Posamezne Številke* Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*—. .TABOR* izhaja vaalc dan, raiven nedelje in ^stznikov, ob 18. uri z datumom naNtodnjega do« ter slane mesečno pcjiiti £> W'—’» za ,n°- semstvo 6 dosHHfi*0 o« dom D ll*-> M izkaznice D 10’— ia*XtQ po dogoronu Naroča »e pri upravi »TABORA** MARIBOR hir&ev« nlioa »ter. L Poštnina olačana v gotovini Cena današnja stav. 1 Din. TABOR Peaamezne številka Navadne Din —*75j ob nedeljah Din 1*-—^ UREDNIŠTVO m nahaja . M boru, Jurčičev« ul. it. 4, L nad* ztropie. Telefon intentrb. St. m ^P^AVA 8« nahaja v Jurčičevi oliei 2t. 4, priUiajr, desno. JeU* (on it 24. — SOj poitnoSafeaaaf rožun a«». U.1H1 Na naročila brej denarja »e mt aairu. — R*|copW ta a. vjačaj* Naslov Maribor, sreda 4. februarja 1925. T Ti 1 uc. L j i CUR-IH, 3. febr. (Izv.) Sklepni tečaj. Pariz 28.03, Beograd 8.375. London 24.82, x i c O JaPraga 15.30, Milan 21.53, Newyork 518.10, , ■, . Dunaj 00.73,, • ~ - n al ZAGREB, 3. fefar. Pariz 330.30-335.30, Švioa 1186—11%, London 294.50 —297.50 Praga 182.10—185.10 Milan 2.55—258, Ne\v-york 61.16—62.16. Nov papežev nastop zoper politlkuloto duhovSiino. Sv. Stolica pravi, da se duhovščina ne sme zavzemati za nobeno stranko. naši državi visako vmešavanje v politične razmere. Duhovščina ne sme zavzeti stališča ne za to ne za ono stranko. BEOGRAD, 3. febr. Včeraj je prispelo službeno obvestilo papeževega državnega tajnika kardinala Gasparija, da je papež propovedal katoliški duhovščini v P@l@žai2 v.Beogradu. Ministri se vračajo z agitacijo. — Danes važna seja ministrskega sveta. Za red in mir na dan volitev. re-sortnih uradnikov, ki so mu poročali o položaju v državi. Ob 5. uri popoldne se bo sestal ministrski svet, ki bo razpravljal o jako važnih zadevah. Pred sejo ministrskega sveta se b0 notranji minister posvetoval z višjimi uradniki notranjega, ministra, ki bodo morali zadnje dni pred volitvami pesseti-ti vse svoje moči ukrepom, s katerimi bo zagotovljen red in mir v nedeljo dne 8. februarja. in bodo odšli kakor so prišli, ter grešijo na neuvidevnost naroda, da bodo prodrli s svojo hazardno volilno tekmo. Zato srčno pozdravljam odločitev volilcev Murske Sobote, da Prekmurje spada Prekmurcem in da so si v osebi notarja Kodra kot dobro udomačenega mnogoletnega javnega delavca izbrali najipri-mernejšega poslanskega kandidata. Naš dr. Pivko. Mnogo so danes govori o osebni poštenosti kot pogoju za ljudsko zaupanje in gre o notarju Kodru po okraju le en glas v tem oziru, da vsakdo v njegovo poštenost zaupa. Isto zaupanje pa uživa nosilec nestrankarske skupne liste narodnega bloka Ljudevit Pivko, domačin iz Leto: VI. —- Številka: 27. ptujskega okraja, ki mu je celo predsednik pariške mirovne konference Clemenceau kot jugoslovanskemu dobrovoljcni priznal zaslugo na souatvaritvi našo drža ve. Ker se v politiki maščujejo celo mali grehi, ne da bi mogli ostati nemaščevani veliki poglavitni grehi krivične žalitve iskrenega patrijota, je vzbudilo obrekovanje našega Pivka kot domnevnega izdajalca zadnje dni pravo burjo navdušenja za tega moža v mariborskem volilnem okrožju. Veseli mo, da ste ga priznali zlasti Vi vrli Prekmurci, ki ga 'boste ob enem s notarjem Kodrom izvolili poslancem. Ko se bo to zgodilo, govorili bomo o delu za napredek Prekmurja dalje in tudi mene pri tem delu ne bode manjkalo. BEOGRAD, 3. febr. Ministrski pied-sodnik je danes sprejel ministre, ki so ©© vrnili z volilne agitacije v Beograd In sicer Gjoričida, ki je prišel iz valja-v-skega okrožja, dr. Žerjava, ki se je vrnil Iz Ljubljane in dr. Lukimiča, ki je dopotoval iz Karlovca. Notranji minister Maksimovič (ki bi moral biti danes v Mariboru, če se ne bi Ravnikovi radikali samo delali norca iz Mariborčanov. Ur.) je danes sprejel več V odločilnem trenutku! Odlomki iz govora dr. Kukovca ns Rad sem so odzval vabilu mojih Prekmurcev na današnji veliki shod, akorav-v and id at, pa kot svoboden vo no ne kot lile- da razpravljamo o našili političnih zahtevah. Zunanja politika — mir z vsemi. Strinjamo se predvsem v veliki zahtevi glede zunanje politike naše države, da nai bo — kakor je politika bratskega češkega naroda, —politika miru z vsemi, ivaikor je videti, je zadnji Čas krenila naša politika na to pot tudi nasproti naj-vecj-i sosedi Italiji in je zlasti za Prekmurje življen,skega pomena, da krene na to pot, tudi proti sosedi Madžarski. Za ta predvideni slučaj se glasi zahteva Prekmurcev, da se oživotvori poleg pridobljene glavne železniške zveze ka.r najprej promet na sever preko Hodoša v notranjost Madžarske in na Češko, da bodo delavne roke marljivega Prekmurca prišle do boljšega kruha. Ureditev malega ob-hiejnega prometa z Madžarsko po vzorcu onega z Avstrijo naj gre roko v roki s to zunanjo politiko. Mir tudi na znotraj. Ta mir s sosedi bonro trajno dosegli z nairom v notranjosti naše države in je zato temeljna potreba našega naroda modro vladanje in dobra notranja politika. Ne bomo preiskovali, kdo je kriv, da ni tako, akoravno nekdo mora biti kriv. Ne da se utajiti, da niso Jo posamezniki ampak da so velike skupine, plemensko in verske, nerazpoloženo in dajejo svojemu nerazpoložen ju diiška celo s pretn jami, s klerimii se čuti država na svojem obstoju ogrožena. No moremo nikdar odobriti, da se v tem nerazpoloženju išče pomoč bodisi v Moskvi in pri boljševiški vladi ali 7 r^stvu, vendar pa raz vid i-,, ’7? J 8arn,a uporaba sile no bo pomagala vec ko trenutno. Ustvarili se mora v vsem narodu duh bratstva z uve-Layl.ien.iem načela enakosti vseh. Misel nadvlade enega nad dr«giml zaradi do-umevnega osvobojenja mora za zmiraj izginiti ker c draži in poglablja neraz-položen je. Zato mora biti zlasti naša vroča želja, da prihodnja narodna skupščina z modrimi sklepi vzbudi v bratih Hrvatih ono ljubav do skupne domovino, ki se je še tolikokrat v zgodovini slavno izkazala. » javnem shodu v Murski Soboti 1. tm. dovoljitve in ga bo našla, če bo to resno hotela-. Saj so mora vendar verjeti, da te potrebe niiso pustili iz vida oni, ki so obstoj skupne države želeli, ko so jo ustanavljali! Po dveletnih brezuspešnih poskusih ge je naš kralj moral odločiti k razpustu narodne skupščine in Vas vo-’ Mice za 8. februarja pozvati v volilne razsodišče, ki naj napravi red! Kako bo-mio ta visoki cilj dosegli, naj nas uči polpretekla zgodovina avstrijskih Jugoslovanov. Ko so se pred prilično 30 leti v dunajski državni zbor izvoljeni sl oven ski, hrvaški in srbski posla/nei, mesto da bi v enoitnem klubu nastopili za skupne koristi naroda, razklali v dve skupini in je Sla ena v Hohemvartov klub, druga pa tvorila jugoslovanski klub, potolažili so ljudsko nezadovoljnost z izjavoi, da bodo kot vladna večina in kot opozicija v velikih vprašanjih narodnih interes >v složno Postopali. Samo dve poti ima naš volilec. Današnji položaj je tako resen, da zlasti votiloi mariborskega volilnega okrožja opravičeno stavijo dane« glode bodoče politike poslancev nove narodne skupščine jedrn a ko zahtevo. Jaz vidim danes tozadevno v našom političnem življenju le dve realnosti, ki prideta v poštev: Nar rodni blck z nosilcem Pivkom in ljudsko stranko z nosilcem dr. Korošcem, dočim je vse drugo neresno; Toda tudi na ti dve v našem narodu dejanski delujoči sili moram staviti zahtevo Po oni politiki, ki so jo Jugoslovani v dunajskem državnem zboru uveljavljati izjavili: skupen cilj glede skupnih narodnih interesov, bodisi v vladini večini ali opoziciji! Naš narod bo pokazal svojo treznost, ako po svobodnem) prevdarku le na ti dve sku- Volilno gibanje. SLEPARIJA Z NOTR. MINISTROM. Pim razdeli politično moč v Obliki razpoložljivih petnajst poslanskih mest tega okrožja 8. februarja, vse drugo naj kot neresno In škodljivo odkloni! Treba je složno varovati narodno In državne interese. Tudi za one skupine, ki so nerazpoložene z ozirom na verske obzire, mora vlada naše države najti nacija pametne za- Iztrebimo pogubno zlo — razcepljenost. Tudi jaz s cm mod onimi, ki zahtevajo odstranitev vseh nezdravih pojavov v javnem življenju z vso neizprosnostjo, toda to se ne doseže s cepljenjem sil in z begom iz političnih strank in neštevi-lom kandidatskih list. Udeležujem1 se javnega življenja dve desetletji v tem okrožju in mi je znana, vsaka vas in vsak kamen v nji, a ne udeležujem se volilne borbe kot kandidat., kor vidim' 'bolestno nervoznost in neorijentiranost množic. Tu pa pridejo kot nosilci posebnih list čisto tuji ljudje iz drugih okrajev, ki jih čez 14 dni spet uikdo več ne bo poznal Rvnikovi radikali so izdali lepake, na katerih naznanjajo, da bo na njihovem današnjem shodu govoril notranji mi niste)- Boža Masimovič. Takoj smo vedeli, da je to volilna raca, ki bi naj privabila na shod kar največ kalinov, kateri se bi dali prepričati, da je edini dr. Ravnik tista zvezda, ki je še manjka v beograj skem parlamentu, da bi nami napočil srečnejši dnevi. Kakor poročajo iz Beograda, je notranji minister izjavil v so boto na, vprašanje nekega novinarja, da je vest o njegovem shodu v Mariboru po polnoma izmišljena. Notranji minister tedaj ne čuti potrebe, da bi govoril na Ravmikovem shodu v prid klerikalcem ki bodo edini želi napredno neslogo, k a ter,o. sta dr. Ravnik in Tavčar pomagala sejati. »JEDNA PROSTA MISTlFIKACIJA!« Tako je označil notranji . minister Maksimovič Ravni kovo reklamo z mini strovimi govorom na shodu v kazinski dvorani v Mariboru. Besede, ki lepo pri stojajo vsej Ravnikovi radikalski politi; ki pri nas: navadna miistifikaeija stranko, da dr. Ravnik postane iz »nič« — »nekaj«! IZJAVA Dr. MOLLERJA. G. dr. Miiller je poslal predsedniku glavnega odbora NFS energičen odgovor na poziv, naj so izjavi glede kandidature dr. Ravnika in tov. Med drugim pravi v tem odgovoru: da sta dr. Ravnik in dr. Tavčar na okrožnem' zboru govorila neresnico in samo vgled tega, ker nista dopustila debate, sta dosegla odobritev samostojne liste. Tako sta trdilo, da ima NRS v mariborskem okrožju okoli 7000 organiziranih radikalov, ki 'bodo vsi volili samostojno listo, da demokratska stranka sploh nima, volilcev, tudi kmetijska -stranka jih nima, odkar se je ločila od Puclja, dalje da hočejo demokrati podjarmiti in likvidirati radikale ter jim ne marajo dati niti srezkih kandidatov. Samo na podlagi takega poročila je dr. Ravnik dosegel, da se je na škodo državne misli na meji, na škodo vlade in na škodo NR.S a samo v korist protivladnih strank sklenila posebna radikalska lista. To pa nesebičnih pristašev ne more vezati. Državna in narodna ideja je več nego osebna ambicija Tavčarju in dr. Ravnika. SIJAJNI ZBOR NARODNEGA BLOKA V SREDIŠČU OR DR, V nedeljo, dne 1. febr. se je vršil kras-no uspeli javni shod Narodnega, bloka, v Središču ob Dr. Pred približno 250 voldlci je govoril nosilec liste Narodnega bloka-, g. dr. Ljudevit. Pivko; njegov stvaren govor jo bil sprejet z mnogo pazljivosti in! velikim1 odobravanjem. Za njim je govoril v jedrnatih besedah domačin goap. Franjo Robič. Zboru je predsedoval in ga spretno vodil g. Jakob Zadravec. Eno-duSno je bil sprejet predlog, da se brzojavno pošlje * zborovanja pozdrav prvo-boriteljema narodno in državne misli gg. Svetozarju Pribičeviču in Gregorju Žerjavu. Narod v Središču in okolici je po svoji ogromni večini za Narodni blok; to bo njajle^še dofeajiaj §. februar. LEP SHOD NARODNEGA BLOKA NA' ZGORNJI KUNGOTI. Z godbo so bili sprejeti delegati Maribora, ki so prišli na volilni shod v Zgornjo Kungoto in med svirainjem godbe so odhajali. Bila je lepa manifestacija nai*odne in napredne misli v prejšnji! klerikalni domeni. Shod se je vršil dopoldne pri Senekoviču pod vodstvom-slikarskega mojstra g. TrTnk-flusn. Prvi je govoril domačin g. nadučitelj Robnik, za njim pa g. dr. Lašič iz Maribora o nosilcu liste Narodnega bloka dr.' Pivku; Končno je domačin, g. Stanko Trčelj jedrnato odklonil Pucljcvo škodljivo politiko. Zanimiva je bila izjava, s katero je neki domačin kot bivši italijanski ujetnik simpatično očrtal delovanje carzan-ske-ga junaka dr. Pivka. Shod je potekel v najlepšem soglasju in ob udeležbi kakih 150 volilcev. Posebno si je pridobil zasluge za tako lepo narodno in napredno manifestacijo veleposestnik g. Trčeljj, NADALJNI SHODI V SL. GOR. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je vršil dobro obiskan shod N »rodnega bloka. Poročala sta gg. dr. Li-pold in dr. Gorišek. Pokazalo se je, da jo v *eh krajih’ veliko razpoloženje za Narodni blok. —1 Klerikalne trdnjave se boljinbolj majejo. Pri Sv. Antonu je Žebo-tova garda pokazala svojo podivjanost, kljub temu pa so je vršil zaupni shod, ki je p,tekel1 prav dobro. Tudi tu se ljudem začenjaj« odpirati oči! SHODI V ORMOŠKEM OKRA.IU. ’ V soboto jo imel sr ozki kandidat Zertt-Ijič uspeli javni shod v Hujba.ru in volilni sestanek v Svetinjah, v nedeljo pa shode pri Veliki Nedelji in v Gsinšovcilu Razpoloženje za Nar. blok zelo ugodno. — Dr. Pivko je imel popoldne lep shod x Litmerku, zvečer pa sta Pivko in Zemljič nastopila v Ormožu. Na svečnico sta bila dva shoda: pri Sv. Tomažu (Zamiljič in Grivcc) ter popoldne v Jeruzalemu (Cri-ve-c in Vinko Polast). KRASNO USPELI SHODI NARODNEGA BLOKA V KONJIŠKEM OKRAJU. V nedeljo in pondeljek so se vršili shodi Narodnega bloka v konjiškem srezu. Na vseli shodih se je z zadoščenjem! opazilo, da naše ljudstvo zapušča brezplodno in lnžnj-ivo klerikalno politiko. —* Stari napredni borci se z ognjevitim prepričanjem, da gre za pravično stvar, dvigajo in močno krepijo vrste Narodnega bloka. Ljudstvo je uvidelo, da je treba poslati v Beograd može, Id bodo s svojim znanjem na. parlamentarnem* polju rešili pereča gospodarska vprašanja, dav čne zadeve in drugo, kar teži danes naše ljudstvo. Narod danes ve, da bi lahko marsikaj 21 klerikalnih tigrov doseglo in priborilo za ljudstvo, ako bi delalo stvarno politiko. In ko ljudstvo obrača tem brezvestnim ljudskim farba.ijem z gnje-vom svoj hrbet, se udružuje v Narodnem bloku in javno izraža, da ne bo več volilo klerikalcev. In v takem razpoloženju so bil shodi res prava, narodna manifestacija. V nedeljo dopoldne sta govorila v Konjicah v dvorani okrajne hranilnice kandidat Petelinček in dr. Reismau iz Maribora. Ker so kleri- Stran V ... _________ — - ___________ .. . . >T ABCBt'_______________________________ * Mariboru, fino 4. februarja 19?5. p*f +o sn> RtTn Teptala in stenografi Je! Zasebni učni zavod ANT. RUD. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ul. 7, tel. 109 in narodnostno mržnjo, Škodovati državam, kjerkoli in kakorkoli se da, — Sokolsko društvo v Oplotnici je že drugič pri polni dvorani uprizorilo veseloigro »Stari grebi«. Igra je bila prav dobro podana in je povzročila pri gledalcih mnogo zdravega humorja. Vsa čast oplotniški sokolski organizaciji. Le tako naprej za porvzdig narodne kulture! — Obiskovalec, *.— Na naslov sodnije v Marenbergu, državnega pravdništva in ordinarija ta. Prejeli smo: Na Remšniku pri Vuhredu pase ovčice neki dušni pastir, ki pa ga verski čuti župljanov mnogo manj zanimajo nego njegovi perverzni čuti do o-trok moškega spola. Ljudje vedo to že delj časa, pa se sami niso upali nastopiti, ker so popolnoma podlegli njegovemu vplivu in Strahovanju. Šele slučaj, da so se tisti dečki, ki so bili deležni te posebne milosti, med sabo sprli, jo privleklo to nečedno počenjanje v javnost. Sodnija je že začela, postopati! Ljudstvo se pa čudi, ‘kako da smo ta gospod še naprej opravljati svoj posel in porabljati razne prilike, da upliva na otroke, na starise, ha priče! Kak uipliv ima na. «.-dra«s!e fante, dokazuje na.iboljS® to, da razbijajo od njega najeti fantje politične shode celo proti volji starišev. Oči vidno se boji, da bi ljudstvo ž njim javno obračunalo, kar se bo res zgodilo, če predpisi o preiskovalnem zaporu pe bodo veljali 'udi za tega. pohujševal ca mladine, kot velja za manjše grešnike. Ordinari j atu pa pripomnimo, da. se ravno na. ta način na meji najbolj širi ne samo brez verstvo, ampak tudi duh upora proti vsem oblast- ■ ni jam. — Zavarovanje poljedelcev na Češkoslovaškem. Na podlagi zakona o zavarovanju nesamostojno zaposlenih bo Češkoslovaška rešila tudi socialno vprašanje poljskih delavcev, dninarjev, bajtarjev, malih posestnikov in drugih socialno šibkih pripadni kov kmečkega stanu. Zavarovanje se bo raztezalo na vse, ki so dopolnili 60. leto starosti. Tako se izvajajo socialne reforme tam, kjer se . politično življenje me pogreza v sami de-. miaigogiji. — Nemški socialni demokrati proti . komunistom. Berlinski socialno-demo- kratski glavni'organ »Vcrwarts« je obelodanil oklic strankinega vodstva, ki poziva socialne demokrate k naj ostrejšemu _ boju proti komunistom. — II. književna tombola. Jugo slove tiski Matici v Ljubljani je bilo vposlanih 227 tomtoolekih tablic, ki so zadele amibo. Ker pa je dobitkov za ambo samo 150, se je vršilo dne 30. trn. podrobno žrebanje vseh Matici poslanih tablic. Lastnikom tombolskih tablic, ki so pri tem žrebanju zadeli dobitek, se isti pošlje po pošti. — Kdor pa ne prejme dobitka, naj smatra to kot znak, da njegova tablica ni bila izžrebana, in igra naprej za njega Jugo-elovenska Matica, ter ga o event. naslednjem dobitku takoj obvesti po dopisnici. Vsakdo pa ima pravico, da se o vestnosti poslovanja prepriča v Matični pisarni. — — Za »Sklad Joška Rajha« v prid zgradbe »Sokolskega doma« v Ljutomeru so darovali: gg. dr. Lipold Franc 100 D, ravn. Puklavec A. 100 D, gost. Zemljič Franc 100 D, trgovec Seršen Matko 100 D Ljubljanska kreditna banka 100 D, Centralna banka 100 I). žel. uradnik Rajh M. 100 L, Vandrovčikov kvartet (Novak, Rajih, Hohnjec, Jarh) 100 D, faktor Mar. tiskarne Stražnik Lojze 55 D, ravnatelj Kočevar Fr. 50 D, velepcs. Robič Feliks • 50 D, inž. Pahernik Fr. 25 D, velp. Glaser Viktor 20 D. Mariborske vesti. Maribor 3. februarja 1955 m Himen. Poročil se je dne 31. januarja g. Rupert Lintner, žel. uraduik v Studencih, z gdč. Nado Hrenovo, učiteljico v Sv. Ožbaltu ob Dravi. Mlademu paru ra še čestitke! m Himen. Poročila sta se 1. febr. gosp. Zdravko Anderle, poslovodja tvrdke Ju- ■ ljo Meinl Maribor, z gdč. Marico Mlakar vi Maribora. Obilo sreče. 273 m Velik uspeh v gledališkem vprašanju. Iz Beograda je prispela razveseljiva vest, da je vsled ponovne intervencije voditeljev Narodnega bloka in na podlagi izčrpnih poročil g. velikega župana dr. Pirkmaierja in upravnika dr. Brenčiča finančni minister ugodil predlogu prosvetnega ministra Pribičeviča, da naj se dovoli mariborskemu gledališču 800.000 din. izredne subvencije. O tem je bil takoj obveščen mariborski veliki župan. Tako je odvrnjema nevarnost, da bi se 1 naše gledališče zaprlo, hkrati pa mu je omogočeno živahnejše deiovanje. Veseli nas, da so v Beogradu tokrat vendarle upoštevali kulturne interese našega obmejnega mesta. Hvala gre vsem onim, ki so zastavili svoj vpliv in svojo besedo zanje. m Triumfalni nastop naše »Glasbene Matice« v Celju. Sporočili smo že pred nekaj dnevi, da so bile vstopnice za koncert »Glasbene Matice« v Celju tekom enega dne popolnoma razpečane. V skladu z ogromnim zanimanjem je bil po vesteh iz Celja tudi sprejem naših pevcev in pevk. Na celjskem kolodvoru je pozdravil vrle Matičarje celjski župan, za njim pa so jim izrekli dobrodošlice zastopniki raznih društev. Po koncertu so bili Matičarji deležni spontanih in dolgotrajnih ovacij. Z veseljem beležimo tudi mi njihov uspeh! m Ljudska univerza. Opozarjamo na predavan je g. prof. dr. M. Ivo v a č i c n o slovenskem književnem jeziku, ki bo v sredo ob 19.45 v mali kazinski dvorani. —-Predavanje bo zanimivo za vsakogar, zato je pričakovati da bo udeležba kar najštevilnejša. m Gg. tovarišem rezervnim častnikom. Prejeli smo: Dne 15. februarja predpoldne se vrši v vojašnici kralja Aleksandra (Meljska cesta) občni zbor tukajšnjega Oficirskega Doma. Pri tej priliki pozi vamo gg. tovariše, da dotlej pristopijo kot član) k Of. Domu in da se udeleže omenjenega občnega zbora. (Zadostuje prijava na dopisnici z navedbo polnega imena, poklica, vojaškega čina in stanovanja; nasloviti na »Of. Dom, vojašnica kralja Aleksandra). Tesnejši stik s stalno vojsko je ueohodno potreben in vojaške oblasti ga iskreno žele. Ob enem prosimo gg. tovariše, da nam pošljejo radi točne evidence v klubu svoje naslove, ter civilne in vojaške čine, osobito dotični, pri katerih se je to zadnja leta spremenilo. Nasloviti jili na Drago Kocmuta, Mestna hranilnica. larosSni Moli ima v mariborsko-celjskem volilnem okrožju dne 8. febr. ■ šHtrlipcu i m »Volksstimme« je bila. v soboto .zopet zaplenjena radi članka, ki je bil naperjen proti armadi. m Križi in težave radičevskoga »apostola«. Iz Siska se je priklatil v Maribor Anton B. republikanski mirotvorec, od glave do nog. Najprej se je napil rajnega slovenskega vinca in ko je junaško izpraznil nekaj bokalov, ga je v dno duše zabolela krivica, ki se godi njegovemu papežu Radiču. Začel je rohneti in vzklikom za Radiča in proti Pašiču ne bi bilo kraja ne konca, ako bi ne pristopil stražnik in ga aretiral. Moža pa. je bilo težko vkrotiti, ker so bili proti vladi tudi vinski duhovi, ki so se bunili v njegovem trebuhu in rogovilili po prazni glavi. Ko so ga vtaknili v policijski »hotel«, jc njegova ogorčenost prikipela do viška; jel je talko besneti, da. so ga bili morali zvezati. Ko je videl, da s policijo ni šale, je zaspal in je miirotvorno smrčal še danes dopoldne, ko bi ga bili morali zaslišati. Pa so mu dali mir, češ: naj se naspi tni-rotvorna. republika! m Tatvina v Lajtersbergu. Nocoj po noči so neznani vlomilci ukradli iz Vidmarjeve trgovino v Lajtersbergu za £000 din. manufafk turo ega. blaga. m Kdor ima ugriznjen obraz, jc ropar... Minule dni je bil na cesti med Črno in Poljanami oropan kmet Posavec iz okolice Prevalj. Napadla sta ga dva neznana individija, ranila in oropala. V sporedu z enim njiju ga je kmet močno ugrizel v obraz in mn prizadejati ramo. Kdor bi tedaj po tej rani spoznal roparja, naj sporoči policiji. m Aretacija. Včeraj je bila aretirana Terezija P. radi večje tatvine v okolici, Anton D., ki je prispel odgomskiro potem iz Gradca, pa je bil izročen sodiščm m Znani mariborski vlomilec Josip Fras, o katerem smo sporočili, da je pred božičem pobegnil iz kaznilnice, se je Sam javil kaznilničnemu vodstvu in bo nadaljeval svojo kazen. m Letošnji planinski ples je uspel v vsakem oziru zadovoljivo. Udeležilo *e ga je okoli 1200 ljudi, tako, da je ples odnesel lovoriko največje dosedanje plesne prireditve v tej sezoni. Zabava je bila zelo animirana in neskaljena do zgodnje jutranje ure. m Škrlatinka se je zanesla v tnknišni dečji dom. Doge daj sta ugotovljena en težji in en jako lahek slučaj, slednji tako lahke narave, da je bila prava bolezen ugotovljena šele ob pojavu luščenja-Obolelo deco se je takoj oddalo v bolnico, zavod pa za 9 dni kontumaciralo. — Strankam ie vstop v zavod najstrožie zah ranjen. m Posvetovalnica za matere v Stross-majerjevi ulici št. 26. ostane radi ikioutu-maea poslopja do nadaljnega zaprta. m Vozne ugodnosti za železničarje. Direkcija državnih železnic je odredila: Provizi.joniranim delavcem, tniloščinar-jem, nezgodnim rentnikoim in rodbinskim članom navedenih bo izdala direkcija na podlagi članov 56—62 predpisa o brezplačni vožnji, kakor aktivnim stalnim delavcem, listine osebne legitimacije na podlagi katerih si morejo direktno pri potniških blagajnah kupovati režijske vozne karte. Te listne osebne legitimacije dobe: 1. provizij on irani delavci, miloščinarji in rentniki, ki so v smislu člena 57 odn. 37 služili aktivno vsaj 10 let ali pase jim je radi v službi prestane nezgode prištelo v penzijo gobovo število let, tako da se računa penzija najmanj za 10 let, 2. Žene pod 1. imenovanih. 3. Vdove, ki prejemajo po svojem umrlem miožu provizijo ali miloščino oz. druge dajatve iz žel. fondov, če so njih možje služili najmanj 5 let oz. če se jim je k dajatvam1 iz železniških fondov prištelo gotovo število let radi nezgode moža. 4. Otroci pod 1. in 3., navedenih do 16. leta, če so brez zaslužka in še v domači oskrbi. Zainteresirane! naj takoj predlože prošnje pri najbližjih postajah. Za vsako izkaznico je vplačati 0.50 din:. * Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu (nauku, o menicah in devizah, kalkulacijah in kontoko-rentih), ameri kanskem in d vostavnem knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek dnevno. _ Samo praktično, temeljito, lahko umljivo. M. Kovač, Krekova ulica 6. 184 Marodft® gledališče. REPERTOAR. Torek, 3. fe;br. Zaprto. Sreda, 4. febr. »Pri čaju« ah D. »Pri čaju«. V sredo, 4. febr. se vrši repriza zabavne in duhovite veseloigre »Pri čaju«, ki je dosegla pri premijeri zelo lep uspeh. * Opera. »Mignoii« na mariborskem odru. Kjuibujoč vsem finančnim' težkočam gledališča, ki ovirajo predvsem delo v operi, kjer je vedno treba raizpbložl jivih denarnih sredstev za investicije in druge potrebne izdatke, sc je posrečilo vendarle našmu opernemu ravnateljstvu, da je spravilo s svojim neumornim in požrtvovalnimi delom študij prekrasne ihoma-sove opere »Mignon« tako daleč, da se bo vršila premijera menda že v sob no. Kakor je dosegel pri nas »Trubadur« splošno priznani veliki umetniški uspeh, tako ne dvomimo, da čaka isti triumf tuni to nadvse simpatično melodijioz.io francosko opero, katero 'je naštudiral ter jo režira in dirigira ravnatelj opere gosp. A. Mitrovič. Ta I® pa tsf S Odisejada zločinca Košanea. Maribor, 3. februarja. Iz Gradca je prispela vest, da so vendarle aretirali znanega zločinca Franca Košanea, ki ga zahteva okrožno sodišče v Celju. Aretirali so ga po pravem pravcatem obleganju neke lriše, v kateri se je zabarikadiral. Malo je manjkalo, P n bi jim bil tudi odtod ušel. Oblekel se jc namreč v žensko Obleko in odšel pri stranskih vratih iz hiše. Že je bil zunaj na ulici, kar se jo nekemu redarju zazdela ta »ženska« sumljiva in je udrl za njo. Ko je Košane, uvidel, da so spoznali njegovo zvijačo, je izdrl revolver in jel streljati. Medtem pa so Pritekli na pomoč drugi redarji, ga razorožili :n zvezali. Sedaj tiči v zafpoirih deželnega sodišča v Gradcu ltrbo kmalu izročen celjskemu okrožnemu cbdišču. Ako ne bo namreč med potjo ušel. Kajti Košane je nevaren in prebrisan zločinski tič. Skoraj mojster med takimi izvržki slovenskega ljudstva. Poznajo ga vse kriminalne oblasti ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji in celo v Italiji. Za saibo ima burno preteklost. Lansko leto je bil zaprt radi tatvino v celjski jetnišnici. Tam je bil njegov uajzve-6tejši »sotrpin« neki Kranjc. Nekega dne, ko jo bil Kranjc v bolnici, je Košane izrabil primeren trenutek in ušel iz celice. Ko ga je hotel paznik Macarol ujeli, se je vrgel nam j in ga po bliskovo obvladal, tako da je dobil težke poškodbe. — Urno mu je vzel karabinko, ranil še nekega drugega parnika in si izsilil pot na ulico. Zdaj se je začel lov za njim. Mož se jo znal spretno umikati in čeprav je nastal na ulici velik trušč, ga vendar ni mogel nihče prijeti, ker se je vsakdo zbal karabinke, iz katere je začel slepo streljati po ulici. Sreča je, da ni bilo nič hujšega, ampak mož je v splošni zmedi izginil brez sledu in je bilo vse iskanje zaman. Dan ali dva dni potlej se je ustavil pred celjsko bolnico avto. Izstopil je gospod, ki je zahteval bolnika Kranjca. Vsled neprevidnosti osebja so mu ga res izročili. Kranjc je sedel na avto in popihal. Tako sta bila kar dva nevarna celjska jetnika na prostem. Nihče ni vedel, da je Kranjca odpeljal ubegli Košane. Kran jca, ki jc bil zelo slaboten, je potem aretirala mariborska policija pod Veliko kavarno, kjer mu je postalo tako slabo, da se je zgrudil na tla, d oči m je Košane izginil čez mejo. Ivo so naše oblasti poslale dunajski policiji Košanjčeve prstne odtise, se je dognalo, da je bil mož s takimi prsti aretiran pod-nekim drugim imenom na Bavarskem. Bil je Košane, ki se je izdajal za breapagglnega natakarja in storil neko tatvino v Monakoiveun. Naše oblasti so ga hotele takoj prevzeti, a ker med nami in Bavarsko ni konvencije o izročitvi zločincev, ga bavarsko sodišče ni izročilo, marveč ga je po prestani, kazni izgnalo v Avstrijo in sicer v Salzburg. Tu so ga prevzele avstrijske oblasti in hotele takoj odpraviti v Jugoslavijo. Mož pa je na postaji v Pliberku ušel ©škorci in se potlej potikal po Avstriji, skrivajoč se na razne načine, dokler ga niso zasledili v že omenjeni hiši in dio nadaljnega zaprli. Košane je poleg Jelena osumljen umora Antonije Stelzerjeve v grajskem: logu nad Mariborom. Iz opisanih dogodivščin je videti, da jo res «nadarjen» hudodelec, ki bo najbrže delal še veliko' preglavic policijskim in sodnim oblastim. O&osoriio 1 V zadnjem času se množijo vedno bolj slučaji, da na kioske in table tukaj snih reklamnih zavodov nepoklicni naleplja-.io plakate, v poslednjem času posebno političnega značaja brez dovoljenja last« nikov reklamnih objektov. Ponovno opo« zarjamo prizadete, da je tako postopa, nje kaznjivo in da bomo vsak tak slučaj javili policijski oblasti. Obenem se bo pa tudi take lepake na račun prizadetih odstranilo. Kdor prijavi storilca, dobi od podpisanih podjetij, ako so izkaže istinitost navedbe, lepo nagrado. Mariborska tiskarna d. d. v .Mariboru. Zavod komisijonarjev »Union* v Mariboru. CilšracSer«, Ponedeljek a zgodba). Moj prijatelj M. strastno sovraži cilindre. Je to čudna navado, kot jih ima večina mojih prijateljev. Eden, lirični tenor, jame peti opere že po prvem »Štefanu«, drugi, naš novi Demdeten, so vizi tudi cb mrazu 10° pod ničlo po Dravi. Nas vade, same navade! Ih je omenjeno kot livad, da se ne bom na pičlo odmerjenem prostoru o stvari preveč razpisal. Torej; zbrala se na« je v predmestni tarčni i pisana družba, vsi veseli. Mimogrede in radi prirojene nerodnosti se mi razbije Štefan v rokah. To je mojega prijatelja tako razkačilo, da je planil k nič hudega slutečemu na kljuki visečemu cilindru in ga strašno zdelal. Ko je videl, da se sovražnik več ne gane in mU je ostala v roki le še znaimika »Grand Prix 188S« ga je minila jeza, zadovoljno se je na- in izmuznil. Danes že iščejo storilca, in jaz previdno molčim, toda če zve policija...? Prijatelj, s kojega domačega ognjišča se radi poznega nočnega romanja vali gost črn dim, bi imel še drugo sitnost. Piavi sicer, da je bil napaden, in da je ravnal v silobranu, toda ne vem. če bo ta iz- in zagovor držal. Skušat bo tudi zvaliti vso krivdo name, zato sem verno opisal to dogodivščino, da me ne bo kdo slabo sodil!! - L. S. Kultura in umatraest. Gostovanje Mudožestvenikov v Mariboru. Gogolj, »Ženitev« in Dostojevskij, »Bratje Karamazovi«. Po velikem doživetju, ki ga je nudila slehernemu prijatelju odrsko umetnosti vprizoritev Gorkega »Na dnu«, je sledil večer komike, večer prekipevajočega smeha nad grotesknimi podobami človeških značajev: Gogoljeva »Ženitev«. Lansko sezono so jo dali pri nas, in oni, ki je ohranil v spominu igro domačih igralcev, jo je lahko primerjal z mogočnimi kreacijami Hudožestvcnikov. Zopet gosp. Pavlov! njegov dvorni svetnik Podkol.ie-sin — do skrajnosti izdelana, z resničnimi umetnostnim duhom prožeta figura, segajoča kljub svoji grotesknosti v tipičnost! Čemu naj omenjamo še druge1? Tisti, ki so videli, ao ponesli iz gledališča trajen spomin; kdog pa ni videl in slišal. V Mariboru, dne 4. februarja 7??X Icn.loi prepovedali, udeležiti se shoda Nar. bloka, je dvorano napolnilo samo ljudstvo, ki zapušča klerikalne voditelje in deloma naši prejšnji pristaši. Zborovalci so z velikim zanimanjem in z ogorčenimi medklici na dr. Hohnjeca i n Korošca sledili izvajanju o pogubonosni politiki klerikalnih voditeljev. Shod se je končal z živijo klici na našega nosilca liste dr. Pivka. Popoldne je imel Narodni blok shod v sosednji Dražji vasi, kjer do seda sploh še nikdar ni bilo. naprednega sestanka, Obširna soba Mangučeve gostilne je bila nabito polna samih kmetskih volilcev, ljudje so pa še stali zunaj v veži in v sosednji sobi. Zborovanju je predsedoval posestnik Franc Satler iz Dražje vasi. V manjši sobi je med govoroma kandidata P e t e 1 i n š e k: a in Dole-žal a delalo nekaj klerikalcev medklice. Ko so pa dobili besedo, da bi povedali tudi uspehe klerikalne politike, so morali umolkniti. Vsem poštenim možem se je, ko so culi, kako 'odličnega, narodnega borca napada mariborska »Straža*, mesto. da hi štela svojim voditeljem levite avstrijakantske medvojne in današnje njih politike, odprle oči in so uvideli kako brezmejno, protina rodno brezvestno politiko vodijo klerikalni voditelji. Med poslušalci se je nahajal tudi neki bivši vojak, ki je služil pod Pivko vi m poveljstvom. Z ogorčenjem je zavračal klerikalne očitke in izjavil, da boljšega poveljnika kot Pivka sploh ni bilo. Ko je Pa začel dr. Reisman z golimi dejstvi iz klerikalnih listov dokazovati zborovalcem laži; častilk raj e itd. so zborovalci tudi klerikalci morali priznati, da je vodstvo klerikalne stranke na krivih potih za korist naroda in tudi koristi katoliško vere. Posebno značilno je, da je navzoči brat bivšega škofa. g. Napotnik, ki pri zadnjem shodu ni verjel dr. Resmanu, da kandidira na listi katoliške icT.S, tudi protestant Geza Stifter, danes som uvidel to iz glasila »Straže«. Klerikalci vpijejo: »Vera je v nevarnosti«, na drugi strani pa kandidirajo nekatolika. Govornik je dokazal iz nebroj slučajev, da ravno klerikalci spravljajo- vero v naj večjo -nevarnost, ker -med drugima tudi vero izrabljajo v svoje strankarsko ogabne namene. Nar-od pa tudi zahteva - bračun klerikalnega dela, njihovih obljub; Au-tonemija, slovenska vojaki domov iz Ma-cedonije itd. Shod se je končal z vsklikom s Živel dr. Pivko«. »Živijo Narodni,i blok«. Zbo-rcv-alci ki ®o- skoraj v 2k! urnem izvaja-11 .bi govornikov pazino sledili bi -adi še videli, da bi ostali govorniki v njihovi kredi, pa vlak ni hotel čakati. V pondeljejc zjutraj je bil še lepši n-rir-eh v Zrečah. Shod je otvoril posestniški sin Ivan Verdnik, ki je pozdravil govornika dr. R e i s m a n a in Dole ž al a kakor tudi navzočega srezkega kandidata Petelinška). Govorniki so izvajali gospodarski program Narodnega bloka v bodočem' parlamentu,, da je treba, da tudi Slovenija pošlje -sposobne in ne de-mrngoške politiko, poslance v parlament. Nadalje se je omenjalo pogubno, delo-klerikalnih voditeljev in ko se zborovalci kot prejšnji dan izrekli soglasno ja politiko Narodnega bloka. Ob dveh popoldne je bil shod v Kuti e j e v i gostilni v Oplotnici. Gostilniški prostori so bili nabito polni. Zborovalci so z izredno pozornostjo vztra.iali na več kot 3 ure trajajočem: shodu. Shodu je predsedoval posestnik g- Strnad. Tudi na tem zborovala ju je bil ul is za Na rodni blok veličastni. Oplotnica je dala klerikalcem nri prejšnjih državnozborskih volitvah 1. 11123 427 glasov, demo-kruhom' pa samo 15. 'bo pri sedanjih 'volitvah v večjem delu zapustila klerikalec ter volila, za Narodni blok. \ tis je, na. deželi za klerikalce porazen. "Razpoloženje ljudstva je odločno proti njim, kar bodlo pokazale tudi volitve. SHOD NARODNEGA BLOKA DRI SV. DUHU Na OSTREM VRHU. Minulo nedeljo ,ge je vršil pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu shod Narodnega bloka. Udeležilo se ga je krog 70 kmetov iz tamiošnje fare, ki so pazno sledili izvajanjem1 delegata iz Maribora 'er soglasno obsodili cigansko politiko klerikalnih tigrov in razcepljenost narodnih eiemen-tov, ki s svojio razcepljenostjo samo podpirajo klerikalce pri njihovem! razdiralnem delu. Danes na njihove obljube ne da nihče več in vsi, pošteni in trezni farani, kur jih spada pod zvon Sv. Duha, bodo dne 8. februarja volili Narodni blojk in vrgli svojo krogijic-o v 4. skrinjico. SHOD V VRH LOG I. Volilni shod, prirojen na Vrhlbgi v gostilni g. Golo fige, so dom ačini prav dobro obiskovali. G. Dolničar iz Pragerskega jo svojim poslušalcem lepo razlagal sedanje gospodarske in politično razme- »r a i —- —. —., .................... re -ter nazadnje priporočal, da naj volijo za Narodni blok, kar so vsi navzoči prav radi obljubili. G. Dolničar je tudi ob koncu svoje, razprave omenil, da je ma-lokedaj na shodih tako mirnih ::i dostojnih poslušalcev našel kakor tu v Vrh-logi. S KLERIKALNEGA SHODA V ČREŠNJEVCU. V Črešnjevcu se je vršil volilni shod SLS. Poročevalec na tern- shodu je bil g. Gril iz Slov. Bistrice. V svojem govoru nič ni vedel 'kaj pametnega, povedati. Zelo nespametno- je 'bilo, da., je udrihal po g. Pivku in ga označil za izdajalca. G. Gril je imel seboj pripravo, katera je na znamenje pri njegovih razpravah prikimala, in to «o somišljeniki stranke SLS posnemali. Drugi navzoči pa so so smejali. Maša opozicija zm- BiEmia ^©Silite. Zunanja politika je vrlo važen činitel V vsaki državi, zato se ji v starih in velikih državah posvečajo najsposobnejši ljudje. V parlamentih se zunanja vprašanja obravnavajo jako resno in pazljivo; v normalnih razmerah navadno ni močnih, temeljnih razlik med vladnim in opozicijonalnih umevanjem najpoglavitnejših mednarodno-političnih vprašanj. Jugoslovani smo veliko manj vajeni pripisovati zunanji politiki tisti^visoki pomen, ki ga ima do farto za naše državno življenje. To pa radi etga, ker se velik del našega naroda poprej sploh ni uveljavljal v mednarodni politiki, skrbeč se zgolj za interese posameznih dežel v okvirju tuje države, drugi — erbija nski — del pa se po svojem temperamentu najbolj vnema za notranje zadeve in izčrpuje za strankarske borbe; vendar pa je slednji veliko bolj izšolan za mednarodno politiko diego prečanski del naroda. Zadostuje, če primerjamo govore srbskih politikov z govori kakega Radiča. Odtod tudi pri »Srbih večja zavest odgovornosti za državo, ,večja nezaupljivost napra-m nasprotnikom in trdnejša vera v zaveznike, ki so Sodelovali pri izgradnji države. Ker zunanja politika posega k samim temeljem .vsak« države, smatra jo drugod opozicijsko stranko, 'ki bi, se v najvažnejših vprašanjih dijumctralno razhajala .s tradicijonalnimi smernicami zunanje politike, ali za prekuenško ali za neresno. Ko je v Angliji prišla na vlado delavska stranka, se ni angleška zunanja politika v* ničemur bistveno izpreme-nila. Smernice so ostale iste, le metode «o se nekoliko predrugačile. Slejkoprej je bil merodajen interes države kot celote, njen zunanji vpliv in mednarodni prestiž. Ko jo sedaj ta stranka zopet v opoziciji, ne uganja v zunanji politiki niti demagogije niti radikalizma. Najlepši primer, kako trezna in realna mora biti obča zunanja politika pri narodu, ki si je globoko v »vesti svoje državnosti, nami' je dal prav te dni francoski parlament. Ministrski predsednik Herriot je bil dolgo časa oipozicijonalec, ki se je v umevanju metod prilično ločil od Poin-carejeve zunanje politike. Potem je prišel na vlado in prevzel polno odgovornost. Skušal je skleniti sporazum z Nemčijo. Teda Nemčija, v kateri je vedno bolj strupena kri maščevalnosti, pomešana z žolčem poraženega vsene.-.nžkega imperijalizma, ni tega,razumela in se v svoji politiki pomika vedno dalje na desnico — v iprotifrancosko reakcijo. Te dni je Herriot izpregovioril odločno besedo. Izpregovoril je za v.so Francijo, kajti v vprašanju je varnost domovine in prestiž naroda. Vsa opozicija, ki sicer tolikanj napada vlado, je bila enodušno na strani političnega nasprotnika. Izjemo so tvorili komunisti, ki so radikalni prelku-cuhi. Tako bi laliko nanizali vse polno primerov. Naša opozicija je ponovno, dokazala nezrelost v med narodni državni politiki. Z izjemo Davidovičeve skupine in zeml joradnikov so vsi ostali neresni žonglerji. Treba je le čitati njihove liste. Nikjer ne najdemo enotne linije; partizanska strast celo v najosnovnejših državnih vprašanjih potlači državno zavest. Taki kot so v notranji, se tudi v zunanji politiki. Zbegani, zagrizeni vase, zaslepljeni od miržnje in brez rešpekta pred vprašanji dalekosežnoga značaja. Po vsem udrihajo, samo če slišijo osnovno zunanjepolit/^p resnice iz ust političnih nasprotnikom na vladi. Bavijo se s fantastičnimi načrti; v razpaljeui mržnji gredo celo tako daleč, da hočejo reševati notranje zadeve s pomočjo tujcev, da, celo znanih sovražnikov naše države in našega naroda. 1 O R«. ----------- i.'—.—, ... ■ Z ene strani je to znak, da nimajo čistih rok v vprašanju državnega obstoja; da bi bili voljni porušiti to, kar je ustvarila narodna volja v dneh zgodovinske odločitve. Taki so predvsem radičevci. Njihova državna koncepcija je še odmev načrtov o avstro-ogrsko hrvatskem tri-alizinu. Bili so še nedavno načelni pristaši habsburške zunanje politike. Njim blizu so slovenski klerikalci, dasi so se le-ti pod vplivom Jugoslovana Janeza Kreka vsaj za nekaj časa ipreorientirali. Z druge strani pa povzroča take zunanjepolitične nazore neresnost in celo — naivnost, ki jo potem strankarska strast tako razpiha, da vidi v muhah — orle. Če bi imela sedanja opozicija resno državotvorno voljo, bi ji v mednarodnih zadevah narekovali stališče resnični interesi države in naroda. Nikdar se ne bi zgodilo, da bi vodilni politiki ali Ii,st;i^teh strank udrihali po vladi, ko rešuje skupne interese države. Tako na. pr. v vprašanju albanske revolucije, III. iutornneijo-nale itd. Nikdar bi ne bilo mogoče očitati resni državotvorni opoziciji izdajstva očitnih državnih interesov. Toda taka politika zahteva predvsem veliko ljubezni do države in nje prestiža, mnogo discipline in razsodnosti, vsekakor pa kar najmanj demagogije. Zdi so, da opozicija teh čednosti nima, kakor nima čuta za konstruktivnost. Najlepše se je pokazalo to za časa Davidovičeve vlade, ko je voditelj največje vladne stranke metal zunanjemu ministru polena pod noge in v svojih demagoških govorih pobijal to, na čemur sloni mednarodna politika naše z mirovnimi pogodbami, t. j. z zmago antante, ustvarjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kjer ni velikopotezne državniške koncepcije, kjer ni ljubezni do skupne države, tam tudi ni resnosti in čuta odgovornosti. Zato iz vrst take opozicije ne more priti Cavour. Trumbičev primer je najlepši dokaz, da so naši »Cavourji« iz o-pozičnih vrst —- navadni napoljski ljudski tribuni, ki zaradi preteklosti preklinjajo — Piemont. V zunanji politiki so še vedno doslej pokazali največ vrlin državniki, ki so sedaj na vladi in katerih maksima je: Državni interes nad vse! ioma Sn p© svetu. Konjice. V občinskem odboru je odložil svoje mesto bivši župan in dosedanji vodja SLS v Konjicah g. Gologranc, ker se je s klerikalci skregal. Tudi on je že spregledal klerikalno politiko in je sit. njihovih farbarij. — Pariški »Temps« o položaju v naši državi. Dne 31, januarja je objavil znani pariški list »Temps« daljši uvodnik o politični krizi v Jugoslavi ji. List pravi, da bo naša drža va imela veliko in važno vlogo ne samo v balkanski, ampak tudi v srednje-evropski politiki. Toda notranje borbe ji ne puste, da bi se konsolidirala tako kot je treba za uspešno uveljavljenje državnega vpliva na zunaj. Zbog tega je treba, da se režim vendarle stabilizira. Po mnenju »Tempsa« ima poglavitno krivdo na tem, da se Jugoslavija še ni zadovoljivo pomirila, Radičeva stranka, ki ni bila. nikoli za pravo narodno politiko, ampak je s svojimi federalističnimi težnjami — in to bi bila prva etapa k popolni osamosvojitvi Hrvat-sko — uprav ogrožala politično jedinstvo Jugoslavije. HRSS je tudi povzročila pad Davidovičeve vlade. Nato piše »Temps« o boljše viških načrtih na Balkanu, ki jih je sprejela HRSS, da bi preje in lažje izvedla svoje načrte. Dolgo smo dvomili — piše »Temps« — o resničnosti obdolžitev. ki so prihajale z vladne strani proti Radiču. Odkar Pa je vlada objavila dokumente, že ni več povoda za rezervo. Nato »Temps« navaja dokumente o Radičevih zvezah z 'boljševiki in z Madžari. »Temps« sodi, da bo nova skupščina v kratkem zopet razpuščena, če bo volilni izid neodločen. Treba je, da najde Jugoslavija realen politični stabi-litet.. To je absolutna potreba — ne samo za njo, anVpak tudi za balkanski mir, ki mu morebitna razcepitev Jugoslavija porušila ravnovesje, kakor ga je ustvarila zmaga zaveznikov. Jugoslavija tvori tudi jez proti boljševiškimi napadom na Srednjo Evropo in hkrati jez proti germanskemu »Drang naeh Ost en <■. Splošen evropski interes zahteva, da bodi ta jez soliden in čvrst v vseh svojih temeljih. — »Narodni osvobozeni« o našem volilnem boju. Znano glasilo češkoslovaških legionarjev je obelodanilo dne 29. januarja uvodnik dr. Mije Mirkoviča o volilnem boju v Jugoslaviji. Pisec razlaga obsežno sedanje volilne metode in parole ter pravi: Radikali so vsekidar zmagali, kadar so dobili volilni mandat. Bašič dobro pogon Balkan, svojo deželo in ljudstvo, s katerim jo združil lastno u-sodo. Pisce kritizira, volilne metode vse- itran 3„\ povprek, pravi pa, da je opozicija dalcko bolj abstraktna in teoretična nego konstruktivna in delavna; ne ume se zedini J ti na enotnem in pozitivnem državnem programu. Zaradi tega opozicija v sedanjih, volitvah ne bo ojačala, — Poljski Ust o volitvah v Jugoslaviji. »Ivurier Cserwony« je objavil minule dni članek o Jugoslaviji z naslovom: »Boj za nedeljivost in neodvisnost Jugoslavije«. Avtor dokazuje, da lahko samo močna roka 'beograjske vlade zatre separatistične težnje boljševiških radičevccv in da bodo bližajoče se volitve rešile vprašanje državnega jedinstva. Nato pisec opisuje volilne priprave, položaj posameznih strank in skuša, dati volilno prognozo. Zelo ostro obsoja cilje in ideje radičevega gibanja. — »Več ljubezni« ali: »Na vislice!« Voditelj opozicijskega bloka Ljuba Davi-dovič rad povdarja, da je treba nas notranji položaj promatrati in razumeti tudi s čustvene strani in zato naj bo ljubezen tista vez, ki bo družila Srbe, Hrvate in Slovence k skupnemu domovinskemu deln. Tem lepim besedam bi jedva bilo kaj pristaviti, če ne bi dejanja govorila drugače. Predvsem je treba povdari-ti, da v Beogradu ni bilo še nikoli demonstracij proti Hrvatom, dočim je v Zagrebu že pred desetletji tekla srbska kri, ker so se dali Hrvati nahujskati od tujcev k besnemu sovraštvu do Srbov.-— Na Hrvatskem ima sovraštvo do Srbov stare in krepke korenine, ki še zdaj pod vplivom radidevskih vrtnarjev bujno ra-sto ter rode grenki, strupeni sad hrvat-sko separatističnega republikanst.va. Na visej stvari je čudno samoto, da nekateri srbski politiki zagovarjajo sporazum' z ono stranko, ki je. dobila svojo moč s sistematičnim hujskanjem1 zoper Srbe in njihov vpliv v novi državi, ki mu stoje na čelu Karagjorgjevtči. Vsled tega ima ta. »ljubezen« med srbskimi politiki in ve-lehrvatskimi zeloti včasi prav čuden vonj in okus. Ko je to nedeljo govoril na zaupnem sestanku v Zagrebu bivši ministrski predsednik Davidovi«, se je pokazalo, kako delite rože te ljubezni, ki naj spravi Hrvate s Srbi. Sestanek, ki m se ga udeležili mnogi zajedničarji, radičevci in hanaovci, je potekel v jako bojevitem duhu in vpričo Ljube Davidoviča so padali vzkliki, da je treba sedanje »re-žimljije« spraviti — na vislice. Kdo pa so sedanji »vlastodržd«? Politiki, hi delajo v duhu narodnega in državnega je-dingtva. konstruktivno in dosledno za u-trditev države. Politiki, ki so 1. 1925 taki kot so bili 1. 1918. In njih nasprotniki, ki!’ žugajo 7. vislicami 1 (stari avstrijski krvnički duh!) Bilo bi odveč govoriti o tem’, kaj so storili za sedanjo državo na; f>r. radičevci, ki načeloma niso hoteli iti v konstituanto, ker so hoteli spoinTočjo tujcev ustvariti neodvisno hrvatsko republiko* Kaj so storili zajedničarji, ki so padli v vlogo klavrnih desparatov, ki jim! je Radič izpred ust jemal kruh in so radi tega padli na kolena pred' njimi In tako naprej. Ti ljudje M hoteli v imenu »ljubezni« in »sporazuma« obešati one, ki »o vztrajali trdno na obrambi državnega in narodnega jedinstva. - j — Kake nameravajo komunisti nadaljevati svojo akcijo. Nedvomno je. da v 1. 1925 ni več tistega razpoloženja za komunizem' kot se je pojavilo v 1. 1918—22. Komunistična konjunktura je že zdavnaj dosegla svoj višek in bolj ko se gospodarske in politične razmere normalizirajo, manj nevarna postaja komuni-stično-revoilucijska agitacija. V zadnjem letu je komunizem povsod nazadoval in v sami Rusiji preživlja resno notranjo 'krizo. Zanimiv je Članek, ki je izšel minule dni v listu »Konmnističeslkij Internacional«. Spisal ga. je predsednik IH. internacijonale Zinovjev. Ta uajimera-dajnejši voditelj komunistov priznava, da se 'komunizem nahaja v tretji fazi, ko je treba zavzeti novo taktiko, če si hoče zasigurati uspehe. Zinovjev že govori o kompromisu in sicer v tem smislu, da se je treba tuintam ozirati na dejanske razmere. Parola pa je: boljšovizirati nehuman, stranke. Zanesti strankarstvo v strokovne, kulturne in druge delavske organizacije, neprestano vzbujati borbenost proletarijata in če treba trenutno podpreti reakcijo, ker se v nji najbolj vzgojujejo borbeni politiki. Posebno vnžnost naj polagajo komunisti na zvezo s krneti, vsled tega je treba računati s sodelovanjem' radikalnih kmečkih strank. (Zopet indirekten doka,z, da je kmečka internacijonala zgolj organ komunistične internacijonale. Ured.) Nadalje pravi Zinovjev, da je treba izkoristiti zase narodnostne spore ter kolo« nijalnO politiko. Vsekakor je značiluo, da komunisti sami uvideva.jo jalovost Lenjinovih sanjarij o skorajšnji svetovni revoliifciji. Njih metoda je poslej: boljševirati anuse, podpihovati razredna 'mmt vr a' u o ir« V MaVibVru, cine '4. 'februarja 1525 mu tudi najbolj natančna pohvala ne pove ničesar. Na svečnico zadnji večer, večer slovesa. Mogočni »Bratje Karamazovi«. In fie tretjič g. Pavlov, za njim pa gg. Baik-lejov, Vyrubov, Šarov pa Križanovska-jal Koliko silnih vtisov iz zagonetne Rusije, kakor se je zrcalila v ipripovedoival-nem geniju Dostojevskega — tega gonko užaljenega in v dno duše ponižanega človeka, tega Dimitrija, ki je položil svojo dušo v najbolj izprijen sad starega pohota eža in pi janca Karaamazova in je su-rovež in javno žigosan1 zločinec postal v večnem zrcalu človeštva mučenik kreposti in svetosti! Tudi ta in zlasti ta predstava se je neizbrisno vtisnila v spomin. Oba večera buren aplavz umetniški družini na odprtem odru. Cvetlice so padale z lož. Pri predstavi »Bratov Kara-mazovih« je bilo gledališče napolnjeno do zadnjega kotička. Vse oči so bile u-prte v one, ki so se poslavljali, da se napotijo dalje... vedno dalje v tujino, a vzlic temu vedno bližje mračni, a od jutranjega svita novega človeštva lahno zardeli Rusiji... •—n— x Nova Evropa. 4. številka »Nove Evrope«, ki je izšla dne 1. februarja, je posvečena Primorju in njegovim lukam. <5. piše splošno o našem morju, I. Belin o našem lučkem problemu, H. V. K a poni o ladjedelnici v Kraljeviči, D. Altman o kopališčih in letoviščih na Jadranu, G j. Orlič Pa o Dubrovniku kot zdravilišču. Kot nameček slo objavljene Ž. Vekarieeve pesmi o današnjem Dubrovniku. V političnem pregledu sta dva članka, ki raz-motrivata najaktuelnejša vprašanja našo notranje politike. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg 9. IG. Shodov se je vršilo: a) društvenih 406 b) javnih 48. 17. Prireditev se je vršilo: a) gledaliških predstav 152, b) javnih veselic in koncertov 46, e) plesov 54, c) kino predstav 1.460, d) cirkuških pred,stav 27, e) drugih 48, f) konferenc in predavanj 56. 18. iiotnih listov je bilo: novoizdanih 1.493, podaljšanih 2.320, vidiranih za inozemstvo našim1 državljanom 6.G34, vidiranih za sev. Ameriko 11, vid. za južn. Ameriko in dr. pr. kr. 5, vid. za inozemstvo tu bivajočim1 tujim državljanom 2228. Urad se je izjavil našim) zastopstvom v inozemstvu za izdajo vpotovalnega do voljenja v 520 slučajih. Z vizumi za vpotovanje, izdanimi od na ših zastopstev v inozemstvu, se je tu javilo 6580 inozemcev. Od teh je preko račilo dovoljeno dobo za bivanje in se jim je vsi e d tega vizumi podaljšal 176. Službenih nalogov ravn. drž. žel. za po tavanje uslužbencev v inozemstvu se je vidiralo 8. Osebnih legitimacij se je izdalo 75. Vseh prošenj v pot. zadevah je bilo vloženih 13.554. 19. Prijav o orožju je bilo predloženih 703. Orožnih listov je bilo izd. in podaljšanih 700. w p@SI* dfske stetistite. 1. Vlog je došlo: a) glasom po varljivega pisnika 19.605, c) glasom društvenega zapisnika 4.213, glasom splošnega za-zapisnika 863, d) glasom zapisnika za ; potne liste 13.554, e) glasom zapisnika ’ zglaše vatnega urada 1.117, f) glasom j zapisnika za naijdene predmete 415, g) ! glasom zapisnika za zgubljene predmete 509. 2. Aretaciji se je izvršilo 2.134. 4. Izvršilo se je hišnih preiskav (preme-tačbin) 906. 5. Sodniji je bilo oddanih v stanju zapora oseb 503. G. Sodniji je bilo ovadenih brez zaporne odredbo 1.072. 7. Prostitutk je bilo aretiranih 66 in vse oddane v javno bolnico. 8. Radi policijskih prestopkov je bilo kaznovanih: a) radi pijanosti in raz . grajanja 341, b) radi policijske ure 21, _ e) radi zglaševalnih predpisov 27, d) radi drugih policijskih prestopkov 577. 9. Izgnalo se je iz države oseb 13. 10. Odgonskim potom jc bilo odpravljenih 951 oseb. 11. Na policijskih globah se je nabralo: a) za državni zaklad 70 din. za ubožni zaklad 14.025 din. 12. Poslovanje kriminalne rnzvldnlce tega komisarijata: a) kartotek z as led o vanih ima alf. vloženih 22.000 listov, b) razvidnih pol predkaznova lih je alf. vi. 7.500 pol, c) zbirka »lik hudo- * delavcev ima kronolog. vložil. 715 slik, C) zbirka daktiloskopičnih kart 923, d) zapisnik tatvin koles po aep. v Mariboru 162 slučajev, e) zapisnik tatvin koles Po nep. v Sloveniji — f) zapisnik vlocnov In drugih hudodelstev izvrš. po i nep. 543 slučajev. Kriminalna razvidniea je izvršila iaz-^ ličnih zabeležb in rešitev 18.420. 13. Poslovanje antropometričnega oddelka tega komisarijata: a) fotografičnih | slik hudodelcev, komunistov, vohunov ; in enakih se je izvršilo 1.344,’ b) reprodukcij slik se je izvršilo 48, c) rlaktilo-skopičnih kart se je izvršilo 351, c) slikalo se je oseb 252, d) slikalo se je ob-■ jektov 4. 14. Poslovanje zaporov tega policijskega komisarijata; Zaprtih oseb, oddanih polic, komisarijatu je bilo 2.134, oddanih sodišču je bilo 122, oddanih obmejnemu komisarijatu 38, oddintnih srec:ke-miu poglavarstvu 61, oddanih fini okr. ravnateljstvu 25, oddanih carinarnici je bilo 10, kaznovanih od tega komisarijata 104, kaznovanih od mestu. mag. šolsk. sveta —. Kaznovani so odslužili kazen v 281 dnevih — za odgon jo bilo v pritvnru 1087 oseb, od' teh je bilo odg. potom odpravljenih 951 osob. 15. Časopisov jo izhajalo v pr. letu 13, Novo prijavljenih je bilo v tek. letu 5. ! • Prenehalo jih je v tek. letu 4. ©!ajšaw@ držav-nih ^amešfensev- Ker nove uradniške legitimacije še niso dotiskane, je gospod Minister Sa-obračaja z razpisom M.. S. br. 350-25, od 16. tm., odobril, da se državnim nameščencem začasno dajejo povla-stiee, do katerih imajo pravico po pravilniku o povlaščeni vožnji, na sledeči način: Potniške blagajne izdajajo državnim uradniikom in ostalim drž. uslužbencem karte po 50% od redovne tarife pod temi pogoji: Vsak drž. uslužbenec ima pri potniški blagajni pokazati objavo, katero mu izda urad, pri katerem je v službi. V taki objavi' mora biti, označeno: Ime in priimek,'kategorija in grupa uslužbenca kakor tudi urad, kateremu uslužbenec pripada; objavo rnoTn overoviti uradni starešina s svojim podpisom in uradnim pečatom in vstaviti datum in .mesto izstavitve objave. Slednjič se mora v objavi označiti tudi od kje in kam uslužbenec potuje. Glede pravice do voznega razreda velja člen 81. Predpisa o brezplačni in po vlaščeni vožnji z dodatkom, da so mora državni uslužbenec s pravico do I. ia II. razreda poslužiti III. razreda, izvzemši uradnike I. kategorije, 1., 2. in 3. grupe, kateri se morajo voziti samo tudi v II razredu. Glede veljavnosti za vrste vlakov velja člen 91. omenjenega predpisa Za rodbinske člane državnih uslužbencev izdaja objave oni urad, pr: katerem je družinski glavar v službi. Obja ve za rodbinsko člane morajo- vsebovati iste podatke kakor objave za aktivne u-službence, -samo da je treba v objavi še označiti: ime in priimek rodbinskega člana, v kalkem rodbinskem- razmerju je z državnim uslužbencem (žena, sin hči) in zvanje državnega uslužbenca, ČPgar rodbinski član je. Poleg tega ima biti v objavi označeno, če ženi oziroma otroku pripada dodatek v smislu čl. 42 v zvezi s čl. 149 zakona o civilnih državnih u-r-adnikih (čl. 78. Predpisa o brezplačni in povlaščeni vožnji). Slednjič se mora v taki objavi z besedami označiti, katero potovanje je to. prvo, drugo ali cretje. Za državne upokojence kakor tudi za njihove rodbinske člane izdaja objave oni urad, pri katerem upo-kBjenec prejema pokojnino. Objave za vpokojence in njih rodbinske člane morajo vsebovati kakor objave za aktivne uslužbence in njihove rodbino, samo da se v objavi za vpokojence in rodbine 'vpokojencov mora označiti zvanje — položaj — katerega je vpokojence imel v času vpoikojitve. Tudi v teli objavah se mora označiti ali prejema vpoko-jenec in rodbinski član draginj-sko doklado (čl. 80 predpisa o brezplačni in povlaščeni vožnji). Na Inki objavi je označiti, katero potovanje je predmetno, ali prvo, drugo oziroma tretje. Rodbinski član aktivnega uradnika, vpokojenega uradnika, in vpokojenci, kateri ne uživajo dodatka, odnosno dra-ginjske doklade, nimajo pravice do znižane vožnje. Glede voznega razreda za rodbinske člano aktivnih uslužbencev in vpokoje-nih uslužbencev velja drugi odstavek, a glede vpokojencov tretji -klstavck čl. 81, tako, da so morajo poslužiti tudi III. r., izvzemši rodbinskih članov aktivnih u-radnikov 1., 2. in 3. grupe I. kategorije, -kateri se morajo voziti le še tudi v III, razredu. Aktivni oficirji dooivajo 60% znižane vozne cene redovne tarife, kadar potujejo v u-nifo-rmd, ako potujejo v ci-vilu, morajo imeti iste objave, kot civilni državni uslužbenci. Glede rodbinskih članov, aktivnih in vpokojenih oficirjev velja isto kakor za rodbinske člane in vpokojence civilnega reda. Na vsako objavo ima potniška blagajna, kadar izda karto, udariti po-stajni datumski žig. Sprevodniki so dolžni, da prililkom- pregleda kart preluknajo tudi objavo. O priliki od-dajanja kart vratarju se odvzamejo tudi objave, radi tega je treba, da izdajajo uradi objave v dveh izvodih, tako, da se more upotrehiti drugi izvod za povratek in da se na enem izvodu označi: »velja za vožnjo tja«, ali na drugem: »velja za vožnjo nazaj«, ovlaščeni vožnji na državnih železnicah, 1. aprila 1925. Po tem roku sc mora postopati po predpisih o brezplačni in po vlaščeni vožnji na državnih železnicah, ko bodo državni uslužbenci, državni vpo-kojenei in rodbinski člani dobivali po-vlastice na podlagi predpisanih legitimacij, katere bodo do tega roka dovršene. Po navedenem roku more uporab ljati objave za vožnje nazaj najdalje do konca aprila 1925 edinole oseba, ki je ob zapadlosti roka bila na potovanju. Državni uradi so dolžni, da v pogledu objav za rodbinske člane aktivnih uslužbencev, vpokojencev in njih rodbin vodijo točno evidenco o številu izdanih objav in da ob priliki izračunan ja gotovih legitimacij v odnosnh rubrikah naznanijo. če je do-tični rodbinski član oziroma vpoko-jenec izrabil, eno dva ali tri potovanj au Xavier de Montepin: Skrivnost rdeče hiše. Roman iz francoskega življenja. 47 Zadnje -besede jo izrekel poveljnik z ginjenim glasom; na Marijo so napravile globok vtis in jo omehčale. Mislila je, da ima poveljnik prav, kajti na la način bi res bila zagotovljena njena bodočnost in Margerita bi dobila krasen družabni položaj. Pa saj .ie grof trdil, da bo Margeriti bolj oče nego soprog. Poveljnik ni snel očesa z Marijinega obraza; prepustil ji je, da je lahko dodobra premislila, kaj bo odvrnila; nadejal so je, da njegove besede niso bile brez uspeha. In resnično se je jel Marijin obraz vedriti; videlo se .je, da .ie privolila v poveljnikove predloge. Cez riekaj časa je obrnila oči proti starcu: — No, prijateljica, — je vprašal s pro-seči-m glasom', — čemu se smem nadejati? Kako ste se odločili? — Predvsem, hvala vam1 od srca za, čast, ki jo izkazujete mo-ji hčeri — je odvrnila vdova — oprostite mi le, da.sem se trenutno začudila vaši prošnji in se je preplašila. — Nepotrebno- opravičevanje — jo je prekinil poveljnik; — veste sami, kako dobro razumem vaš strah in vašo osuplost. Zakaj mi pač ne odgovorite, ko veste, kako me boli negotovost. Kaj naj vam rečem? Da, prav imate; vez, ki ste jo predložili, bi resnično zasigurala Margeriti bodočnost, morda celo srečo; vendar pa se ne u šoj,a m go-voritj v njenem imenu, dokler je ne povprašam o tam1. Rajši bi j-o videla kot siroto nego mu-šenko- nesrečnega zakona. Vem, da tudi vi, prijatelj, nočete mučenike. ampak veselo tovarišico. — Seveda, — je vzkliknil grof Femey — rajše se odpovem' svojemu poslednjemu snu nego bi Margorito silil k temu. Rec.ito mi le, kaj mislite vi kot njena mati? — Jaz sem za to zvezo in če bi privoljenje moje hčeri -zaviselo od mene, tedaj bi bilo sigurno. — Samo to sem hotel vedeti, — je od- 1 vrnil poveljnik, brzdajoč se, da se ne bi preveč pokazala njegova radost. — Kmalu bomo na jasnem. —- Kaj ste namenili? — Odšel bom proč ter poslal k Vam Margerito. Pomenita se; čez eno uro sem zopet pri vas, da čujem odgovor. — Kaj... ali naj že danes govorim z njo? — Rotim vas, ne odlaša jte. Ko bi samo vedeli, kako me muči negotovost. V mojih letih pač ni časa za čakanje in odlašati je. — A kaj bi porekli, ko bi veleli, da ne boste živeli več ko štirinajst dni? — je šepnila Marija, nato pa pristavila glasneje. — Sicer pa, prav imate prijatelj, treba se je podvizati. Pojdite in pošljite mi Margerito. Poveljnik je odšel iz sobe in stopil na vrt, kjer se je Margerita zabavala s cvetlicami. — Ali že odhajate prijatelj? — je vzkliknila. — Kmalu se vrnem, drago dete. Mati vas prosi, da pridete k nji. Ima vam povedati nekaj važnega. — Koj pohitim k nji! — je odvrnila Margerita in jadrno zbežala, v hišo-. Razgovor med njo in materjo je bil dolg in sila previden. Po ovinkih in s težavo, vendar pa jako razumno in spretno .10 mati najprej preverila naivno hčer, da je zakon edino zasigaranje njene bodočnosti, nato pa ji povedala naravnost, da lahko postane grofica le Perney, če poda roko staremu poveljniku. Težak problem je bil to za mlado dekle, ki je jedva slutilu trdo resničnost življenja. Vendar pa ^no-čem-o zlorabljati potrpežljivosti naših citateljev in jim podrobno opisovati^ razgovora med' hčerjo in materjo, ki je imel tisti konec, katerega smo pričakovali: neizkušeno, skoraj o-tročje dekle jo podleglo vplivu materinih besed in privolilo r vse predloge. Prav ko se je njun usodni pomenek nagibal h koncu, se je oglasilo tiho trkanje na vratih. — On je, — je rekla Margerita. — Poveljnik? — Da, pusti ga v sobo. Margerita je smeje odprla vrata in rekla: — Žena ne »me nikoli pustiti moža čakati, pa najsi je samo njen bodoči soprog. Glej, draga mati, kako dobra načela imam. Grof je stopil v sobo. Bil je tako bled in zmeden, da bi se bil kmalu onesvestil, ko je prišel čez prag. Torej? — je vprašal Marijo s tako vznemirjenim! glasom, da je jedva spoznal v njem časten glas. — Govorila sem z Margerito je odvrnila gospa Cbesnel. — Pa kaj je rekla? — Vprašajte jo sami, prijatelj, pa boste slišali odgovor. Stari vojščak se je obrnil k smehljajoči se dovojki; ker pa ni mogel govoriti od vznemirjenja, jo je vprašal s pogledom, v katerem so se zrcalile vse njegove nadeje in ves njegov strah. — Da, jaz boni odgovorila — je l/pregovorila deklica, — in moj odgovor bo kratek. Ponavljam vam to, kar som rekla že materi: rada privolim, da vam postanem soproga. Preverjena, sem, da mi boste dober mož. a tudi jaz bom skrbela, da ne boste imeli težav s svojo soprogo. Grof je bil tako pijan od nenadne sreče, da je hotel pasti na kolena pred Margerito; v zadnjem hipu .pa se je spomnil, da je prestar in da bi težko vstal. Ta misel je bila le sreča zanj, kajti tako bi se bil osmešil pred deklico. Vesel, da se je obvladal o pravem času, je vzel Margeritino roko, jo poljubil in dejal z ginljivo preprostostjo: — Bog naj mi bo priča, da hi hotel samo zbog toga biti mlajši, da bi vas lažje osrečil. Elegantna črna plesna ob'eka za damo (tunika * čipkami) se proda. Nailor r upravi -Tabora" 550 Kerttorlstlnjo, prvovrstno moč iwii)ansk« konspondentinjo iste slovenska tvrdka v Julijski Benečiji. Ponudba na upravo ped ,Jnlijska Benečija*. 252 Lepo stan ovanje, 2 veliki sobi kuhinja, predsoba in drugo v Gosposki al. 16/11. se zamenja za enako ali večje. Cenj. ponudbe na Baalov Anica Traun, trgovina s čevlji, Maribor, Grajski trg. 239 Pošten in miren zakonski par s 3 otroci išče mesto hišnika, viničarja, ali kaj sličnega. Meško Ana, Sestrže, posta Ptujska gora. 269 Dotlčna oseba, ki je v četrtek 29. 1. 19Jo ob >/, 12 uri predpoldne odpeljala iz veže