 — Litija 23. 3. 1893 2. 12. 1942 — Auschwitz 23. 3. 1915 9. 1. 1942 — Part. vrh 21. 8. 1915 5. 1945 — Dachau 12. 7. 1914 7. 9. 1944 — Belgija 1. 7. 1912 — Črni vrh 2. 12. 1920 25. 1. 1945 — Knezdol 23. 10. 1909 3. 1. 1945 — Vransko 18. 7. 1921 5. 4. 1945 — Mlinše 3. 4. 1914 29. 12. 1944 — Roviše, Sv. < 12. 11. 1924 7. 1. 1944 — Novo mesto 3. 6. 1911 3. 6. 1942 — Maribor 22. 11. 1921 6. 10. 1944 — Kal 24. 11. 1908 4. 11. 1944 — Žužemberk 23. 11. 1929 12. 5. 1945 — Celje 2. 5. 1914 29. 2. 1908 9. 10. 1911 — Dolenjsko 10. 4. 1922 7. 11. 1944 — Dol. Toplice 10. 8. 1920 24. 7. 1907 7. 7. 1944 — Zagradec 16. 4. 1921 3. 7. 1944 — Trbovlje 19. 1. 1927 10. 2. 1945 — 12. 1. 1945 — Sava 25. 3. 1944 30. 12. 1944 — Kresnice 7. 8. 1897 5. 6. 1945 — Dachau 13. 10. 1912 29. 12. 1944 — Briše 1943 — 1945 — 1945 — 1. 1. 1928 14. 12. 1944 — Šoštanj 5. 7. 1909 9. 3. 1945 — Ptuj 18. 7. 1907 7. 8. 1943 — Koroška 16. 8. 1916 3. 5. 1945 — Part. vrh 7. 2. 1914 18. 2. 1945 — Suha krajina 20. 4. 1927 29. 9. 1944 — Sv. Križ 14. 10. 1922 5. 8. 1944 — Sv. Križ 2. 9. 1914 27. 7. 1945 — Crkvenica 1904 10. 10. 1944 — Vel. Lašče 33. 10. 1920 14. 12. 1944 — St. Janž 5. 7. 1910 7. 1. 1943 — Pohorje 18. 3. 1898 31. 10. 1944 — 24. 9. 1904 13. 3. 1945 — Notranjska 18. 2. 1914 11. 11. 1944 Jevnica 13. 10. 1928 8. 12. 1944 Dobemica 25. 8. 1910 12. 2. 1945 — Frankolovo 1944 _ 10. 7. 1917 8. 2. 1945 — 15. 4. 1888 4. 1944 — Partizanski 20. 10. 1925 11. 1942 — Menina Plar 1943 — Auschwitz 14. 2. 1923 14. 11. 1944 — Črnomelj 13. 2. 1914 9. 1. 1945 — Litija 24. 3. 1897 17. 2. 1924 2. 5. 1941 — pogrešan 18. 6. 1885 8. 2. 1943 — Mauthausen 1. 5. 1922 17. 8. 1944 — Kozjansko 24. 10. 1921 22. 1. 1945 — Dol. Toplice 21. 1. 1915 8. 3. 1945 — Ljutomer 6. 4. 1919 7. 12. 1944 — Motnik 8. 5. 1929 7. 5. 1945 — Ljubljana 1927 1944 — 20. 1. 1920 30. 9. 1944 — Borovnica 21. 3. 1900 24. 9. 1942 — Mauthausen 31. 10. 1913 4. 4. 1945 — Dolenjsko 26. 10. 1924 12. 12. 1944 — Guštanj 14. 7. 1905 7. 3. 1945 — Vuzenica 23. 9. 1925 12. 2. 1945 — 6. 11. 1923 14. 8. 1942 — Dolenjsko 10. 4. 1922 20. 11. 1942 — Maribor 31. 7. 1901 27. 12. 1941 — Maribor 23. 4. 1913 18. 1. 1945 — Nova Štifta 13. 9. 1922 1945 — Vojvodina 3. 2. 1930 15. 1. 1945 — Mozirje 10. 12 1898 30. 12. 1944 — Moravče 10. 5. 1922 4. 9. 1941 — Celje 24. 4. 1897 9. 10. 1944 — 26. 9. 1926 16. 12. 1944 — 5. 8. 1909 8. 1. 1945 — 1. 6. 1916 30. 12 1944 — 1. 5. 1883 8. 1942 — Auschwitz 30. 6. 1894 11. 1942 — Auschwitz 10. 12. 1916 3 10. 1942 — Maribor 4. 5. 1925 23. 12. 1944 — Srbija 18. 4. 1924 28. 9. 1944 — Litija Fronta v okraju Trbovlje bo morala vložiti več političnega dela v predvolilno delo Kandidati za ohrajtii odbor so že predlagani Tz toga razloga prosimo svojec žrtev, da še enkrat preverijo podatke vseh padlih in pogrešanih, navedenih v našem listu ali pa v izložbi poleg poslovalnice »Triglav« v Trbovljah. Vse spremembe, popravke in dopolnitve sprejema Mestni odbor OF v Trbovljah na I.O'mestne občine Trbovlje, T. nadstropje, soba 20. Ker jo čas zčlo kratek, prosimo svojec in sorodnike, da pohitijo s podatki. MO ZB Trbovlje Pred dnevi smo imeli v okraju Trbovlje zadnje zbore volivcev, na katerih so se izbirali kandidati za volitve v okrajni zbor. Ti sestanki so bili dejansko odraz politične in gospodarske razgledanosti, hkrati pa tudi slika nedelavnosti nekaterih političnih aktivov, kar je prišlo zlasti do izraza v industrijskem centru Trbovelj. Zadnji zbori volivcev v mestu Trbovlje so pokazali na nekaterih terenih slabo politično delo frontnih aktivov, aktivov ZB in AFŽ. Do volitev imamo le še nekaj dni; politični aktivi Fronte, ZB in AFŽ morajo pač pomisliti, da politično delo med volivci ni samo dolžnost Zveze komunistov, temveč vseh množičnih organizacij. Na splošno so zadnji zbori volivcev pokazali, da so bili ti sestanki boljše obiskani na podeželju kot pa v industrijskih centrih. Tako se je teh zborovanj udeležilo na Dobovcu 230 volivcev, na Dolah pri Litiji pa 250. Na splošno je ugotovljeno, da je bila povprečna udeležba v centrih 15-odstotna, na vasi pa preko 30-odstotna. Za kandidate v okrajni zbor so bili predlagani mnogi stari borci, ki so se izkazali tudi v sedanji izgradnji socializma; tako so v Zagorju predlagali tov. Viktorja Kovača, sedanjega sekretarja ZKJ okraja Trbovlje, v volilni enoti v Kisovcu pa tov. Viktorja Bur-keljca, predsednika OLO. V Hrastniku so predlagali v Zasavju starega borca in nosilca spomenice ter delegata na VI. kongresu ZKJ, tov. Jožeta Jeriča, v Trbovljah pa so izbrali za kandidata tov. Antona Aliča, predsednika delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrastnik, in tov. Tineta Gosaka, predsednika gospodarskega sveta okraja Trbovlje. Ob teh izbirah pa so posvetili vse premalo pažnje našim ženam: v tem pogledu je bil zbor volivcev na Dobrni mnogo bolj napreden kot ostali, kjer sta med predlaganimi tremi kandidati kar dve ženi. Kraj Čeče spada po novi razdelitvi pod mesto Trbovlje. Tukaj so se zadnjega zbora volivcev udeležili skoro polnoštevilno; tudi v tem kraju so razpravljali o IV. akontaciji davkov, ker so bili nekateri volivci mnenja, da je odmera previsoka. Prebivalci Čeč so izrazili željo, da bi mestna občina Trbovlje dala prihodnje leto v proračun nakup gasilske motorke, prav tako želijo v tem kraju, da bi rudnik Trbovlje-Hrastnik organiziral prevoz rudarjev iz Čeč na delo, kot je to urejeno že za ljudi iz Marija Reke, saj hodi iz Čeč na delo okrog 90 rudarjev. ZBOR VOLIVCEV SO SKLICALI DVAKRAT Za volilne enote IV. in VI. terena v Trbovljah je bil zbor volivcev sklican v Delavskem domu že v sredo, 12. novembra, zbora pa ni bilo, ker se ga je udeležilo le 40 volivcev. Treba ga je bilo sklicati drugič in res: v petek, 14. novembra je bila udeležba po polurni zamudi sklepčna. Veliko krivdo na tem sklicanju nosi sam aktiv, ker so bili volivci prvotno obveščen, naj pridejo ob 5. uri, zborovanje pa se je pričelo že ob štirih popoldne. Značilno za ta zbor je to, da so se ga udeležili vsi tisti, ki vedno pridejo na politične sestanke, ni pa bilo na njem opaziti ljudi, ki bi po svojem družbenem položaju morali biti na zboru, nekaterih pa sploh ni nikoli na spregled. Izbira kandidatov je bila zelo živahna, saj so predlagali 6 kandidatov, izmed katerih je potem kandidacijska komisija izbrala tri, in sicer tov. Dominika Kužnika, Nežo Ocepek in Jožeta Levca. Podobno kot tukaj je bilo treba sklicati ponoven sestanek na vodenski šoli. V okrajni dvorani v Trbovljah pa je bil zbor volivcev sklepčen že prvikrat, v sredo 1. t. m., saj se ga je udeležilo okrog 150 volivcev. Na tem sestanku so med drugim grajali nepravilno delitev kart za kurivo; določili so komisijo, ki bo razčistila to vprašanje. Bile pa so iznešene tudi pritožbe glede sekanja mesa, kjer so volivci dobili pojasnilo tudi na to vprašanje. Na zboru volivcev na Dobrni je bilo prav živahno; tukaj so med tremi kandidati za okrajni zbor izbrali kar dve ženi in sicer tov. Vero Flebusovo ter tov. Poldo Dobnikovo, nadalje tovariša Franca Šmida. Na zboru so govorili tudi o delu »Svobode«:, kjer so grajali mestni odbor, da zavira prepis stavbe na Dobrni na društvo »Svoboda«. Tukaj nameravajo to zgradbo razširiti in sicer v prostovoljnem delu. Pereče vprašanje je nadalje vodovod; ljudje so vložili v to prostovoljno delo že preko 1000 ur, izkopali so nad 200 metrov jarka, sedaj pa je to delo zastalo. Na tem sektorju si žele ljudje predavanj, zato bodo v okviru »Svobode« začeli s kulturnimi večeri. Na tem zboru volivcev je govoril tudi tov. Polde Goljuf; poročal je ljudem o poteku VI. kongresa ZKJ. Na Dobrni so se zbrali na zboru volivcev seveda tudi rudarji, ki so sprožili delitev ozir. izplačilo čistega dobička na rudniku; prizadeti so dobili pojasnilo, da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem času. Na splošno je bilo opaziti na vseh zborih, da se volivci zanimajo predvsem za gospodarska vprašanja. Ljudje se strinjajo z našim gospodarstvona in vedo, s kakšnimi težavami se še borimo. Tako je na nekem zboru spregovoril eden izmed volivcev in dejal, da je poslušal govor tov. Tita na VI. kongresu in da mora pozdravljati vse storjene sklepe, ker je prepričan, da bomo po njih prišli do končnega cilja. Tudi po ostalih krajih so opravili zbore volivcev, zlasti na podeželju, kjer so mnogo razpravljali o davkih, zlasti pa o letošnji IV. akontaciji. Ob pravilnem tolmačenju so ljudje povsod razumeli nujnost izpolnitve te državljanske dolžnosti, ugotovili pa so marsikje, da so v tem pogledu med posamezniki čestokrat prevelike razlike, kakor n. pr. v Loki pri Zidanem mostu, kjer je bilo treba napake seveda popraviti. Priprave za volitve v Zagorju in okolici Pred kratkim so imeli zbore volivcev tudi v Zagorju, na katerih so izbirali kandidate za okrajni ljudski odbor. Ti sestanki so bili dobro obiskani razen v 6; in 7. volilni enoti, kjer je bilo treba zborovanje zaradi slabe udeležbe sklicati še enkrat. Volivci so na svojih zborih obravnavali v glavnem gospodarska vprašanja. Skoraj povsod so poudarjali, da je treba vendar dokončno rešiti vprašanje vodovoda, dograditev zdravstvenega doma v Zagorju, graditev gimnazije, asfaltiranje glavne ceste od železniške postaje do Toplic, prav tako je treba zgraditi kopališče, ki ga v Zagorju še nimajo, potrebna je nadalje gradnja stanovanjskih hiš itd. V tretji volilni enoti so volivci govorili o cestarju Strojanu, ki bojda sovražno deluje ter ga bo treba razrešiti službe. V peti volilni enoti so napovedali tekmovanje vsem ostalim volilnim enotam, kjer so sklenili, da bodo volitve že do 8. ure zjutraj opravili. Ta volilna enota obsega terenski odl^pr OF Selo in Ravensko vas. Politično zborovanje v Zagorju Prejšnji teden so imeli v Zagorju veliko delavsko politično zborovanje, ki je bilo namenjeno predvsem članom sindikalnih organizacij. Velika udeležba na' tem zborovanju je dokaz, da se delavci precej zanimajo za razna politična in gospodarska vprašanja. Na sestanku je govoril Mavricij Bore, tajnik Sveta Zveze sindikatov Slovenije; v svojih izvajanjih je med mnogimi perečimi vprašanji obravnaval zlasti delavsko upravljanje naših podjetij, borbo za večjo produktivnost dela, socialno zakonodajo, bližnje volitve v ljudske odbore, nevarnost birokracije, naloge sindikatov itd. Zborovalci so z zanimanjem sledili govorniku, ko je obravnaval družbeni plan, otroške doklade, Vloga sveta proizvajalcev v dela bodočih ljudskih odborov V vse širši demokratizaciji našega družbenega življenja od predaje podjetij v upravo neposrednih proizvajalcev do prenašanja 'družbenih funkcij °d državnega aparata na samostojne družbene organe, se z zakonom o Ijud-skih odborih uvaja nov predstavniški organ — svet proizvajalcev. Naš sistem decentralizacije se torej prepleta s Procesom demokratizacije tako pri vodstvu državne uprave, kot tudi pri Vodenju gospodarstva in drugih vrst družbene dejavnosti. Okrajni oziroma mestni ljudski odbori bodo v bodoče sestavljeni iz dveh izvajalcev reševali vse važne gospodarske probleme. Svet proizvajalcev bo skupaj z okrajno oz. mestno skupščino odločal o ukrepih, ki se nanašajo na razdelitev in uporabo presežka dela, ter druge gospodarske nalo'ge. Po določilih zakona se bo delo teh teles odvijalo praviloma na ločenih sejah, vendar lahko po Ipstnem sklepu skupne zadeve rešujeta na skupnih sejah, toda odločata ločeno. V nekaterih primerih morata obe telesi odločati na skupni seji. To so predvsem volitve predsednika Ijtidskega odbora, pod- proizvajalcev ustanoviti tudi druge komisije, ki proučujejo predloge sveta. Razen teh pristojnosti sveta, o katerih odloča skupaj s skupščino, pa določa zakon tudi primere, v katerih odloča svet proizvajalcev sam. Samostojno odloča o ustanavljanju in odpravljanju svojih odborniških komisij, o prenehanju mandatov odbornikov — članov sveta proizvajalcev, predlaga okrajni oziroma mestni skupščini, da izda predpise ali ukrepe tudi v takih zadevah, pri katerih sam ne sodeluje, opravlja tudi druge zadeve, ki so s predsednika, tajnika, izvolitev in raz-11 splošnimi predpisi ali statutom Ijud-teles. Prvo, okrajna oz. mestna skup- j rešitev predsednika in sodnikov okraj- ] skega odbora izrecno dane v njegovo ščina, bo splošno predstavniško telo nega oz. okrožnega sodišča. Odloki in delovno področje itd. vseh državljanov v okraju oz. mestu, drugi sklepi okrajnega oz. mestnega drugo bo predstavniško telo proizva- 1 L O, pri katerih sprejetju odločata ena- jalcev, t. j. delovnih ljudi, ki delajo v i kopravno obe telesi, so veljavni samo Proizvodnji, prometu in v trgovini. V ( tedaj, če sta jih izglasovali obe telesi okrajnem oz. mestnem ljudskem od- v enakem besedilu. V primeru nespo- boru bodo torej enakopravno zastopa- I razuma določita skupno komisijo, ki n i ljudje, ki s svojim delom ustvarjajo ima nalogo doseči soglasnost besedila, družbeno proizvodnjo. j Ce se ne sporazumeta tudi na seji ko- Delovni kolektivi odvajajo del do- misije, v katerih imata enako število odbornikov, se zadeva pošlje Prezidiju hodka. za komunalne potrebe okraja ali mesta. Ta doprinos je odvisen od Gospodarskega učinka podjetja in čim večji je ta, toliko več bo lahko podjetje prispevalo k dvigu splošne ravni lokalne skupnosti. To pomeni več in boljša stanovanja, lepše ulice, ureditev kanalizacije, vodovoda itd. Razumljivo je, da so zaradi tega delovni kolektivi upravičeni neposredno vplivati na komunalno politiko. Poleg tega bodo izvoljeni predstavniki neposrednih pro- Ijudske skupščine v odločitev, ki je obvezna za skupščino, kot tudi za svet proizvajalcev. Seje sveta vodi odbornik, ki ga tz-voli svet, toda največ za leto dni. Svet proizvajalcev izvoli tudi svoje stalne in začasne odborniške komisije. Po določbah zakona /mora svet proizvajalcev izvoliti dve stalni komisiji: mandatno-imunitetno ter komisijo za družbeni plan in proračun. Poleg teh more svet Sveti proizvajalcev bodo v bodočem delu in ukrepih ljudskih odborov okraja oz. mesta, posebej pa v pogledu gospodarstva in komunalne politike, imeli zelo važno in odločilno vlogo. Dolžnost vseh delovnih kolektivov pa je, da v te svete pošljejo res najboljše ljudi, takšne, ki bodo znali umno gospodariti, štediti in pravilno razpolagati s splošnim ljudskim imetjem, tiste, ki bodo znali s spoznavanjem ekonomsko - družbenih zakonov reševati posamezne probleme in izpopolnjevati sistem nagrajevanja, ki je temeljna pobuda za, dihg proizvodnosti in hkrati vzgoja socialističnega človeka. najemnine, čistost sindikalne organizacije, povezanost teh organizacij z množicami in z mednarodnim delavskim gibanjem. V diskusiji so zborovalci razpravljali še o davkih, kjer je bilo naglašeno, da prispeva delavec mnogo večji delež kot pa kmet. Zanimiva je bila opazka, da v Ameriki ni socialnega zavarovanja, kjer človek živi človeka vredno življenje le toliko časa, dokler je zdrav, dela sposoben in zaposlen. Ce pa je bolan, ali če izgubi službo, je prepuščen sam sebi oziroma je navezan na nezadostno podporo, če je seveda bil član kakšnega podpornega društva. V teh razgovorih je padla tudi kritika, da sc nekateri člani delavskega sveta in upravnega odbora ne zavedajo svoje odgovornosti pred delavstvom in da se sindikalna organizacija ne zanima v zadostni meri za delo delavskih svetov in upravnih odborov. Ker je bilo to zborovanje ravno v predvolilni kampanji, lahko rečemo, da je bilo organizirano v okviru priprav za bližnje volitve, saj je dobil na tem zborovanju marsikdo izčrpno pojasnilo na marsikatero vprašanje, o katerem sj poprej ni bil povsem na čistem. Pa tudi v ostalih občinah zagorskega sektorja so že prejšnjo nedeljo izbrali kandidate za okrajni ljudski odbor. Poleg gospodarskih vprašanj so volivci največ razpravljali o davkih. Ponekod so to vprašanje obravnavali oportunistično ter so aktivisti imeli mnogo truda, preden so nekaterim "kmetovalcem pojasnili, da mora tudi kmetijski sektor doprinesti svoj delež za splošne državne izdatke, za obrambo in za industrializacijo in tehnični napredek države. Predvolilne konference v Loki Na področju občine Loka pri Zidanem * mostu so imeli predvolilna zborovanja _ že 26. m. m. in sicer v vseh volilnih okoliših. Odborniki so na teh sestankih poročali o gospodarskem, političnem in prosvetnem položaju občine. Po teh poročilih so navzoči obravnavali gospodarska vprašanja svojega kraja. Za Račico bi prišel v poštev vodovod, katero vprašanje je odprto že od osvoboditve dalje. Nekaj je bilo v tem pogledu že storjeno, vendar do pravega načrtnega dela ne pride. Bodoči odbor bo moral rešiti tudi to vprašanje. Važna je nadalje dokončna obnovitev občinskega doma. Stavba stoji že štiri leta na pol skončana, kar ni v okras kraja, ker stoji poslopje sredi trga. Sedanji odbor je z dovoljenjem notranje uprave začel akcijo za nabiranje samoprispevkov. Dokončen uspeh te akcije še ni znan, vendar izgleda, da nabrana sredstva ne bodo zadostovala za dokončno rešitev tega vprašanja. Z ureditvijo občinskega doma bi bilo v Loki rešeno do nekč mere tudi stanovanjsko vprašanje, ki je tudi pereče. Na zborih volivcev so izbrali tudi kandidate za občinske odbornike, ki jih bo 13. Izbrali so take može, ki bodo skrbeli za bodoči procvit občine. Dne 2. novembra je bil ponoven zbor volivcev za določitev odbornikov za okrajni ljudski odbor. Na okraju bosta zastopala občino Loko dva odbornika. Delegat z okrajnega ljudskega odbora je volivcem razlagal pomen in postopek pri izbiri teh kandidatov. Po teh razgovorih je sledila važna diskusija o vprašanju živinoreje v tem kraju, predvsem o plemenski živini, ki je podlaga za razvoj te vrste kmečke gospodarske dejavnosti. Ob koncu je delegat z okraja opozoril navzoče, da se bo moral občinski odbor v bodoče osamosvojiti. Vsa krajevna vprašanja bo moral reševati sam, ker ne bo smel čakati na pomoč od zgoraj. Je to v izrazito kmečki občini sicer težko, vendar je upati, da bo ob dobri volji uspelo tudi to. Naročaj, čila/ m dopisuj v naš listi V HRASTNIKU SO ODKRILI PADLIM BORCEM LEP SPOMENIK Kljub hladnemu vremenu so preteklo nedeljo, 16. novembra, prišle k odkritju spomenika padlim borcem v Hrastniku velike množice. Pred Domom TVD Partizana in na bivšem letnem telovadišču, kjer stoji spomenik, se je zbralo okrog 2000 ljudi iz Hrastnika in okolice. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki ostalih centrov našega okraja. Poleg predstavnikov vseh množičnih organizacij in krajevne oblasti so prisostvovali temu slavju član ZKS tovariš Milko Goršič, sekretar OK ZKS tovariš Viktor Kovač, predsednik OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc, predsednik okrajnega odbora ZB in član GO ZB NOV Slovenije tov. Ivan Sorn in še drugi. Slovesnost je odprl nosilec spomenice iz leta 1941, rudar Miha Jerič; podal je besedo tov. Milku Goršiču, ki je zastopal hrastniško rojakinjo, tov. Lidijo Sentjuirčevo, ki je bila zadržana in govora je tov. Milko Goršič odkril spomenik 273 padlim žrtvam iz Hrastnika in okolice. Ob odkritju spomenika je godba na pihala igrala žalostinko, vod obveznikov predvojaške vzgoje pa je izstrelil častno salvo. Nato je govoril še zastopnik GO ZB NOV Slovenije tov. Ivan Sorn. Lepe besede je spregovorila zastopnica hrastniških žena, tov. Justi Babičeva, ki je dejala, da je med temi 273 žrtvami tudi 39 žena in deklet; tov. Babičeva je naglasila, da žene ne bodo nikdar in nikoli dopustile, da bi, kdor koli skrunil ali rušil velike pridobitve naše narodnoosvobodilne vojne. Po govorih je sledilo polaganje vencev in cvetja pred Spomenik, nato pa so izvedli kulturni program hrastniški pevski zbori, recitatorji iz gimnazije ter obe domači godbi na pihala Svoboda I in II. Prav lep in ganljiv je bil nastop ni prisostvovala tej slavnosti. Tov. Gor- i pionirja in pionirke. S pesmijo »Svo-šič je v kratkem obrisu očrtal pomen bodna je naša domovina«, ki sta jo odkritja tega spomenika ter poudaril požrtvovalno borbo hrastniške doline v NOV in že prej. Ob zaključku svojega igrali obe hrastniški godbi in peli domači pevski zbori, je bila zaključena ta lepa spominska slovesnost Mk oblike dela komunistov v Trbovlfah 7,c v začetku letošnjega leta je okrajni komite komunistov v Trbovljah pod posebno točko obravnaval stanje in delo društev na področju našega okraja. Na koncu teh razgovorov je ugotovil, da se s stanjem in delom dosedanjih društev ne more strinjati. Ozkost dela sedanjih društev ne daje možnosti vključevanja naše mladine, na drugi strani pa je bilo opaziti na splošno nekakšno stagnacijo v kulturnoprosvetnem delu. Svjričo nekaterih pojavov in teženj- profesionalizma in vse premajhnega vključevanja komunistov v društva je postala nujna potreba prehod na širšo kulturnoprosvetno dejavnost. Ta sklep okrajnega komiteja je bil dan v temeljit pretres vsem mestnim komitejem in drugim političnim organizacijam. Po podrobni proučitvi tega vprašanja so sc kmalu pričela ustanavljati delavska prosvetna društva »Svoboda« po nekdanjih teritorialnih principih, kjer je ponekod že opaziti prav živahno društveno dejavnost. Ob tej spremembi pa se je pokazala tudi potreba po drugačnem delu samih komunistov. Tudi ta sprememba je zahtevala širše diskusije med komunisti kot vodilnem kadru vsega javnega življenja. Ti razgovori so rodili sledeče sklepe: t. Glede na to, da so upravljanje podjetij prevzeli delavski sveti ir upravni odbori, se je zmanjšala vlog* komunistov v podjetju in sicer v pogledu same produkcije. 2. S prenosom kulturnoprosvetne in športne dejavnosti iz ozkega področja naših tovarn in podjetij na široko osnovo v kulturne domove se je pokazala potreba, da se tudi politična dejavnost komunistov prenese na teren, kjer se bo v bodoče razvijalo politično in knl-turnoprosvetno življenje. Tudi politično delo se do nadaljnjega vskladi s teritorialno kulturnoprosvetno dejavnostjo društev »Svobod«. Znano je, da so Trbovlje sedaj razdeljene na štiri kulturnoprosvetna področja, kjer deluje prav toliko prosvetnih društev: delavsko prosvetno društvo »Svoboda-center« ima svoj sedež v Delavskem domu, »Svoboda Trbovlje II« v Domu Svobode v Zgornjih Trbovljah. »Svoboda III« deluje na Dobrni, »Svoboda IV-Zasavje« pa bo imelo svoje delovno področje v Spodnjih Trbovljah, kjer si članstvo pridno gradi svoj kulturni dom. Sedaj stojimo pred nalogo, da prilagodimo in usmerimo delo komunistov v ta društva in ostale organizacije, da tako oživimo politično in kulturnoprosvetno delo. To bi bil osnovni cilj reorganizacije politične dejavnosti. In če se pozanimamo za uspeh, lahko ugotovimo, da so na kulturnoprosvetnem področju delni uspehi kljub raznim težkočam, ki še ovirajo hitrejši razvoj, že vidni. Prav tako nas seveda zanima delo komunistov na ostalih področjih javnega dela in nalog, ki se postavljajo pred vsakega komunista, zlasti pa delo z množicami. Priznati moramo, da je večina komunistov prva leta po vojni dosledno vršila svoje naloge, ne moremo pa tega trditi o nekaterih komunistih v zadnjem času, ki so se skušali skrivati za razne funkcije, ki jih pa v resnici niso opravljali. S takimi izgovori jim je uspelo skrivanje po krivdi slabe evidence in nezadostne kontrole OPO. Po spremembi oblike dela komunistov se je to očitno pokazalo in potrdilo mnenje okrajnega in mestnega komiteja ter drugih v delu doslednih komunistov. Prepričani smo, da bodo področni aktivi ali pa komiteji napravili konec takemu stanju, ki ni vredno komunista. Verjetno bodo pred tovrstne komuniste postavili Leninovo teorijo »Manj, toda bolje«. In tako je prav. Sedaj pa še o samem načinu dela članov Zveze komunistov Jugoslavije, katero ime je sprejel VI. kongres KPJ v Zagrebu. Ce se opiramo na statut, nam je jasno, da mora član te Zveze aktivno delati v eni izmed množičnih organizacij. S tem pa seveda ni rečeno, da ga delo in pravilni razvoj ostalih področij ne zanimata ter da se morebitnim nalogam na drugem delovnem območju lahko odtegne. Za primer navedimo nekatere komuniste, ki so vključeni v I tehniko in šport, jih pa tamkaj, kar se tiče politične strani dela v društvu, skoraj ni čutiti. Nasprotno pa se opaža, da so si nekateri znali ustvariti precej dobro gospodarsko bazo in da uganjajo lov za zaslužkom. Mnenja smo, da je tak način dela komunistov povsem zgrešen in je treba tako gledanje nujno spremeniti. Področni aktivi bodo imeli po svoji organizacijski ureditvi in učvrstitvi nad celotnim stanjem in delom članstva natančen pregled, kjer ne bo težko oceniti posameznega komunista v njegovem zalaganju za javno politično delo. Takrat bodo lahko odpadle opazke in kritike predsednikov in sekretarjev terenskih odborov OF, da je na sestanke najteže dobiti komuniste. Da je temu res tako, smo se lahko prepričali prejšnji teden na zborih volivcev, kjer ni bila navzoča niti polovica komunistov. Da je takemu stanju treba čim prej napraviti konec, je odveč vsaka diskusija. Po spremenjeni obliki dela bodo temeljita preizkušnja komunistov prav volitve v okrajne, občinske in mestne ljudske odbore. Na podlagi dobre evi-o< lence bodo politični aktivi na terenu lahko pravilno ocenili delo posameznega komunista, mu dali vse priznanje za točno izvršitev njegovih nalog, ne- delavne člane pa bodo javno razkrinkali in jih klicali na odgovor. Ob nadaljnjem prenašanju in lagojevanju del« priključila tudi dejavnost Fronte, Ž, Ljudske mladine, ZB in še drugih . , Pri' a na terenske aktive se bo AFŽ, Ljudske organizacij. Prav zaradi tega nastaja še večja potreba po aktivnosti komunistov, zlasti pa v proučavanju nadaljnjih organizacijskih oblik dela na terenu in v poglabljanju študija, posebno še iz vsebine zaključkov VI. kongresa KPJ in ostalega študijskega gradiva. Člani Zveze komunistov Jugoslavije sc moramo zavedati, da nas bodo množice cenile le po našem delu in znanju, ki ga od nas upravičeno pričakujejo. Vsi tisti pa, ki tega ne bi hoteli razumeti, naj računajo s tem, da jih bo množica izločila kot nedelavne in nekoristne za skupnost v nadaljnji izgradnji socializma. P■ A. Teden kulture v Hrastniku v počastitev Dneva reonblihe Delavska prosvetna društva »Svobo- ( da« okraju Trbovlje bodo v dneh od ! 23. do 30. novembra t. 1. počastila v Hrastniku letošnji Dan republike, 29. november. V teku tega Tedna kulture bodo imela kulturni spored domača prosvetna društva iz Hrastnika, v nedeljo, 30. novembra pa bo tamkaj slovesen zaključek tega tedna s sodelovanjem vseh prosvetnih društev okraja in sicer društev »Svoboda« kakor tudi kulturnih društev iz Dola pri Hrastniku, Radeč in Zidanega mosta. Ta kulturni teden bo hkrati uvod v šestmesečno tekmovanje za dosego pokala, ki ga je razpisal Izvršni odbor Ljudske prosvete okraja Trbovlje: to prehodno darilo bo prejelo najboljše kuUurno društvo v tej sezoni. Kot zaključek tega tekmovanja bo meseca maja »Teden kulture« v Zagorju. Dne 23. novembra bo otvoritvena prireditev kulturnega tedna v Hrastniku, kjer bosta nastopili obe godbi na pihala Svobode I in Svobode II iz Hrastnika in sicer v dvorani kemične tovarne za spodnji del hrastniške doline, dne 24. novembra pa bo v tamkajšnji kinodvorani ponovitev tega koncerta za zgornji del Hrastnika. Prav tako bo 23. novembra nastop pevskih društev iz Hrastnika v dvorani kemične tovarne, dne 26. novembra pa v kinodvorani. Dne 27. novembra bo slavnostna premiera Moličrove igre Georges Dan-din« v počastitev praznika 29. novembra v Domu TVD Partizan v Hrastniku, ki je sedaj na novo preurejen. Na predvečer Dneva republike, dne 28. novembra bo v Domu TVD Partizana v Hrastniku slovesna akademija, za dan 29.'novembra pa so predvideni izleti v naravo. Zaključek kulturnega tedna v Hrastniku bo v nedeljo, 30. novembra, s sodelovanjem društev »Svoboda« našega okraja ter kulturnih društev iz Radeč, Zidanega mosta in Dola pri Hrastniku. Ob pol 11. uri dopoldne bo slovesen pohod vseh društev »Svoboda« in članov ostalih kulturnih društev do Doma TVD Partizan, kjer bo imel slovesen govor delegat predsedništva republiškega odbora Zveze »Svobod« Slovenije; popoldne ob 14. uri bo nastop vseh godb na pihala iz našega okraja ter nastop 7 moških pevskih zborov in mešanega pevskega zbora »Slavček«, ki deluje v sestavu »Svobode-center« v Trbovljah. Člani društev »Svoboda« ter vsi ostali! Udeležite se tega kulturnega tedna v Hrastniku v velikem številu, da tako kar najslovesneje počastite velik praznik narodov Jugoslavije. Trboveljski sadjarji —-pozor! V nedeljo, 23. novembra, bo ponovni sestanek vseh trboveljskih sadjarjev. Dne 9. novembra je bil sklican sestanek Sadjarskega društva — odziv pa je bil: reci in piši — 7 članov! Obveščeni so bili vsi, to je — spet reci in piši: samo 35 članov! Kaj ima res samo 35 ljudi v Trbovljah sadno drevje? Vsi vemo, da ^a je pri nas precej. Predno smo ustanovili Sadjarsko društvo, je bilo splošno mnenje sadjarjev, da je za to skrajni čas. Sedaj, ko ga imamo, tarnanje in ne preklinjanje, samo skupno delo. Vsa ta vprašanja bi društvo lahko slej ali prej rešilo ob podpori vseh članov. Sam odbor ne zna in ne more delati čudežev, ne more delati, če nima podatkov in če ga člani ne podpirajo v njegovem prizadevanju. Tu................................ Rudarski dom v Trbovljah, ki je bil pred 28 leti poigan od Orjune, sedaj je v njem zgodovinski muzej iz NOB Udeležile se nagradnega feUmovanta . Zgodovinska sekcija okrajnega odbora ZB NOV Trbovlje je jjonovno za- živela in začela z delom. Zbrali so se zastopniki Trbovelj, Hrastnika, Radeč in Zagorja ter si porazdelili delo pod vodstvom predsednika tov. Ivana Soma ter predsednika zgodovinske sekcije tov. Franca Slapnika. K sodelovanju vabimo vse sekcije, vse stare borce in organizatorje odporniškega gibanja ter ............. ’ Ino ali ne- vse tiste, ki so bili posredno posredno priče okupatorjevega divjanja in terorja in ki lahko prispevajo pismeno ali ustno poročilo o splošni situaciji v naših krajih od 6. aprila 1941 dalje, o delu OF, o razvoju NOV, o prvih ukrepih fašistov, njihovih grožnjah, zapiranjih, selitvah, mučenju, i in oim “ streljanju in o&ešanju talcev itd. S posebnim poudarkom naj se opiše odpor ljudskih množic leta 1941 v vasi, občini in okraju, kako je reagirala OPO. pri->b< "i četek oboroženega upora, odjek^ prvih partizanskih akcij, splošna pomoč NOV, moralna vrednost in zavednost naših ljudi, mržnja proti okupatorju, organizacija narodnega odpora, prvi NO, odbori OF, nastanek partizanskih čet, ba- bori OF, nastanek partizanskih čet, bataljonov, odredov, Drigad itd. Registrirajo naj se nadalje partizanski objekti ( v kraju, občini, okraju), kakor: javka, bunker, bolnica, baza, tehnika, ambulanta, kurirska postaja, radio oddajnik, delavnica, orožarna, štabi, ilegalna imena raznih objektov, njih delo, čas ob- stoja in ljudje, ki so pri tem sodelovali, do izdajstva, če so se dogodila, in žrtve, ki so nastale. Poimensko je treba navesti vse znane hiše in družine, ki so vztrajno delale za NOV in POV v kraju in okraju ter opisati najznamenitejše dogodke v občini. V zvezi s tem delom razpisuje zgodovinska sekcija ZB v Trbovljah po tri nagrade za najboljše pismene prispevke, ki jih ic poslati do konca tega leta predsedniku zgodovinske sekcije ZB tov. Francu Slapniku. V nagradnem spisu naj sc obravnava po zgornjih navodilih zgodovinska snov iz leta 1941 in sicer ločeno po območju občin Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Zagorje. Prva nagrada znaša 5000 din, druga 3000 din in tretja 1000 din, za okraj Trbovlje torej 36.000 din. se pa nihče zanj ne zanima. Ne zadostuje, da imamo društvo, tudi živeti in delati mora ta ustanova. Društvo bi lahko delalo, če bi vsi člani pomagali, t. j. vsaj tistikrat ^prišli na sestanek, id; kadar so vabljeni. Res je, da so člani meseca junija izbrali zelo ponesrečenega tajnika: tajnik je vedno duša vsakega društva — tajnik trboveljskega sadjarskega društva pa je najbrž že .................... >Ij. pozabil, da je bil izvoljen. Delo je pred sadjarji več kot dovolj. Prvo in najnujnejše delo bo zimsko škropljenje drevja. V Trbovljah sadno drevje že toliko let ni bilo sistematično škropljeno, da mu grozi resna nevarnost. Vsak naj si ogleda svoje sadno drevje in videl bo. da mu bije zadnja ura. Problemov v sadjarstvu je velikansko število. Ne bo jih rešila debata dveh, treh sadjarjev, ne udi KZ je vprašala sadjarsko društvo, koliko naj naroči škropiva za zimsko škropljenje. Kako naj da predsednik podatke, če ne ve, koliko je sadnega drevja itd. itd.? V interesu vseh sadjarjev je, da to vprašanje čimprej ure-j dimo. ' Škropljenje sadnega drevja bi letos lahko rešili prav enostavno. Kmetijska zadruga ima na razpolago moderen avto, ki ima vse priprave za škropljenje. Sestavili bi ekipo, ki bi poškropila vse drevje; nikomur se ne bi bilo treba mučiti s preskrbo škropiva, škropilnice, za to potrebne obleke itd. Kmetijska zadruga je na svojem občnem zboru o tem že razpravljala in predlaga sledeče: Ker je sadno drevje tako potrebno škropljenja in ker so nekateri sadjarji zelo malomarni v skrbi za svoje sadno drevje, naj ta ekipa poškropi vse sadno drevje. Kaj koristi vestnemu sadjarju vse njegovo delo, če sosed nič ne Novice z Radeč Kakor znano, ao letošnje leto ustanovili v Radečah planinsko društvo, vendar pa je o njegovem delu in uspehih le malo znanega. Prav je, da ne »pomnimo tudi delovnih in požrtvovalnih članov tega društva. Planinci v Radečah so v poletnih mesecih letošnjega leta organizirali več uspelih izletov, največ na Kura in Lisco, najbolj priljubljeni izletni točki v radeškora okolišu. V nedeljo, 9. novembra pa je to društvo priredilo prvo »Planinsko rajanje« v Domu TVD Partizana. Prireditev »o skrbno pripra vili ter jo tudi nad vse pričakovanje dobro uspela Saj pravijo, da tako prisrčne in domačo zabave v Radečah v povojnih letih še ni bilo. Tudi okrasitev dvorane, ki je bila res čisto planinska, je zelo ugajala ter je treba izreči zanjo prirediteljem vse priznanje. Izdelali »o jo v glavnem papimičarji. saj »ta celo direktor papirnice m predsednik društva vihtela kladivo in pomagala urejati dvorano, fte bolj pa je na tem planinskem rajauju ugajalo to ,da Je domači jazz »Marjan« tako pridno igral, zlasti še, da ni »na tozaval« samo tistih prosJulih plesov kot »bugi-vugi«, »rumba« in vseh vrst in zvrst križnih, dvojnih In ne vem še kakšnih »«wingov«, pač pa je igral bolj domače valčke in polke. To je bilo Radočanom še najbolj všeč. Planinskemu društvu se odpirajo za bodočnost še mnogo perspektivo; v okolici Radeč jo še precej lepih izletnih točk, ki jih bo treba odkriti tu s primerno propagando in organiziranjem izletov zainteresirati zanje ljubitelje narave. Toda o tem drugič kaj Gasilsko društvo v Radečah je praznovalo letos 80-letnioo, o čemer sino ob proslavi tega jubileja že obširneje pisali. Društvo pa je v okviru te proslave storilo še nekaj, kar je vredno pohvale; na uan 1. novembra, ko obhajamo spomin naših rajnkih se je društvo spomnilo tudi svojih padlih in umrih tovarišev. Na pokopališču so gasilci postavili improviziran spomenik in ob njem priredili kratko spominsko slovesnost, pri kateri jo sodeloval« tudi domača godba na pihala. Četudi ta slovesnost ni bila objavljena, ji je prisostvovale mnogo ljudi. Slišati je bilo številne pohvale gJiailcem, da so se na tako lep način spomnili svojih padlih in vseh tistih tovarišev, ki so velik del svojega živ- Ulil l"' , imv * ' — " w -- 1 jen ja žrtvovali gasilstvu. Ob slovesnem odkritju spomeniku padlim borcem in žrtvam NOV v Radečah dne 9. t. m. smo domačini doživeli prav prijetno in veselo presenečenje; zagledali smo namreč svojo domačo godbe na pihala »Savski val« v lepih novih uniformah. Kar poznali jih nismo in tudi igrah so kar naenkrat mnogo boljše in seveda tudi z večjim vesoljem. Ljudje so jih tega dne kar bolj gledali in občudovali, kot pa poslušali. Kakor je bil to vesel dogodek, , je po drugi strani žalostno, da so se morali Aami godbeniki kakor tudi M\A) in množične organizacije boriti celih sedem let za te uniforme. Nekateri pravijo celo, da ko hi ne bilo spomenika, bi nemara tudi uniform ne bilo. Upamo In prepričani smo. da jun bo re; šiitev tega vprašanja dala novega poleta, saj godbeniki že dolgo in pridno vadijo. Kade-čani si žele da bi se godba predstavila 7 novim koncertom, na katerem žele radeška dokleta »pet »liAati svoj valfeek Alberta Zupanca »Brhke Radečanke«. — vm — ukrene! Vsak sadjar bi plačal v iijc- ' ’ . Tu govein sadovnjaku opravljeno delo. ne bo nihče iskal dobička, vsak bo plačal samo najnujnejše stroške. Tudi ekipo za čiščenje drevja bi sestavili, ki bi priskočila na pomoč tistim, ki sami niso kos vsemu delu. Sadno drevje v Trbovljah je na splošno v zelo slabem stanju. Skrajni čas je, da se vsi vzdramimo in poskrbimo za boljšo nego našega drevja, če ne, nas bo kaj kmalu pustilo na cedilu in v sadovnjakih bo morala zapeti sekira. To, kar je KZ sprejela zase kot sklep, mora storiti tudi sadjarsko društvo. skratka vsi. ki imajo sadno drevje. Zelo dobro bi bilo, da bi to sprejel kot sklep tudi občinski odbor mesta Trbovlje. Marsikdo si bo mislil, da vsa skrb in nega sadnega drevja nič ne pomenita. ko je kraja sadja tako rekoč narodna bolezen Trbovelj; če bi vsi sadjarji znali ali hoteli proti tej bolezni enotno nastopiti, bi jo bilo mogoče ozdraviti. Kakor sadjarji vidijo, nismo nanl-zoli v prednjem vseh problemov, samo najnujnejše smo povedali, pa je vendar že dovolj dela. Zato sc v nedeljo, 23. novembra v čim večjem številu udeležite setanka Sadjarskega društva (član nli nečlan, vedno je dovolj prilike za pristop). ki bo v Trbovljah II v osnovni šoli ob devetih dopoldne. EARL BIGGERSi Skrivnost EVE EDE »Verjetno so vedeli, da Beatem ne bo umišljal, ali naj strelja. »O, videli so to, ko je ubil nekega flo-:ka; Id-Gung ml Je povedal in tega ne bom »zabil.« Deček Je začel pripovedovati. Neko* Je puščavi polkovnik prepovedal ljudem ne-itere stvari. Neki velblodar ga ni ubogal že hip nato Je ležal negiben na tleh. »Temu se ne čudim,« Je rekel Chan. »Toda nobeni knjigi ne omenja tega dogodka.« Prišla sta do hiše, kjer je stanoval Willy »Lepa hvala za vso ljubeznjlvost,« Je rekel ček. , Chan mu Je odgovoril prijateljsko: »Vaša družba ml Je bila prijetna. Upam, . se bova še srečala.« »To bi me veselilo. Lahko noči« / Chan se Je vračal v rebotičnik. Razmišljal o Bcatemu, ki Je brez omahovanja ubijal ite, ki so se mu upali upirati. Sledeče jutro, v nedeljo. Je Kirk po te-fonu poklical gospodično Morrow. Pred-gal JI Je, da bi šla skupaj na izlet, da bi »sila v kakšni oddaljeni krčmi in »da bi iz glave počistil vso pajčevino«. »Hvala za poklon,« je odgovorila, »mislite, i se že pajki sprehajajo po moji glavi?« »Slabo ste me razumeli,« se Je branil Irk. »Želim, da bi bili zdravi in sveži In da se potem torta čim bolj posrečila.« n < ______x _ J I■»„«»>1 tirnnu uto lir1 »t? |MHtlll n>'ta ...... “ J I------- Daleč proč od mestnega hrupa sta drvela ...l 4 - - «Ia JI n o n avtom po cestah in jic od časa do časa ; ustavila. Tako sta preživela dan. Zvečer, je Kirk pred njenim stanovanjem poma-I gospodični iz avtomobila, Ji Je rekel: »Jutri Je ponedeljek. Za ta dan nam Je taa obljubil presenečenje.« »Kaj pa pripravlja?« »Nimam pojma. Cim dalje sem t njim skupaj, tem manj ga razumem. Upajmo, da gre res za senzacionalno odkritje.« »Ki bo razsvetlilo ves položaj,« Je pri-pristavila. »Čutim silno potrebo po svetlobi.« Tedaj mu Je ponudila roko: »Lahko noč!« Zginila je za vrati svoje hiše. V ponedeljek zjutraj Je bil Chan spočit in dobro razpoložen. Ko je poiskal Glorio Gar-land po telefonu, se Je oddahnil, ko Je zaslišal njen glas; obljubila mu Je, da pride ob desetih. Nato je Chan poiskal gospodično Morrow in jo poklical, naj pride ob istem času skupaj z nadzornikom Flanneryjem. Potem se je obrnil h Kirku: »Prosil bi vas, če bi poslali Paradyja v mesto po kakšnem opravku, da bo dalj časa ostal zunaj.« , . »V redu,« Je odgovoril Kirk. »Poslal ga bom, da mi kupi ribiške priprave za lov , vseh vrst rečnih in jezerskih rib.« I Deset minut pred deseto Je Chan vstal in vzel klobuk. Hotel Je osebno pričakati gospo Garlandovo. Ko je prispel dol. se Je postavil kot stražnib pred vhod v hišo. Morrovv in Flannery sta prišla. Chan Ju je lahkotno pozdravil. Vsa začudena sta odšla navzgor. Pri vratih Ju Je sprejel Kirk. »Tukaj sva,« Je rekel Flannery. »Vprašujem se, kaj bo Chan potegnil iz svoje čarovniške torbe. Ce me Je potegnil In sem zastonj prišel semkaj, ga bom takoj poslal nazaj na Havajske otoke.« »Nič se ne bojte, Chan ne bo storil ničesar, da bi vam kradel čas,« mu Je prepričevalno odgovoril Kirk. »Sicer pa, ali »te pazili na dekle Iz dvigala? Na Jenny Jerome, ali kako se imenuje? Vaše oko gotovo ni nehalo spremljati njenih kretenj.« »Hm, da, moji detektivi so jo zasledovali.« »Pa so kaj našli?« „ 1 »Nič. Ona stanuje v sobi v Povvell Stree-tu, pa nikoli ne gre ponoči zdoma.« Ob vhodnih vratih Je Chan sprejel gospo Garlandovo. , . _ _ »Prihajate točno. Točnost Je lepa čednost.« »Zares, ne vem pa, kaj bi spet radi od mene. Saj sem vam že vse do zadnje pičice povedala.« _ tlxl _ x , »Prav imate. Ali pa hočete biti spet tako ljubeznivi in stopiti z menoj?« Oba sta stopila v salon Kirkov« vile. »Nadzornik... gospodična Morrovv, vsi točno zbrani,« Je zadovoljno pripomnil Chan. »Gospa Garland, bodite tako ljubeznivi in sedite!« Igralka je ubogala, a na obrazu se JI Je brala radovednost, čemu Je bila poklicana. Z očmi Je iskala Flanneryjev pogled. »Gospod nadzornik, kaj pa Želite?« Flannery Je zmignil z rameni. »Jaz? Nič Tovariš Chan trdi, da Je prišel ua sijajno misel.« _ . . »Da, jaz sem krivec, gospa Garland. Upam, da vas nc zadržujem preveč.« »Niti najmanj ne.« , _ »Nekoč ste mi pripovedovali o Mary Lan-telly, ki Je na čuden način izginila iz Nice. Ali ste Jo od tedaj še kdaj »Ne, od tedaj Je nisem več videla.« »Ali bi Jo spoznali, če bi se srečali s njo?« »Kajpada, takoj! Saj sva bili najboljši pri-' “ci.< jateljlci.« Siljaste oči Kitajca s« sc pobesile. »Ali je mogoče kak razlog, ki bi vam branil, da bi jo spoznali tudi pred nami?« »Ce bi jo videla, bi vam povedala...« »Dobro. Prosim, ostanite tukaj, dokler se ne vrnem.« Chan je odšel v dvajseto nadstropje. Vsi, ki so se zbrali v salonu, so sc molče spogledovali; z njim Jc prišla °race-.^»ne, dekle z dvigala, za katero Jc gospa Andi»erry povedala, da se je nekoč Imenovala Jenny J e roma. Ta Je stopila v sobo In obstala pri vratih. Gloria Garland je nenadoma vstala: »Marija!« Je vzkliknila. »Mary Lantclly! Od kod pa vi tukaj?« Na vseh obrazih se Je pojavil Izraz naj-večjega začudenja, Izvzemsl na Chanovem, ki Je zmagoslavno sijal. Mlada žena pa se ni niti najmanj razbu-rila: . . . »Dober dan, Glorla! Drago ml Je, da vas spet vidim.« * . . . . „ _ »Toda kako ste zginili, draga moja? In zakaj?« Dekle lz dvigala Je odgovorilo: # »O tem pa drugič . . .s Flannery Je skočil kakor strela: »Cujte! Sedaj bomo razčistili to stvar. Ali ste vi Mary Lantelly?« Je strogo vprašal, kakor da bi jo že imel na zatožni klopi. »Tako sem sc imenovala prej.« »Peli ste v isti skupini kot gospa Garland, namreč v Nici pred enajstimi leti. In nekega dne ste Izginili!« »Tako je.« »In zakaj?« »Nisem hotela več ostati pri gledališču. Zato sem pobegnila.« »In pred sedmimi leti ste bili v New Yorku v neki modni trgovini. Pisali ste se Jenn.v Jerome. In spet ste izginili.« »Zaposlitev ml ni bila več všeč pa sem šla.« »In zakaj ste vsakokrat spremenili svoje Ime?« »Ker sem vedno hotela življenje začeti znova.« Flannery Jo Je ostro pogledal: »V vašem primeru gre za nekaj, kar Je videti zelo sumljivo. Ali veste, kdo sem?« »Po vsem videzu ste policist.« »Zadeli ste.« »Storila nisem nič kaznivega, zato nimam vzroka, da se bala policije.« »Možno, toda povejte mi, kaj veste o siru Frederlku Bruceu?« »Vem, da Je bil znamenit detektiv Scot-land Yarda in da Je bil v torek zvečer ubit.« »Ste ga kdaj videli, preden Je prišel v San Francisco?« »Nikoli!« »Ali ste kaj slišali o njem že prej?« »Mislim, da nisem.« . Njeni mirni in Jasni odgovori so zmedi* Flanneryja. Zamislil sc Je; v njegovih mož- ganih Je bila stvar čedalje bolj zapletena. »Vi ste bili v torek zvečer zaposleni v dvigalu, ali ne?« »I)a.« |f »Ali veste, Iz kakšnega vzroka vas Je *,r Frcderik Iskal?« u »Nimam pojma, zakaj bi me sir Frederi* Iskal.« »Poslušajte, kaj vam bom povedal: vi h ena najvažnejših prič pri umoru sira Fre derika in ml zato ne boste ušli.« Mlada žena sc Je nasmehnila: Verjetno, da ne bom mogla; opazila sem« mo žo neka! dni stalno spremljajo neKi da me že nekaj dni stalno spremljajo moški.« ,» »Jaz vam pravim, da bodo odslej še oo j budno pazili na vas. Le nikar nc skušaj kljubovati, ker boste takoj aretirani. Ali *** mc razumeli?« »Odlično sem vas razumela.« - »Dobro, sedaj lahko greste na delo. •»* vas bom pa poklical, kadar mi boste P trebnl.« »Hvala,« Je rekla mlada žena In odšla._ Flannery se Je obrnil h gospe Carla*1 »Spoznali ste Jo že oni večer, ali n«T« . »Nc. nlkom. zaeol a vi lam vam, da nlsen »Ne, nisem, zagotavljam vam, da Prvikrat sem Jo videla danes.« »Mislim, da Je to dovolj,« Je rekel C»a * »Gospa Garland, nenavadno sem vam **v* ležen. Ce »e vam mudi .. .« g »Lahko greste,« Je končal njegov »tav* Flanner.v. »Toda odidite z drugim dvigal®*' ne s tistim, v katerem Je zaposlena va prijateljica, in nikar se ne shajajte t ni predno ne ho vsa ta zgodba pojasnjena.« « »Obljubljam vam, da bom ubogala v ‘ . __1.1.. ...._ ......I .Unknf " nasvet,« Je relela gospa Garland. »Kakor zdi, ni bilo prav, da sem Izdala njeno ,**\j| Upam, da JI s tem nisem povzročila noben neprijetnosti.« . n- »To bomo šele videli,« Je odgovoril nery. Kirk Je pospremil Igralko do vrat. Chan Je slavil zmagoslavje. »Torej moja zamisel ul bila slaba?« Tehnični zaščiti de la moramo posvetiti večjo skrb V zadnji številki našega lista smo porodi o poteku I. zasoda.nja skupščine Okraj-f.oga zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah. Preden nadaljujemo poročilo o tem zasedanju, povejmo še na kratko, v kakšne Antene so bili porabljeni izdatki Okrajnega J&voda za soc. zavarovanje, ki so znašali do Konca meseca oktobra t. 1. 322,119.891 din. Že Zadnjič smo navedli, da je bilo od tega znesk*i izdano 247,687.115 din za izplačilo Proških doklad Druga na j več ja postavka J teh izdatkih je bolniška oskrbnina, za katero je zavod potrošil 53,386.369 din; za zdramila je bi.1 v navedenem času porabljen znesek 11.005.181 din za podpore za opravo novo-rejenčkov je bilo izplačano 5,228.876 din. za Prevoz bolnikov, 2,862.697 din, za pogrebnine 1-128.323 din, za porodniško oskrbnino pa &2U30 din. Diskusija Po poročilu e dolu začasnega odbora zahoda Se je razvila zanimiva debata. njej bilo med drugim iznešeno, da se žal v f**nogih primerih opaža zloraba otroških do-Kl^; znani so primeri, kjer prejemniki teh jjoklad zapravljajo za vzgojo in oskrbo otrok določen denar ža popivanje po gostilnah, Medtem ko so otroci in žene takih ljudi na račun omenjenega brezvestnega početja z denarjem slabo hranjeni ter nezadostno pečeni ali hodijo celo raztrgani okrog. Na-ljudska oblast proučava mere, kako preprečiti te zlorabe, prav tako je v načrtu Sprememba o podeljevanju teh doklad. V diskusiji so bili nadalje omenjeni pri-joeri, kjer so prišli do starostnih pokojnin tiudje, ki nanje nimajo pravice. Znani so Primeri, kjer so si nekateri pridobili »dokaze« 0 službenih letih 6 pregovarjanjem. pa celo podkupovanjem prič. V načrtu Je revizija pokojnin, zJaeti vseh takih, kjer Je podan sum neupravičenega prejemanja P°kojnin. S prenosom pokojninske službe na Jkrajne zavode za socialno zavarovanje bo Kontrola nad zlorabami pri pokojninah vsekakor mnogo lažja- kot je bila doslej. Velika socialna trdota .ie čestokrat dose; danja zakonita določba, da vdova ne dobi pokojnine, če ob smrti moža še ni stara 45 Jot, in jo prejema le tedaj, če ima pod 1 let starega otroka. Ta določba terja popravek, kajti znano je, da je ženski ali vdovi Pfld 40 let starosti zelo težko dobiti trajno ^noslitev. če pa dobi tako 6lužbo, nima iz-Sledov, da bi sama dosegla zadostno število Službenih let, na bi z njimi prišla do take Pokojnine, ki bi ji ob onemoglosti omogočala vsaj najskromnejše preživljanje. Ravno Trbovljah imamo posebno tragičen primer, ki nujno terja popravek te zakonske ooločbe; poznana .1« zakonska žena, ki že j*3 let neguje in streže moža, ki je zaradi pade nezgode trajno privezan na posteljo. Če te.i ženi umrje mož, bo ostala brez jjokoj-2? ne, ako ob smrti moža ne bi dosegla predpone starosti 45 let. Prav tako je potrebno korekture zakonsko JJMočilo, kjer io rudarsko delo kot eden iz-Jp^d najtežjih poklicev glede dosege pokoj-P_I:ne iznačeno z ostalimi poklici, kot na pri-Jper brivcev, natakarjev in podobno, saj je *nan©, da se rudar v svojem težkem podpornem delu telesno prej iztroši kot de-^vec v drugih poklicih. V debato jft posegel tudi tov. dr. Butina, "fcstopnik Republiškega zavoda za soc. za-jarovanje; to je v svojih pripombah k di- kusiji omenil, da so glede otroških doklad y načrtu nova določila, ki obetajo biti boljša n Pravičnejša kot dosedanja. Anketa o tem Prašanju trenutno še ni zaključena. » Tov. dr. Butina se je dotaknil tudi vpra-JJJa nezgod pri delu. Brez dvoma je nujno [p^rehno, da posvetimo ravno temu vpraša-p.JP vse večjo pazljivost, kot smo jo doslej, ,‘asti še. če pomislimo, kakšno velikansko ni?®e .nosi naša delovna skupnost v tistih kjer ima nezgoda pri delii za po-smrt aJi pa trajno nesposobnost za 8f»°‘ računamo, da nas vsak nezgodnik iane mesečno najmanj 801» din potem mo-Jmo ta znesek v smrtnih primerih ali pa trajni invalidiiteti ponesrečenca pomnožiti ,aJmanj s 100-kratntm faktorjem. In ravno J* velikanski izdatek, ki gre v breme skupiti, nujno terja od vsakega delavca najejo previdnost pri delu, prav tako zahteva S .od P°d joti j izpopolnitev tehničnih za-^itmh priprav pri delu. Znano pa je, da so podjetja ravno v povojnih letih to kar terja spričo vo-kamekih izdatkov, ki Jih mora nositi naša doovna skupnost oh hudih nesrečah pri «6!u, temeljito spremembo odnosa do toga Porečega vprašanja. Sprejetje statuta in volitve i, Pp diskusiji je bil sprejet sklep, da se 'sipče začasnemu odboru zavoda aa njegovo razrešnica. tlf,"‘€dilo je či tanje osnutka statuta Okraj-jJJt® zav(K'!l 7‘R soc' zavarovanje v Trhov-vm Skupščina je sprejela predlagani pra-,)'n,k soglasno. Na ta statut, ki je važen, vaa® z njegovimi določili seznani vsak za-'Jivanec, se bomo o priliki še povrnili, naslednjem je skupščina izvolila v b hiest Teržana iz Trbovelj. Pavleta Toma- hitlc S* Dolanc iz Hrastni-ka. Alojz Benega-Za® ,z Zagorja ter Ivan Bočko iz Trbovelj; U nJJJt^t-nike: Alojz Kos in Vinko Železnik J 'rbovelj ter Franc Kokalj iz Zagorja, ^ot delegati 7,a skupščino Republiškega (Nadaljevanje in konec) zavoda za soc. zavarovanje se odpošljejo: Anton Alič in Ivan Teržan iiz Trbovelj, Pavle Tomažič, Edi Guzej in Franc Boštjančič iz Zagorja ter Stanko Dolanc iz Hrastnika. V komisijo za invalidski dodatek so bili izvoljeni; Ivan Giuliatti, Leopold Koritnik in Ivan Skvarča (namestnik). Na predlog tov. Tomažiča iz Zagorja je skupščina, sprejela predlog, da se za direktorja Okrajnega zavoda za soc. zavarovanje v Trbovljah postavi dosedanji zaslužni upravnik začasnega zavoda tov. Karel Rupnik, ki ima vse strokovne pogoje za vršitev te službe. Predlog tov. Tomažiča vzoči pozdravili s ploskanjem. so vsi na- Sklepi Na predlog tov. Tomažiča »e pošlje na pristojno mesto predlog za spremembo zakonskega določila o pokojnini vdov, ki še niso 6tare 45 let- Ta predlog se glasi: »Nova uredba o določanju in prevedbi pokojnin je prinesla precejšnje ugodnosti za zavarovance, zlasti za staroupokojence, katerim je izpolnila željo glede izenačenja pokojnin. Ni pa bilo ugodeno stari zahtevi, da se prizna pokojnina tudi vdovam, ki niso stare 45 let. Ker je znano, da se pripravlja nov zakon o soc. zavarovanju, predlagamo, da se sprejme vanj določba, da imajo pravico do družinske pokojnine vdove, ki imajo , do 14 let starega otroka ali so stare nad 40 let, ali pa je njihova delovna sposobnost zmanjšana za 50% in več. Če pa vdova ob moževi smrti ne izpolnjuje teh pogojev, naj ji pravica do družinske pokojnine počiva dotlej, dokler ne izpolni 40 let oziroma ne postane nesposobna za delo. To predlagamo zaradi tega, ker izgube vdove, ki se niso stare 45 let, po sedanjih predpisih pokojnino za vedno. To ni pravično in je vzrok stalnim pritožbam prizadetih vdov.« Prav tako se odpošlje na predlog tovariša Aliča na odločilno mesto zahteva, da preide vse zdravstveno osebje sektorskih ambulant pod pristojnost in nadzorstvo okrajnega zavoda za soc. zavarovanje. Na predlog tov. Aliča je skupščina sprejela nadalje sklep, da se ustanovi nekaj okrevališč oziroma zdravilišč zaprtega tipa, v katerih bo mogoča kontrola nad zdravljenjem v te ustanove poslanih bolnikov oziroma rekonvalescentov. Po sprejetju še nekaterih predlogov je povzel besedo zastopnik Okrajnega komiteja ZK Trbovlje, tov. Jesenšek. Tov. Jesenšek je izrazil zadovoljstvo in priznanje nad delom in prizadevanjem začasnega odbora zavoda, prav tako nad potekom skupščine. Želel je novemu upravnemu odboru zavoda mnogo uspehov v njegovem delu. To delo pa bo imelo tem večji uspeh, če bodo upravni odbor kakor tudi dlan? skupščine v najožji povezavi z zavarovanci in našimi delovnimi množicami. Kako fe z vključevanjem naše mladine v s.rskovnc poMitce Akoravno so novi predpisi o vajen- nikov, ki sprejem vajencev odločno od- cih izšli šele ob koncu meseca julija letošnjega leta, se je posredovalnica za delo na OLO Trbovlje skupno z ostalimi činitelji lotila reševanja vprašanja naših učencev v gospodarstvu že pred izdajo novih zakonskih določil, kar je pripomoglo k dokaj uspešnemu vključevanju naše mladine v strokovne poklice v raznih obrtih. Kljub temu pa z doseženimi uspehi še vedno ne moremo biti zadovoljni, ker je število priglašen-cev večje kot pa število prostih vajeniških mest, ki so jih priglasili naši zasebni obrtniki oziroma naša državna obrtna podjetja. Največ se je priglasilo ženske mladine, ki se želi izučiti v živilski, trgovski, krojaški, brivsko-fri-zerski, pletilski in fotografski obrti, torej v poklicih, ki so za žensko mladino najbolj primerni. Pri vključevanju mladine v naše obrtne poklice bi pa seveda imeli mnogo večji uspeh, če bi imeli naši obrtniki do tega vprašanja pravilen odnos, torej pravilno razumevanje.* Tako pa imamo tudi v našem okraju nekaj obrt- Naši čitatelji pišejo Delo in problemi hrosfni$kego»Pdr()zdna< Najvažnejša naloga, ki si jo je zadal odbor »Partizana« v Hrastniku za letošnje leto, je bila obnovitev Telovadnega doma, ki zaradi slabih tal ni mogel več v zadostni meri služiti svojemu namenu. S pravo mladostno vnemo se je zavzel za obnovitev doma letošnji jubilant šestdesetletnik, predsednik »Partizana« tov. Lojze Hofbauer. Kljub svoji starosti in bolezni, ki ga tare, je bil vedno na svojem mestu; nadziral je delo, skrbel za delavce, za material in za potrebne kredite, tako da je delo potekalo v redu, ter je naloga, ki si jo je odbor zadal, danes že skoro izvršena. Hrastnik se ima zahvaliti predvsem njemu, da stoji danes pred spomenikom padlih borcev za našo svobodo namesto prejšnje mračne stavbe lepo poslopje. Mladina bo imela sedaj v tem domu za telovadbo svetle in zračne prostore. Dom »Partizana« v Hrastniku, ki je imel tla že skoraj popolnoma razkrojena po lesni gobi, je že obnovljen. Telovadci pa medtem niso počivali, ampak so si poiskali prostor za telovadbo, kjer koli je bilo in pridno vadili v Upamo pa, da bo mogoče s pomočjo množičnih organizacij in oblasti rešiti tudi to vprašanje. Brez letnega telovadišča ni mogoče uspešno delo v telovadnem društvu, zato bo treba razmišljati, kje najti primeren prostor za tako telovadišče, ki bo služilo tudi šolski mladini, saj je zanjo bolj priporočljivo, da v letnem času vadi na prostem. Za obnovo Telovadnega doma v Hrastniku je treba izreči vse priznanje gradbenemu odboru, zlasti pa zasluži še posebno pohvalo tov. Lojze Hofbauer. Naj mu bo prenovljen dom najlepša nagrada in zadoščenje ob njegovem življenjskem jubileju. Litijski predilničarji tekmujejo Litijski predilničarji so sprejeli tekmovalno nalogo, da bodo pomnožili število članov v sindikalni organizaciji. Dočim so drugi delovni kolektivi včlanjeni v Enotnih sindikatih 100 %, je v predilnici doslej šele 90 % sindikalnih članov. Upravni odbor, ki mu predseduje tov. Lojze Šušteršič, se je zavezal, da bo to število do dneva republike in volitev dvignil. Na zadnjem sindikalnem sestanku so člani EZ izjavili, da to nikakor ne gre, da bi litijska predilnica zaostajala glede članstva v sindikalni organizaciji za drugimi podjetji. Ostro so obsodili vse tiste, ki stoje še izven ES, saj je dolžnost vsakega zavednega delavca, da daje sindikatu, kot zastopniku delavskega sloja, priznanje s tem, da se včlani in plačuje članarino. Ko poročamo vest o tekmovanju za dvig . članstva, bomo veseli, ako bo »Zasavski I vestnik« poročal, da so tudi v predilnici vsi člani delovnega kolektiva tudi člani sindikalne organizacije ES. Počitniški dom rudarfev na Partizanskem vrhu vas vabi Vabljivo je pohiteti ob nedeljah in drugih prostih dnevih na Partizanski vrh (Sv. Planino), kjer se v tamkajšnjem Počitniškem domu sindikata trboveljskih rudarjev prav prijetno počutiš. nrfdno , n- J16 7g0je\Poletl s° se Veliko in pomembno delo so opra-Štva ko ni Z knna nem nU drr vili trboveljski rudarji z izgradnjo tega ?a«^e_kopa-1,na,.Se20,na ™mla- lepega planinskega doma na Partizan- je odbor začel razmišljati, s čim bi pri speval k tekmovanju na čast VI. kongresa ZKJ. V ta namen je priredil telovadno akademijo, ki je uspela kljub raznim tehničnim pomanjkljivostim v še nedovršeni notranjosti doma. Zal, da obisk ni bil zadovoljiv. Resna težava pa je nastala, odkar je društvo zgubilo letno telovadišče. Sindikalni dom na Partizanskem vrhu, priljubljena izletniška točka v Zasavju skem vrhu, kjer stoji sedaj že več kot eno leto udoben planinski hotel, v katerem dobiš topla in mrzla jedila ter celotno postrežbo in oskrbo s prenočiščem, pa tudi za dobro kapljico je poskrbljeno. Odkar je v tem domu novo vodstvo, se je tudi obisk povečal; gostje so zadovoljni s postrežbo in ni nobenih pritožb. Akoravno se bliža zima, je prav prijetno pohiteti na Partizanski vrh in v planinskem hotelu izkoristiti letni dopust ali pa prosto nedeljo. V Počitniškem domu, ki je opremljen s centralno kurjavo in elektr. razsvetljavo, je na razpolago tudi radio, kjer poslušaš lahko vse novice, prav tako pa tudi zabavno godbo. Ta planinska točka v Zasavju postaja vse bolj in bolj vabljiva, zlasti še zaradi lepih izletov ' iz hotela, pa naj bo to sprehod proti Št. Lenartu, kjer so lepi smrekovi gozdovi, ali pa np Cebinovo in v Medvednico. Kdor koli je že letoval na Partizanskem vrhu in delal navedene sprehode, so mu ostali v prijetnem spominu. Tudi v dneh, ko bomo obhajali Praznik republike, bomo pohiteli na ta planinski vrh ter v Počitniškem domu rudarjev v prijetni družbi obujali partizanske spomine. Mirno lahko rečemo: naj bo poleti ali pozimi, vedno je prijetno v planinskem hotelu trboveljskih rudarjev na Partizanskem vrhu. NAŠIM NAROČNIKOM klanjajo ter svoje nepravilno stališče zagovarjajo in opravičujejo s tem, da imajo vajenci preveč dopusta, da jih morajo plačevati in končno, da so jim vajenci v veliko breme in da nimajo od njih nobene koristi. Obrtniki s takšnimi izgovori naj pač pomislijo na to, da so bili tudi oni sami nekoč vajenci in da ne bi postali nikoli mojstri, če bi ti ne imeli z njmi potrebnega potrpljenja in razumevanja. Uredba o vajencih pa pravi v členu 26, da bodo morali sprejeti vajence tudi taki obrtniki, ki so se jih doslej odločno branili; okrajni ljudski odbor je na osnovi zakonske določbe in odločbe Gospodarskega sveta vlade LRS izdal vsem zasebnim obrtnikom in drž. obrtnim podjetjem odločbo, koliko vajencev morajo imeti v svoji obrti v primeri s številom zaposlenih kvalificiranih delavcev. Podjetja in obrtniki, ki bi izigravali odločbo okrajnega ljudskega odbora, bodo morali plačevati v fond za strokovni dvig učencev v gospodarstvu mesečni prispevek v višini 1000 din. Seveda je mnogo pametneje in priporočljiveje, da vsak obrtnik sprejme predpisanega vajenca, ker bo imel od njega sčasoma vedno več koristi, kbt pa da ima po nepotrebnem pravkar omenjene stroške, za katere ne dobi nobene protivrednosti. Na drugi strani pa dela pri uvrščanju naše mladine v strokovne poklice velike težave in neprilike okoliščina, da mladi kandidati nimajo ustrezne šolske izobrazbe, kajti skoraj za vsak obrtni poklic se zahteva uspešno opravljeni 2. razred gimnazije ali pa 6. razredov osnovne šole. Nepravilno in zgrešeno je mišljenje nekaterih staršev, češ da za izučitev obrtnih poklicev zadostujejo 4 razredi osnovne šole. Prav zaradi tega bo ostalo mnogo mladincev brez učnih mest. Skrb in briga staršev v prihodnje naj bo, da bodo imeli njihovi otroci pač čim popolnejšo šolsko izobrazbo, kajti le takšen vajenec ali vajenka res lahko uspešno napreduje v praktičnem pouku v delavnici in v teoretični izobrazbi v šoli za učence v gospodarstvu. Četudi je šola za učence v gospodarstvu s poukom že začela, bomo s sprejemanjem učencev v obrtniške poklice vendar še nadaljevali do 1. marca 1953. Zato apeliramo na vse obrtnike, naj sporoče prosta vajeniška mesta posredovalnici za delo na okraju. Naloga staršev pa naj seveda bo, da skrbno spremljajo pouk svojih otrok ves čas njihove učne dobe, se zanimajo, kako napredujejo v praktičnem pouku v delavnici in kako je z učenjem in uspehom otroka v šoli učencev v gospodarstvu, kajti le pod skrbnjm nadzorstvom neposrednih varuhov vajencev — staršev — bodo naši učenci v gospodarstvu postali res teoretično in praktično izšolani, kvalificirani delavci, ki jih naše socialistično gospodarstvo in naša ljudska skupnost nujno potrebujeta. in čitateljem sporočamo, da bo slavnostna številka ^Zasavskega oestmka< v počastitev Dneva republike izšla kot običajno, toda o povečanem obsegu Izgradnja drugega dela sindikalnega počitniškega doma v Izlakah nad Zagorjem se bliža kraju. Gradbeni delavci so vse poletje neutrudno delali, da bi pravočasno skončali določena dela. Sedaj je izgradnja v zaključni fazi ter bo otvoritev doma 29. novembra t. I. Do tedaj bodo zgotovljene vse sobe za goste in tudi dvorana. Odprto vprašanje pa ostane še oprava sob. H končni izgradnji doma so mnogo pomagali *pri rudniku z materialom in dotacijo okrog 600.000 din. Tudi okraj je dal en milijon dinarjev, cementarna v Trbovljah pa 700.000 din. Prav tako je trboveljski rudnik prispeval 250.000 din. Gradbeni odbor sindikata rudarjev zasluži pohvalo, da je delo na izgradnji doma tako dobro napredovalo. Ko bo gradnja doma skončana, je v načrtu graditev kopališčnega bazena. Bazen bo imel velikost tudi za olimpijska tekmovanja. Na razpolago je dovolj mineralne vode, ki vsebuje mnogo joda in je v vsakem pogledu zdravilna. Voda ima srednjo temperaturo 24,6 stopinj Celzija. Takega bazena z mineralno vodo doslej v Sloveniji še nismo imeli. Za boljši obisk bo treba urediti še promet. V kopalni sezoni bodo avtobusi morali voziti vsako uro v obeh smereh, tako, da bodo ljudje zadovoljni in da ne bo gneče v vozilu, ki redno vozi od železniške postaje Zagorje do Toplic v Izlakah. sMinJf« je vpr»4iil Flannerjr. »De "t>ei KB,U Jenny Jerome. potem d*lj" krnlk *® dela bolj neumnega, kakor vleirr» "u 1,1 "■* ,a n«*ln Iz nas kaj ve* iz-Ji Je Šepnil na uho Chan. eovoritef« Je vpraSal nadzornik **nnor.v. "Ile i0v,0l"im 0 sv°llh »lutnjah, ki so se spol-(ivu,* J* odgovoril Kitajec. »t>ospodl*no iz A|«r a Je Jonny Jerome, potem pa tudi kin y l'«nteHy. Ali ho*ete, da vam povem, IV„ haj to pomeni? Samo eno: ona je tudi * hiirand.« »Ar*™ vzkliknil Flajinery. v*dltc. kako se atvari po*aal razvi-i>M, *. Je nadaljeval Chan »Eva Durand "»Jat- ludiJe neke temne nn*l pred pet-» jSptnl leti. Stlrl leta kasneje se nahaja *pl. kjer pleSe v nekem gledališču. Tain •fto.-HtJ dogajH . . . morebiti jo Je nekdo 6a.tn'n®! 'n »P»t beži. Po Štirih letih jo sre-> s,0 ant maneken v neki modni trgovini *Sln'v ^rku. Spet se nekaj dogodi In ona la* ■ Kam? Tokrat odide v San Francisco. JI ne posreči hitro dohiti službo in t« „JHora prevzeti slabo plačano delo. Tedaj av* sir Frederik, ki 4e naprej iSčc In za Evo Durand.« vs® J® popolnoma Jaano,« je Izjavila ,j w vn ojj^o kol Jezoro ob mesečini,« Jo prlata- *,rea?£®av Je več let stikal za njo, pa »h "I to ženske nikoli ni videl. On tukaj /•»znal nikogar, ki I "kj |Kvo Durand. vedel pa Je. in nikomur, ki bi mu mogel poka-Ni l!hVo Dl1 r»nil. vedel pa Je. kako se je Nv j nova,a da Je ona tudi Mary Lan N *»!n aj6nr,y Jerome. Zvedel Je. da fita v N| }*J^Htii dve imebl, ki ata jo prej poznali %jn^rma dvema Imenoma. Zato je naprosil Ji^rj Vo* tl tel Ja« naj »? • m n« v upanju, da te ljudi povabi ga bo vsaj ena •4nor novo mladinsko vodstvo. Tov. Vaupo- i z voli jo .......... tič je zbrani mladini nakazal nov način dola v mladinski organizaciji, namreč da so s tem delom preide na teren, kjer bo nov mladinski aktiv zajel ves Spodnji Hrastnik. V diskusiji s<> mladinci postavljali razna politična vprašanja. V novi mladinski aktiv .so bili izvoljeni: Franc Matko, Aleksander Vaupotič, Ivan špeglič, Mihael Ačkun, Val-či Goe, Mimi Pušnik, Olga Biderman, Viljem Petrič, Momir Savič, Majda Plazar in Ignac Klemen. Od okrajnega komiteja Ljudske mladine je prisostvoval zborovanju tov. Lado Levec. Navzočih je bilo preko 120 mladincev. Sindikalna organizacija steklarjev je skupno z delavskim svetom že drugič priredila predavanje o gospodarskem upravljanju ter o delu delavskega sveta in upravnih odborov Prvikrat je predaval tovariš Franc Plazar, sedaj pa tov. Roman Albreht, urednik »Delavske enotnosti«. Vsi navzoči so bili s predavanjem zelo zadovoljni. Delavski svet In ostali si žele še več takih prireditev. Sindikalna podružnica v steklarni je na svoji zadnji seji obravnavala važna vprašanja, tako o zborih proizvajalcev, v tarifnih vprašanjih in tarifnih postavkah, v kolikor so potrebne spremembe, prav tako o načrtu letnih dopustov za prihodnje loto. Precej govora le bilo o higienski in tehnični zaščiti dela. kjer je bilo iznošeno več dobrih predlogov. Komisija za to zaščito so je i/.po]K>Inila s tehniškim osebjem; postavljen jo tudi olačan referent za to zaščito. Živahno je delo pri gradnji nove tržnice za Spodnji Hrastnik. Tu bo treba več resnosti pH organizaciji prostovoljnega dela za Čimprejšnjo izgradnjo tržnice. — vr — Izdaja okrajni odbor OF Trbovlje Urejuje uredniški odbor Odgovoru! urednik Stanc Šuštar Tisk Tlskarue »Ljudske pravice« * Ljubljani N*a!o% uredništva tu uprave: Trbovlje, uprava rudnika Trbovlje Hrast ni k Telefon št 54 - Račun pri podružnici Nar«>dne hanke v Trbovljah št 614 90332 3 - List izhaja vsak četrtek - Rokoplaov ne vračamo, prispevki za list morajo biti v uredništvu oajkaaneje vsako nedeljo zjutraj — Meeečna naročnina 20 din, četrtletna * din. pol letu a 120 din oololatna *40 din Zamišljen sem odhajal proti domu. Prav je. da se je tudi zadnji kongres jugoslovanskih književnikov zavzel za pocenitev naše knjige. Knjiga je neogiben pripomoček za dvig kulture in izobrazbe širokih delovnih množic. Dostopna pa bo delovnemu človeku le tedaj, če bo imela ceno, ki jo bo zmogel tudi preprost delavec s povprečnimi dohodki. Knjiga mora postati cenejša. Naša kulturna politika bo le tedaj pravilna, če knjiga ne bo obremenjena s splošnimi državnimi bremeni. Na vse lahko pribijemo potrebne državne dajatve, na alkoholne pijače in Še druge potrošniške predmete, kar je v redu, samo ne na knjigo, ki Je neogibno nujna za izobrazbo in dvig kulturne ravni delovnega ljudstva. Dvig te ravni pa je eden izmed osnovnih pogojev za izgradnjo socialistične države, zato se morajo knjige poceniti.« Prejeli smo: »Pred dnevi sem bil nčkega večera v trboveljski kavarni. Tamkaj sem si hotel napraviti iz časnika izpisek, pa nisem mogel. Preslaba luč je v lokalu za branje časnika ali pa pisanje. Ali ne bi bilo umestno, da kavarna poskrbi za močnejše žarnice? Res je, da so drage, vendar se bo podjetju nakup boljših žarnic zanesljivo izplačal z boljšim obiskom kavarne. Saj ni nobena skrivnost, da ljudje najraje zahajajo in se zabavajo v takih lokalih, ki so dobro razsvetljeni. Poskus velja!« • * * Pišejo nam: »Krompir in zelje sta se letošnjo Jesen zaradi slabe letine močno podražila. Mnogo denarja je treba šteti za ta nujno potrebna živila. Delovni ljudje čestokrat težko zmorejo ta nakup, na najslabšem pa so v tem pogledu vsi tisti upokojenci, ki še niso dobili novih pokojnin. Ti na nakup krom- ZASAVSK1 VESTNIK JE NAJPRILJUBLJENEJSl TEDNIK V ZASAVJU ZA DOBRO VOLJO NAŠIII BRALCEV Nek zakoociri mo4 je hvalil svojo mlr.do ženo. »Zelo j« imam ro<* « jo dejal, »lepe je, krasco polt ima in lni^o mehko poetave ____________ ^____ ____— _______ kot svila Kar mi jo na njej še posebno všeč. je to, da im t. oči kot mačka. Colo v temi vidi. Pomislite včeraj sta bila pri naju na chUku dva prijatelja. Naenkrat je odpovedala električna luč. Vsi smo sedeli v mučni torni. Pa pravi moja žena čoz neknj minut: .Gospod inženir, vi sto pa d&nes spet no- i e« pirja in zelja za zimske mesece sploh ne morejo misliti. Ali ne bi bilo mogoče dati prizadetim upokojencem v ta namen primeren predujem, ki bi se jim po prevedbi od pokojnin odtegnil? Naj pristojna mesta o!4 o tem razmišljajo!« Sneg smo dobili v zadnjih dneh in dež. Po glavni cesti v Trbovlje še nekako gre, slabe, porazne pa so stranske ceste in poti v naše revirske kolonije na Terezijo, Po-setje, Polaj, Žabjo vas ali pa Dobrno itd. V Trbovljah imamo dva kamnoloma, občinskega in rudniškega. Pred vojno so bile stranske ceste in poti v rudniške kolonije posute z gramozom, danes pa so ob slabem vremenu v obupnem stanju. Tudi razsvetljene niso ob večerih, ko odhajajo ljudje na delo, ali pa se vračajo domov. Le tu in tam brli kakšna žarnica. Delavski svet rudnika naj na svoji prihodnji .seji razmišlja o tem, ali je naša komunalna politika pravilna, da imamo danes v naših rudarskih kolonijah neprimerno slabše ceste in poti, kot smo Jih imeli nekoč? Verjemite, da je tudi to vprašanje vredno resnega razgovora. In če bo pristojno mesto o tem razmišljalo, bo prišlo do pametnega sklepa, ki ga bodo vsi od srca pozdravili. .Srečanje s franhensteinom' Skrivnostni vampir Dracula, robot Fran-kenstein in Talbot, ki se spreminja v volkodlaka — so strašila. Ni, da bi z njimi igrali tarok. Grof Drakula se spreminja v vampirja, hipnotizira in pije kri . . . Frankenstein je robot, sestavljen iz trupel in mehanizma. Pošasten velikan je to, s čudno muhastimi popadki, zelo nevaren . . . Volkodlak je čez dan prava mevža, navaden človek, ko pa ga obsije polna luna s svojimi žarki, postane divja zver. Srečanje z njim ni priporočljivo. Kaj pa, če je bilo narobe? Da so bila Abbottu in Costellu strašila potrebna? Kaj bi, saj je vseeno, poldrugo uro smo se pa le smejali (ali pa bali, a?). Seštejte vse te strahote, jih pomnožite s tri, delite s poljubnim številom, dobro pretresite in dajte v pečico, da zavre — pa še ni užitno. Treba je začimbe. Imamo jo: Abbot in Costello (tista dva, ki sta komaj ušla hrepeneči vdovi) sta bila določena za kvas temu pošastnemu, nič več užitnemu kruhu. Dvignila sta ga toliko, da je vzdržal poldrugo uro, potem pa je uplahnil, ker je zmanjkalo strašil. Vsa so se namreč pobila, do smrti, za zmeraj. Naj vas nič več ne bo strah. Konec je z njimi in tudi filma je konec. KINO TRBOVLJE bo predvajal od petka do ponedeljka ameriško komedijo SREČANJE S FRANKENSTEINOM prihodnji teden pa francoski športni film IDOL Spored predstav bo razviden iz reklamnih omaric in lepakov Smučarji „ŠD Dobrna“ se pripravljajo V športnem društvu na Dobrni so ustanovili tudi smučarsko sekcijo, kjer so se njeni člani resno oprijeli dela; sestavili bo delovni načrt, ki ga hočejo letos uresničiti. V sekcijo hočejo pridobiti kar največ mladincev in pionirjev, da si bodo z belim športom krepili telo in duha. Prvega Članskega sestanka, ki je bil 11. t. m., se je udeležilo okrog 50 članov, mladincev in pionirjev. Član tehničnega odbora smučarske sekcije je obrazložil vsem zbra- Za letošnjo sezono imamo v načrtu izJet na Partizanski vrh, na Mrzlico ter v Tajna* ua a ai iu,auoAi v in, u. da jih ne bi _zmogli, četudi smo sekcijo pričakujeiu0 mo, šele ustanovili. Zaenkrat ne nim načrt dela v letošnji zimski sezoni, kjer je navedel tudi glavne misli zadnjega biltena Smučarske zveze Slovenije. Na tem sestanku je bilo največ govotu o vključitvi čim večjega števila mladincev in pionirjev, d«, bi smučarski šport postal množičen. Res je sicer, da je bila ta veja športa pri nas tudi doslej množična, le organizirana ni bila pravilno. Sklenili smo, da pritegnemo v sekcijo vsakogar, ki ima veselje za ta zimski šport. Nič ne dč, če kdo morda še nima kompletne smučarsko oprave, tudi s tako imenovanimi »dogami« lahko pride; letos na »dogah«, prihodnje leto pa na pravih smučeh. Z dobro voljo in dobro organizacijo bomo napredovali. posebnih uspehov, ker smo začetniki; na^a glavna želja je, da pritegnemo čimveč mla* dinoev, mladink in pionirjev ter članov i° članic. Vse. ki imajo veselje do smučanja* vabimo, da pristopijo v sekcijo, kjer bod° našli dovolj razvedrila, pa tudi strokovni pomoč, da postanejo dobri smučarji, kaj*1 tudi s tem bomo koristili domovini. Prjave sprejema vsak dan tov. LeoiJ Hauptman v Spodnjem Limberku in tovariš Ivan Kolšek v Zgornjem Limberku. K prijavi vabimo tudi starejše smučarje, ker h* nam ti s svojim strokovnim znanjem lahka v marsičem mnogo pomagali, s čimer b® uapeh že v naprej zagotovljen. — kg — Republiški namiznoteniški turnir bo v Trbovljah Prejšnjo nedeljo so gostovali v Trbovljah namiznoteniški igralci iz Celja in se v mladinskih in članskih dvobojih pomerili s Tr- TVD Partizan v Trbovljah je končno prišlo do svojih prostorov Dolgo, zelo dolgo se je govorilo in razpravljalo o potrebi ureditve prostorov Dorua TVL) Partizan v Trbovljah za telovadne namene. Zgornji prostori te stavbe so sedaj že gotovi, trenutno se ureja mala dvorana, kjer so bili prej prostori za zemljiško knjigo, v nekaj dneh pa bodo izpraznjeni prostori, v katerih je bilo doslej okrajno sodišče, ki se bo preselilo v sosednjo, na novo preurejeno zgradbo. Na svoji zadnji seji je društvo Partizan sklenilo, da bo do 51. decemb/a letošnjega leta uredilo tudi veliko telovadno dvorano, v kateri bo na Silvestrov večer telovadna akademija. Kakor so bile doslej vsa leta velike težave s telovadbo, zlasti v zimskim mesecih, ker se je vsa poleti na prostem telova-deča mladina v zimskem času zaradi pomanjkanja zaprtih prostorov razkropila in porazgubila, tako bo sedaj ta velika ovira odstranjena. Po novem letu bodo vsi oddelki društva začeli z redno telovadbo, s čimer bo tudi trboveljsko telovadno društvo krenilo na pot sistematičnega dela in telesne krepitve In vzgoje naše mladine. IZPRED SODIŠČA Zarodi tatvine bo sedel Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah se je zagovarjal Jože Križanec iz TrbovelJ-Lok št. 64, ker je 30. avgusta izpred gostilne Telovadnega društva v Trbovljah vzel moško kolo, last cementarne v Trbovljah, in ga nato v bližini železniške postaje skril, nadalje se Je zagovarjal, ker je 24. avgusta ob cesti v Trbovljah odvil dve električni žarnici ter jih nesel domov. Na glavni sodnijski razpravi je obtoženec svoja dejanja priznal; zagovarjal se je s tem, da je imel namen kolo ukrasti, ker se je nameraval odpeljati na Hrvatsko, žarnice pa je vzel zaradi tega, ker Jih Je doma nujno potreboval in Jih ni Imel za lastno uporabo. Sodišče tega obtoženčevega zagovora ni moglo upoštevati in ga je obsodilo zaradi kaznivega dejanja tatvine na štiri mesece zapora; pri tem je upoštevalo, da predstavlja kolo precej važno prometno in ga je zaradi tega obsodilo na 2000 din denarne kazni, oškodovani Poldi Zupančič pa je dolžan plačati še 1000 din. Blago je prodajal po višjih cenah Prav tako se je zagovarjal pred sodiščem v Trbovljah Alojz Kavzer, trg. pomočnik iz Zagorja št. 77, ker Je kot poslovodja prodajalne št. 8 Mestnega magazina v Zagorju meseca junija t. 1. prodajal razno blago po višjih cenah, kot pa jih je določila uprava tega magazina. Tako Je obtoženec zahteval od potrošnikov, da so plačevali otroške garniture po 905 ain namesto po 640 din, riba-rice po 40 din namesto po 20 din, pol-dilen po 495 din namesto po 455 din. žeblje po 292 din namesto po 210 din, ženske torbice po 2600 din namesto po 2000 din itd. Na ta način Je zahteval od kupcev za blago višje boveljčani. Pri mladincih je zmagal bre* večjih težav Rudar (v postavi Berger, Čarne* in Aškerc) z rezultatom 5:1. Ker so igralc‘ Rudarja na ekipnem prvenstvu Slovenije v Kranju v isti postavi premagali mladince iz Celja tudi z enakim izidom, ustvarja vl." dez, da so mladinci Rudarja v stalni fortn1. Člani iz Celja pa so prišli v nekolik® oslabljeni postavi, namreč brez Čoha, ki J® še vedno eden izmed najboljših igralcev Slej venije. Kakor pri mladincih, so tudi član* Rudarja (Jože Fric, Pavel Ličar in 0.0®" mar) zmagali s 5:0, v nadaljevanju pa so J® rezultat povišali na 9:0. To je za Trbovelj’ Čane vsekakor velik uspeh, ki jim bo vzpod' buda za nadaljnje delo. Po tem dvoboju so se člani Celja, KrinoJ in Rudarja boril« v turnirju na izpad. Izm«^ 12 tekmovalcev so zasedli prva tri mest®' Kocjan (Krim),. Ličar (Rudar) in Fric (Ru' dar). Prvi Celjan (M us tafb ego vič) se je uvr stil na 5. mesto. Trboveljsko športno javnost bo zanesljiv® zanimalo, da bo dno 22. in 23. novembra v Trbovljah »Republiški turnir«. Sodelovali b? do najboljši igralci iz Kranja, Jesenic* Ljubljane Celja, Maribora in še drugi. Tur n ir »e bo začel že v soboto2 2. novembra J Domu »Svobodo — Trbovlje II« in končal .v nedeljo. Torej ne zamudite priložnosti, p*' sostvovali boste lahko zelo lepim igram, tem turnirju bomo še poročali. — pl —• OBJAVE Vsem investitorjem no področju 0L0 Trbovlje Glede na družbeni plan v letu 195^ vas prosimo, da nam do 1. decembf8 t. 1. sporočite načrt gradenj, ki ste g,a predvideli za leto 1955. Te podatke nuj" no potrebujemo za sestavo našega družbenega načrta, za pravočasno zagotovitev gradbenega materiala, predvsei® lesa za ostrešie in nravočasno zagoto" sredstvo, ki se ga poslužuje delovni človek, | cene, kot pa so bile predpisane. Obtoženec Je na glavni razpravi zanikal, da bi blago prodajal po višjih cenah, kot pa so bile določene od uprave Mestnega magazina, zvišal pa Je cene nekaterim predmetom samo v Inventurnem popisu. To Je storil zaradi tega, da bi prikril dolžnike, ki so in ker Ima tudi precejšnjo vrednost. Tuj dežnik je prodal obriti I’« Na sodišču se Je nadalje zagovarjal Ivan Škrabi, brusač Iz Zgornjih Trbovelj št. 8, ker sl Je letos prilastil dežnik v vrednosti okrog 1000 din, ki mu ga Je dala v popravilo Polda Zupančič, in Je nato ta dežnik prodal. Na glavni obravnavi se Je obtoženec zagovarjal, da ne izključuje možnosti, da Je kakšen dežnik prodal, to pa Je storil zaradi tega, ker dežnik ni bil dvignjen w roku treh mesecev in Je bil zato po njegovem mnenju upravičen. Sodišče pa Je prišlo do prepričanja, da st Je obtoženec ta dežnik prisvojil mu dolgovali okrog 37.000 din. Nameraval Je potem, ko bi bila Inventura opravljena, cene popraviti navzdol, od dolžnikov pa Izterjati dolgovane zneske. Sodišče temu zagovoru obtoženca ni verjelo, ker Je bilo lz prijave Mestnega magazina v Zagorju razvidno, da Je obtoženec prodajal blago po višjih cenah, kot pa so bile uradno določene. Sodišče ga je obsodilo na 10.000 din kazni, plačljive v treh mesecih. lesa za ostrešje in pravočasno zagoto vitev delovne sile. Sporočamo vam. da je plan, ki P* nam boste predložili, za nas kakor tud; za vas obvezen; iz tega razloga je p