Poeamezna Številka RM O,IS ИдгашпкпБо^с Uprava Klagenfurt, Postfach 115 / Ured^vo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno KM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 17. Krainburg, 28. februarja 1942. Vrhunec ChurchiloTega hlinienja „Anglija ni bila pripravljena" Churchill hoče zakriti svoie poraze z lažmi - N]egovo lavkanie v spodnli zbornici Berlin, 27. februarja. Po trinajsti pre-osnovi svojega kabineta, s katero je hotel Churchill posebno s pritegnitvijo Stalinovega odpolanca Crippsa pripraviti k molku svoje glavne kritJke, je ta namazani politični akrobat in pretvarjalec stopil v torek pred angleško spodnjo zbornico, da bi podal poročilo o vojnem položaju. »Vedno sem upal, da vstopijo Združene Države v vojno proti Nemčiji,« tako je rekel Churchill taikoj v začetku svojih izvajanj. Jasneje in z bolj občutnim cinizmom pač skoraj ne bi bil mogel ta stari vojni hujskač raakriti svojega načrta, da izvo-jujejo to po njem hoteno in po njem povzročeno vojno s svojimi krvnimi žrtvami Poljska, Francija, Jugoslavija, Grška in posebno tudi Združene države. Upravičeno reakcijo Japonske na trajne grožnje in provokacije od strani Velike Britanije in USA poskuša Churchill prenaredti v japonski napad, s tem da trdi, da sta obe angleško govoreči državi ohranile skrajno rezepviranost napram trajni japon^i agresiji. Pri tej ponareditvi zgodovinskih dejstev je Churchill popolnoma pozabil, da je bil on tisti, ki je v nekem govoru v Mansion House (dne 10. novembra 1941) izjavil: »Ako napove USA Japonski vojno, bo temu pred potekom ene ure sledila britanska vojna napoved.« Churchillov bluf je resdkrinkan »Prestavitev ogromnih moči USA na vojne potrebe je šele v svojem začetnem Stadiju.« S temi besedami izpusti Churchill mačiko iz vreče in postane proti njegovi navadi nenadoma čisto redkobeseden. Ali gospod Churchill, zakaj je to, zakaj naenkrat tako? Prej ste govorili vendar čisto drugače! Kje ostaja vaša velikopoteznost? Saj ste vendar vi še 30. julija 1941 v spodnji zbornici izjavili: »Združene države nas podpirajo v gigantski meri in njihova jeza tako narašča, da se bližajo robu vojne.« V ta okvir Churchillovih jadikujočih izvajanj pristoja tudi opazka; »Kam bi mi prišli, če bi bili porazdelili naše omejeno Število protiletalskih topov na neizmerna, brezštevilna področja in ranljive točke daljnega Vzhoda, mesto da bi ščitili pristanišča in tovarne v Angliji?« Ali je sploh še možno bolj jasno priznanje britanske slabosti? Churchill stoka in jadikuje nad izginjajočo ladijsko tonažo, nad pomanjkanjem mornariških enot za spremljanje konvojev in nad nezadostnimi Bračnoobramibnimi sredstvi za svoj Imperij. In kako se je šopiril ta hvastač! Churchillova krivda je dokazana Višek hlinjenja in laži pa tvori sledeči stavek iz jecljanja vojnega zločinca: »Ce se vstopi slabo pripravljen v vojno in se bori na življenje in smrt z dvema iwbomo oboroženima državama, izmed katerih ima 6na najsilnejšo vojno mornarico, in če nam potem sredi borbe vpade v popolnoma nezavarovani hrbet tretji pomembni sovražnik, ki razpolaga z mnogo večjo vojaško silo kakor sami, potem je naloga gotovo težka.« To je največja nesramnost, ki si jo je kdaj koli privoščil lažnivec in voj'ni hujskač Churchill. Kaj se pravi tukaj vstopiti nepripravljen v vojno. Ravno Churchill, ta najbrezvestnejši vojni razbojnik vseh časov, je bil tisti, ki je že leta notorično hujskal k vojni, ki se je šopiril s svojo moč jo,.ki je obkrožil Nemčijo in jo prisilil v vojno. To je isti Churchill, ki je po zmagoslavni do-vršitvi vojnega pohoda v Francijo meseca juH-ia 1940. pustil v nemar Fiihrerjev apel na razum Anglije in ki danes malenkostno in ogabno jadikuje, da je vstopil slabo in nepripravljeno v vojno. On je hotel vojno imeti. »Nimam nobenih novic, s katerimi bi lahko dopolnil ona skromna poročila iz Singapura, ki so jih prinesli časopisi. Razen tega sploh ne morem dati nobenih pojasnil. Mesto uspehov — željne sanje Uničujoči vtis, ki so ga morale napraviti te jadikujoče vesti na spodnjo zbornico, poizkuša stari lopov Churchill ublažiti в sledečo chloroformsko injekcijo: »Mi mo- remo zelo jasno videti,* tako je lagal sito-rito in nesramno predrzno, »da naš položaj ni postal samo v zadnjih dveh letih, temveč tudi v poslednjih mesecih dosti bolj ugoden.« Churchill ima prav! Z vsakim angle-Skim porazom od Namsosa preko Dilnkir-chena, Grčije, Krete, Lybije in Singapura se je položaj Anglije izboljšal. Churchill pa pozablja čisto in popolnoma, da mu stoji danes čisto druga Nemčija nasproti, da ni Nemčija tista, ki je blokirana, temveč Anglija sama; on pozablja, da ima danes proti sebi fronto od severnega rta do Biskajskega zaliva, da sila osi ni zlomljena temveč neprestano narašča in da more Anglija kot edino svojo »aktivno« postavko knjižiti izgubo najbolj dragocenih delov svojega Imperija. Zopel smo potopili 32.000 brl Sovjeli so v 10 dneh izgubili 403 lelala napram 28 našim izgubam Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 26. februarja naznanilo Na vzhodu so bili odbiti številni sunki slabejših sovražnikovih sil. Težko topništvo vojske je učinkovito obstreljevalo v vojni važne'naprave v Leningradu. Visoko na severu so sile bojnih letal podnevi in ponoči bombardirale delne proge murmanske železnice in dosegla polne zadetke na železniških napravah v Kadalakši in Ivouhiu. V času od 15. do 24. februarja je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 403 letal; od teh je bilo v zračnih bojih sestreljenih 265 in 44 po protiletalskem topništvu, ostanek je bil uničen na tleh, V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 28 lastnih letal, V vzhodni Afriki so nemško-itali-janske izvidne sile vrgle britanske opazovalne čete nazaj. Sovražnikove zveze v zaledju med Tobrukom in Sidi Baranijem so bile bombardirane, V zračnih bojih so nemški lovci sestrelili 3 britanska letala. Zračni napadi na vojaške naprave na otoku Malti se nadaljujejo. Kakor je bilo že objavljeno po posebnem poročilu, so nemške podmornice v srednjem Atlantiku v večdnevnih žilavih bojih Iz močno zavarovanega konvoja potopile sedem ladij, med temi dva velika tankerja, e skupno 52.000 brt., nadalje poškodovale šest tako težko, da se jih lahko šteje med izgubljene. Pri teh napadih se je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom KapitSnleutnan-ta K r e c h a. Britanski bombniki so v zadnji noči napadli nekatere kraje na obrežju Vzhodnega morja, med tem tudi mesto Kiel. Žrtve med civilnim prebivalstvom niso velike. Sovražnik je izgubil p6t letal. Bombni zadetki na sovletsko križarko Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. februarja naznanilo: Na južnem odseku vzhodne fronte 80 nemške, romunske in madžarske skupine odbile sovjetske napade. Na srednjem in ^vernem odseku fronte se nadaljujejo boji in menjavata obramba in napad. Vedno znova se vrsteči zračni napadi na Bebasto-pol so povzročili obširne požare v mestnem in pristaniškem področju. y vodovjih trdnjav« je bila neka sovjetska križarka težko zadeta po bombah. V severni Afriki ee vrši obojestransko izvidniško delovanje. Nemški lovci so sestrelili štiri britanska letala. Na Malti so bombe najtežjega kalibra zadele zaklonišča podmornic v luki La Valetta. Na morju okrog Angleške je zračno orožje v pretekli noči severno od Cromera razkropilo nek britanski konvoj. Dve večji trgovski ladji sta bili tako težko zadeti, da se jih mora šteti med uničene. Pri poletih poedinih britanskih bombnikov nad Nemškim zalivom je sovražnik izgubil v pretekli noči tri letala. Feldwebel K op p e n, letalski vodnik v nekem oddelku zračnega brodovja, je včeraj sestrelil tri nasprotniška letala in s tem dosegel svojo 72, zmago v zraku. Veliki požari v sebastopolski trdniavi Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 24. februarja naznanilo: Na različnih mestih vzhodne fronte so ob skupinah vojske in zračnega orožja (Nadaljevanje na 2. strani) ilental na leleposlanika Papena Secret Service In GPU delata roko v roki - Aretirali so dva Angleža Berlin, ZL februarja, V torek dopoldne so napravili atentat na veleposlanika v o n Papena in na njegovo soprogo, ko sta bila na poti iz stanovanja na veleposlaništvo. Veleposlanik von Papen in njegova soproga nista ranjena. Nekega moža, verjetno atentatorja, ki se je nahajal nekaj korakov za veleposlanikom, je bomba raztrgala na kose. Takoj po atentatu je turški zunanji minister Saradžoglu, ki ga je spremljal državni tajnik Numan Menemencoglu, oficiel-no obiskal veleposlanika Papena, Turški zunanji minister je izjavil, da turška vlada pod nobenimi pogoji ne bo trpela, da postane njihova dežela prizorišče takih zločinov, Veleposlaniku je sporočil, da so pričeli najstrožjo preiskavo z vsemi potrebnimi ukrepi. Predsednik turške države in turški ministr. predsednik sta sporočila po šefih svojih kabinetov veleposlaniku svoje čestitke. FUhrer je brzojavno izrazil ve-lepolaniku von Papenu svoje čestitke. Tudi državni zunanji minister von Ribben-tro'pp je poslal veleposlaniku von Papenu prisrčno brzojavko. Istočasno kakor vest o atentatu na veleposlanika von Papena v Ankari, je prispela iz Istanbula vest, po kateri so pred nekaj dnevi v različnih mestnih predelih istočasno razširjali Nemcem sovražne letake. Turška policija je aretirala včeraj v nekem gr&kem klubu dva Angleža in nekega pripadnika izdajalskega generala De Gaulle, ki so osumljeni storilstva. Tudi to poročilo kaže, kako delujejo povsod po Turčin britanski agenti. In pri tem je to samo en primT. Mnogi drugi primeri ostanejo tajni, ker Secret Service špijonira, podkuplja, izsiljuje in mori po navadi skrito. Gotovo so hoteli von Papena odstraniti, ker ima važne informacije o tem, kako je Eden prodal Turčijo Moskvi. Ni nobenega dvoma o tem, da je treba organizatorje tega nizkotnega merilnega poizkusa iskati v Secret Service In v GPU. Leto 2. * Evropa zrašča Napisal Reichsminister Funk Ce v kratkem posnetku motrimo gospodarsko dogajanje preteklega leta, se oziramo na leto silnih prevratov in se zavedamo, da skriva bodočnost v svojem krilu ravnotako ostre preokrete in dovrfiitve. V viharnem tempu so se nemške naloge povečale na perspektive. Ne stojimo več pred že davno izpolnjeno velikonemško nalogo, ampak zrasli smo že v evropejsko misije* in odgovornost. Da, zadnji dogodki v pači-fiškem in vzhodnoazijskem prostoru so nae skupno z našimi zavezniki postavili pred nalogo, ki obsega ves svet in ki v zgodovini nima primera. Doslednost in "občestva dogajanj, ki veže vzhodnoazijski prostor 3 Evropo kakor flestav občujočih cevi, potrjujeta globoki zgodovinski pomen nemške* ga boja. Kajti tudi tam je problem vzhodnoazijskega življenjskega prostora sličen, onemu evropskega življenjskega prostora. Tudi tam so se kakor na evropskem kontinentu, sprostile bistveno enake sile oblikovanja in reda. Tudi tam ne morejo nasprotniki postaviti novim silam reda niS drugega nasproti, nego le šege anglosaksonske hegemonije in Izžemanja narodov, ki so se preživele, ne pa kakšnih nravstvenih in konstruktivnih idej boja. Kakor se Nemčija in Italija čutita pozvani po zgodovini, da zemeljski del na, novo uredita, tako se čuti Japonska pozvano za nosilca zgodovinske misije, da preuredi del sveta. Stara Evropa pa se v porodnih popadkih nove dobe preobrazuje in prenavlja svoje večinoma že onemogle sile in soke. Nahajamo se sredi preoblikovanja gospodarske in socialne strukture kon-tineta, čigar učinke danes še ne moremo jasno spoznati do vseh potankosti. Toda mi poznamo pot in smo dobršen del tega pota že prehodili. Naš cilj je solidarnost kontinenta. Doslej so Evropo obvladovale centrifugalne sile, ki jih je netila Angleška. Sedaj pa je kontinent dobil zopet vodeče in urejajoče središče stabilnosti in reda, ki neguje in združuje centripetalne sile in ki bo ž njimi izgradila novo Evropo v korist nas vseh. Gospodarsko gledano je cilj gospodarska enota Evrope. Ta zaključuje perijodo zaostrene mednarodne delitve dela, življenjsko nevarne odvisnosti Evrope od preko-morskih preskrbovalnih ozemelj in nezdravih stremljenj po avtarkiji od strani najmanjših gospodarskih enot v parceliranem kontinentu. Za cilj smo postavili gospodarsko prostost kontinenta, gospodarstvo, ki je varno pred krizami in zasiguranje ter povečanje življenjskega standarta delovnih narodov Evrope, ki jih v načrtni izgraditvi njihovega obstanka ne smejo več motiti notranjeevropske vojske in homa-tije, diktatura zlata in finančnih ail kakor tudi ne kapitalistične krize in špekulacije. V vedno naraščajoči meri poznavajo in potrjujejo tudi izven Nemčije potrebo in šanco tega postavljenega cilja. 2e med vojno zrašča Evropa! »Prvi evropejski kongres«, ki se je pred kratkim vršil v Berlinu pod vodstvom državnega zunanjega ministra pl. Ribbentropa, je bil uvaževanja vreden dokaz tega stalnega naraščanja. Na gospodrskem področju pa prinaša vsak mesec praktično obnovo nove Evrope, najsi gre za udejstvovanje metod gospodarstva, ki ga vodi država, najsi gre za intenziviranje kontinentalne trgovine ali za enotno usmeritev valutne politike. Stari kontinent dobi novo lice in obrača lice proti Vzhodu, proti ozemlju vzhodnega prostora s še neodkritimi surovinami, ki ga nemška organizacija prvikrat vključuje v ritem evropskega gospodarstva; kajti te pokrajine so doslej stale izven zgodovinsko razvitih oblikovalnih sil kontinenta. To pa pomeni odvračanje od pretežno prekomor-ske in kapitalistično kolonialno gospodarsko orientirane gospodarske politike, povratek h kontinentalni gospodarski politiki, ki в« hoče čim najbolj mogoče sama preskrbovati in mobilizirati vse produktivne sile v Evropi. Ta razvoj je nujen, ker se je zlomila britanska vladai na morju in ker so Zedinjene države sovražnik Evrope. Amerika pa je gospodarski izgubila vojno že v hipu, ko jo je Roosevelt naščuval v vojno, da bi odpravil svojo, že celo desetletje la-tentno gospodarsko in socialno konjunkturo. Njen boj proti Nemčiji ni niti trgovski posel po amerikariskeim slogu, kajti Zedinjene države so v Reichu več kakor desetkrat več naložile in investirale nego Nemčija v USA. Odkar so Zedinjene države vstopile v vojno, se je začel beg med-narodneega' kapitala, ki se klati po svetu, od dolarja tn prosti tečaj dolarja je že padel za 35%. Ni li ta činjenica taka, da mora v kapitalistični Ameriki učinkovati kakor svetilnik! Povrh pa se v gospodarskem pojmovanju Zedinjenih držav bližajo globoke izpremenibe in pretresi, medtem ko je za povojno dobo nakopičene toliko opasne snovi, da ji tudi kapitalistična gospodarska politika nikdar ne bo koe. In kateri narod na svetu bi še bil voljan, da mu zlata politika Zedinjenih držav določa njegovo usodo? Ravno vojni hujskač Roosevelt — kot del one sile, ki hoče samo zlo in vendar ustvarja ^dobrine — se proti svoji volji udejstvuje kot pomočnik pri izgraditvi ujedinjene Evrope. V tp zgradbo bodo nekoč morali Vložiti iijegovo sliko kakor kip enega izmed onih demonov, ki so v srednjem veku morali na svojih sovražnih plečih nositi stavbo gotskih stolnih cerkva. Nemško gospodarstvo je tudi glede pre-tečenega leta lahko ponosno na svojo voj-no-gospodarsko disciplino in storitev. Nemški podjetniki so doumeli, da se dajo veliki uspehi nemškega gospodarskega vodstva in oboroževanja, preureditve kontinenta in preobrazbe bodočega svetovnega gospodarstva rešiti le z revolucionarnimi sredstvi, ker za take velike in. nove naloge ni nobenih izkustev in nobenih vzorcev. Oni vedo, da so čim najtesneje povezani z državo, da morajo voljno služiti pri matu politike in slediti z razumevanjem državnemu gospodarskemu vo^tvu, ne da bi zaradi tega oslabeli v svoji privatni inicijativl in v veselju prevzemati odgovoiiiost. TO leto bo zahte-„jvalo od nemškega gOspDda.ratya , nove ogromne, дароге, ki zajaničijo zjrtago. Za-' hteve ni^^stbfflnodt vsakega posameznika ^odo postale še večje, življenje bo postalo še trše. Kakor je že pravilno ugotovil uvodnik . »Dolg in imetje«, pridobiva gospodarstvo ' dokončno vojnogospodarsko obliko, ker se še naprej vse sile kncentrirajo in skrajno racionalizirajo na to, da postane nemška oborožitev nadmočna. Fuhrer pričakuje od nemškega gospodarstva vztrajno najvišjo storitev, ki je vredna junaške službe naše oborožene sile. Popolnoma sem uverjen, da bo nemško gospodarstvo do zadnjega zastavilo vse svoje moči in energije, da izpolni to nalogo in da bo ravno tako kakor vojaška in politična končna zmaga, zagotovljena tudi zmaga gospodarstva. Teze boljšega sveta || жжмо ČASA 11 Slavje ustanovitve stranke v MUnchenu - Gauleiter Adolf Wagner prenaša FUbrerleve pozdrave M ii n C he n, 27. fetruarja. Na zgodovinskem mestu v slavnostni dvorani pivovarne Am Platzl v MUnchenu je v torek praznovala NSDAP dan strankine ustanovitve. V tretjič so v velikonemškem boju za svobodo obhajali najstarejši FUhrerjevi sobojevniki oni dan, katerega je pred 22. leti Adolf Hitler prvič oznanil pred več tisoč poslušalci 25 točk strankinega programa, ki so zdaj že skozi desetletje postali življenjski zakon vsega nemškega naroda. PUhrerja so v tem letu zadržale priprave za končnovejjavni obračun z boljševiško plu-toki'atičnimi svetovnimi požigalci, da bi v krogu svojih zviestih preživel ta znameniti dan. Njegove pozdrave je prinesel Gauleiter -tradicionalne dežele Miinchen Ober-bayern, Adolf Wagner. ■ Ftihrerjeva poelanica ima sledeče besedilo: * . Moji tovariši in tovarlšlce v stranki! Prvikrat po mnogih letih mi ni mogoče, da bi se udeležil spominskega dne mojih naj« etarfejših sobojevnikov. Toda glavnega stanu ne morem zapustiti ravno v tem času, ko se bliža konec zime, od katere so se naši nasprotniki nadejali vsega. Od junija do oktobra 1941. so nemške armade sunile več kakor 1000 kilometrov naprej v notranjost države sovražnika, kateri je imel namen, da končno veljavno uniči naš narod in našo domovino. Ta zima, kakršne že vei kakor sto let ni bilo, nas je napadla že koncem novembra 1941. Sneg in mraz sta zgodovinsko enkratni zmagoslavni pohod nemške oborožene sile začasno ustavila. Naši nasprotniki so takrat upali, da bodo nemški armadi prizadejali usodo Napoleonovega umika. Ta poskus se je klavemo razsul, stri pred vsem ob hrabrosti in požrtvovalnosti naših edinstvenih mož, ki so tesno drug ob drugem z našimi zavezniki trdno kljubovali ledenim viharjem mesecev december in januar, kakor so prej priborili neminljive zmage, ko je pripekalo sonce v juniju, juliju, avgustu in septembru. . Sedaj, pa, ko popušča najjiujši mraz in v Krimu ter v jiftni Ruski ie kopni sneg, mi ni mogoče zapustiti svojega mesta, ker se vršijo priprave za končno veljavno obraču-nava,nje z ono zaroto, ki od bank pluto-kratskega sveta pa do hramov v Kremlu gredo za istim ciljem: iztrebiti arijske narode in ljudi — nam starim narodnim socialistom in posebno vam, moji najstarejši sobojevniki in soborilke ta skupnost židovskega boljševizma in komunizma ni nič novega. Kakor zadene v notranjosti naše države pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej, tako zadene tudi danes le Žide in vedno znova Žide odgovornost za to, da so se narodi razdvojili. Je pa ena razlika, ako primerjamo današnjo svetovno vojno s koncem vojne let 1914 do 1918. Leta 1919. 6mo bili mi narodni socialisti malo krdelce onih vernikov, ki so ne le videli mednarodnega sovražnika človeštva, ampak se ž njim tudi bojevali. Danes je zamisel naših narodnih socialistov in fašistične revolucije zavojevala velike in mogočne narode in izpopolnilo se bo moje prerokovanje, da ta vojna ne bo uničila arijskega človeštva ampak iztrebila juda. To bo končno veljavni uspeh boja, pa naj prinese kar koli hoče in najsi traja kakor dolgo hoče. In šele takrat, ko bodo spravljeni s poti ti zajedavci, bo za trpeči svet prišla dolga doba sporazuma med narodi in s tem pravega miru. Zato sem danes bolj kakor kdaj koli v duhu pri vas, moji stari narodni socialisti in narodne socialistinje. Kajti vi ste bili moji privrženci že takrat, ko je moral ravno tako kakor danes, vsak narodni socialist doprinašati le žrtve. Toda današnji dan sem tudi osebno še bolj prežet nepremotenega zaupanja in svete vere, da ta velikanski boj, v katerem se danes nahajamo in ki se je začel takrat, dne 24. februarja 1920 v tej dvorani, v kateri ste sedaj zbrani, ne bo končal drugače, kakor naša čudovita borba za oblast v nemški državi. Kakor je takrat v dolgih letih previdnost blagoslovila naš boj, tako bo tudi sedaj dopustila, da končno veljavno zmagamo! Kar je bilo takrat le program stranke, to so danes že teze novega 'i boljšega sveta. Sprejmite torej moje pozdrave, ki vam jih pošiljam po strankinem tovarišu Adolfu Wagnerju, tako kakor da se nahajam sam v vaši sredi. V mislih sem v teh urah itak pri vas! Glavni stan, 24. februarja 1942. Adolf Hitler. Preosnova angleškega kabineta Stockholm, 27. februarja. Churchill je bil že v četrtek preosnoval vojni kabinet tako, da je zmanjšal število njegovih članov na sedem in vanj privzel boljševika Crippsa kot lordskega 6uvi&ja peSate, lorda' Beaverbrooka je pa poslal v USA. Sedaj je temeljito preosnoval tudi ostali kabinet. Pet ministrov je odpustil, postavil štiri nove in dvema ministroma poveznil druge naloge. Odpuščeni so bili vojni minister Margesson, minister brez port-felja Greenwood, minister za javna dela lord Reith, minister za kolonije lord M o y n e in minister za letalsko proizvodnjo Moore-Bradazon. Imenovani so bili: za ministra za kolonije Wis-count Cramborne, za vojnega ministra sir Games Gregg, za trgovinskega ministra Hugh Dalton, za ministra za javna dela in prvega komisarja javnih tovarn lord Portal, za ministra za letalsko proizvodnjo Llewellin in za ministra za vojno gospodarstvo Wiscount Wollner. PEVKINJA u hOVtLA . SfiSAL WiLJtM HAUff »Kaj gobezdate tu?« je rekel doktor nejevoljno in ga hotel potisniti v stran, da bi sledil jetniku na policijsko ravnateljstvo. »Kaj to mene briga, če bo onega vzel hudič k sebi?« »Ampak, prosim vas«, je vzkliknil mali in ве skoro drl, »morda ga pa fie rešite. Vaše blagorodje- je tu mestni fizik in dolžan priti k tujcu v hotelu.*! Zdravstveni svetnik je požrl kletvico, ki mu je bila na jeziku; uvidel je, da se ne bo mogel izogniti tej neprijetni poti. Pomignil je kapelniku Bolaniju, mu izročil pevkinjo in se podvizal z malim človekom v hotel de Portugal. 11. Tiho In pusto je bilo v tej veliki gostilni; polnoč je-že skoraj minila; mrko in medlo so brlele svetilke na hodnikih in stopnicah; neka groza je obhajala zdravstvenega svetnika, ko je stopal navzgor k samotnemu bolniku. Lakaj jei odprl vrata, doktor je vstopil, a bi bil skoro omahnil. Kajti na postelji je sedelo resnično in utelešeno tako bitje, s kakršnim se je on v svoji, fantaziji ukvarjal neprestano že več dni podnevi 1? ponoči. Bil je to velik, mršav, starejši ino^; pokonci stoječo volneno nočno čepico je bil potegnil globoko na čelo, njegove ozke prsi, njegove dolge, tanke lakti je prekrivala flanelasta obleka, izpod čepice je ix vdr- tega, rujavorumenega obraza molel šiljast nos kvišku. Človek bi mislil, da je obraz mrtev, ako mu ne bi dvoje sivih, bodečih oči dalo še nekaj življenja in strahoten grozovit izraz. Svoje dolge, tanke prste, ki so 3 suhimi členki daleč moleli iz rokavov, je bil skrivil. Z blaznim smehom je praskal po odeji. »Glejte, že si grebe svoj grob!« je šušljal mali človek in s tem doktorja zbudil iz njegovega stmenja nad bolnikom. Takšnega, ravno takšnega si je bil predstavljal cheva-liera de Planto; te lokave, sive oči, te zlovešče poteze, ta mršava, pošatna postava — vse, kar mu je bila pevkinja f)ripovedo-vala o onem groznem možu, je bilo tukaj. Toda premislil se je. Mar nI bil ravnokar videl, da so onega chevallera zaprli? Mar nima več ljudi sivih oči? Mar je bilo čudno, da je bil bolnik shujšan in bled? Doktor se je posmehoval samemu sebi, si potegnil z roko preko čela, kakor da hoče zbrisati te misli in stopil k postelji. V dolgih letih njegove prakse ga je le redkokdaj obhajal strah In groza ob postelji bolnika — čudno, tukaj ga je pa prevzela tesnoba in groza, ki se jih je zaman poskušal otresti, in nehote se je zganil, ko je dolgo brezuspešno iskal utrip njegove žile in čutil njegovo vlažno mrzlo roko v svoji. »Ta bedak«, je vzkliknil bolnik s hripa-vlm glasom in mešal pri tem zdaj francoščino, zdaj slabo italijanščino in pretrgane nemške besede, »ta bedak ml je menda prl-vedel doktorja. Morate mi oprostiti, vaše vede nisem nikdar imel v čislih. Edino ko- Pod predsedstvom državnega zunanjega ministra v. Ribbentropp-a se je sestal stalni svet sil trojnega pakta v Berlinu k izredni seji. Italijansko vlado je pri zasedanju zastopal poslanik Dino Alfieri, japonsko vlado pa poslanik O s h im a. Z zastopniki vseh treh vlad so bill navzoči tudi voditelji različnih komisij trojnega pakta. V anglešiki spodnji zbornici je pričela y torek dvodnevna razprava o najnovejših porazih. Churchill jo je otvoril s pozornost vzbujajočim priznanjem, da je v zadnjih dveh mesecih nastopilo nad vse resno povečanje britanskih ladijskih izgub. Angleški lovci na podmornice in druga sredstva, katerim je poverjena obramba, so do skrajne meje njihove storilnosti vprežena. Hrvatski sabor so po 23-letnem odmoru svečano otvorili v starem poslopju deželnega zbora na Radičevem trgu. Državni vodja dr. Ante Pavelič je med velikim odobravanjem prečital svojo poslanico na hrvatski narod. Burmanska vlada je zapustila glavno mesto Rangun in se preselila v severni del dežele. Angleži priznavajo v svojem poročilu, da je ta ukrep posledica naraščajočega japonskega pritiska. Veliki požari v sebastopolski trdnlav! (Nadaljevanje s 1. strani.) tudi včeraj izpodleteli sovražnikovi napadi. Bojne skupine zračnega orožja so nadalje-vale razdejanja sovjetskih železniških prog. Pri tem so jugovzhodno od Ilmenskega jezera uničile več prevoznih vlakov in težko zadele dele murmanake železniške proge. Pri napadih na trdnjavo Sebaetopol, ki so jo nemške sile bojnih letalcev izvršHe ponoči, so nastali veliki požari. V času od 20. do 23. februarja so eovjeti izgubili 83 oklopnih bojnih vozov. V severni Afriki smo pri izvidni-Skih podvzetjih razdejali nekaj britanskih oklopnih bojnih vozov. Uq)ešni napadi iz zraka so bili naperjeni proti sovražnikovim zvezam in motoriziranim kolonam v zaledju. Nemški lovci so vzhodno od Solluma т zračnih bojih sestrelili štiri h^tanska letala. " ' Na otoku Malti amo podnevi m ponoči metali bombe na letališke naprave In postojanke protiletalskega topništva. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem poročilu, so nemške podmornice iz konvojev v Atlantiku in pijed атепкапЛо obalo sestrelile osem ladij e skupno 63.000 hrt, med temi pet tankerjev. Pri poletih posamičnih britanskih bombnikov nad nemškim zalivom je mornariško topništvo v zgodnjih jutranjih urah dne 24. februarja sestrelilo neko sovražno letalo. peli v Genovi me lahko ozdravijo; ukazal sem že tej živali naj mi naroči poštne konje; še to noč se hočem odpeljati.« »Seveda se bo odpeljal«, je mrmral mali človek, »toda s šestimi, kakor oglje črnimi vranci, in ne v Genovo, kjer je utonil pokojni Fiesco, ampak tja, kjer je tuljenje in šklepetanje z zobmi.« Doktor je videl, da se tukaj ne bo dalo veliko pomagati, zdelo se mu je, da čita v očeh in nemirnih kretnjah bolnika predznake bližajoče se smrti; tudi hrepenenje odpotovati daleč stran, je bilo že večkrat znamenje naglega konca. Zato mu je svetoval, naj se mirno uleže, in obljubil, da mu pripravi hladilno pijačo. Bolnik se je srdito nasmejal. »Ležim naj, mirno ležim?« je odgovoril. »Ako se uležem, bom prenehal dihati; sedeti moram, v vozu moram sedeti, proč, daleč proč! — Kaj pravi ta mali človek? Ali je naročil konje? Sčene ti malo, ali si spravilo v red mojo pi41jago?« »Oh, moj Bog in moj Gospod!« je krehal mali; »zdaj misli na svojo prtljago; da, težak sveženj grehov bo vzel s seboj, ta izrod človeški. Ne da se niti povedati, kako je ta človek preklinjal in kako bogokletno je govoril.« Zdravstveni svetnik je bolnika zopet prijel za roko. »Zaupajte mi«, je rekel; »nemara vam pa moja veda vendarle še lahko pomaga. Vaš strežaj mi je rekel, da se vam je odprla neka strelna rana; dajte, da vaa preiičem!« Godmjaje se je bolnik vdal in Verlae und Drack: NS.-Gauverlajc and Druckerel Kttrnten GmbH,. ШажепГиП - VerlaKsleiter: Dr Emil Heltian. — HaupUchilfUelter: Dr Otto (Wehrmacht) I V Hermann AJlmay*r SSurzelt Ut Anzeleenllste Nr 1 eOltle pokazal na svoje prsi. Doktor je odvzel slabo narejeno obvezo in zagledal — ubod« nino tik srca. — Čudno! Bila je ravno tako velika in na istem mestu kakor pri pev* kinji. »To je sveža rana, ubod!« je vzkliknil doktor in nezaupno pogledal bolnika. »Odkod imate to rano?« »Nemara mislite, da sem se dvobojeval? Ne, tristo hudičev! V prsnem žepu sem imel nož, padel sem po stopnicah in se nekoliko opraskal.« »Nekoliko opraskal!« je pomislil Lange. »In vendar bo zaradi te rane umrl.« Pripravil je bil med tem limonado in jo ponudil bolniku. Ta jo je z nesigurno roko ponesel k ustom, videti je bilo, da ga okrepča. Nekaj hipov je bilo vse tiho in mirno; toda ko je videl, da je razlil nekaj kapljic po odeji, je začel preklinjati in zahteval žepni robec. Strežaj je skočil k nekemu kov« čegu, ga odprl in prinesel robec. Doktor se je ozrl tja — strašna slutnja mu je prihajala — in znova je pogledal tja, ter videl isto barvo, isto blago, isto platno, kakor jih je bil našel pri pevkinji. Mali človek je hotel robec Izročiti bolniku, ta ga je pahnil nazaj: »Pojdi k vragu, žival neumna! Kolikokrat ti Se moram reči, da spada na robec eau d' Hćliotropa!« Strežaj je privlekel steklenico in poškropil ro-, bec; prijeten duh se je razširil po sobi — ravno tak parfum, po kakršnem je vonjal najdeni robec. (Dalje prihodnjič.) Ukrajina na poti proti Evropi Revni kmetje na hogatm zemlji — Nemško pionirsko delo v ozemlju Dnjepra Vsako gledanje Ukrajinskih razmer mora izhajati iz tega, da tukaj ni moči rabiti navadnih predstav in običajnih meril. Ce tudi nam prilike kažejo celo sliko, ki jo poznamo, se vendar notranja vrednost bistveno razlikuje od tega, kar nudi zunanji videz. Ni treba, da so taka izkustva vedno negativne prirode, tudi marsikaj pozitivnega se lahko skriva v neznatnih in tujih rečeh. Posebnost pogojev ,ki se najdejo v Ukrajini, sega v vse panoge javnega življenja. Nemška uprava se le v izredno majhnem številu primerov lahko opira na že obstoječe naprave, ki bi ustrezale nemškim ali sploh ^apadno evropskim pojmom. Pri tem se pa mora vedno uvaževati še sledeči bistveni moment. Ukrajina je dežela, skozi katero tečejo zveze fronte, kjer se vršijo hudi boji, 2 zaledjem. Zato se morajo vsi drugi zahtevki podrediti poglavitni zahtevi, da morajo dobro funkcionirati ceste za nove pošiljke. Posebno tehtna je ta zahteva v deželi, katere veliki obseg je v očividnem nerazmerju z omrežjem cest in železnic, posebno ko je treba vkalkulirati tudi še sovjetska razdejanja. Zato ni čuda, da prometni problem vpliva tudi na oddaljene reči In da se številna vprašanja priostrijo v prometno vprašanje. Prilike za Ukrajince V pogledu uprave so manjkali v Ukrajini vsi pogoji. Morda še obstoječih sovjetskih upravnih teles ,ne glede na vse drugo, večinoma že zgolj zaradi tega niso mogli ra- Nemšikemu meču sledi plug. Na vzhodu zavojevana zemlja bo nudila varno pod-lago prehrani nemškega naroda in vseh narodov Evrope. Ustvarjajo nemško upravo in organizirajo kmetijstvo, ki je posebno važno za Ukrajino, kot »žitnico tivrope«. »Karawanken Bote« prinaša danes natančno poročilo o delu za napredek v Ukrajini, ki so ga pričeli takoi po dokončani borbi V.../--«}r^;-«'.» :^V.. • • -k .Ш?: У' •?•. • ••'• * •"•'; \t.c ' д#*». ill"*''**"' • ■»*• % Kijev ob D n j e p t u, glavno mesto Ukrajine. (Samralung Seller, Zander-Multiplex-K.) biti, ker so bili popolnoma pojudeni. Danes trdno stoji upravni aparat državnega komisarja za Ukrajino, Gauleiterja Ericha Kocha; toda nepoučeni nima niti pojma, koliko je bilo težav, koliko potrpežljivosti, pomanjkanja in dela so zahtevali od vsakogar prej, nego je iz suhega ogrodja nastal živ organizem ,in koliko je še tre^n storiti. Sov jet i požigajo ~ nemški vojaki gasijo. Vedno, kadar morajo izprazniti boljševiki kakSno vas, zažigajo hiše in gospodarska poslopja. Za usodo njihovih nekdanjih sodrugov se prav nič ne brigajo. (PK. Schuerer, Atlantic, Zander-Multiplex-K.) Die neue politisdie Ordniing DeutsAland als europSisdie FUhrungsmaAt F. H. Seit dem Beginn dieses Weltkrieges, der sich aus dem Konflikt mit Polen um Danzig und den Korridor entwitkelt hat, ist die Karte Europas wesentlich verandert wor-den, ohne schon endgiiltigs H'orm angenom-men zu haben. Deutschland steht im Mittel-punkt des europaisctien Geschehens. Den ^sten diplomatischen Niederschlag hat diese ^atsache in detr Berliner KongreB erfahren, der am 25. November des vorigen Jahres unter dem Vorsitz des ReichsauBenministers v. Ribbentrop stattfaml. Damals wurde •er im Jahre 1936 geschiossene Antikomin-♦ernpakt um weitere fiinf Jahre verlangert. AuBerdem traten dem Pakt noch sieben wei-Ure Staaten bei, so daB nun 13 Staaten Europas und Ostasiens zu einem gewaltigen Block gegen den Kommunismus vereinigt emd. Die sjidosteuropaischen Staaten haben cinmutig angeschlossen. Bulgarieii, Kroatien, Rumanien, Ungarn und die Slo-wakei sind entschlossen, in der Seite der Acnsenmachte und Japans den Kampf gegen den Weltfeind aufziinehmen. Als Deutschland im Jahre 1939. der Krieg autgezwungen wurdc, stand es als militarische Macnt ailcin. England gab damals noch groB- *tigig Garantieversprechen, tim dadurch Armeen fur den eigenen Krieg zu bekommen. Einige Staaten lieBen sich verieiten, die VVaffen gegen das Deutsche Reich zu erheben, andere Lander, u. a, Rumanien, fanden nach schwe-ren innerrn Auseinandersetzungen den ein-sigen Weg, der zur Konsolidierung im In-nern und Aufrechterhaltung der Souverani-tat nach auBen fiihrte. Marschall Antonescu wuBte, daB nur der Fiihrer Adolf Hitler in der Lage war, seinem Volk den Frieden zu yeben und Rumanien endgiiltig in die euro- paische Front einztireihen. Das sich anbah-nende gute Verlialtnis zwischen Deutschland und^ Jugoslawien wurde durch den Staats-streich des Generals Simovitsch vereitelt, der ganz im Dienste Englands stand. Deutschland sah sich genotigt, in diesem Teile des Balkans eine bessere Ordnung vorzubereiten. Denn nicht England kann und will ein Europa schaffen, das in Jahren des Friedens seine Wirtschaft aufbauen kann. In England da bo tudi ono, kar je bilo doslej le improvizirano, dobilo trdno obliko in postalo trajno. Gauleiterju Ericbu Kochu je podrejeno doslej pet generalnih komisarjev (za Vol-hinijo in Podaljev, Shittomir, Kijev, Dnje-proietrovsk In Nikolajev). Glavni okraji so razdeljeni v okrožna področja, na njih čelu striijo pokrajinski komisarji. Področja rkrožij so zopet porazdeljena na okoliše. Okclniški načelniki so pokrajine!. Le ti so '-•edstojniki ukrajinske samoobrsjie, ki ji ■'ппаЗа neikai policijskih funkcij; podrejeni 30 jim' župani ali občinski upravitelji; najnižja upravna instanca je ukrajinski vaški župan. Ukrajinskemu narodu je vsled teh uvrstitev v upravo dana lepa prilika, da se obnese pri izgradnji dežele. Veliko Ukrajincev je to že spoznalo in z veseljem dela na izgraditvi domovine; toda tukaj ni vse potekalo brez trenja, kakor se to tudi drugače ni moglo pričakovati. Manjkala je lastna iniciativa, nedostajalo je želje, da bi se sami česa lotili. Ne glede na to pa ne-d ostaja ukrajinskemu narodu tudi tak" nla-3ti, ki bi bila pozvana, da vodi. Gospodarstvo v številkah Ta narod doslej še nikoli ni popolnoma užival donosov svoje bogate dežele. V Ukrajini pa se dajo poleg dobrih kmetijskih možnosti prav dobro izgraditi tudi industrije ,za katere so dani pogoji. Zanimiva pojasnila daje primerjava kmeti,jskega in gospodarskega izkoriščanja površine v sovjetski Ukrajini in v Altreichu. Obe zemlji imata prllično enako skupno površino herrscht das Gesetz vom .,Gieichgewicht der Krafte", mit dem die britische Diplomati« seit mehr als 200 Jahren arbeitet. Es wollte Ш Wirkiichkeit aber nicht ein Gleichgewicht, damit nicht die eine Macht fiber die andefe herrsche, sondern es spielte die Volker gegeneinarider aus, um selbst auBerhalb Europas ein Land nach dem anderen erobern zu konnen, wahrend die Menscheo des Konti-nents in langen Kriegen verbluteten. Deutschland ist das Land in der Mitte Europas, das sich durch grofic Leistungen in der Geschichte den ersten Platz ' unter den Volkern erworben hat Deutschland vereinigt mehr als 80 Millionen Menschen und bildet Razgled po jugovzhodni Evropi Nemško-romunski učni krožek so otvorili v Bukarešti v zvezi z delovanjem nemškega znanstvenega zavoda, V tem krožku bodo predavanja romunskih in nemških znanstvenikov razmotrivala sodobna vprašanja in tako pripomogla do sp6znavanja nove skupnosti narodov. Romunski tisk objavlja brzojavke, ki sta si jih poslala državni vodja maršal Antonescu in šef misije nemške oborožene sile na Romunskem, general Speidel; iz teh je razvidno, da je Fiihrer razen 24 zložljivih stanovanjskih barak, ki jih je bil podaril romunski zimski pomoči, naknadno stavil romunski vladi na razpolago še 17 takih barak. V vseh hrvatskih višjih šolah poučujejo nemščino in italijanščino kot edina živa tuja jezika. Veliko železniško razstavo pripravljajo za april v Sofiji. Pri tem bodo prikazali razvoj bolgarskih železnic v zadnjih 50letih. Tudi s strani Nemčije je predvidena udeležba na razstavi. Razstavo bolgarske limetnoeti ao otvorili v Wienu v nedeljo opoldne v na tradicijah bogatem poslopju stare secesije, ki je bilo okrašeno z barvami Nemčije in prijateljskega bolgarskega naroda. Slavnostno otvoritev je izvršil predsedik nemško-bolgar-ske družbe, Generalleutnant a. d.^f-Grup-penfUhrer v. Maesow. Hrvatska dobi svoj potovalni urad. V Zagrebu je bil ustanovljen hrvatski potovalni urad »Croatia Put«. Navijalce cen življenjskim potrebščinam kaznujejo v Srbiji z batinami. Kazen «e h-snii na Javnem crostom. (445.000 km'). Po podatkih iz let 1934 in 1935 je znašala v Ukrajini kmetijsko izkoriščana površina 35 mlijonov hektarjev, v Altreichu 29 milijonov hektarjev, od tega je odpadlo na njive in vrte 31 milijonov (Altreich 20 milijonov), pašnike 1.9 milijonov (2.9 milijonov), travnike 1.9 milijonov (5.7 milijonov) ,sadovnjake in vinograde 0.4 milijone (0.2 milijona). Povprečni donos leta i'<37/1940 vseh vrst žita vštevši sočiv.ip je ?našal 23 milijonov ton, oni Alt-reicha pa milijonov ton. Ta nemški višek se zelo lahko ' —javi dbnosov na hektar rv Ukrajini 13 metrskih stotov, v Altreichu 21.2 mf*+"skih stotov. Ni torej zgrešeno, ako na podlagi te primerjave ugotavljamo ,da se bodo donosi ukrajinskega kmeti jstva v bodoče znatno zvišali. Zrn t«- so T^'-'-'ipog'^ji, naj omenimo tukaj samo črno prst. Krivda kolhozov Seveda je zato treba predvsem ustvariti oogoje. Opustiti je treba ■ jetski sistem kolhozov ,čigar poglavitr hiba je bila v tem ,da je napravil proletariat iz kmeta, ki je delal na lastni grudi, ker ga je spravil ob donos njegovega dela; ta proletariat se je odtujil deželi. Vsaka nova agrarna ureditev bo morala zato izhajati iz tega, da ustvari kmečki stan, ki bo zavezan svoji zemlji, ker bo dobil svojega dela. Nemara bodo ukrajinskemu kmetu lahko dali svobodne roke na področju živinoreje, ker govore zato razne okolnocti, posebno da je treba v prvi vrsti tukaj doseči razmere v Reichu. Na 100 ha kmp+'^'-ke plodne zemlje pride v Altreichu 90 komadov velike živine, v Ukrajini pa samo 45 komadov. Tudi donos mleka doseže pri vsaki kravi 1340 kg, kar je komaj polovica uspehov v Altreichu 2500 kg na kravo. Kar se tiče gozdarskega izkoričanja površine, jo Ukrajina napram Altreichu zelo slabo odreže. V Ukrajini je bilo 3 4 miliione ha gozda, v Altreichu pa 13.9 ha. Ukrajina je izrazito revna na gozdih. Zapravljeni zakladi V industrijskem pogledu je Ukrajina važna, ker ima bogata najdišča premoga in železne rude. V spisku premogovnih dežel stoji Ukrajina na osmem mestu. Svetovno znana je Ukrajina s svojo mangansko rudo (Nikopol). Bilo bi pa zniotno, ako bi domnevali, da so sovjetski mogotci v Moskvi posebno pospeševali ukrajinsko industrijo, nasprotno, Stalinove petletke, ki bi naj pripravile boljeviško svetovno revolucijo, so brezdvomno zanemarjale ukrajinsko proizvodnjo in dajale prednost uralski in sibirski proizvodnji, gospodarstvo Ukrajine v kmetijskem in industrijskem oziru so pa sovjeti zapravljali. Koristi bo imela Evropa Nemška uprava si je stavila nalogo omogočiti, da se s tem bogastvom sedaj okoristi Evropa. To sedaj, ko je vojni plamen preletel deželo in se je "boljševizem izdivjal v peklenskem razdejanju, ni baš lahka naloga. Težave so velike in raznovrstne. In vendar ni dvoma, da se bo to ustvarilo, einen riesigen Wirtschaftsfaktor und die starkste politische und militarische Macht. Es liegt jedoch nicht im Bestreben des Reiches, diese Obcrtegenheit auszunutzen, um sich die anderen Vftlker des Kontinente untertan zu machen und eine wirtschaftliche und geistige Tyrannei auszuQben, sondern es will die Lander Europas zusammen-{a s s e n und ihnen ein g e m e i n s a m e s Ziel geben. Dadurch allein wird es gelingen, die Wirtschaft Europas so zu gestalten, daB keiner zu hungern braucht, wahrepd der andere im OberfluG schwelgt. Der gemeinsame Kampf im Osten hat die Volker zusammen-geschwelBt, die bisher durch europafeindliche Machte in Kriege gehetet wurden Der gemeinsame Sieg wird die Grundlage fiir eine bessere Ordnung auf alien Gebieten des Le-bens bilden. Deutschland und seine Verbun-deten sind gewillt, eine gerechte Ordnung herzustellen, um weitere Kriege zu vermeiden und den Menschen dieses Erdteiles Brot und Arbeit und viele Jahre des Friedens zu geben. Prekinitev diplomatskih odnošalev med Italllo In Saodl-Arabllo Rim, 27. februarja. Diplomatski odnošaji med Italijo in Saudi-Arabijo so prekinjeni. K tema poročajo od uradne italijanske strani: »Italijanska vlada je zahtevala, da se opusti kraljevsko italijansko poslaništvo v Džedi in v zvezi s tem vrne tam zaposleno osebje v domovino.« Prekinitev diplomatskih odnošajev Italijo in Saudi-Arabijo je posledica nepretrganega in izsiljevalnega pritiska britaii. eke vlade na vlado Saudi-Arabije, ki je bila z obžalovanjem prisiljena, da je italijansko vlado naprosila, naj zaključi svoje zaaton. Itm X ĐiedL PoziT mladini т Oberkrainu Gauleiter in Gebietsfiihrer poziva mladino KYB na službo na kmetih т Altgau v okviru zborovanj za nabiranje mladostnikov, ki so pripravljeni to leto iti v službo na kmete v K&mten, se je dne 24. februarja 1942 v polno zasedeni kinodvorani v Veldeeu vršilo naborno zborovanje, ki so se ga v velikem številu udeležili fantje in dekleta iz Veldesa, in kar je še posebej razveseljivo, tudi njih starši. Vodja oddelka za prehrano in kmetijstvo pri načelniku civilne uprave, ing. G a y 1, je imel sledeči govor; Dragi moji obeAraln-ski fantje in dekleta! Dragi starši! Povabili smo Vas danes semkaj, da se pogovorimo o stvari, ki je važna za nas, pa tudi za Vae. Vaša lepa oberkrainska (gorenjska) domovina je v zadnjili desetletjih morala pre- , živeti marsikaj grenkega; v svetovni vojni 1914—1918 so se Vaši očetje ramo ob rami hrabro borili v slavnih polkih ceaarsko-kra-Ijevske monarhije s KSLrntnerji, Štajerci, Tirolci, Salzburgerji in kakor se že,vsi imenujejo ,in marsikateri vrli sin oberkrain-ske domovine je žrtvoval svoje življenje in svojo kri za skupno stvar. Vaši očetje in sorodniki nosijo ponosno odlilcovanja, katera so pošteno zaslužili s svojo hrabrostjo v tej skupni borbi. Prevrat 1918 je spravil to lepo deželo pod gospodstvo Srbije, naroda, ki na pridnosti, zmožnostih, inteligenci in kulturi daleč zaostaja za Vami. Saj se sami zavedate, da s tem narodom nočete imeti ničesar skupnega, kajti Vaša kultura in Vaše šege. Vaš način življenja kaže, da prebivajo v tej deželi polnovredni ljudje, katerih prednike so naselili Frisingški in BrixenSki škofje semkaj iz K&rntena, Bayerna in Tirola in ki zato kažejo močno krvno sorodstvo z ljudmi onstran Karawank. Slabemu srbskemu narodu se rmate zahvaliti, da se je vsled dejanj Beograjskih hujskačev in pustolovcev mešala Jugoslovanska država v vojno in s tem izpostavila strašnim nevarnostim tudi to deželo. Vašo domovino. Samo največjemu državniku in votskovodji vseh časov, Adolfu Hitlerju, ste dolžni zahvalo, da Vam je ostala prihranjena usoda vojne, topniško obstreljevanje, letalski napadi in nepopisna beda. Adolf Hitler je obvaroval Vašo domovino vojnih dejanj, ker je vedel, da večina prebivalcev te dežele nima krivde na tej vojni, in ker je hotel Vaši domovini prihraniti razdejanje. Sami veste, da je Nemčija že 2V2 leta v vojni, katero hoče in mora skupno z vsemi pametnimi in uvidevnimi narodi izvojevati, ne samo zase, temveč za vso Evropo. Borba gre za tem, aH naj dežele in narode Evrope v prihodnjih deset- in stoletjih izkorišča in še nadalje izžema mednarodni židovki kapitalizem, ali jih naj preplavi in muči židovsko-azlatski boljševizem, ali pa naj evropski narodi v prihodnjih deset- in stoletjih dvignejo svoje gospodarstvo do mirnega blagostanja in socialne pravičnosti ter sami žanjejo sadove svojega miroljubnega dela. To so pravilno spoznali tudi preudarni narodi Evrope: Na fronti stoje ekuimo z našimi vojaki Finci, Norvežani, Danci, Holandci. Francozi, Spanci, Hrvati, Bolgari, Slovaki, Romuni in se bore ' za skupni cilj, za svobodo Evrope. In to vojno ne bo izvojevala samo na frontah hrabrost naših vojakov; ravno tako važno je, da vrši delavec oboroževalne industrije svojo dolžnost. Prav posebne važnosti pa Je, da nemški kmet vedno znova priskrbi kruha in živila, da ima vojak na fronti in domovina dovolj jesti. Ste že kdaj premislili, kako velik -je uspeh nemškega kmeta, ki vedno znova pridela dovolj hrane kljub temu, da vrši mnogo, mnogo kmetov, mnogo sinov in hlapcev svojo vojaško dolžnost? Ste že kdaj premislili, kaj pomeni za Nemčijo, da stavi vsa živila, ki jih porabite v Oberkrainu, iz sadov dela nemškega kmeta na razpolago? Od aprila preteklega leta vozijo vsak mesec skozi predor pod Karawankaml samo moke okroglo 100 vagonov, potem mesečno 12 vagonov masla in drugih maščob, 10 vagonov sladkorja, 280 komadov klavne živine in Se mnogo drugega. • To je velika žrtev, ki jo doprinese Nemški Reich Vam Oberkrainerjem, kajti teh živil sam nima preveč. To žrtev pa radi doprinesemo, kajti Skoda bi bilo prepustiti Vas lakoti, v katero so Vas pahnili Belgraj-ski pustolovci. Vemo namreč, da ste nam krvno sorodni, da imate isto kulturo, ka- kor mi in zato radi delimo sadove našega kmečkega dela z Vami. Vemo pa tudi, da ste Vi Oberkrainerji preponosni, da bi samo jemali, ne da bi po svojih močeh pomagali pridelovati ta živila. Zato Vas pozivamo, Vae fantje in dekleta preko 14 let, da se prostovoljno javite kmetom v Kfirntnu za pomoč v tem letu od sedaj pa do pred Božiča. Tam Vas ne bodo izrabljali kot hlapce ali dekle, temveč Vas bodo sprejeli kot lastne otroke v svojo družino za časa vašega bivanja pri njih. Kljub temu, da boste razen v nedeljo še dvakrat na teden prosti, da se boste seznanili z ostalo vaško mladino v Hitler-Jugend, boste prejeli za Vaše delo še plačila. Nagrada, ki jo dobite neglede na to, da boste imeli pri družini prosto oskrbo, znaša: za dekleta pod 16 leti . . . mes. 10 RM za dekleta od 16 do 18 let. . mes. 15 RM za dekleta od 18 do 20 let. . mes. 20 RM medtem ko dobe starejša dekleta plačilo, ki je v dotičnem kraju običajno; za fante pod 16 leti .... mes. 10 RM za fante od 16 do 18 let . . mes. 20 RM za fante od 18 do 20 let . . mes. 25 RM starejši fantje dobijo plačilo, ki je v dotičnem kraju običajno. Samo ob sebi umevno, ste takoj pri nastopu Vaših mest avtomatično zavarovani proti nezgodi in pri bolniški blagajni. Potni stroški iz Oberkraina v K&mten In nazaj Vam bodo povrnjeni. Vam staršem pa bi povedal, da smo za Vaše otroke izbrali v Kimtnu samo take kmete, ki so marljivi, ki imajo urejene družinske razmere in kjer so Vaši otroci dobro nameščeni. Zelo bi nas veselilo, če boste Vi starši svoje otroke kmalu obiskali v Kamtnu, da se boste sami prepričali, da se jim dobro godi. Vi fantje in dekleta boste pri tem prostovoljnem delu mnogo koristnega videli in se naučili nemščine za Vaš ppklic in Vaše' življenje. 2e edino to je posebna prednost v Vašem nadaljnjem življenju, kajti nemški jezik se po svetu vedno bolj razširja. Znanje nemškega jezika je predpogoj za Vaše nadaljnje napredovanje. Ze od nekdaj je bilo pri nas v navadi, da so kmetje ali obrtniki poslali svoje otroke za nekaj časa v druge kraje, da so tamkaj nekaj videli in se česa naučili. Ta lepi običaj je bil v navadi do pred kratkim tudi v Oberkrainu in mnogo Vaših očetov in sorodnikov ima svoje znanje in izkušnje iz učne dobe v K&mtnu ali drugih deželah. Ce se človek enkrat iz svoje ožje domovine razgleda nekoliko po svetu in se nato zopet vrne domov, se mu zdi lastna domovina le najlepša. In kadar se pred Božičem zopet vrnete domov, si boste ponosno v svesti, da ste pomagali priskrbeti potrebna živila za Oberkrain, da te pokazali, da ste pripravljeni sodelovati za srečno, skupno uso- do Karntnerjev in Oberkrainerjev. Onim, ki namera,vajo ostati pri poljedelskem poklicu, se bo ta doba zaračunala kot rednat učna doba. Vsi fantje in dekleta dobe že v Kamtnu kot priznanje popolno HJ.- r.li BDM-uniformo, katero ^bodo lahko vzeli s seboj domov. Vi vsi pa dobite od Gauleiterja in Reichsstatthalterja in od GebietsfUhrer-ja HJ. lastnoročno podpisano listino, ki bo za vse čase potrjevala, da ste se ramo ob rami z nami in Karntner-mladino postavili v borbeno skupnost, s katero hočemo in bomo priborili Vam in nam boljšo bodočnost Evrope. Zato se fantje in dekleta iz Oberkraina javite prostovoljno za to častno službo narodu! Za tem govorom je župan P a a r v živih in šalji'/ih besedah pozival mladino v Vel-desu, naj uboga in gre preko Karawank. Cela vrsta fantov in df^klet se je takoj javila za to v-astno narodno službo. Tudi naslednje dneve se je vedno več fantov in deklet javilo pri občinskem uradu. Slična nabiralna zborovanja se bodo te dni vršila v vseh krajih v Oberkrainu. Številna poročila kažejo, da je mladina v, CTierkrainu voljna, da hoče nekaj videti in se učiti ter krepko pomagati pri odločilnem boju za svobodo Evrope. 52 milijonov znanilk pomladi K zbiranja lormacl] dne 28. februarja In l. marca Prihodnjo soboto in nedeljo bodo drugič v tej vojni zimski pomoči zbirali pripadniki formacij, možje od SA, NSKK in NSFK. Znaki, ki jih bodo ta dva dneva ponujali, so značke, ki nas bodejo sredi po-slavljanja zime prestaviti v najbolj bujno pomlad: so namreč posnetki najbolj znanih nemških ptic pevk. Narejene so iz pestro poslikanega porcelana. V tem času največjega hrepenenja po pomladi jih bomo gotovo vsi burno pozdravili. Vse ptice BO že tukaj! Vse ptice so že tukaj...! Pod to veselo devizo bodo vihteli zbiralci koncem prihodnjega tedna svoje pušice in opozarjali krvne rojake, da je v resnici le malo tednov do časa, ko se bodo naše ptice-pevke vrnile iz toplejših krajev in prinesle s sabo naSi domovini toplo južno sonce. V pisano serijo znakov spadajo kos in lišček, ščinkovec, pastirica, kobilar in taščica,'sinica in kalin, šoja in vodomec. V mnogih Gauih Reicha Koncerti po želji z Iiomimim uspehom 2e minuli konec tedna je bil v njihovem znamenja Kakor smo že javili, bodo priredili ob priliki zbiranja formacij v vseh okrožnih mestih Gaua in razen tega tudi v nekaterih večjih Ortsgruppah koncerte po želji v korist WHW. Vse kapele, ki so v K&mtnu na razpolago, pa naj so to vojaške godbe, godbe SA ali njenih Wehrmannschaft, KdF, policije itd., umetniki obmejnega gledališča in njegov orkester, številni solisti ,med njimi cela vrata znanih gostov, so se stavili na razpolago za te koncerte po želji, v katerih znamenju stoji že celi teden. Kako zelo se s to prireditvijo zadovolji potrebo pdebivalstva, nam dokazuje vrsta koncertov po želji, ki so jih priredili minuli teden in ki so imeli skoz in skoz bombni uspeh. V okrožju Krainburg V krainburškem okrožju so priredili dva koncerta po želji, ki so jih pa morali zaradi prevelikega navala ponoviti. Koncert v Krainburgu samem, na čigar uspehu so odlično udeleženi godbeni vod Wehrmann-schafte, glasbena skupina policije, šramelj-kvartet SA in KdF salonski orkester, je po približnih cenitvah vrgel 12.000 RM. To vsoto moramo tem višje vrednotiti, ker je mesto Krainburg en teden prej ob »dnevu policije« ravnofako posvedočilo svoje posebno veselje do darovanja. Drugi koncert po želji v okrožju so priredili v Laak an der Zaicr. Pri tem koncertu znaša po začasni cenitvi vsota, ki so jo darovali 4000 RM, kar pomeni za ta mali kraj veliki uspeh. 20.000 RM v St. Veitu V St. Veit je SA-GebirgsschUtzenstan-darte priredila koncert po želji za WHW. Kreisleiter dr. Hochsteiner je otvoril prireditev. Težko je reči, kateri komadi v programu so imeli večji uspeh; marši SA godbenega voda .koroške pesmi moškega zbora ali predvajanje zabavne kapele. Z uspehom more biti St. Veit vsekakor zado- voljen, kajti nič manj kakor 20.000 RM je bil začasni donos koncerta po želji. MieBtal se je zopet izkazal Tudi Volkermarkt je imel s svojim koncertom po želji, ki so ga priredili v telovadni dvorani, probojni uspeh. Za ta uspeh se ima zahvaliti vzornemu delu SA-Stan-dartenfUhrerja W e 1 z a in njegovih sodelavcev. Vojaški godbeni vod in šramelj-kvartet sta igrala z velikim zanosom, gospod Hartner iz Braunaua je pa znal navdušiti publiko s svojim humorja polnim napovedovanjem, in dve jodlerici od radiooddaje Wien so povzročale prave or- so tisoči rojakov v ve^ tednov trajajočem delu, dostikrat doma, oblikovali ljubke pti-čice iz porcelana, lepo poslikali in žgali. Sedaj čakajo samo na to, da pri prihodnji ulični zibirki okrasijo vse krvne rojake. Okroglo 2 milijonov teh znanilcev pomladi so napravili, toda kljub temu velikemu številu ne bo zbiralcem formacij prav nič težko vse znake prodati. Kajti vsak Nemec ve danes, da ti znaki pomagajo WHW doseči one uspehe, ik oznanjajo bolje kakor vsaka beseda novo nemško narodno občestvo. kane aplavza. Kot predhoden rezultat je mogel Volkermakt knjižiti 13.000 RM. Na tej vsoti je MieBtal udeležen z omembe vrednimi vsotami. Prav dobro je ugajal tudi mali koncert, po želji v GlobasnltzUj ki je ravnotako vrgel precejšnjo vsoto. Spittal 11.000 RM, Hermagor 6.300 RM Tudi v Oberlandu so imeli koncem prejšnjega tedna dva izbomo posrečena koncerta po želji za WHW. Prireditev v Spit-talu je vrgla dosedaj vsoto 11.000 RM. Tudi majhno hermagorsko okrožje mora zaznamovati zelo dober uspeh, namreč 6.300 RM. Prireditev v Hermagoru je otvoril Kreisamtsleiter NSV Martschy. Gostoval je godbeni vod SA-Standarte GJ 7 iz Villacha pod vodstvom Sturmfiihrerja Ekkera, ki je zastopal Standartenfiihrerja« Tudi moško pevsko društvo »Erika« je izbomo pelo. Višek prireditve je tvoril razglas, da je moški RAD, ki se sedaj nahaja na fronti in ki je imel prej svoj sedež y Kiihwegbogenu pri Hermagoru, stavil na raa^olago darilo v višini 900 RM. Za to prisrčno darilo so zaigrali Kftmtnerlieder. marsch. Kot napovedovalec daril in igranih' komadov se je zelo uspešno udejstvoval Kreisfilmstellenleiter S p i e e s. Prvi pontni lefal la matere v Oberkrainu Otvoritev dveh materinskih tečajev v krainburškem okrožja Okrožna voditeljica žen v Krainburgu Pgn. E b e n a u je omogočila, da so lahko ,otvorili v Gallenfelsu v bolniški jedilnici domač zdravstveni in bolniški tečaj in pri krajevni skupini Heiligenkreuz prvi tečaj za dojenčke. Gauabteilungsleiterin Fischer je povodom otvoritve razpravljala o strokovnih vprašanjih materinskih službenih tečajev, Kreisleiter K u s s je na to govoril o pomenu in smotrih teh tečajev. Mati oblikuje rodbino, ki je najmanjša, a najvažnejša celica države. Mati je duša tega področja in od nje je odvisno, kakšno je razpoloženje v rodbini; to razpoloženje prenašajo potem vsi člani rodbine na delovno mesto in v politično dnevno življenje. Zato je potrebno, da žene na tovariški način izmenjajo svoja izkustva tako glede nege dojenčkov, kakor glede vzgojnih vprašanj, glede ustanovitve novega gospodinjstva ali glede zadravstve-ne in bolniške nege. Spominjajoč se FUhrer-ja, je izročil njihovemu namenu materinska službena tečaja, ki bosta našim otrokom in otrok otrokom pripravila brezskrbno bodočnost. Tako v Gallenfelsu kakor v HeiligeA« kreuzu se je tečajev udeležilo po 25 žen. Vodstvo obeh tečajev je prevzela sestra" Marija Bauer, ki je bila kot stara sobo jevnica Flihrerja odlikovana s krvnim redom. Obema prireditvama sta prisostvo« vala tudi vodja krajevne skupine in župan. Krainburg. (Vsak učiteljiščnik je daroval 5 RM za koncert po želj i.) Za koncert po želji, ki je bil pri« rejen v soboto za vojno zimsko pomoč, so darovali učitelji, namešečnci in učenci učiteljišča v Krainburgu znatni znesek 1075 RM. Posebej je treba podčrtati edinstveno požrtvovalnost učencev, saj pride na vsakega izmed njih povprečna kvota RM 6.11 na osebo. Marsikateri je daroval celo svojo razpoložnino in se je s tem za dalj časa odrekel obisku kina, vožnje domov itd. Ce se pomisli, da gre tukaj za učence, ki so večinoma sinovi revnejših rojakov in ki morejo študirati samo z državno podporo, je treba taki požrtvovalnosti izreči največje priznanje. 3%naše domovine Krainbarg. (Seja okrožne hranilnice.) Pred kratkim se je pod pred-Bcdatvom deželnega svetnika dr. S k al k e vršila četrta seja načelništva in druga seja upravnega odbora okrožne hranilnice Krain-burg. Razpravljali so zlaati o likvidaciji bivSe mestne hranilnice, o zaprošenih posojilih in o ureditvi mestne hranilnice in njenih podružnic. Iz poročila ravnatelja Mare s c h a izhaja, da uživa okrožna hranilnica Krainburg povsod največje zaupanje. Krainburg. (Drugi ljudski koncert.) Te dni se je v krainburSkem Ijud-rttem domu vršil drugi ljudski koncert. Kreisleiter Kuss prihaja redno k takim prireditvam in kaže s tem kakšen interes ima na razmahu prosvetnega življenja v Ober-krainu (Gorenjskem); prišel je tudi na ta večer. V prvem delu odličnega programa je posebno ugajala uvertura k »Pesnik in kmet«, ki , je bila jzborno izvajana. Prehod k lažji muziki sta napravila dva klovna s svojimi šaljivimi domislicami. Sramelj, moderni šlagerji in strumne koračnice so tvorile drugi del tega zelo dobro obiskanega ljudskega koncerta. Predassel. (Dva apela.) V zadnjem času sta se za tukajšnjo Orts,gruppe vršila dva apela za voditelje celic in blokov. Na prvem je poročal K VB Ortsgruppenfiihrer Lakner o napredku organizacije. Drugi apel pa je bil posvečen pred vsem nastopu novega vodje oporišča NSDAP v oeebi nad-učitelja Winklerja, ki je v posebno lepo zasnovanem govoru na sodelavce, te takoj osvojil in pridobil za svoje prijatelje. Govoril je tudi župan Daberer, ki se je zahvalil za uspešno udejstvovanje poverjenikov. Predassel. (Kuharska tečaja.) V preteklem tednu sta se v dveh zaporednih dneh vršila dva kuharska tečaja. Koncem drugega dne, so udeleženke nove pridobitve pokazale na zaključni večerji, katere se je udeležilo učiteljstvo, župan in voditeljice ženskega dela Ortsgruppe. Potreba po Se ponovnih takih tečajih je velika in je pričakovati, da se bodo še ponovili. Predassel. (Zbirka na dan policije.) Pričakovanje, da se bo prebivalstvo odzvalo klicu varnostne sile, se je izkazalo kot povsem opravičeno, ker se je nabralo 648.28 RM, pri čemer pa ni upoštevano, kar je policija sama nabrala s svojimi člani, ki so obiskali osebno družine naših vasi. Predassel. (Gibanje Werhmann-schafta.) Vsled obilnega snega in mraza, se mora vršiti vse vežbanje članov Wehrmannschafta le v dvorani Volksheima, ki seveda ne dopušča, da bi se vse sile v polni meri raz\'ile, kar bo mogoče šele, ko odneha mraz in izgine snežna zemeljska odeja. Pač pa se bodo v tem času popolnoma izvežbali oni, ki bodo potem prevzeli v vežbanje moštvo z vsem zavzetjem nalog Wehrmannschafta. Predassel. (Prvo javno zborovanje NSDAP in sprejem članov v KVB.) V nedeljo 22. II. ti. popoldan je bilo pri nas zelo živahno življenje. V natlačeno polni dvorani Volksheima je otvo- Zlmmer-, Fensfer* und Fleberfhermomefer Dipl. Opliker C. KronfuB ril zborovanje Stutzpunktleiter W inkier, pozdravil doSlega Kreisleiterja K use a, njegovega spremljevalca Kreispropagan-denleiterja, vse sotrudnike in člane Ortsgruppe in vse došle zborovalce. Kreisleiter Kuss je na to v tričetrtumem govoru izrekel priznanje organizaciji Ortsgruppe, in v izklesanem govoru pojasnil vsa, trenutno politično važna vprašanja, za katera je potrebno, da ve o njih vse prebivalstvo in posebno poudaril socialno stališče NSDAP, katero je ustanovil največji socialist Hitler, ki hoče, da se vsem ljudem sorazmerno enako dobro godi. Socialnost NSDAP je posebno vidna v NSV in WHW, katerima akcijama se je tudi tukajšnje prebivalstvo do- l brovoljno odzvalo. Vsa tuja propaganda se ob nemški moči sproti sama ubija in prebivalstvo Oberkraina (Gorenjske) je lahko prepričano, da je zmaga samo Nemčiji zagotovljena. Svet ima danes samo dve izbiri: da gre za Fiihrerjem v novo boljšo Evropo ali pa v popolno razsulo sveta in nered. Po govoru se je izvršil akt sprejema članov KVB, nakar je župan slovesnost zaključil z vzklikom na Hitlerja, kateremu vzkliku se je pridružila vsa dvorana. Vsa prireditev je bila Se posebna lepa z nastopom šolske mladine, ki je zapela na odru nekaj pesmic in z deklamacijo šolarice Dol-har, ki jo je podajala v narodni noši. Littai. (Koncert komornega tria.) Pred kratkim je Littai imelo v dvorani predilnice poseben umetniški užitek, za katerega smo vsi hvaležni uradu KdF in komornemu triu. Gostilne T Radmannsdorfu 80 obrtnikov darovalo lepe * A e и » o KanMheistrai)« t S Pred leti so Radmannsdorf, potem ko je mestna uprava zgradila s sredstvi mestne hranilnice plavalni bazen in hotel, povzdignili v letovišče. Vsako leto so mogli skupno s privatnimi bivališči nuditi prostora okrog 700 letoviščarjem. Kopališče je privabljalo kopalce tudi iz bližnjih drugih krajev in v njegovi okolici se je pričela živahna gradbena delavnost. Ti pričetki bodo po zaslugi sedanje občinske uprave nadalje izgrajeni. Gostiln se sicer ne manjka, toda marsikatero se lahko bolje opremi. Predviden je tudi velik hotel, ki bo zadostil vsem zahtevam. — Izmed sedanjih gostiln so nekatere stare že nad sto let. Smatra se, da sta najstarejši ona pri »Lectarjut in »k 2anu«. Nekdanje gostilne, ki so jih pa že davno opustili, so se imenovale: »Klemen«, »Bastl« In »SperU, medtem ko so nekdanje gostilne »Grad« in »Kunstel« dobile imena »Hirschmann« in »Stlcherl«. Gostilna »Bastl« je imela tudi tujske sobe, pa so jo pozneje izpremenili v tovarno za klobuke. Ravno tako, kakor večinoma najdemo v mestu imena nemškega izvora, imajo tudi obstoječe gostilne skozi nemška imena oziroma nemške označbe. Glede opreme sedanjih gostiln naj omenimo hladilne naprave. Predassel. (Zvočni film.) Film »An-alfabeti« se je številnih poslušalcev v natrpano polni kmpdvoranl zelo dojmll. Popoldan je imela šolska mladina priliko, da si je ogledala nemški tedenski pregled. Veldcs. (Otroci so gostje policije.) Na dan nemške policije so se v Veldesu vršile razne prireditve. V nedeljo se je v prisotnosti vodje tiska KVB vršilo žrebanje dobitkov pri tomboli, ki jo je policija priredila v korist WHW. V torek so v kuhinji štabne stotnije pogostili otroke. Popoldne pa so napravili z otroci izlet v Seebach, kjer so malčke pogostili s kavo in poticami. Pri tem je igrala policijska godba. Zvečer ob 20, uri se je vršil družabni večer za starše pogoščenih otrok. Zopet je igrala policijaka godba In bilo je tudi več drugih predvajanj v pestrem sporedu. Štabna stotnija je pogostila starše otrok. Vodja stotnije je zbranim gostom govoril v smislu gesla: »Policija je tvoj prijatelj in pomočnik.« Vsi so v vsakem ozlru pravilno razumeli njegove besede In jih vrednotili kot dragocen prispevek k narodni vzgoji. Kakor je bilo že javljeno, je imela celokupna zbirka v Veldesu edinstven uspeh. Pri tem je treba posebno omeniti župana F. P a a r a in vodjo orožniške postaje Lehninger-j a ; ta dva sta sama nabrala 7370 RM. Za tombolo pa je dobitke. Neumarttl. (Vesele večerne ure.) V nagnečenl dvorani je pred občinstvom v Neumarktlu prvikrat nastopil vnanji orkester ,ki je bil s svojimi mojstrskimi predvajanji deležen burnega odobravanja. Radmannsdorf (Nadaljnje prireditve v korist WHW.) V okviru prireditve za letošnjo zimsko pomoč je predvajal veliki orkester in zbor policije »Spiel fiir Kameraden« pred številnimi obiskovalci. V petek je priredila Wehrmann-schaftsstandarte koncert po želji, ki je zelo dobro uspel. Igrala je novoustanovljena niestna godba pod vodstvom dirigenta Franz Nachforga. Tudi salonski ohkester in šramelj trio sta dobila polno priznanje, ki jih bo vzpodbujal k nadaljnjim vajam. Pg, Frank je govoril o smotru koncerta po želji. — Radmannsdorf se je posebno izkazal pri akciji za WHW, tako da s svojimi storitvami in doprinosi koraika na čelu. Stcin. (Po gnetilnem stroju poškodovana.) 16-letna Josefa Bar-do 1 j, ki je zaposlena v tovarni »Appetit« v Schmarzi in stanuje v Steinu, je zadabila med delom pri gnetilnem stroju težke zmeč-kanine na prstih desne roke. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico v Gallenfels. Scheraunitz. (Pester večer p o 11 -C1 j e.) Tretja stotnija nekega rezervnega policijskega bataljona je v zveznem domu KVB v Scheraunitzu priredila pester večer za zimsko pomoč. Godba je igrala vesele komade in uprizorjeni so bili razni zabavni komadi, tako, da so komični prizori izzvali prave salve smeha. Sairach. (Povezanost s policijo.) Tukajšnje prebivalstvo je dne 14. in 15. t. m. pokazalo izredno radodarnost in povezanost s policijo. Izid RM 1512.96 dokumentira jđsno izpoved za Fiihrerja in Reich. Kronau. (Vesel gledališki večer.) Pred kratkim je že v drugič gostovala tukaj znana gledališka družba Schnutt. Tokrat je igrala »Vse je v redu«. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena in predstava je bila sprejeta z viharnim navdušenjem. MarliiTa šolska mladež Otroci pletejo za vojake Domchale. Pred kratkim je tudi naša ljudska Sola dobila poziv: »Mladina, udeleži se tudi ti tekme za svobodo Nemčije! Pokaži, da tudi ti doživljaš nemški boj za svobodo in da tudi ti skrbiš za naše bojevnike na fronti!« Poziv ni bil brez uspeha. 2e dalj časa ae množijo dokazi dobre volje k sodelovanju. Zlepljeni in izrezljani oklopnjaki se množijo, letalo s evrsti za letalom, iz navadnih lepenk nastajajo topovi. Tako fantje Dekleta pa delajo odeje iz krp. Tako so pri tem skrbna! Vedno jim hoče polti volna. Toda tli si pomagajo združeno, da odpravijo primanjkljaj. Paglavci prinesejo šest, deset, petnajst metrov dolge niti, ta ali ona deklica pa majhen klobčič in zopet pridno pletejo. Delo narašča. Z vsako petljo se ta mladina vpleta v veliko nemško občestvo. In tople bodo te odeje, ker so spletene z veseljem in ljubeznijo. Schwarzeoidorf. (Otvoritev otroškega vrtca.) Pred kratkim je bil otvorjen otroški vrtec. Šolska mladina je pod vodstvom učiteljev zapela pesem »Nur der Freiheit geh5rt unser Leben«. Po razvitju zastave je Kreisamtswalter opozoril na pomen otroškega vrtca, apeliral na požrtvovalnost prebivalstva in poudarjal, da je uprava tega otroškega vrtca dokaz, kako uporablja NSV došle darove. Kreisamtslei-ter je izročil ključe gospodični Wornig, ki je voditeljica vrtca. Šolska mladina je nato Se zapela: >Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit«. Nato se je pod vodstvom Kreisamtsleiterja NSV vršil pregled vseh prostorov in izbomih naprav otroškega vi^ca. Steiner Feistritz. (Razno.) V mesecu januarja in februarju t. 1. so se v tukajšnji občini vršili trije tečaji za kuhanje enotnih jedil. Tečaji so bili zelo dobro obiskani. Udeleženke so z zanimanjem sledile predavateljicam in ob zaključku tudi same pokazale, kako se more kuhati tudi brez velike zaloge življenjskih potrebščin. Želimo, da bi se taki tečaji čim večkrat vršili. — Vse nabiralne akcije za zimsko pomoč so se v tukajšnji občini zelo dobro iztekle. Kljub temu, da je prebivalstvo v veliki 'večini revno, je rado darovalo v dobrodelne namene. Zadnja nabiralna akcija policije je prinesla RM 659.73, kar je preseglo vse pričakovanje. — Popisovanje v Karntner Volkšbund je končano. Vpisali so se vsi moški in ženske nad 18 let. Vpis so izvršili občinski uradniki. Ako pomislimo, da šteje tukajšnja Ortsgruppe 2280 prebivalcev, ki prebivajo v 23 vaseh, je bilo to delo ogromno, ker so ga morali uradniki izvršiti poleg svojega poklicnega dela. — Zimska pomoč je v tukajšnji občini obdarovala lepo število ubogih družin s številnimi otroci. St. Veit an der Save. (Zborovanj e.) Dne 17. ^bruarja se je tukaj vršilo v ljudskem domu javno zborovanje, na katerem je govornik Adolf Koflach od prehranjevalnega urada v Krainburgu predaval o ljudski prehrani v vojnem času. Govor je bil preveden tudi v slovenščino. Dasi je bil delavnik, je prišlo na zborovanje veliko kmetovalcev in gospodinj. SONNTAGS- u. NACHTDIENST der Apotheken in Krainburg von 28. Februar l>lt 7. MSrz MR. EAUCH i /tttUVATII Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! etmeinn те1б4Пш0 in џткИте n)eidseh methoilueh imd рЈ^акШеЈг 52. LEKCIJA. LSsung der Aufgaben: L I. Ев ist meine Uhr. Sie ist die meine. 2. Es ist mein Messer. EiS ist daš meine. 3. Es ist ihr Bild. Es ist das ihre. 4. Es ist ihr Klavier. Es ist das ihre. 5. Es sind seine Hauser. Es sind die seincn. 6. Es sind unsere Garten. Es sind die unseren. 7. Es sind eure Pferde. E3s sind die euren. n. 1. Er bringt sie uns. 2. Sie schreibt ihn ihnen. 3. Ich habe sie ihm erzahlt. 4. Er hat sie verkauft. 5. Er hat es mir verkauft. e. Er bringt sie ihm. 7. Er hat sie ihm geoffnet. 8. Er hat es ihm geschickt. 9. Er hat ihn ihm geliehen. 10. Sie zeigen sie ihm. 11. Er sagt zu ihnen: Holen Sie sie fUr ihn. 12. Sie begegnet ihr. 13. Er gibt sie ihm. 14. Wollen Sie sie ausfUllen? 15. EJr fragt ihn, wo er ist. 16. Er hat sie gebracht. 17. Sie hat sie auf ihn (darauf) ge-steilt. 18. Sie haben es gegessen. nr. 1. Hier sind meine Handschuhe und die meiner Schwester. 2. Hier ist mein Hut und der meines Vaters. 3. Dort ist meine Bluse und die meiner Freundin. 4. Hier sind meine Selbstbinder und die Karls. 5. Wo ist mein Buch imd dae meinea Kollegen? IV. 1. Der Zug wird abfahren. 2. Wir werden viele Bekannte treffen, 3. Ihr werdet die Fahricarten l<5een. 4. Sie werden das Gepack zum Zug bringen lassen. 6. Er wird fortgehen. 6. Ich werde dabeim bleiben. V. 1. Sprechen Sie nicht. Der Kranke schl&ft noch. 2. Alle schliefen, als wir ausgingen. 3. Wozu dienen diese Gl&ser ? 4. Gestern gingen wir um 3 Uhr aus. 5. Um wieviel Uhr gehst du ge-wShnlich aus? 6. Bereust du deine Fehler| Ja, ich bereue sie. 7. Es ist kalt, man mufl das Fenster schlieQen. 8. Der Tisch Ist bedeckt mit einem weiBen Tischtuch. 9. Wer hat Ihnen diesen Platz ange-boten? 10. Warum haet du nicht deinen neuen Hut aufgesetzt? 11. Maria zieht sich jetzt an. 12. Du kommst mit mir. 13. Er nimmt den SchlUssel und steokt ihn in den Sack. 14. Er hat uns auf dem Gehsteig ge-geniiber der Post geeehen. 15. Wer hat Karls Miitze genommen? 16. Als er die Nachricht von dem (vom) Tode seines Vaters hSrte, begann er zu weinen. 17. Er hat eben einen Brief geechrie-ben. 18. Glaubst du, daC er Wort hfilt? 19. Er hat seinem Freund RM 600.— geliehen. - 20. Woran ist er gestorben? Redewendungen. zu sich kommen — k sebi priti jemanden auf etwas aufmerksam machen — ODOzoriti koga na nekaj Die feixie Mafiwerkstatte ttiseke-lkodeUliaus Kiascnfurt, Bahnhotstr. 7 Em wenig Rechtschreibung. a) wider (Bedeutung: gegen) wiedcr (Bedeutung: nochmals) Beispiele: 1. Wieder widersprach er und wider-setzte sich wider widrige Wieder-holungen. 2. Jetzt habe ich Sie wieder bei einem Widerspruch ertappt. 3. Warum erwidem Sie wieder nichts? b) Die Endung »-in« hat ein »n«, die Endung »-innen« zwei. 1. Die Leiterin der Schule erkl&rte den Lehrerhinen ihre Aufgabe. 2. Verkaufer und Verkauferinnen batten den ganzen Tag viel zu tun. 3. Diese Kellnerin war sehr freundlich aber es gibt auch sehr unfreundlichi Kellnerinnen. Flaschberg. In eine Sense gesprimgen. Eine lejahrige Bauerntochter befand sich auf dem Kornfeld, als plOtzlich ein scheuendes Pferd daherrannte. Sie wolltc dem wildgewordenen Tier raach auswei-chen, dabei sprang sie in eine Sense und erlitt am rechten FuQ schwere Schnitt-wunden. Sie muBte sofort in das Kranken-haus gebracht werden. Heiligenblut. Stundenlang in einer Glet-Bcherapalte. Immer wieder muB man die Beobachtung machen, daB Hochtouristen ohne Berg-erf ahrung die schwersten Aufstiege unter-nehmen. So wollte am Montag eine Frau aus Wien mit vollstandig ungenUgender Ausriistung und ohne jede Begleitung auf den GroBglockner steigen. Unterwegs fiel sie in eine Gletscherspalte, wo sie be-sinnungslos mehrere Stunden liegenblieb. Als sie wieder zu sich kam, vermochte sie durch lautes Rufen vorUbergehende Berg-steiger auf sich aufmerksam zu machen, so daB es gelang, die AbgestUYkte zu ber-gen. Sie wurde mit sehr schvyeren Ver-letzungen am Kopf und ei^blicAen Haut-abschlirfungen in das Krankenhaus efe-geliefert. Wdrter : ' absttirzen — strmoglaviti, pasti Ausriistung (w) — oprema befinden (sich), ich befand mich, ich habe mich befunden — biti, nahajati se Begleitung (w) — družba, spremstvo Beobachtung (w) — opazovanje bergen, ich barg, ich habe geborgen — rešiti besinnungslos — nezavesten daherrennen — priteči, pridirjati dauerhaft — dober, trpežen einliefern — pripeljati, izročiti einreihig — enpreden, enovrsten Endung (w) — končnica Erf ahrung (w) — skušnja erheblich — znaten, znamenit erleiden, ich erlitt, ich habe erlitten (etwas) — pretrpeti, prestati Gletscherspalte (w) — ledeniSka razpoka haltbar — trpežen, dober HautabschUrfung (w) — ogulina Hochtourist (m) — hribolazec Komfeld (s) — žitno polje mild — mil, blag, prijazen Schnittwunde (w) — ureza scheuen (scheu werden) — s/plašiti se Sense (w) — kosa steigen, ich stieg, ich bin gestiegen (auf den Berg) — iti, lesti, plezati ungenligend — nezadosten vermoge, ich vermochte, ich habe ver- mocht — (pre-, z-) moči versetzen (einen Knopf) — prešiti, premestiti wider — zoper, proti widersetzen (sich) — ustaviti se, upreti ee Widerspruch (m) — ugovor widrig — zoprn, protiven wildgeworden — zdivjan, podivjan Iz gozdnega taborišča. Mlad upornik je ležal zleknjen pod košato smrekp. »Ce bi vedel Churchill, kako sem lačen,« je modroval sam pri sebi, »tedaj bi mi gotovo poslal kaj boljšega za želodec.« Takrat je nad njim v drevesu nekaj zašumelo. Iz gnezda visoko med vejami, kjer so gnezdili jastrebi, mu je padla prav na usta — kurja glava. »Prokleti lord!« je zarobantil. Шјш XDi pošilja, mefio je pa earn pojedjel.«- ~^^ 7„ ' '^\14 -% -иТ" ■ Л ■''Шћ t*.'.: ■ , ^ , I #^4 Jts^ Sedaj i e bunker go t ov» Dosti truda in napora }e stalo, predno so ga med sneinimi viharji zgradili v globoko zmrznjeni zemlji, (PK-Aufnahme: Kriegšberichter Opitz, Atl., M.) * '> > i Ч M a'V < ,? Cv %'' % /f \; ^ ji >" .T ' ik»wm6A\Л*J- -ik.'' >. ... s muc ar s k i-l o v s ki oddelek odhaja. Sestoja iz prostovoljcev iz pieskibovalnih čet. ZapuSia Charkov, da se uđeleii borb v odseku Doneča, (PK.-AufQahme: Kriegšberichter Schneider, HH., M). # ..........UM H,I 1,11 III ^ t + » $ - Ta letalska posadka ne sme pozabiti smuči. Oni letalci, ki delujejo visoko na severu ob polarnem krogu, morajo ne samo popolnoma obvladati svoj stroj, ampak se tudi odlično smučati. Samo s pomočjo smuči u lahko v teh širinah pri slučajnem zasilnem pristanku morejo rešiti. (PK-Aufnahme: Kriegšberichter Speck, Atl., M.) ••%■ A 'I .p i ■■ - »"( ' ■' .. И \'f * ' ■ S: . _. .''i;. . ■«. ,1 ii !' ■• •■ ■- w'■ ■•■'":S jm^'% 1к''ш-k i --.' ' Л Л. %'L - ž ;• '-••;/'y *y , 4',^ ^ '**< - if t W ■ *4 ' ■-■^'^ ' s ' ^ \Ж ,4,- : % Л te ^ ^ Ф ; Д % .. W %3 ^ . 'h ' ' Ж 'Л* ,y ^ ^ % ,,; "' ^ h '» ^ V ; ^ A C T t" '* •' ' • Prva breziična slika o zmagoMlavnem vkorakanju Japonskih čet v S in g a pur. Japonske čete v Empire Dock-u, na katexem seđai vihra prapor vzhajajočega sonca« У. ozadju vidimo gpieču cistemei olla, _ ([Atlantic, ZaAder-Multigle%-% Karnfnerisdie Klagcniurl landeshypofheheRansIaM Das Geiatnsfifni dcs Qancf Domdasse 3 rernral 2416, 2411 Gewahrung von Darlehen gegen grundbiidherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - GewШlrung von Gemeinde-Darlehen und rcichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und. Kommunalschuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. Heilmant^ Tuditigem, ehrlicfaen GreadiMItodiener sucht zum soforHffen Kintritt Spi«l-waren h aus Pupjiendokf or, K Ugeufuri. Rainerhof Tttchtig« StcnotTpliUa mit Praxis wird zum lofortlgen Bin-tritt nach Stein In Oberkraln geiucht, Vollkommene Beherrschung der deut* schen Sprache Bedlngung. Vorasu^tellen oder Zuschrlften an: Notar, Sttln, Oberkraln. Beachten Sle die Anzeigen Im „KARAWANKEN BOTE * /в do|ypelt|e«)ieiilcefter. kđtt* h#rer Sctute lie&en sich im 18. Jahrfauodert die Damen đer Grofien Weh den neuea Zauber* tnnk, den „Ceffe**, an ihr Bett bringen. Immer ncue Zuberei-tungtrezepte and Zueltz« pro-blerten die МипНкбсћв, und 'voller Erwartung wurde dann d«r ceheimnlavoU acfaliefiende Deckel gehobent 'r* i Ob nun der richtig e Zusatz drin war ? Nach dem richtigen Zusatz euchten die Kaffee* trinker dee 18. und beginnenden 19. Jabrhuoderte immer wieder. Da6 einer n6tig sei, merkten eie, und eie batten es auch von den Vatern und Meietern der KaffeekochkuDst erfahren, von den Tilrken. Aber was? KolanuB, Muskatblute oder gar Moschus? Wir, bei unserem feiner gewordenen Geschmadc fiir den Kaffee, neb men erst recbt einen Zusatz. Wir wissen: zum mild-Aromatisdien des Kaffeegrund. stoffes gehort das berb-Wiirzigceines Kaffeezusatzes. Und zwar nebmen wir einen guten. So einen wie den Karo Franck. Der gibt dem Kaffee Ftille, schdae goldbraune Farbe, appetitlidi anregenden Duft. ''Mmm-Fmmdk tut jedem Kaffee gut J 7. Deulube Reichsloiierie Reictute Cewiane .'.SOOOOO 1300000 .1200000 :100000 vUU &#»### «#eh SU $«#&#*## PROKOPP SUailldi« Vlen VI, MarUhilfentr. 29 R«l«h*«»rk |c KIm«« '/, 3 - 'A V. 24 - I Ziebang 17. unH 18. April uEFEm BASCM 1MB SAUBEB SIVIIT^ASAVE MieBtaler Feilhauerai №##% Urbanu Pr&vall empflehlt alch bestens fUr Neuaufhau alter Fallen unđ Raspeln. Vertreter: Joe. Ranch. radm, N«r11., um 16 Uhr Jugendvoretellung Marachall Vorwarts 3. ni., um 19 Uhr 4. ni., um 19 Uhr 5. III., um 19 Uhr Dae Verlesjenheitskind FUr Jugendliche nlcht zugela^sen! L I T T A 1 28. II., um 19 Uhr 1. III., um 16 und 19 Uhr 2. III. um 19 Uhr Pfinjratorgel FUr Jugendliche zugelaaeen I 4. ni., um 15 Uhr M&rchenfllmvorstcllung Verzauberte Prinzessin 4. ni., um 19 Uhr 5. m., um 19 Uhr Die letzte Runde FUr Jngendllclip nlcht zngelasHpn! NEUMARKTL 28. II., um 15.30 und 18.30 Uhr 1. III., um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 2. III.. um 18.30 Uhr 3. III., um 18.30 Uhr Traummusik FUr Jugendliche nlcht zugelassen! JugendfilmvofHtellung' 4. III., um 16 Uhr Erlebte Heimat 4. III., um 18.30 Uhr 5. III., um 18.30 Uhr 6. III., um 18.30 Uhr _ Was will Brigitte? FUr Jugendliche nlcht zngelassen! S A l.R A C H 28. II., um 18.30 Uhr 1. III., um 15.30 und 18.30 Uhr Frau Sixta FUr Jugendliche zugelassen! S T E I N 28. II., um 18.30 Uhr 1. III., um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 2. III., um 18.30 Uhr Immer nur Du! Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaisen M&rchenflimvorstellung 4. III., um 15 Uhr Schneewittchen 4. III., um 18.30 Uhr 5. III., um 18.30 Uhr Die PfingstorRcl FUr Jugendliche zngelaflscn! Spalnico kompletno, moderno, če tudi rabljeno, a dobro ohranjeno, ter divan takoj kupim. — Ponudbe na Karawanken • Bote, Krainburg - pod šifro »Plačam takoj 1428«. starejši gospod išče me blirano lobo v brezprašnem delu mesta. Ce mogoče, z uporabo kopalnice In zajtr kom. Ponudbe na »Glavna za loga tobaka« v Kralnburgu. S T. V E I T 28. II., um 18.30 Uhr 1. III., um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 2. III., um 18.30 Uhr 3. III., um 18.30 Uhr Traummusik FUr Jugendliche nlcht sugelaesen! M&rchenfUmvorateUung 4. III., um 15.30 Uhr Schneewittchen 4. III., um 18.30 Uhr 5. III., um 18.30 Uhr 6. III., um 18.30 Uhr Das Mildchen von Fan8 FUr Jugendliche nlcht Eugelaseen! иеккмиЛшн ђши BELEUCHTUNG^KORPER nstallationen von F. Czernowsky iB'drn К^Зрешиг* (Fisaini stwot nov ali že rabljen* iakoj kupimo. Lahko ima tudi slovenske črke. — Ponudbe pod štev. 1392 poslati na podružnico ,,Karawanken-Bote", Krainburg Hasdilnensfridierel Der Kom. Trenliiinder der fa. F. NOVAK Radmannsdorf iKaffeemtllel ESSiGSENF FABeiK (. WEN6ER kiagenfuri V E L D E S 28. II., um 18.30 Uhr 1. III., um 13.30 und 18.30 Uhr Jungcns FUr Jugendliche zugelaaaen! MUrchenfUnivorsteUung 1. III., um 15.30 Uhr Der gestiefelte Kater 2. III., um 18.30 Uhr 3. III., um 18.30 Uhr Meine Tante, deine Tan te FUr Jugendliche nlcht zngelaesen! WART IVIilrchenfllmvorstellung 28. II., um 16 Uhr Tischiein dock' dich! 28. II., um 18.30 Uhr Im Namen des Volkee Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zngelasien 1. III., um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 2. III., um 18.30 Uhr Nanette Ftir Jugendliche nlcht zugelaeeen! 6. III., um 18.30 Uhr U-R(»otP westwarts FUr Jiiorendllohe lugelassenl fpielwaren Kinderwagen Kinderbetten BekanntmadiuDg Ausitelluug von ArbaitibUchern in Oberkraia. j Auf Grund des § 8 der Verordnung Uber die Einfahrung eines Arbeltsbuches I vom 18. November 1941 (Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwal-I tung von 27. November 1941, S. 361 i.) fordere Ich hiermit die Arbeiter und Ange-; •tellten, einschlieOllch der Lehrlinge, Pralctikanten und Volont&re, mit Ausnahm« i der Personen, die sonst berufsmftBig Lohnarbeit nlcht verrichten, wenn sie nur I gelegentlich und kurzfristig besch&ftigt werden, sowie Heimarbeiter, Hausgewer-I. betrelbende und Zwischenmeister zur Stellung des Antrages auf Ausstellung eines / Arbeltsbuches bis lAngstens 30. September 1942 auf. Die Arbeitsbuchpflichtigen haben die Ausstellung des Arbeltsbuches bet der for den Wohnort zustdndigen Arbeltsamtsdienststelle (krainburg, Laak, Radmanns-dorf, Stein, Llttai) zu beantragen, bel der auch die vorgeschrlebenen FormblStter kostenlos zu erhalten sind. n. ...... 1ђ1"Ап1гад hat der Arbeitsbuchpfllchtige die Angaben uber seine Person und leln Beriifsleben rlchtlg und vollstttndig zu machen. Der Zu- und Vorname slnd so elnzutragen, wie sie sich aus den amtlichen Urkunden ergeben. Die AntrSge I sind vor Elnreichung bei der Arbeltsamtsdienststelle durch die zustfindlge Orts-t pollzelbehfirde zu beschelnigen. Die Bescheinlgung let kostenlos und stempelfrei. A Da in absehbarer Zelt eine Beschaftigung von Arbeltskraften nur dann I m&gllch 1st, wenn die elnzelnen Gefolgschaftsmitglieder Uber eln Arbeitsbuch ver-VfQgen, haben die BetrlebsfUhrer daiQr zu sorgen, dafi Ihre Gefolgschaftsmitglieder Imdgllohst umgehend die AntrSge auf Ausstellung eines Arbeltsbuches elnreichen. 1 Die BetrlebsfUhrer kfinnen auch von der Arbeltsamtsdienststelle verpfllchtet cwerden, von der gesamten Geiolgsćhait die AntrSge zu sammeln, sie durch die Oris-jtpollzeibehdrden bestatlgen zu lessen und geschlossen einzureichen. Klagenfurt, den 23. Februar 1942. Der Chef der Zivilverwaltung iUr die besetzten Gebiete K&rntens und Kraina Der Beauftragte fUr Arbeitseinsatz und Lohnregalung Dr. Kohlhaase , Oberreglerungsrat > ш liipii'' GROWER Klagenfurt, Bahnhoffslr. Ali ste si že premislili kolikšne vrednosti je za Vae Ш!1Ш •ill .,i#r liiiliil®"''' ЈШ NIIIIK iiiii! IHaCi egCoA T „KAR AW ANKE 1«-BOTE" Mnogi deeettisoSi ga berejo, pri tem je poceni in hitrega uspeha. Računski primer: Radi ženitv* želim spoznati značajno, izobraženo gospodično do 25 let. Cenjene dopise pod »Poroka iz nagnjenja«... na Karawanken Bote Krainburg Naslovna beseda ......■•13 Rpl Vsaka nadal)nia beseda .... 6 Hpl Prlsto|blna za odgovor . .... 85 Rpf Pri enkratni objavi in pri vplačilu v naprej, stane -od ofBfnqzA aiiuqnj зиплз^д — ИН вв^Зо zornost na Vaš oglas in ga napravijo učinkovitega. Oglase sprejema: Karawanken-Bote, Krainburg, Velđeserstrasae 6. Karawanken-Bote, Klagenfurt, Bismarckring 13. Objava Da se prebivalstvo Gorenjske v lastno korist opremi z enotnimi nemškimi uradnimi izkaznicami s sliko, se namerava v kratkem zaukazatl za vse prebivalstvo Gorenjske Izkaznice. Katere skupine prebivalstva morajo predlagati izstavitev izkaznice, se bo vsakokrat oklicalo. Za izkaznice se potrebujejo 4 slike iz najnovejšega časa, te si mora ona skupina prebivalstva, za katero je Izšel oklic, nemudoma nabaviti. Kot prva skupina se s tem okličejo osebe v starosti od 18. do končanega 24. leta z začetnimi črkami A—F. Ta skupina si naj nabavi slike do 15. marca 1942. Kdaj in kje da se naj predlaga Izstavitev Izkaznice, se bo še naznanilo. Die Landr&t# der Ertls* .. Radmannsdorf, Krainburg und Steln. Шшт Vsem sosedom, znancem, prijateljem in prijateljicam, vsem daro valcem vencev in cvetic in vsem tistim, ki so spremili našo preminulo nad vse ljubljeno hčerko ЈиШо na zadnji poti, le ntjlepie zahvaljujemo. V e 1 d e 8, 23. februarja 1942. Žalujoča druiina Justin.