Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—. celoletno din 192‘—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. —• Tel. štev. 25-52.
62.
kos.
V LJUBLJANI dne 3. avgusta 1938.
Letnik
IX.
382. Uredba o vplačevanju naknadnih vlogov ob prestopu iz druge v državno službo.
383. Pravilnik za izvrševanje uredbe o drž. cestnem skladu.
384. Pravilnik o upravljanju državnega cestnega sklada.
385. Razveljavitev prepovedi uvoza zajcev, kuncev in drugih glodaveev iz Turčije.
VSEBINA:
386. Odločba ministrskega sveta o spremembi št. 171. uvozne carinske tarife (uvoz surove nafte).
387. Določila za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov.
388. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
382.
Na podstavi § 143., odst. 3., zakhna o uradnikih z dne 31. marca 1931. in § 149., tretjega odstavka, zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931. predpisujem tole
uredbo
o vplačevanju naknadnih vlogov ob prestopu iz druge v državno službo.*
Člen 1.
Ob prestopu iz kake druge službe v aktivno državno službo imajo pravico, vplačati naknadne vloge v uradniški pokojninski sklad:
1. uslužbenci, za katere velja zakon o uradnikih z dne 31. marca 1931., če se jim pripozna za osebno pokojnino tudi čas iz točk 3., 4., 5., 6. ali 7. § 1113. zakona o uradnikih;
2. uslužbenci državnih prometnih naprav, če se jim pripozna za osebno pokojnino tudi čas iz točk 3., 4. ali 5. § 124. zakona o državnem prometnem osebju z dne
22.	junija 1931.
Skladno s členom 345. zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931., členom 109. zakona ° orožništvu z dne 6. novembra 1931. in členom 95. zako-na o obmejni četi z dne 5. novembra 1935. veljajo določbe prvega odstavka tudi:
* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne julija 1938., št. 151/XLlX/397,
1. za častnike in vojaške uradnike, če se jim pripozna za osebno pokojnino tudi čas iz točk 2., 3. ali 6. člena 312. zakona o ustroju vojske in mornarice;
2. za podčastnike in glasbenike pri vojski in mornarici, če se jim pripozna za osebno pokojnino tudi čas iz točke 2. Člena 328. zakona o ustroju vojske in mornarice;
3. za orožnike in graničarje, če se jim pripozna za osebno pokojnino tudi čas iz točk 3., 5. ali 7. § 116. zakona o uradnikih.
Člen 2.
Naknadni vlogi se smejo vplačati v enem kratu ali pa v mesečnih obrokih, v gotovini ali z odtegovanjem od rednih mesečnih prejemkov.
Mesečni obrok mora biti enak rednemu mesečnemu vlogu (5°/o osnove za vlaganje), sme pa obsegati tudi več mesečnih vlogov.
člen 3.
Uslužbenci, ki želijo vplačati naknadne vloge za čas, omenjen v členu 1. te uredbe, naj se obrnejo do občnega oddelka ministrstva za finance s pismeno vlogo, v kateri naj izjavijo, za kateri čas (člen 1.) in na kateri način (člen 2.) želijo vplačati naknadne vloge.
S to izjavo morajo uslužbenci predložiti rešitev, s katero jim je bil po § 274., odst. 2., zakona o uradnikih oziroma po § 261., drugem odstavku, zakona o državnem prometnem osebju pripoznau čas, za katerega zahtevajo vplačilo naknadnih vlogov, kakor tudi s to rešitvijo soglasujočo odločbo glavne kontrole.
člen 4.
Odločbo o vplačilu naknadnih vlogov izda načelnik občnega oddelka skladno š § 8. zakona o organizaciji finančne uprave z dne 7, decembra 1929.
Člen 5.
Poleg činjenic, označenih v § 107. zakona o občnem upravnem postopku, mora odločba o vplačilu naknadnih vlogov navajati tudi osnovo za vlaganje in višino mesečnega vloga skladno s § 143., odst. 2., zakona o uradnikih oziroma § 124., drugim odstavkom, zakona o državnem prometnem osebju.
Člen G.
Odločba o vplačilu naknadnih vlogov se pošlje glavni kontroli skladno s členom 95. zakona o glavni kontroli.
Ko se izreče glavna kontrola za soglasno z odločbo o vplačilu naknadnih vlogov, se pošlje le-ta obenem s prepisom soglasne odločbe glavne kontrole pristojnemu nakazovalcu v izvršitev.
Razen tega se vroči prepis odločbe o vplačilu naknadnih vlogov uslužbencu, na katerega se nanaša, in Državni hipotekarni banki.
Člen 7.
Če naj se vplačujejo naknadni vlogi z odtegovanjem od rednih mesečnih prejemkov, je postopati po določbah pravilnika o uradniškem pokojninskem skladu.
V dotičnih spiskih se mora izkazati ta naknadni ylog ločeno od rednega vloga.
člen 8.
Če naj se vplačuje naknadni vlog v gotovini, pošlje pristojni nakazovalec določeno vsoto takoj Državni hipotekarni banki, in sicer nakazovalec iz Beograda neposredno, nakazovalci iz notranjščine pa po Poštni hranilnici, njenih podružnicah ali pa poštah na čekovni račun št. 56.006.
Istočasno pošlje nakazovalec Državni hipotekarni banki tudi poseben spisek, ki mora obsegati: 1. ime in priimek vlagatelja; 2. njega zvanje; 3. prejemke, po katerih je preračunan naknadni vlog; 4. leto in mesec, za katerega se naknadni vlog polaga; 5. številko odloka, po katerem se je naknadni vlog ubral.
Člen 9.
če vlagatelj umre, preden je po tej uredbi vplačal vse naknadne vloge, se računa za rodbinsko pokojnino od naknadno pripoznanega časa samo toliko, za kolikor je vloge plačal.
Člen 10.
Če pristojno upravno oblastvo ob prestopu iz druge službe v aktivno državno službo ne izda rešitve, ki jo omenja člen 3., drugi odstavek, te uredbe, se izda odločba o vplačilu naknadnega vloga na uslužbenčevo prošnjo tedaj, ko se uslužbenec upokoji in se mu z rešitvijo o ureditvi osebne pokojnine pripozna tudi čas, za katerega je zahteval, da bi plačeval naknadne vloge.
Člen 11.
Uradniki državnega posestva Belje, katerim se je ob prestopu v državno službo pripoznal za osebno pokojnino tudi čas, prebit v službi Belja, smejo vplačati naknadne Vloge po členih 2. in 3. te uredbe samo za tisti čas, za katerega niso vplačevali v pokojninski sklad Belja.
Za čas, za katerega so vplačevali v pokojninski sklad Belja, izroči le-ta vse vplačane vloge uradniškemu pokojninskemu skladu po členu 44. uredbe o organizaciji državnega posestva Belja, z ustreznimi obrestmi,	N
Tako prejeti vlogi veljajo za naknadne vloge po členu
2.	te uredbe, in to'samo za čas, za katerega so bili vplačani v pokojninski sklad Belja. Razlika med tako prejetimi vlogi in rednimi mesečnimi vlogi po odst. 2. § 136. zakona o uradnikih se od vlagatelja ne bo zahtevala, pa tudi ne vrnila pokojninskemu skladu Belja.
Vlogi po drugem odstavku se prenesejo na podstavi odloka, izdanega po določbah členov 3. do 6. te uredbe.
člen 12.
Po določbah člena 11. je postopati tudi v vseh tistih primerili, ko se ob prestopu v državno službo pripozna za osebno pokojnino časn prebil v kaki drugi državni službi, za katero ni vlagati v uradniški pokojninski sklad, marveč v posebne pokojninske sklade.
Odločba o naknadnem vplačevanju vlogov kakor tudi o prenosu vplačanih vlogov iz posebnega pokojninskega sklada v uradniški pokojninski sklad se izda po določbah členov 3. do 6. te uredbe.
člen 13.
Za osebe, ki so bile prevedene po določbah § 326., odst. 3., zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., v zvaničniško zvanje, služijo kot naknadni vlog za njim pripoznani čas vse .rezervne premije za njih zavarovanje pri bratovskih skladnicah.
Po določbi § 326., odst. 3., zakona o uradnikih morajo izročiti pristojne bratovske skladnice na poziv Državne hipotekarne banke rezervne premije za ves čas, ko so bile te osebe pri bratovskih skladnicah zavarovane.
Razlika med tako prejetimi vsotami rezervnih premij in rednim mesečnim vlogom po odst. 2. § 136. zakona o uradnikih se ne bo zahtevala od vlagatelja, pa tudi ne povrnila bratovski skladnici.
Člen 14.
Za uslužbence, katerim je za osebno pokojnino pri-poznan čas, prebit pri imovinskih občinah v zvanjih, ki imajo za posledico pravico do osebne pokojnine, se vplačujejo naknadni vlogi tako, kakor je predpisano v § 143., odst. 4., zakona o uradnikih |§ 94., odst. 2., I. č), finančnega zakona za leto 1937./38.].
Tudi v teh primerih se prenese vlog iz pokojninskega sklada imovinskih občin v uradniški pokojninski sklad na podstavi odločbe, izdane po določbah členov 3. do 6. te uredbe.
Člen 15.
Uslužbence, katerim je po posebnih zakonskih predpisih pripoznan za dejansko državno službo ali za osebno pokojnino tudi čas, ko niso bili državni uslužbenci in ki. se po §§ 265. in 266. zakona o uradnikih oziroma §§ 254. in 255. zakona o državnem prometnem osebju ne šteje za čas vlaganja, je imeti za osebe iz § 116., točke 7., zakona o uradnikih in § 124., točke 5., zakona o državnem prometnem osebju.
Če želijo vplačati ti uslužbenci za tako pripoznani čas naknadne vloge po določbah členov 2. in 3. te uredbe, se jim računajo kot osnova za vlaganje tisti prejemki, po katerih so redno vlagali v uradniški pokojninski sklad ob času, ko jim je bil ta čas pripoznan.
Člen 16.
Osebe, katerim je bil s posebnimi zakonskimi predpisi pripoznan določen čas za državno službo ali za oseb*
no pokojnino ob času, ko niso bili državni uslužbenci, smejo vplačati naknadne vloge po določbah te uredbe samo, ko se aktivirajo. Kot osnova za vlaganje jim služijo tisti prejemki, po katerih vplačajo ob času aktiviranja redne mesečne vloge v uradniški pokojninski sklad.
Člen 17.
Kolikor ni v zakonu o odlikovancih reda Karador-deve zvezde z meči z dne 27. novembra 1937. in v pravilniku za izvrševanje tega zakona z dne 7. februarja 1938. potrebnih predpisov, je postopati glede vplačevanja naknadnega vloga v uradniški pokojninski sklad po določbah te uredbe.
Člen 18.
Vsa pojasnila po tej uredbi daje občni oddelek ministrstva za finance.
člen 19.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinah«.
V Beogradu dne 20. maja 1938.; št. 17.360/1.
Minister za finance Letira s. r.
3S3.
Na podstavi čtena 20. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih in sporazumno z ministrom za finance predpisujem tale
pravilnik
za izvrševanje uredbe o državnem cestnem skladu.*
Člen 1.
Vsi dohodki državnega cestnega sklada se nalagajo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu.
Člen 2.
Vsa dela iz sredstev državnega cestnega sklada izvršuje oddelek za ceste pri ministrstvu za gradbe po svojih terenskih tehničnih sekcijah.
Opravo nekaterih manjših del sme poveriti minister za gradbe tudi tehničnim oddelkom banskih uprav, da jih izvedejo po tehničnih razdelkih pri sreskih načelstvih.
Člen 3.
Dela iz sredstev državnega cestnega sklada se izvršujejo povsem po določbah zakona o državnem računovodstvu, zakona o državnih cestah in po navodilih, pogojili in pravilnikih ministrstva za gradbe, ki se nanašajo na izvajanje javnih del.
Člen 4.
Dohodke državnega sklada za javna dela, ki se stekajo po členu 10., točki 1., uredbe o državnem in bano-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. junija 1938., št. 144/XLVl/370. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah : z dne 5. julija 1938., št. 148. — Uredbo glej »Službeni list« št. 335/55 i* 1. 1938.
vinskih cestnih skladih v državni cestni sklad, prenese Državna hipotekarna banka po nalogih ministra za gradbe iz državnega sklada za javna dela v državni cestni sklad.
Člen 5.
Davščine po členu 10., točki 2., a) do f), uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih (prevozna sredstva) se pobirajo v gotovini obenem s taksami iz tar; post. 100. taksne tarife tedaj, ko se registrirajo prevozna sredstva pri policijskem oblastvu.
Prevozna sredstva, ki se ne registrirajo pri policijskem oblastvu, so pa zavezana plačilu davščine po členu
10.	uredbe, morajo prijaviti lastniki vsako leto v mesecu januarju pristojni davčni upravi in obenem položiti navedeno davščino po členu 10. uredbe.
Člen 6.
Navadni vozovi brez vzmeti, ki redno rabijo za selsko gospodarstvo, niso zavezani plačevanju davščin po členu
10.,	točki 2., e).
Če se uporabljajo ti vozovi poleg tega tudi za druge namene, se morajo prijaviti na način, določen po tretjem odstavku Člena 5. tega pravilnika, in so zavezani plačevanju davščin iz člena 10., točke 2., e).
Člen 7.
Po členih 5. in 6. tega pravilnika ubrane vsote vpišejo policijska oblastva v »Dnevnik«, davčne uprave pa v »Dnevnik B« in jih pošljejo vsak dan po zaključku dnevnikov po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo: »Za državni cestni sklad«.
Na koncu vsakega meseca, najdalj pa do 5. dne naslednjega meseca poročajo policijska oblastva in davčne uprave ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o pobranih in za račun državnega cestnega sklada izročenih vsotah z označbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 8.
Davščina po členu 10., točki 5., uredbe (avtobusi in tovorni avtomobili) se pobira v gotovini pri pristojni davčni upravi po pravilniku k določbam finančnega zakona za leto 1938./39. o taksah, št. 21.510/111 z dne 1. aprila 1938.
Člen 9.
Davčne uprave vpišejo pobrane vsote vsak dan kot depozit v »Dnevnik B« in jih pošljejo vsak dan po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo: »Za državni cestni sklad«.
Na koncu vsakega meseca poročajo davčne uprave ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o izročitvi pobranih in za račun državnega cestnega sklada odposlanih vsot z označbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 10.
Davščina po členu 10., točki 3. uredbe (inozemski avtobusi) se pobira od osebe in prevoženega kilometra v višini, ki jo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo minister za gradbe za vsako leto vnaprej.
To davščino pobere v gotovini vstopna carinarnica na podstavi izjave potnega vodnika in šoferja tujega avtobusa o dolžini potovanja, ki naj se opravi v naši državi, kakor tudi o številu potnikov, ki naj se udeleže potovanja.
.
Izstopna carinarnica pa pobere davščino po čl. 10., točki 2., a), uredbe v višini po 200 dinarjev na inozemske potniške avtomobile, ki so bili v naši državi dalj ko dva meseca v enem koledarskem letu.
Obmejne carinarnice pošiljajo pobrane vsote pristojni osrednji carinarnici, ta pa jili naloži po Poštni hranilnici pri Državni hipotekarni banki za državni cestni sklad.
Na koncu vsakega meseca poročajo osrednje carinarnice ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o vsotah, izročenih za račun državnega cestnega sklada, z navedbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 11.
Davščine po členu 10., točki 8., uredbe (nepremičnine vzdolž sodobnih cest) se odmerijo in pobero najdalj do konca meseca junija vsakega leta za dotično koledarsko leto.
Te davščine odmerjajo in pobirajo davčne uprave na podstavi spiskov pristojnega tehničnega razdelka, sestavljenih po podatkih, ki jih zbere tehnični razdelek od katastrskih, zemljiškoknjižnih in občinskih oblastev.
Davčne uprave vpišejo pobrane vsole kot depozit v »Dnevnik B« in jih pošljejo na koncu meseca po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki za državni cestni sklad.
Istočasno poroča davčna uprava ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o poslanih vsotah z navedbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Tej davščini so zavezane nepremičnine, navedene v točki 8. člena 10. uredbe, poleg cest z izdelanim modernim cestiščem.
Ta davščina se pobira za vse nepremičnine poleg obstoječih cest z modernim cestiščem, začenši z dnem
1.	julija 1938., za nove ceste pa od dne, ko se preda dotieni cestni odsek prometu.
Člen 12.
Davščine po členu 10., točki 9., uredbe (prodaja nepremičnin vzdolž sodobnih državnih cest) se polože v gotovini pri pristojni davčni upravi tedaj, ko se plača državna prenosna taksa na način, predpisan za pobiranje državne prenosne takse.
Davčna uprava vpiše prejete vsote kot depozit v »Dnevnik A« in jih pošlje na koncu vsakega meseca po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo: »Za državni cestni sklad?.
Istočasno poroča davčna uprava ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o vsotah, odposlanih za račun državnega cestnega sklada, z navedbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 13.
Davščine po členu 10., točkah 7., 11., 12., 13. in 14., uredbe (dohodki od prodanega materiala, od najemnine za gradbene stroje, od prodaje licitacijskih elaboratov in od pogodbenih taks za gradnjo in popravilo cest in objektov na njih) pobirajo cestna oblastva — tehnični razdelki pri sreskih načelstvih, tehnični oddelki banskih uprav in ministrstvo za gradbe.
Pobrane vsote se vpišejo v »Dnevnik? in pošljejo po Poštni hranilnici Državni hipotekami banki z označbo: »Za državni cestni sklad«.
Istočasno se obvesti ministrstvo za gradbe (računo-vodstveni odsek) o odposlanih vsotah z navedbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 14.
Na pogodbene splošne pogoje za dela na državnih cestah se postavlja namesto kolkov tole potrdilo: »Pogodbena taksa v znesku din  ..................   je	bila	prejeta
v gotovini in vpisana v dnevnik pod štev......................
dne .......................... 19.... 1’ežiser.«
Če se opravi kaj več ali kaj naknadnih del, se določi pogodbena taksa, ki jo je treba pobrati, z odločbo, katero se odobrujejo ta več ali naknadno opravljena dela. Ta odločba se vroči nadzorstvenemu organu, da izterja takso, računovodstvenemu odseku pri ministrstvu za gradbe pa radi razvida.
Pobrano takso pošlj.e nadzorstveni organ takoj po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo: »Za državni cestni sklad «, banka pa obvesti o prejemu računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe.
Kolavdacijska komisija preveri, ali je bila dopolnilna pogodbena taksa takoj pobrana in Državni hipotekarni banki poslana.
Če se odobre več ali naknadno opravljena dela z odločbo o odobritvi kolavdacije, jih pobere režiser tistega oblastva, ki priobči to odločbo podjetniku, in pošlje izterjani znesek banki.
Člen 15.
Davščine po členu 10., točki 15., uredbe (pogodbene kazni) pobirajo pristojna finančna oblastva po nalogih nakazovalcev 11. stopnje in vpišejo prejeti denar kot depozit v Dnevnik , pobrane vsote pa pošljejo po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki z označbo: »Za državni cestni sklad«.
Istočasno poročajo ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) o izročenih vsotah z navedbo, za katero vrsto dohodkov, za kateri čas in katera vsota je bila pobrana.
Člen 16.
Prispevek za prekomerno okoriščanje cest se pobira povsem po predpisih uredbe o izrednem cestnem prispevku za ukoriščanje cest in v smislu točke 4. člena 10. uredbe o državnih in banovinskih cestnih skladih; po opravljenem obračunu pa se pošljejo ubrane vsote po Poštni hranilnici Državni hipotekarni banki za državni ali banovinski cestni sklad ali cestni sklad za ozemlje uprave mesta Beograda.
Člen 17.
člen 14. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih se nanaša glede označene razdelitve dohodkov državnemu in banovinskemu skladu ali skladu za ozemlje uprave mesta Beograda samo na dohodke iz člena 10., točke 4., in člena 11., točke 1., uredbe, ne pa tudi na dohodke iz člena 10., točke 2., uredbe.
Člen 18.
Zoper odločbe oblastva, ki odmerja in pobira davščine po uredbi o državnem in banovinskih cestnih skladih in po tem pravilniku, je dopustna pritožba v 15 dneh na pristojno oblastvo II. stopnje, ki je sicer pristojno odločati o pritožbah zoper odločbe tega oblastva.
Člen 19.
Tehnični razdelki pri sreskih načelstvih morajo imeti, vsak v svojem območju, v razvidu odmerjene dohod-
ke državnega cestnega sklada, tehnični oddelki banskih uprav pa morajo ukreniti, česar je treba za njih redno odmero.
Člen 20.
V mesecu januarju vsakega koledarskega leta poročajo banske uprave — tehnični oddelki — ministrstvu z« gradbe (računovodstvenemu odseku) o dohodkih, odmerjenih v območju njih banovine v minulem koledarskem letu. z navedbo vsot posameznih dohodkov držav-Uega cestnega sklada.
Člen 21.
Prevozna sredstva, ki so zavezana plačevanju davščin iz člena 10. točke 2.. a) do i). nabavljena do 30, junija, plačajo to davščino za vse leto, nabavljena od 1. julija do 31. decembra pa plačajo za dotično leto polovico določene davščine.
Člen 22.
Pravilnost odmere in izterjave dohodkov državnega cestnega sklada nadzirajo oblaslva, ki so sicer pristojna za nadziranje poslovanja dotičnega odinernega ohlastva.
Člen 23.
Davščine iz člena 10.. točk 2.. 4. in S, se poberejo za leto 1938. v višini 50% : odmerijo in poberejo se pa te davščine za leto 1938. tedaj, ko se odmerijo in poberejo le davščine za leto 1939.
Ostale davščine po členu 10 uredbe se pobirajo v celoti v korist državnega cestnega sklada, začenši z dnem k julija 1938.
Člen 24.
Odmerjene, a ne plačane davščine poViredbi in tem Pravilniku se izterjajo z izvršbo.
Člen 25.
Organi oblastev, ki so po tem pravilniku poklicani Rkrheti za pobiranje davščin po uredbi o državnem in banovinskih cestnih skladih, so za neizvrševanje teh dolžnosti odgovorni materialno, pa tudi disciplinsko.
Člen 26.
Minister za gradbe izda sporazumno z resornim ministrom po potrebi vsa potrebna navodila za pravilno lr> uspešno pobiranje teh davščin.
Prav tako daje tudi potrebna tolmačenja glede določb tega pravilnika.
Člen 27.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v 'Službenih novinahc, obvezno moč pa dobi na dan 1. julija 1938.
V Beogradu meseca junija 1938.; M. g. št. 26.279.
Minister za gradbe Dobr. Stosovič s. r.
384.
Na podstavi člena 20. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih predpisujem sporazumno z ministrom za finance tale
pravilnik
o upravljanju državnega cestnega sklada.*
Člen 1.
Državni cestni sklad upravlja minister za gradbe po določbah uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih** in tem pravilniku.
Člen 2.
Za vse izdatke v breme državnega cestnega sklada je minister za gradbe nakazovalec I. stopnje. To svojo pravico more prenesti minister za gradbe na svojega pomočnika oziroma na načelnika oddelka ministrstva; v takem primeru smeta le-ta izdajati odločbe, ki imajo za posledico izdatke iz državnega cestnega sklada do vsote 100.000 dinarjev in izdajati izplačilne naredbe v mejah dokončno angažiranih kreditov do zneska 500.000 dinarjev.
Načelniki tehničnih oddelkov kraljevskih banskih uprav so nakazovalci II. stopnje s pravico izdajati odločbe. ki imajo za posledico izdatke v breme državnega cestnega sklada do vsote 5.000 dinarjev; vendar smejo izdajati te odločbe kakor tudi izplačilne naredbe samo v mejah njim odprtih kreditov.
Beti terenskih tehničnih sekcij so nakazovalci
II.	stopnje s pravico izdajati odločbe, ki imajo za posledico izdatke v breme državnega cestnega sklada do vsote 1000 dinarjev; vendar smejo izdajati te odločbe in izplačilne naredbe samo v mejah njim odprtih kreditov.
Člen 3.
Vse odločbe, ki imajo za posledico izdatke iz državnega cestnega sklada, se morajo poslati predhodno glavni kontroli v soglasnost in izvrševati skladno z določbami zakona o državnem računovodstvu.
Člen 4.
Računsko-knjigovodstvene posle po državnem cestnem skladu opravlja računovodstveni odsek pri ministrstvu za gradbe.
Radi razvida o ostvarjenih dohodkih in opravljenih razhodkih državnega cestnega sklada se vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva dnevnik, razdelilnik (partijalnik) dohodkov in razdelilnik (partijalnik) raz-hodkov, po izkazani polrebi pa tudi druge postranske knjige.
Dohodki državnega cestnega sklada se vknjižujejo po poročilih oblastev, ki zbirajo te dohodke po pravilniku za izvrševanje uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih, kakor tudi po obveznih mesečnih izpiskih Državne hipotekarne banke.
V teh poročilih za vknjiževanje mora biti natančno navedeno: katera ustanova je dohodek pobrala, za kateri čas, za katero vrsto dohodkov po pravilniku o izvrševanju uredbe in znesek pobranih vsot.
* Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
30.	junija 1938., st. 14l/XLVI/371. — Upoštevanj so tudi popravki, objavljeni v ; Službenih novinah« z dne 5. julija 1938., št. 148
** »Službeni lisic at. 335/55 iz 1. 1938.
Razhodki se vknjižujejo po redno izdanih izplačilnih naredbah in izplačilnih dokumentih.
Terenske tehnične sekcije oziroma banske uprave se v razdelilniku razhodkov pri ministrstvu za gradbe obremenijo s krediti, ki se jim dajo na razpolago, raz-bremcnjajo se pa po rodno izplačanih in vidi ranih dokumentih, ki jih morajo takoj po izplačilu poslati ra-cunovodstvenemu odseku ministrstva za gradbe v razbremenitev in izknjižbo.
Ves denar, ki se da terenskim tehničnim sekcijam oziroma banskim upravam na razpolago, se vodi na njih posebnem tekočem računu pri podružnicah ali ekspoziturah Državne hipotekarne banke ali na čekovnem računu Poštne hranilnice.
Po teh tekočih računih ostvarjene obresti morajo terenske tehnične sekcije oziroma banske uprave prenesti na tekoči račun državnega cestnega sklada pri Državni hipotekarni banki in o tem poročati ministrstvu za gradbe (računovodstvenemu odseku) radi euakoglasne Vknjižbe.
Člen o.
Izplačilni dokumenti se morajo, preden se izda izplačilna naredba, pristojno pregledati s tehnične in z računske strani in pristojno odobriti.
Člen 6.
Vsi stroški za nabavo knjig, obrazcev in drugih potrebščin, za razvidovanje in vknjiževanje dohodkov in razhodkov državnega cestnega sklada kakor tudi za hra-njevanje denarnih dokumentov in obračunov pri ministrstvu za gradbe obremenjajo ta sklad.
Istotako se izplačujejo iz državnega cestnega sklada tudi nagrade osebju, ki se najame pri ministrstvu za gradbe po soglasnosti ministra za finance za voditev računsko-knjigovodstvenih in administrativnih poslov tega sklada.
Člen 7.
Vsi izplačani računi in ostali denarni dokumenti, po katerih so bila opravljena izplačila v breme državnega cestnega sklada, se hranijo v denarnem arhivu ministrstva za gradbe.
Člen 8.	t
Osebni in materialni izdatki po členu 16. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih in po členu 6. tega pravilnika se opravljajo po odlokih ministra za gradbe na predlog načelnika oddelka za ceste.
Člen 9.
Nepotrošni material (inventar), nabavljen v breme državnega cestnega sklada, je last tega sklada.
Ta inventar se upravlja povsem po določbah zakona o državnem računovodstvu.
Ta inventar se oskrbuje ločeno od inventarja, nabavljenega v breme državnega proračuna, in je pri računovodstvenem odseku ministrstva za gradbe ločeno v razvidu.
Člen 10.
Ko preteče proračunsko leto, mora računovodstveni odsek ministrstva za gradbe sestaviti nadrobno poročilo
o ostvarjenih dohodkih in dokončno opravljenih razhod-kih državnega cestnega sklada za minulo proračunsko leto. To poročilo pošlje minister za gradbe ministru za finance, da se vpiše stanje tega sklada v zaključni račun za dotično proračunsko leto.
Člen 11.
Da se seslavi to poročilo, morajo poslati terenske tehnične sekcije oziroma banske uprave najdalj do dne 20. aprila vsakega leta ministrstvu za gradbe (ra-čunovodstvenemu odseku) vse dokumente, izplačane do dne 31. marca tega leta, če niso bili že prej poslani, obenem z izpiskom iz svojega tekočega računa na dan
31.	marca pri ustanovi, pri kateri je osnovan tekoči račun za kredile iz državnega cestnega sklada. Gotovinski saldo po tekočem računu z vrednostjo dokumentov, poslanih ministrstvu za gradbe v izknjižbo, se mora ujemali z zneskom kreditov, ki so mu bili dani na razpolago.
Člen 12.
3% ostvarjenih dohodkov po členu 15. uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih se izločijo v začetku vsakega koledarskega leta po obračunu dohodkov državnega cestnega sklada radi vložitve v sklad za vzdrževanje sodobnih cestišč.
»Državni sklad za vzdrževanje sodobnih cestišč se vodi istočasno pri Državni hipotekarni banki in pri računovodstvenem odseku ministrstva za gradbe.
Državni sklad za vzdrževanje sodobnih cestišč na državnih cestah se upravlja po določbah tega pravilnika.
Člen 13.
Sredstva državnega sklada za vzdrževanje sodobnih cestišč se uporabljajo za pokrivanje stroškov v zvezi s popravili teh cestišč po preteku jamstvenega roka.
Obnavljajo pa se sodobna cestišča iz sredstev državnega cestnega sklada.
Redno vzdrževanje državnih cest ne gre v breme teh skladov, izvzemši sklad po členu 15- uredbe o državnem in banovinskih cestnih skladih.
,	Člen 14.
Minister za gradbe je sporazumno z ministrom za finance pristojen tolmačiti, spreminjati in dopolnjevati predpise tega pravilnika.
Člen 15.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih nov in ah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. julija 1938.
V Beogradu dne 25. junija 1938.; M. g. št. 26.280.
Minister za gradbe Dubr. Stošovič s. r.
385.
Razveljavitev prepovedi
uvoza zajcev, kuncev in drugih glotlavcev iz Turčije.*
Ker v republiki Turčiji po uradnem poročilu turške vlade ni več živalske nalezljive bolezni tularemije, odločam na podstavi členov 3., 5., 7. in 8. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928. in na predlog načelnika veterinarskega oddelka meni podrejenega ministrstva takole:
Razveljavljam splošno prepoved uvoza živih in mrtvih zajcev, kuncev in drugih domačih in divjih glodavcev, njih presnih delov ter njih surovin in nepredelanih kož iz Turčije, izdano z naredbo št. 19.443/1V z dne 12. marca 1938.;** vendar mora biti vsaka uvozna pošiljka pri uvozu opremljena s posebnim uvoznim dovolilom ministra za kmetijstvo.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v -Službenih novinah«.
V Beogradu dne 39. junija 1938.; st. 49.618/IV.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
— ♦ —. ------
386.
Odločba ministrskega sveta o spremembi štev. 171. uvozne carinske tarife.***
Ministrski svet je izdal v svoji seji z dne 30. junija
1938.,	usvojivši referat ministra za finance, na podstavi člena 13. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in glede na § 100. finančnega zakona za ^eto 1938./39. tole odločbo:
Štev. 171. uvozne carinske tarife se spreminja in se glasi:
171 — Nafta surova, črna in neprečiščena, ostanki nafte pri pridobivanju bencina ali petroleja:
1. v cisternah ali tankih	■ * 3 3
2. v drugih posodah	,,65
P r i p o m b a : Na surovo nafto, črno in neprečiščeno, ki jo uvažajo industrijske rafinerije ali njihova zajedli ica za predelovanje, se plačuje po 1‘50 din v zlatu od 100 kg s pogojem, da prodajajo mešanico bencina z alkoholom kot motorno pogonsko sredstvo po enakih cenah na vseh sedežih banskih uprav in trgovinskih zbornic kakor tudi v drugih krajih, za katere se doseže s temi pod je tj i sporazum, porabnikom stalno in v neomejenih količinah za njihove potrebe.
V ostalih krajih pa smejo biti cene višje samo za znesek prevoznih stroškov od enega najbližjih krajev, h j er je cena na gorenji način določena, do tega kraja.
Po uredbi z dne G. oktobra 1937., št. 68.001, nadzira 'bi ureja cene radi izvrševanja te uredbe odbor, sestaven iz predstavnikov prizadetih ministrstev, predstav-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne '• julija 1938., Št. 150/XLVIII/392.
** »Službeni list« št. 170/27 iz 1. 1938.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne iulija 1033., št. 151jXLIX/399.
nikov Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije in predstavnikov domačih rafinerij.
Ravnanje zoper to odločbo ima za posledico, da se zgubi okoriščanje dane ugodnosti.
Obveznost, izenačiti cene, nastane 14 dni potem, ko se izda pristojna odločba o uporabi te uredbe.
Ta režim se sme ukiniti kadar koli, brez odpovedi in brez odškodnine.
Za izvrševanje te odločbe predpiše minister za finance pravilnik, s katerim se uredila natančneje tudi sestava in način poslovanja in sklepanja odbora za nadziranje in urejanje cen.«
Ta odločba stopi v veljavo na dan objave v »Službenih novinah«; prva cena pa, ki je odločilna kot osnovna cena, je cena mešanice bencina in alkohola na dan razglasitve te odločbe v »Službenih novinah« v Beogradu.
Iz ministrstva za finance — oddelka za carine, dne
6.	julija 1988.; št. 18.070/IV.
Banove uredbe.
387.
II1/4. No. 1854/4.
Določila
za podeljevanje brezobrestnih banovinskih posojil za obnovo vinogradov.
§ 1.
Dravska banovina bo dajala v okviru sredstev, določenih v ta namen, brezobrestna posojila za obnovo že opešanih vinogradov v izrazito vinorodnih legah onim vinogradnikom, ki bodo vinograde obnovili strogo po navodilih strokovnjakov in ki nudijo za varnost posojila zadostno zemljiškoknjižno jamstvo.
§ 2.
Posojilo morejo dobiti samo oni vinogradniki-kmetje, ki ne morejo obnoviti vinograda iz lastnih sredstev.
§ 3.
Brezobrestno posojilo se bo dajalo le za obnovo najmanj K ha in največ 1 ha vinograda.
§ 4.
Posojilo se more dati do največ 0'80 din za 1 m'1 vinograda, in sicer v trsnih cepljenkah, ki jih dobavi po banski upravi določena trsnica, le izjemoma se bo posojilo izplačalo delno ali v celoti v denarju.
Vinograd do 35 arov se mora obnoviti najkasneje v enem letu, do 70 arov v dveh letih, do 1 ha v treh letih od dneva, ko se posojilo dovoli.
§ 0.
Posojilo se mora vrniti najdalj v petih letnih enakih obrokih. Prvi letni obrok zapade po šestem letu, ko je bilo posojilo izplačano.
§ 7.
Če vinogradnik uporabi posojilo v druge namene, ali če ne obnovi vinograda po navodilih, mora takoj vrniti posojilo v celoti.
§ 8.
Prošnje za brezobrestno posojilo se predlagajo kraljevski banski upravi po sreskcm načelstvu najkasneje do 1. oktobra vsakega leta.
V prošnji, kolkovani z banovinskim kolkom, mora biti navedeno:
1. Ime, priimek in bivališče prosilca z navedbo hišne številke in pošte;
2. obseg vinograda, ki se obnovi, parcelna številka, številka vložka, katastrska občina in ime gorice;
3. vsota zaprošenega posojila.
Prošnji se mora priložiti:
1. Izpisek iz posestnega lista za celo posestvo;
2. zemljiškoknjižni izvleček' za celo posestvo;
3. izjava županstva o družinskih, premoženjskih in pridobitnih razmerah prosilca, kakor tudi o tem, da ustreza pogojem § 2. teh določil;
4. pismena obveza prosilca, da bo obnovo opešanega vinograda izvršil točno po navodilih strokovnjaka in da je poučen o vseh pogojih posojila.
§ 9.
Vknjižba in izbris posojila se izvršita na stroške prosilca.
§ 10.
Ko je posojilo vrnjeno, izda kraljevska banska uprava dolžniku izbrisno pobotnico.
§ 11.
Ta določila veljajo od dne, ko se objavijo v ' Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«:.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. julija 1938.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
388.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. julija 1938., 1. št. 1423/3, je bila p o s t a v -1 j e n a Z i g o n 1 v a n k a , sestra pomočnica X. položajne skupine s prvini periodnim poviškom zdravstvenega doma v Medvodah, za sestro pomočnico IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom'kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. julija 1938., I. št. 71)67/1, je bil na osnovi § 104 /16. zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Pogorevc Jožef, policijski stražnik-pripravnik III. skupine zvaničnikov pri predi-tojništvu mestne policije v Mariboru.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. julija 1938., I, št, 7010/1, je postavljen Graiida Mihael, banovinski knjigovodja Vlil. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banovinskega računskega kontrolorja v VIL položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevsko banske uprave dravske banovine z dne 20. julija 1938., 1. št. 7765/1, je bil premeščen po potrebi službe Jan Vladimir, banovinski cestni nadzornik v Črnomlju, k sreskemu cestnemu odboru v Krškem z uradnim sedežem v Kostanjevici.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 2. julija 1938., I. št. 7226/1, je bil postavljen dr. Pance Pavel, zdravnik združene zdravstvene občine Tržič, na dosedanjem službenem mestu v VI. položajno skupino.
Z odlokom kraljevske bansko upravo dravske banovine z dne 26. julija 1938., I. št. 7772/1, jo bil p re m e -š č e n po potrobi službo P a n t i č B r a n k o , banovinski cestni nadzornik, od s roškega cestnega odbora Krško k sreskemu cestnemu odboru v Črnomelj,
/
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, SCiska i« zalaga tiskarna Merkur d, d* .V Ljubljanij ujeta predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k (52. kosu IX. letnika z dne 3. avgusta 15)38.
Razglasi osrednje vlade
Tečaji za mesec avgust 1938.
Minister zn finance je izdal naslednjo odločbo z dne 28. julija 1938., M. 36.900/VUI.:
Od l. do 31. avgusta 1938. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega Pobiranja taks po zakonu o taksah in določanja prislojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na zlato ali tujo valuto:
1	napoieondor . .	t	•	•	din	•298-50
1	zlala turška lira	9	*	•	99	889-70
1						-238--
1	ameriški dolar ,	•	*	•	9*	43-80
1					99	43-10
1	nemška marka .	•	V	*	**	l.V—
1						8’20
1						7-40
1						8-fiO
1	braziljski miireis	•	•	•	1»	2-60
1	egiptovski funt .	•	•	•	99	240"—
1	palestinski funt .					237-—
1	urugvajski pezos	*	t	t	99	15-—
1	argentinski pezos	•	•	•	V	11-60
1	čilski pezos . .	•		t	99	1-20
1	turška papirnata lira		.	♦	99	34-50
100	albanskih frankov	•	•	•	99	1410-—
100	francoskih frankov	•	•	9	99	l :12"—
100	švicarskih frankov	•	•	•	99	1000"—
loo	italijanskih lir .	.	»	•	99	227"—
loo	nizozemskih goldinarjev			.	99	2400-—
100	bolgarskih levov	•	•	•	99	44-50
100	romunskih lejev .	•	•	9	99	32-40
loo					99	95)0" —
100	švedskih kron . .	ft	•	•	1»	1110"—
100	norveških kron .					1075-—
100	pezet 		•	9	9	99	250"—
100	drahem ....	.	•	•	99	39" —
100	češkoslovaških kron		•	•	99	150"—
100	finskih mark . .	•	•	«	99	9ft-—
100 letonskih lat . .			•	•	99	810"—
100	iranskih (perz.) rialov			.	99	100' —
Tem tečajem je že priStet pribitek (>prim.<), uporabljati pa se morajo tudi v nastopnih
Primerih:
. 1- ko se sprejema kovano zlato, napoleon-^ori in zlate turške lire, pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2- ko se pobirajo pristaniške takse, o če-5'or izda oddelek za davke potrebna nahodila;
. 3. kot ohračunavalnt tečaji za angažiranje 11 potrošnje po proračunu za leto 1938./39. Prt vseh državnih izplačilih v tujih valu-
j, j' ko se sprejemajo za kavcijo obveznice zi.,1 Povoinih državnih zunanjih posojil v 7»? :> 7®/ono in 8*/ono Blaire & Comp. in v 0 Državne hipotekarne banke, emitirane tjj^^vorku, za preračunavanje dolarjev v
(,s|uib.	,	du,	U1,M	ii,	170.)
Razglasi kraljevske banske uprave
I. štev. 7425/2.	2206
Razpis.
Na podstavi § 31. zakona o banski upravi se razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Krško službeno mesto banovinskega, cestarja, in sicer za progo banovinske ceste 11. reda, št. 306 — Novo mesto—Kronovo—Stranje—Meseča vas od km 18.000 do km 15).820 in za progo banovinske ceste JI. reda, št. 307 — št. Jernej—Mršeča vas—Raka od km 4.280 do km 8.115 v skupni dolžini km 5.655.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši ud 23 in ne starejši ud 30 let.
Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10'— din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko spričevalo, dokazilo o odsluženju kadrskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do 31. avgusta 15)38. pri okrajnem cestnem odboru v Krškem. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. julija 15)38.
*
V. No. 6241/14.	2165-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje oddajo gradbenih del pri zgradbi stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1(1. avgusta 1938. ob 11, uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 200.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 telili, oddelka kralj. ban. uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša:
1. za zemeljska, zidarska in železobe-tonska dela din 2,125.370'41,
2. za kleparska dela din 15fl.552'5)l,
3. za krovska dela din 24.667'80,
4. za mizarska dela din 455.688'—,
5. za ključavničarska dela 123.360'16,
6. za steklarska dela din 58.342'—,
7. za pečarska dela din 198.581 '50,
8. za parketarska dela din 171.074' 10,
9. za tapetniška dela din 28.200'—, skupaj din 3,339.S36'88.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 26. julija 1938.
*
V. No. 367/16.	2137-3-3
Razglas o licitaciji.
Kral jevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela pri kemičnem institutu y Ljubljani
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. avgusta 15)38. ob lt. uri dop,
v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 18 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za:
1. težaška, betonska in zidarska dela za izvršitev v surovem din 656.939'70,
2. pilotiranje in železobetonska dela din 1,019.795'40,
3. tesarska dela din 47.965'70,
4. krovska in kleparska dela din 217 tisoč 560'40.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. julija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
I O 000/38—6.	2207
Oglas.
V zapuščinski stvari po dne 25. aprila 1938. v Kamni gorici št. 13 umrli Zdešar Apoloniji, rojeni Šelina, se postavlja njenemu nečaku in zakonitemu dediču Šetini Antonu iz Zgornje Šiške št. 65, ki se pogreša od leta 1910., dalje na potu v Ameriko, za skrbnika Zajc Marko v Ljubljani, Poljanska cesta 79.
Anton Šelina se puzivlje, da se priglasi kot dedič pri lem sodišču v roku 1 leta, sicer se bo razprava vršila z dediči, ki so se priglasili in skrbnikom, ki je njemu postavljen.
Okrajna sedišče v Ljubljani, add. L,
dne 13. julija 1938.
I 219/38-10.	*	1952
Dražbeni oklic.
Dne 9. s e p t e m b r a 1938. ob debetih bo pri podpisanem sodišču v
s^bi št. 6 dražba !4 nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Predgrad vi. št. 24, 117, 567.
Cenilna vrednost: din 11.809'82.
Vrednost pritekline: din 598-50.
Najmanjši ponudek: din 7.873’50.
Varščina: din 1.181-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne' 1. julija- 1988.
I 91/38-5.	1800
Dražbeni oklic.
Dne 12. s e p t e m b r a 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 166 B 8, 4, polovica pare. št. 144, njiva.
Cenilna vrednost: din 10.000-—.
Najmanjši ponudek: din 6.667-—.
.Varščina: din 1.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi dne 17. junija 1938.
I 1110/37-7.	1822
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vi. št. 164 B 10, 14/b, 15/a, polovica pare. št. 792/a, travnik in gozd, vi. št. 685 B 3, 7/b S/a, polovica pare. št. 792/b. travnik in gozd, vi. št. 165 B 13,17/b, 18/a, polovica pare. št. 793/c, njiva, vi. št. 465 B 5, 9/b, 10/a, polovica pare. št. 793/a, vinograd in travnik, sedaj stavbišče, s hišo št. 234, gospodarskim poslopjem in vinogradom.
Cenilna vrednost: din 9.040-—.
Najmanjši ponudek: din 6.028'—.
Varščina: din 904—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi dne 17. junija 1938.
I 596/37.	2081
Dražbeni oklic.
Dne 10. septembra 1938. dopoldne o poli enajstih bo pri pod-
pisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Gozd vi. št. 52.
Cenilna vrednost: din 45.111-25.
Varščina: din 4.512'—.
Najmanjši ponudek: din 30.074'16.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori dne 15. julija 1938.
I 150/37—20.	2115
Dražbeni oklic.
Dne 10. s e p t e m b r a 1938. ob d e-vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Jedert vi. št. 73, 74, 171, 233.
Dražilo se bo najprej po tehle skupinah: 1. skupina: vi. št. 73; 1!. skupina: vi. št. 74; III. skupina vi. št. 171 in IV. skupina: vi. St. 233.
Cenilna vrednost 1 skupine; 8.671 — din; II. skupine: din 45.575 .50, III. skupine: din 2.663'—; IV. skupine 9.319-— dinarjev.
Vrednost pritekline II. skupine: din 8.750—.
Najmanjši ponudek za 1. skupino: din 5.780'66; II. skupino: din 30.383'67;
III.	skupino: din 1.775'32; IV. skupino: din 6.212-67.
Nato se bodo dražile vse skupine, tako da znaša skupna cenilna vrednost din 66.228'50, najmanjši ponudek pa din 44.152-32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vejri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 5. julija 1938.
IX I 2257/38-6.	2151
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1938. ob d e -setih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Razvanje vi. št. 603.
Cenilna vrednost: din 35.060-—.
Najmanjši ponudek: din 23.374'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 14.. julija 1938.
IX I 1695/37.	1845
Dražbeni oklic.
Dne 12. septembra 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 741.
Cenilna vrednost: din 67.850'—.
Najmanjši ponudek: din 45.233-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 10. junija 1938.
1988/37—17.	l)19G
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žabljek vi. št. 92 in zemljiška knjiga Stanosko vi. št. 142, sesloječih iz stanovanjske hiše ter zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: din 18.202'80.
Najmanjši ponudek: din 12.135'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 20. julija 1938.
I 158/38—10.	2075
Dražbeni oklic.
Dne 9. s e p t e m b r a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križe vi. št. 77: pare. št. 460, hiša št. 1 v Retnjah, in pare. št. 456, travnik.
Cenilna vrednost: din 105.155—.
Najmanjši ponudek: din 70.103'32.
Varščina: din 10.515-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat* glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 13. julija 1938.
•J*
I 45/38—8.	18°4
Dražbeni oklic.
Dne 9. septembru 1938. dopob dne ob devetih bo pri podpisane' sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičn'^ zemljiška knjiga Blečji vrh vi. št. ’
Cenilna vrednost: din 38.000'—.
Vrednost pritekline: din 2.670-—.
Najmanjši ponudek: din 27.118'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, bi je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Višnji gori
dne 21. junija 11)38.
1 47/88/11.	2008
Dražbeni oklic.
Dne 13. s e p t e m b r a 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorenja vas vi. ši. 28, 58, 221, 224 'in 231.
Cenilna vrednost: din 03.800'—.
Najmanjši ponudek: din <>2.534*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 7. julija 1938.
Vpisi v zadružni register.
Opisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
788.
Sedež: Zavodnje.
Dan vpisa: 17. maja 1038.
Hesedilo: Gospodarska zadruga v Zacinjeni, registrovana zadruga z cme-Jpno zavezo.
1. Gospodarska zadruga v Zavodnjem se spaja z Bi korejsko zadrugo v Zavodnjem r. z. z o. z. v smislu tj 72. zak. 0 gospodarskih zadrugah tako, da Gc-?Podarska sprejme Bikorejsko zadrugo 1,1 se z njo spoji, Bikorejska zadruga pa s to spojitvijo preneha.
Iniovina Bikorejske zadruge se prenese na Gospodarsko zadrugo.
2. Jamstvo ostane isto, kakor je bilo spdaj pri obeli, namreč omejeno, tako
a jamči vsak zadružnik še z enkratnim ■leskom svojih vpisanih deležev.
• Poslovni deleži obidi zadrug se stjnejo tako, da znaša zadružni delež sle,j 10 din.
Okrožno kot tri;, sodišče v Celju, odd. III.,
dne 17. maja 1938.
Zadr. III 110/17.
Sedež; Žužemberk.
1 an vpisa: 23. maja 1938. r esedilo; Posojilnica v Žužemberku. ‘ *• * n. z.
1. Vpis novih zadružnih pravil, sestavljenih v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra
1937.,	ki se v izvlečku glase:
Sedež: (prejšnji) Žužemberk.
Besedilo: Posojilnica v Žužemberku, r. z. i n. j.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na kmjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojini zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevauje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 20 din in se mora plačati takoj pri sprejetju. S pristankom upravnega odbora zadružniki plačajo lahko nadštevilne poslovne deleže in jih tudi lahko odpovedo. Jamstvo zadružnikov je neomejeno, vsak zadružnik jamči z vso svojo iniovino.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Podpis zadruge:	Besedilo	zadruge
podpisujeta 2 člana upravnega odbora, ali pa 1 član upravnega odbora in 1 pooblaščeni in sodišču prijavljeni nameščenec zadruge.
Oznanila se razglašajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, javni razglasi, zlasti vabila na skupščino pa tudi v »Zadružnem vestniku .
2. Izbris vseh dosedanjih pravil.
3. Izbris dosedanjega člana načelstva Košička Vinka.
4. Vpis novoizvoljenega člana upravnega odbora Glavana Antona, posestnika v Žužemberku štev. 29.
Okrožno kot trg. sodišče v Nevam mest;:, e 1:1. II., dne 23. maja 1938.
Zadr. 1 11/85.
Izbrisale so se nastopne zadruge:
790.
Sedež: Topli vrli pri Cerntnšnjtcah. Dan izbrisa: 18. maja 1938.
Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga, r. z. z o. z.
Ker ni sploh nikdar poslovala. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. maja 1938.
Zadr. IV 22/3.
❖
791.
Sedež: Velika Loka.
Dan izbrisa: 25. maja 1938.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Po končani likvidaciji. Knjige hrani živinorejsko društvo na Veliki Loki. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. L, dne 25. maja 1938.
Zadr. III 138/5.
792.
Sedež: Zavodnje.
Dan izbrisa: 17. maja 193S.
Besedilo: Bikorejska zadruga v Zavodnjem, r. z. z o. z.
Zaradi spojitve z Gospodarsko zadrugo, r. z. z o. z. v Zavodnjem v smislu §61., t. 3., zak. o gospodarskih zadrugah
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. II., dne 17. meča 1938.
Zadr. II 158/10.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Agrarna operacija: Javorovica. 2198 „	., Dol. Ribnica.
Štev. R U 707/32,
„ RU 871/35.
Razglas o razgrnitvi načrta
1. o nadrobni delitvi oz. ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču posestnikov iz Javorovice;
2. o nadrobili delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Dol. Ribnice.
Načrt o nadrobni delitvi oz. ureditvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k 1. pod vi. št. 280 k. o. V rli polje in k 2. pod vi št. 209 k. o. Velika Dolina bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. 10. 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888 k. 1. in 2. od dne 5. avgusta 1938. do vštetega dne 18. avgusta 1938. k 1. v občinski pisarni v št. Jerneju, k 2. v občinski pisarni v Veliki Dolini razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
k 1. Obmejitev načrta s kolči na mealu samem se je že izvršila.
k 2 Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se bo izvršila neposredno pred pojasnjevanjem.
Načrt se bo pojasnjeval: k 1. 5. avgusta 1938. od 6.30 do 7.30 ure v občinski pisarni v Št. Jerneju, k. 2. 4. avgusta 1938. od 11. do 12. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora Janeza Burje v Dol. Ribnici h. št. 2.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. on dne
o.	avgusta do dne 3. septembra 1938. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije 1 v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
N' Ljubljani dne 21. julija 1938. Komisar za agrarne operacije: I Pokorn s. r.
*
Telin. No. 1990/4.	2211
Razpis licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskeni načelstvu^ v Ljubljani razpisuje za oddajo vzdrževalnih gradenj in nabav za državne ceste v skrajšanem roku U. javn* pismeno licitacijo na dan
16. avgusta 1938. ob 9. uri dopoldne
v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani (ŠempetrSka vojašnica). Druga licitacija se bo vršila z istimi pogoji kot prva licitacija, razglašena v -Službenem listu« št. ati z dne 1.3. julija 1938., in sticer za:
din
1. nabavo cestnega orodja
(100 lopat) ................. 1.300'—
2. nabavo snežnega pluga .	7.000'—
3. obnovo propusta v km 4.680
drž. ceste	št. 49. .	,	. .	44.485*20
4. razširjenje propusla v km
4.812 drž.	ceste št. 50	. .	24.4S9’60
5; gradnjo cevnih propustov na drž. cesti ^št. 52:
a) cevni1	p rop ti St	v	km
76.500 din 1870,
b) cevni	propasti	v	km
76.6o0, 7 i .850, 7 <.500,
80.450, 80.500, 80.550,
81.550, 82.000 in 82.200
. dpi 20.000'—,
c)l gradnja propusta v km 80.0 din 2130'—,
č) gradnja propusta v km
82.3 din 2260, skupaj .	26.260*—
PojaSriila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani. Vrazov trg 4/1.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 1. avgusta 1938.
❖
Prež. št. 1535/38.	2162-3-3
Razpis.
Na podlagi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 9, julija 1938. pod S. št. 17.782 razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v roku 30 dni oil prve objave v »Službenih no-vinah kraljevine Jugoslavije« 1 (eno) mesto lekarnarja — uradniškega pripravnika zn 'N HL skupino.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti po §§ 3. in 4. zakona o uradnikih je vložiti pri upravi obče državne bolnice V Ljubljani.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 25. julija 193Š.
*
2204
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo mizarskih del za. opremo in dobavo telovadnega orodja
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. avgusta 1938. ob 11. uri dop.
v proslorih občinske pisarne v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proli plačilu napravnih stroškov med uradnimi uranu istotam.
Vsak ponudnik mora v uradni proračun staviti enotne cene.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov sreskih načelstev v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in Ljubljani.
Krajevni šolski odbor v Kranju.
V Kranju dne 1. avgusta 1938.
A
Štev. 1136/38.	2205
Objava.
Po tj 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Lasič Andrej z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Brežicah.
V Ljubljani dne 30. julija 1938.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani podpredsednik:
Dr. Krivic Rudolf s. r.
Razne objave
2201
Objava.
Z odločbo ministrstva za kmetijstvo / dne 1. julija 1938., št. 92.372/V, je bilo zadrugi na podstavi čl. 1. in 2. uredbe
0 zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934. in čl: 1., 17., 19. in 24. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov z dne
23. novembra 1934. dovoljeno:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 1. julija 1938.,
2. obrestna mera za stare vloge in na tekoči račun 2% bruto, računajoč od
24. aprila 1937.
Hranilnica in posojilnica na Dobrni dne 29. julija 1938.
*
2197
Objava.
G, minister za kmetijstvo je izdal pod št. 13.697/V z dne 31. marca 1938. naslednjo odločbo:'
U vezi inoga rešenja br. 43.215/V/35 od 20. II. 1936. god., kojijn je odobreno odlaganje plavanja Posojilnice in hranilnice v Moravčah, na osnovu čl. 1 in 2 Uredbe o /ustiti zemljoradničkih kreditnih zadruga i njihovih saveza od 23. 11. 1934. in čl. 19 Uredbe o zasl iti novčanih zavoda i njihovih Verovnika od 23. 11. 1934. god., a na molbu zadruge r e š a v a m : da se moje rušenje br. 43.215/V/35 od 20. II. 1936. god. izmeni u toliko, Sto se Posojilnici in hranilnici v Moravčah sni-zuje knmatna stopa na uloge na štednju
1 po tek. računima od 214% na 2%, s tim da ova kantata ima da važi od
1.	aprila 1938. godine.
Zadruga je dužna ovo rešenje objaviti u banovinskim Službenim novinama u smislu čl. 66 Uredbe o zaštiti novčanih zavoda i njihovih verovnika.
Ovo rešenje dostaviti zadruzi, nadlež* nom sudu i ministarstvu finansija.
Ministar poljoprivrede Sv. Stankovič 1. iv,
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 8. aprila
1938.,	št. 13.923/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 8. aprila 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 22. februarjem 1938.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 22. februarja 1938. dalje.
Posojilno društvo zn župnijo Sv. Lenart v Slov. gor. in sosedne župnije Sv, Barbara, Sv. Jurij in Sv. Rupert, r. z. z n. p.
Sv. Lenart v Sl. gor. dne 1. avgusta 1938.
2208
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 390, in jo proglašam za neveljavno.
Pančur Franc s. r., Olinje pri Braslovčah.
Objava.
Ukradena je bila poslovna knjižica, izdana za Bincla Friderika od občine Škofja vas, ter jo proglašam za neveljavno.
Orožin Franc s. r., pek. mojster, Ploderšnica.
*
2185
Jogoslovenska tvornica za im-pregniranje lesa Guido Riitgers d. d. Iloče pri Mariboru.
Računski zaključek z dne 31. decembru 1937.
Bila u c a :
Aktiva: Denarna sredstva, vrednostni papirji, kavcije din 3,006.544*83 obratni material in blago din 1,900.080T>3, terjatve din 2,134.690‘59, Ivorniške naprave din 4,260.562'!0.
Pasiva: Upniki din 8,462.484*40, amortizacijski fond din 700.710'82, fond z* tečajne razlike din 38.005 50, delniška glavnica din 2,000.000'—, čisti dobiček din 100.677'33, bilančna vsota dinarji 11,301.878*05.
R a č u n iz g u h e i n dobi č k a :
Izguba: Poslovni stroški, davki, obrasli, tečajne razlike din 1,099.878*41, pr<\ nos izgube iz 1936. din 440.37864, čist J dobiček za 1937. din HIO.677'33, skupm din 1,640.934*38.
Dobiček: Skupni surovi donosi d1"
1,640.934*38.
Upravni svet.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska ia zalaga Tiskarna Merkur s Ljubljani, njen predstavnik: p, Mihalek .? Ljubljani,